Foštuiua plačana v gotovim LETO LX V Ljubljani, v nedeljo 24. aprila 1932 Štev. 94 Cena 2 Din Naročnina mesečno 2"> L)io za inozemstvo 40 Din — ne-deliska izek ja celoletno % Din, za inozemstvo 120Din Uredništvo je v Kopitar jevi ul. 6/111 Teleloui uredništva: dnevna služba 20^0 — nočna 20%. 2994 in 2050 OVENEC Ček. račun: Ljub* Ijana št 10.650 in 10.34'' za inserote; Sara |evo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011. Praca-Dunaj 24.797 ■ Uprava: Kopitarjeva 6. telefou 2992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po prazniku Pruski duh Do novembra meseca leta 1918. je bila Prusija najbolj reakcionarna država Evrope, ako Rusije in Turčije ne štejemo k našemu kontinentu. Za časa Friderika II. Velikega je bil »prosvetljeni« absolutizem 1'rusije vzor vsem takratnim monarhom in državnikom omikanega sveta. Pruski duh, pruska disciplina in pruski rešpekt pred avtoriteto so do konca minule vojne veljali za nekaj posebnega, edinstvenega in posnemanja vrednega, dasi ideal seveda nikoli ni bil popolnoma dosegljiv. Oboževalci pruskega sistema kajpada niso pomislili, da je v pruski državi avtoriteta bila sama sebi namen, boljše rečeno, sredstvo, da oblast ostane vladajoči kasti, dočim dostojanstvo človeka zahteva, da se podredi državi svobodno in da so vsi zanjo odgovorni, ker vsem kot enakopravnim članom služi in le po njihovem soglasju vlada. Po pruskih pojmih je seveda država bila »vsegamogočni bog«, kakor jo je krstil pruski filozof.,, »Močna roka« — tudi ta pojem je bil izdelan v Prusiji — ni potrebovala soglasja podložnikov, ker se po pruski miselnosti Bamo po sebi razume, da ima, kdor vlada, edini prav. Ako naj red in disciplina pomenita za državo vrednoto, ne sineta biti zgolj zunanja; zgolj zunanji pa je red, če se državljani čutijo samo za objekt vladstva, če nimajo ničesar govoriti in če imajo občutek, da so v vsakem oziru pod varušlvom. Četudi tak red lahko časih ustvari tu pa tam kaj dobrega, pa zavest, da je narekovan, da ga državljani ne soustvarjajo, ne dopušča, da bi se res vko-reninil v srcih, ampak polagoma samega sebe razkraja v popolno anarhijo, ki klije pod tenko površino obstoječih razmer. Pruski red, ki se je poveličeval kot neka samo-vrednota uprav posvečenega značaja, je v resnici bil le orodje, da se ohrani oblast tako zvanega jun-kerstva. To je bil razred večjidel poplemenitenih pruskih veleposestnikov, podoben poljski žlahti, le ne tako nemaren, lahkomišljen in zapravljiv. Pruski junker je bil izvrsten gospodar, ki je pa svoje premoženje iztisnil iz srag in žuljev kmetskega de-iavstva in najemnikov. To so bili pravi robotniki, ki jih je ustava pruskega kraljestva prikrajševala vseh političnih pravic, kakor jih je užival posestnik. Proslula je bila v predvojni Prusiji po treh razredih razdeljena volivna pravica, po kateri je imel velebogataš, ki je bil uvrščen v I. razred, toliko glasov ko 20 državljanov, ki so bili v II. razredu ali ko 10.000 volivcev iz III. razreda, v katerega so bili vpisani netnaniči. Veleposestniškemu plemstvu so bila v praksi pridržana vsa vodivna mesta uprave, ki je enako kakor vojska in policija bila orodje fevdalne samovlade. Tako močno je bilo to plemstvo, da se mu je ludi pruski kralj sam moral uklanjati; znani nemški rek: »Der Konig absolut. solang er unsern VVillen tut«, je bil skovan v Prusiji. Pod krinko najudanejše lojalnosti je pruski junker skrival brezobzirno samovoljnost in pruski kralji so morali sijaj svoje avtoritete kasti zelo drago plačevati s predpravicami, ki so utrjevale položaj junkerstva na škodo ljudstva in države. »Vsegamogočni bog država« je bil goli predmet izkoriščanja za maloštevilno »višjo plast« državljanov. Ker je Prusija imela v bivši nemški monarhiji vodivno vlogo, ki je vrhtega bila tudi ustavnopravno zajamčena, zato je bilo politično življenje vse nemške države prežeto pruskega duha. Vsakokratni predsednik ministrskega kabineta Prusije, koje kralj je bil obenem nemški cesar, je bil obenem državni kancler Nemčije. Na ta način se je vzgajal nemški rod kljub vsemu napoldemokratizmu, ki je vladal v nekaterih nemških državah, v vzorni pokorščini; ideal pruske vladavine pa je bil najbolj vtelešen v kasarni. Pruski »feldvebel« je bil pravi učitelj nemškega naroda, kar se tiče državljanskih dolžnosti in Čednosti. Tudi protestantska cerkev je bila pruski državi in duhu popolnoma zasužnjena, saj so bili piuski kralji »summi episeopi« te cerkve. Šele danes vidimo, kakšno strašno škodo je ta pruska »državljanska vzgoja« nemškemu narodu prizadela. Narod, ki je na polju duhovne kulture najgloblji Izmed vseh, je v političnem oziru po krivdi pruskega duha nedoraščen otrok, brez smeri in metode, brez ravnovesja in brez smisla za pravo formo in to posebno oni del nemškega naroda, ki je neposredno rastel pod vplivom pruske kasarne in pruskega proteslantovskega pastorja. Kakšne zle posledice ima to danes, vidimo na svoje oči na tragičnih peripetijah nemške politične drame po ver-zajskem miru. Naravnost klasičen svareč zgled, kakšne sadove imajo za državljana in državo pruske upravne metode in pruska državoslovna ideologija. Pruskemu duhu se še danes mnogi s spošt va-njem klanjajo. Med njimi je Hitler in pa njegovu stranka, koje nacionalna in državna miselnost razodeva pruski izvor, pozen sad pruske enostranske omejene in brezobzirne oblastiželjnosti, ki deli ljudi v dva razreda, od katerih je enemu po rasi, kastov-skem izboru in sredstvih sile, katero dajeta po^iep po gospodovanju in denar, »providencialno« namt-njena neomejena oblast, drugemu pa istotako robo-vnnje. Ta paganska, človeško dostojanstvo ponižujoča in v nov barbarizem vodeča politična miselnost se danes prav v Prusiji bori z duhom demokracije, krščanske kulture in krščanskega humanizma, da bi zojiel zavladala nad nemškim narodom, ki bi jo zanesel po vsem svetu, kateri se danes meče iz ene skrajnosti v drugo. Jutri se odloči, ali bo n -luška povojna demokracija prestala borbo z duhom preteklosti in iz nje Izšla ali poražena ali pa za vedno okrepljena in poživljena. Značilno je in V3-seii nas, da jo vodi nemški katoliški centrum. VIi v politično zmago pruskega duha v Prusiji oziroma v N:mčiji ne verujemo in smo prepričani, da oe t;e molimo, toda zmaga nemške demokracije pri juti išnjili volitvah za pruski deželni zbor še daleč ne bo pomenila, dn pruski duh ne bo še dalje tio- Danes odločitev v Nemčiji Po predsedniških volitvah nikakih presenečenj - Hitlerjeva stranka najmočnejša v pruskem parlamentu Gerlin, 23. aprila. Jutri se bodo vršile volitve v deželne zibore v Prusiji, na Bavarskem in Virtemberškem, v Hamburgu in Anhaltu. Od 62 milijonov prebivalcev, ki jih šteje Nemčija, odpade na Prusko 38 milijonov, na Bavarsko 7. na VVirtemberško 2.5 milijona, na Hamburg I milijon in Anhnlt 350.000. Ako pomislimo, da l>o volilo okoli 85% vsega nemškega prebivalstva in da uživajo nemške dežele, prave države, tako široko avtonomijo, da vršijo njihovi deželni zbori jx>sle pravih parlamentov, ako je na drugi strani res, da je tisti, ki ima v rokah prusko vlado, gospodar tudi vse Nemčije, potem lahko spoznamo važnost jutrišnjih volitev. Po predsedniških volitvah 13. marca in 10. aprila, ne more prinesti jutrišnji dan nikakega presenečenja. V Prusiji pojde na volišče 19 strank; tudi zdaj se bije glavni boj med dvema taboroma, med zagovorniki sedanje republikanske ustave in parlamentarnega režima, to je med centrumom. socialnimi demokrati, državno strunko in drugimi manjšimi demokratskimi strankami na eni strani in Hitlerjevimi narodni socialisti in Hugenbergovimi na-cionalci na drugi. Hitler in Hugenberg gresta sicer ločeno v volivni boj, vendar bi bila takoj pripravljena slopiti v koalicijo, ako bi jima bila dana možnost, da prevzameta vlado. Dne 10. nprila je bilo oddanih v' pruskih deželah za Hindenburga 53 odst. glasov, za Hitlerja 56.8 odst. in Thiilmanua 10.2 odst. Volivnn borba je bila prekratka, da bi mogle v primeri z rezultati predsedniških \elitev nastopiti jutri bistvene spremembe. Na podlagi števila glasov, ki so bili oddani za Hitlerja pri predsedniških volitvah, hitlerjevci lahko računajo na 150 do 160 mandatov v pruskem deželnem zboru. To se pravi, du bodo Hitlerjevci, ki so imeli doslej samo 7 mandatov, najmočnejša stranka v pruskem parlamentu. Dosedanja vlada se je opirali na krhko večino 230 poslancev (137, socialnih demokratov, 71 poslancev centruma in 22 poslancev državne stranke), medtem ko je štela opozicija 220 poslancev to je 71 nemških nncionalcev Hugen-berg, 48 komunistov, 40 poslancev nemške ljudske stranke in poslancev drugih manjših skupin, med njimi hitlerjevci (7) in krščanski socialci (41. Četudi bi si Hitler priiboril tako veliko število mandatov, kakor računa na podlagi predsedniških volitev, bi v pruskem parlamentu ne imel potrebne večine za vlado, ker ni verjetno, da bi pri tolikšnem nnrastku narodnih socialistov ohranili nemšiki nacionalci, ki so pripravljeni Hitlerja podpirati, dosedanje jKistojanke. Splošno računajo, da bo Hitler pri-moran iskati zaslombo, ne samo pri Hugcnber-gu, temveč tudi pri centrumu. Verjetno je, da bo centrum pristal na sodelovanje s Hitlerjem v upunju, da bo gibanje narodnih socialistov zgubilo na dosedanji udarnosti, ko bo liiuer enkrat prežel tudi vladno odgovornost. V nasprotnem primeru bi ostala na vladi dosedanja vladna koalicija brez prave večine v parlamentu; to bi bila samo poslovna vlada, ki bi ji bile ure štete. Bavarska je najmočnejši tabor Hindenbur-gove fronte, saj je 10. aprila oddala 62 odst. glasov za Hindenburga, 32 odst. za Hitlerja in 5.35 za Thiilmannn. Po vsej verjetnosti bo sedanja koalicija med bavarsko ljudsko stranko in ccntrumom ostala tudi po volitvah na vladi, ker so katoliške stranke tako dobro organizirane, da bodo gotovo ohranile dosedanjo moč. Bavarska ljudska stranka že delj časa kaže nenavadno žilavost proti narodnim socialistom in j je za socialisti prva v Nemčiji začela odločno I borbo proti Hitlerju. Dobrodejni učinki te bor- be so sc pokazali že tO. aprila. Dejstvo je, da tiči skrivnost naglega razvoja Hitlerjevega gibanja v sistematično organizirani propoganoi, ki traja že \ leta in razpolaga z ogromnimi denarnimi sredstvi; na drugi strani so se demokratske stranke prepozno zbudile. Prav tej okolnosti pripisujejo Hitlerjev uspeh v Vzhodni Pruski, ki so jo druge stranke doslej zanemar jale. Na Virtemberškem je položaj približno takšen, kakor na Bavarskem. Pri zadnjih volitvuh je bilo oddanih zn Hindenburga 897.000 glasov, za Hitlerja 416.000, za Thiilmannn 208.000. Katoliška stranka si je tu zelo utrdila svoje postojanke in zanjo ni nevarnosti, dn bi jutri kaj utrpela. Na vladi jo konlicija med centrumom z nemškimi nacionalci, državno stranko in nemško ljudsko stranko. Nemški nacionalci so 10. aprila volili za Hitlerja, vendar po jutrišn jih volitvah ne pojdejo iz koalicije. Zato se položaj vlade f»o volitvah ue bo izpremenil. Terorizem faš's(ov Koln, 23. aprila, tg. Včeraj popoldne je priredil v Kolnu shod voditelj socialnih demokratov Wels. Po shodu se je sestal v neki gostilni s podpredsednikom vlade in z nekaterimi prijatelji. Ob dveh zjutraj pa so napadli to gostilno narodni socialisti. Eden izmed njih je udaril VVelsa po obrazu, neki drugi pa je prisotnemu policijskemu predsedniku vrgel v glavo steklenico. Policijski predsednik je bil precej ranjen in alarmiral poli. cijsko stražo. Wels pa je precej poškodovan v grlu, tako da govori le težko. Predsedništvo socialdemokratske stranke je zato poslalo brzojavko Hin-denburgu in pristojnim oblastvom države in Prusije, s katero prosijo, da se storijo odločni korala proti terorizmu naroduih socialistov Boj za Dunaj 24. april » dan važnih odločitev Dunaj. 23. aprila. Zadnje dni pred volitvami se je volilni boj precej poostril in zahteval je tudi človeške žrtve radi spopadov med hitlerjevci in socialisti. Najostrejša je borba na štajerskem, deloma tudi na Nižje Avstrijskem, medtem ko je potek na Solnograškem in Koroškem dokaj mirnejši. Glede Dunaja samega ne more biti dvoma, da bodo socialni demokrati še nadalje gospodarji mesta. Četudi bi število njihovih glasov znatno nazadovalo, imajo v občinskem odboru tako močno večino, da jih ne more iz njega izriniti nobena stranka. Doslej je bilo v odboru 12C starešin. Nedavno pa je bilo to število znižano na 100. Od 120 mandatov je odpadlo 78 na socialne demokrate, 40 na krščanske socialce in 2 na velenemce. Pri zadnjih občinskih volitvah so krščanski socialci in velenemci nastopili s skupno listo, zdaj gredo krščanski socialci samostojno na volišče. Na podlagi dosedanjega številčnega razmerja, bi imeli v občinskem odboru, ki bo štel 100 starešin, socialni demokrati 65 mandatov, krščanski socialci 33 in 6 mandat katera druga manjša stranka, bržkone velenemci. Položaj krščanskih socialcev ni lahek, ker so ti že delj časa na vladi vse države in nosijo odgovornost v izredno težkih gospodarskih razmerah. Socialni demokrati bodo zgubili mnogo glasov v prid komunistom. Bistvenih sprememb pri upravi dunajske občine ne pričakujejo. Sestanek Tardieu-Briinmg Državnika sta z razgovori zadovoljna Pariz. 2S. aprila, tg. Listi obširno pišejo o vče-rajšniih sestankih Tardieuja z dr. BriVningom ter izjavlja Tardieu k temu v »Petit 1'arisien«, da ni bilo vprašanja, o katerem ne bi bila razpravljala. List dostavlja, da sta lahko obe strani povsem zadovoljni radi prisrčnosti in odkritosti razgovorov. Stališči obeh vlad sta povsem razčiščeni in je v bodoče izključeno vsakršno presenečenje iz obeh taborov. »Journal« obžaluje, da se zaradi volitev v obeh državah ni moglo priti takoj do vidnih rezultatov. Dr. Brtining je izjavil, da Nemčiju ne more več plačevati. Tardieu je odgovoril, da se Francija ne more končnoveljavno odreci reparacijam, dokler ima obveznosti nasproti Ameriki. Francija pa je pripravljena razpravljati o vsakem moratoriju in o vseh možnih aranžmanih, ki bi dovoljevali odbitke v največji meri. Čuje se, da =e je med obema doseglo tudi zbližanje v donavskem vprašanju. Dr. Briining je izjavil Tardieuju, da njegov donavski načrt rešuje to vprašanje samo s finančne strani brez ozira na gospDdarske in trg,-politične razmere, na kar je Tardieu odgovoril, da nikakor noče prezreti tesne gospodarsko solidarnosti med podonavskimi državami, Nemčijo in pa Italijo. Listi niso posebno zadovoljni s potekom ženevske razorožitvene debate. »Echo de Pariš« cb-žaluje, da so Francijo potisnili v defenzivo in da Amerika, Anglija, Italija in Nemčija kar z zasme-hom in zaničevanjem pobijajo frnneoskj načrt medna rod ne vojske. Tardieu je že odpotoval iz Ženeve v svoje volivno okrožje Belfort, Dunajska vremenska napoved: Nocojšnjo noč bo najbrž deževalo, jutri, v nedeljo pa bo izpre-menljivo in hladno vreme, ki so bo potem zopet poslabšalo. val kulturne miselnosti nemškega naroda. Teta gotovo je. da bo zmaga nemških demokratičnih strank v Prusiji zelo oslabila udarno silo povojiK .•eakcile. da bo nemški narod polagoma popolnoma ozdravel in da bo ta razvoi očistil Evropo pruskega duha. Vzhodno evropska konferenca Pariz, 23. aprila, tg. Posebni poročevalec »In-transigeanta« poroča iz Ženeve, da se bodo razgovori o podonavskem vprašanju, ki so bili v i Londonu prekinjeni, nadaljevali vendar pa v razširjenem okvirju namreč kot vzhodno - evropska j konferenen, kalere bi se imele udeležiti razen Romunije, Jugoslavije, Avstrije in Madjarske tudi Turčija, Bolgarska in Grčija. Ta konferenca se nikakor ne bo sestala pred lozansko reparacijsko konferenco. Dalje je mogoče, da bodo zavezniki in j tudi nemški delegati predlagali ameriškim Združenim državam, naj se Hoovverjev moratorij podaljša do 1. julija 1931, ker pred ameriškimi vo-i litvami predsednika ni nobene možnosti, razpravljati z Ameriko samo. Razorožitvena konferenca bo zopet odgodena Pariz, 23. aprila, tg. Kakor poroča >Newyork j Herald« v svoji pariški izdaji, je včeraj Stimson | poslal evropskim delegatom razorožitvene konfe-; renče zelo kategoričen opomin, da ameriški narod, i Če bi ženevska konferenca ne rodila nič pozitiv-| nega, ne imel nobenega velikega zaupanja več v sposobnost evropskih držav, rešiti reparacijsko vprašanje in druge probleme. Žonova, 23. aprila tg. Seja predsedništva razorožitvene konference, ki je bila določena na danes dopoldne, je bila nenadoma odgodena na ponedeljek, očividno zato, ker se med člani predsedništva še ni mogel doseči še noben sporazum o odgoditvi bodočih političnih debat v glavni komisiji za 14 dni. Tardieujeva želja, dn bi ga sedaj v njegovi volivni propagandi ne molili preveč, in seveda tudi želje mnogih drugih delegatov, da bi počakali na politično razčiščenje v Franciji, kjer je izid volitev popolnoma negotov, so gotovo glavni motiv za nameravano odgoditev raz/prave o organizaciji mira. rexhibna polt ako rabiš dnevno ELI D A CREME de chague heure Spremembe v učiteljski službi Bel(jrnd, 23. aprila. 1. Napredovali so v 9. položajno skupino: Kolež Elizabeta, Šmarje pri Jelšah; Kune Vinko, učitelj v Motniku; Dolenc Matilda, Rorce; Jangl Franc, Apače; Bregar Ivan, Izlake. V 8. položajno skupino: Primožič Terezija, Sorica; Fatur Josip, Dobrava pri Ljubljani; Pod-; vršnik Anion, Maribor; Mozetič Gabrijela, Pričeci; Kavs Marija, Laško; Kramberger .loško. Murska | Sobota; Križman Angela, Gornja Ponikva; Gornp Celestin, Senovo; štekolj Alfred. Bočna; šelinc I Marija, Št. Pavel pri Celju; čuk Vladislava, Gro-■ suplje; čuk Frančiška, Radeče; Hudales Jadviga, Šmartno pri Gornjem gradu; Klemene Franc, Sev-nica-Brežice; Krašovec Danica, Vitanje; Jančigoj Stanislava, Sevnica-Brežice; Justin Marija, Murska Sobota; Zupane Frančiška, Črnuče; Krom Milan, Babno polje; Večko Filip, Dolnja Lendava; An-drejka Katarina, Rove; Golja Marija, Prevalje-Dravogrnd, Lorger Vid, Šmarje pri Jelšah; Viher Ana, Zidani most; Arko Marija, Ribnica; Krabelj Marija, učiteljica otroškega vrtca, Maribor; Jur-janoviČ Josipina. Šmartno pri Ptuju; Jesili Štefanija, Maribor; Šctanc Marija, Trbonje-Dravograd; Podboj Marija, Ljubljana; Pavlic Iva, Keblje; MIha vec Josipina, Rakek; Podmelik Marijan, Cr-venka. Zagrebška vremenska napoved: Jasno, malo oblačno, toplo in stalno. Stran 2t> ^SLOVENEC-;, dne 2-1. aprila 1932. Štet. 94 Političen blok ob Črnem morju? Belgrad, 23. aprila. 1. V političnih krogih nocoj zelo komentirajo vest, da potuje turški zunanji minister na daljši obisk v Moskvo. Tevfik Ruždi bej je bil v Rusiji šele preteklo jesen, nato jo skoroda vedno potoval po Evropi iz enega mesta v drugo ter so ustavil dvakrat dalje časa v Sofiji in gre sedaj zopet v i>osete k Sovjetom, kakor da bi šel poročat sovjetskemu komisarju za zunanje zadeve. Vedno bolj prihajajo na dan obrisi nekega bloka, katerega ustvarja Rusija s pomoč,jo Turčije ob obali Črnega morja. Razgovori, ld se bodo vršili v Moskvi tekom štirih tednov, katere bo Tevfik Ruždi bej prebil v Rusiji in pri katerih sta baje zelo interesirana italijanski in angleški poslanik, se bodo zaključila s podpisom nekega do- kumenta, kateremu bo menda priključen tajni protokol o razdelitvi oboroženih sil v Črnem morju. Nedavno je Sovjetska Rusija ponujala soudeležbo tudi Romuniji, ki pa na to ni pristala. Blok se bo izvršil brez nje, tako domnevajo tukaj. Posledice diplomatske aktivnosti na evropskem vzhodu bodo brez dvoma vplivale tudi na razorožitveno konferenco kakor tudi na razgovore o organizaciji Podonavja. Belgrad, 23. aiprila. tg. Iz verodostojnih krogov poročajo, da sta sc ustanovili dve novi komunistični propagandni centrali, ena v Podkarpatski Rusiji, druga v Bratislavi. Komunisti hočejo, tako ugotavljajo tnkaj, od blizu zasledovati razvoj podonavskega vprašanja. Novi trošarinski predpisi Izpremembe in dopolnitve zakona o državni trošarini, so stopile v veljavo 20. t. m. V informacijo navajamo najvažnejše izpremembe: Tretji odstavek čl. 23 zakona o državni trošarini se izpremeni in glasi: Za zavarovanje državne trošarine na blago v trošarinskih skladiščih služi samo trošarinsko blago, razen tega pa je lastnik skladišča odgovoren z vso svojo imovino. Vino Točka 4 čl. 72 zakona o državni trošarini je popolnomu nova. Na vino, uvoženo iz inozemstva, se bo pobiralo na račun državne trošarine in banske trošarine za 100 1 2C0 Din, na žganje, uvoženo iz inozemstva, pa za vsako hektolitrsko stopnjo po 20 Din na račun državne in banovinske trošarine. Državna in banovinska trošarina na vino in žganje, se bo v notranjem prometu kraljevine pobirala samo od točilcev pijače, na drobno, ter od točilcev iz četrte opombe k tar. št. 62 zakona o taksah, in sicer v dvo mesečnih obrokih vnaprej pri pristojnih davčnih upravah, in sicer: 1. V Belgradu in Zagrebu 10-kratna višina odmerjene takse iz prve kategorije tar. št. 62 zakona o taksah, to je: prva skupina 30.000, druga 20.000, tretja 15.000, četrta 10.000 Din. 2. V Ljubljani, Mariboru, Subotici, Novem Sadu, Osjeku in Sarajevu 8-kratna višina odmerjene takse iz prve kategorije tar. št. 62 zakona o taksah, to je: prva skupina 24.000, druga 16.000. tretja 12,000 in četrta 8.0C0 Din. 3. V mestih, ki imajo več ko 20.000 prebivalcev, 6-kratna višina odmerjene takse iz prve kategorije tar. št. 62 zak. o taksah, to je prva skupina 18.000, druga 12.090, tretja 9.C00 in četrta 6.000 Din. 4. V mestih od 10 do 20 tisoč prebivalcev štirikratna višina odmerjene takse iz druge kategorije tar. št. 62 zakona o taksah, lo je prva skupina 8.000, druga skupina 6.000, tretja 4.000, četrta 2.400 Din. 5. V mestih od 5 do 10 tisoč prebivalcev trojna višina odmerjene takse iz druge kategorije tar. št. 62 zakona o taksah, to je: prva skupina 6.000, druga 4.5C0 Din, tretja 3.000 in četrta 1.8C0 Din. 6. V mestih pod pet tisoč prebivalcev dvojna višina odmerjene takse iz- druge kategorije tar. št. 62 zakona o taksah, to je: prva skupina 4.000, druga 3.000, tretja 2.000 in četrta 1.200 Din. 7. V vaseh, ki imajo več ko pet tisoč prebivalcev, štirikratna višina odmerjene takse iz tretje kategorije tar. št. 62 zakona o taksah, to je: prva skupina 6.090, druga 4.0S0, tretja 2.400 in četrta l.£00 Din. 8. V vaseh od 2.500 do 5.000 prebivalcev trojna višina odmerjene takse iz tretje kategorije iz tar. it. 62 zakona o taksah, to je: prva skupina 4 503, druga 3.090, tretja 1.8C0 in četrta 1.200 Din. 9. V vaseh pod 2.500 prebivalcev dvojna višina odmerjene takse iz tretje kategorije tar. št. 62 zakona o taksah, to je: prva skupina 3.000, druga 2.0C9, tretja 1.200 in četrta 800 Din. Kdor bi brez pravice do točenja začel točiti pijačo, ne da bi poprej plačal znesek, predviden kot državna in banovinska trošarina, se kaznuje s trojno višino trošarinsko takse za kazen, da ni plačal državno in banovinske trošarine, Plačanje te globe taki osebi še ne da pravice do točenja, dokler za to ne dobi potrebnega dovoljenja in dokler ne plača trošarinske takse. Prodaja vina v zaprtih steklenicah. Špecerijske in druge trgovine, ki prodajajo vino in žganje v originalno zaprtih steklenicah, plačajo državne in banovinske trošarine: a) v Belgradu iu Zagrebu po 6.000 Din letno, b) v Ljubljani, Mariboru, Osjeku, Sarajevu, Novem Sadu in Subotici po 4.000 Din letno, c) v krajih, ki imajo več ko 20.000 prebivalcev, po 3.600 Din letno, d) v krajih do 20.000 prebivalcev po 12.000 Din letno, Ti zneski se morajo plačati trimesečno vnaprej pri pristojni davčni upravi, ki izda o tem poročilo. Kdor začne prodajati vino in žganje brez prijave in brez plačila te takse ali pa ne plača o pravem času zahtevane vsote, se kaznuje z globo v višini enkratnega neplačanega zneska. Producenti. Pridelovalci, ki prodajajo vino in žganje lastnega izdelka in z lastnega zemljišča po svojih vaseh od 5 1 navzgor naenkrat, se ne smatrajo za točilce na drobno ter ne plačajo tro*arine in takse, Ti smejo prodajati tudi na veliko zunaj svojega kraja, in sicer vino v količinah nad 50 1, žganje pa v količinah nad 25 litrov naenkrat brez trošarine in točilne takse. Spomladni Zagrebški sejem 23 IV —2 V 1932 IX. Razstava avtomobilov. XVII. Poljedelski sejem. Sejem lotnih in športnih potrebščin. II. Dražba volne. II. Razstava kaktej in evetja. Turistorska razstava. Higljenska razstava. — 23.-20. aprila: Razstava perutnine in kuncev. 30./1V.—l./V. III. Razstava psov. Z nabavljeno potno legitimacijo Zagrebškega sejma na jugoslovanskih železnicah brezplačni povratek, v sosednih državah 25—30% popusta. na jadranskih parobrodih višji razred za nižjega. Legitimacije se dobivajo v vseh večjih krajih, ali pa se naročajo pri upravi Zagrebškega sejma. Od pobranih zneskov za državno in bano-vinsko trošarino se izroči 50% pristojni banski upravi, ostanek pa pripade državi, na področju mestu Belgrada pn občinam. Točilcem pijač nit drobno, ki ne plačajo odmerjenega zneska na račun državne in banovinske trošarine najmanj za 2 dvomesečji, sc vzame pravica do točenja. Zasebna trošnrinska skladišča za vino in žganje se z 20. aprilom t. I. odpravijo. Vino in žganje, ki se dobi v skladiščili, sc ne sme prodajati dotlej, dokler lastnik, ki šc nima pravice do točenja, no dobi točilnega dovoljenja. Skladiščne knjige se morajo zaključiti 20. aprila in jih poslati oddelku v cenzuro. Povračila trošarine. Plačane državne in banovinske trošarine nn vino in žganje, ki se dobita v zalogi pri točilen pijač dne 20. aprila 1952, se na prošnjo točilen pijač vrnejo. Prav tako se vrne tudi banovinska trošarina, plačana na dobljene zaloge vina in žganja. Manj ko 20 litrov vina in manj ko 10 litrov žganja ne pridejo v poštev. Registri odnosno trošarinske knjige točilcev pijač se morajo zaključiti 20. aprila t. I. Na podlagi dobljenih zalog, navedenih v knjigah, se morajo točilci obvestili, da smejo zahtevati vračilo plačane trošarine s pismeuo' prošnjo brez takse do 20. maja t. 1. Za vračilo državne trošarine na vino in žganje se mora protšnja poslati finančni direkciji za vračilo banovinske trošarine pa pristojni banski upravi. Žganje in vino, ki je 20. aprila na potu, se oprosti plačila državne in banovinske trošarine in od tega dne dalje točilci pijač ne bodo vodili seznama o nabavljenih in potrošenih količinah alkoholnih pijač. One 20. aprila t. 1. izvrše davčne uprave zadolžitev vseh točilcev pijač na svojem področju ■z, določenimi zneski na račun državne in banovinske trošarine za ostala dvomesečja 1952, in ta zadolžitev ostane v veljavi dotlej, dokler traja odmerjena ločilna taksa. ,, Razvrščanje točilcev pijač v posamezne .skupine na račun državne in banovinske trošarine sc mora izvršiti na podlagi izvršene razvrstitve točilcev pijač po skupinah točilne takse tako, da vsak točilec pride v isto skupino, v katero je določen tudi po točilni taksi. Točilci pijač iz četrte pripombe k tar. št. 62 taksne tarife se razvrste v skupine pokrajin, v katerih bivajo, tako tla tisti, ki plačajo točilno lakso 3000 Din nn leto, pridejo v prvo skupino za dotični kraj. Tisti, ki plačajo točilno takso 2000 Din na leto, pridejo v drugo skupino, tisti, ki plačajo točilno takso 1"00 Din na leto. pa so dele po prometu v tretjo in četrto skupino za dotični kraji Za to prvo odmero trošarine po tem zakonu je glede krajev in števila prebivalstva merodaj-no zadnje ljudsko štetje. Vsi prestopki z žganjem in vinom se opro-ste, te sc vino in žganje potrošita do 20. aprila t. 1.. drugače se ne pobere niti redna trošarina. Prestopki, ki še niso razjasnjeni, se tudi ne bodo razjasnili, tisti, pri katerih jc sklep že storjen, a še ne izvršen, se ne izvrše. Opozarja se, da abolicija ne velja zn prestopke, storjene s pridelovanjem žganja iz. žita. in zato se moro io denarne globe, prisojene za te vrste prestopke, plačati, ker se obolicija nanaša samo na žganje, izdelano iz sadja. Ekstrakti. Poeenši z 20. aprilom t. 1. znaša državna trošarina nn okstrakte, esence in eterskn olja z alkoholom 3000 Din na 100 kg. špirit. Državna trošarina na špirit in vse špiritu-oze znaša od 20. aiprila t. 1. 24 Din na hektolitrsko stopnjo, ne glede na to. ali je špirit izdelan v kmetsikih ali pa v industrijskih tovarnah za špirit Vode odtekajo Belgrad, 23. apr. 1. Z današnjim dnem lahko rečemo, da so poplave, ki so trajale nad dva meseca in ki so poslale pogubonosne zadnje tri tedne ter so dosegle svoj višek 22. aprila, prenehale biti nevarne. Iz vseh krajev so danes prišla poročila, da vode padajo. Poplave so nastale radi velikanskih množin stajanega snega, ki je vodo tako pomnožil, da jo struge niso mogle več sprejeti. Nevarnost bi bila manjša, če bi bila Donava v stanu prevzeti vodovje njenih dotokov. Tudi struga Donave je bila prenapolnjena in je polisnila vodo nazaj po Sremu in Banatu. Nevarnost je sedaj prenehala. Po nekaterih sektorjih je voda padla tekom noči za celega pol metra. V Belgradu se je voda že umaknila z ulic in ludi že iz nižjega dela mesta. Glavni problem bo obstojal zdaj v tem, da se prepreči razširjenje nalezljivih bolezni, kajti vsi vodnjaki so polni nezdravih nilakuž in vsi odtočni kanali so zamašeni, kajti voda je nanesla velikanske množine napol gnile nesnage po vseh poplavljenih pokrajinah. Največjo pažnjo bo treba posvetiti čiščenju vodnjakov, da prebivalstvo, ki se je komaj rešilo iz valov, sedaj ne zboli vsled pomanjkanja zdrave in čiste pitne vode. V poplavljenih krajih izjavljajo danes, da se bodo vse vode tekom desetih dni zlile nazaj v svoje struge ter da bo po Sremu in Banatu ter Mačvi v štirinajstih dneh zavladalo zopet prejšnje življenje. Stanje italijanske armade Poročilo vojnega ministra Itim, 23. aprila, ž. Italijanska zbornica je odobrila proračun vojnega ministrstva. Vojni minister Gazzera .je v svoji končni izjavi opisal stanje italijanske vojske in naglasi!, tla so ta organizacija izpopolnjuje z majhnimi finančnimi sredstvi. Zadnja leta je bilo mnogo storjenega v tem praven. Sedanji proračun ni prekoračil proračuna preteklega lete. Stroški za vojsko na kopnem so se do- ločili milijardi 478 milj. lir. Tekom loga iela se bodo vršili veliki vojaški manevri v »overiti Italiji, in sicer v področju Marca "n Tosecnn. V manevrih bodo sodelovali tudi rezervi*!!. Pez.orvni častniki bodo pozvani, da se udeleži ja rvM^lh tečajev, ki se bodo vršili v jeseni in pozimi. Vojaški manevri v preteklem letu so pokazali dobre re-zultate. Z redno vojsko je sodelovala ludi fašistična milica. '1 o leto se bodo vršile vaje za obrambo Rima pred zračnimi napadi. Do sedaj je bila organizacija obrambe civilnega prebivalstva pred zračnimi napadi poverjena notranjemu ministrstvu, zdaj pa jo jc prevzelo v roko samo vojno ministrstvo. Italijanska vojska razpolaga z modernim orožjem. Toda tudi staro puško in mitraljezi sc 1:1.ko uporabijo. Artiljerija je popolnoma prenovljena. Zvišano je tudi število prevoznih sredstev. l)qla ua utrditvi mej so izvršena Iako, kakor zabavajo krajevne razmere. Vojaški novinci so pohlevni in prihajajo vedno na pozive. Gazzera jo Na špirit, uvožen iz inozemstva, se plača za hektolitrsko stopnjo 24 Din. Dodeljevanje kontingenta špirita kmetskim in industrijskim tovarnam špirita nad dosedanjim kontingentom določi finančni minister z, odobritvijo ministrskega svetu. — Presežki proizvodnje poljedelskih kontingentov nneha delavce z ženami in otroki v skrajno bedo, kak je kriv nečloveškega početja in vzbuja s tem v revežih najgloblje nagone obupancev. Tako po- četje bi ne bilo niti v korist podjetju. Z ozirom na to strašno silo in bedo roti knezoškof dr. R o ž m a n odločujoče, naj varujejo nedolžne otroke, naj preprečijo redukcije, ali pa •— če jih gospodje ne morejo preprečiti — izvedejo vsaj na najbolj socialen in človeški način in naj se najprvo zavarujejo družine. Knezoškof roti k takemu ravnanju kot človek in škof v imenu Boga in človečanstva. Podobno pismo je knezoškof poslal tudi g. banu. Obenem je knezoškof dr. R o ž m a n za Zagorje, ki spada pod ljubljansko škofijo, napisal kratko pismo, ki bo jutri prebrano vernikom s prižnic. S tem odločnim korakom je predstavnik katoliško cerkve iznova pokazal, da katoliška cerkev ščiti siromake, ponižane in'razžaljene. Naj bi glas našega knezoškofa ne ostal glas vpijočega v puščavi! To želimo v interesu svojih delavskih bratov in v interesu slovenske domovine! AngeI varuh s kolodvora Važnost in uspeh kolodvorskega mi sifona Ljubljana, 23. aprila. Vsak dan pridrvi na ljubljanski kolodvor na desetine vlakov, s katerih se vsipajo trume potnikov. Prav tako odhajajo desetine vlakov na vse strani, v katerih se odpeljejo nešteti na vse strani. Ni majhen trušč, ki viada na tem križišču železnih cest. Moderna tehnika in civilizacija sta poskrbeli, da se človek more peljati udobno in brez skrbi. Za vse je preskrbljeno. Tudi za tiste majhne Želje, ki zrastejo v srcu človeku, ki je na potovanju. Ob vlakih ponujajo pomaranče, kruh in druge mrzle jedi, kdor hoče, si lahko privošči piva, cigaret in tudi dnevnik, ki ga najraje čita. V vsem tem živahnem vrvenju pa ostane večinoma človek človeku tuj; vsak se z lastnimi komolci rine skozi gnečo, vsak hiti svojo smer. Kaj dela bližnji, ni nikomur mar, pa naj si bo potreben pomoči ali sveta: Pomagaj si sam. je geslo in kdor si ne zna, naj ostane doma. In vendar mora često potovati tudi človek, ki ni navajen čudnega vrveža ljudi in množice vlakov, človek, ki si v tem hlastanju ne ve in ne more pomagati. Zlasti zapuščena so dekleta z dežele, ki jim vrh tega groze še vse druge nevarnosti, pa naj si bodo skrite pod krinko prijaznega in postrežljivega sopotnika. Zato ni čudno, da so v drugih državah, zlasti v Franciji, Švici in Nemčiji že zdavnaj organizirali tako zvane kolodvorske misijone, ki opravljajo krščansko delo usmiljenja s tem, da pomagajo bližnjemu na potovanju iz stisk in nezgod s svetom in pomočjo. Ta ustanova se je v inozemstvu že tako obnesla, da je po večjih kolodvorih v tujini kolodvorska pomočnica mi-sijppa prav tako znan pojav, kakor stražnik ali pa »prevodnik, samo s to razliko, da je gotovo še bolj priljubljena pri vseh, ki na svojem potovanju potrebujejo pomoči in zaščite. Nepotrebno bi bilo utemeljevati potrebo kolodvorskega misijona pri nas v Ljubljani. Saj prihaja vedno lepo število nesamostojnih, zlasti deklet v mesto z dežele, ki življenja v mestu ne poznajo in ki tudi ne poznajo vseh neprijetnosti, ki se jim lahko pripete, in tudi drugi, ki samo potujejo skozi Ljubljano in čakajo samo na zvezo z drugim vlakom, ali prenoče v Ljubljani, bi prav radi sprejeli kak dober svet ali primerno zavetišče. Zato prav od srca pozdravljamo akcijo slovenske krščanske ženske zveze, ki je ustanovila poseben odsek kolodvorskega misijona. Ze od leta 1929 je Slov. kršč. ženska zveza delala na tem, da ustanovi kolodvorski misijon, ki bo zlasti služil zaščiti katoliških deklet in mladine ter pomagal potnikom s potrebnimi pojasnili. Letos je Slov. kršč. žen. zveza to tudi izvedla in kolodvorski misijon že prav uspešno deluje. Misijon ima svojo pisarno skoro nasproti kolodvora v palači Vzajemne zavarovalnice in posluje popolnoma brezplačno. V ozki zvezi je s posredovalnico in zavetiščem Poselske zveze v Marijinem domu, kamor v mnogih slučajih pošilja dekleta, ki prihajajo v Ljubljano brez določenega načrta ter iščejo službe. Vse oblasti, zlasti pa policija in železniška uprava so z veseljem pozdravili to novo ustanovo, ki vrši tako nalogo, ki jo niti policija, niti železniška uprava sami ne moreta izvrševati, kljub temu,, da je prav tako važno. Sicer nima kolodvorski misijon doslej nikakršnih rednih dohodkov in je njegovo poslovanje omogočeno le s prostovoljnimi prispevki zlasti članic Slovenske kršč. žen. zveze, ki tudi upravljajo vse potrebne posle v kolodvorskem misijonu brezplačno. Edina nastavljen-ka je pa kolodvorska pomočnica, ki ima službo ves dan od 7 zjutraj do 10 zvečer. Kolodvorska pomočnica je prav za prav angel varuh na kolodvoru — dekle z odprtimi očmi, ki mora vse videti in vse opaziti. Vsak dan prihaja redno k vsem prihajajočim in odhajajočim vlakom in išče med množico takih, katerih obraz priča, da si ne morejo in ne znajo sami pomagati. Ima tudi svoje znamenje, na rokavu namreč nosi širok bel pas, ki je predeljen z rumenim poljem. To je mednarodno znamenje vseh kolodvorskih misijo-nark po vseh državah. Zato ni čudno, če jo tuji potniki mnogo hitreje opazijo, kakor pa domači, ki mnogokrat ne vedo, kakšen posel ima ta novi »reditelj«, ki ima na rokavu trak z napisom »kolodvorski misijon«. Kolodvorska pomočnica nadzira tako s svojim budnim očesom prihajajoče in odhajajoče. Posebno pozornost pa posveča dekletom in ženam, ki prihajajo same, mladini in starejšim ljudem. Slepcem pomaga izstopati in vstopati, bolnikom, zlasti materam z otroki pomaga, da ne zgu-be drug drugega itd. Mnogokrat poseže vmes z odločno besedo in nastopom in tako reši neprijetne položaje, ki bi mogoče za kakega neprevidnega dekleta postali usodni. K nobenemu vlaku tudi v Ljubljani ne gre zastonj. Povprečno vsak dan pa odpošlje najmanj po eno dekle posredovalnici ali pa v zavetišče Poleske zveze. Vse to zastonj, samo da se ne izgubi v nevarnem mestu duša. V kratke mbodo po večjih postajah Slovenije nabiti belo-rumeni letaki kolodvorskega misijona, ki bodo opozarjali potnike, da imajo na ljubljanskem kolodvoru prijatelja, ki jim bo rad nesebično pomagal in svetoval. In takrat bo imel angel varuh na kolodvoru še več dela, po širni Sloveniji pa vedno več iz dna duše hvaležnih src. Dve pismi iz Rusije Ljubljana, 22. aprila. Pred časom smo priobčili zanimivo pismo, katero je prejela znana slovenska kulturna delavka od Slovenke, ki je poročena v Rusiji. Na to pismo je plemenita gospa odgovorila in poslala v Rusijo svojim varvancem tudi živil. Na to pismo in poši-ljatev je sedaj prejela iz Rusije naslednji dve pismi, ki ju priobčujemo: Selo..., 13. marca 1932. Velečastita naša botra! Prav prisrčno Vas mi vsi štirje pozdravljamo ter se Vam iskreno zahvaljujemo za pismo, ki nas je vse potolažilo v naših težavah. Posebej pa se zahvalimo še za prijazno sliko, ki je res zanimiva. Prekrasna slika je, spomin zadnje večerje. Vaše pismo eem prejela 4. marca, a odgo/ora zalo nisem takoj pisala, ker sem čakala, da bo med tem mogoče prišla poŠiljatev. Pa do danes še ni nič slišati. Tukaj imamo še vedno hudo zimo. S5e danes je skoraj ves dan in včeraj vso noč snežilo, pa je še starega snega polno in so ceste povsod za metene. Tudi precej mrzlo je še. Pomlad je najbrž še daleč od nas. Zelenja ne bomo še skoraj videli. Cvetic pa še veliko manj. Naš Trofimček je zapustil šolo, v katero je pohajal v sosednjo vas, ker je v naši vasi samo štiri-razredna šolo, on pa hodi že v peti razred. Obuvalo ima zelo slabo in tudi obleko, zunaj pa je velik sneg, da ga komaj gazi. Fant pa je zelo slab. Doma nimamo da bi se česa tečnega najedel. Tudi kruha že davno nimamo. Pa tudi tam ne dajo nič drugega ko kupico čaja, drugega pa čisto nič ne. Približujejo se spet slovesni prazniki. Veselo Alelujo želimo Vam vsi, da bi jo prav veselo obhajali in srečni in zdravi dočakali. Spominjajte se tudi nas, ki Vas želimo vsaj v duhu spremljati pri procesiji pri Gospodovem vstajenju. Pravoslavni bodo letos zelo pozno obhajali te praznike; kajti danes je tu še mastna nedelja, od jutrišnjega dne pa se tukaj začne post. SIcer se je post že davno pričel pri nas, pa ne po cerkvenih Obredih ia ne ■a vse enako. Selo..., 10. marca 1932. Visoko častita naša botra! Prav ljubeznivo Vas pozdravljamo ter se Vam prav lepo zahvaljujemo zn Vašo dobrotljivost. Nepopisna radost nas i" objela, ko smo zagledali danes pred večerom pismo-nošo. ki nam je prinesel pošiljatev. Ne morem Vam zapisati takega čuvstva in radosti, ki nas je prevzela, ko smo odprli in zagledali. Takšen kruh smo že zelo davno videli. Prava mana iz nebes je za nas današnje darilo od Vas, ljuba naša botra. Saj srno že danes dobro v^ierjali. Že več mesecev ni bilo take tečne večerje, pa še sladke zraven. Ni Vam mogoče popisati hvaležnosti, ki smo jo Vam dolžni, da ste nas odrešili za nekaj časa velikih tožkoc. Zato Vam hočemo vedno hvaležni ostat:. Žkatlja ie bila zelo potolčena, zdrob se je malo i I skozi sipa!, bil je suhi kruh ... Na zabojčku je bilo zapisano, da telita (vesi) 3500 gramov, pa mi ga nismo »vesilk od prevelike radosti, niti zmislili se nismo na to. Ves ganjen je rekel mož: »Sedaj bomo imeli veliko noč, bomo imeli saj veliko noč s čim praznovati.« V nedeljo sem pisala pismo, katero pa radi slabega vremena ostalo do danes doma. Danes imam priliko s tistim pismom poslati tudi našo neizrazno hvaležnost. Vsi smo hvaležni Vaši milosti in tudi božji, da je vse srečno prišlo v naše roke. Rudniški inž. Filip Krasnih - 70 letnik Trbovlje, 21. aprila 1932. Čil in zdrav na duhu in telesu, obhaja 27. aprila gospod inženir 70 letnico svojega rojstva. Jubilant izhaja iz stare rudarske družine in je bil rojen 27. aprila 1862 v Blei-bergu na Koroškem. Po končanih študijah na rudarski šoli, je vstopil I. 1886 kot obratni adjunkt k domačemu bleiberške-mu rudniku. Ze leta 1889 se pa preseli med nas Slovence, ter ga vidimo uslužbenega pri rudniku za živo srebro pri Sv. Ani na Gorenjskem, naslednje leto pa vstopi v službo k TPD, kjer je nepretrgoma deloval na raznih mestih, na Breztiem in v Libojah. in od I. 1892 pa nepretrgoma v Trbovljah. Po 38 letnem službovanju je stopil 1. 1928 v pokoj. Jubilant je znan strokovnjak v rudarski stroki, da malo takih. Velikokrat je bil klican na celo vrsti, rudnikov, da je izrekel o njih svoje mnenje. V strokovne in druge liste je mriogo pisal in njegovi članki so trajne vrednosti. Izpod njegovega peresa je izšla tudi dosedaj edina kronika o početku trboveljskega rudnika, ki jo je izdal zn 100-lelnico obstoja 1. 1904. Ustanovnik je rudarske nadaljevalne šole v Trbovljah in otroškega vrtca. Veliko let je bil občinski svetovalec, pri okrajnem zastoptl in šolskem odboru, in njegovi nasveti so bili vedno upoštevani. Za zasluge je bil večkrat odlikovan. G. jubilant vživa pri vseh slojih prebivalstva veliko spoštovanje, zato mu tudi mi želimo, da ga Bog ohrani še mnogo let Žene naj doma ^ m v poklicu f )) negujejo svoje roke vedno zAlbus milo za umivanje. Njegova obilna.mehka, polna pena temeljito osnaži, tudi najbolj občutljive koze ne napade. Albus milo Za umivanje naredi Vaše ______ roke čiste, bele in nežne. Starosta lavantinshe duhovščine na mrtvaškem odru f Biseromašnik Janez Lenart Maribor, 22. aprila. Župniku in duhovnemu svetovalcu Andreju Fišerju od Ribnice na Pohorju je sledil starosta lavantinske škofije, biseromašnik, duhovni svetovalec, častni kanonik ter vpokojeni nadžupnik in dekan starotrški, nepozabno blagi in dobri gospod Janez ijenart, da gre po plačilo k Vsemogočnemu. Janez Lenart je korakal vso dobo svojega mašniikovanja v vrstah tiste lavantinske duhovščine, ki je preobrazila in prenovila ter prerodila v zadnjih desetletjih spodnještajersko krščansko ljudstvo v duhu vekovitili katoliških in Slomškovih načel. Kako rad je pripovedoval blagi pokojnik o časih, ko je v krasni šmartinski fari bilo še precej ledine. Pa je gospod Janez Lenart preoral in ko je smatral, da je svoje življenjsko delo dopolnil, je prosil za vpokojitev ter se nastanil v skromni kaplaniji ob šmartinski cerkvi, kjer je skozi dolgo vrsto let deloval ter se žrtvoval za častni in večni blagor šmartinskih faranov in vernikov starotrške dekanije. Blagi pokojnik je bil rojen 27. marca 1842 v Cirkovcah. Posvečen je bil 15. julija 1868 ter je nato kaplanoval v Skalah, Šmarju, Kapelah in pri Sv. Petru pod Sv. gorami, župnikoval pa v Tinjah, Poljčanah in Šmartnem pri Slovenjgradcu. kjer je izdihnil svojo blago dušo v noči na 22. aprila. Pozneje je postal dekan starotrški. L. 1896 je bil imenovan za knezoškofijskega duhovnega svetovalen, 1. 1927 pa ga je prevzvišeni vladika lavantinski spričo njegovih velikih zaslug na cerkvenem polju imenoval za častnega kanonika lavantinskega. Dobričina, plemenit vseskozi in mož krasnega značaja je bil pokojni biseromašnik Janez Lenart. S tem v najožji zvezi .je bila njegova pristna slovenska gostoljubnost, saj ga ni bilo človeka, še tako tujega, ki bi bil potrkal na njegova vrata, pa da ne bi postal deležen blagopokojiiikove gostoljubne darežljivosli. G. Janez Lenari pa ni vse svoje moči osredotočil samo na torišče duhovne cerkvene preobra-zitve svojih žttpljanov, ampak se je z vso živahnostjo, ki mu je bila lastna še do zadnjega, udej- stvoval tudi na organizacijskih središčih starotrške dekanije iu slovenjgraškega okraja. Deset let je bil središče življenja v slovenjgraškem okraju. Iz vseh fara starotrške dekanije bodo prišli v nedeljo, da ga pospremijo na njegovi poslednji poti, pa tudi iz vseh sosednih in daljnih fara, kjer je pokojnik deloval in duhovni sobrati iz vse lavantinske vladikovine se bodo s častno udeležbo na pogrebu svojega staroste, pri vseh tako priljubljenega ter visoko čislanega, oddolžili pokojnikovemu spominu. V poslednje slovo bodo šmartinski zvonovi v nedeljo, dne 24. t. m. ob 10 dopoldne zajieli turobno pesem ter oznanjali vsem, ki so pokojnika poznali, ga sjioštovali in ljubili, da je slovensko krščansko ljudstvo zapustil eden njihovih najzve-stejših in najsvetlejših sinov. Vsemogočni mu bo dober in pravičen plačnik! Žalujočim sorodnikom naše najgloblje sožalje! Zadnia pot župnika Andreja Fišerja Maribor, 22. aprila. Blagopokojni župnik Andrej Fišer je bil priraste] k srcu svojih faranov, ki so ga v znamenju sj>oštovanja v impozantnem številu spremili na njegovi zadnji poti ter mu s tem izkazali svojo poslednjo čast ter položili znake ljubezni in uda-nosti, 25 duhovnih sobratov je prihitelo v Ribnico, da se udejstvujejo v tem veličastnem sprevodu. V toplem občutju je množica vernikov sledila gin-ljivim poslovilnim besedam, ki jih je v cerkvi globoko prevzet govoril msgr. Ivan Vreže iz Maribora. Topla in prisrčna so bila tudi poslovila, ki sta ju spregovorila ob grobu vuzeniški dekan, nadžupnik Karel Hilttner ter za ribniško občino mnogozaslužni gospod Luka Držečnik. S težkim srcem so se ribniški farani ter verniki vseh sosednih župnij zgrnili ob rakvi blagega gospoda v poslednje slovo. Noj bo blagemu pokojniku ohranjen časten sjiomin! Srebrni jubilej Marijinega kronanja na Brezjah Bilo je pred 25. leti, ko se je v začetku sejv tembra zbralo na Brezjah kakih 30 vernikov, da prisostvujejo kronanju Milostne podobe Marije Pomočnice. Prihitel je knezoškof dr. Anton Bona-ventura Jeglič, da je opravil obrede kronanja, asi-stirala sta 2 prošta, 4 kanoniki, 4 dekani, prišlo je 111 duhovnikov. V osmini tega praznika je bilo obhajanih 17.000 vernikov. V mogočnem sprevodu je plapolalo 90 zastav, 150 mlajev, mogočni slavoloki, bajna razsvetljava, vse to je pričalo, kako so vsi tekmovali, da so kar najdostojneje proslavili ta veliki praznik. 1907—1932, doba, v kateri smo preživeli veliko hudega in ki je zapustila težke zle sledove. Tem več prošenj imamo torej in tem rajši bomo poromali k Mariji Pomagaj. Letošnje leto bo na Brezjah veljalo za nekakšno jubilejno leto. Letos se bodo oglasili iz zvonika Marijinega svetišča mogočni bronasti zvonovi po napevu >Salve Regina«, vršile se bodo misijonske in druge razstave, za proslavo samo pa, ki se bo vršila na nngeljsko nedeljo in ki bo nekako krona vseh drugih, se jo osnoval poseben odbor, ki ga sestavljajo g. p. Bonavenlura Resman, gvardijan, g. Mirko Finžgar. g. Vilko Bole in g. Anton Gabrijelčič. Zaprosili bomo za polovično vožnjo, Brezje same pa se bodo dostojno pripravile, da kar najbolj veličastno proslave 25-letnico Marijinega kronanja. Kazino Bled vabi izletnike na „čajanko 8 koncertom" Važno za avtomobiliste 1 Cesta Ljubljana—Bled na novo urejena Težak položaj delavstva ob Kamniški Bistrici Kamnik, 22. aprila. Val svetovne gosjKidarske krize, ki je zaje! v zadnjem času bolj in manj vso industrijo, tudi tovarnam ob Bistrici ni prizanesel. Vse tovarne od Stranj pa do Domžal so bile primorane skrčiti obrat, zato so reducirale delavstvo. Nekatere pa so bile poleg tega primorane pošiljati posamezne delavce na dopust, druge zopet ne dobijo za obratovanje dovolj kreditov itd. Posledica je, da se je brezposelnost v našem okraju znatno povečala in z njo pa se je pojavila beda. pomanjkanje in gladovanje. Zanimivo bi bilo zvedeti koliko delavcev jo brezposelnih v našem okraju — a za take reči se nihče ne menil Delavstvo, ki se nahaja brez lastne krivde v težkem položaju, s strahom gloda v bodočnost, ker krize le noče biti konec. Znano je, da so nekaterim družinam trgovci odklonili nadaljnjo dobavo živil, ker ne morejo plačati zaostankov. Spričo nastalega položaja nas sili skrb za stradajoče delavske družine, da se jim skuša takoj pomagati! Zato apeliramo na merodajne gospode, da se w delavstvo zanimajo in mu pomagajo, ko likor pač morejo. Župnijska dobrodelna akcija bi pač rada pomagala še nadalje stradajočitn. pa žal so sredstva skoro izčrpana, da bi mogla izdatno pomagati; saj je razdelila 500 kg moke, 130 kosov obleke, mnogo krompirja itd. v vrednosti 5.000 Din, kar je za naše razmere zelo veliko. Poleg tega skrbi za reveže v Kamniku še Vincencijeva konferenca, ki bo imela v nedeljo 24. t. m. popoldne v Kamniškem domu občni zbor. Vsi vabljeni! Pozivamo vse dobre Kamničane in okoličane, da podprejo z darovi obe karitativni ustanovi, da bosta moall še nadalje izpolniti svojo vzvišeno nalogo. Stran 4. »SLOVENECc, dne 2-1. aprila 1932. štev. 94. Ljubljana Prvi slovenski glasbeni festival v LjubVani Pod to rubriko bomo danes in v naslednjih dneh prinašali kratko razlago prireditev ob festivalnih dneh, v katerih proslavi Glasbena Matica v Ljubljani troje svojih jubilejev (60!etnico društva, 501etnico glasb, šole in 401etnico pevskega zbora). Leta 1872 je nastala ljubljanska Glasbena Matica v stremljenju, da se slovenska glasba osamosvoji, ki jc bila do druge polovice preteklega stoletja popolnoma pod tujim uplivom. Narodno prebujenje pa je odprlo bogate zaklade tudi naše glasbene umetnosti, ki se je hotela z ostalimi granami naše kulture osamosvojiti. Naloga novoustanovljene Glasbene Matice je bila, da zbira slovenske narodne ter umetne pesmi in jih pripravlja za tisk. Ta prvotna njena naloga pa se je kmalu razširila. Otvorjena je bila glasbena šola, z nastopom mojstra Hubada je začel delovati Matični pevski zbor, po prevratu se je glasbena šola razvila v I. jugoslovanski konservatorij, pričel je delovati tudi orkester Glasbene Matice. Za letošnje Binkošti hoče ljubljanska Glasbena Matica poudariti plodonosno svoje večdeset-letno delovanje s prvim slovenskim glasbenim festivalom, za katerega se vrše predpriprave že vse leto. Najpreje naj pokaže naša mladina — šola Glasbene Matice — plodove svojega truda. 10. maj-nika bo v veliki unionski dvorani vokalno-inštru- M vas! 3066 imamo krasno izbiro češkega in angleškega blacra za obleke, plašče itd. Vaša korist je ogledati si našo veliko zalogo — naša dolžnost postreči Vas prijazno dobro in poceni Špeclfalna irčovisca suftna NOVAK-LJUBLJANA Kongresni srg št. 15 (Nasproti nunske cerkve) Kaj ho danes? Drama: »Kvadratura kroga«. Izven. Znižane cene. Opera: »Faust«. Gostuje Baklanov. Izven. Grad: Žegnanje. Sv. maša ob 8. Rokodelski dom: Akademija rokodelskega društva. Poje g. Leopold kovač. Ob pol 20. šišenska prosveta: Ob pol 8 komedija »Že-nitev«. Kino Kodeljevo: Ob pol 4., pol 6. in 8. uri Gospa s cvetličarne (Renate Miiller) Nočno službo imajo lekarne: mr. Bnhovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar, Celovška c. 34 (Ljubljana Vil ). KAJ BO JUTRI? Drama: »Jubilej«. Red B. Opera: Zaprta. Kino Kodetievo: Ob 8. uri Gospa s cvetličarne. Nočno službo imnta lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10. po znižanih cenah pr: L. V;M1/\R, urar I jubijana. Sv. Petra c. 30 © Za tehničnega poslovodjo v delavnici Električne cestne železnice je imenovan g. Ivan B i t e n c. © Državljanstvo in domovins'vo državnih nameščencev. Mestno načelstvo v Ljubljani opozarja one aktivne in vpokojene državne nameščence, ki opirajo svoje državljanstvo edinole na svojo defi-nitivno namestitev v jugoslovanski državni službi, da s samo namestitvijo niso pridobili našega državljanstva in tudi ne tukajšnjega domovinstva, ker ministrstvo notranjih poslov ni osvojilo načela, da so državni nameščenci optirali že s tem, da so vstopili v našo državno službo. Vsi ti nameščenci morajo, ako hočejo postati jugoslovanski državljani, zaprositi rednim potom za državljanstvo v smislu § 12 zakona o državljanstvu. To velja tudi za one osebe, katerih državljanstvo se mora v smislu načelnega navodila ministrstva notranjih poslov presojati po domovinstvu, ki so ga te osebe imele v dobi od 1. januarja 1910 do uve-ljavljenja mirovne pogodbe, a so jim bile državljanske izkaznice izdane edinole na podlagi njihove namestitve v naši državni službi. Prošniam za državljanstvo se mora priložiti zagotovilo domovinstva kake jugoslovanske občine. Ta priloga pa odpade, ako je prosilec slovenske, hrvatske ali srbske narodnosti ter je rojen na ozemlju naše države ali pa, ako stanuje vsaj tri leta nepretrgoma v kaki naši občini. — Prošenj za državljanstvo ni treba vlagati: a) onim, ki so imeli nepretrgoma od 1. januarja 1910 pa do 16. julija 1920, to je do dne, ko je stopila saintgermainska pogodba v veljavo, domovinsko pravico na onem avstrijskem ozemlju, ki je pripadlo naši državi; b) onim, ki so postali naši državljani po čl, 74 saintgermainske pogodbe, po opciji ali pa po zakonu o varstvu manjšin; c) onim, ki so z naturalizacijo bodisi pred uveljav-ljenjem ali po uveljavljenju zakona o državljanstvu pridobili na^e državljanstvo; č) onim, ki jim je hilo na podlagi § 53, toč. 4—8 in 10 zakona o državljanstvu ugotovljeno jugoslovansko državljanstvo. © Zanimivosti s trga. Včerajšnji živilski trg je bil dobro založen zlasti z vsakovrstno zelenjavo. Veliko je bilo tudi jajc, ki so zdaj zelo poceni, Ženske jih namreč prodajajo po 50 in 75 par kos. Perutnine prinesejo zdaj le malo na trg. — Mf^arfll Vsi muorji morajo V6de'i, da je staro znana tvrdka EMANUEL POLLAK, Dunaj, otvorila zalogo furnirja, pod imenom P. R. ALLES, Ljubljana (Šiška), Frankopanska 18 Tam dobite vsakovr-stne furnirje, domače in inozemske v veliki izbiri po zelo nizkih cenah. Prepričajte se in oglejte si mojo bogato zalogo. P. R. AILES, zaloga furnirja Ljubljana VII, Frankopanska ul. 18. mentalni koncert šole Glasbene Matice v obliki javne produkcije s koncertnim značajem. Mladinski pevski zbor nam zapoje 9 mladinskih zborov s spremljevanjem klavirja pod taktirko prof. Šonca Viktorja.. Na programu so zastopani naši skladatelji Emil Adamič s pesmimi: Izpraševalnica, Ah, zvonijo, Dudeldajčki ter Posmehulja neumiti deklici. Vasilij Mirk: Jutranji zvon. Stanko Premrl: Jezus je majhen. P. Hugolin Sattner: Dedek Krim ter Gorska pripovedka. V prvem delu so razen Dvorakovega Prstana vsa izvajana dela slovenskega izvora. Drugi del je pod vodstvom prof. K. Jeraja. Na 4 klavirjih bomo čuli Bachov koncert s spremljevanjem godalnega orkestra, nato pa sledi tudi na 4 klavirjih Dvorakov Slovanski ples v c-duru. Tretji del izpolni izključno godalni orkester. V priredbi prof. Jeraja in pod njegovim vodstvom se bodo izvajali 3 jugoslovanski napevi za orkester, in sicer znana popevka »Tam daleko«, medji-murska narodna »Zelena dobrava« ter blejska narodna »Ti si urce zamudila«. Slede še 3 švedske narodne popevke v inštrumentaciji Svendsena, koncert pa zaključi klasik Mozart s tremi plesi za mali orkester. Vstopnice bodo od 1. maja dalje na razpolago v Matični knjigarni. Ponlad sza&teva v obrambo vsled zimskega oblačila pomehkužene kože skrbno negovanje z NIVEA-CREME Nivea-Creme prodre vsled vsebujočega Eucerita globoko v kožo, hrani in krepi staničje in poživlja delovanje celic. Povzroča torej oni poživljajoči im-puls, potom katerega postane koža naravno gladka in dobi s tem dragocen, nežen in niladostnosvež izgled. Nivea-Creme: Din 5-— — 22-—. Jngosl. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j., Maribor. Na Krekovem trgu je bilo razpostavljenih okrog 500 sadnih drevesc. Kupčija je bila živahna. Dre-vesničarji iz škofjeloške okolice trdijo, da je splošna kriza udarila tudi drevesničarstvo. Proda se drevja polovico manj kakor sicer. Jablane so zdaj po 6—8 Din, breskve 7—8 Din, marelice 10 Din, češnje 7—8 Din, orehi 8—10 Din, ribezen po 1 Din sadika, pritlikove hruške in jablane po 8 Din ena. —Sadni trg za Jugoslovansko knjigarno je vsak tržni dan slabše založen. Včeraj je bilo vsega skupaj 46 košar jabolk, izmed teh komnj 10 košar boljših sort in kvalitete po 7—8 Din kg. Slabša jabolka prodajajo od 2.50 Din navzgor. Orehovi jedrci so po 15 Din kg. — Več zanimanja je zdaj tam za Jugoslovansko knjigarno za razna semena. Kmetje zlasti kupujejo semensko korenje po 2 Din liter, dalje čebuljček po 3—4 Din liter. — Prodajalce sira so zopet prestavili v zagato med semeniščem in Jugoslov. knjigarno. Vrhniški, visoški, brn-ški sir je po 24—26 Din kg, šenčurslu po 24 Din. Kuhano maslo je po 28 Din, čajno maslo tudi po 28 Din kg. — Na Sv. Petra nasipu je bil dovoz krompirja manjši kakor zadnjo sredo. Pripeljali so samo 23 voz krompirja, voz fižolovih prekelj in i voz drv. Krompir drži svojo ceno — 1.25 Din kg. Za seme so se kmetje s krompirjem večinoma že oskrbeli. Fižolove preklje so prodajali po 75 par do 1 Din eno, pavpraševa^ja zanje pa še ni bilo. Suha bukova polena je prodal kmet z Roba po 200 Din seženj. KINO KODELJEVO :: Tel. 31-62 Danes ob pol 4, pol 6 in 8 in jutri ob 8 veseloigra Gospa s cvetličarne RENATE MftLLER PREDIGRA: »BLOŠKI SMUČARJI« 0 Tretji reševalni avto. Javna kritika reševalnega voza je vendar toliko zalegla, da se je mestna občina sedaj odločila kupiti tretji reševalni avto, kakor je sklenil predvčerajšnjim magi-slratni gremij in kakor smo poročali že včeraj. Novi reševalni avto bo tipa »International« ter bo podoben dosedanjemu reševalnemu avtu, ki ga je pred dvema letoma nabavila mestna občina tudi pri tvrdki žužek. Na reševalni avto pa bo seveda treba počakati nekaj tednov. Do tedaj pa bosta revne bolnike še vedno prevažala reševalna voza, ki sta v zelo slabem stanju. Omenjati je treba, da je znesek za plačilo reševalnega voza določen v proračunu samo za eno četrtino leta, torej do konca meseca marca. Od aprila dalje pa do tedaj, dokler ne pride novi reševalni avto, vozi reševalni voz — izven proračuna in bo moral pravilno občinski svet še naknadno odobriti znesek za plačilo zasebnemu podjetju, ki ima vožnje z reševalnim vozom v zakupu. lirotašlfi ascife !f / Tav€arfcva ulica $ Krasna izbera blaga! © Žrtev eksplozije. V Ljubljano je pripeljal včerajšnji opoldanski vlak iz Celja 44 letnega delavca Janeza Podkoritnika, zaposlenega pri keramični industriji v Libojah pri Celju. Podkoritnik je delal v kamnolomu. Podminiral je skalovje, razstrelivo pa je prehitro eksplodiralo, tako da se je Podkoritnik ponesrečil. Pri eksploziji je raz-rncs-rilo Podkoritniku čelo, tako da bo najbrž ob eno oko. Dobil je tudi druge resne poškodbe na glavi. Njegovo stanje je zelo nevarno. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru je prevzel Podkoritnika reševalni avto, ki ga je prepeljal v bolnišnico. © Zanemarjena starka. Ljubljanski reševalci so imeli te dni neprijeten posei, ka so morali razkužiti stanovanje neke zanemarjene starke na Ižanski cesti. Nesnage v tem stanovanju je bilo toliko, kakor je morda še niso videli. Stanovanje jo bilo polno mrčesa, miši. podgan in druge golazni. Za zanemarjeno starko se ni dolgo nihče brigal, dokler niso sosedje opozorili nanjo mestni fizikat. Ta je dal stanovanje razkužiti, nesrečno starko pa prepeljati začasno v bolnišnico. P Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvorska ulica št. 8. f P. Filip Pere mrtev Maribor, 25. aprila. Danes ob pol 3 popoldne je izdihnil svojo blago dušo po krajšem bolehanju v tukajšnjem frančiškanskem samostanu p. Filip Beniti Pere. Njegovo zlato slovensko srce je nehalo biti. Pokojni p. Filip je bil rojen na Tirolskem ter je prejel svoje mašniško posvečenje dne 16. oktobra 1884. Najprej je služboval pri Sv. Trojici v Slov. goricah, kjer si je pridobil spoštovanje in zaupanje slovenjgorLškega prebivalstva daleč naokoli. Nato je prišel v Maribor ter deloval v predmestju župnije Matere Milosti 50 let. Večer za večerom so se ljudje zgrinjali okrog' njegove spovednice v baziliki Matere Milosti. Za svoje velike zasluge na duhovno-preroditvenem polju je postal duhovni svetovalec. Blagega pokojnika bodo hranili vsi, ki so ga poznnli, v hvaležnem spominu. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje! f Marijii Bonavita Puc V soboto ob 8 je umrla v Ljubljani prednica v mestni ubožnici v Japljevi ulici sestra sv. Križa S. Mari ja Bonavita P u c. Pokojna zelo zaslužna prednica se je rodila leta 1886 v Vipavi. V redu je delovala 20 let. Bila je vzorna sestra in pozneje zelo skrbna in dobra prednica. Za njo žalujejo vsi tamkajšnji pomoči potrebni reveži, ki so z njo izgubili svojo dobro mater. Vsi, ki so blago pokojnico poznali, so jo spoštovali in vzljubili. Mestna ubžnica je z rajnko izgubila svojo skrbno voditeljico, red sv. Križa svojo vzorno članico, stanovalci mestne ubožnice pa, kakor smo že omenili, svojo ljubečo mater. Bog bodi olagi pokojnici bogat plačnik! izseljenska konferenca Ljubljana, 23. apr. Danes popoldne ob 3 se je vršilo v Ljubljani veliko izseljenško zborovanje, ki ga je skUcalo Ministrstvo za socialno politiko. Naprej se je dopoldne ob 9 vršila v Delavski zbornici nekakšna predkonferenca kot priprava za popoldansko zborovanje. Ker je bil izseljenski minister g. Pucelj zadržan, je namesto njega pre-sedoval konferenci g. ban dr. Marušič. Konference so se med drugimi udeležili: Zastopnik ministrstva za socialno politiko, zastopnik zunanjega ministrstva, zastopnik ministrstva prosvete, zastopnik zagrebškega izseljenškega komisariata, zastopnik so-cial. oddelka banske uprave dr. Dolšak, dr. Kar-lin, ravnatelj Fink in še mnogo drugih. Skupaj je bilo okoli 50 zborovalcev. Na popoldanskem zborovanju v zborovalnici banske palače je stavilo svoje predloge več govornikov. Tako je g. Ivanoševič govoril zlasti o potrebi, da se podpira duhovnike, ki gredo med izseljence delovat. G. župnik Mrkun je govoril o verski skrbi in o šolski oskrbi naših izseljencev v južni Ameriki. G. Jobst, zastopnik izseljenškega kluba v Splitu je poudarjal potrebo, da se izboljša naša izseljenska služba in poveča skrb za izseljence. G. p. Kazimir Zakrajšek je poročal o na-cionalno-prosvetnem delu med našimi izseljenci v Severni Ameriki. O zborovanju bomo še podrobnejše poročali. Za čs§,jugoslovansko vzajemnost Ljubljana, 23. aprila. V petek zvečer se je vršil redni občni zbor Jugoslovenske-Češkoslovaške Lige v Ljubljani. Občni zbor je otvoril predsednik narodni poslanec R. Pustoslenišek, ki je pred prehodom na dnevni red prečital zahvalni brzojavki, ki ju je prejela liga od ministra dvora g. Jeftiča imenom Njegovega Veličanstva Kralja, drugo zahvalo pa od pre-zidenta češkoslovaške republike dr. T. G. Masa-ryka. Delovanje v pretekli poslovni dobi je v podrobnem poročilu orisal poslevodeči podpredsednik dr. Egon Stare. Omenil je pomembno slav-nost odkritja spominske plošče prijatelju naših planin in našega naroda dr. Cioudonskemu na Jezerskem. Na narodni praznik češkoslovaške republike dne 28. oktobra se je vršila slavnostna predstava opere Lucerna. Posebno uspela pa je proslava rojstnega dne prezidenta bratske republike dr. T. G. Masaryka, ki se je vršila dne 5. marca v dvorani Delavske zbornice. Omeniti je tudi še nnstop slovaške Filharmonije v decembru lanskega leta, kjer je Liga tudi sodelovala. Ljubljanska liga jo stopila v stik z ostalimi ligami v Jugoslaviji in tudi z nekaterimi na Češkoslova- škem ; te stike je treba še poglobiti. Svoje uspelo poročilo je zaključil poslevodeči podpredsednik s pozivom članstvu, da pridobi čim več novih članov. Spričo velikega števila naših inteligentov, ki so študirali bodisi v Pragi ali Brnu, je število članstva premalo. Prof. Burjan je poročal o tečajih češčine, na katerih je poučeval on in gospodična Bendova, učiteljica manjšinske šole. Nato je občni zbor na predlog predsednika R. Pustoslemška imenoval senatorja Ivana Hribarja za svojega častnega člana kot priznanje za njegovo delo na polju slovanskih in posebe češko-slovaških-jugoslovanskih odnošajev. Z isto motivacijo je bil imenovan za častnega člana urednik »Narodnich Listov« g. Jan Strakaty. Na čast obema novima častnima članoma bo priredila Liga dno 7. maja častni večer. Po poročilu dr. Egon Stareta, da se bo ustanovila eksekutiva lig iz dravske banovine v svrho večjega sodelovanja, so se vršile volitve, nakar se je odbor takoj konstituiral. Izvoljeni so bili: kot predsednik Rasto Pu-stoslemšek, narodni poslanec, poslevodeči podpredsednik advokat dr. Egon Stare, podpredsednik podžupan prof. Evgen Jarc, tajnik dr. Ivo Murko in prof. V. Burian, blagajnik Hanuš Krofta, ravnatelj Kreditne banke, dr. Albin Štele, preglednika računov dr. Luee Treo in Peter Šterk. V odbor so nadalje izvoljeni: Fran Govekar, ing. Ivan Leben, dr. Gustav Gregorin, dr. Mira Fin-kova, Ivan Vavpotič, dr. Ivan Lah, dr. Lojze Ber-ce, Franc Jeran, dr. Ivan Slokar, Francka Mohor-čič, konzul ing. Josef Ševčik, ing. Mihael PresI, Rudolf Juvan, Fran Krapež, Božidar Borko, Anton Jug in dr. Rudolf Krivic. Zadnjla poročila Donavsko vprašanje zopet na površju Pariz, 23. aprila, tg. V donavskem vprašanju se jo pojavil danes v Parizu nov optimizem. Tako piše »Temps«. du se kažejo boljše perspektive. Spričo kritičnega položaja v osrednjih evropskih državah se ni moglo pustiti, da bi stvar ostala pri londonskem neuspehu. Na konferenci trgovskih zbornic v Innsbrucku se je postavila Madjarska na stran rnale antante. Opazilo se je. in v Ženevi sami imajo vtis, da se da to vprašanje ua novo sprožiti v ugodnejših prilikah. Želeti je, da bi res bilo tako. ker bi rešitev podonavskega vprašanja lahko dala povod za poznejša pogajanja. »Teinns« obširno, toda brez komentar ja objavlja pariško informacijo »Pester Llovda« pod naslovom: »Za kulisami francoskega podonavskega načrta«. Pariški dooisnik dostavlja k temu, da madjarski fi-' nančni krogi ne odklanjajo že naprej skupnega postopanja v podonavskih državah. Povoden' na Bolgarskem Sofiin, 23. aprila, tg. Trajno počasno naraščanje Donave in bolgarskih pritokov resno ogroža vse naselbine, posebno mesto Vidin, kier je že 600 hiš pod vodo in se morajo izpraznje-vati vedno nove. Vse razpoložljive vojaške čete so bile poslane na pomoč in pomagajo prebivalstvu. ki noč in dan utrjuje nasipe. Vlada je v ogroženih krajih koncentrirala 400 vagonov za izpraznitev prebivalstva. Tudi v Lomu in Ru-ščuku je že pod vodo mnogo hiš. Pr^d (uo?ftvami v Franciji Pariz, 23. aprila, tg. Volivni boj v Franciji sc razvija vedno bolj. Še par ur je časa za prijavo kandidatur. Do sedaj se je prijavilo okoli 3240 kandidatov za 615 poslanskih mandatov. Okoli 60 poslanskih mest bo treba zasesti na novo. Edvard Scott utonil London, 23. aprila, tg. Glavni uradnik »Man-clieste-r Guardiana« Edvard Scott je včeraj popoldne na tragičen način ponesrečil na morju. Njegov čoln. v katerem sc je nahajal tudi njegov sin, se je prevrnil. Dočim so sina rešili, je Edvard Scotl utonil. Bil je star šele 48 let in bil med časnikarji zelo spoštovan. Svoj list je iz majhnega podeželskega časopisa dvignil do največjega ugleda kot največji angleški liberalni list. Cerklje Prisegel je zadnji četrtek nov občinski odbor. Imena starih in novih odbornikov (naš občinski odbor šteje 33 ljudi, ko ima občina nad 5000 ljudi) bomo sporočili ob priliki. Napaden cestar. Zadnjo soboto sta dva po-biča naskočila na cesli cestarja PuvloviCa s Pi-rošice in sta mu nastavila nože in zahtevala denar. Ker so se poznali med se.boj, so se pobotali tako, da so šli v gostilno kjer jc moral costar dati zn pijačo in kajenje ter je moral obljubiti, da uc bo tega naipuda ovadil. 1. ioio-tečaj. Gregorič Vsled velikega števila prijavljencev, ki je dokaz kvalitet, višino naše ustanove, smo bili primorani vse datume našega učnega načrta razveljaviti. Predavanje se vrši poslej v sledečem vrstnem redu: Vsak ponedeljek ob 20.30 za prvo skupino (I/l). Vsak torek ob 2030 za drugo skupino (12). Vsako sredo ob 20.30 za treijo skupino (1/3). Vsak četrtek ob 20.30 za četrto skupino (1/4). Vsak petek ob 20.30 za pelo skupino (1/5). Vsako soboto popoldne ob 17 zn šes>lo skup. (1/6). Resne zanimance sprejemamo brezplačno ludi nadalje. — — ^infiimiF DROGERIJA GREG0RIČ :: LJUBLJANA, Prešernova nI. 5. >SLOVENEC<, dna 24. aprila 1932. Stran 5. nevna kronika Koledar Nedcfja, 24. malega travna: (4-. poveliko-nočna nedelja). Jurij, mučenec; Hdelis Sigm., mučenec. Ponedel jek, 25. malega traMia: Marko, evangelist; Eriuin. Novi grobovi -j- Na Bledu je umrl g. Matevž Hribar, krojaški mojster in hišni posestnik. Pokopali ga bodo v ponedeljek ob 11 dopoldne na blejskem pokopališču. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesia — Proteiorski izpit je naredil pred stalno izpitno komisijo za profesorske izpite v Ljubljani g. dr. Žimbrek Ladislav, suplent humanistične gimnazije v Mariboru. Čestitamo! — Razrešeni so svoj h dolžnosti kot obč. odborniki oz. svetovalci na Viču pri Ljubljani gg.: p. Teodor Tavčar, Viktor Kušar, Peter Lombardo in Anton Sojer. Jabile \ „Radens&e vode'* Te dni prihajajo iz Slatine Radenci steklenice zdravilnega vrelca s prilepljeno etiketo o petdesetletnici »1882 — 1932« svojega nadvse uspešnega zdravilnega učinkovanja. Z največjim veseljem sem pozdravil to zasluženo priznanje. Ponosno stoji steklenica pred meno| in hvaležno gledam to božjo kapljico, ki mi je vrnila izgubljeno zdravje in mi daljša življenje. To hočem tu pojasniti: Ko sem imel pred 45 leti neko motenje, mi je pokojni izborni zdravnik dr. Simon P e r t o t v Trstu svetoval, da izpijem v enem dnevu eno steklenico »radajnerce«, ki je res tako izborno učinkovala, da sem po več letih v enaki potrebi ponovil to enodnevno zdravljenje z istotako najboljšim uspehom. Ko sem se pred 12 leti naselil v Mariboru, sem imel že 64 let. Shujšal sem, srce mi je bilo tako šibko, da sem komaj prišel v svoje stanovanje v prvem nadstropju. Tedaj sem se slučajno seznanil z mojim sedanjim zdravnikom v stanovanjskem uradu, kjer sem brezuspešno prosil za zamenjavo svojega stanovanja s kakim pritličnim stanovanjem. Omenjeni gospod zdravnik me je pozneje preiskal in našel srce zelo šibko. Enako skoro se je godilo moji ženi. Napisal mi je zdravilo, predvsem pa nama priporočal pitje Radenske vode. To vodo in nobene druge pijače, razen mleka, pijem sedaj že deset let (alkohola ne pijem že 20 let, kadim ne 17 let.) Pred devetimi leti naju je pa gornji zdravnik poslal na tritedensko kopanje v Slatino Radenci. To vsakoletno kopanje in vsakdanji požirek ene cele steklenice zdravilne radenske vode je pripomoglo, da sva oba z ženo na srcu ozdravela, se telesno tako okrepila, da hodiva z lahkoto vsak dan po 3 oziroma 6 ur in da nama še sedaj dvo-nadstropie ni previsoko. Marsikdo, ki je predčasno zapustil ta svet, bi že Jahko živel in marsikdo, ki ga vidim, da si s »flrUčkom« in nikotinom koplje grob, bi lahko po gornjem navodilu krenil še pravočasno iz pogubne poti. Izgovor, da je opisano zdravljenje oziroma življenje predrago, ne drži, ker kratek račun dokaže, da stane alkohol, nikotin, kofein in nanitnina letno trikrat več kot vsakdanja voda in tritedensko kopanje v Radencih. Pred prae pri Zidanem mostu Z« bolezni srca Dobrna 3128 20 dnevno zdravljenje v spomladanski seziji Din 1200'—. (hrana. soba. kopeli zdravnik in prevoz z untom). Prospekti zastonj " I — Naročnikom knjižnih zbirk Jugoslovanske knjigarne. Pravkar smo začeli razpošiljati naročnikom »Leposlovne knjižnice« drugo knjigo letošnjega kola: Jaroslav Durych: Marjetica, roman. — Iz češčine prevedel dr. Ferdo Kozak. — Sredi prihodnjega tedna bomo začeli razpošiljati naročnikom »Ljudske knjižnice« drugo knjigo letošnjega kola: Farl I)err Biggers: Kitajčeva papiga. Detektivska povest. Prevedel Franc Krem-£ar. — V prvih dneh meseca maja bomo začeli razpošiljati naročnikom zbirke domačih pisateljev dve knjigi hkrati, in sicer: Ivan Pregelj: Žensko povesti ter Ludvik Mrzel: Luči ob cesti — črtice. — Vse le velepomembne novosti našega knjižnega trga bodo dobili naročniki naših knjižnih zbirk ločno v okviru našega programa, vendar pripomanjnmo, da traja razpošiljanje vsake knjige približno teden dui — da ne bo nepotrebnih reklamacij. Naročniki zbirke »Kosmos« dobe nekoliko pozneje, vendar še pred počitnicami, hkrati dve knjigi, in sicer: Ribani Jakopič: Spomini ter Božidar Jakar: Pisma iz Amerike, oboje razkošno Izdano in opremljeno z mnogimi ilustracijami. — Cene za nenaročnike: Durych: Marjetica, karton — Okrajno načelstvo v Krškem je odločilo, da se vrši v Škocijanu 20. t. m. licencovanje bikov in določilo sejmišče kot zbirališče. Bikorejci so pripekali ob določeni uri bike na sejmišče, a okrajni živinozdravnik g. Vari ni prišel tja. Po županu je zahteval, da morajo pripeljati bike na dvorišče gostilne. To zahtevo so bikorejci upravičeno odklonili. Tako so ostali najlepši biki, kupljeni s subvencijo kr. banske uprave, nelicencovani. Radovedni smo, kaj poreče k temu kr. banska uprava? Ali naj trije biki stoje v hlevu in se ne smejo spuščati? Ali jc kr. banska uprava zato dala podporo? — Proslava 7001c'nice varaždinskega kapitlja. Čazmanski kapitelj v Varaždinu bo 8. maja proslavil 700letnico svojega obstoja. Ta kapitelj je bil ustanovljen v Čazmi leta 1232, pozneje se je pa preselil v Varaždin. Na proslavo bo prišel tudi zagrebški nadškof dr. Ante Bauer in več drugih cerkvenih dostojanstvenikov. Pri proslavi bodo sodelovala vsa katoliška in hrvaška društva ter številno občinstvo. — Odgonske postaje v dravski banovini. V Službenem listu banske uprave dravske banovine je izšla naredba, ki ureja odgonstvo in odgonske postaje. Razsodbe na odgon ali odpravo izrekajo samo uprava policije v Ljubljani, predstojništvi mestne policije v Mariboru in Celju, okrajna glavarstva, okrajna izpostava v Škofji Loki in mestno načelstvo v Ptuju. Odgon izvršujejo kot odgonske postaje naslednje občine: Brežice, Cerknica, Črnomelj, Kamnik, Kočevje, Kostanjevica, Kranj, Krško, Ljubljana (mestno načelstvo), Laško, Lilija, is S SarnaiJ asistentka (hu^I-o^ slovite čudolvorn.lce za nego štirih desetletij ženske lepote se ustanovi tudi ▼ Ljubljani. Važne individualne nasvete bo nudila v dneh 2!). in 30. t. in. ter 2. in 3. maja, vselej od 10 do 13 in ml 16 do 10. (V sobolo 510. t. m. popoldne pa od 14 do 16) v I. nadstropju prostorov drogerije Gregorič v Prešernovi ul. 5 (vhod skozi vežo). Oskrbite si pravočasno brezplačne poaetnice v našem ljublj. depoju. DKOGEltlJA GREGORIČ :: Ljubljana, Prešernova ulica 5. — Bolečine pomirjujoča drgnenja pri bolečinah v hrbtu in križu, trganju, revmatičnih bolečinah j itd., so vedno učinkujoča, če se za njih uporablja Fellerjev Elsafluid, to skozi 35 let preizkušeno | domače sredstvo in kozmetikum. Poskusna steklenica 9 Din povsod, fo pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez nadaljnjih stroškov pri lekarnarju Eugon V. Feller, Stubica Donja, Elza trg 134. Savska banovina. Morsko kopališče Malinska na otoku Krku, hotel »DRAGA« Nahaja se poleg borovega gozda. V bližini kopališče, sobe in terase s krasnim razgledom na morje. Dunajska in domača kuhinja. Cene znižane. — Zahtevajte prospekte. HOTEL BELLEVUE. Omiš pri Splitu — vabi s , svojo razkošno romantiko, s svojo lepoto nadkri-! ljuje švicarske lepote. Preživeti par dni v hotelu Bellovue, jo pridobitev za Vaše zdravje Morje, pesek, solnce, zrak. pitna zdravilna, hladna ln topla voda v sobah, razvsetljava in ogrevanje z elektriko. Balkoni, verande, terase za odpočitek. Peščeno kopališče pred hotelom Takse ukinjene. Za uradnike popust — Prospekti se pošljejo na zahtevo. — Pension Din 55.— do 75.— dnevno. Novi zvonovi v Prečni V solvoto in nedeljo je imela Prečna vesele ure. V duha in telo tako moreče čase in razmere je posijal vsaj par dni žarek veselega ljudskega razpoloženja. — Dobili smo šest zvonov; za župno cerkev cis (1512 kg) in gis (465 kg); za podružnico Dol. Straže a (407 kg ) in h (267 kg); za cerkev na Gor. Kamencah a (400 kg) in f(l00 kg). V nadvse lepem sprevodu, ki se ga je udeležilo mlado in staro peš, na konjih in vozeh — (fara kot taka in no po organizacijah) — ob spremstvu domačih duhovnikov in patronn kapitlja po g. proštu, smo prepeljali zvonove iz postaje Novo mesto v Prečno na štirih vozoh, ki so bili okrašeni tako, kot premore kaj takega le ljudska narodna in verska zavednost in požrtvovalnost. — Čez noč so fantje stražiii zvonove menjaje se po nekaj ur. — V nedeljo jc bilo vrvenja množic. Od blizu in daleč je prihitelo ljudstvo gledat in hlnprovut preeanske farane. ker imajo tako lepo zvonove. Gospod prošt K. Čerin jc ob tO. imel v cerkvi slnvnosti primeren, učinkovit govor, nakar je domači e. svetnik maševal. Po sv. maši se je velikanska ljudska množica zbrala pri zvonovih. Pevski /.bor je zapel Illndnikovo: Zvonček, čuj..., deklica pji je doklnniirala za to slovesnost zloženo nosom. Nato jo g. prošt ob asistenci It duhovnikov in 2 usmiljenih bratov posvetil vseh 6 zvonov. Župnijskim zvonovom je botroval graščak g. Pavel Langer z materjo, straškim zvonovom je bil boter Martin Poglavc z ženo, gorenjekamenskim pa Vire Janez in gdč. Marija Murgelj, ki je nedavno prišla iz Amerike in jc žo od nekdaj velika dobrotnica te cerkve. Ob troh popoldne je veliki zvon pri fari že zapel in mod veselim pritrkovanjem so odpeljali podružnične zvonove. Vsem. ki so tekom deset let za zvonove zbirali in darovali, je bfl ta dan v voselo zadoščenje. Naj bi se uresničilo. kot «o botri želeli: zvon naj poje v slavo Bogu, v čast svetnikom in v zveličanje ljudi. Kri ie nosilka živlienja, ker obavlja i/menjavo snovi v človeškem telesu. To pa je mogoče samo čisti in zdravi krvi Zavoljo tega očistimo svojo kri s prirodnim »Planinka« zdravilnim čajem pripravljenim iz najboljših planinskih zdravilnih zelišč. »lianinka> zdravilni čaj Čisti, osvežuje in obnavlja kri ia celi organizem. Zahtevajte v lekarmh samo pravi >Planinkn< zdravilni čaj, ki se ne prodaja odprto, temveč samo v plombiranih paketih po Din 20*— z napisom proizvajalca; Lekarna Mr. L. Bal yjc Ljubijana Ha&nanila Ljubljana Akademija Rokodelskega društva bo drevi ob pol 8 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Na sporedu so pevski zbori Rokodelskega društva, potem pesmi, ki jih bo pel g. tenorist kr. opere Leopold Kovač ob spremljevanju na klavirju po g. Heribertu Svetelu in oddelki Shakespearove igre »Sen kresne noči«. Spored je izredno zanimiv. Prosimo, da se občinstvo v prav obilnem številu udeleži prireditve. Vsi člani in prijatelji Rokodelskega društva pa naj drevi prav gotovo pridejo v Rokodelski dom. Predprodaja vstopnic je dopoldne od 10 do 12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12. Služkinjo 1 »Poselska zveza« in »Podporno drušlvo služkinj« priredita danes, v nedeljo izlet na Šmarno goro. Zbirališče na Šmarni gori — skupna pobožnost ob štirih popoldne. V slučaju slabega vremena se izlet ne vrši. Zbor bivših mornarjev vojne in trgovske mornarice se vrši 3. maja 1932 ob 20 v gornjih pro-prostorih gostilne pri »Sokolu« v Ljubljani. Vabijo in pričakujejo se vsi bivši mornarji, ki se zavedajo pomena in dolžnosti do našega morja. Maribor Ljudska univerza. V petek, dne 29. aprila, predava v francoskem jeziku univerzitetni profesor dr. Warnier iz Zagreba o civilizaciji francoskih kolonialnih narodov. Glodališče. Kot zaključna dramska predstava letošnje gledališke sezone se študira komedija znanega češkega dramatika Františkn Langerja »Spreobrnitev Ferdinanda Pištore« v režiji g. J. Koviča. Za poplavljonce pojde ves čisti dobiček od Haydnove proslave, ki se bo vršila kakor znano 3. in 4. maja t L * Občni zbor Vincencijcvo konference v Kamniku bo v nedeljo, dne 24. aprila ob treh popoldne v dvorani »Kamniškega doma«. Govoril bo g. dr. P. Roman Tominec: O. F. M. o temi: Caritas —problem našega časa. Vstop vsakomur prost, pridite prijatelji ubogih in Mpuščenih, v prav obilnem številu ter pokažite smisel na polju dobrodelnosti! Tunjice pri Kamniku. Novoustanovljeno prosv. društvo ponovi dne 24. aprila ob 15 na prostem pred šolo šaloigri ičašica kave« in »Trije tički«. Pred igro zapojo fantje nekaj narodnih. K obilni udeležbi vabi — odbor. Novomesto. V četrtek, dne 28. t. m. priredi v novomeškem Francoskem krožku g. prof. R. War-nier z zagrebškega vseučilišča francosko predavanje o lanski kolonijalni razstavi v Parizu in o francoskih kolonijah vobče. Do sto skioptičnih slik bo pojasnjevalo predavanje, tako da bo razumljivo tudi onim, ki imajo iz francoščine samo začetniško znanje. Poleg zanimivosti z razstave bo g. predavatelj podal v glavnih obrisih tudi sliko ogromnega civilizalornega dela, ki ga Francija opravlja v svojih prekomorskih posestvih, in bo pokazal vse mnogobrojne vezi, ki spajajo daljne dežele s Parizom. Kdor se zanima za posebnosti Azije in Afrike, naj se torej predavanja udeleži. Vstop prost. Pričetek ob treh popoldne, ker mora g. predavatelj Se istega večera govoriti tudi v Ljubljani. Kraj predavanja fizikalna dvorana v gimnaziji. Ptuj. Pevski zbor Glasbene matice je žel na nedeljski tekmi v Mariboru splošno pohvalo občinstva in priznanje ocenjevalne komisije. V soboto, 30. aprila priredi v Društvenem domu koncert, na katerem naj pokaže sadove svojega dela v tem letu svojega obstoja. Slišali bomo moške, ženske in mešane zbore pod vodstvom prof. šedl-bauerja in Logarja. Slednjič se nam nudi dolgo zažoljena prilika, ko bomo poslušali ves večer domači zbor. Podprimo ga na njegovi trudapolni poti k večji popolnosti. Tržič. »Konec poti« je naslov pretresljivi vojni igri, ki jo vprizori naše Prosvetno društvo sv. Jožefa danes zvečer. Jesenice. Drevi priredi pevsko društvo »Sava« v Krekovem domu koncert v korist brezposelnim. Skofja Loka. Danes ob pol 4 popoldne v Društvenem domu otroška igra »Palček Potep«, zvečer ob 8 Jalnova drama »Bratje«. Celje & Ne samo po starih ampak So po globoko znižanih cenah prodaja svojo ogromno zalogo blaga Trgovski dom Stermecki. Dobro belo platno 5.50 Din, pisano platno (oksford) 7 Din, dobri moški Čevlji 66 Din. ALI ŽE VESTE da je manufakturni tritovini VA EkT M v Celju (zraven Marijine cerkve), ravnokar dospela velika množina svežega pomladanskega in poletnega blaga, katerega prodaja po globoko znižanih cenah. V interesu odjemalca je, da si njegovo lepo ; sortirano zalogo nemudoma ogleda ter se sam na : lastne oči prepriča, kako si zamore še danes vsakdo kriti svoje potrebe in to z zmernimi sredstvi. Občinstvo se vabi, da te ugodne prilike ne zamudi ter nemudoma obišče to itak dobro znano tvrdko. Ribnica Same poroke. V ponedeljek 18. t. m. sta bila poročena g. Ivan Vesel, strojnik iz Sodražice 123, in gdč. Angela Klun iz Nemško vasi pri Ribnici. V sredo 20. t. m. pa smo imeli kar štiri poroke. Poročili so se namreč ta dan: Hočevar Franc iz Lipovca 10, z gdč. Marijo Prdan iz Sušja 33 — Arko Janez iz Dolenjih Lazov 36, z gdč. Ivano Arko iz Jurjevice 49 — Andoljšok Itudolf iz Slnt-nika 24, z gdč. Sile Frančiške iz Jurjevice 8 in Šile Ludvik iz Jurjevice 8, z gdč. Lovšin Angelc iz SuSja 4. Mladim parom častitamo in želimo obilo srečat r MU s* rfiovtc & KM PLANINKA IDPkVIlMl " Stran 6. »SLOVENECc, dne 2-1. aprila 1932. štev. 94. Za olepšavo Novega mesta Novo mesto, 22. aprila Novo mesto se je zadnji čas precej razvilo. K lepoti in ljubkosti mesta pa je veliko pripomoglo novomeško Olepševalno društvo. Dn pa lx> moglo društvo še uspešneje delovati, se bo društvo pod starim imenom razšlo iu se bo ustanovilo na podlagi novih pravil, katera je zadnji občni zbor sprejel, novo društvo, ki se bo imenovalo »Olepševalno iu tujsko-proraetno duštvoc. Novemu društvu je od več strani obljubljena izdatna podpora, zlasti še od strani mestue občine. Dasiravno je društvo doslej, vsled slabih finančnih razmer, te bolj životarilo, je vendar nabavilo večje število klopi po naših šetališčih, nastavilo je za razna dela .posebnega delavca, uredilo nasad pri kavarni Smola in več drugih stvari. Društvo bo imelo nalogo skrbeti za čimvečji razvoj tujskega prometa ter z vsemi razpoložljivimi sredstvi kakor reklamo, slikami, opisi itd. skrbeti, da se zbudi zanimanje za Novo mesto-kakor tudi vso Dolenjsko. G. prof. dr. Turk je stavil predlog, naj skuša društvo zgraditi nekak lokalen muzej, v katerega naj se namestijo razne starine, ki jih je v mestu samem kakor tudi v okolici še vedno dovolj, čeravuo se je že v eliko lepih stvari uničilo ali pa se z njimi postavljajo druga mesta, kakor n. pr. z lepim vodnjakom, ki je stal na Glavnem trgu, danes pa krasi neko mesto na Nižjem Avstrijskem. Če reflektira Novo mesto nu tujski promet, se pač ne bo smelo ozirati sumo ua prirod-ne lepote, temveč tudi na kulturne ustanove. Zanimanje za predlog g. Turka je bilo veliko. Odbor jc g. prof. naprosil, naj napravi za to kaik načrt in naj po potrebi sestavi za to poseben odsek. Novo mesto bi s tem zelo veliko pridobilo in je to misel le pozdravljati in društvu /eleti čim večjega razmahu in razumevanja od strani občinstva. Krško Pokojni kardinal Piffl je dobro poznal — kot je sam pripovedoval pred nekaterimi leti v elitni družbi Slovencu dr. Fr. Si. v Kloster-neuburgu — naše mestece iu njegovo okolico. Tu je namreč 1. 1882 dovršil svoje enoletno prosto vol jstvo, ker je zahajal graški topničar-ski |>olk na orožne vaje v Krško. Mestna hranilnica se je. v zadnjih treh letih uaočno dvignila v svojem prometu. Medtem ko je za leto 1928 znašal skupni denarni promet okrog 27 milijonov dinarjev, izkazuje za leto 1931 nad 46 milijonov dinarjev denarnega prometa. Sedaj nastopi zopet po vsej vednosti zopet novo izbrani odbor in ravnateljstvo. Centralna vinarua v Ljubljani (gg. Busaj in Levičar) sta zadnji čas storila okoličanom veliko dobroto, ko sta pokupila nad 3 vagone vina. Cene niso bogvekaj visoko, ljudje pa so vendar prišli do denarja. Št Jernej Škof ja Loka Orožništvu se je posrečilo aretirati nevarnega tata izpod čruega vrha, ki se je klatil v gozdovih okoli Hrastnice in kradel, kar mu jc. prišlo )>od roke. Trdo uklenjenega so pripeljali v Škof jo Loko v zapore, katerih pa je žal že preveč navajen. Iz zgodovine. Mesto škof ja Loka je med kranjskimi mesti zavzemalo zelo odlično mesto. Mestni očetje so se svojih velikih nalog, za katere so bili izvoljeni, vedno s ponosom zavedali. Obramba sadnega pridelka . -sv . - One 19. aprila se je vršilo običajno liceucova-nje bikov za tukajšnjo občino. Prignanih je bilo 12 bikov montafonske pasme razne starosti. Izmed razstavljenih plemenjakov je bilo licencovanih 6, trije, ki so last tukajšnje Živinorejske zadruge in so dobili — strogo ocenjeni — po 26 točk, in ostali trije, last posestnikov, ki so dobili po 28 in 24 točk. Od Živinorejske zadruge imajo lieencovane bike posestniki: Bevc Franc, Dol. Maharovec; Luzar Fr., Dol. Staravas in predsednik zadruge, nadvse agilni pospeševalelj tukajšnje živinoreje Vide Franc z Žvabovega. Izmed ostalih šestih, k licencovanju prignanih bikov, so bili 4 obsojeni na kastriranje, 2 pa sta bila še premlada za ocenitev. Izmed premladih je vzbujal posebno pozornost 10 mesecev stari bikec F. Videta, ki bi, ob primerni starosti, dosegel vseh 30 točk; ta žival obeta biti sčasoma najboljši plemenjak v občini. Ocenjevalno komisijo so tvorili: zastopnik banske uprave ing. Eiselt, okr. kmetijski referent Ambrož, živinozdravnik Vari ter zastopnik občine novoimenovani župan Radkovič. Št. Peter pri Nov. mestu Preteklo nedeljo smo imeli prav lepo slovesnost Ves dan je bil posvečen našim malčkom. To je bilo veselje zu šolsko mladino! Pa tudi odraslim bo ta nedelja ostala v prijetnem spominu. Takole se jo izvršila vsa slavnost: zjutraj je bilo prvo sv. obhajilo ter skupno sv. obhajilo vse šolske mladine. Med svetim opravilom v cerkvi so prepevali otroci. Zlasti je ugajala pesem: >0 zlati dan, uaj-lepSi dan življenjas, pesem, namenjena za slavnost prvega sv. obhajila. Po koučanein sv. opravilu v cerkvi so dobili prvoobhajanci v šoli zajutrek, podobice prvega sv. obhajila ter mašuo knjižico. Ob 2 popoldne pa je bilo sprejetih okrog 150 otrok — tako rekoč vsi — v Marijin vrtec. Tudi pri popoldanski slavnosti so prepevali otroci lepe Marijine pesmi, da so bili še odrasli ganjeni. Sledila je 5e prireditev v • DomiK, uprizoritev dveh mladinskih igric, h katerim so imeli prost vstop vsi šolski otroci," nakar je bila lepa otroška slovesnost zaključena. ni v • w Trztc Predilniško delavstvo se s strahom ozira na razglasno desko v tovarni, kjer je še vedno označeno, da bo obrat ustavljen, če ne bo deviz za nakup surovin. Nekateri že napovedujejo kar termin, ko se bodo vrata predilnice in tkalnice zaprla. Kaj bo v Tržiču, če se to zgodi'?! Razumljivo je, da poleg vodstva tovarne morajo storiti tudi vsi drugi merodajni faktorji potrebne korake, da dobi tovarna bombaž iz inozemstva, ko zaenkrat še ne raste v naših krajih! Pokopali smo v četrtek ob veliki udeležbi vdovo Manco Krislnnc. Živela je skromno in storila je zelo veliko za inisijone in razširjanje katoliških listov. Naj počiva v miru! Jesenice Tovarna KfD še vedno ni v polnem obratu. Mar linama, to je oni del tovarniškega obrata, ki proizvaja jeklo in železo, torej najvažnejši oddelek, je že od 15. marca v popolnem zastoju. V vsakem drugem oddelku se vsaj nekoliko dela, le v Martina m i ne. Zato je število onih, ki so brezposelni, še vedno ogromno in prav nič se še ne pozna, da bi bilo na Jesenicah v kateremkoli oziru na boljšem. Kdaj se prične, ako se bo sploh prijelo. s polnim obratom, še nihče ue ve. Jeseniški mesarji prodajajo goveje meso zelo poceni. Dobi se po 6, da, celo po 5 Din za kilogram, tako da je te vrste hrana danes še najcenejša. Toda kaj, ko pa marsikatera družina brezposelnega očeta tudi teli dinarjev ne premore! Ena najstarejših gospodarskih zadrug, to je prvo delavsko konzumno društvo na Savi, ima danes popoldne svoj letni občni zbor, na katerem bodo sedanji odborniki podali račun njihovega gospodarstva od zadnjega občnega zbora. v t* zato pa se je tudi Loka lepo raz- vijala in ji je v zgodovini dolgih stoletij ohranjen časten spomin. Sestanek luntov-rekrutov za loško dekanijo bo v nedeljo, 1. maja ob 9. dopoldne v Društvenem domu nu Spodnjem trgu. Poročata zdravnik dr. Justin in g. K oš i ček. Fantje-rckruti, pridite točno iu polnoštevilno. Trbovlje Nagla smrt. Umrl je Povše Martin, električar pri rudniku star 46 let. Po operaciji slepiča ga je prijela pljučnica, kateri je takoj podlegel. Bil je znana oseba in dolgo časa občinski odbornik in odbornik več socialističnih organizacij, N. v m. p.! Možganska kap je zadela občinskega tajnika ! Kajtna Franca vendar ne bo smrti. Okoli štirideset ! let ie zvesto opravljal svojo službo na občini in 6e j ni mogel odločiti za pokoj, saj niti letnega dopusta ni jemal. Sedaj pa ga ie bolezen odtrgala od njegovega vsakdanjega dela. Upati da še ozdravi, kar mu želimo! Poročili so se dr. Savnik Roman, profesor v Ljubljani s Kokalj Justino, hčerko gostilničarja pri kolodvoru in Komat Mihael, steklar s Klenovšek Josipino, Dosti sreče! Ruše Avtobusni promet. S' 1. majnikom otvori g. Pcillin med Rušami in Mariborom avtobusni promet. Dvakrat na dan bo vozil iz Ruš v Maribor in dvakrat obratno. Odhod iz Ruš bo ob 8. in 14. uri, povratek pa ob 11. in 17. uri. Voznina bo za osebo na eno stran 8 Din. Pomožna akcija v Rušah je končala svoje delo že 31. marca 1932. Odbor pa je imel te dni svojo zaključno sejo, na kateri je bila podana sledeča bilanca: Odbor je pričel svoje delo 21.. jan. 1932, Podpiral je od 51—91 družin s 156—254. člani. Razdelil je 6073 kg krompirja, 326 kg fižola, 428>i kg slanine, 1400 kg kruha, 1320 kg krušne moke, 1471 kg koruznega zdroba in 113)4 kg mesa. Skupni dohodki so znašali 22.236.50 Din, izdatki pa 18.793 Din 25 par. Preostanek se naloži za bodočnost. Vsem, ki so pomagali, da je akcija tako uspela, izreka odbor tem potom najlepšo zahvalo. Umrli so: Štirinajst dni star otrok Velca. — Antona Kramerja starega 20 let je v tovarni za dušik ubil po nesreči tok napestosti 500 voltov. Vzor mladeniča, ki je lepo skrbel za mater vdovo in manjše sestrice, so spremile vse Ruše k zadnjemu počitku. Pevski zbor mu je tudi zapel in tovarniška godba mu je zaigrala v slovo. — Dalje je umrl Ver-bošt Miha, star 78 let. Naj v miru počivajo! Konjice < Materinski dan bo priredilo Kat. izobraževalno društvo 1. maja v Katoliškem društvenem domu. Na sporedu bodo pevske točke, deklamacije in igrokaz Prisegam«. Vstopuice bodo v predprodajl v Va-leučakovi trgovini. Poslopje okrajnega sodišča so na novo pobelili. kar je bilo res žo nujno potrebno. Tako ima trg zopet prijaznejše lice. Rok za naročbo Mohorjevih knjig je podaljšan do 15. maja. Zamudniki, pohitite, da ne boste ostali brez dobrih knjig! Sv. birmo bomo letos imeli v Konjicah in sicer izjemoma zaradi velikega števila otrok. Vršila se bo 3. julija. „Jezik očistite peg!" Kaj menite, g. urednik, ali jo to pametno, da nam naši današnji pisavci naš tako jasni jezik tudi tako čudno zapletajo. Nobene reči že skoro nočejo ali ne znajo preprosto in po domače povedati. Nekako vzvišeno, kaže, se jim zdi, če samo po sebi jasno, preprosto misel po tujem zgledu z nepotrebnimi izrazi tako našopirijo, dn se njim in otroško nedolžnim bravcem učena in kar gosposka zdi. Pa učenega in gosposkega ni prav nič zraven, ampak taki pisavci so premalo učeni, slovenščino veliko premalo poznajo, pa tudi tujih jezikov ne toliko, da bi znali ločiti, kaj je tuje, naše, v kakšno obliko odene misel tujec, v kakšno Slovenec. — V petek smo n. pr. brali, da je »ministrski svet v svrho čimprejšnjega povratka normalnih odnošajev v zavodu izdal naredbo«. — Pa smo morali podobne trdo stepene, neužitno jezikovne cmoke že pogosto goltati in se nad njimi daviti: v svrho odplačevanja starih dolgov je Romunija najela novo posojilo". Ali: v svrho ugotovitve dejanskega stanja itd. — Svrha je najprej hrvatska beseda, ki je v slovenščini prav nič treba ni, ker imamo za isti pojem lep slovenski namen, ali pa smoter — nemškemu -cilju« je Breznik že davno napisal mrliški list. Hrvatski je tudi »odnošaj«; po naše odnos, razmere. Potem pa to strahotno kopičenje trdih, mrtvih samostalniških tvorb! Slovencu misli žive, mišljenje niti je dejavnost; zato jih izraža z glagoli. Zdrava slovenska pamet bi navedene skrivenčene stavke tako-le povedala: Da se v zavod čim prej vrnejo redne razmere (čisto nepotrebna je tujka »normalne), je ministrski svet izdal naredbo. Beseda : namen« niti potrebna ni, saj ga nam namenilna členica ?da« dovolj označi. — Drugi primer: Za odplačevanje starih dolgov, ali da odplača stare dolgove. — Tretji: Da sc dejansko stanje ugotovi... Drug podoben primer ja imel sobotni »Slovc-nec« — časnikarji danes pišejo: »SI. od sobote« — kar je kakor gornji primeri, grd germanizem: das »Tagblatt voin Samstag« — »Zuni Zvveck der AViederkelir normaler VerliBltiiisse;;, ali: »Bcliufs Abzahlung«, ali: 7,um Behllfe der Feststellung itd. — Ta sobotni primer je tak-le: »Srečni ga je v smeri iz vasi proti Rovniku«. In venomer moramo gledati, kako n. pr. ižanski kmet pelje zelje v smeri proti Ljubljani, kako jo je ta s kolesom ubral v smeri proti Ro/.niku itd. — Zopet čisto nepotrebna nemška šara: Nemci pišejo »in der Richtung nach« — Slovenec je znanca srečal iz vasi proti Rovniku, Ižanec pelje zelje proli Ljubljani, ne dn bi Bo posebej mislil na »smer«, ta beseda mu niti na misel ne pride; tat jo s kolesom ubere proti Rožniku; saj navaden Ljubljančan tudi ne hodi na sprehod v smeri proti Ježici, ali v smeri proti Šent Vidu, ampak jo kar po domače proti Št. Vidu ali proti Ježici maline. Pa tudi v trgovine no hodi v svrho nabave obleke, ampak gre, da si obleko kupi, preskrbi, ali pa gre kar obleko kupovat, ali pa tudi kar po obleko, po blago. Še teden, dva pa bo sadno drevje, zlasti jablane in hruške, v cvetju. Uprav v tej dobi, ko se i/, cvetja jame razvijati novi zarodek, se začno gibati tudi njegovi zajedavci, izmed katerih sta posebno škodljiva dva in sicer; glivica, ki povzroča krastavost sadja (fuzikladij), in jabolčni zavijaš, katerega ličinka živi v jabolkih in v hruškah in povzroči znano in tako nevšečno črvivost. Oba se pojavljata hkrati in vsak izmed njiju lia svoj način že takoj v pričetku razvoja zastavi tako temeljito, da je pozneje vsak poizkus, da bi se ju obranili, skoraj brez uspeha. Kdor hoče torej pridelati lepo, čisto sadje, kakršno edino ima veljavo na sadnem trgu, mora misliti na obrambo pred tema zajedav-cema že takoj sedaj, še preden se sadno drevje razcvete. Dandanes, ko do dobra poznamo življenje omenjenih dveh škodljivcev, in imamo preizkušena in zanesljiva obranibena sredstva, ni težko obvarovati sadja pred tozadevnimi poškodbami. Najboljši način obrambe, vpeljan in preizkušen po vsem svetu, je trikratno škropljenje sadnega drevja k bakren i m i-arzeniko vi mi pripravki v dobi, ko začenja drevje brsteti do tje, ko se zarodek razvije do debelosli lešnika. Uspešno bo pa to delo seveda lo tedaj, ako ga opravimo pravilno: in o pravem času. Predvsem si je treba oskrbeti preizkušeno škropivo. ki ni predrago in ravnanje z njim ni preveč težavno. Kjer so vajeni ravnanja z običajno bakre-no-apneno brozgo (kakor jo uporabljajo vinogradniki že čez 40 let), jo bodo vzeli tudi za sadno drevje, ker je nje učinek jako dober, ako se pravilno uporablja. Za prvo škropljenje zadostuje 1 do 1 in pol odstotna brozga brez kake primesi. Za drugo in trelje škropljenje pa jo treba dodati 1% ' brozgi na sto litrov 15—20 dkg kakega arcenfkove-ga pripravka. Navadno uporabljamo v to svrho zelenilo »silezia« ali »urania«. Priprava takega sestavljenega škropiva je pa kolikortoliko težavna, zlasti v krajih, kjer je obdelava rastlin s škropivi še nova. Za take razmere je bolje, da se vzame pripravek, s katerim je laže ravnati in je poškodba drevja težje mogoča. 2e več : let jo v to svrho v rabi bakreno-arzenikov pripra-I vek z imenom nosprasen. 20 litrov tega škropiva 1 naredimo takole: V leseno posodo, ki naj drži kakih 25 litrov (velik škaf), vlijemo 10 litrov vode in v njej raztopimo 30 dkg nosprasčna. V drugi posodi pa raztopimo 15 dkg gašenega apna. Ko je ohoje dobro raztopljeno, zlijemo raztopino apna (10 1) v raztopino nosprasena (10 1), dobro premešamo. pa imamo 20 litrov učinkovitega škropiva, ki na preveč drago. Za 100 litrov škropiva je treba vzeti vsake sestavine petkrat toliko, torej 100 litrov vode, 1.50 kg nosprasena in 75 dkg apna. Seveda moramo imeti za to tudi dve posodi in sicer eno, ki drži čez 100 litrov (za nosprasčn) in eno, ki drži čez 50 litrov (za raztopino apna). Nosprasenu podoben je nosprasit, s katerim je pa ravnanje še bolj preprosto, ker ima v sebi tudi Podpore zadr. zvezam Kmetijsko ministrstvo je sklenilo izplačati iz državnega kmetijskega zaklada v proračunskem 1. 1931.-32. zadružnim zvezani v državi 300.000 Din za revizijo in zadružne tečaje. Glavna zadružna zveza je predlagala naslednjo razdelitev: Glavna zadružna zveza 32.000 Din, Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug 32.000 Din, Zveza srbskih kmetijskih zadrug v Novem Sadu 16.000 Din, Zveza agrarnih zajednlc v Novem Sadu 12.000 Din, Kmetijska centralna kreditna zadruga v Novem Sadu 1-1.000 Din, Zveza agrarnih zajednic v Vel. Bečkc-reku 12.000 Din, v Osijeku 12.000 Din, Osrednja zveza hrvatskih kmetijskih zadrug v Zagrebu 20.000 Din, Zadružna zveza, Zagreb 10.000 Din, Hrvatsko gospodarsko društvo v Zagrebu 16.000 Din, Zveza srbskih kmetijskih zadrug v Sarajevu 16.000 Din, Zveza hrvatskih kmetijskih zadrug v Sarajevu 16.000 Din, Zadružna zveza v Splitu 10.000 Din, Zadružna matica v Splitu 12.000 Din, Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani 18.000 Din, Zadružna zveza v Ljubljani 32.000 Din, Zveza gospodarskih zadrug v Ljubljani 8000 Din, skupno 300.000 Din. Na podlagi predloga Glavne zadružne zveze jc kmetijski minister razdelil to vsoto, ki je namenjena za zadružne tečnje in revizijo, takole: Glavna zadružna zveza 25.000 Din, Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug v Belgradu 25.000 Din, Zveza srbskih kmetijskih zadrug v Novem Sadu 30.000 Din, Osrednja zveza hrvatskih kmetijskih zadrug v Zagrebu 30.000 Din, Hrvatsko gospodarsko društvo v Zagrebu 10.000 Din, Zveza srbskih kmetijskih zadrug v Sarajevu 50.000 Din, Zveza hrvatskih kmetijskih zadrug v Sarajevu 50.000 Din, Zadružna zveza v Splitu 50.000 Din, Zadružna matica v Splitu 10.000 Din, Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani 20.000 Din. skupaj torej 300.000 Din. Podpore torej niso dobili: Zveza agrarnih zajednic v Novem Sadu, Vel. Bečkereku in Osijeku, Kmetijska centralna kmetijska zadruga v Novem Sadu, Zadružna zveza v Zagrebu, Zadružna zveza v Ljubljani ter Zveza gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani. Razstava sadjevca v Laškem Cenjenim čitateljem je še gotovo v spominu sadni ogled, ki se je vršil preteklo jesen na šoli v Laškem. Tukajšnji sadjarji so takrat pokazali, koliko lepega in žlahtnega sadja se nahaja pri las in da naše sadjarstvo leto za letom napreduje. Uspeh sadne razstave je bil popolen. Tukajšnji posestniki sadjarji so z lahkoto prodali vse namizno sadje še po (lokaj ugodni ceni. Razen tega je ostalo še mnogo sadja zn domačo potrebo, iz finih moštnih sort pa so napravili prejšnje množine sadjevca. Da pokažemo napredek sadjarstva še v drugi obliki, so sadjarske in kmetijske podružnice Laško, Sv. Krištof. Sv. Jedert in šmarjeta pri Rim. toplicah, pod kojih področje spadata ludi občini Marijagradec in Sv. Lenart, sklenilo prirediti pod vodstvom meddruštvenega razstavnega odbora razstavo sadjevca. Namen razstave naj bi bil ta, da liaši sadjarji pokažejo, kako izvrstno kapljico pridelujejo iz domačega sadja in da se način pridelovanja prvovrstnega sadjevca še povdigne. Drugi namen razstave bi bil, da se cenj. ob-činslvu kakor zasebnikom, trgovcem, zlasti pa gostilničarjem nudi prilika nakupa sadjevca prvovrstne kvalitete iz rok pridelovalcev samih. Saj je znano, dn so zlasti p. n. gostilničarji dostikrat v zadregi, ker ne najdeio ?a svoj obrni primerne, že apno. Tega praška stresemo 30 dkg v 20 litrov vode, dobro premešamo in škropivo je gotovo. Škropivo — pa naj si bo to ali ono — je pa treba po drevju pravilno razpršiti tako, da v obliki predrobnili kapljic na gosto pokrije vse dele drevesa, zlasti pa liste in zarodek (mlade plodo- ve). To je pa moči doseči le z dobro pršilko ali škropilnico, ki deluje z velikim pritiskom in tudi na precejšnjo razdaljo. Na majhnih, mestnih vrtovih in pri mladem pritličnem drevju bi za silo izhajali z ročno pršilko. Za visokodebelno drevje so pa edino uporabne samodelne, nahrbtue ali prevozne pršilke. Odločilne važnosti je končno čas škropljenja. Iz pričujočih sličic vsakdo lahko posname, v kakšnem stanju mora biti drevo (n. pr. jablana), oziroma zarodek, ko je treba škropiti. Za prvo škropljenje jo sedajle, oziroma bo kar v kratkem pravi čas. To se najlaže dožene po cvetnih brstih na jablanah. Ko se jame cvetno brstje odpirati (glej pod. I), je treba škropili prvič. Drugič škropimo takoj potem, ko drevje ocvete, to je tedaj, ko odpade cvetni venec, ko se cvetje ospe (glej pod. 2). Tretje škropljenje opravimo z istim škropivom 3—-4 tedne po drugem, ko so plodovi prilično za lešnik debeli (glej pod. 3). Škropiti moramo vedno le v lepem, vedrem vremenu. S temi škropivi je ravnati zelo previdno, ker so strupena. Škropiti ue smemo drevja, pod katerim je godna zelenjad, ali za košnjo zrela trava. Sicer pa škropimo v dobi, ko niti 1 rastlinje niti trava še ni dorasla. ^• Komur ni mogoče škropiti trikrat, naj tfnpro opravi to delo vsaj dvakrat in sicer po cvetju in 3—1 tedne pozneje. Vse potrebščino in škropiva ima v zalogi Kmetijska družba v Ljubljani. okusne in pristne sadne pijače. Razstavni odbor opozarja tem potom na svojo sicer neobičajno, a vendar za naše kraje zelo primerno in aktualno prireditev, ki bo 8. maja 1932. Borza Denar Dne 23. aprila. Devizni promet jo bil ta teden nekoliko manjši in je znašal 2.5 milj. Din. Znatnejši je bil le v ponedeljek. V prejšnjih tednih jo znašal promel: 3.36, 1.24. 0.7 in 3.3 milj. Din. Curili. Belgrad 9.—. Pariz 20.2975, London 19.28, Novv Vork 515.25, Bruselj 72.15, Milan '26.50, Madrid 40.20, Amsterdam 208.55, Berlin 122.25, Stockholni 9.425, Oslo 95.—, Kopenhugen 105.60, Sofija 3.73, Praga 15.26, Varšava 57.75, Atene 6.55, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.07, llelsingfors 9.—. Žitni trg Novi Sail. Pšenica: bč. ok. Novi Sad 79 kg. 1% 132. 134, bč. ok. Sombor 131, 133, sred. bč. in gor. bč. 79 kg. 2%, 132, 134, bč. pot. 79 kg. 1% 133, 135, ladja Tisa 79 kg. 2% 133. 135. gor. ban 79.2%. 129, 131, ban. par. vrs. 78 kg. 2% 128. 130. — Oves: bč. srem. slov. 135, 137.50. — Ostalo neizpremenjeno. — Promet 56 vagonov. Budimpešta. Tendenca: Pšenica, rž slabša, koruza prijazna. Promet srednji. — Pšenica: maj 12.49, 15.58, zaklj. 1251—52, julij 12.92, 13.01, zaklj. 12.94—95. Rž: maj 14.95. 15.20, zaklj. 15.02—05. Koruza: maj 16.12, 16.30, zaklj 16.20—25, julij 15.62, 15.70, zaklj. 15.68—70. K«zn ftag gremo na zdravljenje, pe€i;€h alt oddih? Pojdimo v naš stari, mili turistov-ski center mednarodne publike mrsviiišCe laška katerega nadmorska višina znaša 228 in, a podnebje je subalpno in blago. Zdravilna mineralna voda »Tempel«, »Sty-ria« in »Donat« z indikacijo za zdravljenje želodca, črev, jeter, krvoteka in drugih krvnih bolezni, ledvic, mehurja, živčnih bolezni itd. Normalno zdravljenje v kopališču: 3 tedne. Zdravilno vodo pa pijemo pred in po zdravljenju tudi doma. — Moderna hidro-elektro in mehanoterapija. Riintgen. Zdravniki-speci-alisti. Kopališka godba. Radio. Vse vrste razvedrila. Družabni izleti itd, — Sezona: 1. maja-1.oktobra. Glavna sezona 16 iunija-31.augusta. Izven glavne sezone je najprirrernejši poset kopališča vsled udobnosti, nizkih cen in posebnih popustov — Pavšalne cene za popolno oskrbo vključno zdravljenje. Ugodnosti za neimovite. — Zveze: z železnico via Zagreb-Zabok ali via Grobelno. — Proti predložitvi potrdila znižana vožnja za povratek, — Zahtevajte prospekte od direkcije zdravilišča od-nosno Putnika v Ljubljani, Celju ali Mariboru. fttftv, 94 »SLOVENEC«, dne 24. apnu 1832. Stran Možje, hi odločajo o usodi sveta Htnl»»'»ha Krilata« ». »H 1« M (Mftllb* ta «e/v*iee6 1» 119» Ministrski predsednik Macdonald (Anglija) Državni kancler dr. Bruning (Nemčija) Državni tajnik Stimson (Amerika) Ministrski predsednik Tardien (Francija) Zunanji minister Grandi (Italija) V Ženevi se zopet vršijo važna posvetovanja med predstavniki velikih sil o svetovni gospodarski krizi in o perečih vprašanjih ki so s tem v zvezi-o vojnih dolgovih, vojni odškodnini, posojilu in o miru in vojni. Kakor se zdi, je Francija precej osamljena in so se po zadnjih Doročilih' zastonniki ostalih držav ze sporazumeli glede vojnih dolgov in vojne odškodnine. Končna odločitev pa padena posebni konferenci ki se bo vršila 16 junija V perzijskih gorah Siva megla leži nad perzijskim visokim gorovjem. Tudi karavanska staja (kjer počiva živina) je komaj prav na rahlo zaživela. Po velikem dvoriščnem prostoru, obdanim z ilovnatim zidom, kar križem trdo spe ljudje in živali. Zdaj pa zdaj v bližnjih gorah zakreha šakal, zdaj pa zdaj zasope kamela. Ura je Štiri zjutraj. Karavana se počasi preboja. Gonjači lezejo iz kožuhov, segajo po molitvenih knjižicah, iščejo določenih mest in z obrazom obrnjenim proti Meki opravljajo svojo jutranjo molitev. Potem nastane živahno vrvenje. Oaedlajo in otovorijo živali. Karavana se pomika počasi čez pusto stepo. Jaz in moj tolmač Ahmed sva se bila prav pred iednom priključila tej karavani. Perzijci so sicer fanatiki, nepristopni ljudje, a bila sva pri njih Štorklje. Pri nas gnezdijo štorklje samo še v Ba-»atu in Sremu. Kakor poročajo se je ob zadnji povodnji pojavilo veliko teh prijetnih ptic, kt že Izumirajo. Prišle so v južne kraje, kjer bodo imele obilo brane po močvirjih, nastalih po povodnji. varna in nisva bila v nevarnosti, da naju oropajo. Najprej smo prestopili ozko, razpokano globel in po nekako dveurnem pohodu smo dosegli gorsko planoto. Krasen razgled po perzijskem alpskem svetu se nudi našim očem. Nekako tri ure še rabimo za gorsko višino po prostoru neprestano menjajočem svoje lice. Potem pa po strmi stezi navzdol. Kmalu pridemo do neke karavane. Vodniki pijejo kalno vodo, ki je shranjena pred kočo v nekaki pločevinasti posodi. Kljub žgoči žeji mi ni mogoče piti te umazane brozge. Ukažein zavreti čaja in prav z užitkom ga posrcbamo. Naslednjega jutra se morava ločiti od karavane, kajti najina pot gre proti severu. Najina kamela je že otovorjena. Nameravala sva takoj odriniti, a se zaklepetava z nekaj osebami od karavane. Propali ljudje in divji obrazi. Na vsak način so se hoteli' vsiliti za vodnike, a sem se zahvalil. Najina pot pelje najprej vzporedno s karavano, katero sva zapustila, a po enourni hoji se zaobrne proti severu. Gore stopajo bližje, proti poldnevu je planota že za nama. Stopiva v ozko dolino. Čez približno pol ure srečava karavano, ki je taborila ob hribu. Ponudiva Peržanom tobaka, za kar dobiva še dokaj točna navodila za najino pot. Potem zopet navzgor. Uro pozneje zagledava blizu poti skupino dreves. Utaboriva se. Ahmed kuha. Med tem pa jaz iščem primernega kraja, da bi se žival napasla in res ga najdem; žival se je po dolgi poti zopet lahko nasitila. Ze sva imela pripravljeno konservno juho, tedaj pa zasliSiva hrzetanje mule. Takoj sem bil na nogah, grem po poti in zagledam nedaleč karavano, ki se pomika navzgor. Naštejem tri Per-žane in pet otovorjenih kamel. Stopil sem nazaj ' k najinemu šotorišču in mirno užival svoje kosilo. \ Čez nekaj trenotkov je karavana prišla že do naju. j Nemalo pa sva bila presenečena, ko sva videla, da so lo prav listi vodniki, katere sva bila pri prejšnji karavani odklonila. Zdaj sem vedel do- < volj, vedel sem, da so se namenili prav k nama. ; Peržani ženejo svoje živali nn kraj, kjer se je : pasla najina kamela, poleni pa pridejo nazaj in se prav po domače vsedejo k nama na tla. Nobeden od njih ne spregovori. Ko pa sva bila midva s kosilom gotova, sva poskusila natovoriti kamelo. Tedaj pa se zgodi nekaj nepričakovanega. Peržani skočijo kvišku kakor na povelje. Eden zagrabi kamelo za povodec, druga dva pa se postavita k puškam, ki so bile pritrjene ob sedlo. Jaz sem vsled tolike predrznosti teh banditov tako osupnil, da sem bil nekaj sekund čisto nezmožen, da bi napravil kak sklep. Tudi moj Ahmed je ves začuden strmel vame. Urih se je zrušil. Pri mestecu Cocheni ob reki Mosel so že več let opazovali, da se precej visok hrib zelo spreminja. Neprestano se je udirala zemlja in zdelo se je, kakor da bi se premikal hrib. Pred par dnevi pa se je hrib res skoraj popolnoma pogreznil, deloma se sesul v reko, na kateri je vsled lega ogrožena plovba. »Vi ste se prestrašili, Effendi,« začne eden od banditov. »A ne bojte se, mi smo dobri ljudje in nikogar ne ubijemo, toda vaša kamela in to orožje nam je že pri karavani bilo strašno všeč. Ne hodile torej hudi, če mi žival in orožje vzamemo seboj v naš tabor.« Na svojih potovanjih po Aziji in Afriki sem marsikaj doživel, a take predrznosti pa še nikoli. Ahmed pa je kaj kmalu prišel k sebi. Smeje stopi k enemu od Peržanov in mu reče porogljivo: »Vidim, da ste res dobri ljudje, sicer bi nama že davno nože zarinili med rebra.«,Toda dovolite, da še midva nekaj poveva. Orožje vam pustiva, a da bi vam pa kamelo dala, to je pa naravnost nemogoče; jo rabiva za potovanje.« Takoj sem vedel, kaj nameravn zviti Ahmed s svojim manevrom in zadovoljno prikimam Peržanom. Toda zdi se, da banditi z Ahmedovo po- Koliko spanja potrebujemo To vprašanje je zelo važno, odgovor pa težak in mnenja so zelo različna. Duševni delavci potrebujejo večinoma 10 do 11 ur spanja, da morejo zbrati novih sil za svoje delo, nekaterim pa zadostuje tudi že samo 6 do 7 ur. Dolgo spanje lahko človeka tudi utrudi, kar lahko vsakdo ugotovi na sebi, če spi nekaj časa po dve uri več kakor navadno. Kmalu bo opazil, da vedno bolj nerad vstaja in se mu zdi, da ni nikoli dosti spal. 0 nekaterih znanih duševnih delavcih pripovedujejo razne bajke. Nemški pesnik Heine je pogosto ostal po več dni nepretrgoma v postelji. Spal je vso noč in še dopoldne. Zola je skoraj izključno pisal v postelji po temeljitem spanju. VVal-ter Scott je spal najmanj 10 ur dnevno. Angleški kralj Georg lil je nekoč dejal, da potrebuje norec 8, filozof pa 0 ur spanja. Nasprotno pa je trdil NVellington, da mora človek takoj v posteljo, čini se čuti utrujenega in takoj vstati, ko se prebudi, ker je to znak, da je že dovolj Bpal. Goethe je jioskušal vzdržati brez spanja. Posrečilo se mo je več tednov zaporedoma spati dnevno samo dve do tri ure. Kmalu pa je zbolel, ker so ma odpovedali živci. Ne more se torej točno ugotoviti, koliko spanja potrebuje človek. Na splošno velja pravilo, da potrebujejo duševni delavci več spanja, nego ročni delavci, ker prvi tudi v spanju razmišljajo o svojem delu. Nedavno je neki francoski list napravil o tem vprašanju anketo, ki je v glavnem potrdila resničnost tega pravila oziroma skušnje. List je prosil za odgovore o tem vprašanju mnogo pesnikov in pisateljev, od katerih je polovica odgovorila, da jim pridejo dobre misli, načrti in ideje šele v spanju. Angleški zdravnik Melbourne pa je izjavil, da človek, ki spi nad šest nr dnevno, ni vreden, da bi preživel ostalih 18 ur. Splošno je znano, da potrebujejo otroci mnogo več spanja, nego starejši ljudje. Najboljše pravilo za zdravo sjianje je: mirno spati in po možnosti hoditi spat vedno ob določenem času, vstati pa takoj, ko se zbudimo. Najbolje je, če človek spi nepretrgoma, da se ne zbudi med spanjem. Tako se telo navadi na določeno mero spanja in človek se redno zbudi vsak dan ob istem času brez vsake budilke. Najbolj zdravo je spanje pred polnočjo, in rano vstajanje. Demonstracije »eilindrašev«. V Newyorku so brezposelni pred dnevi priredili svojevrstno demon stracijo. Po znameniti peti aveniji, ki je sprehajališče bogatašev in pustolovcev, se je pomikal dolg sprevod brezposelnih. Vsi so imeli na glavah Irde klobuke in so se tako dolgo sprehajali, da bi s tom osmešili postopaške bogataše, ki v brezdelju uživajo sadove žuljevih rok ubogih delavcev in izkoriščanih nameščencev. nudbo niso nič kaj zadovoljni. Eden od njih pokaže z roko na najin tovor, ki je ležal v bližini na tleh in pravi s pohlepnim pogledom: »Vidim, da imata še mnogo stvari s seboj. Mohamed, prerok, pa pravi: ,Dajte ubogim, ki majo malo in r, njimi delite svoje premoženje. — Alah vam bo zato poplačal.' — Morda hi pokazala, kaj imata v tovoru .. .« Ugoden trenotek. Peržani buljijo z vso pozornostjo v najino prtljago in poželjivo slede Ahmedu, ki jo razvezuje. To pa je čas zame, da napravim svoje. Z enim skokom sem pri handitih, , ki stoje poleg kamele pri orožju in dam najbliž- ! jemu krepko brco v trebuh. Brca je bila tako | močna, da bandit pade svojemu kampanu v naročje in se s krikom zvrne na tla. Izrabim la trenutek in sežem naglo po svoji puški. Alnned je imel ta čas opravka z drugim banditom, ki je bil tako nagel pri razdeljevanju najine imovine. Zdaj sem jaz pripravljen na vsak boj s Peržani. Tudi | Ahmed pride do svoje puške. Pač ni bilo težko opraviti z njimi kar na kratko. Ahmed meni, da jim morava dati vsaj spominski list v obliki ba-stonade (kazen na vzhodu: krivec je tepen po podplatih.) A meni se zdi preumazano, da bi nn ta način krotil to šakale. Eden od banditov se še vedno zvija na tleh. Ahmed ukaže, naj ga posade na mulo in čez nekaj minut junaki že stopajo molče čez mrtvi gorski svet. Zdravnik: »Nervoznost vaše soproge je sieer precej huda, vendar pa ni niti najmanj nevarna. Sto let lahko doživi.« Mož (obupan:) »In jaz?!« >Na kaj pač spominja ta »Na naša vežna vrata, ki namazal.' moderna glasba?« jih Se vedno nisi »Tako majhon, telju.« »Kar hitro — pa že kadiš. Založim te uči- saj še hodim v šolo-« »Ali imate mnogo sovražnikov, gospod zdravnik?« »Samo na drugem svetu I« Nemški eesar pojde r Indijo. Gtrverner ameriške vlade na antilskih otokih je povabil bivSega nemškega cesarja Viljema II na te otoke, da ai učvrsti in popravi svoje zdravje. Baje je podnebje na teh otokih izredno ugodno za obolele na pljučih. To uradno vabilo je dvignilo mnogo govori«. Stran »SLOVENEC«, dne ».aprila 193«. Btev. 94. A. D. Keain: ( Stavbenik bober j Za bobra sem se bil začel zanimati že kot deček v Britski Kolumbiji. Opazoval sem te bistroumne male živali, ko so glodale in vlačile majhna topolova, brezova in vrbova debla poleg gorske reke, ki je bila obrobljena s tratami, in ki je tekla skozi našo renčo ob vznožju Koolnay-a. Stari samci so se sešli z mlajšimi ob koncu rovov. Prijeli so sveže oglodana debla in držeč vsak za en konec, so plavali vštric po vodi; potem so se spustili v globočine ribnika. Občudoval sem njihovo moč in inteligenco, ki so jo kazali pri tem skupnem delu. Sivk as t i kapetani bobrove družine so pridno delali in polagali »zaloge« mladega zelenega topola na dnu najglobogejših mlak, ki so jih bili zajezili z nasipi. Rad sem gledal močne stare samce, ki so paroma vlekli tri čevlje dolgo, težko, zeleno deblo, dokler niso dosegli točke prav nad zalogo. Tn je trojica (bobra in deblo) izginila v bistrih globočinah. T;;koj sta se bobra dvignila na površje in zopet odpla- j vala po druga debla. To vrsto živeža so kopičili s presenetljivo hitrostjo. Tudi množinam bi se gotovo čudili. Uganka pa mi je bila, kako bober postavi iebla na dnu ribnika, da stoje pokonci. Mno- 1 gokrat sem stal na robu bobrovega nasdpa in strmel v občudovanju. Vrsta za vrsto topolo-vih debel se je raztezala po blatnem dnu tihe | mlake. Opazoval sem samca, ki je 3 čevlje 1 dolg topol v vodi pokonci postavil. Spodnji ko-nec je zgrabil z obema prednjima tacama; potem je z zadnjo taco lahno-grebel v blatu in vešče postavil spodnji konec topola v naprav- j ljeno jamico. Istočasno se je dnu z nosom pri- ; bližal. Nazadnje je blato okoli debla poteptal I s svojimi tacami in svojim širokim repom. Po tem delu je splaval gori po drug les. Bober izkorišča brezzračni prostor. Čudovito pri tem postopanju je bilo dejstvo, da je bober pustil topol stati pokonci in da ga je najmanjši dotekljaj prevrnil, nakar je kol zopet splaval na površje. Ponovcmia sem vprašal stare lovce in traparje, da bi mi razložili tajnost bobrovih »stoječih zalog«, a nihče mi ni mogel dati razumnega pojasnila. Nekaj let pozneje v marcu mi je filmanje bobrove naselbine ob reki Speeni posvetilo v to stvar. Lovski odsek Britske Kolumbije me je bil poslal, da bi posnel bobra v njegovi naravni okolici. Svojo kamero sem postavil na led, prav nad Jzalogo« in blizu hiše velike bobrove družine. Lil mali smo več bobrov, ko so »vzdihovali« topole z blatnega dim in so odplavali z njimi. Najprvo je gospod bober grebel okoli spodnjega deblovega konca; potem, ko se je prevrnilo in začelo vodoravno dvigati proti gladini ribnika, ga je zgrabil. Vsakikrat se je z dna dvignil zračni mehur. Preveliko zanima, nje me je nekega dne zapeljalo, da sem se preveč nagnil nad mestoma tanki led in zdrsnil sem v mrzlo mlako — s kamero, tronogom, maokinavvom (težka volnena bluza), obleko in vsem! To je bila zmešnjava! Opremo za slikanje j sem ujel in kolovratil med bobrovo »zalogo«, i kjer sem podrl navpična topolova debla na de- j sni in levi. »No, sedaj sem pač rešil tajnost,« i sem jecljal, ko mi je ledeno mrzla voda namočila obleko in preprečila uspeli! Mlaka ni bila globlja od 4 čevljev in voda j čista kakor kristal. Zadihal sem globoko in se : v vodi sklonil, da bi od blizu pregledal dno, kjer so bila zapičena topolova debia. Komaj sem se dotaknil prvega debla, je planilo kvišku. Poleg njega se je pojavil zračni mehur. Oho! Tu je zopet oni mehur, sem si mislil, ko sem se previdno bližal prihodnjemu zelenemu topolu. Topot sem zopet ujel precej svežega zraka in sem se bolj počasi gibal. Debla se nisem dotaknil, dokler niso bile moje oči tik njega in skoraj v isti črti z dnom. Ko sem premaknil navpično stoječi topol, sem jasno videL kako se je dvignil velik zračni mehur in naenkrat sem čutii, kako se je deblo premaknilo in šinilo iz svoje blalne utrdbe. Od j onega trenutka sem si mogel stvar razlagati vsaj v lastno zadovoljnost. Čudno, nikdar nisem slutil, da bi utegnil zračni mehur deblo doli držati! To je bilo tu jasno kakor beli dan. — Bober je izza stoletij nagonsko uporabljal zakon praznega prostora (vacuum) in pritiska v svoje lastne potrebe. S svojimi tacami je izgrebel jamico, ki je odtro- , varjala obsegu topolovega debla. Ko ga je modri mali delavec poslavil na pravo mesto, je vstvaril prazni prostor s tem, da je dahnil toliko zraka podnje, da je nastal pritisk od zunaj. — Tako so nastale neštete vrste zelenega I sočnega topola, ki so dokazovale bistroumnost in zmožnost teh čudovitih podvodnih umet- , radi vaše marljivosti in sposobnosti naši dobički niso prav nič zmanjšali v preteklem letu. Za nagrado vam izročam ček na deset tisoč dinarjev. Vzemite ga. Ce bomo ob letu osorej imeli istotak zaključek, bom ta ček podpisal Naš doma D. D. — Lj. Neredno in premočno perilo pri slabotnem dekletu, ki že obupuje zavoljo nevzdržnega stanja, je zadeva, ki jo treba urediti čimpre-je. Treba temeljitega pregleda aH pri zdravniku-(-ci) specialistu(-ki) ali v ženski bolnici, bržkone je vzrok kakšna »gobica« (polip ali podobna novotvorba), ki se da odpraviti le z operacijo, brez nevarnosti in bolečin. Ne ugibajte več! M. Ž. — D. Rezanje nohtov na nogah je kočljiva stvar! Smešno in precej nevarno je rezati si nohte na nogah v živo (»do krvi«), marsikdo je zaradi take pretirane »nege« resno obolel ali oelo umrl, ker so prisadi na nogah sami po sebi pogostni in zle narave. Da se tako »negovani« nohtje radi vraščajo »v meso«, je običajno, in s tem seve provzročajo nove preglavice. Svetujem vam, da si omislite obuvalo, ki bo puščalo prstom in vsej nogi od uarta naprej prostost, ki torej ne bo tiščalo ne od strani, ne od zgoraj, ne od spredaj. Nohte si krajšajte bolj poredkoma in samo toliko, kolikor štrle preko kože. Kopljite si noge pridno, vneta mesta si otirajte s salicilnim cvetom. M. 2. — M »Izceja« (menda beli tok) vas začenja skrbeti posebno zavoljo morebitne nalezlji-vosti. Premalo je točnih podatkov, da bi mogel odgovoriti kaj točnega, zlasti glede Iružnosti, saj je nešteto vzrokov takšni nadležnosti. Vaša bojazen radi nalezljivosti opravičuje domnevo o postanku. Sicer pa treba odkritosrčnega razgovora o tem, pregleda in morda tudi bakteriološke preiskave izcedka, predno se da določiti pravilno zdravljenje. V' vašem kraju je pač priložnosti dovolj, da poiščete in najdete zanesljivo pomoč B. Š. — Z. Radi pljučne jetikc vam je zdravnik odsvetoval solnce, vam pa, prijateljici solnca, se po njem toži, zlasti zdaj spomladi. Solnce je vir našemu življenju in zdravju, a kakor solnce, ki je rastlini vir življenja, rastlinico konča, če ga je preveč, tako utegne solnce, ki prav lepo zdravi različno oblike jetike, tudi jetičniku mnogo škodovati in celo življenje skrajšati. Dokler ima jetičnik vročnico, kar pomeni vnetje, je solnčenj-e zelo nevarno. Ko se vnetje poleže, se sme pričeti s solnče-njem, a zelo oprezno, ali zelo kratko solnčenje vsega telesa ali pa daljše solnčenje golih nog. Ko se telo privadi temu kratkemu ali omejenemu solnčenju, se sme solnčenje ali podaljšati ali razširiti, a zelo previdno in samo toliko, da ne nastane kak močnejši odziv bolehnega telesa, kar se kaže najbolj na zvišani toplini. Vse te stvari so bile podrobno opisane že lani na tem mestu, vi pa se držite vodil svojega zdravnika in ostanite zvesta prijateljica solncu, ki vam vrne zvestobo! K. S. — Lj. Dihalne vaje treba izvajati v čistem ozračju, najbolje na sprehodih, kjer ni prahu ali dima. Pravilno dihanje se vrši samo skozi nos, če je nos kakorkoli zataknjen, da je dihanje ovi-rino, treba oviro odpraviti. Navaden nahod je združen z zabreklino nosne sluznice, ki tako prehod oži. Spiranje nosa s toplim kamiličnim ali kadu-ljevim ali slezovim čajem, ki mu dodajemo p* zrnic soli, zadošča v navadnih primerih, da se ijds odpre. Če so pa v nosu kakšne trajne ovire (n. pf. povečana drgalka ali izrastki ali kostne nepravilnosti), treba zdravniške pomoči, zakaj brez prehodnega nosa ni zdravega dihanjal — Doslej je bilo vobče priporočano globoko vdihavanje, kar naj oetane v veljavi za ljudi s ozkim oprsjem aH Pravni Drža vna služba. P. A. D. V državno službo se pravilno sprejemajo samo državljani. Tuji državljani se smejo sprejeti kot pogodbeni uradniki ali kot dnevničarji. Zato vam svetujemo, da si najprej preskrbite naše državljanstvo. V policijsko in žandarmerijsko službo se po izrednem predpisu zakona sprejemajo samo naši državljani. Zalo vam za te službe ne kaže vlagati prošnje, dokler ne dobite našega državljanstva Državljanstvo. D. A. L. 0 pridobitvi državljanstva oseb, ki so slovenske (hrvatske ali srbske) narodnosti, smo pisali na tem mestu v nedeljo 10. aprila t. 1. Tam smo razložili olajšave, ki pripadajo navedenim prosilcem. Če dotičnega članka niste razumeli, pojdite na magistrat, kjer vam bodo na prošnjo gotovo pojasnili vse po-trebno ter povedali kakšne listine morate prošnji priložiti. Tam boste tudi zvedeli, kakšne takse so predpisane za pridobitev državljanstva. K. S. 100. Kupili ste zemljiško parcelo, vendar prodajalec še ni vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik, ker je pred letom to parcelo kupil, pa s prvim prodajalcem ni napravil pogodbe in izvršil prepisa v zemljiški knjigi. Vprašujete kako bo ravnati pri napravljanju vaše pogodbe itd. — Ker ne boste znali sami napraviti pogodbe, je brez pomena o tem kaj več pisati. Pojdite vsi trije t. j. oba prodajalca in vi skupaj k notarju ali odvetniku, ki bo vse potrebno uredil. Opozarjamo, i ta se mora vsaka sklenjena kupna ali prodajna pogodba prijaviti in taksa plačati v 15 dneh po sklepu pogodbe, če ne se obsodijo pogodbeniki solidarno poleg redovne takse še na kazen v trikratnem znesku redne takse. Tožba revne stranke. V. K. Tožili bi radi bivšega gospodarja na izplačilo zadržanega zaslužka, pa se boiite stroškov in tudi nimate denarja, da bi se peljali k sodišču, v čigar okolišu stanuje bivši gospodar. — Preskrbite si od občine uhožno spričevalo ter pojdite k vašemu okrajnemu sodišču Tam prosite, da se vam podeli pravica revnih, nakar bo sodišče vzelo tožbo na zapisnik ter jo poslalo pristojnemu sodišču. Obenem morete prositi, da vam to sodišče postavi zastopnika, ki vas bo v pravdi zastopal brezplačno. Užaljeni prijatelj. .1. K. Radi žalitev, ki Vam jih je povzročil vaš nekdanji prijatelj, bi radi dobili zadoščenje. Kje in kako? — Če se s »prijateljem« ne morete drugače pobotati, ga morete radi žalitev tožili pri okrajnem sodišču. Če boste žalitve dokazali (s pričami), bo kaznovan. Zgradarina. J. O. Pritožujete se, ker so vam povišali zgradarino, čeprav ni bilo nikjer nobenega razglasa o kakšnem povišku na zgradarino ter so jo samo nekaterim povišali. Zakaj, ali upravičeno, kaj ukreniti? — Zgradarina se odmerja na podstavi čiste davčne osnove, ki se vam je oči-vidno zvišala, ker ste ali prijavili višjo letno najemnino oziroma vrednost letne najemnine ali v prijavi odbili manjše stroške za vzdrževanje, upravo in amortizacijo zgradbe, če pa niste predložili davčne prijave ali če ste predložili nepopolno ali ne dovolj popolnjcno prijavo, se vam je odmerila oziroma povišala zgradarina po podatkih, ki so davčnemu odboru ali davčnemu oblastvu na razpolago. Kaj je bilo pri povišanju merodajno, či zdravnik kakorkoli stisnjenimi pljuči. Dandanes poudarjamo popolno izilihavanje, ki naj se izvaja v primernih presledkih, kakor pač nanaša potreba, pri navadni hoji po ravnem na pol ure, pri hoji navzgor na četrt ure, a to izdihavanje bodi temeljito Izvršeno nekajkrat zaporedoma. Ako ni časa ali priložnosti za sprehod ali izlet, naj nadomeščajo tako naravno gibanje kakršnekoli telesne vaje na prostem, ki naj se združujejo z dihalnimi vajami. V podrobnosti se ne moremo spuščati, bistvo zadene vsakdo, kdor upošteva vodilo, naj mero vdihavanja določa dejanska potreba, izdihavanje pa naj se namerno pospešuje. S takšnim dihanjem se znebi-vamo ogljikovega dvokisa in drugih smeH, ohranjamo pa, kar je važno, prožnost pljuč in oprsja. D. č. — Lj. Živčno razboljenost preganjati je vobče težka zadeva, spolno razboljenost odpravljati je še težja naloga, če pa naj se to vrši na izobraženem človeku, je ali obupno aH junaško početje. Za uspeh je treba uvidevanja in uverjenja. Kako naj se doseže povoljen uspeh pri človeku, kakršni so dandanes izvečine izobraženci, ki sploh ne veruje nikomur, najmanj pa — sebi!1 To je tisto prokletstvo, ki tepe izobraženi svet na vseh področjih duševnega življenja, ne najmanj v zdravstvenih zadevah, ki posegajo tolikrat prav globoko tudi v duševnost. Razsodnemu človeku je na razpolago mnogo pripomočkov in sredstev, da si obvaruje in utrdi svoje notranje težišče; kdor pa tega nima v zanesljivem stanju, naj se poprime načina, ki ga je uvedel in uveljavil francoski le-kamičar Cone. Način je kaj priprost, otroški in otročji, a v današnji razrvanosti zares učinkovit. V vašem primeru bi kazalo izvajati kneizem približno tako-le: Po nevšečnem pojavu recite si pol-tiho, nekako zaupno: To ni nič! Ponovite si to trditev večkrat zaporedoma. Ko se vam obudi spomin na tisto nevšečnost, ponavljajte si. Saj ni bilo nič! Ko se vam nevšečnost povrne, n« vznemirjajte se, pač pa si zatrjujte: Še manj ko prej! S takšnim ali sličnim obravnavanjem nevšečnih pojavov se polagoma otopi ostrina in pojema strupenost, naposled izgine želo — dogodljaji, ki so morda bolestnega izvora, a povsem naravni, zgube bolestni poudarek, kar pomeni ozdravljenje. Ponavljam, kar sem vam napisal iz početka: Drzni se biti zdrav! J. D. — S. P. Čndak ste prav posebne vTste. Iz vašega dopisa ni razvidno, ali je vaše čudaštvo samoniklo in v vas samem kakorkoli utemeljeno, ali je prisajeno, od zunaj v vas zanešeno. Prišla mi ie v roko knjižura, ki opravičuje in razpihuje blodnje te vrste. Svetujem vam, da se zauj>no obrnete do kakšnega izkušenega zdravnika, kakršnih imate t bližini na izbiro, morda nakleta oporišče, ki vam omoeoči skorajšnjo rešitev iz zakletega risa. So pa še drugi možje, ki znajo uspešno »zagovarjati« takšne obmnme. Če ste pa sam količkaj možaka, osrčite se sam in skočite iz začaranega kroga -- v prirodno življenje in mišljenje! Preberite nekajkrat nasvet, ki sem ga napisal vprašavcu pred vami, morda ga doumete in poskusite na sebi... jki vam sruhte težke in črne megle iz glave! Pomagaj si sam, in Bog ti pomore! »Dvom in sicer načelni dvom je tem ljudem edina stalna točka v vrvežu duševnega življenja. nasveti boste iz tega pojasnila najlažje sami presodili. -Proti sklepu, s katerim se vam je določila davčna osnova, imate pravico vložiti v 30 dneh od dne vročitve pritožbo pismeno ali pa jo dati na zapisnik pri davčnem oblastvu prve stopnje, ki je davek odmerila. Pritožba se mora kolkovati s kolkom za 20 Din, vsaka priloga pa s kolkom za 2 Din. Pritožbe rešuje finančna direkcija. Kot davek na dohodek od zgradb (zgradarina) se plačuje 1. osnovni davek, ki znaša 12 odstotkov letnega čistega dohodka in 2. dopolnilni davek, ki znaša od prvih začetih ali polnih 10.000 Din čistega dohodka 2 odstotka Branjevska obrt. I. B. Z. Branjevska obrt je trgovinska obrt, vendar se za izvrševanje iste, kakor za izvrševanje podobnih malih trgovinskih obrtov nikdar ne zahteva posebna izobrazba. Za obrtno dovoljenje je prositi pri pristojnem občem upravnem oblastvu prve stopnje (okrajno načelstvo.) Sporna meja. M. H. R. Leta 1926 ste kupili na javni dražbi gozdno parcelo. Ugotovili ste, da je mera parcele v mapi mnogo večja, kakor parcela, ki jo dejansko vživate. Zaprositi ste pri sodišču ureditev meje. Ker zahteva sodišče predujem za stroške ogleda na licu mesta, vprašate, če bo sodišče določilo mejo po mapi, kar bi bilo Vam v korist. — Ako so meje postale zares sporne in nejioznate, se določijo po zadnjem mirnem posestnem stanju. Ako ni moči tega določiti, mora sodišče sporni prostor razdeliti po pravičnem preudarku. Ako presega vrednost sporne parcele znesek 125 Din, potem je vsaki stranki pridržano, da uveljavlja svojo boljšo pravico s pravdo, t. j. da dokaže, da je že nad 30 let sporni svet užival in ga s tem priposestvoval. — če bo sodišče moglo ugotoviti mirno vživanje parcele v zadnjih 3 letih, bo najbrže določilo mejo po tem vživanju in ne po mapi. Ukradene desko. J. A. P. M. Izginile so Vam deske, ki so jih orožniki našli pri sosedu A. Na ovadbo orožnikov je bilo proti sosedu A. uvedeno kazensko postopanje in je bil sosed radi tatvine Vaših desk obsojen, v drugi stopnji pa vsled vloženega priziva radi pomanjkljivosti dokazov oproščen. Sosed A. trdi, da ste mu dolžni povrniti vse slroške, kar jih je moral plačati svojemu zagovorniku. — Le če ste lažno zoper svoje prepričanje ovadili soseda orožnikom radi tatvine desk, ste s tem zakrivili obrekovanje, ki je kaznjivo z zaporom do 5 let in odgovarjate sosedu za vso nastalo mu škodo. Če pa ste tatvino le prijavili orožnikom, ki so sami iskali in našli pri sosedu Vaše deske, niste s tem ničesar zakrivili. Neopravičeno plačilo potniku. H. K. Št. J. — Zglasil se je pri vas zastopnik neke tvrdke za povečavanje slik. Kot plačilo zo dano naročilo je vzel pleteno jopico vredno 100 Di* in v naročilnici potrdil, da je plačano. Ko slike v določenem roku ni bilo, ste jo zahtevali od trrdke. Tvrdka io je poslala po povzetju in ste plačali 75 Dii Sporočilo so Vam, da ste sami zakrivili škodo, ker ste potniku, ki je bil med tem odpuščen, plačali ne da bi ga legitimirali ter da potnik sploh ni bil opravičen prejemati za tvrdko denar. — Ako potnik v Času, ko je prejel Vaše naročilo, ni bil po- oblaščen od tvrdke, da sprejema denar od strank, ne morete zahtevati odškodnine od tvrdke, pač pa le od potnika. Vsak potnik, ki pri naročilu zahteva tudi denar, se mora na zahtevo legitimirati s tozadevnim pooblastilom. Če stranka to opusti trpi sama škodo, ker od takih goljufivih potnikom navadno nič ne moremo izterjati. Mamljiva zavarovanja. J. K. S. Po nekem zavarovalnem zastopniku ste se dali pregovoriti, da ste 32 tujih starih oseb dali zavarovati pri različnih samopomočih in ste na prispevkih plačali tekom zadnjega tričetrt leta 23.000 Din. Bojite se, da se bodo baje pri likvidaciji teh zadrug vpo-števale le one osebe, ki so dali zavarovati svojce in vprašate, če bi lahko dotičnega zastopnika tožili na odškodnino, ker Vas je le s svojim prigovarjanjem prevaril. Kako se bo izvršila likvidacija ne vemo. Naše mnenje pa je, da imate še vse dolžnosti kakor tudi pravice* ki so zajamčene po pravilih. Dvomimo, da bi mogli od zastopnika-akviziterja kaj zahtevati; saj ta Vam je le tolmačil pravila, ki so bila od oblasti potrjena. S tem ni še zakrivil nikake prevare. Vi ste pač sami špekulirali in gre morebitni dobiček kakor tudj zguba le na Vaš račun. Nujni delež staršev. F. S. L. Mož in žena sta vsak do polovice lastnika posestva. Otrok nimata. Pač pa živijo starši obeh zakoncev. Ali lahko zakonca zapustila z vzajemno oporoko svoje premoženje drug drugemu? — Da. Pač pa bi imeli starši umrlega zakonca, če bi ga preživeli, pravico terjati od zapuščine nujni delež, ki znaša eno šestinko zapuščine. Oporoko lahko vsak zapustnik do svoje smrti vedno še izpremeni. Pijavka na posestvu. Maribor. Posestnica, neporočena, ima dva sina. Pri sebi pa ima že 10 let nekega bivšega hlapca, ki skoraj nič ne dela in je on vzrok, da je posestnica prišla skoraj na nič. Rada bi se ga znebila, pa ne ve, kako; ta bivši hlapec grozi, da bi v tem slučaju zahteval plačo za vsa teta nazaj. — Posestnica lahko vsak čas zahteva od priležnika, na zapusti posestvo. Če ne bi hotel iti, to lahko izsili s tožbo. Bivši hlapec pa ima pravico zahtevati za svoje delo v zadnjih 3 letih primerno plačilo; v sporu bi pač sodišče zaslišalo priče o tem, kaj in koliko je delal in bi vrednost dela ocenili zvedenci. Od tega zaslužka sme posestnica odbiti vse, kar je hlapcu v zadnjih 3 letih dala na hrani, obleki in v denarju. Nujni delež in razdedinjenje. P. R. P. Imate starejšo sestro, ki je nezakonska hči Vaše matere. Nikdar ni bila v pomoč materi, če tudi ste jo prosili, naj pride domov na dom matere. Sestra pa je ostala pri svojem očetu. Mati ima malo posestvo. Sestra že sedaj govori, da bo dedovala po materi. Vprašate, na kak način bi se sestra mogla izključiti od dedovanja, ker ni nikdar doma pomagala pri delu. — Tudi nezakonska hči ima pravico po smrti matere zahtevati svoj nujni delež, ki znaša, če so 4 otroci, eno osminko zapuščine. Le če bi bila hči iz veljavnega razloga razdedinjena, potem nima pravice do nujnega deleža. Ako je n. pr. otrok zapustil mater v stiski brez pomoči, je to veljaven razlog za razdedinjenje. Neokusna ograja. Radovedna. Imate vrt, ki je ograjen z žično ograjo na betonski podlagi. Severna meja ni ravna, pač pa prelomljena in tvori kot. Sosed je uporabljajoč ta kot, zagradil pravokotno ploskev svojega sveta z neokusno leseno ograjo in si napravil vrtiček, ki je na dveh stranicah ograjen z Vašo žično ograjo, na dveh pa z novo leseno ograjo. Vprašate, če je bil sosed upravičen uporabljati Vašo ograjo, ker Vam to ni všeč. Ograja ostane Vaša last. Vendar pa se smfe te ograje s svoje strani tudi poslužiti sosed, ki ni i dolžan, da bi vštric z Vašo ograjo postavil novo, I lastno ograjo. Zasadite mejo in neokusna lesena I ograja Vas ne bo več motila. I Najemnina zastara t 3 letih. A. B. Š. Leta , 1927 ste vzeli v najem krojaško orodje proti mesečnemu plačilu 500 Din. Dne 1. jan. 1928 pa ste se dogovorili, da kupite to v najem vzeto orodje za 2000 Din. Ker niste zmogli plačila, ste šli iz kraja. Sedaj ste se po 4 letih vrnili. Lastnik krojaškega orodja Vas pa še sedaj terja za plačilo najemnine. Ali je za to upravičen? — Sedaj po preteku več kot 4 let ne more Vas terjati na plačilo najemnine, ker je ta po preteku 3 let zastarana. Ker pa mu niste vrnili krojaškega orodja, j je pač lastnik opravičen, terjati od Vas povračilo ; orodja in tudi odškodnino, ker skozi 4 leta ni mogel uporabljati svojega orodja vsled Vaše krivde. Visokost te odškodnine bo sodišče prisodila po zaslišanju izvedencev. Jedilnik za april (Dr. Krekova meščansko-gospodinjska šola ▼ Zgornji Šiški pri Ljubljani.) Ponedeljek. Kosilo: 1, sadje. — 2. Spi- načna juha z vlitimi rezanci. — 8. Redkvica, presno maslo in črn kruh. — 4. Salata in dunajski zrezki. — Večerja: Rezančne klobase in salata. Torek. Kosilo: 1. Sadje. — 2. Ajdovi žgan-ci in kisla gobova juha. — 3. Zabeljena karfijola in telečji ulitki (pastetke). — 4. Torta »Dan in noč«. — Večerja: Kozliček v obari z grahom m zabeljena polenta. Sreda. Kosilo: 1. Sadje. — 2. Artičoke. _ , 3. Tolčena jetrna juha z opeč. kruhom. — 4. Zelenjavno kolo in ocvrte žabe. — 5. Marelčni kuh. | Večerja: Oves na mleku. — Piščančeva ri-j žota. , Četrtek. 28. Kosilo: 1. Sadje. — 2. Ječ-menčkova juha. — 3. Mali luk, redkvica, Črn kruh in svinjska rebrca. — 4. Jabolčna vkuha s pecivom. — Večerja: Skuha (jed iz kislega zelja, krompirja in fižola). — Pomarančni krhlji. Petek. Kosilo: 1. Sadje. 2. Spomladanski juha z vlitimi rezanci. — 3. Salata in pečene postrvi. — 4. Linške rezine iz maslenega testa. — Večerja : Jajnine s paradižno omako. Regrat i s krompirjem. Sobota. Kosilo: 1. Sadje. — 2. Golobja juba. — 3. Fižol v stročju (Weck), zdrobovi cmo-! ki. — 4. Indijanski krapi. — Večerja: Kozliček v papriki in krompir. Salata, regrat. Nedelja. Kosilo: 1. Sadje. — 2. Francoska juha. — 3. Krompirjev štrukelj in pljučna pečen-| ka. — 4. Knramelov močnik s karamelovo penja-vo. — Večerja: Salata in narezek. Lipov čaj in kapucinska pogača. Indijanski krapi: 6 rumenjakov mešamo z 8 dkg sladkorja pol ure, da postane testo lažje, primešamo po malem tri žlice vode, potem 10 dks moke ln šestih beljakov sneg in štiri dkg sladkorja. Obrazec, namažemo s presnim maslom, potrosimo z moko in na polovico napolnimo s te--ilom. Pečene hlebčke oblijemo s konverturo (t j , osebne vrste čokolada) in posušimo. Predno jib denemo na mizo, napolnimo s tolčeno sladko smetano in po dva in dva skupaj stisnemo, nato jih denemo v papirnate sldedioe Štev. 94. »SLOVENEC*, dne 24. aprila 1932. Stran 9. Jg Tončkovo gorle Jaz bi rad solnca, zlatega solneal Mama, povej, kod je solnce doma? Joj, da bi znal kakor ptička leteti — šel bi za njim do konca sveta. Očka je rekel: »Veš, sinko moj dragi, solnce je čudežna božja luč: kamor posveti, budi se življenje. Solnce inia do kamrice ključ, kjer tvoje zdravje v jetništvu vzdihuje .. Mama, povej, bo k meni prišlo, še ga bom prav lepo prosil in klical? »■Sinko, bojim se, da ga ne bo. V takihle temnih podzemskih izbah solnce nikoli ni prazničen gost. ' V takihle izbah le gostje so mrki: beda, bolezen in glad in bridkost.« Mirko Kunčič. Ivan Albrecht: Pravljica Ded Matija za pečjo pravi lepo pravljico o mladeniču — junaku, ki odšel je v cvetju let Iskat sreče v daljni svet. Hodi, hodi leto dni, vendar sreče našel ni. Blodil je po širnem svetu sedem let in sedem dni, sreče pa še videl ni. Onkrat prav do polnoči tava in potem zaspi. V snu je srečen in modruje: »Kje sem neki?« A z neba zjutraj solnce de: »D o m d !* Pečena kokoš (Flamska pripovedka.) Nekega dne postane Gospod Jezus na potovanju zelo lačen in reče Petru: »Pojdi v Jeruzalem in mi prinesj pečeno kokoš.« Peter odide. Ko pa se vrača iz mesta, postane tudi on zelo lačen; ne more se premagati in poje kokoši eno nogo. Ko Jezus vidi, da kokoši ena noga manjka, reče: Kaj naj vendar to pomeni? Živalca ima'samo eno nogo. Kje pa je druga?« »Ne vem, Gospod. Tako so mi dali. Sploh pa mislim, da imajo tukaj vsi ptiči samo po eno nogo.« »Zagotavljam te, da imajo vse kokoši po dve nogi, saj sem jih vendar sam ustvarjal,« ga je zavrnil Jezus. Potem ni Kristus govoril več o tem. Jedel je kokoš in bil zadovoljen. Nekaj dni na to sta bila Kristus in sveti Peter zopet v bližini Jeruzalema. Peter zagleda na plotu kokoši, stoječe na eni nogi in veselo vzklikne: »Poglej, Mojster, da imajo tukaj kokoši res samo eno nogo! Pa mi zopet nočeš rerjeti!« »Samo trenutek počakaj.« In Jezus ploskne z rokama. Vse kokoši skočijo na tla in zbeže po dveh nogah. »No, kdo ima zdaj prav?« Kristus smeje vpraša Petra. »Mislim,« odgovori Peter, »da ti je sam ljubi Bog dal to misel. Sicer pa ... če bi bil prej plosknil z rokama, bi tudi pečena kokoš prav gotovo dobila še drugo nogo!« Zakaj je Črnogorec ustavil vlak Vlak je drvel z veliko brzino čez polje, na katerem je neki Črnogorec oral. 2e več ur je siromak trpel nazarenske muke, ker ni imel ognja, da bi si prižgal svoj preljubi čibuk (pipo), do doma pa je bilo daleč. Ko je zagledal vedno bliže sopihajoči vlak, jo je urnih krač ubral na železniški tir. Visoko je dvignil roko, v kateri je držal čibuk in jel kričali na vse grlo: »Hoja hej, stoj!... Pa božjo voljo, stoj!« Vlakovodja je mislil, da se je zgodila kakšna nesreča, in v zadnjem hipu se mu je res posrečilo, da je ustavil lokomotivo. Črnogorec je stopil predenj, g» prijateljsko pozdravil in dejal: : Ne zameri, bratec, da te nadlegujem. Gotovo imaš kaj žerjavice v lokomotivi. Daj, prižgi mi čibuk!« Pozabljen otok Otok Tristan da Cunba v Atlantskem oceanu je bil pred dobrimi sto leti še povsem ne-obljuden. V Napoleonovih časih pa so se maloštevilne angleške družine ojunačile in se naselile na tem puščobnem; od vsega sveta pozabljenem otoku, katerega tla so vulkanična. Prav redkokdaj se je kakšna ladja približala otoku. S časom je svet na otok in njegove maloštevilne prebivalce popolnoma pozabil. Ko so nedavno ta otok na novo odkrili, so našli tam komaj še kakih lSO o^eb, ki so govorili nekakšno staro, polomljeno angleščino in ki niso prav nič vedeli o dogodkih široin sveta. Niti denarja niso poznali. Posebno zanimivo je bilo opazovati te čudake, kako so se obnašali, ko so zagledali prvo podgano. Neka ladja so je namreč razbila ob skalovju njihovega otoka in z razbitih ostankov se je rešilo nebroj podgan na kopno. S podganami se je rešilo na olok tudi nekaj ljudi, ki so bili na ladji — in li pripovedujejo, da so se prebivalci otoka kakor otroci prisrčno smejali bežečim podganam. Angleška vlada je zdaj sklenila, da se bo zavzela za teh 150 Robinzonov in jim ustvarila novo življenje. PRIDNE OPICE. Na otoku Sumatra uporabljajo domačini opice za zbiranje pnlminih orehov. Opici najprej pokažejo, ku-ko se oreh utrga in vrže na tla — in opice to delo i>otem pridno posnemajo. da opravijo dvakrat toliko dela, kot človek. • • • »Danes sem pa res utrujen.« »Od česa pa?« «Sanjalo se mi je, da sem nepretrgoma delal 16 ur.« V neki osnovni šoli je v svrho statistike zdravnik vsem učencem pregledal oči. Matev-žek je prinesel oni dan domu pismo, ki ga je napisal učitelj: »Pri današnjem pregledu je bilo dognano, da se vaš sin močno nagiblje k myopiji (kratkovidnosti). Tu treba nekaj ukreniti.« Matevžek jc drugi dan prinesel v šolo ta-le očetov odgovor: »Gospod učitelj. Hvala lepa za opozorilo. Fanta sem pošteno pretepel in upam, da se bo zdaj poboljšal.« Zgodbica Striček jež je sklenil: Branjevček postal bom! Za denarcev mošnjo iglice prodal bom. Iu se je napotil v daljno tuje mesto. Čvrsto kakor mladec meril, hej, je cesto. Pa — buu, buuu! — pritulil volk mu je naproti. Jež se v klopčič zvil je: Zdaj se me pa lotik Če bi bil brez igel — volkec bi ga ha m. •Tež zato je sklenil: Igel ne prodam!-: ZA BISTRE GLAVE .lešitev izpahijcvalke. Palček v hišo se prikral je, kužku mastno kost u k r a 1 j e. In potem?« — »:>Je zlobni palček padel, zlomil si k a z a 1 č e k.«« In potem?« — »Je priskakljala muca in ga p o z o b a 1 a.«« Koga? Palčka?« — »»Kaj še kume; prstek, prstek — se razume k« -»In potem?« — »»Je palček plakal, muca predla, kuža skaka 1.«« sin potem?« — »»Je zgodbe konec, kakor če razbiješ Ione c.«« Pravilnih rešitev je bilo topot 95. Za nagrado izžrebana je bila Ana C e n č i č , učenka V. razreda v Lichtenthurnovem zavodu v Ljubljani. Dobi knjigo »Mala trojka«. Kdo najde napake? Zgornji sliki sta pravilno narisani. Spodnji sliki pa imata radi pozabljivosti slikarja Rnztro-sonca vsaka po eno napako. Dobro si oglejte oho risbi in skušajte doibiti omenjeni dve napaki. Črnog orec in ptič Neki Črnogorec se je napotil v Dalmacijo, da bi si poiskal dela. Tako je nekega dne priromal v Dubrovnik — s petimi dinarji v žepu. S ponosno dvignjeno glavo in nastežaj odprtimi ustmi in očmi je kolovratil po mestu in si natančno ogledal vse, kar se mu je zdelo gledanja vredno. Pa je med drugim zagledal v kletki ptiča, ki je bil tako lepo rumenj kakor bi bil iz zlata. Ogledoval si ga je zdaj od leve zdaj spet od desne strani, se križal in se na vso moč čudil in ugibal, kakšen prič je to. Približal se mu je lastnik kletke in ga vprašal: »S čim vam smem postreči, gospod? Črnogorec je kar uaprej strmel v kletko in dejal: Leteča ladja Ruska pravljica. Poslovenil Mark.) Bila sta mož in žena, ki sta imela tri sinove: dva sta bila pametna, ko drugi ljudje, eden je bil pa neumen. Oče in mati sta pametna sinova razvajala in jima dajala vsak 'eden svežo srajco, neumnega sta pa zanemarjala in zasmehovala, ker je vedno ležal na Eeči v pšenu, oblečen v črno srajco. Če so mu aj dali, je jedel, če ni dobil nič, je stradal. Nekega dne so zvedeli ljudje v vasi, da je car razglasil, naj se zbero ljudje pri njem na pojedini; kdor bo znal zgraditi ladjo, ki bo letela, bo dobil carjevo hčer za ženo. Pametna brata sta bila vesela in sta dejala: »Midva morava biti zraven, mogoče bova našla tam svojo srečo.« In sta takoj prosila očeta in mater: >Pu-stita naju, da greva k carju, izgubiti ne moreva ničesar, sreča naju pa vendar lahko doleti.« Oče ju je prosil naj ostaneta, mati ju je prosila — vse zastonj. »Midva greva, pa mir besedi! Blagoslovita naju za pot!« Stara dva si nista vedela pomagati. Blagoslovila sta ju in mati jima je dala na pot pšeničnega kruha, pečenega prešička in steklenico žganja. Brata sta veselo odšla. Neumni pa je sedel na peči in »ačel prav tako prositi: >Tudi jaz hočem iti tja, kamor sta šla moja brata.« »Kaj ti ne pade v glavo,« je dejala mati, »saj te bodo volčje snedli.c »Ne,« je dejal neumni, »ne bodo me. Pojdem, pa mir besedi.« Oče in mati sta se nekaj časa smejala, potem sla ga začela zmerjati. Toda pomagalo ni nič! Naj sta mu rekla, kar sta hotela, dopovedati mu nista mogla ničesar. Ko ga le ni bilo mogoče pregovoriti, sta mu rekla: »Pa pojdi, toda glej, da se ne vrneš več in da nikomur ne poveš, čigav sik Mati mu je dala na pot vrečo s kosom črnega kurha iu steklenico vode. Potem sta ga oba spremila do praga. Neumni se je poslovil in odšel. * Dolgo je že hodil, ko je srečal na cesti starca. Bil je sivolas in imel je brado do pasu. »Dober dan, očka!« »Bog ga dnj, fant!« »Kam pa, kam, očka?« »Potujem po svetu iu pomagam ljudem h stisk. Kam pa ti?« »K carju grem.« »Ali znaš narediti ladjo, ki leti?« »Ne, tega pa ne znam.« »Zakaj pa potem potuješ tja?<; »Bogve, zakaj. Izgubiti ne moreni nič, dobim pa lahko kaj.« >Sedi,« je dejal starec., »in odpočij se. Bova južinala. Vzemi iz vreče, kar imaš v njej k »Saj ni nič notri. Samo star kruh, ki ga s svojimi starimi zobmi pač ne boste mogli grizti.« »Le vzemi ga ven, le!« Neumni je segel v vrečo in na svoje veliko začudenje privlekel iz nje namesto črnega kruha — lep bel kruh, kakršnega še svoj živ dan ni jedel. »Zdaj pa jejvak je dejal starec. »Toda — tudi piti morava zraven. Morda imaš v vreči steklenico medice?« »Kdo mi jo bo dal?« je odvrnil neumni. Samo steklenico vode imam s seboj.« »Potegni jo ven!« Neumni je vzel steklenico iz. vreče — in se še bolj začudil: bila je polna najslajše medice .. »Glej, kako Bog neumne obdari!« je dejal starec. Razgrnila sta suknji po travi in začela jesti. Ko sta se najedla in napila, je slari dejal: »Poslušaj fant! Pojdi v gozd, stopi k drevesu,^ trikrat se prekrižaj in trikrat udari z gorjnčo po drevesu. Potem se vrzi hitro na tla in leži tiho na tleh, dokler te kdo ne pokliče. Tisti, ki te bo poklical, li bo zgradil ladjo. Poloni lahko sedeš v ladjo in se odpelješ kamor hočeš. Med potjo pa vzemi k sebi, kogar boš srečal!« Neumni se je zahvalil starcu in se lepo poslovil od njega. Stari je odšel naprej, ue-unmi pa je odšel v gozd. (Dalje prih. nedeljo.) Za Boga svetega, videl sem vendar že toliko raznih ptičev, toda takšnegale čudnega ptiča nisem videl še nikoli. Koliko pa stane?« .'Zelo drag je.« »Ej, saj te nisem vprašal, če je drag ali ne; vprašal sem te, koliko stane.' »Petdeset dinarjev.« Hu, potem si govoril resnico. Zelo drag je. Toda nič ne de. Zakol ji ga! Trgovec ga je debelo pogledal, Črnogorec pa se je razjezil: »Kaj me zijaš? ... Zakolji ga, sem ti rekel.« Trgovec je zaklal ptiča in ga ponudil Črnogorcu: »Tu ga imate! "Bravo, bravo. ga je pohvalil Črnogorec, ■ Zdaj mi ga pa odroži za pet dinarjev. »To ne gre!« je ves prestrašen zaklical trgovec. »Če ne gre, mi ostani zdrav! se je ravnodušno odrezal Črnogorec, mu tebi nič meni nič pokazal hrbet in šel dalje. Molčeči Tonček. Stric: »No, Tonček, ali si vedno tako tih in molčeč?« Tonček: »Ne, toda mama mi je obljubila dva dinarja, če ne bom nič rekel o vaši pleši in vašem rdečem nosu.« * * * »Povej mi Mihcc, v čem so se pregrešili Jožefovi bratje, ko so ga prodali?« je vprašal gospod katehet. Mihec (kramarjev sin): »Pregrešili so se, ker so ga prepoceni dali.« STRSČKOv kotiček 290. Dragi Kotičkov striček! Jaz sem iz Gozda doma. Naša vasica leži visoko nad Tržičem in šteje enajst številk. Našo hiše so še vedno s slamo krite. Tudi hlevi imajo slamnato streho. V hlevih pa mukajo krave, poleg njih pa stoje voli in včasih tudi telički. V istem hlevu je tudi konj, kobila in žre-biček. Vso domačo živino imam rada, najrajši imam pa jarce, ki se že pasejo. Zvončki pri nas še vedno cveto, pa tudi teloh, trobentice in velikonočnice. Te rožice nabiram za Marijin kip, ki ga imamo v šoli. V šolo hodim v Križe, kamor imam uro hoda. Pa rada hodim, ker imam čvrste noge. Jezijo me pa šolski fantalini, ki me na poti v šolo večkrat nabunkajo. Pridi, dragi striček, enkrat k uam in fantalinom ušesa navij! Lepo Te pozdravlja Micka Z a plot ni k. učenka IV. razreda v Križah pri Tržiču. Draga Micka! Prelepa mora biti vaša vasica tam gori nad Tržičem, čeprav je tako majhna, da bi lahko služila velikanom za igračko. Enajst hišic šteje, praviš, in še te so s slamo krile. Nič zato! Saj pred več sto leti ni bilo vasi v naših krajih, ki bi imela hiše z opeko krite, fte bolj prijazna, še bolj domača se mi zdi hišica s slamnato streho. Pod slamnato streho so bili rojeni skorajda vsi naši največji možje — med njimi tudi jaz, Količkov striček ... Rože nabiraš za Marijin kip. Daj no, nalrgaj še zame lep šopek in ga položi v mojem imenu pred Marijin kip. In še kakšen očenašek zinoli zraven. Zn mojo srečo. Za pokoj mojega srcn, ki se So vedno umiriti noče. Za tih pristan, ko bo čohiič mojega življenja dokončal svojo pot. Onim fantalinom, ki Te na poti v šolo bun-kajo, bom pa žo dali lteci jim, du bom naščuval nanje divjega moža Kosmatinca, ki se skriva nekje v tamkajšnjih gozdovih. Zn njegov brlog vem samo jaz in nihče drugi. Ali jih bo on preinikastill Ni izključeno, da bo najporednejšega od njih celo iz kože dal in ga na ražnju spekel in požrl... Naj se torej le pazijo! če Te bo še kdo nabunkal, mi bliskovito piši — in zgodilo se bo! Sprejmi koš najlepših pozdravčkov od Ko-tičkovega s t r i č k a. 291. Dragi Kotičkov striček! Oglašam se že v tretjič v Tvojem kotičku, pa še nisem notri. Danes Ti ne morem pisati sama, ker sem zelo bolna in že četrti teden ležim v bolniš-ki postelji. Sem tako shujšala, da me jo kar strah pred samo sabo. Če me še Ti užalostiš in me ne sprejmeš med svoje količkarje, ne vem, kaj bo. Čo ozdravim, Te po-iščem v »vesoljnem« uredništvu in Ti jih naštejem sto, jiotoni pa pošljem nad Tebe še Požgančevega očeta, da Ti še oni dajo plačilo zato, ker me nočeš uslišati. Sestra mi je povedala, kako izvrstno se je obnesla igra »V kraljestvu zdravja in židnne volje«, ki si .jo spisal Ti. Vse sem poslušala pozorno, nazadnje sem se pa razjokala nad lem, da sem ravno zdaj bolna in si nisem mogla igrice ogledati. En pozdravček skoz rokavček od Haniko Dobnik, učenke IV. razreda v Ljubljani. Draga Hanikal No vidiš, pa je po dolgem, dolgem času vendarle tudi Tvoje pisemce pokukalo iz mojega kotička v božii svet. Vse lnhko človek še kdaj v življenju dočaka, če je potrpežljiv in ni tako burjast kakor Vibravčev Peter, ki vsako slvar kar koj imeti hoče. Zagleda na primer zvezdo, ki se utrne z neba in zahteva: -Očka, tistole zvezdo mi daj!« Ali pa vidi lokomotivo, ki vleče deset ali dvajset vagonov zn seboj po železniškem tiru. in hitro pocuka očeta za rokav: »Očka, kupi mi vlak!« Ali pa se sredi poletja spomni božičnih potic in začne na vse mile viže sitnariti okoli mame: »Mama, daj, speci božične potice že danes!« In tako dalje — brez konca ... Ampak veš kaj me skrbi? Skrbi me, če nisi medtem že umrla. Leto dni jc že tega, kar si mi to pismo pisala. In na bolniški postelji si ležala takrat ... Potemtakem ni izključeno, da odgovarjam zdaj — mrtvi Haniki Dobnik? Ojej, to bi bila pa silno neprijetna in žalostna reč! Mrtvemu Se nikoli nihče ni pisal in če bi mu pisal — kako bi aiu pismonoša dostavil pismo, ko je do nebes tnKO daleč, tako silno daleč... No, jaz upam, da Te bo moj odgovor dosegel živo in zdravo. Da pn boru lahko povsem miren in brez skrbi, Te vabim, da uresničiš svojo grožnjo in me poiščeš v vesoljnem uredništvu. Če prideš, bom vedel, da si živa, če ne pride®, bom hudo žalosten, ker bom vedel, da si mrtva ,. • Torej pridi in mi naštej onih sto cekinov (saj si mislilt cekine, ali ne?) — od srca j iii bom veseli Prav lepo Te pozdravlja Kotičkov striček. Stran 1(1 »SLOVTSNECkj dne 24 aprila 1932. Štev. &L Citateljem „Slovenc a" za n e det j o John Galsworthy: Pogum Takrat (je začel Ferrand) se mi je godilo ravno hudo slabo. Ne tako slabo, da ne bi bil imel kosila, ampak tako pasje slabo, da nisem imel ne zajtrka ne kosila ne večerje, in sem se moral, kakor sem ravno vedel in znal, pre-tolči ob kruhu in tobaku. Stanoval sem v enem tistih štiripeneških (1 penny = '/u šilinga) prenočišč okrog Westminstra. Po tri, pet, celo sedem postelj v eni sobi; če redno plačaš, imaš lastno posteljo, če ne, spi kak drug v njej, ki ti čisto gotovo zapusti kak spomin. To ni stanovanje za inozenice, prebivalci so skoraj sami Angleži in pijanci. Tri četrtine od njih ne je nič — ne morejo; niso več v stanju užiti kaj pravega. Vedno samo še pijo. Niso vredni, da bi se človek zanje zavzel — ljudje, ki oskrbujejo droške, dečki, ki raznašajo liste, prodajalci trakov za čevlje in tako imenovani sand-wichmeni; večjidel so tako podivjani, da ni z njimi več kaj začeti. Kaj pa bi bilo tudi drugega pričakovati? Njihova edina skrb je, da napraskajo skupaj vsaj toliko, da ne poginejo, na kaj drugega misliti nimajo časa ne moči. Zvečer se vračajo v prenočišče do smrti utrujeni in precej zaspe — in kako trdno spel Ne, ne jedo pa ti nikoli, k večjemu kos kruha, vse drugo zapijo! V to prenočišče je prihajal majhen Fran-coo, ki je imel rumen, zgrbančen obraz; ni bil star, približno trideset let. Toda njegovo življenje je bilo težko — nihče ne pride v tako hišo, dokler se mu godi dobro, posebno Francoz ne; Francoz le nerad zapusti svojo domačijo. Prihajal nas je brit, in od vsakega je zahteval po en penny; večina nas mu je pa pozabila plačati, tako da je obril poprečno tri za en penuy. Obiskoval je tudi druga prenočišča, od tega je živel; mimo tega je imel tik zraven v najem majhno brivnico, v katero pa nikoli nikogar ni bilo. Kako je delal! Hodil je tudi v neki dobrodelni zavod, kar mu je pa še manj neslo, kajti tam jih je moral obriti za en penny deset. Potem mi je navadno rekel, pri čemer je dvignil svoje trudne prste, ki so bili videti kakor tenke, rumene palčice: »Joh! Garam kakor suženj! Izdati moram štiri pence, prijatelj, da zaslužim en sam penny. Kaj hočete? Treba se je pošteno hraniti, da zmorete to tlako: obriti jih deset za en penny.« Podoben je bil mravlji, ko je tako brez prestanka tekal, toda kljub vsej gibčnosti je zaslužil le za golo življenje — pa vendar je vedno upal, da bo toliko prihranil, da se bo vrnil v Francijo in tamkaj živel. Bil je skoraj edini človek v tem tropu, s katerim se je dalo govoriti. Silno rad se je zabaval in bil ves zavzet za varietč; najmanj dvakrat na leto je obiskal kako tako zabavišče in je potem neprestano pripovedoval o njem. Denarja ni imel, da bi si kaj privoščil, a zabaval se je vedno po najboljših močeh. Mene je bril navadno zadnjega in delal telo zložno. »Pri Vas si morem odpočiti,« je imel navado reči. Tudi meni je bilo ljubo, kajti navadil sem se bil, da sem hodil cele dneve, ne da bi bil odprl usta. Le tod in tam zadene človek na koga, s katerim more spregovoriti pametno besedo; drugi se na vse le smejejo, zdi se, da te imajo za posebneža, za norca — za nekaj, kar bi se moralo zapreti v kletko ali privezati za nogo. >Da,< je pripomnil navadno mali mož, >ko sem prišel semkaj, sem upal, da se bom mogel kmalu zopet vrniti v Francijo, a sedaj tega ne morem več tako za gotovo reči. Polagoma izgubljam vse lepe nade. Sreča ima peroti, a k meni je ni. Verujte mi, prijatelj, svojo dušo izčrpavam, ko brijem te vzorne eksemplare. In kako nesrečni so ti ubogi stvori, koliko morajo trpeti! Pijanci, pravite? Da, toda to je še njihova edina tolažba. Zal nimam ustroja za to — tu.« Imel je navado pokazati, kje mu manj- ka ustroj. »Tudi vi, tovariš, se zdi, da nimate sreče, a vi ste še mladi. Tu ne pomaga nič, faut etre philosophe — pomislite samo, kako težko je živeti v takem podnebju, posebno če je prišel kdo z juga!« Ko sem odšel, in to se je zgodilo, čim nisem imel ničesar več zastaviti, mi je dal denarja — po prenočiščih se nič. ne posojuje: če daš komu denar, potem ga podariš in si še srečen, če te vrhu tega ne izropajo. Tam najdeš brate, ki preže na par novih čevljev ali na pošten plašč, počakajo, da zaspiš, izmaknejo in izginejo. Kdor tiči tako globoko v bedi ne pozna morale, to bi moral že biti iz železa; ti ljudje so pa kakor slama. Eno pa je treba priznati Angležu iz najnižjih slojev; tako krvoločen ni kakor Francoz ali Italijan v enakem položaju. Kratko in malo, udinjal sem se za kurjača na neki parni!-:, prišel daleč po svetu in čez šest mesecev sem bil zopet nazaj. Takoj prvo jutro sem naletel na Francoza. Bil je dan britja; bolj nego kdaj preje me je spominjal na mravljo, ko se je tako gibal z rokami in nogami; njegov obraz je bil morda še nekoliko bolj rumen in zgrbančen. »Oh!« mi je zaklical po francosko, >tu smo zopet. Saj sem vedel, da se boste vrnili. Počakajte, da odpravim ta ekseinplar, povedati vam imam zelo veliko.-; Šla sva v kuhinjo, velik prostor, s kame-nitim tlakom, kjer so stale dolge mize, in sedla k ognju. Bilo je meseca januarja — pa v tej kuhinji je itak gorel ogenj poleti in pozimi. »Tak ste se zopet vrnili!« je dejal. »Niste imeli sreče? Eli! Kar potrpite! Kaj pa zato, če morate še kak dan počakati na srečo, saj ste še tako mladi. Kakšno meglo smo imeli! Kakor vidite sem še vedno tu. Toda moj tovariš Pigon je umrl. Saj se boste še spominjali nanj — veliki mož s črnimi lasmi, ki je imel svojo brivnico dalje doli na cesti. Bil je ljubezniv človek, ta moj prijatelj, in oženjen. Imel je lepo ženo, nekoliko vzneseno — saj je imela celo kopico otrok, toda iz dobre družine. Nenadoma ga je zadela kap. Trenotek, takoj vam bom več povedal o tem ... Bilo je lepega dne v oktobru, kmalu po vašem odhodu, ko sem bil ravno gotov s temi eksemplari tu in sem v brivnici pil kavo ter mislil na ubogega Pigona, ki je bil še-le tri dni mrtev — tedaj je potrkalo na vrata. Pred mano je stala gospa Pigon! Zelo zbrana — žena iz dobre družine, dobro vzgojena, dobre čudi — lepa žena; toda bledih lic in rdečih oči, ubožica! ,Prosim, madame,' sem jo vprašal, ,ali vam morem biti s čim na uslugo?' Zdi se, da je moral biti ta ubogi Pigon čisto na kraju — niti vinarja v predalih! Ležal je dva dni v grobu, a že so jo prišli rabit ,Oh, monsieur,' je dejala .kaj mi je početi?' ,Trenotek, madame!' Vzel sem klobuk in šel z njo v brivnico. Kakšen prizor! Dva sodna izvršilca sta sedela pred umivalnikom, a kamor ste pogledali, pri moji veri, nič drugega kakor otroci! Tt, tt! Majhno dekletce desetih let, materi zelo podobna, dva majhna fantička v kratkih hla-čicah in eden v sami srajčki in še dva druga, čisto majhna — vsi so se valjali po tleh — in kakšen strašen vriše! Vse poprek krik in jok, zdelo se je, kakor da hi si hoteli drug drugemu potrgati glave, izvzemši starejšo deklico. Sodna sluga sta bila čisto zmedena. Bilo je dovolj, da bi se človek izjokal! Sedem! In par še čisfo majhnih! Ubogi Pigon! O tem se mi niti sanjalo ni. Sodna izvršilca sta se obnašala zelo pošteno. ,Čujte.' je dejal prvi, .dava vam štiri in dvajset ur časa, da dobite potrebni denar; moj Peter Saharov: Trepang Tišino, ki je vladala tu. je prekinjalo sa-«no sikanje zaklopnice za spuščanje zraka in enakomerno požvižgavanje zraka, ki je dohajal od zgoraj. Mimo mene so neslišno plavale ribe. Medlo so gibale plavuti, večkrat obstale in visele kakor mrtve. Zdelo se je, : da me sploh ne opazijo. Skoro sem pohodil nerodno, grdo kamenico, ker je bila iste barve kakor skalnato dno pod njo. Ploska riba se je leno odmaknila za nekoliko palcev in lopet zaspala. Samo enkrat, ln sicer nekoliko pozneje {e povzročila moja navzočnost nekoliko raz-»urjenja. Zagledal sem najmanj meter dolgo, prožno, črno ribo. Njena glava, plavuti in rep so bili voglati, kakor iz železa vliti. Obvisela mi je nad glavo in nemirno sukala šilasti rep. Preden sem jo utegnil natančno ogledati, se je prekucnila, se vlegla na hrbet in kakor blisk planila proti meni. Polila me je kurja polt. »Morski volk!« sem pomislil, ker sem vedel, da se morajo obrniti pri napadu vsled nerodnih, spodaj ležečih ust samo te ropa-rice. Z ostrimi zobmi posajeno odprto žrelo je švignilo mimo. Hotel sem po glavi udariti • pestjo, a nisem zadel, ker sem se zopet uštel. A napadalka je takoj izginila... Pomiril sem se in razumel, da me itak ne bi mogla poškodovati. Spomnil sem se, da so mi pripovedovali ribiči o mnlih morskih volkovih, ki žive v bližini obale. Potapljači jih srečavajo v jatah do deset glav skupaj. A odrasle roparice plavajo samo daleč zunaj in ne pridejo preblizu obali. Premagal sem strah in izpustil iz roke signalno vrv, ki sem jo že hotel potegniti. Korakal sem vedno naprej v globino, in morsko dno je očitno dobivalo drugo lice. Stopal sem po debeli plasti drobnih školjk in kamenčkov. Po malih, kamenitih, s polzko plesnobo poraščenih gričkih so ležali lepo vzorčasti okostnjaki morskih ježev. Bili so slični japonskim, z dragulji posejanim čaši-cam. Zraven so lazili tudi živi ježi, in njih črne bodice so se zapletale med revno rastlinje. Prehodil sem kamNe izgubite poguma, madame — zaupajte ini!' Odšel sem. Ves dan sem mislil na to, kako je bila mirna — velikansko! In dopovedoval sem si neprestano: ,Tak potrudi se! Izmisli si kaj! Nekaj se mora zgoditi!' A nič mi ni prišlo na um. Naslednje jutro sem moral zopet obiskati ono posvečeno mesto dobrodelnosti in odpravil sem se ua pot ves zamišljen, kaj bi se dalo storiti za ubogo ženo; bilo mi je, kakor da bi se mi bili otroci obesili na noge in me držali. Ker sem se bil zakasnil, sem bril te subjekte hitro, kakor še nikoli. Vroče jutro — potil sem se! Deset za en pennyl Deset za en penny! Mislil sem na to in na ubogo ženo. Slednjič sem bil gotov in se vsedeL Preudarjal sem: To je preveč! Zakaj prav za prav tlačaniš? Kako si neumen! Ugonabljaš se! In potem mi je prišlo pravo na miseL Zahteval sem upravitelja. ,Monsieur,' sem dejal, ,nemogoče mi je še dalje prihajati semkaj.' ,Kaj pravite?' je vprašaL ,Sit sem vaših »deset za en penny« — oženim se; ne morem si dovoliti razkošja, da bi še dalje prihajal sem. Preveč hujšam — za tako sramotno plačo! ,Kaj?!' je dejal, ,zavidanja vreden človek ste, če si morete dovoliti, da mečete svoj denar skozi okno.' >Moj denar skozi okno?! Oprostite, monsieur, toda poglejte me« — še vedno sem bil ves potan —, za vsak penny, ki ga tu zaslužim, izgubim tri in pri tem niti ne računam podplatov, ki jih na potu sem in nazaj strgam. Ko sem bil še samec, monsieur, je bila to moja stvar, ki nikomur drugemu ni bila nič mar, takrat sem si lahko dovolil take norčije, a sedaj mora biti tega konec — moj poklon, monsieur!' Obrnil sem se in šel. Odpravil sem se v Pigonovo brivnico. Sodni izvršilec je bil še vedno tam — fej te bodi! Videti je bilo, da je bil ves čas pušil. ,Nikakor ne morem dovoliti daljšega odloga,' mi je rekel. ,To je sedaj brez pomena,' sem odvrnil, potrkal in šel v sobo v ozadju. Otroci so se igrali v kotu in starejša deklica, ki je bila zlatega srca, jih je varoval* kakor mati. Madame je sedela za mizo in imela oblečenih par črnih rokavic. Prijatelj, še nikdar nisem videl takega obraza — mirna, a tako bleda, tako strašno poparjena, tako žalostna! Skoraj se je zdelo, kakor da pričakuje smrti. Bilo je hudo, zelo hudo — ko je bila zima pred durmi! ,Dobro jutro, madame,' sem dejal, ,ali je kaj novega? Ali ste našli kakšen izhod?' ,Ne, monsieur. In vi?' ,Ne.' In zopet sem jo pogledal — lepa žena; oh, lepa žena! ,A poslušajte,' sem ji dejal, ,danes zjutraj mi je prišlo nekaj na misel. Kaj bi rekli na to, če bi vas pozval, da me poročite? Nazadnje bi bilo boljše nego nič' Pogledala me je s svojimi temnimi očmi in odvrnila: ,Pa rada, monsieur!' In sedaj, tovariš, sedaj še-le je začela jokati — prvič!« Mali Francoz je prenehal in me dolgo gledal. >Hm!« sem dejal slednjič, »pogumni ste!< Zastrmel je zopet vame; pogled se mu je zmračil, kakor da bi mu bil napravil slab poklon. »Menite?« je vprašal naposled in opazil sem, kakor da bi ga mučila neka misel, kakor da bi bil v njegovem srcu zdramil teman čut strahu. »Da,« je dejal zategnjeno, pri čemer je postal njegov obraz še bolj naguibančen in se je zdela vsaka guba še temnega, »bal sem se že koj takrat Sedem otroki« Se enkrat me je pogledal: >In od takrat! — Včasih — včasih bi človek —.« Nenadoma se je prekinil, potem pa srdito nadaljeval: »Življenje je težko! Kaj sem pa hotel? Njen mož je bil moj prijatelj. Ali naj bi bil gledal, da bi bila morala i« « cesto?« Venceslav Winkler: Hrast pod Taborom dem ms To je bilo še v starih časih. Po svetu so hodili ljudje s škorpijoni in biči, kakor je pisano v bukvah. Kjer so našli kmeta, da je jedel bel kruh, so ga najprej pretepli, potem pa zvezali in odpeljali s seboj. Takrat je bilo tako hudo, da so ljudje nehali govoriti. Veselo niso mogli, ko jih je vse bolelo, žalostno je bilo prepovedano, šepetati tudi niso smeli. Šepetanje je hujskanje, so rekli valpti. Ljudje niso nič govorili, besede so se zmešale. Tiste dni je prišla v obraze in oči čudna luč, ki je bila namesto govora in besed. Lila je od človeka do človeka in razgrinjala po vseh cestah tolažbo. Nazadnje je proniknila tako globoko, da ni bilo več človeka, ki ne bi znal govoriti z očmi in obrazom. To je ostalo še do danes, zato so pri dobrih ljudeh besede nepotrebne. Tabor je bil grad na hribu. Nikjer ni pisano, katerega rodu so bili gospodje, ki so gospodovali v njem, niti za valpte ne vemo več. Svet je pozabljiv. Hrast pod Taborom je pa še ostal. To je pa tako-le. Bila je lakota. Tudi v gradu je zmanjkalo bele pogače, ovsenjaka pa niso znali jesti. Graščak je bil jezen človek pa je poslal val-pta, naj gre po vaseh. Morda je še kaj pšenice kje. Bilo je pa pozimi. Valpet je oblekel kožuh, nataknil kučmo in tudi hlapce je vzel s seboj. Ne spodobi se namreč, da bi sam nosil pšenico. Zajahali so konje in so odjezdili. Pod Taborom je stal hrast in stoji še danes. Visok hrast, skoraj pol grunta zagrne za svojimi vejami. Pod hrastom je bila klopica in tam je v tisti zimi sedel berač, raztrgan berač in jedel kruh, koe belega kruha, kos dobre pogače. Valptu je bilo hudo, ker je moral v burjo in se je ustavil. »Hej, stari!« je zakričal. »Kje si dobil pogačo?« Berač se je počasi vzdignil, tudi pokrivalo je snel, odgovoril pa ni ničesar. Valpet je bil hud mož in je še enkrat 7a- kričal: »Čuješ, kje si dobil pogačo?« Pa berač je bil mutec. Začudeno je strmel v jezdece in vrtel klobuk v roki. Valpet se je razjezil. »GovoriU se je zadri. Starček je skomignil z rameni in pokazal na usta, da ne more. Jezdec ga ni razumel. Razkačen je potegnil meč in ga udaril po glavi. Nerazumljiv krik se je izvil starcu iz grla in zrušil se je v sneg. Valpet se je malo zganil. Pogledal je po hlapcih. Ko je videl, da so popolnoma mirni, je ukazal, naj pobero kos pogače, ki jo je pustil berač na klopici, in šli so v vas. Obredli so hišo za hišo. Prebrskali so ka-šče in podstrešja in kleli. V vse kote so pogledali. Zaman. Kmetje so se ponižno klanjali, pšenice pa ni bilo nikjer. >Kdo je dal beraču pogačo?« so kričali hlapci. Kmetje so se sDocrledovali. Berača niti videli niso, »Pred grad je prišel pa pogačo Je jedel,« so pravili hlapci. Ljudje so odkimavali. Valpet je besno tolkel z bičem, pa tndi bič ni spravil pšenice na dan. »Saj smo že dali desetino,« so premišlja vali kmetje. »Desetina gor, desetina dol,< je skakaj valpet. »Pogačo ste pekli!« »Nismo je,« so trdili vaščani. Še enkrat so hlapci pregledali vse koče, potem so se pa odpravili v grad. Pogače pa niso našli. Ko so šli mimo hrasta, so pogledali, če leži še berač v snegu. Poznale so se krvave lise in stopinje, človeka pa ni bilo več. »Hvala Bogu,« je zamrmral valpet »Vsa) ubil ga nisem.« Skrbelo ga je, kaj bo rekel gospod. Pogače pa ni bilo. Tisti kos, ki so ga vzeli beraču, je spravil valpet, da bi ga pokazal gospodu. Toda ni ga pokazal. Morda je po zabil. Pa je preteklo 4nekaj časa, menda par let Valpet se je postaral, hidi gospod se je postaral, huda in osorna sta bila pa še zmeraj, kmetje v vasi pa še zmeraj tako ponižni kot je postava in navada. Takrat je bila dobra letina. Tudi pogače je bilo dovolj in so jo lahko tudi kmetje jedli, takole na skrivaj seveda. Pa se je gospodu zazdelo, da je hrast pod gradom previsok. Preširoko se je že razgrnil, zaprl je pogled v dolino. »Posekajte ga!« je ukazal hlapcem. Šli so sekat in valpet je bil z njimi. Šlo je že na jesen. Listje je šumelo po tleh, da ni bilo čuti stopinj. Zamišljeni so bili v priprave, ko jih je prekinil naenkrat tuj glas: »Dobro srečo vam Bog daj!« Ozrli so se in so videli, da so jih oklenili tuji ljudje. Skočili so kvišku in zgrabili za sekire. Tuji ljudje so se pa smejali. Nič se niso bali, ampak počasi so šli k njim, prav k valptu so stopili in rekli: »Na pogačo smo prišli!« Valpet je prebledel in je spustil orožje na tla. Med tujci je bil tudi berač, kateremu je tisto zimo vzel pogačo. Pa takrat je bil mutec, zdaj je pa znal govoriti. »No, pogačo nam dajte!« Prijeli so ga pod pazduho in ga peljali i seboj v grad. Hlapci so gledali nekaj časa za njimi, potem jih je obšla groza, vrgli so sekirf in zbežali v vas, kjer so bili doma. Dolgo se ni nihče upal v grad. Drugo pomlad ni nihče klical na tlako. Kmetje so čakali in čakali. Ne valpta ne gra-ščaka ni bilo od nikoder. Šli so poslušat pod zidove. Nihče se ni oglasil. Vedeli so, da je konec. Tisto pomlad so zasejali hudo dosti pšenice. Dobro je rodila. Ko so spekli prvo pogačo, so presodili, da še nikdar ni bila tako dobra. Hrasta pod Taborom pa niso posekali Štev. 93. /SLOVENEC«, dne 23. aprila 1932. Stran L 11. Albert Jean: Preproga Baron Dindales jo sprožil električni zvonec ob pisalni mizi in rekel sobarici, ki je takoj odprla vrata: : Pokličite, prosim, gospo Petitjean. Povejte, da se moram z njo pomeniti. Trenutek pozneje je že planila upehana priletna gospodinja v sobo svojega najboljšega stanovalca, ki je že tretji mesec redno plačal uajemnino vedno vnaprej. »Želite, gospod baron?« »Žalibog, danes imam pritožbo, gospa,:: je ledeno mirno odgovoril stanovalec. »Ali je mogoče? Kaj pa je za Boga milega?« se je razvnela gospodinja. »Poslušajte, gospa! : in baron je nemarno poluiiial proti stropu. Iz gorenjega nadstropja se je razločno slišal glasovir. Neke nerodne roke so neusmiljeno mrcvarile Beethovnovo patetično sonato. Gospa Petitjean je zardela do ušes: . Oprostite, gospod baron, zelo mi je žal.« »Mislim, da me boste razumeli, gospa. Res ne morem tu stanovati, Še moram deset ur na dan poslušati tako mačjo godbo.« »Moj Bog, saj me vendar ne boste zavoljo tega zapustili?« je prestrašeno vzkliknila gospodinja. Baron je obupno skomignil z rameni: »Mislim, da sem pokazal dosti potrpežljivosti, gospa, a zdaj sem se res naveličal. Prepričan sem, da bom dobil živčno bolezen, če se ne ho to spremenilo.« »Upam, da vam ne bo treba zapustiti mojega stanovanja,« je plaho pripomnila gospa Petitjean, »če hočete, lahko poprej govorim z ono gospo, ki stanuje nad vami.« »Kdo pa je ta gospa?« »To je neka priletna vdova, jako ugledna dama. Stanuje popolnoma sama. Glasovir je njeno edino veselje. Ne pozna nobenega drugega razvedrila in res ne vem, kako bi se z njo zmenila.« Baron Dindales se je za trenutek zamislil: »Ali poznate vi to damo osebno?« »Prav za prav samo površno, gospod baron, a me vendar pozdravlja, če jo srečam na stopnicah. Včasih se tudi pomeniva o vremenu ali draginji, a samo na kratko. Vejde, nekoč ponoči ji je prišlo tako slabo, da' je pričela trkati po tleh v sobi. Razumela sem, da me kliče, ker je vedela, da jo bom Cula. Pohitela sem gori iu potem šla po zdravnika. Gospa hii je bila hvaležna in zato mi bo šla morebiti tudi zdaj na roko.« Baron je prikimal. »To vsekakor poenostavi zadevo. Povejte, prosim, gospe v mojem imenu, da ji nikakor ne maram odvzeti edinega razvedrila. Želim samo, da ne bi zame imelo kvarnih posledic. Povejte, prosim, da sem pripravljen naročiti debelo preprogo, ki bo popolnoma pokrila tla v njeni sobi. Če bi se podložila preproga še s plutovino, ne bi mi bilo več treba poslušati tega nesrečnega klavirja. In gospa bi še nekaj prištedila povrh pri snaženju parketov.c »Prav rada bom sporočila vašo željo,« je uslužno odgovorila gospodinja, »a bojim se, da bi povzročila dokaj izdatkov.« »Vse izdatke bom seveda plačal jaz,c jo jc ošabno prekinil baron. O, potem ni nobenega dvoma o uspehu. Jamčim, da vam bo gospa prav rada ustregla.« V istem trenutku je neko posebno spačeno sozvočje tako kruto užalilo občutljiva baronova ušesa, da je nervozno planil na noge iz naslanjača. Ah, lepo vas prosim, gospa Petitjean, pojdite takoj k vaši sosedi! Imejte vsaj malo spoštovanja do Beethovna.« Gospodinja je naglo pogledala v ogledalo in si naravnala pričesko: »Bodite prepričani, da se bom takoj potrudila vse dobro urediti.« Šepetanje dveh ženskih glasov, ki se je kmalu slišalo skozi tenak strop, je nudilo dokaz. da se je gospodinja nemudoma lotila svoje kočljive naloge. Četrt ure pozneje je gospa Petitjean že pridrobnela nazaj k stanovalcu. »No, kako ste opravili?« jo je nezaupno vprašal izmučeni baron. »Gospa v gorenjem stanovanju je na vse pristala, a samo pod enim pogojem ...« »Kaj pa hoče?« »Pravi, da bi morala sama določiti barvo preproge v skladu z njenimi tapetami in za- stori.« To je popolnoma upravičena želja!« se je oddahnil baron. »Povejte, prosim, gospe, da bom že jutri naročil za njo vzorce v različnih barvah.« »Torej me vendar ne mislite zapustiti?: je plaho vprašala gospa Petitjean. Stanovalec se ji je dovršeno vljudno priklonil in se nasmehnil: »Seveda ne bom na lo več mislil, gospa. Zadeva je poravnana.« Prihodnji dan si je izbrala pianistinja preprogo sivkaste barve, najboljše kakovosti in zanesljive debelosti. »Ko bodo delavci gotovi, naj mi pošljejo račun,« je nemarno pripomnil stanovalec. Račun je znašal 3750 frankov, a baron ga je plačal brez vsake pripombe. Gospa Petitjean je smatrala to izredno radodarnost za dokaz, da ne bo tako kmalu izgubila najboljšega podnajemnika. Nato je vladal več dni sveti mir s popolno tišino. Debela probkovina in preproga sta sijajno odpravili dosedanje neprijetnosti. Pianistinja je postala neslišna. Dobrosrčna gospa Petitjean se je na lisoč načinov potrudila izkazati hvaležnost postrežljivemu stanovalcu. A nekega jutra se je raJegel obupen krik hišnega upravitelja in hudo preplašil vse hišne prebivalce. Baron Dindales, ki je sedel pri zajtrku in skrbno mazal pomarančno marmelado na lepo zapečene rezine belega kruha, je pozvonil in vprašal sobarico, kaj se je zgodilo.. Od groae drhteča služkinja mu je sporočila, da je sinoči obiskal gospo s klavirjem vlomilec. Začudeni baron je celo spustil iz roke kruhek, ki je padel na mizo., »Ali je to mogoče? Vlomilec? Kaj je hotel?« »Pravi razbojnik, gospod baron. Nismo vedeli, da je gospa v gorenjem stanovanju vdova po premožnem zlatarju. Mislili smo, da Kurenčhuva Neška ma tud beseda Jest sama ua vem, kuku b začela, de b use pu pravic in pa tku, kokr je res, puve-dala, pa de b se nu-bedn nad mojem besedam na sputeknou in me pol zavle tega še čez rama gledu. Veste, dondons resnica guvort je precej navarn. Jest inislem, de zatu, ke resnica uči kolje, kokr mende častite brauke in častit brauci že tud sami veja. Vite, lagat pa jest nečem. Nak, lagat pa ne, ke laž ma pa spet ta napaka, de ma prekratke nuge. Tu sm pa jest sama že skusla, ke sm enkat muža nafar-bala, do je kisu zele za pet dinarju puskoču, u resnic je pa le men na plač tku krenbirštel zadišu, de se nism mogla premagat in sm s ga mogla enga prvošt. Glih tist upouno je pa u časopise stal, kokr nalaš, de sa trnousk zelari mogl za pedeset par pr zel dol pupestit. Tku sm pa rdeča ratala, ke je moj mož pr kusil tula na glas prebrau in me tku špičast izpud čela pugledu, do me je blu kar sram in sm mu rajš pu pravic ud krenbirštlna puvedala. Zdej noj pa edn reče, če nima laž res kratke nuge. No, in iz kratkem nugam se pa na pride nkamer naprej. Saj prou hitr ne. Sevede, če je edn že tku deleč pršou, de s je lohka aulumubil kupu, je pa use kej druzga. Tacga nč na ženeraja kratke nuge. Tak nas lohka farba, kokr nas če brez usake škode. Vite, in glih te Ide nas čja zdej nafarbat, de jo žeulejne zdej velik bi pucen, kokr je biu in de zatu tud iz lohka vestjo sojeni delucem zaslužek ulrgavaja. če jm deluci nečja verjet, jh pa kar ajnfoli na cesta pustauja. Pa nej u lu navaden antverhar ali pa uradnk. Zdej nej pa en člouk pumisl iz kašna lažjo nas čja prelantat. Moka, cuker, tubak je draži. Kvar-lirji, prauja, de tud. Use ta druh je pa tku dragu, kokr je blu pred obcugem. Jest na vera, a sa to Ide tku naumen, de na znajo zrajtat, kulk en člouk nuca, do za sila ževi, a sa pa tku brihtu, de čja na ta viža brezposelnast in gespudarska griža ud-praut. Čš, če jh u več udšlu na un svet zavle pu-majnkajna, laži uja tist ževel in dol dubl, ke uja še ustal. Jest sm že tku navajena na obcuge, de prašaiu usak mesc muža kulk obeuga je spet dam prnesu. Za gnar se ga že prašat na upam, ko je usak mesec bi suh. Pa soj b člouk še nč na reku, če b se še kej dubl na puf. B se že putrpel, ke ud pufa že precej en čas ževemo. Ampak štacnari sa so tud zbrihtal in sprevidi, de ud tisteh numar, ko jh u bukle pišoja, nauja mogl žiut, pa sa nam vs kredit udrekl. Domlons neče nubeden več kej dat brez gnarja. Če čs kej kupt pa prauš, de uš ta peruga plaču, te u pree štacnar zafrknu: »kuku uš ta peruga plaču, ke še na veš, kašn obcugi uja spel. Ki um pa jest pol gnar iskou?« Tku t reče pa na ena lepa viža urata p ukaže. Jest sm le ferbčna, kani je vs gnar pršou. če ga reveži nimaja, ni nč čudnga. Ampak zdej ta bugat tudi jamraja, ke jm je žou — — — Noja, jest sm rajš tih, soj sami ta nar bulš veja zakaj. Vito, midva iz možam sva že čist na konc ud sameh obcugu. Učas sva bla Iku lepu ukrogla, de naj jo blu vesele za pugledat. Zdej nama pa kusti kar ružlaja, kokr de b od n urehe stresu. Obcugi pa še zmeri napredujeja. Če se zdej na u kej zbulšal, ke se na nov organizirama, pol pa na vem, kaj bo z nama. Moj mož ma edin še ta upajne, de se u zdej kej na bulš preubrnil. Ce še tu na u nč zalegi, pol pa kar križ nardima. Midva iz možam se greva usak mesec ke h Rozmane na Žabjek vagat, de veva pr čem de sva. Rozman kar iz glava maje, ke vid kuku dol jemleva. Zadnč nama jo pa kar u ksiht reku: »Luba moja, ce u šlu tku naprej, se vama na u treba več h men hodet vagat, vaj u lohka kar Černe na tist soj vng zvngu, ke ja ma za zlatu vagat.« živi v skromnih razmerah, a izkazalo se je, da je hranila v omari s perilom veliko draguljev, ker ni zaupala bankam. Vlomilec je to moral zvedeti, in je vse odnesel. Uboga gospa je vso noč ležala zvezana in šele ob svitu jo je našla mlekarica na tleh. Zbudila se je, ko je zaslišala korake in morala strašno kričati. Pravi, da so je nekoliko časa ruvala z napadalcem, dokler je ta ni omamil s strahovitim udarcem po glavi. Obraza ni videla, ker je bil zakrinkati, a pripoveduje, da je bil velikanske postave iu črnih las kakor cigan.« »To je vendar grozno!« je vzdihnil baron, »zdaj ne bo nihče v hiši zaspal. A kako je mogoče, da ničesar nismo slišali?« Hišna je zmajala z glavo: »Kako pa bi viegnili kaj slišati, če ima zdaj gospa po tleh debelo probkovino in še bolj debelo preprogo... To je res bilo usodno za ubogo gospo! Ce bi bil prišel vlomilec vsaj en teden poprej, bi se takoj zbudila vsa hiša pri prvem njenem kriku.« Zvečer istega dne se je sestal baron Dindales v malem baru na Montparnasu s svojim prijateljem, poklicnim rokoborcem Julotom, ki je v zadnjem času postal žrtev brezposelnosti in si rad poiskal priložnostni zaslužek, ne da bi o tem obveščal pariško policijo. Resnici na ljubo je pripomniti, da je bil Julot majhne postave, precej čokat in popolnoma plavolas. Njegov zavihani nos je krasila dolga, sveža brazgotina. Napravil je globok požirek in s kozarcem koktela v roki zaupno zašepetal baronu: »Topot sva imela vražjo srečo. Zlatnina sama bi zadostovala za otvoritev nove trgovine in vsi vrednostni papirji se glasijo na predloži-telja ter niso podpisani po lastniku. Prav lahko jih bova vnovčila tudi v Francoski banki.« »Koliko skupaj?« je nemarno odvrnil baron. > D veslo petdeset tisoč frankov čistega dobička!« se je navdušeno namuznil rokoborec. »Kaj pravite?« »Odšteti moramo od tega zneska 3750 frankov, ki sem jih plačal za preprogo in šele ostanek bova lahko delila kot čisti dobiček,« je sk oraj neslišno odgovoril baron Dindales Slovel je v poslovnih krogih po svoji stalni brezhibni točnosti. SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PEEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE »no. z. Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, slamo, koloni-jalno in specerijsko blago, kmetijske stroje in orodja, umetna gnojila, cement, premog itd. Prrarslna snoHa Iz mnm ron>ac§, Sač&a fopoSa, f€ stalno na zalogi. I IVAN KRALJ" se priporoča za vsa ključavničarska dela IJ1IBLJANA, Gregorčičeva ul. 5 ali Rimska c. 2 Izdelujejo se namovejši modeli otroških in lgračnih vozičkov, triciklji, razna novejša dvokolesa, šivalni stroji iu motorji. Velika izbira. — Najnižje cene. — Ceniki franko. Tribuna' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana. Karlovska cesta št. 4. 191 na prvovrstnem aparatu s širokimi ali ozkimi valovi izvršuje datnski salon IVAN POLANC, Ljubljana, Kopitarjeva ulica št. t. — Posebno opozarjamo c, dume na reklamno znižane cene! Edina v Ljubljani, ki Vam po par minutnem čakanju za 16 Din nudi špecijelno zlikano in očiščeno obleko. Ob enem priporočam svoj znani prvovrstni modni atelje, kjer si nabavite najboljše blago po zmernih cenah. — Ob nedeljah in praznikih odprto dopoldne. Og. trgovcem in posestnikom se priporoča za vsa sedlarska dela Ima vedno v zalogi vsakovrstne konjske opreme, konjske plahte In vozne ler vse potrebščine. Spre ,ema staro v popravilo. — Točna postrežba. - Cene solidne. VIKTOR KLESNIK sedlar iu jermenar Ljubljana, Poljmiki ee3t. OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, Ljubljana, Masarykova cesta št. 9 (nasproti carinarnici). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega _blaga in vse informacije brezplačno. Stole, mize in klopi zaklopno. železne, izdeluje najceneje im> dogovoru J. ZOR KO, ključavničar, Ljubljana. Glince, cesta 11 št. 6. Čevlji domaČe delo. Športni od Din 11.V-, cojzerce otl Din 20ir-,d. lav ski od Din Wr-naprej. - Zenukl navadni in modemi od Din 75'- ..,„,,,,... , , . . naprej. Molki ln Mtroskičovl JI er vsakovrstni Čevljarski izdelki. Tndi m meri in nnroStlu. Poprnviln so sprejomajo. Nizko ccaelt »PENIK«. Liubljana. Kolodvorska ul. 36 (v liiSl fotografa Uoviska). [NSERIfMJTE V »SLOVENCU«! Popolnoma varno naloiite svoj denar v ▼ Ljubljani, r. z. z o. z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Un?on«. Hranilne vloge se obrestujejo Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaša circa poi odstotka obresti, se ne odtegne vlagateljem. Varnost nudijo lastna palača, nadpolovica delnic hotela »Uniona«, hiše in zemljišča. Kredi i v tekočem računu. Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah. Predtiskana ročna dela za vse! Stenski prti 7 Dlo, stenski prti, rdefe nli modro obrob ljeni 10 Din, prtifiki od 1 Din naprej, blazino, uillje etc. Novi vzorci, Cist tisk, dobro blago. Matek & Mikeš, Ljubljana pole« hotela Štrukelj. Vozenjo zaves, perila, luonogramov etc. Entlanje, nžu riranj«. — »Breda« žepul robci komad 2 Din. Cenjenemu občinstvu se priporoča saditev erobov in družinskih grobnic ter celoletno oskrbovanje. Imamo v zalogi visoke in nizke vrtnice različnih vrst, kakor ludi lavorje in druge rastline. favei Šimenc, pokopališki vrtnar Sv. Križ-Ljubljann. Telefon 27-89 Cvetličarna Sv. Petra c. 33. Telefon 20-51 Velika zaloga svežega cvetja, kakor ludi drugih rastlin, šopkov, vencev in različnih aranžmajev. Najvarnejše in najboljše naložite svoj denar pri ljudski posojilnici rea. zadr. m.i | CClfll rea. ladr. z n. i. v novi lastni palači na oglu Kralja Petra c. in Vodnikove ul. Stanje hranilnih vlog znaša nad 100,000.000 dinarjev Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi poboji, — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov i. vsem svojim premoženjem Stran 274. »SLOVENECc, dne 2-1. aprila 1932. štev. 94. Balincarji! Gostilna Franc SLOVŠA v Kolezijski ulici št. 19. je otvorila nov prostor za balincanje in vabi prijatelje tega športa na obisk. Izvrstna vina in kuhinja. G EORADIUM Preizkušeni na kliniki Zdravn. priporočeni Radium aparat za pitje s čisto radium prvino, najpopolnejši v izvršitvi (srebrna in alpaka oprema, brušeno steklo), najbolj higienični in kljub temu najcenejši, od 850 Din dalje. Radium korn-prese od 180 Din dalje. — Aparati za pitje in komprese vsake aklvivnosti in velikosti, čista radium-prvina in radio aktivni material. ZASTOPNIKE za posamezne banovine, večje okraje in mesta, išeeno. JACQUES BARTOŠ Beograd, Poštni predal št. 94. MIRKO ROSIRN1K ključavničarstvo autogenična varilnica Ljubljana VII, Frankopanska ulica št. 26 Telefon št. 34-77. REALSTETNA PISARNA Jože Grašek Ljtibl ana - Kolodvorska 24 posreduje pod zelo ugodnimi pogoji pri oddaji in najemu stanovanj trgovskih in obrtnih lokalov. pri nakupu in prodaji vil, stanovanjskih in trgovskih hiš, stavbnih parcel in posestev. OBJAVA. Sp'o ucjocten nakup hotela. Na otoku Krku se i roda polom sodne dražbe, ki »e vrši dnn 6 maja 1932 ob 9 uri pri tamkajšnjem sodišču Krk, prvovrsten hotel »VILA LUCIJA« v Aleksandiovem. s 24 sobami ter povsem opremljeno restavracijo z oskrbo za 100 oseb. Hotel se nahaja v nouosrednji bližini kopališča. Kupci, ki se zanimajo za nakup hotela, se vabijo, da se te dražbe udeležijo, ker kupec lahko tanoj prične z obratovanjem. ojasniia daje iz prijaznosti »Hranilnica kmečkih občin r Ljubljani*, Poštni predal 297. Radio-aktivno termalno kopališče ogljikove kisline RIMSKE TOPLICE Dravska banovina Sezona od 1. maja do 15. oktobra Pavšalna kura pred in po ikr..... Indikacija: revinatizem, iftias, ženske bolezni, pomanjkanje teka, ar terioskleroza itd. sezoni za vsakih 10 dni Din «00 —. Prijave pri vBeh uradih ,,1'utnika" Izčrpni prospekti brezplačno potom kopaliSke uprave Rimske Toplice Priporoča se JOSIP REBER splošno ključavničarstvo LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje 9 Pisarniške prostore in trgovski Jokal ODDA takoj zavarovalnica »DUNAV« v svoji palači na Aleksandrovi cesti Informacije se dobijo istotam v družbeni pisarni. PEČ! ŠTEDILNIK! STEMSHE OBLOGE Keramični izdelki (vsa popravila po najnižji ceai). Keramična zadruoa r. z. z o. z. Ljubljana Tesarska ula št. 5 B3BB Lepo oblikovane in ziirave noge Bolečine v nogah izginejo na mah, kot po čudežu! \ Zadošča, da se mala množina sv. Roka soli za noge raztopi v lavorju tople vode. S tem dobimo mehko, mleku podobno lekcij ) čino. v kateri omehčavamo M noge okoli 10 minut. Po tem času preneha utrujenost naših nog, in tekom par sekund zgine zgo i občutek in oteklina členkov, kar nam omogoči nošnjo za eno številko manjših čevljev. Dobrodejna. z gorilno snovjo nasičena voda proilre v staničje in pekoče, izmučene noge postanejo kot prerojene. Čevlji ne tišče več, bolečine v členkih izginejo in kurja očesa se tako omehčajo, da jih lahko odstranimo z roko. Preutrujene in oslabljene noge dobe novo moč in postanejo sposobne za večji napor. Dobiva se v Mamah in droaeriiah. Prešono seno prodam (akoj na občine ali konzuinente. Vagoni naloženi v Celju ali drugih postajah. JOS. KIRBISCH, Celje. Naročajte .Slovenca*! ^sffilHŠi v mm^ •m-vT^čr' Ilir Poljedelci nndim Vam zopet nekaj novega! PATENTIRANI brzoklepaini stroj na pogon z nogo Vam prihrani čas. denar in trn d. Ne polrebulele kladiv in prihranite si čas in trud za klopmi i«. Sedete k stroju in opravite l>pan -e bri'z truda v S minut,nh, za kar ste doslej rabili pol nre. FR. STUPICfl / &n:na ,n "0lJed*Uk,h LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 1 Kdo nam more posoditi lokomohilo z 200-250 KS za pogon treh parnih generatorjev na 350 voltov napetosti s 50 periodami. — Ponudbe na PUBLICTTAS D. D., Zagreb, Ilica 9, pod št. 30.139. Zahvala Dne 12. aprila 1932 mi je pogorelo pri »Vzajemni zavarovalnici« zavarovano skladišče. Zavarovalnica mi je zavarovalnino brez odbitka nakazala, za kar se ji najlepše zahvaljujem in jo cenjenemu občinstvu najtopleje priporočam. Jože! Rajgelj, Orehek pri Kranju. Naznanilo Cenjeno občinstvo! Od danes naprej točim vsakemu dobro znana dalmatinska vina po znižanih cenah. Vse po 10.— Din, čez ulico 2.— Din ceneje, vse po 8.— Din — do 30 aprila. — Dne L maja zapustim gostilno Tratnik in točim pod isto ceno v novi točilnici Breg 2. Vsem cenjenim gostom se priporočam za obisk. A. SUNARA gostilna »Tratnike, Sv. Petra c. 23. Naznanilo Cenjenemu občinstvu vljudno sporočam, da od danes naprej točim, vsakemu dobro znana, prvovrstna dalmatinska vina po znižani ceni. Črno, belo, rdeče, vsa po 10 Din. — Čez ulico 1 Din ceneje. Priporoča se gostilna »Primorje«, šiška, Medvedova ulica 20 — A. Grgič, Z našim patentiranim brzoklepalnikom znamke „STUBA1" sklepljete koso in srp v 3 do 5 minutah boljše in lepše, kakor je to mogoče z roko. Mnogi tisoči v uporabi, mnogoštevilne zahvale! Zahtevajte brezplačno prospekte! Fricierik Kralz, d. z o, z. Stražišče pri Kranju št. 85 Zastopnike iščemo v vseh krajih 1 Državna bolnišnica za duševne bolezni v Kovino (Banat), sprejme takoj instalaterja • mesečno plačo 860 Din, poleg tega brezplačno stanovanje, hrana in pranje perila. Pogoji za sprejem: vsaj nekoliko prakse, odslužen vojni rok, lepo vedenje, telesno in duševno zdravje in samski stan. Prošnje je treba kolekovati s kolekom za 5 Din, priložiti običajne prepise spričeval in sliko (fotografijo) iz letošnjega leta. Poziv sledi brzojavno, nastop službe po možnosti 1. maja 1932. Št. 3351. Iz pisarne državne bolnišnice za duševne bolezni v Kovinu (Banat), dne 20. aprila 1932. RADI SVETOVNE KRIZE ZNIŽANE CENE. Radioeman'Cijsko termalno kopališče DOLENJSKE TOPLICE zdravi sigurno reumatizem, išias, ženske bolezni i. i. Sezona od 1 maja 30. septembra. Stanovanje, hrana in Vopelt v kopališkem domu 50 Din dnevno. Postaja: Straža-Toplice. Zahtevajte brezplačen prospekt TU1EVESEL1EZA VAS iN VAŠO FAMILHO ! Direktno IZ TOVARNE oz.skladisča dobite i doben inštrument tako po ceni.kahor pri nas: iVIOLINEod Dm.6S.TAMRURICEod Din 89. GITARE «165. TROMBE » -470 >cnc harmonike - •• 69. MASA SPECI1ALITETA: OMATICNE HAMIONIKE.HAVAISKE GITAHE, SAKSOFON I. Zahtevajte brezplačni CENIK SKffllilCO.KAKO POSTANEM OODBEtltK' IINELziHEROLD TOVARNA GlAZBIL IN HARMONIK SuHADiboršt.io2 ZAHVALA. V veliki žalosti radi izgube dobrega nam družinskega očeta Melhijora Kebra nas je tolažilo obilo izrazov sočutja, lepi darovani venci in veliko število spremljevalcev na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu šol. upravitelju Gostiču, ki je z učiteljicami vodil v sprevodu šolsko mladež, občinskemu odboru, ki se jo polnoštevilno udeležil pogreba, lovskemu društvu, gostilničarjem, ognjegascem in vsem, ki so blagega pokojnika spremili na kraj njegovega zadnjega počitka. Hvala tudi g. župniku za zadnjo tolažbo umirajočemu in obema domačima duhovnikoma za spremstvo. Vsem bodi dobri Bog plačnik, rajniku pa dodeli večni miri P o d m o 1 n i k , dne 18. aprila 1932. Družina Riiljeva. i'03 S o- ^ — i o Roland Dorgeles: 5 o S.g Tf — - O K Si ~ N ^ e o o JO-J r- ;B a- S Sc s? i^cj « "Z i <£ *-■g ^bo = JI3:,,?5 — ~ i, e-. ® -S; — i s* a " - n -C ». | as S » I a 'C« c — j£ fcčIsS 4 ca ^ Leseni križi 19 — > a — a n - m z; o v " t. ■2Č I 1 CS m = ^. a . c s a Si t Jt ^ ■SS s^S e w > i«5 Ji _ . >0) = 3 - | iž5 i >To je nemara govno... In to tu je kreda, ta se drži ko vrag ...« Z vso vojaško nesraniežljivostjo si je par možic-ljev sleklo srajce in do pasu goli iščejo uši. Vairon drži svojo flanelasto srajvo s stegnjinimi rokami pred seboj in jo ogleduje kakor slikar svoje platno. Z na-mrgodenim nosom in ostrim pogledom preiskuje svoje perilo. Čim iztakne lazico, brž stisne palca, »reskk jo raztrešči. Nasprotno pa Broucke preiskuje svojo srajco za gubo, tiščeč vanjo svoj nos, ter se z vso vnomo posveča lovu. Vselej, kadar naleti na posebno rejeno zver, zakriči: »Še ena, ki me ne bo več žrlak Vairon, čegar nohtovi so bili neprestano v obratu, je štel: »Dva in trideset... tri in trideset.. »Sedemindvajseta ... osemindvajseti ... je ravnodušno odpeval fantič severnjak. Sulphart strže dalje svoje dokolenke, pri tem pa s strokovnjaškim pogledom opazuje mesarsko klanje. Naprej ve, kdo bo stavo dobil. Boš videl, da jih ima Vairon več. To ti je vroča kri... Ali so debele?« »Nekatere imajo že železni križ,« se je nečimerno oholil tovariš. »To še ni nič, ta-le tu,« je menil Sulphart na svoj važni način. »Videl sem že rdeče arabske uši. Te so najhujše in ti Irkajo kri, da je strah. Potem si pa še bolan zaradi niih Druee ti pa kvečjemu izsesajo slabe »Nič boljšega za zdravje,« je dodal eden izmed izvedenih tovarišev, ki je tudi slekel srajco, da bi začel morijo. »Te vam izsesajo vso nesnago .. »Moj mali brat je imel uši in grinte in to ga je obvarovalo vnetja možgan.c »Nič čudnega,« meni drug, ki si je tudi odvil opasnico in jo začel preiskovati. Toda že pivi pogled mu je vzel ves pogum. Vsa njegova obleka mrgoli uši in v vsaki gubi gomaze črne redi. Trenotek je pomišljal, potem pa je odločno zvil skupaj srajco, bregeše in opasnico in vrgel vse skupaj čez zid. »Vzemi zlodej! Zdaj moram dobiti nove cunje in mi vsaj ne bo treba več tolikanj pranja.« Že nekaj časa sem bil slišal Fouillardov krik iz njegove gajbe, sedaj se je pokazal med vrati. Gole lakti so se svetile od maščobe in bile vse sajaste. Na vsem možancu, od njegovih skrpet pa do kuštravih las, no bi bilo mogoče najti mesta, ki še ni bilo zamazano, pa če bi ga kdo še tako skrbno iskal. Koža, perilo, hlače — vse je zamaščeno in zamazano, in če si s svojstveno, značilno kretnjo obriše roko ob zadnjo plat, ugibam, kaj je sedaj bolj umazano: njegove hlače ali pa dlani. Ošine nas s strogim pogledom, se sumničavo ozre po vrtu in zakriči: »Katera svinja pa mi je pouzmala vedro?« Najprej sem hotel vstati in mu stvar vrniti. Pa ne, preprijetno se je sedelo na vedru, in sedaj, ko so mi ga hoteli vzeti, še prav posebno. Dobro življenje me je zavajalo v brezobzirnost. »Ali naj grem nemara s škornjem [>o vodo?« je kričal ktihač. O ne. tesra vsekakor nikar! Kljub temu sem hi- navsko stisnil kolena, da bi prikril svoj sedež in se nedolžno oziral v Fouillarda; ta si ni vedel pomoči in je v divjem besu zarjul: »Kravjeki!... Sploh sem sit. Pišite me pokonci s svojim kubaštvom; kdor hoče moje mesto, naj se kar v pisarni zglasi.« * * * Biti je moralo lepo videti, če smo nastopili, kakor sedaj, v četverokotu: štirje vodi v redeh po dva moža. Niti dva nista bila enako oblečena. Izvzemši no-vake, so nas bili v zmedi prvih vojnih mesecev pota-knili v najstarejše cunje, ki so jih še imeli. Imeli smo plašče vseh barv, oblik in starosti; dolgavsi so imeli prekratke, pritlikavci predolge. Fouillardu je pas opletal po zadnjici; očku Hamelu je bil plašč pretesan in in čez njegov mastni trebušček tako napet, da se je zdelo, kakor da gumbi zdaj zdaj odlete. Meni samemu vsekakor najbolj ugaja Sulphart. Oblečen je v temnomoder plašč starinskega kroja; nanj si je prišil velik, mičen žep huzarskomodre barve Zveženjček z obvezami si je prišil na levo stran prsi. in svoje sive povojne gamaše si je podaljšal z debelini jermenom, ki si ga je izrezal iz navadnih golenk. Kakor vsak pravi vojak, ki je bil dosluži! svojo redno službeno dobo, se je hotel na ta način razlikovati od drugih, da je upognil senčilo na čapki po zgledu afriških polkov, in ta ploski mlinec si je zaradi večjega učinka okrasil še s pletenimi huzarskimi trakovi. Pošvedranih peta njegovih ogromnih čolnov, ki so tako zveriženi in trdi, kakor da bi bili zbitj iz slu-rega lesa, se drži še slavno blato slrelskiii jarkov. Skozi veliko luknjo sinjega suknjiča pa se svetijo rdeče hlače. Videti je, kakor da bi ga bili našemili za kak ilustriran lisi St m. 94. j SLO VENEC c, dne 24. aprila 1032. Stran 13. asa Vsaka beseda 50par ali prostor drobne vrstice 150Din. Najmanjši znesek 5 Din.Oglasi nad 9vrstic se računajo višje. Za oglase strogo trgovskega m reklamnega značaja vsaka vrstica2Din.Najmanjši zneseklODin.Pristojbina za šifro 2 Din Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Na.pismena vprašanja odgovarjamo le,če je priloie na znamka. Čekovni račun Ljubljana lO.B4*«?. .-' ' ~ imiibm———iiihiibiiiii mmibiiiiiii iiw'^ftfflrriinib8fihiot^ liBI Beseda samo 50 par Hlapec 30 leten, oženjen, priden in pošten, išče zaposlitve pri trgovcu ali kmetu. — Naslov pove uprava »SI.« pod »Sposoben« št. 5659. (a) Mladenka inteligentna, želi mesto k majhnim otrokom; vajena šivanja ter vseh del. Naslov v upravi »Slovenca« pčd št. 5384. _(a) Skladiščnik paznik ali vratar, energičen, srednjih let, pošten, z dolgoletno prakso in spričevali, vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, sposoben za vse, reduci-ranec, iščem nameščenja kjerkoli s 1. ali 15. majem. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor, (a) 20.000 Din kavcije če treba še več, položim na varno mesto, če dobim primerno in stalno službo. — Ponudbe pod »Priprost in skrben« št. 5853 na upravo »Slovenca« Maribor. (a) Službo samostojne kuharice ali gospodinje iščem. Ponudbe na upravo »Slovenca« št. 5874. ta) Skladiščnik elektrotehnične stroke, z dolgoletno prakso, išče primernega mesta. Gre tudi v drugo stroko. — Tvrdke, katere imajo potrebo, naj pošljejo svoje ponudbe na upravo »SI.« pod »Skladiščnik« št. 5687 _(a) ii,'i 1000 Din nagrade dam onemu, ki mi dobi službo sluge, tekača ali podobno. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5658. (a) Boljša gospodična z dežele išče primerno službo, če mogoče mesto blagajničarke, prodajalke ali slično. Vešča nemščine (šivanja ter gospodinjstva). Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Maj 25« št. 5575 na upravo »Slovenca«. (a) Mizarski pomočnik dober risar, dobro izurjen za stavbna in pohištvena dela išče mesto, najrajši k strojem. Naslov t upravi »Slovenca« št. 5738. (a) Trgovci! Trgovski pomočnik s triletno prakso v mešani stroki, želi prakticirati v manufakturi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Najboljše reference« št. 5697. (a) Trgovska pomočnica začetnica, z dežele, stara 18 let, išče službo v trgovini mešanega blaga — najraje v Ljubljani. Pripravljena .je pomagati v gospodinjstvu in ostalem. Nastop takoj. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 5691. (a) Za nemško korespondenco, stenografijo in strojepisje se priporoča gospodična za nekaj ur popoldne. Dopisi na upravo »Slovenca« pod »Nemška korespondenca« št. 5836. (a) KahSnl bodite napram Preden začnemo iskati novih odjemalcev, si moramo biti na jasnem, če jim lahko nudimo resnično službo, ali kakor pravijo po svetu, s-Servicec (izgovori Servis). Mi nočemo nastavljati pasti, v katere se naj ujamejo ljudje kakor divjačina v. gozdu. Pameten trgovec ni noben lovec! Novih odjemalcev išče, da bi prav tako koristil njim kakor samemu sebi. Knkor je kredit več vreden kakor zlato v blagajni, jo tudi zaupanje odjemalcev več vredno kakor kredit. Zaupanje je najvažnejša stvar na svetu, neke vrste čudodelni talisman, ki nas obrani vseh nevarnosti. Angleži ga označujejo z besedo »Goodwilk (izgovori Guduil), ki se ne da prestaviti. Pod njo razumemo zaupanje in prijateljsko čuv-stvovanje vseh, s katerimi smo v poslovnih zvezah. Če koga spoštujemo in mu želimo srečo, je to Good\vill. Najmogočnejša, zasluge ustvarjajoča sila v poslovnem življenju in vendar kako malo je trgovcev, ki bi jo poznali! Vrednost dobrega mnenja občinstva nikdar dovolj ne cenimo. Mi vsi naj bi še potrudili, da ustvarimo okoli nas prijateljsko ozračje! Naša stalna skrb naj bi bila, prikleniti odjemalce na našo trgovino. Zato pa ni dovolj, da jim damo toliko, kolikor pričakujejo. Dati jim moramo več! Tu in tam mora odjemalec doživeti prijetno presenečenje. Potem bo sam uvidel, da se vodi trgovina po načelih prave službo odjemalcev. »Odjemalec ima vedno prav!« je izjavil Marschall Field. Tej njegovi novi trgovski politiki se je konkurenca posmehovala. Danes ima Field največji krog odjemalcev na svetu izvzemši treh, štirih drugih trgovskih hiš, ki so ee upale nastopiti z isto trgovsko politiko. Tako Casson, Hopkins, Wanamaker in drugi, ki že vedo, kaj trdijo. Nadaljevanje v torek, 20. aprila, med malimi oglasi. llnibodobe Beseda samo 50 par Dekle mlajšo, vajeno vseh hišnih del, takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5872. (b) »V trenutka jc občinstvo na nogah, ie in-serirate v ,Slovencu'!« Eiektro-strojnika s prakso pri elektromotorjih, dvigalih, elevator-jih in izvežbanega v ključavničarstvu, išče Gradbeno podjetje ing. Franjo Dedek, Ljubljana, Žiber-tova ulica 7. (b) Mlad šofer trezen, zanesljiv vozač, s prakso, vešč popravil — 1 želi nameščenja pri osebnem ali tovornem vozu s 1, majem. Mirko Štup-! nik, p. Dobrepolje. (a) Kmetski fant pri dobrem gospodarju, vajen vsega dela — išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5819, (a) Trgovski pomočnik manufakturist, vojaščine prost, išče službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Manufakturist« št. 5834. (a) Natakar-jelonoša mlad in pošten, izučen v stari poznani restavraciji j »Varoškoj pivnici« v Zagrebu, išče v tem svoj-; stvu stalno nameščenje v j mestu ali tudi izven. Zadnji čas je bil nameščen I v kolodvorski restavraciji na Jesenicah (Gorenjsko) i in v hotelu Bellevue v Ljubljani. Cenj. ponudbe prosim na naslov: Slavko Srebrnar kod Gabrona, Zagreb, Nodilova ulica št. 4/1. (a) Dekle vešča šivanja perila, se želi priučiti kuhanja v boljši hiši. Pomagala bi pri vseh hišnih poslih. — Ponudbe pod »Mladenka 18 let« št. 5790 na upravo »Slovenca«. (a) Šofer izučen ključavničar, išče službo. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 5731. a Fant revnih kmečkih stršev, išče službo sluge ali hlapca. Naslov v upravi »SI.« pod št. 5700. (a) štiri- in petsobno, ter stanovati e za samce z vsem komfortom opremljeno — ODDA takoj zavarovalnica »DUNAV« v svoji palači na Aleksandrovi cesti. Informacije se dobijo istotam v družbeni pisarni. Kovaški pomočnik s podkovsko šolo išče službo. Zmožen tudi za samostojnega delovodjo. Franc Lukanec, kovač, Gmajnica, Komenda, (a) Pridno dekle išče primerne službe, najrajši v gostilni. Naslov v upravi »SI.«, Maribor, (a) Mizarski pomočnik samostojen, izvežban pri strojih in stružnici, želi stalnega mesta eventuel-! no prevzame tudi odgovornost strojne delavnice. [ Po dogovoru položi tudi kavcijo. Ponudbe do 15, i maja pod šifro »Preddela-! vec« št. 5584 poslati na : podružnico lista v Mari-j boru, (a) Mlado, snažno dekle išče pri dobri družini postrežbo za popoldanske ure. Poizve se Poljanska cesta št. 3. (a) Gospodična z dvorazredno trgovsko šolo in 2 in pol letno prakso kot poslovodkinja — želi primerno službo. Gre tudi na deželo ali v preprosto službo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 5905. (a) Iščem službo natakarice ali podnataka-rice, samo na pošteno mesto v Ljubljani ali okolici. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 5898. (a) Pošteno dekle išče službo k otrokom. Zna tudi vsa hišna dela. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5818. (a) »♦♦♦♦•♦«♦♦♦»»»«««»«««♦♦. Čifajte in širite »Slovenca«! Tesarski polir prvovrstna moč, s prakso, vešč tudi konstruktivnega risanja, dobi mesto pri Gradbenem podjetju ing. Franjo Dedek/Ljubljana, Zibertova ulica 7. (b) Gospodinja (gospodarica) za večjo prvovrstno restavracijsko kuhinjo, se sprejme. V po-štev pride le ona, ki je že bila kot vodilna moč v enakem podjetju. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Izvežbana gospodinja« št. 5915. (b) Kontoristinjo izurjeno v vseh pisarniških poslih, z znanjem nemščine, sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Trgovska pisarna na deželi« štev. 5725. (b) Izvežbana modistinja se takoj sprejme. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod značko »Perfektna« št. 5724. (b) Kmečki fant krepak, star 16 do 18 let, vajen vseh gospodarskih del, kakor tudi obdelovanja zemlje, se takoj sprejme. Popolna oskrba v hiši ter mesečna plača. Ponudbe pod »Priden« št. 5867 na upravo »Slovenca«. (b) Upokojenec tehnične stroke dobi takoj zaposlenje lahkega značaja. Odda se primeren lokal za pleskarja. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5877. (b) Stenotipistinjo perfektno, ki mora obvladati popolnoma slovenščino, nemščino, italijanščino, sprejmemo. — Ponudbe reflektantinj, ki ne odgovarjajo absolutno tem zahtevam, so brez-smiselne. — Oferte pod »Kanada« št. 5676 na podružnico »Slovenca«, Maribor. (b) Trgovski pomočnik starejša verzirana moč v manufakturi in galanteriji, se takoj sprejme v večjem mestu Gorenjske. Ponudbe pod »Dobra moč 1000' na upravo »Slovenca« št. 5751. (b) Sprejme se mladenka za pomoč v trgovini. Katera razume šivanje, ima prednost. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 5816. (b) Hlapca za poljska dela in za živino sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5837, (b) Krojašk. pomočnika dobro izvežbanega, samo za fino delo takoj sprejmem v trajno službo. Na pismene ponudbe se ne ozira. — Ivan Vrhovec, Št. Vid nad Ljubljano, (b) Hišnik! Poročen upokojenec, ki bi opravljal službo hišnika v Zdravstvenem domu Kraljice Marije v Št, Vidu nad Ljubljano, se išče. Prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava. Ponudbe na Zdravstveni dom Kraljice Marije v Št. Vidu nad Ljubljano — tekom 8 dni. (b) Starejša dekla ki je vešča molžnje in ki je sposobna opravljati tudi druga poljedelska dela, se sprejme na deželi. Vprašati pri Tosch Marija, Brezje pri Mariboru, b Prodajalce agente, potnike, išče takoj Marmorna industrija, Komenskega 17. (b) Vrtnar oženjen, se išče za sadni in zelenjadni vrt. Ponudbe na SVD, podružnica Ribnica, Dolenjsko. (b) z vpeljavo stroinega plelar-stva v hiSi. Zajamčen zaslužek ca. ISOO Oln mraerno, ker prevzamemo izgolovljeno bf,iqo plačamo zaa užek za pletene in dostavimo v izdelavo prejo PiSile Se danes pn brezplačne prospekte na l)onia(-a Ptelaraka indu-ilriji, II. 9. Josip Kalii, Maribor, Trubarjeva Beseda samo 50 par^ Učenko poštenih staršev, za šivanje perila sprejme Min-ka Pristov, Topniška c. 10. m. h., za art. vojašnico. (v) Deklica poštenih staršev, z dobro šolsko izobrazbo, se želi izučiti v kaki trgovini. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št, 5430. (v) Mnogo denarja si prihranite, ako kupite razna glazbila v trgovskem domu Stermecki. Ta so zelo dobra in zelo poceni. Harmonike po 265, 378, 725 Din, violine po 142, 315, 545 Din, gitare po 270, 310 Din, tam-burice po 156, 215 Din, dalje citre, flaute, klarineti, gramofoni in plošče. Pišite še danes po novi veliki, ilustrirani cenik I TRGOVSKI DOVI I STERMECKI, CELJE 18 Trgovka samostojna, išče družab-nico z do 50.000 Din. Nudi stanovanje in najboljšo preskrbo do smrti. Samo resne ponudbe pod »Dobrosrčna 42« na upravo »Slov.« Maribor. (d) Fant revnih kmečkih staršev, se_ želi izučiti za šoferja pri kakem mehaniku. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 5739. (v) Vajenca za krojaško obrt, brez oskrbe, sprejme Albert Rojina, Celovška 34 — Ljubljana VIL (b) Mizarskega vajenca sprejme Ivan Mrhar, Sta-nežiče pri Št. Vidu nad Ljubljano. (v) Obrtnikom daje posojila proti odstopu računov Splošno kreditno društvo, Aleksandrova 5. (d) Dobro naložite denar če kupite dragocen porcelanast jedilni servis za 12 oseb. Naslov v upravi »Slovenca« pod »Dobra naložitev« št. 5910. (d) Zadruga »Poštni dom« išče hipotečno posojilo do 500.000 Din. Ponudbe je poslati do konca t. m. na zadrugo »Poštni dom« — Ljubljana. (d) Krepkega vajenca ki ima veselje izučiti se usnjarstva, sprejme Ivan Pollak v Kamniku. (v) Beseda samo 50 par Oblastv. koncesijonirana šoferska šola J. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite. Ljubljana, Dunajska c. 31 Prihodnji redni tečaj se __JJrične 1. maja. Nemščina italijanščina —- konver-zacija in slovnica. Honorar nizek. Naslov pove uprava »SI.« pod »Firen-ze« št. 5650. (u) Beseda samo 50 par IŠČEJO: Stanovanje dve sobi s kuhinjo išče starejši gospod za maj v mestu. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Samski gospod« 5753. c Poročiti se želi starejša, inteligentna gospodična, idealna, plemenitega srca in značaja z isto takim gospodom. Le resne ponudbe do dne 5. maja na upravo »SI.« pod »Izbirčna 1515« št, 5732.__U| Pridno dekle išče enakega moža s stalno službo ali obrtom v starosti 25 do 30 let. Resne ponudbe s sliko podružnici »Slovenca« v Trbovljah pod »Pridna in poštena« št. 5634. (ž) Sobo in kuhinjo ali sobo s štedilnikom, v šentpeterskem okraju — iščem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod Soba« št. 5838. (s) ODDAJO: Stanovanje dveh sob, kuhinje in pri-tiklin takoj oddam. Ko-zamernik, Vič 149, Cesta na Brdo. (č) Več stanovanj cnosobnih s pritiklinami, in eno trisobno slanova-pje se takoj odda. Ponudbe na: Ant. Zanoškar, Zgornja Šiška 182, tramvajsko postajališče Kosovo. (č) Stanovanje dve lepi sobi, kabinet, kuhinja, shramba, predsoba in pritiklinc, se odda, Verovškova 62. (č) Stanovanje sobe in kuhinje se takoj odda. Zg. Šiška 213. (č) Beseda samo 50 par Za takoj iščem 100.000 do 200.000 Din posojila proti vrednosti nad 400.000 Din. Vknjižba na prvo mesto. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Visoko podjetje« št 587(1 (d) Stanovanje enosobno ali dvosobno, se odda v novi hiši blizu Ljubljane. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5749. s 2 sobi kuhinja, shramba in vrt se odda na Dečkovi cesti št, 19, Celje. (č) Lepo suho stanovanje se takoj odda obrtniku, kakor mizarju ali slično, na željo z delavnico vred v prometnem kraju sredi Savinjske doline v Št. Pavlu pri Preboldu, Vpraša se pri Ernest Marine — Celje, Zrinjskega ul. 4. (č) I Štirisobno stanovanje ■ odda za maj Tribuč, Glin-i ce, Tržaška cesta 6, tele-•foa 2605. (6) Enosobno stanovanje oddam junija. Ribniška ulica 10, Novi Udmat. (č) Soba in kuhinja se takoj odda. Dolenjska cesta, Ilovica 68. (č) Stanovanje se odda. Zg. Šiška, Celovška cesta 151 — pred remizo. (č) Dvosobno stanovanje v vili blizu artil. vojašnice se odda za maj. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 5907. (č) Dvosobno stanovanje z vsemi pritiklinami se takoj odda v Sp. Šiški, Verovškova ulica 57. (č) Stanovanje obstoječe iz treh sob in vseh priliklin, zelo udobno urejeno, v sredini mesta, se odda s 1. majem v najem. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5913, (č) Sobo, kuhinjo, z električno lučjo, vrtom, blizu mesta, primerno tudi za penzionista, se odda v najem. Koprivšek, Gosposka 46/11, vrata 6, Maribor. (č) Novo stanovanje sobo in kuhinjo, tramvajsko postajališče, poceni oddam. Dravlje, Sv. Roka pot 146. (č) Lepa zračna soba se odda. — Naslov pove uprava Slovenca« pod št. 5829. (s) Sobo v novi hiši takoj oddam gospodu. Rožna dolina — cesta XIII/5. (s) Sostanovalec sc sprejme. Dunajska cesta 5/1. (s) V lepem kraju Gorenjske se odda s 1. majem solnčna mesečna soba za samca ali po-ročenca. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Letoviščar« št. 5827. (s) Soba lepa, solnčna, se odda s 1. majem. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 5821._(s) Solnčno sobo opremljeno, in kabinet s predsobo pod enim ključem, oddam solidni in stalni osebi. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5435. (s) Beseda samo 50 pa-IŠČEJO: Mlin na prometnem kraju t okolici Ljubljane vzamem v najem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5540. m ODDAJO r Lokale za trgovino ali tudi za delavnice oddam. Znižana najemnina. Središče mesta. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Najem« št. 5372. (n) Več pisarniških sob v I. nadstropju v Gledališki ulici 8 o d d a takoj skupaj ali posamič Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani. Poslovni lokali v L nadstropju se oddajo takoj v najem. Vprašati na Dunajski cesti št. 29. Kolarstvo v trgu Velenje, s stanovanjem, nasproti kovačnice, takoj oddam. Vprašati pri posestniku Hermanu Goli, Velenje. (nj Trgovina na najprometnejši točki na Jesenicah, z malo zalogo in opremo, se pod jako ugodnimi pogoji odda. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5647. fn) Velike prostorne kleti skladišča, z inventarjem, za veletrgovino z vinom, takoj oddam. Ljubljana VII, Gasilska cesta 3. (n) Lokal manjši, primeren za mo-distko, urarja, delikateso ali kaj sličnega, se odda na Zaloški cesti 14 — Moste. (n) Trgovina na zelo prometni , točk! bi izu Maribora, se da takoj v najem. Naslov pove uprava »Slovenca« v Mariboru. (n) Veliko suho klet in skladišče odda Krctizei pri gorenjskem kolodvoru __(n) Lokal za špecerijsko trgovino, s kompletno opremo, se odda v najem. Istotam tudi stanovanje s pritiklinami. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5850. (n) Samo radisvoi r\ERlA\A 1839 Stran 14 »SLOVENEC«, dne 24. aprila 1932. Stav. 94. Skladišče veliko in suho, sredi mesta, takoj odda Rajko Turk, Ljubljana, Komenskega ul. št. 17. (n) Poslovni prostori (pisarne). V palači Ljubljanske kreditne banke se oddajo poslovni prostori (pisarne). — Pojasnila v upravi bančne palače v Ljubljani. (n) Pekarna se odda na Gorenjskem. Cenj. ponudbe takoj na upravo »Slovenca« pod »Pekarna v najem« štev. 5843. (n) Delavnico v pritličju, v centru, oddam s 1. majem. Naslov v upravi »Slovenca« pod »t. 5900. (n) Oddamo lokal (tudi stanovanje) na Tržaški cesti. Tramvajska postaja. Cena zmerna. — Vprašajte: »Stan in dom« telefon 2178. — Ponudbe pod »1. maj« št 5890. (n) lESUI!! Beseda samo 50 par j Ugodno naložen denarl Proda se večji kompleks zemljišča, kateri je že parceliran, na periferiji Ljubljane. — Ponudbe na opravo »Slovenca« pod >50« it. 5558. (p) Posestvo lepo arondirano, pri Žalcu v Savinjski dolini, t izmeri 9 ha 74 a 57 m5, naprodaj. Lepa stanovanjska hiša in veliko lepo gospodarsko poslopje. — Poleg tega je tam naprodaj tudi moderno urejena opekarna s 3 ha 82 a 25 m' zemljišča. Plača se lahko tudi s hranilno knjigo denarnih zavodov. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5549. (p) Kdor želi v Mariboru ali v okolici kupiti hišo, posestvo, trgovino, gostil- ; no itd., naj se obrne na znano Posredovalnico »RAPID«, Maribor, Gosposka ul. 28. 1 Lastni avto za ogled na razpolago. Orehova jedrca na drobno po 12 Din kg nudi Sever & Komp. — Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. (1) Trgovina specerije, delikatese in kolonijalnega blaga, 30 let obstoječa, s sigurnim prometom, na zelo frekven-tiranem mestu zagrebškega centra, proda s kompletno moderno opremo, pražarno kave in s celo zalogo blaga, velikim lokalom, 2 skladiščema, pisarno, kletjo, po zelo nizki najemnini — poslov-nica M. S. Pavlekovič — Zagreb, Ilica 414. (1) Stavbni prostor ca. 15.000 m', ob glavni cesti, na idealno lepem kraju, v večjem industrijskem mestu Gorenjske — naprodaj. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Redka prilika 1000« St. 5752.__(p) Tristanovanjska hiša in trgovski lokal za Mladinskim domom na Ko-deljevem, Ob Ljubljanici, Stepanja vas 125, naprodaj_ (p) Več lepo ležečih vil kakor tudi razne druge nepremičnine ima naprodaj koncesijonirani posredovalec Ivan Sušnik, Krekov trg 10, ali pri »Slonu«. (p) Manjšo hišo z vrtom, v Ljubljani ali okolici, kupim. Ponudbe na I. Perme, Ljubljana, Ilirska 20. (p) Kmetije in graščine od 5 do 500 oralov, prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. (p) Gostilno, mesarijo in nekaj posestva, pri farni cerkvi, proda za 115 tisoč Din Posredovalnica Maribor, Sodna ul. 30. p Hiše, gostilne, trgovine — prodaja ceni primemo Posredovalnica Maribor, Sodna ul. 30. p Delikatesna trgovina in zajutrkovalnica, prvovrstna, v živahnem mestu ob juž. žel., naprodaj z blagom, inventarjem in odkupom za 420.000 Din, radi starosti. Promet 1931 samo vina in piva 660 hI. Ponudbe na upravo »Slovenca« Celje št. 4962. (p) Malo posestvo popolnoma zastonj ne morem dati, pač pa po zelo nizki ceni. Pri farni cerkvi, avtobus postaja, stanovanjsko in gospodarsko poslopje zidano, ima štiri sobe, dve kuhinji, klet vrt vse ▼ dobrem stanju. Dve veliki njivi sta posejani z 290 kg žita in travnik. Vpra-iati pri Ivanu Novaku, pekarna, Sv. Vid pri Ptu-»u._(p) Krasno posestvo naprodaj v Arclinu pri Vojniku za 125.000 Din. Pojasnila daje Franc Urat-nik, Podlog, Sv. Peter — Savinjska dolina. (p) Kupim hišo v Ljubljani na periferiji ali bližnji okolici — do 70.000 Din. Ponudbe pod »Sreča« 5625. (p) Prodam po zelo ugodni ceni v bližini nove šišenske cerkve enostanovanjsko hišo z vsemi pritiklinami, v hiši je vodovod, elektrika, kopalnica, hiša je deloma podkletena, 600 m5 ograjenega zelenjadnega vrta. Ves kompleks meri 1600 m*. Natančneje se poizve pri Anton Sagmeister — Sp. Šiška, Podiimbarskega ulica 41. (p) Trgovska hiša v Ljubljani, na prometnem kraju, z lepimi prostori, se kupi Posredovalci izključeni. Ponudbe »Resni« na upravo »Slovenca« št. 5553. (p) Vsled odpotovanja ugodno naprodaj dva nova težka voza in en lažji, tudi nov, dva para konj-sek vprege in gnoj. sesal-ka. Naslov: Vidrib, Gra-daška 8. Qj Polovico parcele ali rile, okolica Mirja, Vrtače ali Spodnje Šiške, kupim. Ponudbe pod »Dobri sosedi« it. 5840. (p) Parcelo 1415 m*, poleg gostilne >Pri Zeleni trati« na Vodovodni cesti — ugodno prodam. Poizve se: Rimska cesta 1811. (p) Kupim hišo eno- ali dvodružinsko, r. vrtom in pritiklinami, v Ljubljani, Spodnji Šiški, na periferiji Ljubljane ali ob progi Ljubljana—Rakek. Plačam takoj. Ponudbe na F. B.izjak, Or-lova 19, Ljubljana. (p) Hiša z vinogradom lična, poleg večje župne cerkve in šole, primerna za kako obrt, ker ni blizu nikake konkurence — ceno naprodaj. Vinograd da 30 hI vina. Kupcu lepa rentabilna bodočnost Več v upravi »Slovenca« pod St. 5795. (p) Enodružinska hiša z dvema sobama, kuhinjo ter velikim vrtom, se proda. Naslov. Pobrežje, Gozdna 17, Maribor, (p) Malo hišo v bližini Ljubljane, kupim ali zamenjam v doplačilo za veliko, lepo stavbno parcelo 10 min. od tramvajske proge. — Cena do 45.000 Din. Ponudbe s ceno in opisom stanja hiše, na upravo »Slov.« pod • Zamenjam« št 5787. (p) Hiša 5 minut oddaljena od Celja, s 5 stanovanji in nekaj vrta ob glavni cesti, naprodaj. Pripravna je za vsakega obrtnika. — Ravljen, Zavodna it. 8, Celje._(p) Parcelo v bližini Martinove ceste, prodam. — Naslov pove oglasni oddelek »Slov.« St 5735. (p) Manjšo hišo z malim poljem ali večjim vrtom, kupim. Plačam naenkrat v gotovini. Naslov v upravi »Slovenca« pod St 5699. (p) Kmečko posestvo kupim za 35 do 45.000 D. — Ponudbe poslati pod »Kjerkoli« it. 5565 na upravo »Slovenca«. (p) Moderna reklama deluje v prvi vrsti s pomočjo slik in ilustracij. Vaš oglas v dnevnih in drugih časopisih bo imel učinkovit uspeh le tedaj, ako bo spremljala besedilo lepa slika. V to svrho potrebne klišeje Vam dobavi po ugodni ceni in solidni izvršitvi spodaj navedena tiskarna, ki predlaga po želji tudi primerne osnutke. Pišite še danes v LJUBLJANO na naslov: Oglejte si izložbe damskih klobukov v modnem salonu Stuchly-Maike, Ljubljana, Židovska ulica. — Cene neprekosljive. Popravila točna in poceni. (o) PREKLIC. Podpisana izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, katere bi kjerkoli napravil moj mož Franc G r u m , tesar Babna gorica, obč. Rudnik. Frančiška Grum. Prostovoljna dražba travnika se bo vršila v nedeljo 24. aprila ob 3 popoldne na licu mesta na Laverci v Kluki. (o) Poizvedbe Beseda samo 50 par Neznano kam je odšla od doma dne 11. t m. Frančiška Ku-zmin, 40 let stara, srednje postave, v črni obleki in ki se do danes ni javila. Ako je komu kaj znanega o njej, prosimo, da to javi v Cerkveni ulici it. 5/1, Ljubljana, (r) Izgubila sta se dva velika psa, bela ter črno pikasta, z dolgo kodrasto dlako. Kdor bi ju naSel, naj jih priglasi proti nagradi Francu Ambrožu, mesarju, Komenda. (v) Kupimo Beseda samo 50 par Večjo množino desk potrebujemo za ladijska tla — 25—30 mm debeline, ca. 12 cm Širine. Cenj. ponudbe z navedbo cene je poslati občinskemu uradu Brežice. (k) Hišo na prometnem kraju, pripravno za majhno trgovino, kupim za ceno 40.000 Din. Ponudbe pod značko »Domek« št. 5719 na podr. »Slovenca« Čelje. (p) Varno naloženo Posestvo v centru mesta Maribor je po zelo nizki ceni naprodaj. Obstoji iz več poslopij, vrta, nahajajo se tudi velike prvovrstne stavbne parcele. Pismene ponudbe naj se pošljejo pod »Varno naložen denar« št. 5703 na upravo »Slovenca«. (p) Proda se na Polenšaku pri Ptuju, pošta Moškanjci, enonad-stropna trgovska hiša z malim gospodarskim poslopjem, vse z opeko krito in v dobrem stanju. Pojasnila daje »Gremij trgovcev r Ptuju« Ptuj. p Stavbna parccla 1100 m5 z leseno barako za stanovanje dveh oseb, blizu Maribora, prodam. Ponudbe pod »8000« št. 5777 na podružnico »SI.«, Maribor. (p) Naprodaj r Kutini (blizu Zagreba) posestvo s samo hišo ali z gostdno in trgovino mešanega blaga. Leži ob glavni cesti in železnici. Obširno dvorišče in vrt. Pojasnila daje: Bož. Mar-cius, Kutina. (p) Kmečko posestvo malo, za ceno do 20.000 Din kupim kjerkoli ali vzamem v najem. Ponudbe pod »Ugodno« na Alo-ma Company, Ljubljana. Knpim hišo novo zidano, stanovanjsko, z vrtom, v predmestju Maribora, za približno 40.000 do 45.000 dinarjev proti gotovini. A. Kurnik, Sv. Andraž, Haloze. (p) Enodružinsko hišo z vrtom, v bližini Maribora, za ceno 60—80.000 Din, želim kupiti. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod šifro »J. H.« it. 5610. - (p) | Enodružinsko hišo i vrtom prodam za Din ! 100.000. Polše, Malavas i št. 40, Ježica. (p) Krasno posestvo četrt ure od postaje na Dolenjskem, gospodarska poslopja, njive, travniki, sadni vrl, potok in gozd za 22.000 Din naprodaj. Mizarstvo Mrak, Ljublja-i na, Vič-Glince XIII-5. (p) Kmetsko posestvo krasno, obstoječe iz velike hiše in modernega gospodarskega poslopja z vso opremo, 30 oralov rodovitnih njiv, ki so skoraj sami stavbni prostori, vrtov, travnikov in gozdov, vse v neposredni bliSini Maribora, se po ; ugodni ceni proda. Vpra-\ šati pri Ivanu Novaku, i Radvanjska 30, Studenci, 1 pošta Studenci pri Mariboru. (p) Hišo 4 stanovanjsko, prodam. Primskovo, Kranj 115. (p) Hiša I novo zidana. 4 sobe, 2 kuhinji, 2- kleti, nekaj vrta, drvarnica, se proda iz proste volje za ceno 30.000 Din v Ločnici 27, ' postaja Medvode. — Ja-| nez Omejc. (p) Prodam posestvo v okolici Maribora, 150 oralov, tudi deljeno s 50 orali in s 100 orali, povsod zidana poslopja, veliki travniki, sadonosnik, vinograd. Jožef Kliček, Maribor-Krčevina. (p) Parcela 400 m', naprodaj po 50 Din pri tramvaju. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5876. (p) Trgovska hiša z gostilno in vrtom, center, zelo prometna točka, naprodaj. Posredovalci izključeni. Naslov pod »Naj-sigurnejša naložitev« 5921 v upravi »Slovenca«, (p) Hišo štiristanovanjsko, visoko-I pritlično, proda Franc Koželj, Primskovo St 121. | Kranj. (p) Parceli 520 in 1033 m', na Viču ob Tržaški cesti, poleg banovinske garaže, naprodaj. — Pojasnila daje dr. Alojzij Vrtatnik, ad-I vokat, Šelenburgova 7. p Parcelo vogalno, 1000 m*, lepo, solnčna lega, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod tt. 5911. (p) Enonadstropna hiša solidna stavba, center, velika bodočnost, naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 5922. (p) Hišo do štiristanovanjsko — v Ljubljani ab okolici — kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ego« it. 5897. (p) šmarješke Toplice pri Novem mestu. Sezona se prične s 1. majem- Reklamne cene! Prospekti na razpolago. Uprava Novo mesto 21. (r) Pošljite 2 Din v znamkah — dobite 10 različnih foto-ce nikov, ugodni nakup fo-to-potrebičin pri Foto-meyer, Maribor. (r) Edino Jelša (Dalmacija) Vam audi oddih, kakr-Snega VI potrebujete) Ima krasna kopaliiča, dime sprehode, ▼ hotelu »Ja dran« 40 modernih sob, več teras, prvovrstna kuhinja, in kar je važno — najcenejši pcnsion. Prospekti se dobijo v vseh pot. pisarnah in direktno od uprave hotela »Jadran«, lastnik B. Zufič. (r) Lepo posestvo pet minut od Kranja, se radi družinskih razmer prostovoljno proda. Posestvo je v najlepšem stanju, ima lepo lego ▼ ravnini, Redi se lahko 15 glav živine in 10 prašičev. Več se poizve pri Jalenu Janezu na Hinjah pri Kranju. (p) Mestna občina Ljutomer PRODA POSLOPJE bivše elektrarne in novi stanovanjski hiši št. 203 in 202. Ponudbe županstvu Ljutomer. (p) vui dvodružinske — z vsem komfortom, krasna lega, po 350.000 Din. Enodružinske hiše zraveD Maribora po 48.000 in 58.000 Din. Druge vile in hiie. ■.Tatjana«, Maribor, Cvetlična 25. (p) Travnik blizu Ljubljane, 200 m od državne ceste, prvovrstno konjsko seno, v izmeri 1 joha, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« it. 5891. (p) Stavbne parcele v Ljubljani in okolici po ugodnih cenah naprodaj. Pojasnila daje realitetna pisarna Grašek, Ljubljana, Kolodvorska ul. 24. p Nova hiša v letoviškem mestu na Gorenjskem, tik glavne ceste, pri železniški postaji, s sadnim vrtom, naprodaj za 80.000 Din. Pojasnila daje Realitetna pisarna Grašek, Ljubljana, Kolodvorska ul. 24. p Gospodar, poslopje Milestiva! Vai krzneni plašč čez poletje najskrbneje konzervira tvrdka L. Rot, Mestni trg 9, Ljubljana. Obenem istega tekom poletja za polovično ceno popravi in modernizira. Plačljivo Sele jeseni pri prevzemu. (r) Srebrni pribor za 12 oseb, kupimo. Ponudbe pod »Pribor« Štev. II Radio ii Beseda samo 50 pat Radio popolnoma nov, itiricev* ni, visokofrekvenčni, z mrežnim okriljem, za sprejem Evrope na izme-> nični tok vseh napetosti in krasen zvočnik, prodam za nizko ceno 3400 Din, radi opustitve. — Josip Škrjanec, desinfektor — zdravilišče Golnik. (g) Radiozvočnik »Arcophon«, odličen -radi zadrege prodani. Po* nudbe pod »400 Din« št 5808 na upravo »Slov.«, g 5873. (k) U Beseda samo 50 pai 2 gramofona kovčka tovarniško nova, naprodaj za neverjetno nizko ceno aH se zamenjata za pisarniško opravo. Miklošičeva 7/III. (g) Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod s Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Kuhano maslo kupuje Ed. Suppanz, Pristava. (k) Vsakovrstno zlato trapuSs po najvišjih cenah ČERNE, juvelir, Liubljana Wolfova ulica It 3. Wertheim blagajna dobro ohranjena, se kupi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod «. 5793. (k) KLAVIRJE pokvarjene in razglašene popravlja in uglaiuje strokovno najboljše in najcenejše. - Društva popust. - Jos. Bajde, Ljubljana, Gosposvetska 12. g Prodam: amer. citre, nove, za 206 Din, preje 600 Din, moške obleke in perilo. — Ulaga, Dunajska c. 35. (j) Salonski harmonij nov, lep, amerikanski sistem, ljubki glasovi, za cerkev, društvo itd. — zelo poceni naprodaj. Več v upravi »Slovenca« pod St. 5796. (() Beseda samo 50 'pai Konfekcija — modal Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta it. 14, Ljubljana. (1) Damske trenčkoate za pomlad od 390 Din naprej, črno- in temno-mo-dre rips plašče od 440 Din naprej, razne bolj navadne že od 195 Din naprej nudi F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29, Poseben oddelek za dam-sko konfekcijo. (1) Z »Orel« vodo dobijo osiveli lasje svojo prejšnjo naravno barvo. Steklenica z navodilom 35 Din, preplačilo. Razpošilja R. Stiškovsky — Ljubljana, Opekarska 10. (r) Vinotoč Makovec otvorjen. Vinski dol 175 pri Mariboru, (r) V komisijsko razprodajo oddam ročna dela. Ponudbe na podružnico »Slov.«, Jesenice, (r) Kdo bi hotel biti , . birmanski boter trem si- s sadnim vrtom — pod I novom brezposelnega oče-nmarno goro — ugodno ta. Lahko tudi posameznemu. Naslov se izve v upravi »SI.« pod it. 5654. (r) prodam. Poslopje priprav no za preureditev za vsako večjo ali manjšo obrt. Naslov pove uprava »Slo- I venca« St. 5896. (p) 1 Beseda samo 50 par Načrte stavbno nadzorstvo, proračune, obračune, cenitve vsakovrstnih zgradb, prevzame po najnižjih cenah pooblaščeni stavbni ing. Peruzzi Stanislav, Ljubljana, Rimska cesta 16. Objave Beseda samo 50 par PLETILNI STROJI »DIAMANT« najnižje cene. - Popravila vseh strojev izvršuje stro-kovnjaško tvrdka Franc Meglič, Ljubljana, Karlov r i ska cesta 22. (o) 4 Vozno pokrivalo (plahta), v izmeri 4 x 6 m, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na upravo lista pod »Plahta« it. 5745. (k) Žensko kolo kupim. Ponudbe s ceno na: Kržln, Ižanska c. 71. ___(k) Konje zdrave, uila|še m močne, sposobne za težke vožnje po mestu in okolici, išče spedicijsko podjetje za nakup ali za zamenjavo z drugimi, dobro ohranjenimi konji. Naslov pove uprava »Si.«, Maribor, k tfuhova drva lil OlUjjc kuPuJe stalno 1,1 a n franc Ljubljana Sv. Petra cesta 24. Kolo popolnoma novo, moško in žensko, svetovne znamke, poceni naprodaj. Miklošičeva 7/III. (1) Otroški voziček poceni prodam. Rožna dolina. Cesta VIII/16. (1) Velevažno za mlekarne! S 1. majem oddam več 100 1 prvovrstnega mleka dnevno, po zelo konkurenčni ceni, to samo za stalne odjemalce. Interesenti naj pošljejo naslove na upravo »Slovenca« pod značko >-Dobro mleko« štev. 5822. (I) Otroški voziček na vzmeteh, dobro ohranjen, zelo poceni naprodaj. Poizve se: Gosposka ulica 17, pritličje, od 10 do 13. (P Prodamo nekaj oprave, vrtneg* orodja, stolov, lestvo (4 m), 3 vrtne sode za vodo. Naslov v upravi »Slovenca« it. 5800. (1) Vrtnice visoke in nizke, marelic« v najnovejših različnih barvah, ima naprodaj Ivau Brecelnik, Velika čolnarska ulica 21. (1) Opravo za specerijsko trgovino kupi prodajna zadruga v Naklem pri Kranju, (k) Divan ali otomana dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Čist« štev. 5845._(k) Registrirno blagajno »National« 999.99, dobro ohranjeno, kupimo proti takojšnjemu pJačilu. Pismene ponudbe na Kmetijsko okrajno zadrugo v Kranju._(k) Jedilni krompir bel, izbran, kupimo vsako količino. Na ponudbe brez cene se ne ozira. »Viktorija«, Zagreb. Kra- i 1.25 Din kg - prodam, ljice Jelene 4. (k) St. Petra cesta 60. Ul Prodamo štiriletne, 25 cm visok« smrekove sadike po 25 Din za 100 kom. Ponudb« na upravo »Slovenca« pod št. 5689. (lj Šivalni stroji za krojaško obrt, znamke »Pfaff-Dfirkopp«, ugodno naprodaj. — Naslov pov« uprava »Slovenca« pod št 5901. (1) 200 kg krompirja Stev. 94. »SLOVENEC:, dne 24. aprila 1932. Stran 15. Vozove, kočije l Iandauer, 2 bruna in 1 skoraj novo, polodprto kočijo z gumi obroči ter 3 pare konjske opreme, po zelo nizki ceni proda špedicija Turk, Ljubljana. (D Več spalnic ifi kuhinjske oprave iz trdega in mehkega lesa naprodaj. Dunajska cesta 36. Peternel. (1) Pozor! Poceni naprodaj kompletni, brezhibni motorni stroji za ženske nogavice — radi preselitve. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5797. (11 Gasilske stroje inotorke, cevi itd., registrirne blagajne, pisalne stroje, najmodernejše radio aparate, poceni proda Franc Ks. Oblak, Dol. Logatec. (1) Skobeljniki (Hobelbank) 550,— Din, manjši 450.— Din. Mušič Franc, mizar. Mengeš. (1) Damsko kolo skoraj novo — naprodaj. Herbersteinova ulica 21 (koncem Stadiona). (1) Knjigoveznico kompletno, v sredini mesta, prodam ali dam v najem pod ugodnimi pogoji. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 5903. (1) Čebele 10 dobro ohranjenih Žni-deršičevih panjev, prodam. Poizve se: Gostilna Pirnat, Vič._(1) Slaščičarna na prometni točki, dobro vpeljana, se radi izselitve ceno proda. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5879. (1) Mai pisalni stroj poceni naprodaj. Miklo-Sičeva 7/III._(1) Trajno kodranje! na najnovejšem Henkel-novpnj, aparatu — model po primernih cenah. Mirko Zaletel, frizer, vogal Rimske ceste 24. Puhasto perje Sisto, čohano po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg čisto, belo, gosje po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetju. L BROZOVIČ - Zagreb, Uica 82. Kemična čistilnica peria. Volno za modrone zelo poceni prodaja Šega r,JUBLJA\A Cankarjevo nabrežje 5 1 Vi želite srislnega .Ljutomerčana'? Morda za praznike? Za Jod? Za veselico ali gostijo? Dobro! Naročite si ga pri našem znanem vinogradniku Rob. Košarju, Sv. Boltenk pri Središču. Najfinejše sorte, kakor traminec, muškatni silva-nec, rizling, Vas ne bodo stale nad 10 Din za liter kljub prevoznim stroškom in trošarini. Naročite takoj cenik! Vino se razpošilja v lepih sodčkih od 10 litr. naprej. Poskusite enkrat. - Dobite že fina namizna vina od 3.50 naprej, dokler traja zaloga. Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16. Te-lefon 33-13. Trošarina bo ukinjen ja! Izrabite priložnost! Naročajte tora.j pristnega »Ljutomerčana« od 10 I naprej direktno od pro-ducenla Rob. Košar, Sv. Bolfenk p. Središču. Zahtevajte takoj cenik! (1 PajčoJane (šlajerje), svilo, rokavič-ke, nogavičke in šifone za birmo in za sv. obhajilo dobite najceneje pri Tomšič, Sv. Petra c. 38. ____(!) Stavbeniki in vinogradniki — pozor! Apno prvovrstno z Boča proda po nizki ceni Ant. Kampuš, Kostrivnica, p. Podplat. (I) Železen štedilnik zelo poceni prodam. Naslov v upravi »Slovenca št. 5908. Barve, lake, firnež in dr. boste gotovo rabili, da popravite to, kar Vam je pokvarila zima. Ako se tozadevno obrnete na trgovino barv -Lustra«, Gosposvetska c. 12 (poleg restavracije Novi svet), boste to škodo popravili z malenkostnimi stroški. (1) Hitro in poceni Vas preseli »LEVANTE« Kolodvorska ul. 30 telefon 21-17 prodaja najcenejše IVAN PAKIž Ljubljana, Pred škofijo 15. Šivalni stroj popolnoma nov, naprodaj za 1300 Din. Miklošičeva 7/III. (1) Vodno žago polnojarmenik, s posestvom in gospodarskim poslopjem, zelo ugodno prodam v Savinjski dolini v gozdnem kraju, blizu postaje. Dopise poslali na upravo »SI.« pod »Žaga « št. 5682. (1) D! Beseda samo 50 par Spalnice 9 delne, smrekove, ples-kane, d 2200 Din, nudi pohištveno mizarstvo Anton Bizovičar, Glince II-I. (t) Vrtne stole zložljive, proda Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6, telefon 2605. (I) Dva nova fotelja (Ohrenfauteuil) naprodaj za nizko ceno. Izve se v upravi »Slovenca« pod št. 5904. (I) \mm\ Beseda samo 50 par Seno! Prodam 3000 kg dobrega sena. Ing. Stare, Kolovec, p. Radomlje, . (1) Zajamčeno kaljiva semena, trsne škarje in poljedelsko orodje, želez-nino in specerijo kupite dobro pri Jos. Jogodič v Celju, Glavni trg — Gub-čeva ulica 2. (1) Čebutcek in druga semena za polje nudi Fran Pogačnik, Dunajska cesta 67 — nasproti mitnice. (1) Gozdne sadike za živi plot, črni ali beli trn, kupim. Ponudbe na Ivan Legat, Maribor, Ve-trinjska ulica 30, (I) Seno in otavo vrtno, v košnji, pod Rožnikom, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« št, 5914. (1) Beseda samo 50 par Motorno kolo James malo rabljeno, naprodaj. Florjančič, Nunska ulica št. 3. (1) »Ford« limuzina ter več rabljenih avtomobilov in motociklov raznih znamk ceno naprodaj. O. Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. (1) Osebni avto znamke .Chevrolet', malo rabljen, v najboljšem stanju, po zelo ugodni ceni naprodaj. Naslov v upr. Slovenca: pod 5331. (1) Motorno kolo »BSA«, s prikolico in elektriko, prodani. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5817. (1) Tovorni avto Chevrolet, 4 cilind., ge-ncKilno popravljen, brezhiben, ugodno naprodaj. Na ogled v mehanični delavnici Kr.piteliska uliti) ca i '1 Beseda samo 50 par Pozor — dame! Spomladanski plašči in kostumi se izdelujejo po najnovejši modi. Mode de saison, Selenburgova ulica 7/1. Solidne cene! (t) Birmanska darila. Ure, zlatnino in srebrnino nudi najceneje urar J. MULAVEC Maribor, Kralja Petra trg. Ogled brezobvezen. Pozor knjigoveznice! Skladišče knjigoveškega platna vseh vrst tovarne Briidcr Ettl, Zwittau se nahaja pri M. Spiller, Zagreb, Beogradska ul. 2. Alojz Grebene nakup in prodaja vreč LJUBLJANA Dunajska cesta št. 36. Lrmanska darila po najnižji ceni pri Si .tapeli, zlatar I jubljann, Dunajska c. 9 Sadjarji, kmetovalci! Drevesne in vinogradniške škropilnice, lepljive pasove, škropila, cepilni vosek, kose »Flugspatent« dobite pri glavni zalogi: Videmšek, Maribor, Ko-roščeva 36. —■ Sprejmem krajevne zastopnike. (1) Nagrobne slike spominske, vžgane na porcelan, vzdržne proti vsakemu vremenu, vseh oblik in velikosti in po vsaki sliki, naročajte pri Kune Franc, fotograf, — Ljubljana, Wolfova ul. 6. Zahtevajte cenik. (t) Hlode razžaga strankam po najnižji ceni parna žaga Lav-renčič & Co., Ljubljana, Vošnjakova ul. št. 16. (t) 6. stavbeniki! Hitite z naročilom ali zahtevajte ponudbe Veletrg L. Kuharic Ormož Pleskarska, soboslikarska in vsa v to stroko spadajoča dela po najmodernejših vzorcih — solidno in konkurenčno izvršuje Josip Marn, d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 9. Tel. 30-68. (t) Salon slamnikov in klobukov Zofi Lauren-čič, Ljubljana Mestni trg št. 7 — se priporoča pri nakupu. - Preoblikovanja po najmodernejših modelih 25 Din. (t) ČEVLJI novi, damski od 120 Din naprej, moški od 150 Din naprej, po naročilu. Popravila: templanje ženski 20 Din, moški 28 Din. — Ivan Tome, splošno čevljarstvo, Sv. Petra c. 42. Velika izbera SVILE v vseh modnih barvah, gladka in vzorčasta, različno kakovosti, za obleke, blir/.c in perilo Pri »Škofu« Ljubljana Vallet Express Šmartinska cesta 24, kavarna »Viadukt«. Zavod za hitro in brezhibno kemično čiščenje, pošivanje, renoviranje, moderniziranje moške in damske garderobe. Cena kemičnemu čiščenju za moške obleke 55 Din, za damske plašče 50 Din, obračanju z moderniziranjem 280 Din. Garderoba se čisti z najnovejšim sredstvom, ki blagu ne škoduje. Pišite — pošljemo iskat. Zunanja naročila poštnoobratno. Sprejema se tudi v trafikah: Flo-rijanska ulica 12, Marijin trg 6 in v shrambi gostilne Figovec, Dunaj«!;a cesta (dvorišče), (t) A/o« Ifp spalnega fotelja Din 1300 — garantirana konstrukcija tma o zalogi SUDOLF SEVES Marijin trg 2 Telefon 2622 Trpežni ofrik modrocl po Din 200"— istotam. Birmanska darila po globoko znižanih cenah. Ure od 50 Din naprej t garancijo dobite pri» urar ju R. Bizjak Maribor Gosposka ul. IG HALO! Manufaktura Dožli so ostanki Dngmnr svilo, moter Din 8 — lil ostanki od Knmbrlka od Din 1 — naprej Ivanka Štrukelj pri ,Zmajskem mostu' Resljeva c. 2, Ljubljana O ceniki vsakovrstni prvovrstna izdelava Gastraun Antonija Ljubljana Prešernova ul. št. 42 Čevlje izdeluje po meri in jako nizki ceni — vsa popravila točna — solidna izdelava Juntes Anion Ljubljana Dunajska cesta 15 »♦♦♦♦ ♦♦♦♦♦*♦♦♦»«(*>♦♦»»♦♦♦♦♦,»♦♦« **** « »«« « * Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva ccsia št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol I popolJne in od 2 do b popoldne Telefonska Stev. 3030. Slamnike in popravila izdeluje najceneje Salon Mia, Florjanska 6. (t) posteljne mreže, železne zložljive postelie, otoma-ne. divane in tapetniške izdelke nudi naiceneie RUDOLF RADOVAN tapetnih. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva. Mlinarji ! Mlinske kamne, sita. jermena ter vse ostale po-trebfičiue p,, najnižjih cenah, stalno na zalogi. nudi: BRC AR & Komp. Ljubljana Kolodvorska ulica 35 Čemu bi si razbija!; . .m glavo! t^JUl odpravi vsa kurja očesa. Dobi se v vseh lekarnah In drogerljah. Ključavničarstvo Priporočnm se zn vsa kliu-avničarska dela, strojna in stavbena, kakor za vsa popravila in v to stroko spadajoča dela. Delo točno in solidno. Vekoslav Lavren-člč, Ljubljana VII, Celovška cesta 50. (t) Jougurt bolgarsko kislo mleko — vedno sveže, kakor tudi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna, Dunajska cesta 17 (poleg kavarne »Evrope«). - Po želji dostavlja tudi na dom. (t) najpreglednejša kartoteka Soklič, Maribor. !. Hrasos, torbapstvo Mfipibop, airhsendrova c. 13 Z otomano vsakovrstno, navadno do najfinejše, vas postreže povsem solidno Kobilca Avgust, tapetnik, Ljubljana, Dvorakova ui. 3, dvorišče. (t) Velika zaloga damskih klobukov in slamnikov od 60 Din naprej. Preoblikov. 28 Din. Salon »La Femme Chic« Anica Puhek, Selenburgova ulica 6/1. (1) Splošno torbarstvo Lastni izdelki in popravila brezkonkurenčne cene J. Karlo Maribor, Trg Svobodo 6 (poleg Radio Starkel) Šivalne stroje speciialne stroie vseh sistemov, popravlja in re-novira Cena nizka, delo garantirano. Priporoča se: Emil Klobčaver, specijalni mehanik, Sv. Petra c. 47. Modroce otomane, divane, fotelje in vse tapetniške izdelke vam nudi najceneje Ignacij Narobe Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 16 (pri Levu) Tvrdka A. VOLK Mnhllana. Reslieva renta S4. nndi nnjrrnelc »se »rsle p&entfno moko ,n drojre mlcvske izdelke Zahtevajte cenik! Zahtevajte ga po vseh mlekarnah in kavarnah. FOTOAPARATE svetovnih tvrdk Zeiss-Ikon, Roden-stock, Voigtlander, Welta, Certo itd ima vedno v zalogi Sofoodd. Jugoslovanske knjigarne V Lfubrani Zahtevaite cenik' Modno krojaštvo Delo solidno. Nizke cene. Popravila, čiščenje, likanje in obračanje oblek izvršuje točno Družina Gabrijel Ljubljana, Florjanska 31. Krušno Zidarska dela vseh vrst Vam solidno in ugodno iivr6i stavbno podjetje IVAN VIZINTIN Ljubljana, Močnikuva ul (zadaj za vojaško bolnico) za muno Najnižje cencl Poslu/,ite se! I. SOMNITZ Ljubljana. 5». Petra ceita 16 DOTA N PREM06 pn Sv.Schumi Dolenjska cesta Telefon št. 2951 Radio in vit mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & ML ZORMAN Ljubljana. Stari trg št. 32. Trboveljski cement bptonsko železo, nosilke, stavbno okovje in vsakovrstno orodje — uajceueje pri Jos. Zaita & Co, trgovina železnine. Dunajska cesta 0 (poleg nebotičnika). (|) Kože v stroj vse vrste, na podplate, notranjike, črno in rujavo gornje usnje, blank, kosmato podlogo itd., sprejema J. Lavrič, usnjarija, Št. Vid pri Stični. Surove kože pošljite na postajo Stična. Programi ttadio-Liabtfana t Nedelja, 21. aprila: 9 Esperantsko predavanje. — !).30 Prenos cerkvene glasbe. — lo Nedeljske misli, g. J. Jagodic. — 10.30 l)r. Voršič: Aktualna gosp. Modobna vprašanja.. — 11 Salonski kvintet. — rj Cas, poročila, plošče. — 15.15 Dekliška ura, g. Lebar. — 15.45 Pevski koncert g. M. Rusa. 10.16 Tamburaški zbor /. Vrhnike. -— 17 Plošče. — 20 Plošče (češka glasba). — 20.45 Samospevi ge. .Marije (iolobič. — 21.15 Salonski kvintet. — 22 Čas in poročila. — 2245 Salonski kvintet. Ponedeljek, 25. aprila; 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Cas, plošče, borza. — 17.30 Salonski kvintet. — 18.30 L. Tičar: Ideja evropske federacije. — 19. Dr. I. Burian: Ceščina. — 19.30 Dr. F, Štele: Glavne razvojne faze v umetnostni zgodovini. — 20 Večer slov. glasbe. Sodelujejo: Pevsko društvo Grafika«, konservatoristi in glasbeno društvo »Zarja«. (Prenos iz Del. zbornice.) — 21 Leharjeva glasba z orkestrom, pojeta gdč. Veru Majdič in g. Sv. Banovec, solista ljubljanske opere: 1. Friderika, 2. Dežela smehljaja, 3. Carjevič. — 22 Čas in poročila. Torek, 26. aprila: 11.30 Šolska ura: Kako se odpravljaš v šolo (M. Kmetova). — 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, bor/.a. — 17.30 Otroški kotiček (Komanova). — 18 Salonski kvintet. — 19 Dr. Ivan Grafennuer: Nemščina. — 19.30 Zdravstvena ura: Izbrana poglavja o TBC (dr. Bebevec). — 20 Ing. Vr. Bedjanič: Radio prenos. — 20.30 Prenos iz Zagreba. — 22.30 Čas in poročila. Drugi programi i Ponedeljek, 25. aprila. Budapest: 12.05 Radio orkester. 19.40 Prenos koncerta budimpeštanske filharmonije. — Dunaj: 20.50 Simfonični koncert. 22.35 Plesna glasba. — praga: 21.30 Koncert tlaydnove£a kvarteta. — Lan-genberg: 20.45 »Ugrabljene Sabinke«, igra. — Rim: 21 Pester koncert. 22.10 Poljudna lahka glasba. — Belgrad: 20.30 Koncert godalnega kvarteta. 22.00 Ruska in češka glasba. 22.50 Ciganska glasba. — Berlin: 21.30 Simfonični koncert. 22.30 Jazz. — Toulouse: 19.45 Vojaška godba. 20.30 Moderna simfonična glasba. — Milano: 20.15 Izbrana glasba 21 Pester koncert. — Zagreb: 20,30 Vokalni kon cert. Torek, 26. aprila. Budapest: 12.05 Radio kvintet. 21 instrumentalni koncert. Lahka glasba. — Dunaj: 11.30 Opoldanski koncert. 20.40 Vokalni koncert. 21.25 Poljudni koncert. — Praga: 20.20 Vokalne skladbe. 21 Orkestralni koncert. — Langenberg: 20.30 Sieg-fried«, I. dejanje. — Rim: 12.45 Vokalni in instrumentalni koncert. 20.45 Pester koncert. — Belgrad: 20.30 Prenos iz Zagreba. — Berlin: 20.30 Joliann Brahmsov koncert. 22.30 Richard Tauber poje. — Toulouse: 20.15 Vojaška godba. 23.30 Moderna simfonična glasba. — Milano: 20.15 Izbrana glasba. 20.45 Paganini«, opereta. — Zagreb: 20.30 Komorni koncert zagrebškega kvarteta. 21.30 Od lomki iz opere Striženo—košeno«, — Trst: 13.00 Radio kvintet, 20.45 Paganini , opereta. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE. Drama. Začetek ob 20. Nedelja, 24. aprila: KVADRATURA KROGA. Iz* ven. Znižane cene. Ponedeljek, 25. aprila: JUBILEJ. Red B. Torek, 20. aprila: zaprto. Sreda, 27. aprila: LEDA. Premljera. Izven. Opera. Začetek ob 20. Nedelja, 24. aprila ob 20: F A UST. Gostuje Tta- klanov. Izven. Pondeljek, 25. aprila: zaprto. Torek, 20. aprila: SEVILISKI BRIVEC. Red A. | Sreda, 27. aprila: CAVALLERIJA RUSTICANV OLUMAČI. Red I). MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Nedelja, 24. aprila ob 20; VIKTORIJA IN NJEN HUZAR. Znižane cene. Zadnjič. Ponedeljek, 25. aprila: Zaprto, Torek, 26. aprila ob 20: BREZ TRETJEGA. Ab. C Vrtnarski učenec se sprejme. Marija Ogrin, Gruberjevo nabrežje 8. VesEEBini »ILUSTRIRANI SLOVENEC« letnik 1931 jc že na razpolago v naši upravi za ceno Din 90,— po pošti 10 Din več. Ogledala, brušena in nebruš. stekla. šipe za izložbe, automobile itd. marmorstcklo priporočajo tovarne ogledal in brušenega stekla KRISTAL." U. d. Centrala: Maribor. Koroška c. .32. Podružnice: Ljubljana VII, Medvedova c. 38. Split, Zrinjska ulica 0. za trgovce m obrtnike! Ne kupujte stenskih novoletnih koledarjev (1DB3), dokler niste dobili ponudbe ali obiska zastopnika tvrdke KADMOS , poštni predal 34U. z izvanrednimi novostmi ter popolnoma novimi lipi in idejami tega predmeta Zastopnik Vas gotavo obišče pravočasno. Potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni in nenadomestljivi soprog, oče, brat, stric in svak, gospod MATEVŽ HRIBAR krojaški mojster in hišni posestnik dne 23. aprila, po kratki in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 52. letu, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek ob II dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče na Bledu. Bled, dne 28. aprila 1982. Globoko žalujoča soproga Marija; Itnrko in Milena, otroka. Stran 16. Jugoslovanska zavarovalna banka »SLOVENECc, dne 2-1. aprila 1932. štev. 94. M SLAVI J A t* 295:5 v liflbltani, Gosposka ni n ffiS^ft Podružnice: Beograd. Zagreb, Sarajevo. Oslfek, Novi Sad in Splil ZA BIRMO Predno kupite obleke, odlejte si manufakturno trgovino F. SKRABL, Maribor, Gosposka ulica 11. Ceno in solidno! 3064 J§f tiv. •. ^ S i/ UuUlfana Rimska cesta 2 Gregorčičeva 5 Telefon 33—53 Najstarejša kleparska delavnica, stavb krovec galanten,ski m umetni klepar. in-ta!acija vodovodov, modernih kopalnic,stranišč in drugih sanHarnih naprav. - Naprava strelovodov JAKOB FLIGL dediči, LJUBLJANA Rimska cesta 2 Gregorčičeva ulica 5 Ugodna prilika za nahup blaga Kljub temu, da je prodaja na kredit popolnoma prenehala, bodo tvrdke, včlanjene v Kreditni zadrugi det. trg. v Ljubljani, nudile kupujočemu občinstvu ugodne kreditne pogoje za nakup blaga. Zato naj se vsak v teh težkih časih, ko primanjkuje gotovine, poslužuje kreditne ugodnosti, ki jih nudijo v Ljubljani sledeče tvrdke: Anton Krisper, Mestni trg »Peko«, Aleksandrova cesta »Peko«, Miklošičeva cesta A. Zibert, Prešernova ulica A, Zibert, Kongresni trg M. Sedej—Strnad, Prešernova ulica L. Mikuš, Mestni trg Josip Vidmar, Pred Škofijo Drogerija Gregorič, Prešernova ulica V. Lesjak, Selenburgova ulica Vaso Petričič nasl. J. Samec, Mestni trg F. M. Schmitt, Mestni trg Viktor Bohinec, Dunajska cesta J. Goreč nasl. Auerhamer & Ogrin, Miklošičeva c. »Elegance«, oblačilna d. z o. z., Aleksandrova »Elite«, družba z o. z., Prešernova ulica Josip Ivančič, Dunajska cesta 9. J. Maček, Aleksandrova cesta Drago Schwab, Dvorni trg Filip Bizjak, Kongresni trg L Rot, Mestni trg Breznik Venceslav, Stritarjeva ulica Janko Česnik, Linhartova ulica Fabiani & Jurjovec, Stritarjeva ulica Franc Ksav. Souvan, Mestni trg A. & E.' Skaberne, Mestni trg Anton Schuster, Mestni trg T. Eger, Sv. Petra cesta P. Magdič, Aleksandrova cesta A. Persche, Mestni trg A. Sinkovic nasl. K. Soss, Mestni trg Ign. Zargi, Sv. Petra cesta ' M. Tičar, Selenburgova ulica J. C. Hamann, Mestni trg Hed. Sare, Selenburgova ulica Franc Bar, Mestni trg _Radioval«, Dalmatinova ulica F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta J. J. Naglas, Novi trg Franc Kollmann, Mestni trg A. Pauschin, Wolfova ulica A. Zalokar, Mestni trg r . . ,Yse. P°'rebnc, informacije daje interesentom Kreditna zadruga detajlnih trgovcev r. z. z o. z. v Ljubljani,, Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva ulica. 27. Priporočamo Vam 1,01 narboliše štvaine sfroie In kolesa Jidler - GKITZNER SvicurHki pletiI nI stroji DUBIE1) edino le pri tvrdki Jos. Peteline, Ljubljana Telef. iu 2913 M vodo. Telef. št. 2913 Brezplačen punk v vezenju. Večletno jamstvo. PREDNO SE ODLOČITE ZA VAŠ ODDIH NA JADRANU, ZAHTEVAJTE PROSPEKTE STRAND- HOTEL VOLARIč, BASKA hli-ktr i inAtaincijo za razsvetljavo in pogrni ,'ivr-ue mrokovnlaško p,> zmernih cenah; ter sneeijalna delavnica za rev ian e elektro-inoiorjev, transformatorjev in auto dluam». \ znlo«. ves eleutro materijal. kakor žarnico iu elek roinotorji, rabljeni in novi najznamenitejših rimi v vsak, ,0 ,«„|. pr perčinuč Koucesi lonirano eleklro pori :et e Domžale, nasproti po4!e Klektro n eh. podjetje Ljubljano. Oosposvetska !(!. Tek'.»371 eiiprtna zadruga z o. z. v Mariboru - zavarovalni odd. v likvidaciji poziva samo one člane zavarovalnega oddelka, ki so plačali zavarovalne prispevke 1. neposredno v pisarni centrale v Mariboru, ali 2. v podružnicah, ali 3. v roke poverjenikom. da predlože osebno ali pa po pošti, najpozneje do 1. junija 1932, tozadevna izvirna potrdila na vpogled v pisarni v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 34/11. Izrecno se povdarja, da osebam, ki so plačale polom poštnih položnic oziroma potom bank, teh potrdil ni treba predložiti. V kolikor bodo vrnjeni zavarovalni prispevki in če se bodo izplačale posmrtnine, se bo odločilo, čim bo ugotovljeno premoženjsko stanje. • SssSlj^Sfi^SP^^'' Mr M ERMETIC sloklenice za ukuha-vnnje sadja, tudi vse druge vrste steklenic, riemijonov.steki.opek itd. dobite pri tvrdki »» S TAK L O" B. TOBER - V dovdartska c. 6 Telefon 34-58 jo >ip mmikn mestni tesarski mojster V LJUBLJANI, KODELJEVO 19, se priporoča cenj. občinstvu za naročila TESARSKIH DEL takor moderne lesene hiše, razna ostrešja, lesene stopnice, in vsa v to strok,i spad .joča dela, po lastnih in kakor tudi po podanih načrtih. Ali se hočete svojega revmatizma, protina osvoboditi ? Trjrunje in zbadanje po udih tn sklep li, otekli ud e, skrivljene roku iu noire, trcanje, zbadanje in Ščipanje po raznih delih telesa, pn tndi slabost o i so festo posledica revmatizma in bolečin v koateli knlere Je trebi o nravitl. ker s« sicer bolečine Se stopnjujejo. Jaz vam nudim zdravilno pij ičo. ki razkraja Bečno k slino po-speSnJe izmeno snovi in izločevanje toreineiako zvano univerzalno nU tnjno zdravilo, temveč zilelek, ki ga innti narava suma Milili za blagor bolnega človeštva. DAM VSAKOMUR BREZPLAČNO POSKUŠNJO. PiSIte ni i lakoj in dob li boste Iz mojih v vseh državah obstoječih sk'ad:86 povsem zistonj in franko posku^njo zajedno s p,iu no razpravo. Sa ni se boste uverili o neškodljivosti tega -redstva In njego.em naglem delovanju. Postno zbiralno incsio: AUOUST MARZKE. BfRI.IN, WILMERSDORK, Ilruchsalerstrasse Nr. 5. Abt. 303. Kašelj in motnie ori dihan u post>neo lahko predhodniki pljučnih bolezni, ako se zanemarjajo. Prebujenja se često pojavljajo v zvezi s kadj in in drugimi pojavi, kot so hripa-vost, boleč ne v vratu, težkoče pri dihanju, bolečine v prsih, v plečih in >a-menih Pri slabotnih osebah in otrocih morej > imeti I ki pojavi zelo ležke posledice, ako se pravočasno ne ustavi poslabšanje. Zato stori dobro, kdor se zavaruje z vporabo pravega Zagorskega soka >Elsac lekarnarja Fellerja poseb, o v spremenljivih pomladnih in jesenskih dneh, ki so tako nevarni za pl uča in dihalne organe. Oslabljene osebe in otroci bi ga morali jemati >s»kdan, ker je poleg prijetnega okusa še lako redilen, da koristno vpliva na telesno moč in odpornost 2 steklenici Din 50'—, 4 stek.en ce Din 92'— že /, zavojnino in poštnino pri lekarnar u Evgen V. Fellei ju, Sttibica D nja, Elzitrg 134 (Savska banov.). Obenem se priporoča vporaba Elsa-fiUida. Odobreno po ininistr. soe. pol In nar. zdravja Sn br. Silil /, dne 24. marca 1932. Tudi v današniih Časih kupite najceneje BIRMANSKA DARILA ure in zlatnino pri FR P. ZAJEC LJUBLJANA, Stari trg 9 HOTEL edini v mestu Kočevje, se da v najem. 15 tujskih sob, kino-dvorana, garažo, vrt, kegljišče, električna razsvetljava. Pojasnilo pri dr. Haiig Arko, Kočevje. Priporoča se prvi slovenski zavod Vzajemna zaoarouainica Mablfana v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti PODRUŽNICE: Celie. Palača Ljudske posojilnice, Zagreb, StarKevičev trg 0, Sarajevo, Aleksandrova cesta 101, Split, Ulica Xi.puka 22, Beograd, Polncareova 2 S Nova manufakturna in galanterijska trgovina „Pri Zmajskem mostu1' Resljeva cesta 2, Liubljana % 1 V zalogi vse vrste moško in žensko blago, na modernejše vzorce Dagmar svile, vse vrste kambrike, različne šifone, celirje in oksforde za srajce, moške srajce in spodnje hlače, ženske srajce in korabineže. moške ovratnike, kravate, nogavice itd. itd., po najnižiih cenah. — — — Za nakup blaga Vas uljudno vabim. Geslo trgovine : Dobro blago, majhen dobiček — velik promet! O. Ivanka Štrukelj Ljubljana, Resljeva cesta 2 Za Kanado in Ameriko Največji in najhitrejši parobrodi in lastna železniška zveza. 17 rhorhnnrna samo dnI na Odprtem morju •fc IpIICI tlUUI yO z velikim, brzim in novim parnikom Empress of Britain. 42.500 ton. ki drži rekord naih trejše vožnje od kopnega do kopnega v 4 dneh 9 urah in 17 minutah in itna zvezo za Quebec v 4 dneh in 18 urah li Vsa pojasnila daje takoj brezplačno: To°rDo^oa,vVddnneehhin«ur.h Matko Jevak, Liubliana D e t r o i i v 5 dneh in 11 urah Kolodvorska ulica 30 Chieago v 5 dneh in 17 urah II Telefon 21—17 Brzojavi: Levante Prevozne cene znatno znižane 1 Opozarjamo na JHali oglasnih' v našem dnevniku. - Poslužujte se ga oh vsaki prilik:! PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG o.o. LJUBLJANA prodaja po najugoduejšib cenah ii> samo na debelo domači in Inozemski za domačo kurjave ic induslriiskf »vrbe vseli vrsL Premog Kovaški premog Koks Ijvaruiškt, plavžarsKi u, plinski. Brikete. Prometni zavod zo premog d. d. v Cfubliani. MiftioSitava IS/I. ZAVAROVALNICA RQSIj A-FONSIER poslovalnica za Dravsko banovino: Lfubliana, Komenskega IS | Sp. .jema vsa zavarovanja Sprejme zastopnike v vseh okrajih Za Jugoslovanske tiskarno v Ljubljani: Karel Ce*. •zdalateli: Ifuo Kakovee. Urednik: Franc Kremžar. Štev. 94. »SLOVENEC*, dne 24. aprila 1932. Stran 3 Knezoškoi dr• za reducirane rudarje Odločen glas našega nadpastirja Ljubljana, 23. aprila. Kakor smo izvedeli, jo ljubljanski knezoškof dr. Gregorij Ko ž m a n z vso apostolsko vnemo nastopil za trpeče trboveljske rudarje. V posebnem pismu se je knezoškof obrnil na generalnega ravnatelja 'I PD. V tem pismu knezoškof ljubljanski poudarja, da je iz revirjev TPD, v kolikor spadajo pod ljubljansko škofijo, prejel poročila, da je redukcija posebno težko zadela družinske očete s številnimi otroki. Ne da bi se gospod knezoškof hotel spuščati v komplicirano vprašanje redukcij pri TPD. naglaša svojo dolžnost, da trka na socialni čut vseh odločujočih gospodov. Zaradi tega naglaša dolžnost odgovornih, ki jo imajo pred človeško družbo in tudi Bogom, postopati tako, da ščitijo tiste, ki so varstva najbolj potrebni, to so družine. Kdor v današnji kriti, ko najbolj delavoljneinu ni mogoče najti dela, peha delavce z ženami in otroki v skrajno bedo. tak je kriv nečloveškega početja in vzbuja s tem v revežih n, j globi je nagone obupancev. Tako po- četje bi ne bilo niti v korist podjetju. Z ozirom na to strašno silo in bedo roti knezoškof dr. Rozman odločujoče, naj varujejo nedolžne otroke, naj preprečijo redukcije, ali pa — če jih gospodje ne morejo preprečiti — izvedejo vsaj nu najbolj socialen in človeški način in naj se najprvo zavarujejo družine. Knezoškof roti k takemu ravnanju kot človek in škof v imenu Boga in človečanstva. Podobno pismo je knezoškof poslal tudi g. banu. Obenem je knezoškof dr. Rožman za Zagorje, ki spada pod ljubljansko škofijo, napisal kratko pismo, ki bo jutri prebrano vernikom s prižnie. S tem odločnim korakom je predstavnik katoliške cerkve iznova pokazal, da katoliška cer-i kev ščiti siromake, ponižane in razžaljene. Naj bi t glas našega knezoškofa ne ostal glas vpijočega v ; puščavi! To želimo v interesu svojih delavskih bralov ' in v interesu slovenske domovine! Angel varuh s kol Važnost in uspeh kolodvorskega misijona Ljubljana, 23. aprila. Vsak dan pridrvi na ljubljanski kolodvor na desetine vlakov, s katerih se vsipaio trume potnikov, Prav tako odhajajo desetine vlakov na vse strani, v katerih se odpeljejo nešteti na vse strani. Ni majhen trušč, ki vlada na tem križišču železnih cest. Moderna tehnika in civilizacija sta poskrbeli, da se človek more peljati udobno in brez. skrbi. Za vse je preskrbljeno. Tudi za tiste majhne želje, ki zrastejo v srcu človeku, ki je na potovanju. Ob vlakih ponujajo pomaranče, kruh in druge mrzle jedi, kdor hoče, si lahko privošči piva, cigaret in tudi dnevnik, ki ga najraje čita. V vsem tem živahnem vrvenju pa ostane večinoma človek človeku tuj; vsak se z lastnimi komolci rine skoz' gnečo, vsak hiti svojo smer. Kaj dela bližnji, ni nikomur mar, pa naj si bo potreben pomoči ali 6veta: Pomagaj si sam, je geslo in kdor si ne zna, naj ostane doma. In vendar mora često potovati tudi človek, ki ni navajen čudnega vrveža ljudi in množice vlakov, človek, ki si v tem hlastanju ne ve in ne more pomagati. Zlasti zapuščena so dekleta z dežele, ki jim vrh tega groze še vse druge nevarnosti, pa naj si bodo skrite pod krinko prijaznega in postrežljivega sopotnika. Zato ni čudno, da so v drugih državah, zlasti v Franciji, Švici in Nemčiji že zdavnaj organizirali tako zvane kolodvorske misijone, ki opravljajo krščansko delo usmiljenja s tem, da pomagajo bližnjemu na potovanju iz stisk in nezgod s svetom in pomočjo. Ta ustanova se je v inozemstvu že tako obnesla, da je po večjih kolodvorih v tujini kolodvorska pomočnica mi-sijona prav tako znan pojav, kakor stražnik ali pa sprevodnik, samo s to razliko, da je gotovo še bolj priljubljena pri vseh, ki na svojem potovanju potrebujejo pomoči in zaščite. Nepotrebno bi bilo utemeljevati potrebo kolodvorskega misijona pri nas v Ljubljani. Saj prihaja vedno lepo število nesamostojnih, zlasti deklet v mesto z dežele, ki življenja v mestu ne poznajo in ki tudi ne poznajo vseh neprijetnosti, ki se jim lahko pripete, in tudi drugi, ki samo potujejo skozi Ljubljano in čakajo samo na zvezo z drugim vlakom, ali prenoče v Ljubljani, bi prav radi sprejeli kak dober svet ali primerno zavetišče. Zato prav od srca pozdravljamo akcijo slovenske krščanske ženske zveze, ki je ustanovila poseben odsek kolodvorskega misijona. Že od leta 1929 je Slov. kršč. ženska zveza delala na tem, da ustanovi kolodvorski misijon, ki bo zlasti služil zaščiti katoliških deklet in mladine ter pomagal potnikom s potrebnimi pojasnili. Letos je Slov. kršč. žen. zveza to tudi izvedla in kolodvorski misijon že prav uspešno deluje. Misijon ima svojo pisarno skoro nasproti kolodvora v palači Vzajemne zavarovalnice in posluje popolnoma brezplačno. V ozki zvezi je s posredovalnico in zavetiščem Poselske zveze v Marijinem domu, kamor v mnogih slučajih pošilja dekleta, ki prihajajo v Ljubljano brez določenega načrta ter iščejo službe. Vse oblasti, zlasti pa policija in železniška uprava so z veseljem pozdravili to novo ustanovo, ki vrši tako nalogo, ki jo niti policija, niti železniška uprava sami ne moreta izvrševati, kljub temu, da je prav tako važno. Sicer nima kolodvorski misijon doslej nikakršnih rednih dohodkov in ie njegovo poslovanje omogočeno le s prostovoljnimi prispevki zlasti članic Slovenske kršč. žen. zveze, ki tudi upravljajo vse potrebne posle v kolodvorskem inisijonu brezplačno. Edina nastavljen-ka je pa kolodvorska pomočnica, ki ima službo ves dan od 7 zjutraj do 10 zvečer. Kolodvorska pomočnica je prav za prav angel varuh na kolodvoru — dekle z odprtimi očmi, ki mora vse videti in vse opaziti. Vsak dan prihaja redno k vsem prihajajočim in odhajajočim vlakom in išče med množico takih, katerih obraz priča, da si ne morejo in ne znajo sami pomagati. Ima tudi svoje znamenje, na rokavu namreč nosi širok bel pas, ki je predel;en z rumenim poljem. To je mednarodno znamenje vseh kolodvorskih misijo-nark po vseh državah. Zalo ni čudno, če jo tuji potniki mnogo hitreje opazijo, kakor pa domači, ki mnogokrat ne vedo, kakšen posel ima ta novi »reditelj«, ki ima na rokavu trak z napisom »kolodvorski misijon«. Kolodvorska pomočnica nadzira tako s svojim budnim očesom prihajajoče in odhajajoče. Posebno pozornost pa posveča dekletom in ženam ki prihajajo same. mladini in starejšim ljudem. Slepcem pomaga izstopati in vstopati, bolnikom, zlasti materam z otroki pomaga, da ne zgu-be drug drugega itd. Mnogokrat poseže vmes z odločno besedo in nastorom in tako reši neprijetne položaje, ki bi mogoče /.a kakega neprevidnega dekleta postali usodni. K nobenemu vlaku tudi v Ljubljani ne gre zasloni. Povprečno vsak dan pa odpošlje najmanj po eno dekle posredovalnici ali pa v zavetišče Poleske zveze. Vse to zastonj, samo da se ne izgubi v nevarnem mestu duša. V kratka mbodo po večjih postajali Slovenije nabiti helo-rumeni letaki kolodvorskega misijona, ki bodo opozarjali potnike, da imajo na ljubljanskem kolodvoru prijatelja, ki jim bo rad nesebično pomagal in svetoval. In takrat bo imel angel varuh na Kolodvoru še več dela, po širni Sloveniji pa vedno več iz dna duše hvaležnih src. Z ene naj doma in v poklicu negujejo svoje roke vedno zAlhusmilo za umivanje. Njegcva obilno, mehka, polna pena temeljito osnaži, tudi najbolj občutljive kože ne napade. Alhus milo Za umivanje naredi Vaše roke čiste .bele in nežne. Starosta tavantinske duhovščine na mrtvaškem odru f Biseromašnik Janez Lenari Dve pismi iz Rusije Ljubljana, 22. aprila. Pred časom smo priobčili zanimivo pismo, katero je prejela znana slovenska kulturna delavka od Slovenke, ki je poročena v Rusiji. Na to pismo je plemenita gospa odgovorila in poslala v Rusijo svojim varvancem tudi živil. Na lo pismo in poši-Ijalev je sedaj prejela iz Rusije naslednji dve pismi, ki ju priobčujemo: Selo..., 13. marca 1932. Velečastila naša botra! Prav prisrčno Vas mi vsi štirje pozdravljamo ter se Vam iskreno zahvaljujemo za pismo, ki nas je vse potolažilo v naših težavah. Posebej pa se zahvalimo še za prijazno sliko, ki je res zanimiva. Prekrasna slika je. spomin zadnje večerje. Vaše pismo sem prejela 4. marca, a odgo 'ora ziilo nisem takoj pisala, ker sem čakala, da bo med tem mogoče prišla pošiljatev. Pa do danes še n< nič slišati. Tukaj imamo še vedno hudo zimo. šc danes je skoraj ves dan in včeraj vso noč snežilo, pa je šc starega snega polno in so ceste povsod /a metene. Tudi precej mrzlo je še. Pomlad je najbrž še daleč od nas. Zelenja ne bomo še skoraj videli. Cvetic pa še veliko manj. Naš Trofimček je zapustil šolo. v katero je pohajal v sosednjo vas. ker je v naši vasi samo štiri-razredna šola, on pa hodi že v peli razred. Obuvalo ima zelo slabo in tudi obleko, zunaj pa je velik sneg. da ga komaj gazi. Fant pa je zelo slab. Doma nimamo da bi se česa tečnega najedel. Tudi kruha že davno nimamo. Pa ludi tam ne dajo nič drugega ko kupico čaja. drugega pa Čislo nič ne. Približujejo se spet slovesni prazniki. Veselo Alelujo želimo Vam vsi, da bi jo prav veselo obhajal i in srečni iti- zdravi dočakali. Spominjajte se ludi nas. ki Vas želimo vsaj v duhu spremljali nri procesiji pri Gospodovem vstajenju. Pravoslavni bodo letos zelo pozno obhajali le praznike; kajti danes je tu še mastnn nedelja, od jutrišnjega dne pa so tukaj začne post. Sicer se jo post že. davno pričel pri nas, pa ne po cerkvenih obredih in ne »b vse enako. Selo..., 16. marca 1932. Visoko časlita naša botra! Prav ljubeznivo Vas pozdravljamo ler se Vam prav lopo zahvaljujemo za Vašo dobrotljivost. Nepopisna radost nas te objela, kti smo zagledali danes pred večerom pismo-no,šo, ki nam je prinesel pošiljatev. Ne morem Vam zapisati takega čuvstva in radosti, ki nas je pre-Vij<; tio smo odprli iu zagledali. Takšen kruh smo že zelo davno videli. Prava mana iz, nebes je za nas današnje darilo od Vas, ljuba naša botra. Saj smo že danes dobro vjiorjali. Že več mesecev ni bilo take lečne večerje, pa še sladke zraven. Ni Vam mogoče popisali hvaležnosti, ki smo jo Vam dolžni, da ste nas odrešili ?.a nekaj časa velikih težkoč. Zato Vam hočemo vedno hvaležni oslat;. fekatlia ie bila zelo potolčeua, zdrob sc je malo % skozi sipa!, bil je suhi kruh... Na zabojčku je bilo zapisano, tla tehta (vesi) 3500 gramov, pa mi ga nismo vesili od prevelike radosti, niti zmisliii se nismo na to. Ves ganjen je rekel mož: Seda; bomo imeli veliko noč, bomo imeli saj veliko noč s čim praznovali. V nedeljo sem pisala pismo, katero pa Je radi slabega vremena ostalo do danes doma. Danes imam priliko s tisi itn pismom poslali tudi našo neizrazito hvaležnost. Vsi smo hvaležni Vaši milosti in tudi božji, da je vse srečno prišlo v naše roke. Rudniški inž. Filjp.Kra.smk ■ 70letnih Trbovlje, 21. aprila 1932. Čil in zdrav nn duhu in telesu, obhaja 27. aprila gospod inženir 70 letnico svojega rojstva. Jubilant izhaja iz slare rudarske družine in je bil rojen 27 aprila 1862 v Rlei-bergu na Koroškem. Po končanih študijah na rudarski šoli, je vstopil 1. 1886 kot obratni adjunkt k domačemu bleiberške-mu rudniku. Že leta 1889 se pa preseli med nas Slovence, ter ga vidimo uslužbenega pri rudniku za živo srebro pri Sv. Ani na Gorenjskem, naslednje leto pa vstopi v službo k TPD, kjer je nepretrgoma deloval na raznih mestih, na Breznem in v Libojah, in od 1. 1892 pa nepretrgoma v Trbovljah. Po 38 letnem službovanju je stopil I. 1928 v pokoj. Jubilant je znan slrokovnjak v rudarski stroki, da malo lakih. Velikokrat je bil klican na celo Vrsti, rudnikov, da je izrekel o njih svoje mnenje. V strokovne in druge lisle je mnogo pisal in njegovi članki so trajne vrednosti. Izpod njegovega peresa je izšla tudi dosedaj edina kronika o početku trboveljskega rudnika, ki jo jc izdal za 100-lelntco obstoja 1. 1904. Uslanovnik je rudarske nadaljevalne šole v Trbovljah in otroškega vrtca. Veliko let je bil občinski svetovalec, pri okrajnem zastopu in Šolskem odboru, in njegovi nasveti so bili vedno upoštevani. Za zasluge je bil večkrat odlikovan. G. jubilant vživa pri vseh slojih prebivalstva veliko spoštovanje, zaftt mu tudi mi želimo, da ga Bog ohrani še mnogo let Maribor, 22. aprila. Župniku in duhovnemu svetovalcu Andreju Fišerju od Ribnice ua Pohorju je sledil starosta lavantinske škofije, biseromašnik, duhovni svetovalec, častni kanonik ter vpokojeni nadžupnik in dekan starotrški, nepozabno blagi in dobri gospod Janez Lenart, da gre po plačilo k Vsemogočnemu. Janez Lenart je korakal vso dobo svojega inašnikovanja v vrstah tiste lavantinske duhovščine, ki jc preobrazila in prenovila ter prerodila v zadnjih desetletjih spodnještajersko krščansko ■ ljudstvo v duhu vekovitih . katoliških in Slomškovih načel. Kako rad je pripovedoval blagi pokojnik o časih, ko je v krasni šmartinski fari bilo še precej ledine. Pa je gospod Janez Lenart preoral in ko je smatral, da je svoje življenjsko delo dopolnil, je prosil za vpokojitev ter se nastanil v skromni kaplaniji ob šmartinski cerkvi, kjer je skozi dolgo vrsto let deloval ter se žrtvoval za častni iu večni blagor šmartinskih faranov in vernikov starotrške dekanije Blagi pokojnik je hil rojen 27. marca 1842 v Cirkovcah. Posvečen je bil 15. julija 1868 ter je nato kaplanoval v skalah. Šmarju, Kapelah in pri Sv. Petru pod Sv. gorami, župnikov,il pa v Tinjah, Poljčanali in Šmartneni pri Slovenjgradcu. kjer je izdihnil svojo blago dušo v noči na 22. aprila. Pozneje je postni dekan starotrški. L. 1896 je bil imenovan za knezoškofljskega duhovnega svetovalca, 1. 1927 pa ga je prevzvišeni vladika lavantinski spričo njegovih velikih zaslug na cerkvenem polju imenoval za častnega kanonika lavantinskega. Dobričina, plemenit vseskozi in mož krasnega značaja je bil pokojni biseromašnik Janez Lenart. S tem v najožji zvezi je bila njegova pristna slovenska gostoljubnost, saj ga ni bilo človeka, še tako tujega, ki bi bil potrkal na ni' nva vrata, pa da ne bi postal deležen blagopoki nikove gostoljubne darežljivosti. G. Janez Lenart pa ni vse svoje moči osredotočil samo na torišče duhovne cerkvene preobra-zitve svojih župljanov, ampak se je z vso živahnostjo. ki mu je bila lastna še do zadnjega, udej- Sreforn? jubilej Marijinega kron ar?.* a na Brezjah Bilo je pred 25. leti. ko se je v začetku septembra zbralo na Brezjah kakih 30 vernikov, da prisostvujejo kronanju Milostne podobe Marije Pomočnice. 1,'rihitel je knezoškof dr. Anton Bona-veiltura Jeglič, da je opravil obrede kronanja, asi-stirala sta 2 prošta, 4 kanoniki, 4 dekani, prišlo je 111 duhovnikov. V osmini tega praznika je bilo obhajanih 17.000 vernikov. V mogočnem sprevodu je plapolalo (K) zastav, 130 mlajev, mogočni slavoloki, bajna razsvetljava, vse to je pričalo, kako so vsi tekmovali, da so kar najdoslojneje proslavili ta veliki praznik. 1907—1932, doba, v kateri smo preživeli veliko hudega in ki je zapustila težke zle sledove. Tem več prošenj imamo torej in tem rajši bomo poromali k Mariji Pomagaj. Letošnje leto bo na Brezjah veljalo za nekakšno jubilejno leto. Letos se bodo oglasili iz zvonika Marijinega svetišča mogočni bronasti zvonovi po napevu Salve Regina . vršile se bodo misijonske in druge razstave, za proslavo samo pa, ki se bo vršila na angeljsko nedeljo in ki bo nekako krona vseh drugih, se je osnoval poseben odbor, ki ga sestavljajo g. p. Botiaventura Resman, gvardijan, g. Mirko Fitižgar, g. Vilko Bole in g. Anton Oabrijelčič. Zaprosili bomo za polovično vožnjo, Brezje same pa se bodo dostojno pripravile, da kar najbolj veličastno proslave 25-letn.lco Marijinega kronanja. Kazino Bled vabi izletnike na »čajanko s koncertom" Važno za avtomobiliste! Cesta Ljubljana- Bled na novo urejena ________ t stvovnl tudi na organizacijskih središčih starotrške dekanije in slovenjgraškega okraja. Deset let je bil središče življenja \ slovenjgraškem okraju. Iz vseh fara starotrške dekanije bodo prišli v nedeljo, da ga pospremijo na njegovi poslednji poli, pa ludi iz vseh sosednih in daljnih fara, kjer je pokojnik deloval in duhovni sobrati iz vse lavantinske vladikovine se bodo s častno udeležbo na pogrebu svojega staroste, pri vsi li tako priljubljenega ter visoko čislanega, oddolžili pokojnikovemu spominu. V poslednje slovo bodo šmartinski zvohovi v nedeljo, dne 24. t. m. ob 10 dopoldne zapeli turobno pesem ter oznanjali vsem, ki so pokojnika poznali, ga spošlovnli in ljubili, da je slovensko krščansko ljudstvo zapustil eden njihovih najzve-stejših in najsvetlejših sinov. Vsemogočni mu bo dober in pravičen plačnik! Žalujočim sorodnikom naše najgloblje sožalje! Zadnja pot župnika Andreja Fišvria Maribor, 22. aprila. Blagopokojni župnik Andrej Fišer je bil pri-rastel k srcu svojih faranov. ki so ga v znamenju spoštovanja v impozantnem številu spremili na njegovi zadnji poti ter mil s tem izkazali svojo poslednjo čnst ter položili znake ljubezni in iitln-nosti, 25 duhovnih sobratov je prihitelo v Ribnico, da se udejslvujejo v tem veličastnem sprevodu. V toplem občutju je množica vernikov sledila gin-Ijivim poslovilnim besedam, ki jih je v cerkvi globoko prevzet govoril msgr. Ivan Vreze iz Maribora. Topla iu prisrčna so bila tudi poslovila, ki sla ju spregovorila ob grobu vuzeniški dekan, nadžupnik Karel Htlttner ler za ribniško občino mnogozaslužni gospod Luka Držečnik. S težkim srcem so se ribniški farani ter verniki vseli sosednih župnij zgrnili ob rakvi blagega gospoda v poslednji slovo. Naj bo blagemu pokojniku ohrn njen časten spomini Težah položaj delavstva ob Kamniški Bistrici Kamnik, 22. aprila. Val svetovne gospodarske krize ki je zajel v zadnjem časti bolj in manj vso industrijo, ludi tovarnam ob Bistrici ni prizanesel. Vse lovarne od Stranj pa do Domžal so bile priniorane skrčiti obrat, zato so reducirale delavstvo. Nekatere pa so bile poleg liga priniorane pošiljati posamezne delavce na dopust, druge zopel ne dobijo za obra-to vanje dovolj kreditov itd. Posledica je, da se je brezposelnost v našem okraju znatno povečala in z njo pa se je pojavila beda. pomanjkanje in gladovanje. Zanimivo bi bilo zvedeti koliko delavcev je brezposelnih v našem okraju — a za lake reči se nihče ne meni! Delavstvo, ki se nahaja brez lastne krivde v težkem položaju, s strahom gleda v bodočnost, ker krize le noče bili konec. Znano je, da so nekaterim družinam trgovci odklonili nadaljnjo dobavo živil, ker ne morejo plačali zaostankov. Spričo nastalega položaja nas sili skrb za stradajoče delavske družine, da se jim skuša takoj pomagati! Zato apeliramo na merodajne gospode, da se zr delavstvo zanimajo in 11111 pomagajo, ko likor pač morejo. Župnijska dobrodelna akcija bi pač rada pomagala še nadalje stradajočim, pa žal so sredstva skoro izčrpana, da bi mogla izdatno pomagali: saj je razdelila 500 kg moke, 130 kosov obleke, mnogo krompirja ild. v vrednosti 5.000 Din. kar je za naše razmere zelo veliko. Poleg tega skrbi za reveže v Kamniku se Vincencijeva konferenca, ki bo imela v nedeljo 21. I. 111. popoldne v Kamniškem domu občni zbor. Vsi vabljeni! Pozivamo vse dobre Kam niča ne in okoličane, da podprejo z darovi obe karitalivni ustanovi, da bosla mogli še nadalje izpolniti svojo vzvišeno nalogo. Stran 280. »SLOVENECc, dne 2-1. aprila 1932. štev. 94. Ljubljana Prvi slovenski glasbeni festival v Ljubljani Pod to rubriko bomo danes in v naslednjih dneh prinašali kratko razlago prireditev ob festivalnih dneh, v katerih proslavi Glasbena Matica v Ljubljani troje svojih jubilejev (601etnico društva, SOletnico glasb, šole in 401etnico pevskega zbora). Leta 1872 je nastala ljubljanska Glasbena Matica v stremljenju, da se slovenska glasba osamosvoji, ki je bila do druge polovice preteklega stoletja popolnoma pod tujim uplivom. Narodno prebujenje pa je odprlo bogate zaklade tudi naše glasbene umetnosti, ki se je hotela z ostalimi granami naše kulture osamosvojiti. Naloga novoustanovljene Glasbene Matice )e bila, da zbira slovenske narodne ter umetne pesmi in jih pripravlja za tisk, Ta prvotna njena naloga pa se je kmalu razširila, Otvorjena je bila glasbena šola, z nastopom mojstra Hubada je začel delovati Matični pevski zbor, po prevratu se je glasbena šola razvila v I. jugoslovanski konservatorij, pričel je delovati tudi orkester Glasbene Matice. Za letošnje Binkošti hoče ljubljanska Glasbena Matica poudariti plodonosno svoje večdeset-letno delovanje s prvim slovenskim glasbenim festivalom, za katerega se vrše predpriprave že vse leto. Najpreje naj pokaže naša mladina — šola Glasbene Matice — plodove svojega truda. 10. maj-nika bo v veliki unionski dvorani vokalno-inštru- Za Vas! 3066 imamo krasno izbiro češkega in angleškega blaga za obleke, plašče itd. Vaša korist je ogledati si našo veliko zalogo — naša dolžnost postreči Vas prijazno dobro in poceni Speclfalna trgovina suhna MMfAK-LJUBLJANA Kongresni (rž SI. 13 (Nasproti nunske cerkve) Kaj bo danes? Drama: »Kvadratura kroga*. Izven. Znižane cene. Opera: »Faustc. Gostuje Baklanov. Izven. Grad: Žegnanje. Sv. maša ob 8. Rokodelski dom: Akademija rokodelskega društva. Poje g. Leopold Kovač. Ob pol 20. šišenska prosveta: Ob pol 8 komedija »Že-iritevc. Kino Kodeljevo: Ob pol 4., pol 6. in 8. uri Gospa s cvetličarne (Renate Miiller) Nočno službo imajo lekarne: mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ustar, Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar, Celovška c. 34 (Ljubljana VIL). KAJ BO JUTRI? Drama: Jubilej«. Red B. Opera: Zaprta. Kino Kodelievo: Ob 8. uri Gospa s cvetličarne. Nočno službo imata lekarni: mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10. Birmanska darila po znižanih cenah pri L. VfIHAR, tirat' I juhljana. Sv. Petra c. 36 O Za tehničnega poslovodjo v delavnici Električne cestne železnice je imenovan g. Ivan B i t e n c. 0 Državljanstvo in domovinslvo državnih nameščencev, Mestno načelstvo v Ljubljani opozarja one aktivne in vpokojene državne nameščence, ki opirajo svoje državljanstvo edinole na svojo defi-nitivno namestitev v jugoslovanski državni službi, da s samo namestitvijo niso pridobili našega državljanstva in tudi ne tukajšnjega domovinstva, ker ministrstvo notranjih poslov ni osvojilo načela, da so državni nameščenci optirali že s tem, da so vstopili v našo državno službo. Vsi ti nameščenci morajo, ako hočejo postati jugoslovanski državljani, zaprositi rednim potom za državljanstvo v smislu § 12 zakona o državljanstvu. To velja tudi za one osebe, katerih državljanstvo se mora v smislu načelnega navodila ministrstva notranjih poslov presojati po domovinstvu, ki so ga te osebe imele v dobi od 1. januarja 1910 do uve-ljavljenja mirovne pogodbe, a so jim bile državljanske izkaznice izdane edinole na podlagi njihove namestitve v naši državni službi. Prošnjam za državljanstvo se mora priložiti zagotovilo domovinstva kake jugoslovanske občine. Ta priloga pa odpade, ako je prosilec slovenske, hrvatske ali srbske narodnosti ter je rojen na ozemlju naše države ali pa, ako stanuje vsaj tri leta nepretrgoma v kaki naši občini. — Prošenj za državljanstvo ni treba vlagati: a| onim, ki so imeli nepretrgoma od 1. januarja 1910 pa do 16. julija 1920. to je do dne, ko je stopila saintgermainska pogodba v veljavo, domovinsko pravico na onem avstrijskem ozemlju, ki je pripadlo naši državi; b) onim, ki so postali naši državljani po čl. 74 saintgermainske pogodbe, po opciji ali pa po zakonu o varstvu manjšin; c) onim, ki so z naturalizacijo bodisi pred uveljav-ljenjem ali po uveljavljenju zakona o državljanstvu pridobili naže državljanstvo; č) onim, ki jim ie bilo na podlagi § 53, toč. 4—8 in 10 zakona o državljanstvu ugotovljeno jugoslovansko državljanstvo. 0 Zanimivosti s trga. Včerajšnji živilski trg je bil dobro založen zlasti z vsakovrstno zelenjavo. Veliko je bilo tudi jajc, ki so zdaj zelo poceni. Ženske jih namreč prodajajo po 50 in 75 par kos. Perutnine prinesejo zdaj le malo na trg. — Mizarji I Vsi mizarji morajo vedeti, da je staro znana tvrdka EMANUEL POLLAK, Dunaj, otvorila zalogo furnirja, pod imenom P. R. ALLES, Ljubljana (Šiška), Frankopanska 18. Tam dobite vsakovrstne furnirje, domače in inozemske v veliki izbiri po zelo nizkih cenah. Prepričajte se in oglejte si mojo bogato zalogo. I>. R. AI.IES, zaloga furnirja Ljubljana VII, Frankopanska ul. 18. mentalni koncert šole Glasbene Matice v obliki javne produkcije s koncertnim značajem. Mladinski pevski zbor nam zapoje 9 mladinskih zborov s spremljevanjem klavirja pod taktirko prof, Šonca Viktorja.. Na programu so zastopani naši skladatelji Emil Adamič s pesmimi'. Izpraševalnica, Ah, zvonijo, Dudeldajčki ter Posmehulja neumiti deklici. Vasilij Mirk: Jutranji zvon. Stanko Premrl; Jezus je majhen. P. Hugolin Sattner: Dedek Krim ter Gorska pripovedka. V prvem delu so razen Dvorakovega Prstana vsa izvajana dela slovenskega izvora. Drugi del je pod vodstvom prof. K. Jeraja. Na 4 klavirjih bomo čuli Bachov koncert s sjtrem-ljevanjem godalnega orkestra, nato pa sledi tudi na 4 klavirjih Dvorakov Slovanski ples v c-duru. Tretji del izpolni izključno godalni orkester. V priredbi prof. Jeraja in pod njegovim vodstvom se bodo izvajali 3 jugoslovanski napevi za orkester, in sicer znana popevka »Tam daleko«, medji-murska narodna »Zelena dobrava« ter blejska narodna »Ti si urce zamudila«. Slede še 3 švedske narodne popevke v inštrumentaciji Svendsena, koncert pa zaključi klasik Mozart s tremi plesi za mali orkester. Vstopnice bodo od 1. maja dalje na razpolago v Matični knjigarni, Krušna izbera blaga! Cerklje Na Krekovem trgu je bilo razpostavljenih okrog 500 sadnih drevesc. Kupčija je bila živahna. Dre-vesničarji iz škofjeloške okolice trdijo, da je splošna kriza udarila tudi drevesničarstvo. Proda se drevja polovico manj kakor sicer. Jablane so zdaj po 6—8 Din, breskve 7—8 Din, marelice 10 Din, češnje 7—8 Din, orehi 8—10 Din, ribezen po 1 Din sadika, pritlikove hruške in jablane po 8 Din ena. —Sadni trg za Jugoslovansko knjigarno je vsak tržni dan slabše založen. Včeraj je bilo vsega skupaj 46 košar Hbolk, izmed teli komaj 10 košar boljših sort in kvalitete po 7—8 Din kg. Slabša jabolka prodajajo od 2.50 Din navzgor. Or°hovi jedrci so po 15 Din kg. — Več zanimanja je zdaj tam za Jugoslovansko knjigarno za razna semena. Kmetje zlasti kupujejo semensko korenje po 2 Din liter, dalje čebuljček po 3—4 Din liter. — Prodajalce sira so zopet prestavili v zagato med semeniščem in Jugoslov. knjigarno. Vrhniški, visoški, brn-ški sir je po 24—26 Din kg, šenčurski po 24 Din. Kuhano maslo je po 28 Din, čajno maslo tudi po 28 Din kg. — Na Sv, Petra nasipu je bil dovoz krompirja manjši kakor zadnjo sredo. Pripeljali so samo 23 voz krompirja, voz fižolovih prekelj in voz drv. Krompir drži svoio ceno — 1.25 Din kg. Za seme so se kmetje s krompirjem večinoma že oskrbeli. Fižolove preklje so prodajali po 75 par do 1 Din eno, pavpraševanja zanje pa še ni bilo. Suha bukova polena je prodal kmet z Roba po 200 Din seženj. KINO KODELJEVO :: Tel. 31-62 Danes ob pol 4. pol 6 in 8 in jutri ob 8 veseloigra Gospa s cvetličarne RENATE MCI,I,KR PREDIGRA: »BLOŠKI SMUČARJI« 0 Tretji reševalni avto. Javna kritika reševalnega voza je vendar toliko zalegla, da se je mestna, občina sedaj odločila kupiti tretji reševalni avlo. kakor je sklenil predvčerajšnjim magi-stratni gremij in kakor smo poročali že včeraj. Novi reševalni avto bo tipa »International« ter bo podoben dosedanjemu reševalnemu avtu, ki ga ; je pred dvema letoma nabavila meslna občina tudi ! pri tvrdki Žužek. Na reševalni avto pa bo seveda ' treba počakati nekaj tednov. Do tedaj pa bosta revne bolnike še vedno prevažala reševalna voza, i ki sta v zelo slabem stanju. Omenjati je treba, da je znesek za plačilo reševalnega voza določen v proračunu samo za eno četrtino leta, torej do konca meseca marca. Od aprila dalje pa do tedaj, dokler ne pride novi reševalni avto, vozi reševalni voz — izven proračuna in bo moral pravilno občinski svet Se naknadno odobriti znesek za plačilo zasebnemu podjetju, ki ima vožnje z reševalnim vozom v zakupu. Izborilo in solidno! ftr*>!ašhi afcife Ii. PllCiliH / Tavčarjeva ulica 3 0 Žrtev eksplozije. V Ljubljano je pripeljal včerajšnji opoldanski vlak iz Celja 44 letnega delavca Janeza Podkoritnika, zaposlenega pri keramični industriji v Ljbojah pri Celju. Podkoritnik je delal v kamnolomu. Podminiral je skalovje, razstrelivo pa je prehitro eksplodiralo, tako dn se je Podkoritnik ponesrečil. Pri eksploziji je raz-mesarilo Podkoritniku čelo, tako da bo najbrž ob eno oko. Dobil je ludi druge resne poškodbe na glavi. Njegovo stanje je zelo nevarno. Na ljubljanskem glavnem kolodvoru je prevzel Podkoritnika reševalni avto, ki ga je prepeljal v bolnišnico. 0 Zanemarjena starka. Ljubljanski reševalci so imeli te dni neprijeten posel, ka so morali razkužili slanovnnje neke zanemarjene starke na Ižanski cesti. Nesnage v tem stanovanju je bilo tolike, kakor je morda še niso videli. Stanovanje je bilo polno mrčesa, miši, podgan in druge golazni. Zn zanemarjeno starko se ni dolgo nihče brigal, dokler niso sosedje opozorili nanjo mestni fizikat. Ta je dal stanovanje razkužiti, nesrečno starko pa prepeljati začasno v bolnišnico. 0 Kemično čisti obleke Šimenc, Kolodvorska ulica št. 8. Prisegel je zadnji četrtek nov občinski odbor. Imena starih in novih odbornikov (noš občinski odbor šteje 33 ljudi, ko ima občina nad 5000 ljudi) bomo sporočili ob priliki. Nnpaden cestar. Zadnjo soboto .sta dva po-bioa naskočila na cesti cestarju Pavloviča s Pi-rošice in sta mu nastavila nože in zahtevala denar. Ker so se poznali med seboj, so sc pobotali tako. da so šli v gostilno, kjer je moral cestar dati za pijačo in kajenje ter je moral obliubiti, da ne bo tega napada ovadil. Pomlad xai)teva v obrambo vsled zimskega oblačila pomehkužene kože skrbno negovauje z NIVEA-CREME Nivea-Creme prodre vsled vsebujočegn Eucerita globoko v kožo, hrani in krepi stanieje in poživlja delovanje celic. Povzroča torej oni poživljajoči im-puls, potom katerega postane koža naravno gladka in dobi s tem dragocen, nežen in niladostnosvež izgled. Nirea-Creme: Din 5---22-—. Jugosl. P. Beiersdorf & Co. (1. s. o. j., 5I~,ribor. Maribor f P. Filip Pere mrtev Maribor, 25. aprila. Danes ob jx>1 3 popoldne je izdihnil svojo blago dušo ]x> krajšem bolehanju v tukajšnjem frančiškanskem samostanu p. Filip Beniti Pere. Njegovo zlato slovensko srce je nehalo biti. Pokojni p. Filip je bil rojen na Tirolskem ter je prejel svoje mašiiiško posvečenje dne 16. oktobra 1884. Najprej je služboval pri Sv. Trojici v Slov. goricah, kjer si je pridobil spoštovanje in zaupanje slovenjgorlškega prebivalstva daleč naokoli. Nato je prišel v Maribor ter deloval v predmestju župnije Matere Milosti 30 let. Večer za večerom so se ljudje zgrinjali okrog njegove spoveclnice v baziliki Matere Milosti. Za svoje velike zasluge na duhovno-preroditvenem Polju je postal duhovni svetovalec. Blagega pokojnika bodo hranili vsi, ki so ga poznali, v hvaležnem spominu. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje! □ Sestanek duhovniške tretjeredne skupščine dne 21. t. m. je bil zelo dobro obiskan. Dr. p. Re-galat je govoril o očeta sv. Frančiška za socialno vprašanje. Vse mu je bilo brat in sestra, telo, žival, solnce, ptica. Bratska ljubezen je tudi dandanes pot do srca in velika rešitev socialne bede. Predaval je potem g. dr. Zdešar iz Ljubljane o sedanjem stanju katoliške Cerkve. Dvojen element je v tej ustanovi Gospodovi, božji in človeški. Božji element jo bo hranil do konca dni, sile peklenske je ne bodo premagale; pač pa človeški element povzroča nesporazumljenja, kaže hibe, dela napake. Toda Kristus svojih zvestih ne bo zapustil. — Prihodnji sestanek bo v četrtek 19. maja. □ Lahkoatletski miting S. S. K. Maratona. Včeraj ob IG se je pričel na Livadi lahkoatletski miting SSK Maratona, ki se bo nadaljeval danes na Rapidovem igrišču. Včeraj so bila tekmovanja v metih in skokih. Pri skoku v višino je dosegel prvo esto Fika (Maraton), drugo esto Jeglitsch ml. (Rapid); pri skokih v daljavo je tudi Fika dosegel prva ..mesto; v metu krogle je dosegel prvo mesto Rak (Železničar), drugo Vidic (Maraton); v metu diska $ ravno tako dosegel prvo mesto Rak (Z.), drugo mesto Fika (Maraton). V »Ponedeljskeni Slovencu« objavimo končni rezultat. Q Poravnave in konkurzi. V poravnavi se nahajajo; Kosi Anton, posestnik in trgovec z mešanim blagom v Apačah; aktiva znašajo 193.365.50 Din, pasiva pa 217.681.50 Din. Ponuja 40% kvoto. Terjatve je prijaviti okrajnemu sodišču v Gornji Radgoni do 25. maja, poravnalni narok istotam 1. junija t. I, — Jeglitsch Kari, trgovec z mešanim blagom, Nova vas pri Mariboru. Pasiva 50.85143 Din, aktiva 19.207.35 Din, Ponuja 40% kvoto, Terjatve je prijaviti do 25. maja, poravnalni narok je 30. maja. — Eisinger Vinko in Terezija, gostilna in posestvo ter lesna trgovina v Črni. Pasiva Din 197.545.32, aktiva Din 169.404.75. Ponuja 40% kvoto. 1 erjatve prijaviti do 23. maja, narok se vrši 28. maja. — V konkurzu se nahaja posestnik in lesni trgovec Tomaž Woibl od Sv. Primoža nad Muto. Aktiva 40.000 Din, pasiva 163.000 Din. Termini: 30. aprila, 30. maja in 4. junija. □ Poravnava grofa Zabeo. Podjetje grofa Za-beo, ki ima veliko gozdno posestvo z lesno industrijo na Fali, je zašlo v težkoče in se je, kakor smo poročali, nahajalo v sodni poravnavi. Te dni je bil dosežen sporazum med lastnikom in upniki, in sicer je sklenjena 75% poravnava. Znesek, ki je prišel pri glasovanju v poštev, znaša 6,700.000 Din ter je ena največjih poravnav, o katerih je sklepalo mariborsko sodišče. Podjetje bo odplačevalo obveznosti v 15 mesečnih obtokih, pričenši tretji mesec po sklepu poravnave. □ Poseslne izpremembe. Drušlvo »Učiteljski dom« je kupilo vilo s parcelo v Koscskega ulici 41 od Accetlo Ivane za 625.000 Din. Društvo bo v poslopju uredilo konvikt za učiteljsko deco. — Kongregacija zavoda šolskih sester lil. reda sv, Frančiška v Mariboru je kupila hišo od Marije Te-merl ter Amalije Kovačič v Strossmajerjevi ulici 13 za 340.000 Din. □ Novi moioklub. Kolesarski klub »Perun«, sekcija motociklistov, je na svoji seje dne 21. t. m. izvolil sledeči odbor: načelnik g. Oton Črepinko, trgovec v Mariboru, Meljska c. 2, blagajnik g. Ivan Kvas, trgovec v Mariboru, Aleksandrova c, 32, blagajnik g. Vidic F.-, tajnik Pahor Ivo, odborniki: Že-leznik Blaž, Lisjak Al., Peternel J., Žgur I„ nadzornika: Misita Aleks, Sosič Mirko. Sekcija se je včlanila pri Motosavezu v Zagrebu in bo nudila članom razne ugodnosti, tudi preskrbo tryptikov. Sekcija je upoštevala razmerje današnjega časa in nastavila malenkostno članarino. Prijave sprejema dnevno načelnik oz. podnačelnik. _ □ Za dober milijon dinarjev bi šlo. Odločba državnega sveta o davščini na nezazidane parcele je razburila posestnike v Mariboru. Državni svet je proglasil davščino kot nezakonito in jo razveljavil. Sedaj se pojavljajo glasovi v krogih posestnikov, ki so to davščino že odrajtali, da bi jim morala občina le zneske povrniti. Pri občini so pa v škripcih, kakor že dolgo ne. Saj znaša vsota dose-daj vplačanega davka okroglo en milijon dinarjev in takole vsoto vrniti ni kar tako, posebno v sedanjih časih. Poleg tega pa še skrbi, kaj bi bilo v danem slučaju z drugimi davščinami, za katere tudi ni podlage v zakonu? □ Kaj bo? Maribor je razcepljen na dva tabora. Železničarji in Mariborci — kdo bo prvi? Pritiskači obeh strank so na iglicah, razburjenje je doseglo vrhunec. To pot ne gre za navadno prvenstvo, ampak za dragocene točke in zato je zanimanje vsega mesta za ta boj razumljivo. Sodil bo borbo sodnik Podubsky iz Zagreba. □ Promenadni koncert v mestnem parku bo danes kakor običajno ob 11 dopoldne. Koncertira godba »Drava«. □ Ustanovitev nižje obrtne šole v Mariboru. K poročilu pod tem naslovom v včerajšnji številki dodajemo, da je načelnik strokovnega šolskega oddelka v ministrstvu za trgovino in industrijo g. D. Korenič posetil tudi trgovski tečaj g. A. R. Legata ter se je glede ureditve ter uspehov tega zavoda zelo pohvalno izrazil. □ Sladkosnednost ni prida. Pred sodnike malega senata je prišel včeraj Martinek M. iz Slove-njevasi, po poklicu pa je brezposeln trgovski potnik. Nn vesti ima vlom v kolodvorsko restavracijo na Pragerskem, katerega je izvršil v noči na 27. marca 1932. V roke mu je takrat prišel sladek plen — sama čokolada, torte, bonboni in druga taka fina roba, pa nekaj salam in klobas je bilo zraven. Martinu se je nekaj dni godilo kot že dolgo ne, samo da je bilo to veselje kratkotrajno. Včeraj so ga gospodje sodniki za tatvino, obsodili na štiri mesece strogega zapora ter na dveletno izgubo častnih pravic. □ Slabo spomine na Maribor bo imel. .upoko jeni železničar Franc V., ki je prišel včeraj nekje od Velenja ter si je hotel po dolgem času Zopet ogledati mesto. Kar čudil se je, kako se je vse na lepše izpremenilo in veselilo ga je, ko se mu je na Glavnem trgu pridružil, mladenič ter se mu ponudil za spremljevalca pri gledovanju mestnih jiosebnosti. Zavila sla pa še poprej v gostilno na krepčanje in tu je bilo, kjer je zadela Franca V. nesreča. V veselem razpoloženju ni niti čutil, kako je posegla tuja roka v njegov žep ter čislo nalahko izvlekla listnico. Pila sta z neznancem kar naprej, naenkrat pa se je tujec sklonil ter privlekel izpod mize denarnico. Očka, denarnico ste izgubili« in ves hvaležen jo je vtaknil nagovorjeni nazaj v žep, ne vedoč, da se je med tem izpraznila. Šele pozneje, ko se je tujec na lep način izmazal na prosto ler je prišlo do plačanja cehe, se je izkazalo, da je bil na delu prebrisan žepar. Policija ima od nepridiprava točen opis ter ga zasleduje. □ Prodajalna mestnega električnega podjetja se seli. Prodajalna mestnega električnega podjetja se bo v kratkem preselila v nove prostore na Aleksandrovo cesto, kjer se sedaj nahaja prodajalna tvrdke »Pekoč V sedanje prodajne prostore v Frančiškanski ulici se preseli knjigovodstvo mestnega električnega podjetja. Tam, kjer je bilo doslej nameščeno knjigovodstvo, bo v bodoče samo blagajna. Na ta način bo praktično rešeno vprašanje rnzSirenia p-. mv vn, kniiirovodstvo in blagajno, obenem pa pride prodajalna na proinetnejše mesto P tu i Ptujsko komunalne zadeve. Pomotoma je izostala v našem poročilu o seji ptujskega občinskega sveta vest o izvolitvi dveh članov v upravni odbor. In sicer sta bila izvoljena občinska svetnika dr, Fermevc in Milko Senčar. Požar. V nedeljo, dne 17. t. m. je izbruhnil na vse zgodaj požar v hiši kočarja Ivana Lubeca v Hajdošah, občina Slovenjavas, ki se je razširil na gospodarsko poslopje in hleve. Ker je bilo vse leseno ter pokrito s slamo, ie zgorelo vse do ■■■' " r "" " . " JtRl ». tat. Škoda znaša nad 10.000 Din ter je pokrita z zavarovalnino. Tedensko službo požarne brambe od 24. t. m. do 1. majnika ima drugi vod druga desetina in sicer četovodja Braznik Franc in desetnik Vauda Ignac. Reševalni oddelek: šofer Schonlaub in desetnik Pichler Jurij, od moštva Šuster Jurij in Murko Norbert. 1. loto-iečal Gregorič ■BMltlHHHHMaHMManmHHMMMnMHnHMP Vsled velikega števila prijavljencev, ki je dokaz kvalitet, višino naše ustanove, smo bili ]>rimoraui vse datume našega učnega načrta razveljavili. Predavanje se vrši poslej v sledečem Goqd\vilk (Izgovori- Gudiiil), ki se ne da prestaviti. Poti njo razumemo zaupanje in prijateljsko čuv-sivovaiije vseh, s Katerimi smO v'poslovnrh zvezah. Ce koga spoštujemo in niu želimo Srečo, je to Goodwi!l. Najmogočnejša, zasluge ustvarjajoča sila v poslovnem življenju in vendar kako malo je trgovcev, ki bi* jo poznali! Vrednost dobrega mnenja občinstva nikdar dovolj ne cenimo. Mi vsi naj bi se potrudili, da ustvarimo okoli nas prijateljsko ozračje! Naša stalna skrb naj bi bila, prikleniti odjemalce na našo trgovino. Zato.pa ni dovolj, dn jim damo toliko, kolikor pričakujejo. Dati jim moramo; več! T-it in tam mora odjemalec doživeti prijetno presenečenje. Potem bo sam uvidel, da -se vodi trgovina po načelih prave službe odjemalcev. »Odjemalec ima vedno prav!, je. izjavil Marschall • Field. Tej njegovi novi trgovski politiki se je konkurenca jiosniehoVala. Danes ima Field največji krog. odjemalcev na svetu izvzemši treh, štirih drugih trgovskih hiš, ki so se upalo nastopiti z isto trgovsko politiko. Tako Casson, Hopkins, VVanainaker in drugi, ki že vedo, kaj trdijo. Nadaljevanje v torek, 26. aprila, med malimi oglasi. llužbodobe Beseda samo 50 par Dekle mlajšo, vajeno vseh hišnih del, takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5872. (b) v j 'r -J" - ;»V trenutku jc občinstvo na nogah, če in- serirate v ,Slo.cacu'k Mlad šofer trezen, zanesljiv vozač, s prakso, vešč popravil — ! želi nameičenja pri oseb-i nem ali tovornem vozu s 1. majem. Mirko Štup-nik, p. Dobrepolje. (a) Kmetski fant pri dobrem gospodarju, vajen vsega dela — išče službo. Naslov v upravi Slovenca« št. 5819. (a) Trgovski pomočnik manufakturist, vojaščine prost, išče službo. Ponud-| be na upravo »Slovenca« | pod »Manufakturist« št. ' 5834. (a) Natakar-jelonoša ' mlad in pošten, izučen v stari poznani restavraciji »Varoškoj pivnici« v Zagrebu, išče v tem svoj-stvu stalno nameščenje v mestu ali tudi izven. Zadnji čas je bil nameščen v kolodvorski restavraciji na Jesenicah tGorenjsko) in v hotelu Bellevue v Ljubliani. Cenj. ponudbe nusim na naslov: Slavko Srebrnar kod Gabrona. Zatfreb, Nodilova ulica št. 4/1. (a) Dekle vešča šivanja perila, se želi priučiti kuhanja v boljši hiši. Pomagala bi pri vseh hišnih poslih. — Ponudbe pod »Mladenka 18 let« št. 5790 na upravo »Slovenca«. (a) Šoler izučen ključavničar, išče službo. Naslov pove uprava' »Slovenca* št. 5731. a štiri- in petsobno, ter stanovan e za s?race z vsem komfortom opremljeno — ODDA takoj zavarovalnica »DUNAV« v svoji palači na Aleksandrovi cesti. Informacije se dobijo istotam v družbeni pisarni. Fant revnih kmečkih stršev, išče službo sluge ali hlapca. Naslov v upravi S!.« pod št. 5700. (a) Kovaški pomočnik s podkovsko šolo išče službo. Zmožen tudi za samostojnega ' delovodjo. Franc Lukanec, kovač, Gmajnica, Komenda, (a) Pridno dekle išče primerne službe, najrajši v gostilni. Naslov v upravi »SI.«, Maribor, (a) Mizarski pomočn'k samostojen, izvežban pri strojih in stružnici, želi stalnega mesta evenluel-no prevzame tudi odgovornost strojne delavnice. Po dogovoru položi tudi kavcijo. Ponudbe do 15. maja pod šifro Preddela-vec« št. 5584 poslati na podružnico lista v Mariboru. (a) Mlado, snažno dekle išče pri dobri družini postrežbo za popoldanske ure. Poizve se Poljanska cesta št. 3. (a) Gospodična z dvorazredno trgovsko šolo in 2 in pol letno prakso kot poslovodkinja — želi primerno službo. Gre tudi na deželo ali v preprosto službo. Ponudbe na upraVo Slovenca« pod »Poštena« št. 5905. (a) Iščem službo natakarice ali podnataka-rice, samo na pošteno mesto v Ljubljani ali okolici. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 5898, (a) Pošteno dekle išče službo k otrokom. Zna tudi vsa hišna dela. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5818. (a) »♦♦»♦»«♦............ ("itajte • n širitr »Sldvenra«! .................... Eiektro-strojnika s prakso pri elektromotorjih, dvigalih, elevator-jih in izvežbanega v ključavničarstvu, išče Gradbeno podjetje ing. Franjo Dedek, Ljubljana, Žiber-tova ulica 7. (b) Tesarski polir prvovrstna moč, s prakso, vešč tudi konstruktivnega risanja, dobi mesto pri Gradbenem podjetju ing. Franjo Dedek, Ljubljana, Zibertova ulica 7. (b) Gospodinja (gospodarica) za večjo prvovrstno restavracijsko kuhinjo, se sprejme. V po-štev pride le ona, ki je že bila kot vodilna moč v enakem podjetju. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Izvežbana gospodinja« št. 5915. (b) Kcntoristinjo izurjeno v vseh pisarniških poslih, z znanjem nemščine, sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Trgovska pisarna na deželi« štev. 5725. (b) Izvežbana modistinja se takoj sprejme. Ponudbe na oglasni oddelek Slovenca« pod značko »Perfektna« št. 5724. (b) Kmečki fant krepak, star 16 do 18 let, vajen vseh gospodarskih del, kakor tudi obdelovanja zemlje, se takoj sprejme. Popolna oskrba v hiši ter mesečna plača. Ponudbe pod Priden« št. 5867 na upravo »Slovenca«. (b) Upokojenec tehnične stroke dobi takoj zaposlenje lahkega značaja. Odda se primeren lokal za pleskarja. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5877. (b) Stenotipistinjo perfektno, ki mora obvladati popolnoma slovenščino, nemščino, italijanščino, sprejmemo. — Ponudbe reflektantinj, ki ne odgovarjajo absolutno tem zahtevam, so brez-smiselne. — Oferte pod »Kanada« št. 5676 na podružnico »Slovenca«, Maribor. (b) Beseda samo 50 par Učenko poštenih staršev, za šivanje perila sprejme Min-ka Pristov, Topniška c. 10. m. h., za art. vojašnico. (v) Trgovski pomočnik starejša verzirana moč v manufakturi in galanteriji, se takoj sprejme v večjem mestu Gorenjske. Ponudbe pod »Dobra moč ■1000- na^tfpravo »Slovenca« št. 5751. (b) Sprejme se mladenka za pomoč v trgovini. Katera razume šivanje, ima prednost. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 5816. (b) Hlapca za poljska dela in za živino sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5837. (b) Krojašk. pomočnika dobro izvežbanega, samo za fino delo takoj sprejmem v trajno službo. Na pismene ponudbe se ne ozira. — Ivan Vrhovec, St. Vid nad Ljubljano, (b) Hišnik! Poročen upokojenec, ki bi opravljal službo hišnika v Zdravstvenem domu Kraljice Marije v Št. Vidu nad Ljubljano, se išče. Prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava. Ponudbe na Zdravstveni dom Kraljice Marije v St. Vidti nad Ljubljano — tekom 8 dni. (b) Starejša dekla ki je vešča molžnje in ki je snosobna opravljali tudi druga poljedelska dela, se sprejme na deželi. Vprašati pri Tosch Marija, Brezi« pri Mariboru, b P odaialce agente, potnike, išče takoj Marmorna industrija, Komenskega 17. (b) Vrtnar oženjen, se išče za sadni in zelenjadni vrt. Ponudbe na SVD, podružnica Ribnica, Dolenjsko. (b) Deklica poštenih staršev, z dobro šolsko izobrazbo, se želi izučiti v kaki trgovini. Naslov pove uprava »Slo-venca« pod št. 5430. (v) Fant revnih kmečkih staršev, se želi izučiti za šoferja pri kakem mehaniku. Naslov pove uprava Slov.« pod št. 5739. (v) Vajenca za krojaško obrt, brez od^be, sprejme Albert Kojina, Celovška 34 — Ljubljana VII. (b) Mnogo denarja si prihranite, ako kupite razna glazbila v trgovskem tlomu Stermecki. Ta so zelo dobra in zelo poceni. Harmonike po 265, 378, 725 Din, violine po 142, 315, 545 Din, gitare po 270, 310 Din, tam-burice po 156, 215 Din, dalje citre, flaute, klarineti, gru-mofoni in plošče. Pišite še danes po novi veliki, ilustrirani cenik 1 TRGOVSKI DOM ISTERMECKI, CELJE 18 Trgovka samostojna, išče družab-nico z do 50.000 Din. Nudi stanovanje in najboljšo preskrbo do smrti. Samo resne ponudbe pod »Dobrosrčna 42« na upravo »Slov.« Maribor. (d) Mizarskega vajenca sprejme Ivan Mrhar, Sta-nežiče pri St. Vidu nad Ljubljano. (v) Krepkega vajenca ki ima veselje izučiti se usnjarstva, sprejme Ivan Pollak v Kamniku. (v) Obrtnikom daje posojila proti odstopu računov Splošno kreditno društvo, Aleksandrova 5. (d) Dobro naložite denar če kupite dragocen porcelanast jedilni servis za 12 oseb. Naslov v upravi Slovenca« pod »Dobra naložitev« št. 5910. (d) Zadruga »Poštni dom« išče hipotečno posojilo do 500.000 Din. Ponudbe je poslati do konca t. m. na zadrugo Poštni dom« — Ljubljana. (d) Beseda samo 50 par j Oblastv. koncesijonirana šoferska šola J. Gaberščik bivši komisar za šoferske izpite. j Ljubljana, Dunajska c. 31 Prihodnji redni tečaj se _prične 1. maja. Nemščina italijanščina — konver-' zacija in slovnica. Honorar nizek. Naslov pove uprava »SI.« pod »Firen-ze« št. 5650. (u) Poročiti se želi t vpeljavo stroinega plelar-I stva v hiši. Zajamčen za-sliilek ca. tSOO I)ln mesečno, ker pri izgotovljeno hlapo. pli p leti prevzamemo plača- nio zasužek za pleten I in dostavimo v izdelavo | prejo. Pišite še danes po ! brezplačne prospekte na Oomata IMefarska industrija, M, 9, toaip Kalil, Maribor, Trnbancva i. starejša, inteligentna gospodična, idealna, plemenitega srca in značaja z isto takim gospodom. Le resne ponudbe do dne 5. maja na upravo SI.« pod »Izbirčna 1515« št 5732.____(i) Pridno dekle išče enakega moža s ' stalno službo ali obrtom iv starosti 25 do 30 let. Resne ponudbe s sliko podružnici »Slovenca« v Trbovljah pod »Pridna in poštena« št. 5634. (ž) | Seseda samo 50 par Za takoj iščem 100.000 do 200.000 Din posojila proti vrednosti nad 400.000 Din. Vknjižba na prvo mesto. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Visoko podjetje« št. 58701 (d) Beseda samo 50 par IŠČEJO: Stanovanje dve sobi s kuhinjo išče starejši gospod za maj v mestu. Ponudbe na upravo »Slovenca pod šifro Samski gospod 5753. c Sobo in kuhinjo ali sobo s štedilnikom, v šenlpcterskem okraju — iščem. Ponudbe na upravo Slovenca.- pod Soba« št. 5838. (s) ODDAJO: Stanovanje dveh sob, kuhinje in pri-tiklin takoj oddam. Ko-zarrtcrnik, Vič 149, Cesta na Brdo. (č) Več stanovanj cnosobnih s pritiklinami, in eno trisobno stanovanje se takoj odda. Ponudbe na: Ant. Zanoškar, Zgornja Šiška 182, tramvajsko postajališče Kosovo. (č) Stanovanje dve lepi sobi, kabinet, kuhinja, shramba, predsoba in pritikline, se odda. Verovškova 62. (č) Stanovanje sobe in kuhinje se takoj , odda, Zg. Šiška 213. (č) Stanovanje enosobno ali dvosobno, se odda v novi hiši blizu Ljubljane. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 5749. s 2 sobi kuhinja, shramba in vrl se odda na Dečkovi cesti št. 19, Celje. (č) Lepo suho stanovanje se takoi odda obrtniku, kakor mizarju ali slično, na željo z delavnico vred v prometnem kraju sredi Savinjske doline v Št. Pavlu pri Preboldu. Vpraša se pri Ernest Marine — Celje, Zrinjskega ul. 4. (č) Enosobno stanovanje oddam junija. Ribniška ulica 10, Novi Udmat. (č) Soba in kuhinja se takoj odda. Dolenjska cesta, Ilovica 68. (č) Stanovanje se odda. Zg. Šiška, Celovška cesta 151 — pred remizo. (č) Dvosobno stanovanje v vili blizu artil. vojašnice se odda za maj. Naslov pove uprava Slovenca« št. 5907. (č) Dvosobno stanovanje r. vsemi pritiklinami se takoj odda v Sp. Šiški, Verovškova ulica 57. (č) Stanovanje obstoječe iz treh sob in vseh pritiklin, zelo udobno urejene, v sredini mesta, se odda s 1. majem v najem. — Naslov pove uprava -Slovenca pod št. 5913. (č) Štirisobno stanovanje odda za maj Tribuč, Glince, Tržaška cesta 6, tele-I fon 2605. (č) Sobo, kuhinjo, z električno lučjo, vrtom, blizu mesta, primerno tudi za penzionista. se odda v najem. Koprivšek, Gosposka 4611, vrata 6, Maribor. (č) Novo stanovanje sobo in kuhinjo, tramvajsko postajališče, poceni oddam. Dravlje, Sv. Roka pot 146._(č) Lepa zračna soba se odda. — Naslov pove uprava Slovenca pod št. 5829. (s) Sobo v novi hiši takoj oddam gospodu. Rožna dolina cesta XII!/5. (s) Sostanovalec sc sprejme. Dunajska cesta 5/1. (s) V lepem kraju Gorenjske se odda s 1. majem solnčna mesečna soba za samca ali po-ročenca. — Ponudbe na upravo Slovenca* pod Letoviščar- št. 5827. (s) Soba lepa, solnčna, se odda s t. maiem. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 5821._(s) Solnčno sobo opremljeno, in kabinet s predsobo pod enim ključem, oddam solidni in ' stalni osebi. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 5435. (s) Beseda samo 50 pa IŠČEJO: Mlin na prometnem kraju v okolici Ljubljane vzamem v najem. Naslov v upravi -Slov.« pod št. 5540. m ODDAJOr Lokale za trgovino ali tudi za delavnice oddam. Znižana najemnina. Središče mestu. Pismene ponudbe na upravo Slovenca« pod Najem« št. 5372. (n) Več pisarniških sob v L nadstropju v Gledališki ulici 8 odda takoj skupaj ali posamič Pokojninski zavod za nameščence v L|ub!janl. Poslovni lokali v I. nadstropju se oddajo takoj v najem. Vprašati na Dunajski cesti št. 29 Kolarstvo v trgu Velenje, s stanovanjem, nasproti kovačnice. takoj oddam. Vprašati pri posestniku Hermanu Goli, Velenje. (n) Trgovina na najprometnejči točki na Jesenicah, z malo zalogo in opremo, se pod jako ugodnimi pogoji odda. Naslov v upravi Slovenca št. 5617. (n) Velike prostorne kleti skladišča, z inventarjem, za veletrgovino z vinom, lakoj oddam. Ljubljana VII, Gasilska cesta 3. (n) Lokal manjši, primeren za mo-distko, urarja, delikateso ali kaj stičnega, se odda n« Zaloški cesti 14 Moste. (nI Trgovina na zelo prometni točki blizu Maribora, se da takoj v nnjem Naslov pove uprava Slovenca v Mariboru. (n) Veliko suho klel in skladišče odda Kreuzev pri gorenjskem kolodvoru _(nI Lokal za špecerijsko trgovino, s kompletno opremo, sc odda v najem. Istotam tudi stanovanje s pritiklinami. Naslov v upravi Slovenca št. 5850. (n) Samoradisvoj fleril^vec no o /AERIANA 1839 Stran 282. »SLOVENECc, dne 2-1. aprila 1932. štev. 94. Skladišče veliko in suho, sredi mesta, takoj odda Rajko Turk, Ljubljana, Komen skega ul. it. 17. Poslovni prostori (pisarne). V palači Ljubljanske kreditne banke se oddajo poslovni prostori (pisarne). — Pojasnila v upravi bančne palače v Ljubljani. (n) Pekarna se odda na Gorenjskem. Cenj. ponudbe takoj na upravo »Slovenca«- pod »Pekarna v najem« štev. 5843.__(n) Delavnico v pritličju, v centru, oddam s 1. majem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5900. (n) Oddamo lokal (tudi stanovanje) na Tržaški cesti. Tramvajska postaja. Cena zmerna. — Vprašajte: »Stan in dom« telefon 2178. — Ponudbe pod »1. maj« št. 5890. (n) i Posestva Orehova jedrca na drobno po 12 Din kg nudi Sever & Komp. — Ljubljana, Gosposvetska (n) cesta 5. (D Beseda samo 50 par Ugodno naložen denar! Proda se večji kompleks zemljišča, kateri je že parceliran, na periferiji Ljubljane. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »50« št. 5558. (p) Posestvo lepo arondirano, pri Žalcu v Savinjski dolini, v izmeri 9 ha 74 a 57 m:, naprodaj. Lepa stanovanjska hiša in veliko lepo gospodarsko poslopje. — Poleg tega je tam naprodaj tudi moderno urejena opekarna s 3 ha 82 a 25 m* zemljišča. Plača se lahko tudi s hranilno knjigo denarnih zavodov. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5549. (p) Kdor želi v Mariboru ali v okolici kupiti hišo, 1 posestvo, trgovino, gostil- ! no itd., naj se obrne na znano Posredovalnico »RAPID«, Maribor, Gosposka ul. 28. Lastni avto za ogled na razpolago. Delikatesna trgovina in zajutrkovalnica, prvo- | vrstna, v živahnem mestu | ob juž. žel., naprodaj z blagom, inventarjem in odkupom za 420.000 Din, radi starosti. Promet 1931 samo vina in piva 660 hI. Ponudbe na upravo 'Slovenca« Celje št. 4962. (p) Malo posestvo popolnoma zastonj ne morem dati, pač pa po zelo nizki ceni. Pri farni cerkvi, avtobus postaja, stanovanjsko in gospodarsko poslopje zidano, ima štiri sobe, dve kuhinji, klet, vrt, vse v dobrem stanju. Dve veliki njivi sta posejani z 290 kg žita in travnik. Vprašati pri Ivanu Novaku, pekarna, Sv. Vid pri Ptuju._(p) Krasno posestvo naprodaj v Arclinu pri Vojniku za 125.000 Din. Pojasnila daje Franc Urat-nik, Podlog, Sv. Peter — Savinjska dolina. (p) Kupim hišo y Ljubljani na periferiji ali bližnji okolici — do 70.000 Din. Ponudbe pod »Sreča« 5625. (p) Prodam po zelo ugodni ceni v bližini nove šišenske cerkve enostanovanjsko hišo z vsemi pritiklinami, v hiši je vodovod, elektrika, kopalnica, hiša je deloma podkletena, 600 m' ograjenega zelenjadnega vrta. Ves kompleks meri 1600 mJ. Natančneje se poizve pri Anton Sagmeister — Sp. Šiška, Podlimbarskega ulica 41. (p) Trgovska hiša v Ljubljani, na prometnem kraju, z lepimi prostori, se kupi. Posredovalci izključeni. Ponudbe »Resni« na upravo »Slovenca« št. 5553. (p) Vsled odpotovanja ugodno naprodaj dva nova težka voza in en lažji, tudi nov, dva para konj-sek vprege in gnoj. sesal-ka. Naslov: Vidrih, Gra-daška 8. fl) Trgovina specerije, delikatese in kolonijalnega blaga, 30 let obstoječa, s sigurnim prometom, na zelo frekven-tiranem mestu zagrebškega centra, proda s kompletno moderno opremo, pražarno kave in s celo zalogo blaga, velikim lokalom, 2 skladiščema, pisarno, kletjo, po zelo nizki najemnini — poslov-nica M. S. Pavlekovič — Zagreb, Ilica 414. (1) Stavbni prostor ca. 15.000 m", ob glavni cesti, na idealno lepem kraju, v večjem industrijskem mestu Gorenjske — naprodaj. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Redka prilika 1000« št. 5752. ____(p) Tristanovaniska hiša in trgovski k'-- za Mladinskim domom na Ko-deljevem, Ob Ljubljanici, Štenanja vas 125, napro daj._ (p) Več lepo ležečih vil kakor tudi razne druge nepremičnine ima naprodaj koncesijonirani posredovalec Ivan Sušnik, Krekov trg 10, ali pri »Slonu«. (p) Manjšo hišo z vrtom, v Ljubljani ali okolici, kupim. Ponudbe na I. Perme, Ljubljana, Ilirska 20,_(p) Kmetije in graščine od 5 do 500 oralov, prodaja Posredovalnica Maribor, Sodna ulica 30. (p) Gostilno, mesarijo in nekaj posestva, pri farni cerkvi, proda za 115 tisoč Din Posredovalnica Maribor, Sodna ul, 30. p Hiše, gostilne, trgovine — prodaja ceni primerno Posredovalnica Maribor, Sodna ul. 30. p Polovico parcele ali vile, okolica Mirja, Vrtače ali Spodnje Šiške, kupim. Ponudbe pod »Dobri sosedi« št. 5840. (p) Parcelo 1415 rcr, poleg gostilne Pri Zeleni trati«: na Vodovodni cesti — ugodno prodam. Poizve se; Rimska cesta 18 II. (p) Kupim hišo eno- ali dvodružinsko, z vrtom in pritiklinami, v Ljubljani, Spodnji Šiški, na periferiji Ljubljane ali ob progi Ljubljana—Rakek. Plačam takoj. Ponudbe na F. Bizjak, Or-lova 19, Ljubljana. (p) Hiša z vinogradom lična, poleg večje župne cerkve in šole, primerna za kako obrt, ker ni blizu nikake konkurence — ceno naprodaj. Vinograd da 30 hI vina. Kupcu lepa rentabilna bodočnost. Več v upravi »Slovenca« pod št. 5795. (p) Enodružinska hiša z dvema sobama, kuhinjo ter velikim vrtom, se proda.. Naslov: Pobrežje, Gozdna 17, Maribor, (p) Malo hišo v bližini Ljubljane, kupim ali zamenjam v doplačilo za veliko, lepo stavbno parcelo 10 min. od tramvajske proge. — Cena do 45.000 Din. Ponudbe s ceno in opisom stanja hiše, na upravo »Slov.« pod »Zamenjam« št. 5787. (p) Hiša 5 minut oddaljena od Celja, s 5 stanovanji in nekaj vrta ob glavni cesti, naprodaj. Pripravna je za vsakega obrtnika, — Ravljen, Zavodna št. 8, Celje._(p) Parcelo v bližini Martinove ceste, prodam. — Naslov pove oglasni oddelek »Slov.« št. 5735. (p) Moderna reklama deluje v prvi vrsti s pomočjo slik in ilustracij. Vaš oglas v dnevnih in drugih časopisih bo imel učinkovit uspeh le tedaj, ako bo spremljala besedilo lepa slika. V to svrho potrebne klišeje Vam dobavi po ugodni ceni in solidni izvršitvi spodaj navedena tiskar« na, ki predlaga po želji tudi primerne osnutke. Pišite še danes v LJUBLJANO na naslov: š\>a Oglejte si . Srebrni pribor izložbe damskih klobukov za 12 oseb, kupimo. Po-v modnem s a 1 o n u | nudbe pod »Pribor« štev, Stuchly-Maške, Ljubljana, Židovska ulica. — Cene neprekosljive. Popravila točna in poceni. (o) PREKLIC. Podpisana izjavljam, da nisem plačnica za dolgove, katere bi kjerkoli napravil moj mož Franc G r u m , tesar Babna gorica, obč. Rudnik. Frančiška Grum. Prostovoljna dražba travnika se bo vršila v nedeljo 24. aprila ob 3 popoldne na licu mesta na Laverci v Kluki. (o) Beseda samo 50 par Neznano kam je odšla od doma dne 11. t. m. Frančiška Ku-zmin, 40 let stara, srednje postave, v črni obleki in ki se do danes ni javila. Ako je komu kaj znanega o njej, prosimo, da to javi v Cerkveni ulici št. 5/1, Ljubljana, (r) Izgubila sta se dva velika psa, bela ter črno pikasta, z dolgo kodrasto dlako. Kdor bi ju našel, naj jih priglasi proti nagradi Francu Ambrožu, I mesarju, Komenda. (v) Kupimo Beseda samo 50 par Večjo množino desk potrebujemo za ladijska tla — 25—30 mm debeline, ca. 12 cm širine. Cenj. ponudbe z navedbo cene je poslati občinskemu uradu Brežice. (k) IDEEB3I Beseda samo 50 pat Radio popolnoma nov, štiricev-ni, visokofrekvenčni, z mrežnim okriljem, za sprejem Evrope na izme. nični tok vseh napetost* in krasen zvočnik, prodam za nizko ceno 3400 Din, radi opustitve. — Josip Škrjanec, desinfektor — zdravilišče Golnik. (g) Radiozvočnik »Arcophon«, odličen -radi zadrege prodam. Po» nudbe pod »400 Din« št 5808 na upravo »Slov.«, g 5873. (k) Beseda samo 50 pai 2 gramofona kovčka tovarniško nova, naprodaj za neverjetno nizko ceno ali se zamenjata za pisarniško opravo. Miklošičeva 7/III. (g) Hišo na prometnem kraju, pripravno za majhno trgovino, kupim za ceno 40.000 Din. Ponudbe pod značko »Domek« št. 5719 na podr. »Slovenca« Celje. (p) Varno naloženo Posestvo v centru mesta Maribor je po zelo nizki ceni naprodaj. Obstoji iz več poslopij, vrta, nahajajo se tudi velike prvovrstne stavbne parcele. Pismene ponudbe naj se pošljejo pod >Varno naložen denar« št. 5703 na upravo »Slovenca«. (p) Proda se na Polenšaku pri Ptuju, pošta Moškanjci, enonad-stropna trgovska hiša z malim gospodarskim poslopjem, vse z opeko krito in v dobrem stanju. Pojasnila daje »Gremij trgovcev v Ptuju« Ptuj. p Manjšo hišo z malim poljem ali večjim vrtom, kupim. Plačam naenkrat v gotovini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5699. (p) Kmečko posestvo kupim za 35 do 45.000 D. — Ponudbe poslati pod »Kjerkoli« št. 5565 na upravo »Slovenca«. (p) Stavbna parcela 1100 m2 z leseno barako za stanovanje dveh oseb, blizu Maribora, prodam. Ponudbe pod 8000« št, 5777 na podružnico »SI.«, Maribor. (p) Naprodaj v Kutini (blizu Zagreba) posestvo s samo hišo ali z gostilno in trgovino mešanega blaga. Leži ob glavni cesti in železnici. Obširno dvorišče in vrt. Pojasnila daje: Bož. Mar-cius, Kutina. (p) Kmečko posestvo malo, za ceno do 20.000 Din kupim kjerkoli ali vzamem v najem. Ponudbe pod »Ugodno« na Alo-ma Company, Ljubljana. Kupim hišo novo zidano, stanovanjsko, z vrtom, v predmestju Maribora, za približno 40,000 do 45.000 dinarjev proti gotovini. A. Kurnik, Sv. Andraž, Haloze. (p) Enodružinsko hišo z vrtom, v bližini Maribora, za ceno 60—80.000 Din, želim kupiti. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod šifro »J. H.« št. 5610. - (p) | Enodružinsko hišo , j. vrtom prodam za Din i 100.000. Polše, Malavas št. 40, Ježica. (p) Krasno posestvo četrt ure od postaje na Dolenjskem, gospodarska poslopja, njive, travniki, sadni vrt, potok in gozd j za 22.000 Din naprodaj, j Mizarstvo Mrak, Ljublja-I na, Vič-Glince XIII-5. (p) 1 Kmetsko posestvo krasno, obstoječe iz velike hiše in modernega gospodarskega poslopja z vso opremo, 30 oralov rodovitnih njiv, ki so skoraj sami stavbni prostori, vrtov, travnikov in gozdov, vse v neposredni i bližini Maribora, se po i ugodni ceni proda. Vpra-! sati pri Ivanu Novaku, I Radvanjska 30, Studenci, ! pošta Studenci pri Mariboru. (p) Hišo 4 stanovanjsko, prodam. Primskovo, Kranj 115. (p) Hiša novo zidana, 4 sobe, 2 kuhinji, 2 kleti, nekaj vrta, drvarnica, se proda : iz proste volje za ceno ! 30.000 Din v Ločnici 27, ! postaja Medvode. — Janez Omejc. (p) Prodam posestvo v okolici Maribora, 150 oralov, tudi deljeno s 50 orali in s 100 orali, povsod zidana poslopja, veliki travniki, sadonosnik, vinograd. Jožef Kliček, Maribor-Krčevina. (p) Parcela 400 m1, naprodaj po 50 Din pri tramvaju. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5876. (p) Trgovska hiša z gostilno in vrtom, center, zelo prometna točka, naprodaj. Posredovalci izključeni. Naslov pod »Naj-sigurnejša naložitev« 5921 v upravi »Slovenca«, (p) šmarješke Toplice pri Novem mestu. Sezona se prične s 1. majem. Reklamne cene! Prospekti na razpolago. Uprava Novo mesto 21. (r) Pošljite 2 Din v znamkah — dobite 10 različnih foto-ce-nikov, ugodni nakup fo-to-potrebščin pri Foto-meyer, Maribor. (r) Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska nlica 36, vbod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Kuhano maslo kupuje Ed. Snppanz, Pristava. (k) Parcelo vogalno, 1000 m5, lepo, solnčna lega, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5911. (p) Hišo I šfiristanovanjsko, visoko-! pritlično, proda Franc Koželj, Primskovo št. 121, 1 Kranj. (p) Parceli 520 in 1033 m3, na Viču ob Tržaški cesti, poleg banovinske garaže, naprodaj. — Pojasnila daje dr. Alojzij Vrtačnik, ad-'vokat, Šelenburgova 7. p Enonadstropna hiša solidna stavba, center, velika bodočnost, naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« pod 5922. (p) Hišo do štirislanovanjsko — v Ljubljani ali okolici — kupim, Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ego« št. 5897. (p) Lepo posestvo pet minut od Kranja, se radi družinskih razmer prostovoljno proda. Posestvo je v najlepšem stanju, ima lepo lego v ravnini. Redi se lahko 15 glav živine in 10 prašičev. Več se poizve pri Jalenu Janezu na Hinjah pri Kranju, Io) Mestna občina Ljutomer PRODA POSLOPJE bivše elektrarne in novi stanovanjski hiši št. 203 in 202. Ponudbe županstvu Ljutomer. (p) Vile dvodružinske — z vsem komfortom, krasna lega, po 350.000 Din. Enodružinske hiše zraven Maribora po 48.000 in 58.000 Din. Druge vile in hiše. »Tatjana«, Maribor, Cvetlična 25, (p) Travnik blizu Ljubljane, 200 m od državne ceste, prvovrstno konjsko seno, v izmeri 1 joha, ugodno naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5891. (p) Stavbne parcele v Ljubljani in okolici po ugodnih cenah naprodaj. Pojasnila daje realitetna pisarna Grašek, Ljubljana, Kolodvorska ul. 24. p Nova hiša v letoviškem mestu na Gorenjskem, tik glavne ceste, pri železniški postaji, s sadnim vrtom, naprodaj za 80.000 Din. Pojasnila daje Realitetna pisarna Grašek, Ljubljana, Kolodvorska ul. 24. p Edino Jelša (Dalmacija) Vam nudi oddih, kakršnega Vi potrebujete) Ima krasna kopališča, divne sprehode, v hotelu »Jadran« 40 modernih sob, več teras, prvovrstna kuhinja, in kar je važno — najcenejši pension. Prospekti se dobijo v vseh pot. pisarnah in direktno od uprave hotela »Jadran«, lastnik B. Zufič. (r) Milcstiva! Vaš krzneni plašč čez poletje najskrbneje konzervira tvrdka L. Rot, Mestni trg 9, Ljubljana. Obenem istega tekom poletja za polovično ceno popravi in modernizira. Plačljivo šele jeseni pri prevzemu. (r) Z »Ore'« vodo dobijo osiveli lasje svojo prejšnjo naravno barvo. Steklenica z navodilom 35 Din, preplačilo. Razpošilja R. Stiškovsky — Ljubljana, Opekarska 10. (r) Vinotoč Makovec otvorjen. Vinski dol 175 pri Mariboru, (r) Gospodar, poslopje s sadnim vrtom — pod i Šmarno goro — ugodno prodam. Poslopje pripravno za preureditev za vsako večjo ali manjšo obrt. Naslov pove uprava »Slovenca« št. 5896. (p) V komisijsko razprodajo oddam ročna dela. Ponudbe na podružnico »Slov,«, Jesenice, (r) Kdo bi hotel biti birmanski boter trem sinovom brezposelnega očeta. Lahko tudi posame.z-nemu. Naslov se izve v upravi »SI.« pod št. 5654. (r) Vsakovrstno zl ato po oaivtšjth cenab CERNE, juvelir. Ljubljana. Wolfova ulica iL 3. Wertheim blagajna dobro ohranjena, se kupi. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 5793. (k) KLAVIRJE pokvarjene in razglašene popravlja in uglašuje strokovno najboljše in najcenejše. - Društva popust. - Jos. Bajde, Ljubljana, Gosposvetska 12. g Prodam: amer. citre, nove, za 206 Din, preje 600 Din, moške obleke in perilo. — Ulaga, Dunajska c. 35. (g) Salonski harmonij nov, lep, amerikanski sistem, ljubki glasovi, za cerkev, društvo itd. — zelo poceni naprodaj. Več v upravi »Slovenca« pod št. 5796. (g) imam Beseda samo 50 pat q F ... Konfekcija — moda! Najcenejši nakup. Anton Presker, Sv. Petra cesta št. 14, Ljubljana. (1) Damske trenčkoate za pomlad od 390 Din naprej, črno- in temno-mo-dre rips plašče od 440 Din naprej, razne bolj navadne že od 195 Din naprej nudi F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Poseben oddelek za dam-sko konfekcijo. (1) Vozno pokrivalo (plahta), v izmeri 4 x 6 m, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na upravo Usta pod »Plahta« št. 5745. (k) Žensko kolo kupim. Ponudbe s ceno na; Kržin, Ižanska c. 71. (k) Konje zdrave, inia|se in močne, sposobne za težke vožnje po mestu in okolici, ište spedicijsko podjetje za nakup ali za zamenjavo z drugimi, dobro ohranjenimi Konji. Naslov pove uprava »Šl.«i Maribor, k Kolo popolnoma novo, moško in žensko, svetovne znamke, poceni naprodaj. Miklošičeva 7/III. (1) Beseda samo 50 par Načrte stavbno nadzorstvo, proračune, obračune, cenitve vsakovrstnih zgradb, prevzame po najnižjih cenah pooblaščeni stavbni ing. Peruzzi Stanislav, Ljub- ljana, Rimska cesta 16. r , ska cesta 22. Beseda samo 50 par PLETILNI STROJI »DIAMANT« najnižje cene. - Popravila vseh strojev izvršuje stro-kovnjaško tvrdka Franc Meglič, Ljubljana, Karlov-(o) tfuhova drvii lil Olfcggf, kul'uJe stalno Franc Ljubljana Sv. Petra cesta 24. Opravo za specerijsko trgovino kupi prodajna zadruga v Naklem pri Kranju, (k) Divan ali otomana dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe na upravo Slovenca« pod »Čist« štev. 5845. _(k) Registrirno blagajno ■ National« 999.99, dobro ohranjeno, kupimo proti takojšnjemu plačilu. Pi smene ponudbe na Kmetijsko okrajno zadrugo v Kranju. (k) Jedilni krompir bel, izbran, kupimo vsako količino. Na ponudbe brez cene se ne ozira. »Viktorija«, Zagreb, Kra Ijice Jelene 4. Otroški voziček poceni prodam. Rožna dolina, Cesta V1IM6. (1) Velevažno za mlekarne! S 1. majem oddam več 100 1 prvovrstnega mleka dnevno, po zelo konkurenčni ceni, to samo za stalne odjemalce, Inleresenti naj pošljejo naslove na upravo »Slovenca« pod značko Dobro mleko« štev. 5822. (1) Otroški voziček na vzmeteh, dobro ohranjen, zelo poceni naprodaj. Poizve se: Gosposka ulica 17, pritličje, od 10 do 13. (P Prodamo nekaj oprave, vrtnega orodja, stolov, lestvo (4 ml, 3 vrtne sode za vodo. Naslov v upravi »Slovenca« št. 5800, (11 Vrtnice visoke in nizke, marelic« v najnovejših različnih barvah, ima naprodaj Ivan Brecelnik, Velika čolnarska nlica 21, (1) Prodamo štiriletne, 25 cm visok« smrekove sadike po 2f Din za 100 kom Ponudb« na upravo Slovenca poc št. 5689. (i; Šivalni stroji za krojaško obrt. znamke »Pfaff-Diirkopp«, ugodno naprodaj. — Naslov pov« uprava Slovcnca« pod št, 5901. (1) 200 kg krompirja 1.25 Din kg — prodam, ' Sv. Petra cesta 60. LU