List 27. trUtvC o f tl.#v -ft • * j - • j* C V > 7 •. . ^ . A * # < . .11 - fc' J+ * J j) * 11 1 « Sit rf.J* X J»4 r •> s- A" ' 5» J ?. a* i • s t- \ ■t- V »} ■ Traill 5 r-M :5B • r» •' f x • ^ A V aH* ft-^c it 8 F» f : t sr * i 'a * ^ £ vi ^c lis Jrtr^i m v lecaj LX i in Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 60 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. Ijani se plača na leto 80 vm. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni. plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. po Za prinašanje na dom v Ljnb-Oglase (inserate) vzprejemlje npravništvo, in se Dopisi naj se pošiljajo nredništvn „Novic". V 10ubijani 4. julija 1902. / Politični oddelek. |####,'! Slovani v Cislitvanski. Nemškim strankam v Cislitvanski se , kakor znano, ni posrečilo, pridobiti spoštovanje Slovanov, a še najmanj se jim je posrečilo, slovanske stranke politično organizovati. Slovani se niso mogli nikdar v široke sloje. Ze po tem ni težko soditi, koliko resnice tiči v trditvi, da imajo Slovani v Cislitvanski le smisla za narodnost in ne za ustavno prostost in parlamentarične uredbe. Zgodovina „manjvrednih" slovanskih plemen najde v tem ne manj zadeto in dobro premišljeno definicijo, ako nemške stranke vprašujejo, kako visoka je kulturna stopnja, katero so Slovani prinesli v javno življenje. Ako pa se gleda na narodnost, je borba za ogreti za ustavno življenje in državne naloge. Vzrok jezik znamenje nižje kulture in politične nezmožnosti; za te prikazni leži jasno kot na dlani. Ljudski sloji pristaši nemških strank se postavijo lahko na niso našli zanimanja za ustavr, katero izrabljajo nižjo naj- stopinjo, ker počenjanje „Schulvereina" in de- gotovi krcgi, ki pa ne prinaša ljudstvu posebnih monstriranje z gibanjem Proč od Rima" sta znak, koristi ali olajšav; temu nasprotno so Slovani v nemških strankah opazili veliko število manjših na- rodnih strank, katerih želje so mejile na en cilj s pomočjo ustave in uprave vse Slovane storiti naci-jonalno in politično mrtve. Zakonodajstvo in uprava sta prenesli svoj delokrog ra narodnostno polje in od zdaj je ostal narodnostni moment za cela desetletja bojni objekt strank. Nemške stranke lahko govore, ako povdarjajo, da so se potegovale za ustavno svobodo in svobodomiselnost, med tem, ko so Slovani skrbeli le za svojo narodnost da niso v zvezi z nikakimi političnimi ideali in ustavnimi prostostmi na državnih tleh •Če pomislimo, da take izgrede provzročajo elementi, katerim je jezik v državnih institucijah zagotovljen, potem se vprašamo po pravici, kakšen obseg mora zavzeti boj Slovanov za zagotovljenje jezika, da odbije nemški naval. svojega Ljubezen do materinega jezika je vsakemu na in za svoje interese. Ne oziraje se na to, da je laž in da niso imele njihove, širšim slojem nerazumljive določbe, njihova, na posamezne kroge in posamezne pristaše omejena prostost za ustavni razvoj Slovanov nobene vrednosti, so nemške stranke stavile to ustavo in to svobodoumje v ospredje, ker sta jamčili za njihove narodnostne koristi. Dandanes jim je ista ustava, ista prostost in isto svobodoumje postranska stvar rodu lastna. Da, lahko se reče, da je višja izobrazba vzrok narodnostnim stremljenjem, ki pri surovih narodih celo nič ali v drugi obliki nastopijo. EHrSPIt " F jaLi t y 1 [r'i~ i'|l(iyti ?il-fr Jha^^ * nHfcr BH B^^^Mfr v V< u j i , k [UBIJ 1 . {i. } * > • / i JE Će hočemo preiskovati, koliko smisla za svobodo pravico imajo Cislitvanski Slovani, se moramo in ozreti po drugih pripomočkih. No, teh nam ne manjka; na pr. regima je našla pri amüä* im- ti s t g razu- Nemcih. čeprav.ne tistih simpatij, pr. so se ostro po robu postavili tej ustavni in oni ne morejo dovolj govoriti o narodnostnih pri- obliki; vzirok dobitvah. pa ni tičal v nižji kulturi, ne v konstitucijonalizma v splošnem, tgm.več Res, nemške stranke ne morejo Slovanom ničesar v opoziciji napram volilnemu redu, ki je bil izdelan očitati če zastavijo vse so svoje moči v varstvo se branili, ko so Nemci že korist Nemcem, in svojega jezika; oni narodnostno napadali in so vrgli že jezikovno borbo strani. Ravno ima tak narod toliko Stran 262. Letnik LX. politične discipline in je pripravljen, toliko žrtvovati, monarhijami, kateri kompromisi pa ne zaslužijo vec imena dokazuje, koliko kulturno stopinjo zavzema. Nemške stranke naj poskusijo namesto državno-zborske obstrukcije opozicijo s tem, da jih ne bode v državni zbor in potem bodo videle, koliko vovalnosti bo to od njihove kulture zahtevalo. požrt- Slo- vani so ves ta dolgi čas delovali pri volitvah, na shodih, v društvih in časnikih, močjo in stali so na lastnih nogah Bojevali so se z lastno njim združeno. Nemško časopisje pa je izrodek raznih nemških strank, katerim je prišlo na pomoč še židovstvo. Vrh tega so nemške stranke Italijanom, katere so podpirali Mažarom in dosßel visoko, ni nemški živelj mora dunajsko naučno ministrstvo cesarstvu, da je v stanu • • v- alijanca Deželni zbori, sedaj zborujejo, se bavijo doslej bolj s svojimi deželnimi zadevami in se de niso lotili vprašanj večje politične važnosti. Bolgarska. Ni še gotovo, če se izpolni želja bol- garskega kneza, pridobiti si kraljevsko krono Prvi korak temu je vsekako storjen. Dasi stoji Bolgarska pod turško suce-reniteto in je bolgarski knez vasal turškega sultana ter kot tak ne sme imeti svojih diplomatičnih zastopnikov pri drugih vladah, je Rusija privolila, da bo imela Bolgarska v Petrogradu svojega Slovansko časopisje je izraslo iz naroda in je z poslanika. To Tli brez pomena glede želje Bolgarov, da po- stane njih država samostojno kraljestvo. Mej Rusijo in Bol- garsko je bila sedaj tudi sklenjena vojna konvencija. Po tej garantira Rusija Bolgarski obstanek in njen teritorij, ter ji pojde o slučaju nevarnosti s celo svojo armado na pomoč, na- sprotno pa pojde Bolgarska s celo svojo armado na Rusiji, ako bi bila ta zapletena v kako vojno. pomoč Francija. Novo ministrstvo je začelo z veliko ener- žijo izvrševati proti kongregacijam naperjeni zakon. Naravno je, da vlada vsled tega v vodilnih krogih katoliške cerkve .mesta. Vse te prikazni govore francoskem velika nevolja resnici na ljubo pa s^ mora priznati, da je na mej neredovniškimi duhovniki mnogo tacih, ki zoper one, ki nosijo v poštev duševno simpatizirajo z vlado. jasno premoč Nemcev, ker dejstva govore nasprotno. Angleška. Kralj Edvard je nevarno obolel Nemške stranke stoje le za nemško državo ob Donavi na straži in s strahom gledajo, kako se Slovani pripravljajo, da v Cislitvaniji vzamejo v roke kralju ni več pomoči. Bil je Ofici- v smrtni nevarnosti, a operacija mu je otela življenje, jalno se razglaša, da se mu je zdravje obrnilo na bolje in da navidezno in da okreva, a Čujejo se tudi glasovi, da je to Vsled kraljeve bolezni se je moralo politično žezlo, ki jim pristoja. n Dom. a kronanje odložiti. Sedaj se razglaša, da se bo kronanje vršilo jeseni in sicer meseca oktobra, seveda če bo kralj žira v. listih se kolportira „prorokovanje 1 da kralj Edvard ne Po bo Politični pregled. nikdar kronan Notranji položaj. Sedaj je sicer čas počitnic, čas, v katerem navadno počiva vse politično delo, toda pri nas je letcs drugače. Politični položaj je jako negotov in to vsled nasprotja mej Cislitvansko in mej nagodbo To nasprotje se Obrtnija. —.. . — i..... —. i.. .i» -I I*1. . , S . ^ X, J i . 'A . • JLt J__„Jf M \ X • X. - y -E ,- , JfcL- . jL. . . Ji ^ * , C, r . *L I* • * * - jI » * . ■ ^ « ■ M a - * »- ^ i -1 < M fc -> - - * * - J a M J kJL^ - - ^ if + ^^^-if"if ^r ¥ ¥¥'•"% ¥ ¥ je tako poostrilo, da je prenehalo celo osebno občevanje mej Oislitvanskim ministrskim predsednikom Körberjem in me] ogrskim ministrskim predsednikom Szellom. Da, avstrijsko ministrstvo se je celo odloČilo, naznaniti ogrski vladi, da hoče trgovinske pogodbe odpovedati, kar je Madjare silno razkaČilo. Sedaj je cesar posegel vmes. V ponedeljek se je vršil na Du- Ameriška preobjestnost. Severna Amerika čedalje bolj izteza roke po celem svetu. Pravzaprav se godi to pod drugim naslovom. V Evropi stoji German v podobi Nemca, v naju kronski svet, kateremu je predsedoval cesar sam. Udele- Ameriki pa v podobi Yankee-ja, ter si podajata roki šila sta se ga ministrska predsednika Körber in Szell, mimo njiju pa tudi minister zunanjih del grof Groluchowski. Udeležba grofa Groluchow&kega izpričuje, da se zadevi o nagodbi pripisuje največja važnost. Pozitivnega uspeha glede nagodbe pa v pangermansko zvezo, katera naj preplavi s sve- tovnim nadvladjem Ameriko in Evropo, dočim si hoče prisvojiti Anglija Afriko in Južno Azijo. Nameni, svet to posvetovanje ni imelo. Zatrjuje se, da je imela seja samo paogermaniti, niso več prazne sanje, marveč je res informativen namen. Slo se je za to, pojasniti cesarju, v čem se dunajska in peštanska vlada ne moreta sporazumeti in da se zopet omogoči osebno občevanje mej Körberjem in Szellom. Čuj e se, da se bodo sedaj pogajanja mej vladama nadaljevala. niča. Čujmo, kako se za to delo pripravlja Amerika, v kateri zlasti vsled zveze z Nemčijo čedalje Ako bi se Körber in Szell skoraj gotovo končno besedo. Trozveza pojdeta ne mogla porazumeti kar je potem v Ischl, da izreče cesar obnovljena. bilo oficijalno razglašeno, da je trozveza mej Avstrijo, Nemčijo in Italijo Pred nekaj dnevi je alijančna pogodba podaljšana in da se je ta bolj prevladuje nemški element. Pierpont Morgan je ustvaril orjaško severoame-riško železniško zvezo (trust) in za tem prekomorski kartel mej dvema severoameriškima, mej tremi angleškimi in dvema belgijskima parobrodnima družbama, katere je zastopal Pirrie. zvezo s tem severoameriškim in angleškim pogodba že podpisala. Nemški listi so radi tega udarili na veliki boben, ali to bobnanje ni napravilo nikakega utiša, zlasti sindikatom ste stopili tudi obe nemški parobrodni ne v tistih dveh državah, proti katerima je trozveza naperjena, namreč v Rusiji in v Franciji. Ruski in francoski listi družbi in sicer Hamburško-ameriška črta in severo so bili soglasni v sodbi, da trozveza nima več tistega pomena, nemški Lloyd v Bremenu. Morganov prekomorski kakor ga je imela nekdaj. „Novoe Vremja" je trozvezo označila kot kompleks kompromisov mej prizadetimi celo tremi trust razpolaga s kapitalom od 816 milijonov kron in 377 parniki z 2,135.000 ton obtežja. Tem načinom Letnik LX. NOVICE Stran 263. je prišel v roke Yankee jem monopol v prekomorskem prevozu blaga in v osebnem prometu; severoameriški izvoz, v prvi vrsti kmetijski pridelki in izdelki industrije, se bodo izvažali v Evropo čez Angleško v početku za nekaj časa seveda po jako nizkih oenah. Pri tem treba vedeti, da odkladišče teh pridelkov in izdelkov ameriškega uvoza prvih deset let ne bode nobeno nemško pristanišče, ker Nemčija ostane vsled posebnega dogovora z Washingtonom za prvih deset let neoškodovana po ameriškem uvozu. — Yankeeji so torej kar na vrat na nos izvili prekomorski promet iz rok Angležev, kar jim je bilo dokaj lahko, ker razpolagajo z milijardami. In tako obvladuje severoameriški kapitalistiški trust parobrodni promet med Ameriko in Evropo, torej ves prekomorski promet. Oceanski orjaški trgovinski parobrodi bodo torej preplavljali z severoameriškimi pridelki in tako pobili vsaktero evropsko konkurenco. Iz severoatlantskega pomorskega prometa zeva torej v ponižne Evropejce beda in skrb. Nov pomorski zakon v severni Ameriki pa bode v kratkem še utrdil stališče onih zvezinih paro-brodnih družb, ter gospodujočo ameriško trgovinsko brcdovje obvarovat vsake konkurence. In tako bode peščica kapitalistov, ki so seveda milijarderji, uprizorila v svetovni politiki revolucijo, ki nima primere v zgodovini. No, Yankeejem na koncu vseh koncev pride na um, da bodo jeli konkurirati še s trgovci na — Marsu. Ta nakana ameriških milijarderjev si seveda hoče podjarmiti preko Anglije vso Evropo. Nemčiji bode, kakor rečeno, za prvih deset let pri-zanešeno po ameriških kobilicah in to kakor tudi rečeno po prizadevanju v Ameriki odločilnih krogih. Mej tem bodo ameriške kobilice objedle ostalo Evropo. Ko pa poteče ta desetletna doba, kaj potem? Ali podleže tudi Nemčija prekomorskim kobilicam? Ali se bode temveč že zgodaj dovolj zavarovala proti tej nesreči? In s čim? Morda s tem, da si z bagdadsko železnico otvori in izključno zagotovi tržišča v Anatoliji in Mezepotaniji z eno besedo v celem Vzhodu? Na to stran se Nemčija prizadeva in njeno mrzlično hlastenje razodeva, da si hoče v teh desetih letih še nabasati žepe v orijentu, zajedno pa okrepčati se na lastnem pragu. Ali — in to vedo v Nemčiji prav dobro — ameriški milijarderji treba le, da se ganejo, pa je tudi Turčija v njihovi oblasti. Za ameriškega milijarderja, ki vse riskira, a tudi vse doseže, ni zaprek. Razpor mej evropskimi silami nasproti severoameriškemu pritisku v Evropo in Azijo se utegne še maščevati. Ali Evropejci kaj razmišljajo o tem, kaj se pravi, iskati odjemalcev zunaj Evrope, dočim Amerikanci zasedejo evropske trge? To dejstvo naj bi odprlo Evropejcem oči, da bi spoznali, kam pripelje narode in države pretirano oboroženje, zanešeno iz Prusije po vsej Evropi! Francoske parobrodne družbe bodo padle kot prve žrtve orjaškega ameriškega trusta, vse druge pa bodo sledile. Američani bodo usipali v Evropo ne le živila, marveč vse industrijske izdelke na pol zastonj in bodo še, če treba, plačevali carino po vrhu; to ne moti ameriških milijarderjev, ki imajo denarja na kupe in katerim gre za to, da dobe ves svet v svojo trgovinsko oblast. In trgovinske vojne še vkljub temu niso tako drage, kakor neprestano oboroževanje, iz katerega kujejo milijarde brezvestni liferantje pušk in kanonov. V Evropi se izdelujejo za drag denar v milijon in milijon izvodih, vlivajo se topovi, a Yankeeji si prisvajajo to Evropo igraje s svojo eksportno trgovino in to je vojna, ki je mnogo ceneja, pa tudi mnogo bolj krvava! Zgodovinski narodi Evrope so v resni nevarnosti, da jih ugonobi severoameriški štacunar s svojim vatlom in kilogramom. Moloh kapitalizma je močnejši nego moloh militarizma. Kaj hoče nasproti temu storiti Evropo, ali kar nas Slovane bolje briga: Avstro-Ogrska, Rusija in Balkan? Bojkot ameriškemu uvozu bil bi najboljši odgovor na to preobjetnost. Toda žalostno in resnično l Kratkovidnost slovanska bode z veseljem posegla po sramotno cenem ameriškem blagu in to raje nego, da bi mislili Slovani na samoohrano, gospodarsko in politično! Pangermanska kultura, ki je odprla Ameriki pot v Evropo in povzročila v Evropi narodnostno zmešnjavo, da bi v isti žela svojo zrelo pšenico, nadeja se seveda, da v prej omenjenih desetih letih izvrši svojo nalogo mej nenemškimi narodi. Z okupacijo Male Azije in Mezopotamije se nemški trg itak izgubi za ruske pridelke. Nemci bodo polnili svoje kašče s svojim žitom, ako jim nekega jutra ne prekriža računa zviti Yankee. Industrijskih izdelkov v imenovanih slovanskih državah ne bode rešila pred ameriško konkurenco še tako visoka carina, — kam pa celo z žitom in drugimi kmetijskimi pridelki? Ali je mogoč uspešen boj v živilih mej ruskim in ameriškim trustom? Morda! Ako pa ustanovi Anglija prosto trgovino mej osrednjo državo in njenimi kolonijami tako, da bode izključila vsak tuji uvoz, ali se bode Rusija v tem slučaju hotela spuščati v boj z ameriškimi milijarderji, da bi tekmovala z njimi za — angleški trg? To bi bilo jako nevarno tudi z ozirom na to, ker mora Rusija v prvi vrsti skrbeti za svoj notranji razvoj in ne puščati svoje narodnogospodarske politike v nemar zaradi negotovih pridobitev zunaj svojih mej V istem položaju se nahajajo tudi balkanske države in Avstro-Ogrska, ki je potrebna jednako ojačenja na znotraj. In ta položaj je znan germanizatorjem v Berolinu, zato dvigajo ošabno glave, ker upajo v desetih letih izvršiti misijo germanizacije in tako zagotoviti svetovno nadvladje germanstvu. Proti vsemu temu je le še ena rešitev mogoča: carinska zveza mej Avstro-Ogrsko, Rasijo in balkanskimi državami. * Stran 264 Letnik LX. » fr Opazovanja pri streljanju zoper točo. rodajne osebe uplivajo na strelce, da se bodo ti zaznamki vestno izpolnjevali. Dosedaj so dežela, država in posamezne občine na Kranjskem žrtvovale že lepe vsote za napravo strelišč itd.; neobhodno potrebno je torej skupno postopanje, da se čim prej dožene, Čeprav se o streljanju zoper točo ne piše več v koliko se je dosedaj v to svrho izdana glavnica toliko, kolikor se je v prejšnjih letih, naj nihče ne koristno naložila. misli, da je vprašanje že popolnoma rešeno, ali pa da se učenjaki in merodaj krog l za to podjetje več ne zanimajo; nasprotno, še natančnejši poskusi in natančnejša opazovanja se vrše, in sicer pri nas in v drugih državah. Sklicujejo se . strelni shodi, kjer se shajajo udeleženci iz vseh bližnjih in daljnih držav, in na lanski shod v Lionu na Francoskem je prišlo celo nekaj Amerikancev. Na teh shodih se to vprašanje razmotriva iz strogo učenjaškega in iz strokovnega stališča. Tudi avstrijsko kmetijsko ministrstvo namerava prirediti letos tozadevno zborovanje, kamor bodo povabljeni zvedenci raznih dežel in držav. Vidi se torej, da to vprašanje ni zaspalo, da pa tudi še ni zanesljivo rešeno, in zato opozarjamo vse občine ter strelce v naši deželi, naj nadaljujejo z opazovanjem neviht, kakor se je lansko leto pričelo, da bode mogoče čim prej priti do končnega zaključka. Ker pa praktikom zadostuje, če zvedo, je li toča Glede postopanja pri streljanju je c. kr. deželna vlada izdala v dogovoru z deželnim odborom kranjskim posebne predpise in varnostne naredbe, da se bodo morale vse občine in vsi strelci strogo po njih ravnati. Taki predpisi so se izdali v prvi vrsti zato, da se v bodoče preprečijo morebitne nesreče, ki se večinoma dogajajo vsled lahkomiselnosti posameznih strelcev. Letošnje leto se nevihte zelo pogosto pojavljajo toča napravila ponekod, kjer ni strelnih naprav, oziroma kjer se iz kakega vzroka ni streljalo, prav občutno škodo. Vremenoslovci prerokujejo m za vse poletje za razvoj trt prav neugodno vreme. Kar so dosedaj prerokovali, se je žal, uresničilo. Zato pa naj bodo vsi strelci previdni in naj ne zamude ne- varnih trenutkov. škodo §^■1 dobro napravi suha toča, znano, ■ • • "T ■ -i» vkljub streljanju padala ali ne, naj strelci, kadar končajo lanske zaznamke, pričnejo z izpolnjevanjem naslednjih obrazcev: Pravilno in uspešno streljanje se more vršiti tedaj, če je na strelišču vse v redu, posebno pa, če preskrbljeno z dovoljno množino smodnika. Zal pa, da se ravno v tem oziru jako brezbrižno postopa. Dan n e v : Dnevni čas (dop , pop ali ponoći) i h t e Ali se je streljalo pravočasno? Ali* so strelišča opremljena z nastavki ? Alijepadala toča? Z dežjem ali suha ? • # i $ I B * 1 . i CÖ P* c m cö a s ° S o C v »J m a =» s g o ® C M O I «s S O O- o > a f- CÖ Ö Kmetijske raznoterosti. Promet s trtami. Razglas c kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 13. junija l. 1901 št 12 614, da je do voljen prosti promet z vinskimi trtami in z drugimi zarejevalci in prenašalci trtne uši med občinami I. vinogradskega ozemlja v vojvodini Kranjski in med nekaterimi v sosednje štajersko okuženo ozemlje privzetimi občinami, se glasi Daj se na občno znanje, da je c. ki. namestništvo v Gradcu z razglasom Z dne 20. februvarj 1902 št 18 dež zak in ukaznika B CC fi N CÖ N za Štajersko c3 t-> -P O v sodnem okraj denec o Bistrica pri krajne občine Tolsti vrh, Sv. Duh-Loče, Ziče Konjice Fali. krajne občine Vrhov dol, Stu Bistrica pri Limbušu, Gorica, Ježe © H a •• v •cd s * o niča, Gornje Hočje, Spodnje Hočje, Račje. Recenjak, Kumen Limbuš. Lobnica, Loka, Sv Lorenc nad Mariborom jeta na Dravskem polj Mor j Pohorsko. Pekre, Pivola Mar Po o dova Ran? Ruše. Razvine, Radovina O a Činžat in Smolnik v sodnem okraj Rdeči Maribor breg, Bohova (desni breg Drave) kraj občino Mitteregg, v sodnem okraj privzela v štajersko s trtno ušjo okuženo ozemlje zaznamovano ti'uradnimi razglasi z dne 30. junij Lipnica je bilo 1898. svrho enotnega postopanja dobi vsako stre- dež zak. št 31 z dne 19 oktobra 1899 lišče po več takih zaznamkov. Želeti je torej, da me- in z dne aprila 1901, dež. zak. št. 14. dež. zak. št. 25 sporazumu Letnik LX. NOVICE Stran 265. z imenovanim c. kr. namestništvom se tedaj na podstavi ukaza c. kr poljedelskega ministrstva z dne 6. junija 1. 1893, drž. zak. št. 100, dovoljuje prosti promet z vinskimi trtami z drugimi zarejevalci in prenašalci trtne uši med I vino- gradskim ozemljem, zaznamovanem v tukaišnem razglaru z so ga utaknili zopet v gimnazijo, kjer je bil v nekaterih predmetih vedno izvrsten, dočim je v drugih pri vsakem izpitu prišel na rob propada. Vender je nekako končal vseh osem razredov; po zrelostnem dne 17. novembra 1900, dež. zak 26 in med zgoraj izpitu je pa prišel k pošti. Tri leta je pomagal od- naštetimi krajnimi občinami vojvodine Štajerske. Izvažanje pravljati pametna in neumna pisraa v svet, tedaj pa vinskih trt in drugih predmetov, so znani kot zarejevalci in prenašalci trtne uši iz okuženega ozemlja v kuge prosto ozemlje pa ni dovoljeno. Zaupnik (Spisal E. K.) Ivan Aleksejevič je zmešan. Nihče sicer ne trdi tega, ali zadnjič mi je sam priznal to čudno tajno. Bedasto je in jaz ne vem prav, kaj naj bi storil. mi se mož, da ni tudi to smešno. sami slučaji, ali je res Smilil Vrag vedi, kakšna usoda ali so to prijetno ni na noben način. Povedal mi je vse. Govoril je z nekim čudnim humorjem, ki so ga zmožni samo ljudje ne povsem navadnega uma. Tarča pušicam svojega sarkazma je bil on sam. Srebala sva črno kavo in Aleksejevič je začel: Ali si mi prijatelj? me je vprašal. K vragu! res nekoliko osupnilo in v takih slučajih mu mora njegovo vprašanje me je namreč vedno vrag služiti pa ne da bi se bil ukopal v kakšni sentimentalnosti ? Ah, kaj sentimentalnosti! Človek govori tudi brez tega lahko v prijateljstvu. Pa, vse eno. Meni je že preneumno. To komedijo mora kdo izvedeti» kdor si bodi. Ali me hočeš poslušati? Drage volje, Če je komedija vredna tega. Bodi prijazen, pa mi povej najprej, ali je to kakšen pikanten brzojav, ki ste ga v uredništvu vrgli v koš, pohujšate moraličnih čitateljev, ali je načrt da ne kakšne moderne novele, ali Nič. Sedaj ne govorim kot novinar, ima Ivan Aleksejevič, človek, nič druzega. Besedo Aoh! sem dejal, kakor bi mi bil angleški spleen odsinil v duhu. Ivan me menda ni slišal. In je izmed onih ljudij, ki vedno rajše molče, kakor da bi govorili; ali kadar se namenijo kakšno stvar povedati, tedaj jim nihče ne more zabraniti tega. In tako sem se moral udano pokoriti njegovi volji in mirno poslušati storijo. 4f * Ivan Aleksejevič je novinar. Njegov oče je najprvo hotel, naj bi postal trgovec, ali Ivan ni imel se mu je zazdelo to delo preveč dolgočasno. Bil je prepričan, da ga spravi enakomernost te službe prezgodaj v grob, in neki dan se je poslovil od svojih tovarišev in se ugnezdil v uredništvu „Vestnika". Sedaj je že dolgo tam. Piše politične članke, domače novice, literarične studije, gledališke kritike, deželnozborska poročila in še druge stvari. Imel že jako dober stil in ljudje so ga imeli radi. Ampak, tu je pravzaprav tičal zajec v grmu. Tako, kakor so ga imeli radi, mu ni bilo všeč. Nekdaj pač ni mnogo razmišljal o tem, ali sedaj se je začelo nekaj v njem upirati. Nekaj mu je bilo sicer nejasno, ali vse skupaj se mu je zdelo še neumno. Začel je premišljati. Hm, kako je bilo že vse? Enkrat je bil zaljubljen. Takrat je imel še jako čudne pojme v življenju . . . Ha, ha, kako je to bedasto! nobenih pojmov, ne o svetu, ne o Takrat ni imel življenju, ne o delu, ne o človeštvu, ne o politiki, s kratka, o ni- čemur. Takrat je bil enostavno mlad človek, živeč tja v en dan sprejemajoč življenje ter njegove razmere in pogoje tako kakor jih je ravno našel, kot nekaj pozitivnega, česar se ne razmišlja, ne razglaba, ne razodeva. A uživati je hotel. To mu je bilo pri- rojeno Instinkti so bili v njem tako močni, da so si podložili vse misli in želje, njegov razum se ni dal ločiti od njegovih naravnih nagonov in njegova volja je bila pravzaprav samo izvrševalca želja, ki so jih ustvarjala in porajala njegova čutila. Takrat je bil Ivan Aleksejevič mlad in zdrav, mož visoke rasti; širokih, obočenih prs, čvrstih udov in močnih mišic. Glavo z bujnimi temnoplavimi lasmi in svežim, cvetočim, pravilno lepim licem je nosil po konci, njegove modre sijajne oči so gledale naivno ponosno v svet, samo to ga je jezilo, da se pod njegovim nosom nikakor niso hoteli pokazati pravi brki, temveč samo par dlačic, katere je sicer neprenehoma gladil in nategoval, da bi jih mogel res toliko iztegniti, da bi vsaj nekoliko „imponirale0. Ivana Alekse-jeviča je namreč veselilo, ako je njegova zunanjost ugajala ljudem Ko je služil svoje prostovoljno leto pri vojakih, je bil skoro srečen, kadar mu je prinesel nove hlače, ozke, kakor jih sploh nosijo pri hrvatskih polkih, da so se izticala v njih njegova močna bedra. In vojaška suknja je morala biti kakor ulita nanj. to ni bila gizdavost, samo veselilo ga je. Zdrav je bil in krepak, vrhu tega pa tudi neko-za ta stan prav nobene sposobnosti. On bi bil gotovo liko romantičen. Toda, njegova romantika je bila me- vedno ceneje prodajal blago, nego ga je kupil. Po glena, podobna tistim svetovnim meglam v vsemirju, dveletnih brezuspešnih poskusih v tej koristni stroki iz katerih postanejo tekom dolgih, dolgih tisočletij Stran 266 Letnik LX svetovni in svetovni sistem; megleno je bilo sploh vsaj dejal ji je nekdaj, da jo ljubi, da ne more živeti vse na njem in v njem, samo njegovo zdravje, nje- brez nje in razne podobne besede, kakoršnih je Ivana gova mladeniška moč je bila jasna. In ta ga je na- mnogo čitala v raznih romanih. Ko je štirinajst ganjala, naj jo izrabi. Ali Ivan Aleksejevič je bil na- dnij brez presledka zatrjeval svojo globoko ljubezen, iven in njegova duša je bila mehka; njegova moč mu je petnajsti dan verjela, a šestnajsti dan je bilo nosila vajeti, ter ni mogla zadivjati v divjem, ne- vse pri kraju Kajti komaj mu je bila dejala, da bi ukročenem letu čez plan življenja, kjer je cvetelo ga morda tudi ona lahko ljubila, jo je že poprosil, toliko cvetek uživanja, da bi jih bil lahko kar trgal, naj ga ob večerni uri obišče in njej je bilo, kakor trgal, trgal. Njegova volja je postala želja in se izra- bi jo bil polil s kropom. Odvrnila se je vsa užaljena žala samo kot hrepenenje, ki je razbujalo njegovo in od tistega časa je čutila v sebi nekaj zoprnega mehko dušo in žgalo njegovo toplo, zdravo kri. Ivan Aleksejevič je mrl za ljubeznijo , . . Njegovi roki sta mirno ležali na mizi ali pa se igrali z listi kakšne knjige, s kakršno si bodi malenkostjo. Ali on je čutil, kako se krčno iztezati, kakor bi hoteli, hoteli objeti kak beli vrat, priviti kakšno toplo srce na mirna prsa, v katerih je pa vender čutil goreče grmade, valujoča morja in piš viharjev . . . Ah, ljubiti, ljubiti! ... opojno hrepenenje, to mogočno teženje po napram moškim tako ostalo. sploh. In mislila je, da bo vedno Ta Ivana je bila včasih soseda Ivanu, v uradu. Tistemu Ivanu Aleksejeviču, ki je bil samo ljubezensko hrepenenje. Ivana ni bila nenavadna krasotica, ali zalo dekle. Kostanjeve lase, rujave oči, okroglasto lice z nekoliko bolj podolgasto brado, malce zakrivljen nos. obrvi To precej visoke, srednje velikosti. In v tistih rujavih očeh nekem znanem neznanem, te slutnje polne želja in te želje polne slutenj so ga včasih tako premagale, je svetil nekakšen ponos, ki ni bil ošabnost, da ni mogel ne misliti, ne delati. Tedaj Je pohitel ki pa se je vanj mešalo nekaj, čemur bi bilo težko reči, ali je bilo zaničevanje ali sovraštvo. Njena postava vun v Tuškanec, med drevje, na čisti, sveži zrak; ali ves vzduh se mu je zdel napojen, nasičen neke dra-žesti in nekega draženja, ki ga je opajalo, da se mu je vse vrtelo v glavi. Ivan Aleksejevič, ki ni mogel čuvstvi. bila vitka, ali udje so bili razmerno bujni. Ivan jo je gledal skoro vsaki dan. In kmalu se je zaljubil vanjo. Neki večer je tekal kakor blazen po Savski cesti. Njegove misli so se kregale z njegovimi prej pogledati v ženski obraz, je sedaj poželjivo, kakor pod ulivom neke silne, divje, jake magične moči Nič ne pomaga, zaljubljen sem vanjo, zaljubljen upiral svoje poglede vsakemu dekletu v oči in bilo čez ušesa. mu kakor bi se tedaj oziral v njem strasti poln Ce ni človek bedast, drhčoč glas: Zakaj me ne ljubiš? In Ivan Aleksejevič, ki se je včasih spuščal v filozofične pogovore, dobro vedoč, da ni v njem trohice filozofa, pa je tedaj z nekim komičnim niti pre- zirom vsega erotičnega in z dražestno nonšalanso zametaval vse občutke, češ ljubezen je nemožatost, je sedaj nevede zavrgel vse umovanje, živeč v samih čuvstvih in vse njegovo bitje ni bilo nič druzega, nego nepremagljivo hrepenenje po ljubezni. Ali zakaj ravno vanjo ? bedast, bedast! Ravno vanjo! Ko je nekoč izjemoma razmišljal o ljubezni in ženitvi, si je bil v duhu komponiral ideal. Dotična ženska mora biti krasna, južen tip, črne oči, črne lase, visoka mora biti, zelo izobražena, na glasoviru mora znati igrati, elegantno se mora oblačiti in seveda bogata mora biti. Ali je Ivana južen tip? Ali zelo izobražena, bogata, ali igra glasovir? In vendar, in vendar je za Pa trpljenja. to so bile včasih hude ure, noči polne ljubljen vanjo, da se kar boji za svoj razum. ravno vanjo? i _ No, ta notranji prepir mu ni nič pomagal. Zakaj Takrat je bil že poštni uradnik. Neki dan je dobil dopis, glasom katerega je bil dilo se je, česar ne bi bil sam nikdar verjel. Zgo-Ivan premeščen poštnemu uradu v gornjem mestu. Cel- Aleksejevič je skoro obolel. Morda je bil celo resnično koma je bil urad majhen in prav hitro se je seznanil bolan. Gotovo je, da je često bledeval, da mu tek ni bilo tudi bil najboljši, da mu je bil pogled nestalen. In gotovo z vsemi uradnimi tovariši. Med neko dekle, Ivana Bukšičeva, ki njimi je drugo leto ob tisti priprosti mizi, na katero so skozi rešetko podajali rekomandovana in ekspresna službovala že je tudi, da so bile to same posledice ljubezni. Ivan Aleksejevič je bil čuden človek. pisma, ona pa jih je zapisovala v knjige in dajala ljudem recepise. Osemnajst let ji je bilo, ko je prišla v to dolgočasno sobo, ki je bila za njo skoro Često je bil z Ivano povsem sam v uradu, a da ni bilo tega, bi bil drugače lahko našel potrebne priložnosti. svet. Imela je staro mater, sicer pa nikogar. celi Nj eni tovariši so bili sami starejši ljudje, vsi razven enega oženjeni. Ta pa, Gavra Ninkovič, se je zaljubil v njo; Ali kdo ve, je li čutil kakor Heine: Verriet mein blasses Angesicht dir nicht mein Liebeswehe? Und willst du, dass der stolze Mund das Bettelwort gestehe? Stran 267. O, dieser Mund ist viel zu stolz und kann nur küssen und scherzen; er spreche vielleicht ein hönisches Wort, . während ich sterbe vor Schmerzen ali je bilo kaj druzega v njem — s kratka, trpel je blazne muke in vender ni rekel Ivan besedice o svoji ljubezni. Mlada uradnica ni sprva niti pazila na to, da je v uradu nov tovariš Za njo je bil njegov dohod istega pomena, kakor da bi bili postavili novo omaro v sobo. Ali videla je Ivana skoro vsaki dan, sedel ji je nasproti in včasih mu je morala pogledati v lice. Enkrat je opazila, da se je ta mož čudno spremenil, Videla je njegovo bolestno lice, otožni pogled, ki ga je zaman skušal zatajiti in včasih je čula, kakor bi tiho, tiho vzdihnil. Vprašala ga je, ali je bolan, on pa je kratko odgovoril: Ne! Nehotć je začela razmišljati, kaj mu je in prikradla se ji je misel v glavo: Zaljubljen je. Tedaj je posmešno stisnila ustnice, češ: To so možki! To je trajalo skoro dva tedna. Včasih je Ivana kradoma pogledala bolnika, iz same zvedavosti, kakor je sama sebi trdila in v njeno ponosno, sarkazma polno oko se je prikradlo nekaj milejšega. — Saj ni čudo, da se mi smili. Revež trpi. Hm, kar mi je znano, se ne shaja z nobeno žensko. Menda ni svojemu idealu niti povedal, koliko trpi., To bi bilo že nekaj. Ponos — to bi mi ugajalo. Zakaj ni zaljub ljen v mene? . . . Glasno, rezko se je nasmejala, da se je sama prestrašila. Kakšna neumna ideja je pa to? Ivan Aleksejevič jo je nemo pogledal, kakor bi jo hotel vprašati, zakaj se smeje. (Dalje sledi.) — Osebne vesti. Deželnovladni inžener gosp Jaro-slav Bio ude k je imenovan višjim inženerjem. Gosp Bloudek vodi regulacijo Save. — Železniški višji oficijal gosp. Josip Mazi v Ljubljani je imenovan inšpektorjem. — Cand. mech. Pavel Ko bi er je napravil na dunajski tehniki inženerski izpit. — Imenovani so: profesor na mestni realki v Idriji g. Vladimir H er le in suplent na I. državni gimnaziji v Ljubljani gosp. Anton Jeršinovič za profesorja na drž. gimnaziji v Kranju in suplent na gimnaziji v Novem mestu gosp. A Škerlj profesorjem istotam. Premeščeni so profesorji gg. dr. Valentin Ko run in dr. Fran Riedl iz Kranja v Ljubljano ter Josip Wester iz Novega mesta v Ljubljano. — Občinski svet ljubljanski je imenoval magistratnega koncept-nega praktikanta gosp. dr. Miljutina Zamika magistratnim konceptnim pristavom. — Začasni stavbni pristav deželne vlade, gosp Ivan RezaČ je imenovan definitivnim pristavom. — Kneza Windischgraetza logar gosp. Fran Mellivaje dobil zlati zaslužni križec — Promocija. V torek, dne 24 m. m. bil je na češki Karlo Ferdinandovi univerzi v Pragi promoviran doktorjem prava gosp. Milan Gori še k iz Ruš na Pohorju. — Redek jubilej. Okrajni šolski nadzornik v Črnomlju gosp. Anton Jeršinovic praznoval bode letos redek jubilej, namreč 401etnico, kar je učitelj in 251etnico, kar je šolski nadzornik. Velike zasluge gosp. nadzornika Jeišinovca za razvoj našega šolstva je pripoznal že presvetli cesar s tem, da mu je podelil zlati zaslužni križec. — Volitev v kranjsko zdravniško zbornico. Ker je potekla triletna funkcijska doba sedanjega odbora, je vlada odredila novo volitev, ki se bo vršila dne 17. julija. — Protestni shod v Ljubljani. Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke sklicuje na nedeljo, 6. julija velik shod narodno-naprednih somišljenikov v namen, da se odločno in slovesno protestira proti počenjanju katoliško-narodne stranke v kranjskem deželnem zboru. Shod se bo vršil v Sokolovi dvorani v „Narodnem domu" v Ljubljani. Govorili bodo poslanec Ivan Hribar, deželni odbornik Peter Grasselli, poslanec dr. Andrej FerjanČi*,, deželni odbornik dr. Ivan Tavčar in odvetnik dr. Karol Triller. Začetek ob 10. uri dopoludne. — Umetnost. V zavetišču za slovensko umetnost, v gosp. Schwentnerjevi izložbi se nahaja že nekaj dni nad pol ducata oljnatih slik Ivana Groharja, Nad gosp. Groharjem ima Človek posebno veselje, ker ima dve lastnosti, ki sta se pri njegovih slovenskih kolegih dosedaj le deloma udomačili: da je resno marljiv, in da očividno napreduje. — Nov ruski spis o Slovencih. Gosp. A. N. Ha-ruzin, ki je postal pred kratkim direktor v ministrstvu no-tranjil del, je izdal ravnokar jako zanimivo razpravo o kranjskem Krasu (Krajnskij kraž i ego čudesnyja javlenija). — Na slovenski c. kr. II. državni gimnaziji ljubljanski (v Beethovnovih ulicah Št. 6) se bo vršilo upisovanje v I. razred v nedeljo, dne 18. julija od 8. do 12. ure dopoludne. Zunajniki se vsprejemajo tudi na pismeno zglasilo, ako pošljejo ravnateljstvu do 13 julija svoj rojstni list, zadnje šolsko izpričevalo in 6 kron 60 vin vsprejemnine. Vsprejemne izkušnje se prično v torek dne 15. julija, in sicer pismene dopoldne ob poldesetih, ustne popoldne ob treh. — Dekliško realno gimnazijo v Novem mestu snujejo šolske sestre in novomeški prošt gosp. Elbert. — Prememba imena. Ministrstvo notranjih del je porazumno s pravosodnim in finančnim ministrstvom dovolilo, da se občina Obrh v črnomaljskem političnem okraju odslej imenuje Dragatuš. — Konkurs je napovedal znani restavrater na Bledu in v Opatiji gosp. Tirmann. Čuj emo, da so posebno prizadete ljubljanske firme. — Štrajk v Škofji Loki. 200 delavcev pri kamnolomu, kjer se pripravlja kamen za bohinjsko železnico, je začelo štrajkati. — V Kamniku je bil te dni pokopan 87 let stari hlapec T^one P&Züc, originalen tjp, katerega je Ognnec po-nabil jj^ i g r i „V Ljublj anojodajmo". Služil je skoro petdeset let pri gos^ Josipu K&detu (pri Cenetu) — Volitve delegatov delojemalcev III. volilni okraj v okrajno bolniško blagajno se vsled priziva krščanskih socijalistov zopet od strani mestnega magistrata razveljavljene. Vzrok je bil ta, ker ni bil volilni imenik pravilno sestavljen, ker so se izpustili opravičeni volilci in ker so se vpisali taki, ki niso bili opravičeni. — Cerkniško jezero je bilo druga leta ob tem času že navadno suho, letos pa je vsled vednega deževja še vedno napolnjeno tako, da je jezerska gladina dokaj visoka. Vožnja po jezeru, ležečem v znožju mogočnega Javornika, je zelo priletna in zabavna, zato se prirejajo vsako leto iz Cerknice tja izleti, kateri so občinstvu najbolj priljubljeni. — Kolesarji na jesenskih vojaških vajah. Kdor izmed rezervistov domačega polka se želi udeležiti letošnjih vojaških vaj kot kolesar, javi naj se nemudoma pismeno pri Stran 268. Letnik LX. svoji pristojni politični oblasti (okrajnem glavarstvu) naravnost pri kadru pešpolka 17 v Ljublj ali pa Doticnik mora imeti svoje, popolnoma dobro kolo, ter dobi koncem vaj odškodnino 10 kron. V slučaju poškodovanja kolesa med rabo v službi izplača se posebna odškodnina, ki jo določi za to ministerijalni svetnik. Čuje se> da jezika popolnoma zmožen. Simonelli hrvatskega Tržaški škof pri papežu. Dunajska „Neue Freie Presse" javlja iz Rima Papež je V8prejel novega škofa sestavlj komisija. Učiteljske premembe na Štajerskem Nad tržaškega monsignora Nagla v avdij pol ure. Ko je papež škofa odslovil, podaril Avdijenca je trajala je zlat naprsni mu učitelja sta postala Ormožu na šoli Stara cesta in Fran Č Ivan Tomažič od Sv. Miklavža pri c od Sv. Petra pod Sv. Gorami v Artičah. V pokoj je šel učitelj v Dobovi pri Brežicah gosp. Srečko Pivc. Prvi ženski doktor na graški univerzi. Te dni bila promovirana gdč. Serafina Puchleitner iz Knittel- svoji doktorski križ s udelanim žlahtnim kamenjem ter je rekel: „Ta križ bodi v jamstvo miru v Vaši občini, jaz želim iskreno, da se Vaša mirovna m v Trstu posreči. Ne obupajte Brezpogojno prvo mesto, bodisi kot primesi zrnati kavi, bodisi kot nadomestilu zanjo, gre dandanes Kathrei- nerjevi Kneippovi sladni kavi. To pa zato, ker ima poleg felda na graški univerzi doktorjem filozofije. drugih prednosti samo ona vonj in ukus zrnate kave, o disertaciji je razpravljala „Administrativno in judicijelno razdelitev Kranjske v francoskih časih". Doktorica je bila poprej ljudskoŠolska učiteljica ter je privatno absolvirala gimnazijo, potem pa študirala osem semestrov na graški univerzi zgodo-vino in geografijo. Čemer priča mnogo izrecil prvih avtoritet. Slavni profesor Pettenkofer se je izjavil: „Po svojem kavi podobnem oku^u bistveno preseza vse druge kavine surogate". Drugi * • pravijo : rt Jako intenzivno ima vonj in ukus žgane zrnate kave". „Njen je posebno krepak^ podoben kavi in Čist". „V dokazni ima aromatske sestavine, kakršne ima tudi zrnata von] množini Marenberžani proti lavatinskemu škofu. Nem- kava". „Mnogoteri poizkusi so soglasno izpričali, da jo je škonacionalni občinski zastop v Marenbergu je sklenil, da se moči ozDačiti kot izdelek, ne udeleži sprejema škofa Napotnika ob priliki birmovanja, vsebini aromatskih snovi je se zelo bliža zrnati kavi." r Kathreinerjeva sladna kava Po v Češ, da mora „varovati nemškemu narodu nemško zvestobo". To ima sedaj škof Napotnik za svoje nemškutarjenje. užitni vrednosti zelo podobna pravi kavi" itd., itd. Zato je umevno, ga prihaja ta kava Čimdalje bolj priljubljena in da Premiranje konj v Žalcu. C. kr. družba za de- jo že v obče rabijo in udomačujejo kot tečno in zdravo rod- želno konjerejo na Štajerskem napravi dne 30. julija v Žalcu binsko kavo premiranje konj, vsake vrste kobil za brejo in žrebet srednje- Umrl je v Tinjah na Koroškem v starosti 94 let težkega, vožajega plemena iz Gradec, Vransko, Celje, Sevnica, Šoštanj in Konjice. okrajev Gornjigrad, Slovenji rodoljubni slovenski duhovnik prošt gosp Lovro Se raj ni k Deželni proračun Koroške za tekoče leto izka- zuje potrebščine 3.618.177 kron pokritja 635 028 kron, Bodi mu zemljica lahka! Mej premogarji. V okolici Trbovelj imajo „knapi" čudno navado. Po noči te sreča tak premogar in ti reče po- potemtakem primanjkljaja 2,980.507 kron. Potrebščine so na- polnoma mirno: „Laufi!" Ti poslušaš in gledaš, zakaj bi moral rasle lani za 147 040 kron. teči. Drugič : „Laufi!" Ti gledaš še bolj zabito, kaj to pomeni Kako se dela za »Lego Nazionale«. Za poita-lijančevanje Primorja je v Italiji vedno bolj praktično zanimajo. V vseh tramvajskih vozovih v Milanu so oklici, naj se nabira za n Lego Nazionale". solncu, ki dotičnem lepaku se vidi Rim. ..v na Trst, Gorico, I&teo HH macijo. Iz deželnega zbora istrskega. Hrvatje in Slo teči. Drugič: „Laufi!" Ti gledaš in — že tretjič: „Laufi!" Zdaj pa nimaš časa, da bi gledal, kajti sedaj že poka po tebi, da bodeš sam od sebe pričel teči. kakor burja Dne 18 maja je šel premogar Rok Pristovšek na Vevškem proti domu. Naenkrat skoči 1. 1879. rojeni in v Št. Rupert spadajoči premogar Nace GaČnik izza plota in pravi: „Laufi!" Ker ni hotel teči z domaČimi šegami neznani Rok, jo je dobil z nožem po grbi, da je dalje časa ležal in venci so v istrskem deželnem zboru v manjšini ali v kuriji da ga še sedaj roka boli. 'o so orožniki poizvedovali pri kmetskih poslancev imajo večino in bi torej iz te kurije spravili v deželni odbor svojega zastopnika. Lahi pa nečejo, da 'o bi imeli Slovani svojega deželnega odbornika, in da preprečili, nameravajo razveljati tri mandate hrvatsko-slovenskih poslancev. Pred leti so Lahi že storili tako in z uspehom. Tu se vidi, kaj se pravi brutalno izkoriščati svojo moc Altroche Ljubljana! Glede volitve odsekov so se med italijansko veČino in slovensko-hrvatsko manjšino vršila pogajanja. Itali- jani so slovensko-hrvatski manjšini hoteli prepustiti v vsakem Gačniku radi tega napada, so našli pri njem dinamitno pa-trono, katero je preje enkrat iz tovarne ukradel in hladnokrvno v svoj kovček shrauil. Ker je bila velika nevarnost, je bil tudi radi te stvari tožen in bode sedel za vse skupaj jedno leto v težki ječi ter se postil in trdo ležal enkrat na mesec, bode pa plačal 100 kron za bolečine. Smodnišnico je . hotel raznesti z dinamitom kočar Jos Pogrričoik v Hodižah na Koroškem Smodnišnica je last trgovca Lovrenca Waldcherja. Orožniki so Robu nevarnega odseKu jeden (!) mandat, a le pod naslednjimi pogoji: 1. Hrvati in Slovenci morajo v odseku govoriti italijanski, 2. vse predloge morajo spisati italijanski in 3. morajo tudi v zbornici človeka zaprli Ljubnem Uradni poneverjalec so oprostili sodnega slugo oproščen. Porotniki v . Kargla, dasi je sam govoriti italijanski o vseh stvareh, o katerih se je raz- pravljalo v odsekih. Slovenski in hrvatski poslanci so bili obstal poneverjenje uradnega denarja. Izrekli so namreč, da je storil zločin v nepremagljivem nagonu. pripravljeni sprejeti prva dva pogoja, le tretji pogoj so odklonili. Vsled tega je italijanska večina samo Italijane mandata dala. m ni slovensko-hrvatski volila v vse odseke manjšini nobenega Samomor polkovnika. Na Dunaju se je ustrelil dragonski polkovnik Gustav Igalffy, ki je bil radi neke spletkam poslancem. Goriški deželni zbor je v zadnji seji vzlic vsem bolezni v glavi že dve leti na dopusfu. Polkovnik Igalffy je klerikalcev odobril izvolitev dr. Treota deželnim šel v sredo v vojaško bolnišnico, da bi se z nekim zdravnikom posvetoval glede svoje bolezni. A še predno je govoril z zdrav- Tržaški namestnik odstopi. „Reichswehr" javlja nikom, si je nastavil v čakalnici revolver na sence in se je iz avtoritativnega vira, da odstopi tržaški namestnik Goess, in sicer iz ozirov na dogodbe meseca februvarja. grof Na- slednik tržaškega namestnika postane najbrž dvorni svetnik Simonelli, zadnje dni od sekcijsk'ga svetnika postal da bo gotovo ustrelil. Ko je prihitel zdravnik iz svoje sobe, je bil že mrtev Junaški čin zdravnika. Pariški zdravnik Garnault si je dal vcepiti bacile neke tuberkulozne krave in pričakuje, tudi sam obolel na tuberkulozi. Garnault hoče Letnik LX. Stran 269. tako ovreči Kochovo teorijo, trdi, da človek ne more nalesti Pogreb milijonarjev. V Parizu umrli milijonar od živali tubeikuloze. Potem bo zdravnik seveda vse poskusil, Gallien je zapustil francoski državi 10 milijonov frankov. da se zopet ozdravi. Mati proti sinu. V dunajskem Novem mestu so svoji oporoki je doloöil, da mora imeti pogreb petega razreda, to pogreb, kakoršnega dobe najrevnejši. V leseni, neolepšani našli minoli Četrtek bogato, večkratno hišno posestnico Terezijo krsti so gai prenesli k večnemu počitku Kohl mrtvo; obesila se je v svojem vrtu. Gospa Kohl se je Dobrotnik posebne vrste je grof angleški in tožarila s svojim lastnim sinom, a ker je pravdo izgubila, se lastnik rudnikov Fitzwilliam. Da svojim delavcem napravil je usmrtila. veselje, nakupil je v londoskem predmestju Borough, skozi Tragedija oficirja. „Agramer Zeitung" poroča: katero predmestje bode šla slavnostna kraljevska procesija, Valasa Gyarmatersko sodišče je obsodilo maja meseca pre- 1250 sedežev zanje. To ga je stalo samo 100 000 kron. teklega leta c. kr. stotnika Julija Kocha radi poneverjenja — Samomor radi nahoda. Nek Amerikanec je imel 800 kron na 2 leti težke ječe in je izgubil poleg tega stotnik hud nahod in mučil ga je dolgo časa, zato se je ustrelil. še svojo šaržo. Nesrečnež je zaman zatrjeval, da denarja ni Nahajal se je v toplicah na Genevškem jezeru v Švici in je vzel, marveč da mu je izginil na neumeven način. Sedaj, ko bil zelo bogat. Na svoji pisalni mizi je pustil samomorilec je bil Koch že eno leto v ječi, se je izpovedala njegova žena pismo s sledečo vsebino : rt Ker sem danes porabil že deseti nekemu duhovniku, da je ona vzela soprogu iz denarnice denar robec, ne dvomim več, da imam vodeno glavo, ker kako ter ga zase porabila. Duhovnik je svetoval ženi, naj se javi bilo drugače mogoče, da iz glave izteče toliko vode. Ker sodniji. kar je tudi res storila. Pri preiskavi je bil glavna nikakor nočem, da bi postala moja glava n bi pa bazen" za zlate priča nesrečni soprog. Žena je mnogo jokala in prosila, naj ribice in nočem z vodeno glavo živeti, se raje ustrelim". jo obsodijo, ter je grozila, da se sicer usmrti z obema otro- — Preganjanje kristijanov v Kini. Iz Pekinga do- koma. Obsojena je bila res na 6 mesecev ječe, moža so pa haja poročilo, da se v pokrajini Seewan vedno bolj širi ustaja izpustili. bokserjev. V kraju čengtu so ustaši porušili cerkev in umo- Petleten deček pokopan z vojaškimi častmi. riü io kristijanov V Mokerju pri Thornu bil petletni sinček ondotne vdove Strašno linčanje. Zamorec Dukley Morgan v Ameriki oneČasfcil žensko Mac Kee. Skenetzky povožen od voza, katerega je vodil nek poročnik Lansingu v Texasu v 176. pešpolka. Deček je ostal mrtev pod vozom. Pogreba ne- črnec je sicer prišel v roke šerifu, ki ga je pa iz ječe peljal srečnega dečka se ie udeležil ves častniški zbor pod vodstvom p0 železnici v Lansing, da bi ga onečastena ženska spoznala polkovnika in cela vojaška godba je igrala pred krsto. za zločinca. Ko pride vlak v Lansing, ga je čakala oborožena Žena in krava. Nekemu Rumunu je umrla žena, druhal, ki se je mahoma polastila z očinca. 200 mož z dvo- s katero je dolgo let srečno živel. Bil je nekaj časa žalosten, cevkami ga je spremljalo na kraj moritve Morgan je priznal, a jo je kmalu pozabil Ne dolgo potem mu zboli krava, dobra da je zakrivil zločin. Najprej ga druhal priveže h kolu, a molzna krava zboli in nazadnje tudi pogine. A sedaj Ru- pusti mu roke in noge proste. Ogenj je že gorel. Potem mu munec žaloval, jokal, krave ni mogel pozabiti. Zato ga je pop izžgejo oči. Na to ga opečejo krog vratu in počasi po celem nekega dne poklical k sebi in mu rekel: „Ali se ne sramuješ, telesu Revež je stokal in se zvijal ter milo prosil, na ga irai celo dobra in i si kjüaju ustrele. Ljudje pa so stali jeden drugemu na ramah, da so kravo tarnaš in jadikuješ žaloval! Od smrti konca ■ jokal in v ze najmanj sedem ljudi a v r« -•ft. ženo i bolje videli. Nazadnje so še poiskali ostanke in jih raztrosili. ali misliš, da mi Zavarovalnica za jetične. kravo ? se poroča: Novi Jork Life Insurance Comp, je zavarovala prvega jetičnega Človeka nekega Hamanna, ki ga je ozdravil dunajski dr. Heff. Če je to res? Loterijske srečke. po svoji metodi V Lincu dne 28. junija t. 1 V Trstu dne 28. junija t. IS 7 73, 86. 16, 58. 45 42, 2, 51, V Pragi dne julija t. 34, 38, 88, 18, 71, 41 Tiskarna kamenotiskarna Ljubljani št. 12 izdeluje vsa tiskarska dela najkrajšem času in jako nizkih cenah Posebno se priporoča za tisek knjig brošur diplomov, trgovskih pisem, računov, kuvertov. raznih tabelaričnih del itd. itd. Ti skarna M najnovejšimi črkami, okraski in stroji preskrbljena more vsem zahtevam popolnoma ustreči. wmvjwmv Stran 270 Letnik LX CC Tržne cene. V Ljubljani dne julija '1902. Plenica 10 rž ječmen 7- h. oves K b, ajda K 6 50 proso K 6- - b, turšica K 6 30 h, leča K 12 - h, fižol K 7 Vse cene veljajo za 50 kilogramov. h zamore ceni hazarski tržni robi okom priti, me je ena največjih švicarskih tovarn ure pooblastila tako dolgo zaloge klamo, žepne ure prav fino izdelane skoraj zastonj prodajati. Vsem tistim, kateri skozi prehlajenje pre- obilno jed, s težko prebavljivo, prevročo mrzlo neredno življenje, želodečno bolezen nakopali kakor: želodečni katar, želodečnl krč, želodečni bol, težko prebavanje želodečno zazližanje • • dobro domače sredstvo priporoča, kateri izvrstni zdravilni učinek vze mnogo izkušenj. To je znano prebavno in kričistilno sredstvo Hubert Ullrich zeliščno vino. o V NS •M 1 t»»' ml. r> h i/i V.1 J» \ Vsi m JI t % t. fi i in / v/,(/ A* • m .i *!;» tih 11 Ff/ m i m* » K» m t ^ • • * / 7 i / iii v" nikelnasta anker-remont. žepna ura posrebernjeno francosko verižico tokom. gld. 4-20 prava srebrna remont, ura s posrebr- njeno amor. žepno verižico tokom gld. 470 prava srebrna remont, ura dame posrebrnjeno angleško verižico tokom. prava (4karat zlata remont, žepna ura v gantno verižico, vsako uro se jamči barzunasti skatulji ■ V 1 leta. Nepovoljne torej brez rizike, rej ena. — Pošilja zamenja denar nazaj pošlje, pona-povzetju. Tem enaka naznanila proti gotovini olzer tovarniška zaloga Založnik avstrijske zlatnine uradniške zveze debelo. zeliščno vino izborno zdravilnih zelišč dobrim vinom pripravljeno ter vtrdi poživi celi človeški prebavni organizem, brez kakšno čistilno sredstvo bilo. Zeliščno vino odstrani vsa motenja krvi čisti vse slabe snovi krvi, bolezni provzročujejo, deluje na prenovitev zdrave krvi. pravočasni rabljivosti tega zeliščnega vina. vsaki želodečni vsem drugim močnim zdravju škodujejo, rabilo. Vsa renega) želodečnega bola kali zatre. Zatorej razjedljivim sredstvom. znamenja kroničnega (zasta- glavobol, riganje, bljuvanjem, katera vže napenjanje, slabosti kratkem povživauju tega vina prenehajo. 2£abasanje in temu slabi nasledki, tesnoba. kolika, srčno bitje, pomanjkanje spanja, naliv krvi v jetra, vranica creva, skozi zeliščno vino hitro in na lanek način odpravi, ker vse slabi snovi želodča črev odstrani. Suhi Međi obraz, pomanjkanje slabost bolnih jeter. oslabelosti bolu znamenja slabega prebavanja, slabe krvi popolnem slabem teku, razdražljive slabem čutu. kakor ve dnem počasi glavo pomanjkanju spanja, odmrjejo taki bolniki gotovo. Zeliščno vino oslabelemu životu novo moc. ljenje reditev. vino povzdigne preosnovi pospeši povspeši prebav- zboljšuje na- pravo krvi, poživi vzdražene živce in preskrbi bolniku nove moči in novo življenje. Mnogobrojna priznanja in pohvalna pisma potrjujejo vse vino kr. gld. dobiva v steklenicah po 1 gld. lekarnah v Ljubljani, Liliji, Kamniku } Skofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem, Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki. Črnomlju. Postojim, Ajdovščini, Vipavi, Celju, Sežani, Trstu itd., kakor vseh lekarnah v Avstro-Ogerskem. Tudi razpošiljajo več steklenic do izvirnih cenah na vse kraje Avstro Ogerske Avstrijsko. Ilustrovani ceniki zastonj franko. Agent je sprejmejo \\ Proti ponarejanju se svari! Zahteva izrecno Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino. / Odgovorni urednik Hajko Pirkovič Tisk in založba J, Blasnikovi nasledniki.