Narodni Gospodar
GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE.
Liani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno.	^	Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca.
Cena listu za nečlane po štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; mž Cene inseratorn po 20 h od enostopne petit - vrste, za večkratno za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 li.	t	insercijo po dogovoru.
Telefon štev. 143.	V Ljubljani, K), aprila 1901.	Poštno-hran. št. 849.872
Kako zboljšajmo svoje gospodarstvo?
(Više A. Štrekelj.)
IV. Zboljšajmo svojo živinorejo!
(Nadaljevanje.)
Koliko mora čestokrat trpeti živina naših gospodarjev radi hudega mraza, lakote, pomanjkanja pitne vode in neprimernih hlevov, povedal sem vže prej. Nisem pa omenil, da se ravna prav pogosto ravno z mlečno živino, ki bi prinašala lahko največje dobičke, najslabše. Ce ne povsod, vidimo vsaj na Primorskem, da se skrbi za vole in konje vse drugače nego za krave. Med tem, ko se prvi vsak dan čistijo in dobro hranijo, ravna se v tem pogledu s kravami prav po mačehino. Mnogim gospodarjem so krave v nekako breme in jih redijo mnogokrat le radi števila. Saj pa je krava tudi resnično breme, če se z njo slabo ravna. Slaba krava d d morebiti na dan 2 do 4 Z mleka; včasih še niti toliko ne. Ali poplača to množino hrane in skrb, ki jo imamo okoli nje? Redkokedaj ! Ali ne bi torej naši gospodarji bolje storili, če bi redili samo eno kravo mesto treh, štirih, a to bi potem hranili, kakor je potrebno. Dobra mlekarica, ki se količkaj dobro oskrbuje, da prav lahko 10 do 16 l mleka na dan. Dokler ne predrugačimo svojega gospodarstva, lahko trdimo, da živinoreja ne nosi.
„Kaj čem z mlekom, saj ga ne morem prodati41, sliši se čestokrat na kmetih. Ta izgovor pa je jako piškav. Ce z mlekom ravnamo, kakor je naša navada, seveda se težko spravi v novce in ne najde odjemalcev, če bi pa ž njim pravilno ravnali, gotovo ne bi nam bilo treba skrbeti za prodajo. Pri nas skoraj ni kraja, da bi se ne izplačalo mleko. Kjer se more oddati samo po 10 vinarjev, tam že nosi reja mlečne živine več nego pitanje živine. Hrana, iz katere bi se napravilo v živali 1 lig žive teže (mesa, loja itd.), računi se, da dd 10 l mleka, ki je vredno po 10 h za /, eno krono. Nikjer pa se ne proda 1 kg žive teže po tej ceni.
Reja mlečne živine prinaša zlasti blizu mest, kjer se mleko lahko in po dobri ceni proda, čestokrat velike dohodke. Poznam več družin, ki se preživljajo samo z dohodki petih, šestih krav. Res je, da stane piča in oskrbovanje živine mnogo, a če pomislimo, da dd n. pr. ena krava 10/ mleka na dan, katerega prodamo v mestu najmanj po 12 h, dobimo lahko mesečno 3G kron, a če imamo 10 krav, katere lahko samo ena oseba oskrbuje, 3G0 kron. To je lep denar, ki se v nekaterih mestih tudi podvoji. Ker so dohodki od mleka redni in gotovi, zato je za kmeta, ki nima na razpolago
kapitalov, mlekarstvo še večje važnosti. Skoda je le, da ne znajo naši ljudje te kmetijske stroke prav ceniti. In vender bi mi lahko tekmovali z najbolj naprednimi deželami, ako bi se hotelo naše ljudstvo bolj poprijeti reje mlečne živine a z mlekom bolj razumno ravnati.
Koliko denarja bi dobili n. pr. naši Istrani, če bi nadomestili svojo romansko živino s kakim mlečnim plemenom in ako bi ravnali s to živino tako, kakor ravnajo sedaj s-svojimi voli! Mnogo, jako mnogo več bi prinašala tudi ovčjereja našim Kraševcem, če bi znali sir tako pripravljati, da bi našel tudi izven dežele odjemalcev. Mari so gorenjske, koroške in tolminske planine slabše nego so one v Švici, ker donaša živinoreja nam manjše dohodke nego Švicarjem? Kaj še! Planine so boljše, a skrb naša za živino in za mleko, ona je slabša.
Kako torej delati, da nam bo prinašala domača živina z mlekom večje dohodke, nego jih daje sedaj ?
Da odgovorimo na to vprašanje, oglejmo si najprej, kako ravnajo naši ljudje z mlečno živino in potem z mlekom.	(Dalje prih.)
Kmetijstvo.
Poljedelstvo.
Gnojitev travnikov spomladi.
Velika večina naših slovenskih gospodarjev je uže preverjena o prekoristnem vplivu umetnih gnojil na travnike. Toda tudi število tistih posestnikov je še dosti veliko, ki niso porabili do sedaj še niti 1 kg rudninskih gnojil. Želeti bi bilo, da bi se poprijeli tudi ti za kmetijstvo prevažnih umetnih gnojil in sicer še to spomlad. Gotovo ni nikjer tako dobro denar naložen, kakor ravno pri gnojitvi z rudninskimi gnojili na travniku, kar se razvidi iz poskušnje, ki se je naredila na posestvu dr. Kblnerja v Milsu pri Inomostu. Naslikana podoba nam natančno predočuje očividnijuspeh.
V ta namen pognojil se je 1 ha travnika s 300 g hlevskega gnoja, v primero se je 1 ha potrosil z rudninskimi gnojili in sicer s 600 g žlindre in s 600 g kajnita.
Pridelalo se je na \ha: z domačim gnojem gnojeno
sena 2800 leg otave 2000 „
skupno 4800 hj
z žlindro in kajnitom gnojeno sena 4000 kg otave 2500 „
skupno 6500 kg.
Pridelek je bil po umetnem gnojilu na 1 ha za 1700 kg boljši kot 'po domačem gnoju.
Troski za gnojitev: žlindra 600 kg a 8 vin. K 48 kajnit .600 ,, a 4'/2 „	,, 27
dom.gnoj 30000 ,, a ]/4 „	„ 75
Vrednost pridelanega sena na prostoru, ki je bil potrošen z rudninskimi gnojili znaša:
6500 kg a 5 vinarjev .	325 K
600 kg žlindre K 48
600 ,, kajnita „ 27	75 ,,
čisti	dohodek	.	250	K
Seno po domačem gnoju znaša: 4800 kg a 60	vin .	.	240	K
domači gnoj	. . .	•	75	„
čisti	dohodek	.	165	K
Čisti dohodek sena po rudninskih gnojilih	.	.	.	.	250 K
čisti dohodek sena po domačem gnoju	.	.	.	•	165 „
Pridelalo se je po umetnem gnojilu na 1 ha za 85 K več kot po domačem gnoju in je tudi seno po rudninskih gnojilih za 1/2 redilneje kot pa po hlevjeku.
Kdor ima slabe travnike, ki niso bili še nikdar pognojeni, temu
priporočamo, da jih še sedaj zadnji čas potrosi z umetnimi gnojili in sicer naj vzame na 1 ha:
500—600% žlindre 200 kg kalijeve soli
Poskusi glede mešanja gnojil so pokazali, da je najbolje, žlindro in kalijevo sol 12 ur (tedaj zvečer) pred trositvijo zmešati, ker potem postane težko raztopila fosforna kislina v žlindri bolje delujoča. Potrošeni gnojili naj se zavlačita, da se dobro pomešata z zemljo in ne ostane kaj na površji.
Pri izdatni vlagi obilo koristi gnojilo že pri prvi košnji, pri drugej pa veliko več radi obilneje moče, neraztopne redilne snovi pa ostanejo za bodoče leto, saj se fosforna kislina in kalij sprimeta s prstjo in se ni bati, da bi jih izpralo preobilo deževje. Slabo za-rastle travnike je dobro še posejati z raznimi travnatimi semeni, kakor pasjo travo, mačjim repom, šopuljo, grebenico, travniško la-tovko in švedsko deteljo.
Spomladanska gnojitev z umetnimi gnojili je tudi priporočljiva na tacih travnikih, ki so v jeseni ali po zimi preplavljeni in je nevarnost, da bi odnesla voda gnojilo.
K«;kaj o pridelovanji krompirja.
Piše Benkovič.
Kmetovalec mora gledati, na istem prostoru kolikor možno veliko pridelati in tu je edini pripomoček umetno gnojilo, ki ima namen domače gnojilo nadomestiti, kadar nam primanjkuje, ali je dopolniti, da je moči letino povzdigniti do izvanrednih pridelkov. Sledeča podoba naj nam predoči, kaki vspehi so se dosegli z uporabo žlindre poleg domačega gnoja, nadalje, kako se je pridelek še izdatno izboljšal, ako se je podvojila množina umetnega gnojila poleg hlevjeka.
Poskus z umetnim gnojilom in domačim gnojem pri krompirju.
Pridelek na 50 m2
gnojitev 1 ha:
hlevjek	hlevjek	hlevjek
in 400 kg žlindre in 800 % žlindre. Pridelek na 1 ha:
17.240 %	20.040 Ig	24980 kg.
Pridelek se je zvišal,
ako sc je žlindra pridejala, za 2800 kg	7740 kg
večja vrednost pridelka . . K 100	iv 278
stroški za gnojitev . . . .	,v 19‘2	„	38‘4
čisti dohodek vsled rabe žlindre ,,
Pripomniti je, ako bi kdo hotel z umetnim gnojilom pri krompirju gnojiti, moral bi žlindro takoj sedaj potrositi, potem jo dobro zavleči, da ne pride pozneje hlevjek in umetno gnojilo na površji v dotiko, ker s tem bi sc izgubil dušik v domačem gnoju po vplivu apna v žlindri.
80-8	„ 249-6
Pozor pri nakupovanji deteljnih in travnih semen.
Dasi smo že večkrat v „Nar. Gospodarju11 pisali o važnosti dobrih semen, hočemo še enkrat opozoriti vse merodajne kroge, naj ljudstvo svare pred nakupovanjem slabih semen. Kdor pri nakupu deteljnega in travnega s emena varčuje, se nazadne ta v irčnost bridko nad njim maščuje. Ker mo-
rebiti prihrani pri nakupu 2—4 K, ima pozneje pri košnji izdatno izgubo, ki znaša v mnogih slučajih več desetakov. Kdor drago plača, navadno dobro in ceno kupi, obratno, slabo blago pride zelo drago. N. pr. v trgovini naj se ponujate dve vrsti domačih detelj, ceneja in dražja, po preskušnji se pa vidi, da je ceno seme najdražje, kakor pokaže preiskava semen št. 1 in št. 2.
Dobra detelja stane 1 kg samo 1*70 K, toda detelja, ki slabo kali, velja 2-70 K. — Posestniki bodite oprezni pri nakupovanji semen, in ne vzemite vsakega blaga, katero je zelo ceno, kajti tako je v največ slučajih zelo drago. Naročajte semena skupno in zahtevajte preiskave.
Vinogradništvo in vinarstvo.
Nekaj o sajenju trt.
Najboljši čas za sajenje trt sta jesen in pomlad. Nekateri naši bolj izkušeni vinogradniki trde, da se v jeseni sajene trte boljše spo-našajo nego spomladi in jaz jim dam v tem popolnoma prav. Če sadimo trte že v jeseni, se zemlja okolu njih boljše v leže in take trte začnejo navadno prej poganjati nego one, ki jih hranimo erez zimo v suhem hramu, kjer se morebiti deloma posuše in včasih tudi splesnijo. Tudi ni treba spomladi v vinogradu mnogo teptati in zemlja ostane zato bolj rahla. V jeseni pa ne smemo saditi trte tam, kjer bi po zimi lahko pozeble. Ravno tako jih ne moremo saditi v tem času, ako zemljo še-le bolj pozno pripravimo. Zato je pri nas skoraj splošna navada, da se sadijo trte spomladi. Ker je ravno sedaj čas, ko sc pričenja s spomladanskim sajenjem, zato mislim, da vstrežem marsikomu, če spregovorim tu nekoliko, na kar naj pazi, kadar trte sadi. Saj se pregreški, ki jih napravimo v vinogradu s sajenjem, če-
	Detelja št. 1	Detelja št. 2
čistost ....	94 o/°	98 o/°
kaljivost .	.	.	55 o/°	95 o/°
vrednost semen .	94 X bb- - 51.7 0/0 100 '	98 X 95 _ 100 '
tržna cena za 1 kg semena .	.	.	V40 K	1-60 K
cena 1 kg čist. in kaljivega semena	1-40 : 5V7 = 2-70 K	1-60 : 93-1 = 1-70 K

stokrat jako hudo maščujejo in znano mi je več slučajev, da je vinogradnik izril vse svoje na novo sajene trte, ker ni znal, ko jih je sadil, kaj trta zahteva.
Predno se lotimo sajenia, označiti je z malimi količi mesto, kamor naj se vsak trs zasadi. Te količe zabosti je po vinogradu v vrsti in ne semtertje po vinogradu, kakor smo sadili trte v starem času. Okoli trt, ki so sajene v vrsti ali v redu, opravlja se vsako delo mnogo lažje a solnee posamezne trte boljše obseva. Tudi se zemlja med redovi prej razgreje in k trtam lažje dohaja zrak. Gorkota, svetloba in zrak vplivajo pa jako dobro na razvoj mladja in grozdja, vino iz takih vinogradov je zatorej boljše. Pa tudi trtne bolezni (strupena rosa, grozdna plesen itd.) škodujejo tu mnogo manj nego v vinogradu, kjer raste vse križem, kamor dohaja le težko zrak.
A ko je mogoče, obrnejo naj se trtni redovi proti jugu. Tako obrnjene redove obseva solnee predpoldne od ene, popoldne od druge strani, trta se zato bolj enakomerno razvija. Povsod pa nam ni mogoče obračati redov proti jugu. Zlasti v bregovih se moramo čestokrat ravnati po tem, kako ti vise. Navadno se napravljajo tu redovi od dna proti vrhu in le redkokedaj povprek brega. Prvi način se bolj priporoča, ker se po tem načinu zasajen vinograd lažje obdeluje. Razun na zemljišče, moramo včasih paziti tudi na vetrove, ki so čestokrat trtam jako škodljivi. Redovi obrnejo naj se tako, da piše sapa skozi nje in ne od strani.
Amerikanskih trt ne smemo saditi tako tesno, kakor smo sadili domače, ker se te bujnejše razvijajo in potrebujejo zato več prostora. Vrsto od vrste napraviti je vsaj 130 do 150 cm narazen. V vinogradu, katerega hočemo ob-delavati s plugom, ni niti daljava 2 metrov preveč. Kadar so re-
dovi bolj narazen, sadimo pa trte v redu lahko bliže. Vender naj se tudi tu ne prekorači daljave 1 metra. Ako sadimo trte bolj redko, ne izgubimo ničesar na pridelku, ker trto lahko bolj močno narežemo; pač pa pridobimo na dobroti vina.
Poleg količa, ki zaznamuje mesto, kamor se ima trta saditi, izkoplje se prilično 45 crn globoka jama, v katero se ima trta zasaditi. Če sadimo reznice (kolči), navadno ni treba jame, marveč zadostuje luknja, ki jo napravimo z lesenim kolom ali pa z železnim drogom (štango). Paziti je, da se nahaja jama, oziroma luknja vedno na isti strani kola, ker bi prišla v nasprotnem slučaju trta lahko izven reda.
Ako sadimo cepljene trte ali pa okoreničenke, zrahlja naj se zemlja na dnu jame a nad to naj se razgrnejo trtne koreninice tako,, da se ne križajo. Ko so se razgrnile, pogrnejo naj se z rahlo zemljo še kakih 10 cm na visoko, a pri tem naj se trta z eno roko vedno pretresava, da se zemlja koreninam boljše prileže. Kdor ima vodo na razpolago, trte lahko zalije. S tem se vzbudi v njih prej življenje in se tudi bolj gotovo primejo.
Ako rabimo že prvo leto gnoj, ne smemo ga dejati, kakor imajo naši kmetje navado, pod trto, ker bi sc ne mogel v globočini razkrojiti in tudi bi mu odvzela voda vse redilne snovi. Od takega gnojenja bi ne imeli nobene koristi. Še manj pa smemo dajati gnoj na trtne korenike, ker bi začele te z gnojem vred prhneti. S tem gnojenjem bi si samo škodovali in le malo trt bi se prijelo. Gnoj naj se poklada torej nekoliko nad korenike, kakih 15 cm pod površino, preč od trte, odkoder izpere voda redilne snovi polagoma h koreninam.
Cepljene trte postaviti je v jamo tako globoko, da pride spojno mesto ravno na zemeljsko
površino. Kjer imajo navado, trte naslednja leta z novo zemljo nasipati, zasadi naj se cepljenka nekoliko više. Nad cepičem naj se napravi iz rahle zemlje ali iz peska majhen kupček, ki ga varuje mraza in suhote. Ko se trta nekoliko razvije, treba je ta kupček razgrniti.
Se . divje okoreničenke pogrezniti je nekoliko bolj globoko v zemljo nego cepljenke. Posebno, če jih mislimo nizko v zeleno precepiti , priporočam, naj se sade tako, da pride gornji del trte kakih 10 cm pod vrh, na kar se napravi nad trto klobuku podobna jamica. Jamica služi v ta namen, da mladika zemljo lažje predere. V nasprotnem slučaju bi se trta v globočini lahko zadušila. Mesto posameznih jamic zamore se napraviti tudi jarek, ki ima to prednost, da v njem voda ne zastaja. Če trto bolj globoko zasajamo, za-moremo jo naslednje leto nižje cepiti.
Ako nimamo gotovih cepljenk ali pa vsaj divjih okoreničenk na razpolago, rabimo za silo lahko tudi reznice. Ker se te včasih težko primejo, deti jih je nekoliko dni, predno se sade, v vodo, kjer pričenjajo poganjati. V vinograd naj se sadijo potem samo one reznice, ki so pognale.
Da se sadijo reznice navadno s kolom, povedano je bilo že prej. Luknje, v katere so se vtaknile, zasuti je treba z rahlo zemljo. Če vlijemo v luknjo nato nekoliko vode, koristimo trtam jako mnogo. Tudi nje je dobro pogrezniti bolj globoko v zemljo, če jih mislimo cepiti nizko na zeleno. Pri tem se je ravnati, kakor je bilo povedano prej. Take reznice so lahko krajše nego navadne. Prvo leto se rez-nicam le redko kje gnoji, pač pa jim zaleže naslednje leto gnoj prav dobro.
K sklepu svarim še naše vinogradnike, naj ne sade prva leta ničesar med trte. Vsaka rastlina in naj raste še tako redko, ško-
cluje trtam neizrečeno mnogo. Obresti, katere bodete morali dajati za dohodke, ki jih vživate v mladem vinogradu, so jako velike. V vinogradu rasti torej samo trta!
Viničarski tečaj.
Na prošnjo vodstva kmetijske šole na Grmu pri Novemmestu, je deželni odbor kranjski dovolil, da se sme vršiti dne 13. t. m. enodnevni brezplačni viničarski tečaj. Pri tem tečaju se bodo praktično razkazovala razna vinogradniška dela, kakor n. pr. sajenje cepljenih trt v vinograd, grobanjc in gnojenje zeleno cepljenih trt, pravilno obrezovanje in oskrbovanje trt v prvih letih po saditvi, Žvepljanje, škropljenje itd.
Ker je tak pouk jako važen, bi bilo želeti, da se istega udeleže mnogi vinogradniki, osobito pa trtničarji boljših posestnikov.
Opomba uredništva: Prireditev takih tečajev pozdravljamo z veseljem in želeti bi bilo celo in to skoro da spada v delokrog šole, da bi se enaki tečaji pogosteje na zavodu vršili, kakor se to na drugih kmetijskih šolah prakticira. Ker pa ti tečaji niso z nikakimi stroški združeni, po našem skromnem mnenju, pač ni treba za prireditev teh izposlovati si še le dovoljenja, ko je gotovo vsak_'zadovoljen, da se sploh kaj napravi.
Mlekarstvo in sirarstvo.
Mlekarstvo in mlekarske zadruge.
Slavjanski narod je vže od pradavna poznat kot narod, ki se je mnogo* pečal s poljedelstvom. Mnogo njegovih odrastkov (Rusov, Srbov, Hrvatov) je živelo do zadnjega, najnovejšega časa v zadrugah in to radi tega, da se more z jedne strani lažje ubraniti sovražnemu pritisku, z druge pa, da je toliko več družinskih udov za delo, od katerih je bilo vsakemu odkazano njegovo opravilo.
Dokler so ti narodiči živeli v zadrugah, so lepo napredovali v poljedelstvu, ko pa so jele zadruge razpadati in se je zadružno premoženje porazdelilo na veliko delov, je dosledno (konsekventno) nazadovalo tudi gospodarstvo.
Neko sliko takih zadrug najdemo še danes na otoku Cresu (Cherso), kjer škofuje naš odlični rojak dr. Anton Mahnič. In kjerkoli naletimo na kako tako družino, ki živi po načinu starih zadrug, vidimo, da je najbogatejša in najmočnejša v okolici. In to je tudi popolnoma naravno: več oči več vidi, a več ljudi več premore. Dokler so v večjem številu obstajale take zadruge, je lepo napredovala tudi živinoreja; no po prestanku zadrug, jela je propadati v mnogih krajih tudi živinoreja in s žalostjo moramo reči, da je prišlo marsikje v tem oziru tako daleč, da se domala niti govoriti ne more o umni živinoreji.
Rekel sem z žalostjo, in to ne brez razloga, zakaj ravno živinoreja je najboljši dokaz, koliko je kak narod napredoval.
Mala Danska je prišla na glas radi svoje vzorne živinoreje. V tem malem kraljestvu ni dosti dru-zega, nego čez 1000 mlekarn. Ni ga sela, pa naj bi bilo še tako majhno, da bi ne imelo mlekarske zadruge. One so naj večji izvor njenega bogastva. Ona preskrbuje celo ogromno Anglijo z maslom in putrom, in to ni majhna reč. Poleg Danske je mnogo takih zadrug na Nemškem, v Švici, na Francoskem, v Zjedinjenih državah in precej tudi po nekaterih avstrijskih deželah, dolcnji in gorenji Avstriji, na Moravi in po Češkem, Tirolskem itd. V južni Avstriji jih nahajamo primeroma bore malo, kar je v resnici žalostno.
Ni še tako dolgo, ko se je naš jug mnogo bavil z živinorejo. Tudi še sedaj marsikak posestnik v okolicah večjih mest redi mnogo glav, baveč se s prodajo mleka,
masla in putra. Ali to ni zadosti, da sc samo pojedini kmetovalci pečajo s tem, ampak če hočemo oživiti in povzdigniti promet z mlekom, maslom itd. morajo se dvigniti v posameznih krajih in farah mlekarske zadruge. Južna Slavija, nekdanja Ilirija, bi morala z ozirom na njeno naravno lego sloveti kot prva dežela v tem pogledu, in vender vidimo na žalost, kako redko so v njej sejane take zadruge. Kdo je temu kriv ? Mi ne! Ponavljamo le prejšnji izrek: „Živinoreja je najboljši dokaz, koliko je kak narod napredoval11.
V naših krajinah paša in krma zelo ugaja govedu, in zato je tudi meso in mleko in sir naše živine jako tečno. Ta naš sir, ki je tako jednostaven in popolnoma primitivno napravljen, nadkriljuje v dobroti marsikak drugi, na čisto umeten način prirejen sir. Kaj bi šele bilo, ako bi bilo pri nas dosti mlekarskih zadrug, ki bi imele izvežbane sirarske mojstre in bi bile preskrbljene z vsemi mogočimi pripravami, ki so za izpolnitev teh izdelkov potrebne? Naši živinorejski proizvodi bi se kmalu prištevali mej prve te vrste. Da pride čas, ko bode tudi v tem oziru pri nas bolje, o tem niti ne dvomimo. Domoljubi, ki jim leži na srcu, da tudi v naših kočah zažari iskra napredka, da se razcvete blagostanje tudi pri našem narodu, mu bodo ponudili brez obotavljanja sredstva, s katerimi se naj izobrazi in ki naj ga zlasti dvignejo do dovršene stopinje v živinoreji in tako do zagotovljenega blagostanja. Mi pa od naše strani spregovorimo še večkrat katero o živinoreji, posebno o mlekarskih zadrugah.
Splošno.
Hudaklinov novi meh ali žveplahiik.
Gosp. Josip Hudaklin iz Št. Jerneja nam piše: Na opomin v
5. št. „Narod. Gospodarja11 o razpravi o novem Hudaklinovem mehu odgovarjam, da sc izumitelj podvrže tudi omenjeni zahtevi, da se priprava za vsipavanje žvepla popolni, in to na tak način, da hode ustrezalo zahtevi ene in druge stranke strokovnjakov. Zgodilo se bode to tako, da se ne bode niti najmanj žvepla izgubilo ter teža žvepljalniku ne pomnožila. Prirediti hočem namreč posodico, s katero se bode žveplo grabilo in stresalo na odločeni prostorček ali posodo. Radi tega pa bode cena mehu s to pripravo za 10 vinarjev višja, kar je malenkost, ter bode pripravo dobil le tisti kdor jo zahteva, kateri ne, si lahko naroči brez tega meh za staro ceno. Ne bi tudi te svotice iskal, ako bi ne bila cena kožic tako visoka; poskočila je namreč od pretečenega leta za 10 °/o do 15 °/o, kar pri večjem naročilu že precej nanese. Teh par vinarjev vsak posamezni naročnik lahko pogreša, posebno pri stvari, katere cena je že sama na sebi tako nizka, da jo je nemogoče več znižati, vrhu tega so se pa že v drugi številki „Nar. Gospodarja11 navedene reči z boljšimi, torej z dražjimi nadomestile, a je cena ravno ista ostala, kakor je bila iz prva. Obetam storiti vse in tudi storim vse, kar je možno, da stroj služi svojemu namenu, izdelan od rok domačina, v nadi, da se v obilnem številu seže po njem. Posebno je želeti, da bi se naročniki kmalu oglasili z naročili, ker ako pride toliko naročil, da presegajo število dogotovljenih mehov, se lahko še do časa, ko bode treba stvar v roke vzeti, izdela potrebno število in naročnikom pravočasno postreže s po-šiljatvijo, ker zamujeno žveplanje, ako je trta napadena, povzroči ogromno škode, to znajo povedati taki vinogradniki, katere je ta nesreča doletela.
Oddaja smodnika za streljanje
zoper točo na Kranjskem.
Kakor prejšnja leta, bo deželni odbor kranjski tudi letos oddajal smodnik za streljanje zoper točo na Kranjskem in sicer v zabojih po 25 leg. Zglasiti se je naravnost pri deželnemu odboru v Ljubljani ter ob jed nem vposlati za vsak naročen zaboj znesek 20 K 60 h.
Razpošiljanje naročenega smodnika se bo pričelo že v drugi polovici aprila, pozneje pa le enkrat na teden in sicer prvi teden vsa-cega meseca.
Da bode vožnja cenejša, naj se naroči po več zabojev naenkrat.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 42. \ F. K. v G. Imam zelo redko lucerno. Ktere vrste umetnih gnojil in travniških semen naj vzamen, da se bo košnja izboljšala?
Odgovor 42.: Umetna gnojila sedaj trositi, je že nujni zadnji čas. Vzemite 500 kg. žlindre in 200 kg. kalijeve soli za 1 ha. Gnojila naj se zmešajo 12 ur prod trositvijo in naj se zabranajo, da se dobro zmešajo z zemljo. Gez 14 dnij, ko je že lucerna 1 ped visoka, potrosite še kakih 5 q. gipsa, ki povspeši razkroji te v umetnih gnojil. Za posevanje k lucerni je edino priporočljiva pasja trava (Knaulgras), ki uspeva veliko let in da zelo povoljno košnjo. Vzame se za ha. 6 do 8 kg. semena od pasje trave, k turo m a »Gosp. Zaveza« vedno v zalogi.
Vprašanje 43.: Š. V. v M. G. Ali bi smel travnata semena pozneje še v oves posejati, kajti sedaj je zadnji čas za setev, toda sem se zakasnil z naročit vijo semena.
Odgovor 43.\ Travnata semena se lahko sejejo ob jednem z ovsom ali pa tudi pozneje, ko je že oves prve kali pognal, samo da se njiva v ta namen dobro pripravi. Ako varno seme zavlačite, tedaj smete še do enega mesca po setvi ovsa sejati trave.
Vprašanje 44.: F. P. T. L. Pri nas iztržimo zelo lepe novce za kumare in salato, zato skrbimo tudi za dobro gnojitev. Kot gnojilo vzamemo poleg še kurje k a, tnalovino in pepel, toda kljub izvrstni gnojitvi nimamo najboljše letine. Hočemo še poskusiti z umetnimi gnojili, da bi pridelke zvi-
šali. Ktera gnojila bi še vzeli poleg navedenih ?
Odgovor 44.: Z omenjenim gnojenjem dovažujete zelenjadi veliko kalija in fosforne kisline, toda primeroma zelo malo dušika, kterega bi bilo največ, treba. Ako vzamete poleg teh gnojil še solitar, ki je najhitrejše delujoče dušičnato gnojilo, potem bodete dosegli izvanredno lepe pridelke. Ko pokaže zelenjad prve kali, se potrosi na 1 m8 pri salati ati kumarah 10 gr. solitra, ki naj se pomeša s trikratno množino pepela ali prsti. V teku 8 dnij pokaže zelenjad temno zeleno perje. Po preteku 1 meseca se zopet pri dene 10 gr. solitra. Bolje je večkrat pridejati nego vse na enkrat, kajti lahko raz-topni solitar bi preobilo deževje izpralo pregloboko v zemljo, kjer ne bi nič mogel koristiti s svojo redilno močjo zelenjadi. Solitar lahko dobite tudi v majhnej množini pri »Gosp. Zvezi«.
Vprašanje 45.: Mlekarna Št. J. D. Ker opazujem pri većih udih, da imajo od rje snedene posode, se bojim da bo nečednost škodovala surovemu maslu.
Odgovor 45.: Rja povzroči, da ima surovo maslo okus po loju. Zahtevajte strogo, da so posode snažne. Od rje onesnažene posode naj se dado na novo počiniti. Priporočajte strankam, da naj snažijo posode najprvo s kro-. pom, da se vsa tolšča loči, potem naj pa izplahnejo z mrzlo vodo. Dobro je vsak teden enkrat z gorko vodo posode osnažiti. Toda potem je treba paziti, da se dobro izmijejo s čisto vodo, drugače dobi mleko lugast okus
Sejmi.
Na Kranjskem:
11. aprila v Senožečah.
15.	»	na Skaručini, Borovnici in v Osilnici.
17.		v Grahovem.
22.	V	v Motniku, Radečah in Leskovcu pri Krškem.
23.		v Novemmestu.
24.	»	v Loki, Št. Jur ju pri Gam-bergu, Kotredežu, Planini, Radovljici (za živino), Črnem vrhu pri Žužemberku.
25.	»	v Bučki, Grosupljem, Rakitni, Hotavljah, Kranji (konjski) Mozelju in Št. Jurji pri Svibnjem.
29.	”	v Bistrici (Notranjsko) in na Gori pri Ribnici, Dolih in Vrhu (Idrijski kant.).
26.		v Semiču.
27.		v Leskovcu in Št. Volbenku.
13.		v Trebelnem in Zagradcu fužinah.
15. aprila v Podbukovji (poleg Krke), Igu, Ribnici, Jagncnci na Vačah, Št. Jurji pri Gani-bergu in v Šturji.
16.	„	v Metliki in Rušeči vasi.
18.	„	v Strugah (pri cerkvi) in
pri Cirkvi.
6.	maja	na Vrhovcu	(Kočevje) in
Girknici.
1.	„ v Železnikih, Svibnji, Tirni
Planini pri Črnomlju na Travi (Kočevski kant.) in v Boh. Bistrici (za živino).
3.	„ v Boštanju, Banji Loki,
6.	„	v Ljubljani.
3.	„	pri Fari.
4.	„ v Vel. Brusnicah (za živino).
4.	„	na Jesenicah,	Srednji vasi
(Bohinj), Poljanah, Sorici, Ložu, Kočcvji, Litiji, na Dobrničah, Domžalah.
5.	„	v Št. Gothardu.
7.	„	v Toplicah.
8.	„	v Zaverših.
Na Štajerskem :
11. aprila pri Novi cerkvi.
13.	„	v Dobji.
15. H pri sv. Lenartu v (Slov.
Gor.) pri sv. Mohorju (Podčetrtek kant.), v Rogatcu, Vojniku.
17.	„ na Vranskem, v Kapeli pri
Brežicah, Sevnici (na Savi).
20.	„	pri sv. Tilnu.
24.	„ v Hočah, Št. Jurji ob juž.
žel., v Št. Jurji (v Hrastovcu), v Št. Jurji (v Svični), Kanižu, Ptuji in na Laškem, v Zdolah v soseski Pleterje.
25.	„	v Kostrivnici,	Št.	Jurji ob
Tabru za živino in	blago
v Dobovcu.
29.	„	v Konjicah in Dolu	pri
Hrastniku.
1. maja na Ljubnem in pri sv. Filipu, v Veračah Ulminske fare.
7.	„	v Gelji,
1.	„	na Hajini,	pri	sv.	Barbari
v Holazah, Lipnici, Muti, Velenji, o Križevem v Podsredi , pri	sv.	Roku (pri
Ptujem), v Terbovljah, Sevnici (na Dravi) pri sv. Mariji v Jarenini (slov. goricah).
3.	v Loki.
Na Koroškem:
23.	aprila	v	Milštatu.
24.	„	v	Gutštanji	in Blatogradu.
2.	maja	v	Frižah,	Kaplji, Reden-
dolu in Saksenbergi.
3.	„	Št. And. in	v Tergi, Lava-
mintu in Oberdravbergi.
6.	„	v Černi pri	Pliberku.
Na Primorskem:
15.	aprila	v Plivji.
16.	„	Kostelnovi (Nov grad).
20.	„	Turjaku (2	dni).
20.—26. aprila v Vidmu (v Furlaniji),
23.	aprila v Tolminu in Cerknem.
24.	,	v Komenu.
27.	aprila	v	Jelšah.
25.	„	na Kviškem	(Quisca).
28.	„	v	Brezovci.
1.	maja	v	Grobniku,	na	Bukovi.
3.	„	v	Sežani.
Mlada drevesca pi',K’:,ja vratin po:
mita v Pevni pri
Škofji Loki.	109 (3—3)
Hruške čez 2 m	visoke,	lepe,	komad	70	h
»	2 m ali malo manj	»	50	»
Jabolka čez 2 m	»	GO	»
»	2 m ali	manj	»	40	»
na postajo Škofjaloka postavljene, Manj ko 10 drevesc se ne pošilja.
Tkn ŽPli sv°ju obitelj oskrbi pravim ’ i navavskim dalmatinskim vinom, neka se obrati na podpisanog Juraj Uamulin, Jelša — otok Hvar, Dalmacija.
Hranilnica in posojilnica v Marezigah pri Kopru
ima mnogo pristnega črnega vina liter od 18 do 24 kr. in Itefoška liter od 25 do 35 kr., prosto postaja Trst ter vabi konsumente za nakup.
Najboljše seme ig^tuStSS
lepe trde glave in rodi v vsaki zemlji. 30 g za 1 K, čez '/s Jcg 50°/o popusta prodaja Ig. Mercina v Zg. Kašlju, pošta Zalog.	(99) G—5
Kmetijska zadruga v Št. ilju
pri Velenju
prideljuje že čez pol leta prav fmo surovo maslo. Ker še stalnih odjemalcev nima, priporočamo isto prav toplo da se odjemalci zglasc. — Podpirajmo slovenska podjetja, posebno ubozega kmeta.
Priporoča se: 3'“, *£Kit
škodam in poškodbi zvonov.
Edini domači zavod le stroke: Ljubljana, Mcdjntova hiša.
900 lepih hrastov
Kurinju p. Zagradec — Fužine. Vozilo bi se na postajo Dobrepolje ali Zatičina. Pošteni knpci se vabijo.
Kmetijsko društvo v Vipavi
ima na prodaj
ooplJen.es tete
na amerikanski podlagi Portalis požlahtnjene kraljevine, ital. rizling, španjol, pinelo in ru-landec po 14 vinarjev komad,
Pozor gg. gostilničarji in zasebniki!
V vasi Kaščerga, pošta Trviž pri Pazinu, je mnogo zdravega vina, cena od IG do 20 kr.
liter. — Josip Uoljun, župnik.
Kmetijsko društvo v Gorjah
pri Bledu na Gorenjskem
ima na prodaj železne izdelke kakor: sekire, krampe, capine, lopate, živinske zvonce prav lične in dr.
Kmetijsko društvo v Vipavi
oskrbuje svojim članom:
1.	) Vse potrebščine za vinogradništvo:
žveplo, galico, gumico, škropilnice, ce-pilno orodje, orodje in stroje za kmetijstvo, dalje vsakovrstna semena in umetna gnojila.
2.	) Pridelke t. j. vino kolikor možno raz-
prodaja ter vabi p. n. kupce v nakup vina, ter opozarja na izpremenjeni razglas med inserati.
Fivnl 79 eomo ribničan in koks se rizui Zd. »Line, dobi rjli kmetijskem
društvu v Ribnici.
Pluge, osipalnike, okopalnike,
najbolje sestavljene in najboljega štajerskega železa, izdeluje Matej Bregant v Orohovesi pošta Bače (Kvaniclisfeld).
18 lepih jorkširskih prascev
ima na prodaj
Matija Vidmar, posestnik v Št. Jurji pri Kranji.
Naša nervozna doba, ki jej tolikanj očitajo kot taki, venderle tudi sama po sebi proizvaja pomočke, da obžaluje izmučno drvenje in vrvenje za zaslužkom s skrbnejšo hranitvijo, ki pospešuje zdravje ter tako ljudstvu zvišuje občno blaginjo in moč. Tem pomočkom je treba najprej prištevati Kathreinerjevo Kneippovo sladno kavo. Ta se je v zdravstvenem oziru izkazala za jako blagodejno primes zrnati kavi; obenem pa omogočuje ob istih stroških uporabo boljevrstne pijače. Kjer pa je treba gledati na večji prihranek, daje Kathreiner-jeva Kneippova sladna kava tudi brez zrnate kave prijetno, jako prijajočo pijačo. Sama na sebi ima -namreč okus zrnate kave, ki jej ga po Kathreinerjevem izdelnem načinu daje izvleček iz kavine rastline. Lahko prebavna je, krvotvorna in redilna; v obče jo zdravniki priporočajo ženskam in otrokom, takisto onim, ki jim je sploh prepovedana zrnata kava. Nobena gospodinja in mati naj ne
104 —
odlaša več uporabljati to pristno rodbinsko kavo; samo pazi naj pri nakupovanju natančno na izvirne zavoje z varstveno znamko „župnik Kneipp“ in imenom „Kath-reiner“.
Na znanje.
Slavno občinstvo osobito pa naše zadruge najuljudneje opozarjamo na današnji inserat „Istrski teran14 „Istrske vinarske zadruge v Poli11, ker se vsakemu nudi prilika nakupiti si dobrega in pristnega terana po jako nizki ceni, radi česar istega vsakemu najtopljeje priporočamo.
Trgovina in obrt.
Trgovina.
Poštne pristojbine in nekoliko črtic o pošti.
(Zapisal Abc.)
(Nadaljevanje.)
Pisma in dopisnice se lahko frankirajo ali ne, časniki, tisko-
vine in vzorci se vsaj deloma morajo frankirati t. j. plača se s tem, da se kupi znamka, ter se ta prilepi na ono stran, kjer je naslov. Na nasprotno stran devati znamke ne odgovarja predpisom!
Pristojbine za opisane pošilja tv e kaže nam tabela.
Za nefrankovana pisma iz Av-stro-Ogerske, Bosne, Hercegovine in Nemčije, plača naslovnik prvotno pristojbino in še zraven tega 10 vinarjev. Pri nezadostno franki-ranih: prvotno pristojbino in 10 vinarjev od katere svote se plačani znesek odtegne.
Za dopisnice, nezadostno fran-kovane tiskovine in uzorce brez vrednosti, se plača dvojni priman-kujoči znesek, ravno tako tudi za inozemska pisma.
Za časnike, kateri v avstro-ogerski monarhiji izhajajo imamo v internem prometu posebne takozvane časni ške znamke, vsacik 100 znamk stane 2 K.
Teh znamk smejo se posluževati le uredništva časnikov, katera imajo za uporabo časni škili znamk posebno dovoljenje od poštnega ravnateljstva. Ako kedo drugi že prebrane ali stare časnike odpošilja, zamore jih kot tiskovine oddati. Tudi večje tvrdke in zadruge, katere izdajajo po večkrat na leto in v večjem številu cenike ali modne liste i. t. d. lahko dobijo . dovoljenje za uporabo časniških znamk.
Časniki, ki izhajajo večkrat na teden, se frankujejo ne glede na težo, z eno časniško znamko. Za večerne ali jutranje izdaje, pri časnikih, ki večkrat na dan izhajajo, a se odpošiljajo skupno z glavno izdajo, zadostuje za vse skupaj tudi ena znamka.
Časniki, koji najmanj dvakrat na mesec izhajajo, se frankujejo, ako vsaka posamezna številka 250 (jr teže ne preseza, vsak iztis z eno znamko.
	Dopisnice		P i s m a	Tiskovine	Uzorci brez vrednosti
	na- vadne	z odgovorom			
Za lokalni promet .	5 vin. 5 vin.	10 vin.	do 20 gr 6 v. od 20 „ 250 „ 12 „	do 50(jrr 3 vin. od 50	„	100	„	5	„ n 100	„	250	„	10	„ „ 250	„	500	„	20	„ n 500	„	1000	„	30	„	do 250 gr 10 vin. od 250 „ 350	20 „
Za Avstro-Ogersko, Bosno, Hercegovino, Nemčijo, in kneževino Lichtenstein		10 vin.	do 20 gr 10 v. od 20 „ 250 „ 20 „	kakor zgoraj	kakor zgoraj
Za Črnogoro .	.	5 vin.	10 vin.	za vsakih 15 gr 10 vin.	za vsakih 50 gr 5 vin.	za vsakih 50 gr 5 vin. najmanj 10 vin.
Za Rumunijo .	.	10 vin.	20 vin.	za vsakih 15 gr 25 vin.	za vsakih 50 gr 5 vin.	za vsakih 50 gr 5 vin najmanj 10 vin.
Za Srbijo ....	10 vin.	20 vin.	za vsakih 15 gr 15 vin.	za vsakih 50 gr 5 vin.	za vsakih 50 gr 5 vin.
Za druge države .	10 vin.	20 vin.	za vsakih 15 gr 25 vin.	za vsakih 50 gr 5 vin.	za vsakih 50 gr 5 vin. najmanj 10 vin.
Časnike, koji so težji od 250 rjrr, in redkeje izhajajo, kakor dvakrat na mesec, treba frankovati vsakih 100 gr z eno časniško znamko.
Domače časnike treba naročiti pri redakcijah, vsi kateri izhajajo izven Avstro-Ogerske, naročijo se lahko pri vsakem p ostem uradu, seveda ako jim ni pot v Avstrijo zabranjen.
Vse dosedaj navedene pristojbine veljajo pa samo za navadno oddane poštne pošiljatve. Oddajalec pa lahko zahteva da se:
Pošiljatev priporoči (rckoman-dira), ali zahteva vzvratni list (Retourrecepisse) ali da se ekspresno dostavi. Tedaj treba še te pristojbine doplačati:
Za priporočeno pošiljatev zraven prvotne pristojbine še 25. vin. V tem slučaju dobi oddajalec potrdilo in pošta garantira, da se pošiljatev pravemu naslovniku dostavi. V slučaju da se pošiljatev izgubi, ali drugemu dostavi, plača pošta 50 K odškodnine.
Obrt.
Obrtni kredit.
Trgovinsko ministerstvo poizvedovalo je pri trgovskih in obrtnih zbornicah, na kak način si obrtniki dobivajo kredita. Pokazalo se je, da so obrtne kreditne razmere zelo slabe. Na to je imenovano ministerstvo še pismeno povprašalo razne skušene može v tej zadevi ter razim tega še priredilo lani ustmeno enketo.
Zelo zanimivo je pri tej en-keti razpravljal o obrtnem kre-
ditu nižjeavstrijski deželni računski svet. g. Faschingbauer, v zadružništvu zelo izkušen mož. Izjavil je, da je po njegovem mnenju ustanovitev zadrug na temelju zakona z dne 9. aprila J 873 štev. 70 drža nega zakonika (zakon o pridobitnih in gospodarskih zadrugah) za posamezne obrti potrebna. Te zadruge naj bi bile z omejenim poroštvom in naj bi se združevale v deželne zveze, ki bi bile zopet zadruge z omejenim poroštvom.
Posamezna zadruga nastopala bi za svoje člane kot komisijonar v smislu člana 360. in sledečih trgovinskega zakona ter bi nakupovala obrtne potrebščine ter po potrebi oskrbovala tudi prodajo obrtnih izdelkov. Lahko bi posojala denar na uže izgotovljeno blago, prevzemala bi račune v in-kaso, napravljala skladišča, iskala prilik za izvoz itd. V kolikor pre-sezajo te naloge moči posameznih zadrug, ali v kolikor bi se dale uspešneje izvrševati v velikoj meri, imela bi jih vzeti v roke deželna zveza.
Deželne zveze združile naj bi se zopet v državno zvezo ali naj bi vsaj izvolile skupen odbor v svrho posvetovanja skupnih zadev in potreb. Zadruge morale bi zahtevati od članov in zveze od zadrug ali takojšno plačilo ali vsaj plačilo v kratkej dobi. V to svrho je seveda treba kredita. Ta kredit naj bi ne oskrbovale posamezne krajevne blagajne, ker ne morejo popolnoma nepristransko presojati razmer, marveč zadružna centralna
ali osrednja blagajna za vsako deželo. Tudi ta naj bi bila zadruga z omejeno zavezo. Nje člani naj bi bile posamezne zadruge in zveze. Vsakej zadrugi in zvezi otvoril bi se koj po nje ustanovitvi kredit v razmerju s svoto, za katero jamčijo nje členi in v razmerju z inventarjem in vsakokratno množino blaga, s katerim dotična zadruga razpolaga.
Na primer, ako bi čevljarji nameravali v svrho cenejšega kupa skupno nakupiti večjo množino usnja po deželni zvezi, dobila bi zveza v razmerju s svoto za katero po pravilih jamči in v razmerju z vrednostjo usnja, ki ga namerava kupiti, pri osrednji blagajni denarja, ter bi se z dotično svoto obremenila. Ko bi bila dobava usnja končana in to že razdeljeno posameznim zadrugam, bi se te razmerno obremenile pri osrednji blagajni, zveza pa primerno razbremenila. Zadruge pa bi zopet oddale blago članom proti gotovini ali pa proti plačilu v kratkih plačilnih obrokih.
Pri prodaji bi bilo enako. Členi izroče zadrugi svoje izdelke. Ta ali posodi nanje denarja ali pa jih precej proda bodisi sama, bodisi s pomočjo zveze. Dosežena skupna kupnina vknjižila bi se k dobremu zadrugam, katere bi jo po potrebi vzdigavale ter razdeljevale članom. Vsa vplačila in izplačila, v zadružnih zadevah bi se seveda vršila pri osrednji blagajni.
(Daljo prih.)
ZADRUGA
Itak — rana današnjega narodnega gospodarstva.
(Poleg naukov tira. Vilj. Neurath-a, prof. na c.kr. visoki šoli za kmetijstvo priobčil Posavljan)
(Konec)
V 17. stol. je imela holandska vzhodnoindijska kupčijska družba vso trgovino z dišavami (gverci)
v rokah (v monopolu). Prodala je silno veliko. Toda, glej ga spaka! Trgovske knjige so pokazale, da ima družba izgubo, ako preveč blaga pripelje mej ljudi. In kaj stori družba? Stotine centov najdragocenejšega blaga roma na dno
morja in prekrasni vaniljini, cimetovi in drugi nasadi so postali žrtev plamena pod roko lastnih gospodarjev. Ravno tako mečejo dostikrat ribiči ribe nazaj v morje, ako je na trgu preveč blaga, isto se dela z žitom, ki se sežiga,
z mlekom in petrolejem, ki se zliva v morje, ako prevelika njihova množina ne kaže dobička, ampak izgubo.
Proti koticu 17. stoletja je poskusil nek angleški številkar, po imenu Gregor King to nezapo-padljivo prikazen narejanja cen izraziti v računski obliki. Našel je tako zvano „Kingovo pravilo11, ki obstoji v tem:
Vzemimo, da se v nekem letu pridela na celem svetu 300 količin (kvintalov, ton, ali večjih mer) žita, kot navadna letina; za to se skupi, kakor uči skušnja skupno 300 količin zlata (milijonov, milijard). Potem ima za eno tretjino večja žetev, torej 400 količin žita, vrednost polovice navadne žetve, ali skupno vrednost samo 150 količin zlata; nasproti pa je za eno tretjino manjša vrednost, torej 200 količin žita, skupno dvakrat več vredna, nego navadna žetev, t. j. 600 količin zlata. Torej podraži za 1lio slabejša letina žito za 3/io
„ >	n	n	n	n 8/10
n >	n	n	n	„ 1G/lO
„ >	n	n	n	n 28/l°
„ 5Ao	n	n	n	n 45/l0
i. t. d.		
King potemtakem meni, da bi bilo najbolje za kmeta, ako bi bili vsi mej seboj zgovorjeni in bi brezobzirno gledajoč le na lastno korist, poslali na trg samo 200 količin žita, ostalo pa bi (kar se je že tudi zgodilo v severni Ameriki) sežgali v pepel.
Nikari ne mislimo, da je dandanes — na velikem svetovnem trgu — z žitnimi cenami kaj drugače. Ne prepiramo se o tem, je-li še Kingovo pravilo do pičice natančno velja v sedanjem svetu, ampak toliko je gotovo, da, ako je kakega blaga nad neko gotovo mero, dotično blago — vže davno preje, nego je potreba ljudstva z dotičnim blagom uzadovoljena — svojim proizvajalcem ne prinese nobenega denarnega dobička ali pa celo izgubo. Da torej pri neki množini blaga, le mala njegova
pomnožitev pri sicer popolnoma nespremenljivih okoliščinah in sicer samo zato, ker je več blaga, daje skupni manjši skupiček ali manjšo skupno vrednost.
Mnogo narodnih gospodarjev je razmišljalo o teh čudnih zagonetkah. Toda imajoč kovane škornje z gospodarsko - liberalnimi podkvicami ni najboljši med njimi razvozljal gordonskega vozla.
Sismondi (v prvi tretjini 19. stoletja) je dobro spoznal, da je ravno opisana prikazen manjših skupnih cen za večje množine blaga kriva vseh modernih, družabno-gospodarskih nesreč, morilnega tekmovanja mej producenti ali proizvajalci iste dežele, kakor tudi celega sveta, grozovitih kriz ali bankrotne kuge kot posledica in spremljevalka nadprodukcije. Toda, da bi prišel vzroku kriz in delavske bede do dna, to se mu ni posrečilo.
Maltus je dolžil bogatine, ki so baje krivi vse nasreče; češ da nabirajo v svojih rokah preveč kapitala, ker premalo izdajo za potratnost, za državne potrebe, znanost, lepo umetnost, bleščečo družbo itd. Bogatini, da pač mnogo proizvajajo, oziroma dadč proizvajati, kupiti pa nočejo veliko.
Drugi zopet zvračajo vso krivdo na požrešnost bogatinov, češ da le-ti sami zase preveč porabijo, vsled česar premalo ostane za ubožnejše ljudstvo. Do te obdol-žitve je privela mnoge ravno prikazen, da je ravno v najbogatejših deželah primeroma največ revščine in da neredko večanje bogastva gre vštric s hujšo bedo.
Ni težko pojasniti, da ste obe ti dve trditvi neresnični; a še najmanj moremo umeti obilnost vsakih dobrin, kot vzrok pomanjkanja istih.
Za to slavni francoski narodni gospodar Jan. Sč kar naravnost taji možnost, da bi krize in brezdelje delavcev moglo biti kedaj posledica „splošne nadprodukcije", t. j. prevelike obilice. „Kako bi
moglo komu škodovati11 — meni on — „ako je ljudem naenkrat na razpolago dvakrat več kruha, dvakrat več obleke in črevljev, dvakrat več vina in piva, dvakrat več premoga in železa itd., nego pred enim ali 2 leti.11
Bili so celo ljudje, ki so trdili, da še tako nizke cene ne morejo imeti nikakih slabih posledic za ljudski blagor, ako je pri tem veliko blaga. Zakaj, tako so sklepali, ne cena žita, ampak kruh iz njega nas krepča in redi, ne cena premoga, ampak njegova gorkota nas greje itd. In vže imenovani Janez bč pristavlja: „Ako bi se dalo slednjič vsled napredka v znanosti in umetnosti vsako blago brez truda in v veliki množini pridelovati in bi njegova cena pala na ničlo, potem bi ravno blagostanje celega človeštva doseglo svoj vrhunec.11
Dopis.
St. Peter na Krasu.
Bedni občni zbor hranilnice in posojilnice v St. Petru na Krasu.
V ponedeljek dne 25. marca t. 1. ob 3. uri popoludnc se je vršil v tukajšnji šoli občni zbor naše hranilnice in posojilnice, katerega so se člani polnoštevilno udeležili. Gospod načelnik Mat. Penko pozdravi pričujoče ter otvori zborovanje. Prečita račun in potem odda besedo gospodu J. Zupanu, kot blagajničarju, kateri je vse točke v računskem sklepu od stavka do stavka natančno pojasnil pričujočim članom. Po poročilu računskega pregledovalca g. Fr. Verbiča, so se računi soglasno odobrili. Iz poročila gospoda blagajničarja smo slišali jako ugodne podatke. Omenim naj le to, da se je vložilo v tukajšnjo hranilnico, ki pa še šest let ne obstoji, uže za 100.000 K hranilnih ulog. To lepo vsoto je pa donašala večinoma mladina. Res, dan za dnevom je korist hranilnic in posojilnic v
tem kraju bolj očividna. Reči se zamore, da odkar tukaj posojilnica obstoji, se le malokedaj sliši, da se bode temu ali onemu po^ sestvo prodalo, kar se je popred pogostoma zgodilo, Ima pa hranilnica tudi to dobro, da sc zamore denar nemudoma brez posebnih stroškov dobiti. Razim tega imajo pa hranilnice in posojilnice tudi še veliko drugih dobrih strani, ako so le pod modrim in previdnim vodstvom. Reči zamo-remo, da si je č. gosp. I. Zupan pri tukajšnji hranilnici in posojilnici velike zasluge pridobil in mu bode občinstvo za to vedno hvaležno. Potem, ko se je gosp. nad-župan Fr. Margon odboru za brezplačno delovanje v imenu vsili članov zahvalil, se je zbor zaključil.	M. K.
Zadruga za rejo kuretine in prodajo jajce
Koliko lepih novcev bi nam donašala kuretina, ako bi se bolj zanimali za njo. Na tem polji se nam ni bati, da bi se ne dobilo vedno dobrega odjemstva, kajti teh pridelkov se vedno več potrebuje in tudi dobro se plačujejo. Iztrži se lahko skozi vse leto lepa svota za piščance in kopune, ki se prorede po letu brez kakih posebnih troškov. Koliko zrnja se izgubi na posestvih, kjer nimajo dvonožnih živalij. Kjer se pečajo gospodinje posebno pridno s kure-tino, si lahko samo tu 200—300 K pridobe, poleg tega pa še iztržijo približno isti znesek za jajca.
Važno bi bilo, da bi kmetijska društva, ki imajo v prospeh kmetijstva delati, opozarjala posestnike na to panogo, da se jamejo z večjo vnemo pečati. Kuretina bi se dala s posebnim dobičkom vpeljati v istih krajih, kjer se izdeluje surovo maslo in se ima posneto mleko po nizki ceni. Kako fino žival, katera ima vedno v trgovini dobro ceno, bi si lahko priredili posestniki z domačim
sirom, kojega si pripravijo iz posnetega mleka. Kaki vspehi so se dosegli na Hannoveranskem, kjer se skrbi za zadružno odjem-stvo kuretine in njenih pridelkov.
Blago se plačuje 15—20 °/0 dražje in je zelo iskano od večjih trgovcev, kajti tu vedo, da dobe izvstno krmljeno žival in resnično — dobra jajca. Da obdrži njih blago vedno višjo ceno v primeri z drugim, zato imajo gotova znamenja, tako da ne more ž njimi nikak tuji pridelek tekmovati.
Tudi pri nas na Dolenjskem v nekaterih krajih iztržijo lepo svoto od kuretine, toda tacih krajev je zelo malo. Koliko je pri nas posestnikov, ki nima ni-kake koristi od kuretine in to le radi brezbrižnosti.
Želeti bi bilo, da bi se poprijele slovenske gospodinje z večjo vnemo te prevažne panoge našega kmetijstva, katera bi jim donašala lep denar. Društva, ki so ustanovljena, delovati za prospeh kmetijstva, naj delujejo na to, da se povzdigne ta prevažna, dosedaj jako zanemarjena panoga na vsa-cem posestvu, bodisi na velikem ali majhnem, na višjo stopinjo. Da se nam kmetom slabo godi, smo žalibog, premnogokrat sami krivi, da ne razumemo svoje gospodarstvo prav urediti. Povsodi se je treba ozirati, bodisi pri živini ali na polji, da si dohodek zboljšamo. Zadruge naj sc ozirajo tudi na to panogo gospodarstva.
________ A.
Mlekarsko zadružništvo na Ogerskem.
Po poročilih listov je postalo mesto Temešvar največje proizva-jališče surovega masla v Evropi. 72 mlekarskih zadrug pošilja tu sem sladko smetano. Letni pridelek v prvem poslovnem letu je znašal priblžino 500.000 Surovo maslo se izvaža deloma v Nemčijo, deloma v Anglijo v vozovih, ki imajo hladilne priprave. Jednaka večja proizvajališča so se v prošlem
letu tudi odprla v Vesprimu in Szabadki. Ali bi ne bilo tudi za povzdigo našega slovenskega mlekarstva važno; da bi imeli svojo centralo, kjer bi se zbiralo naše blago in bi se potem skupno oddajalo?
Zadruga za pridclavanjc sočivja
ustanovila sc je v Izlas na Ru-munskem. Napraviti hoče velike vrte, da tam prideluje sočivje, s katerim hoče preskrbovati v prvi vrsti trg v Bukareštu, pa tudi v drugih mestih.
Udje „Gospodarske Zveze64
se opozarjajo na pravočasno naro-čitev na ribničana, deteljno-trav-nate mešanice, lucerno, umetna gnojila, kakor solitar, superfosfat, amonijak-superfosfat itd.
Denarni promet hranilnic in posojilnic
t mesecu februvavju 1901:
Hranilnica in posojilnica na Igu:
Prejemki 9503 K 87 h, izdatki 9320 K 29 h, denarni promet 18914 K Iti h, prejete hranilne vloge tiOtiO K, izplačane hranilne vloge 360 K dana posojila 5560 K, vrnena posojila 350 K.
Hranilnica in posojilnica v Št. Janin:
Prejemki 867 K 09 h, izdatki 813 K 66 h, denarni promet 1680 K 75 h, prejete hranilne vloge 240 K, dana posojila 810 K, vrnena posojila 240 K.
Hranilnica in posojilnica v Skriljah:
Prejemki 283 K 82 h, izdatki 166 K 23 h, denarni promet 450 K 05 h, izplačane hranilna vloge 80 K, dana posojila 80 K.
Hranilnica in posojilnica na Frankolovem: Prejemki 1082 K 42 h, izdatki 1000 K 62 h, denarni promet 2083 K 04 h, prejete hranilne vloge 64 K 35 h, izplačane hranilne vloge 722 K 96 h, dana posojila 260 K, vrnena posojila 510 K.
Y mesecu marcu 1901:
Hranilnica in posojilnica v Zgornji Besnici: Prejemki 1662 K 96 h, izdatki 1597 K 71 h, denarni promet 3260 K 67 h, prejete hranilno vloge 820 K izplačane hranilne vloge 217 K 02 h, dana posojila 80 K, vrnena posojila 700 K.
Hranilnica in posojilnica na Rovih:
Prejemki 12477 K 27 h, izdatki 12236 K 52 h, denarni promet 24713 K 79 h, prejete hranilne vloge 2159 K 36 h, izplačane hranilne vloge 8317 K 15 h, dana posojila 2260 K, vrnena posojila 80 K.
Hranilnica in posojilnica v Ribnici:
Prejemki 44567 K 90 h, izdatki 35678 K 35 h, denarni promet 80246 K 25 h, prejete hranilne vloge 14227 K 20 h, izplačane hranilne vloge 8088 K 68 h, dana posojila 27010 K, vrnena posojia 1099 K 96 h.
Hranilnica in posojilnica pri Sv. Jakobu ob Savi: Prejemki 1338 K 37 h, izdatki 300 K 21 h, denarni promet 1638 K 58 h, prejete hranilne vloge 706 K, izplačane hranilne
vlogo no K, danit posojila 200 K, vrnena posojila 180 K.
Hranilnica in posojilnica v Mengšu:
Prejemki 9161 K 02 h, izdatki 6818 K ol h, denarni promet 16979 K 66 h, prejete hranilne vloge 6398 K, izplačane hranilne vloge 1643 K 20 h, dana posojila 2700K. vrnena posojila 680 K.
Hranilnica in posojilnica v (iorjnh: Prejemki 8572 K 94 h, izdatki 7497 K 71 h, denarni promet 16070 K 65 h. prejete hranilne vloge 4033 K, izplačane hranilne vloge 900 K 36 h, dana posojila 3456 K 04 h, vrnena posojila 1402 K 28 h.
Hranilnica in posojilnica v Kranjski gori: Prejemki 6585 K 33 h, izdatki 5873 K 14 h, denarni promet 12158 K 47 h, prejete hranilne vloge 3039 K, izplačane hranilne vloge 610 K 53 h, dana posojila 2266 K, vrnena posojila 310 K.
Hranilnica in posojilnica v Senožečah : Prejemki 3474 K 84 h, izdatki 2134 K 40 h, denarni promet 5609 K 24 h, prejete hranilne vloge 490 K, dana posojila 2080 K, vrnena posojila 2760 K.
Hranilnica in posojilnica v Stariloki:
Prejemki 24593 K 73 h, izdatki 22601 K 59 h, denarni promet 47195 K 32 h, prejete hranilne vloge 8650 K 60 h, izplačane hranilne vloge 7016 K 74 h, dana ‘posojila 11200 K, vrnena posojila 5100 K.
Hranilnica in posojilnica v Selcih pri Škofji Loki: Prejemki 15849 K 33 h, izdatki 12205 K 03 h, denarni promet 28054 K 36 h, prejete hranilne vloge 9970 K izplačane hranilne vloge 4670 K 92 h, dana posojila 1500 K, vrnena posojila 800 K.
Hranilnica in posojilnica v Tirnicah: Prejemki 1047 K 29 h, izdatki 762 K 07 h, denarni promet 1809 K 36 h, prejete hranilne vloge 990 K, izplačane hranilne vloge 16 K 20 h, dana posojila 470 K.
Hranilnica in posojilnica v Št. Janžu: Prejemki 4778 K 15 h, izdatki 3537 K 60 h, denarni promet 8315 K 75 h, prejele hranilne vloge 2211 K 20 h, izplačane hranilne vloge 100 K, Jana posojila 3394 K, vrnena posojila 340 K.
Hranilnica in posojilnica v Črničah pri Gorici: Prejemki 3883 K 61 h, izdatki 3752 K 28 h, denarni promet 7635 K 89 h, prejete hranilne vloge 1887 K, izplačane hranilne vloge 1612 K 20 h, dana posojila 2120 K, vrnena posojila 190 K.
Hranilnica in posojilnica v Skriljah: Prejemki 837 K 49 h, izdatki 813 K SO h, denarni promet 1651 K 29 h, prejete hranilne vloge 344 K, izplačane hranilne vloge 430 K, dana posojila 350 K, vrnena posojila 300 K.
Hranilnica in posojilnica na Frankolovem: Prejemki 4821 K 13 h, izdatki 4087 K 79 h, denarni promet 8908 K 92 h, prejete hranilne vloge 319 K 50 h, izplačane hranilne vloge 228 K, dana posojila 2900 K, vrnena posoiila 680 K.
Hranilnica in posojilnica za favno obč. Kamnje: Prejemki 1898 K 19 h, izdatki 1626 K, denarni promet 3524 K 19 h, prejele hranilne vloge 577 K, izplačane hranilne vloge 150 K. dana posojila 1250 K, vrnena posojila 271 K 40 h.
Tržne cene 9. aprila t. 1.
Na trga v Ptuju
za 100 kff
za pšenico................K —•—, K 15'—
n	rž............................  ,	n	15*
» ječmen..................„ —„ 14'—
»	oves.......................—,	„	15 —
„ turšico.................„ —'—, „ 13 —
,	krompir..................... —,	„	4 20
,	senr	,a....................—,	„	4'60
Na trgu v Kranju
za 50 kff
za pšenico.........................K 7 70
, rž............................... „ 7-50
„ ječmen........................... „ 7 50
„ oves............................. „ 6-50
» ajdo..................................6 50
» proso.................................7'25
"t, „
Htf
mmm

1	Jajca za valjenje od zanesljivo pvemenilili kut’ kakor: Velike	grabna te	Plimuth	Roks	eno	po	.	.	40	v. „	Houdan	s čopom	„	„	.	.	40	„ „	Dorking	srebrnovratne	„	„	.	.	40	„ Bele Dorking	„	»	•	•	SO	„ Črne Holandke z belim čopom „	. 50 ,, *0) Bole Paduvanke s črnim „	„ » • • 50 „ ^	1
	£	» Leghorn	„	„	.	.	50	„	g $2«	Zlate Vianot	„	„	•	•	50	„	y S	Laške kure jerebično	progaste	„	„	.	.	50	„	h-	/?£
At\	M Hamburški progasti Fazan	„	„	■	. 60 „ q	
i	Bele Pegatke	„ „ . . 60 „ — Velike laške gosi	„ „	1 K 20 „ Mlade pave in 3 m. stara piščeta teh vrst eno po 4 K. — Manj ko 10 jajc ne odpošlje in za nepokvarjeno došlost jamči Ivan Kranjc veleposestnik (117) 6—1 St. Ilj p. Velenje (Štajersko).	

-i
-P
-p
MV
Jk
P
P
M
Ing. Matheo Quinz, Dunaj
III/2 Obere leissgerberstr. 14.
Glavni zastop
^eagrife 35.55:
Mannheim
Patentovani
pasnemalnik za mleko.
Garantovano
naj višja pridobitev smetane. e~ Preprodajalcem ugodne pogoje. /:i.ti.PTi 1UI s.1 ^[M'*'im.■ in (HM) 0—1-
1:
$
I-
C

Patentovane sprave za žveplanje trt
jednostavno i duplo delajoč <\	1
k ŠKROPILNICE PROtK 1 PERONOSPORI TER VSE POTREBNE
VSAKOVRSTNE POLJEDELSKE 1 VINOGRADARSKE STROJE,
prodaja v najboljši izvršitvi,
vlG,IEilERwlllQyjlI
II. Pr at er s tras s e 49 Zastopniki se iščejo ! Ceniki brezplačno.
iaznaio preselitve m priporočilo.
Ušojam si P. T. gosp. trgovcem in nabiralcem zelišč uljudno javiti, da sem svojo, dosedaj v hiši gosp. Jos. Leuz-a v Ljubljani pri mesarskem mostu nahajajočo
trgovino z rasnimi suhimi koreninami, lubjem, rastlinami, cvetjem itd.
na sv. Martina cesto št. 10 v Pongracovo barako v obližju sv. Petra cerkve premestil.
Kakor do sedaj, bodem tudi nadalje vse v mojo stroko spadajoče predmete, kakor:
norično ali beladona perje in korenine, akonitovo ali lisjakovo perje in korenine, lapuhevo perje in korenine, lapuhovo perje in rožice, tršli-kovo lubje, črno in belo oemeriko. jeternik, lipovo cvetje itd. vedno po najvišjih cenah kupoval. Posebno opozarjam P. T. g, trgovce in nabiralce zelišč, da se naj vse moje poštne in železniške po-šiljatve in pisma natančno naslovijo na
los. Leuz-a naslednika v Ljubljani,
da se ne pripetijo neprijetne zamude in zamenjave. z odličnim spoštovanjem
(iu) 3-i Jos. Leuz-a naslednik.
(102) 12—7
INajizvrstnojši in priznano najboljši
(86) 12—G
plugi is letel® ” Lilin 4
IV.itica.van za travnike in mah, razdeljene ■ »S'#?	'm diagonalne,
poljski valarji, obročasti in iz gladke plehovine,
stroji za sejanje „Agricola“,
stroji za košnjo in žetev,za mrvo>dcte,jo inžito’
grablje za seno in žetev, za obračanje mrve,
patentovnni sušilni aparati za sadje, prikuho itd.
Preše za vino in sa^je, “£ ‘"„tS
Mlini za sadje in grozdje, stroji za obiranja grozdja.
Stroji za rezanico,
na valčkih in z ma-zljivimi tečaji, jako lahko za goniti, pri čim ur se pribami za 40°/o moči.
Mlini za debelo moko, reznice za repo.
»l .1
s patentova-
jgj®	ni mi
valčnimi, okroglimi in mazljivimi tečaji na roko, na vitdl in za na par.
Vlteli (kup j e) za naprego 1 do'G živinčet.
Najnovejši mlini za / čiščenje žita, / trijerji,
za rolkanje turšiče.
Samotvorne patenlo-vano brizgalniee za pokončavanjegrenku-Ije in trtne uši
„Syphonia“,
prenesi ji ve
stedilne pedi, parniki za krmo, preše za seno in slame
na roko, pritrdljive in za prepeljati, kakor tudi vse poljedeljske stroje
izdelujejo garantovano po najuovejšl in pri-poznano najbolši napravi
Se
mm
fti
i
c. kr. izklj. priv.
Ustanovljene 1872.
tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in fužine na par
DUNAJ, II./1. Taborstrasse št. 71.	7č>0 delavcev.
Odlikovane s erez 450 zlatimi, srebrnimi in bronastimi Svetinami na vseli večjih razstavah.
llustorvani katalogi in mnoga priznanska pisma brezplačno. — Zastopniki in prodajalci se radi sprejmd.
Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. P P P P
Ako se
tedaj si kupi
nnPPQ Pr' vsakem izpurnpanji IIUUCO gnojnice j e> z i t i.
pumpo na veElge» 9
Klementovo
katera prekosi po svoji čudovito veliki izvršitvi in trajnosti vse druge pumpe. Ta ne obstoji niti iz dil ali zaklopk, niti iz usnjatih cevij. (90) 24—7
Nemogoče je sploh, da bi se zamašila, zamrznila ali polomila; veliko posestnikov ne izda pri SOletni uporabi niti vinarja za popravo. Nad 3000 jih je v rali; več sto pohval o njih nam je došlo. Razpošiljam to pumpo na 6tedenski poskus; ako bi bila pa ta nerabljiva, vzamem jo brez vsake odškodnine nazaj.
tovarna strojev v Hrobcih-Roudnici ob/L.

Zaloga in kletarstvo
na Glincah št. 20
pri Ljubljani na lastnem posestvu.
Slov, vinogradniško društvo
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejeno zavezo
priporoča svojo veliko zalogo
pristnih domačih vin
starih in novih
iz Dolenjske, Štajarske, Istre, Vipave in Goriške.
Vino je deloma doma prešano, isto oddaje se v sodih in fino vino v steklenicali.
m
|
MM
(94) 24-7
Na zahtevo pošiljajo se uzorci brezplačno.
XXX $
*■
	0		0	
				
	e 0 0 e 0 e 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0	Centrala za nakup in prodajo! -'	'' 	J		— ©ospodarsHa Sveza posreduje svojim č Ion o m nakup vsakovrstnih kmetijskih potrebščin, kakor umetnih gnojil, modre galice, žvepla; raznih poljedelskih strojev, vsako-vrstnili semen; koruze, moke, otrobov itd. po najnižjih cenah; prodajo vse vrste kmetijskih pridelkov itd. ter ima v zalogi vse tiskovine za raiffeisenske hranilnice in posojilnice, katerim preskrbi po znižani ceni tudi železne blagajne, varne proti požaru in vlomu. Posredovalnica za Zvezine trgovce!	0 0 0 o 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0	1
				
	r-i		M	
—111 —
g)333a0Q3333303a3a0Q3333CX)0330C
C. kr. priv.
pred ognjem in tatovi varne
av blagajne
prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic
M. Adlersfliigcl
založnik Raiffeisnov!h posojilnic
Dunaj, L, Franz Josepiis-Ouai št. 13.
(95) 24—7
j' i
I-: •
■ ■‘f: ;
'It	Vi.-:
7V0nlKllnilf	grozdni plesnobl je
LTC|iijailllK med ročnimi žrepljalniki priznano najboljši za male in srednjeve-like vinogradnike AAAAAAAAA
„Hudaklin o v m e h“,
dobiti je pri „Gospodarski Z v e z i“ v Ljubljani, ali pri izumitelju Josip Hudaltlinu v St. Jerneju, Dolenjsko. Komad 4 K 50 li, pri večjem naročilu primeren popust. A A A A A (111) 8- "
Pozor! Gospodarji!
„9l0riau redilna krma za konje, zabranjuje bolezni, vzdrži konje močne in iskro.
wGlorillu začimba krma za govedo, pospešuje prebavljanje, čisti kri, zboljšuje in množi mleko.
„Gloriau prašek za žre tj e in pitanje svinj, povzročujo, da svinje rade jedo, da se nabira meso in mast.
„Glorift“ mlekarski prašek za krave, pospešuje izločonje mleka in odstranuje napake mleka. —	1 veliki zavitek volja K 120, mali K 0*70,
6 kg v zavitku za poskus po pošti K 6*— poslano z Dunaja.
Barteljevo klajno apno, neobhodno potrebni dodatek h krmi za mlado, molzno in brejo živino, v slučaju, Ua živina liže, da ima kostne bolezni itd. 6 kg za poskus K 2-—, 100 kg K 22 — z Duuaja.
Rusko patentovano mazilo za usnje po pol kg K mo, i kg K 2*—, 6 kg K 8*—.
Štedllnl kolomaz, uajfinejša kakovost, 6 kg K 1*40, 100 kg K 24 —, Navodilo brezplačno.
Miha Barthel & drug. Dunaj X.
(75) 24-13 ySF* Občuje se slovenski. 'H3
llvaltts iteel®
priznano najboljšega izdelka
x a družine in obrtnike
priporoča tovarniška zaloga
šivalnih strojev
IVAN JAX
v Ljubljani
Dunajska cesta št. 17.
'Šrii
$
r
#
■f
(89) 12—7
v
Nj. svetost papež Leon XIII.
sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponiju gospodu lekarnarju Gub r. Piccoliju v Ljubljani prisrčno zali va 1 o za doposlane Jim stekleničice
tinkture za želodec
in imenovali .Dvornim založnikom Nj. svetosti".
Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bolehavim G. Piccolije vo
žoloclono tinlvtuivo
katera krepča želodec, pospešuje slast, pospešuje prebav-(110) 12—4 Ijanje in telesno odprtje.
Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G. Piccoli, lekarnar „pri angelu" v Ljubljani, na Dunajski cesti.
Tinkturo za želodec pošilja izdelovatelj v škatljah po 12 in več stekleničic. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik.
•AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA
Istrski „Teran“.
Podpisana zadruga ima v svoji zalogi še ogromno množino istrskega terana, katerega želi preje nego nastopi vročina prodati.
P. n. kmetijske zadruge, trgovci in gostilničarji se opozarjajo, da dobe pri večjem naročilu jako izborno vino po zelo ugodni in nizki ceni.
Istrska vinarska zadruga.
(ii3) c—2 Pulj (Pola. Istra.)
•▼▼TTTTTTTTTVTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTT

Podpisani priporoča velečasliti duhovščini, kakor slavnemu občinstvu
čebelno-voščene sveče
za cerkev, procesije in pogrebe, gospodom trgovcem voščene zavitke, kakor
mr iocl&čl -»g
za prodajo v škafih po 15, 20, 40 kg težkih prav po ceni. Za čebelarje izvrstni garantiran pitanec v škatljah po b Jcg a kg 60 kr., škatlja 30 kr., pošilja se po pošti proti povzetju ali predplačilu. Dobiva se med v satovji in pitanec v škafih po 20—40 kg prav po ceni.
Za birmo, Božič, Miklavža i. t. d. prodaja se raznovrstna medenina na debelo in drobno. Prodaja se tudi brinje, brinjevec liter gld |-20, medeno žganje liter I gld. lastni izdelek.
Kupuje se tudi vsaki čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho satovje, po kolikor mogoče visoki ceni.
Za obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postreči
OROSLAV DOLENEC,
svečar in lectar, trgovina z medom i voskom,
Ljubljana, Wolfove ulice št. 10.
(79) 12-11
m
m
h
m
m
Ee
&
m
p
&
h
Ee
p
M
m
R
m
sv
(iti
pp
&K

Izdajatelj: Gospodarska zveza v Ljubljani.
Odgovorni urednik dr. Viljem Schvveitzer, odbornik Gospodarske zveze v Ljubljani. — Tisek k. Miličevo tiskarne v Ljubljani.