2*7. Stnllta.
IIWW. t ulita, 17. okttkn H».
XLV1I. leti.
."^ ——^—^^^^^^^^^mmm^^^^m^i^a^^^^m^^^m^^m^mvm^— ■ '           ^—^^^^^^^^^^^— -i    ■                                        ■
.Slovenski Narod* velja v LJubljani
na dom dostavljen: celo leto naprej   .   .   •   •   K 24*— pol leta        m       •   •   .   •     ■   12'— četrt leta     „       •   ••*••    6*— na mescc    m      i   •  •  •   »   2*—
v upravništvu piejeman:
celo leto naprej   •   »   •   •   K 22*—
pol leta       „       ••>••■ 11*—
četrt leta     M      •  ••'*•.    550
na mesec     „      •   .   •   .    .    190
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Bnaftova ulica *L 5 (v pritličju levoj talaloa it 94.
lakaja vaak aaa ivtter IsnaaOt aa4alja la araialka.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po  16 vin., za dvakrat
po 14 vin., za trikrat ali  večkrat po 12 vin.  Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. i d., to je administrativne stvari.
————   Paaamtezaa KavUMa valja tt vtearfav.   ———.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
„Narodna tlakama« totalen it 81.
.Slovenski Narod" vali« po pottlt
zb Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej      .   K 25*—
pol leta       „        „     ■   •    . 13*—
četrt leta     „               .   .    .    6*50
na mesec    n        „     •   •    ■   2*30
m Hemfljo? X celo leto naprej        ...   K 30*'— za Ameriko in vse droge dežele: \ celo leto naprej   •   .   •   .   K 33.jr
Vprašanjem glede mseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali zn*fjh6a. Vpravnlitvo (spodaj, dvorišče levo), Knaflova ulica it S, telefon it 99.
Svetovna vojna.
Soji na črti Stary Sambor —izliv Sana. — Zasledovanje Rusov v Karpatih na Sedmograškem. — Brezuspešno obstreljavanje Kotora. — Brugge in Ostende v nemških rokah. — Sklicanje portugalskega parlamenta radi vojne.
BORBA V GALICIJI SE NADALJUJE. — PRI RAFAILOVVU PORAŽENI   RUSI   SE   UMIKAJO    PROTI BELOM,
Dunaj, 16. oktobra. Uradno razglašajo z dne 16. oktobra opoldne: Boji na naši celi fronti Stary Sambor do izliva reke San so se nada i je v ali tudi včeraj.
V manr.aroškem okrožju so naši, sovražnika zasledujoči oddelki zasedli Rano. V dolini Crne Bistrice se Rusi umikajo, ker so Jih naše čete porazile pri RafaiIowi, proti Zieloni. Namestnik šefa generalnega štaba p!. Hofer, generalni major.
Kako opravičujejo Rusi svoje poraze v Galiciji.
»Deutsche Tageszeitung- javlja: Ruski generalštab naznanja sledeče: »Nemci so poslali velik del svoje armade v Galicijo. Boj je tamkaj ustvaril popolnoma nove razmere, katere nas silijo k novim ukrepom. Lahko je razumeti, kako neobičajno važno ie prikrivati nastop ruske armade čimdalje. zlasti ker pričakujemo velikih dogodkov. Zato moramo razumeti, ako zaenkrat izostanejo podrobne vesti o sedanji situaciji v Galiciji. Javno mnenje v Rusiji se mora torej kakor v prvih tednih vojne zadovoljiti z zaupanjem, da pride doba, ko začne končno prodiranje naše    armade    in    bo
mogoče odstraniti tajnost, za katero se skrivajo sedanje vojne opera-ciie.*
V ruskem glavnem taboru.
Kopenhagen, 16. oktobra. iKor. urad.) >:PoII:iken« javlja iz Londona: Vseučiliški profesor Pares iz Li-verpoola. ki se nahaja na povabilo ruske vlade pri ruski armadi, piše iz roškega glavnega taborišča: »Tukaj je zt>rar.:!i mnc^o zastopnikov ruskega, francoskega in amerikanske-ga časopisja. Šei generalnega štaba ;'c eden izmed najmlajših ruskih generalov. Alkohola Rusi ne dobijo in sicer na izrecno željo vel. kneza Nikolaja. Carjev obisk je bi! velik dogodek. Car je jezdil brez straže po taborišču, obiskal je ranjence, razdeljeval odhkovania ter sprejel tudi deputacijo Zidov, katerim* se je zahvaljeval, da se 2idi tako dobro drže.
Ruski rezervisti v Solunu.
V nedeljo ie dosrel v solunsko pristanišče parnik s 4000 ruskimi rezervisti. Zaradi zatvoritve I' irdanel ne morejo ruski rezervisti po nobeni dru^i poti na Rusko, kakor preko bolgarske. Ruski konzul v S' 'umi se je potom bolgarskega poslan a obrnil do bolgarske vlade, da dovoli Rusom prehod skozi Bolgar.-*  o.
BREZUSPEŠEN   FRANCOSKI   NAPAD   NA KOTOR   DNE 19. SEPT-
Dunaj, 16. oktobra. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalnega stana poročajo uradno:
O obstreljevanju utrdb v Boki Kotorski dne 19. septembra poročajo naknadno te-le podrobnosti: Z obstreljevanjem so pričele tri križarke in dve oklopnici, ki so jih spremljale štiri druge ladje. Ob pol 6. zjutraj se je pojavilo več ladij, ki so se v dveh skupinah približale vhodu v pristanišče.
Čini so prišle ladje v strelno daljavo, so naše obrežne baterije Lu-* lica in možnarske baterije Ostro pričele z ognjem, na kar so se francoske ladje postavile v bojno črto ter tudi iele streljati. Najbližja distanca 5000 do 6000 metrov od rta Ostro. Divizija je skoro prišla izven strelne daljave, na kar so naše utrdbe prenehale z ognjem. Neposredno na to so francoske ladje feie žlvano streljati proti morski gladini, najbrže proti navideznim podmorskim čolnom. Ob 6. zjutraj in 50 minut se ie sovražnik okrenil proti jugozapadu in je kmalu izginil v dimu in megli. Baterij] Lu-stica in Ostro ste najbrže po enkrat zadeli, dočim so Francozi oddali 200 strelov velikega fn srednjega kalibra. Francoske krogi je so zad«Ie brez izdatnih poškodb skalnati for Ostro ob eni izmed stranskih sten. 9 ali 10 strelov je zadelo sk.i'nate stene P*mta d' Ostro, kjer so zapustili natančno vidljive sledove, ker se je kajenje ielo k rus rt i. Zadet je bil tudi stranski for Mamola, toda strel ni ime! posebnega učinka. Krogli a je prebila opazovalnico pri stražnici Komila. Dve granati ste vdarili v bližino brezžične brzojavne postaje. V celem sta bila težko poškodovana dva voiaka.
Beg Rusov iz Karpatov.
»Magvarorszag« piše: Na r!r-dcljskem so se pojavile samo manjše čete, ki so pobegnile pred našo armado izpred Marmarosa proti Nagv-bocsku. od koder jih nase čete pode proti Galiciji. Ob času ruskega vpada na Ogrsko je bila najbolj izpostavljena točka Munkacs, kjer so se Baši voji združili ter z združenimi silami udarili na Ruse. Sam vpad je iz-
zval v Karpatih veliko vznemirjenje in sicer za to, ker so lajiki mislili, da zadostuje, da se zapro gorski prelazi v Karpatih, pa ne bo nihče mogel preko gorovja. Ti naivni ljudje so mislili, da se ni treba ničesar bati. Prvi kozaki so se pojavili v vasi Skole, kjer so se utaborili na dvorišču nekega kmeta, polovili kokoši in piščance ter jih spekli. Kmetje pravzaprav niti vedeli niso, kdo so ti kozaki in kaj da hočejo. Ko pa je došla prva vest o vpadu pri Uszoku, je nastalo silno razburjenje in vznemirjenje. Na vpad ni bil nihče pripravljen, za to se je vsa javnost po nepotrebnem razburjala. Kakor so se ljudje pred vpadom čutili popolnoma varne, tako so se sedaj neverjetno vznemirjali. Vznemirjale so ljudi celo vojaške priprave, dasi so imeli priložnost opazovati take priprave tudi pri drugih prilikah, ne da bi jim bilo to razburjalo živce. In ko so vsi naenkrat izgubili glavo, so jeli bežati. V eni uri so izpraznili mesta, trge in vasi. In ko so bili Rusi zopet spode-ni preko Karpat, so se ljudje zopet je!i vračati v svoje kraje in so se šele seda] prepričali, da je bil ves njihov strah odveč. Rusi niso povzročili mnogo škode. Ponajveč so odnesli samo živila. Nekemu Zidu so kozaki v Vereszki v šali odrezali dolgo črno brado, v salon nekega drugega Zida so pripeljali konje in jim natrosili zo-banje na njegovo zofo. Nekega tretjega Zida so privezali ob drevo, sicer pa mu niso storili ničesar zalega. Toda razni lopovi so izrabili ruski vpad, da so ropali in plenili po hišah onih, ki so pobegnili. Oblast je v tem oziru odredila strogo preiskavo in bo vse zločince čim najstrožje kaznovala.
*
BRtGGE IN OSTENDE V NEMŠKIH ROKAH. — BREZUSPEŠNI RUSKI NAPADI V VZHODNI PRU-SUI.
Berlin, 16. oktobra. (Kor. urad.) Wolffov urad javlja: Veliki generalštab poroča: Veliki glavni stan 16. oktobra opoldan: Rusi so 14. oktobra poskusili se zopet polastiti Ly-cka. Njihove napade smo zavrnili. Zajel! smo 800 vojakov, vplenili 1 top in 3 strojne puške.
Naše čete so zasedle 14. t. m. B* iizze. 15. t. m. pa Ostende.
Severovzhodno od Reimsa smo odbili ljute napade Francozov. Fran?-cozi javljajo v uradnem poročilu, da so na raznih točkah fronte tako n. pr. pri Berrvau - Bac severnozapadno od Reimsa precej napredovali. To poročilo ne odgovarja dejstvom y nobenem oziru.
Angleži se bojijo nemškega vpada.
London, 16. oktobra. (Kor. urad.) Vojaški sotrudnik »Times« razpravlja o možnosti nemškega vpada v Anglijo ter smatra za verjetno, dal Nemci tudi to poskusijo, akoravno najbrž priznavajo, da tako podjetje ne obeta mnogo uspeha. Operacije na kopnem v trenutku niso take, da bi mogle v doglednem času vesti do za Nemčijo ugodne odločitve. Beda, v kateri se Nemčija vsled vojne nahaja je neizrecna. Nemški voditelji bi morali smatrati izgubo 50.000 mož še kot nizko ceno za uspelo izkrcanje nemških čet v Angliji. Pisec želi nai prevzame general Hamilton vrhovna poveljstvo v Angliji.
Vkrcanje belgijske armade.
Amsterdam, 6. oktobra. (Kor. u.) Rotterdamski Courant poroča iz Aar-.: denburga: Po poročilih beguncev iz Ostende se je belgijska armada vkrcala. Privatnim osebam so zavrnili prevoz.                                           * -.
V okopih francoskega bojišča.   :
London, 16. oktobra. (Kor. urad.) »Morningpost« javlja o bojih v Franciji: Pretekli teden so izvršili Nemci ljute napade, da prodrejo centrum zaveznikov. Zavrnili smo jih, todai boj je bil silno resen. So časi, ko se zdi da pridobivajo Nemci na terenu, toda v splošnem ostanejo pozicije vendar le iste. Zadnjo noč sem videl piše korespondent »Mp.« — kako so prepeljali 10.000 mož francoske in-fanterije na brzih avtomobilih z enega krila na drugo. Na vsakem avtomobilu je sedelo 50 mož. Na celi fronti, se dan in noč strelja, seveda ne vedno z isto intenzivnostjo. Večinoma se stranke zadovoljujejo s tem« da opozarjajo sovražnika, da se še vedno nahajajo v svojih pozicijah.* Čim se pojavijo kretnje infanterije, zagrmijo topovi; to se zgodi posebno zvečer, ko se izmenjava moštvo v
LISTEK.
V Zalofth.
(Črtica z bojišča.)
Zaloše so vas v vzhodni Galiciji, v kateri je sicer fara s farno cerkvijo, farovžem in šolo, vendar pa tako malo gališko gnjezdo, da ga najdeš komaj zaznamovanega na specijalnih kartah, kaj še le v kakem večjem zemljevidu.
Zaloše leže v zapadno vzhodni smeri med dvema nizkima, z drev--iem dobro zaraščenima gričema, ki jo varjeta pred preostrimi severnimi, oziroma pregorkimi južnimi vetrovi.
Hiše v Zalošah, če jih smem nazvati po naših pojmih tako, so take kakoršne so v vzhodni Galiciji splošno običajnfe na kmetih. Zidanih, s škrrlom, opeko ali deskami kritih hiš tam ne poznajo. So ali s protja spletene in ometane z ilovico ali pa z desk zbite. Krite so skozinskoz s slamo. Še cerkev, farovž in šola so leseni, samo nekoliko večji od drugih koč. Cerkev po naših pojmih sploh ni cerkev, marveč razrahljana šupa, pri kateri brije že skozi vsako špranjo veter in ki jo spoznaš za cerkev le po tem, da je pred njo postavljen
»stolpa, zbit iz štirih neotesanih tramov, visok kakih 8—10 metrov, v katerem visi »veliki« zvon. ki pa ni nič večji kot zvonci, kakoršne so imeli svoj čas na naših železniških postajah, da so z njimi naznanjali prihod in odhod vlakov. Kakšne so potem ostale koče. si lahko vsak sam misli in stavim sto proti eni. da bi Ie malokdo izmed nas rad stanoval pozimi v njih.
Velikansko revščino, ki mora vladati tu, zakriva še najbolje sadno drevje, ki ga je dosti okoli vsake koče in ki dela vasico še precej prijazno. Razven tega se vije skozi vasico mal studenček, ki izvira nedaleč od vasi pod gričem.
Zaloše moje vednosti niso igrale dosedaj niti v gališki, niti v zgodovini poljskega ali rusinskega naroda nobene večje vloge, rodila se tam ni nobena zgodovinska osebnost, noben pesnik, pisatelj ali duševni velikan. Znamenite pa bodo morda postale po sedanji avstrijsko - ruski vojni, kajti koncem avgusta 1914 sta učinila tamošnji dušni pastir in učitelj izdajstvo, katero je moralo plačati avstrijsko vojaštvo drugi dan prav drago in krvavo
Koncem avgusta so se namreč zbirale okoli Zaloš avstrijske čete v posamezne bojne skupine in v vasi sami se je nastanilo cek> pehotno di-
vizijsko poveljstvo. Toda Še tisto noč sta izdala tamošnji dušni pastir in učitelj s signaliziranjem avstrijske pozicije. Seveda sta še tisto noč plačala to svoie junaštvo s smrtjo, toda posledice njih patrijotizma so se pokazale že takoj drugo jutro.
Prej so bile Zaloše varne pred sovražnimi krogljami: niti granate, niti šrapneli niso segali semkaj. A drugo jutro je pričelo Že na vse zgodaj deževati svinčenk in vas sama je bila v največji nevarnosti, da se vsak hip vžge od granat.
V vasi sami ni bilo več mnogo prebivalcev. Moškega godne starosti sploh nisi videl. Kar jih nista pobrali Amerika in Kanada, je odšlo na vojsko, premožnejši so menda tudi že pred par dnevi iskali drugod ugodnejšega zavetja in doma so ostali samo bosonogi, na po! nagi otroci obeh spolov, blede in upadle ženske, starke ter par starčkov.
Poleg ljudi je ostalo le še nekaj, toda bore malo živine v vasi. Po posameznih vrtovih begajo in mukajo lačne krave, drugod rije po zemlji in kruli par prašičev, tupatam kokoda-ka kaka kokoš in kot posebnost se včasih zasliši vmes še gaganje gosi in rac. To pa je vse; konja ali vola ne vidiš.
Kakor že navedeno, je vsled izdajstva dušnega pastirja in učitelja
ne le nastala nevarnost za vas Zaloše. da pogori, marveč tudi za njene prebivalce, da jih pobijejo ruske granate. Vsled tega je odredil divizijo-nar, da morajo zapustiti prebivalci vas. ako ne prostovoljno, pa šiloma in da jih vojaštvo odvede v varnejše kraje.
Vojaštvo Je pričelo nemudoma izvrševati to povelje, vsled katerega, dalje vsled nesporazumljenja in neznanja jezika so nastali prizori, kakoršnih bi ne videl rad več v življenju. Slučajno sem namreč prišel ravno med tem izvrševanjem z nekim naročilom v vas do divizijskega poveljstva m bil nekaka nepoklicana priča teJi pretresajočih in v srce se-gajočih prizorov.
Vojaki v manjših in večjih skupinah so namreč pričeli preiskovati vas od vseh strani od hiše do hiše in kar so našli v hišah ali zunaj njih, vse so prisilili, da je moralo oditi z njimi na malo, od hlevov in svinjakov obdano dvorišče sredi vasi. Izjeme niso poznali pri nikomur, tudi pri najmanjših otrocih ne.
Dvorišče so je kmalu pričelo polniti in dovajali so vedno nove skupine. Pogled na to gručo ljudi je bil nepozabljiv.
Tam Je bilo nekaj bosonogih, na pol nagih paglavcev, poleg njih so bile matere s črvički v naročju, zra-
ven teh stare ženice in vmes tupa*« tam še kak sivolasi starček. Vse p£ je klečalo na precej gnojnih tleh;' nekateri so jokali, drugi stokali ih vzdihovali, tretji so glasno molili, nekateri so s povzdignjenimi rokami prosili navzočega častnika usmiljenja. Nihče namreč ni prav vedel kaj to pomeni, nasprotno vsi so mislili, da bodo morali še oni plačati snočno izdajstvo s svojim življem. Zato se ;e vsak po svoje pripravljal na «ad^ njo uro.
In ker so jokale matere, Jadffco-vale stare mamice in vzdihovali starčki, je bil jok in krik otrok še oglušljivejši in pretresujoč, da bi mo* ral omehčati tudi kamen.
To jokanje, vzdihovanje in jad*-kovanje je poleglo za hip le takrat, kadar so privedli vojaki kako novo gručo med nje, na katero so se vsi olašno ozrli, kakor da bi želel:, Ja ni to že ne bili zadnji prebivalci, da si tako še za nekaj trenotkov podaljšalo življenje.
In tako so se ponavljali prizori gotovo dobre pol ure.
Med tem sem čakal pri generalu, da dobim pismena povelja za svtU polk. Ko se enkrat zopet prav močno oglasi krik in vik teh nesrečnih Ijtt* di, spregovori general:
»Ti ljudje menda mislilo, da tih postrelimo ali kaj, da uganjajo tak vik-«        -   ""             r     *'   • '
Stran 2.
•SLOVENSKI NAROD*, tat 1/. oktobra 1914.
247. štev.
okopftL Na nekaterih točkah so sovražni okopi oddaljeni le par sto metrov. Vsaka kretnja fe silno opasna. Od časa do časa se zdi, kakor da bi se nasprotniki zedinili na odmor; streljanje preneha, vojaki v okopih zaspijo, drugi zopet igrajo karte in oglasi se tudi vesela pesem.
Krogle 42centime4rskik topov.
Poročevalec nekega italijanskega lista opisuje svoje vtiskc o ^centimetrskih kroglah Nemcev tako-le: >Naenkrat smo slišali strašno tuljenje v zraku. Zdelo se nam "je, da plava nad našimi glavami strašna pošast. Glasov niti popisati ni mogoče. Vsak izmed nas bi se hotel skriti za skale. Tako poteče nekaj sekund. Vedno bolj se bliža tuljenje in zdi se nam, da nas hoče raztrgati nevidno zlo. Naenkrat umolkne in zdi se, da nas nevidna roka udari v obraz, potem votel pok in zopet strašno tuljenje. Kakih 500 m pred nami se dviga velikanski dim, kamenje, iztrgano drevje proti nebu. Zdi se, da je vsa ravnina raztrgana, razpočena na vse strani. Zemlja se trese kakor ob potresu. To je triurni topa nad oklopom.
Brat   angleškega  državnega tajnika vjet.
Beroitn. 16. oktobra. (Kor. urad.) Kakor poročajo jutranji listi, je nemška artiljerija prisilila pri Peronnu v severni Franciji neki angleški zrakoplov, da se je moral spustiti na tla. Angleže, ki so bili v zrakoplovu, sta na to vjela dva bavarska vojaka. Dognalo se je, da je eden izmed njih polkovnik Grey, brat angleškega državnega tajnika.
Ascjuitiiov    sin    v    Antwerpnu.    — Bombe Iz zrakoplova.
London, 15. oktobra. (Kor. ur.) Bojev v Antvverpnu se je udeležil tudi sin angleškega ministrskega predsednika Asquitha. »Times« poročajo iz Caiaisa. da je neki nemški letalec vrgel v ponedeljek bombo v St. Omer, ki je dve osebi usmrtila in 6 oseb ranila. Pet francoskih letal je nemško letalo zasledovalo*
Belgijski narod na begu.   —  Bombe na Poincarcja in Jorfra.
Kopenhagen, 16. oktobra. 'Kor. urad.) »Nationaltidende javlja iz Londona: Število belgijskih beguncev v Angliji je naraslo na 160.000. Včeraj je prispelo 2500 ranjenih belgijskih vojakov. Anglež; sprejemajo Belgijce jako gostoljubno. Kralj Albert je ostal pri armadi. Kraluca ga noče zapustiti. Ko se je nahajal predsednik Poincare v glavnem stanu, je .vrgel nemški avijatik bombo v taborišče. Bomba je padla blizu kraja, kjer sta stala Poincare in generalisi-mus Jorfre. Francoski avijatiki so nemško letalo uničili.
Rotterdam, 16. oktobra. (Ker. urad.) »Niewe Rotterdamsche Cou-rant« poroča iz Sluisa z dne 15. t. m.: Število beguncev iz severozahodne Belgije, ki so prišli tu skozi, cenijo na 60.000. Njih položaj je nepopisen. Nikjer ne moreio prenočiti. Ponoči leže na cestah. Živil primanjkuje. Pe-karije so prazne. Vsi kmečki vozovi so rekvirirani. Tudi v Breskensu je polno beguncev; 20 velikih čolnov, ki služijo sicer za prevažanje sladkorne repe, je polnih beguncev.
Težke    obdoižitve    Francoske    napram zaveznikom.
Pariški list s-Liberte* piše, kakor poročajo iz Berolina,    da Rusija
^Seveda, ekscelenca, vsaj razumel sem jih tako, češ da niso nič udeleženi na snočnem grehu in da se jih usmrti po nedolžnem.«
»Bebci! — Ali razumete morda njih jezik?«
»Da, ekscelenca!«
»Hvala Bogu! Stopite tja in povejte jim, da se jim ni tega treba bati, da so to le varnostne odredbe!«
In stopil sem tja do gruče teh nesrečnih ljudi, povedal jim, kako in kaj, tolažil jih, kolikor sem mogel.
Jok je ponehal; otroci, ki so še pred par minutami jokali, so se pričeli celo smejati, le tupatam so se še pregibaie čeljusti kake ženice ali starčka v tihi molitvi, pogledi odraslih pa so bili še vedno plahi, nekako nezaupljivi, kakor da bi sploh ne mogli verjeti tega, kar sem jim povedal ravnokar.
Kmalu na to je tudi že odhajala skupina teh nesrečnih ljudi, katerim vojska ni pustila drugega kot golo življenje, iz vasi. Bil pa je tudi že skrajni čas, kajti komaj dobre pol ure na to so ruske granate pričele padati kakor za stavo v vas in zvečer si komaj še vedel, da je tu stala vas Zaloše, kajti požar je vpepclil vse do zadrtega svinjaka.
svoje glavne sile ni vrgla proti Nemčiji, marveč proti Avstro-Ogrski ter tako podredila francoske interese svoiim narodnostnim oairom. Zato je smatrati, da le Rusija kršila »vezno pogodbo. Tudi AngHt* le samo ob-Ijubovala. Zato je smrtni grah, da je privolila Francoska v sklepanje skupnega miru ter si tako onemogočila lep konec
DOGODKI V JUŽNI AFRIKI.
Angleži imajo v svoji Južni Afriki vstajo, ki jo vodi polkovnik Maritz. Vjei je celo nekega odposlanca vlade Južnoafriške Unije ter zagrozil, če vlada ne ustreže njegovi želji ter pošlje k njemu generale Hertzoga, Devveta, Beverja, Heuta in Miillerja, <ia se posvetuje z njimi, da bo napadel čete obersta Bridsa. Maritz ima med svojimi četami tudi Nemce in je dal zapreti vse častnike in vojake, ki se niso hoteli pridružiti Nemcem. Baje je sklenil Maritz z gubernatorjem nemške južnozahodne Afrike pogodbo, ki garantira neodvisnost Unije kot republike m določa, da se nekateri deli angleške posesti odtrgajo. Maritz pravi, da ima dosti orožja, municije in nemškega denarja. Angleška vlada je spoznala nevarnost ter proglasila najd celo Južno Afriko vojno stanje. V Cape-townu pričakujejo z napetostjo ali bo Maritz res segel z nemško pomočjo po orožju, kakor je to obljubil v svo-iem ultimatumu.
Obstreljevanje Čingtaita.
Frankfurt a. M., 16. oktobra, t Kor. urad.) »Frankfurter Zeitung * poroča iz Londona: Dailv Tele-graph« priobčuje iz Pekinga brzojavko, ki pravi, da se je obstreljevanje Cingtava po Japoncih nekoliko zakasnelo, ker so se vsled pomanjkanja cest zakasneli dovozi municije. Diplomatični odnošaji med Tokiom in Pekingom so baje napeti.
Naši pomorščaki na daljnem vzhodu.
Neki uradnik je dobil od svojega nečaka, ki se nahaja na križarki *Ce-sarica Elizabeta«, ki se skupno z nemškim brodovjem bori v Tsingta-vu proti Japoncem, to-le pismo, ki ;e dotirano z dne 6. avgusta:
* Dragi stric! Usidrani smo v Tsingtavu. Na krovu je vse zdravo in navdušeno. Združeni smo z nemškim brodovjem in smo za sedaj na varnem. Jutri že pričnemo z delom. To je zadnje pismo, ki ti ga pišem, ker bo morda že jutri poštni promet ustavljen. Sicer sem zdrav.
Ako boste kaj čuli o r.e\arnosti, ki grozi naši ponosni križarki, bodite prepričani, da bomo vsi mi — posadka šteje 420 mož — v vsakem ozlru izpolnili svojo dolžnost. Storili bomo vse, kar bo v naših močeh in če bo treba, bomo tudi junaško umrli. Z daljnega vzhoda pošiljam vsem domačim in prijateljem iskrene pozdrave. Za-me naj nihče ne skrbi, saj usodi noben smrtnik ne more ute-či. Sicer pa je častneje pasti na bojišču, kakor pa umreti doma na postelji. Vaš nečak J. J.
ROMUNSKA    DEMOBIL  HRA.
Ruski listi poročajo iz Bukarešte, da se je na Romunskem pričela demobilizacija rezervnih č .tnikov. Odvetnik Casimir. urednik antidina-stičnega lista »Patria«, je bil aretiran.
*
PORTUGALSKA  MOBILIZIRA.
Iz Lizbone poročajo, da ie ministrski svet sporazumno s političnimi strankami sklenil splošno mobilizacijo. Dosedanji kabinet se bo rekonstruiral ter bo pritegnil v svoio sredo voditelje raznih političnih strank. Kabinet bo tvoril nato komite za narodno obrambo. — Gubernator Angole je proglasil za portugalski Kongo, ki meji ob nemško Južnozahodno Afriko, vojno stanje.
SKLICANJE   PORTUGALSKEGA PARLAMENTA   RADI VOJNE.
Lisabona, 15. oktobra. (Kor. urad.) Zatrjuje se. da bo tekom prihodnjega tedna sklican portugalski parlament, da odloči o vprašanju, da se posije ekspedlcflska armada na pomoč v Francijo. Govori se, da le republikanska stranka zrn to, prebivalstvo pa je odločno proti temu. •                  •
g
NAPETOST MED RUSIJO IN PERZIJO.
Med Perzijo in Rusijo vlada huda napetost. Perzijski parlament se protivi ruskim namenom. Mohame-danski duhovniki kličejo ljudstvo na sveto vojno proti tlačiteljem. \z ta-nesljivih carigradskih virov prinaša bcLottoski »I*QkaJaweige£c vest da.
s» turfc Kurdi aaatdtt Urmijo <* perzijski meji in prepodili tamošnjega konzula.
•     •     •      * * UKRADENI   PODMORSKI   COLM.
Ii Milana poročajo: Predpre-iskava zaradi ukradenega podmorskega čolna v Speziti le končana in preiskovalni komisarji so se vrnili v Rim. Kakor poroča »Gazetta« del popolo«, je spravila preiskava na dan mnogo ohtežilnega materijala za družbo »Fiat- in njeno osobje ter za poveljništvo in mornariške oblasti v SpezS, proti katerim bo predlagala preiskovalna komisija sodnijsko in disciplinarno postopanje. Zdi se, da očita komisija vojaškim oblastim, da so zanemarjale svoje dolžnosti. O podmorskem čolnu samem ni nobenih poročil in vedno bolj se utrjuje mnenje, da se čoln nikdar več ne bo vrnil v Italijo.
VELIKA   BITKA   OB  VISL1 IN NA POLJSKEM.
V  Galiciji se vrši, kakor posnemamo iz poročil, velika bitka med Stanm Samborom in izlivom reke San v Vislo. Deloma se vrše boji še na levem bregu reke San, deloma pa so naše čete reko že prekoračile. Na-Še južno krilo med Medvko in Starim Samborom je močno ojačeno, ker so tja tudi že dospele čete, ki so se bojevale v Karpatih pri Skoli in Turki. Przemvsl tvori središče našega bojišča, boji na našem levem krilu od Przemysla do Zawichosta pa se šele razvijajo. Vendar so naše čete pri Jaroslavu in Rozwadowu že prekoračile reko in se je tudi tu že začel hud boj z Rusi, ki so se zarili v močne strelske jarke na višavah vzhodno od reke San. Višje proti severu nastopajo naše čete skupaj z nemškimi in se tam razvija, kakor poročajo iz Petrograda preko Londona, velika bitka za Varšavo. Pe-trogradsko poročilo pravi: Boj se je pričel že pred več dnevi (12. t. m.) in bo trajal najbrže več tednov. Zdi se, da je nemški centrum v ognju. V Varšavi je slišati grmenje težkih topov z juga in zahoda. Ruska poročila imenujejo tudi Javornik, kjer so se bili pravi boji. Drugo rusko poročilo, Vi je prinaša »Secolo-, pravi, da se vrši bitka na levem bregu Visle. Fronta se baje razteza od Sandomi-ra skoraj 200 kilometrov daleč. Rusi cenijo nemške čete kot zelo močne. Ruski vojaški kritiki upajo, da se Rusom posreči zadržati jih ali pa na poti v Varšavo razbiti. Drugi zopet so mnenja, da bi bilo najboljše, speljati sovražnika od njegovega opi-rališča, da bi mogli potem njegovo krilo v Galiciji, oziroma na severnem Poljskem, napasti.
Ker se je posrečilo v razmeroma tako kratkem času doseči in prekoračiti Vislo in San, je to zelo dobro znamenje za nadaljni razvoj te bitke. Zmaga ne more izostati. Vsekakor pa vesti o kaki odločitvi še ni pričakovati v kratkem času.
•     .     *
Rusi v Crnovlcah.
V  krakovski »Novi Reformi« čitamo: »V noči od 31. avgusta na 1. september je avstrijska vojska razstrelila železniški most v Ćrnovicah, leseni most pa je zažgala. Kdor je mogel, je že preje zapustil mesto, a dne 31. avgusta je iz mesta odšla tudi vojska. Ta dan se je odpeljal z avtomobilom tudi deželni predsednik, takoj za njim so zapustili mesto tudi vsi uradi. Poštni urad je ostal za-tvorjen.
Vznemirjenje v mestu je bilo velikansko. Dne 1. septembra so bili po mestu nabiti lepaki, v katerih se je prebivalstvo pozivalo, naj ohrani mirno kri, češ, da nikomur ne grozi nobena nevarnost. Toda po tem, kar se je do tlej slišalo o Rusih, ni nihče veroval, da bi bil varen pred ruskimi vojaki. Dne 2. septembra je bilo razglašeno, da je župan izročil mesto Rusom. 2e tisti večer so Rusi vkorakali v mesto z godbo in petjem. Ni bilo niti enega strela. Ruske čete so Štele kvečjem 3000 mož. Rusi sprva niso verjeli, da je avstrijska armada zapustila mesto, in so domnevali, da se je skrila samo v zasedo. Zato so preiskali vse mesto, toda brez uspeha.
Dne 3. septembra zjutraj je bil izdan razglas, da mora mestno prebivalstvo do 5. popoldne plačati v zlatu in srebru vojno kontribucijo v znesku 300.000 kron, sicer da bo poveljnik izročil mesto v plenjenje vojakom. Zahtevana kontribucrja je bila plačana v določenem roku.
V  drugem uradnem razglasu je bilo zaukazano, da morajo biti vse trgovine in prodajalne odprte od 7. zjutraj do 7. zvečer. Nadalje je bilo pod kaznijo smrti prepovedano, po 8. uri zvečer hoditi po mestnih ulicah. Zaukazano je bik), da se mora izročiti vse orožje. V nasprotnem slučaju le poveljnik zagrozil, da bo dal mesto bocubacdiratL
Na županovo željo je ruski general prepovedal prodajati korakom alkohol. Toda ta prepoved le iluzor-tt, ker si znajo kozaki na drug način preskrbeti s pijača Zato so izgredi na dnevnem redu. V Ostrici so ruski vojaki oropali neki plemski dvorec in odpeljali vse konje in vole. Ko se je lastnik pritožil, so mu kozaki ponoči zapalili dvorec.
Med tem je prispelo v Črnovice mnogo ruskih vojakov. Toda pretežna večina ruskih čet je odšla naprej ali pa se je utaborila zunaj mesta. Prebivalstvo o tem ničesar ne ve, ker mu ni dovoljeno, da bi se oddaljilo iz mesta. Ob 8. zvečer vlada v mestu že grobna tišina, samo po krasno razsvetljenih ulicah stopajo ruske straže. Ruski častniki plačujejo vse v gotovini, navadni vojaki pa nimajo denarja, ali pa zelo malo. Zato se često prigodi, da se vojaki pojavijo v trgovinah, si molče izbero blago in odidejo. Sicer pa se Rusi drže dokaj lepo. V mestu ni več kakor 11 tisoč ruskih vojakov. Drugi delajo okope, ki obkrožajo vse mesto.
VELIKA BITKA NA FRANCOSKEM IN V BELGIJI.
O položaju bitke v Belgiji in na Francoskem poročajo: Izkazalo se je, da so Francozi in Angleži s predajo Antvverpna izgubili opirališče za svoje levo krilo, vsled česar se morajo skupaj z Belgijci umakniti iz Belgije. Nemci so jim neprestano za petami. V smeri proti Tournavu se je boril zadnji oddelek angleško-fran cosko-belgijske vojske z Nemci ter je bil končno premagan. Zdi se, da se je vršil tudi pri Ypresu ljut boj in da so tudi tu Nemci zmagali. Roubaix je bil že dolgo od Nemcev obkoljen, šele v sredo ob 10. dopoldne pa se je pripeljal v mesto avtomobil z nemškimi častniki, da pripravijo predajo. V Lillu so se vršili boji celo na cestah, nakar so Nemci mesto bombardirali. Mesto je začelo goreti in prebivalstvo je napol oblečeno zbežalo. V torek so Nemci mesto zasedli. Boji v mestu pa so vendar še vedno trajali naprej in šele o polnoči so na rotovžu razobesili belo zastavo. Deset dni je trajal boj. Mestni del med kolodvorom in cerkvijo St. Mau-rice je popolnoma razdejan. Francozi domnevajo, da so nemške čete. ki so v teh bojih na novo nastopile, od oblegovalne armade pri Antvverpnu, ki so jih Nemci pripeljali z železnico do predmestij Liila. Vsled tega pričakujejo Francozi, da bodo boji na severu še ljutejši, kakor so bili do sedaj.
Vsa Belgija je izpraznjena. Pri Hazebroncku se vrše še manjši boji. Pri Aetrvckeju so se Belgijci po kratkem boju umaknili v Ostende. Zahodne kraje ob obali Knocke in Hevst so nemške čete zasedle. Briigge in Assenede so Nemci zasedli. Med tem se je v Ostende belgijska armada že vkrcala na angleške ladje in odpeljala. V Ostende je izbruhnila dne 14. t. m. zjutraj panika. Ob 9. dopoldne je priplul nad mesto nemški »golob« in vrgel dve bombi. Večji belgijski oddelek je prišel v mesto, pa kmalu zopet mesto zapustil. Z juga je bilo slišati grmenje topov. Na cestah se je gnetlo polno beguncev iz bližnjih krajev.
Nemci so zasedli tudi Roubaix in glasom italijanskih poročil pri Four-nesu pognali v beg neki angleški oddelek.
»Times« poročajo iz Caiaisa. da je opaziti močno gibanje nemških čet v bližini Lilla proti Courtraju, kar je najbrže uvod za veliko bitko ob belgijski meji. Iz Berolina pa poročajo, da se vrše boji tudi že pri Dunkerque (Diinkirchen). Mesto je deloma zavarovano od pokrajin, ki se dajo preplaviti.
Iz Berolina poročajo nadalje, da upajo Nemci v kratkem zopet zasesti Reims. Ker so Francozi zlorabljali katedralo, ji Nemci ne bodo več prizanesli.
Glasom brzojavke iz Curina, ki jo prinaša »Kolnische Zeitung«, se vrše na alzaški meji novi silni boji, katerih središče so izborne francoske pozicije pri Septu. Francozi pričakujejo, da bodo Nemci kmalu začeli oblegati Belfort.
•                *
*
FRANCOSKO BOJIŠČE.
Znameniti nizozemski geograf profesor dr. Niermeijer popisuje v »Utretseh Dagblad« francosko bojišče:
»Na nekaterih mestih bojne fronte so zavzeli tako Nemci kakor tudi zavezniki položaje, katere Je priroda sama spremenila v neobičajno silne pozicije. Temu pa na celi fronti ni tako. Sredina bojne fronte, ki se razteza od RJieimsa čez gore-njo Champagne k argonskim gozdovom je precel zapuščena, prašna pokrajina, razorana od številnih malih rek; vasi dolge, zemlja obraščena z redko kratko travo in osamelim Ust-t n?tM" drgvtem,
Nemške pozicije se razprostiralo za rečico Suippes, pritokom Aisne, ki teče po pokrajini severovzhodno od Rheimsa v severozapadni smeri. V trdih tleh je bUo težavno napraviti jarke in zakope, toda Nemci so storili vse, da se čim najbolj utrdijo in Francozi so jih verno posnemali. Na vzhodu meji to ozemlje ob Aisne in njen pritok Aire, med katerima se dviga skalnato, z gostimi gozdovi pokrito gorovje Forčt d* Argonne, argonski les, ki je v francoskih rokah. Ta les se razteza približno 50 kilometrov daleč v severozapadnem smeru. Tok reke Aire ga loči od enako visdke argonske planine, katera meji na vzhodu ob globoko zarezano strugo reke Mose. Tudi desni breg te reke je obrobljen od strmih vršin, ki se razprostirajo na 5 do 15 kilometrov široko do woevreske planine, katera leži med Moso in Mo-zelo. Na višinah, ki se razprostirajo ob Mozi in ki so znane pod imenom Les C6t£s, se nahaja od Toula do Verduna celi pas obrambnih trdnjav, katerih vsaka obvlada pokrajino do druge najbližnje utrdbe. Tako se je zgodilo, da nemške čete niso mogle izkoristiti ^vrzeli, ki je nastala vsled zavzetja Camp des Romains. V woe-verski pokrajini se razteza bojna fronta po ravnem polju in skozi goste gozdove ter krene na jugovzhod v Lotaringiji k važnemu francoskemu opiralisču, višinam okoli mesta Nancy, Couronnes de Nancv zvanim. Odtam branijo Francozi desni gorati breg reke Meurthe in njenih desnih pritokov, izvirajočih v Vo-gezih. Vogezi zopet tvorijo prav trdno obrambno črto tja do Belforta.
Ako primerjamo teršn, spoznamo da nemška obrambna pozicija ob Aisne ni tako silna, kakor francoska na Mosi, Mozeli in Meurthi. Zato posveča nemška armada onim svojim pozicijam vso svojo pozornost, izkorišča vsako ugodnost, katero ji nudi narava, kajti severno od La Fere končuje to obrambno gradovje nature, in na njega mesto se mora postaviti zid iz človeških teles, ki se mora v lahko pristopnem terenu Picardije in francoske Henegave tja do belgijskih mej upirati obkoljujočim poskusom francoske armade.
K tem ilustrativnim izvajanjem je dodati, da sega po uradnih poročilih bojna črta danes od Genta čez Lille na Arras, Albert in Roye do Novona, od tam preko Soissons, Rheims do Argonskega lesa v njega gornji tretjini, nadalje v okrogu okoli Verduna k zavzeti trdnjavi St. Mihiel ter čez Pont a Mousson, Luneville do Vogezov in južne Alzacije. Trdnjava Verdun tvori nekako mejo med francoskim centrom in desnim krilom.
Brata Buxton.
O priliki pogreba kralja romunskega se je zgodil v Bukareštu atentat na dva znana angleška politika, na brata Buxton. Ta dva brata sta že mnogo let duša »balkanskega odbora« v Londonu. Seveda je ta odbor le privesek angleškega ministrstva zunanjih del in brata Buxton pravzaprav le organa angleške vlade. Le - ta rabi jako rada take agente, da ji ni treba za njih mnogokrat jako smelo delovanje nositi odgovornosti. Balkanski odbor je najprej deloval samo s tem, da je kulturni svet opozarjal na zatiranje v Turčiji živečih kristijanov, pozneje pa je začel delati tudi na njih politično osvobo-jenje in je v balkanski politiki igral dostikrat jako znamenito vlogo. Vse delo tega balkanskega odbora je bilo do L 1908. obrnjeno proti Turčiji, a ko je to leto Avstrija anektirala Bosno in Hercegovino, je stvar postala drugačna. Ta balkanski odbor je tedaj začel snovati proti Avstriji naperjeno zvezo, v kateri naj bi poleg kristijanskih držav bila tudi Turčija. Takrat je začelo vse svetovno časopisje rohneti proti Avstriji zaradi aneksije in vse to je bilo delo bratov Buxton, ki sta seveda delala po naročilu angleškega zunanjega ministrstva. Povodom aneksije Bosne in Hercegovine je naša država prvič občutila sovražnost Anglije. Takrat je bi! na Angleškem že narejen načrt, da se mora Nemčija zdrobiti in balkanski odbor je dobil naročila, naj pridobi slovanske države proti Avstriji. Morda bi bilo že za Časa aneksije prišlo do vojne, toda Rusija se je takrat čutila preslabo in tako je aneksijska kriza ostala diplomatičen boj, v katerem je obveljalo stališče Avstrije. Toda brata Buxton sta nadaljevala svoje delo in poskušala našo monarhijo oslabiti na drug način. Ker Turčije ni bilo pridobiti za načrte angleške vlade, je prišlo do prve balkanske zveze in do vojne Bolgarske, Grške, Srbije in Črne gore proti Turčiji. Ta zveza se je sicer pozneje razbila, toda brata Buxton nista izgubila upanje, da se obnovi, čim je začela sedanja vojna, sta šla na Bal-
247. flev.
»SLOVENSKI NAROD*, da* 17. oktobra 1914,
Stran X
rogovilila proti Avstriji, dokler ju ni ranil revolver atentatorja.
Italijanski zunanji minister
Marta di San Eiiliano
umrl.
Rim. 16. oktobra. (Kor. urad.) Agenzia Štefani javlja: Zunanji minister marchese dl San Giuliano ie danes ob 2. uri 20 min. popoldan umri
Antonio di San Giuliano. mar-cftese de Paternio Castello je umrl v 64. letu svoje starosti. Karijera tega moža je bila sijajna, že s 27. leti je postal župan v Cataniji na Siciliji, s 30 leti je bil poslanec, ki si je pridobil v italijanskem parlamentu kot eden izmed prvakov liberalne stranke naravnost sijajno pozicijo. L. 1892. ga je poklical tedanji min. predsednik Giolitti kot drž. podtajnika v poljedelsko ministrstvo, v I. 1899. je bil prvič minister in sicer minister državne pošte. V decembru 190o. je prevzel di San Giuliano v kabinetu Fortis zunanji portfelj. Po svoji demisiji je postal veleposlanik v Londonu. L. 1910., po odstopu min. Titto-nija mu je ponudil Luzatti zopet zunanji portfelj. Di San Giuliano je prevzel vodstvo zunanje italijanske politike, katerega ni odložil navzlic opetovanim krizam italijanske vlade, v kateri je Luzattiju sledil Giolitti in temu zopet Salandra, do svoje smrti.
Pomen di San Giuliana je dvojen, 2 njim je umrl eden najboljših in najtreznejših žurnalistov in publicistov italijanskih, katerega politični članki o balkanskem in osobito o albanskem vprašanju so vzbudili svetovno pozornost. V teh svojih spisih se di San Giuliano ni pokazal posebnega prijatelja Avstrije in ko je postal zunanji minister se je sodilo, da ne bo mnogo boljši oi Tittonija, katerega ostri nastopi proti monarhiji z!asti za časa aneksijske krize, so zavezniške odnosa je med Avstrijo in Italijo znatno poslabšali. Toda di San Giuliano je pokazal, da je skozi in skozi realen, zmeren in trezen politik, kateremu so dejanske ^razmere vse. sentimenti nič. Mož. ki je kot publicist zapisal marsikatero pikro besedo o politiki monarhije in se boril zlasti tudi zoper albanske aspiracije dunajskih diplomatov, je kot odgovorni minister spoznal in konsekventno upošteval velikanski pomen prijateljskih odnošajev in skupnosti interesov med obema državama. Ker je navzlic    vsem   težkočam vztrajal
ej svoji ideji, je mogel doseči za svojo domovino nekatere  naravnost
ie uspehe. Z najboljšim diploma-
im uspehom je mogel pripraviti libijsko podjetje in ustvaril je Italiji za časa balkanske vojne izredno ugodno pozicijo. Pod njegovim vodstvom je italijanska zunanja politika dospela k zavidanja vrednemu cilju upoštevane zaveznice v tripelalijan-ci in uvaževane prijateljice v triple-sntL V tej poziciji je mogla Italija tudi v sedanji vojni kot edina evropska velesila ostati nevtralna. Di San Giulianova politika je naletela v Italiji opetovano na oster odpor. Tudi rregovi nasprotniki pa so radi priznavali, da je di San Giuliano nesporno eden najuspešnejših in najtreznejših politikov, kar jih je imela Italija.
Di San Giuliano je imel kot zunanji minister opetovane sestanke s svojimi avstrijskimi kolegi: !. 1910 se je sestal v Turinu z grofom Aehrenthalom. 1. 1912. z grofom Berchtoldom v San Rosore; zadnja entrevuja v Opatiji aprila meseca je še v svežem spominu.
Nadaljna politika Italije bo v marsikaterem oziru odvisna od moža, ki prevzame politično dedščino ne-dosežnega Disca albanskih pisem.
Rim, 17. oktobra. (Kor. urad.) Ob smrtni postelji ministra se je bila zbrala rodbina in visoki uradniki ministrstva. Minister je mirno umrl. Truplo so oblekli v min. uniformo ter je danes zjutraj v palači zunanjega ministrstva položili na mrtvaški oder. Jutri zjutraj prepeljejo truplo v Catanijo. Kralj in ministri so kondo-lirali rodbini, vse države so izrekle po svojih diplomatih svoje sožalje. Listi slavijo umrlega kot sijajnega politika in velikega ter požrtvovalnega rodoljuba.
*
Salandra interimistični zunanji
minister.
Rim, 17. oktobra. (Kor. urad.) Listi poročajo, da prevzame ministrski predsednik Salandra interimistič-no vodstvo zunanjega ministrstva.
Spominjajte so »Rdečega križa".
VnmVl     ■aBflllil^MiB^V^MBBiiHI
pred soJiitm i Sanjsn.
Obtoženi Trifko Grabeč je bil zaradi dejanjskega napada na svoie-ga prof. na gimnaziji v Tuzli izključen in je potem študiral na gimnaziji v Belgradu. Tu je med drugimi občeval tudi s Cabrinovićem in Principom, s poslednjim je nekaj časa imel skupno stanovanje. Grabeč je priznal, da je pristaš radikalno naci-jonalistične misli in misli združenja vseh jugoslovanskih dežel s slovansko nadvlado. V prvi vrsti je bil njegov ideal, odtrgati od Avstrije Bosno ter jo združiti s Srbijo in sicer s silo, bodisi z revolucijo ali z vojno. Sovražil je Avstrijo, ker je v Srbiji vedno slišal, da je največja sovražnica srbskega nacijonalizma. Ker je bil po nazorih belgrajskih krogov nadvojvoda - prestolonaslednik Fran Ferdinand nositelj misli, ki je nasprotovala združenju Srbov, zato je tudi Grabeč sovražil prestolonaslednika. Ta čustva so nastala v Grabcu po vplivu tega kar se je v Belgradu v društvu »Slov. Jug« govorilo in pisalo v srbskem časopisju. Grabeč je najprej s Principom govoril o aten-: mi, pozneje je poizvedel, da sta se > tem že menila tudi Čabrinovič in Princip. Zaradi orožja se je Princip obrnil do Ciganoviča, ki je bil dogovorjen z majorjem Tankošičem. Po Grabčevem mnenju je Ciganovič glavni krivec. Tudi Grabcu je znano, da je Princip pisal iz Belgrada Iliču v Sarajevu. Ciganovič je zahteval, naj gre eden zarotnikov k r£ankosi-ču. Po sklepu zarotnikov je bil za to določen Grabeč. Ciganovič je veljal Grabca k Tankošiču, ki ga je vprašal: ali si ti eden onih? Ali ste pripravljeni? Na potrdilni odgovor Grabca je Tankosič dalje vprašal, če zna streljati z revolverjem. Grabeč je to zanikal. Na to je dal Tankosič Ciganoviču revolver z naročilom, naj zarotnike nauči streljati. Ciganovič je Grabca in Principa v topčider-skem parku pri Belgradu učil streljati. Ko je Princip zapustil Belgrad, mu je Ciganovič dal dve pismi in sicer eno na majorja v Šabcu, enega na mejnega kapitana v Ložnici. Major Popovič v Šabcu je zarotnike sprejel in jim preskrbel znižano vožnjo do Ložnice. Obtoženec izpove, da je Velko Cubrilovič vprašal, če so bombe in revolverji določeni za atentat na prestolonaslednika in da so zarotniki to potrdili. Po atentatu je Grabeč hotel pobegniti, pa je bil na cesti v Višegrad aretiran. Prizna, da so bombe zarotnikov podobne bombam, ki se izdelujejo v arzenalu v Kragujevcu.
Nadalnji obtoženec, bivši učitelj in bivši bančni uradnik Ilić je pri zaslišanju poskušal oslabiti svoje izpovedi, podane tekom preiskave. Opozorjen na protislovje med prejšnjimi in sedanjimi izpovedbam;, je stereotipno odgovarjal: Jaz nič ne vem. Ilić je obdolžen, da ie prinesel bombe in revolverje v Sarajevu in jih skril v svojem stanovanju dokler jih nekaj dni pred atentatom ni razdelil med zarotnike. Opravičuje se s tem. da so zarotniki na vsak način vstra-jali pri svojem namenu, stori atentat, priznava pa, da je za z rotnike prkJobil Jukiča in Popovičr* ter ju naučil metati bombe. — O' toženec Vašo Cubrilovič je priznal, c!.i so zarotniki imeli namen, presto naslednika umoriti, ker je v srbski i. krogih veljal za sovražnika Srbov.
Tekom dalnjega zasliševanja je obtoženi Vašo Cubrilovič izpovedal, da je rekel obtožencema Kalemberju in Perinu, da ima bombe in revolver za atentat na prestolonaslednika, da pa rečena dva nista hotela o tem nič slišati. Tudi obtoženec Zagorca je povedal, da se zgodi atentat. Od obtoženca Popovića je slišal, da je fa obtoženca Kranjčeviča prosil, naj shrani orožje, s čimur je bil Kranjče-vič zadovoljen. Pozneje se je Vašo Cubrilovič dogovoril s Kraničevi-čem glede kraja, kjer naj bi se dobila po atentatu. On atentata ni izvršil iz ozirov na vojvodinio Hohenberg, ki je ni hotel umoriti. Po atentatu je šel na domenjeni kraj. izročil Kranjče-viču orožje in pobegnil.
Obtoženi učiteljiščnik Cvetko Popovič je izjavil, da je po svojem političnem prepričanju pristaš združenja Srbov in Hrvatov v eni državi. Priznal je, da sovraži Avstro-Ogr-sko in da je zato sovražil tudi prestolonaslednika, dasi je slišal, da je prijatelj Slovanov. Ko mu je Vašo Cubrilovič predlagal, naj se udeleži atentata na prestolonaslednika, je bil takoj s tem zadovoljen ter po Cubri-lovičevem naročilu šel k obtoženemu Iliču, ki mu je dal bombo in revolver za izvršitev atentata. Atentata pa ni izvršil, ker mu Je v odločilnem trenotku zmanjkalo poguma. Po atentatu je zbežal k svojim staršem v Zemun. Obžaluje, kar se je zgodilo. ~
Na vprašanje zagovornika dr. Prenučića, če je kdo direktno vplival na obtoženega čabrinovića, naj stori atentat je izjavil čabrinovič, naj se ga takih stvari ne vpraša, ker je za svoja delanja sam odgovoren in bo vse vzel seboj v grob.
Sledilo je zaslišanje obtoženega Vaša Čubriloviča. Ta je bil učitelj v Priboju pri Zvorniku. V Šabcu se je seznanil s predsednikom »Narodne obrane« Božo Milanovičem, ki ga je pozval, naj nameno tega društva pospešuje v Bosni. Obtoženec je bil takoj pripravljen to storiti. Glede organizacije »Narodne obrane < je izjavil obtoženec, da tvorijo predsedniki vseh srbskih društev v kakem kraju odbor »Narodne obrane« in ta odbor si izvoli predsednika. Tudi sokolska in antialkoholna društva so zraven. Obtoženec je v Priboju ustanovil sokolsko društvo in je bil njega predsednik. Ravno tako je Mikšo Jova-novič ustanovil tako društvo v Tuzli in bi! njega predsednik. O svojem se-znanju z zarotniki pravi obtoženec, da je nekega dne s popom Jovanovi-čem jezdil v Mezgvajo. Na potu je sreča! kmeta Miloviča, ki ga je pozdravi! in prišel koj k njemu. Vprašal je Miloviča, kaj želi, na kar je ta rekel, da je na potu k njemu, obtožencu. Iz grmovja sta se na to prikazala Princip in Grabeč. Zdelo se mu je sumljivo, da dijaka nekaj skrivata, in vedoČ, da pride prestolonaslednik v Bosno, je vpraša!, Če dijaka kaj nameravata proti prestolonasledniku. Princip je potrdil, da nameravajo atentat na prestolonaslednika, in mu je zagrozil, da bo uničen, če ne bo molčal. Obtoženec je bil prepričan, da stoji za Principom revolucionarna organizacija in da mora biti na delu mična roka, sicer bi zarotniki ne imeli bomb. Po svojem političnem prepričanju je obtoženec avtonomist Poročila »Narodne obrane« o njeni delavnosti baje ni čital in baje tudi ne ve, da ima to društvo poleg ofici-jalnega tudi tajen cilj, namreč revolucijo v Bosni in vojno proti Avstriji ter odtrganje Bosne od monarhije. Tudi ko mu je bila predložena relacija srbskega inšpektorja na zapo-vednika drinske divizije z dne 5. oktobra 1911, da so sokolska, pobra-timska in antialkaholna društva v Bosni le maskiranje revolucionarnega delovanja »Narodne obrane«, ne-če obtoženec ničesar vedeti. Obtoženec tudi taji, da je bil v zvezi s srbskim Sokolom v Kragujevcu, ki je očitno propagiral revolucijo v Bosni in vojno proti Avstriji, in je bil v zvezi z vsemi sokolskimi društvi v Bosni. Prizna pa, da je na poziv iz Belgrada sestavil baje za literarne na-nene natančen popis okraja Zvornik. V tem zapisniku so vse srbske rodbine natančno zabeležene in popisane in isto tako ceste, rešpoti. reke. potoki in vodnjaki, izkratka: spis le obsegal natančen topografičen popis. Obtoženec je dobil iz Belgrada 50 dinarjev nagrade za ta spis. Obtoženec trdi. da je tudi profesor Dedi-jer sestavi! tak spis za Hercegovino. Na vprašanje državnega pravdnika, če obtoženec ve, da so dijaki dobili bombe iz Srbije, prizna obtoženec, da se v Srbiji dela s takimi sredstvi. Vedel je tudi, da bi ga revolucionarji iz Srbije uničili, če bi dijakom ne šel na roko. Od kod to ve, tega obtoženec ni povedal.
Dnevne vesti.
-f Ljubljanski   obč. svet   ima v
torek, dne 20. oktobra ob 6. zvečer v mestni dvorani redno sejo. Na dnevnem redu javne seje so: Naznanilo predsedstva, dopolnilna volitev v nekatere odseke in poročila: o prošnjah za vsprejem v domovinsko zvezo mestne občine ljubljanske; o dopisu upravnega odbora Mestne hranilnice ljubljanske glede odobritve sklepov v proslavo 251etnice tega zavoda; o dopisu mestnega magistrata glede ustanovnega pisma za nadvojvode Franca Ferdinanda in vojvodinje Hohenberške spominsko ustanovo za brezplačno mesto na c. kr. mornariški akademiji na Reki; o poročilu mestnega knjigovodstva o nenadni škontraciji mestne blagajne; o ponudbi Josipine Jenkove za odkup mestne stavbne parcele št. 30 v Hilšerjevi ulici; o dopisu magistrata glede dovolitve nagrade magistrat-nim organom za revizijo psov; o dopisu šolskega odbora za obrtno nadaljevalne šole glede dovolitve prispevka za vzdrževanje te šole v zmanjšani obliki; o dopisu kuratori-ja dnevnega zavetišča glede začasnega nameščenja pomočnice na tem zavodu; o prošnji vodstva vnanje ljudske in meščanske šole pri Uršu-linkah za izreden prispevek k troškom za vzdrževanje šolskega poslopja; o porabi dotacij na mestnih ljudskih šolah v šol. letu 1913/14; o poročilu mestnega stavbnega urada glede regulačnega načrta za severni del Ljubljane in glede določitve stav-bišča za zgradbo topračarskih detev-
nic ter glede zamenjave neka] mestnega sveta v ta namen; o poročilu magistrata o izvršeni končni kolav-daciji stavbnih del pri znižani Nadvojvode Friderika cesti; o imenovanju novih ulic na zemljišču pod Rožnikom med Potjo v Rožno dolino in Cesto na Rožnik; o spremembi regulačnega načrta na Mirju ob starem rimskem zidu pri stiku Ulice rimske legije; o spremembi regulačnega načrta Okiožne ceste v Vodmatu ob stiki* z Martinovo ce.v.o; o dopisu -avmitt Ijstva mes*ne.M vodo/oda glede dovolitve letnega pavšala za monterske biciklje; o prošnji kranjske stavbne družbe za odpis večje porabe vode; o prošnji Ivana Ogrina za odpis večje porabe vode; o razpisu c. kr. deželne vlade glede razdelitve mesta Ljubljane v dimnikarske okraje. Na dnevnem redu tajne seje so naznanila predsedstva in poročila: 1, o prošnjah za izpraznjena mesta v konceptni službi mestnega magistrata in 2. za izpraznjena mesta v računski službi mestnega magistrata; o prošnjah za razpisano službo šolskega sluge; o prošnjah za razne obrtne koncesije.
—   Javi jen je ran.*en?h oficirjev. Tukajšnje c. in kr. vojaško stacijsko poveljstvo nas prosi, da objavimo naslednji razglas: Vsi v privatni oskrbi nahajajoči se gažisti, ki so tukaj in se doslej še niso javili pri sta-cijskem zapovedništvu, morajo to takoj storiti in svoje dokumente seboj prinesti.
—  Odlikovan junak. Rez. kadet, slušatelj poljedeljske visoke šole Mihael Gabrijelčič, sin dvornega svetnika pri najvišjem sodišču na Dunaju M. GabrijelČiču je bil odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo. V bitki pri Grodku ga je šrapnelska kroglja opasno ranila, vendar se mu je stanje že znatno obrnilo na bolje.
—   Ranjenci v ljubljanskih bolnišnicah. V tukajšnji obrtni šoli se nahajajo ti - le domačini - ranjenci: gfr. Korošec Martin, p. p. 87., 15. stot., iz Nove cerkve pri Celju, strel v levo nogo: inf. Kokot Blaž, 87. p. p., 14. stot, iz Križan pri Ptuju, strel v desno in levo nogo; inf. Strah Ivan, 17. p. p., 4. nad. stot.; inf. Traven Fr., 17. p. p., 10. stot.. iz Oselic pri Kranju, strel; inf. Meditz Edvard, 17. p. p., 1. stot., doma pri Kočevju; infan-terist Čuden Ivan, 17. pp.. 12. stot., iz Srednje vasi pri Radovljici; infant. čeč Fran, 17. p. p., 4. stot., iz Slavine pri Postojni, strel. — V bolnišnici, prirejeni v vojašnici domobranskega polka št. 27, so bili dne 15. oktobra nastanjeni ti - !e ranjeni vojaki iz naših krajev: rez. inf. AntončiČ Adolf, domobr. p. št. 27, nadom. stot. 1, strel: gfr. Appe Valentin, domobr. p. 27, 3. stot., Kandija pri Novem mestu, strel: rez. inf. Babic Ivan, domobr. p. 27, Umag, lu-pus; rez. inf. Babic Josip, črnovoj. bat. 2. strel; rez. korporal Bizjak Ivan, domobr. p. 27. Trška gora, izvil si je nogo; inf. Bovič Štefan, dom. p.
26,  strel v desni kazalec; inf. Cele-stina Josip, dom. p. 27, 3. stot., Šent Jurij pri Krškem, strel: rez. inf. Čer-ne Josip, dombr. p. 27, nadom. stot. 4; korporal Delič Anton. dom. polk 27., 7. stot., Šibenik, strel skozi obe stegni;    gfr. Dobovšek Fran, dom. p.
27.  2. stot.. Dob pri Kamniku, strel v desno koleno: inf. Fabian Alojzij, žel. odd.. Zagorje, bolan: inf. Gruden Anton, črnovoj. art. odd., Šmihel pri Gorici, bolan; inf. Hafner Ignacij, dom. p. 27, Ljubljana, bolan: inf. Jordan Rudolf, Št. Lovrenc pri Gradiški; inf. Komlanc Josip, dom. p. 27, 11. st., Št. Florijan pri Gorici; Kovačič Nikolaj, dom. p. 26, ima prestreljeno nad-laket; rez. inf. Kozjak Anton, dom. p. 27, Kranj, strel v leva pleča; nad. rez. Krasna Ivan, črnovoj. bat. 12; inf. KrkoČ Fran, dom. p. 27, Kamne pri Gorici, bolan; korporal Kuliman Anton, Pni j, strel v desno nogo; inf. Lenarčič Lovrenc, dom. p. 27. 3. st., Šmartno pri Ljubljani, bolan: rez. inf. Rozmann Alojzij. Ljubljana, žel. odd., stre! v desno stegno: inf. Rtid-man Ivan, dom. p. 26, 3. stot., strel v desno podlaket: inf. Ruppe Josip, dom. p. 27, 6. stot., doma pri Kočevju, ranjen od šrapnela v obraz in pleča; rekr. Skube Miha, dom. p. 27, Zgor. Ajdovca pri Novem mestu, bolan; rekr. Steh Josip, dom. p. 27., nadom, stot. 2, Malenice pri Kostanjevici, izvil si je nogo; inf. Šejan II. Nikolaj, dom. p. 26, 10. stot.; rez. inf. Turk Anton. žel. odd., Divača; rez. inf. Turk Josip, m. bat. 29,/2„ Ribnica; inf. Zupan Josip, dom. p. 27, 2. nad. stot., GorjuŠe pri Radovljici; inf. 2a-ber Štefan, dom. p. 27, 8. stot., Leupa pri Gorici, strel v levo koleno; straž-mojster II. razr. 2erjov Jakob, orož. st. 12, strel v levi kazalec. — V deželni bolnišnici se nahajajo ti - le ranjenci iz naših krajev: Na dermatološkem oddelku: korp. Andlovec Josip, domobr. p. 27, 2. nadom, stot., LJubljana, enteritis; inf. Bertetič Josip, p. p. 97, 6. stot., iz Pazina, enteritis; inf. Camer Ivan, 17. p. p- 2. stot., iz Boštanja pri Kr-tkm» »tcritto; nt Ckspotttnč ivaa,
dom. p. 27, nadom. stot. 2, iz Novega mesta, enteritis- Hervol Fran, 17. p. p., 3. stot., iz St. Petra pri Novem mestu, strel v desni bok; Mavtinger Josip, 17. p. p., 1. stot., iz Košane pri Postojni, kolera, je popolnoma izoliran; Podgornik Ignacij, 97. p. p., f. m. stot., iz Ponikve pri Tolminu, enteritis; Polda Jakob, dom. p. 27. nad. stot. 1, iz Gori j pri Radovljici, enteritis; gfr. Rems Fran, 17. p. p., 2. st.f iz Kamnika; inf. Švegelj Valentin, dom. p. 27y 2. nadom, stot., iz Kranja; korporal Zuber Anton,    dom. p. 23,
2.   stot., iz Potok pri Tolminu, oba enteritis; inf. Premelč Josip, dom. p. 26, 6. stot., strel, zlomljena podlaket; inf. Rubinič Lovro, p. p. 53, 5. stot., griža. Iz prejšnjih tednov so na tem oddelku še ti - le bolni, oziroma ranjeni vojaki iz naših krajev: Golob Anton, Šmartno pri Litiji, vojaški voznik; Jereb Peter, Selca pri Kranju; inf. Sprachmann Ferdinand. Št. Martin ob Paki pri Slov, Gradcu; Ahčin Fran, Križe pri Kranju; Kajfež Matija, Banjaloka; Lipuš Josip, Oplotnica pri Konjicah; Blejc Fran, Mengeš. Na okulističnem oddelku: Smrekar Anton- Fortuna Jakob, 17. p. p., 2. stot.. Žiri; Jane-žic Alojzij, Domžale, 17. p. p., 2. stot., stroj. p. odd.; Kos Fran, Zgor. 2er-javce pri Mariboru, 47. p. p., 14. stot. Na medicinskem oddelku: Dejak Ivan, dom. p. 27, 3. stot., pre-tisnjeno ima desno stran trebuha; inf. Grmek Martin. 17. p. p., 2. m. k., iz Iške vasi pri Ljubljani, strel v prsi; Kovačič Anton, 17. p. p., L m. k., iz Bukovice pri Litiji, strel v levi bok; inf. Martelosi Ermengildo, 97. p. p., 4. m. k., iz Gradiške, zadet od šrapnela v desno podlaket; inf. Možek Ignacij, 17. p. p., 4. m. k., iz Preserja pri Kamniku, težko ranjen na levi podlakti;  Skodlar Fran, dom. p. 27,
11.  stot, iz Britofa pri Kranju, strel v desni bok; Kunst Valentin, Šmartno pod Šmarno goro, 27. p. p., železniška straža v Boh. Beli; Sterle Avgust iz Ljubljane, doni. p. 27, 4. stot., in od prej še: Kosi Andrej, Ljutomer; Kobe Ivan, Stari trg pri Črnomlju; Gril Ivan, Moravče; Roman Alojzij, Št. Janž, Koroško, dom. p. 27, 9. stot.; Pogačar Karel, 87. p. p., 13. stot., iz Slov. Gradca: Jenko Lovrenc, Jezica pri Ljubljani, dom. p. 27,
3.   nadom, stot.; Zaberložnik Ferdinand, Št. Jur pri Celju, 87. p. p., 16. stot.; Skube Miha, Aj_dovec pri Novem mestu, dom. p. 2/, 4. nad. stot.; in od prej Slana Ivan. Št. Jur pri Ljutomeru, 87. p. p., 13. stot.; Vozel Alojzij. Šmartno pri Litiji, 17. p. p., 13. stot. Na kirurgičnem oddelku: inf. Ciach Dominik, 97. p. p.,
12.  stot., iz Poreča, strel v levo stegno; lovec Droic Ivan, lov. bat. 20, iz Grahova pri Tolminu, strel v levo nadlaket; Kos Valentin, 17. p. p., 3. stot., iz Kresnic pri Litiji, strel v glavo: Kovačič Alojzij, 17. p. p.. 2. stot.. iz Št. Ruperta pri Krškem, kila; inf. Oblak Fran, 17. p. p., 14. stot., iz Polhovega gradca, strel v desna pleča; inf. Prelog Fran, 87. p. p.. 15. stot., iz Gerlove pri Ljutomeru, strel v koleno; Sikošek Anton, 87. p. p., 16. st., Podčetrtek, strel v desno stegno; Modrušan Jurij, iz Pulja. 97. p. p., L nadom, stot.; liervol Fran, Št. Peter. pri Novem mestu, 17. p. pu 13. stot.; Opratko Štefan, top. p. /., nadom, bat.: Rajer Ignacij, Mirna peč pri Novem mestu, lov. bat. 7., 2. stot; Grum Ivan, Grosuplje, lov. bat. 7, 2. stot.; Štimac Blaž, Dragovič, 17. p. p., 11. stot; od prej pa še gfr. Krali Alojzij, Mirna peč, 17. p. p., 13. stot.; Zaletel Fran, Št. Vid nad Ljubljano, dom. p. 27. 10. stot.; Jerina Rudolf, Vrhnika, 17. p. p., L stot.; Malerič Fran, Črnomelj, dom. p. 27, L stot.; Sajevic Ivan, Šenčur pri Kranju, dom. p. 27, 10. stot.
—  Odlikovan je bil z zlato hrabrostno svetinjo korporal Štefan Močnik, ki služi pri mariborskem havbičnem polku: obenem je bil imenovan za ognjičarja.
—  Srebrno hrabrostno kolajno H. razreda je dobi! na severnem bojišču četovodja Martin Hribar od lovskega bataljona št 7. Mož, doma iz Trbovelj na Štajerskem, bo dobival mesečno 7 K 50 h.
—  Umrl je v Mitrovički bolnišnici dne 29. septembra t. 1. gosp. Franjo Malic, pri Kalmusa na ranah, dobljenih na bojišču. Časten mu spomin!
—  Umrl ie na ranah, zadobljenih na bojišču voditelj ljudske šole v Dekanih in tajnik tamkajšnje C. M. podružnice Herman Rudež v bolnišnici v Kremsu.
—  Pogrešani vojaki, lnfanterisi 17. p. p. 9. stot. Alojzij Jakulin, ki se nahaja na sever, bojišču, se pogreša od 10. septembra. Omenjenega dne je bil po poročilu nekega rač. podčastnika še pri svoji stotniji, a od tedaj so vsa poizvedovanja za njhn zaman. Prosijo se njegovi tovariši (ranjenci), ako jim je o nJem kaj znanega, naj isto blagovolijo sporočiti njegovi sestri Angelrki Bezlaj, Litija (Dolenjsko). — Rezervist 17. domobranskega pešpotica T. stotnfia Franc
stran c
,5U3VCNSiq NAROD', dat 17, oktobri »M.
247, Štev,
so vsa poizvedovanja za nJim brezuspešna. Njegovi tovariši (ranjenci), H vedo kaj o njem, se lepo prosijo, naj blagovolilo to sporočiti njegovi leni Fani Birtič. pošta Skofeljca, Dolenjsko. — Pogreša se od 9. septembra t L Vladimir LHek, enoletni prostovoljec pri 47. pešpolku 7. b. komp., ki je po vesti bojne pošte 73 bil ranjen na gališkem bojišču. Služil Je v Gorici. Popraševanje pri avstrijskem in ogrskem »Rdečem križu* bilo je zastonj. Kdor kaj ve ali zve o njem. naj blagovoli to sporočiti obitelji Em. Lilekovi v Celju na štajerskem. — Jerica Knaflič na Mlinem občina BIexi prosi vsakogar za porobilo kje se nahaja njen mož Tomaž, ki služi pri c. kr. domobranskem peš-polku št. 27, 12. stotnija, ker nima že dva meseca od njega nobenega poročila.
—  Pogreša se rezervist 17. peš-polka, 6. stotnije Anton Perhavc iz Gaberč pri Senožečah. Zadnjo njegovo dopisnico prejeli dne 21. avgusta t L Kdor ve kaj o njem, se lepo prosi, ako blagovoli sporočiti rodbini Perhavc v Gaberčah št. 19 pri Senožečah Notranjsko.
—  Josip Komar, nad. reservist 12. stotnije, 87. pešpolka, iz Žirij št. 2, občina Povir, pošta Sežana, ne piše že od avgusta nič več. Zadnji list je datiran od 24. avgusta t. 1. iz Krakova (Galicija). Kdor izmed tovarišev imenovanega ve kaj o njem, naj piše, za kar prav lepo prosi, njegovi žalostni, skrbi polni ženi Mariji Komar, Žirje h. št 2, pošta Sežana.
—  V srbskem vjetništvu se nahaja poročnik v rezervi inženir Egon Wutscher iz Ljubljane. Vjet je bil 15. septembra na planini Jagodina. Sedaj je v Nišu.
—  Zadovoljen vjetnik. Slovenski vojak s Krasa je bil pri onih topni-čarjih, ki jih je naša armada poslala Nemcem na pomoč proti Francozom. Ta vojak je bil vjet in se nahaja sedaj v vojnem ujetništvu. Pisal je domov — oddano je pismo v Bordeauxu — da je ujetnik, a da se mu dobro godi, Češ, vino je tu še bolje kakor najboljši teran in pečenka izvrstna, sploh pa da se mu na Francoskem dosti bolj dopade, kakor doma na Krasu.
—  Seznam izgub št 27 in 28 z dne 15. oziroma 16. oktobra 1914 sta nabita na deski pred glavnim vbodom mestnega magistrata.
—  Izjava. Ker so mi od več strani dežele došla vprašanja, ali sprejemam darove za armado, in ali jih hočem oddajati tja, kamor bi se želelo, izjavljam, da to rade volje storim. Darovi naj se pošiljajo pod mojim naslovom in na moje stroške.
Frania dr. Tavčarjeva.
— Veliko darilo v vojno - oskrr> ninske svrhe. Grajščak gospod 03-tbert Fuchs v Kokri daroval je vsoto 10.000 K v razne vojno - oskrbovalne svrhe, izmed njih 6000 K za ^Rdeči križ«. — Veleindustrijalec gospod »Vinko Majdič v Kranju podaril je ra-zun svojih že 10.000 K presegajočih darov za razne vojno - oskrbovalne svrhe, damskernu odboru v Kranju, ki izvršuje v smislu navodil vojno-oskrbovalnega urada na Dunaju akcijo v svrho priprave gorskih oblačil v vojni se nahajajočim vojakom, znatno vsoto 1000 K.
—  Dar. G. lekarnar dvorni založnik Gabriel Piccoli v Ljubljani je daroval avstrijski družbi »Rdečega križa« tisoč steklenic svoje železna-tega vina za ranjene vojake - rekonvalescente.
—  Za vojno pomožne namene. Uradniki Podružnice avstrijskega kreditnega zavoda, Kranjske hranilnice in Podružnice splošne prometne banke v Ljubljani so sklenili za dobo vojne odstopiti 2% svojih stalnih plač v prid vojnopomožnih namenov v roke osrednjega vodstva državne organizacije avstrijskih bančnih in hranilničnih uradnikov. Imenovana organizacija je v ta namen že enkrat prispevala potom izrednih daril znesek 12.000 K.
—  Poizvedbe o vjetnikih in občevanje z njimi. V zadnjem času se množe slučaji, da pošiljajo ljudje prošnje na c. kr. ministrstvo za vna-nje stvari, ali pa na dunajsko veleposlaništvo Zjedinjenih držav Ameriških za pojasnila o posamičnih v vojnem vjetništvu nahajajočih se pripadnikih naše vojske, ali pa da bi se le-tem odposlale denarne ali poštne pošiljatve. Za dobivanje in širjenje takih pojasni! in posredovanje prometa z našimi vojnimi vjetniki v sovražnih deželami je poklicana izključno le centralna pisarna za izkazovanje na Dunaju, ki je v smislu mednarodnih pogodb v rednih zvezah z enakimi institucijami v sovražnih državah v Nišu in Petrogradu. Prošnje uvodoma omenjenih se ne morejo torej reševati drugače, nego z odpo-šiljanjem na rečeno pisarno. Obračati se je najbolje direktno na »Ge-meinsames Zentral - Nachweisbu-reau, Hilfs und Auskunftsstelle fiir Kriegsgefangene    und   Intemierte«,
Wk»» laifCTirgnrftnStraKie fc -
—  V novi domobranski vojašnici. Povodom svojega posets v stari domobranski vojašnici je deželni glavar obiskal tudi novo domobransko vojašnico, prirejeno kot vojaško bolnico ter se zelo pohvalno izrazil nad lepim redom in požrtvovalnim delovanjem g. dr. Buha.
—   Profesor 6slakovsky umrl. Bivši dez. in državni poslanec, vseuči-liški profesor, dvorni svetnik dr. Jaro-mir Celakovsky je, včeraj 68 let star umrl. Profesor Celakovsky je bil sin velikega slovanskega pesnika in filologa Fr. Lud. Čelakovskega. Kot zgodovinar češkega prava je zavzemal na češki univerzi posebno odlično mesto, kot konzervativni politik je zastopal interese češkega naroda dolga leta v deželnem in državnem zboru. Dvorni svetnik Čelakovsky je bil ena najmarkantnejših osebnosti češkega učenega sveta.
—  Oproščena je bila pri divizij-skem sodišču v Gradcu sestra dr. Pegana, Milena.
—      Bonitaiius - Korrespondenz«
je priobčila članek, ki ga je spisal profesor graškega vseučilišča dr. Ude, in v katerem je stresel na slovensko duhovščino najhujše obdol-žitve. vStraža« naznanja, da bo morati profesor dr. Ude dati sodnijsko zadoščenje.
—  Škof v Celovcu postane, kakor poročajo Listi profesor v Kicster-neuburgu dr. Adam Hefler,
—  Prvi ranjenci v Trstu. Včeraj ob 10. dopoldne je prispel prvi transport ranjencev čez morje v Trst. Ranjence je pripeljala za bolnico urejena ladja „Metković-. Vseh ranjencev je bilo 120; pripeljana so bili večinoma iz bolnice v Hercegovini. Ko so bili ranjenci izkrcani in pokrepčani, so jih z avtomobili prepeljali v bolnico.
—  Ubegel ooslanec. Avstrijski državni poslanec Battisti, zastopnik Tridenta, je bil poklican pod zastave, pa je pobegnil čez mejo in se naselil kot odvetnik v Milanu, kjer je postal junak iredentističnih demonstracij.
—  Novi italijanski vojni minister general Zupello je rojen v Kopru pri Trstu, kjer je bil njegov oče učitelj na gimnaziji. Ko je oče umrl, se je mati z otroci preselila v Videni (Udine). Slovenščino, ki jo je generali Zupelli v mladih letih brez dvoma tako dobro govoril, kakor vsak Koprčan, je seveda gotovo že davno pozabil.
—  Simon Gregorčičeva sedemdesetletnica. Dve znameniti rojstveni sedemdesetletnici bi moral slaviti naš narod letošnje leto. Pno, ustvaritelja slovenskega romana Josipa Jurčiča, porojenega 4. sušca 1844. 1., na katero sem svoječasno zaman opozoril v tem listu; — naša literarna In druga narodna društva so prešla preko one notice na dnevni red in rnoj klic je ostal do danes vox clamantis in de-serto. — Drugi letošnji jubilej pa se tiče največjega našega lirika, goriškega slavca Simna Gregorčiča. Dne 15. vinotoka, je zatonilo sedemdeset let v neskončnost, odkar je zagledal luč sveta ta odlični miljenec helikon-ske Evterpe. — Pesnikova mati Katra je bila osodnega dne precej daleč od domače hiše sama pri poljskem delu, ko je nepričakovano nad sabo zagle dala letati štorkljo. Požuri se iomov. Ali svet božji križ! Doma in v bližini ni žive duše, hiša zaklenjena, ključa nikjer! Njenim klicem se ne odzove nihče. Pa sede pod kap in čak j vdana v voljo božjo. vTedaj ji pa prin se Vila nebogljenega Simna. Revica-. .ari ga zavije v — svoj predpasnik in potrpežljivo čaka pred hišnim pragom, da se vrnejo domači — kar je trajalo precej dolgo. Ko je odbila rešilna ura in ji presenečeni prišleci odpro duri, ponese revica še sama svojega drugo-rojenčka v hišo, sicer ne povitega v plenice, nego v zastorju. In nič ni na-hudilo krepki mladi mamici! — Ker je ta epizoda iz pesnikovega življenja še precej neznana, jo priobčujem tu v spomin na njegovo današnjo sedemdesetletnico. Slava mul
Harambasa.
—  Umrl je včeraj v Sp. Šiški pri Ljubljani črkostavec g. Anton Fran-zot, komaj 29 let star. Pogreb bo jutri popoldne ob 3. P. v m.!
Umrla je v Novi vasi pri Glincah ga. Jera Vavpotič, stara 67 let. P. v m.!
—    Pri okrajnem sodišču v Kranju je bil profesor na ondotni gimnaziji Pregelj zaradi Žaljenja časti obsojen na 14 dni zapora.
—   Lastniki parnih kotlov in parnih strojev se opozarjajo na mi-nisterijalno naredbo z dne 5. avgusta 1914 drž. zak. štev. 206, vsled katere se v slučaju odpoklica preiskuSenih strežnikov parnih kotlov in parnih strojev v vojno službo, za dobo vojne in dokler je namestitev s takimi kva-lifikovanimi strežniki neizvrSljiva, smejo uporabljati za strežbo parnih kotlov m parnih strojev tudi nepreizkušene osebe. Uporaba takih strežnikov pa mora dovoliti pristojni komisar za preizkuievanje parnih kotlov, katerem«
lO +»<<**  "**"ll(iOma   Mgnaniti  itfrtjflft
oacbe to pri tem navesti okolnosti, ki dokazujejo njihovo sposobnost.
b Doka pni Dontfalak. Po prizadevanju šole in pošte se je nabralo pri tuk. faranih 116 K za nakup volne, iz katere so pridna dobska šolska in šoli odrasla dekleta naple-la za naše hrabre vojake pol sto parov zapestnikov, dva ducata parov nogavic, štirinajst opasnic in nekaj parov rokavic. Pet domačinov - vojakov odhajajočih na bojišče je dobi« lo kar tu nekaj teh izdelkov, vse dru« go je poslala tuk. gospa poštarica »Rdečemu križu«.
Štajerski deželni šolski svet   je
imenoval v svoji seji Jne 10. oktobra za definitivne učiteljice oziroma učitelje: Terezijo Cer jas v Prevorju, Antona Gmainerja v Pilštanju, Cecilijo Eržen v Sromljah, Karla Rum-preta v Zdolah; za šolskega vocljo v Mariji Reki je imenovan Franc Zrim-šek, def. učitelj v Žetalan; učiteljica ročnih del v Novi cenvVi poj Ptujem je imenovana tudi za učiteljico ročnih del pri Sv. Duhu v Halozah; prestavljena je def. učiteljica na Podovi Pavlina Kosec v Špitalič in def. učit. v Tepanjih Marijana Pavlic v Laporje.
Pismo iz obleganega Przemvsla.
Dne 2. oktobra je poslal rez. poročnik dr. Jos. Zdolšek pismo iz takrat še obkoljenega Przemvsla prijatelju dr. Ern. Kalanu, od. v Celju. Pismo je vzel s seboj vojaški avijatik in ga je izročil vojni pošti, katera ga je odpravila dalje na njegov naslov.
Iz poštne službe. Trgovsko ministrstvo je imenovalo poštnega ofi-cijala Ferdinanda VVinterja v Mariboru za poštnega kontrolorja.
Umor in posku&eni samomor. V Celju so našli vrtnarja Mareselja, njegovo ženo in njegovo 11 letno hčerko težko bolne vsled zastrupljenja. Mareselj je bil svojo ženo pregovoril, da je v proslavo svojega godu kupila liter vina. Ko so vino popili, so vsi trije oboleli in izgubili zavest. V bolnici so vsem trem pomagali, Franca Mareselja pa so izročili vojaškemu sodišču, ker leti nanj sum, da je namenoma v vino pomešal strup. Mareselj je živel s svojo ženo v vednem prepiru in iz nekega njegovega pisma je razvidno, da jo je mislil odstraniti. Strup si je lahko preskrbel, ker je kot črnovojnik služil v rezervni bolnici in je imel pristop v lekarno.
Drobne novice   s   Štajerskega.
Umrl je v Mariboru respicijent finančne straže Anton Rupnik. — Iz Fale pri Mariboru. Dela pri stavbi velike elektrarne ob Dravi so v ponedeljek znova začeli. Vodstvo podjetja računa s tem, da bo elektrarna L 1916 gotova. — Iz Zreč pri Konjicah poročajo, da je bil tamkajšnji nadučitelj, poročnik Henrik Šel, ranjen na bojišču. Padel je nanj konj in mu je zmečkal levo bedro. Sedaj se zdravi doma v Zrečah. — Izpustili so iz zapora pri de-želnobrambnem sodišču v Gradcu nadalje Dav. Tombaha, trgovca v Št. Vidu pod Ptujem, gosp. Godca, učitelja v Lembahu in njegovo soprogo ter Fr. Christofa. solicitatorja pri dr. Fermevcu v Ptuju.
Ranjenci In oboleli vojaki v Goric:. V zadnjem tednu so došli v Gorico sledeči ranjeni in oboleli vojaki: Alojzij Stare. 8. artil. polk: Ivan Reisner. 11. lev. bat.: Evgen Ferletič, 48. p.; Egon Gabassi, plan. polk 27; Nikolaj Zivan, črnovojnik; Milan Danus. lovski bataljon 8; profesor Josip Del Piero, bolan: Evgen Ferletič iz Doberdoba, 20. lov. bat.; Angel Pin, iz Tržiča. 47. p.: Franc Ipa-vec. iz Gorice, artil. p. 9; Orzon Iv., iz Devina. 27. p.: Brešan Leopold, iz Ločnika. 20. lov. bat.: Peršič Alojzij, iz Šempasa, 97. p.; Cernivec Franc, iz Plavij, 87. p.; Cossar Anton, iz Ogleja, 24. p.; Zoter Anton, iz Gorice, finančni stražnik; Alojzij Peršič, iz Gorice, 97. p.; Špetic Karel, obmejna straža; Lutman Kristian, 97. p; Hmeljak Anton, rezervist; Bratuž Ciril, obmejna straža; Uršič Ivan, top. p. 8; Sinigoj Josip, top. p. 8; Furlan Josip, varstvena straža; Spessot Josip, orožnik; Vižintin Flori jan. rezervist; Matija Perše, črnovojnik; Bucek Anton, orožnik; Likar Alojzij, korporal, 97. p.; Ličen Alojzij, 20. lov. bat.; Juh Josip, 27. plan. p.; Legiša Josip, Medjavas pri Devinu, 20. lov. bat.; Tinta Anton, \% Šteferjana, 27. plan. p.; Mavric Ivan, iz Biljane, 97. polk; Bizjak Fran, 20. lov. bat.
— Ranjenci v Trstu. V pomožno bolnico v zavodu »Austro-Amerika-ne« so bili sprejeti med drugim vojaki 87. pešpolka Emil Lušnik od 15., Josip Loridan od 4. in Anton Skrinjar od 12. stotnije; vojaki 97. pešpolka: Serafin Martinčič od 12., Jurij Sluga od 4., Jakob Turjak od 7., Rihard Mozetič od 5., Blaž Persurić od 7., Matej Kuzman od 4. in Ivan Smttović od 6. stotnije. Dalje: Gustav Matov-šek od 1. polka trdnjavskega topništva, Anton Valle o4 6. stotnije 17. nftirrt^ii
Slovenski ranjenci v bolnišnicah na lajnam, (Kratice: p. «■ polk, k. «= kompanija.) Cuješ Friderik, 87. p. 5. k.. Fran Josipova bolnišnica Dunaj X.; Duhanič Anton, 17. p. 3 k. je 17. septembra 1914 umrl v Soiijni bolnišnici na Dunaju, pokopan je na centralnem pokopališču, skupina 91, oddelek IL, grob štev. 9.; Golob Pavel, 87. p. iz Remšnika na Štajerskem, Rudolfova bolnišnica, Dunaj III. Tu leži tudi Lapanje Ivan iz Št. Petra 3. domb. p. 12. k.; Sekovanič Jos. iz Breznice 31. lovski p. 4. k. tudi v Ru-dolfovi bolnišnici na Dunaju.; Bol-kovič Vinko 87. p. p. 9. k., rezervna bolnica v Miskolcu; J3oščič Jos. 97. p. p., garnizijska bolnica št. 7 v Gradcu; Cadež Ferdo 47. p. p. 14 k., rezervna bolnica Locse. Ravno tam je tudi Čater Janez 26. dom. p. 8 k.; Cenčič Ant. 27. p. p. 4 k. iz Bregig (Breginja?); Čermin Fran 87. p. p. 3. k., bolnica št. 1. Kassa (Kaschau); Geršak Janez 87. p. p. 9. k. iz Št. Petra v bolnici št. 1. Kassa; Goleč Janez 27. dom. p. 5. k. z Dovjega, rezervna bolnica v Miskolczu; Goljuf Vinko 17. p. p. 3, k. iz Kotredeža, Rudolfova bolnica na Dunaju III.; Golob Jakob 87. p. p. 7. k. iz Ribnice, v bolnici št. 1. Kassa (Kaschau). Golob Miha iz Zabukovja 87. p. p. 3. k. »Augartenspiiai na Dunaju II.; Jenko Fran 27. dom. p. 5. k., rezervna bolnica v Miskolczu; JemiolaČ?) Stanislav 17. p. p. 7. k. rezervna bolnica v Denbici v Galiciji; Jeraj Alojzij 27. dombr. p. 12. k. iz Podveze, rezervna bolnica Locze (Ogrsko); Jug Janez 27. dombr. p. 6. m. k., rezervna bolnica št. 1. Kassa (Kaschau); Jursa Janez 47. p. p. S. k. tudi tam; Kalin Janez 97 p. p. 7. k., rezervna bolnica Locze; Kemperle Fr. iz Hude južne 97. p. p. 4. k., bolnica št. 1. Kassa; Kenda Jan. iz Bovca 27. dombr. p. 11. k., rezervna bolnica Locze: Klanjšek Luka iz Bate 87. p. p. 3. k., rezervna bolnica v Miskolczu; Korban Ivan 27. p. p. 5. k. istotam. Tu je tudi Korbar Valentin iz Cerkelj 27. dombr. p. 3. k.
Maria Carmi igra glavno vlogo v kinematografskem romanu v 6 delih „Mrtva" ali „med sovraštvom in ljubeznijo* ki se predvaja od danes naprej v kinematografu Ideal. Maria Carmi je po Nemčiji dobro znana kot ena najboljših mimičnih igralk in sedaj se je odločila kazati svojo umetnost tudi v filmu.
S kostanja padel. Predvčerajšnjem je 13 letni' postreščkov sin Rudolf Kosmač na Golovcu tresel kostanj, kjer je padel z drevesa in si pri padcu zlomil pod kolenom levo nogo in kar pod kostanjem obležal. Dečka so potem našli vežbajoči se vojaki ter ga prenesli z Golovca, nato pa poslali po rešilni voz, s katerim so ga prepeljali v deželno bolnišnico.
Ponesrečen kolesar. 23 letni hlapec Jožef Joger iz Knezove ulice v Spodnji Šiški a. 220 se je peljal s kolesom in padel na kamen tako nesrečno, da si je zlomil levo roko.
Žrebanje razredne loterije. Zadele so te-le številke: 700.000 kron kot premijo 146.193; 20.000 kron 93.819. Po 2000 kron: 4734, 14.436, 44.548. 61.586, 64.358, 107.912, 115.166. 144.603. 146.193. Po 1000 kron: 10.754, 13.031, 14.916, 30.656, 34.116. 46.787, 49.344, 64.299, 65.175, 67.785, 68.904, 69.823, 80.258, 82.667, 93.748, 95.599. 96.292, 90.823, 103.600, 111.238. 125.790, 130.826, 131.107, 132.979, 134.313, 141.252, 143.018, 151.378.
Brzojavna poročila.
NEMCI 15 km PRED VARŠAVO.
London, 17. oktobra. (Kor. urad.) »Times« priobčuje iz Peterburga sledečo za angleško-rusko metodo značilno vest: Nemci, ki so prodrli do 15 km pred Varšavo so bili vrženi za 35 km nazaj.
Przemvsi se nahaja neposredno pred padcem. Več zunanjih utrdb le že v ruskih rokah.
Nemci v Antverpnu.
Amsterdam, 17. oktobra. (Kor. urad. »Rotterdamer Courant« javlja iz Rosendaala: Nemški vojaški krogi zahtevajo, kakor se poroča, da preživlja mesto Antwerpen celo močno nemško posadko. V hišnih hodnikih mora ponoči goreti luč, vrata pa se smejo zapirati.
Borba v zraku.
London, 15. oktobra. (Kor. urad.) Bojev v Antverpnu se je ude* ležil tudi sin angleškega ministrskega predsednika Asquita. — »Timesc po* ročajo iz Caiaisa: Neki nemški leta* lec je v ponedeljek vrgel na Saint Omer bombo, ki je ubila 2 osebi, 6 oseb pa ranila. Pet francoskih zrako* plovov   zasleduje nemškega letalca.
Obtegaaie Tstostava.
FrMkfert, 16. oktobra. (Kor. urad.) »rrankfurter Zeitung« javlja iS Loff&Ofti »D*i& Tefcgtfcph« $&*-
občuje brzojavko Iz Pekinga, da so Japonci začasno prenehali z obstreljevanjem Tsingtava, ker so se transporti streljiva vsled slabih cest zakasnili. Diplomatsko razmerje med Tokijem m Pekingom je zelo napeto.
Zrakoplovna nesreča.
Rathenovv, 17. oktobra. (Kor. urad.) Neki zrakoplov z dvema podčastnikoma je včeraj navidezno vsled motornega defekta padel na tla. Eden izmed zrakoplovcev je mrtev, drugi težko poškodovan.
Potopljena švedska ladja.       .,
Stokholm, 16. oktobra, (Kor. ur.) Višji poveljnik švedske obrežne mornarice poroča mornariškemu ministrstvu, da se je oklopna ladja Oskar li. pri Stokholmu potopila. Dno ni nevarno. Odposlal se je materijal za dviganje.
Popravljena švedska oklopnica.
Stokholm, 17. oktobra, (Kor. urad. Oklopnico »Oskar II.« so zopet popravili, da je sposobna za akcijo.
Pogreb kralja Karoia.
Bukarešta, 16. oktobra. (Kor. urad.) Pogreba kralja Karla se je udeležilo več kakor 30.000 oseb. V, smislu čisto narodnega značaja pogrebne slavnosti v Courteji de Ar-ges se pogrebnih slavnosti niso udeležili člani diplomatičnega zbora in tuji poslaniki. Kraljevska dvojica se je včeraj zvečer odpeljala v Bukarešto.
Preiskava proti atentatorju na brata Buxtona.
Bukarešta, 16. oktobra. (Kor. u.) Dosedanja preiskava proti atentatorju je dognala, da je sledil obema Buxtonoma že v Sofiji, nakar je prišel za njima v Bukarešto. Atentator vztraja pri tem, da nima sokrivcev. Preiskava v tem oziru še ni dognala ničesar sigurnega. Na vprašanje, zakaj je izvršil atentat ravno v Bukarešti, odgovarja atentator, da se mu je tu nudila najboljša prilika. Sicer pa obžaluje, da je izvršil svo] čin ravno v Romuniji baš radi tega, ker je vedel, da ga tukaj ne more zadeti smrtna kazen, katero je Romunija odpravila.
Bukarešta, 16. oktobra. (Kor. u.) Pri opetovanem zaslišanju je atentator izjavil, da je sledil bratoma Bux-ton že, ko sta se odločila za pot v Sofijo. S tem je preklical svojo prvo izpoved, da je atentat izvršil spontano. Mož taji, da bi imel sokrivce. Preiskava tudi doslej ni odkrila prav nobenega sledu, da bi bilo zločinsko dejanje organizirano. Atentator priznava, da pripada tajni družbi, ki st je nadela nalogo, da reši Turčijo, za katere največjega sovražnika je smatral brate Buxton, ki sta skušala ustanoviti novo balkansko zvezo proti Turčiji. Bil je nasprotnik, da bi bila Turčija popolnoma pod vplivom Anglije, in je v tem zmislu tudi žur-nalistično deloval. Kakor poroča »Universak, so oblasti v Braili zasledile človeka, ki je bil v zadnjem času v zvezi z atentatorjem. Po izpoved-bi zdravnikov je stanje bratov Bux-ton zadovoljivo.
Turčija proti lažnih im vestem.
Carigrad, 15. oktobra. (Kor. ur.) (Uradno.) Namestnik vrhovnega ar-madnega poveljnika priobčuje ta-le komunike: Pravkar se je dognalo, da se med prebivalstvom širijo lažnjive in bedaste vesti, kakor da bi se bila neka turška križarka potopila in da bi se bile tuje čete izkrcale pri Mi-diji. Cesarska vlada je, dasi je nevtralna, vse ukrenila in v polni meri zagotovila, kar je potrebno v obrambo in zaščito zemlje. Ukrenili smo vse potrebno, da se prebivalstvo ne bo več varalo s takimi zlobnimi govoricami in da se izslede oni, ki si takšne zgodbe izmišljajo, in oni, ki lih pripovedujejo. Vsak Otomanec čistega srca ima v interesu domovine dolžnost, da vladi nemudoma ovadi take osebe.
Omejitev klanja telet
Dunaj. 17. oktobra. (Kor. urad.) Uradna »\Viener Zeitung« priobčuje naredbo poljedelskega ministrstva z dne 17. oktobra, s katero se v sporazumu notranjih del in trgovine omejuje klanje telet.
Nov predsednik v Mehiki.
Frankfurt 17. oktobra. »Frankfurter Zeitung« poroča iz New Yorka: General Carranza se je odpovedal časti predsednika republike mehikanske in predlaga, da se izvoli za predsednika generala Villarreala, ki je bil pod Carranzo gubernator mesta Nuevo Leon. Ta bo čisto gotovo provizoričen predsednik.
tanšnif list ahsetn 10 stmi.
Izdajatelj hi odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
JLfi^riM ta tiri" »Nnfsnhtft tUngptt
247. Mer.
JVONOma NABOP*. aae 17. oktobra lt!4.
Stran 5.
PosUmo.*)
Pri sodno-komisijskem ogledu na licu mesta v Krakovski ulici 29. z dne 16. oktobra 1914 sem dokazal, da moj umrli oče, Alojrij Grilc str.f ni nikdar sosedove zemlje — sveta na dvorišču — ne kedaj prej ali slej k sebi grabil. Nasprotno pa je res in dokazano, da Jožefa in Anton Juvan, po domače Ženkotovi, uživajo svet, katerega niso nikdar kupili in plačali. Zatoraj svarim, da nihče več ne trdi, da se je ta nered ! od naše hiše nasproti sosedu kedaj j godil.
Preostane mi sedaj izguba lastnega sveta,   kateri je bil vedno pri naši j hiši št. 29, da plačam dokazilne stroške, j kar me pa ne plaši, ker dokazano je, \ kaj je istina, kar sem želel.
Najlepšo in najdražjo doto imam I od svojega očeta in to po sodišču pod j prisego značajnih ljudi ter se jim vsem ; skupaj srčno zahvaljujem. Očetu pa i polagam na njegov grob venec z na- ( pisora: moj dragi oče, spavaj mirno, na svidenje!
Alojzij Gavic ml.,
posestnik, Krakovska ulica št. 29.
m        ■           -------------------
•  Za vsebino tega spisa  ie uredništvo cdgovorno le toliko,   kolikor določa 2akon-
Izjava.*)
Podpisani izjavljam, da je vse, kar Je o meni govorila gdč. Ele Treo, iz trte zvito. Obrekovala me je baš ?ato, da se je prikupila gotovim osebam. Da-si je moje življenje v primeri z njenim naravnost vzorno in da-si sem veliko pripomogel do njenega def. imenovanja, sem imel v zahvalo taka obrekovanja, ki meje skoro na blaznost. Sedaj še le razumem obnašanje gotovih oseb. Če mi gosoica more potrditi le eno njenih blaznih laži, prepustim ves mesečni zaslužek za november Rdečemu križu. Ljudje, glejte, tako se živi na Jesenicah. Umiraj v delu, a svet te razbobna za hajduka.
Jesenice, 17. oktobra 1914. Leo Pibrovec,
3558                                         u&tdj.
*  Za vsebino tega spisa je  uredništvo odgovorno le toliko,   kolikor določa sakoa.
P. n.
Naznanjam,   da  g.   Lavoslav ELEIN   ni  vec  v meji  složbi  in j vsled tega  tudi  nima   nikakršne ! Travice, sklepati na račun ali v \ imenu nioje tvrdne  kakršnekoli kupčije,  ali  sprejemati   denarja na račun izvršenih dobav.
Pri tej priliki si dovoljujem prositi cenjene svoje odjemalce, da bi se v s^čaju potrebe v železnini in poljedelskih strojih, katerih kakovost nad-kriljuje vse konkurenčne izdelke, slej kot prej ozirali na moje edino domače podjetje.                                                     3542
Zagotavljam, da bedem vsa mi doŠIa naročila izvrševal z običajno točnostjo ter v vsestransko zadovolj-nost.
Z odličnim spoštovanjem
FR.  STUPICA
mnioa z žslezniaa ia psljedeiskiil stiaji.
V Llnbijtni. dn» 15   okt. 1914.

Sanatorij
L&JF lesnat
o?acxeri33<W&ajersko. Prospe Mil
se ubranite najbolje
ako zavžijete dvakrat na dan po Vso 1 pristnega rastlinskega likerja
„FL0RIAN-"a
in si perete usta in   roke z rastlinskim žganjem (fluidom)
„VIVA"
primešanim k vodi.
Oba izdelka, postavno varovana, se dobita pristno od
Rastlinske destilacije „FLORIAN* v Ljubljani,  Prešernova ulica.
I

: j* <>	Ca. rtggH	t* fi	Vekov!	Nebo
10. ■t 17.	2.pop.f73*5! 9. xv.   738 S ! 7. sj.    737 2	161 105 7»	il. jzah. •1. sati.	oblačno asi. obla«. •
Srednja  včerajšnji temperatura   118", j norm.   10 4*    Padavina v 24 urah   mi» (tO.
I
Društvo tiskarja* aa lras>|-skem naznanja žalostno vest, da je njegov mnogoletni, zvesti član, gospod
Anton Franzot
črkoataveo
danes   ob   8.  uri   zjutraj   po   dolgi, težki bolezni umrl.
Pogreb dragega tovariša bo v nedeljo, dne 18. t. m. ob 3. uri roooldne iz Spodnje Šiške, Celovška cesta št 66, na pokopališče k Sv. Križu.                                    3555
V LJabljsni, 16. oktobra 1914.
Čast njegovem j spominu!
-------------------------------------------------------------------
pSfia   Cit»ili3
išče   primerne   službe.   Ima   ve sel|e do trgovine.
Naslov,   se   izve v   upravn.  »S'ov. Naroda«.                                                    3563
Elektromonter
kateri se razume pri dynamo strojih in zna samostojno inštalacije izvrševati, se spretni* takoj.                  3561 Ponudbe na elektrarno A. Pogačnik, Saše pri Maribora.
Večja manufakturna trgovina na Soreniskem   JK5     išče   ~^B§
m & *sa *& Si i& 9I* m ff UiHI* «11111II
za   t<.koj. —   Kje, pove   upravništvo »Slov. Naroda«.                                      3554
Ssrsjme se krepak, zdrav
S*
v trgovino speč eri e      3527
los i pa Pollaka9
Sv. Petra cesta  štev. 7f  Ljubljana.
rm garl^c in *
perednajti
Sramežljive kratksčasnice.
Izdal
Tinček  Hudoklin.
j Cena 1 S, s peiie 1 S 10.
I Narodna knjigarna
L      v Ljubljani.      ;
lisi $\wM M
da je od vseh vrst
nialiDčevega sirupa
kar iih pride na   trg, najboljši
oni lekarnarja Piccolija ▼ LJab-  .
ljanj. — PoStni »vitek franko
vezmna in zavoj K 560.
Razpošilja  s« tudi ▼ aodih in
v steriliziranih   steklenicah po
1 kg.   Naročila izrrSuje
lekarnar PleoaH,
Ljubljana.
k: Cenovniki gratis in franko.  :A
Porje
«o postolja In puh
EMIL   KRAJEC
preje Fa Miti
Proal Škofijo  Sto«. SO.
Zaauja aaroćila se totM iivrtajeje.
(laintii umi ufiHI ii lajlhieilik
otroških vozičkov
la aavaaaa ao naiflnajsa
žime.
M« Paktč
v Ljubljani.
Mfiznatia mer m Kom st i»8*- :a s ucvzetiea.
i parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
ftppetura sukna.
J0S.REICH
Foijao;!!! m - Oika elita št. 4. Sprejemališče
Sslenbnroova nlica št. 3.
rt
Postrežba točna. Solidne cene.
v WM, M/a Ki 21.
Velika zaloga
sts^l@3tis9g porcelana, svetilk, zrcal, šip, kozErcev$ vrčkov !. t. d.
gostilniška in kavarnar-ska namizna posoda
pz> nainlžjih  cenah.
Zdrave, iifis siioSe
72    hočete imeti?
Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično ribfe olle iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje olje iz katerega je popolnoma odstranjen zoperni duh in vonj. I steklenica K 180.
Zoper kašelj, zasHze-nost in  prehlafenje
je v tem času za otroke najboljše preizkušen in mnogostransko priporočen trpotcev sok« — 1 steklenica l krono.
Zaloga   vseh   tu-   in   inozemskih specialitet   ter   preizkušenih   domačih cdraviL
Izborna toaletna sredstva „JM*".
Vedno mit mm »lititi
04da|aio ao tajil adravila sa
UuoTaa^lMUaUliMafalB.
lazssiilja se 2 krat as asa sa vse straši.
..............niuiuiiri
WnholroM?ta
litarn pri zlitm orii
ftaaaaaaaBiSm. ^aa^BaavV aaataaVaL
aajansnnnnnsa a^arosvavv avaj a^ a»
Stanovanje
S dvema sobama ia kuhinjo, M tida aa prometnem ielesoiSkem kraju. Pripravno sa obrtnike.                        3M3 Kje, pove upravniStvo »Slov. Naroda«.
Golenka liceja
ao aprofamo aa akapao ataaovanfo i foloaho trotieaja liooia. Klavir ovoBtaalao aa raipolago.       3511
Triaika cesta fttev. 11 I.
Trgovski ponik
mešane stroke, dober detajlist, teli prenoniti   alatbo   s  1. novembrom.
Prijazne ponudbe pod v,ftt. 354911
na upravn. »Slov. Naroda«                3549
Proti              9
zoboDoln in gnjili i
izborao deluj• dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna voda
ki utrdi dlesno ia odstranfuie
neprijetno sapo iz ust
t steklenica z navodilom 1 krono.
Deželna lekarna Milana Leusteka v If)ubliani, Beslfava cesta štev. I
poleg Franc JoZefovega jubilejnega mosta. V tet lekarni dobivajo zdravila tudi Člani bolniških blagajn juž. železnice, c.kr. tobačne tovarne  in okr. bol. blagajne v Ljubljani.
Melnsine-astna in sobna voda.
Sun j a.   Hrvaško,   2Z   februarja   190& Bla^. cospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri  steklenice  Vaše   Izborno   delujoče antiseptične melasine-cstne zobna vode, katera je neprekosljivo sredstvo zoper   zoboboi,   utrja  dlesno in  od-stranja   neprijetno   sapo   iz  ust   Za ohranjenje zob in osveženie ust jo boni vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinovič, kr. pošte meštar
Ilfobsn apjj  alra.nt ■trii n1   Izdelao • tako tofoost]« skrbcostlo  In trpeiaostjo kakor FFAfT>iiTaIsi  »troj {Bobe«  *rag   šivalni  a(ro|   nima   toliko   prednosti  la lsbollianja kakor TTaJT-*i7alai atroj.
V Vašo lAitao korist Je9 da al
pred nakupom oglodata mojo
veliko   zalogo   ali pa zakie-
vate ceiAk.             713
Igffii lfok
največja trgovina šivalnih strojev in Puchovih koles,
LJUBLJANA,
Sodna ulica 7
(zraven aodnije).
Kupim suhe gobe
Ia  domače   pridelke
IVAM SVOAM. «Ue» a«a a«baatlmao «. e, Tvtt, okral a.              3560
r
preli se radi preselitve Nkra okrnjen
klavir.
Poizve  se  na Karlovabl  caail
Štev. 30/1.                                    3557
Oddani dečka
kot   vajenca k mesarju*
Naslov se  izve v  upravn.  »Slov-Naroda«.                                                    3540
£ 1 se stanovanje
obstoječe   iz   2   sob,   kuhinje   s   priti-
klicami, za tak o i ali novembar v
mestu ali bližini mesta.                       3556
Ponudbe  na  upravn.   »Slov.  Naroda«.
Lepo, zračno
stanovanje
v I. nadstropju, tri sobe s parketi, s predsobo, kuhinjo, kletjo, drvarnico, obsež>n   vrt   z uto.   80   O d d a   takof
na   Gesti    na    južno   železnica
Štev. 32«                     3526
Vinski mošt
26 do 33 K, rizlingov mošt 44 do 56 K, stara voljna vina 56 do 76 K, pristna   slivovka   in  tropinovee
140 K za 100 litrov prodaja
J. KRAVAGNA
v   Ptuju,   Štajersko«
usnjarskih pomočnikov
sprejme tovarna za nanje Knaflič, Šmartno pri Litiji.
M i lig ovčje volne
in                             3553
: »ir*«a :
se dobi po   ugodni  ceni*
P. & P., St. Peter na Krasu.
G. Flux
om- Gosposka nlica 4, -«■
I. nadstropje, levo.             3547
Uradno dovoljena, že 20 let obstoječa najstarejša ljubljanska
pgsreHia stanovanj in slnžel
v   udobnost   cenj.   občinstva   zopet v središču  mesta.
s    Priporoča in namešča ia boljša     :|
stt iskajoie vsake vrste
kakor
C'ivatno trgovsko in gostilniško osobjo bira rasliCBih alnieb, slasti sa ionske Vestna in kolikor motno hitra postrežba zagotovljena.
Pri vsaojiB Tprašaojlh se prosi u ođfsftr znamki«
■MBM^____-----------------------------------------------------------------------------------------------■---------------------------■---------------—
Razglas.
C. kr. tohacaa tavana v Ltabljaal rasauaje
iam lellik leit. Sratev in imn
j aa iaa a4 1. |aaaarja IStS ao SU teafta Itlt, aa aaa t. aa-oaaSra ttl« koaharoaiao raaararo. Foaaaaa sa te aobavo
j  asvOsranjO   00     anOj PaonaVavOVO    arO     ISi   SnaTOl    aa^njaVSaSSBaai    aFaBaaaa^MBBjBJBnjI   BJBJSj
tertae tanroaao lahka apaalaaa, sa aaaaja v araaal ^La*-
aaaa^HBaaaBl   KaaaaBBBBBaaal                                                                                                                                      JeSJtS
aVaaaaaaaai    aaaa^BaaaaaaBB                                                                                                                                                           "••■
X. kr. tekatoa tovarna v IjaAlJairi,
t                                    ate la aaaka ISla.
k
Stran 6L
£_____________________
•SLOVENSKI NAROD*, dne 17. oktobra 1914.
"———'-----------------......                                                                           ______
247. Štev.
po   jako   nizki   ceni   in   najaolidneje   izdelano   dobila   edinole   pri
Jrvi kranjski mizarski zadrugi' v St Vili Mi X]illi»M
Spatae •prave i marmor. plttt. te zrcali #4 ttt ■ ■■pni hdftlnjelo s« hidl vsakovrstna stevMaska tate.
'wweiii iw ce^iiii fcpaaaaaiMia i« paaaataie pmii.    ——.—-
Mnogo denarja prihranijo kolesarji!!
K aS*— namesto K 1SS«—.  Za reklamo razpoSljem   500 novih koles .Torpedo* s prostim tekom elegantne oblike s svežo pneuma-
tiko in 3 letnim jamstvom. Ista kolesa z gorsko paevmatiko B •#•—. Sveži plašči a K 4-—, 5—, 6—, zračne cevi K 280, 3—, 350. Popravila, emajliranje, ponikljanje in vse sestavine po tvoraiških cenah. Ob sklicevanju na .Slovenski Narod* 5°/o popusta na moje * 1                                —   nizke katalogne cene.                                  —
jI. Veissberg, tvorniška zaloga, Snnaj 11, Katere Đoaaastr. 23 S.
ICenovnlki gratis.       ffJaV" Kupčija na obroke izključena. "OH      Slovenska korespondencaA
Zdravnik želodca.
1672
i iavi Mil
S le posebnost želodčnega likerja 1% zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabostim v želodcu ter radi tega v nobeni
1   družini   ne   bi   smel   manjkati.
ensHJB^EaaBHnsSB]^BBBBBnBBSSS
Žagni polno jannenik in stroji za obdelovanje lesa vseh vrst zlasti patentni brzodelni jarmenik. jarmeniki cepilniki. (samice), benecan-.*. .'. ski jannenik .*. .*. enolistni  in dvolistni.
Vsi stroji za mizarje,
kolarje, strugari e, so-darje, tesar]e itd. itd.
Vsi strofi
za izdelovanje  pohištva
iz  vpognjenega k-
Strofi it laTilienfe lesa. j
Stroit za lesno  volno,
TURBINE
ia vse vodna r asm are
z  največjo izrabljivostjo.
Precizijski regulatorji.
------Patent prijavljen.------
MODERJfZ       320
TRANSMISIJE.
Prevzem  kompL tvor
nzskih oprav ta vso
::   lesno industrijo   ;:
Najfinejše reference mnogovrstnih obratov tu in v inozemstvu. Sedaj se izdeluje turbinska naprava xa I. kranjsko elektr. cen-L tralo; 2 turbini p s 1S00 *------ koa^skik sil.------
Tvornica strofe? 6. TuJTNIES, Lfnblfana P.
—-----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------■--------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Najnižje cone.
SOI/OSliD POiiiklfd J. i. ildyil!l
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.    232
II   •      v*         1               L #vl
za spalne in \eflAln»   sobe, salone  in gosposke
sobe.   Preproge,   zastoji,   močroci  na vsms.
iimnati modroci, otroški vozički itd.
Najsolidnej&e blago.
Ustanovljena 1847.
Ustanovljena 1847.
LJDlIjaH
Fr. Ševčlk
Mirta iL?.
puikar
priporoča svojo velite ■■lapi raznovrstnih                   217
pušk in samokresov
lastnega izdelka, kakor tudi belaijsJdb, saisktb in eeibib strofo preizkušenih paik, za katere jamčim za dober streL Posebno priporočam lahke  trocevke  in pmiko Be)Ok • Kruppovimi  cevmi sa brez*
dimni smodnik. — Priporočam tudi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
MT   po najnižjih oeeusb.   ^H Popravila ia naroebe ao Utite|»l« lasem ta ■■■■sfUm.
Conovniki na zahtovanjo «—toaij lat a^sVtssIsao) pa-oooo«
i________________________________________________________________________________________________________________________________________________________                                                                                                        ------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------1—
Aitoi Presker
krojač     •
Ljubljana, Sv. Petra c 16
priporoči svojo
veliko zalogo gotovih oblek za gospode in dečke, jopio in plaščev za gospe, nepre-močljivih havelokov itd. itd.
Obleke po meri se po najnovejših vzorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Pekarija,
slaščičarna
in kavarna
Jak. Zalazi
Stari trg štev. 21.
Filiale s
Glavni trg št 6,
Kolodvorska ulica št. 6.
(j. Čadež
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urb&očeve mannf. trgovine priporoča
klobuke
cepite, razno nielKo eerile,
kravati, ovratnike iti iti
Bfago imam  solidno,  cene zmerne. Postrežem točno.
L MIKOSCH
Ljubljana, Mestni trg 15
priporoCa tvojo veliko iiber
Popravila se izvršujejo točno in solidno.
___________________________________________
Prodaja vina.
Zadruga hrvatskih vinogradnikov v Zagrebu ima v svojih kleteh 4000 hekto Čistega, zajamčeno naravnega belega in rdečega vina, novega in starega nudi po kakovosti hektoliter za ceno od 35 do 100 kron, stavljeno na kolodvor Zagreb. Prodaja se od 100 lito v naprej. Na vagone mnogo
ceneje. Vsa nadaljna navodila daje
muli zA ki ipttov v Zagreba. Hukovifeva t 5
Žalni klobuki vedno v zalogi.
J/lodni salon
Stuchly - JV(asch/^e
Bidovs^a ulica 5/. 3   Dvorsfo trg t.
priporoča svojo vsiiko zalogo okusnih najnovejših dam-
Skih   m   otroških   klobukov,   športnih    čeoic   in   vse  v
modistovsko obrt sP ada joče stvari po najnižji ceni.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
Aajniije cene/
ftajnižje cene i
1
„Dobro blago se samo hvali!"                 122
O-. DET- Jurasek
vglasevalec   glasovirjev in   trgovec   glasbil
Ljubljana, Poljanska cesta 13.
Zaloga prvovrstnih glasovirjev, pianin. harmonijev ter vsega glasbenega orodfa! Zaloga najboljših strun „Weicho1da in drngih ter vseh potrebščin glasbil. — Jamčim pismeno 10 let in prodajam po nepretiranib cenab. — Specialni zavod za nglaševaGje _                                             ter popravila glasovirjev in vseh glasbil.
Najcenejša posojevalnica.
Vglašujem   »Glasbeni   Matici«,   »Mladiki«  in drugim slovenskim zavodom.
Vsak    instrument  v   in o; i   zalogi   jo   stro-
m   m                       kovnjsško   preiskan. ——.———
f. 6. Jurasek^
vglasevalec  glasoviriev ia trgovec glasbil
is    v Ljubljani«    si
Ivan Jax & sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 15
priporeča svojo bogato zalogo
ueznib l^e>Ic$.
za rodbino in obrt.
Erezp 2čnl kurzi zo,
vezonje»M!L
Pisalni stroji „ADLER", pletilni stroji
vseh  velikosti.
Obvestilo in zahvala.
Uljudno naznanjam si. občinstvu, da sem prodal svojo trgovino s
1. oktobrom 1914 gosp. f. S. Skrabarju,      j
dosedanjemu trgovcu v Kranjskigori, kateri jo bode vodil naprej pod firmo. Mihael Omahna nasl. F- 8. Skrabar.
Zahvaljujem se za vso meni tekom let izkazano mi naklonjenost ter prosim, da gojite isto zaupanje tudi do mojega naslednika, kateri je vsestransko'trgovsko naobražen, v nezmanjšani meri.
Z odličnim spoštovanjem
3546                                             Mihael Omahen.
priporočilo.
SI. občinstvu uljudno naznanjam, da sem s 1. oktobrom 1914
tiiTiuiii^iii. spECtrijstin. toioeijalDim tlagei ter ieželiimi pridelki
od g. Mlhavla OaBahaa, trgvvoa te p^svatelka v Vliallgori.
kupnim potom prevzel.
Večletna strokovna izobrazba, ugoden gmoten položaj, kakor tudi ugodne zveze s prvovrstnimi dobavitelji, naj bode si. občinstvu zagotovilo, da mi bode mogoče, si isto naklonjenost, katero ste do-sedaj mojemu predniku skazali, pridobiti in ohraniti.
Potrudil se bodem, vsa cenj. naročila, za katera se najtopleje priporočam, po najnižjih cenah, solidno, kulantno in točno izvrševati.
Z odličnim spoštovanjem
F. O. Skrabar, Mihael Omahna naslednik.
247. itcv.
»gLOVPgig NAKOP«, i* 17, oktobra 1914.
Stran 7.
Za trgovino z mešanim blagom m lito
ipiBtt
za takojšnji ali poznejši nastop. Ponudbe   z   referencami   sprejme Mihaela Omahna nasl. F. S. Skrakar, Vliaia §ora.                                3477
~~~              Vsak petek             6106
sveže monke rite
Velika zalega močno asortiranih klobas za narezke! praške In araike     gnlati;    ciste rcifanske
ČalnO maslO. Vse to se dobiva vsak
d?n sveže pri
J. BUZZ0L1NI
delikatesna trgovina
v Ungarjevi ulic!, j
1    _______________________________________——-
cijab pod tako ugodni«! pogoj^ ka
ZlaaO |t uaoOeo nviim» m doživetje ki iwt s aMM#ajoflart tt 12                     vplačili
„•LAVIJA**
• ••■   viaiaMBt  aawai*ewalaa kaaka v  Pragi.   .•. -  •••
H vetiktali dnpa vza|eaaaa majtvaMca aafa Mate 1 tatskazi alefaaako-aaredso upravo.
fmm mvan 1 wm ISsSk i km m m. 12.
Zavaruj« poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah, Skoda cen j uje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje;
Ponori Sprejema tudi anvarovanja proti viomsld tatvini pod zelo ugod-
| nimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga. Jrf&arsivo.
Povolna spalna oprava: 2 postelji 2 omari, 2 noini omotici in t umivalnik J marm. ploščo in  ogledalom
J% 350'—.
Jamči se  3a solidno  delo. Cene konkurenčne.
Zahtevajte najnovejši katalog, kateri obsega nad 3C0 modernih slik        800
J. Pogačnik. JLjubljana,  parije Jeremije cesta š£ t3—tB.
UHITE EHA1L
In glazure in tta Izborno ipoolalltoto, U sa Utro suzo In Jih vsak lakko rabi.
Zaloga tovarne 2a lake
Ludvika Marsa
Đn tvrdki brata EberK LiDiiliana.
Stanje denarnih vlog na fcnj. in tek. račun 31.dec. 1913:
::       K 236,633.922'—.        ss
O* lit*.
-pri-v«
Stanje den. vlog  na hran. knjižice   30. sept. 1914:
::           K 81,728.942"—.         s:
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala na Dunaju. — Ustanovljena 1864. — 29 podružnic
.ogal Marijin tro-Sv. Petra testa (v biii .Jtoiturazioni Generali).
Delniški kapital in reserve 65,000.000 kron.
Preskrbovanje vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje donmrnln vlog na hranilne kniižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrestovan Jem — Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostni* papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje.
Najkulantnejše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje kuponov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, l«stin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izplačila ta nakazila v Ameriko in iz Amerike.                1660
stmena in pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko   »padajočih transakcijah vsekdar brezplačno.             aW~Brzofavke: Prometna banka Ljubljana. — Telefon štev. 41
lil isli sedi na velikosti
H                       so naprodaj. Poizve se pri                 3472
F Jos. Schrcy, restavracija na j. kolodvora.
Franc M Sodna ulica.
Specialna mehani fna pletilna  industrija in trgovina   za površne in spodnje jopice, moderčke,  telovnike, nogavice,  rokavice, posebne obleke zeper trganje, pletilni  materijal za f                      stroje itd.   na  drobna  in na debelo.
Pletilni stroj catent »Wieđermann« je edina in najuglednejša prilika za dober zaslužek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delam brez agentov,   so cene veliko   nižje.
Podoirajte fotnača •ndusfrije'
Stare nogavice  S3 ceno t>odpletn;eio I
________________________l
Brez konkurence!
F. L. Popper čevlji
za gospode is gospe ao nogam najbolj priležni, lični !n najboljša kakovosti.    Naprodaj    samo   pri
JULIJI ŠTOR, Ljubljana
Prešernova ulica št 5.
Oojsserski  čevlji   za turiste, higijenlcnl čevlji za otroke in Lawn - teanis - čevlji.
k         K 12*50—1650.
Varstveno   orodje    x»    dom
i: puško za na lov :
i prve vrste kakovosti pole? drugih predmetov ! za lov   kupite ugodno  samo pri s^aroznani
tvornici orožja AKT. ANTOH1TSCS
v Borovljah, it. 34,  Koroško.  Cenovnik , zastonj in poštnine  prosto.       2893 ;
M. ROSNER & Co.
15 v Ljubljani n
uel^žganjarn«   ^odjei   in tečemo li^erjeu
priporoča
v  svoji   lastni  žganjarni kuhane   izdelke  i.  s.:
slivovko
brinjevec hm&evec tropinovec
pristnost  zajamčena.         j
Vermnt-vinoj
najboljše  kako¥oati. Dgodno cene! =======
==   Vzorci na razpolago, j
Zaktovalto  zaatoaj  In  franko  moj katalog o  električnih   In
acetllenskih sveflllkab
za vsakovrstne potrebe. Izvrstne električne žepne svetiIjke, svetijo prav jasno K 1*50, 2*—, 2 50. Električne ročne sve-tiljke v kovinastih tulcih po K 2-—, 3*—, 4'—, hišne sve-tiljke v leseni škatljici K 4*50. Acetilenske svetiljke medene, ponikljane, jako stanovitne, a se lahko porabijo za viseče ali namizne svetiljke K 4—, 5*—, 6-—. Po povzetju pošilja
A. WEISSBERG
izvozna tvrdka, Dunaj II.,  Untere  Donanstrasse 23 III.
——     Dopisuje se slovensko in hrvaško      ———
aa^a..      &     IS.      &1^^10&YX1&
Ljubljana, Mestni trg 10.
Specijalna trgovina pletenin in trikotaže*
Velika zaloga različnega perila za vojake iz čiste volne in velblodje dlake in sicer: snežne kučme, telovniki, triko jopice, srajce in spodnje hlače, nogavice, sliperji, dokolenice, rokavice, različni ščitniki za vrat, prsa, kolena itd« Odeje Iz Toiblodjo dlake. — Tetra perilo. — Spalne vreče. Plašči in predpasniki za strežnice Rdečega križa. Volna za plćtenje.
ALFONZ BREZNIK
učitelj Glasbene Matice in edini zapriseženi strokovnjak c. kr. deželnega sodišča.                     :
LJubljana, Kongresni trg 15.
(■••proti nunske cerkve«)
Največja  in   najsposobnejša   tvrdka  in  izposojevalnica
> klavirjev in harmonijev
na ju^u Avstrije. — Velikanska zaloga vsesa
glasbenega orodja, strun in muzikal]. Edini založnik dvornih in komornih tvornic: Bosen-dorfer, Holzl & Heitzmann,  Fdrster, Ehrbar, Gebrfider StingI, Rud. Stelzbammer, Czapka,  Lauberger & Gloss,
Hofraann in Hofberg (amerk. harmoniji).                                                          ------
Obroki od S 15*— naprej. Najbogatejša izbira v vseh
modernih slogih in lesnih  barvah   Oglejte si klavirje z
angleško ponavljajočo mehaniko.  10letna postavno
obvezna garancija. Najemnina najnižja. Zamena najugodnejša. Ugiasevnnf o ter popravila strokovno in ceno.
Ker imam zgoraj navedene   prve fabrikate likllmeno 10
faz za Kranjsko v zalogi,  svarim  pred nakupom lalii-
fikatov in navideznega  „pofelna" pri kričačih, ki se
drznejo   govoriti o „dobrem   blagnH,   dasi    nimajo ni jednega pomembnega fabrikata v zalogi.
Imetsha posojilnico ljubljanske okolice v Ljubljani.
obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad X 800.000.
4                                                                      440
3/ 0/ /4 /0
brez odbitka rentnega Pavka. Ustanovljena leta 1881.
Stran 8.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 17. oktobra 1914.
247. štev.
Zahtevajte vzorce! Oglejte izložbe!
Različni ostanki, nenavadno ceno.
J. GROBELNIK.
Največja  zaloga  blaga  Iz volne,  svilo,  barzuna,  plisa,   barhenta.    s
Blago za površno Jopico t YSOh barvah.       Velika Izbora preprog, zaves in odej.
ZIMSKE HOlflSTL
SUKNO.
najboljši nakupni vir za moške   obleke
in površne suknje.
PATENTE
vseh dežela izposluje inženir                                          33
IvJnT. ^vJEM^JHEJn^nLVJ'Se*  oblastveno avtor, in zapriseženi patentni odvetnik na Dunaju VI., MariahiHerstrasse št. 17.
C. kr. priv. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne dražbo v Trbovljah
priporoča svoi priznano izvrrsten Portland-ccment v vedno enakomerni, vse od avstrijskega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in '/odcrne trdote daleč nadkrflinjoči dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in  izpričevala                  2i8i
raznih    uradov    in   nalsiovitejših    tvrd k    so     na razpolago.
i      Centralni urad: Dunaj, L, Maxinrilianstrasse 9.
Matica Slovsnska
AL DRENIK
„Zvezdi'*.
Volna za naše vojake v obrambo proti mrazu:
snežne kapice, sviterji, zapestke, koleniki,   životni   pasovi,    nogavice i. t. d.                       !
Hodni salon
Stl. Se$ej~Sfrnafi
priporoča cenjenim damam                 Xl*
:    klobuke le najfinejše izvršbe.    : Žalni klobuki redno na razpolago.
Ljubljana, Prešernova ulica. Palača Mestne hranilnice.
Trpki sotrudnik
j soecerist,   starejša moč,  vojaščine   prost  s
prima   referencami,   teli   mesto    menjati.
Reflektira se samo na dobro in stalno službo.
Prijazne ponudbe se prosi   na upravn.
»Slov.   Naroda«   pod   šifro    „K    B. 3510".  i
3810
Krepki 15letal deček, ki je dovršil 1. gimnazijo, bi rad vstopil kot
vajenec
v  trgovino z mešanim blagom, najraje v kraj z obrtno šolo.
Prijazne ponudbe   na   upravništvo »Slov. Naroda«.                                   3513
POZORI
POZOR!
Cvetlični saloa
Viktor Bali
Šeleneorgova uL 6. zraven pm pošte.
Šopki,   venci   s  trakovi   in   napisi   se
izdelujejo po nafniiith cenah.  Delo
okusno vezano. Velika zaloga krasnih
suhiri vencev.
Priporoča se z odličnim spoštovanjem Viktor Etjt
Naslov za brzojavi: Viktor Bajt, cvetlični salon. Ljubljana.
Izboljšajte promet v svoji gostilni
z   najboljšim   in   najcenejšim   plzenskega   tipa
češkim budejeviškim delniškim pivom.
Zahtevajte ga v gostilnah ljubljanskih, v grand hotelu Balkan, Trst, hotelu Lacroma, Gradež, palači  prve hrvatske Štedione   Zagreb, Napredak, Sarajevo, Beranek, Banjaluka i. t. d.
Informacije podaja češka   delniška   pivovarna  v  Čeških  Bndeievlcah,  Roža Rofcrman, Ljubljana. Bogumil Pouka, Trst.                        2638
A. Hauptmanna nasledniki
A. ZANKL SINOVI
---------------LJUBLJANA.                   ,
Tvornica kemičnih barv, lakov in jirnežev, priporoča:
Oljnate b ar ve
Suhe barve
Emajlne barve
Fasadne barve
Vse vrste: u   firnežev,    ti u   <Sopč£ev,    ii ii   lakov,    u
Mavec
(Gips)
«——MJ—^——PT— !■ !■■!■ Ml
Olje za pode in stroje
Karboline]
Marifin trg št. 1.
I
Naslov  zadostuje;                131
A. Zanki sinovi v Ljubljani.
Ceniki zastonj!                         Ceniki zastonj!
L   _                                                                                                                                   ____________________________________________a
Najnižje cene.
Najnižje cene-
Prvi slovenski pogrebni zavod v Ljubljani.
Prešernova ulica štev, 44.
Prireja pogrebe v Ljubljani in na deželi od najpriprostejše do najelegantnejše vrste, v odprtin kakor tudi s kristalom zaprtih vozovih.
_______                               Ima. bogato   nalogo
ica«U   MAvnjtlinJfiit   mm m« I i in    knkeri kovlnaste In lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, yS5ll   POireDSCin   jfl HllllCe,               nmetne cvetlice, kovine, porcelana m perL
Zahteva naj vsakdo o potrebi cenik in se bode prepričal, da so cene znatno nižje kakor drugod!   Ceniki so franko in zastonj na razpolago. Posebno se tati priporoča osdse milnfts— um ioioS, U h*a|e svojce v deželni bolnici.   To pogreto   oskrbuje po isredao sdiklh eeaafe.
Za tlscal potreb m «**— priporoča                       TOSI3P   TT7"3Lt£3£L.
247. »ter.
.SLOVENSKI NAROD*, dne 17. oktobra 1914.
Stran 9.
Sraantk nijnife ii prilik! sloitnkil mjiktt.
(Kratice:   p. = polk;   r. = ranjen; m. = mrtev; v. = vjet)
Častniki: Poročnik Dolinšek Cdvard, 47. p^ m.; nadporočnik Po- j -očnik  Vinko,   7. p., r.;   poročnik  v j rez. borH Tomo, 47. p„ r.; kadet v rezervi Vidic Ignacij, 47. p., r.; nad- l poročnik    Zarli,   7. p.f m. — M o - \ štvo: Ajd Alojzij, 47. p., r.; Anžel Prane, 47. p., r.; Babic Janez 47. p.t \% Slivnice, r.; Bartolič Anton. 7. p., r.; Beran Teodor, 47. p., r.; Berglez Josip, 47. p., r.; Berglez Ivan, 47. p., j r.;    Bernat Anton, 47. p., r.;    Bertl ' Franc, 7. p., r.; Beslič Anton, 47. p., r.; Besijak Jakob, 47. p., m.;  Biaeič Blaž, 47. p., r.; Blaznik Josip, 7. p., r.;  Bleiweiss Egidij, 7. p., r.;  Blen- j kuš Ignacij, 7. p., m.:  Bohak Josip, 47. p., r.; Bosuškovic Valentin, 47. p., r.; BraČiČ Josip, 47. p., r.; Bravc Karel, 47. p^ r.; Breg Franc, 47. p., m.; Bregant   Avgust,   47.   p., r.;   Bre-gant Fran,   47. p., ranjen;   Brezner Ivan, 47. p., r.; Breznik Josip, 47. p.t r.; Brezelj Gvido, 47. p., m.; Brun-čič Ivan, 47. p., r.; Brus Ivan, 47. p., r., St. Jakob, btajersko; Bulečič Martin, 47. p., r.; Burjak Jurij, 7. p.f r.; Čanin Ivan, 47. p., r.;  Catarič Ro- J man, 47. p., r.; Ceh Rudolf, 47. p., r.; j« Cerkvenik Anton. 47. p., r.; Cernko Ivan, 47. p., m.; Cerngoja Aiojzij%47. p., r.; Cintaver Franc, 47. p., r.; Coj-hter Josip, 47. p., m.; Križmanič Anton, 7. p., r.;  Crnko Henrik, 47. p., r.; Danev Ivan, 7. p., r.:    Debenjak Ivan, 47. p., r.; Delinšek Edvard, 47. p., r.; Demarin Ivan, 7. p., r.; Dobaj Josip, 47. p., m.;  Dobernik Josip, 7. p., r.: Dohnikar Jurij, 47. p., r.; Do- \ brigna Ivan, 47. p., iz Trsta, r.; Do- j menšek Franc, 7. p., r.; Dreo Blaž, ' 47. p., r.:    Dngar    Mihael, 7. p., r.; Dulnik Ivan, 7. p., m.:  Dulnik, 7. p., r.: Dušca Simon. 7. p., r.: Eilec Alojzij. 47. p., r.; Eiletz Josip, 47. p., r.; Eilez Franc, 47. p., r.; Erbeš Korel, 47. p., r.; Falež Franc. 47. p„ r.; Fal-le Vid, 7. p., r.: Feglič Franc, 47. p., r.; Ferjančič Alojzij, drag. polk št. 5, m.;    Ferk Štefan, 7. p., m.; Ferlinc Ivan, 47. p., r.; Finšger Peter, 47. p„ r.; Firpas Josip. 47. p., r.; Flego Ma- » rij, 47. p., r.;    Fuhs Vinko, 7. p.f r.; Oaberc Alojzij, enoletnik, 47. p., m.; Gerbec Ivan. 47. p., r.; Glačnik Ivan, 7. p., m.;    Glođeš Franc,    47. p., r.; Godec Franc. 47. p., r.; Gojsek Josip, 47. p., r.; Golja Franc, 7. p., r.; Go- I lob Franc. 47. p„ r.; Gonan Josip, 7. j p., r.;   Goritsehnig Josip, 7. p., m.; < Goritschnigg Valentin, 7. p., r.: Gor-ian Franc, 47. p.,rm.: Gornik Dominik. 47, p., r.: Gostenčnik Josip, 7. p., j r.: Grafcur Franc, 7. p., r.;    Granik j Kan. 7. p., r.: Gravnar Oton, 47. p., j r: Gričnik Ferdinand. 47. p., r.: Gu- j stin Josip, 47. p., r.; Haberšek Franc, j 7. p., m.-.fllača Franc, enoletnik, 47. p„ r.; Hrastnik Julij, 47. p., r.; Hren Franc, 5 drag. polk, r.; Hrobat Josip, | 7. p., r.; Hruša Anton, 7. p., r.; Hu- j deiist Alojzij. 7.  p.,  13. stotnije, r.; Hudel'St Alojzij,   7. p.f m.;    Ivančič ] Matija. 7. p., r.; Iyič Jernej. 47. p., r.; | Jakolič Anton, 4/. p., r.;  Jarc Ivan, j 47. p., 5. stot., m.; Jarz Josip. 47. p., j -:ot., r.; Javernik Franc, 47. p., 13. i stot., m.; Javernik Simon, 47. p., 13. | stot., m.: Jernej Jakob, 7. p., 5. stot., | m.; Jug Blaž, 47. p.. 4. stot.. m.; J ur- ] ša hran, 47. p., r.; Kacian Jakob. 47. i p., r.; Kaloh Franc, 47. p., r.; Kam-puš Štefan, 47. p., r.;  KampuŠ Henrik, 47. p., r.; Kamičar Franc, 7. p., r.; Kaučic Anton, 47. p., r.; Kern Jakob, 47. p., r.; Kern Karel, 47. p., Št. Peter pri Radgoni, r.:    Kirbiš Ivan, 47. p., r.; Klemenčič Matej, 47. p., r.; Klemen    Josip, 47. p., r.:    Klement j Marko, 47. p., r.; KlojČnik Ivan, 47. j p., r.; Kmetic Anton, 47. p., r.: Koč- j nik Franc, 7. p., 1. stot., m.; Kogou- j nik Anton. 7. p., r.; Kohal Anton, 47. j p., r.; Kolbič Alojzij, 7. p., r.; Komiči I Karel, 47. p., r.; Kopic Mitiael, 47. p., I r.; Koren Andrej, 7. p., r.; Koren Iv.t 47. p., r.: Koren Josip, 47. p., r.; Koren Karel. 47. p., 1. stot., m.; Koruh Ivan, 47. p., 15. stot.. m.; Kos Ivan, 47. p., 13. stot., r.; Kos Ivan, 47. p., I 1. stot. m.; Koser Štefan, 47. p., r.; Kosmač Valentin, 7. p., r.; Kožar, 47. j p., r.; Krainčič Urban, 7. p., r.; Krajč ! Josip, 7. p., r.; Krajne Josip, 47. p., ! r.; Križmančič Anton, 47. p., r.; Kro-batin J osin, 47. p., r.; Kropač Anton, 7. p., r.: Kruschitz Andrej, 7. p., r.; Kuhar Friderik, 7. p., 7. stot, m.; Kuhar Feliks, 47. p., 6. stot, m.; Kul-nik Ivan, 7. p., r.; Kupčtč Andrej, 7. p., r.; Kurnik Ivan, 47. p., r.; Kurnik Mihael. 47. p., r.; Lah Ivan, 47. p., r.; Laščak Rudolf, 47. p., r.; Leber Alojzij, 47. p., r.; Leber Kristian, 47. p., 13. stot., mrtev; Leber Franc, 47. p., 3. stot, m.;    Lemeš Friderik. 47. P-, r.; Lepej Ivan, 47. p., r.; Lepmik Fr„ 47. p., r.; Leskovar Karel, 47. p., 5. stot, m.;    Lešnik Alojzij,   47. p., r.; Lesnik Franc, 47. p., r.; Lessiak Ferdinand, 7. p., r.; Liponik Anton, 47. p, r.;    List Josip, 47. p., r.;    Lorenčič Mihael, 47. p., r.; Lukovnjak Anton, i 47. p„ r.; Lupin Ivan, 47. p., r.; Ma- i
1 ček 11. hran, 47. p., r.; Macher Ivan, 47. p., r.; Mahorič Avgust, 7. p., r.; Macuh Franc, 47. p., r.; Majer Anton, 47. p., r.;    Mandrič Franc, 7. p., r.; Mastinšek Franc, 47. p., r.;  Mač nik Josip, 7. p., r.;    Maurič   Ferdinand, 47. poflt, ranjen; Medovnik Franc, 47. p., 5. stot., mrtev;    Mesaric Franc, i 47. p., r.; Mirka Josip, 47. p., r.; Mo-I der Franc, 47. p., r.; Mohorič Anton, i 47. p., r.; Morič Martin, 47. p., 4. st., j m.; Mrak Viktor, 47. p., r.; Muršek I Rudolf, 47. p., 7. stot, mrtev;   Na-| mestnik Franc, 47. p., r.; Novak Al., 7. stot, r.; Ogris, 7. p., r.; Olip Josip, 7. p., r.; Oraš Franc, 7. p., 7. stot. m.; Oravec Josip, 47. p., r.; Ogriseg Iv., \ 47. p., 7. stot, m.; Ornik Anton, 47. p., 1. stot, m.; Ortner Josip, 47. p., r.; Osterveršnik Mihael, 47. p., 5. st, m.;  Ozimič Jakob, 47. p., r.;  Papst Ivan, 47. p., r.; Pečko Josip, 47. p., i r.; Pečenik Anton, 47. p., r.; Pehar Ivan, 47. p., r.; Perko Josip, 47. p., r.; Petek Avgust, 47. p., r.;    Petek Maks, 47. p., r.; Peteliu Karel, 47. p., iz Trsta, r.; Peteriin, 7. p„ r.; Peter-nell Jakob, 7. p„ 13. stot., m; Pian-čič Jurij, 47. p., r.; Pindulič Ivan, 47. p., r.; Pintar Josip, 47. p., r.; Pistan Ivan, 7. p., r.; Planincih Franc, 47. p., 13. stot. m.; Plečko Franc, 47. p., r.; Pliberšek Ivan, 47. p., r.;  Pliberšek Peter, 47. p., r.; Podbršček Josip, 47. j p., r,; Pogačnik Simon, 7. p., 1. stot, j m.;   Porta Josip, 47.  p., r.;     Poterč Franc, 47. p, r.; Potočnik Mihael, 7. p., r.; Požar Alojzij, 47. p., r.; Prahsl Ivan, 47. p., r.; Pristavnik Anton, 47. p., r.;  Pristovnik  Pa\el, 47. p.,  13. stot., m.;   Pšeničnik, 7.  p.,  15.  stot., mrtev; Pučko Ivan, 47. p., r.; Puklič Jakob. 47. p., r.; Pul'co Jakob, 47. p., r.; Pungartnik Konrad, 47. p., r.; Pu-selič Peter, 47. p., r.;    Ramšak To-; maž, 47. p., r.; Ranz Franc, 47. p., r.; ; Ranz Josip, 47. p., r.; Recink Franc, I 47. p., r.; Reicher Franc, 47. p., r.; Reicher Sebastijan. 7. p., r.;  Re:iko Anton, 47. p., r.; Rep Jakob, 47. p., r.; Repnik Franc, 47. p., r.; Ribič An-I ton, 47. p., r.; Rihtar Ivan, 47. p., De-! kane. Primorsko, r.; Robnik Mihael, 47. p., r.;    Rudolf Franc, 47. rj., r.; Sauerschnigg Rok, 7. p„ r.;    ^ušek Gabrijel. 7. p., r.;  Šušnig. 7. p., r.; Sedevčič Ivan, 47. p., r.; SenekoviČ Ivan, 47. p., r.; Senekovvitsch Karel, 47. p., r.; Seršic Martin. 47. p., r.; Širna Ivan, 7. p., 5. stot, m.: Sima Mihael, 7. p.. 5. stot, m.; Simčič Josip, 47. p. r.; Simie Franc, 47. p., 5. stot., in.;  Simonič Franc, 47. p., r.;  Sirk Aiitm -47. p., r.;  Sirk Ivan, 47. p., Skabiš Matej, 47. p., r.;    Smogavec ' Anton. 47. p., r.; Sosić Anton, 7. p., r.;  Šrimpf Karel, 47. p., r.;  Stadler ! Josip, 47. p., r.; Stegne Ignacij, 47. p., r.; Strušek Peter, 47. p., r.; Stu-| par Josip, 47. p., r.; Stuppnik Andrej, I 7. stot., r.; Stuppnik Andrej. 7. p., 6. stot, m.;    Šuc    Martin, ^47. p., m.; j Sucher Anton, 47. p., r.; Švagelj A!., j 47. p., 1. stot, m.; Tavčar Josip. 47. i j p., r.; Tribuč, 7. p., 10. stot, mrtev; Trstenjak Ivan, 47. p., r.; Čermenjak i Simon, 7. p., r.;  Černe, korp., 7. p., 1 r.; čemik Mihael, 7. p- 7. stot., m.; i čtrton Ivan, 7. p., r.; Criesenik Jer- j ! ne], 7. p., r.; Turk Ar ton. 47. p., r.; Tur k Ivan, 47. p., r.;  Valenčak Hen-! rik, 47. p„ r.;  Veble Josip, 7. p., r.; Verbek Franc, 47. p., r ; Verblač Iv., j 47. p„ 3. stot, r.; Verblač Ivan, 47. p., 7. stot* r.; Verdel Anton.   *7. p., | r.; Vidau hran. 47. p., r.: Vih      An-I ton, 47. p., I. stot, m.; Visočnik An-| ton, 47. p., 8. stot.. m.; Visočn k Ja-! kob. 47. p., r.; Vodošek Lovre  C, 47. j p., r.; Vogrin Leopold. 47. p. r., Vo-! grin Vinko, 47. p., r.; Vosi nek Anton, 47. p., r.; Zablatnik Filip. 7. p., 6. stotnije, mrtev;    Zach Josip, 47. p., ranjen;   2avcar   Ivan,   47. p., ranjen; Zdolšek Rudolf, 47. p., r.; Zel Alojzij, 47. p., r.;  Zemlič Rudolf, 47. p., r.; j Žemljic Konrad, 47. p., r.; Zifko Ivan, j 47. p., r.;   tirnic   Jernej, 47. p.„ r.; I Zmolnig Ivan, 7. p., r.; Znidar Anton, S 47. p., r.; Znidarko Jakob, 47. p., r.; j Žolger Martin, 47. p., r.; Zorn Anton, j 47. p., r.; Zor ž Anton, 47. p., r.; Zu-i zič Ivan, 7. p.f r.                      _________
Abif urijent
i izvpžban     tudi    v    -'.sni     manipulaciji^
i želi kakršnekoli služb«.
1 Blagohotne ponudbe na upravn. j »Slov. Naroda« pod „AbiivrtJaHt' j  3331"_____________________________3551
! Dva mlado psa
1 daktllM,   ptoBitao   krort,    m prttftiti takef.
Kje,   pove    upravo i štvo    »Slov.
Naroda«.                                                3515
Trgovina
mešane stroke na Spodnjem Štajerskem, 2 letnim prometom 50—60 tisoč kron, na križišču cest in pol ure od Zel postaje, se 1 MvaaakrMi aH taseaafrrttt pod zelo ugodnimi poboji M<a»   Potrebne gotovine
110—15 tisoč hroa.                                   351«
Ponudbe pod „lepi keitifctiP1 aa uoravnistvo »Slov. Naroda«.
iiiuilii!
vseh vrst za urade, društva, trgovce Ud.
I jtatoi Cene,
graver ii izdelevatelj ^_           ,                 kavčukovih   staapilij
Livkljaaa, Stlenburfeva ulica L
Ceniki franko.                    Ceniki franko.
1
i
Raieasno pravdni red'
1 z  dne 23. maja 1873 štev. 119  državnega zakonika z dodanim
ziriitinifl propM
in drugimi zakoiii in ukazi kazenski postopek zadeva-jočimi.      _______
Trda vezan 5 K §0 v.t po pat t* 5 K 80 v.
hitili kaiigana i SJoHlau.
Popravila in preobleke ::   točno in ceno.
Popravila in preobleke ::  točno in ceno.  ::
Najcenejše
dežnike
in solnčnike
domačega  izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov
Jos. Vidmar
Ljubljana
Pred Škofijo 19 —  Prešernova ulica 4,
Teodor Korn!
(poprej Henrik Kora)
pokrival« streli ii 'mesar, vpeljal« j strcSovBdov, ter imtiistsr vodovodov !
LiiHffli. Masla testa a. 8.
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje   z   anirleSktm,   francoskim   in
tnzemskim škriljem z
asbBrow?fttw!! 5hi»w (Ftinrit) patent NatscVvtfc
2 izbočno in plosnato opeko, lesno-cernentno in strešno ooeko.
Vsa ^ta^binska in galanterijska k!e-narska dela v priznano solidni izvršitvi.
Ei!K in kcftinisia oprava. Mfk\jm mit
Poprave   točno in ceno.
Proračuii brezplačno »u pošt. prosto.
Flisoijiffl
UrtRaiH. Mmmm ulira a t
! prifKtro'a s»oi« bogato zalogo raznonstalb
pušk in samokresov
i Mn Rtiaffii. ml M lites (biciln)
Bidilii m v Hiiit mak.
Poplavila počk, samokreaov in biciklov točna ki ooHdno.
I Ceoovnik zastonj ia poštnine proato.
L\ SANATORRJM • EMONAJ
HLJUBLUANAkomenskega ulica 4 \| f/ sef-tikaa* fww^pfeFR.DERGANC \|
Prodajalko is mm
potr*lra|e modaa trgovina
P.   Magdić,    LJabljana.
Pismene ali osebue ponudbe in naznanilo mogočega vstopa je vposlati takoj                                                       3535
Prodajalko
izurjena   v mešani   stroki,   vešča   slov. in nemškega jezika v govoru in pisavi
želi premeniti službo.
Prijazne ponudbe se prosijo na uprav-ništvo  »Slov. Naroda» pod „spretna prodajalka 3550.
r
| Franc Furlan
'              r    ii' Faschingove vdove              i
« ključavničarstvo
i-
| zaloga štedilnikov
f                 se nahaja:           172
>■ Ambrožev trg štev. 9.
Mesaiskeii poilia
MT    sprejme    "M
J. Zrlmec, mesar. Bled.
Plača po dogovoru.                    3525
Več dobro Izurjenih
(evliarci poukov
se tako) sprejme na stalno delo in sicer za boljša,  težka  in mešana dela pri Ivana Kos, čevljarskem mojstru,    . Zagorje oh Savi 115.                    3473
?M0 mleko
smetana  itd.  se   oddaja v večji množini v
centralni mlekarni Skofja Loka.
Dobro vpeljana
mesarija
v prometnem kraju v mestu ali na deželi se vzame takoj v najem ev. kopi. — Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod „Mesar".                   3519
vešča slovenske in nemške korespondence, tesnopisja in dobra računarica, SO Sprejme takoj. — Ponudbe pri prostem stanovanju, kurjavi in luči na Železarno ie elektrarno  A. Pogačnik,
I Baše pri Mariboru.           ""     3534
BENCIN
davka prost, nezadacan, se dobi pri tvrdki      3539
jffihad Kastncr, tjubljana.
ojnoveJšs
umetniške razglednice
§m
pisemski papir
—                                                         priporoča
JSJ.ccrijcL  Tičcur, Ljubljanici,
Sv. Petra cesta štev. 26             —            JfesO'eva cesta štev- ?
Poilni uradnik
za amerikansko knjigovodstvo in za bančno korespondenco, ki naj bo izvež-ban strojepisec, PO"* se tako} sprejme.
Ponudbe z Izpričevali ia aavedbo referenc aa
Savinjsko posojilnico v Žalcu.
3538
Vojni čas!
usodno priliko!
i
Vstal obile zaloge ur, zlatnine, srebrnine in lepili briljantov, nndim cenj. odjemalcem sedaj še blago po starih cenah, zato naj nihče ne zamudi ugodne prilike in naj si nabavi potrebno. 2000 budilk ur K 4*— in 5-— dokler še stara zaloga.
Krasna namizna oprava po znižanih cenah. — Kupuje staro srebro in zlato.
¥ volaeaa tem je neobhodno potrebna fina, zanesljivo idoča ura ali žepna
budilka, kakršno dobite samo pri stari res domaČi tvrdki
;f\ čuden
LJUBLJANA, Prešernova ulica it 1.
Um fina fin rmWn» priU, wj ag»d ceaii, H ic p^ute nstoaj ia p»St >rarto. j
Stran 10.
»SLOVENSKI NAROD«, dne 17. oktobra 1914.
247, štev.
B. Gotzl
*m* »liMll ItnMkai   ta   riauUk oblek,   površnikov OnOaSOna navika. Za earoEsa so meri eajvečja izbera
1 '  'i   i     =    ta- ta inozemskega blaga.------------s^
"■ ■■ «i«.maa«T^mw.ji    amrnamni fVMramil    HaanajV vvavi
LJUBLJANA,
Mestni trg it. 19.
Stavbeno podjetje:
Prevzemnem javne in zasebne stavbe, železobetonske mostove^ strope itd. — Popravila izvršujem po najnižjih cenah. Izdelujem načrte in dajem strokovna navodila.
Parketna tovarna:
Velika zaloga hrastovih in bukovih deščic, katere dobavim z ali brez polaganja; prevzamem tudi popravila in pola-gam deščice na stara &e ob-stoječa tla.
Strojno mizarstvo:
Izdelujem vsa stavbeno-mizar-stvo tičoča se dela, pohištvo le proti naročilu. Izvršujem tudi vsakovrstna popravila točno, povoljno in po nizkih cenah.
Tesarstvo:
Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela,kakor: stresne stole, strope, verande, barake odre i. t d. — Popravila izvršujem   točno   in  solidno.
Parna žaga:
Kupujem hrastov* bukov in smrekov les in žagam hlode tudi proti plačilu. — Po železnica poslan les se dostavi na žago po lastnem industrijskem tiru iz državnega kolodvora.
Ustanovljeno h   1900.
-------------------------------------------V
V. Scagnettt, Ljubljana.
Tehnična  pisarna:  za  skladiščem  državnega  kolodvom.
436
Telefon sten.  299.
J   Najbolji! ceSti nikspsi vir.
Ceno   posteljno   perje!
1 k*, sivega, rlobrega, polj enega 2 K; boljšega 2*40 K; o rima poTbelecra   2*80   K;   beleea 4 K:  belega   puhastega   5'l0  K; kg velefinepa snefnobelega, puljenega, 6*40 K, 8 K; kg puha, sivega 6 K, 7 K, belega, finega 10 K;  najfinejši prsni puh 12 K Vartrila <wl o k» naprti franko.                  3545
ZtttccMene postelje drega, belega ali rumenega
nankmga, pernica 180 ena dolga, 120 cm Široka. % dvema zglavnicama, 80 cm dlg, 60 cm šir., pol ni en a z norim, sirim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol noh 20 K; puh 24 K: posamezne pernice 10 K, 18 K, 14 K, 16 K, tglavnice 3 K, 3-50. 4 K. Pernica, 200 cm dolea. 140 cm Sir. 13 K, 14 K 70. !7 K 80, 21 K, iglav-nica, 90 cm dolga, 70 cm 5tr. 4 K SO, 5 K 20, 5 K 70, spodnja pernica Iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm Sir. 12 K 30,14 K 80. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamera za neugajaiooe se vrne denar. — Natančni cenoTnilci  gratis m franko.       S fteniseh, Desenke *t. 7S7, Cesko.
Smrekove stsrže
leto»»|e, sdrave, zrele la se-— potao tUfo
si    l*:vti>vije>    si
od vsake železniške postaje na Gorenjskem tvrJka Franc Doloac v Kranju.                                       4397
Javijo naj se predvsem prodajalci« ki dobavijo   cele   vagone   tega    blaga
Mi-
Op* rJSSV
1.1842.
Trni oljnatib Barv, ia in lira
Telefg*
številka
154.
BRATA
crkoslikaria, lakirana, stavbna
Proda jalnica a
Miklošičeva   ulica   št. 6.
nasproti hotela „Union*«,
Umna
EBERL
le pollvia pleskarja:.
41
Delavnica 3
Igriška ulica štev. 6.
Električna s :1a,
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
_____________________           2SX>         Stritarjeva uliea štev. 2.                        ____________________
Poslovalnica I. e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knfižice in na tekočI račnn J^ 1|  0!     Knpn]e in prodaja srečke in vrednostne papirje ::   ter lih obrestuje od dne vloge po čistih   n ™nr  |2  |0 n   k   ::   vseh vrst po dnevnem kurzu.   :::;:;
u    Delniška glavnica 8,000.000 kron.    :t
Rezervni fondi   okroglo 1,000.000 kron.
!I?riporoča/r__o  £;pecii3_L__©
domsko in otroško konfekcijo
zelo solidne tvrdke
M. Kristofič-Bučar
Ljubljana,   Stari   trg   štev. 9. — Lastna   hiša.
Najnovejše       W    KOSTUME    ^Hk      Najnovejša
nI   11  f E talne - domače obleke V D 11    H
ĐLU tL ,r__K_*r HIIIL h
Otroške oblekice i obleke za mladeake.
Higienično   perilo   In   druga   potrebščine   za   novorojenčke.
BaF* Pošilja na izbiro tudi na deželo. ~s»a
Borovničovec.l
Proda se pristen borevsttevec v j vseji  mneilni.   Za   kakovost   se I Janači. IVAM   NABAKS,  posestmi k Zg. Loinlca pošta Žalec. 3500 j
Ljudevit Borovnlk
puškar   v   Borovljah   (Fer-lach) nm Koroškem,
ae priporoča v izdelovanje »pskcsislpl-posok za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predelajo stare sam o kresnice, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje vse puftke so na c kr. preskuse- , valnici In od mene preizkušene. — llustro-41             vsni oenlkl isotonj.                   i
Ivan Bizovičar
umetni in trgovski vrtnar
Ljubljana, Kolezijska ulica št. 16
priporoča slavnemu občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno ::      izdelane   vence,   Šopke in  trakove.       ::
Dalje ima na razpolago ::   za izposojevanje   ::
ob mrtvaških odrih drevesne cvetlice v kakor tudi najli-ne|ie dekoracifske cvetlice ia dvorane s    In balkone.    ::
Imam tudi vsakovrstne sadike do najžlahrnej-Ših cvetlic in zelenjadi. Sprejemam tudi naročila za na deželo. Vsa naročila se izvršujejo :: točno in solidno. :: Brzof avke: I« ftisovioar, ;:   vrtnar, Ljubljana,   n
Mestna hranilnica ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica št 3.
_Ta,w"a65a,  sl©T7-e3_.s__a, la.ra.3a.il3a.ica.I
Denarnega prometa koncem leta 1913......K 700,000.000-—
Vlog koncem junija 1914 nad.........*   45,100.000*—                ,
Rezervnega zaklada.............„     1.330.000-—
41/ o/ j        I           brez odbitka.   Hranilnilnica je papUamo  vama in
/2/0
stoji pod kotrolo o. kr« ooaoloe vlooo.
Hranilnica posoja na zemijiiča in poslopja prati 5 V*V. obrestim in najmanj */«*/• amortizacije.   Za varčevanje ima vpeljane Učne
domače hranilnike.