ravnatelj
Št. 130 ^ -
List izhaja vsaki 3 mesece
L 6.50 več. irv&Si v Sirokosti 1 fcSkjta-niče, zahvale,J
L J
onedeljka. Naročnina: za 1 mesec L 8.— celo leto L 75.—, v inozemstvo mesečno 30 stot. — Oglasnina za 1 mm prostora
ti
, trgovske in obrtne oglase L 1.—za osmrt-L 1.50, oglase denarpih zavodov L 2.— ^^ba prvi strani L 2.—
v Trsta, v Četrtek, 2. junija 1927.
EDINOST
Posamezna Številka 30 cent.
Letnik Lil
Uredništvo in upravnStvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Asski 20. Telefon 11-57 Dopisi naj se poftiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniStvu. Rokopisi ee ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Last, založb« in tisk Tiskar*« «Edkio*t». PoduredniStvo v G o r i c i : ulica Giaauž Carducci St. 7, L n. — TeleL It. 337, Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric.
VpmSanie vodovodov
po neKiferih Krajih dežele
Že lansko leto smo poročali o vodovodnih razmerah v gorenji soški dolini- Kljub temu, da tečejo po vseh dolinah večje vode 'ter da ima vsako rebro svoj studenec, smo fee daleč od ideala preskrbe zdrave pitne vode po vseh vaseh.
Zdrava, neokužena, obilna pitna voda za živino in ljudi je eden izmed glavnih predpogojev zdravja med širšimi ljudskimi plastmi. In ravno zdravja je tako malo med našim ljudstvom.
Kol smo dobili sporočilo od ranili strani, bo vendar vodovod na Trnovem pri Kobaridu postal živo dejstvo; čas je že zato po 35-letnem dolgem premisi jc-vanju, prerekanju in sklepanju načrtov. Pred vojno se je že dosegla državna podpora in je bila cela vodovodna zadeva v najlepšem teku, pa se je kljub temu delo odložilo.
Po vojni je znani kobariški komisar Cavalotti dal napraviti po nekem inženirju načrt za vodovod, ki bi stal ogromno vsoto 315 tisoč ev lir. Sreča za občino, da je Cavalotti kmalu sfrčal ter da je ostal za njim le strošek za napravo načrta.
Misel o napravi vodovoda pa ni zaspala, ljudje so vedno in vedno radi potrebe po pitni vodi drezali in prosili fLujnc rešitve. Sedanji kobariški poteštat, ki je obor»em tudi poteštat trnovske občine, se je lotil končne rešitve vodovodnega, vprašanja za trnovsko občino. Kakor smo zadnje čase bili prisiljeni kritizirati mar sik ako izmed njegovih odredb, nasvetovano od slabši svetovalcev, tako moramo danes pohvalno omeniti njegovo pravilno reševanje trnovskega. vodovodnega problema. Načrt, na podlagi katerega se bo namreč sedaj vodovod delal, predvideva le eno tretjmo^stro-čkov v primeri z onimi g." Ca-valo-ttija. Porabil se bo izvirek <cPo?nica», ki je oddaljen dobrih 1500 m od Trnovega. Studenec je močan in bo dajal vodovod 1.25 1 na sekundo. Cevi Mannesman v debelosti 70-50 mm ter rezervoar 60 m" sta glavni značilni znamenji vodovoda. Vas šteje 60 številk s 350 prebivalci, tako da bo prišlo dnevno na prebivalca 110 litrov vode, čeprav je predvidena potreba le n a 65 1 na vsako glavo. Na razpolago bo imel torej vsak Trnov čan toliko vode kot n. pr. Dunajčan s svojim svetovno-znanim vodovodom. Pri tolikem vodnem izobilju nameravajo vodo napeljati skoro v vsako hišo. Sicer se pa nameravajo zgraditi tudi 3 napajalna korita. K prispevanju stroškov za napravo vodovoda nameravajo prispevati s 60 Z. zasebniki in s 40% občina.
Nepreglednih posledic za vas Trnovo bo obrodil ta vodovod v gospodarskem, predvsem pa zdravstvenem oziru; kajti doslej se je ne le v mestih, ampak tudi v majhnih krajih opazilo izboljšanje splošnega zdravstvenega stanja, kakor hitro so bili dotični kraji preskrbljeni z vodovodom, ki jim je dovajal zdravo in obilno pitno vodo.
Nekam čudno zveni pa pri bližnjem trgu Kobaridu nagla-Sanje potrebe po dob! i pitni vodi, ko pa tečejo močne vodne s ti'uje mimo in okoli trga ter tudi bruhajo na dan vodni izvirki prav v trgu. In vendar nima Kobarid kljub nekim »polomljenim pumpam« na katere nekateri toliko dajo, zadostne in priročne pitne vode kot bi se takemu važnemu središču spodobilo. Zato je pozdraviti z veseljem ventiliranje nekega načrta, na podlagi katerega bi se privedla Kobaridu dovolj vode z uporabo nekega studenca nad S vinom. Seveda jih je nekaj v trgu, kateri v svoji konservativnosti nočejo ničesar slišati o kakem novem vodovodu. No, pa so ti načelno zoper vsako no-vo3t tudi v lastnem gospodarstvu, pa naj bo še tako koristna.
Največjo grajo pa zasluži v vodovodnom oziru občina Žaga. Pred vojno zgrajeni vodovod ne odgovarja modernim predpisom o zdravstvu. Nahaja se namreč na neki planoti, in je dostopen vsakomur: živini in ljudem, tako da je izpostavljen onesnaženi u. Vodo bi bilo treba le neko-
liko višjo zajeti in pa zgraditi
vodovod tako kot se spodobi tt* resnično moderen vodovod. Pa se zdi. da se na občini nihče ne game. Prejeli so odškodnino za vodovod in tudi drugače razpolaga občina kot redka izjema s krepkimi denarnimi fondi, katere tišči in ne tišči ne vemo za kake namene.
Izmed drugih gornje soških vasi imata Srpenica in Bovec dobra vodovoda, Soča, Trenta in Log pa itak skoraj ne rabijo vodovodov radi obdlnosti zdravih studencev. Edino čezsoča; o kateri smo že lansko leto pisali, je še vedno v pričakovanju, da se uresničijo njene želje po zdravi in obilni pitni vodL
Kot se vidi po teh podatkih, je vprašanje vodovodov v Gorah vendarle na dobri poti V večini občin se gibljejo poteštati in
občinearji, da ee doeefee zadovoljiva ureditev temeljnih življenjskih predpogojev, ki so v zvezi z zdravo, dobro pitno vodo. Saj je od nje odvisno v velir ki meri narodno zdravje, posebno uspešnost borbe proti nalezljivim boleznim. Zdravje kot ta^ ko pa je posebno pri podeželskem delovnem ljudstvo končno neobhodni predpogoj vsakega uspeha tudi v področju trdega in napornega gospodarskega u-dejstvovanja.
Popolno spanje pravičnega p« spi. kot se zdi, vprašanje končne ureditve vipavskega in obnovitve kraškega vodovoda. Ni predvsem opažati mfcakeg« tozadevnega gibanja psri gg. poteptat i ti. In vendar bi bilo tu za vee nje skrajno hvaležno polje medsebojnega tekmovanja na korist ljudstva.
Seja poslanske zbornice
Govor en. Botiaia o ministrstvu za korporacije
RIM, 1. (Izv.) Radi napovedanega govora državnega podtajnika on Bottaia o ministrstvu za korporacije, je vladalo za današnjo sejo poslanske zbornice precejšnje zanimanje. Zato so bile tribune in zboimična dvorana precej dobro zasedene, ko je otvoril točno ob 16. uri predsednik on Casertano sejo. Po otvoritvenih formalnostih se spominja poslanec on. Acerbo pred dnevi umrlega astronoma prof. Cerullija. V imenu vlade se pridružuje izrazom sožalja državni podtajnik on. Bastiani-ni. Poslanec on Alfi eri poziva zbornico, naj počasti spomin v New Yorku umorjenih fašistov s trenutno zbranostjo. Državni podtajnik on. Bastianini odgovarja nato na tozadevnp interpelacijo poslanca on Giolta in prajvi, da ni mogoče preklicati dekreta zakona z dne 16. januarja 1927., ki prepoveduje pašnjo koz po gozdovih, ker dekret ne zasleduje morda fiskalnih namenov, ampak hoče preprečiti veliko Škodo, katero je povzročala posebno v Sardiniji pašnja koz gozdovom in pogozdovanju. Posl. on. Giotto ni zadovoljen z odgovorom, kajti davek na koze zelo obremenjuje najubožnejše paistirje v Sardiniji in ne prinaša bogve kake koristi pogozdovanj u Po odobritvi in glasovanju o številnih zakonskih načrtih pričenja poslanska zbornica z nadaljevanjem razprave o proračunu finančnega ministrstva.
Prvi povzema besedo poslanec on Andrej Torre, ki razpravlja o korporativni državi ter o fasistovskem pojmovanju države. Govornik izraža ob koncu svojega govora prepričanje, da bo fašistovska Italija premagala vse ovire in zapreke ter pripravila tudi druge države do tega, da sprejmejo njene nazore o državi.
O istem predmetu je razpravljal tudi poslanec on. Romano Ruggero, ki poudarja veliki pomen ustave dela ter zaifcrjuje, da ustvarja fašizem nov gospodarski red, ki bo prekucnil vse prejšnje socijalne na®ore. Poslanec on. Lautini razpravlja o korporativni organizaciji, ki je bila do sedaj izvedena fci ki jo bo treba še izvesti v bližnji bodočnosti. Po njegovem govoru zamenja on. Casertana na predsedniški tribuni podpredsednik on. Guglielmi, na govorniško tribuno pa stopa državni pod-rajnik v ministrstvu za korporacije on. Bottai, ki pravi:
«Po naročilu predsednika vlade hočem pojasniti zbornici v splošnih obrisih organizacijo ministrstva za korporacije ter o črtati naloge in probleme, ki spadajo v njegov delokrog. Čeprav ministrstvo za korporacije do sedaj Se nima
šaje med korporacijasni in svetom ter med svetom in korporacijskim ministrstvom. Ministrstvo je pričelo poslovati dne 31. julija 1926. Z majhnimi sredstvi in maloštevilnim uradniškim osobjem je uspelo od onega časa izvršiti že precejšnje dek>, med katero spada predvsem uvrščenje profesionalnih organizacij. «Naše delo ni mehanično, ampak je organično delo, kajti mi hočemo ustvariti iz Italije državo živih in delavnih ljudi, pa ne mrtev seznam posameznih poklicov.» Do sedaj je bilo primanih šest konfederacij delodajalcev, v kajteresobile uvrščene glavne izmed posamez ni h panog narodnega gospodarstva. To uvrščevanje je skoro dokončano.» Tu razpravlja govornik obširno o organizacijah obrtništva in rokodelstva ter nadaljuje: «Med tem časom je pripravilo ministrstvo tudi ustavo dela, ki predstavlja do današnjih dni naij-smeiejšf poskus sodelovanja med posameznimi razredi in tvori- najznačilnejšo potezo našega režima. To dalekosežno politično listino bo treba spremeniti v cel sistem zakonov m ustanov. Ustava dela je postavila na polju socijalne zakonodaje Italijo na čelo vseh civiliziranih narodov. Mednarodna delaivska konferenca razpravlja letos prvič o sindikalni svobodi. Fašizem sprejema to razpravo z največjo mirnostjo. Pojm svoboda je zelo nejasen in varljiv. Čeprav je bila delavstvu postopoma priznana svoboda združevanja, vendar je n4 moglo nikdar uspešno izkoristiti, ker je bilo prešibko napram mogočnim organizacijam delodajalcev. Demokracija je odigrala svojo viogo. Na njenih razvalinah ustvarja fašizem korporativno državo. Demokratične ustave zamenjava fa^isem z ustavo dela. Zato lahko vzklikne načelnik. svojemu narodu, ki se v miru in redu obnavlja: «Dal sem ti najboljše zakone, ki si jih spo<aoben in vreden. Sedaj korakaj in napreduj!» Ni treba niti omeniti, da so sledil« govoru državnega podtajnika ojl. Bottaia burna in dolgotrajna odobravanja. Po odobritvi številnih zakonskih načrtov, zaključuje predsedujoči sejo ob 19.50.
Istočasno kot poslanska zbornica je imela svojo sejo tudi visoka zbornica, ki je brez sleherne razprave odobrila Številne d okret e-zakooe in zakonske o-snutke. Jutri bo razpravljala visoka zbornica o proračunu ministrstva za narodno presveto, h kateri je priglašenih več govornikov.
Novi odloki
■ ■ _
Iz nradaega lista
RIM, 1. (Izv.) Današnja «Gaz-zetta Ufficiale» prinaša kraljevi dekret-zakon z 21. maja 1927., ki vsebuje pravilnik o zaščiti nezakonskih otrok, ki so bili zapuščeni ali pa izpostavljeni.
Nadalje prinaša kraljevi de-kret^zaken z dne 22. maja 1927, ki določa amortizacijsko Jdobo za posojila, ki so bila izdana iz fondov penzijskih zavodov, ki jih upravlja «Cassa depositi e prestiti». _
Bomba proti spo merniku j MILAN, 1. Včeraj po noči so t neznanci zalučali bombo proti meniku Napoleona III., ki ni še niti dokončan. Bomba ni povzročila nobene škode. Policija išče krivce.
Trst fa& Hamburg
RIM, 1. «Radio Nazionale» poroča, da se bo 21. junija vršila v Marijinih Laznah na Čehoslo-vaškem posebna konferenca, na kateri naj bi se sklenila« tarifna konvencija glede tržaške in hamburške luke. Konference se bodo udeiofciii zastopniki nemških, avstrijskih in čehoslovaš-kih železniških uprav.
lastnega proračuna, vendar igra že danes važno vlogo v faSistov-skem režimu — Po besedah predsednika vlade ministrstvo korporacij ni nikak birokrati-čen organ, ampak organ, ki udejstvuje v središču in na periferiji države integralno korporacijo, ustvarja ravnovesje med gospodarskimi interesi posameznih razredov ter spaja posamezne konfederacije v eno samo celoto. Vsa ta ogromna organizacija se nahaja šele v razvojnem stadiju, kajti potrebno je šele ustanoviti korporacije, imenovati Člane državnega sveta komora c ii in določiti odno-
Zadnji sela
13.
RIM, 1. (Izv.) Danes se je vršila plenarna seja 13. mednarodnega poljedelskega kongresa, ki je bila obenem tudi zaključna seja kongresa. Prihodnji mednarodni kongres se bo vršil v Bukareštu leta 1929. Tekom današnjega predpoldne so bile sprejete posamezne delegacije raznih držav od kralja, ki se je z njimi prisrčno razgovaijal.
Papežev rojstni dan
RIM, 1. Ob priliki svojega rojstnega dne je sv. oče prejel nešteto čestitk iz vseh krajev sveta.
Bslimnle ksntfesu
Zveze lig za Dražbo Mueectov.
BEOGRAD, 1. (Izv.) Na 11. kongresu mednarodne unije lig za Družbo narodov, ki se je vrša v Berlinu, sta jugoslovenska delegata predlagala resolucijo, ki jo je konsrres sprejel in ki se glasi:
« Smatramo, da člen 10. pakta Družbe narodov proklamira garancije za vzdrževanje teritorijalne integritete in politične neodvisnosti vseh članov Družbe narodov proti zunanjemu napadu, in izraftamo željo, da se vse države, ki so članice lige narodov, ravnajo po teh načelih napram balkanskim državam in narodom." Resolucija je bila sprejeta soglasno. Zanimiva je tLLdi radi tegra, ker so se kongresa udeležili zastopniki vseh lig in. držav, ki so akreditirane pri Družbi narodov.
DensrSa JatMUecnsKe thie
pri Žena - begu
BEOGRAD, 1. (Izv.) Danes po-poldne se je v zunanjem ministrstvu vršila konferenca zunanjega ministra dr. Martnkoviča z albanskim poslanikom Zeno-begom. Pri tej priliki je zunanji minister dr. Marinkovlč poleg že izročene note v Tirani vložil tudi usten protest pri albanskem poslaništvu radi aretacije tolmača pri jugoslovcnskem poslaništvu v Tirani, ki so ga albanske oblasti aretirale baje raidi vohunstva. Demarša jugo-slcvenske vlade je bila zelo e-nergična in se pričakuje, da bo jugo9lovenski diplomatični u-mrtntir izpuščen.
Ku-Klax-klan in policija
LONDON, 1. (Izv.) «Timesu» potročajo iz New Yorka, da se je v nedeljo več tisoč Ku-klux-klanovcev zbralo v sprevod, ki ae jo začel pomikati po ulicah Long Islanda. Policija je večkrat skušala razgnati demonstrante, pa ji namera ni uspela, ker so se Ku-klux-klanovci postavili po robu. Pred sprevodom je stopalo kakih »to mož, ki so bili vsi oboroženi z debelimi gorjačami. Več oseb je bilo težko ranjenih.
AnetHulja bo spet vstopila v Dražbo narodov.
BUENOS AIRES, 1. (Izv.) V potrdilo izjav, ki jih je podal včeraj v Berlinu dr. Juan Sivo-ris, ki jih je prejel iz dobro poučenih virov, sc zatrjuje, da se bo argentinski parlament na svojem prihodnjem zasedanju odločal v prilog aopetnemu vstopu Argentinije v Družbo narodov. Ministrski predsednik, in zunanji minister Argentini je bosta agilno podpirala korak za zopetni vstop Argentini je v Druž bo narodov.
Halraoli paleža] na tonskem
Spor med krono in ministrskim predsednikom?
Dunaj, 1. Po vesteh, ki prihajajo semkaj iz Bukarešta, je položaj na Romunskem postal zelo opasen.
Ko se je kralj Ferdinand odpravljal 27. maja v Skrobiste, je ministrskemu predsedniku izjavil, da želi, naj bi se sestavila koncentracijska vlada. Averescu ni na to nič odgovoril. Kralj je dvornemu ministru na-roičl, naj stopi v stike z načelniki strank in naj jim sporoči njegovo željo. V nedeljo se je povrnil v Buk are št bivši ministrski predsednik Braitianu, ki se je takoj pričel posvetovati z voditelji liberalcev in ž drugimi predstavniki opozicije.
Averescu se je sedaj baje odločno postavil proti kralju. Ukrenil je vse potrebno, da prepreči izpremembo v vladi. Vsi listi, ki so včeraj priobčili članke o krizi, so hili zaplenjeni Notranji minister je javil zastopnikom tiska, da ne smejo objavljati niti najmanjše vesti o tej zadevi.
Averescu je izjavil, da ima še vedno večino v zbornici in v senatu in da se radi tega ne bo umaknil. Pa bi bilo itak težko sestaviti koncentracijsko vlado, kajti med strankami' vladajo velika nasprotstva.
To so govorice, ki prihajajo v inozemstvo. TJradno gladila romunske vlajde «IucLreptarea» pa odločno demontira vest, da bi se pripravljala ustanovitev koncentracijskega kabineta, do-čim se liberalno glasilo «Viito-rul» v svojih člankih odločno poteguje za takšno rešitev sedanje krize.
Pečar v praškem gle^frii&tSu
PRAGA, 1. V gledališču «Co-moedia» na Vaclavskem trgu je včeraj izbruhnil požar, ki bi bil kmalu gledališče popolnoma uničil. Trije ognjegasci in dve ženski, ki sta delali v poslopju, so bili ranjeni.
Minister Rocco v Parizu
PARIZ, 1. Italijanski pravosodni minister on. Rocco je prispel v Pariz, kjer ae bo udeležil zborovanja Nacionalnega zavoda za umstveno sodelovanje.
Delovanje komunistov na švedskem
stockholm, 1. Poročnik Hendengern, vodja švedskih fa-žifrtov, je izjavil nekemu novinarju, da pripravljajo švedski komunisti meščansko vojno, za katero razpolagajo s 25 tisoč možmi, izmed katerih je 5 tisoč Tv>TK>lnoma oboroženih in izučenih. Načelnik policije v Stcckholmu je izjavil zaistopni-
kom tiska, da policija pazno zasleduje delovanje komuniv stov.	_
Vihar na Portugalskem
PARIZ, 1. Iz Lisbone poročajo, da je sinoči divjal nad mestom silovit ciklon, ki je nekaterim hišam odtrgal strehe. Vihar je divjal tudi na morju, kjer se je par manjših ladij prevrnilo. Materijalna škoda je občutna, človeških žrtev pa t baje ni.
Politične beležke
Nekaj o smrli gen. Sieianika
3. maija 1919. leta je doletela prvega čehoslovaškega vojnega ministra in enega največjih borcev za čehoslovaško neodvisnost tragična smrt. General Milan Štefanik je na svojem povratku v domovino po osmih letih odsotnosti padel. Letalo je tik pred Bratislavo padlo in Štefanik je našel smrt v njegovih ruševinah. Padel je skorajda pred očmi majke, ki je željno pričakovala svojega sina. Ta dogodek je povzročil razna ugibanja o okolnostili njegovega fatalnega padca. Tem ugibanjem pa še vedno ni konca. Pred kratkim se je javil v uradu predsednika republike neld 27-letni Mihael Lechta iz občino Papsa blizu Bratislavo. Trdil je, da je bil navzoč pri katastrofi in da so čelioslovaški vojaki, ki so menili, da je to madžarsko vojno letalo, streljali v aeroplan. Ta izjava je bila na protokolu predana ministrstvu narodne obrambe, ki je izvršilo preiskavo. Sedaj pa je Lechta, ki ni hotel dočakati konca preiskave, podal svoje izjave bratislavskemu dopisniku praškega lista »Pra«ger Tagblatt». Izjave Lechte so bile tako važne, da jih je uredništvo lista še pred objavo izročilo ministrstvu za narodno obrambo, ki je izjavilo, da bo o končnem rezultatu preiskave izdalo službeno obvestilo. Preiskava sicer še vedno ni dokončan ai, toda se je že vnaprej u-gotovilo, da nisoLechtove izjave kontradiktorne samo z izjavami drugih prič, nego na več mestih s samimi seboj. Verjetno je da bo rezultat preiskave le še potrdil dosedanje ugotovitve, glasom katerih so bili vzrok padca letala takratne vremenske prilike. Lechta se je baje zmotil celo v datumu. Bila je to doba boljševiškega režima na Madžarskem in pretila je vojna med Madžarsko in Čehoslova-ško. V tem času ni bilo nič čudnega, ako sta vojski obeh držav obstreljevali nasprotna letala. To je pa menda tudi edino, kar podptra Lechtove izjave o obstreljevanju letala, na katerem se je vračal Štefanik v domovino.
DNEVNE VESTI
Bnift letalska
NEW YORK, 31. Prt Avgusti v Georgaji je padlo sinoči z višine 150 metrov na tla vojaško letalo in zgorelo. Štirje letalci so našli smrt v plamenih. Par tisoč oeeb je prisostvovalo grozni nesreči.
spamia gok. fi&tsaa Moiial
Prejeli smo:
Spoznala sva se in si postala prijatelja pred 25. leti in dalsi on inteligent in jaz preprost človek, sva si bila potem vedno prijatelj«.. Spoznal sem v njem blagega Človeka z zlatim srcem in plemenito dušo. In ko sem potem kot trgovec imel večkrat opravka v Gorici, sem vedno uravnaval tako, da sem šel ob četrtkih, kajti takrat sva se pogosto srečala v vipavskem vlaku. Ko je na postajališču v Kamnjab. vstopil, sem se že čutil srečnega. Kakor človek v temi rad ugleda luč in kakor se vsakdo po zimi rad približa topli peči, tako sem se jaz rad znašel v njegovi bližini, saj je bila njegova blaga in prepričevalna beseda polna toplote in ljubezni do svojega bližnjega, osvetljevala in ogTevala je svojo okolico. Reči moram, da je takrat vipavska polževka zame še prehitro vozila, kajti znašli smo se v Gorici, in bilo je konec meni tako dragih pogovorov.
Te vožnje so mi še danes v najlepšem spominu. — Potem je prišlo vse drugače in nisva se videla žal precej dolgo. Videla sva se šele leta 192,1. in potem nikdar več- Obaidva sva bila navezana na dom. Zmeraj sem upal, da ga obiščem na solnčnih brejskih hribčkih, ali bil sem priklenjen radi bolezni na dom in tudi sedaj, ko je zatisnil za vedno svoje blage oči in bi rad
vrgel kepo prsti na njegov grob, se mi srce trga, ker mi moje zdravje tega ne dopušča.
Zatorej tem potom poslavljam od Tebe, dragi prijatelj moj, ter ti kličem, dragi Anton: spavaj sladko v zemljici domači, ki si jo tako vroče ljubil! V mojem srcu Ti je ohranjen najlepši spomin. Karel Slakar.
Cesta, 30. V. 1927.
Glas Iz okolice
Iz Sv. Križa pri Trstu nain piSe-jo:
Dovolj plesov! Dovolj vsakone-deljskega plesarjenja in divjanja! — To bi maralo biti geslo posebno vseh merodajnih in odgovornih či-niteljev, ki so pi-vi poklicani, da vodijo k splošnemu Štedenju in varčevanju, če hočejo izpolnjevati ukaze in ukrepe ministrskega predsednika. Potem je naloga tistih mlačnih starišev, ki pustijo Se nedorastlo mladež, da se vrsti in pleše na javnih brjarjih še pozno v noč. Matere, ne bodite lahkomiselne, varljivo je veselje in zanimanje s katerim gledajo nekatere ob strani plesišča svojo petnajstletno hčerko, s kom in kako se vrti! Pri nas so, kakor izgleda, zaman vsi ukrepi ministrskega predsednika, ves bojkot naših Časopisov, brezposelnost, vsa kriza in mizerija. Pleše še več kot pred vojno, kot nikdar še! To spomlad se je vršilo že kakih pet plesov na zgubljenem «brjarju». V nedeljo, 5. t. m. pravijo da se bo spet vršil. Pri nas prirejajo plese «šušterji», «strici», (samci) mladi in stari godci, faSisti, promili tari, fantje raznih letnikov, ki se vpišejo v naborne liste, ki gredo k naboru, k vojakom in nazaj
IL
•EDINOST*
Trst, dne 2. juaaja 1927.
*Riwedibili» in <ccongedati» — .▼si od tfiega konca do drugega, tako da ne bi bilo nic Čudnega, če bi držale celo stare strine ali vdove ples. Kaj sploh ne poznamo druge cabave, kot neumno plesarjenje in divjanje na brjarjih? Ti, mati, ki tožiš, da je mizerija, odpri oči! Ti «peškadurka», ki greš že na vse agodaj k morju in potem, da se Ti pot cedi v mesto in po deželi «ku-piste sardele»? —, da zaslužiš par Hr, ki jih potem prineseš prirediteljem plesa na «brjar»; Ti mladoletni kamnoseški vajenec, ki celi teden greš in se vračaš prašen iz nabrežinskih kamnolomov ki ne bi smel niti po zakonu ne plesati ne kaditi in ne zahajati v gostilne si greš lomit noge na brja v mesto v naravo se navžit svežega zraka, v morje si okopat trudne in prašne ude, vsi ti in vsi mi odprimo oči! In posebno oni fantje, ki so se že docela vzdrževali, bi morali nadaljevati in si poiskati druge zabave in bojkotirati ples z vsemi močmi. Izjemo naj bi delalo po par dostojnih plesnih zabav na leto. Sicer vse tudi druge bližnje vasi mnogo zaostajajo v tem oziru: kakor Nabre-žina, Prošek, Gobrovec.
Za vse nas, za vso okolico je skrajni čas, da se vzdramimo, da se streznemo ter da se zaenkrat otresemo plesne razvade in si poiščemo druge bolj ekonomične zabave ki bo odgovarjala današnjim razmeram, našemu zdravju in ponosu. Boj proti plesarenju se je ponekod dobro obnesel, vseh trezno-mislečih pa je naloga, da ne popuste v boju proti tej bolezni. Mladina si bo že sama poiskala druge bolj primerne zabave; in zacelili bomo veliko rano naših krajev.
_Križanovič.
Da bodo priletele »kresnice» — to že veste.
Pripravite se, da jili boste dostojno
sprejeli! Same treh lisic bo treba. S tem pa ne boste plačali niti desetine
užitka, ki vam ga bedo nudile
« Kresnice«. Ne pozabite opozoriti tudi prijatelje in znance na to!
UMETNIŠKA RAZSTAVA
Na binkoštno nedeljo ob 9. se otvori pri Sv. Ivanu v bivšem otroškem vrtcu umetniška razstava naših tržaških umetnikov. Razstavljenih bo nad. 60 del. Zastopan bo naš znani portretist Albert Sirk fcs nekaterimi portreti, paj tudi z velikimi kompozicijami, potem Milko BambiČ, ki je doslej pri nas znan samo kot ilustrator, dalje tudi pri Italijanih znani Emest Sesek, in z risbami in kipi pa France Gorše, učenec velikega Meštrovića. — Ker bo to pava tako obširna razstava teh umetnikov, nam bo tudi prvič sedaj mogoče poglobiti se v njih pravo umetniško snovanje. Naj nihče ne zamudi te izredne prilike in naj se razstave gotovo udeleži!
Razstava bo odprta en sam teden, ni sicer vsak dan nepretrgoma od 9—18 ure.
AGRARNA POSOJILA.
Istituto Federale di Credito per il Risorgimento delle Venezie bo dal v letu 1927, 30 milijonov lir agrarnega posojila po obrestni meri 5.25%. Posojilo se mora uporabiti za obnovljenje ali nasade vinogradov in sadnih dreves, za spremembo kulture, za raznovrstno si-steinitiziranje zemljišč, za zidanje gospodarskih poslopij i. t. d.
Posojilo treba amortizirati najkasneje v petih letih. Prošnje za posojilo morajo biti izpolnjene na posebnih tiskovinah, katere se dobijo pri Zadružni Zvezi v Trstu, kjer se dobijo tudi natančnejše informacije. ______
Izvedeli smo,
da bo «Naš glas» začel objavljati v prihodnji številki nove, zanimive povesti, ki bodo nudile čitateljem mnogo užitka in razvedrila. Naznanili smo že zgodovinsko povest o ušivem tolminskem grofu, ki živi še danes v ustnem izročilu našega ljudstva. Povest, ki jo je spisal naš goriški pisatelj France Bevk, je ilustrirala spretna roka Milka Bambiča. Poleg raznih pesmic in zanimivih črtic, bo G. štev. »Našega glasa« prinesla tudi prvi del »Štefana izpod Skal«, lepe novelice, ki jo je spisal Slavko Slavec in ki jo bo tudi naš mlajši rod z veseljem bral. Sedanje uredništvo bo sploh skrbelo za to. da bo vsakdo našel v družinski reviji dovolj primernega čtiva.
V	delu «Zuanojc In vzgoja* bo prof. F. Pd*t: nadaljeval svojo temeljito jociološko razpravo «0 življenjskem ustroju človeka*, dr. Jm R. pa nas bo poučil o Zgodovinskih početkili Slovencev v naših krajih. Ta dei bo vseboval še par drugih, krajiih poučnih člankov.
V	»Listku* bo zbran drobiž iz prirode, zdravja, kritike drame itd.
«Naš glas* stane za cei o leto i 6 tir, za pol leta S lir. Naroča se na naslov: «Naš glas«, Trie&te » Car sella postale 343.
zjutraj. Zbirališče na določenem prostoru. __Odbor.
ZAKLJUČEK ŠOLSKEGA LETA.
«Obrtno - nadaljevalna šola v Bovcu zaključi letošnje leto na binkoštni pondeljek 6. junija in razstavi letne izdelke vajencev v šolski dvorani.
Razstava se otvori ob 11. uri in ostane odprta do večera.
Občinstvo je vabljeno, da si ogleda razstavljene izdelke.» —
Iz tržaškega življenja
Kelesar proti avtomobilu.
Sinoči okoli 20. uro je 17-letni težak Ivan Žetko, stanujoč v Rojanu — Vicolo delle Rose št. 7, vozil s kolesom navzdol po ulici Raffaele Sanzio. Ko je dospel na križišče ulice Donatello, mu je nenadoma prestrigel pot neki javni avto, ki je v istem hipu privozil izza vogala. Ko ga je Žetko zapazil je bilo že prepozno da bi še mu izognil; zaletel se je s kolesom vanj in pri tem padel tako nesrečno, da si je zlomil levo roko nad komolcem. Šofer, ki je v kritičnem trenotku naglo ustavil in tako preprečil hujšo nesrečo, je priskočil na pomoč nesrečnemu kolesarju, mu pomagal v avto ter ga prepeljal v mestno bolnišnico. Mladenič je bil sprejet v kirurgični oddelek in se bo moral zdraviti približno mesec dni.
Šofer, 24-letni Tullio Nadalutti, stanujoč v ulici Rossetti št. 17, je bil po zaslišanju izpuščen na svobodo, ker se mu je menda posrečilo dokazati, da nima pri nesreči ni-kake krivde.
Krava Jo Je dregnila
Pri igri na trati v bližini domače hiše se je 3-letna Marija Ukmar, stanujoča na Prošeku št. 50, včeraj popoldne preveč približala kravi, ki se je pasla ondot. Zdajci se je žival obrnila in pri tem dregnila dekletce z rogom v obraz. Ubogo o-troče je zadobilo močno krvavečo, a k sreči ne nevarno rano nad levim očesom. Mati je prinesla malo ponesrečenko v mestno bolnišnico, kjer so ji zašili in obvezali rano. -Nato je bilo dekletce prepuščeno domači negL
UaL
Godbeno društvo rta Prošeku priredi v nedeljo dne 5. junija skupen izlet v Postojnsko jamo. Tem potom vabi vse prijatelje društva, da se udeleže izleta. Odhod s pro* seške postaje ob 5. uri 50 minut
Tržaško sodišče
Poneverba
Remo Milli in Romano Bozer, oba iz Istre, sta obtožena poneverbe v svoti približno lir 440, ki sta si jo prilastila v izvrševanju službe.
Milli pove, da je bil uslužben pri tvrdki Parovel. Zgubil je nekega dne večjo svoto denarja in skušal poravnati to z malimi odplačili. — Bozerju pa je posodil nekega dne 150 lir Parovelovega denarja.
Parovel je stvar naznanil in takoj odpustil Millija iz službe.
Bozer pravi, da si je izposodil od Millija 150 lir. Hotel je stvar poravnati, a je bil prej aretiran radi raznih političnih stvari.
Parovel, oškodovana stranka, pove, da je spoznal, da mu primanj kuje denar in da je bil^ naposled prisiljen stvar naznaniti.
Državni pravdnik, odvetnik cav. Gargano prihaja v svojih zakjuč-kih do zahteve, da se Milli oprosti radi pomanjkanja dokazov, Bozer pa, ker njegovo dejanje ne tvori zločina.
Branil je mesto odvetnika Jona odvetnik Levi in se v svojih izvajanjih pridružil zahtevam državnega pravdnika.
Sodišče je oprostilo Millija radi pomanjkanja dokazov in Rožen j a ker njegovo dejanje ne tvori zločina.
PRIZIVNI DVOR taljenje prvega ministra
Dne 19. oktobra 1926. sta miličnika Silvij Tazzioli in Emilij Zega v Kanalu opazovala Karla Angeli, ki je strgal z zida svoje hiše vtisnjeno podobo prvega ministra MussoJinija. Po izja-vah obeh miličnikov, je Angeli to delal z jezo in celo nevoljno godrnjal. Na zidu je bilo več slik. Ko je AngreU ppišel^cH J .četrte slike, ga je posvojil miličnik Rihard Marotti
Angeli priznava dejanje, pravi pa, da ni imel pri tem drugega namena, kot da očisti zido ve svoje hiše. Tudi ni v slikah spoznal obraza načelnika vlade.
Ker so pa priče Tazzoli, Zega, Pizzochero in Marotti potrdile obtožnico v vsej obsežnosti in se je v obravnavi govorilo tudi o precej trdih besedah na račun vlade, vladnega načelnika in razmer in se niso zdeli izgovori Angeli j a verjetni sodni ji v Gorici, je ista obsodila Angelija na 8 mesecev in 10 dni ječe in 833
lir globe.
Obtoženčev branitelj, goriški odvetnik Orel, je potom trža-škeea odvetnika Franca Ferre-ro vložil tozadevni priziv z motivacijo, Češ da Angelijevo dejanje ne tvori zločina.
Včeraj se je na prizivnem dvoru v Trstu vršila tozadevna obravnava. Izkazalo se je, da slike na zidu Angeli j eve hiše niso bile dobro vtisnjene in i delane ▼ profilu, taxo da so bile zelo malo podobne sliki načelnika vlade, on. Mussolinija.
To dejstvo je porabil odv.. Franco Ferrero in v svojem čez
eno uro trajajočem govoru dokazoval, da Angeli pravzaprav ni zagrešil ničesar, ako so bile slike v resnici tako slabe. Predlagal je že tekem obravnave priče Carlotti, S al ligo j, Stanich in Coscier, ki so skoro popolnoma pobili trditve obtežilnih prič. Zaključil je z zahtevo, da se Angeli oprosti, ker ni zagrešil nikakega zločina.
Branil je tudi odv. Dino Ber-ton.
Prizivni dvor je sprejel tezo zagovornika in oprostilo Ange-lija, ker njegov čin ne tvori zločina.
Ferfolja je večkrat prisiljen do izpadov -in blokad, teda do goala ni
priSlo. Mnogokrat reši Božič kritično situacijo pred svojimi vratmi. Nato ser pomakne «Sv. Ivam zopet v napad. Pred rocolškimi vrati pride do incidenta, katerega posledica je bila, da sta morala Bidovec in Godina zapustiti igrišče. Babe k zakrivi hote roko pred svojimi
vrati. Kazenski strel, ki ga strelja Caligaris v vrata. «Sv. Ivan pa hoče rezultat zvišati, Zorzon dribla, strelja, toda njegovi streli ne najdejo vrat. Ob koncu je «Sv. Ivan* v napadu.
Četa zmagovalka: Ferfolja, Bo-tič, Bobek; Bje»kai\ Dougan, Sergij; Godina, Živec, Zorzon, Susterčič, Jaklič. .
Vesti z Goriškega
Goriške mestne vesti
TELESNA VZGOJA
SPORT
ŠPORTNO UDRUŽENJE Tehsišno vodstvo nogometa.
(Uradno poročilo — seja 31. 5.) Odobrena tekma: Sv. Ivan-Rocol 3-1.
Frenešena tekma: Sparta-Opči-
ne (rez.)
Tekmovanje rezerv: Sklene se, da pričnejo v nedeljo retour-tekme. Neodigrane to ur-tekme se bodo vršile pozneje.
TEKMOVANJE ZA KUPO «NAft GLAS»: Otvori se vpisovanje k tekmam za kupo «Naš Glas». Tekmujejo čete I. in II. divizije. Prijave (brez vsake pristojbine) morajo biti pismene in se sprejemajo do torka, 7. VI. 1.1., do 20. ure; poznejše so ne bodo upoštevale. Ostale podrobnosti se objavijo prihodnjič.
Nedeljske tekme: Rezerve. Igrišče: Obzor ob 13.30 Rocol-Prosveta (sodi g. Verč), ob 15.30 Obzor-Spar-ta (sodi g. Pertot). — Igrišče Adria ob 16. Sv. Ivan-Opčine (sodi g. 2er-jal).	T. V. N.
SAVE8 SODNIKOV. (Uradno)
Izda se sodniška izkaznica gosp. Žerjalu Angel.
Sodniki za nedeljske tekme: Rezerve: Igrišče «Obzor» Rocol-Prosveta: g. Verč; igrišče tfObzor» Obzor-Sparta: g. Pertot; igrišče «Adria» Sv. Ivan-Opčine: g. Zer-jal A.
Opozarjamo vse članice na paragraf 28 pravilnika nog. prvenstva, ki pravi: Vse pcifateljske in prvenstvene tekme vodijo sodniki S. U.
S. S.
S. K. «Obzor».
Ali Vam* je mogoče odigrati na bmkoštni pondeljek prijateljsko nogometno tekmo z našo I. četo na našem igrišču? Odgovor v cEdino-sti» čim prej. S. D. «Primorje».
H. D. Presveta, Općine.
Je megoče Vaši II. četi odigrati na binkoštni pondeljek prijateljsko nogometno tekmo z našimi rezervami na n^s«*™ igrišču; uro določite pa sami. Odgovor Čim prej.
S. D. »Primorje.«
X. D. <Sf. Ivan - K. D. «Rocot» 1-1 (3-#).
Živic, Godina, Jaklič; Caligaris. Pred precejšnjim občinstvom se je v nedeljo odigrala linalissima med zgoraj navedenima četama. Trd je bil boj, težko je prišel «Sv. Ivan» do zmage. «Rocol je podlegel. Kaj je temu vzrok? «Rocol», kateri je izšel zadnjič z igrišča kot zmagovalec nad «Sv. Ivanom», kateri je preteklo nedeljo bil enak »Prosve* ti», kolosu prve divizije, je podlegel nasprotniku s takim scoorom. Glavni vzrek temu je, da igra «Ro-col» preveč individualno igro, igralci si ne zaupajo med seboj, vse njihove pasaže, vsa njihova u-panja se nanašajo na krasnega Ca-ligarlsa. Toda on ta dan ni prifiel do strela na vrata in mu ni bilo mogoče predreti nasprotnikovih vrat, ker je bil preveč krit in gledan od nasprotnika. Njih obramba je trda, z neutrudljivim Ražmom skoro nepremagljiva, halfska linija pa je negotova. Opazili pa smo pri «Sv. Ivanu«», da se stalno izboljšuje v tehnični igri, da so njih pasaže ostre in točne, tako da tvorijo like. V splošnem goji «Sv. Ivan» nizko hitro igro, katera gledalca elektrizira. V krasni formi* je bil ta dan Sergij in Božič, zadnji vreden drug nasprotnega branilca Ražma.
Žalostno pa je dejstvo, da se četa, ki vidi svoj poraz, tako demoralizira, da začne uprizarjati incidente po igrišču, kar je res graje vredno.
Po izmenjavi rož in pozdravov, da sodnik g. Kraljič znamenje za začetek igre. Zogo ima «Sv. Ivan», katero Živec pomakne z dolgo pasažo na Godino; v napad, v katerem je ostal skozi ves prvi polčas. V T zakrivi rocolski igralec v kazenskem prostoru roko. Sodnild prisodi kazenski strel, katerega Živec na taktičen način strelja v vrata. fcoal. «Rocol» hoče izenačiti, toda halfska linija je neprebitna. Smo v polovici I. polčasa, ko dobi Godina dolgo pasažo, katero ulovi, zdribla hranilce in gre z žego naravnost v vrata. Pri tej priliki začne publika kričati, nakar je moral sodnik radi incidenta prekiniti igro za 2 minuti. Žoga koleba na polovici igrišča Rocola, nakar se Sv. Ivan »pet pomakne ▼ napad. Sergij dobi togo, napravi fugojdri-bla branilca pasira Jakliču, kateri strelja neubranljivo. Ob koncu polčasa najdemo «Rocol» v napadu.
IL polčas. Takoj se je opazilo, d» «Rocol» reagira. Bil je v premoči.
Preselitev kvesture
V torek se je sklenilo, da se preseli goriška kvestura v deželno palačo na Stolnem trgu. Doslej je imela svoj sedež v pritličju goriške prefekture. V malih in maloštevilnih sobah se je stiskala, kakor je pač mcglaL Sedaj bo pa imela več in večje prostore.
Porotne razprave v Gorici
Kakor milo svoje dni poročali, sa se začele v pondeljek na goriški okrožni sodni j i porotne razprave.
Prvi se je moral zagovarjati Medved Franc, da je dne 24. julija lanskega leta ob enajsti uri zvečer ranil z nožem svojo ženo in svojega sina. Do podobnih domačih prepirov je bilo prišlo že več krat prej. Obtoženec, nasilnež in precej vdan pijači, si je v te pel namreč v glavo, da imala njegova žena in njegov sin med sabo ljubavno razmerje.
Razprava je potrdila v oolni meri, kar je trdila obtožnicam Obe prizadeti stranki, žena in sin, sta: po končnem zaslišanju izjavila, da odpuščata možu in očetu.
Dan pozneje se je razprava nadaljevala in obtoženec je bil obsojen na štiri leta, en mesec in devet dni ječe, na izključitev i2 javnih uradov, na zaplembo noža in na plačilo sodnijsk.ih stroškov.
SKLEPI UPRAVNEGA ODBORA GORIŠKE POKRAJINE Is šefe dne 27. maja 1927. A. Zadeve, ki so ee odobrile brez
: Prispevek Rdečemu križu; Kred: Prispevek državnemu patronatu;
Kanmje: Letni davek na licence; Žaga: Prispevek državnemu patronatu;
Dreinlea: Prispevek kmetijskemu uradu;
Pokrajinska uprava: Pravilnik za preventiven pregled bikov;
tovarjan: Družinski davek. Tudi za leti 1925 in 1926;
ttebrije? Prispevek za cest-no uporabo za 1. 1927.;
Trenta: Prispevek Rdečemu križu;
Prvafiflna: Prispevek «Balilli»; Vojeko: Prispevek za cestno uporabo za 1. 1927.;
fant vrli: Stalni letni prispevek državnemu patronatu za nezgode in socialno za v ar . uije;
Bilje: Oddaja zemljišča po posameznih kosih;
Sovodnje: Davek na napise; Bregimf: Prispevek za spomenik italijanskemu mornarju;
Gofače: Prispevek kmetijskemu uradu;
Svpeaftca: Prispevek državnemu patronatu;
Sedlo: Prispevek za spomenik italijanskemu mornarju;
Hehifjf Prispevek šolskemu par tronatu;
P m iiIim || Prispevek za drž.
dela;	. , J ,
Opatjeselo: Prispevek državnemu patronatu;
Skril}*: Prispevek pokrajinskemu udruženju samoupravnih čini-teljev;
Darnberg: Prispevek za spomenik italijanskemu mornarju;
Erzelj: Prispevek šolskemu patronatu za leto 1927.;
Gorica: Mesečni prispevek pokrajinski upravi za poslovanje deželnega muzeja;
Vipava: Davek na obrt in patente;
Pokrajinska uprava: Prispeven za poslovanje kmetijskega urada;
Bovec: Prispevek državnemu patronatu;
Kamnje: Davek na vozila in slu-
žžnčad;	^
Pokrajinska uprava: Dovolitev podpore avtomobilskemu podjetju inž. Ribi-ja Camp.; Vrtojba: Proračun za 1. 1927.; Pokrajinska nprava: Prispevek za spominsko ploščo miličarju Kerševanu-
B.	Zadeve, ki so se sprejele po* gojno:
BanJSIca: Proračun za leto 1927.; lo^ko: Prispevek državnemu patronatu; pHnihif: Proračun za L 1927.; Banffelca: Prispevek državnemu patronatu;
Kobiaalava: Proračun za 1.1927.;
C.	Zadere, o katerih m le izjavila mnenje:
Gorica: Nakup nepremičnin od sester Amalije in Justine Paroli;
BanjUca: Nakup zamlji&ča ca napravo občinske poti;
Ouifce Nakup nepremičnin od Domeniš« Ivana in Rocalije roj. Birtič.
D. Zadeve, ki so ae odložile:
Šempas: Dovolitev draginjske d oklade občinskemu osobju;
Kal: Pravilnik za občinske uradnike in uslužbence;
E. Razno:
Srpenlca: Sprejme se dedščina Trebše Terezije. Zahtevajo se zemljiškoknjižni izvlečki in posestne pole.	_
PRVAČINA Prireditev
Je žal stara bolezen pri prva-ških prireditvah, da ga ni in pa ni miru v dvorani. Pridno prva-ško društvo bo pač moralo vzgojiti in pripraviti poseben zbor rediteljev, ki bo pazil na red. Pri zadnji prireditvi je nered dosegel kar naravnost rekord. Vptije dojenčkov, na galeriji prerivanje, neki parček je celo plesal, vse to je napravilo več šuma kot pa igralci na odru. Človeku je bilo naravnost žal, ko je videl, da je vse hvale vredno prizadevanje dru&tveni-kov bilo brezusrpe&no pri toliki brezbrižnosti nekaterega, dela občinstva.
Dobro so bili koetumirani in maskirani igralci, scenerija o kusno prirejena, samo igranje je pa pole# dobre volje pokazalo nekaj slabih mest zlasti v izgovorjavi.
Z veseljem je pa bilo opaziti, da je prireditev prešla brez nepotrebnega plesa. Niiso lahke razmere v Prvačini, kmetski fantje in dekleta so morali sami vse z lastno močjo ustvariti prireditev, za katero je bilo treba silno dosti premagovanja in žrtvovanja. To nam je porok, da bo prvaška mladina še v s trajala na tej poti in očiščena nekaterih napak pogosto nastopala.
ČRNI VRB NAD IDRIJO
Le redkokdaj zaide kak glas iz naše vasi v časopise. Pa vseeno ni tako. prazna naša bisaga. Mnogo stvari bi ratdi opisali in povedali. Naj nam torej uredništvo dovoli, da se malo obregnemo ob naše delo na kulturnem polju.
Že bo leto dni, odkar so nastopili naši diletanti poslednjič. Bilo je to lani za binkoštne praznike. Igrali so Ganglovo dramo «Sin», ki je razmeroma dovolj dobro uspela. Od tedaj dalje čitamo samo lepa poročila o javnem delu drugod, pri nas pa se nihče več ne zgane in ne zmeni za to, da bi nastopili tudi mi pred ljudmi ali pa se vsaj notrainje uredili na kak način in znova postavili na trdno našo nekdaj lepo delujočo Čitalnico. Da se ne moremo razmahniti, kot bi trebalo, je krivo predvsem ono grdo in nepravo domače nesoglasje, ki ovira potem vse ostalo delo v toliki meri, da se nikomur ne zdi vredno zastaviti svoje moči za nehvaležno javnost. Dalje nas žulijo tudi druge stvari. Za dvorano Gasilskega doma treba plačati skoro enako visoko ceno kot za gledališče v Idriji. Vemo, da bi naši gasilci radi pomogli svojemu durštvu in mu dali kaj novega, predvsem raznega orodja, s čimer bi le koristili splošnosti, in radi podpiramo njih dobro voljo in stremljenje za nabavo najpotrebnejšega, toda vseeno ni potreba ovirati s tem kulturnega dela. domačinov. Lansko leto smo imeli žalostne izkušnje tudi drugje. Kjer smo najmanj pričaieovali, smo morali plačevati. Vstopnina pa ne more biti visoka, ker naše ljudstvo nima denarja !n dvorana je majhna. Zato se noče nihče več podajati v nevarnost kakega doplačeva-nja ali kaj podobnega, temveč si vsak misli, da ni vredno žrtvovati prostega časa in da ga je bolje zapraviti kje drugje, v gostilni itd.
Fantje in dekleta, popravimo se. Ali nas ni lahko sram, da prav tu in le pri nas še vedno spimo, ko je vsepovsod drugje po deželi začelo z novo pomladjo novo delo. Zganimo se še mi in začnimo. Knjige nas še čakajo. Zdaj se zabavajo z njimi miši in take živalice. Ljudje pa so bre® njih in si žele dobrega čtiva. Zakaj jih ne damo med nje? Ali res ni nič več one dobre volje med namf, ki nas je nekoč držala stalno pri delu? Saj ni treba, da se zapodimo takoj na oder in k: igram Tudi notranje, v društvu se da mnogo napraviti Žalca j M mi ne peli, ko pojejo drugod? Zakaj bi
ne imeli sestankov, ko jih iraa>< jo povsod. V tukajšnjem dru« štvu niso vsi vaščani. Ra&deli-mo si ljudi in delajmo za iste cilje v bratski sloji. Nihče n m ne bo branil. Zato bolje, da za6« nemo danes nego jutri. — Zdanimo se, saj nam. stojo ob strani z dobro voljo pomagati ljudje, ki so že ponovno dokazali, da jim je kulturno dek> med ljudstvom sveta dolžnost Naj nas ne strašijo temni oblaki, za dežjem in gromom mora priti solnce.	Vaščan.
DOL - OTLICA
Ne bi bilo prav, da greuio kar tako mrzli mimo našega semrijai tecr ne povemo javnosti, kaj vse se pri nas dogaja. V sedmih letih, pravijo, pride vse prav. Semenj ni bil posebno sijajen, ai bil bi dokaj boljši, če bi se zanj več pobrigali. Najbrže zanj nisa vedele niti najbližnje vasi. Morda so naši dobri voditelji mislili, da veter ponese novice v raJzne kraje, ki privabijo sej-marje na Goro.
Največ so brez dvoma mi tenu semnju, ki se je vršil 25. maja, imeli dobička, gostilničarji, ki so potočili nekaj litrov več kot ob drugi praznikih. Obiskovan je bil semenj le od domačinov, tujci so bili zelo redki.
Kar se tiče blaga, je bila dobra zastopana goveja živina, ki jo tudi tvorila pretežen del semnja. Bilo je na semnju kakih 90 glav, a sama domača živina. Poleg tega je bilo tudi par glavi drobnine. Manjkalo pa je kupcev. O tem priča dejstvo, da sa bile prodane le štiri glave goveje živine. To ni zadovoljiv pojav, Če pomislimo, da kupci jako pogostoma povprašujejo pa Gori pa živini. Jasno je, da glas o našem semnju ni šel čez domači plot. Drugega blaga je bilo prav malo. Nekaj kramarije in par kosov poljskega orodja jei tvorilo ves ostali1 del semnja. Bil je tedaj le nekak, živinski razstavni semenj.
Priporočalo bi se, naj se vi bodoče posveti sejmom več pozornosti. Če se ne privabijo tujci, semenj nima pomena.
Na našom občinskem uradu, upamo, se končno vendar naredi red. Potreben je toliko kot zdravje bolniku. Želeli smo vsi Gorjani, izvzemši nekaj «žlah-te», da so stvar izčisti. Znali si nismet pomagati, čeprav smo čutili, da se dosti ne dela v našo korist. Sedaij pa je prišlo samo oh sebi. Občinski tajnik je moral zapustiti pisarno in mi smo prišli na jasno, zakaj ni hotelo biti c.d nikoder imioprih rešitev in odgovorov na naše prošnje za pokojnine. Dognali smo, da so ležalo prošnje že celo. po dve leti v pisarni, oziroma razne informacije, ki so se tikalo vojnih pokojnin. Mnogi, ki jim je pošteno pritikala pokojnina, so zaman čakali nanjo. Bolehali so in stradali doma, ker zal delo niso bili in niso. Znalo se je le ljudi voditi za nc^ in iz njih tu pa tam izvabiti kako «nodporico».
Upamo, da oblastva ne bodo gledala skozi prste, marveč bodo znala upoštevati besede ministrskega preds viika, ki za hteva red in disciplino. Mi ptt bomo stvari posvetili vso pažnjo in o priliki dali še zanimivejše stvari v javnost.
ŽTEVERJAN Samemor.
Ko je hotel odpreti občinski uslužbenec Planišček Miha neka vrata v občinskem domu, je zapazil obešeno, viseče truplo. Bil je to eden in štirideset letni Lenart! Benedetič iz Cerovega, ki mu je bila granata pred tremi leti izlila obe očesi, ko se je kot uslužbenec pri krmins'u tvrdki za pobiranje vojnega materijala ponesrečil. Oslepel je tedaj i*>-polnoma. Dobival je majhno občinsko podporo, in se preživljal z beračenjem. Ker ni mogel doseči kake večje podpore, da bi ga; rešila beračenja., se je skoraj gotovo v duševni zmedenosti oba sil. Trunio so prenesli v mrtvašnico domačega pokopališča.
AJDOVŠČINA
Elektrarna na Ilublju, d. z o. z., si je izvolila na svojem zadnjem občnem zboru sledeče na^ čehstvo: Križaj Anion, Feigel Anton in Repič Leopold. Njih namestniki so: Veno Pilon, Rustja Anton in Bolko Ignac.
AVČE
Drugega za drugim, s kratkim presledkom, smo imeli v teku enega meseca, v naši vasi, kas 4 pogrebe. V pondeljek smo po-grebli, na njen 17-letni poročni dan, mlado mater Marijo Ma-karovič v 37. letu starosti, ki sq je po dolgi borbi s sušico odzvala klicu iz večnosti. Zapušča soproga in 6 nedoraslih otrok.
Predna se je zagrnila zemlja nad to žrtvijo, ji je sledil po isti
Trst, dne 2. junija 1927.
<EDINOSTi
m.
poti nadebudni šele 17-letni mla^ denič Valentin Šuligoj od Martina.
Kratko, a odločno se je upiral koščeni roki, ki ga je brez usmiljenja izpulila iz lepe življenjske spomladi od ljubečih stariSev, bratov in sester, ter ga prinesla v krog- utešenih. Lahka jima domača gruda.
SV. LUCIJA <£aj bova šparala... Žilo polipa, goldinar otipa
Prav lepo in vzpodbudno je bilo pri nas, ker smo imeli celo vrsto ljudi, ki so tako lepo pod-
gali: «Treba je štediti. Štedimo in delaj mo.» Tako je šlo cele tedne kar naprej. Kmalu smo mislili, da bomo morali ustanoviti še najmanj dve hranilnici in še zavarovalnico zoper tatvine. Pa so nas naenkrat prevarili v tem našem zadružnem stremljenju. Najbrže so že preveč naš parali ali pa je že preteklo dovolj časa, odkar je vlada priporočila največjo štednjo. Izdali so namreč drugo povelje: «Veseliino se, življenje je kratko, zato so pa, noči, posebno ob sobotah dovolj dolge.» Posebno dolga je bila ona pretekle sobote. Naštedilo se je obilo žolča, tako da ga nam mislijo vsakemu nekoliko podeliti.
Nekateri se čudijo, kako da se ljudje zopet zatekajo k raznim mmčem. Pa kako bi se ne, ko je pa zdravje tako drago, drago, posebno za bolnike, ki ga skušajo pridobiti potom zdravnika. Oni prispevek, ki ga daje občina za občinskega zdravnika, bi prav lahko odpadel, občina bi s tem pridobila. Ljudstvo namreč prispeva že dovolj k vzdrževanju zdravnika in ne bi bilo lepo, da bi bil ta preplačen. Ali pa naj bo občinski zdravnik res občinski zdravnik, ki skrbi kot občinski nastavljen-ec za telesno zdravje občinarjev in pa tudi njihovega j etičnega denarnega mošnička. Ako. ne preneha sedanje stanje, si bomo pa poklicali v občino zasebnega zdravnika in bomo še vedno na boljšem.
TOLMIN.
Zadnje čase se je organiziral na pobudo našega poteštata in profesorjev tukajšnje gimnazije krožek, ki si je nadel nalogo, da bo vzdrževal bodisi vsak teden aJi pa vsakih štirinajst dni javna predavanja v prostoru kinematografa. Gospodje, ki so organizirali imenovano skupino predavateljev, pravijo v okrožnici, ki so jo ozdali, da so prišli na to misel po vzgledu drugih krajev. Ideja, v kolikor je zasnovana na kulturni podlagi, je lepa. Gospodje pa niso pomislili, da je velikanska večina tolminskega prebivalstva slovenskega rodu in ne razume italijanskega jezika. Torej naj bodo predavanja še tako informativnc-kul turnega, značaja ali pa gospodarskega ali kateregakoli, če so ne bodo podajala v jeziku našega prebivalstva, ne bodo imela uspeha. Res lepe so misli o snovanju kulturnih zajednic, toda naj se pri tem upoštevajo razmere in dejstva, ki obstojajo v kraju, kjer take stvari stopajo na površje. —
Z napetostjo srno pričakovali, da nas naši diletanti presenetijo preteklo nedeljo z lepo Cankarjevo farso «Pohujšanje v dolini Šent-florjanski». Slabo vreme pa je zadržalo naše fante in dekleta, da niso mogli pokazati, koliko premore naš naraščaj. Upamo, da se ta želja naraščaja izpolni morda že prihodnjo soboto zvečer na dvorišču gosp. Cazafura, oziroma prihodnjo nedeljo.
Odbor društva za tujski promet pridno pripravlja naš trg za sprejem letoviščarjev. Omenila se je že velika reklama v to s vrh o, nadalje velika vzpodbuda, ki jo je vse to dalo našemu olepševalnemu društvu itd. Toda kljub vsem tem pripravam ni ne duha ne sluha o leto-viščarjih, čeravno se bližamo gorkim dnevom junija in julija. Pretežna večina letoviščarjev je prišla iz Istro in Trsta; toda od tam ni nobenega odgovora. Vzrok temu bo najbrž finančna kriza naših glavnih pokrajinskih mest. — Bomo videli, koliko se obnese pozneje.
KOZAKA.
V nedeljo dne 2L , a. je priredilo Bralno društvo ljubko prireditev. Zal da je vreme nagajalo — vršilo se je na prostem — vsled česar se je začetek zavlekel za cele tri ure. Reklama je bila pomanjkljiva; lepake je treba nalepiti vsaj nekaj dni prej. Stroške za dovoljenje in reklamo je treba vedno tvegati, ker se dobi dovoljenje vedno šele zadnji dan, ko je že prepozno za reklamo.
Deklamacije, ki jih ljudstvo ne razume, nimajo smisla, zato naj v bodoče odpadejo. Anzengruberjev «Krivoprisežnik» je bil precej dobro podan. Škoda, da se prireditev ni vršila v dvorani, tu bi prišla ta lepa drama (ne vem, zakaj jo na splošno tako malo prirejajo) veliko bolj do veljave.
Seveda brez večjih napak ni bilo, imejmo pogum, da si to priznamo, da znamo v bodoče popraviti. In igralci — same mla«e moči — imajo ta pogum, zato smo uverje-ni, da bodo mnogo, mnogo napredovali.
Vsi igralci brez izjeme so elkali (t. j. izgovarjali so -1- na koncu be^ sede, kjer bi pravilno morali izgovarjati -n- n. pr. sem delal, prav sem delau, sem biu, sem govoru itd.), vsled česar je vsa izgovorjava nekam nenaravna, nedomača, prisiljena.
O poedinih igralcih samo to! Rriževec je bil na splošno dober, vendar bi bil moral svojo igro čustveno poglobiti, njegova razburjenost in jeza bi morali postopoma rasti pred gledalci skoro v blaznost. Najtežja vloga. Kmietovec je izpolnil svojo nalogo. Križevčev sin bo postal dober z malo šole. Veliki hlapec je bil malo pridigarski, sicer bo dober. Jaka je dobro igral, skoro malo pretirano. Ce si bo prizadeval, bo postal prav dober igralec. Po svojem značaju bi bil morda najbolj primeren za Križevca. Veronikina hči — na splošno dobra; bolj naravno bi morala igrati in govoriti, poaesto je zašla v deklamacijo. Več čustvenega vži-vljenja v vlogo. Kratkega krila bi nikakor ne smela imeti, kot tudi Križevčeva hči. Na splošno še danes kmečka dekleta ne nosijo kratkih kril, da ne gevorim o debi pred nekaj desetletji. Gospodinja z La-hovega bo.tudi dobra. Dosledno je pozabljala na svojih pet, šest kri-žev. Premalo se je poglobila.
Na splošno lahko rečemo, da imajo Kozanci dober igralski naraščaj. Če ga bodo senali šolati bodo prvačili v Brdih. V vloge so se pa na splošno — zopet morda Jaka — premalo poglobili in zato slabo Čustveno prom'kruli svojo igro. Nekaj vaj več ne bi škedovalo igri, da bi beseda takoj vpadala na besedo. Pri razburjenih ježah so presledki nekaj sekund naravnost neodpustljivi. S pogumom in vztrajnostjo na delo! V bodoče bi radi slišali tudi malo petja. Med odmori je kratkočasila občinstvo domača godba — štrajh, žal še velika reekost pri nas. Zanimivo je, da so vsi razen enega (7po številu) iz ene same rodbine, Prinčič.
Reditelji bi morali skrbeti, da se mali nepridipravi ne bi vkradli na prireditveni prostor in motili prireditve z neprimernim smehom) in tekanjem. Čudno vpHva na čl&ve-ka, ko vidi napol pjasen prireditveni prostor in nabito polno krogi j išče na gostilniškem dvorišču.
Gledavec.
Poslednji Članek iz naše vasi, ki je poudarjal treznost, povratek k nekdanjemu pravemu našemu življenju, h kulturnim zajednicam, naglašal našo vsestransko gospodarsko krizo, je zelo razburil skupino fantov, češ: »Opravljajo nas v časopisju kot pijance, razgrajače, ki iščejo svouh naslad izključno v vinu in gos«nah». Nisem mislil s svojim člank«m vznemirjati ne va-ščanov samih, ne enega ne drugega. V vsem svojem opisovanju sem navedel izključno le dejstva, ki so pač jasen dokaz vsemu. Gospodarska kriza je vsestranska, ustroj našega življenja ji je popolnoma nar sproten, ker se mi sedanjim zahtevam še nismo prilagodili; v vsem tem je treba le izobrazbe, za dosego katere pa nimamo nobenih drugih kulturnih zajednic razen društva. V tem obupnem stanju se moramo oprijeti z vso silo toga edinega pripomočka. V kolikor sem pa navajal gostilne in one peklenske podobice — karte, sem naglašal to
(Dalje na IV. strani)

Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da je naš nadvse ljubljeni sin in brat
Joško Biiisk
v 24. letu svoje starosti, danes ob 21. uri, po dolgem in mučnem trpljenju, preminul.
Pogreb se bo vršil v petek ob 17. uri Iz hiše žalosti v Sežani št 230 na domače pokopališče,
SEŽANA, 1. junija 1927. Leopold, oče. Karelina, mati. Poldl in Ivanka, sestri,
in ostali sorodniki.

to
Potrta neizmerne žalosti naznanjava, da je najina ljuba mama
danes ob 3. uri zjutraj preminula.
Pogreb drage pokojnice se bo vršil v četrtek, 2. junija, ob 5. uri pop. iz hiše žalosti v Sežani št. 100, na domače pokopališče.
SEŽANA, 1. junija 1927.	(704)
Anton, sin. Ano, hči.

ZAHVALA.
Ob priliki izgube našega dragega brata, svaka in strica
JOZVETA
se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, posebno pa č. duhovščini, pevcem, gasilskemu društvu, šolski mladini in vsem drugim, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. (706)	Rodbina KIAUTA.
Tržaško kmetijski fimžta v teti
naznanja, da je prejela te dni novo zalogo sledečega blaga:
PLUGE. Novo vrsto angleških plugov, Obračalnikov, vafem čistilnice za žito škropilnice «VolpA» in nehrbtne žvepiamike.
Čebelarske potrebščine. Umetne satnice, ter razne manjkajoče kovinske dele in potrebščine pri čebelarstvu.
Kcse znamke «Merkur«. Prijeli smo novo pošiljatev kos «Merknr» katere lahko oddamo tudi na debelo s popustom.
Dalje imamo v zalogi:
Žveplo in modro galico, keeifiča, razne vrste kos, klopala, lasen« grabl|ef vile za seno. VINOGRADNIŠKE PtTBEBŠČINC: Škropilnice raznih znamk, žveplalnike, gumijevo cev, ter razne dele za škropilnice.
UM1TNA GNOJILA: Mešanico
za zelen jad, superfosfat, kalijevo sol, amonijev sulfat itd. SBMBSfA. Razne vrste poljskih, vrtnih in cvetličnih semen, ter raz-no kmetijsko ročno orodje.
Tržaška kmet. družba v Trstu ul. Torrebianca 19, in Raffineria 7.
KMETIJSKO DRUŠTVO V GORICI
naznanja, da ima na razpolago še kakih 4S-5A q prvovrstne In zajamčene Bacijcnalne modre galtre,
katero je pripravljeno odstopiti po lastni ceni od L 280 q Iranko skladišč© v Gerici. Prevoz do postaje znaša pribl. 1.50 od kvintala.
Obenem naznanja svojim Članom, prednaročnikom, da je dospela iz inozemstva semenska ajda in kose Merkur, katere lahko dvignejo iz našega skladišča.	_
KUETMKO DRUŠTVO V GORICI ulica S. CU&vanni it i.

NALI OGLASI
BERLITZ-peSL
vodi v vseh jezikih.
Vta Fabio Filzi 23. pouk in Dre-729
VRVflA De Jong's hoiandski, zasluži lUfinHtJ prednost radi njegove prist-.nosti in izborne kakovosti.	712
ZLATARNA
BORZNA POROČILA.
Trst, 1. junija 1927. Amsterdam 721-731, Belgija 248-253, Francija 70.90-71.40, London 88.07J4-88.37M, New-York 18.10-18.20 Španija 313.50-323.50, Švica 348-352, Atene 23.65-24.15, Berlin 424-50-434.50, Bukarest 10.62J4-11.12H, Praga 53.50-54, Madžarska 312.50-322.50, Dunaj 250.75-260.75, Zagreb 31.70-32.20.
- Uradna cena zlata (31.5. L 350.60; vojnoodškodninske obveznice 62.80.
JAKOB BEVC
urama In zlatarna
Trst, Campo S. Giacomo 5
Zlato kupuje v vsaki množini po najvišjih cenah. Krone plačuje višje kot vsi drugi. Zaloga raznovrstnih ur in ziateaine.
706
N. Boisatti & Figlio, Trst, Curio 47 (lekarna Rovis) popravlja, prodaja is kupuje zlato, srebro po poitenili cenah. Govori se slovenski.	678
DHlf L 5.— Societa Ugure - Lom-llffU barda Piazza Scorcola 3, Tist. — Izdelek, ki se ne boji konkurence. Tovarna S. Vito al Tagliamento.	732
DEKLICA, 15-17 letna, se nujno išče za majhno družino. Trgovina, Trst, Ponziana, Via Zorutti 273.	734
PLAJHNO, krasen, s križanimi strunami,
kov. pl&Seo, se nroda z "amstvom po nizki ccm Via Solitario 25/111.	733
PHOffOLA, amerikanska, uporabljiva na vsakem glasovir ju, s sto valjarji slavnih skladateljev Wagner, Beethoven, opere, ogrete, se proda po nizki ceni. Via Solitario 25/UI _735
GLASOVIR, koncerten, slovite dunajske tovarne, kratek, s kovmasto ploščo, v najboljšem stanju, se proda za L 25C0.— Na ogled do poldneva. Trst, Via Scussa 3/II, Brana.	735
DOBRO nagrado dobi, kdor prinese lepega sivega mačka, zgubljenega v bližini Piazza della Borsa v ulico Cassa Rispar-mio 3, tobakarna.	736
BBMAKCII O priliki birme stikajte se v let. ateHjeju A. Jerkič, Gorica, Corso Verdi 36_
GLjKOL je edino energično zdravilo prati glavobolu, šibkosti, malokrvnosti, obaemogiosti. Izdelek lekarne Castclla* novic h. Trst, Via dei Giuiiani it. 42.
711
Isiitali Bett Boncina-Ffaetti
TtST - Via Mi« Filzi 23, V. radstr. Zajamčeno radikalno zdravljenje
Trganja v kolku
(Ischlae)
rokah in ledjih
Ltd.	(596)
Tih opijanja traja tri dneve.
Konzultacije: 10—12 in 15—17.
JE OfclGIHALMO M A 2110
S
^ K®W* OČESA IrfflJ
MBIftSfV vMtUUHAH
fiuuai mm - n tm s. Km t - im
Dl TRiESTE, ESTRIA E FREUII
V	četrtek 2. in petek 3. t. m.
bo ostalo skladišče kuhinjske posode v Trstu, Piazza. Ospifale št- 3 zaprto, da bo moglo osobje pripraviti likvidacijo vseh potrebščin, ki se nahajajo v skla-
1 • v v
discu.
V	soboto 4« t• m.
se bo vršilo zopetno od-pretje s posebno znižanimi cenami.
Odjemalci naj ne zamudijo te izredne prilike, da si nabavijo najpotrebnejše predmete.
TRST, 1. junija 1927,
705
FERRO CHINA PiGATTi
Okrepčevalno sredstvo, predpisano od zdravniških avtoritet proti
MALOKRVNOSTI, BLEDICI in za OKREVANJE	^
LEKARNA ZANETT9 - TRST - Via Mazzinl
ogu
znizana vozna ceca za. vse vlake
VELIKI LJĐBSKA VESELICA V JMI
5. JUNIJA
Odhod posebnih vlakov iz Trsta 7.55 in 13.—, Nabrežine 8.47 in 13.46, Prošeka 9.05, Gorice 7.53, Opčin 9.15 in 14.11, Sežane 9.29 in 14.25, Divače 9.53 in 14.46, Št. Petra 10.36, Bistrice 9.41.
znižana vstopnina
podlistek
(125)

V. I. &RLŽANOVSKA:
NEMEZA s
ROMAN
Hugo je naglo dvignil glavo, lahka rdečica mu je šinila v obličje in njegov ognjeni pogled ae je vsesal v oči mlade ženske.
— Razumem, kneginja, da hočete reči: «Uni-fcite v svojem srcu vsak spomin name, poiščite si drugo žensko, ki bo izpolinla važe življenje, ker jaz sem vafi pozabila, v mojem srcu ni več najmanjšega spomina na preteklost, ki bi vam mogla dati tolažbe v teh trenutkih vaše žalosti.® Le mirni bodite, Valerija, ničesar se več ne nadejam m ničesar ne zaiitevam; toda dovolite mi povedati vam, da vas nisem nikoli prenehal ljubiti: ne vaša prevara, ne oni strašni trenotek, ko so vas iztrgali iz mojega objema ter vas pcvedli k poroki, ne čas niso mogli uničiti te ljubezni. Zatorej je jasno, da ne more nobena ženska izpolnili
mojega življenja Jaz vem, da ste pozabili name in da naju je knezova gomila za vselej razločila; toda bil je čas, ko ste me bolj ljubili od Raulai Recite mi, da se včasih spominjate trenutkov, ki sva jih preživela nekoč v nevihti na otoku pod svodom hrastovih dreves, in uklonim se usodi ter bom dalje vlekel voje ničvredno, pusto življenje.
—	Takšnih trenoikov ni mogoče pozabiti, — je odgovorila Valerija ter izpreminjala. barvo. — Toda vi, Hugo, ali me morete ljubiti po vsem zlti, ki sem vam ga povzročila potem, ko sem bila žena drugega.
Bankir je krčevito stisnil svojo glavo z rokami.
—	Bog mi je priča, da sem se obupno boril proti temu čuvstvu; hotel sem pozabiti, zasovražiti vas; toda jaz sem začaran, prikovan s silo, proti kateri se ne morem boriti; vse fibre mojega bitja so zvezane z vami, Valerija, ter obvladujejo mojo razsodnost in mojo voljo. Obrnite se z jezo od mene, vem, da nimam pravice tako govoriti z vami; toda v teh frežkift trenotkih izgube m osamljenosti, poleg moje razrušene bodočnosti mi
je nehote ušlo to priznanje.
—	Ne obžalujte tega; to priznanje nam daje novo bodočnost, — je rekia Valerija ter stopila k njemu z bleščečim pogledom. — Ne, Hugo, ne boste sajnj in pohabljeni; Raulov grob na.ma ne bo v oviro, ampak oltar, na katerem se bosta združili najini srci, ki sta bili tako dolgo ločeni.
Vzela je iz nedrij Raulovo pismo in ga podala Hugu.
Kakor v sanjali je vzel on list in hlastno prebral zagrotaio poslanstvo; živa rdečica mu jo pokrila obličje.
—	Oh, velikodušni Človek! zlato srce! — je zašepetal; in pismo mu je padlo iz tresočih se pok.
V tistem hipu miz je pogled obstal nee Valeriji, ki g* je gledala s solznimi očmi; nagjo jo je povlekel k sebi in jo stisnil na svoje pcei. ^
—	Končno sesa te ftobign, moje božasstno, toda m	ceno! — je zacepetal strastno.
Njuni umirjeni srci sta se zlili v uruwu objemu. Valerija je prva preruSHa molk.
—	Moram iti, Hugo; je že služabnik bi utegnil priti semkaj
—	Da, draga; no, težko mi je ločiti se od tebe! Bojim ae, da se ne bi moja sreča izpremeuila v sen.
—	Tudi jaz se ne morem razstati s teboj; uJto si potrt, — je rekla z nežno skrbjo Valerija. — Pridi z menoj, Hugo; tvoja duša se bo nekoliko odpočila in mogla se bova prosto rasgo var jati. Nihče te ne bo videl razen udane mi Liže, pred katero ničesar ne skrivam. Sicer pa je itak vseeno! Jutri bodo vsi zvedeli, da si moj ženin.
Prispela sta v Valerij ino sobo, ne da hi ju ktio opazil. IJza, ki je bila ponosna in srečna, da so ji prvi sporočiti veselo vest, je prinesla ve-' čerjo. Prisrčen razgovor je okrepčal njune naravne siie.
—	Čemu ni ponvmftka sreča, nikdar popol-na? — js retoei končno Hugo m vuKhnil. — Tudi svojo srečo morava plačata s smrtjo dveh nedi>l£-rah
ža^nrt je popresil glavo. Valerija mu je stiflt
reko in 9a iz sobe; te nekaj trenotf&cv ae jq vrnite, e spečim irmlim Roukgn 7 naročju; bil jp Itoa predpodoba Egooma.
(Konec jutri),, j
•EDINOST*
Trst, dne 2. junija 1927.
le v toliko, <ia je premnogo drugih lepših zabav, bolj koristnih in zanimivih, kot so kartanje in raztegnjeno kričanje pri litronu vina na mizi. Ni treba, da se domneva, da so že pijanci oni, ki stopijo v gostilno. To se ni nikoli trdilo. Človek stopi v gostilno in še vedno trezen stopi iz nje. Nesmiselno se mi zdi le ono dolgočasno ždenje v gostilniških prostorih bodisi pri kartanju ali na ta ali oni način.
Vaščan.
GRAHOVO.
Cesta - mlekarna - maledmSje.
Skoraj vsekdar kadar kdo omeni
Grahovce v časopisih, vzame v opisovanje samo ene plati njihovega življenja. Danes naredimo izjemo in «ubijmo dve muhi na en mah».
Glavna cesta, ki gre od Kneza pa do naše vasi, je sedaj v takem stanju, da bi jo bilo težko imenovati ko tako. ker je vse vkup podobno le
porušenemu jarku. Misli se pač, da ko imamo železnico, ni treba, da bi imeli še cesto. Saj zadostuje eno* Tako najbrže misli uprava, a zraven te tudi naša občina, ker ne prva ne druga se ne zmenita za popravo. Grahovo je nekako prav v sredi baške doline, torej gre tudi skoro ves promet, ki ga imata tako gornja kot spodnja stran baške doline, skozi našo vas. Nujno potrebno je torej, da se tudi ta prometna proga uredi.
Kot posledica splošnega pojava organiziranja mlekaren v gorenje-soški dolini po vojni, se je ustanovila mlekarska zadruga tudi pri nas.
Kot vzor pri ustanovitvi si je vzela naše predvojne in prve povojno mlekarne, tako da je v svojem pravem obratu še precej zaostala, in ne more žeti onega uspeha. kot ga nudijo pogoji: nahaja se blizu železnice, da bi z lahkoto spravila blago na trg. Toda v svojem obratu je popolnoma zaostala in treba bi bilo korenite preuredbe, reforme. Treba je seveda danes slediti časom, Če se hoče kaj doseči. To pa se stori le tedaj, če se prilagodimo zahtevam današnjih razmer, zahtevam trga. Danes ne velja več ono, da kar je staro, preizkušeno ne vem kolikokrat, je tudi uspešno, ker če bi na to gledali mlekarskih zadrug in drugih organizacij sploh ne bi imeli. Danes se upoštevajo zahteve in dejstva. . Kaj bi rekel o duševnem razvoju? O tem je težko govoriti, ker se vsaj v javnosti ne kaže nobeno znamenje tega. Grahovci so padli v neko malodušje, nek indiferen-tizem in celotno grahovsko prebivalstvo se niti najmanj ne zaveda dvostranojti človeškega življenja. Namesto nujnosti v reševanju tako važnega kulturnega problema, se je naselilo v naše občimstvo nadvse škodljivo malodušje, ki nas tlači vse brez izjeme.
V	zaključek pripomnimo le eno dejstvo ki se je dane« pokazalo že z mnogimi primeri in zgledi določno izklesano, namreč: le oni narodi, ki so spoznali velikansko važnost kulturne vzgoje, bodo s pomočjo kulture dosegli tudi boljše materialno stanje, si bodo znali poiskati novih poti v gospodarstvu.
«VirFINBC» V IDRIJI.
V	nedeljo dne 22. maja t. leta smo gledali v našem gledišču predstavo te Žagarjeve drame v 3. dejanjih. Je to prvo tiskano delo mladega pisatelja, ki je zdaj član ljubljanskega nar. gledališča Ce se je ta drama že kje igrala, ni znano. Gotovo je le, da smo jo imeli v Julijski Krajini na idrijskih deskah prvič. Res, da nekoliko spremenjena, je drama ostala v bistvu vendar ista in je žela iiepričakovan •uspeh pri občinstvu, ki je našim diletantom biio hvaležno zanjo in jo želi videti še enkrat.
Da je drama uspela vsaj v eni meri kot je to pri diletantskih od rih pričakovati je predvsem zasluga Angele, ki jo je dala gdč. Malči Pajerjeva in Tona g. Antona Ko-kalja, ki sta medsebojno ustvarila eunanjost njeno, medtem ko resnično dramo doživi le Peter. Igra nam kaže dokaj naturalistično družinsko življenje dveh poročencev, Tona in Angele, ki ne po svojih značajih in niti drugače ne sodita skupaj. Angelo je ljubil bolj od Tonff Peter, ki je dober in plah Človek, docela nesamostojen, ki si ne more ukazati moči nad srcem in pusti pluti ladjico svojega življenja kot jf drugi kažejo smer. Ko so se nekoč vračali iz sejma je Peter povedal Angeli, da jo ljubi. Ona mu ni verjela. Pozneje je prišel k nji vaso-vat, pa je tako plaho potrkal na njeno okno in tako tiho govoril, da ga je Angela v kamri komaj slišala in se ji je zdelo smešno odpirati otroku. Ton je bil bolj drzen in je liodil k njej vsak večer. Nazadnje se je z njo poročil, Peter pa je odšel v Amerik®. Vse to zvemo iz pogovora med njimi za časa drame, ki se vrši de«et let poeneje, ko se je Peter z bogatim denarjem vrnil domov in naiel brata in ženo v mučnem razpoloženju družinskega prepira. Angela je bila bolna in je rodila mrtvoudno dete, že pred osmimi leti. Njena mati je umrla slaboumna. In Ton kot Angela, oba sta naveličana tega življenja, medsebojno »e ne moreta trpeti. Angela je »ato vesela Petrovega Pri-faoda, ker bo imela vsaj človeka, ki mu bo mogla potožiti in povedati. Poleg teg®. Angela v svoji ženski tenkočutnoeti ve, da je Peter nesrečen in si očita tudi, da je ona sama kriva svoji in Petrovi nesreči. Zato 'se oslanja nanj, Ton pa gori ljubo-
sumja. Nazadnje sklene iti od doma in pustiti Petra z Angelo doma. Peter ve, da ne dela prav, si očita, da je naredil narobe, ko je priSel domov, a se vdaja vedno globje svojemu srčnemu nagnenju in Angelinim nastavam. V zadnjem dejanju doseže mati sporazum med brati, ker Ton je tudi prešibak, da bi odžel od doma. Tedaj udari Angela s poslednjim orožjem, da doseže svoj namen: Tonu v:*žo v obraz, da je otrok Petrov in ne njegov. V pijanosti — on ne razsodi, da je to nemogoče, vskipi znova in v navalu besno s ti ubije ženo in se nameni sebe obesiti. Peter ne more več preprečiti zločina, v poslednji sceni pa dahne iz sebe vso ljubezen do Angele. — To je kratka vsebina, ki ji besede niso popoln izraz ampak igrajo tu vse duše, le da se Tomu in Angeli izpahne njiju drama navzven, Petru pa vdari v notranjost. H koncu naj rečem le to: Naš oder se dviga. V dve smeri kaže njegova pot v novo delo, način, izvedbe na odru in v srečno izbiro dramskih del. Letošnja sezona še ni docela zaključena, in se nam obljublja še dvoje prireditev do konca junija. —
Kot prva se bo igrala vesela šala «Cigani» ki se je dala pri nas že pred šestimi leti in je bila veselo sprejeta. Letos bo izpopolnjena še s petjem, ki je tedaj moralo odpa-stl. Naši diletanti jo bodo dali drugo soboto in nedeljo v juniju. Za danes naj bo to le v obvestilo ostalim društvom in občinstvu, ^ki sicer z vstrajno voljo 6premlja naše delavce na* njih poti in jih ne bo pustilo osamljene edaj ob koncu dela. —;
POBBRDO. Nepravilnosti ali kaj.
V hišo Antona Kovača v vasi Ba-či je prišel na ukaz učiteljice Sitta-ro nek Finetti ter nasilno vzel iz predala knjige «Prve korake». Isto je storil tudi po drugih hišah. Ker ima Finetti še razne druge naloge v svojem življenju, je to, postopanje tem bolj čudno in škodi ugledu oblasti. Oblasti naj čimprej poskrbi, da jim ne bo kdor si bodi kradel ugleda in zaupanja vanje.
starrilai na pravilno stališče. In vendar je alučajj jasen. Komisija je sklenila, obrniti ae na ministrstvo v Rim, ki naj odJo-ali ima naša živinorejska zab druga prav, ko dobro izvrSuje svojo nalogo v skladu z zakonom pri pospeševanju živinoreje v svojem delokrogu.
Naj ministrstvo odloČi kakorkoli, eno pa je že danes gotovo, da sitnosti, ki se zadrugi delajo, niso v tem slučaju na mestu.
(«Go®p. vestnik»).
ZA POVZBIGO ŽIVINOREJE
V petek dne 27. aprila 1927 se je vršila prva seja na novo usta-
tiSkem muzeju v Londonu hranijo kamenito reliefno podobo, ki predstavlja asirskega kralja Senaheri-bi, ki Je žigvel 700 let pred Kristusom. Na reliefu eo poleg njega upodobljene tudi ženske postave, ki držijo v rokah pernate pahljače.
V	muzeju v Boulaku, ki se nahaja blizu Kaira, hranijo lesen ročaj. Na enem koncu tega so v polkrogu zvrtane luknjice, v katerih so bila nekoč nojeva pereca. Ta ročaj so našli v grobnici faraona Amenhotepa I., ki je vladal nad Egiptom v sedemnajstem stoletju pred Kristusom.
V	Indiji so -bile pahljače v naj-davnejših časih ne le znak vladarjev in oblastnikov nego so jih tudi častili kot sveta znamenja. An-
novljene pokrajinske živinorej- giegfci kralj Edvard, ko je bil še ske komsije za Goriško. Člani princ, je potoval po Indiji, kjer so
__Ir,::»	mnr] ^m n-imi tlirll wvn nnHrtniH cn^OcfA nalllio^rt lffl-
komisije so med drugimi tudi sledeči gospodje: Miltan. Klav-žar, Živinorejski nadzornik v Gorici, Štepan pl. Premerstein z Jeličnega vrha, Viktor Hrova-tin iz Vipave, Anton pl. Zucca-to iz Me dane.
Komisiji je bilo podano poročilo o stanju govedoreje na Go-
nra poklonili srčasto pahljačo, ka tere starosti ni poznal nihče.
V srednjem veku so s pahljačami odganjali muhe tekom verskih obredov. Po vzhodnih deželah jih rabijo v ta namen še danes. K že-nitvanjski opremi aristokratskih Rimljank je spadala tudi pahljača. Poročna pahljača kraljice Teolin-de (sedemnajsto stoletje) je ena
imela je namreč na sredi svileno masko z dvema odprtinama za oči.' Za tako pahljačo je skrivala svojo razburjenost Karlota Corday, ko se je priplazila k teroristu Jeanu Pavlu Maratu in ga ubila
DAROVI
Mesto venca na krsto prijatelju Ivanu Stegu, daruje g. Josip Lav-renčič iz Postojne Lit 30.— «Sol-skemu društvom.
Mesto cvetja na grob pok. Dragi Sancin, daruje družina Demark iz Ricmanj Lit 20 za «Šolsko društvo«.
Cenjenim darovalcem prav sTČna hvala!
Roaeljubi, spominjajte se »šolskega draživa*!
Reška pokrajina
JJAIL BISTRICA
^Prostovoljno gasilno društvo* v II. Bistrici naznanja, da se bo vršil v nedeljo dne 12. t. m. ob 2. uri popoldan v gostilni pri J»žu njegov 28. redni občni zbor. V slučaju, da se zbora ne udeleži zadostno število članov, se bo v smislu pravilnika vršil drugi občni zbor eno uro pozneje ob vsaki udeležbi.
Prosimo vse člane, da ne odrečejo svoje udeležbe.
Odbor.
riškem, o dosedanjih ukrepih za	izmed mnogih dragocenosti, ki jih
njen napredek in o ukrepih, ki	hrani katedrala mesta Monza v
jih bo treba napraviti v bodoč-	Italiji.
»osti da se ta važna panoga	Pahljače, ki se stisnejo skupaj,
one višine, ki ji pJ^J®	KitajcL Že ob svojem postanku so
lahko doseže. Glavna skrb Ko-	m& ^ pahijače podobne današ-
misije bo morala biti, da tutu	Ogrodje je bilo narejeno iz
v bodoče zagotovi zadostnih	bambusovih Viter, na katere je bil
sredstev za podpore pri jjroskr-	| v polkrogu prilepljen na razne na-
bovanju čistokrvnih bikov.	I čine olepšan papir. Na Japonskem
Država je dala za leto 1926-27	in Kitajskem ne nosijo pahljač sa-
na rajzpolago 50 000 lir za na-	mo ženske, nego tudi moški in to
kun bikov za osveževanje krvi.	velja za vse stanove V Franciji
q f™ rlMiariem se ie nakupilo	hranijo še vedno neko pahljačo,
S ? hikr Jv hE-	W i« znamenita radi tega, ker jo
na Koroškem 12 .^cev l^an-	^ Ritajski poglanik podaril
ske pasme, v Švici 17 b.kcej si-	Znanja Napoleona I. v ve švicarske in 2 bika rdečed-	lctn 1804 neki zali dYOrni dami. kaste pasme. V tekočem mesecu	Med portugalskimi aristokratka-se nakupi še nekaj bikov belan-	mi se je udomačila pahljača teške pasme. Pokrajinska uprava	kom Štirinajstega stoletja, v An-je prispevala v ta namen do se-	gliji je pa prišla v modo tekom daf 13 000 lir	vlade Riharda II. V inventarju za-Iz poročil okrajnih živinorej-	puščine francoskega kralja Karla skL Zborov sledi, daje večina	V *
vasi preskrbljena z biki. Le g*	J^l&L z gibi (rebri), na kateri je
vasi ruma se svojih spusčeval-	j\j nasUkan kraljevski grb. Po Ita-
nic. Kar se tiče pa kakovosti- bi-	^ wle pahljače prej v modi
kov, ni podofcaj takšen, da bi ga	nego v Franciji. Zatrjujejo, da
hvalili. Treba bo tu še mnogo	jih je v Franciji vpeljala šele Ka-
dela, da se vse tako uredi, ka-	tarina Medicejska. Tudi v Španijo
tor razmere zahtevajo. Brez	| so bile pahljače zanesene iz Itali-
Gospodarstvo
ŽIVINOREJSKE ZADRUGE IN BIKI
Kakon o spuščevalnicah bikov, o katerem smo v listu že večkrat pisali m ki je vzbudil toliko prahu — odobravanja in jeze — po deieli, ima gotovo znake dobrega zakona na sebi. Njegov namen je:
a)	da uredi spuščevalnice bikov in
b)	da se te spuščevalnice bikov preskrbijo z dobrimi bikL
V	dosego tega namena določaj da morajo biti potrjeni vsi biki brez izjeme, torej tudi oni, ki so določeni le za zasebno rabo. Ce se torej govedorejci ravnajo po teh deločbah, je zakon svoj namen dosegel.
V	drugi vrsti določa) zakon, da morajo živinorejske komisije določiti skočnino, ki naj jo plačujejo oni živinorejci, ki se poslužujejo javnih spuščevalnic bikov, torej tujih bikov. In to sksočnino morajo bikorejci pobirati v določen* višini. Namen te določbe je tudi jasen. Naravno je, da zasebnik, ki imai svojega bika in ki ga sme rabiti le za se, ne bo plačeval skočnine sebi.
Zakaj poudarjamo to? Nekje se je ustanovila živinorejska zadruga, ki ei je nabavila lepega bika; bika je pristojna komisija potrdila kot sposobnega »a spuščanje. Zadruga si je nabavila bika, da izpolni s tem eno nalogo, ki jo predpisujejo zadružna pravila* Po prewilih pa imajo zadružniki pravico se posluževati zaj-družneflpa bika brezplačno. In zadraga je torej ravnala čisto pravilno, ako je svojega potrjenega bika spuščala za svoje člane brezplačno. Kdor pozna namen in smisel veljavnega zadružnega, zakona, mu bo to tudi jasno.
Kaj pa se je zgodilo? To hvalevredno ravnanje ži vinorejske zadruge pa ni dobilo odobravanja od nekoga, ki bi moral prvi jo pohvaliti in jo postaviti še za zgled drugim. Vložena je bila ovadba na pokrajinsko živinorejsko komisijo, češ da zadruga ne terja predpisane skočnine. Komisija pa se ni mogla odločiti, da bi se po-
dobrih hfkov pa je vsak napredek živinoreje izključen. Novi zakon o spuščevalnicah bikov n njegovo strogo izvajanje more v tem oziru v kratkem Času roditi velikih uspehov.
V svrho, da doseže »vol na>-men, je komisija konečno sklenila:
1.	Da bo še nadalje kupovala in razdeljevala pod ugodnimi
jogoji čistokrvne bike in pa do-yre mrjasce.
2.	Da bo delila nagrado za dobro vzdrževane junčke ob
je. Vsekakor je treba priznati, da so Šele špansko in francoeke lepotice znale spremeniti ta prašek v umetnostno orožje, s katerim so spretno omreževale moški svet. Raevil se je celo takoevani «jezik pahljač*, to je, potom posebnih kretenj s pahljačami so prelestne solnčne rože sporočale ljubavna poročila svojim kavalirjem. Pahljača je tako polagoma postala nekako orodje greha in ni bilo čud-uo, da se Je v sedemnajstem stoletju pojavil iz verskih ozirov proti njkn odpor. Verskim gorecni-kom je naposled uspelo, da so pregnali izdelovalce pahljač is Fran-
priliki spiošnih pregledovanj ^^ izgnanci so zbežali večinoma
-»__:___I _ a _:«	«oiannvUi tam npkn-
bikov.
3. Da bo organizirala razstave mladih bikcev v glavnih diščih vseh treh govedorejskih okrožij in da bo prirejala od ča>-sa do časa razstave goveje živine
v Anglijo in ustanovili tam neka ko ceho izdelovalcev pahljač, ki še danes obstaja, dasi ta moda umira Preden se je pa to zgodilo, zlasti pod vlado Ludovika IV., se je ta obrt razvila v visoko umetnost Pahljače iz tedanjih dni so tako čudovito krasne, da jim ne

4.	Da bo širila potom pred«- najdem0 podobnih v vsem poznej vanj in živinorejskih aestan- g^ ^aS|lt Ogrodje je bilo narejeno kov živinorejsko propagando. I ^ krasno izrezljane slonovine, ki
5.	Da bo začela splošno ozga-1 j* bUa po vrhu še bolj ozaljšana mzaciio živinorejcev in z uvaja- z zlatom in srebrom. TenČica, ki je niem rodovnih knjig za bike, bila razpeta čez, je bila iz tenkega £ hjSo^aodo vse spuščeval- u^ja, ^^ittnjej sobi" niče v pokrajini urejene	^^^aU^so^ priStlvlfale
6.	Da bo P^edovala pnjpn-	dogodke.P	, .. stojnem ministrstvu, naj nazah p^jac je bilo mnogo vrst, kajti že goriški pokrajini z ozirom na ^aknr z obleko tako so tekmovali njen težki povojni položaj letno ^ 8©boj, da pokažejo kaj poseb-večie podpore za povzdigo ftvi- ^ novega in izrednega. Posebno noreje. I kurjozna je bila pahljača z masko;
Dalje je komisija sklenila tudi, da bo znašala skočnina za bike rdeče cikaste pasme 40 lir, za belanske pasme pa 25 lir Na ta način hoče podžgali btko-rejce, da si preskrbijo dobrih bikov, po drugi strani pa viti v soglasje višino skočnine, ki se pobira v naši pokrajtol z ono videmake In tržaške pokrajine, da ne bo v tem pogledu ni-kake razlike posebno v obmejnih vaseh.
Drugi sklepi ne zanimajo Javnosti.
(«Gosp. vestniltt).
Odho^s vlaksv
TRST — TRŽIČ
5.15 (b), 5.50 (o), 6.30 (b), 6.45 (b), 7.40 (ob), 8.35 (ob), 10.50 (b), 12.30 (ob), 15.05 (b), 15.15 (b), 15.25 (ob), 17.— (b), 17.15 fb), 18.10 (b), 18.20 (o), 19.05 (o), 20.10 (b), 23.30 (ob).
TRŽIČ — TRST 4.37 (ob), 6.53 (o), 8.12 (b), 9.13 (b), 9.25 (b*), 10.10 (ob). 10.45 (b), 11.08 (ob), 11.56 b), 13.56 (b), 13.37 (b). 14.10 (ob*), 16.28 16.53 (ob). 17.36 (b), 17.50 (o), 19.40 (b), 22.12 (ob), 22.52 (ob), 23.46 (b).
*) do Nabrežine.
TRST ^ BENETKE 5.15 (b), 6.30 (b), 8.25 (b), 8.35 (ob), 10.50 (b), 15.05 (b), 15.25 (ob), 17.— (b), 18.10 (b), 18.20 (o), 20.10 (b), 23.30 (ob).
BENETKE — TRST
0.40 (ob), 5.10 (ob), 6.18 (b), 8.10 (b), 9 07 (b), 9.20 (ob). 10.57 (b). 12.08 (ob), 14.48 (b), 16.42 (b), 18.35 (ob), 20.55 (b).
TRST — GORICA — VIDEM
a)	iz Trsta: 5.15 (ob). 5.50 (o), 6.45 (b), 7.40 (ob), 12.30 (ob), 15.15 (b), 17.15 (b), 19.05 (o).
b)	iz Gorice: 7.16 (ob), 534 (o), 8.10 9.34 (ob), 14.25 (ob), 16.43 (b), 18.58 20.59 (o).
VIDEM — GORICA — TRST
a)	iz Vidma: 5.05 (o), 6.45 (b), 9.20 ob), 12.15 (b), 14.55 (ob), 17.35 (o), 18.15 b), 20.21 (ob).
b)	iz G oric c: 6.— (o), 7.27 (b), 10.20 (ob), 13.09 (b). 15.58 (ob), 19.05 (o), 19^ (b), 21.23 (ob).
TRST — GORICA — PODBRDO
a)	iz Trsta: 6.10 (b), 6.50 (o), 11.50 (ob), 17.55 (b), 18.35 (o).
b)	iz Gorice: 8 lb), 8.56 (o), 13.59 (ob), 17 (o), 19.46 (b).
P093RĐ0 — GORICA — TRST
a)	iz Podbrda: 5.45 (o), 8.22 (b), 11.35 (ob), 16.55 (o), 19.27 (b).
b)	iz Gorice: 5.— (o), 9.51 (b), 13.19 (ob), 18.48 (o), 21.52 (b).
TRST — POSTOJNA (b), 5.— (o), 7.30 (b), 9.05 (o), do Nabrežfse, od tu zveza do Št. Petra na Krosu in Reke ob 10.08 (b), 12.— (ob), 14.45 (b), 15.50 (ob), 18.35 (ob), do Št. Petra na Krasu in Reke, 19.30 (b*), 20.20 fb**), 20.45 (b).
*) Od 1. aprila do 30. septembra 1927 samo za potnike L in 1L razreda.
•*) Spalni vozovi.
POSTOJNA — TRST 2 (b), 4.55 (o). 6.24 (b**), 7.35 (b), 8.20 (bi, 9.30 (ob). 11.20 (b), 14.20 (b), 16.25 (o), 17.37 (b, samo od Št. Petra) 18.15 (ob), 19.40 (b), 20.25 (o) samo do Št. Petra, od tu zveza z vlakom iz Reke ob 21.15. (ob), Spalni vozovi.
REKA — ŠT. PETER 5.20 (o), 9.30 (b. 11.55 (m), 15.30 f 19.05 (ob).
8T. PETER — REKA
5 25 (m), 8-25 (ob), vozi samo od 1. aprila do 30. septembra 1927, 9.38 (o), 11.47 (b), 16.53 (ob), 21.40 (ob).
TRST — BUJE — POREČ
5._ (ob), 9.45 (m), samo do Buj, 13.55
(m), 16.25 (m), samo do Buj).
POREČ — BUJE — TRST 5.— (m). 14.10 (m). 16.25 (m), samo do Bud-
GORICA — AJDOVŠČINA 7,55 (raj, 13.30 (ob), 19.35 (m).
AJDOVŠČINA — GORICA 4.10 (m), 11.15 (m), 17.05 (ob).
ČEDAD — KOBARID 7.55 (m). 13.13 (m), 18.42 (m).
KOBARID — ČEDAD 5.50 (m), 11.— (m), 16.45 (m).
RAZNE ZANIMIVOSTI
PAHJA»
Mnogo je ljudi na svetu, ki bogatijo svoje zbirke s stvarmi, ki jih najbolj zanimajo. Koliko je na »vetu zbirk cvetlic, zbirk metuljev, zbirk poštnih znamk itd. Toda nad nobeno zbirko ne plara tolik čar skrivnosti kot nad zbirkami pahljač.
Pahljače — zunanji znak vsega, kar je zapeljivo: Pahljače — skrivnostna knjiga ženstva — kaj bi vse Čitali v njej oni, ki jo čuvajo, (e bi vedeli njene skrivnosti: Pahljače — mrtve priče Aenske ljubezni, bolesti in sovraštva, kaj bi govorile, če bi bile žive? Kake čudovite prigodbe polne koketstva, romantičnosti, spletk, ljubezni, izdajstva in smrti bi nam šepetale.
Zgodovina pahljač nas vodi nazaj, daileč v pradavne čase. V bri-
Tiskarna Edinost v Trstu
?

tevrtuje vsa tiskarska dela v wshwo<«msl«m stilu kakor ! tudi v včbarvntti tiska. Razpolaga z naftnodernejlml stro]!, | fcrttamt. —Lynotyp». «t»r—typHo tw rotacijskim stroj im j Vsa naročila sa Izvržujajo tofcio in po znrmlh csnah. |
j^Vsa
......................................
Ul. S. Francesco d' Assisi 201
BOTRI pozor 11
Raznovrstna
darila za birmo
po NAJNIŽJIH CENAH
se dobć pri domačina
Albertu Marc-u
urarlu in zlatarju v Ajdovščini štv. 17
li vsilili lelicili Um\\
ta «» ^f a
iHICTSfl
! li ii a >A U & i
1111
Največje jamstvo Pošiljatve na deželo 677
Llfill
Trst,lfi§leXX seitsir&re 33
17
Veliko izbero dobite v zlatarni
POVH ALBERT
Via Mazzinl 18 — Trat
raufel
ki okuŽajo vaše telo z veliko nevarnostjo za vaše zdravje (klopi, bolhe, uši) se morajo takoj odstraniti in radikalno uničiti.
Rabite prah STIP in uspeli bo viden. ST1P uniči tudi parasite hiSe (kuhinjske Ščurke, stenice itd.) Vse lekarne prodajajo STIP.
^^ERlilparssllE
Dobiva se v lekarni Oodiii«. Trst, „Ali- Igea" Via Oin-nastica 4, (cjc Via Frrneto) .Alla Ma-donna deJla salute* (Sv. Jakob*.
G'avai /attopniU zrn Italijo hi kolonije
Adolfo Cccchet
TRST Via S. Nicol6 11.
Tržaška posGiiMca in braoiUilefl
regfstr. zadruga z o mej. pareštrem
uraduje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19,1. n.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči ra?un in vloge za Čekovni promet, ter Jih obrestuje
po 4
o
večje In stalne vloge po dogovoru. Sprejema .Dinarje* na tek. račun
in jih obrestuje po dogovora. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. __Obrestna mera po dogovoru. —
la razHbft mm ulkt (»to
Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 In od 16 do 18.
Ob nedeljah je urad zaprt
Štev. tslef. 26-67.
IlaiU slov. tam imI