IZHAJA VSAK ČETRTEK Poštnina plačana v gotovini GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OBMURSKIH OKRAJEV Uredništvo in uprava: Murska Sobota. Okr. odbor OP — Čekovni račun: Narodna banka Murska Sobota 641-906-030. — Naročnina: Celoletna 100 din, polletna 50 din, četrtletna 25 din. Štev- 22. — Leto I. Murska Sobota, 21. julija 1949 Cena 2 din Več delovne sile naši industriji Nesorazmerje med razvojem industrije in kmetijstva j še vedno veliko, kljub temu, da je vedno več kmetijsko obdelovalnih zadrug. Industrija je doslej z veliko naglico napredovala in z istim tempom še vedno napreduje in je kolektivizacija kmetijstva še vedno ne ujame, predvsem vsled tega, ker so kmetijsko obdelovalne zadruge, ki jih je mnogo ustanovljenih v poslednjih Časih, še vedno v začetnih težavah in še niso preskrbljene s potrebnimi stroji. Poleg tega pa je ostalo kmečko gospodarstvo razcepljeno in potrebuje veliko več delovne sile kot pa zadružna gospodarstva, posebno tam, kjer je posest razcepljena po en hektar na kmeta, a ponekod še manj, to je v tistih predelih, kjer je gosta naseljenost. Vprašanje delovne sile pa je potrebno pravilno reševati in se da rešiti povsod. Našlo bi se precej delovne sile tudi v soboškem okraju, pa tudi na drobnih gospodarstvih, ki služijo mnogim za skrivališče — češ zemljo je treba obdelati, a je na posesti vedno dovolj ljudi za obdelovanje. Da se bo akcija zbiranja delovne sile za težko industrijo v bodoče uspešno izvajala, je potrebno ustvariti predvsem točno evidenco nad razpoložljivo delovno silo v posameznih vaseh, o čemer morajo redno poročati odseku za delovno silo krajevni ljudski odbori, ki so bili dozdaj do tega malomarni in neodgovorni, vsled česar nosijo velik del odgovornosti za slabo dosedanjo izvedbo zbiranja delovne sile. Tudi nekatera krajevna podjetja so postala skrivališča delovne sile, predvsem pa privatni obrtniki, ki še niso vključeni v plansko delo. Prav tem pa se ni posvečalo dovolj pažnje od strani štaba za mobilizacijo delovne sile. Najslabše od vsega navedenega pa je slaba povezava aktivistov z masovnimi organizacijami oziroma slaba pomoč od strani masovnih organizacij, ki niso dovolj resno vzele vprašanje vključevanja odvišne delovne sile naših vasi v težko industrijo in so v mnogih primerih smatrale isto za kampanjsko delo, ki bo trajalo vsega par tednov. Vsi funkcionarji krajevnih odborov, frontnih, mladinskih iv odborov žena si morajo biti na jasnem, da je mobilizacija delovne sile za industrijo velikega pomena za izvedbo petletnega plan in je ena najvažnejših nalog, ki jih postavlja pred njo Partija in da je odnos do te akcije pomemben in da je treba reševanju te naloge posvetiti vso pažnjo in jo z vso resnostjo reševati, da bo izvedena tako kot je lahko izvedljiva; prav tako je velik del odgovornosti za izvedbo te akcije na upravnikih posameznih podjetij, kjer je potrebno izvršiti zamenjavo delovne sile, kot tudi po obrtniških delavnicah. Prvi so začeli žetev na državnem posestvu v Beltincih Razen ječmena, katerega so poželi že v preteklih tednih, ima posestvo največ rži in pšenice. Upravnik tov. Pejnovič pregleduje dan za dnem ogromne parcele valujoče pšenice. Čas bo, ugotavlja, v ponedeljek. Naslednji dan so brigade postro-jene. Trije žetveni stroji so zaropotali na pšeničnih njivah. Direktor tovariš Saksida, ki prisostvuje začetku žetve, ugotavlja lep pridelek Rumeno klasje se klanja s svojo težo. Ta bo dala najmanj 20 q na ha. Skrbno oko budno pazi nad delom strojev. Stroji brezhibno delujejo in požirajo hektar za hektarom. Brigada hiti z zlaganjem težkega snopja. Po stari prekmurski navadi pristopita dve bosonogi dekleti k tov. di- rektorju in mu ovijeta s pšeničnim klasjem roke v znamenje uspešne žetve. Pogovarjam se s tov. Pejnovičem. Razkazuje mi parcele selekcijsko vzgojene sorte pšenice »Bankoti«, ki bo dala z intenzivno obdelavo letos največje pridelke. Ako nam ne bo nagajalo vreme, dober teden in žetev bo gotova, se pogovarjata upravnika. Stroji delujejo brezhibno in uspešno nadomestujejo manjkajočo delovno silo. Tudi v Rakičanu je žetev v polnem teku. Pravično kazen je bila izrečena sovražnikom ljudske oblasti in razbijačem socialistične skupnosti V krajevni in frontni odbor v Nemčavcih sta se vrinila razbijača Vedno širši obseg zavzema socialistični sektor na vasi, vedno več kmetijsko obdelovalnih zadrug se ustanavlja in v marsikaterem okraju zajema socialistični sektor že preko 80% vse zemlje. Nujna posledica tega naglega razvoja socializacije vasi je odpor špekulantov in ostalih sovražnikov ljudske oblasti. Ti posamezniki na vasi poskušajo z vsemi sredstvi zaustaviti socializacijo vasi ali pa, ko se jim to ne posreči, vsaj zavirati. V tem se poslužujejo različnih metod in delujejo prikrito, a ko v tem ne vidijo uspeha, nastopajo odkrito in vedno bolj brutalno. Takšne poizkuse zaviranja je opaziti prav v vseh okrajih in ni Čudno, da so tako nastopili tudi v soboškem okraju. V preteklem tednu je bila razprava proti razbijačem socialistične skupnosti iz vasi Nemčavci. Oba obtožena, tako kot Janez Kolar, Lepoša Stefan sta se uspela vriniti v organe ljudske oblasti; prvi je bil sekretar vaškega odbora Fronte, a drugi celo predsednik krajevnega ljudskega odbora. Kot taka sta vplivala na sovaščane s prikrito protiljudsko propagando, ki je temeljila prav na tem, proti čemur se ljudska oblast bori: na izkoriščanju človeka po človeku. Izrazito je prišlo to do izraza ob vstopu vaščanov iz Nemčavcev v kmetijsko obdelovalno zadrugo. Vstopiti so vsi razen treh in že delali dva dni, a tretjega dne pričeli z brigadnim sistemom. Ob tej priliki sta imenovana samoiniciativno sklicala množični sestanek, katerega so se udeležili vaščani polnoštevilno, in odkrito propagirala proti delu v kmetijsko, obdelovalni zadrugi, češ da zadruga ne bo uspevala in da delo v zadrugi nima smisla, ter vsled tega umikata pristopno izjavo. Prepričevala sta kmete, da bodo v zadrugi morali delati mali kmetje velikim in bodo tako vedno podrejeni. S takim kričaškim razdiralnim nastopom sta preprečila ustanovitev obdelovalne zadruge v vasi v mnenju, da bodo še v bodoče lahko želi koristi na račun drugih in jih kazen za tako delo ne bo dosegla. Pred sodiščem se je delo te dvojice jasno prikazalo in priče so jasno izpovedale in prikazale razbijaško delo obtoženih. Na podlagi dokazov je ljudsko sodišče izreklo pravično kazen obojici razbijačev. Kolaru Janezu je bila izrečena kazen: 2 leti odvzema prostosti s prisilnim delom in zaplembo celotnega premoženja, Lepoši Štefanu pa na 10 mesecev od- Ta razprava, kot celoten primer razdiralnega dela posameznih sovražnikov ljudske oblasti na vasi, nam jasno izpričava namen posameznih špekulantov in protiljudskih elementov, ki so se vrinili v mnogih primerih v organe ljudske oblasti, in nas poziva k večji budnosti, da se ne pripeti še kak sličen primer. Takšen očiten primer je lepo opozorile ljudstvu in množičnim organizacijam na budnost in kontrolo nad organi ljudske oblasti na vasi; takšne ljudi je treba pravočasno razkrinkati in jim onemogočiti izvršitev skupnosti škodljivih dejanj. V Puconcih je s kričaštvom pričel Kuhar Franc Metode razbijaštva kmečkega zadružništva na vasi so različne in jasno je, da se ponekod skušajo vriniti v »zadruge močni kmetje z namenom, da razbijejo v osnovi zadrugo, da se vgnezdijo in tako osiguralo pozicije za nadaljnje izkoriščanje malih in srednjih kmetov, ter da nadaljujejo s špekulacijo na račun zadruge in z zadružno imovino. Takšno metodo razbijaštva je začel v Puconcih Kuhar Franc, ki je bil navidezen iniciator kmetijske obdelovalne zadruge, a je podtalno deloval proti zadrugi. Svojo barvo je pokazal na ustanovnem občnem zboru zadruge, kjer je nastopil s kričaštvom in provokatorstvom ter je zahteval od zastopnika Okrajnega ljudskega odbora potni list za Ameriko in je pričel blatiti ljudsko oblast, Češ da je njena politika v gospodarstvu uničujoča za kmete in da je on ne priznava. Med razpravo je izjavil, da je tako delal in sprva pristopil v kmetijsko obdelovalno zadrugo, ker je bil prepričan, da ljudska oblast ne bo dolgo obstajala, saj tako govorijo preko vseh radio postaj, in da bo kmalu na tak način dobil zemljo nazaj. Obtoženi Kuhar Franč je torej pristopil brez prepričanja in z namenom, ki izvira iz egoizma in nasprotstva ljudski oblasti, česar pa dotlej ni upal javno izraziti in je delal rovarsko in podtalno. Do vrhunca pa je prišel prav na ustanovnem občnem zboru, ko je demonstrativno zapustil dvorano kot izvoljen v delovno predsedstvo z namenom, razbiti ustanovni občni zbor in tako preprečiti ustanovitev kmetijsko obdelovalne zadruge v vasi, s čimer je tudi uspel ustvariti zmedo med ostalimi. Čeprav se je pokazal v svojih dejanjih in rušilnem delu premetenega in preračunljivega, se je pri razpravi ponašal kot da bi ga zapustil spomin in je odgovarjal na vsa vprašanja, ki so ga obremenjevala, z nedoločenim odgovorom, češ da se ne spominja. Zaslišane priče pa so ga spominjale na storjeno krivdo in dokazale s svojimi izpovedmi, da je Ku- har Franc velik nasprotnik socializacije naše vasi in da je dobrega spomina in razuma, saj je vse storil zato, da se na vasi še nadalje omogoči izkoriščanje malih kmetov. Ljudsko sodišče je pravilno izreklo kazen: 2 leti in osem mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom in zaplemba celotnega premoženja. Tako se je onemogočilo protiljudsko delovanje še enemu izmed posameznikov, ki jim ljudska oblast ne ugaja, ker jim ne dovoljuje široke špekulantske dejavnosti in življenja na račun drugih. Op V okraju Murska Sobota je žetev v polnem teku Povprečni hektarski donos belih iii bo višji od lanskega Zadnji lepi dnevi z vročim soncem so pospešili sicer nekoliko zakasnelo žetev v soboškem okraju. V preteklem tednu so že poželi ječmen, ki v okraju, ne predstavlja glavnega pridelka, ki pa je pokazal lep pridelek, kakor so to ugotovile krajevne in okrajne komisije za določevanje hektarskega donosa. Po ocenitvi teh komisij bo letošnji hektarski donos belih žit v Prekmurju sorazmeroma mnogo boljši od lanskega. Pri samem ugotavljanju hektarskega donosa je bilo opažati od strani krajevnih komisij nerealno in prenizko postavljene ocenitve hektarskega donosa, računajoč manjše obvezne oddaje. Elastičnost okrajne komisije je z ugotavljanjem hektar- skega donosa in načrtnim delom preprečila take nepravilnosti gotovih krajevnih komisij in na licu mesta pokazala, da je ocenitev prenizka, ter ne odgovarja resnici. N. pr. krajevna komisija Strukovci je ocenila pridelek rži na 800—900 kg po ha, dočim je okrajna komisija ugotovila 1400—1600 kg na ha. Nič boljše ni bilo v Beltincih, kjer je krajevna komisija ugotovila pridelek žita na 830 kg, dočim je ocenitvena komisija OLO-a ugotovila 1300 do 1400 kg. To sta samo dva primera od mnogih, po katerih je razvidno, da nekatere krajevne komisije iz špeku- lativnih namenov poizkušajo prikazati nerealne postavke, ter s tem znižati obvezno oddajo pridelka. Z načrtnim delom komisije OLO-a, ki kontrolira vse krajevne komisije na licu mesta, bo letos mogoče ugotoviti prave hektarske donose. Najvišji hektarski donos bo posebno pri pšenici in to na državnih posestvih Beltinci in Rakičan. Mnogo ne zaostajajo KOZ in ekonomije, od katerih bo KOZ Kramarovci in Tešanovci resen konkurent državnemu sektorju. Tako je ocenjena pšenica na izbranih parcelah v KOZ Kramarovci 19 po 20 q na ha. Žetev v kmetijsko obdelovalnih zadrugah Žetev v KOZ je v polnem razmahu. Ponekod žanjejo s stroji, v goričkih predelih in tam, kjer je vsled močnega naliva žito poleglo, pa žanjejo s kosami. KOZ Kramarovci: Žitna polja so polna kramarovskih zadružnikov. Žito pada pod kosami veselih brigadirjev. Močna rjava telesa se svetijo na soncu, rdeče rute frfotajo. Vse je v polnem tempu. Tukaj so nekoliko zaostali zaradi neprestanega dežja z delom. V nižinskem predelu še žanjejo ječ- men, ki je nekoliko pozneje dozorel, zgoraj žanjejo že žito. Predsednik KOZ, tov. Težak Janez, mi s ponosom razkazuje krasne parcele pšenice, ki bodo dale pridelek do 20 q na ha. V delovnem elanu pri žetvi ne zaostajajo ostale kmetijsko obdelovalne zadruge in ekonomije. Tako žanjejo v Bakovcih, Gor. Petrovcih, Tešanovcih in drugod. Z brigadnim sistemom dela bodo povsod pravočasno dokončali žetev. Prekmurska polja so polna veselih brigadirjev. Največji delež dograditvi zadružnega doma so dali pionirji Na Hodošu so v nedeljo proslavili otvoritev zadružnega doma Pionirji 5000, LMS 600, OF 400, Sindikat 400, KZ 32, Pošta 24 m okr. mlin 24 ur prostovoljnega dela. Torej vsi so gradili svoj zadružni dom, od najmanjših do najstarejših. Vsekakor nam pokazatelj pove, da ima Hodoš odlično delavno pionirsko organizacijo in vodjo tov. Frama. Zraven njegovega imena je na grafikonu dela najvišje potegnjena črta, ki daleč presega višino Črt ostalih delavcev. Prav je. Mi rabimo mnogo dobrih delavcev in voditeljev dela. Po vloženem delu, mislim pravilno vloženem delu, mora priti do produkta dela. Pa je tudi prišlo. Na Hodošu stoji nov zadružni dom. Okrašen je in s svežo rdečo streho je pokrit. To je delovna zmaga hodoških množičnih organizacij. Zgradile so svoj zadružni dom. Pred domom stoji tribuna, okrašena tribuna in svečano razpoloženo ljudstvo, ki ga je gradilo. Ob strani stoje delavci, ki so žrtvovali največ svobodnega časa za svoj dom, to so hodoški pionirji. 5000 ur je pod njihovimi pridnimi rokami pretvorjeno v delo. Dom je torej pod streho in treba ga je odpreti. Pa ga ne odpirajo Hodošanci sami. Prišli so ljudje iz okoliških vaseh, prišli so člani OLO in OZKZ iz Murske Sobote, pevski zbor SKUD-a »Stefan Kovač« je tudi tamkaj in domača skupina telovadcev. Vsi želijo skupno proslaviti delovno zmago hodoških delovnih organizacij, ker končno vsak dom, vsaka kmečko obdelovalna zadruga v našem okraju je zmaga delovnega ljudstva vsega okraja in vsak se je veseli. Dom ni samo delovna zmaga, on je tudi politična zmaga Hodošancev To so Hodošanci tudi pokazali, ko so delegatu OOOF, tov. Matičevi, s ploskanjem in pritrjevanjem priznali da stoje, kljub temu da so Madžari, na liniji naše Partije v borbi s Kominformbirojem. Imajo tudi mlado kmečko obdelovalno zadrugo. Podpredsednik zadruge je povabil vse navzoče, ki še niso v zadrugi, na sodelovanje. Čas hiti. Zamujati ne smemo. Gospodarska preobrazba naše vasi gre nevzdržno svojo pot naprej. Hodošanci so dokazali, da gredo vštric z ostalimi okraji naše republike; sicer niso še vsi v zadrugi, toda tudi ostali bodo prišli. Najboljši delavci so bili nagrajeni. Zraven majhnega pionirja je stal postaven mladinec, starejši član Osvobodilne fronte si je zadovoljno popravljal brke, a vsi so dobili nagrade. (Nadaljevanje na 2. strani) (Nadaljevanje s 1. strani) Ne smemo pozabiti, da so Hodošanci sodelovali tudi v frontnih brigadah, ki so se udeležile sečnje drv na Dolenjskem. V kratkem Času bodo osnovali svoje madžarsko kulturnoumetniško društvo in Hodoš bo tako stopil v vrsto najnaprednejših vasi našega okraja. Vsekakor to služi na čast Hodošu. Prepričan sem, da ga bodo posnemale ne samo vasi z madžarskim življem, ampak tudi vasi, ki se še niso zganile, oziroma vasi, ki še nimajo svojega zadružnega doma, ki še nimajo svoje kmečko obdelovalne zadruge, ki še nimajo svojega kulturnoumetniškega društva. z eno besedo vasi, ki še niso zadihale novega gospodarskega, političnega in kulturnega življenja. Na Hodošancih je, da svoj novi zadružni dom Čimprej dokončajo, oziroma da nas v kratkem povabijo na dokončno otvoritev svojega doma, v katerem bodo sami nastopili s svojim kulturnoprosvetnim programom in kjer bodo skupaj z nami proslavljali razširitev svoje kmečko obdelovalne zadruge. Po nastopu njihovih pionirjev, ki so zaigrali in zapeli, mislim, da ne lažem, ko pravim, pred svojim domom, po telovadnem nastopu in po odpetem programu pevskega zbora SKUD-a »Štefan Kovač«, se je razvila ugodna zabava graditeljev doma. Stran 2 LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 21. julija 1949 Pomagati pri žetvi zadrugam in ekonomijam je naloga mladine Mestna mladina Murske Sobote je pomagala pri žetvi Mestni ekonomiji Vroče je pripekalo v Četrtek ob poldnevnih urah. Vroče, da bi najraje stekel do potoka in skočil v hladno vodo. Marsikateremu bi to prijalo, toda ne: »Danes gremo kosit — žet na mestno ekonomijo!« se sliši po ulicah. Mladina se zbira pred Spomenikom zmage: s kosami v rokah fantje in s srpi v rokah dekleta. Vedno več jih je. Nekateri, ki še ne vedo za akcijo, sprašujejo: »Kam pa?« Pa se najdejo med njimi taki, kot je veseli Štefi, ki kar vabi: »Po koso skoči, pa kar z nami!« in tako se jih je nabralo do ene ure petdeset. Prišli pa so tudi člani sindikatov. Ne mnogo, a vendar so bili zraven — niso hoteli izostati. »Med mladimi je pač veselo,« pravijo, in pa: »Narediti je potrebno in to je za nas glavno«. Sicer je to mladinska akcija in bi nekateri člani sindikatov dejali: to ne velja za nas. »Mi pa nismo taki!« poudarja Bažika. Z zastavo na Čelu so krenili skozi mesto na mestno ekonomijo, kjer jih je Čakalo žito. Dve njivi ga bo treba požeti, so ugotovili. Pa niso razmišljali ne čakali, razporedili so se in kar začeli s košnjo. »No, zdaj pa pokažimo, kaj zmoremo?« je vzkliknil Pišta in krepko mahal s koso, da ga zbiračica kar ni dohitevala. »Pa dajmo!« je zgrabil za snop Lojze in kmalu so bili prvi križi na pokošenem polju. »Tako, zdaj pa še to, da bo bolj po brigadno,« je zataknil zastavo v prvi križ, da je veselo zaplapolala v lahnem vetriču. Kosci pa so hiteli. Žito je padalo in prve vrste so bile kmalu pokošene. Pot jih je oblival po hrbtu, Čelu, licu, pa so se smejali in šalili, kot da sploh ne čutijo vročine, kot da je žetev njihovo vsakdanje opravilo. Tudi predsednik mestnega odbora je prijel za koso in tajnik je prav tako prišel med nje in vezal ter zlagal snopje v križe. »Kdo bo hitreje in boljše,« se Je oglasila Pavla. »Kdo bo več!« je vzkliknil. Janez, ki je bil pred vsemi Pokosil je že drugo vrsto, ko so bili ostali kosci šele pri polovici. Njegova rdeča srajca je plapolala v hitrih gibih, pot mu je rosil preko čela na ožarjeno lice. Tekmovali so. Prav vsi. Do večera bodo pokosili obe njivi. Prav gotovo, Če bo šlo tako hitro do konca. »Zastavo bliže,«., je dejal nekdo. »Med nama naj bo, kot je bila vedno, kadar je šlo za delovno zmago.« In so presadili zastavo na sredo pokošenega polja. Petdeset razvnetih teles se giblje v tekmovanju, valovi, se poti. žito pada. je povezano v snope in zloženo v križe. Pogled nanje je pester kot v mladinskih brigadah, na Avtocesti, na gradiliščih Novega Beograda, le s to razliko, da je tukaj žito, tam zemlja tista, ki jo zmagujejo. Tam se bije borba za kubike, tukaj za križe, vrste, snope. Mladina pa je povsod enako borbena, radostna, zmagovita, Titova. Danes žanjejo na poljih mestne ekonomije, jutri bodo želi na zadružnih poljih in še pozneje se bodo zarili v kanal in zopet tekmovali, peli, zmagovali. Vse za ljudstvo, za Tita, za Partijo, proti klevetam V ponedeljek pa pojdemo v Bakovcem želi Ančka iz aktiva mestnih podjetij. »Šestdeset križev,« je zmagoslavno naznanil Pišta. »Še nismo končali!« mu je odgovoril Mirko. »Andrej naprej!« vzpodbuja Lojze. »Bažika, ti je vroče?!« se smeje koscem vzpodbujajoče in vztrajno veže. Sonce pa žge. Lep dan je. Takega ne pomnijo v tem poletju. Kot nalašč za žetev. Zjutraj še niso vedeli, da bodo popoldan tako tekmovali. Nekdo je omenil, da je potrebno, drugi je povzel, da bi bilo dobro kar iti, in že so sprejeli: »Pojdemo!« in Šli so. Pa je Pišta uganil, da pri taki naglici človek postane žejen. Poskrbel je za vodo, in ko se je Štefko oglasil, da pojde pit, mu jo je ponudil. Pa so se tudi drugi spomnili, da so žejni. Janez je hodil vzdolž njive in ponujal: »Ko bomo z vrsto gotovi,« je dejal Janez, ko je bil že na tretji četrtim in ni hotel piti. Pa je bil žejen, toda tekmovali so in on prednjači že za cele tri vrste pred ostalimi. Vsa ga občudujejo. Je pa res mojster v košnji. »Sedemdeset križev,« je oznanil Pišta. Kosci niso popustili in vezači so prav tako imeli vedno dovolj dela. »Petinosemdeset križev«, je bilo slišati Pišto. Pa so prišli na konec. Dva in pol hektara so pokosili in med delom niso niti opazili, da se je sonce nagnilo nizko nad zapad in da so sence dolge kot pokošena njiva in bo prav kmalu teman večer. Otirali so si pot in zadovoljno pogledovali križe, znamenje opravljenega dela. Klicali so si vse vprek in se počutili čile kot takrat ko so prišli. Zapeli so in se napotili proti Soboti. Zastava je veselo plapolala. Zdelo se je, kot da bi se vračala četa brigadirjev z dela ha Avtocesti, mladinski progi ali kjer si bodi, kjer se gradi in ustvarja, četa ponosnih brigadirjev, ki so dali vse sile za presego norm in jo preko pričakovanja presegli. Pa to je Četa delovne mladine, in ta četa ni samo na gradiliščih. Brigadirji te čete so v tovarnah, podjetjih in delavnicah, kjer se prav tako borijo za izpolnjevanje planskih nalog za dvig življenjske ravni delovnega človeka. Praznik žetve na zadružnih njivah v okraju Murska Sobota V okraju Murska Sobota je žetev zajela na široko vse predele okraja. Rž je večinoma že pospravljena, sedaj žanjejo pšenico, katera kaže lep hektarski donos. Žetev se s polnim tempom vrši tudi v novoustanovljenih KOZ, ki imajo precejšnje površine belih žit. Z organiziranim brigadnim sistemom dela bo letos uspelo pravočasno pospraviti žetev. Sporedno z organizacijskimi oblikami dela v KOZ, dobiva veliki razmah kulturno-prosvetno delo, kar je prišlo ponovno do izraza v lepo podanih nedeljskih tekmah žanjcev v KOZ Bakovci. Žanjci so tekmovali v tlakovcih Sredi obširnih žitnih polj, ki se razprostirajo med Mursko Soboto in Bakovci, se je v nedeljo vršila pred 700 gledalci zanimiva tekma žanjcev, zadružnikov KOZ Bakovci. Zadružni odbor je že nekaj dni pripravil tekme, določil velikost parcel, izvršil agitacijo za udeležbo. Ker je bila tekma združena s tekmo kolesarjev, katero je priredila kolesarska sekcija Beltinci, je vladalo za tekme posebno zanimanje. Naliv dežja je nekoliko zakasnil tekmo, kar pa ni motilo razpoloženja veselih zadružnikov, ki so prišli od blizu in daleč V lepo razvrščeni povorki okrog 500 ljudi je krenila pisana množica na kraj tekme. Na čelu koraka z razvito zastavo v postaven fant, zadružnik Horvat Tone. Tone je član KOZ, prej je bil dolga leta hlapec pri raznih gospodarjih. Za njega ni bilo lepega življenja, samo trdo delo je poznal. Danes je drugače, danes je enako vreden član zadruge. Tudi udarnik je bil lansko leto na »Avto- cesti«. Videl je polet mladih ljudi, videl veličino Avto-ceste, ki prevzgaja nove ljudi. Tudi Toneta je prevzgojila. Postal je udarnik. Danes ni več hlapec, za njega se začenja novo življenje. Povorka kreče med zlatimi parcelami valujoče pšenice. Godba zaigra »Hej brigade - hitite...« Mladina pomaga godcem, sprva boječe, potem vse glasneje. Sliši se vrisk mladine. Ponovno petje. »Dvignimo zastavo« poje Tone, visoko je dvignil zastavo nad pisano množico... Tekme se začenjajo. Nastopajo 4 skupine, sestavljene iz kosca, brača, vezača in povresljarja. Tekmujeta po dve in dve skupini skupaj. Vsaka grupa ima določeno 15 arov površine pšenice. Po pozdravnem nagovoru predsednika KOZ in predstavnika OZKZ iz Murske Sobote, katera sta orisala pomen tekem pri prevzgoji kmečkega človeka na vasi, se začenjajo tekme sredi pisane množice gledalcev. Ocenjevalna komisija je določila prvo nagrado, 600 din, skupini zadružnika Ščerin Jakoba, katera je dosegla najboljši čas 29 min. Druga skupina je požela določeno površino v 33 minutah ter je prejela nagrado 400 din Razen denarnih nagrad je prejel upravni odbor v znak priznanja za dobro organizacijo tekmovanja zbirko knjig, darilo OSS Murska Sobota. Za tem so se vršile kolesarske tekme, na katerih je osvojila prvo mesto ekipa ljubljanskega Železničarja. Domači tekmovalci so pokazali, da imajo vse pogoje za nadaljnji razvoj. Fizkultura v Prekmurju postaja množična ob ostalih vejah fizkulturnega dela, ki se v Prekmurju lepo razvijajo. Pionirji se učijo, igrajo in gradijo Pestro je življenje v koloniji Naši pionirji to o Guštanju. Zapustili to nat pred tremi tedni. S tem ni povedano, da so nas pozabili. Nekatere mamice so se o začetku tožile, češ da jim je njihov pionir nekoliko prepozno pisal, toda po sprejemu pisma so se prepričale, da pionirčku dobro gre in da zato ni pisal. Pri tej ugotovitvi so pokazale zadovoljno nasmejan obraz. Pa pojdimo k pionirjem! K njim sicer prihaja veliko ljudi, toda tudi nas bodo sprejeli. Pred nekaj dnevi se je pri njih oglasil referent za vzgojne domove, potem je prišel šolski inštruktor, pričakujejo, inšpekcijo iz Ljubljane in tovariše iz oblasti, ker Maribor je blizu. Ko ti ljudje pridejo, pretaknejo vse. Pregledajo pionirje, pogovarjajo se z njimi, gredo k upravniku, govore z vodiči, v kuhinji pogledajo v lonce, vprašajo, kako je z vodo, v spalnice jih tudi vodi pot, v učilnici gledajo v načrte, kimajo z glavo, nekaj izprašujejo, pač hočejo videti in Vedeti vse. Pionirje vprašajo celo, če je čokolada dobra, čaj sladek itd. itd. Zanimajo se tudi za »črne pike«, ki jih dobijo pionirji, katerim vsaka jed ne tekne. Z eno besedo, vsi ti obiskovalci so zelo, zelo radovedni. Pustimo obiskovalce in še pozabavajmo s pionirji. Poglejmo, kaj eni delajo. Oni imajo svoj načrt kakor tovarna, delavnica, uradi, dobro urejena zadruga ali gradilišče. Plan določa natančno, kaj bo delal pionir v določenih urah. Ob pol sedmi poskačejo pionirji iz postelj. Voda, ki jo njihove roke mečejo na obraz, vrat, glavo in prsi osveži in dokončno odpira zaspane oči. To delo traja celo uro. Seveda so pionirji opravili tudi telovadbo med tem časom. V zajtrkovalnici jih čaka kruh in kava, kakor nas v naši menzi. Potem je ob osmih začetek dela in sicer dveurnega dela. Pionirji čitajo. Pa ne vsi! Drugi se pripravljajo za nastop. Priredili bodo akademijo pred odhodom. Na akademiji je treba deklamirati, recitirati, telovaditi, peti, svirati. Pisano delo je to. Majhna tovarna je z ozirom na različno delo tega pionirskega kolektiva. Vsaka skupina ima svoje delo in sicer takšno delo, v katerem lahko skupina in vsak posameznik v njej da največ od sebe. Tako majhen Član socialistične domovine raste, se uči za življenje, ki ga bo nastopil čez deset, petnajst let in se bo vključil v delo, v katerem bo največ dal skupnosti. Deseta ura je. Kruh z marmelado, sir ali kikiriki je v rokah pionirjev. Po delu se je treba okrepiti in potem zopet delali. Tekne jim. Po deseti uri pionirji zapuščajo svoj dom. Gredo na izlet. Ta izlet ima svoj namen in cilj. On ni prazen., Pionirji imajo plan. Svojim tovarišem mladincem, ki so jim odstopili svoj dom za kolonijo in se nahajajo sedaj na Avtostradi, morajo po. planu v jeseni pripraviti ugoden študij, morajo jim ustvariti ugodne materialne pogoje za študij. Plan pravi: »130 kg borovnic za mladino, ki stanuje v tem domu« in pridne roke nabirajo borovnice. Plan je že izpolnjen 54%, oziroma nekaj čez 70 kg borovnic se pretvarja pod vplivom ognja in dela kuharice v marmelado Kolektiv pionirjev je tesno povezan s kolektivom mladine. Ali je to slučaj? Ne! To je načrt povezanosti bodočih delavcev socialistične države, ki si medsebojno pomagajo V teh urah so pred nekaj dnevi obiskali dom pisatelja Prežihovega Voranca. Hoteli so pogledati tega borca, ki s črkami kuje iz mladih čitateljev jeklene ljudi. Žal ga pionirji niso našli doma. V Ljubljani v bolnici je in so šli domov, skoraj bi rekel, poparjeni. Tako so šli, kakor ljudje, ki niso našli napake v svojem delu, a plana niso dosegli. Pa bodo ponovno šli. Voranca je treba najti, z njim se pogovoriti, slišati ga: dlan je treba izpolniti, a Prežihov Voranc je v njihovem planu. Ogledali so si tudi mesta, kjer so partizani bili boj s fašisti. Veste zakaj? Treba je kovati in kaliti mlade borce za socializem, treba je spoštovati kri naših prvoborcev, treba je naučiti mladega pionirja, kako ljubiti domovino, kako jo braniti pred sovražniki. Žarišče te vzgoje so dela borcev NOB. Tako vsak dan pionirji načrtno izrabijo dve uri za svojo izgradnjo od 10. do 12. ure Ob 12. url polnijo roke, ki so maloprej nabirale borovnice, pridno usta in želodce z dobrinami, ki so jih pripravile kuharice. Telo je treba dobro pripraviti za nadaljnje delo, ih da se še bolj pripravijo, gredo pd 13. do 15. ure na spavanje Mladi delavci počivajo. Ob 15. uri se zbudijo naši mali politiki. Imajo politično uro in z neverjetno trdovratnostjo iščejo resnice v naših političnih dogodkih. »Tovariš, zakaj nas napada SZ?« zamenjujejo v vprašanju CK VKP(b) in Kominformbiro s SZ. »Zakaj Albanci, nočejo z nami izsuševati Skadrskega jezera?« »Kje je sedaj maršal Tito?« »Kedaj bo gotova Avtostrada?« se usipajo vprašanja. »Zakaj pri nas ni še toliko zadrug na vasi?« vrtajo pionirji z vprašanji svojega voditelja in celi breg vprašanj se vali iz ust pionirjev-političarjev proti vodji kolonije, ki komaj lovi sapo, da nasiti mlade politike. Oni ne sumijo, da bo plan izvršen, ker verjamejo tov. Titu. On je za njih CK. on je za njih Partija. Oni vedo, da on govori tisto, kar želi in za kar se bori Partija. Pa niso samo politikarji; so tudi delavci! Zavžili so po uri svojo malico in da dokažejo, da bodo tudi oni dobri delavci, so zložili velik kup opeke. Po delu se začne igra. Delavce je treba osvežiti, njihovo telo utrditi. Za žogo, ki jo je treba spraviti v »koš«, šega cel gozd rok, a za žogo, ki jo je treba spravili pokraj vratarja v mrežo, beži dvajset parov nog. Po tem delu se je treba oprati. Kakor prestrašene žabe skačejo pionirji v vodo. Bazen je poln vriska, pionirjev, vode in smeha. Mladinke-voditeljice so vedno med svojo Četo. kakor kvočka med piščanci, katerim je treba vedno nekaj povedati, »ih neprenehoma učiti, malo jih tudi skregali itd Ob šesti je vsega tega dovolj. Treba je prepričati mamico in ateka, da njihovemu pionirju gre dobro v koloniji in pionirji pišejo pisma in karte. Voditeljice popravljajo napake in pomagajo mlajšim pionirjem, ki še prav ne vedo, kje se piše pika in velika črka, ker imajo za seboj le eno ali dve leti osnovne šole. Tudi tovarišem in tov. učitelju in učiteljici je treba napisati, kako je v koloniji. Naj vedo, kaj dela njihov šolar-pionir. Sedem je na uri. Pred spanjem je treba še založiti. Večerja je na mizi in vabi pionirje za mizo. Pionirji ne prosijo nič od svojih staršev. Pomeni, da je zajtrka, malice, obeda in zopet malice ter večerje dovolj. Po večerji gremo k tabornemu ognju. Mladinke pripovedujejo svojim piščancem-pionir jem o raznih rečeh. Oni, obsijani z ognjem, odpirajo na veliko oči in vlečejo na ušesa vsako besedo. Potem predlagajo delo za jutrišnji dan. Pri tem delu se počasi tu in tam začnejo pionirjem zapirati oči. Oho! Devet je že! Gremo spat! Pionirji so v toplih posteljah. Mladinke sedijo v sobi z upravnikom, ekonomom, medicincem in kuharicami in se pogovarjajo o današnjem delu, o napakah in o jutrišnjem delu. Govori se tudi o merah, ki jih je treba podvzeti pri vzgoji posameznih pionirjev, ki se prav ne morejo sprijateljili z disciplino doma. Potem gre aktiv vzgojiteljev tudi spat. Le dežurni mladinki gresta okrog pionirjev. Enega je treba odeti, drugemu pomagati, če je bolehen, tretji je žejen in nekdo se mora za to pobrigati. Tako mladinke nadomestujejo starše in so same učijo za bodoče življenje. Tako je pretekel dan v tej veseli Šoli bodočih graditeljeva bodočih delavcev naše lepe in mlado domovine, ki z vsakim dnevom ustvarja novo kadre, da čim prej izpolni naloge, ki jih določa naš plan. — Na — V izurjeno ti so se pomerili žanjci na polju Mestne ekonomije Vroč poletni popoldan. Sonce stoji tako visoko, da skoraj ni sence. Na njivi Mestne ekonomije se zbirajo žanjci. Osem najboljših koscev iz Murske Sobote hodi ob lepem žitu. ki je le nekoliko nagnjeno in ogleduje. odmerjene parcele, ki so označene z zelenimi vejicami. Vsi so nekoliko nervozni v pričakovanju. Uprava Mestne ekonomije je razpisala za najboljše tri denarne nagrade, in sicer 1000, 700 in 300 din. Parcele, ki jih je treba pokositi, merijo 13 arov. Tajnik MLO tolmači razmejitev in način tekme. Stari Luk in Bejek sta slekla srajce. Na soncu se jima sveti bronasta koža, ki je že sedaj, še preden sta začela z delom, vsa potna. »Ne samo pomlatiti žito«, se razvnema Emo, »ampak gledati na to. kako bo pokošeno — vsakega zrna je škoda.« Skupine po tri se postavijo k svojim parcelam. Začetek je jako težek, ker je treba prekositi prvo vrsto, žito pa je nagnjeno. Mladi Kerec drži koso in nervozno čaka na znak. Stari Luk stoji mirno in si z golo roko briše moker vrat. Berice storijo za kosci in vse oči so uprte v poverjenika za kmetijstvo pri MLO, ki čaka z uro v roki »Dobro stisni hlače«, se šali Erno z mladim Kerecem, »da ti kaj ne uide.« Kerec se smehlja in ne odgovori ničesar, samo napeto gleda v roko, ki se je dvignila, da da znak. »Zdaj!« Osem koscev se zažene v rumeno ploskev Kose se bliskajo s tako brzino, da kar sapo jemlje. Vsi so zarezali prve redove ozko, da se prebijejo na drugo stran. Druga vrsta bo šla lažje, ker ne bo viselo žito na kose. Takoj v začetku se opazi, da so bile parcele preslabo označene, ker so tekmovalci zabredli na to ali ono stran. »Bejek, bolj levo!« mu kličejo gledalci. Stari odbornik Železen maha umerjeno in enakomerno. Stnišče za njim je odrezano čisto pri zemlji. On se trudi, da bi pokosil čim lepše. Precej spredaj se sveti rjavi in mokri hrbet Bejekov in bliska plava srajca mladega Kereca. Prvi je prišel do konca Bejek in korak za njim mladi Kerec. Stari Luk je ves rdeč, toda njegov korak je umerjen in sape mu sploh ni čuti. Emo reže z redkimi zamahi, toda s celo dolžino kose mogočno razkoračen. Za vsakim zamahom stopi za dolg korak naprej. Bejek stopa s hitrimi koraki nazaj, da začne drugo vrsto, takoj za njim berica in vezač. Mladi Kerec teče nazaj. Berica in vezač sta precej zaostala. Nove vrste gredo mnogo hitreje. Redovi so Široki. Kose zajemajo po vsej svoji dolžini. Stari Luk se je razkoračil in reže vrsto, da skoraj ne (Nadaljevanje na 3. strani) (Nadaljevanje z 2 strani) moreš verjeti, da je mogoče tako široko. Tekmovalci pogledujejo med mahanjem levo in desno, kdo jih je prehitel, le starejši, kakor Železen, Luk in Rantaša kosijo mirno in mogočno, kakor da ne bi šlo za tekmo in 1000 dinarjev Stari Luk ima že precej Čez 50 let, vendar je še tako krepak, da vidno doprinaša razliko, ker je v prvi vrsti malo zaostal za prvim. Mladi Kerec, ki nima še 20 let, maha vztrajno in vsi se mu čudijo, da še vedno vzdrži siloviti tempo, s katerim je začel. Bejeku se svetijo v potu gola pleča kot ogledalo. Tudi hlače ima že vse mokre od znoja. Borba se vrši z mogočnim tempom, da berice komaj dohajajo kosce. Minilo je komaj 49 minut, ko ureže mladi Kerec zadnjikrat in komaj 4 minute za njim na splošno začudenje stari Luk. Par minut za njima Emo ter takoj za njim Bejek. Vsa obrazi so rdeči in prepoteni. Starejši kosci so le malo zaostali, zato pa je za njimi strnišče gladko kakor miza. Posebno tam, kjer kosi odbornik Železen, so tla Čista kot pometena. Takoj po tekmi razglasi tajnik MLO rezultate, ki so naslednji: Prvi je mladinec Kerec, ki je pokosil 13 arov v 49 minutah, katerega tajnik MLO prav posebno pohvali, upravnik Mestne ekonomije pa mu izroči nagrado 1000 din Dnigi je stari Luk, ki je pokosil v 53 minutah Ko prejme nagrado, mu brki zamigajo v nasmešku: »Hej, če bi bil nekaj let mlajši, potem bi šele videli.« Vendar je ponosen na svoj uspeh, saj je bil najstarejši med tekmovalci. Tretji je Kerčmer Ernest v 55 minutah. Sumljivo opazuje vrste Kereca in starega Luka in pravi: »Bratci, lahko ste pred mano, ko pa sta imela skoro celo vrsto manj, ker so drugi zašli v vajine redove.« Seveda pretirava, nekoliko resnice pa je na tem. Upravnik ekonomije pogosti tekmovalce z vinom, ki se v vročini zelo prileže. Obrazi postanejo še bolj rdeči in oči svetle. »Borno videli drugič,« se postavlja Bejek, ki je res kosil nekaj ker je zašel na parcelo soseda Luka. »Drugič bomo boljše odmerili.« Erno gleda na ploskev, ki je še ostala nepokošena, kjer je vsega žita približno 3 ha. »Tekmo smo končali, zdaj pa še na ostalo. Če smo že prišli sem, ne bomo delali samo eno uro.« Vsi se strinjajo z njim in takoj zapojo kost, sedaj lepo v vrsti drug za drugim stopajo kosci in bogato žito pada, med kosci in bericami pa veseli smeh in šale, saj je lepo delati v tako veliki skupini. Vsi se zavedajo, da delajo za sebe, saj je ekonomija delček našega socialističnega sektorja. »Saj nismo prišli samo zaradi tekme, ne, mislite,« poudarja berica za Bejekom, »opravili bomo to delo, ker je to naš kruh, ker je to naša zemlja, saj je državna in država smo mi.« Proti večeru je njiva pokošena, žanjci se vračajo veselo, pa ne samo tekmovalci, ki so dobili nagrado, ampak tudi ostali, saj so žrtvovali zopet en popoldan za korist celotnega mesta in njegove preskrbe in to jih spravlja v dobro voljo. Storili so svojo dolžnost do skupnosti. Murska Sobota, 21. julija 1949 LJUDSKI GLAS Stran 3 Odredba o popisu potrošnikov, ki imajo zagotovi eno preskrbo Beograd. 17 julija (Tanjug) Na podlagi 40 člena odst 1 zakona o petletnem planu razvoja narodnega gospodarstva Federativne ljudske republike Jugoslavije v letih 1947 do 1951 in v zvezi s 3 členom Odredbe o preskrbi prebivalstva, izdaja vlada FLRJ pa predlog ministra za trgovino in preskrbo PLRJ odredbo o popisu potrošnikov k) imajo zagotovljeno preskrbo 1 Na ozemlju Federativne ljudske republike Jugoslavije se bodo popisali vsi potrošniki, ki jim je zagotovljena preskrba na kakršni koli podlagi Dan popisa bo določil minister za trgovino in preskrbo FLRJ 2 Pripravljalna dela in organizacijo popisa bo vodila na ozemlju Federativne ljudske republike Jugoslavije zvezna popisna komisija pri ministrstvu za trgovino in preskrbo FLRJ, a na ozemlju ljudskih republik republiške popisne komisije pri ministrstvu za trgovino in preskrbo ljudskih republik Zvezno popisno komisijo imenuje predsednik vlade FLRJ Republiške popisne komisije imenujejo predsedniki vlad ljudskih republik 3 Da bi 63 organiziral in izvedel popis na področju okrajnih. mestnih, rajonskih in krajevnih ljudskih odborov, se bodo ustanovile pri teh ljudskih odborih popisne komisije Okrajno (mestno, rajonsko) popisno komisijo imenuje izvršilni odbor okrajnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora V komisiji so: a) Poverjenik za trgovino in preskrbo (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora; b) poverjenik za finance okrajnega (mestnega, rajonskega) ljudskega odbora; c) poverjenik za delo pri okrajnem (mestnem, rajonskem) ljudskem odboru; č) šef statističnega urada pri okrajnem mestnem, rajonskem ljudskem odboru; d) predstavniki družbenih organizacij. Izvršilni odbor okrajnega (mestnega, rajonskega) ljudskeqa odbora bo dal komisiji na razpolago potrebno osebje. 4. Krajevno popisno komisijo imenuje krajevni ljudski odbor. V komisiji so: a) predsednik ali sekretar krajevnega ljudskega odbora; b) en do dva člana krajevnega ljudskega odbora; c) referent za trgovino in preskrbo krajevnega ljudskega odbora (kjer obstoji); č) predstavniki družbenih organizacij. Neposredni izvršilci popisa so skupine treh ljudi (popisovalci), ki jih v ta namen določijo mestne (rajonske) in krajevne popisne komisije. Navodilo za izvršitev popisa bo predpisal minister za trgovino in preskrbo FLRJ Obrazce za izvršitev popisa bo predpisalo ministrstvo za trgovino in preskrbo FLRJ v sporazumu z zveznim etatističnim uradom. 5. Vsak državljan je dolžan nuditi vse podatke, ki lih bodo zahtevali popisni organi. Tisti, ki namerno onemogoči izvrševanje popisa ali noče doti podatkov, ki jih ie dolžan dati, ali da netočne podatke, bo kaznovan z denarno kaznijo do 5000 dinarjev ali popravnim delom do 30 dni. Upravno-kazenski postopek vodijo in izrekajo kazni na prvi stopnji izvršilni odbori okrajnih (mestnih, rajonskih) ljudskih odborov po predpisih temeljnega zakona o prekrških. 7. . Stroški za izvajanje tega gredo v breme zveznega proračuna. 8. Ta odredba prične takoj veljati. Predsednik vlade FLRJ minister za narodno obrambo maršal Jugoslavije JOSIP BROZ-TITO Minister za trgovino in preskrbo FLRJ OSMAN KARABEGOVIČ Leteče brigade -pomoč pri Setvi Okrajni sindikalni forumi z OZKZ na čelu so pravilno razumeli nujnost dela pri žetvi, ki se bo v letošnjem letu mogla hitro izvesti s tem, da so že predčasno organizirali in upostavili leteče brigade sindikatov, ki pomagajo pri žetvi, kjer je največja potreba. Pomoč sindikatov združuje delavca s kmetom ter dviga zavest delovnega ljudstva na vaseh. Za uspešen in pravočasen konec žetve prispeva tudi mladina iz Murske Sobote, ki pomaga žeti zadružnikom in ekonomijam. Se ta teden in žetev bo v Prekmurju končana. To dokazuje elan in veselo razpoloženje prekmurskih koscev in žanjic. — Lojze — Posvetimo vse delovne sile za petletko! MLADINSKI VESTNIK Dnevna naloga mladine je v tem času pomoč pri žetvi zadrugam, zadružnim ekonomijam. To nalogo delno dobro izvršujejo aktivi v soboškem okraju, predvsem se je izkazala mestna mladina. Se večja naloga mladine pa je zbiranje stalne delovne sile za težko industrijo iz svojih vrst in pa pomoč masovnim organizacijam in aktivistom v tej stalni akciji. Tu je potrebno načrtno delo in vztrajnost. Uspeli mladinskih brigad so nam pokazale predvsem tekme koscev, ki so bile uspešno izvedene v raznih vaseh in so rešili prav mladinski aktivi s tem vprašanje delovne sile v kmetijsko obdelovalnih zadrugah, ter istočasno nudile razvedrilo mladini in vaščanom. Pohvaliti je potrebno za dobro izvedbo te naloge predvsem mladinski aktiv Moravci, iz katerega je bilo na republiškem tekmovanju sedem mladine. Mladina — kosci in grabljice na republiškem tekmovanju Čim so mladinci iz Moravec in mladinke iz Cankove, ki so sestavljali desetino Soboškega okraja, prispeli na mesto republiškega tekmovanja koscev in grabljic, so pričeli tudi takoj z delom, kot vse ostale ekipe Dnevi bivanja na tekmovanju so bili kratki in polni zanimivosti. Spoznavali so se in tekmovali in z zanimanjem pričakovali objavljanja tekmovalnih rezultatov. Med prvimi sta bila pohvaljena mladinca iz Moravec, Skupno dosežena norma le bila 163% in to pokošene in posušene trave na 2,62 ara. Navdušenje je ta pohvala stopnjevala. Doseganje norme je bil stalen cilj tekmovalcev, a želja presegati normo nič manjša O uspehih nam nazorno govorijo rezultati; drugega dne je bila norma presežena za 31%, to je 3,13 ara. Tretjega dne za 94%. Četrtega dne pa je bila norma le dosežena, petega dne pa zopet visoko presežena — za 97%. Pohvaljeni na tem tekmovanju so bili: Cmor Evgen — najboljši kosec prvega dneva, in Molnar Ida ob zaključku - zasedla je tretje mesto med grabljicami, a za nagrado je dobila kokošjo družino. To tekmovanje je prineslo tekmovalcem nove izkušnje, ki jih bodo s pridom izkoristili v tekmovanju žanjic in koscev v tem času žetve kot tudi mnogo doprinesejo s prenašanjem svojih izkustev na ostalo mladino. Aktiv mladine v Ižakovcih za utrditev organizacije Mladina Ižakovec je sprejela naloge, ki so važne za njen aktiv, kot tudi naloge, ki so pomembne za izvajanje gospodarske politike na vasi. Kritično so pregledali delo na gradnji zadružnega doma in ugotovili, da predsednik, kot ves krajevni odbor, ovira delo na gradnji zadružnega doma iz bojazni, da se bo gradil na zemljišču, ki je njegovo last Mladinci, ki so bili na sestanku aktiva. a bilo jih je 22, so zahtevali, da se z gradnjo takoj prične in da bodo sami začeli z delom. Ugotovili so tudi to, da je med nji mi nekaj takih, ki so zavzeli nergaški stav proti odhodu mladine v težko industrijo, kar je nasprotno obvezi, ki si jo je zadalo mladina na skupnem kongresu SKOj-a in LMJ, da bo dala mladinska organizacija 8000 mladine v težko industrijo. Ugotovili so prav tako tudi to, da njihovim staršem ni dovolj jasno vprašanje vključevanja v kmetijsko obdeloval ne zadruge in da nekateri mladinci to vprašanje nepravilno tolmačijo Zadali so si nalogo, da te napake po pravijo in da uvedejo reden študij zadružnih pravil, da odklonijo te nepravilnosti Zakaj mladinski aktiv Polane nazaduje Kljub temu, da je bil mladinski aktiv Polane doslej med najboljšimi, je zadnje čase delo aktiva neprimerno slabše in je aktiv uvrščen med naj slabše aktive v okraju. Nalog, ki jih dobiva, iz malomarnosti sploh ne opravlja, ne nudi ostalim masovnim organizacijam nobene pomoči v izvajanja gospodarskih nalog in sploh ne študira pravil o zadružništvu kljub temu da je vprašanje zadružništva na dnevnem redu in kmete-vaščane zanima. Nemaren odnos do plačevanja članarine Dolžnosti mladine so različne, ena od najvažnejših dolžnosti pa je z ozirom na vprašanje, ati more biti mladinec ali mladinka član mladinske organizacije, plačevanje članarine, ki se plačuje ponekod zelo nereda. Da se ta nerednost odpravi. Je potrebno več pažnje od strani vodstva aktiva. So aktivi, ki plačujejo članarino redno, to so predvsem aktivi, ki tudi ostale naloge redno izvršujejo. Taki so Kramarovci, Ločarevci in Brezovci. Neredni pa so: Polana. Domajinci, Rogaševci, Križevci in Beltinci-državno posestvo FRONTNI BRIGADIRJI ki ste bili na sečnji lesa na Dolenjskem, obveščamo vas, da bo v nedeljo zbor brigad po sektorjih, kjer se bo izplačevalo tistim, ki še niso prejeli svojega zaslužka s sečnje in se bodo podelile pohvale ter nagrade Izvršnega odbora Osvobodilne fronte za Slovenijo. Točnejša obvestila bo dal štab divizije oziroma komandanti brigad. Po zboru brigad bo ljudsko rajanje. Štab divizije IZGUBLJENO Šebjanič Štefan iz Krajne je izgubil dokumente od Veščice pa do Murske Sobote, in to delavsko knjižico, spisek od rekrutacije, osebno izkaznico in 500 din. Kdor najde te stvari, naj javi na upravo »Ljudski glas«. Murska Sobota. Dopisujte v ͵͵Ljudski glas´´ Razvoj kmetijskega zadružništva v okraju Murska Sobota (Nadaljevanje) V letu 1947 je zadružne gibanje na vaseh že tako močno, da se začne številno ustanavljanje zadružnih poslovalnic po vsem okraju. Privatni sektor stopa polagoma v likvidacijo. NAPROZE prevzemajo v celoti trgovino v svoje roke. Kulturno življenje v obliki pevskih zborov in igralskih družin, v katere množično pristopa mladina so že močno orožje pri pobijanju stare miselnosti, ki je zakoreninjena posebno v goričkih predelih. Mladina odhaja v šole tečaje, v industrijo Za prekrmurskega človeka se začenja novo boljše življenje Vendar kljub odhajanju mladine v šole in industrijo ostaja še vedno preveč ljudi na svojih krpah zemlje, mladina odhaja čez leto na razna sezonska dela prihaja na zime domov ter se preživlja z letnim zaslužkom, To se opaža posebno v goričkih predelih in ljudje niso ne proletarci. ne kmetje pri katerih Je otežkočeno politično in kulturno življenje zaradi neprestanega preseljevanja Vendar prodira zadružna misel tudi v te kraje, kar se odraža pri ustanavljanju zadružnih poslovalnic. Splošni razvoj kmetijskih zadrug Leto 1948 je leto številnega ustanavljanja in organizacijske okrepitve splošnih kmetijskih zadrug Tako Šteje okraj v poletnih mesecih 75 KZ s številnimi poslovalnicami Privatnega sektorja trgovine v okraju ni več Pravilnost kadrovske politike se opaža v tem. da delo v zadrugah prevzema mladi kader, vzgojen na tromesečnih tečajih. Mnogi upravni odbori so zavzeli takoj v začetku sovražno stališče do mladega kadra. Cilj je bil, onemogočiti nadaljnji razvoj tečajnikom ki so v mnogih primerih razkrinkali slučaje špekulativnega poslovanja starih trgovcev ali upravnih odborov S pravilno politiko na vaseh, ki je imela odraz nenehnega razkrinkovanja špekulantov, vrinjenih v KZ, si je mladi kader kljub mnogim težavam, ki jih je prestajal, pridobil zaupanje med zadružniki. Kmetijske zadruge v tem letu predstavljajo že močen zadružni aparat. Napake se pa opažajo v tem, da se zadruge razvijajo samo enostransko, to je na trgovino in odkup, niso se pa razvijale pri ostalih panogah gospodarstva. Kmetijski odseki, ki so bili ustanovljeni po KZ. so bili več ali manj neživljenjski samo na papirju, kar je imelo občutne posledice pri nadaljnjem razvoju zadružnih oblik gospodarstva na vaseh. Mnogo so zakrivile pri tem vaške frontne organizacije, ki so polagale premalo pažnje organizacijski utrditvi kmetijskih odsekov. Tako so bili kmetijski odseki v jeseni premalo elastični pri zatiranju kaparja San Jose, ki je povzročil zadnja leta v okraju milijonsko škodo. Bili so primeri da so funkcionarji KZ aktivno zavirali akcijo pri škropljenju Tako je predsednik KZ Gančani odklonil vsako pomoč pri formiranju ekipe za škropljenje njegovih lastnih sadovnjakov. Podobnih primerov je bilo opaziti. vendar taki izpadi, niso zavrti dela kmetijskih odsekov, ki ob aktivni pomoči OZKZ postajajo vedno bolj življenjski. Kapitalna izgradnja — porast zadružnih domov Splošen razvoj kmetijskih zadrug ie dal povod da so začeli misliti na višje oblike zadružništva v okraju To je prišlo do izraza pri izgradnji zadružnih domov, ki je v murskosoboškem okraju zajela široke plasti ljudstva. Prvi so se odločili frontovci iz Gornje Lendave ter začeli kopati temelje za novo zgradbo zadružnega doma Sledile so vasi Beltinci. Dokležovje. Černelavci In ostale vasi. Reakcija je z vsemi silami poizkušala z raznimi parolami in prigovarjanjem zavreti nadaljnji polet graditeljev. »Skupni kotli« so za nekaj časa ustavili delo na poedinih gradiliščih Vendar je mladina, prežeta z novim duhom« revolucionarno nadaljevala započeta dela. Uspehi so se pokazali v jeseni pri številnih prireditvah na novozgrajenih zadružnih domovih Primer požrtvovalnega dela je pokazalo mnogo vasi, med katerimi pripada prvo mesto frontovcem hribovske vasice Čepinci, ki so v rekordnem času dogradili zadružni dom. Stari 70-Ietni občinski sluga v Črepincih je zajokal od veselja, ko so pokrili streho zadružnega doma. Zadružni domovi niso ostali prazni, v nje je dihnilo novo Življenje naših vasi Široko in mogočno v obliki prireditev, nastopov, sestankov novih ljudi delovnega človeka na vasi. Delo kmetijskega odseka okrajne zveze kmetijskih zadrug Delo kmetijskega odseka pri OZKZ je bilo v letu 1948 v tem, da je utrjevalo organizacijske oblike dela pri KZ. V tem času sta bili ustanovljeni dve zadružni ekonomiji, in Sicer v Lemerju in Šalovcih, to je dve leti po ustanovitvi KOZ Kramarovci, ki se je ob pomoči inštruktorjev OZKZ že organizacijsko kakor gospodarsko okrepila Ekonomije so bile ustanovljene v izrazito kulaških predelih, niso razvile pravilnih oblik ter so obstojale zgolj podjetja z najeto delovno Silo. Do širšega sodelovanja zadružnikov na ekonomijah kljub prizadevanju OZKZ ni prišlo, saj so ekonomijam nasprotovali krajevni forumi v katerih so prevladovali vaški reakcionarji. Primer daje oportunistično stališče krajevnih forumov v Šalovcih. Češ da jim je ekonomija nepotrebna ter njen razvoj Nemogoč. z ozirom na pomanjkanje delovne sile, ki je je v Šalovcih več kot dovolj. Nič boljše ni bilo v Lemerju. Jasno je, da se v takih predelili ekonomije niso mnogo razvile ter kot take niso predstavljale v svojem razvoju predhodnih oblik kmetijsko obdelovalnih zadrug. Posebno pažnjo je kmetijski odsek pri OZKZ polaga razvoju živinoreje. Pri selekciji živine so bili doseženi uspehi. Tako so KZ vzgojile v tern letu lepo število simodolskih plemenjakov, od katerih so mnogi bili eksportirani v druge okraje Tako je obstojalo že pomladi 1948 na področju okraia 1750 izbranih rodovniških krav, katero Število se je naslednje mesece pomnožile Razvile so se tudi plemenilne postaje, katerih je delovalo takrat 75 s 115 zadružnimi biki. Tudi na področju poljedelstva, sadjarstva in semenarstva so bili doseženi lepi uspehi. Semenski odseki pri KZ so izvršili v jeseni pri semenskih žitih 100% svojo nalogo. Z vestnimi fitopatološkimi pregledi sadja se je preprečila nadaljnja okužba drugih okrajev. Kljub mnogim uspehom so pa bile storjene mnoge napake v sami organizaciji dela na terenu, kar je bilo vzrok pomanjkanje kadra in pa stalne premestitve kmetijskega kadra pri OZKZ. Ako analiziramo delo na področju kmetijskega zadružništva, vidimo, da se je pri strokovnem delu na terenu polagalo premalo pažnje ideološki prevzgoji zadružnikov, pri katerih je še vedno prevladovala stara miselnost kar predstavlja v tem Času resno oviro pri nadaljnjem, razvoju zadružništva na vaseh. Z novim letom so se kmetijske zadruge okrepile z novo izvoljenimi predsedniki, ki so pridobljena izkustva na 6-mesečnem zadružnem tečaju v Rog. Slatini izrabili pri svojem delu na terenu S poglobljenim strokovno političnim delom partijskih in frontnih organizacij je postal teren toliko razgiban, da se je na vaških sestankih začelo govoriti o višjih oblikah zadružništva na vaseh. to je kmetijsko obdelovalnih zadrug Teren je bil razgiban v dolinskih predelih, kjer so obstojale močne frontne organizacije. slabše v goričkih predelih Širši razvoj kmetijsko obdelovalnih zadrug S pravilnim Izvajanjem ekonomske politike na vasi, kar je prišlo do izraza po drugem plenarnem zasedanju CK KPJ, se je začelo gibanje Zadružništvu v smeri ustanavljanja kmetijsko obdelovalnih zadrug na vaseh. V tem času se je kramarovska KOZ že tako opomogla in gospodarsko okrepila, da je že kazala lepe uspehe zadružnega načina dela Po vzgledu kramarovskih zadružnikov so se odločili za zadrugo v sosedni vasi Fikšinci 15 družin je vložilo 73 ha zemlje. Revolucionarno gibanje ie zajelo tudi ostale vasi. Na sestankih pozno v noč razpravljajo o zadružnih pravilih deputacije romajo dan za dnem na OZKZ ter prosijo nasvetov in pomoči pri za četnih oblikah. Fikšincem sledijo občni zbori v Tešanovcih, Moravcih, Sebeborcih, nekaj dni nato v Bokovcih Ne zaostajajo niti obmejne vasi z madžarsko manjšino. Uspeh sestankov v Hodošu in Krplivniku sta 2 novi kmetijsko obdelovalni zadrugi. Novoustanovljene zadruge se organizacijsko krepijo ob nenehni pomoči okrajnih forumov. Organizacijsko so najmočnejše sledeče KOZ: »Novi svet« v Tešanovcih ki ima razvito živahno kulturno prosvetno delo. nadalje KOZ Kramarovci, ki se bo letos v pridelku belih žit že lahko kosala z državnim sektorjem, ne zaostajajo KOZ v Hodošu in Krplivniku. Fikšinci itd Slabši so uspehi pri KOZ. Puconci, Bakovci. Moravci, Sebeborci, kjer uvajajo šele pravilne organizacijske oblike. Razvoj teh KOZ kvarijo nekateri razdirači ki so iz špekulativnih namenov stopili v zadruge. Ti ljudje z raznimi reakcionarnimi parolami in drobno sabotažo pri delu, kvarne vplivajo na večino zdravih. dobromislečih zadružnikov Težje je tam, kjer so KOZ številčno šibke ter predstavljajo samo en del vasi. Tukaj vlaga reakcija vse sile da razbije zadružno gibanje. Zelo se je razpasla parola 6 september ki ho prinesel Angleže Jasno je. da take in podobne parole, ki se sicer razblinjajo ob političnem delu okrajnih aktivistov, kvarno vplivajo na zadružnike ter predstavljajo resno oviro za pravilni razvoj obstoječih KOZ Značilno je dejstvo, da ponekod mali kmetje nimajo pravilnega odnosa do novoustanovljenih KOZ kar je posledica nedovoljnega političnega dela z malim kmetom. Kljub razum težkočam se nove KOZ krepijo ter dobivajo pravilne oblike socialističnega gospodarstva Nadaljnji razvoj KOZ so nekoliko zavrle napake okrajnega finančnega odseka, ki je ponekod z birokratskim načinom odmere davka kvarno vplival na nadaljnji razvoj zadružništva. Trenutno napako finančnega odseka le spretno izkoristila reakciia Nergačem in reakcionarjem je uspelo, da so razbili občni zbor v Predanovcih, kjer le večina kmetov zavestno podpisala izjave. V Brezovcih ie Znan kulak-reakcionar Šiftar razdrl ustanovitev zadruge Taki in podobni Šiftarju predstavljajo sredi delovnih ljudi plevel med žitom, kar pa le malo zavira polet delovnih ljudi na vaseh, ki Številno pristopajo na pot socialistične preobrazbe vasi (Dalje prihodnjič) Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 21. julija 1949 Kmetijski svetovalec Shranjevanje, nega in mazanje kmetijskih strojev Shranjevanje strojev Vsak kmetijski obrat, ki razpolaga s kmetijskimi stroji, mora imeti za te stroje primerno shrambo in prostor za njih popravljanje Največji sovražnik strojev je rja Rja se tvori povsod tam. kjer ima kisik, ki se nahaja v zraku in v vodi (dež, megla), dostop do železnih delov strojev Kisik ki se nahaja v vodi (dežju, megli), je železu bolj nevaren, ker se mnogo hitreje spaja z rjo, kot pa kisik iz suhega zraka Zato mora biti shramba predvsem suha Mora se jo varno zaklepati Shramba ima dva ključa Enega poseduje za stroje določeni čuvaj, drugi se nahaja v omarici rezervnih ključev v upravi podjetja in je dostopen le vodji podjetja, oziroma slučaju požara ali druge nevarnosti tudi drugim, toda le tako, da nasilno vderejo v omarico za ključe Če ne razpolaga obrat s popravljalnico strojev, ki mora biti svetla, mora imeti shramba za stroje tudi dovolj oken da je v njej mogoče delati pri negi strojev. Shrambe za traktorje so pc večini lesene. Pri stenah ie treba paziti, da nimajo špranj, skozi katere zanaša pozimi burja na stroje suh sneg. Strop shrambe mora biti prav tako tesen, da se ne vsiplje na stroje drobir od sena. ki se po večini nahaja v podstrešjih teh lop. Tudi kokošim mora biti vstop v shrambo onemogočen. Koder ni na razpolago lop, si pomigamo na ta način, da obijemo del kozolca dvojnika z deskami in opremimo pod srcem z lesenim stropom Tlak v shrambi naj bo betonski ali lesen. Če nimamo gradiva za opremo shrambe z betonskim (štednja cementa!) ali lesenim tlakom, moramo zasilno postopati takole: stare deske narežemo na kose in jih podložimo pod kolesa oz. vse one dele strojev. ki bi se sicer morali dotikati zemlje Teh kosov si narežemo večjo količino in jih držimo pripravljene za podlaganje zložene v skladovnico v kotu shrambe Mnoge shrambe, zlasti tiste, ki nimajo tlaka, imajo često tla nižja, kot ie površina zemlje izven shrambe. Posledica tega je, da teče ob dežju voda v nižje ležeče dele shrambe in stoje stroji zato često v blatu To preprečimo tako, da ali nasipljemo tla v shrambi do take višine, da leže višje kot površina zemlje izven shrambe ali pa, da izkopljemo okrog shrambe jarek, ki vodo odvaja. V shrambi se mora nahajati omarica za orodje in polica za posode z mazivom in čistilci za stroje. V orodni omarici se mora nahajati vsaj: ključi za matice vijakov oz. 2 spremenljiva vijačna ključa, izvijač, ploske in ščipalne klešče, prebijač, mazalice, kladivo, vsaj dva čopiča, vsaj dve žični krtači, sirkova krtača in krpe za čišenje strojev. Nadalje mora biti v shrambi sirkova metla za čiščenje strojev in brezova metla za pometanje shrambe. Kjer razpolagamo z vodovodom, se nahaja v shrambi v kolut zvita, z razpršilcem in priključno matico opremljena gumijasta cev za pranje strojev, kjer pa vodovoda ni, pa vsaj 2 pločevinasti posod, za vodo, obešeni na steno. Čiščenje strojev Po vsaki uporabi moramo stroje temeljito očistiti Zemljo in prah odstranijo najprej z grobo suho metlo, nato pa z brizganjem iz vodovoda ali pa, kjer tega ni. s pranjem s sirkovo krtačo in oblivanjem z vodo. Takoj po pranju odstranimo vodo, predvsem z vseh lesenih delov strojev, da s tem preprečimo, da bi se suh les napel in da ne bi. sklenjeni leseni deli odstopili drug od drugega. Nato otremo še kovinske dele s suho krpo Rjaste, zanemarjene kovinske dele strojev očistimo z žično krtačo. Nesnago, ki nastaja na strojih s tem, da se prijemljeta prah in pesek na ostanke maziv in tvorita tako netopljivo trdo gmoto, odstranimo s stroja s pranjem z nafto Koder je sloj take nesnage, prav debel in trd jo odstranjujemo s primerno ošiljenim kosom lesa. Nikakor pa ne smemo strgati strojev, zlasti ne osi ležajev, s kovinskimi orodji, ker lahko z malo prasko povzročimo občutno hitro iztrošnjo ležajev Posebno pažnjo posvečamo pri čiščenju trosilcem umetnih gnojil. Vsa umetna gnojila močno načenjajo železo, zato moramo vse kovinske dele trosilca dobro odrgniti s krtačo, po potrebi žična-to in z vodo oprati vse ostanke gnoja. Najobčutljivejši del trosilcev je razdelilna veriga, ki jo moramo prav posebno skrbno očistiti ostankov gnojil. Konec mlatilne sezone odstraniti z mlatilnic, zlasti elevatorjev in čistilcev, vse ostanke zrnja, plev. in slame, da ne boš našel spomladi v mlatilnici mišjih gnezd. Ko so stroji opremi in voda s krpo obrisana in posušena, jih takoj s čopičem namažemo z nafto in podložimo z omenjenimi deščicami. Če spravljamo stroje za daljšo dobo, postopamo takole lesene dele, prevlečemo na tenko z nafto. Železne dele, v kolikor go prebarvani, prevlečemo z nafto, kateri smo dodali izrabljenega motornega olja. Na 10 litrov nafte 2 litra starega motornega olja. Še preje pa prebarvamo vse dele. kjer je zaradi uporabe in nepravilnega ravnanja barva odrgnjena, z oljnato barvo, ki se mora dobro posušiti, preden jo namažemo z nafto Vse gole dele strojev pa (lemeže, plaže črtala, okopalne in ogrebalne organe kultivatorjev, cevi sejalnih strojev, nože kosilnic, vse kovinske dele trošilcev umetnega gnoja, ki prihajajo v dotik z umetnimi gnojili) namažemo samo z izrabljenim motornim oljem, brez dodatka nafte Gonilne jermene peremo v mlačni vodi in s sirkovo krtačo. Po pranju jih s krpo izbrišemo Gumijasti jermeni so s tem opravljeni, usnjate pa tako namažemo z lojem ali oljem za usnje. Če mažeš usnjate jermene z lojem, jih čuvaj v zračnem prostoru, toda tako, da ne morej miši ali podgane do njih. Primerna shramba za jermene je skrinja. v kateri leže jermeni zviti v kolute in ki ima odprtino za zrak. zaščiteno s preluknjano pločevino, de ne morejo miši vanjo. Med čiščenjem smo ugotovili morebitne okvare na strojih, ki jih zabeležimo v spisku strojev Te okvare tudi takoj javimo obratovodji, da jih da čimprej odstraniti, oz. zamenjati iztrošene dele. Pazi prav posebno na brezhibno stanje in delovanje zaščitnih naprav. Če bi se pri delu s stroji zgodila nesreča kot posledica pomanjkanja ali nezadovoljivega delovanja zaščitnih naprav, odgovarja za nesrečo in, posledice nesreče obratovodja podjetja. Mazanje strojev Z mazanjem strojev dosežemo zmanjšanje trenja, ki nastane na stičnih ploskvah med seboj se gibajočih kovinskih delov strojev. Te stične ploskve imajo predvsem na ležajih, drsnih ploskvah in zobatih kolesih. Z zmanjševanjem trenj dosežemo: 1. Zmanjšanje obratov stikajočih se gibljivih delov stroja (ležajev, osi, plošč, zob) 2. Odstranitev možnosti segrevanja. 3. Lažji in mirnejši tek in v zvezi s tem zmanjšanje potrebne pogonske sile stroja. Z mazanjem ustvarjamo tanko plast maziva med drsečimi deli, ki tvori ne- kako blazino med kovinskimi deli stroja. Za mazanje kmetijskih strojev uporabljamo predvsem tekoče ali trde maščobe, Te maščobe so vse rudninskega izvora in se pridobivajo pri predelavi surovega zemeljskega olja (nafta) med končnimi produkti. Strojne dele mažemo s tankimi, srednjimi in gostimi olji ter tovotno mastjo in vazelinom. Za izbiro maziva je merodajna brzina gibanja mazanih delov, načelno pa mažemo: hitro se vrteče dele stroja s tankimi, počasi se vrteče dele z gostimi olji, še počasneje ali malo se gibajoče dele pa s tovotno mastjo. Ležišča gred: pri mlatilnicah, v kolikor posedujejo drsne ležaje, slamoreznice, vetrenjače. drsne plošče kosilničnih nožev in cikularke, mažemo z normalnim strojnim oljem, ki ie tanko tekoče Z gostim strojnim oljem mažemo zobčanike kosilnic, ruvačev krompirja, slamoreznic (v koliko se ti nahajajo v neprodušnih skrinjicah). Te skrinjice nalijemo do višine najnižje ležečih osi z gostim strojnim oljem. S tovotno mastjo se mažejo vsi ležaji nosilnih osi (kolesa plugov, okopalnikov, kultivatorjev, mlatilnic), vsi ležaji tresalk na mlatilnicah, ležaji na krožnih branah, vsi zobje zobčanikov, v kolikor niso neprodušno zaprti in ne teko v oljni kopeli, predležja sejalnih strojev in vsi ostali počasi se vrteči ležaji strojev Nekateri taki ležaji so opremljeni z mazalkami z lončkom za mast. Lonček ima na notranji strani stene vrezan vijak, ki omogoča, da z vrtenjem lončka zmanjšujemo njegovo prostornino. Na ta način prisilimo mast, da se skozi luknjico v dnu lončka pretlači v sam ležaj. Drug postopek mazanja s tovotno mastjo obstoji v tem, da s tlačilko masti tlačimo mazivo skozi mazalne nastavke v ležaj. Pri mazanju skrbno pazimo na čistočo vseh mazalnih priprav. Mazalne lončke, nastavke, luknjice itd. moramo pred mazanjem pazljivo očistiti. Če jih ne čistimo, bomo pri mazanju Opravili v ležaje nesnago (pesek ali zemljo), ki kvari ležaj. Po izvršenem mazanju odstranimo z mazalnih nastavkov s krpo vse ostanke maziva, da se ne more na njih nabirati nesnaga. Krogličnih ležajev sam ne maži! V njih je toliko masti, da lahko vsak stroj vse leto brez dodatnega mazanja in brez nevarnosti ali okvare obžaluje. Kroglične ležaje naj čisti in maže enkrat v lesu (pozimi) strokovnjak (ključavničar ali mehanik). Mazivo skrbno shranjuj v snažnih posodah. Najprimernejša posoda za olja so pločevinaste ročke z odprtino na vijak in žleb čutom pod is točno odprtino. Te ročke shranjujemo na polici ne na tleh Tovotna mast se shranjuje najprimernejše v pločevinasti škatlji z dobro zapirajočim pokrovom. Masti za mazanje pri uporabi ne jemlji z škatlje z roko ali s prstom, temveč s kuhalnici podobno leseno žlico, ki se stalno nahaja pri masti v škatlji. Pazi, da ne spraviš pri mazanju z žlico nesnage v mast. Za pretakanje in nalivanje olja uporabljaj lijak, ki mora biti vedno snažen in suh, da se nanj ne prijema prah Z ročko za olje odstranjujemo stalno po vsakem delu razlite ostanke olja. Krpe za čiščenje strojev, zlasti za čiščenje ležajev morajo biti shranjene tako, da ne pride prah in pesek do njih (Najbolje v škatlji s pokrovom.) Popis strojev: Vsako kmetijsko gospodarstvo mora posedovati spisek strojev Ta spisek naj bo sestavljen v obliki kartoteke ali knjige, v kateri je vsakemu stroju določena svoja stran Na čelu lista ali strani v knjigi naj bo navedeno: vrsta, tovarniška številka, tipa, velikost, zmogljivost, potrebna pogonska sila, leto izdelave, datum nabave in vrednost stroja. Pri mlatilnicah vpisujemo širino bobna, pri kosilnicah in snopoveznikih število sejalnih cevi in šir no med vrstami, pri trosilcih umetnih gnojil delovno širino pri branah poleg delovne sir ne številko kril in po možnosti težo, pri slamoreznicah širino, odprtine pri nožih itd Pod tem zaglavjem opisuje čuvar strojev 1. datume, kdaj je bil stroj na delu, kaj in kje je delal, koliko ur je stroj delal, kdo ga je uporabljal, če je bil morda v pokvarjenem stanju vrnjen in zakaj so te okvare nastale; 2. datume, kdaj je bil stroj v popravilu, koliko časa in zakaj, kdo ga je popravil in kakšna popravila so bila izvršena; 3. datume, kdaj je bil stroj prečiščen in namazan. , O važnosti kmetijskih melioracij V stari Jugoslaviji so se delale melioracije nesistematično, drobnjakarsko. Večje, ki so jih pričeli, pa so ostale nedokončane Sedaj te probleme rešujemo kompleksno. Vodno gospodarska osnova oziroma načrt sta podlaga za reševanje vseh vprašanj, ki so v zvezi z gospodarjenjem vode. Naš pregovor pravi: Voda je dober hlapec, toda hud gospodar, zato ni čudno, da so že stari narodi z ureditvijo in izkoriščanjem vode ustvarjali velika blagostanja. Narodi pa, ki so zapustili svoje vode, izsekavali gozdove in uničili prirodo svoje zemlje, pa so propadali in izginjali. Ena najvažnejših panog vodnega gospodarstva pa so melioracije Socialistične države razumejo veliko važnost vodnega gospodarstva in melioracij, saj to terja od njih njihovo načrtno gospodarstvo. V dobi od l. 1918—1941 je Sovjetska zveza zadivila svet s svojimi grandioznimi napravami za osuševanje in namakanje zemljišč, za ureditev rek in izrabo vodnih sil. Naj omenimo le Dnjeprostroj, ki dnevno prihrani 1500 vagonov premoga; nadalje brezmejna bombažna polja v Uzbekistanu, ki so ustvarjena umetno iz pustinje z namakanjem, kjer ima glavni dovodni, kanal dolžino 350 kilometrov in kjer se vršijo sedaj še večja dela, ki zaposlujejo do 8000 inženirjev, tehnikov in drugih strokovnjakov. Ali da omenimo moskovsko pristanišče nazvano »Pristanišče za pet morij«, s katerim je Moskva v resnici zvezana s petimi morji. Vsa ta velika dela pa se niso razvila v prvi ruski petletki, ampak šele kasneje. Melioracije je namreč mogoče v večjem obsegu graditi takrat, ko se gospodarstvo že okrepi, da lahko prenese velike investicije. Sovjetska zveza je pristopila k večjim melioracijam šele v drugi in tretji petletki. Načrtno gospodarstvo Nove Jugoslavije pa je omogočilo; da pristopimo k velikim melioracijam že v tretjem letu naše prve petletke. To terja naš specifičen razvoj v socializem. Razvoj, ki je v naših pogojih hitrejši, kot je bil v Sovjetski zvezi. Naše gospodarstvo že sedaj lahko prenese velike investicije za melioracijska dela. Velika melioracijska dela pa terja tudi specifičen razvoj našega kmetijstva in gospodarstva sploh Že večkrat je bilo poudarjeno, da razvoj našega kmetijstva ne gre vzporedno z razvojem naše industrije. Industrija je presegla predvojno proizvodnjo že 70%, naše kmetijstvo, ki je bilo že pred vojno silno zaostalo (hektarski donos najnižji), pa kljub temu danes še ni doseglo predvojne ravni. Nesorazmerje terja rekonstrukcijo našega kmetijstva, terja uvedbo moderne tehnike v kmetijstvu Ne gre za pospeševanje umnega kmetijstva. Gre za rekonstrukcijo, od katere bodo imeli korist naši mali ter srednji kmetje in naši delavci. Gre za povečanje prehrambenega fonda, gre za to, da bo dovolj surovin za našo razvijajočo. se industrijo, da se bo kmetij- stvo vključilo v plan. Gre za socialistično rekonstrukcijo kmetijstva, za zmago socializma na vasi. Eden izmed osnovnih elementov soc. rekonstrukcije kmetijstva pa so melioracije. Zato daje naše načrtno gospodarstvo melioracijam vedno večji pomen. lov. Kidrič je v svojem referatu na V. Kongresu ugotovil, da je naša država kmetijska samo po tem, da ima v nji-večino kmečko prebivalstvo Po pridelku na prebivalca in ha, pa zaostajamo celo za nekaterimi izrazitimi industrijskimi deželami. Z industrijo se večajo industrijski centri, kjer je vedno več prebivalstva, s tem naslaja tudi vedno večja potreba po živežu. Industrijskih rastlin je treba vedno več Kako to spraviti v sklad? Odgovor daje petletni plan Znano je, da smo po petletnem planu zadolženi, da osušimo 400.000 ha ter da povečamo rodovitnost zemlje z namakanjem prav tako na površini. 400.000 hektarov. MELIORACIJSKA-VODNOGOSPODARSKA IN EKONOMSKA PREOBRAZBA PREKMURJA Prekmurje obsega 44.000 ha melioracijske površine Govorimo, da je Prekmurje »žitnica« Slovenije. To žitnico pa preplavlja Mura, Ledava in vsi njuni pritoki. V Prekmurju imamo okrog 4500 ha zamočvirjenih zemljišč. Po drugi strani pa so suše tam zelo pogoste. Veter suši zemljo, padavine pa so razmeroma male, 760 do 800 mm letno. Zlasti je mnogokrat poplavljena Ledavska dolina, kjer so obenem ogroženi petrolejski vodi. Socialna struktura kmetijstva je na zelo nizki stopnji. Razdrobljenost je zelo velika. Vse to ima za posledico veliko zaostalost. Sezonsko delo je stalen pojav. Nujno je, da smo se lotili problema melioracije Prekmurja. (Nadaljevanje prihodnjič) Nabirajte polže Polži so v Inozemstvu zelo iskani kot posebnost v prehrani. Ker si z njimi za našo skupnost lahko zagotovimo devize, smo organizirali množično vzrejo polžev. Polže nabiramo celo leto. Tudi sedaj po košnji v juliju in avgustu se polži nabirajo po travnikih, košenicah in robovih gozdov. Priden zbiralec jih lahko nabere okoli 50—100 kg dnevno. Kmetijske zadruge in odkupna podjetja jih plačujejo nabiralcem po 7 din za 1 kg. Zbrane polže pošiljajo zbiralnice ali pa nabiralci sami na sledeča najbližja drž. posestva, kjer so organizirana vzrejevališča polžev: drž. pos. Črnole, žel. p. Jarše, Žovnek, žel. p. Polzela, Orehek, žel. p. Prestranek, Beltinci, žel. p. Beltinci, Podvin, žel. p. Radovljica, Mahovnik, žel. p. Kočevje, Marenberg, žel. p. Vuhred. Zadruge naj zahtevajo od navedenih posestev zaboje za pošiljanje polžev. Če jih pošljejo v svojih zabojih, jim posestva te na zahtevo tudi vrnejo. V vzrejevališčih se polži krmijo. V jeseni ko se polži zaližejo, so godni za izvoz. Zbirajte samo velike, sive vrtne polže (Helix pomatia). Ne zbirajte malih črnih, belih, rdečih in drugih polžev, ker take ne prevzamejo zbiralnice. Nabiranje polžev je dober vir dohodkov za vsakega zbiralca. Zato ponovno pozivamo vse, ki imajo le količkaj prilike, posebno pionirje, da sedaj po košnji nabirajo čim več polžev. Še prav posebno pozivamo vodstva pionirskih počitniških kolonij, da organizirajo nabiranje polžev. Nabirajte polže — s tem koristite sebi in skupnosti! Uprava živinorejske službe Ministrstva za kmetijstvo LRS I. Zmago: Dogodek (Nadaljevanje) Kot da bi z zorenjem klasja na žitnih poljih prostrane ravnine dozorela tudi misel na zadružništvo, se je zdelo. Kot da b z zorenjem v poletju dozorelo novo v vasi je bilo razpoloženje med malimi kmeti. Zadružni dom je že stal pod krovom in nedelja otvoritve zadružnega doma je bila tudi že določena Mladina se je navdušeno pripravljala za nastop. Stric Andrej pa je postal nemiren kot lisica v ježevem brigu. Z nikomer se ni več razumel. Vsak dan je odpiral svoj veliki kovčeg in nekaj vložil, pa ga spet zaprl in odložil, kot da se ne more odločiti. Včasih se je Andrej ustavil v kuhinj pri Koudilovci in načel pogovor. Vedno je kaj očital: »Mislil sem, da nas boste z večjim veseljem sprejeli,« je dejal včasih, in ko je videl, da ne dob. odgovora, je pripomnil: »Povsod me z veseljem sprejmejo, pa so mi le znanci iz prejšnjih časov, vi pa se držite, kot da sem vam v nadlego.« Koudila bi ga bil že davno nahrulil, ker je bil nervozen Njegova žena pa je molčala Sicer je bila vedno bolj tihe narave in je najbrž tudi Miška njenega temperamenta, saj se nikdar ne vznemirja po nepotrebnem, ampak se samo potrpežljivo smehlja, češ: se bo že unesel Tud: v soboto popoldan, pred otvoritvijo zadružnega doma je bil tak Vedno je prihaja v kuhinjo godrnjat, da je bil Koudilov že v nadlego, toda vztrajno je molčala. Andrej pa se je končno ustavil ob njej in dejal: »Mislil sem sicer ostati vso zimo pri vas, toda zdaj sem si premislil. Niste vi takšni kot sem pričakoval.« »Vsi nismo enaki!« se je odrezala Koudilovca. »Vi nikdar niste vprašali za nas doslej Saj vas skoraj ne poznam ...« »Bogme jaz pa še manj vas, kljub temu. da sem mislil, da vas prav dobro poznam,« ji je odvrnil. Miška pa je bil tega dne izredno dobre volje, pa se je šalil s svojim stricem: »Kam pa se odpravljate, striček- Jutri bo velik dogodek za našo vas. Zgrajen je zadružni dom in proslavili bomo to zmago. Lahko bi z nami praznovali. Prav kmalu pa bo pri nas še zadruga. Lahko boste v pomoč,« je mežikal mami. Andrej pa se je obračal okrog svojega kovčega in godrnjal. Ničesar pravega n hotel povedati, posebno Miškotu ne. Čemu bi se s tem mladcem pričkal, ko pa so mu bili taki mladiči vedno pokorni in zahvalni, če jim je poklonil kakšno besedico ... Ja, svet se spreminja. To je čutil stre Andrej zelo dobro Oblekel je svoj oguljeni jesenski plašč, se pokril z že opazno zamaščenim klobukom in stopil iz hiše. Na njegovih platnenih čevlj h je bilo opaziti sledove ponošenosti. Verjetno je tak prvič v svojem življenju po prvi svetovni vojni. Hodi sicer še vedno dokaj dostojanstveno; počasi, nekoliko sključen in vendar se mu je zdelo, kot da vidi sam v sebi smešno figuro preteklosti Miško se je veselo nasmehnil za njim: »Zdaj gre h Kousu. Imeli bodo poslovilni večer od preteklosti. Pomislili bodo na življenje tako kot je in se razšli. Striček bo odšel morda v Zagreb ali kam drugam iskat staro, česar več nikjer ne najde a Kous bo poskušal z zadnjimi ostanki vaških veljakov preteklosti zavreti to; kar se poraja, pa se bo vdal in delal z nami.« »Vso zime je hotel ostati,« se je obrnila proti njemu mama. »Pa je nadležen kot podgana K vsemu ima pripombo in vse kritizira Nobeno kosilo mu ni dobro in nič v vasi in pri hiši mu ni po volji.. Po pravici povem: preseda mi že in kar vesela bom njegovega odhoda.« »On pa se je obračal na tebe, ker si se mu zdela najbolj primerna in blaga in je bil prav gotovo prepričan, da ga boš zadržala in on seveda ne bi imel nič proti,« se je smejal poredno Miška. Zjutraj je hladno zavelo preko polj. Rosa je blestela na klasju, pokošenih tratah ih listju v sadovnjakih. Sonce je bilo svetlo in vedno bolj vroče, nebo pa modro in prozorno kot površina jezera. Dolgo ni bilo opaziti niti meglice na vsem svodu. Praznično je bilo kot le kaj. Miška je bil zadovoljen, pa Karči. Malča in še marsikdo. Že predpoldan so se zbirali pred zadružnim domom Popoldne pa so prišli tudi iz drugih vasi. Prišli so tudi gasilci in godba na pihala, pevski zbor iz mesta, predstavniki oblasti in masovnih organizacij. Toliko pomembnih oseb še nikdar ni bilo v vasi kakor to nedeljo. Stric Andrej pa je že v ranih predpoldnevnih urah odrinil iz vasi. Nikogar ni vabil s seboj in n hče se mu ni ponudil za spremljevalca. Le mali Miki je s svojim vozičkom peljal za njim kovčeg Molčal je in gledal za stricem, ki je stopal počasi in majavo in venomer nekaj godrnjal, da nazadnje Miki ni vedel komu, ali sam sebi, ali pa njemu. »Traktorji, kombajni, zadružni domovi, zadruge, mladinske brigade; same novosti na vas.. Samo moderne hiše še manjkajo. Še na to se bodo spomnili in zidali zase hiše s komodnimi stanovanji, kopalnicami. Ja, pogospodili bi se rad Maučič mi pravi: hlapci bodo več vredni kot pa taki kot je on ... Hišnice pa bodo pomembnejše kot jaz...« V daljavi pa je hrumelo mesto, dimniki tovarn so ponosno štrleli v modrino in dimilo se je iz njih v oblakih. M ki je rad opazoval mesto. Malokdaj je bil v njem, toda od daleč ga kar dobro pozna. Miška mu je marsikaj pripovedoval o mestu. o tovarnah, tramvajih, avtih, trolejbusih, o marsičem, kar je videl v Beogradu, ko je bil na fizkultumem izletu. Govoril mu je o tem, kako in kaj delajo v tovarnah, kako delajo nekje za morjem in še bliže za mejo, v deželah bogatinov... Mesto je vabilo, toda strica Andreja, kot je vse kazalo, ne. Nič kaj dobre volje ni bil. Kar naprej je godrnjal: »Lepega sorodnika imam. Nisem si mislil, da je brat moje žene tak. Človek hoče dobro, a vse izpade narobe. Lene nasvete mu daješ, poveš mu, kaj misliš o vseh teh novotarijah, pa ti zabrusi: Vsak razume po svoje! Ti pa ...,« zamolčal je. Videlo se je na njem, da je brez c lja in volje. Kaj bo zdaj. ko je odveč? Nima kaj dobrega narediti in nič več ne pomeni. Sicer pa, zakaj bi delal, ko pa zase ne more? Ko je videl tovarne in skladišča, se je vedno spomnil svojih milijonov, ki jih je imel naložene v steklu in porcelanu, ko se je bal pred koncem vojne menjanja valute. Zdaj vsega tega ni in Andreju je žal za vse tisto, kar je bilo in vidi — spoznal je, da se res ne bo več vrnilo, ko je novo prodrlo že tako globoko na vas, kjer se po navadi nikdar ni nič izpremenilo skozi desetletja in najbrž tudi skozi stoletja ne... Na postaji je bilo pusto, ko sta prišla in tudi ob odhodu vlaka ni bilo potnikov. Izgledalo je kot da bi bila tudi tukaj taka praznina kot v Andrejevi duši Miki se je pozdravil s stricem in ta mu je še za slovo dejal: »Povej doma, da ne pridem več... Mi ne spadamo skupaj... Če bi bili moje vrste, kot sem si mislil, bi ostal vso zimo ...« Mikotu ni bilo jasno, kaj je mislil povedati s tem. Saj si ga nihče niti ni želel. Mikotu prav tako ni bil prileten — vse preveč dolgočasen je in s ten, da bi se lahko razumeli z njim... Ko je vlak zasopihal in so se kolesa premaknila, je Miki z vozičkom odropotal proti domu. Že od daleč je slišal veseli živ žav in kmalu je bil med množico vaščanov, ki so pohajali in čakali otvoritve. Smukal se je okrog kuharic, gostov iz mesta, okrog kamionov, videl in vedel je vse. kaj se je v tem predpoldnevu dogajalo... »S pesmijo ponosni rod si zadružni dom gradi...« (Konec) Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Širec Viktor ml. — Naslov uredništva: »Ljudski glas«, Murska Sobota. — Tiska Mariborska tiskarna.