248. fttevilka.______________Ljubljana, v soboto 29. oktobra. XXV. leto, 1892. SLOVEHISKI MM. iBfcaja mk dan »e«er, ium&i asdelj« in praanike, ter velja po poftti prejemao *a »fitro-oienke detel« ta vse teto 16 gld., ta pol let« 8 g!đ., sa «etrt teta 4 »M., sa jodm ■MM 1 gld. 40 kr. — Za Ljubijano brii poliljanja na dom sa »se !«to 18 gld., sa fietrt leta 8 eld. 80 kr., ia jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom računa bo po 10 kr* na mesec, po 80 kr. aa fletrt Uta. — Za taje deiele toliko ve£, kolikor pofttnina b nafta. Za oananilft plaOuje •• od tetiriatopne petit-vrate po 6 kr., te se oznanilo j«d«nkrat tiska, po b kr., oe se dvakrat, in po 4 kr., Ce *e trikrnt ali veflkrat tiska. Dopiai naj ■« iaivol« frankirati. — Rokopiii ao ne vratajo. — Uredništvo in npravni&tvo je na Kon t«rlm bo potekla koncem ine«eca n»ro«nlni», ■rtilnio, d« J«i o pravem Časa ponove, da pobijanje ne preneli« In da «Iobć w»v> itevllke. „SLOVENSKI NAROD" volja aa I*|nbljan»ke naročnlke brei poAUJa- ■|a na «louat «/ae leto . . . gld. 18*— I Ć«trl Ictn . . gld. S*SO l*ol leta ... „ 6-Soj Jeden uienee. ,, 1-1O Ka po*HJau)e na dom ae rainna IO kr. ua nienec, SO kr. aa četrt leta. S poalljaujem po pošti velja t W»© leto . . . gld. 15*— I Četrt leta . . . «1*1. 4 — Pol leta ... ,, 8*— I Jeden uteaee . „ l*4O 0^** Narocnje ae lattko ■ vnakini duevotn, a li kratu se mora poalatl ludi narocolna, drogače ae ne oalraino na dotično naročito. llpravništvo „Slovenskega Naroda". Liberalizem. Ta beseda je današnje dni strašilo, s katerim bega in plaši nova katoliška stranka narod slovenski, s katerim nas hote nekaterniki ođvrniti od narodnoga đela. Doli z liberalizmom — to je bila parola- prverou slovenskomu katoliškemu ahodu, to je bojni klic „Rimskoga Katolika" in „Slovenca". — Umestno in koristno bo torej, ako si to grozno pošast nekoliko od bliže pogledamo. Kaj je liberalizem? Na katoličkom shodu de-finoval ae je ta poj em nastopno: „Liberalizem je laž; pod krinko svobode je stopi) pred svet, de-janeki pa je spravil većino ljudstva v sužnost kapitalističnik mogotcev. Napredek bilo jo njegovo geslo, a nazađnjaštvo, najhujše nazađnjaStvo njegovo delo. Prosveto, rekel je da prinese, a pri nese 1 je temo. Liberalizem je sovražnik verskib, gospodarskih in narodnih teženj". Vsak liberalec — tako propoveduje glasilo naše nove stranke — je vedoma ali nevedoma nasprotnik katoličke vere, ker liberalizem je negacija pravega katoličanstva. In go-spod državni poslanec Povše je trdil nedavno na javnena shodu, da je liberalizem kriv vse nadloge, ki tare kmeta in obrtnika. Gospodu dru. Malmiću pa gre zasluga, da je zasledil to strašno bolezen tuđi v nas krotkih Slovencih in v znoju svojega obraza trudijo se sedaj misijonarji katoliškega flhoda, da svare" naše priprosto ljudstvo, naj se za Božjo voljo Čuva te strašne kttge, naj se že od daleč izogiblje vsakega slovenskoga liberale«. Ta pesem pela se je v Dobu in v Šmariji in jutri pela se bo v Kamniku. In sedaj nastane vprašanje, je-li ta definicija prava, je-li liberalizem, pravi neska-Ijeni liberalizem res to, kar ga nazivljajo njegovi nasprotniki. In to vprašanje mora vsak na-obražen človek iz dna svoje duše zanikati. Tak je pač židovski laži-liberalizem naših Nomcev in Madjarov, ki zlorabljajo ime plemenite ideje v svoje reakoijonarne in protiverske namene, in s tem laži-liberalizmom naa vedoma psuj ej o naši „kato-liki". Pravi Hberalizem, na kateri prisegamo tuđi mi, pa je nekaj čisto drugega. Pravi liberali-z'em je svobodoljubno, uzvišeno, plemenito mišljenje, ki po načelih svobode, jednakopravnosti in pobratim-stvadovoljujevsakemuprostogibanje, v kolikor ne posega s tem v jednake pravice svojega bližnjega. Su um cui-q u e — karnečeš, da se tebi stori, ne delaj drugomu, to je načelo pravemu liberalizmu in v tem uzvišenem pomenu besede bil je najodličnejfii liberalec — Knstua. Ne križajte se, gola, gola katoliška resnica je ta naša trditev! Tu pa seveda moramo pripomniti, da je ni ideje na svetu, in naj je še tako blaga in sveta, katera bi se včasih ne spačila in ne zlorabila. Tako godilo se je tuđi prvotni, toli uzvišeni ideji liberalizma in tako godilo se je, v kar je živa priča tuđi sedanji človeaki rod, ćelo veri Kristusovi. O bistvu pravega, kršćanskoga liberalizma bodi nam učiteljica — zgodovina, ta „testis tem-porum, lux veritatis, vita roemoriae, magistra vitae, nuntia vetustatis". Oglejmo si zgodovino Evrope v času, ko še nišo ogrevali človeškega rodu oživlja-joči žarki pravega liberalizma, danes toli psovanega. Kako je bilo pač na svetu v srednjem veku in tuđi v novejšem času do franeoske revolucije ? Kako je bilo takrnt, ko je neomejeno vladala cerkvena oblast, ko so jej se morali brezpogojno klanjati ćelo cesarji ia kralji? Takrat, ko se je rabila te-zalnica, ko so z najgrozovitejšimi mukarai iskali krivovercev in čarovnic, ko so služabniki cerkve na grmadi aežigali svoje bližnjike, takrat, ko je neznosno nasilstvo rodilo Martina Lutra in reformacijo ? Takrat, ko so le duhovniki in plemenitaši uživali človeške pravice, in k večjemu še nekateri pri vile-govani meščani ? Tafrat, ko je ječal kmet v trdih 8ponah fevdalne gospode, posvetne in duhovne, ko je živel življenje psa, obložen s tlako in desetino, strahovan od vsakega grajskega hlapca in biriča ? Takrat, ko so v znamenji križa s konji trgali in na razbeljenem železu pekli kmeta, zahtevajočega staro pravdo in pravico ? Takrat, ko je bila le po večjih mestih in za privilegovane stanove kaka nepopolna samostanska šola; ko so ljudje vsled zanemarjenih prometnih sredstev ob slabih letinah kar kup om a lakote umirali? Takrat ko je bilo znanstvo pod neznosno cenzuro, ko je bila vsaka nova iznajdba delo Satanovo, ko je prokletstvo zadelo Galilejev in Kopernikov blagi nauk ! Takrat..... Toda dosti popisa žalostnih razmer v časih, ko se je bila človeškemu rodu zakrila zvezda-vodnica pravega liberalizma in človekoljubja. Zasijala je človeštvu po milosti Božji zopet ta zvezda zlate duševne in telesne svobode. Švica, Anglija, zjedi-njene države ameriške in Francija, to so bile one dežele, v katerih se je rodil zopet pravi liberdlizem ter siril od tod svoje ideje Širom sveta in te dežele flo Š« danes eldorado Ijudskega blagostanja. Iste ideje rodile so tadi „pomlad narodov", leta 1848. Pod pritiskom teh idej dala se jt; ustava, pripoznala se je načelno ideja jednakopravnosti državljanske, verske in narodne, ođpraviln so se fevdalne predpravice, tlaka, desetina i. t. d. Res, da žalibog nišo bile stanovitne te prve pridobitve svobodomiselnih idej, da so sb našli pod pretvezo konservatizma grobokopi državni in narodni svobodi, a naposled so le triumfovale te ideje. Jedino le pravi neskaljeni liberalizem strl jo fevdalne okove, oprostil je kmeta tlake in desetine, priboril je znan-stvu prosto pot do neoviranega raziskavanja narave in njenih zakonov, omogočil jo toliko korist.nih iz-najdeb za obrt in kmetijstvo, prisvojil jo človeštvu svobodo tiska in beseđe! Jedino le vzvišene liberalne ideje rodile so tuđi naše narodno pravo, vzbu-dile so nas iz smrtnega spanja, v katerem sta nas pustili dremati cerkev in abnolutistična država to- LISTEK. I * Hvaležnost ^ ^ (Monolog. U frHMcoSćine.) ' ^VJ.'/ ^ Gospod srednje starosti pregledujeSiprav groz-nfĆavo oajoovpjSe liste. NeareĆnik! Trikrutai bedak!... Kolika ne-zgoda ! . . . Stotisoc fraokov grein izgubiti . . . Fija-karjeve številku uiti pogledat uisem! . . „Figaro" nima ničeaar . . . (zauiftl|ivu) in vemler se babajo novinarji, da vedo vse! |O, z glavo bi se v /id za-letel! Tuđi „Gauloia" nicesar ne poroča! (Obupoo.) Ubijeni set TakSna neHref:« 1 . • . Uougi moji otroci, kje uaj vam dubim kruhu? Siromašna moja žena I Jutri priđe in gotovo me vpruSa, Icjo imam de-oarje .... Tuđi v ,Voltair-utf iSCem zaman! .... Rekla bo, da sera denar zapravil; o, saj jo poznam I Moj Bog, kar medu se mi ... rieBettisoc fra okov bi rad dal tistemu, ki je denar našel . . . Ćelo »Eve nement" ne vć nićegar......tuđi dvajsettisoč.... dat ču Li bila sila, ćelo polovico .... samo du veega ne izgubim . . .| Kuj mi je atoriti? . . , (Preplaften.) Moj Bog, kaj je to ... fijakar St 3107 .... pre-f 'Ittura .... stotisof. frankov . . . v bnnkoveih .... vrednostnih papirjib ... to je ... O, kolika srefa !... , Kar slalo mi prihaja Bame sreCo . . . (Sede ) List-nic»i iz ru-kega usrija . . . Vrno jo v redu! UeSen sem! Lo hitro na prefekturo.....Toda — ne; najprej naj bo umirim, da premislim . . . (Čita zuova.) Da, da, tako je, fiialtar žt. 3107 ... to je poSten Movek ! Čestokrut so bili že odlikovani ljudje, ki tega nikakor ne zasiuŽijo! . . . Moj reAitelj ! . . . To je uzoren državljun, ta fijakar St 3107. (Hodi po sobi.) Hvala B igu! Sedaj dišem zopet laglje. Toda. . mir ... ne mudi se mi ... Na prefekturi sh nič ne rzguM Sele proti večeru pojdem tja. Vzel bodem svojih »totisuĆ frankov z najvecjo ravooduš« nostju. To bode izdalo .... Rekli bodu: ta svota je za tega muža prava malenkost, imeti mora še več teh recij. (Premišlju.) Kaj pa bi dal kočijazu? Jaz ne maram mcSeturiti, kadar gre za to, izkazati se hvaležnega . . . l'rej sem nekaj o tisoč frankih go-voril. Kaj? Tisoč frankov? Vraga, to je mnogo! — Tolike svote ni kar tako dobiti ... ne ... časih se sicer najde v kakem vozu, če jo bedak . . . sieer pa je to vae jedno. Tisoč fraokov je brez dvoma {>re> veo .... tuđi pt-tnto frunkov bi bilo dovolj . . . Petato frankov je tuđi jako lejui svota .... delnico si zmijo lahko kupi .... in da n'Rem ioh hvaleien flovek .... Ko j«» neki pometač [)rineael mojemu l>rijutetju Halaudurdu ilijiimantno uhane, izdubljene cid njegove ženp, dal mu je petdeeet fmnkov na-grad« . , . . . iu vih te^a pisali so še po Itstih o njegovi raiioiiarnoBti. Briljantja bjho vrednostni pa-pirji v veliki listnict . . . Briljante je dosti te.žju najti. Kaj bi bilo, ko bi inu dal hhiuo sto frankov? Mislim, da bi bilo dovolj lepo ... Će pa dobro preutlarim .... sto frankov je tuđi nekaj .... io kočijažu se ni b lo dosti truditi, da je listnico na-3el . . . »amo v voz je pogledul . . . Srečo pa ima ta človek; kar je res, je res ... Če bo trezno uvaži . . . kakSne vrste Ijutije pa «*o kočijaži ? Sami lopovi . . da. da ... bivši kazojenci . . . sposobni za vae......(Živahno.) Ni mi v mislth razžuliti ko- čijaža 3107, nikakor ne ... toda, recimo, da mu dam sto frankov . . . Kaj bo storil? . . . TeŽko zaslužene moje uovce br> zapravil v slabi družbi .... Saj jiu poznamo, le vrBte Ijudf .... Kočtjaži bo vsi pijane■, to uh jim že na nosu pozna . . . in jaz, kon-eervativen držuvljan .... mož, ki ima obitelj, uaj liko atoletij. To so neovržne resnice in ne silite naa, psevdokatoliška gospoda, da na podlagi zgo-dovine tuđi prostemu ljudstvu dokažemo to resnico. Ne liberalizem, temveč zloraba liberalizma kriva je torej gmotnega in duševnoga propada na-rodov, kriva je modernoga brezverstva. Krivo je temu v Avstriji lažiliberalstvo židovsko in nemsko, ki zlorablja ime in krinko liberalizma v svoje umazane, protiverske in^reakcijonarne namene. Zoper te ljudi bodite konservativni, kakor smo mi konserva-tivni v obrambo vere in pošte nj a svojih očetov. V narodnem obziru pa dobrega ničesar ni mamo konzervirati — starih verig pa nečemo! Zategađelj bodemo v narodnem obziru vselej in vsikdar visoko držali prapor pravega, nfiskaljerjega liberalizma — šutim cui({up| To je harmonija slovenskegakon-servatizma in liberalizma. Nemške definicije teh poj-mov nas pa nic ne brigajo in v nemškem pomenu nismo ne konservativci ne liberalci. Storite takisto tuđi vi! Na katoliškem shodu povdarjalo se je, da mora katoličko časnikarstvo braniti sv. vero in kršćanstvo, a tuđi politično in versko svobodo narodov. In gosp. dr. Pavlica pritrdil je tomu načelu rokoč, da vse življenje umrtvi in zastane tara, kjer ni svobnde. To so liberalne, lepe liberalne beaede! Čemu jih torej ne izvrjujete dejanj.ski, čemu pljnjete v skledo, ki nam daje vsem življenje, iz katere tuđi vi radi in obilno zajemate? Delegaciji. V Kudimpešti, 27. oktobra. Obe dalegaciji sta duues odobrili drž. fiuaočui zakon, resili uekatere peticije in zaključili letošnje zasedtiuie. Ta seju bi bila povse mirno io gladko tekla, da ili prišlo (to malena a karakteristiČnega oacprotstva mej delegatom Masarvknm in predsed-nikum ozirotna drž. finančnim ministrom Kallayem. Chlumecky in K^IIhv nta. kar vztrepetala, ko je hotel MiiHurvk pojasniti ueko peticijo, značiluo za bosanske razuiere iu itista mu đula govoriti. — Ob '/»8- ur' zvečer zapustili so avstrijuki delegati s posebnim vlakom Budimpešto; k tej Maglici je nekoliko pripomogli tuđi — Btrab pred kolero. Ob navzočnosti ministra vnanjih rečij grofa Kalnokvja, drž. vomega ministra FZM. Bauru, dr-iavnega fiuancnega mi ni 8 tr a Kallava in admirala Sternecka otvonl je predaedoik Chlumecky ob '/a5. uri sejo. Delegat S zeze puno w«k i poročal je o raznih peticijah, katere ho hu odkazale pristojuim minister« stvora; delegat grof Thun poročal je o prošnji nekega umirovljenega generalnega konsula, katera se je po ugovoru grcfd Kaluokyja odklooila; delegat buron Helfert poročal je o raznih vkupno vojsko zadevajočih peticijah, kutere so a« odkazale vladi v primeino reSitev; delegat Moro pnročal ie o peticiji Sara in Nika PiAtel ća \l Banjaluke, ki zabte-vuta preiskave radi tega, ker jima je deželna vlada bosanska odviela licencijo za prodajanje žganja. Dflegat M h b u r y k opozoril je, da bosanska vlada proaiteljema ni odvzeJa dovuljenja rudi te^u, da bi omejila žganjnpitie, ampak iz prlitičuib uzrokov, a predsediiik Culumccky ni delegata pusti 1 govoriti, docira ga je miuister Kallay uprav srdito in z vidno rnzburjetmatjo zavračal. Peticija se, je odkazala vladi v primerno reSitev. podpiram kočijaAko malopriduost . . naj žrtvujem kruh svojih ottdk? O, pravicu budi človek, ue pa lahkoumen . . . Zluati pa ni slušati srca, ker je predobro .... dal mu bum torej . . dal . . inu . . boin . . recimo: petdeset fraukov ... za put . . (Poreduo.) Sicer ue verujera, da bi bil pošten . . . PoSteu! . .. To je lahko reći, a kdo pozna prave uzroke tej puštenoeti? . . Morila ju inislil, da sein si zapomuil številko njegovega voza . . . morila . . . ah, kaj to . . . Pošteuje j« samo strah pred za po roni! Kdo ve\ če iui ni izmakoil listnico. Ćul sein, da so mnogi 8 tem bavijo, račuoajoć Da radodarnoat prealepljen-čevo . . Tak priđe Se ua glas poSt«nega človeku iu \z-hajn prav dobro . . na vae zaduje dobi Se kakov red . . lu v gustilui su putem amuje iu pije na zdravje bedaku, ki je bil tako brezpameten, da gu je obdari) . . . Sineje se inu in imenuje ga norca ! (Jezuo.) Norca! O, jaz pa uisem norec! Hvuležen aem, da, hvaležen, ne trpim pa, da bi se kdo uorca delal iz mene .... (Premišlja, putem odlučno) Dal mu bum deset fraukov ... to je okrcgla svota . . Policijskeruu prefektu bum pa svetoval, naj skrb ne pazi ua tega navihanega poštenjaka. Ko se je konatatovalo soglaaje ukrepov av-etrijake in ogereke delegacije, vzprejela je delegacija vkupoi finanćni zakon v tretjem čitanji. Ko je Se minister vnanjib rečij grof Kalooky aporočil delegutom cesarjevo zahvalo in prizmnje za uspešno delovaoje, in ae grof Falkenhaya zahvali! predsedniku za oepr stranako vodstvo, zaključi! je baron Chlumecky sasedanje b pnmeroim nagovorom in trikratoimi Hlava-klici na cesarja. Vol itični razgled. V L j u b 11 a n i, 29. oktobra Ravnopravnost v teoriji in v praksi. Omenili smo že razpora, ki je nasUl mej vlado ta Opavskun obcinskim svetom, kateri se je odlućoo branil, razglasiti naredbe zoper kolero v nemškem in češkem jeziku. Vtada se je meoda ustražila upora Nemcev iu zato zapustila principijelno stališče, snujuče se na zakou iu ustavu ter sama izdala dotične naredbe v nemškeni iu čedkeni jeziku. A tuđi to oi ugajalo županu Opav-skemu. Dal je pod razglasilo uatisuili samo v nemškem jeziku dostavek: Ta uuredba se razglaša po nalogu vlade. S tem je župau pokazal, da od-klanja odgovornost za češki tekst, da ne mara fteškega uradovanja, čeprav je C'.eŠiiiua Opavi na-vadeu jezik. — O toli preklicaui § 19. drž. obu. zak.! Kako sd smejo tz tebe norčevati — Nemci! ljevičar1)I In nacijonalci. Levičarji nišo jedini v tem, kako postopati {.»lede razpusta L'berSkega občinskega sveta. Cblu-inecky, Kopp in nekateri drugi so odlofno a.oper vsako vkupuo delovanje z nacijunaici v tej stvari, ker ne boje, da bi s tem koinprimitirali svoj tuđi ue preveč tidui avstrijski patrijotizeui. Nekateri drugi neinški veleposestniki ne marajo nićeaar sli-šati o nacijoualcih, še me nj pa so voljni opirati LiberŠke pru«jake, katere je imenovat „Pester LloyJu „o^terreichieche Trottel mit der preussi-Hcheo Picktilhaube", ker so pošteni Avstrijci, čeprav Netnci. Plener pa je voljnu potrditi tuđi pri tej priliki solidaruost. vseh Nemcev tuđi pri rečeb, ki so veleizilajaki pobarvane, in He poteza za to, da bi levica interpelirala vlado vkupno z nacijonalci, ki to zahtevajo kot dokaz levičarske nedolžnoati tjlede razpusta. Ker pa je odpor proti temu velik, iuterpelovala, bo najbrže vaaka Btranka za se. Paralelno bodeta marširali, pobiti pa bodeta vkupuo. Ltberce — honvedBki spomenik, to karakterizuje stebra monarhije. Ogrska kriza. Navzlic V8em (jficijoznim trditvsm je ro i ni-sterBka kriza nuizogibna. „Budapester Tagblatt", glasilo grofa Apponyija, piše, da je mioisterstvo že ubito, zdai j« je le &e pokopati iu poiskati dediče. Isti list javlja, da ho na Dunaji zbrani tikof.e v na-v/m^.nouti nuncija Galimbertija imenovali grofa Sza paijrja ,C'est un imljecilt;tt (To j^ boiiak), «1a se pa v vojafikih krogih čujejo Še aosti t*htnejSi izrazi, ki pa »o malo laskavi za miniaterakega pred-seduika. Splušno znauo jt; tuJi, da su jflcenarjako rezko urazil u Szaparyjevi neukretuosti pri debati 0 honvedskem Hpomemku in da je nadvojvoda Al-brecht pinal cesarju posebno p smo, v katerem je ontro grajal pofltopanjn vlade v t»fj vojaAki of6ri. — Glede uaBlednika grofu 8zapaiyju bo čuj^jo razni glasovi. Splošno se sodi, da postane aedanii državni riuant-ni minister Kall»y tninisterski predsednik ogrski, na njegovo rnestu pa bi prišel — dr. Emest pl Plener, kapitnn uprn^kn levice. Ta kombuiacna ni 8meSna, baxor bi hm monU mislilo. Ord pridobil pri vneh uaobražemh uurodih iu njihovih j vladah, katore v«e žele, da bi Boigari zmagaii v L borbi za svoja prava iu za svojo avtonomijo Na-glašal je tuđi, kako naklonjen je sultan tuilgarekim 1 težnjam, ker je vzprejel v posebni avdijeociji Stam-' bulova in poslat visokega funkcijonarja na prvo i bulgarsko razstavo, kar je baje dokaz prijateljstva, i katero veže sultana in Koburžanu. — Koji6no po-1 voliČeval je Koburžan 6e razstavo v Ptovdivu, ome-nil rhzuih predlog, katere bodu resiti in prav na zadnje tuđi povedal, da bode treba na posudo do-J biti 145 inilijonov frankov. — O umorjenih rodo-Ijubih, o žrtvah firme Koburžau-Stambulov ni vrli 1 uiož Crhuil ui besede. s._ Italijanskl ministri potujejo po deželi in razkladajo volilcem program) uove vlade. Glavnu pozornost obraćaju na trojno svezo, oa italijansko vojoo in n« fioan6oe razmere in v glavoem su si vsi govori jednaki. Minister vnaojih rečij, Brin, govori I je v Turiou. Po njego-vem maeoji žele vse evropske vlade mir in vae države se oborožujejo le zato, ker je moćna vojska največje zagotovilo miru. Že C&vour je rekel: Naj-bulj zant gljiva raslomba VHtikeffH naroda so moćni bataljuni in dobri zavezniki. To velja tuđi danes. Italija Hi je pridobila prijateljev in zavezuikov, ki jej zaupajo in ua podlagi teb alijaoc vodila bo mi-rovuo politiko. — V istem zmislu ffo^onl je na Siciliji mi u iste r javnih obćil Finochmro Aprile in se posebuo potegoval za to, da ui zuižati italijanske vojske, ker bi bila Italija sicor uevažeu in neza-nesljiv zavezutk ter popolnomii osamljena zapadla sovražnikom. Francofiku zbornica. Radikalni postanci so sklenili zahtovnti od vlade, naj amnestira ti ste delavc", ki so bili radi Btraika v Carniauxa anauestirani. V zbornici stavil je dotični pre log poal. Terriur; minister Viette mu je odgovori!, da bi bila vlada pomilostila vse obsojeue delavce, da ho fttrajkujofi rudurji v zuiialu razsodila lotili se /opet delti, ker pa se to ni zgodilo, odklanja vlada preil|og Pri glasovanji zavtgla je zbornica stavlieni nasvet. — P< gl. Dumay interpeloval je vlado radi vojakov, kutt*re je zhrala v Carmauxu in zahteval, naj se premestijo. Mini-sterski predsednik Ijoubet sa ;e uprt tej aaht«vi in zbornicu je uattvet otltch>nila. — Ministeratvo se je tora) regtlo, vmhj zti tnjkaj čaRa, kajti radikalci je bodu zlasti po tem porazu nuskočili pri prvi priliki. Dopisi. 'Mt dežele, 20 oktobra. [Izv\ dop] (Figova perešca za „narod sarnib poštenjakov".) Sobotoi pSlovennc" m zopet kadi duha pridigarske atrastvenoati. Gospo 1 a, prestavljnjo lećo iz cerkve na veliku cesto in uamesto Izvelićarjeve besede Čujf mo grom »inajskega Bogn, cigar zemski zastop-niki so oni. Tako bučno trubentanje ne more biti po volji možu apostolukega mišljenja, ker ves ta hrupni tam-tam nosi preočitni znak razfcaljenega BHinoljubja, ker zahteva, ftker prikrito a iiedvoumno, da bi se ves svet poklan jal nekaternikom po načinu neuke^a seljaka. Pastirji se sprerninjajo v najem-n;ke, volkovi čuvajo Credo, ztno^ene in izgubljene ovce ne pobijajo, Kajnovo dejaoje se ponavlja na slovenski zemlji! Dokaz temu so naročene udanostne izjave! Množina je nerelevantua. Dovolj te jedna, druge pridejo game ker noben farinan in farnik ni tako naliven, da bi zao»tul v obligatni udanosti in zamudil priliko, pokazati se v rimsko-katoliškem svitu, preugodno priliko zlasti zato, ker ga nič ne stane, nego nerodno narejenega križa na papir. Ta „udnnost" je samo po sebi umevna, in povBum naravna. AH Vi kltčetu duhove, katerih ne bodete mogli pozneje ukrotiti, kajti to je nevarna agitacija, v kateri zavzemajo častno niealo e. kr. ur^lniki in prav zoper te obrnila se bode o svojem čhhu preopasna nezaupnost in nevolja od Vas na tu način poučenih nižjih slojev. — „Slovencuvi" Uiumki in Dunajnki kanoiitsti, kateri inetejo okoli sebe svoj dubovenski pesek, ne murajo razločevati gledć nezmotl)ivosti rnej papežem in ftkofoni. Vam pismoukim pravimo lajiki tako: Pap<*% kot nn^lednik Pntrovie nrzmotljiv, kotftlo vek pa je Rlaboten, kakor vsak. Kar pripuBtite in prizna-vute glede papeža, to tttjite gledu Akofi. Da, tu vara je več, ko sam Sv- »ft«, da, več ko nafelu Kristove vero, katera toltnačito rtBecunovenskonm Narodu4' St 248, dnć 29. oktobra IK92. locka. Ni ga lista brez epitetov. Mi smo Vam opravljivci, obrekovalci, lažnjivci, pohujfievalci itd., itđ. Ud.; ne držeč se itvari, naganjate se vedno v oaebe. Ta vzgled ao Vam dali oni, ki stoje" na jfelu 9K K.M. Hočete li nositi posledice? Hočete li prevzeti odgovornost žanje? Mi ne iugamo! Zgolj referenti bodemo, a poročati bođemo imeli do voli! 1b Kranfa, 27. oktobra. [Izv. dop.](K zgodo v i d i uđanoitnih izjav. — Pojasnilo glede* sprejema preuaviftenega gosp. kuezofikofa.) Pred kratkim brali smo v „Slo-venskem Narodu" zanimivo pojasnilo, kako da ae je skrpala preuivigenemu knezoškofu odposlana udanostna izjava gorenjske ob&ine Predoslje-Primskovo. Ko se je namreč po Predoseljskem župniku sestavljena in občinskemu odbora predložena udanostna izjava v 8'ji občin-skega odbora bila odklonila, predelal je g. župnik izjavo in jo je, previdno ognivsi se nezaaesljivi, a jedino pravilni poti, ki vodi skozi občinski odbor, poslal s posredovanjem občinskega slage v podpis dvanajsterim zanealjivim možem, ki so slučajno ob-činaki odborniki, in udanostna izjava občine Pre-doBeljske bila je gotova. Odposlala se je na do-ločeno meato, ter takoj prijavila svetu v „Slovencu", akoravno g. knezoSkof menda ni ma nikake '.veze a tem listom. Ali ni ta izjava pravcat „humbug" in „pesek v oCi" nerazbodnim Čitateljem ? Vimenu občioe odposlala se je izjava, katero občinski odbor nikoli Bi potrdi), in o kateri je 7 odbornikov vednost dobilo Se le iz „Slovenca". Glasom §-a 41 občinskega zakona obravnavati se itnajo občinske zadeve v odborovih sejab, katere sklicuje obćinski predstojnik ali njega namestnik, na drug način skli-cane ali zvrSene Beje občinskih odbornikov pa oiso veljavne, in sklepi, ki se nišo pogodili v zakonito sklicaoih sejafa, ni majo veljave za občino, nišo občinski sklepi. Udanostoa izjava Predoseljske občine je torej kot taka neveljavna, in zna veljati le kot izjava 12 zasobnih mož. In vendar se razglaša kot izjava občine. Ali je to resnicoljubje one gospode, ki pri vttaki dobri in nedobrt priliki naprednjakom v obraz meče besedo „l&Ž* ? Ali ni to posto -panje prav zelo oprto na nereBnico, na laž, kaj ti, ali se ne pravi lagati pred svetom, te kedo javno in veđoma nepravilno prisoja aam aebi mandat, kateri mu ne pristoji? In če po merilu te udanostne izjave povprečno presojamo druge jed-Đake izjave, pridemo do prepričanja, da so iste de loma le udanostni pojavi posameznih gg. Župnikov, katere so oni sestavili morda ćelo po naročilu vižjega kapiteljskega duhovnika, in katere so iz prijazDoati pudpisali tuđi nekateri odborniki. Vredoost tacih kot občinskih izjav ne more biti velika. — In ker imam pero že namočeno, hočem de o drugi reci spregovoriti par besed, namreč o poro-Čilih „SlovenČevega" dopisnika is Kranja, v katerih le-ta popisuje naSvzprejem mil. knezoškofa. Doaedaj molčali smo o tej reci, ker nismo nikomut hoteli zagreniti prvega veselja slavnostaih dni. Ker pa dotični poročili z dne 10. in 14. oktobra t. I. ništa vaeakozi ugajali resnici, potreben je kratek odgovor ronnici na čast. Za danes le toliko: Ni res, da bi v nafiem meatu oBnovana bila kaka „silna in nadležna protiagitacija zoper razobeSanje zastav ali zoper razsvetljavo", kertake nasprotne agitacije aploh bi bilo. Nadalje tuđi ni res, da bi bili nadi meščani razavetljavo sklenili in zvr&ili „brez vsacega naj-maujBega prigovarjanja in spodbujanja, brez vsake dresure* (kakor pifie .Slovenec"), kajti to se vender pravi, Ijudem prigovarjati ter jih spodbujati, če gospod dekan javno prosi v cerkvi zbrano ljudstvo, da oaj se na dao Skofovega prihoda zvečer od 6.—8. ure hišo v meatu razsvetle*. Mi nikomur nočemo kratiti zaBlug, katere si je pridobil tu ali tani, zato radi spričujemo, da se je meBto razsvetljevalo le vsled te dekanove proSnje. Vsprejem pa, ki ga je naše meBto napravilo knezoškofu, veljal je njemu le kot vifijemu dušnemu pastirju, kot vrhovnemu dežel-nemu duhovniku, nikakor pa ni veljal njemu kot politiku, pod Čegar pokroviteljstvom se je na I. katoliSkem shodu napadala potrebna in prekoristna družba bv. Cirila in Metoda ter žalil prezaslužen naš narodni prvoboritelj. PrevzviSeni priSel je k nam po svojih gkofovsko-uradnlh poslih, on prifiel je blagoslavljat prenovljeni cerkvi ter birmo delit, in glede* na to njegovo duhovsko opravilo *in na njegovo duhovsko dostojanstvo sploh pozdravilo ga je meBto dostojno. Govoril sem z mnogimi meščani in na podlagi teh pogovorov smem meSčanora na čast trđiti, da nafti, za narodni blagor vneti me&čani s Škofjim vsprejemom oikakor nišo hoteli kazati \ kako vznjemnoat t. ono nesretno politiko, katera naš narod razdružuje in razcepljuj?, ob jednem pa slabi in uničuje nado narodno moč oa korist io veliko veselje nadih sovražnikov zlasti ob koruških in goridlEth mejah. NaSi zavidni meščani pa tuđi za-vračajo nadaljno dopiaovalčevo trditev kot izrodek prebujne njegove fantazije, trditev namreč, da so oni s tem vsprejemom „alovesno izrekli glasen protest" proti postopanju svojega jioslanca g. dr. I Tavčarja gospodu knezo&kofu nasproti, kajti na dr. Tavčarja pri temu vzprejemu nobeilen miBlil ni, in zoper njega nobeden ni delal kac h demonatracij. Mi poznamo gospoda dr. Tavčarja kot neustraše-nega zastopnika oašega naroda ia kot tacega veže ga narodna dolžnoat, da izpodbija našemu narodnemu razvoju pogubna načela in dejauju povsod, kjer ne pokažejo. In fte on vestno izvršuje to svojo dolžnost, stoji kakor zvest vojak, opanao z uma svetlim mečem, na braniku za narodni naš obatanek in na-predek, oimamo nikakega pametoega povoda, da bi mu jemali zaupanje, katero smo njemu, kot našemu pofllancu, jasno izrekli meseca juli|a t. I oa shodu V Kranji. Će se g. dopisniku zdi Tavčarjevo posto-panje „neslano", ne zavidatno ga za njegov ukus, mi pa gospoda doktorja le prosimo, da naj v resni Bedauji dobi, ko Žaiibog vidimo zmiraj bolj zginje-vati pravo rodoljubje, tuđi nadalje, kakor do nedaj, kre[>ko kvišku drži prapor naše narodne prihod-njosti. — Iz I«lrl|e 23. oktobra [Izv. dop.] (Naša narodna borba in Trevnova brošura.) Zadnji čas začnli ao nekateri tukajšnji klerikalci-fanatiki na vso moč razgrajati. Sijnjna veselica podružnice družbe sv. Cirila in Metoda razburila je njihove dubove. Po zloglasnem „pripravljalnem kat. shoduu so bili začasno potihnili in še le pred kratkim časom so se zopet oglasili s tem, da so jeli napadati vse javno in zasebno življenje v Iđriji, napadati na tak6 ostuden način, za kateri so zmožni le Ijudje, ki nimajo nikake sramežljivosti več. Po-štenejši klerikalci sami bo kar strmeli nad dotičnim dopisom, in kolikor toliko postala sta jim zoperna stranka in list, ki na tako nesramen način napada osebe in zasebno življenje, — ki kupici obre-kovanje na obrekovanje, a ne prekliče niĆesar, za-doščenja ne da, ker mu je n a m e n obrekovati. Naredilo se je sicer potrebne sodne korake, da se kaznuje očitan je sleparije in drugo aramotenje, a posameznikom ni se zdelo vredno odgovarjati, ker dopis obsoja samega sebe in vso klerikalno stranko. V naglici ali zmedenosti pozabil je omenjeni dopis na „Delavsko bralno društvo", ta trn v njihovi peti. A to pozabljivost popravili so kmalu. „VeČ meščanov in davkoplačevalcev" (!? z imeni na dan, ako je res!) poslalo je v „Slovenca" vest, „da 8e v s o b i „Del. bral. društva" skoraj vse noči do ranega jutra popiva in razgraja". — Na poslani popravek društva je baje prejel „Slovenee" dva dopisa, ki mu potrjujeta no ponočnem razgra-janju, ki se godi v h i 3 i, kjer ima „Delavsko bralno druStvo" svojo sobo". — Že iz teli dveh notic se vidi, kako se zvijajo in umikajo s svojo lažjo. Poprej „v sobi", sedaj le v „hiši", a no jedno ne drugo ni res, o čemer je dalo pismeno potr d i 1 o županstvo samo, o katerem se ne more trditi, da je „liberalno". In to potrdilo poslalo je društvo „Slovencu", da se prepriča o laži in obre-kovanju svojega „zanesljivega dopisnika" ter po* pravi krivico, katero dela društvu in hiši, v kateri to stanuje. A „Slovenec" m o 1 č i ! Potem se pa fte drzno v bojevanji proti „Slov, Narodu" nazivati ao „pošten list, ki sara vBelej rad popravi zmoto ali zadosti krivici, če jo jo komu delalu (Gl. »t 239). Ako bi tako delal kak židovski list, bi se mu še oprostilo, a „Slovenec", kot katolički list, urejevan od katoliškega duhovnika, se ne more opravičiti. On ima vedno na jeziku, daje „ vera v nevarnosti", ane pomisli, da spravlja ravno s tem vero v nevarnost, da obrekuje in hujaka ter tako trga iz vernih are našega pobožnoga naroda zaupanje v pristnost njegovoga katoliškega mišljeuja in onih, kateri atoje za njim. On torej spravlja vero v nevarnost, ne pa mi! To je že večkrat do-kazal, zato imamo pravo mu to očitati, a „kdor se prava poslužuje, nikomur ne dela krivice", trdili so že stari Rimljani. Malo pristašev ima tu klerikalna stranka, a kolikor jih ima, ima jih zato, kor ne ved6, kaj de-lajo, ker so zaslepljeni ali pa nimajo niti pojma, za kaj se gre. A priđe čas, in ta ni več daleč, ko bodo vsi Idrijčani jedini za svojo uarodnost, vero in gmotni napredek. Vsi, ki i majo količkaj soli v glavi, bođo složni, ko sprevidijo, da ono plašilo o verski nevarnosti ni drugega, kakor hinavski plašč, pod katerim hočejo nekaterniki utrditi avojo samovlado in a tem koristiti le svojemu ž e p u in častihlepnosti. Ta namen imela je tuđi brošura, katero je spisal in raztrosil po Iđriji gosp. V. T r e v e n. Lupina te brošure je katoliški shod v Ljubljani in v Iđriji, a njeno jedro — Trevnove „zasluge" za blagor Idrije. Čitali smo jo pažljivo, da bi izvedeli, kaj dobrega je storil pisec „svojim predragim in ljubljenim rojakom", a ko smo jo končali, smo si mislili : „če bi bil molČal, bi bil še modrijan ostal". Pisec se pritožuje, da se Ijudje o njem laŽejo in ga obrekujejo, kar se nam pa jako čudno zdi, kajti baš zadnji čas se ga je puščalo prav pri miru, ker naj se računi z ničlami, kakor se hoče, je rezultat vender zopet le — ničla. Zato tuđi mi ne nameravamo obširneje baviti se z njim, ker s tem je gosp. pisec le za jeden „fiasco" bo-gatejši. Povedati mu moramo, da „lastna hvala se pod mizo valja", in naj Ae tako zatrjuje, da piše „brez puhle in našopirjene samohvale" (str. 1, 12) da bi pokazat svoje „pošteno srce" (str. 12). — mu vender nobeden mislitelj ne mara verjeti. V deveta nebesa povzdiguje kot svojo zaslugo to, kar je bila njegova d o 1 ž n o s t, dolžnost tem bolj, ker le od Idrijskih žuljev jo obogatel in od Idrijčanov živi še sedaj. Ako bi bil res kaj storil za blagor Idrijčanov, ako bi se bil res „toplo potegoval" za nje, ako bi jih bil res „vedno k dobremu spod-bujal" itd., bi se ne smel s a m hvaliti, temveč na-dejati se plačila vsaj od Onega, ki vse" dobro pla-čuje, vse hudo kaznuje". Za svoja dobra dela dobi gotovo plačilo; a mi, po svoji človeški razsođnosti, ne moremo priznati njegovih „zaslug", tem manj sedaj, ko smo jih čitali v njegovi brošuri. Ne glede na to, da navaja većino neresnic, smatra to kot avojo zaslugo, v čemer je korenito propal. Delavci prišli so ga prosit za pomoč, a on jira je le „od-ločno svetoval, da naj gredo sami k rud. nadsvet-niku". Še le poslej prosil je baje tuđi on za-nje, — a dosegel ni ničesar (2). — Šel je k ministru, „a vse, kar je gosp. minister obljubil, eplavalo je po vodi". (3). — Šel je tuđi v Ljubljano, a dosegel — zopet ni ničesar. Pardon! dosegel je pač, da „pota prošnjam bila so zaprta vsled tega sedaj po-polnoma in neznosno stanje delavcev trajalo je dalje, a začeli so jim deliti še prav nezdrava, čr-viva žita". (3). --■ „Na podlagi mojih (piščevih) po-ročil" interpeloval je knez Windischgraetz ministra Falkenhavna zaradi Idrijskih razmer, a ta je najod-ločnejše odbil in zavrnil njegova „poročila", — zato je predlagal njegovo imenovanje častnim meščanom. Zasluga za zaslugo! Zato se pohvali g. pisec, da „se je na podlagi teh (njegovih) prošenj (!!!) tuđi plača (delavcem) od leta do leta primerno zbolj-šavala" .... Take in jednake so njegove zasluge, zato glejte, da ga podpirate in izvolite županom — ker tak mu je namen! la DoleiiJNltcga 27. oktobra. [Izv. dop.] (Hvaležno delo za čestito duhovščino in druge.) Na Dolenjskem griza precej hudo razsaja. Ona pobira več ljudi kot drugod kolera. — Kakor malokjt\ je na Dolenjskem malo zdravnikov in velika Dolenjeka nima bolui$nice. To je velik nedo-statek. Na dol. Štajerskem iraajo v Brezieah, Celji, Mariboru ter Ptuju velike dež»lne bolnišnice, na Kranjskem je samo jedna in ta daleč tam v Ljubljani. Ako kolera tuđi na Kranjsko priđe in to bo brž Ko ne, ker, če drugi ne, jo bodo železniški delavci na Dolenjsko »pravili, potem se bode vidilo, kaj 8e je opustilo, ko se doslej Še ni bolnišnica v Novem mestu po deželnih organih napravila. Neglede ua to, da bodo Ijudj« umirali v budem Stevilu, hode dežela, bodo občine morale neznansko veliko denarja v to obrniti, da samo temu zadostijo, kar bode vlada zdravstvenih provi zoričnih naprav tirjala. Dolenjec malo na to porajta, Če ima dobro stanovanje, hiao. Kmet naš je po večjem v letu na polju in v prejšujih Čauih, ko je vino Se ceno bilo, je rad po zimi v krčmi, ali pri svoji, ali sosedovi ziduoici dnuve prebil- Ni se mu toliko potrebno zdelo, kaj denarja obrniti v to, da si hišo sezida. Večina kmetij nima straniftča in tište, ki ga i majo, ga imajo daleč stran od hiSe. Priđe kužna bolezen in ubogi bolniki hodij.o iz posteljo ven Blabo oblečeni in tuđi bosi. — NaS kmet »i tako reven, da bi ne premogel kaj obrniti za vzdržanje svojega in svojih zdrav ju. Ali nobeden ga ne uči. Kakor kmet povsod, je tuđi na& glede zdravja in smrti fatalist. — „Kedar Bog boce, pa gremo pod travo.1* — Na utrjeno narav Bvojo zida, ne zdravi saro iu tuđi v vroČinski bolezoi z vinom iu zganjem. čuda, da več ljudi pri nas na deželi ne umre ; jekleue narave so to. Pa če bi jim priSel od kake autoritativne strani poduk, bi ne mogla kaka kužna bolezeo tako grdu razsajati, ko na pr. sedaj griza po Dolenjskem. Ali kaj ho-Čemo, ljudje slišijo iz pnžuic ob Časib kužnih bolezni navadao le to, da so take bolezni Šiba božja za grehe. Većinu g. duhovoikov radi nesrećo, ki po kužni bolezni priđe v deželo, devljejo na ta rovaB. Pa Bog ni tako nt*UBiiuljen. Ni rea, da kužnu bolezoi zaradi tega nastanio, Ker no dotični Ijuđje, ki na nj ej urarjo, Bogu se zamerli. Bedkokrat ljudje na kugi umrjo, kojim se botjše godi, ki ee zaniorejo dobro obleči, ki se tečno prehranijo in ki nišo iz* postavljeni vseui vremenskim nezgodam. Kužne bo-lezui mej reveži najhuj&e razsajajo. In bogatejSi gotovo već grešijo zoper zapovedi božje, uego rev-nejši, ko|im manjka za greh dosti podlage.— NaSe ljudi tedaj učiti, da je kuga božju kazea in da nič ne poiuaga, se tej božji kazni zopertjtavliati, ni umegtno, uaA fatalist potem nič ne stori, dtt bi VBaj zaprećil razširjevauje kak^ kuge. — Luhko je potem umeti, ako naSi l|udje ua zdravnidka navodila ob Času kuge nič ne porajtajo, se istim ćelo zoperntuv-ljaju. Ako bi se ljudje v tem oziru drugaCe pouće-vali Jn bi se jim reklo, da ho kužne bolezni nalez-Ijive, da se mora uniziti vBe, kar bi nalezljivoet istih utetinilo pospeSiti, a'.i, da se zamore človek v vei'ini slučajev ubvarovati pred ujo, ali vsaj ložje ozdraviti, bi naš kmet, ki ima toliko razuma, tuđi v tetu pogledu hc ne vdal ftttaliznm. Korist iz uauku, da so kužne bolezui kazen za grehe ljudi] in vcra v ta nauk tuđi nič ne hasnr. Naš Ktuet si ta nauk le zapomni, da nič ne potroši v z«liavljenje, v propilaktićue naprave; to njegovi stiskavosti HluŽi, ali zaradi tega živi naprej, ko drugekrati in greši ko prej ali pa še več. Ker imamo 8 tem na Dolenjskem računati in km manika tu zdiavutkov, bolmšnic, ker inaaulo po vučjem Blabo pitno vodo, — (v Novein naeBtu pijejo tuđi d^jekte, ki iz stranišč v Krko prihajujo,) bi bilo dobro, ako bi se ua.^i g. duhovni glede kužnih buit/ui postavili tia stulišče ziiravu.Ske vfitle, zdrav niAkih propilnktičiuh naprav in našemu kmetu ue pndigovali oniga fatahzma, koji seru gori omenil. Kolera prihaia že blizo Kranjski. Naši l|udje hodijo na Slovačko, v Ameriko Ćez Hamburg in pribaj&io zopet domov. Gradba doleojskih železnij bode Bpomladi na tisoče delnvcev privahda v oaše kraje, holoišnice ui, zdrav ni kov priraankujej priđe koma) jeden zdravoik ua 30 tisoč ljudi iu prihod-nje teto morebiti na 40 tisoč. C. kr. okraini zdravuiki miajo v času kake kužne bolezni toliko opraviti satnu a tem, kar jim vlada naklada b tori ti, da hi* po vh6U kraph kakega c. kr. okrajnega glavarova propilaktičoe naredbe izpolnjujeju; z zdrav-ljeujem ponaniezmh boluikov se ua oaorejo dosti vkvarjati; drugih privatnih zdravnikov pa ni. — Naj tuđi deželni odboruiki te naže doleujske nedostatke nekoliko v ozir jeinljejo in aicer že zdaj, da ne bodo po toči zvonili, ali zdravuika. klcali ua po moć, ko bode boluik že ua mitvaškeui odru ležal. Ker dežela ue more lahko 100 tisoč potrošiti za boloiAnicn ua Doleu|ukuin, naj He vsaj a kuuveutum milor*rčmh bratov dogovori glede naprave tjoluiduice. Tako bode na pol ložje 6U>. Skrbite teiluj, dokler je še ti\H. Domače stvari. — (Ohronique scandaleuse.) Pred par dnevi priobči) je „Slovence" posebno oštro udu-nostno izjavo tržkega stareSinstva MotniŠkega, v kiiteri je ta korporacija slovesno protesrovala zoper „trinoske napade brezverske naprednu stranke" na ostibo prouzvišenega gospoda knezoSkofa. Nam se je ta silua radikalnost vrlih Motničanov takoj šumna zdela in nismo se motili. Iz uvtentičnega vira poizvedeli tmw, da He ta izjava ni sklepala i u »klenila, kakor bi bilo to temeljem občinakega zakona jedino pravilno in zakonito, v soji občinskega odbora, am-pak uu ta-le način: Župan dobil je izjavo od tretje strani, aestavil je. ni niti on, niti jo je odobril odbor; e to usiljeno izjavo pa je potem letal jednajst- Ietnt sinko županov od odbornika do odbornika rekoĆ: T$a& a ta prosi jo, da bi to-le podpisali. Se-dem odbornikov je res slepo podpisaio, osmi pa je rekel tistenm čudnemu obćinskemu sin: ,Ti povej ati, naj skli&e sejo, ako hoče, da bodem jaz kaj podpiaal. Tako so se tedaj zlorabijali v interesu umazane reklame za katolički shod možje od strani, od katere se jim je Se pred kratkem očitalo, da ga ni moža v trga, ko bi ga tuđi po dnevi z lučjo iskal In ker se je vse moralo zgoditi v največji naglici, je tuđi umevno, da je Slovenec napravil iz župana Cenne-ta Cemeta, iz župnika Goloba Golobnika (TI), iz odbornika Korošica Korvicija iz Piskarja pa Firkarja. Naglica paČ nikjer ni dobra — niti pri udanostnih izjavah ! — Istotako nezakonito skrpala se je uda-nostna izjava Smledniške občine, kajti nosil jo je ad circulandum občtnski sluga, trdeč, da tu gre zoper gospodo brez vere (gotovo pokltcan interpret!). In ker je bila tuđi tu stvar nujna, zadovoljen je bil, da je podpisala ime nekega odsotnega odbornika pestnnja (!), dražega odbornika, ki se je iz-govarjal, da ga roka boli, pa je sluga sam podpisal. — Fonekod pa se je zopet reklo odbornikom, naj se podpiŠejo, da so 3 $kofom„ kontent" in druzega nič. — In tako dalje cura gratia in infinitum, a tndi tu lahko postrežemo z imeni. To so tedaj tište sijajne enuncijacije narodne volje in narodo-vega prepičanja, tako se v nedolžne udanostne izjave, proti katerim bi tuđi mi ničesar ne imeli ugo-varjati, utihotapljajo najpodlejši napadi na narodno stranko. In take izjave drznejo se potem gospodje predlagati svojemu cerkvenemu predstojnika, kot pristen izraz mišljenja njegovih oveic. Pomilujemo! — Prihodnjič, ako treba, Še kaj več! — (Slovensko gl«t da lišće.) Opozarjanto it> fedeakrat na dauadoio sloveueko giedaliAko predstavo u ove veBeloigre „Pokojni Toupinel". Gledali^ki list pri|avili smo že včeraj. — Budući meste bodo slovenske predstave nantopne dm: V torek (vBt*h svetih dan) doe 1. novembra (Mlinar in njegova hči), v nedeljo 6., v gredu 9., v so-boto 12., v četrtek 17., v nedeljo 20., v sr »do 2 3. i'i v soboto 2 6. novembra. — (Žensko učiteljidče v Ljubljani.) Ministerntvo za pouk dovolilo je, da se poiengi a šolskitn letom 1894/95 popolni Lubljaasko žeuako učite1 ii^fte sukcesivno na štiri tečaje. V šolskena letu 1894/95 odprii se botlo prvi, drugi in četrti tečaj, v šalskem l«jtu 1895/96 prvi, drugi iu tretji, v ^olH.kem letu 1896 97 pa vsi dtirju tečni i. Do-sedaj običajni t^ČHj za učiteljice ročnih del pa se btvle opuHtil od bodo^ega leta naprej. — (Mestnega magistrata komisije) jako pridno ogledujejo hiše po mestu, posebno dvoriača in stranišča po gostilnicah. Gostil-ničarjem se je narocilo, da morajo notranje zidovje atranišč ometati s cementom in opleskati z oljnato barvo, v pisovarje pa uvesti vodovod, da jili bode vedno spi ral. Tuđi se je narocilo gostilničarjem, da polože samo po jeden komad kruha na mizo, da hb tako zabrani razvada, pretipati ves kruh, kar ga je na mizi. Strogo se je tuđi narocilo, naj bodo briaalke (servijete) čedne. Popolnoma odobravamo skrbljivost meatnega magistrata, oziroma mest-nega iizikata, a po nem&kem pregovoru: „Wozu denn in die Ferne schweifena itd. opozorili bi ga na prodajo kruha pred magistratnim poslopjem. Ta kruh, ki se tako rekoč po tlaku valja, je raz-postavljen solneu in dežju, prahu in rnijazmam na-sproti stoječih Hjakarskih konj, odpadkov itd. Ker se tu prodaja večinoma le stari kruh, ki se je iz gostilnic kot neporabljen vrnil in je bil po raznih kupovalcih Bog zna kolikrat že obtipan, je gotovo dosti pripravnojdi vzprejeti kal za kako bolezen, nego kruh v gostilnicah. Tu bi bilo pač potrebno poseči vmes. Tuđi bi rnestni magistrat opomnili na onnsnaženjn mestnih ulic, katero je običajna grda razvnda in b« ne dogaja skoraj v nobenem druge m mestu tako čeBto, kakor v Ljubljani. Ako je premalo pisovarjev, naj jih mestni magistrat da postaviti, oneBnaževalci ulic pa naj se strogo kaznujejo. — (Bitka pri KuBtoci) V rt'dutni ilvorani razstuvlJHn je od včerai veliktinuki plastičoo izdelani umotvnr g. Emila Hurvitza, predBtnvljajoft bitko pri KuHtuct dim 24. ]unija 1866, v kateri je bila v oa,a\\ tu meJ njimi za tifuzom (le-garjem) 1, za grižo 6, za vratico 1, za jetiko 5, za različnimi boleznitni 10. Mej umrlirai bilo je tujcev 7 (30 4 °/9), iz zavoduv 10 (434 %). Za in-fekcijoznimi boleznimi so oboleli za škarlatico 1, za grižo Uf za oalovakim (dušljivim) kašljem 5, za vratico 1. — (Mrtvega našli so)na podu gosti 1-ničarja Zupančifia v Lanifičah v četrtek zjutraj 51 letnega gostača Antona Misbarja. Zavžil je bil prej-finji dan obilo žganja in vina, kar je bržkone prouzročilo naglo njegovo smrt. — (Slovenski po slan ci pred svoji mi volilci.) Dne 23. oktobra vrSilo se je v Konjicah zborovanje ondutnega katol. polit druStva in zajedno volilski shod, sklican od drž. posl. Uobioa. Društvo volilo je za novega predsednika g. Voha, in za tajnika vikarja g. TotnažiCa, potem pa je poročal posl. g. Robič o splofenem političuem po-ložuju, o goli, vinski carini in premerabi zakona o domovinski pravici. Glede na imenovanje barona Heina za vodjo deželne vlade v Ljubljani in gledć na postopanje dež. fiolskega sveta v Gradci izpo-vedal je končno g. poalanec, da je mogoče, da priđe kmalu čas, ko slovenski poslanci ne bode mogli več ostati v vrsti zatttopnikov, ki so prijazni vladi grofa Taaflea. Volilci 8o mu v tem pritrdili in on tma torej proste roke. — Pri tej priliki pojasni I je tuđi gosp. dr. Rudolf protiustavne krivice, ki se gode Slovencem v Konjifikem okraju in predložil nekoliko reBolucij, ki bo bile vzprejete z navdu-Senjem. Posl. Robič je obljubil, spraviti vse izrečene pntožbe v drž. zboru v razgovor. — Dne 2. oktobra t. 1., je sklical defceloi poslanec sa Slovenjegraški okraj, g. dr. Lipold sbod volileev v Stari trg, da bi jim poročal u svojem delovanju. V lepem govoru B0~ Dalje v prilogi. "^Ml Priloga „Slovenskemii Naroda" fet. 248, dnć 29. oktobra 1892. je slikal g. poslanec delovanje slovenskih poslancev v deželnem zboru sploh in posebej Se svoje. Opo-zarjal je pred vsem svoje voMIce na to, kako težavno stališće imajo slovenski postanci v gtaj. deželnem zboru. Kako težko jim je kaj doseći, ker vedno proti njim glasuje nemfiUa liberalna stranka! Po tem uvodu je porocal najprvo o šolskem vprašanju ter bičal velike nedostatke in krivice, ki se gode Stajarskim Slovencem po ljudskih flolah v narod-nem oziru. Poročal je tuđi gosp. poalanec o kmet-skem vpražanju. Deželoi zbor je delal na to, da bi se bolje uravnala sedunja, v marsikaterem oziru krivična domovinska pravica. Sklenila se je tuđi nova postava glede* na omejitev protrte ženttve, pa ni prejela Najviše potrditve. Nadalje je poroĆal, kako se je delovalo za zboljSanje propadajočega kmet-skega stanu. Kmeta bulj in botj stiskajo visoki davki, razue priklade, slabe tatine itd. Zdravo kmetiJBtvo pa je podlaga države, tor ej zabteva korist države in je tud« njena dolžuost, da mu pomore. NavzoCi voltlci so z \elikiin zanimanjem po-slufiali ves govor iu posebno ob sklepu burno izra-žali svojo polno zadovoljuotit. Po govoru su je g. poslancu zahvalil kmet Vi vod v imenu svojih to-vanšev b prisrcnimi besedami. — (Pouk o sajenji amerikanskih trt ) Nedavno imel je g. Bale, potovalni ufitelj za sadjerejstvo in vinarstvo v Mnriboru, v Podvrhu pri Sevnici poučni govor o sajenji amerikanskih trt. Župani občiu, koder so gorice, oglaSttjo se za tak pouk lehico pri deželnem odboru v Gradci ali pa naravnoHt pri vinorejski š.jIi v Mariboru. Pouče-vanje je brez stroškov za doticao obćiuo 2 leti je, da se prav mnogobrojno oglašajo županstva iz vinu-rodoih krajev. — (Ne srete na koroškib železnicah.) Kakor ne poroću, je načelnik postaje v GrHbštajnu Karol Felluer, u katerega ponesrecmiji smo govorili vćeiaj, s samoinorilnim nameuom ftkočil pod vlak. — Isti dan nekoliko ur pozneje zadel je to vorni vlak na GrabStninKkein kolodvoru ob nekohko vo/, utoje.'ih na skiadiškem tiru. Kunlec Iveru iz Maribora padel je vnled tega h stroja in h« poftko-doval tako, da je kmalu potem umri. — Pri Ri-carjevi vesi pa je povozil tovortii vlak neki voz io je konj bd usuirteu. Dvu ženuki ntn namreč, vozeći se na seinenj v Celovec, Hamovlastno odprli cestuo pregrado in prišli tako na želcziiigki tir, ko )h pri-bitel vlak. Ženski sta še imeli čas pobegniti, voz s koujem pa je vlak razdrobi! — (Postne razmere.) Pod tem zagla vjera in s posebnim ozirom na znana „Slovenčeva" članka „Res postalicae" piša „Nova Soča*1, nmenjajoč govora g. dra. Gregorčiča v državnom zboru in g. Hribarja v deželnem zboru k ran jake in, nastopno: „Proti govoru" g. H ribar ju nglasil se j« — čujte instrmite! — Ljubljanski „Slovenec" ter zagovarjal eedanjo post no upravo, zlasti pa: „pravičnoga in kot zlato fistega preglednika Corii" ki je bil „za vrat no napadan." Svojim ocem nismo varjeli, ko snio ritali tako pisarenje v alovonskem časopisu. Mi Primorci, ki poznamo jetra in obisti g. Ćora, odložili smo z bolestnim naamehom „Slovenca" iz rok ter pomilovajo vzprejeli na znanje tako „narodno" brambo laškega uradnika. Kak mož jo ta in kako je njegovo „pravično in kot solnee čisto" delovanje na Kranjskem, razvidno bo iz sledečega prizora: Tam poleti bili so vsi poštarji v Soški dolini po-klicani v Trst., da so se dogovorili o novi postni zvezi Gorico z Bolcem. Gospodj« poštarji so kot, pravi niožjtt zašto pali svojo stvar. „Pravilni iu kot Bolnce čisti" g. Ćora. se je pa čudil, kako jo mo-goče, da so poštarji upajo tako mo.ško postaviti na tako stališ«**', ki ni povsem po volji viAjih go-spodov. Zaradi tega se je jezil na poštnega nadzornika primorskoga, da ne Bkar nifla* svojih poAturjev tako, kakor Ćora kranjske. In taki možje s« se zagovarjajo v slovenskem listu? Poinilujemo, da se v dosedanji zdivjanosti morejo iz stran ka rske zanlepljenosti roditi take duh teče „narodne" rožice V.so, kar na-rodnjaki storijo, treba teptati v blato — evo priljubljene makaime novodobnega „delovauja na kato-liški podlagi". — (Delavakeuiu podpornemu društvu v Trstu) podani je upravui odbor banke „SUvijo" v Prag i svoto 50 gld. — (Zadel jih je y srce.) Glasovita „IV Iatria", glasilo dež. odbora isterakega in 2borove većine v Poreci, bavi se v poalednjih Atevilkah ob-Sirno z delovaujem avvtrijsku delegacije. Naravnu je, da obraća posebno pozornost na vrlega delegata Spinčiča. V zadnji štetilki ima kar tri članke jedino o tem predmetu ter se zaganja v vsakem v Spiučića. To je pač naj bolji dokaz, kako je do ži-vega segel gosp. SpinĆić z izborni mi svojimi govori istrskim Lahonom ter jih zadel upravo v srce. — {Sleparski agenti) Po Istri klatijo se nekateri Ijudje, ki skudaio ra/.Airiti me| Blovan-skimi prebivalci laž, da Bta elovanBka poslanca dr. LuginJH in Spinčić v državnem zboru g!a sovala za zloglasno vinsko ktnvzulo, kateru neugodne posledice tako britko skuSajo vai na^i vinogradniki. Na drugi strani pa zatriujeio ti politični sleparji, da flta italifauska poslane* Rizzi in Bartoli glasovala proti kiavzuli. To pa so le volilske agitacije natnifje vrste, ka|ti znano je, da je ravno nasprotno resmčno, da tita namreč Lagioja in Spinćić bila od-ločna iia^pnjtmkH nesretnu klavzole , itnlijanska potiiaoca Đartoli ;n Riczi pa da sta glasovala za njo. — (Gg. pevci društva „Ljubljane") naj se polnoštevilno udeleže zadnjih dveh pevskih vaj v poučevanji žalostink, ki se bodo pele vseh svetih dan na tukajšnjem pokopališču. Predzadnja vaja je v nedeljo popoludne ob 4. uri, zadnja pa v pone-deljek ob osmih zvećer.J — (Izvažanje hrvatskih opank.) Sa pred malo leti bile so hrvatske opanke le malo poznate izvan Hrvatske. Danes poznajo jih v Fran-coski, AngleAki iu v Ameriki iu v nekako modernizirani obliki Tiubajamo jih ćelo v svetovnib kopa liščih. li Ileke izvažajo se ćinudalje većje partije brvaUkih opank preko tnorja. Za tako izvažanje treba je poaeben naćin, kako se stisnejo opanke drugu nn dru^o, da zuvzamejo le malo prostora, ker dru«ače jih dotićno društvo „Adrija" na Reki, ki se peča s tem izva^anjem, neće sprejeti. — ( D e 8 e t I e t n i c a g o s p o d i " n e Av-guste N igri no ve v Belemgradu. ) Dne 23. t. m praznovala je naša rojakinja gospodična A. N i gr i n o v a dp.setletnico svojega plumovanja na naroilnem gledališći v BeJemgradu. Obiskovalcem slovenskega gledalisča je gotovo se v dobrem spo-minu iz časa, ko je sodelovala pri slovenskih pred-stavah, kakor pozneje njeni dve sestri. V Belemgradu povzdiiinila se je na stopinjo odličnih srbskib igralk in jo kritika in občinstvo naudušeno pro-glašata kot tako. Igrala je ulogo Klare v igri „Ljubav in ponos". Kritika priznava, da je njena igra bila upravo umetniska in da je zaslužila odli-knvanje in znake hval" in spostovanja. Pe.vsko društvo „Dnvor" priredilo ji je pred početkom predstave zastaveničko in jo v slovesnem sprevodu od-vedlo v gledalište. Občinstvo jo je kar obnulo z venci in cvetlioami in dobila je mnogo dragocenih daril od raznih diuštev in posamičnih prijateljev umetnosti. Čestitamo ! — (Ra/, pisana učiteljska mestu.) V Šolsketu okrali Celjska okolica razpisana so na-stopna int'sta: podučiteljsko mesto na dvorazredni ludski Soli v Galiciji pri Žalcu, IV. plafilni razred in brezplačno Rtanovanje; podučiteljsko mesto na Stirira/.rednl deškt ljudski soli v St. Juriju ob juž. ž»'l., III plači In i razred; podućiteljsko mesto na dvorazredni ljudski Soli v Fraukolovem pri Vojniku, IV. plačilni ra/r^d in brezpla'no stanovanje. — V Kniiii&kt'in «»kraji: mesto učitelja in voditelja na jednorazredni ljudski Soli v Itakovcu pri Vitanju, III. plačilni razred in prosto stanovanje; poduči-tel|8ko mesto na dvorazredmei v Št. Jarneji, posta Sv. Duh v Ločuh, I\'. plačilni razred; |>odučitel)Hko nuiHto na šttrirazrednici pri Sv. Dahu v Ličuh, IV. plačilni lazred iu brez;>lačno stanovanje; pod-učiteljuko mesto na dvoru/rednici v Prihovi pri Konjicah, IV. plačilni razred in brezplačno stanovanje. — V okraji Šmarj« pri JelSab: podučit"ljsko mesto na petrazrednici v Šmarji pri JtlAah, III. pla-Čilni razred; podučitt-ljsko tu f sto v Slivnici pri Št. Juriju, IV. plačilni razred iu brezplačuo stanovanje. — V Lašketn okraiu: učiteljsko mesto na fttirirHzrednici v Trbovljah na Vodi, III. plnčilni razred, brezplacno stanovanje in kurjavo; poludi-tcljsko mesto na petrazredoici v Hrastniku, III. pla-ćilni razred in brezplačuo stanovanje. — Opremljene prošnju za katero teb mest vložiti )e do 30. novembra pri dotićnem krajnem Solskem svetu. — Nadalte je razpioauo podučiteljsko mesto v Šmart-oem na Pohorji z dohodkt III. plačilnega razreda (profioJH do 15. novembra) io uadufiiteljsko mesto na dvorazrednici v Planini pri Sovuici (prošnje do 10. decembra). Telegrami „Slovenskemu Narodu'1: Dunaj 29. oktobra. Deputacija hrvatskih in slovenskih velikošolcev pozdravila danes Spinčića in izrazila solidarnost z njegovim govorom v delegaciji, Dunaj 29. oktobra. Bivši deželni glavar kranjski Kaltenegger umri. Dunaj 29. oktobra. Cesar ogledal si je danes dopoludne kolero bolnico za silo, osnovano od prostovoljnega rešilnega društva in izrekel funkcijonarjem svoje popolno priznanje. Praga 29. oktobra. „Narodni Listy" javljajo, da je vlada razpustila občinski svet Vodfianski. črnovce 29. oktobra. Vojaška pomoč, dodeljena orožnikom, ki branijo i.iseljevanje na Rusko, je odkorakala, ker je izseljevanje pre-nehalo. Od 200 izseljencev se je većina že povrnila ali se pripravlja za vrnitev. Zaprtih je ve<" kmetov in cerkveni organist Ivan Ho-rodiški, glavni agitator za izseljevanje. Sevila 29. oktobra. Kralj skoro popol-noma okreval. Lisbona 29. oktobra. Angleška ladija „Runvania" pogreznila se je pri Fozarelli. Od 63 potnikov in 67 mornarjev se je resilo satno devet osob. Kapitan je utonil. Ra/iiie vesti. * (Električna razsvetljava v Bolzanu inMerann) Kakor že naznanjeno, narn^ravata mesti Bolzan in Meran uvesti skupno električno raz-svetljavo, ob jednem pa uporahiti «lektriko tuđi kot gonilno moć za obrtna podjetja, kakor je to že zrlaj v Tridentti in v let.oviAči Arko. Vodno moć vzeli bodo iz padcev Adiže nad Meranom. Pripravljalni pogovori imeli so p-ovoljen unpeh in hh uregne v kratketn uresnićiti nameravano poa tribune za kakili 30.000 gleclalcev. Ta dva tira bodeta tako postavljena, da ne bodeta dva .stroja po njih vozila nekatm-ekrati na okolu. Potem pa se hodu oba .stroja spustilo ilrugega j>roti drugem na jftdtm tir in sicer z vao naglostjo, da bodeta skupaj trčila. Strojevodj« in kurilci bodo seveda že prej doli ponkakali, ker drugače bi bili gotovo izgubljeni. Podjfltnik tega bizarnega nacrta izračunil jn že tuđi stroške in sodi, da jia bode v»aka „predntava" ve-Ijala Harno kakili 2T)00 dolarjev. Porahiti hoče namreč stare železniške stroje, katere je po primerno nizki coni dobiti od železniskih upravniStev. Vprašanje je 1r, hode li sploh dnbil dovoljenje za tako, na VHak način nekoliko čudne predstave. Listnica uredništva. Gospoda dopisnika iz Žažemperka in Vrhnike: Rade volje oglasili se bodemo tndi za VaS stan, a stvar je kočiji va in treba nam je pred vsem pozitivnih in neovržnih dat, Najbolje bo paC, ako se prilifino osebno zglasite v naši redakciji. Zdravi! — G. A. Ž. v Pr. Ideje VaSega do-pisa smo porabili. Prosimo zglasite se skoraj zopet! — G. F. K. v T. Prav ste storili! V javnost pa stvari brez imena ne kaže spravljati, ker bi se nam utegnilo očitati, da delamo zase reklamo. Brez zamere! — Gospodu dopisniku iz blizine Slov. Kistrice: Ker smo bili isto poročilo sprejeli že prej od tlrnge strani, ste se to pot zaman trudili. Prosimo, da nara zaradi tega ne odklonite svojega so-truđnistva. Prijateljski pozdrav! — G. J. U. v Ljubljani. Humoreska „V postelji ujet" ni za nas ter Vara je na raz-polapo. — Gospodu pošiljatelju podlistkov „Ura je polnoći" in „Samo lisček je to storil": Prva povest nam ne ugaja, drugo odstopiH bodetno i. Vašim dovoljenjem uredništvu „Rodoljuba", Zdravi! — G. Podkrimski na Dunaji: Odgovorili Vani boilemi) pismeno. Zdruvi! Narodno sdravilo. Tnko u« »uh1* imcnovHti bolesti uteSujoSno porubi ju pri trganju po udih in pri družili na-Hledkih prebl.tjorjn. (Juna »tekleir.ci 9■> kr. Po podtnetn pu-vzetji rnzpoHiija to mazilo vsak <1hii lukarnar A. MOLL, c. in kr. »lvorni zttlanatelj, na DUNAJI, Tuclilnuben 9. V znlotrab po deželi jo izrecno ztibtuviiti MOIjL-OV preparat, ZH7.MH1I!<>\ UM 7, VHrilOStllO Zlllllllko ili pOllpisotU. Mrtllj ml đvih Htt'klonic mi ne poAiljn. "i (42—15) Za kmetljstvo. Znanu je in dognano, da se pojavi jo kn/.iif l>nlfiin pri nudili doumfiih živttlih iiajrajo im »pomlati, kaul*r pridejo \\ lilt-vH \v\ uuSo, ker uplivu to lunruo na organizein, z lasti pri mladi povedi, pri praStčih, ovcnh, kiiretnmi itd. Pripo-ror'«ti jt> torej da »e uponthijo preservativna Hmdfltva pravopisno in kot tako je „Kwutliu knrueuburSki živinoredilui praAek, K\vi/.din»i rt-.Htitucijnka tekofiina, Kwi/.din prR&uk za prH^iCe, Kwizdii)M tekućinu proti dnski ove, Kvmdin uruAuk za kurctiiino, piAčuncu, ^uai, raco itd. ž« inno^o let ztiano in <>bliiibl)Hiio. II. I llJCl : 28. oktobru. Pri *inli*i t Frimel, (Jyoryt 81ii|(itsch, Wieno, Sin-c^k z biiriaja. — PeitK-r iz Ljubljane. — Gutrgentnul iz Gorico. — Zu^l ii 'rrHtii. Pn *inuu : Kohnber^er, Kosirnik, Po^kovits, ProH-HJTiap. Iti-aiHach, Frid»Tich z Duriaja. — (roldschmidr., Kre;iz, Kosei, Koch, Mi1owhc i« Trut*. — Manbiirt. Wil-beim, Pauliur \l Crndc*. — t'ižek i'. BulJHka. — Juloćnik iz L'tij*«. — M;iruiiich, l'orcolutti i lit^ke. Pri w«Mtrl|MUeiii ««»HHr|u: lieich\vald, Luzar z DuntiJH. — Stiotlp iz KuĆevja. — Ilinek iz Trbovelj. — Gert.-char iz Heljuka. Huirll no r đjsil»l]a»l: 27. oktobra: Luku Zskelj, duUvec, 52 let, je v Ljubljanici otonil. — Kirol Ilubnik, knji(?ovo/.ec, t>7 let, htun trt; St. 12. vs t-d raku. 'JH. oktolira: Ana Za'" ,S"' N«^o kima V & 7ovan,a | y mm ^ratiim tro.t ^* ' J3 7. ^jutrai |'i42y*m. —2iiu C i brezv. m-glu ° 'A. popol. i.'V.*Gnw •>()" (y bI. 8VZ. jušno * O'Ot) mm. . » 9. zve^er 739 6 ««. H«° C al. }iU. obi. Mr^tln!» muipitrnlurn 4"1", :c \ 1" pild '»oru » -t dne 29 oktobra v I. v^eraj — daues Pupirna mula . . . gld. V«ti fif> — gid. 9*> 50 Srebrna renta .... , V»H 3"> — , H'i 2b ^.Ittla renti* . ... , ll-l-.-fi — , 114 90 f>" u nm'c.iiH renta . . . '—• — „ 5»«8 — Kreditna »ki-.ije . . „ ;)112ft — . ;09fid Ijondou ... . . , lliltiO — B 119-6") brebro . . f —■ — n —■ — Napol. .....„ 9f>;{ _ n «.••53 C. kr. cekini.....t f< 09 — , t>-10 Nem&ke marke..... f)8*72l/, — , f)8 7:> S i GLAVNO SKLADIŠTE] ||l I-----^kA SOLINE -O S .58 katori je kot zdravilni vreleo že već sto let M ^ *"" na dohruui ^bi8ii v v«eb bolesnih «tfliiil i« ° ,2, pr«bi»vll. pri protinu, želodćnem in me- •^ A hurnem kataru. livrstrn jo zh otroku, pre- ^* :S (2-7) bolele in unj tuise^nostjo. I. S* * Najkljiu iliji'tflifna in osvc/nvalna ]>ijar;i. £ — Henrik Mattoni, Karlsbad in Dunaj. 55------------------------------------------------------- Podpisaiiec i/>javlja s tein, da ni res, kar je s^ovoril o^ svoji delodajalki^ gospej Jos. Šumi; .storil je ta v svoji vinjenosti ter izrekel tako obrekovanje. V Ljubljani 29. oktobra 18{.)2. (12o4) Izidor Tujetsch. MEJNAROĐNA PANORAMA v .,rJ7oiili«.lU?-'. 4»d dunei do prlhoiln|eK» petkn IV. serija: (IHi"—7) Betlehem, rojstvo Jezusovo, Jeruzalem, Božji grob, nadalje Egipt, Carigrad, Atene, NeapelJ, Fompejl, Pariš itd. itd. = UfltopnliiH IO kr., otrocl la v«>Jakl 5 kr.-----: Besteija „Tmzierjev dvor" na Ježići. Jutri v nedeljo, Z y Ljubljani, Duaajska cesta. S ^ E'nanja narttčilti rt? jrmti gtuvsetju /i;of« % • #»<"«« ixvrKuJeJn. (59—11 • •••••••••«»•••«•••••»•••••••••»••••3 I ĐaliaUo io 1 t^ naravno, ukusno, prodaja na debelo po ^J p^J toli nizki ceni, da jm [J^J ^ vsaka konkurenca isključena, gj fo\ Častite kupce iiHJuljuihiejgti vabi na Kl ^Q obilo uaiočbo (i ltiti—2) ml r^j » 8|K flro\nnjctn P^*l ^ Ivan Vladiskovich ^ k^j vinotržee, T7*olcelsa št. 35. >pi ■ Tužnoga srca naznanjamo vsem sorođnikom, znancem in I prijateljem žalost no vest, da je naš ljubljeni aoprog, svak, I atrije in sin, gospod I Franjo Rozman I poseatnik in gostilničar ,,pri Lipi" v Trebnjem I danes po kratki, mučni bolezni, previđen s sv. zakramenti za I uininijoče v 44. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspal. I Pogreb predragoga umrlega bode v aoboto, dno 29. t. m., I ob 9. uri dopoldan. I Sv. maše zadušnice se bodo brale v fami cerkvi. I Trebnje, dne 28. oktobra 1892. I (1202) Žalujoči ostali sorodniki. K št. 8847 ex 1892. iii8i-i) Dlie 16. lll»¥ClllUr«l t. I. je ponudbena obravnava pri c. in kr. državnom rojneiii iniiiistcrstvu glede zalaganja onih oblacilnih in opravnih predmetov za o. in kr. vojsko kateri se bodo zavarovali potem splošne konkurence. Glede natanfinejih modalitet za to obravnavo, kakor tuđi splošnih pogojev dobave, opozarja se na razglas, ki je objavljen v tem časopisu v št. 242, z dnć 22. oktobra t. 1. V Gradci, v oktobru 1892. C. in kr. intendancija 3. voja. Ravtiokar je izdala podpis>ma knjigo*ržnica v apotnin 251etni«e stnrti n**nr«4n«t>» avstrijnke^ft knecH, Muksimili- }in«, l>rutji presvetoga nnšegn vlnditrj«, kitjiftiuo z naslovom : Maksimilijan I. cesar mehikanski. Slovenskomu ljudstvu spisnl ^'r. ZSTccLeljlco. Ker je to <1elce piaano jako poljuiinn in prvo v Slovencih untanJUo opisuje živliHnje in dnlnvaiiji« posebno slovenski-ujii Ijuiintvu toli priliubljt-iio^a M a ksimil '< j si na, vredno je, da sa mzširi moj uutod. 1'riporuČHUio ju tor«-j ne umno rodoljubom, nego tu
  • f)—.1) Pravi aafelad. za nesretne žrtve Baraooskru mbe (onanije) in tajnih razpašnostij je izborno delo ^ Dra Retau-a hebeohrana Češko izdanje po HO, nemški izdaji. 7, "21 p<>do-bami. Cetia 2 gld. a, v. Ćita n;ij je vsakdo, ki trpi na strašnih posledicah te raznzdanosti, resniiini njegovi pouki režijo v s a k o I e t. o na t i s o č m b i »1-nikov gotove smrti. Dobiva se v založni knji-garni „Vcrlags- Magazin R. P. Blerey v I, i p. s k c ni (Sasko), Ntumarkt 84", kakor tuđi v vsakej knjigami. (lOij'J—I'J) 3^7oji lr s-^ojirrLl NajinlniiHJc podpisitni si imoja javiti spoštuvanema narodneina obćinstvti, da se v njegu. „Narodni gostilnici" v Truberjevih ulicah Vftnk «lan iiobiv.iju uvrie krnn|**ko Iclolm«« IhhI« lie^it ix«lt'lk» m VNi«k i»«'l«»k hvcžv rilu* najboljSe vr*ti\ (I ■ se pri Tiem [oOi «lol»ro vipuv'Nko, lirvnlnko in M(aj«'r*k» vln<> in d* jo pri nj»-m tuđi uplnb iahorna kidniii*. Z:itort'j «i- s,o*rov>tiii p. n. gnattu nljild >*> vnbijo um obeil iu u» ve£«*r|o. — iVipornftujoč »o £vo v župsku Htt f^l«l. IO kr.; 4. «f»n. «IoMt Wel»er|t»vo v znesku 1IO glil. OS kr.; do katerih iniM)<» [»tavico hčeie Lul)!jaiiMkih mešćanov, ki b<» uboge, |)oSte-negu vađenja iu xo se IntoH oiuo^ile. 5. Jan. Dftk. KriiNkovl^evo v znoHku 71» «I«I. 4O kr., do katere ima piuvico ubo^ kmet Št. Petersk« fare 6 Jul*. Aut. Fiiuc*o|ev«» v zn^Ua t»7 gl {^1(1* Do jedni' polovice te ustanove ima pruvico ubo^.nu in poštena udova Liubliunakega iiiefičaiia, do druge polovice pa ubožna, dobro vzgojena hči Ljubljanskega in*?f;anH, ki Rt* je lelos omr>Ži>a. 10. ^liliael Pakl^t'vo v zticKku 12O ulia(\i s ■. zaklad i/.nuS.i 2,918 rutlj. gold. kaiiur /iiv:iiov;i'ec. dolin^ no st.- lzjilafti'!« .i« „Avstrlja" -li'- nut do^'e njemu siinmnu in đni zirovanja v.a. sin- ' «iiAi-in. Aai Hiiirti voljavni so /.a nm«, ki V. Zavarovanje rent (pen- spailajo ft« in»l vojaSko ]?.uost. zije). tit' t111 Z'tvavovancc ponroj uirnl, si., kaiiiirkoli s.- smrt pripti. : I"»vni.jo se vpla6iia b :>°<0 obrest- II Nasprotno zavarovanje n»«> "br, sti pri /akonskth. | VIII Zavarovanje dote III. Zavarovanje na doti- ' otrokom: Zavarovana svota i/.- vetje In ob Jednom za sludaj plaća su kadar /avai'ovanoc dolo- ■mrtl: Zavarovauu svuta i/.plača i čciiu Mtnrobt. doscž •• Ki bi plnč- bo zavuio aiuui pri puprcj «i< lo- tiik poprpj utnrl, ud putio daljno će u i »luroutt nj -ti n pumentu uli pa : vplaćevanje, ni ko bi zavarovan« c njeK<'Viin didi^cm, kadurkoli bi i pred določ>-no starostjo utnrl, po- zavarovnnec popnj umri. i vrn-.i se vplačani '/.liLsek. Oglasila k zavarovanju »prejoma tiir pojasnila in tarifu br« zpla^rit) daje: ITadzorništvo „Avstrije" v Ljubljani: Ignacij Valentinčič. Pisarnica: Sv. Petra cesta št. 73. (uo-io) Odlikovan pć*" —'~^^&9 Priznanja j na koroški deželnl ni- ^_________/>r in priporočila iz vseh slavi 1885. leta. ^Sat^m^^^M^^f kraJBV inonartliJe- ' I. kranjska izrielovalnica žičastih žimnic in žičastomrežnih postelj l^jiililjmia (SiMlia). |n»lej; 14o |>i%ariie j priporo^a *.K >.iintiU'«' ua)l>«il|ti«4> \rMl«> i.k\ olroHli«' |kOH(,«-lft> po 5 «l«l. in već, * Wm~ IikII iiu oUroltr. ~M (211—(11) | Zultt^ati'lj za bolnicu, hoteli', /.iiv.Kii', l«opfl\ villc, '/.»Htibnikn itd. — (!eniki znstonj. — Znti'inJH n h i' i > č i I u tm toftiui i/.vršć. — Kdor kupi vn^, dubi mipiMt od cene. i Lepa. suha koruza tlrobno in «l<'l>4»)4»#.rn»tii« ie zopet /iidobiti im dclM'lo io «lrol»no v Treo-tovem magacinu za žito tt ILjj-L-LTolja-ni, O-raciišče, I?£Inn.sl?:sL cesta. ^t_ © kuti-n pi'iporofii tuđi s n ci (232—iKJ) zalogo Radanjske In Radgonske kisle vode. I KATHREINER-JEUA ! IK11 o i p p-ovsi s 1 mina li a va I I najboljši primesek k navadni kavi. I I Prodaja io prt'kupovalffU) po ori^liiHliuli lovurnl>tklli t-«>uuli fl I JANEZ LUCKMANN v Ljiibljani. I I________________________________9 Za sezono 1892—1893 potlMJ 1 lll«)Cl>Ht'i«>' v novem blanii in v vri ki i/.lri duSUi slavnoznane nepreuiočne ruske j uf to vine v celih kožali, kakor tuđi v uvaljanih š kor njih, čižmali iu oglavjih zaloga usnja JULIJA MOISES-A ^Z= V lijublJHiii, l*r«išrrnov ti'#. ZZ^. iJGF~ Vnanja naroćila izvršujejo se najtečneje po pošti ali železnici proti povz tju. (1114—4) W *JP ^^ ^P^P* ^^H^P* ^Kf ^sT ^P ^^ ^^ f^ ^t^F ^F ^^ ^sF ^^ ^^ ^BF ^F ^BP1 ^sf is^ v^F^s^ »•<«l«>>>>>:»>>:>3>:»>:>>>::«:>:oc>cx;« JI [B nSTa.ra.Trrio, Izborno jj jfitalijansko vino ! J| belo in crno, J ■I 51 \ć najb(djših vinskih krajov, prodaja podpiHnnec od daneB naprej J jj uu debelo po prltueriio nlzkl veni ter se kupci Daj- ' Ju uljuduuje vabi)o. I m\ Z voloBpoštovunjem (1118—1) | 9 LUDOVIK FANTINI f q v Tjubljiiiii. v Itolizcju. J 11 1 J 1 li r\ I\ /^ W A% 3D©-blve. se povsodL ^^^ ^^"^^ M^W ^^ i^M^Ml ^^H^^Bi ^^^Mi w ^^B^^B Pred poimredbnnii se svari. H084—9) TrgroTrir^a, -v Bosni išce inteligentnoga au»a-2 komptoirista lrnteri j*> ražen tijjovake prali«« tuđi popolnoina veSft tiHin^keniu jeziku. — Ražen teya vzprejela bi trgovina tuđi ni 1 ml hi] i ča, Htiurga do 20 let, za m\n\\h ali praktikanta v pisnrnn r primarno pUčo. — Oferti z referen-CHtm i u plaftilniim zahtevHtni poSljnjo nnj se pod „Bosna" uprnvniStui „Hlovf-nskt'mi Naroda". EZ£388388SSS8838988S| 09 Zobozdravnik ffl 8 J. Seh weiger | 111 naznanja uljudno .sliivneinu obrinstvu, III W tla dospe (ili«—a) 8 w za stalno prebivanje v Ljubljano w m koncem tega meseca. m Sd88S8S8S88888888Ss2 Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. ^* si n Trn. Isoc 2:37--} ©• K|«|. ,0» JO dobiva se pri (1153-4) 5 Ubald-Ti pl. Trnk6czy-ju = * lekarnarju v Ljubljani. f f Preknpovaloem i« daje popust. * Lekarna Trnkbczv v Gradci Olčinski sluga zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, vspre|me ne v občlnl KrSkl. Dosluženi vojaki samskega stanu imajo prednost. Plača je 25 t?ld. na mesec, službena obleka in prosto stanovanje v občinaki bigi. Prostije naj se poSIjejo na županatvo Krško tlo konec novembra I SOS. Županstvo Krško. 2ui»an: (U98-1) 3Carol Sc3aeix©r- I FRAN KAISER puškar v Ljubljani (Odlikovan v Gmlni 1890. letn, v Trstu, Gorici in ćngcvbn IH\H. leta) ■jljluiihimti priporoflH mnoKovrstno gJmmj^ zalogo orožja in raz- sf8W&> tiilL lovsklh potreb- ^f Ščin, kakor tuđi pušk C^ lastnega izdelka ter izvršuje vsakojaka popravljanja točno in po najnižjihi cenah. i949-ll) Priporočam svojo bogato zalogo gotovih, jako ukusno napravljenih t suhih vencev g^ nove facone, kakor tuđi p trakov2 napisi '*&£. po najnižjih cenah; %jlf\. svezi veuci in šopki in vsa ^ijjk v tlJ stroko spatlajooa »iela iz- |t^3 vrMtjcjo .su pri meni po najno- ^y^- vejši la>,>mi hitro in po prav Ajjjr nizkih cenah. Pp / odličnim spoštovanjem t Alojzij Korsika >* nnu'tni in tr^ovski vrtnar v Ljubljani. («7-34) v L. Luser-jev obliž za turiste. r,r.7H»r*"5: l |W li«loi« in hitro ni li- >^Cv v'V' firei«-l;vltinlolfowe«i ! \ iđT l \»\>f: MHlHHd prtili ^/c5^ C$8^ ^V^. l>rta»«''»»' «l„T;vllr««»li A. Aich- — A^-S-5? M^tom y^\^ -*jf piHriu ih im intrt-r; v Tr«n i.h Ko- -» Va^f" 4 I••■■■«■ >\ ^^ -#>!>^ "ll "k1"'•>•*; * w«ir«. n»h v^" ^* \ ^1/**^ I'iiHifii HHUiit, ^»ituata iiHvod in K"iii C. E Amirit^n; v " >>^V ^ S^ «»hli* \«r»4»\riio ■/.iiHii'ko in pmipi«, l«lri|l J«mip Wiirtn; v * v^T«v^ vv\/ kl •'*' '" /iiaalf<}eVf akrinflo« Kitrnltur /.» pudlice* držttl km obrinuć« in ih Itljuče, Miojal si« |»l|i«9 Mtoful mu, kln in su <>Ue» Htvkleni^iiih prubkov, ćitntev su ke^ljnu)«, po«lHt»vkov tu klobuke, v km ohlM*lla, oheiiiilnlkor, t«b«čnlh pip. imtiilkov sa imodk« In «lltMrete, vlftnfevlti rev'j, Avl«»rsklh kollblc iu paAf«io ■ fcođbo, iBHlotiHklb HfSii^H^fv, pl|uvwlnikov. lvMfnili lirodev, kro£ntk«r m nlovennUlm In ii«*uiMklm nikplMOiu. fiušfile m howtij«9 nkrliijic *» dlšnv«* in mno^o drugih /HiiiiiHvih prtdixetuv iz lesa re/.lj:uiih. l>al|f k«»Anriv vhuUc vrste, izprelioiliiilt pnliu v velik: iiheri. (llbH—ii) Na lunu^obrojni ahi.sk uljudno viihi \ Naorajeno 'I za kočevsko domaco industrijo: f Filijala " niDonall FRAN STAMPFEL v Opatiji L 1BaUl J v Ljubljan], Šelenburgove ulice št. 4. L mm)' , i SVARILO! I Ujojamo wi p. n. nbAmatvo uljud <> n;i lo cipoznriati, l»IIO 11» IIIIHO VltrNlV4*IIO ^H f vVt^-^A'*^ ^' >UMink«>, kuflt olM-iiiNl%«> M«t kUiinu Ml«i|>iti ^B y 0" >^>^~V \\ A < x «M(*iiii iti4>tc«>^tiiii puu»rt>«ll>nnii. INaplr« liNete ^H I *^ UyJ[/JL'S■'.'■" , * ili lM-NI>(lilOHO |»Opollllll|tt| fM»MUr«*- ^B I, ff A, ® U i i»«»il<»ln» J!MHlil*'KM K*>HP4*4i'* /ii|>iilk» in iittN |n» v i.nvitku k vnri«Ctoiio ^H €^/^S|^^l|.^ , lUHuiko, kl |c> tu zruini linllMiijeurt. (10^.r»—i*} ^M ^^st^r-^ f Kathreiner-jeve I |.—«m>wiKn:.mu..c„hH Berolin - Dunaj - Monakovo. J 1/lTUDriUCD fJEUA KlieiiMiova p,o^,..>n i ImU I n|1r.||ir|i slaana 1 r•CJEr* 1 i ____'tW9"91 kava. \JKl# I- A'(k|)r<'koN(>n |>riiiieM«'k uiuadiil kavi. — Ool»I mo puvwo najoižjih cenafi. _______________••'■■_^_ (*KjH??) Baucon Andr. ■tolar, Dunajska cesta St. 7 (Frohlichova hisa), II. dvori-|če, priporoča se časti tem u 6bwn*tvu tu in na deieli za vaa stolarska đula in poprave po nizkih conah; pre-vžema v popravo vsa v nje-jrov obrt spadajoča dela. (616-221 PilinaT. & Kasch Židovske nlh-e st. 1, ptipo-ročata svojo bogato zalogo VBoh vrat rokovic, t.iko od nsrija (lasten isdelok), kakor tuđi od druzega blaga. Ki-rnrgičue obvezo (le lasten tedelek), jaročeuo najboljŠe vrste, z razni mi kirurgičnuni pripravaiui. Velika izbera kravat, I laćnikov, glavni-kov, krtač, mila in parfumov. Vse po nainizjih cenah. (569-23) Binder Karol •tavli.no in pohisno mizar-»tvo s parom, lJ»rn« ulico, priporo'«, 8e časf; p. ti. ob-oinstvu in gg. stavbenim pod-jetnikom za obilo naručeva-nje vsrH v ivj»'#ov obrt spada-jočih del, tiatere izvrfiujc po un.juiz.ji ceni. Nacrte in tro-Ikovnu preudarke posilj« Jjrezplačno. i 570-23) Blumauer L., jermeoar in sedlar, Šelen- DUrgove uitce, priporoča čast. -. p. n. občinstvu svojo bogato 'a »alogo raznovrstan!) konjskih oprav, »edlov in jermeu pu nizki ceui. Izdelovanje vsako- vrstnih jeriuen za stroje. (!>71-23) Brata Eberl tovarim oljnatih barv, Inkov in nrnt'žev, (jiikanja vsako-vratnih napisov, pluakarsko podjutjo za stavbe in hišno opravo, za Frančiškansko cerkvijo St. 4 v htii g. G. Vilbarja. Velika zaloga no-rimberških copičev, priznano najboljse vrste, kakor tuđi vseh drugih v to stroko spa-dajočih prtulnietov. Nizke cetio, točna, iti dobra izvrši-tov. —- Poaebio opozarjauio p. u. občiustvo na najme, v dežnlnein muzeji v or>rtr;eui oddelku razstavjeuo izdelke. ____________ (672 23) Detter Fran Stari trg Št. 1 (nasproti že-leziiijuiu moHtu), pri poro ča •vojo veliko zalogo razno-vratnib finih »ivalnih strojov po nizki ceui; različne kiue-tijske btroje, kakor: inlatil-nice na vlačilo (Uoppel) in mi rokq, slamoreznice, žito Aistilue in odbiralue atroje, odtrgače za koruzo robkati, utiskalnico (preše) za vino in sadje, blagajnicu, var ne pred tatovi in ognjem. (&|i'-22) Drenik Marija »v Zvezdi*, v hiši „Mattae Slovenske", prodaja ruzuo-vrstnug.i blagu za ročna dela iu Vfzetiitio po najnizji ceni, ponio iu kravate /.a gospode, lidelovaujo nogo vic na stroj. Prudtiskarija in vez,enina /,a za ponio. Mnugovrstue ko-Sarice iu pnrfuiuerija. __ (G23-22) Frisch Ivan jeruienar iu audlar, Marijiu trg, priporoča svojo veliko catogo angtuSke oprave ih konje in kočiji;, aedlov kh vojake in zasebne je«dece, kovčokov za potovanje iz uuuja in lesa za gospode in damo itd., raznovrtttoa jer-meua za daljnogledt«, stroje. Velika zaloga listinj i/, usnj« za utali in veliki duuar, xm vizitulce, Hinrdke in tobah itd. itd. (6U-22 Kajzelj P. Stari trg št. 15, trgovina i Btekloui in poicelanskim bln gom. V zalogi ao vedno oaj' različnejse svetilke, oerkven Bvečuiki, podobe v okviril Itd., barveno steklo za božjt bratne. Prevzeuia v to strokt flpadajoća naročila pri atAV buh, katera izvršuje točn« i ctmo Največjii izbera ku bij skega oro dja. (618-22 • Herceg Jos. brivec, Stari trg ftt. 4, pri- i poroća »e Castiteuiu p. n. | občinfitvu za cenjena naro-*iU. Naročtla. ea brijanje «e i vgprejeinajo tuđi 2a na dom ter sa. iaU vestno in točno izvršA____ (615-22) HofPmann FVid. urar, Duuaj.skH custH .št 16, pfiporofia svojo bogato za-logo raznovrstnih srebrnih in zlatih žepuih ur, francoske in amv in biciklov po ni/.kili tovur-niskih cotmb. Pru zeina tudt vsa v to Htroko Hpadnjoća popravili. (Jeniki pošiljaj«! su na zftbtcvo zantonj. (Hl 1-22) Jesenko B. Stari trg, priporoAa »vojo bogato zalogo riHri.'jenih obla-Oil iHBtncga i/,, čisto svilnati Su-rah vseli barv po gld. 1 "10 ^ čisto svilnati Merveilleux po gld. 1*65, l"20; Cisto Bviluati žt*pni robei po fiB kv.; čisto svilnati Crn Diagonal in Bro-cat za jopiče iu ćele obleke po fcld. 120, 1-65. (G12--22) Klauer J. trgovec na Glavnetu trgu ; („pri voglu"), pripi»roča veliko svojo zalogo spt*cerij-skega blaga, kakor tuđi vsake vrste žgauja, ruma in likerov, posebno pristni sli vovec, tropi i io veo in brinju-vec. ____(5I±^3) Ko^ir A. jurinenar in sedlar, Kolodvorsko ulico poli-g južni'gii kolodvora Ht. 2-4, priporoita se ČHHtiteum p. u. obfiinstvu i,a izdelovunje vsih v njegovo stroko spadajočih del. I/de-lujo joriiMina za stroj« ii najboljšt'gii usnjii. \' zalogi ima vedno vso opravo za konje, jezdreo it.il-, Hedla *>d gld. 12, jo.'.diia oprnva od gld. 28 uhuivj Tuđi no na mzpolago kov&'ki m druge potne torbice z* go»pe in gospode po nizkih ceuah. (627-22) Ravnihar J. Židovsko ulicu, priporoća veliko uvojo 7.»U»go oliiivut za gospodu, gospo in otroke; dobro in trajno blago, lastni izdelek ter po nizkih cciihIi. Zunauja narobila izvrfiujejo se točoo iu voHtno. :">80-22) Fajdiga Filip mizar v Hlonovtb ulicab, pri-poroda svojo veliko /.ulogo 1 raznega poiiištva; vsprejeuia 1 vsa v n|tigovo obrt spadn-> )oča dela, katura izvrfiuj« k toflno in ceno. (573-28) Kunst Al. i Židovske nboe St. 4, velika zaloga obuval laHtuegu u- di;lka za dnine, gospode in l otroke je vedno na iz boro. l Vsakuršua naroćila izvrSu- : jejo se točno iu po nizki ) ceni. Vse uiere 5e fihranju- jejoinzaznaiuenujejo. Pri zu- imujili nnroćilihblagovoli nHJ i bo uzoreouposlati. («i0i-'i2) '. Podkrajšek Marija i Spiulske ulice, ima v vodni l zalogi vsakovrstue suhe veu-a ce iu cvetlice, sopke za cor-t kve, Uttgrobne venoti in trakove, otročje oblači Ih, ćipkw, 3 čepiće, predpusinke, oprs-nike iu uplob liflp za Bivilje ) In kroja«6. --■ (681-aa^ Lawnik Pet. trgovec, Gledaliike ulice, pri* porot'ta svoju bogato zalogo vsakovratnih mineralnih voda in vrelcev, apecerijskega in rnaterijalnega blaga, barv, lakuv, , priporora jveliko zalogo doinikov io 'solnenikov histnega izdeika po imjnižjih cenali. l'r«nbleke iu popravila izvršuj^jo se točn ; iu ceno. (rtl.'i-22) f ~7 MUiifeFi^ fotogrančno-Hrtistični zavod v FriiiiaSkunskih ulicah St. M, pri porom svoj atelier za v.sa v fotogra-ćno stroko np»ero je bogata zaloga raz-lične kuhinjsku in hisne oprave. Posebno se priporoća za vodovodne napravo in vbo v to stroko spadajoce popmve, napravo kopi'ljskih sob, klasetov itd. Vhh d«da iu dotične poprave i/.vr&uje najeoneji'. i'roraćuui pužiljujo bc na zabtevimje br«.*/.plHĆn<>. - 578-23) ~~ Pakrč M. na raznih ra/.stavah odlikovana 1. 1822 ustan. ttrdkuv Ljuli.JHiii ima vedtio najve6jo 7:*logo iMznovrBtui' ^aran.i-rauo p- .Ntue žinit' v«',einoma lastnt'ga i^delkii, morske trave (Seeunis , SkafTiv, ce-brov, brent, titiih in navadnib kosar, ji-rhasev, sit, reSćet tičih kietK, peharj^v, ettru-cetic, s in, Blaui-podvežiiic itd. in kupuje vsako množino v. rbovih sibic iprotja za pletenje, konjskih m krKvjib rt-pov, kozine itd. I/.delova-telj raznih o'razc^v J'unpeu-liiiHU'. za nivilje in :.iu|aco iu pk'tenili. kovčegov za p»j-tovauju. Sk;it !)(.■: ^ patent. /.iiporo tu poštne poAiljat« e itd. (u2S» 22) Pibroutz P. uiodistinja, Mestiti trg št. 3, priporoća svojo veliko zalogo Dunajskih klohukuv iu slani-uikov '/u dauit', trn kov, pt>ri-s, cvetk, moflrcev ter vsak«--vrstnib voluenih, cvirm'tih in svilenih rokovic, Prevzeina tuđi vsa popravila ter jib i/, vrsuje točno iu ceno. (Gf»6-21) Ranzinger R. speditUi' nri>ča veliko zalogo oprem za krojače in revljarje, boloprt«-nt'ga blaga tu podvlek, bom baza in ovčje volne, pre.ie za v*izunje, pletenje, sivaujo iu kavljićanj«, tkanega iu nogo vičartikegu blnga, predpasui kov, životkov iu roksivic, pozuuiLUtirskega in drobuega blaga trakov, čipk Iu p»t-Ijanj, čipkastih zuves in pn;-prog, uuieteUoib cvetk iu njih delov.________(65i>-21) Petrin J. musč. »tavbeno in hiSno mi-zarBtvo s stroji in parom, priporoča so p. n. obćiustvu za vBakojiik«. pobišna dei:i, gg. Htavbouim po, iftdeluju iiHtaiično po naročitu kočije in druga v njegovo obrt spadajoča dela. Popravila VBprejetuajo se ter ii-vrsujejo točno jn po nizki ceni. Risani vzorci pošiijajo %*i ua iaiitovaujc brczplačuo. Naročila na nove kočiju iz« Vtftujejo so v toku 8. tednov, . ,._ • (B32-22) Reich Jos. Poljanski nasip, O/,ke ulice **• *> rr'Poni('» čast. obrin-8t»n svojo »loliro urtjeno k6-mićno spiraluico, v kateri ae rasparane in. neraapttranti moslte in ir-iislte obleke lepo očedijo. Pri'gnnjaia vsprejtuo «« ta pranje iu ctein v po-barvanje. V liarvariji vspre-joiflii se svilnato, boinbaKno in raeAauo blago, liarvti s« v najnovej*ili modab. (5HI--22) E, Reksingerja nasledniki opttčn! /avod, r'od Tranoo Št. 2 v Ljubljani, priporoča svojo bogato ztilogo gltv : Vodno tehtn'ce, stavbinsk«.' inere, kompase in vse v to stroko spndiijoce stvari. - - Vnako-vrstne poprave izvrfiujej>> b« takoj po niz kili c^nah. (6H0-21) Rutlholzer Nik. urar in optiknr, Mistni trg £t. 8, zula^atclj kontrolnih ur visoko u. kr. avstrijske iu kralj, ogerske vlade, /;ipri*e-ženi ct-uitt*Lj v optifiki stroki, priporoća svojo zalogo dobrih ur po nizkih ci'nah. ((i21-22 Rudholzer V. vdova trgovina ur, na voglu Židovskih ulio, priporoća isvojo z:i-logo .^\icar.-*kih, zlatih in sr--brnili /ftmili in st^riskih ur, buuilnic itd., po jako znižnui Ceni. Popravila se izvršuji-jo točno, cćno iu nafnatančnej^. G22-J2) Slitscher Alb. trgovce z >.el«zoui in spei'.e-ri(«kun olaj^om, Dunajftka centa št. V*, prip<>r<>ča gospo-dinjaui vsiikovrstuo kuhinjsko in L:šno orodje; za olirt-nkc uajbolJHc orodje avatrij-Nkega in itiozt-uiskega izdelka. Fiiut po/lnfieue probne križu, ŽHgc, pili1, cvekc, pipe za pivu, ! anglefike vt-rige, kljuoavtiiee itd. po UHJnizji ceni. (657-21 ; Soklić i. ! Pod TrnT.čo pri OevlJHrakeui j mostu) priporoča svojo ve-I liko salogo t/.boruiii klolui-kov, Hlaujtiikov in c>-pic, od • najpavadnt'jr-ili do uajfinej-j mIi. Hlngoj«; iz prvih tovaru. i Y zalogi ima tuđi novo sokolske čepić«. (.r)83-2o) i Spra;car Ivan j stavbeni iu utnotni ključar, Koloit\orsK<: ulic- "J2, pri-poročanjegov« valčastc t)gr«-de za oku« iu vrate, lastui izdel'k, |ii v\a jcklcii'i ple btiviua, s tihim zntporom iu trajnostjo. IV>nraviia v toj stroki a« vspivjomljejo ter i/A'rsujejo untančno in po nizki mm. ti2G 22) Sevčik Fr. puskur, l'rt-ši nov trg, priporoča u^ojo bogato zalogo rainovrst. dobrih pusk, dvo-cevk za aalono in lancaster-jevih puSk, revolverjov, na-bojev, streltva iu orodja za lovcu; tastni izdelek in po nitkih oenali. Popravila iz-vrsujojo su točno in cono. __ (,r>h2-23) T'oni Fran vulgo Srakur, i/.pitani kovač, Kravja doljta fit. 2, i/.tleluje vse v njegova <»brt npnd ijoča di-la po ni/.kili ceunh. Dobro (h'lo iu točna postrezlm; po-sehno su priporoča za Tiove konjsko pod kove. 'i.i3-"J2j Fliegi Jakob kleparski mojstur, Križovni-fiki trg at. ,'i," filijnlka v Rib-nici, priporoča se p. u. ob-Ćinttvu in nttivbenim podjet> nikom za vhu kleparnka dela, pokrivanje Htreh iu zvonikov % ružno vrat ni mi koviuauii. Točna postrežba, nizko cuno. Proraćuui poftiljajo se na za-htevaujti ztiatouj iu Iranko. Zunauja naročita iu sploh vse' poprave izvrsujejo »a solidno ia to&no. (7^3- 1B) Schmelzer B. stolar .pred Prulami1*, izde-luje najnnejs« stole, klopi Itd. za salone, sobe in vrte. Zu-rtanja naročita izvrdujejo se točno in solidno. Vsakovrstni obrazei sto lov na raapolaganje tt'.r se posiljajo franko. Popravila izvrsujejo so točno iu veattio po naročitu. Cenu jako nizke in dobro delo. (734-18) Schaffelner K. pilir, Floriju-iake ulice St. .12, priporoča svojo dol»ro ure-jeno pilurnico, v kateri i''.-detuju vh» v njugov obrt spadajoča dela po nizkih conah. Ceniki se poSiljajo na zahto-vanjo zaatonj. (fififi-ai' Uran in Većaj Ljubljana, Gradišće, IgriSko ulice ftt. .'), priporočatsi p. n. čast. občinstvn svojo vtdiko zalogo v8ak<>vrBtnih liefij in glinastih nnovij, kakor tuđi Atedilnikov in vn«'li v to Htroko Bpadiijtu'ih del po nizkih cimah. (5H4 23) Pilko Fr. kljućavničiir, Marije 'r»«rezije cesta St. 4, provseiun vsa v njegovo stroko npadftjoča dtlH. v luestu in iui debeli; napravi ja šti'dilna ognjišča, ograje, stav buno okovo in tud i vsh dulrt z;i stavbe itd. po ziOo ni/.ki cfiii. (">7SN2;i) Zoppitsch M v Kolodvorskih ulic-ah At. 24, priporoča veliko '.alogo u-vrstm-ga piva v stcklenicali prvuGraski* dclniško driižh«. Točna poHtrežhn. ^i 10-221 Žitnik \. oevljar in tr^jiToc, KongriJHiii trg št. 3. Vi'lika zaloga na| nneiSih <*huvnl /,a tj'isin»de, dauut in otroke; lastno i/.do-lovaiije*, točna, pintreiba in ni7.ko crne. Zuiiuiijh imro-iMla izvršuj»'jo se točno iu solidno. (f)Sf>-23) Josip Rebek ključaviiičar, v Ljubljani, Franoovo nabrcfcjtt, i/delujo vsa v njegovv) stroko spa-dajo'-a ih-lsi, itmi'tuo delane uireze in ogrtije, ^tedilna ognjiS"'a v uaitiovcjsih obli-kuh, ključu iz alumiiiiuuia, katrri so trikrat lažji ovezil, Kongresni trt; 7, piiporoća »voj«i vi-liko /.»togo ilunrtj-skih Ictnilim zimskihrokaviu, oprsniko\', najfru-jših krnvat za gospode, zn vratni kov in naročk, tVancosk. uiil in di-Sćiiv; zabkga kirurgićnih oo-veiil iz kuvčitka z-4 bolniko. 630-22) Ign. Faschinga udova kljtičaviiičarMicii v Ljuhljam, Suknarske ulico št. it, pripo-roč;i bogato svojo zalogo Ato-dilfiih oguji^ć solnliic^a dela po Uiijuizjib cun:di iu vspre-jeaiii tuđi vsiikovrs na stav-binskii di-ia. Zim.ti.: i naročila iivr.š/' se t,»:''iii«. \712-19) Levec J- trgovina di-žflnili pridelkov, v Ljuliljati:, pri infinarskem mostu. Kupujt3 vs*ak<»vrstiia rastlinu, »enmna, koren ino, rož«* za zdnivihi, kakor Ar-niko\e ro/.*», Soutjanzove ko-reuinice, bek- kn'^n-'o, 6eŠ-miuova zriijii.siurukovu souie, trfiljikovo luoje, r^.ene ro-žitke in drugu poij^ko pri-delke. Scno t.n kon-c in go-vejo živino v ve^'jih množi-nali. Trgovina .: raki itd. Hlago kupuje po n.-ijviAjih cenah. ' TtJi)-!^ Hartmann I. A. v Ljubijani, Hotiil Evropa. Originalno »looivnlišći! za garantirano <.)ocko iu točna po-itru&bii. Lf/.orco po« fiiljaiu ua zalitevaiijr tranko. (763-17) .los. Bernarda nusled, JULU KLEIN Ljubljana Marijin trg 3t. 4 i u 0-1 oia- liške ulice št 4 priporoća svojo veliko 7*a-logo Httklunine, poroolana in heloprsteucgti bla|;.t; okvirov za podohu, petrolojuili svoti Ik in r.izuili ćup* .stukloni aparati za keuiićiio, lizika-hčuo m t'iiruiHcevii nu uporabo ao veiluo w /.iiloj^i. — Velika izbora vsakovrstuih stekleuio. m pivo /. ia i>ro3 varstvene zapore; stekleuic za vino iu ovitnio, Jl/i btra držočih iu 5 ko to/.kih, uii-vlasč za poStuo odpravljanja napriivljoiiili zn iHitio socivje in sadjo; nadalje lažnih oplo-touih stekk'ino ^a vsaku tu-kočiiiu, st^kloiiiceza kouBerve s BHUioJaac.no zaporo ter uaj-boljue za vklado kuhanoga sočivja iu sadja. NOVO! NOVUt l'osiljuiu tmli einnillrtftfiu irnii u« <;i- M^euJ«^ v«»koJ»*U.iii t*te- kl«ulo. (/26-16) Mala oznanila Druškovič Andr. trgovina z ieleznino, okratki, ključarskiini izđelki in materijalnim blagom. Zalog* TBftkoTTstnoga hiinegfa ia kn* hinjskega oroaja. Popolna oprava za neveite. Tućna in cena postrezha. (765-18) Izubijana, Mestni trR 9/10. Seunig J. zaloga usnja, Stari trg, pri-porofia Čast. p. ti. občinstvu in gospodom ćevljarjetn svojo veliko zalogo najfinejdega gornjega nsnja in i/.vratnih podplatov domaće strojarije. Zaloga Čevljarakega orodja in v to stroko »padajućega blaga. ZunMiija naručila iz-vrSujojo se vostno in točno. _____"_____ (867-14) Karinger K. trgovina pri knezti Milofiu v Ljubljani, ustanovljena teta 1837, pripornća svojo zalogo finih galiintorij.skih, tiorim-berških in japonskib umet-nih izrtelkov, ženskcga roč-nega dola, ćipk in raznega blaga za čipkanje. Vsako-vrstnega orožja, pušk, revol-verjov in drugo. NajfinejSih di&av; urodja asa pisanje, ri-sauje, slikanje; pottiih, lov-skiii in angledkih rekvizit za ribiću itd. Vaakovrstne pred-tiskari je za Sivilje in druge. Velika zaloga otročjih igra6. * Zbirka stari«. Narocila izvr-Sujajo se toćno in ceno. , _______ __ (761 18) Fabian J. trgoV' c, Vsilvazorjev trg. pri-poroća svojo veliko zalogu kolouijalnegiL, apecerijakeg* in u)att*rijainega blaga, tinega rnnia, konjaka, likerjev. Pri-stni brinjevec, tropinovec in alivovec je vedrio v zalogi; raznovrntna vina: rnuteraki aaiuotok, uialaga, niiulejra, bordoHux it.il. Prodaja im debelo in drobno. Zunanja narobila izvršujejo no tinhio in ceno. (767-18) Nagy Štefan prej Franco TenVk, Ljubljana, trgovina z želoznino, kuhinjskim in drugim on>d-jem, ki'ivuim, zidarnko-klju-ĆAvnif'urskiui in kovinskim blagom je od dne 1. julija 1891 nadalje ua Valvazorjevem trgu St. 5, V poslopji okrajnega giavar-stva. (tfl.'Mti Cassermann F. kroja6, Šeltmburgove S ulice it. 4, priporoča 9 § se Caatitiui p. n. gg. *** uradnikom za iedelo- P g van je moSkih oblek in r unifonu po najnovej- !• £, Sem kroji. Zunanja na- ■ 9 rotila izvršnjejo ae 3 » točno, vestno in po £, £ niskih cenah. Uzorci J, Jj 80 na razpotago ter FT m se pofiiljajo na zahte- ? " vanjo franko. t768-IM) ~J N.Potočnik krojač, Kongresni trg št. 17, v nunskem poslopji, pri porota se čast. p. d. gg. nradnik om za izdelovanje moških oblek in uniform po najno-vejaotn kroju. Zunanja na* roćila izvršujejo bo tofino, veBtno in po nizkih ceuah. Uzorci so na razpolago ter se posiljajo na znhtevanje franko. Priporoča se tuđi častiti duhovšfiiui za izdelovanje sukenj in talarjev. (812-16) Buggenig J. sodar, GradiAče, priporoča se p. n občinstvu in gg. pi-vovarnarjetn za izdelovanje vsakovratnih v njegovo obrt spadajočih del. Prevzenia tuđi vsa popravila raznih sodov za vino in pivo, ka-tcrn izvršu je toćno ia po nizki ceni. Kupuje in prodaja tuđi novo iu stare vinske aode. (764-18) Steinfeldsko marcno in uležano pivo v sodilt ter izborno pivo v steklenicah > priporoča (845-15) zaloga piva bratov Reininghaus v I'lubljnul, AlAka. Karol C. Holzer Ljubljana, Dunajska cesta xalo|{» špirita, žganja, spe- cerijskega blaga in barv. 8i4-ib) S* vicarija (Pod Tivoli), ^K^'ftJiJ'tS Ljiioljano, duuiačti, tirolska in italijiinHka pristna vina, vi'dno sveže pivo prvih pivovarn, izvrstna kuhinja in točna postrožba. PriporoĆa ae hI. p. n. oboinstvii iu tfg. potovalcuiu (738—181 H. Eder, reatavratfir. Naznanllo. Najuđaneje pod pisani čatt je nainanjati prespofito-vanim p. n. gostom, da bode dalje vodila restavracijo „Pri Solncu". Točilo «e bode: Ko»lerJ«vo marcno piv4»9 li ter SO kr., in naslednja ▼Ina: lllallfeeriko «0, B1b«I|bIk« 40, Iatrako 4O, Doleujak* 4O in itmlljauako a« kr. titer. — Na mnogobrojni obisk vabi najuljudneje z velespoltovanfem (ii5i-3) Eleonora Ana Ehrfeld. KornBuMki živiao-redilni prašek za konje, govejo živino in ovce. Ta praiek rkbi ae ekoro 4O l«t ■ mMjboljMlm ucpehom ▼ Tieli Točjih hloTih, kadar itrin» ne ire, kMtlnr'nlnbo pr«> bnvn, v ■b«l|Ai»ne tnlek« In «ln dn|o krave vee mlrkn; praiek mooii tonolino izilntno nnrnvnu odporlio ■lio proti kućnim bolesnim. Cena '/, skatljica 70 kr., V. škatljice 35 kr. l'ailti je u» KOfe'ijo vamoituo »n»Diko iu lahtoratl je isrecno KwlBrlavii4»m irjjfii kopnllA^ia Topllre ha liolenj- m li oni 7. jednnn nadHtropietn, hUvom, vrtom it.le/.incu do Strafc♦-, oHobito za izvrševanji* Rostilnif.arHkH obrti, ter )« koneeHija za isto že priiiohljena. (117»;—2) Tišti, ki na to reflektuJHin, nuj se v svrho nHtHrir-iiejAih |Kn/.vHrja, Trst. via Molino grande 20. S8T ^-H^2^^^—^—2—1-——li " _" —^ *ty >* ^^p—- *^^^B^J^^B^^BBB^TS^B^B^SSiMJbk BH B^B B^l M V»' Htiine pri meni en lnodroi* iih pitrt-Hih (FVdernmtnitr.u') Ti luodnici ho solidno ji S'vl imjIioljSe tvariiio narejem, iiniijo po 80 dobro vezanih, m<»^»ib pereš i» naj- f| b(>li&o^a bakrem:KH dratu, si» h finim afrikom tapccirKtii in inoftniiu plHtiioiiim II ft cvilhom preoblt-fioiii tor 10—15 let nobenllt poprnv nv zal>t«^ujo. fg^" Pri || 0 niiiciCilib z dcžfle naznani imj se vHnU'i ual.Hii^n» mer« postelje v notranjl U « liUI. ^W — Ako ae torej dobi za U) ^ld. dober tapeciran inodroc na pe- U II roHib, je \v,\h nuumetitiio kupovati malovredne nadotuentke, kateri praveum ua- II jj uicnu, iiUL-ti Uobro posteljo, ne inttrezajo. M |] ANTON OBREZA, tapeetrar v Ljubljani, Šolenhurgove ulice 4. |) i»* linHtnikom liotolov, vil, kopHij in zavodov popunt od oene. \i ---------— —-------------•--------------------------------------n .C£^$&Bliikto&i&&tišti&iL''W ŽifBHtu zitunicu za vmiku poste)jo na- II \\ jšKS&Jii^ iy"^j$^^fir vadne velikoati po *4 iflcl. i>O m«>1<1«»v; ^ lj ^Bfc^^^-^T^ -' -*.*/—&& 7. airikoni tapecirane in a cvilhotn preobličene Ci ^ FRIDERIK HOFFMANN g|i|| urar ^1-4' ; ^jg^^ff Dunajska cesta št. 16 « ^^^^^^ i pr.finroča svojo bogato zalopo AvIcnrNkih žepnlb ur lx %latu, Nrvhrn, tule, Jeklu in nlkelj;* in hicer le dobre do nnjholjge kakdvosti, kakor tuđi vtrnke vrstu MteiiNklli ur in burtlliilkov mi najnižjih ceiinh ter prevzamn i»()|>olno ^Hruncijo. ' . Ispravljanju se izvrštijejo točno in dobro. :rz^ i Najboljše sredstvo za V1 presavijen je j^B vseb m«Hiitli |e«lil, Mtrov« ■■ kakor tuđi za prirejanje Kurjadične 8B omnke je W „Prima švicarska I namizna gorčica1' k I tvrdke (1072-10) |§ L HOFER & Co., Lustenau. JH| " Dobiva se v vaeh "boljilh ipecerljskih In delikatesnih trgovinah. Kakor zmeraj, ^ m^ m* U\fM m samo pri (397—30 fM^sr otrocii vozicki Ant™" °»™zl' a nnin«nf>i«i J v Ljubljani, Šelenburgove ulice štev. 4. !Z-» na]Oene]81 ,^mm—^^m^A—m—mmi^^—mm* Elegantno, Bno tn m.ino bUgo. I ! Bitka pri Kustoci! I i Plastična slika I w | bitke pri Kustoci 1f M v dan 24. 1 unija 1866. leta I *d I * ■j« vidi se vsak dan od 8. ure zjutraj i **n jj^ do 5. ure zvečer | m I v ređutni dvorani. i i SS uH«i—1>> I 2 (Q Uutopiiiim ob delavnikih 2O Ur. za osebo; ob Q m> •»• nedeljah in praznikih 14> kr. fl "* i ■*?$'§ v dan 24. junija 1866. leta. §f> I Najboljše vrste piva vTVrt^BBr 'z združenih pivovarn * jffllP^Sr Schreiner v Gradcu in Hold v Puntigamu jBSBrcBUi priporoča po tovarniških cenah. '^HSJl ■ Zaloga piva (195-35i f^^0^'^fi \lđfrl^ ' prve Graške delniftlce pivovarne :. ^jMj^j M- Zoppitsch :-±x*J*'^ v Kolodvorskih ulicah št. 24 v LJUBLJANI. 0V~ Ifft piimene polzveđbe odgovarja se nemudoma In frankovauo. ~W Izborno marcno pivo v plombiranih steklenicah s patentovanim zamaškom dobiva se vsak dan sveže, '/i litra 11 kr., 1 liter 'JI kr. dobiva se v trgovini s »pecerijskim blagom pri gospć Ivani Kob v Kolodvorskih ulicah 6t. 24. I Lepe I 1 nagrobne venee i ^ po gld. I 80, 2 50, 350, 4 50, 550, 6 50 ^ i trakove za vence 1 J I HENRIK KENDA i ci< Josip Gerdesič, c. kr. okrožne^a sodisča predsed- ^ ^" nik v RudolfovLiii, in Atnalija Gerdešič usojata si spo- ^ ^ ročiti, da se je nj iju ha ^ ^:j z gospodom H^ ^ Karlom Grebencem ft °;53 c kr. sorinijskim pristavom v Kostanjevici JI? c-jjj danes v Rudolfovem poročila. (il90) p> c^ V KrnoU-'oVKM, dnć 29. oktobra 1892. p, 1OO četrtinjakov (1OOO vecler) irega ftptuga leiisa ia proda ^303-1* Anton Gregorič, posestnik in posojilnic-ni tajnik vPtuji. C. in kr. intendancija 3. voja. K št. 8552. iM5fi-i) Izvleček razglasila. C in kr. državno vojno iiiiiii^torstvo uamcrju jeden del potrebšrin na oblačilnili in opravili li predmclih iz usnja za c. in kr. vojsko v letu 1893. dobivati-od malih obrtuiknv. Z ozirom na nalanČneje pokoje /a udelf/.bo pri to) dajatvi opo-zoruje se na razglas, ki je v pnlnem obsegu objavljen v št. 236 z dnć 15. oktobra 1892 tega Časopisa. V Gradci, v oktobru 1892. | Zobni zdravnik iz Berolina | § UNIV. MED § 12D38- tt. JACOBI1 g Stari trg" št. 4 Ljubljana 1. nadstropje g § ordinujo od 9.—12. ure dopoludne in od 2.— 5. ure popoludne; ^ ^ ob nedeljah od 9.—11. ure dopoludne; za siromake ob petkih g I Karl Tili t ljiljani Spitalske ulice št, 10. Velika zaloga (1024-7) V(SOH šolskih potrebščin gospodov učiteljev in profesorjev. Karl Tili v Ijitljani Spitalske ulice št. 10. 1'oivKiin. p«r«Nn , tuA , |»lov«><% Hvliij>iiil<.l, vnrovBvtM) kh nvIuC-iitko, uttpruve »» Hpltifnje tt>iii<-nikov, piiplr k» plMiiiH, broiiove Imrie, l>ronov pruno U. umije iu (ernienl km knjlK*'« kuriuliKtVM tluta, papir «»«l lepcuk«1« kniift-nt« tiut», IcineAki tuš, li«i«p«'ii«ll|*», mavltkl. krlvul|iiuC'rlMlH, trlkotl, poAtev»nkc>, igladlln, barvne Hkrl-ujl«e9 barvul klinvkl, |M'rcsnlce, držala m» pore»»4 p«rt*Mnl n«»*ki, percMul tuli, iuolltv4>iitkl, slatu« ukvljkci lu NrebroMlcoIJko. UhU iu irebniM llutw>, pl»al«, nt»-l»mve w •pi<-«nje |ii«t*lf aeleui volk t«k«»Ć. Karl Tili v Ljubljani Spitalske ulice št. 10, Anib*kn Ritinu, sUlt>di<»' 7.11 ;rnmi, tablete za pumi, herbariji. krnwi>-])i^iie jhimIIo^o, »rt u I u od Utuiriikit, ^osjii pcrt'Hii, škri|»(*mi jum'«'sii, ki^'dii lu'Ia itt harvHHta, dr/ulu za kredo, frtala, crtani listi, hrisalnn «l«*Sf-ici», Iti'isulni ^uiui, pivnik, jnodlu^c /u slikanje, kovinska tintu, milimetarski papir, ^lasben«' nmpe, nalomi «mni, natortii papir za risituje, ni^rivtn'in, hcležnice, buležno tablice, slikarsku ploščiee, Akarjo za papir, leptnka, kleju^ tablu, suhu barvo, prozirno platno, prozoru i papir, ćopiči, port-feljni klinci; prepararijski zvezki, strgalni gumi, ri^ulnice, riHaini o^t'l, risalni čavljifki. -------------------------------------------------------—---------------- Karl Tili v Ljubljani I Spitalske ulice št. 10. ItiMitlu«' hIih*. riHitla, |ire«llo)(« I y.a roinl«* ||iMav«». per«'M» w rondu I piNuvo, Nkriljiiati klinci, Hkrilfu« I ploNČiVi', plHUlll« HIM]»e« plN»llll I papir, itiNttiik«'. HolMk«* torbt>, I s4'pi|tt II u tu, |t'kl«>u» pt>r«kNH, I pr<*«lloi£i* ih ]iokunim> piHUvo, I |MTrHH IH pokollC'UU I»lMUVO, Nill- I tltllUoii, bflu kreda xn tal»lo, [ iio^ii-evke, uiapti su plNauke. I ti lite črn« iu burviiHt«, tiitlut I Kumi, tiiitnl črtiiiki, «rnil4M> I tiutuiki, kvndraiiiM Crtala, rlMHl- I ntki, risarHkl lilolti, rlN»re*kl I |iaplr9 pretilog« m ri«an)e, I ortMlJtt sa rlN.»iije. I DOBRA ŠTEDLJIVA KUHINJA. Dobro £rel>av)janje je nHjbistvonejSi pogoj za telesno zdravje- Z* to »a prtpnrofi* najbolje 9Ii»Kffl-|ev*t ambel« ai» juli«*. — Ča nina* tilovek telca do jedi] hU mn je niott'iia prebavM, poiiiHpji čaSiča bouillonu, ki no prirejn tako, da «e jedna patentovaua W»jcjcl-|«v» JuAuh knplun jednostavno polije z vrelo vod>. — Te kapicu dobe Bt» v vseh likariuih, dro^uerijali, ftpecerijskih in delikatesnih trgovinah za ctMto j»o •> kr. (1(99—& Hagrotne vence in umetne cvetlice ter | trakove za venee ¥ ponuja pf v vsaki poljubili fazoni od najceneje ^T do najfineje vrste (956_45) r J. S. Benedikt Dfcv /tfOv. /IOk /IOk /tfOkv/tfOlvytfOkvytfOfevytfOkv^e mesarski mojster v Ljubljani, poleg mesarskega mostu (v mestni mesnici). Ker so se zadnji čas o mojem obrtu različne, v škodo taistemu L namenjene govorice ra/Orosile, usojam si svojim velecenjenim pre-S^ jeninikonu kakor tuđi slavnemu c. in kr. vojastvu s tem naznaniti^ 1 da so iste neresnične in popolnoma izmišljene. Ob jednem se zahvaljujem za meni do sedaj izkazano zaupa-nje in se priporočam z zagotovilom vest ne postrežbe z najboljsim in najcenejsim mesom tuđi nadalje k mnogobrojnomu obisku. Z najodiienejsim štovanjem Ivan Jager (itbT-3) mesarski mojstev. uUajateli ti odgovor*! urednik: Johip M u 11 i l,»ntnin* in tibk ,N Aro dne Titkarae".