ptujski
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA IN KOOPERANTOV MESOKOMBINATA PERUTNINA PTUJ LETO VII. ŠT. 6-7 JULIJ 1883
perutnina, z*
1(525451
Ob polletju načrtovani rezultati
Ob izidu te številke v »Perutnini« potekajo razprave in odločitve o poslovnih rezultatih za prvo polletje 1983. Osnovna ugotovitev je, da načrtovane rezultate za letošnje leto dosegamo.
Načrtovano proizvodnjo smo presegli za 2,8, lansko polletno raven pa za7,8 %. Glavna realizacija načrta
po TOZD je:
Tovarna krmil	105,4
Perutninske farme	101,5
TOK Hajdina	101,0
Mesna industrija	102,9
Transservis	113,9
Ptujska tiskarna	100,8
V drugem tromesečju smo proizvedli za 400 ton več perutninskega mesa kot v prvem.
Povprečno so proizvodne temeljne organizacije načrt proizvodnje presegle za 2,8 procenta, lansko polletno raven pa za 7,8 %, kar je pomemben dosežek.
Realizacijo načrta storitev v TOZD Transservis bo treba analizirati, ker je po prvi oceni nerealno visoka, sicer je pa Tovarna krmil načrt najbolj presegla.
Lansko raven proizvodnje je najbolj presegla temeljna organizacija Perutninske farme in sicer za
14.6	%, Tovarna krmil za 11,7%, Transservis za
9.6	%, Ptujska tiskarna za 7,8 %, Mesna industrija za 5,1 % in TOK za 3 %. Te podatke pa moramo kritično ocenjevati, ker vemo, da smo ob jlanskem polletju dosegli skromno proizvodnjo. Pa vendar: smer gibanja proizvodnje je pozitivna.
Drugi spodbuden proiz-rezultat je premosti-
Vagoniranje piščancev za izvoz
tev stagnacije glede produktivnosti dela. Navedeno raven proizvodnje smo dosegli le z 1 % več delavcev. Produktivnost dela smo nasproti lanski ravni povečali za 6 %, presegli pa smo tudi planirano.
Načrt izvoza smo presegli za 8 %. V polletju so naše TOZD dosegale načrtovani dohodek, čeravno smo ob tromesečju zaostajali za načrtom za 3 %.
Dosegli smo preko 650 milijonov din dohodka. Če bi ne imeli precej neplačane realizacije, bi dohodek bil še večji. Ugotavljamo pa, da zadnja dva meseca materialni stroški, posebno surovine za krmila, zastrašujoče rastejo in bodo ob večji izvozni dinamiki v drugem polletju vplivali na naš dohodek.
Doseženi dohodek nasproti dohodka 'iz lanskega polletja daje indeks 169.
Tudi glede tega velja, kot 7° oroizvodr;o. da c"vo 'ani dosegli nenavadno s'<i jm-ne poslovno rezul ate. Izboljšali smo jih šele v drugem polletju.
Čisti dohodek znaša 436.692.000.— din, kar znaša 50 % načrtovanega (z upoštevanjem oospešene amortizacije). Masa sredstev za osebne dohodke je v primerjavi z maso v lanskem obdobju večja za 34 procentov. Polletni povprečni osebni dohodek znaša 15.244.— din in je za 29 % večji kot lani. Tekoče pa izplačujemo povprečni OD 16.500,— din.
Načrtovano akumulacijo smo ob polletju presegli za 7,4 %.
Bruto zaslužki kooperantov so v primerjalnem obdobju lani večji za 34 %.
Neglede na določene probleme in pomanjkljivo-
sti v proizvodnji in poslovanju nasoloh, sno s polletnimi rezultati lahko zadovoljni.
Še naiorej ostaja naša glavna skrb realizacija in preseganje načrta proizvodnje, Jzvoz, varčevanje in dvig produktivnosti dela.
Posebne ukrepe bomo morali sprejeti ob najnovejših ukrepih glede znižanja našega deleža deviz pri izvozu. Ne bomo smeli dovoliti, da bi prišlo do motenj v naši proizvodnji, ker bi glede na njen značaj bile posledice katastrofalne. Bitka za stabilizacijo se nadaljuje in zanjo bomo morali še več prispevati. Nihče ne bo smel stati ob strani!
Imamo dober izhodiščni položaj in ocenjujemo, da bomo tudi v prihodnje lahko dosegali normalne rezultate.
Boj za plan na kvalitetnih osnovah
Akcijska konferenca komunistov Perutnine
Mii nul o leto je bilo leto kongresov poHtičnih organizacij, leto, ko smo obljubljali dosledno izvajanje stabilizacijskih programov, v okviru le-teh pa boljše gospodarjenje, doslednejše načrtovanje, poostreno delovno disciplino in sploh boljše delo na vseh nivojih. Sedaj je torej čas, da analiziramo, kaj smo storili in kaj se nam je izmuznilo iz rok ter seveda kako odpraviti negativne pojave, ki se pojavljajo.
Ugotavljanje stanja in opravičevanje razmer je premalo
Prav tej problematiki so bili namenjeni razširjeni sestanki osnovnih organizacij Zveze komunistov v TOZD in DSSS, ki so bili v drugi polovici junija in še posebej akcijska konferenca komunilstov Perutnine, ki je bila na temo proizvodnja ali boj za dosego planskih cjijev na kvalitetnih osnovah.
Ugotovitev konference je bila, da postavljene planske cilje še sicer kar zadovoljivo izpolnjujemo, vsekakor so rezultati boljši od lanskih, posebna skrb je namenjena izvozu, ki je kljub težavam aktiven, vendar s tem ne smemo in ne moremo biti zadovoljni. Prizadevati si moramo plan prekoračiti čeprav je dokaj realen. Analize tega obdobja pa kažejo, da nekatere TOZD oziroma delovne enote celo zaostajajo za planom. (Podatki so bili na razpolago za prvih pet mesecev). Stvar je še toliko bolj kritična, ker se zaostajanje najbolj odraža v enotah z živo proizvodnjo, ki je temelj naše proizvodnje. K razmišljanju nas spodbuja to, da znotraj TOZD Perutninske farme, posamezne enote različno dosegajo o-ziroma ne dosegajo postavljenih normativov. Tudi z brojlersko proiizvodnjo ne moremo biti zadovoljni, da-siravno je bil plan dosežen. Ob tem, ko farma Breg do-
Dobro delo je jamstvo za lepši jutri
sega nadpovprečne rezultate, so le-ti v kooperacijski reji nižji. Prisotna pa so tudi močna nihanja v proizvodnji. Konverzija je še vedno previsoka, še toliko bolj, ker gre za drago krmo in zato ni pravega ekonomskega učinka. Vse to pa je resno svarilo, ki narekuje temeljito analizo vzrokov in odpravo zaviralnih faktorjev. Ravno o teh bi naj predvsem razpravljali v partijskih organizacijah TOZD in poiskali rešitve, ki b!i jih naj uskladili na akcijski konferenci, katere motiv je bil, da v 1982 in prvih petih mesecih letošnjega leta ni bil dosežen plan. Pa ni bilo tako. Sekretarji osnovnih organizacij, ki so bili poročevalci so se omejili v glavnem na ugotavljanje stanja in opravičevanje razmer.
Razprava je dala pobude
Šele v razpravi so bile podane usmeritve za odpravo težav, ki se občasno ali redno pojavljajo. Za odpravo težav v proizvodnji, še posebej živi, je nujen skupni pristop vseh TOZD k analizam vzrokov za njih.
Doslej so določene TOZD sočasno opravljale analize, vendar vsaka po svoje in vsaka je iskala vzroke drugje, zato je preteklo veliko časa, dokler se je odkril resnični vzrok, zaradi takega pristopa pa je bil največkrat tudi velik izpad v proizvodnji. Opravičevanje vzrokov za slabe proizvodne rezultate ne da in ne more dati izboljšanja. Krivdo, je torej iskati povsod kjer bi lahko bila, ta je možna v zdravstvenem stanju, v kvaliteti krme in tehnologiji reje. Vendar mora biti cilj analiz odprava težav, ne pa dokazovanje kdo je ali ni kriv za tako stanje.
Bolje izkoriščati tehnični in strokovni potencial
V nobenemp rimeru ne smemo več zniževati planskih normativov. V preteklosti smo že dosegali na nekaterih področjih dobre rezultate, s katerimi smo se približevali Hubbardo-vim, zato je nesprejemljivo zniževanje normativov. S tem, ko se krepijo tudi strokovne službe, so v prihodnje normativi lahko le ostrejši. Zavedati se mora-
mo, da smo največji proizvajalec perutninskega mesa v Jugoslaviji, zato moramo z našimi kadri in dosežki, kazati razvojno pot drugim. To je vsekakor možno, le izkoristiti je treba vse tehnične in strokovne potenciale, ki jih imamo. Kako doseči ta cilj nam morajo razkriti domače analize. V nobenem primeru ne smemo dopustiti, da bi zaostajali za Zahodno tehnologijo. Torej je potrebno več načrtnega dela m tudi pri študijskih potovanjih v tujino, ki so sicer nujno potrebna. Za tako potovanje je potrebna načrtnost, v naprej moramo vedeti za kaj in po kaj se gre v tujino. Nujno pa moramo dati veliko več podpore domači inventivni dejavnosti.
Dobro delo naj bo dobro nagrajeno
Za dosego željenih uspehov in izvršitev planskih nalog je nujno, da začnemo razmišljati pri sebi vsi mi — delavci in kooperanti Perutnine. Naša prva naloga je ustvariti delovno vzdušje in to velja za vse, ne le za komuniste, vendar velja to za komuniste najbolj.
Več bomo morali razmišljati o liku delavca ter zaostriti delovno disciplino. Nevzdržno je, da krmilka ali kooperant sprejema higiensko tehnične zahteve kot »kapric« strokovnih delavcev. Podobnih primerov bi lahko našteli še in še. Seveda je prav zaostritev discipline tisto, česar se najraje izognemo, zato bo nujno spodbujati delovni interes in uvesti nagrajevanje po Vloženem delu. To pa pomeni, da bo v prihodnje dobil za isto ovrednoteno delo boljši delavec več, slabši pa manj dohodka. Do takega načina nagrajevanje pa ni več daleč. Tako rekoč pred pragom je, zato je o tem treba začeti razmišljati že danes.
Vsekakor bo pri tem moral odigrati svojo vlogo računski center s svojo informativno vlogo. Kjer je to le mogoče, je potrebno zagotoviti delavcem sleherni dan podatke o doseganju ali preseganju plana v preteklem dnevu.
Predsednik KPO Perutnine Ptuj Alojz Gojčič in generalni direktor PO »Begej« Žitište Savo Ivančevič podpisujeta sporazum
Podpisan prvi sporazum o sovlaganju za usposobitev zemljišč
Ni prostora za malodušje
Ob dobrem delu torej lahko pričakujemo tudi dobre uspehe in kar normalno življenje kljub težki gospodarski situaciji pri nas in v svetu, saj bomo z dobrim delom lahko izpolnili tudi svoje izvozne obveznosti. Nobenega razloga ni, da bi se zaradi negativnih kazalcev v prvih petih mesecih prepustili malodušju, še najbolj v delovnih enotah kjer so slabi rezultati. Nasprotno. Ti rezultati morajo biti spodbuda za boljše delo, da bodo ob koncu leta izpolniti plan, kjer je to le mogoče. Prav tu pa je osnovna naloga komunistov, da z enotno akcijo motivirajo delavce za izpolnjevanje sprejetih ciljev in nalog. Takšni so tudi sklepi akcijske konference, ki jih v nadaljevanju objavljamo in so obvezni za vse delavce, ne le za komuniste.
In končno! V 6. mesecu so že zabeleženi boljši rezultati zato verjamemo, da bo tako tudi naprej. S tem smo potem že začeli izvajati sklepe in razšiirjene razprave niso bile zaman.
Uredništvo
7.	junij 1983 je novi mejnik v razvoju Perutnine Ptuj. Tega dne sta Alojz Gojčič, predsednik KPO Perutnine in Savo Ivančevič, generalni direktor Kmetijske organizacije »Begej« Žitište svečano podpisala samoupravni sporazum o sovlaganju v osposobitev zemljišč.
Cilj podpisa tega sporazuma je izboljšanje pogojev pridelave koruze na eni strani in zagotovitev dogovorjenih količin kvalitetne koruze na drugi. Obe organiza-
ciji pa želita s takim načinom sodelovanja izboljšati materialni položaj delavcev, skozi povečanje dohodka. Po sporazumu bo v letošnjem in prihodnjem letu Perutnina kreditirala osposobitev 2.000 hektarjev zemlje. PO »Begej« iz Vojvodine pa se obvezuje zagotavljati 15 let po 16.000 ton kvalitetne koruze neglede na obseg njihove proizvodnje.
Obvezuje se tudi, da bo odkupoval koruzo od individualnih proizvajalcev, ki jo bo ponudila
najprej Perutnini, ko bo zadostila obveznosti svojega kombinata IPK »Servo Mihalj«.
Seveda so možnosti sodelovanja velike in če bosta obe organizaciji dosledno uresničevali dogovor, bo 7. junij res pomemben mejnik obeh delovnih organizacij.
Pomembno je še to, da je ta sporazum prvi, po katerem bo neka slovenska delovna organizacija vlagala v zemljo izven svoje republike.	Urednik
SKLEPI AKCIJSKE KONFERENCE KOMUNISTOV PERUTNINE
— Problemska konferenca obvezuje vse OO ZK, da do konca leta vsak mesec analizirajo proizvodne rezultate za minulo obdobje. OO ZK se bodo pri svojem delu kar najbolj zavzemale za to, da bodo izrabljene vse potencialne možnosti za doseganje im preseganje proizvodnega plana tekočega leta kot tudi plana za srednjeročno obdobje.
Stalna naloga.
— Planirani prdzvodnotehno-loški normativi se morajo dosegati pni vsakem odstopanju mora biti postavljeno vprašanje odgovornosti. Kjer je možno, je treba uvesti dnevno spremljanje rezultatov posameznih delovnih skupim kot osnovno obliko informiranja delavcev, kar pa mora postati tudi eden temeljnih kriterijev in nagrajevanja po delu.
Zadolženi:	poslovodni organi
in organizatorji proizvodnje.
Stalna naloga.
— Zaostriti je treba osebno odgovornost vodilnih, vodstvenih in strokovnih delavcev pri izvajanju tehnološke in delovne
discipline ter ukrepati zoper tiste, ki nalog ne izvršujejo;
Stalna naloga.
— Potrebno je več strokovnosti in znanja pri delu kar še posebej velja za vod M ni, vodstveni in strokovni kader. Razvijati je treba sodelovanje z znanstvenimi institucijami, čim prej aktivirati lastni laboratorij, dati vso podporo delu obratne veterinarske ambulante in organizirati lastno razvojno službo.
Stalna naloga.
—• Če dalj časa zaostajajo rezultati v neki skupini, enoti ali TOZD-u je treba kadrovsko ukrepati in delavce zamenjati; ne glede na dosežene rezultate pa na koncu leta preverjati odgovornost vseh zaposlenih, zlasti pa vodilnih, vodstvenih in strokovnih delavcev.
Stalna naloga.
— Organizirati je treba stalne, oblike izobraževanja delavcev v proizvodnji in kooperaciji, predvsem nekvaliifioiramih, za delo, ki ga opravljajo. Permanentnemu izobraževanju proizvodnih delav-
cev je potrebno posvetiti več pozornosti, po potrebi pa organizirati obliko izobraževanja nekvalificiranih delavcev za pridobitev poJkvalifikacije; rok do konca leta. Zadolženi: direktorji skupaj s splošnim sektorjem.
— Po TOZOiih pa tudi v DSSS je potrebno preveriti ustreznost organizacije in jo prilagoditi potrebam, ki so povezane z nenehno rastjo delovne organizacije.
Zadolženi: člani KPO, direktorji TOZD, vodji sektorjev.
Rok marec 1984.
— ZK, sindikat in mladina morajo več delati z Ijudim«; aktivirati je treba sindikalne skupine ter z njimi redno obravnavah vse probleme, ki zadevajo izpolnitev delovnih nalog.
—V vseh TOZDdh je treba pristopiti k razreševanju proizvodne problematike ne glede na to, kje je nastala, s ciljem, da se odpravijo motnje.
— Zadoilženii: vodstva TOZD.
— Stalna naloga.
Komisija za sklepe
Obnovili so znanje in preverili izkušnje
V	torek, 7. 6. 1983, je bil v sejni dvorani poslovnega centra Mesoikomibinait Perutnina Ptuj strokovni seminar. Pripravila ga je naša delovna organizacija skupaj s tvrdko Eli) Liily-Elance z Dunaja. Namenjen je bil strokovnim delavcem TOZD Perutninske farme, TOZD Tovarna krmil, TOK Hajdina in TOZD Mesna industrija pa tudi drugim.
Strokovni sodelavci tvrdke Eli Lilly-Elanco dr. H. Mader in dr. A. Tscbirech so uvodoma) predstavili svoje podjetje, s katerim Mesokombinat Perutnina Ptuj že dalj časa sodeluje,
V	nadaljevanju pa je stekla beseda o najbolj nevarni zaje-dalski bolezni perutnine v intenzivni reji — o kokcidiiozi. Ta za-jedalska bolezen stalno ogroža intenzivno perutninarstvo, že majhni spodrsljaji in drobne napake v tehnologiji lahko izzovejo, da povzroči veliko gospodarsko škodo.
Res je, da je kokcidioza ena od tistih bolezni, ki so jo penut-ninarjil že v preteklosti dodobra spoznali in jo tudi ukrotil'! do takšne mere, da ob upoštevanju tehnoloških pravil reje, danes ne bi smela več povzročati večje škode.
Ko so bili odkriti in prišli na trg prvi pripravki za preprečevanje kokcidioze fkoikcidiostaitikij, ki jih piščanči dobivajo primešane v krmi, je prevladalo prepričanje, da je ta .nadloga za vselej ukročena.
Žal pa se je razmerama kmalu izkazalo, da so postali povzročitelji kokcidioze odporni proti raznim pripravkom tako, da je kokcidioza ponovno pokazala svoje naravnost uničujoče učinke. Blažjih pa tudi hujših udar-
Zbranim predava dr. Tschirch
cev kokcidioze so bile v preteklosti deležne tudi naše reje.
Vendar pa v zadnjem času ni veliko pojavov omenjene bolezni. Zakaj? Nekaj gre gotovo pripisati izboljšavam v tehnologiji reje, kakor je temeljitejša priprava hlevov pred vselitvijo piščancev, vzdrževanje nastilja v teku reje itd. Del tega gre precej na račun pripravka (kokcidio-statikaj, ki ga piščanci dobivajo v krmi, t.j. ELANCOBAN-a.
Ta pripravek, izdeluje ga Eli Lii!y-Elanco, je že dolgo časa na tržišču in v uporabi. Zaenkrat pa še ne kaže, da bi povzročitelji
kokcidioze postali odporni proti ELANCOBAN-u. Še vedno je u-oimkovit.
Na seminarju je bilo udeležencem podrobno in nazorno razloženo delovanje tega pripravka na povzročitelje kokcidioze pri piščancih na posameznih razvojnih stopnjah bolezni. Obenem pa je razlagalec tudi opozoril na drobne prijeme, ki naj bi zagotovili čimbolj enakomerno razdelitev ELANOOBAN-a v krmilu. Beseda je tekla tudi o načinu preizkušanja enega ali več kokcidiostati-kov, kar je medvomno pomembna naloga vsake večje perutninske
organizacije združenega dela. Gostje so cpozorilii) na pomembne prijeme pri izvedbi takšnih preizkusov in na glas potrdili tudi dejstvo, da večja perutninarska organizacija že samo zaradi preverjanja učikovitosti posameznih sredstev proti kokcidiozi potrebuje preizkusmi objekt (testno postajo).
Nedvomno je bil seminar — razlago so obogatili z diapozitivi in prosojnicami — koristna osvežitev znanja, obenem pa prijetna popestritev v vsakodnevnem delu.
Dr. Mihael Ledinek
Oživljena inventivna dejavnost
O inventivni dejavnosti in inovatorstvu v naši delovni organizaciji smo že precej pisali, pa tudi polemizirali. Pisali smo tudi o predlogu delavcev Mesne industrije, ki še ni bil realiziran, ker ni bil predložen po postopku, kakršnega predvidevajo naši samoupravni akti.
Tokrat pa lahko zapišemo, da se je premaknilo. Pred kratkim je prispel inovacijski predlog od delavcev valilnice. 12. julija se je sestala komisija za inventivno dejavnost, ki je že začela postopek za razreševanje primera.
Pričakujemo, da vas bomo v kratkem lahko obvestili kako je bil primer rešen in verjamemo, da bo to spodbuda, da bodo začeli o izboljšavah resnično mnogi razmišljati. In prav je tako. Če bodo tisti, ki se trudijo in razmišljajo nagrajeni, bo to uspeh tudi za delovno organizacijo, saj vemo, da se da marsikaj izboljšati, kot je tudi praksa v preteklosti pokazala.
Urednik
Raziskovalna dognanja o delovnem času
Doslej opravljene raziskave o urejanju delovnega in obratovalnega časa razgrinjajo večrazsež-nostni značaj odnosov, ki so kot pogoj, vzrok ali posledica povezani z delavnim časom. Temeljna ugotovitev je, da je zaželene učinke spreminjanja delovnega časa mogoče pričakovati le, če jih uvajamo dolgoročno, načrtovano, selektivno (ob upoštevanju značilnosti in razmer v različnih gospodarskih panogah, regionalnih značilnostih, zlasti razvpitosti družbenih dejavnosti) in tako, da omogočajo samostojno odločanje delavcev in OZD. Nasprotno pa linearni ukrep nujno zmanjšujejo stopnjo prilagoditvenih zmožnosti in sprožajo nezaželene posledice, ker pač ne upoštevajo vseh značilnosti.
Zaenkrat ni mogoče ugotoviti pozitivnih ekonomskih učinkov, ki naj hi jih prinesel spremenjeni delovni čas, ne le zaradi kratkega obdobja, ampak predvsem zaradi odvisnosti produktivnosti dela od vrste dejavnikov. Upoštevati je treba zgodovinski in khlturni vidik ter posebnosti delovnega časa.
Raziskave nam dajejo vrsto izsledkov, ki bi jih lahko s pridom uporabili za odpravljanje ugotovljenih negativnih socialnih učinkov spremembe delovnega časa, ker ti vzvratno vplivajo na produktivnost dela, je to nujni pogoj za dosego postavljenega cilja — povečanje produktivnosti.
Pri spreminjanju delovnega časa je potrebno več pozornosti nameniti efektivnemu in ne le nominalnemu delovnemu času. Posebej bi morali uvajati pozitivne sankcije in spodbude za povečanje efektivnega delovnega časa (ne pa groziti z negativnimi sankcijami!) ter uvajati kakovostne spremembe pri urejanju delovnega časa (gibljivi delovni čas, razporejanje odmorov med delom, akumulacija delovnega časa, deljeni delovni čas in zaposlovanje z manj kot polnim delovnim časom).
Sama sprememba delovnega časa manj vpliva na (ne) zadovoljstvo delavcev kot drugi dejavniki (motivacija za delo). Premik tudi ne vpliva ma boljšo izkoriščenost delovnega časa, čeprav pomembno posega v človekov bioritem. Po začetnih težavah ga je mogoče brez težjih posledic prilagoditi, seveda ob pogoju, da se vse ostalo prilagodi tem spremembam. Nasprotno pa nastopijo po dolgotrajnem delovanju človeku neustreznih razmer različne motnje v človekovem biopsihološkem počutju in statusu — od apatičnosti, fizičnih in psihičnih obolenj in s tem povečanega absemtizma do nesreč pri delu. To povzroča ilnva-fidnosti, predčasno upoikojenje in hude finančne posledice za celotno družbo.
Spreminjanje vsake navade prinaša nezadovoljstvo in ker sprememba delovnega časa prinaša s seboj spremembo cele vrste navad, je razumljivo, da so delavci s premikom delovnega časa nezadovoljni, kar se odraža tudi v OZD. Ali je to običajen
odpor proti spremembam ali pa je nezadovoljstvo trajno, še ni mogoče vedeti. V ciklu dnevnih aktivnosti se začenjajo jasno kazati razlike med delavci z različno izobrazbo im med delavci, ki opravljajo različna dela. Malo je verjetno, da so te razlike posledica počasnejšega prilagajanja manj izobraženih in proizvodnih delavcev. Dolgoročno lahko pričakujemo individualne in družinske prilagoditve, ki bodo odpravile težave, ki so se pojavile s spremembo delovnega časa.
Spreminjanje delovnega časa v sedanjih razmerah povzroča vrsto neugodnih učinkov, ki zmanjšujejoi ali celo odpravljajo predvidene pozitivne učinke.
Spreminja se socializacijska Vloga družine na račun drugih sooializatorjev (šola, podaljšano bivanje in vzgojno-varstveme organizacije). Vse te spremembe 'imajo lahko negativne psihosocialne posledice za mlade, kadar socializatorji ne uresničujejo v celoti svojih smotrov in so slabši socializacijski dejavniki kot družina. S spremenjenim delovnim časom bi 'bilo zato nujno potrebno izboljšati družbeno organiziranje varsta in vzgojo otrok in mladine.
»27. junij je pomemben datum naše povojne graditve v smeri socialističnega samoupravljanja. To je datum, ko je leta 1950 na svojem zasedanju takrat še Ljudska skupščina FLRJ sprejela zakon o upravljanju državnih gospodarskih podjetij in višjih gospodarskih združenj po delovnih kolektivih. In sedaj ta dan obeležujemo kot dan samoupravljavcev.
V tem kratkem obdobju od 1950 leta smo naredili toliko, kot drugi v mnogo daljšem času. Dokazali smo, da znamo in smo sposobni upravljati gospodarstvo in družbo. Težave, ki pa so sedaj prisotne, pa moramo reševati še naprej s tako vnemo, zagrizenostjo, doslednostjo, kot smo to bili vajeni v naši družbi do sedaj. Še mnogo težje trenutke in
Obstajajo pokazatelji, da so nastopile težave pri obdelovanju zemlje delavcev ter pri delu za zaslužek izmed delovnega časa. S spremenjenim delovnim časom se je porušil ustaljeni ciklus prehranjevanja delavcev in njihovhi družin, pri čemer je zlasti ogrožen glavni obrok —• kosilo, ki je imelo poleg funkcije zadovoljevanja fizioloških potreb tudi pomembno psihosocialno funkcijo družine. Izločitev tega obroka iz družine terja dvig kvalitete prehrane (izbor, pestrost, svežina hrame, privlačnejše okolje, prehranjevanja v organizaciji združenega dela). Organizacija ustreznejše ponudbe glavnega drugega obroka med delom pomeni ne le bistveno izboljšanje prehrane, ampak tudi povečanje izdatkov zanjo za OZD in delavce.
Na zadovoljstvo delavcev je vplivalo tudi dejstvo, da je bilo veliko delavcev slabo ali sploh niso bili seznanjeni z razlogi spremembe delovnega časa. Ne-smoterno je bilo, da je bila sprememba delovnega časa povezana s spremembo merjenja časa (premik urnega (kazalca). Delovni ljudje so bili seznanjeni predvsem s Priporočili skupščine SRS, ki so jih v večini pnime-
čase smo uspešno prebrodili in ni vrag, da jih tudi sedaj ne bomo.
Le preveč nestrpni ne smemo biti in čakati, da nam bo nekdo drug reševal probleme. Tu smo, tu živimo in ni druge izbire, kot je pot socialističnega samoupravljanja. Zahodno pot smo ovrgli v NOB, vzhodno pot pa leta 1948 in želimo nekaj več od te, saj so v Jugoslaviji drugačni pogoji in drugačna zgodovinska izhodišča. Ostane nam torej le samoupravljanje. Imeli pa ga bomo le toliko, kolikor smo ga pripravljeni uresničevati.«
To je le povzetek vsebinsko in motivacijsko bogatega govora Edija Kupčiča (na fotografiji), ki je bil slavnostni govornik na osrednji proslavi ob dnevu samoupravljavcev v naši občini.
rov upoštevali, vendar le izjemoma po resnično samoupravni poti. V tem je tudi razlog, da se nekatere OZD vračajo ali želijo vrniti na stari delovni čas. Ob novi ureditvi delovnega časa je nujno potrebno:
—	zagotoviti neposredno odločanje vseh prizadetih o razporeditvi: delovnega časa v OZD in na splošni družbeni ravni, tako da se doseže večjo izkoriščenost družbenih sredstev;
—• kjer je mogoče razširjati gibljivi oz. premakljivi delovni čas in. ščititi raznovrstne razporeditve delovnega časa ter uvajati zaposlitve z različno dolgim delovnim časom;
—■ bolj spodbujati delno zaposlovanje;
—	razvijati celodnevno šolo in druge oblike dela z otroki in varstvo otrok v KS;
—• spodbujati prevzemanje »dobrih navad« kot so zajtrk in jutranji skupni prosti čas družine;
—• izboljševati organizirano družbeno prehrano;
—■ organizirano spremljati socialne in ekonomske učinke spreminjanja delovnega časa;
—	načrtno zastaviti sistema-
tične interdisciplinarne raziskave in študije.	Joco TARBUK
Proslava pa je bila delovna, saj je bilo največ govora o aktivnosti samoupravne delavske kontrole. Pri tej razpravi so udeleženci, ki jih je bilo manj kot bi pričakovali, dobili uporabne in praktične napotke. V Labodovem tozdu Delti Ptuj, kjer je bila prireditev, so namreč imeli včasih precej težav kot marsikje, zato so uvedli »skrinjice mnenj«. Zbrane anonimne predloge in pobude je obvezno obravnavala delavska kontrola in uspeh ni izostal.
Verjetno bi kazalo podoben način reševanja problemov uvesti tudi pri nas in še kje.
Proslavo sta popestrila tambu-raški zbor in folklorna skupina iz bratske občine Pregrada iz SR Hrvatske.
L. C.
Dan samoupravljavcev Jugoslavije
Tehnološke zahteve za uspešno rejo piščancev
Za vsako delo veljajo določena načela, ki pogojujejo kvaliteto proizvoda. Kvaliteta proizvoda pa omogoča prodajo in ustvarjanje dohodka ter možnost nadaljnjega dela zase in za druge. Načela kvalitete se potrjujejo v vsakdanjem življenju, in da bi )ih uspešno uresničevali tudi pri reji piščancev, bomo v nekaj stavkih opomnili na nekatere tehnološke normative, ki so:
1.	čiščenje in razkuževanje hleva in opreme,
2.	ogrevanje hleva,
3.	regulacija svetlobe v hlevu,
4.	kvalitetni piščanci in krma,
5.	stalno uravnavanje krmilnikov in napajlnikov,
6.	redno prezračevanje hleva od začetka do konca reje,
7.	oskrba piščancev vedno z istimi osebami,
8.	neprestani nadzor reje,
9.	prepoved obiska reje tujih oseb,
10.	stalno posvetovanje s pospeševalno in veterinarsko službo o razrešitvi ostalih vrašanj,
11.	izobraževanje rejcev o novih dosežkih v tehnologiiji.
Namen članka je obnoviti znanje o najvažnejših normativih pri reji, ki jih mora zaradi uspešnega zaključka reje upoštevati vsak rejec.
1.
Vsako razkuževanje slabo očiščenega hleva je le polovično delo, saj je po oddaji piščancev najprej potrebno izprazniti gnoj iz hleva in vse temeljito izprati.
Šele po osušitvi je na vrsti prvo razkuževanje celotnega objekta in to z raztopino klorovega preparata v predpisani koncentraciji (%) in po navodilih strokovne službe. Tudi oprema se potopi v razkužilo.
Po vselitvi opreme in stelje v hlev se le-tega zaplini s forma-linskimi, parami v raztopini formalin — voda, 1:3. Okvirna poraba za 14.000 komadov pa naj bo en sod formalina in 150 I vode ali v vseh hlevih okrog 0,3 I raztopine na m2 površine.
Zaplinjevanje se vrši s strojem na pritisk, da dobimo meglo. Oseba ki opravlja razkuževanje, pa mora imeti poleg delovne obleke,1 gumijaste obutve in zaščitnih rokavic tudi zaščitno masko. Temperatura v hlevu naj bo okrog 25° C. Šele po razkuževanju je hlev v biPloškem počitku. Hlev je treba po razkuževanju (po 48 urah) tudi prezračiti.
2.
V	prvih treh dnevih življenja priporočamo temperaturo okolja v višini 35° C. Po četrtem dnevu lahko to temperaturo postopoma zmanjšamo oz. zmanjšujemo — vsak drugi dan za 1°C do 24° C. Optimalna sobna temperatura pa ne bo mogla preprečiti podhladitve, če ne bodo dovolj segreta tudi tla v hlevu in pa nastllj. Zato je potrebno ogrevati hlev na 35° C — v poletnem (toplem) času najmanj 1 dan, v zimskem (hladnem) času pa najmanj 2 dni pred vh levitvi jo.
V	zadnjih mesecih in letih se je cena ogrevanja zelo povečala. Zato je razumljivo, da mora vsak gospodaren rejec varčevati s toplotno energijo.
K varčevanju pa je prispevati tudi z boljšo izolacijo hleva in sploh z upoštevanjem gornjih nasvetov.
3.
Napajalniki in krmilniki s pitno vodo in krmo naj bodo vedno čisti in regulirani na višino piščančjega hrbta. Slednje pa najlažje dosežemo, če jih vsak teden isti dan reguliramo.
4.
Pogoste napake prezračevanja hleva so:
—	vključevanje le 1—2 ventilatorjev na maksimalno brzino,
—	nereguliran dovod odprtin za sveži zrak.
Ventilatorji naj bodo vključeni s potrebno brzino, dovodne odprtine pa odprte. Vhodna vrata se ne smejo sama zapreti, ko se jih odpre, sicer je v hlevu podtlak. Lopute na dovodnih odprtinah naj bodo v položaju vodoravno, v vročini pa obrnjena navzdol.
5.
Tudi razsvetljava hleva ima velik vpliv na piščance, da niso preveč nemirni. Tako je priporočljivo, da je sorazmerno precej svetlo le prvih 14 dni, in sicer:
—	v prvem tednu 3 W/m2
—	po drugem tednu 0,9 —1,7 VV/oru,
—	po 30. dnevu 0,5 —0,9 W/m2.
6.
Učinkovitost reje lahko zagotove predvsem isti oskrbovalci. Tudi strokovno — veterinarska služba mnogo lažje in detaljneje izvaja svoje ukrepe ob istih ljudeh.
7.
Pomen stalne kontrole nad rejo in objektom odpravlja možnost zadušitve ob izpadu delovanja ventilatorjev oz. elektriko. Ob izpadu si pomagamo z odprtjem oken in vrat. Signalno napravo naj rejec dnevno preverja, če dela, posebno zvečer pred spanjem.
8.
Delovni plašči, gumijasta obutev, milo in voda naj bodo stalno na razpolago za rejce in upravičene obiskovalce.
9.
Rejec, pospeševalec, veterinarska in inšpekcijska služba ne smejo v objekt, dokler ne stopijo na dezobariero, ki mora biti vsakdan sveže prelita z razkužilom.
10.
V predprostor hleva ne spada ničesar, kar ni neposredno potrebno za rejo piščancev, še posebej ne traktorji ali njihovi priključki.
11.
Nepoklicani nimajo vstopa v hlev zaradi nevarnosti vnosa bolezni v rejo.
12.
Za dobro delo in rezultat reje je izredno pomembno posvetovanje in dogovarjanje s strokovno —- veterinarsko službo, bodisi ob obisku njenih delavcev ali v jutranjih urah po telefonu (tel. št. 772-311).
13.
Če smo v vsem turnusu zares upoštevali tehnološke zahteve,
potem bo reja gotovo uspešno zaključena ter izdobavljeni kvalitetni in zdravi piščanci ob dokazani brezhibni krmi, katere vsebina mora odgovarjati priloženi deklaraciji.
14.
Da bi lahko sledili v rejah — razvoju tehnoloških dosežkov je
TOZD Transservis in z njim tudi vsa Perutnina ponovno slavi nov dosežek, ki nas hkrati vspod-buja in obvezuje k nadaljnemu delu. Naša dogoletna voznika, Alojz Sagadin in Jože Pulko sta prevozila milijon kilometrov z dvanajsttonskim hladilnikom mercedes brez večje okvare na motorju, ki je bil vgrajen v Avto-obnovi Ljubljana. Celotni tovornjak ima že dejansko prevoženih 1 milijon in šesto petdeset tisoč kilometrov. Dosežek je res vreden omembe.
Alojz se je zaposlil v Perutnini leta 1970, leta 1969 pa Jože Pulko. Vozila sta vse: živino, krmila in tudi piščance. Torej poznata vso pot razvoja našega podjetja. Znani so jima problemi, s katerimi se srečuje proizvodnja. To še posebej v današnjem zaostrenem času stabilizacije. S svojim mercedesom sta prekrižala vso Jugoslavijo: Ljubljano, Zagreb, Split, Dubrovnik, Herce-gnovi, Reko, Sarajevo, Beograd, Skopje in še več drugih krajev
važno strokovno izpopolnjevanje. V okviru izpopolnjevanja bodo v zimskem času po proizvodnih okoliših ustrezna predavanja, da bo udeležba v obdobju 1983/84 zadovoljiva, saj so predavanja tudi nazorno oblikovana ter popestrena z diapozitivi.
Jože REISMAN
naše domovine. Vse je zanimivo — kraji, ki sta jih že videla in obiskala, predvsem pa novi. Vendar je najlepše, ko se vožnja bliža koncu. Pelješ se proti domu in misliš na svoje domače. Veš, da te čakajo, da jih je strah zate. Tako se konča še ena vožnja, še en delovni dan. Veliko lepih trenutkov sta imela na svojih vožnjah, čeprav so jima dajali opravka tudi sneg, poledica. Težak je poklic voznika, pa vendar je lep. In tako je iz dneva v dan, iz leta v leto.
Še več takšnih dni vama želimo in še več kilometrov brez okvar. Za svoje izredno delo sta prejela na 12. dnevu perutnlnar-jev priznanje in zlata znaka tovarne Mercedes za milijon prevoženih kilometrov. Še enkrat se pridružujemo s čestitkami za tako visoko priznanje in vama kakor vsem ostalim voznikom Perutnine Ptuj želimo srečno in varno vožnjo še za naslednjih milijon kilometrov.
Slavljenca ob svojem junaku
Prevoženih milijon kilometrov
Adolf BRGLEZ
Alojzu Sagadinu in Jožetu Pulku izročata zasluženo nagrado Alojz Gojčič, predsednik KPO in Štefan Kirbiš, direktor TOZD Transservis
PTUJSKI PERUTNINAR - PRILOGA št. 2-83
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
OSNUTEK
Na podlagi določi:! člena 395. ZZD sklepajo delovne organizacije — udeleženke:
—	ABC POMURKA »AGROMERKUR« — perutninarstvo in transport r. o. Murska Sobota,
—	HMEZAD »JATA«, Zalog, n. sub.o.
—	MESOKOMBINAT PERUTNINA, PTUJ n.sol.o.
—	PIVKA Perutninski kombinat, Neverke n. sol. o.
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o povezovanju v skupnost združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje perutninarjev SR Slovenije
I.	UVODNE DOLOČBE
1.	člen
S tem samoupravniim sporazumom se delovne organizacije — udeleženke združujejo v skupnost združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje perutninarjev SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu: planska poslovna skupnost).
2.	člen
Udeleženke ugotavljajo, da so med seboj povezane in odvisne v družbeni reprodukciji v proizvodnih, delovnih in poslovnih odnosih.
lil. CIUI IN NALOGE, KI JIH BODO UDELEŽENKE URESNIČEVALE V SKUPNOSTI
3.	člen
—	razvijanje in izkoriščanje svojih proizvodnih in kadrovskih zmogljivosti ob medsebojni delitvi dela,
—	razvijanje in uvajanje sodobne organizacije dela In tehnologije,
—	skupno planiranje,
—• usklajevanje poslovne politike in nastopa na domačem in tujem trgu, predvsem z zagotavljanjem celovite ponudbe,
—	usklajevanje zmogljivosti v blagovnem prometu,
—• združevanje sredstev in znanja za hitrejši razvoj dejavnosti.
HI. NAČIN URESNIČEVANJA CILJEV IN NALOG
4.	člen
Za uresnčevanje čilijev iz prejšnjega člena udeleženke skupno urejajo:
nega pomena,
—	skupne nastope pri poslovnem povezovanju in samoupravnem sporazumevanju v zadevah skupnega pomena,
—	skupne nastope DPS, SIS in do drugih asociacij združenega dela,
—	skupne nastope na zunanjem tržišču,
—• skupne nastope na sejmih, razstavah in v skupni propagandni akciji,
—	druge zadeve za katere se udeleženke sporazumejo.
IV.	USKLAJEVANJE DEJAVNOSTI IN POSLOVANJA
5.	člen
Udeleženke bodo usklajevale dejavnost in poslovanje zaradi ustvarjanja ugodnejših pogojev za pridobivanje dohodka v proizvodnji in prodaji perutninskega mesa.
6.	člen
Planska — poslovna skupnost opravlja svoje poslovanje v kraju udeleženke, iz katere je imenovan predsednik izvršilnega odbora skupnosti. Ta udeleženka opravlja tudi vsa administrativno — strokovna dela za plansko^poslovno skupnost.
Planska-poslovna skupnost nima profesionalno zaposlenih delavcev, razen, če se udeleženke drugače ne sporazumejo.
7.	člen
Udeleženke bodo preko skupnega organa upravljanja — skupščine odločale in se sporazumevale ter usklajevale stališča.
8.	člen
Skupščino sestavljajo po štirje delegati in namestniki iz vsake udeleženke. Vsak delegat ima v skupščini en glas.
Mandat delegatov traja štiri leta.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen v skupščino.
9.	člen
Skupščina Imenuje predsednika in namestnika predsednika za čas enega leta. Namestnik predsednika mora biti iz iste udeleženke kot predsednik.
razvojne programe, srednjeročne in letne plane, sporazumno združujejo sredstva za zagotavljanje naložb skup-
10.	člen
Skupščina ima naslednje pristojnosti:
—	ŠPtejema skupno srednjeročne in letne plane,
—	sprejema predloge samoupravnih splošnih aktov,
—	sprejema poslovnik o delu organov upravljanja plamsko-poslov-ne skupnosti,
—	usklajuje skupna odprta vprašanja in uresničevanja skupnih interesov,
—- voli in imenuje predsednika skupščine, izvršilni odbor in komisije in jim daje smernice za delo,
—	daje predloge za združevanje dela in sredstev,
—	opravlja druge naloge, ki izhajajo iz določil tega SaS.
11.	člen
Planskoiposlovno skupnost predstavlja predsednik skupščine, v njegovi odsotnosti pa namestnik.
12.	člen
Skupščina imenuje izvršilni odbor, ki je njen izvršilni organ. Sestavljajo ga po en član vsake udeleženke. Člani izvršilnega odbora so individualni poslovodni organi oz. predsednik KPO udeleženk po svoji funkciji in tudi delegati skupščine.
13.	člen
Pristojnosti izvršilnega odbora:
—	usklajuje poslovno politiko,
—	sprejema operativne plane,
—	spremlja izvajanje skupnih srednjeročnih in letnih planov,
—	sestavlja predloge skupščine za samoupravne splošne in posamične akte,
—	skrbi za izvrševanje sklepov skupščine,
—	opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti skupščina.
14.	člen
Rlanska-poslovna skupnost ima štiri stalne komisije:
—	komisijo za plan in razvoj,
—	komisijo za komercialna vprašanja,
—	komisijo za tehnološka vprašanja in
—	komisijo za kooperacijske odnose.
Vsaka teh komisij šteje 4 člane, ki so izvoljeni za dobo štirih let. Po tej dobi so lahko ponovno Izvoljeni. Mandat predsednikov teh komisij traja štiri leta.
Glavna področja dela teh komisij so:
a)	Komisija za plan in razvoj:
—	medsebojno usklajevanje srednjeročnih iln letnih planov in investicij ter skupen nastop pri planiranju perutninske proizvodnje v Jugoslaviji,
—• določanje skupnega nastopa pri kreiranju pogojev razvoja in tekočega poslovanja (kreditiranje) kot tudi sodelovanje pri uvajanju in oblikovanju dejavnosti, ki so vezane na perutninsko proizvodnjo In
—	usklajeno dogovarjanje pri iskanju izpeljave optimalne delitve dela med DO oz. pri navajanju novih dejavnosti oz. višjih oblik proizvodnje.
b)	Komisija za komercialna vprašanja:
—	vzpostavljanje skladnejše in kvalitetnejše ponudbe perutninskega mesa in repromateriala, usklajevanje zahtev za vlaganja v perutninsko proizvodnjo, trajnejšo zagotavljanje surovin na osnovi vlaganja, združevanja prodajnih centrov in oskrbovanje bližnjih območij iz enega centra ter uvajanje novosti pri distribuciji na domačem trgu,
—	določevanje skupnega nastopa pri prodaji na tuje tržišče (skupno embalažo, blagovna znamka),
—	doseganje ugodnejših pogojev pri izvozu (stimulacija, razpolaganje z devizami) in
—	sodelovanje na področju uvoza.
c)	Komisija za tehnološka vprašanja:
—• sodelovanje pri izbiri najprimernejše provenience, pri izdelavi preventivnih in imunoprofilaktičnih programov in pri iskanju optimalnih receptur za močna krmila,
—	sodelovanje z znanstvenimi ustanovami in aplikacija znanja v proizvodni proces,
—- iskanje optimalnih rešitev za uporabo energetskih virov, pri izkoriščanju stranskih proizvodov in transporta,
—	skupen nastop do proizvajalcev opreme za perutninsko proizvodnjo in
—	skupen način urejanja dohodkovnih odnosov in sitem nagrajevanja.
d)	Komisija za kooperacijske odnose:
—	optimalizacija kapacitet za rejo piščancev pri kooperantih,
—	izdelava modelov skupnega vlaganja za nove investicije,
—	usklajevanje, spremljanje tehnoloških parametnov in stroškov reje ter temu prilagajanje stroškovnika in
—• revalorizacija osnovnih sredstev rejca in organizacija proizvodnje, obračun amortizacije ter namenska uporaba sredstev amortizacije.
V.	UREJANJE MEDSEBOJNIH ODNOSOV
15.	člen
Udeleženke so sporazumne, da bodo enotno nastopale na domačem in tujem trgu, zlasti pa bodo skrbele za:
—	skladnejšo in kvalitetnejšo ponudbo mesa,
—- razširitev prodajnega asortimana,
—	racionalizacijo oskrbe posameznih potrošnih središč,
—• skupno uvajanje novosti pri distribuciji,
—	usklajeno dogovarjanje s kupci in dobavitelji,
—	usklajeno nastopanje pri nabavi suroviln in ostalega materiala,
—	medsebojno pomoč pri preskrbi s surovinami v kritičnih obdobjih,
—- usklajeno nastopajo pri uvozu in pri prodaji na tuja tržišča.
16.	člen
Udeleženke bodo medsebojne obveznosti In pravice iz predhodnega člena podrobneje določale v skupnih planskih aktih in posebnih samoupravnih sporazumih.
VI.	SKUPNA RAZVOJNA POLITIKA IN SKUPNO PLANIRANJE TER ZDRUŽEVANJE SREDSTEV
17.	člen
Udeleženke bodo skupno in 'usklajeno razvijale svoje dejavnosti preko skupnih razvojnih programov.
18.	člen
Skupne interese bodo udeleženke uresničevale s skupnim planiranjem s tem, da 'bodo upoštevale vsa načela planiranja, zlasti sočasnosti in kontinuiranega planiranja,
19.	člen
Planski akti, ki jih bodo udeleženke sprejemale so:
—- SaS o temeljih skupnega plana
—	srednjeročni plan
—	letni plan.
20.	člen
Udeleženke bodo združevale sredstva z namenom doseganja skupnih ciljev, predvsem za:
—• razširitev materialne osnove dela,
—	ustvarjanje pogojev gospodarjenja za izvoz,
—	ekonomsko propagando,
—	izpopolnitev tehnologije
—	druge namene,
21.	člen
Udeleženke bodo združevale sredstva iz predhodnega člena po posebnih SaS o združevanju dela in sredstev.
VIL PRISTOJNOSTI IN IZSTOPANJE IZ PLANSKO-POSLOVNE SKUPNOSTI
22.	člen
K temu samoupravnemu sporazumu lahko pristopijo tudi druge organizacije združenega dela in samoupravne skupnosti.
O pristopu druge organizacije združenega dela in samoupravne skupnosti odloča skupščina soglasno.
23.	člen
Posamezna udeleženka lahko izstopi iz plansko-poslovne skupnosti. Udeleženka, ki izstopa mora poravnati celotne svoje obveznosti do plansko — poslovne skupnosti pred izstopom, razen, če se udeleženke drugače ne sporazumejo. Izstop ugotovi skupščina plansko-poslovne skupnosti.
24.	člen
Udeleženka, ki izstopa mora svojo odločitev sporočiti ostalim udeleženkam vsaj šest mesecev pred dnevom Izstopa.
Vlil. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
25.	člen
Ta samoupravni sporazum sprejmejo delavci udeleženk po postopku in na način določen v svojih samoupravnih splošnih aktih.
26.	člen
Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega sporazuma se sprejmejo na enak način in po postopku kot to velja za njegov sprejem.
27.	člen
Obvezno tolmačenje tega samoupravnega sporazuma daje izvršilni odbor.
V Ptuju, dne:
UDELEŽENKE:
POSLOVNIK
OSNUTEK
Na podlagi ...........člena Samoupravnega sporazuma o zdru-
žitvi v Skupnost združenega deJa za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje perutninskih organizacij Slovenije [v nadaljevanju plansko
poslovna Skupnost) je skupščina Skupnosti dne ...............
sprejela
POSLOVNIK o delu organov Skupnosti
I. UVODNE DOLOČBE
1.	člen
S tem poslovnikom se ureja način dela skupščine, izvršilnega odbora in komisij Skupnosti, zlasti pa:
—• priprava in sklic sej:
—	sprejem odločitev;
—	vzdrževanje reda na seji;
—	preložitev in prekinitev seje;
—	sestavljanje zapisnika o delu na seji;
—	pravice in dolžnosti delegatov in članov organov na seji;
—	kritje stroškov.
2.	člen
Seje organov iz 1. odstavka prejšnjega člena se sklicujejo praviloma na sedežu tiste DO, kjer je zaposlen predsednik organa.
Seje organov se sklicujejo po potrebi.
Na sejah organov so lahko prisotni predstavniki sredstev javnega obveščanja in drugi vabljeni pod pogojem, da varujejo poslovno ali kako drugo poslovno tajnost, za katero zvedo na seji.
3.	člen
Določila tega poslovnika se uporabljajo za delegate in člane organov in za vsakega drugega, ki je prisoten na sejah organov.
H. PRIPRAVA SEJE
4.	člen
Predlog dnevnega reda za sejo skupščine Skupnosti pripravi predsednik skupščine ob sodelovanj’! Izvršilnega odbora.
Predlog dnevnega reda za sejo izvršilnega odbora skupščine pripravi predsednik izvršilnega odbora, predloge dnevnih redov za sejo komisij pa predsedniki komisij.
Pripravljaloi predlogov dnevnih redov morajo posebej paziti, da pridejo čimprej na dnevni red seje tista vprašanja, ki predstavljajo gleda na pomembnost najnujnejše rešitve.
5.	člen
V primeru, da predsednik skupščine, izvršilnega odbora ali komisije ugotovi, da posamezno vprašanje v predlogu dnevnega reda ni zadosti obdelano oz. ni zadosti potrebnih podatkov za obravnavo in odločitev o njem, lahko odloči, da se obravnava o takem vprašanju preloži, dokler se ne dopolni s potrebnimi podatki oz. dokumentacijo.
IH. SKLIC SEJE
6.	člen
Seje skupščine Skupnosti sklicuje predsednik skupščine. Predsednik je dolžan sejo skupščine sklicati tudi v primeru, če to zahteva predsednik izvršilnega odbora, ali katera od članic Skupnosti.
Seje izvršilnega odbora in komisij sklicujejo njihovi predsedniki po lastni iniciativi ali na zahtevo katere od članic Skupnosti.
7.	člen
Seje organov se sklicujejo s pismeno objavo, ki jo podpiše predsednik orgna (v njegovi odsotnosti pa njegov namestnik).
Delegati in člani organov se vabijo s pismenim vabilom, v katerem se mora navesti kraj, čas in predlog dnevnega reda.
8.	člen
Skupaj z vabilom se delegatu oz. članu pošlje gradivo.
Gradivo mora vsebovati:
—• poročilo o izvršitvi sklepov z zadnje seje,
—	potrebno dokumentacijo in podatke za obravnavo in odločitev o posameznem vprašanju, ki je na dnevnem redu,
—	predloge za posamezne odločitve z obrazložitvijo,
—	drugo dokumentacijo, ki je v zvezi s sejo organa.
9.	člen
Vabilo za sejo se mora vročiti najmanj 7 dni pred sejo.
IV.	DELO NA SEJI
10.	člen
Seji organa 'predseduje predsednik. V primeru zadržanosti ga zamenjuje namestnik.
Če ije tudi namestnik zadržan, vodi sejo organa delegat oz. član organa, ki ga izberejo na sami seji.
11.	člen
Pred prehodom na dnevni red seje, je potrebno ugotoviti sklepčnost seje. Navzočnost ugotovi predsednik organa.
12.	člen
Po ugotovitvi sklepčnosti in pred prehodom na dnevni red, se odloča o sprejemu zapisnika s prejšnje seje.
Zapisnik, na katerega ni bilo pripomb, oz. kateri je bil dopolnjen v skladu s pripombami, velja za sprejetega.
13.	člen
Dnevni red seje se določa na osnovi predloga podanega v vabilu za sejo. Delegati oz. člani organa lahko dnevni red dopolnijo na seji sami, s tem, da je tisti, ki predlaga spremembo ali dopolnitev dnevnega reda, dolžan obrazložiti razloge za dopolnitev dnevnega reda.
O sprejemu dnevnega reda oz. predlaganih dopolnitvah in spremembah odloča organ brez razprave.
14.	člen
Tako ugotovljeni dnevni red se lahko menja v teku seje samo v izjemnih primerih.
15.	člen
Poročilo k obrazložitvi posamezne točke dnevnega reda poda predsednik organa oz. drugi strokovni delavec, ki je bil zadolžen za pripravo posamezne točke dnevnega reda.
16.	člen
Po podanem poročilu se prične razprava, v kateri delegati oz. člani organa podajo svoje predloge in stališče o vprašanju, o katerem teče razprava. Razpravo vodi predsednik, ki daje besedo posameznikom po vrstnem redu prijave.
17.	člen
Razpravljalec se mora držati predmeta razprave. Če se oddalji od vprašanja, ga predsednik opomni in če opoimin ne zaleže, mu vzame besedo.
18.	člen
Razpravljalec mora biti kratek in jasen ter podati predlog za rešitev vprašanja, o katerem razpravlja. Predsednik skrbi za neoviran potek in red med razpravo.
19.	člen
V razpravi lahko sodelujejo po dovoljenju predsednika tudi osebe, ki niso delegati oz. člani organa, v kolikor lahko njihova razprava pripomore k pravilni rešitvi vprašanja, o katerem se razpravlja.
20.	člen
Če se na seji razpravlja o dokumentih ali podatkih, ki so poslovna vojna ali uradna tajnost, morajo tisti, ki take podatke dajejo, opozoriti ostale, da jih kot take varujejo.
V.	ODLOČANJE
21.	člen
Po končani razpravi o posameznem vprašanju se preide na glasovanje o odločitvi ali zaključku o tem vprašanju. Glasovanje je praviloma javno, in sicer z dvigom rok.
Rezultat glasovanja ugotavlja predsednik organa, oz. predsedujoči na posamezni seji.
22.	člen
Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina delegatov oz. članov organov.
Delegat oz. član organa se pri odločanju ne more vzdržati glasovanja.
23.	člen
Na predlog posameznega delegata v skupščini se lahko pred glasovanjem o posameznem vprašanju seja skupščine prekine, da se uskladijo stališča delegatov posameznih članic Skupnosti.
24.	člen
Odločitve organa morajo biti formolirane kratko in jasno, tako da niso dvoumne glede na to, kdo naj jih izvrši in v kakšnem roku.
Sprejete odločitve se vnesejo v zapisnik.
VI.	VZDRŽEVANJE REDA
25.	člen
Za red med sejo skrbi predsednik. Za kršitev reda na seji se lahko prisotnim izrečejo naslednji ukrepi:
—	opomin
—	odvzem besede
—	odstranitev s seje
Izrečeni ukrepi se vpišejo v zapisnik.
26.	člen
Opomin in odvzem besede izreka predsednik, odstranitev s seje pa organ.
27.	člen
Opomin se izreče, če prisoten s svojim govorom ali obnašanjem na seji ovira normalno delo.
Odvzem besede se izreče prisotnemu, če na način iz prejšnjega odstavka ovira delo na seji in je že bil oporni njen.
Odstranitev s seje se izreče na predlog predsedujočega, če sta kršitelju bila izrečena ukrepa iz prejšnjih dveh odstavkov tega člena, pa še naprej ne spoštuje odločitev predsedujočega.
VII.	PRELOŽITEV IN PREKINITEV SEJE
28.	člen
Seja organa se preloži, če nastopijo razlogi, ki onemogočajo sejo oz., če se pred začetkom seje ugotovi, da ni sklepčna.
Sejo predsedujoči preloži tako, da se prisotni delegati obvestijo o datumu in času nove seje, neprisotnim pa se dostavi pismeno vabilo.
29.	člen
—	če se v teku seje zmanjša število prisotnih delegatov oz. članov tako, da seja ni sklepčna;
—	če se seja zaradi dolžine trajanja ne more zaključiti isti dan;
—	če je pri določeni točki dnevnega reda potrebno uskladiti stališča delegatov;
—	če se z rednim ukrepom ne more zagotoviti red na seji;
—	v primeru odmora.
Sejo prekinja predsedujoči.
Vlil. PRAVICE IN DOLŽNOSTI DELEGATOV OZ. ČLANOV ORGANA
30.	člen
Delegat oz. član organa ima pravico in dolžnost prisostvovati vsaki seji organa, katerega delegat oz. član je. Delegat oz. član organa lahko izostane s seje samo iz opravičljivih razlogov. O zadržanosti je dolžan pravočasno obvestiti predsednika.
31.	člen
Posebne dolžnosti delegata oz. člana so:
—	da se pripravi za sejo;
—	da na seji postavlja vprašanja in daje predloge;
—	da obvešča delavce članic Skupnosti o delu organa.
32.	člen
Delegat oz. član organa se je dolžan pridrževati reda, določenega s tem poslovnikom.
IX.	ZAPISNIK
33.	člen
Na seji organa se vodi zapisnik o delu na seji. Zapisnikarja zagotovi članica Skupnosti, pri kateri se vrši seja.
34.	člen
Zapisnik vsebuje; zaznambo seje, kraj in datum seje, čas začetka seje, število prisotnih, imena odsotnih s pripombo opravičeno — neopravičeno, imena prisotnih, ki niso delegati oz. člani in prisostvujejo seji na podlagi vabila, podatke o potrditvi zapisnika s prejšnje seje, sprejeti dnevni red, potek razprave, imena razpravljalcev, sprejete odločitve in čas zaključka seje.
35.	člen
Zapisnik podpiše predsedujoči in zapisnikar.
36.	člen
Zapisnik se dostavi vsem članicam Skupnosti.
X.	STROŠKI
37.	člen
Stroške administrativno tehnične narave nosi članica, pri kateri je oddržana seja organa.
Ostale stroške kot so potni stroški, dnevnice itd., krije vsaka članica za svoje delegate oz. člane sama.
XI.	KONČNA DOLOČBA
38.	člen
Ta pravilnik začne veljati 8 dni po njegovem sprejemu na skupščini.
V ............................ dne ...................
Predsednik skupščine:
Prednostna lista stanovanjskih posojil
1. VIDOVIČ Justina	Mesna industrija	124
2. VAUPOTIČ Janez	Tovarna krmil	113
3. ZEMLJAK Frančka	Mesna industrija	106
4. CAFUTA Albin	Tovarna krmil	106
5. GAVEZ Mirko	Transservis	105
6. TOPOLOVEC Blaž	Trans servis	104
7. GODEC Marija	TOK	103
8. REPEC Rudolf	Mesna industrija	102
9. BUŠNJA Stjepan	Mesna! industrija	102
10. BEDENIK Janko	Transservis	102
11. VIDOVIČ Marija	Mesna industrija	101
12. POTOČNIK Henrik	Tovarna krmil	100
13. ŠORI Janez	Mesna industrija	98
14. TIKVIČ Marjan	Commerce	98
15. STRMŠEK Srečko	Transservis	96
16. GROS Terezija	DSSS	96
17. SLADNJAK Stanko	Mesina industrija	96
18. TRETI N JAK Marija	Mesna industrija	95
19. NOVAK Slavko	Mesna industrija	94
20. REPIČ Branko	Mesna industrija	93
21. KAUČEVIČ Ciril	Mesna industrija	93
22. BOŽIČKO Stanko	Perutninske farme	93
23. ZEMLJIČ Anica	Perutninske farme	93
24. Furek Marija	Tovarna krmil	93
25. ŽUMER Janez	Mesna industrija	92
26. ŠIREC Štefan	Traosserviis	91
27. PODGORŠEK Zlaitka	Perutninske farme	88
28. ŽVEGLA Viktor	Commerce	88
29. GOLOB Stanko	Mesna industrija	87
30. FUREK Alojz	Transservis	86
31. HALOŽAN Zdravko	Transservis	86
32. CAFUTA Stanko	Transservis	86
33. MOHORKO Rudolf	Perutninske farme	86
34. ŠIROVNIK Vinko	Ptujska tiskarna	86
35. ZA J KO Stanko	Mesna industrija	84
36. SPEVAN Damica	Mesna industrija	84
37. ROJKO Marija	DSSS	82
38. PETROVIČ Franc	Commerce	82
39. GOLOB Franc	Transservis	81
40. VODUŠEK Marija	Perutninske farme	81
41. ZEMLJARIČ Konrad	Transservis	79
42. KVAR Katarina	Mesna industrija	78
43. VUK Ljubica	DSSS	78
44. POLANEC Franc	Transservis	78
45. ZAJŠEK Terezija	DSSS	78
46. KRALJ Franc	Mesna industrija	77
47. ZEMLJARIČ Marica	Mesna industrija	77
48. ZAJŠEK Mirko	Transservis	77
49. VOGLAR Anton	Transservis	77
50. RIBIČ Franc	Tovarna krmil	76
51. TRAVNIKAR Milan	Mesna industrija	76
52. RAJH Zdenka	Commerce	76
53. TEŽAK 1-van	Mesna industrija	75
54. PLAJNŠEK Stanislav	Transservis	75
55. MALINGER Lojzka	Perutninske farme	75
56. Majcen Sonja	Commercr	75
57. PATEKAR Ivan	Commercr	75
58. PODPADEC Martin	Commerce	74
59. MEŠKO Erika	Mesna industrija	74
60. RIJAVEC Marija	DSSS	74
61. ANŽEL Anica	Mesna industrija	74
62. HRŽENJAK Alojz	Mesna industrija	73
63. PODLESNIK Janko	DSSS	73
64. SOK Drago	DSSS	73
65. ČEH Tone	DSSS	73
66. PESEK Anica	Commerce	73
67. GOLUB Marija	Mesna industrija	72
68. SAGADIN Martin	Transservis	71
69. KRAMBERGER Marija	Perutninske farme	71
70. SELINŠEK Ignac	Tovarna krmil	71
71. PERNAT Stanko	DSSS	70
72. NOVAK Marija	Mesna industrija	69
73. ŠEGULA Angela	Commerce	69
74. JAVERNIK Irena	Tovarna krmil	68
75. RIBIČ Magda	Mesna industrija	68
76. GODEC Štefka	Perutninske farme	67
77. REPEC Ema	Mesna industrija	66
78. FIRBAS Branko	Perutninske farme	64
79. PERIŠIČ Vefizar	Commerce	63
80. KOČEVAR Samo	Ptujska tiskarna	63
81. STRELEC Vladimir	Tovarna krmil	' 63
82. VOGLAR Anica	Perutninske farme	62
83. MALINGER Silva	Perutninske farme	62
84. UKIČ Sonja	Commerce	61
85. PAPIČ Juraj	Commerce	60
86. FRAS Majda	DSSS	58
87. PLOHL Zdenka	Perutninske farme	58
88. AMBROŽ Janja	DSSS	54
89. Pl G NAR Rajko	Commerce	48
Prednostna lista posojil za adaptacije
1. ARNUŠ Milica	Mesna industrija	102
2. KLINC Martin	Transservis	101
3. KRAJNC Ema	Perutninske farme	98
4. LOVRENČIČ Franc	Mesna industrija	97
5. VELEL1Č Anton:	Mesna industrija	93
6. MLAKAR Vekoslava	Perutninske farme	91
7. HLIŠ Marija	Mesna industrija	91
8. BUTOLEN Stanko	Mesna industrija	90
9. ZUPANIČ Anton	Mesna industrija	90
10. MATJAŠIČ Ana	Mesna industrija	89
11. HLIŠ Anton	Mesna industrija	89
12. KAUČIČ Marta	DSSS	85
13. VIDOVIČ Marija	Perutninske farme	85
14. SAGADIN Rudolf	Transservis	I	84
15. JAKOMINI Dušan	Commerce	84
16. VOLGEMUT Terezija	Mesna industrija	84
17. MATJAŠIČ Branko	Mesna industrija	83
18. HORVAT Angela	Mesna industrija	82
19. VAUPOTIČ Stanko	Mesna industrija	80
20. MAJERIČ Franc	DSSS	80
21. REBERNAK Viktor	Mesna industrija	79
22. BRLEK Avgust	Transservis	75
23. OSTROŠKO Franc	Transservis	74
24. KRANER Janko	Commerce	74
25. PAVLI N EK Marija	TOK	73
26. MARKOVIČ Marija	Commerce	73
27. VALENTAN Ivan	Perutninske farme	72
28. CAFUTA Anton	Transservis	72
29. VRABL Silvo	Transservis	71
30. CVILAK Ivan	Mesna industrija	69
31. MEDVED Ivan	Commerce	69
32. OSTROŠKO Boža	TOK	68
33. ŠERUGA Marjan	Tovarna krmil	67
34. TURNŠEK Franc	Commerce	66
35. VALENTAN Jožica	Perutninske farme	64
36. FEGUŠ Marjan	Transservis	64
37. DREVENŠEK Anica	DSSS	63
38, KODRIČ Marjana	Perutninske farme	63
39. MEDVED Alojzija	Commerce	61
40. DREVENŠEK Marjan	Transservis	58
41. DREVENŠEK Jelka	DSSS	57
42. LAH Franc II.	Mesna industrija	53
43. TARANA Dragomir	Commerce	44
44. ŠANDOR Tatjana	Commerce	35
Prednostna lista za		
najemna stanovanja za leto 1983		
1. ŽIHER Elizabeta	Perutninske farme	73
2. PUKŠIČ Marija	Mesna industrija	70
3. OGRIZEK Marija	Mesna industrija	69
4. ROŠKAR Elizabeta	Mesna industrija	68
5. VI RAJ Slavica	Perutninske farme	68
6 HLIŠ Olga	Perutninske farme	63
7. KIRBIŠ Angela	Transservis	62
8. VOLKNER Janez	Mesna industrija	61
9. VISENJAK Milena	Mesna industrija	60
10. DURAKOVIČ Murat	Commerce	55
11. GREIFONER Mira	Ptujska tiskarna	51
12. LAH Marija	DSSS	50
13. ČUČEK Marija	Perutninske farme	48
14. MLAKAR Martin	DSSS	48
15. DREVENŠEK Milica	Mesna industrija	44
16. ZAJŠEK Kristina	Mesna industrija	44
17. PETROVIČ Anica	Mesna industrija	43
18. CVETKO Frančka	DSSS	41
19. BREČ Anica	DSSS	35
20. HRŽENJAK Stanko	Commerce	35
21. VEDERNJAK Milan	Mesna industrija	32
22. STERMŠEK Bojan	Tovarna krmil	32
23. GRAJ Venčeslav	DSSS	30
24. LOVREC Danica	DSSS	30
25. VIDOVIČ Marjana	Perutninske farme	29
26. ŠERUGA Vlado	Transservis	29
27. KIRBIŠ Jelka	DSSS	28
28. SLUGA Darja	Ptujska tiskarna	27
29.	VRABL Dragica 30.	JURMIČ Anica	Commerce	26
	Commerce	26
Odbor za stanovanjske zadeve in družbeni standard		
Nagrade za aktivnost v civilni zaščiti
Za koordinacijski štab CZ Perutnine Ptuj je zlati znak CZ Jugoslavije prevzel Janko Kosi, poveljnik koordinacijskega štaba
Junij je čas, ko štabi in enote civilne zaščite opravijo »obračun« za opravljeno delo. V juniju, še zlasti ob dnevu civilne zaščite Jugoslavije 20. junija, se zvrstijo mnoge vaje in preizkusi usposobljenosti enot in štabov. Tako je bilo tudi pri nas. Na slavnostni seji so pripadniki štabov in enot CZ pregledali opravljeno delo zadnjega leta in ugotovili, da je bira bogata, čeprav še s tem niso zadovoljni.
Prvi zametki organiziranja civilne zaščite v naši delovni organizaciji segajo v leto 1969 vendar je ta oblika dela postala bolj razgibana po letu 1975, ko je v enotah in štabu sodelovalo 61 pripadnikov, kot je ipovdarrl Janko Kosi, poveljnik koordinacijskega štaba. Danes pa je stanje tako, da že lahko govorimo o ešalonu. V enote, štabe in koordinacijski štab je vključenih 270 obveznikov od tega 68 žena. Pomembnejše od števila pa je to, da so vsi ti pripadniki opremljeni z najnujnejšim za posredovanje v akcijah in uniformirani.
Tudi izobraževanju so posvečali potrebno skrb. Koordinacijski štab je organiziral splošni tečaj za vse obveznike, za posa-
mezne enote pa so bili še specialistični tečaji v organizaciji občinskega štaba, vendar ta ni organiziral vseh napovedanih tečajev. To je bil vzrok, da še niso vsi opravili specialističnega dela usposabljanja.
Posamezne enote in štabi so doslej že nekajkrat pokazali svojo usposobljenost v stvarnih situacijah, ob požarih na naših objektih, sodelovali pa so tudi v vseh vajah in tekmovanjih, ki so bile organizirane v občini, in tudi drugih vse do medrepubliške vaje enot in štabov. V tem letu jih čaka še sodelovanje v jesenski vaji NNNP '83.
Z opravljenim delom pa niso v celoti zadovoljni. Precejšnja je menjava pripadnikov, ko starejši odhajajo v pokoj, ženske pa zaradi materinstva več let ne sodelujejo v enotah.
Težave so tudi s kadrovsko zasedbo, predvsem v zahtevnejših enotah kot so RBK, prva medicinska pomoč in druge, zato bodo temu problemu pri novem kadrovanju posvetih več pozornosti.
V razpravi so obravnavano problematiko še dopolnili. Ob prizadevanju za podružbljaoje civiilne
zaščite, si je le-to težko zamisliti, če sodelujejo samo pripadniki. Več morajo sodelovati še družbenopolitične organizacije, samoupravni organi, še zlasti pa komiteji za LO in družbeno samozaščito. Skrb vseh naštetih in tudi drugih pa naj bo, na pomembnejše vaje pritegniti čim-več delavcev in občanov.
Na področju izobraževanja je veliko storjenega, vendar je potrebno nenehno dopolnjevanije in obnavljanje pridobljenega znanja in izurjenosti. Veliko več je potrebno storiti za izobraževanje poveljniškega kadra. Za te so sicer organizirani ob dnevu civilne zaščite kvalitetni seminarji, vendar je to premalo, če pomislimo, da je bilo organizirano 21 ur predavanj za splošni tečaj naših pripadnikov civilne zaščite.
Da je izobraževanje poveljniškega kadra nujno potrebno, se je pokazalo tudi na letošnji medrepubliški vaji enot in štabov civilne zaščite v Mariboru. Na tej je bila prikazana predvsem moč in sposobnost tehnike, s katero je možno posredovati v vseh situacijah, pa tudi strokovna usposobljenost enot, ki s to tehniko ravnajo. Bilo pa je nekaj organi-
zacijskih zapetljajev. Pri izobraževanju še to, da se pripadniki CZ izobražujejo predvsem za splošne elementarne nesreče, v bodoče bi kazalo več pozornosti posvetiti nesrečam, ki se lahko pripetijo v naši delovni organizaciji.
Na slavnostni seji so sprejeli še program nadaljnjega dela. Zlasti bodo:
— Ažurirali evidenco in izstavili manjkajoče knjižice CZ
— Izobraževali poveljniški kader in pripadnike specializiranih enot
— Več sodelovali s štabi CZ v KS
—• Posvetili večjo skrb obstoječi opremi — vzdrževanju le-te
— Nabavili manjkajočo opremo po programu iz v ta namen zagotovljenih sredstev
— Štabi CZ po TOZD morajo delovati v okviru svojih pristojnosti
Značko civilne zaščite in priznanje je prejel tudi Stanko Cihal
-— Posvetiti večjo skrb analizi dela v enotah CZ
— Komiteji za SLO in DSZ morajo postati nosilci aktivnosti dela CZ
— Potrebno bo uskladiti statute TOZD z novim zakonom o SLO in DSZ
Aktivnost in usposobljenost ter prizadevno delo pripadnikov enot in štabov v naši delovni organizaciji pa cenijo tudi v širši družbeni skupnosti. Ni naključje, da je že 9 pripadnikov enot prejelo značko in priznanje civilne zaščite Jugoslavije, koordinacijski štab pa priznanje oddelka za SLO in družbeno samozaščito občine Ptuj.
Na letošnji osrednji občinski slavnostni seji ob dnevu civilne zaščite Jugoslavije, pa je koordinacijski štab civilne zaščite Perutnine prejel Zlati znak civilne zaščite Jugoslavije, medtem ko sta Štefan Bolkovič in Stanko Čihal prejela značko in priznanje civilne zaščite Jugoslavije.
Prejeta priznanja so vsekakor odraz dobrega dela vseh pripadnikov enot in štabov, še zlasti pa prejemnikov priznanj.
Iskreno čestitamo!
Uredništvo
Na medrepubliški vaji CZ v Mariboru.
Štefan Bolkovič prevzema priznanje za aktivno delo v civilni zaščiti
»Spet bo dež, Perutnina pripravlja kurjo veselico« so mnogi govorili pred 25. junijem. Pa so se zmotili. Res je, da je dan perutrtinarjev postal že vremenska napoved za dež.
Šalo na stran, letošnji naš praznik smo [preživeli v res lepem sončnem vremenu, zato pa je že začetek programa spremljalo nekaj tisoč perutninarjev, kooperantov in drugih gostov. Program je začel Moški komorni pevski zbor Ptuj, kot že vrsto let, saj v tem zboru poje precej naših delavcev. Slavnostni govornik Martin Berden pa je spregovoril o se-
danjem trenutku v naši družbi. Opozoril je na prizadevanje naših delavcev in kooperatnoitv in še s posebnim poudarkom na naloge, ki nas čakajo v prihodnje in s katerimi se bo treba spoprijeti.
Veliko smo pričakovali še od Jaka Šraufcigerja, vendar je množico prisotnih razočaral z izjemno kratkim programom.
Vsekakor pa je treba pohvaliti prizadevne delavce Haloškega bisera, ki so se potrudili za prostor im še posebej za dobrote, katerih sicer ni bilo vedno možno dovolj speči zaradi velikega
števila obiskcvaiicev, bi se pa težko kdo pritožil, da ni bili postrežen. Hotelska seveda strežba ni mogla biti, saj ocenjujejo, da se je na prireditvenem prostoru izmenjalo prek 7.000 obiskovalcev.
Za tako udeležbo se imamo zahvaliti slovesu dnevov perut-nonarjev in izrednemu vremenu. Upajmo, da bo tako tudi na naslednji prireditvi kljub »nesrečni« številki 13.
Srečno na 13. dnevu perutninarjev v 'letu 1984.
L. C.
S počitniške prakse
Pred dobrim letom sem se odločila za študij računalništva na srednji šoli elektrotehniške in računalniške usmeritve v Mariboru in sicer v smeri programerski tehnik. Za to šolo sem se odločila iz več razlogov, predvsem pa zato ker se mi zdi poklic ustrezen in zanimiv. Že letos so nam v šoli povedali nekaj malega o vrstah in tipih mikroprocesorjev in tako me je to še vse bolj pritegnilo. Ker sem prvi letnik končala s prav dobrim uspehom, me stroka še bolj veseli.
Šola traja štiri leta in takoj po šolanju se nameravam zaposliti. Kolikor pa mi to ne bo omogočeno, ker je z delovnimi mesti vedno težje, bom pa morala študij nadaljevati. Šola je po mojem mnenju precej težka in temu so se v določeni veliki meri prilagajali tudi profesorji. V začetku šolskega leta so bili še kar popustljivi in dobri z nami, potem pa sta se strogost in zahtevnost vedno bolj stopnjevali. Vsak dan so nas obsipavali z novo in vedno zahtevnejšo snovjo, tako da včasih z učenjem nismo več shajali. Tudi učni načrt je preveč obremenjen in natrpan. Pri večini predmetov sploh nismo predelali vse snovi, ker nam je zmanjkalo časa. Zato bi se morali ti programi skrčiti, da bi se jim učenci lažje prilagajali.
Čeprav v prvem letniku usmerjenega izobraževanja ni obvezne počitniške prakse, sem se kljub temu odločila za enomesečno počitniško prakso v DO Mesokombinat Perutnina Ptuj. Odločila sem se predvsem zato, ker bi rada bolj podrobno spoznala način in potek dela v DO Ker še v prvem letniku nisem dobila ustrezne podlage s področja računalništva, tudi nisem mogla na prakso vračunalniški center, ampak sem sprejela delo v ekonomatu. V oddelku, kjer se nahajam se sprejema in izdaja pošta, fotokopira, razmnožuje in izdaja pisarniški material. Prvi dan je bilo kar težko, ker še nisem vedela, kaj naj sploh delam. Potem so mi pa sodelavke, ki so tu zaposlene in so vse zelo prijazne, razložile kako naj delam, tako da mi je sedaj že veliko lažje. Delo ni težko razen kadar je treba odposlati veliko računov.
Sedaj, ko sem se privadila, pomagam kjer znam. S svojim delom sem zadovoljna. Zgled delavcev Perutnine mi veliko pomeni.	Nada Horvat
Zahvala
Na predlog osnovne organizacije sindikata Ptujske tiskarne smo prejele iz združenih sredstev sklada skupne porabe enkratno pomoč — solidarnostni del regresa in se preko svojega glasila zanj zahvaljujemo.
Dragica Novak, Marija Osterc, Tilka Cvetko in Mira Grajfoner
Navdušena množica nekaj tisoč obiskovalcev je od znanega Šraufcigerja pričakovala več
SINDIKALNI IZLET MESNE INDUSTRIJE
V	soboto 4. junija, se je ob šesti uri obrala pred klavnico množica delavcev — udeležencev izleta na prelepo Koroško. Vreme je bilo idealno, kot bi bilo od sindikata Mesne industrije naročeno.
Seveda pa sindikat ne more naročiti sonca, samo želi si ga lahko. Vsi so se hoteli usesti spredaj, menda zato, da bi bili prej na cilju. Razpoloženje je bilo na vilšku (ne tako kot nekatere investicije) že na pričetku izleta, četudi lahko to delno pnipišemo razkuževalnim sredstvom, ki jih nekateri imenujejo kar preprosto vinjak ali vodka.
V	pičle pol ure smo dosegih štajersko prestolnico in veselo zdrveli skozi, ne da bi se oz'ra-li na kolono turističnih vozil ki so bila pripravljena pomagati devizni bilanci naše domovine. Med vožnjo po Dravski dolini smo opazovali mogočne gozdove in zlobno razmišljali, da domačini ne bodo imeli problemov s kurjavo, seveda če se jim bo dalo pravočasno posekati in pripraviti les.
Dosegli smo že prvo postajo, in sicer Ožbalt. Ni potrebno poudarjati, da smo se ustavili p'! gostilni. Nekateri so pohiteli, da si pogase hudo žejo in se tudi nekoliko založijo kajti človek nikoli ne ve, kaj ga še čaka do večera. Premogli smo tudi harmoniko, ki je neutrudno obratovala in s tem ustvarjala dobro razpoloženje. Nadaljevanje vožnje do Mute je šlo brez posebnih pretresov.
Naslednja točka programa je bil ogled livarne v Muti. V livarni je zaposlenih okrog 500 delavcev, od tega 140 žensk, ki so opravljale vsa mogoča in nemogoča dela. Naši delavci pravijo, da imajo najslabše pogoje za delo na svetu, vendar mislim da so se prepričali, da ni čisto tako. V livarni so nam tudi zaupali kakšen povprečni OD imajo. Ni takšen, da bi jim bili lahko nevoščljivi. Po ogledu livarne smo si v Muti ogledali tudi muzej kovaštva. Ta muzej ima zanimivo lokacijo, zraven sta namreč gostilna in samopostrežba. Oboje nam je prišlo prav. Nekateri so menili, da bo v gostilni lepše in so muzej preskočili in rajši podpirali šank. Mogoče so celo imeli prav. Samopostrežba je bila zelo zanimiva, premogli so namreč kavo in pralni prašek. Uprizorili smo pravo invazijo in seveda izpraznili zaloge. Prebivalci Mute imajo maloobmejne prepustnice in jih založenost bistveno ne gane. Zakaj bi dali sto deset jurjev za kilogram kave, če dobe za mejo za ta denar več kot dva kilograma teh dišečih zrnc.
Nadalje smo si še ogledali TOZD za proizvodnjo ma''e kmetijske mehanizacije. Zanimivo, spet 'e stalo za stružnicami veliko žensk. Delovodje trdijo, da so bolj pedantne kot moški. Ker je bil pač čas za malico, smo šli v jedilnico. Jedilnica je bila taka, kakršno bi želleli imeti tudi mi v Ptuju. Ni potrebno poudar-
jati, da |e kuhinja zraven in v sklopu jedilnice točilna miza s kavo in brezalkoholnimi pijačami. Dobili smo krajnsko klobaso in fižolovo solato, vendar brez žužkov. Po malici smo odprli prtljažne prostore avtobusov. Spet so nas prijetno očarale naše hladne pijače. Ker smo se bali, da bi se te dragocene tekočine preveč segrele, smo jih začeli hitro pospravljati, seveda v svoje želodce.
Pot smo nadaljevali proti kosilu, Pardon, proti Ivačkem jezeru. Peljali smo se skozi Dravograd (izhodiščna točka za smuča-rijo v Avstrijo in Ravne na Koroškem). Vmes smo se ustavili na domačiji pisatelja Prežihovega Voranca, ki je sedaj preurejena in pod spomeniškim varstvom. Vorančeva žena je še živa, ima 84 let in živi s hčerko nedaleč od prežihove domačije. U-gotavljamo, da so dekleta večje korenine kot močnejši spol. Po kratki in slikoviti vožnji smo prispeli k Ivačkemu jezeru, kjer je z roštiljev kmalu prijetno zadišalo po mesnih dobrotah. Če bi se osebje družbene prehrane tudi v rednem obratovanju, angažiralo tako kot na pikniku, ne bi bilo nobenih pripomb zaradi kvalitete malic. Glede na to, kakšne cene mesa se nam Obetajo v prihodnje (prosto oblikovanje cen), je bilo dobro, da smo se mesnih dobrot dodobra naužili. Seveda nismo zapostavljali dobre kapljice, ki sodi k brani. Nekateri so bili mnenja, da ne bi bilo dobro če bi pijačo vračali in so se na vse kriiplje trudili v tej smeri. Nekateri so potem kar obležali, misleč, da bodo s tem nabrali energijo za nove podvige. Konzumirali smo tudi večje količine čebule, kajti človek nikoli ne ve, kdaj mu kaj pride prav.
O nadaljnjem poteku piknika pa ne vem kaj prida, ker sem bil v skupini pogumnežev oz. avanturistično razpoloženih, ki smo šli na Uršlo goro, imenovano tudi Plešivec, Pri avtobusu se nas je zbralo okrog 30, ravno tapra-vih hribolazcev z izjemo nekaterih Haložanov, ki jim je hribola-štvo čisto naravna stvar. Z avtobusom oz. z akrobatsko vožn o smo prišli do »baznega taborišča«, kjer smo pričeli vzpon. Vozniku avtobusa moramo dati priznanje za pogumno vožnjo, makadamska cesta je namreč primerna predvsem za manjše (po možnosti potniško vozilo). Proti vrhu smo štartali vsi. Dve dekleti pa sta na polovici poti obupali in se vrnili v »bazo taborišča«, kjer jih je čakala muzika in dobra kapljica. Po daljši za nekatere pa krajši poti, so prišli na vrh 1696 m visoke gore. Po takojšnjem okrepčilu za povrnitev e-nergije, smo se začeli razgledovati s ,planote na kateri smo bili. Trud se je izplačal. Prevzel nas je prekrasen pogled v daljino z Ivačkim jezerom v prvem planu, kjer so naši sokoiegi gotovo vztrajno pospravljali zaloge, da televizijskega oddajnika Plešivec, zanimive cerkve in planinske postojanke niti ne omenjam. Pot v
dolino je bila neprimerno bolj simpatična, samo da smo morali dobro zavirati, ostalo je pa tako bila stvar fizikalnega zakona o težnosti.
Sestopili smo eni prej, drugi pozneje, kar je še en dokaz, da nismo vsi isti. Prijetno utrujeni in zadovoljni smo štartali okrog Pohorja proti gradu Štatenberg, kjer je bil zaključek izleta. Prišli smo sicer pozno, vendar nam je kisla juha ravno prav odprla apetit. Vendar nismo pozabili, da živimo v času stabilizacijskih pri-
Marija Hiržin rojena Koietnik, se je rodila leta 1956. Svoje kratko življenje, je preživela na skopi haloški zemlji, ki ni dajala dovolj, da 'bi lahko svoji družini rezala boljši kos kruha, kot ga je imela sama v otroških letih.
Zato se je leta 1979 zaposlila v Perutnini Ptuj — TOZD Ml, kot delavka v pakirnici.
Na delovnem mestu je bila skromna, tiha, delovna, kot zna biti delaven človek, ki so mu življenje krojili strmi haloški hribi, kjer ni mogoče iztisniti iz trde haloške grude kosa' kruha drugače kot z otovorjenim košem, sklonjenim telesom in stisnjenimi zobmi.
Vajena vseh tegob trdega življenja je prav tako znala prenašati vsakodnevno pot v službo. Peš iz Malega Okiča do Leskovca ali Cirkulan. Peš, debelo uro hoda po soncu, dežju, snegu ali blatu, da bi lahko sedla v avtobus, si dobre pol ure odpočila in
zadevanj in smo se zadovoljili s ponujenim. Muzike in plesa je bilo na pretek, tako da se je ura odhoda neusmiljeno in hittro bližala. Opolnoči, so bili naši trije avtobusi pripravljeni na končni povratek. V vsej odhaijalni vnemi smo pozabili predsednika sindikata, misleč, da je v drugem avtobusu.
Karkoli, izlet je odlično uspe!, zahvaljujoč zelo dobri organizaciji, ki je zasluga sindikata.
nato delala v klavnici. Malokdo od sodelavcev je vedel za te vsakodnevne napore saj je bila vajena molče prenašati tudi večje težave.
ZapustiJa nas je stara komaj 27 let.
Zapustila nas je tako nenadoma, v cvetu življenja. Pogrešali jo bomo! Toda poleg vsega je zapustila tri nebogljena bitja, tri otroke, ki matere in materinske ljubezni ne bodo nikdar poznali. Spoznavali bodo trdo haloško živjlenje, ki bo za njih brez matere toliko trše.
Presunjeni smo ob izgubi drage sodelavke in tovarišice. Težko je slovo od človeka, ki je znal s takim žarom ppravljati svoje delo, ki ga je bolezen vzela tako mladega, mladega po letih in po načrtih za prihodnost mlade družine.
Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
Sodelavci
Nove osnove in prispevki za invalidsko-pokojninsko zavarovanje v SRS
Skupnost pokojninsko-invaiidskega zavarovanja sprejme vsako leto v prvem polletju nove osnove, od katerih se obračunava plačevanje prispevka zavarovancev. Doslej je v TOK Hajdina 76 zavarovancev. Za pogoje zavarovanja se zanimajo predvsem novi in mlajši kooperanti.
Nove osnove so sledeče:
Razred	Osnova	Mesečni prisp.	Letni prisp.
1.	13.570	3.410	40.920
II.	11.790	2.961	35.533
III.	10.020	2.516	30.196
IV.	8.850	2.072	24.861
v.	8.620	1.719	20.625
Vsak si zase lahko izračuna, koliko prispevka mora plačati po turnusu, kar je odvisno od števila turnusov, ki jih vzredi.
Vsak novi interesent, ki se želi zavarovati, naj prinese delovno knjižico na sedež TOK Hajdina, vse druga pa uredijo zanj službe.
Sestavil: Jože Reisman
Zoran Milovanovič
Mariji Hiržin v slovo
Upokojila sta se
Ida Vilčnik
Več kot dive desetletji smo delali z našo Ido. Nasmejana in dobre volje ije opravljala svoje delo. Po nekaj letih pridnega dela, je hudo zbolela — in se pogumno upirala zahrbtni bolezni. Bolezen ji je pustila ihude posledice, vendar to ni nikoli pokazala. Bila je štiri ure upokojena in nam pridno delila hrano in se trudila, da bi islednjemu ustregla, kot bi bila naša mama.
Jedilnica je bila skrbno pos-
pravljena, sama pa je bila urejena, kar je gotovo pripomoglo k dobremu teku. Vsi smo jo imeli radi in težko nam je bilo, ko je odšla v pokoj. Tudi sama se ni lahko poslovila, toda ob misli, da se bo lahko posvetila svoji družini in vnučki je bila zopet vsa nasmejana.
Vsi ji želimo, da bi bila zdrava in zadovoljna v krogu svojih najdražjih in se tudi nas spominjala.	Sodelavci
PRAKTIKANTI V SELAH
Svet se vrti in z njim tudi mi. Prav tako je tudi z mladino in usmerjenim izobraževanjem, ki pa se razlikuje od prejšnjega šolanja. Stroški šolanja so vse večji in naša sedanja mladina bi si rada prislužila nekaj »ovemka« za nadaljnje šolanje.
Na to Idejo sem prišla tudi jaz, odločila sem se da se začasno zaposlim kot praktikantka pri Perutnini Ptuj, TOZD Farme v Selah.
Zaposlilo se nas je približno 20 srednješolcev, nekaj pa tudi učencev iz srednje šole. Opravljamo dela, ki jih nam določi delovodja tov. Tone Kolednik. Največ nas dela pri pranju objektov. Pri tem delu pomagamo starejšim delavkam. Sem spada tudi pranje ventilatorjev.
Delavci so nas toplo sprejeli. Kmalu smo se privadili drug na drugega. Tov. Kolednik pa nam je na začetku dal vse potrebne informacije za nemoteno delo.
Vsi praktikanti, ki smo zaposleni na farmi, želimo DO Perutnina Ptuj, nadaljnje proizvodne uspehe, še posebej pa farmi Sele.
Darinka VALENTAN
Krvodajalci Perutnine Ptuj, ki so darovali kri dne 15. julija 1983
TOZD Tovarna krmil
1.	BEZJAK Franjo
2.	HERCA Milan
3.	BABUSEK Branko
4.	HENTAK Janko TOZD Perutninske farme
1.	ZORČIČ Miran TOZD Mesna industrija
1.	ZAJŠEK Franc
2.	GAJŠEK Dragica
3.	GOLOB Elizabeta
4.	GLASER Anton
5.	BEDRAČ Anica
6.	ČEH Marjan
7.	CAJNKO Jelka TOZD Commerce
1.	BOMBEK Marjana
TOZD Transservis
1.	ZEMLJARIČ Konrad
2.	PLAJNŠEK Stanko
3.	POTRČ Milan
4.	ZUPANIČ Vlado
5.	LACKO Boris
6.	PETEK Alojz
DSSS
1.	FERČEC Marjan
2.	RAJH Zdenka
3.	VUK Rezka
4.	MERC Majda
5.	STAJNKO Tonček
6.	PERNAT Stanko
7.	TOPLAK Janija
Anton Šibila
Dne 21. junija 1983 smo se vsi delavci ptujske tiskarne poslovili od dolgoletnega In pridnega delaca Antona Šibila -Tona. Bil je priden In marljiv delavec v tiskarni 22 let. Rad je pomagal vsakemu delavcu in zmeraj je bil tam kjer je bilo potrebno. Zadnja leta je zaradi zdravstvenih razlogov imel štiri-urni delavnik. Ker pa je to zadnje leto bil zalo dosti v bolniškem staležu se je odločil, nas zapustiti in oditi v zaslužen pokoj.
Tako smo se 21. junija zbrali vsi delavci tiskarne na kratki slovesnosti katere začetek je pričel dirdktor Evgen Cafuta. V imenu cele delovne organizacije mu je zaželel še mnogo zdravih dni in veselja med svojimi domačimi.
Za tem je sledil boilj veseli del te slovesnosti. Postali smo dobre volje vendar spomini na težke in lepe dni katere smo oreži-vsli s Tonetom na delovnem mestu niso ugasnili.
Hitro je prišla ura, ko se je tudi on moral posloviti od nas zbranih. Pred odhodom smo mu vsi zaželeli še dosti zdravja, zadovoljstva ter lepih dni v svoji družini.
Vendar si želimo, da bi se večkrat videli, ali da pride pogledal kako delamo 'in se ubadamo s vsakdanjimi težavami (katerih danes ne manjka) ter nam s tem uliti novih moči za nove delovne uspehe.
Sodelavci
PRVAKA V RIBOLOVU:
TOZD Mesna industrija in Milan TRAVNIKAR
Na dosedanjih prvenstvih Perutnine v ribolovu so bili ribiči zelo uspešni in so včasih nalovili celo preveč rib.
Letos nam je bilo vreme prvič naklonjeno ter je bilo za ribolov primemo, ribiči pa kljub temu niso bili uspešni, saj je vseh 30 tekmovalcev ulovilo eno samo mersko podust, ki je tehtala približno 1 kg, kar je zadostovalo Travnikar Milanu iz Mesne industrije, da si je priboril naslov najboljšega ribiča v Perutnini za leto 1983. S tem je zagotovil tudi prvo mesto svoji TO, katere ekipa je nalovila skupaj 11 rib, s skupno težo 1,30 kg.
Na drugo mesto se je med posamezniki uvrstil Srečko STRMŠEK, ki je ulovil enega klena v približni teži 0,25 kg, ter s tem zagotovil ekipi Transservisa drugo mesto. Celotna ekipa Trans-servisa je skupno ulovila 5 rib, v teži 0,30 kg.
Na tretje mesto so se uvrstili ribiči Ptujske tiskarne, ki so ulovili 6 rib, v skupni teži 0,15 kg.
Med ribiči je nenavadni rekord postavil Danilo Krajnc, ulovil je ribo, ki je v dolžino merila 15 mm, tehtala pa je toliko, da je stehtati sploh ni bilo mogoče, ker nismo imeli primerne (lekarniške) (tehtnice.
Vsi ostali ribiči, bilo jih je okrog 30 so ribe temeljito nakrmili, pri štetju in tehtanju pa niso imeli kaj pokazati, kljub temu, da so med njimi bili sami taki, ki znajo ribe loviti in še več o uspešnem ribolovu povedati.
Za letos smo torej dobili prvaka med ekipami, in posamezniki, ostane nam upanje, da bo prihodnje leto boljše, lahko pa se zgodi, da bo malo slabše, saj dosti slabše kot letos sploh ne more biti.	CA
KOKA - PODRAVKA - PERUTNINA
9. delavske športne igre-Ptuj ’83
Deilavci — športniki Koške, Podravke in Perutnine so se 11. junija že devetič zbrali na tradicionalnem športnem teikmovainju delavcev omenjenih treh delovnih organizacitj.
Gostiteljica letošnjega srečanja (je biila maša delovna organizacija in lahko trdimo, da je biila organizacija samega tekmovanja zelo dobra. Pomembno je tudi to, da sta bil uvedeni kar dve novi disciplini in silcer mini golf in plavanje za ženske. Tudi ženska teniška ekipa je bila letos kompletna im za čudo celo nepremagljiva, za kar sta poskrbeli Darja Sluga iz Ptujske tiskarne in Sonja Kajzesberger iz DSSS.
K tekmovalnemu vzdušju je pripomoglo studii vreme, ki je o-mogočilo potek dobro organiziranega tekmovanja.
Z organizacijo in potekom tekmovanja so biti zadovoljni tudi gostje, še toliko bolj, ker so naši tekmovalci »posodili« Koki eno boljših plavalk Jartjo Kosi, ki jim je tablo popravila uspeh.
Manj uspešni pa smo bili z izbiro tekmovalcev za nekatere
ekipe, ki nam kljub »posebni izbiri« niso prinesle ravno slave. Najbrž bo temu v bodoče potrebno posvetiti več pozornosti tn izbirati med najboljšimi na izbranih tekmovanjih, ker imamo dovolj delavcev voljnih dela, le programe bi bilo treba pripraviti tako, da bij jih angažirali.
Veliko revolta je bilo med domačimi tekmovalci in še posebej med vodji ekip, ker ni bilo blizu predsednika koordinacijske komisije za športno rekreacijo. Žal smo tega že vajeni, saj on nima nikoli časa. Je pa želel organizirati ustrezno glasbo, pa je menda zmanjkalo denarja, zato smo imeli možnost preizkušati »sposobnost in vzdržljivost« bobničev v naših ušesih. Sicer pa je tako grmenje ustrezalo mladim, ki pa so letos bili v večini, kar je vsekakor vredno vse pohvale. Mislim, da je tudi v naprej potrebno skrbeti za udeležbo čimveč mladih, čeprav so tudi starejši dobrodošli.
Jubilejne 10. igre bodo prihodnje leto v organizaciji Koke iz Varaždina.
REZULTATI
9. delavskih športnih iger med KOKO Varaždin, PODRAVKO Koprivnica in PERUTNINO Ptuj
1. Namizni tenis ž.
1.	mesto PP
2.	mesto KOKA
3.	mesto PODRAVKA
2. Namizni tenis m.
1.	mesto PODRAVKA
2.	mesto PP
3.	mesto KOKA
3. Streljanje m.
5. Minigolf
1.	mesto PP
2.	mesto PODRAVKA
3.	mesto KOKA
6. Plavanje štafeta
1.	mesto PP
2.	mesto KOKA
3.	mesto PODRAVKA
4 točke 2 točki 0 točk
4 točke 2 točki 0 točk
	1. mesto PODRAVKA	685
■	. ,«r	2. mesto PP	673
jgf-;	3. mesto KOKA	643
fr		
	4. streljanje ž.	
	1. mesto KOKA	457
	2. mesto PODRAVKA	452
	3. mesto PP	428
261 udarcev 265 udarcev 269 udarcev
3 minute, 48 sekund 3 minute, 52 sekund 5 miinut, 00 sekund
(Nadaljevanje na zadnji strani)
1.	Sonja Kajzesberger v bitki za uvrstitev
2.	Pri minigolfu v Ptujskih toplicah je bilo poleg »bojevnic« dovolj prostora še za navijače
3.	Janja se je pognala v boj kot če bi plavala za svoje »moštvo«
4.	»Gužva pred golom. Bravo naši!«
(Nadaljevanje z 11. strani)
7. Šah m.
1. mesto PODRAVKA		6 točk
2. mesto PP		4 točke
3. mesto KOKA		0 točk
8. Mali nogomet		
1. mesto PODRAVKA		6 točk
2. mesto KOKA		2 točki
3. mesto PP		0 točk
9. Pikado ž.		
1. mesto PP		217 krogov
2. mesto PODRAVKA		151 krogov
3. mesto KOKA		141 krogov
10. Kegljanje m.		
1. mesto PODRAVKA		511 podntiih kegljev
2. mesto PP		439 podrtih kegljev
3. mesto KOKA	;• • ...	421 podrtih kegljev
11. Kegljanje ž.		
1. mesto PODRAVKA		287 podrtih kegljev
2. mesto KOKA		156 podrtih kegljev
3. mesto PP		152 podrtih kegljev
	SKUPNA UVRSTITEV	
1. PODRAVKA	41 točk	6 prvih mest
2. PP	35 točk	4 prva mesta
3 KOKA	25 točk	1 prvo mesto
Govori se...
SAJ NI RES...! PA JE!
Govori se, da v naši delovni organizaciji proizvodnja zaostaja. »Glasniki« sicer priznavajo, da je večja od lanskoletne kritično nizke, vendar nižja od leta 1981. Da se ne bi tudi okrog tega še naprej bohotile govorice, ki ustrezajo posameznikom, objavljamo preverjene podatke:
Primerjava obsega proizvodnje po posameznih TOZD in DO v obdobju I.-VI. 1981 — 1983
	Vrednost proizvodnje l-IV			Indeks	Indeks
TOZD	1981	1982	1983	83/82	83/81
Tovarna krmil	876.724	862.646	963.956	111,74	109,95
Perutninske farme	775.131	695.630	797.293	114,61	102,86
Kooperacija	1,032.108	1,056.528	1,088.472	103,02	105,46
Mesna industrija	1,803.492	1,828.411	1,922.273	105,13	106,59
Transservis	108.527	100.940	110.601	109,57	101,91
Commerce	1,151.104	2,410.200	2,613.876	108,45	227,68
Ptujska tiskarna Skupaj vrednost	18.390	18.670	19.470	104,28	105,87
proizvodnje	5,765.476	6,973.025	7,515.941	107,79	130,36
Skupaj proizv. brez TOZD Commerce	4,614.372	4,562.825	4,902.065	107,43	106,23
Opomba:
V primerjavi je obseg proizvodnje ovrednoten po enakih cnah, tako da cene na primerjavo po posameznih obdobjih nimajo vpliva.
Dejansko gre za primerjavo čistih fizičnih pokazateljev, ki so ovrednoteni na enakih osnovah, tako da je vpliv cen v posameznih obdobjih popolnoma izključen.	Uredništvo
reimr-
MIMA
LAVE

JeSTAv/L
EVI
KLASlMC
sesrAv-
L7AL6C.
P6ATIICE
G-OI/d£-
hJI&TVO
~TVMIč Tem
CAmflfi-
^EVA

BeNETKt

i£ix>P
last
KW0/-
S£VW|£
HmŠKI
fem.
vopisu;
v
S-ZfLKA

ŽAHofr
VZHop
7U0
mestv
kjA
j FlDžpU
ppim-
umevni
KEMIttA PpVI^/A (iNAt Ph)

zu4
OL&A , IZAMVld
UMIK,
ODSTOf
ee-iF-
bog
TROŠT
neno v SHEMU
tlAUJkl
ZibA
MtAP\
Avsrnij.
poroC.
AgenJC.
RA&OVKf CA PIA
IMHUIII
MA&OOV-
VAPOPJ-
MLA-
MR2eV
JAp/ZASl
OTOK
&IUC.IJ
peečA/
vpasovi
PeIpet
OBeiL
EofrlMA
TEZE
PK£D-
STAVE
Mesto
2-/>jAN0
Po
VEL
t-AilšČA
o Komi
ČLOVEK
PEKANA
Pelok-
W£žu

timcc-
GOV&V
Dorisci)
v
6/AULb
ooer
PifcA
UAVSKO
ElClKO
IMF
T>omcE
/me

MASAPS-
[ftUJE
6EUA
SrAKA
VOLE-
m-erA
zpaan
FonuM
VeMP
ekiota
EALIA
Plev
Wb010
RUPN|N£
RAtlo«

ZnA'
RicA
AlNm
CMUčAfL
ZKK)EP\
v
&LMIL0
KIAVAl/B-
\JAki}Č
GEiLA
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE:
VODORAVNO: SRAKA, TATAR, EMONA, VOLAN, DAN, MARA, RM, STROKA, LSD, JUS, TRATAR, ATE, MARINADA, ONDINA, DESKA, SLOVAR, LEO, AAR, KOŠARA, MINSK, SIVAS, LIK, JATA-GAN1, SILA, PAKIRNICA, STON.
REBUSA
Rebus je slikovna uganka pri kateri morate z logiko sklepati in kombinirati risbo in črkovne elemente. Rebus spada med zelo priljubljene uganke, saj so ga začeli gojiti že v samem začetku enigmatike.
PTUJSKI PERUTNINAR, glasilo delovnega kolektiva in kooperantov Mesokombinata Perutnina Ptuj, izdaja delavski svet OZD. Glasilo ureja uredniški odbor: Mirko Bauman, Franc Bezjak, Jakob Butolen, Lojze Cajnko, predsednik, Milivoj Cimerman, Jože Klemenčič, namestnik predsednika, Anton Medved, Zoran Milovanovič. Marija Pešec. Glavni urednik Lojze Cajnko, odgovorni urednik Jakob Butolen. Naklada 1950 izvodov, uredništvo in uprava Ptuj, Potrčeva 8. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka, na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije, št. 421-1/72, z dne 5. 12. 1977. Tiska TOZD
Ptujska tiskarna, Ptuj.