St. 106 PillBiOti pobunjena (lentt umuti ih la posla) v Trstu« v sredo, 5, maja 1926. Posamezna številka 25 stot. Letnik LI List izhaja vsak dan zjutraj razen 3 mesece L 22.—, pol leta L 38. L 6 50 več. — Posamezne šte v širokostl 1 kolone (72 m osmrtnice, zahvale, poslana, Mali oglasi; ŽSl^rofnl S«^3*^* • L ^ ^ ^ prostora oor ... ogu*. i «# stot, za oglase denarnih zavodov «. 2.— najmanj L 3. BlBlJW * ^ -—--——- EDINOST Uredniitvo in upravniStvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Telefon 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravništvu. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankiran« pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost" Poduredništvo ▼ Gorici: ulica Giosu* Carducci št. 7, L n. — Telet št 32? Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Po praznikih dela ^iL^iSl Razen v Italiji, kjer je zakoniti praznik dela 21. aprila, velja povsod drugog prvi dan maja kot splošni delavski praznik. Dan 1. majnika, prazmk proletarijata, dandanes ni več tisto, kar J e bil prvotno: ne v svojih javnih ne po svoji notranji vsebini. V prvih letih je bil 1. majnik dan hrupnih demonstracij, pojavov revolucionarnih nagonov, motenja javnega miru. Danes je to dan mirnih, a mogočnih pojavov delovnega razreda za politično m socijalno pravičnost. V nekaterih državah so dan 1. maja celo povišali v zapovedani državni praznik, v praznik vseh brez razlike stanov in poklicev. Tam prvi majnik ni samo praznik za delavstvo, marveč je tudi slavnosten dan za državo. v J . Ta praznik se je — na srečo delovnega ljudstva — iz hrupnih pojavov razvil v dan resnega razmišljanja, obračunavanja s prošlostjo in pripravljanja za bodoča stremljenja po politični m socijalni pravičnosti, da bi prišel v človeško družbo tisti človečanski duh, ki naj izkoriščanje človeka po človeku omeji in slednjič povsem odpravi! V vseh plasteh človeške družbe se mora uveljaviti razumevanje za potrebe in koristi širokih slojev. To že zato, ker so ti sloji najštevilnejši in najpotrebnejši. In sicer najpotrebnejši ne le radi svojega dosedanjega gospodarskega položaja, marveč velepotrebni tudi v drugem pomenu: za splošni napredek in razvoj vse človeške družbe. Široki sloji, osvobojeni iz gospodarske bede in socijalne ponižanosti, in sodelavci v vsem javnem življenju in snovanju, bodo tudi branitelji vseh pridobitev kulture. 6e le z njih sodelovanjem postane inteligenca nepremagljiva sila. Tako uči tudi veliki mislec in pravičnik Masa-ryk, ko piše: «Odločilna za-me je bila okolnost, da sera bi! rojen v siromaštvu in da nisem ni' dar postal b' ne so zjutraj bile sicer še odprte, a ka-trebnega materijala. Vlada bo torej ju-jkor jZgieda, ne bo to dolgo trajalo. V 41 1 nekaterihcokrajih je prebivalstvo tako- rekoč naskočilo trgovine jestvin in po- tri stopila pred skupščino praznih rok. Glavni odbor SDS se. je danes ob 11. uri sestal k seji. Podana so bila poro- kupilo vse, kar je bilo na prodaj. Ljudj _ __•____CnMiatfl io________* i__iii- J„ L: čila o stanju organizacij. Sprejeta je bila daljša resolucija, v kateri se podrobno očrtavajo stališča SDS napram aktualnim vprašanjem. Končno pa glavni odbor prepušča vodstvu in parlamentarnemu klubu, da nadaljuje delo po dosedanjih smernicah stranke. Za predsednika gl. odb. je bil izvoljen Sv. Pribičević; med tremi podpreds. se se namreč bojijo, da bi primanjkovalo živeža; nekaka nepopisna mrzlica in bojazen se je polastila vseh, in zdi se, kakor da je London popadla negotovost prvih dni svetovne vojne. Vlada je sicer določila najvišje cene za živila, vendar pa ljudje s tem še niso pomirjeni. Ravnatelji listov so se sestali in razpravljali o položaju. Pred polnočjo, to- nahaja tudi dr. Žerjav, v izvrševalnem. re j par ur pred proglasitvijo splošne --------*---,— -----—stavke, so izšli samo štirje listi, in vsi v skrčeni obliki. Ljudje so se za te liste kar trgali in plačevali zanje neverjetne cene; tako so na pr. dajali za «Daily odboru pa je poleg drugih tudi poslanec Pivko. težki krizi. Da se omogoči "promet na podzemskih železnicah, je vlada izdala proglas na državljane, da se prijavi čim večje število prostovoljcev. Z jutrišnjim dnem bo vlada pričela izdajati dnevnik «British Gazzette», ki bo prinašal poročila o položaju v državi. Vlada je ukrenila vse potrebno za prevažanje živil s kami j oni. Danes se ji je posrečilo vzpostaviti delni železniški promet med Londonom in nekaterimi kraji v predmestju. Tudi med Londonom in nekaterimi bližnjimi mesti je vozilo danes nekoliko vlakov. Ker se prijavlja vedno več prostovoljcev, bo vlada že tekom jutrišnjega dne vzpostavila promet na nekaterih londonskih podzemskih železnicah. Francoski tisk o stavki PARIZ, 4. Francoski tisk se obširno bavi z angleško stavko. Glasilo splošne delavske zveze «Peuple» pravi, da bo imela ta stavka dalekosežne posledice za Anglijo, ki ni dokazala dovolj sposobnosti za reševanje najvažnejših povojnih gospodarskih vprašanj. «Matin» naglasa, da bo imela stavka globok vpliv tudi na zapadnoevropske države. «Oeuvre» piše: Tudi če rudarska stavka ne bo dolgo trajala, tragedija Anglije se ne bo zaključila. Komunistični dnevnik «Humanitć» poziva francoski proletarijat, da z vsemi silami podpre angleški proletarijat v započeti borbi. «Figaro» pravi, da utegne ta stavka imeti za Francijo obžalovanja vredne posledice. Vsi listi poročajo, da je tekom včerajšnjega dne dospelo v Francijo izredno veliko število Angležev, tako da se je moralo število rednih vlakov mod Ca-laisom in Parizom podvojiti. Vlaki so prišli v Pariz z velikimi zamudami. Proslova 3. mala na Poljskem VARŠAVA, 4. Državni praznik 3. maja so praznovali po vsej Poljski z velikimi patrijotskimi manifestacijami in »predavanji. Po slovesni maši v varšav- Jugcslovenska delegacija za priprav- BE^R^^rZa'ugos'renske ^ ^dali vMane,.estru,popiJ^Ku.",uS.i delegate na pripravljalno konferenco 5 samo dva llata: gen. Dušan Kalafatović. Kralj Aleksander bo potoval v Pariz in Loadoa BEOGRAD, 4. (Izv.) Listi javljajo, da namerava kralj Aleksander kmalu po sestanku narodne skupščine, in ko se razčisti sedanji položaj, odpotovati v spremstvu dr. Ninčića v Pariz in v London. — Poset.bi bil oficijelnega značaja. aktivnih radikalskih ministrov, pravi Pašić, da mu je tai stvar znana samo iz^pd predsednika Coolidgea podpisan, listov, a da ne more verjeti, da odgovarja resnici. Če bi pa bilo vendarle res, bo treba krivce izključiti iz stranke« Pašić je nato v iskrenih besedah omenjal zasluge dinastije Karagjorgjevi-ćev, in povdarjal, da sam goji globoko - . . , . , ,ra, se je vršilo defiliranje Čet. Unions». Ker je promet docela ustav- r ' . . „ x . ljen, bodo ta lista čitali samo v Londo- Krvav prvi maj v Varšavi nu. Vlada je pa poskrbela tudi za dru-1 VARŠAVA, 4. Med komunisti in zmer- ge kraje: važnejše dogodke bo po štiri-|nimi socijalisti je prišlo na več krajih, krat na dan javljala vsem angleškim zlasti pa v Varšavi do spopadov, pri gestom potom radiofonije. j katerih so bili štirje ubiti, nad 20 pa Eksekutivni odbor škotskih tiskar-i ranjenih. Vlada je uvedla strogo prc- jev je pozval udružene člane, naj zapu- j iskavo. _ Bombni atentat v Stmmici BEOGRAD, 4. Kakor poročajo iz Stru-mice, so tam v soboto, 1. maja, bolgarski komitaši izvršili grozovit bombni atentat. Neki bolgarski komitaš je vrgel ^^/^Tprta' j^Hyde"parkV' ter~bo ste delo. Tako tudi škotski listi ne bodo več izhajali. «Daily Mail» izhaja samo v pariški izdaji, ker v Londonu ne more izhajati. In baš danes praznuje 30-letnico svoje ustanovitve. Največ preglavic in skrbi povzroča vladi vprašanje prehrane ogromnega tam nakopičila vsa živila, ki jih bo za-mogla dobiti. Živež so že pričeli prevažati v park, katerega straži dolga vrsta stražnikov. Zveza železniških družb je sporočila, da bo poskrbela, da bo gotovo število vlakov dovažalo v mesto bombo v hotel «Srpska kruna». Lastnik hotela Ilija Kazarević je namreč vodja protikomitaške akcije . v strumiškem okraju. Radi eksplozije bombe je bilo 17 oseb ranjenih in 2 takoj mrtvi. Ves hotel je težko poškodovan. Atentatorja niso mogli prijeti. Več skupin orožni- mleko." D^žba za zračno plovbo pa je kov ga je zasledovalo. V neko skupino, s ogila da zračni promet ne bo uki-ki mu je bila že za petami, je vrgel, n*jen __ Vlada se tudi upravičeno boji nemirov in hujšega, ter je zato poskrbela, da bo vojska pripravljena. Vsi polki so pripravljeni, da na prvi poziv odkorakajo iz kasarn. V Liverpool sta prispeli bombo in ranil več zasledovalcev. Nekega vojaka, ki se mu je že skoro popolnoma približal, je ubil z revolverskim strelom. Žrtve atentata so včeraj pokopali. Ob pogrebu je prišlo do velikih protibolgar-skih demonstracij. StrumiŠko prebivalstvo je zelo ogorčeno radi tega atentata. Notranje 'ministrstvo je uvedlo strogo preiskavo. Kakor smo izvedeli, bo zunanje ministrstvo radi tega storilo v Sofiji potrebne korake. Ureditev lagoslmn^kega vojnega dolgo WASHINGTON, 4. Člani jugosloven-ske delegacije, ki so ostali po odhodu bivšega finančnega ministra dr. Stoja-dinovića pod predsedstvom dr. Djuri-čića v Washingtonu, da se pogajajo s tukajšnjo komisijo za ureditev 66 mi- Vprašanje preustroja Sveta Družbe narodov ŽENEVA, 4. 10. t m. se bo sestala komisija, ki ima proučili vprašanje preureditve Sveta Družbe narodov. Kakor znano, so na zadnjem izrednem zborovanju v Ženevi načcie to vprašanje one države, ki so se že več časa potegovale za to, da dobijo v Svetu svojega stalnega zastopnika. Do konČnoveljavne ureditve tega vprašanja bo prišlo šele na prihodnjem zborovanju Družbe narodov, ki se bo vršilo v septembru. * Komisija, ki se bo sestala te dni, bo skušala izdelati načrt, na podlagi katerega naj bi se pozneje izvedla reorganizacija Sveta. V tej komisiji so zastopane vse države, ki imajo sedaj svoje zastopnike, stalne, ali pa začasne, v Svetu; zastopane so pa tudi vse one države, ki so pri tem vprašanju najbolj dve vojni ladji; prišla sta v mesto tudi j zainteresirane. Te države so: Nemčija, dva bataljona pehote iz Plymoutha., Poljska, Kitajska, Švica in Argentinija. Štirje bataljoni so se včeraj odpeljali v avtomobilih iz mesta. Kam so bili poslani se ne ve. Tudi vojna križarka «Hood» je v veliki naglici zapustila Plymouth. Spodnja zbornica je včeraj imela sejo. Razpravljala je o položaju. Ministrski predsednik Baldwin je podal sliko situacije. Rekel je, da v premogovni industriji ne bo miru, dokler se ne izpre-meni duh, ki vlada sedaj med industrijalci in med rudarji. Če se obe stranki podvržeta sklepom preiskovalne komisije, je vlada pripravljena nuditi še za 15 dni nadaljno podporo. Zastopniki lijonskega vojnega dolga Jugoslavije v ^ . Zedinjenih državah, so* svojo misijo delavstva te ponudbe niso sprejeli, pac končali Vprašanje jugoslovenskega pa so naznanili splošno stavko. Domo-dolga je najpovoljneje rešeno. Početni in H^nt™«*™* i* letni obroki znašajo tekom prvih 12 let ,po 200.000 dolarjev brez obresti. Povprečno obrestovan je po en odstotek. Pričakuje se, da bo jugoslovenska pogodba za odplačevanje dolgov ratificirana še pred 15. maja, ko se odgodi kongres. • Ker je senat sprejel sporazum za konsolidacijo dolga Čehoslovaški in je predsednik Coolidge podpisal pogodbo z Italijo, ki jo je senat ratificiral prejšnji teden ter je tudi dosežen arange-ment s Francijo, je smatrati za povsem sigurno, da bo tudi doseženi sporazum radi odplačila dolga Jugoslavije v najkrajšem času od senata ratificiran ter Ranodtttea pogodb« med Švedsko bi Belgijo STOCKHOLM, 4. Med Švedsko in Belgijo je bila podpisana pogodba o ^__^ J|________________obojestranskem obveznem razsodišču v spoštovanje do kralja Aleksandra, ka-"slučaju morebitnih sporov. vina svobode in demokratizma je krenila na pot, ki vodi k tiranstvu. Mezde niso v nevarnosti, pač pa je v nevarnosti ustava. Baldwin zaupa v značaj naroda; prepričan je, da se bo kmalu povrnil angel j miru in sprave. Tekom današnjega dne je prišlo v .Londonu do manjših incidentov. Kmalu po proglasitvi splošne stavke je delavstvo priredilo obhod po nekaterih ulicah. V sprevodu so nosili rdeče zastave in peli so komunistične pesmi. Množica je obkolila avtomobil, v katerem so se nahajale Štiri osebe, ter ga je skušala prevrniti. Dva stražnika, ki sta hotela posredovati, je množica napadla. Priteklo pa jima je na pomoč večje Število drugih stražnikov, ki so s palicami napravili avtomobilu pot. LONDON, 4. Uradno poročilo pravi, da vlada po vsej Angliji mir. Voditelji stavke pozivajo stavkujoče delavce, da se izognejo vsakemu kaljenju miru. V vseh mestih se javljajo prostovoljni de- Italijo -bo v komisiji zastopal senator Scialoja, katerega bo spremljal comm. Pilotti. Od ministrov se bo konference udeležil samo dr. Beneš, zunanji minister Čehoslovaške. Francija bo poslala v Ženevo Paula Boncoura, Anglija pa lorda Roberta Cecila. Nemčijo bo za* stopal von Iioesch, poslanik v Parizu, Švico pa zvezni svetovalec Motta. Smrt diplomata MONAKOVO, 4. Nemški poslanik na Dunaju dr. Pfeiffer je nocoj v bolnici umrl za oslabljenjem srca. Jugoslovensko-madŽarska pogodba o izmenjavi političnih ujetnikov BUDIMPEŠTA, 4. Med madžarsko in jugoslovensko vlado je prišlo do pogodbe o medsebojni izmenijDolit/Čnih ujetnikov. Po tej pogodbi bodo izmenjani vsi ujetniki, ki so bili radi političnih ali nečednih dejanj iz političnih nagibov v interesu Madžarske ali Jugoslavije aretirani ali obsojeni od jugoslovenskih ozir. madžarskih oblasti do 30. aprila t. 1. Poimenski seznam ujetnikov, na kamere se bo nanašala ta pogodba, bo izmenjan 15. maja. Političen umor V Budimpešti ^BUDIMPEŠTA, 4. Tajne organizacije madžarskih ekstremistov nadaljujejo s svojimi terorističi\imi akcijami. Zasebni uradnik Bela Deutsch je na nekem sestanku socijalistov nastopil proti tajnim organizacijam na Madžarskem. Naslednjega dne sta se v njegovem stanovanju zglasila dva človeka, ki sta se mu predstavila kot policijska agenta. Ker se jima je upiral, sta ga lavci. ki hočeio podpirati vlado v tei uklenila in odvedla v avtomobilu. •LDiAUSt* V Trstu, dne 5. maja 1925. Ko se je njegova žena kmalu zu tem zglasila na policiji, so ji povedali, da ni bilo izdano nobeno zaporno povelje proti njenemu možu. Policija je tudi takoj uvedla preiskavo, a pogrešanega le ni mogla izslediti. Včeraj pu so Deutschevo truplo našli v Donavi. _ Nemiri v Mehiki MEHIKA, 4. Radi novih zakonov o veri so izbruhnili v raznih krajih nemiri. Verniki prirejajo po mestu demonstracije in protestirajo proti vladi. Oblast je dala aretirati škofa iz Huejut-le, ker je objavil pastirski list, v katerem žigosa protiverske določbe mehi-kanske ustave. V Zitacuaru v državi Michoacan je velika množica katoličanov priredila burne demonstracije proti novim zakonom. Prišlo je do spopada s policijo, ki je streljala na množico. Dve osebi sta bili ubiti, več drugih pa je bilo ranjenih. Nesreča na morja VARNA, 4. V tukajšnjem pristanišču se je radi prevelikega valovja za nekim večjim parnikom razbil čoln, v katerem je bilo 35 oseb. 15 oseb je utonilo, ostalih 20 pa so s težavo rešili. Politične vesti POLITIČNO IN SOCIJALNO OZADJE OGROMNE STAVKE NA ANGLEŠKEM teh poslednjih pa je — pod vplivi komunističnih idej — pritiskala v snjeri nespravljivosti zelo aktivna manjšina v rudarskem sindikatu: za odločno borbo z lastniki rudnikov. Zmagali so na obeh straneh elementi skrajnosti. Radi stavke rudarjev je nastala generalna stavka, ker je kartel najmočnejših sindikatov zagotovil rudarski federaciji svojo pomoč. V stavko je vstopilo — poleg rudarjev — milijon in pol transportnih delavcev in se računa, da je vsega skupaj nad 5 milijonov štrajkovcev. Že po tej ogromni številki se more soditi, kako neizmerno socijalno in gospodarsko krizo pomeni ta stavka za. Anglijo. Seveda se na obeh straneh najintenziv-nejše pripravljajo na bodočo gigantsko borbo. Velike . delavske zadruge kopičijo živež, potreben za prehrano stav-kovcev. Na drugi strani pa se vršijo priprave, da bi se na vsak način nadaljevala gospodarska, aktivnost. More torej priti do hudih spopadov. Zanimivo je, da objektivni presojevalci ugotavljajo, da imajo eni in drugi prav. Cene premoga res padajo in lastniki ne morejo več plačevati dosedanjih mezd. Rudar na drugi strani pa ne more delati cenejše, ker se cene vseh življen-skih potrebščin stalno večajo. K hudi krizi je mnogo pripomogla angleška mornarica, ker ne rabi več v toliki meri oglja za pogon parnikov, marveč rabi Dieselove motorje, ki se kurijo s petrolejem. Kriza je torej dvojnega značaja: ^gospodarskega in tehničnega. Glavni udarec premogovni industriji v Angliji je zadala torej mornarica. A proti temu dalje iz Trsta v Turin in iz Turina v Trst ob S. uri in ne več ob 11 kakor poprej. Popravak. Podnaslov spisa g. Josipa Jurca »Asimilacijska moč slovenščine pred tisočtristo !eti» naj Čitatelj popravi v «Poglavje iz krajevne sistematika* in ne «matematike», kakor je bilo pomotoma natisnjeno. NAfiE GLEDALIŠČE DARIO NICCODEMI: UČITELJICA Dramski odsek M. D. P- — Trst uprizori v nedeljo 9. tek. m. v dvorani DKD pri Sv. Jakobu napovedano Dario Niccodemi-jevo komedijo v treh dejanjih: Učiteljica. Za to prireditev vlada veliko zanimanje, ker je Dario Niccodemi že dobro znan našemu ljudstvu, katero se še vedno spominja* njegovega «Scampola»; pa bo gotovo prihitelo tudi k tej predstavi v obilnem številu. Dramski odsek Mlad. dr. «Prosve-te» se je potrudil in poskrbel je, da bo igra kar najbolje podana. Naslovno ulogo igra g.čna Fani Kerševanova, v drugih ulogah pa nastopijo g, Fischer, g.čna Furlanova, g. Furlan Drago in druge že poznane igralske moči «Prosvete». Igro režira g. Fischer. — Začetek ob 20.30._ Drtfitvant vesti — S. D. «Adria». Danes ob 20. uri plenarna seja. _ Iz triaikega življenja Samomor ženske. Sosede 48-letne zasebnice Amalije Coce-var, stanujoče v ulici Pondares št. 21, so se včeraj zjutraj čudile, zakaj neki ženske ni dasi je navadno tako dolgo na spregled, dasl je Ministrski predsednik Baldwin si je udarec premogovni industriji v Ang.ij. ^^j^^Vče«]^ mnogo prizadeval za sporazum med je zadala torej mornarica. A proti temu ^ njenega stanovanja ostala zaprta in no-lastniki rudnikov in rudarji, da ne bi bo težko najti remeduro. Tudi subven- tri je vjatiaia globoka tišina. Skrbne ženi-prišlo do neizmernega zla ogromnega j cije nekaterim rudnikom bi bile le pali- ce so nekaj časa ugibale o tem in onem, štrajka. Ta prizadevanja so ostala brez- j ativno sredstvo. Pa tudi z uresniče- kar bi se bilo lahko pripetilo sosedi Ama-uspešna, ker je na obeh straneh prevla-' njem davnih sanj delavstva; z nacijo- liji, naposled pa jih je radovednost pre-doval vpliv nespravljivih, ki hočejo v j nalizacijo rundikov, bi se rešil samo so- magala, da so potrkale na vrata njenega kraja. Lastniki rudnikov so cijalni del krize, ne pa borbo do kraja. Lastniki rudnikov so cijalni del krize, ne pa industrijsko izjavili, da so se razmere premogovne tehniški moment: težnja po močnejšem ^ i/,ja Vili, ua ru Ct ioljiiiiv itiiuioni ~ -----j — x- --------j- — tjq industrije tako poslabšale, da ne more- gorivu. To pa je muzika daljnje bodoč- stanovanja. Ker na ponovno trkanje in kli-niso dobile nikakega odgovora, so kratkem premišljanju šiloma odprle jo več plačevati dosedanjih mezd. Delavstvo pa je istotako odločno odklonilo vsako skrčenje mezd. Odbit je bil tudi predlog vlade, da bi dala rudarski in- nosti. . v Vlada je izdala stroge odredbe za varčevanje z ogljem. Odredila je racijoni-ranje goriva, plina in elektrike. Vsak d ust rij i posojila v namen, da se mezde prestopek teh predpisov bo kaznovan ne zmanjšajo, in pod pogojem, da indu-jz ječo. Ves luke in skladišča so strija izvrši potrebna tehnična spopol-j žena po vojaštvu. Prepoved izvoza oglja nila na tu pa tam zastarelem izkorišča- je podaljšana, njem rudnikov. Ta predlog je bil odklonjen, ker del lastnikov rudnikov želi odkrito borbo z delavstvom. Na strani vrata. Komaj so prestopile prag, jim je udaril v nos močan smrad po karbolni kislini in ko so stopile v sobo, so se uverile, da jih zle slutnje niso varale. Cocevarjeva je ležala s strašno spačenim obrazom na postelji in ni kazala nikakega znaka živ-i ljenja; bila je mrtv? Steklenica z ostanki karbolne kisline ^ tluvzočnim jasno razo- Podrobnosti o dosedanjem razvoju te ogromne stavke najde brzojavnimi vestmi. čitatelj med DNEVNE VESTI Narodni svet Z ozirom na naš članek od pretekle nedelje, v katerem smo zavzeli stališče na- njimi. Zato mislim, da bi moralo politično društvo v Trstu kar odkloniti predlog o Narodnem svetu — in to iz razloga, ker bi ta ne mogel biti nikaka enotna in stalna pram sedanji gonji s pomočjo bojnega ge- organizacija, ampak le zveza strank, kate-ela «Narodni svet!», smo prejeli iz naše ro bj odnesla prva nepovoljna sapica. Naš javnosti sledeči dopis, ki vsebuje zanimiva j narod pa potrebuje trdno in stalno organi-in zares originalna razmotrivanja o tej j zacijo. Kot takšna se je izkazala naša po-stvari. | litična organizacija v preteklosti v nešte- Naš prijatelj nam piše: I vilnih viharjih. Zato more imeti naše Ijud- «Velecenjeno uredništvo «Edinosti»! Va stvo s^Ino vanjo zaupanje tudi za bodoč-zadnji članek o Narodnem svetu sem bral . nost. Kdor pa je za združitev vseh sil na-z velikim veseljem. Povedali ste moški in sega ljudstva, bo gotovo našel v njej pri-brez ovinkov, zakaj da mora naša javnost j merno mesto in delo — po svojih zaslugah jemati predloge s strujarske strani z vso m sposobnostih.« previdnostjo. Podpisani se sicer ne vme- Pripomba ur. K temu pismu le par šava m direktno v našo politiko, ampak jo pripomb od naše strani. Pismo vsebuje vendar zasledujem precej pazljivo in zato J namreč nekak očitek na na5 naslov, da ' nismo zavzeli določenega stališča v našem mislim, da ne bo odveč, če tudi jaz povem svoje skromno mnenje o Narodnem svetu. Mislim namreč, da bi bilo treba enkrat napraviti konec tej gonji in povedati jasno in odločno, da se strujarski predlog z naše strani enostavno odklanja. Naj povem tudi zakaj. Popolnoma jasno je po mojejn mnenju, da predlog za ustanovitev Narodnega sveta ni bil stavljen iz ljubezni do skupnega dela in iz spoznanja potrebe enotne narodne organizacije. Prav ste rekli v nedeljo, da se vprašuje z začudenjem naša javnost, po kakšni logiki naj bi bilo prišlo do takega spreobrnjenja. Jaz pa si dovoljujem dodati še, da je tako spreobrnjenje popolnoma izključeno in nemogoče. Saj smo imeli pravzaprav že več »narodnih svetov« — nekakih skupnih odborov — a kakšen je bil njihov konec? Kolikor je meni znano, so se prepiri nadaljevali tudi tam in «narodni sveti» so služili le kot shajališča za medsebojno zbada-nje in kreganje, dokler se niso razbili. In razbili so jih vedno strujarji, ki se sed.aj poganjajo z nogami in rokami za poskus z drugo novo izdajo Narodnega sveta. Ali bi bil ta boljši? Prav gotovo ne. Ce niso hoteli strujarji skupnega dela v letih 1921 in 1922, ko se je naš narod še le izkopaval iz zmešnjave prvih povojnih let, ga bodo hoteli še manj zdaj. Tedaj bi se bilo dalo s skupnim delom mnogokaj koristnega napraviti, kar je sedaj zamujeno in pod sedanjim režimom nemogoče. Nikar naj se torej strujarji ne izgovarjajo s potrebo skupnega dela, ko jih vsi poznamo kot načelne nasprotnike take enotne politike! Zato pravim in ponavljam tudi jaz, da strujarji niso odkritosrčni s svojim predlogom. Še mar jim ni za skupno in združeno delo" ampak so povsem drugi vzroki, ki so jih n&gnatTk temu koraku. Teh seveda oni ne povedo, ali kdor ima količkaj dober vid, jih lahko vidi v njihovi zavoženi politiki, s katero ne morejo več naprej. Edina rešitev bi bila še v Narodnem svetu. Rešitev zanje in za njihovo strankarstvg seveda — nikar pa ne za skupno delo in za našo narodno stvar. Zakaj če bi jim res bilo mar za to poslednje, potem bi prišli z drugačnimi predlogi. Rekli bi kar kratko in jasno: Položaj našega ljudstva zahteva enotno organizacijo vseh. Treba je popraviti, kar smo zagrešili z razdejanjem prejšnje endtne organizacije. Zato smo sklenili, da razpustimo svoje politično društvo, ki smo ga ustanovili.proti tržaškemu na kvar skupni stvari. Predlagamo zopetno fuzijo z organizacijo — matico. Le kak tak predlog bi pričal, da je srečalo strujarje resnično spoznanje in da mislijo resno s skupno narodno organizacijo. Na taki podlagi bi se mogla vršiti resna pogajanja in bi mogli naši odločilni Činitelji ukrepati primerno. Vsako drugačno druženje s strujarji pa bi pomenilo le kapitulacijo našega političnega društva pred članku od pretekle nedelje. V odgovor naj podčrtamo tudi danes, da je glede odločitve v tem vprašanju kompetentno. Politično društvo «Edinost» v Trstu. V ostalem priznava to naš dopisnik sam ob zaključku svojega pisma s tem, da se obrača direktno na naslov političnega društva. Naloga lista more biti le v tem, da posamezna vprašanja razsvetljuje in pospešuje njihovo čim pravilnejšo rešitev, ne da bi se pri tem prejudicirala končna odločitev poklicanih činiteljev. SPREMEMBA VOZNEGA REDA NA ŽELEZNICAH. S 15. maja stopi na vseh železnicah v veljavo nov vozni red, ki bo vseboval razne 'spremembe toliko glede mednarodnih kolikor tudi notranjih vlakov. Med drugimi bo poskrbljeno, da bodo nekateri brzovlaki hitrejši, uvedejo se na progah, kjer bo to potrebno, novi vlaki, vzpostavijo se_nove zveze in zboljšajo že obstoječe. O spremembah, ki se bodo nanašale na te kraje, bomo pravočasno poročaji. «ČUK NA PAL*CI» Uprava lista «Čuk na paPci» nam sporoča: Vsled znane zadeve- pred sodiščem v Gorici, list «Čuk na pal'ci» ne sme iziti. Naročniki, ki so plačali naročnino do konca tega leta, bodo na drug način odškodovani za preplačano naročnino, če se med tem časom zadeva z listom drugače ne uredi. Znižana voznina za posetnike (ehoslova-šklh kopališč. Tukajšnji čehoslovaški generalni konsu-lat javlja: «Cehoslovaške državne železnice dovoljujejo inozemskim posetnikom če-hoslovaških kopališč znižanje voznine za 50% pri povratku v domovino. To znižanje dobijo tisti, ki ostanejo najmanj 10 dni v kakem čehoslovaškem kopališču. Za podrobnejša obvestila se je treba obračati na čehoslovaški generalni konsu-lat v Trstu. _ KONCERT TRŽAŠKEGA KVARTETA s sodelovanjem mojstra Evzebija Curellich se bo vršil v petek v dvorani «Circolo Ar-tistico,« ul. Coroneo 15. Začetek ob 21. uri. Na programu so točke G. Rossini-ja, L.. Beethovena in Brahmsa. Vstopnina v dvorano in na galerijo L 5» sedeži od II. do VI. vrste L 5, od VI. vrste dalje L 3. Vstopnine in sedeži se prodajajo v trgovini z muzi-kalijami Ario Tribel na trgu UniU (mestng. hiša) in zvečer pred prireditvijo pri blagajni. _ dela, kaj se je zgodilo z nesrečno sko. O žalostnem odkritju so bili obveščeni policijski organi iz komisarijata v ulici Brunner, ki so pri izvidu na licu mesta dognali, da je Cocevarjeva izdihnila pred (peč urami, najbrž že prejSnji večer. Okoli 21. ure so jo zadnjič videli. Nesrečna ženska je napravila konec svojemu življenju na tako žalosten način radi bede. ' Radi nezasluženoga očitanja — v smrt. Iz res nenavadnih vzrokov je včeraj skušal končati z življenjem 69-letni strojnik Viljem Brioschi, stanujoč v ulici Gian Ri-naldo Carli Št. 10. Včeraj zjutraj je Brioschi, ki je že dolgo vrsto let nameščen na parniku «Checchi», ki oskrbuje Gradež s pitno vodo, predložil svojemu predstojniku Andreju Cernigoi kontrolno polo za tfnesec april, na podlagi katere se izplačujejo delavcem na parniku plače. Zdi se da je g. Cernigoj ugotovil, da pola ni prav izpolnjena, zato je Brioschiju za kazen odbil •od plače izredne ure. Brioschi je menil, da je kazen krivična in to ga je tako potrlo, da se je podal v svojo kabino ter izpil precejšnjo količino solne kisline. Kmalu potem so nekateri uslužbenci dognali, kaj se je zgodilo, in poklicali na pomoč zdravnika, ki je Brioschiju izpral Jelodec. Sinoči pa je bil nesrečni starec prepeljan v tukajšnjo bolnišnico. tfjegovo stanje je zelo nevarno. Zlikovski obiski ▼ stanovanjih in drugod. Tatvine v stanovanjih so postale v zadnjem času zlo, ki ga policija kljub najboljši volji menda ne bo še zlepa iztrebila. Skoro ne mine dan, da bi zlikovci držali roke križem; vedno so pripravljeni za «delo» in ko zavohajo ugodno priliko, jo takoj izkoristijo. Predpreteklo noč so se s pomočjo ponarejenih ključev vtihotapili v stanovanje začasno odsotnega 38-letnega uradnika Rafaela Pinto, stanujočega v ulici Rosselli št. 79, in pokradli razno perilo in obleke v skupni vrednosti 700 lir.. — Isto noč so zlikovci obiskali stanovanje 50-letnega pomorščaka Leona Gaban ter pobrali za 1000 lir perila in oblek. — Da jim res vse prav pride in da niso izbirčni, so zlikovci že neštetokrat pokazali. Predsinočnjim so podali zopet en tak dokaz s tem, da so prišli na vrt vile Ne-cker, kjer je sedež poveljstva armadnetra zbora. Ker niso našli drugega, so ukradli več rastlin in lončenih vrčev v skupni vrednosti kakih 250 lir. Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti UUDSKO GLEDIŠČE - TRG. DOM V proslavo 50-letnice rojstva našega velikega Cankarja se uprizori v nedeljo 9. t. m. ob 20. ori njegova silna drama v treh dejanjih «Kralj na Betajno-vi». Iz prijaznosti gostuje v glavni ulogi g. Sila, član trlaike «6italnice». cKralj na Betajnovi» je najboljša Cankarjeva in seveda tudi najboljša slovenska drama. Zato vjo je Dramsko dru&tvo tudi izbralo za to Izredno proslavo našega velikega pisatelja, glasnika trpljenja trpečih našega naroda. On je največji mož, kar jih je rodila mati slovenska. Slavimo svoje velike može! DRUŠTVO PRIJATELJEV GLASBE neumorno deluje ter se po kratki pavzi pripravlja že na sedmi sinfonični koncert, ki se bo vršil v četrtek oh 9. uri v dvorani Vittoria. Dirigiral bo g. B. Lipizer. Sedmi sinfonični koncert bo obsegal sledeče točke programa: 1. F. Schubert — Nedovršena, 2. Ed. El-gar — Serenada, 3. A. Borodin — V stepah centralne trije; G. Brahms: Ogrski plesi št. 5 in 6, 4. G. Rossini: Italijanka v Alžirju, sinfonije. Sodelovalo bo pri koncertu 60 mož ter tudi vijolinist g. B. Mainer. Koncerti prijateljev glasbe imajo radi svoje stalnosti ter izbere programa že svojo posebno izbrano občinstvo, ki pač tudi to pot ne bo izostalo od koncerta. «Ofer» na starem goriškem pokopališču Od predvojne sem ni več dfnskal Gorice večji cirkus. Zato so pa vsi tisti plakati po mestnih zidovih in po vaseh na deželi priklicali ogromno množico ljudi v cirkus Kludsky. Cirkus je ostal v Gorici samo tri dni, ker pač tako malo provincijalno mesto kot Gorica ne moje napolniti v več predstavah tako obširnega cirkusa. Največ koristi je odnesla poleg upra^ ve cirkusa seveda silno številna šolska mladina iz najrazličnejših šol. Upati je na izboljšanje redov vsaj v prirodopisu živalstva. Izkazalo se je, da se okus našega občinstva ni prav nič spremenil, da ga cirkus še vedno silno vleče, tako da žen-^vstraja v nekaterih nekak dvom, da ni morda bistvena črta človeške duše tudi nekaj clownstva. V večernih urah so posebno okoliške vasi skoraj popolnoma izumrle, doma so ostali starejši ljudje; tisoči in tisoči mlajših ljudi pod 40 leti so se pa dre-njali v globokem blatu okoli blagajne ter nosili skupaj obilni «ofer» od 6 lir navzgor. Nobenega mrmranja ni bilo slišati; oko slehernega mežnarja, davčnega trabanta in društvenega blagajnika bi zastrmelo in se začudilo nad toliko blagodarnostjo in prostovoljnostjo tega obilnega denarnega dežja. Par desetkov tisočev lir se je zaenkrat dobilo po naših vaseh in že izginilo v Kludskyjevo blagajno. Običajni spored plesalk, vratolomnih telovadcev, živali vsake sorte je našel sila hvaležno občinstvo. Hidroplan, ki opravlja službo na poStni progi Trst—Turin, odhaja od ponedelika Razne nezgode. 26-letni mehanik Anton Marensa, stanujoč pri Sv. Alojziju — Chiadino št. 676, je včeraj popoldne v družbi drugih uslužbencev mestnega vodovoda popravljal vodno napeljavo na cesti pred tovarno «Satima» v Skednju. Ko so bili delavci zaposleni pri tem delu v globokem jarku, se je vsula močna ploha; voda je razmajala izkopani materijal, nakupičen ob jarku ,in nenadoma se je kup gramoza in zemlje vsul v jarek ter deloma zasul delavce. DoČim so njegovi tovariši ostali nepoškodovani, je Marensa kamenje zadelo s tako silo, da je zadobil hude poškodbe po nogah, levo mu je celo zlomilo pod kolenom. Ponesrečenec je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, nakar je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti kakih 6 tednov. — Ko je 38-letna Ksavuja Baricevich, stanujoča v ulici Capitelli št. 4, sinoči šla s škafom vode na glavi po stopnicah, se ji je spodrsnilo in pri padcu se Je hudo pobila po glavi. Prepeljali so jo v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v kirurgični oddelek. Ako ne nastopijo kake komplikacije, bo ozdravila v 10 dneh. Naroialt« in Slrlt« „EDINOST* GORIŠKA OKOLICA Odmevi proslave 1. maja Kot običajno tudi letos prvi maja ni mogel preiti brez pojavljanja rdečih zastav in sicer tu pa tam le za kratek čas. Tako na pr. v Solkanu, kjer so morali poseči drevo na katerem je pla>-polal «rdeči strah». Oni v Podgori so bili najbrže hudo-mušneži, ker so razobesili rdečo zastavo dva metra nad napisom: Smrtna nevarnost (Pericolo di morte), ki ga nosi vsak drog z električno napeljavo visoke napetosti. Tudi v deželo puranov južno od Go-riae v Šempetru, Vrtojbi in drugod se je tu pa tam prav za kratek čas za-svetlikalo nekaj rdečega. Bili so drugi in ne purani, ki so se nad tem jezili in golčali. V mestu je poteklo vse mirno, le tu pa tam zdolgočasena napetost kavarniških gostov po novostih, magari pretepih, samo da bi bilo kaj novega. V vseh vaseh ostale goriške dežele je pa potekel prvi dan maja neopaženo .kot vsak drugi delavnik, neopaženo v delu in znoju. Naš kmet pozna samo svoje težko delo ter polje in vinograd, ki čakata njegove pridne roke. BREG - KRASNO (BRDA). Smrtna kosa. Pretekli teden smo pokopali pri nas soprogo g. župana Obljubka, gospo Karolino rojeno Mužič. Ranjki želimo večnega miru in pokoja onkraj, preostali družini pa naše lskreiio sožalje. SV. LUCIJA. Umrla je v Gorici v sanatoriju mlada učiteljica, doma iz Drebočnika v naši občini, gdč. Tonči Savli. Bila je letos prfre leto v službi in sicer v Lomu, kjer so jo vsi vzljubili posebno zato, ker je ranjka pojmovala izvrševanje učiteljske službe v pravem smislu, — popolno. Ni se omejevala samo na golo poučevanje v šoli, ampak je posvečala svoje moči tudi izven šole izobrazbi ljudstva. Njena smrt je globoko pretresla vse njene tovariše in tovarišice in to tembolj ker sledi komaj po enem mesecu očetu v grob. Pogreb se je vršil v torek popoldne v Sv. Luciji, kjer so se poslovili od drage pokojnice vsi njeni številni prijatelji. Naj bo predragi pokojnici, tako prerano iztrgani iz naše srede, lahka domača zemljica! KOZARNO pri BUjani (Brda). Cerkvena pripadnost. Ker je cerkvena oblast določila, da ima [pripadati Kozarno v cerkvenem oziru pod Vsiorenc in ne več pod Biljano, je nastal ^J[pri tem sklepu odpor med prebivalstvom 'v Kozarnem. Poslali so celo deputacijo do m goriškega nadškofa. Odpor izvira predvsem iz navade in tradicije pripadnosti k J>i-Ijanski fari. DOBROVO (BRDA). Poštne razmere. Že večkrat smo poročali v našem listu o poštnih razmerah na dobrovski pošti. Toda zopet in zopet moramo poslušati pritožbe našega ljudstva proti nevzdržnim razmeram na dobrovski pošti. Opozarjamo vnovič oblastva na razmere dobrovske poŠte, da že enkrat tamkaj vzpostavijo red. Borzna poročila. DEVIZE: Trst, 4. maja Am«t«rdam od 998.— do 1003— Belgija «d 8l.50do 83-; Parit 81 40 do 82.-IiomUn od 120.95 do 121.0o ;NewYork od 24.Ć4 do 2*.93; Španija od 357.— do 380.— ; Švica od 481- do 482.60; Atene od 39.50 do 31.50 Berlin od 59!.— do 594.— ; Bakarešt od 8.7o do 9.25 Praga »d 73.60 do Ogrska, od 0.0347 do 0.io Trst. Donda Klampferer. Odpretje lt>. maja. l>bl .KOČIJAŽ srednje starosti z dolgoletno službo dobi takoj inesto pri trgovski tvrdki. Voz, kočija. Ponudbe pod «Skla-dišče p&pirja« na upravništvo. 082 MLADENIČ, 21 leten, išče dela kot težak v kakem skladišču. Vescovo Stanislav, Via Corridoni 9 083 TUŠAR FRAN iz Cerknega (Idrija) je zgubil 24. aprila, od hotela «Pri zlatem je-lenu» v Gorici do Solkana usnjato jopo in revolver. PoSteni najditelj je napro-šen, da prinese najdeno k «Zlatemu jelenu«, kjer bo dobil nagrado. <>84 MLADENIČ, pošten išče službe točaja, najraje v mestu Sprejme tudi službo v kakšnem skladišču ali zalogi. Govori slovensko, italijansko in nekoliko nein-6ko. Naslov pri upravništvu. <>42 BABICA, avtorizirana, diplomirana, sprejema noseče. Adele Emerschitz-Sbai/ero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, telefon 20-85 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, Govori slovensko. SJairec, Via Giulia 29. U<>8 Velika zaloga trfnlfi škropilnic niMtefi? žuepllalnlhGu najnovejšega zistema ter bakrenih brzoparnih kotlov Sprejemajo se tudi popravila. Cene zmerne. FRANC RUŠT — kotlar Štur je* Ajdovščina 532 Zobozdravnik Med. D. dr. D. Sardoč specijalist za ustne in zobne bolezni pcrfekcljoniran na dunajski kliniki ordinira v TRSTU Via K. R. Imbriani 16,1. (prcj Via S. biovaonl) od 9-12 in od 3-7 531 KRONE po 1» 2.10 komad Zlate, Mljntt, plath. ZO krooske zlate komade kupnje in plaču] e po na]vl§]Ih cenah Albert Povh — ttraraa Trst« VI3 Mamini 45 5M