. KUPUJTE lojne bonde! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio ★ Oglasi v iem listu so uspešni BUY ar nds ENAKOPRAVNO EQUALITY neodvisen dnevnik za slovenske delavce v ameriki ;^^qcviii.__lexo xxvm. KUPUJTE vojne bonde! The Oldest Slovene Daily in Ohio ★ Best Advertising Medium yiCTORY BUY UNITBD STATB* WAR Ijonds CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), NOVEMBER 13, 1945 i Wnfti Clevelandcanov % "Pouerfu/e/o 0 grozotah ® garde v L jubljani četrtem poročilu iz Ljubljane opisuje Theo-/ razne grozote, ki so jih prestali tamkaj živeči a /^levelandskih Slovencev od strani nemških in ts v okupatorjev ter domačih izdajalcev, Mr. An- i, Antona Domi-* j. upnika slovenskega čas-% ki je bil za tol- obiskal več ljubljanskih družin, katerih sorodniki živijo v Cleve-landu. Transp o r t n i minister ."Franc Snoj nama je dal na razpolago avtomobil, brez katerega bi ne bil mogel napraviti ^ obiskal Franca 'tjiiij .\j® v Pošt- w je brat Mrs. ki biva v ^ ^ iij 1046 E. 72 St. b f- štiri otroke. Eden III je bil interniran ned&MK) ^" C/^'y^nah ^»šič in polk. Burje ^ > sv ' 'J {>ij^ ^ zglasila pri ge. J1^, Ijj . Celovški cesti ^ John Ma- N. °iva na 391 E. 162 ima v Clevelandu _______________ ^ve sestri, toda ne > ^ Sloveniji ^ štiri hčere. Nje- ■ ^^ančiško Dobro-" ■ Mrs >; Iti Josephine Sta-na 7616 Do- V® bič je preje- ) ri. ^^»10 iz Clevelanda >■ l! ^ ^^sa je družina /a'k."®. ki je bil zidar, je (Idoživela. Mož - I-.W.V brat Franc je t 'f/ ' koncentra- '4 na otoku Ra- '"■fj 10 otrok ?& l' W **K V\ vt — i -rr^ kja boi ^3% ^ let, zapustivši K k b Njegov 13- % P" igranju 1^ ^i(J : beljeno granato (, obe roki ob za- *sprt j-Mi tere Mrs. Josephine Petric, ki biva na 6617 Bonna Ave., je ena sama dolga povest terorja, koncentracijskih taborov in smrti. Leta 1941 je 31-letni dr. Zdenko Budič, ki je bil ponos družine, odšel k partizanom kot zdravnik. Zadnjič so domači slišali od njega leta 1942 in sodi se, da je mladi zdravnik umrl v borbi proti Nemcem. Zdenkov odhod k partizanom je bil Nemcem in Italijanom povod, da so življenje Budičeve družine napravili tako grenko kot so si nečloveški SS-četniki mogli zamisliti. Belogardisti so pograbili Zdenkovo sestro Sta-no Budič, ki je bila učiteljica in jo l8 mesecev držali v zaporu. Tam je zbolela za legarjem, ampak se sedaj nahaja na potu okrevanja. Ostali dve sestri in svak zaprti dolge mesece Drugo sestro Vero Budič, ki je bila dijakinja v Kranju, so najprej aretirali Domobranci (Bela garda) in Italijani in jo držali v zaporu sedem mesecev, potem pa so jo Nemci odgnali v koncentracijski tabor v Sude-tih, kjer je bila zaprta 18 mesecev. Tretjo sestro Sonjo, ki sedaj dokončuje študije na ljubljanski gimnaziji, so slovenski Domobranci šest mesecev držali v zaporu. Najstarejša hči Budičeve družine Amalija je bila poročena z nekim zlatarjem v Zagrebu. Njenega moža so hrvaški Usta-si skozi 17 mesecev imeli zaprtega v zloglasnem koncentracijskem taborišču v Jesenova-cu. Vse to preganjanje članov Budičeve družine se je vršilo zato, ker se je njen sin zdravnik Zdenko pridružil partizanom. Sorodniki Maxine Steinitz vojno srečno prestali Obiskovanje enega dopoldneva se je zaključilo na domu ge. Angele Šulc, ki je teta Miss Maxine Steinitz iz Clevelanda. Mrs. Šulc, katere mož je zaposlen na ljubljanski pošti, ima tudi enega brata v Clevelandu, namreč Edwarda Kalisha, ki je bil svoj čas partner pokojnega Louisa Pirca v tiskarni na St. Clair Ave. Šulceva družina je izšla iz vojne brez izgub, kar je nekaj izrednega v Sloveniji. Ena od hčera, Friderika je zaposlena v otroškem zavodu v Kranju. Dobrote je ^ Nemčiji, am- vrnil domov. 7f / f'^ohv! ^'^peljali enega k v Francijo in prišel domov. preganjane ... \ (Jk.v. ge. Ane Bu- ^ ceste št. 11, ma- Nasi fan+je-vojaki ŠTEVILKA (NUMBER) 264 Indonezi poslali apel na Rusijo, da jim pride na pomoč Briiske bojne ladje iznova bombardirale pozicije indoneških nacijonalislov BATAVIA, 12. nov. — Vlada nepriznane indoneške republike se je obrnila na Rusijo, da posreduje v holandski vzhodni Indiji v prilog Indonezov. Dr. Sukamo, predsednik narodne vlade in zunanji minister Subardjo sta poslala kabelske apele na generalisima Stalina in zunanjega komisarja Molotova, Poprej je indoneška vlada naslovila apel tudi na predsednika Trumana in britskega premierja Attlee-a, v katerem ju je prosila za podporo v krvavi borbi, ki divja že več tednov na Javi, ki je pred vojno spadala pod Holan-dijo. Britski glavni stan, ki je poslal proti Indonezom britske indijske čete, je danes naznanil, da je bil aretiran japonski general na Javi, katerega se dolži, da je izročil orožje Indonezom. * SOERABAJA, Java, 12. nov. —Danes so britske bojne ladje iznova bombardirale indoneške pozicije na tej veliki mornariški bazi, medtem ko so se britske indijske čete borile od hiše do hiše in dobile pod kontrolo nad severno polovico mesta. Bombardiranje z bojnimi ladjami je prisililo k molku indoneške topove, ki so popre je obstreljevali od Angležev kontrolirano zrakoplovsko polje.. Sgt. Joseph Možina, sin Mr. in Mrs. Mike Možina iz Portland, Oregon, se nahaja na obisku pri svojih tetah Mrs. John Gerzinčič, 6310 Glass Ave., in Mrs. John Bratovich, 1284 E. 169 St. Prišel je zadnjo soboto, potem, ko je bil po štiri-letni službi pri vojakih častno odpuščen. Preko morja se je nahajal 26 mesecev. AMERIŠKI SARŽENT ŽELI POSLATI NACIJE NA VISLICE BRUSHSAL, Nemčija, 12. nov.—Saržent John C. Wood iz San Antonio, Texas, upa, da na-ciji, ki bodo v Nuernbergu obsojeni na smrt, ne bodo ustreljeni. Sargent je obesil 229 zločincev, 87 od teh v Evropi. Zadnjič je opravil krvniški posel v soboto na dvorišču tukajšnje jetnišnice, ko je obesil pet Nemcev, ki so umorili šest ameriških letalcev, ki so bili v Nemčiji prisiljeni na zemljo. Sgt. Wood ima 140 službenih točk, ampak navzlic temu želi ostati v armadi, ker upa, da se mu bo nudila prilika obesiti na-daljne nemške vojne kriminalce. EISENHOWER BUČNO SPREJET V BOSTONU BOSTON, 12, nov.—Gen. Eisenhower se je danes vrnil iz Evrope in bil bučrto pozdravljen od milijona prebivalcev na proslavi obletnice premirja po prvi svetovni vojni. Od tu se je general Eisenhower podal v Washington, kjer bo urgiral, da se vse oborožene sile Zedinjenih držav spojijo v eno enoto. WALLACE PRIPOROČA POSOJILA ZA ANGLIJO IN SOVJETSKO RUSIJO NEW YORK, 12. novembra. — Trgovinski tajnik Henry A. Wallace je imel danes tukaj govor, v katerem je izjavil, da morajo Zed. države priskočiti Angliji in Rusiji na pomoč s posojili, ako se hoče odstraniti trgovinske ovire in preprečiti novo trgovinsko vojno med Ameriko, Anglijo in Rusijo, Wallace je v govoru na konferenci trgovcev, ki se pečajo z zunanjo trgovino, izjavil: "Kaj je boljše za nas— da dajemo pametma" posojila in žanjemo dobičke veča-jočega se trga, povečane produkcije konzumnega blaga in trajen mir? Ali da odklonimo našo ponioč in gledamo nazadovanje naše trgovine, prodajanje svobodnega podjetništva in razdelitev sveta v tri tabore za trgovinsko vojno—med ruskim blokom, britskim blokom in ameriškim blokom?" Unije v Kanadi oklicale 24-iirno simpatijsko stavko WINDSOR, Ontario, 12. nov. —Člani vseh unij sirom Kanade, ki skupno štejejo 350,000 članov, so bile danes gozvane, da odidejo na 24-urno generalno stavko v znak simpatije s stavkali v tukajšnji Fordovi tovarni. V kolikem obsegu je bil stavkovni oklic uspešen, še ni jasno. Sklep za stavko iz simpatije je bil sprejet na velikem delavskem zborovanju, katerega se je udeležilo 10,000 oseb. Poziv je bil poslan na unije CIO in AFL. CORDELL HULL DOBIL NOBLOVO NAGRADO OSLO, 12. novembra. Tukaj je bilo naznanjeno, da je bila Noblova mirovna nagrada za leto 1945 podeljena bivšemu ameriškemu državnemu tajniku Cor-dellu Hullu. DE GAULEE OSTANE Ne dobijo dovoljenja clevelandski Nemci, ki so organizirali relifno akcijo, ki bi pošiljala pomoč v Nemčijo, so se obrnili na državni department za dovoljenje, ki pa je bilo odklonjeno. Prišlo je namreč na dan, da so v relifnem odboru skoro izključno osebe, ki so se pred vstopom Zedinjenih držav v vojno javno navduševale za Hitlerja in nacijski režim. Velika zmaga kandidatov Narodne fronte v Jugoslaviji Truman in Attlee nadaljujeta s posvetovanjem o bombi WASHINGTON, 12. nov.— Posvetovanja med predsednikom Triimanom in britskim pre-mierjem Attlee-om, o atomski bombi so se danes nadaljevala. Kakor se poroča, se upa, da bosta do petka sestavila program, o katerem upata, da bo odprl pot za enotno politiko glede kontrole atomske energije ter ustvaril podlago za obnovitev konference zunanjih ministrov. Neki visok vir je nocoj izrazil mnenje, da bo temu sledila kot logičen korak nova konferenca velike trojice. Nocoj so bili pogovori začasno ukinjeni, ker je premier Attlee delal na govoru, katerega bo imel jutri (danes) pred. obema zbornicama ameriškega kongresa. Attlee-ov govor pred kongresom bo oddajan po radiju ob 12:30 popoldne. Konferenca za reparacije v Parizu LONDON, 8. novembra (O. N.A.) — Na pariški konferenci držav, ki bodo zahtevale reparacije od Nemčije, bo najbliže stavljena zahteva za približno 15,000 milijonov dolarjev. Konferenco so sklicale Zed. države. Velika Britanija in Francija. Udeležene bodo vse države, ki imajo reparacijske zahteve raz-ven Rusije in Poljske, glede katerih je bil že v Potsdamu dosežen poseben sporazum. V splošnem bo cilj konference, da najde ključ za pravično razdelitev vrednot, katere bo mogoče dobiti iz Nemčije. Ena največjih zahtev malih držav je zahteva Jugoslavije, ki bo predložila račun za 7,100 milijonov dolarjev. Izmed velesil namerava predložiti Francija baje vsoto 50,000 milijonov dolarjev. Delegati so pred vsem odločeni, da bodo stremeli za tem, da se začne plačevanje in razdeljevanje tega, kar ho mogoče dobiti, čim preje, ker utegnejo stroji in drugo blago iz Nemčije ogromno olajšati obnovo opustošenih krajev. Vrednost reparacij, ki bi bile plačane šele v daljni bodočnosti bi bila tem deželam mnogo manjša. Nekatere dežele imajo baje celo ,na-men zahtevati čisto določne nemške tovarne in njihovo opremo. Ako bo pariška konferenca uspešna, bo ustanovljeno permanentno telo, ki bo poslovalo pod okriljem zavezniške reparacijske komisije. Podkupljivost ovira delo UNRRA-e na Grškem nov.— (O.N.A.) — in podkupljivost Volitev se je udeležilo nad 90 odstotkov vseh volilcev navzlic bojkotu od strani opozicije BELGRAD, 12. novembra — Lista kandidatov Narodne fronte, kateri načeljuje maršal Tito, je pri nedeljskih volitvah poslancev za ustavodajno zbornico prodrla z ogromno večino glasov. Kot razvidno iz še nepopolnih številk, se je udeležilo volitev nad 90 odstotkov volilnih upravičencev, katerih skupno število je znašalo 8,020,671. Opozicijske stranke so bojko-*-——--- tirale volitve s tem, da niso postavile kandidatov, ampak volil-ci so napovedani bojkot očivid-no popolnoma ignorirali. Ženske so to pot prvič volile v Jugoslaviji Uradno se poroča, da ^o bile volitve popolnoma mirne. Ženske so to pot v Jugoslaviji prvič volile in so se novo dobljene pravice v velikem številu poslu-žile. Narodi Jugoslavije so volili poslance za dve zbornici, katerima bo dana naloga, da sestavijo novo ustavo Jugoslavije. Volilci v Mačkovem okraju so lOO-procentno volili Kakor razvidno iz poročil, so se prebivalci Krupinaca, kjer je bil nekoč Vladimir Maček, bivši vodja hrvatske kmečke stranke, najbolj močan, stoprocentno udeležili volitev. Slična stopro-centna udeležba je javljena iz Kumrovaca, kjer je bil rojen maršal Tito. Volilci v Belgradu in Zagrebu so na celi črti ignorirali napovedani bojkot volitev od strani opozicije. Volilno pravico so imele vse osebe obeh spolov, ki so izpolnile 18. leto, in tudi mladoletne osebe pod 18. letom, ki so se borile v osvobodilni vojni. Gen. Charles De Gaulle ostane še nadalje na čelu francoske vlade, dasiravno njegova stranka pri volitvah ni dobila večine'. Najmočnejša stranka v Franciji je danes komunistična, na drugem mestu stoje socialni demokrati, na tretjem pa De Gaul-leova stranka krščanskih social-cev, ki je zrastla iz vojnih razmer. "IVAN CANKAR" Članom dramskega zbora "Ivan Cankar" se naznanja, da se bo vršila redna seja v sredo, 14. novembra ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih. Novi grobovi ffOHN HOČEVAR v nedeljo zvečer, ko se je nahajal na potu na delo, ga je zadela srčna kap in je umrl poznani John Hočevar, star 56 let, stanujoč na 5343 Stanard Ave. Po poklicu je bil tesar. Doma je bil iz Zgornje Hrušice, fara Št. Peter, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj je bival 40 let in je bil član društva Lunder Adamič št. 28 SNPJ. Zapušča bratranca Jack in Stanley Zore ter sestrič-no Frances Zupančič. Pogreb se bo vršil v četrtek ob 1. uri popoldne iz Josip Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Clair Ave., ter na Highland Park pokopališče. KAIRO, 7 Nezmožnost vlad, ki so si sledile na Grškem v teku zadnjih mesecev, je v veliki meri otežkočala dele UNRRA v tej deželi. Generalnemu ravnatelju UNRRA, Herb-ertu Lehmanu, je bila naslovljena prošnja, naj opozori na to dejstvo vlade Zedinjenih držav in Velike Britanije. Uradniki UNRRA, ki delajo na Grškem, opozarjajo na velike težave pri izvrševanju svojega posla, dokler so na oblasti na Grškem nestalne vlade, ki nimajo naroda za seboj, in se poslužujejo dobav UNRRA v svoje politične ali pa celo osebne svrhe. Glasoq;! tega poročila, ki je naslovljeno ravnatelju Lehmanu, so lakomne osebnosti in pro-fita željni elementi na Grškem redno ovirali UNRRA v njenih naporih, da pomaga grškemu narodu. Že v teku preteklega meseca je bil javi jen odstop sedem uradnikov grškega mini-sterstva za dobave, ki so uteme-jili svoj korak s tem, da vlada zlorablja 'dobave UNRRA, ter da se je razpasel favoritizem, podkupljivost in profitarstvo. Memorandum, katerega je dostavilo uradništvo UNRRA ravnatelju Lermanu iz Grčije, priporoča intervencijo pri vladi Zedinjenih držav in Velike Britanije in naglaša, da je resni položaj podpore v Grčiji v veliki meri posledica anglo-ameriške politike napram tej deželi. FRANCES OWENS Včeraj popoldne je preminila Frances Owens, rojena Prelo-gar, stanujoča na 4018 Buxton Rd., South Euclid, Ohio. Pogreb oskrlDuje Svetkov pogrebni zavod. Podrobnosti bomo poročali jutri. NE PREZRITE! Jutri bomo priobčili zelo obširno in zanimivo pismo iz Toplic na Dolenjskem. Vsebina je zelo informativna. Čitatelji pa naj sami o tem sodijo. DOBRA NOVICA IZ LJUB WANE Kollander je včeraj prejel iz Ljubljane kabel naslednje vsebine: "3200 zavitkov je dospelo nepoškodovanih, tudi tisti od Gabrona, prejela 4990 dinarjev od Vas, srčna hvala, pozdrave Amalija Rus." K temu je pripomniti, da so bili zavitki, med temi tudi oni od g. Gabrona, poslani dne 19. septembra in denar, to je: $100 pa je poslal g. Kollander dne 24. oktobra. Iz tega je razvidno, da starokrajska pošta že dobro posluje. Kdor želi poslati zavitke v domovino, lahko dobi zaboje pri Kollanderju skupno z vsemi navodili, tudi denar lahko pošljete pri Kollanderju. YOUR VOLUNTEER BOND SALESMAN IS YOUR BEST FRIEND . enakopravnost ENAKOPRAVNOST" __Owned and Published by (. m VOaUOAM JtJQOBUkV PKINTINQ AND PUBLISHING CO. Ptl BT. CLAIR AVENtTB — HENDERSON 6311-13 tuned Bvery Day Except Sunday« and Holiday# BtJBSCRIPnON RATES. *OENE NAROČNINI) By Oanler In Cleveland and by out of Town: (Po raznaialcu t Cleveland In po pošti Uven memta): Por One Year — (Za celo leto) _____________fmmn Por Half Year — (Za pol letA________1^0 Por 3 Montha — (Za • meiece)_______8.00 By Mall In Cleveland, Canada and Mexico: IPo poStl V Clevelandu, Kanadi In Mehiki): Por One Year — (Za celo leto)____$7^0 Por Half Year — (Za pol leta) __________________4.00 for 9 Month# — (Za ■ mewo#)___UB ror Europe, South America and Other Porelgn Countrlea: (Za Evropo, Jutno Ameriko In druge inoienuke driave): Por One Year — (Za celo leto)__:_u.oo Por Half Year — (Za pol leta)___________________4^ entered m Second Olau Matter April 26th, 1018 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 8rd, 1878. v ČEM JE POMEMBNOST BAZOVICE? Pod tem naslovom je dr. Joža Vilfan, eden izmed voditeljev v primorski Sloveniji, napisal v "Ljudski pravici" za 15-letnico bazoviške tragedije naslednji članek: Žrtev tovarišev, ki so pred petnajstimi leti dali svoja življenja na Bazovici, je že mnogo let pred to vojno dajala svoj sad. 2e dolgo prej je bila zgled in opomin, postavljala program in kazala jamstvo njegove izpolnitve ter veljala kot napoved in pripravljanje nove politike. To velja predvsem za Slovensko Primorje, kjer so se bazoviški junaki rodili in zrasli, za čigar svobodo so se neposredno borili in umrli. Velja pa tudi za ostale predele slovenske zemlje. Bazovice se v stari jugoslovanski Sloveniji niso spominjali samo na obletnico. Mnogim in vedno bolj številnim je svetli lik bazoviških junakov bil pred očmi vse leto, iz dneva v dan. Njihove slike, boljše ali slabše izdelane portrete, si v zadnjih letih srečaval po domovih ljudi, ki Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča sploh niso poznali in ki niso imeli nobene osebne zveze z našimi kraji. Kako si to razložimo? Priprave za novo imperialistično vojno, občutek, da smo Slovenci od nje smrtno ogroženi, spoznanje, da smo po prvem svetovnem spopadu toliko izgubili prav zato, ker nismo znali vzeti usode v svoje roke, zavest končno, da je zadnja posledica in prva realizacija odločanja, pripravljenost na oboroženo borbo in vsako ^rtev — vse to je vedno bolj in bolj dajalo življenju in smrti bazoviških junakov tisti pomen, ki sem ga zgoraj označil^ pomen zgleda in opomina, programa in jamstva njegove izpolnitve, napovedi in pripravljanja nove politike. Seveda je manjkalo Bidovcu, Marušiču, Milošu in Va-lenčiču, kakor skoraj vsej takratni primorski mladini, razumevanja, ki je toliko kasneje postalo osnova Osvobodilne fronte, razumevanja namreč za to, kako je vprašanje svobode Slovenskega Primorja samo del velikega in nedeljivega vprašanja zmage naprednih sil in poraza reakcije, kako je boj proti italijanskemu imperializmu samo del boja proti imperializmu sploh, kako in kje je treba iskati zaveznikov. Seveda jim je bilo tudi neznano, kako postaviti borbo na široko množično osnovo in še marsikaj. Seveda je tudi res, da so Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča izkoriščali jugoslovanski agenti tega ali onega tabora svetovne reakcije. Vse to drži. Toda" poleg vseh teh časovno in krajevno lahko razumljivih pomanjkljivosti, so bazoviški junaki imeli nekaj, kar je v toku objektivnega razvoja in subjektivnega zorenja slovenskega naroda v dobi pred drugo svetovno vojno prispevalo k vedno bolj rastoči slavi Bazovice: bazoviški junaki so bili veliki in čisti ljudje. Ni bila namreč nobena mladostna lahkomišljenost in še manj nagnjenje k avaiiturizmu, ki je Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča pripeljalo na ix)t, ki je zanje tako hitro končala na Bazovici pred krvniškim plutonom. Nikakor ne. Šli so na delo v jasni zavesti, kaj tvegajo, potem z občutkom odgovornosti ne samo pred svojo organizacijo, temveč pred vsem narodom kot izvrševalci določene politike in končno v spoznanju, da lomijo staro politiko in začenjajo novo. Ravno te kvalitete razuma in značaja so napravile iz njihove žrtve zgodovinsko, za ves narod pomembno in nove rodove obvezujočo nujnost. Ravno zaradi teh kvalitet njihova žrtev ni nikaka več ali manj običajna epizoda. Mislim, da je spričo nejasnosti, ki v nekaterih krogih glede vrednotenja primorske preteklosti še vedno vlada, treba podčrtati predvsem, kako so ti mladi fantje zavestno lomili staro slovensko politiko, ki so jo celo mnogi njihovi vrstniki nadaljevali na novo tudi po Bazovici in ki smo jo v celoti premagali šele v teku narOdno-osvobodilne borbe. Iz osebnih razgovorov in neposrednega sodoživljanja vem, kako so bazoviški tovariši dotakratno politiko čutili ne samo kot napačno taktiko, temveč predvsem kot iz temelja zgrešeni koncept, kako so gledali izvor njenih slabosti v njeni odtujenosti ljudstvu in organskem nezaupanju lastnemu narodu, kako so najprej skušali vnesti svoja spoznanja v staro politiko in kako so končno po brezuspešnih poskusih uvideli, da je treba najti novo, ki bo nujno tudi obsodba stare. Kakor je toliko kasneje Osvobodilna fronta začela boj za svobodo svojega naroda tako, da je izvajala neusmiljeno PISMA IZ STAREGA KRAJA V svobodni Jugoslaviji se dobro počutijo -piše brat z Rakeka Mr. John Pire, stanujoč na 539 E. 123 St., je prejel prvo pismo od svojega brata Lovrenca, biva-jočega na Rakeku, v kateremu mu na kratko opisuje gorje, ki ga je moralo jugoslovansko IJ'ud-stvo prestati tekom štiri-Ietne borbe za svojo pravico in svobodo. Pismo se g'lasi: "Dragi brat in družina: "Po teh letih trpljenja pod italijanskim in nemškim okupatorjem, imam priliko, da Te iz svobodne Jugoslavije najprisrč-neje pozdravim, enako tudi družino in se Ti zahvaljujem za pozdrave, katere si poslal v Andrejevem pismu. Ves srečen sem bil, ko je zopet po dolgem času prišel Tvoj glas iz daljine. "Dragi Janez, dosti strahu in trpljenja, pomanjkanja in same slabosti smo preživeli v teh časih, pa vseeno smo dočakali, da je zasijala zarja svobode. Ampak ta svoboda je stala ogromne žrtve, veliko mladih življenj je šlo v prerani grob. Tega, kar se je v tej vojski godi^, nismo niti malo pričakovali. "Leta 1941 smo pričakovali hujšega, smo mislih, da bo fronta pri nas, in da bo vse uničeno in porušeno. Takrat smo še kar poceni skozi prišli, ali potem, ko so naši fantje šli v partizane v gozdove se boriti za svobodo in pravico vsega poštenega človeštva, so začele fašistična propa-lice preganjati starše in tirate tistih fantov, ki so šli v gozdove in tudi še mnoge, jih pošiljali v internacijo ter tam mučili in stradali. Dosti jih je @d mučenja in lakote umrlo. "Tako je tudi Jože bil eno leto in pol v internaciji, pa on se je srečno vrnil. Njegova žena Micka ravno tako. Ona je bila v Ljubljani zaprta in je v zaporih umrla. Franceta so tudi ves čas preganjali; bil je v Nemčiji interniran. Jože je v tej vojski zelo prizadet; je izgubil Franceta, Cirila in ženo. On bo težko pozabil ta udarec. Veš, to je res hudo, otroke spraviti pokonci, jih izštudirati, kadar bi mu ime-1 li kaj pomagati, jih pa zgubi. | "France za starejšega sina! I Marjana tudi nič ne ve, ali je | še živ ali ne. Tukaj je bila taka, mešanica, da je strah. Brat je brata streljal, eni so bili v gozdovih, so se borili proti okupatorju za svobodo in pravico poštenega človeštva, drugi so se pa borili za okupatorja, proti njih, in to so bile največje svinje, izdajalci, propalice slovenskega naroda. To so vse duhovni organizirali, so jih 'FARBALI,' DA SE BORIJO ZA VERO! "Marsikateri, če bi leta 1941 vedel, da bo vojska trajala štiri leta in da bo toliko gorja in trpljenja, bi se bil že takrat sam ubil. Jaz in Andrej sva še dčbro skozi prišla, ker nisva imela takih sinov, da bi šli v gozdove (moja sina sta stara, eden 14 let, drugi sedem let), pač pa v strahu sem pa vedno bil. Nikoli nisem brez skrbi zaspal; vedno sem čakal, kedaj me bodo prišli iskat in me odvlekli v internacijo. "Causov Tone je to strahotno vojsko preživel, čez en mesec in pol po končani vojski je pa umrl. Njega je bilo tudi škoda. Zdaj, ko bi se začelo malo boljše življenje, pa ga ni. Dosti gorja in trpljenja je bilo ta štiri leta in dolga so bila; pa vse je minilo. "Sedaj, v naši svobodni Titovi Jugoslaviji, se pa kar dobro počutimo; se je še precej zhuljšalo, kakor je bilo vse uničeno. S hrano smo že kar zadovoljni. Kruha nismo več lačni, samo za obleko je pa zelo težavno, ker smo v teh štirih letih vse strgali, ampak upamo, da se bo tudi to kmalu zboljšalo. "Za enkrat naj zadostuje, drugič kaj več. Jaz in moja družina smo še vsi živi in zdravi. "Sedaj Vas pa vse skupaj prav lepo pozdravim. "Brat Lovrenc in družina." ("Pozdravi tudi' Toneta in njegovo družino.") ZA BOLJ ENAKO MERO • Po konferenci zunanjih ministrov peterih velesil, ki se je pred tedni vršila v Londonu in ki je bila odgodena, ne da bi bili zborovale! prišli do sporazuma, je visela v zraku precejšna napetost med Zedinjenimi državami in Sovjetsko unijo. Rusiji nenaklonjeno časopisje je skušalo to napetost še povečati s poudarjanjem, da je nesporazuma kriva sama ruska trma. Zadnji čas se zdi, je ta napetost od-jenjala. Citali smo, da je naš predsednik Truman poslal gene-ralisimu Stalinu osebno pismo ter da je od istega dobil zelo po-voljen odgovor. •Vsebina enega kot drugega pisma nam seveda ni znana, toda zdi se, da sta si moža odkritosrčno povedala,. kar jima je bilo na srcih. To bi se dalo sklepati iz govora našega državnega tajnika Jamesa F. Byrnesa, ki ga je imel na večer 31. oktobra na zborovanju, imenovanem The NewlTork Herald Tribune Forum, v hotelu Waldorf-Astoria v New Yorku. V svojem govoru je Mr. kritiko nad vsemi napakami prošlosti, tako so tudi bazoviški junaki šli v boj za svobodo Slovenskega Primorja tudi s tem, da so šli v boj proti tedanjim nazftrom in praksi. Kakor koli je bila njihova zamisel nedomišljena, teoretsko ne-okvirjena, je bila pri njih ideja odpora ne samo proti nasilnemu tujcu, temveč tudi proti vsemu slabemu in nas samih, popolnoma jasna. V tem je ravno zveza med Bazovico in Osvobodilno fronto, v tem je ravno oplojajoča sila Bazovice. Poleg neštetih kvalitet razuma in značaja, je pa na bazoviških junakih treba podčrtati še njihove drobnejše, pa vendar tako važne prednosti. — Osebno sem najbolje poznal Bidovca in tako mi je on za vse svoje tovariše v spominu kot predstavnik najčistejšega mladinca. Prikupen že po svoji zunanjosti in nastopu, vedno prijazen in tovariški, bister in preudaren, predan skupni stvari do take mere, da je vse osebno pri njem dobivalo smisel dela za skupnost, celo zabava in veselje. Tudi iz .tega izvirajoča sugestivnost njihovih osebnosti je dajala obeležje njihovemu delu in vsaj v spomiriu vrstnikov poglablja pomen njihove žrtve. Kadar torej govorimo o Bazovici, je prav, da jo presojamo ne samo — precej na splošno — kot stopnjo razvoja borbe primorskega ljudstva in vsega slovenskega naroda, temveč tudi kot plod osebne veličine, velikega junaštva in kar je odločilno, pravega spoznanja. Vpoštevaje prav ta subjektivni moment pride do polnega izraza objektivna pomembnost Bazovice, 13. novembrai' HOČETE NOVO LEDENICO? Porabljene maščobe so potrebne v izdelavi ledenic, li-kalnikov, in mnogo drugih redkih predmetov . . . kot tudi za mila. ODDAJTE VAŠE PORABLJENE MAŠČOBE: Byrnes izjavil, da simpatizira-mo s Sovjetsko unijo, ki želi stopiti v ožje in bolj prijatelske stike z državami v Srednji in Vzhodni Evropi. To rusko interesno sfero v omenjenem delu Evrope je nekako primerjal s panameriško zvezo, ki obstoja med našo in drugimi republikami ameriškega kontinenta. Kakor želimo mi imeti prijateljske sosede, tako jih želi imeti tudi Rusija. Mr. Byrnes je v svojem govoru obsodil tudi cenzuro, ne da bi v zvezi s tem imenoval kako določeno državo. To se lahko razume tako, da je pri tem imel v mislih Rusijo, pa tudi Anglijo, katera slednja ne pusti ameriških reporterjev v Palestino, in ki izvaja izrazito cenzuro v nekaterih krajih južne Evrope. V naslednjem je navedenih nekaj značilnih izčrpkov iz govora državnega tajnika Mr. Byrnesa: "Mi smo pronašli, da sporazum in dobra volja se ne moreta kupiti ali izsiliti; priti morata sama od sebe iz ljudstva. Naučili smo se iz izkušenj, da če hočemo imeti dobre sosede, moramo sami biti dobri sosedi. "Mi Američani smo odkrito ponosni na razvoj smernic dobrega sosedstva, ki ima na en način svoj izvor v Monroevi doktrini. (Omenjena doktrina je določala, da evropske države nimajo pravice se vtikati v zadeve ameriških republik. Op. ured.) Mi gotovo ne moremo in nečemo odrekati drugim narodom, da razvijejo slične smernice. "Mi nismo nasprotovali, ampak smo simpatizirali, na primer, z napori Sovjetske unije priti v, ožjo in bolj prijatejsko družbo z njenimi sosedami v Srednji in Vzhodni Evropi. Mi se popolnoma zavedamo njenih posebnih varnostnih interesov v omenjenih deželah, in smo priznali te interese v aranžiran ju okupacije in kontrole prejšnjih sovražnih dežel. "Mi upoštevamo odločnost ljudstva Sovjetske unije, da ne bo v omenjenih deželah nikdar trpelo zasledovanja smernic, ki bi bile namenoma naperjene proti "varnosti Sovjetske unije in njenemu načinu življenja. In Amerika se ne bo v omenjenih deželah nikdar pridružila nobeni skupini, ki bi sovražno intri-girala proti Sovjetski uniji. Mi se pa tudi zanesemo, da se Sovjetska unija ne bo pridružila sovražnim intrigam, ki bi bile naperjene proti nam v tej hemi-sferi. "Mi želimo pospeševati prijateljstvo in ne spore med sosedskimi narodi kjerkoli, kajti že dvakrat v naši generaciji so spori med sosednimi narodi privedli do svetovne vojne. "Naše mnenje je, da naj imajo vsa ljudstva svobodo si izbrati svoj način vlade, vlade, ki naj temelji na pristanku vlada-nih, in je prilagojena njihovemu načinu življena. "To naše prepričanje v praksi izvajamo v naših odnošajih z našimi sosedi. Sovjetska unija je tudi izjavila, da ne želi s silo I uvesti sovjetski sistem v sosednih deželah. Odkritosrčni sprejem tega principa bo zelo utrdil vezi prijateljstva med narodi vsepovsod. Toda jaz želim poudariti, da ta smernica dobrega sosedstva ni ekskluzivna zadeva. Najboljši sosedi ne zanikajo svojim sosedom pravice, da so prijatelji z drugimi. "Medameriška kooperacija ni v nasprotju « kooperacijo vseh narodov sveta. Okrožne uredi- Pomilostitev nam narekuje največje budnosti Na predlog predsedstva Na-1 V? f M rodne vlade Slovenije je izdalo ^ j Predsedstvo slovenskega narodno osvobodilnega sveta zakon o ukinitvi sodišča slovenske narodne časti in izreklo pomilostitev vseh, obsojenih pred tem Odbor SANSovih pO' sodiščem. Pomiloščenci so na po- se zahvaljuje dlagi te amnestije oproščeni kazni lahkega ali težkega prisilnega dela, niso pa oproščeni kazni na izgubo političnih državljanskih pravic, to pomeni, da med drugim tudi nimajo volilne pravice. Predsednik narodne vlade Slovenije tov. Boris Kidrič je k amnestiji podal točno pojasnilo. Pomilostitev je zadala nov težak udarec našim sovražnikom doma in v tujini, ki govoričijo, da vlada pri nas teror. Pretekli so kdmaj dobri trije meseci po popolni osvoboditvi. Kljub izdajstvu, ki so ga zagrešili sovražniki našega naroda, se je v glavnem že povrnilo normalno življenje. Vse izredne ukrepe pa je naša oblast lahko odstranila v tako kratkem času zato, ker je vzrastla iz ljudstva. Amnestija, ki je velikodušna in vzgojna poteza naše narodne oblasti, ne krepi sovražnikov, temveč jih le še huje tolče. Zapel jancem pa je znova omogočila, da svobodni, s trdim delom in pred budnimi očmi našega ljustva, popravijo storjeno krivdo. Amnestija je ponoven dokaz naše moči. Prav zato, ker stoji ljudstvo trdno za našo oblastjo, je naša oblast lahko velikodušna. Prav tako, kot smo znali tolči izdajalce v najtežjih okoliščinah, tako jih bomo znali tolči s kar največjo čuječnostjo v okoliščinah svobodne in najstrožje zakonitosti. Udrihali bo-mo po vseh izdajalcih in reakci-onarjih, po vseh tistih, ki se bo-do pokazali nevredni velikodušnosti naše oblasti. Velikodušnost, s katero je naša oblast izdala pomilostitev, izvira iz globoke vere naše oblasti v prebujenost našega ljudstva. Zato moramo prav sedaj stopnjevati svojo budnost napram izdajalcem in proti vsem sovražnim naklepom. poŠta M L Prireditev Centralnega ^ 'Xli ra ameriških Slovencev ' velandu za pomoč, 5 ^ veianau za pomuc, il ki se je vršila v nedeljo, ^ tobra v Slovenskem domu na St. Clair Ave no izpadla v gmotnem ralnem oziru. Čistega je bilo 900 dolarjev. Da je priredba tako On _A. rggelo^ izpadla se moramo ^ dramskemu zboi'u . kar", ki je vprizorilo jf. "Vražja vdova" v ta u to izrekamo zahvalo P" ^ nemu dramskemu zboru, j i " fmkO " 6 cem m igralkam za ^ dM Hi in lep doprinos za to ditev, prireditev za gorja svojim rojakom vini. Zahvala našim vim kuharicam Br ^ Mrs. Centa, njenim P' J*. ,#9^ I cam, strežnicam in jem in delavcem pri li ^ vse®.|> 1^' i tej PT- S tvi; lepa hvala tudi naše prireditve za ^ odziv in. za poklonjene P , 3 ( voljne darove v gotovin'- Prireditev se je pi harmoniji, v veliko ^ stvo navzoče slovenske J in bo ostala v spoH^^^ ameriškim Slovencem,. ležno si bodo obdržali nu ta naš doprinos tudi ci v domovini. Zato hvala vsem! Za Centralni odbor: Louis Kaferle, in PAIN-EXPEUfl liniment RAZPIS SL oskrbnika Či6^ S' Išče se oskrbnika ^1; h k, in oskrbovanje tve, kot je Medameriški sistem, ki rešpektirajo'pravice in interese drugih držav ter so v skla-; "» ue&jruuvamc g v .m du s svetovnim sistemom, more- ;5NPJ. Stalno delo. do ^ jo postati močni stebri zgradbe ! proeio stanovanje, vo Poi, svetovnega miru. Toda mi ne ka in gorkoia. Lepa moremo priznati okrožnih ure- ; zakonski par. f Ni ditev kot nadomestilo za svetov ni sistem. Mi živimo v enem svetu, in v tej atomski dobi je okrožna osamljenost še bolj nevarna kot narodna osamljenost. Mi ne moremo imeti kooperacije za mir v svetu, razdeljenem v sfere izključnih vplivov in posebnih interesov. "Danes mora svet izbirati med dvojim; Biti mora en svet za nas vse, ali pa ne bo nobenega sveta za nikogar izmed nas." "Nova Doha," glasilo ABZ. • Službo lahko nasJ®P' L cembra ali pa 1. ^ nudbe naj bodo posla^® CO Cecilijo ŠubeL T. d" Cleveland, O. novembra. 1107 & J. H V Lower Mall gledališču, ki se nahaja oa Ave., nasproti glavne javne knjižnice, se je že drugi teden kazati nadvse zanimiv ruski filn* 217" (Dekle številka 217). Slika predvaja zgodbo^^^^i")' dekleta, ki je bilo odvedeno na prisilno delo v kjer je bila prodano kot sužnja in poznano ' "Dekle št. 217." > ra, 1945 toVlCE ENAKOPRAVNOST BTKAB B IZ JUGOSLAVIJE smo temelje našega gibanja in Resnične ljudske demokracije naslovom objav-i^^anski tednik "Mladina" tot 5pi, Najvažnejših zako-( zasedanju Za- je zakon o '■ skupščini in zakon ^ ^0 poslancev v Hjl ^^Pščino. Skupščina * bo na de- j način uredila vsa ' '"He ^P^Gjela ustavo in " i-J P^^^čila vse sklepe, ias5j " sprejela AVNOJ in Narodna skupščina, ki g{^z%edala. ' ''iti ° Ustavodajni skup-^ 'tev narodnih po- » potrdil in uzakonil ^ '' "a pridobitev našega temelji federa-to je zajam-^ °Pravnost narodom f iičtiuuuiii ^ ^ ki Skupščina ima dva ' \ popolnoma enako-y (li, g .J® zvezni in narod-f'jj g^^^'^cena enakoprav-^ % ®|^ova za uspešen raz-^ ^ "^anjo utrditev naše ^ ^ skupščina odgo- ' I®® svoje delo našim ^ \ (Jj bodo prisegli '"'čuv ^ vsemi svojimi Vori ^ branili pridobi-osvobodilne borbe, ^ pravice našega ®^akopravnost na- C'- ^ reformi in 'Vfgj.' rešil vprašanje, f Jugoslavija ni ^bo H "^T^Gtletja. Po tem zemljo tisti, ki je kmet. Kmet ^ \ i(j resnično ljudsko bo dala njegove bo dala zemljo in 'A (J življenje. T6 ^ ^^al, da kmet sedaj ^^■ran, kakor je bil ve-Predvojnem času. C Ssbo se odvzame y 'i^om bodo odvzeta Titg samostani, raz-^^'^ganizacije. Vsa ta ^'^vzeta brez vsake-bo odvzet h. in onim, ki imajo k ne ukvarjajo z ob-^ ni njihov poklic Vg.' ^avno tako bodo kst ^^^stva, ki so osta-in pravega na- ^bvi % ^ "^sa imetja dr-tie^^^škega rajha in li Yg ^. narodnosti, ka-ki je za-D ^ °aioku AVNOJa iz iti Zemljo dobijo v {iQ^°|jedelci — borci ^ invalidi iz NO % Zadel vse izkori- ^ ^iste, ki so živeli y kmetskega J, ]j, bo lastnik zera-ne pa |%!S" ■ " •flllt 1 . . W! ! dajal najem (it(j '^ice, jih pustil 'Ov '• pa je iz dela . '^uv • jc IZ utJia ^ re žrtvoval kn^^^^nje. Nova Ju-1 ^ ne bo razoča-' i^j je osnovna posameznika, V ^^josnovnejšo "'tere -J-— ■ --j-" \ Odvzem pomeni rnalo manj kot V^'-^a postane po-(th^ L) ^®3a na živem L^Vjg ^Su, ker nima ni-;'!'^?čati o proble-Wi'^^jenja, o proble- V novi državi ni razlik pri državljanskih pravicah. Državljanske pravice imajo po zakonu žene, ki jih v stari Jugoslaviji niso imele. V naši Jugoslaviji ni več vrst, ampak samo ena vrsta enakopravnih, polnopravnih državljanov. Nezakonskim otrokom stara Jugoslavija ni dala državljanskih 'pravic in jih je izključila iz družabnega življenja. Ti otroci so stalno nosili pečat sramote. Sedaj ni več razlik. Vsi državljani imajo enake pravice. Zakon omogoča vsem izseljencem in njihovim otrokom, da pridobe državljanstvo. Jasno pa je, da vsi tisti, ki so bili v teku Narodno Osvobodilne borbe na strani sovražnika, ki so sprejeli nemško državljanstvo ali so se prostovoljno izselili, ne morejo dobiti jugoslovanskega državljanstva. Imamo zvezno in federalno državljanstvo, ki pa ne more biti ločeno. Vsak driavljan, ki je državljan lastne federalne državnosti, je istočasno državljan zvezne države Jugoslavije. Vsak, ki izgubi zvezno državljanstvo, izgubi tudi federalno državljanstvo in obratno. Nadalje je Ustavodajna skupščina sprejela zakon o odvzemu državljanstva, vsem onim osebam, ki 80 se zločinsko-izdajal-sko zadržali v teku Narodno osvobodilne borbe in še danes nasprotujejo in vodijo kampanjo proti naši Jjigoslaviji. Osebam, ki so bežale pred našo narodno oblastjo v inozemstvo in odklanjajo vrnitev v domovino, da bi položili pred narodom račun o svojem delu. To velja predvsem za častnike in podčastnike bivše jugoslovan^e vojske. Ti ljudje še sedaj nadaljujejo s svojim zločinskim delom. Nadalje se odvzame državljanstvo vsem tistim, ki v inozemstvu predstavljajo politično emigracijo, katera je še vedno pripravljena, da se z vsemi sredstvi bori proti svoji rodni deželi. Do državljanstva nimajo pravice tudi tisti častniki in podčastniki jugoslovanske vojske, ki so v raznih koncentracijskih taboriščih opravljali svoje zločinsko izdajalsko delo v prid okupatorja. Ta zakon onemogoča vsem, ki so se borili proti osvobodilnemu gibanju, da bi uživali sadove, da bi uživali demokracijo, in svobodo, ki je rezultat tega boja. Zakon o llsku Tisk mora biti izraz hotenja in težnje našega naroda. Tisk je vsekakor odločujoč ialktor pri kulturno prosvetni in politični vzgoji ljudskih množic, pri akti-vizaciji in ustvarjanju javnega mišljenja. Predvsem pa služi naš tisk za uresničenje in olajšanje udeležbe ljudstva pri graditvi ljudske oblasti, pri graditvi naše države. Zakon prepoveduje razpeča-vanje in prodajo tistega tiska, ii propagira, izziva ali podpihuje narodno, rasno ali versko neenakost, sovraštvo in razdor. Skratka prepoveduje vsako agitacijo s strani ostankov raznih fašističnih elementov, ki skušajo preko tiska rušiti bratstvo in enotnost naših narodov in naših pridobitev sploh. Nedopustno je, da bi preko tiska razni taki elementi pozivali na sabotažo pri graditvi oblasti in obnovi naše domovine iti bi s tem hoteli ustvariti nerazpoloženje in nezaupanje v narodno oblast. Nadalje ni dopustno preko tiska napadati nam prijateljske države in narode, ker imajo namen kvariti mednarodne odnose in vzbujati šovinistična nasprot-stva proti prijateljskim narodom. Tisk ne sme pozivati državljanov k neizvrševanju vojaških obveznosti in ne širiti alar- mantnih vesti, ki imajo namen škodovati državnim koristim. V primeru, da se tisk ne drži zakonov, lahko izreče okrožno sodišče na predlog javnega tožilca prepoved tiska. Drugače ni potreba za tiskanje nobenih predhodnih dovoljenj naših oblasti, nobene cenzure itd., kar je obstojalo v prešnjih zakonih. Da bo tisk izvršil svojo pozitivno vlogo v vseh vprašanjih javnega življenja, zakon prepoveduje, da bi bili uredniki ali člani uredništev ljudje, ki nimajo političnih in državljanskih pravic. To so ljudje, ki so bili funkcionarji in vidni člani raznih izdajalskih formacij in' voskih formacij. Nadalje se ne pusti na to delo ljudi, ki so bili izdajatelji, uredniki, sotrudniki in pisci raznih fašističnih ali profašisti^nih listov, knjig, revij in podobno, ki so v teku vojne škodovali našim narodom. Danes je svoboda tiska popolnejša, kakor je bila kdajkoli do sedaj. Danes imajo tiskarne papir in druga tehnična sredstva v rokah ljudske oblasti in ne več posamezni denarni zavodi, posamezni finančniki, ki so plačevali časopise, tiskarne, pisce itd., da so pripravljali peto kolono in slabili moč naše dežele.. Iz inozemstva prihaja v Jugoslavijo vsak tiskan material v našem ali pa kakšnem koli jeziku, ki ni nasproten koristim naših narodov. Jugoslavija je prva država v Evropi, ki ni prepovedala nobenemu tujemu časnikarju prihoda in ki je ukinila cenzuro nad poročili tujih časnikarjev. Zakon o združevanju, zborovanjih in drugih javnih sestankih je eden važtiih korakov v sistematični izgr'adnji demokratičnega reda. Ta zakon je temelj vsemu političnemu in kulturnemu življenju naših državljanov. Zakon zagotavlja vsem državljanom pravico združevanja v politična, kulturna, znanstvena, fizkulturna, tehnična ih druga združenja. Zagotavlja državljanom sklicevanje sestankov, mitingov, prireditev, prirejanje po-vork, demonstracij, manifestacij itd. Zakon dopušča popolno svobodo glede organiziranja političnih strank s programom in organizacijskimi oblikami, ki odgovarjajo državnim interesom. Zakon o kazanskih dejanjih proti ljudstvu in državi je potreben kot dopolnitev že izdanih zakonov in pospešuje prehod v normalizacijo razmer posebno na področju našega sodstva. Zakon bo privedel do enotnosti v nadaljevanju kazenskega sodstva in pripomogel k normalizaciji postopkov proti kriminalnim in raznim drugim kaznivim dejanjem. Zakon o sodiščih Narodna sodišča postanejo nosilci red^ in zakonitosti, opora ljudstva v obrambi narodnih pridobitev. Sodišča so globoko ljudska in izpostavljena ljudski kontroli. Naloge sodišča so v glavnem zaščita pridobitev narodno osvobodilne borbe, zaščita in*resov ustanov, tako javnega kakor tudi privatnega zna- Presideot Escapes President Isias Medihaw. Angarila of Veircuiifila, ■ -wllo fled from " His Miraflorcs residence before it was t»ken- -ever- by rebels in -az-miUtar-y revolt against the government. čaja, zagotovitev točnega izpolnjevanja zakona, vzgoja državljanov v duhu predanosti domovini ter redno izvrševanje državljanskih pravic in dolžnosti. Na koncu zasedanja je začasna ustavodajna skupščina sprejela naslednjo resolucijo o teritorialnih pravicah: "Začasna narodna skupščina demokratične federativne Jugoslavije naroča vladi, da na predate ječi konferenci ministrov za zunanje zadeve v Londonu, izražajoč enotno željo vseh jugoslovanskih narodov, vloži ves svoj trud, da bo Jugoslaviji priznana pravica do onih dežel, ki so bile z mirovnimi pogodbami po pretekli svetovni vojni v nasprotju z načelom samoodločbe naroda, priključene Italiji, pa so sestavni deli jugoslovanske celote v narodnostnem, zemljepisnem in gospodarskem pogledu. To so Slovensko Primorje, Beneška Slovenija, Trst, Istra, Reka, Zadev in otoki Lastava in Pela-gruž. Po velikih vojnih naporih in ogromnih žrtvah, s katerimi je Jugoslavija toliko doprinesla k zmagi Združenih narodov, po pravici pričakuje, da bo našla polno razumevanje pri svojih velikih zaveznikih. "Zakoni sprejeti na sejah začasne uetanovodajne skupščine nam jamčijo, da bodo pridobitve narodov Jugoslavije ohranjene, da se bodo poglobile in utrdile. Zakoni sprejeti na teh zasedanjih so odraz teženj naših narodov, so uzakonjene pridobitve našega ljudstva, ki si jih je pridobilo v teku štiriletne Narodno osvobodilne borbe. "Vsak državljan nove Jugoslavije, posebno vsak mladinec mora do . temeljev spoznati strukturo naše, narodne oblasti, zakone ter dolžnosti in pravice državljanov nove Jugoslavije. Edino na ta način bomo lahko izvrševali svoje državljanske pravice in pripomogli k izboljšanju in napredku naše države. Zato je dolžnost vsakega državljana, posebno vsakega mladinca, da preštudira vse zak