■Njffm 5.\\\va\
Št. 24 (2651), leto LI • Novo mesto, četrtek, 15. junija 2000 • Cena: 220 tolarjev
224000
I Citroen center Cikava Prodaja in servis, Avto-BH
Podbevškova 6a, Novo mesto, tel. 068/39 30 454
Nagradna igra SAXO
Slovenska košarica
50 izdelkov Izdelano v Sloveniji Najcenejše v Mercatorju
Mercator Slovenska košarica
Pravo oblast bo
Sredi prejšnjega tedna smo po dveh mesecih trajajoče vladne krize, potem ko sta odločilna glasova prispevali poslanki Eda Okretič Salmič in Polonca Dobrajc, dobili novo, že peto demokratično vlado, ki jo kot tretji predsednik vlade vodi dr. Andrej Bajuk. Boj za oblast je bil neizprosen, čeprav je do red-n'h volitev le še nekaj mesecev in nova vlada v tako kratkem času kaj bistvenega ne bo mogla postoriti. Dvom o tem vzbuja fudi ministrska struktura, ki je daleč od tega, da bi bila strokovna, ampak je predvsem politično sestavljena in odraža trenutno razmerje moči na desnici. S pomočjo t.i. združene stranke SLS + SKD Slovenske ljudske stranke je do oblasti prišel pred-vsem Janez Janša, medtem ko je F. Zagožna in brata Podobnika, ki ju je potreboval za dosego le-tega, pustil zadaj. Velika neznanka je tudi dr. Bajuk, ki se je na državniški funkciji znašel Prvič, sprejemati pa bo moral pomembne odločitve, čeprav do sedaj ni živel v Sloveniji in jo najbrž premalo pozna. Jih bo sprejemal po napotkih drugih'! Prav to, da niso znali doma poiskati Junaka, ki bi opravlal to pomembno funkcijo, desnici mnogi zelo zamerijo.
Prav gotovo pa bo veliko težje kot v državnem zboru izboje-vati zmago v jeseni na volitvah. Čeprav si ljudje po osmih letih vladanja liberalno desne koalicije, ki je sicer za sabo pustila dobre rezultate, se pa je oblasti že preveč “navadila", želijo sprememb, je vprašanje, ali vse te spremembe ponuja Bajuk s svojo ministrsko ekipo. Boj za prepotrebne glasove bo torej potekal uaprej. sedanja vlada morda lahko močno vpliva na izid na volitvah, vendar tako pozitivno kot negativno. Na odgovor bo vsekakor treba počakati do volitev.
JOŽICA DORNIŽ
RAŠICA - Republiška proslave ob 450-letnici prve slovenske knjige je bila v nedeljo na Trubarjevi domačiji na Rašici, organizirala stajo Slovensko protestantsko društvo in občina Velike Lašče, udeležili pa so se je skoraj vsi člani nove slovenske vlade na čelu s predsednikom dr. Andrejem Bajukom, mnogi kulturni in politični delavci ter gospodarstveniki in veliko drugih obiskovalcev. Prisotne je najprej pozdravil domači župan Anton Zakrajšek, ki je goste spomnil, kdo vse • poleg Thibarja - je bil v tej občini še rojen.
Predsednik slovenske vlade Andrej Bajuk je v nagovoru izrazil najprej veselje, da po imenovanju prve slovenske vlade prvič javno spregovori prav ob 450. obletnici izida prve slovenske knjige, “kajti za nas, Slovence, ima kultura, zlasti pa jezik in pisana beseda, še posebno velik pomen... Slovenci svoje prživctje in razvoj dolgujemo knjigi še bolj kot mnogi drugi: vse od Brižinskih spomenikov in Trubarja, očeta naše književnosti, katerega spominu se poklanjamo danes, prek velikega Prešerna, Cankarja in modernistov... Slovenska beseda in njeni ustvarjalci, zlasti umetniki, so odigrali veliko vlogo pri ohranjanju narodove samobitnosti in osamosvojitvi.”
Posebno tehten pa je bil govor Evalda Flisarja, predsednika Društva pisateljev Slovenije, ki je povedal več grenkih resnic. Ze na začetku je dejal, da na kulturnih prireditvah doslej nismo videvali predsednika vlade. Nato je poudaril, da je Primož Trubar utemeljil slovenski knjižni jezik in nas tudi prvi imenoval Slovence. Poslušalce je spomnil, da od izida prve slovenske knjige mineva 450 let in izrazil bojazen, da bo do izida zadnje slovenske knjige minilo precej manj časa. Ugotovil je, da knjiga na Slovenskem sicer prinaša denar, a ne avtorjem, pač pa prodajalcem, založbam in državi. Seme propada slovenske knjige je v slabem izboru knjig, saj tiskamo napačne in slabe knjige, ker je glavni motiv tiskanja dobiček, zaslužiti čim več. Svobodni trg in kapital bosta uničila slovensko knjigo v nekaj desetletjih. Slovenski jezik se že izgublja v angleščini in Anglež se že počuti v Sloveniji, kot da je tu doma. Slovenec pa se danes ne počuti Slovenca zato, ker slovensko piše, bere in govori,
VREME
Ob koncu tedna bo po prehodni ohladitvi spet sončno in postopno topleje.
ampak ker ima slovenski potni list. Zdaj bi se vsemu temu še lah-
ko uprli, čez deset let bo pozno in čez dvajset morda prepozno...
V kulturnem programu proslave so nastopili Pihalni orkester slovenske policije, Polde Bibič, Jerca Mrzel, Mešani pevski zbor Velike Lašče in otroški pevski zbor Osnovne šole Primoža Trubarja Velike Lašče.
J.PRIMC
TO SMO MI - Pod tem geslom in s pripisom “skoraj vsi" je v soboto, 10. junija, na dvorišču gradu Grm v Novem mestu potekala kulturna prireditev, ki sta jo predsednik Zveze kulturnih društev Novo mesto (ZKD) Franc Plut in tajnica Staša Vovk zasnovala kot nekakšen društveni kulturni maraton, na katerem naj bi se pokazalo, kako pestro in bogato kulturno dejavnost gojijo v 24 društvih iz občin Novo mesto, Žužemberk, Šentjernej in Škocjan, vključenih v ZKD Novo mesto. Letos je bilo vreme organizatorjem naklonjeno in v prijetnem okolju grmskega gradu so se na odru zvrstili pevski zbori, folklorne, plesne in glasbene skupine iz 14 društev, pod arkadami pa so člani likovne sekcije Revozovega kulturnega društva pripravili priložnostno razstavo slik. Grmski grad je v sobotnem večeru zaživel s pospešenim kulturnim utripom, ki bo - kot upajo prireditelji - prihodnje teto še pestrejši. Na sliki: nastop plesne skupine iz društva Terpsihora. (Foto: M. Markelj)
07/ 30 81 118 b 041 <
ŠMARJE 13a, ŠENTJERNEJ, e-mail: kobra.tam
15% POPUST ob vgradnji avtoinstalacije
• ZA VSAK NAKUP NAD 25.000 SIT darilo MAJICA KOBRA
U
n
BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
* Zaščitite se pred krajo delnic.
Odprite svoj račun pri BPH, d.o.o. Varnost 100 %/
BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), IT 068/342-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, ® 068/460-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, tr 068/56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, « 0608/41-371
31. ŠENTVIŠKI PEVSKI TABOR
ŠENTVID PRI STIČNI -V soboto in nedeljo, 17. in 18. junija, bo Šentvid ponovno zaživel kot slovensko središče zborovske pesmi. Na tradicionalni, najbolj množični zborovski prireditvi pri nas, na 31. Taboru slovenskih pevskih zborov, bo po sobotnem večernem koncertu zamejskih zborov v nedeljo opoldan skupen nastop več kot 240 pevskih zborov iz vse Slovenije. Okrog 6 tisoč pevcev bo pod geslom letošnjega tabora Hodil po zemlji sem naši odpelo venec pesmi o Dolenjski in Beli krajini po scenariju Staneta Pečka in pod dirigentskim vodstvom Danila Švare ter ob spremljavi pihalnega orkestra iz Slovenj Gradca.
danes
stran 2:
•Pogodba preseneča Jutranjko
stran 3:
• Novomeščani odlagajo dolg Mirni Peči
stran 7:
•Brežice bliže Teheranu
stran 8:
• Vzemite si čas za svoje delnice!
stran 11:
• Varnostnika skušal zabosti z nožem
stran 18:
•Kdaj bodo Pavlinovi v novem domu?
KONCESIJA OKLEŠNU
DOLENJSKE TOPLICE - Leopoldu Oklešnu iz Novega mesta oziroma njegovi firmi so na zadnji seji topliškega občinskega sveta podelili 5-letno koncesijo za izvajanje pokopališke dejavnosti v občini Dolenjske Toplice.
Praznik občine Mirna Peč
Letos prvič praznujejo 21. junij kot občinski praznik -Pesnik Tone Pavček častni občan
Slovenski jezik se izgublja v angleščini
To je poudaril predsednik Društva pisateljev Slovenije Evald Flisar na slovesnosti na Thtbarjevi domačiji - Predsednik vlade dr. Andrej Bajuk: Slovenci svoje preživetje in razvoj dolgujejo knjigi
mirna peč - v sp omin na
jjan, ko je bil leta 1998 referen-„7,na katerem so se krajani uločili za samostojno občino, so ..‘■junij proglasili za praznik obme Mirna Peč. Letos ga bodo Praznovali prvič, športne, kultur-5 m družabne prireditve v poča-tev praznika pa se bodo vrstile sak dan od sobote, 17. junija, do sobote, 24. junija.
Osrednja prireditev bo na dan lqazn.'^a’ v sredo, 21. junija, ob ■ uri v mirnopeškem kulturnem °niu, ko bodo podelili občinske agrade in priznanja. Prvi častni Can občine Mirna Peč bo postal pesnik Tone Pavček, ki se je rodil otroštvo preživel v Šentjuriju v 'rnopeški občini in ki je na te raje močno navezan, kar odseva ai v njegovi poeziji. Nagrado eine Mirna Peč bodo podelili r,r K?nu pustu, župniku iz Mirna P 1, /vi Gorici, domačinu iz Glo-dola, ki je o Mirni Peči napisal knJ>ge. Plaketo občine bosta
prejela Franc Ambrožič, dolgoletni prizadevni predsednik krajevne skupnosti Mirna Peč, in dr. Iztok Golobič, zavzeti organizator mir-nopeškega teka. Spominsko plaketo občine pa bodo podelili 93-letnemu Florjanu Lužarju, kije že več kot 70 let gasilec.
A. B.
KOT OREH DEBELA TOČA
TREBNJE - Neurje, tudi s kot oreh debelo točo, je v ponedeljek ponoči okrog pol desete ure klestilo v okolici Tčebnjega in Mirne. Po prvih ogledih kaže, da je škode največ v kmetijstvu v vaseh Volčje Njive, Glinek, Ostrožnik, Log, Stan, Zapuže, Debenc. Meteorna voda je zalila več kleti in gospodarskih poslopij. Oškodovanci morajo prijaviti škodo na občino v 10 dneh po nastanku škode.
Pri '?E°NIK TISKAL - Dr. Andrej Bajuk si je kar sam natisnil sliko na!jl<>Za Trubarja, in to na Gutenbergovem tiskalnem stroju, seveda pod orom in s pomočjo mojstra Janeza Rozmana, ki ustanavlja stalni tiskar-
muzej. (Foto: J. Primc)
ZDRUŽITEV SINDIKATOV - Prejšnji četrtek popoldne sta sekretarja območnih organizacacij Zveze svobodnih sindikatov za Dolenjsko Jože Miklič (desni) in za Belo krajino Jožef Kočevar (levi) pri Gospodični na Gorjancih podpisala akt o združitvi obeh sindikalnih central. “Priča” temu dogodku, ki so se ga udeležili številni sindikalni zaupniki iz Dolenjske in Bele krajine in predstavniki Saveza samostalnih sindikata iz Karlovca, je bil predsednik ZSSS Dušan Semolič (v sredini). Tako imajo Svobodni sindikati Dolenjske in Bele krajine okoli 20.000 članov, katerim sta na voljo pravna služba in strokovni servis iz sindikalnih pisarn v Novem mestu, Trebnjem, Metliki in Črnomlju. K sodelovanju pozivajo tudi druge sindikate. (Foto: A. B.)
OB 450. OBLETNICI PRVE SLOVENSKE KNJIGE
Mariborsko pismo
Na nogah za nogometaše
Prej vas bodo poznali po nogometu kot po dobri knjigi. To je Evropa. In to je tudi Amerika, posebej Južna. Menda bi učenjak Freud povedal kaj o tem, zakaj moški z domala vseh poldnevnikov tako radi zabijajo gol in kaj jim pomeni, če jim nasprotnik pošlje usnjeno kroglo v njihovo mrežo. Ampak evropsko prvenstvo je bolj kot psihoanaliza predvsem velik gospodarski posel. Je tudi šport, toliko kot nogometa gledalec vidi in doživi s tribun. Zakulisje deluje tudi pri takem spektaklu, kot je nogometno prvenstvo cele stare celine. Precejšen del Slovenije je izjemno navdušen, ker se je državna reprezentanca uvrstila na veliko tekmovanje. V silno navijaško valovanje v Sloveniji so se vključili rokerji, komponisti lahkotnejših komadov, skratka, Slovenija močno diha z nogometom. Pri tem zaostaja za “razvitejšim’ svetom, ki pozna nemške navijače, ti pa poznajo najbolj divjaške načine izživljanja nad nasprotniki ob nogometnih igriščih. Stvarnost je tudi to, da sije Slovenija z udeležbo na evropskem prvenstvu olajšala politično in gop-odarsko pot v Evropo. TlnJi evropskim komisarjem bo bolj razumljivo, če jim bodo pribočniki razložili, da odločajo o tisti Sloveniji, ki je sodelovala na evropskem nogometnem prvenstvu. Menite, da ni tako? V tokratni anketi smo zbrali nekaj mnenj o vzdušju v Sloveniji ob evropskem prvenstvu.
ŠTEFAN HOZJAN, delavec iz Semiča: “Nogomet sem spremljal že prej, odkar pa seje naša reprezentanca uvrstila na evropsko prvenstvo, je ta šport med Slovenci vse bolj popularen. V Semiču v teh dneh prav povsod govorijo le o nogometu. Seveda bom na televiziji spremljal vse tekme naših, ostale pa, kolikor mi bo dopuščal čas. Upam, da se bodo naši uvrstili vsaj v drugi krog.”
JANI MAJERLE, prodajalec z Jelševnika pri Črnomlju: “Sodelovanje slovenske reprezentance na evropskem nogometnem prvenstvu je uspeh, kakršnega naša država še ni imela. Zato je evforija razumljiva. Že prej me je zanimal nogomet, sedaj pa me še bolj, in če bi imel čas, bi si ogledal tekme v živo. Tako pa jih bom spremljal po televiziji, še zlasti pa bom navijal za naše.”
FRANJO SMOLE, samostojni podjetnik iz Kočevja: “Uspeh je, da so se naši nogometaši kvalificirali med 16 najboljših ekip v Evropi. Igralci in trener so se dobro ujeli, kar slej kot prej prinaša rezultate. Zato tudi promocijo ob tem uspehu ocenjujem kot pozitivno. To je ne nazadnje tudi neke vrste moralna podpora našim nogometašem!”
DAMJAN LEVSTIK, avtoklepar iz Ribnice: “Nisem privrženec nogometa, vendar pa mislim, daje dobro, kar se dogaja ob uspehu nogometašev. Ponosni smo lahko na njihov uspeh in to moramo pokazati. S tem se popularizira šport. Nogomet je že marsikaterega otroka spravil z ulice, kjer bi slej kot prej posegel po drogah in alkoholu, na igrišča.”
JOSIP SUBOTIČANEC, pater v kartuziji Pleterje: “Seveda vem, da poteka evropsko prvenstvo v nogometu. Danes (v torek) Slovenija igra z Jugoslavijo. Tfekme seveda ne bom gledal, a bom že izvedel, kakšen je bil rezultat. Vesel bom, če bo Slovenija zmagala. Slovenija gre naprej! Tudi patri v Pleterjah radi igramo nogomet, pred časom je igral celo 84-letni pater.”
MIRAN KOŠIR, uslužbenec Slovenskih železnic, iz Sevnice: “Seveda me je prevzela evforija ob izjemnem uspehu naše nogometne reprezentance, ki se je uvrstila na letošnje evropsko prvenstvo. Mislim, da smo že zdaj dosegli precej več, kot so celo največji optimisti smeli pričakovati. Če bo možno, bom spremljal vse tekme naših na EP neposredno na TV. Ib bo odlična promocija za nas.”
JAKA HOČEVAR, delavec Revoza, iz Slepška pri Mokronogu: “Ker se vozim v službo v Novo mesto in je moje delo izmensko, se precej utrujen vračam domov, kjer me pa tudi običajno čaka kakšno delo. Za šport se ne zanimam, za nogomet pa morda še najmanj, zato mi je vseeno tudi to, da bi se dalo videti na televiziji menda vse tekme tega evropskega prvenstva. To bi bila potrata časa.”
BOJAN PETAN, diplomirani pravnik, iz Brežic: “Uvrstitev na evropsko prvenstvo je v resnici uspeh, ki ga bomo težko ponovili. Pričakovati kaj bistveno več, je nerealno. Skoraj sem prepričan, da bo Slovenija vsaj enega nasprotnika presenetila. Računati na uvrstitev v naslednji krog je nerealno, čeprav bi bilo fantastično. Uvrstitev na prvenstvo nam koristi na poti v Evropo.”
JURE JORDAN, dijak, iz Kostanjevice: “Jugoslavijo bodo premagali dva proti nič. Potem bo gotovo rezultat na tekmi z Norvežani izenačeno. Slovenci smo dobri navijači. Jaz spremljam nogomet, vendar nisem strasten navijač. Ali je pri nas preveč nogometne evforije? Če smo se prvič uvrstili na evropsko prvenstvo, morajo biti navijači glasni, ne?!”
MePZ TRIGLAV IZ SPLITA NA DOLENJSKEM
SPLIT - Mešani pevski zbor Slovenskega društva Triglav iz Splita, ki ga vodi prof. Tanja Kurajica, letos že 4. sodeluje na taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični; v soboto , 17, junija, pa bo zbor drugič nastopil na koncertu zamejskih zborov. Splitski zbor lepo sodeluje z ženskim pevskih zborom Svoboda z Mirne in moškim zborom iz Mokronoga, ki sta že gostovala v Splitu, in tako bodo slovenski pevci iz Splita v petek, 16. junija, nastopili v Trebnjem na prireditvi Iz trebanjskega koša.
Ze tretjič po poti blagoglasja
V nedeljo, 11. junija, je bila obletnica smrti Otona Župančiča, dan prej pa so se po njegovi poti od Dragatuša do Vinice podali številni pohodniki - Literarna pot naj bi živela celo leto
DRAGATUŠ- V spomin na slovenskega pesnika, prevajalca in dramatika Otona Župančiča so pred dvema letoma ob njegovi 120. obletnici rojstva in 49. obletnici smrti v črnomaljski občini pričeli s pohodom po Župančičevi poti od Dragatuša do Vinice. Pot povezuje kraje med pesnikovo rojstno Vinico, kjer je preživel prvi dve leti, ter Dragatušem, v katerem je živel dvanajst let.
Kot dijak jc Župančič večkrat prehodil to pot, ki je desetletja .pozneje na pobudo mag. Janeza Kramariča postala prva in še vedno edina literarna pot v Beli krajini. Iz Dragatuša do sorodnikov v Vinici je Oton potreboval okrog dve uri, medtem ko je v soboto nekaj sto pohodnikov iz vseh koncev Slovenije hodilo vsaj dvakrat toliko časa. Pred Župančičevim hramom v Dragatušu, kjer je bila nekdaj hiša pesnikovih staršev, se je Župančiča spomnil mag. Kramarič, ki je dejal, da še vedno
VAJA “MOST” - Pripadniki 14. inženirskega bataljona Novo mesto nenehno krepijo stopnjo bojne pripravljenosti, s svojim znanjem in tehniko pa nudijo inženirsko podporo enotam Slovenske vojske in tudi civilnim strukturam. To so dokazali tudi prejšnji petek, ko so z lansimim mostom TMM-3 na avtomobilu kraz 275 ruske proizvodnje v pičle pol ure omogočili prehod preko reke Mirne ob izlivu Bistrice številnim opazovalcem vaje, med katerimi je bil tudi načelnik generalštaba SV Iztok Podbregar. Seveda so poprej trdnost mosta preizkusili s tovornjakom, naloženim s peskom. (Foto: P. P)
ostaja prvi za Prešernom ter da je enkraten in neponovljiv. Njegova dela so uglasbili številni skladatelji, prevedena so v dvanajst tujih jezikov, zato smo zares lahko po-
TENIS POMEMBNEŽEV
METLIKA - Na teniških igriščih pri metliški Beti ter na igrišču Cvetka Rusa v Gradcu bo v soboto, 17. junija, potekal 7. belokranjski teniški VIP turnir. Nanj so organizatorji povabili okrog sto politikov, pomembnih gospodarstvenikov in poslovnežev ne le iz Bele krajine in Dolenjske, ampak iz vse Slovenije. Po zajtrku na domačiji dr. Janka Popoviča v Be-reči vasi bo ob 11. uri, tik pred začetkom turnirja, pri igriščih udeležence pozdravil metliški župan Slavko Dragovan.
ŠTEFAN PROTI DOLINSKI AVTOCESTI
TREBNJE - Krajani Štefana so zbrali na peticiji, s katero protestirajo proti t.i. dolinski inačici poteka avtoceste, okrog 200 podpisov. Podobno kot Trebanjci vztrajajo pri pobočni varianti. Od Darsa in ministrstva za ceste Trebanjci zahtevajo utemeljitev, zakaj zdaj ni več najboljša pobočna inačica. O tem so se pogovarjali tudi pretekli torek popoldne s predstavniki KS Velika Loka, Štefan, Trebnje in Dolenja Nemška vas.
nosni nanj. Zlasti še Belokranjci, saj Bela krajina pogosto nastopa v njegovih delih, bodisi da pesnik slika ljudi, običaje, pokrajino ali vpleta belokranjsko govorico. A tudi Župančič je bil ponosen na svoje korenine, saj je med drugin1 zapisal: “Vesel sem, da mi je tekla zibka v Beli krajini, polni svetlobe in blagoglasja... Vem, ten krajev ne pozabi, kdor se svetlobe njih je nasesal.” Skratka, kljub temu da je še mjad odšel iz Beje krajine, je bil do zadnjega “z bilko pripet na tla domača”.
Črnomaljski župan in predsednik odbora za pohod po Župab' čičevi poti Andrej Fabjan je dejal, da bi bilo prav, če bi pot živela vse leto. Za to bi morali poskrbeti tudi dragatuška in viniška krajevna skupnost ter društva. Tudi na ta način bi po njegovem lahko razvijali turizem, za zgled pa je postavil Veliki Nerajec.
Po krajšem kulturnem programu, v katerem sta sodelovali dragatuška folklorna skupina in reci-tatorka Tina Kocjan, je pohodnike pot vodila mimo izvira DobreC, ki gaje Župančič imenoval najti*' ja draga sveta, do Pustega Gradca, v Veliki Nerajec ter po krajinskem parku Lahinja do izvira La; hinje. Pohod so nadaljevali skozi Belčji Vrh, Hrast, Perudino, sc povzpeli na Žeželj ter po romarski poti na Golek in v Vinico. P? je trajala dlje, kot je nekdaj zanj0 potreboval pesnik preprosto zat°; ker so si pohodniki ogledali tudi naravne in kulturne znamenitosti; V vaseh pa so jih prijazno sprejeli domačini in jim ponudili belokranjske dobrote.	.c
M. bezek-jaksl
Pogodba preseneča Jutranjko
Obrat Jutranjke v Brežicah naj bi ukinili - Delavke šivat v Sevnico - Sindikat svari pred ukinitvijo
PLETERSKA PENINA - Novemu letu in tisočletju bodo v Pleterjah nazdravili s svojim penečim se vinom. V torek so napolnili okoli 2000 šampanjskih steklenic z mirnim vinom, pridelanim iz grozdja šardoneja in štajerske beline, in mu dodali posebne kvasovke, tako da bo vino drugič fermentiralo v steklenicah. “Tako vino sodi v samostansko klet, saj so prvi šampanjec na svetu pridelali prav v samostanu v Franciji, ” pravi Jože Simončič (desni), vodja pleterske ekonomije, izvrsten vinogradnik in kletar. Pri polnjenju vina za pletersko penino je pomagal tudi pater Josip. (Tekst in foto: A. Bartelj)
OKREPČILO NA POTI - Prav sobota, ki so si jo ljubitelji Župančiči poezije izbrali za pohod po njegovi poti od Dragatuša do Vinice, je bila Pfj zagotovilih vremenoslovcev najbolj vroč letošnji dan. Zato so bila okrepča ob poti še kako dobrodošla. Ljudje so se množično ustavljali tudi ob st°jn!£' v Velikem Nerajcu (na fotografiji), kjer so jim vaščani pripravili krnečK dobrote za pod zob in za na zob. (Foto: M. B.-J.)
Folkart 2000, ki vsako leto poteka v okviru festivala Lent-
Na manjšem in bolj intimnem Jurčkovem odru se bodo letos številnim Mariborčanom in drugim obiskovalcem p jed; stavili s svojimi najnovejšimi deli Zoran Predin, Vlado Kres; lin, Tomaž Domicelj, Andrej Šifrer in mnogi drugi glasbeni; ki. Med njimi bodo tudi pray* ljudski godci, saj želijo organizatorji na mestnih ulicah p°' novno oživili ljudsko glasbo.
Na Večerovem odru, kjer običajno nastopajo glasbeniki od rocka do popa, bodo letos nastopili Pero Lovšin, Ali En, Rdeči dečki, Lara Baruca, Mi2> Dogma, Zmelkoovv, Zabra-njeno pušenje, Moonlight cast in mnogi drugi.
V ambientu razpadajočega m še neobnovljenega dela mariborskega Lenta bo na jazzovskem odru nastopilo sedemnajst skupin z več kot sto izvajalci improvizirane glasbe. Med njimi bodo tudi pianist Monty Alexander, kontrabasist Eddie Gomez, David Youssef, virtuoz Belo Fleck in mnogi drugi.
Na festivalu uličnega gledališča bodo nastopile gledališke skupine iz Španije, Francije, Češke, Ukrajine, Belgije, Švice in Slovenije. Med domačim' skupinami bodo tudi gledališče Ane Monro, Teater Gromki* gledališče Torpedo, Grejpfrm in še nekatere. Na minoritskem odru pa se bodo predstavili gl°' dališčniki domačih gledaliških, hiš ter neodvisnih produkcij-Tukaj bo še otroški Lent, pj* Lent Dance, da o številni'1 športnih prireditvah in ognjemetih niti ne govorimo. ,	.
TOMAŽ KŠELA
BREŽICE - Brežiško tekstilno tovarno Orlica, ki posluje v sklopu Jutranjke iz Sevnice, namerava Jutranjkina uprava v naslednjih mesecih zapreti. “Želimo prodati obrat v Brežicah. Delavci, zaposleni v tovarni v Brežicah, ne bodo izgubili dela, na delo jih bomo vozili v Sevnico,” je v ponedeljek na seji brežiškega občinskega sveta povedala mag. Zdenka Marčič, direktorica Jutranjke.
Občinski svet je na koncu sklenil, da bo občina do 26. junija pospešeno iskala rešitev za brežiški tekstilni obrat, čeprav nihče na seji ni natančno vedel, kako bi to konfekcijsko tovarno ubranili pred grozečo ukinitvijo. Po besedah direktorice Marčičeve časa za iskanje rešitev za brežiški obrat ni veliko. Mudi se, ker mora Jutranjka Sevnica čimprej pridobiti poldrugi milijon mark, da bo lahko vrnila dolg banki.
Del tega denarja misli dobiti s prodajo brežiškega obrata. Toda direktorici so na njeno preseneče-
nje na seji brežiškega sveta predstavniki brežiške občine povedali, da brežiškega obrata mogoče sploh ne bo mogla prodati, češ da je županstvo nekaj minut pred začetkom seje izbrskalo iz arhivov pogodbo, ki Jutranjki veže roke. V tej pogodbi naj bi namreč pisalo, da je Jutranjka dobila prostore za njen brežiški obrat od občine Brežice. Če bo Jutranjka v Sevnici nehala obratovati - tako naj bi pisalo v omenjeni pogodbi - mora podjetje vrniti občini Brežice vse nepremičnine, tj. stavbo, kjer je obrat. Zadeve so toliko bolj nejasne, ker je že po podpisu obravnavane pogodbe v Sloveniji nekdanje družbeno premoženje dobilo znanega lastnika. Za povrh je Jutranjkin brežiški obrat tudi pod hipoteko.
Delavke in svobodni sindikat opozarjajo, da bi zaradi vožnje v Sevnico verjetno številne delavke pustile službo, ker take poti ter napornega dela v tekstilni tovarni za nizko plačo ne bi zmogle.
M. L.
Festival Lent 2000
Od 23. junija do 9. julija
MARIBOR - Na obrežju Drave v starem mestnem središču Maribora se bo konec naslednjega tedna zopet začel največji festival v državi. Letos se bo v okviru festivala Lent 2000, ki bo trajal od 23. junija do 9. julija, na devetih odrih v starem mestnem središču zvrstilo več kot 300 prireditev. Po napovedih organizatorjev si bo vse prireditve v okviru festivala, ki bo potekal pod pokroviteljstvom Nove Kreditne banke Maribor in številnih drugih sopokroviteljev, skupaj ogledalo okoli pol milijona obiskovalcev.
Tako kot vsako leto bo tudi letos program festivala zares pisan. Osrednji plavajoči oder na Dravi, ki je hkrati tudi zaščitni znak festivala, bo z baletnim koncertom “Carmen suita” odprl ansambel baleta in opere Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Na plavajočem odru bo imel koncert tudi “panonski mornar” Dorde Ba-laševič, v času od 27.6. do 1.7. pa bodo na njem nastopale folklorne skupine iz Filipinov, Kolumbije, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Italije, Nizozemske in Hrvaške, ki se bodo udeležile 12. mednarodnega CIOFF folklornega festivala
Novomeška kronika
KRKA - Ko ob dveh popoldne v Krki konča delo dopoldanska izmena, je na cesti tako, Kot bi se ob veliki povodnji razlila reka Krka. Prvi val, ki zapre glavno cesto, je množica ljudi, K' S' zlije na cesto, hiteč proti Parkirišču. Ko pridejo do avto-niopilov, pa se hoče vsak čim-Prej prebiti na cesto. Takrat ne Y®ljajo ne znaki ne pravila, zmeda je popolna, gneča neznosna. A za prometne infarkte, ki jih Povzročajo njihovi uslužbenci, Krka očitno še nima zdravil. Morda bi za začetek kazalo pojaviti preizkušene semafore.
. INFORMACIJ E - Možak, ki J® hotel iz Sevnice z avtobusom v Novo mesto, je na novomeško avtobusno postajo po telefonu vPrašal, kdaj gre prvi jutranji avtobus v to smer. Dobil je hi-tcr in jasen odgovor: osem mi-Put čez osmo. Možak je bil potrjen, pa še zapomniti si je •ahko tako uro. Kar lep čas pred napovedanim odhodom je bil na postaji, potem pa čakal in kal, avtobusa za Novo mesto Pa od nikoder. Ko je postal nestrpen in vprašal še malo okoli, Je zvedel, da ta avtobus že lep čas ne vozi več in da ga je pred Kratkim zaman čakala tudi sku-P*na srednješolcev, ki se naj bi v Novem mestu udeležili šport-nega tekmovanja. Prišli so tik Pred tekmo in jo izgubili. Tbdi za zmago je potrebna prava internacija...
v VELODROM - Velodrom v šči vasi je eden najbolj varo-^?nih objektov daleč naokoli. učitno je tako dragocen, da se nihče ne upa nanj ali pa niko-8ar tja ne pustijo. V glavnem je ar naprej prazen. Glede na to, a je “oče” tega novomeškega pPortnega dragulja sam Lojze eterle in da je ta sedaj postal Phvni zunanji minister, si lahti obetamo kakšno spremembo, Peterle si že ves čas priza-eva, da bi velodrom pokrili. I aJ res ne gre, da drag afriški es> s katerim je obložena steza, Propada pod milim nebom.
Ena gospa je rekla, da so Predstavitev novega terenskega Kenaultovega scenica pripravil ?a dolenjskem zato, ker ni ni-J.fr drugje po Sloveniji več to-makadamskih cest.
Imejte se radi.
S kolesom!
Shokrai
njski drobiž
- Na zadnji seji ob-nr.,S ,e8a svcta so bili sprejeti Pravilmki, merila in kriteriji za fi-itn.rC.lranie organizacij, klubov, Dh' Cr’ ‘n oslalih izvajalcev.
za r Jen pa J0 tudi iavni razP's n 'nantiiranje in sofinanciranje
na 8r‘!tnov organizacij in društev nosi'Iinmanitarnih dejav-. - r Mednje sodijo organizacije roč Ktva' ki delujejo na pod-ju humanitarnih dejavnosti, tnri!, xVolina gasilska društva, Žen * društva in ostala zdru-i ja m zveze. Časa za vloge ima-pis.^vaJa'ci 30 dni po objavi raz-
SAo^HŠENI NAD KOLE-DrrH	JEM - Po besedah obeh
Dni s?dnikov turističnih zvez Seri*"	in Bele krajine Alojza
sta Pi? 'n !vančne Gorice Avgu-p‘ 'kovniku naj bi kolesarsko 5jrj|° anje po rimski cesti raz-tU(i|ltln.P?vabili prihodnje leto Cei r|stična in druga društva iz jine 116 ^°lenjske in Bele kra-
kJDniGUA ZNANA TUDI V šolo J ANI - Ravnatelj osnovne že hi -rCVO*e Jozc Hribar je sedaj p>^mu šolskemu ministru dr. š0|au Zgagi povedal, da njihova Niih	tud‘ med počitnicami.
vrst °^a Ea8Ua dela namreč že dali'1 let> vsa leta pa je v to od-učcn° S°'° privabila na stotine nik «v, vrsto glasbenikov, umet-B0„v ln ljudi različnih poklicev. Dr,.,a!a, 'zvenšolska dejavnost mini?	šole je predzadnji dan
ar?'	anja končno prišla na
sa ministra Zgage.
Občinska hiša ali mrliška vežica?
Mrliška vežica v Dolenjskih Toplicah je sicer zgrajena, urediti pa je treba še njeno okolico - Bodo svetniki za to razporedili denar, namenjen za adaptacijo občinske hiše?
DOLENJSKE TOPLICE - Z gradnjo mrliške vežice v Dolenjskih Toplicah je bilo toliko stroškov, da je to glede na površino najdražja gradnja v tej občini in daleč naokoli. Koliko je vsa stvar do sedaj stala, nihče natančno ne ve (večino je tako in tako plačala še prejši\ja skupna novomeška občina), groba ocena, ki pa je verjetno precej pod realno ceno, govori o 800.000 markah. Toliko kot stroškov ali še več pa je bilo s to gradnjo zapletov in težav. Stari Topličan Jože Pršina, nekdanji novomeški in sedanji topliški občinski svetnik, je zaradi tega pred leti na seji novomeškega občinskega sveta javno izjavil, da bi raje po smrti ležal doma v garaži kot pa v prosluli topliški mrliški vežici.
Sedaj je sama vežica sicer končana, a še vedno ni v uporabi, in pokojni občani do pogreba ležijo ali po domovih ali pa v vežici na pokopališču v bližnji Vavti vasi. Da bodo vežico končno lahko začeli uporabljati, je treba urediti okolico, to pa naj bi storili hkrati z ureditvijo pokopališča. A tudi pri tem v Toplicah ne gre gladko.
Novomeška firma Acer je pripravila dve varianti te ureditve^ ki se razlikujeta le po dostopu. Zupan Franci Vovk pravi, da bi bilo možno dela opraviti do letošnjega dneva mrtvih, kar bi bil kar pravšnji dan za odprtje mrliške vežice. Bi bilo možno, če...
Za to je namreč spet potreben denar. V občinskem proračunu so za to stvar za letos namenili 10
Bo radon zaprl suhokranjske šole?
Na obisku šolski minister dr. Pavel Zgaga
ŽUŽEMBERK - Otroci žužem-berške osnovne šole so dolga leta poznali in se učili o radonu kot radioaktivnem elementu periodnega sistema. Po meritvah in ugotovitvah pa je vsebnost radona daleč največja prav v podružnični šoli v Šmihelu, prisoten pa je tudi v podružnični šoli na Dvoru. Prav ta alarmantna spoznanja so v Žužemberk v torek, 6. junija, pripeljala dosedanjega ministra za šolstvo in šport dr. Pavla Zgago. Šolsko problematiko v občini sta mu predstavila župan Franc Škufca in ravnateljica šole Žužemberk mag. Jelka Mrvar. Poudarila sta, da ima mlada občina na eni strani šolstvo z bogato tradicijo, na drugi pa stavbe, prepotrebne obnove. V razgovoru z ministrom sta sodelovala tudi državni sekretar za šolstvo in šport Matjaž Vrčko in strokovni sodelavec za družbene dejavnosti v Občini Žužemberk Dare Pucelj.
Glede na to, da imajo na Ministrstvu za šolstvo in šport za nujne primere interventna sredstva, je mogoče, da se bo nujna sanacija šole v Šmihelu pri Žužemberku uredila že med šolskimi počitnicami. Sanacija šole in vrtca na Dvoru pa je predvidena v letu 2001. Dr. Pavel Zgaga si je nato ogledal nov prizidek telovadnice, stare šolske prostore v Žužemberku, ki so potrebni za bodočo devetletko, ter podružnični šoli v Šmihelu in na Dvoru. Obiskal je tudi šolo na Prevolah, ki jo vodi ravnatelj Jože Hribar. Njihova šola že vrsto let čaka na telovadnico, zato otroci telovadijo v majhnem in neprimernem prostoru, šola pa potrebuje tudi nekaj dodatnih prostorov. Prevole, ki ležijo na demografsko ogroženem območju, računajo na pomoč države in ministrstva prav iz teh virov, soglasje za gradnjo pa je že dal žužemberški občinski svet.
S. MIRTIČ
milijonov tolarjev, kar pa je veliko premalo. Zato se župan zavzema, da bi manjkajočih 10 milijonov tolarjev vzeli iz postavke za adaptacijo občinske hiše, za kar je za letos namenjeno 20 milijonov tolarjev.
Hišo sredi Toplic oziroma njen stanovanjski del, v kateri je bila v spodnjih prostorih prej lekarna, je
Franci Vovk
občina lani odkupila, bivše lekarniške prostore pa so Dolenjske lekarne dale občini v brezplačen najem za 20 let, tako da bodo lahko za potrebe občinske uprave adaptirali celo hišo, predviden je pa še prizidek. “Strokovnjaki tako in tako svetujejo, naj bi letos samo odkopali temelje in jih izolirali, celotno adaptacijo pa naj bi opravili prihodnje leto, ko se naj bi v hišo tudi vselili,” pravi Vovk. Vprašanje je torej, ali prej v občinsko hišo ali v mrliško vežico.
Po prvih pogovorih ima župan občutek, da nekateri svetniki niso naklonjeni temu, da bi polovico denarja za adaptacijo prerazpore-dili za ureditev pokopališča in okolice mrliške vežice. Vsekakor pa bodo o tem razpravljali na seji občinskega sveta prihodnji mesec.
A. BARTELJ
OB 70-LETNICI NOVOMEŠKEGA VRTCA
NOVO MESTO - Ob 70-letni-ci prvega vrtca v Novem mestu bodo v petek, 16. junija, pripravili kar dve prireditvi. Najprej bo ob I7.uri na igrišču na Loki v Novem mestu zaključno zabavno popoldne z malčki novomeških vrtcev in ansamblom Hop, Cefizelj, ob 20. uri pa bo v Kulturnem centru Janeza Trdine monodrama Rifletov Šuštar z Janezom Hočevarjem -Rifletom.
V Toplicah ni kje graditi
V občini niti ene gradbene parcele, vlog za spremembo namembnosti zemljišča pa 140 ■ Jeseni prostorski plan
DOLENJSKE TOPLICE -V občini Dolenjske Toplice ni niti ene zazidljive parcele za individualno gradnjo. Prejeli pa so kar 140 vlog za spremembno namembnosti kmetijskih zemljišč v zazidljiva, se pravi, da bi toliko ljudi gradilo. Od teh 140 vlog jih je nekaj takih, kjer bo sprememba namembnosti zelo težka ali celo nemogoča, to je tam, kjer gre za kmetijska zemljišča 1. kategorije. Na občini računajo, da bo več kot pol teh sprememb moč opraviti. Poleg tega bo treba nameniti površine tudi za razvoj turizma, malega gospodarstva in za gradnjo vikendov, saj sedaj v občini nimajo niti enega vikenda, vsi taki objekti so zidanice. Kar se ma-
lega gospodarstva tiče, razmišljajo o razširitvi sedanje obrtne cone na Selih ali o novi lokaciji v bližini.
Julija bodo na občinski seji obravnavali prostorski plan, računajo, da bo ta pomembni dokument sprejet jeseni.
Nekaj si obetajo tudi od oživitve zazidalnega načrta Na kamenju, ki je star že kakih 12 let, a je individualno gradnjo do sedaj tam ovirala žaga, ki jo je pred časom lastnik preselil v Sotesko. Seveda bo treba ta zazidalni načrt Času in razmeram primerno prirediti, vsekakor pa naj bi bilo tam v približno dveh letih na voljo okoli 30 gradbenih parcel za individualno gradnjo.
A. B.
PRAZNIK DRUŠTVA INVALIDOV
NOVO MESTO - Preko 200 članov društva in 30 gostov se je se je 9. junija v telovadnici osnovne šole Grm udeležilo kulturno-zabavne prireditve v počastitev 18-letnice Društva invalidov Novo mesto. Ob tej priložnosti so podelili plakete za 10-letno zvestobo društvu in listino častnega člana zaslužnemu podjetniku. V kulturnem programu je nastopila novomeška mestna godba, slavnostni govornik pa je bil župan občine Dolenjske Toplice Franci Vovk. Za veselo razpoložnje so poskrbeli trio Frančič ter Brajdi-mir in Berta, pripravili pa so tudi bogat srečelov.
SPREJEM KRVODAJALCEV - Novomeški župan dr. Anton Starc in mestna občina Novo mesto sta ob dnevu krvodajalcev, 4. juniju, na sprejem povabila krvodajalce Območnega združenja Rdečega križa Novo mesto. Ponedeljkovega družabnega srečanja v Gostišču na Hribu so se poleg 12-ih večkratnih darovalcev te pomembne življenjske tekočine udeležili tudi predsednica novomeškega Rdečega križa Anica Bukovec, ki je z veseljem povedala, da po nekajletnem upadanju opažajo ponoven porast krvodajalstva, vodja oddelka za transfuzijo v novomeški bolnišnici dr. Ludvika Baraga Žiberna in novomeška sekretarka za kulturo, socialo in zdravstvene zadeve Alenka Ilovar. Na območju novomeškega humanitarnega združenja je od 3500 do 3600 krvodajalcev, kar pomeni 6,2 odst. prebivalstva. (Foto: M. Kotnik)
TERMOTEHNIKIN SEJEM - Prodorna novomeška firma Termotehnika je letos spet pripravila sejem kopalniške opreme, vodovoda, ogrevanja, hladilne tehnike in plinskih napeljav. V prodajno-razstavnih prostorih in na dvorišču Termotehnike je v četrtek in petek razstavljalo 55 razstavljavcev iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Sejem so obiskali tako trgovci in monterji, ki že dalj časa pogodbeno sodelujejo s Termotehniko, in se tako spoznali z novostmi na tem področju. Namen tega strokovnega sejma, ki postaja tradicionalen, je povezava med proizvajalci, trgovci in izvajalci. (Foto: A. B.)
KONCERT ROMANE KRANJČAN
NOVO MESTO - Ob koncu šolskega leta in zaključku tečajev angleščine za otroke so v Razvojno izobraževalnem centru Novo mesto pripravili koncert s priljubljeno pevko Romano Kranjčan. Otroke, ki so veliko dvorano v kulturnem centru Janeza Trdine napolnili skoraj do zadnjega kotička, je Romana zelo navdušila, tako da so se ji ob koncu pridružili na odru in skupaj z njo zapeli.
DIPLOMANTI VIŠJE STROKOVNE ŠOLE-V šolskem centru Novo mesto so minuli petek sedemintridesetim novim inženirjem strojništva slovesno podelili diplome. Ravnatelj višje strokovne šole Drago Simončič seje ob tej priložnosti predstavnikom podjetij in gospodarskih zbornic zahvalil za sodelovanjem pri praktičnem delu diplomantov, sicer pa se šola udeležuje tudi projektov na mednarodnem področju. Višješolski program strojništva rednega študija in študija ob delu - vanj so začeli vpisovati pred 4 leti - trenutno obiskuje 367 študentov, izobraževanje pa so organizirali tudi v Ložu - Kovinoplastika in Škofi Loki ter sedaj še v Kopru in Idriji. Svečanega dogodka -diplome je z ravnateljem šole podelil direktor Šolskega centra Štefan David - so se udeležili tudi novomeški podžupan Boris Dular in državni sekretar Ministrstva za šolstvo in šport Matjaž Vrčko. (Foto: M. Kotnik)
Novomeščani odlagajo dolg Mirni Peči
Namesto v prihodnjem letu, kot je bilo dogovorjeno, bi ga začeli izplačevati šele v naslednjem mandatu občinskega sveta ■ TOM: obresti ali ohranjanje vrednosti denarja?
MIRNA PEČ - Ko je iz nekdanje novomeške mega občine nastalo 6 novih, se je pojavilo vprašapje delitve nekdpj skupnega premoženja. Pogajan ja, ki so bila večkrat navadna prerekanja, na meji civiliziranega pogovora ali že pod njo, so se vlekla kot kurja čreva, lani pa se končno dogovorili, kpj in koliko komu.
Minister na ogledu žužemberških šol. (Foto: S. M.)
Po tem dogovoru mora sedanja novomeška občina novi občini Mirna Peč izplačati 150 milijonov tolarjev. Na predlog mirnopeške-ga župana Zvoneta Laha naj bi jim ta denar Novomeščani izplačali v 10 letih, prvi obrok pa naj bi plačali prihodnje leto. Poleg tega naj bi z upoštevanjem TOM-a (temeljne obrestne mere) ohranjali vrednost tega denarja, ki bi bil sicer zaradi inflacije vse manj vreden. Tak način izplačevanja je potrdil tudi mirnopeški občinski svet, zanj sta tudi župana občin Žužemberk in Dolenjske Toplice;
s Šentjernejem in Škocjanom, ki sta bili že prej samostojni občini, so to rešili v prvem krogu delitvene bilance.
V Mirni Peči so sedaj nejevoljni, ker je iz Novega mesta slišati, da bi začeli dogovorjeni denar izplačevati šele leta 2003, in to brez upoštevanja TOM-a, češ da so to obresti. “Tli niso nikakršne obresti, ampak gre le za ohranjanje vrednosti nam pripadajočega denarja,” trdi mirnopeški župan Lah. “Ne moremo pristati na to, da bi dolg začeli odplačevati šele leta 2003. S tem bi sedanji novo-
meški občinski svet to breme lepo prenesel na naslednjega, v Mirni Peči pa bo takrat tudi že drug občinski svet in drug župan!”
V Mirni Peči poudarjajo, da so se za tako delitveno bilnaco dogovorili in da je realno ta vsota precej večja. “A če smo se tako dogovorili, bomo to spoštovali. Prav tako pa je treba spoštovati dogovor o izplačevanju, sicer lahko na novo ovrednotimo imetje in ga potem delimo. Ampak potem bomo razdelili tudi premoženje Komunale, ki sedaj deluje brez ustanovitvenega akta,” je odločen Lah.
Kakorkoli že, te stvari je treba sporazumno rešiti najkasneje do prihodnje pomladi, sicer jih bo reševalo sodišče.
A. B.
MM IZ MAŠI		H	>u ca 0	m
Tovarne držijo zrcalo šolam
Vse prej kot rožnate razmere v tekstilni industriji se zrcalijo v tekstilnih šolah ■ Skromen vpis v 1. letnik v metliški Tekstilni šoli, medtem ko programa oskrbnika letos še ne bo
METLIKA - Tekstilni šoli Metlika seje obetalo, da bo novo šolsko leto poleg izobraževanja za tekstilne poklice pričela tudi z novim programom za oskrbnika. Ministrstvo za šolstvo in šport je namreč potrdilo nov program, vendar bi se moralo v 1. letnik vpisati vsaj 25 dijakov.
Pri predvpisu pa je namero za tekstilne tehnike, je vpis v edino
ZVESTE BRALKE NA URI PRAVUIC - V metliški Ljudski knjižnici so vsako prvo sredo v mesecu pripravili uro pravljic za otroke. Zadnja urica v tem šolskem letu je bila v sredo pretekli teden, pripravila pa jo je knjižničarka Marta Strahinič z zvestimi obiskovalkami knjižnice Natašo Penič, Ano Krizmanič ter Majo in Katarino Vergot (na fotografiji z leve). Otroci so poslušali pravljico “Prestrašena sovica”, potem pa so risali, kar se jim je najbolj vtisnilo v spomin. Z urami pravljic bodo v knjižnici nadaljevali septembra. (Foto: M. B.-J.)
ŽETEV SEJE PRIČELA - V Beli krajini ljudje ne pomnijo, da bi tako zgodaj začeli z žetvijo ječmena kot letošnje leto. Kombajni so namreč zabrneli na ječnenovih poljih že pred tednom dni, torej 8. junija, navadno pa so pričeli z žetvijo šele proti koncu junija. Zorenje je pospešila topla pomlad, še bolj pa suša, ki je poglavitni krivec, da je zrnje letos precej drobno. Na fotografiji: konec žetve na njivi Petra Čaviča v Grmu pri Metliki. (Foto: M. B.-J.)
nov program izrazilo le sedem osmošolcev iz Bele krajine in tako je poskus, da bi v Tekstilni šoli na ta način dobili več dijakov, padel v vodo. “Spoznali pa smo, da ljudje niso prav dojeli smisla novega programa in poklica, a tudi naziv poklica ni bil najbolj posrečen. Zato razmišljamo, da bi za šolsko leto 2001/02 znova ponudili ta program, saj je soroden dosedanjemu izobraževanju na šoli, kar pomeni, da imamo tudi skoraj ves potrebni kader. Seveda pa bomo morali oskrbnika še dodatno predstaviti,” pravi ravnateljica Tekstilne šole Branka Klarič.
Sicer pa v prihajajočem šolskem letu začenjajo v 1. letniku srednjega poklicnega izobraževanja za krojača in šiviljo s prenovljenim programom. Novosti sta računalništvo in podjetništvo, večji poudarek bodo dali še estetiki oblačenja ter izdelovanju krojev. V 2. letniku se bodo dijaki odločali bodisi za žensko ali moško konfekcijo. Prenovljeni program za pomočnika konfekcionarja pa bo jeseni stekel že tretje leto. A kljub temu da bo prihodnje šolsko leto v Sloveniji srednje poklicno izobraževanje za krojača in šiviljo potekalo le še na šestih tekstilnih šolah in enem zavodu, medtem ko ga bodo na treh šolah in enem zavodu ukinili, prav tako pa nikjer v državi ne bo več 1. letnika za
Lepši izgled in boljša ponudba
To poletje bo nared nov črnomaljski trgovsko-poslovni center, ki ga Begrad gradi ob metliški vpadnici v mesto - Otvoritev prvih lokalov že jeseni - Na prodaj še nekaj prostorov - Veliko načrtov
ČRNOMELJ - Ob križišču Zadružne in Belokranjske ceste v Črnomlju, v bližini trgovsko-poslovnega centra, ki ga je Črnomaljsko gradbeno podjetje Begrad dogradilo pred petimi leti, je začel v začetku februarja Begrad graditi še en trgovsko-poslovni center. S to gradnjo za tržišče ni le polepšal izgleda mesta ob metliški vpadnici v Črnomelj, ampak je zaokrožil tudi ponudbo trgovsko-poslovnih dejavnosti.
Na mestu, kjer raste nov po- čil, da se bodo v tem delu mesta
slovno-trgovski center, so bili še pred meseci stara mehanična delavnica, star senik in makadamsko parkirišče. Vendar je Begrad tako mehanično delavnico kot bližnje skladišče in betonarno preselil v Kanižarico. S tem je v skladu s svojo razvojno strategijo omogo-
razvijale okolju prijaznejše dejavnosti.
V pritličju in prvem nadstropju novega centra bo na voljo 1.800 kv. metrov prostorov, od katerih pa so jih približno 70 odst. že odkupili, in sicer pretežno domačini. Poleg trgovin in gostinskega loka-
la bodo v centru še zdravstvena ordinacija, lekarna, kemična čistilnica, zlatarna, zavarovalnica Slovenica, poslovni prostori sindikata in podjetja za geodetske storitve. Načrtujejo, da se bo tja preselil tudi sodnik za prekrške. Kot rečeno, pa je na voljo še nekaj prostorov. Objekt bo zgrajen že to poletje, prav tako bo nared zunanja ureditev, otvoritve prvih lokalov in poslovnih prostorov pa pričakujejo jeseni. Ni nepomembno, da je ob ureditvi novega centra posrkrbljeno tudi za ustrezno komunalno infrastrukturo. Begrad bo namreč zgradil dodatnih 40 do 50 parkirnih prostorov, naloga občine je, da rekonstruira Zadružno cesto, medtem ko je Belokranjska cesta že obnovljena.
Vendar pa, kot kaže, z novim centrom Begrad v tem delu Črnomlja še ni zaključil z naložbami. Pravijo namreč, da je še dovolj prostora za gradnjo podobnih objektov. Ne le da imajo na voljo lastno zemljišče, ampak imajo tudi nove zamisli, ki bodo po njihovih zagotovilih lahko dodatno obogatile podobo in ponudbo trgovsko-poslovnega centra. M B J
metliško srednjo šolo skromen. “Za program pomočnika konfekcionarja, ki je zanimiv predvsem za učence z vsaj šestimi zaključenimi razredi osnovne šole, se je doslej vpisalo 8 osmošolcev, v srednje poklicno izobraževanje za
OTVORITEV DRŽAVNE CESTE
SELA PRI JUGORJU - V sredo, 21. junija, bo ob 12. uri pri Selih pri Jugorju svečana otvoritev državne ceste R2-421 Jugorje-Ru-četna vas na odseku Sela - metli-ško-semiška občinska meja. Metliški župan Slavko Dragovan vabi, da se udeležite otvoritve.
PRIZIDEK V DRUGI POLOVICI LETA
METLIKA - V metliški občini načrtujejo, da bodo v drugi polovici letošnjega leta pričeli z gradnjo prizidka k metliški osnovni šoli, velikega 1.678 kv. metrov, medtem ko bodo 460 kv. metrov prostorov obnovili. Načrtujejo, da bo naložba veljala skoraj 352 milijonov tolarjev. Država bo iz dopolnilnih sredstev občinam namenila 40 odst. vrednosti naložbe, ostalo pa bo zagotovila občina Metlika kot investitorica.
USPOSABLJANJE ENOT CIVILNE ZAŠČITE
SEMIČ - V Semiču in okolici bo 16. in 17. junija potekalo usposabljanje enot Civilne zaščite Mestne občine Ljubljana za hitre intervencije, sodelovale pa bodo tudi enote Civilne zaščite iz semiške občine. Pripadniki Civilne zaščite bodo preizkusili svoje sposobnosti, znanje in iznajdljivost pri iskanju zasutih ponesrečencev v ruševinah, v tehničnem reševanju, nudenju prve pomoči poškodovancem in oskrbi enot na terenu.
krojača in šiviljo 5, medtem ko se jih je za nadaljevalni program za konfekcijskega modelarja odločilo okrog 20,” pojasnjuje Klari-čeva, ki je prepričana, da se razmere v tekstilni industriji še kako odražajo v tekstilnih šolah. Vendar v Metliki pričakujejo, da se bo do jeseni vpisal še kakšen učenec.
Predvsem pa se v Tekstilni šoli zavedajo, da ne smejo dopustiti, da bi tok sam nesel šolo naprej. “Smo optimistični in upamo, da bo šola obstala. Pri tem se zanašamo predvsem sami nase in na svoje ideje, ne pozabljamo pa tu-
• Tekstilna šola Met lika je tudi v iztekajočem se šolskem letu na različne načine navezovala stike z okolico. Pripravila je dneve odprtih vrat, različne prireditve, modne revije, tekmovanja, in čeprav je majhna, se v tem lahko kosa z velikimi tekstilnimi šolami v državi. Te dni 67 odst. dijakov, ki so uspešno zaključili 3. letnik srednjega poklicnega izobraževanja za krojača in šiviijo ali 5. letnik za konfekcijskega modelarja, opravka zaključne izpite. Izjema so le odličnjaki.
di, kako pomembna je vsaj ena srednja šola v mestu. Tepe nas, da smo tekstilna poklicna šola, imamo le en program in smo majhni. Slednje pa ima tudi prednost, saj lahko spremljamo vsakega dijaka posebej,” pravi Klaričeva.
M. BEZEK-JAKŠE
SEMIČANI ZA DIALIZNI CENTER
SEMIČ - Semiški svetniki so na zadnji seji sprejeli sklep, da iz občinskega proračuna namenijo za dializni center za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino v novomeški bolnišnici 800 tisoč tolarjev. Toliko namreč znaša delež semiške občine glede na število občanov, sicer pa oddelek obiskujejo tudi trije pacienti iz semiške občine. Denar bodo Semičani zagotovili ob rebalansu letošnjega proračuna ali v naslednjem letu.
TUDI UMETNIKI NA ŽUPANČIČEVI POTI - Letošnjo obletnico smrti pesnika Otona Župančiča, ki je bila 11. junija, so zaznamovale kar štiri prireditve. Poleg že desetega srečanja recitatorjev belokranjskih osnovnih in malih šol v Vinici še tradicionalni pohod po Zupančičevi poti, predstavitev dveh knjižnih novitet o Otonu Župančiču ter prva slikarska delavnica z naslovom “Po Župančičevi poti”. Na njej je ustvarjalo kar 14 likovnih umetnikov: Jožef Vrščaj, Dirk Heij, Konstantin in Neva Virant (na fotografiji), Jane Muhvič, Bogomir Jakša, Slavko Čečura, Janko Butala, Stane Lozar, Andrej Pavlič, Draga Davidkov-Erič, Žarko Vrezec in Todorče Atanasov. (Foto: M. B.-J.)
GRADNJA SE ZAKLJUČUJE - Nov trgovsko-poslovni center, ki ga ob Zadružni cesti gradi črnomaljski Begrad, že dobiva končno podobo. V nekaj mesecih bodo v njem že odprli vrata prvi lokali, še vedno pa je naprodaj 30 odst. prostorov. (Foto: M. B.-J.)
Delo v delavcem prijaznem okolju
V Semiču je v začetku junija začelo z delom Iskra-Invalidsko podjetje - Le ekološko čista proizvodnja ■ Sedaj delo za Iskro, pozneje še za druge partnerje - Skoraj polovica invalidov
SEMIČ - Ker je bilo v Iskri kondenzatorji na Vrtači pri Semiču zaposlenih 10 odst. invalidov 2. in,3. kategorije, kar je pogoj za ustanovitev invalidskega podjetja, se je rodila ideja o osnovanju takšnega podjetja. A ker mnogi ne smejo delati z alergenimi snovmi, je pomembno, da je pjihovo delovno okolje čisto. Tako so v Iskrinih prostorih v Semiču, kilometer od Vrtače, ustanovili Iskro-Invalidsko podjetje (IP), d.o.o.
IP je začel delati 1. junija letos, “Prevzeli smo torej delavce iz čeprav je delo v teh prostorih, ki	Iskre, večina pa jih jejfc prej dela-
V PRIJAZNEJŠEM OKOLJU - Osnovna dejavnost v Iskri-Invalidskem podjetju je proizvodnja sestavnih delov oz. polizdelkov za Iskro kondenzatorje. Vendar v novonastalem podjetju iščejo tudi dodatno delo, ki pa mora biti ekološko neoporečno. V tako čistem delovnem okolju se zaposleni dobro počutijo, upajo pa, da bo to prispevalo tudi k zmanjševanju bolniških izostankov. (Foto: M. B.-J.)
so bili dislocirana enota Iskre, teklo že prej. Edina ustanoviteljica IP, sicer samostojnega podjetja, je Iskra kondenzatorji, vendar lahko sodelujejo tudi z drugimi partnerji. Pogoj je le ekološko čista proizvodnja. V IP dela v dveh izmenah 62 delavcev, od tega je 45 odst. invalidov. Razen dveh težje zaposli-vih invalidov, ki sta prišla z Zavoda za zaposlovanje, so bili vsi delavci prej zaposleni v Iskri.
la v teh prostorih. IP je bil ustanovljen z resnim namenom, da pomagamo invalidom, saj se zavedamo, da niso prav nič manj vredni. Nasprotno, kljub temu da so invalidi, hočejo delati in biti koristni,” je pojasnila direktorica IP Sonja Vidmar. Pri tem ni pozabila poudariti, da gre pri njih za čisto, fizično nezahtevno in razgibano delo. Njihova vizija je urediti delovna mesta, ki bodo delavcem
čim bolj prijazna. Načrtujejo, da bodo s tem zmanjšali tudi bolniške izostanke. “Veliko pozornost bomo namenjali osveščanju in izobraževanju zaposlenih. Sodelujemo z Zavodom za rehabilitacijo invalidov. Naročili smo tudi že opremo za ergonomsko urejena delovna mesta, ki bo invalidom precej olajšala delo,” našteva Vidmarjeva.
Direktorica je prepričana, da bo gotovo največji uspeh njihovega podjetja, če se bodo približali največjemu cilju - ureditvi delavcem prijaznih delovnih mest. Če pa jim bo uspelo dobiti dodatne proizvodne programe, bodo lahko še na novo zaposlovali.
M. B.-J.
Sprehod po Metliki]
CVIČKASTO - Čeprav je od zadnje metliške Vinske vigredi miniio že nekaj časa, nekateri ne morejo pozabiti princese cvička, ki je prišla pozdravit Belokranjce z one strani Gorjancev. Vendar jih je s svojim nastopom razdelila v dva tabora. Eni se čudijo njenemu suverenemu
nastopu. Drugi pravijo, da je :
morala zbrati zares veliko poguma, da se je sploh upala med Belokranjce, ki, kot zatrjujejo, | slovijo po tem, da ob svojih odličnih vinih niso največji lju- | bitelji cvička. In prav ti zatrjuje- i
jo, daje obisk cvičkove princese |
na Vinski vigredi nekaj takega , kot bi homoseksualec obiskal j harem. Oni najbrž že vedo!
LEDENOST - V metliški Kmetijski zadrugi so po velikem uspehu na ljubljanskem mednarodnem ocenjevanju vin,
koje njihovo vino dobilo najbo- j
ljšo oceno izmed vseh slovenskih vin, pripravili pretekli teden novinarsko konferenco, j Novinarji so vino, nagrajeno z veliko zlato medaljo, tudi po- [ skusili. Ker je bilo vse prej ko1 hladno, so jih popeljali v pn-jeten hlad vinske kleti, ki so se ga vsi razveselili. Izjema je bil}e novinar Dela Milovan Dimitrij" Ko je slišal, da bodo poskusih ledeno vino, je ugotovil, da mu dva dolga rokava ne bosta do- j volj, in v avto je skočil še p° ‘ usnjeno jakno.
Črnomaljski drobit^
ŠTETJE - Na sobotnem po~ hodu po Župančičevi poti so si nekateri krajšali pot z ugotav- i ljanjem števila pohodnikov-Drugi so tuhtali, na kakšen način bi jih najbolj natančno pre-šteli. Morda tako, da bi jim prešteli noge in delili z dva. Še najbolj zanesljiv podatek o številu pohodnikov pa bi gotovo dobili, če bi razdeljevali bone za za-stonjkarsko malico. Zagotovo ne bi bilo nikogar, ki ne bi prišel j po listič. Lahko pa bi se celo zgodilo, da bi kdo prišel po dva-STRANIŠČE - Veliki Nera- !
jec vsako leto obišče veliko turistov, vendar do nedavnega v vasi ni bilo javnega stranišča-Če je že koga pritisnilo tja, kamor gre še kralj peš, je prosil za gostoljubje vaščane. Tik preden pa je nedavno prišla ocenjevat vas mednarodna delegacija, je le prispelo v Veliki Nerajec leseno stranišče. A tako pozno, da Nerajčani niso imeli časa, da bi zakopali temeljni kamen, kaj šele, da bi postavili WC. Na srečo gostje niso imeli potrebe po njem. Zato pa je stranišče pričakalo pohodnike, ki jih je skozi vas vodila Župančičeva pot. V resnici pa so ga krstili že dan poprej, koje vaški fantič od zunaj zaprl vanj enega od udeležencev slikarske delavnice-Pot iz njega sije lahko utrl šele, ko je odtrgal eno od deščic. Ne čudi torej, da je bilo naslednj1 dan med pohodniki novo stranišče najbolj atraktivna stvar v Velikem Nerajcu. Vaščani se sedaj boje, da bo WC zasenči* vse ostale njihove pridobitve.
Semiške tropinTJ
PAŠA - Semičani so se ob nedeljski razstavi drobnice spraševali, zakaj so jo pripravili na vzorno pokošeni travici ob penzionu Smuk sredi Semiča. Bolje bi jo bilo prestaviti v okolico Semiča, saj bi ovce in koze lahko temeljito popasle nekdanja polja, ki zaraščajo čez vse meje. Tako se kozam ne bi bu° potrebno iz staje stegovati p° listju bele breze, ki sojo, da bi bil prireditveni prostor kar najbolj pristno belokranjski, posekali in zapičili v zemljo pri penzionu.
LEKARNA - Semičani sj) presrečni, da so končno dob m lekarno. A vprašanje, ali bi bi*1 tako srečni, če bi bila lekarna kje drugje. Ni namreč zanemarljivo, da hodijo po zdravila v hišo, ki ima v spodnjih prostorih vinoteko. In mnogi upajo, da jim bo zdravnik predpisa* zdravila, ki jih bodo morali v lekarni narediti, saj lahko poča; kajo kar v vinoteki. “V lekarn1 bodo vrnili zdravje našemu telesu, v vinoteki pa si privežemo dušo,” so zadovoljni Semiča1)*’ ko razmišljajo o dveh ubit1*1 muhah na en mah.
Drobne jzKočevja J II! \	Z NAŠIH OBČI	N
ZANJE IN ZNANJE - Na Ic-Pcm papirju, lepo, vendar ne brez napak napisano besedilo vabila na Srcčanje odličnih učencev osnovnih šol v občini Kočevje so na občini opremili z rekom, ki se je ^sled napake pri zapisu glasil: Zanje je pot do uspeha! Ni potrebno nobenega obširnejšega znanja, da se ugotovi, da se pravilno zapisan rek glasi: Znanje je pot do uspeha! Vendar pa dejstvo, da ni bila zapisana črka “n” v tem primeru ne povzroča nobene škode. Ob •cm, da gre za učence, ki so si z dosedanjim delom ustvarili dobre •emelje, da v življenju uspejo, bi napačno zapisanemu reku morda yejjalo dodati še besedico “odpr-•a , saj bi zapisano “Zanje je pot do uspeha odprta!” vsakomur zvenelo povsem logično!
MERCATORIADA - Minuli ytkend je bil v Kočevju v znamenja^ tradicionalne Mercatoriade. uo pomanjkanju parkirnih prostorov, ki ob koncu tedna običajno še domačinom ne zadoščajo, |e nekaj tisoč Mercatorjevih delavcev iz vse Slovenije s svojimi vozili v Kočevju povzročilo skoraj Pjornetni infarkt. Obiskovalci so Parkirali povsod, kjer se je dalo, *ar pa je potem, ko so se doma-lni po opravljenih običajnih 0Pravkih odpeljali s svojimi vozili, op izpraznjenih dovoljenih parkirnih prostorih začelo bosti v oči. •Jb razburjenju, ki gaje med gosti Povzročilo dejstvo, da so takrat njihova vozila pritegnila pozornost tudi kočevskih policistov, pa e vc|ja vprašati, ali bi se, seznanjeni z grožnjo pred odvozom nepravilno parkiranih vozil s paj-om, gospodje iz Ljubljane upali Parkirati tako, kot so v Kočevju, tud' v Ljubljani?!
Ribniški zobotrebci
NOS ZA POSEL - Bivša Meril k?6Va rcstavracija v Ribnici je obila novega lastnika, ki se je enda že pospešeno lotil urejala objekta. Restavracija je bila olgo časa žalostna podoba propadanja, in to kljub temu, da gre a objekt z domala edinimi pre-ocitvenimi zmogljivostmi, ki jih rmniška občina lahko ponudi turistom. Objekta se je oprijel neslaven sloves, da je začaran v negativnem smislu, saj so si najemniki restavracije kar podajali roke, vsi pa so slej kot prej mora-'■ kloniti pred računico iz poslovanja, ki se nikakor ni izšla. To začaranost pa sedaj utegne razbiti nov lastnik, saj ima, kot pravijo nekateri Ribničani, “nos za po-_e_ Kako bi mu sicer uspelo, pravijo, da je samo za 14 dni preste! ministrstvo za notranje zadeve m kupil stavbo, v kateri > nes proti plačilu najemnine do-vo£0licijska postaja Ribnica, nit ZASTONJ - Novega last-ie J* ??,lroma pravilneje lastnico Mio -L tud' stavba, v kateri sta a videoteka Riba in Kava bar.
Ji že posluje pod novim vod-°m m je bilo menda na dan tvoritve v njem od jutra do "ccera vse zastonj. Ker pa za " , ’ 'astnico še zdaleč ni bil za-nji rtakup stavbe, je brezplačna tem J13 ^an otoritve lokala ob ,.a je to nedvomno ena "ajboljših reklam, morda tudi Posledica razmišljanja nove last-e v smislu “kamor je šel bik, naJ gre pa še štrik”!
C
laški sel
Upravni odbor ostal brez pristojnosti
Na tiskovni konferenci Centra za promocijo in razvoj turizma predstavili tudi drugo plat zgodbe zapletov - Kljub pripravljenosti, da bi zadeve pojasnili, niso bili povabljeni na sejo sveta
KOČEVJE - Potem ko so se kočevski svetniki pred dvema mesecama odločili, da Centra za promocijo in razvoj turizma ne bodo ukinili ne da hi prej vedeli, kaj bo to pomenilo za kočevsko občino in njen proračun, so na zadnji seji v začetku tega'meseca sprejeli spremembe in dopolnitve odloka o ustanovitvi Centra. Na tiskovni konferenci, ki jo je pripravil upravni odbor Centra minuli petek z namenom, da bi ob začetku turistične sezone predstavili delo Centra v letošnjem letu, so zato spregovorili tudi o težavah in zapletih, ki spremljajo delo Centra že od samega začetka.
Center za promocijo in razvoj turizma občine Kočevje je kot javni gospodarski zavod ustanovila občina pred dvema letoma. Kot je povedala predsednica upravnega odbora Centra Mirica Dimitrije-vič, z izbiro kadrov niso imeli sreče. Zaradi pogoste odsotnosti obeh zaposlenih delavk (bolezni in službene obveznosti) so bila vrata Centra, v okviru katerega naj bi deloval tudi Turističnoinfor-macijski center, pogosto zaprta. Po odpovedi ene izmed obeh zaposlenih so se kljub zaposlovanju delavk preko javnih del razmere še poslabšale. Upravni odbor je, kot je povedala Dimitrijevičeva, župana večkrat opozoril na te težave, vendar se kljub njegovemu posredovanju tanje ni izboljšalo.
Po zatrdilih upravnega odbora naj bi bil vzrok za večino težav slabo in neodgovorno delo v.d. vodje Centra. Vendar so občinski svetniki ob zaostritvi razhajanj med upravnim odborom in v.d. vodje Centra, do katere je prišlo v zvezi z zahtevo upravnega odbora za pripravo razpisa za direktor-
Nov zobozdravnik v Sodražici
SODRAŽICA - Težave pri zagotovitvi zobozdravnikov niso nič novega, saj je interes dijakov za študij stomatologije skoraj nikakršen. S pomanjkanjem tega zdravstvenega kadra se namreč srečujejo tudi v občini Sodražica, kjer so pred dnevi vendarle dobili svojo zobozdravnico. Prišla je iz Loškega Potoka in je prevzela tako otroško kot odraslo zobozdravstvo. Namesto nje bo za občane Loškega Potoka zobozdravstvene storitve opravljala zdravnica iz Zagreba.
V Sodražici si želijo, da bi imeli kar se da redno zdravniško in zobozdravniško oskrbo, saj gre navsezadnje za več kot dva tisoč občanov, v ambulanti imajo odprtih 1400 zdravstvenih kartotek. Poleg tega občinska uprava opozarja na nujno prenovo‘zdravstvene postaje, ki v takem stanju obratuje že od leta 1963. Kot taka, kljub kasnejši delni prenovi, ne ustreza današnjim potrebam. Šele po obnovi zdravstvene postaje v Loškem Potoku, ki skupaj s sodraško sodi v Zdravstveni dom Ribnica, se bodo lotili tudi njene obnove. Za uresničitev naložbe pričakujejo pomoč ministrstva za zdravstvo.
M. G.
ja, diplomatsko razsodili v smislu, da sta za prepir potrebna dva. Strinjali so se z upravnim odborom, da mora Center dobiti direktorja, vendar so se zadeve ponovno zapletle ob njegovi izbiri. Kandidatke, ki jo je na podlagi razpisa izbral upravni odbor, svetniki niso podprli, češ da izbor ni bil opravljen tako, kot bi moral biti. Ob tem so upravnemu odboru celo očitali, da namenoma zavajal župana s predstavljanjem predlagane kandidatke kot najprimernejše, ker naj bi edina izpolnjevala vse razpisne pogoje.
Kot je povedala Dimitrijevičeva, so postopke za izbiro direktorja opravili korektno, občinskim svetnikom in županu pa je očitala, da jih kljub pripravljenosti uprav-
POSODOBITEV CESTE MAČKOVEC-ONEK
MAČKOVEC PRI KOČEVJU -Vaščani Mačkovca si že vrsto let prizadevajo za posodobitev ceste Mačkovec - Onek, vendar zanjo v občinskem proračunu do sedaj ni bilo denarja. Kot kaže, pa bo do uresničitve te želje le prišlo, saj so za posodobitev omenjenega cestnega odseka namenili 11 milijonov tolarjev. Tilko bi Mačkovec, ki je od Kočevja oddaljen le dobrih 7 kilometrov, dobil asfaltno povezavo s Kočevjem in ostalimi kraji.
nega odbora, da zadeve pojasnijo, niti enkrat niso povabili na sejo občinskega sveta. Ker njihovega predloga za izbiro direktorja svetniki niso podprli, se je upravni odbor odločil, je dejala, da izbiro v.d. direktorja prepustijo občinskemu svetu, ki bo ob neupoštevanju pripomb, ki jih je dal upravni odbor na osnutek sprememb odloka o ustanovitvi centra, po novem imenoval ne le člane, ampak tudi predsednika upravnega odbora. Skupaj z ostalimi spremembami pa to pomeni, je poudarila Dimitrijevičeva, da po novem upravni odbor ne bo imel več skoraj nobenih pristojnosti.
M. LESKOVŠEK-SVETE
-
SREČANJE ODLIČNIH UČENCEV - Z odliko v vseh letih šolanja je osnovno šolo v kočevski občini letos zaključilo 11 učencev na OŠ Ob Rinži, 7 na OŠ Stara Cerkev, 12 na OŠ Zbora odposlancev in 2 učenca iz kočevske občine na OŠ Stari trg ob Kolpi. V pogovoru z županom Jankom Vebrom, ki je v ponedeljek pripravil že tradicionalno srečanje odličnih učencev vseh osnovnih šol v občini, sta le dva med njimi povedala, da bosta šolanje nadaljevala izven domačega kraja, vsi ostali pa bodo v jeseni začeli obiskovati kočevsko gimnazijo. ( M. L.-S.)
Šeškova ulica ne bo Gorenjska cesta!
Še ta mesec bodo v Ribnici pričeli z rekonstrukcijo Šeškove ulice, končana pa naj bi
bila pred Ribniškim sejmom
RIBNICA - Koncem tega meseca bodo v Ribnici pričeli z rekonstrukcijo Šeškove ulice, s katero bodo uredili glavna vpadnico v mesto iz kočevske smeri. Kot je povedal ribniški župan Jože Tanko v petek na tiskovni konferenci, bo obseg del podoben kot je bil pri rekonstrukciji Gorenjske ceste, vendar pa tu ne pričakujejo nobenih zapletov.
Rekonstrukcijo 350 metrov dolgega odseka ceste v Šeškovi ulici od Male Hrovače, kjer so zaključili rekonstrukcijo glavne ceste, do bivše stavbe Policijske po-
V
Žabja svatba in gozdne impresije
KOČEVJE - Fotografsko društvo Grča je prvo junijsko sobotopod
Kocevie
TRI NAPAKE - Na cesti med Dvorom in Kočevjem, pri odcepu za Dobrepolje stoji kažipot, na katerem je ime Dobrepolje zapisano na poseben način: Dobro Polje. Takšnega imena ne poznamo ne v preteklosti in ne v sedanjosti. Že leta 1220 namreč srečamo ime Dobrepolje, sicer zapisano po nemško Gvtenvelt, slovensko ime je prvič uporabil Janez Vajkard Valvasor, zagotovo pa ga je od leta 1922 uporabljal Svetlič. Tudi v pravopisu iz leta 1935 in 1950 ima ed-ninsko obliko Dobrepolje. Prav bi bilo, da bi pristojne službe po mnogih letih popravile zapis imena Dobrepolje. (Foto: E. Zgonc)
pripravilo fotografsko srečanje z naslovom Žabja svatba 2000. Akcija ima namen ohraniti življenjske biotope malih regljajočih prebivalcev, ki zaradi kmetijskih posegov, izsuševanja močvirij in uporabe pesticidov izgubljajo svoj življenjski prostor. Poleg domačinov so se jo udeležili člani Fotokluba Anton Albe iz Škofje Loke ter predstavnici Društva za opazovanje m proučevanje dvoživk in plazilcev iz Ljubljane. Le-ti sta pri pregledovanju mlake ugotovili, da je na tako majhnem prostoru prisotnih kar devet vrst dvoživk, ob lepem vremenu pa so na svoj račun prišli tudi fotografi.
V juliju bodo kočevski fotografi pripravili tudi razstavo del na to temo. Sicer pa je bila nekaj dni prej na ogled postavljena fotografska razstava kočevskega fotografa in gozdarja Stanka Pelca pod naslovom Gozdne impresije. Fotografije so prežete s prefinjenim občutkom gozdarja, ki zna opazovati naravo in ki ga v naravi zanimajo tako majhna bilka, ki je komaj zažela živeti pod mogočnimi drevesi, kot tudi prebivalci gozda, ki se naključnim obiskovalcem ponavadi ne pokažejo. Stanko Pelc, član društva Grča, je s svojimi deli že večkrat opozoril nase na razstavah doma in v tujini.
J. P
|!ilig II Lašče dobile grb in zastavo
ha,- • posicm govor na tru sSCVI^omačiji poslušalci zaplo ki.it ,se Je navdušil. Turjaški in ,iUlim, Aco 8a je tudi pohvalil v«.-, | al, da je podobno trobil že li i ,.v 0•‘črnskem glasilu Trob-nrui*1’, on’ Aco, a ga noben ni Ka i Za tako Planje pa, da 8a f,Pooblastil sam Trubar.
, ,juBILEJ PEVCEV - Ve li koto a.v'>kalna skupina, ki jo vodi kr iti'na PurkarL je imela pred deln • oh desetletnici svojega li Vania koncert v Lutrovi kape-Va'a Lirjaškem gradu, nadalje-Drni? k°ncerta pa v klubskih Turi el!1 Turističnega društva 150	osLd>alcev je bilo okoli
An.l P.ro6ram pa je povezoval Mo J Pcrhai-Pevst ■ ^NJENIH - Otroški Truh• Z*?or ie na Pros'av* na m ■ arJevi domačiji po vodstvom Vej n R?L°šinek ubrano zapel M.. , sm'. tudi pesmico Medved, •ani PtvkaTli Pa sta bili tudi dve roki	’ k‘ sla ‘meli zavezani
v h,.’- vendar se nista poškodovali Ju z medvedi.
Občinska priznanja zaslužnim - Marija Perhaj častna občanka
VELIKE LAŠČE - V občini Velike Lašče so letošnji občinski praznik praznovali od 9. do 11. junija. Prireditve so se začele v petek zvečer z občinsko revijo domačih in gostujočih pevskih zborov na turjaškem gradu. V soboto je bil dan šole Primoža TVubarja, na katerem so predstavili tudi mednarodni projekt “Zid”; na dnevu domače šole pa sta sodelovali še šoli iz Laškega in Bazovice pri Thstu, ki tudi nosita ime po Primožu TVubarju. Na “trškem dnevu” so se'predstavili s svojimi dejavnostmi suhorobarji, stari rokodelci, obrtniki in društva.
Mirtovški šratelj:
'n manj zeleni so končno »le i	treba	investitorja
no n ■ "Ustreliti, za kar: Peticijo zbirajo podpi
Občinsko proslavljanje se je začelo zvečer s svečano sejo občinskega sveta, ki so se je udeležili sedanji in bivši člani občinskega sveta z obema županoma in župani sosednjih občin. Na seji so poleg domačega župana Antona Ža-krajška in bivšega župana Milana Tekavca spregovorili tudi župani sosednjih občin, predstavnik Heraldike Slovenike Valt Jurečič pa je predstavil občinski grb in zastavo ter poudaril, da bi k obojemu sodila še “županska veriga”, kar pa je župan Žakrajšek odklonil. Na seji so podelili tudi priložnostne priponke vsem sedanjim in bivšim občinskim svetnikom ter obema domačima županoma. Po seji so udeleženci v slavnostnem
sprevodu z zastavami, narodnimi nošami in drugimi gosti odšli na svečano akademijo v počastitev 450-letnice prve slovenske knjige in občinskega praznika v Levstikov dom.
Na akademiji je župan Zakrajšek poudaril pomen praznika in izida prve slovenske knjige rojaka Trubarja, o knjigi, knjigah in velikolaških pisateljih (Trubar, Levstik, Stritar, Javoršek) pa je spregovorila podžupanja Tatjana Devjak. Na svečanosti so prvič podelili občinska priznanja. Listino častne občanke je prejela Marija Perhaj, učiteljica in kulturna delavka in literarna ustvarjalka. Priznanje občine so prejeli: Šola Primoža Tfubarja iz Velikih
Lašč, Gasilska zveza, Vinko Šega (prelat in župnik župnije Rob) in Anton Janežič (predsednik Turističnega društva Turjak, kulturni delavec), zlato plaketo občine je prejela Gostilna Kukelj, pohvalo župana občine Velike Lašče pa so prejele gimnastičarke osnovne šole Primoža Trubarja, ki v zadnjih sedmih letih pod vodstvom Ane Peček dosegajo na državni ravni posamezno in ekipno odlične uvrstitve.
Praznične prireditve so se nadaljevale v nedeljo s pohodom po Velikolaški kulturni poti, ki povezuje rojstne kraje velikih slovenskih mož Trubarja, Levstika, Stri-tatja in Javorška; z delavnico “Trubarjev čas” na Trubarjevi domačiji, ki jo je vodil mojster Janez iz Žirovnice; z osrednjo proslavo ob 450. obletnici izida prve slovenske knjige, tekmovanjem za najmočnejšega Slovenca “Martin Krpan 2000” in družabnim srečanjem.
J.PRIMC
staje v Ribnici, bo izvajalo podjetje SCT iz Ljubljane. Dela bodo stala 45 milijonov tolarjev in jih bo v celoti pokrila ribniška občina, saj gre za občinsko cesto. Rekon-strukrukcija bo zajemala ureditev meteorne in fekalne kanalizacije, vodovoda, javne razsvetljave in enostranskega pločnika. Obseg del bo tako podoben kot na uvozni cesti v Ribnico iz ljubljanske smeri, le da bodo v Šeškovi ulici, kot je povedal Tanko, delovni pogoji precej enostavnejši. Obvoz je namreč urejen in bo potekal po glavni cesti, pa tudi sama dela na Šeškovi ulici bodo izvajali pod polovično zaporo ceste. Kot je povedal župan, bo tudi vseh 16 objektov ob cesti imelo urejen dostop do ceste, tako da zaradi rekonstrukcije Šeškove ulice pričakujejo le povečan promet na glavni cesti.
Dela bodo predvidoma končana do Ribniškega sejma, ki je po že dolgoletni tradiciji vedno prvo nedeljo v septembu, z zaključkom rekonstrukcije Šeškove ulice pa bodo, kot je povedal župan Tanko, urejene glavne vpadnice v Ribnico. Od večjih problemov, ki
TURISTIČNI VODNIKI V KOSTELU
KOSTEL - Minulo soboto in nedeljo je 15 članov Društva turističnih vodnikov Slovenije skupaj s predsednikom društva Iztokom Bončino preživelo na Kostelskem. Domači vodniki so jim pokazali kostelski grad, Kobilno in Bilpar-sko jamo, Kolpo in druge zanimivosti tega območja. Ogledali so si tudi košarkarsko tekmovanje “12 ur košarke” (zmagali so domačini) in birmo. Prebivali so pod šotori, domači pokrovitelji pa so jih pogostili s kostelskimi jedmi in janjcem. V društvu je že 260 vodnikov, a jih je večina imela delo in niso prišli v Kostel.
jih imajo z neurejenostjo cest v sami Ribnici, bodo tako ostala neurejena samo še štiri križišča: pri Žulju na Gorenjski cesti, Šolske in Kolodvorske ulice, pri Inlesu in v Mali Hrovači. Vsa križišča so del glavne ceste, zato jih bo ob sofinanciranju ribniške občine urejala Direkcija RS za ceste. Sicer pa občino, kot je povedal župan, v naslednjih nekaj letih čaka kot večji poseg na področju urejanja cest v mestu še ureditev cest na območju od Knafljevega trga do Struške ulice.
M. L.-S.
Odlagališči odpadkov zamreženi
LOŠKI POTOK - Pred kratkim so ob na obeh še obstoječih odlagališčih odpadkov namestili visoke žičnate ograje. V prvem je še nekaj velikih zabojnikov, ki so namenjeni kosovnim odpadkom. Te zabojnike bodo odvažali po potrebi. Drugo odlagališče pa je v bistvu namenjeno neškodljivim odpadkom, kot so na primer gradbeni material, lesni odpadki in podobno. Seveda se je tudi med temi odpadki pojavljalo marsikaj, kar ni sodilo tja. To odlagališče je sedaj pod strogim nadzorom,
uporabniki pa morajo po ključ v ‘ rajevno skupnost Loški Potok. Občina Loški Potok svoje de-
ponije odpadkov nima, oziroma je nila pred leti ukinjena in zemljišče sanirano, ker so ugotovili, da izcedne vode onesnažujejo podtalnico in izvire v nižje ležečih krajih. Gospodinjski odpadki se sedaj zbirajo v manjših zabojnikih, ki so razmeščeni po vaseh in jih vsak četrtek prazni za to prirejeni kamion, ki jih direktno odvaža na uradno deponijo v Malo goro, ki je v ribniški občini.
Uvedba takega zbiranja smeti, seveda proti plačilu, je preteklo leto naletela kar na velik odpor, t se je pokazala za izredno učinkovito. To je pokazala tudi zadnja čistilna akcija. Organizatorji so sicer nabrali kar veliko odpadkov, vendar pravijo, dajih je neprimerno manj kot pretekla leta.
A.	KOŠMERL
%
\
OBČINSKI GRB IN TRUBAR - Na fotografiji: z akademije ob prazniku občine Velike Lašče, desno župan Anton Zakrajšek, v sredini grb občine Velike Lašče in levo doprsni kip Primoža Trubarja, delo Zdenka Kalina in darilo občini njegove hčerke Nives Kalin-Vehovar. (Foto: J. Primc)
ttHbk IZ NAŠIH OBČI M
Iz trebanjskega koša pestra ponudba
Raznovrsten program prireditev od 16. do 25. junija - V petek zvečer otvoritev, koncert pevskih zborov in pihalnih orkestrov - V soboto otvoritev 33. mednarodnega tabora likovnih samorastnikov
TREBNJE - Organizatorji letošnjih prireditev Iz trebanjskega koša: TUristično društvo TVebnje, krajevna skupnost TVebnje, Center za izobraževanje in kulturo, Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Območna izpostava TVebnje, Zveza kulturnih društev TVebnje, Območna obrtna zbornica 'IVebpje in Motoklub Trebnje, Ribiški pododbor Trebnje, Društvo tabornikov Rod sivih jelš 'IVebnje, skavti Baragovega stega TVebnje in občina TVebnje, ponujajo od 16. do 25. junija zelo pester program.
Prireditve Iz trebanjskega koša se bodo pričele v petek, 16. junija, ob 19. uri s povorko društev in svečano otvoritvijo pri Domu gasilcev TVebnje. Uro zatem bo koncert pevskih zborov MePZ Slovensko društvo Triglav Split, ŽePZ Svoboda Mirna in MoPZ Emil Adamič Mokronog. Po promenadnem koncertu pihalnega orkestra občine Šentjernej in občinskega pihalnega orkestra Trebnje bole družabni večer. V soboto dopoldne bo na strelišču v Prapro-
PLANINSKI IZLET
TREBNJE - Planinsko društvo Trebnje bo pripravilo v nedeljo, 18. junija, planinski izlet z vzponom na Debelo peč, nato po grebenu na Brdo in Mrežico, preko Lipanskih vrat proti Viševniku, sestop pa bo na Rudno polje. Skupne hoje je 6 do 7 ur, odhod pa bo ob 6. uri z avtobusne postale Trebnje. Prijave zbirata Lojze Salehar (041/278 217) in Janez Zajc (041/881 148).
15. KMEČKI PRAZNIK V TRŽIŠČU
TRŽIŠČE - Društvo podeželske mladine izTVžišča bo 2. julija priredilo že 15. kmečki praznik. TVidi tokrat bodo obudili nekatere običaje, številne obiskovalce privabi zlasti tekmovanje koscev in grabljic.
LE DVA OBISKOVALCA V IZPOSOJEVALIŠČU
DOBRNIČ - Knjižnica Pavla Golie v Trebnjem je jeseni 1994 v kulturnem domu v Dobrniču ure-
čah odprto prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško in pištolo. Pred gasilskim domom bo potekalo regijsko tekmovanje enot prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa za Dolenjsko. Popoldne ob 16. uri bo na športnem igrišču srečanje mažoretnih skupin. Osrednji kulturni dogodek na Dolenjskem bo sobotna svečana otvoritev (ob 18. uri) že 33. mednarodnega tabora likovnih samorastnikov in otvoritev razstave Irene Polanec. Ob 20. uri bo koncert velikega jazz orkestra Grosuplje pod vodstvom Brača Doblekarja, družab-
O AVTOCESTI SKOZI TREBNJE
TREBNJE - Drevi, 15. junija bo svet trebanjske krajevne skupnosti razpravljal o izvedbi letošnjega krajevnega praznika ter se seznanil s prireditvami Iz trebanjskega koša in s študijo inačic poteka avtoceste skozi TVebpje.
ni večer pred gasilskim domom bodo zaključili Veseli Zasavci.
V torek, 20. junija, bo ob 9. uri v avli CIK-a otvoritev Malega likovnega tabora, ob 20. uri pa otvoritev razstave akademske slikarke Marine Bahovec na gradu Mala Loka. V sredo, 21. junija, ob 18. uri bosta na okrogli mizi v Galeriji likovnih samorastnikov ob slikah Irene Polanec sodelovala avtorica in likovni kritik dr. Mirko Juteršek. V četrtek, 22. junija, dopoldne bo na športnem igrišču prireditev ob zaključku šolskega leta, ob 20. uri pa bo v avli CIK-a literarni večer s člani Literarnega kluba Dragotin Kette iz Novega mesta. V petek, 23. junija bo ob 20. uri v trebanjskem kulturnem domu svečana akademija ob krajevnem prazniku, ob 21. uri pa bo pri cerkvi v vasi Breza kresni večer s skavti Baragovega stega. V soboto bo zaključek 33. tabora. 17 udeležencev iz šestih držav bo med svojim ustvarjanjem deležno pozornosti obiskovalcev vsak dan od nedelje, 18. junija, do petka, 23. junija, dopoldne med 9. in 12. uro in popoldne od 14. do 18. ure. V nedeljo, 25. junija, bo od 8. do 18. ure pri gostišču Hribar razstava vozil. Ob 13. uri bo državno prvenstvo motoristov v spretnostni vožnji. Pri ribniku na Blatu pa bo dopoldne potekalo ribiško tekmovanje.
R P.
dila prostor za izposojevališče (dotlej je knjižnica delovala v tamkajšnji šoli). Odprto je bilo en-
krat tedensko po tri ure, izposojo pa je vodil strokovni delavec knjižnice. V pol leta sta bila v iz-posojevališču le dva obiskovalca, zato so se odločili, da ga zaprejo. Dobrničanom matična knjižnica omogoča, da naročijo knjige iz Trebnjega, ki bi jih zaposleni dostavili v Dobrnič.
O (NEVARNOSTI NA PROGI S TUNELI - Predstavniki Gasilske zveze Sevnica, PGD Boštanj in Sevnica ter Slovenskih železnic so se odpeljali na posebno vožnjo po 12,7 km dolgem odseku proge med Boštanjem in Tržiščem, na katerem so štirje tuneli v skupni dolžini 987 metrov. Kar trije tuneli niso dostopni, zato bodo družno proučili, kaj storiti, da bi v primeru nevarnosti za ljudi in-premoženje lahko gasilci čim učinkoviteje ukrepali. (Foto: P Perc).
Jutranjka le poslovala z dobičkom
V prvem trimesečju 2000 poslovala z dobičkom - Selitev proizvodnje iz Brežic v Sevnico ■ 148 delavcem bodo zagotovili delo v Sevnici • Preveč neizkoriščenih prostorov, zato visoki fiksni stroški
SEVNICA - Delniška družba Konfekcija Jutranjka Sevnica z družbama z omejeno odgovornostjo v Brežicah in na Dolu pri Hrastniku s 693 zaposlenimi spada med večja tekstilna podjetja v Sloveniji. Na žalost zaposlenih v tem po velikosti drugem podjetju v sevniški občini pa Jutranjka, podobno kot skoraj vsi tekstilci, doživlja zadnja leta krizo, iz katere se kar ne more izkopati.
Nova direktorica mag. Zdenka skoletna izguba presegla vse dose-
Marčič poglavitne razloge za krizo vidi v razmerah v evropski tekstilni industriji, ki že nekaj let išče izhod v prestrukturiranju in seli svoje posle v vzhodnoevropske države s cenejšo delovno silo. Na domačem trgu so neugodne razmere že od leta 1990 zaradi precej nižje kupne moči prebivalstva, zaradi visokega in nekontroliranega uvoza manj kakovostnih in cenenih tekstilnih izdelkov, zlasti otroškega programa, pa tudi zavoljo visokih fiksnih obremenitev, predvsem delovno intenzivnih panog in zaradi finančne nediscipline partnerjev.
Jutranjka je poslovno leto 1999 zaključila s 340,4 milijona tolarjev izgube. V odvisnih družbah Jutranjka 2 Konfekcija Orlica, d.o.o., Brežice, in Jutranjka 3, Konfekcija Dol pri Hrastniku, so ugotovili izgubo v višini 106.934.000 tolarjev. Delniška družba posluje z izgubo nenehno že od leta 1995. Rezultati poslovanja v letih 1997 in 1998 so kazali na uspešno izvajanje razvojne sanacije podjetja, ki pa se, žal, ni nadaljevala tudi lani. Namesto načrtovanega minimalnega dobička je Jutranjkina lan-
danje.
Uprava družbe ocenjuje, da je izguba posledica neugodnih dejavnikov, ki niso le ekonomsko-tržne narave. Prvi razlog za slabo poslovanje je izredno velik izpad prihodkov iz prodaje glede na leto 1998. V dobršni meri na to vplivajo tudi notranji dejavniki. Velik negativen učinek na celotno poslovanje družbe ima vsekakor odsotnost vodenja družbe od junija do novembra. Velika izguba družbe povzroča tudi tekočo plačilno nesposobnost. Izdelane finančne projekcije kažejo, da družba z obstoječimi omejitvami, s sedanjo kadrovsko zasedbo in s sedanjo tehnologijo ne more zagotoviti pozitivnih rezultatov poslovanja
• Poslovanje Jutranjke v letošnjem prvem četrtletju je bilo precej boljše, kot so pričakovali. Namesto predvidene izgube okoli 25 milijonov tolarjev, so pridelali že za 15 milijonov tolarjev dobička. Načrt prodaje so uresničili 96 odstotno, proizvodni načrt pa 111 -odstotno. Vsekakor spodbudni obeti za kolektiv in novo vodstvo.
brez izdatnih dodatnih finančnih virov. Zato je konec lanskega leta imenovana nova uprava je zato pripravila program prestrukturiranja, ki ga je nadzorni svet družbe sprejel maja letos. Med ukrepi za izboljšanje poslovanja so tudi odprodaja poslovno nepotrebnih sredstev, kapitalska povezava s strateškimi partnerji in investicije v tehnološko prenovo.
V okviru programa prestrukturiranja predvidevajo tudi statusne spremembe. Do konca leta bodo v celoti pripojili dejavnost odvisnih družb v Brežicah in na Dolu ustanoviteljici Konfekciji Jutanjka Sevnica, d.d. “Th pripojitev je v skladu z zahtevami zakona o finančnem poslovanju, saj sta odvisni družbi nelikvidni in kapitalsko neustrezni. Za celoten sistem je značilna predimen-zioniranost prostorskih kapacitet, kar povzroča visoke fiksne stroške. Zaradi racionalizacije poslovanja in predvsem zmanjševanja fiksnih stroškov poslovanja, bomo hkrati s statusno spremembo preselili celotno proizvodnjo iz Brežic v Sevnico. Z odprodajo nepotrebnih nepremičnin v Brežicah bomo pridobili finančna sredstva za odplačilo obveznosti iz prejšnjih let,” pojasnjuje direktorica Marčičeva. 148 brežiškim delavcem bodo zagotovili prevoz in delo v Sevnici.
R P.
DRUŠTVO KMETIC ŠENTRUPERT - Dolenjsko gostoljubnost na 78 km dolgi progi starodobnih vozil po sevniški, trebanjski, novomeški in škocjanski občini so pohvalili vsi tekmovalci. Društvo kmetic Šentrupert, ki združuje kar 140 članic, se ni izkazalo le s tole razstavo domačih dobrot, temveč so zadovoljnim gostom zaupali tudi recepte in jim seveda za popotnico izročili kos potice ali peciva. V kulturnem domu se je gostom predstavilo še preostalih 8 društev v tej KS, ki hoče (spet) postati občina. (Foto: P P)
Spoznavajmo svoj kraj
Študijski krožek na Svibnem
SVIBNO - Študijski krožek so na pobudo Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevne enote Radeče, ki delujejo pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo, in v sodelovanju z Andragoškim centrom ustanovili tudi v Svibnem. Name-
&
njen je predvsem odraslim, vanj ia se vključi od 5 do 12 oseb, različnih po starosti, spolu in izobrazbi. Temeljne značilnosti te oblike neformalnega izobraževanja sta prostovoljnost in demokratičnost. Vsak študijski krožek vodi in pod-
pira mentor, ki nima vloge učitelja. Srečanja potekajo v obliki pogovora, predavanja, učnega pohoda in zabave.
Mentor študijskega krožka na Svibnem Jože Prah je k sodelovanju povabil odrasle domačine in člane Društva podeželske mladine Laško-Radeče, dobrodošel je bil vsakdo, ki je karkoli vedel o zgodovini našega kraja in okolice, krajevnih posebnosti in značilnosti. Na prvem srečanju 12. marca smo se odločili, da bomo izdelali prospekt in vodnik po našem kraju ter tako tudi mi prispevali svoj delež k praznovanju 600-letnice Svibnega prihodnje leto, to je njegove prve omembe kot trga. Oblikovali bomo turistično, zgodovinsko in gozdarsko učno pot, o njej izdali kjižico in pripravili videokaseto o lepotah Svibnega. Na drugem srečanju 24. marca smo oblikovali obliko načrtovanega prospekta in vodnika, drugi aprilski dan pa smo posvetili učnemu pohodu. Ob pomoči gozdarja Jožeta Praha smo spoznavali floro in favno, podrast, gozdno drevje in sestavo tal našega kraja. V prihodnje želimo v svojo sredo povabiti še različne strokovnjake ter pripraviti različne izlete po Sloveniji in tujini.
TATJANA POTRPIN
NAKUP PROSTOROV ZA KNJIŽNICO
SEVNICA - Občinski svet je sklenil, da najame posojilo v višini 35 milijonov tolarjev za nakup 362 m2 bivših poslovnih prostorov SGP Posavje v mansardi v HTC na Trgu svobode. Kot je pojasnil župan Kristijan Janc, bodo skušali s preureditvijo teh prostorov odpraviti prostorsko stisko občinske knjižnice, sevniškega radia, prostore potrebuje tudi Študentski servis in še kdo.
KAMERA ODKRIVA - Pred vinorodnim Malkovcem smo iz mokro-noške smeri zagledali tale rdeči rek: Žeja redi državo. Kaj je avtor s tem mislil, ostaja neznanka. Morda pa je imel v mislih bojazen, da bo požrešna država pri končno zaščitenem in v teh krajih odličnem cvičku spet zase odrezala prevelik kos pogače? (Foto: P P)
PAHOR NA TRIBUNI ZLSD NA MIRNI
MIRNA - Območna organizacija Združene liste socialnih demokratov TTebnje priredi v četrtek, 15. junija, ob 19. uri v dvorani Partizana javno tribuno o aktualnih političnih razmerah s prvakom ZLSD Borutom Pahorjem. Vabljeni so tudi simpatizerji in vsi, ki bi radi Pahorju zastavili kakšno vprašanje.
4. SREČANJE GASILK
VRHTREBNJE - Drugo junijsko soboto je bilo v organizaciji Gasilske zveze TVebnje 4. srečanje gasilk. Na tekmovanju pri gasilskem domu na Vrhtrebnjem so se gostitelji -PGD Repčcna čelu s poveljnikom Francijem Čehom ter mladina in drugi domačini potrudili, daje bilo vsem prijetno. Med 14 ekipami gasilk iz trebai\jske občine so bile tudi Hrvatice iz Velike Gorice, že drugič zapored pa je prehodni pokal osvojila ekipa gasilk TVebpje 1.
ZA RAVNATELJA TRIJE KANDIDATI
SEVNICA - Po zelo polemični razpravi so se sevniški občinski svetniki odločili, da dajo pozitivno mnenje vsem trem kandidatom za ravnatelja sevniške osnovne šole Sava Kladnika: Janji Pinoza, Slo-venku Podržaju in Dragu Slukanu. “Kviaz” je sprva predlagal za ravnatelja le Slukana, ki je člane komisije bolj prepričal kot Pinozova, medtem ko je Podržaj odklonil tovrstno (samojpj^edstavitev oz. zaslišanje. Na potezi je sedaj kolektiv šole in seveda ministrstvo za šolstvo, ki ima škarje in platno v tovrstnih kadrovskih zadevah.
BAVČARJEVA POMOČ JUTRANJKI
LJUBLJANA - Sevniški podžupan Andrej Štricelj se je sestal z v.d. ministrom za evropske zadeve Igorjem Bavčarjem glede pomoči Jutranjki, ki se je prijavila za program ukrepov za prilagajanje slovenske tekstilne in oblačilne industrije pogojev notranjega trga in evropske unije za letošnje leto. Bavčar se je že med svojim nedavnim pogovorom s sevniškimi gospodarstveniki v Sevnici seznanil tudi z zagatami Jutranjke in bo sevniške-mu podjetju skušal pomagati, da bi pridobilo sredstva iz tega naslova.
36 MILIJONOV “TEŽAK” FINANČNI NAČRT
TREBNJE - Krajevna skupnost Trebnje kot največja KS v občini dobi premalo denarja iz občinskega proračuna. Svet KS je sklenil, da bodo zato na svoje seje poslej vabili tudi občinske svetnike, da bi ti bolj podprli prizadevanja KS Trebnje pri pomembnejših projektih. Finančni načrt KS je “težak” 36 milijonov tolarjev, kar 31 milijonov od tega bodo dobili iz naslova nadomestil za stavbna zemljišča, 3,5 milijona tolarjev iz občinskega proračuna namensko za ceste, preostanek pa se v blagajno KS nateče iz najemnin kulturnega doma in tržnice. Očbina TTebnje naj bi namenila za sanacijo vodovoda Studenec 24 milijonov tolarjev in za pridobitev tehnične dokumentacije za kanalizacijo Cvibelj še dodatnih 5 milijonov tolarjev.
Trebanjske iveri
PINGPONG - Župan Ciril Pungartnik je za pretekli ponedeljek sklicano sejo občinskega sveta odpovedal in jo prestavil na 19. junij. To je storil, ko so ga svetniške skupine SDS, SKD in SLS obvestile, da ne morejo zagotoviti udeležbe svojih svetnikov na ponedeljkovi seji, in župana opozorile tudi na sprejeti sklep občinskega sveta, da naj bi njegove seje sklicevali praviloma ob sredah. Zato so pomladniki predlagali, da bi bila seja v sredo, 14. junija. Ker pa je sklicevanje sej v pristojnosti župana in da bi bila volk sit in koza cela, kot rad reče Pungartnik, seje očitno odločil za delno popuščanje. Če bi trmasto vztrajal pri sklicu ta ponedeljek, bi se najverjetneje soočil z bojkotom pomladnikov, kaj bo prihodnji ponedeljek, bomo pa še vide-
li. Direktor občinske uprave Janez Slak nič ne ve o kakšnem sklepu, da morajo biti seje sveta ob sredah. Verjetnost, da bo ping' pong oz. mrtvi tek pomladnikov in župana iz časov “martinčka-nja” obeležil tudi prehod v vroče trebanjsko politično poletje, sploh ni majhna...
KAJ JE“USTREZNI PROSTOR”? - Svetnik Tone Kek je povedal, da krajevna skupnost Knežja vas naproša trebanjsko občino, da sodeluje pri rešitvi spora med KS in kupcem stare šole Marjanom Trunkljem. Slednji bi moral za potrebe KS kot solastnikom objekta zagotoviti v kletnem delu ustrezni prostor. Ce ne bodo uspeli Občinarji sporazumno razjasniti, kaj je to “ustrezni prostor”, bo to storilo sodi-ŠČ6.
DOBRA DRUŽBA IN PODPORA - Na skoraj prevročem soncu so v soboto na Vrhtreb-njem tekmovale trebanjske gasil' ke in gostje iz pobratene hrvaške Velike Gorice. Nobena ni omagala ali “zakuhala”, saj so se vrh domačini iz PGD Repče izkazali z dobrim golažem z ajdovimi žganci in nepopisno dobrim domačim kruhom ter z neomejenimi količinami željenih pijač. Tako so srečanje potegnili pozno v noč.
Sevniški paberki
E
ODPRTA VRATA - Zvedeli smo, da se nekateri Sevničani zelo zanimajo, kakšna je notranjščina sevniške policijske postaje. O tem bi jim sicer lahko izčrpno poročal Miha, ki pa se je precej umiril in je zadnjič jokal kot dez pri Plečnikovem spomeniku NOB na Trgu svobode, ko je zaman skušal pričvrstiti gerbero na spomenik, kjer po njegovih besedah počiva tudi njegov sorodnik. Miha je s pomočjo neke prijazne gospe in selotejpa rešil roblcm začasne lokacije rožic-ia vsak primer, če bi potrebovali kakšno pomoč ali bi si pač hoteli ogledati, kani jih utegne pri' peljati prevelika vročekrvnost, bodisi v času, ko so zaradi sparine in Eura 2000, zaradi debija naših žogobrcarjev živčki še bolj na nitki, pa bodo morda v petek, Rj: junija, med 8. in 17. uro pokukal* skozi odprta vrata še drugi Mihe* in podobni kandidati. Čisto zares, sevniški “šerif”, pardon, komandir policijske postaje Sandi Hervol in njegovi sodelavci bodo zelo veseli slehernega obiska, pe le številnih že najavljenih skupm otrok ob dnevu odprtih vrat P°
PODŽUPAN IN MISSICE/ Sevniški podžupan Andrej Štricelj je pretekli teden v Krškem občudoval mladenke na izboru za miss Slovenije, kar se naposled spodobi, če je že občina podprj8 ta pomembni projekt, v Krmelju je odprl tekmovanje oldtinier-jev... Thm pa se ni srečal s škocjanskim županom Janezom Ppv' sičem, ki seje družil z morebitnim županom sentruperške občine Petrom Felihom.
TOPLA “ŽUPCA” - Nedeljska prva tekma v Sloveniji do leta 1951 izdelanih jeepov v Krmelju v vlečenju jeklene vrvi in traktoristov v vlečenju hloda je tako razgrela strasti ljudstva, da so nekateri osebki po koncu brz
poiskali pomoč v krepčilni "žup' ci”, kar takole iz zajemalke m posode na pričujočem 500 kubičnem Moto Guzziju (letnik 1950J, last direktorja dirlce Bogdan Jeriča. (Foto: P. P.)
Krške novice
KLESTENJE - Posavskemu Plesnemu klubu Lukec so pristojni “pozabili” nakazati denar za lansko leto za izvedbo enega od načrtovanih programov kluba. Tako so klubu oklestili njegov proračun za znesek, do katerega je bil sicer upravičen glede na sklenjene pogodbe. Pristojni so Lukcu pokazali fige namesto pričakovanega denarci’ Potem ko so o dejavnosti kluba zbrali nekaj informacij. Odločilna za končno odločitev Pristojnih je bila, zanimivo, informacija, dobljena dobesedno na ulici. Do usodne informacije seje v preteklosti osebno priko-Pal takratni predsednik ko-m|sije, ki je delila denar.
EPOTICE - Obiskovalci izbora miss Posavja so pričakova-I1’ da bodo ob vstopu v dvorano krškega kulturnega doma dobili seznam kandidatk za najlepšo Ppsavsko deklico. Tega seznama P' bilo, organizatorji so velika 'niena skrivali pred glavnino radovednežev vse do začetka Prireditve, kar je bilo po mnenju nekaterih obiskovalcev čisto nepotrebno. Zamolčana imena, P je bilo mogoče celo dobro. Če 1 bil seznam kandidatk javno Zh*n’ m°rebiti prenekateri občudovalec ženske lepote le ■težka dobil doma dovoljenje, a bi šel lahko gledat promenado golih stegen
V ARTIČAH ZACVETIJO ARTIČE
ARTIČE - Turistično društvo rtiče je pri urejanju središč Artičin nekaterih drugih krajev Posadilo več kot 1.000 sadik rož enoletnic. V Artičah naj bi pri ■ Pomeniku kmečkim puntar-
Nno ‘z8nane^m in borcem ■ nedavno zasajene rože v naslednjih tednih zacvetele v z'vobarvni napis Artiče. V času, oje turistično društvo hor-ikulturno lepšalo in urejalo Jjast, je krajevna skupnost Arti-e z nekaterimi gradbenimi deli nrejala okolico artiškega prosvetnega doma.
Novo v Brežicah
. ZIDOVI MOLČIJO, BREŠANI PA NE - Danes je že tako. Eni si ne morejo kupiti vsega tistega, kar bi potrebovali ali želeli, drugi pa ne morejo Padati tistega, kar jim hodi .eč. Razlika je le v tem, da so sv°j'mi težavami bolj tiho Jih ne razobešajo v javnosti, °ni drugi pa to isto javnost s ■ °Jimi postopki naravnost znemirjajo. Tako sta se na P 'mer te dni kar dve sevniški Podjetji lotili prodajanja svojih jektov v Brežicah, ker naj bi • .na ta način za kakšen teden H e*“ 'z velikih težav, ki jim po imače pravimo nelikvidnost, tranjkine delavke so pri tem n;m° P°vedale, da jim prodaja Jmovega lastnega podjetja ni 1 ? 8°du, prazne stene nekda-Jega brežiškega dijaškega do-c? PP so raJe m°dro molčale, as bodo dvignili Brežičani, če notranje ministrstvo med te lante^6 Zares Pr'Pcljal° tuje azi-
r ifw°5IORA ZA ILEGAL-n/ y • KOT DOVOLJ - “Saj da bi bilo v naših srcih kaj h s.IZaia> toda tuji ilegalni pre-zniki v kulturno središče Bre-nc,re® ne sodijo,” je bilo na po-„ oljkovi izredni seji brežiške-npc nekega sveta slišati iz ust .katerih svetnikov. Nekateri med njih niso imeli celo nič t oti temu, če se jim streho nad obč'0' Poišče ravno v brežiški j ni- Spomnili so se namreč, n„|le v TPC Slovenska vas jje i PaJ Praznih objektov, pa tudi nj. danji hlevi oziroma kokoš-Jaki prj Gazicah ter stara os-)vna šola v Dobovi so se jim , nje zdeli nadvse primerni. Le J ob tem poreče glas ljudstva?
Bizeljska razstava
v LJUBLJANI
f Bizeusko - V kulturnoin-rniacijskem centru pri Mest-. nt muzeju Ljubljana bodo 22. ček k oc*Pr*i razstavo En hrib-k bom kupil - naravna in kul-() ,ri'a dediščina Bizeljskega. To mevno razstavo organizira Se,ristično društvo Bizeljsko, I kcija za ohranjanje naravne in . nurne dediščine. Na Bizelj-ob^S° Ze °8ledali številni
*m
IZ M A S I H O S C I M
mš
Kmalu nared “pozabljena” pot
Občina Krško zagotavlja, da bo kmalu nared pot pri varstvenodelovnem centru v Leskovcu - Lastnik odstopil zemljo - Sožitje negoduje nad neupoštevanjem dogovora
LESKOVEC PRI KRŠKEM - Konec maja je potekel rok, do katerega n<y bi zgradili pot med Varstveno-delovnim centrom Krško-Lesko-vec v Leskovcu pri Krškem in tukajšigo Ulico 11. novembra. Omepje-na pot ostaja za zdaj še vedno zgo(j vroča želja.
Glede gradnje omenjene preč- Pomembno za gradnjo poti je ver-
ne poti, ki sojo zaradi lastnih potreb ukinili zasebni graditelji, bo treba še nekaj časa počakati, vendar ne več dolgo, tako obljubljajo na občini v Krškem. Po besedah Vojka Sotoška, vodje tukajšnjega oddelka za okolje in prostor, je prostopek za gradnjo v teku. Prav zdaj delajo projektno dokumentacijo. Čez kak mesec bo gotova dokumentacija in takoj zatem bodo zgradili stopničasto pot.
Kot je povedal Sotošek, zdaj ni več težav z zemljiščem za pot. Eden od lastnikov zemlje je celo odstopil občini potrebno površino, kot navaja Vojko Sotošek.
*
Dane Miiigoj
jetno tudi, da ima krška občina v proračunu denar za to težko pričakovano gradnjo.
Omenjeno bližnjico med varst-veno-delovnim centrom in Ulico 11. novembra ves čas težko pričakujejo v društvu Sožitje Krško in starši otrok, ki so v varstveno-de-lovnem centru. Dane Mižigoj, predsednik Sožitja: “Rok po zapisniku za gradnjo poti je bil konec maja. Do takrat ni bilo nič na-pravljenov razen to, da sta mejaša Bevc in Žabkar zunanje uredila prostor. Vaščani, ki so uporabljali nekdanjo pot, me vprašujejo, kdaj bo znova pot. Pravim jim, naj se o tem pomenijo preko svoje krajevne skupnosti Leskovec pri Krškem. Skrbim namreč za naše varovance, čeprav posredno za-
MAVSARJEVA IN KUSELJ NA VRHU
KRŠKO - Po informacijah Radiokluba Krško iz Krškega je na nedavnem odprtem prvenstvu Slovenije v amaterski radiogono-metriji Sevnica 2000 Cvetka Mavsar iz Radiokluba Krško dosegla v ženski skupini 1. mesto. Njen klubski kolega Janez Kuselj je bil med starejšimi veterani na 2. mestu. Na prvenstvu sta od posavskih radioklubov sodelovala Radioklub Krško iz Krškega in Radioklub Amater iz Sevnice.
Veleposlanik obiskal šolo
Osnovno šolo Bizeljsko obiskal veleposlanik Velike Britanije David Lloyd - Dogovor za sodelovanje
BIZELJSKO - Osnovno šolo Bizeljsko je 3. junija obiskal veleposlanik Velike Britanije David Lloyd s hčerkami Felicio, Mio in Rosie, potem ko so se v maju dogovarjali za obisk. Britanskega predstavnika je začelo posebej zanimati Bizeljsko prav po zaslugi tukajšnje osnovne šole. Šola je leta 1998 pod mentorstvom ravnateljice Vide Najger opravila raziskavo Gnezdenje čebelarja v peskokopu na Bizeljskem, s katero je v Mariboru dosegla 1. mesto. Delo in uspeh bizeljskih šolarjev in mentorjev je opazilo britansko veleposlaništvo, ki je zato želelo podrobneje spoznati ne samo ptiča čebelarja, ampak tudi šolo, ravnateljico in učence, ki so zablesteli z omenjeno raziskovalno nalogo.
Ob veleposlanikovem obisku so na šoli izbrali za pogovor z gostom Moniko Slatner, Saro Berkovič, Katjo Mihelin, Dejana Špeljaka in Aleša Škofa, učence 7. razreda, ki odlično obvladajo angleški jezik. Britanskega gosta so odpeljali
opazovat čebelarja v peskokop, podarili so mu tudi omenjeno nagrajeno raziskovalno nalogo ter brošuro Vinogradništvo na Bizeljskem nekoč in danes, ki jo je izdala šola. Šola in veleposlanik sta se dogovorila za medsebojno sodelovanje v različnih projektih, ki naj bi jih podprlo tudi britansko veleposlaništvo.
* “Hvala, ker ste nas povabili, da se vam pridružimo pri opazovalcu znamenitega ptiča čebelarja z Bizeljskega. To bo čudovita izkušnja za moje otroke. V veliko zadovoljstvo je bilo srečanje z učenci bizeljske osnovne šole. Prejmite tople pozdrave od nas vseh iz Britanije. Pridite nas obiskat,” je s poudarjeno osebno noto zapisal David Lloyd v knjigo vtisov osnovne šole Bizeljsko.
Srečanje z gosti je bilo po besedah ravnateljice Vide Najger koristno in izredno zanimivo.
M. L.
stopam tudi zahteve občanov po poti.”
Mižigoj poudarja, da člani izvršnega odbora društva Sožitje Krško in starši varovancev VDC Leskovec kljub odgovorom občine ne morejo razumeti, da problema glede poti ni bilo mogoče rešiti v dogovorjenem roku. “Rok je bil namreč določen na razširjenem sestanku. Občinska uprava zahteva od občanov spoštovanje rokov, če ne, so sankcije. Toda uprava je dolžna prva spoštovati dogovorjene roke. Če zaradi višje sile dogovora ni mogoče uresničiti, bi morala o tem obvestiti krajane. Se je tako kot državnega vrha lotilo malodušje tudi upravnih organov občine Krško z županom Francijem Bogovičem na čelu? Župan je namreč, potem ko so mediji opisali problem zaradi ukinitve poti, obljubil prednostno gradnjo te, vendar je očitno tudi to šlo v pozabo,” pravi predsednik društva Sožitje Krško.
M. L.
Prvič krila, drugič hlače
Artiče rž za streho
ARTIČE - Artiče, ki jih štejejo med najlepše urejene kraje v Posavju in Sloveniji, si želijo lepšati podobo tudi z ohranjanjem kulturne dediščine. Zato se.je kraj odločil urediti Banovo domačijo, eno od starih hiš z gospodarskim poslopjem. Domačijo, ki so jo vpisali v seznam kulturnih spomenikov in ki naj bi sčasoma postala muzej na prostem, urejajo in do jesenske državne razstave v Brežicah jo bodo delno prenovljeno že odprli.
Med urejanje spada pokrivanje strehe in za to so izbrali slamo. V ta namen bodo 2. julija poželi rž, ki jo bodo zadnjo julijsko nedeljo tudi omlatili. Želi in mlatili bodo na stari način, ročno in z ljudmi, ki jim posamezno kmečko opravilo pripada. To so organizatorji v pripravah na obe prireditvi živo opisali tudi takole: “Žetev je žensko delo, zato tistih nekaj moških ne šteje, so pač nujni za delo.” “Mla-čev je moško delo, zato tistih nekaj žensk ne šteje, so pač nujne.”
Obiskovalci torej pozor: če bodo prvo julijsko nedeljo v Artičah med ržjo skoraj sama krila in zadnjo nedeljo v glavnem hlače, to ne pomeni, da so Artičanke in Artičani dandanašnji na smrt skregani. Naprotno, imajo se radi in za povrh še njihova mnoga društva in organizacije - kot pravijo - dobro sodelujejo v javnih akcijah.
M. LUZAR
• TV-nadaljevanka “Klan", ki jo gledamo ob torkih, bi lahko imela tudi naziv - “Ogledalo slovenske mafije".
Brežice	bliže
BREŽICE - Brežiško občino so drugi najbrž razumeli narobe, zaradi tega je mogoče nastal ves zaplet v zvezi z načrtovanim zbirnim centrom za pribežnike. Ta občina svetu sporoča, da je turistična, torej odprta tujcem. Slovenija je to razumela, da lahko v Brežice pošilja tudi tiste tujce, ki jih slovenska policija aretira, ko nezakonito vstopijo v> našo domovino. Tem prišlekom bi država plačevala stanovanje v nekdanjem dijaškem domu - zgodbo o zbirnem centru v bivšem internatu že poznate.
Brežice so torej zavrnile tovrstne tujce in slovensko vlado, ki ji je padlo na pamet, da bi v brežiško mestno jedro začela postopno naseljevati Azijo. Tako bi v nekdanji brežiški šolski dijaški dom lahko naselila celo ljudi iz tistih krajev, ki še niso slišali za evropski kulturni prostor. Recimo iz Irana ali okolice.
Poznate tisto zgodbo o Iranu in smehu? Če je ne - približno taka je: na eni od fakultet v> Teheranu so uradno obesili ukaz: Prepovedano je smejati se! Smešno? Še zdaleč ne, kajti razglas je pomenil, da je po mnenju verskih fanatikov smeh greh, grehi pa se kaznujejo. Ve se, kako kaznuje Iran, kajneda, drugače bi sestavni pisatelj že končno pokazal iz skrivališča!
No, tujcev iz dežel prepovedanega smeha, ki bi pribežali v Slovenijo in bi živeli v brežiškem dijaškem domu, ne bi spremenila niti knjižnica niti gimnazija, ki sta v Brežicah čisto blizu dijaškega doma. Ta bližina zahodne kulture in omike ne bi spremenila ničesar v teh ljudeh. Nekaj bi se spremenilo vendarle, čeprav zelo počasi, nezavedno. Brežice bi bile nekaj tisoč korakov bliže Teheranu.
MARTIN LUZAR
3*
NAJLEPŠE V DEŽELI TEJ - Najlepše na izboru miss Posavja 2000 po mnenju uradne ocenjevalne komisije: miss Posavja 2000 Tina Urbančič (v sredini), prva spremljevalka Maja Mauser (levo) in druga spremljevalka Sanja Macur. (Foto: M. L.)
Tina je miss Posavja 2000
Izbor posavske lepotice - Tina Urbančič, Maja Mauser in Sanja Macur kot najlepše ■ Septembra za miss Slovenije
KRŠKO - V Krškem so na prvem od osmih pokrajinskih lepotnih tekmovanj, kolikor jih bo v Sloveniji, izbrali svoje lepotice. Ocenjevalna komisija, ki jo je vodila miss Slovenije ’99 Neda Gačnik, se je odločila, da je miss Posavja 2000 Tina Urbančič. Prva spremljevalka je Maja Mauser in druga spremljevalka Sanja Macur.
Večer v Kulturnem domu Krško sta pred polno dvorano začela Sebastijan Vodlan in Anamarija Pangršič, plesalca Posavskega plesnega kluba Lukec. Ob tem, ko je povezovalka Programa katja Tratnik predstavila kandidatke za posavko lepotico, se je deseterica prijavljenih sprehodila po odru pred obiskovalci. Prvič so se kandidatke za miss sprehodile v oblačilih za prosti čas, v drugo so se
znašle v kopalkah pred očmi moškega in ženskega občinstva, v tretjem izhodu so jih videli v večernih oblekah.
Da med posameznimi prihodi na oder ni bilo dolgčas, so poskrbeli pevka Sanja Cerjak, jazz plesna skupina, pevec Cili Patrol, Majda Arh, step plesna skupina plesne šole Lukec in legendarni Tomaž Domicelj.
Do jeseni se bo v Sloveniji zvrstilo še preostalih sedem pokrajinskih izborov miss, veliki finale pa bo agencija Geržina Videoton pripravila konec septembra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Ob koncu novembra bo v Londonu že petdesetič izbor miss sveta.
Zmagovalki na izboru lepotice Posavja so izročile posebno darilo tudi Posavske novice. M. L.
“Ministri, ne žalite Brežičanov!”
V nekdanjem dijaškem domu v Brežicah zbirni center za pribežnike? - Krajevna skupnost protestira, občinski svet na izredno sejo - Brane Musar. “Nisem se šel grdih igric”
BREŽICE - Ali bo v nekdan jem dijaškem domu v Brežicah Ministrstvo za notranje zadeve ustanovilo zbirni center za pribežnike? To je vprašanje, ki je v zadnjem času spravilo na noge mesto in dobršen del občine. Sodeč po ponedeljkovi seji brežiškega občinskega sveta, takega tujskega “hotela” tu ne bo, toda škarje in platno imajo vendarle v roki tisti, ki so v državi vplivnejši in se štejejo za pomembnejše, kot je brežiška občina.
BRITANSKI VELEPOSLANIK NA BIZELJSKEM - Veleposlanik Velike Britanije David Lloyd (levo) in ravnateljica OŠ Bizeljsko Vida Najger v zbornici bizeljske šole. (Foto: Darinka Kovačič)
Svet krajevne skupnosti Brežice je v zvezi s predvidenim tujskim centrom 5. junija ogorčen pisal županu Vladu Deržiču in od njega zahteval sklic izredne seje občinskega sveta.
Dan pozneje je župan Deržič že protestiral pri ministrstvu za notranje zadeve. V pismu ministru Borutu Šukljetu je tudi sporočil, da bodo Brežice uporabile “vsa sredstva državljanske nepokorščine”, da bodo preprečile nastanek omenjenega centra v Brežicah. Županje v protestnem pismu ministru posebej poudaril, da je ža-
ljivo za Brežičane in prebivalce občine Brežice, da ministrstvo pripravlja zbirni center za pribežnike popolnoma mimo občine.
Dejstvo je, da dijaški dom še ni v lasti notranjega ministrstva,
* “Center za pribežnike bi ministrstvo ustanovilo prav blizu knjižnice, gimnazije, bolnišnice in zdravstvenega doma. Dijaški dom je zato zgrešena lokacija za ta namen,” je v ponedeljek na seji sveta poudaril mag. Andrej Vizjak, podžupan Brežic.
ampak je njegov lastnik gradbeno podjetje Posavje Sevnica, ki je stavbo dobilo od šolskega ministrstva za delno plačilo gradnje brežiške ekonomske šole. Gradbeno podjetje Posavje Sevnica je v ponedeljek zvečer še vztrajalo pri nameri, da nekdanji brežiški dijaški dom proda notranjemu ministrstvu, ker brežiška občina doma pač ne misli kupiti.
“Podjetje ima z nekdanjim dijaškim domom izgubo. Jasno sem povedal, da bom objekt ponudil tudi drugim, tudi ministrstvu za notranje zadeve. Ne vidim, kje bi v svojem delu igral grde igre.” Tako je na seji občinskega sveta odgovoril Brane Musar, direktor Posavja Sevnica na nekatere pripombe iz svetniških klopi, da bodočo rabo dijaškega doma načrtujejo skrivaj, za hrbtom javnosti, m. L.
o
*
KRAJE DELNIC
Vzemite si čas za svoje delnice!
TUdi hiše in parcele ne prodamo po telefonu - Vabljive so delnice Krke, Leka, Telekom - Tarča tatov predvsem lastniki večjega premoženja - Kako zavarovati svoje delnice?
LABODOVA DRUŽBA ZALA JE UGASNILA
NOVO MESTO, IDRIJA - Labodove odvisne družbe Zala v Idriji, kjer je zadnje čase delalo še nekaj čez 30 delavk, ni več. Okrožno sodišče v Novi Gorici je namreč sklenilo, da se stečajni postopek začne in konča, kajti vrednost preostanka družbe ni bila več niti tolikšna, da bi krila stroške stečaja, ne bo niti odpravnin. Uprava Laboda jim bo iz jamstvenega sklada izplačala plače za zadnje tri mesece, kolikor so čakali na stečaj, po ugodni ceni pa jim je ponudila v odkup tudi nekaj šivalnih strojev.
NOVO MESTO - Morda smo se šele zadnje tedne začeli zavedati, da so tiste delnice, ki so zapisane nelge v centralnem registru pri KDD, Klirinško-depotni družbi, naše premoženje. Tako, ki se ga da prodati ali pa, kot smo zvedeli zdaj, tudi ukrasti. “Delnice so premoženje, zato sije treba vzeti čas za prodajo in tudi za pregled stanja, saj navsezadnje tudi hiše ali parcele ne prodajamo kar po telefonu,” opozarja Ljudmila Bajc, direktorica Dolenjske borznoposredniške družbe.
Borzniki se s krajami delnic srečujejo že vsaj dve leti, vendar je prej šlo pretežno za manjše vsote, zadnje čase pa odkrivajo primere, ko so oškodovanci izgubili za več (tudi do 40) milijonov tolarjev premoženja. Spretne tatove, ki očitno zelo dobro poznajo razmere, najbolj privabljajo delnice Krke, Leka in Telekoma, ki jim je vrednost najbolj narastla, hkrati pa iščejo lastnike, ki imajo v delnicah večje premoženje.
Bajčeva meni, da so kraje dobro naštudirane, saj tatovi natančno poznajo postopke in morebitne pomanjkljivosti pri njih, imajo vpo-
\
SLOVENIJA JE ZA POZNAVALCE - Tako so ugotavljali na razvojnem forumu v Novem mestu, ko so obravnavali trajnostni turizem. Ambasador Velike Britanije David Lloyd (v prvi vrsti drugi z leve) je kot velik občudovalec Slovenije med drugim vpraševal, ali naša driava dovolj izkoristi za promocijo tudi tako pomembne prireditve, kot je sedanje nogometno prvenstvo ali slalom za ženske. Foruma so se udeležili tudi nekateri župani (v drugi vrsti škocjanski Janez Povšič in črnomaljski Andrej Fabjan) ter predstavniki občin in ustanov, ki se ukvarjajo s turizmom. (Foto: B. D. G.)
gled v register delničarjev ter upoštevajo celo malenkosti, kot je datum izpisa stanja v KDD. Tako je eden oškodovancev po zadnjem izpisu stanja v KDD imel delnice na svojem računu, v resnici pa so že dobile novega “lastnika”.
V minulih dneh so kriminalisti še preiskovali odkrite primere, javnost pa je iskala krivca, ki je omogočil zlorabo. Na ključnega krivca še ne moremo pokazati, izkazalo pa se je, da se v postopkih na različnih mestih pojavljajo pomanjkljivosti, zato bodo morali ukrepi delovati široko. Za zdaj je Agencija za trg vrednostnih papirjev opozorila borzne posrednike, v katerih primerih naj bodo previdni (npr. če gre za enkratno naročilo, če gre za vrednost nad 1 milijon tolarjev, za hitro prodajo ipd.), vendar so taki primeri vsakdanji.
V Dolenjski borznoposredniški družbi že nekaj časa opozarjajo, da je sistem mogoče izigrati, kar zdaj dokazujejo tudi novoodkriti primeri kraj. “Potrebni bodo dodatni ukrepi, vsi v verigi (KDD, borzna hiša, banka) pa bomo morali biti previdnejši in odgovornejši, še posebej pri strankah, ki jih ne poznamo in želijo opraviti večji posel. Pri nas take stranke poskušamo preveriti (npr. ali jih pozna kdo drug). Če stranka ne more priti osebno, poiščemo koga, ki jo osebno pozna ali pa gremo tudi v bolnico, dom upokojencev ali celo na dom. Na Dolenjskem smo imeli precej težav-z identifikacijo Romov, saj je med njimi več oseb z istim imenom in istim naslovom,” je povedala Bajčeva.
Vsak imetnik delnic ima odprt račun pri Klirinško-depotni družbi (KDD), kjer vodijo centralni regis-
Koliko turizma prenese podeželje?
Na razvojnem forumu v Novem mestu so pretekli petek govorili o trajnostnem turizmu ter o nujnosti integralnega in regionalnega pristopa v turizmu
NOVO MESTO - “Slovenija ne sme nikoli postati taka turistična država, kot je Tenerife,” je na forumu dejal minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek. Ugledni gosti so ugotavljali, da Slovenija potrebuje kultivirani turizem in turiste, ki ne bodo onesnaževali dežele, hkrati pa menili, da so Dolenjci ubrali pravo smer s projektom Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine, ki mu zato kaže slediti.
Predsednik GZS Jožko Čuk je	posredne učinke, ki pogosto niso
umestil turizem v slovensko gospo-	zajeti v statistične podatke. Popo-
darstvo in opozoril na njegove	datkih ministrstva za malo gospo-
KAKO KAZE NA BORZI?
Po soncu spet mrzel tuš
Po dolgih sušnih mesecih je z junijem tudi borznim vlagateljem posijalo sonce in jim vlilo kanček optimizma. Trgovanje je bilo končno v znamenju opaznejše rasti na vseh trgih, najbolj zadovoljni pa so bili delničarji praznih in polpraznih pidov, saj so nekateri v slabih dveh tednih pridobili skoraj tretjino vrednosti. Tako se je delnica sklada Triglav Steber 2 povzpela od 25 na 34 tolarjev, delnica sklada NFD 2 pa od 24 na 33 tolarjev. V ozadju so pričakovanja, da bo nova vlada pospešeno reševala problem privatizacijske luknje, upe pa še dodatno krepi dejstvo, da se je na mestu finančnega ministra končno znašel nekdo, ki dobro pozna pidovsko industrijo in njeno problematiko, saj je imenovani blizu upravljavcem Kmečke družbe.
Koliko so pričakovanja upravičena, bo pokazal čas, vsekakor pa so bile rane, ki so jih zadali letošnji padajoči tečaji, le prehude, da bi vlagatelji slepo verjeli v boljše čase. Po načelu “Bolje vrabec v roki kot golob na strehi" so po neprekinjeni enajstdnevni rasti tečajev pidov mnogi začeli vnovčevati dobičke, zato je najbolj optimistične vlagatelje na začetku tega tedna pričakal mrzel tuš. Vse od otvoritve trgovanja so se tečaji rušili kot domine, tako da so se posli konec dneva sklepali po tudi več kot 10 odst. nižjih cenah kot dan prej.
Dogajanje na borznem trgu sicer ni bilo v podobnem znamenju stampeda tečajev, čeprav je večina delnic prvo tretjino meseca zaključila bistveno bolj okrepljena. Potem ko je z zadnjim dnem maja borzni indeks dosegel svojo najnižjo letošnjo vrednost pri 1.584 točkah, se je v dveh tednih povzpel za dobrih 5 odst., kot da bi vlagatelji razumeli, da so dobri rezultati podjetij lahko razlog za dvig tečajev. Na žalost rast še vedno ni podkrepljena s povečanim borznim prometom, saj lahko že z relativno majhno količino delnic vplivamo na ceno. Tako se kljub dobremu poslovanju cena Krkine delnice ne uspe prebiti preko 25.000 tolarjev in Lekove ne preko 32.000 tolarjev.
Delničarji pa v teh dneh niso ogorčeni samo zaradi nizkih cen, ampak tudi zaradi poneverb in oškodovanja delničarjev. Po razkritju večje prevare Krkinega delničarja se dim še ni polegel, prav nasprotno, pojavljajo se novi primeri, ki kažejo na poskus kraje delnic in pomanjkljivo varnost trga vrednostnih papirjev. Nastale razmere nikakor ne povečujejo zaupanja delničarjev, še posebno ne, ker se vsi udeleženci trga otepajo kakršnekoli odgovornosti pri nastali zlorabi.
MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228
ter, s katerim so povezani vsi člani KDD; praviloma so to borznoposredniške družbe. Vsak imetnik delnic dobi običajno dvakrat letno obvestilo o stanju na svojih računih. Prvo obvestilo ppšlje KDD, ki obvešča o stanju na računu konec leta, drugo pa izdajatelj delnic pred skupščino oz. ko so izplačila dividend. Delničarji morajo natančno pregledati obvestilo in biti pozorni na število delnic ter na to, ali je prišlo do spremembe.
B. DUŠIČ GORNIK
&
g
darstvo slovenski turizem skupaj s posrednimi učinki ne dosega samo 3, ampak kar 16 odst. slovenskega bruto domačega proizvoda.
Svetovalka vlade Sonja Šibila Lebe je nanizala nekatere izboljšave v zadnjih letih na področju cest, letalskih povezav, telekomunikacij in informacijskega sistemna za turizem, promocijskih materialov, kadrov, podaljševanja sezone z novo ponudbo (žičnice, bazeni, umetno zasneževanje) ter oblikovanja novih projektov za razvoj turizma na podeželju (vinske in sadne ceste, dopolnilne dejavnosti na kmetijah, Po poteh dediščine). Kot je dejala, v Sloveniji primanjkuje sodobnih turističnih programov, turizem pa je še vedno slabo organiziran.
O pomembnosti regionalnega pristopa v razvoju turizma na podeželju in o upoštevanju trajnostnega vidika je govoril dr. Marko Koščak, sicer vodja projekta Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine. Ih projekt je obravnaval tudi kot primer in poudaril, da ni samo združil občine in ponudbo na širšem območju, temveč je z idejo o takem načinu dela, oblikovanja ponudbe in trženja “okužil” tudi sosednje regije ter segel čez mejo, saj se za projekt zanimajo tudi Hrvati.
O razvoju produktov, trendih in trženju v trajnostnem turizmu so na plenarnem delu foruma in pozneje se v delavnicah govorili tudi ugledni strokovnjaki iz Velike Britanije. Posebej zanimiva je bila še razprava dr. Boštjana Anka, profesorja na Biotehniški fakulteti o tem, do kakšne mere je mogoče v turistične namene izkoriščati živali v naravi. Kot je ugotavljal, je bogastvo živalskih in rastlinskih vrst lahko potencialni turistični vir.
Po njegovem mnenju Slovenija svoje turistične razpoznavnosti ne bo našla na Obali, kvečjemu v ohranjeni naravi na podeželju, v odmaknjenih predelih. “Ravno to je naš glavni turističi adut v tujini, vendar.bi se ob tem morali zavedati pasti lovnega in foto turizma. Slovenija namreč poleg naravne lepote trži prav nedotaknjenost narave, ki je ranljiva, zato je treba poznati zakonitosti obnovljivosti m zmogljivosti za turistično rabo. Slovenija je za poznavalce in njena narava tudi,” je dejal. Poudaril je še, da je treba z načinom trženja jasno povedati, da nimamo narave ohranjene zato, ker smo bili zaostali, ampak modri.
B. DUŠIČ GORNIK
Kako bolj varno?
K^j lahko storjjo lastniki delnic, da bi zavarovali svoje premoženje v vrednostnih papirjih? Kot smo v zadnjih dneh že pogosto slišali, lahko zamrznejo delnice oz. dosežejo prepoved razpolaganja z njimi v centralnem registru v Ljubljani. Kot so nam povedali v Dolenjski borznoposredniški družbi, se to opravi na sedežu KDD v Ljubljani, kjer je treba izpolniti poseben obrazec in odšteti 2.000 tolarjev. Z delnicami lahko potem razpolagate samo osebno, se pravi, da se morate za vsako spremembo sami oglasiti v KDD.
Druga možnost je prenos delnic iz računa v centralnem registru na trgovalni račun pri izbrani borznoposredniški družbi. S tem preprečite nepooblaščenim osebam, ki se dokopljejo do podatkov, da bi prodali vaše delnice pri katerikoli borznoposredniški družbi v Sloveniji. Vi boste namreč trgovali le pri izbrani družbi, Iger vas tudi poznajo. Za odprtje trgovalnega računa, prenos delnic in vodetge računa boste pri DBD plačali okrog 3.000 tolarjev, če v naslednjih letih ne boste trgovali, pa vam bodo pozneje letno zaračunali 2.000 tolarjev za vodenje računa. K borznemu posredniku je treba prinesti osebni dokument, davčno številko in številko bančnega računa.
B. D. G.
PODJETNIŠTVO TUDI V ŠOLE - Učenci iz OŠ Frana Metelka v Škocjanu (na sliki) so pripravili poslovni načrt za ureditev diskoteke in za delovanje plesne skupine, ki že deluje. Pripravili so avdicijo za plesalke, jeseni pa bodo dobili tudi mentorja za to dejavnost. Na novomeški osnovni šob Center so izdelali poslovni načrt za tombolo, pri uresničevanju pa spoznali, da je od obljub do dobitkov zelo daleč. Uspešno pa so uresničili projekt postavitve avtomatov za pijačo na šoli, ki v teh dneh že gasita žejo šolarjem. (Foto: OŠ Škocjan)
Zaslužiti ni tako lahko
60 otrok iz OŠ Center in OŠ Škocjan je to leto obiskovalo štiri skupine podjetniškega krožka
NOVO MESTO, ŠKOCJAN -Osnovna šola Frana Metelka iz Škocjana in OŠ Center iz Novega mesta dokazujeta, da tudi najstnike vznemirjajo podjetniške ideje, še posebej če se izkaže, da kakšno od njih lahko tudi uresničijo, se pri tem učijo in na koncu še kaj zaslužijo. Okrog 60 sedmo- in osmošolcev iz omenjenih dveh šol sta v podjetniškem krožku vodila Bojan Klemenčič (Center) in Marjan Cerinšek (Škocjan).
Podjetniški krožki nastajajo po Sloveniji že nekaj let, projekt pa s podporo pristojnih ministrstev vodi podjetje Sun iz Gornje Radgone. Postopoma naj bi postali stalni krožki, pozneje pa tudi izbirna vsebina za devetletko. Pred nekaj leti so se za krožke ogreli v Posavju, lani pa je Podjetniški center Novo mesto začel s prvimi tudi na Dolenjskem. V prihodnjem šolskem letu želijo v regiji oblikovati 8 do 10 skupin in prirediti regijsko zaključno prireditev s predstavitvijo projektov, ki je bila doslej le na državni ravni; letos 27. maja v Gornji Radgoni.
V podjetniških krožkih poskušajo otrokom približati občutek odgovornosti in jim pokazati, da tisto, kar želijo, tudi nekaj stane. Cilj vsakega podjetniškega krožka je izdelati poslovni načrt z odhodki, prihodki, terminskim načrtom, poslovnim izidom ipd. Otroci v skupinskem delu izberejo najboljšo idejo. Kot sta povedala mentorja, se v eni skupini pojavi tudi 150
različnih idej (od resnih do vprašljivih, npr. umor po naročilu), kijih razvrstijo v skupine in nato izbor ožijo, dokler ne pridejo do najboljše podjetniške zamisli. Čeprav osnovni cilj ni uresničitev projektov, otroke pritegne prav slednje, zato so na vsaki šoli tudi dejansko izvedli po cn projekt.
“Značilno je, da so otroci zelo storitveno naravnani in da želijo z malo dela čimveč zaslužiti, zato z idejami o tem, da bi se lotili izdelkov, ne uspemo. Pri uresničevan nju naletijo na težave, saj tisto, kar sc kot ideja zdi enostavno, večinoma ni lahko,” pravi Klemenčič-Otroci želijo prod&jati spominke, voditi turiste po domačem kraju, organizirati športne prireditve, taborjenja, izlete, kino predstave, koncerte, varovati otroke, prirediti tombolo. Starši so podjetniškim krožkom naklonjeni, ravno tako tudi obe občini. Uspeh krožka je v veliki meri odvisen tudi od podpore ravnateljev. Na omenjenih šolah jo imajo.
B.	D. G-
DOPUST PREKO POŠTE?
BREŽICE - Pošta Slovenije je z avstrijskim podjetjem N-U-R Neckermann Reisen AG podpisala pogodbo o uvedbi Neckerman-novih kotičkov s turistično ponudbo na nekaterih poštah. Med drugim bodo tak kotiček odprli tudi v Brežicah.
Sirarna bo reševala presežke mleka
Prva mlekarna za Evropo - 300 milijonov tolarjev za prenovo in povečanje sirarskega obrata v Kočevju - Namen sirarne je dvojen: predelovati mleko v sir in izvažati mleko
KOČEVJE - Že od konca aprila v Kočevju posluje povsem prenovljen in razširjen sirarski obrat Ljubljanskih mlekarn. Kot je povedal prejšnji četrtek na tiskovni konferenci po ogledu prostorov sirarne namestnik generalnega direktorja ljubljanskih mlekarn Franc Zalar, so zgolj v štirih mesecih naredili obrat, ki v celoti izpolnjuje vse pogoje, ki jih predpisuje EU za proizvodnjo mleka in mlečnih izdelkov.
Da ustreza vsem slovenskim in evropskim predpisom o predelavi mleka pomeni, kot je dejal Zalar, da lahko njene izdelke tržijo na področju EU. Zato je njihov obrat sirarne, kot je dodal, prvi objekt v državi, ki je bil kot takšen registriran na področju mleka. Surovino, ki jo predelajo v obratu, odbirajo, tako da vse sprejeto mle-
ko vsebuje manj kot 100 tisoč mikroorganizmov na 1 mililiter mleka. Na dan sprejmejo 150 tisoč litrov mleka, od katerih jih 60 tisoč predelajo v sir kočevski gau-dar, 90 tisoč litrov mleka pa prodajo na slovenskem trgu in trgih Hrvaške, Bosne in Hercegovine. Siri ustrezajo tudi strogim prepisom za izvoz sira na trge EU, ven-
OGLED NOVIH PROSTOROV - Ljubljanske mlekarne pričetka dela v prenovljenih in razširjenih prostorih svojega obrata sirarne v Kočevju pred dobrim mesecem in pol niso obešale na velik zvonec, zato pa so njeni predstavniki novinarje različnih medijskih hiš popeljali primerno opremljene higienskim zahtevam za delo v sirarni na ogled njenih prostorov prejšnji četrtek. (Foto: M. L.-S.)
dar pa, kot je povedal Zalar, glav-nino prodajo v Sloveniji.
V prenovljenem in povečanem obratu sirarne v Kočevju dela 20 delavcev in tudi v prihodnje ne napovedujejo večjega povečanja števila zaposlenih, ki jih je seda) približno toliko, kot jih je bilo pred razširitvijo obrata. Ljubljanske mlekarne so v ureditev sirarne vložile 300 milijonov tolarjev, z dokončanjem obnovitvenih Hj razširitvenih del, ki so jih v celot' izvajala kočevska podjetja, pa s® zaključile tudi I. fazo načrtovanih rekonstrukcij svojih obratov v smeri prilagajanja pogojev pre' delave mleka in distribucije mleka in mlečnih izdelkov zahtevan1 evropske zakonodaje. Ob tem Pa je pomembno tudi to, kot je povedal Zalar, da so z ureditvijo obrata sirarne v Kočevju usposobil1 tudi objekt, ki lahko rešuje presežke mleka v Sloveniji, saj je dejal, je ob tolikšnih presežkih mleka, kot jih imamo, edina rešitev izvoz v zahodno Evropo.
M. LESKOVŠEK-SVETL
SRD PRODAJA DELEŽE
LJUBLJANA - Kot je za Delo povedala Jana Bogdanovski, bo Slovenska razvojna družba v kratkem podpisala pogodbo o prodaji 58-odst. poslovnega deleža v Adria Mobil, za 84- odst. delež v Avto Kočevju in 92-odst. v podjetju Ona On, o podpisu pogodbe pa se z že izbranim kupcem pogovarja tudi za Metalno Senovo. Se v letošnjem letu namerava Srd prodati tudi delež v podjetju Kek° Varicon iz Žužemberka.
^0
ZDRUŽENJE KMETIJ BO IMELO ZNAMKO
. NOVO MESTO - Prvega juni-•zJe ustanovna skupščina Združenja kmetij z dopolnilno dejavnostjo, v katerega se bo po-, ez.a'° okrog 30 kmetov iz Dobske, Bele krajine in Posavja, zvolili so upravni odbor in za jegovega predsednika Vojka ustariča iz Piršenbrega pri globokem ter pripravili statut, i na Pryih nalog združenja bo vedba skupne blagovne znamke s slovenske kmetije.
INOVOMESKE TRŽNICE
Tradicija ledenih vin se nadaljuje
Rumeni muškat-Iedeno vino letnika 98 metliške Kmetijske zadruge je na ljubljanskem mednarodnem ocenjevanju vinskih vzorcev prejelo veliko zlato medaljo in bilo hkrati dvojni prvak
METLIKA - Ze v prejšnji številki Dolenjskega lista smo na kratko poročali o velikem uspehu Kmetijske zadruge Metlika na 46. mednarodnem ocenjevanju vinskih vzorcev, kije hilo od 25. do 29. maja v Ljubljani. Izmed 763 vzorcev iz 26 držav si je velike zlate medalje prislužilo le šest vin, edino medaljo za Slovenijo pa je dobil rumeni muškat-lede-no vino letnika 98 metliške Kmetijske zadruge.
Ponedeljkov semanji dan je ?a novomeško tržnico privabil številne branjevke in branjevce. ”°nujali so: fižol po 400 tolarjev kilogram, grah po 1000, esen po 400, špinačo po 300, s« ato po 200, radič 300, sadike ZuUa, ohrovta in cvetače po 15 kon^adižnika po 30 tolarjev
j00, peteršilja SoTn^e^u^ ion t0^arjev> šopek rdeče pese 00, nova koleraba 100 tolarjev °niad, kilogram kumar 140, novega krompirja 120, jabolk hrušk 160, češenj 400, reskev in ribeza 300, zavitek ornačih rezancev 300, kozarec 7nn°Vn*C H00 in gozdnih jagod i no’ *'ter saclievca 800, slivovke 000, borovničevca 1200, liter in P°1 domačega kisa 200, kilogram medu 900 do 1000 in steklenička propolisa 300. Za šo-Pek arnike je bilo potrebno °dšteti 200 tolarjev, na voljo pa Je bilo tudi veliko sadik različnih okrasnih rož.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 92 do 3 esece starih prašičev, 45, arih 3 do 5 mesecev, in 1 starejšega. Prve so cenili 350 do
9 ootn0l?rJev kilogram, kar je • 00 do 11.000 tolarjev za ‘lval, druge 290 do 330, kar ‘tasa 15.000 do 21.000 za žival, -a najstarejše prašiče je bila okratna cena 200 do 220 tolarji/3 kilogram, kar pomeni žival	tolarjev	za
Uspehe na zadnjem ocenjevanju ter novosti sta pretekli teden na tiskovni konferenci predstavila direktor metliške Kmetijske zadruge Ivan Kure in vodja Vinske kleti Tone Pezdirc. Kure je poudaril, daje Bela krajina na zadnjem ocenjevanju ponovno dakazala, da je poleg rdečih tudi dežela belih vin. Prav metliška zadruga, ki je donegovala prvo ledeno vino letnika 1986 v tedanji Jugoslaviji, nadaljuje s tradicijo ledenih vin. Dobitnik velike zlate medalje v Ljubljani je bil namreč hkrati še slovenski prvak v kategoriji belih
PREDAVANJE O VINSKI ZAKONODAJI
ČATEŽ - Vinogradniško-turi-stično društvo Čatež pod Zapla-zom vabi vinogradnike v petek, 16. junija, ob 19. uri v gostilno Ravnikar na Čatežu na predavanje o vinski zakonodaji. Predaval bo dipl. inž. Darko Marjetič.
REVIJA SAD
KRŠKO - V majski reviji za sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo Sad lahko beremo o vlogi in pomenu analize tveganja na kritičnih kontrolnih točkah, HACCP, v
nXaj stranitaT^RSni sa^u.-„kar
latom raziskave, v kateri so želeti ugotoviti, kako strokovna sadjarska javnost zaznava zunanje dejavnike konkurenčnosti slovenskega sadja. Dr. Julij Nemanič piše o novem postopku pri pridelavi vina “flash-detent”, koristne napotke za sadjarje pa ponujajo v svetovalnem kotičku.
JUNIJSKI
KMETOVALEC
SLOVENJ GRADEC - V šesti letošnji številki strokovne kmetijske revije Kmetovalec zaradi velikega zanimanja ponovno pišejo o bioplinu, v rubriki poljedestvo pa o pomenu kolobarjenja za zdrav in dober pridelek ter o soji, njeni prehranski vrednosti, sorti-mentu, tehniki pridelovanja, gnojenju in žetvi. V reportažnem delu lahko beremo o obisku strojnega krožka Litija v Avstriji, v rubriki živinoreja pa o urejanju pašnikov, mikroorganizmih povročiteljih in njihovih mehanizmih prenašanja pri mastitisu ter zatiranju muh v hlevih. Zanimivi so tudi prispevki o gozdarskih kleščah RM, negi gozdov, o akciji otroški traktorski sedeži, sodobni peči na polena Atmos in mnenju nemških kmetov o različnih modelih in znamkah traktorjev. Pišejo še o redčenju cvetja in plodičev jablan, črnem bezgu in poletni zeleni rezi v vinogradu.
kmetijsko svetovanje
Otroški traktorski sedeži
Vedno znova smo na naših kmetijah priča hudim tragedijam, ko |et?c! končajo svoje življenje pod kolesi traktorja svojih staršev. V cjj' 1985 do 1997 je v nezgodah s traktorji oz. kmetijsko mehaniza-sta k ^'ovenil' umrlo 26 otrok, starih do 14 let, in 8 mladostnikov, kol ■ d° 18 let. V več kot 60 odst. nezgod so otroci končali pod Jest traktorja (padec s traktorja ali povozitev na dvorišču), ne . rPkov za te nezgode je veliko, med drugimi nezadostna zaščita arnih strojev in orodij in/ali delovnih mest, neustrezni igralni pro-
stori
.za otroke na kmetiji, slabo poznavanje in podcenjevanje nevar-
da	n vzrdkov za nezgode.	Za'otroke je potrebno poskrbeti tako,
Po	s'*d' med stroje,	ki jih sicer zelo privlačijo. Potrebno je
tsk r za ustrezen prostor, kjer se bodo z veseljem igrali, ne da bi tud Prost°r za igro med stroji. Posebno za mlajše otroke pa je nujen Se 1 ustrezen nadzor. V primerih, ko tega to ni mogoče zagotoviti in trpLlroc' l1a tak ali drugačen način znajdejo na traktorju, pa je pojmo	poskrbeti, da bodo na traktorju varni,
liu	n 0 varnosti cestnega	prometa v 13. odstavku 89. člena dovo-
p N’'da se sine na sedežu za sovoznika voziti tudi druga oseba, ni pa r Sebcj določeno, na kakšnem sedežu se smejo voziti otroci (tako kot
Je to
y Pri osebnih vozilih). To bo prinesla šele sprememba zakona, udar ne samo zaradi predpisov, pač pa predvsem zaradi otrok ramo zagotoviti, da se bodo na traktorju peljali varno. Zanje so prj.merpi le posebni otroški traktorski sedeži. Sedeži morajo biti „j 'a8°jeni otrokom, morajo biti vzmeteni in opremljeni z varnost-u Pasom, da otroci ne omahnejo z njih. s K-8S in Zveza strojnih krožkov Slovenije pripravlja v sodelovanju otr^arsko svetovalno službo za preprečevanje, nezgod (BUL) uvoz 1 pskih traktorskih sedežev iz Švice. Le ti so v Švici na voljo že nekaj zh 'n Preskušeni na številnih kmetijah. Informativna naročila bomo lrah do sredine junija in potem čimprej uvozili sedeže.
MARJAN DOLENŠEK
mirnih vin z ostankom sladkorja ter kot najbolje ocenjeno slovensko vino prvak države.
Pezdirc, ki je bil tudi sam ocenjevalec v Ljubljani, je dejal, da so priznanja s tega ocenjevanja po svetu zelo cenjena, morda celo bolj kot v Sloveniji. Ne nazadnje je Ljubljana eno izmed osmih mest na svetu, kjer poteka ocenjevanje vin pod pokroviteljstvom Mednarodnega urada za trto in vino. Kot novost iz Vinske kleti je Pezdirc predstavil modro frankinjo letnika 1997, ki je na letošnjem ocenjevanju v Ljubljani dobila zlato medaljo, še preden sojo začeli prodajati. Kot prvo zadružno vino so jo namreč zoreli v novih 225-litrskih hrastovih sodih. Tako kot modro frankinjo so pustili zoreti v lesenih sodih tudi Sar-
done letnika 98, na prodajnih policah pa se bo znašel konec tega meseca. Zlato medaljo je v Ljubljani dobil še rumeni muškat-suhi jagodni izbor letnika 1999, za katerega so grozdje trgali decembra lani, vendar še ni pripravljen za prodajo.
Kure ni pozabil omeniti, da je bila Bela krajina na sejmu pohvaljena kot vinorodna dežela, ki se je zelo izkazala, saj je glede na ostale slovenske pokrajine dobila največ. Poleg priznanj zadružnim vinom so si tri zlate medalje prislužila še Prusova vina. Odkar imajo namreč v Beli krajini razširjen trsni izbor, se tudi kakovost vin zelo izboljšuje. To pa se pozna pri prodaji, ki seje v primerjavi z lanskim letom pri vseh zadružnih vinih povečala. Predvsem narašča prodaja metliške črnine. Očitno rojevajo sadove prizadevanja zadružnikov, da bi kupec za primerno ceno dobil vino primerne kakovosti.
M. BEZEK-JAKŠE
ZMAGOVALEC - Vodja metliške Vinske kleti Tone Pezdirc je na tiskovni konferenci, katere del je potekal kar v kleti, še posebej slovesno odprl četrt-litrsko stekleničko najbolje ocenjenega slovenskega vina na ljubljanskem ocenjevanju rumenega muškata-ledenega vina l. 98. Grozdje za to vino so zadružniki trgali 8. decembra 1998 pri 15° Celzija pod ničlo, ob trgatvi pa je imelo 152 stopinj Oe sladkorja, kar je za rumeni muškat veliko. Iz enega kilograma grozdja so stisnili 1,2 decilitra mošta. (Foto: M. B.-J.)
Prvič tudi ovčji golaž
Na razstavi drobnice v Semiču so rejci zvedeli marsikaj o reji - Uidi ovčji sir in golaž, pečenke pa je zmanjkalo
SEMIČ - Društvo rejcev drobnice Bele krajine je preteklo nedeljo pripravilo v Šemiču že šesto razstavo ovc in koz, ki se od prejšnjih razlikuje predvsem po pestrejšem programu kot pretekla leta. Tako so obiskovalci, zlasti tisti, ki jih reja drobnice še posebej zanima - teh pa je v Beli krajini vse več - v nekaj urah lahko zvedeli marsikaj koristnega o ovcah in kozah.
A ne le to. Organizatorji so poskrbeli tudi za strokovni prikaz striženja živali in obrezovanja parkljev. Rejci so zvedeli, kako morajo pravilno postaviti elektro ograjo ter marsikaj o pripomočkih za kakovostno rejo drobnice, predstavili pa so jim tudi šarplanince in kraške ovčarje. Za zabavo so ugotavljali težo ovna, ki so jo do dekagrama natančno ugotovili trije obiskovalci. Nagrada, živo jagnje, je tako ostala v Semiču, njeno vrednost pa so izplačali v denarju. Obiskovalci so lahko kupili ovčji sir in volno, prvič pa so jim ponudili ovčji golaž, ki je bil po
mnenju sladokuscev odličen.
Žal pa so mnogi zaman spraševali po pečenki. Na voljo so bila namreč le štiri pečena jagnjeta, ki jih je ocenila tudi strokovna komisija pod vodstvom dr. veterinarske medicine Petra Štefaniča. Najboljšo pečenko je spekel Boris Skube z Bojancev, sledili pa so mu Andrej Balkovec iz Malega Ne-rajca, Bogdan Čurk iz Črnomlja in Milan Ivanetič z Omote. Prav bi bilo, da bi bila letošnja izkušnja pripravljavcem razstave v poduk, da bodo v prihodnje na ražnju zavrteli več jagenjčkov, ki so med Belokranjci zelo priljubljena hrana, čeprav poskušajo v zadnjih letih ljudi navaditi, da bi jagnjeta pripravljali tudi na druge načine. Zagotovo pa še nekaj časa ne bodo končale v loncu živali, ki so jih prograsili za najlepše: oven Petra Štefaniča iz Črnomlja, ovca Tonija Golobiča s Štrekljevca, kozel Viktorja Žagarja z Gornjih Laz in koza Šonje Marc iz Dolenjskih Toplic.
M. B.-J.
9*. lač
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Ukrepi proti starikavemu tonu vina
V Dolenjskem listu z dne 28. aprila letos sem pisal o neznačilnem starikavem tonu (NST) vina. Pred kratkim so bili objavljeni rezultati švicarske študije o tem, kako zmanjšati ali preprečiti to neljubo napako belih vin. Med zorenjem vina običajno nastaja pozitivna aroma, ki z leti preide v žlahtno cvetico, po kateri se odlikujejo kakovostna arhivska vina. Pri vinih, ki so pridobila NST, se je z zorenjem aroma spreminjala v negativno smer. Ta napaka nastane v enem letu po končanem alkoholnem vrenju. Organoleptično se zazna v aromi vonj po naftalinu, hibridu, mokrem perilu... Že nekaj let se ve, da NST nastane pri vinih iz manj zrelega grozdja, preobloženih trt in vinogradniških leg, ki so izpostavljene suši. Nesporno je tudi, da je neprijetni vonj vina posledica nastanka snovi, ki se imenuje 2-aminoacetofenon (AAF).
Glede na naravno sestavo vina, se ga zavoha pri količini 0,5 do 1,5 mg/l. V švicarski študiji navajajo, da se pri rdečih vinih NST ni pojavil, prav tako 10 %m5sfe/?r£Žancih (zadnjih delujejo v vinu kot antioksidanti, naj bi preprečile nastanek AAF. Ta ugotovitev jih je vzpodbudila, da so dodajali k svežemu moštu tropine, zmlete grozdne jagodne pečke, žveplasto kislino, kafeinsko kislino in askorbinsko kislino. Vse vari-
ante moštov z navedenimi dodatki so ločeno povreli in opazovali vina. V vinih iz poskusa z askorbinsko kislino niso ugotovili niti senzorično niti kemično nastanka NST. Vino so izpostavili tudi za 100 ur v skladišče s temperaturo 50° C, toda ni nastala pričakovana napaka. Zato na koncu študija priporoča po končanem alkoholnem vrenju dodati v mlado vino askorbinsko kislino. Askorbinsko kislino (vitamin C) je dovoljeno dati v vino do količine 150 mg/l. Deluje podobno kot žve-planje, saj nevtralizira proste kisikove radikale. Toda zorenje (razvoj) vina se s tem upočasni. Žato ni priporočljivo na splošno dodajati askorbinsko kislino v mlada bela vina. V vseh vinih se ne bo pojavil NST. V Nemčiji so razvili test, s katerim ugotovijo, ali bo v določenem vinu nastal neznačilni starikavi ton. Možno je ugotoviti v mladem vinu, tudi v kasnejših obdobjih pri negi vina v prvem letu, če se nagiba k NST Th neljubi pojav pri belih vinih je odvisen tudi od letnika; tako so za letnik 1999 pri nemških vinih ugotovili bistveno manjše tveganje. Pri vinih, v katerih se je razvilo že toliko 2-aminoacetofenona, da ga je možno zaznati, pa ga pa ni mogoče prekriti z dodatkom askorbinske kisline.
Uvodoma smo zapisali, da se NST pojavi predvsem pri vinih lažjega kakovostnega razreda, se teh vin porlffii^jm™’ saJ kodnevnem pitju. Vina višjega kakovostnega razreda, ki so nastala iz zrelega grozdja se pravi-" loma ne nagibajo k tej napaki.
(Nadaljevanje sledi) Dr. JULIJ NEMANIČ
REVUA O KONJIH
IJUBIJANA - Junijska revija o konjih prinaša zapise o pasmi konj trakenec, dražbi lipicancev in različnih tekmovanjih, od dresurnega jahanja do kasaških in galopskih tekmovanj, ter uspelem tradicionalnem turnirju v preskakovanju ovir, kije med prvomajskimi prazniki potekal v Arboretumu Volčji potok. Piše tudi o učenju žrebet, stremenih in stremnikih ter dnevu odprtih vrat Konjeniškega kluba Veniše. Zanimiv je tudi prispevek o jahalnem centru Janhar v Hrašah pri Vodicah. Sredinski del tokratne številke prinaša pregled rodovniških kobil in naraščaja, pregled za sprejem v rodovnik in rezultate kasaških dirk. Revija priše tudi o številnih zanimivostih, v rubriki veterina pa lahko berete o ginekološkem pregledu kobil in flegmoni - gnojnem vnetju podkožnega tkiva.
ENOSTAVNO IN HITRO - Na šesti razstavi drobnice v Semiču so imeli obiskovalci res kaj videti. Veliko pozornosti pa je med drugim vzbudilo hitro in vsaj na pogled enostavno električno striženje ovc, ki ga je pokazal lanski državni prvak v striženju ovc Alojz Novak iz Šentjerneja, sicer član Društva rejcev drobnice Bele krajine. (Foto: M. B.-J.)
helena mrzukar gospodinjski kotiček
Kako do obstojnega shranka
Za gospodinjstva je na splošno najpomembnejše konzerviranje sadja in zelenjave. Ekonomično pa je le tedaj, če imamo presežek zdravih pridelkov ali če sami naberemo razne gozdne sadeže. Pri vseh vrstah konzerviranja je zelo važen pogoj čistoča. Pomembna je čistoča prostora, posode in vseh pripomočkov ter osebna čistoča. Živila, ki jih bomo konzervirali, morajo biti prvovrstna, zdrava in primerno zrela. Pogoj za kakovosten shranek je tudi shramba s policami, ki naj bo predhodno dobro očiščena.
V domačem gospodinjstvu je dober način konzerviranja pasterizacija, ker ohrani sadju in zelenjavi naraven okus in aromo. Čas segrevanja pod 100°C je razmeroma kratek, zato se ohrani tudi večina vitaminov. Med sodobnimi gospodinjskimi pripomočki imamo na voljo pasteriza-tor, ki ima toplomer, s katerim uravnavamo potrebno toploto. Med postopkom pasterizacije se v kozarcu del tekočine spremeni v vodno paro, ki izpodriva zrak iz kozarca. Ko pa se vsebina ohladi, se vodna para spet zgosti z vodo in zračni pritisk v kozarcu pade. Tako nastane brezzračen prostor. Pri postopku pasterizacije kozarce napolnimo do dva centimetra pod robom! Enostaven in hiter postopek konzerviranja je vroče pol-
njenje. Sadje in zelenjavo na hitro skuhamo v vodi, ki ji količino sladkorja ali soli dodamo po svojem okusu, in nato takoj polnimo v čiste in segrete kozarce ter zapremo s kovinskimi pokrovčki, kozarec lahko napolnimo do roba. Vroče kozarce polagamo na vlažno tkanino in prekrijemo, da se počasi ohladijo. Prednost vročega polnjenja je, da živilo ohrani dovolj naravnega okusa in hranilnih snovi.
Nekatere vrste zelenjave, kot so kumarice, pred vročim polnjenjem blanširamo v mešanici vode, kisa, soli, sladkorja. Blanširanje je pogoj, da se kumarice značilno obarvajo in enakomerno prepojijo s kislo mešanico. Po nekaj minutah, ko spremenijo barvo, jih s penovko preložimo v segrete kozarce, zalijemo z vrelo mešanico in zapremo s kovinskimi pokrovčki. Razmerje med aromatiziranim kisom za vlaganje in vodo je 1:3. Na enak način konzerviramo tudi drugo vrsto zelenjave, le dajo pred vlaganjem primerno skuhamo (grah, fižol, korenje, peso, papriko...), še vročo napolnimo v segrete kozarace, zalijemo z vrelo mešanico in zapremo. Pogoj, da je takšen shranek obstojen, je brezzračno (vakuumsko) zaprt kozarec. V teh primerih količina dodane soli, sladkorja, kisa in podobno ne vpliva na čas obstojnosti.
Razstava del 3. ekstempora
Likovna razstava v kavarni Amarcord
BREŽICE - V kavarni Amarcord, ki z občasnimi razstavami že nekaj časa skrbi, da je likovno dogajanje v Brežicah bolj razgibano, so v sredo, 7. junija, zvečer odprli novo razstavo. Na ogled so likovna dela, ki sojih ustvarili posavski likovniki konec meseca maja na 3. ekstemporu Likovnega društva Oko in kavarne Amarcord, ki tako postaja tradicionalna likovna prireditev. Tema in tehnika sta bili prosti. Ekstempora se je udeležilo 17 ustvarjalcev: Rafael Andlovič, Andrej Čebular, Simona Dular, Janez Klavžar, Mirko Kragl, Helena Lipej, Danijela Meke, Cvetka Miloš, Sretna Mirkovič, Izidora Nestič, Jožica Pavlin, Jožica Petrišič, Magda Praznik, Milan Praznik st. in Milan Praznik ml., Bernard Pungerčič in Nevenka Ruškovič. Podeljeni sta bili dve nagradi, in sicer je prvo nagrado za svoje delo prejela Cvetka Miloš, drugo nagrado pa Rafael Andlovič.
FRANCU PLUTU ZLATA LINHARTOVA ZNAČKA
Deset let Grajskih fantov
Jubilejni koncert ob desetletnici ustanovitve moškega pevskega zbora Grajski fantje z Otočca
OTOČEC - Glasovi moškega pevskega zbora Grajski fantje z Otočca so minulo soboto, 10. junija, zvečer na dvorišču gradu Otočec zveneli še posebej slovesno, zbor je namreč s koncertom počastil desetletnico svojega delovanja. Kot gostje so na jubilejnem koncertu nastopili tercet violončel Glasbene šole Marjana Kozine Novo mesto, ženski pevski zbor Gospodična z Rateža in solist na orglicah Miro Božič. Dogajanje sta povezovala “grof in grofica Otoška”, Jani Muhič in Boža Robnik.
Zbor Grajski fantje z Otočca je oktobra 1990 ustanovil takratni otoški župnik Jože Tbri, fantje pa so najprej prepevali pod imenom Moški pevski zbor z Otočca. Število pevcev je ves čas nekoliko nihalo, od začetnih deset je zbor narasel na trinajst pevcev, potem pa se je skrčil na osem pevcev, kolikor jih zbor šteje ta čas. Prva tenorja sta Jože Žagar in Stane Medic, druga tenorja Matjaž Strgar in Matjaž Pavlin, baritonista Martin Hočevar in Primož Strgar, basista pa David Kapš in
Uroš Florjančič. Umetniški vodja in zborovodja je Matej Burger.
Kmaju po ustanovitvi je zbor začel nastopati v javnosti. Spomladi 1991 seje uspešno predstavil na občinski reviji pevskih zborov, decembra je imel že prvi samostojni koncert, najprej pred domačim občinstvom, kasneje pa je s programom domoljubnih pesmi na uglasbena besedila slovenskih pesnikov gostoval še v številnih drugih krajih. Nastopil je tudi v radijski oddaji Koncert iz naših krajev, pripravil pasijon in se vključil v izvedbo Božične zgodbe, s katero so Otočani obiskali mnoge kraje, dobili pa so tudi vabilo za nastop pri naših zamejcih na Dunaju in na slovenskem Koroškem.
In načrti? Grajski fantje z Otočca želijo svoj program kakih 90 ljudskih in umetnih pesmi še izpopolniti ter vanj vključiti še več starih, skoraj pozabljenih ljudskih napevov in tako prispevati svoj del pri ohranjanju lepe slovenske pesmi.
MiM
. Grajski fantje z Otočca z zborovodjo Matejem Burgerjem (na sliki desno) pred nastopom na jubilejnem koncertu.
VODILNI MOŽJE - Od leve proti desni: Arnuf de Boesterd. Dušan Šparovec in Albert M. Derganc-(Foto: L. M.)
nega tabora likovnih samorastnikov v Trebnjem, po obljubah lastnika gradu Dušana Šparovca in Derganca pa bo dogajanje pestro še vse leto.	L	MURN
ZMAJ V VIHARJU
NOVO MESTO - V torek, 20.
junija, bodo ob osmih zvečer v atriju knjigarne Goga predstavili knjižno novost Zmaj v viharju Florijana Bevca, Dolenjca, kije 35 let živel v Ameriki. V knjigi je popisal svoja videnja delovanja zahodnih obveščevalnih služb.
RADOVLJICA - Na 39. srečanju odraslih ljubiteljskih gledaliških skupin je Franc Plut prejel zlato Linhartovo značko za režijo in sceno igre Mokrodolci Frana Roša v izvedbi amaterskega gledališča Prečna.
O velikem mojstru vezane besede
Pogovor z dr. Jožo Mahničem, velikim poznavalcem življenja in dela Otona Župančiča  - Najnovejši plod desetja dolgih raziskav sta monografija in antologija
PRVENEC IVANE KUŽNIK
NOVO MESTO - V študijski čitalnici Knjižnice Mirana Jarca bo danes, 15. junija, ob sedmih zvečer predstavitev knjižne novosti, literarnega prvenca Srečanja z Mihaelom Ivane Kužnik.
MARINČEVA RAZSTAVA
KOČEVSKA REKA - V razstavišču v Dulminovi hiši so v petek, 9. junija, odprli razstavo del akademskega slikarja Jožeta Marinča. Umetnik je doma iz teh krajev, rojen je bil v Dolnji Brigi, zdaj pa živi in ustvarja v Kostanjevici.
DRAGATUS - Oton Zupančič, besedni ustvarjalec s samega vrha slovenskega Parnasa, je bil zadnja desetletja zaradi več razlogov nekoliko izrinjen iz kulturne zavesti, vendar pa nikakor ne pozabljen. Še najmanj seveda v rodni Beli krajini, kjer spomin na svojega velikega rojaka med drugim počastijo tudi s spominskim pohodom od Dragatuša do Vinice. Letošnji pohod, ki je že tretji po vrsti, so pospremili še z drugimi prireditvami, uvedel pa jih je pogovor z velikim poznavalcem Zupančiča dr. Jožo Mahničem v sredo, 7. junija, zvečer v hiši, kjer je pesnik preživel najlepša leta svojega otroštva, danes pa je preurejena v gostišče Zupančičev hram.
Pogovor, ki ga jb vodil draga-tuški rojak in urednik založbe Mladika prof. Janez Mušič, je organizirala črnomaljska Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti. Beseda je tekla o Župančičevem življenju in delu, kot sta zajeta v dveh knjigah: monografiji Oton Župančič, ki je izšla lani pri DZS, in antologiji Župančičevih del Podaj mi roko pesem, ki je izšla letos pri Mladinski knjigi. Avtor monografije ter urednik in pisec spremne besede v antologiji je dr. Joža Mahnič, gotovo najbolj pristojen strokovnjak za pesnika Dume, saj je več kot šestdeset let posvetil raziskovanju Župančiča. Kot je povedal v skoraj dvournem, a vseskozi zelo zanimivem razgovoru, se je za Župančiča navdušil že v gimnaziji ob branju njegove Veronike Deseniške, potem pa se je med študijem pri prof. dr. Antonu Ocvirku odločil, da se priljubljenemu pesniku tudi strokovno posveti. Pisanje disertacije o razmerju med Župančičem in Baudelai-rom gaje pripeljalo tudi do osebnih stikov s pesnikom. Kasneje si je dr. Mahnič zadal kot svojo življenjsko strokovno nalogo, da zapolni vrzeli v Župančičevi biografiji, predvsem da razišče pesnikovo veliko mladostno ljubezen do Berte Vajdič, ki je prežel? ve. lik del njegovega■gcdTrjegapešni-»tva. Z vztrajnostjo in diplomatsko diskretnostjo mu je uspelo, da je dobil v roke dragoceno gradivo, okrog 400 pisem in razglednic, ki jih je pesnik pisal ljubljeni in jih je hranila Bertina hči. V tem gradivu, ki mu je pomagalo, daje raz-vozlja! rebus pesnikove mladostne ljubezni, ga je čakala prava senzacija. Na notranjosti zavihkov pi-
semskih kuvert je našel množino Župančičevih pesmi. Dr. Mahnič jih je uredil in leta 1978 izdal v knjigi Pesmi za Berto. Med zanimivimi odkritji so bile tudi presunljive ljubezenske pesmi, ki jih je Župančič že na pragu starosti pisal svoji ženi in jih je ta hranila v posebnem albumu.
V pogovoru se je nanizalo še marsikaj zanimivega, kar lahko pove samo tako velik poznavalec in ljubitelj Župančiča, kot je dr. Joža Mahnič, ki ne govori le iz zavzetosti in ljubezni, ampak z velikim znanjem in bogatimi raziskovalnimi izkušnjami. Na taki osnovi
sta nastali tudi monografija, s katero je dr. Mahnič zaključil Župančičeva Zbrana dela, katerih urednik je vse od tretje knjige naprej, in tudi antologija Podaj mi roko, pesem, ki je Mahničev izbor najboljšega, kar je Župančič ustvaril. Za antologijo je dr. Mahnič poudaril, da bi morala biti pogosto v rokah vsakega izobraženega Slovenca, Belokranjca pa še posebej.
Večerje izzvenel v razglabljanju o vzrokih za Župančičevo izrinjenost in o oživljanju njegovega središčnega mesta v slovenski poeziji.
M. MARKELJ
AVE NA GRADU PODSREDA
PODSREDA - V okviru Glasbenega poletja na gradu Podsreda bo v petek, 16. junija, ob osmih zvečer v atriju podsreškega gradu koncert komornega zbora Ave pod vodstvom dirigenta Andraža Hauptmana.
POGOVOR O VELIKEM BELOKRANJCU - Ksenija KhaliLv^v-aljske območne izpostave Sklada RS za Iiuhi*~V-*~ ^uirurne dejavnosti, dr. Joža Mahnič in prot J"-- *mstc na kulturnem večeru v Dragatušu.
KONCERT MAJE BEVC
NOVO MESTO - Novomeška območna izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti vabi v ponedeljek, 19. junija, ob 19.30 v Kulturni center Janeza Ttdine na koncert domače violinistke Maje Bevc. Korepetitorka bo Vlasta Doleža - Rus, na kitaro pa bo igral Dušan Pavlenič.
VEČER Z BORISOM A. NOVAKOM
NOVO MESTO - Jutri, v petek, 16. junija, bo ob 20, uri gost literarnega večera v Knjigarni Goga priznani slovenski pesnik, dramatik, esejist in prevajalec prof. dr. Boris A. Novak. Ž gostom, ki bo med drugim predstavil svojo zadnjo pesniško zbirko Alba, se bo pogovarjala Brigita Judež.
PESNIK IN SLIKARKA
VIŠNJA GORA - Na Čandkovi domačiji sta v soboto, 10 . junija, zvečer režiser in pesnik Talal Hadi ter slikarka in oblikovalka Jožica Škof pripravila avtorski večer, na katerem sta predstavila filmski portret slikarke Škofove-in Had-ijevo pesniško zbirko Tebi, moj otrok, opremljeno z izvirnimi ilustracijami Škofove. Gosta večera sta bila Janez Skube in Špela Grdadolnik, odprli pa so tudi razstavo ilustracij.
GODALNI VEČER
NOVO MESTO - V atriju knjigarne Goga na Glavnem trgu so v petek, 9. junija, zvečer zazveneli zvoki violin in violončelov. V sodelovanju z Glasbeno šolo Marjana Kozine je Goga pripravila godalni večer, na katerem so se predstavili učenci te šole od pripravnice do devetega razreda. Nastopili so posamično, v tercetu violončelov in v klavirskem triu.
33. TABOR LIKOVNIH SAMORASTNIKOV
TREBNJE-V soboto, 17. junija, bo ob šestih zvečer pred Galerijo likovnih samorastnikov slavnostna otvoritev 33. mednarodnega tabora likovnih samorastnikov, ki bo trajal do 24. junija. Udeležilo se ga bo 17 likovnikov iz Slovenije, Hrvaške, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Jugoslavije in Italije. Ob tej priložnosti bodo v galeriji odprli tudi razstavo del Irene Polanec.
Na gradu Mala Loka preko petdeset ustvarjalcev na mednarodnem festivalu Prepovedani sadeži civilne družbe
V obnovljenih prostorih stavbe na Ljubljanski so odprli izposojevališče Valvasorjeve knjižnice Krško - Po več kot četrt stoletja spet do knjig doma
LITERARNA URICA NA OŠ ŠENTJERNEJ - Ljubezen do slovenskega jezika in lepe besede je v sredo, 7. junija, združila mnoge na literarni urici na OS Šentjernej. S svojimi stvaritvami so se najprej predstavili osmošolci, ki jih na šoli v literarnem krožku spodbuja prof. slovenskega jezika Barbara Kukman. Nekateri so prav uspešni in so sodelovali na srečanju najmlajših literatov na nedavnem Dolenjskem knjižnem sejmu, preizkušajo pa se tudi v pisanju haiku poezije. Svoje pesmi so prebirali tudi člani Literarnega kluba Dragotina Ketteja iz Novega mesta: Klavdija Kotar, Sebastijan Podobnik, Blaž Simič in domačinka Petra Klepec. Literarno urico je Z igranjem avtorskih skladb na klavir obogatila učenka Jerca Majzelj, zaplesale pa so še plesalke izraznega plesa iz skupine Venera. (Foto: L. Murn)
Neobremenjenost mladih
Spet knjižni hram v Kostanjevici
POT DO KNJIG JE ODPRTA -Ravnateljica Valvasorjeve knjižnice Krško Ida Merhar in Franc Černelič, načelnik oddelka za gospodarstvo, sta prerezala trak in odprla kostanjeviško izposojevališče.
mag. Jelka Gazvoda, svetovalk*1 vlade. V kulturnem programu sta nastopila pianistka Estera Cetin in igralka Saša Pavček, ki je navdušila občinstvo z monokomed1' jo Marjana Tomšiča Bužec on, bu* šca jaz.	.
M. MARKELJ
KONCERT SAKRALNE GLASBE
PREČNA - V nedeljo, 18. junija, bo ob štirih popoldan v župnT ski cerkvi koncert sakralne glasba predvsem slovenskih skladateljev-Osrednji del bo izvedba Sattnerje',e maše Missa seraphica za zbor, orgle in orkester. Pod vodstvom Alusa Makovca jo bodo izvedli pevski zbor Cantemus, organist Matej Burger in priložnostni orkester.
MALA LOKA - Na gradu Mala Loka je bilo pretekle dni spet pestro. Teden dni, od sobote do petka, od 3. do 9. junija, je namreč že drugič zapored potekal mednarodni festival Prepovedani sadeži civilne družbe, ki sta ga organizirala For-bidden Fruits of civil society in društvo Arti.
Tovrstni festival, katerega namen je druženje in ustvarjanje mladih umetnikov iz različnih držav, ki so -kot pravi programski vodja vsega dogajanja na gradu Albert M. Derganc - sproščeni in neobremenjeni, ima začetke na Nizozemske-'" ‘ njegovidtii****—-furfoii ucn Boc-■nera je Dil udeleženee srečanja pre-tekli teden. Prišel je s skupino petintridesetih Nizozemcev, sicer pa so družbo preko petdeset ustvarjalcev sestavljali še Bosanci, Italijani in Slovenci. Vse dni v tednu so dopoldanski del slikarji, kiparji, glasbeniki in gledališčniki namenili ustvarjanju svojih projektov, ob večerih pa so pripravljali zanimive filmske predstave, glasbene večere z različnimi glasbili, med drugim tudi večer tradicionalne glasbe Zahodne Afrike. Zaključek festivala so pimenovali Grad gori, grof beži.
Tako organizatorji kot udeleženci so bili z bivanjem in ustvarjanjem na malološkem gradu zelo zadovoljni. Prva prireditev na gradu se obeta spet 20. junija z otvoritvijo slikarske razstave del Milene Bahovec ter srečanjem udeležencev mednarod-
KOSTANJEVICA NA KRKI - Najmanjše, a po starosti prav žlahtno slovensko mesto ima od prejšnjega četrtka, 8. junija, po več kot četrt-stoletju ponovno svoj knjižni hram. V preurejenih prostorih prvega nadstropja stavbe na ljubljanski cesti so slovesno odprli izposojevališče Valvasorjeve knjižnice Krško, ki bo Kostanjevičanom na voljo vsak torek s 3.500 enotami različnih gradiv in računalniškim dostopom do najrazličnejših podatkovnih baz.
Zaenkrat je v uporabi le dobra petina predvidenih prostorov, dvesto kvadratnih metrov pa še čaka na opremo. Ko bo opremljanje dokončano, bodo Kostanje-vičani imeli v svojem mestu knjižno izposojevališče, kot si ga zaslužijo in ki jim bo gotovo v ponos. Bližnja obletnica mesta je vseka-
ZAKLJUČNI KONCERT
BREŽICE - Glasbena šola Brežice je ob zaključku pouka pripravila dva koncerta. V sredo, 7. junija, so se na dvorišču brežiškega gradu predstavili orkestri in ansambli, minulo sredo, 14. junija, zvečer pa je bil v dvorani glasbene šole zaključni koncert.
GODLERJEV KONCERT Z LASTNO SKLADBO
BREŽICE-V ponedeljek, 12. junija, zvečer se je v dvorani Glasbene šole Brežice s samostojnim koncertom predstavil mladi violinist in skladatelj Jure Godler. Ob klavirski spremljavi prof. Lane Špoljarič Škoič je zaigral dela Fiocca, Bacha, Blocha, Riedinga in kot osrednjo točko koncerta svojo lastno skladbo Sonato in A.
kor tisti časovni mejnik, ko bi ga moral knjižni hram dočakati v ce>-lostni načrtovani podobi. Nikakor se ne sme ponoviti zgodba iz prejšnjih let, ko je bila Kostanjevica več kot četrt stoletja brez knjižnice. Prav zanimivo je, da segajo začetki ljudskega knjižničarstva v mestu na Krki kar 110 let nazaj, ko je tam delovalo Bralno društvo, ki je najbrž imelo tudi zalogo knjig. Kasneje je v nižji gimnaziji in osnovni šoli delovala učiteljska knjižnica, ki je bila med okupacijo sicer uničena, a so jo po vojni obnovili. Kot Društvena knjižnica je delovala v stavbi današnjega Lamutovega likovnega salona, kjer so si ob nedeljah Kostanjevi-čani izposojali knjige. Prostori niso bili primerni, zato so iskali druge, a jih niso našli, pa tudi za opremo ni bilo denarja, in izposojevališče so zaprli. Zdaj so knjige meščanom ponovno na voljo, z njimi pa vse tisto, kar prinašajo -od znanja do razvedrila.
Daje bilo odprtje izposojevali-šča res pomemben, dogodek za Kostanjevico, se je pokazalo na otvoritveni slovesnosti, kije potekala v Kulturnem domu. Polni dvorani meščanov so spregovorili ravnateljica Valvasorjeve knjižnice Krško Ida Merhar, krški župan Franci Bogovič, ravnatelj Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani mag. Lenart Šetinc in
§
urni
TFrKRADEN mladinski cen-fcR - V noči na 9. junij je iz pros-
orov mladinskega centra Krško ^8>nil osebni računalnik, tiskalnik, jačevalcc z radiem, dva zvočnika, • Predvajalnik in 4o tisoč tolar-vse skupaj v vrednosti 600 tisoč tolarjev.
zelenjavar - Neznanec je T. ' * EJršnih Sel ukradel z njive 40 in ->T Paradižnika, 10 sadik paprike 25 sadik zelja.
ogledalce, ogledal-
E - - 8. junija je neznanec s križi-lokalne ceste Birčna vas - Veliki 0 ljuben ukradel večje obcestno 8 edalo. KS Birčna vas je oškodo-aaa za 60 tisoč tolarjev.
OB ZAKLENJENO KOLO -: '-toku P. H. iz Koroške vasi je 8. J nija nekdo izred Centra srednjih v Novem mestu ukradel zakle-ci° ^ ''soč tolarjev vredno kolo. in	KABEL	-	Med 6.
.^•junijem je neznanec vlomil v § a“išče z elektro materialom v : ?°vi ulici v Novem mestu ter pod-,Ju	Promont Elektro, d.o.o.,
tr	metrov	različnega elek-
to°aE *a’ vrec*nc8a o^rog 300 tisoč
OKRADEN “KOMFORT” - Iz lenjene steklene vitrine trgovine °mfortna Glavnem trgu v Novem yjjStu ie junija nekdo odnesel , ®0kamero znamke Sonv, vredno 11 tisoč tolarjev.
MOŠKO gorsko kolo - v
ovomeški Ulici Slavka Gruma je ■ L iz kolesarnice bloka izginilo "^ko gorsko kolo. POŠKODOVAL KIPEC - V noči a 6- junij je neznanec v kapelici na a:em Slatniku poškodoval kipec v- Vincenca. Lastnik V. M. je oško-°^aa za 30 tisoč tolarjev.
DRAGE” BOROVNICE - S. K. 8 Pr|jateljica R. Č. z Uršnih Sel sta ^junija popoldne v gozdu nabirali rovnice, neznanec pa je medtem im- Parkirnem prostoru blizu Šent-
jošta
Pri Stopičah vlomil v avto in
Poligon varne vožnje v Cešči vasi
Avto šola Max odprla poligon za dolenjske avto šole z dodatno ponudbo: trening varne vožnje bo izvajal Brane Kuzmič -Izpopolnjevanje tehnike vožnje, zaviranja,...
ČEŠČA VAS PRI NOVEM MESTU - Vse boljši avtomobili in slabe ceste pri nas nedvomno zahtevajo dobrega voznika, toda na izobraževanje in vzgojo voznikov motornih vozil se po opravljenem vozniškem izpitu kar pozablja. Pa ni prav. Da bi bilo drugače, je med drugim poskrbela tudi novomeška pet let stara avto šola Max, ki jo vodi Slavko Žagar. V torek so namreč na parkirnem prostoru velodroma v Češči vasi, ki ga že uporablja okrog deset dolenjskih avto šol, odprli poligon varne vožnje.
“kradel denar.
PRIJELI ilegalce
jJJf'9X9 MESTO - 6. junija so teisti izsledili 23-letnega iran-' ega državljana E. S., ki je ilegal-Prestopil državno mejo v bliži-niosta v naselju Žuniči. Poleg iz aa.rne kazni ga je doletel izgon ce «aVe za B°bo devetih mese-VaV'- junija so policisti v stano-nju na Kandijski cesti v Novem . stu izsledili bosanskega držav-Jana B. R.; ki je mejo prestopil tel	Pr' Rosalnicah. Krši-
ohifv. -ie Bi* izgnan iz države za 17 f ocl 12. februarja letos do • februarja 2002, so predlagali v stoPek k sodniku za prekrške. ci "" kontrolo prometa pa so poli-Ot* juniju na hitri cesti št. 1 na 1^1 'cu izsledili še dva Romuna, sl*ta Prestopila avstrijsko-sloven-v u T1^0 in sta nameravala oditi ‘talijo.
“Gre za dodatno ponudbo avto šole Max, kjer bo treninge varne vožnje izvajal izkušeni voznik, dolgoletni inštruktor varne vožnje ter rally voznik Brane Kuzmič,” je povedal Žagar. Namen treninga varne vožnje je, da bi bili vozniki čim bolje pripravljeni na ekstremne situacije, na katere lahko naletijo v prometu, na primer zaviranje v sili, zaviranje ali zanašanje v ovinku, previdno in varno izogibanje oviri ali pešcem na cesti, pravilno obnašanje na poledenelem ali spolzkem cestišču... “Gre za posebne vaje s področja tehnike vožnje, velik poudarek pa je na vplivu hitrosti na vožnjo, ki je še vedno glavni vzrok prometnih nesreč. Na treningu varne vožnje bo mogoče ugotoviti, kolikšne so zavorne poti pri posameznih hitrostih na različni podlagi ter vpliv in delovanje ABS zavornega siste-
NESREČI
TRAKTORISTOV
6. junija so novomeški policisti obravnavali dve prometni nesreči s traktoristoma, ki sta jo odnesla z lahko telesno poškodbo. Ob 14.40 je traktorist F. B. iz Hrasto-vice na cesti Mokronog - Martinja vas zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča zapeljal na njivo in se prevrnil. Ob 15.49 pa je traktorist R K. iz Brinja na cesti Šentrupert - Hom pri ribogojnici zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča zapeljal v obcestni jarek in se pTevrni! v potok. Voznik je imel noge ukleščene pod traktorjem. Oba se bosta srečala s sodnikom za prekrške.
Več avtomobilov, več hrupa
Strokovni posvet
OTOČEC - Lani se je število osebnih avtomobilov povečalo za pet odstotkov v primetjavi z letom 1998, vozniki so prevozili dobrih devet milijard kilometrov, vsega prometa je bilo na avtocestah 66 odst., 27 odst. na glavnih in 7 odst. na regionalnih cestah. Ker se takšno naraščanje prometa pričakuje tudi v prihodnje, je bil še kako umesten strokovni posvet Hrup cestnega prometa, Projektiranje in gradnja ukrepov za protihrupno zaščito ob cestah, ki sta ga pretekli teden na Otočcu pripravila Društvo za ceste Ljubljana in Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije.
Organizatorji so v avli Hotela Šport in pred njim razstavili več primerkov različnih protihrupnih ograj: različne plošče iz lesne volne, kovinske luknjičaste plošče s polnilom, plošče iz umetnih mas, barvne elemente za ograje itd. Udeležencem posveta so različni strokovnjaki prikazali, kako merijo hrup v praksi, kaj vse vpliva na akustičnost protihrupnih ograj, koliko so slovenske ceste sploh obremenjene s hrupom itd.
L. M.
vqJ^ ŠE NE BO ZMANJKALO - Uspešen zaključek občinskega tekmo-* Kaj veš o prometu, akcije ob 3. mednarodnem tednu prometne varali ‘‘	se ie dvesto šolarjev kolesarjev s kolesom odpravilo na vožnjo po
Novega mesta, prometne ure za otroke v vzgojno-varstvenih ustano-Porn Sem'nar 0 prometni vzgoji za starše na OS Grm itd. - je le nekaj o^^bnejših nalog Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne f, 'n* Novo mesto, ki mu predseduje Borut Šuštaršič (na levi). Tudi v pridni mesec'h, zlasti ob novem šolskem letu, svet čaka mnogo nalog. Med klas načrtujejo nakup dveh poligonov za osnovne šole. Lani sta ga Hi OŠ Grm Novo mesto in Stopiče. Zbrani so spregovorili ši
ma,” je o pomenu prvega takšnega poligona na Dolenjskem povedal Žagar. Voznik se bo tako na poligonu prepričal, kje je kritična meja na primer vožnje skozi ovinke, ne pa na pravi cesti v prometu, ko je to lahko že usodno.
V sklopu torkove otvoritve poligona varne vožnje je vaje iz tega programa pokazal Brane Kuzmič.
Slavko Žagar, vodja avto šole Max
Poligon v Češči vasi bodo štiri dni v tednu uporabljale avto šole, v torek, soboto in nedeljo pa bodo po vnaprejšnjem dogovoru - če bo seveda zanimanje - mogoči treningi varne Vožje, tudi s svojim vozilom. “Priporočil bi ga vsem voznikom, zlasti takim, ki imajo že
NEZNANCA STA JO OROPALA
NOVO MESTO - 6. juniju zgodaj zjutraj se je R. P. iz okolice Novega mesta pedala z osebnim avtom proti Metliki. Na poti stajo ustavila dva neznanca in ji z uporabo sile vzela osebni avtomobil. Policijska preiskava še poteka.
“oi
spregovorili še o pomenu
VeSa poligona s treningi varne vožnje v Češči vasi. (Foto: L. Murn)
PONAREJENIH PETSTO MARK
KRASINEC - Osumljena 22-letna Š. K. z Lokev je 11. junija na veselici na Krasincu naročila zaboj piva in plačala s ponarejenim bankovcem za 500 nemških mark. Natakar ji je vrnil 46 tisoč tolarjev, kasneje pa ugotovil, da gre za ponaredek. Policisti so bankovec zasegli, osumljenki pa odvzeli prostost.
Krški TOM v pomoč
V letu dni 380 klicev
KRŠKO - Na telefon za otroke in mladostnike (TOM), ki v Sloveniji deluje deset let, lahko mladi pokličejo, kadar so v stiski, kadar bi radi s kom delili veselo novico, jim je dolgčas,.. V mreži svetovalnih skupin po vsej Sloveniji deluje dvesto kvalitetno usposobljenih svetovalcev v 15 skupinah. Na TOM vsako leto pokliče okrog 12 tisoč otrok, klicati pa je mogoče vsak dan med 12. in 20. uro na brezplačno telefonsko številko 080-1234. Zagotovljena je zaupnost in anonimnost.
Skupina pri Zvezi prijateljev mladine Krško je v lanskem letu prejela 380 klicev. Najpogostejši razlogi so: ljubezen, problemi doma, nevednost v zvezi s spolnostjo, problemi v šoli, razne informacije, odnosi z vrstniki, psihološke težave, zasvojenost z drogami, nezadovoljstvo z zunanjim izgle-dom, samomor itd. Starost klicateljev je različna, največ, 15 odstotkov, jih je starih Mlet, nato 13 in deset let. Na TOM je poklicalo 72 odstotkov osnovnošolcev, ostalo so srednješolci. V okviru krške skupine enkrat mesečno poteka tudi supervizija pod vodstvom Gordane Rostohar, kar omogoča kvalitetnejše delo. Upajo, da se bo skupina kmalu razširila še na 12 novih prostovoljcev, kar bi omogočilo svetovanje dvakrat na teden.
L. M.
leto ali dve vozniških izkušenj in ne delajo več začetniških napak. Moto je jasen: za varnejše življenje - hitri in lepi avtomobili zahtevajo zanesljive voznike,” pravi Žagar, inštruktor s petnajstletnimi izkušnjami.
L. MURN
PRIŠLO DO TRČENJA
ŽDINJA VAS -12. junija je 19-letni M. S. iz Čužnje vasi vozil osebni avto, pri Ždinji vasi pa je zapeljal levo v trenutku, ko je iz nasprotne smeri pripeljal 45-letni voznik kombiniranega vozila S. L. iz Novega mesta. Ta je zaviral in se umikal, vendar je vseeno prišlo do trčenja. M. S. seje lažje poškodoval, potnik v kombiniranem vozilu, 30-letni V. P., pa težje. Obema so pomoč nudili v novomeški bolnišnici.
SAMOKRES IN NABOJE
ČRNOMELJ-9 .junija so policisti pri hišni preiskavi pri M. P. iz okolice Črnomlja zasegli samokres in štiri naboje. Ker M. R nima ustreznega dovoljenja, sledi kazenska ovadba.
S PIŠTOLO ČEZ MEJO
OBREŽJE - Pri 41-letnem Hrvatu S. M. so policisti na mejni kontroli v avtu našli pištolo znamke Rohm RG-9, kal. 6,35 mm, s tremi naboji.
REŠEVALNA VAJA PROMETNE NESREČE
KOČEVJE - Prostovoljno gasilsko društvo Kočevje je v središču Kočevja 8. junija pripravilo vajo reševanja prometne nesreče, v kateri naj bi trčila osebno vozilo in tovornjak, pri tem pa je v avtomobilu ostal ukleščen voznik. Sodelujoči v vaji - Gasilska zveza Kočevje, policijska postaja, zdravstveni dom in Komunala Kočevje ter Avtoodpad Zupanc iz Mahovnika pri Kočevju - so pokazali visoko usposobljenost in so si prislužili priznanje preko 300 obiskovalcev in gledalcev vaje.
VRLE GASILKE - Dekleta so se izkazala tudi pri suhi vaji z motorno brizgalno. (Foto: M. K.)
HRVAT S 3,03 PROMILA ALKOHOLA
POLJANE - Policisti so 11. junija med kontrolo prometa na hitri cesti št. 1 pri Poljanah zaradi nepravilnega prehitevanja ustavili 42-Iet-nega Hrvata J. L., kije napihal kar 3,03 promila alkohola.
NA UDARU NA KOLESA Z MOTORJEM
V noči na 6. junij je neznanec v kraju Migolica pri Mirni iz garaže A. K. ukradel okrog 60 tisoč tolarjev vredno kolo z motorjem znamke Tomos APN 6. Približno ta čas pa je izpred stanovanjske hiše v Migolici nekdo ukradel še eno kolo z motorjem iste znamke, last S. L., vredno sto tisoč tolarjev. Neznanec je 8. junija dopolne na železniški postaji Blanca ukradel kolo z motoijem znamke APN 6, zraven pa je izginila tudi varnostna Čelada. Lastnik je oškodovan za 70 tisoč tolarjev.
GROZIL Z UBOJEM
BREZJE - 19-letni S. B. iz Brezja je utemeljeno usumljen kaznivega dejanja ogrožanja varnosti, ker je 6. junija v Brezju samokres nameril v 33-letnega A. B. in 25-letnega Z. B. ter jima grozil z ubojem. Po dejanju je osumljenec pobegnil.
Jubilejni avtorally
Tekmovalo okoli 900 gasilcev
BELA CERKEV, ŠKOCJAN -Okoli 900 gasilcev se je v nedeljo udeležilo jubilejnega gasilskega avtorallyja, ki ga je že tridesetič zapored pripravila Gasilska zveza Novo mesto. Od Bele cerkve do Škocjana je 84 vrst prostovoljnih gasilskih društev z območja gasilskih poveljstev Novo mesto. Do-lenjskevToplice, Mirna Peč, Škocjan in Žužemberk ter Šentjernej -slednje je nedavno ustanovilo svojo gasilsko zvezo - pridobljeno znanje in usposobljenost pokazalo na petih kontrolnih točkah. Ob vaji razvrščanja, štafetnem teku brez ovir, vezanju gasilskih navez in vozalov, vaji raznoterosti in suhi vaji z motorno brizgalno so potekali tudi pregledi gasilskih vozil.
Med člani A so bili najboljši tekmovalci iz Soteske, nato Ka-menčani in Mirnopečani, med člani B pa je slavilo PIGD Krka. Sledili so gasilci iz Soteske in Škocjana. V konkurenci članic so največ znanja pokazale gasilke iz Bele Cerkve, za njimi pa sta se zvrstili PGD Gorenje Vrhpolje in Kamence, med veterani pa so prva tri mesta zasedli PGD Dolenja straža, Stranska vas in Stopiče.
Poveljnik Gasilske zveze Novo mesto in predsednik tekmovalnega odbora Tine Filip je bil z jubilejnem srečanjem zelo zadovoljen. Pohvalil je društva, ki so skrbela za nemoten potek tekmovanja na kontrolnih točkah, še posebej pa sodnike in tekmovalni odbor.
M. K.
BRATA DRESHAJ OBSOJENA
"Varnostnika skušal zabosti z nožem
Brata Dreshaj obtožena - Tahirju za poskus umora varnostnika M. Brkopca pred dvema letoma v Črnomlju dve leti in pol zapora, Aliji za ogrožanje varnosti pogojna obsodba
NOVO MESTO - Petčlanski senat Okrožnega sodišča v Novem mestu s predsednico Milojko Gutman in sosodnikom Borisom Kodričem je pretekli teden sodil bratoma albanske narodnosti, Tahirju in Al(ji Dreshaj. Že nekaj desetletij živita v Sloveniji oz. v Črnomlju, kjer se je pred letom in pol zgodil incident z varnostnikom Mirkom Brkopcem, ta pa je zaradi ogroženosti po opozorilnem strelu moral uporabiti orožje. Ta h ir je za kaznivo dejanje poskusa umora dobil dve leti in pol zaporne kazni, Alija pa za kaznivo deja-nje ogrožanja varnosti pogojno obsodbo dva meseca zapora s preizkusno dobo dveh let. Sodba še ni pravnomočna.
Sodišče ju je spoznalo za kri- bil, obujal oškodovanec. Potem se
va, saj, kot je v obrazložitvi sodbe dejala Milojka Gutman, ni dvoma, da sta očitana kazniva dejanja 29. novembra leta 1998 v resnici storila. Kot je povedal oškodovanec, lastnik varnostne službe Mirko Berkopec, je bil tisto noč službeno v diskoteki M. Že prej naj bi z bratoma Dreshaj prišlo do nesoglasij, “saj je zlasti Tahir nekakšen tihi vodja njihove skupine, ki po lokalih, ki jih varujemo, večkrat povzroča spore, začenja pretepe in mi dela veliko škodo,” je povedal. Prav dogodek izpred nekaj tednov, ko je eden izmed Dreshajevih sorodnikov znova povzročal nemire, pri tem pa je bil poškodovan neki policist, naj bi bil povod za napad na Brkopca tisti večer."Takrat ni prišlo med nami do nobenega konflikta, toda videt sem, da imata nekaj za bregom. Tahir je bil vinjen, prišel je k meni, me zmerjal, silil vame in mi grozil. Enako Alija. Umaknil sem se ven, toda Thhir je rinil za mano in grožnje še stopnjeval. Dejal je, da mi bo pobil otroke, družino, skočil je vame in takrat sem zagledal nož,” je spomine na dogodek, ki bi ga najraje poza-
je začelo prerivanje, tepež, lovljenje po parkirišču okrog avtomobilov, “blokiral sem dvajset do trideset zamahov z nožem in vseskozi vpil, naj se umiri in odloži nož, a zaman. Tahirju se je nato pridružil še Alija,” je povedal Brkopec. Varnostnika, ki sta mu priskočila na pomoč, sta nato prijela Tahirja in mu skušala vzeti nož, toda zaradi Alija z nožem v rokah sta ga nato izpustila. Ko se je Alija zapodil za varnostnikoma, Tahir pa znova za Brkopcem, je ta videl, da v samoobrambi nima več nobenega izhoda. “Potegnil sem pištolo in vpil, da bom streljal, toda Tahir je skočil name. Med prepiranjem sem ustrelil, mislim, da ga nisem zadel. Ker ni prenehal, sem ustrelil še enkrat,” je povedal Brkopec, ki je skupil nekaj ureznin po prstih in jakni, po dogodku pa so bili on, njegova družina in delavci menda deležni intenzivnih groženj, “pa tudi napovedi za naprej niso lepe, če bo sodba takšna in ne drugačna”.
Brata Dreshaj sta v svojem zagovoru na glavni obravnavi seveda dogajanje tistega večera opisala dosti drugače. Thhir je že vinjen prišel v diskoteko, kjer je srečal brata Alija. Odpravila sta se
domov. “Alija je šel že proti parkirišču, mene pa je na vratih diska ustavil Brkopec, me začel zmeijati s šiptarjem, nato pa me je udaril v trehuh. Od takrat naprej se ne spomnim ničesar. Zbudil sem se šele v bolnišnici,” je povedal Thhir, ki zaseženega noža ne prizna za svojega. Toda spomin ima slab tudi za dogodke nazaj, saj se sploh ni spomnil, da je bil od leta 1991 kar šestnajstkrat obravnavan pri sodniku za prekrške zaradi kršenja javnega reda in miru. Tahir pa je še dejal, da tako nasilnega človeka, kot je Brkopec, še ni videl. Pretepel naj bi že najmanj trideset fantov v Črnomlju.
Alija se je zagovarjal, da je v dogajanje posegel, ko je videl, da leži na tleh ustreljen njegov brat, ki je bil v komi. “Če sem grozil, to obžalujem. Nisem pa Brkopcu in drugemu varnostniku rekel, da ju bom zaklal. Noža takrat nisem imel pri sebi in sploh ga v življenju še nikoli nisem imel,” je dejal Alija. Th je bil za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri istem dogodku za drugo osebo s pogojno obsodbo dveh mesecev zapora za preizkusno dobo dveh let že kaznovan na črnomeljskem okrajnem sodišču.
Sodišče je bratoma naložilo tudi plačilo: vsak mora plačati po sto tisoč tolarjev povprečnine ter stroške kazenskega postopka: Tahir dve tretjini, Alija tretjino. Thhirju so tudi odvzeli nož.
L. MURN
Junij ima oj
a* 100 % oktts
« j. •	'**	,r	•	'■
j,	.	*
85 % cene!
A- Tetra Pak
* POROČENI
OSI
SAMSKI
do
22. junija 2000
»P
07 f Qfi 00 1 O/.HSUsi
Š Kartico Kovinotehna za gotovino
35.990.°°
TV MARINER 55 TTX
-diagonala ekrana 55 cm -90 programskih mest -mono -sleeptimer - hyperband kanaloik
/ii c Eu 00
S .003. sr
S Kartico Kovinotehna za gotovino
39.988.°°
Videorekorder PHILIPS VR 400
- 4 glave, show view, turbo drive
- digitalna studijska kontrola slike
EVE LUX
fic 2nri oo
S Kartico Kovinotehna 24 gotovino
66.490,s°
Hladilnik
ELECTROLUX ER 7522 B
-1701
- mere: (š/v/g) 54,5/150/60 cm
- avtomatsko odtaljevanje
- energijski razred B “*■ - zaobljena oblika
ftfi hQ|"| 00 | OU.JIHJ ■ in
5 Ka^t-ico Kovinotehna za gotC'*'.no
82.640,°°
TV EVELUX 63 P2
-diagonala ekrana 63 cm -99 programskih mest -avtomatsko iskanje -visoki S kanalnik -slika v sliki
z dvojnim kanalnikom (PIP 2)
BOSCH
e*
nemogoče je mogoče
s
KOVINOTEHNA
-
1+6 obrokov brez obresti!
(minimalni obrok 5.000 SIT)
] 4.490 “
za getev«m
13.910,°°
kljalnik BOSCH
CM 1235
oč 400 W
ax. količina 1,5 kg testa dvostopenjska nastavitev za miksanje, gnetenje, drobljenje, sekljanje
Prodajna centra v BTC Novo mesto in v liitermarket centru Brežice
Več kot embalaža
Junija lahko na prodajnih mestih po vsej Sloveniji
dobite Fructalov nektar iz ______________________
jagod, jabolk in grozdja mn, najmanj 15 % ceneje! v sodelovanju zjiaravo
Na JrvtpMjSfci centi jat nemogoče predvideti. Kaj vnn Čeka za naniodnjim ovmkonv Zeto nmo novo At mero opremil* i vnem. kar potrebujete na vsakodnevnih poteh. Sistema ABS »n EBD ter .	-—	.
akbvm vzglavniki po«*'0;o /a va&o vernost m sproičenost, premišljeno zasnovam prostori za [ nissan j prtljago m drobnarije pa pa/ jo. da ostanejo vse stvar« na tvpffh mestih In te vedno ostane V // dovolj prostora za vsakovrstne želj« m potrebe..
Nad Porečem vihrajo modre zastave
Plava laguna, d.d., podjetje za gostinstvo in turizem je lanskima dvema modrima zastavama v Parentiumu in Galijotu letos dodala še dve, in sicer v Materadi in naturističnem kampu Ulika
Pred triinštiridestimi leti je na polotok Plava laguna zašla skupina francoskih avanturistov, ki so ji sledili še drugi, in iz leta v leto je bilo naselje šotorov in lesenih počitniških hišic večje. Začelo se je razvijati kmetijstvo, ribolov, trgovina, turizem in gostinstvo in takrat je nastalo tudi podjetje Plava laguna, ki danes upravlja s hoteli, apartmaji in avtokampi od Materade do Plave in Zelene lagune.
Čeprav je večinsko lastništvo Plave lagune pred kratkim prešlo v roke gospoda Andronika Lukšiča, po rodu Hrvata, vendar živečega v Čilu, vodstveni, gostinski in turistični delavci v tem podjetju ne sedijo križemrok. Dodelitev modre zastave, ki je eden od programov Društva za okoljevarstveno vzgojo Evrope in ga uresničuje fondacija za okoljsko vzgojo v Evropi, pomeni, da morajo kopališča in plaže ustrezati zelo stogim evropskim standardom, “pro eco”, gibanje, v katerega je vključena Plava laguna, pa zahteva tudi ekološko usmerjenost.
Direktor marketinga Plave lagune Darko Ivič pravi, da ogromno sredstev poleg obnovitvi obstoječih hotelskih kapacitet namenjajo za zaščito narave, melioracijo izvirov sladke vode, hortikulturno ureditev, prečiščevanje odpadnih vod itd. Letos so posadili 7000 oljk, za kar so dobili več pri-
NOVA NISSAN ALMERA.
MARSIKAJ JE ŠE PRED VAMI.
Življenje Je cesta.
Hotel Galjot je leta 1981 zgradil Pionir, letos je popolnoma pmno'j' Ijen že sprejel prve goste. Lične napisne table, v Galjotu so v n/j'' celo drobci zlata, značilne za označbo vseh hotelskih in drug'j" objektov Plave lagune, pa so zamisel Andreja Otrube, med drugih zadolženega tudi za promocijske akcije na slovenskem tržišč (Tekst in foto: Majda Luzar)
znanj, delujejo v sklopu mesta Poreč, ki je vodilno turistično ekološko mesto na hrvaški obali. Darko Ivič optimistično zre v prihodnost tudi glede novega lastnika, saj za njim stoji veliko podjetje, ki kotira na mednarodnih borzah in je poleg gostinstva prisotno tudi v prehrambeni industriji, telekomunikacijah, rudarstvu in hotelirstvu.
V letošnji sezoni dobro pripravljeni čakajo prve goste. Ponosni so na obnovljeni hotelski kompleks Galjot, do potankosti so uredili signalizacijo in napise, ki usmerjajo turista k željenim hotelskim, športnim, kulturnim in rekreacijskim objektom, zgradili do sakralni
/
,,
Darko Ivič, direktor marketinga Plave lagune
objekt, poskrbeli za šolane animatorje in še bi lahko naštevali. Gost z vso pravico zahteva za svoj denar kvaliteto in zadovoljen gost je mot° vseh, ki se tako ali drugače ukvarjajo s turizmom.
NOVO MESTO
NISSAN
yO3.0 MHZ
III
IZJEMNA	PRIL
Nakup notranjih VRATNIH KRIL
na posojilo do 12 mesecev T+0% in
DODATNI
AKCIJSKI
POPUST
Sl JELOVICA
BAROK
VARIO
BELFAST
Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58 tel.:(04)511 30 00, faks: (04) 513 42 61
E-mail: info@jelovica.si, http://www.jelovica.si
prodajna mesta :
NOVO MESTO, Ulica talcev 2, tel.,fax:(07)332 34 44 BREŽICE, Aškerčeva 1, tel.,fax:(07)496 29 26 METLIKA, Cesta XV. brigade 9, tel.,fax:(07)305 87 16 BAVEX Trebnje, tei.,fax:(07)304 56 40 KERATRADE Zagorje ob Savi, tel.,fax:(03)566 44 65
tel.: 068/325-325 faks: 068/3917-305
I PIAVA LAGUNA
Novo mesto Seidlova 5
' %
• Vx 1 1 ~'	*
S prihrankom 200.000 sit
Pri omejeni količini vozil vam oh na podarimo avtomatsko klimatsko napravo v vrednosti 200.000 sit.
hiMaUtm zutapnAm Sloivntjo	•AVTONIJi, IjuMfjna. idrlontOitl Ut IH 65»	•	AVTO KLIK, slovenske Konjnc. iddbit rtf*i TAJ '»Hi
NISSAN ADRIA	Ljubljana	• AVTOT*l’NK. I juNuna ležita, idefon:' #>l	M» «3 809	•	AVTO MOČNIK. Kranj, icldoo: 06* 242 2~~
• AVTOSERVIS Pl/KM Domžale, telefon: 061 1627 100	• AVTOSERVIS GORICA, Nota Gorka, tri.: 063 I355'2l
• NISSAN SERVIS KRI LC. Moravče ki 061 “31 143	• AVTOMEHANIKA FABJAN Branik. telefon: 063 S* 012
• AVTOflliA FERK. Maribor, telefon 062 ' 224	CH	•	AVTOMEHANIKA VIDRIH Otočec, telefon: iftft 73	1»)
• Mii CENTER. Šentjanž, tdefon. «2/ K? 85 888	•	AVTOMEHANIKA ZIFRF.H Vi niča, id 06« 81 JKV
PDobUUmi trenitNliivrnji.	• PAN ADRIA Celje. Celje, lelefon: 06.3/ 423 » 3 70	• AVTOHlSA MURSKA SOBOTA telefon: 066 32209
i
Podjetje za varovanje premoženja in oseb, d.o.o.
ZA ŠOLARJE
Športne počitnice na Otočcu
15* KRKkZDRAVI UŠČk
NAJBOLJ PRILJUBLJEN KRAJ ZA ODDIH IN POČITNICE SLOVENCEV
Posebej pa vas želimo seznaniti s posebnostmi letošnje ponudbe za čas do L julija.
Vse apartmaje Astra, Citadela in Laguna Park smo opremili s TV sprejemniki (s satelitskimi programi), direktnimi telefoni in sušilci za lase!
Dnevna najemnina apartmaja že od 58 DEM!
Dobrodošli v avtokampih Zelena laguna, Bijela uvala in Naturist centru Ulika.
V vseh so bazeni, obnovljene in nove sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne, športna središča, marketi in še marsikaj.
Pričakujejo vas popolnoma obnovljeni hoteli ****: Laguna Park, Laguna Materada, Plavi, Zorna, Laguna Istra in Laguna Gran Vista s TV sprejemniki, direktnimi telefoni, sušilci za lase in klimatskimi napravami.
Cena polpenziona po osebi na dan že od 54 DEM!
V hotelih kategorije **: paviljoni Bellevue, Galeb, Albatros in Delfin cena polpenziona po osebi dnevno že od 40 DEM!
V vseh hotelih so vam za zajtrk in večerjo na voljo klimatizirane
samopostrežne bife restavracije!
POLEG VSEGA NUDIMO ZNATNE POPUSTE ZA OTROKE! Turistična taksa znaša 1,90 DEM po osebi na dan! Otroci do 12. leta je ne plačajo, od 12. do 18. leta pa samo 50%! Informacije pri agenciji vašega zaupanja ali pa pri
PLAVA LAGUNA, POREČ tel : 00 385 52 410 136, 410 101 fax: 00 385 52 451 044 Internet: www.plavalaguna.hr E-mail: mail@plavalaguna.hr
žico sprostitvenih možnosti (savna, masažni bazen itd.). Priznani teniški učitelji tam poleti poskrbijo tudi za šolarje. Po preizkusu znanja tenisa jih razvrstijo v manjše skupine do 6 otrok, v 20 urah (5 dni po 2 uri dopoldne in 2 uri popoldne), kolikor traja intenzivni tečaj, pa se otroci lahko veliko naučijo. Svoje novo znanje pokažejo že na turnirju ob zaključku “mega športnih počitnic”.
Udeleženci programa imajo prost vstop v bazene zdravilišča Šmarješke Toplice, ki je od Otočca oddaljeno le 4 kilometre. Otroci - “mega športni počitnikarji” - se na kopanje navadno odpeljejo s kolesi, ali odidejo peš.
Otroci se spoznajo tudi z drugimi športi, saj so vzgojitelji, ki vodijo “mega športne počitnice” diplomanti ali študentje zadnjih letnikov Fakultete za šport. In kdor se še ni pridružil tabornikom, bo na Otočcu lahko spoznal nekaj taborniških veščin in ob taborniškem ognju opazoval zvezde, se poizkusil v streljanju s pravim lokom, prvič morda zajahal konja, iz ust starega ribiča izvedel nekaj skrivnosti ribolova in se preizkusil v veslanju po mirnem delu reke Krke okoli gradu. “Mega športne počitnice” so namenjene otrokom od prvega do šestega razreda.
Približuje se konec šolskega leta in dolgo pričakovane počitnice. Otroci vedno uživajo v športih, radi počnejo kaj zani-mivega. V zadnjih nekaj letih je na Otočcu v času poletnih počitnic tudi za šolarje zelo šport-no in veselo. Vsak teden je tam pova skupina šolarjev, ki pridejo na “mega športne počitnice”. Tisti, ki se vračajo, in teh ni ma-
lo, že vedo, kaj jih čaka: teden dni izpopolnjevanja znanja tenisa, športnih iger s sovrstniki, spoznavanja novih športov (lokostrelstvo, jahanje, ribištvo) in seveda obilica zdrave otroške zabave.
Otočec je znano teniško središče, ki se ponaša s peščenimi igrišči in veliko pokrito dvorano za tenis, druge športe in z mno-
(£» KRKkZDRAVILIŠČN
Mega športne počitnice za otroke
Program vsebuje:
• 6 polnih penzionov
• 6 ur zabavnih športnih iger
• 20 ur začetnega ali nadaljevalnega intenzivnega učenja tenisa
* jutranji tek, spoznavanje delovanje človeškega telesa, osnove anatomije, fiziologije
in učenje uporabe merilca srčnega utripa.
* spoznavanje taborniških veščin, orientacija, postavljanje šotorov, opazovanje zvezd
• šola lepega vedenja, kulturni večeri
• čolnarjenje po reki Krki
• kako postati “ribič” in spoznavati skrivnosti ribolova
• demonstracija lokostrelstva
• obisk konjeniškega centra Struga z demonstracijo in poskusnim jahanjem • šola plavanja ali plavanje v Šmarjeških Toplicah
• igre s žogo: odbojka na mivki, košarka, mali nogomet
• vodeno kolesarjenje in pohodništvo
• namizni tenis, fitnes
Cena:	Hotel	Šport	52.725	tolarjev
(Cena vključuje namestitev v troposteljni sobi, program, turistično takso in zavarovanje.)
LAHKO PA BIVATE TUDI DOMA IN SE UDELEŽITE LE ŠPORTNIH AKTIVNOSTI (VSAK DAN OD 9. DO 19. URE, VMES KOSILO). Cena paketa: 28.000 tolarjev
Termini:
® 25.6. do 1.7. (2) 2.7. do 8.7. (3)9.7. do 15.7.	($)16.7. do 12.7
Informacije in rezervacije:
07/ 30 75 700, 30 75 419
HOTELI OTOČEC
i milina?
Druženje več kot tekmovanje
Na Otočcu so se slovenski taborniki pomerili na državnem mnogoboju - Zmage v Tolmin in Ilirsko Bistrico
Gorazd Štangelj
BLAŽ IN JASMINA TUDI V KOMBINACIJI
KOČEVJE, KRŠKO - Po naslovu državnih prvakov med mladinci v latinskoameriških plesih v Novem mestu sta kočevska plesalca Blaž Bižal in Jasmina Arko uspeh ponovila tudi v Rogaški Slatini, kjer sta zmagala v kombinaciji standardnih in latinskoameriških plesov. Brez medalje ni ostal niti krški Lukec, saj sta Fendre in Šalckarjeva med mlajšimi pionirji osvojila tretje mesto.
JANA IN MAJA NA DUNAJU USPEŠNEJŠI
NOVO MESTO - Slovenska ženska odbojkarska reprezentanca, za katero igrata tudi Novomeščanka Jana Vemig in članica novomeškega TPV-ja Maja Guštin, ki je pred tednom v Novem mestu v 1. kolu B skupine evropske lige nesrečno izgubila s Slovaško, je v drugem kolu na Dunaju s 3:2 presenetila Avstrijo.
KUČAR BOLJŠI OD PARTIZANA
SEMIČ - V 8. kolu belokranjske rekreativne lige v malem nogometu je v derbiju vodilni Kučar premagal Partizana iz Črnomlja in sc tako še oddaljil od zasledovalcev. Izidi: Mi-trejum : Klub belokranjskih študentov 3:2, Krokar: Orel Gopi 1:1, Klub belokranjskih študentov : Pekarna Črnomelj 5:0, Dragovanja vas : Mi-trejum 6:1, Orel Gopi : Podzemelj 3:0, Kučar : Partizan Črnomelj 4:2, Krokar: Pekarna Črnomelj 7:0, Stor-trans: Griblje 3:2, Podzemelj: Grafika Bucik 3:0. Na lestvici vodi Kučar.
TEKMOVANJE TABORNIKA ZLAKOTNI - Naporni taborniški mnogoboj je male tabornike zlakotnil, prizadevni kuharji in njihovi pomočniki iz rodu Gorjanskih tabornikov pa so poskrbeli za vso 600-glavo množico mladih ljubiteljev življenja v naravi. Seveda brez pomoči pokroviteljev Krkinih zdravilišč, Krke, Društva novomeških študentov pa vojske in policije ne bi šlo. (Foto: I. V)
Stangelj ponesreči v rumenem
Novomeščan Gorazd Štangelj na dirki Po Avstriji dobil dirko na čas in osvojil končno 4. mesto - Po zmagah na dirki Po Sloveniji in Hrvaški Novomeščani utrujeni - Derganc 14.
BRULC PRVAK Z OLIMPIJSKIM LOKOM
DOLENJSKE TOPLICE - Bojan Brulc iz Dolenjskih Toplic, član lokostrelskega kluba Novo mesto, je v soboto in nedeljo na državnem prvenstvu v poljskem lokostrelstvu v Radljah ob Dravi v konkurenci 50 tekmovalcev iz vse države v disciplini olimpijski lok osvojil naslov državnega prvaka in tako samo še utrdil svoje mesto v državni reprezentanci, ki bo 9. julija z njim na čelu nastopila na svetovnem prvenstvu Cortini d’ Ampezzo.
NAJHITREJŠI PREPOČASEN ZA REKORD - 8-letni ameriški žrebec Victory Scream s slovitim Ljutomerčanom Markom Slavičem ml. je takole kot prvi prečkal ciljno črto, čeprav so ga tekmeci na začetku dirke zaprli ob notranji rob steze. Zviti Ljutomerčan je moral konja skoraj ustaviti in potem tekmece prehiteti pa zunanji strani. Če bi si po štartu priboril boljši položaj, bi zelo verjetno dosegel nov rekord hipodroma v Bregah. (Foto: L Vidmar)
TURNIR TROJK V DOLENJSKIH TOPLICAH
DOLENJSKE TOPLICE - Košarkarski klub Dolenjske Tbplice bo v soboto, 24. junija, ob 10. uri pripravil tradicionalni košarkarski turnir trojk. Prijave sprejemajo in dodatna pojasnila dajejo v gostišču Račka po telefonu 65 510.
OTOČEC - V soboto in nedeljo se je na jasi na Otočcu zbralo več kot 600 tabornikov iz vse Slovenije. Pomerili so se na državnem tekmovanju v taborniških mnogobojih, zahtevno prireditev pa je izvrstno izpeljal domači rod Gorjanskih tabornikov pod vodstvom Gregorja Gutmana. Taborniški mnogoboj, odvisno od starostne skupine, vsebuje tekmovanja v lovu na lisico, orientaciji, kurjenju ognjev, postavljanju šotorov in bivakov iz šotork, lokostrelstvu, premagovahju ovir in signalizaciji z zastavicami (semafor in morse). Bolj kot samo tekmovanje je na takih prireditvah pomembno druženje, navezovanje znanstev in prijateljstev in izmenjavanje iskušenj med taborniki. K temu preipomore tudi bogat vzporedni program, iz katerga velja omeniti koncert skupine Društvo mrtvih pesnikov, predstavo cirkusantov Alija Pečaverja in Petre Markovič, različna športna tekmovanja, čolnarjenje in kopanje v že precej topli Krki, starejši taborniki pa so se,
ko so medvedki in čebelice že spali, zbrali ob tabornem ognju in s pesmijo pritegnili melodiji med taborniki nepogrešljive kitare.
Člani domačega rodu zaradi organizacijskih obveznosti niso tekmovali, tako da so vsa odličja osvojile ekipe iz drugih slovenskih krajev. Mlajši (medvedki in čebelice) so se pomerili samo za ocene in večina jih je svojo nalogo opravila z oceno zelo uspešno.
Starejši so tekmovali bolj zares. Med popotniki je zmagala ekipa Joparji iz rudu Puntarjev iz Iblmina, drugi so bili Optimisti iz Podgorskega rodu iz Kuteževcga, tretji pa je bil Unisex (Rod snežniških ruševcev Ilirska Bistrica). Med popotnicami so zmagale Čokoladce (Rod snežniških ruševcev), druge so bile Bolhe (Rod Puntarjev) in tretje Žirafe (Rod Močvirskih tulipanov Ljubljana). Med grčami so bili najboljši Stari mački (Rod Snežniških ruševcev), druga pa ekipa Tcljta iz istega rodu. Skupno je nastopilo 78 ekip.
I. V.
NOVO MESTO - Kolesarska dirka Po Avstriji, ki je še do nedavnega sodila v isto kategorijo kot dirka Po Sloveniji, je letos napredovala v 3. kategorijo dirk mednarodne kolesarske zveze UCI, kljub temu pa so se novomeški kolesarji v močni konkurenci dobro odrezali, še posebej Gorazd Štangelj, ki je v vožnji na čas po drugi letošivji zmagi na pomembnih dirkah oblekel rumeno majico in na koncu v skupnem vrstnem redu osvojil 4. mesto. Od kolesarjev Krke Telekoma je stik z najboljšimi v skupnem vrstnem redu držal le Martin Derganc, Uroš Murn pa seje izkazal z etapnimi uvrstitvami.
Od novomeških kolesarjev je dirko Po Avstriji najbolje začel Uroš Murn, ki je v 1. etapi osvojil peto mesto. Torkovo drugo etapo so Avstrijci razdelili na dva dela, dopoldne so prekolesarili 115 km od Groebinga do Grossraminga. Šprint glavnine, ki je za ubežnikoma Italijanom Negrinijem in Avstrijcem Kastenhuberjem zaostala za 3:32 minute, je dobil Uroš Murn, popoldne pa je 22 km dolga vožnja na čas na površje naplavila prve favorite za skupno zmago. V močnem nalivu je Gorazd Štangelj z mojstrsko vožnjo ugnal vse favorite, tudi tiste, ki so vozili še po suhi cesti, in prevzel vodstvo v skupnem seštevku, takoj za njim pa se je uvrstil Idrijec v dresu avstrijskega Boscha Valter Bonča, dvakratni zmagovalec dirke Po Avstriji, ki je z dirko na čas opravil še pred dežjem.
Da bi oblekel rumeno majico na dirki Po Avstriji, Gorazd vsekakor
ni načrtoval, saj je šel k našim sosedom predvsem trenirat za zanj_ precej bolj pomembno dirko Po Švici. TUdi v moštvu Liquigas ni imel dovolj dobrih pomočnikov, ki bi mu lahko pomagali, da bi majico obdržal, zato je bil po zmagi v dirki na čas kljub veselju kar nekoliko zmeden, saj ni pričakoval, da se bo zadeva zanj razpletla tako dobro, tega, da bi moral braniti vodstvo v skupnem vrstnem redu, pa ni pričakoval.
Štangljevc težave z rumeno majico je že naslednji dan rešil Nemec Matthias Kessler (Telekom), ki je sodeloval v pobegu skupine štirih
kolesarjev, ki so na cilj 3. etape pripeljali s skoraj sedmimi minuta-
mi prednosti pred glavnino, v kateri čina čla angelj je
nem redu zdrsnil na četrto mesto. V
je bila tudi večina članov Krke Tele-
lC
ki
orna. Štangelj je v skupnem vrstni redu zdrsnil etapi je bil Šta
S?
Totschnigom, članom nemškega
4. etapi je bil Štangelj šesti, za zmagovalcem Avstrijcem Georgom
Povsem blizu nastopa v Sydneyju je namreč tudi Jože Vrtačič, ki je v Ljubljani izkoristil odsotnost obolelega Matije Šestaka in si z odličnim tekom na 400 m s časom 46,83 ter 4. mestom mesto v reprezentančni štafeti še utrdil. Slovenska štafeta 4 X 400 m bo poskušala normo za nastop na olimpijskih igrah izpolniti naslednji mesec na tekmi evropskega atletskega pokala na Poljskem, kar pa za Vrtačiča, Šestaka, Horvata in Kocuvana ali Stopin-ška ne bi smel biti problem.
Igor Primc tako kot na novomeškem mitingu osvojil 3. mesto, kljub slabšemu izidu od tistega, ki ga je dosegel na mitingu Krke Telekoma v Novem mestu, pa s 60,81 m dolgim metom tokrat ni bil nezadovoljen. “Ib enostavno ni bil dan za met diska, ni bilo vzgonskega vetra in tudi drugi, razen Madžara Roberta Fa-zckasa so metali slabo. Z metom preko 60 m moram biti kar zadovo-
ljen, saj bi lahko vrgel tudi 58 m, kar bi bilo res slabo,” je svoj nastop pokomentiral novomeški olimpijec-
Tako kot Primc je tretje mesto v Ljubljani zasedel tudi Cerovljan Aleš Tomič v teku na 1500 metrov, ki pa z izidom 3:46,72 ne more biti zadovoljen, saj je to daleč od njegovih želja, da bi svoj državni rekord potisnil pod 3:40 in se vsaj približal normi za olimpijske igre.
Od ostalih atletov z našega konca so nastopili še Marko Gorenc, ki je bil s časom 3:52,24 deveti v teku na 1500 m, in Borut Veber (Sevnica), ki je bil s časom 3:54,45 na isti razdalji 11. ter Katka Jankovič, ki je bila s časom 14,15 na 100 m z ovirami sedma. V šesteroboju reprezentanc je med moškimi zmagala Madžarska (56 točk) pred Slovenijo (49) in Italijo (45), med dekleti pa je bila najboljša Italija (50) pred Slovenijo (47) in Romunijo.
I. VIDMAR
Na kasaških dirkah v Bregah pri Krškem edina domača zmaga Private Dancerju z Milanom Žanom v sulkiju - Bukefalos po vrsti zmag tokrat v Ljutomeru šele tretji
Mlada Sentjernejčanka Maja Nose sodelovala pri članskem rekordu slovenske štafete 4 X 100 m - TUdi Vrtačič zelo hiter na 400 m - Primc kljub vsemu zadovoljen
Zasebnemu Plesalcu zmaga v Bregah
BREGE, LJUTOMER - Kasači so minuli konec tedna nastopili na dirkah v Ljutomeru in v Bregah pri Krškem, prav dvojni spored pa je vzrok, da prireditev v Bregah ni bila še kakovostnejša. Kljub temu so posavski in dolenjski ljubitelji konjeništva v nedeljo na hipodromu v gramoznici videli napete boje, v polfinalu pokal Mercedes lepo domačo zmago Private Dancerja z Milanom Žanom, za zaključek pa še nekoliko ponesrečeno galopsko dirko.
V soboto so na dirkah v Ljutomeru prevladovali domači kasači, od konj z našega konca pa se je na nagrajeno mesto uvrstil le Bukefalos z Vojom Maletičcm, ki je bil po seriji zmag na začetku letošnje sezone na
zadnji osmi dirki s kilometrskim časom 1:17,6 tokrat tretji.
Tbplo vreme in trda steza, ki sojo domači gasilci pred vsakim nastopom kasačev pridno polivatiz vodo, sta tudi v Bregah dirkačem nudila
izvrstne možnosti za dobre izide in kar nekaj konj je doseglo osebne rekorde, rekord steze pa je ostal nedotaknjen. Še najbližje novemu rekordu je bil v osmi točki sporeda na dirki uvoženih in domačih konj 8-letni ameriški žrebec Victory Scream s slovitim Ljutomerčanom Markom Slavičem ml. Izkušeni voznik je žrebca spustil z vajeti šele v drugi polovici zadnjega kroga in tik pred ciljno črto prehitel Gerda Novembra, kilometrski čas 1:16,2 pa je bil najboljši izid dneva.
Edino domačo zmago je v 6. vožnji na najdaljši razdalji dirke 2100 m v polfinalu pokala Mercedes s kilometrskim časom 1:17,4 slavil Private Dancer z Milanom Žanom, Šentjernejčani pa so se v prvi vožnji veselili dvojne zmage Princea Lobe-la s Simonom Beletom (1:21,3) in Lejle I z Zvonetom Vidicem (1:22,0). V drugi vožnji je bil Vojo Maletič (Šentjernej) s svojim lastnim 3-let-nim žrebcem Semom tretji (1:20,5), v četrti dirki pa s Sai Babo prav tako tretji (1:19,3).
Na četrti dirki so Krčani zasedli drugo (Fuci Fuc, Miro Kovačič) in tretje mesto (Marii Somoli, Janko Šepetave). Na sedmi dirki je bil Janko Šepetave z 8 letnim žrebcem Lamexom B s časom 1:18,5 drugi, .Uroš Bernardič pa je 7-letnega Lui-ja B popeljal do 3. mesta, čeprav je večji del dirke vozil bolj v ozadju.
I. V.
V
Dva Sentjemejčana v Sydneyju?
GALOP ZA POKUŠNJO - Po kasaških dirka v Bregah so se krškim ljubiteljem konj predstavili tudi galoperji. Med petimi konji, ki so jih pripravili za prvo dirko, so štartali le trije, saj organizatorjem dveh ni uspelo spraviti v štartne bokse. Eden seje splašil in jim je ušel proti Krškemu, drugi pa je brcnil in poškodoval lastno jahačico. Na koncu je dirka le uspela, prvi favorit, sivi žrebec Toneta Zevnika Cadyk (na sliki v ospredju), pa je moral priznati premoč tekmeca. (Foto: I. V)
18-letna Sentjernejčanka Maja Nose po izjemnih uspehih v pionirski konkurenci kasneje ni napredovala tako hitro, kot so nekateri pričakovali, letos, ko prvo leto nastopa med starejšimi mladinkami, pa spet dokazuje svojo izjemno nadarjenost. Minuli teden je bil zanjo zagotovo najuspešnejši doslej. Že med tednom je na srednješolskem posamičnem prvenstvu osebni rekord na 100 m potisnila pod 12 sekund (11,91), kar je enak izid kot osebni rekord Brigite Bukovec, obenem pa je Maja z njim postala osma najhitrejša Slovenka vseh časov, do državnega rekorda za starejše mladinke pa ji manjka le še 9 stotink sekunde.
Zato njen nastop v štafeti članske slovenske reprezentance na mitingu EAA v Ljubljani ni bil presenečenje, državni rekord, ki ga je dosegla na 4 X 100 m skupaj z Alenko Bikar, Sašo Prokofjev in Mojco Vauče 45,25, s čimer so dekleta le za 25 stotink zgrešile normo za nastop na olimpijskih igrah pa je za Majo lepa nagrada. TUdi izid 12,01 v teku na 100 m v Ljubljani je potrditev Majinega napredka, tako da imel Šentjernej v primeru nastopa ženske štafete 4 X 100 m v Sydneyju kar dva olimpijca.
Telekoma, pa je zaostal za dobri dve minuti.
Prav Tbtschnig je naslednji dan v kraljevski etapi s prvim vzponom na znameniti gorski prelaz Veliki Klek (Grossglockner) prevzel vodstvo v skupnem vrstnem redu, Štangelj je s petim mestom obdržal visoko uvrstitev v skupnem vrstnem redu, zmagovalec dirk Po Sloveniji in Po Hrvaški Martin Derganc pa se je izkazal z 12. mestom in s tem ostal v igri za visoko mesto tudi v skupnem vrstnem redu.
Tbtschnig je rumeno majico zadržal vse dojconca dirke, Štangelj si je z etapno zmago in končnim 4. mesto prislužil dragocenih 70 točk UCI, zadovoljni pa so bili tudi v Krki Telekomu, saj je nakaj točk UCI ostalo tudi za na koncu štiri-najstouvrščenega Martina Derganca, Uroš Murn pa je dirko zaokrožil s petim mestom v zadnji etapi.
I. V.
5. POKAL NOVEGA MESTA STRAŽANOM - Z zmago nad Klubom Vida s 5:1 je 5. pokal Novega mesta v malem nogometu na travi dobilo moštvo Straža - Okrepčevalnica Renata. Na tekmi za tretje mesto je po prostih strelih Žužemberk s 4:3 premagal Eldorado. Nastopilo je 32 moštev, ki sicer nastopajo v novomeških rekreativnih ligah, letošnji prvak parketarstvo Cesar pa je izpadel že v drugem kolu, izločijo pa ga je moštvo Avtoelektri-ka Parkelj. Na sliki: polfinale tekmo med Žužemberkom in Klubom Vida. (Foto: L V.)
(KRKkZDRAVI LIŠČK HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
Tildi pionirji
' zmagujejo
Uspešen nastop mladih atletov
Na mednarodnem atletskem mitingu mladih atletov 17. leta v Kranju so tekmovalci Dolenjskih Toplic osvojili 6 medalj, od tega dve zlati. Zmagala sta Tjaša Ogulin v jeku 150 m (čas 20,03) in Željko Jota mvič v troskoku s 14,07 m dolgim fkokom. V skoku v višino je s 165 cm Nina Murko osvojila drugo mesto, prav tako pa je drugo mesto s 504 m dolgim skokom v daljino osvojila Maja Fink. Med mlajšimi mladinkami je Blanka Zadel osvojila srebro v troskoku (11,00 m) in bron v skoku v daljino (527 cm).
Prav tako uspešni so bili tudi mladi atleti iz Šentjerneja: Matej Kralj je med mlajšimi mladinci s časom 11,32 zmagal Jta 100 m, Janja Bučar pa je oda s časom 2:21,55 med starejšimi pinirkami najhitrejša »a 800 m. Poleg tega je bil Klemen Bučar drugi na 600 m med mlajšimi pionirji, Jože Bučar Pa med starejšimi pionirji tretji
na 800 m.
PORTOVAL OBAKRAT TRETJI - Nogometna -Sola Portoval je v soboto na novomeškem štadionu pripravila mednarodni otroški nogometni turnir, na katerem je nastopilo več kot 200 mladih žogobrcev iz Slovenije in Hrvaške. V skupini do 10. leta je zmagal Zagreb, drugi je bil Kranjski Triglav in tretja nogometna šola Portoval,. V skupini do 12. leta je zmagal velenjski Rudar, Zagreb je bil drugi, domačini pa spet tretji. Mali nogometaši nogometne šole Portoval se bodo jutri v Kranju potegovali za naslov državnih prvakov med mlajšimi dečki. Na sliki: dolenjsko-belokranjski derbi med nadobudneži Portovala in Kolpe iz Podzemlja. (Foto: 1. V)
Urša je pripravljena na Helsinke
Krčanka Urša Slapšak je po vrnitvi z višinskih priprav v Ameriki v Kranju tudi z zmago nad sestrama Kejžar dokazala, da je na evropsko prvenstvo dobro pripravljena
RV7 JE TENIS - Športno društvo Grip se med letom posveča pred-Ks'em šolanju in treningu mladih tenisarjev, tako da je tenis tudi ena Slavnih vsebin počitniških športnih tednov. (Foto: I. V.)
polovice proge enakovredni najboljšim, na zahtevnejšem drugem delu pa so na valovih in rolah trnovske tako imenovane ženske proge v primerjavi s tekmeci izgubili 20 sekund in zasedli peto mesto.
V slalomu je zmagal Hratnik, v sprintu in spustu pa mlada posadka Bobrov. Skupni vrstni red: 1. Bober Ljubljana in Forstek Hrastnik 419, 3. Tinaraft Radovljica 333, 4. Gim-pex Straža 328, 5. Extrem Bled 256 itd.
Naslednja tekma za državno prvenstvo v raftingu bo v soboto, 24. junija, ob 10. uri na znameniti umetni progi v Thcnu, kje se bodo raftar-ji pomerili v šj rktu in slalomu. Zaradi zelo ali .tivne tekme na tehnično najbolj zahtevni, a zelo varni progi in bližine tekmovanja Straški rallarj: razmišljajo, da bi za svoje navijače in vse, ki si želijo ogledati na delu najboljše raftarje na svetu, zaki rili avtobus.
I. V
MED VETERANI DERS1VENŠEK
SEVNICA - Na junijskem šahovskem hitropoteznem turnirju sevniških veteranov je zmagal prane Derstvenšek, 2. je bil Marin Mirt in 3. Janez Blas. (J. B.)
Najboljši slovenski speedwayist Matej Ferjan je na trtadicionalni dirki za 18. zlati znak Krškega in pokal Franca Babiča ostal nepremagan - Izak Šantej deveti
ZMAGI KOCJANČIČA
m KOČEVJE - Minulo soboto je v anu na tekmi za severno primor-pokal na 10-kilometrski zelo '■ahtevni progi Igor Martič J- mesto. Pr?- **^>-ijančic (oba '•—.vvjej pa je s peto zaporedno T^ago med veterani že glavni kan-' at za skupno zmago. Nedelj-ega teka za občinsko prvenstvo in ■ ,nJski pokal v Velikih Laščah se j udeležilo 50 tekačev. Zmagal pa Je hranc Kocijančič. (M. G.)
OBČNI ZBOR ODBOJKARJEV
, ŽUŽEMBERK - Letni občni . or članov odbojkarskega kluba užemberk bo v soboto, 17. junija,
0 17. uri na loki pod gradom, če bo
cževalo pa ob 20. uri v gasilskem
1 mu. Čeprav je prvo moštvo izpad-1° iz prve lige, imajo žužemberški odbojkarji po končanem uradnem uelu zbora kaj proslaviti, saj so v mlajših kategorijah na državnih Prvenstvih osvojili kopico medalj in naslovov.
Grip od tenisa do veslanja
»-
Športno društvo Grip bo med počitnicami že šesto leto zapored pripravilo tedenske športne programe
Feijanu dvojna krona v Krškem
bil tudi spet najboljši Ferjan, drugi je bil Danec Clausen, tretji Italijan Castagna, ki je Ferjana presenetil s silovitim štertom in gaje naš as prehitel šele v drugem zavoju, četrti pa je bil Danec Handberg.
V SEMIČU VODI BRUSILNICA KUMP
SEMIČ - V semiški občinski ligi v malem nogometu je po 10 kolih na vrhu lestvice moštvo Brusilnica Kump, sledijo pa mu Grafika Bucik, Orli, Gostinstvo Cvet, Avtomehanika Jakša, Črmošnjice, Zidomet Štrekljevec, Kašča, Bistro Dunajčan, Brkači in Stranska Vas. Med strelci s 13 zadetki vodita Haložan in Demič iz moštva Orli.
POHOD NA PRŠIVEC
NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel, servis Novo mesto, vabi v soboto, 24. junija, na enodnevni planinski pohod na Prši-vec. Odhod bo s parkirišča nasproti avtobusne postaje ob 5. uri zjutraj. Hoje bo za 7 do 8 ur, prijave pa sprejema Mojca Verček Rems do zasedenosti avtobusa oz. najkasneje do petka, 23. junija, na telefonske številke 393 15 62 (služba), 26 811 (doma) in 041/ 745 849.
ODPRLI ASFALTIRANO IGRIŠČE
SUŠJE - Za učence in učitelje pa tudi starše podružnične šole v Sušju pri Ribnici je bila sobota res pomemben dan. Po večletnih prizadevanjih so namreč ob pomoči občine, ki je za naložbo v proračunu zagotovila 9,5 milijona tolarjev, odprli asfaltirano športno igrišče ob šoli. S to pridobitvijo pa še niso odstranili vseh težav. Dejstvo, da bodo šolsko leto zaključili le trije razredi, saj v četrtem ni bilo učencev. Prav zaradi tega so namigi o zaprtju podružnične šole odveč, čemur zlasti starši odločno nasprotujejo.
STRAŽA - Slovenski raftarji so minuli konec tedna državno prvenstvo nadaljevali na Soči pri Trnovem, kjer so se prvič letos svoji nekdaj drugi ekipi pridružili tudi tekmovalno upokojeni petkratni svetovni prvaki Bobri, ki so svoji mladi posadki pomagali, da je v skupnem vrstnem redu ujela do tedaj vodilne Hrastničane. Stražani tokrat niso imeli sreče, saj so v šprintu že v predtekmovanju naleteli na izvrstno razpoloženo posadko domačega Vančarja, ki je izkoristil poznavanje domačih voda in kasneje zmagal v malem finalu, Stražane pa pustil na sedmem mestu, zaradi česar je Gim-pex moral tretje mesto v skupnem vrstnem redu prepustiti radovljiškemu Tinaraftu. Bolje so Stražani nastopili v slalomu, kjer so tako kot na vseh letošnjih tekmah osvojili 3. mesto, v spustu pa so bili vse do
NOVO MESTO - Novomeško Portno društvo Grip bo med etošnjimi šolskimi počitnicami že esto leto zapored pripravilo Gri-f°ve tedne mladih, tedenske počitniške športne programe, v katerih se otroci od 5. do 15. leta starosti. Pod strokovnim vodstvom spoznavajo z vrsto športnih dejavnosti, ki J povečini ni v programih obvezne športne vzgoje v šolah.
V programu Gripovih tednov mladih sodeluje 20 voditeljev, mod katerimi je večina profesorja športne vzgoje, drugi pa so renerji ali učitelji posameznih Portnih panog, ki so vključene v Program. Vodja programa profesor športne vzgoje Djuro Olujič Pravi, da je program športno or-^miziranega preživljanja počitniških dni v domačem kraju oziroma v Novem mestu in okolici
naleteli na zelo dober odziv tudi med starši, lanskega programa pa so se udeležili 204 otroci. Letošnji program je razdeljen na pet terminov z začetkom 3., 10., in 17. julija ter 7. in 14. avgusta.
Tedenski program Gripovih tednov mladih poteka od ponedeljka do sobote. Dnevni program se začne ob 9. uri, glede na dan pa poteka v športnem centru Zdravilišča Šmarješke Toplice (tenis, odbojka na mivki, lokostrelstvo namizni tenis, nogomet, košarka, orientacija, mini golf in drugo), Športni dvorani Leona Štuklja v Šmihelu ali na reki Krki (veslanje, ribištvo), zaključek dnevnega programa pa je na bazenu v Šmarjeških Toplicah. Za neplavalce organizirajo tudi plavalni tečaj.
I. V.
plina, obe pa je ugnala Sparavčeva, ki je tokrat po dolgem času nastopila v domovini, saj živi in trenira v Avstraliji. Izidi tekme na 50 m hrbtno: 1. Sparavec 30,37, 2. A. Kejžar 31,00, 3. Slapšak 31,30. Po seštevku točk dveh najboljših izidov je bila Urša Slapšak, kot rečeno, proglašena za drugo najboljšo plavalko mednarodnega mitinga: 1. Sparavec 1747, 2. Slapšak 1713,3. Nataša Kejžar 1706. Zanimivo je, da je Urša le za 4 točke zaostala za najboljšim med moškimi Madžarom Bodrogijcm.
PRVI DEL SODRAŽICI
RIBNICA - S sedmim krogom se je končal prvi del medobčinske lige v malem nogometu. Izidi: Grafit : Agaton 3:5, Kot: TUrjak 2:1, Grmada : Laški Pesjani 7:3, Sodražica : Divji jezdeci 5:3. Na lestvici z 21 točkami vodi Sodražica. (M. G.)
Z MODELI ZA PRVENSTVO - V nedeljo je Šport klub Novo mesto na parkirišču pred avtomobilskim salonom Avto Slak, ki je bil tudi glavni pokrovitelj tekmovanja, pripravil dirko za državno prvenstvo radijsko vodenih avtomobilskih modelov. Med 43 tekmovalci so uspešno nastopili tudi novomeški modelarji. Novomeščan Sebastjan Jurkovič (ne sliki levo z očetom Mirom med pripravo modela na dirko) je vse do zadnjih krogov finalne vožnje najmočnejšega razreda rally race držal drugo mesto, potem pa je razbil svoje vozilce, in visoka uvrstitev mu je ušla iz rok, pristal pa je na 7. mestu. Zmagal je Izidor Tratnik (Nebec), Jan Meršol (Novo mesto) je bil četrti, Urban Kastelic pa osmi. V razredu 1:5 je med štirimi tekmovalci zmagal Novomeščan Borut Pečar, Jože Murn pa je bil tretji. (Foto: I. V.)
KRŠKO - Na tradicionalni dirki v s'peedwnyu za 18. zlati znak Krškega in 18. Babičev memorial je spet zablestel najboljši slovenski dirkač Matej Ferjan, ki je požel obe zmagi. Edini, ki bi Ferjanu lahko odvzel zmago, je bil Nemec Kugelman, s katerim sta se pomerila v 7. vožnji. Ver kot 5000 gledalcev je tudi tokrat videlo zagrizene Trnje za ostala mesta, žal pa najboljšemu dirkaču domačega kluba Izaku Šanteju ni uspelo poseči višje od 9. mesta.
Dirka se je začela z več kot polurno zamudo, za katero pa je bil kriv Nemec Joachim Kugelmann, ki je imel težave pri prehodu državne meje, saj ni imel vseh potrebnih dokumentov za tekmovalne motorje, k nam pa so ga spustili šele po posredovanju krških organizatorjev. Čakanje na enega najboljših nemških speedwayistov se je splačalo, saj je bil prav on edini, ki seje kolikor toliko enkovredno zoperstavil našemu prvaku in na dirki za 18. zlati znak Krškega osvojil drugo mesto. TVctji je bil Ceh Ondrašik, drugi najboljši Slovenec domačin Izak Šantej pa
BALINARJI BALINAJO BREZ BALINIŠČA
NOVO MESTO - Čeprav novomeški balinarji od 1. junija nimajo več nobenega ustreznega balinišča, so še naprej dejavni, saj upajo na boljše čase. Po dveh kolih dolenjske lige vodi Dana pred Valerijo in Cestarjem iz Novega mesta. V Željnah pri Kočevju so pripravili prvenstvo Dolenjske v hitrostnem zbijanju, med 17 tekmovalci iz 8 klubov pa je zmagal B. Černoga iz Krškega. Na dolenjskem prvenstvu dvojic sta v Kočevju med 12 pari zmagala M. Škufca in E. Novak z Mirne nad M. Gričarjem in Gabričem iz mirnske Dane ter Gričarjem in Stefanišinom iz Sodčka. (R. M.)
deveti, tako da mu je za las ušla tudi uvrstitev v polfinale dirke za 18. pokala Franca Babiča.
Najboljših osem se je po tradiciji pomerilo še za 18. Babičev memorial. V finalu, v katerega se presenetljivo ni uvrstil Kugelmann, je
RIBNIČANI DRŽAVNI PRVAKI
RIBNICA - Na državnem ekipnem prvenstvu v šprint triatlonu v Vogrskem pri Novi Gorici je članska ekipa Triatlon kluba Ribnica obranila lani osvojeni naslov državnih prvakov. Za Ribnico so nastopili Damjan Kromar, Miloš Petelin in Nikola Barič. Med posamezniki je bil Kromar tretji, Petelin pa peti. V super šprintu za kadete so prva tri mesta osvojili Ribničani Bojan Čebin, Jure Tanko in Andrej Remic, pri kadetkin-jah je prav tako zmagala Ribničanka zmagala Maša Tramte. (M. G.)
KVADRATLON V PODTURNU
DOLENJSKE TOPLICE - Klub za prosto letenje Kanja iz Dolenjskih Tbplic bo v soboto, 17. junija, ob 9. uri pripravil tradicionalni kvadratlon v veslanju, kolearjenju, teku in točnostnemu pristajanju z jadralnimi padali. Tekmovanje se bo začelo na pristajališču JSri Podturnu.
V Cerkljah bo ves letalski svet
Mednarodni vojaško-civilni letalski miting Cerklje 2000 bo ena največjih letalskih predstav na svetu • Od akrobatskih skupin do vojaških in zgodovinskih letal
i oltarji tudi na Soči v slalomu med najboljšimi - Slabše v šprintu in spustu - Zdaj Tacen
t CERKLJE - 24. in 25. junija bo na vojaškem letališču v Cerkljah največja letalska prireditev v Sloveniji do sedaj. Na mitingu se bo predstavilo okrog 150 različnih letal in pilotov iz 15 držav na čelu z največjima letalskima velesilama Rusjjo in Združenimi državami Amerike. Prireditev bo razdeljena na več delov, najspektakularnejši pa bo nastop akrobatskih skupin iz Italije, Slovaške in Rusije.
Prireditelji pričakujejo več kot 100.000 gledalcev, ki bodo imeli kaj videti. Miting Cerklje 2000 sodi med šest največjih letalskih prireditev na svetu, tako vsestranska pa ni nobena druga. Poleg francoskih miragev 2000, švedskih saabov draknov, angleških tornadov, F-16 in F-18, migov ter bojnih helikopterjev bodo nastopile kar tri akrobatske skupine: slovaški*Beli albatrosi s šesti-
V KRŠKEM ZMAGAL ZVONIMIR MEŠTROVIČ
KRŠKO - Hitropotezni šahovski turnir ob prazniku občine Krško, na katerem je nastopilo 49 šahistov, je dobil mednarodni mojster Zvonimir Meštrovič (Triglav Krško), drugi je bil Zdenko Jusič in tretji Novomeščan Marjan Kastelic.
mi letali L 39, italijanski Frecce tri-colori z 11 letali MB 339 in transportnim letalom fiat G-222 ter Ruski vitezi na letalih Su 27, ki veljajo za najbolj “strupena” letala na svetu in jih Rusi na zahodu praktično še niso predstavili.
Zaključna točka pripada gostiteljem. Iz slovenske flote sc bo nad nebo nad Posavjem povzpelo tako rekoč vse, kar leze in gre: vojaška letala pilatus PC 6,PC 9 in PC 9M, zlin 242, zlin 143, turbolet in utva 75 pa tudi helikopterja beli 206 in beli 412 ne bosta manjkala. Na cerkljansko stezo bodo prvič priletela linijska letala Adrie canadair-regional jet in airbas A 320. Nedvomno največja privlačnost prireditve, namenjene spominu na prvega slovenskega letalca Edvarda Rusjana, pa bo predstavitev letala, s kakršnim se je
legendarni pionir slovenskega letalstva leta 1910 prvič dvignil na slovensko nebo.
I. V.
KRŠKO - Najboljša krška plavalka llrša Slapšak je morala po zelo uspešni zimski sezoni in dokončnem prodoru v svetovni vrh zaradi zapletov po lažji operaciji kar tri tedne prisilno počivati, očitno pa ji čas brez vode ni tako zelo škodil. Na mednarodnem plavalnem mitingu za odprto prvenstvo Kranja, na katerem je nastopilo 297 plavalcev iz II držav, je namreč dokazala, da je na evropsko prvenstvo, ki bo od 3. do 9. julija v Helsinkih, odlično pripravljena, saj je na 50 m delfin ugnala obe sestri Kejžar in jo je po številu točk ugnala le najboljša slovenska plavalka Metka Sparavec.
Tekma na 50 m prosto je bila za Uršo Slapšak najpomembnejši preizkus, saj si prav v tej disciplini želi
Urša Slapšak
izpolniti normo za nastop na olimpijskih igrah v Sydneyju. Glede na utrujenost po napornih višinskih pripravah slovenske reprezentance v Združenih državah Amerike je njen kranjski izid 26,66, s katerim je za Sparavčevo zaostala le 25 stotink, spodbudna popotnica za nastop na evropskem prvenstvu v Helsinkih in obenem dober obet, da si bo z uspešnim nastopom na Finskem lahko dokončno zagotovila tudi udeležbo na olimpijskih igrah, čeprav je norma 26,00 precej zahtevna.
Na 50 m delfin seje Urša za zmago pomerila s klubskima tovarišicama Natašo in Alenko Kejžar, ki vitki Krčanki nista bili kos. S časom 28,41 je Natašo ugnala za 47 stotink in Alenko za slabo sekundo.
Alenka se ji je za poraz v delfinovem slugu oddolžila na 50 m hrbtno, ki je resda Uršina zimska disci-
V slalomu Gimp** spet tretji
t-2	fč/STZio&zP
SKRB ZA ZDRA VE ZOBE - Tekmovanje za čiste in zdrave zobe v osnovni šoli Žužemberk poteka že deseto leto, vanj so vključeni učenci od 1. do 4. razreda. V zdravstveni postaji Žužemberk v zobni ambulanti za otroke in odrasle, ki jo vodi Mirjana Povše, dr. stom., posvečajo veliko skrb zobovju otrok. Ob pomoči sester Marije Kuzmanovič in Marjance Kušljan, ki sta sodelovali pri tekmovanju za čiste in zdrave zobe, je tekmovalo 181 otrok iz šole Žužemberk in podružne šole Dvor. Zmagala sta 3. razred OŠ Žužemberk in 4. razred OŠ Dvor. Vsi sodelujoči so dobili zobno krtačko in zobno pasto, darilo občine Žužemberk in firme Flegis, ki zastopa proizvode Jordan. Zmagovalci pa so posebno darilo prejeli od ministrstva za zdravstvo. V avli žužemberške šole je odprta pregledna in poučna razstava “Za nasmeh", ki jo je pripravila njihova zobozdravnica. (Foto: S. M.)
EPILEPTIKI IZ VSE SLOVENIJE - V soboto, 27. maja, so se v Kostanjevici srečali epileptiki iz vse Slovenije. Gostiteljica je bila tokrat prvič Skupina za samopomoč Dolenjske, Bele krajine in Posavja, Liga proti epilepsiji. Okrog 82 članov iz tovrstnih skupin iz mariborskega, celjskega, koprskega, ljubljanskega in seveda dolenjskega konca se je zbralo pred kostanjeviško jamo. Voditelj tamkajšnjih jamarjev je poskrbel za odlično voden ogled te zanimive in mnogim še nepoznane jame. Zbrani so prijetno druženje nato nadaljevali na pikniku v Jelinčevem kmečkem turizmu. Podobnih druženj si še želijo - prvo naslednje bo poleti v Kopru. Dolenjski organizatorji se za uspelo srečanje zahvaljujejo sponzorjem in donatorjem. (Marta Udovč, Liga proti epilepsiji, Skupina za samopomoč Dolenjske, Bele krajine in Posavja)
DASS NOVO MESTO PRAZNOVAL - Novomeška podružnica društva za ankilozirajoči spondilitis Slovenije je v soboto s kulturno- zabavno prireditvijo na jasi Zdravilišča v Dolenjskih Toplicah obeležila 15-letnico delovanja. Člane in njihove svojce ter vodstvo društva, med njimi je bil tudi predsednik Marjan Hudomaljs, ki so se udeležili družabnega srečanja, so na kratko obiskali tudi nekateri župani okoliških občin. Nastopila je folklorna skupina iz Vinice, za dobro voljo je poskrbel ansambel Mavrica, ob tej priložnosti pa so izdali tudi videokaseto o društvu. Tudi tokrat ni šlo brez telovadbe, zato so pod vodstvom fizioterapevtke telovadili na zabaven način, pri tem pa sta se jim pridružila tudi topliški župan Franci Vovk in novomeški podžupan Boris Dular, ki je bil tudi pokrovitelj prireditve (na sliki levi par v ospredju). Člani podružnice pa so svojega vodjo Andreja Gregorčiča za požrtvovalno delo presenetili z darilom. (Foto: M. Kotnik)
Projekt Dan sonca
Dijaki novomeškega šolskega centra so se v Kopru predstavili z dvema projektoma - Prejeli priznanja
NOVO MESTO - Evropski del ISES-a vsako leto preko nacionalnih sekcij - v Sloveniji je to Slovensko društvo za alternativne vire energije - pripravlja Dan sonca z željo, da bi javnosti približal pojem sončne energije in obnovljivih virov energije nasploh. Za
Dan sonca se določi dan, ki je časovno blizu poletnega enakonočja. Letos je to torek, 20. junija, sicer pa se je v 21 evropskih državah doslej tovrstnih dnevov udeležilo preko sto tisoč ljudi.
V Sloveniji že več let vzporedno poteka tudi projekt, imenovan Dan sonca, za osnovne in srednje šole, ki ga vsako leto na drugi šoli :tje E-net iz Ljubljane. Letošnja sklepna prireditve
pripravlja podjetje fc-net iz Liu ljane. Letošnja sklepna priredit je bila sredi maja na Gimnaziji Gian Rinaldo Carli v Kopru. Tokrat je sodelovalo 27 šol, med njimi tudi novomeški Šolski center, ki so predstavile 120 izdelkov, razvrščenih v tri kategorije: literarno, likovno in tehnično.
Dijaki Poklicne in tehniške strojne šole so predstavili praktične izdelke - sončne pečice za pripravo hrane in sprejemnike sončne energije za pripravo tople vode, učenci Poklicne in tehniške gradbene in lesarske šole pa so so predstavili na tehničnem podio* ju z delovnim zvezkom “Analiza življenjskega cikla zgradb v smis-
ODPADKI IN STRANISCA
KOSTEL - Posode za odpadke bodo razen na običajnih mestih, zdaj, pred turistično sezono, postavili še tam, kjer pričakujejo več izletnikov in turistov, in sicer v Račkem Potoku, Fari, Zavrtkah, na Žagi in v Žlebih. Posode so že postavljene razen v Račkem Potoku, kjer še urejajo parkirišče, zato izletniki lahko odlagajo odpadke v posodo pri bližnjem Srebotniku. Na teh krajih bodo stala med sezono (od 15. junija do 20. avgusta) tudi kemijska stranišča.
BRALNA ZNAČKA - Pred rojstno hišo dr. Frana Bradača, znanega filologa in prevajalca, je bila 2. junija posebna slovesnost. Otroci osnovne šole Žužemberk, podružničnih šol Dvor, Ajdovec in Šmihel so ta'dan prejeli bralne nalepke V posebno radost in veselje jim je bilo, daje bila med njimi prof. Zorka Bradač, hčerka učenjaka dr. Frana Bradača, po rodu z Jame, ki jim je na koncu podelila bralne nalepke (na fotografiji). Gostja si je potem med drugim ogledala tudi šolske prostore na Dvoru in Žužemberku, obiskala cerkev sv. Mohorja in Fortunata. Še posebej pa je bilo prisrčno snidenje z gospo Anico Može, dolgoletno družinsko prijateljico. (Foto: S. Mirtič)
Obletnica
Zbrali smo se na obletnici mature. Učiteljiščniki, ki smo maturirali 1965. leta. Po pozdravu in izmenjavi poklonov v stilu “kako dobro si videti", smo hitro ugotovili, da takšnih učiteljev, kot smo mi, ne bo več nikoli. Prosvetarjev namreč, ki smo delali, ne da bi bili za to zadovoljivo plačani, ne da bi dobili točke za vsako pripravljeno recitacijo ali potrdilo za vsako udeležbo na predavanju, seminarju, učiteljev, ki nismo najprej vprašali: “Koliko in kdo bo pa to plačal?" Prav zato grenak priokus v ustih, ko steče beseda o nazivih, o plačilnih razredih.
Z zakonom, takšnim, kakršen je, je država skregala šolske kolektive, da ne bi ti uperili svojega srda proti njej. Tako so nekdanji sošolci razdeljeni na mentorje in svetovalce, razporejeni od drugega do petega plačilnega razreda, odvisno od šole in od posameznega ravnatelja, ki je bil prisiljen pisati obrazložitve za nazive oziroma je moral razporejati šolske delavce v plačilne razrede. Po svoji vesti in v mejah dovoljenega. Po domače povedano: na posamezni osnovni šoli je lahko izjemno napredovalo v višji plačilni razred samo določeno število zaposlenih. Odstotek je zabetoniralo šolsko ministrstvo. Enako je veljalo za nazive.
Storjenih je bilo veliko krivic. Toda komu to mar? Moja generacija je trpežna, prežeta in prekaljena v mnogih osnovnošolskih reformah, od nove matematike do treh ocenjevalnih konferenc, od kurirčkovih torbic do opisnega ocenjevanja. In kar je še pongrun-tavščin, posrečenih in manj posrečenih, in kar je še Gabrov, Zgag ter kandidatov za ministrski stolček. Ob kozarčku rujnega nismo tarnali ali cmihali nad svojo usodo, ne. Presenetljivo: hitra anketa na vprašanje, kateri poklic bi si izbrali, če bi bili še enkrat pred to življenjsko odločitvijo, je pokazala, da bi se nas večina odločila ponovno za učiteljico/ učitelja.
TONI GAŠPERIČ
lu trajnostnega razvoja” in ustreznimi panoji. Med izdelavo projektne naloge so dijaki med drugim analizirali vpliv zgradb na okolje, se spoznali z ekološkim pristopom k projektiranju zgradb, vplivom podnebja in mikrolokacije na zasnovo zgradb in pojmom bioklimatska arhitektura, na koncu pa se posvetili še gradnji ali prenovi zgradb, vzdrževanju in obratovanju ter porušitvi objekta. Obe skupini šolskega centra sta za svoj trud prejeli priznanje, prvo mesto pa je pripadlo Gimnaziji Kočevje.
A.	GOLOB
Ob svetovnem dnevu očetov
18. junija je svetovni dan očetov. To je praznik, ki ga pri nas skorajda ne poznamo. Nekdanja družba je očete povsem razvrednotila in jih potisnila v drugo vrsto. Tudi danes ni bistveno drugače, saj morajo boj za enakopravnost voditi bolj očetje kot matere. Še posebej drastično se ta diskriminacija kaže, ko razpade zakonska skupnost. Uradne ustanove brez pomislekov dodeljujejo otroke rTiaiv,ro.n, oziroma ničesar ne storijo, ko je potretn,- •■rediti stike med otroki in staršema, vidcu je, da je še vedno v veljavi sklep višjih sodišč, sprejet v Ljubljani 20.11.1979, ko so sklenili, da imajo matere pri dodelitvi otrok absolutno prednost. Naša država je ob številnih razvezah leta 1998 dodelila očetom le 4,9 odstotka otrok. Tako država dokazuje, da smo slovenski očetje manj vredni in slabši roditelji od mater.
Trpke in pretresljive življenjske zgodbe se stekajo v vse bolj uveljavljenem Forumu za pravico otrok do obeh staršev (PODOS), ki nam razkrivajo, daje v Sloveniji kršena očetovska pravica okrog
20.000	očetom. Vse to kaže, da država Slovenija ni naklonjena očetom. Prav je, da vsaj na očetovski dan o problematiki slovenskih očetov razmišljamo, pa tudi kaj postorimo. IVE A. STANIČ
-777
Z MUZEJSKIM VLAKOM NA BLED
NOVO MESTO - Dolenjska banka je prvo junijsko soboto za mlade varčevalce in učence, ki so sodelovali na literarnem natečaju, ter njihove mentorje pripravila tradicionalni izlet na Bled. 260 udeležencev iz dolenjskih, belokranjskih in posavskih osnovnih šol se je iz Ljubljane odpeljalo proti Bledu z muzejskim vlakom iz Ljubljane. Med vožnjo je učence zabaval klovn Žare, mimoidoče kraje jim je predstavil sprevodnik Stane, vsi pa so dobili še čokolado in žogo, darilo Dolenjske banke. Na Bledu so se sprehodili okoli jezera, si ogledali nekaj znamenitosti in se posladkali s kremnimi rezinami.
SMUCISCE ZE UREJENO
SODRAŽICA - Večletna prizadevanja članov smučarskega kluba Sodražica, da bi « Izbirju, kjer je že dalj časa obratovala manjša vlečnica, dokončno uredili sodobno smučišče, se uresničujejo. Po koncu lenšnje sezone, ki ni bila preveč dobra, so zavihali rokave in nadaljevali dela pri nameščanju drogov za sidro vlečnico. Te dni dela zaključujejo, in sicer s postavitvijo zgornje postaje oz. pogonskega kolesa za vrv.
1,0	dolga 400 in široka 150 metrov, smtfca..;- „osl?l potekalo na površini 2,8 hektarja zemljišč. Pred kratkim so zravnali grbine, nekoliko razširili in podaljšali smučišče ter na zravnanem delu posejali travo. Predsednik kluba Tone Matelič je povedal, da imajo urejeno tudi drugo infrastrukturo za varno smučanje. Pri delih sta jim veliko pomagala zasebnika Nande Šilc in Miro Tanko, od podjetij Riko Kor in Fragmat so najeli posojilo, milijon tolarjev pa je prispevala občina Sodražica. Seveda ne gre prezreti velikega razumevanja lastnikov zemljišč. Domačin Franc Pirc, ki je večinski lastnik zemljišča in tamkajšnje župnišče so namreč klubu brezplačno odstopili zemljo.
Zakaj je bila belokranjska pogača izločena?
Članice društva kmečkih žena hočejo odgovor
METLIKA - Članice društva kmečkih žena smo ogorčene nad delom komisije, ki je na nedavni razstavi slovenskih kmetij na Ptuju iz tekmovanja in ocenjevanja izločila belokranjsko pogačo. Belokranjsko pogačo namreč pečejo le v Beli krajini, pretHsem v občini Metlika, in je vsekakor belokranjska sprecialiteta, ki jo obiskovalcu ponudijo poleg vina. Vsa leta sojo naše članice pekle in jo predložile na omenjeni razstavi, kjer so jo ocenjevali kot kruh z dodatki-Tako za pogačo kot tudi ostale kulinarične dobrote so članice društva osvojile že vsa tri priznanja-
Menimo, da bi ljudje, ki sestavljajo tovrstne ocenjevalne komisije; morali biti seznanjeni z določenimi pokrajinskimi oz. deželnimi posebnostmi, kot so belokranjska pogača, prosta povitica in podobno-Sprašujemo se, zakaj so potem z® oddajo Slovenski magazin prišit posnet način izdelave le-te.
Članice društva, predvsem tiste, ki so prizadete in bi morale letos dobiti kipec kvalitete, zahtevamo javno opravičilo oz. javno razlago, zakaj je prišlo do takega postopka pri ocenjevanju.
Društvo kmečkih žena, Metlika
KORAK ZA KORAKOM
s.«>-.4N . oddelke metodologije programa	l-rnkoffl
na OŠ Frana Metelka v Škocjanu so na prvi junijski dan obiskale ravnateljica Andreja Šulentič in učiteljic® šole dr. Franceta Prešerna iz Ribnice ter koordinatorka metodologije s Pedagoškega inštituta za ljubljansko in dolenjsko področje Mateja Režek. Najprej so si ogledale jutranje srečanje in delo po kotičkih v prvem in drugem razredu, nato pa jim je v.d. ravnatelja Anton Zupet predstavil organizacijski del programa na šoli. Gostje so bile nad delom škocjanskih učiteljic navdušene.
KONCERT FRANCIJA ŽIBERTA
LITIJA - Minuli konec tedna je v litijskem kulturnem centru pred številnim domačim občinstvom P° dolgili letih ponovno nastopil harmonikar Franci Žibert, s kitaro Ra ga je spremljal njegov prijatelj m Zagreba Ištvan Riiner. Franci Zib-ert, po rodu Litijan, je obiskoval nižjo glasbeno šolo v rodnem mestUi šolanje pa nadaljeval na srednji gl®s' beni soli in glasbeni akademiji v Ljubljani. Od tam gaje pot vodil® na izpopolnjevanje učenja harmonike v nemški Trossingen. Od let® 198(1 je profesor na badenskem konservatoriju v Karlsruhe v Ncrnčuj: Ištvan Riiner pa je obiskoval študij kitare v Zagrebu in Gradcu. Je dobitnik številnih mednarodnih nagrad in profesor na Akademiji z® glasbo v Zagrebu. Priznana glasbenika svetovnega slovesa sta z odlično vedbo glasbe svetovnih klasikov: Bacha, Cesanovasa, Bocchcrin-nija, Šivica itd., zadovoljila tudi najbolj zahtevno glasbeno občinstvo-Pokrovitelj prireditve je bila Občin® Litija.
Boj proti kajenju v Revozu za vzgled
Spodbudni rezulati enol- tnega prizadevanja za opuščanje kajenja v ambulant1 medicine dela v Revozu - Kajenje kot vzrok smrti na drugem mestu v Slovenij*
NOVO MESTO - Nikotin je za alkoholom druga najbolj pogosto rabljena psihoaktivna snov v Sloveniji. To je dovoljena droga, kije postala največji povzročitelj smrti v svetu, v Sloveniji pa je kot vzrok smrti s 19,3 odst. na drugem mestu, takoj za boleznimi srca in ožilja. Poleg tega prinaša ogromno gospodarsko škodo.
Mnoge države, med njimi tudi Slovenija, so z zakonom že omejile kajenje, kar posredno vodi do zmanjšanja deleža kadilcev med prebivalci. Vendar opuščanje kajenja ni nekaj, kar bi lahko predpisali z uvedbo, mnogi kadilci brez strokovne pomoči namreč ne morejo nehati kaditi. Podatki nekaterih raziskav kažejo, daje približno 70 odst. kadilcev neuspešno poskusilo omejiti ali opustiti kajenje. Zato se postavlja vprašanje, kaj je tisto, kar kadilce tako močno veže na tobak, da se mu ne morejo odreči brez težav.
Znanstveno raziskovanje je potrdilo domnevo, daje kajenje tudi bolezen odvisnosti, nikotin je psi-
hoaktivna snov, ki podpira vedenje, usmerjeno v potrebo po drogi, in vzpostavlja toleranco. Močan pospeševalni učinek pri kajenju pa ima tudi okolje, ki vzdržuje odvisniško vedenje. Splošna načela za zdravljenje odvisnosti od tobaka so dobro znana, mnogi zdravniki danes že opozarjamo na nevarnost kajenja in posredujemo informacije o juožnih načinih za njegovo opuščanje. Za ta korak se mora odločiti posameznik sam, okolica pa ga mora pri tem spodbujati.
V ambulanti medicine dela v Revozu smo pred enim letom v okviru programa zdravstvene vzgoje začeli animirati kadilce k opustitvi kajenja. Vzgoja in osveščanje zaposlenih je potekala preko plakatov “Zdravnica svetuje” na oglasnih deskah in osebnimi pogovori na zdravniških pregledih, vsak kadilec pa je dobil tudi zloženko o škodljivosti kajenja. Tako smo tematsko obdelali sestavo cigaretnega dima ter delovanja nikotina, ogljikovega monoksida
in cigaretnega katrana na človek® in posledice tega. Nismo pozab®! tudi na pasivno kajenje. Nekatet1 raziskovalci trdijo, daje dim, ki s® kadi iz žareče cigarete, celo nevarnejši od dima, ki ga kadilec inh®' lira, ker predstavlja večino cig®' retnega dima, hkrati pa vsebuje bistveno višje koncentracije rakotvornih snovi. Želeli smo osvestiti tudi nekadilce, da imajo pr®' vico živeti in delati v okolju brez cigaretnega dima.
Rezulati našega enoletnega Prl' zadevanja so spodbudni. Nekatep kadilci so opustili kajenje, drug1 pa zelo zmanjšali dnevno števil0 cigaret. Dodatni izziv za naše kadilce pa je bilo mednarodno tekmovanje “Opusti kajenje in zrn®' gaj 2000”, na katerega seje prijaj' ilo kar nekaj strastnih kadilcev, k* so kadili že več kot 20 let po 20 d0 40 cigaret na dan. Večina prij®y' Ijenih pri svoji odločitvi še vztraj® in želi vztrajati še naprej, ob ten® pa bodo k opustitvi kajenja spo°' bujali še druge.	.
LJILJANA SLEJKO, dr. nie°
Nujno zlo
Vstopnina za mednarodne poletne kulturne prireditve Pridi zvečer na grad je nujno zlo, ki pomaga denarno izpeljati dogodke. Poleg nje prireditelji razpolagajo še s sponzorskimi sredstvi in s sedemsto tisočaki iz občinskega proračuna. Lahko verjamete, da so vstopnice za metliške predstave med najcenejšimi v Sloveniji: tudi letos se bodo gibale od sedemsto do največ tisoč petsto tolarjev, pri nastopajočih z naslova Imaga Slovenije pa vstopnine ne bo. Prav tako bodo brezplačne dopoldanske kino predstave ob sredah, namenjene otrokom in odraščajoči mladini, ter ogledi razstav v Gangtovem razstavišču, študentje in upokojenci pa bodo deležni pri nakupu vstopnice popusta. Organizatorji, posebni prireditveni odbor pri Ljudski knjižnici Metlika, se zaveda slabe kupne moči prebivalstva občine Metlika, ogled prireditev pa želi omogočiti čim širšemu krogu ljudi, zato vstopnice niso po ekonomski ceni.
Žal kultura ni zastonj in za kakovostno predstavo je treba odšteti tudi do pol milijona tolarjev, ki sami ne padejo z neba. Prireditve ne ustvarijo dobička in bi jih bilo nemogoče izvesti, če ne bi bilo ogromno delo opravljenega po vsem brezplačno.
TONI GAŠPERIČ
Romi v Žabjeku sezidali kapelico
Uspešni kemiki novomeške Gimnazije
gimnazija najboljša šola
NOVO MESTO - Državnega ‘Ivanja iz kemije se je udele-0 37 dijakov Gimnazije Novo esto, ki je bila z bero osvojenih reglovih plaket tudi najuspešnej-' s.°Ja na tekmovanju. Zagovori ziskovalnih nalog iz kemije in P delitev Preglovih plaket za znale lz kemije in za znanje iz kemi-I f. faziskovalno nalogo so pote-ait v petek, 2. junija, na Pedago-
7i teti v Ljubljani.
Zlate plakete za znanje iz kemije so prejeli Monika Hirk, Simon j^dkec, Andrej Muhič in Nina Rman, srebrne Mojca Kolenc, Domen Plut in Alan Bizjak, bronaste pa Janez Barbič, Aleša Repše, Milan Car in Milica Tuca-ov. Za omenjeno tekmovanje so . a .novomeški gimnaziji izdelali Udi devet raziskovalnih nalog, anje so zlafe Preglove plakete Prejeli: Alan BizjaK, Mojca Konc in Nina Rman, srebrne Petra Bukovec Milan Car, Jernej Ko-ac iea Musizza, Domen Plut in 'luica Tucakov, bronaste pa so ■vojih Karmen Romozi, Nastja ■ ra, Petra Klepač in Andraž ^em izrednim rezulatom v_ j . kemikov so s strokovnim w “e."jem prispevali: profesorici i»r!5-xe-na Gimnaziji Stanka Flori-L n Marinka Kovač, mentor-p !z Revoza Zdravko Bučar in vniDM3 M°že, dr.med.spec. Mili-vnH. ič ter strokovnjaki iz Za-n za zdravstveno varstvo, Eko-Krka ^°*e 'n tovarne zdravil
l ^.Pripravah za mednarodno m .iJpkoolimpiado, ki bo od 2. do ct'^u Ja v Koebenhavnu na Dan-ra_m’Pa je sodeloval dijak 4.b. razreda Alan Bizjak.
Kamnolom ne bo yeč netil sporov
PV'DEM - DOBREPOLJE -v. sen) nesporno je, da uporaba last" i? v Predstrugah, ki je v |:a 1 komunalnega podjetja Ljub-nnm ’ P°vzroča tamkajšnjim kraja-tee, ,razne nevšečnosti. Zaradi var P° odloku o povračilih za jeti0vanje okolja Komunalno pod-V kam P,^evalo 5 % od prometa mnolofna, večinoma material v letjaVl' temu je bil že pred jet sei' občinskega sveta spre-dru P’ ^a se kamnolom prestavi tr,,; 8am, kar pa je sprožilo naspro-v?Ja krajanov Ponikev. iet' Nasuje Komunalno poditi« Predlagalo še za 200 - 300 kar V bo.,i oddaljeno lokacijo, no r6 sedai dal občinski svet v jav-l50 azpravo. Pričakujejo, da bo do bot *eta znano, kje in kako bil ^arnnol°m deloval, hkrati pa je že	sej' občinskega sveta v maju
^Potrjen sklep o nadomestilu va Pmualnega podjetja za varo-iZn|,e okolju, cest in okolice, ki bo bo tn občini Dobrepolje, ta pa Pred Sredstev namenila vasi Pov ruge’ ki ji sedaj kamnolom zroča največ nevšečnosti.
B.	ŽAGAR
S prostovoljci do boljše samopodobe in učnega uspeha
TVetje srečanje novomeških prostovoljcev
NOVO MESTO - Pred osnovno šolo Dragotina Ketteja v Novem mestu je v soboto, 10. junija, bilo srečanje prostovoljcev in otrok Kluba za otroke in mladostnike. Pod okriljem Društva za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto (DRPD) so že tretje leto potekale kreativne delavnice omenjenega kluba, ki jih po osnovnih šolah Center, Šmihel, Drs-ka, Vavta vas, Šmarjeta in Jedin-ščica (Romi) obiskuje 120 otrok.
V delavnice so bili vključeni deset do dvanajst let stari otroci z učnimi ali vedenjskimi motnjami. Poudarek pri delu je na socialnih veščinah, vzgoji za strpnost, lažji komunikaciji in predvsem kakovostnem preživljanju prostega časa, pa tudi ne učni pomoči. Pri delu pomagajo prostovoljcem tudi delavci preko javnih del. Rezultati so dobri. Otroci radi prihajajo in tudi nastopajo, medtem ko si v šoli največkrat tega ne upajo. Pri svojem druženju so tudi kreativni, saj izdelujejo različne ročne izdelke, med njimi so bile tudi domiselno ročno poslikane majice, v katerih so se predstavili. Izboljšali so svoj šolski uspeh, razvil pa se jim je tudi občutek sprejetosti.
Uvodno predavanje na srečanju ob zaključku šolskega leta je na temo mednarodnega dneva begunca, poimenovanega tudi dan solidarnosti, ki bo 16. junija, imela Mateja Demšič z Urada za mladino RS. Sledilo je skupinsko delo v delavnicah, namenjeno prostovoljcem (srednješolcem in študentom). Delavnico Amnesty International o smrtni kazni je vodila Andreja Mrak, delavnico “Ključ do lepše prihodnosti” o vrednotah v življenju Tina Močnik in delavnico “Slikovno gledališče” o opazovanju sebe in drugih ter reševanju problemov z izražanjem s telesom Eli Kušljan.
D. HOČEVAR
UPOKOJENSKI PIKNIK
Društvo upokojencev Dvor sije zadalo v letošnjem letu širok in pester program. Uresničili naj bi ga ob veliki lastni angažiranosti, pa tudi na starejše, bolne in socialno ogrožene ne bodo pozabili. V programu imajo več izletov in družabnih srečanj. Zaradi velikega števila članov so se dogovorili, da bodo organizirali prvi piknik v Hinjah, drugega v Ajdovcu in naslednje leto na Dvoru. V nedeljo so tako prvič izvedli piknik v Hinjah. Številne zbrane upokojence z ajdovske planote in okolice Dvora so lepo sprejeli Tone Škufca, Marija Pečjak in številne domače gospodinje. Ob domačih dobrotah, dobri kapljici in zvokih ansamhla Kosobrim jim je nedeljsko popoldne hitro minilo.
V Žabjeku je prečenski župnik v soboto blagoslovil novo kapelico, posvečeno Mariji Pomagaj ■ Pobudnik in financer Rom Bernard Brajdič - Poslikava Branka Kotarja - Praznik z odojki
KARITAS PRIPRAVILA SREČANJE - Črnomaljska Karitas je na binkoštno nedeljo že trinajstič zapored pripravila srečanje starejših od 70 let, bolnih in invalidnih iz črnomaljske župnije. Srečanja, ki se je pričelo z mašo, med katero so vsi prejeli zakrament svete spovedi in bolniškega maziljenja, se je udeležilo okrog sto povabljenih. Po maši je bil v pastoralnem centru še družabni del srečanja, na katerem je devet prizadevnih članic Karitas postreglo s pečenko in domačim pecivom, nazdravili so z belokranjskim vinom, zaigral je harmonikar. Nepogrešljiva je bila tudi pomoč skavtov, ki so iz Doma starejših občanov skozi celo mesto pripeljali na srečanje invalide. (Foto: M. B.-J.)
BLAGOSLOVITEV KAPELICE - Prečenski župnik g. Tone Marinko je blagoslovil novo kapelico ter zbrane Rome najprej učil, kako se pokriža. (Foto: L. M.)
Poleti pomagajmo živalim
Poleti živali trpijo zaradi vročine - Poskrbimo, da bodo imele vedno dovolj sveže vode in senco!
SOŽITJE NA SEMINARJU - Zadnji majski vikend sem se s še petimi člani društva Sožitje iz Novega mesta udeležila seminarja na Čatežu pri Trebnjem. Pri spoznavanju - vseh nas je bilo 10 - smo se igrali s klobčičem volne, nato pa smo se razdelili v skupine. S Sandijem, Slavkom in Alojzom sem bila pri študentki Meliti. Brali smo knjige o živalih ter se o njih pogovarjali in pisali. Po večerji smo odšli na izlet na Zaplaz. V soboto popoldne smo plezali po steni, po večerji pa smo streljali z lokom. V nedeljo dopoldne smo poleg pisanja opravili še sprehod do bližnjega gozda. Na seminarju mi je bilo zelo všeč, saj sem spoznala veliko novih prijateljev. (Besedilo: Nevenka Zupančič, foto: A. Bevc)
17
BREZJE PRI NOVEM ME-MTJ - Vroče sobotno dopoldne so Potekli teden v starem delu rom-skega naselja Brezje tekle še zadaje Priprave na blagoslovitev nove kapelice, ki so jo postavili sami Romi. Pobudnik in financer je Bernard Brajdič, kapelico je projektiral in sezidal njegov zet Stani-av Hudorovac, za lepo poslikavo ^vrtnicami in golobi pa je poskrbel ranko Kotar iz Šempetra.
.. ‘Sezidati sem jo dal, da bi Manja varovala mojo družino, da bi ?rečno živeli in bili zdravi. Ž ženo !mava šest otrok in že štiri vnuke,” n z.ac)civoljen povedal Bernard rajdič in dodal, da so tudi ostali Borni veseli nove pridobitve v naselju, v kapelici, ki sojo za otvori-ev lepo okrasili z rožami, zraven P? Postavili mlaj, stoji Marijin kip, Sj2?.8a kupili v novomeškem C-ju - kar dva meseca prej so 8a morali naročiti. Malo pred ®naJsto uro se je na prizorišče pri-P?‘jal prečenski župnik g. Tone Marinko in slovesnost seje priče-ta'. ral° se je kar nekaj Romov, 0 otroci kot invalid, med njimi
pa tudi njihov starosta, 90-letni Valentin Kovačič. Ženske so hitro pripravile mizo, nanjo nanesle kup Marijinih kipov, vodo in sol. Župnik je s sabo prinesel listke z besedili nekaj osnovnih molitvic, tako da so tisti, ki znajo brati, lahko sodelovali pri obredu.
“Z Romi je treba začeti res od začetka. Radi častijo zlasti Marijo, toda večina od njih ne zna narediti niti križ, kaj šele zmoliti očenaš ali zdravamarijo. Nujno bi bilo organizirati verski pouk, saj krščanstvo zajema splošno kulturo našega naroda, pomembne so vrednote, toda problem je prostor,” je povedal prečenski župnik, ki je lani novo kapelico blagoslovil že v novem delu romskega naselja Žabjek. Tam seje že
ustalila navada blagoslovitve velikonočnih jedi. Otroci so bili ob koncu najbolj veseli svetinjic, ki jim jih je župnik poklonil.
Med blagoslovitvijo pa je bilo za kapelico mogoče opazovati čisto drugačno sliko. Nekaj Romov se je trudilo s pripravo odojkov na peko, brez česar ne minejo njihova praznovanja. Natikali sojih na kole in jih župnikovo govorjenje ni prav dosti zanimalo. Brajdič je povedal, da so kupili kar osem pujskov ter enega jagenjčka, povabili pa večino prebivalcev naselja. Na veselici je zvečer zbrane zabaval celo romski ansambel, tako da so blagoslovitev kapelice Marije Pomagaj proslavili na svojstven način.
L. MURN
Počutje živali je odvisno predvsem od gospodarja. Čeprav se zelo radi prištevamo k naprednemu delu sveta, pa naše ravnanje z živalmi ni vedno humano. Pri tem mislim na domače živali, ki so dostikrat deležne slabega ravnanja in trpinčenja, brezčutnosti in malomarnosti svojih lastnikov.
Poletje je tu in zaradi hude vročine živali trpijo. Zato društvo proti mučenju živali opozarja in prosi, da svojim živalskim prijateljem poleg hrane zagotovite tudi •dovolj sveže pitne vode in ustrezne higienske razmere, da se bodo dobro počutili v svojih bivalnih prostorih. Veliko ljudi se obrača na naše društvo s prošnjo, naj posredujemo v primerih nehumanega odnosa do psov čuvajev na podeželju in v stanovanjskih blokih. Včasih kar ne moremo verjeti, kaj vse se dogaja! Lahko je privezati psa na meter dolgo verigo, ga pustiti brez hrane in prepotrebne vode, ga imeti pod milim nebom brez zavetja tako pozimi v mrazu kot v tej sončni pripeki brez sence ali pasje ute, humano pa to bi. Pomnite, tudi žival je živo bitje, ki čuti in trpi!
Našemu štirinožnemu prijatelju je potrebno suho zavetje, v sončni pripeki pa senca. Pasja uta naj bo primerno velika in dobro izolirana. Nadalje potrebuje pes izdaten obrok hrane - mladički do enega leta trikrat do štirikrat na dan -vedno dovolj sveže pitne vode, vsaj tri do štiri metre dolgo in lahko verigo z ovratnico; ki ni preozka, in primerno velik bivak, če biva v njem. Večkrat na dan živa-lia spustite, tudi tiste, ki so v stanovanju. Ne puščajte vašega kosmatinca v zaprtem prostoru osamljenega cel dan ali pa na balkonu na soncu!
Ker se skoti več domačih živali, kot bi bilo zaželjeno, naprošam lastnike, da dajo samice sterilizirati oz. samčke kastrirati. Bodimo humani tudi do živali, ki živijo prosto v naravi! Kdor živali ne mara oz. nima zanje nima pri-
PIVOVARNI UNION ZLATE MEDALJE
LJUBLJANA - Pivovarni Union iz Ljubljane je Mednarodni inštitut za ocenjevanje kakovosti Monde Selection v Bruslju podelil nedavno zlate medalje za kakovost. Union Pils in Multisola sta prejela zlato medaljo Monde Selection 2000, voda Zala in ledeni čaj Sola z okusom breskve sta dobila veliko zlato medaljo.
DAN BOLNIKOV IN OSTARELIH - Vsako leto je prva nedelja v juniju v župniji Šentpeter - Otočec namenjena ostarelim, bolnim, osamljenim in invalidom. Srečanje pripravi župnijska Karitas, ki jih je letos povabila k običajnemu praznovanju nedelje. Mašo je daroval domači župnik Blaž Gregorc, nato pa je sledilo družabno srečanje in pogostitev na župnijskem vrtu. Okoli 65 bolnikov in ostarelih seje v prijetnem pogovoru zadržalo kar nekaj uric in tako vsaj za ta čas pozabilo na morebitne skrbi, težave in bolezni. (Foto: H. Murgelj)
OBISK STAROSTNIKOV V GABRJU - Skupini starejših za samopomoč Julija in Mavrica iz novomeškega Doma starejših občanov so v sredo, 7. junija, obiskali Gabrje in tamkajšnji kmečki turizem Ivanež, ki se ukvarja z domskim varstvom. Ob prihodu je goste sprejel gospodar, nato pa seje del izletnikov odpravil na klepet z varovanci, v oskrbi je 6 žensk in dva moška, ostali pa so si ogledali okolico. Člani obeh skupin na invalidskih vozičkih so imeli pri vstopu v stavbo nekaj težav zaradi neurejenosti dostopa za invalide, kar nameravajo urediti ob predvideni prenovi stavbe, vsi pa so bili navdušeni nad prijetno notranjo urejenostjo. (Foto: J. Bevc)
mernih pogojev, naj jih raje nima. Ne le ljudje, tudi živali imajo pravico živeti!
ŠTEFKA KURENT Društvo proti mučenju živali
V
Ivan Sebalj vstopa v 99. leto
24. junija bo Ivan Šebalj iz Drage, občina Loški Potok, dopolnil 98 let in je najstarejši občan. Priobčena slika je nastala nekaj dni ponovem letu, ko smo ga obiskali. Že takrat je tožil, da ga nekaj napada, in nekaj dni po obisku je odšel na zdravljenje na Golnik. Pa se, grča, ni dal! Po 10 dneh je bil odpuščen, vseeno pa je ostal pri sinu v Ljubljani.
Ivan Šebalj
Če bi sodili po njegovi nič kaj rožnati življenjski poti, potem Ivana že dolgo ne bi več vleklo v Drago. Toda hudomušen, kot je še vedno, je znal prebroditi težave, čeprav jih ni bilo malo. Rodil se je v Prezidu. Še kot fantič je šel za pastirja v Stari in Novi Kot. Šolo je videl samo odzunaj. Potem seje učil za čevljarja. 1928. leta se je poročil in si v Dragi ustvaril dom. Malo je krpal čevlje, malo kmetar-il in gozdaril, najbolj pa ga je veselilo barantanje s konji.
Tudi partizanščina mu ni ravno dišala, kljub temu pa so ga Italijani internirali na Rabu. Tuje prestal nešteto grozot. Najhujše je bilo, ko je bil zaprt v samici. Skoraj bi bil zmrznil. In tisti mraz, pravi, čuti vse življenje. Ko se je kot po čudežu vrnil, je odšel v partizane. Tam je krpal čevlje, včasih stražaril, boril pa se ni nikoli.
Po vojni je moral spet krpati čevlje, a ne dolgo, bolj seje posvečal konjem. Tokrat smo se z njim skušali pogovoriti po telefonu, pa so nam povedali, da si je želel v Dolenjske Toplice in da se dobro počuti. Še na mnoga leta, Ivan!
A. KOŠMERL
SLOVENSKA VOJAŠKA INTELIGENCA
Belokranjec Josip Pezdirc ■ ameriški general
Ko sem se pred nekaj leti lotil raziskave o slovenski vojaški inteligenci, predvsem pa o generalih, admiralih slovenskega rodu v tujih armadah, so mi nekateri poznavalci pravili, da jih bom našel povsod, tudi v prekomorskih deželah, saj se tudi otroci naših izseljencev niso mogli izogniti vojaškim igricam in želji, da bi nekoč postali generali ali admirali.
Seveda sem jih največ našel v treh domorodnih oz. skupnih domovinskih armadah. Tako je bilo v avstroogrski vojski okrog 60 podmaršalov, generalov in admiralov slovenskega rodu, nekateri med njimi so zavzemali tudi visoke poveljniške položaje. Tako sta bila poveljnika avstrijske vojne mornarice veliki admiral Anton HAUS, Tol-minčan, in viceadmiral Viljem TEGETTHOFF, Mariborčan. Oba najdemo tudi v Enciklopediji Slovenije. V vojski SHS/ Kraljevine Jugoslavije je bilo 28 generalov - admiralov (najbolj znana sta bila divizijska generala R. Maister in L. Rupnik), v domobransko-četniških formacijah pa 3. Seveda jih je bilo največ v JLA, in sicer 123, od tega jih je šesterica dobila generalskih čin že med NOB. Najvišja položaja sta dosegla general-pojkovnik S. Potočar - načelnik GS JLA in admiral S. Brovet -namestnik zveznega sekretarja za ljudsko obrambo.
V domala vseh vojskah sveta
Zanimivo je, da sta bila tudi v nemškem Wehrmachtu dva generala slovenskega rodu, vendar sta se zavestno odpovedala slovenstvu in celo spremenila priimek. Tudi v italijanski armadi naj bi bilo več generalov in admiralov, toda doslej sem našel le peterico. V francoskem Ilirskem polku je 1813 sodeloval (in padel na ruski fronti) neki Jezernik ali Jezeršek iz Trsta, čigar vdova je prejemala visoko francosko vojaško pokojnino. V angleški vojni mornarici je admiralski položaj še pod Nelsonom dosegel Ljubljančan Rakovec. Tudi v švedski vojni mornarici naj bi imeli svojega admirala. V argentinski vojski imamo sedaj dva komodorja slovenskega rodu (če že imamo predsednika vlade iz Argentine!).
Ker so ameriški generali slovenskega rodu v domovini svojih staršev skoraj neznani, se mi je zdelo, da jih je potrebno podrobneje predstaviti. Za zbiranje podatkov sem uporabil razne poti. Najprej sem pregledal knjigo dr. Edvarda Gobca o znanih slovenskih izseljencih (Slovenian Heritage I) in druge publikacije, kjer je navedeno, da bi naj bilo v ameriški vojski šest generalov in sedem admiralov. Kako to preveriti? Ameriške uradne (vojaške) ustanove namreč ne vodijo pregledov po nacionalni, etnični ali verski pripadnosti, pa so mi svetovali, naj se obrnem na dr. Rada Lenčka, profesorja znane Kolumbijske univerze v New Yorku. Ta mi je rade volje priskočil na pomoč m iz ameriške encikopedije Who is who in USA? preskrbel biografije in naslove. Zato sem navezal pisne stike z admiralom Ronaldom Zlatoperjem, vdovami ali sorodniki pokojnih ameriških generalov - admiralov. Tako sem našel vsega tri admirale (R. Zlatoper, dr. E. Rupnik in W. Petrovčič) in tri generale (R. Češarek, J. Lekšan in J. Pezdirc). Večini pa sem tudi pomagal pri iskanju njihovih rodovnih korenin.
Ameriški general iz Bele krajine
Predstavljam zgodbo o ameriškem generalu Josipu Pezdircu iz Bele krajine. Iz genealo-Ških izkušenj sem že vedel, da so telefonski imenik in župnijski uradi najboljše napotilo za iskanje rodovnih vezi. Dr. G. Pezdirc iz New Yorka mi je celo aoslal sliko brigadnega genera-a Pezdirca, kije bila objavljena januarja 1969 v naivečjih ameriških časopisih. Obenem mi je namignil, čeprav ni bil v sorodu
z generalom, naj začnem raziskavo v Podzemlju. Tako sem krenil v Belo krajino. Najprej sem pregledal župnijske matri-kule v Metliki in Podzemlju. Kmalu sem gotovil, da je vasica Griblje verjetni izvor rodovine Pezdirc, pisano tudi Pesdirc, Pezdirec, Pezdirtz in podobno. V Gribljah sem srečal zbiratelja narodopisnega blaga, ki mi je povedal tole zanimivo zgodbo o rodovini Pezdircev:
Turki so leta 1524 opustošili Belo krajino in tudi vasico Griblje. Večino ljudi so pobili, mnoge pa so odgnali v suženjstvo. Cesarski Dunaj je za popolnitev Vojne krajine začel regrutirati nove vojščake v sosednji Liki in Dalmaciji, o čemer pričajo tudi tamkašnji priimki (Šimec, Brine, Papič, Jakovčič in drugi). V vasico Griblje, kjer so preostali domačini v zahvalo že 1526 obnovili vaško cerkvico, so med drugimi prišli tudi prebivalci z Loparja na otoku Rab. Ko so graščaki in cerkvene oblasti začele po letu 1560 dajati prve priimke, so tistim z Loparja zapisali priimek PESDIRZ, ker so verjetno omenjali majhno ribico “pesdirz”. Tako se je družine Pezdirc v Gribljah št. 53 prijelo še sedaj ohranjeno domače ime “Loparz”, kar je zapisano tudi v statusu animarum (1840 - 1910) župnije Podzemelj.
Iz vasice Griblje so se Pezdirci s porokami razširili po sosednjih vaseh (Krasinec, Podzemelj) in tudi po drugih delih Bele krajine, predvsem proti Črnomlju. Ko je okrog 1880 po Beli krajini divjala vinska ušica in uničila večino vinogradov, je zavladala lakota in revščina, pa so se mnoge družine, tudi cele vasi, odšle s trebuhom za kru-
hom. Seveda jih je največ odšlo v ZDA, med njimi tudi Pezdirci. Mnogi so ostali v “obljubljeni deželi”, mnogi so se vrnili v svojo lepo Belo krajino.
Iz statusa animarum župnije Podzemelj je vidno, da je tudi neki Jurij Pezdirc iz Podzemlja št. 5 odšel v Ameriko. To sem sporočil soprogi pokojnega generala Pezdirca. In potem seje avgusta 1998 iz Sarajeva javil ameriški podpolkovnik W. Pezdirtz, pripadnik SIFOR-ja z željo po srečanju oz. obisku domovine svojih prednikov. Bil je namreč nečak generala Pezdirca oz. drugi sin njegovega pokojnega brata, ki si je tudi izbral vojaško kariero. Naslednje leto se je javil iz Zagreba kot inštruktor hrvaške vojne akademije in mi sporočil, da je v Podzemlju št. 5 našel hišo svojih prednikov in na Gorenjskem daljno sorodnico. Načrtuje tudi obisk vasice Lopar na otoku Rabu, da bi videl tiste majhne ribice “pezdirc”...
Uradna biografija pa pravi:
PEZDIRTZ (PEZDIRC) Warren Joseph - generalmajor je bil rojen 14.10.1920 v Omahi, ZDA, očetu Josephu Fridericku in materi Elli roj. Stipe P Njegov stari oče Josip (Georg), poročen s Filipčičevo, je okrog 1880 emi-griral v ZDA. V zakonu sta imela dvanajst otrok. Eden od njih, Josip, oče generala Pezdirca, je bil urednik časopisa Register and Tribune v kraju Des Moines, država Iowa. Umrl je 1948. Verjetno so vzdrževali stike s sorodniki v Beli krajini.
Po srednji šoli je leta 1942 končal univerzo v Michiganu. Potem se je poročil z Berno Deane Purgett, s katero imata sina Karla, ki je po poklicu inženir. Kot vojak in rezervni oficirje sodeloval v II. svetovni vojni, nakar je končal vojaško akademijo v West Pointu in se
posvetil vojaški karieri. Sodeloval je v korejski vojni od 1952 - 1953 kot poveljnik pehotnega
TRENUTEK POČITKA - Pohodniki ob pravljični koči sredi gozda Radul-ja. (Foto: J. M.)
Pohodi upokojencev
E
NOVO MESTO - Interesne dejavnosti Društva upokojencev Novo mesto vključujejo tudi prijetne in nenaporne pohode, na katerih si upokojenci poleg naravnih ogledajo tudi zgodovinske, kulturne in druge znamenitosti trase pohoda. Pot ponavadi pripravi in vodi eden od pohodnikov, ki pozna kraj in njegove znamenitosti.
Na pohod se upokojenci, ki želijo spoznati bližnje okolje, odpravijo vsak prvi petek v mesecu. Letos so obšli že sedem gričkov, ki so posejani ob Novem mestu, in si ogledali Kapitelj, grad Grm in Evangeličansko cerkev, vremensko postajo na Mrvarjevem hribu in zgodovinska izkopavanja na Marofu. Nato jih je pot vodila v Mirno Peč, od tam pa na Golobi-njek, od koder je lep pogled na Globodolsko polje, ki je v Sloveniji edino s smerjo sever - jug, z razgledne točke pod cerkvijo sv. Uršule pa se vidita tudi dolina Temenice in obrobje doline Ig-mance. Zanimiv je bil tudi pogled na drugi ponor reke Temenice pod vasjo Vrhovo.
V tem mesecu so se upokojenci - pohodniki zapeljali v šmarješko stran do vasi Štravberk ter se
peš napotili v Žaloviče in Lakoto, pod hribom Koblo pa zakoračili v trebanjsko občino ob potoku Ra-dulja. Prijetna gozdna cesta jih je peljala vse do Mirne doline, kjer se v Raduljo izliva potok Lipnica, v katerem imajo vaščani Mirne vasi črpališče za svoj vodovod. Tu stoji vzdrževana pristava, nekoč last hmeljniške gospode, z mlinom id žago, kjer je bil svoje čase agregat za proizvodnjo elektrike. Ob Lipnici stoji še koča, kamor je na polharijo hodil tudi nekdanji predsednik bivše Jugoslavije Tito. Ob desnem bregu Radulje se razprostira z gozdom poraščen istoimenski hrib, v gozd pa je speljana privatna cesta do lične lesene brunarice, ki jo uporabljajo gozdni delavci, sicer pa je last Novo-meščanov Janeza in Jožice, ki sta izletnike povabila in vodila po tej lepi dolini. Pokazala sta jim tudi znamenito bukev, ki so jo že leta 1933 proglasili za najdebelejšo, pred osmimi leti pa se je podrla, vendar njeno mogočnost lahko občudujemo še danes.
Naslednji pohod bo 7. julija, pot pa bo novomeške upokojence vodila ob vznožju Gorjancev.
J. MOŽE
in tankovskega bataljona. Od 1964 do 1966 je bil pomočnik načelnika uprave za strateško načrtovanje združenega GŠ v \Vashingtonu, 1969 pa je bil kot brigadni general postavljen za namestnika poveljnika logističnega štaba ameriške vojske v Evropi. Istega leta je vodil znano vojaško operacijo “zračni most” Amerika - Evropa. Maja 1970je bil povišan v čin generalmajorja. Od 1970 do 1971 je bil načelnik armadne skupine v Koreji in 1971 - 1973 poveljnik komande za podporo v Koreji. Od 1973 do 1975 je bil načelnik štaba za logistiko v ZGŠ ZDA. Prejel je več visokih ameriških in tujih odlikovanj, med drugim srebrno in bronasto zvezdo. Po 33-letni briljantni vojaški karieri je bil 1975 upokojen.
General Pezdirc je bil ponosen na svoje slovensko poreklo, vendar zaradi togih vojaških predpisov ni mogel obiskati domovine svojih prednikov. Umrl je leta 1990 in je kot general pokopan na nacionalnem pokopališču Arlington v Washingtonu
poleg prijatelja Johna Leksona, tudi generalmajorja slovenskega rodu.
V Vojnozgodovinskem zborniku, ki ga izdaja Vojni muzej v
• Avtor prosi bralce Dolenjskega lista, da mu (na naslov: Litjj-ska cesta 62, 1119 Ljubljana) sporočjjo kakršenkoli novi podatek o generalih - admiralih slovenskega rodu v tujih vojskah, da bi tako zbrali imena in podatke o slovenski vojaški inteligenci, ki niso zapisani v leksikonih ali ohranjeni v arhivih.
Logatcu oz. brigadir Slovenske vojske Janez J. ŠVAJNCER' sem v nedavni številki objavil neideološki in genetični sezna® vseh znanih generalov in admj" ralov slovenskega rodu. V maj' ski številki revije Borec pa je 'z' šla antropološka študija pod naslovom Slovenska vojaška inteligenca - generali in admirali; Objavljeni seznam seveda še n* popoln, saj se venomer javljajo posamezniki, tudi s podatki, k' jih ni v nobenem arhivu ali enciklopediji.
MARIJAN F. KRANJC generalmajor v pokoja
SOLIDARNOST LJUDI KOT KAŽE ZAMRLA
Kdaj bodo Pavlinovi v novem domu?
Resje, da denar predstavlja kup stvari brez vrednosti ali koristi, vendar obenem tudi nekaj dragocenega - neodvisnost.
To na svoji koži že nekaj časa še kako dobro skušajo Pavlinovi iz Migolice pri Mirni, mlada družina z dvema otrokoma, ki živi v majhni hišici v nevzdržnih razmerah. Rdeči križ (RK) Mirna seje tako pred dvema letoma brez pomišljanj odločil za pomoč. S prispevki sponzorjev in dobrih ljudi jim je začel graditi novo stanovanjsko hišo.
Kot je povedala tajnica mirn-skega RK in njihova sovaščanka Mari Logar, je začetna zagnanost in pripravljenost ljudi, po svojih močeh priskočiti na pomoč pri gradnji Pavlinovega novega doma, kmalu splahnela. Hiša je lani dobila streho, dokončani sta električna in vodovodna napeljava in material do te faze se je skorajda v celoti nabral iz zbranih sredstev s posebnega žiro računa, kar gotovo ni malo. Pomagala so tudi mnoga podjetja pa seveda KS Mirna in Občina Trebnje. “Toda zdaj se je, kot kaže, vse skupaj ustavilo. Potreb pa je še toliko. Hišo je treba ometati, narediti tlake, jo opremiti. Vsaj kletne prostore, da bi imela družina kopalnico, sanitarije, kuhinjo in sobo,” je pripovedovala Logarjeva, Pavlinovi pa za javnost niso želeli dati nobenih izjav.
Nerazumljiva nevoščljivost ljudi
Jih je pa mogoče razumeti, saj neverjetna nevoščljivost in dobesedno hudobnost nekaterih ljudi (ponavadi takih, ki niso nikoli izkusili resnih denarnih težav) ne pozna meja. Odmevi na prispevke v različnih medijih, brez katerih je tako dobrodelno akcijo skorajda nemogoče izpeljati, so bili menda tako hudi za Pavlinovo družino, da očka Andrej in mamica Mara pravita, da ne želita od nikogar ničesar več. “Napredovali bomo počasi, kakor bomo zmogli. Se bomo pač selili kasneje, enkrat se gotovo bomo. Do takrat pa bomo že potrpeli, saj smo vajeni vsega.”
Sami s sorodniki se trudijo po najboljših močeh. Zaposlen je namreč le Andrej. Ne le gradnja nove hiše, tudi dva majhna otroka zahtevata svoje. Starejši sin obiskuje 2. razred na mirnski osnovni šoli, mlajši pa bo v novem šolskem letu začel guliti šolske klopi. V stari hiški, v kateri najprej niso' imeli niti vode (kasneje so jo napeljali od bližnjega soseda), se stiskajo ves čas. V enem prostoru imajo kuhinjo, spalnico, dnevno sobo in otroško sobo. Stranišča ni. Na
tleh oz. zemlji je le linolej. Poleti imajo pralni stroj priključen kar zunaj hiške. Toda kljub takim težkim razmeram staro bajtico krasijo lepe živobarvne rože, kar o stanovalcih tudi pove svoje.
Pazijo na vsak tolar
Da Pavlinovim sploh ostane kakšen tolar za gradnjo nove hiše in da se zraven še lahko" preživljajo, se trudijo, da skorajda vso hrano pridelajo sami: od drobne zelenjave do krompirja. Gojijo kokoši, redijo kravo in dva prašiča. Ker sami nimajo veliko parcel, Andrej pridno pokosi vse travnike, kijih drugi
kmetje sicer ne bi. Mrvo posus' in shrani za zimo. Resnično gledajo na vsak tolar, toda kdor je revež, težko postane kaj drugeg3, “V RK smo presodili, da ji01 je treba pomagati, in tako mis' limo še tudi sedaj. V dveh letih je bilo veliko narejenega, tod3 brez nove pomoči v najrazlič" nejših oblikah Pavlinovi še dolgo ne bodo prišli na zeleno vejo,” pravi Logarjeva, ki je skupaj s predsednico mirnskeg3 RK Štefko Gregorčič resnično zagnana ne le v tej akciji in v tem društvu. “Zato prosimo vse dobre ljudi, naj prispevajo p° svojih močeh. Naj solidarnost med ljudmi ne zamre, saj nihče ne ve, kdaj bo sam potreboval pomoč.”
KORK Mirna je odprl p<>s®' ben žiro račun pri SKB Agencij' TVebnje: 50100 - 620 - 128 05 1153137 - 2227 - 98 s pripisu® “za družino Pavlin”. Če se b« kdo odločil za pomoč v drug' obliki (gradbeni material, prc' vozi itd.), naj pokliče Štefk" Gregorčič na tel. št. 07-47-155' LIDIJA MURN
LANI POD STREHO - Novi Pavlinov dom je lani dobil streho, toda za vselili vsaj v kletne prostore je potrebno še toliko denarja. KORK Mirna trka srca dobrih ljudi, da bi po svojih močeh prispevali svoj delček. (Foto: L. MJ
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje praviru do "'orebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 15.VI.
SLOVENIJA 1
tdenski izbor Odmevi
8.30 Mostovi
8-00 Otroška oddaja J0.10 Zgodbe iz školjke 10.40 National Geographic
11.30 Čebelarska zgodba
Unn P'®* Naokoli po Nemčiji 5.00 Poročila O-40 Tfedenski izbor Intervju
14.30 Zoom
t< on I6Slovenski utrinki «0 Poročila Š'45 H. šola
17 as !?.živlienia Hrastkovih ■4-> Cigare - nova strast Amerike, dok. od-
lit k iaja
8 "vok, gas.-dok. oddaja
sa
7n nc 5nevnik, vreme, šport n Tednik F ‘ Turistična oddaja
27 m mi dan
7t m 2dmevi, kultura, šport
‘7 00 Plsave
"•30 Slovenci v Avstraliji
SLOVENIJA 2
ninn V'emenska panorama - 7.55 Videospot-. j“'" Dr. Sommerfeld, nan. - 9.15 Grace ,n dam, nan. - 9.35 Murphy Brown, nan. -nnr * ,gomet ■ 12-20 Euroncws -14.00 Svet , -14.30 Sophie in sanjač, am. film -16.00 .?' 12-30 Po Sloveniji -18.05 Družinski , ,vnJ nad. 1/13 - 19.00 Nenadoma Susan, »an. -19.30 Videospotnice - 20.0(1 Nogomet -"•00 Poseben pogled
kanala
ai5.2ogodivš^ine Rokca in Binča, ris. - 9.15
Angela, nad. -10.10 Luz Maria, nad.
Onr.u V ’ U,1U LUZ Mana7 nau. -11.uu Rni * • w' '2.00 Adrenalina -13.30 Princ z , A.ra, nan. -14.00 Jake in debeluh, nan. -An i Lake -15.55 Oprah show - 16.50 nad'' L7.40 Luz Maria, nad. -18.30 "n zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30
lv*dlco m in	n<in	onnn	u.,
aleolm in Eddie, nan. - 20.00 vinitev v Hy-K 'on- nan. - 20.50 Kje je Vonnic, film - 22.40 n, nan. - 23.15 Miami Vice, nan - 0.15 uannyjeve zvezde -
1.15 Odklop POP TV
M? Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 Divji angel, nad. - 11.25 Labirint 'rasti, nad. -12.20 Raztresena Ally, nan. -13.50 Pajnon, nan. - 14.20 Diagnoza: umor, nan. -.n ,?ak°nvL .A., nan.-16.15 Tri ženske, nad.
angel, nad. -18.15 Labirint strasti, 7i Jc n 25'ur - 20.00 Denis pokora, film -f!'45 Raztresena Ally, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.10 Nikita, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan.
DAJBA tv
?30Borzni monitor -15.00 Živa-i
Ifi nnki j u!ul,llor * Z,iva-magazin -nan , zdravje!, nan. - 16.30Služba in družba, ' ILUO Odpadnik, nan. -18.00 Zvezdne i, d;"3"--19.00Živa-novice-19.15Zgodbe 27 nn ■V0rii'nan'' 20.10 Smrt v sencah, film -rit, • va"ma8azin - 23.00 Fitz, nan. - 0.00 ni na vasi, ser. - 0.30 Dragi John, nan. VAS KANAL
"•40 Videostrani -16.40 Risanka -18.00 Iz
-18.30 Prva pomoč -19.00 Novice -7n “,,denski kulturni pregled - 19.30 24 ur -
2(1 nn v ttutturni pregled -19. JO 24 ur -2l'(tn r'aktna oddaja - 20.40 Nas poznate?. -. 2j 25 OdkC'" ^ ^ ^dcnsk' kukurn' Preslcd HTV l
lOtKi0^0iutro' Hrvaška ■ 10.00 Poročila -
12 ts, “raževalni program -12.00 Poročila -
13 sn7? !r‘nt strasti (serija) -13.40 Poročila -Tipni. Jnpi srca (film) -16.00 Naj... -16.30 17 3nu sP°znanja - 17.00 Hrvaška danes -dMisr or)e onava-Jadran -18.00 Hrvaška kult. ' • i !!!a' RL35 Kolo sreče -19.05 Risanka -
dS;e!,eV"ik , vreme, šport - 20.10 Vaaraž-t ^ltadivari, dok. oddaja - 20.45 Ko čas 22 ssd.R0' ure kulture - 22.05 Odprto -0 i s d • r.°^a ‘ 23.15 Fantastična simfonija -pl„ , )ek jn roža (film); 1.45 Mimi dnevi v klan iu- (fllm); 3-25 Čas je za jazz; 4.25 Saga o * u Thira (film)
Htv 2
8.00 Hiristične panorame -S f'Ja)'9.50 Kraljica K: pnl(,rstv.u divjine -11.55 Zvezdni prat , yanja (dok. serija) -13.30 Pacific Palisades
sti r.T"-"1- panurame - 9.05 Labirint stra-Cesarlli3 kraljica Kristina (film) -11.30 “J""	"	'prah-12.30
15 nHi ' '4'k3 Newyorška policija vliiul, ta neprijetnosti (serija) -15.:
stivaf^n Rv'z" 22.20 Hrvaški radijski fe-' 11.20 Umetnine svetovnih r
i muzejev
PETEK, 16.VI.
S,°VENIJA 1
Tedenski izbor Odmevi
8.30 Prisluhnimo tišini ^•«1 Risanka
'•30 Udarna brigada, nan.
9.45 11.šola
10.20 Cigare - nova strast Amerike, dok. oddaja
10.50 Zvok, glas.-dok. serija J1-15 Alpc-Donava-Jadran U nn Zonder Zelda, drama
nSPoroči,a
40 Tedenski izbor Osmi dan
L
14.10 Slovenci v Avstraliji
15.00 Vsakdanjik in praznik
16.00 Mostovi
16.30 Poročila
16.45 Oddaja za otroke
17.45 Resnična resničnost 18.20 Dosežki
18.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Petka 21.15 Deteljica 21.25 TV Poper
22.05 Odmevi, šport
23.05 Polnočni klub
SLOVENIJA 2
7.30 Vremenska panorama - 8.40 Videospotnice - 9.10 Družinski zdravnik, nad., 1/13 -10.00 Nogomet -12.20 Euronews -13.45 Gore in ljudje -14.30 Šola za lumpe, ang. film -16.00 My Favority Spy, am. film -17.45 Nogomet - 23.00 Clandestins, švic.-kan. film - 0.30 Ulica upanja 413, nan. -1.15 Oz, am. nad - 2.10 Noč z Dickom, am. nan.
Eluh . “ "^prijetnosti (serija) -15.35 vesti za 17 0015 na8'ušni; ■ 16.00 Cesarstvo divjine -
i7nhr“ “ogiusne - to.uu Lesarstvo divjim -18 nn x?k tttlltfiva svet (serija) -17.30 Hugo - - Nismo sami (dok. serija) -19.00 Panora-
ma “	001111 VUU|L- 1
gv:7 Pamj -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 /2030 Seinfeld (serija) - 20.55 Urgenca
KANAL A
8.15 Risanka - 9.15 Angela, pon. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Atlan-tis -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Ricki Lake -15.55 Oprah show -16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Mladoporočenci - 20.30 Zmenkarije - 21.00 Simpatije, nad. - 22.00 Poletna ljubezen, film -0.10 Miami Vice, nan. -1.10 Dannyjeve zvezde
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 Labirint strasti, nad. -12.20 Raztresena Ally, nan. -13.50 Damon, nan. -14.20 Diagnoza: umor, nan. -15.15 Zakon v L.A., nan. -16.15 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Ogenj na nebu, am. film - 21.45 Komandosi, nan. - 22.45 Milenium, nan. - 23.45 Pobeg v zmago, film
CAJBA TV
9.30 Borzni monitor -15.00 Živa-magazin -
16.00 Na zdravje!, nan. -16.30 Služba in družba, nan, -17.00 Odpadnik, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Zgodbe južnih morij, nan. - 20.10 Melrose Plače, nan. -
22.00 Živa-magazin - 23.00 Fitz, nan. -0.00Tako je življenje, nan. - 0.30 Dragi John, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Videotop -17.50 Kulturni pregled -18.20 Kmetijski razgledi -19.00 Novice - 19.15 Rezerviran čas - 19.30 24 ur -
20.00 Glasbena oddaja - 21.00 Novice - 21.20 Prva pomoč - 21.35 Motosport mundial HTV J
7.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.35 Labirint strasti (serija) -13.25 Potovanja a la carte -14.00 Poročila -14.10 Maščevanje mevž
) -16.00 Televizija o televiziji -16.30 Dok. film -17.00 Hrvaška danes -17.30 Turistični
magazin - 18.00 5.000 km skozi Mehiko -18.30 Kolo sreče -19.10 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.10 007 Tedenski pregled -
21.00 Do poslednjega trenutka (film) - 22.55 Poročila - 23.20 Avtocesta brez izvoza (film) -
1.00 Predor smrti (film); 2.30 Fantovski večer (film); 4.10 Pojava (film)
HTV 2
9.05 Labirint strasti (serija) - 9.50 Past (film) -11.40 Cesarstvo divjine -12.05 Pol ure kulture -12.35 Nismo sami (dok. serija) -13.35 Plen (serija) -14.20 Urgenca (serija) -15.05 Hišice v cvetju (serija) -15.55 Poročila za gluhe in naglušne -16.00 Fantastična simfonija -17.00 Črtss cross (serija) -17.30 Hugo -18.00 Bril-janteen - 19.00 Panorama županij - 19.30 Dnevnik - 20.10 Kviz - 20.25 Leta nočnih mor (serija) - 21.25 Latinica - 23.25 Čas je za jazz-0.20 Umetnine svetovnih muzejev
SOBOTA, 17.VI.
SLOVENIJA 1
8.00 Tedenski izbor Odmevi
8.30 Zgodbe iz školjke
9.00 Otroška oddaja 9.10 Male sive celice
10.00 Sky Tfackers, film
11.30 Klapa zahodnega dela, nad.
12.00 Tčdnik
13.00 Poročila
13.45 Petka
14.55 Honeymoon, am. film
16.30 Poročila
16.45 Fračji dol, nan.
17.10 Mozartova druščina
17.50 Na vrtu
18.20 Novi raziskovalec, 7/13
18.50 Risanka
19.00 Danes
19.05 Utrip
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Zmagovalci slovenske popevke 2000
21.45 Smaragdna petka
22.30 Poročila, šport
23.05 Vrtiljak, nan., 5/10 23.35 Hrošči, nan., 20/20 0.25 Film
Šok, Šved. nan.
skega kraljestva -19.00 ^ellaventura, nan. -20.0(1 Pot domov, film - 21.30 Velika sprememba, film - 23.15 Barbarella, film -1.10 Atlantis - 2.10 Odklop
POP TV
8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Pri Addamsovih, nan. -10.00 Knjižni molj, nan. -10.30 Košarkarji, nan. -11.00 Navihanka, nan. -11.30 Sabrina: mlada čarovnica, nan. -12.00
Modna popotovanja -12.30 Pop’n’roll -13.30 ka ljubezen film -15.30 Mala Daniela,
Aprilska ljubezen f nad. -16.30 Mistralova hči, nad. -17.30 Dvojna zamenjava, film - 19.15 24 ur - 20.00 Austin Potvers, film - 21.45 Formula 1 - 22.45 Urgenca, film - 23.45 Udarci pravice, nan.
CAJBA TV
16.00 Štirje diamanti, film -18.00 Beverly Hills, nad. -19.00 Maggie, nan. -19.30 Veronikine skušnjave, nan. - 20.00 Stražar, nad. - 21.00 Dosjeji X, nan. - 22.00 Skrivna operacija, film
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani - 17.00 Glasbena oddaja -17.55 Kako biti zdrav? -18.25 Motosport Mundial - 19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 lz združenja - 20.30 Posavski obzornik - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 22.15 Videotop
HTV 1
7.45 Tv spored - 8.00 Poročila - 8.05 Program za otrroke -12.00 Poročila -12.35 Zaljubljeni bolničar (film) -14.10 Hruške in jabolka -14.50 Poročila -15.05 Beverly Hills (serija) -16.05    ‘"Turbo lima
Melrose Plače (serija) -17.00 Turbo limacshotv -18.30 Opera Box -19.30 Dnevnik, vreme, šport “	'	“	e(am.
- 20.10 Zabavni program - 21.00 Fair Game ( film) - 22.35 Poročila - 22.55 Mini serija -1.55 The Runestone (film); 3.30 Železni labirint (film)
HTV 2
9.35 Tv spored - 9.00 Križarji (film) -12.35 Vpisi na fakultete -13.35 Briliantccn -14.25 Kapetan Lakonogi (am. film) -15.55 Črno-belo v barvi -18.55 Povabilo - 19.30-Dnevnik, vreme, šport - 20.10 Serija - 21.00 Frasier, serija - 21.25 Svet zabave - 21.55 Pravi čas - 23.25 Svetovni
muzeji
NEDELJA, 18.VI.
SLOVENIJA 1
8.00 Živžav Risanke 9.55 Ozare
10.00 Pihalni orkester 10.304x4
11.00 Svet divjih živali, ser.
11.30 Obzorje duha
12.00 Ljudje in zemlja
13.00 Poročila
13.15 Pevski tabor Šentvid pri Stični
14.40 Zmagovalci slovenske popevke 2000
16.05 Prvi in drugi
16.30 Poročila
17.45 Alpe-Donava-Jadran
18.15 130 let GD
18.45 Risanka 18.50 Žrebanje lota
19.00 Danes
19.05 Zrcalo tedna
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Zoom
21.40 Portret 22.35 Poročila, šport
23.00 Balet
23.10 Ples, čas nekega šansona SLOVENIJA 2
7.30 Vremenska panorama - 8.20 Videospotnice - 8.55 Noro zaljubljena, nan. - 9.15 Iz dobrega gnezda, nad. -10.05 Popolna tujca, nan. -10.30 Zvezde Hollywooda -10.55 Parada plesa -11.30 Pripravljeni -12.00 Slovenski ljudski plesi -13.00 Šport -13.40 Kolesarstvo -15.00 Košarka -15.30
Odbojka -17.00 Nogomet - 23.00 Šport v nedeljo - 23.30 The Rulling Class, ang. film
KANAL A
8.00 Risanka -10.00 Družinske zadeve, pon, -10.30 Nora hiša, nan. -11.00 Brooklynski most, nan. -11.30 Zmenkarije -12.00 Nemogoče, nan. -13.00 Kung Fu, nan. -14.00 Previj naprej, film -15.50 Klik: Vitezi za volanom; Miza za pet; Do ušes zaljubljena -19.00 Duh bojevnika, nan. -
20.00 Pot domov, film - 21.40 Stilski izziv - 22.20 Popolnoma mrtev, film
POP TV
8.00 Risanke - 9.00 Hroščeborgi, nan. - 9.30 Pri Addamsovih, nan. -10.00 Knjižni molj, nan. -10.30 Košarkarji, nan. -11.00 Navihanka, nan. -11.30 Mistralova hči, nad. -12.30 Manhattan bo moj, nad. -13.30 Kopalke, film -15.30 Mala Daniela, nad. -16.30 Dvojčici, nan. -17.00
Modna popotovanja -17.30 Čudoviti svet Whl-ta Disneya, dok. oddaja -18.40 Formula 1 -21.00 24 ur - 21.45 Robin Hood - princ tatov, film - 0.10 Šola golfa - 0.45 Pot v raj, film
CAJBA TV
16.00 Gangster in pevka, film -18.00 Beverly Hills, nad. -19.00 Maggie, nan. -19.30 Veronikine skušnjave, nan. - 20.00 Stražar, nad. - 21.00 Dosjeji X, nad. - 22.00 Tb je morje, film
VAŠ KANAL
steze, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Zgodbe južnih morij, nan. - 20.10 Pod mavrico, film -
22.00 Živa-magazin - 23.00Fitz, nan. - O.OOThko je življenje, ser. - 0.30 Dragi John, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -
18.00 Rezerviran čas -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Pokličite župana - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Moj kraj, ponov. - 21.45 Mreža, oddaja o računalništvu
SREDA, 21.VI.
SLOVENIJA 1
13.40 Videostrani -17.00 Posnetek dogodka -18.25 Belokranjski obzornik -19.00 Novice -
19.15 Od sobote do sobote - 19.30 24 ur - 20.00 Moj kraj - 20.30 Smo dobri gospodarji? - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.20 Kmetijski razgledi - 21.35 Kako biti zdrav?
TOREK, 20.VI.
PONEDELJEK, 19.VI.
SLOVENIJA 1
8.00 Tfedenski izbor Utrip
8.20 Zrcalo tedna 8.404x4
9.10 Lahkih nog naokrog 9.55 Dogodivščine iz živalskega vrta 10.40 Resnična resničnost 11.15 Dosežki "11.35 Na vrtu
12.00 Novi raziskovalec, serija, 7/13 12.25 Prvi in drugi
13.00 Poročila
13.30 Ljudje in zemlja 14.20 Polnočni klub
15.30 Pisave
16.00 Dober dan, Koroška
16.30 Poročila
16.45 Radovedni Thček
17.00 Pleme, nan.
17.45 Recept za zdravo življenje 18.35 Žrebanje 3 x 3 plus 6
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, vreme, šport
20.05 Hotel ob Vrbskemjezeru, nem. nan., 4/33
21.00 Gore in ljudje
22.00 Odmevi, kultura, šport
23.00 Gospodarska panorama
SLOVENIJA 1
8.00 Tfedenski izbor Odmevi
8.30 Mostovi
9.00 Japonske pravljice 9.10 Risanka
9.50 Najlepše počitnice, nad.
10.30 Recept za zdravo življenje 11.15 Smaragdna reka
12.05 Hotel ob Vrbskem jezeru, nem. nan., 4/33
13.00 Poročila 14.40 Gore in ljudje
15.00 Gospodarska panorama
16.00 Sledi
16.30 Poročila
16.45 Zlatko Zakladko
17.00 Kako rada imam šolo, nan., 24/26 17.15 Moja žival in jaz, nan., 24/26
17.45 Besede
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Razkošje, nan.
21.00 Aktualne teme
22.00 Odmevi, šport
23.00 Francoska drama
8.00 Tfedenski izbor Odmevi
8.30 Dober dan Koroška 9.00 Risanke
9.50 sprehodi v naravo
10.05 Kako rada imam šolo, nan., 24/26 10.20 Moja žival in jaz, nan., 24/26 10.35 Besede
11.30 Obzorje duha
12.05 Razkošje, nad.
13.00 Poročila
13.40 Iskalci utrinka, film 15.10 Aktualne teme
16.00 Mostovi
16.30 Poročila
16.45 Pod klobukom
17.45 National geographic, ser., 6/13
18.45 Risanka
19.00 Kronika
19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Sedmi pečat, film 22.20 Odmevi, kultura, šport 23.25 Aliča, kult. magazin
SLOVENIJA 2
7.30 Vremenska panorama - 8.50 Videospotnice - 9.15 Gimnazija strtih src, nan. -10.00 Euro 2000 - 12.20 Euronews -13.10 Šanson -
15.25 Razgreti navijači, film -17.00 Euro 2000 (18.00 Slovenija-Norveška; 20.00 Španija-Jugo-slavija; 23.00 Danska-.Češka)
SLOVENIJA 2
8.50 Videospotnice - 9.15 Snežna reka, nad. -10.00 Euro 2000 - 12.20 Euronews - 15.55 Medeni tedni, film -17.30 Po Sloveniji - -18.05 Gimnazija strtih src, nad. -19.00 Noro zaljubljena, nan. 20.00 Euro 2000 (20.45 Bclgija-Por-tugalska; 23.00 Anglija-Romunija)
KANAL A
8.15 Risanka - 9.15 Angela, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Dan-nyjeve zvezde -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah show -16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Maria, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Film po izbiri gledalcev - 22.00 Vsi županovi možje, nan. -
22.40 Will in Grace, nan. - 23.10 Bob, nan. -
23.40 Miami Vice, nan. - 0.40 Dannyjeve zvezde
SLOVENIJA 2
7.30 Vremenska panorama - 9.25 Videospotnice -10.00 Euro 2000 - 12.20 Euronetvs -14.05
Sobotna noč - 16.05 Domače obrti - 16.30 Pripravljeni - 17.00 Veliki ruski skladatelji -17.30 Po Sloveniji -18.05 Snežna reka, nad. -19.00 Lingo -19.30 Videospotnice - 20.00 Euro 2000 (20.45 Italija-Švedska; 23.00 Belgija-Turčija) - 0.30 Brane Rončel izza odra
KANAL A
8.15 Risanka - 9.15 Angela, pon. - 10.10 Luz Maria, film -11.00 Oprah show -12.00 Dan-nyjeve zvezde -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah shovv -16.50 Angela, nad. - 17.40 Luz Maria, nad. - 18.30 Stilski izziv - 19.00 Seinfeld, nan. - 19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Solo, film - 21.40 Zvezdna vrata, nad. - 22.40 B<5b, nan. - 23.15 Miami Vice, nan. - 0.15 Dannyjeve zvezde
KANAL A
8.15 Risanka - 9.15 Angela, nad. -10.10 Luz Maria, nad. -11.00 Oprah show -12.00 Atlantis -13.30 Princ z Bel Aira, nan. -14.00 Jake in debeluh, nan. -15.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja -15.55 Oprah show -16.50 Angela, nad. -17.40 Luz Marta, nad. -18.30 Fant zre v svet, nan. -19.00 Seinfeld, nan. -19.30 Malcolm in Eddie, nan. - 20.00 Nindže vračajo udarec, film - 21.40 Nizki udarci, nad. - 22.40 Bob, nan. -
23.15 Miami Vice, nan. - 0.15 Dannyjeve zvezde -1.15 Odklop
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske, nad. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 Labirint strasti, nad. -12.50 Damon, nan. -13.20 Policisti s srcem, nan. -14.20 Diagnoza: umor, nan. -15.15 Zakon v L.A., nan. -16.15 Tri ženske, nan. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. -19.15 24 ur - 20.00 Dih življenja, film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.10 Nikita, nan - 0.00 M.A.S.H., nan.
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske, pon. - 10.30 Divji angel, nad. -11.25 Labirint strasti, nad. -12.50 Damon, nan. -13.20 Policist s srcem, nan. -14.20 Diagnoza: umor, nan. -15.15 Zakon v L.A., nan. -16.15 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint
POP TV
6.00 Dobro jutro, Slovenija - 9.30 Tri ženske nad. -10.30 Divji angel, nad. -11.25 Labirint strasti, nad. -12.50 Damon, nan. -13.20 Policisti s srcem, nan. -14.20 Diagnoza: umor, nan. -15.15 Zakon v L.A., nan. -16.15 Tri ženske, nad. -17.15 Divji angel, nad. -18.15 Labirint strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Življenje Su-zanne Somers, film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.35 Prijatelji, nan. - 23.10 Nikita, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan.
CAJBA TV
9.30 Borzni monitor -15.00 Živa-magazin -16.00 Na zdravje, nan. -16.30 Služba in družba, nan. -17.00 Odpadnik, nan. -18.00 Zvezdna vrata, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Zgodbe
južnih morij, nan. - 20.10 Tessin telesni stražar, ""	'2.30	živ	‘
film - 22.30 Ziva-magazin - 23.0 Fitz, nan. - 0.00 Thko je življenje, nan. - 0.30 Dragi John, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani -16.30 Črna mavrica, film -
18.30 Smo dobri gospodarji? -19.00 Novice -
19.30 24 ur - 20.00 Prva pomoč - 20.30 Rezerviran čas - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice -21.15 V jezeru pri Podpeči - 21.45 Vesele tačke
strasti, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Čudna part-
.-22/-
nerja, film - 21.45 Raztresena Ally, nan. - 22.40 Prijatelji, nan. - 23.10 Nikita, nan. - 0.00 M.A.S.H., nan.
CAJBA TV
9.30 Borzni monitor -15.00 Živa-magazin -16-00 Na zdravje!, nan. -16.30 Služba in družba, nan. -17.00 Odpadnik, nan. -18.00 Zvezdne
CAJBA TV
9.30 Borzni monitor - 15.00 Živa-magazin -
16.00 Nazdravje!, nan. -16.30 Služba in družba, nan. -17.00 Odpadnik, nan. -18.00 Zvezdne steze, nan. -19.00 Živa-novice -19.15 Zgodbe južnih morij, nan. - 20.10 Haghlander, film -
22.00 Živa-magazin - 23.00 Fitz, nan. - 0.00 Thko je življenje, nan. - 0.30 Dragi John, nan.
VAŠ KANAL
13.40 Videostrani - 16.45 Risanka - 18.00 Mreža, oddaja o računalništvu -18.30 Šport -
19.00 Novice -19.15 Rezerviran čas - 19.30 24 ur - 20.00 Črna mavrica, film - 21.35 Novice -
22.00 Pokličite župana, pon.
TELEVIZIJA NOVO MESTO
m
al
SLOVENIJA 2
7,30 Vremenska panorama - 8.55 Videospotnice - 9.30 V telovadnici, nad. - 9.55 Med nebom in zemljo, nan. -10.45 Svetnik, nan. -12.05
Euronews -13.00 Šport -17.45 Nogomet - 23.00 Svetnik, nan., 23/43 - 23.50 Sobotna noč -1.50
KANAL A
8.00 Risanka -10.00 Družinske zadeve, nan. -10.30 Nora hiša, nan. -11.00 Brooklynski most,
nan. -11.30 Mladoporočenci -12.00 Misija   " ‘ 1.00
nemogoče, nan. -13.00 Kung Fu, nan. -14.0 Novinar na zatožni klopi, film -15.40 Ned in Stacey, nan. -16.10 Divja Amerika, dok. nan. -17.15 Divji svet, nan. -18.10 Skrivnosti mor-
NAGRADE NA OTOCEC, V KOČEVJE IN STRAŽO
Žreb je izmed reševalcev 22. nagradne križanke izbral Anico Bučar z Otočca, Ed(ja Kovačiča iz Kočevja in Bernardo Bevc iz Straže. Bučarjevi je pripadla denarna nagrada, Kovačič in Bevčeva pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 26. junija na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 24”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
REŠITEV 22. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 22. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: SKOMINE, TABORIT ANALIZA, ASTRA, HI, ASTMA, SPRAT, ARAM, ORATOR, ALE, PAV, SOLATAR, ATEST, ILIRI, REN1, BRANIK, ARAK, BANANA.
NAGRADNA KRIŽANKA 24
AVTOR:
JOŽE
UDIR
FIGURA PRI ŠAHU
DEL
SKLADBE
KRIVINA,
LOK
SOGLAS-
NIŠKI
STIK
ŽENSKO
IME
PLOŠČAT
PROD,
SKRLICA
KDOR KAJ IZBOUŠA, IZPOPOLNI
GLINA ZA
POR£El£N
-V
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
POLOŽAJ PLODU PRED PORODOM IN MED NJIM
PRIPRAVA, KI KAŽE VIŠINO VODE V POSODI
STOTI
DEL
UČENEC
APOSTOLA
PAVLA
ŠVEDSKI
SMUČARSKI
ZBOR 8 PEVCEV
HAZARDNA IGRA S KARTAMI
ČEBELI
PODOBNA
ŽUŽELKA
OTOK V PRESPAN. JEZERU
NEBESNI
SVOD
BRISAČA
ANTISEPTIK IZ TIMIJANO VEGA OUA
DOSEŽEK,
USPEH
SUKNJIČ
GRŠKI
OTOK
IME
PEVCA
PESTNERJA
GRŠKA
BOGINJA
NESREČE
SAMICA
OSLA
STARI
OČE
OKRAJŠAVA ZA RECEPT
ŠR SLIKAR [JOAN, SUR-REAL.,ABST.)
FR.-ŠVIC.
PISATEU
(CLAUDE,
1868-1931)
KDOR SE POKLICNO UKVARJA S ŠIVANJEM OBLEK
PODRE-ŠETINA
KAR
POKRIVA
OGRODJE
LADJE,
LETALA
SCENIC S ŠTIRIKOLESNIM POGONOM - Jutri začnejo v Sloveniji prodajati novo Renaultovo vozilo scenic RX4. Gre za scenic s stalnim štirikolesnim pogonom, ki sodi v razred avtomobilov za prosti čas, je bolj robusten kot “navadni" scenic, od katerega pa je ohranil vse dobre lastnosti in značilnosti. Sprva bo na voljo le z 2-litrskim motorjem s 140 KM, jeseni pa bo moč izbrati tudi ta avto s turbo-dizelskim motrojem z neposrednim vbrizgavanjem goriva preko skupnega voda, ki zmore 105 KM. Scenic RX 4, ki naj bi postavljal nove varnostne standarde v tem razredu, z bogato serijsko opremo stane 5.181.622 tolarjev. (Foto: A. B.)
MLADA ČEŠNJEVA KRALJICA - V okviru praznika češenj so v Brusnicah Že petič izbrali tudi kraljico češenj, kar je tokrat postala komaj 14-letna Tanja Škrbec izJugorja pri Gabrju (na sredini). Njena prva spremljevalka je bila 17-letna Monika Trefalt iz Brežic (desna), druga pa 20-letna Nina Kristan iz Ponikev. Poleg lepote imajo dekleta še eno skupno lastnost, vse tri so strastne kadilke kot tudi večina ostalih kandidatk. Nad uspešnostjo prireditve sta bila navdušena tudi organizator izbora kraljice Roman Hudoklin (levo) in brusniški “župan” Anton Deželan. (Foto: Marko Klinc)
PIKNIK DOLENJSKE BANKE - Zadnjo soboto popoldne so se v vročem poletnem vremenu na jasi v Dolenjskih Toplicah zbrali delavci Dolenjske banke na tradicionalnem pikniku. Druženje je potekalo v veselem razpoloženju, ob družabnih igrah je bilo obilo smeha, zabave in zavzetega navijanja. Prireditev je trajala do poznega večera, najbolj navdušeni pa so se veselili še pozno v noč. (Foto: A. B.)
OGLARSKA KOPA - Na Gorjancih so konec maja naključni obiskovalci lahko videli zelo redko opravilo, ki je bilo v preteklosti močno prisotno v naših gozdovih. Pri Krvavem kamnu je Franc Luzar iz Gabrja sestavil in zakuril manjšo oglarsko kopo. Z oglarjenjem si je služil denar po drugi svetovni vojni, ko so oglje izvažali v Italijo. Med tem so ga večkrat obiskali gozdarji, kopo pa so si v okviru dejavnosti v “Tednu gozdov" ogledali tudi mali šolarji iz Brusnic in Šentjerneja, ki so tako iz pripovedi pravega oglarja laho spoznali to težko in nevarno delo. V prihodnosti bo takih priložnosti čedalje manj, saj je oglarjenje obrt, ki izumira. (Foto: V. Turk)
Obnova zdravstvene postaje
Pogovor z dr. Petrom Rusom, direktorjem ZD Ribnica
LOŠKI POTOK - Letos poteka 20 let, kar se je dr. Peter Rus kot mlad zdravnik preselil iz Ljubljane v Loški Potok, kamor je že poprej zahajal med počitnicami k očetovim sorodnikdm. Še danes sedi po dvajsetih letih na istem stolu v Zdravstveni postaji Loški Potok in tam namerava tudi ostati. Prav nič ne kaže, da bi za trenutek izgubil ugled pri svojih pacientih ne po strokovni in ne po človeški plati. Da je tako, priča dejstvo, daje že deseto leto direktor Zdravstvenega doma v Ribnici, daje v prvem mandatu občine Loški Potok uspešno vodil občinski svet in da se še vedno ukvarja z mnogimi projekti na ravni občine in še bi lahko naštevali. Zastavili smo mu nekaj vprašanj:
V nekaterih občinskih dokumentih je zaslediti, da bo kmalu prišlo do obnove Zdravstvene postaje Loški Potok.
“Sorazmerno velika zdravstvena postaja, zgrajena leta 1962, je bila v vsem tem času deležna le manjših vzdrževalnih del, zato je potrebna korenite prenove. In ker je sestavni del ZD Ribnica, smo se z vsemi tremi občinami, ki jih ZD pokriva, dogovorili, daje osrednja investicija v zdravstvo prav ZP v Loškem Potoku. To naj bi se zgodilo v tem in prihodnjem letu.
Obnova je ocenjena približno na 30 milijonov tolarjev. Pri financiranju naj bi sodelovali občina, ZD Ribnica in pristojno ministrstvo preko investicijskega tolarja.
Prošnjo za ta sredstva smo že poslali, odgovora pa še ni.”
Nekoč ste dejali, da ste zagovornik privatnega zdravstva. Kako rešujete ta vprašanja na področju Zdravstvenega doma Ribnica?
“Nikogar ne oviramo, da bi izstopil iz naše javne mreže in se poskusil kot zasebnik. Vsi naši zaposleni so s pogoji seznanjeni in po vseh mojih informacijah razen v zobozdravstvu teh tendenc ni.
Sem pa za kontroliran proces in za izenačitev vseh subjektov. Ne more biti status zasebnika ugodnejši, zato se morajo stroški pravično porazdeliti. Naj dam primer: ZD mora zdaj vzdrževati zaklonišča, parkirišča, računalniško mrežo in mnogo pomožnih prostorov. Vse to zasebnik lahko eno-
Na križarjenju
Danes pa nekaj malega za tiste gospe, ki se rade pridružijo pravim ljubiteljem morja, ter avanturiste, ki svoj poletni dopust najraje preživljajo na vodi, na kakšnem izmed prestiž-nejših morskih plovil, na barki, jadrnici, jahti ali ladji. Tudi križarjenje je za elegantne in urejene gospe, četudi ne večerjajo vsak dan za kapitanovo mizo. Seveda pa ne bo treba skakati iz ene dnevne ali večerne toalete vdrugo, saj tudi na najbolj imenitna križarjenja (z velikimi ladjami) ljudje pri-Jiajajo oblečeni bolj sproščeno.
Čez dan boste nosili udobna oblačila iz svetlih in prosojnih tkanin. Najpomembnejši bo kopalni kostum in kakšna velika ruta za okoli bokov, ki služi kot dopustniška dnevna toaleta, lahko pa vam pomaga tudi pri zaščiti pred soncem. Nikar ne pozabite sončnih očal, pokrivala za najbolj občutljive in kolekcije mazil za pred in med sončenjem ter po sončenju z visokim zaščitnim faktorjem. Sonce je vedno nevarnejše! Tudi skozi oblake in v najbolj vetrovnih dnevih! V času kosila boste na večjih ladjah za obred v veliki jedilnici potrebovali primerno obleko, na manjših luksuznih plovilih, kjer boste “sami domači", pa verjetno ne. Za večerne priložnosti ne boste potrebovali toalete s krinolino, pač pa kakšno lepo majico z dekoltejem, hlače ali krilo, udobno obleko in lesen ali plastičen nakit. Vzemite tudi toplejša vrhnja oblačila za primer slabega vremena! Sicer pa je na odprtem morju lahko zelo vetrovno, zato vzemite pleteno jopico za toploto in vetrovko s kapuco za izolacijo!
In ne pozabite: omare na morskih plovilih so bolj liliputanske, zato tudi kakšen zložljivi obešalnik s sponkami (tudi za sušenje mokrih oblačil oziroma brisač) ne bo odveč!
JERCA LEGAN
stavno obide. Menim, da bi se te razlike morale upoštevati pri ceni zasebnika.”
Zdravstveni dom Ribnica je bil pred nekaj leti v velikih finančnih težavah.
“ZD Ribnica ni bil ravno osamljen primer. Sedaj poslujemo tekoče in likvidno. Vsako leto se z vsemi tremi občina/ni tudi dogovorimo in tako usklajujemo investicijska sredstva, potrebna za opremo. Če je potreben nakup vozila, ki služi vsem, pa združujemo sredstva po ključu. Z občinami dobro sodelujemo, kar se kaže tudi v boljšem poslovanju ZD.” Ali oprema v ZP Loški Potok zadostuje za potrebe?
“OpremaVsekakor ustreza normativnim zahtevkom. V zadnjih letih smo naredili občuten korak naprej v laboratorijski diagnostiki. Kot direktor skrbim, da imajo vse ambulante enake možnosti za kvalitetno storitev. Nekatere specialne službe pa so seveda v Ribnici.”
A. KOŠMERL
EVROBUS PRI NAS
NOVO MESTO - Te dni po naših krajih kroži Evrobus, potujoča knjižnica in informacijska pisarna o Evropski uniji in slovenskem vključevanju vanjo. Evrobus se je v ponedeljek ustavil pred penzionom Smuk v Semiču, v torek pred občinsko stavbo v Brežicah in včeraj na Trgu svobode v Črnomlju. Danes, 15. junija, ga boste lahko obiskali med 9. in 19. uro pred kulturnim domom v Metliki in jutri na Novem trgu v Novem mestu.
V soboto, 17. junija bo evrobus od : pred | trom Tabu v Krškem.
9. do 14. ure pred poslovnim cen-
Srečanje lovskih pevskih zborov in rogistov
33 skupin iz vse Slovenije
VAČE PRI LITIJI'- Tradicionalnega srečanja slovenskih lovskih pevskih zborov in rogistov v geometričnem središču Slovenije se je v soboto, 10. junija, udeležilo triintrideset skupin iz vse Slovenije. Belokranjce je na reviji zastopal Lovski pevski zbor ZLD Bela krajina, ki je nedavno proslavljal 20-letnico delovanja, na reviji pa so tokrat nastopili ze de-vetnajstič. Suhokranjce je predstavljala najmanjša sodelujoča skupina - Žužemberški rogisti, ki ima v svojem sestavu le štiri člane, dolenjske barve pa so zastopali Rogisti ZLD Novo mesto, ki so na reviji nastopili devetič zapored. Ob tem velja poudariti, da so bili prav novomeški rogisti tisti, ki so na Dolenjskem uspeli leta 1992 obuditi kulturo igranja na lovske rogove.
V prvem delu srečanja se je vsaka skupine predstavila posebej, nato pa so vsi pevski zbori in rogisti nastopili skupaj. Med gosti prireditve je bil tudi minister za kmetijstvo in gozdarstvo Ciril Smrkolj, zbrane pa sta med drugim nagovorila župan občifie Litija Mirko Kaplja, ki je vsem iskreno čestital za odlično predstavitev in izvedbo skladb, in predsednik Izvršilnega odbora Lovske zveze Slovenije Milan Jeničič, ki je bil zelo zadovoljen z organizacijo revije in udeležbo skupin.
Leta 2001 so organizacijo revije zaupali Lovskemu pevskemu zboru LD Skale, ki bo na ta način proslavilo tudi 15-letnico svojega delovanja, 2002 bo srečanje na prekmurskem koncu v Križevcih, 2003 pa v Gobokem. q ^
VESELE POČITNICE Z MAČKONI
...mačje igre brez meja, izbor naj pesmi MJAV MJAV, vsakodnevni mačkonov ples,-mačje delavnice...
8 dni z LADJO, LETALOM IN POLR na KORČULI (24.6.-2.7.) 41.000 SIT + taksa, en mucek do 12 let GRATISII!
Največji izbor hotelov hrvaškega južnega Jadrana po najugodnejših cenah z avionom iz LJUBLJANE in MARIBORA.
Možne 10- in 11-dnevne počitnice - obročno odplačevanje... DOBER DAN, turizem in fotografija, d.o.o., tel.: 063/70-31-960 in 49-00-850
Kmečka zadruga Sevnica, z.o.o.
Sevnica
Savska cesta 20/c
objavlja
prosto delovno mesto KOMERCIALIST.
Pogoji:
• univerzitetna izobrazba ekonomske ali agronomske smeri ali višješolska izobrazba ekonomske ali agronomske smeri,
• eno leto delovnih izkušenj,
• poznavanje osnov računalništva,
• zaželjeno aktivno znanje enega tujega jezika - angleščina, nemščina.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisorn in opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljite na zgoraj navedeni naslov v roku 8 dni po objavi, to je do 26.6.2000.
JAVNO PODJETJE
A
KOMUNALA .NOVO MESTO
KOMUNALA Novo mesto, d.o.o.
Rozmanova 2 8000 Novo mesto
JAVNO ZBIRANJE PONUDB
za prodajo nepremičnin in oddajo poslovnega prostora v najem 1.
a) Zemljišče v zgodovinskem jedru Novega mesta s pare. št. 1505: poslovna stavba 205 m2, gospodarsko poslopje 37 m2, dvorišče 56 m2; pare. št. 1506: dvorišče 161 m2 in pare. št. 1507: stanovanjska stavba 258 m2, dvorišče 40 m2. Vse tri parcele so k.o. Novo mesto in so vpisane pri vložni št. 1210, po izhodiščni ceni
88.337.613.00 SIT.
b) Dvosobno stanovanje v PT hiše Na Lazu 5, parcela št. 295/11 (stanovanjska stavba 56 m2, dvorišče 482 m2), vknjiženo pri ZKV št. 240, k.o. Ragovo. Hiša je locirana v stanovanjskem naselju Žabja vas, Novo mesto, približno 1,5 km od centra mesta. Stanovanje je v pritličju stanovanjske montažne hiše, zgrajene leta 1968, obdelava prostorov je standardna - opremljenost III. kat-Inštalacije: elektroinštalacija za razsvetljavo in moč, vodovodna inštalacija, odtok vode v javno kanalizacijo. Ogrevanje je na termoakumulacijsko peč. Dostopna cesta je asfaltirana. Na dvorišču je pomožen objekt za drvarnico. Parcela je vpisana pri ZKV št. 240, k.o. Ragovo po izhodiščni ceni 5,192.229,00 SIT
c) V kletnih prostorih novega poslovnega objekta na Podbevškovi 12, OC Cikava, Novo mesto, oddamo v najem poslovni prostor za namen fotokopiranja v velikosti 33,06 m2' po izhodiščni ceni
1.500.00 SIT/m2 mesečno.
2. Ponudba naj vsebuje: ponujeno ceno, plačilne pogoje, potrdilo o vplačilu varščine.
3. Pri razpisu za zbiranje ponudb lahko sodelujejo vse pravne ali fizične osebe s sedežem v Sloveniji. Pravne osebe morajo predložiti izpisek iz sodnega registra v Sloveniji, fizične pa potrdilo o državljanstvu.
4. Objekt, naveden pod 1. a), je možno kupiti tudi po delih, s tem da se sklene najprej predpogodba. Glavna kupoprodajna pogodba se bo sklenila, ko bo prodan celoten objekt.
5. Nepremičnina je naprodaj po načelu videno - kupljeno.
6. Vsak ponudnik mora pred iztekom roka za oddajo ponudb plačati varščino v višini 10% izhodiščne cene na žiro račun Komunala Novo mesto, d.o.o., 52100-601-11459 pri Agenciji za plačilni promet Novo mesto, ki bo izbranemu ponudniku vračunana v kupnino, po podpisu glavne kupoprodajne pogodbe, drugim pa brez obresti vrnjena v 8 dneh po končanem zbiranju ponudb oziroma podpisu glavne kupoprodajne pogodbe. Ponudniki za najem poslovnega prostora ne plačajo varščine.
7. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po konačnem zbiranju ponudb.
8. Izbrani ponudnik mora predpogodbo o nakupu skleniti v 15 dneh po prejemu obvestila o izbiri in plačati kupnino najkasneje v 8 dneh po sklenitvi glavne kupoprodajne pogodbe. Če izbrani ponudnik ne sklene predpogodbe ali ne plača v celoti kupnine v roku, določenem za sklenitev pogodbe oziroma v roku, določenem za plačilo kupnine, šteje, da je odstopil od nakupa in se pogodba razveljavi, plačana varščina pa se mu ne vrne.
9. Predložitev ponudb:
- Pisne ponudbe z zahtevanimi dokazili je potrebno predložiti do 4.7.2000 do 12. ure na naslov: Komunala Novo mesto, d.o.o., Sektor razvoja in investicij, Podbevškova 12, 8000 Novo mesto.
- Ponudba mora biti oddana v zaprti kuverti z oznako:
“NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA NAKUP ZEMLJIŠČA Z NEPREMIČNINAMI NA ROZMANOVI CESTI 2”, “NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA NAKUP DVOSOBNEGA STANOVANJA IN PARCELE NA LAZU 5“ ali “NE ODPIRAJ - PONUDBA ZA NAJEM POSLOVNEGA PROSTORA”, odvisno od objekta, na katerega se ponudba nanaša.
- Naslov pošiljatelja mora biti označen na hrbtni strani kuverte. Če ponudnik pošlje ponudbo po pošti, se šteje za pravočasno predloženo ponudbo, ponudba, ki je bila prodajalcu dostavljena v roku, ki je določen v javnem razpisu.
10. Davek na dodano vrednost oziroma na promet nepremičnin in stroške v zvezi s prenosom lastništva ter druge dajatve plača kupec.
11. Vse informacije v zvezi s prodajo in ogledom dobijo morebitni ponudniki pri g. Žarku Kovačeviču, telefon: 068/39-32-598.
SEP, d.o.o.
8232 Šentrupert
IŠČEMO DELAVCE V PROIZVODNJI ZA PREDELAVO
plastičnih MAS
z delovnim razmerjem za nedoločen čas
Zaželjena ie poklicna šola tehnične smeri (strojnik, mehanik, električar).
Prijave pošljite na naslov:
8ER d.o.o., Šentrupert 35, 8232 Šentrupert !nf.: 068/40-498
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega
FRANCA COTIČA
Se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali prelepo cvetje in sveče, nam pa pisno ali ustno izrekli sožalje. Posebna zahvala zdravniškemu osebju bolnišnice Novo mesto za nesebično pomoč v času njegove bolezni.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre, tašče, tete in prababice
ANE
ŠTEFANČIČ
iz Špeharjev 8
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, dobrim sosedom, Prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje m sveče ter tako številno spremstvo pokojne na poti k večnemu počitku. Lepa hvala gospodu župniku Kastelcu ter Pogrebni službi Hiti.
Žalujoči: vsi njeni
INSTALACIJE GROSUPLJE, d.d.
Adamičeva 51,1290 Grosuplje
Zaposlimo
1. VEČ KV MONTERJEV OGREVALNIH IN VODOVODNIH NAPRAV
2. VEČ DELAVCEV ZA PRIUČITEV
- pomožni monter ogrevalnih naprav
- pomožni monter vodovodnih naprav
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi na naslov:
INSTALACIJE GROSUPLJE, d.d., Adamičeva 51,1290 Grosuplje.
V SPOMIN
29. maja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra in teta
MARIJA
STRNIŠA
Jezero 29
V naših srcih živi naprej. Hvala vsem, ki se je spominjate in obiskujete njen grob.
Vsi njeni
ZAHVALA
Življenje teče kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka.
V 55. letu starosti nas je nenadoma zapustil mož, brat, stric in boter
JANEZ POČERVINA
Birčna vas 58 B
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in vaščanom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga v velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebnim službam Oklešen in Komunala ter pevcem iz Šmihela in za izvajano Tišino. Lepa hvala sodelavcem iz Novoteksa predilnice ter družinama Žižek in Majzel. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
PO POTEH DEDIŠČINE
Projekt Po poteh naravne in kulturne dediščine, pri katerem sodeluje več slovenskih občin, je prišel iz pripravljalne faze v izvajanje. Prvi rezultat je izdaja skupne brošure z naslovom “Slovenske korenine - po poteh naravne in kulturne dediščine”. Brošura opisuje naravne znamenitosti, zgodovino, kulturo in umetnost, lepote kulturne krajine, ljudske navade in običaje, domačo in umetno obrt ter značilno domačo hrano in pijačo na območju več občin.
ZAHVALA
V 71. letu starosti nas je zapustil ljubi mož, oče in dedek
ALOJZ
ZORKO
iz Šmalčje vasi 10
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojnega imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se sodelavcem Bramaca, KZ mesarstvo Graben, KZ Blagovnica Žabja vas. Hvala pogrebni službi Oklešen, trobentaču in g. župniku za opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Ana, sin Jože, hčerki Anica in Jerneja z družinami ter ostalo sorodstvo
i
ZAHVALA
V 78. letu starosti nas je zapustila draga mama in stara mama
ANA
GROS
z Glavnega trga 16, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče in jo spremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Predelava lesa bi Morala teči doma
Finančna nedisciplina  zavira razvoj
POTOK - Les je edina nk !ka surovina, ki obstaja na ™°čju občine. Žal pa večina ti-v ’ k1 investirajo v lesno predelana’' tC-Žk0 uresn>2uje načrte, saj djy kakovostnega lesa nepre-lanega potuje v neznano. Tega nogi ne morejo razumeti, žal pa n fni priča primer žage v Pod-
sr r'’ k* tretie 'et0 stoji, in to
območja z največjo lesno aso. Zaga v Loškem Potoku, ki r P° stečaju prišla v privatno last, im ■’ ac*ar P;|č reže. Ostale tri, ki nim °-S'cer manjšo kapaciteto, pa majo svojega lesnega zaledja, p °fua je nekaj bolje v Loškem toku, medtem ko so gozdovi v v , aga še vedno last države in i ačasni in občutno predolgi na-dalvi '' Prevladuje pa mnenje,
I /vse žage komaj predelale ves s, če bi zmogle odkup kvalitet-f: mase in če bi bila med kupci t ,ančna disciplina. Če bi bdo km ■ . e sedanji lastniki žag ter Q f?'Je in drugi obrtniki odločali .. lnalni predelavi, ki bi hkrati Sntavljala več delovnih mest, ki j ®m krajem še kako potrebni, j rzava bi morala upoštevati in ,j V^ače obravnavati gorske pre-vr., nameniti tudi nekaj nepo-dj Vk sredstev še posebej mla-io h’ • 'majo znanje, pa ne more-jn 0 financ. Skladom ne zaupajo Pravijo, da so bolj samim sebi men. Ker že govorimo o ob-nim iškega Potoka, naj ome-Va??’ je velika ovira tudi meja. Sl °bi ti kraji pridobili, če bi uvenija ratificirala maloobmej-, sP°razum, ki bi gotovo sprostil ca jSke tokove, ki so bili stalni-La dolga stoletja.
A. KOŠMERL
MISEL O KNJIGI
Qndanes se otepamo z veliko kri-, \ Prosveti, ker opuščamo kulturo tytge in ker gremo v kulturo elekt-nske slike. N. POSTMAN
ZAHVALA
Skrb, delo in trpljenje -tvoje je bilo življenje.
Le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
V 79. letu starosti nas je po dolgotrajni bolezni zapustila naša draga, dobra mama
JOŽEFA BEVEC
z Debenca 6, Mirna
Ob izgubi naše mame se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste se poslovili od naše mame, ji darovali cvetje, sveče in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se osebju Internega oddelka, še posebno dr. Čehovi za dolgotrajno zdravljenje ter kolektivom OŠ Mirna, Dorema Mokronog in ZPKZ Dob. Gospodu župniku za opravljen obred, Mari Logar za ganljive besede in pevcem ter vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 92. letu starosti nas je v žalosti zapustila naša draga mama, babica, prababica In teta
FRANČIŠKA KOŠMERL
roj. Staniša
s Pristave 8 pri Novem mestu
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi, jo pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Enako se zahvaljujemo bolnišnici Novo mesto, Društvu paraplegikov Novo mesto in OZ Hrast Novo mesto. Hvala govornici za izrečene besede vaščanov, govorniku Zveze borcev, župniku za opravljen obred, pogrebni službi Oklešen in pevcem.
Vsi njeni
OSMRTNICA
Iztekla se je življenjska pot naše upokojene sodelavke iz KADROVSKO-PRAVNEGA SEKTORJA, Obrata družbene prehrane
MIHAELE RAMŠAK
oskrbovanke Doma starejših občanov v Novem mestu
S hvaležnostjo se je bomo spominjali.
Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, d.d., Novo mesto
ZAHVALA
Nekje r njem je bol bila, a zamahnil je z roko, češ zmogel bom - močnejši sem, pa vendar ni bilo tako.
Življenje celo si garal, vse za hišo in otroke dal, le sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
V 47. letu nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi in dobri mož, ati, sin, brat, nečak in stric
ANTON ROGINA
*
iz Velikega Nerajca 18, Dragatuš
V neizmerni žalosti in bolečini se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izkazano pomoč v težkih trenutkih, ustne in pisne izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebno se zahvaljujemo za nudeno pomoč zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, Bolnišnici Novo mesto-Vasciralnemu oddelku, zdravnikom ZD Črnomelj, posebej še dr. Jožici Fortun, Gasilskemu društvu Zapudje, govornikoma g. Francu Stajdoharju in g. Bnmku Filipu za poslovilne besede, Društvu Krnica iz Vel. Nerajca, učencem in učiteljem OS Dragatuš, pevcem iz Doblič za zapete žalostinke, izvajalcu Tišine, Rdečemu križu in pogrebni službi Hiti. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi.
Žalujoči: žena Anica, hčerka Anita, sin Matej, mama, teta, brat France, sestri Angelica in
Marica z družinami
TA TEDEN WAS lAillA
TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 15 . junija - Vid Petek, 16. junija - Beno Sobota, 17. junija - Oolfe Nedelja, 18. junija - Marko Ponedeljek, 19. junija - Julijana Torek, 20. junija - Silvcrij Sreda, 21. junija - Alojz
LUNINE MENE
17. junija ob 0.28 - ščip
kino
BREŽICE: Od 15. do 18.6. (ob 18.30 in 21. uri) ter 19.6. (ob 21. uri) film Gladiator. 21.6. (ob 21. uri) drama Anna in kralj.
DOBREPOLJE: 11.6. (ob 15. uri in
20.30)	ameriški film Lepota po ameriško.
18.6.	(ob 15. uri in 20.30) ameriški kriminalni film Pravica do umora.
GROSUPLJE: 16.6. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Pravica do umora.
IVANČNA GORICA: 15.6. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Pravica do umora.
ČRNOMELJ: 16. in 17.6. (ob 21. uri) drama Hurikan. 18.6. (ob 19. in 21. uri) drama Nebeška vaba.
KOČEVJE: 12.6. (ob 20. uri) ameriški film Lepota po ameriško. 19.6. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Pravica do umora.
KRŠKO: 15.6. (ob 20. uri) drama Človek z lune. 16. in 17.6. (ob 20. uri), 18.6. (ob 18. uri) ter 20. in 21.6. (ob 19. uri) drama Pokaži mi ljubezen.
METLIKA: 16.6. (ob 21. uri) drma Nebeška vaba. 18.6. (ob 21. uri) drama Hurikan.
NOVO MESTO: Od 15. do 18.6. (ob
19.30)	ter 19. in 20.6. (ob 21.15) komedija V petek zvečer. Od 15. do 18.6. (ob 21. uri) ter 19. in 20.6. (ob 19. uri) grozljivi film Dogma. 16. in 17.6. (ob 23.15) grozljivi film Stigmata.
RIBNICA: 17..6. (ob 22. uri) ameriški kriminalni film Pravica do umora.
VELIKE LAŠČE: 17.6. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Pravica do umora.
film
• MED ŽIVLJENJEM IN SMRTJO, drama (Bringing Out The Dead, ZDA, 1999, 100 minut, režija: Martin Scorsese)
Predstavljajte si film, v katerem se nikoli ne zdani, če pa se že, se svetloba sramežljivo in na kratko pokaže samo skozi megleno jutro. Čas: aktualen. Kraj: umazan, hladen in deževen New York, popek modernega sveta, sinonim dekadence. Takšna je osnovna scenografija filma, v katerem spremljamo bolničarja v urgentnem vozilu, paramedičarja Franka, ki svoje moreče službe preprosto ne zmore več. Preveč je trupel, preveč je napol živih, napol mrtvih ljudi, tresočih se za-drogirancev, begajočih lunatikov, deliričnih pijancev, bleferskih klošarjev, prestreljenih dilerjev in podobnih bednikov vseh vrst, tipov, modelov in značajev. Frank je namreč človek, ki bi rad reševal, ljudi prebujal v življenje, ne pa bil prisoten samo ob njihovih zadnjih vzdihljajih. Povrhu vsega ga preganja uničujoč občutek, da mora tem ljudem pomagati tako, da bomo umrli vsaj približno dostojanstveno, kar je glede na ka-tastofalne delovne pogoje utopija-
Depresivnega in življenja dodobra naveličanega Franka igra Nicholas Cage, ki je zaslovel predvsem po vlogah v bolj živahnih žanrih (Divji v srcu, Čon Air - Letalo prekletih) kot pa v dramah, čeprav se zadnja leta rad poizkuša v slednjih (Zbogom, Las Vegas). Okej, tudi če izpustimo komentar starih vlog, mišičasti in žalobno resignirani Cage tudi tukaj ne pokaže nič več in nič manj od svojega siceršnjega repertoarja igralskih nesposobnosti. Mož, ki naj bi igral subtilnega urgentneža, živčno razvalino, ki še vedno upa, da bo
nekoč lahko rešila svet in sebe, pač ne more vseh teh stisk od-slikati zgolj z butastim in večno praznim izrazom na obrazu, pod-plutimi velikimi očmi ter malomarno držo. Zal so njegovi soigralci veliko prepričljivejši od prve zvezde tega malega filma velikega režiserja Scorseseja. Frankove sodelavce, prav tako paramedičarje, igrajo takšni mački, kot so John Goodman, Ving Rhames in Tom Sizemore. Prvi se rad šali in mirno izklopi cb postajo, kadar ima pred seboj junkfood - briga ga, če bo zaradi teh nekaj minut za malico morda kdo umrl. Hej, si misli, kdo pa mene kaj vpraša, zakaj delam same nočne šihte? Črni Ving Rhames nejeverne Tomaže na terenu, medtem ko v rešilca nalaga pravkar “overdozirane”, prepričuje v svoj verski, pridigarski prav, fanatično in s šarmom baptističnega spreobrnjevalca. Tom Sizemore krivice, ki mu jih povzroča kdorkoli že, rešuje s sadističnim izživljanjem nad nekaterimi rednimi pacienti.
Frankovi kolegi stresno službo kompenzirajo s humorjem in hrano, obsedenostjo z angeli in duhovi ter z željo po konstantnem maščevanju - komerkoli že. Toda Frank tega ne zmore, saj ni niti šaljivec, niti požeruh, niti vernik, niti sadist. Je le čuteč in občutljiv tip, ki mu je žal za vsemi tistimi trupli, na katera se tako hitro naveže. Spominja se vseh obrazov, vseh situacij in primerov. Njihovi obrazi mu nenehno legajo na oči in ga paralizirajo do onemoglosti, tako da tudi sam postaja truplo pri živem telesu. Niti srečanje z nekdanjo džan-kico in nimfeto, lepo Mary (Pa-tricia Arquette), mu ne požene krvi po telesu, ne v srce, niti kam drugam.
Kot že omenjeno, Scorsese je posnel film, ki ni ne Kazino in ne Dobri fantje, toda v njem ni nič kaj manj trupel, atmosfera pa je bolj podobno tisti iz prav tako njihovega kultnega Taksista.
TOMAŽ BRATOŽ
i
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja Uredništvo: Jožica Dorniž (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušič Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda 220 tolarjev; naročnina za 26 izvodov v I. polletju 5.460 tolarjev, za upokojence 4.914 tolarjev, za pravne osebe 10.920 tolarjev; za tujino letno 10 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu.
Oglasi: Cena 1 cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 2.900 tolarjev (v barvi 3.100 tolarjev), na prvi ali zadnji strani 5.800 tolarjev (v barvi 6.200 tolarjev); za razpis 3.500 tolarjev. V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odst. DDV. Mali oglas do deset besed 1.900 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 190 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odst. DDV.
Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet v Novem mestu: 52100-601-59881. Transakcijski račun pri Dolenjski banki, d.d., Novo mesto: 970-7100-440519. Naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212.
Telefoni: uprava 07139 30 500, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30512, računovodstvo 39 30 504 in 39 30 506.
Telefaks: 071 39 30 540.
Elektronska pošta: info @dol-list.si Internet http://www.dol-list.si Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo.
Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana, Dunajska 5.
Male oglase
sprejemamo tudi na telefonsko številko
07/39 30 512
Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
Osmrtnice in zahvale
sprejemamo tudi po pošti in na faks številko
07/39 30 540
KMETIJSKI STROJI
KOSILNICO BCS in mešalec za BCS prodam. 0(068)47-313.	1635
SAMONAKLADALKO SIP, 17 m1, poceni prodam. B (041)234-764.	1645
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO Sip 19 prodam. B (068)78-277.	1663
MOLZNI STROJ Alfa Laval prodam. B (068)45-540.	1693
KUPIM
ODKUPUJEM stare omare, mize, stole, komode in drobne predmete, stare eca 100 let. B (041)696-263 ali (068)45-800.	1141
DELNICE PID-ov,‘pokojninske bone, vse delnice prostega trga in nekatere predborzne odkupimo. B (068)47-283, (041)537-541 ali (041)926-497.	_	1661
MOTORNA VOZILA
OPEL VECTRO 2.0 i, letnik 1993, vsa oprema, prodam ali menjam in scuter Italjet race, 50 ccm, letnik 1997, lepo ohranjen, prodam. B(041)628-851.	1049
R 19, letnik 1993, 60.000 km, prodam za
770.000 SIT. B (068)342-760.	1643 OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1988, 5V,
153.000 km, rdeč, prodam. B (041)546-159. AUDI A4 1.6, kovinsko moder, airbag, servo volan, ABS, CZ, prvi lastnik, servisna knjiga, nepoškodovan, ugodno prodam. B (0609) 645-537.	1651
OPEL OMEGA 2.0 i GL 16 V, letnik 1995,
130.000 km, servisna knjiga, klima, lepo ohranjen, prodam za 15.500 DEM. B (041)768-902, po 12. uri.	1654
SEAT CORDOBO 1.9 D GLX, letnik 1995, rdeč, zelo ohranjeno,prvi lastnik, prodam. B (068)65-468.	1657
JUGO KORAL 45, letnik 1990, registriran do 3/01, prodam. B (07)30-58-189, do 15. ure, (07)30-60-202, po 16. uri.	1662
AX FIRST, letnik 1992, na novo registriran, prodam za 350.000 SIT. B (068)75-334 ali (041)697-963.	1666
R 19 LIMITED, letnik 1995,76.000 km, prvi lastnik, lepo ohranjen, prodani. B (041)704-231.	1668
3 LETA star subaru legacy prodam. B (068)65-693 ali(041)710-961.	1679
KOMBI VW transporter D, letnik 1985, registriran do 3/01, dobro ohranjen, prodam. B(0608)81-43-149,zvečer.	1681
GOLF, letnik 1988, in daewoo lanos, letnik 1998, prodam. B (068)83-365 ali (041)204-594.	1682
Z 128, neregistrirano, prodam. B (031 )516-799.	1689
CLIO 1.4 RT, letnik 1994, in golf TD, 5V, klima, letnik 1995, prodam. B (041)720-038.
GOLF GTI, letniki 988,4V, kovinsko siv, registriran, z veliko dodatne opreme, prodam. B(041)651-125.	1696
JUGO KORAL 45, letnik 1988, 79.000 km, bel, registriran do 11/2000, prodam. B (068)66-561.	1667
FIAT CROMA, letnik 1988, registriran do 23.2.2000, dodatna oprema, zelo ugodno prodam. B (041)988-094.	1633
JUGO 55, letnik 1989, registriran do 8. 1. 2001, zelo ugodno prodam. B (041 )988-094.
POSEST
MANJŠO, starejšo vseljivo hišo ali bivalni vikend na mirni loktRiji, lahko tudi v širši okolici Novega mesta, kupim. B (068)21-027.	1669
NJIVO pri Gabrju, 40 a, prodam. Možna postavitev lesenega objekta. B (068)71-042 ali (041)265-322.	1671
V PODGORJU pri Pišecah prodam domačijo, 3.5 ha, polovica gozda. B (0608)51-545.
V NOVEM MESTU, v Šegovi ul., prodamo novejšo vrstno hišo z garažo. Vredno ogleda! Nepremičnine Media, B (068)84-570 ali (041)636-746.	1678
V CENTRU Novega mesta prodam samostojno vilo, večnamenski lokali, 100 + 60 + 45 m!, stanovanja 100 + 60 m2, skupaj 460 m2. B(066)773-027,zvečer.	1686
VJMlu
MARKT, d.o.o. Novo mesto, Novi trg 11
Prodajamo, kupujemo, posredujemo pri prodaji, kupnji ali zamenjavi: hiš, stanovanj, lokalov, vikendov, gozdov. Informacije: tel. 068/324-244, 324-245,041/661-331.
V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH na urejeni lokaciji prodam takoj vseljivo hišo, 267 m2 površine. Mrvar, B (041 )235-746.	1687
HIŠO v VI. gradbeni fazi. 1 km od Zhur, prodam ali menjam za stanovanje. B (041) 626-177.	1691
PARCELI ob glavni asfaltni cesti, pašnik in gozd, nad vasjo Šentjošt prodam. B (068)47-773.	1694
NA SUHORJU nad Prečno prodam sončno parcelo za hišo, eno za vikend, in oddam gostinski lokal, kupim pa smrekov gozd. B (041)288-562.	1697
PREKLICI
JOŽE KRNC, Zagrad 23, ponovno opozarjam Janeza in Marijo Povše, Zagrad 14, da prekličeta obtožbe prosti meni. Ce se v roku 30-ih dni javno ne opravičita v Dolenjskem listu, ju bom sodno preganjal.	1637
PRODAM
PO POSEZONSKI ceni prodajamo brikete. Tt (068)83-124.	1560
CNC STRUŽNICO Mazak, tip Qt 10, let-nik 1988, z 16 gnanimi orodji, potopna erozija Charmiles D 420 in okroglinska brusilna stroja Kikinda D 15 in C12 prodam. (041 )726-503 ali (062)687-235.	1639
VILIČAR INDOS, električni, nosilnosti 1500 kg, z bočnim pomikom in polnilcem, v dobrem stanju, prodam. O (064)422-347 ali (041)648-917.	1640
HRASTOVE DESKE več dimenzij in novo mlatilnico s popolnim čiščenjem prodam. (068)325-984.	1647
300 LITROV rdečega in 100 litrov belega vina iz Bizejsko - sremiškega okoliša (Pišece) prodam. TT (0608)65-526 ali (041)823-938.
VISOKOTLAČNO BALIRKO, žganje sad-jevec in vreč bal sena prodam, (068)89-252.	1658
RAZNO
OPAŽ in ladijski pod, smrekov, z dostavo, prodam. B (063)451-082.	1329
DELNICE VIZIJE, Krke, vseh ostalih skladov ter podjetij lahko prodate preko BPH Medvešek Pušnik, Mercator center Novo mesto. Po želji gotovina takoj za vse PID-e. B (068)39-30-262.	1616
BUNGALOV, 200 m od morja, od 1.7. do
20.7.	in od 14.8. do 31. 8. oddam. B (041) 210-261.	1644
ZA POMOČ v gospodinjstvu iščem vdovo ali upokojenko. B (068)81-106 ali (041)880-348.	1646
ZAVAROVANCI Avstrijske zavarovalnice VVIENER STAEDTISCHE - WVP! Če ste vplačati enega ali več obrokov življenjskega zavarovanja, vam povrnemo del vplačanega zneska, tudi če ste izgubili polico! B (062) 622-227, od 10. do 14. ure.	1650
POMOČ v gospodinjstvu nudim. B (068)65-869.	1683
Pisarna za pridobivanje gradbene dokumentacije
Ljubljanska c. 4, Novo mesto Namesto vas za vas pridobimo dovoljenje za gradnjo, izdelamo gradbeni načrt, uredimo lastništvo. Pokličite ali pustite sporočilo na tel. 07/332-48-51.
SUZUKI
AVTO
prodaja vozil
mehanika kleparstvo ličarstvo
Avtomehanika Jurij Murn, s.p. Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791
Krediti na položnice ali odlog plačila! 50 % zdaj, 50 % čez dve leti!
ROLETARSTVO BAYER
Boyer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/202 868
DIMNIKARSTVO MIHELČIČ MARJAN, s.p.
SOS partner SCHIEDEL 8000 Novo mesto, Jurčičeva 15 Sanacija dimnikov vseh vrst. Povrtavamo in vgrajujemo nove iz nerjaveče pločevine z 10-letno garancijo vrste SCHIEDEL. Tel. 07/33-26-057,041/622-757.
Zaposlimo prodajalca za prodajo v novi trgovini s foto opremo v Brežicah. Če ste
skrbni, komunikativni in imate voljo do dela, nam pošljite pisno vlogo na naslov EUROVISION, d.o.o., Šmartinska 152, 1000 LJUBLJANA.
SLUŽBO DOBI
DEKLE dobi honorarno zaposlitev za delo v strežbi v bistroju AS na Otočcu. B 041/730-151.
NATAKARICO in KUHARICO zaposlimo v novomeški okrepčevalnici. Možnost stalne zaposlitve. B 041/628-385.
COMMEX, d.o.o., Novo mesto, redno zaposli 2 strojna čistilca. B (041)757-648.
VEČ KV TESARJEV, KV zidarjev in NK gradbenih delavcev zaposlimo. B (068)44-596.	1636
PRODAJALCA KUHINJ, bele tehnike, akustike, zaposlimo. B (041)646-242. 1638
STRUGARJA ali rezkalca za delo na CNC strojih zaposlimo. Možnost usposobitve za samostojno delo. Evrostroj, d.o.o., Krvavčji Vrh 6, Semič, % (07)3063-490 ali 43-491, fax: (07)3063-492, eurostroj@siol.net. 1641 REDNO ZAPOSLITEV ter stimulativno nagrajevanje nudimo trgovcu iz Brežic, Slovenske vasi ali okolice. B (07)33-75-600, od 8. do 15. ure vsak delavnik.	1642
PRODAJALCA na terenu zaposlimo B (041)696-370.	1656
KERAMIČARJA. zidarja ali fanta, ki ima veselje do tega poklica, zaposlim. Zidartsvo in keramičarstvo Marjan Grubar, s.p., B (068)83-526 ali (041)331-920.	1664
NATAKARJA zaposlimo v Novem mestu. B (041)671-335.	1673
SAMOSTOJNO NATAKARICO in kuharja za pomoč zaposlimo v gostilni v Novem mestu. Delo je izmensko, nedelje proste. B (0609)619-014.	1670
VOZNIKA ŠLEPERJA kiperja zaposlimo. B(041)616-306.	1675
VEČ MONTERJEV - serviserjev varnostnih sistemov zaposlimo. G7, družba za varovan* je, d.o.o., Ljubljanska c. 27, Novo mesto, »J (068)321-426.	168«
STANOVANJA
V NOVEM MESTU, v Šegovi ul., prodat" trisobno stanovanjc, 73 m2, drugo nadstrojjj je, obnovljeno. B (041)622-531.	1®
V STRAŽI, Pod vinogradi, prodamo ada|^ tirano dvoinpolsobno stanovanje, 64 ur Nepremičnine Media, B (068)84-570 ah (041)636-746.
V NOVEM MESTU, Ul. Slavka Grum«; prodamo dvoinpolsobno stanovanje, 67 tretje nadstropje. Nepremičnine Media,® (068)84-570 ali (041)636-746.	I671
NA RAKI pri Krškem oddamo dvosob"® stanovanje z garažo in vrtom. B (068)2’ 084.	16*
ENOSOBNO STANOVANJE oddam
(068)65-285.
1641
ŽENITNE PONUDBE
41-LETNA ženska išče preprostega vesele narave. B (090)42-17, od 16. do 22_ ure.	Ib®
Zaposlimo zastopnika za prodajo na javnih predstavitvah. Delo poteka na morju (slovenska in hrvaška obala). Za hrano in stanovanje je poskrbljeno. Potreben je lasten prevoz.
Prijave za razgovor na tel.: 01/568-16-91 od 10. do 18. ure.
ŽIVALI i
KRAVE in brejo telico prodam. “S (068)73' 228. 1648 !
RJAVE in grahaste jarkice pred nesnostj0 . ter težke bele kokoši prodajamo. Ranio™ Šentrupert. TS (068)40-189 ali (041)542-756 • ZARADI BOLEZNI prodam krave s telet*-Stanislav Cvitko, Stranje 10, Škocjan. | TELICO SIVKO, brejo 7 mesecev ter kra* | vo, staro 6 let, prodam. 0(068)73-305. 1^ KRAVO in telico, obe breji, simentalk1’ prodam. O (068)27-422.	tf65
KRAVO po teletu prodam. O (068)26-001-
BELE PIŠČANCE, težke 1.5 kg, po 330 SI® kg, in rjave jarkice prodajamo. Vrtač"’ Pristavica 1. B (068)71-287 ali (031)712-995
TELICO SIMENTALKO, staro 18 mesece*’ prodam. B (068)79-618.	16®
KOKOŠI, rjave nesnice in kilske bele pišča"^ prodajamo na farmi na Gor. Lazah. Hum«" d.o.o., B (068)67-108 ali (041)631-060.
Za delo v slaščičarni iščemo urejena in vestna dekleta. Možna tudi redna zaposlitev. b 041/633 721 (od 12. do 14. ure) in 068/39 30 742 (od 12. do 14. ure).
0/cev M-
0 068/324-377
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 17. junija, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 20. ure: Mercator Center od 7. do 19. ure: Market Ljubljanska
od 7. do 20, ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska Sl 7. do 20. ure: market Saša, K Roku od 7, do 21, ure: trgovina Tina, Šegova ulica od 7.30 do 13. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8, do 21, ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7. do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8. do 17, ure: trgovina Brcar, Bmolenja vas od 7,30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 20. ure: market Perko, Šentpeter od 7- do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
• Brežice: do 13. ure: Market
• Uršna sela: od 8. do 16. ure: Urška
• Šentjernej: od 7, do 17. ure: Samopostrežba Šentjernej
od 7. do 18, ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šent-
od 7. do 18. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje V nedeljo, 18. junija, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
• Novo mesto: od 8. do 12. ure: Mercator Center Cikava
od 8. do 11. ure: Samopostrežba Glavni trg, Market Smrečnikova, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska, Market Drska,
Samopostrežba Šmihel, Nakupovalni center Slavka Gruma
od 7. do 13. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 8.	do	13.	ure:	market Saša, K Roku
od 7.	do	21.	ure:	trgovina Tina, Šegova ulica
od 8.30 do 12. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8. do 11. ure: market Maja, Budna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 8.	do	12.	ure:	trgovina Brcar, Smolenja vas
od 8.	do	12.	ure:	trgovina Pod lipo, Smolenja vas
od 8.	do	11.	ure:	trgovina Dule, Smolenja vas
od 8.	do	12.	ure:	market Perko, Šentpeter
od 8.	do	17,	ure:	trgovina Marks, Vavta vas
od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
• Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška
• Straža: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Straža
• Šentjernej: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Šentjernej
od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
od 7. do 12. ure: trgovina Na Gorici, Gor. Vrhpolje
• Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
• Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba
• Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič
• Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba ; Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Čardak
• Semič: od 7.30 do 10,30: Market
• Brežice: od 8, do 13. ure: Market
r-
dolenjski list
Poleg kegljišča na Germovi 6 v Novem mestu
posluje
Postregli vas bodo s:
' picami
* hamburgerjem
* giricami
* pomfritom
* sladoledom
* ledeno kavo
* sadnimi kupami
in raznovrstnimi pijačami.
^ 07/ 33 21 878 Vabljeni!
M.
hanJp
tutaticna agencija
Za katalog pokličite 068/321 115
Novo mesto Lebanova 24
http://www.nepremicnine.net/leran/ e-mail: leran@siol.net
telefon:	07/33	79	940
07/33	79	941
faks:	07/33	22	282
mobitel:	0609/633	553
041/633 553
Prodamo:
• HIŠE: v Brežicah, na Bučki, v Črnomlju, Dobindolu (Uršna sela), Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Krškem, Malem Vrhu pri Brežicah, Metliki, Mokronogu, Novem mestu, Orešju, Semiču, Sevnici, Straži, Šentjerneju, Škocjanu (in okolici), Šmarjeških Toplicah, Viru pri Domžalah, Žužemberku in drugod:
• STANOVANJA: v Črnomlju, Kostanjevici, Krškem, Ljubljani, Novem mestu, Smolenji vasi, Straži, Šmarjeških Toplicah in drugod;
• VIKENDE: v Brežicah (okolica), na Bučki, v Dol. Kotu pri Dvoru, Gabrju, Karteljevem (Poljane), Metliki, Novem mestu (okolica), Podbočju (okolica), Straži, Šentjerneju (okolica), Tolstem Vrhu in drugod;
• GRADBENE PARCELE: v Črnomlju (Vojna vas, Tušev Dol), Dolenjskih Toplicah, Mokronogu, Novem mestu (in okolici), Straži (okolica), Šentjerneju (Groblje), Šentrupertu (Vrh), Šmarjeških Toplicah (okolica) in drugod;
• POSLOVNE PROSTORE: v Črnomlju (picerija, diskoteka), Dolenjskih Toplicah, Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Šolski center), Straži in drugod;
• POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKTI V OBRATOVANJU: v Šentjerneju (Dol. Vrhpolje - gostilna in stanovanje), Novem mestu (bife in stanovanje);
• KMETIJE: v Beli krajini, Jagodniku, Orešju, Trebelnem.
Oddamo:
• poslovne prostore v Novem mestu. Ogfas/te na na sedežu
podjetja ali nas pokličite.
107.5 MHz UKV
Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666
Prodajni center podov
PCP PUREBER:
PARKETARSTVO
m MAJCEN J
Novo mesto	^
Tel.:07/33-70-600, Fax: 07/33-70-601
zaključna ključavničarska dela v gradbeništvu
Sekcijska in rolo garažna vrata Crawford
protipožarna vrata s certifikator
qJ\RA NClJ/q
A N P VBI
I ŠT
□	□	□	□
■H		□□	
□a		□□	
□	m	□	m
n	m	n	u
m. >JA
m
»
Sodelujte v največji človekoljubni akciji v Sloveniji Nikoli sami in po svojih močeh pomagajte ljudem v stiski
Naj vaša sreča osreči tudi druge.
RADIO f BREŽICE
na 88,9 in 95,9 MHz
■ir
s>
OGNJIŠČE
Krvavec	Kum
104,5	105.9
n©i€
ROLETARSTVO
•ROLETE ALU IN PVC •ŽALUZIJE
•VERTIKALNE ŽALUZIJE
•PLISEJI
•ROLOJI
•TENDE
•KOMARNIKI
•MONTAŽA IN SERVIS
Šentjernejska cesta 13, 8000 Novo mesto tel.: 07/39 30 930, fax: 07/39 30 947 PE Ljubljana, Čargova 4 tel./fax: 01/568 48 33
PVC „ STAVBNO POHIŠTVO
OKNA-VRATA-VSEH OBLIK-
NAJVECJI IZBOR SENČIL NA ENEM MESTU
ISO 9002
ravne
* kupolaste
* balkonske
* senčniki
ZA VAS DOM, POSLOVNI OBJEKT
mrmnM
FITNESS - SOEABIJ - MASAŽA
Vorančeva ulica 1
(Regrške košenice) Novo mesto
Tel.: 068/322-827
O
IT
f'
NAJVEČJI HIPERMARKET E. LECLERC NA RUDNIKU ODPRT - V sredo prejšnji leden je ob devetih zjutraj nepopisna množica ljudi čakala, da se zapodi na več kot 8.000 kvadratnih metrov novega nakupovališča in se v živo prepriča, kako nizke cene bo ponudil eden od petih največjih evropskih trgovcev. Z odločitvijo, da bodo najcenejši v Sloveniji, smo pridobili predvsem potrošniki, ki se nam je s prihodom Francozov končno povečala možnost izbire. V nakupovalnem središču je poleg hipermarketa še trinajst specializiranih trgovin in lokalov, kot plačilno sredstvo pa poleg gotovine sprejemajo tudi čeke in plačilne kartice. E. Leclerc bo odprt od ponedeljka do sobote od 8. do 21. ure, je pa Novo mesto na spisku novih centrov, ki jih bodo še zgradili v Sloveniji. (Foto: Majda Luzar, EPS)
V/
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Slavki Zupančič, Župnca 11, Novo mesto. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 17. uri (ponovitev pa je ob torkih o polnoči), je ta teden takšna:
1. (3) Vesela Dolenjka - ansambel Rubin Avto moj ne ve - Kvintet Dori Pojoča skrinjica - ansambel Poljub Kamen na srcu - ansambel Vasovalci Veseli podgur’c - ansambel Slavček
Zdaj vse drugače je - ansambel Franca Potočarja in Podlipški fantje Kraljestvo naše sreče - Čuki Vas domača - Joie Bohorč s prijatelji Gobarska - ansambel Vrisk Nisem pozabil - ansambel Mladi Dolenjci
2.(1)
3. (6)
4. (4)
5. (2)
6. (8)
7. (5)
8. (7) 9- (-) 10.(9)
Predlog: Sezimo si v roke - ansambel Nagelj
93--------------
KUPON ŠT. 24
Glasujem za:____
Moj naslov:
	
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103,8000 Novo mesto
J
II____________
Cen* » v slovenskih tolarjih.
Ponudba velja od 8. do 21. junija za izdelke v zalogi v ŽIVILA Hipermarketu Brežice
I
ČISTILO ZA STEKLO, STELEX,
Šampionka, razpršilcem, 750 ml
MULTIVITAMINSKI SOK, BRAVO, 1,5
ŽIVILA
PIVO UNION,
Pivovarna Union, sreklenica. 0.5
BANANE,
1
DOLENJSKI LIST
PORTRET TECjA TEcIlNA
Zoran
Zorana Šolna, univerzitetnega diplomiranega pravnika, v zadnjem obdobju pogosto omenjajo, predvsem takrat, ko je beseda o zavarovalništvu. To ni naključje. Krška območna enota Zavarovalnice Triglav, katere direktor je, je namreč dosegla mednarodni certifikat kakovosti v zavarovalništvu po standardu ISO 9002, in sicer je bila v zavarovalniški družbi Triglav^ med prvimi tako uspešnimi. O Šolnu drugače pravijo, da malokrat srečaš človeka, ki bi se v življenju tolikokrat preizkusil na različnih področjih kot on. “Diha" malce po svoje, tako kot njegovo Senovo.
Leta 1950 rojeni Senovčan je očitno že v Gimnaziji Brežice pokazal nekako drugačen pogled na dogajanje. Sošolci na tej srednji šoli so ga namreč imenovali v svet šole, kjer naj bi zagovarjal interese dijakov in se gnal za pravičnost. Mogoče prav iz želje po pravičnosti se je vpisal na pravno fakulteto v Ljubljani, vendar je že po dveh letih prekinil redni študij, ker je z očetovo smrtjo ostal brez denarja, potrebnega za šolanje. Potem se je zaposlil in študiral pravo izredno.
Podobno kot nekoč kot srednješolski dijak je Šoln tudi v študentskem času delal še kaj ob šoli. V Ljubljani je bil predsednik Združenja študentskih pokrajinskih klubov Slovenije in nadaljevanje tega je bilo, da se je zaposlil v predsedstvu republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije. Njegovo delovno področje je bilo sistem samouprave.
Kdor je bil takrat poklicni delavec v družbenopolitičnih organizacijah, kar je bila tudi ZSMS, je v tej službi lahko ostal na dva načina: da je bil revolucionar v mejah dovoljenega ali da je, čeprav pučistično razpoložen do ob-
lasti, znal vselej modro potolažiti razpenjeno popitovsko in drugo tedanjo administracijo. Kakor koli: dejstvo je, da je Zoran Šoln, študent prava s Senovega, v znamenitih letih razgibanega študentskega življenja, ko so na ljubljanski univerzi zaradi reformističnih misli “padele glave”, napisal brošuro - o reformi univerze.
Leta 1973 so ga imenovali za strokovnega delavca v republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, odgovornega za vprašanja posebnega družbenega varstva, samoupravnih pravic in družbene lastnine. Pozneje je postal organizacijski sekretar predsedstva RK SZDL Slovenije.
Zaradi družinskih razmer se je iz metropole vrnil v Posavje. Postal je direktor Rudnika rjavega premoga Senovo in po končanem mandatu predsednik skupščine občine Krško. Zdaj je deseto leto direktor že omenjene krške območne enote Zavarovalnice Triglav. “Območna enota v Krškem je v teh letih dosegla velik napredek, saj v sedanjih gospodarskih razmerah in odprtosti zavarovalniškega trga 'pokriva’ preko 80 odstotkov zavarovalniškega tržišča v Posavju. Pomeni, da je najmočnejša v tem prostoru. Je tudi tista, ki veliko prispeva k razvoju območja,” pravi Šoln.
To o prispevku omenjene zavarovalnice za razvoj Posavja bi povedali zelo verjetno tudi drugi ljudje iz te nastajajoče pokrajine ob spodnji Savi, ki delajo v ustanovah in organizacijah, za katere obravnavana zavarovalniška hiša najde ali je našla razumevanje in denar.
Take naklonjenosti zavarovalnice verjetno ne bi bilo (več), če Šoln ne bi ostal preprost in razumevajoč za reševanje vsakodnevnih problemov. Po nekaterih mnenjih vodi posavsko območno enoto zavarovalnice z mislijo na razvoj Posavja.
Soln dela tudi v Gospodarski zbornici in nekaterih nadzornih svetih podjetij, v zadnjem času tudi kot predsednik uspešnega Kulturnega društva Senovo. Je planinec, vendar zahaja tudi na teniška igrišča. Ob vseh srečanjih, ki jih v razgibanem življenju ni doživel malo, je imel letos eno, ki je neponovljivo, srečal se je namreč z Abrahamom.
M. LUZAR
Gnezdo pretesno za dva mladiča?
______——^
V	 I—I. I	I ... I I -II. n
Storkljica, kije padla iz gnezda v Zemlju, je preživela, kakšna bo njena nadaljnja usoda, pa se še ne ve ■ V gnezdu za mladiča očitno ni ne hrane ne prostora - V oskrbi pri Anici Jaklič
OSTALA BREZ STARŠEV - Anica Jaklič s štorkljico dan potem, ko je padla iz gnezda. Takrat je bila še nebogljena, ko pa je zaslišala starše v gnezdu, se ji je vrnila volja do življenja.
PETELINIADA 2000
ŠENTJERNEJ - Društvo Gallus Bartholomaeus tudi letos v okviru praznovanja občinskega praznika pripravlja petelinje dirke. Peteliniada 2000 bo potekala 16. julija v sklopu tradicionalnih kasaških dirk na hipodromu v Šentjerneju. Na tokratni peteliniadi bodo tekmovali tudi šentjer-nejski petelini, sicer pa društvo vabi vse, ki imate petelina, da ga prijavite na dirko nahitrej-ših petelinov in ulovite katero od nagrad. Prijave zbirajo na telefonu 041/595 529 do zasedbe mest.
ZEMELJ - V kar nekaj belokranjskih vaseh so si v zadnjih letih štorklje uredile domovanja, na kar so vaščani zelo ponosni. Zaradi tega, a tudi zato, ker so njihova gnezda na električnih drogovih sredi vasi in tako rekoč vsem na očeh, budno spremljajo življenje štorkelj. Ljudje so te lepe ptiče vzeli za svoje, zato jih toliko bolj prizadene, če je kaj narobe.
Najbolj tragična je gotovo zgodba štorkelj, ki že od leta 1994 gnezdijo na električnem drogu pred Gregoričevo hišo v Zemlju pri Metliki. Potem ko so trikrat imele mladiče, je leta 1997 eden od staršev poginil na polju, drugi pa je zmetal jajca iz gnezda. Tudi predlani je v boju za gnezdo pet mladičev končalo pod gnezdom. A kljub temu štorklje prihajajo vsako leto. Lani so sicer električarji razkopali gnezdo in na drog pritrdili kovinski podstavek, na katerem si je par štorkelj znova spletel gnezdo in jeseni odletel na jug skupaj z mladičem.
Letos sta štorklji prileteli v Zemelj prej kot običajno in vaščani so bili veseli, ko so konec maja opazili v gnezdu dvoje mladičev. Toda pred tednom dni so Gregoričevi eno od štorkljic našli ob svoji hiši, približno osem metrov pod gnezdom. Ker je še dajala znake življenja, čeprav je imela ranico na glavi in podpluto perut, jo je odnesla domov soseda Anica Jaklič. S kapalko ji je v kljun brizgala vodo ter ji ponujala različno hra-
INDIAN SCOUT - Najstarejšo vozilo v Krmelju je bil motocikel z bočno potniško prikolico ameriške izdelave - 500 ccm Indian Scout, letnik 1924, ki gaje v “razsutem stanju” za 5000 mrk kupil v Kočevju avtomehanik Jože Komljanec; z dolenjskimi koreninami (v prikolici je vozil soprogo Tatjano) iz Zgornje Lipnice, član AMD Tržič (na posnetku). Komljanec ima doma kakšnih 30 vozil, a od tega najstarejšega posebneža se ne bil ločil niti za 50.000 mark. Tudi Šentruperčani so občudovali to in druga stara vozila, predvsem pa so zelo lepo sprejeli goste. (Foto: P. Perc)
Halo, til kili IG bralec Hflleujca^ 76 let najstarejši
^	1	chrnHnhnih vd/II no
Žive meje ne smejo štrleti na cesto - Mestni avtobusi niso vedno prazni - Cestno podjetje prijazno do paraplegikov - James Bond pa že ne bo igral v slovenskem filmu
Franc Kotnik iz Novega mesta
nas je prosil, naj razčistimo nekaj nejasnosti. Zanimalo gaje, če veje žive meje lahko segajo čez robnik na cesto in ovirajo pešce in promet nasploh. Predlagal je, naj ukinejo novomeški mestni avtobusni promet, saj so mestni avtobusi ves čas prazni, ali pa naj mesto zaprejo za ostali promet in se bodo potem ljudje vozili z mestnimi avtobusi. Njegova tretja pripomba se je nanašala na policiste, ki naj bi po njegovem strogo kaznovali avtomobilista, če dovoljeno hitrost prekorači za 1 km/h. Predlaga, da bi v Novem mestu hitrost omejili na 60 km/h, ker avtomobili s prepočasno vožnjo precej bolj onesnažujejo okolje. Kar se tiče njegovega prvega vprašanja: rast-
z '
Halo, tukaj
DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi rhdi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki 07! 39 30 522 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
linje ob cestah urejata zakon o javnih cestah in občinski odlok, vsekakor pa žive meje in podobni nasadi ne smejo segati na javne cestne površine niti na pločnike ali kolesarske steze, za kar morajo skrbeti lastniki, ob odprtih cestah pa travo in grmovje kosi cestno podjetje. Za nadzor nad spoštovanjem zakona in odloka so glede na status ceste pristojni republiški in občinski inšpektorji. Trditev, da mestni avtobusi nimajo potnikov, je precej splošna, čeprav so ob določenih urah res bolj prazni. Kljub temu seje na primer marca - od takrat so zadni uradni podatki - z novomeškimi mestnimi avtobusi peljalo 19.251 potnikov, število pa je ves čas od uvedbe mestnega avtobusnega prometa naraščalo.
Alojz Muhič, direktor Dolenjskih pekarn nas je poklical v zvezi s klicem Jožeta Lužarja, ki se je zgražal nad nehigienskim ravnanjem s štrucami kruha, ki jih je razvažalec Dolenjskih pekarn v košarah pripeljal iz trgovine v Smrcčnikovi ulici. Direktor Muhič pojasnjuje, daje v tem primeru šlo za neprodan star in suh kruh s pretečenim rokom, ki ni namenjen za prehrano ljudi ampak za živinsko krmo. V tem primeru se ni treba ravnati po živilskemu minimumu. Če bi tako ravnali s svežim kruhom, direktor ' Muhič želi, naj o tem obvestijo kar njega osebno.
Mirko Sintič iz Novega mesta je pohvalil pristojne iz Cestnega podjetja Novo mesto, ki so se pri prenovi pločnikov v Ulici Slavka Gruma res potrudili, da bi odpra-
vili arhitektonske ovire, ki paraplegikom grenijo življenje. Še posebej pozoren je bil Ivan Pureber, kije prišel tam stanujoče paraplegike osebno povprašat, kako naj se cestarji lotijo zadeve, da bo vse tako, kot bi moralo biti.
Jože Šilar iz Prečne kar ne more verjeti, da v dobi računalnikov in visoke tehnologije na Radioteleviziji Slovenija niso sposobni preprečiti, da po uvedbi novega načina plačevanja naročnine ne bi istemu naročniku na isti naslov pošiljali po dva računa oziroma položnici. Ker tudi on dobiva po dve položnici, je želel stvar urediti po telefonu, namenjenem reklamacijam, a kljub več kot 20 poskusom ni uspel, saj je telefon ves čas zaseden, šele zvečer dobi zvezo, a takrat se na klic nihče več ne oglasi.
Jože iz Šentjerneja je z zanimanjem prebral žapis o obisku Rogerja Moora pri nas, a tega, da bo znameniti James Bond nastopil v slovenskem filmu, ki ga snemajo Novomeščani, ne verjame. Meni, da so nas dobro potegnili.
Silvo je Dvora je zaskrbljen zaradi odnosa žužemberške občine do dvorskega plavža, kulturnega spomenika I. kategorije državnega pomena. Park v okolici plavža je nepokošen in zanemarjen. Vse to lahko vidijo številni obiskovalci, ki si v okviru različnih ekskurzij in izletov pridejo pogledat ostanke dvorske železarne. Poleg tega je opozoril na škarpo nad cesto v neposredni bližini plavža in ribogojnice, ki je zelo nevarna in je terjala že smrtno žrtev.
I. VIDMAR
130 starodobnih vozil na “lovu za lisico” Krmelj 2000
KRMELJ - Pri lovu na lisico na 4. orientacijski vožnji za starodobna vozila Krmelj 2000 je imel preteklo soboto med 130 tekmovalci največ sreče Mirnčan Janez Potokar z renaultom 10 (letnik 1967), član kluba Hrast Tržišče, ki je tudi našel skriti predmet - lijak. “Ja, temu pa tudi Gorenjci rečemo kar “traktor”, so komentirali odkritje in privoščili Potokarju številni tekmovalci iz severozahodne Slovenije. Največjih je bilo iz Ljubljane in okolice. Veliko je bilo tudi Štajercev, med temi je Slovenjebistričan Vlado Čeh z vozilom ford doetor coupe, letnik 1930, dobil nagrado za najbolj atraktivnega tekmovalca. V Potokarjevi nagradi v vrednosti okrog 3000 mark pa je bilo poleg velikega pokala še več drugih upo-rabnih predmetov, najdragocenejša pa je bila lesena skulptura sevniškega kiparja Petra Veneta.
Na nedeljskem merjenju moči (vleka z jekleno vrvjo in izrivanje) ameriških jeepov (do letnika 1951) je vso konkurenco nekoliko presenetljivo ugnal Krmeljčan Jože Erman. Med konkurenco kar 30 traktoristov pa je najnatančneje vlekel hlod za sabo Krmeljčan Marjan Pirc.
P. P.
PRODAJNA RAZSTAVA
METLIKA - Prodajna razstava prve likovne kolonije “Vinska vigred” bo na ogled v metliškem gradu še do 23. junija. Vabljeni vsi, ki bi želeli kupiti kakšno sliko!
no, saj ji je bilo veliko do tega, da ptič preživi, dokler ne bi našli zanj rešitve. Nihče ni namreč vedel, ali je nekaj tednov stara štorkljica padla iz gnezda po nerodi ali jo je čez rob potisnil eden od staršev, ker je spoznal, da zaradi velike suše primanjkuje hrane. Če se je zgodilo slednje, bi štorkljico gotovo še enkrat doletela ista usoda, če bi jo vrnili v gnezdo.
Anica seje bala, da bo štorkljica poginila, še preden bo prišla pomoč. Kazala ni namreč nikakršne volje so življenja in venomer je glavico polegala v košaro, ki ji jo je Jakličeva namenila za njen drugi dom. A ko jo je naslednji dan prinesla na balkon, od koder je videti gnezdo, je štorkljica nenadoma oživela. Začela seje oglašati, kriliti s perutmi in požirati velike kose različne hrane. In če je Anica v tistem trenutku še misli-
la, da bi jo vzredila, dokler ne bi odletela na jug, je čez dva dni ze spremenila mnenje. Štorkljica jc bila namreč že tako korajžna, da bi s hrano, ki ji jo je ponujala, najraje pojedla tudi njene prste.
Kakšna bo nadaljnja usoda štorklje, se v trenutku, ko je nastajal ta zapis, še ni vedelo. Naravovarstvenik Andrej Hudoklin 2 Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto Je povedal, da so mladiče, ki so pad; li iz gnezda, že večkrat dali nazaj v gnezdo, a so jih starši zopet vrgli iz njega, zato tega ne počnejo več. Ko si bo štorkljico ogledal, bo presodil, kako naprej. Iz izkušenj pa ve, da je velikokrat domača reja bolj uspešna, ker se ljudje bolj ukvarjajo s štorkljami kot v zavetišču v Prekmurju ali v ljubljanskem živalskem vrtu.	.
M. BEZEK-JAKSE
REKORDEN PRAZNIK ČEŠENJ - Letošnji tradicionalni praznik češenj v Brusnicah je bil v marsičem rekorden. Obiskalo ga je namreč okoli 4000 ljudi iz vse Šlovenije, cvetela pa je tudi prodaja češenj, saj so jih prodal1 kar tri tone in pol. V gasilskem domu so na ogled postavili tudi bogata razstavo češenj in domačih kmečkih jedi, dopoldansko dogajanje pa sta popestrili šentjernejska godba na pihala in folklorna skupina Kres. Naj' več pozornosti je pritegnila pisana povorka voz s prikazom starih kmečkih opravil. Na sliki pa sta domačinki, ki sta zbrani množici ljudi pokazali, kako so včasih nosili češnje na tržnico. Večer je minil v znamenju brhkih deklet, naslov kraljice češenj pa je pripadel Tanji Škrbec z Jugorja prl Gabrju. (Foto: M. Kotnik)
^pestiva f ( Rrcši cc
'5-?' 19-8-2000
Država partnerica Velika Britanija
OSREDNJI KONCERTI
Sobota, 15.7. ob 20:30, Brežice, THE PURCELL QUARTET OPERA PROJECT
Torek, 18.7. ob 20:30, Brežice, MUSIČA ANT1QUA RUSSICA
Sreda, 19 7. ob 20:30, Kostanjevica na Krki, THE WALLACE COLLECTION
Četrtek, 20.7. ob 20:30, Brežice, QU1NK VOCAL ENSEMBLE
Petek, 21.7. ob 20:30, Kostanjevica na Krki, RED PRIEST
Sobota, 22.7. ob 20:30, Mokrice, JOGLARESA
Nedelja, 23.7. ob 20:30, Brežice, REJCHATRIO
Torek, 25.7. ob 20:30, Sevnica, Petr WAGNER, Monika KNOBLOCHOVA
Sreda, 26.7. ob 20:30, Brežice, FLORILEGIUM
Četrtek, 27.7. ob 20:30, Brežice, LA SELVA MUSICALE
Petek, 28.7. ob 20:30, Kostanjevica na Krki, OSLO 8AR0QUES0L0ISTS
Sobota, 297. ob 18:30, Brežice, MUSIČA ANTIQUA AMBERGENS1S
ŠTUDENTSKI FESTIVAL
Torek, 1.8. ob 20:30, Bogenšperk, Jasna NADLES, M. VRSAJKOV, R. ORMROD Sreda, 2.8. ob 20:00, Rajhenburg, Jasna NADLES, M. VRSAJKOV, R. ORMROD Četrtek, 3 8. ob 21:00, Otočec, Jasna NADLES, M. VRSAJKOV, R. ORMROD Petek, 4.8. ob 20:00, Pišece, Jasna NADLES, M. VRSAJKOV, R. ORMROD Torek, 8.8. ob 20:30, Bogenšperk, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Sreda, 9 8. ob 20:00, Rajhenburg, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Četrtek, 10.8. ob 21:00, Otočec, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Petek, 11.8. ob 20:00, Pišece, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Sobota, 12.8. ob 20:00, Sevnica, LA DOLCEZZA Dl CRACOVIA & P. Fiugajski Torek, 15 8. ob 20:30, Bogenšperk, A CAT IN A HAT Sreda, 16.8. ob 20:00, Rajhenburg, A CAT IN A HAT Četrteketrtek, 17.8. ob 21:00, Otočec, A CAT IN A HAT Petek, 18.8. ob 20:00, Pišece, A CAT IN A HAT Sobota, 19.8. ob 20:00, Sevnica, A CAT IN A HAT
MEDNARODNI MOJSTRSKI TEČAJI
Sobota, 22.7. ob 17:00, Brežice, Koncert študentov iz razredov: B.Schlick (petje), H.M.Kneihs (kljunasta flavta), A.Krdper (flavta), Sh. Ad-El (čembalo)
RAZSTAVE
15.-20.7., Brežice, KLEKLJANE MOJSTROVINE SLOVENIJE
16.-29 7, Rajhenburg, BRITANSKI KRONSKI DRAGULJI 16.-198, Rajhenburg, WILLIAM SHAKESPEARE
TEDEN BRITANSKEGA FILMA - Kino Brežice, ob 21:00
Ponedeljek, 17.7, Hindle Wakes (M.EIvey, 1927) nemi film, pianist A.Goričar
Torek, 18.7, Hell Unlimited (H.Biggar, N.McLaren, 1936)
Britannia Hospital (L.Anderson, 1982)
Sreda, 19 7, A Matter of Life and Death (M.Powell, E.Pressburgcr, 1946)	,
Četrtek, 20.7, Whisky Galore! - Tight Little lsland (A.Mackendrick, 1948) Petek, 21.7, The Tingler (W.Castle, 1959)
Sobota, 22.7, lt happened here (K.Brownlow, A.M0II0,1961)
Nedelja, 23.7, (Juatermass and the Pit(R.W.Baker, 1967)
Ponedeljek, 24.7, Kes (K.Loach, 1969)
Torek, 25.7, Sunday, B!oody Sunday (J.Schlesinger, 1971)
Sreda, 26.7, The Last of England (D.Jarman, 1987)
Zavod Ars Ramovš. Slovenska 1. 1000 Ljubljana Telefon: (01) 425 33 66, e-pošta: info@k-ramovs.si