Z73. številna.
I LinMjau, i soboto, Z7. novembra 1915.
XLVIII. leto.
.Slovenski Narod" velja t LJubljani
na dom dostavljen:
celo leto naprej • • • • K 24*—
po! leta     „     m • m •   9 12*—
, ..... 6--
i        m   m   m    •     m 2*—
leta Četrt leta na mesec
v upravništvu prejeman:
celo leto naprej  . t • • K 22#—
pol leta      „     . • • •   . 11-—
četrt leta    . ..... 5-50
na mesec   .     . . . •  . 1*90
Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Đre&uišivo: ttcallova ulica st. 5 (v pritličju levo,) teiefca $t 3*.
Izhafa vsak dan zve ter izvzemal nedelje in praznike«
lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Uptavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t&, lo je administrativne stvari.
aaBB—mmm Posamezna številka velja 10 vinarjev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. n!farcdna tiskarna" telefon št S5.
.Slovenski Narod* »olja po poŠti:
za Avstro-Ogrsko: « za NcinOJer
celo leto skupaj naprej    . K 25*— \ celo leto naprej      - « . K 33*—I
za Ameriko in vse čingt dežele • ?
pol leta četrt leta
na mesec »
13-—
6-50
230 * celo leto naprej
. X 35.—
Vprašanjem glede inserafov sc naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka*' Upravu! i Ivo (spodaj, dvorišče levo), Knallora ulica št 3, iOleSon St55»
PRODIRANJE NAŠIH ČET PROTI ČRNI GORI. — NAŠI ODDELKI NA MOKRI PLANINI.
Dunaj, 26. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo:
Jugovzhodno bojišče.
Ob gorenji Drini se boreče c. in kr. čete so potisnile sovražnika preko sedla Goleš in Kozara nazaj ter so zavzele Čajnice. Tudi na Gi-Ijevi planini, jugo - zapadno Sjenice, so naši bataljoni Črnogorce porazili.
Južno Novega Pazarja se vzpenjajo naše kolone na Mokro Planino. Jugo - zapadno Mitrovice smo pregnali srbski zadnji oddelek.
Kosovo polje je popolnoma v posesti zaveznikov. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H 6 f e r fml.
NEMŠKO   URADNO POROČILO.
Berolin, 26. novembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 26. novembra.
Balkansko bojišče.
Jugo - zapadno Sjenice in Mitrovice smo porazili sovražne zadnje voje, ld so se na teh točkah še držali pred fronto armadne skupine gene-ralfeldmaršala von Mackensena.
Vrhovno armad r. o vodstvo.
*
BOLGARSKO URADNO POROČILO.
Sofija, 24. novembra. (Kor. ur.) Uradno poročilo o operacijah 23. novembra: 2e deset dni so se vršili ljuti boji za Prištino. Naša armada je obkolila Srbe definitivno na severu, vzhodu in jugu. Sovražnik je napenjal vse svoje sile do skrajnosti, da bi se vzdržal; ker pa se našemu prodiranju ni mogel ustavljati, je bil iz svojih pozicij pregnan ter prisiljen, da se umakne proti zapadu.
Ob pol 3. popoldne je vkorakal eden naših konjeniških polkov kot prvi v mesto, sledile so mu nase čete s severne fronte in oddelki pridružene nemške kolone. Število vjetnikov . in ugrabljeni plen še ni ugotovljen. I
osvojeno.
Boji v Makedoniji.
Listi poročajo: Pri Gradsku so se razvili novi ljuti boji med Francozi in Bolgari. Posebno srditi spopadi pa so se vršili preteklo soboto ob reki Rajac, kjer so hoteli Bolgari udariti na levo francosko krilo in prekoračiti reko. Francozi so v velikih skrbeh, ker pričakujejo, da se bodo pred njihovo fronto kmalu pojavile tudi avstrijske in nemške čete, ki so po zavzetju Mitrovice in Prištine postale proste.
V Solun pripeljejo te dni 40.000 zamorskih čet iz Južne Afrike, ki so bili prvotno določeni za operacije v Vzhodni Afriki.
Na smrt obsojeni bolgarski častniki.
Iz Sofije poročajo: Vojno sodišče je obsodilo 12 bolgarskih častnikov, ki so po izbruhu vojne ostali v ruski armadi, kot dezerterje in veleizdajnike na smrt.
1410 vagonov municije za Bolgarijo in Turčijo.
Preko Bukarešte poročajo: V zadnjih dneh je bilo spravljenih po Donavi 38 ladij s 1440 vagoni municije za Bolgarijo in Turčijo.
tis ostane nevtralna.
Ministrski predsednik Skuludis o grški nevtralnosti.
Pariz, 25. novembra. (Kor. ur.) Atenski poročevalec lista »Petit Pa-risien« je imel razgovor z ministrskim predsednikom Skuiudisom. Leta je izjavil: Grška vlada bo storila vse, da razprši nesporazumljenje. ki je nastalo med četverozvezo in Grško. Naša največja želja je. da ohranimo odnošaje prijateljske zaupljivosti, ki jo nalaga spomin na preteklost in skrb za aktualne interese. Grška je nevtralna in bo nevtralna ostala, karkoli pride. Mi bemo tudi v bodoče odklanjali vse predloge, da se udeležimo vojne in naj si pridejo cd kogarkoli, ker se zdi, da taka politika edino odgovarja željam naroda, ki si po dveh vojnah želi miru. Naše prijateljsko dobrohotno postopanje napram Četverozvezi se je pokazalo
v tem, da smo dovolili v Solunu iz-krcanim četam prost prehod preko grškega ozemlja, kar že ni več v skladu s striktno nevtralnostjo. Danes se je od nas zahtevalo, da pustimo ententine čete, ki se bore v Srbiji, se umakniti na grško ozemlje in da dovoiimo. da bo grško ozemlje aprovizačno oporišče teh čet in celo torišče vojaških operacij. To bi pomenilo, da se tudi mi aktivno udeležimo vojne. Moral sem odgovoriti, da bi megla v takem slučaju nastopiti potreba, da se poslužimo pravice, ki jo daje nevtralcem haaška konvencija, dovoljujoč, da se veju-joče se čete na lastnem teritoriju razorože ter se s tem prepreči, da ne postane lastna država bojišče. Pripomnil pa sem, da je ta epozori-tev le teoretičnega znača-j a. da se pojasni pravni položaj, da pa nočem ustvariti prejudica za bodočnost, kajti dejanske okolnosti so dostikrat močnejše, kakor pa pravna pravila. Moja opozoritev je izzvala v četverozvezi neutemeljeno negodovanje. Odgovorili so nam z nekako blokado, ki je grozila, Grško izstradati. Rekli so, da pomenijo strate-gične točke, ki so jih zasedle grške čete blizu izkrcane armade, resno nevarnost za to armado. Pripomnil bi lahko, da so topovi vaših križark, nahajajočih se pred Solunom, za naše čete mnogo bolj opasni, kakor pa naši poljski topovi za vas. Toda, pozabiti hočem te okolnosti. Ker hočete, da vam preciziram svoje stališče, vam avtoriziram, da razglasite sledeče: 1. Grška je nevtralna in bo navzlic vsemu pritisku, naj pride od koderkoli, ostala nevtralna. 2. Ta nevtralnost bo ohranila napram četverozvezi, in zlasti napram Franciji dobrohoten značaj. Navzlic upravičenim pripombam, ki sem jih moral izreči, se na Grškem nikdar ne bo dvignil niti prst proti četam četverozveze.
Kaj zahteva četverozveza od Grške.
»Corriere della sera« poroča: Nota četverozveze izraža najprvo simpatije entente do Grške ter zahteva: I. Grška ne sme razorožiti angleških, francoskih in srbskih čet, ako bi se le-te umaknile na grško ozemlje, temveč jim mora pustiti popolno svobodo: 2. ententnim četam
prepušča Grška svoje železnice in druga prometna sredstva v prosto vporabo; 3. zavezniki smejo provi-zorično zasesti tudi še druge grške kraje; 4. Grška bo odgovorila na te zahteve v uradno obvezni pismeni formi. »Secolo« pravi, da je Grška te zahteve akceptirala ter le izrekla željo, da naj jih ententa še bolj konkretizira.
Grške čete odhajajo iz Scluna.
Pariz, 26. novembra. »Petit Pa-risien« poudarja, da je Grška na zadnjo demaršo izredno hitro odgovorila in da je skoro v vseh točkah ustregla zahtevam entente. Gre predvsem za to, da se prepreči raz-oroženje srbskih in francoskih čet, nadalje da se omogoči neovirana uporaba solunskega železniškega omrežja, ki je bilo deloma zasedeno od koncentriranih grških čet in da se končno pri Solunu zbrane grške čete primerno razdele na raznih točkah meje. Zlasti glede te zadnje točke je odgovoril Skuludis več kakor le z besedami, kajti razvrščenje pri Solunu koncentriranih čet se je že pričelo.
Gcška bo demobilizirala?
iz Milana poročajo: Sonino je prečrta! ministrskemu svetu grško neto. v kateri obljubuje ^rška vlada, da bo pričela prihodnje dni z delno demobilizacijo grške armade. Dunajski krogi pa so podučeni, da Grška nikakor ni pristala na demobilizacijo svoje armade.
Skuludis bo demisijoniral?
Iz Aten poročajo: Ministrstvo Skuludis bo najbrž demisijoniralo-Novi kabinet bo sestavil Rhalis.
Rusko - romunska pogajanja.
Preko Rotterdama poročajo iz Petrograda: Rusko - romunska pogajanja so se zopet pričela. 2e od 20. oktobra se mudi v Bukarešti posebni odposlanec ruske vlade. Ruski krogi zatrjujejo, da potekajo pogajanja ugodno. Romunija sicer sedaj še ne želi očitno nastopiti, toda pričakovati ie baje, da pride do sporazuma. Ruska armada v Besarabiji je pripravljena da pomaga Romunom. V Odesi in okolici je koncentriranih 6 armadnih zborov z novo artiljerijo in močno kavalerijo. Kuropatkin se nahaja že v Odesi.
Romunsko - francoske konference.
Pariz, 26. novembra. (Kor. ur.) Francoski veleposlanik Barrere, ki je zadnje dni opetovano konferiral z romunskim poslanikom princem Ghikom, je odpotoval v Pariz.
Promet med Ogrsko in Romunijo.
Budimpešta. 26. novembra. (Kor. urad.) Ravnateljstvo ogrskih državnih železnic sporoča, da se železniški promet z Romunijo dne 27., novembra zopet prične. Vlaki bodo vozili čez Oršovo in Vereiovoro.
BOJI PRI OSLAVJU IN SV. MIHAELU. — 25 MILIJONOV ŠKODE SAMO NA POSLOPJIH V GORICI.
Dunaj, 26. novembra. (Kor. ur.) Uradno razglašajo:
Italijansko bojišče.
Položaj na Goriškem s« ni iz-premeniS. Silni boji trajajo. Opetovani sovražni napadi na odsek pri Oslavju so se ponesrečili.
Na severnem pobočju gore Sv. MihaeHa se je bitka ponoči še vršila. Napad na vrh te gore je naš ogenj vdušH. Sanke provi prostoru pri Sv. Martinu smo odbili.
Čim bolj jasno morajo spoznati Italijani brezuspešnost tudi te zadnje
azvalinah.
ofenzive, tem bolj pogosto padajo težke bombe in netilne granate v mesto Gorico, ki jo sedaj po načrtu razbijalo v razvaline. Dan na dan se veča število pogorelih in razdejanih h!š in cerkva. Dosedanjo škodo na poslopjih je ceniti na 25 milijonov kron, škoda na privatnem imetju, umetninah in zbirkah se sploh ne da ceniti.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. H o f e r fml.
Cadorna hoče imeti Gorico na vsak način.
London, 24. novembra. »Daily Express« poroča iz Ženeve: Vsa po-r
G počitnicah na Dolencem.
Marija Kmetova.
(Dalje.)
Hiše ob drugi strani izgledajo, kakor bi le za hip pogledale na Krko, če je še tako tiha in mirna in tako čudežno globoka. Če je še tako vabeča in vendar nedostopna. Še tako mrka in mehka. Bregovi so kakor žametaste stene polne belih skal in kamenja. V vodo se gledajo in se ne morejo načuditi svoji belini.
In topoli šustijo in šustijo in gledajo v nebo. In bela cesarska cesta teče dalje in dalje, vsa prašna in večna.
Mračno je že, ko stopimo z voza in moramo še peš dalje do Žužemberka. Pravijo, da je še poldrugo uro. Na zahodu rdi nebo, kakor bi gorelo pol sveta tam zadaj! In Krka ie vsa bakrena od te luči, in pota na oni strani se vijejo visoko nad skalovjem.
Ljudi ne srečamo. Trudne smo že, nekako tihe, a ko zagledamo orvo lučko žužemberško, smo take dobre volje, da butnemu v smehu v
neko gostilno in se smejemo, da ne moremo ne naprej, ne nazaj. Komaj se moremo pogovoriti glede večerje in postelje in še dostavimo, da naj nam zaračunajo prav po milosti.
Len je ta večer, tako smo vesele, da se je celo ono vojskino želo v srcu odstranilo za meter v stran.
V temnih obrisih vidimo stari žužemberški grad tik pred gostilno. Kaj je bilo. kako je bilo nekoč v teh zidovjih? Sanjalo se mi je o samih belih princezah, svetlih dvoranah in bleščečih se vitezih. Ko se zbudim, mi sije solnce naravnost v oči — in že menim, da stoji vitez pred menoj. Ko povem Tini in Mini svoje sanje, se zasmejeta in menita, da bi moral iti vitez zdaj pač v vojsko in bi ne čakal name doma. Zdaj, ko je vse v vojski!
»Ni nič beguncev pri vas?« vprašam gospo, ki nam je računala res prav po milosti.
»Pri nas jih ni in tod okrog jih sploh ni. Ker ni železnice, ne pridejo — a jedi je tukaj dosti in vojske ne čutimo prav nič.«
V jutranjem solncu stoji grad pred nami, velikanski grad, močan in jeklen.
»Ko bi bil moj!« vzkliknem.
»O, zastonj bi ga Vam dali, le da bi ga popravljali. To pa stane skoro tisoče na leto.«
»To nič ne de,« meni Mina. »Bi ga že popravili enkrat za vselej. O, če zadenem srečko!«
»Srečko si kupila?-
»Štiristotisoč kron bi zadela!« »Pa iih boš?«
»O, bom, bom. Potem kupim ta grad in napravim salon za umetnike in umetnice in — o to bi bilo življenje!«
»Bog ti daj srečo!« ji želiva s Tino.
Krka pada pod gradom v lepih kataraktih, da izgleda vse skupaj, kakor bi tekla voda preko velike školjke, bi šumela v njej in se penila in poskočila ven in stekla dalje, kdo-ve kam. Solnce meče zlata ogledalca na vodo.
O, kako visoko stoji žužember-ška cerkev! Ljudje se pritožujejo, da js poleti prevroče, hoditi gor. in so vsi spoteni, ko pridejo vanjo, a pozimi je nevarno, hoditi dol, ker drsi in je spolzko in pade marsikdo. Pravijo, da so zidali cerkev zato tam gori, ker so zapustile neke stare gospodične z gradičem vred, ki je zdaj župnišče. tudi še ves prostor za cerkev. In darovale so še denar povrhu in želele, da bi naj sezidali cerkev tam gori. In kar so gospodične želele, se je zgodilo, v veliko nevoljo Žužemberčanov. — Tako so pravili.
Dolgo časa ležimo pod cerkvijo v neki rebri, a potem gremo čez Trebčo in Sadinjo vas na Dvor. i rebča vas je skoro vsa nova, pogorela je pred leti in zdaj se rdeče strehe nad cesto, kakor gruča bledo-rdečih cvetov, kar je starih hiš imajo čudno lepa vrata. Rožne vinjete se vijejo po vratih, čaše in cvetje, nravi narodni motivi. Skoro bi snele kaka vraia in jih odnesle, če bi ne izgledalo to preveč Pavlihovsko. Te vinjete in cvetovi so podobni onim, ki jih ima navado risati Gaspari. V Sadinji vasi imajo še veliko onih starih siik, barvanih na steklo in star mož nam je prodal eno za celih dvajset krajcarjev avstro - ogrske veljave. Pač cena dragocenost!
Na vso moč sem se upirala, da ne bom nosila te slike, a prav mene je zadela ta sreča, da sem jo morala nositi skoro vso pot. Stari ljudje so v Sadinji vasi, trdni in kakor izklesani iz kremena. Govore posebno zateglo, vse drugače kot drugi Dolenjci. Na smeh mi je šlo, ko je dejala neka ženica, če gremo res nazaj še v »Litiiiijo«.
Tod so stanovali nekoč fužinarji z Dvora% kjer je bila tvornica kneza Auersperga. Zdaj stoje le prazna poslopja tam, nikakega življenja ni več. Prazno in tiho, kot drugod na kmetih.
Kmalu se zoži cesta in čudno samotno in nekako plašno nam je. Do-ide nas voz, poln vreč. Voznik je čuden, bradat mož, da se ustrašimo in zbojimo in mislimo, da je cigan. A domačin je, iz teh gozdov doma, iz teh krajev, kjer je vse v hribih, na eni strani Krka, ob njej cesta — a krog in krog gozdovi in sami gozdovi. Vprašamo moža, kaj pelje.
»Belladonno.«
Pogledamo ga v začudenju in gremo dalje.
Vsepovsod nas spremlja Krka, vedno bolj tiha je, vedno bolj globoka in zelena.
Črni oblaki vise na nebu, grmi in treska krog nas, da nas je groza. Temno* je, kakor v noči. Padajo debele kaplje in več in več jih je. Vse ozračje šumi in drhti — in me — samo en dežnik! Pošteno smo mokre, ko pridemo v Sotesko.
Tu je Auerspergov grad, ogledamo si ga — seveda, le zunaj in na dvorišču. Četverokotno poslopje ima sredi lepo dvorišče. Vidimo hodnike in stopnjišča, jelenova rogovja nt staro orožje visi po stenah. Kakor arabeske so ta rogovja na zidu, in na stropu vise velike, orijentalske sve-tiljke. Nekam plaho stopamo po dvorišču in dalje po drevoredu in mislimo na vse one čase, ki jih ni več.
(Dalje prihodnjič.),
ročila z italijanske meje potrjujejo, da se Italijani trudijo na vse načine, da bi še pomnožili svojo artiljerijo pred Gorico. Vsi pravijo, da hoče Gadoma vzeti Gorico na vsak način še ta mesec, za vsako ceno jo hoče imeti, in prelilo se je za Gorico že toliko italijanske krvi. Poroča se, da so zadnje dni Italijani pomnožili svojo artiljerijo pred Gorico s 120 tenkimi topovi.
Kitchener pred Gorico. Milan, 26. novembra. (Kor. ur.) Kakor poroča »Secolo« je dospel lord Kitchener v spremstvu 18 oseb v Rim. Po pogovorih z ministri Kitchener baje obišče italijanski glavni stan.
Boj za hrib Sv. Mihaela.
Na goriški fronti se nadaljujejo Uuti boji. Hrib Sv. Mihaela je slej ko prej pozorišče najhujšega borenja z ročnimi granatami, s kopiti pušk in bajoneti. Italijani podlegajo. Zgodovina svetovne vojne ne pozna nika-kega drugega tako majhnega odseka, na katerem bi bilo teklo toliko krvi in bi padlo toliko ljudi. Naše pozicije so trdno v naših rokah.
Tri kilometre široko bojišče.
Ob Soči se borijo Italijani dan in noč po istem receptu na ozkem prostoru na obeh straneh hriba Sv. Mihaela in pri Oslavju zapadno Gorice. Napadalni prostori se niso razširili, vedno ostaja le prostor med izlivom Vipave in Sv. Martinom in vedno so le infanterijski boji, artiljerija posega le indirektno vmes, z obstreljevanjem rezerv. Ves prostor, vse bojišče obsega komaj 3 kilometre v širokosti, Je torej mnogo ožje kakor pri VVater-loo in sploh najožje bojišče nove vojne zgodovine. Nevtralen list o vojni z Italijo. Kopenhagen, 25. novembra. »Po-Etiken« piše: Med bojišči velevlasti se vrši hud boj pravzaprav samo še na italijanskem. V torek je preteklo pol leta, odkar je Italija napovedala vojno in ne brez podlage spominja avstro - ogrski generalni štab na to, da avstro - ogrske čete drže po štirih bitkah ob Soči vrste pozicij, katere so si izbrali začetkom vojne. Čeprav so morda izgube Italijanov s pol milijonom visoko računane, je gotovo, da velikanske izgube Italijanov niso v nikakem razmerju z doseženimi rezultati,- Ostane dejstvo, da se bore Italijani na istem mestu kakor pred šestimi meseci.
Italijanski parnik potopljen.
Iz Ženeve: »Petit Journal« poroča: Italijanski parnik »Bormida« je bil v Sredozemskem morju od sovražnega podmorskega čolna torpediran. Vsi pasažirji so bili rešeni.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
»Baseler Nachrichten« poročajo iz Verone: Pri jurišu na Col di Lana je vodil italijanske čete polkovnik Beppiono Garibaldi. Napadajoči bataljoni so se pod njegovim vodstvom večkrat menjali. Avstrijske čete so pustile, da so zasedli Italijani par Jarkov, potem so jih pognali v zrak.
Po listih privatnikov v Italiji je padlo doslej italijanskih- oficirjev: 2 generala, 123 štabnih in 1609 drugih oficirjev.
36 nemških parnikov zaplenjenih.
»Secolo« poroča iz Sirakuz, da sedaj, ko je oblastveno zaplenjenih 36 v italijanskih lukah nahajajočih se nemških parnikov, so pregledali in preizkusili stroje in pokazalo se je, da so kapitani vse stroje sabotirali. Ali ko se je pregledovalo parnike, so našli na njih vse odvzete dele. Ker pa se je mislilo, da so stroji mogoče podminirani, so pričeli sedaj vse stroje zmontirati. Na parniku >Sigmar!ngen« je bilo 11 ton dinamita, ali ta dinamit je nekega dne izginil na misterijozen način. Poveljnik parnika je izjavil, da je bil prisiljen vsled nastalega malega požara na visokem morju, znebiti se dinamita.
ITALIJANSKO URADNO
POROČILO. Rim, 24. novembra. V noči na 23. novembra in naslednji dan je poskušal sovražnik z ljutimi nenadnimi napadi ali z juriši osvojiti si zopet važne postojanke, ki smo jih mi vzeli. Take, z močnim artiljerijskim ognjem pričete in spremljane akcije so se vršile na Col di Lana in v odseku pri Zagori, kakor tudi na višinah severo - vzhodno Oslavja. Vsi ti napadi so bili zavrnjeni z najtežjimi izgubami za sovražnika, ki je pustil na znani višini kota 188 nad 300 trupel. Našo neprestano ofenzivo na Kraški planoti je včeraj v odseku hriba Sv. Mihaela ovenčal sijajen uspeh. Obsežne globoke okope med četrtim vrhom hriba in cerkvijo Sv. Martina smo vzeli, obkolili posadko bi jo po večini vjeli. Kmalu nato je obsipal sovražnik izgubljene pozicije t artiljerijskim ognjem vseh kalibrov in je zbral pod zaščito tega ognja vzhodno Sv. Martina velikan-
ske sile za protinapad. Naša infan-terija pa se je krepko upirala v pozicijah, katere je dosegla s hitrostjo in točnostjo. Naša artiljerija je koncentrirala dobro merjen nagli ogenj na sovražne kolone in jih je razpršila. V naše roke je prišlo 514 vjet-nikov, med njimi štirje oficirji, potem velike množine živil, municije in vojnega materijala. Sovražna letala so metala bombe na Arsiero, kjer so napravile majhno škodo, in Alo, kjer so bili ranjeni štirje vojaki. Lastna letalska eskadra je obmetala z bombami sovražno letališče v Ajševici, druga, ki so jih pripravljali, pri Ajdovščini, in postaje Vogrsko, Ajdovščino, Rihemberg in Štanjel. Na letala so streljale kakor navadno obrambne baterije, ali vrnila so se nepoškodovana.
25. novembra. Topovski boj in delavnost infanterijskih oddelkov v odseku med Adižo in Brento in v Karniji. Neki sovražni letalec je vr-'gel tri bombe na Tolmezzo. Nihče ni bil zadet, materijalna škoda je prav majhna. Na višinah, severo-za-padno Gorice, je trajal včeraj ljut boj nadalje. Naša posadka na višini Kalvarije je dobila prostora z zavzetjem novih strelskih jarkov. Sovražni protinapad je bil zavrnjen v ljutem spopadu na nož in z metanjem bomb. Tudi na Kraški planoti smo napredovali v odseku hriba Sv. Mihaela, severno med Boškini in Petovljami, kakor tudi južno proti Sv. Martinu. Vjeli smo 54 mož.
JiieaStva nalls [e: v irgtii solKi ML
Dunaj, 26. novembra. (Kor. ur.) Iz vojnop oroče valskega stana se poroča:
Junaško borenje naših hrabrih čet na soški fronti se bo moglo oceniti v vsej velikosti Šele v poznejših časih, ko bo predložen ves materijal o bojnih poročilih. Danes osvetljujejo samo posamezna poročila manjših odsekov fronte obenem bliskovito ogromni kaos mnogbdnevnih ljutih bojev, ki jih imenujemo: tretja soška bitka. Že ti mali podatki pa ustvarjajo razgled na celo svoto poguma, hrabrosti in vdanosti za cesarja, kralja in domovino, ki dvigajo ta žilavi in uspešni obrambni boj v vrsto najlepših orožnih dejanj naše vojne zgodovine in bodo ovili neminljiv lovor v častni ščit na bojih udeleženih čet in oddelkov.
Visoko se dviga hvala i n * a n -t e r i j e. Nad 50 ur je držala sovražna artiljerija frontne dele, katerim je imel veljati napad, pod neprestanim najtežjem bobnečim ognjem, strelska kritja so bila na več mestih sestreljena v kamenite razvaline brez vsake zveze, izgube so se kopičile, vendar je infanterija vztrajala v tem peklu in je pričakovala sovražni naval z neporušenim pogumom. In Italijani so prihajali, val za valom, štiri dneve, naoad na napad, vmes vedno peklenski ogenj iz topov vseh vrst in kalibrov. Premoč je dovolila sovražniku, da je vodil k navalu vedno nove polke; pred frontnimi odseki posameznih naših polkov se jih je konstatiralo tekom bitke štiri, celo do pet.
Nepremagljivo je držal infanterijski polk št. 61 svoje pozicije. Res ie sovražnik ponovno vdrl v razstre-Ijena kritja, v oddelek neke stotnije celo dvanajstkrat, vendar so z ne-^lomljenim junaštvom vojaki 61. polka v divjem spopadu na nož in pest zopet premagali in vrgli sovražnika, ne da bi bilo treba pomoči rezerve, zopet nazaj. Duh vrlega moštva je ostal kljub živce uničujočemu vplivu večdnevnih ljuflh bojev tako izvrsten, da je neka stotnija. ko je odbijala naoad, jurišala čez kritja, vje-la v zasledovanju ene°ra or'cirja, tri oficirske aspirante in 51 mož in vple-nila eno strojno puško. Ko skupno zasedenje pozicije vsted bojnih izgub ni bilo več mogoče, so se strnile stotnije okoli svojih oficirjev, katerih junaški vzgled jih je vedno zopet spravil do protisunka, ako se je napadalec upal zlezti čez razvaline zavetij.
Infanterijski polk št. 46 je prišel po dolgem vztrajanju v sovražnem artiljerijskem ognju v rezervo, da se odpočije. Ali le za malo časa. Treba je bilo pomoči nekemu delu fronte, ki je mnogo trpel. Takoj je odšel podpolkovnik Zeiss z več stotnfjami, se vrgel proti sovražniku in ga pregnal. Italijanska artiljerija je skozi dva dneva obsipala zopet pridobljeno pozicijo z bobnečim ognjem, ali 46. polk se ni vdal in se nT umaknil.
Neki eksponirani del naših pozicij je umevno posebno mikal sovražnika. Ali bojevniki infanterijske-ga polka št. 43. so postavili italijanskim navalom cilj, da niso mogli dospeti do pozicije. Ko je šel polk v rezervo, so nadaljevali Italijani s svojimi napadi in dasi je prišel iz rezerve zopet na pomoč, se ga je sovražnik vendar polastil. Ali tu pa je bilo dovolj. Drugi bataljon se ie vrgel na
sovražnika in mu iztrgal njegovo najnovejšo osvojitev. Italijani pa so dobili močne rezerve in so vdrli in se hoteli vgnezditi tudi v sosednjih jarkih. Bataljon 43. in 24. lovski bataljon sta počakala ojačenja, in ko so prišla, so jim odvzeli vse pozicije, katere so bili osvojili; izvzemši eksponirani kos jarka, katerega so bili Italijani že zvezali s svojimi, in na katerega je mogla sovražna artiljerija posebno streljati.
Drugi dan se je odlikoval infanterijski polk št. 39. Treh stotnij pozicije je sovražnik neprestano obstreljeval, kritja so šla na kose. Infante-riji italijanski tako ni bilo težko vdreti v ta del. Ali nastopila je tretja stotnija polka št. 4(5. in drugi bataljon ogrskih domobrancev polka št. 29. z rezervami 39. in izvršili so protinapad, ki je vrgel Italijane iz nega dela pozicije, Italijani so zastavili nove moči, naši so se morali za trenotek umakniti, ali zbrale so se čete okoli svojih oficirjev in prodirali so proti deset do dvanaistkratni premoči. Italijani so omagali. Udalo se je sedem oficirjev in 260 mož, drugi so bežali, topovi so žvižgali na nje. Nad 1000 mrtvih je ležalo pred naš^m mah'm odsekom in tri razbite strojne puške.
Četrti bataljon 39. in drugi 43. sta donrinesla junaške čine 28. oktobra, ko ie bitka znova vzplamtela. V tri odseke so mogli Italijani vdreti, obdelala jih je naša artiljerija, na kar ie polovica crurrecra bataljona 43. in rezerva bataljona 39. podvzela protinapad, in kma-u je bi* zooet naš poprej iz^nbMeni frontni komad.
Treba pa se spomniti s hvaležnostjo tudi a r t i H e r i j e . ki je prekopa še snrno se^e s svojim sitemim delovanjem. Ako je infanterija klicala. ?e je takoj odzvala artiljerija, d^si ?e fe&a večkrat sama pod na'linteišim oo-Tvem. E*aznr^e^a^R ?e sovražne Čete. nri*iT!a sovražnika, da se je umakni, in dos^^^o se ie udeleževala boiev na odde-ke. katerim se je bilo no?i*<=>*it0 vdreti v n^«e pozicije, da s^o vh nre^r^li iz niih.
PoTeg ^lavnih bo?nm čet zaslužno vse priznale tehnične če-t e. S^nerji so delali noči in noči. ne meneč se za sovražni artifjerl^fci o^ptm in vsakovrstne težkoče. Pri nadčloveškem nape^ianju svojih moč*. noDravb*-»?e raz^'ta zavetja, so ?tevTlni saperji izgubili svoje življenje.
Telefonsko moštvo je noč in d*n vestno vršilo svoio službo, mošt v o pri   zgradbah je
POLOŽAJ NA RUSKEM BOJIŠČU.
Dana!, 26. novembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Rusko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načshvka generalnega
štaba pl. H o f e r fml.
* j.
ODBITI RUSKI NAPADI.
Berolin, 26. novembra. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 26. novembra.
Vzhodno bojišče. Armadna  skupina generalfeld-maršaia von Hindenburga. Prepreči!!   smo  ruski poskus, prekoračiti Miso pri Pulpah. Sovražni napadi pri Berseminde in na zapadni fronti Dvinska so odbiti.
Pri armadnih skupinah general-feldmaršala princa Leopolda Bavarskega in generalfeldmaršala von LfnSingena nič novega.
Vrhovno armadao vodstvo.
RUSKO    URADNO POROČILO.
24. novembra. Na fronti pri Rigi na zapadu jezera Kanger, severovzhodno od Tukuma, so poskusili Nemci tekom dneva iznova razviti se iz ožin. Nemci so včeraj zjutraj napadli pred skrajnim južnim koncem otoka Daleu ter zasedli pristavo Berzeminde. Naše čete, ki so jih podpirale došle rezerve, so izvršile protinapad ter Berzeminde zopet zavzele. Isti dan je dala ena izmed naših novo sestavljenih litvinskih čet nov dokaz vojaške hrabrosti in junaštva, — z vso silo je napadla ta četa sovražnika. Na levem bregu Dvine; severno od Iluksta, smo po boju zasedli pristavo Janopol; 4 km jugovzhodno od Dvetna. Ob Dvini pod Dvinskom artiljerijski ogenj. S svojim ognjem smo zadržali nemški protinapad severno od jezera Svetna na strelske jarke, ki smo jih bili Nemcem malo poprej vzeli.
Na drugih delih fronte od Riške-ga zaliva do Pnoiata mir«
bilo vedno neprestano in neutrudlji-vo na delu ne glede na nevarnosti in žrtve.
Ako se premisli vse to junaško borenje m delovanje, se vzbudi v vsakem čut hvaležnosti za junake, ki toliko trpijo, toliko žrtvujejo, toliko prenašajo, samo da ubranijo sovražniku roparski upad v našo domovino.
EOj! pri Oslovju.
Iz poročil iz vojnoporočeval-skega stana, 25. novembra:
Pri Oslavju, kjer se bojujejo Italijani ob ugodnih ozemeljskih razmerah in z veliko premočjo, se jim je večkrat posrečilo, da so vdrli v naše pozicije. Bili pa so vedno zopet pregnani in niso mogli držati Oslavja v svoji posesti nikdar dalje nad 24 ur. V tem odseku se bojuje izvrstna italijanska infanterija, ali njej stojijo nasproti na naši strani Dalmatin-c i. Dalmatinci so zlasti v bližinskem boju v jarkih neverjetno žilavi in brezmejno ljuti, kar so Italijani zadnje dni opetovano občutili, tako, da so v enem slučaju, se dali rajši vjeti kakor pa da bi se še enkrat borili na nož z Dalmatinci. Močni italijanski oddelki so jurišali zadnje dni zopet enkrat na vas Oslavje. Ker Je bila premoč velikanska, so se naše čete na ukaz umaknile. Okoli 500 Italijanov je zasedlo okoli cerkve stoječe hiše v vasi. Ponoči so napravili Dalmatina napad, jurišali z bajonetom na vas, so pobili straže in vdrli v hiše. Italijani se niso spustili v boj, marveč so se vdali. Pri nekem drugem navalu, v katerem so se Italijani po krepki artiljerijski pripravi jako previdno priplazili do naših jarkov, tako da se je opazil njihov napadalni namen šele pozno, je dal lSletni trobentač Kovač zname-menje, ker je kar sam od sebe trobil na juriš. S trobento v roki je s klicem: Naprej, Dalmatinci! prvi skočil iz zavetja proti sovražniku. Devet ran je že imel, pa je še vedno trobil na juriš, tako da Dalmatinci v svojem navdušenju za napad niti zapazili niso, v kako številni premoči se nahaja pred njimi sovražnik. Nasveti tovarišev, naj gre na obvezo-vališče, ga niso brigali, on je trobil nadalje na juriš, slednijč plane po njem šest Italijanov, ki so ga obdelavah z bajonetom. Tovariši so ga oorostili. Sovražni juriš je bil odbit, lSletni junak leži v goriški bolnici. Visoko hrabrostno odlikovanje diči njegovo dejanje.
Na levem bregu Stira, v okolici vasi Novo Podcervice, severozapad-no trarjekta železnice Kovel - Sarnij čez Stir, ljute praske. Boj pri vasi Kozlince, severno od Čartorijska, se nadaljuje.
Na ostali fronti na jugu nobenih izprememb.
Na Poljskem in v Galiciji.
»Journal de Geneve« poroča z avstrijske Poljske, da je razmerje oblasti napram prebivalstvu izborno. Sodnije uradujejo poljsko. Gospodarsko dežela napreduje. V Lublinskem okrožju so Rusi razdejali 1500 krajev. Ruski državni gozdovi, ki merijo 300.000 ha, so dobro upravljani. Les za nove zgradbe se dobi večidel zastonj. Cela vrsta tovaren zopet dela, večjidel pod vojaško upravo. V treh tednih se bo mogel tudi že pričeti železniški promet na progah Krakov-Lublin - Kovel - Luck - Vladimir Vo-linskij. Avstrijska uprava je odprla tudi mnogo Šol, dočim je bilo pod ruskim gospodstvom 800.000 otrok brez šolskega poduka.
Varšavska mestna uprava Je izdelala načrt za povečanje Varšave. Inkorporiralo naj se predmestja. Varšava obsega sedaj 6500 oralov ter naj se razširi za 8500 oralov s 300.000 prebivalci. Varšava bi bila potem eno najbolj gosto naseljenih mest.
Iz Krakova: V Boryslawu so napolnili meseca oktobra 6294 cistern surovega petrolja, izvozili pa 9135 cistern. Prvih deset mesecev t. 1. je dal vrelec v Boryslawu 45.343 cistern petroleja; 1. novembra je ostalo še 46.742 cistern, ki zadostujejo najmanj za pol leta. Pričakovati je zvišanja cen surovega petroleja. Riga.
»Lokalanzeiger« poroča iz Ko-danja, da je glasom vesti ruskih listov izpraznienje Rige končano. Ves materijal so Rusi spravili strarf. enako tudi vse tovarniške stroje. Vrednost spravljenih predmetov znaša nekako eno milijardo mark. DROBNE VESTI IZ RUSIJE. Moskva, 25. novembra. (Kor. u.) »Ruskoje Slovo« poroča, da bodo
prešle Putilovove tovarne pod rusko državno upravo. Mnogo nastavljen-cev bolniške blagajne te tovarne je bilo aretiranih zaradi revolucionarne propagande.
Petrograd, 26. novembra. (Kor. urad.) »Birževija Vjedomosti« pišejo: Žal ni nobenega upanja dobiti zadosti mesa za Petrograd, ker je poveljnik južne armade prepovedal izvoz mesa iz jugozapadne Rusije. Tudi drugod, kjer je dosti živine, so bile izdane take prepovedi. Za Petrograd je na razpolago samo še koštrunovo meso.
Poljaki v Rusiji. Preko Stockholma: Poljski komite je izročil ruski vladi memorandum o sili, ki se godi poljskim beguncem s strani ruskih oblasti, vsled česar je sklenil komite vprašati ministrstvo, kaj pomeni popolen molk vladnih oblasti v poljskem vprašanju. Poljski list ^Dziennik Petrograd-ski« daje duška tem pritožbam ter vpraša: »Rusija neprestano naglasa svoje vojne cilje napram Armeniji in Baikanu, zakaj molči ona ista Rusija tako popolnoma in trdovratno Poljakom nasproti?« Zlasti odkar so očite nemške unravne odredbe v zavzetih poljskih pokrajinah, je razočaranje vsled ruske verolomnosti splošno.
Pristanišče v Reniju. Iz Bukarešte poročajo: Pristanišče v Reniju popravljajo in razširjajo vojak:, tako da bo mogoče na več krajih naenkrat vkrcavati. Mnogo vlačilnih ladij v pristanišču je dobilo lesene strehe, med njimi tudi dve ladji z rdečim križem.
ZAPADNO BOJIŠČE.
POLOŽAJ   NA   ZAPADNEM BOJIŠČU.
Berolin, 26. novembra. (Kor. ur.) VVolrfov urad poroča:
Veliki glavni stan dne 26. novembra.
Zapadno bojišče.
Na mnogih točkah fronte artiljerijski beji. Sicer nič posebnega.
Vrhovno armadno vodstvo.
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
23. novembra. Mir na celi fronti, kjer ovira megla delovanje naše artiljerije. Naše baterije so hitro storile; da je sovražna artiljerija umolknila, ko je ta poskusila razde-jati naše strelske jarke v bližini Roc-lincourta in naše pozicije ob Aisni, v Argonih in v Pretrskem lesu.V Argonih, severno od Honvetta, in v gozdu pri Malancourtu je eksplodiralo nekaj min, infanterijskega napada pa ni bilo.
2 4. novembra, ob 3. popoldne. Razen običajnega artilerijskega ognja o poteku noči ničesar poročati. Samo v Argonih trajajo boji z minami, pri čemer smo bili mi na boljšem. V odseku Bolanta smo pognali neko manjšo nemško pozicijo v zrak. V Vogezih se je popolnoma ponesrečil poskus vzeti eno naših pozicij severovzhodno od Celes sur Rakets.
2 4. novembra, ob 11. ponoči. Na celi fronti je potekel dopoldan mirno razen v Voevru in v gozdu Brule, kjer je metal sovražnik brez učinka nekaj bomb z dušečimi plini. Tudi kolodvor v Arrasu je sovražnik obstreljeval s kakimi 50 granatami. Boji tudi v okolici Loosa in Soucheza. Slabotnejši artiljerijski ogenj pri Soissonsu, živahnejši ogenj v Champagni v odsekih Flirev in v Vogezih ob Tete de Faux in ob Hart-mannsv/eilerkopfu. Povsod so naše baterije uspešno odgovarjale in nadvladale.
Belgijsko poročilo.
23. novembra. Slabotno delovanje sovražne artiljerije, ki je vrgla nekaj krogel na naše eksponirane pozicije in na nekatere točke naše fronte. Naša artiljerija je razpršila številne sovražne delavske skupine in obstreljevala sovražne pozicije.
2 4. novembra. Noč je bila mirna. Čez dan živahno obojestransko artiljerijsko delovanje. Naše baterije so rapršile delavce, obstreljevale sovražne strelske jarke in opazovalce ter so se energično borile proti sovražnim baterijam. Zlasti so obstreljevale odsek med Dixmu-idnom in Nieuportom ter odsek med Noordsbotem in Steenstraatem.
Boji na Francoskem in Flanderskem.
Reuter poroča iz Pariza, da piše španski poslanec Salvatella o svojem razgovoru z Joffrejem v nekem barcelonskem listu tako-le: Joffre se je izrazil: »Napredovali bomo sistematično in brez prenagljenja. štedim s francosko krvjo, naprej pa bomo prišli. Položaj na Balkanu zaveznikov na zapadnem bojišču nič ne briga. Nemčija mora biti prej, kakor zavezniki v Carigradu, ker potrebuje katerokoli zmago, pa naj bo
tudi samo navidezna, ki na) podžge javno mnenje v Nemčiji. Četudi pridejo Nemci v Carigrad, se bo vojna dobojevala na zapadu. To vedo tudi Nemci. To je razvidno tudi iz dejstva, da stojita V3 njihovih armad nam nasproti.
Francoska municija.
»Frankfurter Ztg.« poroča iz Pariza: V »Figaru« razmotriva poslanec Reinach vedno naraščajoče izdelovanje municije na Francoskem. Sedaj ovira megla delovanje artiljerije, ker potrebuje ta za uspešno delovanje orijentiranja s strani letalcev. Toda, — pravi skrivnostno, — tako meseca decembra bodo pač zopet prišli svitli dnevi. — S kako naglico izdelujejo municijo, kaže dopis lista »Humanite«, ki konstatira, da je naraslo prebivalstvo mesta Bourges od 43.CC0 na več kakor 100.000 vsled priseljevanja moških in žensk, ki delajo v orožarnah in municijskih tovarnah. Stanovanj tam silno primanjkuje.
Nabori za angleško vojno mornarico.
London, 25. novembra. (Kor. ur.) Reuter: Admiraliteta sporoča, da bo program rekrutacije za vojno mornarico v bodoče tak, kakršen je lord Derbvjev načrt za armado. Rekrute, ki se bodo priglasili, bodo postavili v službo in razdelili po tem ali so oženjeni ali neoženjeni. Kakor bo potrebno, bodo vpoklicani najprej mladij neoženjeni, potem starejši neoženjeni, nato mladi oženjeni in končno starej-Si oženjeni.
Belgijsko posojilo v Ameriki?
»Frankfurter Ztg.« poroča iz Amsterdama: Belgijski »Dagblad« poroča iz Havra: Finančni in justični minister bosta odpotovala v Zedinje-ne države, da se pogajata tam v imenu belgijske vlade o velikem posojilu.
Francosko posojilo.
Iz Rotterdama: Angleška vlada Je dovolila, da se sme del francoskega vojnega posojila izdati na Angleškem. Posojilo, ki se bo sedaj najelo,-naj služi za poplačanje francoskega dolga Angliji. Na Francoskem emitirano posojilo v to svrho v Angliji ne bo veljalo.
Novi francoski krediti.
Pariz, 26. novembra. (Kor. ur.) Finančni minister Ribot je predložil zbornici zakonski načrt za otvoritev začasnih kreditov v znesku 8.172,817.000 frankov za prvo četrtletje 1916.
Klerikalno - monarhistična agitacija na Francoskem.
Pariški list »Lanterne« zahteva, da naj pošlje francoska vlada v nedeljo v vse cerkve na Francoskem uradne nadzornike, ker vsebujejo propovedi neprestano se večajočo akcijo proti principom republike. »Action Francaise« ravi, da bi pomenil tak korak vlade začetek državljanske vojne.
Podmorski čolni v Kategatu.
Iz Kodanja poročajo preko Berlina: Švedski parnik »Igor« je na potu iz Anglije v Stockholm. ko je ležal zasidran v zalivu Nolle. poklical neki angleški podmorski čoln. Kapitan je prišel na ladjo, si ogledal papirje ter zaprosil za pitno vodo. Pol ure je ležal podmorski čoln ob pamiku, notem je izginil v ^neznani smeri, švedski ribiči poročajo, da so zadnje dni videli v Kategatu periskope neznanih podmorskih čolnov.
Kako si predstavlja ententa mir?
»Kreuzzeitung« piše: Liberalni poslanec C. F. G. Masterman piše v »Dailv Chroniclu« z dne 15. t. m. »O miru, ki naj ščiti bodoče generacije«: Mir je mogoč, če bo Belgija popolnoma neodvisna. Ren meja Francoske, Šlezvik zopet danski in če se bo nemško vojno brodovje predalo. Boji se, da bodo ti pogoji za Nemčijo Še premili.
Neki pariški poročevalec je zopet izvedel, da je Nemčija stavila v Londonu poluradne mirovne predloge preko Holandske in od tam v Parizu. Vplivna oseba, — pravi poročevalec, da je popolnoma razumela, da želi Nemčija pod danimi okoliščinami mir. Vprašanje za četverozvezo pa je prav enostavno: Ali imamo dosti moči in virov, da končno premagamo centralne države in ali smo pripravljeni napeti te sile. da dosežemo cilj? Odgovorimo: Da! Gotovo Nemčija danes ne more priznati, da mora ostati ententa končno močnejša, ravno zato pa je za nas popolnoma izključeno pričeti s kakršnimikoli mirovnimi pogajanji ali tudi le odgovarjati na taka vprašanja s protipredlogi.
Portugalska, — vazal Anglije.
Iz Lizbone, 9. t. rru: Predsednik portugalske republike Bernardino Machado je zadnji čas opetovano obiskal načelnika demokratične stranke dr. Affonzo GostoJRazgovora
se je vsakokrat udeležil tudi angleški poslanik. Gotovo je, da bo ministrstvo Castro padlo (se je že zgodilo), in da bo prišel na površje zopet Co-sta. Zdi se nadalje, da je tudi gotovo, da bo poslala Portugalska 15.000 mož na Malto in v Gibraltar. Proti ekspediciji v Egipt pa so vsi poveljniki. Sploh je od dne do dne bolj opažati, da obvladuje Anglija Portugalsko popolnoma. V Lizboni in Portu je vse polno angleških častnikov in moštva, municijske tovarne in tovarne za živila delajo skoro izključno le za Anglijo. V angleškem poslaništvu je nastanjen cel štab angleških mornariških častnikov, kjer se stekajo vse niti angleških uzurpatorjev. Tam je tudi sedež angleške cenzure, kamor se steka korespondenca cele Portugalske v inozemstvo in iz inozemstva. Tudi obstoja permanentna kontrolna oblast nad državljani centralnih držav. Ljudstvo trpi vsled tega in vsled neprestanih rekvizicij vedno bolj. V Lizboni, Bragi, Coim-bri, Portu je ljudstvo opetovano oropalo trgovine. V veČini mest je proglašeno obsedno stanje. Mnogo hotelov in drugih poslopij so najeli Angleži za bolnišnice. Opozicijonalno časopisje je popolnoma zatrto. V Funchalu leži na tisoče angleških ranjencev.
Holandski vojni kredit. Haag, 26. novembra. (Kor. ur.) Kor. urad izve, da bo holandska vlada v kratkem zahtevala nov izreden vojni kredit 50 milijonov goldinarjev.
Boj za Carigrad.
TURŠKO URADNO POROČILO.
Carigrad, 24. novembra. (Kor. urad.) Glavni stan poroča: Darda-nelska fronta. Nič bistvenega razen od časa do časa prejenjajoči artiljerijski ogenj in metanje bomb. Sicer ni poročati ničesar.
Dva milijona turških vojakov.
Iz Carigrada poročajo preko Dunaja, da je Turčiji omogočeno vsled dovoza municije in pušk poslati mnogo na novo izvežbanih azijskih čet na fronto. Število 2 milijonov mož, o katerih je govoril Enver paša v parlamentu, je že efektivno doseženo.
Anglija koncentrira čete ob Sueškem prekopu.
Iz Santandra na Španskem prihaja 10. t. m. tale nad vse interesantna vest: Kapitan španskega parnika »Claudio Lopez y Lopez«, ki je dospel pred kratkim iz Manile v San-tander, sporoča, da se je mogel, ko se je peljal parnik skozi Sueški prekop, v Izmajli, sicer mirnem, malo pomembnem mestu, ki je sedaj podobno velikemu vojnemu taborišču, osebno prepričati o mrzličnih vojaških pripravah, ki jih dela Anglija, da obrani okolico kanala in obrežje zapadno od El Kantare proti vpadu turških čet in Angležem sovražnih arabskih beduinskih plemen, pred katerimi se Angleži očividno zelo boje. Pri El Kantari in ob jezerih je koncentriranih po njegovem mnenju gotovo 60.000 mož egiptovskih čet. Anglija je popolnoma pretrgala karavansko trgovino skozi puščavo, ker je vstaja največjih beduinskih plemen v Arabiji vedno večja in ker se dan na dan ponavljajo napadi na angleške straže.
Ob obali leži še nadaljnjih 35.000 mož angleških čet in prekop sam s Port Satdom je podoben eni sami veliki trdnjavi. Ladie nevtralnih držav, ki vozijo tu skozi, preiskujejo kar najstrožje in potniki so podvrženi raznim šikanam. Vsled min se je ponesrečilo tudi že mnorro parnikov z velikimi in dragocenimi tovori, kar seveda Anglija zamolčuje.
Podmorski čolni v Sredozemskem morju.
Iz Carigrada poročajo, da so | dobile ladje ententnih držav povelje, \ da ne smejo zapustiti pristanišča v Solunu, ker je plovba vs*ed navzočnosti sovražnih podmorskih čolnov nevarna. 2ične ovire pri pristanišču so ojačili.
Nemško - turška pogajanja.
Carigrad, 24. novembra. (Kor. urad.) »Ikdam« poroča iz avtentičnega vira. da so se oričela med Nemčijo in Turčijo oficijalna pogajanja glede sklepa trgovinske pogodbe. List upa, da se bodo pogajanja v interesu obeh strank ugodno končala.
Turški parlament.
Iz Carigrada: Vlada je predložila zbornici turško - bolgarsko mejno pogodbo, ki je bila izročena komisiji. Nadalje je predložila vlada proračun za prihodnje leto. ki se prične s 14. marcem 1916. Zbornica je dovolila izreden kredit 400.000 frankov za kritje deficita Donavske komisije, v kolikor odpade na Tur-Sio.
Vesti iz primorskih dežel.
Obstreljevanje Gorice. Iz poročil iz vojnoporočevalskega stana: Dne IS. novembra se je bilo pričelo zopet ljuto obstreljevanje mesta. Ogenj je bil porazdeljen na vse mesto. Največje opustošenje je pro-vzročil požar ta dan na Travniku. »Parkhotel« je zgorel, škofijska palača je bila vžgana, zgorelo je semenišče, Baderjeva tovarna sveč, Trgovski dom; poškodovana je cerkev Sv. Ignacija. V neki hiši je granata ubila štiri otroke. Letalci so se prikazali nad mestom in so metali na Gorico bombe in pušice in streljali s strojnimi puškami. Prebivalstvo se je skrilo najprvo v kleti, ponoči pa je bežal iz mesta, kdor je mogel. Mesto je skoro prazno, skoro ni videti človeka. Begunci so mi zatrjevali, da je nad 40 ljudi ubitih in nad polovico hiš poškodovanih in porušenih. Močno je poškodovana tudi stolna cerkev in v njej Tintorettova slika »Marijino oznanjenje«. — Tako gre naprej dan na dan. Gorica je uničena. Nekateri ljudje kar ne morejo več ven, tako so zbegani in tako je nevarnost, da jih zadene granata ali bomba, ako ne doma ali v mestu, pa na begu iz mesta, kajti nad Vipavsko dolino in Krasom krožijo neprestano sovražni letalci, ki mečejo na ljudi in vasi in na vlake bombe in pušice.
Poroča se dalje dne 25. novembra, da je na Tržaško cesto samo padlo okoli 600 granat in šrapnelov, v ulici Dante in v ulici Morelli ni nobene hiše, ki bi ne bila poškodovana. Zadnji teden je bilo ubitih nad 30 oseb, največ žensk in otrok, ranjenih obilo. 1300 hiš je težko poškodovanih, 100 jih je zgorelo ali so popolnoma porušene. Strašna je bila noč v nedeljo. Ob 1. ponoči je začel padati peklenski ogenj na mesto, gorela so razna poslopja, granate pa divjale in pokale; prebivalstvo je do skrajnosti razburjeno/vse je sebe, zlasti ker se širi vest, da hočejo Italijani v eni noči pokončati mesto, ako ga čez dan ne vzamejo. V veliki kleti nekega javnega poslopja je bilo zbranih okoli 500 ljudi, tam so čakali stisnjeni drug poleg drugega, kdaj prilete granate in jih ubijejo. Granate padajo Še vedno na mesto in je uničujejo.
Na Starem trgu v Gorici tiči kos mestne zgodovine. Jedno stran tvori arkadni hodnik iz trinajstega stoletja s cerkvico, posvečeno sv. Antonu Padovanskemu. Tam je bil v prejšnjih stoletjih frančiškanski samostan, katerega je vstanovil baje sam sveti Anton. V neposredni bližini cerkvice se nahaja palača stare grofovske rodbine Lanthieri, kjer se je bil vsta vil leta 1782 papež Pij VI. povodom svojega znanega potovanja na dvor cesarja Jožefa II. Lanthieriji so izumrli, hčer zadnjega Lanthierija je poročil pred nekaj leti baron Lewetzow iz Nemčije. Palača je sesuta. Na drugi strani trga je palača grofov Strassoldo, tam je bivala francoska kraljevska rodbina in tam je umrl vojvoda Angou-lemski leta 1844. Tudi tam so razbijale granate.
Ogniegasci iz Gradca in Dunaja v Gorici. Domači ognjegasci, kolikor jih je sploh še gasijo pridno, kjer morejo, ali ker jih je premalo, so prišli na pomoč ognjegasci iz Gradca in Dunaja. Zlasti je manjkalo gasilnega orodja. Ljubljanski ognjegasci so se že vrnili domov.
Dunaj za Gorico. Na nekem zborovanju v Rudolfsheimu je rekel dr. \Veiskirchner: Ne morem drugače, nego da izrečem danes z govorniškega odra prebivalcem Gorice svoje najgloblje sožalje in upam, da mi Dunajčanje ne bomo zaostali, ko bo treba priskočiti na pomoč težko zadetemu mestu, da bo moglo po končani vojni zopet vzcveteti v vsej svoji lepoti.
Šempeter pri Gorici tudi obilo trpi vsled italijanskega obstreljevanja. Granate zadnjih dni so padle tudi med lepe velike ciprese na pokopališču.
Moša in Ločnik. Ko je ukazal Cadorna, sestreliti Gorico, je milo po-toložil v jednem svojih uradnih poročil, da sta zgorela dva cvetoča kraja Moša in Ločnik. Kaj sta Moša in Ločnik v primeri z Gorico? Oba sta na desnem bregu Soče. Ločnik smo že opisali. Je res čeden kraj, dobra kmečka občina. V Ločniku je bil odbit prvi dan vojne vrh zvonika, cerkev stoji na daleč vidnem kraju. Za Ločnikom je Moša. Kaj pa je v Moši? Železniška postaja, katere se pridno poslužujejo Brici, ki tudi sicer dajo dosti zaslužka Moši. Moša je mala kmečka občina, šteje okoli 1300 prebivalstva. Nič izrednega ne v jednem ne v drugem kraju, zgorela pa sta, ker se tam okoli mudi in trudi italijansko vojaštvo. Moša je od Gorice 9 kilometrov, Ločnik 6 kilom.
A ševica, kjer je letališče naših avijatikov, se še vedno imenuje v poročilih italijanskega generalnega Štaba,
dasi je že pred dnevi Cadorna naznanil, da je letališče popolnoma uničeno. Cele eskadre letal prihajajo nad Ajševico, da jo obmečejo z bombami, poroča se, da je letališče uničeno, čez čas zopet bombe sovražnih letal na Ajševico — italijanskim uradnim poročilom res ni skoro ničesar verjeti.
Velike Žablje. Dne 22. t. m. izročili smo hladni zemlji truplo, pok. župana Franca Trohe iz Vel. Žabelj. Pokojni Troha ni bil navaden človek. S pridnostjo, čebelično pridnostjo je deloval, kjer je bilo treba: kot župan, predsednik kr. šol. sveta, član cestnega odbora in odbornik raznih društev. Dasi ne šolan, povspel se je duševno visoko, tako da je kot trden in jeklen značaj ter prepričan naprednjak blagodejno uplival na svojo okolico, na svoje soobčane, ki so mu pa tudi brez izjeme vsi zaupali. Za zdajšne razmere veličasten pogreb je pokazal, kako je bil pok. Troha čislan in spoštovan ; domačinom so vsem solzile oči. V spomin pokojnika so nekateri ožji prijatelji domačini zvečer nabrali za družbo sv. C. in M. 36 kron. Troha je umrl star komaj 47 let. Slava njegovemu spominu!
Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani se prav iskreno zahvaljuje vsem onim darovalcem oblek in obuvala, kateri so se že na prvi poziv odzvali z mnogoštevilnimi darovi. Posredovalnica je te obleke že popolnoma vse razdelila, in sicer nekaj med tukajšnje begunce, v veliki večini pa je to odposlala v begunski tabor v Bruck ob Litvi, kjer so nastanjeni begunci iz Bovca, Tolmina, Volč, Kanala, Deskelj, Plavi, Št. Ferjana, Podgore, Pevme, Gorice, Opatjega sela in Doberdoba. Te dni je dobila posredovalnica iz omenjenega tabora poročilo o tamošnjih razmerah. Iz istega se spozna, da je potreba, preskrbeti tamošnje begunce z zimskimi oblekami skrajno nujna in siljena. Za sedaj je odposlanih skupno 133 kosov obleke. A kaj je to v primeri s 3000 begunci, ki so vsi povečini oblečeni le v lahka oblačila? A begunci iz Bovca, Volč, Plavi in Doberdoba so celo bosi in nagi! Zato prosi posredovalnica prav nujne in hitre pomoči. Vsak košček obleke je dobrodošel. Posebno pa obuvala in zimske spodnje obleke. Posredovalnica rada sprejema tozadevna darila, katera pošlje nato takoj v Bruck ob Litvi, kjer je -potreba najhujša.
Termin za izpraznjenje stanovanj v Trstu je podaljšan do 24. februarja 1916.
Pred nedavnim časom se je čitalo v časopisju, da so na Morav-skem naseljeni begunci z juga zelo nezadovoljni, ker morajo baje delati pri kmetih. Po avtentično dobljenih informacijah izjavlja posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, da ta vest ne odgovarja resnici. Stanje beguncev ni nikjer rožnato, kar je urnljivo, a izmed vseh beguncev so oni najbolj zadovoljni, kateri so naseljeni na kmetih, kjer prav radi z veseljem pomagajo obdelavati polje.
Dražba sv. Cirila Id Metoda.
Letos je poteklo trideset let, kar je bila ustanovljena družba sv. Cirila in Metoda. To obletnico bi v drugačnih razmerah gotovo slavnostno obhajali, ali sedanja vojna onemogo-čuje primerno praznovanje. Družba sama se je omejila na to, da je izdala običajni »Koledar (Vestnik) šolske družbe sv. Cirila in Metoda«.
Poleg običajne koledarske vsebine obsega ta knjižica tudi izkaze o družbinem delovanju, o družbinih zavodih, o njenem denarnem stanju, o podružnicah in vrh tega še celo vrsto zanimivih deloma ilustriranih spisov.
Omenjeno bodi pred vsem, da bodo 1. 1916. praznovale svojo petin-dvajsetletnico kamniška ženska podružnica, šentpeterska ženska podružnica v Ljubljani, ženska podružnica v Št. Jurju ob južni železnici, ter podružnici za Laški trg in okolico, ter podružnica za Komen.
Družbinih otroških vrtcev je bilo v šolskem letu 1914/15 vštevŠi dva podpirana vrtca skupaj 23, ki jih je obiskovalo 1397 otrok. Šolskih zavodov je bilo osem s 50 razredi in 2128 učenci in učenkami. Samo v Trstu je obiskovalo družbine šole 1788 otrok.
Na Primorskem je vojna hudo vplivala na družbino šolstvo. Otroški vrtec v Krminu je obiskovalo 27 otrok, šolo v Krminu 67 otrok. Seveda je obema zavodoma konec, saj je Krmin v italijanskih rokah. Otroški vrtec v Pevmi pri Gorici, ki ga je obiskovalo 32 otrok, je zaprt, prostore otroškega vrtca na Blanči pri Gorici je zasedlo vojaštvo. Italijanske granate so razbile poslopje otroškega vrtca v Podgori pri Gorici, a iz tržaških šol je vojna pregnala mnogo otrok, ki so bežali s svojimi starši v druge kraje. Koliko truda in žrtev ie uničila ta volna.
V letu 1914. je imela družba sv. Cirila in Metoda na Kranjskem 82 podružnic, ki so nabrale 14.686 K 34 vin., na Štajerskem 67 podružnic, ki so nabrale 9489 K 13 v, na Koroškem 4 podružnice, ki so nabrale 111 K 81 vin., na Goriškem 3S podružnic, ki so nabrale 6203 K 81 v, v Trstu 16 podružnic, ki so nabrale 25J532 K 54 v, v Istri 3 podružnice, ki so nabrale 640 K, na Dunaju eno, ki je nabrala 297 K. Skupaj je torej bilo 211 podružnic, ki so nabrale 57.061 K 23 v.
Družba je imela 1. 1914. dohodkov 155.448 K 36 v, izdatkov pa 220.479 K 17 v, torej primanjkljaja 71.746 K 56 v, ki se je pokril iz družbine glavnice, iz raznih skladov in najetim posojilom.
Obrambni sklad je znašal koncem 1914. 1. 187.012 K 05 v, V. Pola-kova zapuščina 177.9.14 K 96 v. K. Kotnikova zapuščina 121.956 K 16 v, zapuščina Marije Vilharjeve 112.400 kron. zapuščina Iv. FabjanČiča 36.746 K 54 v. Fr. Babičeva zapuščina 73.000 K in Fr. Škrjančeva zapuščina 4364 K 89 v. Val hvaležnosti zalije slovenskemu človeku srce, če gleda te številke, naj bodo vedno če-ščena imena teh dobrotnikov naše šolske družbe.
Vsa čista imovina je znašala 31. decembra 1914. 1. 1,189.693 K 35 v. To je znatna svota, ali v nobeni primeri s potrebami slovenskega naroda.
Poleg poročil o družbinem stanju in delovanju prinaša koledar tudi nekaj pesmic in več drugih spisov, ki jih bo vsakdo s pridom in z zanimanjem čital.
Vojna je! Cvet slovenskega naroda krvavi za državo in neštevilni so grobi, v katerih počivajo sinovi tega naroda. Tako izkrvavenje je hudo še za velike narode, kaj še za nas maloštevilne Slovence. Madžarski rodoljub grof Szechenvi je svoje dni zapisal krilate besede: »Naš Madžarov je tako malo. da bi morali pomiloščati še morilce svojih staršev./; Spominjamo se tega izreka sedaj, ko teče slovenska kri v potokih. Izgube vojne nam nalagajo dolžnost, da posvečamo vzgoji mladine največjo pozornost, da ubranimo vsakega posameznega slovenskega otroka ponemčenja in poitalijančenja. In storiti moramo to sami in iz s v o -j i h moči. Res, naravna in postavna pravica vsakega naroda je, da mu poklicani faktorji vzdržujejo šolstvo in skrbe za vzgojo otrok v narodnem jeziku in v narodnem duhu, al? ker še v sanjah ne mislimo, da bi se to kdaj uresničilo, smo navezani nase, in je naša bodočnost odvisna od nas samih, od naše ljubezni do slovenske stvari in od naše požrtvovalnosti. Z ozirom na našo bodočnost storimo kar je le mogoče, da podpremo in utrdimo družbo sv. Cirila in Metoda.
Dnevne vesti.
— Odlikovani slovenski častniki.
Vojaški zaslužni križec 2. razreda z vojno dekoracijo je dobil generai-major Rihard J e 1 e n č i č. — Kraljevski bavarski vojaški zaslužni red 2. razreda z meči je dobil polkovnik 7. havbičnega polka Dominik Žagar. — Srebrni signum Iaudis jc dobil nadporočnik 10. lovskega bataljona Viktor Krajne. — Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo sta dobila rez. poročnik 2. bos.-herc, pp. Jakob Hočevar in rez. poročnik 70. pp. Ivan K o -ser. — Signum Iaudis so dobili: rez. nadporočnik 7. lovskega bataljona Teodor M a t e 1 j a n, nadporočnik 7. topničarskega polka Milan L e n a r-č i č, rez. poročnik 2. topničarskega polka dr. Franc Papež. rez. nadporočnik 2. bos.-herc. pešpolka dr. Franc R o š t a h e r in rez. poročnik Josip Žagar. — Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo ie dobil stotnik 3. domobranskega pešpolka Viktor M a t e j č i č. — Signum Iaudis sta dobila stotnik 26. domobranskega pp. Oton Bizjak in rez. poročnik 15. domobr. pp. Albert G a j š e k. — Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje sta dobila nadporočnik-računovodja 4. domobranskega pp. Friderik K 1 u n in zapovednik voja pri 2. polku prostovoljnih strelcev Valentin Ravnik. — Vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo jc dobil nadporočnik 11. gorskega topn. polka Aleksander Hrašovec. — Signum Iaudis so dobili: nadporočnik 44. pp. Nikolaj G e r ž e t i č, rez. nadporočnik pri 25. topn. polku Henrik Goljaš, poročnik 96. pp. Henrik P o d 1 e š a k, nadporočnik 16. trenske divizije Leopold R a č i č in rez. poročnik 23. topn. polka J. Ž e m I a. — Srebrni signum Iaudis je dobil polkovni zdravnik 8. garnizij-ske bolnice dr. M. J u s t i n. — Signum Iaudis je dobil rez. nadporočnik 7. saperskega bataljona Viktor L u š-nit — .Vojaški zaslužni križec &
razreda z vojno dekoracijo je doba poročnik V. G a r z a r o 11 i p 1 e m. J h u r n 1 a c k.
— General . infanterije Svetozar pl. Boroevič ie imenovan za častnega meščana mesta Bakra.
— Odlikovanje. Stotnik v generalnem štabu g. Anton Lok ar, sin gosp. nadučitelja v p. Ivana Lokarja, je dobil vojaški zaslužni križec 3. razreda z vojno dekoracijo. Odlikovan je že drugič.
— Padel je, kakor smo že poročali, na goriški fronti dijak goriške realke in rezervni praporščak Štefan Kvas v 22. letu svoje starostu Ugledna Kvasova rodbina iz Solka-:na je zgubila v njem edinega sina, skozi in skozi dobrega, ljubeznjivega mladeniča, katerega nežni značaj odseva najbolj iz zadnjega pisma, ki ga je pisal svoji mami z bojišča. »Ne žalujte preveč, mamica moja, pomislite, da nisem sam in da imajo tudi druge matere svoje sinove v vojni. S skrbjo in žalostjo si kvarite življenje in zdravje. Če tudi padem, Vam ostaja skrb za dragega papana, skrb za predrage sestrice, katerim ostanete, dobra skrbna svetovalka na poti v življenje. Živite, preljuba mamica, papanu in sestricam, jaz bom sedaj svojo barko vodil sam dokler bo šlo. In če ne pojde, pa bodite ponosni, da je Vaš edinec padel domovini na oltar.« Padlega junaka so pokopali 13. t. m. v Solkanu z vsemi častmi. Prijateljica pokojnikove sestre poroča: »Tako krasnega pogreba že dolgo ni bilo. Vse se je zbralo, ida mu skaže zadnjo čast. Na glavo smo mu spletli lovorjev venec, ki ga je s svojo junaško smrtjo zaslužil. Pokrit je bil s cvetlicami, tako da je bik) videti le njegov smehljajoči se obraz. Kako krasen je bil v smrti! Usoda mu je bila vsaj toliko mila, da more njegovo drago truplo počivati v ljubljeni zemlji domačega kraja poleg dragih prijateljev in znancev. Mir njegovi plemeniti duši.«
— Zopet eden naših! V spomin prijatelju Rutarju. Morana, Ti si neusmiljena. Prebohotne so Tvoje želje, skromnosti ne poznaš. Nočeš mirovat!, dokler se ne udejstvijo pevčeve besede: »Dokler ne pade zadnje jasno čelo, ki lesketa na njem se večnosti poljub . . .« Tvoja žetev je ogromna in vendar še nimaš dovolj. Kolješ naprej brez prestanka, si kakor »nenasitno žrelo zevajoče«, ne meneč se za gorje, ki ga povzročaš, ne za upe, ki jih ugonabljaš, niti za solze, ki rišejo na licih prizadetih svojcev globoke brazde. Dne 17. novembra so pokopali prijatelja R u -i ar j a. Umrl je na ranah, ki mu jih je prizadela laška granata. Ko sem čital to vest, sem zaškrtal z zobmi in spontano se mi je izvila kletev na narodne aspirantarje. Ko premišljujem ob prijateljevi smrti, mi prihaja na misel dolga vrsta lepih trenutkov visokošolskega, pa tudi poznejšega življenja, ki sva ga preživela skupaj. V akademičnem društvu »Sloveniji« na Dunaju sva se našla pred dobrimi tremi leti. Poprej tuja drug drugemu, ki sva se poznala komaj po imenu, sva skovala tukaj marsikateri plodonosen načrt. Kot predsednik akademičnega društva »Slovenije«, kateremu je načel oval dva plodovita semestra, je šel v smrt. Še ko je že bil pri vojakih, mu je šla usoda njegovega akademičnega društva oo glavi. Pogosto je pisal svojim dunajskim tovarišem, da mu poročajo o »Sloveniji«, kakšen je v sedanjem času njen položaj. Ko sva se v decembru lanskega leta se-sla pod Pohorjem v Slov. Bistrici, sem mu moral natanko popisati, kako prestaja »Slovenija« vojni Čas. Bil je mož že kljub svoji mladosti dovršenega značaja. Ni dosti govoril, ne debatiral v kavarni do zore. Pa, česar se je lotil, je izvedel do konca. Bil je mož dejanja in nam krvavo potreben. Tudi v družbi je bil molčeč, pa časih se je razgrel ter dal duška svojemu simpatičnemu temperamentu. Slučaj je hotel, da sva tudi letos preživela dosti časa skupaj v Slovenji Bistrici ter pozneje v Mariboru, odkoder sva preromala na svojih izletih lep kos zelene Štajerske. V maju je odšel iz Maribora na bojišče. Ko sva se poslavljala, mi je krčevito stisnil roko m iz globin njegove duše je privrela naravnost intuitivna misel: »Fant, meni se še hoče življenja in imam trdno voljo, da se še povrnem v kolo svojih dragih. Pa nekje v podzavesti
' slutim, da se gledava danes zadnjič, kajti prevelik sem, da bi me zgrešilo morimo orožje.« Njegova slutnja se le uresničila. Ni bila sicer telesna velikost kriva njegovi smrti, kar pa učinka popolnoma nič ne spremeni. Morana ga je poljubila na njegovo jasno čelo. Ona nima sicer navade izbirati, pa tu si je izbrala ponosnega fanta. — G o r i č a n.
— V italijansko vjetništvo je prišel, dne 25. junija Ignac Močnik iz brdskega okraja (Lukovica). Na-
at v MaddalonL, ttaltt^,     ' ~
(      — Naši vojn! vjetnfkf v Srbiji
Kor. urad poroča, da je dobil Rdeči križ od zanesljive nevtralne strani telegrafično poročilo poveljnika vojnih vjetnikov v Srbiji podpolkovnika Šapenca, datirano 19. L m. iz Prizre-na, ki pravi: Storim vse za vojne vjetnike, kar se v sedanjih polnostih le storiti da. Prosim Vas obvestite o tem Rdeči križ in svojce vojnih vjetnikov, katerih usoda mi je zelo pri srcu. Informiral Vas bom o nadaljnih ukrepih glede vojnih vjetnikov. Verjemite mi, da sem pripravljen Vam biti povsem na uslugo. Podpolkovnik Šapenac, Ta vest bo morda svojce vojnih vjetnikov vsaj nekoliko pomirila.
— Spominjajte se ubogih vdov in sirot naših junakov! Po celi deželi je veliko zanimanje za božičnico ubogih sirot naših kranjskih junakov, ki so v tej strašni vojni dali življenje za cesarja in milo domovino. Vsak, ki je tako srečen, da od vojske ni neposredno zadet, bo gotovo, če mu je le količkaj mogoče, prispevaj za »vojno sirotinsko božičnico« in tako pomagal, da bo ob letošnjih božičnih praznikih padel žarek radosti v vsako, pomoči potrebno hišo v deželi, ki je izgubila po krutosti vojne svojega hišnega očeta in reditelja. Nihče, ki ima čuteče srce, ne bo zamudil plemenite tekme radodarnosti za one, ki so vredni največjega usmiljenja. Najmanjši dar, prihajajoč od dobrega srca, se bo hvaležno sprejel in bo prišel v prave roke. — Darove sprejemajo vsa županstva in vsi župni uradi na Kranjskem in kot nabiralna centrala deželna blagajna v Ljubljani.
— Za božičnico vdov in sirot naših kranjskih junakov so darovali: Centrala c. kr. sirotinskega pomožnega zaklada celokupne oborožene sile na Dunaju, 5000 kron; dežela kranjska 5000 K; dr. Ivan Šusteršič, deželni glavar s soprogo 100 kron; katoliško tiskovno društvo v Ljubljani 100 K; dr. Evgen Lampe, deželni odbornik 20 K; Nikolaj Stazinski, župnik, Primskovo pri Kranju, 15 K; Franc Lavtižar, c. kr. okrajni šolski nadzornik v Ljubljani, 10 K; Franc Knaflič, tovarnar v Šmartnem pri Litiji, 50 K; Ivan Ogrin, veletržec in posestnik na i-averci, 50 K; Matija Zamida, ravnatelj deželnih uradov 20 K; deželno uradništvo mesto venca na krsto umrle gospe Zorke Pavlin, žene deželnega oficijala 45 K 50 vin.; Franc Zaje, c kr. finančni svetnik v p. in nadzornik deželnih zaklad 10 K; Anton Česen, pismonoša v Dolu pri Ljubljani, 5 K; župnijski urad na Homcu 12 K; J. Mol, župnik v Trzinu, 10 K; Marija Jelene, trgovka, Križ pri Tržiču, 15 K: Viktor Ča-dež in Tomaž Javornik, Kaplja vas pri Tržiču na Gorenjskem. 10 K; Jožef Potokar, župnik v Tržiču, 20 K; župni urad v Tržiču 40 K; Franc Vidmar, župnik v Tržišču, 6 K; hranilnica in posojilnica v Tržišču 10 K; Ivan Vrhovnik, trnovski župnik v Ljubljani, 20 K; župni urad Stare cerkev na Kočevskem 10 K; župni urad na Vrhniki 35 K. — Blagim darovalcem bodi izrečena prisrčna zahvala. Naj bi našli obilo posnemovalcev! Darove sprejema deželna blagajna v Ljubljani kot centrala, razen tega pa tudi vsi župni uradi in županstva na Kranjskem. — Odbor za vojne sirote.
— Moštvo c. in kr. odd. 23./97. je zbralo na tozadevni oklic 400 K za bolgarski Rdeči križ. Malo popiej pa je ta oddelek tudi podpisal večio vsoto za 3. avstrijsko vojno posojilo.
— Darilo. Gospod Jean Schrev, svetnik trgovske in obrtniške zbornice, je daroval v častni spomin na umrlega večletnega sotrudnika gospoda Štefana Horvata, »Rdečemu križu« 50 K.
— Za ranjence na Bledu sta darovala g. Bastel in učitelj Ribrovec 2 K -f 6 K, zadnje imenovani pa še 6 K. — Rdečemu križu na Jesenicah in bolnikom nekaj sto svalčič.
— V dobrodelnih koncertih »Glasbene Matice« 7. in 8. decembra na čast našim padlim junakom in na korist našim invalidnim in oslepelim vojakom bodo sodelovali v Mozartovem Requiemu navdušeni izvrstni in požrtvovalni pevski zbor »Glasbene Matice«, 160—170 pevcev in pevk in kot spremljajoča godba popolni orkester slavnega pešpolka št. 97. Mozart je v svojem delu poleg mogočnih zborov tudi dal solistom krasne partije. Posrečilo se je za solistično sodelovanje pridobiti 4 priznane in priljubljene soliste. Sopransko partijo bo pela odlična koncertna pevka ga. Berta Javurek, ki je absolvirala Praški konservatorij in v zadnjem Času živela v Gorici, altovsko partijo bo pela naša domača izborna altisti-nja gospa Marija Peršlova, ki je bila kot operna pevka v zadnjem času v Poznanju angažovana, tenorsko partijo bo pel odličen član pevskega
sriUublien
gospod Leopold K o v a č in basovsko partijo naš velesimpatični basist g. Josip Križaj, operni pevec iz Zagreba. V koncertih je pričakovati v resnih časih visokega blažilnega umetniškega užitka. Vstopnice v trafiki gdč. Dolenčeve v Prešernovi ulici se že prodajajo.
— Osebna vest. Sin našega rojaka, gospoda dr. Ivana Schitfrerja, c. in kr. generalzdravnika v Gradcu, gosp. Gilbert S c h i £f r e r, nadporočnik 12. dragonskega polka, dodeljen generalnemu štabu, se je poročil z gospodično Elzo L a n g e r, hčerjo arhitekta Frana Langerja v Olomucu.
— Mleko. Z ozirom na pomanjkanje mleka in na potrebo, zagotoviti potrebno mleko za otroke, doječe matere in za bolnike, je danes izšla ministrska naredba, ki ima namen omejiti porabo mleka za razne namene in ga ohraniti za konsum. Prepovedano je prodajanje vsakovrstne smetane, poraba mleka in smetane za izdelovanje čokolade, slaščic, bonbonov, barv in v druge tehnične namene. Tudi se ne sme mleko dajati prašičem in imajo politične oblasti naročilo skrbeti, da se omeji izdelovanje sira. Obenem so politična obla-stva pooblaščena, da smejo v posameznih okrajih prepovedati prodajanje mleka ali drugih jedi in pijač, katerim se dodaja mleko, po gostilnah in kavarnah, zlasti v popoldanskih urah, in tudi druge primerne odredbe se smejo izdati, da se za otroke, matere in bolnike preskrbe mleko.
— Kako se dela draginja, Z dežele se nam piše: Vlada je postavila maksimalno ceno za prašiče, in sicer kilogram po 2 K 70 vin. — Toda razni prekupci in barantači se za te zakonite cene ne zmenijo mnogo. Da eden drugemu odjedajo blago, se pogodijo za ceno s prodajalcem, ma-kari tudi pri boljših prašičih po 2 K 70 vin. kilogram in povrhu obljubijo še po 10, 20, 30 in 40 kron »nagrade«. Prekupec pa potem prašiča zopet dalje proda in zahteva povrnjeno plačano napitnino in poleg tega za sebe novo nagrado. Na ta način postane določena maksimalna cena seveda popolnoma iluzorna, zlasti ker popisani slučaji niso le posamni, temveč že dobro uveden uzus. Gotovo bo vlada krepko posegla vmes in orožništvu na deželi ne bo težko, izslediti takih barantačev in jih eksemplarično kaznovati.
— Slučaj koza v Ljubljani. Deklica Pertot Albina, 5 let stara, dosedaj necepljena proti kozami, je obolela za kozami. Družina je prišla pred štirimi meseci iz Trsta m je stanovala v Kopališki ulici št. 2. Obolelo se je prepeljalo v epidemijsko bolnišnico z infekcijskim vozom; drugi člani družine pa nastanili v izolačni hiši v Streliški ulici, kjer ostanejo 15 dni v kontumaci. Sostanovalci hiše ostanejo doma kontu-macirani in pod zdravniškim nadzorstvom. Stanovanje se je temeljito razkužilo. Vsi, ki so bili v bližini obolelega otroka, bodo na novo cepljeni proti kozam.
— Iz srednješolske službe. Začasni vodja goriške državne realke profesor Jakob Zupančič je prideljen v službovanje ljubljanski višji realki.
— Iz šolske službe. V Batujah na Vipavskem službujeta nadučitelj Ivan Kune in učiteljica Rezika Pipan iz Ročinja. Prejšnji nadučitelj je pri vojakih in učiteljica na dopustu.
— Oddaja pšeničnega zdroba pri mestni aprovizaciji. Drugi teden začne mestna aprovizacija oddajati zdrob za svoj čas priglašene otroke. Zdrob se bo prodajal v mestni vojni prodajalni v Mahrovi hiši nasproti jubilejnega mostu. Za vsakega zgla-šenega otroka se dobi naenkrat 1 kg zdroba. Oddaja se ga le na krušne znamke. Da se prepreči navad, se razvrste priglašenci po naslednjem abecednem redu. V ponedeljek dopoldne dobe zdrob oni z začetno črko B, v ponedeljek popoldne začetne črke A, C, Č, D in F; v torek zjutraj G, v torek popoldne K, v sredo zjutraj H, I, J; v sredo popoldne L, M, N; v četrtek zjutraj O, R, v četrtek popoldne P: v petek zjutraj S; v soboto zjutraj Š, T, U, v soboto popoldne V, Z, 2. Kdor ne pride na vrsto prihodnji teden, pride lahko pozneje. Zaloga zdroba je tako velika, da ga pride na vsakega otroka več kilogramov.
— Prodaja krompirja za živino. V nedeljo, dne 28. novembra 1915 ob 11. dopoldne se bo prodalo pri vojni rampi na blagovnem kolodvoru v Zalogu najvišjemu ponudniku 5 vagonov krompirja, ki je sicer za ljudi neužiten, pač pa se lahko porabi kot krma za živino. Proda se lahko tudi v partijah. Kupci bodo morali kronv pir v treh dneh spraviti s skladišča in poleg kupne vsote plačati še pristojbino za kolke.
— Nov imenik knjig je izdala knjižnica gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj in sicer o svoji novi zalogi slovenskih, brvaUdb ki nemških knjig. Knjižnica
si je zadnji čas nabavna najboljše stvari iz svetovne literature, kar je razvideti iz tega imenika, ki se dobiva v knjižničnih urah vsak torek, četrtek in soboto od 6. do pol 9. zvečer ter ob nedeljah od 10. do 12. dopoldne v društveni knjižnici na Vožarskem potu št. 2 (koncem Flo-rijaflske ulice in začetkom Karlov-ške ceste). V knjižnico ima vstop vsakdo.
— Zdravstveno stanje mesta Ljubljane. Od 14 do 20. novembra se je rodilo 12 otrok, umrlo je 56 oseb, domačinov le 10. Za kolero je umrl en laški vojni vjetnik, za davi-co 1, za jetiko 2, med njima 1 tujec, vsled ran 14 vojakov in za trebušnim legarjem 5 vojakov. V zavodih je umrlo 45 oseb. Oboleli so za škr-latico 3 vojaki, 1 tujec in 1 domačin, za tifuzom 167 vojakov, 1 tujec in 3 domačini, za grižo 73 vojakov, za kolero 4 laški vojni vjetniki, za vra-tico 6 domačinov in 1 tujec, za otrp-nenjem tilnika (meningitis cerebros-pinalis epidem.) 1 vojak, za egiptovsko očesno boleznrjo 30 vojakov in
1 tujec.
— Tuje srečke. Zadnji čas se delajo zopet poskusi, dobiti avstrijske kupovalce za inozemske srečke. Občinstvo bodi posvarjeno, da je kupovanje inozemskih srečk kakor tudi srečk ogrske razredne loterije postavno prepovedano in se tako kupovanje strogo kaznuje.
— Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani išče za inteligentno gospo, ki je zmožna italijanskega in nemškega jezika, kako mesto za učiteljico italijanskega jezika. Blagohotne ponudbe naj se blago-vole pošiljati na Posredovalnico za goriške begunce v Ljubljani.
— Harmonij se prosi v brezplačno posojilo za kapelo vojaške bolnišnice. Blagohotne ponudbe naj se naslovijo na »Vodstvo vojaške bolnišnice v belgijski vojašnici.«
Tatvine. V Spodnji Šiški so aretirali neko 26Ietno deklo, ker je ukradla neki natakarici srebrno uro na zapestnici in srebrno verižico. Tri črne ovčje kože so bile ukradene krčmarici Mariji Sever v Zgornji Šiški, potem jej je bila ukradena tudi srebrna žepna ura.
V Predosljih pri Kranju bo v nedeljo, dne 28. novembra ob 3. popoldne v tamkajšnjem »Ljudskem domu« ljudska prireditev. Spored: 1. Gregorčič: »Soči«. (Govori Tine Jemec). 2. Vojaki v boju — pa mi doma. (Prof. Makso Pimat). 3. O. Župančič: »Razgovor«. Živa slika. (Tinca Štirn, mati; Miklavž Pirnat, sin). Vstopnina prosta.
2rtev lesnih tatov. Lesni tatovi so umorili c. kr. gozdarja na Dolu Rudolfa Paa. Mladi uradnik je postal žrtev svoje vestnosti v službi. Užaloščeni rodbini iskreno sožalje.
Imenovanje za častnega meščana. Starešinstvo občine Grahovo ob Bači je soglasno sklenilo, da se sprejme c. kr. namestništvenega koncipista Brunota Stareta za častnega občana občine grahovske, in sicer, ker se je isti v lastnosti c. kr. političnega komisarja pri c. in kr. kornem poveljstvu za občino izvanredno potrudil in posredoval, da je občina Grahovo dobivala živeža od raznih oblasti, kar bi si občina ne bi bila mogla preskrbeti. Starešinstvo izreka v imenu občine omenjenemu gospodu iskreno zahvalo.
Iz Celja. Malo srebrno hrabrost-no kolajno je dobil poddesetnik 87. pešpolka Ivan Mravljak.
Novorojenček v peči. Kuharica Terezija Hangler v Celju je ta teden porodila otroka in ga sežgala v peči. Ko so jo prijeli, je rekla, da je prišel otrok mrtev na svet.
Iz Gabria. Ciril Metodov vrtec obiskuje letos 67 otrok. Vsako leto je obdaroval Miklavž našo slovensko deco. Tudi letos se že vesele otroci tega dne posebno, ker so letos še bolj potrebni Miklavževih daril. Izvanredno dober obisk je ravno letošnje leto, zato pripravimo mladini to veselje. Prosi vse prijatelje mladine, da po možnosti darujejo malenkosti za revno deco.
Dunajska podružnica Slovenskega planinskega društva. Prihodnji prijateljski sestanek je v soboto, dne 4. decembra 1915 ob 8. zvečer v restavraciji Fr. Turecky III. Kleistgas-se 3. (Postaja električne železnice: križišče Rennweg - Ungargasse-Fasangasse.) Slovenski gosti dobro došli.
Pegasti legar. Od 14. do 20. novembra se je primerilo v Galiciji v 22. okrajih (42 občinah) 198 slučajev pegastega legarja. Dalje so se v tem času primerili slučaji pegastega legarja: 1 v Muravu na Štajerskem,
2 v Lipniku na Moravskem, 2 v Pre-rovanu na Moravskem in 1 na Dunaju, kjer je obolela učiteljica, ki je podučevala otroke beguncev.
Kino »Ideale predvaja danes zadnjič Bernhard Kellermannov »Predore.
»Mačfr brv«. Ena najboljših film-sktfe &am it gofcffio m romana Hei-
mana Sudermaima »Mačja brv«, v 5. dejanjih. Ta film iz serije Max Mačka bo ovrgel trditev, da se prava pesniška čustva ne dajo izraziti v filmu. Ne da bi zanimivo snov tega filma kaj prekinil, je režiser spretno in modro porabil vsa ona sredstva, ki so na razpolago filmskemu odru. Posebno moramo omeniti nekatere scene n. pr. pohod Francozov čez »Mačjo brv«, pokop izdajalca, pokopališče izdajalčevih žrtev, kmetski upori proti grajščaku in v končni sceni odhod deželne brambe v vojno. Tudi igralci igrajo v tem filmu umetniško. — Poleg tega še najnovejše »Avstr. vojno poročilo« o bitki ob SočL — Ta izboren spored samo dva dni: v nedeljo 28. in ponedeljek 29. novembra.
V vojnem času igra med drugimi tudi šivalni stroj precejšnjo vlogo, saj mora ravno šivalni stroj v tem času sešiti na miljone vojaške uprave, kakor zimskih plaŠčev, kožuhov, hlač, čepic, srajc, čevlje itd. in to tako urno, da pride v poštev le prvovrsten brzošivalni stroj. Razentega pa še mora biti vse po predpisih dobro in trdno sešito s strojem. Vse to delo izvršuje Pfaffov šivalni stroj brez težkoč in so s temi šivalnimi stroji največje avstrijske in nemške vojaške tvornice opremljene. Lahko se tudi vsak priuči šivati brezplačno. Kupijo se lahko na obroke. Več v današnjem inseratu.
Razne stvari.
* Ustavljeni časopisi. Ustavljeno je v Pragi izhajajoče glasilo čeških Židov »Rozvoj« in v Kraljevem gradcu izhajajoče glasilo češkega katoliškega ženstva »Jitfenka«.
* Aretiran italijanski socijalist. Iz Curiha poročajo, da so aretirali italijanskega urednika Alessandrija in ga izgnali iz Švice. Izgon se je izvršil radi Alessandrijevega političnega delovanja. V Italiji pa bo moral v ječo, ker je bil svoj čas obsojen v daljši zapor.
* Švica in njena vojska. Sklep zveznega sveta določa, da prestopita letnik 1883 v domobranstvo in letnik 1875 v črno vojsko šele 31. marca 1916. Pri konjenici ostane, kakor je bilo. Odpusti iz vojaške službe ostanejo sistirani. Število izvežbanih prostovoljnih strelcev dosega baje 100.000.
* 150.000 ženskih moči. Iz Londona poročajo, da je nujno treba 150.000 žen in deklet, ki jih bo pripraviti za pisarniška dela. Na Angleškem in v Walesu je zaposlenih v pisarnah še 300.000 moških v vojaško-obvezni starosti in polovica teh je telesno popolnoma zmožna za vojaško službo. Onih 150.000 žen in deklet bo nadomestilo te moške.
* Ruski samostani. Nemški listi trde, da je na Ruskem 467 moških samostanov in slučajno ravno toliko ženskih. Menihov je bilo lani 11.332, fratrov pa 9|603. Redovnic je bilo 16.285, sester pa 54.903. Dohodki teh samostanov se cenijo na leto na 91 milijonov rublje v. Seveda je velik razloček med samostani; eni imajo velikanska premoženja, drugi pa so revni. Največ dobičkov imajo samostani, pri katerih je kaka romarska cerkev.
Darila.
Upravništvu naših listov so poslali :
Za goriške begunce: Gosp. odvetnik dr. Fr. Jurtela v Ptuju, 10 K.
Za bednega slovenskega pisatelja: Gosp. odvetnik dr. Fr. Jurtela v Ptuju 10 K; nadporočnik SI. Novak z bojnega polja 20 K: Katinka Jeri-na, Franja in Olga Golob z Dunaja skupaj 10 K, z željo, da bi še mnogo storil za naš narod; »Nekdo« v Ljubljani 1 K; I. W. iz Hercegovine 10 K in Neimenovani 5 K. skupaj 56 kron.
Za zavod za oslepele slovenske vojake: Gosp. I. Dobida, c. kr. dvorni svetnik v Ljubljani, 20 K.
Za božičnico sirotam padlih vojakov: Gosp. I. Dobida, c. kr. dvorni svetnik v Ljubljani, 10 K; Drag. Česnik, nadučitelj v Knežaku, 25 K (darovali v spomin pokojnega Jurja Česnika gg.: I. Frole, nadrevident juž. želez, v Št. Petru, 5 K; M. Fatur, župan v Zagorju, 3 K; A. Kregar, gostil, v Ilir. Bistrici, 2 K in rodbina Česnik v Knežaku 15 K) in Anton Setinec, tu, 10 K. Skupaj 45 K.
Za Ciril - Metodovo družbo: G. Drag. Česnik, nadučitelj v Knežaku, 25 K (darovalci kakor zgoraj).
Srčna hvala!
Današnji list obsega 12 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar, in tisk »Narodne ^knrui.
273. Itcv.
.SLOVENSKI NAROD" one 27. novembra 1915
Stran 5.
t
Potrti žalosti naznanjamo  sorodnikom, prijateljem in zancem* da je naš preljubljeni sin oziroma brat
JOSIP RUTAR
cand. jur. in c, kr. praporščak v rezervi,
dne 16. t m. na Kraškem bojiSču padel za domovino. Na pokopališču v Gorjanskem počiva mlad junak. Sv. Križ pri Rog. Slatini, dne 25 novembra 1915.
Matija Ratar, c kr. višji sod. svetnik, oče. — Brnestina Ratar, mati
in družina. 3094
'LJUBLJANAi«3MB^^^C «a.TOM»t»»iiaiJV^FR.DERGANC
Z bridko, neizmerno žalostjo javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni dobri sin in bratec, gospod
Štefan Kvas
praporščak, dijak goriško realke
dne 10. novembra t. L v zorni mladosti 22 let, na italijanskem bojišču padel za domovino. Truplo predragega nam pokojnika počiva na solkanskem pokopališču pri Gorici. Tudi to nadepolno življenje je pokončal kruti izdajalec! 3082
SOLKAN-KRANJSKAGORA, dne 25. novembra 1915.
Alojzij in Ellzr.beta Evas,
starši.
l£inka. Toni!, Lina,
sestrice.
obstoječe iz najmanj 4 sob, 1 kuhinje s shrambo in kopalnico, ter električno
razsvetljavo so sprejme takoj sli ps pozneje, 2936
Ponudbe na uprav. »Slov. Naroda«,
Prodasta se za rejo
junica ■ junec
3 mesece star.
Oskrbništvo Visoko pri Skojji £oki
pošta Poljane. 3103
za sneš&e, ionsko in dobllee, bolj  velike  motno postave,
140    se prodajo
Mi škofijo II1, II. nad.
309"
■j-
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, ozir. brat, soprog in oče, gospod
$0
Kup6ewaici S     Trgoircit 265lfe^ Trafikanti!     Kantinerjil , Veicaktualne novosti
vojnih, božičnih in novoletnih razglednic
v vseh jezikih so ravnokar došle. Zahtevajte teko} ilnstr. katalog gratis In franke
T^eraSca Inksnsaega papirja
Adisr, Zeisel & Co., |      DanaJ II., Praterst 66.16. |!0C3 vojne jostnihkart, dobre kako-! vosit K 2 50 proti vpošiliatvi zneska.1
UDOLF
o. kr- gozdni pristav
v cvetoči dobi 25. let v izvrševanju svojega poklica dne 22 novembra t. 1. postal žrtev gozdnih tatov. 3092
DOL LJUBLJANA, dne 26. novembra 1915.
Antonija Paa, soproga. Pavlica Paa, beerfca. Ivana Paa, mati. Pavla p!. 0km-Janu8CkQwsfey-Wischehrad, sestra. Anton vitez Ohsi-Jannsckowsky pl- Wiscbeferad, c. kr.
sodnik, svak.
^1
Oblastveno konbes. zasebna posredovalnica zsa sa     nakupi in prodaio zem^išč in posestev ;s
VALENTlil AĆCETTO.
zapriseženi sodni izvedenec
a, Trnovski pristan 14.
1767
Prodajalci ali kupci naj se obrnejo na zgoraj imeno-vano posredovalnico. Vse vrste posestva, vile in zemljišča na iznero. — Tajnost zajamčena. —
samostojna moč, 3063
se sprejme takoj ali pozneje,
po dogovoru. Istotam se sprejme tudi
učenec
poštenih staršev, s prim šol. naobrazbo.
F. S. SRRABAR, VikMon.
l&annfabtnrna  trgovina Išče
za Ifnblfano več
več prodajalcev, vse prodajalk in
: kosterlsfiBlo - iĐfpv8ilkiB]8
sa tako'šnfl vstop z dobro plačo.
Ozira se Ie na inteligentne, stroke popolnoma vešče meči z večletno prakso. 3095
Obširne   ponudbe   na ,vpOŠtnl
predal 35 v Lfablfant".
ki Je bil že 2 leti v trgovini z meš. blagom želi nastopiti še 1 letno prakso. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«.
Proda se skoro nov
s posebnim vhodom, 3090
se odda s 1. dec. solidnemu gospodu.
Kje, pove uprav. »Slovensk. Naroda«.
v JCjnbljini, Krakovska ulica 1§.
Prešernove slike
predaja in pošilja po psštin noszetja Iv. Bonač v Ljubljani.
fena slik! 5 kron.
372
Žepne ogrevalne pečice
„Viribus unfiis". Neutrpijivo za bojišče. Dobiva se v vseh zadevnih trgovinah. — Izd. A. T. Pischl. Dnnif VII, Westbslwatrasse 28. 2879
Stranka brez otrok lite
SObO in kabiajO ▼ mestu ali pa blizu kolodircra za takoj. Na željo izvrši tudi v hi Si potrebna ključavničarska popravila. — Pismene ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod nSIa*
venec/3093". 3093
Proti
Mi in iii žili
Izborno deluje dobro znana antiseptična
Meiusine ustna 3 in zobna voda
ki utrdi dlesno ln odstranjuje nepriletno sapo iz osi.
1 steklenica z navodilom f krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka
v LJublfanl, Reslfeva cesta štev. t
poleg Franc JoZefovega jubilejnega mosta. V tej lekarni dobivajo zdravila tudi člani bolniških blagajn jnž. teleznice, c.kr.tobačne tovarne fn okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Kelnstne-nstna in sekan voda,
Sunja, Hrvaško, 22. februarja 1908. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vase izborno delujoče antiseptične melnsJne-ustne tekne vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar
v največji izberi priporoča
M1NKA HORVHT, modistka
LJUBLJANA, Stari trg štev. 21.
Popravila najceneje.
2465
Popravila najceneje*
A-:- K
Specialni oddelek platna
v trgovini
A. ŠARC ^„c, JADVIGA ŠARC
Lfabljana Šelec&nrgova ulica 5 Ljubljana
nudi še priložnost k dobremu in cenemu nakupu
rjuh
brisnlk
brisačev
prtov
prtičev
odejnih rjuh v . blazin
Švicarska inniu. K™folh b,"ln
žepnih rut.
Za vojake zimsko perilo:
hlače jopice sviterje rokavice JEilogrejce šerpe za vrat
nogavice
dokolenioe
kolenogrelce
gamaše
snežne avbe
uSesogrelce.
□IDlOlDPPPPIBirJieiElDialOlDlDlOlD
55
Kino Central"
v deželnem gledališču.
Soboto 27., nedeljo 28., ponedeljek 29. nov.:
V viharju in miru.
Drnilnska drama v 3 dejanjih.
Zajčja pečenka.
Veseloigra.
Od torka naprej:
Igrokaz v irsh dajanjih z Bibardom Lnndom v glavni »logi.
HIE1PPPI0PP
THE
Vera
American Shoe
za gospode in dame
so dospeli "
iz Amerike.
Madeby
nnllliidiiu
Boston. Mass. U.
Sdina predeva čevljatnica
/Ljubljana Selmburgova ulica št-
ID-O.
»..Vi
S. A.
81297^19755564
Ljubljanska kreditna banka v Lj^iblja
-  Delniška glavnica 8,000.000 kroa.  n 2530 S£l*itat>ie»Wa   llHCa   SteVi 2a B.«.r»nl fondi okroglo 1,000.1
_ —       Stritarjeva ulica štev. 2.
Poslovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Splitu. Celovcu, Trstu. Sarajevu. Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun in jih obrestuje po
4V/0
čistih.
2% rentnine od vlog na knjižice plača banka šaman
Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron.
Priporoča nakup srečk za L razred V. o. kr- avstrijske razredne loterije. Žrebanje za to razred dne 14. In 16. decembra L L Cena za Vi srečka E 40-—* 1/2 srećke S 30*—. 1/4 srečke K 10*—! Vs srečke K 5
Naročila se vrle najugodneje po postni nakaznici.
lioi rdečica
n. pr. rdeča kož2, ogrci, izpuščaji, gube in ohlapna koža, vse kožne hibe izginejo zajamčeno z desetletja preizkušeno
^/ dr. A. Rixa pasta Pompadour
Popolnoma neškodljivo. Poizkusni lonček K 1-—, večji lonček K 3*— •ta- Btea biserno mleko, tekoč Duder rožnat, bel in naravno rumen. Steklenica K 3— Razpošiljanje diskretno. Kosraetiknra dr. A. Rixa laboratorij na Dunaja HL, Lakierer-
gasse 6/E. — Zaloge v Ljubljani lekarna pri »Zlatem jelenu«, parfumerija A. Kane drogerija »Adrija« (CvanČara) " 2941
A. & E. SKABERNE
Ljubljana. Mestni trg 10
Specijalna trgovina pletenin, trikotaž in perila
priporoča svoje veliko zalogo, kakor:
Športno in VOJaŠatO perilo in sicer: nogavice. gamaŠe, doko-lenice, snežne kučme, rokavice, žilogrelce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz sifona, celina, barbenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d«
Na debelo in drobno.
5 vfnarie?
stane dopisnica, s katero dobite zastonj in poštnina prosto moj glavni katalc g s 4000 podobami, u  Prva tvornica ur si
WMt c. kr. dfor. dobavitelj. Rosi 805. (Esftc).
N1 kljasta ankerica K 3*80, boljše kakovosti K 4-20. v siarosrebrnem kovinskem rokoko okrovju K 4 80, s Švicar, kolesjem na sidro K 5*—. Vojne spominske ure K 5 50, radi-jeve žerne ure K 850. nikljas>ta budilka K 290. Razpošiljanje po povzetju. Brez rizika Zamena dovoljena ali denar nazaj.
M Lepa feoiicna darila!!
peh
ena
NOVOSTI Zavarovalna mrežica, katera je pripravna na vsako oro za na roko brez vsakega predelovanja, po nizki ceni a K 1*59 kom.
Lepe zelo tr ?ežne
! vojne ure !
Nadalje priporočam novo patrijotično prilogo s koledarjem za leto 1916, katera se pošilja brezplačno in poštnine prosto.
Za obilni obisk najvljudneje vabim
ggjS P. ČUDEN, Prešernova ulica B. 1
—^==5s        delničar švicarskih tovarn „Union" nr.
\ T*     •J     • v elegantni obliki priporoča
VlZltfllCC Narodna tiskarna.
C. in kr. dvorni zaSožniki
s m
<5f
tovarne barv, lakov in firnežev
LJUBLJANA. >
Centrala: Gradec. Centrala: Gradec.
Tovarne in podružnice: na Dunaju, v Gostingu, Trstu, ——-  Ljubljani, Ljubnem in v Leitendorfu. ——
vse vrste oljnate, suhe, emajlne In fasadne barve, lira c j, pristni kranjski, inavee (Cy?s), olje za pođ In stroje, kar^o-linej, čopiče, steklarski in mizarski klej in druge v to stroko
spadajoče stvari. Ceniki na razpolago 1 Ceniki na razpolago I
t:
g
Viktor Bajt
iS*'!!!!! d. 8, nam gmt tttL
Šopki, venci s trakovi in naDisi se izdeiujeso po cajnižjik ceaab. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhin vencev.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem
Viktor Bajt
Naslov za brzojavi: Viktor Bajt. cvetlični salon. Ljubljana.
IijBiiiniiisi
priporoča tvrdka
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica št. 9
svojo bogato zalogo
za gospode in dečke
ter mične novosti
309
Ceniki zastonj in franko
tisami
	OD 1 S
i:	j ^
M	1!
□	1 O s: i (T
	
aV~^	B5
8
□
iTi
Mariji
- Sjabijana, Židovska ulica št. 8 j
,a^_m     skladišče nasproti štev. 7 priporoča cenjenim damam in gospicam svojo bogato izbero najokusneje nakitenih klobukov, vedno
novih dunajskih modelov, praznih oblik prvovrstnih tovarn in najmodernejšega nakita. Popravila po želji. Žalni klobuki vedno v zalogi. Zunanja naročila obratom pošte.
Vodilna znamka
domače čevljarske industrije
TURUL
tovarne čevljev akcijske družba ALFRED FRANKEL kom. družba
so naši svetovnoznani
„Turul" čevlji
Prodajalna t LJubljani
Henrik Seljak
2201
zastopstvo
Prešernova ulica št. 52
77
84