2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 5. aprila 2012  Leto XXII, št. 14 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 5. aprila 2012 Porabje, 5. aprila 2012 JE SPORAZUM PO DVAJSETIH LETIH PREŽIVEL? STR. 2 SREČNA SEM, KA SEM V ŠTEVANOVCI LEKO OSTALA STR. 6 Velika noč, vüzem, Oster, Pasha, Pasena… Velika nauč ali po naše vüzem je najvekši krščanski svetek. Kristjani na te den svetimo Jezušovo goristanenje od mrtvih. Na velki petek so Jezuša Kristuša na križ pribili, na tretji den po tejm, na vüzemsko nedelo, je pa vstano od mrtvih. Vüzem že od 4. stoletja sveti cerkev, dapa ništrne šege, povezane z vüzmom, so bile že v poganjski časaj tö. Tau se dobro vidi po tom tö, kakšno menje ma te svetek v različni gezikaj pa rosagaj. V največ europski gezikaj ime vüzma izvira iz herbrejske (héber) rejči pasha. Pasha (pészak) je židovska velka nauč, tisti svetek, gda se spominjajo na rešitev židovskoga lüstva iz egiptovskega suženjstva. Sama rejč pomejni vöokrauženje. Angel smrti naj bi v Egipti vöokraužo tiste iže, stere so namazali z (j)agnecovo krvjauv. Tak vüzmi Francuzi pravijo Paques, Talanji Pasqua, Rusi Pasha. Na poganjsko germansko boginjo spominja nemško pa engliško ime vüzma (Oster, Easter). Ostara je bila v germanski mitologiji boginja sprtolejti, gda se vse na nauvo rodi, njena stvar, stero je mejla najbole rada, je pa bijo zavec. Njeni svetek so Germani svetili na sprtolejtno enakonočje (napéjegyenlőség). Naša rejč za veliko nauč je vüzem (vüzen, vuzem), stera pomeni vzeti. Se pravi, ka po 40-dnevnom posti, na vüzem pa leko k sebi vzememo, pa leko gejmo mesau. Vüzemske šege, navade so po različni rosagaj nej gnake, dapa po krščanski tradiciji je na velki petek zapovedani sigurni post, na velko soboto se nesejo k svečanji vüzemske jedi, stere se potem najprva gejo na vüzemsko nedelo za zajtrik. (Istina, ka se te šege več ništrni ne držijo, že na velko soboto večer gejo posvečeno šonko.) Te jedi majo svojo simboliko. Süjo mesau (v Porabji nesemo svečat okajeno šonko) simbolizira Kristušovo tejlo, na rdečo pofarbana djajca kaple Kristušove krvi, gren nas spominja na cveke, s sterimi so Jezuša na križ pribili, vüzemski kolač ali krü pa na Kristušovo trnjevo korono. Po Porabji mlajši pa mladina tö trno čaka vüzem, nej samo zatok, ka dobijo kakšen dar, liki zatok, ka na velki petek pa velko soboto leko s karbidom pokajo pa strejlajo. Na velko soboto se po vasaj kürijo ognji, ta šega je vejndrik prejk Nemcov k nam prišla, ka je tam šega, ka na vüzem zažgejo krispan. Škoda, ka se je ta šega, stera je inda slüžila tomi, ka bi lidgé pokazali svojo radost, (največkrat so se kauli ognja pogučavali ali spejvali), v lagvo smer obrnila, v ništrni mestaj se je komercializirala. Marijana Sukič Posnetek je nastal na velikonočni razstavi v Čepincih Pomembnejše obletnice JE SPORAZUM PO DVAJSETIH LETIH PREŽIVEL? Kar nekaj obletnic, pomembnih za Slovence na Madžarskem, se bo zvrstilo v letu 2012. Zagotovo sodi na prvo mesto 20. obletnica podpisa Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenski narodni manjšini v Repub-liki Madžarski in madžarski narodni skupnosti v Republiki Sloveniji, ki sta ga v Ljubljani novembra 1992 podpisala tedanja zunanja ministra Géza Jeszenszki in Dimitrij Rupel. Za takratne, zdaj za mnoge težko dojemljive okoliščine, je bilo pred dvajsetimi leti velikega pomena odprtje dveh, rekli bi jima manjšinskih prehodov: Pince – Tornyiszentmiklós in Martinje – Gornji Senik. Dve desetletji mineva od vzpostavitve diplomatskih odnosov med Madžarsko in novo državo Slovenijo; 10. oktobra bo minilo dvajset let, ko se je na ekranu pojavil ob slovenski glasbi napis Slovenski utrinki – avizo prve samostojne televizijske oddaje; petindvajset let je od začetka bralne značke v porabskih narodnostnih šolah; pred petnajstimi leti so po premoru v Sakalovcih zopet ustanovili folklorno skupino; Szentgotthárd je februarja 2002 uradno postal tudi Monošter; pred desetimi leti so bili objavljeni vzpodbudni rezultati popisa prebivalcev iz prejšnjega leta; pred desetimi leti so odprli kopijo gornjeseniške dimnice - Slovensko hišo v sombotelskem muzeju na prostem; pred desetletjem je tedanji in sedanji premier Viktor Orbán v Őriszentpétru odprl Narodni park Őrség; pred sto desetimi leti so v Monoštru izdelali prvo koso… in s tem seznam obletnic verjetno ni končan, je le sklenjen krog dogodkov, ki so eni bolj, drugi manj zaznamovali dogajanje v Porabju. Same po sebi obletnice ne pomenijo dosti, šele tedaj, ko jim dodamo aktualno vsebino, imajo svojo vlogo. Ne zaradi častitljive obletnice, ki bo 6. novembra, sodi na prvo mesto Sporazum, s katerim sta se državi zavezali, da bosta dostojno skrbeli Madžarska za Porabske Slovence in Slovenija za prekmurske Madžare. Ocena je bila, da je sporazum bolj kot Slovenija rabila v širšem evropskem kontekstu Madžarska, kar smo videli tudi v izjemnem zanimanju madžarskih medijev za podpis na Gregorčičevi v Ljubljani. Nekdo je preštel kar enajst elektronskih in tiskanih medijev, ki so prišli poročat s podpisa sporazuma v Ljubljani. Z uresničevanjem sprejetih obveznosti niso zadovoljni v Porabju in ne v Prekmurju. V uredništvo TV dnevnika smo s slovenskega zunanjega ministrstva dobili nekaj dodatnih informacij o nastajanju, usklajevanju in še nekaterih podrobnostih, kjer je tudi zapisano, da bosta zunanja ministra podpisala »Sporazum o recipročni zaščiti slovenske in madžarske manjšine v obeh državah.« Nekaj, na kar se, vsaj ne da bi javnost za to vedela, na sejah mešane komisije ne sklicuje nihče, a bi bilo nemara dobro, da bi se. Vsaj iz pozitivnega izhodišča. Pomemben je zlasti 15. člen, ki na medvladni ravni opredeljuje sprotno ocenjevanje Sporazuma in dogovore o uresničevanju aktualnih nalog. Kaj s Sporazumom izpred dvajsetih let, ko se je zgodilo tudi v Evropi toliko novosti, ki niso zaobšle Slovenije in Madžarske, denimo članstvo v Evropski uniji, šengenski mejni režim in še in še? Tudi če bi bili državi doslednješi pri uresničevanju, bi morali nekatere obveznosti na novo dogovoriti in opredeliti in predvsem sprejeti trdnejše obveze, da bosta vladi dogovorjeno tudi izpolnili, kajti doslej so bile pogosto na sejah mešanih komisij dane obljube, ki so ostale zgolj v zapisnikih in novinarskih poročilih. Kako blizu ali kako daleč je, denimo, trideset let, ko si je bilo potrebno resno prizadevati za mejne prehode, mlajša in celo srednja generacija težko razume. Toda dvajset let ni minilo, ko je prvi madžarski predsednik Árpád Göncz ob otvoritvi prehoda Gornji Senik – Martinje izrekel pogosto navajani stavek, da je končno umrla norost, pri čemer je mislil na zaprto in močno zastraženo mejo med Porabci in Goričanci. Hkrati s porabsko-goričkim prehodom so vročega avgustovskega dne odprli prehod Pince – Tornyiszentmiklós, kjer se zdaj stikata slovenska avtocesta in madžarska hitra cesta, ki omogočata dokaj varno potovanje med državama. Pomembna obletnica na medijskem področju bo 10. oktobra, natanko dvajset let, ko je bila objavljena prva oddaja Slovenski utrinki. Do tedaj je bilo le občasno slišati slovensko besedo v TV-oddaji Naš ekran, ki so jo za hrvaško in srbsko, teoretično tudi za slovensko manjšino pripravljali v Pécsu. Sodelavci Našega ekrana so prihajali le ob najpomembnejših dogodkih, povezanih manj s preprostim življenjem in bolj z nekaterimi političnimi dogodki, če izvzamemo borovo gostüvanje, ki jih je privabilo v Porabje. Kljub zapletom, ki so spremljali Slovenske utrinke, je oddaja pod urednikovanjem Ibolye Dončec in z novinarjem Dušanom Mukičem zelo važen del porabske medijske scene, ki se pogosto povezuje tudi s slovenskim, najpogosteje obmejnim prostorom. Pomembno je, da oddajo predvaja tudi TV Slovenija. Dvojezična topografija v Porabju in povsod na Madžarskem, kjer manjšine živijo, se razlikuje od razmer na avstrijskem Koroškem in Gradiščanskem in še najbolj na Štajerskem. Narodnostni kraji so dobili dvojezične table v sedemdesetih letih, pomenljivo je, kako je postal Szentgotthárd tudi Monošter. Pobudo mestnemu svetu je dal tedanji in prvi slovenski generalni konzul Zlatko Muršec. Brez glasu proti je februarja 2002 mestni svet sprejel sklep o dvojezičnem topografskem napisu, konec junija so table postavili in niso povzročile nikakršnega nasprotovanja, kot se to še zmeraj dogaja na avstrijskem Koroškem, medtem ko na Štajerskem nimajo niti enega v dveh jezikih označenega kraja. Pred desetimi leti se je uresničila večletna želja Slovencem, ki živijo v Sombotelu in okolici. V muzeju na prostem so ob značilni podeželski arhitekturi iz Železne županije odprli kopijo nekdanje dimnice z Gornjega Senika. Od tedaj se je v hiši zvrstilo večje število kulturnih dogodkov: pevskih nastopov, likovnih kolonij in likovnih razstav. Slovenska hiša posebej zaživi tudi ob zdaj že uveljavljenem Narodnostnem dnevu Železne županije, ko se srečajo in pripravijo skupen kulturni program Slovenci, Hrvati, Nemci in Romi. Deset let je tudi od objave uradnih, za mnoge presenetljivih podatkov s popisa prebivalcev leto prej. Leta 1991 je bilo po popisu na Madžarskem 1930 Slovencev, deset let pozneje 3040 (leta 1920: 6720; leta 1949: 36 Slovencev). Kot zanimivost, po nekaj prebivalcev se je k Slovencem prištelo v vseh devetnajstih madžarskih županijah. Uradnih podatkov, koliko je statistično Slovencev po lanskem popisu, še niso objavili. Za konec še najvišja okrogla obletnica: pred sto desetimi leti so v Monoštru izdelali prvo koso in do tedaj, ko so tovarno zaprli, skupaj 190 vrst tega, nekoč nepogrešljivega orodja. Toliko tokrat o okroglih obletnicah, ki spremljajo življenje Slovencev na Madžarskem v tem letu. Niso naštete vse, zagotovo bomo o nekaterih podrobneje še pisali v Porabju. ERNEST RUŽIČ Na predlog prvega slovenskega generalnega konzula Zlatka Muršca je mestni svet februarja 2002 soglasno, brez glasu proti, sprejel sklep, da bo imel Szentgotthárd dvojezični topografski napis in bo tudi Monošter, kakor ga je večina v Sloveniji tudi poznala, medtem ko so mu Goričanci in Porabci rekli kar Varaš (mesto). Trans Silvanija – Prejk gaušče 2. Vitezi, vöre, varaši Po konci prve svetovne bojne je vekši tau vogrskoga rosaga prišo k sausednjim državam, ka so na tisti zemlaj drügi narodi tö živeli. Tak je Erdeljsko, štero je gda pa gda v zgodovini ejkstra rosag biu, cüj k romanarskoj državi prišlo. Po dvajseti lejtaj, na začetki drüge bojne so k Vogrski nazaj zakapčili söverni tau Erdeljskoga, depa tau je trpelo samo do konca bojne, od tistoga mau je do gnes Transilvanija znau-vič pri Romanarskoj. Po statistikaj je leta 1920 tam živelo skoro milijon pa pau Madžarov, do zdaj pa je je za več stau gezero menje gratalo. Gnesnedén se računa, ka je na Romanarskom 6% lüstva vogrskoga maternoga gezika. Leta 2011 so držali ljudsko štetje, ka je bilau sploj važno za Madžare, za njino bodaučnost. (Skoro v istom cajti smo meli takšo štetje mi tö na Vogrskom, pa za nas Slovence je tö nej vseedno, kelko so nas vküpprešteli.) Naš mali hotel v Kolozsvári je biu v ulici, štera se je inda zvala »Ulica Matere Cerkve«. Eške gnesnedén stogi na ednom konci poštije katoličanska cerkev svetoga Mihaela na glavnom trgi, na drügi konec pa so Romanarge zozidali svojo velko pravoslavno (ortodoksno) cerkev. Ta šega se je ovak začnila skoro včasi po prvoj bojni, po vekši varašaj so rasle ortodoksne Bože iže. Ta proces trpi eške gnes, gda se eške itak Romanarge z drügi talov rosaga v nekdešnje vogske varaše pa vesi pakivajo. Po pauti se vidi, ka eške po mali vesnicaj zidajo takše cerkve. Nasproti najvekše ortodoksne cerkve najdemo narodno gledališče v Kolozsvári, v varaši pa delüje dosta drügi vogrski pa romanarski teatrov ranč tak. Skoro na vsikšom trgi najdemo kipe romanarski junakov: fiškališ Avram Iancu se je biu prauti Madžarom med bojno za slobaudo leta 1848/49, srbski Baba Novac se je vojsküvo prauti Törkom, vojvoda Mihail Viteazul je oprvin zdrüžo romanarske rosage Vlaško, Moldvo pa Erdeljsko za par mejsecov v 16. stoletji. Nej daleč od narodnoga gledališča stogi Sabaulov tören vküper z ostankami varaške stene iz 15. stoletja. Tören je visiki 8 mejterov, ime pa je tak daubo, ka so v törski cajtaj na njega skrb meli sabaulge. V zidini je gnes turistični center, če pa splezdimo gor po stubaj, vidimo lepau kaulivrat po varaši. Če pa se odšetamo malo dale, pridemo do reformatske cerkve, pred šterov sedi na konji sveti Jürij, šteri djenau zmaja (sárkány) zabada. Tau je kopija kipa erični kolozsvárski majstrov bratov Mártona pa Györgya, original najdemo v Pragi na gradi Hradčany. Najbole šurka poštija v centri Kolozsvára se zové Ulica 1. decembra. Tau je narodni svetek v etom rosagi, leta 1918 so na te den zdrüžili cejli rosag. Na toj poštiji najdemo unitarijsko cerkev, štera vöra je gratala djenau na Erdeljskom v 16. stoletji. Njeni »oča« je biu dühovnik Ferenc Dávid, šteri se je v Kolozsvári naraudo pa na Nemškom včiu. Edna sestrična mojoga padaša se zdaj v Kolozsvári vči za unitarijsko dühovnico. Gda smo se srečali z njauv, je povödala, ka uni vörjejo, ka je Baug samo edna oseba, nej pa tri (zatok se zovéjo „uni”-tarijci ali „antitrinitarijci”). Jezuš je biu prej samo najvekši prorok, eden od sinauv Bogá, kak smo mi vsi ranč tak. Sveti düh pa je po njinom samo mauč Bogá. Eške svete spauvedi nemajo, ka je prej dühovnik tö samo človek, vörnicke pa leko odpüščanje samo od Bogá dobijo. Unitarijci majo v Kolozsvári svoj licej, gde se leko mladi včijo pa tam živejo ranč tak. V lejpoj zidini majo edno veuko dvorano, gde leko malo bole najgir pautnicke vösprobajo igranje na harmonij tö. Študenti živejo na vrnjom štauki, ranč tak, kak vsi njini kolegi po cejlom svejti. Naša padaškinja, bodauča dühovnica živé štiri vöre daleč od Kolozsvára, depa té varaš s svojimi več univerzami, med šterimi je več vogrski tö, sploj privlači mlade s cejloga rosaga. Človek včasik na pamet vzeme na Erdeljskom, ka so postaje za avtobuse sploj daleč od centra, pa daleč od panaufa postavili. Že tau je nej leko, ka s centra pravi bus najdeš, če pa se paškiš, gvüšno ka moreš dosta čakati v prometi. Od panaufa smo mogli s pakami eške deset minut leteti, ka smo leko dosegnili svoj bus prau-ti Marosvásárhelyi. Na etom je telko lüstva bilau, ka je mogo moj padaš dvej vöre stati. Istina pa je, ka je paut, duga 120 kilomejterov, tak ali tak trpela tri vöre, krajina pa je bila eške rano sprtolejtna, nika je eške nej zeleno bilau. Marosvásárhely je tisti erdeljski varaš, v šterom največ Madžarov živé. Procentualno je geste malo menje kak polonje, depa njina numera je eške vekša kak v Kolozsvári. Po etoj logiki bi moglo vse dvojezično biti, če pa na priliko poglednemo table za ulice, vidimo, ka piše vogrski ’utca’, depa imé ulice so več nej dojobrnauli. Gda sva s padašom doj z busa staupila, sem včasi na pamet vzeu ulico ‚Izvorul’. ‚Izvor’ znamenüje ’vretina’ pa je slavska rejč. V romanarskom geziki je dosta takši rejči. Marosvásárhely se napriliko zové ’Targu Mures’, prva rejč je iz slavskoga ‚trga’. Ali krepka stena, štera se zové ’zidul’. Do 19. stoletja je romanarski gezik emo sploj dosta slavski rejči, vej so na zemlaj kaulivrat živeli zvekšoga Slavi. V tistom cajti pa so čednjaki dosta francuski rejči nutvpelali v svoj gezik, ka bi s tem tö pokazali, ka so uni sinauvge indašnjoga rimskoga naroda. Dostakrat pravijo, ka je Marosvásárhely center Sekeljov. Če rejsan eto madžarsko lüstvo v vekšoj numeri malo bole daleč živé, gvüšno je tau njini kulturni, industrijski, trgovski pa dühovni center. Ka vse pa leko zmantrani turist vidi v etom mesti, je že naša prišešnja pripovejst. -dm- V Kolozsvári gestejo vogrska pa romanarska gledališča Na najvekši trgaj so romanarske cerkve pa spomeniki Sveti Jürij je bujo zmaja PLAN PROGRAMOV Občni zbor sombotelskoga drüštva OD SLOVENIJE… slovenske samouprave in slovenskoga drüštva V SOMBOTELI Vsikšo leto kauli mejseca marca držijo v Somboteli občni zbor člani Slovenskoga kulturnoga drüštva Avgust Pavel. Po kratkom pogučavanji predsedstva drüštva se je v dvorani zbralo več kak 30 članov, ka bi zvödali, kak je organizacija vertivala v preminaučom leti, pa kakše programe leko čakajo leta 2012. Navzauče je pozdravila predsednica drüštva Ibolya Dončec Merkli, po tistom je občni zbor sprejeu finančno poročilo za leto 2011 pa proračun in plan programov za leto 2012. Programe organizera drüštvo eške dale vküper s samoupravov, štera se od letošnjoga februara uradno zové Sombotelska slovenska samouprava (Szombathelyi Szlovén Önkormányzat). Predsednica drüštva se je vsejm zavalila za 1 % porcov, pa člane prosila, aj eške dale pomagajo organizaciji. Leto 2011 se je začnilo s fašenskim plesom, držali so Den mater(ne rejči) tö. Sombotelski Slovenci so gorpo-iskali župnika Gézo Aignera v Vámoscsaládi, cankovsko pa andovsko partnersko drüštvo, k sebi pa pozvali madžarsko drüštvo z Murske Sobote, juliuša pa so šli na tradicionalno prauško na Taljansko pa na Dolenjsko. V leti 2011 je drüštvo organizeralo več programov v znamenji Pavlovoga leta (literarni večer, strokovne ekskurzije), cüj so pa bili na Porabskom dnevi v Andovci tö. V Somboteli se je dostakrat čüla muzika: feb-ruara je igro klavirski trio, novembra so nutpokazali CD Sombotelski spominčic, decembra je spejvo kvartet z Martinja. Domanje pesmarce so večkrat na več mejstaj gorstaupile. V leti 2012 se dale pelajo tradicionalni programi: fašenski ples pa občni zbor sta že mimo, v Somboteu pridejo padaške s Cankove pa Budimpešte, pá baude Narodnostni dan pa Državno srečanje Slovencov. Prauška de letos pelala na Štajersko (Savinjska regija), pesmarce do dale spejvale. Baudejo pa novosti v deli drüštva. Važno bau, ka do nutvklüčili, aktivizirali člane. Stare matere pa dejdeki do se s svojimi vnüki vküper včili slovenske pesmi, bole veseli pa do se navčili plesati porabsko ’rozinko’, ka do go leko dale včili tihincom na Narodnostnom dnevi. Delavnice baudejo za rauže rediti s papéra, zavolo toga, ka bi leko članice drüštva dale davale tau znanje. Za lutkovno gledališče (báb-színház) v Somboteli iškejo nauvo mesto. Pravijo, ka de za tau najbaukša tista zidina, gde zdaj delüje več civilni organizacij, med njimi slovenska pa rovačka samouprava. Istina, ka má ta zidina veuki oder, samo pitanje je, kama do se leko narodnostna drüštva prejkpakivala. Njini voditeli škejo, ka če pride do zamenjave, aj najmenje tak veuke sobe dobijo kak do tega mau, nej daleč od centra varaša. Slovensko drüštvo v Somboteli de se dale trüdilo, ka bi gordržalo gezik, šege pa identiteto male skupnosti v veukom varaši. -dm- Vlada želi privarčevati skoraj 1,8 milijarde evrov Vlada želi z različnimi varčevalnimi in prilagoditvenimi ukrepi letos privarčevati dobrih 818 milijonov evrov, prihodnje leto pa skoraj 949 milijonov evrov, je razvidno iz izhodišč za uravnoteženje javnih financ, ki jih je vlada poslala socialnim partnerjem. Vladni predlogi so razdeljeni na tri sklope - notranje varčevanje, prilagoditve delovanja javnega sektorja in prilagoditve pri različnih državnih programih in politikah. Med varčevalnimi ukrepi vlada predvideva znižanje plač v celotnem javnem sektorju za 15 odstotkov, omejitve zaposlovanja, znižanje cen zdravstvenih storitev ter združevanje javnih zavodov in agencij. Prihranek naj bi dosegli tudi z zmanjševanjem investicij, subvencij in drugih programov gospodarskim družbam v težavah ter znižanjem letnega dodatka upokojencem. Predstavniki sindikatov tako v javnem kot zasebnem sektorju opozarjajo, da so vladni predlogi ukrepov za uravnoteženje javnih financ usmerjeni v varčevanje na plečih tistih, ki že tako nimajo veliko. Pri ostrih rezih na vseh področjih, tudi na področju sociale in zdravstva, pa je vlada popolnoma pozabila na vprašanje, kako okrepiti prihodkovno stran proračuna, dodajajo predstavniki sindikatov. Beneška komisija potrdila mandat Ribičiča in Wedam Lukićeve Beneška komisija je potrdila mandata Cirilu Ribičiču kot članu in Dragici Wedam Lukić kot nadomestni članici komisije. Vprašanje članstva Ribičiča in Wedam Lukićeve je komisija obravnavala, potem ko jo je nova vlada v Ljubljani obvestila, da je razveljavila njuno imenovanje. Vlada je konec februarja namreč razveljavila odločitev prejšnje vlade s pojasnilom, da je »pravno neveljavno zaradi nepristojnosti prejšnje vlade v konkretnem primeru«. Evropska komisija za demokracijo skozi pravo, bolj znana kot Beneška komisija, je svetovalni organ Sveta Evrope o ustavnih vprašanjih. Ustanovljena je bila maja 1990, sestavljajo pa jo neodvisni strokovnjaki iz 58 držav. JANUAR sobota, 21. januar Slovenski fašenski ples (goslar: Drago Jošar) MAREC sobota, 24. marec Občni zbor Slovenskoga kulturnoga drüštva Avgust Pavel APRIL cvejtna nedela, 1. april Pavlova paut od Monoštra do Máriaújfaluna z Judito Pavel (Muzej Avgusta Pavla, meša v varaški cerkvi, pejški pa s konjskimi kaulami do jezera) - Pavlove pesmi in lanfori (brinjevke) MAJ sobota, 5. maj Cankovčani v Somboteli in Sárvári. Nastop cankovskega in sombotelskega pevskoga zbora sobota, 12. maj Den mater-ne rejči – slovenski program vnükov in stari starišov JULIJ - PRAUŠKA sobota 30. junij-nedela 1. julij – Šmartno ob Paki – cerkev sv. Martina, Mozirje, Nazarje; Šoštanj – tü je Avgust Pavel dojobračo Cankarov roman Evropska prestolnica kulture 2012 Murska Sobota, Maribor, Velenje JULIJ sobota, 21. julij – Hrvatski dan v Büki – pozvani so člani slovenske samouprave sobota, 28. julij - nastop Sombotelski spominčic v Čepincaj AUGUSTUŠ petek, 3. augustuš – Narečni večer v Istri (etnologinja Marija Kozar, pisatelj Francek Mukič in pesnik Dušan Mukič, Mukičova banda) sobota, 25. augustuš – Drüštvo Slovencev iz Budimpešte v Somboteli – nastop budimpeštanskoga in sombotelskoga pevskoga zbora. Predstavitev prevoda Kozarjevega romana Premakljivi svečnik (Ferenc Merkli) SEPTEMBER sobota, 15. september – Državno slovensko srečanje v Števanovcaj sobota, 22. september – Narodnostni dan v sombotelskom Škanzeni (papirnate rauže, ples) sobota, 29. september – Andovčani v Somboteli OKTOBER sobota, 13. oktober - nastop pevske skupine Sombotelske spominčice na Srečanji slovenski ljudski pevcov pa muzikantov iz več rosagov v gledališči v Monoštri DECEMBER sobota, 3. december – slovenski program vnükov in stari starišov na Miklaušovo. Srečanje z lüstvom (közmeghallgatás) Drügo: probe pesmarc, včili mo se rauže rediti s papéra, plesati rozinko, z vnüki in starimi starišami slovenske pesmi. Programi se leko spremenijo. Na vsikši program pošlemo pozvanje. Ibolya Dončec je nutpokazala vertivanje pa programe Članstvo je sprejelo poročila … DO MADŽARSKE Milan Vincetič Admiral Vlada podpira ustanavljanje družinskih jasli Po statističnih podatkih je na Madžarskem največ nezaposlenih med tistimi, ki so starejši od 50 let, nimajo primerne šolske izobrazbe in med mladimi mamicami, ki nimajo rešenega varstva svojih otrok. Prav zaradi zadnjih namenja vlada za ustanavljanje t. i. družinskih jasli 5,5 milijarde forintov. Čeprav so v zadnjih letih zgradili – predvsem iz denarja iz skladov EU – precej jasli in vrtcev, so le-ti še zmeraj 130-odstotno zasedeni. Za kakih 15 tisoč mest je manj kapacitet v jaslih in vrtcih, kot je povpraševanje. Vlada računa, da bo namenska podpora pripomogla k ustanovitvi t. i. družinskih jasli, kjer naj bi našlo varstvo 2000 dodatnih otrok. Obenem bi to pomenilo kakih 500 novih delovnih mest. Družinske jasli lahko za enega otroka oz. za eno novo mesto dobijo 3 milijone forintov, najvišja vsota za ene družinske jasli je 50 milijonov forintov. Projekt bo trajal 2 leti, potem bodo dobivale nove jasli enako normativno podporo kot občinske ali državne. To je trenutno 286 tisoč forintov za enega otroka letno. Kot je predstavnica Zveze družinskih jasli povedala, ta vsota ne zagotavlja delovanja teh inštitucij, družinske jasli – prve so na Madžarskem ustanovili leta 1995, trenutno jih deluje kakih 400 – so se lahko obdržale le tam, kjer so bili starši pripravljeni za varstvo svojega otroka dati mesečno od 60 do 70 tisoč forintov. Torej predvsem v Budimpešti in v zahodni regiji Madžarske. Predsednik države ne bo odstopil Predsednik države Pál Schmitt je po poročilu komisije, ki je pregledala njegovo doktorsko dosertacijo, izjavil, da ne bo odstopil, kajti - kot je povedal - za predsednika ga niso izvolili zaradi omenjene disertacije, temveč zaradi drugih njegovih kvalitet. Komisija je ugotovila, da je postopek za pridobitev doktorata – sicer z nekaterimi formalnimi pomanjkljivostmi – bil v skladu s takratno prakso fakultete za šport. Hkrati je poudarila, da je fakulteta naredila strokovno napako, kajti ni preverila sovpadanja teksta doktorske disertacije z določenimi strokovnimi članki. Ob zaključku redakcije smo dobili vest, da je predsednik Schmitt odstopil. Vsi so ga zvali Admiral, či gli neje nigdar ranč od daleč prdeno mordja. Ešče več: vodé se je bojo kak vrag blagoslovlenoga križa, ar se je, gda je biu mali, vtaplo v sosednoj mlaki. Kasnej, gda je biu napou šoule, pa ga je kak lapca tak brsno konj, ka ma je lejva nouga oustala za veki veke za peden krajša, kučet pa tak vöobrnjeni, ka ga nede vözravnala ranč zemla nej. Živo je sam, dobivao je malo podporo, štera ma je bila zadosta za gesti, ka pa ma je oustalo, pa je ponüco za knige pa za materjal. A nej za kakšnekoli knige: za marinarske (tengerészeti), kak je pravo, ar je cejle dneve vöredo prave male šifte iz lesa, štere je spravlo v glaž. »Ne boš mislo,« mi je pravo, gda sam ma z varaša pripelo kakšno knigo ali kakšni pak s keldjom, žagicami, svedri, šperploščami ali tenkim papejrom, »ka ga notri spravim, mi trbej telko časa, kak so ga ponücali, gda so za istino v fabriki vönapravili takšni šift!« Prsti pa so ma skouz špilali, kak gda z drouvnimi tenkimi palicami, s kakšnimi na Kitajskom gejo, skouz tenki gut v glaži vküpspravlale šift. Najbole pa je biu veseli, gda sam ma prneso štempline s pisem, na šterih so bili šifti. Sigdar, gda sam prišo, je polükno v mojo poštarsko turbo, če mam kakšno pismo z Merike ali drügih rosagov, šteri ležijo na ovi strani žutoga, bejloga, rdečoga, črnoga ali celou mrtvoga mordja, ar se od tam pošta gvüšno vozi po mordji. »Nej, liki po lüfti, eronplansko,« sam ma pokazo pismo z namalanim repiligejtom. »A eronplani ešče itak ne morejo pelati šifta, en šift pa jih leko tüdi stou,« mi je kazo kejpe šiftov Viribusa Unitisa, Szent Istvána pa Titanika, Sante Marie, s štero je Kolumb prišo v Meriko, pa šifta Beagle, s šterim je prirodoslovec Darwin obkroužo svejt pa nam probo dopovedati, ka človek neje iz Božih rouk, liki iz opice. Vse tou je zvedo z radia, šteri ma je skouz špilo, televizije pa neje ščeo meti, ar bi si skvaro očí, štere je ešče tak nüco, gda je delo svoje šifte, štere sam noso v varaš na najnačišnje atrese. Nigdar nejsam zvedo, kak je spozno vse svoje kunšafte, ar sam mogo vsakši pout poklonckati s pakecom, v šterom je bio šift v glaži, na drüge dveri. A sigdar sam se mogo zglasiti pri dr. Wagneri, šteri mi je predao pismo za Admirala, na šteroga je njegova čerka Vinka sigdar namalala štemplin s šiftom. »Vse znam napraviti, samo tej njenih šiftov nej,« se je škrabo po glavej. »A nega nindri planov zanjé, majster?« »Pravi plani za té njene šifte so skriti v moških rokaj. Daj, oudpri mi pesnico, ka mo vido, kakšni so namalani na tvojoj …« S tenkimi prsti je potüvo po mojoj dlani. Što zna, ka ma je pripovedavala, ar mi je sigdar pravo, ka je moje mordje že odprejto, eden šift pa že namerava prejk njega. Tou sam pravo tüdi lejpi Vinki, gda mi je oudprla dlan. Kak drouven čunakli sam se s kraji prstov pozibavo v njeni topli grabici, za štero san biu gvüšen, ka je najbole vrouče mordje, ka jih obstaja. »Moj oča pa je biu doktor na šifti, zatou ne morem brez mordja. Tak dugo je biu na mordji, ka se ga je moja mati navolila čakati, zatou je odišla k drügomi, šteri neje ranč ščeo čüti o vodej. Od tistoga mau je grato moj oča tak žalosten, ka si je samo želo preseliti v varaš, šteri je najdale od mordja. Zatou pa so njegvi šifti zaklenjeni v glaži. Zakuno se je, ka jih nikdar nede vöspüsto, ar bi leko …« »Ka pa ti svoje, Vinka?« Ob tom se je v njenij očaj razpeno do neba segajoči val, šteri bi okouli obrno tüdi najvekši šifti kak orejovo luščino. Prouti konci zime je začo pokašlavati. Pa tüdi v kučti ga je bole sküblo. Dr. Wagner, šteri ga je vöpogledno, ma je poslo telko vrastva, ka se je samo prijo za glavou, gda sam mu ga položo na sto. A njegvi prsti so gratali prejk nouči bejli kak krejda. Pa nekak vözobrnjeni. Pa kak če bi gratali leseni. »Nemo več dugo,« je süjo pokašlavo, »a dvoje šiftov bi ešče rad zgotovo. Za doktora Viribus Unitis, za tebé pa, ar si mi biu skouz pri rokej… gda de čas, boš že zvedo …« Tüdi glas se ma je zavlejko nekan v želoudec. Samo pomigno mi je, naj odidem, ar tüdi doktor Wagner ne smej predugo čakati. Slab keden pred tistom, bilou je na samo Cvetno nedelo, gda ma je do konca sfalilo sape, si je dr. Wagner ogledavo Admiralov Viribus Unitis kak deveto čüdo. »Vötri v njegvih plüčaj, gospoud doktor, so gnes čista potüjnili,« sam pridjao. »Ne morem vörvati?« se je oglasila Vinka. »Ne morem vörvati,« san si pravo, gda me je na njegvom stoli, medtem ka je ležo v mrtveči kamuri, čako črni glaž. »V njem je ribiški čunaklin z Galilejskoga jezera, na njom pa Boži grob, pa eno cedelo, na šterom piše, ka ga morava spistiti v varaši v reko, ar de gvüšno najšo pout v mordje, štero neje nigdar tak velko, kak je düša Božoga Sina, štera de se s tejlom vö zdignola s toga glaženoga groba kak se je s skalnoga. Zapomni si, kak je Njegova düša najšla pa zveličala tüdi najbole skriti kout na svejti, tak de priplavao tüdi té najni mali Boži grob do najbole pozablene vodé ali iže na svejti …« mi je pravila Vinka, pa me tak stisnila za rokou, ka se je nama med dlanema napravilo takšno mordje, štero se samo v lübezni odpejra kak gorstajenski grob. Kejpec kcoj narijsala Mateja Jakopič Srečna sem, ka sem v Števanovci leko ostala Ildiko Merkli Domjan iz Števanovec fejst dobro poznam, zato ka je v osnovni šoli moja sošolka bila. Vsigdar je koražna, vesela bila, ranč kak gnesden, ka je, tak mislim, od svoje matere erbala. Rejdko se tak prejk Števanovec pelam, ka bi ona nej vanej delala v ograci, v bauto šla ali se z biciklinom kama pelala. Leko bi pravo, ka ona ne more na ednom mesti ostati, nika go vsigdar žené, vsigdar mora nika delati. Istino, ka dostakrat go vidim pa se srečava, dapa od tistoga mau, ka je vö iz osnovne šaule prišla, malo sva se pogučavala. Leko povejm, ka v sausednoj vesi žive pa itak nika ne vejm od nje. - Ildiko, v eden klas sva odla, dapa sploj ne vejm, kama si üšla se tadale včit? »Dja sem v strokovno šaulo üšla za tkalko se včit. Tistoga reda je sploj dosta žensk delalo v židanoj fabriki pa plače so tö nej bile slabe. Dja sem tö tau mislila, kak vsi drugi, ka ta fabrika, gde telko delavcov ma delo, nikdar ne zapre svoja vrata, dapa nej je tak bilau.« - Dobro je bilau v židanoj fabriki delati? »Dobro, mena se je sploj fejst vidlo. Osemnajset lejt stara sem bila pa sem že v tri partiji (izmena) delala. Te je ešče dobro bilau, zato ka te sem ešče doma bila. Gda sem ponauči delala, te sem zazranka dolalegla pa do štrte zadvečerka sem leko spala, zato ka mati je doma tanaprajla, ka je trbelo, dja sem na tau nej mejla brigo. Te je ešče ležej bilau kak sledkar, gda sem že mlajše mejla.« - Naletja se vcuj leko vzeme, ka vnoči delaš? »Dja sem se naletja vcujzela k tauma, leko zato, ka se rada delala tam. Dosta Slovenčarov je bilau, dobra ekipa bila pa osem vör je tak brš dolaparteklo ka ranč pamet se nej zela. - Kak tkalka kelko mašinov si mejla? »Bilau je tak, ka gnauk sem petdvajsti mašinov mejla, tašoga reda je zato dosta trbelo odti, sploj pa te, če je kakšen večkrat dolastano. Na srečo, tašo je samo rejdko bilau, zato ka so dobri mašini bili pa največkrat si samo gledati mogo, če je vse vredi. Osemdesetšestoga leta sem začnila v židanoj fabriki delati pa do devetdesettretjoga leta sem tam delala, dočas ka sem nej üšla rodit. Devetdesetdrügoga leta sem se oženila, na drügo leto sem rodila prvo hčerko, potistim pa te ešče dvej. Gda bi leko üšla nazaj delat, te se je že židana fabrika zaprla, pa tak sem te v Števanovci v vrtci začnila delati na den štiri vöre kak varuška.« - Sprvoga ste v Slovenski vesi bili pri mauževi starišaj. Kak si leko od tistec v Števanovce delat odla? »Te smo že tü bili, zato ka devetdesetosmega leta smo sé prišli, gda sem Moniko rodila. Pet lejt smo bili v Slovenski vesi, mena se je tam tö vidlo, dapa tü v Števanovci je zato lepše. Istino, ka tam je zato ležej bilau, zato ka je bola pau-lak biu Varaš, pa če je trbelo, z biciklinom v peti minutaj si kama koli leko prišo.« - Ka si mejla za delo kak varuška? »Na deseto sem üšla delat, pa ka je ranč trbelo, tisto sem delala. Postele smo vösklali, z mlajši sem bila, obed sem vödala, gda so pa spat šli, te tisti čas sem domau üšla. Gda dvej vöra bila, te sem pa nazaj üšla, pa sem vödala djüžino. Gda so mlajši domau šli, te sem pa vcujstanila pucat. Zvün tauga, gda je trbelo, te sem ešče na Verico odla v panzijo kak čistilka, zato ka v vrtci sem tak samo štiri vöre delala. V vrtci sem, ranč tak kak v židanoj fabriki, tö sedem lejt delala. Tau pa zato bilau, ka sem čüla, ka v Varaši gde je židana fabrika bila, edna nauva talanjska firma začnila delati pa ka tkalke iščejo. Tak sem se te glasila pa so me goravzeli. Mogla sem nika iskati, zato ka če na den štiri vöre delaš samo, te se tau na penziji tö vidi. Mena dvej leta trbelo k tauma delati, dočas drugomi, šteri osem vör delajo, edno leto, ka aj ranč telko časa mam kak oni pri penziji. Tau je nej dobro, zato ka te gda mo v penzijo üšla, menje lejt mo mejla za volo štirivörnoga delavnoga časa.« - Zdaj ranč tau maš za delo v židani fabriki kak prvin, gda si ešče tam delala? »Zdaj je že malo ovakšo tau delo, zato ka vsakši mašin računalnik ma. Sprvoga je težko šlau, gda sem se včila, dapa etak je dosta lekejše, kak gda so ešče tisti stari mašini bili. Dapa zdaj sem več nej tkalka, liki tam delam, gde nitke vežejo. Gda platno sfali z enega valeka, te prinesejo drügi valek, pa te nitke z ednim mašinom vcujzvežamo. Dapa tau je nej tak leko, kak se tapovej, sploj pa te nej, če je kakšen vzorec (minta) v platni. Sprvoga sem se dosta mantrala, pa nej samo zato, ka se je težko bilau navčiti, liki zato, ka smo nej znali taljansko. Vse farbe pa številke so taljanski napisane, prva kak bi znali štera beseda, ka znamanüje, gda ovak nej šlau, te smo naprejvzeli slovar pa tam smo poglednili.« Zdaj si se te že navčila taljanski, nej? »Tau bi zato nej prajla, ka nücemo pri deli, telko znamo pa še telko, ka pozdravimo, tau je vse.« - V kelko partijaj delaš zdaj? V trej partijaj delam, dapa gda ponoči delamo, te potistim nedemo zazranka, liki popodneva. S trejmi mlajši tau več zato nej tak naletja, kak gda sem sama bila. Mauž tö mora pomagati tašoga reda, gda rano dem delat ali gda sem vnoči. Istino, on se zdaj tö vči, tak ka njema tö nej naletja. Dapa gda dja zazranka ta-odidam, te on mora mlajšom zajtrik redti. Zdaj je že zato bola naletja zato, ka so nej tak mali pa vekšivi leko pomagata menšoj, gda se kreda dejva v šaulo.« -lldiko, ti si špilala v gledališki skupini Veseli pajdaši tö. »Ešče v vrtci sem delala, tauma zdaj že štri lejta, gda so me Laci Kovač pitali, če bi nej mejla vole špilati. Te sem dja tak prajla, ka dobro, sprobam. Tistoga reda je dobro bilau pa več časa sem mejla tö, zato ka samo štiri vöre sem delala na den. Mena se je fejst vidlo, istino, sprvoga sem se bojala, kak de tau šlau, dapa šlau je. V dosti mejstaj smo bili nastopat, dosti lejpi pokrajin sem vidla, pa dosta nauvi lidi sem spoznala. Ešče zdaj bi špilala, dapa zdaj, ka v fabriko odim delat, že nejman časa. Nej bi mogla nej na vaje odti pa dostakrat, če tak delam, ešče nastopat tö nej. Zato sem se pa tak odlaučila, ka nemo tadala špilala. Zdaj sem že dostakrat tak, ka sem rada, če malo leko počivam doma, zato ka dja sploj rada spim. Za volo tauga dja zazrankoma neškem delati, zato ka rano trbej stanti. Vnoči je najbaukše delati, sploj pa te, če dje dela, zato ka te brž čas taodide.« - Cejli keden, leko povejmo, ka eden tü sé, drugi tam ta beži, nedela je tisti den, gda je vküper družina. Ka delate tašoga reda? »Počivamo ali z mlajši kolesarimo proti Verici ali prejk v Slovenijo. Pri nas cejla družina rada kolesari, če mamo malo časa, te že na biciklin sedemo pa se pelamo. Gda si celji den znautra, v šauli ali v fabriki, potistim je dobro malo vanej na friškom lufti biti.« - Par lejt ste v Slovenski vesi bili pa ste te itak nazaj v Števanovce prišli, zaka? »Po pravici, dja sem vsigdar v Števanovci stejla ostati, zato ka se mena tü sploj fejst vidi, pa mati tü tö žive. Nika ne morem prajti, zato ka v Slovenski vesi je tü dobro bilau, dapa itak namé je srce zato domau vleklo. Lejpa je pokrajina, dobri so lidgé, srečna sem, ka tü leko živem.« Karči Holec Ildiko Merkli Domjan zveza.hu MRAVLAK LEJKI OTROŠKI V velkom mravlinjeki je bilau dosta mravel. Depa, ednoj mravli je v tistom mravlinjeki nej dobro bilau. »Ge sam nej mravla! Ge sam moški! Ge sam mravla, nej pa mravla. Ge sam mravlak Lejki. Pa zato, ka neškem mravla ostanoti v etom mravlinjeki, dem ge po svejti vcejlak po svoje,« je strauso svojo mravlečo glavau. Pa je tak tö bilau. Mravlak Lejki je odišo na svoje. Mravla na mravli Mravlak Lejki se je zbüdo kak vsikši den. Gor je oupro svoje mravleče oči pa si je samo do toga brodo, kak de šou tadale po toum svejti. Na, prva je nika malo v lampe djau, ka je po tejm leko šou tadale. Pa je po tejm rejsan tak bilou. Je bilou, kak je vsikši den. »Gnes bi rad koga srečo. Rad bi, ka si kakšnoga nouvoga poznanca najdem,« si je füčko na toj svojoj pouti. Mravlak si je füčko eške naprej na tou svojoj pouti. Si je füčko, dokeč je eške leko. Gda so njemi mravleče lampe vcejlak süje gratale, si je malo rose gor spiu pa je füčko tadale. Depa, srečo je nej eške nikoga. Neje nikoga srečo, če se ne štejo ftiči, trgé korati, ena krapanca, seden gousenic, dvej glisti pa ena divdja svinja. Pa je füčko tadale. Je füčko, dokejč se je zemla nej začnola trousiti. »Na, tou pa je gvüšno nej vredi!« je enjo füčkati. »Tou pa je nikak nej vrejdi,« se je prijo za eno vlat trave, tak se je trousilo. »Demo, demo, samo naprej! Demo, nega časa za počivati!« se je čülo pa se eške bole trousilo. Mravlak Lejki se je eške bole zgrabo za vlat. Že ga je skur vövtrgno, gda ji je vido. Je zagledno mravle. Bilou ji je, ka njim je kraja nej vido. Tam najbole naprej pa je bila nabole pregnja mravla, ka je zapovejdala: »Tak je! Samo tadale, ka kak najbole prva pridemo!« Mravel je bilou kak mravel. Cejli red je šou, kak kakša soldačka kompanija. Pa vse mravle so ranč tak ojdile, kak gda soldaki maršejrajo. Zatoga volo pa se je zemla tak trousila. Če bi se ena samo tak malo doj stavila, bi se druge za njou zaletavale ena v drugo. »Na, sestre mravle, boug daj, dober den!« se njim je poklono. Mravle pa so mravlaka Lejkija sploj nej vpemet vzele. Na, nej so ga smele. Samo so šle ta naprej pa li samo ta naprej. Trbej prajti, ka se je tou Lejkomi nej najbole vidlo. Kak bi pa aj se njemi vidlo, če pa ga je edna nej škela poglednoti. Zatoga volo si je nika vcejlak drugo vözbrodo. »Eeeeej, vse ste mravle ali pa je zmejs tö kakši mravlak?« je pito najbole na glas, kak je leko. Tam skur vred njega se je edna mravla dola stavila. Se je stavila pa prajla: »Ja, ge sam mravlak! Pa tam zar je eške eden mravlak. Zvekšoga pa so mravle,« je povedo mravlak. Depa, kak je tou povedo, tak nagnouk so se začnole mravle zaletavati ena v drugo. Neje dugo trbelo, se je naredo velki küp mravel. Zaprav je nej biu küp, gratala je ena velka mravleča krugla. Bila je mravla na mravli. Tisti mravlak, ka se je zglaso, je biu najbole pri zemlej pa je sploj več nej mogo gučati. Se je pa najbole na glas drla tista prejdnja mravla: »Ka sam prajla?! Naprej pa li samo naprej! Nej se stavlati, sam prajla!« Mravlak Lejki pa se je samo naraji smedjau. Se je smedjau pa šou tadale po svejti. Je šou po svejti pa pravo: »Vaaaaj, kak noure mravle!« Miki Roš 55. Bujta repa v slovenski prestolnici Predstava gledališke skupine iz Kuzme na DOŠ Števanovci Klub prekmurskih študentov je to leto 21. marca pripravil že 55. tradicionalno Bujto repo, ki velja za najboljšo študentsko zabavo v Ljubljani. Prireditev se je pričela v Festivalni dvorani ob 20.00 uri s tradicionalno večerjo – bujto repo s kolinami in prekmursko gibanico – nadaljevala pa se je s koncertnim delom, ki se je začel ob 22.00 uri. Na koncertu so prvi nastopili Veški dečki, za njimi so občinstvo zabavali Jean Bačič Quartet. Kot zadnji, ampak zelo pričakovan, je oder zasedel Vlado Kreslin z Malimi bogovi. Ponoči pa je za zabavo skrbel DJ Črt. Organizatorji so tako kot lani, tudi letos povabili člane Sekcije mladih Porabcev pri Klubu prekmurskih študentov. Vabila smo bili zelo veseli, ampak zaradi različnih razlogov se je tokrat prireditve udeležilo samo pet dijakov. Oni so se že popoldne odpravili iz Porabja, da bi pravočasno prispeli v Ljubljano. Prevoz, vstopnice in vse druge stroške je kril Klub prekmurskih študentov. Kot predsednica Sekcije mladih Porabcev bi se rada zahvalila organizatorjem za povabilo. Posebej hvala predsednici Kluba prekmurskih študentov, Sanji Kropec, in kontaktni osebi s Porabjem, Mihaeli Kalamar. Upamo, da bo naše sodelovanje tudi v bodoče tako uspešno in se bomo še velikokrat podali na skupne zabave, izlete, programe itd. Martina Zakoč predsednica Sekcije mladih Porabcev 23. marca popoldne ob dveh je v kulturnem domu v Števanovcih nastopila gledališka skupina iz osnovne šole Kuzma. Našim učencem in tudi učiteljem so predstavili zelo zanimivo igro. To je bila pravljica o povodnem možu, ampak drugače, kakor smo se jo mi učili z učenci v četrtem razredu. Pravljica se je dogajala pod gladino reke Ljubljanice, kjer je živel povodni mož in je odnesel pod vodo Urško, v katero se je zaljubil. Tiste ženske, ki so živele pri povodnem možu, so nekoč bile lepa dekleta, ampak zdaj so bile grbave in zelo grde. Tudi Urška je postala grbasta. Igra je bila razumljiva, na odru so imeli lepo sceno. Tudi glasba je bila zanimiva. Učenci so spretno zaigrali pravljico. Naši učenci so z veseljem, radostjo gledali igro. Hvala lepa obema učiteljicama, hišniku in malim igralcem za ta lep popoldan. En dan pred števanovskim nastopom so bili s to igro v Murski Soboti na reviji, upamo, da se bodo uvrstili na sam vrh. Agica Holec ravnateljica KAUT MLAŠEČI Predstavnika Porabskih Slovencev pri slovenskem zunanjem ministru PETEK, 06.04.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 TEO, RIS., 10.15 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 10.25 TONI IN BONI, RIS., 10.30 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.40 NOČKO: ŠILO ZA OGNILO, BUTEC IN NAVIHANEC, PRAVLJICA ZA OTROKE, 10.50 BUBA GUBA: UMIVAJMO SE, LUTK. NAN., 11.15 ZAJEC V KLOBUKU, KRATKI FILM, 11.30 SEJALCI BESED: IVAN CANKAR, OTR. NAN., 12.00 POROČILA, 12.05 SVETO IN SVET: SLUŽITI GOSPODU V VESELJU, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ČRNO-BELI ČASI, 16.00 SLOVENSKI UTRINKI, 16.30 BABILON.TV, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 17.50 ZAČNIMO ZNOVA, SLOV. NAN., 18.30 KANOPKI, RIS., 18.35 BALI, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.10 BRANJA: MICHEL BUTOR: MODIFIKACIJA, DOK. SER., 0.20 POSEBNA PONUDBA, 0.45 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.35 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.00 INFOKANAL PETEK, 06.04.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 11.05 DOBRO JUTRO, 14.30 GLASNIK, 15.00 EVROPSKI MAGAZIN, 15.15 OSMI DAN, 15.50 ČRNO-BELI ČASI, 16.05 CIRCOM REGIONAL, 16.35 MOSTOVI - HIDAK, 17.05 MINUTE ZA ..., 17.35 KNJIGA MENE BRIGA, 18.00 EVANGELIČANSKO VELIKONOČNO BOGOSLUŽJE, 19.00 SOZVOČJE SVETOV - MIRJAM KALIN IN KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, 20.00 PRVI PASIJON, DOK. ODD., 20.55 MISTIKA: SKRIVNOSTNA SREČANJA, 21.10 KRIŽEV POT, PRENOS IZ RIMSKEGA KOLOSEJA, 22.40 KOŠČEK ČOKOLADE, ŠPANSKI FILM, 0.15 G. VERDI: REKVIEM, 1.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 07.04.2012, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 RIBIČ PEPE: ČRKA Č IN ČRNOMELJ, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.25 IZ POPOTNE TORBE: KOKOŠ ALI JAJCE, POUČNA ODDAJA ZA OTROKE, 7.45 BINE: MRAVLJICE, LUTK. NAN., 8.05 STUDIO KRIŠKRAŠ: ČRTEK ARHEOLOG, LUTK. ODD., 8.50 PALČEK DAVID, RIS., 9.15 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.00 JE ŠESTEROPRSTI TVOJ PRIJATELJ?, KRATKI FILM, 10.15 2012, LETO NIČ: UGRABITEV, NIZOZ. NAD., 10.45 POLNOČNI KLUB: TOVARNE DELAVCEM, 12.00 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 BILO JE …, 14.30 LEGENDA O CIDU, ŠP. FILM, 16.05 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.25 NA VRTU, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SOBOTNO POPOLDNE, 18.30 OZARE, 18.40 OLIVIJA, RIS., 18.50 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.30 CARL IN BERTHA, NEMŠ. FILM, 23.00 POROČILA, 23.35 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 23.50 BRANJA: TONE KUNTNER: TRATE - PREPROSTA LJUBEZEN, DOK. SER., 23.55 OZARE, 0.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 0.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.15 INFOKANAL SOBOTA, 07.04.2012, II. SPORED TVS 8.45 SKOZI ČAS, 8.50 POGLEDI SLOVENIJE, 10.10 POSEBNA PONUDBA, 10.40 SLOVENSKI UTRINKI, 11.20 MINUTE ZA ..., 11.55 CIRCOM REGIONAL, 12.20 KNJIGA MENE BRIGA, 13.10 ŠKOFJELOŠKI PASIJON, 15.20 NAŠ NOGOMET, 15.55 NOGOMET: PRVA LIGA, MURA : GORICA, 17.55 ŠPORT, 20.00 CLOSE TO JESUS - JUDAS – RE-RUN, KOPRODUKCIJSKI FILM, 21.30 NA LEPŠE, 21.50 SOBOTNA GLASBENA NOČ: 15-LETNICA SKUPINE ROK’N’BAND, POSNETEK KONCERTA, 23.30 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 08.04.2012, I. SPORED TVS 6.30 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 7.00 POKEC, RIS., 7.05 KANOPKI, 7.10 VETERINAR JOC, 7.20 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, 7.30 FRANČEK, 7.40 SVETOVALKA HANA, 7.50 PALČEK DAVID, 8.15 OLIVIJA, 8.30 ZORAN IN ŽARKO, 8.40 ŠTIRI UŠESA SREDI LESA, RIS., 8.45 BACEK JON, 8.55 BALI, 9.05 GOZDNA DRUŠČINA, 9.20 PIŠČALKARJEVA AMINA, 9.25 DEDEK V MOJEM ŽEPU, 10.00 KATOLIŠKO VELIKONOČNO BOGOSLUŽJE, 11.10 OBZORJA DUHA, 11.55 URBI ET ORBI: PAPEŽEVA VELIKONOČNA POSLANICA MESTU IN SVETU, 12.30 GLASBENA ODDAJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 NA ZDRAVJE!, 15.10 PRVI IN DRUGI, 15.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 16.00 VAN DIS V AFRIKI, DOK. SER., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO?, 18.35 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 18.50 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, 20.00 CLOSE TO JESUS - THOMAS – RE-RUN, KOPR. FILM, 21.30 GNEZDA IN KATEDRALE, PORTRET MILANA DEKLEVE, 22.20 POROČILA, 23.00 BRANJA, DOK. SER., 23.10 SLOVENSKI MAGAZIN, 23.40 DNEVNIK, 0.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.00 INFOKANAL NEDELJA, 08.04.2012, II. SPORED TVS 8.20 SKOZI ČAS, 8.30 GLOBUS, 9.00 KLOPSTOCKOV JUTRANJI SPEV ZA PRAZNIK STVARJENJA, 9.30 ČUDEŽNO POTOVANJE, JAP. FILM, 11.35 PRISLUHNIMO TIŠINI, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 12.50 ANKA TASMANKA, DOK. ODD., 13.40 TURBULENCA, 14.30 SLOVENCI PO SVETU, 15.00 POJOČE SRCE, 16.20 RITMIČNA GIMNASTIKA: MEDNARODNI TURNIR MLADIH, 16.55 KOŠARKA (M): KRKA : UNION OLIMPIJA, 18.40 SLOVENSKO OLIMPIJSKO STOLETJE, 19.10 NAŠ NOGOMET, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 MARIBORSKA DVORIŠČA, DOK. FILM, 20.55 V RITMU VOLOVSKE VPRJEGE, 21.25 V TITANIKU, DOK. ODD., 22.55 MOZARTINA, 0.00 OBLAK, KRATKI FILM, 0.10 MOŠKI, KRATKI FILM, 0.40 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 09.04.2012, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 JAJCE, LUTK. PREDSTAVA, 7.25 VRTILJAK, PESMICE ZA OTROKE, 7.55 BALI, RIS., 8.05 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 8.15 BACEK JON, RIS., 8.25 NENAVADNE ZGODBICE, RIS., 8.30 IZ POPOTNE TORBE: JAJCE, 8.50 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS. FILM, 9.10 ELIAS IN KRALJEVA JAHTA, NORV. FILM, 10.25 POZABLJENI ZAKLAD, MLADINSKI TV FILM, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 13.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 14.05 NA LEPŠE, 14.30 PRVI IN DRUGI, 14.55 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.25 MALI PRINC, AM. FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 DUHOVNI UTRIP, 17.35 VARUHI TEMPLJA, DOK. FILM, 18.05 ZAČNIMO ZNOVA, SLOV. NAN., 18.35 JANEZEK IN SAMUEL, RIS., 18.45 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, 19.30 DNEVNIKOV IZBOR, VREME, ŠPORT, 20.00 PEDRO OPEKA, DOBER PRIJATELJ, DOK. FILM, 21.40 VELIKA NOČ V OBREDNI SIMBOLIKI, DOK. ODD., 22.15 POROČILA, 22.40 KULTURA, 22.50 OPUS, 23.15 BRANJA: GUY DE MAUPASSANT: NJENO ŽIVLJENJE, DOK. SERIJA, 23.25 GLASBENI VEČER, 1.05 DUHOVNI UTRIP, 1.20 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIKOV IZBOR, 2.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.40 INFOKANAL PONEDELJEK, 09.04.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 9.40 20 NAJ - NARODNO ZABAVNIH PESMI VSEH ČASOV, 11.35 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 12.30 ŠKOFJELOŠKI PASIJON, TV-PRIREDBA PREDSTAVE SNG DRAMA LJUBLJANA, 14.05 SOBOTNO POPOLDNE, 15.20 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN, 16.00 GNEZDA IN KATEDRALE, PORTRET MILANA DEKLEVE, 16.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.20 OBZORJA DUHA, 18.00 PRVI PASIJON, DOK. ODD., 19.00 ARITMIJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: MANNOVI - ROMAN STOLETJA, NEMŠ. DOK. SER., 21.45 NA UTRIP SRCA, 22.35 ARITMIJA, 23.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 10.04.2012, I. SPORED TVS 6.30 KULTURA, 6.35 DNEVNIKOV IZBOR, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 ROLI POLI OLI, RIS., 10.20 BARNI, RIS., 10.25 PINGU – PINGVIN, RIS., 10.30 POLICAJ ČRT, RIS., 10.40 STUDIO KRIŠKRAŠ: ČRTEK ARHEOLOG, LUTK. ODD., 11.30 IZ POPOTNE TORBE: POGUMNA DEJANJA, 12.00 POROČILA, 12.05 PRVI IN DRUGI, 12.20 OPUS, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 MEDNARODNA OBZORJA: BORŠČ, 14.25 BABILON.TV: ŽALOVANJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 KNJIGA MENE BRIGA, 16.00 SVETO IN SVET, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 17.55 ZAČNIMO ZNOVA, SLOV. NAN., 18.30 MINUTE ZA JEZIK, 18.40 TIMI GRE, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 ODKRITO, 21.00 UMRETI ZA HITLERJA, DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLOBUS, 23.35 13 UR, KI SO REŠILE BRITANIJO, DOK. ODD., 0.25 BRANJA, DOK. SER., 0.35 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.50 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 1.05 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL TOREK, 10.04.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.20 DOBRO JUTRO, 13.25 ARITMIJA, 14.25 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 15.10 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 16.30 PRISLUHNIMO TIŠINI: DO SPOTI IN BAHA, 17.00 NA VRTU, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 GLASNIK, 18.25 SLOVENSKI VODNI KROG: TOLMINKA, DOK. ODD., 18.55 POZDRAV IZ IDRIJE: GODBENO DRUŠTVO RUDARJEV IDRIJA, 19.15 ZVOKI DVANAJSTIH STRUN: JERKO NOVAK IN ŽARKO IGNJATOVIĆ, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 MUZIKAJETO: KLAVIRSKI TRIO, 20.30 ZDRAVJE SLOVENCEV: PARKINSONOVA BOLEZEN, DOK. SER., 21.00 NEDOKONČANO NEBO, AVSTRAL. FILM, 22.30 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 11.04.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 KRTJI SESTRICI, RIS., 10.20 LARINA ZVEZDICA, RIS., 10.30 DANICA IN PRIJATELJI, RIS., 10.35 TIMI GRE, RIS., 10.45 RIBIČ PEPE: PEPE IN HIŠNA POPRAVILA, POUČNA NANIZANKA ZA OTROKE, 11.05 ZLATKO ZAKLADKO, 11.20 HABIB, DAN. NAD., 12.00 POROČILA, 12.05 UMRETI ZA HITLERJA, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 DOSJE: ŽIVETI V SREDINI, 14.20 DUHOVNI UTRIP, 14.35 ČRNO-BELI ČASI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 UGRIZNIMO ZNANOST, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.20 GLOBUS, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 TURBULENCA, 18.00 ZAČNIMO ZNOVA, SLOV. NAN., 18.35 KANOPKI, RIS., 18.40 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 NANGA PARBAT, NEMŠ. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRAVA IDEJA!, 23.35 BRANJA: MATEJ BOR: V POLETNI TRAVI, DOK. SER., 23.40 TURBULENCA, 0.10 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.25 INFOKANAL SREDA, 11.04.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.20 DOBRO JUTRO, 12.50 IMAGO SLOVENIAE: TRIO FUOCO, 14.00 VAN DIS V AFRIKI: MOZAMBIK, DOK. SER., 14.50 BILO JE …, 16.00 MUZIKAJETO: KLAVIRSKI TRIO, 16.30 MOSTOVI – HIDAK, 17.00 UMRETI ZA HITLERJA, DOK. FILM, 17.55 NOGOMET: POKAL HERVIS, RUDAR : MARIBOR, POLFINALE, 19.55 ŽREBANJE LOTA, 20.05 LONDONSKI VRTILJAK, 20.35 ŠPORTNI IZZIV, 21.05 SLOVENSKO OLIMPIJSKO STOLETJE, DOK. SER., 22.05 BLEŠČICA, 22.35 SLOVENSKA JAZZ SCENA: JAZZ SACRAL ‘ALLELUIA’, ZBOR ALFA IN OMEGA, SOLISTI IN NADA ŽGUR, 23.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 12.04.2012, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 10.30 KARLI, RIS., 10.35 ALEKS V ŽIVALSKEM KRALJESTVU, RIS., 10.40 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 10.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.35 JE ŠESTEROPRSTI TVOJ PRIJATELJ?, KRATKI FILM, 12.00 POROČILA, 12.10 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. ODD., 12.35 UGRIZNIMO ZNANOST, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 ODKRITO, 14.25 V RITMU VOLOVSKE VPRJEGE, DOK. FELJTON, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TURBULENCA, 16.20 PRAVA IDEJA!, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 BABILON.TV: NEBO, 17.50 ZAČNIMO ZNOVA, SLOV. NAN., 18.15 MINUTE ZA JEZIK, 18.25 TINČEK, RIS., 18.30 POKEC, RIS., 18.40 SVETOVALKA HANA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 PANOPTIKUM, 0.25 BRANJA: META KUŠAR: SVILA IN LAN, DOK. SER., 0.35 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL ČETRTEK, 12.04.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 11.15 DOBRO JUTRO, 14.20 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO?, 16.05 GLASBA NAJ ŽIVI! PO SLEDEH GLASBENE MATICE, 16.5 C.PH.E.BACH: KLOPSTOCKOV JUTRANJI SPEV ZA PRAZNIK STVARJENJA, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 EVROPSKI MAGAZIN, 18.15 UNIVERZA, 18.45 ŽREBANJE DETELJICE, 18.55 KOŠARKA (M): LIGA TELEMACH, ZLATOROG : KRKA, 20.40 NE VIDIMO OVIR, DOK. FILM, 22.25 RESTAVRACIJA RAW, IR. NAD., 23.20 KRAJ ZLOČINA: OPERACIJA JOB, AVST. NAN., 0.50 ZABAVNI INFOKANAL Minister za zunanje zadeve R Slovenije Karl Erjavec je bil 30. aprila na uradnem obisku na Madžarskem, pred obiskom je (26. aprila) sprejel predstavnika slovenske narodne manjšine z Madžarske. Pogovora z ministrom sta se udeležila Jože Hirnök, predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, in Karel Holec, predsednik nadzorne komisije Državne slovenske samouprave. Ministru sta predstavila aktualni položaj slovenske manjšine na Madžarskem in tudi spremembo zakonov (nova ustava, šolska zakonodaja, zakon o javni upravi), ki so bili lani sprejeti na Madžarskem in pomembno posegajo v manjšinsko problematiko. Predstavnika manjšine sta izpostavila nekatera vprašanja, kot so sistemska ureditev financiranja, izgradnja cestnega odseka Gornji Senik-Verica ter ureditev dvojezičnega šolstva v skladu z novo zakonodajo. Monošter - Szentgotthárd Gárdonyi u. 1. Tel.: (+36)94/383-060 E-mail: info@lipahotel.hu www.lipahotel.hu