KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 54. kos. V LJUBLJANI, dne 7. julija 3934. Letnik V. 435. Pravilnik o kolonizacijskem skladu ministrstva za kmetijstvo. 43(1. Pravilnik za izvrševanje zakona o zatiranju spolnih bolezni. 437. Izprememba naredbe o obratovalnem času v pogostinskih podjetjih. VSEBINA: 438. Odredba o nazivih pogostinskih obratovalnic. 139. Objavo banske uprave o pobiranju obe. trošarin v 1. 1934. 440. Razne objave iz Službenih novin .. Uredbe osrednje vlade. 435. Na osnovi § 78., odst. (4), zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931, z iz-premembami in dopolnitvami z dne 5. decembra 1931 in 24. junija 1938, ter sporazumno z ministrom za finance pod št. 13.705/VI z dne 12. junija 1934 predpisujem pravilnik o kolonizacijskem skladu ministrstva za kmetijstvo.* I. Obrne določbe. Olen 1. Kolonizacijski sklad ministrstva za kmetijstvo služi' 1. za pokrivanje upravnih stroškov in stroškov kolonizacije, kakor to predpisujeta člena 44. in 73. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne '24. junija 1933; 2. za odkup zemljišč, za katera bi morala država plačati lastnikom odškodnino po zakonskih predpisih za agrarno reformo, kakor je predpisano s pravilnikom št. 13.400 z dne 1. aprila 1925 o pobiranju, vknjiževanju in porabljanju 10%nega prispevka od kupnine za veleposestva, izdanim na osnovi člena 47. finančnega zakona z dne 31. marca 1925 o proračunskih dvanajstinah za mesece april, maj, junij in julij 1925 in po § 38. finančnega zakona z 31. julija 1925 o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober in november 1925 in pravilnika št. 34.600/25 z dne 8. oktobra 1925; 3. za ustvarjanje pogojev za naselja, za ustanavljanje in urejanje naselij, kulturno in gospodarsko povzdigo vseh agrarnih interesentov, kolikor se vplačajo za te nn- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. junija 1934, Št. 141/XXXVII/362. — Zakon gl Službeni list« št. 263/42 iz 1. 1931,, izpremembe >S1. liste št. G64/S5 iz 1. 1931. in št. 361/56 iz I. 1933. mene v kolonizacijski sklad vsote iz proračunskih kreditov in je treba za le namene uporabljati vsote v višini odobrenih kreditov in tako, kakor je označeno v proračunskih partijah, kakor je predpisano v § 48. zakona o naseljevanju južnih krajin z dne 11. junija 1931, z Spremembami in dopolnitvami z dne 24. junija 1933; 4. zn dajanje brezobrestnih posojil združbam (agrarnim zajednicam-zadrugam) naseljenih dobrovoljeev, poljedelcev in drugih agrarnih interesentov po njihovih zvezah, kakor predpisuje zakon o brezobrestnih posojilih združbam naseljenih dobrovoljeev, poljedelcev in drugih interesentov agrarne reforme z dne 30. marca 1928, št. 11.600; in 5. za ostale stroške (razhodke), označene s lem pravilnikom in s poediinimi zagonskimi predpisi o izvajanju agrarne reforme, Clen 2. Gotovina kolonizacijskega sklada ministrstva za kmetijstvo se nalaga pri Državni hipotekarni banki v Beogradu. Člen 3. Kolonizacijski sklad upravlja minister za kmetijstvo in skrbi po pristojnih organih, da se dohodki kolonizacijskega sklada pravočasno in' redno ubirajo. O koloni/acijakem skladu, položenem pri Državni hipotekarni banki, vodi ministrstvo za kmetijstvo, finančni odsek, naslednje račune: 1. »Kolonizacijski sklad« —; 2. * Kolonizacijski sklad — brezobrestna posojila« skladno s''členom 9. zakona o brezobrestnih posojilih združbam naseljenih dobrovoljeev, poljedelcev in drugih interesentov agrarne reforme z dne 30. marca 1928, št. 11.600; in 3. »Kolonizacijski sklad — krediti iz proračunskih partij za stroške naseljevanja južnih krajin«, osnovan po S 48. zakona o naseljevanju južnih krajin z dne 11. junija 1931, z izpreniombami in dopotnitvamii z dne 24. junija 1933. Dohodki kolonizacijskega sklada. Clen 4. 1. 10%ni prispevek, pobran na osnovi zakonskih predpisov člena 47. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece apnili, maj, junij im julij 1925 in § 38. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober in november 1925; 2. prispevki, pobrani od kupnoprodajnih pogodb, ki so bile sklenjene na osnovi § 37. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931, z izpremembami in dopolnitvami z dne 5. decembra 1931, od katerih kupnoprodajnih pogodb je treba plačevati prispevek za kolonizacijski sklad po § 47. omenjenega zakona; 3. 5% ni prispevek, pobran v gotovini na osnovi § 36. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931, z izpremembami in dopolnitvami z dne 24. junija 1933; 4. 4% ni prispevek, pobran v gotovini od agrarnih subjektov po predpisu § 44., odst. ('), zakona z dne 19. junija 1931, z izpremembami in dopolnitvami z dne 24. junija 1933; 5. denarne kazni po členu 10. tega pravilnika in po § 44. zakona o naseljevanju južnih krajin z dne 11. junija 1931, z izpremembamii im dopolnitvami z dne 24. junija 1933, po § 45. tega zakona kakor tudi izredni dohodki, ki se morajo po poedimih zakonskih in naredbenih predpisih stekati v kolonizacijski sklad; 6. od Zveze agrarnih zadrug (zajednic) povrnjeni dospeli obroki prejetih posojili po členu 9. zakona o brezobrestnih posojilih združbami naseljenih dobrovoljcev, poljedelcev in drugih Interesentov agrarne reforme z dne 80. marca 1928, z izpremembami in dopolnitvami; 7. odplačilo brezobrestnih posojil v izdelanem stavbnem lesu po § 3. zakona z dne 18. septembra 1930 in členu 8. pravilnika o izvajanju tega zakona z dne 20 novembra 1930; 8. dotacije, prejete po § 48. zakona o naseljevanju Južnih krajin z dne 11. junija 1931, z izpremembami in dopolnitvami z dne 24. junija 1933; 9. vsote, manjše od Din 500‘—, ki jih polagajo lastniki v gotovem denarju skladno s členom 35., točko 2., uredbe o finančni likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih št. 28.000/VI z dne 26. septembra 1931 in ki se pošiljajo Državni hipotekarni banki v korist kolonizacijskega sklada; in 10. obresti, narasle od glavnice sklada. Clen 5. Prispevek za kolonizacijski sklad, odtegovan po § 41. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. Junija 1931, z izpremembami in dopolnitvami z dne 24. junija 1933, bivšim lastnikom ob izplačilu odškodnine v obveznicah, se ne vnaša na račun pri Državni hipotekarni banki v Beogradu, marveč se vodi na posebnem računu pri Priv. agrarni banki, ki služi za olajšavo anuitet, ki jih dolguje država za zemljišča, razlaščena ' korist vojnih dobrovoljcev, skladno s členom 35., točko 3., uredbe o finančni likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih št. 28.000/VI z dne 26. septembra 1933 Clen 6. Obračun o odtegnjenih obveznicah iz naslova prispevka za kolonizacijski sklad opravi Privilegirana agrarna banka z ministrstvom za kmetijstvo — finančnim odsekom konec vsakega koledarskega leta. II. Finančne določbe. Clen 7. Predpis, izterjava in vknjiiževanje prispevkov za kolonizacijski sklad od kupnine za prodana veleposestniška zemljišča se mora vršiti po naslednjem postopku. Omenjeni prispevek predpisuje finančni odsek ministrstva za kmetijstvo s posebnim odlokom, ki se mora vročiti stranki in Državni hipotekarni banki. Zato je treba vse spise, ko podpiše minister za kmetijstvo, odnosno ban odločbo o odobritvi kupoprodaje nepremičnin, postavljenih pod agrarno reformo, takoj poslati finančnemu odseku ministrstva za kmetijstvo, da prispevek predpiše. Clen 8. Da utegne finančni odsek ministrstva za kmetijstvo takoj po dobljenem odloku ministra za kmetijstvo, odnosno bana, o dovoljeni kupoprodaji prispevek predpisati, morajo podrejena agrarna oblastva, preden pošljejo spise ministru za kmetijstvo, odnosno pristojni kraljevski banski upravi v odobritev, pribaviiti od prosilca, in sicer: 1. spisek oseb, katerim se zemlja prodaja; v kateri površini; kolikšna je kupnina, ki mora biti dokončno sestavljen; 2. če je kupnina pogojena v žitu, je treba zahtevati od prodajalca, naj pribavi od pristojne produktne borze potrdilo in tečajnico o ceni žita na dan sklenitve pogodbe; 3. spisek cseb agrarnih subjektov, ki dolgujejo agrarnim zadrugam (zajednicam) ali Zvezi agrarnih zadrug (zajednic) brezobrestna posojila ali vobče prejeto posojilo in v kateri vsoti; in 4. ob menji (zamenjavi) zemljišča je treba pribaviti potrdila o prometni vrednosti tega zemljišča. Člen 9. Prispevek za kolonizacijski sklad se plačuje pni Državni hipotekarna banki v Beogradu, če dolžnik odmerjenega prispevka ne plača v 30 dneh, je treba dolžno vsoto od njega * administrativno izvršbo po občnih upravnih oblastvih izterjati. Če se na ta način dolgovana vsota od dolžnika ne da izterjati, je treba izvesti vknjižbo zastavne pravice (intabulacijo) na vse dolžnikove nepremičnine. člen 10. Če oblastva, pred katerimi se te pogodbe zbog česarkoli pojavijo, podvomijo o pravilnosti označene kupnine, morajo resničnost pogojev, navedenih v pogodbi preizkusiti in podati o tem poročilo ministrstvu za kmetijstvo zaradi nadaljnjega postopanja. Ce se ugotovi večja kupnina od kupnine, ki je navedena v pogodbi, mora plačati prodajalec v korist kolonizacijskega sklada poleg rednega prispevka od prikrite vsote tudi še trikratno vsoto prikrajšanega predpisa. Odločbe o tem izdaja na predlog finančnega odseka minister za kmetijstvo. Člen 11. Pni finančnem odseku ministrstva za kmetijstvo se vodi posebna knjiga o predpisu in pobiranju prispevka za kolonizacijski sklad. V to knjigo se vpisujejo pod zaporednimi številkami vsa dovolila zemljiškoknjižnih prenosov z navedbo imena veleposestnika, njegovega prebivališča, dneva in številke ministrske ali banske odločbe, višine prispevka kakor tudi dneva njegovega vplačila. Clen 12. Ko prejme finančni odsek priznanico (duplikat) o plačilu prispevka pri Državni hipotekarni banki, postavi na kupnoprodajne pogodbe, ki jih je odobril minister za kmetijstvo, pristavek, da se dovoljuje zemljiškoknjižni prenos, in jih pošlje obenem z odlokom, s katerim se kupoprodaja odobruje, strankam po pristojni kraljevski banski upravi. Pogodbe, ki jih je odobril ban, je treba poslati zaradi postavitve pristavka nanje pristojni kraljevski banski upravi obenem s potrdilom o plačanem prispevku za kolonizacijski sklad. V pristavku, da se dovoljuje zemljiškoknjižni prenos, je treba skladno z odst. (*) § 77. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931, z izpremembami in dopolnitvami z dne 24. junija 1933, poskrbeti za zavarovanje terjatev agrarnih zajednic (zadrug) in njihovih zvez proti agrarnim subjektom dolžnikom z vknjižbo zastavne pravice v zemljiških knjigah, kakor tudi na pogodbah, odobrenih po § 36. omenjenega zakona, za zaznambo pravice prvokupa v korist Privilegirane agrarne banke v zemljiških knjigah po predpisu § 75. omenjenega zakona. Dokler prispevek ni vplačan, se ti pristavki na kupuo-prcdajne pogodbe ne morejo postavljati, izvzemši primer, ki je označen v členu 13. tega pravilnika. Clen 13. Minister za kmetijstvo sme izjemno od člena 12. tega pravilnika dovoliti postavitev pristavka na kupnoprodajne pogodbe in njih izročitev tudi pred plačilom prispevka za kolonizacijski sklad, če je terjatev tega sklada zavarovana z zemljiškoknjižno vknjižbo (intabulacijo) na dolžnikove nepremičnine. Člen 14. Kolikor gre za zemljiške lastnike, katerih posestva na dan 27. februarja 1919 niso imela za obdelovanje sposobne površine, določene v § 2. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931, z izpremembami in dopolnitvami z dne 24. junija 1933, in ki po poslednjem odstavku člena 19. pravilnika za izvrševanje zakona o likvidaciji agrarne reforme ne plačujejo tega prispevka za kolonizacijski sklad, je treba to okol-nost v odloku ministra za kmetijstvo, s katerim odobruje kupnoprodajne pogodbe, posebej navesti. Nadalje ne plačujejo prispevka za kolonizacijski sklad po § 44. zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 19. junija 1981, z izpremembami in dopolnitvami z dne 24..junija 1933, države in cerkve v svojstvu veleposestnika in tudi ne v svojstvu agrarnega subjekta; prispevek za odobritev kupnoprodajne pogodbe po § 36. omenjenega zakona pa morajo cerkve plačati. Prav tako ne plačujejo prispevka za kolonizacijski sklad vobče tisti posestniki, ki so agrarno zemljišče vojnim dobrovoljcem brezplačno podariti. V takšnih primerih se morajo poslati vsi spisi obenem z odločbo ministra za kmetijstvo finančnemu odseku samo zaradi postavitve pristavka na kupnoprodajne pogodbe v nadaljnje posto-panje po členu 12. tega pravilnika. Clen 15. Prispevek za kolonizacijski sklad, ki ga plačujejo po odstavku (') § 44. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931, z izpremembami in dopolnitvami z dne 24. junija 1933, agrarni subjekti, in to 4% od določene odškodnine v gotovem denarju, se vplačujejo pri Poštni hranilnici v Beogradu na čekovni račun št. 50.112 ministrstva za kmetijstvo — finančni odsek s predpisanimi položnicami. V ta namen pošlje finančni odsek ministrstva za kmetijstvo vsem komisijam za likvidacijo agrarne reforme pravočasno zadostno število teh položnic. Komisije za likvidacijo agrarne reforme pošljejo vsakemu agrarnemu subjektu obenem z odlokom o razlastitvi po en izvod položnice in pozovejo v odloku agrarni subjekt, naj plača prispevek za kolonizacijski sklad po predpisu odst. (*) § 44. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931, z izpremembami in dopolnitvami z dne 24. junija 1933, in ga hkratu opozoriti na posledice, oe tega prispevka ne plača. Konec vsakega meseca predlože komisije za likvidacijo agrarne reforme po prizuanicah o vplačilu, ki jih predlože agrarni subjekti, ministrstvu za kmetijstvo, finančnemu odseku, spisek tistih agrarnih subjektov, ki so prispevek pravočasno plačali. Spisek mora obsezati priimek in ime agrarnega subjekta, njegovo stalno bivališče, veleposestvo, na katerem je dobil agrarni subjekt zemljo, višino določene odškodnine, višino 4% nega prispevka za kolonizacijski sklad in znesek vplačane vsote. Finančni odsek ministrstva za kmetijstvo odkaže po teh spiskih, ki se predhodno primerjajo s poročili o vplačilih, prejetih od Poštne hranilnioe, vplačane vsote vsak mesec Državni hipotekarni banki za račun: »Ministrstvo za kmetijstvo — kolonizacijski sklad«. Obenem obremeni finančni odseli na osnovi prejetih spiskov v posebnih evidenčnih knjigah poedine agrarne subjekte individualno z dolžnim 4%nim prispevkom za kolonizacijski fond in ga obenem razbremene z že vplačanimi vsotami. Clen 16. Kolikor poedini agrarni subjekti, ki se koristijo s zakonskimi ugodnostmi, niso vplačali vsega prispevka, marveč samo 2%, ubere finančni odsek po izteku roka 2 let drugi del prispevka po 2% z administrativno izvršbo in podoži to pri Državni hipotekarni banki na račun: »Ministrstvo za kmetijstvo — kolonizacijski sklad«. Ce se ta prispevek ne da izterjati, ga je treba zemljiškoknjižno zavarovati, t. j. vknjižiti zastavno pravico. Privilegirana agrarna banka mora, preden postopa PQ členu 4. pravilnika o izvrševanju pravice prvokupa z dne 21. avgusta 1983, št. 54.415/VI-c, zaprositi od ministrstva za kmetijstvo — finančnega odseka poročilo o dolžnem prispevku za kolonizacijski sklad in, če je še na dolgu, ne sme odobriti prodaje zemljišča pred plačilom dolgovanega prispevka. Clen 17. Prispevek za kolonizacijski sklad se glede vseh' kupnoprodajnih pogodb, odobrenih do uveljavitve zakona z dne 24. junija 1933 o izpretnembah in dopolnitvah zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19, junija 1931, z izpremembami in dopolnitvami z dne 5. decembra 1931, kakor tudi glede pogodb, odobrenih na osnovi § 47. finančnega zakona o proračunskih dvanajstinah za meeeoe april, maj, junij in julij 1925 In na osnovi § 38. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece avgust, september, oktober in november 1925, po uveljavitvi tega zakona lahko plača z dobroveljsko zemljo po zakonu o plačevanju prispevkov za kolonizacijski sklad z zemljo z dne 27. marca 1931. V ta namen mora priložiti prodajalec prošnji izjavo, sposobno za zemljiškoknjižni vpis, po kateri se sinejo te nepremičnine zemljiškoknjižno brez bremen prenesti s prodajalčevega imena na ime in v last »Ministrstva za kmetijstvo — kolonizacijski sklad«. Clen 18. Če sprejme minister za kmetijstvo z odločbo takšno prodajalčevo ponudbo in odobri plačilo prispevka za kolonizacijski sklad z dobroveljsko zemljo, mora zapTositi finančni odsek na osnovi ministrskega odloka pri pristojnem zemljiškoknjižnem sodišču brezbremenski prenos namesto gotovega denarja ponujenih nepremičnin s prodajalčevega imena na ime in v last »Ministrstva za kmetijstvo — kolonizacijski Sklad«. Brž ko prispe odlok pristojnega zemljiškoknjižnega sodišča, da je prenos zemljišča izvršen, mora postopati finančni odsek po prvem odstavku člena 12. tega pravilnika. Finančni odsek mora imeti posebno evidenco o plačevanju prispevka za kolonizacijski sklad z zemljo. Člen 19. Glede nepremičnin veleposestva, ki so iz naslova prispevka v zemljiških knjigah že prenesene na kolonizacijski sklad ministrstva za kmetijstvo, izdajo komisije za likvidacijo agrarne reforme na osnovi načelne pooblastitve ministra za kmetijstvo, ki se jim o svojem času pošlje, posebno odločbo o prenosu teh nepremičnin na dobrovoljoe, ko se ugotovi, da so njihova potrdila preizkušena in da so priznani za dobrovoljce, in pošljejo ta odlok pristojnemu sodišču zaradi zemljiškoknjižnega vpisa. Glede tistih dobrovoljcev, ki se zaradi nedostatka dobroveljskega potrdila ugotove za koloniste z občnimi pogoji, izdajo komisije za likvidacijo tudi odločbo v smislu prejšnjega odstavka z dostavkom, da jo kolonist dolžan plačati vse anuitete in 4%ni prispevek za kolonizacijski sklad, kakor ostali agrarni subjekti. Prav tako je postopati tudi glede tistega zemljišča, ki se prenese na kolonizacijski sklad po § 21. zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 19. junija 1931, z ispremembami in dopolnitvami z dne 24. junija 1933. Člen 20. Državna hipotekarna banka izda po prejemu denarja od privatne stranke na osnovi prejetega odloka finančnega odseka stranki priznanico o prejeti vsoti v unikatu in duplikatu in obvesti o tem fin. odsek ministrstva za kmetijstvo. Prav tako obvesti banka finančni odsek tudi o vsakem drugem vplačilu v korist kolonizacijskega sklada. Vse prejete vsote vknjižuje banka v korist računa kolonizacijskega sklada po odlokih finančnega odseka. Skladu narasle (Obresti kapitalizuje Državna hipotekarna banica po svojih pravilih in obvešča o tem finančni odsek ministrstva za kmetijstvo zaradi soglasnega knjiženja. Člen 21. Finančni odsek ministrstva za kmetijstvo vodi poleg evidenčne knjige, predpisane po čleuu 11. lega pravil- nika, tudi še posebno knjigo o dohodkih in razilodkih proračunskih partij, odnosno poedinih računov. Člen 22. Izplačila iz kolonizacijskega sklada se vrše po odloku ministra za kmetijstvo ob predhodni odobritvi ministrskega sveta, kolikor ni minister za kmetijstvo po drugem odstavku člena 9. § 1. zakona o ukinitvi, izpremem-hi In dopolnitvi zakonskih predpisov, ki se nanašajo na vrhovno državno upravo, pooblaščen, odrejati izplačila do nekega zneska brez odobritve ministrskega sveta. Člen 23. Izplačila iz kolonizacijskega sklada za račun »kreditov iz proračunskih partij za stroške naseljevanja južnih krajin« se vrše po odlokih ministra za kmetijstvo, v katerih je navedeno, da gre za izplačila iž proračunskih partij. Člen 24. Preden se izda nalog za izplačilo iz kolonizacijskega sklada, je treba predhodno zahtevati soglasne odločbe glavne kontrole. Člen 25. Zahteve za izplačila iz kolonizacijskega sklada po dobljeni odobritvi ministrskega sveta, kolikor je ta predpisana, iin soglasni odločbi glavne kontrole postavlja minister za kmetijstvo ob snpodpisu šefa finančnega odseka, » Državna hipotekama banka obvesti po izvršenem izplačilu finančni odsek ministrstva za kmetijstvo zaradi soglasnega knjiženja. Člen 26. Na osnovi ministrskih odlokov knjiži finančni odsek ministrstva za kmetijstvo vsa odrejena vplačila in izplačila in vedi evidenoo o uporabi poedinih odobrenih kreditov. Člen 27. Poedine kredite, odobrene iz kolonizacijskega sklada, mora finančni odsek ministrstva za kmetijstvo, kadar se izčrpajo, odnosno kolikor niso za določeni namen več potrebni,' predpisno obračunati in poslati pristojni krajevni kontroli v pregled in vizo. Člen 28. , Vsi stroški za nabavo potrebnih knjig, tiskovin in drugih potrebnih pripomočkov za evidenco in knjiženje dohodkov in razhodkov kolonizacijskega sklada kakor tudi za hrambo denarnih dokumentov in obračunov obre-menjajo ta sklad. Prav tako se poravnajo iz tega sklada stroški za osebje, ki ga postavi minister za kmetijstvo za knjigovod-stvene posle sklada, in sicer: stroški za enega strokovnega knjigovodjo z mesečno nagrado Din 3.000'— in ene pomožne moči računsko stroke z mesečno nagrado dinarjev 1.500'—. Zaradi pokrivanja spredaj naštetih stroškov je treba zagotoviti in jemati iz kolonizacijskega sklada potrebni kredit. člen 29. Po izteku vsakega proračunskega leta je treba poslati porodilo o stanju kolonizacijskega sklada in račune o razhodkih in dohodkih po predhodnem pregledu po glavni kontroli ministru za finance in jih obenem objaviti v »Službenih novinah«. Kolonizacijski sklad je na osnovi veljavnih zakonskih predpisov pod kontrolo ministra za finance. Clen 30. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 13. junija 1934; št. 39.821/VI-c. Minister za kmetijstvo * dr. Drag. S. Kojič s. r. 436. Na osnovi zakona o zatiranju spolnih bolezni predpisujem pravilnik za izvrševanje zakona o zatiranju spolnih bolezni.* Člen 1. S spolnimi boleznimi v smislu zakona o zatiranju spolnih bolezni** se razumevajo sifilida, gonoreja in mehki sank er v vseh oblikah, neglede na lokalizacijo in trajanje bolezni. Semkaj spadajo tudi ekstragenitalni šankri in ekstragenitalna gonoreja (na očeh, rektalna) in tudi vse njih komplikacije. Člen 2. Spolne bolezni zdravi samo zdravnik, ki ima pravico do privatne prakse. Vsako drugo zdravljenje po nestrokovnih osebah ima za posledico kazen za tistega, ki zdravi, in za tistega, ki se zdravi. Za obvezno zdravljenje maloletnikov in slaboumnih so odgovorni roditelji, odnosno varuhi (skrbniki). V krajih, kjer je več zdravnikov, je vsak zdravnik, ki ugotovi spolno bolezen, a iz kakršnegakoli razloga sam spolnih bolezni vobče ne zdravi, dolžan, napotiti obolelega na zakonske predpise o obveznem zdravljenju. To so dolžni storiti tudi vsi, ki so po zakonu zavezana, prijaviti akutno nalezljivo bolezen. V krajih, kjer je samo en zdravnik, je ta dolžan, prevzemati zdravljenje spolnih bolezni. Clen 3. Državne in samoupravne zdravstvene ustanove kakor tudi sreski in občinski zdravniki so dolžni, brezplačno pregledovati in zdraviti vse tiste osebe, ki imajo pravico do brezplačnega zdravljenja v bolnicah, in po pravilniku o izterjavi bolniških oskrbnih stroškov. Razpravljanje o tem, ali je oseba takšnega stanja, da ne more trpeti stroškov, ne sme biti razlog, da se to zdravljenje odgodi. Če se ugotovi, da dotična oseba nima pravice do brezplačnega zdravljenja, a sama od sebe ne plača, se izterjajo stroški po občinskih sodiščih po taksi, ki jo določi ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, in na način, kakor se to vrši pri izterjavi bolniških oskrbnih stroškov. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. junija 1934, št. 14t/XXXVII/363. ** »Službeni lisk št. 387/49 iz 1. 1934. Člen 4. Zaradi brezplačnega zdravljenja se opremljajo ustanove in zdravniki s potrebnimi zdravili in ostalim materialom iz kreditov ustanov ali zdravstvenih občin; porabo pa je izpričevati po veljavnih predpisih. Kraljevske banske uprave morajo vse občine, kjer so spolne bolezni zelo razširjene, podpirati s potrebnimi zdravili in ostalim sanitetnim materialom. Člen 5. Osebe, zavarovane po zakonu o zavarovanju delavcev, se zdravijo pri teh ustanovah. Če se zdravijo pni ustanovah ali zdravnikih zunaj zavarovanja v krajih, kjer ni uradnih ustanov, plača stroške urad za zavarovanje delavcev po točkah iz člena 3. tega pravilnika. Zdravstvene zadruge pregledujejo in zdrave svoje člane po predpisih, ki veljajo za te ustanove. V krajih, kjer ni drugih zdravstvenih ustanov in organov, opravljajo pristojni higienski zavodi posle za zatiranje spolnih bolezni lahko ob sodelovanju z zdravstvenimi zadrugami. Člen 6. Higienski zavodi, centralni higienski zavod in šola za narodno zdravje preskrbujejo vse zdravnike in ustanove, ki opravljajo brezplačno zdravljenje, z letaki, kii se izroče vsakemu bolniku brezplačno kot navodilo. Vsi zdravniki so dolžni, svetovati bolnikom, naj se redno zdrave, in jih opozarjati na zakonske posledice, če bi zdravljenje prekinili ali neredno k zdravljenju prihajali. Zlasti morajo opozarjati bolnike na prenašanje nalezljive bolezni in njene nevarnosti, preden stopijo v zakon. Ob prekinitvi ali nerednem prihajanju k zdravljenju opomni zdravnik bolnika zaupno po pismeni poti na obveznost zdravljenja. Če bolnik kljub temu opominu obveznosti zdravljenja ne zadosti, obvesti zdravnik zaupno o tem ustanovo, odnosno pristojnega zdravnika zaradi nadaljnjega postopanja po členu 7. tega pravilnika. Člen 7. Zdravniki morajo na obziren način poizvedovati o izvoru nalezljive bolezni; za postopanje je pa porabiti samo tisto Izjavo, ki jo zdravniku potrdi bolnik, čigar istovetnost je nedvomno ugotovljena, pismeno po opominu na posledice pogrešne ali zlonamerne prijave. Takšne prijave mora poslati zdravnik sreskim, policijskim, odnosno mestnim sanitetnim oblastvom v nadaljnji kar najobzirnejši preizkus in odreditev potrebnih ukreDov, pri čemer je varovati uradno tajnost. Člen 8. Kdor da lažne podatke o izvoru nalezljive bolezni, se kaznuje zaradi zavajanja oblastva, Če je to storil vodoma ali zlonamerno. Izsledovanje izvora spada v področje sreskih, policijskih, odnosno mestnih sanitetnih oblastev. Člen 9. Vsi zdravniki morajo voditi v posebni knjigi po predpisanem obrazcu evidenco o bolnikih glede osebe in obolelosti. To delo kakor tudi evidenco za vso državo organizira in nadzira centralni higienski zavod podobno, kakor evidenco o akutnih nalezljivih boleznih. V vsakem primeru je treba varovati zdravniško tajnost; evidenca pa ima prvenstveno namen, da se proučujejo socialna etiologija in patologija kakor tudi uspeh delovanja. Člen 10. Vse zdravstvene ustanove, pri katerih se zdravijo osebe, ki so obolele za spolnimi boleznimi, vodijo natančno evidenco o socialnih pogojili, ki so utegnili povzročiti obolenje, in pošiljajo na zahtevo ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje potrebne podatke, da se odrede posebni ukrepi zaradi odprave teh vzrokov. Člen 11. Osebe, ki so zbog nerednega zdravljenja nevarne za okolico, se morajo oddati v javno bolnico. Za prisilno zdravljenje se določi po vseh bolnicah sorazmerno z razširjenostjo veneričnih bolezni določeno število postelj, če ni oddelka. Za to skrbi banska uprava glede banovinskih, ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje pa glede državnih bolnic. Prisilno zdravljenje se sme prevzeti samo na obrazložen pismeni piedlog zdravnika ali ustanove, ki zdravljenje opravlja. Člen 12. Organizacija dela po zakonu o zatiranju spolnih bolezni spada v področje higienskih zavodov in njim podrejenih ustanov. Ministrstvo poskrbi za to, da se delovanje teli zavodov in njihovih ustanov razširi, kjerkoli se pokaže za to potreba. Dolžncfct zavodov je, da delujejo v svojem okolišu po uredbi o organizaciji in področju higienskih zavodov, domov za narodno zdravje in zdravstvenih postaj, in po drugih veljavnih predpisih. ^ si drugi zdravniki, ki opravljajo katerekoli posle po zakonu o zatiranju spolnih bolezni, morajo pri izvajanju tega programa sodelovati po predpisih, ki so v veljavi, in po navodilih higienskih zavodov. Higienski zavodi so po svojih podrejenih ustanovah neposredno v stalni zvezi z bolnicami, sreskimi sanitetnimi referenti, občinskimi zdravniki, uradi za zavarovanje delavcev in zdravstvenimi zadrugami svojega okoliša kakor tudi s civilnimi in vojaškimi oblastvi, da se odredbe, predpisane s tem pravilnikom, kar najučinkoviteje izvajajo. Higienski zavodi vodijo celotno delo za zatiranje spolnih bolezni in imajo pravico nadzirati delo vseh ustanov in organov, kn so po zakonu' za to delo obvezani. Člen 13. S prostitucijo se razumeva izvrševanje 'spolnega razmerja z več osebami za denar ali za sredstva iste vrednosti kakor tudi izvrševanje spolnega razmerja na način, ki žali javno nravnost. V treh mesecih od uveljavitve tega pravilnika se zapro vse javne hiše in se javnim prostitutkam odvzame dovolilo. Vse te ženske se morajo zdravniško pregledati in, če so bolne, zdraviti po predpisih zakona in tega pravilnika. Zdrave in ozdravljene žfenske je napotiti v redne poklice ald v posebne domove, če so pa tuje podanice, poslati v njih domovino. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje predpiše pravilnik za domove, v katere je pošiljati maiote+nice, glede katerih je, kakor se predvideva, nevarno, da bi se pustile popolnoma proste v življenje. Člen 14. Zdravniška potrdila za sklenitev zakona izdajajo sanitetne ustanove in zdravniki po spodaj označenih obrazcih. Potrdilo ne sme biti starejše od 10 dni pred sklenitvijo zakona. Ob izdaji teh potrdil je treba dobiti cd osebe, ki stopa v zakon,. pismeno izjavo o njenem prejšnjem zdravstvenem stanju glede spolnih bolezni. Obrazec pismeno izjave osebc, kateri »e izdaja potrdil« za sklenitev zakona. Ime in priimek: Stalno prebivališče: Starost: Poklic: Zakonsko stanje: Istovetnost: Izjavljam, da pred tem zdravniškim pregledom nisem bil bolan za nobeno spolno boleznijo v smislu § 1. zakona o zatiranju spolnih bolezni. Podpis. ali: Izjavljam, da sem bil za to in to spolno boleznijo v smislu § 1. zakona o zatiranju spolnih bolezni bolan. Navesti je treba dan in leto obolenja, trajanje zdravljenja in pismeno dovblilo za sklenitev zakona, izdano po zdravniku, ki je bolnika zdravil. Podpis. Obrazec zdravniškega potrdila za sklenitev zakona. Ime in priimek: Stalno prebivališče: Starost: Poklic: Zakonsko stanje: Istovetnost osebe: *» Na osnovi danes opravljenega mikroskopskega, kliniškega in serološkega pregleda je ali ni ugotovljeno, da imenovana oseba ni bolna za nobeno boleznijo, navedeno v § 1. zakona o zatiranju,spolnih bolezni, in sem potemtakem mnenja, da sme (ne sme) imenovana oseba stopiti v zakon. To potrdilo velja največ 10 dni od danes; potrdilo je treba pred poroko izročiti predstavniku pristojnega oblastva, ki poroča. Pregledani je bil opozorjen, da je mogoče, da se okuži s spolno boleznijo, če se do poroke izpostavi takšni neiarnosti. Duplikat tega potrdila obdržita zdravnik ali ustanova, ki sta ga izdala. Člen 15. Zdravila za zdravljenje spolnih bolezni se smejo oglašati in zanje delati reklama samo po strokovnih medicinskih in lekarniških časopisih in listih. Prepovedano je priporočati zdravila za zdravljenje spolnih bolezni z letaki in plakati. Prav tako je prepovedano, objavljati z zdravniškimi oglasi načine zdravljenja poedinih spolnih bolezni. Člen 16. Ko se jemljejo dojilje v službo, se mora ugotoviti z zdravniškim pregledom in potrdilom, da ne samo dojilja in njen otrok, marveč da tudi otrok, ki ga prevzema za dojenje, in njegova mati nista bolna za nobeno spolno boleznijo po tem pravilniku, zlasti pa ne za sifilido. Zdrava dojilja ne sme dojiti otroka, okuženega s spolnimi boleznimi. Prav tako se ne sme dati adrav otrok v dojenje dojilji, bolni za spolnimi boleznimi. To velja tudi glede rodbin in oseb, ki sprejemajo majhne otroke in dojenčke na stanovanje in v oskrbo. Pristojni zdravnik ima pravico in dolžnost, občasno vršiti kontrolo teh oseb v smislu tega pravilnika. Člen 17. Ta pravilnik stopi dno 30. junija 1934 v veljavo. V Beogradu, dne 15. junija 1934; S. br. 11.866. Minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Fran Novak s. r. Banove uredbe. 437. VIII. No. 3612/11. Na podstavi §§ 78., 152. in 154. obrtnega zakona in čl. 58. pravilnika o gostilnah z dne 28. novembra 1927 predpisujem nastopno izpremembo naredbe o obratovalnem času v pogostinskih podjetjih (policijski uri). § 1. V § 1. naredbe o obratovalnem času v pogostinskih podjetjih (policijski uri) z dne 1. junija 1934 se izpre-meni zadnji stavek točke 1. nastopno: Isti čas velja za letovišče Bled in zdravilišča Rogaška Slatina, Rimske Toplice in Slatina Radenci v seziji, to je od 1. maja do 30. septembra. § 2. Izpremeni se § 2. v prejšnjem določilu citirane naredbe in se glasi tako: Obratovalnice, ki so kot vinotoči in podobno bodisi po čl. 82. pravilnika o gostilnah, ali drugih pred obrtnim zakonom z dne 5. novembra 1931 veljavnih predpisih pridobile pravico, točiti alkoholne in brezalkoholne pijače ter oddajati jedila za konsum v lokalu, ne da bi bile obratovalnice s krajevno pravico v smislu čl. 1. pravilnika o gostilnah, in okrepčevalnice (buffeti) po § 70., točka 7., ob. z. smejo obratovati po dosedanjih predpisih čl. 12. in 27., točka b), naredbe o odpiranju in zapiranju trgovinskih in obrtnih obratovalnic v Dravski banovini z dne 6. maja 1930, t. j. ob delavnikih od 7. do 21. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 14. nre; če se v teh obratovalnicah prodaja tudi blago za uporabo zunaj lokala, velja zanje obratovalni čas, določen v čl. 1. in 2. le-te naredbe. Obratovanje vinotočev pod vejo je urejeno s posebno odredbo. §3. Ta naredba dobi obvezno moč 10. julija t. 1. Kraljevska bauska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. julija 1934. Ban; Dr. Marušič »■ r, _ 438. VIII. No. 3612/12. Na podstavi § 448., odst. (2), ob. z. v zvezi s §§ 76. in 128. ob. z. predpisujem nastopno odredbo o nazivih pogostinskih obratovalnic. § 1. Pogostinske obratovalnice se smejo nazivati in imeti napis samo z označbo, ki jo predpisuje § 76. obrtnega zakona in je skladna z izdanim dovolilom. Obratovalnice, razen onih iz točk 1. (hotel), 2. (restavracija), ki smejo uporabljati mednarodno udomačene nazive, in 5. (kavarna), se morajo v napisih označevati povsem po določilih § 128. obrtnega zakona. § 2. Kljub določilu § 1. te odredbe smejo pogostinske obratovalnice, ki so pridobile pravico po predpisih, veljavnih pred obrtnim zakonom z dne 5. novembra 1931, obdržati v napisih označbe, ki so se jim priznale, odnosno izdale v koncesijski ali dovolilni listini. Ta izjema se za turistične kraje dovoljuje samo do konca tega leta. Po tem roku se morajo v teh krajih vse pogostinske obratovalnice prilagoditi predpisu § 1. te odredbe. Na utemeljeno prošnjo sme dovoliti ban podaljšanje tega roka. § 3. Prekrški te odredbe se kaznujejo po § 398., točka 9.. ob. z. § 4. Ta odredba dobi obvezno moč 1. avgusta t. 1. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 6. julija 1934. Ban: dr. Marušič s. r. 439. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934. II. No. 13.172/2. Občina Mala Nedelja v srezu ljutomersko-radgon-skeun bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 litrov vina Din 100'—, b) od 100 litrov vinskega mošta Din 50'—, c) od 100 litrov piva Din 50'—, č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—, d) od goveda nad 1 letom Din 10'—, e) od goveda pod 1 letom Din 6’—, 1) od prašičev Din 5*—, g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 25‘—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 27. junija 1934, II. No. 12.866/2. Občina Polšnik v srezu litijskem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 litrov vina Din 100'—, b) od 100 litrov vinskega mošta Din 100'—, c) od 100 litrov piva Din 50'—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—, d) od goveda nad 1 letom Din 25'—, e) od goveda pod 1 letom Din 25'—, f) od prašičev Din 25'—, g) od drobnice Din 10'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 27. junija 1934. 440. Razne objave iz ^Službenih novin“. Številka 104 z dne 7. maja 1934. Z odlokom ministra pravde z dne 21. aprila 1934, štev. 38.675, so bili postavljeni: za kanclista X. položajne skupine: pri sreskem sodišču v Gornji Radgoni Šen t jure Angela, zvaničnica II. položajne skupine pri sreskem sodišču v Mariboru; pri sreskem sodišču v Kranju Košnik Vida, uradniški pripravnik pri istem sodišču; za pisarniško uradnico IX. položajne skupine pri-sreskem sodišču v Kranjski gori Obran Angela, uradniški pripravnik pri sreskem sodišču v Ptuju; za uradniška Rripravnika po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih: pri apetaeijskem sodišču v Ljubljani Žnuet Josip, zvaničnik III. položajne skupine pri sreskem sodišču v Kamniku; pri sreskem sodišču v Ljubljani Furlan Ivan, zvaničnik III. položajne skupine istega sodišča; — premeščeni so na prošnjo k okrožnemu sodišču v Mariboru: Šešek Ferdinand, kanclist X. položajne skupine pri sreskem sodišču v Gornji Radgoni; k sreskemu sodišču v Mariboru Uršič Ivan, pisarniški oficial IX. položajne skupine pri sreskem sodišču v Marenbergu, in Rajšp Zoran, kanclist IX. položajne skupine pri sreskem sodišču v Kozjem, k apelacijskemu sodišču v Ljubljani pa Vrtačnik Slava, uradniški pripravnik pri sreskem sodišču v Ljubljani. številka 106 z dne 9. maja 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 23. aprila 1934, št. 40045, je bi! postavljen za apela-cijskega sodnika IV. polož. skupine 1. stopnje dr. Stojkovič Gašpar, sodnik okrožnega sodišča iste položajne skupine in stopnje v Ljubljani. Z odlokom ministra za promet z dne 28. aprila 1934 Je bila premeščena na prošnjo v podružnico Poštne hranilnice v Ljubljani Mravinac Marija, računovodja X. položajne skupine podružnice Poštne hranilnice v Sarajevu. Številka 107 z dne 10. maja 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 31. marca 1934 so napredovali pri dravski finančni direkciji v Ljubljani: za finančnega višjega svetnika IV. položajne skupine 1. stopnje Kand are Emil, finančni svetnik IV. položajne skupino 2. stopnje; za glavne arhivarje VII. položajne skupine Podboj Karel, Ko-bav Valentin in Bogataj Janko, arhivarji VIII. položajne skupine. Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 4. maja 1934, št. Kus 828/34, na temelju čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah tega zakona razširjanje in prodajanje posebne izdaje tiskopisa >Danica« od 4. maja 1934, ki se tiska v Zagrebu. Številka 108 z dne 11. maja 1934. Z odlokom ministra za notranje posle z dne 27. aprila 1934, III. št. 15791, je bil postavljen na prošnjo za pristava VIII. položajne skupine uprave policije v Ljubljani Zupan Mil jut in, pristav iste položajne skupine uprave mesta Beograda. Z odlokom ministra za notranje posle z dne 26. aprila 1934, III. št. 15682, je bila sprejeta ostavka, ki jo je podal na državno službo dr. Senkovič Milan, pristav VIII. položajne skupine kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani. Številka 109 z dne 12. maja 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 30. aprila 1934, I. štev. 14461/0, je bil postavljen za direktorja III. položajne skupine 2. stopnje državne trgovinske akademije v Ljubljani dr, Pirkmajer Karol, direktor IV. položajne skupine 1. stopnje iste akademije. Številka Ul z dne 15. maja 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 15,, februarja 1934, št. 3849, sta bila postavljena: za podšumarja I. razreda VII. položajne skupine pri šumar-skem odseku kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani To m še Valentin, podšumar I. razreda Vlil. položajne skupine z 2. periodskim poviškom pri šumarskem odseku iste banske uprave; za podšumarja I. razreda VII. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Logatcu Kordon Gustav, podšumar istega razreda VIII. položajne skupine s 1. periodskim poviškom pri istem sreskem načelstvu. Z odlokom ministra za promet z dne 3. maja 1934 je bil premeščen na prošnjo Čepeljnik Egidij, pomožni strojevodja X. položajne skupine kurilnice v Osijeku v območju direkcije državnih železnic v Zagrebu, v kurilnico Ljubljana II. gor. kolodvor v območju direkcije državnih železnic v Ljubljani. Sanitetni svet pri kraljevski banski upravi Dravske banovine. Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 7. maja 1934, S. št. 8323, je bil postavljen na podstavi § 2. pravilnika o sestavi in področju banskega sanitetnega sveta za rednega člana banskega sanitetnega sveta pri kraljevski banski upravi v Ljubljani dr. Robič Hugo n, šef oddelka splošne bolnice v Mariboru, s pravico do dnevnic in potnih stroškov po § 7., odst. 1., pravil o sestavi in področju banskega sanitetnega sveta, na mesto pokojnega dr. Jankoviča Franca iz Maribora. izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tiska ln zalaga: Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mihalek v Ljubljani. 1§*eVi 5 4 , SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 54. kosu V. letnika z dne 7. julija 1934. Razglasi kraljevske banske uprave VIII. No. 3537/1. 1579 Razglas. Na osnovi § 15. akcijskega regulativa ter § 42. zakona o banski upravi odo-brujem iapnemembo § 33-. pravil za »Dravo«, lesno industrijsko d. d. v Mariboru po sklepu rednega letnega občnega zbora z dne 26. maja 1934. Izprememba navedenega paragrafa se nanaša na način podpisovanja tvrdke. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 26. junija 1934. Za baua pomočnik: dr. Pirkmajer s. r. }j» II. No. 235/5. 1534 3—2 Razglas. Lukač Jožef, mlinar in žagar v Bahovcih, srez Murska Sobota, je zaprosil *a dovoljenje za zgraditev vodne naprave na parceli 730, k. o. Bakovci, ki bo pri Smesečni vodi izkoriščevala 2-84 m3 sec. in pri padcu l-4 m pri hidrocentrali dosegla brutto 53 k. s. O tem se razpisuje na podstavi čl. 37. zakona o izkoriščanju vodnih sil z dne 30. junija 19:40., »Službeni lisk štev. 333/52, ter čl. 73. z. u. p. na torek, dne 21. julija 1934. komisijska razprava s sestankom komisije ob 8. uri 30 min. na mestu samem. Predmetni načrti so od dne prve objave tega razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« pa do dne 20. julija t. 1. razgrnjeni v javni vpogled med uradnimi Urami v tehničnem razdelku sreskega Uačelstva v Murski Soboti. K tej razpravi se pozivajo vsi interesenti s pristavkom da morejo svoje pripombe glede poslovanja, ki se izvaja Ua razpravi, predložiti pismeno uprav-Uemu oddelku kraljevske banske upra-ve v Ljubljani do dne 21. julija 1934., Uajkesneje pa pismeno ali ustno na razpravi sami, ker bi se sicer smatralo, da soglašajo s poslovanjem. Poznejši ugovori pa bi se mogli upoštevati samo ob pogojih iz čl. 75. z. u. p. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. junija 1934. K V—No. 150/4. 1576—3—1 Razglas o licitaciji. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradnje lesenega mostu čez Kamniško Bistrico na Duplici I- javno pismeno ponudbeno licitacijo ua dan 28. julija i934 ob 11. uri dop. v sobi štev. 218 tehničnega oddelka v Ljubljani, Gajeva ul. 5/II. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v Gledališki ul. štev. 8/II, soba štev. 18. Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 98.174‘27 dinarjev. Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih uovi-nah" in na razglasni deški tehničnega oddelka. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne ?. julija 1934. Razglasi sodišč in sodnih oblastev Su 705—14/33—9. 1550 a 2—1 Razglas o licitaciji. Predsedništvo apelacijskega sodišča v Ljubljani razpisuje na osnovi čl. 82. in 86. a zakona o drž. računovodstvu pismeno ofertno licitacijo za nabavo naslednjih strojepisnih in pisarniških potrebščin: 48 komadov črnih strojepisnih trakov širine 11 m/m, 720 komadov črnih strojepisnih trakov širine 13 m/m, 12 komadov črnih strojepisnih trakov širine 16 m/m, 12 komadov črnih strojepisnih trakov širine 25 m/m, 36 komadov litografskih strojepisnih trakov širine 13 m/m, 30.000 listov ogljcnega papirja, 5.000 pol indigovanega papirja, 500 listov litografskega papirja, 10.000 pol ovojnega papirja 90/125 cm v teži po 100 kg za 1000 pol, 20.000 pol ovojnega papirja 90/125 cm v teži po 70 kg za 1000 pol. Licitacija se bo vršila dne 23. julija 1934 ob 11. uri dopoldne v justičui palači v Ljubljani, Kralja Petra trg, št. 1, v sobi št. 74, prvo nadstropje. Popolni razglas je natisnjen v prilogi k Službenemu listu« št. 53 z due 4. julija 1934. Predsedidštvo apelacijskega sodišča v Ljubljani, dne 4. julija 1934. * Og 13/34—2. 1592 Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. Ajdnik Janez p. d. Takš, rojen 12. decembra 1888 pri Sv. Primožu št. 55, pristojen v Ljubno, srez Gornji grad, je odrinil ob mobilizaciji k 26. domobranskemu pešpolku v Maribor in odšel od-tam s 6. stotnijo na rusko bojišče v Galicijo. Odtam je pisal svoji ženi zadnjo dopisnico 5. oktobra 1914, od tega časa pa ni več glasu, da je pri življenju. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § L zakona z dne 31. marca 1918, drž. zak. št. 128, se uvaja na prošnjo Ajdnik Marije v št. Primožu postopanje za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču. Ajdnik Janez se poziva, da se zglasi pri podpisanem sedišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 1. februarja 1935 ho sodišče na 'vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Celju, odd. III,, dne 13. junija 1934. * IV S 173/34. 1577 Razglasitev preklica. S sklepom sreskega sodišča v Celju z dne 24. maja 1934, opr. št. IV Os 4/34—7, jo bil Zupanc Štefan, pos. sin, prej stanujoč v Repnem št. 3, zaradi umobolno-jsti popolnoma preklican. Za skrbnika-pomočnika je bil postavljen njegov oče Zupanc Matija, preužit-kar v Repnem št. 3. Srcsko sodišče v Celju, odd. IV., dne 28. junija 1934. V R 1468/34. 1589 Amortizacija. Na prošnjo Stanitza Ivana, posestnika v Rošpohu štev. 42, stanujočega v Tro-fainch — Avstrija, se uvaja postopanje za amortizacijo vrednostne knjižice, ki jo je prosilec baje izgubil, ter se njen imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev, počenši z razglasitvijo v »Službenem listu«, • svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je vrednostna knjižica brez moči. Oznamenilo: članska knjižica Mariborskega kreditnega zavoda v Mariboru , št. 424, glaseča na ime Stanitz Ivan, z imovino 1500 Din. Sresko sodeče v Mariboru, odd. V., dne 3. julija 1934. * I 85/34—17. ‘ 1579 Ustavitev dražbenega postopanja zbog nedosta-janja ponudb. Pri dražbenem naroku dne 15. junija 193-4 se ni stavila nobena ponudba. Zato se je s tus. sklepom z dne 1. aprila 1934, 1 85/34—4, dovoljena dražba nepremičnin vi. št. 267, k. o. Križe, ustavila -v smislu § 151. i. r. Pred potekom poi deta od družbenega naroka se ponovna uvedba dražbenega postopanja za isto terjatev ne more predlagati. Ker je zastavna pravica za terjatev zalit, stranke zemljeknjižno zavarovana, izbriše podpisano sodišče kot zemlje- knjižno sodišče vse na predmetno draž-beno postopanje se nanašajoče se zaznambe ter obvesti o tem deležnike. Sresko sodišče v Tržiču, dne 16. junija 1934. I 90/34—19. 1582 Ustavitev dražbenega postopanja zbog nedosta-janja ponudb. Pri dražbenem naroku dne 22. junija 1934 se ni stavila nobena ponudba. Zato se je s tus. sklepom z dne 16. aprila 1934, I 90/34—6, dovoljena dražba nepremičnin vi. št. 7 in 8, k. o. Duplje, ustavila v smislu § 151. i. r. Pred potekom pol leta od dražbenega naroka se ponovna uvedba dražbenega postopanja za isto terjatev ne more predlagati. Ker je zastavna pravica za terjatev zaht. stranke zemljeknjižno zavarovana, izbriše podpisano sodišče kot zemljeknjižno sodišče vse na predmetno dražbeno postopanje se nanašajoče zaznambe ter obvesti o tem deležnike. Sresko sodišče v Tržiču, dne 22. junija 1934. H* I 260/34-9. 1568 U stavite v dražbenega postopanja in izbris knjižnih zaznamb. Zahtevajoča stranka Pokojninski za-zavod za nameščence v Ljubljani. Zavezana stranka Fritz Alojzij in Antonija, pos. in gostilničarja, Trbovlje, radi Din 89.110'— s prip. Izvršba z dražbo nepremičnin: zemljiška knjiga Trbovlje, vi. št. 450, ki jo je dovolilo podpisano sodišče s sklepom, 'opr. št. I 260/34—2, se po smislu § 200., št. 3., izvrš. r. ustavlja. Pred pretekom pol leta po ustavitvi se zaradi iste terjatve ne sme predlagati novo dražbeno postopanje. Zavezana stranka mora povrniti zahtevajoči stranki na Din 222‘— določene stroške v 14 dneh, da ne bo Izvršbe. To sodišče kot zemljeknjižno sodišče Izbriše vse na to dražbeno postopanje se nanašajoče zaznambe, in sicer zaznambo: uvedbe dražbenega postopanja in določitve dražbenega naroka pri gornjem vložku in obvesti o tem deležnike. Sresko sod'šče v Laškem, odd. IV., dne 27. junija 1934. «£. I 2393/33—14. 1481 Dražbeni oklic. Dne 8. avgusta 1934 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi Št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Mostje, vi. št. 44. z Vsa deleža do vi. 100, d. o. Mostje, d. o. Dragovič, vi. št. 64. Cenilna vrednost: Din 53.352-80. Vrednost pritikline: Din 2110'—. Najmanjši ponudek: Din 23.135'50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 13. junija 1934. * I 396/34—11. 1480 Dražbeni oklic. Dne 9. avgusta 1934 ob poldeve-tih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. a) Gerečja vas, vi. št. 272, d. o. b) Skorba, vi. št. 106, d. o. c) Hajdina, vi. št. 545. d. o. č) Sp. Breg, vlož. št. 688. Cenilna vrednost: a) Din 55.970—, b) Din 10.020'—, c) Din 8.315'—, č) Din 2.331—. Vrednost pritikline: Din 3.450—. Najmanjši ponudek: a) Din 40.000—, b) Din 6.700—, c) Din 5.600—. č) Din 1.600—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ptuju, dne 11. junija 1934. * I 30/34-13. 1423 Dražbeni oklic. Dno 9. avgusta 1934 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Lastnič, vi. št. 376 in 304, in zemljiška knjiga Veternik, vi. št. 163. Cenilna vrednost: Din 10775'30. Vrednost pritikline: Din 2713'—. Najmanjši ponudek: Din 7183-60. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Kozjem, dne 14. junija 1934. * I 1974/33. 1557 Dražbeni oklic. Dne 9. avgusta 1934 dopoldne ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba ideel-nih nepremičnin: zemljiška knjiga d. o. Levanjci, ideel. 'A vi. št. 91. Cenilna vrednost: Din 3.694'85. Vrednost pritikline: Din 185'—. Najmanjši ponudek: Din 2.600—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 20. junija 1934. I 304/34-4. 1541 Dražbeni oklic. Dne 10. avgusta 1934 ob poide vetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Brezje, vi. št. 3 in zemljiška knjiga k. o. Petrova vas, vi. št. 153. Cenilna vrednost: Din 44.923'95. Vrednost pritikline; Din 5.725-—. Najmanjši ponudek: Din 33.766'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Črnomlju, dne 23. junija 1934. I 921/34—17. 1527 Dražbeni oklic. Dne 10. avgusta 1934 ob devetih dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Rifnik, vi. št. 172 in zemljiška knjiga Vodruž, vi. št. 138 in 149. Cenilna vrednost: Din 58.044'10. Vrednost pritikline: Din 5.910—. Najmanjši ponudek: Din 42.636'16. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Celju, odd. VI., dne 4. junija 1934. Konkurzni razglasi 682. St 6/34-6. 1580 Odprava konkurza. Prezadolženka: Korošec Katarina, re-stavraterka v Ptuju. Konkurz, ki je bil razglašen s skle* pom z dno 23. aprila 1934, opravilna St' St 6/34—2, o irnovini prezadolženke, se je odpravil, ke dinarjev; J625 ms betonskega kamna v znesku 8 Lin 232.675—; / ”*4 m pilotov v znesku Din 1.620-—; ^•808-40 kg žgane žice št. 42 v zne-®kti Din 84.589-90; 5. 284 kg žgane žice št. 20 v znesku Din 1.817-60. Ponudbe je staviti ali za vsako dobavo posebej ali pa za vse skupaj. Natančnejši podatki so razvidni iz razglasa v »Službenih novinah« in na razglasni deski tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg, kjer se dobijo vsa zadevna pojasnila. Kavcija znaša za vsako dobavo, odnosno delo 10% od proračunske vsote. Sresko načelstvo v Mariboru levi breg, tehnični razdelek, dne 2. julija 1934. * Narodna banka 1587 kraljevine Jugoslavije Stanje 30. junija 1934. Aktiva. Dinarjev Podloga . . 1.863,380.039-18 (+ 1,634.557-37) Devize, ki niso v podlogi 32,452.009-53 (—12,045.115-18) Kovani novec v niklju 250,200.935-50 (—61,446.582-50) Posojila . . 1.811.829.215-54 (— 2,198.602-18) Vrednostni papirji . . 17,969.167-61 (+ 1,269.855-55) Prejšnji pred- jemi državi 1.718,982.742-65 (+ 109.604-93) Začasni pred-jemi gl.drž. blagajni . 600,000.000— Vrednosti re- zervn. fonda 88,772.570-67 (+15,283.533-26) Vrednosti ostalih fondov ... 11,921.946-54 (— 668.491-56) Nepremičnine ... . 155,705.482"77 (— 2,702.525-59) Razna aktiva 134,832.430-34 (+16,221.824-23) 6.686.046.540-33 Pasiva. Dinarjev Kapital . . 180,000.000’— Rezervni fond . . . 103,717.018-54 (+15,283.533-25) Ostali fondi 15,115.650-58 (— 505.806-66) Novčanice v obtoku . . 4.142,059.585-—(+110,194.025-—) Obveze na pokaz . . 1.097,921.531-23(-105,952.632-47) Obveze z rokom . . . 926,786.943-30 (— 4,457.955-71) Razna pasiva 220,446.811-68 (—60,003.005-19; 6.686.046.540-33 Obtok in obveze . . . 6.239,981.116-23 Celotno kritje . . . 35-56°/0 Kritje v zlatu . . . 33-99°/» Obrestna mera: po eskomptu . 7°/0 po zastavah: □a zlato in varante >••••• 7% na vrednostne papirje 8% •j: II/l 29.400/34. 1546-2—2 Edikt. Delniška družba pivovarne »Union« v Ljubljani, Celovška cesta št. 20, namerava iz enega dela dosedanjih kleti za pivo, ležečih na strani proti gorenjskemu kolodvoru, napraviti skladišče za ca. 3000 hi denaturiranega špirita, ki ga izdeluje v svoji tovarni. Komisijska obravnava o tej napravi v smislu § 109. ob. z. in ministrske na-redbe z dne 23. januarja 1901. drž. zak. št. 12, se odreja na dan 21. julija 1934 ob 9. uri dopoldne s sestankom komisije na mestu samem. K tej obravnavi se vabijo vsi interesenti, ki sinejo do dneva razprave pregledati načrte in tehnična poročila pri obrtnem oddelku mestnega načelstva in jim je na izvolji, vložiti svoje prigovore pri mestnem načelstvu ali pismeno do dne razprave, ali ustno na samem razpravnem naroku, če ugovorov pravočasno ne podajo, se bo naprava dovolila, kolikor ne bo javnih ovir. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 26. junija 1934. II. St. 29/34/pr. 1580 Razpis. Mestno načelstvo v Mariboru razpJsu-je mesto gradbenega inženjerja. Prednost imajo prosilci, ki imajo državni tehnični izpit in nekaj prakse. Prošnje s potrebnimi prilogami je vložiti pri mestnem načelstvu najkesneje do 25. julija 1934. Mestno načelstvo v Mariboru, dne 30. junija 1934. Mestni načelnik: dr. Lipold s. r. «{• Štev. 1352/34. 1578 Razpis. Občina Koprivnik, srez Kočevje, razpršuje mesto pogodbenega uslužbenca (delovodje) s prejemki (čl. 56 a) po uredbi o obč. uslužbencih za občine II. krajevnega razreda. Pravilno kolkovane prošnje s predpisanimi prilogami je vložiti do 1. avgusta 1934. Občina Koprivnik pri Kočevju, dne 1. julija 1934. * Št. 2868. 1518-3-3 Razpis nabave. Za nabavo potrebščin Državnemu zdravilišču za tuberkulozo v Topolšici v času od 15. avgusta do 31. decembra 1934 se razpisuje prva, deloma ustna deloma pismena licitacija, ki sc bo vršila po določilih čl. 89. v zvezi s členom 82. ter ostalih predpisov zakona o drž. računovodstvu in pravilnika za njega izvrševanje, in sicer: dno 2. avgusta 1934 za razno vrste svežega mesa, ustna licitacija, dne 3. avgusta 1934 za suliomesne izdelke, mast, perutnino, jajca in ribe, pismena licitacija, dne 4. avgusta 1934 za moko, mleko in mlečne izdelke, špecerijo, gospodarske in hišne potrebščine, pismena licitacija. Licitacije se bodo vršile vsakokrat ob 11. uri v pisarni uprave Državnega zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici. Pogoje kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za posamezne vrste blaga v svrho udeležbe pri licitaciji daje uprava zdravilišča. Uprava Drž. zdravilišča za tuberkulozo v Topolšici, dne 23. junija 1934. 1536-3-2 Razpis nabavke. Za nabavo potrebščin občni državni bolnici v Ljubljani v času 1. oktobra 11)34 do 31. marca 1935 se razpisuje prva ofertna licitacija, ki se bo vršila po določilih čl. 89. v zvezi s čl. 82. ter ostalih predpisov zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za izvrševanje istega, in sicer: dne 6. avgusta 1934 za vse vrste mesa, slanino, kruh, moko in inlevske izdelke, dne 7. avgusta 1934 za mleko in mlečne izdelke, dne 8. avgusta 1934 za špecerijo in hišne potrebščine, dne 9. avgusta 1934 za zdravila, obve-zila in druge lekarniške in terapevtične potrebščine. Licitacije se bodo vršile vsakokrat oh 11. uri v pisarni upravnika občne državne bolnice v Ljubljani. Pogoje, kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za posamezne vrste blaga za udeležbe pri licitaciji. daje uprava bolnice. E. K. No. 4777 od uprave občne državne bolnice v Ljubljani, dne 27. junija 1934. Razne objave Vabilo 1585 nt redni letni občni zbor »Ljudske samopomoči«, regi-strovane pomožne blagajne v Mariboru, ki bo v nedeljo, dne 15. julija 1934 ob 10. uri dop. v mali dvorani Narodnega doma potem izvoljenih delegatov. Dnevni red: 1. Pozdrav in poročilo načelnika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo članov nadzorstva. 5. Absolutorij blagajniškemu vodstvu. 6. Volitev načelnika, odbornikov, nadzorstva. 7. Izprememba pravil: a) zvišanje starostne meje, b) doba delegatov, c) zavarovanje za doto. 8. Slučajnosti in nasveti. Ako občni zbor ne bi bil sklepčen, bo glasom § 9., točka 10., pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bo sklepčen ob vsakem številu navzočnih delegatov. Opomba: Po § 9., točka 15., blagajniških pravil sme vsak član staviti občnemu zboru predloge, katere pa mora 8 dni pred občnim zborom javiti pismeno načelstvu. Tak član se sme udeležiti tudi občnega zbora in tam svoj predlog ustno utemeljevati. Za odbor »Ljudske samopomoči«-v Mariboru: Friderik Zinauer, dr. Ivo Šorli, tajnik. načelnik. 1566 Vabilo na XIV. redni občni zbor, ki ga bo imela tiskarna »Sava« d. d. v Kranju v ponedeljek, dne 23. julija 1934 ob 14. uri v tiskarniških prostorih z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1933 in predložitev bilance za leto 1933. 2. Poročilo nadzomištva. 3. Odobritev bilance za leto 1933 in sklepanje o predlogu upravnega sveta o razdelitvi čistega dobička. 4. Volitev predsednika, podpredsednika, kakor treh do petih članov upravnega sveta. 5. Volitev treh članov nadzomištva. 6. Slučajnosti. Opomba: Po § 26. pravil daje vsakih deset delnic pravico do enega glasu. Po § 27. imajo glasovalno pravico na občnem zboru oni delničarji, ki za-lože najkesneje osem dni pred občnim zborom delnice, katere tvorijo podstavo za njihovo glasovalno pravico, pri blagajni družbe. Upravni svet. * 1576 Vabilo na 61. redni cbčni zbor delničarjev Stavbne družbe d. d. v Ljubljani, ki bo v četrtek, dne 26. julija 1934 ob 16. ur' v prostorih Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo v Ljubljani. Dnevni red: 1. Konstituiranje občnega zbora. 2. Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1933. in poročilo revizorjev o računskem zaključku za leto 1933. 3. Sklepanje o računskem zaključku. 4. Absolutorij upravnemu svetu in revizorjem. 5 Volitev članov upravnega sveta in volitev revizorjev. 6 Slučajnosti. Vsi delničarji, ki imajo pravico do glasovanja, so vabljeni, da polože svoje delnice z nezapadlimi kuponi najpozneje do vštetega dne 20. julija 1934 pri blagajni Stavbne družbe d. d. v Ljubljani ali pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani, nakar prejmejo potrdilo in izkaznico za pristop k občnemu zboru. V Ljubljani, dne 11. julija 1934. Upravni svet. Računski zaključek z dne 31. decembra 1933. Bilanca: Aktiva: Objekti in zemljišča di- narjev 1,957.450-90, inventar dinarjev 6,808.180'12, material Din 512.310’91, nedovršene stavbe Din 23,355.315-37, dolžniki Din 23,349.805’19, vrednostni pa* pirji Din 527.672’—, tečajna razlika drž. vredn. papirjev Din 116.491’20, pre-hodne postavke Din 16.620’93, gotovina Din 34.734-95, izguba Din 791.414-37, skupaj Din 57,469.995’94. Pasiva: Delniška glavnica dinarjev 1,500.000’—, rezervni sklad dinarjev 1,006.721-13, upniki Din 54,938.598’71, prehodne postavke Din 24.676T0, skupaj Din 57,469.995-94. Račun ■zgube in dobička. Dati: Prenos izgube iz leta 1932 Din 680.820‘96, režija Din 438.25917, obračunane stavbe dinarjev 28.68414, opekarna Vič Din 27!83'39, inventar Din 14.02170, material Zemun dinarjev 182-30, odpisi in popusti Din 953’—, sku* paj Din 1,190.104-66. Imeti: Dobiček pri stavbah i'1 trgovini z materialom Din 398.690’29, izguba Din 791.414-37, skupaj dinarjev 1,190.104-66. 1578 3-1 Poziv upnikom. Podpisana Hitra pomoč«, vnovčeval-na in vzajemno podporna registr. zadruga z o. z. v likvidaciji poziva svoje upnike, da ji prijavijo svoje eventualne terjatve najkesneje v 15 dneh, računši od dneva objave. Prijave, ki bi došle po tem roku, se ne bodo upoštevale. »Ilitra pomoč« vuovčevalna in vzajemno podporna registr. zadruga z o. z. v Ljubljani v likvidaciji. jj- 1560—3-2 Poziv upnikom. Hranilno in posojilno društvo r. z. 2 o. z. Sv. Lovrenc na Pohorju je sklenile razdružitev in prešlo v likvidacijo. Up* niki se pozivljejo, naj v zakonitem reku prijavijo svoje terjatve. Sv. Lovrenc na Pohorju, dne 22. Iu' ni ja 1934. Likvidacijski odbor. Objava. Izgubil sem odpustnico priv. šulferaje-ske šole s pravico javnosti v Sevnici * dne 4. februarja 1934, glasečo se na 'n1t> Bergles Konrad, in jo proglašam za neveljavno. V Poljčanah, dne 29. junija 1934. Bergles Konrad s- r” progovni delavec. * 1575 | Objava. Izgubil sem železniško legitimacije’ glasečo se na ime: Rus Vilko, supleI1 ’ ter jo proglašam za neveljavno. Vilko Rus, suplent na gimnaziji v Pb’1 Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: 0. Mihnlek v Ljubljani.