285. številka (jjubljana. v sredo 12. decembra i 900. AJLXH1. leto. i-ii-aja vsak dan zvečer, lEunôi nedelje m ^«zniKb, tet velja po poétl projouKu. a* •vstro-ogrss.e deaei» o* rxo leto 26 K, mm pui tet* tb tL au ceux iota b K W t, » jeden menue 2 K 30 h. Za Ljubljane rrmz pošiljanja na dom za vse leto 23 K, n pol leta 11 K, za četrt leta ft K 60 h, aa jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se sa vse leto 9 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znafl« pnfctnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoailjatve naročnino se ne ozira — Za oznanila plačuje se od stiriatopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrai tiska, po 10 h \ >ivakrat; in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se usvolé transovaU. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo je na Kongresnem trga st. 12. Upravništvu na) ;se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativno stvari. — Vhod v uredništvo je ia Vegove ulice St. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga 51. 12, „âi o venski Narod" telefon st. 34. — narodna Tiskarna" telefon èt. 85. Državnozborske volitve. Globočnik v Beli Krajini. Iz Črnomlja, 10. decembra. Dne 9 t. m je imel zjutraj po prvi maši kandidat Globočnik shod v Črnomlja. Zhralo se je v Lacknerjevi prostorni gostilni, (obsezajoči veliki salon, verando in dve prednji sobi) nad 400 kmetovalcev. Vsi ti prostori so bili natlačeno polni. Predsedoval je črnomeljski župan, gosp. Pubek. Vohlcem so gg. Se ti na, dr. Slane, kmetovalec Boh te, razjasnjevali. za kaj se gre v tej volitvi, in kandidat Globočnik je volilcem povedal, zakaj se je dal postaviti za kandidata, in kako hoče delati, če bo izvoljen. Povedal je, da je doslej mirno opravljal svojo kmetijo, ni se mtSal ne v politiko in ne v strankarske boje. Ali, ko je izvedel, da naši duhovniki zopet gosp. Pfeiferja kmetovalcem za poslanca silijo, je sklenil, da s« poda med nasprotnike te Pfeif*neve kandidature. Ia ko ao ga njegivi sosedje nagovarjali, da naj on nastopi kot kandidat, se je udal tej želji. Nobeden človek mu ne more očitati, je dejal, da je sovražnik duhovnika, če leta svoje delo duhovensko opravlja, ali zdaj mu je že pre več postalo tega komandiranja kmetova!-ce?, naj volijo liudi, k: nirr, kraetj* ha o kmetijstvu ničesar ne razumejo. Volilci so mirno poslušali; ne jedennasproten glas se ni slišal. Mej poslušalci jih je bilo gotovo jedna tretjina, ki so že v Ameriki bili. Videli so se pametni, resni obrazi, ki so kazali, koliko je že življenje zarisalo vanje trpljenja, in ti možje so pritrjevali drugemu govorniku, ki jim je naračonil, koliko škode trpi slovenska kmetija vsled izseljevanja našega kmeta v Ameriko, in kako neumno dela kmetovalec, Če jemlje poslance iz cslo druzega delavskega kroga in ne iz svojega, ali celo če jih jemlje iz kroga ljudi, ki druzega dela ne poznajo, kakor obresti šteti. Možje so z veseljem sprejeli vest, da vendar jeleukrat nastopi pravi kmet kot kandidat za njihovo poslanstvo Prepričali so se potem v pogovoru z Globočnikom, da mu je vse delo, vse gospodarjenje kmetije korenito znano. „Je, je kmet", so rekli, ,in dober kmet mora biti. Škoda, da že prej ni pričel mej naa, ki smo potrpežljivo doslej volili Pfeiferja, ki se vsakemu pogovoru o kmetijstvu izogne, ker nič o njem ne v£V Joj, vam duhovniki, za to boste odgovorni jedenkrat vi Bogu! Kmetovalci so dolgo po shodu še ostali v prostorih in se mej sabo razgovarjali. Globočnik je pa moral ob 10. uri stran v Dragatuš, kamor so ga tamošnji volilci in Vmičani vabili na shod. V Dragatušu bil je Globočnik prav srčno sprejet. Bilo je skoraj toliko volilcev, kakor v Črnomlju. Iz Vinice se jih je pripeljalo deset voz. Veliki prostori Štefanči čeve gostilne in zunaj pred hišo, v veži, na hodniku, je bilo vse polno kmetovalcev. Isto, kakor v Črnomlju, ponavljalo se je tukaj. Možje so bili veseli Globočnikovega prihoda in veseli, da so ga spoznali kot pravega kmetovalca. Duhovniki, ki časopise pišejo, so mu tudi to lastnost že utajevali in Pfeiferja kot kmetovalca nad Globočnika postavljali. Izvedeli so kmetovalci-volilci, da se je Globočnik več šolal kakor Pfeifer, in šolal na realki. Za zastopnika kmetovalca velja ta šola več, kakor Pfeifer jeva latin ščina in grščina. Volilci v Dragatušu so bili jako zadovoljni. Vzeli so Globočnika v svojo sredo in mu gorko roke stiskali, kakor stori pravi mož, če naleti na pravega moža. Globočnika ni treba po farovžih se potikati in prositi duhovnike, da ga opremijo mej kmetovalce; on se kmetov ne boji in kmetje ga kmalu spoznajo kot svojega. Tako se vidi, kako naš kmetovalec spoštuje kandidata svojega stanu, in kako se jezno obrne od Pfeiferja na njegovih shodih, ali se pa norca dela iz tega smešnega .kmeta". Žal, da Globočnik ni mogel dalje okolo po Belokrajini. Povsod bi bil našel tak lep sprejem. Naj drugi Bslokranjci ne bodo jezni; mož mora tudi drugam. Naj povedo volilci, ki so se ž njim seznanili, kak utis je nanje napravil ta kandidat kmetije in ne farovža, in naj gredo 18. decembra z vso možatostjo zanj v boj. Tudi v Belikrajini se je pokazalo oči-vidno, da farovškim korobačarjem odklen-kuje. Na shod v Črnomlju ni bilo nobenega duhovnika. — V cerkvi so ljudi rotili, naj ne gredo na shod. V Dragatušu sta prišla župnik in kapelan na shod, pa kmalu izginila, ko sta videla, da ta dan ni dobro črešenj zobati s svojimi farani. Zunaj zbo rovališča sta imela nekaj žensk tretjerednic pripravljenih. V cerkvi sta pridigovala, da pridejo ta dan krivoverci, da bodo vero vzeli, cerkev podrli; — naj ne hodijo možje na njihov shod. Ko je žnonik jezen \r z.bo-rov.;:-šča na ptaoo Ltcpi;! lok!..* aad j.5\suira ženica: aGospod, jaz ostanem še pri stari veri*. Na to ji odgovori župnik: „Neumna baba, saj nobeden vere ne jemlje". — Amen. * • * Iz Trebanjskega okraja, 11. decembra Naš vedno skrivnostno sladko ginjeni gospod dekan Nagode ne more nikakor pozabiti blamaže, katero je doživel na volilnem shodu narodne napredne stranke v Trebnjem. Vse je bilo tako lepo pripravljeno; gospod dekan kot general in na njegovi strani kot načelnik njegoveg i generalnega štaba neizogibni Štefetcv fant iz Ljubljane prikorakali so na lice mesu s celo tolpo nevolilcev, starih nad celir svetom že obupanih devic in mladih fantov z namenom, da bodejo z upitjem, a če to ne bi pomagalo, s silo razgnali nas shod. V ta namen bral se je isto nedeljo pri jutranji in deseti maši škofov pastirski list, mojega en odstavek se tudi glasi: .delujte sicer odločno, a mirno, ne žalite svojega nasprotnika niti z besedo niti de janjem". In kako gospod dekan ste se Vi, ki nam svojim bodisi dobrim ali slabim ovči-cam morate biti v izgled, poslušali ta resni opomin svojega škofa. Vajeni ste bili dosedaj da so pri vseh volitvah prihajali na volišče samo Vaši nevedni navidezni privrženci, katerim se pa hvala Bogu že odpirajo oči zato pa ste prišli ne mirno in ne z namenom, da ne boste nikogar žalili niti z besedo in z dejanjem — ker se za svarila svojega škofa ne brigate — ampak z namenom, shod Vaših nasprotnikov s silo razgnati z eno besedo za blamažo Vašega klerikalnega generala dr. Šusteršiča, bivšega predsednika sleparske .Gospodarske zveze" v Mirnipeči se maščevati kar je priznal g. župnik Hladnik sam. In kaka razlika mej obnašanjem naših vrlih Mirnopečanov, ki so se vseskozi dostojno in pošteno obnašali, kar so tudi tukaj pri nas v vaših vrstah stoječi volilci, koje ste prištevali svojim privržencem storili a se niso hoteli na nobeno stran obrniti, češ, da danes ni dan odločitve, in pa med Vašim Štefetom, katerega ste iz Ljubljane poklicali, da reši to liberalno gnezdo Trebnje od vsega zla in med najetimi nevolilci, ki ste jih prignali na zborovališče z namenom razgnati naš shod, če ne drugače pa s silo — vse to po navodilu Vašega škofa, katero ste par ur poprej raz lečo brali. Sramota, da tako poslušate svojega škofa, Vi ki bi nam morali biti v izgled. Vi, kojega sveta dolžnost je, da, če mislite da smo mi pristaši narodno - napredne stranke izgubljene ovčice, pridite po izgledu Jezusa dobrega pastirja med nas, ter na« po svojih prepričevalnih besedah pripeljete nazaj k drugim vernim ovci-cam. — Kakor se pa kaže, ste Vi popolnoma prepričani, da smo mi pristaši narodno-napredne stranke v veri že tako utrjeni, da od Vas ne potrebujemo nobenih naukov več — in to je tudi istina — zato pa iščete le še najslabše ovčice svoje fare, ter jih zbirate vsako nedeljo med štirimi stenami farovškimi, kjer udrihate po vsakem kedor se Vam nepogojno ne uda. Pridite, gospod dekan, tudi med pristaše narodno napredne stranke bodite pr^pr» 5'in", da Vas t odo ti z veseljem sprejeli, kot svojega dušnega pastirja, — in menda ste dušni pastir vseh svojih fa-ranov, — in potem, gospod dekan, borili se bodemo z uma svitlim mečem. In tedaj, gospod dekan, Vam je zmaga gotova, to priča vam list Vaše stranke »Slovenec", ki pravi, da slovenska inteligenca razven duhovnikov in par posvetnih farizejev stoji na duševnem nivou navadnih kurjevaščanov. S svojo veliko učenostjo in s svojo prepričevalno besedo nas bo dete pregovorili, da bomo vsi volili tega reveža dr. Šusteršiča, ki ima vsled svojega katoliškega prepričanja toliko stroškov, da je njegova pisana skoraj najbolja v Ljubljani, ker ima v vsakem farovžu, v vsakem konsumnem društvu in v vsaki klerikalni posojilnici agenta za svojo pisarno in poleg tega pa Še toliko duševnih muk, kakor je tožil na slavnoznanem ribniškem shodu Da, gospod Šušteršič, mi Vam verujemo, da Vas tarejo duševne muke, katere pa izvirajo iz Vašnga notranjega boja mej pravim kristjanom pa mej onim dr. Šuster-šičem, ki je bil na katoliškem shodu, kakor oni farizej sv. pisma, ki je šel v tempelj pred altar, ter ondi z razprostrtimi rokami Boga hvalil, da ni tak kakor oni čolnar, ki je ponižno klečal za vratmi, ter Boga prosil odpuščenja. In Vi, gospod dr. Šušteršič, tudi dobro veste, saj ste bili menda že menih minorit, da sv. pismo pravi da je šel ponižni čolnar opravičen iz Božje hiše farizej pa ne. Vi, pobožni gospod dr. Šušteršič tudi dobro veste, da ;e Kristus sam rekel, da ne isti, ki vpije: gospod, gospod, kakor ste neprenehoma vpili Vi, Vencajz in Schweitzer na katoliškem shodu, pojde v nebeško kraljestvo, ampak tisti, ki moli Boga v duhu in resnici. Da gospod dr. Šušteršič vse to sv. pismo Vi dobro poznate, a storili ste vendar to, zoper svoje notranje prepričanje in od tod te strašanske duševne muke ki jih imate vsled svojega Čistega katoliškega prepričanja. Mi pa g. dr. Šušteršič Vam odkrito povemo, da vsi Vaši vzoriti in razboriti kardinali in škofje, ter kanoniki in kaplani konsumarji popolnoma dobro poznajo Vaše duševne muke, poznajo Vas, da Vaše kato-ličanstvo ni pristno, a rabijo Vas in če se bi jim posrečilo doseči vse to, kar želijo, poprej nego bodo izrabili vaše moči, gosp. dr. Šušteršič potem pa bodo vrgli tudi Vas v staro Saro. To zdelo se nam je vredno opomniti, da boste naši Trebanjski farani izprevideli kakošnega katoličana so Vam priporočali g. dekan za Vašega poslanca. Pregovorili na3 pa boste tudi gosp. dekan, da bodemo vsi volili g. Povšeta, ki ne živi od kmetskih žuljev, kakor mi Trebanjski pritepenci in lačni škrici, ampak samo od penzijoni, katerega mu mora ubogi goriški kmet plačevati v njegovih najboljših letih, zato, da ničesar ne dela. Da gospod dekan Povše, in Vencajz, ki sta se pust la v svoji najboljši dobi, ko je človek najzmožnejši delati, penzijonirati, in pa Vi duhovniki, ki imate vsak dan 24 ur časa. in ne storite kmetu za to, da Vas živi, druzega, kakor d* berete vsako nedel|0 eno mašo zanj, če pa storite kaj druzega, mora Vam ubogi kmet vsako najmanjšo stvarico še posebej plačati, in če revež pred smrtjo obuboža, mu niti zvoniti ne pustite z zvonovi, ki jih nista duhovniki kupili, ampak fazani., — - Yi živite prav res cd kmečki! žuljev, potem pa kmeta hujskate zoper vse druge delavne stanove. S pritepenci psujete gosp. dekan Tre-banjce, ko nobeden razun istega krčmarja, ki je peljal po shodu v Trebnjem straho-pezljivega Štefetovega fantka v Veliko loko, na kolodvor, ker se ni upal vstopiti v Trebnjem, katerega krčmarja Vam pa iz srca privoščimo, njega samega pa ravno tako iz srca pomiljujemo, ker torej nobeden razven tega krčmarja ne veruje v to, da bosta ravno taka katoličana kakor sta dr Šušteršič in Povše rešila naše duše večnega pogubljenja, temveč imamo prepričanje, da naj kmet voli kmeta, ki pozna njegove težnje, in ki ima resno voljo se tudi za kmeta, kolikor bode v Djegovi moči potegovati. Vam Trebanjskim faranom hočemo pa le z malo primero pokazati, kake poslance hočejo imeti naši duhovniki. Gospoda Pa & lina v Trebnjem vsi poznate. Ta mož resničnega krščanskega mišljenja, ki sam spolnuje vestno svoje verske dolžnosti in tudi strogo pazi, da to stori tudi njegova družina, izvoljen je bil od Vaa cerkvenim ključarjem, a gosp. dekan, ki to vse sam dobro ve, ga ne mara, ker se sedal pri volitvah ne strinja z njim, ampak je prepričanja, da je g. Zupančič pravi kandidat za naš okraj — on ga torej ne mara, ampak mu je odvzel ključe, katere ima sedaj sam, brez da bi Vas farane kaj vprašal. Torej zapomnite si, farani, gospodje duhovniki hočejo imeti samo take poslance, ki jim bodo brezpogojno udani, ki bodo delali le po njihovem ukazu, če bode njihovo delovanje Vam v korist ali ne, to teh gospodov ne briga, kakor ne briga našega dekana, če ključar za vas dela ali ne, če Vi volite kjučarja ali ne, samo da plačate, kadar je treba popravljati cerkev, farovž ali zidati novo palačo za vole in krave, ki sedaj prazna stoji dočim ubogi zaslepljeni mežnar, ki se sedaj peha noč in dan, mora stanonovati s svojimi mnogoštevilnimi otroci v eni zaduhli sobi, tako da ni čuda če so otroci bolni in bledi kakor zid; naš gospod dekan pa se sam v tolikem prostora šopiri in od kmetskih žuljev redi tako, da bode, da se poslužimo izraza njegovega duhovnega sobrata v Mirni peči, kmalu zrel, da se odpelje v Trst in ondi zakolje. Tako izkazujejo božji namestniki de jansko krSčansko ljubezen. Zato pa, Trebanjski farani, bodite možje, spoštujte vero in poštene duhovnike v posvetnih rečeh pa se ne pustite begati po nikomur, temveč pridite ob volitvah na volišče, ter oddajte svoje glasove dne 18. deoembra Francetu Zupančiču, posestniku iz Rakovnika. * Kurat Mejnik II. Iz Žužemberka, 10. deo. Tudi v Hinjah pri Žužemberku imamo župnika, ki je blazen od volitvene agitacije. V svojih faranih, ki ne trobijo v njegov rog, vidi same liberalce in odpadnike od vere. Raz lečo zmerja jih z .butci", „biki", .osli" in drugimi takimi priimki, ki mu pridejo na jezik. Ta možiček v duhovski obleki obnaša se tako, kakor bi bil obse den od zlega duha, ne pa kakor .namest-nik božji". Nakrat je odstavil pobožnega in za cerkev vnetega ključarja podružnice Sv. Frančiška na Vrhu. Možje z Vrha, ki poznajo svojega bivšega ključarja in vedo, koliko je isti storil za ozaljšanje domače podružnice, šli so gosp. župnika vprašat, zakaj je bivšega ključarja odstavil. Toda skupili so jo- .Pri Vas nimam nobenega moža, ki bi bil vreden ta posel opravljati", zadri se je nad njimi, cerkvene ključe pa je poveril neki Miciki Pečjak, koie mož že lednajst let biva v Ameriki. Na to še drugi ključar svojo službo odloži, rekoč: „Z babo pa ne bom ključaril." Sedaj se ta „božji namestnik" raztogoti šele nad njimi. „Če nočeš, pa ne porajtam, če se vse podružnice poderejo. Za fajmoštra bo to še dosti bolje" Tako se je ta .Kristov namestnik" tcgotil nad poštenimi vernimi in pobožnimi možmi, ki so mu na vse to odgovo rili mirno in dostojno: .Naša podružnična cerkev se ne bo podirala, dokler smo mi, bo vedno lepo glajštana." Žugajoč z brcami in jednakimi prijetnostmi spodil jih je župnik iz farovža. Možie pa so dcmu grede premišljevali in prišli do zaključka: »Zdaj pa vemo, zakaj vera tako peša; kajti župniki sami nam žugajo cerkve podreti." Radovedni smo, ali bede ključarica Micika Pečjak hinjskemu župniku tudi pri sv. maši stregla, po sv. maši pa, kakor dosedaj, njemu samemu postregla? Vse je mogoče, kajti kljub cerkvenim predpisom .Mulier taceat in ecclesia", za-dobiva ženstvo pri naših duhovnikih čim dalje večji vpliv, in zadnji podpirajo to žensko emancipacijo, kar se da. Kmalu bodete Vi, pošteni slovenski možje, iz cerkve potisnjeni, da zavzemo Vaše ključarske posle spretnejše in jezičnejše ženice. Razburjenost med župljani je velika, ker ne sme nobeden v cerkev brez dovo Jjenja Mice Pečjakove, ki se baba okoli: .Baba sem, pa sem vendar ključarje ob moštvo pripravila." Ta župnik hinjski pa je, kakor ču jemo. v volilni komisiji za občino Žužemberk. Pri njegovem duševnem stanji bati se je. da začne pri volitvi te mirne volilce z ..biki", r,osli", .butci" in tako dalje zmerjati, in bati se je najhujšega. Radi tega opozarjamo vlado na tega .volilnega komisarja", kajti nima vsak vo-Mec tako mirne krvi, kakor so jo imeli navedeni možje z Vrha, in bati se je, da se pri volitvi primerijo slučaji a la Mirna-peč, Krško, Trebnje, in želimo, da bi se to pravočasno preprečilo. Naši kmečki možje ne dajo si več tako mirno v obraz biti in se zavedajo svoje možatosti, in onda jim kri vendar-le vzkipi. _ W KJuNlJani. 12. decembra. Balkanska zveza. S Cetinja pišejo, da se nekaj časa ondi govori o neki zvezi balkanskih držav. Bolgarski knez je že davno delal v tem zmislu, a našel teškoče ne le pri balkan skih nego tudi pri velikih državah. Srbija je bila takrat najodpornejša, a danes je zvezi najbolj naklonjena. Tako trdijo vsaj na Cetinju. Kdo so tiste velike države, ki ki so proti balkanski zvezi, je lahko uga- niti. Zlasti Avstro - Ogrska se boji take zveze slovanskih državic, ki bi bila ovira madjarsko nemški politiki. Protivljenje naše države zvezi pa le Se množi antipatije, katere uživa Avstro Ogrska na Balkana. Me-rodajni faktorji vedno podpirajo najrajši Stambulove in Milane. Da paralizira delo balkanske zveze, je treba naši državi samo premeniti svojo politiko napram inozem skira in tuzemskim Slovanom. Potem bi balkanska zveza Avstriji le koristila. Dogodki na Kitajskem. Ruski listi pišejo o položaju na Ki tajskem jako neugodno. Nemško vojaštvo nastopa povsod sila surovo ter žaljivo za druge vojake. Razburjenost med Kitajci, ki trpe radi slabe letine, vojne in mraza, narašča, Lihungčang bi rad sklenil mir, a za vezniki ga na vse načine zadržujejo. Ljudstvo hujskajo narodni kitajski vojaki, ki se v tolpah potikajo po deželi. Možno je, da bukne ustaja na raznih krajih iznova. Ki tajci imajo mnogo skritega orožja. Baje se zavezniki do spomladi ne bodo mogli preživeti, Četudi bi ne bilo ustaj. Reke so zamrznjene, da ladije ne morejo pluti in že lezniške zveze so potrgane ali nedostatne. V decembru in jaauvarju morejo nastati za vlasti strašna presenečenja. Angleži ho Čejo izpodriniti čajevsko trgovino Rusije, da bi Kitajcem vrinili svoj čaj s Cevlona. Med mednarodnim vojaštvom vlada ne sloga in napetost med voditelji ni mala. Te dni je grof Waldersee zavrnil žaljivo pismo američanskega generala ChafTeja. Kruger in nemški parlament. Ker je nemška vlada odklonila Kril gerjev poset, je nastala v enem delu nemškega Časopisja, med občinstvom in tudi med poslanci opozicije velika ogorčenost, kateri je dal duška narodnoliberalni posl. Sattier, ki je v parlamentu interpeliral kanceiarja BiiIowa, povdarjaje, da je srce večine nemškega naroda na strani Burov. Grof Biilow je odgovoril, da je nemška vlada v zvezi z Nizozemsko opetovano svarila Kriigerja pred vojno in mu večkrat sveto vala. naj se z Anglijo poravna izlepa. Več tisoč nemških državljanov biva v Južni Afriki, več tisoč jih ima ondi industrijalna in bančna podjetja. V južnoafričanskih repub • likah je investirano okoli 100 rnilionov nem.kapitala, in trgovinska zveza je med Nemčijo in burskima republikama. Vendar pa nemška vlada ni moglo storiti druzega ko posredovati predno se je vojna začela. Ako bi dosegla diplomatski poraz, bi postala vojna neizogibna. Američanska vlada je hotela posredovati, ali Anglija je posredovanje odklonila. Pri vsej osebni simpatiji do Kriigerja in do junaštva Burov moram imeti svoje srce v glavi ter se ne smem udajati željam ljudstva. Londonski časopisi so seveda z odgovorom Biilowa jako zado voljni ter se nadejajo, da ne bo Kriiger poskušal več doseči posredovanja. Bero-iinski listi pa naglašajo, da bi bila nemška vlada storila vendarle pametnejše, ako bi bila omogoči'i, Kiiigerju avdijenco, v kateri bi se mu vljudno odklonila njegova želja. Franci> - si je s svojim vedenjem napram KrugerjU pridobila simpatijo vseh narodov, Nemčija pa jo je izgubila. Slavlje stoletnice Prešernovega rojstva. (Konec.) — Varšava: Prisojedinjajem naš golos k slavjanskomu choru vospominanij o velikom slovenskom poete PrešernS. Da proevjetajet slovenski j narod i jego strana! Da krepnet alavjanskoje samoaoznanije v slovenskom narode Da rastet i razviva-jetsja slovenskaja literatura, da vsaja vsemu Slavjanstvu Prešerna. — Professora: Ku lakovskij, Sozonovič, Jezberain France v. Zagreb: Slavi stogodišnjice rodjenja velikoga slovenskoga pjesnika Franceta Prešerna pridružuje se i jugoslavenska aka demija, kličuči oduševljeno: Slava Prešernu! — Dr. Vrbanič, tajnik akademije Zagreb: Klanjajuc se svjetloj napornem prvaka slovenskoga Parnasa, koja danes skuplja bratski narod slovenski i hrvatski u jednoj misli, klice i „Matica Hrvatska": Slava Prešernu! — Predsjednik S m ič i ki a s, tajnik Kostrenčič. Zagreb: Proslavi današnjice stogodišnjice Prešernove, pridružuje se sve-srdno: Družtvo hrvatskih književnika. — Trnski. Zagreb: Učiteljski zbor zagrebačke realne gimnazije, pridružuje se slavi stogodišnjice rodjenja Prešernova i klanja u duhu besmrtnoj sjeni slovenskoga Pe trarke. Zagreb: Prešernov duh naj prešine vse Slovence! — Profesorji: Stare, Mam, Beningar, Steklasa, Podgoršek. Zagreb: Srpska akademska omla-dina u Zagrebu oduševljeno pozdravlja proa'avu stogodišajice rodjenja dičnog sina i največeg pjesnika bratskog slovenačkog naroda Frana Prešerna i kliče: Slava Prešernu? Živjeli Slovenci! Zagreb: V duhu navzoči slovenski visokošolci v Zagrebu kličeio : Slava Prešernu! — Kajfež, Verhunc, Wohl g e m u t h. Žižkov: Ke stoletym narozeninam Presernovym pfiriäsime slovinskömu narodu sve nejvftlejäi blähopfämf. — Za českoslo vinskj spolek: Lego. Koncert ,Glasbene Matice' v proslavo stoletnice rojstva slov. pesnika prvaka dra. Franceta Prešerna. (Konec.) Gdčne. Devove ljubki, srebro zvonki glas in nje premišljeno prednašanje so nas koj v prvem solu odstavku ,,Deus in Sion et tibi reddetur votum in Jerusalem'- prav prijetno presenetili, kakor je tudi v vseh poznejših točkah ,.Sed singnifsr sanetus Michael" „Benedictas" in „Angnus Dei" itd. prav pohvalno sodelovala s priznanimi pr vimi silami naše opere. Posebno tem je uspešno sodelovanje strogo klasični skladbi šteti v dvojno zaslugo, ker so svoje težavne naloge rešili prav častno. Tu ni pevcu prilike, da bi mogel brilirati z lahko dosegljivimi glasovnimi efekti, treba se je nglobiti v duh skladbe, treba je z zatajevanjem samega sebe podrediti se duhu skladbe, treba se prilagoditi celot', žrtvovati samega sebe v kori3t celotnega umetniškega učinka. In to so storili vsi Gdč. Radkiewicz topli, polni alt je kiepko zvenel posebno v .Benedictos", v solo odstavku , Judex ergo cum sedebit" in v prekrasnem čVeterospevu ..Recordare" in vseh drugih skupnih odstavkih, v kate rih se je pokazala kot inteligentna inter pretinja klasične glasbe. Tenorist gospod Orzelski, oče vidni „enfant gate' našega občinstva, katero vedno očara z do srca 8egajočim zvonkim timbrom svojega res simpatičnega glasa, je pokazal, da je popolnoma kos resnim in težkim nalogam klasične glasbe. Daljši solo odstavek „Mors atupebit et natura' (v čveterospevu ..Tuba mirum") je prednašal jako izrazovito s pravim povdarjaujem besed v prekrasnem .Recordare, Jesu pie-' pa se je njegov čvrsti glas zlil v čarobno harmonijo z osta limi tremi. Gosp Vaš i če k ima obsežen, krepek bas, ki je posebno v solo odstavku öveterospeva „Tuba mirum" z dolgimi pasažami, zahtevajočimi izredno dolgo sapo, prišel prav dobro do veljave, istotako v „Benedictus" in v Čveterospevu ¡.Recordare", kateremu je bil trdna podlaga, tako da smemo reči, da je bila ta točka po zaslugi vseh štirih solistov jedna iz mej najlepših. Pravi čudež pa je storil mojster Hubad z mladimi pevkami in pevci šolskega zbora, ki so tako eksaktno vstopaii in precizno vpadali v najtežavnejših fugiranih stavkih in razvijali toliko samozavestne sigurnosti, da moramo le gratulirati zavodu, na katerem se pevski pouk deli tako vestno in temeljito. V vseh zborovih točkah je bil uspeh popolen in sijajen in posebno mogočno je donel „Rex tremendas maiestatis",,.Hostiaa et preces", impozantni ,.Sanctus" in mogočni zaključni zbor v „Agnus Dei". To je bil res užitek, za katerega gre hvala neumornemu umetniškemu trudu gospoda koncertnega vodje. Poleg mnogih civilnih višjih dostojanstvenikov in odličnih narodnjakov (o katerih je samo ob sebi umevno, da so bili navzoči) je bilo tudi vojaštvo prav lepo zastopano: ekscel. fm. Höchsmann pl. Hochsann, z gospo soprogo polkovniki pl. Zim bur g, pl. L ukane, Lavrič, P o h 1 h e i m, major Brauner, več stotnikov in druzih častnikov. Občinstvo je vseskozi in po vsaki točki ter na koncu z glasnim odobravanjem izražalo svojo zadovoljnost. B. Ivan Vesel -j-. V Trnovem pri II. Bistrici je v pone deljek izdihnil odličen rodoljub, zaslužen književnik in vzgleden duhovnik, dekan g. Ivan Vesel. Pokojnik je bil rojen 16. avgusta L 1840, v mašuika pa je bil posvečen 30. julija 1865. 1. Služboval je v raznih krajih, najdalje v Trnovem, in už val povsod najiskrenejše spoštovanje vseh poštenih ljudij. Pokojni dekan Vesel je obogatil slovensko književnost z nekaterimi klasičnimi prevodi Puškina in Lermontova, ki so i/, že pred leti v raznih listih, in ki izidejo v kratkem v posebni knjigi. Preložil je Go-goljevega »Revizorja* in .Psalme* ter spisal .Olikam-ga Slovenca", ki ga Je izJala .Slovenska Matica". Pokojnik je čislal in ljubil svoj duhovski stan, a dasi je bil vnet duhovnik, je vendar ostal zvest svojemu narodu in je odločno obsojal ekstremna stremljenja, katerim se je udala duhovščina. V-sel je bil vzoren duhjvn.k, klerikalec pa ni bil nikdar, in zato so ga razni njegovi stanovski tovariši prav nekršrtansko sovražili. Prvo mesto mej temi je zavzemal knplan Rudolf, ki svojega lastnega dekana niti pozdravljal ni. Vesela je to sovraštvo mzmh klerikalcev hudo bolelo, ker si je bil švest, da hodi po pravi poti, da pošten duhovnik lahko zvesto služi cerkvi in svojemu narodu, in da je klerikalizem za slovenstvo poguben. Svoje plemenito rodoljubje je pokazal s tem, da je imenoval dtužbo sv. Cirila in Metoda svojim glavnim dedičem. Najhujši udarec je Vesela-zadel, ko se je prepričal o neiskrenosti svojega lastnega šktfa. Pokojnik se je potrudil bi dobil kanonikat. ki ga odda deželni bor kranjski. Škof dr. Anton Bonaventura Jeglič je pokojniku sam povedal, -d* ne dobi kanom kata da bi ga sicer on — škof — prav rad videl kot kanonika, da se pa vlada temu upira. Pozneje'pa je pokojnik izvedel, da se vlada ni čisto nič upirala, da mu je škof torej neresnico povedal, in izvede! je, da je škof Jeglič aam a posebno vlogo na deželni odbor preurečil imenovane Vesela kanonikom. Pokojnik je večkrat po vedal svojim prijateljem, da ga v vsem življenju ni nobena stvar tako zelo užalo stila, kakor to zaviatno postopanje škofa Jegliča Redkejše in redkejše postajajo vrste poštenih, rodoljubnih duhovnikov, s katerimi se da govoriti in živeti. Z Veselom smo izgubili jed.nega najpriljubl|eneisih. Vesel je bil prava zlata slovenska duSa, kateremu ohranijo vsi, ki so ga poznali, ljub spomin. Pozor! Pazite na legitimacije, da vam jih duhovniki in drugi klerikalni agitatorji ne pouzmajo. Pazite na glasovnice, da vam jih nasprotniki ne popišejo. Poučujte ljudstvo, naj klerikalcem ne da glasovnic in legitimacij v roke. Dnevne vesti. V L i a bi »ani. 12. decembra. — Volitev iz pete kurijo v Ljubljani se je dopoludne vršila precej zaspano. V Ljubljani je nad 6000 volilcev, a dopoldne jih je razmeroma malo glasovalo. Klerikalci in secijalni demokratje so napeli v^e sile in razvili velikansko agitacijo za svoja kandidata, v tem ko narodna napredna stranka ni storila za to volitev druzega, kakor da je apelirala na zavednost volilcev. Ta apel da ni imel dosti us eha, zakaj udeležba od strani meščanstva je bila vsaj dopoldne pičla. Naše meščanstvo ai je vteplo v glavo misel, da ae v peti kuriji ne 8me udeležiti volitev, nego da se mora ta mandat prepustiti delavcem in je vsled tega ostalo večinoma doma. Narodna stranka pa v tej kuriji nikdar ni računala na zmago. Volilni okraj pete kurije obsega celo deželo, v tako obsežnem okraju zamorejo pač klerikalci razviti primerno agitacijo, ker imajo v vsakem farovžu nekaj žegnanih agitatorjev, narodna stranka pa tega ne more. Vrh tega imajo SkST Dalje v prilogi. T£» Priloga »Slovenskemu Narodu" žt 285, dn6 12. decembra 1900. klerikalci na tisoče in tisoče denarja na razpolaganje. In vender jim gre vzlic veli kanaki agitaciji trda. V Ljubljani so klerikalci in socijaliati razvili brezmejno agitacijo. Prirejali so shode, mi ne; nabijali plakate, mi ne; razširjali posebne oklice, mi ne; pobirali glasovnice po hišah mi ne; najeli celo vrsto agitatorjev, mi ne; najeli fijakarje mi ne; naročili volilni golaš, mi ne. Pred vsakim vo liščem kar mrgoli klerikalnih agitatorjev. Značilno je, da agitirajo za klerikalce največ samo barabe in le malo dostojnih ljudi. Seveda so mej agitatorji tudi Kregar, Štefe, vrtnar Tomšič itd. Lepo je videti, kadar šnopsarji klerikalne prvake pozdravljajo s .servus, dohtar". Klerikalci so pri vlekli na volišče vse, kar imajo voliloev. Celo frančiškani, ki leto in dan nič ne delajo in od miloščine žive kakor knezi, so se privlekli. Kar cela procesija jih je bila. Umeje se ob sebi, da so klerikalci izrabljali tudi nepoštena sredstva. Stranka sleparjev slepari pač vedno in povsod. Klerikalni agitatorji so pred voliščem našim manj zavednim volilcem kar listke iz rok trgali in tudi tudi kupovali glasove. Tako je Štefe naznanjen policiji, da je kupil neki glas za 3 goldinarje. Štefe bo seveda zaprt. Obč. svet. g. Turk pa je danes zasačil Kregarja, ko je nekemu volilcu z zvijačo izmaknil glasovnico za Jelenca, in mu mesto nje hotel vsiliti glasovnico za Šu-steršiča. Kregar je to priznal, in se naznani radi goljufije sodniji. Čudimo se, da policija ni aretovala Štefeta, ker je kmetom kar listke šiloma iz rok trgal in jih pred vratmi prepisaval. Klerikalni volilci so se seveda bolj zanimali za golaž in za ajmoht, kakor za volitev. Značilno je, da so za klerikalce fijakarili poleg Črneta, ki je sam vozil, dasi ima za leto dni prepoved, tudi taki ljudje, ki sploh nimajo dovoljenja voziti. — Župan Hribar vrnil se je danes zjutraj z brzovlakom z Dunaja. Župan se je nalašč pripeljal in samo zato, da se more udeležiti volitve. Bil je že na potu, ko je izšel včerajšnji .Slovenec". Iz tega se vidi falotstvo škofovih žegnanih pisačev, ki so pisali v .Slovencu" da se je župan odpeljal, da mu ne bo glasovati za gosp. Jelenca. — Plantan v Novem mestu. Iz Novega mest?, se nam piše 11 t. m : Danes se je g. Plantan predstavil našim volilcem. Zbralo se je volilcev gotovo 130. Razvil je kandidat svoj program in odgovarjal na stavljene interpelacije. Predsedoval je žnpan g. dr. Schegula. Nobeden se ni kot nasprotnik njegove kandidature oglasil. Kandidat je napravil jako dober utis na gg volilce. Shod je bil v Čitalniški dvorani in je trajal jedno in pol ure. Gg volilci so se izjavili zadovoljne s kandidatom. Tako: Krško, Metlika, Črnomelj, Novo mesto. Naj pride sam papež in pokazali mu bomo, Če je nezmotljiv. Kmetija, mi gledamo tudi nate. Ko ti, naš reditelj, ustajaš, mi me ščani še solidarnejše nastopamo. Iz tvojih tužnih prs odmeva klic v naša mesta: .S tabo stojimo, s tabo pademo". — Farško nasilstvo. Politikujoči del naše duhovščine je sedaj v svojem elementu: Kar počenja ta duhovščina, da bi poma gala svojim kandidatom do zmage, to presega že vse meje. Kar uganja duhovščina na leči, v spovednici, pri izpraševanjih, to je tako nečuveno in brezprimerno, da bi kaj tacega ne trpeli nikjer na svetu. To je sploh mogoče le v naši zaostali državi. Česar duhovniki sami ne opravijo, to store klerikalni Župani. Mnogo županov je dostavilo volilcem kar podpisane glasovnice. Tako se je zgodilo na Dobrovi. Isto tako je župan Plečnik v občini Lipljenje razdelil popisane glasovnice. Celo grofu Auerspergu na Turjak je poslal popisane glasovnice. Na Jezici je župan Vrbanček izročil legitimacije in glasovnice za vasi Jezica, Kleče in Savle župniku, ki jih je pri spraševanju delil in popisoval. Z ozi-rom na to počenjanje zahtevamo, da pusti vlada stvar preiskati in da poskrbi, da se bodo ti trije župani primerno kaznovali. — Med ljudstvom sedaj hudo vre. Spominjajo se Še nekateri leta 1848. in pri povedujejo si nekatere zanimive dogodbe Tukaj jedna: Tlaka je bila odpravljena, Le-skovški dekan pa je še vedno od svojih podložnih zahteval, da mu tlačanijo naprej. Zbere se več posestnikov v leskovškem žup-nišču, in jeden mož prime dekana ter ga vleče po atopnjicah in ga sune skozi vrata. Ravno tako zgodilo se je jednemn kaplanu, dasi je na kolenih prosil naj mu prizaneso. Dekan se pelje tisti večer v Novo mesto, poprej pa pokliče svojega hlapca ter mn da 200 gl d z naročilom, da naj dekanovo pristavo zažge. Hlapec si to vendar ne upa storiti, in naznani to drugemu kaplanu, ki je bil pri ljudstvn priljubljen. Ta mu to odsvetuje, reče pa mu, da naj denar le zase porabi, čez nekoliko dni pridejo vojaki iz Novega mesta, in so hoteli gnati kmete v zapor, ki so pristavo zažgali — pristava pa je še stala. Ta dekan je živel potem še dve leti v Novem mestu, a nazaj med svoje fa-rane, katere je hotel pustiti po nedolžnem zapreti, se ni upal več. — Trebanjski kaplan na begu. Kakor večinoma povsodi, tako tudi v Trebnjem gospoda dekan in kaplan podnevi in ponoči lazita od hiše do hiše, od vasi do vasi ter na vse mogoče načine pregovarjata kmete, naj dajo popisati glasovnice, rekoč: .Res je, da dosedaj Povše nič storil ni, ampak zdaj bo, ker je res vera v nevarnosti." Tako se je Trebanjski ka plan prevčerajšnjim že ob 11 uri dopoludne podal na vasi Lukovk, Ponikve itd. popi savat glasovnice. Sluteč, da mu ne utegne iti dobro, ako z svojim fljakarjem zvečer domu pride, krenil jo je domu z večernim vlakom, ter mej vožnjo tudi v vagonih od kupeja do kupeja krošnjaril s svojimi kan didati. Ali glej, slabo mu je šlo končno. V Trebnjem na kolodvoru po izstopu naskočila ga je množica zavednih moi ter bližaje se mu upila: .Glej ga zvitega agitatorja kle-rikalskega, glejte ga popisovalca glasovnic, ki se plazi od vasi do vasi! Kje je le sedaj zopet ponarejal in sleparil? Doli ž njim!" Ko se je množica kaplanu vedno bolj bližala potegnil je kaplan suknjo čez ušesa in se podal v tek s kolodvora proti dekanišču Tolpa otrok, žensk in moških pa za njim, upivši: .Glejte, glejte ga sleparja itd." Le zmernejšim Trebanjčanom, pa seveda svo jim hitrim petam se ima kaplan zahvaliti, da ni dobil prav pošteno po grbi. Seveda se je vse smejalo kaplanu, staro in mlado. Tem duhovnim gospodom pač ncbena stvar ni preumazana za agitacijske namene. Paznica, krstni kamen, spovednica, mežnarija, izpraševanje, vse se ostudno izkorišča. Otroci jokajo, da jih (seveda gotovih starišev) ve-roučitelj do krvi naklesti, ženske jokajo za možmi, okoli proseč, da naj volijo klerikalce, drugače bo konec sveta, mežnar upije in se prepira od gostilne do gostilne, dekleta jo kajo, ki dobivajo v spovednici .ta suhe", vprašajoč, .kaj si? dekla — imaš ljubčka? ja — kaj je ? škric — h kateri stranki pri pada, k naši? ne — bum z vratci, ,le pojdi, ne dobiš odveze". — Delavci se prepirajo, gostje po gostilnah se tepejo, načelnika trebanjskega so v soboto večer po celem obrazu krvavega postavili iz neke g .stilne na zrak, in ko se je oddahnil in pn 1 k sapi, upil je, da ga celo Trebnje ne m< re razžaliti. Da se je tudi njemu iz preteklosti marsikaj očitalo, je umevno. Glejte, gospodje v Ljubljani, vse to podivjanje krive so le volitve, kriva je samo duhovščina. Starotržčan. — Druitvo denuncijantov na katoliški podlagi s sedežem v Krškem izborno deluje. Sedaj se je spravilo na ubogega eksekntorja in ga hoče spraviti ob službo. Denunciralo ga je na skrivnem in poročalo v .Slovenca", da prilaga opominom za ostali davek .Narod" in .Rodoljuba". Znano Vam je, da niste poslali ne eden .Narod' ali .Rodoljuba" eksekutorju z namenom, da ga naj komu drugemu izroči. Mi po šiljamo časopise naravnost na naslovnike po pošti, tako da ta c. kr zavod dokaj pri nas zasluži Da pa to društvo denuncijantov eksekutcrja tako preganja, je vzrok to, ker ga je hotelo za se najeti, da bi za njega deloval in klerikalne časopise raz našal, kar pa je odklonil. Od tod torej te mačje solze ! Društvo denuncijantov spravilo se je sedaj tudi na naše obrtnike in jih hoče bojkotirati. Nevarno sodijo ! Tudi mi nimamo vodene krvi ! Mogoče, da bo demo rekli .zob ob zob" ! Sicer pa še društvo denuncijantov vedno sprejema dru-štvenike in jih primerno odškoduje. Izgla-siti se je le treba poste restante Krško pod naslovom p —a — j. — Na cesto postavljeni župnik V. Schweiger hodil je te dni po Drnovem in Veliki vasi od hiše do hiše in je nagovarjal in prosil ljudi, da naj volijo Pfeiferja, če ne bode zapustil Leskovško faro. Ta župnik, oziroma njegova kuharica, je tudi iz drugih ozirov nezadovoljen. V Belokrajini so mu baje kmetje vsa njegova poljska dela zastonj opravili, a tukaj hoče vsak delavec tudi svoje plačilo. Grozila se je torej tudi kuharica, da župnik ne bode ostal pri .črnih" kranjoih, temveč da bode šel nazaj med svoje Belokranjce. — Vilko ..potroštan". Smešen prizor je bil te dni v Krškem. Vilko gre z neko jako pobožno gospo po Krškem in se drži njenega krila. Ona mu na vse možne načine nekaj razlaga, se ve, da je morala nekoliko glasneje govoriti. Jas grem na drugi strani in ujamem besede: .Le nič se ne bojte; gotovo bodete voljeni, saj moj mož jako veliko za Vas dela!" Vilko je bil vidno vesel in takoj bolj mladeniško-ognjeno stopal. — Vilko je sedaj za silo uredil svojo kolportažo. Na Drenovem raznašajo njegove liste Golob Alojz, Anžur Anton in Anžur Marjeta. V Krškem si še ni mogel pridobiti stalnega raznašalca. — V ..Slovencu" št. 282. z dne 10. t. m. brzojavi kaplan Škerjanec iz Izlakov: .Na napovedani shod v Z-s gorje se Lenarčič ni upal." Gorostasna laž! Gospod Lenarčič pri nas ni napovedal shoda. Zakaj pa Škerjanec ne poroča o svojem shodu na Izlakah ? Ali mu je jabolko, kojega mu je nekdo med govorom vrgel v usta, popolnoma vzelo sapo ? Potegnil ni le samo ta kratkega, ampak celo tepen bi bil, da ga ni ščitil socialni demokrat Repovš. — Iz Kamnika se nam piše: V tukajšnji praharni je ključavničar Cene, po domače Berič. Ta možakar je pri tukajšnjem dekan Oblaku denunciral svoje tovariše, da hočejo liberalno in soci al demokratično voliti. Seveda je Berič dobil lepo plačilo. Pomislite, — gospod dekan mu je dal celi krempelc in še par kupic Vencajzovega petjota. To je pa za Beriča veliko, ker on še za .firkelc zidarskega" proda svoje politično prepričanje! — Volilni shodi, katere sta sklicala g. dr. Ivan Dečko in g Hugo vitez Berks v Mozirju, Ljubnem in Gornjem gradu so se sijajno obnesli. Udeležba, po aebno v Mozirju in v Gornjem gradu je bila taka, da so bili prostori natlačeno polni. Zbrani volilci so živahno pritrjevali izvajanjem obeh kandidatov, izrazili v raznih lokalnih zadevah istima želje tamošnjega pre bivalstva, ter končno navdušeno pritrdili kandidaturi g. Berksa za kmetsko skupino Celje Brežice ter kandidaturi g. dr. Ivana Dečka za mestno skupino Celje Brežice. — Iz Novega mesta se nam piše: Dne 10. t. m. je po kratki polezni umrl naš someščan g. Anton Kos. Bil je marljiv mož v svojem poklicu. Žiljava njegova narava je prestala veliko truda in polnega dela. V vsakem vremenu je bil na raznih sejmiščih, doma v gori, v svoji gostilni, a vedno dobre volje. Nadčastnik je bil naše garde, katere je bil znatni, isto izdržujoči člen. Veliko let je bil tudi odbornik obč. ► sveta, a pri vsem tem delu je našel vedno časa, ako je bilo treba kot agitator nastopiti za težnje naše stranke. Drastičen v dovtipih, je bil večkrat v nevarnih razmerah velike koristi. Bil je pripravljen vsako uro iti na kako agitacijsko delo, če je bil on izbran za isto Še pred 6 dnevi je šel korajžen v agi taci jo, dasi ie smrtno bolan. Še je hodil druge agitatorje bodrit. Ognjena agitatorska duša, ki v naiobup nejših razmerah ni glave zgubil. Dne 11. smo ga spremili ven na pokopališče, tega zvestega sodelavca vse agitacije v Novem mestu v pretečenih 20 letih. Veliko je koristil na tem mestu. Njemu ostaja dolgo najpriiaznejši spomin na Dolenjskem. Še dolgo bomo djali: bil je energična, navdušena narav, bil je ljubezniv družabnik ! — Slovensko gledališče. Repertoar za tekoči teden je sledeče sestavljen: v petek, 14 t m. igra se drugikrat v se-izborna šaloigra .Pr i belem konjičku", katera je pri prvi uprizoritvi občinstvu izredno ugajala. Glavni nlogi igrata gospa Polakova krčmarica .pri belem konjičku" in gospod Verovšek (Bucek, veletržec in tovarnar iz Novega mesta). Igra spada k najboljfiim veselim igram in se povsod vzdržuje stalno na repertoarja. — Ker se je intendanci slovenskega gledališča od raznih atranij opetovano izrazila želja, da bi se včasih tudi v nedeljah in praznikih popoldne uprizorile operne predstave, in da se ustreže Željam Dolenjcev, kateri vsled skrajno neugodne železnične zveze ne morejo prihajati k večernim predstavam v slovensko gledališče, sklenilo se je, da se prihodnjo nedeljo 16. t. m. popoldne točno ob 3. uri uprizori operna predstava in sicer se bo pela velepriljublje-na hrvaška narodna opera Zajčeva Ni-kola Šubič-Zrinjski. Predstava vršila se bo izven abonementa in ob znižanih cenah kot popoldanska predata va, ki bo trajala od 3—6 ure. Ker prihaja dolenjski vlak ob 1 83 uri v Ljubljano in zvečer ob 7. uri zopet odhaja, omogo čen je s popoldanskim izletom v Ljubljano Dolenjcem iz Novega mesta in drugih ob dolenjski železnici ležečih krajev obisk operne predstave v slovenskem gledališču. Obiskovalci te operne predstave iz dežele prosijo se pa. da po dopisnicah v Šešar-kovi trafiki v Šelenburgovih ulicah vstopnice za to predstavo naroče par dnij prej, ker bi se jim eventuelno prigoditi moglo, da dospevši v Ljubljano popoldne pred predstavo ob razprodanem gledališči ne bi prostorov dobili. — V nedeljo zvečer ob V*8 uri bo dramska predstava, igrala se bo tretjikrat v sezoni burka a petjem .Šivilja', v kateri igra gospa Polakova glavno ulogo. — Slovensko gledališče. Tudi tako zabavne igre, kot Blumenthalove & Kadel-burgove (Kinematograf* je tudi kompanijako delo) ne morejo kaj adventnemu obisku gledališča. .Kinematograf* bi bil zaradi svoje zabavnosti zaalužil več gledalcev. Tudi igralo ae je dobro, daai naa je igranje ne katerih igralcev včeraj zopet sililo k pri-spcdabljanju njih igre 8 proizvodi novodobnega aparata, kateremu je igra posvečena. Izvrstni, življenja polni momenti, fotogra-fična podobnost, — ali žive zaokroženosti življenjskih slik, ki se lepo, naravno in gladko stakajo druga v drugo, le ni, in naj je igra tudi tako dobro naštudirana, kakor včeraj. Zadnjega koraka v pravo življenje manjka našim igralcem, kakor smo to že zadnjič omenili. Toliko s stališča umetnosti. Zabavali smo se tudi tako dobro, večinoma neprisiljeno, črne goap. Deyla je bil v igri sicer močno karikiran, ali dober. Masko je imel za deset let premlado. Njegova žena, gdč Ogrinčeva pa je še preveč spominjala na taščo. Igra je bila dobra, želeli bi ai samo nekoliko več mladosti. Izvrstna je bila gdč Ogrinčeva kot dnetovka v smehu. Prav ugoden utis je napravil g Kovačič kot njen oče, kar je še bolj upoštevati, ker je ulogo igral pred njim g. Iuemann. Gosp. Kovačič ima jako uglajeno igro in najde ton in barvo. Izvrstno je pogodila njegovo ženo goapa Danilova Gdč Rilckova je bila v prvi polovici igrini na višini umetnosti. Njej se na odru nikdar ne pozna, da je na odru; ona igra, kot v življenju. Tega ne moremo do cela reči o sinočnem Poteronu. G. Verovšek je imel izvrstne momente, ali o njem velja najbolj to, kar smo povedali o Kinematografu. Jako dober Rus, iz vzemši ruski jezik, je bil g. Danil o. Posebno v drugi polovici igre se je povspel do neke gorkote in istinitosti, ki je prav dobro dela. Ruščina se pa na slovenskem odru pač ne bi smela tako mesariti, kot se je sinoči. Gosp J a m n i k vedno bolj potrja sodbo o njegovem dobrem, sigurnem igranju, pa tudi g. Puhkova je imela sinoči prav lep trenotek. A. — V sobotnem Ondčidekovem koncertu sodelovala bosta tudi pianist z Dunaja gospod Viljem KI ase n in operni pevec slovenskega gledališča tenorist gosp. Stanislav Orzelski, slednji pel bo arijo iz Moniuszkega opere .Halka" (v slovenskem jeziku), Vilharjeva izredno priljubljena samospeva za tenor: .Mornar" in .Da ne smem si ukazala" ter novo Prochazkovo pesem .Tak si lepa". C. kr. komorni vir-tuoz Ondfiček koncertuje nocoj v Celovcu. Igral bo pri naa slavno Bachovo „C taco nne" zasolo-vijolino, veliki Paga-ninijev koncert in svoje lastne skladbe .Noturno, ,Tara|ntella" in veliko fantazijo na motive ruske opere .Žizn za cara". Natančni program priobčimo jutri. Sedeži za ta koncert dobivajo se v trgovini g. J. Lozarja na Mestnem trgu. Začetek bo ob 8. uri, konec ob polu 10. nri. — Društvo zdravnikov na Kranjskem ima svoj redni občni zbor v soboto, dne 15. decembra ob poln 6. uri popoldan v bralni sobi društva (deželna bolnica). Dnevni red: 1. Naznanila predsedniStva. 2. Računski zaključek in proračun za leto 1901. 3. Določitev časnikov. 4. Prememba pravil. 5. Volitev odbora. 6. Eventualni predlogi. Da je občni zbor sklepčen, treba je navzočnosti najmanj 14 členov. Načelnik dr. Šlajmer in blagajnik dr. Gregorič sta se odpovedala odborništvu. — Porotne obravnave. Predvčerajšnjem bile so pri tukajšnjem porotnem sodišču tri obravnave. Pri prvi obravnavi se deli so na zatožni klopi prisil jenci Peter Giuliani, Anton Perusin in Ivan Sin-ger, obtoženi hudodelstva nečistosti zoper naravo. Obsojeni so bili v tajni obravnavi, in sicer Perusin na pet let teške ječe, Gin-liani in Singer pa vsak na šest mesecev zapora — Pri drugi obravnavi bil je 39 let stari hlapec M>iha Hribar iz Rodice obtožen hudodelstva tatvine, ker je ubožcu Josipu K vedru vzel čez 50 kron denarja, katerega je imel skritega v leseni nogi. Hribar bil je v smislu § 460. kaz. zakona obsojen na štiri mesece zapora, poostrenega s postom vsakih 14 dnij. — Pri tretji obravnavi sedel je na zatožni klopi 20 let stari zidar Andrej Lampič iz Bizovika zaradi hudodelstva uboja Dne 21. avgusta našli so 58 let starega tovarniškega delavca Jerneja Zakovška iz Dobrunj ubitega na srenjski poti blizu Fužin. Na sukni mrličevi poznali so se natančno odtisi obute noge. Pri sodnem ogledu so zdravniki konštato vali, da je Zakovšek umrl vsled notranjega izkrvavenja, ker je bila vranica počena. Ta poškodba je bila absolutno smrtna in pri-zadejana najbrže z obuto nogo. Zakovšek je imel nadalje tri rebra zlomljena ter na Čelu in na rokah več lahkih poškodeb. Sum, da je ubil Zakovška, letel je s prva na njegovega sina Janeza, ki je takrat služil pri vojakih. Bil je aretovan, od vojaškega sodišča pa oproščen ter izpuščen iz zapora. Koncem oktobra pa so orožniki v Vevčah izvedeli, da je zidar Lampič izjavil, da on ve, kdo je ubil Zakovška, da sta to storila Franc Bencina iz Vevč in Miklavž Bricelj iz Bizovika. Preiskava pa je brezdvomno dognala, da sta Bencina in Bricelj, ki sta bila v preiskovalnem zaporu, nedolžna, in da je Lampič sam ubil Zakovška Lampič je slednjič dejanje tudi priznal ter izjavil, da je Zakovška, ki je pijan ležal ob poti s y črevlji obrcal zato, ker ga je baje zmerjal, ko ga je le-ta hotel vzdigniti. Lampič bil je hudodelstva uboja in obrekovanja krivim spoznan ter obsojen na pet let težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno. — Danes se vrši zadnja porotna obravnava. — Semenj. Na predvčerajšnji semenj je bilo prignanih 655 konj in volov, 328 krav in 99 telet skupaj 1082 glav. Ku pčija je bila splošno srednja, za govejo živino ni bilo zunanjega kupca, konje kupovali so kupci iz Trsta in drugi Lahi, ki so nekaj bolj slabih konj nakupili. Volitev iz pete kurije. V naslednjem prijavljamo rezultat današnjega glasovanja, v kolikor nam je doslej znan po brzojavkah. Vzlic tarnu, da se naša stranka ni dosti zavzela za to volitev, ker je vse svoje moči koncentrirala na kmetske občine, dosegel je napredni kandidat v mnogih občinah prav znamenite uspehe, za katere se je zahvaliti zgolj zavednosti volil cev. Končni rezultat volitve se izve šele jutri, ker traja samo v Ljubljani volitev do 6. nre zvečer in tako tudi v nekaterih občinah na deželi- Dobili so: V občini: Jelene Šušteršič Rakek 44 51 10 ■ Št Vid nad Vipavo 135 194 — ■ Lož 68 51 1 ■ Planina 20 207 — a Trebnje 87 221 — ■ Sv, Križ pri Kostanjevici 14 96 — > Vrhnika 98 49 3 Senožeče 121 23 97 ■ Boštanj 194 17 — s Šiška 12 16 124 ■ Zagorje na Notranjskem 172 — — Hrenovice 71 157 122 ■ Mokronog 83 41 75 ■ Ribnica 86 protikandidata 359 ■ Radovljica 47 Krašnja 44 Tržišče pri Mokronogu 76 Borovnica 43 Kostanjevica 111 Postojna Lesce Bled Krško Kranj Podzemelj- Gradac II. Bistrica Vel. Dolina Loka pri Čr nomlju Črnomelj 126 41 81 265 150 79 105 66 42 114 29 52 9 156 77 90 26 76 60 71 129 9 184 17 19 Kopač in dr. 19 glasov j 23 50 63 4 Telefonska in brzojavna poročila. Kranjska gora 12. decembra. Jelene dobil vzlic prenasilni agitaciji klerikalcev 45 glasov. Vipava 12. decembra. Vsled silnega pritiska duhovščine zmagal Šušteršič Duhovščina napaja z vinom svoje pristaše. Idrija 12. decembra. Turnarji so jednega nevarno obstrelili. Razburjenje grozovito proti Nemcem, zlasti proti Kumpu in Poschu ter proti žandar meriji. Dunaj 12. decembra. Ministrski predsednik Korber je bil danes sprejet v posebni avdijenci. Sodi se, da je ta avdijenca v zvezi s zasedanjem deželnega zbora češkega. Z a d ar 12. decembra. Pravaši so zapustili deželni zbor in s tem pro-vzročili njegovo nesklepčnost. Povod je dala njih akcija glede bosanskih železnic. Praga 12. decembra. Mladočehi in veleposestniki so stavili radi ženitve nadvojvode Franca Ferdinanda nujen predlog. Praga 12 decembra Baxa je predložil češkemu klubu v podpis predlog glede renuncijacije nadvojvode Frana Ferdinanda. Klub je sklenil, da ga ne podpiše, da pa stavi samostojen predlog. Bel i grad 12. decembra. Danes se je začela obravnava proti bivšemu ministru Genčiču radi žaljenja kralja in vlade. Genčič je to žaljenje storil v dveh pismih na kralja in v dopisu v „N. Fr. Presse", v katerem je rekel, da je moral neki kraljevi metresi plačati iz drž. blagajne večjo svoto. Berolin 12. decembra. Iz Petro-grada se poroča, da se razkralj Milan v kratkem oženi z neko američansko milionarko. Tu dvomijo, da bi se to zgodilo, ker Milan in Natalija nista ločena. Darila. Upravnlitvu natega lisi s, podali: Za Prešernov spomenik G. Ljudevil Sti-asny, učitelj v Padovljici 101 K 82 vin. kot Cisti dohodek 8. decembra t. L v gostilni gospe J. "VVuchererjeve v Lescah od učiteljskega društva za Radovljiški (kraj ter od bralnih društev na Bledu in v Radovljici prirejene besede v proslavo lOOletnice. — Gospod Matko MaloviC v Rudofovem 7 K 27 vin., katere je nabrala gospodiCna Šmi-dova pri zabavnem večeru dolenjskega „Sokolau. — Gospod Josip Vouk na Slapu pri Vipavi 6 K 34 vin., nabranih pri šaljivi tomboli bralnega društva wLipau. — Slovenski višjerealci ob priliki lOOletnice 24 K 10 vin. — Gospod Ivan Debelak v Šmarju pri Jelšah 46 K 10 vin., katere so darovali ob priliki zborovanja šmarsko-rogaSkega učiteljskega društva gospodje uCitelji in šmarski rodoljubi. — Gosp. Ferdo Vidmar, uradnik južne železnice v Sapianah 3 K. — Skupaj 188 K 63 vin. — Živeli Prešernovi Cestilci! Za prebivalce mest, uradnike i. t. d. Proti težkotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domaČe zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek", ker vpliva na prebav-Ijenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K a. v. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. . 3 (11—12) Meteorologično poročilo. Viitna nad moljem 806'3 m. Srednji aratal tlak 786 0 mm. Cas opazovanja 11 12 9. zvečer 7. zjutraj 2. po pol. Stanje barometra v mm. 744 9 744-7 742 9 i K a m zjutraj osobni vlak z Dunaja va Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varo., Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzua, Bn-dejevic, Solnograda, Linca, Sttyra, Aasseea, Ljubna, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob il. uri Iti m dopolnilne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih \arov, Plzna, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Genève, Cunha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Moh orja, Pontabla. Ob 4 uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja. L ni> . . Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, PonutOla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Ponfabla.. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih iz Linca. — Proga lz Novega me3ta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod lz Ljubljane drž. kol. V Kamnik. Ob 7. uri 28 rc zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Princi v LJubljano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri -49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri LO m zvečer. (Grubensteiger) rudarstvenošolec, slovenščine, nemščine in jamomerstva popolnoma zmoženstrog nadzorovatelj delavcev, vsprejme se v pro-mogokop takoj in ugodno Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda". (2526-2» iunajsko meianžo žgano kavo. mešanih najfinejših vrst (2023) pri|torora a fl. S— kila (61) Edmund Kavčič Prešernove ulice, nasproti glavni pošti. Sloveči profesorji zdravilstva in zdravniki priporočajo Želodčno * *Mtnro lekarnarja Piccoli v Ljubljani dvornega založnika Nj. Svetosti p;peža kut /» lodii h repenj «>«•«■ in tel*. % / Imi- Jajoe e, dalje t prebav- ljen Jein le le «m» o ti- li rije' pospe- šujoče sredstvo posebno onim, ki trpe na navadnem lelewneiii zaprtju. a tUAAAAAAAAAi Razpošilja se proti povzetju v Skatljicah po II. 12 in več stekleničic. (1368-17) (2538-1) £)arila )a tëo)\c in novo Icio najceneje in lino pri DunûjsÉû cesfa TJ i/s 7J^.í^ i)unûjsîvû cesfa bícv. 13. JÍV3- Jl3n0lÛ siev. 13. 1» 4 4 4 4 4 Nizke cene, vse jako čedno, prijazna in hitra postrežba. Restavracijo v Mariborskem,Narodnem domu' je prevz9i s 1. d.eoe*raaLTorc-no. 1900. 1- Opirajoč se na mnogoletne izkušnje, bom skušal na vse strani častite goste postreči. (2457—2) Točil bom vedno sveže marčno in plzensko pivo, izvrstno domače štajarsko belo in istrijansko črno vino. Okusno prirejena gorka in mrzla jedila o vsakem času. r 9 Z' Ptujci dobe vedno čedne sobe in postelje. r fr fr fr fr fr fr fr fr Jako lepa in primerna božična in novoletna darila priporočam si. občinstvu. Vsg novosti (Secesslon) v zlatnini in srebrnini, prave švicarske zlate, srebrne in nikelnaste žepne ure, različne budilke, tudi z godbo. — Velika izber kina-srebra, tudi jedilna oprava. — Lepe, krasno izdelane stenske ure, novosti v bitju. — Šivalne stroje iz najizkušenejših tovarn, s 5letnim jamstvom. v Vili Za vsako uro jamčim. — Ceniki brezplačno in poštnine prosti. cm-97) PRANC ČUDEX urar v Ljubljani na Glavnem trgu štev. 25, nasproti rotovža. Suha bukova drva kupuje v Twakl množini trgovina na Dunajski cesti št. 45 ir Ljubljani- (2537-1) Redka prilika!! 300 komadov za gid. 1-65 1 elegantna ura s triletnim jamstvom in lepo verižico, 1 čudovito lep nastavek za smodke z jantarjem. 1 krasna kravatna igla s simili-orilantom, 1 jako eleganten prstan z irnit biserom za gospode ali dame, 1 krasna garnitura, obstoječa iz manšetnih, zavratniških in naprsnih gumbov, 1 krasen žepni tintnik, obstoječ iz 3 komadov, 1 par finih nogovic, 1 jako elegantna pariška broša za dame, najnovejše facone, 1 krasno toaletno zrcalo z etuijem in finim česalom in še nad 250 komadov, ki so v hiši koristni in neobhodno potrebni. Vsako sleparstvo je popolnoma izključeno, ker se neugajajoče brez zadržka vzame nazaj. Ako se naročita dva zavoja, se dobi jako fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (2352) Razpošilja po c. kr. poštnem povzetju ali ako se pošlje denar naprej založna trgovina: Ernst Buchbinder, Krakovo. Poštno predalo štev. L M. Najboljši kalcijev karb iz Jajc v Bosni vsaki kgr. daje zajamčeno 290 do 320 litrov plina. Znižane cene. Glavna zaloga: Edgardo Prištet* v Trstu, via S. Francesco. 1,2340—5) Zastopnik za Kranjsko in Spodnje Štajersko: Fran Zeleznik Ljubljana, Dunajska cesta št. 7. Naznanilo. Vsak kašelj | JVES* Vsako hripavost | "'0iJ»„Tod uničevalec katara. Te izborne karamele za kašelj se dobivajo zavoj po 50 vin. v D.Jul»IJ»ni v lekarnah ]fl. B.<*i w(<-k in U. pl. Trnh«wy. (1930—5) Nove -o- tamburaSke partiture za stari in novi sistem so izšle: F. Veselv : Pot-pouri čeških pesmi (12 pesmi, 16 strani) gld. 160; C. Knittl, Žežulinka (Kukavica) za moški zbor (češki tekst) in tambure gld. 0 50; N. Slavjanska, Ruska vojnička koračnica gld 0*50; cenik parti-tur preko 200 del za oba sistema, počenši od 10 vin. in tamburaških razglednic v 10 varijacijah s sliko vel. pregr. zbora No. 40 900 N. Slavjanske pošilja brezplačno 2535; Alfonz Gutsc iy v Sisku. Nihalne ure z glasbo so poslednja novost v izde-luvanji ur. Te francoske miniaturne ure na nihalo so 69 cm dolge, omarica, natančno po podobi, je iz orehovega lesa, fino politirana, z bogato pozlačenimi fantazijskimi obrobki in umeteljno ii^kT' izrezlanim nastavkom, in *$m 'gr:*i" * »al4© uro najlepše koračnce in plese. Cena s prevoznim zabojem saoco » srltl. Ista ura brez glasbe, a z bitjem, vsake pol are in cele ure bijočim, s prevoznim zabojem mhiiio €» jslil. SO Ur. Te nihalne ure niso samo zajamčeno na minuto idoče, nego so tudi vsled svoje zares krasne izdelave jako lep in eleganten pohištven komad. Razpošiljajo se le proti povzetju Neugajajoče se vzame nazaj in se denar vrne, torej ni nobene rizike. — Velik. iluHtrovan eeiill* o urah, veriileoli iu prw1aoili i. t. ti. hrrzplariio in Iranko. Josip Spiering, Dunaj, 1977 I. Bez., Postgasse Nr. 2. 12 a Pri sv. Petru v Savinski dolini Me prostovoljno proda 11 i S no ter izredno spretno energično moč Ponudbe z referencami ter zahtevo o'a<*e pod ,,Z. F. 8" na upravniStvo „Slov. Naroda*. (2492—3) Kv v blago v * • t • (2478—4) v največji izberi po najnižjih cenah priporoča | j r^arel t^ce^nagel JY(c5tni trg Jt. 24. Dobro ohranjen klavir se proda po nizki ceni. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo _Slov. Naroda". (2505—2) (Stanimactlc) dolenjske železnice v nomin. ceni od 100 gld. (200 kron) se po ceni proda. Istotam dobijo se tudi jako fini ho-landski in harcerski luHiariki-/.v!z-{Cttlci kot rolerji. K)e? pove iz prijaznosti upravnistvo „Slov. Naroda". (2525-2) Za Božič priporoča (2512—2) Budoif Kirbisch sladčičar na Kongresnem trgu najfinejše okraske za božična drevesca, iz španske pene, sladkorja, kiten, jabolk, likerja i*d. dalje raznovrstne attrappe; figure iz sladkorja in čokolade, kandi-.-. : o in glazirano sadje v lepih lastin ali pa lesenih zabojčkih ali košaricah. Bon« bone, bonbonijere, kitnov sir, najfinejše ča no pecivo, pacience pecivo, šampanjske biskvite, suhar, čajne vafelne, Karlova s--, e oblate za Pišinger-torte, lectaste štruklje, poprnjake in medenjake. Dalje priporočam najfinejše vrste čaja, ruma, cognaca, marmelade, cacao, čokolade, kompote, desertna vina in likerje. Za praznike pince, kolače, vse vrste potic z orehi, medom, mandelni, rozinami in lešniki napolnjene jgr Vnanja naročila ss točno izvršujejo, -g Asortirani okraski za božična drevesca od 4 K naprej. I—M Arhitekt Tr priporoča mvoJo arhitektno pisarno na Starem trgu št. 30 v Plautz-evi hiši (2502-4) za sestavo uaertov za eerlive, vile, Iilse itd. itd., za sestavo preiv,-Kumhjo Miroikov in stavi« 11 i h rnriinnv, za HpHtavo nImiio uijxkiii opna v in umetno obrtniBi pretlmetov. kakor: poliistva. osrnj. i-av.svet-IJevaluili predmetov itd., tako v modernem slogu kakor tudi v drugih. Atelije za umetniško izvršitev akvarelov, naročenih načrtov izvršenih, predmetov ali pokrajin po posnetkih v naravi ali po fotografijah. obleke Els»sic-e sv «- loke ^porine obleke gasilce S 40 fo — d c O _Q -= © O g Najmodernejše in najboljše kvalitete llvreje ENEGA BLAGA asa moške obleke (1888-26) USTaj večja zalo =ra 7IMCIf T Clllf M IT raznega Tolag-a, za Ä- 3 ■¥■ O fc 9UIII1ÜL Črno in modro tkano bla°;o (Kammgarne), ševiot od 14 3.— naprej. Vzoid strsškoTT picstl. OcäcLelelc za ©nismo ñime KASTNER & OHLER, GRADEC. um V ponaecieljek:, dne IO. decembra 1900 se začne X^ "»v asa «a oozicna prodaja. Po čudovito znižanih cenah se bodo prodajali nastopni predmeti: Sukneno blago Blago za obleke Barhanti vsake vrste za obleke in zimske suknje. v najnovejših izvršbah. pralno pristni v najlepših barvah. Preproge Svilnate in volnene echarpes v največji izberi. Zagrinjala Barvasti in beli robci po vsakovrstnih cenah. (2513-3) pod tovarniškimi cenami. sa.3. o grl ul špitalsfeib. uLlic ter Stolnega in G-lavnega trgra, štev. 20. 0512 (D d (D O (D d K) ti (D H P .M o H Primerna božična in novoletna darila. Fr. P. Zajec, urar trgovina z zlatnino, srebriiino in optičnimi predmeti Stari trg 28. * Ljubljana # Stari trg 28. Nikelnasta remont, ura.......od gld. 190 in višje Srebrna cilinder remont, ura Srebrna anker remont, ura s 16 rubini in 3 pokrovi......... 14 karat, zlata anker remont, ura s 15 rubini............. Ženska srebrna cilinder remont, ura Ženska 14 karat, zlata cilinder remont ura............... Ura na nihalo, 100 cm dolga omara, 8 dni idoča............ Budilka.............. Popravila se izvršujejo natančno in z jamstvom. 450 24 — 490 13 — friso (2538-1) (CST Poštna naročila se izvrše s prvo pošto. "JSU o H (D P O P (D O (D P (D ^oznanilo. Čast mi je slavnemu občinstvu uljudno naznanjati, da sem na tukajšnjem prostoru v 5«l«nburgomb ulicah) §t. 3 v dr. Kc5lcr-jcui r)i|i nahajajočo se ouino z drogerijami, 5 $trapi in materijaHjarm Kepi! in i£tc ctucril. Številne zveze z večjimi tovarnarji in tvrdkami tu- in inozemstva mi dajo prijeten položaj, da lahko vsem zahtevam čast. gospodov naročnikov v vsakem oziru ust režem. _JatUt 2unanje naročbe izvršujejo se točno in solidno. — 2a mnogobrojen obisk prosi m 1\1 Gostilna v »Narodnem domu" v Celju op (2508—2) O i! odda sg pod j»ko ugodnimi pogoji xr najem. || Ponudbe sprejema. ..Posojilnica v Celju". Za 100 gld. zdaj prej 200 gld. se dobivajo najfinejši mestni kožuhi s lma Sealskinom podšiti in jako finim astrahanskim ovratnikom VGBT samo T^q v angleški zalogi oblek v Ljubljani Re^eljeva cesta st. €5. Največja izber ;| konfekcije za gospode in dame le zadnje novosti. — Vse se dobiva po vsaki ceni. P. n. občinstvu se priporoča ._____, r r z velespoštovanjem (2518-3) Oroslav Bernatovič. Na najvišje povelje Njeg, sg? c, in kr. gpost Veličanstva. trg ižavna ioterr 5 * za skupne vojaške dobrodelne namene. Ta denarne loterija edina v Avstriji zakonito dovoljena ima 18.122 dobitkom v gotovem denarji v skupnem znesku 418.640 kron. <3-ls.T7-2a.i dotoitejs znaša: (2509—4) j vsem spoštovanjem friten- r£qne drcgtiijt. i kron v gotovini Za izplačanje jamči c. kr. loterijski dohodni urad. Žrebanje bode nepreklicno 13. decembra mr Srečka velja 4 krone. "9f Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Dunaji, I., Riemergaese 7, v lotu-kolekturah, tobačnih trafikah, pri davčnih, poštnih, brzojavnih in železničnih uradih, v menjalnicah itd.; načrti igranja za kupovalce srečk brezplačno. JS»«-«"£r*^:« tsd pošiljajo poisiuiiim«* pposAo* C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodnih uradov. (2252 -10) Oddelek državnih letenj. etna otworite Spoštovanemu občinstvu v Ljubljani in na deželi uljudno naznanjam, da sem otvoril dobro znano in priljubljeno restavracijo „HOTEL VIRANT" Restavracijski prostori so jako lepi, udobni in svetli ter pripravni za prireditev večjih društvenih veselic. — Točil bodem pristna in najboljša štajerska in ljutomerska vina ter vedno sveže graško puntigamsko pivo. — Postregel bodem tudi lahko vsak čas z izbornimi mrzlimi in gorkimi jedili. Tujcem so na razpolago lepe sobe z novo opravo prenočišče ~SSQ za voznike pa prostorno dvorišče za spravljanje vozov in lep, velik hlev za konje. Pri hotelu je lep, velik senčnat vrt z verando, kjer se ob poletnem času vrše koncerti, ter izborno kegljišče. Potrudil se bodem, da velecenjene goste zadovoljim v vsakem oziru z vestno, točno in ceneno postrežbo, ter prosim, da me slavno občinstvo v mojem stremljenju kar z naj izdatnejšim obiskom podpirati blagovoli. Z odličnim spoštovanjem "V Fran Cirič, hotelir. [M! Jo nip Xpitt h:\htn.i.us us tisk .Narodne Tiskarna\