Pred kongresom sindikata Cgil pogovor s pokrajinskim tajnikom Adrianom Sincovichem / 7 Komemoracija Eugenia Curiela: rdeča zvezda kamen spotike Primorski dnevnik ČETRTEK, 25. FEBRUARJA 2010 Št. 47 (19.754) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Rimu se je treba približati Dušan Udovič Včerajšnje pozitivne vesti o vrnjenih manjšinskih finančnih prispevkih v državni proračun so potrdile optimistično razpoloženje, ki je zavladalo po zasedanju paritetnega odbora dan prej, ko je deželni odbornik Molinaro napovedal svoj poseg v Rimu. Številnim organizacijam in ustanovam je zaenkrat odleglo, čeprav - to gre izrecno podčrtati -ukrep ni povsem izbrisal finančnih težav. Obenem je na dlani ugotovitev, da je bitka za zakonsko določena finančna sredstva iz leta v leto bolj stresna in požira manjšini veliko energij. Za nami je več mesecev intenzivnega poseganja na relaciji manjšina-Rim-Ljubljana in k sreči rezultat ni izostal. Toda, po dosedanjih izkušnjah so ta romanja čedalje na-pornejša in sploh ni rečeno, da nam bo takšno preskakovanje ovir v prihodnje še uspevalo. Zaradi tega so več kot umestne ocene, da je je treba za obravnavo manjšinske problematike ubrati drugačne, bolj sistematične metode. Ponavljamo, da so podlaga za vse uspešni odnosi in usklajevanje interesov med sosednjima državama in to je prvo, v kar se je treba angažirati. Ob tem je nujno potrebna premišljena in solidna iniciativa manjšine, ki se mora znati približati Rimu, ne v vlogi prosjaka, temveč kot sogovornik, ki ima na dostojni ravni nekaj za povedati. Kot sogovornika te morajo seveda sprejeti, kar je še zlasti v tem trenutku izredno zahtevna naloga, a velja poskusiti. Dobra rešitev bi vsekakor bilo stalno omizje vlada-manjšina, kot ga je predlagala SKGZ. NEVERJETNO - Ministrstvo za šolstvo Na Tržaškem »nova« RIM - Odlok predsednika vlade Silvia Berlusconija Italija namenila manjšini manjkajoči milijon evrov Novico sporočila slovenski premier Pahor in Dežela FJK RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je podpisal poseben dekret, s katerim italijanska vlada zagotavlja slovenski manjšini v Italiji manjkajoče državne prispevke. Vest o podpisu dekreta so sinoči skoraj istočasno sporočili s kabineta predsednika vlade Boruta Pahorja in z deželne vlade Furlanije-Julijske krajine, ki bo iz Rima, podobno kot lani, dobila dodatni milijon evrov za kulturne ustanove slovenske manjšine. Pahor in Berlusconi sta o vprašanju financiranja slovenske manjšine v Italiji govorila pred slabima dvema tednoma na vrhu Evropske unije v Bruslju. Na 3. strani Trst se pripravlja na sejem oljčnega olja Na 4. strani Martina Malalan zmagala na razpisu Creoimpresa Na 9. strani »Ne« železniški povezavi Koper-Trst Na 2. strani Fotografska Abeceda Blaža Zupančiča Na 9. strani Goriška občina bo prihranila na telefonih Na 14. strani ITALIJA - Okolje Naftni madež v Lambru občina ... Duttogliano (?!) dosegel Pad TRST - Tržaška pokrajina ima nekaj »novih« občin: Duttogliano, Postumia Grotte, Fiume, San Pietro del Carso in Villa Slavina. Tako izhaja iz uradne spletne strani italijanskega ministrstva za šolstvo. Slednje pa je na podoben način »razširilo« tudi goriško pokrajino, ki šteje »po novem« tudi občine Caporetto, Canale d'Isonzo, Graccova Serravalle, Idria, Merna, Ranziano, Salona d'Isonzo in San Martino Quisca. Novo zemljepisno podobo obeh pokrajin (ki v mnogočem spominja na Rapallsko mejo iz fašističnega Ven- tennia ...) je na spletni strani italijanskega ministrstva za šolstvo »odkril« profesor tehnologije na nižji srednji šoli Simona Gregorčiča v Dolini Miloš Jugovic. Ministrstvo je namreč uvedlo novo storitev, internetno povezavo med šolami in družinami za posredovanje podatkov in sporočil, ki je stopila v veljavo 18. februarja letos. Pri iskanju šole je moral profesor poiskati najprej deželo, nato pokrajino, zatem pa se je prikazal seznam občin v posamezni pokrajini (Trst in Gorica), s presenetljivim »vložkom« slovenskih (in hrvaške) občin. Na 5. strani MILAN - Italiji grozi ena hujših ekoloških katastrof. Zaradi sabotaže v nekdanji rafineriji Lombarda Petroli v kraju Villasanta v bližini Monze, severno od Milana, se je v torek zjutraj v reko Lambro izlilo kakih 10 milijonov litrov nafte. Izliv nafte je v tem pritoku reke Pad ustvaril večkilometrski naftni madež, ki je včeraj dosegel tudi to največjo italijansko reko in povzročil hudo ekološko škodo. Predsednik deželne vlade Lombardije Roberto Formigoni je včeraj na rimsko vlado naslovil zahtevo, naj okliče izredne razmere na območju Lambra, verjetno pa bo podoben ukrep potreben tudi za Pad. Na 6. strani ITALIJA - Pranje umazanega denarja Senator Ljudstva svobode Di Girolamo tvega zapor 1 H t. fe «fl T a t¡#. & V *r H RIM - Senator Ljudstva svobode Nicola Di Girolamo tvega zapor. Preiskovalci so prepričani, da je bil pravni in finančni svetovalec mafijske mreže, ki je v zadnjih letih »oprala« skoraj 2 milijardi evrov umazanega denarja ter zagrešila za skoraj 400 milijonov evrov davčnih utaj, povrh pa naj bi bil povezan z 'ndrangheto, ki naj bi mu omogočila izvolitev v senat kot predstavnika Italijanov na tujem. Di Girolamo je včeraj zanikal stike z mafijo, a revija L'Espresso je objavila fotografijo, ki ga kaže v družbi znanega šefa 'ndranghete. Na 6. strani 2 Četrtek, 25. februarja 2010 ALPE-JADRAN / portorož - Stališče državnega sekretarja Igorja Jakomina »Ne« železniški povezavi med Trstom in Koprom Razlog so »tehnični in nacionalni interesi«, prednost ima povezava Kopra z Divačo PORTOROŽ - Predlog trase železniške proge med Trstom in Divačo, ki ga je decembra lani podala Italija, je za Slovenijo nesprejemljiv, je včeraj v Portorožu dejal državni sekretar na ministrstvu za promet Igor Ja-komin. Slovenija in Italija bosta sedaj poskusili poiskati novo, za obe strani sprejemljivo različico trase. Železnica med Trstom in Koprom je bila sicer glavna tema včerajšnjega sestanka med Jakominom in italijanskim državnim sekretarjem na ministrstvu za promet. »Italijanskega predloga ne moremo sprejeti tako zaradi tehničnih kot zaradi nacionalnih interesov,« je ob robu srečanja partnerjev projekta SoNorA pojasnil Jakomin in poudaril, da je stališče vlade tu jasno. Sprejetje zadnjega italijanskega predloga bi namreč za Slovenijo pomenilo, da bi morala spremeniti prostorske načrte, ki so že izdelani ali v postopku izdelave za to območje. Ker so glede na slovensko zakonodajo za pripravo prostorskega načrta potrebna tudi do tri leta, bi sprejetje predloga zavrlo dela na trasi med Koprom in Divačo, ki bodo predvidoma stekla v drugi polovici letošnjega leta, je dejal Jakomin. Tehnični skupini obeh držav bosta po njegovih besedah v nadaljevanju poskusili najti še eno možno traso, ki naj bi bila po Jako-minovih besedah speljana severno od prvotno načrtovane. Novosti glede sodelovanja med Slovenskimi železnicami in nemškim partnerjem po Jakominovih besedah ni. »Na vladni ravni ni bilo o tem nobenih pogovorov» je dejal. Po njegovih besedah se na ministrstvu trenutno intenzivno ukvarjajo s sanacijo železnic, dokler ta ne bo končana, pa o strateški povezavi ne bo dogovorov. O tem, da bi poslovno sodelovanje med slovenskimi in nemškimi železnicami lahko preraslo tudi v kapitalsko, po Jakominovih besedah še ni bilo nobene odločitve. »To so predvsem govorice, ki krožijo, do ministrstva pa niso prišle,« je dejal. Pobude so sicer bile, a ne na najvišji ravni, preučili pa jih bodo, ko bo za to primeren trenutek, je še zatrdil. O odločitvi Italije, da želi sodelovati v postopku presoje okoljskih vplivov za državni prostorski načrt za Luko Koper, pa je Jakomin dejal, da gre za legitimno odločitev, ki pa bo nedvomno porušila naše načrte. Državni prostorski načrt zato ne bo sprejet maja, kot je bilo sprva zamišljeno. Vključitev Italije v postopek bo za sprejemanje državnega prostorskega načrta pomenilo nadaljnjih nekaj mesecev, če en celo let, je še dejal Jakomin. Državni prostorski načrt je po Jako-minovih besedah sicer v zaključni fazi sprejemanja, trenutno pa obravnavajo pripombe, ki so bile podane ob razgrnitvi. »Skušamo upoštevati večino pripomb,« je zaključil Jakomin. (STA) danes Beneški kulturni dnevi ŠPETER - Nadaljujejo se srečanja v okviru vsakoletnega cikla Beneški kulturni dnevi, ki jih prireja špetrski Inštitut za slovensko kulturo. Srečanja, ki potekajo pod geslom »Spoznavajmo našo zgodovino«, so večinoma namenjena poglavjem bogate krajevne zgodovine Benečije in Posočja, ki sta bila od nekdaj življenjsko tesno povezani ombočji. Predzadnje predavanje iz letošnjega cikla bo danes ob 18. 30 v dvorani občinskega sveta v Špetru, kjer bodo predvajali dokumentarni film RTV Slovenija z naslovom Šola pod fašizmom. Predstavil ga bo scenarist filma Jadran Sterle. O šoli, vzgoji in izobrazbi v času fašistične vladavine pa bo spregovoril Faustino Nazzi, zgodovinar in avtor številnih publikacij na to tematiko. Samevajoči tiri na openski železniški postaji ARHIV ljubljana - Na poziv notranjega ministrstva Primorci tokrat prijavili desetino orožja v Sloveniji LJUBLJANA - V Sloveniji se je minuli teden iztekel trimesečni rok za legalizacijo orožja, v katerem je bila posameznikom dana možnost, da na upravnih enotah pridobijo orožne listine za orožje, ki ga imajo v posesti, ali da ga izročijo policiji. V Sloveniji ima sicer nekaj manj kot 114 tisoč kosov orožja v lasti 40 tisoč ljudi, orožne listine za varnostno, športno in lovsko orožje, slednjega je največ, lahko dobijo le tisti, ki izpolnjujejo določene pogoje, med katerimi sta usposobljenost in dokaz, da orožje ne izvira iz kaznivega dejanja. Že tretji tovrstni poziv so na ministrstvu za notranje zadeve ocenili kot pravilno in hkrati uspešno potezo, saj so upravne enote po vsej državi v treh mesecih prejele kar 2762 vlog, od tega 1250 vlog za legalizacijo kratkocevnega orožja (pištol in revolverjev), 1155 za dolgo-cevno orožje, kamor spadajo vse vrste pušk, in 357 vlog za vojaško orožje. Presenetljivo visoko je število vlog za legalizacijo brzostrelk, ki sodijo med prepovedana orožja - teh je bilo 224. Njihovo posest so večini lastnikov dovolili pod določenimi pogoji, saj gre v glavnem za nemške brzostrelke iz druge svetovne vojne. Upravna enota Nova Gorica je od 14. no- vembra do 14. februarja sprejela 78 vlog za 263 kosov orožja; od tega so doslej rešili 10 vlog in registrirali 10 kosov orožja. Pravijo, da so bile prijavljene večinoma puške in pištole, nekaj zbirateljev pa je prijavilo tudi avtomatsko, polavtomatsko in hladno orožje. Novela zakona o orožju določa visoko kazen za posest ali nošenje orožja, za katerega uporabnik nima ustrezne dokumentacije. Kazen znaša med 3000 in 5000 evri. (tb) sso - Na zasedanju izvršnega odbora v Gorici V ospredju projekt Jezik in spodleteli predsednik Slomak GORICA - V Gorici je prejšnji teden zasedal Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij. Zasedanje je vodil predsednik SSO Drago Štoka, bil pa je prisoten tudi Ivo Corva, ki je odbornikom predstavil evroprojekt Jezik, pri katerem zaseda mesto »project managerja«. Ta važen projekt, pri katerem skupno sodelujeta SSO in SKGZ, je bil pred kratkim sprejet, kar predstavlja zares pomemben dosežek zaradi vloženih skupnih naporov obeh krovnih organizacij, zaradi širokega spektra sodelujočih partnerjev in seveda zaradi pomembne jezikovne vsebine, s katero bo posegel v delovanje civilne družbe na obeh straneh meje. Izvršni odbor je odobritev projekta sprejel z zadovoljstvom ter se pohvalno izrekel vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspehu od njegove zamisli do zaključnega obdobja. Predsednik Štoka je med sejo podal svoje redno poročilo in se zaustavil pri nekaterih pomembnejših točkah, prva med katerimi je zadevala stanje, v katerem se je znašel Slomak. Izvršni odbor je obžaloval dejstvo, da se je zadnje zasedanje Slomaka končalo neuspešno. Odborniki so smatrali, da je SSO ravnal odgovorno, ko je v danem stanju predlagal svojega kandidata za predsedstvo, ki pa ni prodrl, kar bo treba vzeti v resen pretres. Slomak je do danes odigral pomembno vlogo pri zastopanju interesov Slovencev, ki živijo v zamejstvu in to lahko še vedno izvršuje. Ne more pa se odreči demokratičnim pravilom, ki si jih je zastavil na podlagi obstoječega pravilnika. SSO je na koncu še ocenil dejstvo, da deluje poleg Slomaka tudi Svet za Slovence pri vladi Republike Slovenije. Prav ta organ pa bi moral biti aktivnejši, še posebno v oporo slovenski zunanji politiki. Izvršni odbor je nato z veseljem sprejel novico o prostorski ure- ditvi za slovensko narodno skupnost v Ukvah, ki bo končno omogočala primerne prostore za delovanje in ohranjanje pomembne narodne prisotnosti v Kanalski dolini in na področju Trbiža. Izvršni odbor SSO je še pozitivno ocenil dve pomembni pobudi, ki sta prejšnji mesec potekali v Ljubljani in sta zadevali slovensko narodno skupnost v Italiji: simpozij o gospodarstvu, ki ga je organiziral Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu v sodelovanju s SDGZ ter posvet o medijih v režiji državnozborske Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Predsednik Štoka je še posebno podčrtal kakovost posega časnikarja Jurija Paljka, glavnega urednika Novega Glasa, ki je poleg Duška Udoviča (Primorski dnevnik) spregovoril o problemih v zamejstvu. Predsednik Štoka je odbornikom posredoval še nekatere informacije o zelo zaskrbljujočem stanju zaradi krčenja finančnih sredstev s strani italijanske vlade. Kar pa se tiče razprave glede novih kriterijev razdelitve, mora biti pri tem izvedena res široka analiza vseh faktorjev, ki učinkujejo na uspešnost neke finančne podpore. Pri tem je treba vzeti tudi v poštev učinkovitost na teritoriju in ohranjanje krajevnega udejstvovanja, ki sloni na požrtvovalnem prostovoljnem delu ljudi, kar je temeljna vrednota pri ohranjanju in razvoju slovenske narodnostne skupnosti. Na zaključku zasedanja se je Izvršni odbor še spomnil 100-le-tnice rojstva Ljubke Šorli in se pohvalno izrekel glede vseh pobud, ki so in bodo na različne načine ovrednotile njeno osebnost in še posebej bogato pesniško ustvarjalnost, ki je bila ukoreninjena na globokih vrednotah ljubezni, omike in narodne zavesti. skgz Vloga Slovencev v okviru DS bistvena TRST - Predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič je ob imenovanju Andreja Gergoleta na čelo deželne slovenske komponente Demokratske stranke pisno čestital novemu koordinatorju ter se obenem zahvalil dosedanjemu Štefanu Čoku, ki si je prevzel zahtevno nalogo v nelahkem času. »SKGZ z veliko pozornostjo sledi delu in politiki Demokratske stranke,« ugotavlja predsednik krovne organizacije »za katero se opredeljuje veliko število Slovencev v Italiji. To dejstvo nalaga slovenski komponenti pomembne odgovornosti, tako na krajevni, deželni kot tudi na mednarodni ravni, posebej v odnosu do sosednje Slovenije.« Pavšič nadaljuje čestitke Gergole-tu z besedami: »Nova odgovornost, ki si jo prevzel, in pomembna vloga, ki jo imaš v ožjem vodstvu stranke ob deželni tajnici Serracchianijevi, nudi tebi in najožjim sodelavcem slovenske komponente pomembne izzive, ki so v interesu celotne narodnostne skupnosti oz. širše deželne stvarnosti. S teboj delim mnenje, da bo treba na deželni ravni stranke v še večji meri izpostaviti problematiko naše narodne skupnosti, saj gre za enega od konstitutivnih elementov posebnosti in avtonomije Dežele Furlani-je Julijske krajine. Kot sam veš, se manjšini ne pišejo lepi časi, kar je predvsem posledica nam nenaklonjene desnosre-dinske politike tako rimskih kot deželnih in krajevnih vladnih vodstev. Naša Dežela zapravlja številne priložnosti, da bi zaigrala vodilno vlogo pri povezovanju alpejadranskega prostora in še posebej v odnosih z bližnjo Slovenijo. Potrebno je, da Demokratska stranka in v prvi vrsti Slovenci v njej prevzamete pobudo v smeri novih odnosov in si postavite kot prioritetni nalogi večjo skrb za slovensko narodnostno skupnost in odločnejšo povezovalno vlogo s širšim slovenskim prostorom, tudi v perspektivi ugodnejših političnih časov in boljše klime na tem predelu Evropske unije.« Pavšič poudarja, da je SKGZ pripravljena na aktivno sodelovanje pri uresničevanju teh ciljev. Potrebno je tudi, da se med stranko in SKGZ ustvari večjo in pospešeno interakcijo ter da se skupaj poiščejo in najdejo primerni odgovori na vrsto odprtih vprašanj. Pavšič poudarja, da se je SKGZ odločila, da znotraj manjšinske organiziranosti stopi na pot reform, s ciljem, da se skupnosti Slovencev v Italiji zariše perspektivnejša bodočnost. Glede teh vprašanj SKGZ z Demokratsko stranko, predvsem s slovensko komponento deli veliko skupnega. Prav tako z velikim razumevanjem in podporo organizacija stoji ob strani krajevnim upraviteljem DS, županom, odbornikom, ki uresničujejo vizijo sodobne družbe, ki je vpeta v nove evropske dinamike, poudarja v sporočilu Pavšič. »Skrb za manjšino pomeni tudi dialog z večinskim narodom in uresničevanje multikulturnosti. Živimo v prostoru, ki je večjezičen in večkultu-ren, kar ne pomeni, kot zgrešeno trdijo nekateri tudi v sami naši skupnosti, da ne skrbimo za celovit razvoj našega človeka, za njegovo kulturno in jezikovno rast. Zavračamo pa vse tiste »iz-me«, ki so ostanki preteklega stoletja in težijo k ustvarjanju številčno ozkega in s časom in prostorom skreganega etničnega jedra. Tudi strankarska pluralnost je danost našega prostora in naše skupnosti. Izogibamo se torej tezi, da bi lahko zastopala Slovence samo ena etnična stranka. Spoštujmo raje vse naše nazorske in strankarske opredelitve ter iščimo njihovo sintezo za skupno dobro. Skupno zastopstvo je lahko v zdajšnjem času najprimernejši instrument za medsebojni dialog in za obravnavanje tematik, ki so za manjšino vitalnega interesa,« zaključuje svoj dopis Andreju Gergoletu predsednik SKGZ. / ALPE-JADRAN Četrtek, 25. februarja 2010 3 rim - Ministrski predsednik Silvio Berlusconi podpisal dekret Italija je zagotovila milijon evrov za slovensko manjšino Silvio Berlusconi RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je podpisal dekret, ki zagotavlja slovenski manjšini manjkajoči milijon evrov državnih prispevkov. Sodeč po vesteh, ki prihajajo iz Rima, naj bi šlo za predsedniški odlok, ki ne potrebuje parlamentarne presoje. Milijon evrov naj bi črpali iz proračunskega sklada predsedstva vlade. Novico o Berlusconijevem ukrepu so sinoči nekaj pred 18. uro sporočili iz kabineta predsednika slovenske vlade Boruta Pahorja, nekaj minut zatem pa nam je dobro novico potrdil deželni odbornik FJK Roberto Molinaro. Predsedstvo italijanske vlade bo milijon evrov namenilo Deželi FJK, ki ga bo nato skupaj s preostalimi prispevki razdelila manjšini. Slednja bo v tem letu iz Rima dobila nekaj več kot pet milijonov evrov, kar je enaka vsota kot lani. Za »vrnitev« manjkajočega milijona evrov manjšini nosi glavno zaslugo Slovenija. Berlusconi in Pahor sta o vprašanju financiranja manjšine govorila pred slabima dvema tednoma ob robu neformalnega srečanja Evropske unije v Bruslju, da je Berlusconijev dekret tik pred podpisom pa je slovenskega zunanjega ministra Samuela Žbogarja v ponedeljek obvestil italijanski kolega Franco Frattini. Deželnega odbornika Molinara je o odloku obvestil podtajnik na zunanjem ministrstvu Alfredo Mantica, ki po Frattinijevi nalogi skrbi za odnose z italijansko manjšino v Sloveniji in Hrvaški ter s slovensko v Italiji. »Zadovoljen sem, da se je zadeva tako končala. Ko dobim v roke Berlusconijev dekret bom takoj pripravil predlog za porazdelitev letoš- Borut Pahor njih prispevkov ter ga poslal v presojo deželni vladi,« nam je povedal Molinaro. Odbornik računa, da bo postopek čim hitrejši in da bodo manjšinske kulturne ustanove v dogled-nem času dobile denar, ki ga krvavo potrebujejo. S prispevki za manjšino se je v bistvu ponovil lanski scenarij, a z nekaterimi različicami. Predlanskim jeseni je Berlusconijeva vlada v finan- Franco Frattini čnem zakonu 2009 za milijon evrov krčila podpore Slovencem, na odločilni pritisk Ljubljane je manjkajoči denar vključila v proračunski večnamenski odlok (v it. decreto mille-proroghe), ki ga je parlament uzakonil brez sprememb. Tudi v letošnjem finančnem zakonu je taista vlada krčila prispevke manjšini, ki bi v tem letu dobila iz Rima 4,6 milijona evrov, prihodnje leto pa komaj 3,1 Samuel Žbogar milijona evrov. Za razliko od lani je večnamenski odlok (senat ga bo odobril danes ali jutri) ostal brez denarja za Slovence, za manjkajoči milijon evrov je zato poskrbel odlok ministrskega predsednika. Tudi lani, podobno kot letos, se je z zadevo osebno ukvarjal zunanji minister Frattini. Tudi Dežela se je lani v zvezi s tem problemom obnašala nekoliko drugače. Vlada FJK je namreč v pro- Roberto Molinaro račun 2009 uvrstila 5,2 milijona evrov za manjšino, kot da bi že vnaprej vedela, da bo Rim v večnamenskem odloku »vrnil« manjšini milijon evrov. Letos pa je uprava predsednika Renza Tonda tudi v svojem proračunu, podobno kot rimska vlada, »oklestila« državne prispevke za Slovence, ki jih bo morala sedaj zvišati za milijon evrov. Boljše tako. Sandor Tence milijon evrov za manjšino - Ocene Pavšiča, Štoke in Tamare Blažina Sedaj trajne rešitve! TRST - Zadovoljstvo, a tudi upanje, da bo Italija enkrat za vselej dobila trajne rešitve za državno financiranje slovenske manjšine. To so prvi komentarji na odlok predsednika vlade Silvia Berlusconija, ki »vrača« Slovencem milijon evrov državnih podpor. »Odlok je sad prizadevanj številnih dejavnikov pri nas, v Rimu in v Ljubljani. Med vsemi bi izpostavil vsekakor vlogo slovenske vlade in še posebej njenega predsednika Boruta Pahorja. Sedaj pričakujem trajne in sistemske rešitve za naše ustanove, ki v določenem trenutku ne vedo, če bodo živele ali preživele. Te stalne napetosti utrujajo in puščajo za seboj posledice. Upam, da bo sedaj prišlo do boljše komunikacije med manjšino in Rimom in da bo vlada sprejela predlog SKGZ za oblikovanje stalnega in- Rudi Pavšič stitucionalnega omizja za slovensko manjšino,« pravi predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka izpostavlja skupna prizadevanja SSO-SKGZ in upa, da bosta krovni organizaciji se- Drago Štoka daj lahko več energij posvetili razvoju manjšine. »Če se boriš za obstoj kulturnih ustanov skoraj nimaš časa za razmislek o prihodnosti, na katero lahko sedaj gledamo z večjim optimizmom,« meni Štoka. Ukrep predsednika vlade iz Ri- Tamara Blažina ma pozdravlja tudi senatorka Tamara Blažina. Tudi ona, podobno kot Pavšič, podčrtuje zelo aktivno vlogo Slovenije, manjkajoči milijon evrov pa je sad skupnih prizadevanj številnih dejavnikov, ki so se na raznih nivojih borili za skupne cilje. doberdob - Deželna skupščina Slovencev Demokratske stranke »V manjšini včasih preveč tarnamo« »V krizi ni naša skupnost, pač pa njena organiziranost« - Kaj lahko demokrati naredijo za izboljšanje odnosov med Italijo in Slovenijo? Stefano Ukmar, Andrej Gergolet, Štefan Čok in Aleš Waltritsch za predsedniško mizo DOBERDOB - Ponedeljkova deželna skupščina Slovencev Demokratske stranke je bila v glavnem posvečena notranjim vprašanjem, čeprav ni manjkalo tudi izrazito političnih poudarkov, ki so jih izpostavili zlasti novi koordinator Andrej Ger-golet ter Stefano Ukmar, Ivan Bratina, Marko Jarc in Ravel Kodrič. Igor Dolenc je opozoril na nujnost večje prepoznavnosti slovenskih demokratov, tako v stranki, kot tudi v manjšini. Bivši deželni svetnik je pozdravil pomladitev v slovenski koordinaciji, v stranki in njenih telesih pa potrebujejo doprinos vseh generacij. Za večjo povezanost Slovencev v DS se je zavzela tudi Luisa Gergolet, medtem ko je zgoniški župan Mirko Sardoč podčrtal, da si je treba prepoznavnost zaslužiti »na terenu» z vsakdanjim delom. Po njegovem je prav, da tudi Slovenci v DS stavijo na mlade, glavno vodilo v stranki in v slovenski komponenti pa mora biti sposobnost. Senatorka Tamara Blažina je v pisnem posegu obžalovala, da je projekt DS še vedno preveč nedorečen in da se je stranka po ustanovitvi preveč ukvarjala sama sabo. Če je bilo to v začetku razumljivo, danes to ni več. Potem ko je Gergolet ocenil, da je v slovenski manjšini v zadnjem času slišati preveč tarnanja in črnogledih pogledov na prihodnost, je Ukmar dejal, da v krizi ni manjšina, pač pa njena organiziranost. Po njegovem se dan za dnem veča razkorak med manjšino in njeno organiziranostjo. Na potezi so stranke in civilna družba, ki imata različne vloge. Slovenci v DS so po Ukmarjevem mnenju preveč »avtoreferenčni« ali samozadostni, tako da ima vtis, da je manjšinska družba bolj reformistična od organiziranih strankarskih in političnih sredin. Nekdanji deželni svetnik Bratina je bil mnenja, da slovenska manjšina v zadnjem času zanemarja svojo vlogo v tukajšnjem narodno mešanem prostoru. Naša skupnost ne sme postati rezervat Italije in tudi ne privesek Slovenije, zato se moramo kdaj pa kdaj tudi vprašati, kaj lahko manjšina naredi za Slovenijo in ne samo zahtevati, kaj mora vsega Slovenija narediti za nas. Na trenutno stanje odnosov med Italijo in Slovenijo se je navezal Kodrič. Po njegovem ni dovolj, da samo opozarjamo na težave v odnosih med državama, moramo se tu- di vprašati kaj lahko konkretnega naredimo, da se bodo razmere izboljšale. Kodrič je pozval DS, da glede teh problemov naveže stike s sorodnimi strankami v Sloveniji, pri čemer je izpostavil vlogo deželne tajnice in evroposlanke Debore Ser-racchiani, ki se v evropskem parlamentu ukvarja predvsem z vprašanji prometnic in infrastruktur. Dolenc je odnose med Rimom in Ljubljano ocenil kot najnižje odkar obstaja samostojna Slovenija. Goriški pokrajinski svetnik Jarc je pozdravil, da je spodbuda za pre-ustroj slovenske koordinacije DS prišla z Goriškega ter opozoril na pomen, ki ga imajo za Slovence, goriške pokrajinske volitve in občinske volitve v Tržiču in Ronkah. Za Edvina Švaba Demokratska stranka je in mora še naprej biti stranka sožitja in strpnega dialoga, ostati pa mora zvesta svojim temeljnim načelom, pri čemer je Švab omenil antifašizem. S.T. 4 Četrtek, 25. februarja 2010 GOSPODARSTVO sejmi - Od 5. do 8. marca bo na tržaškem sejmišču 4. sejem Olio Capitale Trst je v šestih letih resnično postal prestolnica oljčnega olja Letos se bo predstavilo 241 razstavljalcev iz Italije, Slovenije in Hrvaške TRST - Ob koncu prihodnjega tedna, od 5. do 8. marca, se bo staro tržaško sejmišče spet odelo v zeleno-zlate barve oljčnega olja, saj se bo na štiri tisoč kvadratnih metrih pokrite površine predstavilo kar 241 razstavljalcev najboljših oljčnih znamk iz Italije, Slovenije in Hrvaške. Stekla bo namreč četrta izvedba bienalnega sejma Olio Capitale, ki si je v šestih letih obstoja pridobil sloves ene največjih in najkakovostnejših tovrstnih sejemskih prireditev. Številke letošnje izvedbe najbolj zgovorno pričajo o tem, kako se je ta visoko specializirana prireditev utrdila in uveljavila daleč prek deželnih in državnih meja. Omenjenih 241 prijavljenih razstavljalcev bo predstavilo 255 vrst kakovostnega ekstra deviškega oljčnega olja, ki bodo tudi tekmovala za nagrado Olio Capitale. Organizatorji v tržaški sejemski družbi Fiera Trieste Spa, ki imajo za uspeh prireditve največje zasluge, so zbrali okrog 1200 prijav za poslovna srečanja med proizvajalci oziroma ponudniki olja in potencialnimi kupci iz 36 držav. Predsednik sejemske družbe Fulvio Bronzi je na včerajšnji predstavitvi sejma z upravičenim zadovoljstvom poudaril, da je Trst v teh šestih letih postal »prestolnica olja«, na kar je bilo v začetku zelo tvegano staviti. Prav tržaški občinski odbornik za gospodarski razvoj Paolo Rovis je tako samokritično priznal, da na začetku ni verjel v ta projekt, ki se mu je zdelo nemogoče, da bi lahko Trst konkuriral deželam, kot so Ligurija, Toscana ali Apu-lija. Poleg Rovisa so na tiskovni konferenci z Bronzijem sodelovali tržaška občinska odbornica za kmetijstvo Marina Vlach, podpredsednik Pokrajine Walter Godina, član odbora Trgovinske zbornice Walter Stanissa, direktor pokrajinskega Conf-commercia Pietro Farina in predsednik tržaškega združenja kuharjev Emilio Cuk, navzoč pa je bil tudi Boris Pangerc v dvojni vlogi predsednika pokrajinskega sveta in predstavnika združenja oljčnih mest Citta dell'Olio. Bronzi, ki se je zahvalil za sodelovanje Trgovinski zbornici, občinam Trst, Milje in Dolina, stanovskim združenjem gostincev in trgovcev Fipe in Confcommercio, posebno pa Pokrajini Trst, ki je letos prevzela organizacijo ga-stronomskega dela sejma. Izpostavil je tudi dragocen prispevek združenja Citta dell'Olio in konzorcija domačih proizvajalcev Tergeste DOP, prav tako kot ni pozabil na pomoč Dežele FJK, ki se bo na sejmu predstavila s paviljonom agencije za kmetijstvo Ersa. Bližnji sejem oljčnega olja so včeraj podrobno predstavili na sedežu tržaške sejemske družbe kroma Tudi Godina, tako kot pred njim že oba občinska odbornika, je ocenil, da postaja oljčni sejem najpomembnejši tematski sejem v državi, kar je še posebno velik uspeh glede na to, da pri nas ni velike produkcije olja. V zameno pa sejem poteka pred vrati srednje- in vzhodnoevropskih trgov in Trstu pomaga pri oživljanju mednarodne vloge, ki jo je nekoč že imel. Trst torej ni prestolnica olja zato, ker imamo tukaj veliko proizvodnjo, ampak zato, ker združuje ozemlja in trge, je dodal Bronzi. Stanissa je v imenu predsednika Trgovinske zbornice Antonia Paoletti-ja poudaril pozornost, ki jo ustanova namenja promociji domačih proizvodov in sodelovanju med panogami, ki ga udejanja tudi sejem olja. Letos bo namreč vključenost mesta še večja, saj bo - kot je povedal Pietro Farina - pri pobudi Olio Capitale shopping sodelovalo 59 trgovin, ki bodo kupcem za najmanj 20 evrov vreden nakup podarile stekleničko olja in listek za sodelovanje na loteriji. Novost pa bo letos sodelovanje gostincev, saj bo 15 barov, včlanjenih v Fipe, v dneh sejma uvedlo Olio happy our (oljno srečno uro) in odjemalcem ponujalo prigrizke z oljkami. Kuharski mojster Cuk pa je predstavitev sklenil z gastronomsko platjo sejma, na katerem bo med drugim potekalo 39 kuharskih lekcij in tekmovanje improviziranih kuharjev. (vb) podjetja - Polletni poslovni obračun Furlanski koncern Danieli se počasi izvija iz krize BUTTRIO - Za furlanski jeklarski koncern Danieli iz Buttria je bilo lansko drugo polletje hudo zaznamovano z gospodarsko krizo. Eden največjih svetovnih proizvajalcev je-klarn je namreč zabeležil 38-odstot-no znižanje dohodka (od 1691 milijonov na 1055 milijonov evrov), vendar mu je kljub temu uspelo ustvariti 6-odstotno zvišanje dobička (od 59,2 milijona na 62,8 milijona evrov). Rezultati drugega polletja 2009, ki jih je včeraj odobril upravni svet, kažejo, da je bil potrfelj naročil 31. decembra lani vreden 3,396 milijarde evrov, potem ko je ob koncu prvega polletja znašal 3,232 milijarde. Zaposlenih je bilo konec lanskega leta 8254, kar je za 280 delovnih moči več kot 30. junija lani. Kot so sporočili iz podjetja, je upravni svet pooblastil naložbe v raziskovanje, inovativnost in opremo v skupni vrednosti 200 milijonov evrov. Posebej pa so izpostavili uspeh naložb, ki so bile izvedene v zadnjih petih le- tih na treh za Danieli novih področjih: neposredna redukcija, naprave za naftno industrijo in tovarne za proizvodnjo tirov in velikih profilov. Gre za naprave velike investicijske vrednosti, te nove tehnologije pa danes predstavljajo 40 odstotkov vseh naročil, tako da so perspektive kljub krizi dobre. V Buttriu ugotavljajo, da je jeklarski trg v fazi »počasnega okrevanja«, zato za letos predvidevajo 15 do 20 odstotkov večjo rast povpraševanja v Evropi in ZDA glede na leto 2009, kar pa bo še vedno za 25 do 30 odstotkov nižja stopnja rasti kot je bila v letu 2007. Za Evropo in ZDA v Danieliju ocenjujejo, da bo letos prehodno leto, z veliko nestabilnostjo, do katere bo prihajalo tudi zaradi predvidenega pilotiranega ohlajevanja gospodarstev držav skupine BRIC (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska). V teh državah je namreč povpraševanje po jeklu rekordno visoko in za kar 10 do 15 odstotkov večje kot leta 2007. portorož - Sestanek partnerjev projekta SoNorA Jadransko in Baltsko morje naj bi povezali s hitro železnico PORTOROŽ - V Portorožu so se včeraj na četrtem mednarodnem srečanju sestali partnerji projekta SoNorA, katerega cilj je pospeševanje povezav med Jadranskim morjem in Baltikom. Po mnenju državnega sekretarja na ministrstvu za promet Igorja Jakomina, ki je gostom predstavil posodabljanje železnic v Sloveniji, je povezava koristna za slovensko stran in pomembna v okviru Evropske unije. Projekt povezovanja Jadranskega morja z Baltikom bi namreč predstavljal alternativo pomorski poti. Ladje, ki v baltska pristanišča prihajajo iz Daljnega vzhoda, se zdaj namreč ustavljajo v severnoevropskih pristaniščih, kjer tovor preložijo na manjše ladje in z njimi potujejo v Baltik. Smiselno bi torej bilo, da se tovor pripelje v Jadran, od tam pa s hitrimi železnicami v baltska pristanišča, je ocenil državni podsekretar. Osrednjo vlogo v projektu, v katerem sodeluje 25 partnerjev iz šestih držav EU in 34 pridruženih institucij iz EU, igrajo železnice in pristanišča. Zaradi strateške lege bi lahko Slovenija odigrala ključno vlogo pri povezovanju Baltika in Jadranskega morja, so prepričani na prometnem ministrstvu. Namestnik predsednika uprave Luke Koper Tomaž Martin Jamnik je izrazil upanje, da bo srečanje v Portorožu prineslo nove rešitve in prispevalo k uresničitvi cilja projekta. Povezava med Jadranom in Baltikom po njegovem mnenju sicer ni novost, pač pa oživlja tako imenovano jantarjevo pot, ki je nekoč delovala. Jamnik je govoril tudi o sodelovanju se-vernojadranskih pristanišč, ki so se pred kratkim povezala v združenje NAPA. Podpis sporazuma, ki bo sodelovanje tudi formaliziral, pričakujejo v ponedeljek, je dejal. Vodilni partner sedem milijonov evrov vrednega projekta SoNorA, ki se je začel leta 2008, je Dežela Veneto. Projekt se finančno napaja iz skladov evropskega programa Srednja Evropa, vanj pa so poleg Italije in Slovenije vključene še Avstrija, Češka, Nemčija in Poljska. Glavni cilj projekta SoNorA je izdelava ustreznih študij za izgradnjo in nadgradnjo obstoječe železniške infrastrukture in uvedbo novih multimodalnih servisov. Projekt je usmerjen tudi v optimizacijo transportnih poti, v pripravo smernic in priporočil za TEN-T omrežje, v odpravo ozkih grl in odstranjevanje transportnih ovir. (STA) FJK: za obrtni sektor na voljo sedem milijonov evrov evropskih sredstev VIDEM - Kot je včeraj na sestanku s predstavniki stanovskih organizacij obrtnikov, med katerimi sta bila tudi Andrej Šik in David Stupar za SDGZ, povedal deželni odbornik za proizvodne dejavnosti Luca Ciriani, bodo imeli obrtniki na voljo sedem milijonov evropskih sredstev za projekte na področju raziskovanja, razvoja in inovativnosti. Gre za sklade programa POR FE-SR 2007-2013, katerega cilj je regionalna konkurenčnost in zaposlovanje. Po Cirianijevih besedah gre za »neponovljivo priložnost, ki se vključuje v okvir ukrepov Dežele FJK za podporu s krizo prizadetega gospodarstva, in drugih, kot je ta, ki so razvojno naravnani«. Razpisni rok se bo iztekel 30. aprila. Do takrat bo treba predstaviti projekte, ki bodo potem ocenjeni in nagrajeni na osnovi njihove vrednosti, vzdržnosti in ino-vativnega potenciala. Raziskovalci iz Vojvodine v FJK TRST - Na pobudo goriške agencije Informest in s sodelovanjem AREA Science parka in centra za molekularno biomedicino CBM se v naši deželi mudi delegacija petih raziskovalcev iz Vojvodine, ki delajo v tamkajšnjih raziskovalnih ustanovah. Namen obiska je, da se srbski raziskovalci seznanijo z modelom FJK na področju povezovanja med znanostjo in podjetji. Vojvodina je namreč sprejela ambiciozen načrt za znanstveni in tehnološki razvoj, ki je osredotočen na strateške sektorje in vključuje tudi izmenjavo raziskovalcev. EVRO 1,3547 $ -0,2 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 24. februarja 2010 valute evro (povprečni tečaj) 24.2. 23.2. ameriški dolar japonski jen kitajski juan 1,3547 122,16 1,3577 123,19 ruski rubel 9,2485 40,6900 62,6990 9,2686 40,7940 62,7460 danska krona 7,4427 0,87750 7,4434 0,88020 švedska krona 9,7850 8,0290 9,7913 8,0210 češka krona 25,880 25,805 estonska krona 15,6466 270,50 15,6466 269,80 poljski zlot 3,9926 1,4306 3,9703 avstralski dolar 1,5191 1,9558 1,5070 romunski lev 4,1260 3,4528 4,1241 3,4528 latvijski lats 0,7093 2,4680 0,7093 2,4692 islandska krona 290,00 2,0958 290,00 2,0849 hrvaška kuna 7,2699 7,2870 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 24. februarja 2010 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,2287 0,2519 0,3912 0,8543 LIBOR (EUR) 0,3837 0,605 0,9181 1,2075 LIBOR (CHF) 0,0916 0,25 0,32 0,6183 EURIBOR (EUR) 0,419 0,661 0,964 1,228 ZLATO (999,99 %%) za kg 26.052,26 € -159,14 I TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 24. februarja 2010 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 13,20 IMTCDCI IDr»DA C «1 +0,80 KRKA I I IKA KOPER 64,74 +2,00 +0,36 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 23,37 162,52 +0,34 1,38 TELEKOM SLOVENIJE 309,01 126,77 -0,49 +0,23 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA -AERODROM LJUBLJANA 30,36 DELO PRODAJA - CTni +0,73 ISKRA AVTOELEKTRIKA - - ICTD A BCM7 i^Afl A ~>a NOVA KRE. BANKA MARIBOR 12,07 h/11 IMnTCCT +0,58 KOMPAS MTS - - Mil/A PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! I IS HIB! IANA 25,97 10,89 +2,65 -1,09 SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 450,00 241,94 +0,34 IERME ČAIEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 97,30 24,00 +1,88 +1,91 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 24. februarja 2010 +°,57 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,278 81,4 1721 +1,75 -0,23 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 4,62 1 09 +0,58 +1,99 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 4,35 1 00 +0,64 +0,58 EDISON ENEL ENI 3,98 1682 -2,05 +1,14 FIAT FINMECCANICA 7,9 +0,54 -0,75 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,53 16,74 +0,47 +1,21 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,61 1313 -0,48 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 18,94 -0,76 +0,64 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 5,66 7,81 +0,27 +2,76 PIRELLI e C PRYSMIAN 1,81 0,38 12 87 -0,71 -1,53 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 24,38 +0,94 +0,12 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,44 6,33 1 09 +0,29 +2,93 TENARIS TERNA 17,04 +0,65 +1,43 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,99 0,15 910 +0,42 -0,13 UNICREDIT 1,89 +0,94 +0,53 SOD NAFTE (159 litrov) 80,05 $ +0,06 IZBRANI BORZNI INDEKSI 24. februarja 2010 zaključni tečaj indeks sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 4.022,77 978,44 +0,48 +0,44 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 299,45 1.719,64 -0,29 -0,79 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 10.349,07 1.808,86 1.101,80 1.128,51 5.615,51 5.342,92 3.715,68 2.498,19 1.138,0 2.734,95 10.198,83 2.762,14 20.467,74 3.022,17 16.286,32 +0,65 +0,84 +0,66 -0,99 +0,20 +0,52 +0,23 -0,14 -0,47 +0,16 -1,48 -0,73 -0,75 +1,32 -0,19 +0,00 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 25. februarja 2010 5 GLOSA »Eksodus stotih tisočev po Osimskih sporazumih?« JoZe Pirjevec Pri brskanju po internetu sem slučajno naletel na recenzijo moje knjige o fojbah, objavljene pred kratkim pri založbi Einaudi, recenzijo, ki je izšla 13. decembra 2009 v časopisu Svetega sedeža »L'Os-servatore romano«. Najprej sem mislil, da jo je napisal sam papežev vikar za Rim, kardinal Agostino Vallini, potem pa sem na svoje razočaranje ugotovil, da gre za časnikarja omenjenega lista Gaetana Vallinija. Škoda. Vsekakor, glede na pomembnost »Osservatoreja«, bom skušal svojemu recenzentu odgovoriti in ga opozoriti vsaj na nekatere netočnosti v njegovem pisanju. To pa zato, da mu po-vem,kako lahko je na podlagi splošno uveljavljenih, čeprav nepreverjenih »resnic«,napačno sklepati in s tem zavajati bralce. Kar je Vallinija v moji knjigi najbolj zbodlo, je trditev, da »eksodus« ni toliko posledica načrtne etnične čistke, temveč rezultat psihološke stiske, v kateri so se po letu 1945 znašli istrski Italijani. Potem ko so bili stoletja navajeni, da gledajo na »šča-ve« kot na podložnike, niso pač mogli prenesti dejstva, da so se vloge zamenjale. Nenadoma so slednji, ki so bili poleg drugega še komunisti, postali gospodarji. Od tod odločitev številnih Italijanov, da zapustijo svoja ognjišča in da izrabijo priliko, ki sta jim jo nudila pariška mirovna pogodba (1947), pozneje pa tudi londonski sporazum (1954) in optirajo za italijansko državljanstvo, s tem pa tudi za izselitev. Kako lahko človek pri pisanju o teh kompleksnih problemih zabrede v zmoto, kaže trditev Gaetana Vallinija, da je do »eksodusa« stotih tisočev»Dal-matincev in Julijcev« prišlo po Osimskih sporazumih. Po teh, podpisanih leta 1975, gotovo ne. Toda, dotaknimo se poglavitnega argumenta, ki ga uporablja omenjeni časnikar v podporo svoji tezi, da je bil »eksodus« načrtovan. V tem kontekstu navaja intervju Milovana Djilasa, ki ga je jugoslovanski partijski velmož in pozneje poglavitni Titov oporečnik objavil 21. julija 1996 v reviji »Panorama«. (Ni povsem jasno, ali v tisti, ki izhaja na Reki, ali tisti, ki jo izdaja Mondadori v Milanu). V tem intervjuju Djilas baje trdi, da je leta 1946 skupaj z Edvardom Kardeljem prišel na Primorsko prav z namenom, da organizira etnično čistko proti Italijanom. Na žalost se nisem mogel dokopati do omenjene revije, da preverim, kaj je Djilas res rekel. Ker pa se ta intervju pogosto navaja kot neizpodbitni dokaz protiitalijanske naravnanosti najvišjih jugoslovanskih oblasti za časa pariške mirovne konference, naj samo poudarim, da sloni na dokaj krhkih temeljih. Tržaški zgodovinar Raoul Pupo je na primer že leta 2006 v zborniku referatov, objavljenih v Bre-sci ob dnevu spomina, izjavil, da gre za ponared-bo. Jaz bi k temu še dodal, da v času mirovne konference Jugoslovani niso imeli nikakršnega interesa, da bi preganjali Italijane, saj so nasprotno skušali mednarodni javnosti prikazati, kako pravičen je novi socialistični režim do vseh številnih narodnosti znotraj mlade federacije. Če bi prav na ozemljih, ki so bili predmet spora zaradi meje, ki naj bi zamenjala rapalsko, udejanjali takšno politiko, bi škodili sami sebi in svojemu mednarodnemu ugledu. Kako zelo je beg iz Istre, do katerega je kljub vsemu prišlo, zaradi težkih razmer, v katerih se je znašla Jugoslavija po vojni, skrbel Tita in njegove sodelavce, priča pogovor, ki ga je maršal vodil leta 1946 v Zagrebu in v Beogradu. V tretjem zvezku »Novih prilozov« za njegovo biografijo Vladimir Dedi-jer pripoveduje, kako je Tito v določenem trenutku vzkliknil, da je treba preprečiti »da bi beli tržaški kruh« vabil ljudi k odhodu. Toliko v opozorilo Valliniju, naj preveri svoje trditve, preden jih objavi. Moram pa se mu tudi zahvaliti. Svoj članek je opremil namreč s fotografijo, ki je na naslovnici moje knjige in na kateri je videti skupino ljudi ob vdolbini, kjer je raztresenih nekaj človeških kosti. Ker je bila na internetu fotografija povečana, sem v duhovniku, ki stoji med njimi, spoznal svojega srednješolskega profesorja latinščine, gospoda Žerjala. Milo se mi je storilo. VREME ZA KONEC TEDNA Sosledje izboljšanj in poslabšanj jjf-VjffS Darko Bradassi_ Vremenska slika je obrnila od zahoda. Glavno težišče se je pomaknilo nad Atlantski ocean, kjer nastajajo globoki cikloni in z njimi povezane vremenske fronte, ki se nato z zahodnimi tokovi nemoteno pomikajo proti našim krajem. Občasno, med frontami, pa se zračni tlak dviguje in nastajajo krajši anticiklonski premori z razjasnitvami. Prvi od dveh anticiklonskih grebenov bo nad nami danes, drugi pa v soboto. Od danes do nedelje pričakujemo dve izboljšanji in dve poslabšanji vremena. Današnja prva okrepitev zračnega tlaka nam bo podarila povečini sončno ali kvečjemu delno jasno vreme. Sončno žarčenje je v tem času že razmeroma močno, zato se bodo dnevne temperature, kljub temu, da se nad nami še zadržuje razmeroma hladen zrak, dvignile do okrog 13 stopinj Celzija. Ponekod bo občasno nekaj več oblačnosti, dan pa bo prijeten in ponekod že kar pomladen. Zelo izrazito advekcijo subtropskega zraka pa pričakujejo nad južnimi predeli Italije ter nad Sicilijo in Sardinijo. Kot kaže, se bo danes in v prihodnjih dneh živosrebrni stolpec tam dvignil nad 25 stopinj Celzija. Pri nas pa bo vpliv subtropskega zraka skoraj povsem neobčuten, saj se nad osrednjo Evropo še zadržuje razmeroma hladen in vlažen zrak. Nov preobrat pričakujemo že v nočnih urah ali kvečjemu jutri zjutraj. Naše kraje bo dosegla solidna vremenska fronta, ki prinaša obilico padavin. Zaradi južnih vetrov jih bo največ v goratem svetu, meja sneženja se bo pri nas dvignila nad okrog 1200 metrov, drugod bo de- ževalo. Najbolj se bodo segreli srednjevisoki sloji ozračja. Ničta izoterma se je že včeraj opoldne pozvpela nad višino 1700 metrov, na višini 1500 metrov pa je radiosonda iz Campoformida ob isti uri namerila +2,6 stopinje Celzija. Odjuga je torej spet izrazita. Možno, da se bodo pretoki nekaterih rek spet povečali. Ob morju bodo pihali okrepljeni južni vetrovi. Pojavljale se bodo v glavnem zmerne do močne padavine, zaradi okrepljenih južnih tokov, ki bodo prinašali veliko vlago, ni izključeno, da bo ponekod lahko nastala tudi kakšna posamezna ploha ali celo, da bi lahko zagrmelo. Padavine bodo vsekakor do poznih večernih ur povsod ponehale, v noči na soboto se bo razjasnilo. V soboto pričakujemo skoraj pomladni dan, spet bo sončno in prijetno topleje. Najvišje dnevne temperature bodo ponekod lahko dosegle do okrog 13 stopinj Celzija. Ponoči bo pihljala šibka burjica, čez dan bo, kot kaže, prevladovalo brezvetrje. V nedeljo se bo vreme poslabšalo. Spet bo bolj vlažno in povečini oblačno, že dopoldne se bo ponekod lahko pojavljalo rahlo rosenje, čez dan pa bodo možne krajevne padavine, ki se bodo proti večeru razširile in okrepile. Tudi prihodnji teden se bo začel v znamenju zahodnih tokov, ki bodo prinašali vlago in občasna poslabšanja s padavinami. Kot kaže, srednjeročno ne pričakujemo večjih sprememb in bo tudi v prihodnjem tednu precej dežja. Temperature pa bodo občutno višje kot v zadnjih tednih, snežilo bo le še v gorah. neverjetno - Profesor Miloš Jugovič na uradni spletni strani italijanskega ministrstva za šolstvo odkril »novost« Na Tržaškem občina ... »Duttogliano«! V Pokrajini Trst tudi občine »Postumia Grotte« in »Fiume«, na Goriškem pa občine »Caporetto«, »Idria«, »Merna«, »Ranziano«, »Canale d'Isonzo« in »San Martino Quisca« Neverjetno! Tržaška pokrajina obsega tudi občino Duttogliano? Profesor Miloš Jugovic je ostrmel, ko se je ta podatek prikazal na računalniškem ekranu. In to na uradni spletni strani italijanskega ministrstva za šolstvo! Profesor na nižji srednji šoli Simona Gregorčiča v Dolini je za trenutek podvomil v lastne računalniške sposobnosti in z novim klikom miške poskusil postaviti zadevo v realne zemljepisno-upravne okvire. A nič. Drugi poskus je bil, če je sploh mogoče, še bolj neverjeten od prvega. Na spletni strani italijanskega ministrstva je »izvedel«, da obsega Pokrajina Trst poleg znanih občin Duino (kam se je izgubila Nabrežina?! ...), Monrupino, Mug-gia, San Dorligo della Valle, Sgonico in Trieste tudi naslednje »nove« občine: Duttogliano, Fiume, Postumia Grotte, San Pie-tro del Carso in Villa Slavina. Kaj sploh imajo opraviti hrvaška Reka in slovenske Dutovlje, Postojna, Pivka in Slavina z občinami tržaške pokrajine in z italijanskim ministrstvom za šolstvo? Profesor tehnologije je skušal ugotoviti, ali je bila tudi goriška pokrajina deležna podobne ozemeljske širitve. Seznam na ekranu je njegov sum potrdil. Na njem so se namreč znašle tudi »nove goriške občine«: Canale d'Isonzo, Caporetto, Gracco-va Serravalle, Idria, Merna, Ranziano, Salona d'Isonzo in San Martino Quisca! Poitalijančena imena Kanala, Kobarida, Grahovega ob Bači, Idrije, Mirna, Renč, Anhovega in Šmartnega pri Kojskem so z računalniškega ekrana priklicala spomin na fašistični Ventennio. A kako je sploh mogoče, da se so kraji v Sloveniji (in Hrvaški) znašli na uradni spletni strani ministrstva za šolstvo kot ... italijanske občine? Slovenskega profesorja je na njihovo sled napotila sama italijanska ministrica za šolstvo. Posredno, seveda. Ministrica Mariastella Gelmini si od svoje namestitve prizadeva, da bi »posodobila« italijanski šolski sistem. V okvir teh prizadevanj spada tudi računalniško sodelovanje med šolami in družinami. Digitalizacija odnosa med šo- Profesor Miloš Jugovic je ostrmel, ko je na spletni strani italijanskega ministrstva za šolstvo odkril geografske novosti (desno posnetka s spletnih strani za Pokrajino Trst in Pokrajino Gorica z »novimi« občinami) kroma lo in družinami naj bi omogočila večji in hitrejši pretok informacij. Tako naj bi družine prek spletne strani lahko izvedele za spričevala svojih otrok, za njihove odsotnosti, za druge informacije, prek spleta pa bi lahko tudi šole posredovale družinam potrdila in obrazce (in obratno). Ta nova elektronska plat sodelovanja na relaciji šola-družina, imenovana Scuo-la mia (Moja šola) je uradno zaživela pretekli četrtek, 18. februarja. Od tega dne se lahko družine prek spletne strani ministrstva za šolstvo povežejo s posameznimi šolami. Če so se seveda že prijavile na tovrstno internetno sodelovanje. Profesor tehnologije Jugovic je skušal ugotoviti, kako nova spletna pobuda ministrstva za šolstvo deluje. Odtipkal je in-ternetni naslov italijanskega ministrstva za šolstvo (www.pubblica.istruzione.it) in na strani poiskal rumeni logotip pobude Scuola mia. Ob imenu je napisan motto: »Šola je prispela na tvoj dom!« Spodaj kratek opis: »Tehnološka in aplikativna platforma, ki šolam omogoča posredovanje storitev družinam preko interneta«. S klikom na rumeni logotip se odpre portal Scuola mia. Leva stran je namenjena družinam, desna šolam. Na levi strani lahko interesent poišče posamezno šolo (Cerca scuola). Ob tem mora najprej poiskati ustrezno deželo (v našem primeru: Friuli Venezia Giulia, a Južne Tirolske, Tri-dentinske in Doline Aosta ni na seznamu ...). Zatem še ustrezno pokrajino (v našem primeru Trst ali Gorica). Po pokrajini je treba izbrati še občino, v kateri iskana šola deluje. In prav tu prihaja do geografske zmede. Kajti seznam za pokrajini Trst in Gorica vsebuje tudi občine (oziroma nekdanje občine) iz Slovenije (in Hrvaške). Seveda z italijanskimi (oziroma poitalijančenimi) imeni. Tajnice marsikatere slovenske šole vedo povedati, da je tovrstne sezname občin (s slovenskimi vred) bilo mogoče že najti na spletni strani italijanskega ministrstva za šolstvo. Dostop do te strani pa so takrat imele le šole in šolski uradi. Stran ni bila dostopna javnosti. Po 18. februarju, začetku veljavnosti projekta Scuola mia - Moja šola, se je stvar spremenila. Starši (in torej javnost) lahko odtlej brskajo po uradni strani ministrstva za šolstvo in se prikopljejo do ministriči-nega paradoksa. Gelminijeva se po eni strani zavzema, da bi postala italijanska šola internet-no moderna, po drugi pa dopušča, da ostaja - vsaj kar po geografski razsežnosti - priklenjena na čas Rapallske meje. Če ministrica ne bo takoj ukrepala, tvega, da bo 12. novembra njena spletna stran - z Duttoglianom, Caporettom, San Martinom Quisca in drugimi obmejnimi kraji - proslavila 90-letnico. Rapallske pogodbe, seveda! Marjan Kemperle 6 Četrtek, 25. februarja 2010 ITALIJA / SODSTVO - Ustanovitelj družbe Fastweb naj bi se vrnil iz tujine Pranje umazanega denarja: TISK - Poslanska zbornica Odobrili odlok Scaglia danes pred sodniki? z denarjem Prva piznanja priprtih osumljencev - Senator Ljudstva svobode Di Girolamo tvega zapor za časopise RIM - Ustanovitelj in nekdanji pooblaščeni upravitelj družbe Fastweb Silvio Scaglia bo predvidoma danes pripotoval v Italijo z zasebnim letalom iz Južne Amerike, da bi se predstavil pred sodniki, ki ga obtožujejo, da je eden izmed voditeljev hudodelske mreže mafijske narave za pranje umazanega denarja in davčne goljufije. »Prepričan sem, da sem vselej ravnal v skladu z zakoni,« je dejal. Preiskavo vodi rimski protimafijski javni tožilec Giancarlo Capaldo, pri-porne naloge za 56 ljudi pa je na njegov predlog izdal rimski preiskovalni sodnik Aldo Morgigni. Med njimi so mnogi voditelji podjetij Fastweb in Telecom Italia Sparkle, ki naj naj bi zaračunali za neobstoječe internetne in telefonske storitve okrog 1,8 milijarde evrov, pri tem pa naj bi se izognili plačilu za 365 milijonov evrov davkov. Sedanji pooblaščeni upravitelj Fastweba Stefano Parisi, ki je tudi med osumljenci, je včeraj dejal, da ne bo odstopil s svojega položaja. »Bolj kot krivega se čutim pri tej aferi oškodovanega,« je dejal. »Izdala sta nas dva sodelavca, Giuseppe Crudele in Bruno Zito, ki sta delovala za našim hrbtom in smo ju odslovili,« je pristavil. Včeraj so stekla tudi prva zaslišanja priprtih. Večina ni hotela odgovarjati na vprašanja preiskovalcev, nekateri so se branili, češ da so nedolžni, drugi pa so tudi priznali utemeljenost obtožb. Tako je komercialist Fabrizio Rubini včeraj potrdil, da je izročil »večje vsote denarja« senatorju Ljudstva svobode Nicoli Di Girolamu, za katerega je preiskovalni sodnik zahteval aretacijo, češ da je eden izmed pravnih in finančnih svetovalcev hudodelske mreže in da je bil izvoljen v senat kot Italijan na tujem s pomočjo 'ndranghete. Odbor senatne zbornice, ki izdaja dovoljenja za aretacijo senatorjev, je Di Girolama že včeraj zaslišal. Le-ta se je branil, da je nedolžen in da ni imel nikoli opraviti z mafijo. Isto je potem zatrdil na tiskovni konferenci, na kateri pa je pod pritiskom novinarjev zdržal le nekaj minut. Revija Espresso je objavila fotografijo, na kateri je Di Girolamo v družbi šefa 'ndranghete Franca Puglieseja. RIM - Poslanska zbornica je včeraj odobrila večnamenski odlok (t.i. milleproroghe), v katerega je bil vključen ukrep, da se za leto 2010 ohranijo državni prispevki za časopise, ki jih izdajajo politične stranke, zadruge in narodne manjšine. Mednje sodi tudi Primorski dnevnik. Dopolnilni odlok se bo danes vrnil v senat, ta pa naj bi ga dokončno odobril že jutri. Z dekretom so se torej povrnila državna finančna sredstva, ki jih neposredno prejemajo omenjeni časopisi. Toda vlada se je odločila, da bodo krčili prispevke za lokalne zasebne televizijske in radijske postaje, za časopise združenj potrošnikov, za časopise Italijanov v tujini (kar minus 50 odstotkov) in za časopise, ki se tiskajo zunaj meja Evropske unije. Poslanska zbornica je odobrila odlok s povoljnim mnenjem vlade (264 glasov za, 227 proti in trije vzdržani) po dogovoru med vlado in večino v parlamentu ter po posegu predsednika poslanske zbornice Gianfranca Finija in samega predsednika senata Renata Schifanija. Doseženi dogovor v poslanski zbornici je tudi sad zelo močnih pritiskov novinarskega sindikata FNSI ter novinarjev in založnikov ogroženih časopisov. Novinarji pričakujejo zdaj nov pravilnik za delitev prispevkov časopisom še pred poletjem, kot sicer obljublja vladni podtajnik Paolo Bonaiuti, ki odgovarja za založniški sektor. Senator Di Girolamo (desno) in šef 'ndranghete Pugliese Napadel levico in sodnike Berlusconi blagoslovil »bojevnike za svobodo« ministrice Brambilla RIM - Silvio Berlusconi je včeraj poskrbel za nov vehementen napad na levico in sodnike. Priložnost je ponudila predstavitev »novega velikega ljudskega gibanja«, ki bo delovalo v sklopu Ljudstva svobode. Tarče Berlusconijevih napadov so bili tudi tokrat sodniki, ki se poslužujejo telefonskih prisluškovanj. Zaradi slednjih živimo v »barbarskem sistemu, ki spominja na policijske države,« meni premier. Svojo krivdo nosijo seveda tudi novinarji, ki objavljajo »blato«, saj iz prisluškovanj »ne izhajajo gotova kazniva dejanja«. Kritičen je bil tudi do levice. Volivce, ki se bodo udeležili volilnih preizkušenj v trinajstih italijanskih deželah, je pozval, naj izberejo med vlado, ki dela, in levico, ki govori. »Na levici znajo reči samo ne: naše sporočilo je optimistično, njihovo pesimistično in njim v škodo.« Berlusconi pa je, kot rečeno, včeraj predstavil tudi nekatere novosti, ki bodo zaznamovale politično udejstvovanje v desnem taboru. Ljudstvo svobode je namreč imenovalo skupino »bojevnikov za svobodo«, ki imajo nalogo ustanoviti vojsko, s katero bodo širili vrednote dobrega in ljubezni. Koordinirala jih bo rdečelasa voditeljica Krožkov svobode Michela Vittoria Brambilla, sicer ministrica za turizem. internet - Ambasador ZDA Thorne: Kršena svoboda Trije voditelji Googlea obsojeni zaradi videa o avtističnem dečku MILAN - Na sodišču v Milanu so bili včeraj zaradi kršitev zasebnosti obsojeni trije vodstveni uslužbenci ameriškega spletnega velikana Google. Krivi so, ker so dovolili objavo video posnetka, ki prikazuje zlorabo avtističnega dečka. Sojenje je bilo deležno precejšnje pozornosti, saj naj bi imelo pomembne posledice za svobodo interneta. Sodnik je trojici - višjemu podpredsedniku in »prvemu pravniku« Davidu Drummondu, nekdanjemu finančnemu direktorju Georgeu Reyesu ter globalnemu svetovalcu za področje zasebnosti Petru Fleischerju - zaradi kršitev pravice do zasebnosti izrekel šestmesečne pogojne kazni, obtožb o kle-vetanju pa jih je oprostil. Četrti obtoženi - Arvind Desikan, ki zaseda visok položaj na področju trženja Googleovih proizvodov - je bil spoznan za nedolžnega po vseh točkah obtožnice. Mnogi so sojenje pozorno spremljali, saj naj bi odgovorilo na vprašanje, ali je internet v Italiji odprta platforma, ki se sama regulira, ali pa je treba spletne vsebine zaradi morebitnih žaljivih materialov strožje nadzorovati. Pri Googleu so sojenje označili kot grožnjo svobodnemu internetu, saj naj bi ponudnike spletnih vsebin sililo, da se lotijo nemogoče naloge - vnaprejšnjega pregledovanja na tisočev ur posnetega materiala, ki se vsak dan nalaga na spletne strani, kot je YouTube. Celotno zadevo je sprožila skupina Vivi Down, ki se bori za pravice ljudi z Downovim sindromom, ko je javno tožilstvo opozorila na video posnetek, objavljen na spletu leta 2006, na katerem učenci neke šole v Turinu pretepajo in žalijo avtističnega sošolca. Google Italija s sedežem v Milanu je posnetek sčasoma umaknil s spleta, a po mnenju nekaterih se na pritožbe ni odzval dovolj hitro. Fante s posnetka so ob pomoči Googlea izsledili in so bili na sodišču za mladoletne v Turinu obsojeni na družbeno koristno delo. Vsi štirje obtoženi vodilni uslužbenci Googlea so se izrekli za nedolžne, saj nihče od njih ni sodeloval niti pri nastanku spornega posnetka niti pri njegovi objavi, a tožilci so jim očitali, da bi morali posnetek prej opaziti in ga umakniti, saj je bil med najbolj gledanimi. Poleg številnih uporabnikov spletne mreže je včeraj zaradi obsodbe treh vodstvenih uslužbencev Googlea protestiral ameriški veleposlanik v Italiji David Thorne. V sporočilu za javnost je poudaril, da so objavljeni posnetki obsodbe vredni, a po njegovem za to ne nosijo odgovornosti internetni strežniki. Če bi to sprejeli, bi po mnenju Thorneja kršili svobodo interneta in bi težko zavračali cenzuro, kakršno izvaja kitajski režim. OKOLJE - Sabotaža povzročila ekološko katastrofo Deset milijonov litrov nafte se je izlilo v reko Lambro in včeraj doseglo reko Pad MILAN - Italiji grozi ena hujših ekoloških katastrof. Zaradi sabotaže v nekdanji rafineriji Lombarda Petroli v kraju Villasanta v bližini Monze, severno od Milana, se je v torek zjutraj v reko Lambro izlilo kakih 10 milijonov litrov nafte. Izliv nafte je v tem pritoku reke Pad ustvaril večki-lometrski naftni madež, ki je včeraj dosegel tudi to največjo italijansko reko. Kot je povedala ministrica za okolje Stefania Prestigia-como, ni nobenega dvoma, da je šlo za zločinsko dejanje. Ministrica je pozvala organe javne varnosti, naj izsledijo odgovorne in jih najstrožje kaznujejo. Podobno stališče je zavzel predsednik deželne vlade Lombardije Roberto Formigoni, ki je včeraj na rimsko vlado naslovil zahtevo, naj okliče izredne razmere na območju Lambra. Civilna zaščita je nemudoma sprožila akcijo, med katero skuša zaustaviti širjenje naftnega madeža, pri čemer sodelujejo tudi gasilci in policija. Vendar pa doslej niso bili uspešni, saj je naftni madež, kot rečeno, dosegel Pad. Zaradi izlitja nafte je že umrlo več sto živali, predvsem ptic. Največja italijanska okoljevarstvena organizacija Legambiente je opozorila na eno najhujših ekoloških katastrof za ekosistem v reki Lambro, pa tudi v Padu, ki bo imela dolgotrajne posledice. Medtem so alarm zaradi onesnaženja Pada sprožile tudi pokrajinske uprave Parme, Reggio Elimilije in Ferrare. Računajo, da bo naftni madež dosegel Jadransko morje v teku petih ali šestih dni. Napolitano: Pertini zgled moralne integritete RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj s položitvijo venca pred stavbo na trgu Fontana di Trevi v Rimu, kjer je tudi v obdobju svojega predsednikovanja stanoval Sandro Pertini, počastil spomin na najbolj priljubljenega predsednika italijanske republike ob dvajsetletnici njegove smrti. Ob tej priložnosti je Napolitano Pertinija označil za »velik zgled moralne integritete in osebne pre-močrtnosti.« »Pertini je bil velik zagovornik vrednot protifašizma, svobode in demokracije, ki so temelj naše ustave in ustanovne vrednote naše republike,« je dejal predsednik, ki je opozoril na veliko Pertinijevo zaslugo, namreč na to, da je državne institucije znal približati državljanom. Škofje v bran jugu VATIKAN - Italijanska škofovska konferenca se je v dokumentu Za solidarno državo postavila v bran jugu države, ki po njihovem mnenju tvega, da ga izločijo iz porazdelitve dobrin in da postane le rezervoar glasov za politične in gospodarske načrte, ki nimajo nobene veze z njegovim razvojem, katerega ogrožajo mafijske združbe ter razširjene oblike nezakonitosti in korupcije. Prav mafija, ki se je v zadnjih dvajsetih letih razrasla po vsem državnem teritoriju, je po mnenju italijanskih škofov pravi rak, medtem ko je vodilni razred neprimeren, razvoj juga ovira tudi miselnost, za katero sta značilni nedelavnost in malodušje. Tudi federalizem ne bo pomagal, če bo prispeval le k poglabljanju razlik med različnimi predeli Italije, medtem ko je tudi na tem področju potrebna solidarnost. Napadeni odvetnik Fragala se v komi bori za življenje PALERMO - Nekdanji parlamentarec Nacionalnega zavezništva in zdajšnji občinski svetnik Ljudstva svobode v Palermu odvetnik Enzo Fragala, ki ga je neznanec napadel v torek s težkim kladivom v bližini palermskega sodišča, je od včeraj v komi, njegovo stanje pa je zelo hudo. Preiskovalci so po zaslišanju nekaterih očividcev in Fragalajevih kolegov medtem izključili, da bi napad ukazala mafija. Po njihovem bi morali vzroke krvavega dogodka iskati v njegovi odvetniški dejavnosti. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 25. februarja 2010 APrimorski ~ dnevnik 7 sindikat - Pred kongresom Cgil pogovor s pokrajinskim tajnikom Adrianom Sincovichem dolina-milje Nujni ukrepi za razvoj in boj proti brezposelnosti Boj proti brezposelnosti, kakovost dela in prizadevanje za razvoj mesta so glavne točke, za katere se bo zavzemal pokrajinski sindikat Cgil v prihodnosti. Vtem okviru bodo imele temeljno vlogo lokalne uprave in delodajalske organizacije, ki morajo sprejeti ustrezne ukrepe in se skupaj s stanovskimi organizacijami zavzemati za ponovni razvoj ozemlja. Sicer bo sindikat na državni ravni odločno zahteval od vlade ukrepe za izhod iz krize in na prvem mestu reformo davčnega sistema, ki bo povečala kupno moč odvisnih delavcev in prispevala k pravičnejši porazdelitvi bogastva. To je včeraj v intervjuju za Primorski dnevnik poudaril pokrajinski tajnik sindikata Cgil Adriano Sincovich. Ta se pripravlja na pokrajinski kongres, ki bo v začetku prihodnjega tedna (1. in 2. marca) v vidiku državnega kongresa, ki bo maja v Rimini-ju. S pokrajinskim kongresom se bo zaključilo daljše kongresno obdobje, ko je bilo na Tržaškem več kot 200 skupščin, na katerih so obnovili oziroma potrdili vodstva posameznih panožnih sindikatov. Tako na državni kot na lokalni ravni se na kongresih soočata dve stališči, in sicer linija državnega tajnika Guglielma Epifanija ter tajnika sindikata bančnih uslužbencev Domenica Moc-cie. Trenutno prevladuje v Italiji Epifanije-vo stališče, ki beleži kar 81 odstotkov glasov, medtem ko se je za Moccio izreklo 18,6 odstotka delegatov. Kakšna je bila doslej pot do pokrajinskega kongresa in katero stališče je prevladalo? To je zaključna faza kongresa, ki ga sindikat prireja vsaka štiri leta in na katerem se obnavljajo politične smernice in vodstvena telesa. V tem smislu je bilo že 200 skupščin, ki se jih je udeležilo skupno 4.200 včlanjenih na več kot 20 tisoč, se pravi dobrih 20 odstotkov. Na Tržaškem je prevladalo Epifanijevo stališče, za katerega se je izreklo več kot 78% delegatov, medtem ko je Moccio podprlo nekaj več kot 21% ljudi. Na skupščinah je bila torej izbira precej jasna in je v skladu s politično linijo, ki bo zaznamovala državni kongres. V ponedeljek in torek bo kongres pokrajinskega sindikata, ki združuje vse kategorije. Kakšna bodo glavna vprašanja? Po eni strani bodo to že znane teme na državni ravni, ki zadevajo tudi nas. Na prvem mestu je seveda boj proti hudi go- spodarsko-družbeni krizi. To je uničujoča kriza, glede katere ni italijanska vlada storila v bistvu ničesar in posledica katere je med drugim močan upad dohodka odvisnih uslužbencev in upokojencev. Zato je sindikat Cgil sklical splošno stavko, ki bo 12. marca in s katero bo zahteval od vlade resne protikrizne ukrepe, še predvsem pa bo zahteval reformo davčnega sistema, ki trenutno obuboža dohodke odvisnih delavcev in upokojencev ter omejuje obnovo delovnih pogodb. To bo začetek zelo dolgega in resnega boja sindikata Cgil za pravičnejšo porazdelitev bogastva. Kaj pa na Tržaškem? Na pokrajinskem kongresu bo glavna tema kriza in brezposelnost. Na Tržaškem je namreč že 10 odstotkov zaposlenih ostalo brez službe in je bilo januarja po uradnih podatkih 5 tisoč brezposelnih in 1.700 ljudi v mobilnosti. To je že zelo hudo socialno vprašanje in so zato nujni ukrepi, ki jih namerava sindikat predlagati občinski in deželni upravi (posebni socialni blažil-ci pač ne zadostujejo več), pa tudi deloda-jalskim organizacijam z na čelu Confin-dustrio. Še najhujše je dejstvo, da je razvoj tržaškega gospodarstva ustavljen. Dovolj je pomisliti na bonifikacijo industrijskega območja, ki je še na mrtvem tiru, na negotovost glede škedenjske železarne, katere prihodnost je pod vprašajem, ali na načrtovani uplinjevalnik v Žavljah, o katerem je Confindustria dejala, da mora zadevo še proučiti. Tudi terciarni sektor, na katerem sloni tržaška ekonomija, je v težavah in je zaradi krize v škripcih dve tretjini Tržača-nov. Skratka zaskrbljujoč scenarij, na katerem ni nobenega predloga javnih institucij, pa niti podjetniškega sveta. Kaj torej predlaga sindikat Cgil? Nujni so ukrepi za boj proti brezposelnosti in za gospodarski razvoj Trsta. Konkretne odgovore morajo nuditi Občina Trsta in Dežela FJK ter delodajalci. Te namerava sindikat še spodbujati, Confindustria pa se mora spomniti na sporazum za razvoj mesta, ki ga je podpisala s sindikatom leta2004. Glavni poudarek mora biti vsekakor na kakovosti, od kakovosti podjetij ter kakovosti dela in njegove organizacije do kakovosti naložb in načrtovanja ozemlja. Učinkovitost mreže med javnimi institucijami, podjetniki in drugimi družbenimi dejavniki pa bo pravi preizkusni kamen za izhod iz krize. Aljoša Gašperlin Adriano Sincovich kroma prefektura - Položaj manjšine Pavšič in Štoka včeraj pri prefektu Predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij Rudi Pavšič in Drago Štoka sta novemu vladnemu komisarju za FJK in tržaškemu prefektu Alessandru Giacchettiju predstavila položaj in odprta vprašanja slovenske manjšine. To je bilo prvo srečanje visokega vladnega funkcionarja s predstavnikoma manjšinskih krovnih organizacij. Giacchetti je na čelu vladnega komisarjata in pre-fekture nadomestil Giovannija Balsama. Pavšič in Štoka sta gostitelju predstavila razvejano kulturno, družbeno, športno in drugo dejavnost naše manjšine. Pri tem sta glavno pozornost namenila krizni finančni situaciji osrednjih manjšinskih kulturnih ustanov, o kateri je bil Giacchetti sicer že dobro seznanjen. Osebno je glede tega vprašanja že posegel pri predsedstvu vlade, kar je sicer že storil tudi njegov predhodnik. Prefekt je bil glede financiranja manjšine precej optimistično razpoložen in izrazil prepričanje, da se bo zadeva reši- Alessandro Giacchetti la v zelo kratkem času. Na sestanku je tekla beseda tudi o trenutnih odnosih med Italijo in Slovenijo, ki - kot vemo -niso najboljši. Naš prostor ima po besedah predsednikov SSO in SKGZ ves interes, da so odnosi med sosedoma dobri in normalni. S tem je soglašal tudi Giacchetti, ki je pokazal veliko zanimanje tudi za odnose s Slovenijo. Pavšič in Štoka sta prefekta povabila na ogled krovnih organizacij, naših kulturnih ustanov in tržaškega Kulturnega doma. Giacchetti je njuno vabilo sprejel. Projekt za pomoč družinam v težavah Pomagati družinam, ki so se iz različnih razlogov znašle v ekonomski stiski, je namen novega projekta socialne službe območja 1.3 občin Milje in Dolina. V tem okviru bo socialna služba skušala pomagati družinam, ki so v denarnih težavah zaradi tveganih posojil ali pa ker so izgubili mnogo denarja z igrami na srečo. Poseben poudarek bo tudi na vzgoji, saj bodo skušali družinam tudi razložiti, kako upravljati z lastnik denarjem. Projekt so predstavili včeraj popoldne v Miljah v dvorani Millo miljski župan Nerio Nesladek in pristojni občinski odbornik Giorgio Kosic, dolinska županja Fulvia Premolin, pristojna pokrajinska odbornica Marina Guglielmi in predstavniki vseh subjektov, ki so dali povod za pobudo in ki so podrobno orisali projekt ter predvidene povezane storitve. Projekt je nastal v okviru območja št. 3 na osnovi sporazuma, ki so ga sklenile občine Dolina in Milje, Pokrajina Trst in škofijska Karitas. Pobuda je namenjena družinam in tudi posameznikom s stalnim bivališčem v občinah Milje in Dolina, ki so na robu revščine zaradi pogosto tveganega najemanja posojil ali zaradi odvisnosti, predvsem od igral-ništva. Projekt jemlje v tem smislu v poštev tudi ljudi, katerih dohodki so previsoki, da bi lahko drugače zaprosili za socialne prispevke. Namen projekta je nuditi smernice in ekonomsko svetovanje, ki bo omogočilo družinam oziroma posameznikom, da izberejo življenjski slog, ki bo v skladu z njihovo denarno zmogljivostjo. Posamezne postopke bo sprožila socialna služba na podlagi primerov, ki jih bodo ugotovile Karitas, župnije ali druge organizacije. Svetovalno službo bodo ponujali prostovoljci Karitasa, ki bodo v tem primeru pretežno bivši bančni svetovalci, v posebnih primerih pa predvideva projekt tudi možnost ponudbe majhnih solidarnostnih posojil. komemoracija - Zaplet na včerajšnji svečanosti v spomin na Eugenia Curiela ob 65. obletnici smrti Kako počastiti komunista brez rdeče zvezde Predsednika tržaškega občinskega sveta Sergia Pacorja zmotila zvezda na italijanski zastavi Tržaške brigade - Edvin Švab: Eugenio Curiel je bil in je zgled borca za vrednote odporništva ••• Rdeča zvezda na italijanski zastavi Tržaške brigade je bila na včerajšnji svečanosti trn v peti predsedniku občinskega sveta Pacorju kroma »Ob 65. obletnici njegove smrti smo dolžni poudariti, da je Eugenio Cu-riel bil in je zgled borca za vrednote od-porništva, v katerem so njemu podobni moški in ženske prispevali k zmagi dobrega nad slabim in tako odprli široko pot za uveljavitev demokracije, republiške ustave in miru v svetu. Taka je naša glavna izbira tudi danes, da se združeni upremo poskusom izbir, ki škodijo omikanemu in demokratičnemu razvoju naše države in pri nas v Trstu omikanemu in miroljubnemu sožitju med Italijani in Slovenci.« Tako je včeraj dopoldne pri spomeniku Euge-niu Curielu v Parku spomina na griču sv. Justa zaključil svoj govor predstavnik Vsedržavnega združenja partizanov Italije-ANPI Edvin Švab na spominski svečanosti ob 65. obletnici Curielove smrti. Tega tržaškega znanstvenika, protifašista in komunista so namreč t.i. »republikini«, se pravi pripadniki enot takratne fašistične salojske republike, prav 24. februarja 1945 komaj 32-let-nega ubili v Milanu. Včeraj, točno ob 65. obletnici njegove nasilne smrti, je na griču sv. Justa bila krajša svečanost, ki pa ni potekala po ustaljenih tirnicah, za kar je poskrbel predsednik tržaškega občinskega sveta Sergio Pacor, ki bi bil moral, kot vsako leto, h Curielovemu spomeniku položiti venec občinske uprave, a tega ni hotel storiti. Zmotila ga je namreč italijanska partizanska zastava Tržaške brigade z rdečo zvezdo, ki je včeraj vihrala skupaj s praporom VZPI-ANPI in ki je drugače prisotna dejansko na vseh ko-memoracijah padlih za svobodo. Kljub posredovanju Edvina Švaba Pacor ni hotel položiti venca občinske uprave, dokler bi bila prisotna zastava z zvezdo, to je storil šele potem, ko so spomin na Curiela s položitvijo venca in Švabovim govorom počastili predstavniki VZPI-ANPI s predsednico Stanko Hrovatin na čelu ter organizacij bivših deportiran-cev in protifašističnih političnih prega-njancev ANED in ANPPIA s predstavnikoma Riccardom Goruppijem in Lju-bomirom Sušičem. Poziv lokalnim upravam in delodajalcem -12. marca splošna stavka za reformo davčnega sistema 8 Četrtek, 25. februarja 2010 ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE VANCOUVER 2010 slovenski klub - V sodelovanju s Slovenskim raziskovalnim inštitutom Ni res, da mladih ne zanimajo naša društva Društva so za 80% mladih sinonim za aktivno sodelovanje v svojem okolju - Zanimiva razprava Morda se kateri izmed bralcev spominja Frančkota Repinca, ki ga je v svojih kabaretih uspešno poosebljal Boris Kobal. Frančko je bil obupan, ker so ga »vrgli ven z društva«. Neutolažljivo je ponavljal, da je Slovenec brez društva »ku riba u'n z u'de«. Da so tudi mladi Slovenci s Tržaškega iz takega ali drugačnega razloga navezani na društveno delovanje, je potrdila raziskava, ki jo je izvedel Slovenski raziskovalni inštitut. Pod naslovom Družbena participacija mladih v obmejnih območjih na stičišču med Italijo in Slovenijo jo je Devan Jagodic objavil tudi v zborniku Mladina na prehodu - Gioventu in transizione, o katerem je tekla beseda na torkovem večeru Slovenskega kluba. Gostji sta bili tudi Slorijeva ravnateljica Maja Mezgec in sourednica zbornika Zaira Vidali; predstavili sta raziskavo o medgenera-cijskem sobivanju v društvih, iz katere izhaja, da lahko slednje dosežemo samo, če se različne generacije spoštujejo in dopolnjujejo. Sobivanje bo konstruktivno, če bo slonelo na dobri komunikaciji, o njenih najuspešnejših metodah pa večkrat primanjkuje ustrezna izobrazba ...tako kot je odsotna srednja generacija, ki bi lahko posredovala med starejšo in mlajšo. Jagodic je v svoji raziskavi anketiral 280 mladih, ki živijo med Devinom in Kozino in so člani enega ali več društev. Zanimalo ga je, kateri so vzroki za njihovo včlanjevanje in morebitno aktivno vključevanje v društvene odbore. Iz predstavljenih rezultatov so razvidne očitne razlike med posameznimi skupnostmi. Na vprašanje, kaj ti pomeni aktivno sodelovanje v tvojem družbenem okolju, je kar 80% »zamejcev« odgovorilo »sodelovati v družbenih skupinah in organizacijah«; z njimi se strinja 63% Slovencev iz Slovenije in le 49% Italijanov. Večina Tržačanov italijanske narodnosti (53,5%) in njihovih vrstnikov iz Slovenije (66,3%) istoveti aktivno sodelovanje z »izražanjem svojih mnenj in stališč«. S to trditvijo se strinja samo 39% tržaških Slovencev. Izražanje mnenj nam je morda tuje ... Večera se je ob Slorijevih raziskovalcih udeležilo kar nekaj mladih in manj mladih obrazov. Razvila se je zanimiva, mestoma tudi vroča debata, iz mozaika mnenj bi lahko izpostavili sledeče: trditev, da mladih društva ne zanimajo, ne drži, saj je velika večina viš-ješolcev članov vsaj enega društva, v nekaterih društvenih odborih pa pred- Slorijevi raziskovalci so predstavili dve svoji raziskavi kroma stavljajo mladi celo večino. Nekateri se vanje vključijo iz občutka dolžnosti, drugi zato, ker tako izkazujejo svojo narodno pripadnost, tretji, ker jih društveno delovanje resnično zanima. Pri tem igra ključno vlogo vabljivost ponudbe: ker je možnost izbire velika, se mladi odločajo pač za ponudbo, ki jim najbolj ustreza. To so razumeli tako skavti kot taborniki, ki so v vsakodnevnem stiku z najmlajšimi, zato so svojo ponudbo nekoliko posodobili in prilagodili novim časom, nosilne vrednote pa so ostale nespremenjene. Slišati pa je bilo, da šola danes ne posreduje vrednot, ampak predvsem podatke; tudi zato je še kako pomembno sodelovanje na relaciji osnovna šola-društvo. Mladi bi želeli tudi nekaj več poguma in skupnega razmisleka o ponudbi ...ne pa, da predstavlja višek društvenega delovanja nastop na reviji Primorska poje. (pd) Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Izletnike, ki so se prijavili za izlete Primorskega dnevnika v organizaciji agencije Aurora, in sicer v Rusijo in v Nemčijo prosimo, da poravnajo drugi obrok potovanja (isti znesek kot ob vpisu) v torek, 2. marca med 9. in 13. uro v našem uredništvu v Trstu, Ul. Montecchi, 6. Za prijavljene na potovanje v Indijo bo informativni sestanek isti dan ob 17.30 v dvorani Slomedia. V društvu v Barkovljah jutri o aleksandrinkah Jutri bo Slovensko kulturno društvo Barkovlje gostilo prav posebnega gosta, ki bo občinstvo s svojim predavanjem popeljal čez Sredozemsko morje, natančneje po sledeh aleksandrink. Življenje alek-sandrink, žensk, ki so se v drugi polovici 19. stoletja in v prvi polovici 20. stoletja kot dojilje in služkinje zaposlovale v Egiptu, bo osvetlil Gilbert Civardi, sin aleksandrinke, ki je Egipčan po rojstvu in Barko-vljan po srcu. Gost večera bo pripovedoval o očetu Barkovljanu, o svoji mladosti v Egiptu, slovenskih dekletih, ki so iz naših krajev odhajale v Egipt, in še marsičem drugem. Na predavanju z naslovom Aleksandrinke bo mogoče izvedeti, zakaj je prihajalo do množične emigracije ženske delovne sile, kdaj se je ta začela in zakaj so se ženske s trebuhom za kruhom odpravljale prav v Egipt. Prijeten klepet z Gilbertom Civardijem, ki ga bo povezoval Ladi Vodopivec, se bo začel ob 20.30. (sč) kraški pust 2010 - Pozitiven obračun organizatorjev Pred dokončnim slovesom od letošnjega pustovanja še zaključni večer udeležencev repentabor - Poročilo odbornice za socialne zadeve, vzgojo, kulturo in šport Roberte Škabar Skrb za vrtec, šolo, ostarele Velika pozornost tudi domačim kulturnim in športnim društvom - Sodelovanje s kraškim socio-skrbstvenim okrajem Na torkovi seji repentabrskega občinskega sveta so bili v ospredju domača vrtec in šola, socialna služba, kulturne in športne dejavnosti. O njih je zelo podrobno poročala resorna odbornica Roberta Škabar. Uvodoma je izrazila zadovoljstvo nad porastom števila učencev v osnovni šoli Alojza Gradnika in otrok v vrtcu Antona Fakina. Šolo obiskuje letos 29 učencev, vrtec pa 27 otrok. Porast vpisanih je pozitiven, predstavlja pa večje breme za občino, in sicer za šolski prevoz in za šolska kosila. »Prav s šolsko kuhinjo in osebjem smo imeli v zadnjem času nepredvidene probleme in dodatne stroške, a vse se je dobro izteklo, za kar gre zahvala tudi našim uslužbencem, ki so pristopili na pomoč,« je poudarila odbornica. Občina skrbi za redno službo šolskega prevoza in za potrebe šole in vrtca ob šolskih izletih in za šolsko menzo. Šolabus je brezplačen, je izrecno podčrtala Škabarjeva, za izlet šolarjev v pobrateno občino Logatec pa je občina krila stroške za avtobus. Letos potekajo na šoli tečaji telesne vzgoje, motorike, glasbene vzgoje in angleščine. Ob božičnici je občina prispevala šoli in vrtcu knjige in informatizacijski materiale ter razne igre, s pomočjo spon-sorjev pa je nabavila dodatne stoličke in mize za šolsko jedilnico. Odbornica Škabarjeva je tudi napovedala, da bo občina v letošnjem šolskem letu nabavila novo opremo za knjižnico osnovne šole, kar bo krila z deželnim prispevkom. Predvidena pa je tudi nabava druge opreme in pripomočkov bodisi za šolo kot za vrtec. »Naša uprava posveča veliko pozornost tudi našim starejšim občanom,« je naglasila odbornica. Kot vsako leto so se starejši občani septembra udeležili termalnega letovanja, ki ga je v okviru kraškega so-cio-skrbstvenega okraja priredila zgoniška občina. Letovanja se je udeležilo 13 občanov. Nadalje so se starejši občani udeležili izletov v Gornji Tarbilj (ob Burnjaku), v Celovec (ob Adventnem sejmu) in v Ljubljano (izlet za dedke, babice in vnuke). Občinska uprava je letos s sodelova- Roberta Škabar kroma njem športnega združenja Sloga prvič organizirala tečaj telovadbe za občane starejše od 60 let, ki je izzval veliko zanimanje, saj se ga udeležuje kakih 30 ljudi. Prihodnji mesec pa bodo občani starejši od 65 let od- potovali na tridnevno bivanje v Šmarješke Toplice. Tudi za to pobudo je vladalo veliko zanimanje, kar potrjuje vpis 36 ljudi. Občina je poleg tega na razpolago starejšim občanom, družinam in osebam, ki potrebujejo pomoč. Vsak torek zjutraj je na občini prisotna socialna delavka, do katere se lahko občani obrnejo za predlo-ge,vprašanja ali druge potrebe, ki zadevajo socialno službo. Repentabrska občinska uprava posveča veliko pozornost tudi kulturni in športni dejavnosti. Društva in organizacije so bila deležna prispevka, le-tega je bila deležna tudi Zadruga Naš Kras, ki upravlja Kraško hišo. Društva razpolagajo s strukturami za njihovo delovanje, te strukture pa tudi same upravljajo: ŠZ Sloga telovadnico v Repnu, NK Kras nogometno igrišče v Rep-nu, KD Kraški dom pa Dom Alberta Bub-niča in Kulturni dom na Colu). Skratka: iz poročila odbornice Roberte Škabar je bila razvidna velika pozornost občinske uprave do socialnih služb, šolskih, kulturnih in športnih dejavnosti v občini. M.K. Šele na pepelnično sredo, po raznih vaških pustnih pogrebih, je bilo vsem jasno, da je za letos konec pustnih vragolij. Pustne kostume smo z lepimi spomini na norčava doživetja spravili v kot omare z obljubo, da jih bomo oblekli, če za nove ne bo idej ali časa, tudi naslednje leto z mogoče kakšnim dodatkom ali popravkom. Vrnili smo se k vsakdanjim opravkom, čeprav bi marsikdo rad pustoval cel mesec in še dlje. Organizacijski odbor Kraškega pusta je na zadnjem sestanku potegnil črto pod letošnjim pustom in z veseljem ugotovil, da se je openska prireditev, ki zbere okoli sebe vsako leto več navdušencev, zelo uspešno iztekla. Sobotni po-vorki je bilo vreme več kot naklonjeno, saj si je bilo mogoče ogledati vozove in skupine mask, ne da bi pri tem ozebli. Glede povorke pa je bil odbor presenečen nad letošnjo kvaliteto vozov. Vsi so začutili, da je pri tem sodelovalo veliko mladih in manj mladih, ki si prizadevajo za skupne cilje in darujejo svoj prosti čas ter ročno spretnost za veselje gledalcev. Prav tako so se potrudile razne mame in babice, pa tudi mlada dekleta, ki so šivala kostume za celotno skupino mask. Odbor se zahvaljuje sponzorjem Deželi Furlaniji Julijski krajini, tržaški pokrajini, Zadružni kraški banki, podjetju Trieste trasporti, delno tržaški občini, vsem silam javnega reda in posameznikom, ki so pripomogli k nemotenemu poteku sobotne povorke ter vzhodnokraškemu rajonskemu svetu za posredovanje glede krožišča. Prav tako gre zahvala vsem pustarjem, šiviljam, pustnim šemam in vsem, ki so na katerikoli način pripomogli k uspehu letošnjega Kraškega pusta. V torek, 9. marca ob 20.30 uri bo v spodnjih prostorih doma Brdina zaključni večer, na katerega sta vabljena dva predstavnika vsake vasi, ki je sodelovala na sobotni povorki kot skupina mask ali voz, da se poslovimo od letošnjega pusta. Ob tej priložnosti organizatorji naprošajo, naj predstavniki vasi vrnejo številke in brezrokavnike. (-met-) / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 25. februarja 2010 9 pokrajina trst - Uspeh diplomirane zeliščarice Martine Malalan od Banov Ljubezen do kraških rastlin lahko spremeniš v uspešen »biznis plan« Podelili so ji denarno nagrado, s katero bo uresničila svoj podjetniški načrt V sklopu tržaške fakultete za farmacijo deluje tudi študijska smer iz zeliščarstva (Tecniche erboristic-he). Martina Malalan jo je pred leti izbrala z jasnim namenom: pridobiti potrebno znanje o zeliščih, dišavni-cah in zdravilnih rastlinah, ki rasejo na Krasu. Spoznati vse, kar je treba vedeti o žajblju,kraškem šetraju, rožmarinu, pelinu, koromaču, meti, melisi ...in zakaj ne, v svetu kraških rastlin najti tudi zaposlitev. Martina Malalan med nagrajevanjem Martina je sedaj bližja uresničitvi svojih želja. Pokrajina Trst ji je namreč podelila nagrado »Creaimpresa«, ki je bila namenjena mladim s podjetniško žilico. Na razpisu so lahko sodelovali brezposelni mladi med 18. in 30. letom, ki so želeli stopiti na podjetniško pot. Med predstavljenimi načrti, tako imenovanimi »biznis plani«, je komisija izbrala dva: denarno nagrado sta odnesla diplomirana zeliš-čarica Martina Malalan in arhitekt Gabriele Pitacco. »Kdor diplomira, običajno nima na razpolago velikega kapitala, zato mi bo nagrada v višini 7.500€ v veliko pomoč. Od nekdaj sem želela ustanoviti svoje podje-tje,v katerem bi prišla do izraza moja ljubezen do avtohtonih zelišč, dišavnic in zdravilnih rastlin, obenem pa bi z njim ovrednotila kraška polja in njive. V okolici Banov, kjer živim, so že dolga desetletja zapuščena, jaz pa bi jih rada začela ponovno obdelovati.« Martina je v svojem podjetniškem načrtu podrobno predstavila svoje bodoče delovanje, od sajenja in gojenja avtohtonih rastlin do sušenja, destilacije ... »v bistvu od žive rastline do proizvoda, ki lahko gre v prodajo: eterična olja, kreme, zavretki ("tisane") in drugo«. Ker je v svoji diplomski nalogi od A do Ž analizirala pelin, bo njena prva linija najverjetneje posvečena tej grenki rastlini. »Iz raznih analiz, ki sem jih opravila med študijem, izhaja, da je pelin tudi dobro sredstvo proti kontaminaciji z mikrobi. V kombinaciji s kalendulo bi zato lahko iz njega naredili dobro kremo.« Z delom bo najprej začela na domačih terenih med Bani in Trebčami. »Na razpolago imam pet tisoč kvadratnih metrov, če bo načrt uspešen, bom upam lahko najela tudi sosedove njive. Semena avtohtonih rastlin sem že zbrala, posaditi jih bo treba in ustvariti nasad. Ko bom videla, kal