VENEC
Abbooam«ntl; Me«« 12 Lir«; Eitero, me-m 20 Lir«, Edirione domenica, anno 34 Lir«, Estero 50 Lir«. C C. P j Lubiana 10.650 per jlj abbo-namenti: 10.349 pet 1« inserzioni.
Izhaja vsak dan zfntraf razen ponedeljka la dnev« po prazniku.	F i 1 i ■ 1«i
5 Uredništvo In Opravni Kopitarjev« 6, Lfnbljana. s	Novo m««to.
| Redazion«, Amministraziones Kopitarjev« 6, Lnbiana. I Concessionaria esclusiva per la pubblici« di provenienz« italiana 1	Telefon 4001-4005.	|	ed estera: Unione Pnbblicita Italiana S. A^ Milano.
Izključna pooblaSčenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milano.
Naročnina mesečno 12 Lir, ca inozemstvo 20 Lir —. nedeljska izdaja celoletno 34 Li*, za Inozemstvo 50 Lir. Ček. rat Ljubljana   10.650 za naročnino in 10.349 za inserate.
P o d r n i n i c a t Novo mesto.
Vojno poročilo štev. 442:
Uspešni letalski boji sicilsko obalo
nad
Severna Afrika Na fronti pri Tobruku je bilo delavno topništvo ter so stopile v lokalne akrije prednje straže.
Angleško letalstvo je napadlo T r i p n I i s. Eno sovražno letalo je liilo zadeto ter padlo v plamenih na pristanišče. Pri SoIIumu je bil en »Blenheini« prisiljen spustiti sc v naših črtah. Sest članov posadke je ujel nemški odred. Nemške formacije strnioglarcev so bombardirale britanske ladje, ki so plule v vodah Tobruka ter potopile dve ladji in poškodovale lunin dre drugi. Sterilni brodoloinci s potopljenih ladij so prišli na obal« v oboroženih čolnih. Bili so presenečeni in ujeti po naših oddelkih.
Vzhodna Atrika: Nadalje trajajoča letalska aktivnost sovražnika, ki je vrgel bombe velikega potenciala in s kasnejšim efektom, ki so hudo poškodovale razna poslopja. — V odseku G o n d a r so bile akcije prednjih oddelkov s spopadi, ki so se nehali ugodno za naše čete.
Ena izmed naših lovskih formacij, si se je vračala z ofenzivnega poslanstva, je bila napadena pri sirilskih obalah p» nasprotnih lovskih silah. Bili sta zbili dve letali tipa »Hurrica-ne«. Ostale enote kraljevskega letalstva so bombardirale letalske baze ita Malti, zadele objekte ter povzročile požare. Vsa naša letali so se vrnila v svoje baze.
Uspešni letalski napadi na Malto in Sueški prekop
_ Operacijsko področje, 20. avgusta. AS. Včeraj zjutraj je srečala pod rtom Passero neko formacijo italijanskih lovcev, ki se je vračala z akcije proti Malti, številna skupina angleških letal, ki je bila sestavljena iz okoli 20 bombnikov. Čeprav so bili naši lovci številčno slabši, so se takoj spustili v bitko. Številni sovražni aparati so bili poškodovani zaradi streljanja iz mitraljezov. Dva »Hurri-cana« sta padla v plamenih, tretji aparat, ki je bil močno zadet, je padel v spirali in je verjetno padel v morje. Vsa naša letala so se vrnila v svoje baze.
Včeraj zvečer so italijanski bombarderji napadli letališči Mikabba in Hal Far na Malti. Vrgli so okoli 100 zažigalnih bomb. Objekti so bili uspešno zadeti in videli so razločno požare na letališčih. Reakcija protiletalskega topništva je bila zelo slaba. Vsa italijanska letala so se vrnila na svoje baze.
Berlin, 20. avgusta. AS. V zadnji noči so nemška letala napadla pristaniške naprave in skladišča ob Sueškem kanalu. Veliko skladišče goriva je bilo v polno zadeto. Izbruhnili so mnogi fiožari.
Algesiras, 20. avgusta. AS. Potniki, ki prihajajo iz Gibraltarja pripovedujejo, da se nahajajo na popravilu v gibraltarskem pristanišču nasled-
nje vojne ladje: težka križarka, ki je bila močno poškodovana po letalskih torpedih ob priliki zadnje bitke v Sredozemlju, trije rušilci, šest drugih manjših vojnih ladij, ena cisternska ladja in neka tovorna ladja, ki je bila tudi poškodovana po letalskih torpedih.
Boji ital;janskega ekspedicijskega zbora na Vzhodu
Rim, 20. avg. AS. Posebni dopisnik agencije Štefani na ukrajinski fronti pošilja poročilo o bojih italijanskega ekspedicijskega zbora v sektorju Bug. Motorizirane italijanske kolone, ki so delale v so-
delovanju z nemškimi četami, so se vrgle na zasledovanje sovražnika do izliva Buga in so sprejele boj z močnimi sovjetskimi silami, ki so se hotele brezuspešno spraviti na varno na levi breg reke. Ko je sovražnik videl, da je zaprt, je poskusil prodreti italijanske linije, toda bil je močno napaden ter pozneje uničen s kombinirano akcijo italijanskih sil ter oklepnih nemških divizij, ki so med tem časom napredovale proti jugovzhodu in severu. Italijanske čete korakajo sedaj proti vzhodu do zadnjih meja Ukrajine, kjer je bogata žetev in katere sovražnik zaradi pomanjkanja časa ni mogel uničiti. Dopisnik agencije Stelani ob tej priliki piše, da so poskušali Sovjeti uničiti kmetijske stroje. Toda kmetje z ženami in otroci so se podali na delo in so začeli žeti s srpi, torej z metodami iz starih dobrih časov. V kmečkih hišah so se ponovno pojavile ikone, pred katerimi so žene in otroci položili cvetje. Mlini na veter, ki so bili pokvarjeni, so že začeli mleti žito. Toda povečini delajo še s primitivnimi sredstvi, ki so jih imeli kmetje teh krajev pred pojavom strojev, kar pa ne ovira, da ne bi bilo proizvajanega z izredno naglico mnogo žita.
Boji za prehode čez Dnjeper
Nemško vojno poročilo
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 20. avgusta. Vrhovno poveljstvo nemške vojske sporoča:
V južni Ukrajini se uspešno nadaljuje napad na redka mostišča na Dnjepru, ki jih še drži sovražnik. Pri tem so hitre četo v boju s sovražnikom. ki sc je obupno branil, uničile 65 oklopnih vozil in ujele mnogo sovražnikov.
Na morju okoli Anglije je letalstvo podnevi z bombnimi zadetki poškodovalo neko večjo trgovsko ladjo. Nočni napadi so bili usmerjeni proti oboroževalnim tovarnam in pristaniškim napravam na vzhodni in južni obali hritskegn otoka ter proti več letališčem.
Pred severnoafriško obalo so nemška strmo-glavska letala potopila transportno ladjo s 1500 tonami in nek vlačilec. Dve trgovski ladji sta bili znatno poškodovani.
Nemška vojna letala so v zadnji noči napadla angleško pomorsko oporišče Aleksandri.)«.
Pri poskusu napasti včeraj obalo Kanala, je britansko letalstvo doživelo zopet težek poraz. Lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili 29, ladja za iskanje min pa eno sovražnikovo letalo.
Manjše število sovražnih bombnikov je v zadnji noči vrglo na severnzapadnem nemškem obrežnem ozemlju rušilne in zažigalne bombe. Skoda ni znatna. Nočni lovci in mornariško topništvo so sestrelili dva britanska bombnika.
Berlin, 20. avg. AS. V berlinskih krogih poudarjajo, da je nemško vrhovno poveljstvo tudi včeraj hotelo posebe in izrazito podčrtati moralni ter tvarni pomen prispevka italijanskega, madžarskega in romunskega orožja pri zmagah v Ukrajini. Medtem ko «o se romunske čete odlikovale zlasti v zaključni akciji pri obkoljevanju Odese, madžarske pa v operacijah oh izlivu reke Buga, je italijanski ekspedicijski zbor igral kar najbolj
Kaj bodo posledice sestanka Roosevelt-Churchill
Newyork, 20. avg. DNB. V »Newyork Journal American« ugotavlja Karel von Wie^and v nekem članku iz Šanghaja, da bodo posledice sestanka Roosevelt-Churchill hekatombe mrtvih na bojiščih Evrope, Azije in severne Afrike, kakor tudi lakota, stiska in uničenje v vseh delih sveta. Angle-ško-amerikanska izjava zahteva razrušenje in uničenje enega obeh taborov, v katera je sedaj svet razdeljen. To pomeni boj do najbolj žalostnega konca. Deli izjave v osmih točkah nosijo v sebi pomanjkljivosti versaillske pogodbe in Zveze narodov in kažejo, da današnji državniki niso nič bolj dalekovadni kot oni v 1. 1918.
Članek ugotavlja, da vsebuje skupna izjava tri
glavne ženevske in versajske bacile, to so uničenje nemškega naroda, razorožitev napadalskih narodov brez obveznosti, da se bodo razorožili tudi zmagovalci in končno, da bosta Nemčija in Italija s svojimi zavezniki za vedno oropani in da bo ostal v rokah Zedinjenih držav in Anglije, možno tudi Sovjetske Rusije monopol vojaške moči na suhem, na morju in v zraku. To pomeni jasno, da mora ostati svet pod hegemonijo Amerike, Anglije in Sovjetske Rusije. Izjava Roosevelt-Churchill, zaključuje pisec, je vojna izjava, ne pa dokument miru. Imela ne bo drugega uspeha kot i konsolidacijo enotnosti osi in okrepila bo odpor 1 Japonske.
Japonska pred odločitvijo o življenju ali smrti
Tokio, 20. avgusta. AS. Radijski govornik japonske mornarice, kapitan Hiraide, je pred nekaj dnevi razpravljal o angleških in ameriških naporih za obkolilev Japonske. Ugotovil je, da je to izrazilo napadalno delo, ki ga je treba presojali s treh stališč: moralnega, gospodarskega in vojaškega. Amerika meni, da je Japonska po štirih letih vojne na Kitajskem skoraj izčrpana. Ta sodba o japonski vojaški sili je napačna. Kdor japonsko vojaško moč zares pozna, se varuje, da bi ogražal japonsko cesarstvo. Amerika in Anglija upata, da bosta Japonsko zastrašili. Z gospodarskega stališča je Japonska v vojni že dolgo časa, t. j. odkar so ji demokratične države zaprle oskrbovalne ceste za surovine, katerih nima. Se en korak demokratičnih držav, pa si bo morala Japonska postavili vprašanje o življenju ali o smrti. Jasno je. da nihče ne more pričakovali, da bi kateri narod mogel sprejeti smrt brez l>oia.
To načrtno obkoljevanje se zdaj razvija po vsej meji japonskega cesarstva. Toda popolnoma napačno bi bilo. da bi obkoljevanje moglo uspeti, saj sloji Japoncem nasproti le malo sil. Ne bo na Japonsko padla odgovornost, čc bo tak položaj privedel do vojaških posledic. Japonska bi zatrdno sprejela važne sklepe, če bo postavljena pred odločitev o življenju ali smrti. Skrivnost zmage je v točnem poznanju sovražnikovih in lastnih sil. Te resnice pogosto niso priznavali, toda kdor je ni upošteval, ie drugo plačal svojo malomarnost.
Amerika odklanja japonske predloge
N«w.v»rk, 20. avgusta. DNB. »International New«< javljajo !r. W«shiugtona. da je odklonila ameriška vlada japonski predlog za obnovitev normalnih trgovskih odno&ajev. Ameriška vlada je
dala Tokiu jasno razumeti, da ne ho dovolila Japonski izkoristiti prednosti trgovinskih odnošajev z Zedinjenimi državami /.a napadalne namene na Daljnem Vzhodu. Nasprotno jo Amerika pripravljena prepustiti Japonski petrolej in drugo dobrine v takih količinah, ki so potrebne za kritje japonskih potreb v miru. To zadržanje Amerike bo trajalo, dokler Japonska grozi z nadaljnimi napadi. Merodajni ivashingtonski krogi smatrajo, da je to stališče vlade Zedinjenih držav povečalo' napetost med obema državama in mislijo, da Japonska ne bo povzročila spopada v Pacifiku.
Pakt med Rusijo in Kitajsko
Newyork, 20. avgusta. DNB. Po poročilu »Uni-tet Pressa« iz Londona računajo poučeni krogi s sklenitvijo medsebojnega podpiranlnega pakta med Rusijo in Kitajsko.
Novi vohuni prijeti v Bolgariji
Solija, 20. avg. AS. Bolgarska policija je prijela 12 vohunov, ki so delali za Sovjetsko ltusijo. Volumska družba je i mela sedež v Varni, najelo jo je sovjetsko poslaništvo v Sofiji ob začetku vojne med Nemčijo in Sovjeti. V njej so bili bolgarski komunisti, znani jx> svojem nasilniškem delovanju. Njihova nalog* je biia izvajati vrMo atentatov in sabotsžnih dejanj, kiw na.) bi oviralo redno delovanje nemAkrga vojnega stroja. Voditelj organizacije je bil u«ki Anton Prittkht, ki Je bi! ie obrnjen na smrt ker j« l«"t» 19!K. pognal v zrai: gledališče »Odeon« v Sdiji. Naglo sodišče je ie konča!« preiskavo glede te vohunske družbe. Sodnik zahteva za vse smrtno kazen.
znatno vlogo na drugih odsekih. Polur. »Dienst aus Deutschland« piše: »Velike dosežene uspehe dolgujemo tudi pogumn in hrabrosti Ducejevih vojakov, ki se bojujejo »b boku Hitlerjevih vojakov proti istemu sovražniku in za iste vzore.«
Berlin, 20. avg. AS. Včeraj je bila vsa Ukrajina zasedena po nemških, italijanskih, romunskih in madžarskih silah, ki so povsod zasedle Dnjeper,
ju, a tudi tam že potekajo zmagovite operacije. Dejstvo, da skušajo Rusi rešiti, kar se rešiti da, priča, da je treba Odeso že smatrati za izgubljeno, čeprav trdi angleška propaganda, da bi Odesa lahko predstavljala resno grožnjo na desnem krilu Nemcev. Taista propaganda skuša tudi dopovedati, da se je Budjeniju posrečilo rešiti ne le skoraj vse vojske, temveč tudi vso žetev in vse vojne potrebščine. Vse, česar ni bilo mogoče odpeljati, je bilo uničeno. Nemški listi navajajo k tem trditvam podatke iz včerajšnjega vojnega poročila o plenu v Nikolajeva, o številu ujetnikov in o zaseženih vojnih potrebščinah ter trdijo, da je Budje-nijeva vojska v zadnjih treh tednih po Ukrajini izgubila nič manj kakor pol milijona mož. Od tega je bilo 200.000 zajetih.
Helsinki, 20. avg. AS. Uradno poročajo: Finski oddelki so nadaljevali svoj močni pritisk okoli sovjetskih žepov na ozemlju severozahodno od Sortavale. Te žepe so med ponedeljkom in torkom znatno zmanjšali navzlic obupnemu sovjetskemu odpor u, finsko topništvo neprenehoma obstreljuje vse ozemlje južno od tega predela, koder hočejo Sovjeti rešiti oddelke v kleščah. Točna množina vojnega plena dozdaj še ni znana. Na vseh oddelkih bojišča se operacije razvijajo ugodno za Fince ter ob zelo majhnih izgubah zanje.
Helsinki, 20. avg. AS. Navzlic zelo neugodnemu vremenu in kar najtežavnejšemu ozemlju se po načrtu nadaljuje napredovanje nemških čet na finskem bojišču. Napredovanje se je začelo pred nekaj dnevi z nepretrganim in uspešnim letalskim bombardiranjem na zadnji kos železnice, ki drži v Murmansk in proti drugim vojaškim ciljem.
Operacije v severni Estoniji se nagibajo h koncu, zakaj tamošnje sovjetske čete kažejo nedvoumna znamenja o krizi. Drugi nemški motorizirani oddelki napredujejo po predelu, ki leži zahodno od Pejpuškega jezera in merijo naravnost priti obali Finskega zaliva ter pri tem tarejo odpor izbranih sovjetskih čet. Tudi pri Ilmenskem jezeru se je začel organičen manever za napredovanje proli severu. Tam so nemški motorizirani oddelki z drznimi izpadi v zadnjih treh tednih vdrli namreč v neposredno okolico Leningrada. Tako je zdaj resno ogrožena edina še nedotaknjena železniška zveza med Leningradom in med Val-dajsko višino. Zatorej se lahko smatra, da se je bitka za Leningrad že takorekoč začela.
Poraz maršala Budjenija
Berlin. 20. avg. AS. »Viilkischer Beobachtcr« piše: Ko se jc sovjetska vojska opirala na mogočen sistem utrdb v južnem delu Stalinove črte in ko je branila vpadulna vrata v Ukrajino pri Sepetovki, Korostenu in Mohilevu, ni manjkalo gobezdačev, ki so predvidevali mogočno Hud jeni jevo proliofenzivo. Potem je bilo 25 divizij tega maršalu po Nemcih in Madžarih obkoljenih pri Umnnu in uničenih. 100.000 ujetnikov in nepregleden plen vojnega materiala je padel v nemške roke. Ko so prišle iz Besarabije romunske čete so zavzele Tiraspol in začele oblegali Odeso. Zasedeni so bili: važno vojno pristanišče Nikolajev, v katerega ladjedelnicah so dovrševali številne vojne ladje, in važni rudniški bazen Krivojrog. Zaradi pritiska stalnega zasledovanja sn bile poražene rdeče čete potisnjene proti maloštevilnim prehodom čez Dnjeper. kjer se sedaj razvija bilka. Boj v za-padni Ukrajini je poglavje slave za ljudstvo nemških, italijanskih, madžarskih in romunskih oddelkov, ki so tu sodelovali pri preganjanju čez Dn jeper.
Berlin, 20. avgusta. AS. »Biirsen Zeitung« piše ob priliki poročil o potopitvi sovjetskih Indij in delovanju nemškega letalstva v pristanišču Odesa, da se pri Odesi usodepolnn ponavlja sovjetski »Dunauernue«. Veliki napredek zavezniških čet v južni Rusiji obrača pogled sovražnika na bodočo usodo rudnikov ob Doncu in Krima, piše »Deutsche Allgeineinc Zeitung«. Velike izgube Sovje.lov na srednjem in severnem sektorju in finski uspehi pri La-doškem jezeru povzročajo naraščajoč nemir posebno za prtrogra jskn okrožje.
Rim, JO. avgusta. AS. Vsi angleški listi so »oglasni » označevanju položaja Budjenijeve armade, da je težaven. *e pred nekaj dnevi pa s«) angleški listi trdili, da bodo sovjetske črte vzdržale nemški pritisk. Sedaj pa so prisiljeni priznati rudi težke posledice, ki jih Ivi imel potek vojno za Rusijo glede preskrbe surovin, po- '
Razstava mode in avtarkičnih tkanin v Benetkah odprta
Benetke, 20. avgusta. AS. Kraljevi Visočanstvi vojvoda in vojvodinja Genovska sta danes dopoldne otvorili razstavo mode in avtarkičnih tkanin. Zupan mesta Benetk je imel pozdravni govor, v katerem je jx>dčrtal delavnost tekstilne industrije in italijanske oblačilne obrti, da bi se zagotovila neodvisnost države v tej važni panogi gospodarskega življenja. Zalivanj«* se tej delavnosti je italijanska tekstilna industrija v stanju kriti vse potrebe javnosti in v Italiji ne obstaja racionira-nje tkanin kot v številnih drugih državah.
Anglija hoče Nemčijo razdeliti na 30 državic
Stockholm, 20. avg. AS. Zelo razširjeni angleški tednik »The National Revievvt razpravlja o angleških vojnih ciljih in pravi, da vojna za Angleže ne bo končana prej, dokler ne bo Nemčija razdeljena na kakih trideset državic.
Berlin, 20. avg. AS. »Viilkischer Beobachter« piše o tem predlogu, da je komaj preteklo teden dni po skupni angleško-ameriški izjavi, ki je trdila, da je edini cilj Anglosasov obnova pravice in svobode narodov. Sedaj pa že govorijo o razkosanju Nemčije. Revija ima nalogo, da odkrije prave namene vlad v Londonu in Washingtomi, ki hočeta naložiti Evropi diktat poleg katerega bi bil Ver-6ailles samo žalostna figura.
Letalski napadi nad Nemčijo
Berlin, 20. avgusta. AS. Majhne skupine sovražnih leta! so v jiretekli noči priletele nad ozemlje države ter vrgle bombe v severnih krajih, ne da bi povzročile večje škode. Mornariško topništvo je zbilo eno izmed napadajočih letal.
Govor maršala Petaina
Viehy. 20. avgusta. AS. Maršal Petain je prisostvoval danes glavni skupščini državnega sveta, ki mu je prisegel zvestol>o. 01) tej priliki je imel govor, v katerem je med ostalim dejal:
»Odkar se nahajam na čelu države, sem pomnožil apele na dobro voljo in na pamet v interesu francoskega ljudstva. Zahteval sem podporo in dobro voljo vseh Francozv. Danes je čas za pozive prenehal. Odločili se je treba: ali da. in z menoj, ali proli meni. Resnost zunanje in notranje nevarnosti dela bolj kot kdajkoli kategorično mojo zahtevo, da se opiram na vse zdrave elemente dežele in da od|>ravim vse ostale napake, da ne bod mogle škodovati.«
Včeraj je Roosevelt izjavil voditeljem demokratske skupine v kongresu, da morajo Zedinjene države čim hitreje odločiti se za zasedbo Cap Verdskih otokov in mesta Dakar. Ta izjava je povzročila veliko začudenje v washingtonskih krogih.
Parlamentarizma v Franciji je konec
__ Vichy, 20. agtista. DNB. »Petit Parisien« poroča. da smatra vlada prejšnje parlamentarce v tamošnjih krajih za nezaželene. Zaradi tega bodo prostori, ki so jim bili dodeljeni, z 10. septembrom zaprti. Uradi za zbornico in senat bodo preloženi nn Mont d'or. List pripominja, da polagoma izumira parlamentarni sistem. Predvčerajšnjim so poslancem in senatorjem odvzeli dnevnice, včeraj pa proste karte na železnici. Sedaj pa je vlada odredila, da morajo odpotovati iz Vichyja.
trebnili za vojno industrijo. Maršalu Budjeniju je ogroženo vse levo krilo. Sedaj Rusom ne ostane na jugu drugega kot obramba na Donu.
Na zahodu od Dnjepra je še okoli 100.000 sovjetskih vojakov
Lisbona, 20. avgusta. AS. Iz Londona poročajo, da piše ;>Daily Maik, da je Stalin čestital maršalu Budjeniju k njegovemu umiku iz Ukrajine. Iz Stockliolma pa poročajo, da je na zapadni strani Dnjepra še okoli 100.000 ljudi in da so pretrpljene izgube Budjenijeve armade ogromne. List ugotavlja s svoje strani, da so s koncem svoje tretje ofenzive nemške čete osvojile velik del sovjetskega ozemlja.
Berlin, 20. avgusta. AS. Z zavzetjem Nikolajeva se je zvedelo o nameravani kazni sovjetskih poglavarjev proti številnim častnikom. Največji del prostora v aktih tvorijo ovadbe političnih komisarjev, ki obtožujejo v njih svoje komandante nezmožnosti in sabotaže. Na osnovi teh pritoži) je bilo zaprtih in predvedenih pred vojno sodišče 25 častnikov XX. sovjetske armade. Med njimi sta dva polkovnika, med katerimi je bil eden ustreljen. ker je pred časom dal pognati v zrak nek železniški most. Ker so zbežali s svojih črt. sta bila ustreljena dva majorja. Obtožena sta bila tudi, da sla pustila v rokah sovražnika ves avtomobilski park neke sovjetske divizije. Obtoženi so bili pred vojnim sodiščem tudi nekateri častniki, ker so si odvzeli častniške znake, uničili strankine legitimacije in soglasno izražali svoje občudovanje nemških čet.
Madžarske izgube na vzhodnem bojišču
Budimpešta, 20. avg. AS. Madžarsko vrhovno poveljstvo priobčuje prvi seznam madžarskih izgub pri bojih na Vzhodu. Doslej je padlo 16 Čash.Ik- v ter 279 vojakov, 34 častnikov ter 907 vojake. ;e bilo pa ranjenih. Pogrešajo dva častnika in 107 vojakov. Te izgube so glede na velike uspehe madžarske vojske več kakor neznatne.

Ameriška vojna proizvodnja jc prepozna
Washington, 20. avgusta. AS. Demokratski senator Byrd je zahteval od senata popolno reorganizacijo načrta za oboroževalno produkcijo in enotno vodstvo, ker je dejal, da so poskusi Zedi-njenih držav, da bi presegle proizvodnjo drugih držav, propadli. Zahteval je med drugim odpravo 40 urnega tednika in konec grabežljivega birokratskega sistema, ki ni nič drugega kot ovira za uresničenje oboroževalnega programa. Od začetka evropske vojne je bilo izdanih za oboroževanje okoli 10 milijard dolarjev. Do sedaj ni bila dobavljena niti ena cisterna, niti en sam protiletalski top Angliji, k>i je dobila samo nekaj trgovskih ladij. Proizvodnja ladij-cistern je absolutno nezadovoljiva.
Nezadostna je tudi proizvodnja protiletalskih topov, ki vsa skupaj ni zadostna niti za obrambo enega ameriškega me6ta. Brodovje dveh Oceanov, s 700 enotami, ki je tako potrebno, ne bo priprav-lieno do 1. 1(>-K>, če ne bo ladjedelstvo pospešeno. Tudi proizvodnja aparatov je malo zadovoljiva. Kritiziral je proizvodnjo vsakovrstnih topov in zaključil: V vsem letu 1941. bodo mogoče ladjedelnice Zedinjenih držav izdelale n^ko število trgovskih ladij, ki bo komaj tako veliko, kolikor jih Nemci potope v enem samem mesecu, ko so zelo delavni. Glede na pomanjkanje trgovskih ladij je letna proizvodnja 105 ladij popolnoma nezadostna.
Novi maksimalni cenik
Veljaven od 20. avgusta dalje
Pogovor na Vzhodu
Dr. Kurt Homolka, urednik in vojni poročevalec praškega lista »Der Neue Tag« poroča 16. t. m. iz nemškega tiskovnega slana o pogovoru, ki sta ga imela nekje na fronti nemški strelec in nemški letalec. Ta pogovor je v marsičem zanimiv tudi za tistega, ki ni Nemec, ker iz njega razvidi pravo stanje stvari v vojaškem in duhovnem pogledu. Pogovor je med drugim takle:
StrcIcc: Ali si že kdaj mislil na to, kako vse drugačna je la vojna na vzhodu po svojem ozračju, načinu bojevanja in po svoji razteg-njenosti?
Letalec: Vem. Toda mi letalci vse to še najmanj občutimo. Za nas so orjaške razdalje tukaj malo večje kakor so bile na zahodu. Ni bistvene razlike v tem, ali mečemo svoje bombe na Belfast in Glasgovv ali pa na Moskvo. Z drugimi bojišči pa se seveda ne dajo primerjati orjaške sovražnikove izgube. Vi pa, ki morate premagovati ne le za napad pripravljenega milijonskega orjaka, marveč tudi sam prostor, morale izvrševati novo in veliko nalogo. Meni kot letalcu se zdi največje čudo, kako ste ravno vi od suhozemske vojske premagali najrazličnejše težave tega bojišču.
Strelec: Nisem hotel, da bi mi delal po-klone, hotel sem ti le reči, da človek na tej fronti doživlja marsikaj neslutenega in nerazumljivega.
Letalec: To je resnica! Včasih sc mi dozdeva, ko smo z ognjem in jeklom odprli zidove le močne pošasti, kakor da bi bili na tej sicer odkriti celini, odkrili docela nov svet, novo deželo strahote in nenavadnosti, ki s tem, kar se Evropa imenuje, ni prav nič sorodna. Zunanjost kajpada lahko moti. Vendar lahko rečeni: Kje v Evropi bi človek dobil listo neskončno obup-nost majavih koč, puščo, ki se razteza po zemlji, katera bi lahko bila cvetoč vrt, kje bi dobil take luknje, ki se imenujejo državne ceste?
Strelec: Prepad med obema svetovoma je še mnogo globlji. Najgloblji je seveda tam. kjer govorimo o samem človeku, njegovem dostojanstvu. mišljenju in nravi. Sovjetom človek ni tisto, kar mi v človeku razumemo. Ne mislim govoriti o zverinstvu GPU. Ne vem, ali si se tudi ti prepričal, da je sovjetski vojak nenavadno žilav, včasih kar od sile drzen in brezmejno krut bojevnik?
Letalec: Tega bi po svojih skušnjah ne mogel splošno potrditi. Mi imamo največ opravka z lovci. Le prevečkrat trčimo skupaj z lovci.
kateri tako drzno napadajo, da je njihova predrznost že podobna samomoru. Večkrat se mora človek spraševati, ali ie to še tisto, kar mi cenimo za najvišjo vojaško krepost, namreč pogum in hrabrost.
Strelec: Vidiš, v tem je ravno nekaj tistega, k.lr loči svetove. V boju s sovjetsko armado, laka samomorilstva tisočkrat, stotisočkrat doživljaš. Zaradi tega je vojna tukaj na vzhodu, tako srdita in nečloveška. Doživel sem, da so se ti vojaki rajši dali povoziti v kašo od naših oklepnih vozil, da so se brezupno boreči ostal).-, ki uničene sovjetske armade borili še naprej ter streljali na desel metrov daleč, le da bi ne bili ujeti... Boljševikom je človek manj kakor pa konj. ki je vprežen v top. Saj je v tej deželi 180 milijonov ljudi... Ta vojna na vzhoda -je strašna in neusmiljena.
Letalec: Prav imaš. Evropejec drugače sodi o tem. kar se imenuje vojak. Bil sem v Belgiji in Franciji, kjer smo tudi trdo udarjali. Ampak na obeh straneh so se bojevali ljudje.. Na zahodu so se pač bojevali ljudje različnih, jezikov, plemena in kulture. Šlo je pač po nravnih in vojaških postavah, ki so v teku stoletij skupnega življenja, bodisi mirnega ali • sovražnega, postale skupna lastnina obeh. Gotovo je, da la posest niti Norvežanom, Holand-cein. niti Belgijcem in Francozom celo v urah, ko jc po njihovih mislili šlo za njihov narodni obstanek, ni bila toliko dragocena, da bi je ne bili vrgli čez krov. To nam Nemcem daje močno in zanesljivo vero v novo Evropo, ki jo bomo mi gradili.	r,
Strelec: Odkar se bojujem na vzhodni fronti, sem šele začel razumevati resničnost stavka: »Nemec biti se pravi, kako stvar storiti zaradi nje same.« Na tej fronti rasle naš boj za i.tl*s slanek, ki je vsem viden, v celinsko misijo.' Tega smo se mi kajpada zavedali že od tistega dne, ko nam je Anglija napovedala vojno. Zdaj se mora zjasniti tudi v glavah tistih, ki nas do; včeraj niso hoteli razumeti. Narodi Evrope, ki zdai pravi obraz boljševizma odkrilo vidijo pred' seboj, zdai vedo, kaj so izgubili pravih vrednot; in posesli. Vojna na vzhodu združuje narode1 evropske celine. Mislim, da od turških hijev-evropska zavesi in evropska vzajemnost nikoli" ni bila večja kakor je danes. Mi Nemci, ki s-svojo krvjo kupujemo svobodo Evrope, ne pričakujemo za to nobene zahvale. Anglija pa, ki je zaveznik Moskve, zanesljiv lahko pričakuje od Evrope pravičnega plačila.-	-v
M««*M»»M«MM»*M.♦«♦♦«»
Norme za blagovni promet med Italijo ter Hrvaško
in tretjimi državami
V časopisju je bilo že objavljeno, da bo obnovljen blagovni promet med Italijo in Hrvaško ter med Italijo in drugimi državami, do katerih vodi pot preko Hrvaške. Obnovljen promet se je začel 16. avgusta. >Bolletino Commerciale« Glavnega ravnateljstva državnih železnic je objavil določila, ki urejajo ta promet. Ta promet se vrši: a) Med italijanskimi postajami (vštevši tudi postaje v Ljubljanski pokrajini in v krajih, priključenih Reški provinci) ter med hrvaškimi postajami Bubnjarci in Plase-Crikvenica. b) Med italijan-postajami (vštevši postaje v Ljubljanski pokrajini in v krajih, priključeni Reški provinci) ter med postajami tretjih držav preko Hrvaške, via Bubnjarci in Plase-Crikvenica. Za ta promet veljajo provizorično odredbe, kakor za Hrvaško.
Za promet med italijanskimi postajami in hrvaškimi postajami preko postaj Bubnjarci in Plase-Crikvenica je potrebno: pošiljke se sprejmejo, če jih je mogoče poslati naprej; pošiljke morajo biti opremljene z mednarodnim tovornim listom. Tovorni listi z vsemi priloženimi listinami morajo biti izpolnjeni v italijanščini (za pošiljke iz Ljubljanske pokrajine je dovoljena tudi slovenščina), če gredo iz Italije na Hrvaško in v hrvaščini z italijanskim in nemškim prevodom, če gredo v obratno smer'. Pisani morajo biti v vsakem primeru v latinici. Prevoz je dovoljen samo s tovornimi vlaki. Promet z direktnimi ali pospešenimi vlaki je dovoljen samo na progah F. S. namembna ali oddajna postaja v Italiji ali Postojna in Reka. Povzetja ali plačila stroškov v naprej niso dovoljena. Na oddajne termine se ni mogoče ozirati. Na tovornem listu mora biti označeno, aH gre pošiljka preko postaje Bubnjarci ali preko postaje Plase-Crikvenica. Železnica lahko sprejme pošiljko le pod pogojem, če vsebuje tovorni list napotilo za prehodno postajo. V vsakem primeru pa lahko gre pošiljka tudi preko druge postaje, kakor se glasi nakazilo v tovornem listu. Sklenjene prevozne pogodbe ni več mogoče spremeniti. V kolikor zgornja navodila ne vsebujejo drugib naredb, veljajo določila »Mednarodne konvencije za transport blaga po železnicah* z dne 23. novembra 1933, kakor tudi »Skupni špedicijski predpisi*. Za prevoz v vsakem obeh prizadetih železniških ravnateljstev veljajo cene, ki so določene za notranji promet do ali od postaj Metlika in Plase-Crikvenica. Za transporte iz Hrvaške preko pristanišč Reka, Sušak in Bakar ali obratno veljajo na italijanskem teritoriju do ali od postaje Plase-Crikvenica bivše interne jugoslovanske cene. Te cene veljajo tudi na hrvaških železnicah. Prevozne stroške za pošiljke iz Italije mora plačati pošiljatelj, one na hrvaški strani pa sprejemnik. Za uvozno carino in za eventualne druge stroške, ki nastanejo med prevozom mora biti izdan plačilni list. Za depozit je treba založiti pri manjših pošiljkah 100 lir, pri velikih pa 500 lir. Prevozne stroške za pošiljke iz Hrvaške mora plačati na hrvaški strani pošiljatelj, za prevoz po italijanskih železnicah pa prejemnik. Za blago določene vrste (petrolejski produkti, žito. -uha povrtnina, oljčarice) ki se prevažajo po vodni poti iz tretjih držav preko Hrvaške in so namenjene v Italijo, veljajo posebna določili
Za tranzitni promet preko Hrvaške med Italijo in tretjimi državami, preko postaj Bubnjarci in Plase-Crikvenica veljajo isti pogoji, kakor zgo- _ raj. Izjemo tvori že tudi zgoraj navedeno blago, ki J prihaja iz tretjih držav v Italijo po tranzitni poti Srbija-Hrvaška ali Madžarska-Hrvaška in za katerega veljajo posebni predpisi.
V berlinskem Intouristu je sedaj knjigarna Anti-Kominteme
Kakor v vseh ostalih evropskih in ostalih ■ svetovnih večjih mestih, je imela Sovjetska zveza tudi v Berlinu svoj potovalni urad Intourist. Po izbruhu sovražnosti med Nemčijo in Sovjetsko zvezo, so z berlinskim sovjetskim poslaništvom zaprli tudi vse poslovne prostore Intourista. Vanje se je v zadnjem času vselila Anti-Kominterna ter je v njih odprla svojo knjigarno. V žvezi s tem "poroča nemško časopisje, da je vse te urade Sovjetska zveza uporabljala v glavnem ža svoja vohunska središča in zbirališča inozemskih članov GPU.
Pomladitev bolgarskega generalštaba
Dosedanji šef bolgarskega generalštaba gene-ralleutnant Hadži Petkov je na lastno prošnjo razrešen dosedanje dolžnosti in preveden v rezervo. Za novega šefa bolg, generalštaba je imenovan generalštabni šef Konstantin Lukaš. Istočasno je prevedena v rezervo cela vrsta višjih bolgarskih oficirjev. Na njihova mesta so imenovani sami mlajši oficirji.
Zvišanje plač na Madžarskem
Budimpešta, 20. avgusta. AS. Z vladnim odlokom so zvišane vse plače nameščencev in delavcev za 10 do 15%.
Kazni zaradi kršitve zatemnitvenih predpisov v Zagrebu
Zagreb, 20. avgusta. AS. Policijsko ravnateljstvo v Zagrebu sporoča, da je bilo doslej zaprtih 700 oseb zaradi kršitve predpisov o zatemnitvi. 23 jih je bilo poslanih v koncentracijska taborišča. Kazni zaradi prestopkov je bilo plačanih 150 tisoč dinarjev.
Iz Grčije
Atene, 20. avgusta. AS. Obnašanje italijanskih čet v Grčiji je v najkrajšem času uničilo drlo londonske propagande, ker je grško ljudstvo takoj opazilo, na so italijanski vojaki vredni večnega in cesarskega Rima.
Atene, 20. avgusta. AS. Grški tisk poroča, da je prišel v Pirej prvi parnik iz Italije, natovorjen s pšenico.
Atene, 20. avgusta. DNB. V grškem uradnem listu je objavljen dekret vlade, po katerem je vojno stanje, ki je bilo proglašeno 28, oktobra 1940 nad vso državo, ukinjeno z včerajšnjim dnem, Znano je, da je bilo vojno stanje proglašeno obenem s splošno mobilizacijo t Grčiji.
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je na I podlagi naredbe it. 17 s dne 9. mafa 1941-XIX j določil naslednje maksimalne cene ▼ prodaji na debelo in na drobno za spodaj navedeno blago.
Maksimalne cene določajo v kategorični obliki mejo, pod katero se morajo stvarno gibati cene pri veletrgovcih in trgovcih na drobno; iz tega naravno sledi, da je mogoče prodajati niže kot po maksimalni ceni, toda nikoli više kakor po njej.
Trgovci na drobno, ki nimajo v zalogi blaga cenejših vrst, so dolžni prodati potrošniku po isti maksimalni ceni enako blago višje vrste.
a)	Na drobno:
1.	Kruh, testenine, moka, rii, fižol itd.
Kruh iz enotne moke: v kosih do 100 gr =: kg 2.40 lir; v kosih od 100 do 200 gr = kg 2.25 lir; v kosih od 200 do 500 gr - kg 2.20 lir; v kosih od 500 do 1000 gr = kg 2.10 lir. Testenine iz enotne moke kg 4.10 lir. Pšenična moka, enotna kg 2.30 Ur. Koruzna moka, enotna kg 1.70 lir. Riž »Splendor« kg 3.70 lir. Fižol: la nizke vrste kg 3.60 lir; Ha nizke vrste kg 3.25 lir; visoke vrste (preklar) kg 3.80 lir. Krompir: uvožen kg 1.40 lir; domač kg 1.10 lir.
2.	Olje,, surovo maslo, mast, slanina.
Jedilno olje liter 9.60 lir. Surovo maslo kg
20.50 lir. Slanina: sveža kg 11.80 lir; soljena kg 12.80 lir; prekajena kg 15.20 lir. Mast kg 15.20 lir.
3.	Kiss vinski liter 4 lire; špiritni liter 2.90 lir.
4.	Mleko, sir, jajca.
Mleko liter 1.60 lir. Sir Ementalec kg 17.85 lir. Sir Trapist kg 16.70 lir. Jajca sveža, nad 58 gr, kos 0.75 lir; jajca sveža, pod 58 gr, kos 0.65 lir.
5.	Sladkor in kavni nadomestki.
Sladkorna sipa kg 7.20 lir; sladkor v kockah kg 7.30 lir. Cikorija kg 10.75 lir. Figova kava kg 11.10 lir. Žitna sladna kava (a la Kneipp) kg 8.60 lir. Ržena kava v orig. zavitkih kg 8.45 lir. Ječmenova kava v orig. zavitkih kg 6.85 lir. Ječmenova kava prosta kg 5.40 lir.
6.	Gnjat, salame in klobase itd.
Prekajena gnjat, surova kg 15.20 lir. Prekajena gnjat, kuhana kg 28,50 lir. Hrenovke kg 14.25 lir. Safalade kg 12.15 lir. Sunkarica kg 15.20 lir. Klobasa, »letna« kg 13.30 lir. Klobasa, »lovska« kg 9.10 lir. Klobasa, »kranjska« kg 18.25 lir.
7.	Kuriva in mila.
Premog Bela krajina: kosovec stot 19.40 lir; kockovec stot 18.60 lir. Premog Kočevje: kosovec stot 13.70 lir; kockovec stot 12.55 lir. Drva: mehka za prostorni meter 41.80 lir; mehka v kolobarjih po 18 kg (20X50 cm) 4.55 lir; butare, zvezane z žico, 1 m dolge (suh smrekov ali jelov les) stot 18.50 lir; trda: la kakovosti za prostorni meter 115 lir; Ha kakovosti za prostorni meter 110 lir; lila kakovosti za prostorni meter 100 lir.
Cene veljajo za razžagana in na dom postavljena drva.
Bukovo oglje kg 1 lira. Milo, enotno: 50% kisline kg 9.80 lir; 40% kisline kg 8.45 lir.
b)	Na debelo:
1.	Testenine, moka, riž, fižol itd.
Testenine iz enotne moke, stot 390 lir. Pše-nlčna moka enotna 210 lir. Koruzna moka, enotna 152 lir. Riž »Splendor« 3.10 lir. Fižol: la nizke vrste 323 lir; Ila nizke vrste 285 lir; visoke vrste vrste 323 lir; Ila nizke vrste 285 lir; visoke vrste (preklar) 342 lir. Krompir, uvožen 115 lir.
2.	Olje, slanina, mast.
Jedilno olje stot 83950 lir. Slanina osoljena 1132.40 lir. Mast 1330 lir.
3.	Kiss vinski hI 350 lir; špiritni 250 lir.
4.	Sir.
Ementalec stot 1444 lir. Trapist 1368 lir.
5.	Sladkor in kavni nadomestki.
Sladkorna sipa stot 690 lir, sladkor v kockah 699,20 lir.
Cena za proizvajalca:
Cikorija kg 8.15 lire, figova kava 9, žitna sladna kava (a la Kneipp) 7, ržena kava v orig. zavitkih 6.90, ječmenova kava prosta 4.40 lire za kg.
Cena za veletrgovča:
Cikorija kg 9 lir, figova kava 9.65, žitna sladna kava (a la Kneipp) 7.50, ržena kava v orig. zavitkih 7.35, ječmenova kava v orog. zavitkih 6, ječmenova kava prosta 4.70 lire za kg.
6.	Suho meso, prekajeno, klobase
Prekajena gnjat, surova kg 14.65, hrenovke
13.70, safalade 11.60, šunkarica 14.65, klobasa: »letna« 12.75, »lovska« 8.55, »kranjska« 14.65 lire za kilogram.
7.	Kuriva in mila.
Premog Bela krajina: kosovec tona 114.—, kockovec 110.20 lire tona. — Premog Kočevje: kosovec 96.90, kockovec 86.60 lire tona. — Cene premoga veljajo franko vagon rudniška postaja, brez javnih davščin.	,
Drva, prodajna cena za proizvajalca: Ljubljana, franko postaja ali dostavljena v hišo, nerazža-gana: mehka (za prostorni meter) 38 lir; trda: I. kakovosti 89 lir, II. kakovosti 75, III. kakovosti 65 lir, bukova drva franko vagon nakladalna postaja: I. kakovosti (za prostorni meter) 67.50 lir, II. kakovosti 63.25, III. kakovosti 55 lir. Drva I, kakovosti so: bukova drva, suha, največ 5% okroglic ali grčavih ali slabše vrste, Drva II. kakovosti so: bukova, suha, največ 15% okroglic ali grčavih ali slabše vrste. Drva III. kakovosti so: mešana drva.
Oglje, vilano in suho, franko vagon nakladalna postaja: bukovo (stot) 70 lir, hrastovo in drugo 65 lir za stot.
Milo enotno: s 50% mastne kisline stot 740, s 40% mastne kisline 684 lir za stot.
Opombe: 1. Maksimalne cene določajo najvišjo dopustno mero, pod katero se vsekakor morajo držati dejansko veljavne cene v trgovini na debelo in na drobno.
2.	Cene na debelo je razumeti za blago franko skladišče prodajalca, vključno ambalažo, izvzemši vreče. Davek na potrošnjo, razen pri moki, ni vštet v gornjih cenah.
3.	Pri prodaji na debelo je cenik obvezen za vso pokrajino, pri prodaji na drobno pa le za mestno občino ljubljansko. Za vse ostale pa velja kot smernica pri urejanju cen.
4.	Okrajna načelstva za svoja območja lahko določijo še nižje cene, vse popravke navzgor pa bi morala predložiti v odobritev predhodno Visokemu komisarju.
5.	Spredaj navedene cene se zaokrožijo tako, da deli nad 2.5 cent. dajo 5 cent., deli pod 2.5 cent. se pa ne upoštevajo.
6.	Ta maksimalni cenik mora biti izvešen v vseh skladiščih, prodajalnah in obratovalnicah, ki
Crodajajo v njem navedeno blago. Izvešen mora iti na vidnem in kupcu lahko dostopnem mestu. Razen tega morajo biti tudi na posameznih pred-
metih, namenjenih za prodajo na drobno, listki z oznako cen.
7.	En prostorni meter drv je enak 500 kg po teži pri trdih in 325 kg pri mehkih drveh.
8.	Vsako kršenje teh predpisov se bo preganjalo kazensko po veljavnih zakonih in naredbfth.
Ljubljana, dne 20. avgusta 1941-XIX.
Visoki komisar: Emilio Grazioli.
Kmetijska razstava na velesejmu
Visoki Komisar je odobril načrt, ki ga je izdelal kmetijski odbor za Ljubljanski velesejem. Načrt se nanaša na ureditev posebnega paviljona, ki bo namenjen kmetijstvu Ljubljanske pokrajine in katerega glavna svrha bo pokazati italijanski javnosti položaj slovenskega kmetijskega gospodarstva in njegov pomen v okvirju preskrbe Italije v vojni. Paviljon bo razdeljen v tri skupine. V prvi situpini bosta kmetijska poskusna in kontrolna postaja ter kmetijska zbornica organizirali znanstveni in statistični del. V drugi skupini bosta kmetijski odbor ter sadjarsko in vrtnarsko društvo razstavili glavne panoge kmetijske proizvodnje v pokrajini. V tretji skupini bo Higienski zavod v Ljubljani pokazal pregled prehrane, dočim bo Prevod seznanil javnost z avtarkičnimi možnostmi v kmetijskih proizvodih Ljubljanske pokrajine.
Z dnem 20. avgusta 1941 je stopil v veljavo novi maksimalni cenik štev. 3. Od cenika št. 2 se razlikujejo cene za testenine, enotno moko in sladkor v sipi in kockah. Mestni preskrbovalni urad poživlja vse trgovce na debelo in drobno, da takoj danes prijavijo svoje količine zalog te» stenin, enoine moke in sladkorja v sipi in kockah. Prijave je treba brezpogojno vložiti do 21. avgusta t. 1. v pisarni Združenja trgovcev.
Hrvaška odpira promet s sosednjimi državami. S prvim avgustom 6e je pričel redni promet ned Hrvaško in Madžarsko na progi Virovitica-Barč. Pri Gyekenyesu delajo železniški mo6t in 1 odo dela na tem mostu trajala vsaj še tri mesece. Do takrat se bo opravljal obmejni promet med Hrvatsko in Madžarsko preko Drave s pomočjo posebnega prevoznega splava. Prav tako je Hrvaška vzpostavila tudi promet z Nemčijo preko Savskega Marofa in Djurmanca. Odprt je bil tudi paketni promet med Hrvaško in Dansko, Norveško, Portugalsko, Španijo (samo kontinent), (Kanarskimi
Ljudski kruh v Romuniji ostane. Ker je bila romunska žetev dobra, so si mnogi želeli vrnitve starih časov, ko je bilo v izobilju belega kruha. Nekateri krogi se zato niso hoteli nič ozirati na sedanje vojne čase in evropsko solidarnost — tako piše list »Siidost-Echo« — marveč so predlagali, naj se opusti dosedanji enolni kruh, ki mu je primešane 25% slabše moke in se zopet dovoli prosta peka in prodaja belega kruha. Romunska vlada pa se ni hotela ozirati na takšne ozkosrčne želje, marveč je navzlic dobri žetvi ohranila enotno moko, da bi si tako zavarovala zaloge za bodočnost in pa da je lahko izvozila čim več pšenice v Nemčijo ter druge države, ki same nimajo dovolj lastnega pridelka. Na ta način bo Romuniji mogoče izvoziti od letošnjega pridelka okrog 60,000 vagonov pšenice,. 10.000 vagonov ječmena in 5000 vagonov rži. Približno toliko, kakor od vseh teh treh vrst žita bo lahko izvozila tudi koruze. Tolik izvoz bo dosežen z omejitvami v domači potrošnji ravno s tem, da je Romunija še naprej obdržaia enotno moko in tako štedi z žitnim pridelkom. Svoje žitne presežke bo Romunija izvažala nele samo v Nemčijo, ampak tudi v Italijo, Grčijo in na Hrvatsko. Določena je nova odkupna cena za pšenico. Agrarni krogi 60 želeli, da da bi se odkupna cena določila na 140.000 lejev za vagon, vlada pa je določila 110.000 lejev za vagon pšenice s težo 75 kg in s 3% primesi (lani 117.000 lejev za vagon). Letos je določena nekoliko nižja cena od lanske, ker je znašal lani povprečni pridelek 7.8 metrskih stotov na hektar, letos pa znaša najmanj 10 stotov. Kar se tiče mletja, je določeno tako, da je treba izmleti 85% pšenice za moko, ostalo pa je puščeno za otrobe in prost promet. 12% pšenice se lahko uporabi za izdelek fine moke; 73% pšenice mora biti na razpolago za enotno moko. Za na drobno prodajo kruha in moke veljajo cene, kakor sledi: 700 g kruha 10 lejev, fina moka, v kolikor je dovoljena za prost promet 55 lejev, moka za ljudski kruh 15.50 lejev in otrobi 7 lejev kilogram. Te cene veljajo kot obvezne cene za Bukarešto in kot maksimalne cene za podeželje.
Tečaji jugovzhodnih valut v mesecu juliju. Na evropskem jugovzhodu, ki ga sedaj vodi blok marke, so bili v mesecu juliju naslednji tečaji: 100 levov 3.05 mark; 100 drahem 1.67 mark; 100 hrvat. kun 5 mark; 100 srbskih dinarjev 5 mark; 100 lejev 1.62 mark, 100 slovaških kron 8.60 mark, 100 pengov 59.72 mark in 1 turški funt 1.98 mark.
Budimpešta brez funtov in dolarjev* Madžarska narodna banka je s li avgustom ustavila borzo za funte in dolarje, tako da od tega dne funti in dolarji v Budimpešti ne notirajo več. Ta svoj korak je madžarska Narodna banka utemeljila tako, da je morala podvzeti ta korak »na osnovi izkušenj, ki jih je dobila iz sedanjih mednarodnih gospodarskih razmer«.
Indeks cen za junija 1941 v Nemčiji. LTnfor-mazione Economica Italiana poroča: po podatkih uradne nemške statistike za mesec junij 1941 se vidi, da se je splošni indeks cen za življenjske potrebščine na debelo v tem mesecu nalahno dvignil za 0.4%. Indeksna številka za mesec junij je znašala namreč 122,8, dočim je znašala v maju 122,4. Povišanje indeksa je nastopilo zaradi podražitve poljedelskih pridelkov in živil. Indeksi industrijske proizvodnje so ostali v primeri s prejšnjim mesecem nespremenjeni. Ker se je dvignil indeks življenjskih potrebščin, je razumljivo, da se je dvignil tudi splošni indeks vsakdanjih življenjskih potrebščin (torej ne samo živeža, ampak tudi nekaterih vrst blaga, in sicer za 0 5%. Ta indeks je znašal v juniju 1941 134,1, Splošni indeks cen za zelenjavo je tudi narastel, in sicer za 0.7%, temu pa je vzrok podražite« krompirja in povrnitne. Povrtnina in krompir sta se namreč v primeri z majem podražila za 13,7%. To zvišanje pa je takoj padlo, kakor hitro se je pojavila na trgu nova letina. Indeks cen za obleko se je v tem času dvignil za 1.4%.
Drobne
Vichy, 20. avgusta. DNB. Francoski radio y Džibutiju je v torek ostro protestiral proti nečloveški metodi blokiranja te francoske kolonije.
Istambul, 20. avgusta. AS. V mestu ffivdin so našli zlato krono in druge dragocene predmete v nekem grobišču, za katerega smatrajo, da je iz trojanske dobe.
Turizem in planinstvo na Dolenjskem
Dr. Fr. O-n.
M, v.150 Sk V razTil®	in planinstvo kol I Dolenjska ima tudi zdravilne toplice in
duhovna potreba z duševnim delom zaposlenih J mnoge podzemske jame Županova — Permeto-ln drugih slojev, sta služila izzivljanju planin- va — jama pri Grosupljem itd. ■ j" ?lz>nsk> svet Pri nas se je tok turizma	Navzlic vsem narodopisnim posebnostim ter
in planinstva usmeril zlasti v kraje planinskega	1 ' ' '	"	...
območja, dočim je na Dolenjsko segel le malo. O tem so odločevali razni vzroki in okoliščine. Oglejmo si jih na kratko, da spoznamo celotno razvojno stanje.
Tam, kjer kipe v nebo silne planine in se Spuščajo po zelenih predgorjih v velike in male doline; kjer bistre tečejo vode in se njih šumot spaja z bobnečim šumenjem slapov in s šelestenjem gozdov v večno gorsko simfonijo; tam, kjer se blišče vabljiva gorska jezera, kjer v vročih dneli svež veter veje, ob' studencih potniku ni žeje; tam je toliko veličastne gorske poezije, da se ji je človeško duša vsa izročila.
Tak položaj pojasnjuje, zakaj se je osredotočila tujskoprometna politika in tudi propaganda predvsem na planinske kraje. Pri tem so bilj postranskega jsomena oziri na zgodovinske, narodopisne in kulturne zanimivosti, saj te ima v obilici tudi Dolenjska. Odločevali pa so trgovinski in drugi stiki s severnimi in zahodnimi deželami, ki so bili že pred postankom turizma in planinstva ustvarjali enega važnih pogojev za^ njun razvoj in razmah — dobre cestne in železniške zveze.
V tem turističnem in planinskem zagonu so rastle gorske koče po pobočjih in planinah, udobna kopališča in igrišča po dolinah, prišla je skoraj v vsako vas električna razsvetljava in dobra pitna voda iz vodovodov, napeljanih iz daljnih krajev. Razvite tujsko-prometne in planinske naprave pa so ob sila privlačnih pokrajinskih lepotah planinskega sveta privabljale turiste (letoviščarje) in planince.
^ Tako je bila Dolenjska odrinjena od turi-stično-pianinske mize. ln vendar je ta deželica posebno zanimiva v svojem folkloru (narodna noše, stari narodni plesi in običaji) ter v pokrajinskem pogledu po svoje lepa in privlačna.
Doline ljubke se vrste in griči preko valove, se hrami božji z njih bleste. Črez širne vse dobrave, črez hribe, gozde prave se vije bela cesta v vasice lične, zala mesta. Ljudi tam zdravijo toplice, v tolažbo, radost so vinske jim gorice. 'IV
Vse doline in vzpetine (do 1000 m in več) se tako prelivajo druga v drugo, kakor bi se bilo vzvalovilo morje, ki se je mahoma ustavilo v svojem poletu.. Iznad tega valovanja, segajo-čega od Kolpe do Save, se dvigajo višji, porast-li grebeni in vrhovi: široka in dolga Mala gora in Velika gora (s Sv. Ano, 964; z Ostrim Vrhom, 1121 in z Belo Steno, 1253); raztegnjeni Fridrih-štajn (Stojna) in zaviti Rog (1100), ki oklepajo Ribniško-kočevsko dolino; ponosni Gorjanci (s Sv. jero ali Trdinovim vrhom, 1181), ki se vijugajo v divnem loku in gledajo z ene strani na slikovito Dolino gradov ob Novem mestu, na drugi strani pa prehajajo — enako Kočevski hribi — med brežuljki, vrtačami in dragami v nižino doli do Kolpe, ki meji s svojim svetlim pasom bajno Belokrajino od Hrvaške; tam na vzhodni strani pa se rišejo Zasavski hribi s svojimi vrhovi (Kum, 1210 m). Vso prekrasno sliko opazujemo lahko z raznih točk, med drugim s Kureščka (833) prj Ljubljani.
Dolenjska posebnost so vinogradi z vabljivimi zidanicami po sončnih obronkih, ki dajejo Dolenjcu in Belokranjcu toliko cenjeni vinski pridelek. Ob njem sta črpala svoj dohodek, ob vinu in veseli pesmi, ki doni ob trgatvi in ob slovesnih prilikah, ter ob toplejšem podnebju se je izoblikoval Dolenjcev zadovoljni, zdaj skromni zdaj šegavi značaj. Gostoljubje mu je prirojeno, kar lahko občutiš, če poromaš »tje dol na Dolenjsko, ki je zdravje moje«.
Za svoj obstoj pa si je Dolenjec poiskal še drugih pridobitnih virov. Našel jih je v sicer mali, a vendar donosni živinoreji; dobiček je dalje donašal — v gozdnatih predelih na Kočevskem, v Gorjancih in drugod — les, ki se že oddavna podelava v Ribniški dolini v znano ribniško suho robo. Danes pa ima tudi v treh premogokopih: pri št. janžn, v Kočevju in na Kanižarici pri Črnomlju mnogo delavcev — rudarjev — svoj zaslužek.
Slikovita je lega dolenjskih mest ob sončnih bregovih (Višnja gora, Metlika); na polotoku ali otoku (Črnomelj ob Doblički in Lahinji, Novo mesto in Kostanjevica ob Krki); Litija in Krško ob mogočni Savi. Kaj prijazni so tudi razni drugi kraji (Velike Lašče, Ribnica, Čatež pri Mali Loki, Trebnje, Semič, Vinica).
Izmed vseh dolenjskih predelov je bila od prometa in severne kulture najbolj oddaljena Belokrajina. Zato so se tam najdelj ohranile stare navade in šege z narodnimi plesi in igrami, z zanimivo narodno (belo) nošo, z bistrimi pregovori in vražami. Za nabiranje narodnega blaga so si pridobile zasluge razne osebe: izmed teh vodi Božo Račič v Ljubljani poseben zavod za narodno obrt. V teh kulturnih prvinah opazuješ belokranjsko ljudstvo najlažje ob velikih proščenjih, ki se obhajajo n. pr. na žežlju pri Vinici, v Bojancih (pravoslavne vere) in pri Treh Farah pri Metliki; dalje pri raznih prilikah belokranjskega žitja: na svatbi, pri kreso-vanju itd. Za ohranitev narodnih obredov in na-pevov se je med drugimi trudil Franc Marolt.
Zdoma ie odšla
Pretekli ponedeljek, 18. avgusta, okrog šestih popoldne je odšla od doma v neznano smer 12 letna dijakinja II. razreda ženske drž. realne gimnazije v Ljubljani Vekoslava Bonta. Oblečena je bila v rdečo obleko z dolgimi rokavi in belim ovratnikom. Obuta je bila v nizke rjave čevlje. S seboj j« imela ročno mrežico in nahrbtnik, v njem sve-tloplav plašč, rdečo pleteno jopico, več parov nogavic in nekaj perila. V rokah je imela terrmordečo torbico z večjo vsoto denarja. Kdor bi kaj vedel o njej, naj 6poroči policiji, bližnji orožniški postaji ali pa njenemu očetu na naslov: Bonta, Ljubijana, Vodnikova ulica 9, pritličje.
prirodnim zanimivostim in lepotam, predeli ob Goteniški in Borovški planoti, ki se dvigata visoko in strmo nad Kolpo (Goteniški Snežnik 1289, Kremjia 941), dolina pri Čermošnjicah nad i oplicami so naravnost alpskega značaja, pa Dolenjska ni mogla pritegniti letoviških gostov, turistov in planincev v takem številu, da bi imela od tega (razen v par krajih) stalen, izdaten dohodek. Temu je bilo krivo med drugim pomanjkanje ustrezajočih tujsko-prometnih in planinskih naprav. Pozno so postavili planinski dom na Mirni gori (1048) in nekaj planinskih zavetišč (na Gorjancih); le jx>časi so se gradile nove ceste, vodovodi, kopališča, boljših gostinskih obratov je bilo še pred nekaj leti vse premalo. Tudi je bila Dolenjska premalo poznana, dasi je nastalo polagoma precej spisov o njej in zlasti o Belokrajini: Ivan šašelj (Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada), Janez Trdina (Bajke in pripovesti z Gorjancev), Leopold Pod logar (Kronika mesta Črnomlja in njega ž upe), Engelbert Gangl, dr. Jajiko Lokar, dr. Fran Opin (Slike iz Belokrajine), dr. Martin Malnarič (Toboljček. Dolenjska), članki v Planinskem Vestniku, navedeni na strani 29. in 30. Splošnega kazala, ki so jih spisali razni pisci
(Viktor Pirnat, dr. Josip Oblak, insp. Josip We-ster in drugi); posebej omenim Rudolfa Badiu-ra »Sto izkrtov po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem« ter Kočevski Zbornik CMD-
V pogledu podrobne propagande je poleg domačinov veliko storilo društvo Bela Krajina v Ljubljani pod predsednikom dr. Banom. Prirejalo je predavanja (predavali dr. Ložar in drugi) in narodne festivale, na katerih so se prikazovali narodni plesi in običaji Belokranj-cev. Ob teh prilikah so bili v časopisju priob-čeni številni članki in notice o Behkrajini. Pisali so med drugim Oton Župančič, dr. Juro Adlešič, Matija Malešič, dekan Pavlin Bitnar, Matija 'lome, Ivan Simonič, dr. Jure Koče, Jože Grbine, Vinko Beličič, Boris Orel, dr. Martin Malnarič, Leopoldina Baudekova, dr. Ogrin. Posebej je omeniti članka dr. inž. Črtomirja Na-godeta in inž. M. Klodiča o železniškem načrtu Črnomelj—Vrbovsko.
Vsa ta propaganda in gospodarsko-kulturni napredek Dolenjske sta nekaj izdala, vendar pa so pravo preusmeritev turizma in planinstva na Dolenjsko prinesle šele nove politične razmere, kar kažejo tudi mnogi v zadnjem času nastali članki in notice večinoma brezimnih ali s kraticami označenih piscev v dnevnih časopisih. Tudi SPD pripravlja važne publikacije in prireja skupne izlete.
Ljubljanski fotografski natečaj
Že lani decembra meseca je mestna občina ljubljanska razpisala svoj drugi natečaj za najboljše fotografske slike in diapozitive mesta Ljub-' ljane. Natečaj je razdeljen na pet skupin, da lahko posamezni poklicni fotografi in amaterji dobe tudi po več prvih nagrad.
V prvi skupini bodo naši fotografski umetniki konkurirali s celotnimi pogledi na Ljubljano, v drugi skupini se bodo kosali s posnetki iz nove Ljubljane, torej s pogledi na Ljubljano, kakor se je spremenila po svetovni vojni ter jo na feratko imenujemo »Plečnikovo Ljubljano«. V III. skupini bodo pa fotografi skušali na najučinkovitejši način pokazati Ljubljano kot vrtno mesto z njenimi spre hajališči in parki ter vrtovi. Četrta skupina je naj obsežnejša, ker so v njej zbrani splošni ljubljanski motivi, torej naša umetnost, zlasti minulih dob, druge konkurente bodo pa spet mikali prizori ljubljanskega življenja ali pa še naj raznovrstne jši drugi hvaležni motivi. V. skupini bodo pa tekmovali prijatelji barvnih posnetkov ter nam odkrili vso barvno mikavnost našega mesta in vseh prejšnjih štirih skupin.
Dobrih celotnih pogledov, ki bi pokazala vso slikovitost in naglo rast Ljubljane, sploh še nimamo dosti. Prečitajte prekrasno dr. Steletovo besedilo v albumu »Ljubljana« in spoznali boste, kako odločujoča je lega Ljubljane za njen razvoj. Niti lege, niti njenega napredka nam doslej naši fotografi še niso pokazali, čeprav uživajo svetovni sloves. Nobenega pogleda z zvonika cerkve sv. Mihaela na Barju nad Ljubljzano še nismo videli.
S to novo Plečnikovo cerkvijo smo pa že tudi pri drugi skupini, ki naj nam pokaže Ljubljano po svetovni vojni. Sama ta cerkev ponuja množico zelo hvaležnih motivov tako s pogledi na zunanjost kakor s svojimi podrobnostmi v notranjosti. Tudi samo Barje se je mnogo spremenilo in pod Golovcem smo dobili nov del mesta ter tudi elegantni novi mostič čez Gruberjev prekop. Špica je regulirana in urejeni so tudi bregovi Ljubljanice, a nad Ljubljano se prenavlja Grad. Z vseh strani slikoviti so obnovljeni okopi, toda naši fotografski umetniki se jih še ne upajo naskočiti in zavzeti. Vsaj po novih grajskih nasadih naj bi se nekoliko sprehodili, pa bi našli polno slikovitosti n. pr. z lesenim mostom, hkrati pa tudi najlepše poglede na Ljubljano. Samo grajsko poslopje še vedno skriva marsikatero lepoto. Katlovška cesta je preurejena, pravi biser je pa cerkev sv. Florijana z okolico. Pogledov na Trg sv. Jakoba nam ni treba omenjati, vendar pa naše mojstre lahko spomnimo, naj si ogledajo Marijino znamenje od zadaj od cerkve. Čeprav notranjost cerkve sv. Jakoba spada v drugo skupino, opozarjamo nanjo, ker so njeni oltarji pravi muzej plastične umetnosti. Tudi slavna Gruberjeva palača, kjer je sedaj poštna direkcija, še ni obdelana niti zunaj niti znotraj, saj vendar nimamo še fotografij, ki bi pokazale vso krasoto kapelice. Na Starem in Mestnem trgu so naše najzanimivejše stare hiše, toda nimamo še niti Starega trga samega, niti posameznih hiš ter njih detajlov s pročelji ali znotraj. Tudi učinkovitega posnetka Zoisove ceste ter pogleda z nje na Trg sv. Jakoba še nimamo, če krenemo na Mirje ali v Trnovo, imamo samo v tej skupini dosti motivov za prav zanimivo serijo. Rimski zid z okolico odkriva vedno nove čare in regulirana Gradaščica je z okolico od dne do dne mikavnejša. Mestni log lahko obdelale z več strani, prav tako pa tudi Vič, Glince in Brdo, od koder je Ljubljana največja. Vegova ulica se Vam sama ponuja in posebno velika ter hvaležna naloga na njej je mogočna vse-učiliška knj iznica. Naskočite jo tudi z barvnimi filmi zunaj in znotraj I Za palače na Novem trgu in v Gosposki ulici ponavljamo, kar smo rekli pri Starem in Mestnem trgu, da so prava zakladnica, polna hvaležnih motivov za fotografa z odprtimi očmi. Tudi Zvezda je nova, vendar pa še njeno staro okolico premalo poznamo s slik, saj je uršu-linsha cerkev najlepša naša baročna stavba, predvsem pa njen veliki oltar z alegorijami Vere, Upanja, Ljubezni, ki so med največjimi umetninami r racesca Robbe. Z novimi uličnimi imeni bi lahko dobili tudi nove in boljše slike mestnega središča ter življenja po glavnih mestnih cestah in trgih. Z Marijinega trga se nam je odprl nov pogled na tržnice, ki jih bo mojster fotograf znal zvezati s pogledi skozi stebre in okna na druge znamenitosti in slikovitosti mesta. S t romaš tov j a navzgor imamo Gerberjevo stopnišče in Stolbo ter Čevljarski most, navzdol pa za tržnicami s trto in vodnjakom okrašeni zid okrog velikega vrta ob župnišču sv. Jakoba.
Na drugi strani Ljubljanice smo dobili novo mojstrovino častnega meščana Plečnika s presbi-terijem v cerkvi sv. Jožefa. Čudoviti zlati lestenci z rdečimi lučkami razsvetljujejo novi veliki oltar, ki je posebna naloga tudi za barvni film. In tam okrog je še dosti novih poslopij, prav tako pa tudi pod zvonom sv. Petra, predvsem pa omenjamo prizidave in kapele raznih socialnih zavodov. Sam Codellijev grad Turen s kapelico in okolico, prav tako pa tudi Božji grob so še premalo ob» delani. Tu imamo ob Ljubljanici novo cerkev, na drugi strani pa prezidano tovarno, a sama cerkev sv. Petra naj da dosti pobud za barvno fotografijo slikarskih umetnin. Ali ste že preštudirali vse lepote parka na Hrvatskem trgu! Na poti v Šiško si oglejte zunaj in znotraj Vzajemno zavarovalnico, v Šiški pa občudujte ureditev idilične cerkvice sv. Jerneja in vso mogočno monumentalnost cer-
kve sv. Frančiška, prav podrobno si pa v njej oglejte raznolikost svetilk. Ob velesejmu ne preglejte portala telovadišča, seveda pa ne smete pozabiti na stadion in na druge privlačnosti za Bežigradom. Cerkev sv. Cirila in Metoda in veličastno Baragovo semenišče nas pripeljeta na Navje, še vedno premalo znani in obiskovani gaj naših zaslužnih mož, ki je od pomladi do jeseni v najlepšem cvetju. Posebno velika in hvaležna naloga so pa Žale z vsem bogastvom svojstvenih lepot, kjer se bo posebno uveljavil tudi barvni film. Žale so sicer precej trd oreh, zato naj pa prav tu naši najboljši fotografi dokažejo, da po pravici uživajo sloves po vsem svetu. Tudi pri sv. Križu imamo toliko čudovitih spomenikov, da bi lahko z njimi napolnili debel album, ki bi tudi s te strani pokazal visoko stopnjo naše arhitekture in plastične umetnosti. Poudarjamo, da je vsa sodobna Ljubljana polna zanimivih poslopij in podrobnosti, zato pa na tem polju naši mojstri lahko postanejo učitelji fotografom drugih narodov.
Predvsem smo obdelali II. skupino, torej Ljubljano, kakršna je nastala po svetovni vojni, kamor spada tudi III. skupina, ki naj nam našo Ljubljano pokaže kot vrtno mesto. Vodnika našim fotografom po tej skupini pač ni treba, vendar pa opozarjamo na nove poti od Rožnika do šišenskega vrha in na življenje odraslih, predvsem pa naših otrok po parkih in pisanih nasadih. Z barvnim filmom poskusite srečo tudi po poslikanih cerkvah! Ne samo dela starih mojstrov, tudi Ster-nenov strop pri frančiškanih!
Splošni ljubljanski motivi IV. skupine naj pa svetu pokažejo in Ljubljančanom odkrijejo naše velike prireditve, gledališče in koncerte, posebne slikovitosti in znamenitosti naše stare Ljubljane, privlačnosti naše gostoljubnosti in pripravljenost naših gostinskih obratov, za sprejem zadovoljnih tujcev, naš živilski trg, naš praznik in naš delavnik — genius loci Ljubljane, torej vse značilnosti našega mesta, ves ponos in ljubeznivost!
Najprimernejši letni čas za fotografe nastopa in gotovo vsa Ljubljana želi, da bi naši poklicni fotografi in amaterji ne zamudili nobenega lepega dne. Sicer bo za nagrade razdeljena le skromna vsota 6000 Lir, toda tudi najmanjšo nagrado naj smatrajo zmagovalci za prav posebno odlikovanje, saj Ljubljana predstavlja višek vseh slovenskih prizadevanj na kulturnem polju. Upravičeno pričakujemo, da_ bo posebno naš Fotoklub spet dokazal, kako častno in s ponosom nosi ime Ljubljana. Posebno je pa prepričan turistični odbor mesta Ljubljane, da bo do 1. decembra, ko mine natečaj, dobil toliko dobrih slik, da bo lahko izšla II. izdaja albuma »Ljubljana«. Vse potrebne podatke o natečaju pa dobite pri turističnem odboru v mestnem gospodarskem uradu v Beethovnovi ulici št. 7-1.
Spoznajmo svoje napake
Ko sc pripravljamo na delo, da ustvarimo po vojni boljši svet in boljši red, se moramo najprej pripravljati, da ustvarimo svoj narod boljši. Prva pot k poboljšanju pa je, spoznavali in priznavali svoje napake. Kdor hoče svojemu narodu dobro, k napakam svojega naroda ne sme molčati, ker hi to bila napačna, škodljiva ljubezen, kakor je škodljiva tista materina ljubezen do otroka, ki otrokovih napak noče videti.
Spoznanje samega sebe je potrebno, ?e hoče človek postali boljši, spoznanje narodovih napak je potrebno, če naj sc narod poboljša in zmodri. Zato moramo odkrito in brez strahu pred javnostjo pokazati na svoje napake. Tega naj nas ne bo sram, saj naše narodne napake vsakdo itak vidi, priznanje napak pa nam je v čast. Sramota bi bila le, ko bi jih skušali olepšava)! in morda celo zagovarjati. Če govorimo o svojih napakah, moramo kajpada govoriti tudi o veliki surovosti in neolikanosti, ki se mnogokje v mestu in na deželi kaže. To govori za to, da pri nas marsikje manjka prave srčne kulture. No, priznati je treba, da vse te napake, ki izvirajo iz pomanjkanja srčne izobrazbe, niso erastle zgolj na naši narodni njivi. Marsikaj tega plevela je zanesla k nam v naše vasi in naša mesta iz tujine privzeta izobrazba, katera se je po šolah in literaturi razširjala med nas. V svoji soseščini imamo narode, ki se odlikujejo po pomanjkanju srčne kulture, imamo pa tudi narode, kjer je srčna kultura prava narodna last. Koliko lepega zlasti zadnje čase slišimo izza mej svoje slovenske zemlje n tamkajšnji gostoljubnosti in dobroti ljudstva. Ljudje, ki morda lia toli hvalisano civilizacijo ne dajo počenega groša, v dejanju kažejo svojo veliko srčno dobroto in kulturo. Imamo take lepe vzglede tudi iz Italije. Naši rojaki s Pivke in s Krasa in drugih krajev v Zgornji in Srednji Italiji, pripovedujejo, kako dobri ljudje žive tam. kako usmiljeno, postrežljivo in prijazno so jih sprejeli tamkajšnji domačini, kako so jim radi dajali, kar so sami imeli, čeprav se r govoru niso mogli sporazumeti med seboj. Tam so naši ljudje tudi lahko videli, kako italijansko ljudstvo ljubi svoje družine, kako je navezano na svoje starše. Tam so lahko videli tudi, kako trdno se tamkaj drže naukov, ki so včasih tudi pri nas veljali: Če fant in dekle skupaj hodita, se morata kmalu poročiti. Pri nas pa hodi okoli po svetu vse sparjeno, pa se nihče več niti ne zgleduje. Tudi to smo dobili od vzgledov, ki so prišli od zunaj ter se kot narod prav gotovo močno skvarili.
Če smo tako radi posnemali tujce, ki so nam prinašali slabe vzglede ter kvarili našo pošteno narodno nrav, posnemajmo tudi tiste vzglede iz tujine, ki' nam jih podaja nepokvarjena ljudska duša tega ali onega sosednjega naroda, zlasti tistega, ki se tako odlikuje po svoji srčni dobroti in plemenitosti mišljenja ter gostoljubja.
Upamo, da bo te vrste vsakdo pravilno razumel. Mislimo namreč tako, da bo poslej na srčno kulturo treba bolj paziti že pri otroški in šolski vzgoji. Prav gotovo je, da smo narod kot celota naredili velik narodni greh. ker smo pač Rosne-mali in pustili posnemati grde razvade, katere so prihajale k nam čez to ali ono mejo, da pa nikdar nismo skušali resno tega preprečiti. Žalostno namreč je, da doslej še nismo dobili ljudske knjige, namenjene širokim plastem našega naroda, ki hi h'la pisala o vzgoji. Tudi naša društva niso storila svoje dolžnosti, vsaj vsa ne.
Če moramo danes torej'Slovencem postavljati vzglede srčne lrtilturnosti od zunaj meja naše slovenske zemlje, je to prav gotovo krivda nas vseh.
Če govorimo o novem redu, ne smemo pozabiti, da je novi red nemogoč brez novega človeka, to se pravi boljši red ne bo obstal, če ne bo tudi človek boljši. In če hočemo, da bo naš narod v novem boljšem redu dobil svoje mesto, mora tudi naš narod postati boljši.
Ali si tega ne želi vsakdo, ki je Slovenec?
Kos je škodljiva ptica
• A*® vr8ne- srake, srakoperje, šoje, kaline in druge take ptice, katerih škoda daleč prekaša korist, preganjamo s smodnikom in z raz-diranjem njihovih gnezd, je potrebno, da tudi kosu pogledamo na kljun. Opazujoč njegovo življenje se prepričamo, da se je spremenil v razuzdanega roparja. Zakaj, kakor napreduje razmnoževanje kosov, tako se manjša število drobnejših koristnih ptic penic, taščic, škrjan-cev, slavcev in drugih. Prirodopisec Semper je že pred 30 leti objavil škodljivost kosov in dokazal z dejstvi, da so premcnili način življenja od žužkojedov v mesojede in da je posta), kakor tudi inšpektor prof. Bevk poroča, iz ptice selivke stalna ptica. Ugotovljeno je, da ropa in žre v gnezdih drugih ptic mladiče, zato ne najdete v njegovi okolici nobenega gnezda, ker ni varno pred njegovo krvoločnostjo, razen morebiti duplarjev, do katerih ne more. Iztakne ga, pa naj bo še tako skrito. Za kmetijstvo je to velika škoda. Neposredna škoda kosa, zlasti odkar so se tako razmnožili, je na sadju. Drz-nejši je, kakor vrabec. Slednjega preplašiš, oko sliši enkrat ali dvakrat strel, da se vsaj nekaj dni ne upa vrniti. Kos se pa za strel ne zmeni, če tudi ga oplazi svinčenka. Da le more leteti, se takoj vrne v škodo na prvotno mesto. Štajerski vinogradniki preganjajo kosa iu prav tako škodljive škorce s klopotci, ki so pa žal prazen strah brez učinka.
Časi so resni. Zavedajoč se tega, je dolžnost vsakega posameznika, da skrbi za skupnost ter da še tako majhen pridelek obrne v prid. Ako je kos še zdaj zavarovan z zakonom o varstvu ptic bivše Kranjske, ki so jo sklopili nepo-znavalci kmetskih interesov, so pridelki izpostavljeni uničevanju. Z debelim kljunom zbija po grozdih do golih pecljev, in kar ne požre, vrže na tla. Jagodičje: ivanje grozdičje. kosmu-lje. maline in jagode so njegova last. kljuva še nedozorjene hruške, jabolka, slive, češnje in tudi paradižnikov ne pusti pri miru. Drzen, kakor je, prileti celo na marelični špalir ob hiši, da nakljuva sadje in ne neha, dokler vsega ne otrese. Primerjajoč ga z razvpitim vrabcem moram reči, tla deset vrabcev ne povzroči toliko škode na sadju, kaknr rn sam ko« lia le!"« vsaj nekaj sadja rešijo pred uničevanjem, hite ljub-
ljanski in okoliški sadjarji in mali vrtnarji obirati še nedozorelo. Tako pa ni dobro ne trajno, niti za ocet porabno, ker vsebuje premalo sladkorja. preveč pa jabolčne kisline.
Nepoznavalci kmetskih razmer in truda štejejo kosu v dobro, da lepo poje. Res, nekako štiri mesece se oglaša, ali tega pevca plačata sadjar in vinogradnik dražje, kakor če bi šla na koncert ali v opero. Tudi ga hvalijo, da pobira polže in gliste deževnice. Dal sem mu polže v kletko, ko ni imel druge hrane. Samo enkrat je po enem udaril, potem si je pa brisal in otresal slinasti kljun. Ako se pojavijo ipolži na vrtu, je brezuspešno pričakovanje na kosovo pomoč. Ako ni uničevalke polžev — krastače na vrtu, ki hodi na lov ponoči, potresemo zvečer, ko prilezejo polži iz skrivališč, v prah razpadlo živo apno ali sadro ali kajnit. s čimer je takoj uničena polžja nadloga. S temi sredstvi obenem tudi izboljšamo rodnost zemlje. Če pa deževnice vleče iz zemlje, dela škodo. Deževnice namreč drobe humus in zemljo ter jo z rovi zračijo, da je rodovitnejša.
Končno dostavljam, da je v deželnih zakonih vseh naprednih dežel kos vzvržčen med kmetijstvu škodljive ptice. Kot škodljivec in ropar je bil obsojen tudi v goriškem deželnem zboru ob reviziji tega zakona že pred 35 leti na podlagi referatov, ki so jih jiodali strokovnjaki in prijatelji kmetijstva. Da je v Nemčiji. z zakonom priznan kot škodljivec, sicer tozadevnega zakona nimam pri roki. razvidim pa to iz poročil v nemških kmetijskih listih in revijah. Tam g« ne zagovarjajo kakor nekateri prodajalci dolgočasja v Tivoliju, ali morda še kdo drugi iz tamošnje bliižne. Jos. Štrekelj.
Rdeči križ poroča
Na poizvedovalni oddelek je prišlo nekaj obvestil o pogrešancih. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v pisarni na Miklošičevi 22 b: Do-"bovšek Marija, Drekalovič Salcta, Kaplan Er-nest. Klofutar Stojan, Marčič Albin, škerbin Anton, Stibil Milena, Vintar Vida.
Pošto naj dvignejo: Albert Zlatka, čevljarska 2; Bajuk, direktor ki. gimn.; černač Franja; Dozento Bruno, Tvrševa 12: Drofenik Ferdo, fin. dir.; Durjava Elza. Gamboc Agica. Kongresni trg; Ilrehorič Fran, Tvrševa 28; Gašperin rodbina. Rožna dolina; Grčar Beti Kongresni trg 9: Grošelj dr. Milan. Knafljeva 8-111: Kom-pare Peter, čampova 6: Kos dr. Fran, Etnografski muzej; Krisper inž. Josip, šmartinska 23; ajhm Sten, Vzajemna zavarovalnica; Lešnik Metka, Linhartova 33: Lorger Alfonz, Igriška 3; Majer Bogomila, Tabor 13; Matelič Zlatko, dijak; Meh Marja. Sv. Petra 22; Mesar Minka, Knafljeva 6: Penko Pavel. pol. detektiv; Smr-jae Janko gostilničar: žolinc Ivan: Prapr.itnik Miroslav, Vič 42; Tomaži? Anton, Tvrševa 32-lonja Stanislav, kur drž. žel.; Vintar lani, ru.r.arj5v° "abrczje 2; Žerjav ur, Gregor, Pred skoiuo 3.
S^oJUte novice
Koledar
Četrtek, 21. avgusta: Ivana Santalska, vdova; Timotej, mučenec; Marcijal, mučenec.
Petek, 22. avgusta: Hipolit, škof in mučenec; Bernard Ptolomej, opat in ustanovitelj reda.
Lunina sprememba: Mlaj ob 1934. Ilerechel napoveduje lejx> vreme ob severu in dež ob jugu.
f Jože češčut
Kakor je bilo žo včeraj kratko objavljeno, jc v Šlaimcrjevem domu mnrl gospod Jože češčut.
Rodil sc je 21. marca 1893 v Sovodnjah pri Gorici. Leta 1912 se je naselil v Zagorju, devet let pozneje je sprejel službo pri TPI) v Trbovljah kot stavbeni uradnik. Poverjenega mu dela se je oprijel z vso ljubeznijo in resnostjo, v prostem času pa se je ves posvetil prosvetnemu in človekoljubnemu delovanju. Bil je res delaven član prosvetnega društva, saj jc ponosna stavba Prosvetnega društva v Trbovljah nemalo zasluga njegovega dela. Po njegovi spodbudi in po njegovih načrtih stoji na Mrzlici prijeten planinski dom, kamor je tudi sam tako rad zahajal, saj so bile naše planine njegovo veselje.
V trgu samem stoji precej dokazov njegove delavnosti in torej ni nič čudnega, da si je pridobil zaupanje svojih predstojnikov in ljubezen rudarjev, tako da ni imei nobenega nasprotnika.
Jože. hudo nam je, da si nas v teh težkih dneh zapustil, ne da hi izpeljal še ostali del svojih lepih načrtov. Zapustil si svojo ljubečo ženo in nas. ki to ne bomo pozabili. Tvoje življenjsko delo nam ho v tolažbo in spodbudo.
Počivaj, dragi Jože, v miru v zemlji zagorski!
šolske vesti
—	I. moška realna gimnazija v Ljubljani (Vegova ulica). Popravni izpiti bodo 2S. in 29. avgusta po razporedu, ki visi v veži šolskega poslopja. Prošnjo za popravni izpit je treba nasloviti na ravnateljstvo in jo obenem z letnim izpričevalotn prinesti razredniku k izpitu. Kolkovana mora biti s 3.80 L in še po 3.80 L za vsak predmet. Privatieti naj take prošnje vlože takoj v ravnateljevi pisarni. Sprejemni izpit za vpis v prvi razred bo 30. avgusta ob 8. Prošnje, kolkov ane z 3.80 L, je treba vložiti takoj v ravnateljevi pisarni. Priložiti je rojstni list in izpričevalo (potrdilo) o dovršenem 4. razredu ljudske šole. Vpisovanje bo 1. in 2. septembra od 8 do 12 in od 16 do 18 v ravnateljevi pisarni za prvi razred; 2. septembra od 8 do 12 v lanskih učilnicah za dosedanje učence v 2. do 8. razred; 3. septembra od 8 do 12 v ravnateljevi pisarni za učence z drugih zavodov; 4. septembra od 8 do 12 v ravnateljevi pisarni za zamudnike. Za vpis mora prinesti vsak učenec izpolnjeno »prijavo* (formular pri šolskem slugi), kolkovano z 19 L, lansko šolsko izpričevalo in davčno potrdilo. Pri vpisu mora plačati v gotovini: 15.20 L (za zdravstveni fond, knjižico in učila) in šolnino po lestvici, ki je nabita v šolski veži. Prvošolci morajo prinesti k vpisu še rojstni list in izpričevalo s potrdilom o uspešno opravljenem sprejemnem izpitu, V prvi razred se bodo vpisovali le učenci, ki so rojeni v letih 1928, 1929, 1930 in 1931. V peti razred se morejo vpisati le učenci, ki na dan vpisa še niso dovršili 17 let, v sedmi ne starejši od 19 let. Prošnjo za spregled starosti do dveh let naj prizadeti naslovijo na Visoki komisariat in vlože takoj pri ravnateljstvu. Začetna služba božja bo dne 22. septembra ob 8.15 v cerkvi sv. Jakoba. Po maši pridejo učenci v šolo. — Ravnateljstvo.
—	11. drž. moška realna gimnazija v Ljubljani. Popravni izpiti bodo od 27. avgusla dalje po razporedu, ki je objavljen na razglasni deski v I. nadstropju gimnazijskega poslopja. Sprejemni izpiti za I. razred bodo 29. avgusta od 8 dalje. Prošnje, kolkovane s kolkom za 3.S0 L 6 prilogami: rojstni list in spričevalo o dovršenem IV. razredu ljudske šole ter zadnje šolsko spričevalo je treba vložiti pri ravnateljstvu dne 26. t. m. dopoldne. Dopolnilni izpiti bodo dne 29. t. m. ob 8. — Vpisovanje lanskih učencev bo 2. septembra od 8 do 12 po razredih, 3. septembra vpis za I. razred, 4. septembra pa vpis tujih učencev, oboje v tajni-kovi pisarni. K vpisu mora prinesti vsak učenec lansko spričevalo in davčno potrdilo, prvošolci in učenci drugih razredov pa tudi rojstni list. Otvoritvena služba božja bo dne 22. septembra ob 9 v cerkvi na Rakovniku, po maši se zbero učenci v gimnaziji. 23. septembra se začne redni šolski pouk. (K vpisu mora prinesti vsak učenec pravilno izpolnjeno Prijavo, kolkovano s kolkom za 19 L — obrazec se dobi pri gimnazijskem slugi — in plačati za zdravstveni fond 7.60 L in po 3.80 L za dijaško knjižico in učila).
—	Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani naznanja: Popravili izpiti za redne učence in privatiste od I,—VIII. razreda bodo od 25. avgusta popoldne do 27. avgusta dopoldne. Natančen razpored izpitov je na oglasni deski v pritlični avli. Pismeni popravni višji teč. izpit za privatiste bo 2S. avgusta ob 8, ustni pa 29. avgusta ob 8. Sprejemni izpiti bodo v soboto 30. avgusta ob S. Prijave za sprejemni izpit v jesenskem roku se bodo sprejemale do petka 29. avgusta do 12. Učenci naj pridejo v spremstvu staršev odnosno njih namestnikov in prineso s seboj prošnjo kolkovano s kolkom za 3,SO lire in opremljeno z rojstnim listom in spričevalom o dovršenem 4. razredu ljudske šole. Vpisovanje učencev v I. razred bo 2. septembra od 8 — 12 za začetne črke od A—L, od 15 dalje za začetne črke od M—2 v ravnateljevi pisarni, za učence II.—VIII. razreda 3. septembra od 8 do 11 v njihovih dosedanjih učilnicah, za učence tujih zavodov pa 4. septembra od 8 do 11 v ravnateljevi pisarni. Naknadno vpisovanje bo 5. septembra od 8 do 11 v ravnateljevi pisarni. Šolsko leto se bo pričelo s službo božjo v cerkvi sv. Cirila in Metoda dne 22. septembra ob 9. Po službi božji naj se učenci zberejo v svojih učilnicah. Naslednji dan bo pričetek rednega pouka.
—	Srednja glasbena šola pri Glasbeni akademiji v Ljubljani. Na srednji glasbeni šoli sc poučujejo sledeči predmeti: Teoretični predmeti (harmonija, kontrapunkt), solopetje, klavir in orgle, violina in vsi orkestrstki inštrumenti, operna in dramska umetnost. Pogoje za sprejem in vse potrebne informacije dobe interesenti v pisarni Glasbene akademije, Gosposka ulica 8-1. Novi gojenci, ki žele vstopiti na Srednjo glasbeno šolo sc morajo s kolkovano vlogo (3.80 lir) prijaviti k izpitu do 5. septembra. Tiskovine dobe v pisarni Glasbene akademije. Sprejemni izpiti za te gojence hodo od 8. do 13. septembra. Za ostale gojence je vpisovanje od 1. do 15. septembra, popravni in rrestopni izpiti pa v roku od 28. do 30. avgusta. Kolkovane prošnje za popravne izpite sprejema pisarna do 26. avgusta. Začetek pouka i6. septembra.
—	V II. državni mešani meščanski šoli v Ljubljani — Zg. Šiška bo vpisovanje dne 1., 2. in 3. septembra. Vhod v šolo po stanovanjskem traktu z vrta. Podrobnosti glede popravnih izpitov, vpisovanja (šolnina in drugi prispevki) ter o pričetku šolskega leta so razvidne na oglasni deski pole"'
vhoda v stanovanjski del šole.
•
—	Dogoni za govejo živino. V prihodnjem tednu se vršiio sledeči dogoni za govejo klavno živino: v torek, 26. avgusta v Novem mestu, v torek, 26. avgusta v Cerknici, v sredo, 27. avgusta v Stični. Vabijo se strokovna mesarska združenja, da na najbližje dogone pošljejo svoje pooblaščene zastopnike za odkup in prevzem živine.
—	V Belgrad potujemo v petek opoldne in sprejmemo pisemsko pošlo. Odda naj se: Tyrševa cesta 17111., desno stopnišče.
—	Na rektoratu ljubljanske univerze naj se takoj zglase predsedniki, oziroma po en odbornik, naslednjih akademskih društev: Društvo slušateljev: medicinske, filozofske in teološke fakultete, dalje akademskih društev: Vir, Veda, Pravda, Savica; klubov: Ognjišče, kemikov, strojnikov, akademske smučarske organizacije, Kladivo, Ruda, Bolgarskega akademskega društva Hristo Botev in akademska oblast počitniške zveze. — Rektorat kr. univerze v Ljubljani.
—	Novi voditelj nemškega inozemskega instituta. Za novega voditelja nemškega inozemskega instituta v Stuttgartu je bil imenovan dr. Herman Rudiger.
—	Guverner Bastianini je imenovan za inšpektorja Nacionalne Fašistične stranke za dalmatinske pokrajine.
—	Darovi Rdečemu križu. Mesto rož na krsto ge. Tončke Stritofove sta darovala Rdečemu križu ga. Toni Cerne in g. dr. Ivan Cerne 200 lir. — Ob priliki odhoda priljubljenega predsednika okrožnega sodišča v Ljubljani gospoda Petra Keršiča v zasluženi pokoj so v znak hvaležnosti uslužbenci pisarn okrožnega in okrajnega sodišča v Ljubljani ter osobje ljubljanske jetnišnice darovali Rdečemu križu znesek 190 lir. — Otroci družin Juvan, Tovornik, Campa, Gšpan, Kobler in Jan na Vrtači so darovali v prid socialne akcije "Rdečega križa 74.60 lir kot čisti dohodek igre. — Čebelarska podružnica na Viču je darovala Rdečemu križu 50 lir mesto venca na grob g. Pezdirja Franca z Viča. — Tvrdka Avtomontaža d. d., Ljubljana je darovala Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč 300 lir. Iskrena hvala!
—	Uradni list v Rimu objavlja, da je s koncem julija 1941 število prisotnih prebivalcev v 98 pokrajinah evropskega ozemlja naraslo na 45,241.000.
—	Tajništvo stranke v Rimu je odvzelo člansko izkaznico trgovcema Arturju Raparelliju in Stanislavu Ferriniju. Obenem s člansko izkaznico so izgubili tudi obrtno pravico in nimajo pravice dostopa na splošni trg.
—	Zgorela v svoji hiši. V Vallon Nuovo se je zvečer kmetica Pasqua Pozzato s svojim možem vlegla spat. Pozabila pa je prej ugasniti acetilen-sko svetilko. Ta pozabljivost je bila zanjo usodna, kajti svetilka se je bogve iz katerega razloga prevrnila in se je vnela zraven ležeča obleka. Šele tedaj, ko se je ogenj že močno razširil, sta se kmet in kmetica prebudila. Najhujše je bilo ženi, ki je bila že vsa v plamenih. Oče in sin sta materi naglo priskočila na pomoč, toda trud je bil zaman, ker je nesrečnica kmalu podlegla strašnim opeklinam. Pri tem reševalnem delu pa sta se močno opekla tudi oče in sin in je njuno življenje v nevarnosti.
Ljubljana
Ureditev Ljubljanice pri stari cukrarni
Veliko delo regulacije struge Ljubljanice' skozi mesto se bliža svojemu koncu. To dej-f stvo pomeni za Ljubljano res mnogo, saj se: je regulacija Ljubljanice začela že pred prvo svetovno vojno in smo potrebovali nad čctril stoletja, da smo prignali dela h koncu. Ureditev zadnjega odseka pod Šempetrskim mostom: je silno ovirala voda. Tudi letos je že večkrat ponagajala, saj mora jo zatvomico na Špici odpreti takoj, če Ljubljanica le nekoliko naraste; Zatvornice na Špici so namreč že preperele in ne bi mogle zdržati polnega vodnega pritiska. Prav zaradi tega pa tudi že malo narasla Ljubljanica prepreči vsa dela ob stari cukrarni. Ta teden je voda zopet toliko upadla, da so mogU začeti z delom v strugi. Dovršitve čaka le še. 25 m dolgi pas ob levem bregu, kjer štrli V strugo Ljubljanice veliko konglomeratno ska-, lovje. To skalovje sedaj razkopavajo in deloma tudi razstreljujejo. Seveda marsikateri strel ne zaleže mnogo, saj je konglomeratno skalovje razpokano in smodnikovi plini včasih le malo razrahljajo skalovje. Sila eksplozije udari namreč skozi naravne špranje in tako zmanjša učinek plinov. Kljub temu pa razkopavanje kon-glomeraine gmote hitro napreduje in bodo že te dni začeli betonirati dno in obrežno zidovje. Če ne bo dežja, bo večina betonskih del zaključena še ta teden. ,S tem bo dokončno zaključeno vse dolgotrajno delo na regulaciji struge Ljubljanice skozi mesto. Posebno razveseljivo pa je ob zaključku teh regulacijskih del še to, da je Eksc. Visoki Komisar dal razpisati že prvo javno pismeno ponudbeno licitacijo za dograditev zatvornice ob stari cukrarni. Licitacija je razpisana na 26. avgusta letos na tehničnem oddelku na Bleivveisovi cesti. Proračun za zgraditev zatvornice znaša 704.0t5 lir. Prepričani smo. da 1h> ?a licitacijo pokazalo zanimanje zadostno število jiodjetnikov, tako da bo licitacija uspela in d« se bo mogla graditev zatvornice čim prej začeti. Zgraditev zatvornice bo izrednega pomena za vso Ljubljano. Ko bo Ljubljanica zadrževana z zatvornico ob stari cukrarni, se bo mogla gladina vode v strugi skozi mesto znatno dvigniti, šele tedaj bo dobilo betonirano korito struge Ljubljanice pravo lice. S tem bo pridobila vsa Ljubljana, zlasti pa središče mesta. Hkrati bo zatvornica velikega gospodarskega fKimena za Ljubljano. Ker se bo dvignila gladina Ljubljanice v mestu do višine sedaj tako lepo urejenega, a zaradi zatvornice ■ na Špici neuporabnega trnovskega pristana, hodo mogli v l>odoče pristajati tovorni čolni vsi v trnovskem pristanu, kar Iki v znatni meri zmanjšalo prevozne stroške. Ko bo stala nova zatvornica ob stari cukrarni. bodo namreč takoj podrli zatvornico na špici. Promet s čolni bo torej mogoč iz struge Ljubljanice skozi vse mesto do nove zatvornice ob stari cukrarni. Primerni čolni pa bodo gotovo doprinesli svoj delež k lepoti in živahnosti sicer tako neusmiljeno zabetomrane struge Ljubljanice.
1 Romarjem na Kurešček v vednosti Vsi, ki si želijo za nedeljsko romanj« 31. t. m. rezervirati mesto v avtobusu, lahko to store od ponedeljka
dalje v trgovini Ničman, Sfiligoj in Šoukal na isti način kot lani. Poudarjamo, da je razpoložljivih me6t razmeroma malo na razjx>lago.
1 P. n. gledališko občinstvo opozarjamo, da bodo igrali v dramskem gledališču v soboto 23. t m. v režiji Petra Malca zelo učinkovito Knittlovo dramo »Via Mala«, ki je žela koncem sezone izreden uspeh. Tokrat bo nastopila v vlogi Sylveli Branka Rasbergerjeva, v vlogi matere pa Kraljeva. V nedeljo 24. t. m .pa pride ponovno na oder močno zabavna komedija Olge Scheinpflugove »Okence«, v režiji J. Kovica, ki igra tudi glavno vlogo. Obe predstavi, ki ju je občinstvo pri zadnj>ih uprizoritvah sprejelo zelo simpatično, toplo priporočamo. Začetek obeh predstav je ob 19.30.
1 Vpisovanje v strokovno nadaljevalno šolo Združenja trgovcev v Ljubljani. Vpisovanje v strokovno nadaljevalno šolo bo za vse tri razrede od 2. do 5. septembra t. I. vsakokrat od 9. do 11. ure in od 15. do 17. ure v pisarni Združenja trgovcev, Trgovski dom. Novinci morajo biti stari 14 let in morajo predložiti pri vpisovanju zadnje šolsko spričevalo, učno pogodbo in zdravniški izvid. Za sprejem v šolo mora imeti vsak najmanj tri razrede dovršene srednje ali meščanske šole. Z dovršeno nižjo meščansko ali srednjo šolo imajo prednost. Z manjšo šolsko izobrazbo bodo učenci sprejeti le v slučaju razpoložljivega prostora. Novinci, ki so uspešno dovršili srednjo ali meščansko solo, bodo pogojno sprejeti v drug razred. Novinci se sprejemajo le do 30. septembra t. 1. Vsak učenec vplača pri vpisu 160 lir šolnine, novinci pa poleg tega še 40 lir vpisnine. Učenci III. razredov pa plačajo poleg šolnine še 40 lir oprostnine. Vpisovanje se vrši na podlagi lanskega šolskega spričevala. Popravni in razredni izpiti bodo v sredo dne 27. avgusta ob 8. uri. Istega dne popoldne pa se prično ob 14 ustni zaključni izpiti. Podrobnosti bodo razvidne na šolski deski. Redni ix>uk se prične v ponedeljek dne 22. septembra ob 14 popoldne.
1 III. mešana meščanska šola v Ljubljani — Moste. Popravni izpiti 30. avgusta, vpisovanje od 1. do 3. septembra, šolska maša 22. septembra. — Podrobnosti na razglasni deski v šoli.
1 Združenje trgovcev naproša trgovce, da dvignejo takoj cenik štev. 3 v pisarni Združenja trgovcev, Trgovski dom.
t Karambol jo zahteval smrtno žrtev. V torek popoldne je prišlo do hudega karambola na oglu Erjavčeve in Levstikove ulice. Trčila sta tovorni avto in motorno kolo. Na motornem kolesu sta bila dva in je pri trku potnik, ki je sedel za mo. tociklistom, z vso silo odletel v velikem loku v stran in obležal na cesti nezavesten. Motociklist pa si je pri karainbolu zlomil nogo. Reševalci so oba ponesrečenca takoj prepeljali v bolnišnico, toda nezavestni potnik je kmalu po prevozu v bolnišnico izdihnil.
ISadni trg kaže sedaj novo sliko. Mnogo je naprodaj različnih hrušk, uvoženih iz Italije, prihajajo na trg pa že domače hruške. Izbira je velika. Najrajši ljudje segajo po lepih belih hruškah, ki 60 jx>dobne našim drobnicam, a so debelejše. So po 5 lir kg. Fine j še hruške so do 8 lir kg. Na trgu je mnogo uvoženih jabolk, a tudi domača jabolka prihajajo 6edaj že do veljave. Za domača jabolka je odrejen prostor na Vodnikovem trgu ob Ljudski knjigarni, kjer so tudi druga leta naše okoličanke navadno prodajale sadje. Jabolka po kakovosti so od 2 do 5 lir kg. Mnogo je uvoženega grozdja, belega in črnega po 5 do 7 lir kg. Na trgu so se pojavile prve uvožene češplje po 6 lir kilogram. Domače slive in ringlo so bile po 3 lire kilogram. Prostor za gozdne sadeže je bil skoraj prazen. Bilo je le nekaj košaric malin in nekaj jurčkov, ki so bili takoj pokupljeni. Na živilskem in zelenjadncm trgu je opažati velikansko izbiro uvoženih in domačih paradižnikov. Cene so bile po kakovosti od 2.20 do 3 lire kg. Lepa in velika zelena paprika, tudi uvožena, je bila po 4 lire kg. Bila pa je redkost na trgu! Ob tem času, ko je sezona za borovnice že popolnoma končana, je prineslo neko dekle s Črnega vrha nad Polhovim gradcem košaro lepih borovnic. Zahtevala je zanje 3 Lire za liter. Po visokih gozdovih, tako n. pr. v kočevskih in čabranskih gozdovih, borovnice šele 6edaj med mašami dozorevajo. Na Sv. Petra nasipu, kjer je prostor za prodajo krompirja in zelja na debelo, vlada še mrtvilo. V soboto je pripeljal neki kmet iz dobrunjske občine voz krompirja. Sprva ni bilo večjega zanimanja zanj. Pozneje ga je nekdo vsega kupil po tržni ceni 1 liro za kg. Sedaj je cena krompirju na drobno določena na 1.10 lir kg. V sredo, 20. t. m. sta bila na nasipu 2 voza lepih zeljnatih glav po 0.80 lir komad.
1 Maksimalni cenik. Poleg maksimalnih cen, ki jih je objavilo mestno tržno nadzorstvo za drugo polovico avgusta, je bil 20. t. m. zjutraj nabit na dveh deskah, ki sta postavljeni na živilskem trgu, ena na Vodnikovem, druga na prostoru za gozdne sadeže, nabit tudi maksimalni cenik št 3, veljaven od 20. t. m. do nadaljnjega za razna živila. Za cenik je bilo med gospodinjami veliko zanimanje.
1 Kopalni bazen v Koleziji betonirajo. Gradbeno jx>djelje Matko Curk, ki je prevzelo gradbena dela pri modernem kopališču v Koleziji, je v zadnjih dnevih že zabetoniralo stranske stene manjšega bazena. Sedaj izdelujejo gladki omet in ko bo to delo opravljeno, bodo še zabetonirali dno bazena. V velikem bazenu pripravljajo sedaj podlogo za dno bazena in gradijo opaž za stranske stene, škoda je le, da v letošnjem letu kopalci ne bodo mogli uživati dobrot kolezijskega kopališča, ki bo urejeno do prihodnje kopalne sezone.
Gledališče
Drama. Začetek ob 19.30 : 23. avgusta: »Via mala«. Izven. Znižane cene. — 24. avgusta: »Okence«. Izven. Znižane cene.
Radio Ljubljana
Četrtek. 21. avgusta: 7.30 poročila v slovenščini — 7.45 simfonična glasba. Med odmorom ob 8 napoved časa — 8.15 poročila v italijanščini — 12.30 poročila v slovenščini — 12.45' slovenska glasba — 13 napoved časa in poročila v italijanščini — 13.15 uradno vojno poročilo — 13.17 radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Šijan-ca — 14 poročila v italijanščini — 14.15 sinfonič-ni koncert pod vodstvom mojstra Previtalija — 14.45 poročila v slovenščini — 17.15 Adamičev orkester in vokalni kvintet sester Stritar — 19.30 lioročila v slovenščini — 19.45 pestra glasba — 20 na|>oved časa in poročila v italijanščini — 20.20 komentarji k dnevnim dogodkom v slovenščini — 20.30 pestra glasba — 20.45 »Tatinska sraka« od Giocchina Rossiinija, Med odmori: predavanje v slovenščini: a) Italicus: Od Soče čez Predil; b) Beseda o kulturi. Po operi: poročila v slovenščini.
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Dunajska c. 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4 in mr. Ustar, Selenburgova ulica 7.
Posestnikom tovornih avtomobilov
[ Opozarjajo se posestniki tovornih avtomobilov, J da so ostala v veljavi določila § 4. obrtnega zakona z dne 5. novembra 1931, SI. list št. 572-76, po katerih se sme obrt prevažanja blaga z motornimi vozili izvrševati samo na osnovi predhodnega obrtnega dovolila v smislu navedenega zakona, katero dovolilo se ne sme zamenjati z dovoljenjem za kretanje motornih vozil ali z oprostitvijo od takega dovolila. Dalje velja še vedno določilo čl. 50 pravilnika o prevozu potnikov in blaga z motornimi vozili z dne 16. maja 1935, SI. list št. 359-51, po katerem mora vozač tovornega avtomobila imeti s seboj kot izkaz prepis obrtnega dovolila. Prekrški obstoječih predpisov bodo kaznovani, in sicer v prvoimenovanem primeru po § 398. obrtnega zakona z globo od 19 do 2220 lir, v drugo-imenovanem primeru z globo od 9.50 do 570 lir. V primeru izostalega plačila se denarna kazen iz-premeni v zaporno po ključu 19 lir — 1 dan zapora.
Iz Goriške pokrajine
Duhovniške vesti. Kakor g. Ivan Kovač, župnik v št. Vidu pri Vipavi, sta se po večmesečni odsotnosti vrnila v svoji fari tudi g. Srečko Rejec, župni upravitelj na Krasu, in g. Er-nest Bandelj, župni upravitelj v Nemškem Ru-tu. — G. Ladisluv Piščanec, ki je upravljal št. Vid pri Vipavi, je imenovan za kaplana v Cerknem. — G. Franc Felc, ki je dozdaj pasti-roval v Nemškem Rutu, je prevzel vikarijsko mesto v Stržiščih, kamor je bil prvotno nastavljen. — G. Anton Rutar je bil ustoličen za župnika v Pevini pri Gorici.
Vročina. Po razmeroma hladni prvi polovici avgusta je zadnje dni začelo sonce znova pritiskati in pripekati V jionedeljek 18. avgusta je pri meteorologičnem opazovališču v Ljudskem vrtu v Gorici kazal toplomer ob 10.45 29.5 stopinje C, ob 5 |»opoldne pa 36.5 stopinj. Sončna toplota zelo blagodejno vpliva na naše njive in travnike, ki so imeli zadosti moče, in rast raznih poljskih pridelkov se zelo ugodno razvija, še vinska trta se je močno popravila. Mnogok.je je precej zacelila rane, ki jih je zadalo ledeno zrnje in tudi pogubni vpliv pero-nosjKjre se je precej zmanjšal. Brici pravijo, da bodo kar zadovoljni z vinskim pridelkom, če se vreme v bodočih tednih zopet prehudo ne zma-liči.
Slepar z živo domišljijo. Na dva meseca ječe je bil obsojen pred goriško sodnijo 44 letni Mazzero Rinaldo iz videmske pokrajine, ker je pri fašistični organizaciji skušal izvabiti denar z neresničnimi navedbami in podatki. Dokazal je, da ima res prav živahno domišljijo. Najprej je izjavil, da je vpisan v fašistično stranko, da se je boril v svetovni vojni, pozneje pa še v Abesiniji in v Španiji kjer je zaslužil srebrno kolajno, ko je bil težko ranjen. Vrh tega je še trdil, da je oče dveh sinov, od katerih je eden padel, drugi je bil pa ujet na grški fronti. Izkazalo se je pa, da so vse te navedbe neresnične in jih je zgovorni »junak« že večkrat skušal izrabiti v sleparske namene.
Iz Spodnje štajerske
Zagotovitev delovnih moči za posebno važne naloge. Na podlagi zakonske odredbe šefa civilne uprave lahko pristojni delovni uradi predpišejo za prebivalstvo Spodnje Štajerske za omejeno dobo obvezno delovno službo za izvedbo del, ki so posebno važna v državno-političnem pomenu.
Znaki in vse ostale označbe Štaj. dom. zveze zakonito zaščitene. S posebno zakonsko odredbo je šef civilne uprave zaščitil vse znake in ostale označbe Štaj. dom. zveze.
V	smislu določila posebne odredbe šefa civ. komisarja morajo prijaviti vsi obrtni obrati Industrijski in Obrtni zbornici v Gradec vse potrebne količine premoga in ostalega kuriva, ki ga potrebujejo za svoje. To morajo storiti vsa podjetja, ki v treh mesecih porabijo več premoga kakor 20 ton.
V	mariborsko bolnišnico so pripeljali Franca Toplaka, kovača iz Ruš, ki ga je med delom zadela kap. V isti bolnišnici je pa umrl rudar Marine Franc.
Iz Hrvatske
Državni podtajnik v ministrstvu za narodno obrambo. S posebno poglavnikovo zakonsko odredbo je postavljen general Begič za državnega podtajnika v ministrstvu za narodno obrambo.
Urvatsko-slovaško društvo v Zagrebu. V Zagrebu je bilo pred dnevi ustanovljeno Hrvatsko-slovaško društvo. Predsednik društva je ravnatelj Državne tiskarne in glavni urednik »Novega lista« dr. Dujmovič. •
Hrvatsko-ncmška trgovinska zbornica v Zagrebu. V Zagrebu pripravljajo gospodarski krogi ustanovitev Hrvatsko-nemške trgovinske zbornice. Prejšnja Jugoslovansko-nemška trgovinska zbornica v Belgradu bo prenehala poslovati.
Ustaško poveljstvo naroča vsem svojim organizacijam in funkcionarjem, da v bodoče ne smejo več uporabljati telefona za vsako malenkost. Na svoje višje urade se morajo obračati samo pismeno in z dobro utemljenimi predlogi. Telefon smejo uporabljati samo v res nujnih slučajih. Istočasno ustaško poveljstvo opozarja vse funkcionarje, da ne smejo prihajati v Zagreb poizvedovat, zakaj so bili razrešeni svojih dolžnosti. Prepovedane so prav tako tudi vse intervencije za njihovo ponovno postavitev.
Hrvatski časopisi poročajo, da so zadnje dni padli v okolici Travnika zopet trije uslaši. Vsi so bili slovesno pokopani.
Hrvatsko sokolstvo s poglavniknm. Na Markovem trgu je pred dnevi sprejel poglavnik zagrebško hrvatsko sokolstvo in zastopnike teh organizacij iz vseh hrvatskih krajev. Ob tej priliki jih je tudi nagovoril ter poudarjal, da je za vse hrvatske sokole sedaj mesto v ustaški vojski.
Iz Belgrada
Brzojavni promet med Srbijo in Nemčijo. Nemški vojaški poveljnik je dovolil vpostavitev brzojavnega prometa v omejenem obsegu med Srbijo in Nemčijo. Odpošiljatev brzojava je vezana na dovoljenje glavnega pooblaščenca za gospodarstvo v Srbiji ali pa upravnega štaba pri vojaškem poveljniku v Srbiji. Za odobritev odpošiljanja brzo-javov na področju same Srbije so pa pristojna okrožna ter krajevna vojaška poveljstva.
Državno zdravilišče za pljučne bolezni na Ozrenu. Komisar za ministrstvo socialne politike in ljudskega zdravja je podpisal odlok o zgraditvi zdravilišča za tuberkulozno na Ozrenu.
V	prosvetnem ministrstvu so vsa mesta zasedena! Kabinet komisarja v prosvetnem ministrstvu sporoča, da so vsa mesta v resoru prosvetnega ministrstva zasedena. Izjemo je mogoče napraviti samo pri tistih, ki imajo za stroko pouk nemškega jezika.
Banska uprava Donavske banovine, ki je bila prej v Novem Sadu, sedaj posluje v Smederevu ter bo v tem mestu, kljub pomanjkanju prostorov, tudi ostala.
KULTURNI OBZORNIK
Ob novi izdaji Sardenkove »Rome«
Te dni »e bo Dokazala v izložbenih oknih naših knjigarn nova Izdaja pesniške zbirke pesnika Silvina Sardenka »Roma*, ki je svoj čas doživela lep uspeh (1906), pa je sedaj izšla v izbrani, pa spopolnjeni izdaji z uvodom prof. Umberta Urbanija. Pesnik mi je prinesel enega prvih IzvOdov v uredništvo ter sem to priliko izrabil in ga takoj naprosil za kratek pogovor o nagibih nove izdaje ter o vsem, ki ie v zvezi z izdajo kakšne pesniške zbirke, še celo pa v današnjem času.
»Zakaj da sem priredil »Romo« v drugi izdaji, vprašate? Mislite, da zaradi časovnih razmer? Čas je sicer mogočen činitelj v našem življenju, vendar pa, kar zadene knjižico »Roma«, je ni sedanji čas zopet poklical na dan. Tisti čas, mislim, ki ga zasledujemo v naših dnevnikih; ki ga vidimo, kako se začuda hitro izpreminja; ki nas v mnogočem stiska in ovira. Ta čas nima nikakega deleža pri teh pesmih, ki so bilg vse zložene že pred petintridesetimi leti. Ker pa se vse zgodi le v času, moram vendarle reči, da je tudi novo izdajo privabil na svetlo poseben čas. To pa je oni čas, ki teče kakor večen studenec v cerkvenih praznikih in godovih. V Rimu, v središču krščanske zgodovine in v ognjišču krščanske kulture že od nekdaj ne more bili drugače, kakor da se vrše vsako leto pomembni spominski jubileji. Tako je bilo tudi ob mojem triletnem bivanju v Rimu v 1. 1903—1906. Med drugimi se je tedaj praznoval tudi dvestoletni spomin, odkar je bi/ Alojfij Gpnzaga prištet blaženim. V njegovo čast sem tisti ras spletel »Venec svetih pesmi«, večina sonetov, ki pa ga nisem mogel več uvrstiti med poezije, ki jih je vsebovala moja pesniška zbirka »Roma« v prvi izdaji 1906.
»Venec svetih pesmi« mi dolgo ni več prišel pod roke; založil sem ga med mnoge rokopise in sem že popolnoma pozabil nanj. Letos v začetku meseca marca, ko še nismo nič vedeli o tem, kar ie prišlo ob koncu marca in ob začetku aprila, pa sem se spomnil, da je leto 1941 tudi jubilejno leto sv. Alojzija. V juniju je namreč minilo 350 let. odkar je umrl ta časti vredni zaščitnik mladine. Pomislil sem, kaj bi .mogel za to priliko napisati v njegov spomin. Posegel sem v svoje davne rimske spomine in rokopise. In našel sem »Venec svetih pesmi«. Pregledal sem ga in ga pred veliko nočjo že pripravil za tisk. Zraven sem napisal tudi daljši zgodovinski uvod o sv. Alojziju in ga poslal uredništvu »Slovenca«, da ga ob priliki priobči. »Venec svetih pesmi« pa naj hi izšel v posebni izdaji. Tak je bil načrt. Prišlo pa ie povsem drugače. Človek obrača, Bog pa obrne.
Ob koncu aprila me je obiskal moj davni prijatelj profesor Urbani. Obnovila sva marsikaj literarnih' spominov izza preteklih treh desetletij. Pokazal sem mu tudi »Venec svetih pesmi«, ki je bil pravkar pripravljen za tisk, pa zopet odložen za nedoločen čas. »Sedaj ne bo nič iz tega! Drugi časi, druge misli!« sem pristavil in vzel prijatelju rokopis iz rok.
»Prav sedai se to tolikrt manj sme opustiti!« mi je, ugovarjal profesor Urbani. »Toda ne samo fe; doslej še neobjavljene, tem-več vse, tudi že tili javi jene pestili iz rimske dobe nat se vnovič zbero in natisnejo.«
Tako sem tijrei na pobudo jubileja svetega Alojzija, še posebej pa na opozorilo starega znanca zbral in uredil »Romo« v novi izdaji. Bazen nekaterih malih popravkov in dostavkov sem pustil vse pesmi tako, kakor sem jih zapisal v prvotnem rokopisu.«
*Kakšno ie notranje poslanstvo Vaše
Rome?«
»Neminljiv hvaležen spomin na Rim ln njegove večne vrednote jne ie sam ob sebi silil, da priredim Romo v novi izdaji. Močno pa sem čutil, da prav sedanji čas zahteva in potrebuje naSth pogledov na Petrov Rim, na središče katoliške Cerkve, ker danes nas more rešiti samo versko, čutenje s Cerkvijo. Saj bi morda lahko izdal v drugi izdaj! »V mladem jutru«, pa se mfrzdi, da daner hi več čas za idilično opevanje zemlje, ki je vsa v krvi in človeškem sovraštvu, ter ne more nuditi tolažbe to, kar je zeinskega, temveč le to, kar je nadzemskega. In tako sem ustregel pobudi v mislih, da ustrežem tudi potrebi današnjega časa.
Kakor v prvi izdaji, hoče Roma še mnogo bolj v drugi izdaji poudariti: katoliško zvestobo. V časih velike cerkvene nezvestobe ie treba, da se v našem ljudstvu utrdi katoliška zvestoba. Morebiti k temu nekoliko pripomore tudi knjiga v pesniški obliki. Sai ie pesem že odzdavnaj in vsepovsod najprikupljivejša spremljevalka in
oznanjevalka resnice. Drugače je danes težko govoriti modernemu svetu o katoliški resnici. Kakor drugod veje tudi pri nas duh, ki je nevaren zvestobi do Boga in do Kristusa in do Cerkve.
Rim je meni danes še vedno to, kar mi ie bil pred leti in kar nam je in ostane vsem katoličanom: Skala in središče naše Cerkve, v vernovdanem združenju z našim svetim očetom. Kakor tedaj, se čutim Rimu blizu tudi danes. Ce sem bil teda j romar v resnici, sem danes romar v duhu. Kakor sem v tistih letih pozdravljal in proslavljal Romo, jo pozdravljam in proslavljam tudi v naših dneh, z novo vero in novo ljubeznijo. Iz ust sv. očeta Pija X. sem svojčas slišal slovesne naslove in pozdrave: »Nostra Roma Alma, Roma Sanla, Roma Eter-na.« Te in take naslove ie povzela tudi moja pesniška zbirka »Roma« v svojih peterih ciklih. Več mi pove »Roma Alma«, nego bi povedal naslov »Na sedmerih holmih«; več »Roma Santa«, nego če bi rekel »V rimskih svetiščih«; več »Roma Antica«, nego naslov: »Med starimi zidovi«; več »Roma Moderna« nego »Na rimskih trgih in ulicah« in mnogo več »Roma Eterna«, nego če bi rekel: »Na večnih potih«. Resnično sem si mislil tudi jaz, kakor je »Domoljub« v svoji zadnji številki zapisal, knjigo »Roma» kot romarsko knjigo. Moje pesmi so duhovne ro-marice. Komur sicer ni romanje zoprno, upam, tudi teh pesmi ne bo preziral in zavračal.«
»Še posebej pa me je vodila misel na narodno poslanstvo, naše, lepe knjige. Kolikor manj je danes nekaterim dostopna lepa slovenska knjiga, toliko -bolj mora gotovo biti pri
srcu vsem, ki v današnjih razmerah morejo priti do nje. Zal bi mi bilo, če bi slovenski narod prav v teh stiskah in skrbeh izgubil smisel za neminljivo resnico katoliške ideje ter smisel za lepoto, katere odsev je pesem, hčerka umetnosti.
Takih misli je bil tudi založnik, moi ožji rojak in požrtvovalni prijatelj umetnosti, dr. Aleš Peršin. Predložil sem mu svojo namero in ni se dolgo pomi&ljal nad stvarjo. »Narode more rešiti in pomirili med seboj le resnična kultura,« je dejal. »Vsak naj prispeva k temu po svoiih močeh. Bodi! Sprejemam za-ložni.šlvo, saj je tudi lo kulturno delo, ki je danes še posebno potrebno.«
Tako ie torej moja Roma izšla v novi pomnoženi izduji v istem duhu kakor je bila napisana in sprejeta ob prvi izdaji. Vesel sem, da mi današnji čas z vsemi svojimi posledicami ni dotaknil duhovne vsebine, ki ie idejno nadča-sovna in opeva le ono, kar je v Rimu večnost-nega. Ker le tako in le zato je hotela in mogla iziti vnovič »Roma«.
Ko sem vnovič prebiral in prirejal svoje davne rimske pesmi za novo izdajo, sem videl — in Bog bodi zahval jen za lo — da je v njih tu in tam vdihnjena slovenska vernost in po-božnost. Ali mi ni z ozirom na te pesmi celo Ivan Cankar nekoč dejal: »Tudi meni in mojim delom bi dobro delo malo pobožnosti.«
Danes nii je laže izreči katero lastno sodbo o Romi, ker leži po tolikih letih boli stvarno pred menoj. Tudi če bi te knjige ne bi bil napisal sam in tudi če bi ne bil duhovnik, samo da bi v resnici mislil in čutil s svojim narodom, bi moral reči: To je končno vendarle knjiga iskrene povezanosti z brati in sestrami v Cerkvi in izven nje, ,v kolikor so dobre vere in blage volje.
Sicer pa na i govorč pesmi same.«
S temi besedami mi je pesnik izročil zbirko. ki ie ,že po zunanji obliki resnično lepa knjiga, kakor jih ie malo pri nas. O njej bomo seveda Še govorili.	td.
Z mostom vred je zletel v zrak
Opis tega dogodka v dnevniku angleškega gasilca
Pred štirimi meseci je stražil most med obema krilnima poslopjema bolnišnice Lambeth pomožni gasilec Jack Read. Nad London so tudi tedaj priletela nemška letala in ga obsipavala z bombami najrazličnejših kalibrov. Po mestu je pokalo, da je bilo strah in groza. Z dimom, ki so ga povzročali požari, se ie mešalo frčanje delov razbitih poslopij in naprav. Ena granata je padla tudi pod most, na katerem je stražil omenjeni pomožni gasilec. Eksplozija granate je pognala v zrak tako most kakor tudi Reada. Ko je gasilec po daljšem času v bolnišnici prišel zopet k zavesti, je svoj doživljaj in občutke, ki jih je imel ob eksploziji granate pod sabo, popisal v svojem dnevniku takole: »Prvo, kar sem opazil, je bilo to, da me je nekaj z izredno hitrostjo pognalo v zrak. Zdi se mi. da sem visoko gor v zraku za sekundo obtičal. Ostra svetloba eksplodirane bombe mi prihaja v spomin. Takoj v istem trenutku sem videl, kako se je pod mano podrl most in zletel v zrak. Gasilski poveljnik Kirkbv leti prav tflko v zrak in gumbi njegove bluze se svetlikajo v blesku eksplozije. Nato prid?.,$Io mojih ušes gt-Om in tresk eksplozije, skupno z ropotom rušečega se poslopja. In zopet nastopi mrak. Pričenjam padati "in se zopet in zopet preobračati. ^Zavedam se, da bom padal zelo dolgo in mislim samo na to, da se bom pri udarcu ob tla razbil. Dopustil sem, da so mi posamezni telesni udi zaspali in otrpnili. Mislim si, da bom na ta način vendarle preprečil nevarnejše zlome kosti. Pri tem me pa le zanima, kako me bo zabolel udarec ob tla. Še vedno se rušijo in padajo razvaline. Nekaj mi ie ob-drgnilo kožo na obrazu in v vetru pri padanju čutim, da mi je čelo postalo rosno. Zdi se mi, da padam že zelo dolgo, skoraj teden dni in da še kar naprej padam. Jeziti me začne misel, da bom moral umreti, še preden bo vojna končana. Vse svoje življenje sem opazoval revolucionarni razvoj civilizacije. Tako zanimivo bi bilo doživeti konec. Sedai pa padam, neprestano se preobračajoč, svoji zemlji nasproti. In zopel se vprašujem, kako trda bodo pri padcu zemeljska tla.
Nenadoma se pa zavem, da sem prenehal padati. Čutim bolečine v levi roki. Ne vem pa zagotovo, če sem še živ. Kos razvaline, okvir vrat ali kaj, mi je padel na prsi. Silo udarca so prestregli drugi deli razvalin, med katerimi ležim. Ostra bolečina v prsih me veseli, ker potem, če čutim bolečino, moram bili gotovo še živ. Kose razvalin poskušam odstraniti s svojih prs. Leva roka nji ie docela odpovedala poslušnost. Desno lahko premikam in se mi
tako posreči vstati in stopicati proti skupini medle svetlobe, ki se ie pojavila pred mano.«
Dnevnik končuje z besedami: »In tako za-spim, potem, ko sem po več letih zopet molil.«
Neprestovoljna bihoborbu na cesti
V naselju Imperia v bivšem Pontinskem močvirju je pred kratkim zdivjal bik in dirjal po ulicah. Spotoma je napadal vsakogar, kogar je le mogel doseči. Najprej vojaka, ki ga je skušal zadržati. Nanj se je vrgel z rogovi in ga zagnal v močnem loku v bližnjo kavarno. Pozneje je napadel še pehotnega majorja. Ker živali nikakor i niso mogli zadržati, se je nanjo spravilo vse, kar ' je imelo količkaj poguma. Nekaterim voznikom se je posrečilo, da so biku med zadnje noge zapletli debelo vrv. Pobesneli bik se pa še vedno ni dal ugnati ter je divjal še dalje. Med dirom je žival večkrat padla in se do krvavega ranila. Ustavili so jo šele potem, ko so ji močno zvezali vse štiri noge. Tako je bilo tudi neprostovoljne 1 bikoborbe, ki je trajala dobre pol ure, konec. Lastnik živali je moral pozneje poravnati vso škodo, ki jo je povzročil njegov dobro rejeni bik.
Umrl nam je najdražji mož in naj-
skrbnejši oče, gospod
Josip Suinik
poveljnik orož. postaje
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 20. avgusta 1941, ob 10 dop. z orož. postaje v Vevčah na pokopališče k Sv. Križu.
Vevče, dne 19. avgusta 1941.
Karolina, žena; Branka, Dragica,
hčeri, in ostalo sorodstvo.

N egov na bol ii primer
Črna, viharna noč j? pokrivala morje. Njegovo bučno valovanje te jfe malce spominjalo grozotnega grmenja topov v daljavi. — Sloviti kirurg Viljem Heiderich je slovel pri oknu. Dva tedna sta že minila, odkar se je umaknil pred burnim velikomestnim življenjem na tiho morsko obalo.	,,
Zamišljeno je opazoval kirurg v temno noč. Ob šumenju in tiiičanju oceana je v duhu poslusal glasove iz preteklosti, v mislih pa je modroval in razpredal niti svojih nenavadnih doživljajev.
Kar nekdo krepko potrka na vrata.
Prikaže se mlad moški razmršenlh las in od plohe ves premočen. Kirurgu je prinesel pismo.
Ljubi Viljem!
Naletel sem na resen primer. Imam pacienta, ki ..leži,.v postelji za vnetjem slepega črevesa. Storil,,,sem že vse, kar je bilo v moji moči, vendar se bojim, da moja spretnost v tem slučaju ne bo zadosti. Edino Ti bi ga morda Še rešil. Ce ne prideš, potem ne bo več doživel jutra. Na razpolago imaŽ moj avto. Kmalu boš na cilju.
V naglici	Df j^, Qreinz
Profesor Heiderich se obrne k pismonoši.
»Kdo je ta pacient?«
»Ne vem. Menda tisti, ki je čez poletje najel ono ,Belo hišo'.«
»Ali ga je dr. Greinz že operiral?«
»Ne — rekel je — hoče počakati —«
Heiderich je odšel. Vožnja se mu je zdela brezkončna. Vihar je diVje tulil okrog drvečega vozila. Včasih se mu je že ždelo, kakor da ga hoče pograbiti- s svojimi kremplji in prepustiti razjarjenemu oceany.
Končno se ie avto ustavil. Dvajset korakov pred njim so zalilestela okna »Bele hiše«. Heiderich je stekel po ozki peščeni poti, odprl vrata
in že obstal v predvežju v neposredni bližini hišnice, ki je prestrašeno ostrmela.
»Jaz sem prof. Heiderich,« je rekel; »povejte doktorju Greinzu, da čakam na njegov ukaz!«
Dpkle ga je peljala v močno razsvetljeno sobo ter izginila. Heiderich se je približal miznici, na kateri je stala vaza z belimi vrtnicami.
Bele, rože 1
Kadar je zagledal bele rože, se je vedno moral zamisliti v davno minule čase.
Kar zasliši ženske korake; mislil je, da se vrača dekle, in se je sklonil tik nad vrtnice.
Nekdo vstopi v sobo. On se obrne.
Bila je dama — visoka, vitka dama v preprosti beli obleki. Žarko zlati lasje so obdajali njeno glavo.
Ostrmel je nad njo.
Nato se je zgrozil.
Na pol pridušen glas se mu je iztrgal iz prsi:
»Elza... tU«
Pristopila jfe k njemu in mu podala obe roki.
»Nisem vedela — šele nocoj... da ti... da si ti v naši bližini,« ji je vrelo iz grla.
Njemu se Je zdelo, kot da govori iz velike daljave. — Ona, da ona, prav ta žena ga je nekoč ljubila — toda drugi mu jo je prevzel, neki bogataš, kateremu je rekla »da«, da bi rešila svojega očeta iz denarnih stisk. Pred desetimi leti se Je to zgodilo, deset dolg® let Je nI ve« videl — toda ona je še vedno ista, morda le Se malo bolj — ženska.
»Elza,« Je rahlo zašapetal, »tvoj mož —-«
»_ leži v postelji,« je zajecljala.
V teh besedah je tičalo nekaj neznosnega.
Tedaj zadonijo nagli rokaki. Njune oči se srečajo. Vroč val krvi mu šine v glavo, v njenih očeh pa vzplamti divje koprnenje, koprnenje — po svobodi.
Stara ljubezen ...
Dekla vstopi. Prinesla je sporočilo: >
»Gospod dr. Greinz žeii gospoda profesorja.«
Heiderich vzame svojo torbo z orodjem in ji
sledi. Pri vratih se ozre. Žareča rdečica je spre-letela Elzina lica. Njene modre oči so se zabli-skale, ustnice zadrhtele — in videl je njene roke kakor proseče iztegnjene proti njemu. Naglo zapre vrata.
Počasi pristopi k bolniški postelji in predirajoče pogleda v stari, grdi obraz pacientov; nato preudari težki primer, potopi roki v vročo vodo in si nategne gumijaste rokavice.
Dr. Greinz je zrl medtem slovitega kolego z začudenimi očmi; izraz na njegovem obrazu ga je osupnil. Bilo je, kakor da igra Heiderichu okrog usten njemu neprijazen nasmeh. Kaj naj bito pomenilo? Tega si ni znal razložiti.
Veliki kirug zgrabi za orodje. Skoraj slišno stisne zobe skupaj. V njegovem srcu se pojavi dilema: On ali jaz? — Dr. Greinz bi nikoli ne zvedel resnice — sploh bi nihče ne dognal stvarnega stanu.
V duhu zagleda pred seboj Elzo; Elzo z vso staro, prvo ljubeznijo na obličju, z iskrico upanja na rešitev in svobodo v očeh, Elzo s prosečimi rokami.
Elza...!
Krepko, prav trdo stisne zobe skupaj. Njegove oči se leskečejo kot v mrzlici. —
Dr. Greinz pa negibno , stoji zraven njega in zasoplo sledi vsaki njegovi kretnji.
Uro pozneje je stopil profesor Heiderich iz bolniške sobe — ves bled in oslabel.
Elza ga je že pričakovala. Stopila mu je nasproti.	•
»Viljem — je že — konec?« »Da,« je odvrnil hlastno, »konec je.« Žareča rdečica je oblila njena lica. Pritisnila je roki na prsi in še enkrat je vzplamtela v njeni!] očeh — goreča želja po rešitvi, po svobodi. »Viljem,'- je sopla. »reci — on je — — —c, »On je rešen,« je izrekel z zamolklim glasom in planil skozi vrata.	Dr. Tillessen.
Spori
Koširjev rekord na 1500 m 3:57.8
Druga športna prireditev ie bil interni miting SK Plunine na stadionu. Vreme je bilo tudi popoldne zelo lepo in tekališče v najboljšem stanju. Na atlete vseh treh ljubljanskih klubov, ki so se mitinga v lepem številu udeležili, je to najboljše vplivalo. Po daljšem in rednem treningu, ki so ga imeli priliko absolvirati, so bili tudi vsi v odlični formi. Najboljši rezultat je na tekmovanju dosegel Zmago Košir, član SK Planine, ki se letos izredno dobro počuti, v teku na 1500 m. Postal je prvi Slovenec, ki je pretekel to progo v času pod 4 minute. Če pogledamo za ver let nazaj, so naši srednjeprogaši že večkrat skušali prekoračiti to kot začarano mejo; močno so se ji približali, in na mnogoterih prejšnjih tekmovanjih so atleti in gledalci 7. nestrpno napetostjo pričakovali rezultata pod 4 min., toda vedno zastonj. Šele sedaj, po dolgem in smotrnem treningu, se je to posrečilo Koširju, ki je lo kritično mejo pusti! za seboj kar za 2.5 sekunde. Njegov rezultat je odličen in če ga gledamo v okviru prejšnjih razmer je to najboljši rezultat na Balkanu. Drug zelo dober rezultat je dosegel inž. Stepišnik v metu kladiva 52.55 m. S tem svojim metom se je vrinil letos med prvo desetorico najboljših metalcev kladiva na svetu. Vsekakor pa to še ni njegov najboljši rezultat in bo še letos sigurno močno potegnil naprej in morda celo izboljšal rekord 54.64 m, ki ga je dosegel lani na baika-niadi.
Rezultati v posameznih disciplinah so na-sle<dn ji:
Tek 200 m sen.: 1. Polak (H) 23.8; 2. Lušickv (P) 24.t: 3. Kolenc (11) 24.1.
Met kladiva: 1. inž. Stepišnik 52.35 m, 2. Zupančič (I) 41.68, 3. Novak (I) 29.75.
Skok ob palici: 1. Bratovž (H) 3.20, 2. Kom-pare (P) 2.70.
Met diska: 1. Kajfež (H) 37.25 m, 2. inž. Stepišnik (I) 36.30, 3. Mera I a (P) 35.26.
Tek 200 m jun.: t. Bratož (P) 24.0, 2. Mencinger (I) 24.4. 3. Krenčič (I) 24.9.
Tek 400 m: 1. Skušek (P) 53.2, 2. Nabernik (P) 53.7, 3. Kraner (P) 55.4.
Skok v daljino: I. Lončarič (P) 6.24 m, 2. Nabernik (P) 6.21, 3. Bačnik (P) 6.06.
Met kopja: 1. Kraner (P) 46.30 m, 2. Urban-čič (P) 43.20, 3. Kompare (P) 40.70.
Tek 1500 m: 1. Košir (P) 3.57.6, 2. Megušar 4.19.0, 3. Srakar 4.19,0.
štafeta 4X100 m: 1. Planina T. (Bratož, Lušickv, Skušek, Lončarič) 46.2. 2. Planina II. (Šu-šteršič, Smolej, Bačnik, Nabernik 1) 46.6. 3. Planina III. (Mravlje II, Mravlje I, Nabernik II, Kraner) 46.8. 4. Ilirija.
Kratice v oklepajih pomenijo (H) Hermes. (I) Ilirija in (P) Planina. Josip Štrekelj:
Šport v Hrvatski. Ob priliki 35. Zagrebškega
velesejma, ki bo od 6. do 15. septembra, bo tudi mnogo športnih tekem. Tako bodo nogometne, plavalne, boksaške, lahkoatletske tekme in teniški turnir. V tenisu se bodo srečali Hrvatje z Nemci. — V plavalr.ih tekmah je v sporedu srečanje s Slovaki v Bratislavi 23. in 24. avgusta in plavalne tekme med Ustaši in Hitlerjugend v Breslavi 30. in 31. avgusta. Razen tega pa se H. P. S. K. pogaja za dve plavalni tekmi s Trie-stino in Fiuuiano, ki naj bi se vršili v Zagrebu. Zastopnik športa v Hrvatski Niko Zabič je pooblastil veslaški klub Gusar za veslaške tekme v Italiji. — V Osijeku bodo na Dravi prve hrvatske državne tekme. — Kolesarske dirke bodo 24. avgusta za državno prvenstvo Hrvatske. V sporedu je dirka na 125 km in 82 km. Te tekme se bodo udeležili seniorji in juniorji.
šport v Iranu
V Teheranu, glavnem mestu azijske države Iran so bila po nekaj mesecih treningov državna prvenstvena tekmovanja med dijaki. Tekmovali so srednješolci, akademiki in gojenci raznih drugih zavodov. Tem tekmam je prisostvoval tudi prestolonaslednik, ki je odnesel zmago. Tekmovanja so trajala 4 dni in so bile zastopane vse lahkoatletske panoge, med njimi tudi tek čez zapreke na 110 m, skok s palico, met diska in met kladiva, katerih dosedaj v Iranu niso še imeli na športnih prireditvah. Na stadionu Admjadjeh 60 bila tekmovanja ob ogromni udeležbi občinstva. Najbolj pomembno pa je bilo, da je sam prestolonaslednik Chahpour Ali Reza Pahlavi tekmoval z drugimi sinovi svojega naroda, kar je dalo še večjo pobudo mladini. V disciplinah meta kladiva in diska je zmagi prestlonaslednik in sicer je vrgel kladivo 46 m, disk pa 34.82 m. V teku čez zapreke je zmagal Khatani v času 18.6, skoku s palico pa Diba z višino 3.16 m. V teku na 800 metrov je zmagal Tehoubine s časom 2:07. V štafeti 4X100 m je zmagal zavod Alborz s časom 4<3.'2, ki je nov rekord v Teheranu. Ženska lahka atletika je na programu športnih prireditev v Iraku šele tri leta, toda napreduje z velikimi koraki in so najboljši rezultati sledeči: tek na 100 metrov v času 13.7, skok v daljavo 4.72 m, zmago v štafeti 4X100 m pa je dosegel zavod Anowchi-rivan Dangar v času 56.5. Konjske dirke so bile že od nekdaj največja atrakcija v Iranu, saj je znano, da so ravno tam najboljši jahači, saj se že kot otroci vadijo na konju s sedlom in brez sedla. Na velikem konjskem dirkališču Djalaljeh se je udeležilo konjskih dirk 600 jahačev, nagrade pa so bile določene skupno v vsoti 151.600 rialsov. V primeri z dirkami iz leta 1936. je to velik napredek, saj se je takrat udeležilo tekem le 48 jahačev in je bila skupna vsota nagrad 50,000 rialsov. Letošnjim tekmam so prisostvovali tudi prestolonaslednik, princesa Favvzija in vsi drugi člani kraljevske družine, kakor tudi vsi zastopniki višjih oblasti. Pod vodstvom prestolonaslednika so organizirali tudi polo-igre, katerih se narod z veseljem udeležuje ne samo v prestolnici, temveč tudi v vseh drugih mestih države. Plavalni šport se vedno bolj razvija, saj so samo v zadnjem letu odprli 3 nove plavalne bazene, tako da ima sedaj Teheran skupno sedem plavalnih bazenov. Bazen 50x27 m je dodeljen za trening tek. movalcem, drugi bazen 50x18 m plavalnim tekmam, katerih se bo udeležilo 1900 plavalcev, tretji bazen 20x12 m pa je določen za pouk v plavanju mladine od 5 do 9 let. Poleg teh treh sta še bazena 50X17 m in pa bazen zavoda Nourba. klich, dodeljena samo plavalkam. Iz vsega tega lahko spoznamo, da se v Iranu razvija šport t veliko silo, saj je mladina navdušena za vse vrste športa. Vsak teden so interne tekme v različnih bazenih in se tako pripravljajo za veliko državno prvenstveno tekmo meseca septembra. Največje važnosti je, da se sam prestolonaslednik udeležuje najrazličnejših športnih tekmovanj in tako vzpodbuja svoj narod k gojitvi športa, ki krepi lelo in daje moč. Organizacija je izvrstna, pol*g tega p« so dodeljeni vsem raznim panocam športa dobli trenerii. med katerimi je čelo Madžar in Slovak.
Dolarske hijene
L poglavje Razdrta zaroka
Priletni bančnik Harley Morton je imel navado, da je vsako jutro še pred zajtrkom pregledal gospodarske članke in novice jutranjikov in iz njih razbiral, kako mu kupčije cveto. V teh urah ga ni smel nihče motiti. Ko so se odprla vrata, skozi katera je jMigledala njegova hčerko Gizela. je ves začuden pogledal na uro, namršil obrvi in s sitnim glasom dejal:
»Zdi se mi, da si za dve uri prezgodnja!«
»Zopet se je poglobil v časopis in še za-mrmral:
»Saj se bova videla, kakor vedno, pri zajtrku.«
Gizela Morton obstane na vratih in jih tiho zapre za seboj. Njena ljubka pojava to jutro ni tako jionosna in vesela, kakor navadno. Nekaj jo teži. Ko molče stoji pri vratih, ji pride na misel, kako tuja je vendar svojemu očetu, ki jo v resnici ljubi nad vse. Niti zapa'il ni, da je jokala, čeprav ima rdeče oči in je vsa neprespana, ker vso noč ni zatisnila oči. »Očka...«
Gizela umolkne. Vedno in povsod se sicer ravna vse |>o njeni volji, samo tedaj ne. kadar se stari Harley Morton, eden izmed treh ameriških nekronanih kraljev lesa f>oglablja v svoje trgovske posle.
Ta jo prav nestrpno ošvrkne s kratkim [pogledom, ki je šinil izpod namršenih obrvi. Nejevoljen zamrmra skozi zobe:
»Kaj pa je spet?«	" i I '! ' IWIi:jR|
Tedaj šele zapazi, kako spremenjena je Gizela to jutro. Zmaje z glavo in vpraša:
»Pa menda vendar nisi jokala?«
Tega ne more razumeti. Že stoji Gizela ob njem in prizna:
»Da, očka!«
In preden more stari Morton povprašati, že
izbruh ne:
»Pomisli, očka... Poao6i okrog enajstih mi je telefoniral Junny. Dejal je, da je dobre volje in da bi tako rad klepetal z menoj. Nato je začel govoriti same neumnosti... Spoznala sem, da je moral biti |x>šteno pijan. Prav gotovo se ni zavedal, kaj je govoril. Ob njem je morala stati še neka ženska, slišala sem namreč njen smeh jx> telefonu. Nato pa je še sama začela kričati name. Jonny me je povabil, naj pridem k njemu v restavracijo kluba »Wa-shington«.«
Gizela preneha, zastonj čaka, da bi ji oče kaj dejal. V mrkem bančnikovem licu se ne gane niti poteza, ko pravi mirnodušno:
»Jasno je, da nisi šla tja, Gizela!«
Vsa jeza njenega razočaranja ji plane v
besede:
»Seveda sem se j>eljala tj«! Hotela sem ga spraviti k pameti! Povedati sem mu hotela, kaj mislim in ...«
Gizela obstane. V njenih temnih očeh se
zablestijo solze:
»Strašno je bilo, očka!«
»Ubogi Jonny,« uide Harleyu Mortonu, ki se je zamislil v jx>ložaj Gizelinega zaročenca.
»Kaj? Jonny?« pravi Gizela in začudeno
pogleda očeta.
>še pomilovati ga hočeš? In jaz, jaz tega ne bom nikoli mogla jjozabiti... Takoj sem se odpeljala v klub. da bi spravila Jonnyja k pameti. V veliki veži sem čakala, sporočila sem
mu, naj pride za nekaj minut ven... In je tudi prišel. Toda kakšen... Bil je popolnoma okajen, za roko pa je držal neko žensko... Režal se mi je v obraz in se obnašal naravnost pro-staško. Ženska ob njem pa se je na moj račun čudovito zabavala, ko sem ga hotela ozmerjati, se mi je samo smejal... Nenadoma pa pride iz restavracije cela družba, najbrž tista, s katero je pijančevaf. Ti so se še bolj smejali, videti je bilo, da so se zabavali nad tem, kako je sramotil mene. Nisem se mogla premagati, pa sem mu prislonila zaušnico in šla.«
Tiho je v sobi. Gizela čaka, kaj bo dejal njen oče. Stari Morton bege s pogledom po gospodarski strani časopisa, ki ga drži v roki. Pravkar je bral poročilo o svojem bodočem zetu. Jonnes Grill že zaradi ugleda, ki ga je užival v trgovskih krogih, res ne bi smel počenjati takih neumnosti.
»Hm,« zamrmra Morton zamišljeno, »Jonny je znorel!«
»Tudi jaz ga ne razumem, šele včeraj je kupil velike rudnike bakra v Coloradu. Težko je garal, saj mu je hotel stari Rackley, predsednik Južne unije pred nosom sneti rudnike. Sedaj mu je pa najbrž uspeh zmešal glavo.«
Gizela se čuti ponižano in razžaljeno. Vse bi ji lahko storil, samo tega ne. Čemu ta škandal? Navajena je samostojno misliti in hitro odločati. Toda tu ji je odločitev težka, saj ima Jonnyja Grilla res rada.
Nekdo trka na vrata. Nejevoljen jjogleda Morton proti vratom:
»Danes je pa menda ves hišni red postavljen na glavo,« godrnja Ln mrko j>ogleda svojega tajnika, ki nekoliko zmeden obstane, ko zagleda Gizelo.
»Oprostite prosim, nisem hotel motiti,« se opravičuje in hoče oditi.
»Kaj pa je, za vraga?« Morton ni navajen, da bi ga tajnik motil že tako zgodaj.
»Saj gre samo za to...« Tajnik obstane, pristopi k veliki pisalni mizi in pokaže Mortonu časopis, ki ga je imel v roki.
»Smatral sem ja svojo dolžnost, da vas o tem takoj obvestim!< in ošine z negotovim |>o-gledorn Gizelo: »Vendar nisem vedel, da je gospodična Gizela pri vas.«
»No, kaj je vendar,« godrnja Morton.
Obotavljaie se razgrne tajnik časopis po mizL Je to zakotni časopis »Manhattanske novice«, ki redno prežvekuje razne osebne dogodivščine in škandale velemesta. Gizela, vsa bleda, strmi na razgrnjeno prvo stran. Z debelimi črkami kriči čez širino cele strani napis: »škandal v klubu Washington«. Pod tem pa ie podnaslov: »Gizela Morton bo razdrla zaroko. Kaj bo jjočel Jonnes Grill?«
Harley Morton vzame časopis v roke. Tajnik molči in se skoraj trese v strahu pred trenutkom ko bosta Gizela in njen oče zagledala }>osne<ek, ki je tudi na prvi strani časopisa.
»Strašno!« zastoka Gizela. Tudi Mortonu se zmrači lice. Na sjx>dnji polovici lista je priob-čena velika slika. Jonnes Grill. kateremu se pozna pijanost v drži in na obrazu, sloni ob neki ženski, pred njima j>a je mlada dama, kateri se smeje velika družba. Mlada dama je Gizela Morton; ima visoko dvignjeno desnico, saj je bila fotografirana prav v trenutku, ko je hotela svojemu zaročencu prisoliti zaušnico. Pod sliko pa škodoželjen jiodpis: »Gizela Morton izroča svojemu zaročencu posetnico.«
»Brezmejna nesramnost!« izbruhne Gizela.
Ilarley Morton godrnja, pregane časopis, ga vrže v koš in prekriža roke. Po kratkem molku reče:
»Samo po sebi se razume, da boš razdrla zaroko.«
»Seveda! Takoj bom ...«
»Takoj boš...« ji skoči stari Morton v besedo, »šla k Jonnyju in osebno uredila to zadevo!«
LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI
Predstave ob 16., 18. in 20. ari
Krasen film o žalostni nsodi mladega nadarjenega w komponista
Car melodij
Donglns Montgomery — Evelyn Venable —
Arlri«nDc Ame<. — Krasne znmorske pesmi! Kino Matic«, telefon 22-41
2 filma napetih senzacij in bliskovitih dogodkov!
Nemi vitez m Pot maščeuanja
John Wayne, George Hayes, Lloyd Whitlnek. Kino Slo« a, telefon 27-30
Znamenita italilansua igralen LAUKA NUCGI in ARMANDO FALCONI v filmu
,,Gospod" iz beznice
Brezmejna očetovska skrb privede hčerko do življenjske sreče.
Kino Union, telefon 22-21
Naročajte »Slov. koledar«

POSTNI Pl LOT
Mišek je izgubil vsakršno upanje. Zavedal se je, da se mu bliža konec, saj je jioznal svoja dva sovražnika, ki ne poznata nobene šale.
>Da bova pa še bolj gotova tvoje smrti, bova privezala nate bombo, ki se bo razpočila in te razmesarila, ko boš telebnil na zemljo.«
Poklicala sta dva stražnika in jima naročila, naj prineseta veliko bombo, ki sta jo potem privezala Mišku na hrbet.
Ko je bilo vse to opravljeno, so vsi štirje pehali Miška k izhodu iz zrakoplova.
»Tri tisoč metrov je globine jiod nami, dragi moj Mišek,« se je strahotno zarežal Svetožrc.
Nakazila goriva in maziva za september
Nakazovanje goriva in maziva bo od prvega septembra naprej za vso Ljubljasnko pokrajino prevzel Urad za civilna motorna vozila pri Visokem komisariatu v Ljubljani, Gledališka ulica 11. Na podlagi nakazila s; bo možno nabaviti gorivo pri vseh napajalnikih AGIPa, ki so razmeščeni po različnih krajih pokrajine.
Prošnje za nakazilo se morajo (>oslati na imenovani Urad (bodisi osebno ali pa po pošti) do 31. avgusta letos pod naslednjimi pogoji:
1.	Zasebni avtomobili in motocikli.
Najvišja količina bencina, določenega za zasebne avtomobile, znaša za september 20 litrov, za motocikle f>a 5 litrov.
Da bi dobili nakaznico na nakup, morajo prizadeti predložiti ali pa poslati po pošti ne-kolkovano prošnjo in navesti točno vse osebne j>odatke in naslov lastnika, poprejšnje delo, tovarniško znamko, tip in tablico motornega vozila, zraven pa priložiti pooblastilo za vožnjo, na katero se bo označila količina goriva, ki bo nakazana.
2.	Avtomobili v javni slnžbi (taksiji).
Najvišja količina bencina, določenega za september, znaša 50 litrov za vozilo. Tudi v tem
firimeru mora nekolkovana prošnja vsebovati astnikove podatke in naslov, tovarniško znamko in tip ter tablico vozila, obenem pa mora biti priloženo pooblastilo za vožnjo.
3.	Tovorni avtomobili
Vsem tovornim avtomobilom, ki so last prevozniških družb, kakor tudi industrijskih in trgovskih podjetij, bo podeljena kot nakaznica za nabavo goriva za mesec september posebna knjižica. Seznam opravljenih voženj, v katerega bodo prizadeti vpisovali od primera do primera vsako izvršeno vožnjo, prevoženo blago in I»orabo goriva in bodo dali te svoje zapiske v pregled in jx>trdilo najbližjemu poveljstvu Kr. Karabinjerjev takoj po svojem prihodu v tisti kraj.
Da bi dobili nakaznico za nakup, morajo prizadeti predložiti imenovanemu uradu nekol-kovano prošnjo in navesti v njej vse osebne podatke in naslov lastnike, in za vsako vozilo tovarniško znamko, tip, ali rabi bencin ali nafto, dalje tablico, nosilnost, jakost motorja in vrsto prevozov, ki so prevladovali.
4.	Nakazilo za industrijsko in poljedelska
porabo
Te nakaznice se nanašajo na porabo bencina in nafte v industrijskih obratih, kakor so tiskarne, barvarnice, kemične tovarne, strojarne itd., in za pogon pritrjenih ali premičnih motorjev, poljedelskih strojev itd. Za majhne industrije in za obrt-' nike, ki ponavadi porabijo količino do 5 litrov, bodo potrebne količine bencina razdeljevale večje drogerije na podlagi nakazil, ki jih bo oddajala trgovska zbornica.
Iz te kategorije pa je izključena nabavka goriva, potrebnega za industrijo ali poljedelce, za avtomobile, tovorne avtomobile itd., za kar je treba narediti prošnjo v skladu z navodili v točkah 1. in 3.
Da bi dobila potrebno gorivo, morajo podjetja poslati na Urad za civilna motorna vozila nekolkovano prošnjo in navesti v njej natančno vse podatke in naslov družbe, dosedanje delovanje in sleherni drugačen podatek, ki opravičuje zaprošeno količino goriva.
5.	Nakazila za avtobuse
V prošnji je treba navesti razen podatkov o družbi tudi njen naslov, proge, na katerih avto-
Olimpijsko mesto pri Berlinu so spremenili v vzorno bolnišnico
Vsi športniki se še živo sjKrniinjajo velikih športnih nastopov najboljših svetovnih športnih moči pred petimi leti v velikem Olimpijskem stadionu pri Berlinu. Za milijonske množice, ki so tedaj prihajale v Berlin, so Nemci vsestransko poskrbeli in so se pobrigali za prenočišča, prehrano in sploh vso oskrbo nastopajočega moštva in ostalih ljubiteljev športa. V neposredni bližini velikega stadiona so postavili tudi moderno naselje. Olimpijsko meslo. Sedanji voini dogodki so seveda večje športne nastope preložili na poznejši čas. toda kljub temu taia nemška športna mladina za svoje vaje še vedno na razpolago veliki stadion. Olimpijsko mesto so pa flred kratkim sprrmenili v veliko vzorno vojaško bolnišnico. Sredi naselja so zgradili samo še novo bolniško poslopje, v vseh ostalih hišah pa stanujejo okrevajoči vojaki.
bus vozi, dolžino vsake teh prog, kilometražo v enem mesecu, tip, tovarniško znamko in tablico, jakost motorja ter posamično porabo bencina ali nafte, ki ga porabi vsak avtobus posebej.
6. Nakaeila la nrade, javne nstanove, občine,
sanatorije in sa gasilce itd.
Napisano prošnjo je treba izročiti Uradu za civilna motorna vozila. Vsebovati mora podatke, za kakšno jjorabo je bencin namenjen. Tako morajo na primer občine navesti posebej količine goriva, ki je potrebno za avtomobile za sanitetne urade, za občinske ustanove, za mrliške prevoze, za gasilstvo itd.
Nakazovanje za urade In javne nstanove bo brezplačno, za vse druge kategorije pa bodo morali prizadeti plačati, kadar dvignejo nakaznice, pristojbino lir 0.10 za liter bencina kot povračilo stroškov.
Vozne knjižice za tovorne avtomobile se bodo oddajale po lir 7 kos.
Končno se opozarjajo prizadeti, da urad ne bo vzel v pretres tistih prošenj, ki bi presegale najmanjše potrebne količine goriva za tvrdke, kakor tudi ne tistih prošenj, ki ne bodo vsebovale vseh podatkov, ki so potrebni za ugotovitev količine, ki naj se nakaže.	,
Moskva — važno vojaško središče
Poročila nemškega vojaškega poveljstva skoraj vsak dan govore o akciji nemških letalcev nad Moskvo. Sovjetska prestolnica po zatrjevanju nemških krogov v nobenem primeru ni odprto mesto, temveč prava trdnjava. Za odprto mesto ga niso priznavali niti Sovjeti, ki so ves čas napovedovali »vroč« sprejem sovražnih letal. Moskva je še v veliko večji meri vojaško središče prvega razreda, kakor pa London. Vanjo je sovjetska vlada združila vse svoje najvažnejše urade, vojaške tovarne n taborišča. Na najožjem prostoru je zbrala vse vojaške, politične in vojaško-gospodarske centre. Tu je sedež vrhovne sovjetske uprave, najvišjih vojaških poveljstev, najvažnejših propagandnih in informacijskih ustanov. Moskva je sedež sov-jelske železniške in prometne mreže. V niei je vse polno industrijskih naprav in skladišč, vse polno vojašnic in kolodvorov. Moskva ie vsa posejana s protiletalskimi topovi. Okoli Rdečega trga in Kremlja stoje elektrarna, štab mornarice, gasilska vojašnica, akademija rdeče armade, moskovski sovjet, osrednji urad GPU, malo dalje moskovska radio oddajna postaja, zatem pa Hamovnijovska, Podvojskijeva, Oktobrska in druge vojašnice.
V mestu je tudi še tovarna avtomobilov, zopet še druga elektrarna in več kolodvorov.
Malioglasi

Foto-pomočnika(co)
dobrega retušerja, Iščem. Naslov v upravt »Slov.« S t. 10.435.	(b
Žagar
gatertst in cirkularlst, dobita delo pri parni žagi Rog, Fodstenica, poŠta Toplice pri Novem mestu. Reflektlra ce samo na prvovrstne moči. Zglasiti se Je osebno — na pismena vprašanja se ne odgovarja. Potni strošek se povrne.
Šiviljo za perilo
ki sna tudi krojiti, sprejmem. Ponudbe na upravo ►Slov.« pod št. 186« — 19.40«.	(b
Dekle
pridno, zdravo, ki Ima veselje do otroka ln gospodinjstva, Iščem. Trnov-
ski pristan 20.
(b
B Službe M
Jttcic:
Pek
z večletno prakso išče zaposlitve. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Potreben In pošten« št. 10.456. (a
Izložbe
V malih oglasiti velja pri iskanju službe vsaka beseda L 0.30, pri i*oHovan|skUt oglasih }s beseda po L1.—, ri vseh ostalih nalili oglasih pa je beseda po L 0^0. avek se ražnna posebej. — Male oglase je treba plačati takoj pri naročilo.
Dobt:
Knjigovodkinjo
spretno ln vestno, ki bi obenem vodila tudi korespondenco ln ostale pisarniške posle, išče trgovsko podjetje v Ljubljani. Znanje Italijanskega jezika ln slov. stenografije pogoj. Ponudbe s podrobnimi podatki ln zahtevo plače na upravo »Slov.« pod »Poštena« 10.430.
<b
omare, vitrine za vežo 6X2 . 50x60cm proda tt. C. J. Hamann, Mestni trg št 8. (1
Paradižniki
za vkuhavanje, najboljše kakovosti, v večjih količinah takoj po najnižji ceni na razpolago pri tvrdki M. Štele, Ljubljana, trgovina s sadjem ln zelenjavo na debelo, Po-gačarjev trg.	(1
Prodam
pisalno mizo, klopi ln železno tablo. Posredovalnica Mrak, Kopitarjeva ulica 1.	(1

Vajenca
za avtollčarsko obrt — sprejmem. Leo Šušteršič, Ljubljana, Frankopanska št. 21.	(v
Vajenca(ko)
za fotografsko obrt sprejmem takoj. Foto Mavec, šmartlnska 4.	(v
Vajenca
za krojaško obrt sprejme Gorene Leopold, Pavši-čeva ul. 6, Šiška. (v

Pozor!
Najnovejše lakiranje dvo-kolee ln drugih predmetov potom električne peči vam solidno Izdela Leo Šušteršič, Frankopanska it 11, LJubljana. (r
I
I
Oddalo:
Lepo sončno stanovanje
v skoraj novi stavbi, se-stoječe iz 3 sob, kuhinje, jedilne shrambe in kleti, event. tudi z gospodarskim poslopjem in vrtom, takoj oddam pod zelo ugodnimi pogoji. Kraj je na Dolenjskem, v višji legi, zelo miren in son čen. Ozračje planinsko. Do postaje Je IV« ure, dobra cesta, uporabna tudi za avto. V kraju je vodovod. Prav v bližini planinski dom. Polzve se pri upr. »Slov.« 10.471.
<a
IA'J1'3hI'1M1
3 tovorne avtomobile
z nosilnostjo 1200. 3500, 4000 kg proda Jakomln, Tyrševa 29, Ljubljana.
<f
Trajen zaslužek
dobe lastniki tovornih avtomobilov na pogon z ogljem. Interesenti naj se javijo na upr. »Slov.« pod šifro »Trajen zaslužek« št. 10.470.	(b

Trgovski lokal
na prometni točki, dobro vpeljan, primeren za modno alt manufakturno trgovino, s celokupnim inventarjem, ugodno oddam. Naslov v upravi »Slov.« št. 10.472.	(n

l.a bukovih drv
60—100 vagonov, kupimo. Cene fco. Ljubljana. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Drva« 10.441. (k
Naročajte fn širite »Slovenca«!
VsflfcovTsfne
ZlatO kupuje
po najvišjih cenah OBRNE, Jnvellr, LJnblJaaa Voltom attaa M. »
Vsakovrstno ztato
brlljant« In srebro
kupnje po najvišjih eenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica S.
■ Sebe ■
Oddalo:
Lepo sončno sobo
z 2 posteljama, event. s souporabo kopalnice, vrt za sprehode ali oddih na razpolago, oddam takoj ali s 1. septembrom. Naslov v upr. »Slov.« 10.460.
(s
JUelc:
Prazno sobo
a malo predsobo, za pisarno, iščem za 1. september v središču mesta, najraje v bližini sodišča. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Prazna soba« 10474.
(s
nroi
Vojno škodo
in druge vrednostne papirje kupujemo. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12.	(d
Razpis tesarskih del
potom zmanjševalne dražbe za novo streho, krito z opeko, pri župni oerkvi v Loškem potoku. Načrti in pogoji so na vpogled pri župnem uradu. Material cerkev. Dražba se vrši dne 25. avgusta t. I. ob t. url pri župnem uradu v Loškem potoku.
(r
Za Ljudsko tiskarno 9 Ljubljani: Jože Kramarli
izdajatelj: Inž. Ježe Sotfja
Urednik: Viktor Cenili