Di« PostgeKfllir hnr lieialilt.
Poštnina plačana v rotnvini.
Preis - cena 2 L
DRUŽINSKI TEDNIK
\ Leto XVII. V Ljubljani, 25. januarja 1945. št. 4 (793)
Kar je pošteno, najdalje trpi.
Slovenski rek
UREDNIŠTVO in UPRAVNlSTVO: Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 14/111. Poštni predal št. 253. Telefon St. 33-32. ROKOPISOV ne vračamo, nefrankira-nib dopisov ne sprejemamo. Za pismen odgovor je treba priložiti 2 L v znamkah.
NAROČNINA: Vi leta 20 lir. % leta 40 lir, vse leto 80 lir. Račun poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. Naročnino je treba plačati vnaprej. — Posamezna številka stane 2 liri, stare številke 3 lire. —• OGLASI po tarifi.
XGrškj komunisti niti poskusili niso, da bi	S
se borili pioti Nemcem, temveč so samo	£
sprejemali v velikih količinah naše orožje	;
in mirno čakali trenutka, ko bi lahko na-	S
pravili iz Grčije komunistično državo, pri	i
čemer so nameravali brezobzirno likvidirati	*
vse svoje nasprotnike.«	j
Jz najnovejše Churchillove izjave S
(Gl. današnji uvodnik)
Pismo gospoda Churchillu j
Da bi branil svojo politiko v Grčiji, je podal angleški ministrski predsednik VVinston Churchill v svojem nedavnem govoru v londonski spodnji zbornici izčrpno poročilo o predzgodovini grške državljanske vojne, v katerem je navedel med drugim tudi tole:
»Mi smo te može (komuniste v Grčiji) oskrbovali več let z znatnimi količinami orožja in streliva. To orožje in strelivo so vzeli od nas, da bi si pridobili oblast v Grčiji, ko bi Nemci odšli. Tu moram zato izreči nekaj besed o teh grških komunistih, za katerimi stoje tudi ma-cedonski in bolgarski elementi, po možnosti z lastnimi ozemeljskimi idejami. Oni pa niti poskusili niso, da bi : e borili proti Nemccm, temveč so samo sprejemali v velikih količin th naše orožje in mirno čakali trenutka, ko bi lahko napravili iz Grčije komunistično državo, pri čemer so nameravali brezobzirno likvidirati vse svoje nasprotnike.«
Gospod Winston Churchill! Zelo nas veseli, da ste po skoraj štiriletnem popolnoma drugačnem zatrjevanju, nazadnje, v začeinem mesecu novega vojnega leta 11U5., dobili toliko poguma, da ste pred svojo spodnjo zbornico — in s ten pred vso Veliko Britanijo ter vsem svetom — javno in nedvoumno prizmH:
1. da ste Vi oboroževali grške in z njimi vred vse balkanske komunistične bandite;
2. da ste neustrašno potrdili, da so Sprejemali ti banditi vaše orožje v svoja tajna skladišča ne zalo, da bi se bojevali za »osvobojc ije izpod okupatorja«, temveč zato, da bi napravili iz Grčije komunistu ao državo j
3. da so nameravali po prevzemu oblasti brezobziroo likvidirati vse svoje nasprotnike.
Prav nič manj nas tudi ne veseli, kar ste pri tej priložnosti še drugega povedali o grških tolovajih, pred vsem o nedolžnih žrtvah njihovega bestialnega divjaštva, med katerimi so po vašem zatrdilu tudi ugledne grške nacionalne osebnosti.
Hvala vam tudi za te besede in ta priznanja, g. Churchill, četudi nam ne smete zameriti, da smo mi, ostali narodi Balkana in sploh evropskega jugovzhoda, zelo razočarani nad dejstvom, da ste izrekli v uvodu citirane besede le na naslov manjšega, to je, samo grškega dela balkanskih banditov. Vaša vmesna pripomba, da stoje za grškimi komunističnimi banditi tudi macedonski in bolgarski elementi, bi utegnila sicer nakazovati, da so vam pri tej priložnosti silile na jezik še druge besede z imeni sosednih in sorodnih tolp, a izrekli jih niste. To ni bilo ne pošteno ne pogumno. Pred vsem pa se nam zdi nepošteno in nepogumno, da niste omenili vsaj tega, da stoje po vas ožigosane komunistične grške tolovajske tolpe pod istim vrhovnim poveljstvom, kakor le mimogrede omenjene macedonske in bolgarske, pa tudi Jugoslovanske in vse sosednje — pod vrhovnim poveljstvom bivšega cerkvenega tatu in sedanjega »maršala« Josipa Broza-Tita, pobratima vašega gospoda sina in vašega nedavnega rimskega soromarja. Tako vsaj je namreč mesece in mesece razglašala vaša agitacija, zatrjujoč, da je le bivši cerkveni tat in sedanji »maršal« Josip Broz-Tito od zaveznikov pcobla-ščen načelnik vseh »osvobodilnih gibanj« na Balkanu in v Podor,avju. Torej je logično bil tudi načelnik grškega »osvobodilnega gibanja« in je še, “Zakaj doslej še od nikoder nimamo senzacionalnega glasu, da bi mu bil kdo to visoko funkcijo odvzel, ali da bi se ji bil sam odrekel.
Da vsaj tega še niste omenili — vsaj tako bežno in mimogrede, kakor ste macedonske in bolgarske elemente — tega vam, gospod Churchill, ne moremo nikoli odpustiti. Zakaj sele potem bi bilo dobilo vaše poročilo v spodnji zbornici tisto odkritosrčnost in širino, ki bi utegnila odPfeJ* . °č* tudi najbolj bebastemu podložniku njegovega veličanstva angleškega kralja, da bi spoznal, kar smo spoznali mi, zaradi vaše politike onesrečeni narodi evropskega jugovzhoda, že davno, davno pred vami: da so vsa balkanska in sploh vsa »osvobodilna gibanja« v Evropi organizirana s stoodstotno istimi nameni kakor ELAS v Grčiji: zbrati ad vas Doslano jim orožje in strelivo za boj
26 LET »VELIKE« POLITIKE...
Beneš žan/e, kar je seial
»Matjuška Rusija« izteza roke po Pod karpatski Ukrajini in delu Slovaške
Stockholm, 14. jan. Pred nekaj dnevi je ves tisk zabeležil novico, da je sovjetska radijska postaja v Kijevu, tista, ki je svoj čas prva zahtevala Vzhodno Poljsko (ki jo je Sovjetija nato kajpak, da ustreže »ljudski želji«, jadrno dala proglasiti za ukrajinsko, t. j. za sovjetsko), zahtevala priključitev Podkarpatske Rusije, najvzhodnejše deželice nekdanje češkoslovaške republike. Te novice marsikod niso verjeli, tako na primer tudi na Švedskem ne; preveč neverjetna, preveč psihološko neokretna se je zdela, da bi bila mogla biti resnična. »Nemška propaganda«, so rekli na Švedskem, in stvar je bila za sito meščanstvo opravljena.
Zdaj gleda javnost nekoliko drugače na to stvar. Zgodilo se je namreč, da je ne samo isto novico potrdila velika severnoameriška poročevalska agencija Associated Press, ampak da je ista agencija — ki se ji pač ne da očitati, da bi bila v nemški službi — razkrila še mnogo daljnosežnejše boljševiške aneksijske željč.
Stvar je pa tudi res, milo rečeno, kočljiva. Saj je bila vendar Sovjetska zveza leta 1943. podpisala z dr. Bene-šem zavezniško pogodbo, v kateri izrecno izjavlja, da priznava integriteto, po slovensko nedotakljivost^ — to se pravi, celoto — nekdanje č>i slovaške republike. A integralen del
nekdanje ČSR je vendar tudi Karpatska Ukrajina!
Torej imajo vendarle prav tisti, ki neutrudljivo trde — in med te spadamo tudi mi, op. ured. — da bolj-ševikom nobena beseda ni sveta in da so pripravljeni tudi svojega najboljšega zaveznika izdati, kadar jim gre to v račun.
Associated Press torej trdi, da je komunistični poglavar Karpatske Ukrajine Ivah Petruška zahteval v imenu »ogromne večine« ljudstva priključitev te dežele Sovjetski Ukrajini. A ne samo to; mož zahteva tudi del Slovaške z Visoko Tatroll
Najzanimivejše pa šele pride:
Associated Press poroča namreč dalje, da je sovjetski zunanji komisar Molotov že poslal noto dr. Benešu, po kateri »sicer SSSR slej ko
prej trdno vztraja pri pogodbi s CSR iz leta 1943., da pa ne more prezreti ljudske volje Podkarpatske Rusije.«
(Po starem receptu: najprej s komunističnimi agenti in emisarji »ustvariti« ljudsko voljo, nato pa na podlagi takšne sleparsko pridobljene legitimacije oropati svojega zaveznika.)
Amsterdam, 22. jan. Po poročilih londonskega Observerja so že nastala trenja med Kremljem in Benešem. Vzroki temu trenju so trije:
1. Sovjetska vlada je sporočila doktorju Benešu, da ne razume, zakaj njegov kabinet še ni uradno stopil v stike z lublinsko »vlado«. Beneš — pravi Observer — si je sicer prizadeval, da prizna lublinsko vlado, hotel bi pa to storiti šele takrat kakor London in Washington.
2. Moskva želi preselitev Beneševe vlade, brž ko bo le mogoče, na »osvobojeno« področje južne Češkoslovaške, Beneš se pa izgovarja, da mu tehnične, t. j. predvsem transportne težave onemogočajo takojšnjo izpolnitev sovjetske želje — čeprav se dr. Beneš po Observerjevem v načelu strinja z moskovsko zahtevo.
3. Londonska češka emigracija je konsternirana, ker Sovjeti po radiu podpirajo karpatsko-ukrajinsko propagando za odcepitev od CSR in priključitev k SSSR.
*
Dr. Beneš tako žanje, kar je sejal. Sejal je pa izdatno vseh 26 let od ustanovitve republike dalje:
J. S svojo drugo najmočnejšo sosedo Poljsko — s premislekom puščamo njegov odnos do Nemcev ob strani — ni ves čas miru ne iskal ne dosegel znosnega, kaj šele prijateljsko razmerje; nasprotno, z ugrabitvijo Tješina v času, ko se je Poljska bila na življenje in smrt z boljševiki, je že ob rojstvu obeh bratskih republik izkopal med njima skoraj nepremostljiv prepad. (Da je Poljska i. 1938. na enako nespameten način izrabila stisko svoje sosede, je samo dokaz tedanje politične kratkovidnosti varšavske gos-pode, nikakor pa ne opravičilo poprejšnje Beneševe politike.)
2.	V vojnem času, t. j. v emigra-
ciji, je imel dr. Beneš dovolj časa razmišljati o tem, ali mu je srajca bližja ali suknjič, t. j. ali mu bolj kaže pobotati se z neposredno severno sosedo — spet hote ne vpletamo Nemcev v to stvar — ali pa iskati konjunkturno zavezništvo s sovražnico ne samo te sosede, ampak sploh vseh njegovih sosed. Dr. Beneš se je odločil za konjunkturo in v drugo zapravil priložnost, da se oba severna slovanska soseda pobotata. To je bilo v letih 1942/43, ko se je v londonski emigraciji mnogo govorilo o snujoči se češko-poljski federaciji, ki naj bi ustvarila iz obeh držav močan življenja in odpora sposoben državni organizem.
Da se je Beneš takrat sporazumel s Poljaki, kdo ve, ali bi se bila mogla in smela moskovska politika tako brezobzirno obrniti i proti Poljakom i proti južnim Slovanom — tem manj, ker bi ob protiboljševiškem poljsko-češkem bloku našla oporo tudi nacionalna struja londonske Jugoslavije, in obratno. Dr. Beneš se je odločil za Moskvo in s tem proti Poljakom in proti Jugoslovanom. Na plačilo mu ni bilo treba dolgo čakati: dobil je iz Moskve migljaj s kolom, da se boljševiška politična invazija tudi pred CSR ne misli ustaviti.
Tako doživljamo nov primer, da konjunkturna politika ne nosi trajnih sadov. V Karpatski Rusiji in na Slovaškem danes dr. Beneš žanje, kar je v Pragi in Londonu 26 let sejal.
Peter ni odnehal
Po poročilih iz Amsterdama javlja londonski radio, da se kralj Peter ni hotel ukloniti Subašičevi zahtevi po pristanku na njegov dogovor z moskovskim satrapom v Beogradu Broz-litom in da je zato v ponedeljek Šu-bašičeva vlada odstopila.
Pj Reuterjevem poročilu z dne 23. t. m. bo kralj Peter poveril sestavo nove emigrantske vlade voditelju srbske demokratske stranke in bivšemu ministru Milanu Grolu, ki velja za sovražnika komunizma in nasprotnika dogovora med Subašičem in Titom.
Ogorčen odpor proti boljševiškemu navalu
Ofenziva, ki so jo začeli Sovjeti 12. t. m. na Poljskem in proti Vzhodni Prusiji, se nadaljuje z nezmanjšano silo. Iz srditosti boljševiških napadov in iz okoliščine, da so Sovjeti vrgli v bitko več ko 150 divizij, se sme sklepati, da jim gre to pot za vse: za popolno uničenje nemških vzhodnih armad in s tem za končno popolno zmago nad Nemčijo.
V prvih 12 dneh se jim ta namen ni posrečil in to nas utrjuje v prepričanju, da naval vzhoda tudi v bodeče ne bo uspel. Ogromna sovjetska premoč je sicer nemško fronto vtisnila, ni je pa zdrobila. Nemški odpor se je zlasti izkazal ob mejah Slezije in v Vzhodni Prusiji, t. j. na obeli krilih. Najdalje so boljševiki prodrli v poljskem centrumu, t. j. zahodno od Varšave; a tudi v tem odseku imajo še zmerom lep kos poti do nekdanje zahodne poljske meje pri Poznanju.
Sredi med sovjetsko ofenzivo so Nemci izvedli nepričakovan napad severno in vzhodno od Blatnega jezera ter na več mestih dosegli Donavo in zavzeli Stolui Beligrad. S tem so vezali boljševiške oddelke pri Budimpešti, da na moiejo suniti čez Sliv vaško in priti nemški obrambi Sle zije za hrbet.
za komunistično diktatorsko oblast nad vsemi narodi Evrope, za likvidacijo vseh njihovih političnih nasprotnikov in končno — za likvidacijo še zadnje angleške besede na evropski celini. Vrhovni nadzornik nad izvrševanjem teh iz Moskve na skrivaj sprejetih, a v praksi prav nič ne prikrivanih naročil — izvirajočih iz starega in še nikakor ne ovrženega načela »svetovne komunistične revolucije« — je pa slej ko prej bivši cer5 kveni tat in sedanji »maršal« Josip Broz-Tito, pobratim vašega gospoda sina in vaš rimski soromar.
Globoko po zato razočarani, da delate, velecenjeni gospod premier, še tudi zdaj po Grčiji in po navedenem, kar veste vi enako dobro, kakor vemo mi, razloček med komunističnimi banditi v Grčiji in med istimi komunističnimi banditi v bivši Jugoslaviji, Bolgariji, Romuniji itd. Se bolj smo razočarani, da greste celo še korak dalje in silite samega kralja Petra II., da bi se odpovedal svojemu prestolu v korist bivšega cerkvenega tatu in sedanjega »maršala« Josipa Broza-Tita, pobratima vašega gospoda sina in vašega rimskega soromarja, ki se je bil medtem tudi brez kraljevega privoljenja že sam vselil v kraljevsko palačo v Beogradu. Kajti — oprostite nam! — nikakor ne moremo razumeti, zakaj naj bi bilo za nas Jugoslovane dobro tisto, kar ni dobro za Grke. Zakaj naj bi smeli komunistični banditi počenjati v Jugoslaviji tisto, kar jim vi tako zelo zamerite v Grčiji, zaradi česar ste jih obsodili in ožigosali kot bandite in poslali nadnje pehoto, motorizirane čete, letalstvo in mornarico? Zakaj bi smeli pri nas uresničiti svojo voljo proti volji 95 odstotkov ostalega prebivalstva, in to prebivalstvo postopno likvidirati samo zato, ker jim je nasprotno? Res je, da smo tudi Slovenci že nekoliko Balkanci, čeprav zelo malo, vendar smo dobri logiki — ne-
kateri nam to celo štejejo v slabo — in poznamo kot taki tudi le eno samo moralo ter zato vemo: bandit je bandit, pa naj kolje nedolžne Grke, ali pa nedolžne Srbe, Hrvate ali Slovence. Razločka tu ni in ga ne more bitil
Iz vaše čudne dvojne mere pri ravnanju z balkanskimi komunističnimi banditi pod enotnim skupnim poveljstvom nekdanjega cerkvenega tatu in sedanjega »maršala« Josipa Broza-Tita bi utegnili, gospod Churchill, nazadnje morda še sklepati, da je le res, kar so že večkrat trdili Nemci, da ste namreč za ceno Grčije prodali nas, ostale narode Balkana, svojemu dičnemu kompanjonu Josipu Džugašviliju-Stalinu in s tem komunističnim banditom Josipa Broza-Tita. Kajti kaj naj bi vam sicer branilo povedati svojim poslancem v spodnji zbornici odkrito: in možato: »Kakor v Grčiji, tako so tudi na ozemlju Jugoslavije jemali komunistični banditi od nas orožje in strelivo samo zato. da bi dobili na tem ozemlju, če bi ga Nemci zapustili, politično nadoblast in bi napravili svojo komunistično državo, pri čemer so in še bodo brezobzirno likvidirali vse svoje nasprotnike. Zato je naša dolžnost, da storimo tudi v Beogradu isto, kar smo storili v Atenah. Zakaj če srao s svojo slepoto, ko smo tem banditom verjeli, da se res bore za »osvobojenje« svojih narodov, in jih zato tri leta dolgo podpirali moralno in materialno, zakrivili neizmerno zlo nad jugoslovanskimi narodi, ga moramo zdaj tudi popraviti.«
Ce ste pa to res storili in ste jugoslovanske in ostale narode jugovzhodnih in sploh vzhodnih delov Evrope prodali Josipu Džugašviliju-Stalinu in jih prepustili njegovemu spoštovanemu eksponentu in vernemu hlapcu Josipu Brozu-Titu, potem ste vede in hotč izročili brezobzirni likvidaciji po komunističnih banditih
vse tiste narode, katere ste v letih 1939—1941 s častnimi besedami, večno hvaležnostjo in garancijami izvabili na svoji strani v vojno proti osnim državam z Nemčijo na čelu, čeprav bi se bili te vojne lahko obvarovali z nadaljnjim vztrajanjem v nepristranski nevtralnosti. Doslej pa je bila navada vseh častitih državnikov, tudi velike večine vaših spoštovanih prednikov, da so take svoje obljube in obveznosti tudi izpolnili, ali vsaj pošteno poskusili izpolniti, če jih morda zaradi višjih sil že niso v celoti mogli. Nihče pa še ni v vsej znani preteklosti prodal svojih zaveznikov, nasproti katerim je slovesno prevzel garancije, poživinjenim banditom, da jih zasužnjijo in likvidirajo.
Pričakujemo zato, da boste, velespoštovani gospod ministrski predsednik, ob prvi ugodni priliki povedali v svoji spodnji zbornici, kako je s to našo prodajo banditom. Pričakujemo tudi, da boste povedali, kako si zamišljate osvoboditev Evrope od tolp vrhovnega poglavarja vseh komunističnih banditov v Moskvi, kako si pred vsem zamišljate osvoboditev Estonske, Letonske, Litvanske, Poljske, Romunije, Bolgarije, Jugo-, slavije, Madžarske itd Zakaj, kakor ni razločka med banditi na Grškem in na ostalem Balkanu, tako tudi ni razločka med komunističnimi banditi na Balkanu in v SSSR. Vsi mi v Evropi vemo, da je banditizem povsod le eden in isti, da stoii za vsem isto vodstvo in da zasleduje pri vseh svojih akcijah iste cilje, cilje uničenja sedanje evropske kulture in civilizacije in postopno kulture in civilizacije vsega sveta v divji poplav« «ai|-ske despotije.
Le to da nam še poveste, vas prosimo narodi evropskega jugovzhoda, velespoštovani gQsnod VVinston Churchill. premier Velike Britanije!
S. S.
Cinik
»Atlantska listina ni nikak zakon.< Tega nismo rekli in napiisali mi.
! To je rekel sam Winston Churchill pretekli torek v spodnji zbornici.
Da atlantska listina res ni nikak zakon, že dolgo vemo — tudi ee no bi bil zadnjič nekaj podobnega izjavil že Roosevelt. Drugače ne bi bila smela Sovjetija počenjati kar počenja na Poljskem in s Poljsko; drugače ne bi bili danes priče grške tragedije; drugače ne bi bratski srbski narod dožiivljal pod Titovo strahovlado, ustoličeno pod moskovsko in londonsko pa-tronanco, naj strahotnejšo vseh svojih zgodovinskih Golgot.
Gospod Winston Churchill nam ni nič novega povedal. Kljub temu nam je njegova izjava predragocena. Podpis nam je pod sliko moža, ki ga dolgo nismo hoteli ali mogli videti takšnega, kakršen je.
Danes je Churchillov portret pri vseh »zavezniških« narodih izkristaliziran. Vsi tisti, ki so »osvobojeni«, pa stradajo in zmrzujejo, vedo, kdo je Churchill: mož, ki je več ko dve leti dal po radiu in po letakih obljubljali, da ne bodo stradali in zmrzovali, ko jih zavezniki odrešijo. Tudi tisti, ki so z »osvoboditvijo« pričakovali konec vojne, pa doživeli začetek državljanske vojne, vedo, kdo je Churchill: mož, ki .je sam priznal, da jo oboroževal komuniste, čeprav je vedel, da spravljajo orožje za boj prot; njemu in proti svojim lastnim rojakom.
Mr. Churchill je lahko ponosen: na tem mestu, na katerem on danes sedi, svet še ni videl večjega cinika.
Narobe svet: svobode ne marajo
Iz Stockholma poročajo:
Lublinska vlada je pozvala na švedskem mudeče se poljske begunce, naj se vrnejo v domovino. Švedski list Morgentidningen poroča, da so se temu pozivu odzvali doslej od 900 beguncev samo trije.
Trije od devetstotih, to je eden od tristotih, ali
Letonsko četaštvo
Neki ujet vojak 84. sovjetske strelske divizije, Nikolaj Bezmerov po imenu, 'je izpovedal, da je bil pri prevozu svojega oddelka iz Vzhodne Prusije na fronto v Kurlandiji večkrat priča delovanja letonskih protisovjetskih partizanov, ki izvršujejo v manjših skuninah mnogoštevilne napade na sovjetsko oskrbo.
Bezmerov sicer ne trdi, da gre za o'':	ejšo bojno delovanje, .sekalcu
pa se da iz njegovih izpovedb sklepati, da se letonsko prebivalstvo zagrizeno bori proti boljševikom in da se nikakor ni voljno ukloniti sovjeta skemu jarmu.
PRI GOSPE PREZIDHNTOVI
lira razvedrila za tleielraasie invalid e in ranjence
»Domovina ne sme nikoli pozabiti na vašo žrtev!«
Kčmunist naj ho ...
§ fegpgaia! zastrmi!® sals rafalne
Ntrjnovejse Tliove šolsko knjige — propaganda za zločinski komunizem
rev živ simbol slovenske požrtvovalnosti, slovenske volje do življenja in zato neumrljivosti slovenskega naroda. V va-s bodo badofi rodovi naš* krvi iineli živ opomin, naj nikoli ne porabijo na Boga, narod in domovino!
Vaša žrtev bo našemu narodu v bodoče kot svetla zvezda vodnica razsvetljevala pot, ta popoldan pa naj bo simbol, da bosta morala naš narod in naše bodoče vodstvo z vso ljubeznijo negovati sijaj, čast in spoštovanje vaše žrtve, ki nam vsem kaže pot v lepšo bodočnost nove sreče v novi svol>odi.<
Po govoru, ki so ga prisotni toplo pozdravili, je začel zelo skrbno pripravljen in izveden program. Vsi prisotni ranjenci in invalidi kakor tudi
gostje so ga z zadovoljstvom poslušali in izvajalce nagradili z velikim aplavzom.
Za vse ranjence in invalide je s pravo materinsko ljubeznijo skrbela, da so se čim bolje 111 čim bolj demnče počutili, gospa prezidentova, ki ob vsak; priliki dokaže, kako so ji pri srcu tisti sinovi slovenskega naroda, ki so brez premisleka za svoje življenje šli v borbo proti zločinskemu komunizmu.
Prireditev je potekla zelo prisrčno in je nad v?c uspela. Ranjene; in invalidi Slovenskega domobranstva so gospe prezidentovi za to prireditev in za njeno materinsko skrb, ki io jim nb vsaki priliki Izkazuje, nad vse hvaležni.
Drugi del ofenziva na Dolenjskem končan
Komunisti so imeli 6. januarja v Ajdovcu »miting«, na katerem so hvalili svoje brigade in pravili, da se jih domobranci ne upajo napasti. Za to so izvedeli naši domobranci, ki so se takoj napotili v okolico Ajdovca in tam nahajajočo brigado razbili. Tolovaji so imeli 38 mrtvih, na begu pa so izgubili svojo zastavo.
Meničaninova bojna skupina je napadla v okolici Čateža in Mirne peči bataljon Dolenjskega odreda in ga razbila. 21 banditov je mrtvih, 14 so jih domobranci ujeli.
Tako se je končal drugi del domobranske ofenzive za odgovor na 15. januar. Tolovajem, ki so ime!i v prvem delu ofenzive 330 mrtvih, so se zdaj pridružili še novi padli, nemška vojska pa poroča v vojnem poročilu
10.	januarja, da so imele komunistične tolpe naslednje izgube:
»V čistilnih bojih pod vodstvom višjega SS in policijskega vodje Al-pen'and so tolovaji utrpeli na področju Toplice-Zužemberk znova težke izgube. Našteli smo 2300 mrtvih, zajeli 1500 ujetnikov in obsežen plen «
Sprenrmba izvršilnih dološb o omeiitvi električnega toka
Šef pokraiinske uprave je izdal naslednjo izvršilno določbo o omejitvi električnega toka:
Čl. 1. Trgovine -obratujejo v času od 8. do 12.30 uro in od 13.30 do 10 ure; trgovine 7. živili obratujejo od 8. do 12.30 in od 14. do 18.; zasebni zavodi in zasebne pisarne določijo svoj delovni čas med 8. in 16. uro; izvzemši transportna podjetja.
Čl. 2. Ta naredba stopi v veljavo z današnjim dnem.
ScTjsIskl odrsšileifi „ssvch0jalo" ženske
Strahote Kadžnrskih in slovaških vasi
> Saj ni tako hudo!«
»Vse skup je samo nemška propaganda!«
»Zakaj bi bežal, če pridejo Sovjeti?! Saj nisem nikomur nič naredil in tudi eksponiiai se niseml«
»E, boste videli, na koncu bo vse dobro in prav.«
»Tako je, saj se nobena juha ne pojč tako vroča, kakor se kuha.«
Takšnih in podobnih smo v zadnjih mesecih slišali na prebitek. Kogar hočejo bogovi pogubiti, ga s slepoto udarijo. Ker ne želimo, da bi tudi ni.š mali in nesrečni narod zapraši p :-gubi, se ne bomo nikdar utrudili odpirati mu oči, čeprav je to dosti-k at težak, predvsem pa nehvaležen opravek.	<
Prve dni januarja so si nemški, češki in madžarski časnikarji ogledali vasi v verteškem hribovju zahodno od Budimpešte, ki jih je nemška voj-s! a rešila sovjetskih strahot. O svoji 1 vtisih so napisali pretresljiva po-r- čila.
Ta poročila so kakor nalašč poklicana za odpiranje oči. Zato prinašamo eno od njih — objavljeno v listu Volkischer Beobachter — v obširnem izvlečku našim bralcem v pouk in premislek.
Tudi na Madžarskem ni manjkalo kapitulantov — prav kakor v Romuniji in Bolgariji, na Finskem in v Italiji — ki so pri sleherni priložnosti govorili o »pretirani nemški propagandi« in pošiljali po neštetih kanalih svoja strahopetnostna gesla celo v najbolj zakotne vasi: »Ostanite doma, sovjeti so tudi samo ljudje. Madžarska je pod angleško in ameriško z- ščito!«
Z zemljo zrasel kmet se težko loči od svojega doma tn še posebno ne-1 id deli usodo beguncev. Zato je bilo v madžarskih vaseh mnogo ušes, ki so prisluhnila tem udobnostnim geslom. Tako je moralo ljudstvo — delavci in kmetje — krvavo plačati strahopetnost svojih prejšnjih voditeljev, ki so zadnja leta omahovali sem in tja in odpovedali ob uri, ko se je odločala usoda naroda.
V gorovju Včrtesu smo se pridružili prodirajočim nemškim oddelkom. Trčili 6mo takoj in vsepovsod ob sledove zagrizenih borb: razdejane cestne barikade, razbiti protitankovski topovi, požgani munlcijski zaboji, z,raven pa mrtvi boljševiki. Na zasneženih poljanah so ostanki zgorelih tankov s svojo mračno trdoto prekinjali mehko beloto zimske pokrajine.
V nočnih oktepniških bitkah ln pehotnih spopadih so čete nemške vojske in frontne SS prekoračile gorovje, očistile gozdove, prodrle zapreke in pognale boljsevike iz naselbin. In tedaj so je dvignil zastor pred strahotno dramo. Najpreprostejši ljudje, kmetje, kočarji in rudarji iz bližnjih rudnikov, žene, da, celo otroci so se zgrnili okoli nemških oklepnikov, s solzami v očeh božajoč mrzlo železo in vojake, ker so morali datt duška svojim upom, svojemu veselju in p sstanemu gorju.
Ko stopamo po vaških cestah, sta v očeh ljudi, zvečine oblečenih v žalno, še zmerom zapisana groza in strah. Umor, rop in posilstvo, brezumno uničevanje ln živinska razbrz-d ,nost so bili zdivjali čez te ljudi kakor orkan.
»Mir hišicam, vojna palačam,« je eno od starih boljševiških gesel. V s1 romnem naselju Agostyanu, ki leži n -kazno in skrito v včrteškili hribih, n-- bilo palač, samo koče. Kljub temu ne bodo njegovi prebivalci do konca svojih dni mogli zadržati solze, kari ir se bodo spomnili onih strašnih d i, ki so sledili 27. decembru — tisi mu nesrečnemu dnevu, ko so boljši tki vdrli v vas.
'rva nas sreča kmetica Loy. Njena lii a so otekla od boIz, Oblečena v žr no nam ihtč kaže sliko svojega o: mnajstletncga sina Deszoja. Služi je v vojski in je za božič prišel di rnov Pred njenimi očmi je vdrli boljševik dvignil revolver, brcnil mater, ki se ie hotela vreči pred sina, z nogo stran, pretepel fanta, ki je bil brpz orožja, se igral nekaj časa z revolverjem, mereč z njim zdaj v njegovo glavo, zdaj v prsi, zdaj v noge in ga nazadnje ustrelil v trebuh. Ko je kmetica vsa zmešana planila na cesto in potožila nekemu so-vje'skemu oficirju, kaj se je zgodilo, ter zaprosila za zdravnika, lo je sovjetski tolmač brcnil vstran in nadrl, naj pusti poveljnika s takimi malenkostmi pri miru. Vpričo umirajočega so boljševiški plenilci prebrskali omare in skrinje, pokradli vso obleko in razbili pohištvo na trske.
Ko se je znočilo, so zverine načrtno preiskale vsa skrivališča, kamor so se bili zatekli preplašeni vaščani, odgnali izsledene, obupno kričeče in braneče se kmetice z revolverji in bajoneti s seboj, divje in brezglavo streljajoč s samokresi okoli sebe in nazadnje prisilili bolj mrtve ko žive ujetnice, da so se jim vdale.
Med ženskami je ena zbudila posebno pozornost pisca teh vrstic, ker Je bil njen obraz ves posejan ž viš-
V nedeljo popoldne je priredila v Stekleni dvorani Pokrajinske uprave gospa prizidentova, Olga Rupnikova, pestro uro razvedrila za domobranske ranjence in invalide. Steklena dvorana je bila polna povabljenih invalidov in ranjencev, prišli pa so nanjo tudi povabljeni gostje. Vsak ranjenec in invalid je prejel v poklon škatljico cigaret in bil pogoščen. Prireditvi je prisostvoval tudi gospod prezident, general Leon Rupnik, ki je 6edel med dvema ranjencema.
Prireditev je začela s pozdravno koračnico, ki jo je zaigral mali domobranski orkester. Sledil je nagovor ge. Olge Rupnikove, soproge prezi-denta, ki je uvodoma pozdravila navzoče ranjence in invalide, ki so se zbrali, da preživijo nekaj trenutkov pozabljenja vsakdanjih skrb; in boli. Gospa Rupnikova je nato imenoma pozdravila navzoče zastopnike nemške vojske in Slovenskega domobranstva, prav tako pa tudj tiste, ki so kakorkoli pripomogli do ustvaritve nedeljskega popoldneva.
V svojem govoru je na to gospa prezidentova nadaljevala:
»Ko pozdravljam drage goste, in otvarjam pestro uro razvedrila, ob kateri bi se naj vsi prijetno počutili, bi želela s tem povdaritj to, da naj bo ta popoldan posvečen samo vam. domobranski invalidi in ranjenci, slovenskemu narodu in njegovemu bodočemu vodstvu simbol velike zapovedi, ki se glasi:
Ne le da komunisti na našem »osvobojenem« ozemlju zastrupljajo mladino z vsemi mogočimi predavanji in »mitingi«, jo pošiljajo v boj in smrt, in jo vzgajajo namesto za dobre Slovence v privržence komunistov in kominterne, so zdaj začeli celo z načrtnim delom zastrupljanja med našim najmlajšim rodom, ki se šele uči pisanja in branja.
Izdali so namreč brošuro, prirejeno po Bobičevi knjigi za ljudsko šolo »Preljubo veselje, oj kje si doma«, ki naj bi nadomestila »pomanjkanje« šolskih knjig. Prirejena je po Bobičevi knjigi, a vsebuje na prefinjen način skrito propagando, ki naj vcepi tem najmlajšim našega rodu, ki jo bodo uporabljali, seme zločinskega komunizma.
Po poročilu »Slovenca« prinašamo opis te »šolske« knjige:
»Že na prvi strani brošure je slika komunističnega zločinca, ki je od vr.eh na Balkanu kdaj bivajočih zločincev največ zločinov zagrešil, Broza-Tita. S tem pa je tudi lepo v sliki povedano, kakšni so nameni te brošure — prav taki, kot jih je ime!1 Tito s komunističnim divjanjem f>o naši zemlji. Naslednja z roko narisana slika nas popelje in nam pove, kakšnega otroka hoče imeti podli komunizem. Ne takega, ki bi bil ljubil svojo mater in jo rad ubogal — za matere se komunizem ne briga — slika v brošuri nam kaže, da morajo otroci, ki Jih bo komunizem skvaril, služiti edinole komunizmu in komunistični revoluciji. Zato je na tej sliki deček takoj ob oboroženem tolovaju in komunistki s puško.
Šele po teh uvodnih akordih v sli-
njevimi in zelenimi marogami. Ime ji je bilo Georglna , Walcz in je bila nosna v tretjem mesecu. Vsa v strahu za novo življenje v sebi se je postavila po robu, a so jo pobili na tla, nakar sc je drug za drugim vrglo nanjo nič manj ko dvanajst boljše-vikov, medtem ko so drugi posilili njeno sestro Marijo, ki Je hotela braniti nesrečnico. Kmetico Schmidt-raejerjevo so nečloveške zveri odtrgale od njenih dveh otrok in jo obvladale vpričo njiju, ki sta jokajoč in s povzdignjenimi rokami prosila milosti za svojo mater.
Nekatere žene in dekleta so se skušale rešiti. Zidanice v hribih in bližnji gozdovi so se jim zdeli dovolj varno pribežališče. Toda posebne boljševlške patrulje so streljale za sleherno senco, ki je,švignila v noč. Divje streljanje Iz pušk in revolverjev je vedno iznova trgalo temo. Kjer so pa lovci na ljudi izsledili kakšno skrivališče, so postavili stražo predenj in priklicali pajdaše. Medtem ko so surove šake tiščale ženske k tlom, so poživinjenci drug za drugim opravili svoje nad njimi. Nekatere ženske v zidanicah so morale piestati po 15 in več posilstev Boljševiki niso prizanesli ne sivim lasem ne otrokom. Med njihovimi žrtvami so neka 701etna starka in 91etna dekletca.
Župan vasi Agostyan, Franc VVelsch in župnik Martin Pregler potrjujeta pripovedovanje ženA, katerih besede se neprestano zatikajo od ihtenja. Oba
Domovina >e sme nikoli pozabiti na vašo žrtev!
Vi ste v najtežjem razdobju zgodovine našega malega naroda deli svojo kri in svoje zdravje z« Boga. narod in domovino.
Če trdimo, da se bodo bodoči vodniki slovenskega naroda zbirali izmed tistih, ki so se mu ▼ Času zapuščenosti postavili na čelo njegove borbe proti najstrašnejšemu zlu komunistične revolucije, to je, če nas bodo v bodoče vodile v težkih časih najširšega žrtvovanja preizkušene mlade moči naših aktivnih- domobrancev, potem morate v tej srečnejši bodočnosti vi, najboljši poleg padlih junakov, biti najbolj skrbno negovani, najbolj .spoštovani in slavljeni. Samo narod namreč. ki zna pravilno slaviti in ceniti svoje velike može in svoje junake, je življenja vreden in živi!
Da slovenski narod hoče živeti po svojih slovenskih značajnih jn naravnih ter krščanskih in kulturnih postavah, je dovolj jasno dokazal. Nikdo namreč ne bo mogel iti mimo dejstva, da je drobec slovenskega naroda v Ljubljanski pokrajini postavil na nege tolike tisoče neugnanih, drznih, hrabrih in požrtvovalnih -domobranskih čuvarjev svojega življenja, svojih tisočletnih slovenskih kultnrjiih in verskih izročil, vrednot in življenjskih sokov. Med njimi pa cte poleg padlih junakov vi, invalid; in ranjenci, prvi! Vi ste postali iz neustrašenih, brezobzirnih in nesebičnih slovenskih bor-
kah so komunisti pričeli razlago prvih črk. Vsako novo črko obkrožajo risbice. Toda te risbe nimajo namena otroke razvedriti pri učenju, temveč je veliko bolj njihov namen, otroke vzgajati v komunističnem duhu. Vsi dečki imajo v rokah puške in njihove glave so pokrite s tolovajskimi čepicami.
Kako ta komunistična brošura vzgaja? Otrok, ki se uči iz te brošure, še ne pozna vseh črk. ko ga brošura že uči: Tito, Tito. Ob vsaki novi čiki je napisana tudi beseda, ki se začenja z novo črko, a je sestavljena iz takih trk, da jo učenec že zna prebrati. Kaj je prišlo komunističnemu »vzgojitelju« na misel n. pr, ob črki p? Pionirl Takoj zagrizena agitacija za komunizem I
Tako bi borci, ki z veliko žejo po znanju vsako besedo tako vneto preberejo, morali v tej zločinski brošuri brati: »Mi smo Pionirji. Imamo list »Pionir«. Povsod pomagamo partiza-zanom in povsod iščemo papir in hrano. Zasledujemo tiste, ki pomagajo sovražnikom. To so izdajalci.«
Kaj ta brošura uči pri črki h? Tako piše: »Pionir Branko zna bobnati. On vodi pionirje v vasi. četa je dobra in zna ubogati. Postavlja zasede. Ujeli so že več izdajalcev. Izročili so jih partizanom « Kaj so komunistom mar naivnosti in laži v besedilu! Glavno jim je, .da že mlade nedolžne otroke skvarijo za janičarje, ki bodo zasledovali vce poštene tovariše, ki se bodo komunističnega zla branili, in jih izročali komunističnim krvnikom. Na koncu brošure pa so komunisti še enkrat napisali spev svojemu vzornemu zločincu Titu.«
moža nam pokažeta mlada dekleta, ki so jih še pred nekaj tedni šteli med najzaljša daleč naokoli; danes zremo v razorana, od gorja in trpljenja zaznamovana, postarana obličja.
Druga vas, v katero smo prišli, Vertes-Tolna, je bila nekoč lična naselbina marljivih kmetov: danes je od viharja, ropa tn ognja razdejano naselje, kjer prebivajo obubožani ljudje. Georg Buntschuh, župan, in njegov svak, vaški sodnik Anton Utto pravkar podpisujeta za neko objokano kmetico mrliški list njenega moža, ko stopimo v županstvo. Nesrečnica se piše Goldschmied; tudi njenega moža so boljševiki ubili s strelom v trebuh. Ko so bili vdrli, so zahtevali najprej jedače. Dobili so Jo, in ko so jo pospravili, so se vrgli na kmetovo ženo in hčer. Eden od divjakov je ustrelil moža-in noto so vpričo umirajočega drug za drugim posilili obe ženski. S poslednjimi močmi se je kmet vzpel s tal in pograbil enega od skrunilcev za škorenj. Tedaj so ga boljševiki prijel«, zavlekli ven In ga vrgli v goreči skedenj.
Družino vaškega sodnika in župana je doletela posebno težka nesreča. Boljševiki niso prizanesli niti nečakinji, desetletni Ant Buntschu-bovi. Trije so se spravili nanjo, uničili njeno mladost in pustili 7a seboj strtega človeka. Se več dni pozneje je dekletce jokalo in vpilo In v očeh grčastega kmeta sem videl solze, ko je pripovedoval, da se otrok še zdaj
pri slehernem glasnejšem kriku zavleče v najbolj mračen kot in da ga pisili neutolažljiv jok, če le vidi sovjetski uniformski plašč, ki leže po cestah, kamor so jih boljševiki odvrgli na begu. Od vseh prebivalcev so izsilili z revolverji v rokah sleherni nakit, vso obleko in perilo. Ko so poznejši sovjetski oddelki našli le ža malo takšnega, kar bi bilo vredno s seboj vzeti, so skušali izsiliti boljši plen od ljudi s tepežem, streljanjem in trpinčenjem. Ker tudi to ni zaleglo, so v slepi togoti razbili vse pohištvo in delovno opravo.
V naslednji vasi — imenuje se Tar-dos — stanujejo Slovaki. Marsikateri prebivalec je mislil, da bodo kot »slovanski bratje« deležni lepšega ravnanja kakor madžarski in nemški kmetje te pokrajine. Na drugi božični praznik so vkorakali boljševiki in slavili praznik miru na svoj način. Neki major je izjavil, da bo skrbel za red in mir, potem je pa vodil oddelke, ki so se delali, da iščejo orožje po hišah, v resnici so pa najrajši vršili telesne preiskave pri ženskah.
Vaški notar vitez Bela Berko, nekdanji vojak iz prve svetovne vojne, nam popisuje nasilja boljševikov in pravi:
»Vse, kar sovjeti govore in ljajo, je laž: nobeni njihovi besedi ne smeš zaupati. Sovjetski krajevni poveljnik mi je izjavil, da je po moskovskih navodilih zapovedal svojim ljudem, naj dobro ravnajo z ljudmi. Toda ponoči je spustil zverine z uz-
Pressozen kes
Letak naj opraviti požig Einj in Hriba
V zadnji številki »Družinskega tednika« smo prinesli poročilo o komunistični »osvoboditvi« dveh naših slovenskih vasi Hinj in Hriba. Danes objavljamo lethk, ki so ga v opravičilo za svoje dejanje raztrosili‘komunisti, podpisana na njem pa* je Osvobodilna fronta slovenskega naroda. S tem so tolovaji pismeno potrdili in priznali svoj zločin nad ljudstvom, ki ni bilo krivo nič drugega, ..akor da je odklanjalo zločinski komunizem.
Letak se glasi:
Vas Hinje v Suhi Krajini je zaradi izdajstva bila od Nemcev lani bombardirana in uničenih je bilo mnogo hiš, Ta nesreča ljudi ni spametovala in so še nadaljevali z izdajstvom kljub stalnemu prepričevanju po naši vojski in političnih aktivistih in sodelovali z okupatorjem in domačimi izdajalci ter izdajali našo vojsko in politične delavce. Kadar je prišla naša vojska v vas, je bila vedno zahrbtno napadena iz hiš, zlasti pa iz cerkvenega stolpa. V vasi in okolici je že padlo več kot 130 naših hrabrih borcev in političnih delavcev in to po zaslugi tamošnjega prebivalstva pod vodstvom bivšega župnika Kerna, ki je bil pred kratkim od našega narodnega sodišča obsojen na smrt zaradi izdajalskega organiziranja proti Na-rcdno-osvobodilnemu gibanju.
Vas Hinje je zaradi svoje lege na griču vojaško silno važna točka in so jo že preje Italijani in belogardisti utrdili in s tem obvladali skoro vso Suho Krajino in del Kočevske. Tudi sedaj so skušali tu postaviti utrjeno postojanko, kar pa je naša vojska sproti preprečevala. Namesto da bi domačini sodelovali s slovensko NOV, ki se bori za svobodo in boljšo bodočnost slovenskega naroda, so baš nasprotno izdajali voisko zakletemu sovražniku slovenskega naroda.
Cerkev, kot božji hram, ki je bila že za časa italijanske okupacije in belogardistov pretvorjena v utrjeni bunker in s tem os runjcna, je tudi sedaj služila sovražr ku. da je iz njenega kritja streljal r 1 naše borce. To potem ni bil več h am božji, ki je bil že tolikokrat oskrunjen.
Da se napravi konec vsem poskusom ustanovit; postojanko in da se prepreči tudi i idaljnje prelivanje nedolžne krvi na ih borcev zaradi nezaslišanih izdaj: av tamošnjega prebivalstva. se je na5n vojska v sporazumu s civilno oblastjo odločila, da izseli izdajalski prebivalstvo v okupatorjevo posl anko in da poruši vsa tista poslop a, ki bi lahko služila sovražniku kot itrdbe, m»d njimi tudi cerkev. To st je zgodilo 11. in 12. januarja.
Vsa cerkvena posoda in vse dragocenosti so bile rešene, kar izpričuie ootrdilo žunoega upravitelja gospoda Barbiča iz Hinj in se glasi:
POTRDILO
Spodaj podpisani žunni upravitelj iz Hinj potrjujem z lastnoročnim podpisom, da mi je bilo dovoljeno in vsestransko omogočeno, da odnesem iz Hinj prav vso cerkveno opremo, kakor tudi vse dragocenosti Izvzejhši inventar, ki spada mvsem župnišču.
Dne tt. januarja 1945.
Barbič 1. r.
Ta dogodek naj bo v opomin in svarilo ne samo prebivalcem Suhe Krajine, ampak tudi drugod, da bomo vsako izdajstvo najstrožje kaznovali in na' ta način preprečili nedolžne žrtve naših borcev in osvoboditeljevi Osvobodilna fronta slovenskega naroda
de: noben oficir se ni zmenil za vpitje, streljanje in divjanje, saj so najvišje šarže it same sodelovale. Bistvo vse zadeve se mi zdi v tem, da sovjeti enostavno sovražijo Evropca kot Evrope a. Mene so trikrat aretirali in samo nagli nemški prihod me je obvaroval usode, ki je doletela prenekatereg 1 v mojem okraju to je, likvidacije. Rad priznam, da smo mislili — kakor mnogo ljudi na dežc i — da ne more biti tako hudo. Z to smo tudi doma ostali. Ce bi nas i neia doleteti nesreča, da Sovjeti št kdaj pridejo, bi sleherni kmet pri priči pustil hišo in dom in zbežal pred to drhaljo tudi brez vsake prtljage na konec Sveta.«
Te notarjeve besede so vaščani vsepovsod potrdili. Ena od preganjanih in zasledovanih mater je izrazila svoj doživljaj v preprostih, a zato tem težjih besedah: »Sovjeti so hujši od živine! Ce ie kdaj pridejo v našo vas in ne bom mogla zbežati, vzamem prvo vrv in se z obema svojima otrokoma obesim!« Kako strašen mora bili človeški obup, če hoče mati ubitt svoje ljubljene otroke, da prihrani sebi In njim še hujšo usodol
Notarjeve ugotovitve o sovjetskih lažeh drastično potrjuje zgodba neke posiljene žene. Ko je prišel v vas visok sovjetski štab, se ji je posrečilo priti do poveljnika, da mu j« potolažila o svoji nesreči. Le-ta j« pa samo zmajal z glavo in rekel, da je sam družinski oče in da nikjer ne dovoli nasilnosti nad ženskami. To-
(
25. I. 1345.
DIiU2INSKI TEDNIK
2
'v*'
RDEDI IIXJ55AR
Madžarski napisa! Ferencz Herczeg
Nov zatemnitveni čas. ,Do nadal.i-nega je zatemnitev obvezna od 17 40 do 7.ir>.
Posipajte hodnike a pepelom. Zaradi poledice, ki je nastala na hodnikih, ponovno opozarjamo hišae posestnike na dolžnost, da podpijeio pločnike s pepelom, peskom ali žaganjem-. Zavedajo naj se, da odgovarjajo za vse nezgode, ki hi se pripetile na njihovih pločnikih. Policija izvršuje najstrožje nadzorstvo glede posipanja hodnikov in pospravljanja snega,
»Ogledalo Časar je bil naslov kratkega kulturnega filma, ki ga je pred glavnini filmom pretekli teden predvajal kino Union. Uvidevna uprava kina Uniona pa je pripravila preteklo sredo še posebno predstavo za ljubljanske časnikarje in pripaduike grafične stroke. Film je prikazoval nastanek velikega ilustriranega lista od rokopisa in slike do njegove izdaje. Predstava je gledalce zelo zadovoljila.
Poroke, rojstva in umrljivost v Ljubljani. Iz poročil vseh ljubljanskih župnij se vidi, da se je lani v Ljubljani sklenilo 642 porok. Rodilo se je lansko leto 1218 otrok, od katerih je bilo 658 dečkov in 560 deklic. Umrlo je 1115 Ljubljančanov, med njimi več ko polovica žensk.
Konjska mesnica v Trnovem. Pretekli teden so kontrolni organi odkrili v Trnovem skrivno mesnico, v kateri so klali in prodajali konisko meso. To meso pa baje n j bilo vedno prvovrstne kvalitete. Uvedena je preiskava.
Trikratno gostovanje Ksenije Vida-
li.jcve v Trstu. Ciospa Ksenija Vida-lijeva, naša priljubljena operna pevka,
je v tržaškem gledališču Verdi trikrat gostovala kot Mimi v operi »La Bohotne«. Dosegla je velik uspeh.
P. .ačun cestnega okraia Ljubljana za leto 1945., je razgrnjen za 14 dni tla mestni razglasni deski v veži mestne hiše na Mestnem trgu št. 2. Med tem časom, od 21. t. m. dalje lahko davčnj zavezanci vlože morebitne ugovore in pomisleke proti proračunu v uradu okrajnega cestnega "'bora Ljubljana.
K... -Jas poštne direkcije, Pi j odstranjevanju snega in leda ... streh posameznih stavb se redno dogaja, da se pri tem delu ne posveča potrebne pažnje na telefonske naneljave. Nastale pokvare zračnih vodov so zato dostikrat prav občutne ter zahtevajo ponravila mnogo dela in materijala Zato naj lastniki hiš opozore "■'•oje nameščene« al; delavce, naj pri či-,6čenju streh pazijo na telefonske napeljave in naj jih ne poškodujejo, 1'Pr* bodo Tinstfltn škodo morali poravnat; hišni lastniki sami.
Osebne vfisti
POROČILI SO SE:
V Ljubljani: g. I.o]re Lvaribo, mngistratnl
uradnik, ju gdč. Anica PodbiSčkoia, odvetniška uradnica; Inž. Samo Gramc, in gdč. d lil č j Prlepova.
čostitamo!
UMRLI SO:
V Ljubljani: Franc Novak; Fani Adamičeva soproga uradnika v p ; FrančiSka M laku rjeya; Sergej AlJoSa Gortup, gimnailJ»M abiturtent; Ror.alija Bevčeva. gospodinjska pomočnica; Ivanka Bajčeva, soproga lekarniškega laboranta v p.: Jože Jaklič, želez-nižki uradnik v p.; Ivan Janežič; Lucija Oblakova, prevoznina: Franc Ma-olt. učitelj v p.; Leopold Ersln. župnik; Ivan Dolenc, železniSki čuvaj v p.; Blažek DeuiSar; Antonija Poljančeva, vdova po vitjem finančnem kontrolorju:	T’t-	regr ina Dleplčeva; Terezija
Bajdova, upokojenka tob. tovarne; Zdravko-Valentin Mnsrhet sin nameičenca ZSZ v Novem me-tu; Rudolf Bajda, rudnlikl pod-nradnik Trn.
V Grosupljem: Anton Cvenkel. veletrgovec.
Nato sožalje!
zval jo je, naj mu vendar pokaže (!) vojake, ki so posiljevali in ropali. Bri tem je potegnil poročni prstan s svojega prsta in ga ji pomolil pred obraz kakor v dokaz svojega družinskega čuta. Medtem ko mu je kmetica jecljaje pripovedovala, da se pri piej stanujoči vojaki stalno menjajo in da ni ostalo pri prvih posilstvih, temveč da jo vsako noč drugi vojaki posiljujejo, je pogledala prstan od bliže in brala v njem vrezljano; »Laszlo, Debreczen 1941«. Sovjetski šiabni častnik je imel uropan prstan, ki ga je bil kdo ve komu v tej krvaveči deželi strgal s prsta; lov na ženske je pa šel dalje, noč za nočjo je sleherni vojak iz kolon, ki so se ustavljale v vasi, iskat novih žrtev.
Toda ženske niso edino, kar so so-v iffi pomandrali in uničili, kamor so prišli. Videli smo stanovanja, ki jim je bil ogenj prizanesel, katerjh pohištvo je bilo pa razsekano na kosce, in obleka, ki Je ni bilo moči vzeti s seboj, razrezana in raztrgana na Krpe.
V vseh vaseh so se morali zbrati moški prebivalci, na kar so jih bolj-so H*1 sPremljali na konjih, cdvedli med udarci z biči in kopiti pušk v določena zbirališča, da jih transportirajo dalje. Mnoge teh trpinčenih ljudi je rešil nagli nemški prodor.
Kaj je vzrok tega divjanja boljše-vikov? Ko smo odhajali iz teh krajev 'n so nam ljudje mahali v pozdrav, oa* je obšlo spoznanje:
Listek ..Družinskega tednika*
Plankton
Menda se vsakdo zaveda, kolikšnega pomena so za človeštvo razne soli. ki so v ogromnih količinuk nagromadene v morjih. f»e mnogo pomembnejša pa je posredna vrednost v morju ležečih dušikovih in fosforjevih spojin, ki tvorijo temeljni pogoj vsemu organskemu življenju morskih voda.
Zasledujemo H organsko življenje morja po razvojni lestvici do najnižje stopnje, imamo pred seboj »plankton«, svet drobnih nesamogibnih živalic, ki jih poganja valovje. Naslednjo razvojno stopnjo »nekton« pa tvorijo bitja, ki prav tako še lebde v vodi. čeprav jim je v nekj meri že lastna tudi samogibnost. Neskončno bogati so oceaui redilnih snovi (dušika in fosforja), ki prehranjujejo oba imenovana živalska kroga, vendar je njihova'množina v raznih delih morja in v raznih globinah zelo različna. Kiti in slaniki in drugi »mašoobarji« z morskih planjav žive posredno ali neposredno prav od planktona in nekto-na ter kopičijo na ta način dobljeno maščobo med svojimi mišicami.
Ob tej ugotovitvi se vprašujemo, ali ne bi bilo bolj smotrno in gospodarsko, če bi črpali organsko prasnov kar naravnost iz morja? Če namreč premislimo, da so »maščobarji« prav za prav le samo vmesni člen med pravimi proizvajalci olja (planktonom in nektonom) in človekom, potrošnikom tega olja, se nam kar samo vsiljuje vprašanje, dali ne bi mogli izrabljati tega živalskega sveta neposredno, brez kitov in slanikov, ki poleg vsega prav po nepotrebnem trošijo še energijo.
0 redilnostj planktonovih sestavin je pred kratkim poročal L. Petersen. Povprečna analiza je dognala naslednjo vsebino; 7 °/e maščob, 59 °/o prebavljivih beljakovin, 20 Vo ogljikovih hidratov in 14 °/o kitina. Vrh tega so pokazale najnovejše preiskave tudi razmeroma precej vitaminov, n. pr. relativno velike količine vitaminov A in B, tako pomembnih za naše življenje. Toda s sredstvi, ki danes razpolagamo z njimi, so mogli iz 1 m* morske vode dobiti le 0,5 do 1 cm5 planktona, kar bi dalo na m* morske vode malo nad 1,1 g suhe snovi.
Zaenkrat skušajo premagati največjo oviro, to je, na cenen način in v razmeroma kratkem času precediti zadostne množine morske vode. Nordijski poskusni zavodi si predvsem prizadevajo, da ugodno rešijo to nalogo, a doslej še niso našli zadovoljivega postopkaf morda pa ni veC daleč Bas, ko bodo premagane tudi te tehnične ovire.
Za neposredno izkoriščanje plankto-novih hraniv govore tudi druge okoliščine. Vsa dosedanja raziskavanja namreč kažejo, da porabljajo kiti in ribe le prav majhen del razpoložljivih planktonovih redilnih snovi; torej bi nam vrglo njih direktno izkoriščanje milijarde ton teh hraniv, ne da bi s tem oškodovali morske živali. Računajo, da da 1 g suhega planktona 4 kalorije; in če človeku zadostuje dnevno 3000 kalorij, bi bilo treba 750 g suhega planktona, kar pomeni. da bi morali precediti 7500 m* morske vode, pa bj dobilj enodnevni obrok hrane za človeka. To je sicer zares ogromna zamisel, a vkljub temu sodijo znanstveniki, da ta naloga nikakor ni nerešljiva, čeprav današnji tehnični pripomočki zaenkrat še ne morejo privesti do postavljenega cilja.
Usnjene izdelke barvajte le * snemalno barvo ki usnju ne škoduje. Efaks — Napoleonov tre.
Rdečearmejec ravna po svojih nejasnih nagonih; oficirji kot oprič-niki židovskih gospodarjev vedo že nekoliko več, kakor dokazujejo svetohlinska zatrjevanja poveljnika iz slovaškega naselja Tardosa. moskovski Židje imajo pa v rokah poslednjo skrivnost svojega sistema: tj°Uševi-zem more živeti in uspevati samo tedaj, če se narodi in plemena bastar-dirajo, družina uniči in razbije zasebna lastnina. Družina, otroci in z delom pridobljena lastnina so osnova evropskega življenjskega čuta. Sele njih uničenje more pripeljati v sistem, ki človeka poniža na žival. Kadar bodo zamrli vsi spomini na »evropske predsodke« spoštovanja ženske zaščite matere, ljubezni do otrok in zagotovitve osebne lastnine, šele tedaj bodo kremeljski Židje imeli gotovost, da bo človeška čreda vsa v strahu sklanjala glavo pred njihovim bičem.
Nemški vojaki predstavljajo železni ščit Evrope; oni so poslednja barikada te zemlje, s katere še vihra prapor človeškosti in kulture sovražniku nasproti. In zato je čelo tudi najneznatnejšega in najubožnejšega med temi možmi ovenčano z večnim lavorjem hrabrosti, junaštva ih člove-čanstva. Če mora kateri od njih pasti. mu bo zemlja lažja v gotovosti, da je svojo ženo, svojo mater, svoje otroke obvaroval s svojo žrtvijo usode, kakršno so- doživele ženske v vaseh in naseljih vžrteškega hribovja.
Ko smo se morali seliti iz svojega starega rodbinskega domu, sem našei v temuem kotu podstrešja za dimnikom staro, iz vrbovih šibic spleteno zibelko, napolnjeno s porumenelimi spisi, vsakovrstno preperelo rojx>tijo in drugo staro navlako. Šaril sem z rokami po pisanem neredu in našel nenadoma iz usnja izdelanega huzarja,. ob katerem so se mi zdajci prebudili že davno pozabljeni spomini na otroška leta in me obkrožili kakor roj preplašenih metuljev.
Rdečelasi junak! Koliko srčkanih spominov, kolilio otroških želja, prekipevajočega veselja in bolečih razočaranj je bilo združenih z njim!
Vzel sem huzarja in ga očistil prahu ter pajčevine. Bil je ves usmiljenja vreden. Barva je bila že davno zginila z njegovega obraza, nos mu je popolnoma manjkal, in izpod njegove oguljene uniforme so gledali kosi žičnega ogrodja in žime, s katero je bil napolnjen. Toda zaradi tega me vojak ni gledal s svojimi srepimi očmi nič manj odločno in nejevoljno, prav kakor se spodobi invalidnemu junaku, ko zagleda po pet in dvajsetih letih spet svojega generala...
In medtem ko sem klečal pred prevrnjeno zibelko, se j« pojavila pred očmi mojega spomina nenadoma neka že davno pozabljena otroška postava: moja uboga mala sestra Irza. Že leta in leta nisem več mislil nanjo, tedaj sem jo pa videl presenetljivo živo pred seboj.
Irza je bila dve leti mlajša od mene, srčkana, krepka deklica z globoko sinjimi modrimi očmi in kratko pristriženimi plavimi kodri; vseskoz temperamenten otrok, kj ni niti minuto dolgo ostal mirno na svojem mestu. .Često se je podila po kuhinji, od koder jo je spodila mama s kuhalnico, da je potem, prešerno se smejoč, skakljala čez dvorišče.
Mene je imela Icza zelo rada, sicer pa je bila lahkoverna, kakor vsak dobrosrčen otrok in bi bila srčno rada deček. Bila je vedno hvaležna občudovalka mojih na vrtni ograji izvajanih telovadnih umetnij.
Prav posebno hrepenečo ljubezen pa je čutila teza do mojega rdečelasega junaka. Huzar je bil cilj njenih sanj. De je hotela opisati kaj kot posebno lep«), očarljivo ali vzvišeno, je vselej rekla; »Tako je kakor huzar.c Včasih je rekla tudi brez vsakega povoda:
»Podari mi huzarja!«
»Na to boš še dolgo čakala.«
Iz tega se Je navadno razvil hud prepir. In potem je nekoč le postal njena last. Ta čudež se je zgodil takole:
Bilo je na moj god. Dobil sem novo obleko in nikljasto uro. V prv; omami svojega veselja sem tekel sijočega obraza k svoji v naši bližini stanujoči stari materi, da bi me občudovala. Icza je šia seveda z menoj. Na dvorišču hiše stare matere je bil-velik kurnik, na katerega streho sem navadno plezal, da sem tam kikirikal. Tako sem storil tudi takrat, in medtem ko sem čepeč na strehi v svojem svečanem razpoloženju širil roke in kikirikal na ves svoj glas, je Icza sjrodaj ploskala od navdušenja. Toda najine dobre volje je bilo kmalu konec, ker ko sem spet splezal s strehe, sem obvisel na nekem žeblju in — sveta nebesa! — na rokavu mojega novega suknjiča se je napravil velik razporek.
Bila sva oba zelo potrta. Jaz sem jokal, moja sestra pa je jrobledela od strahu. Zaman je bila pripravila stara mati za naju najboljše pecivo, saj me niti mikalo ni. da b| odšel k njej v hišo, ampak sem se žalosten odkrade] nazaj proti domu. Nenadoma me je Icza pograbila za roko;
»Dudi, ne jokaj, jaz tj bom zašila razporek...«
»Alj znaš šivati, Icza?« sem jo vprašal nejeverno.
»Oh, boš že videl; napravila bom tako, da ne bo nihče opazil.«
To je povedala s toliko samozavestjo, da sem še sam postal pogumnejši. Doma sem se zatekel v drvarnico, Icza se je pa prikradla do materine šivalne mizo in vzela tam potrebne stvari. Kmalu se je vrnila k meni z iglo,^ sukancem, velikimi krojaškimi škarjami in tako velikim naprstnikom.
Plaža anekdata
Zadosti zavarovan
Ne-kemu argentinskemu posestniku se je nekega jutra, ko je stopil v hlev, nudila naslednja slika:
^ Na zaboju za krmljenje je čepel Efraim, črni višji hlapec, ki je glasno bral pismo, medtem ko ga je Pablo. še bolj črni hlapčič, pazljivo poslušal in mu z obema rokama tiščal ušesa-»Kaj počenjata?« je začudeno vprašal posestnik oba črnca.
»I*ablo jo prejel pismo od svoje zaročenke.« je pojasnil Efraim, »in ker ne zna brati, mu ga moram jaz preftitati. l)a pa ne bj ničesar slišal, mi z rokami tišči ušesa-«
da je mogla vtaknit; vanj hkratu tri prste. Legel sem na trebuh, Icza pa je pokleknila poleg mene na tla in pričela z resnim obrazom svoje šivanje: enkrat noter, enkrat ven z velikimi cikcakastimi šivi. Ko je dokončala, je še sama z nezaupanjem ogledovala svoje delo: suknjič je bil temnomoder, sukanec pa bel. Toda njena iznajdljivost si je vendarle vedela pomagati. Prinesla je črnilo in sukanec lepo pobarvala, da res ni bilo več mogoče kaj opaziti...
V svojem veselju sem storil nekaj, kar sem le prekmalu obžaloval: podaril sem lezi svojega rdečelasega junaka. Moja sestra je komaj verjela svojim ušesom; vsa je prebledela in nato zardela od sreče.
»Ali mi ga zares podariš, Dudi?« je vprašala z zatikajočim se ji glasom.
»Da.<
»Za vedno?«
»Za vse čase.«'
»Reci: prisežem ti!«
»Prisežem ti!«
Icza je vzela huzarja na roko in planila z veselim vzklikom na vrt.
Ko sera šel zvečer spat, je Icza že klečala v posteljici in drdrala svojo večerno molitev.
»Kaj je pa to?« je vprašala mati, ko je pri slačenju mojega suknjiča nenadoma na rokavu nekaj zahreščalo. 0 groza! Icza mi je bila prišila suknjič k srajci. Moja mati se je morala kljub jezi glasno zasmejati, in zaradi svojega rojstnega dneva som prejel za kazen le nedolžno krco.
Dan nato se je Icza že na vse zgodaj' igrala s huzarjem, mene Pa je grizla rumena zavist.
»Vsa najina kupčija ne velja, ker mi je Icza napačno zašila rokav. Ni res, da n; nihče opazil, da je raztrgan; matj je to opazila in dobil sem zaradi tega celo krco. Zato je tudi moia prisega neveljavna in Icza mi mora huzarja vrniti...«
Tako sem uganil. Moj sklep je vodil do prepira in prepir do resne svaje, in nazadnje mi ga je vrgla Icza z lici, zardelimi od jeze. pod noge:
»Tu ga imaš, vzemi ga. jaz ga ne maram!«
To sem pričakoval, ker sem poznal viharni temperament svoje sestre, vedel sem pa tudi, da bo svoje viteštvo že v naslednjem trenutku spet obžalovala, zato sem naglo pograbil svoj plen in zmagoslavno pobegnil na vrt.
Od takrat sem čuval svoj zaklad še bolj ljubosumno. Vrednost, katero je Icza prisojala huzarju. je postala tudi nienj visoka. Kadar sem šel v šolo. sem ga vselej skrbno skril, včasih jx>d kopalno kad, včasih pod kako omaro, in ker sem opazil, da stikajo za njim ob moji nenavzočnosti nežne ročice, sem našel tudi na seniku taka skrivališča, do katerih Icza ni mogla priti.
Ce sem »e s svojim huzarjem igral na vrtu, je opazovala moja sestra izza plota s krvavečim srcem vse moje gibe...
Nenadoma Je Icza zbolela za dif-terijo.
Priznati moram, da sem ji bi] odkritosrčno Devoščljiv. Poznal skoraj nisem lepšega položaja, kakor je bila bolezen: tedaj H zavežejo vrat ali glavo, polože te v posteljo, ni ti treba iti v šolo, starši te razvajajo in ljubkujejo, in človek je dovolj pameten, da včasih tudi brez potrebe vzdihne ter dobj potem pomaranče, dateljne in sladkarije.
Mene so tedaj nastanili prj stari materi, in rjavolasi junak je šel seveda tudi z menoj. Pri stari materi sem se pa počutil zelo osamelega, morda zalo, ker je vladalo v vsej hišj nekako slovesno, mračno razpoloženje.
Hiša je stara tik za cerkvijo, katere velika, gotska stolpa sta bila vidna tudi z našega dvorišča, in ob zvone-nju so se tresle šipe v naših oknih. Z zidov spalnice so zrli navzdol resni možje in žene iz svojih okvirov.
Nekega dne mi Je stara mama povedala, da je lezi zelo slabo.
»Aha,« sem si mislil, »gotovo dobi veliko sladkarij.«
Popoldne je prišla služkinja in pri-frovedovala, da gre po zdravilo, Icza me pa lepo prosi, naj ji posodim svojega huzarja, ker bo potem takoj spet zdrava.
»Mojega huzarja?« sem dejal. »Kam sem ga neki dejal? Poiskal ga bom...«
Nič ne vem, kakšen zli duh je tedaj šinil vame. Stekel sem v sobo. si stlačil huzarja pod suknjič, preskočil plot in stekel Čez travnik. Šele tedaj se mi je zazdelo, da je moj zaklad na varnem, ko sem se zavlekel me<i vr-bičje. Oh, la Icza! Nj dovolj, da ne gre v šolo in da dobiva sladkarije, še mojega huzarja bi rada!
Ko se je mračilo„sem stekel domov. Ko sem stopil s svojim huzarjem pod suknjičem skozi vrata, je sedela stara mama tiho in žalostno na dvorišču. Tiho sem sedel k njej. Dez cvetlične gredice so letali netopirji in nočni metulji. Prevzelo me je razpoloženje potrtosti: morda bi bil le moral lezi poslati huzarja?
»Stara mama!« sem zajecljal.
»Kaj je, otrok moj?«
»Huzarja... Iczj bi rad poslal huzarja...«
Stara mati me je nežno poljubila in mi rekla med zadrževanim ihtenjem
»Mala Icza je odšla v nebesa... postala je angel.«
Moji spomini se tu zmedejo. Nikakor si ne morem predstavljati, kaj sem takrat čutil in kaj mislil. Nek« podoba pa stoji pred mojimi duševnimi očmj tako razločna, kakor da je nisem videl pred mnogimi leti, ampak šele včeraj.
Spet sem bil v hišj svojih staršev. Bil je sončen dan. Dvorišče je bito polno šepetajočih tujih ljudi, kj 90 radovedno ogledovali pred nami »t> ječo majhno kovinasto krsto. Ozračje je Lilo napolnjeno z vonjem po vošče-nicah in cvetlicah. Duhovnik je molil s počasnim glasom, jaz pa sem opazoval črni trak, katerega so mi bili ovili okoli rokava, pri tem sem pa grizel svojo čepico in jokal, ker je tudi mama jokala.
Mama je bila mrtvaško bleda; včasih je privrel iz njenih prsj zadušen vzklik, in takrat je vsakokrat bolestno stisnila mojo roko, katero je držala v svoji, in zdelo se mi je, da mora ves svet propasti.
Mogoče bj bilo dobro, da sera takrat dal tezj huzarja!
Ko smo naslednjega dne sedli za mizo, je ostalo eno mesto prazno. Oče je porinil juho od sebe in mati je nemo strmela na prazno stolico.
»Ubogi otrok.« je dejala s tresočim se glasom, »zadnje ure me sploh ni več poznal, in venomer je le fantaziral o nekem huzarju...«
Tedaj sem tudi jaz odloži] Žlico. Takrat sem že razumel, da bj bilo le dobro, če bi bil poslal ubog; lezi rdečelasega junaka, v moji duši se je pa pričelo svetlikati prvo spoznanje o minljivosti vse zemeljske sreče...
Po mnogih letih držim tako spet v svojih rokah rdečelasega junaka, kateremu je bila ostala Icza še v smrti zgesta. N;kakor ne snadam v vrsto tistih ljudi, ki so s gvoiim življenjem že obračunali, toda kljub temu bi rad dal vse tisto, z.a kar se borim in kar še pričakujem, samo da bi mogel le še enkrat samkrat stopiti pred Iczo, ji izročiti huzarja in reči;
»Tu imaš svojega rdečelasega junaka, mala Icza — prisežem. da ti ga podarjam zares in za vselej!«
Svete in nečiste živali
Vsakdo ve, da So veljale nekatere živali pri starih ljudstvih za svete. Tako so n. pr. starj Egipčani častili nekatere ptice, zlasti ibisa (ptico iz vrste čapelj), posebnega črnega bika z belo liso na čelu, kj so ga imenovali apisa, ponekod posebno vrsto mačk in tudi malega hrošča skarabeja (iz vrste govnjačev). Podobne svete ali bogovom posvečene živali so poznali tudi drugi stari narodi. Indijcem veljajo še dandanes neke opico za bogovom posvečene živali, katerih se nihče ne sme dotakniti s slabim namenom. Prav tako je Indijcem sveta žival tudi krava. Zato prepoveduje hindska vera svojim vernikom uživanje govedine in celo mleka. To je eden važnih vzrokov, da vlada v Indiji često lakota, zakaj pravoveren Indijec bo rajši umrl, kakor da bi jedel govedino ali pil mleko.
Drugim ljudstvom so pa nekatere Živah nečiste, zato jim njihova vera prav tako prepoveduje uživati njihovo meso ali druga iz njih izvirajoča hranila. Izraelcem je n. pr. bilo prepovedano uživati svinjino ali beliti jedila s svinjsko mastjo, ker je bil prašič zanje Dečista živaL Te zapovedi »c pravoverni Židje drže še zdaj (vsaj v javnosti), zato ne uživajo niti svinjino niti svinjske masti. Namesto te uporabljajo gosjo ali kako drugo mast. Židom je prav za prav nečista žival tudi govedo, vendar ga jedo. kakor pijejo tudi mleko. Toda zanje namenjena živina mora biti zaklana po posebnih predpisih ceremoniela. ki odvzame zaklanemu govedu njegovo »nečistost«. Uživanje svinjine je prepovedal svojim vernikom tudi Mohamed. Tudi mohamedancem je zato prašič »nečista« žival.
Nekateri rodovi južnoameriških Indijancev poznajo prav tako »neč:ste« živali, katerih mesa ne smejo.jesti. Med take živali spada tudi neka ptica južnoameriških pragozdov, ki ni le zelo okusna pečenka za vsakega Evrope«, ampak leže tudi jajca, kj prav uspešno nadomeščajo kurja. Toda In dijanec zbeži, če mu ponudite pečeno ati kakor koli prirejeno r.ieso te ptice, ali pa če mu želite postreči z jajčno jedjo. Ro drugi strani pa jedo prav isti Indijanci zelo radi nekatere ptice, katerih meso ima tako čuden duh, da ga uaš ol«s ne prenese. Radi stikajo tudi za dosti manjšimi in manj okusnimi jajci drugih ptic. Zakai^ meso prav tiste ptice »nečisto« in zakaj prav njenih jajc ne jedo. Indijancč ne vi-do natanko povedati, pravijo le. ds bi jih kaznoval veliki bog, če bi f tako pregrešili, čeprav ptici ne prisi jejo svetega značaja.
J Podobnih pojavov poznamo več tu I pri drugih primitivnih ljudstvih.
DRUZmsKl TEDNTV
25. I. ISM5.
Dildafara in sugestija modle
Gotovo je že marsikatera, čltateljica prav resno premišljevala o ozadju ustvarjanja mode in o modi sploh. Kaj ja sploh moda in zakaj se nam zvečine vse modno zdi lepo?
Moda je izpreminjanje načina našega oblačenja, obuvanja in pokrivanja. Njena pravica do obstoja izvira iz večne človeške želje po izpremem-bah. Smo pač vsi taki, ne le ženske, ampak tudi moški, da ljubimo izpre-membe. Enoličnosti se kmalu naveličamo, in dostikrat nam je potem že vseeno, ali sežemo po boljšem ali slabšem, lepšem ali gršem. Samo da je nekaj drugačnega, novega — modernega.
To večno človeško lastnost so znala spretno izkoristiti velika modna podjetja, najprej v Parizu in potem na Dunaju, Berlinu, Milanu, Londonu itd., da napravijo iz nje zaslužek. Ustvarjanje mode je zato ogromna in zelo dobičkanosna industrija, zgrajena na človeških slabostih. Ta industrija je tudi izmed vseh najbolj navezana na psihologijo. Že davno pred političnimi gibanji je spoznala modna industrija ogromno uspešnost propagandne sugestije v množicah. Vse diktiranje neprestanih modnih izprememb ni zato nič drugega kakor množična sugestija oblačilne estetike s skritim namenom — zaslužka za modna podjetja in vse z njimi zvezane pridobitne panoge.
Modno podjetje ustvari novo modo in vrže v svet modne liste z novimi, >modernimi« modeli oblek, plaščev, površnilcov, klobukov, čevljev, nogavic, rokavic, torbic itd. O teh novih, najnovejših »modnih	kreacijah« se
razpišejo nato še drugi listi in tudi dnevniki in tedniki v svojih modnih rubrikah, ki so spet uvedene samo zato, da ugode željam svojih bralk in bralcev. Iz modnih re>vij in drugih listov preidejo nove	»modne krea-
cije« v pogovore doma in v družbi. Po njih se obrnejo tovarnarji, trgovci, šivilje in krojači,	čevljarji, mo-
distke, rokavičarji,	torbarji itd.
Skratka: v nekaj dneh ali vsaj tednih stoji že vsa javnost, morda cele Evrope, pod neizbežnim vtisom hoti. v svet vržene sugestije o novi oblačilni estetiki, o novem, najmodernejšem sodobnem okusu elegantnega sveta. Množična sugestija vpliva, in v trenutku se tisto, kar je bito še nedavno lepo, zazdi vsem grdo. Vse hiti nabavljati nove, modeme vzorce. Nihče noče zaostati, nihče noče biti »staromoden«.
Podjetja, ki ustvarjajo modo, to se pravi, vsakokratno »novo oblačilno estetiko«, se pa seveda ne ravnajo samo po željah lastnega neposrednega zaslužka, ampak tudi po željah posrednega. To se pravi po željah industrije, ki je z modo združena. Ta industrija stoji neprenehoma v najtesnejših »poslovnih zvezah« z modnimi diktatorji in propaf/atorji, da jih pridobi za svoje pridobitne interese. Seveda ne zasto-nj! Del novega
dobička mora tudi v žepe modnih diktatorjev.
Toda govorimo bolj konkretno! Vzemimo za primer tenke svilene in druge ženske nogavice, prav tiste, ki delajo našim bralluvm v teh časih največ najhujših preglavic.
V prejšnjih časih moda takih nogavic ni poznala. Ženske so nosile debelejše in seveda tudi trpežnejše nogavice. Take so pa vzdržale predolgo — ne za tisto, ki jih je kupila in nosila, ampak za tovarnarje nogavic. Zato je pričela moda v dogovoru z nogavično industrijo propagirati čedalje tanjše in s tem manj odporne nogavice. Prišli smo v tem skoraj že tako daleč, da je bilo mogoče obuti take nogavice le enkrat samkrat, zakaj že po prvi upo/rabi, so nastale luknje, če ne drugje vsaj na stopalih. In tovarne in trgovine so služile da le kaj!
Ali pa so take nepraktične nogavice tudi res čemu koristne ali vsaj lepe, lepše kakor bi bile debelejše, trpežnejše? Ne. To se nam le zdi zato, ker smo pod vplivom modne množične sugestije. Če bi mislili z lastno glavo, ne z voljo modne diktature, bi take nogavice takoj odklonili: 1. ker mečemo z njih nakupovanjem denar proč brez pravega haska, 2. ker imamo z njimi neprenehoma strah, da se nam bodo sredi ulice razpustile in raztrgale, S. ker imamo z njimi čez glavo dela s popravljanjem, 4. ker nam ne skrijejo pregostih kocin na nogah (če jih imamo), 5. ker nas v njih zlasti pozimi zebe skoraj prav tako, kakor če jih ne bi imele. Koliko deklet in žen ima zaradi takih nogavic prezeble noge in mnoge prehladne bolezni Komu na ljubo? Lepoti? Ne, dobičku tovarnarjev in trgovcev, ki take nogavice izdelujejo in prodajajo.
Navedli smo konkreten primer, kako nastaja moda in kakšna so po veliki večini ozadja, pa tudi kakšne so posledice za tiste, ki se morajo modnemu diktatu polcoriti. Kar velja za nogavice, velja na svoj način tudi za vse ostalo. Povsod stoji za modo pridobitni interes, katerega plačuje po modni sugestiji zasužnjena množica. Vendar se nihče ne bi upiral temu diktatu, če bi bil vsaj malo manj brezobziren in če bi vpošteval vsaj potrebe zdravja, in ne nazadnje neke večne zakone estetike. Ker se pa na vse to ne ozira, bo v bodočnosti nedvomno nujno potrebno, da bo družba, ki skrbi za blaginjo človeštva, posegla s svojo korekturo tudi v modno diktaturo. Ne mislimo pri tem, da naj bi modo sploh odstranila, ne, toda morala jo bo nadzorovati in ji določiti meje, do katerih sme in čez katere ji ni dovoljeno iti. Treba bo zavarovati_ vsaj dvoje: 1. zdravje ljudi, in S. njihove žepe. Zato bo morala biti moda, ki škoduje zdravju, in moda, ki denar naravnost krade, prepovedana.
NAS NAGRADNI NATECAI
Kotiček za praktične gospodinje
Za vsak prispevek, objavljen t tej rubriki, plačamo 10 lir
Riževa gibanica
Napravi vlečno testo, ga razvaljaj in namaži s sledečim nadevom: Na lot vnem mlinčku zmelji 4 pesti riža in ga kuhaj 10 minut. Po okusu ga osladkaj in malenkost osoli. Hladnemu dodaj malo maščobe, 4 na rezance urezana jabolka ali pa malo marmelade, 1 vanilijev sladkor, malo cimeta in če moreš, 1 rumenjak in sneg enega beljaka. Potresi še s kruhovimi drobtinami, zvij in lepo rumeno zapeci.	P.	0.,	Ljubljana
Riževi zrezki
Kuhan, slan riž ohladi in mu primešaj na maščobi zarumenelo čebulo, sesekljanega česna in peteršilja in nekoliko gobic v prahu. Oblikuj zrezke, povaljaj jih v drobtinah in ocvri na obeh straneh na vroči maščobi.	M. S., Lj.
Honorar za objavlienj recept dvignete lahko takoi no obiavi v naši ■jpravi. Po pošti oošiliamn šele takrat, ko »e nabere več takšnih nakazil. — Prispevke naslovile na Uredništvo »Družinskcca tednikac. Kotiček za praktične gospodinje. Ljubljana. Poštni uredal 253
Rja v perilu
Čeprav vsaka gospodinja pazi, da se mokro perilo ne dotakne železnih obročev pri škafih in čebrih, se mnogokrat dogodi, da dobi perilo rjaste madeže. Včasih pridejo ti madeži tudi na drug način v perilo,
Na mnoge načine odpravljajo rjo iz perila, a vsi niso vedno pravilni. Poizkusite s citronovo kislino. V zavitkih za nekaj lir dobite citronin odn. limonin. Stresite vsebino zavitka v zelo malo vode, pustite da zavre, nato pa pomočite v to tekočino rjasti del perila. Namilite in dobro splaknite.
Ce rja ne bo takoj Izginila, ponovite postopek še enkrat.
(Tl trije model) io risani Izrecno ta »Druitnski teaniK« ui uuo bili te obiavlieni.)
Tri primerne bluze za sedanji čas, ki si jih lahko prenaredimo in skombi-niramo iz siarih. Prva je za boljše prilike in nedelje. Napravimo jo iz čipk in krepa, ki ga imamo gotovo še kje doma. — Drugi model nam prikazuje enostavno svileno bluzo. Mali ovratnik zavežemo z žametastim Irakom. — Tretji model je iz karirastega volnenega blaga. Spredaj jo zapenjamo z velliini gumbi. Posebno primerna je za mrzle dneve, ko smo napravljene bolj športno.
Malo pravnega pouka
» * O * T * A.
Kaj pravi zakon k temu vpiašanju pied poroko in po poroki
Pravijo, da se zakoni sklepajo v nebesih. Toda zakon je treba izpolniti na zemlji. Da »e olajšajo gmotne težave, ki so zvezane z zakonom, skleneta zakonca navadno ženitno pogodbo.
Zenitna pogodba se sklepa glede na bodočo zakonsko zvezo in vsebuje dogovor o imovini zakoncev, zlasti glede na bodočo zakonsko zvezo in vsebuje dogovor o imovini zakoncev, zlasti glede dote, skupnosti imovine, uprave m uživanja lastne imovine, dednega nasledstva in vdovščine.
V doto spada vsa tista imovina, ki jo izroči možu žena ali njeni starši odn. stari starši, tako prispevajoč imovini, potrebni za kritje izdatkov, ki nastanejo v teku zakona. Če je nevesta polnoletna in ima tudi svoje lastno imetje, se sama dogovori s svojim bodočim možem glede imetja. V primeru njene nedoletnosti pa sklepa pogodbo oče odn. varuh, z odobritvijo varstvenega sodišča. Če nevesta nima lastnega imetja, so ji dolžni dati starši odn. stari starši svoji, torej ne ženinovi imovini primerno doto. Lahko so dogovore tudi tako, da bodo starši, Se ne morejo naenkrat dati dote, sorazmerno' prispevali za vzdrževanje svoje hčere odn. vnukinje.
Nezakonska hči more zahtevati doto le od svoje matere in nima glede dote nezakonski oče nasproti svojemu otroku nobenih obveznosti.
Kadar se sklicujejo starši na to, da niso zmožni dati svojemu otroku dostojno doto, lahko zaročenca zaprosita sodišče, naj preišče okolnosti in določi primerno doto ali pa oprosti starše od te dajatve. Seveda se pri tem ne vrši stroga preiskava o imovin-skem stanju roditeljev. Odločba o dajatvi dote se izreče pred sodiščein, v kraju, kjer žive osebe, ki so dolžne dati doto, brez normalnega procesa v tako imenovanem nepravdnem postop-ku.
V primeru, da se je hči omožila brez vednosti staršev ali celo proti njih vodji, in če spozna sodišče, da je neodobravanje sklenitve zakona utemeljeno, niso starši dolžni dati dote. tudi če naknadno zakon odobri. Ako hči dobljeno doto na kakršen koli na-
čin izgubi, nima pravice zahtevati od staršev nove. Tudi če se vnovič poroči, ne more zahtevati nove dote.
Včasih obstoji dvom. ali je dota dana iz imetja staršev ali hčere. V takem primeru se domneva, da sla starša izplačala doto iz svojega imetja, ne hčerinega, če sta jo izplačala še nedoletni hčeri brez nadvarstvene odobritve.
Mož ni upravičen zahtevati doto. če si je ni izgovoril že pred sklenitvijo zakona. Če sia se zaročenca glede dote dogovorila, jo sme mož zahtevati takoj po poroki. Lahko pa se zaročenca tudi dogovorita, v katerem roku morajo starši izročiti doto Mož naj takoj, ko prejme doto, napravi potrdilo o prejemu dote.
Zakoncema se to morda ne bo zdelo važno, vendar igra tako potrdilo važno vlogo, če bi mož prišel v konkurz (stečaj). Zakaj s takim potrdilom lahko žena vedno dokaže, koliko je njene imovine, in do te imovine moževi upniki nimajo pravice. Če bi mož potrdilo o sprejeti doti napravil šele po otvoritvi konkurza, bi s tem ne izločil imovine svoje iene in bi tako tudi prišla pod stečaj.
Predmet dote je lahko vse, nar je možno rabiti ali odsvojiti. Dokler živita zakonca v zakonski skupnosti, ima mož pravico do uživanja dote in do njenih prirastkov. Dota postane popolna moževa lastnina, če obstoji v gotovini, v odstopljenih terjatvah ali pa v stvareh, ki se v teku časa porabijo. Če tvorijo doto nepremičnine, ki se lahko uporabljajo tako, da se tvarina varuje, je smatrati* za lastnico ženo, mož je pa uživalec. Če mož dokaže, da je tako doto prevzel za določeno ceno in se obvezal vrniti ženi določen denarni znesek, postane on lastnik nepremične imovine.
Zakon določa, da pripade dota po moževi smrti spet ženi. Če umre žena prej kakor mož, pripade dota ženinim dedičem. Če hočemo, da so žena ali njeni dediči izključeni od dote, je treba to posebej in izrečno določiti.
Tisti, ki je prostovoljno dal doto. si lahko izgovori, da mu pripade po smrti moža nazaj.
dobi od niih zani sveto in neizpodbitna. Ce na starši otroku podarijo num neznano kniigo lahko z nio. če je alabe vsebine. nehote škodujeio svojemu otroku in ea zapeljejo n n napačno DOt. ki i i ih utegne postati usodna.
Glede ostaleaa brania ie ravno tako potrebno nadzorstvo. Seveda ne sme biti to nadzorstvo nekakšna tiraniia. ker se bo otrok v teift primeru zakrknil in začel skrivai prebirati prepovedane knjige. Domača knjižnica nai bo vedno odklenjena Otroku 0» ie tieba pojasniti da vse kniiue še niso zaijj. Od casa do časa bodo starši po svoji uvidevnosti izbrali izmed svoiib kniig zani primerno in čutil se bo neizmerno počaščenega ker bo čital knligo za odrasle V šoli skrbi učitelj ah profesor, da ne^dobe otroci v roke knjig, ki so *anie še premladi. Enako so v trgovinah otroške kniieo odbrane cd ostalih tako da se ni treba bati. da bi otrok mogel kai slabega izbrati.
Kliub jiaivečii pažnii na otroci dobe v roke tudi druge kniise. Take knjige berejo na skrivnem, ker čutiio. da počno nekai prepovedanega, sai ono. kar ie prepovedano boli privlačuje! Prepovedano knjigo bero otroci s posebnim zanimaniem čeprav mnotro-kr»£ malo razumejo, ali pa celo napačno. kar še posebno slabo vpliva na nuhov razvoi. če starši zalotiio otroka s tako kniigo. nai mu i<> vzameio in ne preveč oštejeio ker potem ga bo še boli zanimalo kai ie	niena vsebina. ko	inu	io	s takim	vikom in
krikom zabraniuieio Otroku ie treba lepo obrazložiti zakai ni knjiga zani primerna,	in	mu	obenem	postreči z
drugo, ki	ga	bo	tako pritegnila da
bo pozabil na prepovedano.
Najboljši način, kako izvedo starši, kakšne kniige bero niihovi otroci, ie v tem. da iih navadilo da iim pripovedujejo vsebine orečitanih kniig ali pa kar sproti vsak dan. kar so Die-brali. Tako bodo starši vedno o pravem času spoznali, ali ima otrok prave in primerne kniige
Kakšne žene Dotio neveste v lelu 19fi5.?
Vse one, ki se btKio v tem letu poročile, bi bile rade dobre zakonsk« družice, gospodinje in matere. Vendai se ne bo vsakj posrečilo, da bi vs( troje enako dobro izpolnjevala. Nek: astrolog je napovedal za žene ki se bodo poročile v mesecu januarju: bodo dobre gospodinje; februarju: bodo dobre matere iu zveste soproge;
inarcu: se bodo rade prepirale, a bodo obenem darežljive in plemenite.
aprilu: gotovo ne bodo tako dobre duševne delavke, imele bodo pa polno dobrih lastnosti in sposobnosti;
maju: bodo imele lepo zakonsko življenje, Jeprav so poroke v tem mesecu bolj redke;
juniju: bodo širokosrčne in hitre odločitve;
juliju: bodo lepe žene in zelo živahne in zabavne;
avgustu: imajo lepo in dobro duš« ter smisel za praktično 'življenje; s* vesele in lahkožive;
septembru:	bodo priljubljene in
zvite žene, a včasih malo prostaške-oktobru: so pogosto ljubosumno, drugače pa očarljive in ljubke;
novembru:	bodo plemenite, toda
ljubile bodo izpremembo;
decembru: ljubijo praznike, slovesnosti in zabave.
'I
m
Vedno aHuolno vpraSonje
Otrok in knjiga
StarSi moralo pazljivo Ubira« knjlflc «a ivoje otroke, leer imajo knjige velik vpliv na olrokovo dušo
Impregniran/e doma
Živimo v času snega. Zato je ne' obhodno potrebno, da imajo ženske, ki delajo na prostem obleko, ki ne propušča mokrote. Navadno blag* nekaj časa že drži vlago, posebno če je sneg suh. Lahko pa začne padati moker sneg ali celo deževati in v takem primeru bi bile kmalu premočene do kože. Neizogibna posledica bi bil prehlad ali celo nevarna pljučnica. Vse nimajo za take prilike pelerine ali nepremočljivega dežnega plašča. Poglejte doma. ali imate ve-
Iztepanje preprog
Od časa do časa vsaka gospodinja iztepa in prekrtači velike preproge, ki jih ima v stanovanju. Večina gospodinj pa se tega dela boji, ker je zvezano z veliikim prašenjem. Z vsakim udarcem iztepača se razširi mnogo prahu, ki je v preprogi.
Če ste se odločile, da boste preprogo, ki še ni tako zaprašena, skrtačile kar v sobi, si pomagajte na tale enostavni način:
Metlico, ki jo uporabljate Za krta-čenje preprog, prav nalahko ovlažite-Prah, ki ga boste z nje pobirale, se bo zvlažil in bo ostal na tleh ter ne bo plaval po vsej sobi. Ko boste preprogo oščetkale in bo prah ležal ob vseh štirih robovih preproge, ga poberite z navlaženo krpo, ki ste jo ovile okoli omela. Tako vam snaženje preproge ne bo več delalo skrbi.
Če je preproga le preveč zaprašena, jo morate iztepsti. Tudi zdaj rie začenjajte takoj iztepavati. Preprogo potresite z malo drobne, navlažene soli. ki jo pustite nekaj časa na preprogi, nato pa iztopajte kakor običajno. Vlažna sol bo vsrkala glavni prah, zato se pri iztepavanju ne bo več tako kadilo kakor običajno.
Starši mnoeokrat ne vedo. kakšno kniigo bi podarili svoiim otrokom. Ne morejo se vživeti v olrokovo dušo. zato ne vedo. ali ie kniicra. ki bi mu jo radi kupili, zani primerna.
Otroku moramo dati vedno tako branje, ki opisuje predmete s katerimi se otrok največ ukvarja. Zato ne smemo vključiti v otrokovo knuznioo knjig, ki opisuieio žalostne strani življenja. Prihranimo mu trolieni.fi vsaj v njegovih naimlaišili letih in nai gleda živlienie samo z lepše stram. Ce bo bral kniige žalostne vsebine ho začel premišljevati o prečitanih stvareh in njegov obrazek ne bo več otro-
KRZNENE PLAŠČE
Lele kožuščke, lisičje, dihurjeve, kun;e boe, dobro ohranjene ter kože domačih in divjih živali kupuje
Rot, krznarstvo, Mestni trg 5
ško vesel, izgubil bo že v teh letih zaupanje v bodočnost, v svoio usodo in postal bo po mišljenju enak od raslemu čeprav bo še maiheu.
Njegova notranjost ie polna fantazije. zato nai bere kniige ki mu bodo to fantazijo še poživljale. Za to so najprimernejše pravljice, ki so polne nemogočega, poetičnima, fantastičnega. Otrok bo v svoii' domišljiji živel in govoril s palčki, vilami, živalmi cve^ tlicami. čarovnicami in podobnimi pravljičnimi bitji. Pravljice same Ut
svoji vsebini že skrbe. da .se otrok popolnoma ne odtuii resničnosti, s tem da vpleta io v svoio vsebino resnične osebe in dogodke. Tem osebam se dogodi marsikai. kar se v zivlieniu lahko dogodi nam, a razna pravljična bitia iih oouče o pravilnosti ravnanja. Uavno tak pouk ie živliemsko načelo, ki si ga vsak otrok kmalu zapomni, ker ie zvezano s pravljico ter mu bo mogoče v njegovem poznejšem življenju še koristilo.
Večji otroci ki se že boli zavedajo živlienia in odklaniaio pravluce. nat ber6 knjige, ki opisuieio resnični svet. Vendar ne svet odraslih ampak zgodbe o otrocih otroške icre. kratke povesti potopise, življenjepise velikih domačih in tuiih ljudi prirejenih za njih. ter podobno branje Čeprav bodo že pogledali izza kulise pravljičnega in dobrega sveta v slabšo stran življenja. nai ne čitaio kniig. ki opisuieio najhujše. To iim zaenkrat še crihra
Zato moramo eledati pri izbiranju knjig vedno na to. da bo vsebina knjige nekoliko poetična, nekoliko resnična, predvsem Pa neprisiljeno vzgojna, ker to ie oravn hrana za otrokovo duševnost.
Starši morajo vedno malo pogledati, kai niihov otrok bere Še posebno pazljivo moraio ravnati ori izbiri kniige. ki mu io hočeio podariti I reden mu io izbereio nai io sami pre-bero, da vedo. kai bodo darovali. Ravno ona knjiga ki io, dobi otrok v dar od svojih staršev, natraočneie voliva na njegovo dušo. sai ie to. kar
DARHOL
trni jopič ali pa kakšno drugo jopico, ki je ne nosite več. Impregnirajte jo!
Napravite 5 %no galunovo raztopi-no, segrejte jo, da bo vroča in namočite vanjo za 'U ure blago, ki ga hočete impregnirati. Nato vzemite blago iz tekočine in ga hitro vsaj napol posušite. Medtem ko se bo susilo, pripravite vroč 6 %en natrijev lug; v njem splaknite napol posuseno blago in ga dajte še enkrat sušiti. Ko bo suho. ga zlikaite na nepravi strani.
38 T. fM3.
DRuanrsia tednik
K oj n«j ?ime? 5 stlo V>h »« wiorejo terali dalje. A če se vdajo njihovemu Praznoverju, izgube nosate in bod« morali sami nadaljevati neprijazno in utrudljivo pot v divjino. To samo na ■sebi še ne bi bilo tako hudo, a kdo bo nosil njihove stvari? Po krotkem Posvetu so se pa nazadr.je le vdali v usodo, kajti Vinko je dobro doumel, kaj je vzrok praznoverja upornih nosačev.
»To prozno vero so morali med domačini razširiti samo tisti, ki niso želeli, da bi noga katerega koli nepoklicanega človeka prišla do skrivnega svetišča pod Tsaraianano,« je dejal. »To nam najlepše dokazuje, da smo na pravi poti in da svetišče zares obstoja.«
»Resnico govoriš,« je rekel Landec. *Tega se sam ne bi bil domislil. To >udi spričuje, da je svetišče še vedno obljudeno. Najbrže živi tudi princ še vedno v niem.«
»Morda je zato celo bolje, do pridemo do svetišča sami, brez domačinov,« ie dejal Vinko. »Kdo ve, kako bi nas sprejeli, če bj prišli v tako velikem številu? Naj iorej ostanejo nosači tu, mi pa pojdimo sami dalje. Najbolje bi sploh bilo, da ostane pri njih tudj Jeane. Prihranjeni bi ji bili nadaljnji napori, in mimo tega bi še Čuvala naše stvari, kolikor jih midva sama ne bova mogla nositi s seboj.«
»Nikoli,«, je vzkliknila Jeane razburjeno. »Ž vama sem prišla do iu in z vama pojdem tudi do konca. Saj ne more biti več daleč do cilja.«
»Jeane,« se je zdaj oglasil Paul I.andec, »iudi jaz menim, da bi bilo zate in za naše stvari bolje, da ostaneš.«
»Če me v resnici ne marata s seboj,« je dejala, »potem kar pojdita dalje, a prisegam, da vama bom sledila, pa če bi morala tudi hoditi čisto sama. Tu ne bom ostala.«
Paul je prijel svojo sestro za roko, io odpeljal nekoliko v stran, kjer sta mog'a govoriti ne da bi ju Vinko ali kdo izmed nosačev slišal, in ji nekaj živahno razlagal. Vinko je opazil, da se prepirata, a ni se hotel vmešavati v njune osebne zadeve. Ko sta se vrnila, sta bila oba močno razburjena, a Paul I.andec je ni nič več silil, naj ostane pri nosačih.
»Ni je mogel pregovoriti in se je vdal,« si je dejal Vinko. »Vztrajna je in morda je res bolje, da ostanemo skupaj. Kdo ve, kako bi ji bilo pri tujih nosačih sredi pragozda in v neprestanem strahu za najino usodo.« Zdaj je bil celo zadovoljen, da pojde z njima.
Toda potovanje brez nosačev je bili), runoao, težavnejše, kakor dotlej, Mirno tega ie postajala pokraiina vedno boli divja in mračna. Plahe duše bi se je že ob prvih korakih prestrašile, toda Vinko, Paul in tudi Jeane niso poznali ne strahov ne omahovanja. Vdano so prenašali težave in nevšečnosti, na katere so naletavali. Tudi napore so junaško zmagovali, in Jeane je pokazala' toliko trdoživosti, da se ji je Vinko nenehoma čudil in jo občudoval kot junakinjo.
»Nikoli si ne bi bil mislil,« ji je dejal ob neki priložnosti, »da si tako trdna. Saj si odpornejša kakor mi
moški.«
»Kadar m j gre za vse, ne smem poznati omahovanja. Ali zmagam ali Pa poginem. Sedaj morda še ne razumeš mojih besed, a ni daleč čas, ko ti jih bom obrazložila. Samo io bi prej rada vedela: ali me v resnici ljubiš tako zelo, da bi hotel v vsakem primeru postati moj mož?«
»Kako moreš še dvomiti?« ji je dejal. »Po vsem tem, kar sem spoznal v tebi, bi te ljubil in se s teboj
AN * NAPISAL MARIJ S K A L A N
poročil iudi če ne bi bita Lande-cova, ampak Bajsiromašnejše dekle
na svetu.«
»Hvala til« je šepnila in mu strastno stisnila roko. »Ljubi me tako resnično', kakor ljubim jaz tebel Ce te izgubim, moje življenje ne bo več imelo smisla.«
»Čemu govoriš tako?« jo je vprašal začudeno.
»Ne vprašujl« je vzkliknila in si položila prst na usia.
Vinko se je ozrl naokoli in zagledal Landeca, kako se jima je skoraj neslišno približeval, kakor da bi hotel neopaženo prisluškovati njunemu razgovoru. Jeane je naglo obrnila pogovor na nepomembne stvari, Vinko pa je pričel z nekim notranjim nemirom razmišljati o njenih prejšnjih besedah. Nekako podzavestno je slutil, da se skriva za njimi nekaj, česar on ne ve in iudi še ne sme izvedeti. Toda kaj bi io moglo biti? Kakšne skrivnosti tiče za čudnim obnašanjem Jeane in njenega brata, ki se v zadnjem času česio prepirata na samem? Ali se ga Jeane boji? In če se ga, čemu?
»Vsaka rodbina in vsak človek ima svoje skrivnosti,« si je dejal. »Nekatere so ilidi take, ki jih nikdar nikomur ne zaupa, in morda je io celo bolje. Neumen bi bil, če bi mislil, da ni Jeane še ničesar doživela. Gotovo se skrivajo tudi v njenem spominu dogodki, ki bi jih rada ohranila samo zase. Končno pa so med njo in njenim bratom tudi še poslovne zadeve, v kaiere se ne morem vtikati, čeprav sem njen zaročenec in bom kmalu njen mož. Čemu bi se zaradi iega vznejnirjal? Pameten človek, in iudi pameten ženin, napravi čez iake stvari križ in jih pokoplje za vselej.«
Po tem premišljevanju ni nič več silil vanjo z vprašanji, da bi mu pojasnila skrivnostnost svojih zadnjih besed. Sicer pa iudi ni kmalu našel priložnosti za tak zaupen razgovor. Paul sc nikoli ni oddaljil od njiju toliko, da ne bi mogel slišati njunih besed. Vinku se je nekajkrat celo dozdevalo, da ju nadzoruje, ioda nazadnje se mu je zdelo iudi io čisto razumljivo in v redu. Jeanein brat je, starejši je od nje in ji po izgubi staršev nadomešča tokorekoč očeia. Njegova dolžnost je, skrbeti za njo kakor za svojega otroka.
' »Take previdnosti. mu sicer, ne bi bilo ireba,« si ie deial, »toda zameriti-mu ne morem, saj me ne pozna še. tako dobro, da' bi mi mogel brezpogojno zaupati. Po tem takem je vse v redu.«
S tem sklepom se je zadovoljil in ni nič več premišljeval. Mimo iega ie moral irošiii vse svoje sile za napore, ki jih je povzročalo napredovanje skozi pragozdne divjine na strmejših pobočjih, ki so postajala počasi iudi še skaloviia.
Izmučeni in omagani so se naposled približali redkejšemu gozdu, po ka-ierem je bilo napredovanje lažje. Po znakih na zemljevidu sta Vinko in Landec spoznala, da se približujejo skrivnostnemu svetišču, in čez dobro uro so skozi drevje zares zagledali večio jaso in na njej sivo, z ovijalkami napol preraslo stavbo. Vzdih sreče in zadovoljstva se jim je izvil iz grl.
»Na cilju smo,« je vzkliknil Vinko. »Nobenega dvoma ne more biti: to je svetišče.«
»Da,« je pritrdil Landec.
»Torej ni vse skupaj le nesmiselna pravljica, kakor sem se zadnje dni vedno bolj bal,« je rekel Vinko in sedel na bližnjo, z mahom poraslo skalo. »Pismo očeia Nikolaja govori resnico, in iudi zemljevid je pristen. Svetišče stoji pred nami. Vprašanje je le, ali ni že davno zapuščeno?«
»Tla okoli stavbe so shojena,« je dejal Landec. »Obljudeno je.«
Siva stavba, ki je stala pred njimi sredi jase, je bila močno podobna indijskim pagodam, a po svojem slogu kljub temu svojevrstna. Po vseh znakih sodeč je morala biti zelo stara, in njena zunanjost je razločno pričala, da se je leta in leta ni dotek-nila nobena roka, ki bi hotela popraviti okvare, katere sta povzročala vreme in zob časa. V ozadju svetišča se je dvigala druga, novejša in bolje ohranjena stavba, prislonjena na pagodo in po vsem videzu z njo zvezana s hodniki in vrati. Tudi nie so se oklepale cvetoče ovijalke.
Vinko, Jeane in Paul so si po od-počitku uredili obleko in se nato napotili naravnost proti svetišču. Na lisii sirani, od kaiere so se ji približali, ni bilo nobenih vrat. Krenili so okoli pagode in dosegli prizidano stavbo. Imela je na zunanji strani mola, zamrežena okna. Vse je spominjalo, od blizu še bolj kakor od daleč, na vplive slogo z otokov Južnega morja, katerega so prinesli malajski Hovi očiio s seboj iz svoje pradomovine, ko so se pred sedmimi ali morda celo več stoletji priselili na ta veliki otok v bližini črne Afrike. Tudi neposredna okolica svetišča je bila močno zanemarjena, pred prizidano siavbo so pa cvetele lepo negovane cvetice in od vhodnih vrat, Id so jih kmalu opazili, so vodila na več sirani izhojena poia. Previdno in s trepetajočimi srci so se približali starinskim lesenim vratom; Vinko je stopil naprej in potrkal. Nihče se ni oglasil in nihče jih ni odprl.
»Poglej, morda se dajo odpreti!« je svetoval Landec.
Vinko je poizkusil. Res, vrata niso bila zaklenjeno. Odprla so se in znašli so se na precej iemnem hodniku. Od nekod se je oglasilo polopičjemu podobno vreščanje, na koncu hodnika so se nenadoma in naglo odprla neka vrata in popoimki so zagledali pred seboj krepkega starejšega moškega v nenavadnem oblačilu. Vinka je prevzelo čudno občutje in neki glas v notranjosti mu je dejal, da ni siarec, ki stoji pred njim, nihče drug kakor princ, kateremu je pred četrtstoletjem njegov oče rešil življenje. Spoštljivo se je poklonil in vprašal, če ima čast govoriti s princem Ironom Ravaevalom.
Siarec ga je pogledal z vprašujočim pogledom in ga na največje začudenje vprašal:
»Ali imaš s seboj moje pismo?«
»Imam,« je odgovoril Vinko s tresočim se glasom, potegnil iz žepa malgaško pisanie, ki mu ga je zapustil pokojni oče, in ga izročil starcu.
Mož v nenavadnem oblačilu je pogledal pisanje. Prej brezizrazni obroz mu je naglo oživel, v očeh mu je zažarel sveiel žar, in še predno se je Vinko zavedel, ga je siarec objel in pritisnil k sebi. Jeone in Paul Lon-dec sta začudena obstala in si nista upala spregovoriti besede. Vinko ni nič več spraševal, vedel je, da ie mož, ki ga je tako očetovsko sprejel.
v resnici princ Iron Ravaevalo. Princ se ie pa tedaj ozrl proti Landecovima in vprašal, kdo sla.
»Moja prijatelja in spremljevalca,« je pojasnjeval Vinko. »Gospodična Jeane; brat Paul Landec, trgovec iz Marseillea.«
Starec je obema ponudil roko in povabil naio vse iri v sobo, kjer so sedli.
»Ti si torej sin mojega rešiielja in prijatelja Nikolaja Sobočana,« je spregovoril knez 'po kratkem molku, med katerim ga je pozorno opazoval. »Zakaj ni prišel iudi on sam?«
»Moj oče ie že nad dvajsei lei mr-iev,« je dejal Vinko. »Vaše pismo in zemljevid mi ie zapustil z naročilom, naj mi oboje izroče šele tedaj, ko bom dovršil študije. Po promociji mi je moja mati dala njegovo pismo, v katerem je bilo opisano vajino srečanje in dodano naročilo, naj vas poiščem v tej samoti. Sprva sem mislil, da ie vse le izmišljotina, nazadnje sem se pa vendarle odločil in tvegal dolgo potovanje, da izpolnim njegovo zadnjo željo.«
»Tako je bilo prav,« ie dejal princ, se opravičil in se za trenutek odstranil. Ko se je spet vrnil, je zaprosil Vinka, naj mu pripoveduje o življenju njegovega očeta Nikolaja po odhodu z Madagaskarja in o svojem življenju, šiudiranju in potovanju.
Vinko je z vnemo pripovedoval in odgovarjal princu tudi na podrobna vprašanja, ta pa je ves čas opazoval le Jeaneo in Paula Landeca, kakor da se zanima bolj za njiju kot za Vinka. Tudi Vinko sam je io kmalu opazil in spoznal, da princu navzočnost njegove neveste in njenega brata ni posebno ljuba. Pa iudi onadva sia ostala nasproti staremu gospodu hladna in zaprla. Pogovor med njimi se ni dvignil nad običajne fraze niti tedaj, ko je siopila v sobo stara Majgašinja, po vsej priliki služabnica, in postregla gostom z okusnimi jedili. Todo že iz skopih in skrbno prelehianih besed je Vinko spoznal, da ima opravka z odličnim in visoko izobraženim človekom, ki je ohranil kljub življenju v divjini vse svoie dostojanstvo. Občutil je na prvi mah do njega posebno spoštovanje.
Po pogostitvi je knez odkazal svojim gosiom iri sobe, ko je pa osiol z Vinkom sam v njegovi, mu jc deial:
»Čez eno uro ie bom pričakoval iam, kjer smo bili sedaj, toda priti moraš sam. Vsi najini razgovori tičejo samo naju dveh in nikogar tretjega. Upam, da dobro razumeš moje besede?«
»Razumem jih, knez,« je odvrnil Vinko. .»Ravnal se bom po vaših naročilih.«
»Tako bodil« je dejal knez in se poslovil.	,
Vinko je oslal sam v svoji sobi, se umil, preoblekel in napelo premišljeval. Bil je neskončno srečen, da se je izkazalo kot resnica tisto, v kar nikoli ni popolnoma verjel, in vendar so motile io njegovo srečo neke nedoločljive slutnje. Kakšne in čemu? Vinko iega ni mogel doumeti.
VII.
Ko je Vinko ob določenem času stopil v knezovo sobo, ga je ia sprejel prav tako ljubeznivo kakor prej, le izraz njegovega obraza je bil mnogo bolj resen. Velel mu ie sesti ‘njemu
nasproti, 9« mu zagledal v oči ia nato dejal s prijaznim, a trdnim
glasom;
»Ni mi ljubo, da si pripeljal s seboj človeka, ki nimata nikakršnega opravka z najinimi zadevami. Kdo sta?«
»Jeane in Paul Landec iz Mar-seilleo...« je pričel pripovedovali Vinko, a knez ga je prekinil:
»Mnogo bolj me zanima, od kod ju poznaš?«
»Iz Pori Saida,« je odgovoril Vinko.
»Torej je to znansivo, sklenjeno šele med potovanjem na Madagaskar^«
»Da.«
»Ali si ju ii naprosil, naj ic spremljala?«
»Ne.«
»Ponudila ste se ti iorej soma Ko* spremljevalca?«
»Da.«
»Na vsak način pa si jima povedal kam in čemu si namenjen?«
»Povedal. Sprva prav za prav iega nisem nameraval, ioda nazadnje...«
»Nazadnje sia ii Ic izvabila io skrivnost.«
»Da.«
»To je bilo zelo neprevidno in tudi netaktno. Tvoj oče iega ne bi bil storil. Ali nisi iz njegovega pisma spoznal, da je moje bivanje v tej samoli skrivnost?«
»Sem, ampak mislil sem, da jime smem zaupati, ker...«
Vinko je hotel knezu povedali, da ie Jeane . njegova zaročenka, tod« knezov pogled ga je nekako čudno zmedel, da si iega ni upal povedati
»Ker je bila gospodična Landecova s teboj zelo prijazno,« je na Vinkove veliko začudenje dostavil knez sam
»Da,« je prostodušno pritrdil.
»Dejala ii je, da se boji zaie ir. ie hoče zato spremiti skozi pragozdove do svetišča, in njen brat ie mirne duše opustil svoje nadaljnje trgovsko potovanje ter se vama pridružil«
»Kdo vam je io povedal?« je vprašal Vinko presenečeno.
»Ali meniš, da bi mi bil moral kdo povedati io, kar ie lasno kakor ne dlani? Če bi bil star in izkušen, kakor sem iaz, bi bil zdaj iu sam, brez njiju. Toda tvoja mladost in neizkušenost te opravičuje Svetujem pa ti, da se iu paziš! O najinih razgovoril ne smela izvedeti najmanjše besedice!«
»Knez,« je v zadregi dejol Vinko »Landecova...«
Iron Ravaevalo je dvignil roko v znak, da ga prekinja in rekel odločno:
»Zaenkrat je najin razgovor o mirna končan.«
Vinko si ni upal ugovarjati, bilo pa mu je tako nerodno, kakor le malokdaj v vsem dotedanjem življenju Čutil je svojo krivdo in se dobro zaved&l, da ne bi bil smel nikomur izdali skrivnosti, obenem se ie bt oklepal iudi svoje ljubezni do Jeane, kateri ni smel lagati Ko se je pa še spomnil, s kakšno ljubeznijo ie delile z njim vse velike napore potovanja skozi pragozd in koko ie vsak tre* nuiek trepetala za njegovo varnost in usodo, je postal skoraj jezen na kneza in njegovo vtikanje v zadeve srca. Vendar se je kmalu naio domislil, da imata vsak s svoje strani oba prav, zato ni izgovoril besed, ki so mu silile	na jezik.
»Knez se	boji zase,« si	je	dejal
v mislih, »znto ne razume mladosti in ljubezni.	Sicer pa,	kdo	je	komu
dolžnik, jaz	njemu ali	on meni? Če
ne bi bilo mojega očeta, ga dane? sploh ne bi bilo več.«
Dalie t>rihodniit
[
KULTURNI TEDNIK
Slovenčev koledar za Isto 19*15.
Slovencev koledar, ki izhaja v okviru Slovenčevo knjižnice, se ie v teh pomili letih že globoko zakoreninil med našim ljudstvom. Dobil ie svoio stalno obliko in vsebiuo ki obsega poleg navadnega koledarskega gradiva Uidi izvirno leposlovje in sestavke z najrazličnejših aktualnih področij, obenem ie ua tudi nekak letonis dogodkov v naši ožii domovini. Njegovo vsebinsko vrednost in pomembnost on povefuieio še obilne ilustracije me'd katerimi so tudi mnoge dokumentarnega znafaia
Tei dobri tradiciji ie uredniški od-; or. sestavljen iz dr. Tineta Debe-liaka. Rude Jurčeca in Jožka Krošlja. ostal zvest tudi v svoii izdati za letošnje 1945. 1,^ Literarni del te izdaje morda ni tako pomemben, kakor ie bil v nekaterih prejšnjih, ima na kliub temu vrsto prispevkov ki presedajo koledarsko »rieodništvo. Vezano besedo zastopa v njem net Desnic in pesnikov: Boža Anžič Mnriia Brenčič-•lelenova. Cvetko Golar. Ksaver Meško in Severin Sali. Prispevke v nevezani besedi so P« nrispevali: Jože Dular, nokojna Lea Faturjeva. Janez Jalen. Stanko Janežič Karel Mauser in Viktor Steska, ki ie zastopan 7. anekdotami.
Obsežnejši in pomembnejši kakor literarni ie letošnji ostali del. obseera-106 kroniske prikaze ilocodkov raz-
lične članke in poljudne ter poučne razprave, kakor tudi mnogoter drobiž. Avtorji teh prispevkov so med drugimi Srečko Baraga, dr Ivo Česnik, dr. Tine Debeljak Janko Hafner. France Jesenovec. France Krem/.ar. Jožko Krošeli. Vinko Lavrič, dr. I. Meršol. Franc Pernišek. dr. Rudan. Viktor Steska. dr. Sergei Vilfan Jože Vole in inž. Franjo Žuoec. Med temi prispevki so triie. ki se nanašajo na slovensko književnost in umetnost. Vse trt je napisal dr. T. Debeliak. V prvem prikazuje slovenske književne talente, žrtve sedanje revolucije, v drugem opisuie knjižno tombolo Zimske pomoči z njenimi zanimivimi in pomembnimi rezultati, v tretjem oa razgovor z akad. slikarjem Rikom Debenjakom, avtorjem nove oltarne slike sv. Miklavža v stolnic-i.
Obilno ie v koledariu tudi ilustrativno gradivo. Tu ie treba oosebel omeniti veliko reprodukcijo Debenjakovega 6v. Miklavža in fotografije ki prikazujejo dogodke v preteklem letu. posebno v zvezi 1 bojem komunizma in p roti komu ni uri a. Ker »Razglednik Jutra« letos ni izšel, ie »Slovenčev koledar« poleg koledarjev Mohorjeve in Vodnikove družbe edina taka naša publikacija za leto 1945
Nota izdai& *a Gregorčičevo stoletnico. Poleg ode »Oliki« ki io le izdala lani Ziniska pomoč z Birollo-vimj ilustracijami ie pod konec leta izšla še ena knjižica posvečena stoletnici rojstva Simona Gregorčiča. Ljudska kniigarua ie namreč izdala Gregorčičev prevod »Jeremijevih žalost ink« 17 Svetega pisma slare za-
veze. Te žalostinke, nastale pred približno 2500 leti. ie prevedel Gregorčič malo pred svoio smrtio in so ostale vse doslei v rokopisu. Zdai so iih pripravili za natisk dr. Tine Debeliak. dr. Matija Slavič in Venčeslav Bele. Prva dva eta prispevala tudi vsak svoj uvod. zadnii Da opombe ki so nov doprinos za poznavanje Gregorčiča in njegovega dela. Gregorčič ie prevedel Jeremijeve žalostinke v slovenščino v našem ritmu in z rimami ter v jeziku iu slogu k; kaže vse odlike in hibe tedanje dobe in prevajalca. S tega stališča presojano ta prevod ne moremo vrednotiti s sodobnimi merili, pesmi same so pa vsebinsko prav zdai morda boli aktualne, kakor bi bile tedaj, ko iih ie Gregorčič prevedel. Knjižico na 04 straneh je opremil akad. 6likar Riko Debenjak z lepo podobo preroka Jeremije na naslovni strani in na prikiei. Grafično lena publikacija bo gotovo zbudila zanimanie vseh liHbiteliev nažep« go-rižJceea slavčka.	in
Ako nam želite prodati oblačila, čevlje, perilo, posteljnino in slične predmete ter sami ne utegnete priti v naš lokal, prosimo, da nam to listno ali telefonsko sporočite. Poslali bomo k Vara na dom svojega nakupovalca.
Naknpovalnica Socialne pomoči, Ljubljana, Grpdišfe 4 (nasproti Drame).
Telet. 30-.19.
Nečimrnost
Ona: »Alj misliš, da često gledanje v zrcalo povečuje mojo nečimrnost?«
On; >Kaj šel Samo tvoja domišljija je večja!«
Sobni akvarij
Gospa: »Tinka, ali ste dali zlatim ribicam v akvariju svežo vodo?«
Služkinja: »Ne. gospa! Saj še stare niso spile več kakor polovico!«
Edina
On: »Ljuba moja, ti si edina ženska, ki sem jo kdaj poljubil!«
Ona: »Gotovo, Dragec, to ti rada verjamem.«
On: »In ti si tudi edina, kj mi to verjame!«
Zagovorila jo je
»To pa že drži. Več ko kdo ima, več hoče imeti!«
»Vedno to le ne drži. Alj s-te že imeli kdaj trojčke?«
Račun
Krojač: »Kako mi aiorete vendar trditi, da gospoda ni doma, ko sem ga videl na oknu?«
Služkinja: »Seveda, a vedite, da je skozi okno gospod videl tudi vas!«
Lahko tudi tako
Neki mlad mož se >e prvič dogovoril z deklico za sestanek. Zmenila sta se. da bosta drugega dne napravila kratek sprehod.
Toda na nesrečo je drugi dan liudo deževalo. Zato je stavil predlog, da grejta v kino.
»Ne, v kino ne grem, že vem kako je v kinu, ko ugasnejo luči...«
»Oprostite, gospodična.« io je skušal pomiriti, »lahko ste popolnoma brez skrbi, saj sedijo za nama, ljudje.«
Na to je odgovorila boječe deklica-»Oh, saj se lahko vendar vsedeva v zadnjo vrsto.«
Skupaj greva lahko drugam...
Zdravnik:	»Torej, pa poglejva...
Vrat naju boli in težko požirava. Kaj naj napraviva, moj dragi?«
Bolnik: »Hm. gospod doktor, če vi ne veste, pa pojdiva skupaj k drugemu zdravniku.«
Osleparjeni
Tonček ogleduje svoj&ga uoveg? brate« in prestrašeno zakliče očetu »Oh. očka, saj moj bratec' nima nobenih las!«
»No. le počakaj,« ga pomiri oče. »mu bodo že kmalu zrasli.« j »Oče, saj ttsdi zob nima!«
»Tudi ti bodo kmalu prišli.«
»Oče. saj ima tudi polno gub!«
»Te se bodo že kmalu izgladile.«
»Oh, oče. mislim, da so nas osleparili, Poslali so nam starega otroka. Naš ded tudj nima las, zob in je* ve* naguban.«
HV-OiKM!
Neslišno so se v steni
Največji ipltlod v zgodovini
lidkupnina zadnjega tavantinsujskega Inke
Naropano zlato ni prineslo sreče ne roparjem samim ne Španiji
Ko je Krištof Kolumb in njegovi spremljevalci odkril Ameriko, so mislili, da so našli Indijo. Tudi še dolgo potem so bili Španci in vsi evropski narodi prepričani, da so nove dežele onkraj Oceana le deli Indije. Zato so tudi dali ime tej novi zemlji Zapadna Indija, in njene prebivalce so imenovali Indijance. Tako so dobilj Indijanci, ki nimajo prav nobenega oprav, ka z Indijo in Indijci, to svoje pogrešilo ime.
šele polagoma, s prodiranjem v notranjost Amerike, je bila zmota odkrita, in nova celina je dobila svoje dokončno ime po italijanskem popotniku in opisovalcu d-žel onkraj Oeea-ua, Amerigu Vespuciju — Ameriga — Amerika. Spanci pa niso iskali tedaj v Ameriki več dišav in drugih pridelkov in izdelkov Indije, ampak v prvi vrsti zlato- Vrednosti in pomena Amerike kot celine za priseljevanje evropskega prebivalstva se niso zavedali. Za zemljo se ni spočetka nihče brigal in dobil jo je vsak, kolikor je ie hotel. če jo je sploh hotel.
Ko so Španci izvedeli, da imajo indijanska ljudstva v notranjosti celine mnogo zlata, se jih je lotila divja zlata mrzlica. Vsi pustolovci, kar jih je tedaj premogel španski in deloma tudi drugi zapadni »vet, so drveli v Ameriko, da bi si naropali zlata. Pohlep po zlatu je bil kmalu tud; nasičen, ko je Cortez vdrl s smešno malo vojsko v Mehiko, si jo podvrgel in naropal po tamkajšnjih svetiščih, po dvoru in po hišah veljakov velike zlate dragocenosti. Toda čim je bila odkrita Mehika, se je med Španci v Panami raznesel glas, da pravi zlati raj — El Dorado — prav za prav ni Mehika^ ampak neka neznana ameriška dežela na jugu. In od takrat so vsi pustolovci sanjali samo še o tem južnem El Doradu.
Tako se je v začetku šestnajstega stoletja sešla v Panami trojica podjetnih in drzrrh mož in sklenila pisano pogodbo e zavojevanju in izropanju južnega El Dorada, čeprav nihče ni vedel ne kje leži in ne če je sploh govorica o ujem resnica. Ti pogodbeniki so bili: nekdanji estramadurski svinjski pastir in tedanji stotnik Francisco Pižam;, obogateli vojščak Diego de Almagio in duhovnik Hernando de Legue, Pogodbo »o podpisali 10. marca 1. 1526.
Dve odpravi na jug sta se ponesrečili, tretjič pa je Pizarroju le uspelo najti iskano zlato deželo. Ta je bila inska država Tavantinsu. kaieri so Španci po pomoti dali ime Peru. Vladal ji je takrat zadnji Inka, komaj tridesetletni Atahualpa, ki je bil tik pred tem v državljanski vojni vrgel & prestola svojega starejšega brata Huaskarja. Leta 1530. je Pizarro odjadral iz Paname v Peru s 143 pešci in 27 jezdeci, se ustavil v Tumbecu, odšel nato čez Ande proti Kaksamalki, kjer se je tedaj mudil Inka Atahualpa, prišel srečno tja in bil od indijanskega vladarja slovesno sprejet. Toda ta prijateljski sprejem je Pizarro plačal Atahualpi s tem, da je ob priliki, ko je Inka španskemu osvajalcu vrnil obisk v državni palači v Kaksamalki, zahrbtno napadel njegovo spremstvo in ga pobil, vladarja pa ujel in ga držal tako dolgo ujetega, dokler se ni sklenil odkupiti se s tako ogromno množino zlata, kakršne svet dotlej še ni videl.
Tri mesece so prinašali v Kuksu-malko zlate predmete iz raznih središč Tavantinsuja, pred vsem iz glavnega mesta Kucka, kjer so ga jemali največ iz osrednjega svetišča Kori-banče, kj ni bila samo pokrita s ploščami iz čistega zlata, ampak so bile s takimi ploščami obložene tudi vse njene notranje stene. Zlato je napolnilo veliko sobo. srebro pa še dve oijaki. Več mesecev je bilo veliko število tavantinsujskih zlatarjev na delu, da so te ogromne množine zlata prelili v zlate kocke. Izvzeli so samo zlate umetnine v vrednosti nad 100.000 zlatih pežov, katere je Pizarro sklenil odposlati takratnemu vladarju Španije, cesarju Karlu V.
Pretopljeno zlato in srebro so nato razdelili med.častnike in vojake. Največ je seveda vzel Pizarro sam zase, samo zlata sj jo pridržal v vrednosti 57.222 zlatih pezov, srebra v vrednosti 2350 zlatih pezov in poleg tega še Inkov zlati prestol, vreden 25.000 zlatih pezov. Častniki so dobili zlata do vrednosti 30.000 zlatih pezov, podčastniki in jezdi- v vrednosti do 8000, pešci pa do 4000. Skupna vrednost vse odkupnine, ki jo je zbral Inka Atahualpa v Kaksamalki, da bi ga Pizarro izpustil, je znašala 1,226.529 zlatih pezov, vsola, kj jo po tedanji ogromni vrednosti v primeri s sedanjimi denarnimi razmerami skoraj ni mogoče preračunati.
Toda Inka tudj za to ceno ni dobil svobode in življenja. Po razdelitvi zakladov ga je Pizarro kot pogana postavi) pred inkvizicijsko sodišče, pred katerim je bil zadnji tavantinsujski vladar Alahualpa obsojen na smrt na
grmadi in dne 29. avgusta leta 1533., star trideset let, tudi res sežgan. Ker so mu pa obljubili, da ne bo živ sežgan, če prej prestopi v krščansko vero, je bil pred sežigom zadavljen z vrvjo.	%
Iz Kaksamalke se je odpravil Pizarro, ki je bil medtem dobil iz Paname okrepitev, v tavantinsujsko glavno mesto Kucko, katero je prav tako temeljito izropal. Tam so nabrali toliko zlata, da je prejel vsak podčastnik in konjenik še vrednosti za 6000, vsak pešec pa za 3000 zlatih pezov. Še veliko^ več so seveda dobili častniki in največ spet Pizarro sam. Jezdec Man-cio Serra je prejel v Kucku krasno izdelani zlatj lik sonca, k; je. visel v Koribanči nad daritvenim oltarjem. Toda Serra je dragocenost še tisto noč zaigral s tovariši, tako da je takrat nastal pregovor, ki živi še dandanes v španskem svetu: »Juega el sol antes que amanezca!« — Zaigral je sonce še preden je izšlo. Vsega zlata pa Španci le niso dobili. Sodi se, da so Tavantinsujci velik del svojih zakladov tudi poskrili, a še dandanes nihče ne ve kje, in tako jih že stoletja iščejo zaman najrazličnejši pustolovci po današnjih republikah Peru, Bolivija, Ekvador in Čile.
Pizarro in njegovi zavojevalci Tavan-tinsuja pa niso države ‘Inkov le izropali, ampak so pomorili tudi vso gorenjo plast plemstva in izobražencev ter tako popolnoma uničil; tavantinsujsko kulturo, kj v marsičem ni zastajala Za tedanjo evropsko. Toda »reče jim vsi ti ogromni zakladi, največji, kar jih je znanih iz zgodovine, niso prinesli. Skoraj vsi Pizarrojevi sodelavci in vojščaki so pomrli nenaravne smrti, in Francisco Pizarro, ki je bil medtem postal vladarjev namestnik v Peruju in grof, je padel že 26. junija l. 1541. v svoji palači v novem glavnem mestu Limi, katero je pričel sam graditi, kot žrtev upora pod nožem španskega morilca. Prav nič več sreče ni imela » temj zakladi Španija sama, kajti prav ti so postali glavni vzrok njenega poznejšega propada od svetovne velesile do države druge ali celo tretje vrste, kakršna je dandanes. Tudi tu se je izpolnil pregovor: Kakor pridobljeno, tako izgubljeno.
Da se doseže čim boljSe gospodar sivo z racioniranuni živili v gospodinjstvu, poslednjem členu gospodarske razdeljevalne verige, so nemške žene uvedle po mestih strokovne posvetovalnice. V njih dobi vsaka gosp linju zaželen nasvet in recepte, kako se uporabijo hraniva, da od njih dobimo polnovredno in okusno hrano. Na sliki vidimo pokušanje hrane v eni takšnih posvetovalnic.
Opozorite na nakupovalnico
Socialne pomoči svoje znance.
V NEKAJ VRSTAH
Le čevlje sodi naj kopitar, je dejal Prešeren. In to drži. Ce se kdo vtika v stvari, ki jih ne razume, prej ali slej to obžaluje. To je te dni okusil tudi španski vojvoda in znanj biko-rejec Pinohermoso. Te dni je bil namreč vojvoda gost na posestvu slovitega španskega bikoborca Juana Belmon-tija. Beseda je dala besedo in vojvoda je izrazil željo, da bi pred prisotnimi gosti nastopil kot torero. Toda v tem novem poklicu g« vojvoda ni bog ve kaj obnese1. Ko ga je bik zagledal, se je zakadil v '''ega in že ga je imel n a svojih rr,r ■ Vojvoda je izkupil precejšnjo ii>o pod svojim sedalom in je takoj moral n a operacijo v seviljsko kliniko.
V Clevelandu v Ameriki so po vesteh iz Newyorka vršili poskuse z novo in svojevrstno elektrifikacijo cestne železnice. Električni vod je tam vzidan v cesto tako, da v zraku nad progo ni nobenih žic. Vozovi ne dobivajo kakor doslej električno ener-
gijo po direktnem kontaktu iz kabla, ampak po indukciji. V ta namen imajo vozovi svojevrstne priprave, ki po svoji zunanji obliki spominjajo na velik radijski aparat.
Švedski industriji se je posrečilo izumiti nov način za pridobivanje tekočega pogonskega goriva. To je v toliko novo, ker so za surovino vzeli odpadek, ki je ostal pri izdelavi celuloze. Neko švedsko podjetje se že pogaja s švedsko vlado, da mu ta zagotovi odjem vsega goriva, kar b; ga podjetje izdelalo. Začetna kapaciteta tega podjetja naj bi biln 925 kubičnih metrov ali skoraj 1 milijon litrov ha leto.
* *
Ročni vozički niso v modi in časteh samo v naši Ljubljani, ampak tudi drugod. Tako si v Berlinu v vsakem okraju na določenem mestu privatnik lahko izposodi proti malenkostni odškodnini 25 pfenigov na uro voziček za prevoz premoga, drv, krompirja, kovčegov itd. Se mnogo novih poso-jevalnic za vozičke nameravajo usta-
Trije začarani brni j e #
PO CESKI PRIPOVEDKI PRIREDIL HOTIMIR V. GORAZD
Vojko se pa ni bal tolovajev, zalo jt i.. ,..ui	noj s. .	...	ta	kapnik,	sam pa je s psi odšel za
čudaškim slarcem. Tolovaj Bradaj je pa medtem poklical svoje tovariše in jim zapovedal Vojka ubiti. Toda čim so se razbojniki pokazali iz svojih skrivališč, so padli po njih Lomi, Trgaj in Pozor ter jih raztrgali na kose. Samo poglavar Bradaj se je rešil. Tedaj se ie znova prikazal čudaški starec, se pričel pred Vojkom priklanjali in hinavsko zahvaljevati, da ga je rešil razbojnikov. Prijel ga je zn roko, odpeljal v stransko dvorano in mu obljubil bogato nagrado.
iczha hrastova vratu	in	vstopila sla v ptorior, kjer je po stenah viselo
vsakovrstno orožje,	okoli	in	okoli pa so stale skrinje in	omare, natrpano polne najlepših oblačil, cekinov,
draguljev in drugih	čudovitih stvari. Na povabilo siarca si	je	Vinko takoj izbral najlepšo obleko, si pripasal
meč iz najboljšega	jekla	in	nataknil srebrno čelado, da	bi	ga čuvala pred še tako hudimi udarci. Tudi
jelka je prihitela za njima, in ko je ugledala toliko bogastva, je brž pozabila na ves svet in kot začarana brodila po zlatih cekinih in iskrečih se draguljih.	(Dalje	prihodnjič.)
nov iti, kor »e ljudje na sedanje prav radi in z zadovoljstvom obračajo. V bodočo pa nameravajo pustit; v promet še večje vozičke, takšne, k; prenesejo tudi težo 300 kg. Ljudje si pač pomagajo, kakor vedo in zuajo.
*
Brazilski dnevnik »A Moitec je pred kratkim objavil vest, da je neki reven brazilski ribič našel v trebuhu nek« ribe izredno lep diamant, težak 80 g. Ker se pa diamanti ponavadi tehtajo na karate, si lahko predstavimo, kak« velik je bil ta diamant. Po svoji teži ca. 400 karatov spada ta diamant med najveeje diamante, kar jih svet pozna, zakaj največji brušeni diamant Culli-nan tehta 516 karatov.
Tudj človeška koža 9e z let; izpre meni in postara, so ugotovili znanstveniki. Tako trdi Nemec dr. Schall-weg, da se človeška koža s starostjo tanjša, da elastično tkivo razpada in da dobi koža čedalje več pigmentov. Tudi žleze dlačic se s starostjo razširijo.
*
19.000 žrtev je terjala v letu 1914. otroška paraliza v USA. je izjavi) Daves 0’Connor, predsednik odbora za borbo proti tej zavratni bolezni. Po svoji grozoti stoji omenjena epidemija na drugem mestu v zgodovini USA.
*
V muzeju v Gmundmi (v nekdanji Gornji Avstriji) »o te dni odkrili zvezek del slovitega srednjeveškega zdravnika Paracelsusa. Zvezek vsebuje štiri ločena dela. Spisi so izšli okoli leta 1570. in obravnavajo Paracelsu-sova dognanja o skrivnosti ustvaritve, o lastnostih dobrega čudodelnega zdravnika, o fizikalnih in kemičnih problemih ter navodila o borbi proti kugi.
*
Od 31. decembra 1944. je v Nemčiji dovoljeno samo pravim rejcem malih živali rediti živali za rejo, tistim pa, ki so doslej kupovali mlade živali in jih potem pitali za zakol j, je nadalje vzdrževanje živali prepovedano. Posebno za to določene osebe bodo nadzirale, da se bo ta uredba izvajala točno, in bodo ugotovile, ali ima živali kdo, ki jih ne bi smel imeti, ali jih pa ima več, kakor mu je dovoljeno. Ta uredba se nanaša na gosi, race, kure, zajce itd. Pri kurjereji bodo rejci morali število svojih živali zmanjšati na stanje z dne 3. dec 1943.. to Je na stanje, kakršno je bilo pri dopicnem rejcu pred enim letom. Na. men uredbe je, naj se z rejo malih' živali ukvarjajo le takšni ljudje, ki pridelajo sami zadosti piče za svoja Živali. In tudi tj samo za omejeno število živali. Tistim pa, ki morejo krmo kupovati, se v bodoče ne bo dovolilo vzdrževati živali. Pri tem so izhajali s stališča, da bi bilo nepravilno, da imajo nekateri dodatek v mesu, drugi pa ne.
S poskusi so dognali, da se n. pr. zelje in repa držita po več mesecev, če ju v plasteh pokrijemo z zadostna količino snega. To se lahko naredi na prostem, prav tako pa tudi v hladnih kleteh in stanovanjih. Pogoj pa je, da je zelenjava s snegom dobro izolirana. Zunanja snežna odeja, debela pol metra zadostuje. Čez to snežno odejo položimo debelo plast zdrobljene prsti ali mahu, ki poskrbi, da se sneg ne začne prezgodaj tajati.
Kdo ugane?
Prepir zaradi kažipota
Dva šoferja, Tine in Tone.' sta v tenmi noči vozila z avtom v Kurjo vas. Ko sla bila v bližini, kjer sta domnevala, da je vas, je dejal Tine: »Stoj.! Tukaj na levi se je ravuokar pokazalo iz teme krajevno znamenje in mulim, da sem bral ,Kurja vas‘. Torej pelji nazaj, da oddava naše blago.«
»Nesmisel,< je odgovoril Tone, »če si prav bral, peljeva naprej!«
»Prav sem bral!« je zavpil Tine, »torej pelji nazaj!«
»še na misel mi ne pride,« jo zakričal Tine nazaj, »dovoli, da ti raz-ložim...«
Kaj je razložil Tone?«
Odgovor;
•bIbj?! z i ijod Bit
OllpOA lto)S lil SIIA O f u P O i s B U l?U
i jod mi (oztMjauiOjni s) «jodizu)[ »Soj -atojs tUBJJS tAOl BU OUII OUAOfBJJi
S tem, da prodaste nakupo-valnlci Socialne pomoči staro obleko, čevlje in podobne predmete, koristite sebi, ker dobita zanje ugodno ceno, in revežem, katere bo Socialna pomoč mogla obleči.
Glavna poslovalnica Socialne pomoči za nakupovanje oblačil, obutve, perila, posteljnine itd. je v Gradišču št. 4 nasproti dramskega gledališča.
Herausgeber: K Bratuša, Journallsti verantvvortlicher Redakteur: H. Kern, Journalisti DruckereL Merkur, A G. tn Ljubljanaj fiir die Druckere) verantvvortlich; O. Mihalek — alle In Ljubljana. Izdaja K. Bratuša, novinari odgovarja H, Kern. novinar, tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani, za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v LiubljanL