St 130. Trst, v nedeljo II. maja 1913. Tečaj XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN Mi «4 nedeljah la praznikih ah 5., ah pantd«l]klh ab ». zjatraj. Feaamiine štev. se prodajajo po 3 nvd. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, St. Petra, F-eatojni, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Tolminu, Ajdov-fttai, Dornbergu itd. Zastarele iteT. po 5 nvč. (10 stot.) •KASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v airokosti 1 kalane. GENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 at. maa. aaautnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov pa st. s»m. Za oglase v tekstu lista do 5 vrat 20 K, vsaka udarna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, naj-mutMi pa 40 stot. Oglase sprejema Inaeratni oddelek uprava -jBdinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In ioiljiva v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost^ za Primorsko. „ V edinosti je m*i !' NAROČNINA ZNAŠA <» celo leto 24 K, pol leta 12 K. 3 me>ece O K; aa ročbe brez doposlane naročnine, se uprava n. ozira ■u*«almk mm. Is4*aj« „MMOSTI" mm. i Ml. lata Kron 5*30, s. pol t«t« Kron 3 aO. V»i dopisi a nj se pošiljajo na uredništvo lista. vaaa pisma aa ne tprejeraaja In rekepisl se ns vr*0ij». Ifarofnino. oglas, in reklamacije je pošiljati na upravo CKEDNIŠTVO: t M os Giorgi'a Galatti 20 (Narodni *•»: Izdaj -tel; in odgovorni ureduik ŠTKFAN GODINA. L***n!k konsoreij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna .£dt»oc%a, vpisana zadrnga z omejenim poroštvom v Trstu -i^c. Giorgio Galatti štev. 20. foltno-hranltnKnl rjčun Stev. 841-652. TELEFON It H-5T. ------- =—--- -----. -• . -■-■-. ^ Na delo I Niti mesec dni nas ne loči več od trenutka, ko nam bo treba z glasovnico v roki, z najmočnejšim orožjem, ki nam ga daja ustava naše države, nastopiti za naše pravice : dan 8. junija je prvi dan volitev v naš mestni občinski zašto p ! Ce pogledamo nazaj v dobo prvih priprav za ta boj, ki ga nam je treba izvo-jevati proti dvojnemu nasprotniku, smemo reči, da smo lahko zadovoljni s svojim delom, da smo po svojih najboljših močeh storili svojo dolžnost napram samim sebi kot voliicem, da si zagotovimo volilno pravico, prav tako pa tudi napram vsemu našemu slovenskemu življu na Tržaškem, ko smo v boj za njegove pravice in zahteve postavili mogočno četo svojih dolžnosti se zavedajočih boriteljev; a končno nič manj tudi napram vsemu našemu narodu 1 Saj pomenja boj za slovenske pravide, za Slovenstvo na Tržaškem, obenem tudi bo| za obrambo najvažnejše postojanke vsega Slovenstva, vsega našega slovenskega naroda; saj bi bil slovenski narod brez svojega Trsta kakor riba, ki jo je vrgel val na suho in mora poginiti, ker jej je odvzet njen življenski predpogoj. Dobo prvih priprav za naše občinske volitve imamo za seboj in bilo je res treba velikega dela in truda, ki pa je bilo še večje in še težje, ker je bilo število tistih, ki so delali, majhno — manjše, nego bi bilo lahko, če bi se bil vsakdo, ki ga je klicala k delu narodna dolžnost, tudi odzval temu klicu. Gotovo bi bilo potem tudi naše delo popolnejše in uspeh dela sigurnejši. Vsekakor pa smemo tudi tako biti zadovoljni z dosedaj doseženim uspehom in smemo gledati v bodočnost z najboljšim upanjem, da ta uspeh obrodi na dan volitev tudi končni uspeh — zmago naše pravične stvari. Na dve strani nam je treba biti naš boj. Na eni strani dviga proti nam vse svoje moči, uporabljajoč tudi na|nizkotnejša sredstva prevare in zakonolomstva, italijanska liberalna stranka, da ohrani sebi neomejeno gospostvo, Trstu pa namišljeni značaj itall-janstva, ki ga vidi ogroženega po nas, ki imamo prav tako pravico do svoje rodne grude tržaške, kakor oni, ki imamo prav tako pravico do življenja in razvoja tu na svojih domačih tržaških tleh, kakor pa tisti, ki nam odrekajo to pravico. Vso moč imajo v roki, vsa sredstva so jim na razpolago, a vse to se dviga sedaj proti nam, ki nas zanikajo, ki se nas boje, dasiravno nas — ni! in prav to dejstvo, da se nas boje oni, ki imajo vso moč v svojih rokah, nam daje v našem boju proti njim pogum in ono trdno zavest, da ta naš nasprotnik vzlic svoji moči ni tako močan, da bi mu morali podleči mi, ki smo vzrastli tu po svoji lastni življenski sili, ki smo ga že tolikokrat odbili sami s svojo močjo, brez tuje pomoči, in ne le odbili, temveč tudi porazili I S to zavestjo pojdimo tudi sedaj v boj proti njemu in mu pokažimo, da smo tu, da znamo zmagovati vzlic njegovi moči In vkljub vsem njegovim zvijačam in nezakonitostim I Na drugi strani nas čaka boj z nasprotnikom, ki skriva za svojo krinko Inter-nacijonalne pravicoljubnostl najzagrizenejše PODLISTEK. Metka in njen greh. Spisal Jos. Vandot. IV. Pozno se je prebudil Mavric. Solnce je sijalo skozi nezagrnjeno okno, in zunaj na vasi so pritrkavati zvonovi. Mavric Je naglo vstal in se je opravil. Stopil |e doli v vežo, kjer je ravno zmerjala teta Petra. Priklatil se je bil Peter s podstrešja, krmežljav in zaspan. Oči so mu bile črno obrobljene, in Peter je komaj gledal. Neprijetna mu Je bila solnčna svetloba, in zato je mežikal venomer. Mati je spoznala takoj, da se je izmuznil ponoči iz hiše in Je vasoval do belega dne. Zato se je pa razhudila in Je pričela zmerjati. Peter pa si je drgnil krmež-Ijave oči in se je smejal. In napotila sta se na vas, da bi šla k maši. A maše nista slišala tisti dan. Peter ga je spravil, da sta šla onkraj proda na pokošeno senožet. Vlegla sta se v senco, in1 Peter je zasprl, kot bi trenil. M-vric se je ziekoil po mehki trati in je gledal doli na vas. ZvGnovI so pričel! spet pritrkavati, in njihov glas je odmeval daieč, diiei po t hi sovraštvo do vsega, kar Je slovensko-narodnega, s socijalno demokracijo, katere glavno načelo je, da mora slovenski narod izginiti s tržaških tal, da se mora slovenska manjšina brezpogojno podvreči italijanski večini, da se moramo tržaški Slovenci potopiti v tržaškem italijanstvu, kajti tako bi bilo potem rešeno narodnostno vprašanje in dana pot internacij ouali do viade in nadvlade. Tam zloraba moči, prevara in nezakonitost, tu hinavstvo in pohlepnost po nad vladi: s takimi nasprotniki se nam je boriti f Ni lahek boj, ki nas čaka, treba nam napeti vse sile, treba je. da stopi na bojišče zadnji naš mož! Zato pa tudi sedaj, ko nas niti mesec dni ne loči več od volitev, posvetimo vse svoje moči volilnemu boju 1 Vsak slovenski volilec, naj se zaveda, da je od njegovega sodelovanja odvisna narodna, gospodarska in socijalna bodočnost tržaškega Slovenstva, slovenskega Trsta, a pomni naj, da ni že storil vse svoje dolžnosti, če je oddal sam svo| glas slovenskim narodnim kandidatom, temveč, da je prav tako dolžan skrbeti za to, da store enako tudi vsi ostali slovenski volilci. Od volUca do volilca mora odslej iti glas: »Za pravice našega naroda gre, gre za naš slovenski Trsti Vsi do zadnjega v boj, vsi do zadnjega na volišče!" Tu imajo sedaj priliko tudi tisti, ki dosedaj Še niso združil svojih moči z delom ostalih, da store svojo dolžnost. Vsi torej na delo, vsi od prvega do zadnjega ! Niti mesec dni ni več časa, a za pravice našega naroda gre, gre za naš Trst, ki Je tudi naš l\\ Na delo torej! „Kam plovemo ?" a. Tako se je torej zaletel »G. Ta. v slovenske železniške uradnike. Navajeni smo sicer na nesramnosti s te strani, posebno pa od nemških železniških uradnikov, ki dopisujejo temu listu in ki pri vsaki le možni priliki denuncirajo svoje slovenske kolege; toda tacega Izbruha strasti In budalasti vendar le nismo pričakovali V vseh narodih je običajno, da društva poročajo v strokovnem ali kdnevnem časopisju o svojih zborovanjih. Tako je storilo tudi „Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov". Poročilo je bilo popolnoma stvarno in objektivno in ni se nanašalo osebno na nobenega nemškega uradnika Da pa so slovenski železniški uradniki na svojem zborovanju poudarjali svoje upravičene zahteve, da so se medsebojno bodrili k večji narodni zavesti ter da so poživljali tudi širšo slovensko javnost, da se tudi ona vendar že enkrat zave svojih narodnih dolžnosti in postopa v vsakem slučaju tudi narodno zavedno: to je, kar ni po volji »Grazer Tagblattu" : Misli pač še vedno, da sme na naši slovenski grudi še nadalje Nemec brezobzirno gospodariti, in boji se, da bi zavladal pri državni železnici, ki je bila doslej izključna domena Nemcev, vendarle enkrat Slovencem pravičnejši režim. Pa v tem naj bo potolažen „Grazer Tagblatt" in ž njim tudi njegovi dopisniki, nemški železniški uradniki! Kajti bajka o „status quo" dolini. Odmeval je doli s strmih skal, ki so se svetile v jasnem solnčnem svitu. Mavric je premišljeval sinočai večer. O Metki je premišljeval in o onem sklepu, ki ga |e storil sinoči ravno pred gostilno. Danes se ftu je zdel naravnost smešen in neizvedljiv. Ona, siromašno, neolikano dekle, pa njegova soproga! Ali ni to nezmisel, da bi se človek smejal, smejal na glas, kakor najlepšemu dovtipu v krčmi ? Nezmisel je to — resnično nezmisel. Kako je mogel vendar priti do tega sklepa? In Mavric se je čudil. A vendar mu je bilo neprijetno. Domislil se je Metke — tega neizkušenega otroka, ki se mu Je udaio tako nedolžno, brez vsake zavesti, poslušajoč edinole svoj srčni glas. Ali ni greh, če jo pusti kar naenkrat — pusti razočaranju in bolesti, ki Jo bo nemara občutila vse svoje življenje? Naj pusti, da ga bodo klele te mehke, rdeče ustnice, katere |e poljuboval s takim ognjem? Ne — bilo bi težko zanj, če bi se spomnil sredi tihega večera tam v mestu, da plakajo za njim v gorski vasici rjave, lepe cči. Sel je v zagorski svet, da si dobi miru in se nadivi krasoti. A prišel je, pa je zaselal nemir. Srce, ki ga je ljubile, je ctroval s strupom in je za večno uničil sanje mladega, po ljubezni koprnečega srca... Ali bi se mogel zagovarjati p&tera pr«.đ svojo Lsl:;o dušo? Aii bi zt n:e**l?' je že nekaj Časa vržena med staro šaro, za katero se trezno misleč človek ne briga več. Gospodje žel. uradniki okrog „Gr. TM. — ali ste res slepi na vse oči? Ali res ne vidite sedanjih velikih zgodovinskih dogodkov ? Glejte! Pred dobrim pol letom so avstrijski diplomati s»ožno peli pesem o „status quo" na Balkanu; A danes ? Niti ne govore več o tem. Narodi na Balkanu so se zavedli; s svojo lastno močjo so zlomili verige stoletne sužnosti in ponosno so stopili na plan : sužnosti in hlapčestva rešeni sinovi/I Kakor so se prebudili balkanski narodi, tako se prebujajo tudi vsi drugi, do sedaj od drugih odvisni in tlačeni narodi. Tak je tok časa ; proti njemu je vsaka sila zaman. Kdo more torej zameriti slovenskim železniškim uradnikom, da se tudi dvigajo, zavedajoč se svojega prava in da se vedno bolj zavedajo svoje narodnosti In dolžnosti, kt jih imajo do nje ? / / Domnevanje, da je točno izvrševanje službe možno le potom enotnega službenega, rekte nemškega jezika, je pa naravnost smešno. Saj je to že davno uvidelo tudi železniško ministrstvo ter je zato skoraj vse službene predpise za nižje osobje izdalo dvojezično. ločno izvrševanje službenih pred ptsov je zagotovljeno le tedaj, če jih dotični uslužbenec popolnoma umeje, kar pa nikakor nI možno, če se jim predpisi silijo v nemščini, ki jo le pomanjkljivo obvladuje. Da „G. T.u tudi osebno napada zaslužne slovenske železniške uradnike, temu se ne čudimo, ker poznamo le dobro ta list, kakor tudi njegove dopisovalce. Ker slovenski železniški uradniki vestno in točno izvršujejo svoje dolžnosti, a se zraven tega tudi zavedajo, da so sinovi slovenske matere: v tem vidijo pri „G. T." že največji greh, ki ga v svoji zagrizenosti napram slovenskem narodu označajo navzgoraj kot državi nevarnega. Toliko za danes odgovor ,G. T-u.tt Slovensko občinstvo pa naj sodi in naj vendar že enkrat tudi obsodi, pošteno obsodi to gonjo in naj nastopa tako, kakor je v sveto dolžnost vsakemu zavednemu Slovencu. Balkanski narodi so nam začrtali pot; po njej hodimo in gotovi smo si zmage! Kot pripis, da bo videla slovenska javnost, kakor postopajo eksponenti nemškega Volksrata, nemški železniški uradniki, na slovenski zemlji, naj pribijemo še to-le dejstvo. Komu med nami ni znano delovanje goriškega postajenačelnika? In veste, kaj je zasnovai v zadnjem času ta ljuti sovražnik slovenskega železničarstva ? Velika je postaja, kjer neomejeno pašuje ta gospod; rabi torej tudi mnogo delavcev. Da bi sprejemal siovenskega delavca, tega Bog varuj, ker bi tako ne delal po in-tencijah Volksratovih — in poslanec Do-bernig bi mu moral dati ukor. „Pa si je zmislil goriški paša, ki se Nemcem prav obnaša" in naročil je v delavski posredovalnici, da naj mu, priporočenega z listkom, dopošljejo Nemca, ki bi iskal službe, da ga On, vsemožni paša, sprejme v delo na postaji! Ali zapovedal je še, da mu ga ne smejo dopošiljati v urad, ampak v stanovanje — seveda: da ne bo importacija Nemcev tako očitna! Tako je ta gospod že zopet sprejel v službo pet nemških delavcev. Pribili smo ta kričeči slučaj, da slovenska javnost zna, kako delajo nem- Mavricu se le zdelo vse tako neumno, da se je pričel rogati samemu sebi. Sij ni bila to njegova prva ijufcezeu. Sam Bug ve, kolikokrat se je bil že zaljubfl! A n?ko!i ga še niso nadlegovale tako tesnosrčee m?sli. Šel je, pa Je okuševai ljubezen. Ko pa se |e naveličal, je pozdravil hladno in ni ga bilo več. Niti najmanjšega cčitanja ni čutil v srcu. Čemu tudi? Kaj ni mladost za to, da se uživa, uživa do polne mere? — Take nazore je imel Mavric in s temi nazori je živel in je bil obenem zadovoljen sam s sabo. A zdaj te neprijetne misli zaradi Metke! Odkod so prišle ? Kje so se rodiie ? — la Mavtic je zrcigaval z glavo H ni poznal farnega sebe več. Odkod te misli? Pa zaradi kmeiskega dekleta, s katerim bi človek njegovih nazorov ne imel niti najman.šega pomisleka. Čudno, da Je prišlo vse tako. Resnično čudno... Mogoče je kriv tej fzpre-membi samo ta kraj, ki Je domovina njegovega očeta. Mogoče so to tradicije, ki gredo cd roda do roda, pa 3e ukoreninijo globoko v duši? »Čudno," Je pomislil Mavric. »AH nekaj bo treba ukreniti. Treba bo, ker je že zadnji čas..." Toda Mavric je to mislil. V resn e? t* nI orife! 'o rvega sklep«. Pa- stiti Mi k j m u ji o io t .ž s , ke~ je ic; ški železniški uradniki na naših slovenskih tleh, torej oni isti uradniki, ki po „Grazer Tagblattu" kličejo vlado, državno pravdništvo in ravnateljstvo zoper slovensko železniško uradništvo in uslužbenstvo sploh. Treba je, da govori zdaj tudi slovenska javnost, da govori tako glasno, da jo bodo čuli tudi na Dunaju, da tudi tam gori: kak resničen za-tiranec je slovenski železničar na svoji rodni zemlji!! Slovenci na letovišča na Koroško,') Slovenski svet. ti si krasan ! Le malo dežel je v Alpah, ki bi se glede lepote mogle kosati s Koroško! Lepa je Švica, lepa sta Tirolska in Francoska, toda vsega cesar ti nudi narava tam, vidiš Udi lahko v tužaem Koro'anu, posebno v slovenskem delu! V tem oziru ga lahko nazivljamo »rožni" Korotan in opravičeno je ime »Rožna dc'ina". Ne bomo razmotrila!*, odkod prihaja to ime. Zadostuje n^m, da je dolina res rožna, o čemer se lahko meri vsakdo. Ne samo mogočno gorovje, ki utešuje želje hribolazca, tudi mlčna Jezera krasijo naše doline! Ni treba posebej priporočati hribolazcem raznih vrhov, ker znani so dobro vsakemu! In mična jezera ? Kljub velikemu slovesu Vrbskega |ezera Širom Evrope, se naši slovenski letoviščarjl le malo, aH sploh nič ne brigajo zan|e! Je pač žalostno dejstvo, da domačini ne vedo ceniti svojega blaga in krasote svoje zemlje. Kljub vsej njeni veliki zanimivosti se mu zdi pre-vsakdanja, in prepušča jo raje tujcu v občudovanje I Tako videvaš po letu ob Vrbskem jezeru, med obilico letovičarjev le malokate-rega Slovenca, četudi leži jezero v popolnoma slovenskem kraju. Preskrbljeno je za hotele in primerna stacovan|a, kakor pač boljših tudi drugod ni. Seveda niso podjetja v slovenskih rokah, ali temu |e tako tudi drugod. Vrbsko jezero |e veliko boI| znano med tujci, posebno Nemci, nego med Slovenci I Slovenec seveda hodj na letovišče kam na Laško ali Nemško, v Švico, na Tirolsko itd. v kraje, ki niso prav nič lepši in tudi ne nudijo več nego naša slovenska domovina, Tudi Baško jezero ne zaostaja za Vrbskem, kar se tiče lepote ali prometa, samo da ni tako obsežno. Priporočljivo bi še bilo tudi K«opinjsko jezero na Sp. Koroškem, kjer je za tujce ravno tako vse naj-pripravnejše urejeno, in ne drago! Žalibog, da ni nikjer najti Slovencev-letoviščarje j ! Lahko bi našteli še veliko (epih krajev, kjer se mnogo skrbi za tujce, v Bali pri Železni kaplji, v Tolstem Vrhu pri Guštajnu v Koti jih istotam, v Rablju v Kanalski dolini itd. Da so nali slovenski kraji oziroma, da je slovenski del Korotana res lep, o tem aam govori ogromno število tujcev — Nemcev, k« prihajajo redno vsako leto ! Ć e h I so edini med Slovani, ki so dokaj zgodaj spoznali krasoto slovenskega Korotana. Postavili so pod G intovcera takoime-novano »Češko kočo" in vsako leto prihaja veliko oehov na Jezersko pod Grintovec. Jezersko pa še ni najlepši kraj Koroške V Rožni'dolhf, ob Vrskem jezeru, v Kanalski dolini vidiš še veliko lepših mest! Žal, da *) Slovenske liste prosimo, da bi pomožnosti ponatisnili ta poziv. Dopisniki. čutil neko nagnjenje do nje. Smilila ve mu ie in obenem jo Je imel rad. Nekaj ga je vleklo do nje, a če je bila to resnična ljubezen, o tem Je dvomil celo sam. »Naj bo, kar hoče !u Je sklenil naposled. »Ukrenem nekaj, in potem bo dobro." — Prevrgel se |e na drugo stran, pa Je zamižal, da bi zaspal. A v tem so se oglasili na vasi spet zvonovi. Peter se je dvignil, pa je zarežal zlovoljen. Pomel si je zaspane oči in je pogledal na Mavrica. »Menda bo kmalu konec maše," Je Izpre-govoril in si Je oblačil jopič. »Kaj, ko bi Š!a na vas?" Mavric je vstal, in napotila sta se na vas. Ljudje so se ravno izslpali iz cerkve. Šumela so naškrebana krila, in vesel smeh in govor se je razlegal kroinkrog. Mjžje in fantje so se zbirali v gručah pred cerkvijo, da malo pomožujejo in si ogledajo rdeče-iična dekleta, ki so brzela mimo njih. Mavric in Peter sta se pridružila gruči fantov in sta tudi ogledovala praznično oblečena dekleta. Tudi Metka Je hitela mimo z drobnimi koraki. Za ta hip je pogledala na Mavrica. In tedaj je zardela in se je nasmehnila. Potem pa Je bežala po cesti In je zavila v prvo ulico. (Dalje.) Cehi ne zahajajo tudi drugam In se bclje ne seznanjalo z našo Koroško. Da se slovenski letovISčarji tako izogibajo Koroške, temu utegne biti vzrok politično razmerje med prebivalci. Toda o tem se vendar na !tt>viščih ne opaža toliko in gotovo ni tehten vzrok! Dohajanje slov. letovISčarjev bi Imelo veliki pomen za narodni razvoj med koroSklml Slovenci! Ljudstvo bi spozna valo, da niso vsi tujci samo Nemci, marveč, da so tujci tudi Slovenci, da so ljudje na svetu, ki govore isti jezik kakor zatirani koroški prebivalci sami. Tako pa vidš v naj epših krajih same nemške tujce, kar upiiva neposredno na domačine, ki se polagoma navzemajo nemškega duha. Na ta način se ponemčujejo počasi In sigurno naravno lepi kraji, kakor to opažamo ravno ob Vrbskem Jezeru! — Vsled tega tudi nemška narodna obrambna društva posebno podpirajo delovanje društva za tu|ski preme*, takoirnenovani „Fremdenverkehrsverin". Po majo pač veliko važnost tacega delovanja. Hvaležno delo „Si. pian. društva" bi b i \ ako bi akcijo glede tujskega prometa, oziroma letoviščarjev, vzelo v svoje roke, ter bi stem nekako zajezilo pooemčevalno delo „Freradenverkehrsvereina" ! S tem, da prihajajo nemški tujci v naše kraje, nastaja tudi potreba po nemških napisih, na kažipotih, gostilnah in trgovinah! Slovenec je pač mojster v prilagodjanju k tujinstvu. T; ko skrbi torej tudi tujski promet za to, da popolnoma slovenski kraj dobiva nemško lice, in tujec ima utis, da se nahaja sredi nemškega raja ! Ne savno radi lepote dežele je vredno hiteti ra Koroško! Tudi v zgodovinskem oiiru nudi Koroška marsikaj! Tu se lahko zamisliš v lepe, starodavne čase gospostva slovenskih knezov — na „Gosposvetskera polju" bILu Celovca — ter gradiš v duhu mesto Virunum istotam! V glavnem mestu si lahko ogledaš razne izkopine tega kraja. Tudi v Podjunski dolini najdeš mnogo izko pln, kakor n. pr. pri „Sv. Hsmi" blizu Klobasnice, kjer je stal tempel boginje June in kjer je še videti razvaline močnih gradiv poznejših časov, kakor „Hudi grad", „Ži-nefc* itd. Potnik more občudovati razne carodne noše v Roža! aH Ziiski dolini, ter si tudi obeaem ogledati stare narodne igre (ples pod lipo pri Ziljanih). Prilike je tudi za proučevanje starih slovenskih narečij, kakor Podjunsktga ali Ziljskega. Korotan nudi torej dovoli vsakomur, ki se zanima! Slovenci onstran Karavank! Prihajajte k raT, v naš lepi Korotan, dokler Je še v naših roKah! Čemu naj je predor Karavank ? M ?r—11 v to, da se lažje dozida nemški cd ost do Adrije? Ne, ne! Krepi naj marveč osamljeni slovenski Korotan, ki nudi izletniku tudi mnogo užitka in razvedrila! Albanski problem- P<» krčevitih naporih, b kater mi smo se trudili, da iztržemo Albanijo „pohlepnim" rokam Črnogorcev in Srbov, bi Človek utegnil meniti, da se je dežela, ki mora postati sj» rao jabolko za nas in Italijo, gospodarski že razvila, ali pa da se razvije v bližnji bodočnosti. Temu pa ni tako. Dežela je le redko naseljena in izlasti pokrajine, ki so bliže Avstriji, ne morejo vsled goratosti preživljati večje množine ljudstva, Rasven tega pa je pičlo prebivalstvo zelo skromno in brez po reb, tako, da je bila uvozna trgovina do danes brez pomena. Uvažali so se poslednja leta : sladkor, spiritunze, kava, riž, petrolej, v drugi vrsti pa tkanine, konfekcijski predmeti in nekaj papira in železja, torej predmeti, ki jih treba že oekoloniziranim prekomorskim naselbinam. Dežela sama pa ima, izvzemši nekaj malih mlinov na vodo in veter, le en parni mlin, na jugu nekoliko izdelovalnic olja in malo milaren najskromneje vrste, ki varijo koštrunje salo. Drugih industrijalcih podjetij pa v Albaniji ni. Tudi ceste niso zgra jene. Izlasti v severnem predelu se vijejo le ozke steze k morju in ta nedostatek prometnih sredstev je kriv, da pri dobri letini žito jja polju gnije, dočim v slabih letih gospo dari glad. Velik del Albanije pa je še itak neobdelana ledina. Izvažajo Be iz Albanije izključno le domači pridelki, največ poljski plodovi, jajca, olie, kože in nekaj ovčje volne O prometu *ibeh glavnih trž šč so znani podatki iz leta 1911. Takrat je bilo izvoza v Skader vsega skupaj 74 mil. kron, v letu 1910 pi 4 9 mil. Naša monarhija je bila udeležena ^ 3'1 mil., čemur pa je pripomniti, da se je od italijan ko-turške vojne trgovina z Italijo tako poslabšala, da ladije italijanskih družb na-navadno niti ne pristajajo k albanskemu obrežju. Vendar pa je Avstrija s tem le malo pridobila, kajti, če tudi znaša avstrijski odsto tek preskrbljevanja skadarskega — 45, je to vendar zelo zmeren uspeh. Istotako pa je z Dračem, pri katerega zalaganju smo bili leta 1911 udeleženi s 45%- Ree Pa je, da je bilo že v sam draški okraj za 4-4 mil. kron uvoza, od katerih sta odpadla na našo državo 2 milijona. Preko Valone je šlo ono leto za 2 9 mil. kron blaga, avstrijskega 25 pri tem, da je promet z Albanijo po kop nem, če ne že kvantitativno, pa vsaj odstotno večji in da je bhtgo, ki se dobavlja pod turško zastavo preko Soluna v Albanijo, znatnim delom avttrijsko. Edino vprašanje je sedaj — ta odstavek je dobesedno posnet po nemški „Tagespost* — „je-U ta od divjih plemen naseljena In od nacljonalnlh in konfesljonalnlh prepirov raztrgana dežela, če je ta neverjetno lena, brezbrižna In neomlkana ljudska masa sploh zmožna, da se povzdigne ?/ Do sedaj so ti momenti ovirali napredek gozdarstva ravno tako, kakor modernizacijo poljedelstva; treba pa je tu resnici na ljubo priznati, da so se turški mogočniki vrlo malo brigali za te razmere. Vsekakor je pomen Albanije za nas sedaj in še eno desetletje le vojaški, a prav nič gospodarskim Gospodarski torej ne pridobimo ničesar, če dobimo kak kos Albanije. Da, še plačevati bo treba milijone in milijone, predno postane iz Albanca kak človek in iz njegove dežele kaj vredna pokrajina. Dežela, radi katere je bilo že toliko ropota in rožljanja s sabljo, bi imela za nas torej le vojaški pomen, ker gospodarski bi se v danih naravnih razmerah mogla dvigniti le toliko, da bi domačini živeli nekoliko dostojnejše, doč»m si država ne bi mogla nikoli v njej ustvariti vira zanesljivih dohodkov. In vojaški pomen ? 7a je zelo proble-matskl in raz ven tega bi zasedenje Albanije utegnilo postati usodno. V ugodnem slučaju — ki pa ni zanesljivo gotov — si naložimo novih krlžev In težav. Bodi tako ali tako: pametno pa nikakor ni, škoditi sebi samo zati, da drugi ne bi imel koristi. Poznavalci Balkana vedo, koliko se je trudil črnogorski vladika Peter, da bi odpravil krvno osveto, ali ni dosegel svojega cilja. Pričakovati pa je še raznih kompliciranih albanskih presenečenj. Del avstrijskega Časopisja ob vsaki tudi najznenatneji priliki govori o potrebi, da naša dežela poseže v Albanijo, do Čim vsa druga Evropa — ne izvzemši Nemčije — svari k strpljivosti. Na nevarnosti gverilje se more najbolje spominjati ravno sedanji načelnik našega generalnega štaba iz leta 1882. Taka vojna je tudi sedaj na pragu in visi kakor Damoklejev meč nad vsakim avstrijskim vojakom. Zadnji čas je, da začnemo balkanske stvari mirno presojati — in zadnji čas je za reorganizacijo „literaričnega biro a" v ministrstvu za vnanje stvari. (Ta je s svojo kampanjo e izmišljenimi vestmi po velikem delu zakrivil mučni Bedanji položaj monarhije, sedanjo zmešnjavo in pa tisto sovražtvo, kije izrastlo povsodi na Bilkanu proti Avstriji. Op. ured. „Edinosti"). V ta biro bi morali pritegniti slovanske žurnaliste, ki razpolagajo s poznavanjem jezikov. Parola reformi bodi: Proč z nerabnimi birokrati, ki le kvarijo naš ugled pred inozemstvom, na njihovo mesto pa v blagor vse države naj pridejo izšolani, resni žurnallsti vseh narodov! Član kar omenja na to, kako se sedaj Italija in Avstrija pulita za tistega Essad-pašo, ki so ga oficijozi še pred par dnevi psovali kakor spletkarja in izdajico, ter zaključuje : Albanija še ni ustvarjena, ali prepir radi nje je že začel. Zasedaj se ZgOŠČa nezaupanje nasproti zaveznici Italiji fn se kaže v umaknftvi obljube, da bo naša država na jugu v doglednem času demobilizirala / Za občinske volitve. Pozor volilci! Italijanski liberalci razpošiljajo sedaj tudi našim volilcem vabila na svo;e shode itd. Komur se zljubi, naj le gre na shod, kajti dobro je, da se ve, ksj nameravajo naši nasprotniki; najboljše pa je. da vržete vse take dopise tja, kamor spadajo, v — smetišče. Sestanek zaupnikov II. okoličuskega vohlnega okraja. V torek, dne 13. t. m., nb 8 zvečer se bi vršil sestanek zaupnikov II. okoličan-skesa vol?f :ega okraja — Sv. Ivan. R^col, Lcnjer Kolonja — v Narodnem djrrmi pri Sv. Ivanu. Vabljeni so vsi zaupniki, da se sestanka udeitže točno .a v polnem številu Pozor rojaki! Kdor prejme kak magistratui odlok o reklamacijskih zadevah, naj se takoj obrne na našo volilno pisarno v Narodnem domu, kjer dobi potrebna pojasnila. Domače vesti. Odborov« seja polit. druStva „Edi nost* se vrši prib. torek, 13. t. m. ob 3 pop. v .Slov. Cit.a Vsi odborniki namestniki in dež. poslanci so uljudno vabljeni, da se je gotovo v deleži jo. Tajnik. Ljubljanska »Glasbena Matica" v Trstu Včeraj ob eni popo dne je prispel v Trst s posebnim vlakom pevski zbor ljub ijarske Glasbene Matice, žnjira pa tudi pre-cejšaje število drugega ljubljanskega občinstva, ki je porabilo to priliko, da poleti na obal naše Adrfje in preživi pomladanske do 33 odstotkov. Tak je tudi naš delež na praznike med naifli. prometu preko Prevese. Opozoriti pa treba' Na južnem kolodvoru Je pričakoval lju-i bih gostov odbor tržaške podružnice Glasbene Matice s predsednikom g. dr. Slavlkom na Čelu In leoa množica drugega narodnega občinstva. Oficijelnega spre|enu in nago vorov ni bilo, a priSleci so bili gotovo vzlic temu prepričani, da prihajajo med brate, ki |ih sprejemajo z odprtimi rokami, z ljubečimi srci. Med drugimi ljubljanskimi gosti smo opazili tudi predsednika Glasbene Matice, g. viš. sod. svetnika Mahoriča. Že na kolodvoru je tukajšnji odbor porazdelil izletnike na določena stanovanja po hotelih in privatnih hišah, a okrog treh popoldne so se pevke in pevc! že začeli zbirati pred Narodnim domom, ker je bila ob poli štirih napovedana glavna skušnja za večernji koncert. Poleg ljubljanskih gostov-nepevcev se je udeležilo skušnje tudi mnogobrojno domače občinstvo, ki je z največjim zanimanjem in pravo slastjo uživalo divno Dvcrakovo glasbo in občudovalo nje dovršeno igranje. Po končani skušnji so si pevci v manjših ali večjih oddelkih ogledovali mesto, zlasti pa pristanišče in krasni solnčni zahod. Neka čudna nestrpnost se je medtem polastila našega občinstva. Vse je komaj in komaj pričakovalo večera, da se zgrne potem v koncertno dvorano. Ali je mogoče še dobiti prostorov? Ne! Vse razprodano! To vprašanje in ta odgovor se je čul tolikokrat in tolikokrat zaporedoma, In vesel je bil vsakdo, da je le še mogel dobiti vstopnico za stojišče. in petem zvečer! Napolnila se je dvorana občinstva do zadnjega prostorčka in vsa ta množica je čakala nestrpno, nestrpno kakor nevesta ženina, da nastopi zbor in ž njim njegov mojster, ki zna priklicati iz njihovih grl one divne zvoke, ki vzbujajo v duši poslušal-čevi In njegovem srcu vso ono blaženo srečo, ki jo more vliti vanje le prava, edina, božanska umetnost. Ko se je razpovrstil zbor na znatno v dvorano podaijšanem odru — orkester je zavzel svoj prostor na odru v ozadju — in je stopil na dirigentovo mesto koncertni mojster g. Matej Hubad, tedaj je zaoril po dvorani vihar ploskanja in živiokllcl kar niso hoteli ponehati. Toda tedaj, ko je dvignil dirigent svojo paičico, tedaj so se kakor pod Čarovno palfeo čarovnikovo pomirili vsi ti valovi navdušenja in tihi mir Je nastal po dvorani. Potem pa so se oglasili lahni zvoki violin, kakor prehodni šepet ponečnega vet-riča, ki v globoki nočni tišini boža okence nizke izbice, v kateri pred podobo blažene device kleči deklica v vroči molitvi, nato zbor, skrivnostno naznanjajoč pozno nočno enajsto uro, in potem dalje ves obup mlade deklice sirote, ki prosi Matijo, naj ji še nocoj da izvoljenca, aH pa naj jej vzame življenje, ter grozo in strah, ko mrtvaški ženin vodi svojo nevesto proti svojemu domu — hladni gomili, katere jo končno le reši zopet globok kes in vroča molitev. Strokovno oceno o koncertu prepuščamo strokovnjaku, zato se tudi ne spuščamo v svojem poročilu v podrobnosti mojstrskega izvajanja tega krasnega dela slovanske glasbene literature, temveč naj se omejimo le na konstatacijo, da je občinstvo kakor očarano uživalo to lepoto in da je ob koncu prvih dveh delov, zlasti pa na koncu prišlo do pravih elementarnih Izbruhov navdušenja Viharno odobravanje se kar ni moglo poleči. Brezdvomno gre največje priznanje na tej prekrasni umetniški prireditvi in na njenem velesijajnem uspehu mojstru H u b a d u, kateremu je bil ob koncu drugega dela izročen lovorjev venec z napisom: .Mojstru Hubadu — tržaški Slovenci-. O naši dragi pevki umetnici g.e Costaperaria-D evo v I moremo le reči, da smo tu šele, dasiravno smo Jo čuli že toliko in tolikokrat in se naslajali na njenih spevih, mogli občudovati ves blesteči sijaj njenega glasu. S kako lahkoto |e premagovala vse težkoče, s katerimi Je obdaril skladatelj njeno ulogo, kako srebrno čisto in kako polno je vrel spev Iz njen'h ust In kako gljboko občuti na je bila t^eia molite^ kako pretresljiva njena bo!, kako strašna groza I Vrli pevki so Izročili krasen cvetlični nastavek z na-pho n: »Umetnici Costaperariji — Glasbena Mailca", 10 V. 1913. Tenorsko u:ogo mrtvaškega Ženina |e pel g. R i j a v e c, ki razpolaga z izborno šolanim, obsežnim in Izdatnim, v vseh legah polno donečlm, a zlasti v višini izredno čistim glasom. Zlasti se je krasno prilegal sopranu v dvospevih. Basovska uloga pripovedovala je bila v rokah našega ljubega znanca g. K r i ž a j a, o katerem pač ni še posebej treba poudarjati, da je rešil svojo nalogo nad vse Častno. Mcgočno preko vsega zbora se |e dvigal njegov sonorni glas in naše občinstvo si je le še bolj privito k sebi svojega ljubljenca izza zadnjih opernih večerov. In sedaj Še ta strogo disciplirani zbor, uglašen kakor orkester mojstrov glasbenikov, poslušen vsakemu migljaju dirigentove roke, klao|ajoč se vsakemu pogledu njegovega očesa, sedaj se ublažujoč do najf nej-Šega pianisssima, potem pa zopet naraščajoč in grmeč, kakor silen vihar: poslušal bi ga človek in poslušat brez presledka. Dež cvetja, Id se Je vsul nanj, mu bodi vsa| majhen del priznanja za neprecenljivi užitek, ki nam ga je nudil s svojo umetniško dovršenostjo. I Prepričani smo, da ga ni bilo v dvorani poslušalca, ki bi ne bil po koečanera koncertu zaželel: Da bi Vas le kmalu zopet 1 mogel pozdraviti naš Trst v svoji sredi, da I bi se le kmalu zopet mogel nasla|ati na Vašem divnem petju ! Slav^ pevcem, slava njihovemu mojstru! Po koncertu se je v dvorani razvila med gosti in domačini v prijateljski družbi prav vesela domača zabava, ki je le še nanovo utrdila bratske vezi, ki vežejo središče jSlovenl|e, belo Ljubljano, z njenimi vrati v [širni svet, slovenskim Trstom. Naj bi se ta vez le čira dalje tem bolj utrjevala in na| bi le pri tem delu čim najbolj sodelovala tista Glasbena Matica, ki nas je tako neizmerno osrečila s svojim ljubim obiskom. Dragim gostom le želimo ponovno, da bi jim bilo bivanje v Trstu tak užites, kakršen je bil nam njihov obisk. Spored za ljubljanske izletnike. N e-delja 11. m a j n i k a od 7-9 zajtrkovanje po raznih kavarnah: Balkan, Coramercio (tik Balkana), Stazione (poeg južnega kolodvora) in Minerva (v ulici Acquedotto). Od 9—10 izprehod v poljubnih skupinah Izpred Narodnega doma ali kavaren po ulici Car-ducci na desno mimo Verdijevega spomenika na trg Goldoni, po stopnicah nad tunelom Montuzza, mimo kapucinske cerkve k stolni cerkvi sv. Justu. Izpred cerkve je krasen pogled na mesto navzdol in na morje. Pred mašo In po maši ogledovanje panorame Trsta in opazovanje tržaškega življenja oh priliki birme. Ob 11 odhod s hriba sv. Justa po drugi poti nego pre|, in sicer: po ulici Catedralle na glavni trg pred magistrat — Piazza grande. Od tu po ulici Cavanna v galtrijo slik Revoitelia. To Je zanimivost prve vrste. Vstop je brezplačen in vsakomur priporočljiv. Ogledovanje slik od 7,12-12. Ob 12 vrnitev po obrežju mimo pomola sv. Karla, ribjega trga do gostiln, kjer so razne skupine naročile obede. Ob 3 popoldne: Izlet po morju. Iz Trsta mimo Kopra (izstop pol ure), Izole v Piran (izstop pol ure), Portorose proti Gradežu mimo Miramara v Trst ob 8 zvečer. Zvečer po izletu večerja po izbranih gostilnah. Vožnja stane za osebo K 2 in se dobivalo vožnji listki pri vratarici Nar. doma g Bičkovl. Parnlk odide od pomola Sanita. Ponedeljek, 12. majnlka od 7—9 zajtrk. Dopoldne se porabi za mirno ogledovanje na izprehodih. Pri direkciji opčinskega tramvaja so se izposlovali znižani vezni liski za zletnike za vožnjo na Opčine, cd koder se nudi krasen razgled Trsta, istrske obali in morja. Vozni listki se dobivajo za izletnike pri vratarici Narodnega doma in stanejo namesto K 160 samo 1 K. Vozi se lahko vse dni in odhajalo tramvajski vozovi vsake pol ure s trga Caserraa pred Narodnim domom od 6 z|utra| do 11 ponoči. Izletniki se poslužujejo te ugodnosti, kakor hočejo v malih ali večjih skupinah. Vrnitev v Ljubljano poljubno. Vlaki odhajajo Iz Trsta ob 10*15 dopoldne, I 50 popoldne, 610 svečer. Oni, ki hoče|o izstopiti v Postojni, naj se odpeljejo iz Trsta ob 10 15 dopodne, v Posto|no pridejo ob I-22. Ogledali bi si jamo popoldne in ob 4*52 ali pa ob 10 07 se vrnejo v Ljubljano. Vstopnina v jamo 3 krone. Sedaj ga nikdo noče I S perečim sarkazmom označuje .Naša Sloga" neznansko zadrego, v katero je spravi! beg notar|a Lorenzinla iz Pirana ves italijanski tabor Istre in Trsta, liberalni in klerikalni, da si beguna mečejo drug drugemu pod noge. K^kor so ga prej vsi reklamirali za-se in ;rgali zanj, tako ga sedaj zatajujejo vsi! Klerikalci očitajo liberalcem, da so morati vendar vedeti, komu pošiijajo denar deželne kreditne banke, da ga niso smeli lahko-mišljeno izročati — sleparju, marveč da bi ga bili morali pošiljati direktno posestulkom itd. — Liberalci odgovarjajo, da oni niso krivi, če so piranski čuki poverjali svoj denar.....klerikalnemu pristašu !! Notri med to fletno igro pa jim .Naša Soga" kadi pod nos, da imajo eni in drugi takih Junakov, s katerimi se m irejo ponašati. Nista se proslavila tako le liberalec-fclerikalec Lorenzini in klerikalec Zinetti, ki sta vsikdar visoko nosila italijansko zastavo Istre. Imela sta prednikov, sebi enakih. Kje je slavni Riko š 170 000 K deželnega deželnega denarja, žulev prebivalstva htre, torej tuđi slovanskega ?! Kje je slavni Lo-renzetto in kje je slavneji Galante In vsa njegova lepa družba, ki so se proslavili na račun puljske občine ? I Ali hoče|o gospoda trditi tudi o teh, da niso bili njihovi?! USTREDNf BANKA ĆESKYCH SPORiTELEN PODRUŽNICA v TMTTJ vi* del Pontarouo 5. — — vla Naora Vloge na knjižice 4 V4 5% 1 poodpoved-Premijne vloge 5 % J nem roku. Stalne vloge in vloge po tekočem računa ::: po dogovoru najugodnejše. ai 7ADIJE 11 KAVCIJE * - - MENJALNICA. Uradu« ar« od 0.-13.'/, dop ta 2.l/t-6. pop. V Trsta, dne 11. maja 1911. 7JCDIN06T" št. 130 Htr«n III Danes, seveda, se jih sramujejo; ali teda| ko so Jim bili podrepniU, so bili to.... patrijotje. Seveda ni prijetno človeku, če mora sedeti v družbi takih ljudi), ali človeiki vendar ni, če se Jih tako zatajuje v nesreči, kakor to delajo istrski____ liberalci in klerikalci I Brez inteligence srca! V članku, kl so ga izvestni nemški železniški uradniki priobčili v „Orazer Tagblattu" proti svojim slovenskim kolegom in proti našemu narodu sploh, se očitata tolika brutalnost in narodna nestrpnost, da človeka osupljata tem bolj, ker prihajata od pripadnikov naroda, ki si na podlagi svoje kulture lasti neko prvenstvo nad vsemi drugimi narodi. Največja sramota za te pripadnike nemškega herrnvolka pa Je grdo denuncijantstvo, s katerim bi hoteli oškodovati svoje lastne tovariše Jn njihove družine v njihovi ekzi-stenci. Čutečemu človeku se vspenja duša v ogorčenju, ko vidi, kako ti »sinovi plemenitega* nemškega naroda hoče|o stavljati svoje lastne tovariie pod policijsko nadzorstvo, kako z dcnuncljacijami pozivajo oblasti na nasilno dušenje vsakega svobodsega diha med slovenskimi uradniki, kako kar očitno kažejo svoje hlepenje, da bi slovanskega tovariša pahnili v nesrečo ) Spričo teh sramotnih pojavov bi bilo zanimivo pogledati v te nemške duie — v srca, ki jih razjedata strast in sovraštvo. V teh srcih ne more biti mesta za človeško čutstvovaoje ... V njih divja najgrši egoizem, nacijonalni in — osebni. Naj se pogubi vse, da je le n|im dobro, da se le oni rede in debele. Tudi če jim nedostaja sposobnosti in delavnosti, hočejo vendar-le kvišku lezti po lestvi — nesreče drugih 1 V karakteristiko te nemške duše moremo navesti sodbo o Nemcih, ki Jo Je napisal vpokojeni admiral Chiari — torej Nesiovan — v nekem vojaškem Ustu in jo je posnel tudi „Polaer Tagblatt". Nemški »Kapitan zur See« Persius je bil pred kratkim napisal v nekem berlinskem listu članek „Aus dem čsterreichischen Kriegshafen", v katerem je naravnost žaljivo in poniževalno lagal o naši vojni mornarici, o nje častniškem zboru in o razmerah v Puli. Članek je mrgolel perfidnih namigavanj in zlobnih podtikanj. Na ta članek je odgovoril admiral Chiari z vsem ogorčenjem in Je na koncu napisal o nemški naravi karakteristično sodbo, ki se je glasila — po smislu: »Nemci imajo krasnih sposobnosti, radi katerih se klanja pred njimi v spoštovanju ves svet. Ali v njihovi naravi |e tudi nekaj, kar povzroča, da nimajo, raznn nas Avstrijcev, ni enega prijatelja n& vsem božjem svetu 11* In kaj Je to nekaj, na kar Je mislil avstrijski oficir?! Nedostaja jim popolnoma vsake inteligence srca, ki iz človeka dela blagega človeka in ki ga sili, da Je pravičen in čutstven tudi do človeka, ki — ni Nemec! Ta nedostatek inteligence srca oraraža Nemce, da nimajo nikjer na svetu odkritosrčnih prijateljev, razun...... Evo pojasnila, zakaj morajo slovanski narodi v te) državi biti tako težke In obupne boje za svoje narodne, politične in človeške pravice 1J Mednarodne konjske dirke na Monte-bellu. Danes, na binkoštno nedeljo, in jutri, v ponedeljek, se bodo vršile konjske dirke na dirkališču Montebello. Vsak dan je na ratpolzgo dirkačem po 12.700 K za nagrade. Spored je spretno sestavljen in bo nudil izreden Športni užitek. Danes nastopi zopet amerikanec „Lioneilo" mojstra Baibetta. — Kakor je bil prošle dni obisk obilen, obeta biti te praznike ogromen. V obeh oddelkih, A in B, funkcijonira tota-lizator, s katerim se kratkočasijo tisti, ki hočejo uganiti zmagovalce posameznih dirk. MajniSko slavnost priredi danes — kakor že poročano — podružnica CMD v Skednju v prilog otroškemu vrtcu. Odhod godbe iz vasi na Sabatnjak točno ob 3 30 popoldne, takof po blagoslovu, ki se po Ifubeznjivosti g. župnika konča namenoma preje. Vstop na veselico Je brezplačen, a da domača zabava na planem donese vendar nekoliko dobička, si je škedenjska podružnica nabavila pijače, raznih jestfin, igrač in daril za »kolo sreče". Na to opozarja odbor vse one, ki bi prišli na Sabatnjak z namenom razprodajanja v lastno korist. Vsako zasebno prodajanje Je strogo zabranjeno ! Škedenjci, rodoljubi in tudi Vi, sosednji Magdalenčani: udeležite se tega dne kratkega izletlča, ki Vam gotovo doprinese nekoliko užitka! Udeležite se, vi vsi, ki imate časa, in priskočite na pomoč ikcdenj-ski podružnici, ki ne le, da ima stroške skozi vse leto, marveč ima mnogo izdatkov zlasti o tej priliki, kajti razen stroškov z godbo in nakupljenim, mora oddati primerno odškodnino tudi imetnikom travnika. Naš odbor se nadeja, da bo vsak domačin uvaževal njegov trud in stremljenje ter kliče zato: Na svidenje danes popoldne na Sabatn]aku! O slov. gledališča v Trstu prinaša »Hrvatska" kratek pregled o ravnokar mi-noli sezoni in beleži nje lepi umetniški vspth. Predoča, kako se je Iz malega dile-tantskega gledališča — vzlic skromnosti sredstev — r izvil umetniški zavod, ki je v čast tržaškim Slovencem. V tem pogledu Je simptomatičnega pomena, da so tudi Italijani — kakor n. pr. ob uprizoritvah .Prodane neveste" — začeli zahajati v naie gledališče in da tudi nekateri italijanski listi prinašajo pohvalne ocene. Niti največ|i optimisti niso pričakovali kaj tacega. In le oni, ki pozna podrobnosti politične in narodne borbe v Trstu, more prav ceniti doseženi vspeh, ki na| bo gledališkemu vodstvu v spodbudo k nadaljnjemu vzstrajnemu delu, da se ta naš zavod povspne ie na višjo stopinjo umetnosti. — Enodušna želja vseh Je, da prihodn|a sezona še nadkriii to mlnolo. Člani slovenskega gledališča prirede na binkoštne praznike dve predstavi. Danes v nedelju popoldne ob 6 v m Narodnem domu" v Barkovljah bodo igrali veleza-bavno burko v 4 dejanjih »Grofica in čevljar" ; Jutri v ponedeljek ponovijo isto burko v Dotovljah. Tako bodo tudi zunaj poznali naše najboljše moči. Glavne uloge JmaJo gospa Dragutinovičeva in go-spice Železnikova in Bernetićeva, od gospodov pa Dragutinovič, Toplak, Požar. Vstopnica |e 60 vin; sedeži po 1 K. Zgubljeno. Na včerajin|em koncertu v »Narodnem domu", oziroma na potu od »Narodnega doma" do kavarne „Nuova York" je zgubila neka dama zlato zapestnico. Najditelj naj jo izroči v našem uredništvu, oziroma v upravništvu. i Cvetlični dan v Celovcu. Nekdo, ki je bil minole nedelje v Celovcu, nam po-? roča, da so ta dan imeli celovški Nemci svoj cvetlični dan. — Nemška dekleta so pridno prodajala suhe (umetne) cvetlice in ni se bilo lahko ubraniti. Naš poročevalec se |e pa prav lahko ubranil s tem, da (e rekel: .Hvala gosplca; ne razumem vas!"; Nemke so kar odletele in mož je imel mir.; Na ta ljubezniv način na| tudi drugi od-J klanjajo neslovanske prodajalke, kadar nabi-; rajo za razna nestovansko društvo. Ta recept> priporočamo vsem, ki bi Jih prilika zanesla med drugorodne »čebelice"! Trgovcem in obrtnikom! Trgovsko društvo »Češko-slovanska trgovska Beseda" ima vedno v zaznami nekaj češko-nemšklh perfektnih korespondentov In vobče vsestransko ročnih in dobro kvalificiranih trgovskih moči, katere priporoča brezplačno na me3ta. Obrniti se |e na Češko-slovansko trgovsko Besedo* v Trstu, ulica Mlra-mar 17. Direktna odprava prtljage preko Dunaja s prepeljavo med dunajskimi kolodvori 8 cestnimi vozili. S 1. marcom, 1913 pri brzo vlakih uvedena direktna odprava prtljage preko Dunaja se razširi od 1. maja 1913 dalie na promet med postajami Karlovi Vari, Zatec in Chomutov i. p. Bu-t štčhradske železnice, železnice Teplitz-SchO-nau in Chomutov-Teplice, železnice Ouszi-Teplice In Francovimi Vari kr. saških državnih železnic na eni strani, in preko Du-naja ležečimi postajami c. kr. avstr. državnih železnic in c. kr. priv. Juž. železniške družbe (avstr. črte) na drugi strani. S tem razširjenjem naj bo zlasti ustreženo udobnosti potnikov, ki obisku|eJo zdravilišča v Karlovih Varih, Francovih Varih, ali Teplicah. Podrobne določbe so razvidne iz avstr. kurzne knjige od 1. maja t. I. in s posebnih lepakov na postajah. »Vrtnarska Sola". Na občnem zboru tega društva so biii izvoljeni sledeči odborniki : svetovalca gg.: Fiere Anton, trgovski vrtnar v Kamniku, Herzmansky Fran, umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani; pregledovalca računov gg.: Aparnik Fran, fotograf in posestnik v Kamniku, dr. Podgornik Kari, odvetnik v Gorici. Voditelj je na kratko razložil nalogo društva, predložil društvene račune ter po-rvčal o dosedanjem delovanju in o delu, ki naj bi se izvršilo v prihodnosti. Skleniio se je: 1) da se odobre predloženi računi, 2) da naj se za toliko Časa preneha z izdajanjem društvenega glasila »Prijatelj narave", da si društvo nekoliko opomore, in da naj se tudi v bodoče list izdaja le obstoječim sredstvom primerno, 3) na) se največ truda posveti nabiranju denarja za nakup društvenega vrta, ker bi bil ravno lasten vrt največjega pomena za oruštveni napredek, 4) po možnosti naj se delajo v različnih kra|ih posvetovalni sestanki, 5) čez tri ali štiri mesece naj se skliče v Ljubljani izvanreden občni zbor. Rojanska podružnica CMD vabi vsa društva in prijatelje, ki imajo voljo sa sodelovanje pri veselici, Id se priredi v korist podružnice meseca junija, na sestanek v sredo, dne 14. t. m., ob 8 zvečer v prostorih »Konsumnega društva" v Rojanu pri cerkvi. S tem bodi obenem tudi popravl(ena prvotna objava v petkovi številki »Edinosti*, da se snidejo vse podružnice mesta in okolice. Danes popoldne naj nihče ne zamudi krasne družinske zabave, ki Jo priredi šentjakobska Čitalnica v novi dvorani »Konsumnega društva" pri Sv. Jakobu. Včeraj smo omenili na kratko velezanimivega In zabavnega sporeda, in kdor se hoče par uric neprisiljeno zabavati in »smejati, naj ne zamudi te prireditve. Vstopnina Je tako nizka: 40 vinarjev za odrasle 20 vinarjev za otroke, da Jo zmore vsak. Po zabavi bo ples. K zabavi in plesu bo sviral društveni orkester. Začetek točno ob 5 pop. SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIM I Ilova trgovina moškega blaga JOSIP SPEHAR - TRST ulica Santa Catepina itev. 9 - Piazza Nuova je bogato založena z najlepšim in najnovejšim moškim blagom za pomlad po zmernih cenah, SPECIJALITETA ANGLEŠKEGA BLAGA. Čovarna čevljev MODU NG v Trstu 130 fllljalk. — 1200 delavcev I. podružnica: Corso štev. 27. II. podružnica: ulica Cavana štev. II (vis-A-vis uL Madonna del Mare) FinI M po ljudskih cenah. Izključena vsaka konkurenca. PRIMER: Moški čevlji: črni močni........K 7*50 „ Box.........n 9*50 „ fini Goodje&r Welt . . - „ 13*50 „ „ amerikanski . . . - „ 11' — n „ „ najfinejši „ 17*— nizki čevlji črni........6*— m zelo fini črni.....„ 11*30 „ amerikanski luksus • • „ 16*— Ženski čevlji: odprti črni „Romana" .... K 3'20 „ lakasti „ .....4'20 nizki čevlji, močni.......5*— n „ chevreau . . . . „ 7*50 „ najfinejši Goodjear Welt * 11*— n amerikanski luksus > • * 13'— „ „v barvah . „ 14*— „ lakasti . . „ 15'— Čevlji viaoki in nizki za otroke od 2 EL dalje. CORSO 27. OL CAUJUIA 11. Dr. Korsano Specijalist za sifllitlčne In kožne bolezni ima svoj ambulatorij v Trstu, v ul. San Lazzaro št. 17,1. H (Palazzo Diana) H Za cerkvijo Sv. Antona novega. 1 Sprejema od 12. do 1. in od 51/« do 6*/, pop. AR TURO M0DRICKY Pradajaialoa naitiif. blaga h draaalh predaatav Trst, ul. Belvedere 33. Zaloga perila, zefirjev, batistov, perkala, troj ni ka, steznikov, naprs-nikov, spodnjih srajc vseh kakovosti in cen, ovratnic, ovratnikov, mauset, srajc, dežnikov, čipk, tra-kov in drobnarij v popolni izberi. Dr. Pečnik Dr. PETSCHM1GO tet, vb S. Cateriaa itev. 1. Zdravmik sa notranje (splošne) bolezaL 8—9 in 2—3 in Specijalist aa kožna 1* (spolne) bolezni s 11 V,—1 ta 7—T. Fratelli Bauber Trst, ullsa Carducci 14 (ex Torrento) Zaloga ustrojenih kož. Velika izbera potrebščin za čevljarje. — Specijaliteta potrebščin za sedlarje. |i—-ni=i| JOSIP STRUCKEL Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina Nov prihod volnenega blaga za moške in ženske, zefir, batist in perjjiva svila za jopice. Svilenina in okraski zadnje novosti velik izbor izgotovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, triiž po izjemno nizkih cenah. lan ioai Neverjetno! Krčmarji pozor!! Fino olje po 96 vin. liter dostavlja na dom slov. tvrdka A. Furlan Trst, ulica Glulia Štev. 72. Specijaliteta : namizno oljčno olje iz krajev Lucca, Nizza in Marsilja. Posebno priporoča pravo milo za perilo; vinski kis. Poštne odpošiljatve.! Poštne odpošiljatve ! 3r.AI.MneH! Cesare Cosci ancich knctsljttfrMi zrta-teinfk » irdiMfr* o4 9.—1. ta od 3 —6. Trat, Barriera vecchia SS Tal »fon 1708. novosti za žensko in moško obloke in vso v to stroko spadaj 060 se dobi v največji slovenski trgovini Križmančič & Breščak Trst, ulica Nuova št. 3?. Vestna, točna postrežba. □ □ Zaktevajte vzorce, ki so poštnine prosti. - - Stran IV. JEDINOST1' St. 130 V Trstn. ti. maja 1 i* Ki Izredna rasprodaja!! N everjetno oeno! 600 kosov za samo 3 K 80 vinarjev. Krasna pozlačena prec. 36 ur tekoča ara na sidro z verižico, natančno idoča 8 triletnim jamstvom, moderna svilena kravata za gospode, 3 kom. najf. žepnih robcev, 1 kras. gosp. prstan, s ponar. kamnom, 1 krasna eleg. damska zaponka, pariška novost, 1 par double zlatih mandetnih gumbov s patentirano zapono, 1 krasno toaletno žepno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 najfinejši žepni nož, 1 dišeče toaletno milo, 1 najfin. užigalo, 1 krasen al- ! bum z najlepšimi slikami sveta, 3 šaljivi predmeti, ▼elika veselost za stare in mlade, 20 komadov, korespondenčnih predmetov in še 500 rabljivih, I potrebnih predmetov. Vse skupaj z uro vred, kije sama toliko vredna, stane 3 krone 80 vin. Pošilja proti povzetju dunajska razpošiJjalna tvrdka Ch Jungwlrth, Krakov« A/4. NB, Pri naročbi dveh • avojev se priloži an- j gleška brivna britev prve scste, Za neugajajoče se vrne denar. j Sjenci m Slovan; Kadar kupujet« pri tvrd tai-katere oglašajo v „Edfinoaii1'; sklicujte i.« vedno na oglas « našem listu, ker fako bode znalo dotično tvrdke, da pri-naiajo oglasi, ki jih uvrjčajo * Edinosti, dobiček, in radi kodo uvrlfale svoje oglase tudi v bodoCe v naSem listu. Za t# bodete bolje postreienl, znvtis tega pa pomagate s tem ma :: terijalne listu „Edinoaft" : j Josip Gergič,Trst Rocol — Molino a vento štev. 40. Prodajalna čevljev vseb vrst za moške, ženske in otroke in zaloga usnja. Sprejema naročila po meri in popravila. Cene zmerne. Priporoča se za obilen obisk. Za one» KI naročalo oslase; a^n m^m mm ^bbm ^mm mmm mmm mhhb ^mm i Oglase (Inserate) treba naalovljati a« ■ ca Uredništvo lista, in ne na Tiskarne i »Edinost«, M na „Narodni Dom- in na ma „Hotel Balkan** v Trstu, ampak edino m Jnserstnl oddelek" mim Usti ali na U$r*vo. == Uredništvo, Tiskarna, Narodni dan* In Hotel Balkan nimajo e ogluši niiut kr$fft opravila. To naj si dobro zapomnijo oni, ki no. r-»£*jo oglase v nalem listu in Šei6, fo : Wo tati toćoo uvrščeni. — — — — j Matija Bulic priporoča cenj. občinstvu svojo gostilno „Ai buoni amici"; v Trstu, ulic« Bel veder e štev. 39, točilnico vina in piva z raznimi mrzlimi jedili v Trstu, v ulici Benvenuto Cellini Št. 1 gostilno „Al buon Almissan4' i v Rojanu, ul. Montorsino 3, točilnico vina v Barkovljah (Bov^do), ul. Peraroio št. 342 (hiša Ščuka). Toči S6 prvovrstno dalmatinsko črno,: belo in opolo vino iz Omiša ter pivo ; I Zdraunlšbo m klinično potrjeni uspehi dckaaijejo, da je pri boitčem kašlju otrok in odraslih THYIVlO*, Pula in medpoetaj«. M le d<> Euj in medpostaje. O Gorica (Ajdovščina) Je*enice-Trbii-LjB*>-ljana-Beljak-Celovec in medpostaje. M do Poreča in medpostaje. O Gorica - Jesenice - Trbiž- Ljubljana - Beljak Celovec- Dunaj. O Herpelje (Divača-Dunaj) - (Rovinj) Pota in medpostaje. B (Turški ekspres) Gorica-Jesenice-Ljubljaaa-Beljak-Inomost-Monakovo-Pariz im uivdp. M le do Buj in medpostaje. O do Gorice in medp. (Ajdovščina). O Herpelje (DivaCa- Ljubljana-Dunaj) Pni« in medpostaje B Gorica-Jesenice-Beljak-< Monakovo-B«rlia) Celovec-Dunaj-Linec-Pra^a-Dečia. O Gorica, Jesenice, Beljak, loomott, Mo nakovo. Zabavni vlaki ob nedeljah in praxniJdk i а.14 O Herpelje-Divača. 2 90 O v Gorico. Prihod v Trst. 5.47 O Iz Dunaja. Solnoprada, Celovca, lfon* kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka, Ljnbljao«. Jesenic, Gorica. 7.04 O Iz Dunaja (čez Divačo—Herpelje). 7.25 O Iz Gorice (Ajdovščine) 8.25 M Iz Buj (ia medpostaje). 9.00 B Iz Berolina, Draždan, Linca, I>unaja, Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorice (in Ajdovščine'^ 9 35 O Iz Pult- (Rovigna). 10.17 O Iz Jesenic, Gorice in medpotitaj. 11.25 B (Turški ekspres) iz Pariza-Monakova-Ce- lovca-Dunaja-Linca-Jesenic-Gorice. 12 43 M Iz Poreča in medpostaj. 2.90 O Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Goric«, (Ajdovščine) Berlina, Draždan, Prag«, Dunaja. 3.87 O Iz Pule, (iioviuja), Herpeij in oiedpostaj. 4 242 M Iz Buj in medpostaj. 7.00 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, Ljub- Hane, Jesenic, Gorice. ____ Iz Pule, Rovinj, Herpelje, Divač*, Dunaj. 9.00 B Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dunaja, Celovca, Inomosta, Beljaka, Jeeeolo, Gorice, (Ajdovščine). IOOO M Iz Poreča, Buj, Kopra. 10.23 O Iz Pule (Rovinja), Dunaja (čez Divačo) 1U.57 O Iz Dunaja, Celovca, Beljaka. Gorice. Zabavni vlaki ob nedeljah, in prazaiMh i 9.37 O Iz Gorice. »41 O Iz Divače, Herpeij. Furlanske proge. Odhod iz Trsta (južni kolodvor). б.40 B čez Nabrežino-Tižič v Červinjan, Gra4«&, Italijo. 9.00 O čez Nabreiino-Tržič v Červinjan, QnM in čez S. Giorgio di Nogajx> v Videm 120 O čez Bivij-Tržič v Čer\-ii»jan. Grade* Italijo. 410 O čez Nabrežino, Tržič, od Tržiča mM^enee do Cervinjana. 7.05 B čez Bivij-Tržič v Červinjan, Gradei, K*U]je 9».ao O čez Bivij-Tržič v Červinjan. Prihod v Trst (južni kolodvor). 7.40 čez TržiČ, Nabrežino iz červinjana. 8.45 čez Tržič, Nabrežino z zvezo na mešaae* ix Červinjana. 10.33 B Čez Tržič-Bivij iz Italije, Gradeta Oe^ vin j ana. 5.48 O čez Triič-Bivy iz Italije, Gradeža*), če«-vinjana 0.S5 O čez Tržič-Nabrežino iz Italije, Gradela, červinjana. ll.lt O čez Tržič-Biv^j iz Italije. Gradeta, dee-vinjana. Na progi Červinjaa-Gradež o. p. vozijo le mešanci. Promet med osebnim postajali&čem Gradež in zdraviliščem Gradež se posreduje > parniki in motorskimi čolni lagonske paro-b rodne družbe „N. 1. B.* po sledeče™ voznem redu : Odhod Gradež o p. 8.15 12 25 4 00 9.00 prihod Gradež zdr. p. 8 40 12.50 4.25 9 25 odhod Gradež zdr. p. 7.30 11.30 3.15 8.1» prihod Gradež o. p. 7.55 11.55 3 40 8.40 •) vozijo Ii č«nr!n!«a* v Oradei Ia nazaj v oktobru aprila vuk dan, v drugi b aieaclh L j. od novembra do TkJlu'rv marca 1« ob Čatrtklh. Pomladansko zdravljenje je najbolje 9 kričistilnim - „čajem iz tisočroi'4. = Obenem je to tudi izborno sredstvo proti iči-paoju v želodcu, hemoroidom itd. itd. Zavoj za 12 dni 2 navodilom za eno krcno ^e dobiva edinole v od ibovani lečami „Al due Mori" dr. A. Praxmarerja Veliki trg, mestna palača. Telefon 337, ča se poitle K I 10, »a odpošilja po poatl z obratno paita poštnine prosto. VARUJTE SE PONAREDEK 1 H POZOR I POZOR I T 50000 parov čevljev tcy 4 pari za K 8 50. nSU Zaradi poloma nekaterih tovaren sem dobil nalog, da prodam veliko partijo črerljeT pod nabavno ceno. Prodaiam vsakomur dva para moških in dva para ženskih črcvljev na zavezavo, elegantne oblike, iz črnega ali rujavega usnja, z močnimi podplati, podlirani. Velikost po številkah. — Štirje pari stanejo samo 8*50 kron. I. GELB, ekspedicijska hiša Novi Sandec štev. 278. »Miiimm J ' Dovoljena zamena ali pa se vrne deaar. Zidanje Skadra, j Srbska narodna pesem. Mesece in mesece je odmevalo po vsem svetu ime mesta, za čigar posest je poteklo toliko krvi hrabrih sinov male Crnegore. Zavzeli so Skader Črnogorci.! črnogorska zastava je zaplapolala naa skadrskimi zidovi; toda Skader vzlic temu j ne ostane Črnogorski, kajti sklenjeno je visoko tam gori, da mora biti Skader ar-navtski, češ, ker je bil vedno arnavtski, in da mora biti glavno mesto neke nove države, Albanije, katero morajo šele ustanoviti. Skoraj neumljivo je človeku, ki ne pozna zgodovine Skadra in ulfgo, ki jo je igral Skader v zgodovini Srbstva, kako je pač mogoče, da je Črnagora toliko žrtvovala za pridobitev tega „arnavtskega" mesta, toda kdor pozna, kake vezi vežejo srbski narod na to mesto že izza stoletij sem, njemu je popolnoma umljivo, da je srbski narod v Črnigori in povsod, kjer žiyi, tako želel, da pride to mesto zopet v posest svojih nekdanjih lastnikov. Srbski narod, ki si je ohranil svojo | težko prošlost zlasti v narodni pesmi, je tudi Skader opeval v svoji pesmi, katera mu je edina ostala svobodna in nezasuž-njena po krutem Turčinu, in v sledečem naj podamo v originalu srbsko narodno pesem o zidanju Skadra, ki bo gotovo zanimala tudi naše čitatelje. Pesem se glasi: Grad gradila tri brata rodjena, Do tri brata tri Mrljavčevića: Jedno bješe Vukašine kralje, Drugo bješe Uglješa vojvoda, Treće bješe Mrljav če vic Gojko ; Grad gradili Skadar na Bojani, Grad gradili tri godine dana, Tri godine sa trista majstora, Ne mogoše temelj podigniti, A kamo li sagraditi grada: Što majstori za dan ga sagrade, To sve vila za noć obaljuje. Kad nastala godina četvrta \ Tada viče sa planine vila: „Ne muči se, Vukašine kralje, .Ne muči se i ne harči blaga; „Ne mo'š, kralje, temelj podignuti, „A kamo li sagraditi grada, „Dok ne nadješ dva slična imena, „Dok ne nadješ Stoju i Stojana, „A oboje brata i sestricu, „Da zazidješ kuli u temelja, „Tako će se temelj obdržati, „I tako ćeš sagraditi grada". Kad to začu Vukašine kralje, On doziva slugu Desimira ; „Desimire, moje čedo drago! „Do sad si mi bio vjerna sluga, „A od sada moje čedo drago, „Hvataj, sine, konje u intove, „I ponesi šest tovara blaga „Idi, sine, preko b'jela svj'eta, „Te ti traži dva slična imena, „Traži, sine, Stoju i Stojana, „A oboje brata i sestricu; „Ja li otmi, ja 1' za blago kupi, .,Dovedi ih Skadru na Bojanu, „Da zidjemo kuli u temelja, „Ne bi T nam se temelj obdržao, „1 ne bi li sagradili grada". Kad to začu sluga Desimire, On uhvati konje u intove, I ponese šest tovara blaga, Oae sluga preko bjela svj'eta, Ode tražit' dva slična imena; Traži sluga Stoju i Stojana, Traži sluga tri godine dana, AF ne nadje dva slična imena, Al' ne nadje Stoje i Stojana, Pa se vrnu Skadru na Bojanu, Dade kralju konje i intove, „Eto, kralje, konji i intovi, „I eto ti šest tovara blaga, „Ja ne nadjoh dva slična imena, .Ja ne nadjoh Stoje i Stojana". Kad to začu Vukašine kralju, On podviknu Rada neimara, Rade viknu tri stotin' majstora. Gradi kralje Skadar na Bojani, Kralje gradi, vila obaljuje, Ne da vila temelj podignuti, A kamo li sagraditi grada, Pa dozivlje iz planine vila: „More, ču li ? Vukašine kralju ! „Ne muči se i ne harči blaga, „Ne mo s kralje, temelj podignuti, „A kamo li sagraditi grada; „No eto ste tri brata rodjena, „U svakoga ima vjerna ljuba, "čija sutra na Bojanu dodje „I donese majstorima ručak, "Zidjite je kuli u temelja, „Tako će se temelj obdržati, „Tako ćete sagraditi grada". Kad to začu Vukašine kralju, On doziva dva brata rodjena: „Čujete li, moja braćo draga! „Eto vila sa planine viče, r Nije vajde, što harčimo blago, „Ne da vila temelj podignuti, „A kamo li sagraditi grada; „Još govori sa planine vila : „Ev' mi jesmo tri brata rodjena, „U svakoga ima vjerna ljuba, „Čija sjutra na Bojanu dodje „1 donešo majstorima ručak, rl>a j" u terrHj kuli uzidamo, .Tako će se temelj obdržati, „Tako ćemo sagraditi grada. „No jeF, braćo, Božja vjera tvrda, ,Da ni jedan ljubi ne dokaže, „Već na sreću da im ostavimo: „Koja sjutra na Bojanu dodje ?u I tu Božju vjeru zadadoše, Da ni jedan ljubi ne dokaže, U tom ih je noćca zastanula, Otidoše u bijele dvore, Večeraše gospodsku večeru, Ode svaki s ljubom u ložnicu. „AF da vidiš čuda velikoga! Kralj Vukašin vjeru pogazio, Te on prvi svojoj ljubi kaza: „Da se čuvaš, moja vjerna ljubo; „Nemoj sjutra na Bojanu doći „Ni donijet' ručak majstorima, „Jer ćeš svoju izgubiti glavu, „Zidaće te kuli u temelja". I Uglješa vjeru pogazio, I on kaza, svojoj vjernoj ljubi: „Ne prevar' se, vjerna moja ljubo! „Nemoj sjutra na Bojanu doći „Ni donijet' majstorima ručak, „Jera hoćeš mlada poginuti, „Zidaće te kuli i temelja!" Mladi Gojko vjeru ne pogazi, I on svojoj ljubi ne dokaza. Kad u jutru jutro osvanulo, Poraniše tri Mrljavčevića ; Otidoše na grad na Bojanu. Zeman dogje, da se nosi ručak, A redak je gospodji kraljici, Ona ode svojoj jetrvici, Jetrvici ljubi Uglješinoj : „Ču li mene, moja jetrvice! „Nešto me je zaboljela glava, „Tebe zdravlje! preboljet' ne mogu ; „No ponesi majstorima ručak". Govorila ljuba Uglješina: „0 jetrvo, gospodjo kraljiće ! „Nešto mene zaboljela ruka. „Tebe zdravlje! proboljet' ne mogu; „No odnesi majstorima ručak". AF govori Goj kovica mlada: „Ču li, nano, gospodjo kraljice! „Ja sam rada tebe poslušati, „No mi ludo čedo nekupano, „A bijelo platno neisprano". Veli njojzi gospodja kraljica: „Idi", kaže, moja jetrvice, „Te odnesi majstorima ručak. „Ja ću tvoje iza prati platno, „A jetrva čedo okupati". Nema šta će Goj kovice mlada, Već ponese majstorima ručak. Kad je bila na vodu Bojanu, Ugleda je Mrljavčević Gojko. Junaku se srce ražalilo, Žao mu je ljube vijerenice, Žao mu je čeda u kol'jevci, Gdje ostade od mjeseca dana, Pa niz lice suze prosipaše; Ugleda ga tanana nevjesta, Krotko hodi, dok do njega pridje, Krotko hodi, tiho besjedjaše: „Što je tebi, dobri gospodaru! „Te ti roniš suze niz obraze AT govori Mrljavčević Gojko: „Zlo je, moja vijerenice ljubo! ..Imao sam od zlata jabuku, „Pa mi danas pade u Bojanu, „Te je žalim, pregoret' ne mogu." Ne sjeća se tanana nevjesta, No besjedi svome gospodaru: „Moli Boga ti za tvoje zdravlje „A salićeš i bolju jabuku", Tad' junaku grd je žao bilo, Pa na stranu odvratio glavu Ne šće više ni gledati ljubu; A dodjoše dva Mrljavčevića, Dva djevera Goj kovice mlade, Uzeše je za bijele ruke, Povedoše u grad da ugrade, Podviknuše Rada neimara, Rade viknu do trista majstora, AF se smije tanana nevjesta, Ona misli da je šale radi; Turiše je u grad ugradjivat'. Oboriše drvlje i kamenje, Uzidaše dori do koljena, Još se smije tanana nevjesta. Još se nada, da je šale radi. Oboriše do trista majstora, Oboriše drvlje i kamenje, Uzidaše dori do pojasa, Tad' oteža drvlje i kamenje, Onda vidje, što je jadnu nadje, Ljuto pisnu, kako ljuta guja, Pa zamoli dva mila djevera : „Ne dajte me, ako Bo^a znate! „Uzidati mladu i zelenu". To se moli, al' joj ne pomaže ; Jer djeveri u nju i ne glede. Tad' se prodje srama i zazora, Pako moli svoga gospodara: „Ne daj mene, dobri gospodaru! „Da me mladu u grad uzidaju, „No ti prati mojoj staroj majci, „Moja majka ima dosta blaga, „Nek ti kupi roba il' robinju, „Te zidajte kuli u temelja". To se moli, no joj ne pomaže. A kad vidje tanana nevjesta, Da joj više molba ne pomaže, Tad' se moli Radu neimaru : „Bogom brate, Rade neimare! „Ostavi mi prozor na dojkama, „Isturi mi moje b'jele dojke, „Kade dodje moj nejaki Jovo, „Kade dodje, da podoji dojke-4. To ja Kade za bratstvo primio, Ostavi joj prozor na dojkama. Pa joj dojke u polje isturi, Kade dodje nejaki Jovane, Kade dodje, da podoji dojke. Opet tužna Rada dozivala: „Bogom brate, Rade neimare ! „Ostavi mi prozor na očima, „Da ja gledam ka bijelu dvoru, „Kad će meni Jova donositi „I kad dvoru opet odnositi". I to Rade za bratstvo primio, Ostavi joj prozor na očima, Te da gleda ka bijelu dvoru, Kada će joj Jova donositi. I ka dvoru opet odnositi. I tako je u grad ugradiše, Pa donose čedo u kol'jevci Te ga doji za nedjelju dana. Po nedjelji izgubila glasa; Al' djetetu ondje ide hrana, Doiiše ga za godinu dana. Kako tade, tako i ostade, Da i danas ongje ide hrana Zarad' čuda i zarad lijeka, Koja žena ne ima mlijeka. Zaloga moke prve vrste i 1 Telefon St. 231.. - Riva GrUmUla St. 12. - Mefon št. 231 Zastopstvo in glavna zaloga uajfluejšiii Trst pšenične moke in krmnih IzdHkov poznanega valjčnega mlina VINKO iMJDiČ v Kranju Brzojavi: TRUDEN - TRST. Brzojavi : TRUDEN-TRST. Pekarna in odlikovana slaščičarna Trst, uL S. Giacomo 7 (Corso) s podružnico v ul. Farneto 6. Telefon 16 64 a. Trikrat na dan svež kruh. Velika izber alaščic in biškotoT. Srnesta JFregnan, Trst ulica S . Lazarja Stev. 17. Skladišče kož barvano, vseh vrst -umene in črns za čevljarje In sedlarje z de avnico gornjih delov čevljev (tomaje). Telečje GALENO« nUoa 8. Cllino. - Telefon 20-76. Ces. ltr. priv. Miimioiio Adriatiea di Sicurta v Trstu ustanovljena leta 1838. Zavarovanja proti škodi, povzročeni po ognju streli in eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljatev na morju in na suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah. Delniška erlavuica Iii rezerve dne 3L deuemlmi 1912 K 175.540.187*98. Stanje zavarovalne glavnice na življenja (31. 12 1912) K 534.593.429 80. Odkar obstoja diužba, je bilo v vseh branšah izplačano na škodah K 758.460,366"88. Z&sTopstva v vseh deželnih glavnih mestih in važnejših krajih A^stro-Ogrske nsorar^ij?. Edoi1 želi kupiti kavo, č»j, kakao, a&misno olje, rum in konjak, vee I. vrate, po nizkih cenah, harači poštni zavoj 5 kg (netto 4-s/4), ki ga dobi poštnine in carine prosto od zaloge prve i prodajo na drobno združene tvrdke Barry Geeftl, Trst, al. Mimmar 13. ALOJZ KRŽE Barkovfje, (Bovedo) via Peraroio 342. Priporoča cenjen, občinstvu svejo trgovino jestvin in kolonijalnega blaga Trgovina jestvin in delikates CELESTE FURLAN1 i rat, via Belvedere št. 5 7. Prodaja vedno sveže testenine iz Ilirske Biatrice ter iz drugih zunanjih te vam. Vino in likeri v steklenicah. £ ostrežba na dom Razpošilja se pakete od 5 kg naprej: kave, olja i. dr. H?iKO BRAUNIČ4R, vodja trgovine. SKLADIŠČE š vasnih strojev in koles L i ligi Gramaccini TRST, Miloš SarriM-a vauchla št 25 G t i iloporat;. mr fiažiio m otaob. Sprtima št, popravljanje šivalnih strejev vuakega zistesia. Prodaja IfioJ, oila fs? aparatov. Kupuje in prodaja že rabljen« va ;ne stroje. 60i Plombiranja zobov. zdiraiije zobov brez s. s 3S4 vsake bolečine » Dr. J. Ćermak V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehniv - TRST - ulice* deiifi Caaorma ftt. 13, it, i.adst. Ellzabetina družba za parne milne Največje mlinsko podjetje v Avstro ogrski monarhiji. Produkcijska zmožnost: 22 mit kg na leto, 55 vagonov na dan ooo •LAVNO ZA8TOP8TVO i fer5inar»6 funt, £rst ulica Miramar štev. 21. ooo Žito in otrobi na debelo. i ID Prva jugoslovanska l|ltfjll| Amnii tovarna glasovitjev HlllUll rfcvUl Trst — via Farneto St. 42 — Trst Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasovirje, pijanine itd. Delo točno. Cene nizke. BI i Ante Lisica Trst, ul. Lazzaretto vecchio 36. Zaloga dalmatinskih vin iz Visa in Poljic s priklopljeno gostilno. Gostilna v ul. Pozzo št. 20 (Sv. Jakob) kjer teči žganje in druge likerje. Gostilna v ul. Cas. Donadoni — ter gostilna — Campo S. Giacomo št. 19. Vino na debelo po ugodnih pogojih. Priporoča se cenj. občinstvu za obilen obi^k. Mehanična kleparska delavnica za kov.nske izdelke G? usto Pilotti fu Gius. ustanovljena leta 1842. TEL. 15-25. Riva Pescatori štev. 14 Specijaliteti? : indijske sretrljke. Posoda in škatlfe im bele in kam.no-barvne pločevine. Žlebovi, cevi in zidne cbioge iz vsake snovi v kosili po 2 m (brez zvezave). Restavracija FINDING Trst, via Cologna 11 Vsako nedeljo In praznik PLES Vstcp 50 stotlnk, po 8 30 stot. K plesu svira mestna g.dba. Zalega to- Ia laazem, vin špirita likerjev te razprodaja oa drobno (a debata JAKOB PERHAUC Trat, Via delit Acque it. 6, Trat (Nasproti Oafffc Centrale) Velik Is bor francoskega Šampanjca, penečih decert nih Italijanskih in avstro - ogrskih vin. Eordeant Borgundei, renskih via, Mesella in Ohiaati. Bom. konjak, rasna fganja ter posebni pristni tropinovee, •Uvovee In brinjerec. Icdelki L vrcte, dolli Iz doti Snih krajev. Vsaka naročba se takoj Isvri). Razpošilja se po povzetja. Ceniki na zahtevo in franko, Razprodala od pol Utra aapnj. ms *kx3*xx m Nova tovarna ksndit v Trstu, ulica S. Cilino 541 (Sv. Ivan) Eomaio Oimador ki je bil mnogo let nastavljen v tvornici kandit A. Paulin, Trst, priporoča svoje raznovrstne in zelo fine izdelke. Pošiljke na vse strani v vsaki količini po nizkih cenah. Prodajalnica ur in dragocenosti O. Bucher (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst Corso a 36. Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje in menja staro zlato in tudi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi iepne ure. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. Trgovina razne PERUTNINE Ermin a Warbinek manufakturna trgovina. Trst, u!. Giulia št. 14. NOVO DOSPELO! Bluze, svilnato delo, volneno blago za polu-sezono v vseh barvah, perilo na meter in narejeno, za moške in ženske, stezniki, novosti, volna za žimnice, trojnik, zaveae, svilene šerpe, spodnje srajce, nogavice, opreme in drob-cjava po izredno nizkih cenah. Nova klobičarna Giorgio de Luisa Trst, ulica Barriera vecchia štev. 2. Moderna debro preskrbljena zaloga klobukov ia prvič tovaren. Velikanska izbera angleških čepic za može in dečke. Cene izredno zmerne. Sprejemajo se poprave. Proračuni zastonj! Popolne : lštalacije za vodo plin klosetne sesalke, kopeijt ia kopeljski peči. Vsakovrstne sobne r>ečit acet. iDarati. Zaloga aparatov za *;irečo luči. Mrežice lr* stekla Rodolfo Sismond avtoriziran mehanik - instalater Trst, u lira Muila veeehiu Zaloga izdelanih oaiek Velika izbera vsaKOV.-stnih oblek 2a gospode in dečke, sukenj, povrSnikov vseh kakovosti. Specijalileta v veznji. — Izbera volnenega blaga. ♦ >'A OHKOKE! Zmeru»- cene! ; Adolf Mostoris Trst, ulica S Giovanni št. 16, 1. nad. zraven „Buffei Autom.". — Telefon 251, Kim. II. :: Pozor) Skladišče se nahaja v I. nad. :: J m •> A RsLrriar*. vtatchzt* i tsaz vtlika szioec : aurtvsikib »• - I mr venci -m '«« ia vozunilt s a*. j j!**«" aie», anatai« tr>$-u* « ko vi sa pfeiUb u v bogati izberi. £rst, nI. Campanile št. 15. - Tel 759. Purani, floske, raoe, pISčancl. štajerski In ioma6l, pouhard. — DIVJAČINE: zajol, srne. ;erebloa, skalne jerebice (kotornl). fazani. 6ajno maslo In Jajoa. Vb« po ceni, d« se ni bati nikske konkurence. Skladišče oglju in drv za toriva, jetrolja ii stavil, materijala Josip Miceus Trst, via San CIHino št 2 (Sv Ivan) Trst, ulica S. Lazzaro 20. Tovarna pohištva iz bambus*, indijskega trsj.i lii protja. Praktični in ktr-^tni darovi za vsako priložnost. EMILIH CEREGRTO NEPRODIRME Plt^HTE ^^čjcmmjc za vozove, vagone, blago L t. d. Obleke in plašči iz cerade. Volnene odeje in plahte za konje. IOV. SIVI T Trst TKST fzzaam Canijo ban t laeomu gter. d. Priporoča cenj. občinstvu svoJ# trgovino pisarniških in šolskih potrebščin. ?rodaja razglednic in igr&f vteh mi Prodajajo se tudi molltveniki v slovenskem jeziku. SiuM " Telefon št. 18-83. ulica G. G slat ti št. 8. Telefon št. 13-83. m £ Moderne ograje za vile (dvorce), vrte, tovarne, dvorišča, prostora za temo itd. Ilustrovan katalog štev. 104 brezplaČn j. „Žična industrija alpskih dežel" Ferd.Jer-gitsch's Sohne Klagenfurt. Stalni zastopnik v Trstu. Podtužnica tovarne v Gradcu, Gootingen Maut; podružnica tovarne na Dunaju IV/1, Pressgasse 29. Tel. 4144. i- giuiio Mitm TRST, lito* Sioiii Cardetol irttv U 'i a T8L1TON ki*«, lij » 0 I1lVfl!l» 97Up0tiM srarif, *oi»«li r«k» U ■»(•> ^rfij«, tilai fMl. alzsilisi Mil im KLlsaciS patrskiMa srn klnifitat it U> »•»»••Clrv »ime«. +*samm A SA mmk mSu, ul. S. Francescii d' Asis! št. i L uadstr. ?««in« braclšaiir«; račar 74.179 T«iefai 18-04. P Oo pisan si vso j a naznaniti slavnemu občinstva, da oddaja strankam v brezplačni najem tale hranilne skrinjice Vsaka drsžlna, kakor totfl vsak pssanezaik labks d«M takt skrinjico, ki m prlaaras za prihraojovaaj« «11111 Ia vsčjlh svat. SkrliJIct m dobe pri podpisani zadrugi. Trgov. obrt. sadrugs sprejema hranilna vloga od vsakogar, tudi £• ni £lan in jih obrestuje po or 4 'U °|o Banknl davek od hraniL vlog plafin^« sadrnga sama. Daje poaoi. na rasne obroke in proti mesečnim odplačilom. Nadaljna pojasnila se dajejo t urada med uradnimi arami ki eo: Ob delavnikih od 9 do 12 ase dopoladne ia od 3 do 5 are popoldne. Tr^ovsko-obrtna adragi v Trsta. aL Su Franeesco Stev. 2. L nadstr. I Artistični fotografični zavod Ežio de Pota - Trst ulica Barriera vecchia št. 27 (nasproti 1-karne Picci »la). — K >tobraliije na svetlem in motnem j.a;»ir u, jiSa^tičiio in aaravnn izvršene. Puvečanj« v3 Ke slike na lie akvarai ali pastel. Specijaliteta : Oopiontce 2 artističnimi pozami 10 komadov 3 K. Zavod je odprt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakoršnem si bodi vremena. F RRN BRTRGELJ : čevljarski mojster Trst, ulica Vittoria Colonna 10. v bližini ulice Tigor), priporoča se slavnemu občinstvu. Izdelke in popravlja vsakovrstno obuvalo za moške, ženske in otroke. Sprejema naročila po meri. Cene zmerne. Trgovski vestnik. Zapiranje trgovin. Naša zakonodaja je imela do nedavno le malo določil o tem, kakšen delavni čas je dopusten v trgovskih in obrtnih obratih. Razen določil, ki govore o tem, v koliko je nočno delo dopustno pri mladostnih delavcih in pri ženskah, vsebuje veljavni obrtni red glede izmere delovnega časa le določbo, da sme v tvorniških pod etjih dosegati delo na dan največ 11 ur. To je takozvani maksimalni delovni čas. Sicer pa obrtni red sam nima določil o tem, koliko časa sme trajati dnevno delo v vseh netvorniških podjetjih in trgovinskih obratih. Tako torej zakonito ni določeno, po koliko ur na dan sme trpeti delo v malih in srednjih obrtnih obratih ter v trgovinah. Ta socialno-politični nedostatek v naši obrtni zakonodaji je v marsičem nadomestilo prizadevanje organizacij delojemalcev ter deloma dobrovoljno, deloma s pritiskom pripravilo take razmere, ki zagotavljajo znatno krajši delavnik tudi v netvorniških podjetjih, kakor pa ga postavlja obrtni red za delavstvo v tvorniških podjetjih. V proizvajalnih podjetjih so se v tem pogledu razmere razvijale naglejše kakor v trgovinskih obratih. Med vzroki in nagibi, ki so pri tem odločali, je na vsak način važna komponenta, utrudljivejše in napornejše delo v proizvajalnih obrti h, velika enolikost ter potreba manjše obzirnosti napram širokemu krogu odjemalcev. Za uslužbence vseh vrst v trgovinskih obratih pomenja važen preokret in zastaven korak naprej zakon z dne 14. januarja 1910, ki je stopil v veljavo 4. maja 1910. Označeni zakon je bistveno izpremenil položaj na korist trgovinskim uslužbencem deloma že z lastnimi določbami, deloma pa s tem, da podaja možnost, urediti delovni čas potom ukazov upravnih oblastev. Sicer se nahaja že v obrtni noveli iz leta 1907. določilo, katero bi pod gotovimi pogoji moglo nuditi rabljivo podbgo za ureditev delovnega časa v trgovinah, ali je vendar dokaj krhko sredstvo, ker omogoča ureditev delovnega časa pač le v okviru članstva posamezne obrtne zadruge ali gremija tako, da je vsestranska ureditev, katera obširja vse trgovine kakega kraja, mogoča le pod posebno ugodnimi okolnostmi. To določilo § 114. obrtnega reda pa je danes v tem pogledu le še historičnega pomena, kajti določila navedenega specialnega zakona so mogočno pretekla norme obrtnega reda. Zakon z dne 14. januarja 1910, ki govori o izmeri delovnega časa ter zapi ranju prodajalnic, ie za vse vrste trgo vinskega osobja dalekosežne važnosti. Zakon pomenja čvrst, socialno-političen napredek. Važen obrambni instrument je proti izrabi duševne in telesne človeške sile, ter nosi tudi znamenito kulturno marko zategadelj, ker zagotavlja številnemu krogu uslužbenstva življenske pogoje, ki jim omogočajo skrbeti v obilnejši meri za popolnitev in poglobitev svoje splošne in strokovne izobrazbe. Objektivno sodeč ta zakon, se sme trditi, da je bila njegova potreba dana, zakaj dejstvo je, da se je mnogokje tudi v naših deželah često brez resnične gospodarske potrebe odpiralo kupčijske prostore bolj zgodno ter jih zapiralo pozneje, nego zahteva živo življenje; ravnalo se je tako včasih iz okorenele navade, prevzete iz davnine, včasih tudi iz trde delodajalske sebičnosti. Neredko so odločili konkurenčni oziri, marsikateri gospodar bi ranejše zaprl, da nima odprto pohlepnejši sosed, ki ga ni bilo pridobiti za zgodnejšo uro. Pri nas so bili v mestih navadno največja zavira uprav najmanjši štacunarji, ki de lajo brez pomožnega osobja. Brez zahtev do ugodnosti življenja in brez zahtev do družbe, v skromnih razmerah zrasel ti je prebil malone celo življenje v svoji pro-dajalnici, ne občuteč pač pri tem spričo malega prometa posebno pezo in trdost življenja. Sveži duh časa prevrže tudi te razmere, kakor je prevrgel očakovski mir na kmetih. Ali vkoreninjene navade in razrasle razmere imajo toliko odpornosti v sebi, da je preobrat silno počasen, Če ne bi prišlo vzpodbude od zunaj. V takih stvareh se nameriš redko na dobrovoljno odjenljivost, vprežene sile ne popuste, dokler se ne morajo vdati večji sili nove moči. Zato pa je pri takih stvareh potreba zakona, ki zadene in obširi s svojo oblast-nostjo vsesplošno prijenljive in neprijen-ljive. Vseh obetov in vseh pričakovanj naravno ne izpolni, plod izravnave je in posledek dveh sil, ki prihajata od nasprotne atrani. Enako ali podobno kakor vprašanje nedeljskega počitka je tudi vprašanje o maksimalnem delovnem času, vprašanje, čigar ureditev gre od etape do etape. Prav predmetni zakon pa šteje med tiste, ki donašajo blagodejni vpliv in zaležejo le tedaj, če se v resnično življenje tudi resnično preneso. Zlata vreden zakon ostane dejansko brez veljave, če ga izročiš okornim ali nevoljnim rokam. Preohlapna praksa more udušiti vso silo najboljšega zakona.Določila predmetnega novega zakona je deliti na dve strani. Na eni strani govore določila o pomožnem osobju v trgo vinskih obrtih, o pomožnem osobju v spe-dieijskem obrtu in o pomožnem osobju, ki je v službi v prodajalnicah kakega produkcijskega obrta. Za vse uslužbence v takih obratih velja določilo, da jim gre po končanem delu nepretrgani počitek, ki znaša najmanj 11 ur. To določilo je osebnega značaja, prizadeva samo uslužbence osebno in nima neposredno nobenega vpliva na zapiranje prodajalnih prostorov. Zakon zgol veli, da mora uslužbenc v označenih obratih imeti 11 ur nepretrganega počitka potem, ko je končalo dnevno delo. Oe torej uslužbenec zapusti prodajalnico ob 8 zvečer, teče njegov postavno zagotovljeni prosti čas do 7. ure zjutraj. Ali če je v prodajalnici do 9 ure zvečer, potem preneha njegov prosti čas naslednji dan ob 8 zjutraj. To določilo je v prilog uslužbencev in samoposebi ne nalaga še gospodarju dolžnosti, da bi moral imeti ves ta čas zaprte prodajalne prostore. Seveda je posredno prizadet delodajalec sam v vseh tistih primerih, v katerih prodajanje njemu samemu brez pomožnega osobja ni mogoče. Zakon pa ima poleg naštetih določil, ki so namenjena osobnemu varstvu usluž benstva, tudi še določila, ki stvarno ali objektivno, ne glede na pomožno osobje prizadevajo odpiranje in zapiranje prodajalnih prostorov. Praktično vzeto, so ta določila pomembnejša tudi za uslužbenstvo, ker varujejo uspešnejše in izdatnejše koristi delojemalcev. Resnična vplivnost zakona se bode naravno mogla izražati v vseh primerih brezdvomno le tedaj, kadar se morajo tudi prodajalni prostori sami zapirati, in torej dnevna opravila prenehajo. Zakon veleva, da se morajo pri obrtih, ki prodajajo blago v odprtih, strankam dostopnih prodajalnih prostorih, ti hkratu s pripadajočimi kontorji in skladišči, zapirati ob 8 zvečer ter ostati zaprti do 5 zjutraj. To pravilo velja za vse vrste trgovin, izvzete so le trgovine z živili, ki smejo biti hkratu s kontorji in skladišči odprte do 9 zvečer. Poudarjati moramo vnovič, da veljajo ta določila hkratu in poleg više naštetih določil osebnega značaja. Tako morajo biti po tem zakonu na primer trgovine z manufakturnim blagom zaprte od 8 zvečer do 5 zjutraj. V tem času morajo biti prodajalni prostori zaprti na vsak način in zlasti tudi v primeru, da delodajalec dela brez pomožnega osobja. Če pa ima tak trgovec uslužbence in zapira trgovino ob S zvečer, potem sme sicer po zakonu ob 5 zjutraj odpirati, ali za uslužbence sme po zakonu pričenjati delovni čas šele ob 7 zjutraj. Opomnjeno bodi, da je osma, oziroma pri trgovinah z živili, deveta ura najpoznejši čas, ob katerem morajo biti prodajalni prostori zaprti. Na način je začrtana meja navzgor, preko te meje ni smeti, narobe pa sme in more gospodar zapirati tudi pred osmo, oz. 9 uro. Gornja določila obeh vrst vsebuje zakon sam ter veljajo za vso Avstrijo. V toliko je delovni čas, oziroma odpiranje in zapiranje trgovin urejeno enotno po vseh provincah. Ali zakon sega dalje ter daje tudi deželnim političnem oblastem (deželnim vladam in namestništvom) pravico, da za posamezne občine za celo leto ali za gotove letne čase urede zapiranje in odpiranje trgovin tako, da se morajo trgovine zapirati že pred 8, oziroma 9, vendar pa ne pred 7 uro zvečer. Tudi jim daje zakon oblast, da smejo zaukazati, naj se trgovine odpirajo šele po 5 zjutraj. Vpoštevajoč dejstvo, da nastopajo v kupčijah ob gotovem času večje delovne potrebe, kakor n. pr. ob času sejmov, ob selitvah, ob inventuri, o Božiču in Veliki noči, dopušča zakon za take čase izjeme. Ob času, ko morajo biti prodajalniški prostori zaprti, mora prenehati tudi prodajanje blaga od kraja do kraja in na ulicah. Zakon zagotovlja počitek 11 ur p d delo pustu tudi uslužbencem pii konsumnih društvih in drugih pridobitnih zadrugah. Predmetni zakon ima končno tudi določila v prilog pomožnemu osobju glede opoldanskega odmora. Opoldanski odmor je dajati pomožnemu osobju naenkrat v celoti ali pa tako, da se uslužbenci menjavajo. Će popoldansko delo traja štiri ure več, gre uslužben cem, ki kosijo izven hiše, poldruga ura odmora, če obedujejo v hiši, jim gre eno-urni odmor. „Slovenski Trgovski Vestnik4 Uelikaoska zaloga pohištva in fapecari] :: Paolo Gastwirtb :: Tin, OL Stadion H. 6 - Telefon 22-85 (biču giedalKEo fenktt Najbolj ugoden vir za nakupovanje bodis) glede cen, kakor tudi kakovosti. Koimial lzUr. Zmaga na vseh trtah naj bolj te kolo monarhije dobiva ■talno nove priitafte. , , dobro, poceni ^KOSMOS- kolo rado kupuje. TRST: Roti Rudolf, ul. Acquedotto 21. GORICA: Grusovin E., Corso G. Verdi. Sv. LUCIJA: I. šuligoj. AVSTR. DRUŽBA OROŽNIH TOVAREN V STEYRU. Ceniki zastonj in poštnine prosto pri zastopnikih : DRRUJTE ZR „DIJRŠKO KUHINJO" Novi Berson OM iiapetnik Neobhodno potreben za vsakogar. trpežen, elastičen, eleganten Bersonvveke, L>un»j VI. Novo ssogrebsž© podjetje, Trst (vogal Piazza Goldoni) - CORSO 47 - (TELEFON št. 14-02.) Prevoz mrlicav na vse kraje Zastopstvo b prodajo pogrebnih predmetov: J. MRZEK, Općino »t. IJOjt T. VTTEZ v NabreZIni na trgu pri cerkvi; A. JAMŠEK, pri Orehu (Noghere); F. BRjfETlO v Škod nju. 1— ■ — Zaloga pristnih voščenih sveč lastnega Izdelka. Podjetje bogato preskrbljeno z najnovejšo opravo. Vozovi za veličastne sprevode z bogato opremo in od najenostavnejših do najbolj luksurjoznih. Krasna izbira vencev iz umetnega, cvetja, biserov, kovine in porcelana, krste iz kovine in raznovrstne iz lesa, pajčolaoi, obleke, obuvalo itd. — Za poročence, birmance in drage svečanosti bogata izbira raznovrstnih, vencev in cvetlic veščenih in barvanih. — Vsi predmeti so stalno na razpolago. 8talne cene brez konkurence postrežba točna. Nočna naroČila se sprejemalo v lastnih prostorih zaloge podjetja ul. Tesa št. 31. telefon 1402. Družabnik in upravitelj H. ŠTIBILJ Ponehale bodo use krltilie o tolstovrški slatini ® Kadilci! Katare, zaslizenje itd. z ničemer ki-treje in boljše ne odpravite kakor če pridno pijete in grgrate Tolstovrško dijetetično kislo vodo, ako jo seda| poskusite, ko se |e posrečilo vrelec msderno urediti, da nele ne uhaja ogljikova kislina, temveč se je našel in spojil nov, močno ogljikovokisel pritok. Sedaj lahko tekmuje Tolsto/rška slatina z vsemi najboljšimi kislimi vodami, ker čvrsto muzira in ima zelo rezek okus t r ostane tudi čista in dobra. Naročite in prepričajte se. Zaboj s 25 steklenicami, 38 1, velja le 5 kron. Razpošilja se v s/s A Vi 1 in 1 7« 1 steklenicah. — Prazne steklenice vseh voda se sprejmejo po najnižji ceni v polnitev. Plakati, analize zdravniških izvedencev in ceniki zastonj in franko. — tolstovrško slatino najočajo odlični zdravniki za se in za svoje bolnike ter za cele bolnišnice, ker je sedaj res najboljša zdravilna In namizna osvežujoča mineralna voda. Odlikovana na dveh higijeničaih razstavah. — Del čistega dobička yre v narodne namene. Naroča se pri podjetju Tolstovrška »latina, pošta Guštanj, Koroško. — Kupi se vsaka množina 1 */, l steklenic. — --—Abstinentje ! Pijte le Tolstovrško slatino, ki vsled prijetnega okusa nadomešča vsako drugo pijačo! Poskusite! Boste hvalili! " Stram TIK. "„EDINOST". It.? 1B0. V Tratu, dne 11. maja 1913. Konkurzna m asa RICHTER & GL4SER tovarna moških oblek Trst, Oorso 37 nasproti kavarne »AL CORSO" prodaja vae v zalogi ae nahajajoče blago po konkurenčnih oenah. Priporoča se torej vsakomur, ki hoče kupiti za majhen denar obleke za moške, dečke in otroke, naj obišče to velikansko zalogo, kjer jih dobi v zadostni izbiri iz najfinejšega in najmodernejšega blaga tu in inozemskega ter najnovejega kroja. Priporočava se slav. občinstvu za blagohotno naklonjenost ter ostajava z odličnim spoštovanjem konkurzna masa RICHTER fe OLASER FR. P. ZAJEC Ljubljana, Stari trg 9 Izprašani optik Specijalist za očala ia Ičipalnike. Zaloga toplomerov, barometrov, daljnogledov (Seiss) itd. Lastna delavni a z električnim obratom. Krasni seniki brezplačno. ■V* Zaradi preselitve M prodaja ▼ ievljamici „Rila Sartorella" Trst - ulica Barriera vecchia št*. 10. rse blago po jako znižanih cenah: čevlji za aoške, ženske in otroke rseh vrst. Pristno brnsko sukno 1 odrezak 10 kron 1 odrerek 15 kroa 1 odrezek 17 kroa 1 odraaak 20 kroB pamladna In poletna sezona 1913. Otfrezak 3 10 m dolg 1 Presek 7 m kMspt. etika obl. (askaja, teiovaft, klade) + + + i.-o + + + Odraaak n tkao Balonsko obleko 30 E kakor torti blago aa površnike, tnristovske lodne, svil. kamgarn«, blago sa damska oblaka itd. po&ilja P« tovarnilklk caaak kot realna ia solidra, naj-kolja anana tovarniška aaloga sukna SIttel - Imhof - Brno (m ravslo) Vzsrd gratis In franko. Ugodnoatl privatnik odjemalcev, Če naročnjejo ■akna naravnost pri tvrdki aisgel - Imhof aa tovarnllkeas mesta so zaatae. Stalaa, aizke Sena. Velik Izbor. Uaoma, pazljiva postrežba tadi mali k naroČil v popolnoma svetem blagu. jflnton Žerjal-Trst priporoča svoje tr^OTine jestvin sljPi Oommerdale 18, s podružnico alica Istrla 66. fCaJfcola zgornja). - Prodaja se Žito, oves, koiaza in raznevrstne otrobi ter moka tudi na debelo. Antiseptično : obvezo : |e potrebna pri vsaki ranitvi. 2« 40 lata Hm m je iakazale omečilno mašila, aeaiTU« Pratko domaČ« mazilo, kot za-—Htf obvezilno sredstvo. Isto varuje rane, «flajiqje vaetie ki bolečine, učinkuje hladilno ter fovapeiuje zaeeljenje in ozdravljei ' Poftlljasa vsakdan po poitl 1 iqna 70 vinaijev. Pri naprej K «-10 se pošljejo 4 n ntalaaih dbza, K 7'— 10 doz franko tflfe lraja ar. ofr. monarhija. •LAVNA ZALOGA 6 B. FRAGNER, * o. I*, dvorni zalagate^) lekarna »prt črnem orlu", Pragi, Mala Stran, vogal Na-radova alica Si 205. SB/Amf po avatxe-egr. lekarnah. L ACDHP A D kovač, mehanik in elektrotehnik - z delavnico ■ ODUUnfl za nlkeliranjt, poirebrnesje, bakranje Itd. itd. Trat, VI« tiaetan« Donizetti 5. - Telefon 126, Rom. IV. Popravlja priprave za to Sen je piva, motaji aa ras In bencin, sesaljke, šivalne stroje, motocikle, bicikle in izvršuje draga dela, ki spadajo v stroko mehanikov, priprave za električno razsvetljavo, električne motorje in vzdi go valni ce, električne zvonce, telefone in vsako delo elektrotehniško. - Zalaga iaralo, »tekal za gaa Ia elektrika in drugih pradaietav. Izboljšajte promet v svoji nncfilni z Izvrstnim cenim yU5llllll pizensklm pivom In Gelke delniške pivovarne v Čeških Bndjejevioah. Največja slovanska pivovarna. Zaloga v Trstu: Schmid & Pelosi, vie. della Crociera. Pokusite pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan", Trst, vojaški trg in v slovanskem hdtelu „Lacroma" v Gradežu. Zaloge v Ljubljani, Zagrebu, Pali, Zadra Itd zdrav?i?i£e Varaždinske toplice teleanJbikak peStna, talefoaaka in brzojavna postaja. Nov zdraviliški hotel z eJaktrlfino razsvetljavo storoznana radioaktivna žveplena kopeij 58 0 C priporočljiva za i,,-*.-:- :AL::n itd. Pitaa Zdravilišča za boleani t vratu, krhlju.prsih, trganje, revmo, ISniJO jetrih, islodcu in v črevesih. Električna masaia, blatne, eglj: kiale 1* aolnftne kopelji. Odjrta oalo leto. Moderni komfort. Novi hoteli. Krasna okol ca. VojaAka godba. Prospekti zastonj od zdraviliškega ravnateljstva. Zdraviliški zdravnik dr. I. Lochert. ALOJZIJ TflUČflK-DOTOULJE avfori.zirano stavbno in kamnoseško podjetje zaprlaeženi ssdni izvedene« izvršuje vse potrebne načrte, proračune, cenitve za stavbe, vodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga monumentalna dela. Cene zmerne. t i M i n i i i LJJ ■ ___ J L l_ ; ■ ■ i - •■ : 1 ' ' ■■ • 1 ' - J- LDXEJJ~n I II i I t I ::: NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA v TRSTU ::: ■ b NOVA .ULICA ST. 13, II. NADSTROPJE ■ a VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČI RAČUN OBRESTUJE S POLNIMI 4%-43k-5°b PRODAJA 8REOKE NA MALE MEBE^HE OBROKE =; POSOJA NA MENJ.ĆE IN VREDNOTE. == POSREDUJE ZAVAROVANJA VSEH VRST. I BIIBII aiSBOBOIB FOTOfcRAFiČNi ZAVOD u rs B ulica Giosue Carducci štev. 20. BI izvršuje fotografije ob priliki tirm9 ■ po najnižjih cenah in je že zrao po svojih Izborno Iz; ršenih izd litih. ■ ■BBBBGBB BBBBBBBO ANTON SKERL - TRST mehanik, zaprisežen izvedenec. Trg Carlo fioidoil štev 10—11, Tal. 1734 Zastopnik raznih tovarn avtomobilov, motokolee Itd. Genera'ni zastopnik tovarne avtomobilov „Ford*. Zaloga avtomobilov, motokoles itd. Napeljava in zaloga električnih ivončkov; prodaja gramofonov, ksenofonov in fonografov. Zaloga priprav za točenje piva. Lastna delavnica aa popravljanje Ki valnih strojev, koles, motokolee itd. — Velika zaloga pripadkov. Vstlts Mitrtin |iri|i, rio« «■> 8«ohi 16, v«g«i t«f« liMUtti TI LIP 31 Z147. - 8TOCK PJTHUM 0OOD«IGH (am«r1k*Mkt). avtomobili ia posodo po lasaai okvz. Poizkusite si nataviti črevlje v traoviui }fuova Calzoleria Moderna Trs*, ul ca Barriera \ecchia St. 19 k;er se nahaja gotovo velika Lber čretljev za moške, ženske in otroke po zelo mižanih cenah. Specijaliteia : elegantni črevlji za dame v vseh najnovejših oblikah. GOSTILNA TRST trg C. Air Antlca Pompel Goldoni in ca istem trgu se D&baj&jofia caffe goldohi stvu za oblen obisk. Fra n Marlnie*. k 1 VELIKO SKLADIŠČE DROBNEGA BLAGA IM IGRAČ | CA^DOTTI ZbIbjb tolratlnsKeja olna lastni pridelek Iz JESEIHO pri Omifta Filip Ivaniševič, Trst alloa Valdlrlvo 17. Tolefoa 14 05. — Prodaj« na drobno In aa debalo. — L GOSTILNE : „Ali' Adria", nlica Nuova itev. 18 in gostilna Baffe\ Piazza GKnseppina §tev. 7, v katerih to« svoja vina prve vrste. EP amnHBMiii'ii ii i — i« mifi^r ulica Gioachino Rnssinl 24, — TRST — vegal ulice Cacerma, •b strani osrkv« «v. Anton« novsoa. Velikanska zaloga a prodajo na dabelo in drot no vseh vrst drobnega blaga, igrač, drniabnih iger, Lnjatto predmetov in za potovanje, kuhinj9kih predmetov, odola, kalodonta, krtač, pernatih cimel, igel lasnic, glavnikov, jedilnega orodja ftl c m tličic iz berndorfake alpi ika-kovine L^medi, pohiStva, vozičkov in stolov aa otroke telovadnih predmetov, viseč h mreinic, povoščenega in amerikanske« platna^ ruhic iz linolejaf pravih Aiakih galoS, domačih čevljev, podplatovjz >lobncevina, klobučevrne aa raiUr, preprog iz kolfoaovih vlake* in platna na meter, kuhinjskih stopn,ic ini atolov sveč, nočnih avftOjk, voičil in angleških mazU za čevlje, niigalic vseh znamk mazil ia mila za diičenje ko^n, papirja za evalčice, črtd zamaikov iz ipanske P^tovine, koaitraatih kapic za ioliljkef kletek, igranih kart, kovčegov, P -temc ^ potni torb sandalov itd. - ps najnižjih os^»h, ki ss Jim nI bati konkursnos I Prva in edina pisarna — v vojaški stvari — (kaaoealjaalraaa ad o. k. aamestniitva) Trst, ulic« della Caserma 5, U. a. Daja aaaraia in informacije o vsem, kar se tiče novačenja in vojaške sluibe. Izdelnje In odpošilja vsako vwto proieiy vojaškega značaja — sprofičenje od vaj, eaoletno pro-stovoijstvo, ienitve, dosezanje zakonitih ugodnosti glede pr«aenčne slntbe, vsprejetja v vojaške lole itd. — Pooblaščena je *a*to-pati stranke prW oblastnijamL — ReAevenja hitro in točno. — Vratne are i Ob delavnikih od ft. predpotadne do 7. pooolndne. Ob asds^sk Ia praznikih od 10 do 12. opoli Trstu, dne 11. maja 1S13. 5t. 130. IX 5 Podružnica ljubljanske kreditne t Trstu. t Delniška glavnica K 8.C01.000.— Rezervni zaklad: K 1.000.000 — Centrala v LJUBLJANI. Podružnice v SPLJETU, CELOVCU, SARAJEVU, GORICI in CELJU; Plazza della Boraa Stav. 10, telefon §tev. 518. obavlja pod jako ugodnimi pogoji v»e zaupane ji bančne posle; kupuje in prodaja valute, čeke in vrednostne papirje; sprejema borzna naročila na vse tu in inozemske borze; hrani in upravlja efekte in razne druge vrednosti. 3brestuje vloge na tekoči račun po dogovoru. Prodaja srečke na majhne sečne obroke. me- JJJ V U, WJ.TVJ.V>.l lil VUi« VJ , y VLOGE HA STARE IN NOVE VLOŽNE KNJIŽICE OBRESTUJE OD I. JANUARJA 1913 DALJE 8 CIST.MI trgovina z usnjem in čevljarskimi predmeti | s priklonijo no ltdjlovalnloo zgornjih dolov in pr&fiivalnlco ter zalogo napetniko« v ullol Balvedere Stav. 49. IVAN SIMONIČ. »elita zaloga u Crrtu Najcenejše ograje iz žične mreže, pohištvo železno in iz medi dobavlja, kakor |e dokEzatio, t?rdka TALENTIH MM GRADEC Podružnica Trst i;l. Nuova št. iž7. Tel. 19-79. Cenik št. 1 zastonj. Botre! Botri! Vsakovrstna darila za sroje Mrinance dobite v dobrozn. ui urarni in zlatarni HaaiavmiI p:nA ul. vino£nxo Bollini It. 13. JOUgOlIill Jb 111" nasproti cerkvi sv. Antona novega ?e£na upa prodal* Emilio Muller V/j* V S. BSjtiglednejAa ta nalet** reji« prodajalnles «u v Treni, ria a. Aatoafa (vogal ulice S. Nicoia). VELIKA IZBEKA varl&ia, ilitlk, arafcr-sik, kakor trn Al »tonskih ar Tsak« Trota. UcUfitvIlaa« lato ItM. Novi zobosdravnišHi ambulatorij ul. RossirJ 5t. 12 (vogal ul. delle Poste) Laboratorij za modzmo dentistiko. Umetni zobje od K 4 — dalje. plombe i \ materijalom najboljše ke toplo priporoča cenj. slovenskemu občinstvu za mnogoštevilni obisk. — SVOJI K SVOJIMI *bbm Slavnemu oočin- _ __________ntvu, posebno /a Rojana in okolice, ne priporoča brivska dvorana v ulici Montorsino 7. Za dobro postrežbo Jamči Štefan Vnkom&novič, brivee. Čevljarji: TKST, ulica Molino a vemo 11. priporoča svojo delavnicj ia prodajalnico čevljev. Izdeluje po meri in prolaja nošene čevlje, vse po najnižjih cenah, „fSvoji k svojim la Brivska dvorana. Filio Pikić K AR EL DE LAMI mmmmu po visekem c. kr. namestništvu KO^CESIJONIRANI Z0B0TEHNIK Trst, ulica Belvedere št. 4. III. nadstr. ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 4. S J{ans Schmidt : TELEFON št. 1085. zobotehnik j TRST al. della Zonta št. 7. /. j 1M5 ! Ivan Kosmerlj Ivanov U Rojan, ul. Montorsino št. 7, j| priporoča o. cbfilnctvn avojo trgovino jeatvin in kolonijalnega blaga. Prva slovenska mirodilnica v Trstu Hlojz Saletelj ■ilsa Carradorl 18, v bližini gottllae ND0. Zaloga barv, ČopiČev, mrežie za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja y origi-tiS^a nalnih posodah in drugo. ^MM Fotografi: MOlISllKČi opomini so artistične fotogratije na l\dJIJUUol kristalu, porcelanu itd za priveske, nagrobne kamne in slično. — Zastopnik velitega podjetja za reprodukcijo artističnih fotografij j« GlOVANNI PELIZZAKI, urar, Trst, ulica Nuova St »1 (palača Salem). 149« Antona Jerkiča □lica 7. ilelle 10 ; Goric., 9o*ooak* ' HM Mleti 1070! Pav«od znan«, slavite la priljrt- ICid 101 o! IJeno dama če sredstvo. Pri večjih naročbah znztns znižan« oeas. LEKARNARJA fi. 7hierry balsam psstavao »varovan. — Prlctaa tamo z nono kat varatvaa* znamko. Proti raaki falsifiicaciJI se bo itrogo poatopulo aa podlafl prarice. Ta balzam ja n s]bo!J«e adravilo pljufinlm ln pranim boloanim, kailju. hrlpavoitl, Uiifmu dihanja, plJaA-nemu kawru ln osobito proti influenci, »labl probavi, ieiod-mdd krću, unetjH J»nei ia obleti, proti oilabokatl, prthla-Ja^Ja. aobobolu lu ustnim bolesnim, proti trganju, opeklinam koinlM boleznim ita. »/» »'» '/i »U vtllk« steklenica K &'60 IE OĐILNIC A Antonlo Ursich ul. Barriera ^ecchia 14. j Zaloga barv, čopičev, f rnežev, pe- j čalov, ribj ga olji, praškov proli mrčesom najfi ,*jšlft sveč, suhega s.dja, voska, laka t ak, dieav Tovarna kevčegov ln potnih torb ▼ vaah velikostih In popravila po nizkih oanah — Poilljatve na vsa strani. Trst, ul. Silvio Pellico štev. 8. Knjigoveznice: KniinnvA7nira anton ^epelnžek j. i iviljiyu VD^VIII/a edina slovenska knjig, ves-□ica v Trstn, ulica Uecilia lit. 9, — Izdeluje vsa knjigoveška preprosta in fiua dela točno in po j ionkurenčnih cenah. 1760 Krojači : Vrniarnino IVAN GORUCAN, Tmt, uUca I IVI UJaUIIIUa PBequale Kevoltella ali Chiadino in Monte St. 27, I. nad., se priporoča cenj. občinstva za vsakovrstna dela. Solidna postrežba, velika izbei najnovejših angleških vzorcev Izdeluje po dunaisfcea kroju. ' 77» rp&ii DIIDMII/ krojaški mojrter, Irst. • n«R nurniiv, Qi;CH oePPa ti 10. Mesarji: ZLJ (Luigi) ulica Belvedere št. 2. MESAR dolenz- — Riccardo Baldassi, ČT^* (sumuega društva") priporoča svojo mesnico. UWa tehtar Balsan A.TUerrT fa Prtorada lat Mini Sauarbrrga. Lekarnarja A.Thierryja Stoperesno mazilo edino prl-tDO aanasljiro iećll- no aa rane, otekline, odstranjuje la telesa tw jkodlilvo anovl In TPflr.oma natue.tT1je mae"n, operacij«. CćinkuJ? t.dl proti starim ranam. Dve dozi staneta samo 3 krone 60 stotink. Dobiva se: Lekarna pri Angela varuha, ADOLF THIERRT, Prerada pri Rogatca. Prodaja se v vseh važnejših lekarnah. Na debelo se dobiva v Trstn v mirodilnici FRANCESCO MELL. Um phištra iz Mm - na obroke Trst, ulica Hadonnlna 5. Popolna sobe, zelo fine, solidna, postane dobro izdelane, čvrste, svetle ia nepotirane ter posamezno pohištvo, tudi ie lesno; Kivalni stroji, stenske ura, slike ogledala, manuf. blago. - Zaierae Mae. Cafle Xnovo (NOVA KAVARNA) VI Trst, Piazza Barriera Settefontane * Prva udobnost. Bogata izbera časnikov. Prvovr-tne pijače. Hladila vseh vrst. Biljard: Seifert. Telefon 19-81. Poleg kavarni se nahaja tudi izvrsten B U F F E T, Iger se prodajajo mrzla jedila, vino in Dreherjevo pivo. Sprejemajo se naročila na dom. Priporoča se udani FRANJO ABRAM, lastnik. Josip Mizarji: v Qfn|f j mizarski moj?ter, Trst, ulica OIUII d Belvedere št 10. — Izvršuje 397 vsakovrstna mizarska dela. Olje, kis, milo. FR. BIAGGINI, ?ret uIic* " "" 21 drugo. Prodaja olja, kL*a, mila in 338 Pekarne: IHQIP A7MANN z gornja Greta štev. 275 JUOIl MLmnllll nrinnm^ »ni. priporoča ?vojo pekarne IM1IM1 [Ml uaJLSJ Jficoio Cosciandch koncesioniran zobni tehnik Trst, ulica Ponterosso 5, H. vhod v ulici Nuova štev. 15 :: je prevzel svoje delovanje. :: Sprejema 9-I2V2 in2V2-7. Cen® zmerne. m 111= K SVOJIM I Prvo srbska, slovenska, Mska manufakturna trgovina IVAN OKLOBŽIA TRST, — ulica Barriera vecchia štev. 37. (ex PEKIĆ). Velika zaloga blaga za Ženske obleke, perila, trojnika. spodnjih srajc, ovratnic, nogavic, steznikov, ba tisto v, perkalov, cefirov, preprog, panama prve vrste, narejenega perila. ■ Vse po eenah, ki se jim ni treba bati konkurence. -1—i - Prodajalne jestvin : Ifat uri »Jula! Trst, Piazza Ponterosso f. »U« I73UICJ, Trgovina jestvin in kolonialnega blaga, specijaliteta: pristno čajno maslo, kranjske klobase in ilirske testenine. — Za obiiea obiak se priporoča vdani Ivan Bidovec, vodja. Šivilje. APlCftC? Trst, Via Barriera v. 33, vrat«, . niLULH, 13. Damska krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleke, obleke za poroke, bluze x« gledališče itd. Cene zmerne. Kupujem Železnine: Železo, stare kovine : Anton Oerneca Trst ul. Olmo št. 12. 173C Žganjarne: Stara grška žganjarna .\ r Trata, Via Oavaaa & In ae iobi bogau ia ber likerjev; specijalitete : grfki in francoski kcajsk kranjski brinjevec, krasiti alivovec in briski tropiac veo in rum. Ceno nizke. Izbe,- grenčic. SlaSčio«. U sapečenci. GrVza mastici i: šije. — 3« priporoma Audrej Anton opalo Razni: ADollQ7 TrBt' ulic11 l8Gria — Proda- • nCUOŽ jalna Čevljev vseh vrst v veliki iz-btri za moSke, ženska in otroke. Sprejema naroČila po meri in popravke. Cene smerne. f | CpoltiK® In iva čer »beiemait zel« ugoda®. Izbom ka- 1 hinjs m feBdjejoviškt pivo (Bič g!avob«la). Z»srM eua. Restavracija-Hotel Balkan ,La punta slauo non pad moncare \ > s? v službo niti ne vprašuje, če poznajo temeljito slovenski ali hrvatski „Slovanske osti ne sme manjkati", —1 jezila? korist „favoriziranje" tako piše židovsko glasilo na Goldonije-vem trgu „Piccolo* od dne 24. pr. m. v svojem komentarju o zadnjih imenovanjih uradnikov-sodnikov v Primorju. Temu listu ni tako kmalu primere v žurnalistiki, kar se tiče skrajno podlega podtikanja, pavšalnega sumničenja in peklenskih napadov, ico gre za uradnike slovanske narodnosti, ali za Slovane sploh. Ta varalec in mamilec piše doslovno : „V svojem včerajšnjem večernem izdanju smo objavili celo vrsto preme-ščenj in imenovanj v sodni stroki. Po večini se tičejo italijanskih funkcionarjev : sosebno kar se tiče imenovanja okrajnih sodnikov za Trst, bi se zdelo, da so to izključno le italijanski funkci-jonarji. Temu bi ne bilo oporekati, ako bi ne bilo dejstva, da je od treh povišanih le eden, zapostavljen že brezšte-vilnokrat, dosegel še-le po dvanajst letni službi, kar mu pristoja po pravici in kar se navadno doseza že po 6 ali 7ih letih; ostala dvojica sta funkcionarja, ki vživata dobroto naglega višanja, med tem ko se morejo starejši kolegi, že Često zapostavljeni, zopet vdati zapostavljenju. — Uvedeni zistem v uradih v naših deželah je običajno na škodo italijanskih uradnikov. Liberalno-narodni poslanci so predložili v tem pogledu svoje pritožbe ministrstvu pravosodja ; ministrstvo je zahtevalo pojasnila in obljubilo je; ali zdi se, da so tradicije tega zistema tako silne, da uničijo tudi ministrske obljube. Bodi kakor hoče: to pot pa bi vsaj izgledalo, da škoda, ki so jo pretrpeli italijanski funkcijonarji, gre v prilog drugim italijanskim funkcijonarjem in da ni slovanskih vsiljivcev v napredovanju. Tako bi zgledalo ob čitanju imen. Ali imena varajo in v resnici ni tako!! Najbolj italijansko ime, recimo tudi: najbolj slavno italijansko med onimi tremi povišanimi, krije vsled ironije slučaja enega najbolj zagriženih kampijonov Slovan-stva v sodnih sferah. Dotičnik se je svojedobno sramoval svojega pristno italijanskega imena (italianis-simo), ki je je ovekovečil eden najznamenitejših književnikov Italije, ter bi ga bil rad zamenil in se je baje v ta namen obrnil na namestništvo. Kako se je potem odločil, da je vendar obdržal to slavno ime, ostavši pa do vseh dob Slovan s srcem in dušo, nam ni znano in nas tudi ne zanima: faktum je, da i se je tudi to pot uresničil običajni fenomen zapostavljanja uradnikov na način, da bodo Slovani zadovoljni, tem zadovoljnejši, ker, če bi se sledilo normi pravilnosti, ne bi bili smeli imeti Slovani nič I — Vse to so stvari, ki se jim v ostalem ni treba čuditi pri tendencah, ki vladajo v naših sodnih uradih in kar je tudi pokazalo na neprispodobljiv način letošnje žrebanje porotnikov za porotne razprave.M Tako argumentira, vzrača, hujska in denuncira Žid na Goldonijevem trgu. Gabi se že polemiziranje z ljudmi tega kova, ki so v večnem nasprotju z golo resnico in dejanskim stanjem razmer, ki nimajo trohice Čuta pravičnosti in ki so tako zakrknjeni v svojem šovenizmu, da o belem dnevu bobnajo največje bedarije in budalosti v svet. — Naša naloga ni, da bi jemali v obrambo novopovišanega okr. sodnika; njega samega in njegova svojstva poznajo najbolje njegovi predpostavljeni, ki so mu podelili to odlično mesto. Poudariti hočemo le toliko, da mu bržkone ni vrstnika med vsemi njegovimi italijanskimi kolegi, kar se tiče strokovnega znanja in usposobljenosti v jezikovnem pogledu: obvladuje namreč v Lestdi in pisavi temeljito \se štiri jezike, dočim so splošno znane razne anekdote in smešnice iz jezikovnega v.ianja italijanskih sodnikov. Dotičnik je bil vslužben do sedaj okolo ž liri leta v skoraj čisto italijanskemu mestecu ter si je znal po svoji korektnosti, nepristranosti in ostroumnostf pridobiti simpatije vseh brez razlike narodnosti in političnega mišljenja; in bili so pošteni Italijani v onem kraju prvi, ki so se zgra-Zli li in sramovali nad onim podlim napadom v „Piccolu". Kar se pa tiče tistega „famoznega „favoriziranja" Slovanov pri raznih name-ščenjih in imenovanjih, ki je tako zlobno naglašata bratca si „Piccolo" in „Indipen-dente" pii vsaki priložnosti, jima moramo že zabrusiti v obraz: če je tako favoriziranje, se izvaja levprilog Italijanov in v veliko škodo Slovanov, kar najbolj dokažuje okolnost, da so bili še pred kratkim trije pravni praktikanti v sodni stroki, zavrnjeni le zato, ker niso dokumentarno dokazali temeljitega znanja italijanskega jpzika. Dočim se italijanskih kandidatov Torej, na čigar in dvojna mera? Oe bi se strogo in pravično izvajali po cesarju sankcijonirani zakoni, to je: enakopravnost, kakor jo določa § 19. teh zakonov, bi vlada morala takoj odpustiti iz službe po raznih uradih v Primorju dve dobri tretjini uradnikov italijanske narodnosti, ker so bili ti zlo-rabno in protizakonito nameščeni in imenovani, čeprav ne obvladujejo in niso nikdar obvladovali predpisanega temeljitega znanja deželnih jezikov, dočim se to strogo in konsekventno zahteva od zadnjega pisarja — Slovana! Zanašajoč se na take dvojne mere in spričo takih razmer ne smatrajo Italijani potrebnim, da bi se učili drugi deželni jtzik. Torej, kje je tu krivica, .kje zapostavljanje ?! Slovanski uradnik mora dokazati temeljito poznavanje obeh, odnosno celo vseh treh deželnih jezikov v besedi in pisavi, ker sicer nima pristopa v državno službo; Italijane pa sprejemajo pod raznimi tajnimi in javnimi vplivi v vse možne državne službe, tudi če ne poznajo deželnih jezikov in tudi če italijanskega — o ironija usode ! — nimajo bogve kako v svoji oblasti! Tako je dejansko stanje razmer v Primorju, altroche „favoriziranje"! Najbolji« fn najmodernejše sukno za moike Ia tcnske obleke razpoiilja najcenaj« n CTCDUCriTI Jsavalovanaka razpciiljatna K. O I CKJUCCIVl V OELJU «t. 302.' Vzorci In cenlh, čez tisoč stvari a slika«! poital «e prosto ZDRAVNIK-- KAH.AMAN ■peckaliHi za notr&nje bolesni in za bolezni na dihalih (grlo in not) ordtnuje na svojem stanovanju v Trato, Corso it 12 od 11 Vi do 1 Vi In od 4 Vi do 5 Vi popoldne. TELEFON 177/TV. KLIŠ EJ I VSAKE VRSTE ZA VSE STROKE ATELJE BABUDERS birma: s Velika zaloga predmetov za birmo! Leone Fano, zlatar Trst, Passo S. Giovanni 1 (pod novimi oboki). Filijalka v Poreču. Zlata verižica z uro, dvojni pokrov, za dečke.....ud kron 70 — dalje Zlata verižica in srebrna ura. dvtjni pokrov, za dečke „ S4 — Veriž:ca čez prsi in zlata ura „ „ za dečke 76 — Verižica čez prsi in sreb. ura (tula) „ .za dečke 4» — Srebrna verižica in ura, dvojni pokrov, za dečke ... _ 15 — Collier z zlatim obeskom za deklice..................„ 12— m Dolga verižica z zlatim obeskom, za deklice..........„ -m — „ Dolga verižica in zlata ura z dvoj. pokrovom, za deklice „ so— . Dolga verižica in zlata ura z navadnim pokr. za deklice „ 45 —- . Dolga zlata veriž ca in srebrna ura z dvoj. pokr. „ _ Zlate zapestnica za deklice............................„ 14-— Uhani z dijamanti udelani v zlato, za deklice..........„ ti5 — Bogat izbor uhanov, prstanov, dijamantov, briljantov, srebrnine itd. itd. po ugodnih cenah. — Kupuje se zlate, srebro in dragocenost! preti izplačilu najvišjih dnevnih cen. B:: Kabaret ,,flaxinr» • # • • Ravnatelj K.Maurice. TrS% Ulica StadiOll Št. 10. Pri klavirju F. Leopoldi Po dirkah vsi v „Maxim"! Sijajen pomladanski program od 1. do 16. majnika 19 3. Ralugyai Mitzi, ogrska šansone tka ; Gina Golz, plesalka; Fritzi Walden, recitatorica ; Emilia Kossetti, italijanska zvezda; Chevalier Dumont & družica, umetnika na ksilofonu ; Mary Wanda, recitatorica; Ada Fortimi, ital. šanso- Začetek točno ob 9. — Konec ??? VSTOPNINA: I. prostor 2 kroni; I!, prostor 1 krono. netka ; Poldi Genz, šansonetka pri gla-sovirju ; Wanda Rossetti, ital. šansonetka Szep Rozai, ekscentrika nem. - ogrska Maks Hofer, komik; Leo Werter, predavatelj. & IGNRZIO POTOCNIG Trst; ulica Riborgo 28, vogal ul. Beccherie, VELIKA ZALOGfl oblek za moSke In dečke. Specijaliteta: paletojl, ?rnl In modri, raglani, kavne In pepelnate barve, kakor tudi moderni VELIKA IZBERA BLflGfl ZA MOŠKE. --Izdelujejo se obleke tudi po meri. — — Cene, da $e nI bati nlkakc konkurence. I SVILEN1NA I VEIiIKAflSKR ZALtOGA PO TOVARNIŠKIH CENAH. Črna svila, dvojna visokost, za kostume, plašče, obleke itd. Svila — fantazija — za toalete in bluze. Originalni šantung od K 2*— do K 10*—. Sirova sviia za moške srajce K 2 60, 2*90, 3*40. Sirova svila za moške obleke, močna. Svilena spodnja krila lastnega izdelka v vseh merah. Vzorci n« deželo poštnine prosto. „Alla Citta di Lione" - Trst - Borzni trg 3. r Telefon Stev. 1974. Via Economo št. 10. R. Gasperinf, Vrst špediter Prevozno podjetje Sprejema razcarinjanje vsakegakoli blaga iz mitnic, dostavlja na dom. PO &IL JAT VE, POTEGA KOVČEGOV. NAJUGODNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdke „Cement" Tovarna cementa „PortlandJ -r Spljetu. PRODAJA NA DROBNO. CENE BREZ KONKURENCE. AvtpHzoTtna Amajtlui Sol«. ■ TVZUJ1 HIM, KRUVral)! VffMR m pVrnl AHA 0OVAK - TRST Sukna lodae ia modno blago u gospode ii dame, priporoča KAREL KOCIAN XX tomu aukna XX fv Humpolou <6eik»> XX Utorci franko. XX | Najboljših semen vseh vrst, j 'I poljedelskih, vrtnih in cvetličnih f se dobi v zalogi M. GSSRMAM Trst, uliea Ponterosso 3 in uliea^Miehelangelo iz lastnega pridelka v Redipugli (Furlaniji). Specijaliteta: redilna pesa. - Velika izber vseh vrst evetlie, trav itd. po najnižjih eenah. CENIKI SE POŠILidAJO FRANKO. hss+tst s^r^M^rp^ vs^g? ^^^^ i PflAVIfi nolli I D,o2e (kU0S) 12 O&^lftouane slome tovarne drež, so dosegle dosedaj vsepousod naj&oijsi slooas. mrodnjakf, UgUVUf pcMl5 nmifolfe pr! domač! tordKl, KI m postreže po RoiiKurenčsfli centf. - pMr s, J. mm, Trst, G. 'Jar'! 10 Narodna zavednost se tudi v Slovanih vedno bolj vzbuja in razvija in nismo daleč, ko raznim protežirancem ne bo več zadostovalo takozvano „a sufficienza" po- j znavanje slovanščine kakor je stavljajo navodno v svoje kvalifikacije, dasi v resnici niti dveh besed ne znajo vporabiti pravilno. Le zelo, zelo redke so tiste vsacega čislanja od naše strani vredne izjeme med uradniki — Italijani, ki so popolnoma verzirani v slovenščini. — In kaj bo, ko se našim primorskim Italijanom izpolni vendar le njihova baje goreča želja in se vstanovi italijanska pravna fakulteta v Trstu, in ko bodo to pravno fakulteto v Trstu v par letih preplavljali jugoslovanski dijaki, ki bodo imelf vsi veliko prednost popolnega vsposoblje-nja v jezikovnem pogledu? Kaj bo še le potem ? Tedaj še le nastane pravo „izpodrivanje14 le na pol sposobnih sodeželanov in tedaj nastopijo še-le namesto krivičnih — pravične, vsem naravnim in državnim zakonom odgovorjajoče razmere! Tedaj bodo Italijani postavljeni pred alternativo: ali učite se temeljito tudi slovenščine, ali pa pojdite po dovršenih pravnih študijah množiti učeni — proletarijat, vrste brezposel-nikov! Tako si naši Italijani v svoji intran-sigenci in fanatizmu sami zadajo smrten udarec in zastonj bo javkanje italijanskih, slovenščine neveščih uradnikov po „Picco-lovih" predalih. Tedaj še jih bo bolela — la punta slava! — Andrej Černišev. Zgodovinski roman. Češki spisal Julius Ztyer, poslovenil Stanko Svetina („S 1 o -vanska knjižnica*4 snopič 187—191.) V založbi goriške tiskarne A. Gabršček. Str. 304, cena K 2. O slavni ruski carici Katarini II in njeni dobi je nakopičenih nešteto spisov v raznih evropskih jezikih, ali nijeden ne zgrablja duše čitatelja tako silno, kakor češki roman iz peresa Julija Zeyerja. — Andrej Černišev je junak romana, ki je postal ljubljenec visoke knežne Katarine, a je moral zaradi svoje ljubezni neizmerno trpeti. — In ko je prišel trenotek, da bi užival polno srečo poleg nove carice Katarine 11. ne le kot srečni ljubimec, marveč kot njen soprog in car, je moral umreti z nožem v srcu, ki mu ga je zabodla v ječi nesrečna, zblaznela mati. Kdor začne čitati, ne odloži knjige iz rok do konca. Vsi zgodovinski dogodki so opisani vemo po resničnih virih, tako umor carja Petra, umor zaprtega carjeviča Ivana, dvorsko življenje za prejšnje carice Elizabete itd. Dostavljamo, da je izšel lani v znani Bongovi založbi velik nemški roman pod naslovom: Roman einer Kaiserin; pisatelj je naštel dve strani virov, iz katerih je črpal snov, le Zeyerja ni omenil, dasi je čisto navadno kradel iz „Andreja Cerniševa" cele strani in posamične prizore. Zaključujemo s pripomnjo, da bo ,, Andrej Černišev" zopet ena tistih knjig, ki se hipoma razširjajo med ljudstvo in po kateri se bo nekaj Časa največ povpraševalo. — Le po nji, ker nikomur ne bo žal za trošek, ki je razmeroma zelo mizek! Razmere na goriškem državnem kolodvoru. Dopis. Na državnem goriškem kolodvoru vla-d?ijo škandalozne razmere, o katerih je že „Edinost" pisala, proti katerim se je posebno goriška „Soča" bojevala, ali brez uspeha. Uspeha nismo imeli zato, ker smo bili v boju sami in ker so drugi podirali, kar smo mi zidali. Našemu slovenskemu energišnemu nastopu je imelo slediti že leta 1909. premeščenje tamošnega Wieserja, ki kakor v posmeh našim slo venskim zahtevem zavrača vse slovenske pritožbe, ruje proti Slovencem, širi germa nizem, zida nemški most do Adrije po pravem tevtonskem brezobzirnem načinu. Mislili smo, da je njegovo stališče f?amo radi tega tako tr.lno, neomajano, ker je njegov protektor bil sam tedanji železniški minister Derschatta, toda glavni vzrok, da je ostal še Wieser, je, da je sam goriški italijanski poslanec Ussai povedal na Dunaju, da so Italijani kot „glavni*4 faktor v Gorici zadovoljni z Wieserjem. Razen tega pa socijalni demokrati niso rekli ne bev ne mev, ker je bila večina uslužbencev Nemcev, takrat še socijalnih demokratov, protežiranih po Wieserju. Zato je bil ves slovenski trud zaman, že skoraj perfektno premeščenje v Bad Gastein je bilo sistirano — in Wieser je če z večim pogumom začel delati in dela do današnjega dne. Zadnji čas pa je začela tudi socijalnim demokratom v Gorici prihajati voda v grlo. Teroristična agitacija VTie*erja in njegovih oprod za vsenemški „Reichsbund* je vedno več socijev izneverjala. Zdaj so se tudi oni zganili in začeli boj proti Wie-serju. i „Eisenbahner" prinaša iz Gorice o pa- j Ševanju Wieserja in njegovih oprod Kham- j Gjnzkev sledeče: ; Odpuščeni so bili delavci, ki so več j let dajali svoje moči na razpolago upravi ( za majhno dnevnino, in posebno pa še ob času, ko je vladala v tovornem transportu pri celi tržaški direkciji največja zmešnjava, ker bi pač morali dobiti po večletni uporabi večjo dnevnino (K 2*80 in 2.70). Zato se lahko sprejmeta dva delavca po K 2 40 dnevno, ki bosta pač morala dolgo čakati, da dobita po dninarski avtomatiki zgoraj omenjeno diiino. Ako bi pa res prišel čas, da bi ta dva delavca morala dobiti večjo dnino, bi se že našla sredstva, da bi se jima zaprla vrata pred nosom. Saj je vendar skladiščni uradnik nekdanji oficir, zraven še „plemeniti" Kham! Ako se ne najde pri „Habtacht" postavljanju povoda za odstranjenje takih nevarnih elementov, se mu pač podloži kakšna tatvina, ki se pri sodnijski obravnavi konča z oprostitvijo. Za odpust je zadosti že osumljenje v službi in radi takega sta morala 17 aprila delavca Smrekar in Laharnar iti; pri teh dveh se pa ne sme izpregledati glavni moment, da sta Slovenca. Ker tukaj se uresniči izjava nekega adjunkta, kateri je bil svoječasno premeščen v Gorici, „da za službene razmere v Gorico na državnem kolodvoru je merodajno mišljenje dotič-nega". Nakladalna partija se mora reducirati in v tej partiji uporabljani pisarji in vodje partij so postali nadštevilni, med temi .je eden društvenik nemške organizacije. Za tega moža se mora najti primerno mesto, nasti je tudi v službi dokazano mnogo mnogo mlajši kakor drugi. Vsilijo ga na kvalificirano službeno mesto, drugemu pa dajo na razpolago samokolnico, ali pa — odprta vrata. In gospod pl. Kham le rekel v brzovoznem skladišču štirim pomočnim organom in trem delavcem: „Dokler sem jaz skladiščni uradnik v Gorici, ne boste sprejeti". Tudi v premikalni službi se čuti propaganda za narodno (t. j. germansko!) društvo. Neki „placmeister" Bindens se uporablja že črez eno leto kot nekak vozovni poduradnik, dela pa službo vozovnega za-pisalca, pa samo deloma, ker glavna njegova naloga je, da upravlja „cukrlauto-mat" in donaša Wieserju ovadbe prestopkov, katere zagrešajo uslužbenci. Pri tem je pa v najljepšem položaju, da dobi pod-uradniško mesto, katero mu se obljublja kot vozovnemu pisarju. Zato pa je treba prositi direkcijo, da drugega mestnega majstora iadi pozabljivosti odstrani od službe, češ, ker ni sposoben za to službo, čeravno je bil v zadnji kvalifikacijski periodi opisan za izredno napredovanje. Ta dogodek je v zvezi z izjavo gosp. Wieserja, da pogreša še vedno pristop tega mestnega majstora k nemški podružnici! Pri pisarniškem osobju je na prvem mestu neki popolnoma nesposoben možakar, gospod Gynzkey. instrukcijskl uradnik, ki sam pri izvrševanju instrukcij strelja največje kozle. Opozarjamo samo na kratko: na vožnjo v Jesenice, ko je bil vlakovni spremljevalec, ko je šel kot vlakovodja v Podbrdo, ustavljenje in odhod vlaka na progi Opčina—Trst in njegovo ravnanje med Podmelcem in Sv. Lucijo, ko se je utrgala skala. Da je ta mož popolnoma nesposoben, ve gospod Wieser dobro, kakor mi vsi; toda „strammdeutsch" je, to zadostuje. V Gorici je pač vse mogoče. Vratarji niso postajni vratarji, temveč morajo biti tudi hišniki za privatne vhode, pri čemer se morajo dati nahruliti, če kak gospod malo kasno pride domov in ni vratar ravno pripravljen na njegov prihod. Tako pišejo socijalni demokrati. Bil bi res skrajni čas, da se uprizori energična akcija proti Wieserju. Mera je polna! /i'-Jf česa potrebuje nevesta? to novo, dosedaj ne-dosežno delo se bo predstavljalo sfifiF DOTE! LEPE OPREME! Dobi jo v gotovini Že po 2 letih malenkostnih mesečnih vplačil, če vstopi v „HSdchenhort" ki je tekom zadnjega leta izplačal 681 članom kron 612.900. Vsak član i lača v 2 letih oajvei K 296*— In dobi zato v slučaju poročltv* po 2 letih K 600*—, torej obrestovanje prispevkov po 124•/.• f brez določece starostne meje. bprejem ■ \ brez razlike vere. ( brez zdravnišsega spričevala. Pojasnila zastonj ia poštnine prosto: „Madchcn-hortu, prvo splošno buma.nita.ro društvo v o avrho opreme a možitev spombnib deklet,n Dunaj I. Fran* Josefs-Kai 43. Predsednik: prior Rudolf gror Mels - Coloredo. Glavna vplačev Inica za Primorsko: VIRG.L LUSSiN, Gorica, ulica Ascoli 3. Zastopniki se sprejemajo pod ugodnimi pogoji Jezusovo življenje v kinematografu Central-Bio v Gorici od danes do 16. t. m. Starši, botri in botre, ne zamudite prilike, da popeljete otroke k tem predstavam. Avstrijska paroplovna del. družba „Dalmatia" vzdržuje sledeče glavne proge: Trst-Metkovl6 A. (poštna). Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povrat ek vsako soboto ob 6 30 uri zjutraj. Trat-Metković B. (poštna). Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne. Povratek v torek ob 6 30 uri zjutraj. rrst-Metković O. (poštna). Odhod iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6*30 uri zjutraj. Trst-KorČula (poštna). Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 6*30 uri zjutraj. rst-ŠIbenfk (poštna). Odhod iz Trsta v sredo ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. Trst Makarska (trgovska). Odhod iz Trsta vsako soboto ob 7 popoldne. Povratek vsaki četrtek ob 7-15 pop. Trat-VIs (trgovska). Odhod iz Trsta v sredo ob 6 popoldne. Povratek vsak ponedeljek ob 7*15 popoldne. Zveza v Metkoviću z vlaki v Mostar in Sarajevo. Družba vzdržuje tudi 26 stranskih prog v Dalmaciji. Vožnji redi se morejo dobiti brezplačno pri vsakem družbenem zastopništvu. „Delavsko konsumno društvo" pri Sv. Jakobu (Trst) registrovana zadruga z omejenim poroštvom vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 1$. maja 1913 ob 4 pop v društveni dvorani (lastna hiša) po sledečem dnevnim redu : 1. Nagovor predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorništva. 5. Nadomestne volitve odbora. 6. Slučajnosti. Na obilno udeležbo vabi OdDOr: Lovre Bulic priporoča svojo gostilno „Brioni", („Trattoria Brioni*') z vrtom, pripravnim za sestanke in zabavne prireditve. Trst, via deli' Istria St. 16 (v bližini cerkve sv. Jakoba). Točijo se prvovrstna dalmatinska vina iz Omiša, črno, belo in opolo. Pivo „Adrija", pelinkovac in maršala ter domaČa kuhinja in mrzla jedila. Gostilna : via del Rivo Štev. 9 s prod .jo gorinavcdenih pijač in mrzlih jediL NOVA KONFEKCIJSKA DELAVNICA Trst — ulica Campanile fitev. 15 Zaloga otr. ških oblek, bluz, spodnjih kril, srajc, spodnjih hlač za moSke in ženske. Sprejemajo se naročila po meri. Nizke cene. Svetovnoslavne so moje ure. Valed zaključitve vsega proizvajanja pri Švicarski tovarni ur, ki je med največjimi, sem edini v stanu ponuditi veleelegantno posebno tenko amerik. 14 karat, zlato dou-ble 36urno žepno remont uro na 8Jdro, ki ima prvovrstno kolesje ter se ne da razlikovati od tlate ur« za 100 K. Z * točno hojo garantiram 5 let. 1 komad K 4 80, 2 kom. K 9 -; enake damsko ure 1 komad K 5 20, 2 kom. K 9 80. Nadalje oferiram Gloria srebrno Žepno aro za K 3-60. Vsaki uri se zastonj priloži eleg. pozlačena verižica. Brez rizika. Zamena dovoljena ali pa am vrne denar. — RazpoSiija se po p -vzetu. S. S. JUNGVtfIRTH, eksport ur, IZAKOV, štev. T/5. Kupujte Kolinfto ciKorljo! ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE (Občna zavarovalnica V Trstu). Ustanovljena 1. 1831. Zakladi za jamstvo dne 31. decembra 1913 K 434.367.3S8-47. — Glavnica za zavarovanje l\i jenja dne SI. decembra 1912 K 1.267.309.909*3$ — Plačana podvračlla od leta mi de 31. decembra 1913 K 1,113.818.131 -56. 8 1. januvarjem 1907. je dzftštvo uvelo za življenski oddelek nove glavno pogoje p^ice nadarjen« najvefio kulantnostjo. Povdarjati je Bledeče ugodnosti polloe i I. Veljavnih takoj od izdanja : a) brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovance vr&iti voj službo, ako je vpisan v polah črne vojake. b) ako plača zavarovanec l°°/0, od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je isgubila veljavo vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje izvrSi v teku 0 mesecev po preteku roka XX. Veljavnih po preteka 6 meaeoev od izdanja: a) zavarovanec more — ne da bi za to plaval posebne premije in brez vsake formalitete _potovat in bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v kateri ji bodi deželi tega sveta (Svetovne police ( Društvo je zavezano plačati ceio vlogo, tudi v slučaju, če pade zavarovanac v dvoboju. XIX. Veljavnih po preteka enega leta po izdanja police: a) eavararovanec se oprosti plačevanja za mešana zavarovanja v slučaju, da postane nespossbe* aa delo. XV. Veljavnih po preteka treh let od Izdaja : a) Absolutna neizpodbitnost zavarovani a razun slučaja prevare. b) Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora, ali potka- c) Senega samomora. Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 4'/«•/• - Društvo sprejema zavarovanja tudi za življenje, požar, prevažanje in ulom. 33 prekomorskih pamikov. Austro- Američana, Trst Brza vožnja, redna vožnja za potnike in blago v Severno in Južno Ameriko, Kanado in Grško, Italijo, Severno Afriko in Španijo. NOVA ČRTA Prvi odhod: dne 31. majnika: p&rnik % dvema vijakoma „Polonia* T Quebec in BEoutreal Natančnega pojasnila dajejo: ravnateljstvo v Trstu, ulica Moiin piccolo štev. 2. G. Tarabochia & Co., — Trst, ulica Ponterosso štev. 3, I. ia vsi drugi agenti. Stran XII. EDINOST" St. 130. V Tratu, dne 11. maja 1913. Deželni zbor tržaški ima v torek, je bil sijalno obiskan. Govorili so državni dne 13. t. ro se|o ob 7 30 zvečer. Dnevni in deželni poslanec dr. Rybdf in strokovna red: 1) Čitanje zapisnika zadnje seje. tajnika Brandner in Mrak. Oglasil se |e 2.) Nadaljevanje razprave o zakonskem besedi tudi delavec Tavčar in pozicija! ra\-predlogu na izpremembo § 98 mestnega! zoče, da naj se prvi do zadnjega pridružijo Statuta. 3.) Zakonski načrt o šolskem nad-> organizaciji. — Na snedu je vtadala vtlika zorstvu. Za sklepanje o točki 2. |e treba navdušenost in je gotovo, da je ta shed kvalificirane veČine. j velikega pomena v gibanju Škedenjsktga Iz sodne službe. Za avskultante so! delavstva — Tudi socijalisti so imeli snoči imenovani sledeči sodni praktikanti: dr.Ga-1*™! .shod« v Skednju. Pa mislimo da špar Stojković, dr. Kajetan Culot, dr. Pavel bodo take shode v bodoče raje opuSčali... Schlechter, dr. Gvldon Picciolo, Valentini _ _ _ ir_nmf Vfv,™?] s} TOJft, BRZOJAVNE VESTI. Ferlan, Enij Pellegrlni, Stanko Rodic in Josip f grof Rota. Rešitev bolgarsko-romunskega konflikta Binkoštna števlka „Slovenskega Ilu-i BUKAREŠT 10. (Kor.) Včeraj so za-strovanega Tednika" je izšla bogato ilu-J stopnlkl velesil v Petrogradu podpisali pro-strovana in zelo obsežna. Priobčuje slike: tokol o rešitvi bolgarsko-rumunskega kon-Pogled na Skader ; luka in mesto Kotor; fUkta. Protokol bo objavljen istočasno, ko bo črnogorski častniki-Sokoli; slovensko Kosovo podpisan mirovni prellminarlj. — tužni Korotan <6 slik iz Ziijske doline); BUKAREŠT 10. (Izv) Protokol o bol-češki zdravniki v Crnlgori; beneške zanimi- \gorsko rumunskem sporu obsega sle leče vosti (3 slike); lov na divje merjasce; točke: zlata poroka v Kozjem itd. „Slov. llustrovani, Sillstrlja pripade z vsemi utrdbami in Tednik44 vidno napreduje Jn bi se naj raz-1 okoUco v daljavi 3 km, Rumunijl. Bodoča bolgarsko-rumunska meja v Dobrudžl se prične pri kraju Poplnat ki Siril v vse slovenske rodbine. Nadžupniško mesto v Ogleju. Za oglejsko nadžupnijo, ki je osirotela po smrti nadžupnika Alojza Sambusa, je primorski c. kr. namestnik prezentiral knezonsdškofij-skerau ordinarijatu v Gorici dosedanjega župnika in bivšega deželnega poslanca dr. I. MeizHka v Perteole. Tržaška mala kronika. Trst, 10. maja. Priporočljiva ljubica. V krčmi „Alla Sardella" so prijeli snoči 27letno Antonio Fabian in jo zaprli, ker Je ukradla svojemu ljubimcu Luigiju Biccu bankovec za 20 K in škatljo cigaret. Nesrečna ljubezen. Včeraj je izpil pri Bošketu 24 let stari mehanik Giovanni Comicl nekaj klosove kiseline — radi nesrečne ljubezni. — Njegovo stanje je obupno. Mlada sraka v hiši. Pri gospi Veroniki Tušakovi, ki je lastnica gostilne v ulici Molin grande št. 4, je bila za služkinjo 15 leta stara Berta Debevčeva iz Spodnjih Vo-dol pri Krškem. Gospodinja jej je odpovedala radi nerednosti in je kmaiu nato tudi našla, da je izginila iz omare zlata ovratnica za 300 K, par zlatih očaiov za 14 K in svilena petlja za 6 K. Debevčevo so začeli opazovati in so jo res v ljudskem vrtu zasačili; ponujala je ravno svoji prijateljici ovratnico in Je dobila zanjo 2 kroni, očali pa je ponudila nekemu neznanemu m ozkemu za 50 vinarjev. To je policiji vse priznala, glede petlje pa trdi, da jo jej je gospodinja podarila. Debevčevo so zaprli. Nov delokrog za tatove. — Že nekaj časa je, da so po »tata postrešja raznih hiš delokrog predrznih tatov. Včeraj so dognali, da so neznani tatovi štrli kllučavnice in vlomili v podstrešje hiše št. 5. v ulici Alessandro Manzoni. Iz oddelka rodovine Schabetz so ukradli več komadov obleke in perila v skupni vrednosti 120 K, rodo vini Jedetrich pa žlmnico in nekaj drugih potrebščin, vrednih 100 K. Društvene vesti. „Zveza jugoslovanskih železničarjev" začne v najkrajšem času — po 15. t. m. — prirejati poučne tečaje. Člane prosimo, naj se v teku tekočega tedna priglase odboru oziroma lahko posameznim odbornikom. Dan in kraj predavanj se pravočasno objavi v „Edinosti" in društvenemu glasilu. Tovariši, ne zamudite te prilike 1 „Zveza jugoslovanskih železničarjev" razpisuje mesto strokovnega tajnika. Predpogoji: vpokojen železničar, ki ki ima legitimacijo za režijsko vožnjo, biti mora govornik, znati mora voditi društvene posle v vseh zadevah. Plača po dogovoru. Prošnje je -ložiti osrednjemu odboru, Trst. ulica Sv. Frančištta Asiškega št. 2, do 5. junija t. I. Slov. akad. društvo „Slovenija" na Dunaju Je za letni tečaj izvolilo ta-Ie odbor: Predsednik, med. Janez Oražem ; podpredsednik, med. Albert Trtnlk; tajnik, iur. Lojze Zoačnik; blagajnik, med. Kari Luschutzky; knjižničar, iur. Josip Rutar; arhivar, Iur. Fiance GoreČan; gospodar, iur. Miha Be-z a|; namestnika: phil. Viktor Gruntar in tehn. France Burnik; pregledniki: med. M. V. Brezovnik, phlt. Jože Rus in iur. France Zlotšek. — Društvo se je s 1. majem preselilo v VIII. Langegasse 50, I. Svetoivanska podružnica CMD ima svoj redni občni zbor v soboto, 17. t. m., ob 8 30 zvečer v svetoivanskem „Narodnem domu". Odbor pričakuje res prav obilne udeležbe. Ivan Hervatinov naslednik JOSIP MRSUTTI Trst, ulica Barriera vecclva 11 priporoča c. občinstvu svojo novoprevzeto Mino Jestoln In kolonu, masa Specijaliteta: kava vseh vrst in cen. BB BADIOAKTIVBE TERMALNE TOPLICE mt TOPLICE NA KRANJSKEM Po.tfcjft Dolenjska relesoloe Straža - Topilo«. Abroterma 38 0 C, ki daje na dan nad 30 000 hekt radioaktivne termalne vode, veliki bazini, separatna in močvirna kopališča, pilno in kopalno zdravljenje, izborno nčinknjoee pri protinu, levmatizmu. ischias, nevralgiji, kožnih in ženskih boleznih itd. Elektroterapija, masaža. Ravnateljstvo : kopališčni zdravnik dr. Konst Konvaiinka. Udobno urejene sobe za tujce in družabne sobe, zelo zdravo, milo podnebje, gozdo- vita okolica, izborna restavracija. Prospekti in pojasnila zastonj pri kopališčni upravi. Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. qj dZb: G. de VECCHI naslednik A. FONDA, Trst, ulica del Bosco št. 17. Zaloga sena, krme in otrobov. Seno I., slama, ogerako seno, beneški otrobi, otrobi št. 84. n» £b Pekarna in slaščičarna Onorato Furlani Trst, ulica della Guardia 24. Kruh večkrat n% dan *vež, raslične moke, vae vrati biikotov ter prodaja raznih vin in likerjev v steklenicah. pripade Rumunijl. Nato se drži meja kolikor mogoče naravnih mej In gre po višinah Babuk do Pokardfje in preko reke Parales do Akre ob Črnem morju, kipa ostane pod Bolgarsko. Albanski problem. CARIGRAD 10. (Izv.) Načelnik turške mirovne delegacije, Osman Nizami paša, je odpotoval na Dunaj, minister za Javna dela, Bazaria, pa v Pariz, da polzvesta, kako sta-liSče bi zavzele velesile napram eventualnemu turškemu predlogu, da naj postane Albanija avtonomna država pod turško suve-reniteto. Za slučaj, če bi velesile akceptirale ta turški predlog, bi imela veleposlsniška re-unija v Londonu tešiti le še vprašanje Egejskih otokov in Atoške gore, pariška finančna konferenca pa balkanska finančna vprašanja Splošno se domneva, da bo preliminarni mir podpisan na|pozneje tekom 14 dni, nakar se prične takoj demobilizacija. BUDIMPEŠTA 10. (Izv.) Specijalni ko-respondent ,Az Ista* na Cetinju poroča o razgovoru z avstrijskim poslanikom na Cetinju, baronom Giesslom. Baron Oiessi |e med drugim izjavil: Vse je dobro izteklo in veseli me, da se |e posrečilo Avstriji doseči tako sijajno zmago brez vsakega prelivan|a krvi. Po poročilu „Az Estovega" korespon-denta požar v Skadru ni bil tako velik, kake r so pisali listi. Na Cetinje je odšel princ Ghika, ki je izjavil korespondentu, da je Essad paša izdal albanske interese in škodoval albanski državi. Princ Ghika odide takoj s Cetinja v Albanijo, da prevzame vrhovno poveljstvo nad armado Essad paše. Proti avstrijskemu konzulu v Skadru, Zambanerju, vlada med srbskim prebivalstvom v Skadru velikansko ogoičenje, ker je povodom kapltluacije Skadra zabranit nadškofu celebrirati zahvalno mašo. Zamba-uer se nahaja radi tega postopanja baje v veliki nevarnosti in Je njegova rodbina že zbežala na Cetinje. Diference med zavezniki. SOFIJA 10. (Izv.) V Sofiji odločno za-nikujejo vesti, da se bo ruska razsodba nanašala na celotno bolgarsko-srbsko pogodbo gtede Macedonije. Ruska razsodba se bo po bolgarskih poročilih nanašala lena preporno ozemlje, to je na Debar, Gostivar, Tetovo, Skoplje in Kumanovo. Ozemlje, južno od te proge, z mesti Ohrida, Prilep, Bitolj in Veles, postane po pogodbi neoporečno bolgarsko in se torej ruska razsodba ne more nanašali na te kraje. BELGRAD 10. (Izv.) Vsled neugodnega izida skadrskega vprašanja srbski nacijonaln listi vehementno napadajo Rusijo, češ da je Srbijo in Črnogoro nahujskala proti Evropi, potem ju pa pustita na cedilu. Nesposobni in brezvestni ruski državniki podoirajo le nezanesljive Bolgare, dečitn pusti Črnogorce in Srbe, ki so Rusiji zvesto udani, v odločilnih trenotkih vedno na cedilu. Listi radi tega poživljajo vlado, da pod nobenim pogojem ne sme privoliti v rusko razsodbo, ampak mora energično zahtevati, da dobi Srbija Bitolj za vsako ceno. Odstop kabineta Mahmud Sefket paše. CARIGRAD 10. (Izv.) Vest, da so oficirji čataldske armade pozvali mladoturški kabinet, naj poda svojo demisijo, se ne potrjuje. Grki in Albanci. ATENE 10. (Kor.) „Agence d' Athenes« lavlja, da so trditve albanskih delegatov v Londonu, da Grki silijo prebivalce južne Albanije, naj zahtevajo združitev z Grški, popolnoma neresnične. Istotako so tudi ten-dendjozno izmišljene vesti, da bi Grki po-strelili 70% onih Albancev, ki so se izrekli proti združitvi z Grško. Spretni HaronoseKi ki znajo dobro lomiti in obdelovati mramor, se takoj sprejmejo v stalno delo. Ponudbe z natančnimi pogoji sprejema „Dalmatinska mramorna industrija1' Drniš, DALMACIJA. ANGELO REMIEB Rojan, ulica dl Roiano št. 2. Prodajalna manufakturnega blaga in drobnih predmetov. Zaloga izgotovljenega perila in na meter, zave?, vsakovrstnih preprog, tapetov, batista, paname, perkala, zefira, črnega in barvanega satina, srajc, nogavic, trliža in volne za žimnice, dežnikov, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat in drobnarij v velikem izboru. Cene zelo zmerne. Pekarna in odlikovana slaščičarna M. STOP AR Trst, ul. S. Giacomo 7 (Corso) s podružnico v ul. Farneto 6. Telefon 16 64 a. SVOJI K SVOJIM I Za birmo in ženitnine bogata izber konfektov, bombonier ter vsak dan svežih slaščic. Podpirajte družbo SV. CIRILA IM METODA! Podpisani priporočam cenj. svojo novo GOSTILNO občinstvu „£i Gacciatori TRST, — ulica Chiozza štev. 5 U in Toči 8e domačo prvovrstno vino, črno belo, kraški teran in istrsko. Pivo prve vrste. Kuhinja je vedno preskrbljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Za obilen obisk se priporoča Mihael Zobec, lastnik. V ulici Garradori št. 4 (vogal ul. Nicol6 Machiavelli) se je otvorila te dui nova, velika trgovina drobnarij v kateri se prodajajo vsakovrstne bižute-rije, japonske vaze, posode za kavo, čaj Itd. katere prihajajo naravnost iz Japonske. as ODLIKOVANA "M tržaSka prodajalna oHuual ULICA GI08UČ CARDUCCI §T. 21 Bazan različnih Izberov najfinejših moSkih in lea-skih obuval po najnižjih cenah se prodajajo tod po irre<1nih cer ah : Usnje Boxcalf * trakovi . . . . po K 10-— Usnje Boicalf z elastiko . . . . po K 10*— Usnje Bozcalf oblika Derby . . po K I0 5C Usnje Boxcalf z zaponaml Trlumph po K 10 50 Enaki za dečke 1 K manj. - V Batov, blago L vrat* Oblike moderne.— Delo zelo trpežno. ---- Največja slovenska hranilnica. Mestna hranilnico llubljanska v Ljubljani, Prešernova ulica*3.< je imela koncem leta 1912 660 milijonov kron denarnega prometa, 42 mil. kron vlog in fl mil. 300 tisoč kron rezervnega zaklada. SPREJEMA VLOGE VSAK DELAVNIK. Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. Vložen denar obrestuje po kr. del. organizacija. Rednih odborovih sej, določenih na stalne dneve, ne objavljamo, ker se mora vendar vsak odbornik toliko zanimati za S7oje odborniške posle, da ve, kedaj je r d" VeHk°shod '.Narodne delavske org.- **>» V P-H. G.I.nte zopet .,e«r,„. nizacije* v Škednju. Shod delavstva, ki i ROVINJ 10 (Izv.) Včeraj fe bil Tomaž ga je ptiredlla včeraj v Škednju N. D. O., Galante zopet aretiran in odpeljan z avto- brez odbitka. Pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu, da se tudi obrestujejo. Hranilnica je pupilarno varna. V njo vlagajo c. kr. sodišča in jerobi denar mladoletnih otrok in varovancev župniSča cerkven, občine pa občinski denar. Hranilnica stoji pod javno kontrolo in nadzorstvom c. kr. deželne vlade. Izključena je torej vsaka izguba vloženega denarja in to tudi za časa vojske, ker ima hranilnica denar razposojen na zemljišča. Hranilnica posoja na zemljišča in poslopja proti 5 x/47« obrestim in najmanj 3/4°/t amortizacije. — Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Poeoja tudi na menloe In vrednostne papirje. mobilom v tukajSnJe zapore. Tomaž Ga-lante |e bil, kakor znano, glavni obtoženec v velikem puljskem procesu, ki se |e vršil v zadnjem porotnem zasedanju v Rovinju in končal z oprostitvijo vseh obtožencev. Kakor se zatrjuje, je ta aretacija v zvezi z razkritji novih velikih sleparij v puiiskem občinskem gospodarstvu, ki so prišle Šele sedaj na dan. Ni izključeno, da bo še več oseb aretiranih. Nekaj iih je bilo že danes, a nadaljne aretacije se pričakujejo tekom jutrišnjega dne. Prebitje prvega predora na progi Novomesto-Mvtlika. NOVOMESTO 10. (Izv.) Danes zjutraj so prebili pri Semiču prvi 2 km dolgi predor na novi železniški progi Novomesto-Metlika. Poslanska zbornica. DUNAJ 10. (Kor.) Predsedstvo poslanske zbornice Je sklicalo prvo sejo za četrtek dne 25. t. m. ob 11 dopoldne s sledečim dnevnim red^m: Volitev enega zapisnikar|a in prvo čitanje predloga poslancev Riecftssla, Forstnerja in Einspinnerja glede spremembe zakona o delovnem času in zapiran|u trgovin. Ob 12 opoldne se vrši seja klubovih načelnikov, ki določi nadaljni delovni program. Ministrski svet. DUNAJ 10. (Izv.) Danes dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se |e razpravljalo o tekočih političnih vpra* šanjih. Sestavljen je bil tudi vladni program za predstojeće zasedanje poslanske zbornice. Prihodnja seja ministrskega sveta se bo vršila prihodnji teden. Novo Češko poročilo. DUNAj 10. (Itv.) Il Prage se poroča, da se Je češki deželni finančni referent dr. Pinkas v zadnjem času pogajal z državnim pokojninskim lavodom glede 12miiiJonskega posojila. Pogajanja so baje potekla vspešao. Novi ogrski politični državni tajnik v justičnera ministrstvu. BUDIMPEŠTA 10. (Kor.) Državni poslanec Leopold Vadasz je imenovan političnim državnim tajnikom v justičnem ministrstvu. Novi tajnik nastopi svoje mesto dne 14. t. m. Odhod kralja Alfonza iz Pariza. PARIZ 10. (Kor ) Kralj Alfonz španski ]e ob 6 zvečer odpotoval iz Pariza. Pred odhodom se je zahvalil predsedniku Polnca-re|u za velike simpatije, ki mu jih je izkazalo občinstvo In izrazil svo|e zadovoljstvo nad sijajnim nastopom francoskih čet. PARIZ 10. (Izv.) .Journal- poroča, da je včeraj zvečer večja množica dijakov vdrla pred špansko poslaništvo in klicala: »Živio Ferrer! Dol s kraljem I* Policija je bila takoj na I cu mesta in razgnala dijake. Šest visokošolcev Je bilo aretiraaih. Med njimi se nahaja tudi 191etni sin državnega podtajnika Morela. BERLIN 10. (Kor.) Današnja poročila zatrjujejo, da so bile demonstracije pred španskim poslaništvom veliko večje, nego se je prvotno domnevalo. Cenzura |e namreč zaplenite skoro vsa poročila listov. Vrh tega Je zaplenila tudi vsa brzojavna poročila za inozemske liste. PARIZ 10. (Kor.) Kralj Alfonz Je poslal pri prehodu čez mejo Poincareju brzojavko, v kateri se še enkrat zahvaljuje za dokaze prijateljstva. Potovanje carja Nikolaja v Berlin. PETROGRAD 10. (Kor.) Tukajšnji listi poroča|o, da odpotuje car dne 21. t m. v Berlin, da prisostvuje poroki hčerke nemškega cesarja, prl.icese Viktorije Lujze. DUNAJ 10. (Iiv.) Današnji listi poročajo, da prestolonaslednik vendar odide v Berlin, kjer bo zastopal cesarja pri zaroki nemške princese Luize. Sestanek angleškega kralja z ruskim carjem. PARIZ 10. (Iiv.) Tukajšnji diplomatlčni kiogl zatrjujejo, da bo povodom sestanka angleškega kralja z ruskim carjem na poroki nemške princese Viktorije Luize v Berlinu, dočim tudi načrt glede obiska kralja Jurija v Petrogradu. Obisk se viši mogoče že to jesen ali pa prihodnjo pomlad. Pogreb nadporočnlka VVeissa. DUNAJ 10. (Izv.) Danes je bil brez vojaških slovesnosti, in sicer cerkveno pokopan, v dvoboju ustreljeni tukajšnji nadpo-ročnlk Weiss. Bavarski princ-regent na Dunaju. MONAKOVO 10. (Kor.) Princ regent obišče dne 3 junija cesarja Franca Jožefa. Nemški plemenitaški slepar. FRANKFURT 10. (Iiv.) Policija je aretirala radi raznih goljufij znanega plemeni-taškega sleparja grefa Porenskega. Grcf je zapravil vse svoje velikansko premoženje z raznimi špekulacijami. Pozneje je na kredit nakupil velike zaloge dragocenosti, kateie pa je takoj zastavil in skušal nato pobegniti. Vesti iz Goriftke, Izginil je iz Ločnika 22letnl Karol Kos. Zadnje čase |e bil melanholičen. Veselica obrambnega društva na Solkanski cesti. Jutri v ponedeljek bo pri Foaovki na Solkanski cesti veselica Čitalnice na Blasčah. Društvo |e potrebno podpore, zato ]e želeti obilnega obiska — še toliko bolj, ker se je „Gorica" že zagnala vanjo. Neverjetno, pa vendar možno. In sicer radi plesa, ki sledi sporedu. MEdinost* Je pa pred časom že izborno povedala glede plesa, ker je dokazala, da pleše|o drugod celo koncem cerkvenih prireditev, »Gorici* pa lahko odgovorimo, da ooa rohni proti plesu samo na papirju, pristaši S. L. S. po deželi in v mestu pa lahko plešejo, kolikor hočejo. Za to ne manjka dokazov. — Ali ta gonja je tem grša, ker je naperjena proti obrambnemu drnštvu ob državnem kolodvoru v Gorici I Kaj takega dela slovenski list! 1 V Vrtojbi pri Gorici so pokopali tukajšnjega vikarja Edvarda Štrek)|a, ki je izdihnil po doigem bolehanlu. Rojen je bil v Gorjanskem na Krasu leta 1862. Otrok oblit s kropom. — 21etai otrok Berlotov na Vrhu je prišel pri ognju do vrele vode, ko slučajno ni bilo nobenega v kuhinj. Stikal je okoli vode, ki se )e vlila nan|. Otroka so na pol mrtvega prinesli v goriško bolnišnico. § 305 kaz. zak Absolvirani gimnazijec Aiojzij Se.iejlz Gorice je bil obtožen po § 305. kaz. zak. češ, da Je v gostilni Viži-novi v Židovski ulici lani dne 2. decembra vsklikntl: Živela Srbija! Živela Bulgar^ja in Doli Avstrija 1 Na razpravi se mu ni moglo dokazal teh vzklikov; neka priča je trdila, da Je slišala klic: D o I i a v! AH ni vedela, ali doli avtomobil, ali doli Avstrija 1 SsdeJ je bi seveda oproščen obtožbe. Pripravljenih pa le proti Slovencem ie nekaj ootožeb po § 305 k. zak. I Poročil se je v Gorici gimrazljski profesor g. Ivan P a v š i č z ;;ospico Pod-gornikov o. Vse najbolje 1 Važna nova cesta se gredi iz Šempasa na Vogrsko. Za Šempas bo to ugodna zveza s posta|o Volčjadraga. Podjetnik je Fran Tonel iz Vclčjedrage. V Kojskem so pokopali veleposestnika Josipa Štekarja, ki je dosegel lepo starost 80 let. Vedno pretepi! V goriški bolnišnici se zdravi 19ietni Josip Brič iz Dornberga; tepel se je z Andrejem Brankovičem. Sokolska veselica v Sežani. Pred dobrim letom smo ustanovili v Sežani s pomočjo tržaške župe telovadno društvo Sokol. Društvo je pridno delovalo in skrbelo za redni napredek v svojih vrstah Z vstraj-nostjo je dospelo že tako daleč, da priredi dne 25. maja 1913 svoj prvi javni nastop. Ob tej priliki se bo vršila veselica na plamen. Sežana bo okrašena s trobojnicami. Preskrbljeno bo za dovoz in odvoz ljudij Sežana-Opčine in obratno. Za telesne potrebe bo oaibolie preskrbljeno. Čujemo iz raznih strani, da se udeleži te veselice mnogo društev. Posebno pa opozarjamo na udeležbo tržaškega openske-ga, proseškega, mavhinjskega in komenskega Sokola. V posebno čast pa si štejemo, da se udeleži te veselice tudi prvak-telovadec br. Vidmar, ki nastopi tudi pri telovadbi s tržaško vrsto. Na zdar 1 Sokolski nastop v Škrbini. Kakor je bilo že svoječasno objavljeno, priredi III. okrožle »Goriške Sokolske Župe" v nedeljo, dne 8. junija v Škrbini telovadni nastop. Telovadba se bo vršila na »Bregu" — lepem travniku poleg Šolskega poslopja. Vabljena so vsa društva in narodno občinstvo, na čim večjo udeležbo. Hribolazci pa naj porabijo to priliko za izlet na „Trstelj", a potem naj prgledajo k nam v Š&rbino. Bratom .Sokolom" in drjgim udeležencem iz Trsta bo na razpolago avtomobil iz Komna, ki bo vozil k vsakemu vlaku v NabreŽino. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo tel. orodja, upamo na vsestransko udeležbo. Natančni spored slavnostl bo objavljen pravočasno. Pevsko in bralno društvo »Bodočnost11 na Volčjemgradu pri Komnu priredi v nedeljo dne 25. t. m. veselico s petjem igro. Šaljivimi prizori in plesom. Bratska društva naj blagovole to vpoštevatl. POOODOPUUUUUUU* ""■■■mm IUUUDC 81 MALI OGLASI MALI OOLASI M »eaaato p« 4 via. b. Muta« tlaku« tin<» enkrat k«H4o. Maatae I vti (Ufaagia Rab aa takil 1 «r vta. Gospodarsko društvo Kavcija 600 E Nt stop službe 1. junija. Pismena ponudbe na odbor do 15. maja. Isti podaja tudi natančna pojasnila. 953 l7lfit V Qoe|i9n j® o»Jprijetuej5i vsak dan. I4IBI V OOSIJdll rf parnici 4kiat na dan, a železnico ravno tako. V Usijanu je na državni cesti 8 gostilen, posebno pa »e pri I. Sucu dobi najbolja postrežba v jedi in pijači. Lepi senčni prostori in zmerne cene. Vljudno vabi IVAN ŠUO. 972 Občekoristna stavbena in stanovanjska zadruga „Naš Dom" v Trstu registrovana zadruga z omejenim jamttvom VABILO na Vsak kolesar ali ljuhitplj S po-ta naj ne i pomiS ja k*m bo tel na bin-koStni ponedeljek, ampak geslo naj mu bo : V Gor-jsnsko, kjer priredi tamošnje kolv&rsko društvo „Ilirija" zabavno prireditev. Pripomnit1 treba, da ne bode manjkalo pristnega kraškega ten na, ker ga bo točil g. M. Štclfa Za plenaželjnj mladina poskrbi vrlo godbeno društvo „Lira" iz Sv. Križa. Pričakuje se obilne udeležbe. Zdravo ! 1031 I nnn AAlin odda gospa Čeh, vse novo. Secte-LtjpU SODU fontane 8, V. 1034 Klub „Zvonimir" Gospodarskem drušivu na V rdeli, ul'ca Sccglio, plesne \aje od 5 do 10 zvečer. 1022 Pl*nHo QQ zeml)išče. pripravno za zidanje hiše I rutici 3B pri Sv. Mariji Magdaleni Spodnji na cesti. Naslov pove inseratni oddelek Edinosti. 1033 Meblirana zra^na 8°bica &e ui. Guardia 1038 Pni inteligentnega trgovskega ■ Ul l£UI/U|IGyilf pomočničnika se sprejme takoj za trgovino na deželi. Našlo7 pove inseratni oddelek Edinosti. 995 Paarkflo a a aa vrata, okna, stopnjice, oinival-rvuuaju 90 niki, ograje itd, ulica Picr*rdi št 18._977 Qa||a se odda v najem z eno ali dvema poste* OUUa ljama, Campo S. Giacomo št. 5, IV. 976 Trnnvclfi 19 let »Ur, išče službe v I riJUVoM t-govini na deželi. Prijazne pismene poru lbe na inseratni oddelek Edinosti pod „Soli 1-nost št. 981'. 981 Inein Rurluol Čevljar, rodom Čeh, ul. Mon Jllblp njfUVal tecehi ll naijproti C. M. š li, se priporeča šentjakobskemu občinstvu. Daje družbi bv. O. in M. 2°/.. 993 Iflashno s'ovenB^a družina Želi oddati v na>em ■vldjlilld lepo zračno sobico pošteni osebi. Čar bo1 a Zgornja 62, I. vrata 11 v bližini pošte pri Bv. Jakobu. 1024 Ronpntahnr ZemlJiSče J® na Prod*j po- n6|jciliauur. staji Repentabor. Natančni po goji se poizvedo pri g. Štefanu OzbiČu, Kepentabor. Dnhrn UBPev*j°^a trgovina usnja se proda v UUUlU Sežani z vaem blagom ali tudi bres blaga, na lepem kraja, v sredi trga. Pojasnila v trgovini B. Mihelčič v Sežani. 1010 O ..i-j |-j in osem mladičev se takoj preda sknpaj OVI IIJ U po ugedni ceni Kojan, pri 12 murvah St. 115. 975 Slavnemu občinstvu £ jrs* t popoldne od 4 do polnoči svirala Prva tržaška slov godba pri koncertu in plesu pri Antonu Bezek, ul. S. Marža št. 19. Za obilen obisk se priporoča Ant. Bezek. 1026 Stalni krajevni agenti zmožni nem- m w ----, se ■prejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajo v Avstro-Ogrski dovoljenih srečk. — Ponudbe pod .Merkur", Brno, Neugasse št. 20. 324 Pnctanto Marrfl P^Poroča cenjenemu UOSUIIIIU mdrtu občinstva svojo žganj ar no in slaščičarno, nahaja j očo me v ulici Istituto štev. i. — Vsakovrstni likerji in rino t steklenicah. Cene amerne. Prijateljem in slav. občinstvu toplo priporočam dobroznano gostilno g. Tomažiča v ul ci Moliu a vento štv. 3 v .Trstu. — P e g a n L e a n d e r, voditetj. 523 meblirana soba, za eao ali dve ose^i, O O ul Commerciale 9, vrata 32 905 Odda Poslano*) w — w lil vuuiujcivuire j w "w MflHietiflia Pr0^a-a klobuke, pariške modele, Ivi U UI S U11 jO jn druge eiegantno opreml jene klobuke po K 6*—. Nova ulica (Via Nuota) 45, I. 747 Ker moj bivši zastopnik gosp. Blaž S t i m a c, sklepa s pretvezo, da zastopa le vedno moje dem a če podjetle, kupčije v mojem imenu v korist drugi ljubljanski tvrdki, opozarjam s tem stavno občinstvo, da imenovani ni več opravičen sklepati kupčije za mofo tvrdko. Obenem prosim vse one, katerim ie pod pretvezo prodal stroje ali drugo želez nino, a so dobili naročeno blago od druge tvrdke, da mi naznanijo vsak tak slučsf, iu jih istočasno opozarjam, da niso obvezani sprejeti blago, poslano |lm od kake druge tvrdke. V L | ubl| a ni, dne 9. maja 1913. Fr. Stupica, trgovina z železnino, motorji in poljedelskimi stroji. Edini založnik izvirnih slovečih umerita. „DEERINGU - strojev __z« košnjo. *) Za članke pod tem naslovom odgovarja aredništvo le toliko, kolikor ma zakon veleva. Ctotinuonio S 3 BO am: in kuhinjo z vodo OldllUVClIlJU ge odda 24. maja v hiši št 8 via Amerigo Vespucci (Sv. Jakob). 965 Prniio OP v Rodiku pri Hrpeljah hiša in zem-I rUUv, brent, čebrov in kad, nodčekov, lopat, reiet, alt ta kovntnih kofiev, jer base v in metel .ter maogo dri g A v to stroko ipidi ■▼ojo U- točili predmetov.— * * ipurvu« Kovfoo • knbisjiko poaodo vsake vrste bodi od porcelana, ismije emaila, koaiterja ali cinka, nadalje paaaaaanterjc* kletke itd. — Za KostilniČHrje pipe, kioglje, dm|]i<>« in stekleno posodo sa vino. Velika zaloga oblival za muške, ženske ln otroke čevljarnica Mikolič TRST ul. G. Caprin 16, vog. ul. della Guardia 22 Prevzema >naročila po meri in popravlja LASTNA DELAVNICA. Zobotehnični ambulatorij Univ. zdravo Dr. Makso Barry Ermanno Schultze, 1. tehnik. Trst, ulica Caaerma Stev. 17, 1L nadat; Posebni zavod za umetne zobe brei ustu-plošče. Plombiranje z zlatom, platinom m porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zra*~ nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 popoti Tovarna kovČegov ln potnih torb Lorenzo Lasorte PIAZZA O S PITALE ŠTEV. S Sprejemajo se naročila In popravila t»-atroke -- Ceae abaolntno konkurenin«. Izvršujejo ae odpoiUJatve na deialo. »I Ca rvi V ^ W m • D • • • • reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom. | Tržaška posojilnica in hranilnica 1 Poštno hranlinlčni račun 16,004. 1 Posojila daje 3 na vknjižbo, B na menice, na zastave in p na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru. 1 Eskomptuje trgovske menice. Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po mr 4Vlo -m Večje stalna vloge In vloge na tekočI račun po dogovoru. Rentni davek plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Oddaja domače nabiralnike hrambo vrednostnih listin, dokumentov in raznih drugih vrednosti, popolnoma varno proti vlomu in požaru, urejeno po najnovejšem načinu, ter jo oddaja strankam v najem po nizkih cenah. 8tanje vlog nad IO miljonovt URADNE URE : od 9 do 12 dopoldne In od 3 do 9 popoldne Izplačuje se vsak delavnik ob uradnin urah. m mmmm^ ■ESBBB3IB 1 CENTRALA v -- PRAGI -- Ustanovljena 1. 1868. 20 podružnic. Delniška glavnica: K 80,000.000 Rezervni in varnostni zaklad: K 23,000.000 Živnostenska banko, podružnica u trstu GRADEŽ ekspozitura —— OPATIJA AKREDITIVI - ČEKI - MENJALNICA HRANITEV IN UPRAVA VREDNOSTNIH PAPIRJEV. - DEPOT. - Brzojavni naslov: „Živnostenaka". IZVRŠUJE VSE BANČNE POSLE. - SPREJEMA BORZNA NAROČILA. Kupuje ln predaja vrednostne papirje, devize in valute. Oskrbuje 1 u kaso na vseh tuzeuiskih in Inozemskih trdili. i s mgm *