Št. 126 (15.228) leto Ll.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-sužnjeni Evropi,
TRST - UL Montecchi 6 - Tel. ftt0/77%600
GORICA - Drevored 24 maggo 1 - Tel. 0181/533382
ČEDAD - UL Ristori 28 - Tel. 0432/731190
■j Cflfl UD POSTNMAPIAČANAVGOTOVN IZJUU UK SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50%
|š<£

CISALPINA

GESTIONI
<|i v |

bcIkb banca di credit° di tr|este
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
JI
SOBOTA, 13. MAJA 1995
PRED 50 LETI JE NA DANAŠNJI DAN IZŠLA PRVA ŠTEVILKA PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Naših 5



let
■Na današnji dan pred natanko petdeseti-**** leti je v Trstu izšla prva številka Primorskega dnevnika. Izšla je kot naravni prehod "ertizanskega dnevnika iz časa vojne v čas tftiru in s seboj prinesla bogato dediščino časopisa, ki je več kot poldrugo leto vsak dan ltlformiral o poteku vojne in vlival ljudem uPonja, da bo vihre kmalu konec.
Primorski dnevnik je nastal v želji in mor-ja tudi v prepričanju, da bo zgodovina ubra-0 drugačno pot. To se ni zgodilo, in tako je /laš dnevnik postal glasnik slovenske manjši-r,G v Italiji. Dolga leta je bil tudi glasilo dela /lase manjšine, saj je izhajal v času in v pro-S/°ru’ ki so ga zastrupljali spori hladne vojne, Jpkovska delitev sveta, pa tudi čedalje večje Utferenciacije znotraj blokov. Koliko poskusov je bilo, da bi utišali ta glas! Kolikokrat je v Prvih letih posegla cenzura, kolikokrat so so fašisti z grožnjami in celo z bombami spra-
vili nad Primorski dnevnik!
Vendar smo preživeli. Preživeli smo zelo težke čase, kljub nemajhnim težavam, kljub finančnim krizam, kljub bolečim posegom, ki so bili nujni za preživetje. Preživeli smo, ker smo sestavni del širše skupnosti, ki je že neštetokrat izpričala svojo voljo do življenja.
Preživeli smo, ker bi bila brez Primorskega dnevnika slovenska manjšina v Italiji močno osiromašena; ker so bili tudi v manjšini ljudje in ustanove, ki so se zavedali pomena dnevnika za celotno našo skupnost.
Preživeli smo tudi po zaslugi številnih delavcev, od novinarjev do tiskarjev, od uradnikov do grafikov, od šoferjev do raznašal-cev. Tudi njihovemu delu in njihovi požrtvovalnosti gredo torej zasluge in zahvala, da Primorski dnevnik v tako bogati podobi vsak dan prihaja v slovenske družine, na delovna mesta in v naše šole.
Primorski dnevnik je skupaj s slovensko manjšino doživljal dinamiko vseh teh 50 let, z njo rasel in se razvijal v čedalje pozornejšega glasnika vseh potreb in vseh želja Slovencev v Italiji. To tudi želi ostati. Naša današnja obletnica je predvsem obveza, da bo res tako.
Bojan Brezigar
PODKUPNINSKA AFERA / PO NAPADU NA MILANSKO TOŽILSTVO
Mancusove obtožbe milanskemu timu bomba na italijanski politični sceni
D/n/ se je spet ogradil od ministra in mu pripisal vso odgovornost za napad
4aMp,Napad pravosodnegami-
ski d j ,1PPa Mancusa na milan-spr S°dn*iski tim »Ciste roke« se boepinia v pravo politično bom-^ip' ^edsec^nik vlade Lamberto opr se je že v četrtek zvečer vCei . °d Mancusove poteze, je ni: a) v pogovoru z Enzom Bia-
scjtsPet poudaril, da gre pri di-n0P(jriskem postopku za izkljuC-
vn„n ,§0Vom°st in pristojnost pra-^une-
He -eg3 ministra, ki v ničemer riistroVeZU ne v^ade ne ostalih mita r,r'I^T^ditev zadostna zaSCi-Po Kr v^lro’ ki jo je vzburil Filip-straiik ncuso'? Demokratična Bjj.:. a levice je pozitivno ocenila Se JeVCJ stakšCe, za nekatere dru-Ptiin^6! ^ Podpirajo vlado - na r Zelene - pa je bilo Dinijevo
stališče premalo odločno. Stranka komunistične prenove pa je tudi v poslanski zbornici začela zbirati podpise pod predlog o nezaupnici ministru.
Milanski sodnijski tim doslej ni reagiral na ministrove obtožbe. Včeraj so se sodniki zbrali v uradu Sefa tožilstva Francesca Saveria Borrellija, vendar do večera niso zavzeli nobenega javnega stališča.
Veliko polemike je vzbudila tudi domneva predsednika protima-fijske komisije Pina Arlacchija, ki je dejal, da je minister Mancuso prijatelj z bivšim kasacijskim sodnikom Corradom Camevalejem in da bi ta vez lahko skrivala marsikaj. Pozneje je Arlacchi omilil trditve, polemik pa ni ublažil.
Na 3. strani
Nared vladni osnutek za reformo pokojnin
RIM - Dinijeva vlada je pripravila zakonski predlog za reformo pokojnin, ki ga bo vložila v parlamentu prihodnji teden. Po izjavi ministra za delo Tiziana Treua vladni zakonski predlog vsebinsko v celoti odraža dogovor s sindikati.
Novost včerajšnjega osnutka je možnost pokojninskega varstva tudi za gospodinje. Treu je povedal, da bo šlo za poseben sklad pri In-psu in da zavarovanje ne bo obvezno. Predlog je zveza gospodinj Fe-dercasalinghe ocenila za »sramoten«.	Na 2. strani
V Zairu se širi epidemija tropskega virusa Ebole, Zahod pa je že sprejel prve zdravstvene ukrepe
RMT7T 7 A	1 . . .     . . 1 . .... .1 .. r-r • .1. .
ŽENEVA - Svetovna zdravst-r“na organizacija (WHO) je vCe-liiirT k Pozivom, naj države in Dan v De nasedajo razumljivi en. A ^morala priznati, da se širi 6nii’a v'rusa Ebole v Zairu te vT* 80 ugotovili nove prime-2Sn v ^assa Bongi, ki leži ie | ornetrov od Kikvvita, kjer vilv L0 žarišCe epidemije. Ste-ni?. obolelih in mrtvih pa so l\k°t so jih navajali v De 1Sn!,ih dneh, ker so dramatic-Podatke o žrtvah (170 mrt-gk 1z8reSeno pripisovali virusu bon lmedEem ko je ljudi kosila h; Pska krvava griža. Virosa naj ,**»J«??'nčila smrt 27 oseb, med
temi so tudi tri italijanske mi-sjonarke, 22 oseb pa je v končnem obdobju bolezni in bržkone ne bodo preživele. WHO je obenem zairskim oblastem svetoval diskretnost, ker bi sanitetni kordoni in karantene celih mest še povecah paniko in beg okuženih. Vsi se namreč bojijo, da bi se okužba razširila tudi na glavno mesto Kinšaso, kjer bi bile posledice pošastne.
Vse zahodne države pa so medtem na letališčih in v pristaniščih sprejele stroge zdravstvene ukrepe, tako da bi preprečile širjenje okužbe. Vso skrb pa sedaj posvečajo predvsem
zajezitvi epidemije v Zairu. ZDA so v to afriško državo poleg svoje zdravstvene raziskovalne ekipe iz Alabame že poslale tovorno letalo z najnujnejšimi zdravili, sterilna oblačila, maske za usta, rokavice, škornje in posebne vreče za prevoz trupel. Evropska zveza pa je za prvo pomoč Zairu nakazala skoraj 400 tisoč ameriških dolarjev. Vsem je namreč jasno, da bo lahko Zaire le s tujo pomočjo zajezil epidemijo. Ne bo pa je odpravil, tako da bodo Ebola kot tudi druge zagonetne tropske viroze prej ali slej ponovno povzročale epidemije. Malo
je tudi verjetno, da bi Zahod vložil težke milijone dolarjev za uresničitev cepiv in zdravil proti tem virozam, ki so za civilizirani Zahod skoraj nenevarne. Za razliko od aidsa smrt pri Eboli nastopi zelo nitro, tako da se okužba v zahodnih zdravstvenih in higienskih razmerah ne more širiti. To pa seveda ne velja za Afriko, kjer so se te viroze pojavile po mnenju nekaterih strokovnjakov, ker se je porušilo ekološko ravnovesje in ker so državljanske vojne povzročile prava preseljevanja ljudstev.
Na 17. strani.
Jutri jubilejna številka Primorskeaa dnevnika
Namesto Nedeljskih tem bo jutri izšla jubilejna številka ob 50-letnici Primorskega dnevnika. Na 16 straneh bomo ponatisnili prvo številko, pa tudi številke ob 10., 20., 30. in 40. obletnici Primorskega dnevnika, objavili bomo voščila in čestitke, ki smo jih prejeli v uredništvu, obširno poročilo o sinočnji proslavi v Kulturnem domu in vsebino knjige, ki smo jo izdali ob 50. obletnici našega časopisa.
Zaradi sinočnje proslave smo redakcijo današnje številke končali v popoldanskih urah in so zato naše vesti lahko pomanjkljive. Bralce prosimo za razumevanje.
.............—........-............
Danes v Primorskem dnevniku
Spojitev Tržaški UoycHtalia?
Minister za prevoze Giovanni Caravale bo kmalu predložil parlamentu načrt za preureditev javnega brodovja, ki predvideva tudi spojitev Tržaškega Lloyda z genovsko plovno družbo Italia.
Stran 4
Nov direktor za Teatro slabile
Stalno gledališče za Furlanijo-Julijsko krajino ima novega direktorja. To je Antonio Calenda, ki ga je včeraj predstavil javnosti občinski odbornik Damiani.
Stran 4
Nove knjige krožka Virgil Šček
Krožek za družbena vprašanja Virgil Scek je v okviru svoje zbirke »belih priročnikov« izdal nove knjige, ki jih je včeraj na svojem sedežu tudi predstavil.
Stran 5
Spet o jezu pri Podgori
Gradnja spornega jezu Cez Sočo še ni odpisana, saj je poslanska zbornica odobrila star Berlusconijev odlok, ki v ta namen dodeljuje 75 milijard lir.
Stran 9
Dolar in lira se še krepita
Ameriški bankovec se je tudi včeraj znatno učvrstil, vzporedno z njim pa se je še dodatno okrepila tudi lira, medtem ko se je nemška marka spet oslabila.
Stran 11
RIM / PO SPORAZUMU S SINDIKATI
Vlada sestavila predlog za reformo pokojnin
RIM - Vlada je na svoji včerajšnji seji odobrila zakonski predlog o reformi pokojninskega sistema. Prihodnji teden bo predlog izročila parlamentu, ni pa še znano, v katerem od dveh domov bo osnutek zaCel svojo pot.
Predlog o reformi pokojnin, ki ga bodo izvedenci v začetku tedna dokončno izoblikovali, je bila glavna tema včerajšnje vladne seje. Poleg pokojnin je vlada odločala o delovanju uradov osmih novih pokrajin in podaljšala veljavnost odloka o imuniteti parlamentarcev.
Minister za delo Tiziane Treu, ki je skupaj s pre-mierom Lambertom Di-nijem dosegel dogovor s sindikati in izoblikoval reformi predlog, je novinarjem povedal, da je vladni predlog razdeljen na tri poglavja (reforma skrbstvenega sistema, obvezno zavarovanje in prostovoljno zavarovanje) in 52 členov, vsebinsko pa je povsem enak sporazumu, ki je bil podpisan s sindikati. Vlada bo zahtevala od parlamenta pooblastilo, da uredi nekatere posebne aspekte pokojninske reforme. Slo naj bi za usklajevanje prispevkov, oblikovanje posebnega sklada za takoimanovano »skoraj odvisno delo« (v bistvu gre predvsem za konzulence), za kmetijske delavce in za gospodinje.
Minister za delo Treu (AP)
Prav ureditev pokojnin za gospodinje je edina resnična novost glede na dogovor s sindikati. Minister Treu je pojasnil, da uvedba novega sistema, po katerem bodo pokojnine odmerjene na osnovi prispevkov, omogoča uvedbo pokojninskega varstva tudi za gospodinje. Zavarovanje bo v tem primeru neobvezno, celoten postopek pa bo vlada definirala v okviru pooblastila, ki ga bo dobila od parlamenta.
Treuov predlog je izzval takojšnjo polemično reakcijo združenja gospodinj Federcasalinghe, ki ima kongres v Fiuggiju. »Predlog je sramoten in nedostojen,« je menila predsednica Federica Rossi Gasparrini, ki je rekla, da gospodinje zahtevajo možnost pokojninskega zavarovanja, vendar z avtonomnim skladom, ki bi ga upravljale same. Doda-
la je, da je pri Inpsu od leta 1963 že poseben sklad za gospodinje, za vsak prispevek pa je bilo treba odšteti od tisoč do dvajset tisoC lir. Sedaj pa zavarovanke dobivajo od 700 do dva tisoC lir preživnine.
Minister za delo je pojasnil, da bo z reformo država prihranila okoli deset tisoC milijard lir na leto in dodal, da se bodo do konca prihodnjega leta lahko upokojili delavci, ki jim je odlok Amatove vlade zaustavil upokojitev.
KonCno je minister še rekel, da so v zakonskem predlogu tudi novi prijemi za boj proti neplačevanju prispevkov. V iskanju kršilcev bo odslej lahko sodelovala tudi finančna straža.
Pokojninsko reformo podpirajo stranke leve sredine, pa tudi Finijevo nacionalno zavezništvo se je odpovedalo aprioristiCne-mu nasprotovanju. NZ je ocenilo, da je vladni zakonski predlog koristno izhodišče, ki ima precej pozitivnih, a tudi prav toliko negativnih aspektov. Stranka si bo s popravki prizadevala, da bi zakon izboljšala. Tajnik SKP Fausto Bertinotti je napovedal ostro nasprotovanje zakonu in vsaj 2.000 popravkov. Toda vodja notranje opozicije Sergio Ga-ravini je ubral drugačno pot in se zavzel za trezno soočanje brez vsakšrne skušnjave po obstrukciji.
Economist ne štedi s priznanji Diniju
LONDON - »Lambertu Diniju je uspelo to, kar je vsem njegovim predhodnikom spodletelo.« Ugledni angleški tednik Economist v svojem komentarju o sporazumu o novem pokojninskem sistemu ne Stedi s priznanji italijanskemu premieru. Najprej ugotavlja, da je bil to sploh prvi poskus, da bi pokojninski sistem reformirali že od temeljev. »BanCnik, ki je politiki na posodo,« piše Economist, »je na čelu vlade tehnokratov prejel nagrado, ki se mu je izmuznila, ko je bil zakladni minister v Berlusconijevi vladi.« Pa se: »Eno leto v vladi mu je prineslo tisto politično daljnovidnost, ki je Berlusconi ni pokazal.«
In zakaj je bilo zdaj mogoče to, kar je bilo Sele pred enim letom nemogoče? Angleški tednik sicer navaja mnenje samega Dinija, po katerem je bilo javno mnenje leta 1994 nepripravljeno, da bi sprejelo reformo, »ob koncu dolgih pogajanj pa je vendarle sprevidelo, da je bilo treba stari pokojninski sistem spraviti na podstrešje«. Toda Economist daje jasno razumeti, da je Dini v tem primeru preskromen in da je prav njegovi politični in pogajalski sposobnosti treba pripisati uspeh za dosego tako pomembnega rezultata.
Tednik navaja nato Dinijevo napoved, da se bo umaknil takoj potem, ko bo parlament odobril njegovo reformo, ter se sprašuje, kaj se bo nato zgodilo. Prei tem se spušča tudi v predvidevanja o tem, do kdaj bo lahko Dinijeva vlada trajala. Scal-faro, piše list, bi lahko sklical predčasne volitve oktobra, kar bi Diniju omogočilo, da pripravi finančni zakon za leto 1996, lahko pa bi ga pustil vladati, dokler ne bi bil finančni zakon tudi odobren v parlamentu. Slednja rešitev bi bila zelo po godu mednarodnim trgom, bolj realistična pa je prva hipoteza. Do včeraj je namreč volitve glasno zahteval samo Berlusconi, po uspehu na zadnjih upravnih volitvah pa se tudi v levosredinskem taboru zdaj pojavlja želja po novih volitvah.
NOVICE
PO ATENTATIH V FIRENCAH, RIMU IN MILANU
Bivša ministra Santuz in Bernini pred sodniki v Cagliariju
CAGLIARI - SodišCe Računskega dvora iz Caglia-rija je zaradi stavke odvetnikov odložilo na 27. junij proces proti bivšima ministroma za prevoze Giorgiu Santuzu in Carlu Beminiju ter drugim 19 osebam, ki so obtoženi, da so z gradnjo nikoli uporabljenega parkirišča pri letališču v Cagliariju povzročili državnim blagajnam škodo za skoraj 11 milijard lir. Poleg bivših ministrov so na zatožni klopi bivši podtajnik za prevoze Gualtiero Nappi, bivši odborniki za javna dela tako Dežele Sardinije kot Občine Cagliari ter avtor projekta za parkirišče.
Tožilec pri Računskem dvoru Domenico Spadaro je zahteval obsodbo obtožencev na povračilo škode, ker je bilo parkirišče »brez pravnih pogojev, preveliko glede na potrebe ter nikoli uporabljeno zaradi prevelikih upravnih stroškov.«
Dva mrtva pri Pordenonu
PORDENON - Prejšnjo noC se je pri Pordenona pripetila hudna prometna nesreča, v kateri sta izgubiti življenje dve osebi, tri pa so bile ranjene. Za posledicami nesreče sta umrla 26-letni Franco Co-min in 24-letni Luca Visentin iz Rovereda (Porde-non), v bolnici pa se s pridržano prognozo zdravi Dean Lazaric iz Fiume Veneta. Do nesreče je prišlo, ko je nad področjem moCno deževalo; na ovinku je avtomobil, ki ga je upravljal Paolo Barel (s prijatelji je večer preživel v javnih lokalih) zaradi previsoke hitrosti zaneslo in trčil v avtomobil Deana Lazarica, ki je privozil iz nasprotne strani.
Promet mamil z Albanijo
LECCE - Kriminalna organizacija je iz Albanije na italijansko tržišče prevažala mamila, ki so prihajala iz Turčije in drugih držav srednjega Vzhoda; prevažala jih je na istih plovilih, ki jih uporabljajo ilegalni priseljenci. Njihove posle pa je prejšnjo noC zaustavila policija, ki je tudi aretirala elane 20-članske tolpe. Obdolžila jih je združevanja v zločinske namene, ki je kot glavni cilj imelo mednarodno trgovanje velikih količin mamil.
Korak naprej v preiskavi
Aretirali Rimljana, ki je pomagal mafijskim teroristom
RIM - Korak naprej v preiskavi o bomnih atentatih v Firencah, Rimu in Milanu. Na ukaz florentinskega tožilstva je rimski protimafijski policijski odsek včeraj aretiral 44-letne-ga Alfreda Bizzonija. Rimljan je obtožen nedovoljene posesti eksploziva za teroristična in prevratniška dejanja, saj je imel v najemu stanovanje v imenu skupine, ki je nato izvedla atentate v Firencah. Skupaj z Bizzonijem so preiskovalci priprli še nekega Rimljana, Cigar imena pa niso hoteti sporočiti. Rekli so le, da gre za človeka, ki je bil povezan z nekaterimi oderuškimi krogi in ki so ga zaslišali kot osebo, ki je seznanjena z dogodki, o katerih je v teku preiskava.
Bombni atentati v Firencah, Rimu in Milanu so predlansko poletje povzročili veliko razdejanje in zahtevali nekaj človeških življenj. Sef florentinskega tožilstva, ki vodi preiskavo, je pred Časom že formalno obtožil mafijo, da so atentati del njene prevratniške strategije. Atentate naj bi izvedli kalabrijski mafijec Antonio Scarano, Rimljan Al do Fabretti in siciljska bossa Leoluca Bagarella
in Giovanni Brusca, ki sta tesno povezana s Totojem Riino in sta zaenkrat ušla roki pravice.
Bizzoni je obtožen, da je sodeloval pri atentatih, ker je najel stanovanje v rimski četrti Africano, kjer je Scarano skrival eksploziv. Ostanke eksploziva, ki je povsem enak tistemu, ki so se ga posluži-li atentatorji, so s posebnim detektorjem odkrili tako v stanovanju, ki ga je imel v najemu Bizzoni, kot tudi v stanovanju Rimljana, ki so ga priprti.
Gradivo o preiskavi je obogatilo tudi pričevanje Maurizia Avole, enega od mafijcev, ki mu sodijo zaradi atentata pri Capa-ciju, v katerem so bili ubiti sodnik Giovanni Falcone, njegova žena in njegovo spremstvo. Avo-la, ki se je skesal in je zaCel sodelovati s preiskovalci, je potrdil, da se je leta 1992 mafijska kupola odločila za »kontinentalno strategijo«, ki je dosegla višek prav z atentati v Firencah, Rimu in Milanu.
Fininvestove TV mreže avstralskemu milijarderju?
MILAN - Italijanski zastopnik grupe avstralskega milijarderja-Ruperta Murdocha je potrdil, da je televizijski mogotec z druge stmni svetovne oble zainteresimn za nakup Fininvestovih televizijskih mipž in same agencije za zbiranje reklame Publitalia. Vest je že včeraj objavil dnevnik 11 Sole-240re, po katerem naj bi bil Murdoch ponudil 2,8 milijard dolarjev (4.600 milijard lir).
Tudi sama Fininvest je potrdila, da je prejela Murdo-chovo ponudbo, ki da je dokaz interesa »pomembnih tujih grup« za televizijski kompleks Fininvesta. Sicer pa Fininvest nadaljuje pogajanja na mednarodni ravni in bo preučila vse ponudbe morebitnih partnerjev ali kupcev, pravi še nota Berlusconijeve družbe.
Pooblaščeni upravitelj Mondadorija Franco Tatd, do nedavnega eden vodilnih Fininvestovih funkcionarjev, je komentiml, da morajo zdaj Italijani odločati (kajpak na referendumih), ali naj Fininvest preide v avstralske roke.
p o mre n a scena
Ko se tehnokrat mora spoprijeti s politiko
Vojmir Tavčar
Lamberto Dini je uspel, kjer je njegovim predhodnikom spodletelo. Tako je ugledni britanski tednik The Economist pohvalil italijanskega premiera, ki je po nekajmesečnih pogajanjih s sindikati in z delodajalci pripravil pokojninsko reformo. To je po oceni britanskega tednika predvsem sad Dinijeve strokovnosti, obenem pa tudi politične spretnosti. Pohvala britanskega tednika je le zadnje priznanje italijanskemu premieru, ki si je v nekaj mesecih krmarjenja italijanske barke pridobil zlasti v mednarodnih krogih velik ugled. Ge so ga prej cenili samo kot tehnokrata, se Dini sedaj uveljavlja tudi kot politik, o Čemer priča tudi dejstvo, da bi ga levosredinski kandidat za premiera Romano Prodi hotel v svoji ekipi.
Toda	Čudno
naključje je hotelo, da se je Dinijeva vladna ladjica znašla sredi politične vihre ravno v Času, ko so njenemu krmarju dajali laskava priznanja za uspeh v pogajanjih o pokojninski reformi. Vihar je dvignil visoke valove in politične Ceri že ogrožajo vladno ladjico.
Kaj se je zgodilo? Zgodilo se je samo to, da se je Dinijeva vlada tehnokratov morala -morda proti svoji volji - spoprijeti s politiko. Neurje je - hote ali nehote - izzval pravosodni minister Filippo Mancuso s svojimi napadi proti milanskemu sodnijskemu timu »Ciste roke«. Morda je bivši sodnik, ki mu je Dini zaupal vodstvo pravovosodnega ministrstva tudi pravni izvedenec, izkazal pa se je za slabega državnika, saj je s svojim izvajanjem povzročil veliko zagato strankam, ki podpirajo vlado. Po nekaj urah negotovosti je premier Dini reagiral s kratkim tiskovnim sporočilom, s katerim je poudaril, da je po ustavi pravosodni minister edini, ki je pristojen za morebitno disciplinsko akcijo proti sodstvu. Na ta naCin se je predsednik vlade ogradil pred nespretno ministrovo potezo, toda lastnega ministra ni demantiral.
Mimo »nerodnosti« (ati pa gre za kaj drugega?) pravosodnega ministra, pa je vihra opozorila na dejanski problem sedanje vlade, ki je nastala kot vlada tehnokratov in premirja. Komaj seže Cež omojeno področje svojih štirih programskih toc, se mora vlada spoprijeti s »politiko« in ji je težko kos. Teh-
nokratski scit je prešibek in morje italijanske politike preveč razburkano, da bi lahko Dini tako uspešno krmaril vladno ladjico, kot jo je v primeru pokojninske reforme.
V podobnih težavah je vlada tudi s problemom referendumov in z vladnim odlokom 0 »par condicio«. Progre-sistom, ki so zahtevali odločno ukrepanje, je Dini lahko ponudil samo nekatere tehnične rešitve, ki naj bi jih sprejel v dogovoru z garantom za založništvo in televizijo.
Vladne težave v spoprijemanju s politiko niso seveda samo p°' sledica Dinijeve nespretnosti, ati nerodnosti nekaterih ministrov. Težave so predvsem posledica dejstva, da je Dinijeva vlada nastala kot vlada tehnokratov, ki naj bi upravljal3 državo v obdobju p°h' ticnega premirja, toda premirja ni bilo. Kartel svoboščin ga ni hotel, ker je računal na zmago na. volitvah, leva sredina pa je podprla vlado, ki ni bila izraz njenega programskega
dogovora, ker ni imela druge možnosti. Protislovnost tega položaja pa prihaja na dan vselej, ko se politična napetost zaostri. In vlada je,, kljub zaščiti predsedstva republike, prešibka, da bi lahko prevzela neko avtonomno posredovalno -
in torej politično - vlogo pri problemu referendumov, zakona pr°' ti televizijskim monopolom in pri oblik0' vanju tistih novih »pravil igre«, ki so P° splošni oceni potrebne, toda o katerih se stranke krepko raz-
hajnjo.	. ,a
To še ne pomeni, u bo Dinijeve vladne izkušnje takoj k°nec’ Leva sredina si v tem trenutku ne more prl' voščiti, da bi vrgla vlado, ker bi to bilo sk° v brezno. Zato je s pr®'
tiranim zadovoljstvom
sprejela (in tudi pre' vrednotila) Dinijev° ograditev od stali5C pravosodnega min1, stra. Očitno pa je tudi, da ne bo mogla dolg0 podpirati vlade, v kate ri sedi pravosodni rm nister, ki danes na skakuje milanski sod nijski tim in ki bi jutr1 lahko sprožil 5® ostrejšo ofenzivo pr0 1 palermskemu državne mu tožilstvu.
Vozel je zapleten, a ga bo treba razvozla n Vprašanje je, ce s se
danjim parlamenton
ati z novim, ki bi izf® iz predčasnih politi nih volitev. Zastav ) se tako bistveni Pr°^ blem, Ce in kdaj razp1 sati nove politične vo

PODKUPNINSKA AFERA / PO MINISTROVEM NAPADU NA MILANSKE SODNIKE r V ODDAJI ENZA BIAGIJA n
Mancuso povzročil težave vladi in njenim zaveznikom
&SL išče pot do bi pripravilo ministra k odstopu, ne do bi ošibilo vlade
j. "Napad pravosod-. ga ministra Eilippa attcusa proti sodnijske-u timu »ciste roke« je ava politična bomba, ki it ,..ePk° razburkala vode tie tV118^6 politične sce-v . ludi dejstvo, da se je zveCer predsed-
0	j. Lamberto Dini jjp dil od poteze prasod-starij In^n^sira’ ni umirilo
la ^^iko si je oddahni-
1	einokraticna stranka s p V’ ^ )e včeraj zjutraj nij lom Mussijem oce-
1	,a Dinijevo sporočilo »„i ^oj110 in dovolj ostro, j,i katerem bi moral mi-tir Tr odstopiti«. »Rafal
vi^1180’ le izzval upra-Ma®n° kritiko, ker je dj, Cuso načel stabilnost in njenih usta-da nUe .rekel Mussi. To-' stra i ie ena °d redkih
2	j-jA’ ki se je zadovoljila
pustne poteze«. V Se večjo zagato pa bo DSL spravila Stranka komunistične prenove, ki je napovedala, da bo tudi v poslanski zbornici vložila predlog o nezaupnici ministru. Marsikateri pro-gresistiCni poslanec je že napovedal, da bo podpisal predlog, ne glede na uradno stališče stranke.
Medtem ko je Mussi branil Dinijevo potezo, je bil podpredsednik poslanske zbornice in bivši predsednik protimafijske komisije Luciano Violante zelo oster. »Ko bi bil mafijec, bi se veselil tega, kar se dogaja,« je dejal Violante, ki je podčrtal, da »ne more sprejeti Mancuso ve politike, kdor skrbi za usodo državnih ustanov«. Violante je predvsem posvaril pred nevarnostjo, da bi bil napad na milanski tim uvod v ofenzivo proti palermskemu državnemu tožilstvu, ki
ucenjujejo sporočilo »T v k° in nezadostno. Sun aientat na neodvi-Sn A m delo milanskih
vanin*0T’ ki ie nadalie-'6 Poskusov, da bi zatoke" PKreiskavo "čiste »bi zahteval od pre-C9 Veliko večjo odloč-?ni ’<! ie poudaril glasnik jpienih Carlo Ripa di Prp^> ki je zahteval, naj v0lAler jasno in ned-ne?10 osarni pravosodji »^u^v3 in na’ P°ia" Up zakulisne aspekte Pmjemljive in nedo-
vodi vrsto preiskav o organiziranem kriminalu in ki je postavilo na zatožno klop bivšega premiera Giulia Andreottija. »Na podoben naCin se je začel tudi napad na Giovannija Falconeja in Paola Borsel-lina. To se ne sme pono-viniti, zapišite jasno,« je rekel Violante novinarjem.
Pravosodnega ministra in njegovo politiko podpirata Forza Italia in Krščanski demokratski center, ki je včeraj zaploskal ministru z Ombretto Fumagalli C amili, medtem ko je Nacionalno zavezništvo, ki se je dalj Časa izdajalo za političnega sponzorja milanskega tima, v veliki zadregi. Nekateri senatorji NZ so ploskali Mancusu, toda podtajnik Ignazio La Rus-sa se je včeraj takoj ogradil pred takim stališčem. Ni hotel sicer neposredno napasti ministra, ki ga
Borrelli: Nadaljujemo z delom
MILAN - Sodniki tima »Ciste roke« nočejo v polemiko z ministrom Mancusom. Včeraj so se sestali v uradu Sefa tožilstva Francesca Saveria Borrel-lija, da bi preučili stanje. Ob koncu je Borrelli povedal, da so govorili predvsem o preiskavi. »Edina novica je, da nadaljujemo z delom,« je rekel Sef tožilstva in zanikal, da bi tim nameraval odstopiti. Ce so milanski sodniki molčali, je na obtožbe ministra Mancusa ostro reagiralo združenje sodnikov. Predsednik Nino Abbate je označil ministrov ekspoze kot »žalitev za sodnike in za inšpektorje« in Mancusu očital, da je povzročil veliko škodo preiskavam o podkupninski aferi.
podpira njegov sopotnik Berlusconi, zato je izpostavil predvsem »kozla, ki ga je s tehnične plati ustrelil minister, saj je povsem prezrl dejstvo, da tožilec ne more odrediti aretacije nikogar, ampak samo predlaga sodniku za predhodno preiskavo zaporni nalog«.
Z vrčem vode je skušal ogenj politične polemike pogasiti predsednik senata Carlo Scognamiglio, ki je poudaril, da ne gre za »spopad med parlamentom in sodstvom, saj se je vse zgodilo v okviru veljavnih pravil. Minister je korektno uporabil svoje pristojnosti, korektno pa je tudi, da nekatere politične sile ne soglašajo z ministrovo usmeritvijo,« je menil Scognamiglio. Posredno mu je odgovoril tajnik DSL D’Alema, po katerem »minister Mancuso zlorablja svoje pristojnosti, saj je utemeljen sirni, da skuša ustrahovati milansko sodstvo«. Dilema je vsekakor takoj dodal, da to, kar se je zgodilo v senatu, zadeva kvečjemu »odgovornost ministra, ne pa vlade v celoti« in napovedalo, da bo stranka preučila možnost • ukrepanja v parlamentu.
Vlada se včeraj vsaj uradno ni povrnila k temu vprašanju, čeprav se širijo govorice, da je premier Dini zaman pozival ministra Macusa k umirjenosti. »Primer Mancuso?
Sploh nismo govorili o tem,« je prisegal novinarjem podtajnik pri predsedstvu vlade Lamberto Cardia po včerajšnji seji ministrskega sveta.
Množijo se tudi ugibanja, Cernu se je Mancuso opredelil za napad na milanski tim. Podpredsednik združenja sodnikov Mario Cicala je napad pripisal ozki in formalistični ministrovi miselnosti, medtem ko je predsednik protimafijske komisije Pino Arlacchi posumil, da je za bregom precej več. »Prijatelj je s Corradom Carnevalejem in tudi še kaj več. Prestregli so telefonske pogovore med ministrom in bivšim sodnikom,« je Arlacchi po poročanju dnevnika Corriere della Sera zaupal Arlacchi kolegu Giuseppeju Ayali preden se je zavedal, da je prisoten novinar. Ta izjava je takoj izzvala reakcijo bivšega predsednika Francesca Cossige, ki je zahteval od premiera Lamberta Dinija pojasnilo, kako Arlacchi ve za podrobnosti, ki bi morale biti ovite v tajnost preiskovalnega postppka. Arlacchi je pozneje preciziral, da ga je novinar slabo razumel in da je Cossi-ga naredil »iz muhe slona«, vendar bivšega predsednika republike ni prepričal.
Vihra, ki jo je povzročil pravosodni minister, se ne bo zlepa polegla.
Premier Dini: »V politiki sem samo začasni vajenec«
RIM - »Začasni vajenec v politiki«: tako je samega sebe označil predsednik italijanske vlade Lamberto Dini v intervjuju Enzu Biagiu za popularno TV oddajo II Fatto. Premier je večkrat dal razumeti, da ne goji političnih ambicij. »Tu sem zato, da opravim neko delo, in se povsem zavedam, da je moja vlada Časovno omejena,« je med drugim dejal in tudi dodal, da nikakor ne misli, da bi lahko bil lider desnice. Dini upa samo, da bo ob odhodu iz PalaCe Chigi lahko gojil prepričanje, da je dal svoj majhen prispevek državi.
Glede nenadejanega napada pravosodnega ministra Filippa Mancusa na milanske sodnike je Dini potrdil, kar je že v Četrtek povedal v poluradni noti: »Pravosodni minister ima neposredno in ekskluzivno pristojnost, da sproži disciplinske postopke proti sodnikom. Tu nikakor ni neposredne odgovornosti vlade.«
Glede referendumov in sklepa Ustavnega sodišča, da dovoli reklamo po televiziji tudi v zadnjem mesecu referendumske kampanje, je Dini izrazil prepričanje, da Berlusconi ne bo favoriziran. Pove-
dal je tudi, da garant za založništvo preučuje položaj, da bi vse politične strani imele enakopraven dostop do informacijskih sredstev.
Prav glede referendumov pa velja zabeležiti včerajšnjo napoved uglednega predstavnika Forza Italia in bivšega zunanjega ministra v Berlusconijevi vladi Antonia Martina, da bo njegova stranka priporočila volilcem, naj na vseh 12 referendumih glasujejo »NE«. Martino je v pogovoru s Časnikarji sicer najprej skušal ta sklep utemeljiti z domnevno protiustavnostjo predlaganih referendumov, naposled pa je vendarle priznal, da mu je botrovala tudi bojazen, da se ne bi volilci zmotili in eventuelno glasovali »DA« na referendumih, ki prizadevajo Berlusconijeve in Fininvesto-ve interese.
Toda povrnimo se k Diniju in njegovim izjavam med oddajo Enza Biagija. Italijanski premier je med drugim izrazil prepričanje, da imajo v tujini na splošno še kar pozitivno predstavo o Italiji: »Morda nas imajo za malce nedisciplinirane, po drugi strani pa tudi za domiselne in polne idej. Zato menim, da je obračun pozitiven.«
OGLEDALO
Tako v Italiji kot v Sloveniji se ne tekf61^0 Ogniti naši včerajšnji pre-Kiosti. Vprašanie ie občutljivo, ker ie
erajšnji dan že naš dan. Distanca do no §a Pa je problematična, ker z očedi P?v°^ne8a obdobja ocenjujemo tu-Pte i ^azumIjivo je, da v Sloveniji nitAi Uie ne8ativna ocena do povoj-t desetletij socializma Socialistične poPhhe Slovenije in Jugoslavije. Na hcni, gospodarski in kulturni sce-nAa »včeraj« vlogo negativnega ju-. a- V polemikah glede NOB. OF in
Kakšni smo

^A^nskega upora sledim P yec tokovom. Skrajno zanikoval-j. ’ . , 8a vodi desnica, skuša razvred-c , b Vse. Zmernejše sredinske, ali i °. levosredinske pozicije pa njejo NOB od sistema, s slabševal-JuC0 režima, ki je vladal v Sloveniji in Av. aviji po vojni vse do osamo-Ve°JdVe in razpada Jugoslavije. Slo-Vni Skl sedanjosti pa zatemnitev po-tie t oddobja ne pomaga, kot niti ^otakio zanikovanje. Za pozitiven . °j naroda kot državotvorne nacije vAotreben pogled na vCeraj, ki bo p ,n° manj obremenjen z jezo in in r S0(^kl' Ker se včerajšnja Slovenija jA^goslavija ne bosta veC vrnili, sin ° zmoremo nekaj naporov v to na. L. namreč postavimo med da-Vr l1® dnem in včerajšnjim vsako-ne Zapreke, tahme. nredsndke.
Vr l1® dnem in včerajšnjim vsako-SDi’116 zaPreke, tabuje, predsodke, enevedanja in celo laži, izigrava-čas v™1 sebe kot ljudi in narod. Nov Kor' <Aa ^mm0* ni sad revelacije i nain nai' ^i nas prosvetlil bog, :
, 1 poslal nove zanovedi z raz>
so vključene v delovne procese, ki dajejo državi podobo, ki volijo svoje predstavnike in tudi sami izvoljenci, direktorji podjetij in gledališč, Sol in hotelov, skratka, akterji slovenskega življenja se niso izoblikovali iz niča. Vzgajali so se, izobraževali, ustvarjali svojo materialno in duhovno bazo v socialističnem sistemu, v SRS in SFRJ. Človek ima moc, da se spreminja, ni determinirano bitje, vendar je njegova preteklost del njegove sedanjosti in jutrišnje perspektive. Najbrutalnejša zahteva avtoritarnih režimov je zahteva po spreo-bmenju duš, po totalni avtokritiki, ki izničuje preteklost, po »rehabilitaciji«. Socialistično obdobje je hočeš nočeš del osebnosti Sovencev: tistih, ki so nanj pristajali in tistih, ki so bili v tihi ali glasni opoziciji. Ostaja nam dediščina napak in tudi pozitivnih dejanj. Današnja intoleranca v slovenski politiki ima poteze včerajšnje in-tolerance. Treznejša in spravnejša stališča bi lahko našli tudi v nekaterih včerajšnjih tendencah. Tekanje dela prebivalstva v neobrzdani konsumi-zem je nadaljevanje včerajšnjega lova po standardu. Zaklad raznovrstnega znanja, ki med Slovenci ni majhen, se je bogatil tudi včeraj: v Šolah, na univerzah, v institutih itd. Sistem je kot sistem faliral, kar pa ne pomeni, da smo bili Slovenci vsa povojna leta oviti v temen srednjeveški mrak. Ko
bili včeraj?
•	'ju
Ace Mermolja
bi tako bilo, bi pomenilo, da so naše današnje ambicije obsojene na propad. Človek, ki prihaja iz jame, se bo težko vključil v razvite civilizacijske procese. Misli, da med Slovenci ne vlada kompleks, da je naša usoda duhovna in materialna stepa.
Zastavil sem vprašanje treznega in poštenega samospraševanja, ker se ne bomo osvobodili politike kot pritiska, groženj in strahu, dokler ne bomo sprejeli včerajšnjega dne, točneje obdobja, kot nekaj, ki ne more biti trajna hipoteka in obsodba. Včerajšnje obdobje je prinašalo previlegije in krivice. Režim je uporabljal tudi nasilne prakse. Kljub vsemu je v povojnih letih slovenski narod močno razvil svojo materialno in duhovno osnovo. To bi bilo vidno tudi potniku, ki bi prevozil sedanjo Slovenijo in nosil s sabo album predvojnih slik. Življenje v socializmu ni imelo ene same podobe. V politiki in v drugih področjih, kjer se bije boj za oblast, pa z lahkoto vihtimo našo včerajšnjo preteklost kot trdo palico. Kolikokrat smo slišali in prebrali stavek (tudi v zamejstvu): »Vi ste bili včeraj previle-girani, torej...« Stavek se nanaša na ti-
ste, ki so prijateljevali z včerajšnjim sistemom. Tri piCice pomenijo, da bodo morali včerajšnji »privilegiranci« delati pokoro. KleCalnik pokore bi bil po vsej verjetnosti izjemno dolg.
Klecati bi morali tudi mnogi izmed tistih, ki vihtijo bic v imenu včerajšnjega dne... Vsekakor bi pred pokoro narod izgubil ogromno energij, znanja in tudi materialnih sredstev. Proces bi bil ne-pomljiv in v svojem bistvu pristno boljševiški. Nova ureditev in nove razmere zahtevajo nova vodstva. Proces globinskih sprememb in generacijskih sprememb pa se je pričel že pred osamosvojitvijo in v socializmu. Trezen pristop do te naše preteklosti nam omogoča, da v današnjem trenutku sprožimo svoje najboljše energije. Včerajšnje zablode lahko novim vodstrom pomagajo kot velik korektor sedanjih dejanj. Sprevračanje vsega pa nas bo spravilo v občutek nesi-gurnosti in relativnosti. Prevec ljudi se bo vprašalo: »So bila do vCeraj vsa moja dejanja napačna?« V svetu življenja so lahko taksni dvomi razdiralni. Ce živimo in razumno lahko upamo v bodočnost, pomeni, da smo tudi v določenih razmerah marsikaj dobrega naredili. To dobro bo lahko. pognalo današnje in jutrišnje cvetove.
Moj ne želi biti nostalgičen zagovor socialistične preteklosti. Ce sistem falira, je očitno, da ne more
veljati kot jutrišnji model. Odklanjam pa tudi tista stališča, ki bi rada izničila nekaj desetletji narodovega življenja in zahtevala zanje pokoro. Ker se to dogaja, me skrbi usoda Slovencev v matici kot v zamejstvu. Zareza prinaša izgubo identitete, kajti narodi se morajo soočati tudi z lastnimi krivdami, a biti ponosni na vse, kar so dobrega naredili. Drugače se politika spremeni v neobrzdan spopad. Ljudje pa pričnejo hlastati po tujih vrednotah, ki jih sodobno tržišče širokogrudno ponuja. Sam bog Marka deluje v vzhodnih državah kot nenavadno korupcijsko sredstvo. Pod avtoritarnimi režimi se družba nujno razveže, novo pa zlahka postane hlastanje po tujem, ki se navadno poplit-vi v neizprosen boj za moC in denar. Slovenci vendarle nismo doživeli tako globokega pranja možganov, da bi danes ne zmogli obrdržati svojo plemenitejšo identiteto. Ko bi s pogumno distanco opazovali sebe, kakšni smo bili vCeraj, bi pričeli ločevati napake od napake. Preprosto, ločevali bi krivde in bremena, ki smo jih podedovali od tisith, ki jih kvasimo danes. Zaključim s primerom, ki je makroskopski. Vojna na Balkanu korenini v včerajšnji in še predvCerjašnji preteklosti. Naježijo se mi lasje, ko slišim, da je vsega v bistvu kriv Tito. Tako poceni pa se sedanji klavci res ne morejo izmazati! Ce ga Slovenci danes polomimo, niso za to krive le naša preteklost in temne sile včerajšnjega komunizma. To je lahko Čudovit alibi za sedanje zablode. Je res za vse nase današnje nečednosti kriv Kardelj? Ob tem je jasno, da smo se marsikaj slabega a tudi dobrega naučili že VCeraj...
NOVICE
Prošnje za začasno zaposlitev na pošti
Marsikateri mladi absolvent višje srednje Sole mora premostiti velike težave in dolgo Čakati preden najde primemo zaposlitev, ki odgovarja njegovi izobrazbi. Možnost začasne zaposlitve sicer obstaja pri poštni upravi, ki se zlasti v peri-fericnih uradih sooča z nezadostnim organikom in je zato razpisala veC namestitev za določen Cas. Tako si kandidati nabirajo točke in imajo večje možnosti pri rednih razpisih delovnih mest. Pogoj za začasni sprejem v službo je diploma katerekoli višje srednje šole. Obrazci za predložitev prošnje so na razpolago na poštnih ura-dih.(B).
CGIL o uvedbi sodnega postopka proti delavcem železarne
Deželno in tržaško pokrajinsko tajništvo sindikata CGIL ter sindikat kovinarjev FIOM so izrazili veliko zaskrbljenost zaradi uvedbe sodnega postopka proti petim delavcem Skedenjske železarne zaradi cestnega bloka med eno od številnih protestnih manifestacij v bran delovnim mestom v zgodovinskem skedenjskem obratu. Sindikati spominjajo, da so bile manifestacije za ohranitev železarne pri življenju vedno zelo omikane, in da jih je podprlo vse mesto. Z uvedbo sodnega postopka proti delavcem je bilo dejansko postavljeno na zatožno klop vse mesto, je zapisano v tiskovnem sporočilu.
Zaprte ceste na Krasu zaradi tekmovanja v skirolkah
Jutri bo SD Mladina priredila po cestah zgoniške občine 1. preizkušnjo za mednarodni grand prix v skirolkah. Zaradi tega je občinska uprava odločila, da bosta od 9. do 13. ure zaprti za promet občinska cesta, ki iz komenske pokrajinske ceste (hišna št. 25 v Samatorci) preko vasi BrišCe vodi na ozemlje občine Devin-Nabrežina, ter občinska cesta, ki pelje od osnovne šole v Saležu preko Sa-matorce do križišča s pokrajinsko cesto v bližini hišne številke 24.
Zaključuje se teden o nadzoru krvnega pritiska
Danes se končuje teden o nadzoru krvnega pritiska. V lekarnah bodo še danes brezplačno merih krvni pritisk vsem, ki bodo za to zaprosih.
Kolesarski sprehod Bicincitta
Jutri ob 10.30 bo na Trgu Unita startala netekmo-valna kolesarska dirka Bicincitta. Prireja jo združenje UISP, vpisnino bodo namenili združenju za zdravljenje skleroze. Vpisovanje na startu do pol ure pred odhodom.
»Brinova« hitra hoja
Športno društvo Le Tartarughe prireja jutri ob 10. uri v Nabrežini 11. tekmovanje v hitri hoji, poimenovano Ginepro, ali po naše Brin. Tekmovalci lahko izbirajo med tremi možnostmi: hojo na 6, 12 in 18 kilometrov.
Priimki dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad. Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6. tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Posmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
NAČRT MINISTRA CARAVALEJA ŽE NARED
PREDSTAVILI SO GA VČERAJ
Tižaški Uoyd spojiti z Italio
Ločeno sedeža, a skupna uprava
Vse kaže, da ne bo mogoče preprečiti spojitve Tržaškega Lloyda in Ita-lie v eno samo plovno družbo, Čeprav z ločenima sedežema v Trstu in Genovi, a s skupno upravo in ravno tako skupno trgovsko režijo. To je zelo jasno napisano v osnutku načrta za preureditev italijanskega javnega bro-dovja, ki ga je sestavil minister za prevoze in plovbo Giovanni Carava-le.
V ministrskem sporočilu je sicer rečeno, da bo dokončna odločitev. prišla šele po posvetovanju med Caravalejem in zakladnim ministrom ad interim Lambertom Dinijem oziroma ob predložitvi načrta parlamentu; Ce pa upoštevamo govorice, ki so se razširile po predsinoCnjem sestanku ministra za prevoze s predsednico deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Alessandro Guer-ra, potem je menda usoda tržaške plovne družbe kot samostojne enote že zapečatena. Caravale je Guerrovi dejal, da bi mu morala navesti »objektivne razloge« za to, da ostane Tržaški Lloyd avtonomen, kar je, milo reCeno, absurdno, saj se tukajšnji gospodarski krogi in krajevne ter deželna oblast že leta protivijo združitvi in so to osrednji vladi že velikokrat poudarili, pa tudi utemeljili, zakaj.
Po ministrovem receptu bi bilo treba tržaško in genovsko plovno družbo najprej lepo finančno sanirati, dokapitalizacija pa bi terjala 200 milijard lir. Zatem bi ju naglo privatizirali oziroma, kot reče-
no, spojili, vendar bi moral nadzor tako nastale nove družbe ostati v italijanskih rokah. Kako? Tako, da bi imela del njene glavnice država.
Pri vsem tem je zanimivo, da sindikati uslužbencev v prevozni stroki FILT-CGIL, FIT-CISL in UILtrasporti docela soglašajo s Caravalejem. Njihovo stališče smo sicer pred kratkim že objavili, ne bo pa napak, Ce ga še enkrat. Javno bro-dovje se da korektno privatizirati po formuli puhlic company, zatrjujejo sindikalisti, zato je nujno treba postopno združiti Italio, Tržaški Lloyd, In-terlogistico in Itahnar, pri Čemer pa bo morala vsaka od teh družb ohraniti svoje izrazite posebnosti.
V sredo, 17. maja, bo v Trstu meddeželno zasedanje konzulentov za delo iz Veneta, Triden-tinske-Južne Tirolske in seveda Furlanije-Julijske krajine. Na njem bodo nanizali dolgo vrst težav, ki jih srečujejo pri svojem delu zaradi pretirano zapletenih predpisov na davčnem področju, kakor tudi zaradi neučinkovitosti javnih uprav. »Kako je mogoče, da se vladni možje pred uzakonitvijo tako kočljivih določil sploh ne posvetujejo s konzulenti za delo, ki morajo ta do-
DrugaCe pa ministrov načrt predvideva ustanovitev nove družbe za notranjo, torej priobalno plovbo, v kateri bi osre-d.otocili dejavnosti Državnih železnic in Fin-mareja (IRI). Tudi v tem primeru je v programu spojitev, in sicer kar vseh šestih podjetij; to so Tir-renia, Adriatica, Siremar, Saremar, Caremar in To-remar. Kakšna bo udeležba holdinga Finmare in Državnih železnic, ki so edine usposobljene za učinkovito upravljanje multimodalnih prevozov, pri kapitalu nove družbe, je odvisno od tega, kolikšno premoženje bosta vanjo odrinila, sicer pa bodo pozneje vstopili vanjo kot delničarji še deželni upravitelji in zasebniki. (dgj
ločila vsak dan izvajati,« je potožil predsednik pokrajinske zbornice konzulentov Amal-do Rossi, ko je vCeraj predstavil tisku bližnje zasedanje. Ravno zaradi tega, je dodal, se potem dogaja, da je predpise zelo težko raztolmačiti, kaj šele izvajati. Kot zgovoren primer zapletenosti norm je navedel finančne o-lajšave podjetjem, ki najemajo novo delovno silo; pravila za prejem teh nagrad so tako komplicirana, da se jim podjetniki najrajši odpovejo...
r PRIHODNJO SREDO -i
V Trstu zborovanje konzulentov za delo
A. Calenda novi direktor Teatra stabile
Sodeloval bo tudi s SSG
Stalno gledališče za Furlanijo-Julijsko krajino ima novega direktorja. To je Antonio Calenda, ki ga je vCeraj predstavil sredstvom množičnega obveščanja in ljubiteljem odrske umetnosti tržaški občinski odbornik za kulturo in predsednik upravnega sveta gledališča Roberto Damiani.
Antonio Calenda je diplomiral iz filozofije prava, leta 1965 je skupaj z Virginiom Gazzo-lom in Luigijem Proiet-tijem ustanovil teater Centouno, pozneje pa je delal v Rimu in vodil Stalno gledališče v Aquili, katerega predstave so romale tudi v Francijo, Kanado in Avstralijo. Ustanovil je tudi skupino Compagnia Tea-tro d‘Arte, ki je nastopila na številnih mednarodnih festivalih, in organiziral mnogo kulturnih prireditev po vsej Italiji. Poleg tega je režiral film »II giorno del furore« s Claudio Cardinale in Oliverjem Reedom ter tri televizijska dela, pa še štiri operne predstave.
Novi direktor ima trileten mandat in se bo znašel pred vrsto težkih problemov, kakor je opozoril Damiani. Ti gredo od finančne stiske do osipa v vrstah gledalcev, ki so se v zadnjih nekaj letih zredčile kar za 10 odstotkov. Po načelu varčevanja bo zaradi tega treba izkoriščati za gledališke predstave tudi manjše prostore. Damiani je pripomnil, da bo Teatro stabile še naprej sodeloval z Verdijevim gledališčem, Stalnim slovenskim gleda-
Antonio Calenda
lišCem ter Mielo in ^rU gimi teatri.	■
Direktor Calenda 1 izrazil globoko z3** voljstvo, ker so ga iz3r li na to mesto. »Celo P nosen sem na to,« )e . dal in zatrdil, da ga I Trst vselej moCno prl . laCeval, ker ima v se nekaj skrivnostnega-se tu prepletajo ra, C m kulture in ker ni fa nikjer drugje v Italij1 z
sledil takšne navezan
sti prebivalstva na jaV[ . gledališče. V isti f3?1 Ja obžaloval okoliščino.
nihče U'
se ni doslej še
razi'
til znanstvenega
skovanja del Itala Sv va, niti tukajšnja un verza ne. Med drugij®)
še povabil umetnlS
kroge k poglabljanju D gate ruske gledali tradicije.
Antonio Calend3 J nasledil Mimmo GaU1”; katere nenadna in pričakovana odstrani je izzvala, kakor zna ostre polemike, (dg)
SSK / POKRAJINSKI ODBOR
TELEVIZIJA / KONTOVEL, PROSEK, KRI
Volitve pokazatelj uveljavljanja manjšine
Sindikat slovenske šole mora biti deležen enakega ravnanja kot italijanski sindikati
Tržaški pokrajinski izvršni odbor Slovenske skupnosti je na svoji zadnji seji poglobljeno razpravljal o nekaterih aktualnih političnih vprašanjih, med temi o volilnih izidih nedavnih upravnih vohtev, na katerih je vidno prišla do izraza močna prisotnost slovenske manjšine. To ugotavljajo tudi krajevni italijanski dejavniki, ki drugače minimizirajo slovensko prisotnost v pokrajini.
Izvoljeni predstavniki SSk v zgoniški in repenta-brski občini, je bilo poudarjeno v razpravi, bodo nadaljevali z opravljanjem svoje institucionalne vloge, ki je nadzorovanje in po potrebi tudi kritično presojanje delovanja upravne večine. Poleg tega bodo postavljali tudi avtonomne pobude, s katerimi se bo morala
soočati tudi večina z Zupanom na Čelu. Takšno demokratično soočanje lahko omogoči izbiro najboljše rešitve za izpostavljeni problem. Eno takih vprašanj je, recimo, Kraški park in njegovo upravljanje.
Izvršni odbor je razpravljal tudi o vlogi in položaju Sindikata slovenske šole, ki mora biti deležen enakega ravnanja kot sorodni italijanski sindikati. Zato SSk izraža začudenje, da se Dežela ni še izrekla o njegovem položaju in tega sporočila posebnemu vladnemu organu v Rimu, ki določa kriterije za podeljevanje sindikalnih dojmstov. Zato se bo na ustreznih mestih zavzela, da se to še odprto vprašanje Cimprej reši, ker je to bistvenega pomena za sam obstoj sindikata.
Zahodnokraške vasi v oddaji Telequattro
Posneli so jo v Kulturnem domu na Proseku
V dvorani so dobili besedo številni predstavniki javnega Z1\ Ijenja, organizacij, društev, 0 košarkarja Marka Bana do kapit3®
ril o
Zahodni Kras, njegove tri vasi, Kontovel, Prosek in Križ, domači ljudje, društva in ustanove, ki v njih delujejo, so bili v Četrtek zveCer protagonisti oddaje Rioni alla ribalta (Rajoni v ospredju) na tržaški zasebni televizijski postaji Telequattro. Oddajo so posneli nekaj dni prej v Kulturnem domu Prosek-Kontovel, ■kjer se je ob prvi podobni priložnosti zbralo mnogo vaščanov.
Voditelj oddaje Luciano Santin se je najprej pogovoril z gosti na odru. Bili so to zastopniki vasi (med njimi kriški pesnik Miroslav Košuta, rajonski svetovalec s Kontovela Henrik Lisjak, proseški župnik Rudi Bogateč, predsednik proseškega jusarskega odbora Bruno Rupel, predsednik zahodnokraškega rajonskega sveta ■Zdravko Bizin), ki so spregovorili o največjih težavah, s katerimi se srečujejo po vaseh (Prosek je v primežu vse bolj gostega prometa, Križ nima primerne javne razsvetljave). Novinarji so že pred srečanjem v Kulturnem domu pripravili posnetke z značilnostmi treh vasi, ki so si jih udeleženci tudi ogledali.
Volpi-Lisjaka, ki je spregovoi-nekdanjem ribištvu v teh krajih. 0 predsednika skupnosti Družina K31 _ Kalca do predstavnice kriškega Lab° ratoria giovanissimi - Laboratorij najmlajših Corinne Valentini. P0 ®” predstavitve dejavnosti posamez® društev je bil govor tudi o soži ] med slovensko in italijansko skup stjo. Medtem ko je elan italij3®5^ skupnosti iz begunskega naselja • Nazario pri Proseku poudaril, o3 J bila njihova skupnost dobro sPreHe! ko se je vselila v naselje sredi sesto setih let, je Dario Starc med 0bcinSg, vom dvignil svoj glas proti toliks® mu vsiljenemu umetnemu našel) vanju ob slovenskih vaseh, ki je SP . menilo njihov prvotni narodnos značaj in pospešilo asimilacijo. .
To je bila edina iskrica, ki se 1 zaiskrila v dvorani Kulturnega p° na Proseku. Oddaja je vsekakor ie^_ in pošteno prikazala tri zahodno raške vasi in delovanje v njih. _.
TISKOVNA KONFERENCA / DRUŽBENA VPRAŠANJA
Krožek Virgil Sček včeraj predstavil nove priročnike
Zbirko je naletela na pozitiven sprejem tudi pri italijanski publiki
^ Krožek za družbena vprašanja ttgil Sček je pred nedavnim iz-»K u*ri nove knjige v svoji zbirki r ,eKh priročnikov«, ki jih je vče-V Prisotnosti avtorjev in pred-j^dnika krožka dr. Rafka Dol-ar)a na svojem sedežu tudi Podstavil.
, !^°Ve knjige, kot sicer celotna i lrka, so namenjene predvsem ; °^enski manjšini, ugodno pa jih j doslej sprejela tudi širša ita-lanska publika; tako je včeraj 9°dCrtal predsednik krožka dr. jjdhar, ki je tudi dodal, da bo že pred poletjem organizi-b].,diskusijski večer o novih puli	v prepričanju, da bodo
sev- sodel°vali s svojimi prion. ’ Priložnost bo torej, da se ^oV°ri o vprašanjih, ki neposred-Zadevajo slovensko manjšino v “Jemh raznih aspektih, n italijanskem jeziku je krožek P dobrein desetletju v italijanšCi-^natisnil študiji Nadje Maganje o stanku avtonomnega slovenske-
ga političnega gibanja v Trstu v letih 1945-49 in Aleša Breclja o samostojnih slovenskih političnih skupinah v Trstu v letih 1949-52. V zbirki »belih priročnikov« je nadalje izšla druga knjiga o zaščiti manjšin in o mednarodnih standardih, ki obravnava dokumente OZN, Evropskega sveta in Evropske zveze in ki jo je uredil Ivo Jevnikar. Marko TavCar pa je zbral parlamentarne govore slovenskega poslanca Virgila Sceka, ki so tudi v današnjih dneh zelo aktualni, saj na primer obravnavajo vprašanja dvojezičnih napisov, priznanja slovenskih diplom, ukinitve šol in še druga.
Tiskanje priročnikov sta omogočili Dežela in Kraška zadružna banka; njen predsednik Pavel Milic je vCeraj izrazil željo in upanje, da bi nove publikacije uporabljali tudi na šolah in na Univerzi in da bi prodrle v italijanske kroge, kar bi nedvomno prispevalo k spoznavanju slovenske manjšine.
^_JZREPNO SREČANJE
Pianistka Damjana Bratuž °biskala Glasbeno matico
Glasbena matica v Trstu je imela včeraj v gosteh izjemno gostjo, profesorico Damjano Bratuž, svetovno priznano glasbeno pedagoginjo in pianistko, ki se je po dolgih letih študija in poučevanja po Evropi in še zlasti po Ameriki, vrnila v domaCe kraje za kratek oddih. Po kratkem klavirskem nastopu Marka Sancina, ki je pripravil v Gallusovi dvorani primemo glasbeno vzdušje, je o goriški rojakinji, njeni pestri in živahni življenjski poti, spregovoril ravnatelj Glasbene matice Bogdan Kralj, zatem pa je še gostja spregovorila o svojih bogatih glasbenih izkušnjah.
______PRISPEVKI______
Akcija za ohranitev Stadiona se nadaljuje
Nadaljuje se akcija zbiranja prispevkov za ohranitev Stadiona 1. maja. Ta teden so darovali: družina Vesel 150.000 lir, Giuseppe Rudež in Alma Kravos
200.000,	Anica, Silvija in Richie Callin 100.000, Farco SRL 800.000, Tamara in Dario Cupin
100.000,	Nevia in Franko Vitez 100.000, Norci in Edi Vodopivec 100.000, Anica in Franjo Legiša 20.000, Elda Mihalj in Livio Vigini
100.000,	Nada Kapun
50.000,	Zofka Obad 50.000, Irma in Stojan Udovič 100.000, družini
Siega in Rogelja 100.000, Silvana Malalan 50.000, družina Race 200.000, družina Kodrič 100.000, Pavel Kukanja 100.000, Bojana in Vladi Jazbec
150.000,	Drago Sedmak z družino 50.000.
Odbor za ohranitev Stadiona 1. maja sporoča, da bo v prvih dneh junija stekla udarniška akcija za usposobitev zunanjega igrišča, ki je v poletnem Času centrer mnogih »neutrudljivih« športnikov ter šagra za Stadion 1. maja, ki bo
16.,	17. in 18. junija v Prosvetnem domu na Opčinah.
DrevivSaležu
film
o osvoboditvi Trsta
Enotni pripravljalni odbor za proslavitev 50-letnice zmage nad naci-fašizmom iz zgoniske občine bo nocoj pripravil že tretji filmski večer. V dvorani občinske knjižnice v Saležu bodo ob 20.30 zavrteli pristni dokumentarec »Osvoboditev Trsta«, ki je sestavljen iz originalnih ljubljanskih arhivskih posnetov ob prihodu partizanskih čet v Trst. Film, ki so ga pred kratkim že zavrteli v gledalicu Miela v Trstu, bo komentiral zgodovinar prof. Boris Gombač iz Ljubljane.(B)
Odklon založbe Mondadori glede Rižarne je sramoten
Dnrl	" F1GUtiGU
i. i ZllPan in odbornil . .uro Roberto Dami n„J° Ustavljajo uglei Uosti, je obravna\ Uašanje ponatisa kn n ' Pobota. Preiskav; [,0ces o Rižarni«, k hi V®8® izšla pri zal
^ondadori. Za po
AHge, ki jo je uri 1 0 fo Scalpelli, zali , Pa Združenje biv Portirancev v nacis ^uiceva^ tabori
^D.sobilazenak siLUstrezna finani
SIedstva.
Ve^!^0n Berluscon založbe je naravn amoten, še zlasti Postevamo, da bi s Z80® knjige vreč £astil.i 50. obletn
naff°rn!štva *n -zm Ui uacifašizmom. Ti
^ v bistvu mne Sog£6. komisije, k k,;®0 m ostro'obsi hiše anie založni
VEČER KRAVOSOVE POEZIJE V ORIENT EXPRESSU
S knjižne police v disko
»Pesniki se radi zatekamo na Kras, hvalevredno pa je tudi, da se Kraševci radi zatekajo k poeziji...«, tako je Marko Kravos pozdravil publiko Četrtkovega kulturnega večera v Orient Expressu v Divači. Slo je za svojevrsten kulturni večer, sestavljen iz spleta deklamaciji Kra-vosovih pesmi in glasbenih inter-mezzov Bianchijevega kvarteta št. 1., v prav tako svojevrstnem lokalu v stilu vagonov slovitega vlaka Orient- Expressa, ki je večini bolj poznan po razvedrilnih pobudah, plesu in disku. Ko pa sta organizatorki večera ZSKD iz Trsta in Zveza kulturnih organizacij iz Sežane iskali primeren prostor za izvedbo večera JAZ/ON SE NA TO POSMEJEVA, se je Orient Express pozitivno odzval, kot bi podeželje iskalo tudi druge, kulturne intonacije. »Sicer pa se mi vsako tveganje (Čeprav v tem primeru ni šlo za tveganje, saj je večer v isti zasedbi, z recitatorjema Sašo Pavček in Pavlom Ravnohribarjem ter Godalnim kvartetom Glasbene Matice iz Trsta, doživel velik uspeh v Kafe teatru v Ljubljani), če je v funkciji približevanja publiki, zdi tveganja vredno«, je mnenja Marko Kravos, ki se trudi, da bi prisluhnil člo-
veku, prišel s svojo poezijo tja, kjer se ljudje srečujejo.
»Sploh je literatura ostala predolgo na knjižnih policah, postavljena na piedestal in tako vedno bolj odtujena. Cim-prej mora spet najti pot do ljudi, še posebno, ko jo že učinkovito izpodrivajo vse ostale bolj Spektakularne umetnosti«. Zato ni naključje, da nam je Kravos s svojim večerom ponudil zmes poezije, ki jo je s kančkom dramaturgije vpletel v niz dogodkov, in glasbe, tako kot v antiki, ko je bilo umetniško ustvarjanje simbiotično povezano z družbenim življenjem. Z antičnim svetom se je Kravos povezal tudi v predelavi Jazonovega mita, izstopajočega iz epa, ki sta ga deklama-torja posredovala med ciklusom ljubezenskih in erotičnih pesmi ter hudomušnih iz »Smeha in šaha«.
Kdo pa je Jazon, mitični voditelj Argonavtov? »Jazon je pravzaprav domišljav človek, ki se zoperstavi nekemu redu in ga sla po novem žene v neznano. Za premik v neznano pa se odloči kljub negotovim razmeram, krhki ladjici in morju, polnem nevarnosti. Metafora se mi je utrnila ob nastajanju Slovenije, tudi njeno potovanje v neznano v piškavi lupinici in v tako negotovih časih me je navdihovalo kot občudovanja vreden podvig...«
Tatjana Dolhar
___________SMRTNA KOSA
Pozdrav Stanku Boletu
V	družinskem in ožjem prijateljskem krogu so včeraj v opoldanskih urah na bazovskem pokopališču položih v grob k nedavno umrli ženi Mileni, žaro s pepelom nenadoma preminulega Stanka Boleta. Njegova nepričakovana smrt je boleče prizadela ne samo hčerki Natašo in Miro in njuni družini, marveč tudi številne prijatelje in znance, boleče pa je zarezala tudi v vrste slovenskih tržaških gospodarstvenikov, saj je bil pokojni Stanko ob zasebnem podjetništvu ena od izstopajočih osebnosti ne le slovenskega, marveč tudi širšega tržaškega gospodarskega sveta, pri Čemer je bila njegova izjemno pomembna vloga še posebej v oranju ledine gospodarskih pretokov med bivšo Jugoslavijo in Italijo.
Stanko Bole se je iz rodnih Koč pri Postojni, kjer se je rodil pred skoraj osemdesetimi leti, takoj po osvoboditvi preselil v Trst. Po opravljeni osnovni šoli v Slavini in meščanski v Postojni, se je izučil za trgovskega pomočnika in se po odsluženju vojaščine na Sardiniji zaposlil kot vodja lesnega podjetja v Jurdanih pri Reki. Narodno zaveden mladenič se je leta 1943 vključil v narodnoosvobodilno gibanje, vendar so ga Nemci kmalu aretirali in odgnali v taborišče na avstrijsko Koroško, odkoder pa je aprila istega leta pobegnil in se ponovno povezal z NOB v svojih rodnih krajih. Najprej je pod ilegalnim imenom Tomaž deloval v aktivu postojnskega okrožja, potem je prešel v vodstvo južnoprimorskega in nazadnje v tržaško okrožje. Poleg drugih aktivističnih dejavnosti se je že takrat usmerjal predvsem v gospodarske.
V	Trstu se je Stanko Bole, obogaten z izpopolnjevanjem v izobraževalnih in gospodarskih tečajih, takoj vključil v delo v okviru slovenskih pohtiCnih in gospodarskih ustanov. Bil je med drugim tajnik mestnega odbora OF in elan vodstva KPS in potem KP STO ter po letu 1948 elan vodstva Neodvisne socialistične zveze. Ko je bilo leta 1946 ustanovljeno Slovensko gospodarsko združenje, je bil v njegovem prvem vodstvu eden najbolj dejavnih in organizacijsko usposobljenih elanov, najprej kot tajnik, nato kot načelnik oddelka za zunanjo trgovino od leta 1960 dalje kot podpredsednik, v letih 1967-77 kot predsednik združenja in nato kot predsednik nadzornega odbora. V vsem Času, tudi po odložitvi predsedniške funkcije, si je vztrajno prizadeval za deželni značaj združenja, kar se je potem tudi uresničilo. Član glavnega odbora SDGZ je bil vse do pred dvema letoma, ko je tudi opustil svoje dobro vpeljano zasedbo podjetje TRAD-TRIESTE, specializiran v strojno lesni stroki. S pretežno gospodarskimi zadolžitvami je bil Stanko Bole od ustanovitve elan vodstva SKGZ v njeni gospodarski komisiji.
Ob vsej tej dejavnosti znotraj naše narodnostne skupnosti in njenih gospodarskih struktur, pa je bil Stanko Bole še posebej zaslužen v prizadevanjih za italijansko-jugoslovan-sko gospodarsko sodelovanje kot elan vodstva italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice TTAL-JUG v Milanu in predsednik njene delegacije za tržaško pokrajino, kot elan pokrajinske gospodarske konzulte oz. njene sekcije za zunanjo trgovino in še kot elan vsedržavne federacije proizvajalcev strojne opreme in tehnologije lesne industrije. Bil je dobesedno pionir pletenja gospodarskih pretokov in s tem tudi odpiranja meje med sosednima državama, v času, ko je to zahtevalo veliko potrpežljivosti in vztrajnosti. Za splošno meddržavno in posebej za obmejno blagovno menjavo, si je mnogo prizadeval tudi kot vodja ah elan številnih pogajalskih delegacij na celi vrsti krajevnih in mednarodnih konferenc in v odnosu z vladnimi dejavniki obeh držav. Po razkosanju Jugoslavije na nove državne tvorbe, je nadaljeval s temi prizadevanji v sklopu novonastalega Združenja trgovinskih zbornic preko Jadrana (ACCOA), v želji, da nova geopohtiCna situacija na tem evropskem prostoru in še bolj proti Vzhodu, ne bi zavrla že dosežene ravni gospodarskega sodelovanja in še posebej med Slovenijo in našo deželo.
Marsikaj, kar se nam danes zdi normalno v teh pretokih, kar pa v letih njegove največje angažiranosti ni bilo še tako, je tudi in predYsem njegova zasluga, za kar je bil deležen visokih tako italijanskih kot jugoslovanskih odličij in nenazadnje Odličja boja in dela SKGZ.
Stanko je bil kot človek prijeten družabnik, rad se je mudil v sproščenih prijateljskih družbah, vedno je znal biti pozoren do bližnjega in občutljiv za socialne tegobe, saj je sam izhajal iz delovne kmečke družine. S temi lastnostmi in s poklicno dejavnostjo si je ustvaril širok krog znancev in prijateljev v slovenskih in v italijanskih tržaških krogih. Vzorna je bila njegova skrb za družino, bil je zgleden mož in ljubeči oCe. Zato ga je še toliko bolj potrla nenadna smrt žene Milene pred desetimi meseci, kateri se je zdaj pridružil na bazovski poljani zadnjega počitka.
Dragemu Stanku naj gre zadnji pozdrav prijateljev, znancev in sodelavcev, njegovima hčerkama in svojcem pa iskreno sožalje.
Jože Koren
NA LICEJU FR. PREŠERNA
Slik z vprašanji zasvojenosti
Predavala dan Vafta in prof. Tomorijeva
Profesorski zbor liceja Franceta Prešerna je svoj dan skupnega dopolnilnega izobraževanja namenil vprašanjem zasvojenosti.
Spregovorila sta don Mario Vatta iz Skupnosti San Martino al Čampo v Trstu in prof. dr. Martina Tomori, docentka in zdravnica pri Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. Na Soli so bili posebej zadovoljni, da sta oba vabilo sprejela, saj so vedeli, da jim bosta ponudila visoko strokovnost, velike človeške izkušnje in občuteno osebno zavzetost.
Sola za izobraževanje in Sola za vzgojo, leta adolescence, življenje mladih in življenje učiteljev in Staršev, mladi
iz različnih okolij in različnih družbenih razredov, življenje in sporazumevanje v šoli, ponujeni ali predpisani modeli in osebna iskanja, osebno trpljenje in osamljenost, postavljanje meja in tran-sgresivna vedenja, preventivna ravnanja in disciplinski ukrepi - ta vprašanja so bila v središču pozornosti.
Izvajanja predavateljev in tudi pogovori so opozarjali, da so zapletena tudi na videz enostavna dogajanja in problematični mnogi ustaljeni in na videz samoumevni ali jasni odgovori, tako iz vsakdanjega življenja kot iz strokovnih dognanj. Solniki pa dobro vedo, kolikokrat se znajdejo v
precepu. -
Oba predavatelja sta pokazala, da cenita možnosti, ki jih šole imajo, da rada opravljata svoje delo in da zelo verjameta v mlade ljudi. V tem je bilo morda tudi glavno sporočilo tega Studijskega dne: želja po šolah in družinah, v katerih bodo mladi spoznavali in doživljali, da je svet zanimiv, privlačen, poln možnosti, za katere je vreden, kot je bilo povedano, napor osebne dejavne odgovornosti.
V okviru načrtovanj za naslednje šolsko leto se bodo na liceju Fr. Prešerna dogovorili tudi o tem, kako nadalje obravnavati ta vprašanja.
Marta IvaSiC
RAZSTAVA
Patrizia Devide drevi na Opčinah
Danes ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah odprtje slikarske razstave Patrizije Devide, ki je po rodu iz Tržiča. Najprej se je učila pri Avgustu Černigoju, nato dovršila akademski študij v grafični smeri na ljubljanski ALU, še prej je pa doktorirala v Trstu na filozofski fakulteti. Za sabo ima več samostojnih in skupinskih razstav.
Razstavo bo predstavila prof. Laura Safred. S plesno točko iz operete »West side story« bo nato nastopil l.a razred proseške srednje šole pod vodstvom Edith Kocjan.
Razstavo si bomo lahko ogledali do 23. maja ob delavnikih med 16. in 20. uro.
ROVTE-KOLONKOVEC / SKUPNA PROSLAVA 50-LETNICE
»Igrajmo se skupaj in ljubimo vse narode ■ torej mir za vse«
Nastopili so slovenski in italijanski šolarji od Katinare do Sv. Ane
Na sedežu KD Rovte-Kolonkovec je bilo vCeraj dopoldne lepo in močno doživeto srečanje treh šol, posvečeno 50-letnici konca druge svetovne vojne, ki so se ga udeležile šole F. Milčinskega od Katinare, italijanska šola s sedežem v Ul. Pagano in šola Marice Gregorič - Stepančič od Sv. Ane.
»To ni bilo to prvo srečanje omenjenih šol; prav gotovo pa je bilo eno najbolj doživetih, najbolj občutenih, saj so uCenci, tako s svojimi risbami, kot tudi z ostalim programom, poudarili predvsem prijateljske stike med šolami, željo po nadaljnjem sodelovanju, proti vojnim grozotam v svetu in za medsebojno sožitje, ki ga ne smejo deliti niti verske, niti barve različnih ras.
Številne uCence, ki so jih spremljale učiteljice (za starše na žalost ni bilo prostora) je v imenu društva pozdravila in se na koncu od vseh poslovila tajnica društva Rovte Kolonkovec Jolanda Gustinčič, ki je poudarila pomen takšnih medsebojnih srečanj in povezovanje mladih tega območja v duhu prijateljstva in sožitja.
Glavna govornica na srečanju je bila Nerina Švab, ki je na kratko orisala svojo življenjsko pot, skozi katero se je spomnila Časa fašizma in zatiranja, ki ga je moralo doživljati slovensko prebivalstvo, nato, takoj po vojni, začetek delovanja slovenske šole, ki je želela dati slovenskim učencem vse to, kar je njim in njihovim staršem nasilno vzel fašizem, Id pa je želela ustvariti tudi prijatelj-
ske odnose z italijansko Solo.
Vse te lepe ideje in zamisli so nato prišle na dan v programu, s katerim so se posamezne šole predstavile. Tako se je Sola od Sv. Ane predstavila s spletom partizanskih pesmi, nato pa s prizorom "Igrajmo se skupaj, ljubimo
starše in vse narode - torej mir za vse”.
Sola Rodari se je predstavila s spletom poezij o življenju danes in nekdaj na območju Kolonkovca, medtem ko se je katinar-ska Sola predstavila z okrog 50 mladimi pevci, ki so zapeli pesmi o prijateljstvu in ljubezni. Prireditev
je domaCe društvo zaključilo s tem, da je izročilo udeleženim šolam posebno plaketo, pa tudi šole same so si med seboj izmenjale darila.
Razstava risb, ki so jo pripravile vse tri Sole, bo odprta danes od 17. do 19. ure in jutri od 10. do 12. ure. (N.L.)
Proslava na Repentabru
Repentabrski skupnosti z obeh strani meje sta se povezali in združili moči, da dostojno proslavita 50-letni-co osvoboditve naših krajev izpod nacifašistiCnega jarma. Drevi ob 21. uri bo na vzpetini Orešju, ki je lepo vidna z obeh strani meje, zagorel kres in se bo oglasila harmonika, skupna proslava pa bo jutri ob 9.30 pri naravnem spomeniku vsem žrtvam fašizma na Colu pod Tabrom. Kulturni del sporeda bodo oblikovali godba na pihala Viktor Parma s Trebe, lovski pevski zbor Doberdob ter osnovnošolci iz Dutovelj in Repentabrske šole Alojza Gradnika. Da bi vtisnili poseben peCat temu okroglemu jubi-
leju, so si organizatorji (občina Re-pentabor, vaška skupnost Repentabor iz Slovenije, borčevska sekcija VZPI-ANPI in kulturno društvo Kraški dom) omislili pohod po starih poteh ob odprti meji, ki se bo ob vsakem vremenu zaCel ob 9. uri na trgu v Re-pnu. Po proslavi na Colu pa bodo udeleženci prešli mejo na Poklonu, obiskali Vhovlje, Dol in Voglje ter se nato vrnili nazaj. Za prehod meje je nujna osebna izkaznica. Repentabrski živelj z obeh strani meje se bo nato zbral pri strelišču za PaCem na pobočju Volnika, kjer se bodo zadržah na že tradicionalnem partizanskem pikniku. (B)
r MAUTHAUSEN / SVEČANOST OB 50-LETNICI
»Naših mrtvih ne bomo ločevali«
Na svečanosti veliko ljudi s Trsta in Gorice
Tri dni je trajalo potovanje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih, njihovih družinskih elanov, tokrat pa tudi lepega števila mladih s Tržaškega in Goriškega na osrednjo svečanost ob 50-letnici osvoboditve jetnikov v enem najveCjih pa tudi najhujših nacističnih taborišč v Mauthausnu, ki so ga ameriške vojaške sile, kot zadnjega osvobodile 8. maja 1945.
Odhod dveh avtobusov s Tržaškega in Goriškega sta organizirali pokrajinski vodstvi Vsedržavnega združenja bivših deportirancev v nacističnih taboriščih, katerega predsednik Gianfranco Ma-ris je bil tudi med slavnostnimi govorniki na osrednji svečanosti v nedeljo 7. maja na glavnem zbirnem prostoru taborišča (Apel-platz), kjer se je tistega dne zbralo veC kot 60.000 bivših taboriščnikov, njihovih družinskih elanov, uradnih delegacij držav, ki so v tem taborišču imele svoje žrtve, predvsem pa mladih, kolikor jih to taborišče po končani vojni še ni videlo.
»Nase potovanje je potekalo v redu, v kolikor se pac lahko tako reCe o romanju svojcev v kraje, kjer so izgubili svoje drage in vseh tistih, ki so sami te grozote doživljati v tem ali v drugih podobnih taboriščih smrti,« nam je povedal tajnik pokrajinskega odbora ANED za Tržaško Rihard Gorjup, še pod vtisom te pomembne svečanosti, ki je združila udeležence v skupni misli, želji in zahtevi - nikoli ve C nekaj takega, kar se je dogajalo med drugo svetovno vojno v nacističnih uničevalnih taboriščih!
»Nedeljo, 7". maja smo preživeli v Mauthausnu in nato v njegovi podružnici Gu-snu. Prišli smo že zelo zgodaj in že takrat je
bilo pred taboriščem veliko število avtobusov udeležencev iz raznih evropskih držav. Potem se jih je nabralo toliko, da so morali pred vrati v taborišče samo odlagati potnike in nato parkirati vozila, kjer je paC bilo kaj prostora.«
Svečanost na glavnem trgu taborišča je bila enkratna. Udeleženci so na prireditveni prostor prikorakali v dolgem sprevodu s svojimi zastavami, bivši zaporniki pa o-bleCeni v taborniška oblačila, ali pa s taborniško ruto okrog vratu. Govornikov je bilo veliko, med temi je bil ameriški polkovnik Richard Seibel, ki je pred 50 leti osvobodil s svojimi Četami taborišče. Drugi govornik je bil Josef Hammelmann, predsednik mednarodnega odbora za taborišče Mauthausen. Pozdravni govor je imel tudi zvezni kancler dr. Franz Vranitzky, njemu je sledil še govor prefekta za Zgornjo Avtrijo dr. Josef Piih-ringer. Sledili so še drugi pozdravi in nato izvedba kantate o Mauthausnu, ki jo je pred leti uglasbil grški skladatelj Mikis Teo-dorakis in so jo tokrat drugič predvajali v samem taborišču.
»Mi smo prišli v taborišče z venci, ki smo jih potem položili pred spomenika, ki sta ju pred tolikimi leti postavila svojim žrtvam Italija in takratna Jugoslavija. Ko smo bili že tam, smo izvedeli, da je posebna delegacija iz Slovenije prišla v taborišče in odkrila spomenik žrtvam tega taborišča. Ta vest nas je moCno presenetila in tudi prizadela. Res je, da je med tem nastala republika Slovenija; res pa je tudi, da je bil ta spomenik žrtvam, ki ga je takrat postavila tedanja Jugoslavija postavljen vsem - Slovencem, Hrvatom, Srbom
in drugim, ki so trpeli, in umirali in bili nato zažgani, ne glede na to, odkod in kaj so bili takrat v tem taborišču. Ge se danes odcepljaj0 in razdvajajo države, je to njihova zadeva. Toda mrtvih, njihovih kosti in njihovega pepela nima nihče pravico razdvajati. Zato smo enoglasno sklenili, da položimo, kot smo to vedno storili, venec na jugoslovanski in ita-lijanski spomenik, ker sta to za nas pomnika za vse tiste, ki so takrat, ne glede na svojo pripadnost enako trpeli in umirali v tem taborišču. Tega ne smemo nikoli veC ločevati.«
Udeleženci iz naših krajev so popoldne preživeli v Mauthausnu z ogledom in obiskom vseh prostorov, ki predstavljajo tolik0 žalostnih in tragičnih spominov, nato pa s° se odpeljali v bližnjo podružnico Mauthausna Gusen, kjer so se tudi poklonili spominu žrtev in prižgali sveCe ter položili cvetje.
»Bil sem že večkrat v tem taborišču - sim sem v enem od taborišč izgubil oCeta. Se nikoli pa nisem videi na svečanosti tolik0 mladih kot tokrat. 1° ne mladih, ki bi P° neki obveznosti p°' slušali govore, temveC mladih, ki so zavzeto, prizadeto, velikokrat s solzami v očeh spre' mljali govore, ki s° spominjali na trpljenj6
in na grozodejstva v nacističnih taboriščih-Naj še povem, da s° prav Italijo zastopal® delegacije iz stevilnm krajev in tudi med je mi je bilo veliko mladih. VraCali smo se v prepričanju, da smo m li na enkratni svečan0 sti in da smo s svojo udeležbo dostojno p° Častili vse mrtve, seve da predvsem naše, jih je bilo za naš maj hen narod izredno ve liko«.
Neva Luke®
wsim
y9bi danes, 13. maja, ob 20.30
v dom Alberta Sirka v Križ na zborovsko revijo
pesem
ne pozna meja
LUTERANSKA evangelisticna cerkev
Trg Panfili danes, ob 20.30
Koncert MePZ primorsko
iz MaCkolj
°b Predstavitvi I. glasbene kasete: zborovodja Anton Baloh; spored bo povezovala Alda Sosič; o kaseti bo spregovorila Luiza Antoni
_	Toplo vabljeni
VZPI od Domja in KD Fran Venturini
vabita na
Proslava ab 50-letnici osvoboditve
danes pri Domju
jogram:
°k 18 00 zbirališče pred Kulturnim centrom A. Ukmar -
°v 18-30 slovesnost pri prenovljenem spomeniku J 30 proslava v Kulturnem centru
pripravljalni odbor zgoniske občine
prireja ob
550' °bletnici osvoboditve predvajanje dokumentarca
OSVOBODITEV TRSTA
,er Ptičavanje zgodovinarja prof. Borisa Gombača ječanje bo danes, ob
20.30
v društvenih prostorih v Saležu
Vljudno vabljeni!
VČERAJ-DANES
Danes, SOBOTA, 13- maja 1995
servacij
itlSonce vzide ob 5.37 Dol»®t0ne ob 20.26 -t,,„ na dneva 14.49 -na vzide ob 18.54 in Zat°ne ob 4.36.
Jutri, NEDELJA, l4- maja 1995
Bonifacij
vreme
včeraj ob
ZjViDRI: temperatura tli 8 j5,1 stopinje, zraC-
usta,rk 997'7	mb
tla ,Den> veter 10,4 km 97 j° vzhodnik, vlaga
PadloSti°ntRa’ dežb Je
obiaj; 10>6 mm, nebo temr,Cno’ morje mirno,
stoPinjeatUra mor'a 15,2
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Gaia Bartolomeo, Francesco Nabergoi, Deborah Crosel-li.
UMRLI SO: 84-letni . Agostino Goži, 95-letna Maria Cainero, 72-letni Giuseppe Crasso, 68-letni Valentino Pellizola, 71-Iet-na Alba Rosa Gastaldo, 90-letna Avellina Zadro, 51-letni Roberto Terpin, 69-letna Maddalena Villari, 62-letna Antonia Perini, 92-letna Laura Eppinger, 52-letni Bruno Degrassi, 69-letni mario Pinzin.
OKLICI: vzgojitelj Mar-co Vascotto in delavka Odina Manfe, delavec An-drea Bullo in uradnica Barbara Perrone, uradnik Uršič Mauro in tajnica
Beatrice Piombo, trgovec Giuliano Merluzzi in učiteljica Susanna Urzi, zavarovalni agent Massimilia-no Giannella in uradnica Roberta Arduin, uradnik Stefan o Vinoni in učiteljica Lucia Vattovani, delavec Gregorič Rutigliano in dipl. bolničarka Cinzia Poretti, uradnik Roberto Cappella in socialna delavka Francesca Dragani, gasilec Alessandro Abbre-scia in uradnica Marinella Bigi, prodajalec Egon Fonda in uradnica Katja Antonie, natakar Stefano Scrignani in uradnica Tiziana Plisco, agent javne varnosti Salvatore Nased-du in frizerka Sara Mado-nia, inženir Federico Mina in aranžerka Cristiana Vi-cenzi, serigraf Maurizio Fruttero in točajka Elena Angelini, zavarovalni agent Silvio Piccoli in solnica Barbara Corzani, uradnik Michele Inganna-morte in uradnica Stefania D’Andrea, brivec Davide Rupini in prodajalka Ga-briella Prodan, zidar Alberto Martin in delavka Valentina Sponza, trgovec Ennio Mijat in filologinja Marina Casanova, delavec Giuseppe Miani in točajka Elena Boccalon, skladiščnik Maurizio Rossi in uradnica Patrizia Paoletti, podjetnik Fulvio Morpur-go in prodajalka Sandra Tognon, uradnik Mauro Katalan in prodajalka Roberta Busecchian, uradnik Franco Riosa in Solnica Nicoletta Medeot, skladiščnik Martin Cappellini in Solnica Annamaria Tur-turiello, Šofer Fabrizio Piuca in uradnica Marina Viezzoli, finančni stražnik Oscar Carnio in obrtnica Laura Vaccari.
I ; LEKARNE
Od PONEDELJKA, 8., do NEDELJE, 14. maja 1995
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Largo Piave 2 (tel. 361655), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Lungomare Venezia 3 - Milje (tel. 274998).
OPČINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od
19.30	do 20.30
Largo Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
OPČINE - Proseska ulica 3 (tel. 215170) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od
20.30	do 8.30
Istrska ulica 33 (tel. 638454)..
Rfoutti
obla čgl a Mz a moške
Moška in mladostna oblačila -za vse priložnosti
TRST
Ul. Imbriani 4 - Ul. Mazzini 43 - IL GIULIA
Elektrotehnično podjetje
G. CEODECK
s.n.c.
2A '^anja in instalacije električnih napeljav K0NtbTRIJSKE’ civilne in ladijske objekte
PRn eLNE OMARE - SVETOVANJA - TEHNIČNI PRnriA Tl P0 NORMATIVAH C.E.I.
UAJA ELEKTRO MATERIALA.
^IN PROIZVODNJA:
Teh ." Travnik 18/4 - Tel. (040)820222-813267 - Fax (040)813267
ICn' urad: Trg S. Giovanni 3 Tel (040)636880 - Trgovina: Ul. Flavia 98/A - Tel. (040)820222
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON -	17.00,
18.50,	20.40, 22.30 »Genio per amore«, i. VValter Matthau, Meg Ryan, Tim Robbins.
EXCELSIOR - 18.45,
20.30,	22.15 »Don Juan De Marco, maestro d’amore«, i. Marlon Brando.
EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 20.00, 22.00 »L’esca«, r. Bertrand Ta-vernier, prepovedan mladini pod 18. letom.
AMBASCIATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Morti di salute«, i. Anthony Hopkins, Bridget Fonda, Matthevv Brode-rick.
NAZIONALE 1- 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »II so-sia«, i. Michel Blanc, Phi-lippe Noiret.
NAZIONALE 2 - 16.30,
17.00	»Piccole canaglie«.
18.30,	20.20, 22.15 »Agen-zia salvagente«, i. Steve Martin.
NAZIONALE 3 - 16.15, 18.20, 20.15, 22.15 »A proposito di donne«, i. VVhopi Goldberg, Mary Louise Parker, Drew Barrymore.
NAZIONALE 4 - 16.3, 18.20, 20.15, 22.15 »II pre-te«, prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON - 16.00 -
22.00	»Monia, la pantera rossa«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	16.30,
17.50,	19.10, 20.30, 22.00 »La carica dei 101«, risanka, prod. Walt Disney.
ALCIONE -	18.30,
20.15, 22.10 »Sostiene Pe-reira«, r. Roberto Faenza, i. Marcello Mastroianni, Stefano Dionisi.
LUMIERE -	17.00,
19.30,	22.00 »Le ali della liberta«, i. Tim Robbins.
J PRIREDITVE
STRANKA KUMUNI-STICNE PRENOVE prireja do ponedeljka 22. t.m., v Boljuncu pri gledališču F. Prešeren "PRAZNIK TI-
VZPI od Domja in KD FRAN VENTURINI vabita na SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3 vabi danes, ob 19. uri na predavanje Lide Turk, ki bo predstavila tajno organizacijo TIGR.
GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na 9. izvedbo PROMENADNIH KONCERTOV na trgu v Ricmanjih v jutri in v nedeljo,21. maja, ob 17. uri. Sodelujejo sledeče godbe: Valvasone (Pordenon), Idrija, Corno di Rosazzo (Videm), SVEA (Zagorje ob Savi). Vabljeni!
COS I. TRINKO-ZA-MEJSKI in M. Sam asa ter otroški vrtec Ricmanje vabijo na razstavo ročnih del in likovnih izdelkov, ki bo v prostorih os. Sole-vrtca v Ricmanjih s sledečim urnikom: 9. - 12. ure in 17. -19.30. V prostorih vrtca pri Domju bo razstava otroških ročnih del jutri od 10. do 12. in od 17. do 19.30.
OBČINA DEVIN - NABREŽINA prireja ljudsko manifestacijo ob 50-letnici osvoboditve DA NE BI POZABILI, ki bo jutri, pb 17. uri na igrišču Sokola v Nabrežini. Sodelujejo: Šolska mladina, recitatorji, mladinski pevski zbor iz Komna, zbor Zavoda združenega sveta iz Devina, domači zbori v mešani zasedbi in godba na pihala “Nabrežina".
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV
vabi v ponedeljek, 15. t.m., ob 20.30 na večer s sociologinjo Ledo Dobrinja iz Loparja pri Kopru.
OBVESTILA
LETNIKE/CE 1945 s Proseka, Kontovela in sosednjih vasi, ki se želijo udeležiti skupnega praznovanja, vabimo, naj se javijo na telefonsko St. 229404 po 20. uri.
RAVNATELJSTVO SLOVENSKEGA DIJAŠKEGA DOMA SREČKO KOSOVEL v Trstu sporoča, da zapade rok za vpisovanja za letovanja na Medvedjem brdu in v Portorožu v soboto' 20. maja medtem, ko se vpisovanje v poletno središče nadaljuje do zasedbe razpoložljivih mest. Podrobnejše informacije daje uprava doma v Ul. Ginnastica 72 (tel. 5731411
VAŠKE ORGANIZACIJE vabijo vaSCane na sestanek, ki bo v petek, 19. t.m., ob 20.30 v prostorih Društvene gostilne na Kontovelu. Dnevni red: ju-sarske posesti in odbori, razno.
ROMANJE V LURD.
Zaradi zanimanja za slovensko tržaško romanje v Lurd, ki bo od 26. junija do vključno 1. julija, smo zaceli s pogojnim vpisovanjem za drugi avtobus.V kolikor bo vpisanih do 18. t.m. vsaj 35 romarjev, bo odpotoval tudi drugi avtobus. Prijavite se lahko pri svojih dušnih pastirjih kot na tel.St. 327118 od 7. do 8. ure zjutraj in na St. 211113.
S_____________IZLETI
SPD TRST priredi v nedeljo, 21. maja izlet z vlakom na Gorenjsko s hojo do planinskega doma Pristava. Odhod s Trsta ob 5.45 s Trga Oberdan z avtomobili in ob 7.00 z vlakom iz Nove Gorice. Vpisovanje v uradih ZSS-DI tel. 635627). Obvezna prijava in plačilo 15.000 lir; vabi vse Opence in prijatelje na »vzpon« na Medvedjak. Zbirališče jutri, ob 14.30 na parkirišču pri PerCedolu.
a SPISKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obveSCa uCno osebje otroških vrtcev in Sol vseh stopenj, da bodo objavljene 20. junija začasne pokrajinske lestvice za opravljane suplenc za naslednja tri šolska leta. Dokončne pokrajinske lestvice bodo objavljene 20.8; obveSCa vse solnike, da Zgodovinsko društvo za južno Primorsko in Izobr. center Modra organizirata Poletne tečaje slovenskega jezika na Slovenski obali.Prijave do 30. junija na naslov: Izob. center Modra, II. Prekomorske brigade 43/E, 66000 Koper, Tel. 00386-66 23235.(pon. in sred. 16.30 -19.)
H ČESTITKE
V Repnu danes praznuje 70. rojstni dan V ANKA KOVAČEVA. Veliko zdravja in se mnoga leta ji želi Julka.
Danes praznuje IGOR ZOB1N svoj 15. rojstni dan. Veliko sreče, zdravja in da bi se mu izpolnile vse skrite zelje mu želijo mama, papa, sestra Anja, babici in dedka.
MALI OGLASI
ZIDARJA iSCe gradbeno podjetje. Tel. 818141.
ISCEM delo v okolici Trsta za varstvo otrok ali v gospodinjstvu. Tel. 0038666-81472.
DAM v najem 70 kvm skladišča. Tel. 228390.
21-LETNI fant, po poklicu kamnosek, iSCe resno zaposlitev. Tel. 200882.
STARSI! Bližajo se počitnice. Vašemu otroku
ponujam varstvo v mirnem, zelenem predelu Trsta. Tel. 040/572612.
PANDO 30, letnik ’85, 75.000 km, v dobrem stanju proda gospa. Tel. St. 225770 od 8. do 13. ure ter od 17. do 19. ure.
PLINSKI ŠTEDILNIK: tri goriliniki plin, en električni in peciča električna prodam. Tel. St. 228146.
PODARIM simpatične male mucke. Tel. St. 220793
MLADICA ROKERJA
(samčka) kupim. Tel. (0481) 21317 okrog dvanajste ure.
OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Milic.
OSMICO ima odprto Kuzmič v Prebenegu.
OSMICO je odprl Alojz Kante, Praprot St. 18.
OSMICO sta odprla Ivan in Cvetko Colja v Sa-matorci St. 20.
OSMICO je odprl Salomon Tomšič v Rupi - Ul. Buonarotti. Toči domače belo in Črno vino.
OSMICO ima Paolo Ferfolja, Medja vas. ToCi belo in Črno vino in nudi domač prigrizek.
OSMICA je odprta pri SimCevih v Križu 202.
OSMICO sta odprla Nini in Valter Pertot v Nabrežini St. 10 (Spjlni).
OSMICO je odprl Lau-riha Boris v Dolini 445. ToCi belo in Črno.
OSMICO je odprl Škrk Joško- Salež 61.
PRISPEVKI
Ob 2. obletnici smrti dragega Ludvika Mokole darujejo svojci 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Prečnika in 50.000 lir za obnovo Stadiona 1. maj.
Ob priliki rojstva in krsta male Martine darujeta mama Elizabeta in oCe Francesco 100.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. V isti namen darujeta nona Giuliana in nono Luciano 50.000 lir.
V	1. obletnici smrti Marija Sancina darujeta Malja in Meri Merlak 50.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju.
V	spomin na Irene Daneu daruje družina Luciana in Aldo Colja 50.000 lir za SD Kontovel.
V	spomin na Irene Suc darujeta Sonja in Stanko Budin 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Družina Grilanc daruje 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Družina Mario Legisa daruje 60.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Stankota Štoko daruje Dora Kralj
50.000	lir za SD Kontovel.
V	spomin na Borisa Ra-ceta Žarka in na Innocen-za Gunnello daruje Bjanka Cok 50.000 lir za gradnjo Kulturnega doma Lonjer-Katinara.
V	spomin na Edija Debenjaka daruje sestra Nada 20.000 lir za SD Zarja,
20.000	lir za SZ Sloga,
40.000	lir za Sklad Mitja Cuk in 40.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
13.5.1993	13.5.1995
Ludvik Mokole
Tata, dve leti je od kar te ni vec med nami. Brez tebe nam je hudo.
Praznina, ki si jo pustil je za nas nenapolniva.
Vsi tvoji
Po pogrebnih svečanostih z bolečino v srcih, sporočamo, da nas je za vedno zapustil nas dragi očka
Stanko Bole
Hcerlti Nataša in Mira z družino
Trst, Padrice, 13. maja 1995
Dragi nono
STANKO
ostal bos vedno v naših srcih
Ivan, Tina in Karin
SLOVENSKA KULTURNO GOSPODARSKA ZVEZA
se klanja spominu
STANISLAVA BOLE
dolgoletnega elana izvršnega in glavnega odbora SKGZ.
Svojcem izreka iskreno sožalje
SLOVENSKO
DEŽELNO
GOSPODARSKO
ZDRUŽENJE
se klanja spominu
STANISLAVA BOLE
uglednega podjetnika in ustvarjalca gospodarske organiziranosti Slovencev v Italiji, našega dolgoletnega predsednika in elana številnih gospodarskih institucij
Globoko prizadeti družini izrekajo islereno sožalje vodstvo in
uslužbenci SDGZ - SERVIS
13.5.1993	13.5.1995
Ob drugi obletnici smrti nase drage
Silvestre Colja vd. Guštin
se je z ljubeznijo spominjajo
vsi njeni
Col, 13. maja 1995
SOVODNJE / DEJAVNOST ZA NAJMLJAŠE
ZSKD / NA POSVETU Z VČLANJENIMI DRUŠTVI
V CiciMubu igrače iz odpadne plastike
Animatorka Anka Krpan razlaga razne koristne učinke te vsekakor zabavne dejavnosti
Pozitivno ocenili proslavi SUetnice
Društva kljub finančnim težavam načrtujejo raznolike dejavnosti tudi v poletni sezoni
Na posvetu z včlanjenimi društvi, ki ga je v torek zvečer pripravila goriška Zveza slovenskih kulturnih društev, so podčrtali velik uspeh, ki sta ga doživeli proslavi (v goriškem Kulturnem domu in v Doberdobu) ob 50-letnici zmage nad fašizmom in osvoboditve. Kulturni spored so oblikovali skupine in zbori, ki delujejo v okviru ZSKD.
Se posebno goriška manifestacija v Kulturnem domu je bila deležna posebne pohvale, saj so nastopajoči zbori, recitatorji in glasbeniki pod vodstvom režiserja Emila Aberška prikazali res dovršeno predstavo. Na seji so si bili vsi edini v ugotovitvi, da bo treba tudi vnaprej načrtovati takšne
manifestacije, pri katerih bo sodelovalo vec skupin, in ki bodo izraz vse-goriške organiziranosti ZSKD.
Kar zadeva doberdob-sko manifestacijo (kulturni spored so oblikovale skupine ZSKD in ZSKP), pa .je bila poudarjena tudi prizadevnost elanov nekaterih kraških društev, saj so se res izkazali v organizaciji manifestacije, ki je privabila 4 in veC tisoC obiskovalcev.
Na posvetu so izpostavili tudi zdajšnje nelahko finančno stanje, ki v dokajšnji meri zaustavlja normalno delovanje organizacije in samih društev. Dejstvo je, da finančna stiska ne zadeva le sosednje kulturne ustanove, marveč tudi druge in med temi je tudi ZSKD,
Dejavnost Cicikluba v Sovodnjah v letošnji sezoni se počasi nagiba h koncu. Predvideni sta še dve srečanji, zatem pa se bodo za male elane začele zaslužene počitnice. Animatorska skupina, ki deluje v okviru Kulturnega društva Sovodnje združuje približno petnajst otrok od 6. do 11. leta in nudi nekoliko alternativne dejavnosti. Največ Časa posvečajo ročnemu izdelovanju igraC in predmetov ter družabnim igram. V tej zadnji fazi pred zaključkom sezone se otroci srečujejo z ekološko problematiko in prav o tej zanimivi pobudi smo se pogovorili z animatorko Anko Krpan, ki uspešno vodi skupino že od vsega začetka.
»V bistvu gre za to, da uporabljamo izključno odpadno plastiko od steklenic in pokrovčkov, do tube za zobno pasto, jogurtovih lončkov in raznih drugih embalaž, ki preplavljajo trgovinske police,« nam je razložila Anka. »S tem materialom, ki ga talimo in spajamo v razne oblike izdelujemo igraCe in druge predmete, tako da gre v bistvu za predelavo odpadkov. Namen dela je bogatitev otrokove domišljije in ustvarjalnosti, ker v preprosti plastični steklenici prepoznati bodočo obliko nekega izdelka je miselni proces, ki ga mora otrok opraviti s pomočjo lastne fantazije. Seveda nekaj osnovnih korakov jim v začetku pokažem, vendar moram poudariti, da vse te informacije otrok predela in aplicira po svoje.«
»Zdi se mi pomembno,« nadaljuje animatorka Anka, »da pri delu uporabljamo spajkalnik in ne lepil, ki so po navadi zelo škodljiva. S tem orodjem lahko stalimo raznovrstni material, (največ žebljičke) ki ga damo med plastiko tako, da dosežemo spojitev raznih delov. Pri tem si torej ne pomagamo z nobenim drugim materia-
lom, kot papir, blago in podobno. ZaCeli smo z bolj preprostimi igračami, sedaj pa nadaljujemo z razvijanjem domišljije in iskanjem novih oblik v steklenicah. S plastiko lahko izdelamo res lepe igrače in tudi šolske potrebščine (pribor za svinčnike, barvice, radirke in podobno). Otroci so z veseljem sprejeli ta predlog in radi delajo.«
Izdelovanje iz odpadnega materiala vzbuja otroku spoštovanje do narave in oblikuje njegov Cut do ekologije, kljub temu da se v tej starostni dobi še ne zaveda pomena te besede in njenih ciljev. Pomembno je, da tega vzgojnega sporočila ne posredujemo samo z besedo, ampak tudi s konkretnim dejanjem. »Ta dejavnost ima kar precej
koristi,« nam je pojasnila Anka. »Prvič varčujemo, ker teh igraC in potrebščin ne kupimo, drugič ne onesnažujemo okolja, ker uporabljamo material, ki bi ga sicer odvrgli, tretjič pa nadgrajujemo, ker bogatimo otrokov domišljiski zaklad. Poleg tega se mi zdi tudi zelo pomembo dejstvo, da otrok nese svoj izdelek domov in se s starši o tem še dodatno pogovarja.«
Ob koncu je Anka Krpan izrazila zadovoljstvo nad opravljenim delom in napovedala nekaj novosti za prihodnjo sezono. »Lepo bi bilo, Ce bi s temi plastičnimi izdelki pripravili razstavo in lutkovno igrico. Idej je kar veliko, vendar glavno je da se bodo otroci v okviru Cicikluba še naprej družili in igrali, tako kot doslej.« (af)
Upokojenci vabijo na pevski koncert
V ponedeljek, 15. maja, ob 20. uri, bo v goriškem Kulturnem domu koncert ob 50-letnici osvoboditve in konca druge svetovne vojne. Glavni izvajalec bo pevski zbor upokojenih rudarjev iz Trbovelj, pod vodstvom primorskega rojaka Alberta IvanCiCa. Pevci iz Trbovelj se bodo predstavili s posebnim programom, ki v prvem delu zajema narodne pesmi, v drugem pa partizanske. Ob tej priložnosti se bo predstavil tudi obnovljeni pevski zbor Društva slovenskih upokojencev iz Gorice, pod vodstvom Elde Nanut. Pred leti je namreč zbor že deloval pod vodstvom pevovodkinje Pavline Komel, po nekajletnem premoru pa so sedaj zbor obnovili. Lahko smo prepričani, da se bo zbor tudi v pre-novljenin sestavi dobro izkazal.Večer prirejajo Društvo slovenskih upokojencev, Kulturni dom in ANPI-VZPI, pokrovitelji pa so trije goriški rajonski sveti Pevma-Oslavje-Stmaver, Podgora in Standrež.
PREFEKTURA / FORMALNOST OB ZAČETKU MANDATA
Tudi doberdobski župan Mario Lavrenčič včeraj prisegel pred prefektom
Po sovodenjskem županu Petejanu je včeraj na goriški prefekturi prisegel tudi župan Doberdoba Mario Lavrenčič. S to formalnostjo pred prefektom Francescom De Matteisom se zanj začenja četrti mandat na čelu občine (foto Studio Reportage).
KINO
GORICA
VITTORIA 18.00-20.00-22.00 »Leon«. Rež. Luc Besson, i. Gary Old-man in Nathalie Portman. Prep. ml. pod 14. letom. Ozvočenje Dolby stereo.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »Sostiene Pereira«. Rež. R. Faenza, i. M. Ma-stroianni in N. Braschi. TR23C
COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »La scuola«. Rež. Daniele Luchetti, i. Silvio Orlando in Anna Galiena.
IZLETI
SPD GORICA vabi jutri na Kucelj. Vzpon bo iz Vrtovina, hoje približno tri ure. Prevoz z lastnimi sredstvi, kosilo iz nahrbtnika. Izlet vodi Mirko Radinja. Odhod ob 6. uri s parkirišča pri RdeCi hiši.
SKD KREMENJAK -JAMLJE in VZPI DOL-JAMLJE prirejata 4. junija enodnevni avtobusni izlet v Dražgoše, Begunje, Bled in Vintgar. Prijave sprejemajo Igor Kobal, Et-tore Moro, Mario Croselli do 15. maja.
ki se z velikimi žrtvami še trudi, da bi izpeljala sezono h kraju.
V nadaljevanju srečanja so predstavniki posameznih društev poročali o pobudah in dejavnosti ob izteku sezone. Tudi letos bomo v poletnih mesecih lahko prisostvovali številnim šagram in drugim prireditvam na odprtem. Kulturno društvo Skala iz Gabrij prireja 3. junija tradicionalni koncert na borjacu, od 7. julija dalje pa bodo imeli poletni praznik. Standrežci bodo tudi letos nadaljevali s turnirjem v beach vol-leyu (22.5.), na Peci pa bo tamkajšnje društvo pripravilo turnir v malem nogometu (3.6.). S poletnimi prazniki bo društvo Oton ZupanCiC zaCelo 23. maja, medtem ko se bo društvo Kremenjak iz Jamelj posvetilo izletništvu (4.6.), 17. in 18. junija bo pripravilo srečanje harmonikašev ter odprlo razstavo kraške arhitekture in kmečkega orodja. Izletniško dejavnost bo imelo tudi društvo Jadro iz Ronk, ki bo za svoje elane pripravilo potovanje po morju (21. maja). Konec meseca bo predstavilo novo številko revije Jadro, ki bo povezana s šolsko manifestacijo in proslavo ob 50-letnici osvoboditve. Nazadnje v Pod-gori se društvo Andrej Paglavec pripravlja na jesensko proslavo ob 20-letnici postavitve spomenika in obnovitve društvene dejavnosti. Okrogle obletnice bodo v jesenskem Času proslavila tudi nekatera druga društva z Goriškega.
B ČRPALKE
Danes in jutri so na Goriškem dežurne bencinske Črpalke:
GORICA
MONTESHELL - Ul. Trieste
IP - Ul. don Bosco AGIP - Ul. Aquileia FINA - Korzo Italia
TRZIC
MONTESHELL - Ul. Matteotti
ESSO - Ul. 1. Maggio IP - Ul. Boito FINA - Ul. Cosulich
KRMIN
MONTESHELL - na državni cesti štev. 56
GRADIŠČE
AGIP - na cesti v Marjan
ROMKE
ERG - Ul. Aquileia POLJAN
AGIP - Ul. Redipuglia
ROMANS
API - Trg Candussi
u LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
OBČINSKA 1, UL Te-renziana 26, tel. 482787
□ OBVESTILA
OBČINSKA KNJIŽ^f CA V DOBERDOBU obvešča, da posluje do 2 • maja samo ob torkih 111 Četrtkih od 15. do 17- uj6' V DIJAŠKEM DOMU’ Gorici že sprejem3! prijave za OTROŠKO PU' LETNO SREDISCE, ki 6° delovalo od 19. junij3 3 29. julija. Informacije pisarni Dijaškega dom ob delavnikih od 12- 3 17. ure-tel. 533495.	*
KD OTON ZUPANa
v Standrežu organjziU tradicionalni turnir “B®a ch volley 95” na peS^’ Turnir se bo začel 2 ^ maja. Prijave sprejem3) v domu Andreja Budal3 Standrežu (Ul. Montei 9) do 19. maja med 19'1 21. uro. Letošnja novoj, je, da sprejemajo tu . mešane ekipe. Interese3 najse Cimprej prijav1] ’ ker bo število ekip omej6
n°OBCINA SOVODNJE OB SOČI sporoča, da z3 pade danes, 13. maja. r°a
za predstavitev prošenj z
priključitve na plinsl\ omrežje po znižani ce (700 tisoC lir). Po tem ^ tumu bo treba za nov
'anes v Gorici: ob Irene Deffar, v atto iz bolnišnice 5 i v cerkev pri mad° in na glavno pokop s; ob 9.30 Oskar San z glavnega P0^0? i v cerkev in na p0^ . šCe v Pevmi; ob 9-or Saurin iz spl°s r cerkev in
•• ob
v Pevmi
'CLLibUG V X ^ -- 1 -
> Leonardo De p3 lošne bolnišnic®
1 o -1 c DiofTO 1°
ive, ker pa bodo p°^ irsko cesto na nov hirali, utegnejo bi nje tudi zavrnjene.
POGREB!
t
V 72. letu starosti n3S je zapustil naš dragi
Isidoro Saurin
i3.
Pogreb bo danes, maja, ob 9.30 iz mrtva511 ^ ce splošne bolnišnic® cerkev v Pevmi!
Žalostno vest sporočal0 brat, sestre ter ostal® sorodstvo.
Gorica, 13. ma
ja 1995
V 75. letu starosti 336 je zapustil dragi
Oskar Saurin
Pogreb bo danes, ^ maja, ob 9.30, iz II^o-vašnice glavnega p® ^ pališCa v cerkev v
Žalostno vest sporo®*1! brat, sestre ter osta ®
sorodstvo.
SOČI / PROTEST ZELENIH NA DE2ELI
Spet nevarnost jezu v Podgori
Zbornica odobrila 75 milijard v ta namen
CpfcCrt za gradnjo jezu Vpri °Co Pd Podgori je Se Vfip ° aktualen. Vest so Z zaskrbljenostjo 7pi 1 deželni svetovalci imenih Mioni, Ghersina
zve7illatti’ ki 80 8 tem v
cn a1 P°zvali predsedni-6inr|eŽe^ne v^ade naj ne-vlart-0ma Pojasni rimski de f1 s*"adsCe dežele gle-2a te§a načrta in naj se 0(j Zaitle za dokončno BraSr^V° nevarnosti jezu. Zeleni sve-
ris°rr;dpaJv
0l'««lek'1vbrila Za!'0nsld
bra itek' ki ga je decem-
Predložila Berlu-
je v ?eVa vlada. V njem
donimClenu Predvidena 2 aelltev 75 milijard lir
z urejanje voda na Soči.
seri °nska osnutek mora
J v odobritev se v se-
pi^krbijujoče je to,
Vgi J jrije deželni sveto-jiatl' da je odobreni člen odohk0 isti- ki je že bil l9qo ren ob koncu leta vlad Za Casa Ciampijeve tat 6 ln ga je nato večk-srr, P.?novil tudi Berlu-nQ dev kabinet. Sprem-da ie°7nCil? Pojasnjuje,
Milijard nSkUpnih ^
Draij . a namenienih sist n,i “kompleksnega del,,erna hidravličnih Prve’ nie^ katerimi je na ba? 111 Castri “realizacija u aaa Za zbiranje in planje voda”. je2 0 Pomeni prav sporni ta,’° katerem se vneto Up Pravlja že vrst0 iet,
zijah objekta: jez bi meril kakih 200 metrov v dolžino, visok bi bil 15 metrov, s tem pa bi realizirali bazen za 4 milijone kubičnih metrov vode, ki bi dvignil gledino vode na kar 7 kilometrih doži-ne struge.
Proti jezu je že od vsega začetka nastopilo krajevno prebivastvo, zlasti v Podgori pa tudi v Stražicah. S časom se je zavest o nepotrebnosti .gradnje utrdila tudi v mestnih upraviteljih, ki so uvideli, da je iz namakalnega vidika jez nepotreben in da si je mogoče zadostno količino vode zagotoviti z dogovarjanjem z upravitelji bližnjega solkanskega jezu. Pojavil se je predlog, naj bi namesto gradnje jezu teh 70 milijard name-
nili drugim potrebnejšim delom na področju urejanja in sanacije voda. Gorica potrebuje namreč nove čistilne naprave za greznične odplake, sanacijo in ureditev Koma in drugih manjših vodnih tokov ter melioracije ob strugi Soče. To so zares potrebna dela, ki naj bi jim namenili državne milijarde.
Zal kaže, da ti dobri nameni še niso našli posluha v Rimu. Kaže pa tudi, ugotavljajo trije deželni svetovalci Zelenih, da so bile vesti, ki so jih nekateri vneto Sirili lansko jesen, čeS da je načrt za jez dokončno odpisan, v renici izmišljene. Berlusconijev odlok, ki ga je sedaj odobrila zbornica, dokazuje, da ni bilo tako.
POKRAJINA / ODOBRILI OBRAČUN
Avtobusi APT so pripeljali 1.256 milijonov izgub
Prekinili razpravo o zdravstvu
Goriški pokrajinski svet je v popoldanskem delu četrtkove seje končal razpravo o obračunu pokrajinskega avtobusnega podjetja APT in odobril zaključni račun, ki izkazuje, kakor smo že včeraj poročali, 1.256 milijonov lir izgube oziroma primanjkljaja. Poslovanje se je zaključilo s slabšim rezultatom od predvidenega, to pa predvsem zaradi nižjih dotacij Dežele in manjšega dohodka od turistične dejavnosti, je v pojasnilu navedel ravnatelj podjetja inž. Bruno Pascoli, ki je po predstavitvi številčnih podatkov odgovarjal na vprašanja svetovalcev. Kar precej je bilo vprašanj o urejevanju odnosov med pokrajinskim podjetjem in
en0 * ’ saj bi jez uničil v bl,v • Ps* bel ob Soči Gho, *ni Gorice. Mioni, VaiaiSlna in Puiatti na-0 P°datke o dimen-
Zveza potrošnikov zahteva odprtje blagovnice C00P
Člani goriške zveze potrošniških zadrug COOP so na skupščini v prostorih socialnega centra v Ul. Baia-monti odobrili obračun lanskega poslovanja. Podatki so dokaj uspešni in potrjujejo solidnost strukture, ki deluje predvsem v interesu potrošnikov. Zveza šteje v Gorici približno 1.500 članov, v deželi pa okrog 100 tisoč." Letos so se povezali v med-deželno zvezo “Coop consumatori Nordest”.
Precej kritičnih pripomb so na skupščini izrekli na račun zaprtja moderne blagovnice v Ul. Lungo Isonzo, zaradi česar so goriški člani že skoraj poltretje leto brez svojega prodajnega centra. Kot smo svojčas obširno poročali so halo zaprli v začetku leta 1993 po nalogu sodstva v
zvezi z afero o domnevnih podkupninah, v katero so bili vpleteni nekateri občinski upravitelji in načrtovalci. Sam javni tožilec je po preiskavi moral umakniti obtožbo korupcije in jo je spremenil v “moralno sodelovanje”. Kljub temu je hala, v katero so investirali 5, 5 milijard lir Se vedno zaprta, za obresti plačujejo dva milijona lir dnevno, 27 oseb je Se vedno brez dela. Po mnenju članov COOP je to nesprejemljivo, zlasti če se upošteva, da zasebne strukture, kot je Euromercato v Tavagnaccu, lahko delujejo kljub težkim obtožbam o podkupninah. Zato pričakujejo, da bo na procesu, ki se bo začel 2. junija, spet vzpostavljena pravica in da bodo končno lahko odprli najsodobnejšo distribucijsko strukturo v Gorici.
medobčinskim konzorcijem na Tržiškem pa tudi o predvidenih ukrepih za dosego kolikor toliko “normalnega” poslovanja. Obračun je bil odobren z večino glasov: za so glasovali predstavniki Severne lige, proti pa vsi drugi (sedem svetovalcev).
Predzadnje vprašanje dnevnega reda četrtkove seje pa je obtičalo na pol poti: stališče o organizaciji javne zdravstvene službe (ob tem velja povedati, da je stališče obvezno) bodo oblikovali na seji 18. t.m. Za tako rešitev so se, čeprav s težavo, sporazumeli, potem ko sta glavni ravnatelj Zdravstvene ustanove dr. Gianbattista Barat-ti in odgovorni za resor skrbstva dr. Quondam povedala, kaj se napoveduje na tem področju. Prizadevanja, da bi razpravo obdržali na specifičnem področju niso povsem uspela in tako so svetovalci, kakor je bilo sicer pričakovati, nujno segli na druga področja organizacije zdravstva.
Po daljši prekinitvi seje so se sporazumeli, da bodo razpravo nadaljevali 18. t.m. in takrat tudi opredelili sta-liSče pokrajinskega sveta do vprašanja.
Predsednica je umaknila z dnevnega reda točko St. 7 (dopolnitev programskih smernic) in napovedala, da bo tudi ponedeljkova seja precej okrnjena. Umaknila je namreč točko St. 12 (z deželo dogovorjeni program pomoči prizadetim) in točko St. 13 (pravilnik o delovanju pokrajinskega sveta).
Mkovna umetnost
Sarajevski grafik Safef Zec danes na srečanju v Gradišču
Hov0rr.“’ ^ veija za voditelja 1 Il6kdanI^a^tiCne8a Sibanja na 2	1® Jugoslavije.
obcinsi 0 ob 15.30 govoril v dior' 83 SVeta v Gradišču,
klicem10 nadaljevalo v j bo n 1 f kovne galerije Spazz ene llrn Gorrado Albicocco iz Zer vnikove §rafike.
civn’ ^.se je rodil leta 1943 tQSnb se je šolal najprej \
tajevJ • 0 lzbruhu ■ dela p-111 ^31168 živi
l0vnein	aPus
*5,uoKrc"pa
se
MEJA / POSODABLJANJE NAPRAV NA MEJNIH PREHODIH
Rdeča hiša spet odprta sedaj je na vrsti Štandrež
Tam je dovolj voznih pasov, da ne bo večjih težav
Kot napovedano so včeraj v Gorici po dvomesečnem zaprtju spet odprli mednarodni mejni prehod pri Rdeči hiši. Na njem so v tem času namestili nove, večje in klimatizirane kabine, ki bodo mejnim delavcem zagotavljale čist zrak in priemr-ne delovne pogoje. Prvi dan promet sicer Se ni bil posebno intenziven, pričakovati pa je, da se bo kmalu vrnil v normalni obseg.
Odprtje je s posebno izjavo pozdravil zvezni policijski sindikat Siulp, ki ugotavlja, da bodo končno policijski delavci na tem prehodu lahko delah v primernih pogojih, na da bi bilo njihovo zdravje ogroženo zaradi izpušnih plinov. Sindikat opozarja na potrebo, da se sedaj podoben poseg Cimprej izvede tudi na mednarodnem prehodu pri Standrežu.
Zadovoljstvo izraža tudi načelnik mejne policije dr. Leo,
ki ugotavlja, da je z novimi kabinami prehod pri Rdeči hiši gotovo eden najsodobnejših v državi. »Osebje se sedaj kar preriva na delo v nove kabine«, se je pošalil dr. Leo. Potrdil nam je, da naj bi že v kratkem začeli s posodabljanjem kabin na prehodu pri Standrežu, kjer
pa zaradi tega ne bo težav s prometom. Mimo tega, da kabin n j bodo nadomeščali, pač pa bodo samo namestili nove klimatizacijske naprave, je na tem prehodu dovolj voznih pasov, da bodo lahko dela izjavah postopno in pustili sočasno odprte druge vozne pasove.
NOVICE
Prispevki za športne in rekreativne dejavnosti
Goriška občina obvešča športna in rekreativna društva, da lahko do 31. maja zaprosijo za prispevke iz deželnega zakona 10/88 (čl. 36 in 37), ki so namenjeni nabavi športno-rekreativne opreme. Prošnji na kolkovanem papirju morajo biti priložene fakture v dokaz opravljenih nakupov in kratko poročilo o delovanju društva. Navesti je treba tudi morebitne druge prispevke in sponsorizacije ter izjaviti, da prosilec ne deluje pod okriljem kake politične stranke. Informacije nudijo v občinskem uradu za športne dejavnosti v Gorici (tel.383252).
Skupinska razstava članov likovnega krožka Mittelart
V	likovnem krožku Mittelart na Trgu sv. Antona 13 k v Gorici bodo danes ob 18.30 odprti skupinsko razstavo elanov. Na ogled bo dvajset umetniških del na prosto tematiko in v različnih tehnikah (stike, skulpture, grafike, fotografije). Obiskovalci bo lahko tudi povedati svojo oceno o razstavljenih izdelkih. Ogled bo možen do 31. maja ob delavnikih med
17.30	inl9.30, ob praznikih pa med 10. in 12. ter 17. in 19. uro (v ponedeljek zaprto).
V	Revmi skupni pogreb bratov, ki sta umrla istega dne
Res nenavadna usoda je v Pevmi povezala dva brata, ki sta živela skupaj in umrla istega dne. V četrtek zjutraj je na svojem domu umrl 75-letni Oskar Saurin, istega dne zvečer pa je v goriski splošni bolnišnici, kjer je bil na zdravljenju prenehal živeti tudi njegov tri leta mlajši brat Izidor. Pokopali ju bodo skupaj danes, ko bodo Oskarjevo krsto z glavnega pokopališča prepeljati do mrliške veže spložne bohtišnice, odkoder se bosta brata podala Se na poslednjo skupno pot v cerkev v Pevmi in na tamkajšnje pokopališče.
Asfattirali bodo več ulic
Goriška občinska uprava je včeraj objavila podroben županov odlok (obsega 9 gosto tipkanih strani) s prepovedmi parkiranja in vožnje v zvezi z asfaltiranjem številnih goriških utic. Odlok že velja, prepovedi pa bodo spotit izvajati na posameznih odsekih. Predvideno je obnavljanje sledežih utic (v celoti ali na posameznih odsekih): brig. Cuneo, P. del Torrione, Madonnina, Aquileia, V. Veneto, Baiamonti, Svevo, Veniero, Faiti, Crispi, Virgilio, Puccini, S. Chiara, XX.septembra, don Bosco, Čampi, Stuparich in Donizzetti.
Nov tajnik kmečkih delavcev
Sergio Sincovich je bil izvoljen za pokrajinskega tajnika sindikata FISBA (Sindikat delavcev, uradnikov in tehnikov v kmetijskih dejavnostih). Sinco-vich je star petintrideset let, zaposlen pa je pri Konzorciju za melioracije v Furlanski nižini.
Izgnali mladega Nigerijca
27-letni nigerijski državljan Obi Obi dudi ne bo ohranil lepega spomina na gostoljubnost Italije. Policijski organi so ga prijeli v Gradišču brez dovoljenja za prodajo blaga, s čemer se je preživljal, in tudi brez dovoljenja za bivanje. Pospremiti so ga na kvesturo in ga izgnati iz države.
ZADRUŽNA KREDITNA BANKA
S0V0DNJE OB S0CI
vabi člane,
da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v drugem sklicanju danes,
SOBOTA, 13. MAJA 1995
v dvorani Kulturnega doma v Sovodnjah ob Soči s sledečim dnevnim redom:
REDNI DEL (ob 15.30)
1)	Razprava in odobritev bilance in Dopolnilnega poja snila za poslovno leto 1994 potem ko sta bili prebrani poročili upraviteljev in nadzornikov o poteku in stanju podjetja.
Namemba čistega letnega dobička;
2)	Sporočila predsedstva v zvezi s podeljevanjem kreditov in doplačilom na dežele;
3)	Določitev višine nagrade za člane Upravnega in Nadzornega odbora;
4)	Izvolitev družbenih organov s predhodno določitvijo Števila elanov Upravnega odbora.
5)	Razno in slučajnosti.
IZREDNI DEL (ob 19.30)
1)	Odobritev novega statuta Zadružne Kreditne Banke v Sovodnjah ob Soči z namenom, da se sprejmejo spremembe, ki jih je uvedel odlok z dne i. septembra 1993, Štev. 385;
2)	Podelitev potrebnih pooblastil zakonitemu zastopniku zadruge, da sklepu občnega zbora in statutu vpelje morebitne popravke, ki jih bo zahtevala Banca dtitalia ali sodna oblast ob priliki omologacije statuta.
UPRAVNI SVET
UMOR GRADEŠKEGA RIBICA
Zahteva po
■ ■■■
reviziji procesa proti koprskemu poveljniku
TRST - SvojCas je bil incident v Tržaškem zalivu, v katerem je izgubil življenje gradeški ribic Bruno Zerbin, dalj Časa v središču pozornosti, zlasti glasna je bila italijanska desnica. Za Zerbinovo smrt (19. novembra 1986) je bil obtožen poveljnik koprskega patruljnega čolna Boris Grgič, ki ga je tržaško sodišče decembra 1990 obsodilo na petnajst let jeCe. Grgičev odvetnik Bogdan Berdon je vložil priziv, ki pa ga je sodišče zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko razsodbo, ki je tako postala polnomoCna. Grgič pa se z obsodbo ni mogel sprijazniti in kot smo na kratko že poročali, sta odvetnika Bogdan in Andrej Berdon sedaj predstavila zahtevo po reviziji procesa. Če bo zahteva sprejeta, se bo po devetih letih od tistega tragičnega dogodka vse zaCelo znova.
Zahteva po reviziji sloni na novih dokazih. kot zahteva zakon, in sicer dokumentih, pričevanjih, kot tudi na dokumentih, ki so bili že na razpolago, a jih sodišče ni vzelo v poštev (torej ne zadostuje le zahteva po drugačni oceni dokaznih sredstev, sicer bi taka zahteva bila možna za vsakršen proces, ko se z odločitvijo sodnika ne strinjamo). Novi dokazi pa naj bi neizpodbitno potrjevali, da se je dogodek pripetil v jugoslovanskih (sedaj slovenskih) teritorialnih vodah. Zerbin je namreč s številno skupino drugih italijanskih ribiških čolnov ribaril pred slovensko obalo. Ko so opazili, da proti njim pluje patruljni Col, so zbežali na italijansko stran. Zerbina, ki je poveljeval ladji Aurora, so policaji dohiteli, vendar ni upošteval znaka, naj se ustavi. Zatem so streljali pred premec, a tudi to ni pomagalo, nakar so streljali na krov, kjer tedaj ni bilo nikogar, dva ribica sta bila namreč na krmi. Krogle so prodrle v kabino in drobci so ubili Zerbina. Ladjo so zatem odpeljali v Koper, kjer so opravili obdukcijo na Zerbinovem truplu.
Zahteva obeh Grgičevih zagovornikov, ki se zavzemata za oprostitev, zelo podrobno in natančno razčlenjuje razsodbo tržaških sodnikov, ki jo je po mnenju Bogdana Berdona pogojevalo okolje, torej politični pritiski. GrgiCa so obtoževali, da je streljal na ribiško ladjo, Čeprav je vedel, da so na njej osebe, in pri tem, umoril Zerbina, nameraval
pa naj bi umoriti tudi druge elane posadke. Nadalje (vedno po trditvah tržaških sodnikov) je prisilil posadko, da mu je sledila v Koper, Čeprav »je bil v italijanskih teritorialnih vodah«, kamor je tudi »ilegalno vnesel mitraljez«. Novi elementi, skupaj z že prej zbranimi, dokazujejo povsem nasprotno. V prvi vrsti gre za sklep koprskega javnega tožilca Primoža Trebež-nika, ki je prišel do zaključka, da se je dogodek pripetil v (tedaj) jugoslovanskih teritorialnih vodah in da »je bila uporaba orožja v danem primeru zakonita in v celoti v skladu s pooblastili in odgovornostmi Borisa Grgiča, M je bil kot pooblaščena uradna oseba organov za notranje zadeve svojo nalogo dolžan tudi izvršiti«. V skrajnem primeru bi plovilo lahko potopili, Ce bi poskušalo pobegniti ali bi se uprlo. Poleg sklepa koprskega javnega tožilca so v zahtevi po reviziji navedene navtične karte, fotografije ter dokumenti, ki so bili že v sodnih aktih, a so bili v slovenščini in jih niso prevedli, kar pomeni, da jih niso vzeli v poštev. Nadalje gre za vrsto novih prič, začenši s koprskim javnim tožcilcem in drugimi koprskimi funkcionarji: Sele kasneje se je izvedelo, da jih je mo-goCe zaslišati. Med njimi je koprski preiskovalni sodnik Velkavrh, italijanski konzul v Kopru Felica Scausa, Id so mu izjemoma dovolili, da je prisostvoval obdukciji »kot neponovljivemu dejanju«.
Tržaški sodniki so svojCas tudi imenovali tri izvedence, ki so prišli do zaključka, da se je dogodek pripetil v jugoslovanskih vodah, da je nemogoče ugotoviti, da se je pripetil v italijanskih, a so njihovo mnenje odpravili z besedami, »da so svoje delo zaključili nekoliko pilatovsko«.
V zahtevi po reviziji je tudi postavljena v dvom verodostojnost nekaterih prič, kot na primer komandanta Baccija, ki je bil na ladji MP Simone. Bacci je med drugim povedal, da so bili 4-5 milj globoko v jugoslovanskih vodah, ko so opazili patruljni Col. Glede na hitrost ribiških bark in patruljnega Čolna so izvedenci prišli do zaključka, da jih je zagotovo dohitel pred državno mejo. Poleg tega ribici niso nikakor mogli natančno povedati, kje so se dejansko nahajali, kar je tudi povsem razumljivo: kdor krade, gotovo ne beleži svoje poti.
Obsodbe vreden molk slovenskega tiska
Spoštovano uredništvo Ko sva bila z ženo pred par dnevi v Zdravilišču »Krka -Hotel Svoboda« v Strunjanu, sem v recepciji dobil brezplačno številko 116 od 3.5.95 Vašega cenjenega lista. Bil sem ugodno presenečen, ker sem rojen Tržačan, sin emigrantske družine, ki je morala po prihodu Italijanov emigri-rati, glede na nekoliko objavljenih Člankov o proslavah 50-letnice konca zadnje svetovne vojne. Napisano je bilo, da so bile proslave v vseh vaseh, kjer bivajo Slovenci onkraj državne meje. Posebno pa me.je presenetil prispevek o mogočni prireditvi proslave zmage nad fašizmom in nacizmom v Doberdobu. Po vsemu napisanemu dobim vtis, da je sedanja Italija bolj demokratična, kot pa so v tem pogledu razmere pri nas v Sloveniji, kjer bi morebitne nosilce rdeče zastave hitro pokončali in vrag ne daj, da bi se kdo upal nekje pokazati z rdeCo zvezdico.
To pišem kot nestrankarski Človek, ki sem bil sprva kot podporočnik stare jugoslovanske vojske vojni ujetnik v Nemčiji (St. 1641/Oflag VI/C) pa so nas Švabi predali Italijanom, ki so izpustili vse tiste iz »Ljubljanske pokrajine«, a nas Primorce pa so poslali naprej v razne Čampo di con-centramento. Tako sem bil v topniških skladiščih v Sulmo-ni, nato pa v delu umobolnice v Aversi, odkoder so nas evakuirali v na hitrico prireje-. no taborišče v Aquapendente. Tu nas je zalotila kapitulacija Italije, dne 8.9.43, vendar so razen nekoliko Slovencev italijanske vojaške oblasti predali zopet Nemcem. Ti naši kolegi so doživeli do konca vojne še mnogo zelo hudih dni, med njimi major Vladimir Gradnik, nekdanji Maistrov borec in odličen sojetnik.
Te vrstice sem napisal zato, ker sem na vso svojo jezo ugotovil, da o proslavah Slovencev ob 50-letnici konca zadnje svetovne vojne na Primorskem onstran meje naš tisk ni javil prav nic. Pregledal sem tukajšnje Časopise kot npr. Delo in »Ljubljanski dnevnik« ter tukajšnjo »Republiko«, vendar o gornjem ni bilo rečeno prav nic. Zato sem kot naročnik »Dela« poslal njihovi notranje-politiCni rubriki precej ogorčeno pismo. Seveda ne bo od tega prav nic. O »Slovencu« ne bom nic napisal, ker se ta Časopis v nobenem primeru ne bi oglasil pozitivno, preje le žolčno in žaljivo glede na orientacijo Vašega lista. Ko sem bil v Aversi so Italijani dovolili pošiljanje »Slovenca«, ki pa je takrat (1942/43) na vse pretege hvalil in povzdigoval DuCeja in Hitlerja ter njihove pomagače, danes pa je seveda »Slovenec« (in njegovi zaščitniki) pravi nadde-mokrat, itd. Ni kaj, hinavstvo in lažnjivost I. reda. »Slovenec« tiskan z isto glavo in pod isto taktirko.
Toliko nekateri govorijo o naših zamejcih, kako jih je treba podpirati in pomagati, da se obdržijo v drugih državah, ko pa gre za to, da se napiše nekaj o njihovem boju in stališčih, ki so se pokazala prav sedaj ob proslavah zadnje svetovne vojne v Evropi pa seveda se nic ne napiše
PISMA UREDNIŠTVU
in vlada tiskovna tišina. Častno izvzemam ob tem vse tiste naše ljudi, tako v vladi, organizacijah, ali pa tudi posameznike, ki so se Vam oglasili ter poslali svoje Čestitke!
Ko boste prebrali zgbrnje vrstice, boste morda lahko tudi Vi napisali na to tematiko in vprašali naše novinarje in urednike, kaj naj ta molk v stvari pomeni ne glede na to, da sta doberdobsko proslavo organizirala SKGZ in SSO, ki jih jaz ne poznam.
Trsta, mojega rojstnega mesta nisem obiskal verjetno že 10 let in Ce bom letos kaj prišel, sem bom skušal javiti Vaši direkciji.
Izvolite prejeti moj prav lep pozdrav, s spoštovanjem
Dragan Podreka
Težave
Tržaške
knjigarne
Tako kot je upravičeno poudaril v svojem intervjuju (objavljenem v soboto, 6. maja na PD) gospod Jaro Mihelač, je ena poglavitnih nalog vsakega podjetja ta, da ne ustvarja izgube. Ko pa je podjetje v zasebni lasti, gre tu tudi za preživetje. Toda Čeprav je Tržaška knjigarna že dve leti zasebna trgovina, si upava reci, da bi kot odvisni delavki poslovali na isti naCin, ker se v tem Času ni spremenil najin odnos do dela, paC pa tržišče.
Namen knjigarne je vedno bil (in je še!) nuditi Slovencem v zamejstvu najpopolnejši izbor slovenskih knjig. Pred leti je knjigarna ta cilj dosegala predvsem zaradi dveh razlogov:
1)	cene knjig so bile take, da zaloga oz. knjige, ki so v letih ostale neprodajne, niso v tolikšni meri bremenile bilance knjigarne, kot jo danes;
2)	založb je bilo malo, s temi je bil vzpostavljen direkten in oseben stik, izhajali so ažur-nirani katalogi in programi.
Danes se dogaja ravno obratno. Založb je vsak dan veC, vCasih so muhe enodnevnice, včasih nedosegljivi samozaložniki; celo nekatere najveeje založbe nimajo katalogov svojih izdaj in se ne držijo programov; obvestila o novostih si morava sami izbrskati po najrazličnejših revijah, dnevnikih in drugih virih. Vedno pogosteje se dogaja, da si založbe same poiščejo direkten stik s kupci (preko reklamnega gradiva in Časopisov), tako da knjigarnarji ne moremo predvidevati, kolikšno bo povpraševanje kupcev. Najzanimivejše knjige si je treba zagotoviti s prednaročili: do tega pa imajo zamejski kupci upravičene zadržke, saj želijo prej preveriti, Ce je knjiga res vredna tako popoprane cene; to pa so vsekakor premostljive in rutinske težave.
Neobhodna in odločilna težava je v tem, da so cene knjig iz Slovenije izredno visoke, knjig pa si ne moreva priskrbeti v komisijo zaradi visokih uvoznih stroškov. To se pravi, da vse knjige ob prejemu odkupiva. Zato si ustvarjava zalogo glede na povpraševanje naših odjemalcev in pri naročanju raje izbirava tiste knjige, ki imajo dostopnejše cene ali so vsebinsko zanimivejše za naš prostor. Večkrat se tudi zgodi, da določeno literaturo nabaviva samo na izrecno željo kupca. Nerodno in težko nama je, da včasih ne moreva takoj ustreči željam naših odjemal-
cev, vendar lahko rečeva, da se kupci zavedajo naših težav in so zato sprejeli ta način poslovanja, ki v takšnih okoliščinah omogoča obstoj slovenske knjigarne na Tržaškem.
Vsekakor po besedah gospoda Mihelača; »Sicer pa je tudi v Sloveniji vse manj dobrih knjigarn« sklepava, da se s podobnimi težavami spopadajo tudi kolegi iz matične domovine, ki zato ubirajo podobno poslovno pot kot me.
Glede na vse te okoliščine se razume, da naju je dvoumno vprašanje gospe Brede Pahor (»V Trstu pa je še problem ne povsem zadovoljive založnosti Tržaške knjigarne«) prizadelo: zdi se nama neumestno spraševati založnika po težavah Tržaške knjigarne. Ko želi biti polemična, naj bo to s sogovornikom in tam, kjer Čevelj nogo žuli: koristneje bi bilo, ko bi z intervjuvancem bolj poglobljeno obravnavala problem cen knjižnih izdaj. Glede dvoumne izjave gospoda Mihelača v zvezi s Tržaško knjigarno pa misliva, da bi se odgovoru lahko izognil, ker ne pozna razmer. Ce pa je s svojim odgovorom meril na to, da nisva založeni z izdajami ZTT-ja oz. Devina, mu to oporekava: pri nas dobite vse, kar izhaja pri slovenski manjšini v Italiji. Sicer je založba Devin (oz. ZTT) ena tistih, od katerih Tržaška knjigarna ne dobiva seznama razpoložljivih naslovov oz. prodajnega kataloga. O novostih pa največkrat prebereva kar na Primorskem dnevniku.
Iskreno upava, da bova z novim urednikom založbe Devin lahko uspešneje sodelovali.
za Tržaško knjigarno
Ilde Cossuta Gabriella Bezin.
Ali naj
slovenske
šole
postanejo
oddelki
italijanskih?
Dne 4. aprila 1995 je vaš Časopis poročal o racionalizaciji slovenskih šol, ki jo je napovedalo ministrsko sporočilo z dne 3. aprila in ki predvideva priključitev slovenskega oddelka italijanskega zavoda »G. Galilei« k zavodu »I. Cankar« s šolo »2. Zois«. Članek že v naslovu poudarja negativne vidike združevanja in v poročilu izpostavlja odlklo-nilno izjavo vodstva zainteresiranega slovenskega šolskega zavoda. Dne 12. aprila je sledil Članek, ki prinaša izjavo Sindikata slovenske šole o nesprejemljivosti združevanja različnih šol in poročilo o dijaški stavki in iz nje izhajajočo izjavo dijakov proti priključitvi omenjenega slovenskega oddelka obstoječemu slovenskemu zavodu. Dne 27. aprila je potekalo, tudi v Vašem Časopisu napovedano zborovanje, ki ga je oklical Sindikat slovenske šole in na katerem so številni elani Sindikata izrekli nasprotovanja in pomisleke v zvezi z izjavo Sindikata in v zvezi z drugimi v časopisu objavljenimi stališči. Tudi zato, ker poročila o omenjenem zborovanju ni bilo, se zdi podpisanim potrebno, da pojasnimo nekatere vidike celotne zadeve in si zastavimo nekaj vprašanj. Objavljeno izjavo Sindikata
slovenske šole moramo ocenh ti vsaj kot prenagljeno, saj ni upoštevala stališč številnih njegovih elanov, predvsem ti' stih z oddelka »G. Galilei*’ Celo ne stališča profesorja istega slovenskega oddelka, elana odbora Sindikata, ki se je tudi kot elan Deželne šolske komisije zavzemal za reševanje vprašanja slovenskega oddelka zavoda »G. Galilei« (Ta sicer na seji, kjer se je oblikovala izjava o racionalizaciji šol, ni bil prisoten iz službenih razlogov). Glede dijaške stavke, o kateri poroča PD dne 12. aprila, moramo povedati, da so dijaki slovenskega oddelka zavoda »G. Galilei« (ki niso stavkali) šele iz poročanja PD izvedeli, da so njihovi vrstniki iz slovenskega šolskega središča stavkali proti pridružitvi njihovega oddelka temu središču.
V celotnem poroCanem razpravljanju o racionalizaciji slovenskih šol ni prišlo do izraza vprašanje slovenskega oddelka šole »G Galilei«, ^ ospredje pa so bili postavljeni drugačni, dokaj vprašljiv1 poudarki. Kolikor je bilo javnosti znano, se je Sindikat slovenske šole v preteklosti vedno načelno zavzemal za osamosvojitev oddelka Sol® »G. Galilei« in za združitev k šoli »2. 2ois«. ker pa obstoječi zakoni ne predvidevajo ustanavljanja novih SoL je bilo vsakomur jasno, da je edina realna in izvedljiv3 rešitev v pridružitvi oddelka enemu od obstoječih slovenskih zavodov. Ta rešitev se je v preteklosti nepojasnjen0 zavlačevala, medtem ko je vmes brez protestov že prisl0 do vprašljive združitve dveti različnih šol, poklicnega zavoda »I. Cankar« in oddelk3 »2. 2ois«, združitve, ki je nedvomno prejudicirala ustreznejšo racionalizacij0
slovenskih šol.
Slovenski oddelek na zavodu »G. Galilei« je medtem živel v negotovem in nedorečenem položaju s ponavljajočimi se napovedmi drugačnm rešitev in sledečimi prekli01 teh napovedi. Sodelovanje z italijanskimi razredi je P° mnenju podpisanih vsekakor pozitivna in dragocen3 izkušnja, ki je pomagala podirati predsodke, vendar je ta izkušnja vedno potekala ° zavesti, da je za pravo sodelo vanje mnogo bolj primern3 šola. ki je samostojen subjeK in ki se enakopravno pog° varja z drugimi.
Ko je iz Rima prišlo uradu0 sporočilo o pridružitvi si° venske sekcije obstoječem11 slovenskemu zavodu, kar ) edina trenutno izvedljiva, če prav ne optimalna rešitev, s° prišla v javnost le odklonili13 stališča, a z dokaj šepajočimi utemeljitvami.
Zato podpisani zastavljam0 širši javnosti naslednj3 vprašanja:
Ali lahko pristanem0 113 zamrznitev priključitve 00 delka šole »G. Galilei« k 0 stoječim slovenskim šolam-sklicujoč se na »načelna« sia lisca, v bistvu pa na izgov01’ da bi to pomenilo prevelik ^ obremenitev za obstoječi sl venski zavod. Slovenski o delek industrijske šole naj ° torej bil neko breme in nad ga, ki ga je pač treba prepu® ti nekajkrat številnejši d3 lijanski šoli. Ali je to, oben® ^ s stavkovno izjavo dijak slovenskega šolskega sr® dišCa, že korak k predlog0,^ za drugačno racionaliza® ) slovenskih šol, namreč tak > ki bi vse obstoječe slovens
šole preoblikovala v odd® ustrezajočih italijanskih šob ,
(Sledi 10 podpisi.
■FARGO.
F|NE CHEMICALS
,,^'32 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 'tL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA
BIOPRIMA6
COSMETICS ITALY


■FARGO
FINE CHEMICALS
34132 TRST UL. DEL UVATOIO & TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918
PETROKEMIJA
KEMIJA
FARMACEVTIKA
KOZMETIKA

COSMETICS ITALY
PODATKI ZAVODA ISTAT / PRVIČ V POVOJNI ZGODOVINI ITALIJE
Število ljudi, ki ne delajo, večje od števila zaposlenih
Stopnja brezposelnosti se je lansko leto povzpela že na 122%
li " Recesija je za nami, množica 1 ei brez službe pa vseeno narašča, in kljub lanski poživitvi industrijske j; °izvodnje. Ne samo, zdaj se je celo pr-l c P° vojni zgodilo, da je število oseb dela (20,1 milijona) večje od števila Plenih (19,7 milijona); tega nismo eležili niti sredi najhujše krize.
‘Kakor izhaja iz letnega poročila zavo-jstat, ki ga je včeraj predstavil novi-j. lem njegov predsednik Alberto Zu-zr a ’ .S0 se vrste zaposlenih lansko leto , edcile za še nadaljnjih 330.000, potem 6ln 8 v letu 1993 izpraznjenih , '0°0 delovnih mest. Stopnja brezpo-‘Testi se je tako povzdignila z 11,1%
»a 12,2%.
gJ^-ajsi konec so seveda' že spet pote-žP , a jugu države, sicer pa predvsem ske in mladina. Stopnja zaposlenosti v južnih krajih Italije lani zdrknila z v ,10/'0 na 38,3%, medtem ko je znašala ^g^atlnjem delu Apeninskega polotoka ’3 ^ in na severu 528%; tod se je tre-
ba za to v prvi vrsti zahvaliti občutno povečanemu izvozu industrijskega blaga-
Kot rečeno, se je brezposelnost še zlasti zaostrila v mladinskih vrstah: med mladimi starosti od 15. do 24. leta je njena stopnja lani poskočila na 32,4% in bila kar petkrat višja kot med delazmožni-mi iznad 24. leta. Med oktobrom 1992 in oktobrom 1994 se je število mladih nezaposlenih povečalo kar za 5,5%.
Med ženskami se je stopnja brezposelnosti vzpela do 15,7%, kar je skoraj še enkrat toliko kot pri moških (8%).
Zanimivo je, da se je med oktobrom 1992 in lanskim oktobrom pomnožilo tudi število nezaposlenih v terciarnem sektorju, ki je v prejšnjih letih običajno vsrkaval delovno silo, odslovljeno iz industrijskih podjetij. Osip je znašal kar 207.000 moči.
Ce k vsemu temu dodamo, da se je kupna moC družin krepko zmanjšala, potem je slika prav res zaskrbljujoča.
Dolar in lira gor, marka navzdol
RIM - Dolar se je vCeraj na vseh mednarodnih deviznih borzah ponovno uCrvstil (v Italiji je veljal 1.665, 94 lire proti 1.642, 84 v četrtek) in tako posredno pomagal italijanski valuti, da se je še nadalje okrepila nasproti marki,- za katero je bilo treba odšteti 1.154, 50 lire proti predvčerajšnji ko taci ji 1.164, 56. Ne samo, zgodaj popoldne je tečaj nemškega bankovca celo zdrknil na 1.149 lire.
Naraščanje vrednosti ameriškega denarja, ki se je -pričela takoj po napovedi o ameriškem trgovskem bojkotu Japonske, se bo po mnenju poslovnežev še nadaljevala, in sicer zaradi odobritve proračunske listine, ki so jo predstavili republikanci; ta predvideva klestenje izdatkov za 1.400 milijard dolarjev v naslednjih sedmih letih.
PON TOR SRE ČET PET
1624,3	1630,7	1618,3	1642,8 1665,9
ADRIA AIRVVAVS
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU
Ljubljana - Praga - Ljubljana 3-krat tedensko
Ljubljana - Barcelona - Ljubljana 2-krat tedensko
Ljubljana - Kopenhagen - Ljubljana
2-	krat tedensko Ljubljana - Rim - Ljubljana
3-	krat tedensko
Informacije in rezervacije:
ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7,. tel. 061/131-81-55 prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, • tel. 061/313-312 ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3,. tel. 062/27-038,26-155 ^ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška45, .tel. 066/38-458,38-512
Trije dnevi konjskega sejma
PORDENON - Na tukajšnjem ^JniišCu so vCeraj odprli že kar Tuicionalni, 12. po vrsti, konj-- p . sejem, ki so ga naslovili s rirnaveracavalli. Gre za ^eljavljen sejem, ki je drugi te vTste v Italiji za tistim pomemb-jje]šim v Veroni. Na ogled v Por-enonu (sejmišče bo odprto do Prtri), je nad 400 konjev. V glav-ertl so tu prisotni konji in njih gospodarji iz dežel loka Alpe -pran. Na ogled je seveda vse, “T Potrebuje, kdor ima opravka Konji. V dneh sejma so na spo-e<iu tudi nekatere tekme. Danes
bo mimohod konjenikov in kočij po glavnih pordenonskih ulicah.
Upravitelji pordenonskega sejma so te dni izkoristili še za eno prireditev. Lani so se na sejmu v Celovcu domenili, da bodo izmenično v Pordenonu in glavnem mestu Koroške prirejali sejme, na katerih bodo sodelovala podjetja iz dveh sosednih dežel, ki sodelujeta v Čezmejni trgovini.
Prva izvedba tega sejma bo prav v teh dneh v Pordenonu. Dobiva se poseben pomen, kajti sodelujejo tudi furlanske ter ko-
roške občine, ki so med seboj pobratene. Tak sejem je dobil dvojezičen naslov »Arniči -Freunde«. Sejem je namenjen najširšemu krogu občinstva. Sejmišče bo podobno prireditvenemu prostoru, saj bodo na njem domala kraljevali kioski s pivom in klobasami ter drugimi avstrijskimi dobrotami. Jutri dopoldne bo tam tudi posvet o pobratenih mestih v Evropi. Prihodnje leto v jeseni pa bo podobni sejem v Celovcu in tam bo seveda kraljevalo vino pridelano v naši deželi.	M.W.
SHaNČNE POSLEDICE VSTOPA SLOVENIJE V EVROPSKO UNIJO
Prebivalec Rusije bi moral dati 55, Slovenije pa 85 ekujev
Slovenija bi bila za bruseljsko blagajno najcenejša pridobitev
ri I^BLJANA - Pomemben razlog za obotavljanje pri Si-Ve]i, Tipske unije ne bodo le majhne koristi ampak tudi bili 1 Strosk‘i ki bi jih zahtevala takšna širitev. Kolikšni bi Cun fpInog°('e vsaj približno sklepati iz podatkov o prora-jib ol, ^ na eni strani in neto finančnih transferjih, ki bi žav Se(*ani' ureditvi zahtevala širitev na posamezne dr-1C';ntraine ui vzhodne Evrope ter države nekdanje vJetske zveze
? zveze, ja genija bi tako EU sta-
letn ^ milijonov ekujev «11.°’a§otavlja marčna šte-Med ^osP0darskih gibanj, dnip .Vseim državami sre-§21.1® vbodne Evrope ter EU n . 0Venija v proračun
Pnspevala na prebival-
C peC’ kar 85 ekujev le-iz or P° (^rugi strani Pa bi
dnhi]°raCuna EU vsako leto
valcaaT0i9 eku)ev na prebi-žava J ^-bi bila naša dr-
d°biWEv naiceneiša Pri-Veliš ’ J^ot primerjavo
proraSEUdabi C1kaV prebiWca	lna
'nca 60 ekujev letno,
iz njega pa dobila 256 ekujev na prebivalca letno, Madžarska bi v proračun petnajsterice usmerila 48 ekujev, iz njega pa dobila 271 ekujev, Poljska bi prispevala 37 ekujev, dobila pa 209 ekujev, Slovaška bi prispevala 31 ekujev, dobila pa bi 211 ekujev na prebivalca na leto. Med pribaltskimi državami bi v proračun EU največ, 64 ekujev na prebivalca na leto, prispevala Estonija, naj-veCji delež, 507 ekujev na prebivalca letno, pa bi iz njega potegnila Latvija.
Bolgarija bi v proračun prispevala 39 ekujev na prebivalca na leto, iz njega pa dobila 293 ekujev, Romunija pa bi vanj prispevala 54 ekujev, dobila pa 458 ekujev na prebivalca na leto. Rusija bi prispevala v proračun sedanje petnajsterice 55 ekujev, dobila pa bi 345 ekujev na prebivalca na leto, Moldova pa bi prispevala 37 ekujev, dobila pa med vsemi omenjenimi državami največ, kar 674 ekujev na prebivalca na leto. Priključitev nekdanjih socialističnih držav bi ob zdaj veljavnih pravilih zahtevala skoraj trikrat večji proračun od zdajšnjega ali pa bistveno zmanjšanje transferjev dosedanjim prejemnicam.
V prvo ne bi privolile države, ki so neto plačniki, na drugo pa ne države, ki
so neto prejemniki sredstev EU. Po mnenju analitikov EU je edina možnost, da bi bili izdatki Širitve znosni, reforma skupne kmetijske politike, ki bi bistveno zmanjšala zdajšnje poseganje v kmetijstvo EU (ali razširjene EU).
Proračun EU je v letu 1991 znaSal 55,6 milijarde ekujev. VeC kot polovico oz. skoraj 55 odstotkov prihodkov je rezultat 1,4-od-stotne participacije EU na davek na dodano vrednost držav Članic. Ostali viri so bile odstopljene carine, ki so k prihodkom prispevale 21,5 odst. Prispevki, katerih osnova je bil bruto nacionalni dohodek, so prinesli 15,2 ods. Največ sredstev, več kot 58 odstotkov, je EU namenila reševanju kmetijskih problemov oz. skupni kmetijski politiki.
USPEHI ITALIJANSKEGA NAFTNEGA HOLDINGA
Za AGIP je bilo lansko zares rekordno leto
Čisti dobiček za 50 odstotkov večji
RIM - Lanski obračun italijanskega, za sedaj še državnega naftnega holdinga AGIP je izredno dober, naravnost odličen in najboljši doslej. Lani so vsestransko povečali poslovanje, povečali raziskovalno delo v več državah, podpisali vrsto novih sporazumov, povečali razpoložljivost svojih rezerv, razširili svojo prodajno mrežo, več prodali, povečali Cisti dobiček in tudi zmanjšali svoje dolgove. Cisto razumljivo je, da so upravitelji s temi dosežki zelo zadovoljni. V o levim hodlinga ENI, kamor sodijo, se pripravljajo na privatizacijo. Bo do nje prišlo kmalu ali kdaj pozneje, ni Se znano. Znano pa je, da bi se italijanska vlada rada znebila vseh svojih finančnih in industrijskih podjetij, ki so v preteklosti velikokrat bremenila državno blagajno in bila tudi razlog za sedanji ogromni deficit državnega proračuna.
Za AGIP je bilo leto 1994 rekordno, smo zapisali. Cisti dobiček je narasel kar za 50 odstotkov od predlanskih 1.201 na lanskih 1.850 milijard lir. Njihovi dolgovi so se istočasno znižali od prejšnjih 5.215 na 3.002 milijard. Uspeh je bil še posebno važen, ker je
do njega prišlo v letu, ki na svetovnem petrolejskem tržišču ni bil med najboljšimi. Svetovna cena petroleja, 15,	8 dolarjev na
sodček, je med najnižjimi doslej. To pa prizadene tudi italijansko družbo, ki ni le predelovalec in, prodajalec, marveč tudi producent. AGIP namreč ima svoja črpališča petroleja v veC državah, toCneje v enajstih. To so Italija, Libija, Tunizija, Egipt, Kongo, Angola, Nigerija, Velika Britanija, Norveška, ZDA, Kitajska, kjer ima lastne ali meSane družbe. V drugih državah, ko to Alžirija, Ekvador, Qa-tar, Trinidad & Toba-go, Kazakstan, Argentina, Somalija, Jemen, Albanija, Francija in Kanada, pa že ima svoja podjetja oz. se v teh krajih pogaja, da bi prišlo so ustanovitve mešanih družb, ki bi skrbele za Črpanje nafte. Med slednjimi je najbolj pomemben Kazakstan. Tam so funkcionarji AGIP lani sklenili sporazum o skupnem Črpanju petroleja in zemeljskega plina.
Kar se distribucije tiCe je znano, da ima AGIP nekak monopol nad prodajo zemeljskega plina v Italiji. Ta prihaja največ iz Alžirije, Črpajo pa ga tudi doma. Vodilna pa je
vloga te družbe tudi v distribuciji bencina in podobnih derivatov v vsej državi. Svojega bencina ne prodajajo le na Črpalkah z oznako AGIP, marveč tudi na tistih z nekaterimi drugimi oznakami. S svojmi Črpalkami so prisotni tudi v veC evropskih državah. Pred kratkim so bili tudi v Ljubljani, kjer so se pozanimali za odprtje bencinskih Črpalk tudi v Sloveniji, še zlasti ob novih avtocestah, ki so sedaj v gradnji.
V svetovnem merilu sodijo med najpomembnejše petroljske družbe. Prej smo omenili, da so s svojimi družbami prisotni v veC državah. Tudi njihovi uslužbenci so različnih narodnosti. Vsega skupaj dela pri AGIP 13 tisoC ljudi. Samo 5 tisoC je Italijanov.
Lani so se petrolejski proizvodi v Italiji podražili, vendar v glavnem zaradi različnih državnih davkov. Kljub temu pa so povečali svoj iztržek, saj so vnovčili 10.952 milijard, medtem ko so jih leto prej le 10.177. To je znak, da jim je Uspelo prodati veC blaga. Prodajne cene so namreč ostale skoro pri istem, saj je bila cena surovega petroletja manjša kot leto prej.
Marko VValtritsch
KOPER / ČIŠČENJE SLOVENSKE OBALE IN MORJA
Potapljači za čisto morsko dno
Obsežno ekološko akcijo, ki se začenja danes, je podprlo kar sedeminštirideset slovenskih podjetij
Na starem koprskem pomolu se danes začenja akcija slovenskih potapljačev, v kateri bodo očistili najbolj izpostavljene dele morskega dna ob obali. Nosilca akcije sta ljubljanski potapljaški klub Norik Sub in agencija L&L Communications, d. o. o., k sodelovanju pa so povabili tudi druge potapljaške klube. VeC kot petdeset potapljačev bo med petimi konci tedna do 4. junija poleg morskega dna pred Koprom očistilo še morje pred Piranom (vključeno z mandraCem), bernardinsko laguno, zaliv pred Izolo in Strunjanski zaliv.
Podobno akcijo, a v manjšem obsegu, so ljubljanski potapljači izvedli že julija lani. Tedaj so očistili piransko Pun-to in mandraC, izolski mandrac in kopališče v Strunjanu. Iz morja so potegnili za deset zabojnikov najrazličnejših odpadkov - od starega železja do steklenic in plastike. Najbolj onesnažena so seveda pristanišča, saj veliko odpadkov odvržejo ljudje z ladij in Čolnov. Na kopaliških območjih je odpadkov veliko manj. Pomen takšne akcije pa ni toliko v količini odpad-
kov, ki se z morskega dna preselijo na odlagališča, pac pa zlasti v ekološkem osveščanju javnosti. Uspeh lanske akcije je pripeljal do zamisli, da bi ta ekološki podvig postal tradicionalen.
Letošnja akcija poteka pod geslom Biser pod soncem - pod morjem biser. Udeležuje se je še več potapljačev kot lani, predvsem mladih, ki se zavedajo pomena varovanja okolja. Tudi v podjetjih in pri organih oblasti so naleteli na veliko razumevanje in podporo. Tako ima
akcija kar 47 pokroviteljev, od generalnega sponzorja Bayer-Pharme do generalštaba Slovenske vojske, med njimi pa so seveda tudi vse tri obalne občine in turistična podjetja.
Podjetje Hidro Koper se v akcijo vključuje s svojimi plovili za Čiščenje morja in tudi odziv komunalnih podjetij iz vseh treh obalnih mest je letos bistveno večji kot lani. Akcija je povsem neprofitnega-znaCa-ja, podpora sponzorjev pa je potrebna za financiranje bivanja, prehranjevanja in nemoteno delo udeležencev akcije.
Neposredni cilj akcije je očiščenje morskega dna in obalnega pasu, in Ce bo akcija potekala vsako leto, bo ta cilj lahko doseCi. Dolgoročno pa je akcija usmerjena k zviševanju ravni ekološke zavesti ljudi, kar bo pripeljalo do njihove
dejavne skrbi za ohranjanje in varovanje Čistega morja in obale. Vsaj posredno bo imela tudi ekonomski učinek, saj nam skrb za CistoCo morja in obale v očeh tujih partnerjev zagotovo zvišuje vrednost, ne samo kot turistične dežele, ampak kot nasploh zgledno urejene in skrbne, torej tudi poslovno zanesljive. S to akcijo slovenski potapljači obeležujejo tudi evropsko leto varstva narave.
Za uspeh akcije je seveda pomembna ustrezna medijska podpora in organizatorji pravijo, da so jo že zagotovili. Tudi v Republiki bomo akciji posvetili obsežnejšo reportažo. Za zdaj organizatorji še nimajo zagotovljene udeležbe kakšne vidnejše politične osebnosti, kot je bilo lani, obljubljeno pa je, da se bosta podvodnim »smetarjem« pridružila tudi generalni
direktor Bayer-Pharme in piranski župan.
Udeležbo in logistično podporo je zagoto-
vila tudi vojska, morda pa bo med akcijo našel kaj Časa tudi kakšen predstavnik vlade, ki je
bila o njej obveščena i® povabljena k sodelov3
IDRIJA / MLADI RAZISKOVALCI
POSTOJNA / SEJA OBČINSKEGA SVETA
NOVICE Z GORENJSKE
Tretje srečanje mladih raziskovalcev severne Primorske
Sprejeli osnutek proračuna in statuta
Za vse občinske potrebe je še vse premalo denarja
Na zadni seji postojnskega občinskega sveta so svetniki obravnavali kar dva pomembna dokumenta: osnutek proračuna in osnutek statuta. Po daljši razpravi so oba osnutka tudi sprejeli.
Na idrijski gimnaziji Jurija Vege so se vCeraj predstaviti mladi raziskovalci iz severnoprimorske regije, ki so na različnih strokovnih področjih v sodelovanju z mentorji pripraviti dvanajst raziskovalnih nalog.
Navzoče sta uvodoma pozdravila idrijski župan Samo Bevk in ravnatelj idrijske gimnazije Borat Hvalec, ki se je mladim raziskovalcem in vsem sodelujočim zahvalil za njihove prispevke in visoko raven prikazanega znanja. Hkrati je opozoril tudi na nerazumljive težave in premajhno spodbudo, ki so je mladi raziskovalci in organizatorji deležni pri razvijanju razisko-
valne dejavnosti na šolah. Tako se je tovrstni podpori odpovedalo ministrstvo za znanost in tehnologijo, ki je v preteklih letih finančno in moralno podpiralo srečanja mladih raziskovalcev na regijski in državni ravni. Mladi primorski raziskovalci so se s svojimi nalogami predstavili v sedmih predmetih, in sicer na področju slovenskega jezika, zgodovine, etnologije, sociologije, psihologije, geografije in kemije. Njihove naloge so ocenjevali ugledni strokovnjaki in fakultetni profesorji. Sponzorji letošnjega srečanja so Zavod za odprto družbo Slovenije, urad za mlade in Elektro Tolmin. Roman Bric
Člani sveta so imeli na osnutek občinskega statuta nekaj vsebinskih pripomb, predvsem o razmejitvi pristojnosti med županom in občinskim svetom. Predlagali so tudi dopolnitev delovnih teles sveta z odbori za turizem, kmetijstvo, stanovanjsko gradnjo in nekaterimi drugimi.
Eden od svetnikov je predlagal spremembo, po kateri naj odlok, v katerem bo določen pra-
znik občine Postojna, sprejemajo z navadno in ne dvotretjinsko večino, ki je potrebna za sprejem statuta. Svetniki so ob koncu razprave sklenili, naj komisija za pripravo statuta pri oblikovanju predloga upošteva pripombe političnih skupin, ki jih bodo njihovi predstavniki prej uskladili.
V razpravi o osnutku letošnjega proračuna pa so se kar vrstile ugotovi-
tve, da bo za večino proračunskih porabnikov denarja letos premalo, zlasti še za kmetijstvo in drobno gospodarstvo.
Osnutek so ob koncu razprave sprejeli s priporočilom, naj pri pripravi predloga strokovne službe in župan skušajo uskladiti postavke na strani prihodkov in odhodkov tako, da v proračunu ne bo že zdaj predvidenega štiridese-tmilijonskega primanjkljaja, k Čemer je treba prišteti še sedemdeset milijonov neodplačanih dolgov.
Mateja Godejša
VIPAVA / JAVNA DELA
IDRIJA, CERKNO / KULTURNI DOGODKI
Letos so poskrbeli za privlačnejše programe
Nekaj jih pripravljajo tudi skupaj z Ajdovci
Živahen utrip ob koncu tedna
Kulturno obarvan teden bodo zaključili s komedijo Vzorni soprog
Nova vipavska občina še ne more v celoti začeti izvajati vseh oblik lokalne samouprave, tako zaradi organizacijskih težav in tudi težav s financiranjem. Ker je treba pravočasno oddati programe za letošnja javna dela, je občinski svet obravnaval program, ki je bil narejen za območje ajdovske občine - ta je do konca lanskega leta zajemala območje obeh novih občin - in katerega deti bi lahko biti skupni.
Vipavska občina tudi sicer sodeluje v sofinanciranju nekaterih ustanov s približno 23 odstotki, kolikor je znašal delež prebivalcev v skupni občini. Program javnih del, ki ga je ajdovski občinski svet že obravnaval, predvideva sofinanciranje vseh del v deležu razen urejanja učne poti ob Hublju in pomoči ogroženim družinam - tega je center za socialno delo pripravil loCeno za vipavsko občino.
Urejanje objektov in zunanjih površin ajdovskega Zavoda za kulturo, izobraževanje in šport - ta vključu-
je letni bazen, Sportno-re-kreativni center Ajdovščina, Lavričevo knjižnico, ZKO in glasbeno šolo Vinka Vodopivca v Ajdovščini - mo-Cno ne zadeva vipavskih občanov, so menili svetniki. Prav tako za vipavsko občino ni pomembna ureditev naravoslovne učne poti v Ajdovščini. Sofinanciranje vzpostavitve turistično-in-formativnega centra bi Vipavci sprejeli, Ce bo v predlog vključena tudi Vipava. Predlagali so tudi dopolnitev nekaterih drugih programov s takšnimi, ki so bolj pisani na kožo novi občini.
Tako so se strinjali s programom otroškega informacijskega centra med letnimi počitnicami, ki ga organizira ajdovska Zveza prijateljev mladine, če bi vključeval tudi vipavske otroke. Predlagali bodo tudi vključitev planincev iz Vipave in Podnanosa ter programa Razmetano podstrešje, ki je nastal v Vipavi in je začel preraščati v občinski program. Vipavski svetniki so predlagali dodamo vključitev čiščenja črnih odlagališč smeti v program javnih del, saj želi občina svoj razvoj graditi na turizmu. Ne le v vipavski in ajdovski občini, pač pa tudi drugod je opaziti, da svetniki še ne poznajo natanko funkcije m namena javnih del, zato prihaja pogosto do mešanja z drugimi programi in projekti.
Artur Lipovž
Na Idrijskem in Cerkljanskem se te dni vrstijo številni kulturni dogodki, ki so dodobra popestrili konec tedna. Tako so se na predsinocnjem koncertu oddelka glasbene Sole v Cerknem predstavili Številni mladi glasbeniki, ki so prikazati celoletno delo in dosežke, ki so jih na različnih instrumentih skupaj s svojimi mentorji naštudirati za zaključni nastop.
Svoje glasbeno znanje je prikazalo skoraj 150 mladih glasbenikov. Na idrijskem gradu Gevverkenegg pa se je skupaj z gostjo večera, pesnico Nežo Maurer, m plesalko Jasno Knez s samostojnim koncertom predstavila pevka Melita Osojnik, ki je pred kratkim izdala tudi lasersko ploščo z naslovom On je bil veter. Spodnjeidrijcani si v prostorih nove galerije Di, ki so jo odprli v Spodnji Idriji, od
včeraj naprej lahko ogledajo razstavo del Franceta Slane, v galeriji pa si bodo obiskovalci vsak dan lahko ogledali tudi predstavitev izbrane notranje opreme. Dogodek je z glasbeno spremljavo poprestril tudi violončelist Vincencij Popit. V Cerknem so sinoči predstavili četrto knjigo pisateljice Ivanke Čadež z naslovom Modrosti dobre stare mame. Cerkljanska pisateljica je pred leti na mah osvojila bralce s povestjo Beračeva zgodba in s Kontrabantarji, s katerimi je posegla v predvojni čas siromaštva in skromnega življenja ljudi v odmaknjenem cerkljanskem hribovju. Kulturno obarvan teden bodo jutri popestrili tudi gledališčniki kul-turno-prosvetnega društva Milojka iz. Trebenč pri Cerknem, ki bodo uprizorili komedijo Vzorni soprog.
Roman Bric
Festival zabavne glasbe za osnovnošolce
JESENICE - Včeraj je Zveza prijateljev mladine v OS Toneta Čufarja organizirala. 1- festival zabavne glasbe za osnovnošolce. Na njem se je predstavilo veC kot 26 mladih glasbenih talentov iz osmin osnovnih šol jeseniške, radovljiške in kranjskogorske občine.
Srečanje pregnancev
GOZD MARTULJEK - V hotelu Špik so se včeraj srečah vsi, ki so bili po koncu druge svetovne vojne pregnani s svojih domov, preseljeni na Kočevsko in poslani na prisilno delo. S srečanjem so Zeleh osvetliti še en del temnega obdobja slovenske povojne zgodovine kot opozorilo prihodnjim rodovom, da se kaj takega nikoli ne ponovi.
Predstavili se bodo najlepši in najboljši
JESENICE - Kinološko društvo Jesenice v športnem parku Podmežakljo danes prireja kinoloSin dan. Program se bo začel ob enajstih, najprej pa se bodo predstavili šolani psi domačega kinološkega društva. Sledil bo nastop šolanih psov društva Lesce in nastop društva Naklo v agilityju. ZveCer t>o družabni večer z bogatim srečelovom, na katerem bo glavni dobitek vrhunska nemška ovčarka z rodovnikom.
Odprli so novo razstavo
JESENICE - V galeriji Kosove graščine so v četrtek odprli novo razstavo slik, plastik in reliefov Eve Gašperšič. O slikarskem delu je spregovorila gate ristka Maruša Avguštin, razstava pa bo odprta o 20. maja.
Prireditev ob zaključku sezone
BLED - V Športni dvorani na Bledu bo drevi ob 20' uri zabavno-glasbena prireditev, ki jo ob zaključim sezone organizirajo za nadaljnji razvoj hokeja. N prireditvi bodo nastopili Helena Blagne, Cukn me Ben in Gianni Rijavec, 12. nasprotje, Davor BožlC' Boutique Moped Show, Tone Fornezzi - Tof in P*e sna skupina Make up couselle.
Oskrbovanci razstavljajo
JESENICE - Oskrbovanci doma dr. Franceta Bergli' so skupaj s svojo mentorico pripraviti razstavo da, potrpežljivosti in ustvarjalnosti, ki bo v prosto^ rih doma na ogled še jutri. Nekatere izdelke je m° goče tudi kupiti, izkupiček pa bodo porabili za na kup materialov za nadaljnje delo.
Več privlačnih prireditev
KRANJSKA GORA - V Hitovem Casinoju si danes lahko ogledate nastop poznanega nashvillskeg glasbenika Richarda Dobsona in njegove skupm^ Do konca meseca se bodo predstavili tudi člani p sne skupine Sweet sensations in modna a8enC Spark, 20. maja pa bo potekal prvi predizbor lep tnega tekmovanja za miss Hita.
Novice zbrala Mateja Fale

5<
s2
gz
Led med LDS in SKD volivcev ne vznemirja
Milan Kučan zanika govorice, da namerava na naslednjih volitvah nastopiti na čelu nove stranke
LJUBLJANA - Tudi zadnja raziskava javnega mnenja 6HhUie naPovedii da bi nova stranka Milana Kučana na Vttr ■ jili volitvah levico rešila pred porazom. Ker se ajno ponavljajo govorice, da bo predsednik države, ki sicer poteče mandat leta 1997 in ki je napovedal iz aktivne politike, na volitvah leta 1996 nastopil Ve t U nove politične organizacije, smo te napovedi pre-Ok- Mi[an Kučan je za Republiko vnovič zatrdil, da »o ^jiavljanju svoje stranke nic ne ve« in da se po njego-, izkušnjah »v letu dni resne stranke z vso infrastru-^ in aparatom preprosto ne da ustanoviti«.
pravzaprav ni ve-
držav6
°’ da bi predsednik »tik pred zdajci«
n.	" >-iXV	/jLiaj
^reminjal svojo odloči-
tev in ker ta trenutek ni videti možnosti, da bi katerikoli drugi osebnosti uspel politični met v tako
kratkem Času, se lahko zgodi, da se vendarle ne bo pojavila »tretja organizacija« leve usmeritve, ki bi na volitvah spreminjala podobo političnega prostora. Rezultati javnomnenjske ankete ostajajo približno enaki kot pred mesecem dni; Se vedno so mogoče vse vladne kombinacije, vendar pa stranke levega centra ne bi dobile dovolj glasov za sestavo vlade, paC pa bi bila teoretično mogoča desna
Zaradi neizvolitve Lojzeta Peterleta za predsednika odbora za mednarodne odnose DZ so se spet zaostrili odnosi med LDS in SKD. Ali menite, da bi morali krščanski demokrati zaradi tega zapustiti koalicijo? .
ne vem,
nimam
-S^AMEDIA, 10. maja 1995
N = 416
JKD; v pričakovanju Proslave na Žalah
ci« •	(STA) - Na »klepetu ob kavi-
ri. Stavna talnica Slovenskih krščanskih
STRANKARSKA KRONIKA
dogajanji je 1
^ 1 morala prva pobuda ^ ^morala sodelovanje s SKD okrepiti, ker Qe cSS® »določene stvari zastale«. Posla-W • V državnem zboru Izidor Rejc pa je 2 ®nural parlamentarno dogajanje v zvezi o igrah na srečo. »Kot stranka 1	11	’ mo trdno
.... ,w .aenil Rejc reziiltate revizije DfeTT ^ P136!!11! promet ter na lastninje-iJSp ,ola m drugih iger na srečo. SKD je drdi z obstrukcijami in s pomočjo te i .^strank, da je zakon tak, kakršen mo-> je še dejal Rejc.
^ Na sejo državnega 330ra po lastni presoji
S10vBIIANA (STA) - Poslanska skupina . enske ljudske stranke fST .Sl sa hn vatia-
obeležitvah 50. obletnice konca 2. svetovne vojne pa se bo vodstvo stranke, njeni elani in prijatelji odločali v skladu s svojo presojo, so sporočili novinarjem na slavnostni seji ob 7. obletnici ustanovitve Slovenske kmečke zveze. Ob praznovanju obletnice pa je izvršilni odbor SLS sprejel izjavo, v kateri ocenjuje, da je skrajni Cas, da stranke slovenske pomladi začnejo konkretne programske in politične pogovore za sodelovanje na prihodnjih volitvah in oblikovanje skupne vlade po volitvah. V izjavi še ugotavljajo, da dejstvo, da so Slovenski krščanski demokrati trenutno v vladi, druge stranke slovenske pomladi pa v opoziciji, ne sme biti ovira za začetek pogovorov.
SND: »Na proslavi pod firmo Triumf nas ne bo!«
LJUBLJANA (STA) - Slovenske nacionalne desnice (SND) na bližnjih proslavah ob 50-letnici konca druge svetovne vojne in zmage nad nacifesizmom ne bo in to smo prvi jasno in glasno povedali že februarja letos in ne 9. maja, kot nekatere od ostalih »strank slovenske pomladi«, je ob sklicevanju na Številne javne izjave stranke ob pripravah na bližnje jubilejne proslave na novinarski konferenci poudaril predsednik SND Sašo Lap. »Bistvo je to, da nas na proslavi na Trgu revolucije pod firmo Triumf ne bo, ne bo nas v Cankarjevem domu in ne bo nas na slavnostni seji,« je poudaril SaSo Lap, ki se je kritično opredelil tudi do dolgotrajnega »taktiziranja ostalih strank slovenske pomladi« ob vprašanju, ali se udeležiti proslavljanja polstoletnega jubileja ali ne.
koalicija.
Seveda pa je ta različica odvisna od dogovora SDSS-SLS-SKD oziroma trojice Janša-Podobnik-Peterle, ki pa ga pred volitvami očitno ne bo. Krščanski demokrati tudi zaradi konkurenčnega boja na desnici skoraj zagotovo ostajajo v vladni koaliciji kljub najnovejšim zaostritvam. Dejstvo, da koalicija ni izvolila Lojzeta Peterleta za predsednika odbora za mednarodne odnose in da je pred dnevi vladna os LDS-SKD »zamrznila odnose«, očitno pretirano ne vznemirja niti votilcev; raziskava javnega mnenja kaže, da prepričljiva večina tudi po tem dogodku nasprotuje izstopu SKD iz vlade. V bližnji prihodnosti tako ni pričakovati večjih sprememb na političnem prizorišču in v vladni koaliciji, čeprav se bodo podobne zaostritve, kot se dogajajo ob praznovanju obletnice zmage nad fašizmom, gotovo stopnjevale - pač v skladu z bližanjem datuma volitev. Tanja Starič
	Katero stranko bi volili, če bi bile v nedeljo volitve v državni zbor? 						
						
						
		U	0,3	2,0	4,8	3,4
		24,8	23,6	21,5	17,6	21,2
		8,1	7,2	7,0	6,5	5,1
		0,3	0,3	0,0	0,2	0,0
		1,2	2,4	3,5	2,6	1,7
		7,5	7,2	5,2	7,2	6,0
		9,3	8,7	10,5	9,4	7,2
		6,6	9,0	7,0	5,5	| 7,2
		1,8	1,2	1,5	1,4	1,9
		2,1	1,8	1,5	0,7	2,4
		17,6	20,3	22,4	20,0	25,7
		19,7	18,2	18,0	24,0	18,3
NINAMEDIA, 10. maja 1995						N = 416
Odhod krščanskih demokratov iz koalicije podpira kar 80,7 odstotka volil-cev LDS (proti jih je le devet odstotkov), 66, 7 odstotka votilcev ZLSD ter samo 48 odstotkov votilcev SKD, 33 odstotkov votilcev SDSS in 38,3 odstotka neopredeljenih. To pomeni na eni strani izrazito negativno vrednostno sodbo levih votilcev o SKD (se zlasti izrazito vo-
tilcev LDS, kar je vsekakor zanimivo -glede na »sredinski fundamentalizem« predsednika te stranke), po drugi strani pa nenavadno šibko podporo votilcev opozicijskih desnih strank odhodu SKD iz koalicije, čeprav predsedniki teh strank vsaj navzven skušajo storiti vse, da bi veliko koalicijo razbili in pripraviti teren za predčasne volitve.
ADRIA AIRWAYS / PILOTI NAPOVEDUJEJO STAVKO
Neurejene razmere pristrigle krila
V ponedeljek se bo stavkovni odbor sestal z vodstvom podjetja
LJUBLJANA - Sindikat prometnih pilotov je za ponedeljek, 22. maja, napovedal stavko pilotov Adrie Airways. Kot je bilo rečeno na včerajšnji novinarski konferenci Neodvisnosti-KNSS, Želijo piloti javnost opozoriti na neurejene razmere v podjetju Adrie Airways, ki lahko vplivajo tudi na manjšo varnost potnikov. V zvezi s slednjim sindikat prometnih pilotov zahteva, da se takoj pristopi k planiranju kabinskega osebja, kot to določa pravilnik o Številu in sestavi elanov posadke letala.
Adria namreč zadrego s primanjkljajem pilotov rešuje tako, da zmanjšuje Število osebja v kabini. Prav tako od Adrie Airwaysa in Uprave za zraCno plovbo RS zahtevajo, da takoj umakneta predlog o spremembi tega pravilnika, ker bi ta v določenih primerih pomenil korak k zmanjšanju varnosti na letalih Adrijine družbe. Po besedah Ljerke Zupančič iz službe za odnose z javnostjo pri Adriji Airways predlagane spremembe pravilnika ne pomenijo zmanjšanja varnosti, kar naj bi zagotavljalo pisno poročilo kapitana, ki je zadolžen za varnost letenja pri Adriji. Sindikat tudi zahteva javno objavo zneska, ki je Jril dvema vodilnima delavcema izplačan v nasprotju s pravilnikom o delovnih razmerjih, plačah in drugih prejemkih ter disciplinsko in materialno odgovornost za Cas od 10. novembra lani do 29. marca letos. Za morebitno ovadbo pristojnemu javnemu tožilcu zaradi suma kaznivega dejanja sindikat zahteva vročitev vseh sklepov, aneksov in zapisnikov inšpekcije za delo. Kamen spotike je tudi ureditev delovnega Časa. Kot so zapisali v svojih stavkovnih zahtevah, je sindikat pilotov že lani večkrat opozoril na pomanjkanje pilotov, vendar je direktor prometnega sektorja Jurij Finžgar menda raje predlagal kršenje predpisov kot ustrezne kadrovske ukrepe. Zato zahtevajo od vodstva, da Finžgarja takoj zamenja. Tukaj so Se za 15
odstotkov niže izplačane plače v letih 1991 do 1993, plan koriščenja letnih dopustov, pravica veta pilotov na letenje na letahSCa, ki se nahajajo na vojnih področjih ter osnutek panožne kolektivne pogodbe, ki jo mora predložiti ministrstvo za promet in zveze.
Kot je vCeraj dejala Zupančičeva, so piloti s stavko nekoliko pohiteli. Po njenem mnenju gre za določeno izsiljevanje z njihove strani, da bi težave hitreje rešili. Zupančičeva meni, da jih lahko rešijo le do določene meje, ker je Adria Airways Se vedno v procesu lastninjenja. Vendar so njeni poslovni rezultati precej boljši, kar dokazuje, da je vodstvo na pravi poti. V ponedeljek se bo njihova pogajalska skupina sestala s stavkovnim odborom in Zupančičeva pričakuje, da bodo našli sporazumno rešitev.
Margareta Jarc
Ali je zakon o izvajanju dogovora in sporazuma sploh potreben?
LJUBLJANA - Sindikat Neodvisnost-KNSS sprašuje vlado, kdaj bo poskrbela za dvig socialne ravni delavcev. Vodstvo sindikata je po podpisu tarifne priloge k splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo za letošnje leto obravnavalo problematiko zajamčenih plač. Po določilih tarifne priloge so se izhodiščne plače za april-junij v primerjavi s prvim trimesečjem povečale za 7,2 odstotka. V uradnem listu pa je bil pred dnevi obljavljen sklep o uskladitvi zajamčenega osebnega dohodka za april-junij 1995 v višini 30.829 tolarjev, kar je po njihovih izračunih le za 2,3 odstotka več, kot je znašal v prvem trimesečju (30.136 tolarjev). Glede na to, da zakon o zajamčeni plači določa, da se te uskladijo »v enaki višini, kot to določa splošna _kolektivna pogodba za gospodarstvo«, torej tako kot so se za to trimesečje povečale izhodiščne plače, je podpredsednica Neodvisnosti Alenka Orel na včerajšnji novinarski konferenci opozorila ministrstvo za delo, naj napako popravi. Ministrstvu predlagajo, naj določi novo višino zajamčene plače v znesku 32.306 tolarjev. Neodvisnost se tudi spraSuje, ali je smiselno dogovor o politiki plač za gospodarstvo in socialni sporazum, ki so ga socialni partnerji sprejeli, spremeniti v zakon. Po besedah Orlove imajo poslanci možnost, da z amandmaji dogovor socialnih partnerjev postavijo popolnoma na glavo. Zato bi bilo po njenem mnenju bolje, da bi se uzakonila samo nekatera določila iz dogovora, predvsem tista, ki zadevajo sankcije. Prav fako se Neodvisnost ne strinja s predlogom Miloša Pavlice o najnizji in najvisji plaCi, saj gre po njihovem mnenju samo za pridobivanje političnih točk. Po njihovi oceni bi bil najprimernejši zakon o minimalni plači, ki je predlog poslanca Iva Hvalice, ki pa ga vlada ni vložila v parlamentarno proceduro. Slednji predvideva, da naj bi minimalna plaCa znašala 68 odstotkov povprečne plaCe. (M. J.)
Pri nas ebola ne grozi
LJUBLJANA - Ministrstvo za zdravstvo budno spremlja informacije o nevarnem virusu ebola, ki se je razširil v zairskih mestih Kikvvit in Mosenge, in sporoča, da nevarnosti okužbe pri nas ni. Inštitut za varovanje zdravja je kljub temu seznanil zdravstvene zavode z vsemi podrobnostmi o virusu in bolezni ter o ravnanju v primera najmanjšega suma okužbe. Ministrstvo odsvetuje potovanja na ogrožena območja.
Od januarja do konca pri-la letos je v provincah Kikvvit in Eandundu v jugo-zahodnem Zairu zbolelo 189 ljudi, od katerih jih je zaradi posledic bolezni umrlo 59. Z istega območja je bilo prijavljenih 33 primerov suma hemoragične mrzlice. Vzorci bioloških materialov, so bili poslani na laboratorijske preiskave v Atlanto v ZDA. Povzročitelja Se niso izolirali, kot možen vzrok pa obstaja tudi okužba z virusom ebola. Ebola virusna bolezen je sistemska virusna bolezen, ki se začne nenadoma s slabim počutjem, povišano temperaturo, bolečinami v mišicah, glavobolom in vnetjem žrela. Po dveh do treh dneh sledita bruhanje in huda driska. Po nekaj dneh se pojavi proteinurija in maki-lopapulozni izpuščaj po trapu ter krvavitve v prebavilih, nosu in vagini. Smrt nastopi običajno sedmi do deseti dan. Prenos bolezni je možen le z neposrednim stikom z okuženo krvjo in drugimi telesnimi tekočinami. Preventivni ukrepi so izolacija obolelih, specifična previdnost pri ravnanju z bolniki in kužnim materialom ter karantena za tiste, ki so bili v stiku z obolelimi. (KaN)
____EVROPSKA UNIJA / POSTOPNO UVAJANJE DAVKA NA ENERGIJO_
Bo Avstrija že leta 1996 uvedla ekološki davek?
V petih letih bi se v državno blagajno lahko steklo 50 milijard šilingov
DRŽAVNA POGODBA
TcanH
Temeljna določila so še neizpolnjena
Vrsta konkretnih zahtev
DUNAJ - Verjetnost, da bo Avstrija ena prvih držav Članic Evropske unije, ki bo uvedla tako imenovani ekološki davek (davek na energijo), je vse večja. To sta te dni podkrepila tudi ministra za kmetijstvo in varstvo okolja Molterer in Bartensten, ko sta v avstrijski prestolnici predstavila najnovejso Studijo Instituta za raziskovanje gospodarstva.
V njej je navedenih-kar osem različic ekološkega davka, ministra pa sta ob tem poudarila, da bi Avstrija lahko uvedla davek samostojno. Prav tako sta ministra iz vrst ljudske stranke menila, da ni dvoma, da bi biltak ukrep »tudi ekonomsko smiseln«.
Po izsledkih Študije
Ivan Lukan
Bencin in dizel se bosta z uvedbo davka še podražila
naj bi bili obdavčeni plin, plinsko olje, pre-bencin, dizelsko gorivo, mog in električna energi-
ja, višina davka pa bi znašala od dvajset (elektrika) do 90 grošev (pri bencinu). Uvedba ekološkega davka da bi v prvih petih letih napolnila državno blagajno s skoraj 50 milijardami Šilingov, z uvedbo davka pa bi lahko občutno razbremenili tudi delovne stroSke. Največji del dohodkov naj bi bil vezan na varčevalne ukrepe pri porabi energije, izrecno zahtevajo Zeleni, ki že več let zahtevajo uvedbo ekološkega davka.
V razpravo o uvedbi ekološkega davka je posegel tudi finančni minister Staribacher. Napovedal je, da je v svojem ministrstvu že oblikoval posebno delovno skupino, ki naj bi najpozneje do konca letošnjega leta
izdelala konkreten predlog o uvedbi davka.-Kdaj naj bi bil zakon sprejet, ni hotel povedati, ni pa izključil, da se bi to lahko zgodilo na začetku leta 1996.
Iz Bruslja pa je prav te dni prišla vest, da se je komisija Evropske unije že dogovorila o (postopni) uvedbi ekološkega davka v vseh državah Članicah EU najpozneje do leta 2000. Države clanice sicer zaenkrat lahko same določijo višino davka, srednjeročno pa komisija predlaga sprejemanje skupnih smernic, na primer deset dolarjev za sodček surove nafte.
Zahtevi o uvedbi davka v ostalih državah Članicah OECD se je komisija EZ odrekla.
NOVICI
CELOVEC / RAZSTAVA ANDREJA VILHARJA
JE Temelin osrednja tema
DUNAJ, PRAGA - Vprašanje dograditve sporne jedrske elektrarne Temelin je bila ena glavnih tem prvega uradnega obiska avstrijskega zveznega kanclerja Franza Vranitzkega v CeSki republiki. Sef avstrijske vlade se je vCeraj sešel s predsednikom države Havlom in ministrskim predsednikom Klausom, ob tej priložnosti pa je svojim gostiteljem ponudil avstrisko pomoC pri morebitni odločitvi o prenehanju nadaljnjega izkoriščanja jedrske energije. Govorili so tudi o evropski integraciji in možnostih krepitve dvostranskega sodelovanja.
Škof VVeber pri papežu
DUNAJ, VATIKAN - Novi predsednik avstrijske škofovske konference, graški škof Johann VVeber, je včeraj opravil svoj predstavitveni obisk pri papežu Janezu Pavlu H. VVeber je pred odhodom v Rim napovedal, da hoCe s papežem govoriti Uidi o dunajskem nadškofu in kardinalu Groerju, katerega je -kot je znano - nekdanji gojenec obdolžil spolne zlorabe. VVeber je mnenja, da je za rešitev problema pristojen Vatikan. V Avstriji pričakujejo, da bo papež sprejel Groerjevo prošnjo za upokojitev, ki jo je ta posredoval papežu že lani, ko je dopolnil 75 let.
Elementi s Krasa
CELOVEC - Razstava slovenskega umetnika Andreja Vilharja v galeriji dvojezične kulturne tabeme Pri Joklnu v središču Celovca je naletela na veliko zanimanje.
Umetnik, ki se ukvarja z rezbarstvom in lesorezom, prihaja iz Predjame pri Postojni, svoje glavne motive pa jemlje iz domačega okolja. Poleg rez-barstva se umetnik ukvarja Se s pesništvom. Otvoritve razstave so se udeležili številni celovški kulturniki in konzul Milan Jazbec kot predstavnik generalnega konzulata Slovenije.
Andrej Vilhar razstavlja Pri Joklnu v Celovcu
DUNAJ - Ob 50-let-nici ustanovitve druge avstrijske republike in konca druge svetovne vojne in nacistične diktature ter 40-letnici podpisa Avstrijske državne pogodbe (ADP) je Avstrijski center za narodnostne skupnosti (CAN) na Dunaju sprejel posebno izjavo.
V njej poudarja, da je »duhovni in oboroženi odpor pripadnikov avstrijskih narodnostnih manjšin veliko prispeval k vnovičnem nastanku svobodne, neodvisne in demokratične Avstrije in podpisu Avstrijske državne pogodbe«. Hkrati Center za avstrijske narodnostne skupnosti na Dunaju tudi izrecno poudarja, da je ADP veljavna, njena razveljavitev pa da bi brez dvoma pomenila »kršenje mednarodne pogodbe«.
Predsednik centra, koroški Slovenec Karel Smolle (na sliki), je v zvezi z uresničitvijo Avstrijske državne pogodbe opozoril, da 40 let po podpisu Se vedno niso izpolnjena bistvena določila ADP in »da Avstrija na tem področju zamuja«.
Organizacije različnih avstrijskih narodnostnih skupnosti, ki sodelujejo v CAN, zato pozivajo avstrijski državni zbor, naj na osnovi 7. člena ADP in Zakona o narodnostnih skupnostih, ki je bil sprejet leta 1976, nemudoma ustanovi posebno delovno skupnost, ki naj bi omenjeni zakon ustrezno spre-
menila in prilagodil3 današnjim potrebam avstrijskih manjšin ter mednarodnim standardom.
CAN zahteva tudi
ustanovitev javnopravnega manjšinskega zastopstva za vsako avstrijsko narodnostno
skupnost ter zagotovitev manjšinskega mandata v deželnih zborm v vseh deželah, v katerih živijo narodnostne
manjšine.
V zvezi s pristopom Avstrije k Evropski uniji pa je predsednik Centra za narodnostne skupnosti na Dunaju izrazil željo, da bi si Avstrija odločneje prizadevala za ureditev evropskega manjšinske ga prava na osnov osnutka Federalisti®6 unije evropskih narod nostnih skupnosti (FU ENS) iz leta 1994.
Povrh tega si Smolle
zeli se posebno razsodi sce za narodnostne sku pnosti na sedežu Sveta Evrope. (I. L.^
ISTRA
Razpad koalicije regionalnih strank


REKA - Koalicija regionalnih strank, in sicer Istrskega demokratičnega zbora (EDS), Reške demokratične zveze (RIDS), Dalmatinske akcije (DA) in Slavonsko-baranjske hrvaške stranke (SBS) je razpadla. Ta regionalni krov, kot zlobno namigujejo politični nasprotniki (teh pa je največ v vrstah vladajoče Hrvaške demokratične skupnosti - HDZ), pušča na vseh koncih umazano medstrankarsko vodo prav v obdobju, ko narašča vpliv regionalizma kot družbenega in političnega gibanja.
Z izjemo Tudmanove stranke in skrajne desnice, ki se je strnila okrog razcepljene Hrvaške stranke prava (HSP) Anteja DapiCa oziroma Dobrosla-va Parage, so vse preostale tako imenovane nacionalne stranke sprejele načela regionalizma. To velja zlasti za liberalce Dražena Budise (ki so medse sprejeli tudi Ivana Heraka, enega od ustanoviteljev IDS), za Narodne demokrate Stipeta MesiCa, kjer ima velik vpliv »trdi« regionalist Elio Martinčič, prav tako pa tudi za Hrvaško kmečko stranko (HSS) in Hrvaško narodno stranko (HNS). Velika zagovornika regionalizma sta tudi
reformirani komunist Ivica RaCan in združena levica, ki jo vodi Mika Tripa-lo. Mnogi na Hrvaškem so regionalizem podprli tudi zato, ker nasprotujejo togemu centralizmu, ki ga izvaja Hrvaška demokratična skupnost. Tudmanova stranka si je prilastila vse uspehe doma in na tujem in kljub popularnosti, ki jo uživa »oče naroda«, gre tukajšni javnosti močno na živce vsiljevanje Tudma-novega kulta osebnosti. Hrvaški predsednik spominja nekatere na »bledo kopijo« Josipa Broza Tita. Nedvomno je osebnost, ki ima glede na svoj položaj v stranki zadnjo besedo, vendar hočejo njegovi strankarski kolegi to načelo prenesti neposredno iz programa HDZ, ki temelji na »misli in delu« dr.Tudmana, tudi na državo. Prav zato se dogaja, da se predsednik ne ukvarja samo z vojno in mirom, kar bi bilo povsem normalno, paC pa tudi s taksnimi malenkostmi, kot je na primer ime nogometnega kluba Croatia, ki ga navijači Se naprej imenujejo Dinamo, ali pa satiričnega gledališča Kerempuh, ki se je prej imenovalo Jazavac. Jazavac naj bi bilo menda srbsko ime, ker je Petar Kočič, ki je napisal komedijo »Jazbec pred sodi-
Goran Moravcek'
SCem«, po narodnosti Srb, prav nanj pa se je skliceval komediograf Fadil Hadžič, ko je krstil gledališče. Kakorkoli, ime Jazavac Tudmanu ni dišalo, zato so gledališče prekrstili.
Opozicijski politični prvaki, zlasti regionalisti, ki imajo velik vpliv na obalnem delu Hrvaške, so besni na Tudma-novo politiko, ostro pa kritizirajo tudi njegovo obnašanje. Zavzemajo se za dmgacne poglede na politično prakso; Hrvaško vidijo kot decentralizirano meščansko demokracijo, usklajeno z evropskimi standardi. Politično zmagoslavje IDS v Istri ter pomembna podpora, ki jo uživa Reška demokratična zveza pod vodstvom Vladimirja Smešnyja, so nekdaj med somišljeniki ustvarili prepričanje, da bi regionalisti, ce bi bili politično združeni, lahko imeli veliko večji politični vpliv. Zal pa se to ni zgodilo in koalicija, Id je nastala pred manj kot dvema letoma, je pravzaprav razpadla.
Političnih nesoglasij med hrvaškimi regionalisti ni veC mogoče prikriti. Istrski in reški regionalisti so se spopadli zaradi meje med dvema županijama, med istrsko in primorsko-goransko. Ivan Jakovčič se zavzema za Istro brez
meja na ozemlju treh držav, ki bi segala od Preluka pri Opatiji do italijanskih Milj in zaobsegala tudi otoka Cres in Lošinj. Območje opatijske riviere z naselji Moščenička Draga, Lovran, Ika, Ici-či, Opatija in Matul ji, kakor tudi ves cresko-losinjski arhipelag, pa se nahajajo na območju primorsko-goranske županije, katere sedež je na Reki. IDS, ki drži v rokah vzvode lokalnih oblasti tudi v Opatiji in v okoliških mestih, je napovedala referendum, na katerem naj bi se ne izrekli samo o priključitvi »spornega« področja Istre, pac pa tudi o istrski politični avtonomiji. Istrskim regionalistom je pravico do razpisa referenduma potrdilo celo hrvaško ustavno sodišče in jo bodo zagotovo tudi izrabili.
Vladimir Smesny, vodja reskih regionalistov, Jakovčiču ne oporeka pravice do razpisa referenduma, na katerem naj bi se prebivalci opatijske reviere izrekli, ali hočejo živeti v primorsko-goranski ali v istrski županiji. Toda medtem ko IDS vidi Istro, razširjeno na nova ozemlja, kot avtonomno regijo, celo kot republiko, bodisi samostojno ali (kon) federalno povezano s Hrvaško, pa zastopa Smešny tako imenovani funkcional-
ni pristop. Po njegovem prepričanju morala biti Hrvaška sestavljena iz stu3 ali petih velikih regij: iz Istre, Primor] ’ Dalmacije, Slavonije ipd. - ki bi nast z združitvijo vecih sedanjih zupamj-b Smešnyja meje med regijami, pri rih vztraja Jakovčič, niso pomemun_ Čeprav o tem Se ni bilo nobenega ja' ga spora, Jakovčiču in njegovim zag vornikom zamerijo, da so preveC o njeni proti zahodu in premalo proti vaški. Precej uveljavljeno je tudi preP Čanje, da IDS pod sedanjim vodsti0^ preži zgolj na pravo priložnost, da lahko izstopila iz Hrvaške. Nobeno 3 kljucje ni, da so se nesoglasja med mo onalisti v javnosti okrepila tako) P kongresu Istranov v Puli. Besede, H bile tam javno izrečene, so znova ozi le dvome in sumničenja v dejanske mene IDS. V sedanjih vojnih in P0\ enih okoliščinah na Hrvaškem Pa Sna sumničenja ob sorazmerno nlZK pragu strpnosti niso nobeno presen nje. Prav zato vsaka razprava o nieJ Četudi so te lokalne, (samo) upravn6’ živa burna politična nesoglasja m V . re, ki jih bržkone ne bi bilo, Ce bi Bm živeli v drugačnih okoliščinah.
KULTURA
Sobota, 13. maja 1995
Za uprizoritev predzadnje opere na reper-l°arju sezone 1994/95 Sledalisca Verdi v dvorani Tripcovich, Gior-danove »Fedore«, je vladalo med tržaškimi ljubitelji melodrame ve-uko zanimanje. »Fedo-ra« je bila namreč poslednjič na Verdijevem udru pred malo manj f-ot tridesetimi leti, ko )e naslovno vlogo pela lakrat še zelo slavna l^agda Olivero.
V ne ravno obsežnem opernem opusu Umber-ta Giordana se »Fedora« Uvršča takoj za njegovo rtajvecjo uspešnico »An-urea Chenier«, ki je ne dosega po muzikalični Poetičnosti in melodioz-nosti, ima pa vendarle Vse značilnosti Giorda-aovega »verizma«, ki se v marsičem razlikuje od Verizma njegovih sovrstnikov. Scenska priredba drame Victoriena Sar-douja, ki jo je oskrbel torturo Colautti, je skladatelju nudila ustrezno Predlogo za glasbo, ki sicer vsebuje intenzivne dramsko melodične izraznosti, ki pa je v verističnem slogu vseskozi PPisno vezana na zgod-oo samo, na njeno pri-P°ved tako v besedi kot v scenskem oziru in od-slikava njen potek. Zato v Partituri ni kakih izra-Zitih zatekanj k spevnim Oljarn (z eno samo po-
jnembnejšo izjemo), kakor je tudi orkestru pdmerjana bolj vloga lastrumentalne opore dogajanju kot pa simfoničnemu nadgrajevanju tematike.
OPERA
Giordanova »Fedora« ni razočarala
Jože Koren
Popularnost te veristične opere sloni predvsem na obeh sosednjih osebnostih Sardoujeve drame, to je na princesi Fedori Romazov in na grofu Lorisi Ipanovu, saj dajejo vse ostale osebe v drami z večjo ali manjšo pomembnostjo v razpletanju zgodbe dejansko le okvir do-
govi ženi, pa do Fedori-nega samomora, do katerega jo po spoznanju razlogov Lorisovega dejanja od začetnega sovraštva do ljubezni privede zavest krivde za smrt Lorisovega brata in njegove matere.
Melodično - dramski vrhunec doseže Giordanova partitura v drugem
melodramskih učinkov, Ce izvzamemo Se duet iz drugega dejanja in klavirski nokturno, ki ga na odru izvaja kon-certantni pianist, pa še prizor Fodorine smrti.
Za uprizoritev v dvorani Tripcovich, ki na splošno ni presegala rutinske ravni, predvsem kar zadeva režijo in sce-
gajanju, ki se skozi tri dejanja odvija v treh različnih okoljih: v Pe-tersburgu, Parizu in v Švici. Zgodba pripoveduje o tragičnosti naslovnega lika Fedore v dramatičnem spletu dogodkov od umora njene prve ljubezni grofa Vla-dimira AndrejeviCa, ki ga je zagrešil Lori s Ipa-nov iz ljubosumja zaradi dvorjenja Lorisa nje-
dejanju z znano Loriso-vo arijo »Amor ti vieta«, ki se ponovi Se v orkestralnem intermezzu in kot nakazani odsev na koncu melodrame.
Od vokalne in igralske interpretativnosti obeh glavnih akterjev teh ključnih glasbenih momentov, je v najvecji meri odvisen uspeh celotne opere, ki v ostalem ne nudi izrazitejših
no, je treba reci, da prav v tem ključem delu drame osrednja akterja nista razočarala, kar velja še posebno za mladega argentinskega tenorista Joseja Cura, ki je arijo Lorisa »Amor ti vieta« zapel s toplo melodično uglajenostjo in s smiselnim vokalnim obvladovanjem po naravi močnega glasu. Pa tudi sicer je tokrat nastop tega
pevca predstavljal prijetno in kakovostno novost na opernih scenah. Sopranistka Giovanna Casolla, ki jo v Trstu poznamo z mnogih uspešnih nastopov v dramatičnih vlogah, je lik Fedore podajala z moCno umetniško osebnostjo, vendar s preveč zadržano glasovno intenzivnostjo. Od ostalih pomembnejših vlog velja omeniti glasovno Cisto in pojavno prikupno Chiaro Taigi kot grofico Olgo Sukarevo, baritonista Marzia Gios-sija kot diplomata De Si-riexa in po vrsti vse ostale.
Rezija Beppeja De To-masija se je držala standardnih prijemov na sceni Ferruccia Villa-grossija, ki je v tretjem dejanju le preveč zdrknila na operetno raven slikanja idiličnosti švicarskega mišljenja. Kostumi Pierluciana Caval-lottija so bili stilno ustrezni, manj posrečeni pa koreografski vložki Giancarla Bianca.
Orkester gledališča je tokrat vodil izkušeni irski dirigent Kenneth Montgomery z lepim zvočnim koloritom in zanesljvimi prehodi od dramatičnih do liričnih melodramskih izraznosti. Posebej je treba omeniti znanega klavirskega koncertanta Fede-rica Consolija za izvedbo Chopinovega Noc-turna na sceni drugega dejanja, zbor gledališča Verdi v obrambni vlogi je tokrat pripravil Franco Monego.
GIORGIO GABER V ROSSETTIJU
Kriza mislečega človeka
k. teologije, svetovni nazori, vo-c'e 6 kje ste? »E pensare che vap. pensiero«, zadnja predsta-do ri0I®a Gaberja, ki se od Četrtka Ro aan®s odvija na odru gledališča Ssetti v Trstu, nam predstavlja ber^ zb^ganega človeka. Ne, Ga-re,Sarn ni popustil, še vedno je iz-Vg° bober odrski maček, ki zaba-stav °lik0 2 veC dveumo pred-do 'i’ nie80V0 zadnje delo pa se Cin , *oteva zbeganosti mislečega Prpk1 devetdesetih let. Politični °brati, pomanjkanje ah celo iz-biR9 ^iabrih vrednot in družbe-pr objev so ustvarili globoko sin Zn!n° in postavili v dvom Ojc^tbce in fiksne točke, ki so. IjurT 3 kitične, a vendar mislece tiipo naPredne sfere (torej večine *e turi’6 ri^dardne publike) vodi-pt oi Gaberja samega. Morda je spj Zaradi tega prišlo tudi do ^ombe v programu, ki sta ga telj / k1 veCni sodelavec in prija-Mq ^Porini napisala Tani jeseni, sp,, otog La masturbazione je tp6 o Političnih sprememb za-era ^ 2 nekaj let staro Qualcuno komunista, prelepo (auto) kri-eviCarskega človeka. pi^otp0 Gaberšček (ta je pravi htezVk v Trstu rojenega igralca) je r(i (j/1 , predstavil delo E pensa-Sesa Cera il pensiero. Predstavo v )a deset pesmi in osem mo-
v C
? 1

nologov, ki jih avtor sproti spreminja glede na razmere oz. spremembe v državi. Kot je v njegovi že zdavnaj ustaljeni navadi, ne spusti nobenega: od Berlusconija, o katerem nam z zelo posrečeno mimiko pove, kako nas zafrkava, do papeža (ki nas raje vidi vse okužene z virusom Aidsa kot da bi dopustil prodajo kondomov), od Bossija do komunistov, od javnomnenjskih raziskav, do niti preveč prikritega egoizma, od demok-
racije (Ce je proti našim osebnim interesom, bi jo lahko vendar že zapustih) do posrečene zafrkacije machizma.
Predstava se zaCne z monologom La sedia, po katerem se zastor odpre in nam pokaže solidno spremno glasbeno skupino v sestavi Luigija Campoccle in Luče Ra-vagnija (klaviature), Enrica Spigne (bobni), Claudia De Matteia (bas) in Giannija Martinija (kitara). Prvi del pesmi Mi fa male il mondo
(boli me demokracija, boli me politika, zbadajo me politikanti, boli me celo svet) nas uvede v predstavo, ki se odvija brez pavz in padcev. Pozornost publike je popolna, vsaka skladba in številni citati dosegajo odobravanje, smeh in aplavz, kot se za enega izmed redkih italijanskih odrskih velemojstrov tudi spodobi. Skladba E pensare che bera il pensiero, je Uidi prispodoba sedanje zbeganosti: danes prevladuje demagogija, morje besed in trditev, ki nam lajšajo življenje in s katerimi smo veseli, žalost pa je v tem, da jih izustijo nespametni ljudje...
Predstava naj bi bila po dveh dobrih urah zaključena, Gaberju pa publika ne dovoli, da bi jo zapustih. Tako se Gaber vrne na oder kar šestkrat: najprej z najavljeno Non so piu, nakar pa še z znanimi L’uomo che perde i pezzi, zafrkljivo parodijo televizijskih oddaj La mia famiglia, Lo shampoo, med-leyem njegovih starih skladb, ki jih poje skupaj s publiko (ki je boljša od vseh Fioidllovih karaoških karavan skupaj) in tokrat zares zaključno La liberta.
Zadnjo predstavo tržaškega Milančana Giorgia Gaberja si lahko ogledate v gledališču Rossetti v Trstu se danes zvečer ob 20.30.
Aleš VValtritsch
Ivan Tavčar: Najbolj me zanima človek
Ivanka Hergold
Med potjo na srečanje s pesnikom Ivanom Tavčarjem, ki je izdal svoj pesniški prvenec v italijanščini, sem hudobno mislila na to, da bi mi bila dvojezičnost še bolj pri srcu, ko bi kdaj kak elan večinskega naroda izdal svoje pesmi (seveda iz ljubezni do lepote našega jezika, do podalpske živahnosti našega glagola in ljubezenske priročnosti v naši dvojini) najprej v slovenščini. Vendar so človeške reci pri ljudeh večkrat še vse drugače zapletene in gre navsezadnje za človeško svobodo, sem razmišljala dalje. Le zakaj ne tudi po italijansko, še posebej, ce so pesmi tako dobre, kot so v zbirki Lo spessore del tempo? Pesnik mi je v telefonskem pogovoru povedal, da piše sicer tudi v slovenščini (ima nekaj revijalnih objav v Sloveniji); ima veC kot tisoC prevodov slovenskih pesmi, knjigo o Schubertovem življenju, roman in zbirko kratke proze (vse to v italijanščini in še v predalu). Najprej me je - mehko in obzirno - zanimala ta nesrečna jezikovna identiteta. Vprašala sem ga, kako to, da na zbirki piše Giovanni TavCar. (Najin pogovor je potekal v tekoči pogovorni slovenščini.)
Ivan TavCar: To je moje uradno ime: Giovanni (rojen 1. 1943); slovenske pesmi podpisujem in pišem kot Ivan Tavčar, izvirno v slovenskem miselnem sistemu, italijanske pa izvirno v italijanščini. Sem seveda Slovenec, oCetov rod izhaja iz Dutovelj (moj stric je dramatik Josip TavCar), mati je pol Av-. strijka, pol Slovenka, tako da nisem samo dvojezičen, ampak na neki način celo trijezičen Slovenec. Zame to ni problem, nasprotno, na to sem celo ponosen. Ko se je v Katoliškem glasu Juriju Paljku zapisalo, da se mojim (italijanskim) pesmim ne pozna, da jih je pisal Slovenec, sem bil intimno zelo zadovoljen... Res pa je, da moram v stikih z Italijani stalno zagovarjati svoje slovenstvo, svoje sprejemanje italijanske kulture pa spet nekako opravičevati v srečanjih s Slovenci. Mene zanimajo ljudje, človek kot tak, ne glede na narodnost in ideologije.
In vendar... Po telefonu ste mi povedali, da že trideset let pišete pesmi, predv-
sem v italijanščini. Kako je do tega prišlo, Ce bi povedali zakaj. Lahko bi bili na primer zaceli pisati slovenske verze, zdelo bi se mi zelo naravno.
Ko sem hodil na trgovsko, smo imeli profesorja Martina Jev-nikarja za slovenščino. Ne vem, kako bi rekel, dajal mi je Čutiti, da sem pri slovenščini strašansko slab. Profesorica italijanščine Sancinova pa me je zelo navdušila za italijansko literaturo. Morda se je začelo tako... Tudi kot uradnik skoraj ves dan preživljam med Italijani. Malo pred smrtjo me je stric Josip povabil na radio, kjer so prebrali nekaj mojih slovenskih pesmi, potem pa je tako ostalo. Imam pa tudi slovenskih pesmi precej.
Kako je prišlo do izida vaše zbirke v Milanu?
Vzel sem rokopis in ga poslal vec zaloz-. bani. Milanska založba Editrice Nuovi Au-tori se je odločila za izdajo mojih pesmi v zbirki »I poeti«.
Glavni motiv v vaših pesmih je cas v kozmični in Človeški razsežnosti. Poleg tega imate veC ljubezenskih pesmi; vse pa preveva neka nova, neobičajna religioznost. Ste religiozni?
Kristjan sem, seveda. Vendar me od vsega najbolj zanima človek. Moje pesmi z motivom moškega in zenske na primer niso erotične, ampak ljubezenske. V tem vidim veliko razliko.
Na Čigavo smrt ste mislili v pesmi Pesnikova smrt? Pesniki, ki jih poznamo, so Cisto nasprotje vašemu skritemu, skromnemu poetu.
Na smrt človeka, običajnega Človeka.
Katere slovenske pesnike cenite? Kocbeka na primer?
Ne, Kocbeka imam za idejnega pesnika, razumnika, politika, ni Cisti lirik, kot so na primer Jenko, Murn, Balantič, predvsem pa Kosovel. Te imam najrajši.
Česa si torej kot pesnik želite?
Želim si na primer, da bi bil jaz s svojimi pesmimi tisti most med slovenskim in italijanskim svetom, o katerem se vedno govori, a ki ga ni, obstaja samo Ponterošo (Rusi most). Predvsem, kot človek bi rad to bil, saj je človeškost najvažnejša, tako vsaj mislim.
LIKOVNA UMETNOST / 1. MEDNARODNI BIENALE AKVARELA
Sodobni akvarel v
grajskih dvoranah
Raziskovanja v akvarelu: C. Kolig: Urin, 1995 (odkupna nagrada)
NOVO NA ODRU
Poljub Maljaža Tribušona in Nataše Ralijan (Foto: Tone Stojko)
Eugene Ionesco: Inštrukcija
Prevajalec Aleš Berger, režiser Sebastijan Horvat, dramaturginja Klavdija Zupan, scenografka Petra Veber, kostumografka Ana Matijevič, skladatelj Drago Ivanuša, lektorica Mateja Dermelj Ropoša, avtor videa Zoran Ži-vulovie, igrajo Matjaž TribuSon, Nataša Ralijan, Sara Hribar, premiera bo v nedeljo ob 21. uri, Levi oder SNG Drame (50 sedežev), predstava traja 45 minut, brez odmora, cena vstopnic 1.300 SIT (za premiero), 1.000 SIT (za izven).
Zadnjo premiero v SNG Drami, ki temelji na avantgardnem tekstu Eugena Ionesca (znanim kot Učna ura), je pripravila ekipa mladih ustvarjalcev. Po režiserjevih besedah so princip vizualnega teatra prenesli na govor, besedo, slišno, pri Čemer so jih bolj kot končni odgovori zanimala sama vprašanja. Skrivnostnost, ki povzroča moč, vidijo namreč v pojavnosti, v vidnem. Pomembno vlogo v predstavi igra tehnika in uporaba materialov (video, ogledalo, oCala), s katerimi ponujajo vec različnih videnj - resnic. Dramaturginja je v tekstu Erotika tišine označila In-štrukcijo kot preprosto in jasno igro o dvodimenzionalno-sti, ki jo živimo in v kateri se skušamo prebiti do globine z besedami: »In potem naenkrat ni bilo besede, ampak tišina, ki je nabila odnos med Profesorjem in Učenko z elektriko, se spremenila v svetlobo in ustvarila svet.« (A. P.)
Skupina Laibach v ponedeljek v Mieli
V gledališču Miela bo v-ponedeljek, 22. maja, nastopila znana slovenska glasbena skupina Laibach, ki je pred leti vzbudila v Sloveniji pa tudi izven njenih meja veliko senzacijo zaradi svoje provokativnosti. S svojim nastopom bo odprla revijo »Ipermie-la - Naproti globalni vasi«, ki bo posvečena novim tehnologijam komunikacije in še posebno Internetu. Prirediteljem niza se je zdelo primerno povabiti skupino, ki je provokativno predlagala ustanovitev utopične države brez meja in v ta namen natiskala tudi posebne potne liste, ki predstavljajo zdaj že pravo poslastico za ljubitelje te glasbene skupine in njene glasbe.
KAMNIK - Grad Zaprice, v katerem domuje Kulturni center Kamnik - muzej, gosti eno najpomembnejših novosti v letosni likovni sezoni, Prvi mednarodni bienale akvarela. Projekt, ki je prvič zbral sodobne trende na področju tehnike akvarela iz mednarodnega prostora Alpe - Jadran, bo do 11. avgusta, dne, do katerega bo javnosti na ogled, za Kamnik pomenil prvovrsten likovni projekt, kakršnega so v mestu že dolgo pogrešali.
Mednarodni projekt, ki obsega dela 38 avtorjev iz Bavarske, Avstrije, Madžarske, Italije, Hrvaške in Slovenije, pomeni za muzej na Gradu Zaprice svojevrsten izziv in eksperiment; Kamnik zaenkrat ne razpolaga s sodobnim likovnim razstaviščem, ki bi ustrezalo postavitvam obsežnejših razstav, zato so v mestu združili pregled sodobnega ustvarjanja in klasično muzejsko okolje Gradu Zaprice (ki je med drugim, kot so opozorili organizatorji, veC kot potrebno restavratorskega posega - tako stropne poslikave kot zlasti stenske tapiserije, ki so jih ob bienalu prekrili z zavesami in oCem obiskovalcev niso dostopne).
Na Četrtkovi otvoritvi, ki je kljub dežju in blatu pritegnila številne Kamničane in obiskovalce iz drugih krajev, so podelili tudi nagrade. Komisija v sestavi Ernesto L. Francalanci (predsednik), Aleksander Bassiri, Zvonko Markovič in Igor Zabel, je veliko odkupno nagrado dodelila Dušanu Kirbišu za delo Brez naslova, 1995, odkupne nagrade pa so prejeli Giovanni Albanese (Italija), Cornelius Colig (Avstrja) in Ljubomir PerCilinič (Hrvaška). Ernesto L. Francalanci, sicer tudi selektor italijanskih umetnikov (ki so pokazali najbolj inovativno in presenetljivo razumevanje tehnike akvarela in podlag ter ponudili dela, ki segajo od kolaža in konceptualno zaznamovanih del do body arta), ki je podal obrazložitve žirije, je med drugim opozoril na veliko artikuliranost in kvaliteto del na bienalu, ki kažejo na široka sodobna iskanja v akvarelu, katerega je označil ne le za tehniko, paC pa tudi za zelo kompleksen sistem sporočanja (velika večina del v selekciji je nastala v zadnjih letih). Prireditev so v Kamniku združili s spominom na someščana, slikarja Miho Maleša, na otvoritvi, na kateri so obiskovalce nagovorili še župan Tone Smolnikar, kulturni minister Sergij Pelhan in direktor Mestne galerije Ljubljana ter generalni sekretar bienala Aleksander Bassin, pa še s spominom na Kamničana, skladatelja Jakoba Frančiška Zupana, cigar skladbe, katerih nastanek datira v C as izpred dveh stoletij, sta odpeli Sabira Hajda-revič in Olga Gracelj.	Vojko Urbančič
Bajeslovni znesek ali vsi slovenski projekti Zorane de Kide
Po podatkih, s katerimi razpolagamo v CD, vrednost vseh slovenskih projektov gospe Zorane de Kide niti približno ne dosega navedene sanjske vsote en milijon dolarjev, ki jo na osnovi kuharskih govoric navaja novinar gospod Vojko Urbančič.
V	preteklih letih je bil v Sloveniji po naših podatkih, ki so najverjetneje toCni, realiziran en sam projekt gospe de Kide, in sicer razstava Raffaela Leomporija leta 1985 v Modemi galeriji in Cankarjevem domu. Gospa de Kide je za projekt plačala vse transportne stroške in zavarovanje razstave.
V	omenjen projekt je bilo vloženih zelo malo sredstev pro-mčunskega denarja. Koliko, lahko preverite na ministrstvu za kulturo, vsekakor pa znesek ne presega dveh odstotkov vrednosti, za katero ste kuloarsko izvedeli. Dmg projekt gospe de Kide je bila razstava slovenske grafike v njeni galeriji v Philadelphiji. Za omenjeno razstavo je Modema galerija plačala le stroške transporta in zavarovanja razstave.
Tretji projekt gospe de Kide je darilo Mednarodnemu grafičnemu likovnemu centru. To je tiskarski stroj za tiskanje umetniških grafik, ki je vreden 51.500 dolarjev. Da bo nedvoumno: stroj je gospa de Kide, ki jo nekateri z užitkom blatijo v medijih, podarila MGLC, njegova vrednost pa presega vsa proračunska sredstva, vložena v neposredne stroške vseh dosedanjih projektov gospode de Kide, vključno s Picassovo razstavo.
Ne glede na neprepričljive navedbe v Članku gospoda Vojka Urbančiča, da podatkov o vrednosti mzstave Picassove keramike uradno nima, izmišljene in skrajno pretirane navedbe o vrednosti razstave niso v Čast niti njemu niti tistim, ki so mu priskrbeli tovrstne informacije.
Na tiskovnih konferencah tudi v prihodnje ne bomo navajali podatkov o vrednostih posameznih projektov, honom-rjev, sponzorskih sredstev, ker so tovrstni podatki del poslovne politike, na zahtevo izvajalcev in pokroviteljev pa tudi poslovna tajna. Lahko pa zlonamerne informacije iz kuloa-rjev kadarkoli (pred objavo takšne informacije v Časopisu) novinarji preverijo v strokovnih službah Cankarjevega doma.
Pozdravlja vas fona Kramberger, Cankarjev dom
EVROAGENDA
KREMS
Voda in vino
VVasser und VVein. Kunsthalle Krems, Steiner Landstrafie 8, Krems - Stein, do 29. oktobra, odprto vsak dan med 10. in 18. uro, informacije na tel. 0043/2732/82 669-13. Tematska razstava, katere kustos je pomemben avstrijski umetnostni zgodovinar VVerner Hofmann, direktor številnih pomembnih muzejev, profesor na nekaterih najpomembnejših univerzah in publicist, obsega izjemno številna dela mnogih slovitih avtorjev od antične, klasične in modeme do sodobne likovne umetnosti iz pomembnih avstrijskih in drugih zbirk. Razstavo so postavili ob tisoči obletnici mesta Krems, na ogled pa je v novi Kunsthalle in minoristski cerkvi (Na sliki: Palma il Vecchio: Nimfe pri kopanju, 1525). (V. U.)
HAMBURG
Festival žensk
Hammoniale, Festival der frauen, Hamburg, 17. maja do 4. junija, informacije Hochschule fur Musik und Theater Hamburg
Zenske ponujajo skladateljski doprinos! Med njimi izstopa Koncertni portret Ju-dith Weir (28. 5.), angleške ustvarjalke, ki se je že pred leti zapisala v evropsko glasbeno dogajanje, z NoCjo v kitajski operi. Ob tem se bosta na festivalu predstavila Ensemble Belcanto (27. 5.) z žensko a cappella glasbo in Ensemble lart pour 1 art (29. 5.) z deli Carole Bauckholt, Maki-ko Nishikaze, Vounghi Pagh-Paan in Marie Koval. Presenečenje festivala pa bo večer s Gage Ensemble Hamburg (31. 5.) in predstavitvijo koreografiranega epOoga Johna Cagea. (C. B.)
MOERS
Sto ur novega jazza
24. Moers Nevv jazz Festival, Kulturami der Stadt Moers, D-47439, Moers, od 2. do 5. junija, informacije in nakup vstopnic ne tel. 0049/2841/201 722.
Organizatorji letošnjega festivala v Moer-su, ki ga obiskuje po 40 tisoč obiskovalcev, obljubljajo štiri dni in štiri noči (oziroma 100 ur) glasbe. Program (umetniški vodja festivala je Burkhard Henen) obsega jazz, etno, hiphop in druge glasbene tokove, med nastopajočimi pa so Herbie Hancock Trio, Johnny Clegg Band and Sipho Mchunu, Vemon Reid, Famou-dou Don Moye’s Sun Percussion Sum-mit (na sliki), Horace Tapscott Orchestra, Dave Holland, Sonny Simpson Trio, The Suol Brothers, Abraham Burton Quartet, David Murray in še številni drugi. (V. U.)
PLZEN
Štiristo gotskih del
Gotska umetnost zahodne Ceske (1230 -1530). VeC lokacij: Masne kramy, Muzej zahodne Ceske, Frančiškanski samostan, Plzen, do 17. septembra, različni urniki, informacije na tel.fNarodna galerija, Praga) 0042/2/24510 695.
Razstava, ki so jo pripravile številne plzenske in druge Češke ustanove (med njimi praska Narodna galerija, v kateri bo razstava na ogled od 10. oktobra), prinaša pregled enega najpomebmnejših obdobij češke umetnosti. ZahodnoCeška gotika med ostalo sočasno češko umetnostjo izstopa po svoji raznolikosti in interpretaciji nemških in avstrijskih vplivov. Razstava je ena najambicioznejših v Evropi in obsega okoli 400 del. (V. U.)
MAULBRONN__________________
Samostansko poletje
Klosterkonzerte Maulbronn, Stadtver-rvaltung Maulbronn, Postfach 47, Ma" ulbronn, od 20. maja do 8. oktobra, informacije in nakup kart na tel.: 07043-103-12
Letošnje glasbeno poletje v Maulbronnu se bo pričelo z otvoritvenim koncertom 20. maja, na katerem se bosta predstavila komorni orkester Pforzheim in našemu občinstvu dobro znani pianist Miachael Pont! Dan za tem bodo igrali Classic Bu-skers; ob koncu meseca pa bodo zamuzi-cirali še Gevvandhaus Blaserquintet. v nadaljevanju koncertnega dogajanja bodo na svoj račun prišli predvsem ljubitelji stare glasbe, ki bodo med drugim lahko prisluhnili tudi ansamblu Musiča Mensurata in Ars sacra Hilliard-Ensemble. (C. B.)
RIEM
Rock na letališču
Rock festival Flughafen Riem. Letališče, Toeginger Strasse 400, Riem prl Miinchnu, Nemčija, informacije na tel. 0049/89/90-63-22
Na znamenitem majskem rock festivalu na nekdanjem letališču v Riemu ste zamudili koncerte Uriah Heep> Marushe, Gianne Nannini, Nazaretu in The Orb. Lahko pa se odpravite prisluhnit in pogledat Wet Wet We (17.5, na sliki), Motoerhead (18.5-J’ Sophie B. Havvkins (27.5.) in Grav®
Digger+X-Wild (28.5.) Ali pa morda preplesat vso noc na eni izmed Stevi nih techno ali space dance zabav, užitek in veliko potu so zagotovo svetovno znani munchenski disc jockeyi. (L. M.)
EPIDEMIJA / PO PODATKIH SVETOVNE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE
V	Zairu se virus ebole širi, preplah pa je neupravičen
V	Zairu je bilo tudi manj mrtvih in okuženih zaradi ebole, ker so zdravniki neko z antibiotiki ozdravljivo tropsko krvavo grižo zamenjali za virozo
WHO: Kako preprečiti širjenje
ŽENEVA - Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) skuSa preprečiti paniko, ki je nastala zaradi dramatičnih vesti o sirjenju smrtonosnega virusa ebola v Zairu. Londonska vlada namreč že preučuje ^ožnost, da bi iz Zaira izselila kakih 400 tam živečih Britancev. Prav tako so poostrili nadzor na letališčih. Podobno so ukrepale tudi belgijske oblasti, njihovemu zgledu pa bodo bržkone sledili Se drugi, izvedenci WHO v Ženevi takim ukrepom ne naspro-tujejo, a poudarjajo, da je vsaka panika odveč. Iz dosedanjih izkušenj je treba okužbo zajeziti v žarišču z Relacijo obolelih, s strogo profilakso in higieno, hbola se namreč ne Siri tako kot kuga ali kolera, pri |ej virozi ni zdravih prenositeljev. Kdor se okuži, je kaj kmalu nesposoben za vsako potovanje. Prvi znaki bolezni so namreč izredno visoka vročina, po bolečinah v grlu se pojavi driska, kakih Štirinajst dni Po okužbi pa notranje in zunanje krvavitve. Ko virus Napade Se jetra, je smrt neizbežna. Okužijo pa se lahko le tisti, ki so v neposrednem stiku z bolniki, Predvsem zdravstveno osebje in svojci. WHO navaja Primer sorodnic ene od treh v Zairu umrlih italijan-skih misijonark. Po vrnitvi iz Zaira so jih v Bergamu zdržali v karanteni, a se niso okužile, ker niso prišle v neposreden stik z bolniki. Izvedenci obenem navajajo, da je pri zdravih in odpornih ljudeh kapljična okužba malo verjetna, v Zaim živeči belci pa so Se predtem izvajali strogo preventivo zaradi drugih hopskih bolezni.
ŽENEVA, KINSASA -Kljub naporom da bi zajezila paniko, je Svetovna zdravstvena ustanova (WHO) morala včeraj priznati, da se okužba z virusom Ebola Siri v jugovzhodnem Zairu. Po Kikvvitu, kjer je glavno žarišče, so zabeležili sumljive primere v Mosangi, vCeraj pa so sporočili, da se je Ebola pojavila tudi v Vassa Bongi, 250 kilometrov od Kilavi ta. Včeraj je WHO omilila dramatične številke organizacije Zdravniki brez meja, ki so trdili, da je zaradi Ebole v Kikvvitu umrlo 170 oseb. Število mrtvih je toCno, a veCina je umrla zaradi tropske krvave griže, ki jo povzroča bakterija Scyghella, in ne zaradi Ebole.
Ta viroza naj bi po podatkih WHO povzročila smrt le 27 oseb, 22 oseb pa je v konCni fazi bolezni in bržkone ne bodo preživele. Strašno umrljivost
Virus Ebola
beta 1976 je ob reki Eboli v Zairu umrlo 274 ljudi. Virus so Poimenovali po hboli. Ta virus se Prenaša s tekočinami in sekrecijami. ne pa z Naključnim dotikom.
V Zairu je zaradi virusa Ebole umrlo najmanj 100 ljudi.
V Mosangu je okuženih najmanj deset ljudi. Trije s° že umrli.
°d torka je 600.000 Prebivalcev Kikwita v karanteni.
Ebola (Filovirus) Do odkritja virusa HIV, ki Povzroča obolelost za aidsom, je Ebola veljal za naibolj smrtonosni virus na svetu.
'nkubacija: 5 do 1 o dni
Simptomi:
Glavobol
Vročina
Slabost, bruhanje Golečine v grlu
Bolečine v sklepih ln mišičevju
p°tek bolezni:
8 4-in 5. dan - vročina močno naraste.
? in 7. dan - kri se ne strjuje, nastopijo ■bde krvavitve.
8 Smrt nastopi deveti dan.
8 faradi Ebole umre 90 odstotkov okuženih; zdravil in cepiva ni.
zaradi tropske krvave griže v začetku aprila so omilili z antibiotikom ne-gram. Do 28. aprila, ko so v Kikvvit konCno poslali negram, se je s to boleznijo okužilo 100 oseb, umrlo pa jih je 56. Med temi bolniki se je 9. aprila pojavil bolnik, ki je bil skoraj gotovo okužen z ebolo, virus pa je nato prenesel na italijanske misijonarke.
Da je bila veCina teh bolnikov res okužena le z bakterijo, priCa tudi podatek, da sta od 89 okuženih po 28. aprilu umrli le dve osebi, pri eboli pa je umrljivost 90-odstotna. Kljub preplahu zaradi širjenja ebole v Zairu pa WHO odsvetuje sanitetne kordone, ker ti še povečajo paniko, osamiti je treba le bolnike in zaščititi zdravstveno osebje.
Samo karantena lahko prepreči Širitev ebole
AN'1'WERPEN - Ebola je virus, ki je prvič izbruhnil v bivši belgijski koloniji zahodnega Zaira, kjer so ga strokovnjaki tudi prvič preučili. »Ko bi z njim okužili 100 oseb, bi jih tri tedne zatem pomrlo kar 88,« je dejal profesor Guido van der Groen, šef oddelka za mikrobiologijo na Zavodu za tropsko medicino v Antvverpnu v Belgiji. Van der Groen je eden od strokovnjakov, ki so preučili prvo epidemijo virusa ebole v Zairu leta 1976, ko je virus povzročil smrt nekaj stotin oseb. Virus je takrat dobil ime po eni od rek v severnem Zairu.
Zairske zdravstvene oblasti so sporočile, da je v tokratni epidemiji doslej umrlo na desetine oseb, van der Groen pa je dejal, da je po nekaterih podatkih za virusom umrlo že približno 150 oseb. »Zaenkrat ni mogoče predvideti, koliko oseb bo umrlo, toda če bo virus razsajal kot leta 1976,. bo umrljivost tudi tokrat 88-odstotna,« je dodal. Obenem je poudaril, da ebola ni v nikakršni zvezi z virusom HIV, ki povzroča aids. »Ce kdo misli, da je ebola nevaren virus, naj poudarim, da je ta virus prava malenkost, Ce ga primerjamo z virusom aidsa,« je dejal van der Groen.
»Čeprav še ni znano, koliko oseb je okuženih, vam zagotavljam, da se čez deset let virus ebola ne bo razširil po vsem svetu in okužil od 20 do 30 mih-jonov oseb kot virus HTV,« je zaključil.
Po mnenju strokovnjakov je virus razmeroma preprosto ustaviti, in sicer z osamitvijo bolnikov. Prvi simptomi bolezni, proti kateri še niso odkrili nobenega zdravila, so mrzlica, glavobol in vnetje grla, zatem nastopijo bolečine v rebuhu in krvave driske. Po dveh tednih se pojavijo še notranje in zunanje krvavitve: bolnikom začne kri teči skozi oči, usta, ušesa in celo skozi kožo. Virus naposled napade mehanizem strjevanja krvi, preko katere se tudi prenaša. Van der Groen je s tem v zvezi izjavil, da je bila leta 1976 več kot polovica oseb okužena v bolnišnici, zaradi slabih higienskih razmer in pomanjkanja čistih injekcijskih igel. Se zlasti mnogo žrtev je bilo med bolniškim osebjem.
Strokovnjaki se ne poznajo točnega izvora virusa, vendar menijo, da ga verjetno prenašajo nekatere živali, na primer opice. Nekateri menijo, da se je virus pojavil zaradi uničenja tropskega gozda, kjer so daleč od naseljenih predelov živele živali, ki prenašajo ebolo.
Zaradi visokih stroškov raziskav je malo možnosti, da bi cepivo iznašli že v kratkem
ŽENEVA - Svetovna zdravstvena organizacija je potrdila, da je izbruh epidemije virusa ebole doslej povzročil smrt na ducate oseb v Zairu. Agencija Organizacije združenih narodov pričakuje, da se bo v prihodnjih tednih virus verjetno razširil tudi v okolico mesta Kikvvit, (kjer je epidemija izbruhnila), ker so iz tamkajšnje bolnišnice v strahu pred boleznijo pobegnili tako bolniki kot osebje. Svetovna zdravstvena organizacija in ameriške zdravstvene oblasti pa so s tem v zvezi poudarile, da je prav malo verjetno, da bi se virus razpasel preko meja Zaira.
Richard Preston, avtor zadnje ameriške uspešnice »The Bot Zone« o redkih virusih, kot je
tudi ebola, je razložil: »Virus ne bo presegel zairskih meja, predvsem ker je malo verjetno, da bi se prebivalstvo vkrcalo na letalo in zbežalo v katero drugo državo.«
Poleg tega je Preston tudi poudaril, da so tovrstne epidemije tako bliskovite, umrljivost pa tako visoka, da bolniki v bistvu nimajo niti možnosti, da bi virus prenesli. Ce bi kljub temu komu uspelo zapustiti državo, bi to najverjetneje storil, da bi poiskal pomoC v kaki bolnišnici, kjer pa bi ga zlahka osamili.
Edino sredstvo proti bolezni je zaenkrat karantena, saj doslej še niso odkrili ustreznega cepiva ali zdravila, zato je bolnikom zelo težko pomagati, še zlasti v Za-
iru, kjer v bolnišnicah nimajo niti najnujnejše opreme. Virus se prenaša preko krvi, sline in iztrebkov. Po štirinajstih dneh okužbe nastopijo hude krvavitve skozi oci, ustnice, ušesa in kožo.
Bolezen povroca poleg tega tudi mrzlico, bruhanje, krvavo drisko in obenem uničuje telesno tkivo. Čeprav je umrljivost skoraj 90-odstotna, je zaenkrat malo verjetno, da bodo iznašli cepivo. Stroški za tovrstno raziskavo so namreč zelo visoki in ne kaže, da bi bil kdo trenutno pripravljen nakazati potrebnih 100 milijonov dolarjev finančnih sredstev, tudi zato, ker za ebolo navadno zbolijo opice, prašiči in druge živali in virus napade človeka le občasno.
_______ZDA / PRVAKOVA ZVEZDA VSE BOLJ ZAHAJA_
Rezultati krvnih preiskav hudo bremenijo Simpsona
Na nogavici in volanu njegovega avtomobila odkrili ženino kri
LOS ANGELES - Javno tožilstvo je na sodni obravnavi proti bivši zvezdi O. J. Simpsonu končno predstavilo za obtoženca res bremenilne dokaze - rezultate preiskav krvi, ki so jo našli na kraju umora Simpsonove bivše žene Nicole Brovvn.
Robin Cotton, direktor laboratorija, kjer so izvedli večino preiskav o tem primeru, je sodniku in poroti predložil rezultate preiskave DNK madežev krvi, ki so jih zasledili na kraju umora. Cotton je na podlagi preiskav izjavil, da je možnost, da bi kri, ki so jo našli pred vilo obtoženCe-ye umorjene žene, pripadala komu drugemu in ne Simpsonu, samo ena na 170 milijonov. Tudi kri, ki so jo našli na eni od Simpsonovih nogavic in za ka-
tero so ugotovili, da pripada Nicole Brovvn Simpson, ima take značilnosti, ki jih ima kri samo ene na 9,7 milijard oseb kavka-škega tipa, kar pomeni, da lahko pripada samo Nicole Brovvn Simpson. Na kraju umora so našli tudi odtise italijanskih Čevljev, kakršne je nosil O. J. na noc umora in katerih doslej še niso našli. Na volanu obtoženCevega avtomobila so poleg tega odkrili sledove krvi, za katere se je izkazalo, da je mešanice krvi ubite Nicole in Simpsona.
Preiskovalci trdijo, da so takoj po umoru opazili, da je imel O. J. manjšo rano na sredincu leve roke, Simpson pa se zaenkrat zagovarja, da se je urezal, ko je v avtu skušal odgovoriti na mobitel.
SPORAZUM O NEŠIRJENJU JEDRSKEGA OROŽJA PODALJŠALI ZA NEDOLOČEN ČAS
Privilegiji in odgovornosti
»
uradnih« jedrskih držav
NEVV YORK - Na konferenci Združenih narodov o jedrskem orožju so v Četrtek za nedoločen cas podaljšali sporazum, ki naj bi zaustavil širjenje nevarnega orožja in ga nekoč popolnoma izbrisal z zemeljskega površja. Toda, je zato svet zdaj kaj bolj varen?
Morda. Jedrska doba, ki se je začela pred 50. leti, ko so Združene države vrgle dve atomski bombi na Japonsko, kljub koncu hladne vojne še vedno preti z mnogimi nevarnostmi. Nekaj držav ima skrite arzenale jedrskega orožja, še veC drugih pa podobne ambicije. Po razpadu Sovjetske zveze je postal velik mednarodni problem tihotapljenje radioaktivnih snovi. Zdaj ima več držav in terorističnih skupin dostop do snovi in tehnologije za razvoj lastne bombe. Strokovnjaki za nadzor orožja tudi zatrjujejo, da so v Sporazumu o neširjenju jedrskega orožja (NPT) nevarne luknje. Se več. Veliko držav dvomi, da bo pet »uradnih« jedrskih sil sploh kdaj v celoti izpolnilo določila pogodbe. ZDA in njihove zahodne zaveznice, ki so se bodisi zatekle pod Natov jedrski dežnik bodisi razvile lastno orožje - kot na primer Francija in Velika Britanija - so pozdravile četrtkovo odločitev kot velik prispevek k varnosti v svetu. Zahod vidi jedrsko nevarnost v državah, kot je Iran, ki ga
ZDA obtožujejo razvoja lastnega orožja. Tudi Indija in Pakistan naj bi imela svoje atomske bombe. »Jedrske nevarnosti še ni konec,« je v četrtek izjavil ameriški predsednik Bill Clinton. Za več držav v razvoju in držav Bližnjega vzhoda predstavljata takšno nevarnost Izrael in počasnost pri razoroževanju »velike peterice«. Arabske države in Iran zavračajo obtožbe, da želijo izdelati lastno jedrsko orožje. Na konferenci so skupaj obsodile Izrael in VVashington, da si zatiskata oči pred jedrskim programom židovske države. Največja težava je prav v tem, da niti Izrael niti Indija in Pakistan niso podpisati NPT. Pri razvoju lastnega jedrskega orožja so dobili celo države (Irak in Severna Koreja), ki so pogodbo podpisale.
Strokovnjaki za nadzor orožja so sicer pozdravili podaljšanje NPT, vendar poudarjajo, da bi države morale uvesti strožje mednarodne varnostne ukrepe, če želijo preprečiti širjenje jedrskega orožja. »VeC bi lahko storili,« je dejal analitik Stephen Young. VVashingtonski Inštitut za jedrski nadzor (NCI) je obsodil pomanjkanje strožjega nadzora nad civilno trgovino s plutonijem in visoko obogatenim uranom. Obe snovi uporabljajo za pridobivanje energije in v medicinske namene, služita pa lahko tudi za izdelavo jedr-
ske bombe. »To v resnici pomeni, da je svet še bolj nevaren,« je za Reuter izjavil predsednik NCI Paul Leventhal. »Samo pomislite, kaj bi se lahko zgodilo, če bi se teroristične skupine naučile izdelati atomsko bombo,« je dodal.
Razen Kitajske ostale jedrske sile niso bile pripravljene sprejeti nobenega datuma, do katerega bi se morale razorožiti. V tem trenutku imajo še vedno več kot 20 tisoč operativnih jedrskih konic. Kljub temu da so pred kratkim v ZDA in nekdanji Sovjetski zvezd uničili večje število tega orožja, ima danes »velika peterica« več konic kot ob podpisu NPT leta 1970. Rusija in ZDA z zaveznicami so prepričane, da je treba zaradi njihove varnosti nujno obdržati nekaj orožja. Prepričane pa so, da je možnost popolne jedrske razorožitve nerealna.
Za nadzor izpolnjevanja določil NPT skrbi dunajska Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA). Njen voditelj Hans Blix je v četrtek povedal, da so zdaj za izpolnitev svojih obljub na vrsti jedrske sile. »Se vedno je veliko stvari, ki jih morajo storiti države z jedrskim orožjem: popolna prepoved testiranja, prekinitev proizvodnje radioaktivnih snovi in nadaljnje uničevanje bojnih konic,« je izjavil za Reuter.
Nicholas Doughty / Reuter
O čem pišejo drugje po svetu
O srečanju Clintona in Jelcina
»Jelcin je v zvezi s čečensko vojno že večkrat javno govoril neresnice. Toda to, da Jelcin zdaj trdi, da je ruska vojaška akcija v Čečeniji že končana, je že kar nesramna laž, saj so rušiti helikopterji hkrati obstreljevali neko čečensko vas. Jelcin Clintonu na ta način gotovo ni naredil usluge. In Clintona bi lahko njegova zadržanost v notranjepolitičnem smislu še veliko stala.« (Die Presse, Dunaj)
»Z rusko-ameriškim vrhom v Moskvi se je uradno začel drugi krog boja za Evropo - po hladni vojni in pogajanjih za razoroževanje. V igri je vzhodna Evropa, ki jo je češki pisatelj Kundera poimenoval oropana Evropa. Pravzaprav pa gre za odnos med Zahodno Evropo in ZDA, za zmedo zaradi različnih načrtov za evropsko integracijo, probleme, ki nastajajo zaradi republikanske večine v ameriškem kongresu, in negotovost zaradi nejasnih odnosov med Chiracovo Francijo in Kohlovo Nemčijo. Ce Američani in Evropejci ne bodo spoznali, da ima največjo prednost vzpostavitev skupne strateg gije Zahoda, bo Rusija res zmagala. Z Jelcinom ali pa tudi brez njega.« (Corriere della Sera, Milano)
O Sporazumu o neširjenju jedrskega orožja
»Petindvajset let po sprejemu Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ki jo je podpisala večina držav sveta, ta še vedno potrjuje status quo. Damoklejev meč namreč tudi zdaj lebdi nad našimi glavami, le nevarnost jedrske katastrofe se počasi zmanjšuje. Odločitev, da bodo pogodbo podaljšali za nedoločen čas, pomeni predvsem dejanski konec hladne vojne. Napetost končno popušča ... Razum je zmagal nad pustolovščino. Ostaja pa še francoski problem. Tudi Pariz je podpisal pogodbo, in zdaj moramo le še zvedeti, kakšne so Chiracove namere. Novi francoski državni poglavar je povedal, da ne nasprotuje 'majhni seriji jedrskih poskusov' - ki bi seveda pozitivno vplivali na ohranitev verodostojnosti jedrske moči Francozov. Zaradi mednarodnega odnosa do te zadeve pa bi bilo neprimerno, Ce bi podpisali sporazom in obenem nadaljevali jedrske poskuse, kot to počenja Kitajska.« (Demieres Nouvelles d’Alsaces, Strasbourg)
NOVICE
Clinton je navdušil Ukrajince
KIJEV - Bill Clinton je včeraj spregovoril več desettisočglavi množici, ki se je zbrala na trgu pred zgradbo kijevske univerze. Obljubil je, da bodo ZDA nudile vso potrebno pomoč, da bi Ukrajina čim lažje prebrodila obdobje prehoda v tržno gospodarstvo. Obenem je pohvalil odločitev Kijeva, da se odreče jedrski oborožitvi, in poudaril, da je »ukrajinski narod na ta način ogromno prispeval k svetovnemu miru«. Visoko zveneče besede ameriškega predsednika so izzvale navdušeno odobravanje množice, ki je doseglo vrhunec, ko je Clinton končal svoj govor z vzklikom »slava Ukrajini«. V kijevskem Parku slave je položil venec k spomeniku osmim milijonom Ukrajincev, ki so padli med drugo svetovno vojno, zvečer pa je odpotoval v domovino. (Reuter, Telefoto: AP)
Čečenska vojna v polnem zamahu
MOSKVA - Se preden je včeraj opolnoči v Čečeniji uradno prenehalo veljati premirje, ki ga je pred štirinajstimi dnevi razglasil Kremelj, so ruski topovi začeli srdito obstreljevati vasico Seržen Jurt, oporišče upornikov ob vznožju kavkaškega hribovja na jugovzhodu pokrajine, kjer zdaj poteka glavna bojna črta. Tarča ruskih granat so bili tudi okoliški gozdovi, kjer naj bi se zadrževala glavnina uporniških enot. Čeprav je Clinton med obiskom v Moskvi javno pozval Jelcina, naj podaljša premirje, pa so iz urada ruskega predsednika včeraj sporočili, da o tej možnosti ne razmišljajo. Neki visoki ruski predstavnik je celo izjavil, da bi bilo podaljšanje prekinitve sovražnosti nesmiselno, »saj se je nemogoče ustaviti na pol poti«. Kljub postopnemu ruskemu napredovanju pa nič ne kaže, da bi se bili Čečeni pripravljeni odpovedati boju. Nasprotno; njihovi voditelji napovedujejo, da bo »okupator« se kako obžaloval, če si bo drznil zasledovati upornike po strmem kavkaskem gorovju. (Reuter)
Kašmirski skrajneži grozijo
SRINAGAR - Indijski vojaki so včeraj v kašmirskem mestu Carar Sarif zagrizeno iskali poveljnika islamskih separatistov, Afganistanca Masta Cula. Po besedah generala Dhilona so odkrili trupla 23 skrajnežev, ki naj bi bili krivi za požig grobnice šejka Nurudina Valija. O napetih razmerah v zvezni deželi Jamu in Kašmir so na izrednem sestanku razpravljali tudi voditelji v Nevv Delhiju, na čelu s premierom Raom. Kašmirski separatisti, ki jih podpira Pakistan, pa so zagroziti, da se bodo zaradi uničenja omenjene svete grobnice (po njihovem prepričanju so za požig krivi indijski vojaki) krvavo maščevali. »Gorela bosta Delhi in Bombaj!« je izjavil eden izmed vodij skrajnežev. (Reuter)
_________________BOLGARIJA_____________________
Različni pogledi na vstop v Nato
Predsednik Želev meni, da je zavračanje priključitve kot narodna izdaja
SOFIJA - Bolgarska socialistična vlada, ki je na oblasti od lanskega decembra, je nekoliko spremenila svoj odnos glede priključitve zvezi Nato. Vlada se zaveda vseh ruskih pomislekov glede širitve Nata na vzhod, toda predsednik Želju Želev, nekdanji oporečnik, se zavzema za priključitev Natu za vsako ceno. Po ameriško-ruskem vrhu v Moskvi je stališče Bolgarije - tako kot ostalih vzhodno in srednje evropskih držav - jasno. Čeprav je ruski predsednik Boris Jelcin nepopustljiv pri svojem stališču, se vse želijo priključiti Natu.
»Razširitev Nata ne bi smela povzročiti nezaupanja pri nobeni državi,« je izjavil tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Todor Cu-rov. »Bolgarija ne gradi svoje nacionalne varnosti na račun drugih držav in nasprotuje novim delitvam na evropski celini,« je še dodal.
»Ne želimo, da odnosi med Rusijo in Natom sprožajo dvome pri drugih državah. V interesu evropske varnosti je, da so ti odnosi Cim bolj usklajeni,« je še dejal Curov. »Bolgarija bo v obdobju integracij izrabila vse možnosti sodelovanja, ki jih ponujata Nato in Zahodnoevropska unija, da bi se kasneje pridružila tem organizacijam, obenem pa bomo upoštevali
svoje nacionalne interese,« je še povedal tiskovni predstavnik. Takšno stališče sta ostro napadla predsednik Želev in bolgarska opozicija, ki vladi očitata, da si pravzraprav ne želi priključitve Natu. Za predsednika Želeva je zavrnitev pristopa k Natu enakovredna narodni izdaji. Bolgarija je namreč zelo blizu območju vojne, ki še vedno divja na ozemlju nekdanje Jugoslavije, je nedavno pojasnil Želev. Zaradi tega bi se morala Sofija izogniti vsakršnim nesporazumom ter jasno in kategorično zahtevati priključitev k zvezi Nato.
»Bolgarska želja po večji varnosti ne pomeni protiruske politike,« je poudaril Želev v enem od svojih nedavnih govorov.
Razlike med predsednikom Zelevom in premierom Videnovom so prišle na dan med nedavnimi proslavami 50. obletnice zmage nad fašizmom v Moskvi. Kot poročajo bolgarski časniki, sta Želev in Videnov v Moskvo poletela z različnimi letali in nista izmenjala niti besede, ko sta se tam srečala. Polemika glede bolgarskih stališč do priključitve k zvezi Nato je dosegla vrhunec prav zdaj, ko v Sofiji pričakujejo ruskega premiera Viktorja Cemomirdi-na, ki bo Bolgarjio obiskal prihodnji teden.
Vessela Sergueva / AFP
»Izrael Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja ni podpisal, toda zdaj se prvič strinja s tistimi, ki glasno zahtevajo, da naj bližnjevzhodne države dovolijo mednarodni inšpekciji pregled njihovih jedrskih naprav. Na ta način je Izrael dobil še nekaj časa za premislek. Izraelska država je obdana z režimi, katerih glavni cilj je uničenje židovske dižave. Zato je Izrael atomsko bombo vedno pojmoval kot zagotovilo svojega preživetja. Ce bo Izraelu končno uspelo skleniti mir z vsemi svojimi sosedami, se bodo Izraelci veliko lažje odpovedali jedrskim raketam. Zato je tudi treba preprečiti, da bi Iran dobil je drsko tehnologijo. Jedrsko orožje je taksno kot vsa sredstva nasilja: ker pač obstajajo, je najbolje, da jih ima čim manj držav in da so to tiste države, pri katerih obstaja najmanjša na-vamost, da jih bodo uporabile, ker živijo v demokratičnih sistemih, ker so vezane na mednarodne pogodbe in ker imajo v mednarodnem koncertu narodov svojo težo in odgovornost-Pogodba o neširjenju jedrskega orožja je mehanizem, ki se je v tem pogledu obnesel.« (El Pais, Madrid)
O epidemiji virusa ebola
»Že v 70. letih so v Afriki zabeležili manjše epidemije virusa ebola, ki so izginile, še preden so jih zares spoznali. Toda povzročitelj epidemije ne izgine, temveč se le skriva. Niti tega. ali gre za nov virus, strokovnjaki ne morejo reči z gotovostjo-Znanstveniki so med tamkajšnjim prebivalstvom našli tudi protitelesa, kar je znamenje, da povzročitelj ni tako nov. Strokovnjaki so mnenja, da virus ebola prav tako kot virus aidsa prihaja iz pragozda. Po vsej verjetnosti ga prenašajo opice. To velja za Afriko kot tudi za Azijo. Osvojitev zadnjih nedotaknjenih območij sveta očitno zahteva svojo ceno. Krčenje tropskega pragozda uničuje naravne prepreke. Poleg tega socialne in higienske razmere pospešijo širjenje bolezenskih klic-Nova epidemija virusa ebola in vrnitev kuge sta jasni opozorili narave.« (Frankfurter Allgemeine Zeitung, Frankfurt)
WILLY CLAES PRED SODNIKI ZARADI AFERE AGUSTA
Zaslišanje ob nepravem času
Generalni sekretar zveze Nato ima prav v tem obdobju Številne obveznosti
BRUSELJ - Generalnega sekretarja zveze Nato Willyja Claesa so včeraj pred belgijskim kasačijskim sodiščem zaslišali zaradi morebitne vpletenosti v afero Agusta, kise je pripetila v času, ko je bil minister za gospodarstvo v belgijski vladi.
Claes je zanikal kakršnokoli povezavo s korih pcijskim škandalom, v katerem je italijanska tovarna helikopterjev Agusta konec 80. let - v zameno za osem milijard belgijskih frankov vredno pogodbo o dobavi helikopterjev belgijski vojski - domnevno izplačala 51 milijonov belgijskih frankov (približno 200 milijonov tolarjev) podkupnine flamski socialistični stranki.
Tiskovni predstavnik zveze Nato je ponovno poudaril, da je Claes pripravljen sodelovati z belgijskimi pravosodnimi organi, pri tem pa ima vso podporo Severnoatlantske zveze. »Članice zveze Nato gospodu Claesu popolnoma zaupajo, vendar pa si vsi želimo, da bi bilo ozadje zadeve dmprej pojasnjeno. Generalni sekretar je pripravljen sodelovati s pravosodjem v polni meri in namerava pričati po vseh svojih močeh,« je zaključil tiskovni predstavnik. Zaslišanje je povzročilo precejšno zmedo v umiku generalnega sekretarja Nata, saj se je prav zdaj nagrmadilo veliko nujnih primerov, obenem pa se zaostruje tudi položaj v nekdanji Jugoslaviji Naslednji teden
naj bi Claes potoval v Atene in Ankaro ter poskušal umiriti nov grško-turški spor, zaradi katerega je zablokiran sprejem proračuna vojaške zveze. Konec meseca bi moral generalni sekretar predsedovati srečanju zunanjih ministrov držav članic, ki bo na Nizozemskem, tema pa bo preučitev načrtov za širitev Nata na vzhodnoevropske države. Kasacijsko sodišče je lahko izdalo poziv za zaslišanje potem, ko je belgijski parlament dovolil sprožitev preiskave proti Claesu in še dvema vodilnima belgijskima politikoma. Takoj po tej odločitvi belgijskih poslancev je policija preiskala Claesovo zasebno in službeno stanovanje ter zaplenila številke njegovih bančnih računov. Februarja letos je Claes priznal, da mu je v času afere takratni blagajnik stranke Etienne Mange povedal za Agustino ponudbo o 'darilu' socialistom. Claes naj bi Mangeju svetoval, da naj ponudbo zavrne. Mange je v pripom že od februarja, preiskovalni organi pa so priprli tudi Johana Delangheja, ki je bU Claesov sef kabineta, ko je bil ta minister v vladi. Zaradi afere so v zadnjih petnajstih mesecih s svojih položajev odstopili štirje belgijski ministri, med njimi tudi zunanji minister Frank Vandenbroucke. Pred dvema dnevoma je bila vložena obtožnica še proti trem funkcionarjem flamske socialistične stranke.	Sue Fleming / Reuter
SVET
JLPANUA / LOKALNE VOLITVE
Ljudska stranka se prebija v ospredje
MADRID - V Španiji bodo konec meseca potekale lokalne vo-i e> na katerih ima veliko možnosti za zmago opozicijska Ljud-, a sbanka (PP), Id je trenutno zelo močna. Zmaga na lanskih junijskih volitvah za Evropski parlament in rezultati javnega mne-naj bi bili dokaz, da se desnosredinska Ljudska stranka pre-bl)a na Špansko politično prizorišče.
Lokalne volitve 28. maja naj 61 bile nekakšna generalka za sP0Sne volitve, ki bodo sicer Sele leta 1997, vendar je zahte-|!a opozicije po predčasnih vo-'tvah, ki naj bi potekale v začetku prihodnjega leta, vedno tenejša. »Za Ljudsko stranko j® za levico so lokalne vohtve e odskočna deska,« je izjavil v°ditelj volilne kampanije socialistov Cipria Ciscar. Jose Maria Aznar, voditelj Ljudske sbanke, ne ovinkari: socialisti izgubili zaupanje, tako lah-t® le on sestavi moCno vlado. ^Zagotovimo lahko nacionalno jn socialno enotnost Španije, °Cemo močno in varno drža-v°> ki bo pravilno vodena,« je *Z)avil na zborovanju v Leonu.
Filipe Gonzales, ki ni niti na Polovici svojega Štiriletnega" mandata, noče popustiti pred zahtevami po predčasnih voli-mah. Hkrati se zaveda, da mu Preobrati v Socialistični stran-ki je na oblasti zadnjih dva-^jat let, niso naklonjeni. »Mo-
ramo pridobiti naklonjenost devetih milijonov volilcev, ki so nas podprli leta 1993, in jim je dovolj praznih besed in škandalov,« je nedavno izjavil na predstavitvi socialističnih kandidatov. Kandidate za 13 od 17 regionalnih parlamentov bo volilo 30 milijonov volilnih upravičenčev, ki bodo izbirali tudi nove župane in svetnike za vec kot osem tisoC mestnih svetov. Volitev ne bo v Štirih pokrajinah, in sicer v Andaluziji, Baskiji, Kataloniji in Galiciji. Med zadnjimi lokalnimi volitvami leta 1991 je Socialistina delavska stranka (PSOE) dobila 38, 4 odstotka glasov, Ljudska stranka pa 25, 2. NajveCje podpore volivcev je bila slednja deležna v Madridu, vec glasov kot na predhodnih volitvah leta 1987 je dobila tudi v Sevillji in Valenciji. Potem ko so na splošnih volitvah leta 1993 socialisti izgubili vedno in so bili poraženi na volitvah za Evropski parlament, je dobila Ljud-
Jose Maria Aznar
ska stranka priložnost, da postane vodilna politična sila.
Aznar, na katerega so baskovski separatisti aprila izvedli bombni atentat, bil je lažje poškodovan, je postal se bolj priljubljen, kar so pokazali tudi rezultati anket javnega mnenja, po katerih naj . bi na splošnih volitvah dobil večino volilnih glasov. Socialisti so izgubili podporo predvsem zaradi vrste korupcijskih afer, v katere so bili vpleteni visoki vladni uslužbenci. Aznar, nekdaj neprizanesljiv davčni inšpektor, je postopoma pridobival podporo za svojo stranko. Prizadeval si je tudi, da se je stranka iz desne, kjer ima svoje korenine, spremenila v desnosredinsko.
Socialisti so ob vsaki priložnosti poudarjali, da je Ljudska
stranka povezana s skrajno desnico in omenjali taktiko generala Franca in njegov prihod na oblast. »Desnica pomeni korak nazaj,« je izjavil Ciscar ter poudaril, da so predstavniki Ljudske stranke vedno, kadar so bili na oblasti, dvignili davke in oklestili proračune za socialo. Kljub taksnim opozorilom je Ljudska stranka prepričana v zmago v svoji »trdnjavi«, Valenciji z okolico, kjer je zmagala na splošnih volitvah leta 1993 in tudi lani na volitvah za Evropski parlament. Rezultati anket kažejo, da bodo socialisti zgubili v Kataloniji, kjer ima največ možnosti za zmago vodja Katalonske stranke Jordi Pujol, pa tudi v Andaluziji se jim ni piše najbolje.
Keith Grant / Reuter
Sobota, 13. maja 1995
SPLOŠNE VOLITVE IN REFERENDUMI
Belorusija se vrača v ruski objem
Večina prebivalstva ni bila nikoli pretirano navdušena nad samostojnostjo
MINSK - V nekdanji sovjetski republiki Belorusiji, ki je na Rusijo tesno navezana, bodo konec tedna splošne volitve, prve po razpadu Sovjetske zveze. Večjo pozornost kot volitve vzbuja referendum, ki bo potekal istočasno in na katerem se bodo volilci izrekli o štirih vprašanjih, za katerimi stoji predsednik Aleksander Lukašenko. Belorusi bodo z da ali ne odgovorili na vprašanje, ali podpirajo tesnejše odnose z Moskvo, vnovično uvedbo nekaterih simbolov iz sovjetskega obdobja ter dodelitev statusa uradnega jezika ruščini.
Četrto vprašanje se nanaša na večje pristojnosti predsednika Lukašenka, ki bi tako lahko razpustil parlament, s katerim je zadnje štiri mesece v sporu. Predvolilni shodi niso pritegnili veliko pozornosti volilcev. Država, ki leži med Rusijo in Poljsko in ima deset milijon prebivalcev, se po razpadu Sovjetske zveze spopada z velikimi težavami. Na volilni listi so kandidati več kot tridesetih političnih strank, ki zaradi volilne zakonodaje niso imeli možnosti, da bi predstavili svoje programe na televiziji, pa tudi na ulicah ni nobenih volilnih plakatov. Lukašenka izid volitev ne skrbi, pač pa odgovori na referendumska vprašanja, zato je v torek nastopil na televiziji in odgovarjal na vprašanja gledalcev. »Razmerje sil na vrhu se ne bo bistveno spremenilo. V Času pešanja gospodarstva, se kažejo težnje za avtoritativno oblast,« je izjavil reformistični predsednik centralne banke Stanislav Bogdankevic. Belorusijo sta to stoletje doleteli dve katastrofi: med H. svetovno vojno je izgubila Četrtino svojega prebivalstva, posledice nesreče v jedrski elektrarni Černobil pred devetimi leti pa še ve-
dno niso odpravljene. V času sovjetske oblasti je Belorusija izgubila svojo identiteto. V nasprotju s sosednjo Ukrajino niso Belorusi nikdar zahtevali neodvisnosti in veliko jih odobrava navezovanje na Rusijo. Belorusoma je pravzaprav jezik manjšine prebivalstva. Lukašenko je bil izvoljen lani julija in vse od takrat je njegova politika reform neučinkovita in nejasna; bliskovitim tržnim reformam sledijo zahteve po odobritvi višjih cen. Gospodarske reforme potekajo počasi, zato se Lukašenko in konzervativni del parlamenta zavzemajo za tesnejše povezovanje z Rusijo, ki lahko po njihovem zagotovilu pomaga Belorusiji iz krize. Lukašenko je tudi poudaril, da se Belorusija ne bo uklonila zahtevam Mednarodnega denarnega sklada (MDS), ki zahteva zvišanje cen osnovnih izdelkov. Predsednik se tudi ni pripravljen odpovedati nekaterim pristojnostim, kar je zahteval del poslancev, ki so prejšnji mesec tudi gladovno stavkali. Ponoči jih je policija pretepla in nasilno odpeljala iz parlamenta. Tako je parlament razdeljen na dva tabora; močnejšega sestavljajo socialisti, komunisti in predstavniki Kmečke stranke, nasprotnega pa dobro organizirana, a majhna nacionalistična opozicija. Zaradi malodušja volilvcev novi parlament ne bo bistveno drugačen. Beloruska Ljudska fronta (BNF), najpomembnejša opozicijska stranka, je Lukašenka obtožila, da skuša preprečiti volitve, oslabiti parlament in z referendumi spodkopati belorusko suverenost. Predsednikovi svetovalci takšne obsodbe zavračajo in poudarjajo, da prav Lukašenko najbolj vneto zagovarja volitve.
Lida Poletz / Reuter
VOLITVE
SEVERNEM PORENJU
VESTFALIJI
Brat Johannes tudi tokrat računa na zmago
Jutrišnje deželne volitve v Sever-tiem Porenju-Vestfabji za razliko od Vseh, ki so bile po nemških deželah v Zadnjih dveh letih, ne bodo imele narave »preizkusa«: po eni plati zato, ker je Nemčija volitve v bundestag opravila oktobra in so razmerja med Poglavitnimi političnimi silami za Ookaj časa jasna, drugič pa zato, ker oi nobenega znamenja, ki bi napovedovalo, da se bo v tej najbolj industrijski in najbolj obljudeni nemški »ploscinski« deželi (za razliko od fniestnih« dežel Berlina, Hamburga oj Bremna) zgodilo kaj taksnega, kar 01 postavilo na glavo politična ravno-*ežja, kakršna vladajo že šestnajst let.
Johannes Rau je tudi tokrat ime, ki odpira vsa vrata. Socialni demokrat s koreninami v evangeličanski pietisti-cni tradiciji je zdaj na položaju dežel-nega ministrskega predsednika že Šestnajst let in vse predvolilne javno-ooienjske raziskave kažejo, da bodo socialni demokrati ohranili absolutno večino v diisseldorfskem dežel-tiem parlamentu še nadaljnjih pet let do naslednjih deželnih volitev. Le Ce Dl na volitvah dosegli rezultat, zaradi katerega bi morali skleniti koalicijo s katero od manjših strank - z liberalci Mi Zelenimi - bi se utegnilo zgoditi, na bi 64-letni »Bruder Johannes«, ki 81 je svoj prvi zakonski jarem nadel Sele pred osmimi leti in je oče nedoraslih otrok, odpravil v pokoj: za zdaj namreč z ničemer ni pokazal, da bi Dil pripravljen ostati na položaju tudi kot vodja koalicijske deželne vlade.
M pomanjkanju siceršnje predvo-
lilne
napetosti se je nemški tisk v uri-
va, da je predvolilno kampanjo gradilo na osebni karizmi Raua. Vodja skupine socialnodemokratskih poslancev v deželnem parlamentu Fri-edhelm Fahrtmann je še včeraj z zaslonov druge televizijske mreže gledalcem zabrusil, da bi bila bedasta stranka, ki ne bi izkoristila dejstva, da je njen deželni voditelj na lestvicah priljubljenosti že nekaj let nekje med šestim in osmim mestom, vsekakor pa daleC pred kanclerjem Kohlom. Pri tem je treba vedeti, da je bil Rau še pred šestnajstimi leti le eden od številnih, ki so se v deželni politiki prerivali proti prvi vrsti, njegov predhodnik Kiihn, ki je sedel v palači deželnega ministrskega predsednika dvanajst let, pa je Rauove ambicije nekoč odpravil z zamahom roke, Ceš, saj človek niti govoriti ne zna. Rau, sin pastorja iz VVuppertala, res ni ora-tor, zna pa svoje stvari povedati v
Marjan Sedmak
kratkih in jasnih stavkih, in očitno je to ljudem všeč.
Bilo bi preveč preprosto trditi, da prihaja socialna demokracija, ki vlada deželi že 28 let, na volitve le z Ra-uom. Kar zadeva politično taktiko, je ravno Rau tisti, ki lahko potegne črto med uspehi stranke na deželni ravni in njenimi spodrsljaji na vsedržavni ravni: leta 1986 je bil Rau kandidat socialne demokracije za položaj zveznega kanclerja in s tem tekmec tedanjega in sedanjega kanclerja Kohla. Del stranke, zlasti tako imenovani Brandtov! vnuki, se je v predvolilnem boju vedel na način, ki je bil zelo sporen (na naslednjih volitvah je srečo poskusil posarski socialnodemokratski voditelj in eden iz generacije Brandtovih vnukov ter dobil udarec v celoti povrnjen), in del krivde za Rauov neuspeh na tedanjih volitvah je šel prav na rovaš te neso-
Dulih tednih ukvarjal predvsem s so-clalnodemokratskim pristopom k Predvolilnemu boju. V njem stranka Korajda ni nastopala s tako imeno-Van° pohticno programatiko, zato pa ]e po vsej deželi v volilce s plakatov lT0 Prijazno obličje »brata Johanne-Sa<<. Deželno vodstvo stranke ne skri-
Liberalec Johannes Rau
Udarnosti. Rau se je tedaj vnovič umaknil v svojo deželno trdnjavo in je imel poslej vse možnosti, da ohrani kritično distanco do bonske »barake«, kot imenujejo glavni stan SPD. Kar zadeva »programatiko«, pa ima Rau kaj pokazati. Dežela je bila skozi desetletja simbol nemške industrializacije, vendar pa je njeno usmeritev v rudarstvo, jeklarstvo in težko industrijo pred tremi desetletji zaCel prehitevati razvoj. Tako so Severno Porenj e-Vestfali j o, odkoder so v povojnih letih z velikanskim prelivanjem proračunskih sredstev financirali razvoj tako imenovanih agrarnih dežel, že v sedemdesetih letih začele prehitevati dežele, v katerih se je industrializacija začela bistveno pozneje, vendar so se lahko industrializirale, oprte na nove tehnologije: to velja zlasti za Bavarsko in Baden-VVurtem-berg. Se pred četrt stoletja so trdili, da nad Porurjem nikoli več ne bo videti modrega neba. Danes nebo nad Porurjem ni nič bolj umazano kot drugod po Nemčiji, porurska industrija pa je iz svoje tedanje stiske naredila dober posel: čistilne naprave so ena od zelo kurantnih izvoznih postavk. Kot izvozno območje je Severno Porenje-Vestfalija na 14. mestu na svetu (Nemčija kot celota je na prvem), in sicer pred Španijo ter Tajvanom. Zaradi zapiranja rudniških in jeklarskih obratov je bila dežela ob več sto tisoč delovnih mest, vendar pa so jih v zadnjih desetih letih odprli pol milijona v drugih panogah. Nekoč od premogovega prahu umazano rudarsko in jeklarsko območje je danes spet med najmočnejšimi svetovnimi središči visoke tehnologije in storitev. Essen je postal center energetske tehnologije, Koln velja za evropsko prestolnico medijev (samo v medijih in kulturi je 230 tisoč delovnih mest), v Porurju, kjer še pred dvajsetimi leti ni bilo nobene visoke
šole, pa je zdaj najvišja koncentracija visokošolskih ustanov v Evropi.
To kajpak ne pomeni, da SPD v deželi nima dežav. V letih prestrukturiranja se je deželni javni dolg povečal na 120 milijard mark. In ker so se z reševanjem deželnih problemov v zadnjih dvajsetih letih ukvarjali bolj ali manj isti ljudje, se je Rauova ekipa zdaj že zelo postarala - ljudski glas pravi, da se ljudje iz vladne palače umikajo le v krstah. Vendar pa so te težave še kar znosne v primerjavi s težavami, ki jih ima konkurenca. Potem ko je kancler Kohl že pred veliko leti posekal znotrajstrankarsko politično konkurenco, ki je bila posebej močna v Severnem Porenju-Vestfaliji, njegova krščanskodemo-kratska CDU nikoli ni resno posegla v boj za prevlado; ker pa ostaja močna na zvezni ravni, posledice niso ravno neznosne. Drugače je z liberalno FDP, katere nedavni deželni prvak »padalec« Mollemann je s položaja zveznega ministra za gospodarstvo pretirano skrbel za svoje sorodstvo (natančnosti na ljubo je treba povedati, da so ljudje iz njegovega urada na papir z njegovo glavo pisali priporočilna pisma za sorodnike njegove soproge) in je moral odstopiti, potem pa so ga spravili s poti Se na deželni ravni. Javnomnenjske raziskave, opravljene tik pred volitvami, so pokazale, da se stranka Zelenih bliža Šestim odstotkom, kar je dovolj za vstop v deželni parlament, da pa se liberalci sučejo ravno okoli petodstotnega praga. Ce bodo ostali pod njim, bodo ostali tudi zunaj parlamenta, to pa utegne imeti posledice tudi na zvezni ravni, potem ko se je stranka na vseh zadniih volitvah vključno z volitvami v bundestag izredno slabo odrezala. Jutrišnje volitve v Severnem Porenju-Vestfaliji so glede na podatke iz ja-vnomnejskih raziskav zares usodne torej samo za liberalce.
SVET
Sobota, 13. maja 1995
HRVAŠKA
Stara Gradiška, mesto duhov
STARA GRADIŠKA - Srbi so pobegnili, Hrvatov pa še ni: Stara Gradiška bi lahko bilo mesto strahov, Ce ne bi v njej ostalo pet prebivalcev, ki se drenjajo v dveh stanovanjih iste hiše. Triinsedemdesetletnemu Stevu in sedeminšestdesetletni Ruži Pupovac ni nikoli prišlo na misel, da bi zapustila svoj rojstni kraj. Tudi leta 1991 ne, ko so srbske sile iz Krajine zavzele to območje in pognale hrvaško vojsko v beg.
Tudi v zadnjem tednu ne, ko so se jim vojaki iz Zagreba maščevali za takratni poraz. Ruža je Hrvatica, Stevo pa Srb. Po ves dan presedita pri močno zakurjeni peci na drva drug drugemu nasproti in si zreta v oči. »Ko so Srbi odšli, sva bila v kleti, na varnem. Sploh nisva opazila, kdaj so odšli,« pripoveduje Stevo. »Zaradi strahu so odšli. Midva pa se ne bojiva. Z nobeno rečjo se nisva umazala. In če naju bo doletela nesreča, naj pač pride.« Stara Gradiška, komaj sto kilometrov vzhodno od Zagreba, je bila do 2. maja srbsko naselje, blizu bosanske meje, v enklavi zahodne Slavonije. Zdaj pa patruljirajo hrvaški vojaki na obeh bregovih Save, ki je postala nova razmeji-
tvena Črta. »Srbi so zasedali sedemnajst hiš, med njimi pa je bilo veliko takih, ki so pribežali iz Bosne,« pripoveduje Ruža. »Nenadoma so se zbrali pri mostu in izginili. Med njimi je bilo veliko kmetov, ki so pogrešali svojo zemljo, in ves čas vedeli, da so tu le začasno.« Pod njunimi okni stoji oklepnik, vojaki nenehno prihajajo in odhajajo. Eden med njimi na vrtu puli mlado čebulo in jo hrusta. »Vojaki se obnašajo zelo spodobno,« zatrjuje Stevo. »Prinašajo nama hrano in vodo. Midva pa pravzaprav nisva lačna. Kadar vse to preživljate štiri leta, je edino, kar zares občutite, samo bridkost.« Če sta ostala, sta ostala predvsem zaradi otrok: njun sin in hči živi-
Srbi s traktorji zapuščajo Bosansko Gradiško (Telefoto: AP)
ta 30 kilometrov stran, v Novi Gradiški, onstran nekdanje razmejitvene Črte. Ze dve leti nimata nobenih novic o njiju. »Čakava, da bodo sem lahko prišli tudi civilisti, in mogoče naju bosta že pojutrišnjem obiskala,« se nasmehne Ruža. »Kadarkoli sva pomislila na njiju, sva samo jokala. Ko pa jih bova spet videla, se bojim, da mi bo počilo srce.« Tudi drugo stopnišče te hiše razkriva sledove hitrega odhoda: vse polno je čevljev, papirjev, svinčnikov in šolskih knjig, ki so raztresene po stopnicah. Na enih od vrat je pritrjen listek z napisom: Luka Regovič - odšel. V tretjem nadstropju je na vratih
izobešena majhna zastavica z rdečebelo šahovnico. Pod njo je z velikimi črkami zapisano: To stanovanje je hrvaško. Duini B. se roke tresejo, čeprav jih drži sklenjene tako trdno, da so členki beli. Stoje na pragu zagotavlja, da so »njen mož, njena mati in ona sama ter oba Pupovca - edini prebivalci, ki so ostali tu«. Po narodnosti so Hrvati in prihod hrvaške vojske so doživeli, kot zatrjuje sama, »kot drugo rojstvo«. »Nismo imeli kakih posebnih težav med srbsko zasedo, ne morete pa si misliti, koliko strahu smo užili! Danes smo psihološko čisto na psu ... Močno upamo, da se bodo drugi kmalu
vrnili,« še nadaljuje. »Tudi Srbi. Tisti, ki imajo čisto vest in jih bo predsednik pomilostil, bodo dobrodošli.« Tudi ona leta 1991 ni pobegnila zaradi otrok, čeprav je takrat odšla večina Hrvatov. »Dve moji hčeri sta poročeni s Srboma, in sicer v Bosanski Gradiški, na drugi strani mostu. Tja gremo vsak dan po nakupih. Že teden dni nimam nobenih novic o njiju. Upam, da ju bom kmalu videla, a tako težko je govoriti o tem.« Mogoče bosta res že v nekaj dneh stara Pupovca obiskala njuna otroka. In takrat bo čakanje za Dui-no in njenega moža zagotovo še težje.
Michel Moutot / AFP
Hrvaška vojaška akcija sprla črnogorsko vodstvo
PODGORICA - Predsednik Cme gore Momir Bulatovic je zavrnil zahtevo Narodne stranke in Srbske radikalne stranke, da naj bi poslancem skupščine Cme gore in javnosti spregovoril »o agresiji Hrvaške na Republiko srbsko Krajino« in odgfr voril na vprašanje, ali je »ZR Jugoslavija dolžna varovati srbski narod, ki se je znašel v najhujših trenutkih svoje zgodovine«.
Predsednik Bulatovič je najprej pisno obvestil črnogorski parlament, da je pripravljen spregovoriti javnosti, vendar pa je
pri delu parlamenta, »ko bodo za to zagotovljeni nujni pogoji«-Ker je v teh dneh črnogorski parlament znova zasedal, sta omenjeni stranki zahtevali, naj Bulatovič nemudoma spregovori; ker predsednik tega ni storil, sta zapustili zasedanje, v prepričanju, da ni častno sodelovati na seji vse dotlej, »dokler Tudma-nova soldateska izvaja genocid nad Republiko srbsko Krajino«-Preostali dve parlamentarni stranki - Liberalna zveza in SDP ' sta menili, da je potrebno sklicati izredno sejo, vendar se ne bi smela spremeniti v predsednikov monolog, pač pa v razpravo, ki bo tudi predsedniku dopovedala, v kakšen brezup je vladajoča politika pahnila Cmo goro in njene državljane.
Vidno prizadet spričo povišanih tonov in ostrih besed poslancev je predsednik spregovoril javnosti, v sporočilu je obsodil Narodno stranko in pri tem ni pretirano izbiral besed. Izjavil je celo, kako »nedopustno in nepošteno je, da Narodna stranka zlorablja trpljenje dela prebivalstva RSK za lastno promocijo-Narodna stranka se posmehuje vsem diplomatskim naporom ZRJ, pri čemer bi se morala zavedati druge možnosti, ki bi se jo morali oprijeti, in jasno povedati, za kaj se v resnici zavzema sama Prav tako bi morala pojasniti, da obstajajo poleg diplomatskih poti samo še vojaške, vključno z razglasitijo vojaškega stanja,« je presenetil »miroljubni« predsednik Bulatovič: kot bi pri tem pozabil, kako nezaceljeni so spomini na vse protislovne izjave, ki jih je zasnoval skupaj s Srbsko radikalno in Narodno stranko pri razplamtevanju vojnega spopada, katerega ceno je s svojimi življenji plačalo na stotine mladih Črnogorcev. »Tokrat lahko samo molimo, da nas Bulatovič po Miloševičevem ukazu ne bo znova pahnil v kakšno novo, sramotno dubrovniško avanturo. Vse ostalo je samo politični marketing in nič drugega,« nam je izjavil vodja Liberalne zveze Slavko Perovič, čigar stranko so, predvsem zato, ker je odkrito nasprotovala vojni, leta in leta demonizirali in jo celo napadali z orožjem. Zaradi vsega tega, meni Perovič, Cma gora nikakor ne sme postati »topovska brana« za kogarkoli, saj mora odločno zavrniti že samo misel na možnost, da bi njeni sinovi umirali za tuje interese. Skupščina Cme gore bo v kratkem nadaljevala s svojim delom, zato bo zanimivo spremljati razvoj dogodkov na črnogorskem političnem prizorišču, na katerem zaenkrat se vse poteka »tako, kot ukaže veliki Vodja«. ’	"	Boško Dukič
NEKJE
EVROPI
Sli
»Ovo malo duše«
i-v ............	-	'	............ -	.................... J Mm :
Branko Šomen
Nekje v Evropi živijo moji znanci in prijatelji, nerazseljeni, ker preprosto ne morejo iz krajev, kjer jih je ujela »stoletna vojna« na Balkanu, ter razseljene osebe, ki se sprehajajo po evropskih prestolnicah kot politični disidenti, literarna strašila, osebe, ki so padle iz nenapisanih knjig in izgubljenih scenarijev, brezdomci z brezbožno vero v nič, sestradani sanjači, ki kar naprej govorijo, da so mrtvi pisatelji, ker jih nihče ne vabi k sodelovanju. Vendar je na Hrvaškem čedalje veC književnih tednikov (Vjenac, Hr-vatsko slovo, Zora) in Čedalje manj zainteresiranih bralcev. Življenje postaja optična prevara, narobe svet. Politiki so postali rokohitreci, ki iz levega žepa namesto Capkovskih zgodb vlečejo na dan zagotovila, da je v deželi mir, iz desnega žepa pa jim gledajo obvestila o bliskovitih vojaških akcijah. Povsod po svetu rastejo zvončki na zelenih livadah, samo v Zagrebu padajo izpod noba, z dreves in mestnih strešnikov. Romova prijateljica, nekdanja profesorica za rusko književnost, sicer odlična pisateljica, oblikovalka ženskega trivialnega branja, se je vrnila iz Berlina, kjer je leto dni, dokler je imela štipendijo, hodila v bližino postaje Zoo, do kioska z mednarodnim tiskom ter kupovala tuje Časopise. Okrog nje so se vedno drenjali, postajali in prebirali Časopise nostalgični bralci, se sramežljivo ozirali okrog sebe in kupovali dnevnike iz nekdanje »Juge«. Tako je pisateljica videla od kod so, kaj jih zanima, sama pa je kupovala zagrebške, banja-luške, sarajevske in ljubljanske Časopise in jih vsakokrat zmedla, da si niso upali siliti vanjo z vprašanji. Ves Cas je imela pripravljen odgovor, da lahko en idiot vpraša toliko, da mu niti sto modrijanov ne more odgovoriti... Znani zagrebški arhitekt je v hrvaškem kulturnem klubu razvijal filozofsko misel o vertikalnosti duše, o
brezpredmetnosti, breztežnosti nečesa, kar je v človeku, dokler je živ in premine, kadar premine nosilec te duše... Pri tem je opredelil dušo kot moralno kategorijo, saj ljudje poznamo dobro, zlato, veselo dušo, pa tudi umazano, prodano, kosmato, Cmo in celo pasjo, kakor tudi brezdušneže... Rom, ki je prišel kdo ve od kod kot izgubljena duša, je bil konkreten;
»Izvedel sem, da so hrvaška letala med zadnjimi boji napadla tudi kolono srbskih tankov, ki je krenila iz Banjaluke svojim bežečim vojakom iz zahodne Slavonije na pomoC. Prva dva tanka so Hrvati zadeli, kolona se je jadrno obrnila in pobegnila pred »ustaši« v oporišče. Poveljnik v Ba-
njaluki je bentil ter grozil svojim bojazljivcem, da jim bo nastavil mine in vse po vrsti poslal v nebesa...«
»O tem že ves večer govorimo, o tej brezdušnosti. Mi nismo njihovi največji sovražniki. Srbe bodo uničili Srbi in to bo njihov najbolj pravičen, pošten in objektiven boj. Bliskovita zmaga tega našega orožja je pokazala svetu dve stvari: da smo Hrvati vsa ta leta delali na sebi, da smo vrnili svoje, saj smo imeli za to upravičen motiv, s svojo toleranco pa smo pokazali, da so živeli Srbi na Hrvaškem vedno bolje od Srbov v Srbiji... Žal je svet pozabil, kdo je začel vojno in so tako Hrvati znova postali agresorji, čeprav so samo žrtve, ki se branijo in
želijo svoje nazaj...«
»Tega veC niti Jelinčič ne ločuje,« je rekel Jure in me postrani pogledal.
»Neverjetno, kako smo Slovenci vedno krivi za vse.«
»Na dan raketiranja Zagreba, ste obesili na eno od ljubljanskih zgradb srbsko zastavo!«
»Ničesar ne vem o tem. Misliš, da so jo Slovenci? V Ljubljani živi veC tisoč Srbov.«
»Ti si edini Slovenec, ki ima dušo,« je rekel Rom, da bi obrnil pogovor iz neprijetnih voda. Hotel sem ugovarjati, toda v tem trenutku je vstopil v lokal sarajevski režiser Ade-mir in Jure ga je predstavil pisani druščini:
»Vidite, to je avtor odličnega fil" ma‘Ovo malo duše1.«
Prišlek je segel v naprsni žep, potegnil iz njega najnovejše sarajevske vtise, šale in zgodbo in jih položil pred nas. Govoril je o tem, kako nastaja v Sarajevu novo vrednotenje življenja. Kako zaCneš razmišljati, kadar si na dnu. Ko nimaš ne plače ne pokojnine, temveč le vodo, moko in prijatelje. Kadar park ali igrišče spremeniš v vrtiček, nabereš travo in narediš iz nje potico, »pito«. Kadar veš, da Srbi nikoli ne bodo zavzeli Sarajeva, da njihov obroC okrog olimpijskega mesta poka, razpada v manjše, čedalje manjše koncentrične kroge. Da se Sarajevčani, razočarani nad hladno, spletkarsko in preračunljivo Evropo, vračajo v svojo prestolnico, kjer se je najbolj povečalo razumevanje za soseda, poraba voska in sveč, ljubezen in optimizem. Kjer cvete izviren umetniški izraz, pantomima človeške stiske pa se spreminja v trmasti p°' nos. Kjer raste generacija osivelih; zrelih otrok. Kjer ni Časa za laž, kajti zapomniti si je treba tisoC drugih stvari, ki so okrasile obkoljeno življenje. Kjer so ljudje postali bratje pod odprtim nebom.
»K meni so prišli ameriški novinarji; pripravili so intervju. Potem sem prebral, da senTmuslimanskiTe-žiser. Poklical sem urednika in mu rekel, da bi rad popravek, da bi rad govoril z‘židovskim‘politikom Kis-
Singerjem, s‘katoliskim‘reZiserjem Coppolo, s‘prezbiterijanskim‘pisate-
Ijem Vidalom... Moj ameriški prijatelj je dojel mojo sporočilnost. Opravičil se je.«
Za mizo smo ostali tiho. Sarajevska »pita« je bila grenka. Sam avtor, p°' končen, nepremagljiv. Jutri bo začel snemati svoj sarajevski film z delovnim naslovom Popolni krog. Toda to je že drugi scenarij, z mnogo več duše, kot jo premore navaden človek.
Foto: Romeo Ibriševid
MENJALNIŠKI TEČAJI
12. maja 1995
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100 IR)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
-Abanka Ljubljana	80,40	81,35	11,25	11,55	6,92	.7,45
-Albanka Koper	80,25	81,35	11,14	11,55	6,88	7,32
J^banka Nova Gorica	80,25	81,35	11,22	11,55	6,74	7,11
Celje d.d., t: 063/431-000	80,50	81,45	11,25	11,60	6,50	7,00
■Jonka Noricum d.d., t: 133-40-55	80,40	81,40	11,35	11,55	6,80	7,20
Jonka Vipa NG, t: 065/ 28-511	80,42	81,30	11,25	11,60	6,81	7,20
c°me 2 us JjOti/ 15-92^35, od 8-15, sob od 9-12	80,60	81,05	11,40	11,50	6,95	7,15
Jl^ditanstalt d. d.	80,50	81,40	11,30	11,60	6,60	7,20
Jja, od 7-19, sob od 7-14	81,02	81,05	11,46	11,47	7,06	7,08
-Jja Ljubljana, t: 12-51-095	80,98	81,05	11,43	11,45	7,06	7,09
Kompas Hertz Celje -lUliOM/26815, od 7-19, sob od 7-15	80,55	81,00	11,33	11,43	6,75	6,95
Kompas Hertz Velenje 855552, od 7-15, sob od 7-13	80,50	81,00	11,33	11,43	6,75	6,95
kompas Hertz Idrija JJ065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15	80,50	81,00	11,33	11,43	6,75	6,95
kompas Hertz Tolmin '^065/81-707, od 7-15, sob od 7-15	80,50	81,00	11,33	11,43	6,75	6,95
kompas Hertz Bled -2^065/28-711, od 7-19, sob od 7-19	80,50	81,00	11,33	11,43	6,75	6,95
kompas Hertz Maribor -2^062/225-252, od 7-19, sob od 7-13	80,50	81,00	11,33	11,43	6,75	6,95
Jjj kreditna banka Maribor d.d.	80,00	81,50	11,20	11,60	6,40	6,95
JfJ° Šempeter,t: 065/ 32-250	80,45	81,25	11,32	11,52	6,85	7,15
JJjka banka d.d. LJ, t: 13-11-009	80,40	81,10	11,30	11,50	6,80	7,20
JSilpa banka Slovenije	79,00	81,00	10,70	11,44	6,20	6,85
Jjlikum Ljubljana, t: 312-570	80,90	80,93	. 11,45	11,47	7,02	7,05
Jjlikum Piran, t: 066/ 73-269	80,40	80,85	11,35	11,44	6,90	7,00
Jjlikum Celje, t: 063/ 441-405	80,65	81,15	11,40	11,50	6,65	7,10
Jjlikum Maribor, t: 062/ 222-675	80,85	81,20	11,42	11,44	6,40	7,10
Jjlikum Šentilj, t: 062/ 651-355	79,70	81,40	11,20	11,45	6,40	7,10
Jj^ikum Tolmin, t: 065/ 82-180	80,50	81,00	11,30	11,48	6,95	6,99
Jjlikum NM, t: 068/ 322-490	80,90	81,15	11,32	11,52	6,90	7,15
Jjlikum Žalec, t: 063/ 7-15-1 14	80,65	81,20	11,35	11,50	6,50	7,00
Jjjum šentjur/CE, t: 063/ 743-174	80,70	81,20	11,40	11,50	6,65	7,10
Jjiikum Kamnik, t: 061/832-914	DA	NES IN J	JTRI NE P	)SLUJE		
Jjlikum Mozirje, t: 063/ 831-842	80,30	81,25	11,26	11,52	6,35	6,90
JkBjj.d.,***	80,60	81,60	11,23	11,73	6,85	7,30
Jjjranj, t: 064/331-741	80,80	81,10	11,42	11,47	6,85	6,95
JJ5.d.d. Ljubljana	80,60	81,23	11,42	11,49	6,90	7,10
J^lMubljana, t:061/444-358	80,40	81,35	11,32	11,56	6,75	7,10
uPimo Ljubljana, t: 212-073	80,92	80,98	11,44	11,45	7,06	7,09
^®Caji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:"*
		
Ssdez: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: 'Sl. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 -	Agencija Domjo: tel. +39/40/831131		
'2. MAJ 1995	v LIRAH	
_Wa	nakupni	prodajni
Pmeriški dolar Bernska marka TCincoski frank 'holandski gulden belgijski frank 'untšterling i^ki šterling danska krona gtSka drahma kanadski dolar laponski jen Svicarski frank avsfnjski šiling haiveška krona Vedska krona Portugalski escudo sPanska pezeta dvstralski dolar [hadzarski florint Ravenski tolar -Jj^aSka kuna	1625.00 1130.00 322.00 1011.00 55.00 2539.00 2606.00 290.00 7.00 1207.00 19.00 1357.00 160,90 253.00 222.00 10,80 13,10 1199.00 11.00 14.00 320,00	1695.00 1185.00 335.00 1052.00 57,30 2643.00 2712.00 302.00 7,30 1256.00 19,70 1413.00 167,50 263.00 231.00 11,20 13,60 1248.00 14.00 15.00 340.00
		
-JJlAJ 1995	v LIRAH	
J/aluta^	nakupni	prodajni
bmeriški dolar nemška marka francoski frank holandski gulden belgijski frank funt šterling lr$ki šterling danska krona 9rSka drahma kanadski dolar ŠV|carski frank bujski šiling s|ovenski tolar	1643.00 1146.00 324.00 1018.00 55,50 2559.00 2614.00 293.00 7,10 1215.00 1374.00 162.00 14,00	1688,00 1181,00 339.00 1046.00 56,70 2649.00 2704.00 301.00 7,70 1260.00 1404.00 167,00 14,80
			
11. MAJ 1995			
diZava	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,30	8,90
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,60	8,90
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,60	9,20
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,50	9,10
Italija	Kmečka banka Gorica	14,00	14,80
Italija	TtZaška kreditna banka	14,00	15,00
			
14. MAREC 1995	V DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1.4098	
francoski frank		28.0770	
nizozemski gulden		89.1430	
belgijski frank		4.8360	
španska peseta		1.0907	
danska krona		24.8600	
kanadski dolar		0.9945	
japonski jen		1.5464	
švicarski frank		120.0700	
avstrijski šiling		14.2070	
italijanska lira		0.8365	-
švedska krona		19.4450	
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 15.5.95
Nakupni Prodajni
1.	REDNI tečaj m DEM	8121	81.50
2.	Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz za tolarje.
v	Podrobnejše informacije: tel 17-18-452,302-326 in 302-315
menjalnica hida o»i/ i-ms-sss
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 089 z dne 12.5. 1995-Tečaji veljajo od 13.5. 1995 od 00.00 ure dalje
				ZA DEVIZE		
drZava	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	1	86,5817	86,8422	87,1027
Avstrija	040	šiling	100	1153,6925	1157,1640	1160,6355
Belgija	056.	frank	100	394,7995	395,9875	397,1755
Kanada	124	dolar	1	86,3586	86,6185	86,8784
Danska	208	krona	100	2082,5039	2088,7702	2095,0365
Finska	246	marka	100	2658,4983	2666,4978	2674,4973
Francija	250	frank	100	2318,5804	2325,5571	2332,5338
Nemčija	280	marka	100	8112,5979	8137,0089	8161,4199
Grčija	300	grd	100	—	50,4006	50,5518
irska	372	funt	1	—	188,7786	189,3449
Italija	380	lira	100	7,0280	7,0491	7,0702
Rep. Hrvaška	385	hrv. kuna	100	—	2250,0000	—
Japonska	392	jen	100	135,6264	136,0345	136,4426
Nizozemska	528	gulden	100	7244,7933	7266,5931	7288,3929
Norveška	578	Krona	100	1822,9007	1828,3859	1833,8711
Portugalska	620	escudo	100	77,4104	77,6433	77,8762
švedska	752	krona	100	1594,7745	1599,5732	1604,3719
Švica	756	frank	100	9730,2499	9759,5285	9788,8071
Velika Britanija	826	funt šterling	1	183,8720	184,4253	184,9786
ZDA	840	dolar	1	117,2108	117,5635	117,9162
Evropska unija	955	ECU	1	150,3143	150,7666	151,2189
Španija	995	peseta	100	94,1061	94,3893	94,6725
Opomba: Tečaj H RK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 13.5.1995
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečai)			tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 12. 5. 1995: *					1,700,000	832,967	799,596	1,632,563
145	97.	7961% 94.07	01% 96.033	1%170.000	83,297	79,960	163,256	
ljubljansia Tečajnica borznega trga
st.: 86	Datum: 12. 5. 1995
UtUJAN* STOCI PCRVNCL PC
Vrednost. papir	obr. m.div.	ex kupon StdaLjS)	enotni tečaj	% sprem	datum povpiaš pomUa			Max.	Min.	iodosn
	ITiiT?			tsim						
LEE	"96	(4.5.93)	11.500		24.4.	11.510	12.100			
PUB	1.000	(6.6.94)	13.653	3,43	12.5.	13.530	13.670	13.890	13.450	6.185
SAL	500	(7)(29,8,94)	20.198	,91-	12.5.	20.020	20,350	20.400	20,000	12.523
SKBR	458	(16.5.94.)	32.188	,64	12.5.	31.990	32,250	32.900	31.500	22.757
										
BOI	8,0	4.(31.12.941	98,4	,05	12.5.	98,4	98,6	98,5	98,2	1.440
B02	9,5	8.(1.10.941	102,6	,30-	12.5.	102,6	102,8	102,8	102,3	15.201
BOS	- 5,0	3.(30,11.94]	83,9		11.5.	83,0	84,0			
Bil	7,0	4.(15.1.95)	88,0		8.5.	83,0	96,8			
BL1D	8,0	4.131.12.941	97,1		11.5.	97,0				
BUD	9,5	8.(1.10.94)	102,0	,64	12.5.	102,0	104,0	102,0	102,0	* 84
SKBl	10,0	4.(1.11.941	95,2A	,01	12.5.	95,2	95,9	95,2	95,2	35
	2BE	imreg	3232=	nas«						
STBR			11,750	,05	12.5.	10.700	12.000	12.000	11.500'	47
JAD	10.000	(1.6.94.)	118.656	4,06	12.5.	116.200	117.700	122.000	114.000	14.239
M)		(»)	16.446	7,14	12.5.	15.960	16.360	16.600	16.300	1.513
SPOR			21.000"		10.5.		22,000			
MR			15.000	2,91-	12.5..	14.800	15.000	15.000	15.000	300
K	218	130.3.93.)	9.114	,16	12.5,	8.900	9.050	9.200	9.030	5.678
«	4.000	(8)(10.6.94.)	4.005’	6,90	12.5.	3.905	3.994	4.120	3.600	18.354
im		(5)	760,1	3,37	12.5,	760,0	700,0	700,0	700,0	5.849
		■HM'*								
KBTP	4000	(23.5.94)	31.505	4,87	12.5.	31.400	31.850	32.000	30.200	3.812
>FNP			34.584	5,95	12.5.	22.100	22.000	34.000	33.000	1.099
1GSP		(6)	602,0	18,85	12,5.	560,0	780,0	640,0	600,0	475
JBKP			11.001	,01	12.5,	10.000	11.370	11.010	11.000	770
IT			40.900		12,5.	40.900	41.100	40.900	40.900	123
		tnisra	•JiCTTTT							
H12,0	4.(	1.11.94]		98,0		5.5.	95,5				
IZG	11,0	4.(1.1.951	89,9		8.5.	88,5	90,4			
PCE	12,0	i(1.12.94|	98,6		26.4,	98,6				
=11	12,0	7,(1.1.95j	99,0		11.5.	98,9				
=G0	10,0	l.|l.6.94)	96,4		. 11.5.	95,6	97,0			
BGS1	10,0	4.(1.6.94)	43,0*	11,40	12.5.	30,0	44,0	44,0	38,0	257
Tečajnica izvenborznega trga ŠT. 86/95-12. 5. 1995											
Vrednost. papir	obr. n.div.	ex kupon enotni štdaifŠ) teCaj		% sprem	datum	povpraš	ponudba j Max. Min. 1000 S1T				
		1 JTiffn									
GEAR GRDO HBR0 m RDR0 RGSR	119	(8,3.94.1	4.000A 32,500 3.475A 3.546 17.400 582,1	,01- ,02- 43,88	19.4. 31.3. 12.5. 12.5. 26.4. 12.5.	2.000 500.0 1.501 3.400 10.100 310.0	4.400 15.000 3.480 3,600 17.500 470.0	3.475 3.550 825,0	3.475 3.540 240,0	24 337 ■ 8.511	
	RiTil	SuTTim									
HBPO' OOKBPI KBPP UBKC			3,026 30.000 5.095	27,37	11.5. 18.4. 12.5.	3.041 3.300 5.00 4.000	3.300 30.000 4.990	5.400	4.910	836	
	TT*I*1										
GORO LOK MLjO OSMO 0LS0 ONM OPO UBKK mo	10,0 10,0 10,0 10,0 10,0 11,0 10,0 8,50 10,0	9.115.1,95) 11.10.94) 11.4.94) (1.10.94) 81.9.94) (1.8.94) 6.(1.2.95) 2,(15.4.95) (1.10.94)	98,1A-88,0 93.0 84.0 86.0 88,0' 86,1 80,0 98,5	,24- ,11- 1,13- ,77	12.5. 11.5. 12.5. 5.4. 12.5. 12.5. 13.4. 15.3. 30.1.	98.0 86.1 93.0 80.0 86,1 87.0 83.0 25.0 95.0	100,0 90.0 95.0 84.0 '87,3 1.0 90,0 ■ 99,9	98,4 93.0 86.1 88,8	98,1 93.0 86.0 88,8	224 14 788 812	
											
50 dnevni (vSlTI 90 dnevni (v SIT) 120 dnevni (v Sili											
			TiTliTiTi								
BNB2imnaLlxina(1.6.95) (1.6.951 del ni bona (v SIT) NBSl del ni bona (v SiTj NBS2			99,6 57.000 22.152	,01 1,39-	12.5. 4.5. 12.5.	99,6 53.000 22.300	100,0 59.500 22.440	99,6 22.10	99,6 21.610	6.474 84.754	
			ISTE«								
150.000 SITskupaj maj lolaistidelmaj devizni del maj 150.000 SiTskupaj maj tolarski del maj devizni del maj			108,6 108,2		2.3. 21.3.						
cd i	12.5.95				prejšnji			d T		d%		
^	1.141,40				1.119,08			22,32		1,99		
Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacr"' J-’—- ‘-1—"L- ----------------------1------------------—IL
obresti; enotni tečaj je izračunan m olajšava; A - aplikacijski teCaj: borzni p S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * * dosežena 10-odstotna dnevna sprememba teCaja; ** - dosežena 30-oostotna omejitev - trgovanje je zadržano.
Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PIJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplaCilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, Ce ni navedeno drugače; max. - najvišji teCaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji teCaj določenega vrednostnega papirja.
				
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 13. maja 1995 od 00.00 ure dalje				
			ZA Dl	■VIZE
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar cvirnl. Pri kon iu deviz oz. r	100 100 100 100 1 1 ikretnih f noseben	1154,7452 2320,6960 8120,0000 7,0344 184,0398 117,3178 »slih je možno odst doaovor.	1159,0115 2329,2700 8150,0000 7,0603 184,7198 117,7512 topanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	81,20 81,20 panje.	81,50 81,50
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečai velja dne 13.maja 1995 od 00.00 do 24.			>djetij ure
banka	valuta	nakupni	prodajni
Bank Austria Banka Creditanslalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dob vejavni tečajnid Banke Sovenje, prt drugih va oziroma zmanjšano za OZSodstotne točke. T do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih In nai • Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemo nem tečaju In v skladu s tekstom, M dopdnjuje	DEM DEM DEM DEM DEM leni na podle utah pa je razi 3čqji veljajo zc upih se tečaj kupovati in pogoje nakup	mm ODCOOOOO Mm ■ g-g-sS ■ g|||_§	oo",°	81,50 81,40 81,40 81,50 3v po trenutno snije povečano prodajo deviz u. jto po objavijo-
/O ljubljanska banka
NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
PODRUŽNICA MILANO
P I a z z a A. D i a z 2 Milano tel.: 0039 2 864 65300 lax: 0039 2 864 65358
			
12. MAJ 1995		v LIRAH	
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1665,940	—
ECU		2138,230	
nemška marka	—	1154,500	—
francoski frank	—	330,050	—
funt šterling	—	2617,190	—
holandski gulden	—	1030,970	—
belgijski frank	—	56,192 13,391 296,440	—
španska pezeta			—
danska krona			
irski funt	—	2670,000	—
grška drahma	—	7,153 11,016 1230,930	—
portugalski escudo	—		—
kanadski dolar	—		—
japonski jen	—	19,271	—
švicarski frank	—	1384,940	—
avstrijski šiling	—	164,150 259,780	—
norveška krona	—		—
švedska krona		226,700	—
finska marka		378,280	—
avstralski dolar	—	1231,460	—
		
12. MAJ 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	9,9500	10,4500
kanadski dolar	7,3500	7,7500
funt šterling	15,6500	16,4500
švicarski frank	824,5000	856,5000
belgijski frank	33,6000	34,9000
francoski frank	197,5000	205,5000
holandski gulden	616,0000	640,0000
nemška marka	690,3000	716,3000
italijanska lira	0,5960	0,6300
danska krona	177,0000	185,0000
norveška krona	154,5000	161,5000
švedska krona	135,2000	141,8000
finska marka	225,0000	235,0000
portugalski escudo	6,6300	6,9700
španska peseta	7,9800	8,4200
japonski jen	11,4000	11,9000
slovenski tolar	8,70	9,10
hrvaška kuna		
j TeCaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
© RAI 1
RETE 4
	: Otroški variete La Banda	
	dello Zecchino, risanke	
	Oddaja za najmlajše	
	Dok.: Kvarkov svet -Rešimo tigra	
	Tedenski dnevnik o TV programih Canal Grande Laraichevedrai	
	Aktualna odd.: Verde-mattina	
	Vreme in dnevnik	
	Odd. o medicini Check-	
	up (vodi A. Manduca)	
	Izžrebanje lota, vreme	
	Dnevnik in Tri minute	
	Aktualna odd. o morju Linea Blu	
	Sedem dni v Parlamentu	
m	Otroški variete Disne'y Club, vmes risanke	
	Znanstveno-tehnološki	
	tednik Albedo	
gfjgg	Izžrebanje lota	
	Dnevnik	
	Oddaja o zdravju in lepoti: Piu sani piti belli	
	Nedeljski evangelij	
	Vreme, dnevnik, šport'	0£ il
	Variete: I cervelloni (vodi Paolo Bonolis)	
	Dnevnik	
	Posebnosti TGl	
	Dnevnik 1 in vreme	
	Film: Vito e gli altri	
	(dram., It. '91, r. A. Ca-puano, i. N: Triola)	
	Komedija: Lohengrin	
I RAI 2
Komični filmi Jutranja oddaja Mattina in famiglia, vmes (7.00,7.30,8.00,8.30,9.00, 9.30,10.00) dnevnik TG2 Aktualne odd.: RAI 2 za vas, 10.25 Evropski dnevi, 10.55 Tvoj bližnji, 11.15 Potrebujem te Variete: In famiglia Dnevnik, športna odd. Dribbling in vreme Glasba: Mio Capitano Aktualno: Dream Roads
Nan.: Tre cuori in affitto Nad,: Manuela Variete: Buona giornata, vmes 9.15 nanizanka, 9.40 Teleprodaja, 10.00 Guadalupe, 10.35 Febbre d’amore, 11.40 Rubi, 12.20 Cuore selvaggio, 13.00 4 x 7, vmes (11.25) dnevnik Dnevnik
Medicine a confronto Aktualno: Agenzia matri-moniale. 17.10 Perdona-mi
Nad.: Uccelli di rovo, vmes (19.00) dnevnik Nad.: Sentieri TV film: Un’ardente pas-sione (dram., ZDA ’89, i. T. VVilliams, R. Masur) Oddaja o modi: Atelier (vodi G. Carlucci), vmes (24.00) dnevnik Nan.: La donna Monica
Ulj CANALE5
Na prvi strani Aktualno: A tutto volu-me, 9.30 Nonsolomoda Aktualno: Affare fatto -Teleprodaja Nan.: Komisar Scali Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Arniči, 15.25 Anteprima
Otroški variete, vmes risanke in nanizanka TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La mota della fortuna MjM Dnevnik TG 5, vreme, H 20.25 Striscia la notizia Ulili Variete: Non dimenticate lo spazzolino da denti EO Dnevnik
Nan.: S ul luogo del delit-to - Radio agguato Nočni dnevnik
15.25
15.30
16.45
18.50
19.35
20.20
20.40
22.20
23.30
23.50
0.20
Izžrebanje lota Film: Uno straniero in patria (vestem, ZDA '54, i. G. Montgomery)
Tenis: Medn. turnir Italije, ženske Sereno variabile Vreme, dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film: Presenza inquie-tante - Doppia identita (dram., ZDA '90, i. M. Gilbert, D. Ladd) Aktualno: Prafondo gial-lo (vodi E. Gardini) Dnevnik in vreme Tedenski dnevnik o programih Laraichevederai Nočni šport
M RAI 3
	Pregled tiska
	Film: Attila, šiba božja (kom., It. ’82)
	Dnevnik o televizijskih programih
	Film: L’ amico arabo (It. '90, i. L. Barbareschi)
	Oddaja o kmetijstvu
	Dnevnik
	Film: Baja Oklahoma (kom., ZDA '89, i. L. A. Warren, J. Roberts)
	Deželne vesti, dnevnik
	TGR - Okolje Italija
	Šport: tenis, košarka play off, rally
	Vreme in dnevnik
	Deželne vesti
	Kolesarstvo: Giro di sera
	Tednik TG3 Omnibus
	Aktualna odd.: Ultimo minuto
	Dnevnik, deželne vesti
	Aktualno: Harem (vodi C. Spaak), 23.50 Letti ge-melli
	Dnevnik, pregled tiska, vreme, filmske novosti
ITALIA 1
6.30
9.30 12.25
12.50
14.10 14.30
14.30
15.10
15.30
18.10 18.20
19.30
20.00
20.45
22.40
23.10
1.00
Otroški variete Nanizanke
Odprti studio, 12.30 Fatti e misfatti, 12.40 Šport studio
Avtomobilizem F1 Odprti studio Variete: Smile Variete za najmlajše Nan.: Power Rangers Kolesarstvo: 78. Giro d’ Italia, 17.00 Studio tappa Aktualno: Village Nan.: College Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio Variete: Karaoke Film: Beverly Mills Cop 2 (kom., ZDA '82, i. E. Murphy, J. Reinhold) Variete: Girosera Film: Il falco del deserte (pust., ZDA '92, i. J. Aronson, H.J. Newton) Italia 1 šport
# TELE 4
13.30
20.30
17.45,19.30, 22.10, 24.00 Dogodki in odmevi Nan.: Gavilan, 21.15 The Rookies
(•) MONTECARLO
14.00
19.30
20.35
23.25
1.55
18.45, 20.25, 22.30, 1.00 Dnevnik
Športna odd. Ciclissimo Film: Delitti senza casti-go (dram., ZDA '42) Španski nogomet Film: Nanou (dram., ’68)
20.25
20.30
RAI 3
slovenski
program
Risanke: Bojan Dnevnik
IT SLOVENIJA 1
08.30
08.45
09.00
09.15
10.05
10.15
11.00
11.30
13.00
13.05
14.05
14.30 15.20
17.00 17.10
18.00
18.45
19.05 19.17
19.30 19.42 20.00
21.00
00.15
22.35
Radovedni TaCek, pon. Oscar Junior: Nora zabava Učimo se roCnih ustvarjalnosti, 19. oddaja, pon. Pod klobukom, ponovitev Mlada Evropa poje, oddaja švedske TV Tok tok, za mladostnike Zgodbe iz školjke Ne joči Peter, slovenski (cb) film Poročila
Moški, ženske, ponovitev Malo angleščine, prosim Tednik
Poglej in zadeni, ponovitev TV dnevnik 1 Svet narave, 7/10 del angleške plz oddaje RPL - studio Luvvigana Hugo, igrica Risanka j Žrebanje 3x3 | TV dnevnik 2, vreme, šport Utrip
I Slovesnosti ob 50-letnici I konca II. svetovne vojne, zmage nad fašizmom in nacizmom, prenos iz Cankarjevega doma Eurosong '95, prenos iz Dublina, komentar Damjana Golavšek Poročila, šport Sova:
Samo ti in jaz,
švedski film
fr* SLOVENIJA 2
Martha Graham, portret plesalke in koreografinje ■ jE Komisar Rex, ponovitev | Turistična oddaja Sova, ponovitev Za TV kamero Kolesarska dirka po Sloveniji, posnetek Domžale: Tenis, prenos Slovenski magazin Karaoke,
razvedrilna oddaja Razgledi s stola po deželi Danski, ponovitev
21.05
21.10
22.35
22.50
23.20
Ozare
Oglasi se! Tako temno je,
švedski film Športna poročila Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža SP v boksu, posnetek iz Berlina
A KANALA
	Ponovitve
	Spot tedna
	Prepozno za solze, ponovitev filma
	Ameriških deset, glasbena oddaja
	Beverly Mills 90210 III, ponovitev
	Vreme
	Živeti danes, dokumentarna oddaja
	Splošna praksa, 21. del avstralske nanizanke
	Policijska akademija III, ameriška komedija .
	Vreme
	Grace Jones /1982
	Spot tedna
	Erotični film
Sl Koper
15.00
16.00 16.10
17.00
18.00
18.45
19.00
19.30
19.40
20.10
20.30
21.20
21.50
22.20
22.35
Juke box, ponovitev Euronews
Juke box, ponovitev Koncert ob 50-letnici osvoboditve, ponovitev Slovenski program:
TV poper - kabaret Primorska kronika TV dnevnik
Jutri je nedelja - verska oddaja
O. J. - filmi, ki jih ustvarijo otroci Euronews
Po Magellanovih poteh -: potovanje okoli sveta v j iskanju sledi,
| 2/5 del dokumentarca Achtung baby!, oddaja o kulturi, avtor: Roberto Ferrucci
»Il piacere degli occhi«, tedenska oddaja o filmu Vsedanes Hiša ob cesti, ameriški (Cb) film, 1948 Režija: Jean Negulesco
(□EP3 Avstrija 1
SR
I4.3U
14.55
15.20
16.35
17.25
18.10
19.00 19.30 19.53
20.00 20.15
21.00
23.20
00.05
01.40
02.25
02.50
03.15
04.40
Nekoč je bil človek Duck Tales Mala trgovina groze Serije
Ljubezen in tako naprej Blossom Knight Rider Pekel nadarjenih Superman Ljubezen iz zraka Melrose Plače Alison se vrne Beverly Hils 90210 Naključno srečanje Milijonsko kolo Cas v sliki, kultura Vreme
Pogledi od strani Star Light,
znani ljudje pojejo večno zelene pesmi Eurosong, prenos iz Dublina Cas v sliki
Bela ženska ob Kongu,
ameriški pustolovski film, 1953
Igrajo: Susan Hayward; Robert Mitchum in drugi Klic na pomoC Kalifornija, ponovitev Katts & Dog, ponovitev Čudovita leta, ponovitev Beverly Mills, ponovitev Stepfordcanke, ponovitev filma
DEP1 Avstrija 2
	Ivanhoe, ameriški film
	Rocky IV, ponovitev
	Hello Austria, Hello Vi-enna
	Cas v sliki
	Formula 1, trening za VN Španije
	Rojstni kraji Evrope
	Avstrija II
	Alpe - Donava - Jadran
	Kdo me hoče?
	Cas v sliki
	Ozri se po deželi
	Svetovne religije
	Nogomet
	Sporni primeri
	Avstrija danes
	Cas v sliki, kultura
	Materinski dan, avstrijski film, 1993 Režija: Harald Sicheritz
	Cas v sliki
	Kottan poizveduje Cesar pošlje vojake
	Fantje v zboru, ameriški film, 1977 Igrajo: Charles Durning, Louis Gosset in drugi
	Pogledi od strani Videonoč
OtO Hrvaška 1
08.55
09.00
10.30
11.30
12.00 12.15 13.00
13.40
15.05
15.20
15.30
15.40
16.30 17.45
18.15
19.15
19.30 20.03 20.13
20.55
00.00
00.20
00.50
Poročila Dobro jutro CvekaLnica Biskvitki, risana serija Poročila
Cesarica, 171. del serije Me je kdo iskal, zabavnoglasbena oddaja Vrnitev močvirske pošasti, ameriški film Risanka
Umetnine svetovnih muzejev Poročila Beverly Mills, ponovitev 12/30 del ameriške nadaljevanke Turbo Limach Show Televizija o televiziji Prizma, multinacionalni magazin
Na začetku je bila Beseda
Dnevnik
Šport
Glasbena skupina Magazin, glasbena oddaja Dublin: Eurosong '95 V Dublinu se bo predstavilo triindvajset pesmi.
I Irci so že tretjič po vrsti gostitelji Eurosonga. Po novih pravilih bodo naslednje leto vse pesmi morale skozi predtekmovanje, le pesem države zmagovalke se bo na končno prireditev uvrstila brez predhodnega boja. Hrvaško bo predstavljala skupina Magazin in Lidija.
Dnevnik Slika na sliko Sanje brez meja
Hrvaška 2
12.45
12.55
13.35
14.35
16.05
18.15
19.15 19.30 20.10
TV koledar Briljantina, oddaja za mladino Ekran brez okvirja Košarka NBA: Chicago -Orlando, posnetek Theathron: Turandot Hrvaško prvenstvo v kar-tingu, posnetek Risanka Dnevnik Košarka
21.45
23.20
23.30
01.00
Latinica:
Polna luna Športna sobota NoCna izmena Življenje na severu, 76/88 del ameriške serije Državnik novega kova, 9/12 del humoristične serije
Krvavi val, ameriški film, 1990
Madžarska
Vaška TV
SonCni vzhod, jutranji informativni magazin Otroški program Življenje v mrazu, serija Zvon
Sosedje, tv roman
Resna glasba
Mozart
TV arhiv
Jaguar, film
John Silver,
avstralski film
Cas X
Kratki film
Štorije
Kolo sreče
Pravljica
Dnevnik
5 minut proze
Ameriški bratranec, serija
Telešport, vmes boks in
dviganje uteži
NoCni program, vmes ob
1.20 Gunbus, angleški
film
ŠE, NBC
	Rolonda
	Super prodaja
	Poročila
	Antarktika, dokumentarec
	Ameriška hokejska liga
	Golf
	Mojstri na ledu
	Danes
	ITN novice
	Ushuaia
	Skozi Cas
	Govoreči jazz
	ITN
	Večer z Jayom Lenom
	Zlata doba Rock 'n 'Roli8
	Zares osebno
	Najboljše iz Riviere
	Skozi Cas
	Enak Cas
CNN
14.30
15.00
15.30
16.00
16.30
17.00
17.30
18.00
18.30
19.00
19.30
20.00
20.30 21.00
21.30
22.00
22.30
23.00
23.30
24.00 00.30
01.00
Real News For Ki ds
Healthvvorks
Moneyweek
Science and Technology
Style With Elsa Klenscb
Shovvbiz This VVeek
Diplomatic Licence
Earth Matters
Evans and Novak
VVorld Bussines This
VVeek From London
Nevvsmaker Saturday
Healtlrvvorks
Style With Elsa Klensch
Your Money
International CorrespoB-dents
Headline News Futurevvatch Headline News Bothsides... With Jesse Headline News Managing With L°u Dobbs Pinnacle
01.30
On THe Menui
02.00
02.30
03.00
04.00
The Big Story Shovvbiz This VVeek Larrv King VVeekend CNN VVorld News
05.00
05.30
Capital Gang Headline News
DISCOVERV
17.00
18.00 18.30
19.00
20.00 21.00 22.00
23.00
00.00
Nebesne meje, film o bojnih poljih Nebesne meje, film 0 transportnih letalih Nebesne meje, film o vodnih letalih Padec Saigona, film o b1 tki za Saigon, 1. del Padec Saigona, film o bi tki za Saigon, 2. del Ogroženi svet, film o Zimbabveju Detektivi pod drobnogl®" dom, film o privatnih <Je tektivih
Klasika na kolesih, film o firmi Saab Po letu 2000, oddaja 0 varnem delu z visokona petostnimi kabli
H SKY NEWS
14.30
15.30
16.30
17.30 18.00
19.30
20.30 21.00
22.30
23.30 00.30 02.00
The Reporters Travel Destinacion
48	Hours
Fashion TV Live at Five VVeek in Revievv Uk Sportsline	. , f
Sky VVorld Nevvs Tonig The Reporters
49	Hours
CBS Evening News News\vatch
02.30
03.30
The Reporters F.T. VVest OfMoscovv
05.30
Critical Earth
06.00
Newswatch
TVS 1
11.30
NE JOČI, PETER slovenski ČB film, 1964
Režija: France Štiglic
Igrajo: Lojze Rozman, Bert Sotlar, Majda Potokar, Zlatko Šugman, Bogdan Lubej v vkgi Petra
Pred dobrimi tremi desetletji je eden najvid-rjejSih slovenskih filmskih ustvarjalcev vrance Štiglic posnel humorno partizansko 2godbo Ne joti, Peter. Gre za pripoved o kri-žih in težavah partizanske trojke, ki mora Prepeljati Petra na varno, na osvobojeno oze-vrrlje. Prebijejo se skozi vrsto pasti in ovir, med sovražniki, veliko težav pa jim seveda Povzroča mali Peter, ki je poln otroških vragolij in nagajivosti, ki so jim komajda kos. ^anje je to seveda sila naporno, sama naloga Pa se zdi prekaljenim borcem kar malo poni-žujoča. Za gledalce pa vsa ta akcija deluje obenem sproščeno humorno in dovolj napeto.
gre za enega najboljših Stiglicevih filmskih stvaritev, vsekakor pa za zelo zabaven mm, ki vedno znova pritegne gledalce vseh starosti, saj je ustvarjalcem uspelo prikazati krutosti vojnega Časa skozi humorno obarva-j13 očala, vsekakor pa velja opozoriti tudi na rgro vseh glavnih protagonistov, še posebej na malega Petra, kjer je France Štiglic, po filmu Dolina miru, dokazal svoj izjemen smi-sal za delo z otroki.
RAI 3
ON THE TOWN, ameriški film, 1949
12.15
Režija: StanleyDonen
Igrajo: Gene Kelly, Frank Sinatra, Vera Ellen, Betty Garrett
Trije mornarji imajo štiriindvajseturni dopust v New Yorku, zato si hočejo poiskati kako dekle. Vsak najprej sreCa, nato pa izgubi svojo idealno žensko, vendar se malo pred odhodom ponovno srečajo na vrhu Empire State Buildinesa... Film sta režiserja posnela po muzikalu Adolfe Greena in Betty Comden, ki sta poskrbela tudi za filmsko priredbo. On The Town je pustil globoko sled v tem žanru, saj velja za nespornega Idasika: odlikuje se po neobičajno zapleteni zgodbi in pa zato, ker je posnet izkjuCno v eksterienh.
1	
	KANAL	20.35
	SPLOŠNA PRAKSA, avstralska nanizanka, 21. del
Režija: Graham Thorbum
IgrajoiMichael Craig, John McTeman, Sarah Chadvvick
Nicola poskusa organizirati operacijo za bivšega kaznjenca brez denarja, Josipa Vladica. VVilliam soglaša, da bo kar sam prevzel operacijo, dokler se ne razkrije, da je vpleten v krajo opreativnih računalnikov na kliniki..
TVS 2
21.05
OGLASI SE! TAKO TEMNO JE, švedski film, 1992
Igrajo: Etienne Glaser, Simon Norrthon in drugi Režija: Suzanne Osten
Mladenič Soren je desničarsko, neonacistično usmerjen, bolj zaradi upornosti, zelje po drugačnosti in nasprotovanju obstoječemu. Njegovo sovraštvo in ideološka opredelitev nimata realne osnove, sta prej rezultat Črednega Med demon-statijami neonacistov je Soren v pretepu poškodovan in na vlaku mu nudi pomoC zdravnik Jakob, ki ga naroči v svojo ordinacijo. Jakob je Zid, med vojno je v Auschvvitzu izgubil svojo družino in ob Sorenu se odprejo stare rane in bolečine. Med Jakobom in Sorenom se prične postopoma vzpostavljati človeški odnos, v katerem se priCno luščiti pravi vzroki Sorenove neonacistične oprede-litve; začne se spraševati o svojem nasilnem begu od soočanja z življenjem. Pri tem ima Jakob odločilno vlogo.
	
	KANALA	21.30
	POLICIJSKA AKADEMIJA III, ameriška komedija
Igrajo: Ginger Lynn Alton, Elizabeth Kaitan, Ju-lia Parton, Jov Richardson, Johanna Grka, Ste-ve Mateo in drugi Rezija: Rick Sloane
Iz zapora pobegnejo jetnice in za njimi pošlje policijska uprava ekipo žensk policistk, saj menijo, da bodo ravno ženske najbolje ugnale pretkane pobegle jetnice. Film je klasična Policijska akademija, le da v njej v glavnih vlogah nastopajo zenske.

os s^nrs^oir©^
'N
MUSIČ TELEVISION
07.00	Video: Eurovideo Grand Prix Previevv; 10.00 Worst Of Most Wanted; 10.30 Cik - cak Sov; l°0 Velika slika; 11.30 Hit List Uk; 13.30 First Look '400 Pulse; 17.00 Dance; 18.00 Velika slika; 18.30 7JIV News - VVeekend Edition; 19.00 Evropski Top 21-00 Eurovideo Grand Prix; 22.00 The Soul; 23.00 ^ Look, pon.; 23.30 Cik - cak Sov; 02.00 The VVorst °f Most VVanted; 02.30 Chill Out Zone; 04.00 Nočni Vdeo
SKVONE
'4'00 Coca Cola Hit Mix; 15.30 George; 16.30 Tretja tompanija; 17.00 Dogodivščine Brisco Countryja rrj,,: )8.00 Parker Lewis ne more izgubiti; 18.30 Konjeniki; 19.00 Rokoborba; 20.00 Space Precinct; 1 00 The X Files Reopened; 22.00 Cops I; 22.30 Co-P511:23.00 Zgodbe iz kripte; 23,30 Seinfeld
PRO?
2.10	Parker Lewis; 13.05 Superman - Loisine in Clar-0Ve Pustolovčine; 14.00 Potovanje na dno morja, PPh'.' 15.45 Pro Movie; 16.15 Meč rdečega velika-ne, italijansko - francoski - pustolvski film, 1960; 18.55
'sanke; 19.55 Poročila; 20.15 Over The Top, am. Qkc' mm, 1987; 22.10 Beg skozi pekel, ameriški akcij-1990; 00.20 Poročila; 00.30 Repo Jack, ame-p ki filrn' 1898; 03.40 Oceanska pustolovščina; 04.30 0ročila; 04.40 Noro potovanje skozi čas
PREMIERE
5.10	Nogomet; 17.40 Premiere; 18.00 Junaki s ka-poročilo; 18.30 Dedič, ameriško - angleška
^dija. 1993; 20.15 Divji ogenj, am. komedija, 992; 22.05 Vzhajajoče sonce, ameriški triler; 00.10 '9ht Eyes lil, ameriški erotični triler, 1993; 01.45 °ko1. ameriški triler, 1993; 03.10 Konec je znan; '45 Killer Target, francoski film, 1991; 06.15 Zadnji anevi v Chez Nousu
13-25 Catwalk - skupina hoče na vrh, 5/29 del ameri-6 hum. serije; 14.20 Vse razen ljubezni; 16,50 Pojdi ^l: 18.00 Nogomet; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Ko °novi odzvanjajo, avstrijski domovinski film; 21.55 uhoho moški; 23.00 Hot Chili, am. erotični triler, 1991; T130 Oaudine, am. ljubezenski film, 1974; 02.05 Ponovitve
^	EUROSPORT
jadranje; 09.30 Triatlon, posnetek; 10.30 No-13 rvf^'finale P0^010 pokalnih pivakov; 12.00 Boks; Unn Formula 1 - prenos treninga za VN Španije; 4U0 Tenis; 16.30 Golf; 18.30 Formula 1; 19.30 Off-nore; 20.00 Dirke z avtomobili; 20.30 Nogomet; 7r, wj!,*'rke s tovornjaki; 23.00 Formula 1, posnetek
Španije
RTI
11.25	Califomija Dreams; 11.50 Princ z Bel - Aira;
12.25	Full House; 13.00 Formula 1; 14.10 Kdo je tu šef?; 15.45 A - Team; 16.50 Beverly Mills 90210; 17.45 Melrose Plače; 19.10 Mini Playback Show;
20.15	Sanjska poroka; 22.00 Kako prosim?; 23.00 Sobotna noč; 00.00 Navy Seals - najboljša elitna četa ameriških marincev
RTL2
12.05	Skrivnost Santa Vittorie, am. film, 1971; 14.30 Manhattan bo moj, družinska kronika; 15.40 Eva podeduje raj, avstrijska komedija, 1951; 17.40 Z dušo in telesom; 18.35 Tolpa preži vsepovsod, amariški vestem, 1979; 20.00 Poročila; 20.'15 Krik za svobodo, am. angleška drama, 1987; 23,15 Stvar iz drugega sveta, am. grozljivka, 1982; 01.25 Hudič na kolesih;
03.00	Lancelot
SKY MOVIES
15.00	Fatso, ameriški film, 1980; 17.00 A VVedding On VValtohs Mountain, ameriški film, 1982; 19.00 Radio Flyer, ameriški film, 1992; 21.00 Dave, ameriška komedija, 1993; 23.00 Unforgiven, ameriški film, 1992; 01.10 Eleven Nights, Eleven Days; 02.40 Dead Before Dawn, ameriški film, 1972
MOVIE CHANNEL
12.10	Dennis, ameriški film. 1993; 13.50 The Gypsy VVaniors, ameriški film, 1978; 15.10 The Sea Wolf, am, film, 1993; 17.00 Spiderman; 19.00 Dennis, ameriški film, 1993; 21.00 12.01, ameriški film, 1993; 23.00 The Vanishing, ameriški film, 1993; 00.50 The Children Of The Com II; 02.25 Nightbreed, ameriški triler, 1990;
03,05	Bloodstone: Subspecies, ameriški film, 1993
FILMNET +
13.00	Oldest Living Confederate Teliš Ali, 2. del;
15.00	Shirlry: Tony Curtis; 16.00 Tom And Jerry, am. film, 1978; 18.00 Splitting Helrs;
20.00	Night In The City, am. risani film, 1992;
22.00	When No One Would Listen, švedski film, 1993; 03.30 E' Predstavlja: 04.00 Eternal-ly Vours
SUPER CHANNEL
05.30	Poročila; Gospodarstvo; McLaughlino-va skupina;Hello Austria, Heilo Vienna; Euro-pa Journal; Video moda; X press zabava; Rolanda; Super Shop; Antarktika, dokumentarni film; 14.00 Šport, hokej na ledu, golf, gimnastika; 18.00 Danes; 19.00 Poročila; 19.30 Ushuala; 20.30 Detaline; 21.30 Govorimo o jazzu; 22.00 Novice; 22.30 The Tonight Show;
23.30	Pozno zvečer z Conan 0'Brienom;
00.30 Zlata leta Rock' n 'Rolla; 01.30 The Tonight Show; 02.30 Res osebno; 03.00 Riviera
DSF
12,00	Hattrick; 12.45 Klasični Šport; 13.45 Motošport;
17.30	Boks; 20.15 Motošport; 20.55 Hattrick Espanol; 22.50 VVrestling; 23.45 Bikini Open; 00,15 Motošport;
01.15	Direktno; 01.30 VVrestling; 02.25 Bikini Open
vox
16.15	Gledališče, britanski film, 1989; 18.00 Poročila; 18.20 Potovanje v svet živali, dokumentarni film; 19.15 2va divina; 20.15 Inšpektor Wexford posreduje; 22.00 Spiegel IV special; 23.50 Ameriškki nogomet; 00.55 Cisco Pike
TNT
20.00	Lady In The Lake, am. film, 1946; 22.00 Sol Madrid, am. film, 1968; 00.00 shaft In Africa, am. film, 1973; 01.55 Lady In tHe Lake; 03.45 Sol Madrid
3-SAT
17.00	V krempljih Borgie, am. film, 1949; 18.45 Svetovna dediščina. Tajska; 20.15 Zunaj pred vrati; 23.10 Boulevard Bto; 00.10 Šport
ZDF
13.05	Ta teden; 15.20 Dr. Mag Šport; 15.40 Zgubite milijone; 16.10 Robin Hood; 18.00 Schwarzwaldska klinika, nadaljevanka; 19.00 Danes, vreme, 19.25 S srcem in smrčkom; 22.00 Aktualni športni studio; 23.20 Polnočna akcija
FIUVINET
14.00	Nekateri lažejo in nekateri umrejo, ameriška drama; 16.00 Zvezda, ameriška drama; 18.00 Žrtev lepote, am. triler,1991; 20.00 Spati z nevarnostjo, am, triler, 1994; 22,00 Zadovoljstvo, ameriška srhljivka
CARTOON NETVVORK
06.00	Dotik modrega med zvezdami; 06.30 Sade-žovi; 07.00 Jutranja ekipa; 08.00 Kremenčkovi otroci; 08.30 Scooby Doo, kje si?; 09.00 Vogijev lov za zakladom; 09.30 Richie Rich; 10.00 Dinozaver Dink
10.30	Sadežovi; 11.00 Biskvitki; 11.30 Heathcliff;
12.00	Svetovne risanke; 13.00 Vrnitev v Bedrock;
13.30	Dotik modrega med zvezdami; 14.00 Yogi medved in prijatelji; 14.30 Popajev lov za zakladom; 15.00 Kapitan Planet; 15.30 Scoobyjeva olimpiada; 16.00 Sharky & George; 16.30 Bugs &. Daffy nocoj; 17.00 Detektiv Palec; 17.30 Ed Grim-ley; 18.00 Top Cat; 18.30 Scooby Doo, kje si?; 19.00 Jetsonovi; 19.30 Kremenčkovi
TV 5
16.10	Geniji v kratkih hlačah; 16.45 Les debroullards,
17.15	Lunapark; 17.45 Vprašanje za prvaka; 18.15 Ameriška prihodnost; 18.30 Poročila; 19.30 Švicarska poročila; 21.30 Festival; 22.40 Gledališče: Kokoš, ki je nesla zlata jajce; 00.30 Večer
_____________________	v

Slovenija 1
4.30, 5.00, 6.00,6.30,7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 12.00,
14.00,	17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Jutranja kronika; 8.05 Sobotna raglja; 9.30 O jeziku; 10.05 Kulturna panorama; 11.00 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovesnost ob 50-letnici konca 2, Svetovne vojne; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Igra; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00.	6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30. 12.30,
14.30.16.30.17.30	Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; ; 11.30 Novice, obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Glasbene želje; 16.35 Popevki tedna; 17.50 Šport; 19.30 Glasba; 21.00 Eurosong.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja;
10.05	Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues...; 13.05 Izbrali smo; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Madrigali;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.05	Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Glasbeni arhiv;
18.05	Roman; 18.25 Povabilo na ples; 19.30 Na-bucco; 23.55 Utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,6 -98,1 - 100,3- 100,6- 104,3
-	107,6 MHz)
8.30, 9.30,10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
19.00	Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 9.15 Planinska postojanka; 9.45 Du jesl, zabavno in humorno; 10,45 Sobotna terenska akcija;
11.30	Turistična poročila;
12.00	S terena; 12.30 Opoldnevnik; 13,00 Terenska akcija; 13.40 Pet zvezdic; 14.10 Okno v svet; 14.45 Zanimivost;
15.30	Dogodki In odmevi
-	prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Popoldne na MV; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik;
19.30	Športni pr. MV.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kulturne.aktualnosti; 11.45 Dorothy ed Aliče; 12.00 Ballo e bello;
13.00	Glasba po željah;
14.00	Narečna odd.; ^VLSO Single tedna; 15.00
Redazione teen; 16.00 Modri val; 18.45 Rigatoni;
20.00	Prenos RMI.
R.	Glas Ljubljane
7.00-11.00 Dej nehi no;
8.00	Horoskop; 9.30 Kam danes; 10.15 Novice;
11.05	Notranjsko-kraškl mozaik; 12.00 BBC Novice; 13.55 Pasji radio; 14.00 13 ožigosanih; 15.00 Vodeni program; 16.30 O kulturi; 17.30 Angleščina, 19.15 Novice; 19.25 Vreme; 20.00 Stampeedo;
22.00	DJ Jernej in hot mix.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.10 Štiri tačke; 10.40 Informacije, zaposlovanje; ll.lO Kviz: Z znanjem do izleta; 12.00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Nagradna uganka; 16.20 Pesmi tedna; 19.30-24.00 Večerni pr,
Radio Maribor
6.00,	8.00, 10.00, 12.00,
14.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 10.05 Otroški studio; 10.30 Top 17;
12.05	Sestanek starejših;
13.00	Slovensko-bistrlška panorama; 14.10 Od Ptuja do Ormoža; 15.00 iz Slovenskih gioric; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice. obvestila; 17.40 Radio express; 19.30 športna sobota; 21.00 Lestvica zabavnih melodij; 22.00 Zrcalo dneva; 23.15 Nočni.
Radio Študent
11.00	Curriculum vitae;
14.30	Kinoburger; 17.00 RO; 18.00 Radio ropot!;
19.00	TB: John Zorn; 20.00 Blues Ghost: West Side Chicago.
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Revi-val; 9.15 Filmi na ekranih; 9.25 Potpuri; 10.10 Koncert: Simf. orkester RTV Slovenija; 11.30 Iz Dopisnic z najbližjega vzhoda; 11.40 Znani ansambli;
12.00	Krajevne stvarnosti: Ta rozajanski glas;12.30 Glasba za vse okuse; 12.45 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Glasbeni predah; 15.00 Tu 362875, z vami kramlja
S.	Verč; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Učenci tekmujejo;
18.00	Mala scena: Srce brez potnega lista (j. Povše,!.); 18.30Slov. glasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30.15.30.17.30	Poročila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah; 19.00 Morski val.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
domači šport
Danes
Sobota, 13. aprila 1995 ODBOJKA
MOŠKA B2UGA
18.30	v Mestrah, Ul. Olimpia: Volley Mestre - Imsa Kmečka banka
MOŠKA Gl UGA
20.30	v Noventi Padovani, Ul. Cappello: Nova Gens - Koimpex
ZENSKA Gl LIGA
20.00	v Porcii, Ul. delle Risorgive: Porcia - Koim-pex; 20.30 v Trstu, Suvich: Bor Mercantile - Cus UD MOŠKA C2 LIGA
19.00	v Sovodnjah: Soča Sobema - Black Diamond Buia; 20.30 v Trstu, Altura: Bor Fortrade - Volley bali Maniago; 20.30 v Gorici, Slovenski športni center: 01ympia CDR - Vivil
ŽENSKA C2 UGA
20.30	v Nabrežini: Sokol Indules - Kmečka banka;
20.30	v Fiume Venetu: Bo Frost - Breg MOŠKA D UGA
18.00	v Trstu: Club Altura - Espego ŽENSKA D UGA
19.30	v Vidmu, Ul. del Pioppo: Qualso - 01ympia Cerimpex
1.	MOŠKA DIVIZIJA
18.00	v Gorici, Kulturni dom: Naš prapor - Acli Ronchi; 20.30 na Opčinah: Korting - Nuova Pall.
1.	ZENSKA DIVIZIJA
18.00	na Opčinah: Sloga - Virtus
2.	ZENSKA DIVIZIJA
15.30	v Trstu, Čampi Elisi: Juha - Bor Friulexport
KOŠARKA
MOŠKA Gl UGA, »PLAY-OFF«
20.30	v Briščkih, Ervatti: Jadran TKB - Cittadella MOŠKA C2 UGA
20.30	v Trstu, Ul. Ginnastica: SGT - Dom Agorest MOŠKA D UGA
18.45 v Dolini: Cicibona Mingot - Scoglietto; 18.00 v Briščkih, Dom Ervatti: Kontovel - Archta PROPAGANDA
16.00	v Briščkih, dom Ervatti: Jadran Eurosava -Sokol
NOGOMET
MLADINCI
16.00	v Trstu, pri Sv. Sergiju: S. Seigio - Juventina NARAŠČAJNIKI
18.00	v Štarancanu: Staranzano - Mladost ZAČETNIKI
15.00	na Proseku: Primorje Interland B - Triestina B; 16.00 na Proseku: Primorje Interland A - Triestina A
CICIBANI
15.00	v Doberdobu: Mladost - San Canzian B
Juhi
Nedelja, 14. maja 1995 NOGOMET
PROMOCIJSKA UGA
16.00	v FiumiceUu: Pro Fiumicello - Juventina
1.	AMATERSKA UGA
16.00	v Sovodnjah: Sovodnje - Futura; 16.00 v Bazovici: Zarja - Muggesana; 16.00 v Križu: Vesna -Buiese; 16.00 v Pantianiccu: Mereto - Primorje
2.	AMATERSKA UGA
16.00	v Repnu: Kras - Fogliano, 16.00 na Padričah: Gaja - Poggio; 16.00 v Marianu: Mariano - Primorec
TENIS
MOŠKA C UGA
9.00	v Gradežu: TC Grado - Gaja ITALIJANSKI MOŠKI POKAL
9.00	na Padričah: Gaja - Ronchi B
ODBOJKA
I.	ZENSKA DIVIZIJA
11.00	v Trstu, Galilei: Prevenire - Breg KOŠARKA
DEČKI
II.	00 v Briščkih, dom Ervatti: Jadran Farco - Pall. Gorizia; 11.30 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Poggi A -Dom Unitecno; 16.00 v Briščkih, dom Ervatti: Sokol - Bor Ediauto
PROPAGANDA
11.00	v Trstu, Ul. Caravaggio: Bor Ediauto A - Inter-muggia; 11.00 v Trstu, Istrska ulica: Azzurra - Bor Autocarrozzeria Boris B
PLAVANJE TROFEJA ADRIA
9.00	v Tržiču: nastopa tudi PK Bor MEMORIAL EMBERGER
10.00	v Trstu, bazen BiAnchi: nastopa tudi PK Bor
r
Obvestila
PRIMOTOR KLUB
vabi vse elane in simpatizerje na sejo v sredo 1.7. maja 1995 ob 20.30 v Srenjsld hiši v Borštu.
SK BRDINA
vabi danes, 13. t. m. vse elane, simpatizerje in atlete na kolesarski sprehod. Zbirališče v soboto ob 16. uri na Brdini. Vabljeni!
SK BRDINA
prireja v nedeljo, 21. t.m. pri nogometnem igrišču v Repnu 4. Kraški bike slalom in vzporedni bike slalom trofej LEA MOTOR BIKE. ZaCetek tekme ob 10. ure. Vpisovanje na sedežu kluba v Proseški ulici na Opčinah 18. in 19. L m. od 20. do 21. ure.
PK BOR vabi
elane in prijatelje na spomladanski izlet, 28. maja na Prem v Brkinih z ogledom gradu. Prijave in informacije do 18. trn. pri Andreini ob urah vadbe v bazenu pri Alturi.
p	MOŠKA B2 LIGA	ŽENSKA CT LIGA / V PORCII	__
VMesIrah bo težko Gostitelj Imse Kmečke b. je že 16 kol nepremagan V predzadnjem kolu Cole. Skušali bodo moške B2 lige bodo od- .vsekakor osvojiti naj-bojkarji Imse Kmečke manj set. Tudi če bi iz-banke gostje Volleya iz gubili, pa bi lahko pro-Mester, ki si je prav v slavijali obstanek. Dovolj minulem kolu zagotovil bi bilo, da bi Isola doma napredovanje v BI' ligo. izgubila proti Faenzi. V Mestre bo na končni le- tem primeru valovcev ne stvici zasedel drugo me- bi mogla več dohiteti, saj sto, vendar pa lahko mir- ima na lestvici štiri točke no zapišemo, da je naj- manj. Ker pa si je Faenza boljša šesterka v ligi. V v minulem kolu z lepo prvih devetih kolih je zmago prti sicer že de-doživel kar pet porazov, motivirani Rivieri mate-odtlej, ko je končno matično zagotovila ob-lahko zaigral v popolni stanek v ligi, ni izMjuče-postavi, pa je dosegel kar no, da proti Isoli ne bo šestnajst zaporednih igrala s polno paro in zmag in je v gosteh pre- prepustila točki gosti-magal tudi vodilni Lugo. telju. V tem primeru bi Čeprav motivacija go- končna odločitev padla stiteljev ni na višku, je v zadnjem kolu, ko bo težko pričakovati, da bo- Imsa Kmečka banka do-do Goričani odnesli iz ma igrala proti Portu Ra-Mester celo kožo, tudi, venni, Isola pa bo gosto-ker bodo nastopili brez vala pri vodilnem Lugu.	Koimpex bi bil z zmago na varnem, poslovilna tekma borovk doma Slogini fantje v Noventi Padovani V žensM Gl ligi bo Koimpex na gosto- va in ostale gostovale pri vodilni Heraclib vanju v Porcii skušal doseči matematičen zato bo njihov končni izkupiček najverjet' obstanek v ligi. Sainove igralke se po važ- neje znašal 30 točk, kar je dve točM ni zmagi proti Kennedyju podajajo v Fur- kot lani, to pa bi bil za mlado šesterko, k1 lanijo z lažjim srcem, čaka pa jih težko je letos nastopala v še dosti bolj pomlaj6' delo. Tržaška Oma je v minulem kolu za- ni postavi, resnično odličen dosežek, dala Porcii skorajda »smrtni udarec«, to-	Tudi za moško vrsto Koimpexa je p°' da Furlanke še niso povsem izgubile vseh stala končnica prvenstva precej pomebna-upanj. Njihov položaj je resda obupen, to Po porazih Santa Giustine in Pallavolo Ts pa pomeni, da bodo proti slogašicam v prejšnjem kolu so se zaradi dobrega ko-prav gotovo igrale še bolj zagrizeno. Če bi ličnika v setih slogaši znašli na tretjem Koimpexu ne uspelo premagati drevišnje- mestu. Zdaj imajo dobre možnosti, da to ga nasprotnika, bi moral potem »varnost- pozicijo ohranijo. Zmagati morajo obe ni« točM osvojiti v zadnjem domačem tekmi, zadostujeta pa že dve zmagi s 3:2' srečanju s Cassolo, M je praktično že iz- Danes gostuje Koimpex v Noventi Pado-padla v nižjo hgo.	vani proti ekipi Nova Gens, ki ima le Bor Mercantile odigral poslovilno tek- osem točk, in je zdaj izgubila sedem zaporno pred domačim občinstvom. Plave se rednih tekem. Na papirju bi torej morati bodo pomerile z videmskim Cusom, M se imeti slogaši lahko nalogo. Toda med ted-po eni sami sezoni igranja v državni ligi nom je imel Čač visoko vročino, Aljoši spet vrača v deželno C2 ligo, saj zaseda Kralj pa si je zvil gleženj. Na prijateljski na lestvici zadnje mesto. Tekma je torej tekmi proti Prevenireju je lahko Blahuta zgolj prestižnega značaja, s petnajsto le- računal le na šest igralcev. Nastopa Čača tošnjo zmago pa bi se borovke spet povz- in Kralja sta še vprašljiva. Danes bi morati pele na 4. mesto, saj tretjeuvrščena Gemo- sicer slogaši zmagati tudi brez niju, mnO' na in Dolo igrata drevi med sabo. V go težje pa bo naslednji teden s S. Giusb-zadnjem kolu bodo kapetanka Gregorije- no.
MOŠKA C2 LIGA / BOJ ZA OBSTANEK
ŽENSKA C2 UGA / ZADNjTDERiH
Vivil je močan, a 0lympia CDR ga mora premagati
Soča Sobema Buia) in Bor Fortrade (Maniago) se bosta skušala posloviti od svojih gledalcev z zmago
Boj za obstanek v C2 ligi je izredno odprt in zanimiv, za Olympio CDR pa sta zadnji dve letošnji tekmi življenjskega pomena. Z dvema zmagama bi namreč morali biti Goričani skoraj zanesljivo na varnem.
Tudi nasprotniki namreč nimajo lahkega koledarja (glej tabelo), čeprav bo lahko demotiviranost nekaterih bolje uvrščenih ekip odločilna. Tekma z Vivilom bo prav gotovo izredno težka. Ta je sicer že matematično dosegel drugo mesto, toda težko je verjeti, da bi prišel v Gorico po poraz.
Proti objektivno močnejšemu in bolj izkušenemu nasprotniku bo zato 01ympia morala dati prav vse od sebe. Goriški igralci se hočejo tudi na lep način posloviti od svoje publike in se z zmago tudi oddolžiti za ne preveč briljantno prvenstvo. Tudi to dejstvo mora predstavljati novo motivacijo za igralce 01ympie, Prav navijači,
Tako boj za obstanek v moški C2 ligi
Moštvo	25. kolo	26. kolo
Maniago (22)	Bor	Torriana
Torriana (22)	Itely	Maniago
Como (18}	Prevenire	Buia
01ympia (18)	Vivil	Mossa
Mossa (16)	Prata	01ympia
Natisoma (16)	San Vito	Bor
V oklepaju število točk, v mastnem tisku tekme doma. Vrstni red; Soča 44, Vivil 38, Buia 34, Prevenire in Prata 28, Bor in Itely 26, Maniago in Tomana 22, Cor-no in Olympia 18, Mossa in Natisoma 16, San Vito 0.
Borov podajač Del Jurco
ki so skozi celo sezono bili ob strani ekipi, pa so s svojim bodrenjem danes posebno dobrodošli.
Soča Sobema igra na domačem igrišču proti tretjeuvrščeni Buii. Za obe ekipi se do konca prvenstva ne more nič spremeniti. Soča bo na
koncu prva, Buia pa tretja na lestvici. Sočani se seveda hočejo z zmago posloviti od domače publike, obenem pa hočejo popraviti slab vtis, ki so ga zapustili v prejšnjem kolu proti Pre-venireju. Prisotnost na treningih ta teden ni bila stoodstotna, cel teden pa je manjkal Feri, ki je imel vročino, a bi moral biti danes prisoten. Soča bo poskusila spraviti v težave-Buio z dobrim servisom in z blokom, da tako omeji nasprotnikovo moč v napadu.
Bor Fortrade prav tako igra zadnjo tekmo na domačem igrišču proti Ma-niagu. Ta bo verjetno prišel v Trst, da osvoji točki, ki bi mu zagotovili matematični obstanek v ligi. Borovci pa si ne morejo dovoliti spor-sljaja, če želijo še doseči peto mesto. Trener Cella bo tokrat lahko računal na vse igralce razen Dejana Furlaniča.
V D ligi igra Espego danes v Trstu proti bolj izkušenemu moštvu Club Altura. Ta ima 28 točk na lestvici in se je v prejšnjem kolu dobro upiral drugouvrščeni ekipi VBU. Potem ko so Tržačani v tretjem setu zapravili vodstvo 14:8, so izgubili po štirih setih igre. Pri Espegu so danes vsi igralci nared, čeprav v zadnjem času bolj neredno trenirajo. Danes bodo lahko enakovredni nasprotniku le, če se bodo na igrišču borili. Zaradi utrujenosti in tudi zaradi pomanjkanja prave motivacije pa bo za mlado goriško ekipo danes težko doseči pozitiven rezultat. (A.M.)
Kmečka banka je doslej v Nabrežini osvojila samo en set
A v prvi letošnji tekmi so zmagale Goričanke - Bregu bo trda predla
Danes zvečer je v Nabrežini na sporedu še zadnji derbi letošnje sezone. Srečala se bosta namreč Sokol Indules in Kmečka banka. To je postal že klasični derbi ženske C2 ige, saj nastopata obe ekipi v tej ligi že vrsto let. Tradicija je bila vedno na strani Na-brežink, toda letos je v prvem delu prvenstva mlada goriška ekipa presenetila nasprotnice in zmagala po tie breaku. Na ta poraz Jurmanove varovanke prav gotovo še niso pozabile. Poleg tega je to za sokolovke tudi zadnja tekma pred domačo publiko, obenem pa lahko z zmago še lovijo prestižno tretje mesto na lestvici. Razlogov za zmago torej ne manjka, toda spremljevalka Sokola Cirila Kralj ostaja previdna: »V Sovodnjah mi je Kmečka banka naredila zelo lep vtis. Igralke so na igrišču žive, se borijo, so izredno zagrizene. Iz tekme v tekmo igrajo bolje, tokrat pa bodo gotovo hotele pokazati vse, kar so se med prvenstvom naučile. Mi se bomo vsekakor poskusile oddolžiti za poraz iz prvega dela, toda ne bo lahko.«
Na drugi strani je Zoran Jerončič prepričan, da so sokolovke naspor-ni favorit. Tradicija je še vedno na njihovi strani, saj je Kmečka banka od leta ’90 v Nabrežini zmagala le en set, čeprav je igrala z močnejšo ekipo, kot je sedanja. »Do Sokola imam veliko spoštovanja, saj so močna Mapa, kar veliko pomeni. Mi gremo v Nabrežino sproščeno. Želimo se vsaj dostojno upirati na-
sprotniku. Na prvi tekmi nas je Sokol nekoliko podcenjeval, danes pa se to prav gotovo ne bo ponovilo,« pravi Jerončič.
Pri Sokolu bo seveda odsotna Vidalijeva, medtem ko bo Kmečka banka nastopila v popolni postavi. Jerončič dobro pozna Sokolovo igro, zato je primemo pripravil svoje igralke, kar se je dobro obrestovalo že na prvi tekmi.
»Dobro vemo, od kod prihaja nevarnost, pa tudi, kje so njihove šibke točke. Ce bomo to izkoristili in se držali dogovorjenega, lahko kaj dosežemo,« je priznal Jerončič.
Breg igra danes v Fiume Venetu proti eMpi> Id je precej boljša in ima 26 točk na lestvici. Tekma ne obeta nič dobrega, saj sta obe eMpi že demotivirani in samo čakata konec prvenstva. Brežanke bi morale biti v popolni postavi, vseeno pa imajo malo možnosti za presenečenje.
V ženski D ligi je 01ympia Cerimpex pred zadnjo težjo preizkušnjo. Nasprotnik sicer ni nič izrednega (Qualso ima 18 točk), problem pa je v tem, da bodo Goričanke nastopile v okrnjeni p°' stavi. Zaradi zgodnjega začetka tekme bosta zaradi službe manjkali Princijeva in Mirjam Černič. Vprašljiv pa je tudi nastop Kristine Cor-si, ki si je zvila prsti Kljub temu pa bi morale Goričanke le izkoristiti svojo premoč. Zdaj se prav gotovo splača se malo stisniti zobe in končati prvenstvo nep°' ražene, kar bi bil prav gotovo velik uspeh. (A.MJ
ŠPORT
Sobota, 13. maja 1995
KOŠARKA / PRVA TEKMA KONČNICE ZA NAPREDOVANJE V B2 LIGO
NOVICE
Jadran, 1. dejanje
Nocoj (ob 20.30) bodo jadro novci odigrali prvo tekmo polfinala proti četrtouvrščeni Citfadelli - Vatovec: »Obramba ključ uspeha«
Začenja se veliki ples! ocoj bodo Jadranovi osarkarji odigrali prvo Jkmo končnice za napre-ovanje v B ligo proti Citta-v drugem polfinalu Pa igarta tržaški moštvi ervolana Latte Carso in u°n Bosco.
SISTEM TEKMO-ANjA: Zmagovalca polfi-abnh tekem (2 zmagi) bo-^ 'grala v finalu za napre-ovanje, prednost domace-^ igrišča pa bo imelo °štvo, ki je bilo boljše vršCeno na lestvici po ~^ern delu sezone. Polfinalni tekmi: Jadran (1) - OttadeUa (4) da-_	20.30, Servolana (2)
uon Bosco (3) jutri ob Povratni tekmi sta v ^do, 17. t.m., morebitni 9> pa konec prihodnjega
Jadran- CittadeUa
- '-»apr poKazan U' vorna, da bi mora n°vd opraviti le g dalnost, ob tem pa e®o mimo »neve Matka, da so plavi 08 Zgubili le eno tc 0 Prav v Cittadelli. ^ski sezoni sta s ;azsli z neodločen
oetofi bremeni ^e’Sa) se je Cittade P° naključju znasl Jadranc sekakor nespom ) so doma letos ^agani, imajo pa
lz^usnjami.
JADRAN: Pia 0 uastopili v p 8 avi. Med tedr anzivno trenira eua zelo motiv ^fia Vatovca sn
^zdusje je sol J9 smocelo se:
, .	ko:
nas čaka 2 plt Cittadella Pa. s katero sn
Jadran je Cittadella v dvorani Ervatti letos že premagal
kot letos, izgubili vsaj enkrat. Ob Servolani in Piove di Saccu so edini, ki imajo moštvo s Štirimi dvome-traSi ter visokimi in postavnimi zunanjimi igralci. Njihova igra sloni predvsem na dveh igralcih, na centru Samuelu Zonti ter na strelcu Bernu. Na prvi tekmi je Vitez odlično pokrival Berna, Rauber pa je še kar dobro zaustavil Zonto, tako da smo povedli z 20 točkami razlike, v povratni tekmi in tudi lani pa nam to ni uspelo in obakrat smo zgubili. Nevarni so lahko tudi visoki Favaro, Peruzzo in Lago, na zunanjih pozicijah pa tudi Piazza, Salomon in Sauro Zonta. Cittadella je tudi ena izmed redkih ekip, ki zna predvajati agresivno obrambo in, Ce je potrebno, igralci tudi izzivajo. Pomembno bo zato tudi kakšno bo merilo sojenja, saj se oni bolje znajdejo, Ce sodnika dopuščata umazano in trdo igro. Naše orožje je nedvomno obramba. Kot ponavadi bomo skušah biti Cim bolj agresivni in Cim več košev doseči s protinapadi, saj oni niso tako hitri kot mi. Seveda pa sta za protinapad potrebna agresivna obramba in gotov skok«
Podatki: 30 tekem, 29 zmag (doma 15), 1 poraz (doma 0).
CITTADELLA: Po besedah odbornika društva Pontarola, si Cittadella sploh ni pričakovala, da bi se lahko uvrstila v končnico. Po njegovem mnenju je moštvo že preseglo najbolj rožnata pričakovanja. Pa-dovCani bodo nastopili v popolni zasedbi, saj se bo ekipi pridružil tudi »vojak« Piazza, Pierobon pa je okreval po poškodbi.
Podatki: 30 tekem, 19 zmag (doma 10), 11 porazov (doma 5).
Tako v letošnjem
prvenstvu
Jadran - Cittadella 81:74 (Oberdan 21, Arena 14, Vi-
tez 14, Rauber 13, Pregare 10, Samec 8, M.Emili 1; Pierobon 21, Sam. Zonta 18, Salomon 9, Sau. Zonta 9, Favaro 6, Bemo 4, Zonta
4,	Lago 3)
Cittadella - Jadran 99:87 (Sam. Zonta 27, Bemo 19, Piazza 14, Peruzzo 12, Favaro 11, Salomon 8, Lago
5,	Sau.Zonta 2, Andreatta 1; Vitez 26, Oberdan 19, Arena 17, Rauber 11, Grbec
6,	Pregare 4, Samec 4) Servolana - Don Bosco Napoveduje se pravi
ognjemet! Derbiji med Ske-denjci in Salezijanci so, tako na mladinskem področju, kot zlasti v članski konkurenci, zelo občuteni, tokrat pa gre še za napredovanje... Servolana se je boljše odrezala med sezono, glavna vrlina Don Bo-sca pa je prav v tem, da se izkaže v najbolj nemogočih situacijah.
SERVOLANA: Trener Zovatto ima zelo popolno in izkušeno moštvo, s številnimi visokimi igralci
(Poropat, Monticolo, Gala-vema), ki zagotavljajo moc pod košema ter z nekaterimi »asi« (Radovani, Čeme, Tonut, Ažman, Ritossa) v vlogi zunanjih igralcev.
Podatki: 30 tekem, 24 zmag (doma 13), 6 porazov (doma 2).
DON BOSCO: Trener Perin ima mlado ekipo z nekaterimi odličnimi posamezniki (Ragaglia, Olivo, Vlacci, Fortunati, Giova-nelli), ki so zmožni katere-gakoli podviga. Hiba ekipe
je nedvomno pod košema, kjer sta Bisca in Guzic zelo požrtvovalna, a imata kar precej centimetrov manj od nasprotnikovih velikanov in nimata enakovrednih menjav.
Podatki: 30 tekem, 21 zmag (doma 11), 9 porazov (doma 4).
Tako v letošnjem prvenstvu:
Servolana - Don Bosco 86:88; Don Bosco - Servolana 76:94
Vanja Jogan
V končnicah je Jadranu doslej dvakrat uspelo napredovanje v višjo ligo
V končnicah za napredovanje so Jadranovi košarkarji v več kot petnajstletni zgodovini društva nastopili že osemkrat, prestop v višjo ligo pa se jim je posrečil dvakrat (78/79 in 84/85). V dvaindvajsetih »play 08« tekmah so dosegli devet zmag. Kljub 13 porazom pa je razmerje v koših le za las negativno (1852:1860). Izmed vseh končnic bo v trajnem spommu ostala tista iz sezone 84/85, ko so jadranovci v tržaški športni palači pred več kot 4000 gledalci premagali Treviso in dosegli napredovanje v B2 ligo.
76/77 (Promocijska liga)
Jadran - Servolana 65:72 (P.Starc 25)
78/79 (Promocijska liga)
Gradišča - Jadran 70:105 (B.Vitez 27, M.Ban 25) Jadran - Gradišča 99:81 (M.Ban 34, B.Vitez 23)
81/82 (Gl liga)
Polfinale
Reggio Emilia - Jadran 83:69 (M.Ban 22, B.Vitez? 14) Jadran - Reggio Emilia 79:80 (B.Vitez 23, M.Ban 18) 82/83 (Cl liga)
Polfinale
Vicenza - Jadran 93:79 (B.Vitez 26, M.Ban 23) Jadran - Vicenza 95:80 (LStarc 25, B.Vitez 24)
Vicenza - Jadran 80:78 (B.Vitez 36, M Ban 13)
83/84 (Cl liga)
Polfinale
Pistoia - Jadran 79:74 (B.Vitez 29, M.Ban 19)
Jadran - Pistoia 70:63 (B.Vitez 30, M.Ban 20)
Pistoia - Jadran 80:75 (M.Ban 21, B.Vitez 19)
84/85 (Cl liga)
Polfinale
Jadran - Treviso 83:72 (MCuk 21, C.Starc 18) Treviso - Jadran 94:83 (C-Starc 25, M.Cuk 24} Jadran - Treviso 99:78 (M.Ban 25, M.Cuk 17)
87/88(82 liga)
Polfinale
San Donš-Jadran 77:80 (C.Starc 28, M.Ban 21) Jadran - San Dona 80:81 (M.Ban 23, GCuk 14)
San Donk - Jadran 65:97 (GCuk 25, M.Ban 24) Finale
Ferrara - Jadran 95:87 (M.Ban 21, C.Cuk 18)
Jadran - Ferrara 86:89 (GStarc 34, M.Ban 23) 88/89(82 liga)
Polfinale
San Lazzaro - Jadran 104:90 (M. Ban 24, RDaneu 16) Jadran - San Lazzaro 85:82 (C.Starc 23, M Ban 19) San Lazzaro - Jadran 97:94 (C.Starc 14, F.Gobbo 14)
Pintarič junak Vršiča
KRANJ - V 6. etapi kolesarske dirke po Sloveniji od Nove Gorice preko VršiCa do Kranja (178 km) je bil najhitrejSi Italijan Pavanello, pred Nizozemcem Van der Ecknom in Američanom Fridrikom. Nosilec rumene majice Valter BonCa je v cilj pripeljal z glavnino in ima pred današnjo zadnjo etapo od Otočca do Ljubljane (170 km)14 sekund prednosti pred Premužičem
Junak vzpona na Vršič pa je bil slovenski kolesar Robert Pintarič, ki je imel na vrhu slabo minuto prednosti pred Gentilijem in BonCo.
Triestina v Arcu Pro Gorizia v Bassanu
V zadnjem kolu meddeželne nogmetne lige bo Triestina danes igrala v Arcu. Tržačani bodo skušati na vse načine doseči zmago, da bi lahko izsilili dodatno tekmo za napredovanje v sicer malo verjetnem primeru, da bi vodilni Treviso doma izgubil proti demotiviranemu Miraneseju. Trener Pezzato v Arcu ne bo mogel računati na odličnega Zocchija, manjkal pa bo tudi Pavanel. Oba sta namreč diskvalificirana. Trener tržaškega moštva ima torej kar precej težav s sestavo začetne enajsterice, saj je tudi Zanvettor poškodovan. Arco potrebuje najmanj točko, ker Se ni povsem na varnem, to pa pomeni, da bo Triestina stala pred dokaj razpoloženim nasprotnikom, kii se ne bo kar tako predal.
Pro Gorizia, ki si je v minulem kolu matematično zagotovila obstanek v ligi, bo igrala v Bassanu. Današnji spored: Sevegliano - Bolzano, Bassano -Pro Gorizia, Donada - Luparense, Caerano - Schio, Arzignano - Montebelluna, Trevios - Miranese, Le-gnago - Rovereto, Sanvitese - Pievigina, Arco - Triestina.
Že danes Genoa - Juventus in Bari - Parma
GENOVA - Ce bi Juventus v današnji vnaprej igrani tekmi nogometne A lige premagal Genoo, Parma pa bi izgubila v Bariju, bi turinsko moštvo že osvojilo naslov prvaka. TurinCani so gotovo boljše moštvo, vendar pa ne gre pozabiti, da so doslej doživeti že šest porazov, v zadnjih dveh srečanjih s Parmo in Laziom pa je prišla na dan jalovost napadalne vrste. Tokrat bo lahko Lippi spet računal na standardnega vratarja Peruzzija, v obrambi pa bodo igrali Porrini, Torricelli in Jami, poleg Canrere in Koblerja pa bo manjkal tudi Conte.
Bari ima za seboj serijo sedmih pozitivnih nastopov, vendar pa tokrat domačini ne bodo nastopiti v popolni postavi. Na drugi strani je pri Parmi pripravljen tudi Bratin, ki naj bi bil novo orožje Parme na povratnem finalnem srečanju pokala UEFA v sredo v Milanu. Igralci nevia Scalebo danes skušati po vsej ceni zmagati, istočasno pa bodo upali v nov spodrsljaj Juventusa.
Myers najboljši v A2 ligi
RIM - Carlton Myers (Teamsystem Rimini) in Fa-brizio Frates (Blu Club Milano) sta bila imenovana za najboljšega igralca oziroma trenerja letošnje košarkarske A2 lige.
Vrstni red igralcev: 1. Myers 58 točk; 2. Dexter Cambridge (Floor Padova) 15, 3. Andrea Niccolai (Otitalia Forll) 8, 4. Roberto Chiacig (Floor) 7, 5. Ge-rard Glass (Jcoplastic Napoti) 6 točk.
Giro 1996: Start bo v Grčiji
PERUGIA - Ob praznovanju 100-letnice olimpijskih iger in Gazzette dello šport, ki bo prihodnje leto, je odgovorni urednik Športnega dnevnika Can-dido Cannavo napovedal, da se bo 79. kolesarska dirka zaCela 18. maja v Atenah. V Grčiji bodo kolesarji vozili tudi drugo in tretjo etapo.
^CTkošarka
/ V VNAPREJ IGRANI TEKMI 30.KOLA C2 LIGE h
Senotorsi so nazdravili z... Radensko
Borovci bi z zmago potisnili goriške košarkarje v D ligo - Slaba obramba vzrok poraza
1 Senators Go - Bor Radens l°4:9i (49:46)
„ SENATORS: Gmden 3, Bar« p’. Furlan 11 (5:6), Nanut 16 (2 Ljani, Macaro 2 (0:2), Famea 6 (0 “laggi 34 (9:12), Viola 8 (2:2), Pu 22 (4:6); trener Bordin.
PM 22:32. SON: 25. PON: Fan ld7h Furlan (40). 3T: Puiatti 4, Bi
& 3, Gruden 1.
BOR: Susani 12 (2:4 za 2, 1:2 G ,T7 Pm), Perčič 12 (6:11, -, -), 1 Muh 17 (3:7, 3:4, 2:2), Požar 5 (: 3:4), D.Barini 23 (8:10, 0:1, 7:1 pmotlak 2 (0:1, 0:1, 2:2), VV.Sam -), Bosser (0:2, -, 0:2), Rasn -), Rustja 18 (8:12, 0:1, 2 frener F.Sancin.
Met za dva 29:51, met za tri r (ČHPno 33:60 (55%), pm 21:: aON: 27. PON: Smotlak (37). : kebeljuh 3, Susani 1.
^bodmka: Roncioni (Tavagnac
_■ ?orovci torej niso potopili ; 7nye§a moštva Senators, ki je s “lago ohranil se nekaj upanja, 1Zogne izpadu (odvisno bo od
naSnjih tekem tržaškega Ferraviaria in Virtusa iz Vidma). Belozeleni, ki so nastopili v okrnjeni postavi (brez poškodovanega Pettirossa, bolnega R. Simoniča, vojaka M. Simoniča, »izginulega« Possege in zasedenega Carbonare) so odlično zaceli ter s koši Barinija in Susanija povedli z 12:3. Nasprotniki pa so se kmalu prebudili, predvsem pa je stopil v ospredje bivši A ligaš Biaggi, ki je bil za naše neustavljiv. Ob njem sta uspešno zadevala tudi »dedka« (in bivša domovca) Nanut in Puiatti, tako da je Senators že v prvem polčasu ujel borovce. Tekma se je v bistvu odločila v uvodnih minutah drugega polčasa, ko je Puiatti bombardiral iz velike razdalje, Biaggi pa je neutrudljivo nadaljeval s svojo »performance«. Goriški košarkarji so si, z delnim izidom 21:11, zagotovili prednost 13 točk (70:57), igralci moštva s »tremi srci« pa je dobesedno zmanjkalo moti, saj so biti v obrambi nemočni in so les trojkami Debeljuha obdržali razliko v zmernih mejah. S conskim presingom,
dobro igro Smotlaka ter koši Rustje ir^Barinija so se belozeleni ponovno približali Senatorsu na samih 6 točk (82:76) v 34’. Zal pa se je tu njihov nastop tudi končal. Zaradi naivnih napak, košev Biaggija in Puiattija in težav z osebnimi napakami je Sena-torosova prednost v 38. minuti spet narasla na 16 toCk.
V	Borovih vrstah je krstni nastop opravil tudi VVemer Sancin (letnik 77), njegov sovrstnik Sergio Požar, ki je prvo tekmo v C2 ligi odigral prejšnji teden, pa je na svoji drugi tekmi tudi okusil sladkost prvih točk Najboljše so se vsekakor odrezali David Barini (23 točk, 8:10 za 2, 3 skoki, 3 asistence in 3 pridobljene žoge) in Pavel Rustja (18 toCk, 8:12 za 2, 5 skokov, 1 asistenca, 1 pridobljena žoga), glavna krivda za poraz pa sta bila slaba obramba in previsoko število izgubljenih žog (kar 20).
V	torek, 16. t.m. bodo borovci odigrati zadnjo tekmo letošnjega prvenstva, in sicer zaostalo tekmo l.kola, v gosteh z goriskim Artejem.
(VJ)
|-|SKI ROLKE / ORGANIZATOR SP MLADINAh
Jutri po kraških cestah tradicionali Grand Prix
Športno društvo Mladina bo jutri organiziralo že tradicionalno mednarodno tekmovanje v skl rolkah, ki velja za 1. preizkušnjo Grand Prix. Kot običajno pričakujejo veliko udeležbo iz rolkarskih klubov iz Italije, prisotne pa bodo tudi ekipe iz Slovenije in Hrvaške. Lanskega tekmovanja se je udeležilo približno 300 tekmovalcev in tekmovalk v vseh starostnih kategorijah.
V tej konkurenci bo nastopilo tudi približno 40 tekmovalcev in tekmovalk kriškega društva, ki se je doslej se posebej v mladinskih kategorijah vselej dobro odrezalo.
Start bo na odcepu za Samatorco na pokrajinski cesti med Gabrovcem in Gorjanskim, tekmovalce pa bo pot nato vodila proti Bajti v Salež, nato do Samatorce in do cilja, ki bo skoraj na istem mestu kot Start.
Z jutrišnjim tekmovanjem se tudi uradno začenja letošnja tekmovalna sezona v rolkanju. Gre namreč za prvo letošnjo tekmo v Italiji, saj je tekmovanje, ki bi moralo pred kratkim biti v Vidmu, odpadlo. Zato ni nic Čudnega, Ce vlada za jutrišnmji nastop pri vseh veliko pričakovanje.
Krožna proga je speljana dokaj zanimivo, zato pričakujejo kvalitetno tekmovanje. Organizatorji pa upajo, da jim bo naklonjeno tudi vreme.
nameni mis
Danes in jutri zaključek prvenstva FJK
S tekmovanji tretjeka-tegornikov, ki so vpisani na državnih lestvicah in v absolutni kategoriji se bo danes in jutri zaključilo deželno namiznoteniško prvenstvo v organizaciji SK Kras. Danes, s pričetkom ob 15. uri, se bodo Krasovi tretjekategorniki borili za nove medalje, jutri pa se bodo tekmovanja v absolutni kategoriji pričela že ob 9. uri in se raztegnila tja v večerne ure.
Turnir obsega tekmovanja posameznikov, kakor tudi vse enacice igre dvojic. Namiznoteniški odsek Krasa je z doslej osvojenimi 49 medaljami na dobri poti, da ponovno osvoji prestižni naslov najboljšega društva v deželi.	J.J.
26
Sobota, 13. maja 1995
ŠPORT
JADRANJE / AMERICAN CUP
FORMULA 1 / JUTRI VN ŠPANIJE V BARCELONI
New Zealand četrtič premagal Američane
»Kiviji« za slavje potrebujejo samo še eno zmago
Na prvem treningu Ferrarijeva voznika na prvih dveh mestih
Aleši pred Bergerjem in Coulthardom
SAN DIEGO - Tokrat je Dennis Conner prek štartne Črte pripeljal 7 sekund pred novozelansko jadrnico Black Magic in zdelo se je, da prednost zadošCa, da zapletejo »kivije« v dvoboj s pokrivanjem. Pred tem so lahko Američani občudovali vremenoslovca v ekipi New Zealanda Boba Ricea, ki je s krme Black Magica spuščal v zrak otroške balone.
Odjeknil je štartni strel in krmar Paul Cayard na Young Americi je imel redko priložnost, da si Black Magic ogleda tudi s sprednje strani. Novozelandci so nato zavili v levo, v področje šibkejšega vetra, Conner pa je tudi tokrat trmoglavo verjel, da pozna domače vetrove, in je, namesto da bi pokril novozelandsko jadrnico, zavil desno in tako še v Četrto naredil enako napako. Kaj so Riceu povedali otroški baloni je postalo jasno, ko se je veter obrnil za približno deset stopinj in Black Magic je iz tega obrata izvlekel 45 sekund predno-
sti. Cayardu tako spet ni preostalo nic drugega kot dolgočasen pogled na krmo Black Magica, ki si je do konca privozil prednost treh minut in 37 sekund. Po četrtem porazu, ki spominja na igro rulete, kjer nekdo vztrajno stavi na eno samo številko, je Cayard dejal: »Sedaj mi je jasno, da smo bili Američani, kar se tiče kakovosti jadrnic, letos daleč za izzivalci. Morda bi se lahko enakovredno merili z Nip-ponom ali pa s Tag Heuerjem Ch-risa Dicksona, nikakor pa ne bi mogli zmagati proti One Australii Johna Bertranda, da o Black Magi-cu niti ne govorim.«
Conner torej lahko še v peto stavi na isto številko in že danes postane edini Američan, ki je dvakrat v 144-letni zgodovini zavozil ameriško zmagovalno tradicijo. In ker je malo verjetno, da bo obljubljena dežela v kratkem rodila sina Con-nerjevega kova, bo neumorni morjeplovec vsem legendam dodal še eno. (JuM)
New Zealand je samo Se korak do triumfa (AP)
BARCELONA - Prvi dan kvalifikacijskih voženj na dirkališču de Ca-tlunya v Barceloni za VN Španije v formuli 1 je minil v znamenju Ferra-rija. Njegova voznika Jean Aleši in Gerhard Berger sta dosegla najboljša Časa pred Davidom Coulthardom (VVilliams) in svetovnim prvakom Michaelom Schumacherjem (Benet-tonj. Trenutno vodeči v razvrstitvi za svetovno prvenstvo Damon Hill je bil peti, nekdanji svetovni prvak Ni-gel Mansell (McLaren) pa komaj dvanajsti.
Razlike med prvo Četverico so sicer majhne, toda za Ferrari je to nova potrditev, da je novi dirkalnik bistveno boljši od prejšnjih in da se moštvo iz Maranella lako že v nedeljo veseli svoje prve zmage v letošnji sezoni. »Mislim, da sem lahko še hitrejši in upam, da mi bo to tudi uspelo,« je povedal Aleši, ki bo danes skušal doseči svojo drugo »pole position« v karieri. Hill ni bil zadovoljen s svojim dirkalnikom, pritože-
val pa se je tudi Schumacher, ki pa ni izgubil upanja, da bodo mehaniki uspeli odpraviti pomankljivosti že pred današnjim drugim uradnim treningom. DaleC zadaj je bil bivši svetovni prvak Nigel Mansell, ki ni skrival svojega razočaranja: »Prepričan sem, da bom končno le prišel do dobrega dirkalnika, toda vprašanje je, koliko dirk bo za to potrebnih.«
Vrstni red 1. treninga za VN Španije: 1. Jean Aleši (Fra, Ferrari) 1:23.104; 2. Gerhard Berger (Avt, Ferrari) 1:23.458; 3. David Coulthard (VB, VVilliams) 1:23.496; 4. Michael Schumacher (Nem, Benetton) 1:23.535; 5. Damon Hill (VB, VVilliams) 1:24.356; 6. Mika Hakkinen (Fin, McLaren) 1:24.427; 7. Johnny Herbert (VB, Benetton) 1:24.461; 8-Eddie Irvine (VB, Jordan) 1:24.8911 9. Heinz-Harald Frentzen (Nem, Sau-ber) 1:25.655; 10. Olivier Panis (Fra, Ligier) 1:25:902; 11. Ukyo Katayama (Jap, Tyrrell) 1:26.033; 12. Nigel Mansell (VB, McLaren) 1:26.246 itd.
NOVICE
KOLESARSTVO / DANES ZAČETEK 78. GIRA PO ITALIJI
NBA: Druga zmaga Indiane in Phoenbca
INDIANA - V tretji tekmi Četrtfinalnega dvoboja Vzhodne skupine so Pacersi tesno in po podaljšku premagali Knickse in tako povedli z 2:1. Na zahodnem delu so drugi uspeh zabeležih tudi Sunsi, ki so doma spet visoko odpravih Rocketse. ČETRTFINALNA IZIDA
Vzhod: Indiana (3) - New York (2) 97:95* (2:1 v zmagah. R.Miller 26, Smits 21; Starks 23-6 trojk)
Zahod: Phoenix (2) - Houston (6) 118:94 (2:0 v zmagah. Barkley 30, KJohnson 29; Olajuvvon 25, Horry 20) (VJ)
Felbc Savonza peti naslov
BERLIN - Kubanski težkokategomik Felbc Savon se je kot prvi od treh kubanskih boksarjev, ki branijo naslov prvaka na amaterskem svetovnem prvenstvu v boksu, uvrstil v finale, potem ko je tesno premagal Francoza Christophea Mendyja. Ariel Hemandez, svetovni in olimpijski prvak v srednji kategoriji, je bil bolj prepričljiv, saj je zasenčil Uzbekistanca Dilšoda Jarbekova. Tretji kubanski branilec naslova Juan Her-nandez pa je v velterski kategoriji premagal Nemca Andreasa Otta in s tem razočaral domače občinstvo. Za Nemce nasploh četrtek ni bil uspešen dan, saj se je v finale uvrstil le Luan Krasniqi v težki kategoriji, kjer ga danes Čaka Savon, ki se bori za svoj peti svetovni naslov. Tak podvig še ni dosegel nihče. Polfinalni izidi po kategorijah - mušja (48 kg); Inom (Fra) - Ramirez (Kuba) 10:6, Petrov (Bolg) - Berhili (Mar) 6:3; bantam (54 kg): Giba (Pol) - Kruger (Nem) 4:3, Malašbekov (Rus) - Mikaelin (Arm) 14:7; lahka
(60 kg): VVartelle (Fra) - Rojas (Kuba) 12:9, Doroftei (Rom) - Rudolph (Nem) 13:5; velter (67 kg): Saitov (Rus) - Karpaciauskas (lit) 14:3, J. Hemandez (Kuba) - Otto (Nem) 7:3, srednja (75 kg): A. Hemandez (Kuba) - Jarbekov (Uzb) 6:1, Borovvski (Pol) - Mesbahi (Mar) 5:4; težka (91 kg): Savon (Kuba) - Mendy (Fra) 9:6, Krasniqi (Nem) - Samilsam (Tur) 7:3.
Brugueru premagal Agassija
HAMBURG - Kot prvi se je v polfinale mednarodnega teniškega turnirja v Hamburgu z nagradnim skladom 1.795 milijona dolarjev uvrstil branilec naslova Andrej Medvedjev. Ukrajinec je v Četrtfinalu premagal Italijana Andreo Gaudenzija in se bo danes pomeril s Petom Samprasom, ki je ugnal Wayna Ferrei-ro. Izpadel je tudi najboljši igralec na svetu Andre Agassi, ki ga je v dveh nizih odpravil španski specia-list za peščena igrišča Sergi Bmguera. Spanec se bo v polfinalu pomeril z Goranom Ivaniševičem, ki je bil boljši od Marca Rosseta.
Izidi - Četrtfinale: Medvedjev (Ukr) - Gaudenzi (Ita) 6:3, 6: 2, Bmguera (Spa) - Agassi (ZDA) 6:3, 6:1 Ivaniševič (Hrv) - Rosset (Svi) 6:1, 6:3, Sampras (ZDA) -Ferreira (JAR) 6:2, 6:2; polfinalna para: Medvedjev -Sampras; Bmguera - Ivaniševič.
Konec kariere za Povlsena
DORTMUND - Športna kariera danskega nogometaša Flemminga Povlsena se je zaradi serije poškodb kolena končala pri 28 letih. Povlsen je z reprezentanco Danske leta 1992 osvojil evropski naslov, preden pa je prestopil k Bomssii iz Dortmunda je igral pri PSV Eindhovnu in Kolnu. V zadnjih dveh letih je na levem in desnem kolenu prestal pet operacij. Pri Bomssi so Povlsenu že ponudili mesto v klubu, toda po vsej verjetnosti se bo po koncu sezone vrnil na Dansko.
Švicar Tony Rominger glavni favorit Giro postaja iz leto v leto bolj zahteven
Brez Miguela Induraina, ki se pripravlja na francoski tour - Zaradi poškodbe odpadel tudi italijanski adut Pantani - 198 kolesarjev iz 22 ekip - Start v Perugii, cilj (4. 6.) v Milanu
PERUGIA - Kolesarska dirka po Italiji praznuje svoj 78. rojstni dan, kljub spoštljivi starosti, ali prav zaradi nje, pa ohranja ves svoj Car, čeprav je oiganiza-torje moCno prizadela odločitev Miguela Induraina, da vse svoje moči usmeri v peto zaporedno osvojitev francoskega toura in se je zato odrekel nastopu v Italiji. Giro, Start bo danes v Perugii, konec pa 4. junija v Milanu, bo tako tudi letos ostal v senci francoske dirke, ki nesporno ostaja najpomembnejša etapna dirka na svetu. Malce krivično, saj so prizadevni italijanski organizatorji po dolgih letih, ko so prilagajali zahtevnost dirke potrebam in značilnostim domačih asov, ki to niso bili (vsaj ne v etapnih preizkušnjah), kot na primer Saronni in Moser, odločno izbrali pot zahtevnosti in napomosti, tako da gi-
ro glede težavnostnih stopenj zdaj v ničemer ne zaostaja za bolj renomirano francosko dirko.
To velja tudi za letošnjo dirko, ki je v bistvu še težja od lanske. Skupna dolžina treh etap na kronometer je sicer nekoliko krajša, zato pa se bo kar pet etap končalo s ciljem v reber. Po Startu v Perugii se bo karavana 198 kolesarjev, pripadnikov 22 moštev iz devetih držav, podala na jug države, novost pa bo vzpon na vrh Mon-te Širina. Iz Kampanije se bo kolesarski cirkus po dnevu počitka preselil naravnost v Toskano, že v 13. etapi pa se bodo udeleženci spopadli z Alpami. Giro bo tudi prestopil mejo s Švico in Francijo, prav v tej sosednji državi pa se bodo kolesarji (koliko jih bo tedaj še ostalo?) v 19. etapi povzpeli na DelTAgnello (2.748 m), najvišji vrh letošnjega gira. Se v isti etapi bo na franco-
ski strani še vzpon na izredno zahtevni Izoard. Po številu vzpetin (štiri gorske nagrade) bo vsekakor najzahtevnejša 14. etapa od Trenta do doline Val Sena-les.
Favoritov za konCno zmago je veC, med temi je kajpak tudi lanski zmagovalec Rus Jevgenij Berzin. Največ možnosti pa vsi pripisujejo švicarskemu veteranu Tonyju Romingerju, ki je v izvrstni formi, na giru pa nastopa prvič po letu 1989. Italijani so vse svoje upe polagali v mladega specialista gorskih etap Marca Pantanija, katerega pa je pred desetimi dnevi med treningom povozil brezvestni avtomobilist in ima zaradi težav s kolenom ne bo nastopil. Tu so še Letonec Ugrjumov, Švicar Richard in American Andrew Ham-psten, zmagovalec gira leta 1988, ki bo pri Banestu nadomestil velikega Miguela.
Nastopajoča moštva in najboljši posamezniki
AKI - Gipiemme (Monako)
Amore & Vita - Galatron (Ita)
Banesto (Spa)
Brescialat (Ita)
Carrera Jean - Tassoni (Ita) Castellblanch - Deportpublic (Spa) Castorama (Fra)
Ceramiche Refin - Cantina Tollo (Ita) Festina - Lotus (Andora)
Gevviss - Ballan (Ita)
Kelme - Avianca (Spa)
Lampre - Panaria (Ita)
Mapei - GB (Ita)
Mercatone Uno - Saeco (S. Marino) MG Maglificio - Technogym (Ita) Navigare - Blue Storm (Ita)
Once (Spa)
Sicasal - Acral (Por)
Team Polti (Ita)
Telekom (Nem)
TVM - VVielerplog (Niz)
ZG Mobih - Sella Italia (Ita)
Konjišev (Rus), Citterio (Ita) Borgheresi, Di Basco, Fanelli (Ita) Hampsten (ZDA)
Podenzana, Leoni (oba Ita) Chiappucd in Pantani (oba Ita)
Irusta (Spa)
De Las Cuevas (Fra)
Roscioli in Salvato (oba Ita)
Dufoux (Svi)
Berzin (Rus), Ugrjumov (Lat), Furlan in Minali (oba Ita)
Cubino, Buenahora in Grtegon (Spa). Fondriest, Belli (oba Ita), Tonkov (Rus), Svorada (Sik)
Rominger (Svi)
Lelli, Casagrande, Cipollini (Ita) Richard (Svi)
Coppolilli (Ita)
Breukink (Niz), Rincon (Kol) Andersson (Sve)
PelUdoli (Ita), Ovčakov (Rus) in Totsching (Nem)
Puljnikov (Ukr), Bolts (Bel)
Nijdam (Niz)
Ghirotto (Ita)
Etape (3806 km)

1.	etapa (13.5.): Perugia - Temi, 205 km
2.	etapa (14.5.): Foligno - Assisi, 19 km (kronometer)
3.	etapa (15.5.9: Spoleto - Marolta, 161 km
4.	etapa (16.5.): Mondolfo - Loreto, 192 km
5.	etapa (17.5): Porto Recanati - Tortoreto Lido, 182 km
6.	etapa (18.5.): Zrani - taranto, 165 km
7.	etapa (19.5.): Taranto - Terme Luigiane, 216 km
8.	etapa (20.5.): Acquapresa Marina - Mote Širino, 209 km
9.	etapa (21.5.): Terme La Calda - Salerno, 165 km
10.	etapa (22.5.):Telese T. - Maddaloni, 42 km (kronometer)
11.	etapa (24.5.): Pietrasanta - II Ciocco, 175 km
12.	etapa (25.5.): Borgo a Mozzano - Cento. 201 km
13.	etapa (26.5.): Pieve di cento - Rovereto, 218 km
14.	etapa (27.5.): Trento - Val Senalese, 240 km
15.	etapa (28.5.): Val Senalese - Lenzerheide Valbella, 185 km
16.	etapa (29.5.): Lenzerheide Valbella - Treviglio, 224 km
17.	etapa (30.5.): Gevviss C. - Selvino, 43 km (kronometer)
18.	etapa (31.5.): Stradella - Santuario Vicoforte, 221 km
19.	etapa (1.6.): Mondovi - Braincon, 202 km
20.	etapa (2.6.): Braincon - Grerssoney St. Jean, 203 km
21.	etapa (3.6.): Pont ST. Martin - Luiono, 190 km)
22.	etapa (4.6.): Luino - Milano, 148 km
Ob 50-letnici izhajanja Primorskega dnevnika nudimo tudi
. r'
tistim, ki še niso naročeni, izjemno priložnost, da postanejo stalni naročniki po ugodni ceni in da si ob tem zagotovijo posebno darilo, knjigo "Primorski dnevnik 1945-1995", ki smo ga ob tej priliki namenili samo našim naročnikom.
POGOJI:
6-mesečna naročnina (od 1.7. do 31.12.) stane 190.000 Lir.
V juniju pa boste Primorski dnevnik prejemali brezplačno.
Naročila sprejemamo samo na upravi Primorskega dnevnika v Trstu (tel. 7796600) in Gorici (tel. 533382).
Ponudba velja do konca meseca maja.
	1^11		
SLOVENIJA			
LJUBLJANA
SNG DRAMA, tel.: 061/221-511 Danes, 13. maja, ob 19.30: H. Earker - LJUBEZEN DOBREGA MOŽA, za izven.
V	sredo, 17. maja, ob 19.30: J. B. P. Moliere -DON JUAN ALI KAMNITA GOSTIJA, za abonma dijaški 5 večerni in izven.
LEVI ODER, tel.: 061/ 221-511
V nedeljo, 14. maja, Levi oder ob 21. uri:
E. Ionesco - INSTRUKCIJA, premiera, za izven.
MGL, tel.: 061/ 210-852
Danes, 13. maja, ob 20. uri: F. G. Lorca -
TERMA, za abonma vikend.
V	ponedeljek, 15. maja, ob 20. uri: T. Partljič -
STAJERC V LJUBLJANI, za abonma študentski C, predpremiera. Predstava bo Se v torek, 16. maja, ob isti uri, za abonma mladinski 2, predpremiera.	*
MALA SCENA MGL, tel.: 061/ 210-852 Danes, 13. maja, ob 22.30: L. Wiison - ZAZGI! Predstava bo še v sredo, 13. maja, ob isti uri.
V	torek, 16. maja, ob 19. uri: F. Mitterer - SIBIRIJA. Poslovilna vloga Branka Miklavca.
SNG OPERA IN BALET, tel.: 061/ 331-950
V	soboto, 20. maja, ob 19. uri: L. Minkus - DON KIHOT. Zadnjic v sezoni!
LGL, tel.: 061/ 314-962 VELIKI ODER
Danes, 13. maja, ob 11. in 17. uri: S. Makarovič - SAPRAMISKA, za izven.
V	soboto, 20. maja, ob 11. uri: Z. Krilič - JAJCE, za izven.
SMG, tel.: 061/125 33 12
Danes 13. maja, ob 19. uri: BUTTERENDFLT,
za izven.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 Danes, 13. maja, ob 13. uri: nastop gledališke skupine THE BAKSUS iz ZC Tolmin s predstavo LUDA SKOLA na GR. Ob 21. uri: DODI MAKAR SEBI, AKO NEMAS KOME DRUGOM v izvedbi skupine Nepopravljivi optimisti. Predstava bo še v nedeljo, 14. maja, ob 21. uri.
V ponedeljek, 16. maja, ob 21. uri: gledališka kriminalka
ANDREJ ROZMAN-RUPERT MAROVT, premiera
CELJE
SLG CELJE, tel.: 063/ 25-332 V ponedeljek, 15. maja, ob 11. uri: VV. Shakespeare - BENEŠKI TRGOVEC, za abonma Gi-. mnazija Center Celje.
ODERPOODROM, tel.: 063/ 25 332
Danes, 13. maja, ob 20.30: Z. Hočevar - SMEJ-
CI.
KRANJ
PGK, tel.: 064/ 222-681
Danes, 13. maja, ob 20. uri: D. Smole - ZLATA
ČEVELJČKA, za abonma petek I in izven.
MARIBOR
SNG DRAMA, tel.: 062/ 221-206
V	ponedeljek, 15. maja, Minoritska cerkev ob 20. uri: R. Serling - OBMOČJE SOMRAKA, za abonente in izven. Predstava bo še v torek, 16. maja, ob 20. uri, za abonente in izven.
LGM, tel.: 062/ 26-748
V	nedeljo, 14. maja, ob 11. uri: Jan Grabowsky/D. Vrane - VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV, za izven.
SLOVENJ GRADEC
V	sredo, 17. maja, Kulturni dom ob 20. uri: premiera GLEDALIŠKE SKUPINE SPLOSNE BOLNIŠNICE SLOVENJ GRADEC.
Razsata o Aniti Pittoni
V občinski umetnostni ga' leriji Costami v Trstu so v Četrtek odprli razstavo o ustvarjalnosti tržaške likovne umetnice in pisateljice Anite Pittoni, ene najmarkantnejsih osebnosti tržaške kulture, urednice revije Zibaldone ter življenjske družice Gian-nija Stuparicha, ki je umrla leta 1982. Razstva, ki bo odprta do 4. junija (vsak dan od 10. do 13. in od 16.30 do 20. ure), prikazuje razne obrtniške umetniške izdelke, njene knjige in pisma ter serijo fotografij iz arhiva Wuk.
GLASBA
SLOVENIJA
mmmmmiS;
-
mm
LJUBLJANA
Danes, 13. maja, Tromostovje ob 11. uri: koncert ORKESTRA AMERIŠKE VOJSKE V EVROPI.
SLOVENSKA FILHARMONIJA,
Kongresni trg 10
V	nedeljo, 14. maja, ob 11. uri: sklepni koncert iz cikla Nedeljske matineje Posvečeno J. Havdnu: KOMORNI ANSAMBEL SLOVENI-CljM. Dirigent Uroš Lajovic, Solisti: Irena Grafenauer, Aleš Kacjan, Mojca Zlobko.
V	ponedeljek, 15. maja, ob 19.30 koncert ZBORA AG.
KUD F. PREŠEREN, tel.: 061/332-288
V ponedeljek, 15. maja, ob 21. uri: inscenacija songov BERTOLDA BRECHTA v izvedbi BAR-
BARE LEVSTIK in IVANA RUPNIKA. Glasbena spremljava: ERNO SEBASTJAN (harmonika) in JURE ZADNIKAR (tolkala)
CEKINOV GRAD - TIVOLI
V	torek. 16. maja, ob 19.30: koncert ALENKE ZUPAN (flavta), PRIMOŽA FLAJSMANA (saksofon) in ANDREJA KNAPA (saksofon).
K4, Kersnikova 4
V	torek, 16. maja, ob 21. uri: koncert PETRA LOVŠINA in VITEZOV OBLOŽENE MIZE.
KAMNIK
SREDNJA SOLA RUDOLFA MAISTRA Danes, 13. maja, ob 20. uri: koncert KAMNIŠKIH KOLEDNIKOV.
LOM
V	nedeljo, 14. maja, župnijska cerkev sv. Kata-
rine ob 18. uri: koncert DAVORA BUSlC^ (flavta) in NINE KOVAČIČ (klavir).
MARIBOR	, iq30:
V torek, 16. maja, Kazinska dvorana ob ly' koncert pihalnega tria SLOVVIND. ,
NOVA GORICA
V ponedeljek, 15. maja, ob 20.30: koncert
momega ansambla SALZBURGERSOLISl E1 ■
PIRAN
CLUB MAONA, Arze 5	-ne
Danes, 13. maja, ob 22. uri: koncert skupu 3 BIG BAND.
SEŽANA
KG SREČKO KOSOVEL	, nia.
V ponedeljek, 15. maja, ob 20. uri: koncert p nista VLADIMIRJA BABINA.
RAZSTAVE
SLOVENIJA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
SSG
gostuje v celovškem gledališču pod Krizno goro (Felsentheater) s predstavo »Halštat» Draga Jančarja in sicer danes, 13. t.m., ob 20.30.
Vstopnice dobite v predprodaji v pisarni Krščanske kulturne zveze.
Gledališče Rossetti
Danes, 13. t. m., ob 20.30 zadnja ponovitev predstave Giorgia Gaberja v »E pensare che c’era il pensiero«. Izven abonmaja. Izkaznice niso veljavne. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Rossetti.
Jutri, 14. t. m., ob 20.30 in v nedeljo, 15. t. m., ob 20.30 »Up with People - Viva la gen-te«.
Od 17. do 28. t. m. gostovanje Stalnega gledališča iz Veneta z Molierovo komedijo »Na-
mišljeni bolnik«. Predstava v abonmaju: odrezek st. 5. Predprodaja je v teku.
Urnik blagajne gledališča: 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
»Ecco mormorar Fonde«: v torek, 16. t. m., ob 20.30 baletna predstava v izvedbi Ensem-ble Micha van Hoecke z izredno prisotnostjo Luciane Savignano.
V Četrtek, 18. maja, ob 20.30 koncert ansambla London Baroque.
GORICA
Kulturni dom
Danes, 13. t.m., ob 20.30 - gledališka predstava »La colpa e sempre del diavolo« Daria Foja, ki jo prireja Terzo teatro.
KOROŠKA
CELOVEC
v mestnem gledališču bo danes, 13. t. m., ob 19.30 muzikal »Cabaret«.
BOROVLJE
Pri Cingelcu bo danes, 13. t.m., ob 16.00 -Družinski popoldan.
BILČOVS
v avli Ljudske šole bo danes, 13. t. m., ob 19. uri materinska proslava.
SLOVENJI PLAJBERK
pri Foltu bo danes, 13. t. m. ob 19. uri mate-
rinska proslava.
ŠKOCJAN
v Kasslnovi dvorani bo danes, 13. t. m., ob 19.30 materinska proslava.
ŽITARA VAS
v ljudski šoli bo danes, 13. t. m., ob 20. uri pomladanski koncert.
ŠENTJANŽ V ROŽU
v stari šoli bo danes, 13. t. m.-, ob 20. uri koncert šentjanskih tamburašev.	v
5AZNE PRIRE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CAFE TEATER, Miklošičeva 1 Danes 13. maja, ob 22. uri: Tango Appassionato Hit Cafe teatra! Nostalgija ob šampanjcu, vabljene dame s kavalirji.
V pričakovanju polne lune bomo uživali ob repertoarju dvajsetih in tridesetih let tega stoletja.
KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288
V ponedeljek, 15. maja, ob 20. uri: razgovor posvečen DNEVU KLIMATSKIH SPREMEMB. Na razgovoru bodo sodelovali: Jože Jan, dr. Marjan Vezjak, dr. Timi Ačimovič, mag. Bojan Radej, Andrej Kranjc.
BlED
HOTEL PARK
od 17. do 19. maja
Društvo za vrednotenje dela organizira deseto posvetovanje
PLAČE KOT MOTIVACIJA IN STROSEK za podjetja in javni sektor in predstavitev dela MODRA KNJIGA:
____________PLAČE V SLOVENIJI_____________
HOTEL SLON, Slovenska cesta 34
V	torek, 16. maja, nočni klub ob 11. uri: predstavitev knjižne novosti ANDRIJA TUFEKCICA - Plavalec na drugem bregu Save.
CEUE
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE, Muzejski trg 1
V	torek, 16. maja, Levstikova soba ob 18. uri: predstavitev knjige SLOVENSKI DUNAJ avtorja DRAGA MEDVEDA. V sredo, 17. maja, ob 18. uri: dr. ALEŠ GABRIČ in dr. BOJAN GODESA bosta predstavila svoji najnovejši deli z naslovom SOCIALISTIČNA KULTURNA REVOLUCIJA (1953/1962) in KDOR NI Z NAMI, JE PROTI NAM.
PORTOROŽ
AVDITORIJ, tel.: 066/ 747-230 Danes, 13. maja, ob 20.30: romantični vvestern PRED DEŽJEM. V nedeljo, 14. maja, ob 18. uri: prvi slovenski celovečerni sinhronizirani risani film ASTERK OSVAJA AMERIKO. Ob 20.30: romantična komedija LAHKO SE ZGODI TUDI VAM.
SEŽANA
KC SREČKA KOSOVELA, tel.: 067/ 73-355
V	sredo, 17. maja, ob 20. uri: VEČER POEZIJE IN PESMI IZ VODNIKOVE DOMAČIJE.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST	danes, 13. t. m., ob 19. uri predavanje Lide
Slovenski kulturni klub (UL Donizetti 3):	Turk o organizaciji TIGR.
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
V Galeriji CD je do 10. junija na ogled razstava portretov in keramike (1947-1969) PICASSO & MADAME Z.
MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE, Celovška 23
Razstava ob petdesetletnici konca druge svetovne vojne je na ogled do 20, maja.
MODERNA GALERHA
Danes, 13. maja, ob 15. uri: zabava otrok in njihovih spremljevalcev ob zaključku razstave otroških igrač.
Razstava izraelskega umetnika ZVIJA GOLDSTEINA je na ogled do 11. junija.
GALERIJA ARS, Čevljarska 2
Razstava ilustracij MARJETE CVETKO je na ogled do
25. maja.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31
Razstava snk KLEMENTINA GOLIJA je na ogled do 28. maja.
GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40
Razstava skulptumega lončarstva MAJE MIHELIČ je na ogled do 25. maja.
KI-CENTER KRIŽANKE Razstava URA JE PRIŠLA! je na ogled do 20. maja. KONEX CLUB, Cesta na Brdo 109 Na ogled je razstava ilustracij FOJZA A. ZORMANA. KD SPANSKI BORCI, Zaloška 61 Razstava JOŽETA BARACHNIJA je na ogled do 1. junija.
BREŽICE
GALERIJA POSAVSKEGA MUZEJA
Razstava slik ALENKE GERLOVIČ je na ogled do 4. junija.
CEUE
GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI -MESTNI GRAD
Razstava GENERACIJA 82 je na ogled do 23. junija.
KAMNIK
GRAD ZAPRICE
Na ogled je 1. Mednarodni bienale Akvarela.
IDRSKA BISTRICA
GALERIJA NA VIDMU
Razstava ALME DUJMOVIC je na ogled do 27. maja.
KOPER
GALERIJA LOŽA, Titov trg
Razstava ENZA CUCCHIJA je na ogled do 30. maja.
GRAD PODSREDA
Razstava grafičnih del CHRISTA in JE-ANNE-CLAUDE.
MENGEŠ
GALERIJA MEŽNARTJA
Razstava slik LOJZETA KALINSKA je na ogled do 21. maja.
MURSKA SOBOTA
GALERIJA MURSKA SOBOTA
Razstava skupine MI (Irena Cuk, Darko Golija, Samuel Grajfoner, Zdravko Jerkovič, Samo Pajek in Oto Ri-mele) je na ogled do 1. junija.
NOVO MESTO
DOLENJSKI MUZEJ
Razstava Profesorji grafike 1945-1995 (Jakac, Debenjak, Borčič, Apollonio, Suhy, Logar) je na ogled do 28. maja.
ŠTANJEL
GALERIJA L. SPACALA
Na ogled je razstava najnovejših del L. Spacala.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA IVANA GROHARJA, Mestni bg 37 . Danes, 13. maja, bo ob 20. uri otvoritev razstave slik ANDREJA TROBENTARJA
TRST
Gledališče Verdi - Dvora
Tripcovich	^
Operna in baletna sezona
Danes, 13. t. m. ob 17. uri opera U. Giordana »Fedora Režija Beppe De Tomasi.	^
Ponovitev v nedeljo, 14. t m-,0 17. uri (red G).	.,e
Prodaja.vstopnic in rezervacij pri blagajni dvorane Tripco'n (umik: 9-12/16-19 - zaprto ob P nedeljkih).	. „
Luteransko-evangelicao8
cerkev
Danes, 13. t.m., ob 20.30 - ^0® cert MePZ Primorsko iz Ma® in predstavitev glasbene kasete-Avditorij Muzeja Revoltella Jutri, 14. t.m., ob 11.00 -cert skupine Camerata Strurne tale. Vstopnica Lit 10.000. Gledališče Miela	.
V ponedeljek, 22. tm., ob 21-Koncert glasbene skupine Laito RICMANJE - Promenadni K«
Jutri, 14. t. m., ob 17. uri nas godb na pihala Sodeta ^arnJ°?ie. Valvasone (Pordenon) in Pa13® ga orkestra rudarjev iz Idrije.
GORICA
Komorna dvorana SCGV l vored 20. septembra 85)
SCGV E. Komel - Koncertna zona 1994/95: v ponedeljek, , t. m., ob 20.30 »Slovenski s datelji«.
Kulturni dom	.
V ponedeljek, 15. t.m., ob2°’ Nastop pevskega zbora lru y. (v okvira 50-letnice osvobo ve). Prireditelj Društvo s*°Suj. skih upokojencev, ANPI a1 turni dom.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ottavio Bomben.
Studio PHI- Ul. S. Michele 8/1: do 14. t.m. bo razstavljal slikar Masmr Imani. Urnik razstave: v petek od 17.00-20.00; v soboto od 10.00-12.30 in od 16.30-22.00; v nedeljo od 10.00-12.30 in od 18.30 do 22.00.
Galerija Cartesius: na ogled je razstava slikarja Arman-da Dejoetrisa.
Galerija Art Light Hall: na ogled je razstava skulptur Antonia Volpicellija.
Art Galery: v ponedeljek, 15. t. m., ob 18. uri otvoritev razstave Nadje Moncheri.
Gostilna »Stalletta« pri Sv. Jakobu
Na ogled je skupinska razstava tržaških umetnikov.
OPČINE
SKD Tabor: danes, 13. t. m., ob 20.30 odprtje razstave Patrizie Devide.Umetnico bo predstavila Laura Safred.
Milan Bizjak iz Repentabra. Urnik razstave: danes 0 17.00 do 20.00 in jutri od 16.00 do 20.00.
GORICA	ijjcai
Kulturni dom: do 31. t.m. razstavlja svoja dela s Oskar Beccia.
brtitK	tar
Beneška galerija: do 20. t. m. je na ogled dokume na fotografska razstava »Benečija v miru in vojni«-
KOROŠKA
CELOVEC	del
Deželna galerija: Do 18. junija je na ogled razstav Aloisa Koshla in Bernharda Cella	Kordi"
Hiša umetnikov: na ogled je razstava del Brigitte K ne in Huberta Matta.	jrgja
Pri Joklnu: do 13. maja je na ogled razstava del An Vilharja.
REPEN - Kraška hiSa
Do 28. t. m. bo ob nedeljah in praznikih na ogled razstava narodnih noS. Razstava je odprta ob nedeljah in praznikih: 11-12.30, 15-18.
BANI
Ovčarjeva hiša: Do nedelje razstavlja svoja dela slikar
TINJE	,	.,a iz
Galerija Tinje: Na ogled so dela Garya Bikovni New Yorka.
BELJAK	. p0trc,
Galerija Freihausgasse: razstava del Marjetice r risb Marca Pogačnika in skulptur Egona Rubina.

JEDILNIK
Ponedeljek: ponarejena goveja juha, nadevan krompir, rc>dic v solati
Torek: piščančja obara z žličniki, žemlje, puding s sadjem in smetano
^reda: zelenjavna juha s hrenovko, sirove palačinke, kompot
Cohtek: Špinačna juha, ocvrt sir s tatarsko omako, duše-na zelenjava
Potek; prežganka z jajcem, ribji zrezki, ocvrt krompir, motovilec
Sobota: juha iz lističev rdeCe redkvice, mesna rulada, pire krompir, Špinača
^odeljsko kosilo za 4 osebe: juha iz belušev, zviti zrezki,, krompirjevi ocvrtki, zrelena solata, jagode s smetano
Juha iz belušev: Šopek mehkih belušev zreži na kocke in Kuhaj v slani vodi. V dveh žlicah presnega masla bledo Orumeni dve žlici moke in malo sesekljanega zelenega Peteršilja in luštreka. Zalij z juho, v kateri so se kuhali be-USj' ha mešaj, da bo gladko. Dodaj kuhane beluše in v ju-oo zakuhaj žlico ovsenih kosmičev.
Zviti zrezki: Štiri nekoliko večje telečje zrezke potolci, natri s soljo, Šetrajem in grobo mletim poprom. Na vsakega Položi tanko rezino na hitro prevrete zelene ter potresi s ^sekljanim trdo kuhanim jajčkom. Pregani ali zvij v rula-j ce' spni z zobotrebcem ali prevezi, narahlo opraši z mo-
ko,
Popeci v segreti maščobi, zalij z dobrim decilitrom ju-
he (lahko iz kocke) in pokrito duši na lahkem ognju slabo Uro.
Omako izboljšaj s kislo smetano in sesekljanim lističem Zajblja. Pred serviranjem zvitkom odstrani zobotrebce ali ^co, s katero si jih povezala.
REKLI SO
Slavni jedci
‘Tlexandre Dumas sta-)šl ni napisal samo Treh usketirjev, temveč tudi leksikon v več
Tictor Hugo, ki je med ,rugitn napisal Notre-, ^niškega zvonarja, pa je (je ^enda tako znan je-„ j’ da so se mu neredki j.J. obniki zaradi te strasti oj radi posmehovali. r°vali so tudi nič kaj Iju-znivo krilatico: Prirodo-s pozna tri bitja z nena-actno velikim želodcem: gotskega psa, noja in Vi-C>Hugoja.
:	Goetheju govorijo, da
sicer včasih kaj slabega n J3 J^ vendar ni nikoli slabega pojedel. Veliki finski pesnik Goethe a asd ni maral kislega ze-" ga je z njim hotela
osrečiti neka znanka, je jezno vstal in odšel v sosednjo sobo. V raztresenosti je segel po prvi knjigi, ki mu je prišla pod roko. Bil je Jean Paul, ki ga prav tako ni maral.
»Najprej kislo zelje, potem pa Se Jean Paul,« naj bi vzkliknil Goethe in jezno pribil: »To je pa že preveč!«
Znani in modri možje pritrjujejo misli, da je kuhanje nekaj več kot samo ročna spretnost in uživanje jedi nekaj več od enostavnega hranjenja. Herbert Fritsche je v nekem sestavku o človeku in kuhinji med drugim zapisal: »Kuhinja je svetišče, jed in pijača pa sta že od nekdaj združeni s pobožnostjo.«
KUHARSKI
SLOVARČEK
V kuharskih receptih pogosto naletimo na izra-z,e’ katerih pomen nam je manj znan, se pa v me-. harodni kuhinji večkrat uporabljajo. Nekaj smo Ph zbrali in nkratko opisali.
pTF	Flambiranje
rlambiraiije je posebna priprava različnih jedi. e gotovo jed polijemo z visokoodstotnim diše-lni alkoholom (brandy, viski, konjak itd.) in žagamo. Goreče nesemo na mizo. Jed dobi s tem Poseben okus in vonj in velja za posebnost.
TTF	Filiranje
,° je postopek, ki je pogosto omenjan v zahte-^aejsih receptih za pripravo rib. Ribam izločimo
utenico; kosa, ki ju dobimo, imenujemo fileja. e sta velika, ju prečno večkrat prerežemo, da do-lmo manjše kose, ki jih tudi imenujemo fileje.
fff
Filtriranje
Nekatere tekočine precejamo skozi filtrski pa-Ptr ali gosto tkanino; postopek boste našli pogosto P^ u izrazom filtriranje (na primer juhe, sokove,
DROBCI IZ ZGODOVINE ZAČIMBNIH RASTLIN
Nepogrešljiv ščepec vonja in okusa
Žajbelj - ta posvečena zel
»Kako lahko umre človek, v čigar vrtu raste žajbelj.« Ta verz so žajblju posvetili zdravniki znamenite srednjeveške »sa-lernske šole« in mu z njim izrekli največje priznanje. Ni naključje, da v številnih starib receptih za čudodelna zdravila vedno znova najdemo žajbelj. Ta »posvečena zel«, ali »salvia salviatrbc«, kot so mu pravili Rimljani, je bil sestavni del »kisa štirih tatov«, ki je bil zelo čislan več stoletij. Med veliko epidemijo kuge, ki je v tridesetih letih 17. stoletja razsajala v Toulousu, so baje Štirje tatovi plenili po hiSah kužnih bolnikov ter ropali mrtve in umirajoče. Kljub velikemu tveganju, da se tudi sami okužijo, jim je bolezen prizanesla. Nazadnje jih je ujela oblast in jim obljubila, da jih bo pustila pri življenju, če izdajo formulo za izdelavo skrivnostne tekočine, s katero so se mazali, da so bili imuni. O vsem se lahko poučite v toulouskih arhivih. Telo so si mazali s kisom, v katerem so namakali timijan in žajbelj, sivko, rožmarin in veliko drugih dišavnic. Seveda niso vedeli, kar vemo danes, da vse te rastline ubijajo klice in imajo izredno zdravilno moč. Kakor ti-
mijan in rožmarin ima tudi žajbelj aseptično lastnost, ne smemo pa pozabiti' tudi drugih njegovih lastnosti: preprečuje nočno potenje, uporabljajo ga za zdravljenje začetne gripe in angine, zaradi učinka, ki ga ima žajbelj na hormone, pa žajbljev čaj priporočajo dekletom v puberteti in ženskam v meni. Seveda pa žajbelj sodi tudi v kuhinjo. Odlično se obnese v omakah in pri mesu, pečenem na
žaru. Dodajamo ga pustemu mesu, svinjini in slanini, in s tem požlahtni-mo okus, poskrbi pa tudi za dobro prebavo. Ce hočete pripraviti krepčilno in spodbujevalno vino, ki pospešuje prebavo, preizkusite Mesegeujev recept: Namakajte sto gramov žajblja osem dni v litru vina (v senci) in nato tekočino precedite skozi gosto tkanino. Kozarček tega vina izpijte po kosilu ali obilnejši večerji.
SOPHIA LOREN
Žajbelj (Salvia officinalis)
DOBRO JE VEDETI
Ko kupujete meso
Ko kupujete meso, je dobro vedeti, kateri deli mesa so najbolj primerni za pripravo posameznih jedi
Telečje meso in njegova uporaba
1.	glava - ocvrta telečja glava, žolica
2.	vrat - paprikaS, golaž, ragu, obara, rižota, sekanica
3.	pleče - pečenka, obara, paprikaš, ragu
4.	prsi - ocvrte, nadevane, kuhane, obara, ragu, rižota
5.	zarebrnice - ocvrte, na žaru, v naravni omaki, pečenka
6.	ledvični del - pečenka, file na žaru, ledvična rulada
7.	stegno - zrezki, pečenke, rulade
8.	in 9. krače - paprikaS, obara, ragu, golaž, pečenje, kuhanje
Tele je najboljše, če je zaklano v starosti Šestih tednov. Ce je ustrezno hranjeno in je dobro rejeno, ima belo, čvrsto meso, povrh stegna pa je tanka, mastna kožica in okrog ledvice lepa bela mast. Slabo rejeno tele pa prepoznamo po bledorde-čkastem, mehkem, cunjavem mesu, okrog ledvic pa ima malo rdečkaste masti.
V kuhinji z ljubeznijo
Osem zapovedi za kuhanje testenin
Predlagam vam tale pravila:
1.	Potrebujete zelo velik lonec z veliko vode v primerjavi s količino rezancev ali Špagetov, ki jih morate skuhati. Na ta način se testenine kuhajo prosto in se ne sprimejo.
2.	Voda mora vreti na močnem ognju. Tik preden zavre (v Neaplju pravimo, »kadar se voda trese«), vr-žete vanjo pest soli. Toda ne pretiravajte, voda mora dobiti samo rahlo slan okus. Solite Sele zdaj, zato da-povečate moč vrenja.
3.	Takoj zatem stresete v vrelo vodo testenine in povečate plamen. Dvojni pritisk vročine, ki ga dosežemo s soljenjem in.močnejšim ognjem, je stara, preprosta skrivnost neapeljskih žena. Tako se nadomesti znižanje temperature, ko vržete v vrelo vodo mrzle testenine.
4.	Testenine na Široko vsujte takoj, ko ste povečali plamen.
5.	Nadzorujte kuhanje in pripravite veliko cedilo. Ne pozabite, da je čas kuhanja odvisen od številnih dejavnikov: kakovosti testenin, sestave vode, letni čas in nadmorske višine. Edini način, da ugotovite, ali so testenine kuhane, je ta, da jih poskusite. Kadar čutite, da niso več surove, tudi če so Se trdne, ne oklevajte: so kuhane in jih lahko odcedite. Nekateri
že po videzu spoznajo, kdaj so testenine kuhane. Vendar bodite pri tem pozorni. Ce so testenine na zunaj že preveč mehke, v sredini pa Se trde, to pomeni, da niso kakovostne. Se eno opozorilo! Cas kuhanja, ki je označen na ovitkih testenin, upoštevajte samo približno, saj je po mojem mnenju ta čas predolg, ker se proizvajalci pogosto želijo prilagoditi mednarodnemu okusu.
6.	Se druga majhna skrivnost: preden odcedite testenine, vlijte v lonec žličko olja, tako bodo postale testenine bolj gladke in jih bo mogoče bolje zabeliti.
7.	Kuhane testenine takoj stresite na cedilo, ki ga morate večkrat pretresti, tako da se bo odcedila prav vsa voda. Ce ostane Se kaj vode, se testenine Se naprej kuhajo in se razkuhajo, poleg tega pa se voda zmeša z omako, jo razredči, in tako pokvari njen okus. Ce testenine dobro odcedite, se to ne zgodi. Nekateri zlijejo na kuhane testenine mrzlo vodo, da bi ustavili kuhanje, vendar to ni potrebno.
8.	Ne izgubljajte preveč časa z dajanjem testenin v jušnik, da bi jih v njem zacinili in ponudili. Na mizo morajo namreč priti Se vroče.
Prihodnjič pa nekaj receptov tistih vrst testenin, ki so Sophii najbolj vsec in so narejene na »njen« način.
Rubriko je pripravila: Katarina Lavs
LABIRINT znanja
Ime in priimek:.
Telefon in naslov:
Glasbena Zelja:.
Prijavnico pošljite na naslov:
RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA
Kviz (»Labirint znanja« jena sporedu vsak torek od 20. do 21.30 na valovih Radia Glas Ljubljane (100.2 in 99.5 MHz), v njem pa lahko sodelujete le s prijavnico, ki jo objavljamo na tej strani.
Izpolnite prijavnico, jo izrežite in nalepite na dopisnico ter pošljite na baslov RGL, Kopitarjeva G, Ljubljana. Ce boste izžrebani, se bo v tJrrek zvečer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirml znanja...«. In potem boste odgovarjali na lah-1 ka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo čeden kupček denarja...
Nagrajenci:
Peter Jeglič Boštjan Ovsec Uroš Zorko Mojca Ostrovsek Marija Zupanec Rajko Aritlej Andreja Sarlah
7.000	SIT
5.000	SIT
5.000	SIT
3.000	SIT
1.000	SIT 1.000 SIT 1.000 SIT
IZLET ZA KONEC TEDNA
Čez Kiempo v dolino Kolpe
Po sledi prebivalcev minulih dni v drug svet
Iz Kočevske Reke pelje proti Borovcu makedamska cesta, ki bo nekoC postala najkrajša povezava med Osilnico in Kočevjem. V začetnem delu jo že širijo, vendar iz Borovca naprej vodi samo gozdna cesta, medtem ko iz Dragarjev do Zgornjega Cacica nad Osilnico drži samo stara pot. Zdaj je še Cas, da ujamemo nekdanjost in se iz Dragarjev odpravimo v Osilnico peš, tako kot prebivalci minulih dni.
Pot ni označena in je zato bolj primerna za ljubitelje raziskovanja, vsi drugi pa se bodo raje odločili za markirano stezo, prav tako staro pešpot, po kateri so hodili iz doline Kolpe v KoCevje. Iz Bosljive loke v Zgornji kolpski dolini se vzpne Cez neverjetno divji svet Cez 866 metrov visoko sedlo Krempa do nekdanje koCevar-ske vasi Inlauf. Ce nismo ravno na večdnevnem oddihu v Osilnici, je pot bolj »pripravno« prehoditi v obra-
tni smeri in se po njej spet vrniti na izhodišče. Ko se spustimo do Kolpe, namreč ni veliko drugih možnosti, razen Ce nismo na ve-Cnevnem potepu med kočevskimi gozdovi in Kolpo. Tudi vzpon nazaj po isti poti ima prednosti, saj je pokrajina tako izjemna, da bomo na povratku odkrivali vedno nove razglede in presenečenja. Za podrobnejšo seznanitev s tem izredno zanimivim predelom Slovenije je potrebna izletniška karta
Kočevsko v merilu 1:50.000.
Inlauf je bila ena izmed številnih koCevar-skih vasi, od katerih ni ostalo praktično niC. Po vojni so jih porušili in jih (dobesedno) zmleli v pesek. V Inla-ufu tu in tam vidimo samo še ostanke temeljev hiš, ena sama nova domačija daje slutiti oživljanje. Ko je bila vas še polna ljudi, so radi zahajali tja, kamor smo namenjeni tudi mi - na razgledno Krempo in na sedlo pod njo, kjer so travniki še vedno polni narcis. Vzpon je kratek in ko pridemo na »rob«, skozi gozd ujamemo poglede na presenetljiv svet. Smo zares na robu znanega, pod nami se razširjajo gozdovi - na drugi strani
globoko vrezane doline Kolpe je že Gorski Kotar, grape, strme skalne stene... To je fantastično samosvoj svet narave, ki ga težko srečamo še kje drugje.
S sedla drži pot samo navzdol, štiristo višinskih metrov pod nami vijuga Kolpa. Steza ni pretirano dobro uhojena, je pa zadovoljivo oznaCena in drži po taki pokrajini, ki jemlje dih. Ne zato, ker bi hodili prehitro, ampak zaradi izjemnih razgledov. Ko precej strmo sestopimo skozi gozd, drži pot na greben, po katerem hodimo do doline. Pogledi na obe strani, v divjo dolino Mirtovickega potoka in v grapo Su-šice, in še dlje kar naprej ustavljajo korak.
Bosljiva Loka
Mirtovički potok riše najlepše vodne podobe
toCja, kjer slediiB0 izrazito mocnejsefl1 pritoku. Do kraškeg^ izvira, obraslega z m hom, ni daleC.
Potem smo dokon Cno začarani. Sli boC1 domov, vendar b?11^ kar naprej mislih n pokrajino skalnih st® nad Kolpo. Dokler -ne bomo vrnili. NiC bo predaleč in časa dovolj.
Tekst in fot0' Dario Corte
Zato ni- odveč, Ce se za dlje Časa ustavimo na 710 metrov visoki Kobili, prvem izrazitem izrastku v grebenu in se pošteno razgledamo naokoli. Ko se Cez sto metrov nižji Vršak začnemo približevati dolini, začnemo razmišljati, ali ne bi kar ostali tukaj. Saj smo šele vstopili v to neverjetno privlačno pokrajino ob zgornjem toku Kolpe.
Ce se skušamo izvleci z odgovorom, da je morda le predaleč ali da nimamo Časa za to, je to slab izgovor. Ker je vseeno močnejši od želja, se lahko odločimo za kompromis.
Ko se steza z majhnega sedla v grebenu obrne' na levo proti Bosljivi Loki, gremo na drugo stran v dolino Mirtovickega potoka. V njegovi šumeči družbi hodimo do so-
Med hojo navzdol pritegne pogled na Loško steno
Z Vršaka se Krokar kaže v drugačni podobi
ZA RAZVEDRILO
Sobota, 13. maja 1995
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21.3.-20. A: Čeprav razpoloženje ne bo ravno sijajno, boste vseskozi ohranjali zadostno mera vedrine in življenjske volje, tako da se boste zveCer z lepimi spomini pogreznili v spanec.
BIK 21. A - 20.5.: ObSel vas bo nagib po begu, vendar se boste zadnji trenutek obrzdali in se spopadli s težavo, Id vam pije'življenjsko energijo. Nic hudega, Ce je bo še kaj ostalo za jutri.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Zanesli se boste na svojo Čudovito intuicijo in se pogumno odločili za korak v smer, ki vas že dolgo mika in mami. In kot že tolikokrat boste tudi tokrat zadeli v Cmo.
RAK 22.6. - 22.7.: Vzeli si boste cas in temeljito razmislili o smislu nadaljnjega prizadevanja v začrtani smeri. Ugotovili boste, da ste ujetnik mline, ki ugaja vsem dragim, samo vam ne.
LEV 23. 7. - 23. 8.: Navzven boste mrakobni, od znotraj pa boste Čutili prižiganje ognja optimizma. Na vprašanja bližnjih se boste odzivali s skrivnostnim molkom, ki bo marsikomu povzročal sume.
DEVICA 2A 8. - 22.9.: Vas srCek bo neutrudno vibriral v ritmu ljubezni, medtem ko se bo vaš um še zmeraj ukvarjal s vprašanjem, ali mora tisto, kar je lepo, res biti hkrati tudi prepovedano.
TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Zaleteli se boste v zid svojih pričakovanj in trezno odstopili od pre-napihnjenih načrtov. Odslej bodo vaše poteze bolj premišljene, zato bo tudi žetev bogata in sočna.
ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11,: Krasila vas bo močna volja, problem bo le v tem, da vam ne bo jasno, kam naj jo usmerite. Najbrž se bo usmerila tja, kamor se zaradi bojazni vse premalo zaznate.
STRELEC 23. 11.-21. 12.: Med gibanjem po starih poteh boste spoznab, kako zelo ste se sprememb; še sonce se vam bo zdelo prijaznejše. Res je; ampak na ozonsko luknjo nikar ne pozabite.
KOZOROG 22.12. - 20.1.: Brez očitnega razloga boste tamab in jadikovab, kakor da so vas doletela vsa bremena tega sveta. Bližnji vas bodo zaman skusak prepričati, da je njim še huje.
VODNAR 21. 1. -19. 2.: Videti boste nadvse umirjeni in poglobljeni, zato se bodo ljudje radi zadrževati v vaši bližini in vas spraševati po poteh k uspehu, ki se mu reče nohpnja sreča
RIBI 20.2. - 20.3.: V občutku, da jez vami nekaj narobe, boste čustvenim valovom dodali točo samoobtoževanja; bolj vas bodo bližnji pomirjali, bolj boste prepričani, da kujejo novo zaroto.
KRIŽANKA
Vodoravno:
1. otroški izraz za majhno žuželko, ki leze, 5. voditelj državnega udara v Nemčiji leta 1920 (VVolf-gang), 9. želatina iz alg, 10. znamenje bližajočega se epileptičnega napada, 11. nekdanja vojaška na-hrbtna torba, teleCnjak, 13. pripadnik balkanskega naroda, 14. glavno mesto francoskega departmaja Deux Sevres, 15. aleksandrijski duhovnik, začetnik arianizma, 17. veznik, 18. konj temne barve, 20. del voza, 21. nekdanji ameriški boksar (Muham-mad), 22. glavno babilonsko žensko božanstvo, 24. kemijski znak za silicij, 25. v stopah oluščena žitna zrna, 26. vrsta strešne kritine, 28. pojav na vodi,
31.	izboljšanje nezdravih razmer, 33. znamenje zodiaka, 34. kis, 35. država ob Perzijskem zalivu, 36. dvanajst mesecev.
Navpično:
1. nekdanji francoski nogometni vratar (Joel), 2. ime ruskega skladatelja Stravinskega, 3. staroveški naziv za Nerimljane in Negrke, 4. reka v južni Franciji, 5. eden od vodij Cezarjevih morilcev, 6. prevozno sredstvo, 7. travnata ravan v Severni Ameriki, 8. družabnik, pomočnik, 12. velika začetnica, 16. kemijski znak za renij, 18. mesto na severu Sardinije, 19. zdravilo za vse bolezni, 20. vas pod Malo goro na Kočevskem, 23. enaka šumnika, 25. zdravilo proti malariji, 27. reka na zahodu Madžarske, 29. kralj Kolhosa, Medejin oCe v grški mitologiji, 30. nekdanji poljski nogometaš (Grzegorz),
32.	kraj nad Vipavo.
1	2	3	4		5	6	7	8
9					10			
11				12				
13			•	14				
		15	16			•	17	
18	19				•	20		
21			•	22	23			
24		•	25					
26		27			•	28	29	30
31					32			
33					34			
35					36			
•0}aj ‘ubi[ ‘laoo ‘ehoBirese ‘JBA ‘]T.qS' ‘BSB5[ ‘Ig ‘IB1SI ‘l[V ‘9!0 ‘08J8S ‘Ul ‘ir.IV ‘)JO -TN ‘qjS ‘i8}Simoi ‘biab ‘ibSb ‘dde^ ‘eqiq :ouABiopoy\
A3IIS3H
AFRIKA
V razgetih savanah vzhodne Afrike (io)
V objemu megl na pobočjih Mt. Ki
ttta naajhnimi kosr ki se počasi vzdi,
j ’ ^ se
^ad koč‘z okroglim ^kise mešajo z ju
- ^ mešajo z ju ^egUrami, ki ovij;
o “0^01111, M UV1
enežene skalne gore:
, stala Mumbina Jttah^1’ ki ie P° iz]
•nož rvh Kikuiev' h VBt ,sta vzred
bil0 • ic’ P° katenh
-vumuv. »tn Si ganski vrt.« Tako i
Vo	°Piso
, “■gumjajo v kil hkem breznu Veli]
ozkega jarka. Ti lvalci dva tisoč
vak)bi0rjko 8ladino
bo’0 tiadni dišeči z n* gozdov, vari
izčrpavajočim pustošenjem malarije. Rodovitno prst namakajo nešteti potoki, podnebje pa je večino Časa podobno topli sveži pomladi.
Chogorijo, zadnjo večjo vas pred vstopom na brezpotja, ki vodijo skozi deževni gozd proti vznožju Mt. Kenije, sva zapustila v bledi svetlobi zgodnjega jutra na odprti prikolici Nissanove-ga terenskega avtomobila. Marjan je še vedno nekoliko zaudarjal po razkužilih in s poškodovano roko je, sedeč na ozki stranici avtomobilske prikobce, ki je poskakovala po blatni cesti, le stežka lovil ravnotežje. Z mednarodno Študentsko izkaznico je bila vstopnina v narodni park Mt. Kenija manjša za dobro polovico, vendar že brez tega precej znosnejša od tiste na Kiliman-džaro. Res je, da najini izka-
znici nista biti ravno najrjp-vejšega datuma, vendar -kot nama je zagotovil mati podjetnež, ki je organiziral prevoz skozi gozd - jih uradniki poznajo le po barvi. V nasprotnem primem pa nama bi on priskrbel potrditi o državljanstvu.
Precej hitro sva napredovala proti grebenom najvišje kenijske gore, zavitim v meglo in nizko oblačnost, in se po manj kot desetih kilometrih poti že prvič izgubila med redkimi Sopi oguljene trave. Nizko zoglenelo grmovje, ki je najverjetneje zgorelo v enem od požarov, ki večkrat zajamejo pobočja, se je redčilo in počasi prepuščalo mesto vegetaciji, značilni za visokogorje vzhodne Afrike, ter redkim erodiranim osamelcem, ki so kot cvetoCi falusi strmeti v nebo. Se preden sva pri-
spela do prvih zavetišč, so se z neba vsule-kot pesek trde ledene kroglice, naju bombardirale vse do vrat in naju v majhni leseni baraki zadržale dobri dve uri.
Ko sva preskočila greben kotanje, v kateri je bila baraka varno spravljena pred vetrom, nama je pred nogama ležalo majhno jezero, v katerem so se kopali zaslepljujoči žarki sonca, ki naju je, že precej nizko obešeno na nebu, priganjalo na najini poti proti »avstrijskemu zavetišču« pod vrhom Mt. Kenije. Nad nama je bilo hladno jasno nebo, po katerem so se preganjale megle. Gosti šopi trave in drevesa grintov, po katerih so plezale velikim svizcem podobne živalce, ki so se oglašale s predirljivimi žvižgi, so bili prekriti s tanko plastjo ledenega prahu, nad naju pa so se dvigala
Katera pot je prava?
ŠAH
a b c d e f g h
David - Bohak / Dopisna partija 1992/94
V francoski obrambi je Črni nadigral nasprotnika, ki ima nerodno postavljene figure in je brez pravih možnosti za akcijo. Črni, ki je na potezi, je v poziciji odkril odločilno potezo in belemu ni bilo več pomoči. Skušajte odkriti zmagovito potezo Črnega!
Rešitev naloge
Nerodno postavljeno belo damo je Cmi napadel s potezo l...f6!!, ki takoj odloči. Po 2.ef6 gf6 ostane bela dama v zanki, saj je beti po 3.Df6: Tf7! pred novimi problemi. V partiji je sledilo 3.Tel fg5 4.Te4: de4 5.Lc7: ef3+ in beli je ostal brez skakača ter se vdal! Lep zaključni finale partije enega najboljših slovenskih dopisnih šahistov!
Silvo Kovač
Erodirani osamelci krasijo pobočja Mt. Kenije
Številna skalna pobočja, pod vrhom zavita v oblake. Pravzaprav ni bilo nic veliko, vse je bilo poenostavljeno in sijajno, in počutil sem se, kakor da stopam v preteklost - resnično preteklost, ne v zgodovino ali podobno staro šaro.
Po dolgotrajni poti do vrha prvega grebena se je za njim odprl drugi, še strmejši. Začutil sem prve simptome, značilne za višinsko bolezen: vrtoglavico, šumenje v ušesih, srce mi je divje tolklo ob vsakem hitrejšem gibu. Čutil sem silno žejo,
vendar je voda, ki sva jo nosila s seboj, v glavnem že pošla. Nad dolino pod nama pa se je vse hitreje spuščal mrak...
Na vrhu drugega grebena je sledilo novo razočaranje. Na najini desni se je dvigovala strma stena, ki je zaradi oblakov ni bilo videti veC kot nekaj metrov v višino, na drugo stran grebena pa se je pot spuščala navzdol med skalami. Vse naokoli pa je bilo zalito z gosto meglo. Lesen steber ob poti, pobarvan zeleno, nama je povrnil nekoliko samozau-
panja, vendar se je pod njim pot, ki se je že prej izgubljala, med skalami povsem izgubila. Kmalu nisva veC vedela, kje sva. Čedalje hujši mraz se nama je zajedal v kosti in v obupno gosti megli so bile skrite vse morebitne sledi. Besede, ki sva jih izmenjavala med sabo, so bile Čedalje redkejše, saj sva oba napenjala oCi, da bi v polmraku uzrla kakšno luC, slišala kakšen zvok. Po glavi so nama rojile različne misli...
Se nadaljuje
Janko Jazbinšek
32
Sobota, 13. maja 1995
VREME IN ZANIMIVOSTI
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL
ZMEREN MOČAN NEVIHTE
VETER
MEGLA
,	SREDIŠČE
TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE AN«-.
FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLON*
C
DANES
GRADEC
10/17
TRBIŽ
CELOVEC
Č)L) ° 9/15
O
KRANJSKA GORA _
8/14 T O 9/15 TRŽIČ
MARIBOR
10/17
6' A
/A”«--.««'—3
C-C5 A O
^	oCEUt
6 cS'
86
M. SOBOTA
O W/'7

ZAGREB 10/17
o U
6
M6#
66 ^
M
Slovenija: Zjutraj bodo padavine ponehale. Popoldne posamezne plohe. Najnižje juti® nje temperature bodo od 8 d° 13, popoldne od 14 do 20° C-Sosednje pokrajine: Spre meniji™ do pretežno oblačno bo s plohami.
JUTRI
GRADEC
7/11
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 5.33 in zašlo ob 20.25. Dan bo dolg 14 ur in 52 minut. Luna bo vzšla ob 18.52 in zašla ob 4.33.
TEMPERATURE MORJA IN REK
°C
Mura	11,3	Crikvenica
Sava (Radovljica)	8.6	Malinska
Sora	11,1	Šibenik
Ljubljanica	12,2	PoreC
Savinja	-	Split
Vipava	10,1	M. Lošinj
Jadransko morje (Koper) 14,4	Dubrovnik
°C
15.0
14.0
17.0
16.0 16,0
15.0
16.0
NAPOVED ZA POMORSTVO
Veter v slovenskem Primorju: zjutraj:
S 6 do 14 vozlov
popoldne:
SW 6 do 14 vozlov
<-
PLIMOVANJE
Danes: ob 1.15 najvisje 23 cm, ob 8.38 najnižje -35 on, ob 16.17 najvisje 19 cm, ob 21.52 najnižje 2 cm.
Jutri: ob 3.30 najnižje -59 cm, ob 9.45 najvišje 33 cm, ob 15.14 najnižje -29 cm, ob 21.20 najvisje 58 cm.
TEMPERATURE V GOI
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
13
9
6
3
0
-2
RFo
TRBIŽ
O
o
KRANJSKA GORA 6/13
CELOVEC O 7/11
O
trzic 7m
6
9 GRADEC 7/11
MARIBOR O 7/n
PTUJ
61
M. SOBOTA
°7/X
t®
O VIDEM 9/15
— N GORICA GORICA « 97,5
O
BIOPROGNOl
Vremensko zelo občutljivi ljudje bodo nerazpoloženi, utrujeni, razdražljivi, nemimi, potrti in se bodo težko koncentrirali. Tudi spali bodo slabo.

V0X POPULI
Če velikega travna pogosto grmi, se kmet dobre letine veseli.
« « 8
Velikega travna mokrota, malega srpna suhota.
M

ZAGREB 8/12 O
I a
V Sloveniji: V nedeljo bo pr
težno oblačno. Ponekod bo
rahlo deževalo. Hladneje bo. Obeti: V ponedeljek se bo delno zjasnilo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla- Jb tro bo v zatišnih legah ze 0 hladno
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŽE RES JE
Odpustili
protisemitsko
prevajalko
LONDON - Nemški turistični urad v Londonu je odpustil 56-letno Elke Berg, odgovorno za turistično promocijo, ker je iz nemščine v angleščino prevedla članek, ki zanika holokavst. Članek je objavila revija Journal of Hi-storial Revievv (Časopis za pregled zgodovine), v njem pa je zapisana že tako imenovana »laž iz Auschvvitza«. Namestnik direktorja pri londonskem nemškem turističnem uradu Michael Kranefeld je povedal, da v svoji sredini ne morejo dopustiti antisemitizma.
Prodali alta romeo, s katerim se je vozil Benito Mussolini
Pri Chiswicku so Mussolinijev avto iz leta 1935 prodali za 217.800 funtov (ielefoto: AP)
V Kaliforniji so republikanci preprečili »svobodo« dojenja
VVASHINGTON - Kalifornijski republikanski poslanci so preprečili odobritev zakonskega osnutka, ki bi dovoljeval materam, da svoje otroke dojijo v javnih prostorih in parkih. Kakih šestdeset žensk je s svojimi dojenčki zaman protestiralo pred republikanskim parlamentom v Sacramentu, prav tako je bilo neuspešno, da so svoje otroke podojile na hodnikih parlamenta.
Republikanski poslanec George House je pred glasovanjem poudaril, da seveda ni proti materinstvu in dojenju, a da obstajajo Se druge »naravne fiziološke funkcije«, ki jih ne opravljamo v javnosti.
Protest žensk zaradi podražitve vode v nepalskem Katmanduju
Zenske v nepalski' prestolnici Katmanduju so protestirale zaradi podražitve vode (Ielefoto: AP)
Nekdanja sužnja po 124 letih prvič na morju
RIO DE JANEIRO - »Sužnja Isaura«, kot pravijo 124-letni Mariji do Carmo Jeronimo, je končno uresničila svojo življenjsko Zeljo - prišla je na morje. K veliki luži na plaži pri Rio de Janeim je najstarejšo Brazilko pospremil župan Ria Cesar Maia, ki je tudi poskrbel za njen prevoz z rešilcem do morja. Starka je bila presrečna, ko je noge potočila v morje in ko je poskusila slanost morske vode. Marija do Carmo Jeronimo se je rodila 5. marca leta 1871 v Campanhi v zvezni državi Minas Gerais, kjer je do 17. leta delala kot sužnja. V Braziliji so suženjstvo odpravib leta 1888. Sedaj živi v bližnji Itajubi, na domu sina pisatelja Gui-maresa, ki je napisal knjigo Sužnja Isaura.
Bajna vsota za platno Vincenta van Goaha
NEW YORK - Na dražbi pri newyorškem Christiesu so za 13.202.500 dolarjev prodali platno Vincenta van Gogha »Mladenič s čepico«. S tem so pri Christiesu uspešno zaključili spomladanske dražbe. Na zadnjem večeru pa je vseeno prišlo do spodrsljaja, saj so za Matisseovo sliko »Zenska s plavim klobukom« prejeli le 1,2 milijona dolarjev, medtem ko naj bi bila umetnina vredna od 2,5 do 3,5 milijona dolarjev.
Ta izjava je raztogotila matere, ki nasprotujejo istovetenju dojenja e. drugimi naravnimi fiziološkimi funkcijami.
Zakonski osnutek demokratskega poslanca Antonia Villaraigosa je namreč navajal, da nihče ne sme preprečiti materi, da bi v javnosti dojila svojega otroka.
Kot kaže, pa je za nekatere republikance dojenje neke vrste spolna eksibi-
cija, seveda tega nlS° navajali, da si ne bi na kopali Se večjega na sprotovanja. Marsikate ri republikanec tenin ne nasprotuje, a se je tem primeru pokor) strankarski disciplin*' Kalifornijske ženske bodo morale torej P° čakati na nove volitve v upanju, da bodo re publikanci poraženi' ker je malo verjetn0, da bi se spremenili'
Zamišljena
Zamišljena Sarah Southvvick skoraj ni verjela, da s° j° izbrali za najlepšo v Veliki Britaniji (Ielefoto: AP)