LETO XXXIII., ŠT. 12 Ptuj, 27. marca 1980 CENA 5 DINARJEV YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA IZ VSEBINE Kasnimo za dva do štiri mesece (stran 2) Prva ocena gospodarjenja v letu 1979 (stran 3) Priprave na krajevni praznik (stran 6) Kmetijsko šolstvo v ptujski občini (stran 7) Nove pridobitve ptujskih jadralcev (stran 13) V DOLANAH OB 30. MARCU - DNEVU INOVATORJEV PTUJSKE OBCINE Inovacijo še premalo razvijamo v ponedeljek, 31. marca bo v obratu ,,01ga Meglic" v Dolanah že tretje posvetovanje, ki ga v ptuj- ski občini posvečamo pregledu inventivnih dosežkov v občini za preteklo leto. Kljub določenim sistemskim rešitvam, sprejetih v preteklem letu: samoupravnega sporazuma o pospeševanju inovacijske dejavnosti v občini Ptuj in pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj inovatorjem v občini Ptuj, tudi letos ne bomo mogli podati obsežnejšega poročila kot v minulih letih. Anketa, ki jo je raziskovalna skupnost poslala v temeljne in delovne organizacije ter šole v občini je dala porazen rezultat in pokazala, da inventivna dejavnost v ptujski občini živi le v treh delovnih organizacijah s področja barvne metalurgije in kovinsko-predelovalne industrije. Po že znanih kazalcih lahko ugotovimo, da ne razvijamo niti profesionalne niti množične inventivne dejavnosti. Podatki pa na drugi strani kažejo, da le 0,8 odstotkov vseh delavcev na območ- ju podravske regije sodeluje v množični inventivni dejavnosti, v mariborski občini pa 1 odstotek vseh zaposlenih. V lanskem letu si je zlasti kopiisi- ja za inventivno dejavnost pri občinskem svetu ZSS Ptuj prizadevala, da bi z obiski v večjih delovnih organizacijah prispevala h razmahu množične inventivne dejavnosti, zlasti tam, kjer ji doslej niso posvečali potrebne pozornosti. V številnih sredinah se je sicer pokazalo pozitivno vzdušje za njen razvoj, vendar še jim ni uspelo sprejeti vseh sistemskih podlag, ki bi lahko bistveno prispevala k boljšemu delu na tem področju. KakorkoH že, posvetovanje v Dolanah bo moralo sprejeti znatno obvezujoče sklepe za razmeh inventivnega dela. Prav v teh gospodarskih trenutkih, ki nas obvezujejo za boljše delo, bi se v določenih sredinah morali zavedati pomembnosti inventivnega dela in ga koristno uporabljali v vsakda- njem delu. Inventivno delo prav tako mora najti ustrezno mesto v letnih in srednjeročnih razvojnih programih. Raziskovalna skupnost je uspela zbrati podatke o številu izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov za preteklo leto in ugotovila, da je bilo teh v tem obdobju 206, realiziranih pa le dobra polovica. Cista gospodarska korist je znašala nekaj nad 6 milijo- nov dinarjev. Inventivne predloge pa so posredovale le tri delovne organizacije v primerjavi z letom 1978, ko jih je bilo šest. Tudi letos bo na posvetovanju raziskovalna skupnost občine Ptuj podelila priznanja in nagrade najboljšim inovatorjem za inventivne dosežke v preteklem letu. Podobno kot preteklo leto so tudi letos nagrajenci iz TGA, ,,Ol- ga Meglic" in Agis-a Ptuj. Priznanja pa bodo tokrat prejeli Ivan Hostnik iz AGIS-a ter Srečko Haladeja in Branko Visenjak, prav tako iz AGIS-a, Radenko Salemo- vič iz TGA in Branko Vajda iz ,,01ga Meglic". Prvo nagrado letos prejema Franc Toplak iz ,,01ge Meglic", drugo Jože Jerovšek iz TGA in tretjo Konrad Rižner, prav tako iz TGA. MG SLOVESNO NA LETALIŠČU V MOŠKAN JCIH Na letališču v Moškanjcih je bila v soboto. 22. marca slovesnost ob »krstu« novega jadralnega letala, kije obenem pomenil tudi začetek letošnje sezone ptujskih letalcev. Podrobnejše poročilo o tem preberite na športni strani. Ivo Tomažič, glavni direktor Perutnine je s steklenico šampanjca sim- bolično krstil novo jadralno letalo TG 100 ELAN Foto: Ivo Ciani ŠEOUSTALITVENIH PRIZADEVANJIH Tudi člani komiteja OK ZKS Ptuj so sprejeli ustalitvene in varčeval- ne ukrepe komiteja in občinske organizacije. Ob tem povdarjajo, daje bil letošnji finančni program pripravljen v smislu ustalitvenih prizadevanj, zato so se dogovorili predvsem za varčevanje z delovnim časom združene- ga dela. Vse oblike idejnopolitičnega usposabljanja, ki jih organizi- ra komite OK ZKS Ptuj bodo izven rednega delovnega časa, — torej popoldan in ob prostih sobotah, pa vendar tako zastavljene, da bodo pritegnile k sodelovanju čimveč komunistov. Med drugim so se ponovno domenili, da morajo biti vsi sestanki vsebinsko dobro pripravljeni, kratki in delavni ter v popoldanskem času, da bi bilo čim manj izostankov z dela. Bolj varčni bodo v tem letu tudi pri kupovanju literature za idejnopolitično izobraževanje, odpovedali pa se bodo tistim jjublikacijam, ki niso neobhodno potrebne. N. D. PRED SEJO ZBOROV SO PTUJ O delu delegatov \ V zvezni skupščini Delegati družbenopolitičnega zbora bodo na današnji seji, ki bo ' popoldan, obravnavali družbenopolitične aktivnosti v mesecu januarju in ; februarju, poročila o delu pravosodnih organov v letu 1979 in poročilo o. delu delegatov iz SR Slovenije v zveznem zboru skupščine SFRJ v pre-1 teklem letu. Odločali bodo tudi o sprejemu predloga sklepa o potrditvi j statuta osnovne šole Olga Meglic in o predlogu programa dela zborov ob- ■ činske skupščine v drugem tromesečju. Pomembna točka dnevnega reda ; je tudi obravnava poteka planskih aktivnosti in problemov usklajevanja ^ razvoja v SR Sloveniji, združena z informacijo o uresničevanju nalog in ■ usmeritev iz resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije i v letu 1980. i Delegati zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela se bodo j sestali v petek, 28. marca in poleg omenjenih točk dnevnega reda raz-; pravljali še o osnutkih odloka o prispevku za obrambo pred točo in o \ uvedbi melioracijskega postopka v Pesniški dolini ter sprejemali odločbo \ o uvedbi komasacijskega postopka v Pesniški dolini. Delegati zbora kra-' jevnih skupnosti bodo obravnavali in sprejemali osnutek odloka o j poimenovanju naselij in ulic, na dnevnem redu vseh treh zborov pa so i tudi volitve in imenovanja ter vprašanja delegatov. Delegati so za to sejo prejeli tudi poročila posameznih odborov; zborov. Odbor za družbenoekonomske odnose in razvoj ter finančna j vprašanja pri ZZD ugotavlja, da je sodelovanje delegatov zveznega zbora | z delegatsko bazo v naši občini še neorganizirano. Gradiva zveznega! zbora združeno delo v fazi nastajanja ne pozna, čeprav so v posameznih; primerih temeljne organizacije združenega dela zainteresirane za: sodelovanje. Za gradiva, ki sistemsko urejajo področje družbeno-; ekonomske ureditve za vso Jugoslavijo, bi morali najti oblike širšega] vključevanja delegatske baze. jvj dJ Prostovoljno delo skupno j z mladimi o skupni seji predsedstva OK SZDL in predsedstva OK ZSMS ' Ptuj smo na kratko poročali že zadnjič. Dodamo naj. da so po angaži- ' rani in pestri razpravi zadolžili vodstva obeh predsedstev, da oblikuje- ■ jo ustrezno besedilo sklepov, dejansko pa so sklepi glede na vsebino in \ pomen žc bili sprejeli na skupni seji. { V sklepih je dan glavni poudarek mladinskemu prostovoljnemu ] delu. od nalog, da bodo lahko mladi iz ptujske občine sodelovali na ] /veznih in republiških mladinskih delovnih akcijah, do nalog, da tudi v J naslednjem srednjeročnem obdobju zadržimo sedež republiške MDA ] \ Dornavi, ki je eden najurejenejših centrov v Sloveniji. Ob tem pa ; \clja opozoriti še na dve pomembni skupni nalogi: Doseči, da pride v naslednji srednjeročni plan v okviru Republi- ! ške skupnosti za ceste modernizacije ceste Majšperk—Stoperce—Ro- i galec in da v sodelovanju z občino Šmarje pri Jelšah modernizacijo te ceste izvedemo v okviru zvezne mladinske delovne akcije. I Druga naloga pa je, da že v letošnjem letu poskušamo čimveč \ nal(.)g opravili s prostovoljnim delom zlasti v krajevnih skupnostih, J kjer hi naj bil poleg organizacij ZSMS glavni nosilec SZDL in v orga- ' ni/acijah združenega dela, kjer bi se angažirali sindikati. Vse to je ' treba vgradili Uidi v stabilizacijske programe za letošnje leto in v 1 planske dokumente za naslednje srednjeročno obdobje. Uresničevanje ' teh nalog pa bo stalno prisotno tudi na straneh našega Tednika. FF ; Mladi iz Vareje pomagajo pri gramoziranju ceste. O tej akciji podrob- neje poročamo na 6. strani Foto: Slavko Smigoc ZBORI SKUPŠČINE OBČINE 0RM02 *iipni m na ločenih ^ejah \' ponedeljek. 31. marca se bodo na skupni seji sestali vsi trije zbori skupščine i^bčine Ormož. Po potrditvi zapisnika bodo obravnavali po- ročila o delu komisij občinske skupščine ter vprašanja in odgovore delegaloN in delegacij. Po skupni seji se bodo zbor združenega dela. zbor krajevnih sku- pnosti in družbeno politični zbor sestali še na ločenih sejah in obra- \na\ali vprašanja s področja svoje pristojnosti. Med drugim bodo sprejeli odlok o potrditvi zaključnega računa za lani in odlok o proračunu občine Ormož za letošnje leto. obravnavali osnutek odloka o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč zra letošnje leto. osnutek odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v Severovzhodni Sloveniji ter dogovora o ustanovitvi dveh družbenih svetov, to je za družbeno eko- nomski razvoj in ekonomsko politiko ter za vprašanja političnega si- stema in samoupravnih odnosov občine Ormož. -u PARK SPREMINJA PODOBO Zaradi pomanjkanja določenega materiala seje končna ureditev Dravske ulice zavlekla. Sedaj urejajo pločnik na levi Foto: A. Bradač V parku ob Dravi je skupno 53 klopi z močnimi betonskimi nosilci Foto: A. Bradač Celotno območje ptujskega mestnega parka, ki je bilo nedolgo tega še.veliko gradbišče, na veliko spreminja svojo podobo. Po projektu projekta inženiringa iz Ptuja mu delavci komunalnega podjetja Ptuja — temeljne organizacije komunalni servisi in Vrtnarstvo ter temeljne organiza- cije nizke gradnje in hidrogradnje 'Z dneva v dan vztrajno vračajo Urejeno podobo, ki bi naj v bodoče .znova privabljala veliko občanov, željnih oddiha in sprostitve. Ureditev mestnega parka bo Veljala blizu 5,4 milijona dinarjev, •končana pa bo do 31. maja, Vendar so pri komunalnem Podjetju prepričani^da bodo dela predčasno zaključili. Vzporedno z ureditvijo parka pa se nadaljujejo dela pri ureditvi mestnih ulic in sicer Hrvatskega trga, Muršičeve ulice. Dravske, Znidaričevega nabrežja in Trat ter Zadruženega trga in ceste do železniškega mostu na desnem bregu Drave. Pri komunalnem podjetju so nam tudi povedali, da bi ureditev Dravske ulice bila že končana, če bi ne primanjkovalo določenega mate- riala, ki je nujno potreben za njeno ureditev. Zal kot mnogokrat doslej Ptuj- čani ob sedanjih preureditvah v mestnem parku že kažejo svoj obraz. Na veliko uničujejo nasade in tudi zmanjšujejo število posaje- nih rastlin. Poseben problem so psi, ki uničujejo zlasti iglavce. Potrebno bo torej občane opozori- ti, da le-te vodijo na vrvici in da spoštujejo odlok o vodenju psov na javnih mestih. Predstavniki komunalnega podjetja so o teh prekrških že informirali inšpekcij- ske službe in predlagali, da bi komunalni nadzornik v okviru svojega nadzora opravljal tudi preglede v mestnem parku. Čeprav je v mestnem parku več tisoč kvad. metrov urejenih poti, pa občani vztrajno iščejo nove in tako zmanjšujejo vrednost urejenega okolja. Prav bi bilo, da bi si ti , ,,nepridipravi", če jih tako imenujemo, malo izprašali vest. Na novo so v mestnem parku zasadili 100 dreves, 1500 višjih grmovnic, 110 nižjih grmovnic. 1900 krovnih grmovnic, in 3500 cvetlični trajnic. V parku so tudi 3 hidranti, 33 košev za odpadke in 53 klopi, ki so jih izdelali v komu- nalnem podjetju. Ob Ob Znidari- čevem nabrežju pa bo urejeno tudi novo otroško igrišče s številnimi tipskimi lesenimi igrali, medtem, ko bo otroško igrišče ob Petrolu še nekaj časa počivalo, kljub temu, da je projekt za ureditev bil izdelan že pred dvema letoma, vendar za njegovo uresničitev ni sredstev. Seveda pa je od nas samih odvisno, kako dolgo bo imel park urejen videz. Na vseh področjih poudarjamo skrb za varstvo okolja, s bomo tudi v primeru parka izkazali? MG 2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO 27. marec 1980 — USMERJENO IZOBRAŽEVANJE Kriterij naj bodo potrebe združenega dela Bistveni cilj. ki ga želimo doseči s preobrazbo vzgoje in izobraže- vanja je v lem, da mora postati razvoj vzgojnoizobraževalne dejavnosti neposredna in neodtujljiva pravica in odgovornost delavcev in delo- vnih ljudi, združenih in organiziranih po načelih socialističnega samoupravljanja. Ne gre več le za zagotavljanje materialnih, prostor- skih in finančnih pogojev in možnosti za izvajanje vzgojnoizobraževal- ne dejavnosti, ampak predvsem za odgovornost združenega dela pri določanju vsebine, obsega in pogojev izvajanja vzgojnoizobraž.evalne- ga procesa. V tem trenutku smo v podravski regiji napeli vse sile. da bi pravo- časno uskladili usmeritve, ki jih bomo imeli v posameznih občinah regije. Se vedno pa niso usklajene konkretne številke, (ire za to, da v regiji načrtujemo kar 2.472 vpisnih mest več kt)t je učencev, ki končuje- jo osnovno šolo. Ob tem pa predvidevamo, da bo tudi priliv učencev iz drugih regij iz republik bistveno manjši kot doslej. Osnutek predloga predvidenega števila vpisnih mest za novince v srednjem usmerjenem izobraževanju pomeni za podravsko regijo večjo zasedenost šolskega prostora in s tem povečanje koeficienta učne izmene, večjo zasedenost domov za učence srednjih šol in povečanje primanjkljaja učiteljev, ki že ob sedanjem številu oddelkov porneni 132 učiteljev. Osnutek je torej v razpravi. Člani koordinacijske komisije za vzgojo in izobraževanje pri svetu skupnosti podravskih občin, ki imajo nalogo uskladiti posamezne interese in potrebe v občinah, so na seji v petek. 21. marca krepko prerešetali osnutek mreže šol in osnutek programa vpisnih mest. Glede mreže je treba reči, da so se uskladili. Tako bomo imeli v ptujskem centru srednjega usmerjenega izobraže- vanja naslednje samostojne usmeritve: kmetijsko, metalurško, kovinar- sko predelovalno, ekonomsko, pedagoško, naravoslovno matematično in družboslovno. Poleg lega bodo v centru izobraževali še v dislocira- nih oddelkih zdravstvene usmeritve, gostinske — po en oddelek kuharjev in natakarjev, ter še šivilje. Torej bo skupno 7 usmeritev in 4 dislocirani oddelki. Možnosti za izbiro poklica je torej več kot dovolj, posebej, če primerjamo razvejanost vpisnih smeri glede na dosedanje možnosti. Usklajevanje vpisnih kapacitet z možnostmi zaposlovanja je dokaj težka naloga. Problem je v tem, da potreb združenega dela po posa- meznih kadrih ne poznamo zaradi znanega pomanjkljivega kadrovske- ga planiranja v organizacijah združenega dela. Eden izmed možnih pokazateljev so kadrovske štipendije, žal pa je teh izredno malo, če jih primerjamo s štipendijami iz združenih sredstev — torej ta kriterij odpade. Določene okvirne podatke seveda imamo, vendar niso dovolj natančni, da bi na podlagi le-teh določali število vpisnih mesto. Obsta- ja namreč bojazen, da se bodo zaradi širjenja vpisnih kapacitet mladi odločali predvsem za atraktivne poklice, kjer se že pojavlja suficit kadrov. Z omejevanjem vpisa bi najbrž lahko preusmerili mlade v izobraževanje za deficitarne poklice, te pa je možno izobraževati tudi s študijem ob delu. — vendar samo na ta način ne bomo rešili proble- mov. Koordinacijska komisija za vzgojo in izobraževanje bo pripravila gradivo za razpravo v družbenopolitičnih organizacijah regije, ki bodo dale nanj svojo pripombe, vključili pa se bo moralo tudi združeno delo s konkretnimi pokazatelji svojih potreb. Javna razprava o gradivu bi naj potekala do druge polovice aprila, ko bi bil pripravljen osnutek družbenega dogovora o skupnih osnovah na področju usmerjenega izobraževanja v podravski regiji. Glavna nosilca usmerjenega izobra- ževanja sta občini Maribor in Ptuj, saj bi v občinah Lenart, Ormož in Slovenska Bistrica ustanovili le dislocirane oddelke posameznih usmeritev. Tako razporejena šolska mreža pomeni tudi decentralizacijo šol v regiji in hkrati razbremenitev mariborskih šol in domov za učence. Po drugi strani pa je prisotna še socialna struktura učencev v posameznih občinah. Učenci iz oddaljenih krajev se bodo — tudi če ostanejo brez štipendije. — raje odločali za nadaljnje izobraževanje, če bomo učno mesto približali njegovemu kraju in mu tako omogočili cenejše šolanje. Hkrati pa bodo ti učenci po končanem izobraževanju ostali v matični občini kar pomeni, da bi se odliv kadrov v bodoče precej zmanjšal. To pa je posebej pomembno za manjrazvita območja, ki .so znani »izvozniki« kadrov. Usmeritve v regiji so torej usklajene, pred šolniki in ostalim združenim delom pa so še odgovorne in pomembne naloge. Povsod, kjer so samostojne usmeritve ali pa dislocirani oddelki bo treba zagoto- viti ustrezne kadre. — predvsem za strokovne predmete, organizirati praktični del izobraževanja in tako dalje. Časa ni dosti, september bo kmalu tukaj in takrat bo moralo biti vse nared za prvo leto usmerjene- ga srednjega izobraževanja. Zaenkrat v Ptuju ugotavljajo, da večjih težav ne bo. saj so se za vse nove usmeritve odločaU po skupnem dogovarjanju z ostalim združenim delom v občini. N. D. LENART V SLOVENSKIH GORICAH Opredelili nekatere naloge v predlogu resolucije izvajanja srednjeročnega družbenega plana ob- čine Lenart so v letošnjem letu podrobno opredelili nekatere najpomembnejše naloge, vključno s prizadevanji za gospodarsko stabilizacijo. Ocena gospodarske rasti v občini Lenart v letošnjem letu temelji na gibanjih ob koncu preteklega leta, na možnosti povečanja proizvodnje v obstoječih in na stabilizacijskih programih. Pre(.Videvajo da se bo družbeni proizvod letos povečal za 10 odstotkov, industrijska proizvodnja se bo povečala za 14, zaposlenost za 5, produktivnost za 4,8 in izvoz do 30 odstotkov. Pri Lenartu ocenjujejo, da se zadnje čase kaže vedno večja pri- pravljenost gospodarstva podravske regije oziroma širšega slovenskega prostora za vlaganje v tej občini. Ce bodo načrte uresničili, se bo Lenart v Slovenskih goricah, ki sodi med manj razvita območja v Sloveniji, nekoliko približal razvitim. V novo ustanovljenih temeljnih organizacijah združenega dela, kjer se je po letu 1975 zaposlilo veliko število novih delavcev iz lenarške občine bodo delavci tudi sami opredelili, kako bodo uresničili usmeritve iz resolucije in dogovora o uresničevanju razporejanja dohodka v letošnjem letu. Kljub vsemu pa so v občini Lenart v zadnjih letih naredili velik korak naprej. V letošnjem letu nameravajo posvetiti največjo pozornost razvoju industrije, kmetijstva in zaposlovanju več strokovnih kadrov. Ob tem velja omeniti, da bodo posvetili še večjo pozornost tudi na vseh drugih področjih dela, kar bo prav gotovo prispevalo še k vidnejšim gospodarskim rezultatom. Janez Lorber POGOVOR Z J02IC0 CARMAN O PLANIRANJU Kasnimo za dva do štiri mesece Po oceni smo prvo tehnično fazo priprav na novi srednjeročni plan za obdobje 1981 — 1985 uspešno opravili. Nekoliko se je zataknilo v drugi fazi priprav planskih dokumentov, ko bi nosil- ci planiranja že morali imeti anali- ze razvojnih možnosti, smernice in elemente za pripravo plana 1981 — 1985. Zaradi tega srno se obrnili na JOŽICO CARMANO- VO, načelnico oddelka za finance in planiranje SO Ptuj in članico občinskega izvršnega sveta s prošnjo, da nam odgovori na nekaj vprašanj. KAKO SO STEKLE PLANSKE AKTIVNOSTI IN KAKSNA JE SPLOŠNA OCENA DOSEDA- NJIH PRIPRAV NA IZDELAVO PLANSKIH DOKUMENTOV ZA OBDOBJE 1981 — 1985? ,,Planske aktivnosti s formalne- ga in organizacijskega vidika so stekle že lani marca, ko je skupščina občine Ptuj sprejela odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine za obdobje 1981 — 1985, izvršni svet pa program dela in aktivnosti za pripravo družbenega plana občine. V marcu 1979 so bile vsebinsko in rokovno opredeljene tudi naloge temeljnih nosilcev planiranja in drugih udeležencev v procesu priprave planskih aktov. Naloge in aktivnosti so bile prikazane po vr- stah in fazah dela tako za strokov- ne službe, kot tudi za družbeno po- litične in samoupravne strukture. Gradivo je bilo posredovano vsem nosilcem planiranja in objavljeno v TEDNIKU 22. marca 1979. S programom aktivnosti izvršne- ga sveta je bilo zastavljeno skoraj dveletno delo na novem družbenem planu za obdobje 1981 — 1985, skupščina občine bo predvidoma obravnavala in spreje- la predlog družbenega plana ob- čine ob koncu letošnjega leta. Program smo kot informacijo o predvideni dinamiki in načinu priprave družbenega plana občine posredovali vsem nosilcem plani- ranja, ki naj bi nosilcem plani- ranja služil pri oblikovanju njiho- vih programov dela, k čemur jih obvezuje zakon o temeljih sistema družbenega planiranja. Tako naj bi delo v vseh fazah planskega procesa, v smislu zakonskega določila sočasnega in srečujočega planiranja, steklo sočasno in usklajeno, kar je potrebno zagoto- viti od samega začetka, da bi plan- sko gradivo upoštevalo skupno ocenjene predpostavke in okvire nadaljnjega razvoja. O pomem- bnosti zagotavljanja sočasne priprave planskih gradiv za sam postopek planiranja (usklajevanja interesov, potreb in možnosti) smo nosilce planiranja in druge udele- žence v postopku priprave planov opozarjali na razgovorih in posve- tih, ki so jih organizirale družbeno politične organizacije v občini in strokovne planske službe. Kljub aktivnosti vseh teh orga- nov in organizacij je stanje in stopnja priprav planskih aktov nosilcev planiranja zelo različna. To velja tako za organizacijo priprav kot tudi za vsebino in kvaliteto pripravljenega gradiva oz. aktov. Ne razpolagamo s točnimi podatki o stanju priprav na področju planiranja v OZD. Glede na planska gradiva, s kate- rimi razpolagamo pa ocenjujemo, da so v fazi izdelave analize raz- vojnih možnosti in smernice ter elementi TOZD. Pri tem pa ugotavljamo, da sodelovanje in usklajevanje v okviru reprocelot ne teče zadovoljivo. Nekoliko bolje teče usklajevanje v okviru asociacij. Krajevne skupnosti so pripravile elemente za samoupravne sporazume o temeljih planov, ven- dar v nekaterih krajevnih skupnostih ti elementi ne temeljijo na predhodno izdelane analize razvojnih možnosti in smernic. Plansko gradivo krajevnih skup- nosti je v fazi strokovne verifikacije pri potencialnih udeležencih samoupravnih sporazumov o temeljih njihovih planov. Samoupravne interesne skup- nosti družbenih dejavnosti imajo oblikovane analize razvojnih možnosti in ponudbe elementov za samoupravne sporazume o temeljih planov. Pripravile so jih na osnovi prvotnih predpostavk razvoja ki so bile opredeljene v analizi razvojnih možnosti in smer- nicah za pripravo družbenega plana občine za obdobje 1981 — 1985 (Smernice sprejete na zborih občinske skupščine v juliju 1979). Glede na zaostrene pogoje gospodarjenja v letu 1980 in v naslednjih letih, so bile korigirane tudi predpostavke razvoja za naslednje plansko obdobje, zaradi česar je potrebno uskladiti planska gradiva samoupravnih interesnih skupnosti. Stanje pri samouprav- nih interesnih skupnostih material- ne proizvodnje je manj zadovoljivo, tako po vključitvi v pripravo planov, kot tudi po kakovosti planskih gradiv. Omenila sem že, da so bile smernice za pripravo družbenega plana občine sprejete že v lanskem juliju, torej v roku po programu dela izvršnega sveta in strokovnih služb v oddelku za finance in planiranje. Ta planski akt je bil oblikovan na osnovi takrat ocenje- nih tendenc bodočega razvoja. Na osnovi sklepov in stališč predsed- stva ck zkj in predsedstva sfrj, ko sta obravnavali družbenoekonomski razvoj v državi, da se le ta usmeri iz ekstenzivnega razvoja na skladnej- še odnose v družbeni reprodukciji, se v državi kot tudi v republiki izdelujejo nove projekcije razvoja, ki so naravnane na tak družbeno ekonomski razvoj, ki bo zagotav- ljal reproduktivno sposobnost gospodarstva ob predvideni umir- jenejši gospodarski rasti, ki bo temeljila na večjem vključevanju na mednarodno tržišče. Taka projekcija terja tudi umirjenejšo in skladnejšo rast vseh oblik porabe. Izhajajoč iz navedenih usmeritev za novo srednjeročno obdobje smo tudi v občini ponovno preučili do- sedanja strokovna gradiva za pri- pravo družbenega plana občine za nhrlnhie 1980-1985 in izdelali novo projekcijo možnih materialnih okvirov ter jo kot plansko informacijo posredovali vsem nosilcem planiranja v občini. Iz nove projekcije izhaja, da ra- čunamo na nižjo rast družbenega proizvoda (5,7 %), kot je bila pr- votno predvidena (7 — 7,5 %). Na podlagi usmeritev iz smernic za pripravo družbenega plana ob- čine je v teku priprava delovnega osnutka dogovora o temeljih dru- žbenega plana občine. V skladu s sistemom samoupravnega dru- žbenega planiranja bodo v dogo- voru vsebovane naloge, ki jih bo združeno delo predhodno obliko- valo v elementih za samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje o temeljih planov ter uskladilo z ustreznimi samoupravnimi sporazumi. Vendar je potrebno, da vzporedno s tem stečejo razprave o tistih ključnih nalogah, ki naj bi zaradi svoje pomembnosti v naslednjem srednjeročnem obdo- bju našle mesto v dogovoru o temeljih družbenega plana občine. To bo olajšalo izbor elementov, ki naj bi jih vseboval dogovor, po drugi strani pa bo vzpodbudil samoupravne in družbenopolitične aktivnosti v tozd in KS, da pri- pravijo elemente za dogovarjanje o temeljih družbenega plana občine, ki jih še niso pripravili in bi to ute- gnilo povzročiti, da bi nekatere pomembne naloge, ki naj bi bile vsebovane v dogovoru, ostale brez ustrezne samoupravne podlage. V teku so tudi aktivnosti na pri- pravo delovne zasnove medob- činskega dogovora o skupnih temeljih plana v Podravju. Prav tako bo ob koncu marca dana v razpravo zasnova republiškega dogovora o temeljih družbenega piana srs za obdobje 1981-1985. Tudi za slednja dva dogovora velja, da morajo biti obveznosti, ki jih bodo podpisniki sprejemali, predhodno usklajene in pokrite s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov, in z dogovori o temeljih družbenih planov občin." Ce bo Slo tako naprej ali lahko pričakujemo , da bomo dosegli tisto kakovost v pripravi planov in planske faze v postavljenih rokih, da bomo lahko potrdili, da gre za resnično samo- upravno družbeno PLANIRANJE, KAKRSNO SMO si že ZAGOTOVILI SKOZI si- STEMSKE ZAKONE? ,,Prav gotovo je pomembno, da se v pripravi tako zahtevne strokovne in proceduralne naloge, kot je samoupravno družbeno planiranje vključimo pravočasno, da se za to ustrezno organiziramo in da si pridobimo določeno znanje in razgledanost. Sistem samoupravnega družbenega plani- ranja je zasnovan na nenehnem medsebojnem sodelovanju in usklaievaniu ter sporazumevanju in dogovarjanju vseh, ki se vklju- čujejo na kakršen koli način v naš razvoj. Glede na precejšnje zamude pri pripravi analiz razvojnih možnosti, smernic in elementov bo tudi ob intenzivni vključitvi vseh struktur, tako strokovnih, samoupravnih in družbenopolitičnih, težko kvali- tetno nadoknaditi zamujeno. Mislim kvalitetno tako v pogledu pripravljenih strokovnih podlag, kot tudi v speljavi demokratičnega postopka pri obravnavanju in sprejemanju planskih aktov v smi- slu sprejetih sistemskih zakonov. Vsekakor je potrebno, da nosilci planirania takoj zastavijo skupne družbenopolitične in strokovne aktivnosti ter zagotovijo strokovne podlage za usklajevanje, sporazu- mevanje in dogovarjanje. Pred- vsem je potrebno težiti, da bo v čim večji meri pristotno samo- upravno oblikovanje in sprejemanje planskih aktov po predpisanih postopkih, in da bodo v čim večji meri uresničena načela zakona o sistemu družbenega planiranja — načelo sočasnosti, celovitosti in kontinuiranosti." GLEDE NA TO, DA STE V PLANSKIH SLUŽBAH V SKUP- ŠČINI OBČINE PTUJ PONOVNO OPOZORILI NOSILCE PLANIRANJA NA NALOGE, KI JIH ČAKAJO DO 31. OKTOBRA, LAHKO Z OPTIMIZMOM PRIČAKU- JEMO, DA SE BODO PRI NO- SILCIH PLANIRANJA PRIČELI DRUGAČE OBNAŠATI IN SPO- ŠTOVATI DOGOVORJENE PLANSKE ROKE. SEVEDA PA JE POTREBNO PRI TEM UPO- ŠTEVATI TUDI REALNE TE- ŽAVE, S KATERIMI SE SREČUJE VRSTA NOSILCEV PLANIRANJA. KATERE SO TE? ,,Ugotavljamo, da je strokovno Hpln na nrinravi planov zastalo predvsem v času, ko nosilci plani- ranja pripravljajo letne planske akte in so bile tako strokovne slu- žbe v celoti angažirane na pripravi letnih aktov za leto 1980 in zaključnih računov za leto 1979. Značilno je, da ima le malo število nosilcev planiranja v občini or- ganizirano posebno strokovno službo za planiranje. Iz ankete, ki smo jo posneli v letu 1979 ugotav- liamOi da planske osnove priprav- ljajo v pretežni meri računovodski in drugi kadri. Zaradi preobse- žnosti in časovnega prekri- vanja nalog, je kakovost oprav- ljenega dela praviloma slaba, planske naloge, ki se zaradi tega odlagajo, pa so v veliki zamudi. Ugotavljamo tudi, da povsod niso bile zadovoljivo zastavljene skupne družbene aktivnosti družbenopoli- tičnih organizacij pri pripravi in sprejemanju planov, kot je to bilo s programom zastavljeno. Delo na pripravi planov so ovirale tudi nekatere metodološke nejasnosti, saj so bili metodologija in republiški zakon o sistemu dru- žbenega planiranja prejeti in objavljeni šele ob koncu lanskega leta. Prešibko je bilo sodelovanje s TOZD materialne proizvodnje tudi s strani zbornice, na kar so deloma vplivale tudi nekatere aktivnosti, ki so bile potrebne v zvezi z novo organiziranostjo zbornic in njiho- vim konstituiranjem." OB ZAKLJUČKU Se VPRA- ŠANJE: KAJ SVETUJETE NO- SILCEM PLANIRANJA, DA BI V DOGOVORJENEM ČASU IZPOLNILI ZASTAVLJENE PLANSKE NALOGE? ,,Naj svoje svetovanje strnem v naslednje tri skupine nalog: 1. Organizirati strokovno delo in ga pospešiti pri vseh nosilcih plani- ranja, kjer ni zaključena faza oblikovanja analize razvojnih mo- žnosti ter smernic TOZD in KS; zagotoviti elemente za oblikovanje osnutkov samoupravnih sporazu- mov o temeljih planov v skladu s programom nalog, ki je bil po- sredovan vsem nosilcem planiranja v občini 29. februarja 1980; 2. Zastaviti družbenopolitično aktivnost pri pripravi planov v skladu z usmeritvami in nalogami za družbenopolitično aktivnost sindikatov pri uveljavljanju dru- žbenega planiranja ter pri pripravi in sprejemanju planov (Sindikalni poročevalec, priloge Delavske enotnosti z dne 7/4-1979); 3. S skupnimi aktivnostmi zagotoviti, da bodo samoupravni sporazumi o temeljih planov no- silcev planiranja v mesecu maju in juniju v največji možni meri uskla- jeni. V postopku planiranja pa zagotoviti, da bodo planski akti sprejeti v postopku in na način, kot to zahteva zakon o sistemu družbenega planiranja in o dru- žbenem planu SR Slovenije(Uradni list SRS 1/1980)." Pripravila: MG Nova organiziranost vodi k boljšemu delu Razmišljanja o novi organiziranosti temeljne organizacije gostinstvo Haloški biser v okviru kmetijskega kombinata Ptuj so prisotna že dalj časa in kot kaže dobivajo te dni že dorečeno obliko. Sama temeljna or- ganizacija je zabeležila v minulih obdobjih večji razvoj in povečano število obratov, razkropljenih po celi občini, ki pa so bili vse doslej slabo organizacijsko in tudi vsebinsko povezani. Z novo organizacijo naj bi ta vprašanja odpadla, delo pa naj bi zaživelo na novih temeljih. Odločili so, da bodo združili oziroma povezali posamezne kategorije obratov v poslovne oziroma delovne enote. Po novem bi sedanja temeljna organizacija imela pet delovnih enot in sicer: hotel, gostUne in resta- vracije, bifeji. Breg in Bori. Poleg teg pa še delovno enoto strokovne službe. Povezano s tem pa že delajo na organizaciji skupne nabave, ki bo v mnogočem prispevala, da se dosežejo bistveno boljši gospodarski rezul- tati. Prepričani so, da bodo po novi organizaciji lažje izvajali nagra- jevanje po delu in rezultatih dela. O novi organiziranosti se bodo delavci temeljne organizacije odločali na referendumu, ki bo 14. aprila; poizkusno pa bodo začeli delati po novem že 10. aprila. Takrat bodo sprejemali tudi vse potrebne akte, prilagojene novemu sistemu organizacije. Nova organizacija temeljne organizacije bo brez dvoma kakovostno prispevala k boljši koordinaciji dela med posameznimi enotami in k njenemu boljšemu nastopu kot ponudniku vseh gostinskih uslug. MG Sprejet dogovor o poslovno-tehničnem sodelovanju Dolgoletno poslovno sodelovanje med cestnim podjetjem Maribor in komunalnim podjetjem Ptuj je pred dnevi dobilo novo vsebino s podpisom dogovora o poslovno-tehničnem sodelovanju. V bistvu gre za prvo konkre- tizacijo že dosedaj dobro vpeljanih poslovnih odnosov. Dogovor obvezuje oba za trajno poslovno sodelovanje, ki naj prispeva k boljši in smotrnejši izkoriščenosti poslovnih sredstev, mehanizacije, virov materiala, raziskavi tržišča, izboljšanju tehnologije dela in podobno. Druga pomembna naloga je skupno planiranje novih zmogljivosti, raziskava tržišča in medsebojno usklajevanje ter dopolnjevanje, ki bi naj odpravilo dvojnost zmogljivosti. Določene naloge iz dogovora bo mogoče reševati že v tekočem obdobju, dnge pa v dolgoročnem obdobju. Dogovor tudi omogoča obema, da se sporazumeta za delitev dela. Take obstoje tudi možnosti, da bi se dogovorila za to, da bi vzdrževanje v bodoče opravljala ena sama delovna organizacija. Posebno pozornost pa bosta posvetila razreševanju kadrovske problematike. Brez dvoma bo dogovor, v kolikor bosta oba dosegla njegovo izpolnjevanje, lahko bistveno prispeval k utrjevanju medsebojnih odnosov in k morebitni specializaciji enega izmed podpisnikov, v kolikor bodo to narekovale potrebe in pa zahteva tržišča. Delitev dela pa naj prispeva k boljšemu in racionalnejšemu poslovanju. MG TEDNIK — 27. marec 1980 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Prva ocena gospodarjenja v občini Ptuj v letu 1979 Služba družbenega knjigovodstva — podružnica Ptuj je že izdela- la kratko analizo o gospodarjenju v letu 1979, ki temelji na dveh opredelitvah: na uspešnejši gospodarski dejavnosti tistih temeljnih organizacij in delovnih organizacij, ki imajo vsaj v glavnem zaokrožen proces proizvodnje od surovine do finalnih izdelkov in slabši, kjer je gospodarska dejavnost temeljnih organizacij nepovezana, kjer niso vpeljani dohodkovni odnosi znotraj delovne organizacije in tudi z uporabniki oziroma kupci izdelkov. Prav tako so bili boljši poslovni rezultati v tistih temeljnih organizacijah, ki imajo urejene dohodkovne odnose za področje osebnih dohodkov na temelju merjenja uspešnosti delovnega prispevka. Kratka analiza oziroma kakovostni kazalci gospodarjenja za preteklo leto,kažejo določeno uspešnost, kljub težavam, ki so bile pri preskrbi z repromaterialom. podražitvami energije, razlikami med cenami surovin in kočnimi izdelki in podobno. Brez dvoma.se v uspešnosti gospodarjenja kaže tudi večja prizadevnost poslovodnih organov, samoupravnih organov, DPO v temeljih temeljnih organiza- cijah in nasploh vseh zaposlenih. Pri vsem tem pa velja opozoriti, da tudi v letu 1979 ni manjkalo kršitev delitvenih razmerij z resolucijskimi določili in daje bila v številnih delovnih oziroma temeljnih organizaci- jah rast OD višja kot pa rast sredstev za razširjeno reprodukcijo. Takšne primere bo potrebno podrobneje analizirati, saj je ponekod do neskladij prišlo zaradi zunanjih vplivov, na katere pa temeljna organi- zacija nima vpliva. V letu 1979 so zlasti narasli prispevki za skupne službe, v nekate- rih primerih celo za 243 indeksnih točk, kar bo prav tako potrebno posebej analizirati. Glede na povečano vrednost proizvodnje je bila zadolženost z obi-atnimi .sredstvi v letu 1979 manjša kot v letu 1978. kar pa je gospo- darstvo nadomestilo s samofinanciranjem prek menic, saj znaša indeks indosiranih menic za leto 1979 v primerjavi z letom 1978 prek 280. To je tudi prispevalo k zmanjšanju nelikvidnosti oziroma le-ta ni prišla do večjega izraza. Pri tem pa seveda ni mogoče obiti določene še vedno neizkoriščene možnosti, kar bo pokazala dokončna analiza denarnih sredstev in vrednostnih papirjev pri delovnih organizacijah. Če bi vsebinsko analizirali pristop k obravnavi poslovnih poročil. za preteklo leto, bi lahko rekli, daje bil bistveno boljši in daje bila le- ta v večini dvostopenjska. Poslovna poročila pa, ki so jih moran pripra- viti poslovodni organi so bila do roka pripravljena in napisana za posamezne temeljne organizacije, kar je vplivalo na večjo obveščenost zaposlenih. Sama vsebina poslovnih poročil pa ne zadovoljuje, saj so bila prenekatera pisana šablonsko. polna nerazumljivih številčnih podatkov; druga so bila preveč vezana na posamezno temeljno organi- zacijo tako. da iz njih ni razbrati odnosa do ostalih temeljnih organiza- cij v delovni organizaciji. Bistveno je tudi to. da ponekod manjka ocena prispevka skupnih služb k doseženim poslovnim rezultatom, dalje vloga delavske kontrole in ostalih organov nadzora, podatek o aktivnosti družbeno-političnih organizacij in ocena delegatskih razme- rij izven temeljne organizacije. Nasplošno pa je velika večina poslovnih poročil sestavljena na podlagi navodil, ki so bile dane od občinskih družbeno-političnih organizacij; v njih pa je prikazano delovanje samoupravnih organov, delavske kontrole, delegatskih razmerij, napake v poslovanju in vpliv na poslovanje, rezultati sprejetih stabilizacijskih programov, priprave na sprejem planskih dokumentov, analiza dosedanjega uresničevanja srednjeročnega plana, potrebni ukrepi, da se p>oslovanje in delitvena razmerja uskladijo z resolucijskimi izhodišči za leto 1980 in to zlasti na osnovi notranih rezerv in večji dohodkovni p>ovezanosti s poslovnimi partnerji. V nekaterih poslovnih poročilih je tudi zaslediti prenos krivde za doseganje slabših poslovnih rezultatov za zunanje faktoije. ne da bi pri tem iskali notranje rezerve. Delitev po zaključnem računu za leto 1979. je bila le v enem primeru, v ostalih delovnih oziroma temeljnih organizacijah izrednih delitev po ZR ni bilo. So pa zabeležena nekoliko večja izločanja v sklade skupne porabe. Vse temeljne organizacije so v roku predložile tudi predpisani obrazec o uskladitvi planskih dokumentov z dogovo- rom oziroma resolucijo za leto 1980; usklajenost teh dokumentov pa bo potrebno še preveriti v občinskem merilu. V letu 1979 sta v občinskem merilu le dve temeljni organizaciji zaključili z izgubo in sicer temeljna organizacija Petovia in Ptujske toplice. Pripravila: MGj KS HEROJA LACKA-ROGOZNICA Začetek gradnje novega vrtca Delo je steklo — lahko končno z zadovoljstvom rečemo ob začetku gradnje novega montažnega vrtca za 80 otrok v krajevni skupnosti Heroja Lacka v Rogoznici. S pripravljalnimi deli je skupnost otroškega varstva začela že v letu 1978. ko je steklo zbiranje potrebnih finančnih sredstev. Nekoliko težav je bilo v začetku ob izbiri objekta — klasičen ali montažen, vendar seje bilo na osnovi prispelih ponudb potrebno odločiti za montažno gradnjo, ki je bila za okrog 4 milijone dinarjev cenejša. Tako bo Mariesov montažni vrtec v Rogoznici. skupaj z opremo in ureditvijo okolja, veljal nekaj nad 7 milijonov dinarjev, dejavnost v njem. to je prve varovance, pa bo lahko sprejel že letos do 1. septembra. Z otvoritvijo novega vrtca, ki bo stal v neposredni bližini doma Slovenskogo- riske čete, bomo vsaj delno ublažili velike potrebe po predšolskem varstvu, zlasti Nasproti doma Slovenskogoriške čete v Rogoznici bo novi vrtec, ki bo že sq»tembra sfvejel pne varovance, (foto: L C.) še. ker bo v tem času stekla tudi adaptacija kovinarske šole v kateri bo dobilo mesto 100 otrok in akcija v zvezi z dograditvijo dveh jasiičnih oddelkov pri jaslih in vrtcu v Kidričevem. Še \edno pa bo v Ptuju ostalo pereče vprašanje varstva najmlajših, ker je gradnja prve laze na Ziherlovi ploščadi predstavljena v naslednje srednjeročno obdobje do leta 1985. In ta. prva faza. zajema ravno jasli. V okviru skupnosti' otroškega varstva, vzgojnovarstvenega zavoda in krajevnih skupnosti, ki bodo morale biti soudeležene s svojim delom prispevka, bo zato potrebno še najprej skrbeti za sredstva, da bo lahko izpolnjen tudi ta del programa investicij, kije bil predviden za to srednjeročno obdobje, ki se z letošnjim letom izteka. mš Tudi trgovci prijeli za kramp in lopato Prvi dan so prišli na delovišče delavci skupnih služb MlP-a (Foto: JOS) F^rej.šnji teden so pričeli z zemeljskimi deli na zemljišču \ novi soseski ob Ziherlovi ploščadi v Ptuju, kjer naj bi predvidoma do konca leta zgradili novo trgovsko po- slovno hišo ptujskega MlP-a. Kot povsod v starodavnem Ptuju, je tudi na tem mestu pt>lrebno zemljišče arheolo- ško raziskati. Kustus ptujske- ga pokrajinskega muzeja Bla- goje Jevremov s strokovno skupino, ki vodi arheološka izkopavanja na tem mestu je kmalu dobil pomoč. Na delo- višču so se prvi zbrali delavci skupnih služb trgovske delo- vne organizacije Mercator —Izbira—Panonija Ptuj. Za nekaj časa so zamenjali pisar- niške prostore s svežim zra- kom in delovnim orodjem. Zmotilo jih je deževno vreme, toda za njimi bbodo prišli na delovišče še drugi zaposleni, čim bo lepše vreme. Predvidevajo, da bo nova poslovna stavba veljala okoli 35 milijonov dinarjev in, da bixio s prostovoljnim delom prihranili blizu 6(X) tisoč dinarjev. Vsekakor je ta pote- za vredna posnemanja, .še posebej sedaj, ko so vsa naša prizadevanja usmerjena; k ekonomski stabilizaciji naše- ga gospodarstva. —OM S SEJE OBČINSKEGA SVETA ZSS PTUJ Potrebna je konkretizacija stabilizacijskih prizadevanj Občinski svet ZSS Ptuj je na zadnji seji posebno pozornost posvetil pregledu uveljavljanja stabilizacijskih prizadevanj na vseh področjih družbenega ži- vljenja in dela. Pri tem je ugotovil, da je bila velika večina stabiliza- cijskih programov narejenih kampanjsko, da se ponekod niti ne zavedajo odgovornosti, ki jo imajo do sprejetih stabilizacijskih programov, še drugje, da nimajo postavljenih niti nosilcev in rokov za uresničevanje px)sameznih programskih nalog. Zanimivo je tudi, da je velika večina na vrh oziroma v glavo stabilizacijskih programov p)oslavila zmanjšanje bolniških izostankov, medtem pa je bore malo besedi o izboljšanju delovnih pogojev, kot tudi o ostalih kakovostnih vprašanjih, ki lahko bistveno prisp)evajo k bolj- šemu gosp)odarskemu rezultatu in tako prispevajo h gosf>odarski ustalitvi Prav kmalu bomo znova raz- pravljali o rezultatih poslova- nja v prvem tromesečju letos in to je priložnost, ko bo potrebno že detaljneje pregledati uresničeva- nje sprejetih stabilizacijskih pro- gramov. Pri tem je treba še pose- bej dodelati tista področja iz sta- bilizacijskega programa, kjer do- slej ni konkretnejših rezultatov. V posebni točki'je svet razpra- vljal o vsebinskih in kadrovskih predlogih za volilno sejo občin- skega sveta in pri tem potrdil predložene programske okvire. Lista kandidatov za organe in vodstva občinskega sveta, gre p>o sklepu v javno razpravo, ki se mora zaključiti do 5. aprila, medtem ko bo volilna seja ob- činskega sveta 16. aprila. Ob tej priložnosti naj bi svet razpravljal tudi o podrobnejših rezultatih gosijKxlarjenja v letu 1979 in re- zultatih uresničevanja stabiliza- cijskih prizadevanj v občini. Svn je prav tak(^ ocenil poročilo o opravljenih občnih zborih osnovnih organizacij sindikata in sindikalnih konferenc ter ugoto- vil, da so bile vsebinske in ka- drovske priprave v roku izpeljane in da so v teh pripravah množič- neje kot doslej .sodelovali druž- benopolitični delavci in ostali v združenem delu. V 67 odstotkih osnovnih organizacij je prišlo do kadrovskih sprememb, v več kot 75 odstotkih osnovnih organiza- cijah paje prišlo do zamenjave več kot polovice kadrov. Občni zbori so tudi pokazali, da se delo sindi- kalnih skupin vedno bolj uvelja- vlja, da pa njihovo delo še vedno ne dosega željene kakovosti. Brez dvoma pa ugotovitve iz poročila kažejo, da so bili minuli občni zbori mnogo kakovostnejši kot v preteklih letih in daje pomlajeni kader v organih osnovnih orga- nizacij trdno zagotovilo, da bo sindikalno delo v prihodnje še boljše kot doslej. MG SEJA KOMITEJA OK ZKS PTUJ Pozomost podružbijanju SLO in družbene samozaščite Opravljenim in bodočim nalogam na področju splošne ljudske] obrambe in družbene samozaščite bodo namenili pozornost člani občinske konference ZKS Ptuj, ki se bodo predvidoma sestali 7. aprila. O" pripravah na konferenco so člani komiteja razpravljali v sredo, 19. 3. 1980 in ugotovih, da je težko kompleksno obdelati to široko področje. > Osnovna naioga podružbljanja SLO in DS je §e zmeraj aktualna, poseben; pKDvdarek pa je nameniti vzgoji in izobraževanju občanov na tem podro- \ čju. ; V času do konference bodo svoj delež v SLO in družbeni samozaščiti ocenile vse družbenopolitične organizacije v občini z namenom, na- i kazati nadaljnje delo. Ze na seji komiteja pa so člani ocenili, da je bil do-; sežen velik napredek v podružbijanju in vzgoji, še vedno pa se ponekod - premalo samozaščitno obnašamo. V času, ko pripravljamo srednjeročne] delovne načrte pa bo potrebno nameniti pozornost tudi financiranju na \ tem izredno pomembnem področju. Člani komiteja so obravnavah tudi finančni načrt marksističnega; centra v Mariboru in menili, da je potrebno program bolj specifično! določiti, šele potem se bodo odločali o finančnem prispevku občinske or- ganizacije zveze komunistov v Ptuju za marksistični center. ; N. D. ' Skrb ustalitvenim prizadevanjem Člani ptujskega aktiva komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev so na seji v četrtek, 20. marca obravnavali informacijo o gospodarjenju in analizo zaključnega računa v občini Ptuj za leto 1979. Po uvodni obrazložitvi, ki jo je podal direktor službe družbenega knjigovodstva v ptujski podružnici Anton Ilec, dopolnil pa predsednik občinskega sveta ZSS Ptuj Janko Mlakar, se je razvila živahna razprava. Razpravljalci so povdarili, da bi morali ob obravnavi gospodarjenja prikazati tudi gospodarjenje v negospodarskih dejavnostih, ki jih običajno zvemo nekoliko kasneje. Izpostavili so predvsem problem produktivnosti, nediscipline, neupoštevanje sprejetih dogovorov in sporazumov in menili, da je za marsikatero slabost, ki spremlja lansko gospodarjenje v nekaterih organizacijah združenega dela odgovorna predvsem vodstvena struktura. Sekretar aktiva Ivan Horvat je povdaril, da je potrebno vse probleme, ki težijo naše gospodarstvo v letu ustalitvenih prizadevanj obravnavati v osnovnih organizacijah zvez komunistov, ki morajo znotraj sindikata prispevati svoj konkretni delež k razreševanju težav. Vse premalo se zavedamo resolucijskih nalog in jih že v začetku leta marsikje kršimo ob tem pa ne pomislimo, da je konec leta še daleč. Člani aktiva so opozorili tudi na nedoslednosti, ki se še zmeraj pojavljajo v delegatskih razmerjih, saj so marsikje delegacije prepuščene same sebi in delujejo nepovezano. Tudi informiranje ni dovolj učinkovi- to, gradiva so še zmeraj preveč strokovna in obširna, povratna informa- cija prihaja prepozno in onemogoča učinkovito delovanje delegatov. Seveda bo za marsikatero nedoslednost potrebno iskati vzroke v neaktivnosti posameznikov, ki se ne zavedajo svojih dolžnosti. Prav ob ocenjevanju rezultatov gospodarjenja v prvem tromesečju letos je priložnost za temeljito oceno dela na vseh področjih V svoj delovni program so člani aktiva s posebno odgovornostjo zapisali spremljanje izvajanja ustahtvenih in varčevalnih ukrepov, ki so^ jih sprejeli v posameznih delovnih okoljih. Njihova stalna naloga je tudi spremljanje izvajanja sprejetih delovnih planov in sodelovanje pri pripravi planskih dokumentov za naslednjo srednjeročno obdobje. N. D., Jutri skupna seja OK ZKS in OS ZSS Ormož Ocena gospodarjenja vletul979 ^ Na skupni seji se bosta jutri sestala občinska konferenca ZKS in občinski svet ZSS Ormož. V osrednji točki dnevnega reda bodo ocenili gospodarska giba- nja v ormoški občini v letu 1979 ter spoštovanje dogovora o ures- ničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980. O omenjenih zadevah je že stekla razprava na seji komiteja OK ZKS. prav tako na predsed- stvu sindikata, zato je pričakovati živahno razpravo in sprejem konkretnih stališč. JB Uspela kviz tekmovanja klubov OZN Zaradi intemacionalistične vzgoje, ki jo dajejo klubi organizacije j združenih narodov učencem osnovnih in srednjih Sol, se dandanes v] njihovo delo vključuje vse več mladih. Seveda je delna posledica tega tudi j privlačnejša in bolj razgibana vsebina delovanja klubov OZN. Da bi znanje, ki so ga pridobili v teh klubih tudi p)okazali, razpisuje repubhška konferenca klubov OZN vsako leto tekmovanja v kvizu znanja. Klubi OZN se najprej pomerijo med seboj v občinskem tekmovanju. To tekmovanje je v Ptuju potekalo v sredo 5. marca v prostorih prenovljenega kluba mladih, udeležilo pa se ga je 6 osnovnošolskih in 4 srednjeSolske ekipe. Člani ekip so odgovarjali na vprašanja iz treh tem in sicer o temeljnih fx)datkih o združenih narodih, o novem mednarodnem ekonom- skem redu ter dodatno za osnovne šole o problematiki na jugu Afrike in za srednješolce o neuvrščenih državah nasploh. Kot nam je sporočil Zoran Cernezl, predsednik občinskega centra klubov OZN v Ptuju, je v konkurenci osnovnih šol dosegla prvo mesto OS Bratov Strafela iz Markovec, pred ekipo 0§ Ivan Spolenjak in tretjeuvršče- no ekipo 0§ Toneta Znidariča ter drugo ekipo OS Ivana Spolenjaka. V srednješolski konkurenci pa je prvo mesto osvojila ekipa kluba OZN na gimnaziji Dušana Kvedra v Ptuju, ki je v finalu izlo^la ekipo gospodarsko upravnih šol. Tretje mesto si delita drugi ekipi obeh Sol. V soboto 15. marca dopoldne pa je v Klubu mladih potekalo regionalno tekmovanje klubov OZN. V konkurenci osnovnih šol je dosegla prvo mesto ekipa 0§ Prežihov Voranc iz Raven na KoroSkem, drugo mesto pa ekipi OS Bratov Strafela iz Markovec in OS Poljčane. Med srednješolskimi ekipami je dosegla prvo mesto ekipa gimnazije Dušana Kvedra iz Ptuja, drugo mesto pa ekipa Srednješolskega centra iz Raven na Koroškem. Zmagovalci v obeh konkurencah se bodo udeležili polfinalnega kviz tekmovanja, ki bo v kratkem v Slovenski Bistrki. — OM. 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 27. marec 1980 — TOZD 2IVILSKA INDUSTRIJA PETOVIA Z ZAGNANOSTJO NAD TEŽAVE Tc/av v lej temeljni organizaciji žc nekaj let nazaj ne manjka. Dediščina preteklosti pritiska na novo vodstvo tozda posebej krepko v letošnjem ustalitvenem letu. Kljub temu pa zagnanosti ne manjka. S polno mero odgovor- nosti in s pomočjo skupnih služb delovne organizacije Kmetijski kombinat Ptuj. so začrtali nad- aljnjo pot. čeprav bi si v tozdu želeli šc več pomoči, predvsem pri pridobivanju novih sposobnih kadrov. Delegati zbora združenega dela so obravnvali poročila o dt)seda- njih težavah temeljne organizaci- je in sprejeli stališča tozda. kijihje podal Marjan Cioznik. vršilec dolžnosti direktorja tozda: »Želel bi povdariti. da smo te- meljito preanalizirali lansko po- slovanje in na osnovi tega pred- lagal zboru združenega dela ptujske občinske skupščine stali- šča, ki so bistvenega pomena za delo v tem letu in za naslednje srednjeročno obdobje. Predlagali smo. da se do sezone predelave vrtnin v letu 1980 usposobi kom- pletna proizvodnja. Vložiti je tre- ba dodatna sredstva za dokonča- nje investicije, podpreti pa tudi naša prizadevanja za nadaljnji razvoj predelave vrtnin. Na tej podlagi mora tozd zagotoviti širši asortiman za preskrbo tržišč. Ob- enem pričakujemo, da nas bo v teh prizadevanjih podprla banka, .sklad skupnih rezerv občine Ptuj in republike ter kmetijsko živilska razvojna skupnost. Pričakujemo tudi proučitev znižanja raznih družbenih obve- znosti, kijih ima tozd v času sana- cijskega postopka saj ugotavlja- mo, da te obveznosti iz leta v leto rastejo in precej bremenijo do- hodek. Predlagamo tudi skladu skupnih rezerv občine, da se odobrena kreditna sredstva skla- da za kritje izgube spremenijo v nepovratna. E^nak predlog s pri- poročilom bi posredovali v obliki zahtevka tudi skladu republiških rezerv. Predlagali smo tudi. da se za organiziranje proizvodnje vr- tnin za potrebe tozda. v interesni skupnosti za pospeševanje kme- tijstva zagotovi financiranje po- speševalca — organizatorja pro- izvodnje vrtnin na našem ob- močju. Priporočamo tudi. da se podpre predvidena planska pro- izvodnja v letu 1980 in v nasled- njem srednjeročnem obdobju z odobritvijo ugodnejšh kreditov v potrebni višini za trajno in obča- sno tlnanciranje nedovršene pro- izvodnje ter zalog. Od strokovnih služb in samo- upravnih organov v delovni or- ganizaciji pa pričakujemo ka- drovsko in komercialno ter raz- vojno pomoč pri sanacii tozda. ki je v tem obdobju nujno potreb- na.« Osedanji proizvodnji v tozduje vršilec dolžnosti tehničnega di- rektorja Jože Pleteršek dejal: >>Novi proizvodni prostori v delu povrtnine so vsekakor iz- boljšali delovne pogoje, dali mo- žnosti za namestitev strojne opreme, ki obeta boljšo produk- tivnost in ekonomičnost. Naša proizvodnja je izrazito sezonska — vlaganje povrtnin. Trenutno smo na koncu lanske sezone, saj vlagamo zadnje kilograme rdeče pese se intenzivno pripravljamo na začetek nove sezone, ki nastopi z julijem z vlaganjem kumaric. Z novo opremo smo naredili nekaj poizkusov, da bi se pripra- vili na novo sezono in ugotovili šibka mesta, kiji je treba odpra- viti z dokončanjem investicije. lizični pokazatelji proizvodnje Si) v porastu, m pa moč trditi tega za produktivnost in ekonomič- nost. O tem bomo lahko govoril takrat, ko bodo vse proizvodne Imijc tehnično in tehnološko za- ključena. Sama proizvodnja se srečuje z velikimi problemi, ki s značilni za vso živilsko predelo- valno industrijo. Gre za pločevi- naNto. stekleno in kartonsko em- balažo. Ukrepali smo že. da bi zbirali stare steklenice, vendar je lu več problemov. Na tržišču je več vrst steklenic, ki jih sami ne moremo uporabljati, sami pa ne moremo vsega zbirati. Tu se po- zna dosedanje nedosledno delo celotne družbe. Nimamo namreč specializirane organizacije, ki bi zbirala staro embalažo, vsaka to- varna /ase pa takega zbiranja ne more organizirati, saj gre za vpra- šanje ekont)mske upravičenosti. Dejstvo, je. da embalaže danes na tržišču, ni. oziroma je vezana na uvoz in na devizna sredstva.« V.sa prizadevanja delovne in teiiicijiic organizacije vodij k iz- boljšanju stanja v Petoviji. l.dcn l/med pt)membnih elementov v teh prizadevanjih je kadrovsko načriovaniein planiranje. O reše- \anju kadr*)\ske problematike in dele/u skupnih služb Kombinata piasi I ilip [)t)linar. vodja delovne skupnosti skupnih služb nasled- nje: »Probleme z vt)dstvenimi kadri smorešilisvoi delež pa prispevamo tudi pri vzgoji novih kadrov v ra- čunovodstNU. delno tudi s finan- ciranjem. Za /daj \ PeiviMji ne načrtujemo \ ečjega /aposlovanja Pri/adevamo si zaposliti le nekaj strokovnih kadrov in sicer za tehnologiji) priprave novih pro- izvodov in za pospeševalca. Z za- poslovanjem strokovnih kadrovje /clo te/ko. saj je le niak> lakih, ki bi se želeli zaposlili v tozdu. ki posluje z izgubo. Zaradi lega je potrebna lemvečja angažiranost kadroN v DS SS. V perspektivi pa \idim rešitev kadrovskih proble- mov tozda v vzgoji, i/obraževanju lastnega kadra. O sodelovanju na področju planiranja pa je Branko (iorjup. direktor delovne organizacije Kmetijski kombinat Pluj dejal: »Za letošnje leto so vsi plani pt>lrjeni in se po njih tudi ravna- mo. Za naslednic srednjeročno obdobje p;i smo izdelali smernice planov, temelji planov, plane pa bomo pripravili do oktobra. Pla- niranje je izrednega pornena za delovno t>rgani/.acijo in posame- zne to/de. posebej še za Pelovio. ki je še v sanacijskem postopku. Pri delovni skupnosti skupnih služb je ra/vojno-lehnični sektor s planskim oddelkom, ki pomagala pri načrtovanju skupaj s lozdi. to/d Pelovia bi naj močno pove- čal proizvodnjo, predvsem gre za potrojitev proizvodnje do konca srednjeročnega obdobja. Tako bi leta 1985 predelal 3.500 ton vr- tninskih surovin in predelal okrog 5 (K)0 ton konzerv vrtnin in drugih vrtninskih proizvodov. Pri planiranju je osnovno vprašanje kadrov. Kmetijski ktimbinat ima danes 68 strokov- njakov z višjo, visoko izobrazbo do doktorja znanosti, vendar je to /a 16 io/dt)v premalo. Za F^elovio načrtujemo zaposlitev živilskih tehnologov. — letos je nujno p*)- ircben vsaj eden in najnujnejši organizacijski in finančni kader, ki jc potreben. i)snovni kader Pe- lovia ima. skupaj / DS SS v po- gleduplaniranja. finančne pro- blematike, knjigovodske proble- nialike in kadrovskih vprašanj bomo spt)sobni privesti Petovio na zeleno vejo. Pelt)via je lansko poslovno leto zaključila z izgubo, vsi lozdi kombinata pa so izgubo pokrili, v bodoče pa je treba izgubo odpra- viti. Seveda je izredni) pi)membno vprašanjezagotavljanja povrtnin. surovin in lo na bližnjem območ- ju. Kombinalje lani namakal 100 ha. do leta 1985 planiramo na- makanje 500 ha zemljiških povr- šin, predvsem za vrininarsko proizvodnjo tozda Pelovia. Želeli bi pa. da /lasti zasebni sektor. —, oh tej priložnosti ga tudi poziva- mo. — prispeva svoj delež in se vključi v proizvodnjo vrtnin, kije ekonomski) upravičena in daje dohodek. Surovine pa planiramo tudi na območju Hrvatske in del- no v Vojvodini, ker se mora /aradi elemeniarnih ri/ikov proizvodnja [Tora/deliti na več območij. Pre- pričani smo. da bomo lahko za- gotovili potrebno količini) suro- vin.« Za Petovio jc izredno po- membna raziskava tržišča in pro- dor njihovih proizvodov na trg. O prizadevanjih na tem področju govori že podatek, da vso proiz- vodnjo prodajo, saj zaloge lako- rekoč ni. Trg je toliko raziskan, da problemov pravzaprav ni. Z več- jimi trgovskimi in z gostinskimi organizacijami so se dogovorili za dolgoročno prodajo. Med temi organizacijami so MI P. maribor- ska rima. ljubljanska Rmona in drugi. Težnja Peloviej^e — čimveč proizvesti in vse prodati, »spla- vali« iz izgube! O nadaljnjih načrtih pa je ob koncu pogovora Marjan Goznik povdaril prizadevanja za razširi- tev asortimana in nadaljeval: »Pomembno je. da z dodatnimi vlaganji v naslednjem srednje- ročnem obdobju, ki pa bodo mi- nimalna, dosežemo širši a.sorti- man. ki ga zahtevajo kupci, predvsem večji. Menirn. da so naši proi/vodi kvalitetni in dajih ne bo problem prodati. Naš interes je v prodajina bližnjem območju, ker so prevozni stroški tako visoki, da jih proizvod ne prenese. V letu 1980 smo planirali pove- čanje dohodka za 66 odslolkt)v. čistega dohodka pa za 84 odstot- kov. Če ne bo večjih problemov z dobavo surovin in embalaže, bomo to tudi dosegli. Seveda je problem rentabilnosti v lozdu iz- redno prisoten, ker so naše cene limitirane. V zadnjih dveh letih smo dosegli samo 8-odstolno po- višanje in to ob koncu lanskega leta inpričakujemo. da bomo do- segli povišanje cen predvsem po- vrtnini. Kljub maksimalni proiz- vodnji je le/ko pričakovati pozi- lahko.Pelovio i/puslili na spisku zaradi neprestanega naraščanja cen reprodukcijskega materiala.« Dosti vzpodbudnega veje iz zapisanih pogovorov, mnogo do- bre volje in močnih prizadevanj za izboljšanje stanja v lozdu Pelovia. Gospodarski trenutek je takšen, da kljub vsemu ne obeta pravega učhika. vendar vztrajnost in za- gnanost kažeta, da bomo v na- slednjem srednjeročnem obdobju lahko Petovio izpustili na spisku- izgubašev v ptujski občini. Jo ni zgolj želja vodstvenih delavcev, temveč predvsem 159-članskega kolektiva, ki je vsakega uspeha vesel, posebej še sedaj, ko seje v prizadevanja za sanacijo tozda vključila širša družbena skupnost. Tekst N. D. Marjan Goznik Branko Gorjup Jože Pleteršek Filip Dolinar Modernizacija proizvodnje omogoča tudi boljšo kvaliteto. Foto: I. Ciani Velik razmah amaterske kulturne dejavnosti v občini Ptuj Pn Zve/i kulturnih organizacij občine l'Iuj. lahko kljub nekaterim težavam in pomanjkljivostim z zadovoljstvom ugotovijo, da .seje tako imenovana ljubiteljska ali amaterska kulturna dejavnost v zadnjem obdobju izredno razmahnila in danes vključuje že prek 2200 članov od katcrihjehje kar 800 mlajših od 25 let. Po podatkih za preteklo leto smo imeli v ptujski občini evidentiranih 31 aktivnih prosvetnih društev in organizacij ter 13 kulturnih skupin v okviru organizacij združenega dela. drušivih upokojencev in gasjlskih društvih Skupno je delovalo kar 105 raznih sekcij in od tega kar 92 pri društvih Med sekcijami so najštevilnejši pevski zbori, knjižnice in gledališke skupine. Pohvalnoje tudi to. da seje vrsta ljubiteljskih kulturnih skupin vključevala tudi v razne republiške, področne, medobčirj^e in druge prireditve kjer so uspešno zastopale ptujsko občino. Zveza kulturnilr organizacij je v lem obdobju posvečala precejšnjo skrb tudi strokovnemu izpopolnjevanju kadrov, ki vodijo posamezne skupine. To s^idelovanje je v obliki mentorske pomoči gledališkim skupinam in^'vskim zborom, strokovni sodelavci pa so obiskovali tudi ra/ne seminarje in tečaje, kijih organizira Zveza kulturnih organizacij SR Sli)VL>j^fe. Na so/^otni letni seji zbora delegatov zveze kulturnih organizacij občme^tuj bodo lo soboto spregovorili o minulem delu. kije povezano / nakazanimi uspe>w^in tudi s težavami, ki spremljajo naše amatersko kult/rno delo v občini. Izvolili pa bodo tudi novi 13-članski izvršni odbor Zvi|ze kulturnih organizacij ter se pogovorili še o programu dela za letošnje leto. Poleg tega pa je na dnevnem redu še osnutek pravilnika o merlih m namenu delitev dotacij prosvetnim in drugim kulturnim društvom, organizacijam in skupinam v občini ter predlog sklepa o najvišjih priznanjih ZKO občine Ptuj. Izročili pa bodo tudi dražavna odlikovanja. mš Vsi moramo skrbeti za čisto okolje Onesnaževanje okolja je poslal že resničen problem naše vsakda- njosti, problem, ki ga povzroča- mo sami. s svojim malomarnim ravnanjem ali pa z neorganizira- nim odlaganjem smeli. Ker smo hoieli odkrili tistega, ki je v prvi vrsti dolžan poskrbeli za rešitev lega problema, smo se oglasili v Surovini, natančneje v poslovni enoti v Ptuju m prosili za mnenje vodjo le enote Jakoba Kneza. Zadnje čase. posebno ob stabi- lizacijskih prizadevanjih, precej govorimo o varčevanju na vseh fH)ilri)čjih. I-no izmed velikih možnosti varčevanja je tudi orga- nizirano zbiranje odpadnega ma- teriala. Če pogledamo naše gra- moznice ali obronke gozdov, vidimo ogromno odpadnega ma- teriala, ki je sicer za občane Vodja ptujske poslovne enote Surovine Jakob Knez neuporaben, predstavlja pa pre- cejšnjo surovinsko vrednost. V mnogih primerih imajo občani že naloženo avtomobilsko ali trak- torsko prikolico z vsemogočo »kranp«. ki jo namesto na zato določeno mesto, odpelje v naj- bližjo gramoznico ali kam dru- gam. Ne zaveda se. da je s lem povzročil družbeno škodo, poleg seveda že omenjene škode pri onesnaževanju okolja. V letošnjem letu varčevanja se bo ptujska poslovna enota Suro- vine povezala s krajevnimi skup- nostmi, osnovnimi šolami in drugimi organizacijami. Tako bodo speljali akcijo zbiranja vsega odpadnega materiala, oči- stili okolje, industriji pa nudili potrebne surovine. Učenci os- novnih šol in mladina v KS ima s lem možnost pridobiti denarna sredstva, kar tudi ni brez pome- na. Seveda samo z začasnimi akcijami ne bo mogoče do.se(^ zadovoljivih uspehov, zjito. se morajo lake akcije, ponavljati skozi vse leto. Pri Surovini zago- tavljajo, da bodo vsako lako akcijo podprli z odvozi zbranega materiala in z organizacijo dela- Pomembno vlogo pri prepre- čevanju neorganiziranega odla- ganja odpadkov ima nedvomno tudi komunalna inšpekcija in zato smo za mnenje poprosili komunalnega inšpektorja uprave za inšpekcije občin Ptuj in Or- mož. Jožico Petrovič. Zvedeli smo. da divje odlaganje smeti tudi za inšpekcijo predstavlja velik problem. S tem namreč kvarimo estetski videz okolja, posredno pa vplivamo tudi na zdravje ljudi in živali, saj odla- gamo odpadke v mnogih prime- rih na laka mesta, da s tem i)nesnažujemo talno vodo. Odlok o obveznem odlaganju in odvažanju smeti, objavljen v Uradnem vestniku občin Ormož in Puij št. 14/77 govori o lem, da jc odpadke in smeli dovoljeno odlagali le na javnih iKJIagali- ščih. ki jih vzdržuje Komunalno podjetje Pluj ali pristojna krajev- na skupnost. Po tem odloku bi morala vsaka krajevna skupnost urediti javno inllagališče odpad- kov, žal pa -so lo storili le malok- Komunalni inšpektor Jožica Pe- trovič je. Vzrok temu je premala ixlgo- vornost krajevnih skupnosti in občanov samih. Nadzor nad pravilnim oziroma nepravilnim odlaganjem smeti je v pristojno- sti komunalne inšpekcije. Ta ima možnost zoper kršitelje omenjenega odloka predlagati uvedbo postopka pri sodniku za prekrške ali pa z ustreznim aktom odredi kršitelju, da odstra- ni nepravilno odložene odpadke. Pri odkrivanju posameznikov, ki odlagajo smeti in odpadke na prepovedanih mestih se pojavlja- jo težave, saj jih večina to počne v takem času. da jih drugi ne vidijo, torej predvsem ponoči. Komunalna inšpekcija je sedaj okrepljena z dvema komunalni- ma nadzornikom.a in bo lako lahko bolj aktivno in uspešneje delovala in ukrepala proti kršite- ljem odloka. Kljub temu komu- niilna inšpekcija ne bo mogla sama reševati tega problema, len\več TOi)ramo pri tem sodelo- vati pra^Vsi. predvsem preko krajevnih skupnosti, ki morajo poskrbeti za skupna odlagališča, samozaščitno pa se lahko obna- šamo tudi lako. da ne odlagamo odpadkov kjerkoli in da s prija- vami pomagamo komunalni in- špekciji, ki sama sicer odkrije premalo tislih. ki zavestno ones- nažujejo na.še okolje. JB Pomembna pobuda združenega dela Ptujsko gostinstvo v zadnjem obdobju posveča izredno skrb izo- braževanju in strokovnemu usposabljanju zaposlenih. Fluktuacija kadra je velika, ker so delovni pogoji oteženi in tudi osebni dohodki zaix)slenih niso najboljši; nasploh pa je gostinstvo kot spremljajoča dejavnost turizma v slabšem družbeno-ekonomskem položaju od ostalih dejavnosti. Problematiki gostinskega delavca z izredno zavzetostjo sledi občinski odbor sindikata delavcev gostinstva in turizma občine Ptuj ter sprotno skuša razreševati nastalo problematiko. Več aktivnosti pa je v zadnjem obdobju posvetil uresničevanju pobude ptujskega gostinstva za ustano- vitev dislocirane enote gostinske šole v centru usmerjenega izobraževanja v Ptuju. Se posebej je o tem razpravljal na volilni skupščini občinskega odbora, kateri so poleg gostinskih delavcev prisostvovali Se predstavniki posebne izobraževalne skupnosti Slovenije in centra usmerjenega izo- braževanja v Ptuju. Dogovorili so se, da gostinske organizacije skupaj s centrom pripravijo elaborat o družbeno-ekonomski upravičenosti ustano- vitve takega dislociranega oddelka v Ptuju. Brez dvoma bi z ustanovitvijo le-tega veliko pridobili, saj zadnje ugotovitve kažejo, da ima tako ptujska kot tudi ormoška občina široko zaledje za pridobivanje tega profila kadrov. Na volilni skupščini občinskega odbora so izvolili nov 11-članski odbor in novo vodstvo odbora; vlogo predsednika pa so ponovno zaupali Janku Grdiši. Druga točka, o kateri je bila prav tako razprava na skupščini, je analizirala dosedanja stabilizacijska prizadevanja v ptujskih go- stinskih organizacijah. Ugotovili so, da so že vidni določeni rezultati, da pa bo potrebna skrajna disciplina in odgovornost vseh zaposlenih, da se naloge iz stabilizacijskega programa tudi izpolnijo. Največ pa bo potrebno v stabilizacijskih prizadevanjih storiti na področju izboljšanja kakovosti ponudbe in v poenotenju gostinske organizacije. Odbor je ob tej priložnosti tudi sklenil, da na prihodnji seji obravnava vprašanje zasebnega sektorja gostinstva v ptujski občini in nj^ovon vključevanju v uresničevanje razvojnih programov celotnega turizma in gostinstva v občini v prihodnjem obdobju. Posebno pozornost pa tokrat želi posvetiti tudi oddajanju tujskih sob, ker je to izredno pomembno vprašanje, zahteva takojšnje razreševanje žc zaradi občutnega pomanj- kanja nočitvenih zmogljivosti v občini. Predlagal je tudi, da se vprašanju Borla p>osveti večja pozornost in išče rešitev zanj tudi izven občinskega prostora. MG TEDNIK — 27. marec1980 SESTAVKI IN KOMEPITARJI - 5 Nikoli več v tujino Kot vemo, je v novi tovarni Olga Meglic TO/D HIDO v Dolanah sredi Halo/ zaposlenih tudi nekaj ljudi, ki so bih predteni na delu na tujem. Med njimi je Tone pOLAJZER, doma iz Pobrežja pri Vidmu. Z njim smo se pogovarjali l^ar na delovnem mestu v tovarni, 1(0 je s skupino svojih sodelavcev postavljal železno konstrukcijo za novo proizvodno halo tovarne. Kot mnoge druge, je tudi njega, bilo jc leta 1%2 vodila pot na tuje, nied naše zdomce. Vzrokov, zakaj je odšel je bilo prav gotovo več. Prvo, želel je zaslužiti nekaj več, drugo, želel se je izpopolniti, si pridobiti še več praktičnih delovnih izkušenj, saj kot nam je dejal, delovne izkušnje in praksa šele dela mojstra. Pot ga je vodila v ZR Nemčijo. Ustavil se je v Dusseidorfu, kjer je na delu še več domačinov oziroma ptujčanov. Tedaj dela v Nemčiji ni bilo težko dobiti in če kje ni bil najbolj zadovoljen, je odšel dru- Po^ed na novo tovamo E3kom TOZD Olga Me^ič v Ddanah "^^otc: F. JI j Tone Polajžar, oddeikovodja: „Pol Nemčije sem prevandral, a najlepše je debti doma. gam. To pa je bila tudi njegova želja, da bi s? tako pač pridobil čimveč delovnih izkušenj, da bi bolje spoznal tehnologijo dela, delovne navade itd. V sedmih letih, kolikor je po sili razmer zdržal v tujini, ločen od domovine, družine je tako ,,pre- vandral" kar dobršen del zapadne Nemčije. Kljub temu, da je kar dobro za.služil, je v sebi čutil nekakšno praznino, ni se mogel nikjer prav vživeti, čeprav si je hitro našel krog prijateljev. Zato je, kadarkoli je mogel vzel potoval- no torbo, se vsedel na vlak ali pa se pripeljal s kakšnim znancem, v domovino, k svoji družini. Ločitev od svojih najdražjih pa je bila vedno težka, nekam boleča. Nastopilo je leto 1%9, ko mu je, kot nam je sam dejal, bilo tujine, tujih delodajalcev in vsega tujega več kot dovolj. Kar nekam je vse prekipelo v njem. Pobral je svoje stvari, pred tem še nekaj nakupil in že ga je pot vodila proti domovini. Domov ga je vabila žena, klicali in vabili so ga otroci, ko so mu govo- rili: ,,Ata, vrni se nazaj za vedno, kajti te hudo pogrešamo. Naš dom je nekam prazen in pust, ko tebe ni doma in potreben si nam..." Tako je ob vrnitvi bilo snidenje z domačimi še posebej veselo in prisrčno. Tone pa se je počutil kot prerojen. Nič več ni štel dnevov, ur, ko se bo treba posloviti in oditi tja daleč na tuje. Resda doma ni takoj dobil dela. Imel je nekaj prihran- kov pa tudi nekaj zemlje in tako nihče ni trpel pomanjkanja, čeprav ni bilo rednih mesečnih dohodkov. Prišlo je leto 1972, ko je bil sprejet na delo v ptujskem podjetju Olga Meglic in sicer v oddelku konstrukcij oziroma v oddelku za ključavničarska dela. Kmalu se je kot sposoben ključavničar vključil v delovni kolektiv, si v njem že tudi dobil zaupanje nadrejenih. Sedaj je v novi tovarni v Dolanah postal že oddeikovodja v ključavničarskem oddelku. S svojo ekipo se zelo dobro razume. V času, ko smo se z njim pogovarjali, so ravno postav- ljali železno konstrukcijo nove tovarniške hale. Razumljivo, da bodo tako svoji delovni skupnosti z lastnim delom in znanjem prihranili kar precej denarja, ki bi ga sicer delovni kolektiv moral plačati, če bi to delo opravila kakšna druga delovna organizacija. Sicer pa v tovarni Olga Meglic v Dolanah, pod vznožjem idiličnih haloških gričev, posejanih z vinsko trto, neredko tudi z novimi, lepšimi domačijami, dela še več ljudi, ki so bili predtem na delu v tujini. Prepričani smo, da se tudi pripo- vedi drugih ne bi nič kaj dosti razli- kovale od pripovedi Polajžarja. Franjo Hovnik MLADI IZ SLOVENSKIH GORIC Uspešno delo na tem območju V nedeljo. 23. marca je bil v Rogoznici sestanek predstavni- kov osnovnih organizacij ZSMS 7 območja Slovenskih goric. Udeležili so se mladi iz Grajene. Destrnika. Trnovske vasi in Ro- ooznicc ter Branko Novak, sekre- tar OK SZDL Ptuj. Skupna ugotovitev je bila. da smo bili \ lanskem letu na tem območju najuspešnejši. Sprejeli ^o tudi program, ki ga bodo izvajali letos. Pri tem bodo po- svetili posebno pozornost lokalni štafeti mladosti, ki bo šla skozi naše kraje. Pripravili in izvedli bomo volilne konference in pro- gram političnega usposabljanja mladih. Še ena naloga jc letos zaupana OO ZSMS v krajevih skupnostih, to je sprejem novih članov v ZSMS. ki bo letos izključno v okviru krajevnih skupnosti. Do- gtnorili smo se tudi. da bomo organizirano sodelovali na le- tošnji MDA »Slovenske gorice ^0.<' Milan Zver Za prijetno vzdu^e Na kratko bom opisal majhen dogodek iz livarne (TGA). Kraj dogajanja: livni .stroj, izmena dmga. Livar in mladi livar kot pomočnik livcu-ja, vlivata aluminij elektro kvalitete v okroglice, formata premera 120/1300. Med razgovorom sta se domenila za ..stavo". Kdo bo nastavil novi liv brez napak, oziroma da ne bo ..žalil kokile". Rečeno — stor- jeno. Oldočitev. je padla tako, da novi liv nastavlja mladi livar prvi. Seveda pod dogovorjenimi pogoji: čisto sam, nihče drugi ne sme pomagati, drugi lahko samo gle- dajo kot,,gledalci". Vse je pripravljeno. Mladi livar pregleda livni stroj. Vse je v redu •n vse je pripravljeno za nemoteno formalno vlivanje. ,,Lahko ženemo" reče on in začne vlivati. Po razdelilcu priteče aluminij, '^ed gledalci^je nastala tišina. Pri "ekaterih je videti, da so v 'Ivomih, drugi pa verjamejo v "speh. Napeto se pričakuje izzid. ^ladi livar s pogledom in z ukrepi sledi tekočemu aluminiju, ukrepa "3glo. Zdaj tu, zdaj tam. Kadi se "a vse strani. V eni kokili aluminij uboga. Z največjo hitrostjo ^l^uša odpraviti napako, ampak v ^eni ni uspel. Obraz ima napet in l^^oče mu je. Nastavitev novega '^a mu ni uspda, brez napak. '•Skoda", rečejo skoraj vsi v en ^as. Sam pri sebi, bolj za tolažbo, If^' ..Drugič pa bom uspel, '^ste videli!" S temi besedami pa še ni konec ''Ugajanja. Na vrsti je zdaj livar, ^^eda pod enakimi dogovorjenimi Pogoji. Mimo ' pregleda livni l''^oj, kokile do vsake malenkosti. 'Ugotovi stanje, pripravi vse Pjipomočke in potrebne reči za ''^anje, ter reče: ,.Lahko ^^nemo". Tudi tokrat je nastla J^'na med gledakri. Ker je šlo za Jj^ovor, tudi samemu livarju ni 'o čisto vseeno. Bil je miren ter zbran. Po tihoma pa reče: ,,Gremo". Ponovno je po razdelilen pritekel aluminij. Zopet se kadi na vse strani. Livar dela s polno paro, vidi vse ter iz njegove notranjosti se sliši: ,,Tukaj je treba paziti, ker ni vse tako kot bi moralo biti". Gledalci imajo občutek, da mu je naenkrat ,,zraslo" šest rok. Uspe predvideti najmanjšo možno odstopanje od normahiega vliva- nja, in tudi popraviti. Skoraj bi se zataknilo v eni kokili. Z neverjetno hitrostjo in natančnim ukrepom ter z lahkoto odpravi napako, oz. težavo. Delo teče normalno naprej. Nastavitev novega vliva mu je uspela. Napetost na licu livarja je popu- stila, pojavil se je blagi nasmešek. Ko se je oddahnil, je mirno rekel: ,,Uspelo mi je". Tudi gled^ci ,so si oddahnili. Moramo pa priznati, da sta praksa in znanje livarja pripomogla k uspehu, oz. k dani besedi, da bo brez .napak nastavil novi liv. ,,No ja, malo sreče je tudi bilo zraven", je nekdo pripomnil. Zamere ni bilo. Vlivanje okroglice se je nadaljevalo z rfismehom, ter z živo diskusijo med livarjem in mladim livarjem, Analizirali so vse možnosti, napake tako z ene strani, kot z druge "^trani. V tovariškem vzdušju je bilo povedano: ..Vidiš tukaj bi moral tako ukrepati, v drugem primeru pa tako". Enkrat se mora zelo hitro ukrepati, v drugem primeru pa malo počakati. Razgovor in delo se je nadaljevalo. Gledalci so se prav tako razšli. Vsak jenadaljeval svoje delo, ter ,,živo" razpravljali, seveda kdaj jim to delo dopuščalo, o ,,dogodku dneva". Lahko rečemo, da tudi ta majhen dogodek prispeva k zdravemu medsebojnemu odnosu ter v zdušju, znotraj druge izmene v livarni, kakor tudi na splošno. Varju Imre Zak^ v Ptuju črni bloki, črna šola? v Ptuju nastaja novo naselje, novi del mesta z mnogimi lepimi bloki, z lepimi stanovanji. Prvi so prijetnih barv, že na zunaj vabljivi. Žal pa smo razočarani nad barvo novih dveh blokov v ulici B. Kraig- herja. Oba sta sivo-črna, že od daleč odbijajoča in si marsikateri stanovalec želi, da ne bi bival v tej .,črni hiši". Zanimalo bi nas, kakšni motivi so vodili graditelja, da so izbrali to nenavadno barvo, ki ni običajna pri stanovanjskih stavbah, kaj šele pri stavbah tako velikega obsega. Ljudje imamo vsekakor raje svetle kot temne barve. Morda bi o tem povedali svoje mnenje tudi drugi občani, oziroma stanovalci in graditelji. V teh blokih stanuje veliko družin, zato bi bilo treba upoštevati tudi mnenje le teh. da ne bi bila izbira barve samo enostranska. Ccmu lepo notranjost pokvariti z neprijazno zunanjostjo? Isto velja za novo šolsko poslopje srednješolskega centra, ki je po svojem videzu vse prej kot prijazna! Šola je hram mladosti, zato naj.bi ta videz dajala že na zunaj s primerno sončno barvo. B. V. Veico zaupanje V dek) krajevne skipiostj KS GRAJEN A Na območju krajevne skupno- sti Grajena se lahko zadovoljni ozrejo na prehojeno pot v zad- njih petih letih, ko so s skupnimi napori, prostovoljnim delom, rednim in dodatnimi samopri- spevki skoraj 100 odstotno izpol- nili program. Zavedajoč se resni- ce, da jim ničesar ne bo podarje- no, če sami ne btxlo težili k napredku, imajo danes narejene- ga celo nekaj več kot so planirali. Vse to jim daje novih vzpodbud za delo do leta 1985 in je tudi poroštvo vsem krajanom, da ne ostaja le. pri načrtih in spiskih želja. Toliko smelejc pa so se odločili tudi za novi referendum za krajevni .samoprispevek. •>Glasovali bomo to nedeljo,« je dejal pred.sednik sveta KS Anton Zoreč in plcdnjih petih letih ter potreb- nimi cicmenli za to obdobje. Vso to gradivo smo obravnavali na zborih krajanov, ki so v celoti podprli predlog samoupravnih organov naše krajevne skupnosti. V priprave smo .se vključili v okviru SZDL ter ostalih družbe- nopi>liličnih organizacij. Vse-to nam potrjuje veliko samouprav- no zavest naših krajanov in pričakujemo, da bomo tudi to- krat potrdili vse to na nedeljskem referendumu. Dosedanji rezulta- ti, ki so bili vsi prek 90 odstotkov gotovo ne bodo tudi tokrat izostali.« Akcijo jc spremljala tudi os- novna organizacija ZKS v kra- jevni skupnosti Grajena. Komu- nisti so sodelovali v razpravah na zbt)rih krajanov in ocenili pro- sram za nadaljnih pet let. F.r\'in Hojker je seketar OO ZKS in takole (Kcnjuje dosedanje pri- prave: »Komunisti OO Grajena smo sodelovali na vseh zborih obča- nov in na njih podali tudi var- nostno politično oceno s poseb- nim povdarkom na gosfX)darski tKcni. V njej smo skušali nakaza- ti razvoj krajevne skupnosti v preteklosti in v bodoče. Zbori so zelo dobro potekali z aktivnimi razpravami krajenov in posebej nas je navdušilo to. da so ljudje znali realno ocenili naše možno- sti. Izbrali so predvsem tisto, za kar st) vedeli, da bomo lahko uresničili. Dosedanji uspehi so element zaupanja v bodcvjc delo. In kaj načrtujejo v Grajeni do leta 1985'' Predsednica skupščine KS Marija Vaupotič pravi: »Na prvo mesto postavljamo tudi H)kral modernizacijo lokal- nih m krajevnih cest. V planske dokumente pa smo zapisali še izgradnjo trafo postaj, ki so izrednega pomena za življenje naših ljudi. Celo cestam so se pripravljeni odpovedali na račun elektrike. V domu Franca Kram- bergerja imamo potrebe še po nakupu ustrezne opreme, sofinci- rali bomo ureditev osnovne šole — telovadnice, uredili moramo še vcxlo\odno omrežje, dva mo- stova, kupiti opremo za civilno zaštilo in svoj delež dodati še h gradnji mrliške vežice na Vurber- gu kamor gravitira prek 80 odstotkov naših ljudi. Poleg lega pa nismo pozabili še na ureditev okolice doma in stavbe krajevne skupnosti. V ta namen bomo kupili tudi kesone in jih razpore- dili po krajih celotne krajevne skupnost. V programu imamo še cestno razvzetljavo. dogovorili bi se radi za ureditev samopostrež- ne trgovine, razmišljamo o vrtcu m še o nekaterih drugih akcijah. Do lela 1980 bomo iz samo- prispevka zbrali 6,2 milijona dinarjev, vrednost vseh del pa bo 42 milijonov dinarjev. Seveda bomo morali primakniti še z izrednimi samoprispevki, ki so že naša dosedanja praksa, s pro.sto- voljnim delom ter z dogovarja- njem z združenim delom in samoupravnimi interesnimi skupnostmi.« mš Naši sogovorniki v Grajeni so bili: Marija Vaupotič, Anton Zoreč, Ervin Hojker in Slavko Toplak, (foto: I. Ciani) Na osnovi 5. m 6. člena FVavilnika o kreditiranju stanovanjske graditve in po pooblastilu skupščine Samouprane stcinovanjske skupnosti občine Ormož, razpisuje Odbor za graditev m prenovo X. NATEČAJ ZA DODELITEV KREDITOV — delavcem za gradnjo individualne stanovanjske hiše. Natečajna vsota znaša 1,300.000.- din s koriščenjem do 31. 12. 1980. »A« NAMEN KREDITA: 1. Kredit za gradnjo individualne stanovanjske hiše lahko naja- mejo delavci, ki združujejo svoje delo v organizacijah, katere združu- jejo svoja sredstva po samoupravnem sporazumu in delavci zapo- sleni pri zasebnih delodajalcih v občini Ormož. 2. Sredstva najetega kredita sme delavec uporabiti le za namen za katerega mu je kredit odobren. "B" NATECAJNI POGOJI: 1 Delavec zaposlen pri organizaciji, ki združuje svoja sredstva pri banki in nima stanovanja ali ima premajhno stanovanje lahko sodeluje na natečaju pod pogojem, da gradi hišo na zemljišču, oziroma območju, ki ga je občina določila za programirano stano- vanjsko graditev. 2. Ostali pogoji: — da ima delavec zgrajeno stanovanjsko hišo najmanj do zak- ljučne NI. gradbene faZe. Za kreditiranje graditve individualne montažne stanovanjske hi- še lahko delavec najame kredit, če ima zgrajeno montažno hišo naj- manj do vključno kletne plošče; — da delavec z dodeljenim kreditom dogradi hišo v obsegu, da se bo v roku 12 mesecev po porabi kredita vselil v svojo stano- vanjsko hišo. — delavec lahko dobi kredit po tem natečaju največ do višine 150.000 din. Prednost za pridobitev posojil ima delavec: — ki gradi stanovanjsko hišo na območju občine Ormož, — ki ima nižji poprečni osebni dohodek na člana družine, — ki stanuje v izrazito neustreznih stanovanjskih pogojih, — ki z preselitvijo v novozgrajeno stanovanjsko hišo izprazni družbeno najemno stanovanje, — ki do sedaj še m prejel kredita iz združenih sredstev. 3. Drugi pogoji: a) najdaljša odplačilna doba za kredit, odobren po tem nateča- ju je 20 let, b) obrestna mera za kredit znaša 3,5 % c) za udeležbo pn natečaju mora delavec izpolnjevati tudi vse ostale pogoje, ki jih določa pravilnik o kreditiranju stanovanjske graditve, "C" DOKUMENTACIJA: Delavec, ki se prijavi na natečaj, je obvezen predložiti bsinki: 1. Vloga v kateri navede (obrazec): ' — zaprošeni znesek kreditaza kreditiranje gradnje individualne stanovanjske hiše, 2. Lokacijsko m gradbeno dokumentacijo s predračunsko vrednostp, oziroma končno vrednostjo objekta, 3. Pregled stanja in financiranja posamezne gradnje (obrazec), 4. Delavec, ki uspe na natečaju je dolžan predložiti banki do- kumente, ki so obvezni po veljavnem bančnem pravilniku za krediti- ranje stanovanjske izgradnje. >>D" OSTALA DOLOČILA: Natečaj traja 1 5 dni po javni objavi. Vloge za najem kredita po tem natečaju sprejema banka Maribor, ekspozitura Ormož, telefon 70-091 kjer dobijo udeleženci natečaja tudi dodatna pojasnila o natečaju m potrebne obrazce za prijavo na natečaj. O izidu natečaja bodo orosilci obveščeni s pismenim sklepom v roku enega meseca po zaključku natečaja. Na zahtevo kreditne banke Maribor, ekspoziture Ormož so jemalci kredita obvezni predložiti potret)no dokumentacijo za zavarovanje kredita, za ugotavljanje kreditme sposobnosti in druge morebitne dokumente. Kreditna banka Maribor, ekspozitura Ormož sklene kreditno pogodbo s prosilci, ki so na natečaju uspeli. Ormož, 20. 3. 1980 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ormož Odbor za graditev m prenovo Predsednik: Jože BESVIR I. r. 6 - IZ N ASIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI 27. marec 1980- TEDNIK POLJCANE Doseženi uspehi temelji prihodnosti , v i)hOini Sk)vcnska Bistrica sd sc odlDČili /a skupna srečanja pred-j stavnikov skupščine in družbeno političnih organizacij občine z vod-i stvi krajevnih skupnosti. Pred nedavnim je bilo takšno srečanje v drugij največji krajevni skupnosti na območju občine, v KS Poljčane. med; udeleženci pa so bili tudi pred.sednik SO Slovenska Bistrica, Mihaeli Špindler. sekretar OK ZKS Adi Žunec. predsednik OK SZDL Ladi-j slav Cvahte in Adolf Klokočovnik. načelnik oddelka za gospodarstvo pri SI.O Slovenska Bistrica, medtem ko so se srečanja udeležili še najvidnejši družbenopolitični delavci in predstavniki iz gospodarstva v krajevni skupnosti Poljčane. , Podobna srečanja so bila doslej že v več kot polovici krajevnih, skupnosti v bistriški občini. Povsod so obravnavali delovne do.sežke,| Poljčane, središče krajevne skupnosti na gospodarskem in kulturnem področju. probleme, težave in tudi nadaljnje razvojne načrte v posameznih sredinah. Še posebno pozorno ocenjujejo uresničevanje krajevne samouprave v praksi, predvsem delovanje delegatskega sistema, uresničevanje interesov občanov tako v KS kot tudi delovnih kolekti- vih. Krajevna skupnost Poljčane je z 3400 prebivalci, ki živijo v skup- no desetih naselkih. med katerimi je Poljčane največje in tako tudi središče KS. druga največja KS v občini Slovenska Bistrica. To velja tudi za gospodarsko razvitost, saj so v njej kar štiri močnejše gospodar- ske organizacije in to LIP. EMI. Monter in ISKRA. Skupno je v tej KS zaposlenih blizu 900 občanov, medtem ko se jih veliko število vozi v večja industrijska središča. Močno pa jo zastopajo tudi delovanje raznih organizacij in društev. Vse organizacije in društva pa se odliku- jejo po dobri medsebojni povezanosti v skoraj vseh akcijah. Ob tem pa ugotavljajo, da je takšno skupno delo v zadnjem obdobju nekoliko manj prisotno pri krajevni organizaciji SZDL. kjer pogrešajo predv- sem skupna reševanja vsakodnevnih opravil. Ugotavljajo tudi. daje še vedno precejšnja mera forumskega dela premalo pa potekajo akcije v širšem krogu občanov. Podobno je občutiti tudi v delovanju krajevne samouprave. Medtem ko skupščina krajevne skupnosti posveča po.sebno pozornost sprejetju smernic srednjeročnega razvoja KS Poljčane pa svet KS velik del svoje aktivnosti usmerja v reševanje komunalne problematike, med katerimi so na prvem mestu delovanje potrošniškega sveta in preskrba občanov, komunalni problemi, stanovanjska problematika ter delo komisij in delegacij. Pogostokrat se prav tukaj srečujejo s problemom sklepčnosti sej. kar pa ne velja za seje sveta in skupščine KS Poljčane. Med aktivnejšimi so tudi vaški odbori, ki pa so uspešnejši predv- sem pri reševanju konkretne problematike med katero je na prvem mestu urejanje komunalnih objektov kot je asfaltiranje cest. urejanje kanalizacije in elektrifikacija, manj pa na drugih področjih. V KS Poljčane si zavz.em.ajo vzpostaviti tesnejše vezi tudi med KS in delovni- mi organizacijami, to je izrazitejša ob večjih krajevnih akcijah sicer pa šc ni zaživela kot stalna naloga. Prav rezultati življenja in dela v krajevni skupnosti Poljčane. kot so ga ocenili na nedavnem srečanju predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Slovenska Bistrica ter predstavniki krajevne skupnosti Poljčane. bodo osnova za nadaljnje delovanje pri uresničevanju smernic srednjeročnega razvojnega obdobja kot tudi želja in hotenj krajanov. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat Mladinski utrip v Vareji Tudi v prijetni haloški vasici Vareja se je prebudilo mladinsko življenje. Pred mesecem in pol je bila tam ustanovljena OO ZSMS Vareja, ki se je takoj lotila dela. Osnovno organizacijo so ustanovili z namenom, da dosežejo čimvečjo organiziranost mladih tega haloškega območja, kajti do najbližje OO ZSMS, ki je v Vidmu, so toliko oddaljeni, da se ne bi mogli aktivno vključevati v njihovo delo. Takoj po ustanovitvi so pričeli z organiziranim delom, kar se je odražalo v njihovih dosedanjih dveh akcijah, ki so jih izpeljali v kratkem času. Na ustanovnem sestanku so izvolili svoje vodstvo. Za predsednika je bil izvoljen Marjan Vindiš, za sekretarja Slavko Smigoc, blagajnika Sonja Kokol in zapisnikarja Janja Tetičkovič. Obenem so si izvolili še nadzorni odbor in mladince v svet mladih v KS Videm pri Ptuju. Na drugem sestanku so si mladinci te osnovne organizacije zastavili cilje in naloge za leto 1980. Zraven tega pa so sprejeli poslovnik o delu le- te. Njihovi zastavljeni cilji in naloge niso ostali le na papirju, takoj so se lotili dela. V nedeljo 9. marca so se zbrali pri Francu Polancu v Vareji št. 25, od tam pa so krenili v vinograde KK, od koder so vozili rožje na pašnik Franca Polanca, kjer bodo pripravili prvomajski kres. To je bila njihova prva akcija. Drugo akcijo so izpeljali v torek 11. marca. S to akcijo so uresničili nalogo, ki so si jo zadali na drugem sestanku. Dogovorili so se, da bodo v primeru gramoziranja opravili udarniško delo. In res. Zbrali so se in razgrebali gramoz na cesti skozi Varejo. Sklenili so, da se bodo ponovno zbrali, seveda v lepem vremenu in zakrpali še vse ostale luknje, ki bodo nastale. Tako bo ta haloška vas dobila svojo željeno, toda le delno urejeno cesto, po kateri se bo dalo vsaj peš boljše hoditi. Začetek novoustanovljene OO ZSMS Vareja je bil dober in upajo, da bo dobremu začetku sledilo tudi dobro navaljevanje. Edini in trenutno največji problem te organizacije je prostor, upajo pa, da bodo tudi to vprašanje kmalu in ugodno rešili. M. V. Letovanje za člane kolektiva Služba za družbeni standard pri kadrovskem splošnem sektorju v TGA Boris Kidrič" v Kidričevam tudi v letošnjem letu organizira letovanje za člane kolektiva in njihove družinske člane. V zvezi s tem so že objavili ustrezen razpis s pogoji in prikazom krajev, kjer bodo lahko letovali, navedene so tudi cene, popusti in podobno. Tako je za člane kolektiva TGA poskrbljeno, da bodo lahko prijetno letovali." F. Meško KmRiCEVO Občani krajevne skupnosti Kidričevo praznujejo vsako leto svoj krajevni praznik v mesecu aprilu. Zakaj, ni potrebno po- vdarjali. saj je znano, da občani Kidričevega praznujejo svoj kra- jevni praznik v spomin na pokoj- nega Borisa Kidriča, velikana naše revolucije jh) katerem nosijo ime tako na.selje Kidričevo kot tudi tovarna glinice in aluminija ter osnovna .šola. Dosedaj so občani vsako leto dostojno pro- slavili svoj krajevni praznik z raznimi kulturnimi in športnimi prireditvami, ki so bile dobro pripravljene in seveda tudi fi- nančno precej drage. Letos na- meravajo proslaviti ta svoj kra- jevni praznik skromneje. V torek 18. marca so se na skupnem sestanku predstavnikov vseh družbenopolitičnih organi- zacij v KS. ki ga je sklicala K K SZDL dogovorili, da bi naj bilo letošnje praznovanje krajevnega praznika v KS Kidričevo delo- vno in ne s kakšnim večjim programom, razen že običajne svečane seje vseh družbenopoli- tičnih organizacij v KS in s položitvijo vencev pred spome- nikom Borisa Kidriča. Priprave na krajevni praznik Krajani Kidričevega so ponosni na spomenik, ki so ga postavili Borisu Kidriču. Foto: K. Zoreč Če smo že omenili, da bi naj letošnje praznovanje krajevnega praznika v Kidričevem potekalo v delovnem vzdušju, potem mo- ram*) tudi povedali, da so na lem skupnem sestanku sklenili, da bodo v vsaki vasi oz. v vseh KO na območju KS (teh je šest) izvedli tiste delovne akcije, ki so najbolj potrebne in ki btxlo tudi najbolj uspešne. V teh akcijah bi naj sodelovali učenci osnovne šole. vsa društva in tudi vsi ostali krajani. Dogovorili so se. da bi naj v akciji urejanja naselja sodelovali tudi hišni sveti oziro- ma stanovalci blokov, ki bi naj uredili in počistili prostore pred svojimi zgradbami in okolico. .Seveda bi naj krajevne organiza- cije SZDL in ostale organizacije in društva v vaseh in v samem naselju Kidričevi) I in II skrbeli za to. da v delovnih akcijah v čast praznovanja krajevnega prazni- ka ne bi sodelovali samo šolski otroci, ampak resnično vsi kraja- ni — skratka vsi občani KS. ki bi naj s takimi delovnimi akcijami najbolj dostojno praznovali svoj krajevni praznik in se tudi naj- bolj obdolžili našemu heroju socialističnega dela in gospodar- stveniku Borisu Kidriču. Poleg teh delovnih akcij bi naj vzporedno potekala tudi razna športna tekmovanja, kjer bi naj sodelovali strelci, lovci, šahisli in še mnogi drugi, izvedeno pa bi naj bilo po možnosti tudi rekrea- tivno tckmo\anje v okviru TRIM. ali pa kros. Tako bi tudi na tem področju počastili spomin na našega narcninega heroja Borisa Kidriča, pri čemer je seveda pomembna ma.sovnost, nikakor pa ne rezultati tekmova- nja. Predsednik odbora za kulturne 4 prireditve in proslave pri KK | SZDL ing. Vojteh Rajher je med j drugim menil, da bi glede na i stanje v katerem se nahajamo ' praznovanje izvedli delovno in da ne bi proslavljali obširno, kot smo to bili vajeni v prejšnjih letih. Pri tem je menil, da samo Kidričevo tudi nima takih poten- cialov s katerimi bi lahko pripra- vljali in izvajali razne kulturne programe, saj v glavnem vedno sodelujejo le otroci iz OŠ in vrlca ter pevci in godba na pihala sindikata TGA. morda še pevke društva upokojencev Kidričevo in lo je tudi vse. Na tem sestanku so tudi skle- nili, da je treba do 25. marca dostavili iz vseh KO in KO SZDL na območju KS Kidričevo konkretne programe akcij s kate- rimi bodo v dneh praznovanja sodelovali v njihovem kraju, prav lako pa so bili zadolženi tudi delavci s področja športa, da pripravijo programe raznih tek- movanj, ki pa bi naj bilo po možnosti čimbolj masovni. France MfišJuLi POGOVOR Z DRAGOM KLOBUČARJEM Pričeli s sanacijo ribnika v Ljudskem vrtu Vsi tisti, ki vas je v teh dneh zanesla pot v nekoč lepo urejen Ljudski vrt v Ptuju, ste že gotovo opazili, da se ob sicer zapušče- nem in praznem ribniku nekaj dogaja. Tudi mi smo to opazili in brž segli po prvi novici o tem. Pol nas je privedla do Draga Klobu- čarja, predsednika izvršilnega odbora samoupravne komunalne skupnosti občine Ptuj. On je tudi avtor idejnega projekta sanacije ribnika v Ljudskem vrtu. zato je beseda toliko lažje stekla: »Ptujčane že dolgo muči neu- rejenost Ljudskega vrata. Že leta 1977 je prejšnja KS Ptuj — sedanja KS Franc Osojnik pred- lagala, da pričnemo s sanacijo tega objekta. Vendar je zaradi pomanjkanja denarja, tako pri KS. kot Komunalni skupnosti in Območni vodni skupnosti Drava, bila ideja kompleksne rešitve ureditve ribnika in hudournika v Ljudskem vrtu vse do letošnjega leta praktično nerešljiva.* Vi ste avtor idejnega projekta. Kako sle si zastavili potek sanaci- je- »Ta projekt obsega najprej samo sanacijo ribnika, za tem pa šc sanacijo, oziroma ureditev hudournika okoli 250 m gorvod- no od ribnika. Tehnične rešitve, ki smo jih sprejeli in ki so glede na razprave s predstavniki KS in strokovne komisije bile najbolj.še. predvidevajo, da v ribniku še naprej ostane voda. Dodali mo- ram, da so bile v začetku ideje in predlogi, da bi ribnik izpraznili, očistili in ga spremenili v zeleni- co. Vendar zelenica ni bila spre- jemljiva, predvsem glede na to. da bo ribnik kmalu služil kot akumulacijski bazen. Hudorunik namreč leče skozi ribnik v mest- no kanalizacijo, ki pa v konicah močnih nalivov ni .sposobna sprejeli vseh vodnih površin. Ribnik je v tem primeru nujen kot akumulacijski bazen. Glede na to ugotovitev smo potem naprej ugotavljali koliko in kak- šen del ribnika je lahko poto- pljer.. Prišli smo do ideje, da bi naj bilo v ribniku I m vode. To je namreč tista višina vode. ki je primerna za vzdrževanje vodne- ga rastlinja, razen tega pa one- mogoča hitro rast vodnega rastli- nja. Samo obrežno zavarovanje ribnika bo obdelano v lomljenem kamnu, brežine bodo v naklonu I proti 2 lako. da je možno priti Takšen je v teh dneh videti nekdanji ribnik v Ljudskem vrtu, na desni je viden dotok hudournika, v ozadju pa šolo. Drago Klobučar, inženir gradbe- ništva na svojem delovnem mestu v Vodnogospodarskem podjetju Drava .Vlaribor, TOZD Drava Ptuj. do vcxle peš. To ne predstavlja neke po.sebne nevarnosti za otro- ke, ki se v okolici ribnika precej zadržujejo. V neposredni bližini je namreč OŠ Franca Osojnika. Podobna bo obdelava gorvod- no od ribnika. Hudournik bo obložen v lomljenem kamnu. Ker pa se v samem ribniku vsako leto ponavlja nanos listja in drugih naplavin, ki se v ribniku zbirajo in ob gnitju povzročajo velike količine mulja, smo v zgornjem delu hudournika — okoli 360 m nad ribnikom, pred- videli .zaplavno pregrado. Ta zagrada bi naj zadrževala vse naplavine, ki priplavajo z vodo navzdol.<■ Tn kakšna bo oblika sanirane- ga ribnika, bo v sredini še zmeraj otok z vrbo? »Mislim, da bo oblika podob- na današnji. Na sredini bo še naprej ostalo drevo, s tem. da bo otoček seveda primerno zavaro- van. Odstranjeni bodo tudi koli. ki danes še štrlijo. Nakloni brežin otoka bodo urejeni tako. kot nakloni okoli ribnika. Vodnih površin pa bo verjetno še več. kot doslej. Z novim ispustnim objek- tom, ki bo zgrajen za ribnikom bo možno regulirati nivo vode na vse višine. Tako računamo, da bi v zimskem času lahko nivo vode spustili na okoli 20 do 30 cm. Voda bi seveda zamrznila in bi lahko ribnik tako služil tudi kot d rasi išče za zimsko rekreacijo.» Ugotovili smo. da ste z deli pri sanaciji ribnika že pričeli; kako daleč sto in kdaj predvidevale, da bodo dela končana'.' »Z deli smo pričeli že konec februarja. Zaradi nek;!terih ope- rativnih težav, predvsem zaradi velikih količin mulja, moramo sam tehnološki postopek odstra- njevanja mulja nekoliko menjati. Zaradi tega so dela nekoliko zaostala. Predvidevamo, da bo ribnik dokončno urejen do konca julija.« To je vsekakor kratek čas. Koliko pa bodo vsa ta . dela veljala in kdo vse je prispeval sredstva? »Skupna predračunska vred- nost sanacije ribnika v Ljudskem vrtu znaša 1.500.000 din. Investi- torji del pa so trije. KS bodo prispevale 400 li.soč din. Samou- pravna komunalna skupnost 600 tisoč din in območna vodna skupnost Drava 500 tisoč din. Tako je pokrita skupna investicij- ska vsota. Do takšne razdelitve je prišlo zaradi lega. ker sam ribnik dejansko spada v določeno par- kovno opremo in v komunalni objekt. Hudournik ki povzroča močno erozijo, pa je- v pristoj- nosti, oziroma v vzdrževanju ob- močne vodne skupnosti Drava Maribor. Zato tudi takšna ude- ležba posameznih investitorjev.« M. Ozmec Aktivnost mladih iz leta v leto raste V četrtek 13. marca I980je bil v KS Videm sestanek sveta mladih v KS. Prisotnih je bilo 13 članov. Za predsednika sveta K S mla- dih je bil izvoljen Boris Novak, za podpredsednico pa Smjija Rime- le. sicer osmošolka OŠ Videm. Zatem je stekla beseda o pripra- vah na referendum. Zalo bo po- trebno vložiti veliko dela in Iruda. Potrebno bo naredili plakate, napise po pločnikih, vsekakor pa bo potrebno urediti in okrasiti volišča. Vse te naloge pa bi naj zavestno opravila mladina. Na koncu pa smo pregledali kaj smo naredili v preteklem letu. V KS Videm je ustanovljenih šest OO ZSMS. ki vse več ali manj dobro delajo. OO ZSMS Videm — predse- dnik je Boris Novak. »Naša prva naloga je bila. pritegniti čim več mladih k delu. To nam je nekako uspelo. Ustanovili smo tudi bri- gado, v katero so vključeni člani iz \seh OO ZSMS. Izvedli smo šest nogometnih turnirjev. Na turnirju je biio prisotnih največ 18 ekip. Veliko mladih sodeluje v prosve- tnem društvu »France Prešeren«, v dramski skupini in pri tambu- raših. Upam. da bomo tudi letos pridobili veliko novih članov na vseh področjih.<' OO ZSMS Majski vrh - predsednik je Danilo Bralušek: •>Naša osnovna organizacija je bila ustanovljena leta 1977. V za- četku je naše članstvo pešalo. Toda čez nekaj mesecev je bilo včlanjenih 23 mladincev, danes pa nas je že več kot 28. V začetku smt)delali v prostoru, ki nam gaje posojal delovodja K K Ptuj. sedaj pa že skoraj leto dni delamo na prostem ali pa se .sestajamo pri kakšnem članu. Sprva smo imeli krožke in deloje zelo dobro po- tekalo, tako daje bilo veselje po- gledati mlade ljudi, ki so z zado- voljstvom gojili svoje hobije. Se- daj, pod sedanjimi pogoji je vse lo nemogoče. Naša želja je vsekakor to. da dobimo prostor in pričnemo delali tako kot smo delali v zii- četku. Zaradi prostorske sti.ske je . pričeFaaTaivnosl usihati. L'- '--i OO ZSMS Tržeč - predsednik JC Anton Šimenko: »Zares pove- zava med Vidmom in Majskim vrhom je bila boljša. Toda tudi mi \ naši OO nismo sedeli križem rok. Naredili smo nekaj delovnih akcij. S prostorom ni problemov, saj smo dobili sobo od gasilcev. V jeseni pa so potekale akcije v okviru popravljanja poljskih pri- delkov. OO ZSMS Šlurmovec — predsednik je Vid Šlrafela: »Do- kler nismo imeli svoje osnovne t)rganizacijcjcbila aktivnost večja in zmeraj smo želeli imeti svojo OO. Smo šc precej mlada OO in vidni so že tudi prvi uspehi. Na- redili smo delovni plan; ob 8. marcu pa smo obdarili ženske kunnosti Slovenije. Ta prispevek nepovratnih sredstev pa je danes nnx"!!0 pod vprašajem zaradi ob- sega setve pese v tem letu. ki smo ga dosiej dosegli. Po najnovejših podatkih iz Kmetijske zadruge Ptuj ugotavljamo, da imamo po- godb za 110 hektarjev površin, v zadrugi Lovrenc pa približno de- setino tega Pričakujemo pa, da akcija do selve ne bo zamrla temveč, da se bo število površin še bistveno povečalo in s tem tudi možnosti za prispevek Kmetijske živilske razvojne skupnosti. Oceni za sladkorno peso smo že govorili, povedali smo. daje I din zajamčena cena za kilogram v le- tošnjem letu. Vsklajujemo se še v okviru občin regije in širše.da bi ta dt)hodek povečali. Vendar danes še ne vemo kakšni bodo ti skle- njeni dogi)vori. izvršni svet naše občinske skupščine je 12. marca razpravljal o setvi in rezultatih, kijih pri tem imamo. Samoupravni interesni skupnosti za pospeševanje kme- tijstva je predlagal, da sredstva usmerja po naslednjem pred- nostnem redu: — za sofmanciranje pospeše- \alnc službe, ki je pogoj za dobro proizvodnjo — nagrade za pridelovalce sladkorne pese; pravilnik naj bi sprejela skupnost, pripravili pa naj bi ga obe zadrugi; — kreditiranje nabave meha- nizacije za pridelovanje sladkorne pese. Drugi sklep izvršnega sveta je bil v tem. da bi zborom skupščme predlagal, da bi iz proračuna iz- ločili del sredstev za stimuliranje pr^delovanJa. V bistvu gre za zni- žanje davka. Iz proračuna bi iz- ločili del sredstev, ki bi jih izra- čunali na podlagi podatkov iz obeh zadrug o setvi in davkih, ki st) po hektarju na takšnih površi- nah. Ta izločena sredstva bi ka- sneje dali kmetijski zadrugi v končni fazi. ne glede na to. ali to šlo prek samoupravne interesne skupnosti za pospeševanje kme- tijstva, ki pa bi ta sredstva pri odkupu vračunala v ceno slad- korne pese in JO tako tudi zvišala. No. to je ravno tisto, o čemer sem govorila prej. za koliko se bo ta dinar za kilogram pese povečal. Izvršni svet seje tudi odločal o sredstvih, ki jih je v lanskem letu usmeril v pridelovanje sladkorne pese in so jih pridelovalci sprejeli ob plačilu. G re za lakoimenovano občinsko stimulacijo pri proiz- vodnji v lanskem letu. izvršni svet jc sklenil, da vsi listi pridelo- valci, ki so v lanskem letu prejeli občinsko stimulacijo, morajo to vrniti, v kolikor ne bodo realizirali sklenjenih pogodb v tem letu. To so naše občinske možnosti. Istočasno je izvršni svet raz- pravljal tudi o ugodnostih, kijih daje Kmetijska živilska razvojna skupnost za melioracije. Pri tem je ugotovil, da ugodnosti v naši ob- čini niso dale željenih rezultatov, ker današnji možni proizvajalci sladkorne pese niso vključeni v melioracije, kmetovalci na me- lioracijskih območjih pa pese ne morejo pridelovati, ker je zem- Iji.šča zaradi potrebnih meliora- cij ali hribovitosti. tu mislim predvsem na Pesniško dolino, za pridelovanje niso primerna. Zato je izvršni svet KZRS predlagal, da melioracije _ sofinancira s predvidenim zneskom za vse tiste pridelovalce, ki se bodo na meli- oracijskih površinah vezali, da bodo pridelovali sladkorno peso v kolobarju, seveda po izvršenih melioracijah. Enako pobudo so sprejeli tudi delegati občinske skupščine in jo posredovali KŽRS Slovenije. Upamo, da bomo pre- jeli ugoden odziv, sicer nam bo pesa v nadaljnih letih tudi ob iz- \cdcnih melioracijah povzročala verjetno še vedno nekaj težav,« 1. k. STALIŠČA IZVRŠNEGA SVETA SO PTUJ Bolj upoštevati razvojne možnosti kmetijstva Zbori skupščine občine Ptuj so na zadnji. 23. seji v celoti podprli stališča izvršnega sveta skupščine občine Ptuj k analizam razvojnih možnosti samoupravnih intere- snih skupnosti, ki delujejo na ce- lotnem območju SR Slovenije. Med temi so tudi interesne sku- pnosti s področja kmetijske deja- vnosti, in skupnosti, ki so s to de- javnostjo povezane, oz. ima nji- hov razvoj neposredno tudi vpliv na razvoj kmetijstva. Prav je. da se s temi stališči seznani tudi širša javnost. UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Odločilnega pomena za dose- ganje temeljnih razvojnih nalog na področju kmetijstva v Sloveniji v obdobju 1981 —1985 je prav gotovo izvršitev melioracij na po- vršini 15.000 ha. Skoraj ena tre- tjina od tega se nahaja prav na našem območju. Tako je na ob- močju Pesniške doline planirana melioracija na površini okrog 1.500 ha. v porečju Polskave pa okrog 3.100 ha. da doline Dravi- nje niti ne omenjamo. Izvršni svet SO Ptuj iz izkušenj pri melioracijah v prejšnjih letih ugotavlja, da se melioracije zaradi visokih stroškov ne realizirajo skladno s plani. To zlasti prihaja do izraza v zasebnem sektorju, dve tretjini planiranih površin za melioracijo paje prav v zasebnem sektorju. Zaradi tega ptujska ob- čina podpira ugotovitve v analizi, daje potrebno temeljito spreme- niti način financiranja in sicer tako. da se poviša udeležba ne- povratnih sredstev Zveze vodnih skupnosti Slovenije od sedanjih 40 na 60 odstotkov predračunske vrednosti melioracije. Delegacije skupščine občine Ptuj so pri spr^emanju programa dela zborov Skupščine SRS za letošnj leto tudi predlagale, da se temu ustrezno spremeni tudi za- kon o kmetijskih zemlji.ščih. UGODNEJŠE POGOJE RAZ- VOJU KMETIJSTVA IN ŽI- VILSTVA Iz analize izhaja ugotovitev, da se ekonomsko stanje kmetijstva in nekaterih panog živilstva še nada- lje slabša. Izboljšanje lahko pri- čakujemo šele po izvedenih inve- sticijah, za katere pa naj bi v pre- težni meri zbralo sredstva kme- tijstvo samo! Na takšni podlagi prav gotovo ni možno pričakovati bistvenega napredka v kmetij- stvu. Zato ptujska občina predla- ga, daje treba sredstva za razvoj kmetijstva zbirati širše, od vseh porabnikov hrane. Istočasno na našem območju tudi pričakujemo, da bo kmetijska živilsko razvojna skupnost Slo- venije zagotavljala nepovratna sredstva za preostali del predra- čunske vrednosti za melioracije. Prevladuje enotno mnenje, da je slo odstotna zagotovitev nepio- vralnih sredstev za melioracije pogoj za uspšeno uresničitev pla- na melioracij. Sočasno s tem bo povečana tudi pridelava vseh poljščin, med njimi velja poseben poudarek sladkorni pe.si; intenzi- vno poljedelstvo na našem ob- močju pa je osnova za nadaljnji razvoj kmetijstva. Melioracije na našem območju tudi v veliki meri pospešujejo razvoj manj razvitih območij Slovenskih goric in Ha- loz, zato je njihova uresničitev tudi toliko pomembnejša. GOSPODARJENJE Z GO- ZDOVI K analizi razvojnih možnosti gospodarjenja z gozdovi v deja- vnostih posebnega družbenega pomena, razširjene gozdne re- produkcije in lesno bilančnih razmerij v obdobju do leta 1985 ugotavljamo, da na našem ob- močju ne bomo mogli bistveno povečati sečnje in s tem blagovne proizvodnje gozdnih sortimentov, s tem pa tudi ne bomo mogli v večji meri zadovoljiti porabnike lesa iz razloga, ker so gozdovi na našem območju pretežno listnati, izčrpani ali mladi. Imamo pa na- ravno ugodno rastišča, na katerih bi s kontinuiranimi gozdno gojit- venimi deli in z nego lahko v bo- dočnosti zagotovili povečanje sečnje. Ze več let si prizadevamo, da bi na podlagi gozdno melioracijske- ga načrta Haloz pridobili zna- tnejša sredstva za realizacijo na- črta, vendar doslej nismo uspeli. Zaradi tega podpiramo prizade- vanja, da se zagotovijo večja sredstva za te namene in menimo, daje finančna sredstva, zbrana v gozdarstvu, treba usmerjati pre- \ sem na območja, kjer .so gozdovi degradirani, proizvodna zmoglji- vost rastišč paje velika. RAZISKOVALNA DEJA- VNOST V SLUŽBI KMETIJ- STVA V občini Ptuj ugotavljamo, da raziskovalna dejavnost ne sledi dovolj izdelavi takšnih nalog, ki bi zagotavljale praktično uporabo obstoječega znanja. V skladu s to ugotovitvijo predlagamo, da se v skupnosti spremeni način zago- tavljanja sredstev za praktično uporabne naloge, ki bi s prepro- stejšimi posegi lahko v praktični uporabi bistveno povečale eko- nomske učinke v vseh panogah gospodarstva, predvsem pa v kmetijstvu, kjer je takšnih nalog veliko, proizvodnja hrane pa za človeštvo vse pomembnejša. PROBLEM PREŽIVNINSKE- GA VARSTVA KMETOV Pri analizi razvojnih možnosti skupnosti starostnega zavarova- nja kmetov na območju Slovenije ugotavljamo, da kmetijske pro- storske ureditveneoperacije. kijih intenzivno izvajamo na našem območju, povzročajo predvsem med ostarelim kmečkim prebi- valstvom globoke socialne spre- membe. V skladu s to ugotovitvijo predlagamo, da se v analizi pod- robneje obdela tudi problem preživninskega varstva kmetov. Po gradivu SO Ptuj KOLIKO KROMPIRJA LETOS? Sajenje zgodnjih sort Prejšnji teden so na Dravskem in Ptujskem polju kmetje že pričeli s sajenjem zgodnjih sort krompirja. Kmetje bodo letos pri sajenju te poljščine pravgotovo previdnejši kot lansko leto. Marsikdo še danes hrani velike količine krompirja in sploh ne ve. kakšna bo njegova usoda. Stroj opravi delo več desetin pridnih rok >Doslej sem posadil okoli 100 arov površin«,je piovedal mladi kmet Alojz Klasinc iz Mihove na Dravskem polju. »S sadilcem in traktorjem ter s štirimi pari pridnih rok v treh urah posadimo krompir na 65 arih. brez stroja smo za isto površino potrebovali pol dneva ali pa še več in desetih pridnih rok.« Sajenje krompirja spremlja bojazen, kakšne bodo možnosti za odkup pri kmetijskih zadrugah; kmete zanima tudi cena. Žal danes nihče na njihova vprašanja ne more odgovoriti konkretno. Pri novi poljščini sladkorni pesi so odgovori veliko lažji, saj sta znana kupec in cena. Še vedno je čas, da zasebni kmetovalci premislijo, kateri poljščini bodo v letošnjem letu dali prednost. besedilo in foto: zk OSNUTEKODLOKA O SEJMIH VOeClNIPTUJ Upoštevati interese Icmetovalcev Na seji zbora kriijevnih sku- pnosti skupščine občine Ptuj. kije bila v ponedeljek. 17. marcajebila zlasti živahna razprava o osnutku odloka o sejmih v občini Ptuj. zlasti še o tistih določilih, ki ure- lajo sejme plemenske živine. Največ pripomb je bilo k 2. členu osnutka in kar devet dele- gacij krajevnih skupnosti je predlagalo, da bi morali biti sejmi za pujske in prašiče-tekače vsaj dvakrat v mesecu. Delegacija KS Gorišnica paje predlagala, da se dovoli prodaja plemenskih praši- čev do 90 kg. kar .so tudi ustrezno utemeljili. Veliko pripomb je tudi bilo. da je pri datumih sejmov treba upoštevati dneve, ki veljajo za omejitve vožnje z motornimj vozili, daje treba dodati v besedilo odloka tudi »organizacijo zdru- ženih kmetov« in še vrsta drugih predlogov. Sklep zbora je bil. da naj pred- lagatelj pri oblikovanju predloga i>dloka osejmih vobčini Ptuj v kar največji možni meri upošteva predloge in pobude delegacij, ki so v interesu kmetijskih proizva- jalcev. V zvezi s tradicionalnimi sejmi \ Ptuju paje bil le predlog, da se dovoli prodaja rabljenih pred- metov še na Slovenskem trgu in v Bezjakovi ulici in ne le v Prešer- novi. ki)i je zapi-sano v osnutku t>dloka. F KMETIJSKO ŠOLSTVO V PTUJSKI OBČINI Prehod na srednjo stopnjo Kmetijsko šolstvo v ptujski občini se leta in leta ni moglo otresli težav. No. pri lem govori- mo o Poklicni poljedelsko-živi- norejski šoli. ki seje na Turnišču srečevala tako s prostorskimi kot kadrovskimi, težavami pri prak- tičnem delu in tudi finančnimi. Zraven tega je bilo več kol očitno, da kmetijski poklici za mlade niso zanimivi, saj je bil vpis premajhen. Po drugi strani pa uvajanje sodobnih načinov pridelovanja hrane zahteva ved- no več znanja. Ta močan razko- rak se sedaj zmanjšuje. S preselitvijo poklicne kmetij- ske šole v nove prostore Centra srednjega usmerjenega izobraže- vanja v Ptuju so se prostorski pogoji močno izboljšali, s sodelo- vanjem kmetijskih delovnih or- ganizacij je poskrbljeno tudi za praktični del pouka. Seveda paje pred delavci šole bilo še vedno odprto vprašanje, kako pritegniti čimveč mladih v kmetijsko šolo in tako poskusiti zadostiti potre- bam kmetijstva, ki ima odgovor- ne in zahtevne naloge. Tako so že dalj časa prisotna'prizadevanja, da bi v Ptuju izobraževali tudi za poklic kmetijskih tehnikov, saj pogoje imamo. No. prav to pa bo tema pogovora s pomočnikom direktorja TOZD kmetijska in kovinarska šola CSUI Ptuj Mira- nom Horvatom. Najprej o razlo- gih za manjše zanimanje mladih za kmetijske poklice. »Vzroki, da je pri mladih interes za poklicno kmetijsko šolo majhen, so zelo različni. Verjetno tudi položaj kmetijstva v celoti, prenizka stopnja izo- brazbe za današnje pojmovanje mladih, ki želijo doseči več. Verjetno pa tudi tisto, kar sedaj urejujemo, to je položaj sedanje poklicne poljedelsko-živinorej- ske šole. ki je vrsto let domovala v zelo neprimernih prostorih, bila slabo opremljena. No, to sedaj urejamo in mislimo, da bo v prihodnje veliko bolje tudi za ta poklic. Glede poklica popolne srednje šole pa menimo, da je ravno interes mladine, ki želi doseči dosti višjo stopnjo izo- brazbe, pa tudi tiste mladine, ki namerava ostati na kmetiji, vodi- lo, da te težnje podpremo in šolo usmerimo tudi v to smer.« — Pravgotovo bo interes večji, po drugi strani pa to narekujejo tudi potrebe kmetijstva, družbe- nega in zasebnega! »Sedaj smo na začetku ugota- vljanja potreb, vendar menimo, da današnje stanje kmetijstva in potrebe po večjih količinah hra- ne in vseh vrst surovin narekuje- jo dosti višjo stopnjo izobrazbe vseh proizvajalcev. Zato je sedaj čas. da mladini ponudimo tudi to možnost.« — Prizadevanja na tem po- dročju so že dalj časa prisotna, dobila so tudi družbeno podporo v naši občini. Kako so potekala dosedaj in v katero smer bodo šla v prihodnje? »Prva stopnja je bila dosežena s tem. da smo zapustili nemogoče prostore in smo sedaj z ostalimi srednjimi šolami združeni v so- dobnem Centru srednjega us- merjenega izobraževanja. Druga stopnja je potekala in še poteka v lem. da smo močno spremenili način izvajanja praktičnega po- uka. Trdno smo se povezali z organizacijami združenega dela s področja kmetijstva, s katerimi smo pogodbeno že zelo dobro uredili vprašanje prakse, ki pote- ka že lep čas na njihovih obratih, objektih. Tako smo seznanjeni z živim, tekočim dogajanjem na tem področju in opažamo, da je to pri mladini vzbudilo čisto drugačen interes, 2e prvi znaki namreč kažejo, da se bo v jeseni prijavilo dosti večje število učen- cev kol doslej. Seveda nas na tem področju čaka še zelo veliko dela, saj je popolna srednja šola dosti zahtevnejša, zahteva dosti širši krog objektov pri pridobivanju določenih znanj. In prav tu je največja težava, ki jo bomo morali v nekaj letih prebroditi.« — Pri prehodu bo torej po- trebno urediti prostorske, verjet- no pa tudi kadrovske in finančne pogoje. Na zadnji seji sveta za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu in na vasi pri pred- sedstvu O K SZDL Ptuj je bila dana podpora vašim prizadeva- njem tudi glede možnosti za praktični del pouka. Med predlo- gi smo slišali tudi možnosti za ureditev vzorčne kmetije v bližini šole. Kako boste torej uredili vse potrebne pogoje? »Menimo, da nam kadrovsko vprašanje ne bo delalo večjih težav, saj imamo v ptujski občini veliko strokovnjakov, ki nam bodo lahko pomagali, pa tudi Maribor ni tako oddaljen, CJlede objektov in kot ste omenili, nekakšnega šolskega posestva, si ne delamo utvar, da pj posestvo lahko uredili v pra- vem pomenu besede. To ima svoje dobre in slabe lastnosti. Dobre ,so v tem. daje vse pri roki. slabe pa v tem, da s sedanjimi finančnimi možnostmi ne bi mogli sproti vzdrževali, oprem- ljati in po.sodabljati naprav, ki so za takšen pouk potrebne. Zalo smo se povezali z delovnimi organizacijami, predvsem s Kmetijskim kombinatom. Perut- nino. Kmetijsko zadrugo. Ob- dravskim zavodom za veterinar- stvo in živinorejo, da bomo v teku let. ki so pred nami, pripra- vili vse potrebno glede tehnične opreme in vsega potrebnega za ta pouk, da bomo v okolici šole usposobili objekte in kadre, ki bodo v bodoče delali z našimi učenci in jih usposabljali za bodoči poklic. Ta prizadevanja so seveda najtežja, saj bo na teh objektih potrebno še veliko de- la.« — Na prej omenjeni seji je bila podana pripravljenost organiza- cij združenega dela, da vam pri tem pomagajo. Pričakujemo, da bo delo tudi tako potekalo, saj že vrsto let ugotavljamo, da je kmetijsko šolstvo v ptujski občini potrebno tudi takšne pomoči. Omenili ste prizadevanja in delo na prehodu poklicne šole v tehniško. Zalo bi bilo ob koncu zanimivo izvedeti kako bo z vpisom za naslednje šolsko leto? »Jeseni je seveda vpis v vse smeri srednjega usmerjenega izo- braževanja in ničesar ne bo zamujenega za tiste, ki natančno še ne bodo opredeljeni za določe- ne smeri oziroma usmeritve. Nameravamo vpisati tri oddelke. Od tega dva v dosedanjo stopnjo, to se pravi tretjo stopnjo izobra- ; zevanja, ki bo po novem triletna, in en oddelek učencev, ki bodo , imeli željo nadaljevati študij oziroma ostati v peti skupini in postati kmetijski tehniki. Ob koncu maja bo izšel razpis in takrat bodo tako znotraj občine kot izven razjasnjene smeri, ki bodo v bodoče ostale v Ptuju. Vsak. ki se bo vpisal, bo po enem letu skupne vzgojnoizobraževal- ne osnove imel možnost oprede- litve za določeno usmeritev.« Pričakujemo lahko, da bodo vse novosti prispevale k večjemu vpisu za kmetijske usmeritve in s tem večjemu zanimanju mladih za delo v kmetijstvu. Seveda pa ni nikakršne bojazni, da bi bilo kadrov v kmetijstvu preveč. Ne, še leta in lela bodo potrebna, da bomo v kmetijstvu ptujske obči- ne lahko vsaj delno zadovoljni s kadrovsko strukturo. Zalo je tudi vnaprej potrebno prizadevanje, da v vse oblike izobraževanja vključimo čimveč sedanjih kme- tovalcev, ki si tudi sami želijo novih znanj, pa tudi formalne izobrazbe. -^--^_____JLkotar Mladi pri strokovnem ogledu (foto zk) 8 - IZ NASIH KRAJEV 27. marec 1980 — TEDNIK TEMELJNI DELEGAT uoner aen: i e gdo sen van jaz tolo pismo pisa je nedela bila. Te mamo pač na deželi največ cajia. da kaj črnega na beli papir spravimo: čeglih smo če iz zime v pomlad stopili pa gledan skoz okno, da vuni praf pošteno sneg gre. Mislin, da so to še lenske snežne rezerve, ki v ca/1 i letošnjih zimskih šolskih počitnic najbrž od z veznega zavoda za cene neso doble žegna no zato zaj sneg po znižani ceni na nos poda. Gdo so deca počitnice melipa ga seveda neje bto.Navsezodjo pa to niti neje tak hujdo. hujšeje to. ke mi. kisi z zemljo kruh služimo v toten cajti gdo se na spomladansko setev priprovlamo nemremo zadosti umetnega gnojila dohiti, domačega dr..a pa mamo tudi premalo, da bi lehko vse njive pognojili. Meni to ne gre v mojo kmečko glavo. Tak si razlagan no se čudin: Vsi pravijo no pišejo kak ga v našen gospodarstvi kakamo. nazodjo pa še gnojil nemamo zadosti... I Kak pa ste se mi kaj na setev sladkorne pese ali cukerice pripravil? Čujen. ke se mi nestepreveč dobro odrezali. Jaz man zemljo priprovleno no te vidli kak ma se v jesen z mojo Mico sladko držala, če naji seveda nede suša. toča ali kaj drugega poiuklo. Saj vete. da je v kmetijstvu pač tak. da nikol ne veš. če boš po setvi no saditvi lehko tudi kaj žeja. Kak to že vete. sma mija z Mico na štora leta sama na svojen grunti ostala. Na svet no do kruha sma spravla sedem otrok pc so nama vsi po sveti pobegnoli no zaj niheden ne bi rad grunta prevzeja. Meli bi radi samo zemljo za svoje vikende, druga pa jih ne briga. Saj naji obiščejo no nama tu pa tan še kaj pomagajo, samo to je za noji z Mico. ki oin.^' že stara — premalo. Dokič še lehko po zemlji rovlema. še gre. kaj pa če - keri hujdo zbeteža. Kmečka penzija je premalo, da bi se lehko preživlala. ".^u pravijo: saj mo vama že pomagali... Samo. saj vete. ke na toke oblube radi pozabimo. Če je gdo teresent. ke bi grunt prevzeja. se naj javi no naji vzeme z Mico na prevžitek... Tejko za gnes. pišite ml kaj na naslov: Uredništvo Tednika Ptuj (za Lujzeka). Srečno. Lepo vas podrovlan! TRŽEČ Izobraževanje gasilcev in pripadnikov civilne zaščite Slušatelji in predavatelji po uspeSno oprav^enih izpitih V soDoto so v gasilskem domu v Tržcu končali 80-urni tečaj za gasilec in pripadnike gasilsko tehnične enote civilne zaščite. Tečaj sta organizirali gasilski društvi Videm in Tržeč, obiskovalo pa ga je 36 slušateljev, ki so ob koncu opravili uzstrezne izpite, ter pridobili naziv gasilca. Program izobraževanja gasilcev zajema predmete s področja varstva pred požari, gašenja požarov, elektrike in prve pomoči, skratka vse, kar je potrebno za uspešno delo na področju gasilstva. JB ^.POLSKAVA »Spomenik" tudi danes V Sp. Polskavije leta 1850 bila zgrajena hiša, ki sojo krajani namenili takratnim brezdomcem in tistim, ki so ta kraj obiskali za daljše obdobje, pa v njem niso imeli sorodnikov ali znancev. Prav gotovo je bila ta poteza prebivalcev Sp. Polskave za tiste čase zelo napredna in humana, še posebno, ker so ljudi, ki so tukaj prebivali tudi materialno podpirali, saj .so bili v njej v večini ostareli in onemogli ljudje. Nekdanja »sirotišnica« je podobna stari kmečki hiši. Zgradbo so poimenovali kar »sirotišnica« in takšno ime. predvsem med starejšimi krajani nosi še danes. V njej pa živijo prav tako socialno nemočni ljudje. To le mogoče opaziti tudi po zunanjosti zgradbe, saj stanovalci nimajo sredstev za obnovo, družbena sredstva pa že vrsto fet ni.so našla poti do sem. Tako ostaja »sirotišnica« zgradba v pravem pomenu besede tudi na zunanjem videzu. Krajani .so zaskrbljeni za njo predvsem iz dveh razlogov. Prvič, ker so v njej življenjski pogoji zelo težavni in drugič ker zgradba stoji v samem središču naselja in ne daje ravno lepe podobe okolju. Posnetek in besedilo: Viktor Horvat V NEDELJO V KS VIDEM Vsi za samoprispevek - vsi za napredek Konec letošnjega aprila se v krajevni skupnosti izteka drugo petletno referendumsko obdob- je. Skupščina krajevne skupnosti je zato na pobudo krajanov, ki so jo dali že preteklo leto na zborih občanov, sprejela sklep o razpisu referenduma za podaljšanje sa- moprispevka za naslednjih pet let Priprave na referendum so se pričele že lani. ko so pričeli s pripravami srednjeročnega plana /a obdobje 1981-85. Ta plan je tudi osnova naslednjemu refe- rendumskemu obdobju. Osred- njo vlogo pri pripravi srednjeroč- nega plana so imeli vaški odbori, ki so pripravili programe razvoja svojih vasi. ti programi pa so se pozneje usklajevali na ravni krajevne skupnosti. Jasno je. da imajo v novem srednjeročnem planu prednosti tista dela. ki so bila planirana že za sedanje obdobje, pa jih ni bilo moč realizirati. V krajevni skupnosti Videm ugotavljajo, da so naredili v obdobju 1976-80 velik korak naprej. Pri tem je bilo potrebno poleg rednega samoprispevka za določene akcije zbirati še dodat- na sredstva občanov, ki pa so se takim akcijam radi odzvali. Kriv- da za del nerealiziranega plana pa ni na krajevni skupnosti, temveč je potrebno iskati vzroke za to v širši družbeni skupnosti. Seveda tudi letošnje leto še sodi v to plansko obdobje in bo tako nekaj nalog še realiziranih. Če sc ustavimo pri uspešno izvedenih akcijah v obdobju 1976-80 lahko ugotovimo nasled- nje: skozi vsa omenjena leta so skrbeli za gramoziranje cest, se pa v zvezi s tem srečujejo z vclikomi problemi. Na svojem območju imajo sicer veliko gra- moznico, z njo pa razpolaga komunalno podjetje Ptuj. ki pa ne pokaže razumevanja za potre- be krajevne skupnosti in je potrebno gramoz navažati iz oddaljenih gramoznic, kar za nekajkrat zviša stroške gramozi- ranja. Zadovoljivo so rešili pro- blem nekaterih mostov, v letošn- jem letu pa bo zgrajen še zadnji betonki most v Dravcih. Čeprav še niso pričeli z gradnjo večna- menske hiše v Vidmu pa so že precej naredili pri reševanju dokumentacije in izdelavi pro- jekta. Kmalu bodo pričeli tudi z gradnjo mrtvašnice v Vidmu, za kar imajo že zagotovljeno zemlji- šče. V celoti .so realizirali gradnjo planiranih avtobusnih postajali- šč, zgradili so celo eno več. Nikakor ne smemo mimo precej kilometrov asfaltiranih vaških cest. pa mimo pomoči, ki jo je nudila krajevna skupnost pri gradnji raznih drugih objektov, od gasilskega oziroma vaškega doma v Tržcu. do pomoči pri nakupu gasilskih vozil, opremi Predsednik skupščine KS Slavko Krajnc Predsednik sveta KS Franc Os- tro ško Predsednik KK SZDL Friderik Šimenko enot civilne zaščite, prav tako so v tem obdobju uspeli pridobiti sodobne poslovne prostore kra- jevne skupnosti in še bi lahko naštevali. Gotovo bo še bolj zanimivo, kaj načrtujejo v krajevni skupno- sti v naslednjem srednjeročnem obdobju in kar bo moč seveda uresničiti le s pomočjo samopri- spevka občanov. Kot smo že omenili je plan rezultat enoletne razprave na zborih občanov, v vaških odborih in na samouprav- nih organih krajevne skupnosti. Glede vsakodnevne oskrbe krajanov je predvidena gradnja trgovine v Vidmu, adaptacija trgovine v Tržcu, predvidevajo tudi trgovino v Majskem vrhu, pa bencinsko črpalko na območ- ju K S. potreben pa bo še kakšen gostinski lokal v Vidmu ali Pobrežju. Pri modernizaciji cest- nega omrežja je v planu moder- nizacija ceste Tržeč — Majšperk. modernizacija ceste Dravinjki vrh — Majski vrh. lokalne ceste Podlehnik — Suha veja, moder- nizacija vaške ceste v Lancovi \asi. Dravinjskem vrhu. Štur- movcu in morda še kje. seveda bodo skrbeli še za gramoziranje ostalih cest. Naslednja pomembna naloga je gradnja transformatorskih po- staj, saj je v pretežnem delu KS oskrba z električno energijo sla- ba. Na področju PTT omrežja predvidevajo napeljavo telefona v večino vasi. že v letošnjem letu bo ta akcija stekla v Pobrežju. Vidmu. Šturmovcu. morda tudi v Lancovi vasi, Tržcu in ,lurovcih. V Vidmu bo stekla gradnja gasilskega in obenem kulturnega doma. napeljava vodovoda v Šlurmovec in .lurovce. zgradili bodo mrliško vežico, urejali avto- busna postajališča, odlagališča smeti in podobno. Pristopili bo pt)trebno še k dograditvi osnovne šole in uvedbi podaljšanega biva- nja, gradili bodo vaški dom v Pobrežju. adaptirali staro kultur- no dvorano, že nekaj časa raz- mišljajo o gradnji otroškega vrtca in še bi lahko naštevali. Prav gotovo je ena najpo- membnejših nalog napeljava vo- dovoda v haloške predele krajev- ne skupnosti. Akcija je bila sicer planirana že za lo obdobje, je pa tako obsežna, da je ni mogoče speljali brez podpore širše druž- bene skupnosti, upajo pa, da jim bo to uspelo v naslednjih letih, krajani so na zborih dali tej nalogi vso podporo, saj se zave- dajo, da je pitna voda osnova za življenje in da lahko le tako ohranijo naseljenost teh krajev. je prav tako družbeni interes, predvsem iz vidika SLO. V nedeljo bodo krajani z veliko večino »ZA« prav gotovo podprli omenjeni program raz- voja krajevne skupnosti, saj se zavedajo, kar so pokazali tudi z razpravo na zborih občanov, da je še hitrejši razvoj v največji meri osvisen od njih samih. Gotovo bo na pozitiven izid vplivalo tudi dobro informiranje, saj je pred dnevi vsako gospo- dinjstvo prejelo posebno brošuro z natančno prikazanimi izdatki v preteklem in načrti v naslednjem referendumskem obdobju. Ob koncu naj posredujemo prošnjo predstavnikov krajevne skupnosti in družbeno političnih organizacij KS: »Z dobro udeležbo in visokim odstotkom ZA še enkrat dokažite svojo samoupravljalsko zavesi in pripravljenost sodelovanja pri razvoju krajevne skr.pnosti!« JB Marija Gabrovec: »Nekajkrat dnevno moram takole nositi pitno vodo iz 300 metrov oddaljenega vodnjaka. To mi vzame mnogo časa, zahteva pa tudi mnogo telesnega napora. Najbolj si zato želim vodovoda v Haloze in bom glasovala za samoprispevek.« KRAJEVNA SKUPNOST _CIRKOVCE Izglasovali so samoprispevek Za uvedbo krajevnega samo- prispevka seje na nedeljskem re- ferendumu v krajevni skupnosti Cirkovce odločilo 75.8 odstotka glasovalnih upravičencev. Izid na posameznih glasovalnih mestih pa je bil naslednji: Cirkovce 80.6 odstotka. Spodnje Jablane 74.1 odstotka. Gaj 91.7 odstotka. Draeonja vas 84.7 odstotka. Stražgojnca 77.2 odstotka, Po- ngerce 92.6 odstotka, Mihovce 73 odstotkov. Zgornje Jablane 89 odstotkov. Starošince 58.4 od- stotka in Šikole 61,3 odstotka. Udeležba na referendumu je bila blizu 100-odstotna. pozitivni izidi na vseh glasovalnih mestih pa pomenijo, da so krajani s polno mero odgovornosti glasovali za nadaljnji razvoj krajevne sku- pnosti. V naslednjih petih letih bodo s 5.5 milijona din. kolikor jih bodo zbrali s samoprispevkom, mo- dernizirali ceste, razširili zmoglji- vost telefonske centrale, uredili pokopališče in sofinancirali na- rodno in civilno zaščito, gasilske desetine in drugo. N. D. Ali čakamo naslednjo žrtev? Na posnetku vidimo ostri, skoraj pravokotni ovinek na vaški cesti v Skorbi pri Ptuju. Ovinek je brez slehernega opozorila na nevarnost. Pred nekaj leti, ko so to cesto asfaltirali so nekateri vaščani opozarjali na veliko nevarnost, ki bo prežala v ovinku. Da se izognejo nevarnostim prometa na magistralni cesti Ptuj—Ma- ribor, gredo učenci iz Skorbe, Hajdoš in Slovenje vasi po omenjeni vaški cesti. Na tej poti gredo skozi ta ovinek, kjer se srečujejo z avtomobili, kmečkimi vozovi itd. Majhna raztresenost, nepozornost in nesreča se lahko zgodi. Šele nekaj let je odkar je bil ta ovinek zgrajen, a se je zgodilo že nekaj nesreč, lani v avgustu pa ena s smrtnim izidom. Glavni vzrok za omenjeno nesrečo je bila nepreglednost ovinka, ki je povrh še brez opozorila. Opozorilo je tu potrebno za vse voznike in pešce, še bolj pa za ljudi, ki ceste ne poznajo. Takoj po omenjeni tragični nesreči je bila tukaj komisija za varnost v prometu, ki je izjavila, da je tukaj nujen varnostni ukrep, a se do danes ni ničesar ukrenilo!. Besedilo in posuetek: Boris Cafuta KUNGOTA NA DRAVSKEM POLJU V znamenju delovnih akcij Vaščani Kungote na Kravskem polju so sklenili, da bodo letošnji praznik krajevne skupnosti Kidričevo počastili z delovnimi akcijami v svojem kraju. Program akcij obsega obžagovanje lip, katerih vejevje že močno sega na cesto in ovira promet, očistili bodo park in okolico. V akcijo se najbolj delavno vključuje mladina, ob strani pa ne bodo stali tudi starejši krajani, saj so mladi pri njih imeli zadnja leta močno oporo. Prav pri obžagovanju in obrezovanju lipovih dreves pričakujejo mladi pomoč starejših, tako pri delu kot strokovno, saj se ti na vzdr- ževanje dreves bolje spoznajo, pa tudi drugače to težaSko delo ni za šolarje in mladino. V pomoči pri delu bodo prav gotovo tudi člani kulturno-prosvetnega društva, člani krajevne organizacije SZDL, zlasti še člani odbora, saj bodo le tako s skupnimi močmi uresničili zastavljene cilje. S skupnim delom bodo tudi najlepše počastili spomin na velikega revolucionarja Borisa Kidriča, katerega ime nosi njihova krajevna skupnost. F. Meško STRNISČE Pregled dela v soboto, 22. marca je bil v domu krajanov v StmiSču sestanek krajevnega odbora in KO SZDL' skupaj s predstavniki iz krajevne skup- nosti Kidričevo. Pregledali so delo v minulem letu, zlasti zbiranje sredstev iz samoprispevka, kako so trosili za zgraditev trafo postaje, kako bo z zgraditvijo igrišča in podobna vprašanja s področja vaške samouprave. F. Meško TEDNIK ~~ marec 1980 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 V PTUJU ODPRLI PRENOVLJENE PROSTORE KLUBA MLADIH Klubske dejavnosti ponovno zaživele Prenovljene prostore Kluba mladih na Titovem trgu v Ptuju so svečano odprli v četrtek. 13. marca. Ciani sekcij Kluba mladih, ki so tako kot ostala ptujska mladina težko čakali na ta trenutek, so ob tej priložnosti prapravili izredno bogat kulturni spored. Slovesnosti so se razen mladih ptujske občine udeležili tudi Brane Jakovljevič. vodja centra za interesne dejavnosti pri RK ZSMS, ter Cvetka Završnik m Doro Hvalica, strokovna sodelavca odbora zaJclubske dejavno- sti pri ZKO Slovenije. Obiskovalci so bili zelo navdu.šeni nad literarnim večerom mladih in obetajočih ptujskih pesnikov Danice Petrovič in Branka Ciglerja. Nič manj jih ni navdušil program, ki so ga za tem pripravili člani literarne in recita- cijskc sekcije. V glasbenem intermezu sta se predstavili še Milena Ccstniko- va — na violini in Danica Žibrat solistka na flauti. Po ogledu razstav je v Klubu mladih stekel pogovor z gosti o klubski dejavnosti pri nas. Razgovor je bil i/redno zanimiv in razgiban, udeleženci pa so med drugim tudi ugotovili, da obstajajo v klubskih dejavnostih Se precejšnje pomanjklji- vosti. Kljub temu so aktivnosti ptuj- skega Kluba mladih pozitivno ocenili. V petek /večer je v Klubu mladih potekal glasbeno literarni večer .soli- sta-kitarisla Vena Dolenca in njegove soproge Mclite iz Tržiča. Veno Do- lenc, znan predvsem, kot solist skupi- ne Sedmina je s svojo soprogo mlado ptujsko občinstvo precej navdušil. Klubske sekcije ptujskga Kluba mladih so s prenovljenimi prostori prav gotovo spet pridobile tiste mož- nosti, ki .so jih imele pred tem. Pogoji /a delo so celo boljši kot prej. saj so pridobili še nekaj prostorov. -OM V glasbenem intermezzu sta se mladim predstavili Milena Cestnikova — so- listka na violini in ... Danica Žibratova — solistka na flavti Precejšnje težave s potjo Makadamsko pot. ki nas vodi k Mitreju na.spodnjem Bregu. Morda je že kdo od vas pomislil, da bi bilo dobro, če bi to pot asfaltirali. Tako mislijo tudi stanovalci novih hiš ob omenjeni poti. Na to opozarjajo predvsem, kadar prihajajo izletniki domači in tuji, ki si ogledajo zgo- dovinske zanimivosti v Mitreju. Večkrat se pripeljejo z avtobusi, ker jih nimajo kam parkirati, jih puščajo kar na magistralni cesti Ptuj—Maribor, ki pa ni primerna za parkiranje, saj ni parkirnega prostora. Ogled Mitreja pa lahko traja tudi Ozka makadamska pot k Mitreju. Posnetek: D. Ris več kot eno uro in se lahko v tem času že zgodi večja ali manjša prometna nesreča. 0.sebni avtomobili lahko peljejo do Mitreja. cesta pa je tako ozka. da se ne moreta srečati dva avtomobila. Domačini pravijo, da se v takem primeru umakne eden avto na travnik, kar pa tudi ni dovoljeno. Na tej poti so večkrat jame. ob deževnem vremenu napoljnene z vodo. Takrat škropijo avtomobili mhnoidoče pešce, kolesarje, pa tudi no\e ograje ob hišah in skrbno urejene vrtove. Na obeh straneh ome- njene poti je jarek. Že nekajkrat seje zgodilo, daje v zimskem času ob srečanju zdrsnil avtomobil v eden ali drugi jarek, kar je povzročilo dodatne težave. Danes, ko se že zelo oddaljene vasi pona.šajo z asfaltnimi cestami res ne bi bilo narobe, če bi začeli akcijo za asfalitiranje omenjene poti. Predvsem to želijo bližnji -stanovalci hiš, kar čutijo kot veliko potrebo! ■ Boris Cafuta Članice literarne in recitatorske sekcije med izvajanjem svojega programa, (foto: M. Ozmec) Tudi letos bogata kulturna izmenjava V ptujski občini smo že izbrali kulturne skupine, ki bodo letos nastopale v bratskih občinah SR Hrvatske in v teh dneh že teko dogovori o vsebinskih pripravah na gostovanja. V okviru medrepubliške kulturne izmenjave, ki leče že vrsto let ob delavskih srečanjih bratstva in prija- teljstva, bodo ptujsko občino tokrat zastopali — ansambl Toneta Kmetca. ženski pevski zbor prosvetnega društva Alojz Arnuš iz Rogo- znice ter učenci glasbene šole Karol Pahor iz Ptuja, moški pevski zbor tovarne glinice in aluminija Boris Kidrič Kidričevo, ptujski instru- mentalni kvintet Francka Zibrata, mladinski pevski zbor osnovne šole Boris Kidrič Kidričevo in pihalni orkester iz Ptuja. V nekaterih krajih naše občine pa bomo v letošnjem letu gostili folklorno skupino kulturno umetniškega društva Napred iz Huma ob Sotli. folklorno skupino in tamburaški orkester mladinskega kulturno umetniškega društva Fran Galovič iz Koprivnice, folklorno skupino in tamburaški orkester delavsko kulturno umetniškega društva železni- čarjev Ivo Mikac iz Varaždina ter člani delavsko prosvetnega društva Slobod.il VIS Varaždin. mš Obnavljajo ga že dolgo v Zgornji Sčavnici v obmejni krajevni skupnosti občini Lenart že dalj časa obnavljajo z minimalnimi sredstvi kulturni dom, ki je zaprt že več kot tri leta. V lanskem letu so pričeli z adapta- cijo, toda opravili so le nekatera notranja dela in prizidali manjši prostor. Kljub temu, da je kulturni dom še vedno neuporaben, delujeta v Zgornji Sčavnici dva zbora, ženski pevski zbor, ki ga vodi Bojan Kacjan in moški oktet, ki ga vodi Milan Eder. Oba zbora sta se nazadnje predstavila na proslavi dneva žena, ki so jo krajani organizirali v dvorani gostilne pri Edru v Zg. Sčavnici, ki pa je bila za vse premajhna. V Zgornji Sčavnici si krajani res želijo kulturni dom in tudi upajo, da ga bodo v letošnjem letu že odprli. Kulturno društvo v kraju si tudi prizadeva za obnovitev, vendar bodo skušali najti v letošnjem letu rešitev, da bodo zbrali dovolj finančnih sredstev. Janez Lorber \DR. VLADIMIR BRACiC PROSTORSKI RAZVOJ UPRAVNE IN SAMOUPRAVNE RAZDELITVE NA OBMOČJU SEVEROVZHODNE SLOVENIJE 1. Uvod Razprava je usmerjena v prikaz prostorskega razvoja temeljnih državno-oblastnih. upravnih in samoupravnih organov od njihove uveljavitve leta 1850 do današnjih dni. Zanima nas predvsem prostor- ski vidik, zato se ne poglabljarno v vsebinska vprašanja, kot so osnovne pravice upravnih organov, obseg njihovega delovanja, stopnja njihove samoupravne samostojnosti, volilni sistem ipd. Kolikor bomo te probleme nakazovali in obravnavali, bomo to naredili obrobno in v želji /a boljše razumevanje čestih teritorialnih sprememb. Razprava je zastavljena tako. da prikaže v uvodnem poglavju ">ri)storski razvoj omejenih organov na celotnem območju Severovz- lodne Slovenije v splošnih potezah, nato pa v posebnih poglavjih podrobno obravnava ta razvoj za območje posameznih današnjih občin po stanju 31. decembra 1977. Ime in opredelitev Severovzhodne Slovenije povzemamo po Ilešičevi regionalizaciji slovenskega ozemlja. Sestavljata jo dva pokra- jinskc! neenotna dela. ki ju povezuje Drava s svojim porečjem. To sta hriboviti predalpski svet Pohorskega (ali Predalpskega) Podravja na Zahodu ter nizki, ponekod gričevnat, drugod ravninski svet Nizkega slovenskega (ali Subpanonskega) Podravja na vzhodu. Z družbenogos- podarskega stališča paje Severovzhodno Slovenijo mogoče opredeliti na Severovzhodno (ali Podravsko) makroregijo, sestavljeno iz Koro- ške. Mariborsko-Ptujske in Pomurske mezoregije. Ob že omenjeni pokrajinski raznolikosti sta za Severovzhodno Slovenijo značilni še: 1. njena obmejna lega proti Avstriji in Madžarski, saj spada Pečina ozemlja v širši obmejni pas, ter 2 ekonomska nerazvitost njenega vzhodnega predela, kije skoraj ^ celoti z zakonom razglašen za manj razvito območje. Severovzhodno Slovenijo lahko štejemo za staro naselitveno območje, llirsko-keltska in rimska civilizacija tvorita zasnovo zgodo- vinskemu razvoju današnje kulturne pokrajine! Še posebej pomembno je rimsko obdobje, saj je bila pokrajina takrat preprežena s pomembni- mi prometnimi potmi in so se nekatera takratna naselja v kontinuiteti ohranila do današnjih dni. kot so: Poetovio—Ptuj, Colatio—Stari trg—Slovenj Gradec; Halicanum — Lendava. Čeprav je bila v obdobju preseljevanja ljudstev antična civilizacija precej zabrisana, seje vendar toliko ohranila, da seje prva slovenska kolonizacija v 6. in 7. stoletju naslonila na njene sledove. Do 12. stoletja so Slovenci v celoti poselili ravninske, dolinske in gričevnate predele, do prve polovice 15. stoletja pa tudi hribovita in gozdna pobočja Pohorja in obmejnega Podravske- ga hribovja. Kasnejša, t. i. »kajžarska« kolonizacija je poselila predv- sem slemena vinorodnih pokrajin in ustvarila značilna slemenska razložena naselja. Z uveljavitvijo fevdalnega sistema je bilo ozemlje današnje Severovzhodne Slovenije razdeljeno na fevdalne gospo.ščine. ki so bile po svoji velikosti in s slrnjenosli posesti zelo različne. V zgodnji fevdal- ni dobi se pojavi kol temeljna upravnogospodarska enota vas s svojim ozemljem, imenovana župa ali županija. Načeluje ji župan kot nižji upravno-gospodarski organ. Kasneje so več županij (vasi) povezali v vi.šjo obliko upravno-gospodarske enote — v urad (Ambt), ki mu je načeloval od fevdalnega gospoda postavljen upravnik ali oskrbnik (Ambtmann). Uradi so praviloma obsegali zaokroženo strnjeno ozemlje, ki ga predstavlja naravna geografska enota. Posebno vrsto teritorialne organiziranosti pomeni rimskokatoliška cerkvena organizacija, ki sloni na temeljni teritorialni enoti — župniji ali fari. Prvotne pražupnije .so obsegale zelo obsežno ozemlje (npr. hočka pražupnija. ki je segala od Puščave na Pohorju do slovensko- hrvatske meje v Halozah). Pražupnije so imele vikariate in podvikaria- te. ki so obsegali manjše ozemlje in ,so v kasnejšem razvoju cerkvene organizacije v glavnem prerasli v samostojne župnije. S cerkveno reformo cesarice Marije Terezije in cesarja Jožefa II.. kjer med drugim določajo, da verniki ne smejo imeti več kot uro hoda do župne cerkve, je bilo konec velikih župnij. Nove župnije so bile praviloma naravno- geografsko zaokrožena ozemlja v izmeri 1500—4000 ha površine in s 1000—3000 prebivalci. Po površini večje župnije s sorazmerno majh- nim številom župljanov najdemo v zahodnem alpskem svetu. V času omenjenih cerkvenih reform seje v naših krajih začela tudi šolska reforma (»Splošna .šolska naredba« iz leta 1774). Na podeželju so začeli ustanavljati osnovne šole. Praviloma so jih postavili v tisto naselje — vas. kjer je bjl sedež župnije. Marsikje ,so bile prve učilnice v župnišču ali kaplaniji. Šolski okoliši so se marsikje porivali z ozemljem župnije. Osnovnošolski zakon iz leta 1805 je takšno prakso uzakonil, ko je določil, da je treba ustanoviti osnovno šolo samo na sedežih župnije. Državni osnovnošolski zakon iz leta 1869 paje določil, daje treba osnovno šolo ustanoviti povsod, kjer je v razdalji ene ure hoda (4 kilometre) določeno število šoloobveznih otrok. V Severovzhodni Sloveniji je velika večina vaških šol bila ustanovljena že pred uvedbo splošne osemletne šolske obveznosti, tj. pred letom 1869, in imajo torej že nad 15i)-letno tradicijo. Zaradi težnje po madžarizaciji so v Prekmurju ustanavljali majh- ne eno in dvorazredne osnovne šole v skoraj vsakem naselju. V alp- skem svetu so ustanavljali manjše šole v želji, da bi omogočili otrokom s samotnih kmetij šolanje. Vasi. kjer je bil sedež županije in šole, so pridobile veljavo, postale so pomembnejše od drugih. Praviloma so bile te vasi v geografskem središču določenega naravnega okoliša, ob .sotočju potokov ali na križi- šču poti. Ker so postale te vasi pomembna zbirališča prebivalcev, so se crkvi. župnišču in šoli pridružile še gostilna, trgovina in kakšna obrtna delavnica. Ob cerkvenih praznikih (žegnanjih) .so bili tu vaški sejmi. Tako so se v preteklem stoletju izoblikovala cerkvena, šolska in gospo- darska vaška središča, ki so v enem delu ali pa tudi vceloti postopoma dobila urbaniziran videz in neagrarno prebivalstvo. Že na pogled so se ločila od ostalih, povsem agrarnih naselij. Do 12. stoletja sta v naših krajih prevladovala poljedelstvo in živinoreja s skromno domačo obrtjo. Promet in trgovina sta bila .skromna, omejena na občasne sejme, povezane s cerkvenimi proščenji. Šele v 12. stoletju se začenjajo pojavljati, izvzemši Ptuja, prve tržne naselbine s stalno naseljenimi poklicnimi trgovci in obrtniki. Po Curku sn si trške in mestne pravice na območju Severovzhodne Slovenije pridobila naslednja naselja: Bogojina, Dobrovnik, Dravograd, GOR- NJA RADGONA. Grad, Gradišče v Slovenskih goricah. Lenart, LFNDAVA. LJUTOMFR. Lovrenc na Pohorju, Makole, MARIBOR, ■ MURSKA SOBOTA. Muta. OROMOŽ, PTUJ, Ptuj.ska gora, Radlje ob Dravi. RAVNE. Ruše. SLOVFNJ GRADEC, SLOVENSKA BISTRICA, Središče ob Dravi. Turnišče, Studenice, Veržej, Vuzenica. Skupaj 27. (Bogojina in Turnišče sta v 18. in 19. stoletju stare trške pravice izgubili in postali ponovno vasi, z veliko tiskana naselja so mcNta). Tako imamo sedaj na območju Severovzhodne Slovenije 10 mest in 13 trgov, k temu pa še nekaj večjih vasi, kot npr. Beltinci, Dobrovnik. Poljčane. Lovrenc na Pohorju. V rudarska industrijska naselja so se razvili Črna, Mežica in Prevalje, v najnovejšem času pa v industrijsko naselje Kidričevo. Trgi in mesta .so razvrščeni po vsem ozemlju v medsebojni razdalji 10-25 km. Med navedenimi trgi in mesti so seveda velike razlike. Nekateri trgi imajo povsem va.ški videz (npr. Makole. Središče ob Dravi. Veržej) in malo prebivalcev, medtem ko se drugi hitro razvijajo (npr. Lenart. Radlje). Podobno je pri mestih, kjer izstopajo Maribor. Murska Sobota in Ptuj. Že omenjene cerkvene in šolske reforme Marije Terezije in Jožefa II. pomenijo prehod v liberalno dobo, ko so začeli zmanjševati moč fevdalcev in krepiti državno oblast. Nekdanje četrti so bile reorganizi- rane v okrožja, ki so ,se v svoji upravni funkciji opirala na gospoščine, mestne magistrate in župnije. Zaradi vojaških potreb so bila leta 1770 ustanovljena števna območja in naborni okraji. Števna območja so praviloma obsegala eno naselbinsko enoto (vas), naborni okraji pa so združevali več števnih enot. Leta 1784 so bile uvedene davčne (kon- skripcijske) občine in v letih 1824—1825 z izdelavo FranciscejsKega katastrskega elaborata katastrske občine. Osnova za njihovo uveljavi- tev so bile števne enote. Naborni okraji so postali osnova za davčne okraje kot upravno oblastne organe. Nadaljevanje prihodnjič 10-NASl DOPISNIKI 27. marec 1980 — Prvi april praznile brigadirjev Veliko mladih se odloči, da preživi letne počitnice na MDA. Kadar se mladi odločijo, da posta- nejo član MDB, jih žene volja do dela in spoznanstva novih pri- jateljev. Eden od članov MDB je STANKO SALAMON doma iz Ormoža, sicer je dijak IV. letnika srednje ekonomske šole v Ptuju. Je tudi član ZK. V prostem času se ukvarja z rokometom, je član plesnega kluba v Ormožu, rad se ukvarja s planinstvom ipd. Na prvi MDA je sodeloval v Brkinih leto 1977. nato leta 1978 in 1979, leta 1979 je sodeloval na Šaleški magistrali in leta 1978 na MDA v Halozah. ,,Po končanem prvem letniku sem se vpisal, da bi šel na MDA v Brkinih. V to prvo akcijo sem se vpisal, da bi spoznal kaj pravzaprav pomeni delati v or- ganiziranih skupinah. Dobil sem čisto drugo predstavo. Povsem drugače, kot takrat, ko sem poslu- šal tiste, ki so MDA že prej obi- skali. Hotel sem se prepričati, kakšno je življenje v MDA. Mi- slim, da je MDA prava šola in pri- prava na življenje. MDA je oblika organiziranja ljudi, kjer se mladi med sabo spoznajo. Vsak brigadir ima na MDA možnost delovati na tistih področjih, ki ga zanimajo. V zadnjem času so zelo iskane vse interesne dejavnosti. MDA ni or- ganizirana samo zato, da bi mladi na takšnih akcijah delali samo fizično, ampak je to popoldansko delo namerjeno za sprostitev. Vtise, ki sem jih prinesel z MDA so enkratni in to me vedno znova vleče nazaj. Veliko mladih bi rado delovalo na MDA, toda vzrok so zmeraj bili, so in bodo starši. Ce mladi lahko gredo na MDA ali ne, je odvisno od njih samih. To je vidno v kakšnem duhu današnjega časa so vzgojeni. Kot aktivni mladinci ne morejo imeti nikakr- šnih preoblemov doma. Vsak mladinec ima možnost delati v KS, OO ZSMS in drugod. Dokazati je potrebno, da smo mladi dejavniki v družbi, in da lahko s svojim delom, prispevamo k boljšemu člo- vekovemu življenju in družbe. Največji problemi se pojavljajo s kmečko družino. Veliko mladih nima nikakršnih problemov tudi doma niti kjer drugje, toda ne da se jim pač delati. To pomeni, da niso aktivni nikjer. Ce bi govorili o bistvu MDA, moram reči, da se pogoji, ki so dani na MDA iz leta v leto bolj izboljšujejo. Ekonomski rezultati niso vedno doseženi tako, kot so bili v začetku načrtovani. Toda to ni najpomembnejše. Najbolj pomembno je vzgajati mladega človeka v duhu samoupravnega socializma. V Ormožu ni bilo čutiti delovanja samega centra MDA. Letosje pristopila k načrtnemu in kakovostnemu delu. Vzporedno s tem so se dogovorili, da bo 1. aprila za praznik brigadirjev Stanko Šalamon LMDA v Veliki Nedelji, kjer bodo gradili atletski stadion. Ustanovili bomo tudi madošt.klub brigadirjev", ki bi deloval aktivno. 1. april je čas, ko vsak mlad človek že ve kam bo šel, hkrati pa je to tudi čas, ko se pripravlja samo mesec ali 14 dni, ampak celo leto. MDA je šola bratstva, enotnosti, prijateljstva in vezi, ki vežejo mlade brigadirje je neobčutno. Prijateljstvo, ki ga spoznaš na MDA ne pozabiš. Veže te mnogo stvari, ki jih enostavno ne moreš pozabiti. Mladi s takimi akcijami dokazujemo, da si zaslužimo ta položaj, ki ga imamo danes v dru- žbi. S tem pa pridobivamo tudi zaupanje starejših. Vsak brigadir si želi, da bi bilo to prijateljstvo tradicionalno. Brigadirji posameznih brigad pri- pravljamo brigadirska srečanja. Ptujski brigadirji sodelujemo s pobrateno brigado iz Trebnja pri Novem mestu. Priporočal bi vsakemu mlademu človeku, ki še ni bil na MDA, naj se vključi letos, če ne pa naslednje leto. da bi tako postalo delo MDA, le na bolj trdnih temeljih kot je danes. Želel bi, da bi vsakdo spoznal kaj je bratstvo, enotnost in prijatelj- stvo, ki ga pridobiš na MDA. Lahko je pozabiti prijatelja, ki si ga srečeval vsak dan na cesti, tovariša, ki ga spoznaš na MDA pa ne moreš rukoli pozabiti. To vez ti narekuje delo samo in nekaj tistih dni, ki jih preživimo skupaj. To je nekakšna mladostna zagnanost, želja vseh mladih, da s skupnimi močmi prispevajo svoj delež h graditvi naše domovine. Zares z besedo se ne da opisati kakšno je življenje v MDB in na sami akciji. Treba je vse to doži- veti in preživeti." Vsem članom MDB čestitam ob njihovem prazniku in jim želim veliko delovnih uspehov! Marjana Hvalec-Jana Prvi sestanek članov padalske sekcije v Ptuju v četrtek 20. marca je bil v Ptuju prvi sestanek starejših in novih članov padalske sekcije. Sestanek sta vodila učitelja letalske šole Stanko Cu.š in Miroslav Vindiš. Med novimi člani je tudi ena kandidatinja in če bo uspešno opravila padalski izpit bo imel Aeroklub Ptuj prvo žensko padalsko ekipo v Sloveniji. Lani so pričeli že zelo zgodaj s teoretičnimi predavanji in je bil prevelik razmah v prvih skokih, zato so se odločili, da bodo lett)S pričeli nekoliko pozneje in lo 9. aprila na letališču v Moškanjcih, ki bodo trikrat na teden v sredo po četrti uri. v soboto in nedelji) pa ob sedmih zjutraj. Vsi kandidati morajo opraviti pred prvimi .skoki 80 ur teoretičnih predavanj. Predavanja trajajo po štiri šolske ure na dan. Vsak član pa bo prejemal revijo KRILA. Tečaj lahko obiskujejo tudi kandidati, ki niso dopolnili 16 let, S prvimi skoki bodo pričeli v začetku meseca maja. Ti pa ne zahtevajo samo teoretičnega znanja, temveč tudi veliko kondicije. taktike in psihično pripravljenost. Članu je potrebno najmanj 40 skokov preden dobi padalski izpit. 70 skokov pa je potreb- no, da se lahko udejstvuje na tekmovanjih. Začetniški tečaj in 10 skokov sta pogoj, da lahko člani padalske sekcije služijo vojaški rok v Jugoslovan.skem vojnem letalstvu. Letos seje Aeroklub odločil za gradnjo novega hangarja in tako bo moral vsak član napraviti 50 delovnih ur. kot nekakšno odškodnino, saj je samo padalo s katerim skače vredno tri milijone. Vsi člani padalske sekcije pa bodo v mesecu juniju odpotovali na eno izmed letališč v Jugoslaviji, kjer bodo imeli tritedenske priprave oziroma vaje. ki so jim potrebne. ......_ ________................_________... ..........._ .-JlorisCafuia SLAVKU TROPU VSPOMIN .Minil je komaj en teden, ko smo pri Tomažu pri Ormožu pokopali 74 let starega malega posestnika in dobrega tesarja Ivana Zavca, ki je bil daleč naokoli znan, kar je pričala tudi številna udeležba na pogrebu. Zopet je zazvonil lahonslii zvonček in oznanil, da imamo smrt v vasi. Hitro se Je zvedelo, da Je v mariborski bolni.^nici umrl posestnik in obrtnik—mizar Slavko Trop, star komaj 49 let. Izredno bolestno Je odjeknila ta novica v naših srcih. Saj skoraj ni hiše v bližnji in daljni okolici, kjer ne bi bilo njegovega izdelka. Slavko se Je rodil v spoštovani obrtniški družini, oče je bil priznani mizar, zato se je mizarstva izučil že doma, pozneje pa se Je izpopolnjeval pri znanih obrtnikih in si tako pridobil odlično strokovno znanje. Leta I%0 je začel sam opravljati mizarsko dejavnost, raziiiril delavnico in si nabavil kmetijske in mizarske stroje. Poročil seje leta 1957 in sta se mu v zakonu rodila dva otroka, ki Jima Je posvečal največjo ljubezen. S pridnim delom in skrbnim gospodarjenjem si Je obnovil vinograd na Runču in z največjo ljubeznijo in veseljem gojil žlahtno trto, ki mu Je njegov trud hvaležno vračala. Vaščani in vsa bližnja okolica mu moramo biti še posebej hvaležni za njegovo izredno skrb ki Jo je imel za obrambo proti toči. Saj se ni ustrašil nobene še tako hude ure, da ne bi pohitel do izstrelne rampe in nas s pomočjo spuščene rakete obvaroval najhujšega. Štiri leta je bil tudi član KO SZDL v Ivanjkovcih. Zelo pa ga bodo pogrešali tudi lovci, med katere Je tako rad zahajal, zato so se od nJega ob grobu tako ganljivo poslovili. Dragi Slavko, veliko, veliko prerano si nas zapustil, da sploh ne moremo verjeti, da te res nikoli več ne bomo videli. Delimo silno boleči- no, ki jo ob tej boleči izgubi trpi tvoja draga žena, hčerka z družino in sin. ki služi točasno vojaški rok ter vsi sosedje in številno sorodstvo te ugledne družine, posebno še njegova dobra mati, sestra in 3 bratje. Naj jim bo v tolažbo, da smo pokojnega spoštovali in ga imeli radi, kar Je dokazovala tudi ogromna udeležba na pogrebu, saj je občinstvo zagrnilo pokopališče kot ob Dnevu mrtvih. Solze v oči pa so priklicale ganljive žalostinke in pa pogled na številno sveže cvetje, ki Je zagrnilo ta prerani grob in poslovilne besede govornikov. Tako Je zopet slovenska zemlja sprejela v svoje naročje zvestega sina, da se v njej spočije. Erna Meško Melitin in Venov koncert v klubu mladih Petek, 14. marca 1980 — KLUB MLADIH. Kar precej se nas je nagnetlo, nekateri iz radovednosti, drugi iz želje po dobri glasbi, tretji spet kar tako, ker niso imeli kaj ix)četi. Zamudniki smo morali posesti kar po tleh, ker so bili stoli že zasedeni. Ampak, Se vedno vam nisem povedala, zakaj smo prišli. Prišli smo na literarno-glasbeni večer Melite in Vena Dolenc, osred- njih članov, zdaj že razpadle, skupine Sedmina. Melita in Veno delujeta kot nede- ljiva celota. Veno piše pesmi, jih uglasbi in brenka na kitaro, pojeta pa skupaj. Pri njunih pesmih je poudarek predvsem na besedilu — to je pravzaprav uglasbena poezija, ki brez glasbe zveni prav tako popolno in čisto, saj je Veno sodeloval na letošnjem republiškem srečanju pesnikov in pisateljev začetnikov v Gradišču v Slovenskih goricah. Njune pesmi, balade — kot jih imenujeta — pripovedujejo o vsak- danjih stvareh, ki jih je polno naše življenje in jih v dnevnem vrvežu in naglici sploh ne opazimo, na pov- sem nevsakdanji način. Melodično izvenijo vse skoraj otožno, vendar njihovo besedilo je kritično, očita- joče in razgibano, brez otožnosti in sanj, povsem stvarno. Svojstven pečat vsaki pesmici pa da Melitin poln, prodoren glas, ki pritegne tudi z mislimi odmaknjenega poslu- šalca. Koncert sta začela s pesmico Jutro, ki nas je resnično prebudila in nas potegnila v njen oz. naš svet. Nato so se vrstile ena za drugo, med lastno poezijo sta vpletala pesmi ruskega pesnika Jesenina, našega Alojza Gradnika in lastno glasbeno verzijo na nekatera slo- venska narodna besedila. Zaklju- čila sta pesmico o beli gospej SMRTI, ki je pisana v gorenjskem narečju in je obsodba vojne in sovraštva med ljudmi. Večer je bil nadvse prijeten, saj smo z izvajalcema vzpostavili nepo- sreden in topel stik. Veno je med nekaterimi pesmicami zabrenkal po dveh strunah, pihnil v orglice, si z roko popravil brke in povedal kakšno anekdoto z njunih potepanj po svetu ali iz življenja znanih osebnosti. V pogovoru po koncertu smo izvedeli, da je Veno zaposlen v tiskarni to>'arne obutve Peko v Tržiču, Melita pa je študentka. Na vprašanje, zakaj ju ne slišimo pogosteje na radiu in TV, je Veno malce ironično dejal: ,,Veste, na radiu so rekli, da naših pesmi ni mogoče uporabiti za ,,čestitke in melodije po pošti", zato nas kvečemu lahko igrajo na pogre- bih." In na koncu še odgovor za vse tiste, ki jim je bilo žal 25 din. Bili ste prikrajšani za čudoviti večer, za poldrugo uro zabave, ki je ne mo- remo postaviti nasproti tej ceni. Za to kar smo slišali in doživeli je bUa cena smešno nizka. Bilo je lepo in ostalo nam bo v spominu kot enkratno doživetje. Darja Križančič, literarna sekcija — Klub mladih Kje iskati pravico? Ugotavljam, da za nekatere stvari v naši družbi Se vedno ni pravice. Hodiš od urada do urada, pošiljajo te od enega do drugega — prideš do konca in ne moreš nič rešiti, niti ti nihče ne more pokazati nadaljnje poti za rešitev. Živim v mali vasici Drakšl, kate- re pretežni del je dobro prometno povezan s središčem KS, le en del vasi s petimi hišami, kjer živim jaz, je odrezan od sveta. Ceste enostav- no ni. Nekoč je bila cesta speljana mimo zadruge na hrib do nas, vendar je nihče ni vzdrževal in nastal je neprehoden in neprevozen klanec. Na krajevni skupnosti pra- vijo, da bi popravilo te ceste bil<) predrago in enostavno nič ne ukrenejo. Hotela sem ta problem nekako rešiti in tako se je pričel moj križev pot. Najprej sem se obrnila na občino, kjer so me poslali na sedež KS. Na KS mi je tajnik povedal, da se moram pogovoriti s predsedni- kom vaškega sveta, ki bo potem na seji zbora delegatov KS predlagal ureditev tega problema. Predsednik vaškega sveta me je poslal k pred- sedniku vaškega odbora SZDL, ta me je poslal nazaj k predsedniku vaškega sveta, ki sem ga nato nekako prepričala, da mi je oblju- bil, da se bo o tem pogovoril na KS. Ker nisem mogla več čakati, sem posekala tri vrste trsja v lastnem vinogradu in s pomočjo sosedov po tej strmini napravila zasilno cesto, da lahko vsaj v suhem vremenu pridemo z glavne ceste do naših hiS. Cez približno osem mesecev sem vpraSala predsednika vaSkcga sveta, če je že kaj uredil. Povedal mi je, da ni, ker ima KS zbor dele- gatov samo enkrat ali dvakrat na leto in, da letos Se ni bil. Spet smo čakali. Nanesla je priložnost, da smo imeli zbor delovnih ljudi in občanov in odprla sem razpravo o tej zadevi. Predsednik KS. ki je bil prisoten je obljubil, da bo v najkrajšem času vse sam uredil. Očitno pa je obljuba za njega dovolj, kaj storiti pa bi bilo že pre- več. Predsednik vaškega sveta je skli- cal sejo in v zapisnik so dali tudi zahtevek za ureditev naše ceste. Zapisnik so dali na sedež KS prepri- čani, da ga bo kdo prečital. Ker je minilo kakšnega pol leta sem se sama oglasila na KS. Tajnik mi je povedal, da so na seji sveta KS imeli predolg dnevni red in zato niso imeli časa citati zapisnika. Končno je bil sklican zbor dele- gatov KS in predsednik vaškega sveta je sprožil naš problem. Pove- dal je tudi predlog, kako rešiti problem in to, da smo zainteresi- rani vaščani pripravljeni sami nositi del stroškov za buldožer in pa opra- viti razna dela, KS naj samo pokrene akcijo. Sama sem se prepričala, da je vse zapisano v zapisniku in sprejet sklep, da bo KS problem skušala rešiti. Po treh letih sem se spet oglasila na KS in vprašala, kaj je zdaj s tem in dobila grob odgovor, da naj ne sitnarim več, ker KS ne bo in ne more reševati privatnih zadev. Tako sem odšla, problem pa je . ostal takšen, kot je bil, ni pa več poti, po kateri bi se našla rešitev, da bi tudi v ta del naše vasi lahko pripeljal rešilni avtomobil. Tu namreč živijo predvsem starejši ljudje, ki jih moramo nositi na nosilih do ceste, če so potrebni nujne zdravniške pomoči. Lahko pa si predstavljate, kaj bi bilo v pri- meru ix)žara ali druge nesreče, saj smo odrezani od sveta in prej bi pogorelo vseh pet hiš, preden bi gasilci peš prišli do nas. Krajevna skupnost bi lahko vsaj uredila zemljiške zadeve za ureditev nove trase in nam zagotovila gramoz, ostalo bi finančno nosili i sami, pa tudi dela bi opravili sami, j da bi dobiU cesto. Ne more ena kmečka ženska urejati privatnih lastninskih zadev v zvezi s cesto, ker se ne razume v zakone. Marta Kajnč, Drakšl 26 MODNA KREATORKA VERA SVETUJE ŠE O MODNIH TENDENCAH POMLAD-POLETJE 80 v zadnjem prispevku sem pisala o modnih tendencah za to sezono. Tokrat pa si še praktično oglejmo te trende na skicah, da si bomo lažje predstavljale to prihajajočo modo. Za mlada in vitka dekleta so zelo aktualni ^ajaci, kar pomeni hlače in bluzo v enem. V svetu mode pa jih imenujejo VERALL. Ti overalli so lahko z bermuda dolžino hlač za na plažo iz frotirja, iz različnih tkanin za dnevno nošnjo in iz večernih materialov. Bluze so kot sem že prejšnjikrat omenjala z globokimi izrezi, kot obleke baletk, tesno oprijete in s krilci, ah pa ohlapne s širokimi rameni, kar se še povdarja z nabranimi >>puf« rokavi, vsi ovratniki pa so obvezno majhni, bodisi srajčni. ruski ali šal ovratniki. VERA Bluzica s širokimi rameni. OVERALL — hlače in bluza v enem. TEDNIK — 27. marec 1980 DRUŠTVA IN ŠPORT - 11 V počastitev meseca mladosti Komisija za šport in prireditve pri OK ZSMS Ptuj bo\ petek 28. marca pripravila tekmovanje v počastitev meseca mladosti in sicer v pikadu. Na tekmovanje se lahko prijavijo ekipe iz vseh osnovnih orga- nizacij ZSMS, ki so se prijavile za to tekmovanje in tudi tiste, ki se niso. Razumljivo je, da je zaželjena čim večja udeležba. Pravila pikada v tekmovanju lahko sodeluje tudi več ekip ene OO ZSMS, ki je lahko poljubno sestavljena (moški, ženske ali pa mešano), toda šteje lahko največ pet članov. Vsak član ekipe bo imel na voljo pet metov, od katerih bosta dva poskusna, trije pa bodo šteli zares. Ekipe, ki bo zoraia največ tocK, bo postaia prva*, tekmovanja v pikadu. V primeru enakih rezultatov, pa se bodo te ekipe pomerile Se enkrat in tako bomo dobili zmagovalca. Zato komisija za šport in prireditve pri OK ZSMS Ptuj pričakuje dobro udeležbo vseh prijavljenih in neprijavljenih ekip. Zbirališče bo v petek 28. marca pred klubom pred klubom mladih v Ptuju in sicer ob 16. uri. Verjetno so bo na zamudnike in počakalo največ petnajst minut, nato pa se bo začelo s tekmovanjem in po ,,čakalnih" petnajstih minutah ne bo možno več pristopiti k tekmovanju. Zato mladinci in mladinke se v čim večjem številu odzovite tekmovanja v pikadu. Danilo Klajnšek Ptujčani so se odrezali na karate turniriu v Pdrtorožu Prejšnjo soboto seje kar 80 karateistov pomerilo v svojih veščinah v hotelu Emona v Portorožu, od tega je iz Ptuja nastopilo osem tekmo- valcev. Tekmovanje seje odvijalo v .sedmih težavnostnih skupinah. Mušja skupina (teža do 57 kg.) Prva sta se pomerila Boris Bezjak in Misimovič. Bezjak je izgubil medtem, ko je Vlado Sitar iz Ptuja v prvem kolu premagal Aljana Korošca ter v drugem kolu Berišu iz Zagreba. Tako se je uvrstil v finale, kjer je premagal Misimoviča. S tem je ponovno osvojil v tej skupini prvo mesto. Peresno jahka .skupina (do 63 kg.) Ciorazd Šlumberger seje v prvem in drugem kolu odlično boril ter bil nezaustavljiv. V 3. kolu pa je moral kloniti v borbi proti Aijanu Kvasu. Lahka skupina (do 69 kg) V tej skupini je imel Ptuj kar tri predstavnike. Branko K rajne je že v prvi rundi izgubil. Milan Šegula jc sicer prvič sodeloval na tako velikem tekmovanju in ni razočaral, čeprav je sicer že v prvem boju izgubil. Srečko Arnuš je v prvem in drugem kolu zmagal, v tretjem kolu paje tesno za eno točko izgubil. Srednja skupina (do 79. kg) E-.dvard Stegar. viceprvak SR Slovenije je tokrat že v prvem kolu nesrečno samo za dve točki zgubil. MurisCcrimovič je v prvem kolu brez težav zmagal. V drugem kolu pa je naletel na prvaka Evrope Cikatiča in izgubil. V ostalih skupinah pa Ptujčani niso imeli svojih predstavnikov. V nedeljo pa se je odvijalo tekmovanje v budokai za prvenstvo Slovenije. V tej športni zvrsti je Muris Cerimovič osvojil v srednji skupini I. mesto. Ebvard Štegar je bil drugi. Vladimir Sitar v akciji Na Full contacl karate turnirju za rang listo SFRJ 1980 iz Ptuja nastopa samo Vlado Sitar. Na prvem turnirju je bil drugi. Tu pa seje kolo sreče, seveda tudi spretnosti obrnilo. Na prvem turnirju je bil Zagrebčan Šarčevič prvi, Sitar pa drugi, v Portorožu pa ga je premagal Sitar po točkah terje tako Sitar po dveh turnirjih na I. mestu, kar mu brez dvoma velja čestitati. Franjo Hovnik (Ne) pomladanski izlet ptujskih planink Ob pričektu rednih izletov, ki jih prireja Planinsko društvo Ptuj za ne \dt rosno mlado članstvo, je bil 16. marca ,,izlet v neznano", namenjen predvsem planinkam za njihov minuli praznik. Pot je vodila po lepi dolini ob čisti reki Mirni do Mokronoga. Od tu smo se podali na Žalostno goro, žal pa zaradi nekoliko neugodnega vremena nismo bili deležni Ustega lepega razgleda, i ki ga ta hrib sicer nudi. Na povratku smo se ustavili v znanem, svojstvno čudovito urejenem gostišču ,,Zlata kaplja" v Mokronogu. Ze na pragu nas je prijazno pozdravil in sprejel lastnik, nakar smo bili deležni okusnih dobrot kuhinje in vljudne postrežbe osebja. Po krajšem odmoru, med katerim je vodnik obudil spomin na bivše, zveste udeležencev izletov: Hildo Pucko, Marijo Kukovec, Vinka Dr. Brenčiča in Nenada Barola, ki jih je pred meseci iztrgala smrt iz naše srede. Z ninuto molka smo počastili njihov spomin. Pot smo nadaljevali po tesni dolini Laknice, mimo Šmarjeških toplic in gradu Struga do Otočca. V spominu bo ostal obhod okoli gradu na otočku ter slikovit pogled na temno modro-zeleno reko Krko, v kateri so odsevali obrisi gradu in mogočnih starih vrb, na vodi pa se je jata rac podila za drobtinami kruha. Čeprav so nas tu in tam sprem- ljale snežinke, je izlet, ki ga je vodil Lipe Izlakar, lepo in dobro uspel v zadovoljstvo vseh udeležencev. Besedilo in posnetek: ■ , _____RudiRaku|a_ Ptiq'^e planinke na Otočcu PROF. ZVONIMIR ZiVKOViC MASTINSEK COOPERJEV SISTEM KOT ŠPORTNI TRENING COOPER JEV SISTEM V ŠOLSKIH RAZMERAH (Raziskovalni del, prilagojen za Tednik, predlog za nadaljnje razis- kave) Avtor si pridržtge pravid^ ponatisa 1. nadaljevanje PROGRAM PROGRAMIRANJA Izpostaviti je potrebno, da zra- ven aerobnega načina vadbe, kot je zajet v tem delu, je vadba lahko tudi neaerobna, ko so najpogosteje prisotni kratkotrajni, vendar veliki napori. Cooper je temeljito oplemenitil uporabo aerobnega načina vadbe, ki je tudi znanstveno obdelan. Toda to ne pomeni, da je vloga giminastičnih vaj, izometrič- nih in izotoničnih vaj moči, terapevtski značaj kot tudi drugih običajnih in znanstveno dokazanih vaj, oziroma treningov, negirana. V bistvu jim daje nekoliko omejeni pomen in vpliv na organizem, ker v prednost na podlagi znanstvenih dokazov, postavlja uporabo aerob- nega načina dela, to je vadba z dolgotrajno in kontinuirano obre- menitvijo, brezpogojnim postof>- nim povečevanjem in to na osnovi razvoja vzdržljivosti kot psihofizič- ne lastnosti in kvalitete. Novejša raziskovanja kažejo na pomen uporabe ne samo tega sistema. Cooperjev sistem bi po nekaterih ocenah (vendar ne tudi z bistvom poznanja znanstvene natančno- sti) lahko ali celo bilo potrebno postaviti v program šole, to je v učno uro. Pri tem prihaja do pole- mik okrog nedojemanja uporab- nosti aerobne kardiovaskularno- pulmonalne vzdržljivosti kot osno- ve za zdravstveni status, njenega razvoja in vzdrževanja, kar je naj- bolj pomembno. Vprašanje formi- ranja motorike prek učne ure v šoli neizogibno nosi svojo potrditev in zakonito opravičenost, to je tudi razumljivo, kar je značilnost v pro- gramih šol in potreba v razvoju mladega organizma. V tej smeri številni avtorji poudarjajo, popol- noma pravilno, to vsebino dela in vzporedno pomen razvoja vzdržlji- vosti kot psihofizične komponente, vendar ga obenem dajejo pred ,.motorično formiranje" kot da to ni sestavni del takšnega formiranja v furidamentalnih osnovah. To ne pomeni, da se v učno uro vriva nekakšen ,,trening" vadbe, toliko da je v procesu pouka, ki se prven- stveno ukvarja s svojo obliko ,,for- miranja motoričnosti". Takoime- novani efekti treninga, kot jih je obdelal Cooper v zakoniti obliki, so zakonita oblika in sistem vadt)e, torej predvsem vadba, iz katere izhajajo smernice: a) proti preventivnemu treningu oziroma vadbi, ki v osnovi ima dokazano razmerje na znanstvenih osnovah; b) proti športnim rezultatom in športnonu vrednotenju dela; c) proti šolskemu usmerjanju in uporabi v šolskih razmersdi in po novejših raziskavah ne samo kot uporaba treninga nekosenkventne oblike šolske ali izvei^lske ure; d) širi se tudi proti nekaterim drugim usmeritvam, kar samo potrjuje širok razpon dda in mož- nosti. Zato se ta sistem tudi naprej raziskuje in obdeluje. V nekaterih naših krajih očitno ne poznajo vse- bine in metode kot tudi spk>šni pomen tega sistema, pa po ocenah tudi znatni del odgovarjajočih institucij. Od tod in ob uvedbi novega reformiranega (srednjega) usmerje- nega izobraževanja je zato temu problemu potrebno posvetiti ustrezno pozomost in mu dati potrebno mesto v novih programih izobraževanja, čeprav bi v ta namen bile potrebne nadaljnje reiziskave zaradi metodok>ških postavk in podobno, kar je potreb- no spoznati. Pravtako je v prvi fazi potrebno pustiti prostor za nadaljnji razvojni koncept na tem področju. K temu se bcMno še vra- čali, vendar nekoliko J^tanejc^. Očitno ie. da ne smemo zaobiti naših raziskav, ki so bile začete in opravljene leta 1973 in delno končane v letu 1974, vendar po nekoliko skrajšanem postopku zaradi nekaterih metodoloških pozicijskih lastnosti. Bistvo pa je, da so te raziskave dale čisto dolo- čene in konkretne rezultate, kot spodbudo na tem področju. Tudi ta del bomo obdelali v naslednjih poglavjih. Do takrat pa je potrebno dati polni pomen novim odkritjem in raziskavam Kenetha Coopra pri uvedbi Cooper j evega sistema po mnogih šolah in tem možnostim ter rezultatom do katerih je prišel. Te so pozitivne, vendar podatke še vedno obdelujejo, saj tudi Cooper piše, da je pri kategorijah učencev, pri različnih letih in razvojni dobi, potreben širši obseg dela pri raziskavah. Pomembno je, da je v nove tabele za razvoj in merjenje vzdržljivosti uvedel kategorijo od 13 let naprej — to je na straneh 262 in 264 knjige Putevima aerobika. Partizan Beograd leta 1979. K temu dodajamo Test 12 minut, stran 82, in Test teka na 2400 m, stran 83. 1 ESI HOD.AVJA TRCANJA OD 12 .MINUTA dužina staže (u metrima) koja se prede za 12 minuta NAPOMENA: drugi metodi za testiranje na terenu ili na tredmilu i detaljna uputstva koja odnose na sprovodenje testa trčaiija od 12 minuta nalazc se u prilogu. Test hoje ali tdca za 12 minut TEST TRCANJA \A 2.400 m vreme (minuti) jri. Člani plesne sekcije Ruj - pridno vadijo v začetku marca sva obiskala plesno sekcijo v Ptuju, ki ima svoj prostor v Narodnem domu. Pogovarjal sem se z Aleksandrom Glatzem, ki vodi omenjeno plesno sekcijo. Seznanil me je s potekom dela, o katerem pravi, da je težavno, dolgotrajno in intenziv- no. Začenjajo s kondicijskimi treningi, ko se dobro razgibljejo in segrejejo, sledi glasba, k: jo poslušajo in se o njej pogovorijo. Ce hočeš doseči zaželjeno plesno znanje, moraš dobro poznati svoje telo. Z gibi moraš izraziti vse kar misliš in čutiš. Važno vlogo odigra tudi skladnost oara. nrav tako tudi duševna in telesna skladnost, veliko veselja in volje do plesnega športa, ki zahteva veliko kondicijsko, duševno in fizično pripravljenost. Trenirajo dva ali trikrat na teden. Ciani plesne sekcije iz Ptuja so lani prvič sodelovali na turnirju, niso pa dosegli posebnih uspehov zaradi prevelike konkurence. Šport ima dve disciplini: standard- ni in latinsko-ameriškkZadnje čase organizirajo v obeh disciplinah na turniriih. Plesne narp bi lahko poslali v medklubske turnirje, s tem pa prevzemajo odgovornost, da vsaj dvakrat letno organizirajo sami turnir v svojem klubu. Finančnih težav pri tem ne bi bilo, nimajo pa primernega prostora. Obutev primerno za ples si financirajo sami, obleko pa jim preskrbi klub. Plošče kupuje vodja kluba tovariš Glatz na svoje stroške. Svoje delo vodi z zanesljivo roko in lahko pričaku- jemo dobre uspehe. Boris Cafuta Posnetki: D. Ris Aleksander Glatz Tango Potrebno je veliko vaditi 12 - NASI DOPISNIKI 27. marec 1980 — MLADOST MOJE MATERE 29. junija 1937 je v družino Vese- lic privekalo že 7 dekletce, ki so mu dali ime Anica. V njeni rani mladosti je je bilo povsod dovolj. Vsi koti so bili polni njenega smeha in nobena reč ni bila varna pred njo. Toda s petimi leti je ta drobna Anica zaradi pomanjkanja odšla po svetu. Čeprav ni hotela od doma in se je tudi njeni materi trgalo srce, je vendarle nekega mračnega dne s culico v roki prispela ob tetinem varstvu v Graz. Tam je živela kar dve leti in ves ta čas ni slišala slovenske besede. Res je imela tamkaj neko malo avstrijsko prija- teljico, toda ona ji ni mogla nadomestiti doma, pri njej že dobro vtisnjenega v spomin. Najtežji časi v Sloveniji so minili in tako je zato majhno Anico prišel čas ločitve od tuje Avstrije. V Turški vrh je prispela z majhnim slamnatnim klobukom na glavi in trdo pleteno košaro v roki. Njene sestrice in bratci so jo sprejeli kot tujko. Starše je pa najbolj bolelo, da je njihova mala deklica pozabila materin jezik. Ko je tekala po dvorišču in .se veselila pomladnega sonca, je venomer ponavljala: ,,Muti, Muti!" In znova je njeni mami tako kot ob odhodu zakrva- velo srce. Minilo je leto, čas pa prinese svoje in Anica je sedaj že dobro govorila slovensko. Leta so tekla in iz majhne deklice je sedaj postalo že pravo dekle. S 15. leti je odšla znova po svetu. Službovala je kot gospodinjska pomočnica. O, ne zopet ni bila blizu doma, temveč v velikem obmorskem mestu Puli. Vsak dan je prala posodo, pospravljala velike bele sobe, negovala dva nebogljena otroka in kdove kaj vse je še počela. Vse to je rada delala, toda lako kot v Avstriji je tudi tukaj čutila domotožje. Sedaj je bilo veliko večje, močnejše in zrelejše. Po štirih mesecih je zapustila lo mikavno lepo mesto in se vrnila v rodni kraj. Res, doma so je bili veseli, toda spoznala je, da doma ni kruha, zato je znova vzela pot pod noge in odšla po svetu. Sedaj jo je pot zanesla v Maribor. Delo je našla v tovarni pohištva. No ja, v tem mestu je zdržala kar štiri leta. Toda NJENA MLADOST Tekala je po strminah v nabra- nem krilu, z dolgimi kitami. Vse je pelo. Toda svet začne temniti, sonce izgine, pesem se oddaljuje. Umrla ji je mati. Oče se je vnovič poročil. Dobila je mačeho. Ni bilo več smeha, ne petja. Minila so otro- ška igranja. Dan je zanjo postal dolg. Z muko je končala šolo. Sreč- na, a vendar težko je odšla od doma. Delala je. S tem je preživlja- la očeta in sebe. Mačeha je ni marala. Toda ni dolgo uživala sreče. Zopet ji je nesreča zastrla pot. Na njen obraz je legla mrka žalost. Ni ga več. Bil ji je vse, kar je še imela, edina sreča in veselje. Ni mogla verjeti, da gani več, da ji nikoli več ne bo podaril tisti droben nasmeh, ki je izžareval pri vsakem njegovem obi.sku. Ni ga več, nikoli več ga ne bo. Zopet se je zagrizla v delo. Skušala je pozabiti na žalost. Delala je in živela. Vanjo je legla tišina. Droben žarek je tedaj posijal v njeno življenje, prinesel ji je novo upanje. Mlad, iskren in lep. Upala je, da bo mogoče sedaj spoznala lepoto sveta. Upala je in sanjala. In sanje so postale resničnost. Poza- bila je na žalost. Omožila se je in prišel je nov dan. Pričelo se je novo življenje. Takšna je bila njena mladost. Mladost moje matere. Vedno jo rada poslušam, kadar govori o njej. Vem, da ji ni bilo lahko, zato sem ji hvaležna za vsako toplo be- sedo in razumevanje. IVANKA VIDOVIC. 8. b OS „MAKSA BRACiCA" Cirkulane odhod njene sestre z doma in težka očetova bolezen sta jo sedaj prisili- li, da je zapustila Maribor in odšla domov. Po nekaj letih je tamkaj spoznala visokega mladeniča, ki ga je pozne- je tudi poročila. lukaj je bil konec njene težke, mučne tu in tam pa tudi lepe dekliške mladosti. Ta poroka je bila vzrok, da je hladne^ ga februarskega dne rodila Anica drobno punčko Miro in takrat postala moja mamica. MIRATFZAK. 8. a OS ..MAKSA BRACiCA" Cirkulane IMELI SMO OBISK Bližal se je osmi marec. Na ta dan smo se dolgo pripravljali. Dogovorili smo se, da bomo pova- bili tovarišico Albino in tovariškro TomSetovo. Prva je bila izseljena v Srbijo, druga pa je izgubila sina. V četrtek smo šli po obe tovarišici. Pripeljali smo ju v razred. Povedali smo jima nekaj pesmic in prebrali dve zgodbi. Pripovedo- vali sta nam kako je bilo med vojno. Veliko hudega sta preživeli. Tovarišico Albino so vozili v Srbijo celih osem dni. Vozili so jih v živinskih vagonih... Srbi so jih lepo sprejeli. Toda dolgo niso biU v enem kraju. Tudi tam je bilo hudo, živeli so v težkih pogojih okupa- cije. Živeli so dalj časa v hribih. Sami so si morali iskati hrano. Le po enkrat na teden jim je uspelo dobiti toplo hrano. Hodili so od hiše do hiše po vaseh, toda ljudje niso imeli hrane, le pri redkih hišah je bil doma gospodar, mnoge so bile opuščene. Tovarišica Tomšetova je imela sina. Ker nista mogla živeti brez kruha, je sin moral iskati delo. Ni pa hotel iti na delo v Nemčijo, zato so ga zaprli. Iz zapora je pobegnil. Odšel je k partizanom na Boč. Nemci so ga ujeli in ustrelili. Tomšetova mama ga je še dolgo čakala, upala, da se vrne... Obe tovarišici sta nama rekli, da je sedaj v naši domovini zelo lepo. Naročili sta nam, naj se pridno učimo. Gorazd Cernila^ 2. b OS Videm pri Ptuju KO R.\ZMIŠLJAM O M\.M1 Mama pomeni ljubezen, do- broto, žrtvovanje. Življenje vsake mame je polno svetlih in temnih trenutkov. Svetlih takrat, ko podari življenje svojemu otroku, temnih pa, ko se njenemu otroku kaj pripeli, če jo lastni otrok žali z besedo ali dejanjem. Najbolj pre- tresljivo pa je zanjo takrat, kadar jo na stara leta, ko so ji pošle življenjske moči, zapustijo otroci, za katere se je vse življenje razda- jala. Do mame bi morali imeti spoštljiv odnos. Žal temu ni vedno tako. Tudi jaz večkrat užalim mamo. Težko je to priznanje. Moja mama je odživljala več gren- kih kot sladkih trenutkov. Bila je kmečki otrok, ki je že v ranem otroštvu spoznal da e življenje trdo in neusmiljeno. Ko .se je poročila, ji tudi ni bilo lahko. In zgodilo se je najhujše: cesta ji je vzela moža, mojega očeta, ki ga poznam samo po slikah. Takrat sem bila še premajhna, da bi razumela mamino tragiko. Zemlja je terjala svoje, otroci smo zahtevali svje, mama pa sama za nas in za zemljo. Toda poguma ni izgubila. Naložila si je breme in delala za nas in z nami. Danes smo ji vsi zelo hvaležni. Le včasih se zgodi, da pozabljamo na materimo trpljenje in žrtvovanje. In takrat nam je vselej hudo. Življenje hiti naprej. Življenje, ki ne pozna praznika in usmilje- nja. Vsaj za mojo mamo ne. Včasih se sprašujem: „Od kod črpa moč, da tako potrpežljivo prenaša vse težave, ki jih nanjo nalaga življenje in tudi mi, njeni otroci?" Samo ljubezen zmore tako vdika dejanja. Tatjana Bezjak. 7. a Žena pri delu — linorez Zoran Mijalovič 6.b OŠ Tone Žnidarič V maminem naročju — linorez N. Meglic 6. b OŠ Tone Žnidarič PRIZADELA SEM SVOJO MAMO Moja mamica je učiteljica. Uči drugi razred. Ko je študirala, so bili še težki časi. Povojna leta, brez očeta, ki je umrl v nemškem taborišču, trdo za vsakdanji kruh. Moja ^mama je dobra, skromna, pridna. Rada pomaga človeku, kije stistki. Bilo je sončno popoldne. Sedela sem v sobi pred odprto zgodo- vinsko knjigo. Pogled mi je nenehno uhajal na dvorišče, kjer so se igrali otroci. Nisem več vzdr- žala. Stekla sem ven in se že zapo- dila za žogo. Na balkon je stopila mamica in me vprašala, če sem opravila vse dolžnosti za šolo. Naslednji dan smo namreč pisali kontrolno nalogo. Obstala sem in zavpila: ^Ja, mami! Bodi brez skrbi!" Šele v mraku sem se prikazala v stanovanju. Umila sem se, hitro povečerjala, nato pa sedla pred televizor. Na sporedu je bil zanimiv film,ki so ga vrteli pozno v noč. Ko je bilo filma konec, sem odprla zgodovinsko knjigo in na ves glas začela ponavljati snov o Obrih in Bavarcih. Mamica je žalostno povesila oči in dejala: ,,Zdaj si se izdala. Laž ima kratke noge. Zelo si me razočarala." Sram me je bilo, zato sem se urno spravila v posteljo. Dolgo nisem mogla zaspati. Kesala sem se, ker sem nalagala dobro mami- co. Sklenila sem, da se ji bom na- slednje jutro opravičila. Tako sem tudi storila. Dobro mamičino srce mi je odpustilo. Osmi marec. Odhitela sem na bližnji travnik in nabrala zvončke. Mamica jih je bila zelo vesela. Moja mamica je dobra kot kruh, zato je nikoli ne bom zatajila. Vedno jo bom spoštovala. Manja Bezjak, 6.a OS Franc Belšak Gorišnica KADAR JEZIKA OTROK Svojo mamo imam zek) rada, saj mi pomaga v stiskah, deli ljubezen in vedno prisluhne mojim malim skrbem. Za vse to pa ji vedno nisem hvaležna. Bilo je sončno sobotno jutro. Spala sem še. Mama me je pokli- cala k zajtrku. Potuhnila sem se in spala dalje. Sele ob desetih sem prišla v kuhinjo, kjer me je že čaka', zajtrk. „ Danes je lep dan, zato gremo v toplice," je dejala mama Mama je hitela pospravljati in čistiti po stanovanju. Morala bi ji pomagati, pa sem bila prelena. Lenobno sem sedela na stolu in se dolgočasila. ,,Zinka, pomagaj mi, da se bomo lahko čimprej odpeljah kopat," meje prosila mama. ,,Sedaj se mi ne da," sem zakričala. Prerekala sem se z mamo in jezikala, da je bilo grdo slišati. Mama seje razburila. ,,Ker ne ubogaš, ne boš šla z nami." ,,Niti nočem," sem trmarila, čeprav sem že komaj čakala, kdaj bomo odrinili. Mamin obraz se je pomračil. Bila je prizadeta. Jaz pa sem še vedno sedela v kuhinji in kljubovalna gledala v tla. Cez nekaj časa je prišla mama pražnje oblečena, rekoč: ,,Kaj še nisi pripravljena?" ,,Ne grem z vami. .Saj si rekla,' da ne smem," sem za^inla. Mama se je zdrznila; žalost je legla na njen obraz. Tiho se je umaknila v sobo. Na mojo dušo pa je legla tesnoba. Ovedla sem se, da sem z jezikanjem ranila dobro mamino srce. Hocela sem se ji opravičiti, pa mi odrešilna beseda ni hotela z jezika. Se vedno me mori spomin na poletno soboto, v kateri sem z jezikom tepla mamo. Zinka Zorko, 6. a OS Franc Bdšak Gorišnica Mama z otroki — linorez Konrad Lah 6. b OŠ Tone Žnidarič NEUSMIIJEN OTROK Ne da se prešteti, kolikokrat dnevno pokliče otrtk hamo. Leta pa se vedno z nasmehom oglasi in izpolnjuje vse želje svojih otrok Odgovarja na tisoče vprašanj, da bi potešila radovednost in ukaželjnost svojih malčkov. Preden otrok zraste, mora mama vehko potrpeti, dasi jo njeni otroci pozneje v življenju vekokokrat razočarajo. Spominjam se svojega rojstnega dne. Mama mi je kupila darilo. Z veseljem sem odprla zavojček, v katerem so bili bonboni, pomaran- če, slikanica in škatla keksov. Namrdnila sem se: keksi mi niso bili prav nič všeč. Raje bi imela čokoladne napolilanke. Zlobno sem dejala: „Pojejte jih, če hočete! Jaz jih že ne bom." V kuhinji je zavladal molk. Z be- sedami sem neusmiljeno prizadela svojo dobro mamo. Rdečica je zalila moj obraz. V trenutku sem se spomnila na lačne otroke v svetu, ki še kruha nimajo. Mama je strmela vame. Potem je molče vzela škatlo keksov in jo dala na omaro. Cez čas pa je pri- stavila: ,,Kdor z malim ni zadovoljen, velikega vreden ni." Vedela sem, kaj to pomeni. Povesila sem pogled in tiho odšla v sobo. Kekse smo pozneje pojedli, tudi jaz sem segla po njih, a zame so imeli grenak priokus. Vsako leto se ob rojstnem dnevu spomnim, kako neusmiljena sem bila do svoje ljubeče mame. Metka Vajda, 6. a OS Franc Belšak Gorišnica RAZŽALIL SEM MAMO Toplega sončnega dne sem se z novim kolesom vozil pred hišo. Res je bilo lepo divjati po cesti in se zabavati. Poletno tišino je zmotil glas mame: ,,Martin, prosim te pojdi po petršilj na vrt!" Preslišal sem njen glas in se vozil naprej. Hitro se je naredil večer in jaz sem že lačen dirjal v kuhinjo. ,,Mama, imaš kaj jesti?" sem vprašal. Jaz ti bom pripravila za pcxl zob, ti pa pojdi zapret kure!" je rekla. ,,Ja samo na te kure trapaste misliš, jaz pa naj padem v nezavest od lakote, i.e?" sem začel vpiti nanjo ter zalo- putnil kuhinjska vrata. Prestopil sem hišni prag, ko sem .se zavedal, kakšno krivico sem ji storil. Najprej tisto o petršilju, zdaj pa še te kure. Kar dvakrat sem ji storil krivico. Žalosten sem prišel v kuhinjo in se skušal opravičiti. Gledal sem jo, toda njen mirni obraz ter globoke oči so me presu- nile. Predme je postavila večerjo. ,,Jej," je tiho rekla. Šmentana reč, spet ji nisem rekel hvala in zopet se mi je grlo stisnilo, toda vse bolj mi je postajalo hudo, ker sem jo razžalil. Zvečer sem sedel v kuhinji, tudi ona je sedela in me gledala. Menda je čakala opravičila? Ne vem, tokrat se je iz mojega grla iztrgal stavek: ,,Mama, oprosti za tisto popol- dne!" sem dejal. »Oprostim ti," je dejala in zopet sva postala prijate- lja. Martin Težak, 6. b OS „Maksa Bračiča" Cirkulane Dan žena — linorez Dušan Vertič OŠ T. Žnidarič Juršinci, 6. marca 1980: Alojz Fekonja, Sakušak 94; Liza Kirič, Slomi 15; Anton Kokol, Kukava 31; Jože Kolar, Senčak 4; Klara Horvat, Dragovič 51; Marija Osterc, Gabernik 38; Katarina Berlak, Gabernik 39; Franc Toš, Grlinci 14; Janez Vrabl, Sakušek 82; Franček Kokol, Bodkovci 31; Jožica Suen, Sakušak 79; Marica Vrabl, Sakušak 82; Jožica Ceh, Juršinci 74/a; Podlehnik, 4. marca 1980: Marija Jeza, Podlehnik 92; Rozalija Cafuta, Zagrebška 119; Franc Milošič, Podlehnik 50; Franc Trafela, Pobrežje 138; Franc Curič, Sedlašek 34; Slavko Fric, Podlehnik, Marija Ekart, Sikole 20; Peter Braluša, Podlehnik 6/a; Franc Cuš, Hajdina 158; Janko Gajšek, Podlehnik 61; Janko Milošič, Podlehnik 71; Alojz Gajšek, Podlehnik 19; Janez Kure, Gorca 1; Janko Gajšek, Gorca3.''a; Franc Trafela, Podlehnik 101; Angela Rep, Gorca 34; Stanko Vaupotič, Stanošina 12; Maks Gregorec, Podlehnik 55; Marian Mohorko, Dežno 15; Srečko Vinko, Podlehnik 57; Franc Vinko, PodkhnikS?. _...........________ Markovci, 11. marca 1980: Alojz Letonja, Zabovci 92; Marjeta Zavec, Bukovci 177; Ivan Ovčar, Markovci 42; Katica Kristo- vič. Nova vas 1; Jože Janžei, Zabovci 11; Karolina Pičerko, Za- bovci 6; Milica Letonja, Zabova 92; Ana Letonja, Zabovci 92; Jože Zemljarič, Prvenci 17; Jože Cigula, Zabovci 95; Kristina Meglic, Prvenci 6; Alojz Kristovič, Zabovci 25; Marija Kristovič, Zabovci 29; Janez Janžei, Zabovci 11; Neža Mikša, Zabovci 16; Ivan Galun, Prvenci 2; Franc Plošinjak, Stojnci 81; AGIS, Ptuj, 14. marca 1980: Edvard Korže, Podlože 78; Danilo Jevšenak, Krajgerjeva 12; Angela Samprl, Abramičeva 9; Jože Dobrun, Bezjakova 2; Anton Ceh, Podvinci 48/a; Nežka Košar, Zg. Hajdina 17/c; Franc Breg, Grajenščak 6/a; Milan Leber, Ce- sta Olge Meglic 4; Emerik Weigl, Miklošičeva 6; Ignac Habjanič, Potrčeva 56; Martin Potočnik, Slo- venjegoriška 10; Antcm Kekec, Bukovci 19; Emil Učakar, Potrčeva 50/a; Jakob Janžekovič, Strejaci 7; Jože Skok, V. Varnica 69; Jože Kozel, V. Varnica 57; Andrej Kozel, V. Varnica 6; Stanko Petek, Moškanjci 63; Oto Mesaric, Aškerčeva 4; Edvard Skok, Ilčeva 1; Franc Petrovič, Potrčeva 50/a; Franc Vindiš, Žetalskega Jožeta; Anton Gol, Žetalskega Jožeta 6; Ivan Vidmar, Pobrežje 23/a; Martin Milošič, Spuhlja 38; Milan Petek, Podvinci 68; Marija Plajn- šek, Gorca 38; Marija Arnuš, Ziherlova 3; Terezija Kolar, Rabeljčja vas 6; Silva Crešnik, Ormoška 2; Marija Donaj,' Mezgovci 81; Emin Muratovič, Ziherlova 4; Anica Mazera, Anice Kaučevič 2; Mirko Rojko, Sp. Velovlak 6; Jože Florjanič, Mezgovci 44; Konrad Obran, Budina 22; Andrej Belšak, Tomši- čeva 41; Branko Sauperl, Maribor- ska 32; Viktor Leben, Formin 15; Ivan Lesjak, Nova vas 17; Martin Golob, Dornavska 18; Milan Munda, Zabovci 63; Mirko Cuš, Mezgovci 57; Leopokl Paher, Gerečja vas 72; Maks Petrovič, Zg. Pristava 25; Branko Kostanjeveč, Trstenjakova 7; Mihael Gomboc, Borisa Krejgerja 13; tEmiiK — 27. marec1980 TELESNA KULTURA IN SPORT - 13 Nova pridobitev ptujskih jadralcev Na ptujskem letališču v IVloškajncih so minulo soboto zače- li letošnjo sezono tudi člani aerokluba Ptuj, ki so ob prisotnosti jtevilnih gostov, predstavnikov družbenopolitičnega in gospodar- skega življenja simbolično krstili svoje novo jadralno letalo TG 100 ELAN. Ob tej priložnosti je Alojz Gojčič, predsednik upravnega odbora Aerokluba Ptuj pt>sebej poudaril pripravljenost delovnih organizacij v občini Ptuj, da ptuj- skim jadralcem, padalcem in motornim pilotom pomagajo pri razreševanju materialnih pro- blemov. Brez tako dobljenih finančnih sredstev gotovo ne bi zabeležili tako velikega razvoja — kot so ga v zadnjih petih letih, veli- ko razumevanja za delo in proble- me ptujskega aerokluba pa ima vsa družbenopolitična skupnost v obči- ni. Z nakupom novih osnovnih sred- stev — motornih in jadralnih letal, padal in tehnične opreme aeroklub le obnavlja vse tisto kar je moral zaradi zastarelosti in dotrajanosti izločiti iz uporabe, to obenem pomeni, da v glavnem ostaja pri istem številu letal, le da so ta novo in sodobna. Tudi pri nakupu, jadralnega letala TG 100 Elan je prevzel pokroviteljstvomesokombi- nat Pertutnina Ptuj, njegov glavni direktor Ivo Tomažič pa je kot boter opravil obtred krsta. Ptujski aeroklub je pred nedav- nim začel graditi tudi novo letališko zgradbo, ki je brez omenjene pomoči in akcij ptujskega združenega dela, gotovo ne bi mogel niti začeti, del letalskega parka pa bi moral še naprej ostati na prostem, prepuščen vremenskim razmeram in prehitremu propada- nju. Lansko leto je bilo zelo uspeSno tudi po rezultatih, ki so jih dosegli ptujski piloti. Dvojica Hoj- nik—Kolarič je osvojila četrto mesto na memorialu Edvarda Rusjana, Krepfl—Cestnik pa sed- mo mesto. Na republiškem prven- stvu je bil Krepfl prvi, Hojnik pa sedmi. Na memorialu Branka Ivanuše sia. bila Hojnik—Krepfl prva, Kolarič—J oba pa sedma. Na največjem jugoslovanskem tek- movanju za pokal maršala Tita je Hojnik zasedel tretjo, Krepfl pa deveto mesto. Tako se je v zveznem merilu Danilo Hojnik plasiral na tretje mesto. Drago Krepfl na peto, ki je tudi republiški prvak, Hojnik je bil f>eti, Kostja Kolarič pa šesd. Jadralna sekcija je imela doslej le malo dobrih letal za doseganje boljših rezultatov. Nekoliko izboljšanja sta prinesli dve poljski jadralni letali in tretje, ki so ga sedaj kupili daje vse možnosti, da se povzpne tudi v vrh sk>venskega jadralnega športa. Na lanskem republiškem prvenstvu je Petrovič zasedel dvanajsto mesto, Kolarič pa štirinajsto. V tej panogi je trenutno ptujski aeroklub nekoliko šibkejši kot je bil pred leti, ko je imd cek) državnega f>rvaka. Ce bi omenili še nekaj lanskoletnih ekipnih rezultatov je potrebno reči, da je bila članska ekipa tretja na republiškem prvenstvu, na Podlehniškem pokalu pa je zasedla drugo mesto. Modelarji še vedno segajo v sam vrh jugoslovanskega modelarskega športa in tudi v svetu niso nepoznani. V lanskem letu so osvojili cup rq3ublike, štajerski in dolenjski pokal, kurentov pokal in druge uspehe. V klubu imajo kar tri reprezentante Ota Vdnuška, Petra .Miča in Dušana Pečka. Med željami, ki jih imajo za ddo v prihodnje je potrebno v prvi vrsU omeniti še tesnejše soddovanje z JIA, civilno zaščito in drugimi iz tega področja. To sodelovanje je bilo že doslej zelo tesno in aktivno na področju vzgoje nekaterih kadrov, največje pa s teritorialno obrambo v okviru katere so oblikovali tudi prvo enoto letalske teritorialne obrambe. Iz tega so- delovanja krijejo tudi del stroškov za letenje, poleg tega pa so iz tako zbranih sredstev kupili letalo UTVA 75, ki je namenjeno tem enotam po aeroklubih in ne aeroklubom. Vseh teh uspehov pa ne bi bilo brez aktivnega sodelovanja slehernega člana ptujskega aerokluba, ki del sredstev za lete- nje, jadranje in skakanje prisluži tudi v delavnici. Za takšne javne krste pa so se pri ptujskem aeroklubu odločili predvsem zato, da bi tako popularizirali svojo aktivnost, da ljudem povedo, da so tu, da ustvarjajo, da imajo določene probleme in nenazadnje tudi lepe rezultate na športnem področju. Glavni direktor Perutnine Ivo Tomažič je nato s steklenk:o šampzmjca simbolično krstil novo jadralno letalo, ki je takoj za tem že poletelo v oblačno nebo in demonstriralo nekaj svojih sposobnosti. Ze jutri pa bodo vanj sedli novi in novi jadralci, bodoči varovalci našega modrega neba, si nabirali novih znanj in sposobno- sti. „Naj bodo z njim poleti vami, uspešni in prijetni," je v svoji zaključni besedi dejal boter Ivo Tomažič. mš Alojz Gojčič, predsednik aerokluba je uvodom« spregovoril o nalogah in o obnav^anju osnovnih sredstev Foto: I. Ciani Uspeh Lidije Horvat Od 14. do 19. marca je bilo na Ravnah republiško pionirsko prvenstvo v šahu. V obeh kategorijah je nastopilo po 20 najboljših z izvedenih področnih tekmovanj. Ob koncu tekmovanja, kije potekalo po švicarskem sistemu, je vrstni red najboljših naslednji: pionirke — 1. \tena Šifrar (Maribor) 8. 2. Lidija Horvat (Juršinci) 7.5. 3. Mira Seku- i /ovnik (Dravograd) 6.... 11. Tatjana Kokol (Grajena) 4.5 itd. — pionirji: 1. Štefan Cigan (Murska Sobota) 8.5. 2. Jurij Mohr (Maribor) 8.5. 3. Emil Luzar (Novo mesto) 6.. . . 10. Samo Bezjak (Juršinci) 4.5. 13. Dušan Majcenovič (Kidričevo) 4,5 itd. ' L k. SNL: MERCATOR-DRAVA 2:1 (0:1) V nedeljo doma z Izolo Nogometaši Drave so z vodilnim moštvom enotne republiške lige izgubili tesno, vodili pa so vse do 50. minute. Zadetek za Dravo je dosegel Kelenc. Drava je z 10 točkami na osmem mestu, v nedeljo pa se bo v Ptuju pomerila z Izolo. Dobra igra proti Mercatorju obeta zanimiv nedeljski obračun. 1. k. V SOBOTO IN NEDELJO Absolutno prvenstvo SFRJ v plavanju V Ptujskih toplicah bodo to soboto in nedeljo najboljše plavalke in plavalci merili moči za posamezne naslove in uvrstitev v olimpijsko vrsto. Tekmovanje bodo ob pomoči plavalnih zvez Jugoslavije in Slovenije izvedli člani PK Ptujske toplice. .1. llLr^ deCNIZBOR RK DRAVA Pregled dela in novo vodstvo člani in članice rokometnega kluba Drava so se v .soboto zvečer zbrali na občnem zboru in pregledali štiriletno delo. Z zborom so zaradi 'udeležbe morali začeti po polurnem čakanju, velja pa omeniti, da razen prvega predsednika kluba Rudija Koširja in sekretarja Obdravske ro- '^ometne zveze Vilija Trofenika se zbora ni udeležil niti eden predstavnik [•^lesnokulturne skupnosti, zveze telesnokulturnih organizacij in dru- žbenopolitične skupnosti. Seveda pa to na takšnih zborih ni nobena novost. Po uvodnem poročilu dosedanjega predsednika Lojzeta Arka so udeleženci v razpravi največ pozornosti namenili ekipi članic, ki nastopa ^severni skupini druge zvezne rokometne lige in jo4o soboto čaka prvo '"'"ečanje nadaljevanja tekmovanja. Uvrstitev v drugo ligo je doslej največji uspeh dela s to generacijo, za katerega so zaslužni tako vtKlitelji, |i"enerji. igralke in vodstvo. Opozorili so na številne težave od finančnih do velikega osipa igralk, saj je člansko ekipo od vstopa v drugo ligo '»ipustilo kar 12 v večini perspektivnih igralk, ki so prenehale z aktivnim 'granjem. Tako slabša uvrstitev ekipe po prvem delu ni presenečenje, •^'jub temu pa bodo z borbeno igro poskušali obdržati drugoligaški '>tatus. Vendar pa je osnova dela delo z mladimi tako na osnovnih šolah P'^ek S§D kot v klubskih selekcijah, saj se zavedajo, da ni članskih "'»Pehov brez kvalitetnega naraščaja. Po pregledu dela so člani razrešili dosedanje vodstvo in izvolili ^^M). Upravni (xlbor kluba, ki bo f>ovezovalec in vsklajevalec dela ^^ameznih komisij, bo v prihodnjem obdobju \odi\ GorazdŽmavc. Ob "^oncu je sekretar Obdravske rokometne zveze v imenu RZS podelil J^i.Plome posameznikom za dolgoletno uspešno delo. klub pa je za ■"'desetletno delo prejel tudi zlato plaketo republiške zveze. Več o ^'»edanjem delu pa v prihodnji številki! L kotar SKL VZHOD: DRAVA-2ALEC 98:96 (48:56) 00 ZMAGE V ZADNJIH TRENUTKIH Košarkarji Drave so v soboto zvečer v športni dvorani Mladika z zadetkom Dobrijeviča v zadnjih trenutkih srečanja premagali edkipo iz Žalca. Za Dravo je največ košev dosegel Musič in sicer 36. Skok pod košem (foto: B. Rode) Aluminij:Kamnik 1:1 v prvi prvenstveni tekmi so nogometaši v zadnjih minutah uspeli iztržiti točko. Ves čas srečanja so bili boljši nasprotnik, ustvarili so si vdiko priložnosti, ki pa jih žal niso uspeli realiziran. Tako je Kozoderc že na začetku srečanja sam prodrl do nasprotnega vratarja in streljal točno v njega. Gostje so povedli že v 12. minuti in to vodstvo zadržali vse do 86. minute, ko so domačini rezultat izenačili. Ves čas tekme smo gledali „pravo filmsko" igranje nasprotnih igral- cev, ki so se valjali in simulirali poškodbe. Slab sodnik Lackovič iz Maribora pa jim je to dopuščal. V 44. minuti je nasprotni igralec namemo udaril napadalca domačih Beka, ta ga je odrinil in dobfl zato rdeči karton, gostujoči igralec pa samo rameni. Kartone so dobivali samo domači igralci in to za malenkosti, razen v primeru, ko je domači vratar podrl nasprotnega igrak:a. V zadnjih 20 minutah smo videli pravo kanonado strelov na gol, vendar jc v mrežo našel pot le Krajnčev strel. Gostje so večkrat v kazen- skem prostora nepravilno zausUvili domače napadalce, vendar sodnik Lacknvič ni reagiral. Po sojenju sodeč mislim, da dandanes igra ni več v ospredju, ampak vse tisto kar ne sodi h nogometu. In kdo je kriv za vse to? Odgovora ni treba iskati pri igrakih samih! Danilo Kl2ynaek TVD PARTIZAN PTUJ Poudarek množičnosti Potem ko se je od TVD Partizan Ptuj odcepila atletska sekcija — sedaj imamo v Ptuju atletski klub, delujejo v društvu Se boksarska, nogometna in gimnastična sekcija. Ciani upravnega odbora menijo, da bi bilo potrebno nameniti več pozornosti predvsem rekreativni vadbi predšolskih otrok in starejših občanov. Vendar v zadnjih letih aktivnost v draštvu upada, predvsem zaradi pomanjkanja ustreznih kadrov, pro- storov in finančnih sredstev. Ideja o vključitvi čimveč mladih ni nova, iz leta v leto se ponavlja, pravega uspeha pa. V samem Ptuju so telovadnke preveč zasedene, tudi prave opreme — predvsem za vadbo predšolskih otrok ni, pa tudi vadi- tdjev, ki bi brezplačno namenjali svoj prosti čas rekreativni dejavnosti. Da bi v draštvu resnično zaživele sedanje aktivnosti, bi se morali vanj vključiti predstavniki vseh krajevnih skupnosti na mestnem območju in skladno načrtovati dejavnost društva. Ciani upravnega odbora so se dogovorili, da bodo o tem in o do- sedanjem delu draštva razpravljali na občnem zboru, ki bo v začetku aprila. N. D. OBVEZNI ŠOLSKI PROGRAM V ŠPORTNI GIMNASTIKI Tekmovalo je 296 šolarjev Tradicionalno prvenstvo v športni gimnastiki seje v letošnjem letu , popestrilo z udeležbo nižjih razredov. Dosedaj seje na OŠ »Boris Kidrič« ; \ Kidričevem odvijalo tekmovanje le za višje razrede, vendar pa sedaj i [x>učujcjo TV strokovnjaki od drugega razreda naprej, kar ugodno i vpliva prav na športe, ki zahtevajo zgodno. predvsem pa pravočasno [ Npccializacijo. Iz prvega in drugega razreda pa so se tekmovanja ude-' Icžile Ic nekatere deklice, ki trenirajo trikrat v društvu Partizan Kidri-; čcvo. Na tekmovanju so sodelovali kot sodniki in sodnice nekateri poznani i tekmovalci in tekmovalke. Na gredi je sodila Anica Šemer (Vrtič). kije; bila med najboljšimi v SR Sloveniji v svoji dolgoletni športni karieri. Na ■ bradlji jc priskočil na pomoč kot sodnik Oto Mesaric, ki je bil član,; republiške reprezentance v drugem razredu v športni gimnastiki. V; parterju je sodil član Partizana Kidričevo, Miran Pal, kije kot pionir; dosegal vidne uspehe, sedajje postal predmetni učitelj telesne vzgoje, žal^ pa v Vidmu kjer službuje ne more dokazovati svojih .sposobnosti, kajti \ nima ustreznih vadbenih prostorov. Na tekmovanju so sodili še Dušan Maltar. drog; Miro Prstcc. preskok: Ivanka Gorše, parter. \ Tekmovanje je potekalo hkrati za deklice in dečke po vrstnem redu ; razredov. Opaziti je bilo. da so nekateri iz nižjih razredov lepše in točneje [ opravili obvezni program, kajti njihova zavzetost seje kazala že na samem vadbenem pristopu in zavzetosti v pripravljalnem obdobju. ; Cjlavna značilnost tega tekmovanja je bila množičnost, kratek čas? tekmovanja, saj je bilo tekmovanje končano v celoti v štirih urah, samo ■ tckmovanjepa v treh urah. Pri tem ne smemo pozabiti na obetajoči mladi \ rod. ki ssvtTJo vvadbo. kiji pravimo že trening kar trikrat tedensko treniraj pt»d strokovnim vodstvom pri Partizanu Kidričevo. Lepi, stari časi sej ponovno vračajo, kajti na osnovni šoli v Kidričevem in društvu Partizan ; se zavedajo velike vrednosti ŠPORTNE CilMNASTlKE za življenje in šport. Med prvošolkami in drugošolcami je zmagala Romana Meznarič, i pred Diano Peric. Tatjano Zidarič in Natašo lljevec. i 3. razred deklice: Andreja Zidarič 3/b. 36.8; Simona Teodorovič 3/a > 35.7; Darja Korez 3/b. 33.9. Dečki: Robi Kristofič 3/b 34.4; Bojan j Svenšek 3/a 33,6; Roman Godec 3/a 32,4. Četrti razred dečki: Robi \ Hojnik 4/a 37.1; 2. Vojko Svenšek 4/b 35.8; Robi Kešpert 4/b 35,6. j Četrti razred deklice; Majda Potočnik 4/a, 36,7; Violeta Pintarič 4/a, '[ 36.4; Simona Hojnik 4/a 36,0. Peti razred deklice; Maša Gorše 5/a 38,4;; Mateja Cirabavac 5/a 36.3; Valerija Pintarič 5/a 36.2; Dečki: Zlato : Novak 5/b 35.4; Igor Ivančič 5/c 34.6; Anton Peklič 5/b. Šesti razred deklice: .Anica Jus6/a 36.7; Brigita Radolič 6/a 36,4; Simona lntihar6/a ■ 35.3. Dcxki; Eranc Turnšek. 6/a 36,1; Samo Vrabič 6/a 35,8; Gorazd Rajhcr6/a 35.6. Sedmi razred deklice: Danica Mohorko 7/c 37,3; Vesna ; Teodorovič 7/c 36,6; Rosanda Kneževič 7/c 36,6. Dečki: Borut Loboda \ 7/c 36.8: Stanko Kovačič 7/c 36.6; Mladen Lah 36.4. Osmi razredi deklice; .■Alenka Polajžer 8/a 36.4; Renata Kozoderc 8/a 36,2; Majda^ Bauman 8/b 36,0. Dečki: Radko Miličevič 8/a 38,6. Peter Letonja 8/a . .^■'.5; Miran Peric 8/b 37.4. Naslov za šolsko leto 1979/80 .so osvojili: DLKLFTA: Maša Gorše 5/a 38,4; Danica Mohorko 7/c 37.3; Andreja] Zidarič 3/b 36.8. FANTJF.; Radko Miličevič 8/a 38,6; Peter Letonja 8/a 37.5; Miran Petrič 8/b 37.4. Na tekmovanju je nastopilo 153 deklet in 143 fantov, skupaj 296, kar i zgovorno kaže na izpolnjevanje obveznega programa na področju ; Nporinc gimnastike za o.snovne šole, ki ga predpisuje učni načrt za j ptKlročje SR Slovenije. ' Rezultati so spodbudni, saj bodo o nekaterih, ki .so tekmovali na tem tekmovanju lahko prebrali spodbudne rezultate ne samo na področju športne gimnastike, marveč tudi v drugih panogah in disciplinah na športnem in šolskem področju. i Lepo bi bilo. če bi gimnastična tekmovanja vključili v program j špt>rtnih dni. Šole. ki imajo za to zvrst dejavnosti pogoje, ostale pa s j skrajšanim programom. Namreč, raziskave kažejo, da je športna gi- i mnastika zvrst dejavnosti, kije neobhodno potrebna kot pripravljalnica ' že mnoge športne panoge, saj bodo tako mnogi hiteje dosegali vidne ; rezultate na področju športa in življenja. A. G. ' Tekmovanje v i^iortni gimnastiki na OŠ »Boris Kidrič« Kidričevo. V SOBOTO 29. 3. OB 19. URI PP Drava-Koka V .soboto se torej začne drugi del tekmovanja v severni skupini druge zvezne rokometne lige za članice. Ptuj.ska PP Drava je po prvem delu na nezavidljivem predzadnjem mestu in se bo v tem delu potrebno še kako pH>truditi. če želimo tudi v naslednji sezoni obiskovati drugoli- gaška srečanja. Pričakujemo, da bodo igralke v teh prizadevanjih podprli tudi gledalci, ki so se prvih srečanj udeleževali v res velikem številu, po prvih porazih, ki .so del športne igre. paje zanimanje močno upadlo. 14-ZA RAZVEDRILO 27. marec 1980 — TEDNIK -27. marec 1980 OGLASI IN OBJAVE-15 v Soli rsnz v tacnu doslej izSouli prek 1.500 miličnikov Svobodni smo le toliko, kolikor smo varni! šolski center Republiškega sekretariata za notranje zadeve v Tacnu pri Ljubljani bo letos zapustila že deseta generacija miličnikov iz vseh koncev Slove- nije. Skupaj s šolo za miličnike v Kotnikovi ulici v Ljubljani in njenimi oddelki v Kopru in N/lariboru. bomo Slovenci letos bogatejši za okoli štiristo milič- nikov. Kljub temu ocenjujejo, da bo v naši republiki letos primanj- kovalo okoli 1000 miličnikov. Prav zaradi tega so predstavni- ki republiškega sekretariata za notranje zadeve in šolskega cen- tra v Tacnu pripravili pogovor s predstavniki sredstev javnega obveščanja in predstavniki izo- braževalnih ustanov v naši repu- bliki; predvsem z namenom, da bi zagotovili čim večje zanimanje in čim večji vpis na to šolo. Na tiskovni konferenci, ki je bila v prostorih šole za miličnike kadete v Tacnu, v četrtek 13. marca, so predstavniki vodstva šolskega centra ia Republiškega sekretariata za notranje zadeve SRS. seznanili udeležence s pote- kom in sistemom vzgojno-izobra- ževalnega procesa, ter s pogoji za vpis v to šolo. Prva generacija miličnikov — kadetov je stopila v prvo šolsko leto septembra 1967. Takrat je bilo sprejetih 150 gojencev. Spre- jemni kriteriji so podobno, kot danes, temeljili na rezultatih preizkusa telesnih zmogljivosti, psihološkega testiranja, zdravst- venih pregledov in poznavanju slovenskega jezika kandidatov. Na končno odločitev pa je vliva- lo tudi mnenje osnovnih šol in preverbe o kandidatih, ki jih opravljajo postaje milice matične občine. Septembra I968je prišla v šolo druga generacija. Se pred pričet- kom pouka je bila dograjena nova stavba z 12. učilnicami in ambulantnimi prostori v pritlič- ju, nadaljevali so tudi z izgradnjo novega doma s 400 ležišči. Pouk in vzgoja sta začela teči po načrtovanih smernicah in šola je začela dobivati svoj pravi obraz. Povezovati se je pričela z zavo- dom za šolstvo in drugimi domo- vi srednjih šol v ljubljanski regiji. Jeseni 1969 so v tretjo genera- cijo sprejeli 180 učencev. Dogra- jen je bil internat in kadetska .šola je imela tako prvič vse tri razrede z okoli 480 učenci. Naj- večjo skrb pa so leto za tem namenili prvim absolventom — maturantom kadetske šole. Že ob ustanovitvi .šole za miličnike kadete je RSNZ SR Slovenije podpisal sporazum z Zveznim sekretariatom za narod- no obrambo, o priznanju odslu- ženja vojaškega roka za absol- vente srednjih šol za notranje zadeve. Ti so v času šolanja po zakonu o vojaških obveznostih za državljane SFRJ obvladali tudi vojaške predmete, zato so ob zaključku šolanja mladi milični- ki—kadeti, tako kot vse gene- racije za njimi, izrekli ob navzoč- nosti svojih staršev ip predstavni- kov JLA in RSNZ svečano zaobljubo — kot vojaki in delav- ci ONZ. Tako .so zaključile tudi druga, tretja ... in sedma generacija. Za osmo generacijo, leta 1974 je poslalo .šolanje štiriletno. Kon- ceot dela in učnovzaoineea oro- cesa v šoli pa so z leti še naprej dograjevali in izpopolnjevali in letos junija bo šolanje zaključila že deseta generacija miličnikov — kadetov. Šolanje v »Tacenski kadetnici« traja štiri leta in daje popolno srednjo izobrazbo. Pogoj za vpis, je razen že omenjenih predvsem uspešno končana osemletka. Med štiriletnim šolanjem imajo gojenci brezplačno stanovanje in hrano, uniformo, perilo, obutev, učne pripomočke ter zdravstveno in invalidsko zavarovanje. Po izobraževalnem programu in zadnji dve leti tudi po osnutkih skupnega vzgojno-izobraževal- nega sistema usmerjenega izo- braževanja poteka teoretični po- uk vzporedno s praktičnim. Sam predmetnik zajema splošno vzgojno-izobraževalno področje z jezikovno, umetnostno, družbe- noslovno in naravoslovno skupi- no. V okvir ožjega poklicnega področja pa spadajo za tem še skupina pravnih predmetov, kri- minalistika. promet, moloristika in šport. Vojaško področje pa obsega vojaške predmete in usposabljanje za veziste. Življenje v tacenski kadetnici je kljub internatskemu bivanju odprto tudi navzven. Gojenci uspešno sodelujejo s KS, družbe- nopolitičnimi organizacijami ter društvi. Poleg izredno širokega učnega programa imajo bodoči kadeti še zmeraj čas za številne zunajšolske dejavnosti — kar 42 sojih našteli. V sestavi šolskega centra RSNZ je poleg drugih šol tudi šola za miličnike v Kotnikovi ulici. Vanjo se lahko vpišejo vsi tisti kandidati, ki so že končali katero izmed srednjih ali poklic- nih šol. ki so že odslužili vojaški rok in niso stari več kot 25 let. Šolanje traja le eno leto. gojen- cem pa je prav tako zagotovljeno brezplačno bivanje v internatu. V času šolanja prejemajo osebni dohodek, čas prebit v šolanju pa jim štejejo v redno delovno dobo. V to šolo od leta 1974 vpisujejo tudi dekleta. Dandanes dela v slovenski milici že prek 500 predstavnic nežnega spola. V letošnjem letu so z vpi.som v šolo za miličnike kadete v Tacnu pričeli nekoliko prej. kot je bilo doslej v navadi, tako, da bo vpisni rok zaključen do 20. aprila. S testi za kandidate so pričeli že ta leden, vsi pa bodo takoj za tem zvedeli, če .so spreje- li ali ne. Tako se bodo tisti, kijih ne bodo sprejeli, lahko vpisali .še na katero od ostalih srednjih ali poklicnih šol. Zanimivo je. da se vsako leto v to šolo prijavi okoli 600 kandidatov, čeprav jih šola lahko sprejme le okoli 200. Zaradi izredne zahtevnosti pa jih samo zaradi zdravstvenih razlo- gov več kot polovico izločijo pred sprejemnimi izpiti. Po končanem šolanju v kateri- koli izmed obeh šol za miličnike, lahko najboljši in kadrovsko izbrani miličniki nadaljujejo šo- lanje na Vi.šji upravni šoli — oddelek za notranje zadeve, na vi.šji pravni ali katerikoli drugi ustrezni vi.šji šoli. glede na ka- drovske potrebe RSNZ. Tako lahko z daljšo prakso in končano ustrezno .šolo opravljajo pozneje dela višjih in zahtevnejših opra- vil in nalog v organih za notranje zadeve. >>Vsekakor je poklic miličnika za mlade ljudi izredno privlačen, ne smemo paprezreli dejstva, da je tudj izredno naporen in zahte- ven. Še bolj moramo vedeli, da smo v naši socialistični samou- pravni družbi svobodni le toliko, kolikor smo varni, zato smo dolžni izbirati za miličnike le spo.sobne in pridne ter predvsem zaupljive ljudi,« jc med drugim dejal ob zaključku tiskovne kon- ference Leopold Jesenik, podse- kretar RSNZ in načelnik milice v SR Sloveniji. Prav bi bilo. da bi te besede vzpodbudile vse liste, ki želijo postati miličniki, kijih ta poklic resnično veseli. M. Ozmec Šolanje za miličnike — kadete poteka v moderno opremljenih učilnicah z najsodobnejšimi učno-vzgojnimi pripomočki, tudi internim televizij- skim centrom, ffoto: J. Pavlin) Gojenci šole za miličnike — kadete živijo v sodobo urejenem internatu, tik ob šoli, s katero tvori zaključeno celoto. V okviru prostočasnih in interesnih dejavnosti lahko gojenci razvijajo sposobnosti za borilne veščine, spretnostno vožnjo na mopedih in motorjih, razne oblike življenja v naravi, kot Je planinstvo, taborništvo, Jamarstvo in podobno, (foto: J. Pavlin) RODNI VRH Trgovino SO zaprli Kljub prizadevanju krajanov, družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti Podlehnik in izvršnega sveta SO Ptuj, so v po- nedeljek, 17. marca zaprli trgovino SOZD Tima Oskrbni center Maribor TOZD Sadež na Rodnem vrhu. Kot so povedali v temeljni organizaciji Sadež je v tej prodajalni upadla prodaja za 35 odstotkov, izguba je bila okrog 50.000 din, edina prodajalka je odpovedala delovno razmerje. To so bili vzroki, da so trgovino zaprli, čeprav je oskrbovala z osnovnimi prehrambenimi izdelki okrog 80 gospodinjstev, raztresenih po haloških gričih. O zapiranju trgovine je bila obveščena le krajevna skupnost Podlehnik in to 13. marca, tako da ni bilo kaj dosti časa za ukrepanje. Takoj se je sestal svet potrošnikov skupaj z vaškim odborom socialistične zveze delov- nih ljudi na Rodnem vrhu in obsodil tak ukrep kot nedopusten. Tam žive pretežno starejši občani, ki imajo do trgovine v Podlehniku po šest kilometrov v eno smer, hrano pa prenašajo v koših, saj prevoza praktično ni, posebej v jasenskem in v zimskem času. Se v ponedeljek, ko so trgovino zapirali oziroma odvažali zaloge in inventar, so ljudje hoteli nakupiti nekaj osnovnih živil, da bi si vsaj za nekaj Časa ustvarili zalogo. Pa ni bilo mogoče kupiti ničesar. Inventura je bila že opravljena, krajani so le s solzami v očeh opazovali može, ki so nalagali na tovornjak zanje tako potrebna živila. Izvršni svet SO Ptuj je seveda takoj reagiral in poskušal doseči sporazumno rešitev, vendar je bila odločitev o zapiranju trgovine dokončna. Tako so sedaj pred problemom, kako zagotoviti oskrbo. Dva predloga sta. Prvi je ambulantna prodaja, kar pomeni, da bi vsaj dvakrat tedensko pripeljal na Rodni vrh tovornjak z osnovnimi potrebščinami. Drugi pa — odpreti trgovino, ki bi jo prevzel zasebnik. O obeh predlogih se sedaj v krajevni skupnosti pogovarjajo in poskušajo najti tisto rešitev, ki bi krajanom najbolj ustrezala. Po vsej verjetnosti se bodo odločili za drugi predlog, saj je med krajani nekaj takih, ki bi prevzeli trgovino. Tudi primernejši prostor od sedanjega bi poskušali priskrbeti in se dogovoriti z MlP-om, da bi jim odstopil nekaj stare opreme. Trgovina bi l^ko poslovala ob tistem času, ko krajanom najbolj ustreza, v njej pa bi kupovali tisto, kar najbolj potrebujejo. V krajevni skupnosti upajo, da bodo problem kar se da hitro rešili v zadovoljstvo krajanov seveda. Tekst N. D. V tej preprosti zgradbi je bila trgovina. Slika zk Center srednjega usmierjenega izobraževanja Ptuj, Volkmerjeva 19, objavlja dela in naloge 1. knjižničarja(ke) za čas od 7. aprila do 27. junija in od 18. avgusta do 28. novembra 1980 (nadomeščanje v času porodniškega dopusta; polovičen delovni čas od 9.3.0 do 13.30) 2. snažilke za dveurno delo (od 19. do 21. ure). Rok prijave je do prevzema del in nalog. ČRNA KRONIKA v dneh od 17. do vključno 24. marca so miličniki postaje milice Ptuj in njenih oddelkov imeli malo dela. Le v treh prometnih nesrečah so posredovali in pri tem zabeležili le dve lažji poškodbi. Oddelek prometne milice Maribor pa je posredoval v dveh drugih nesrečah ob magistralni cesti Ptuj—Macelj. Pri tem so zabeležili eno smrtno žrtev in eno lažjo poškodbo. Črna točka je tokrat ponovno križišče lokalne ceste v Spodnji Hajdini z magistralno cesto. UMRL NA KRAJU NESRECE Zelo huda prometna nesreča se je zgodila v torek, 18. marca ob 22.25 v Spodnji Hajdini, zunaj naselja. Pešec Mihael Sagadin iz Kidričevega 39 je nenadoma preč- kal magistralno cesto Ptuj—Ma- celj, ko je iz smeri Maribora pripeljal tovorni avtomobil s priklopnikom, ki ga je upravljal 26- letni Bojan Lipovec iz Maribora. Kljub temu, da je voznik močno zaviral in se je hotel nesreči izogniti, tega ni mogel storiti. Trčil je v Sagadina in ga zbil po cestišču. Zaradi hudih telesnih poškodb je Sagadin umrl na kraju nesreče. NEPRIMERNA HITROST? Do nezgode je prišlo tudi isti dan v torek, 18. marca ob 12.20 na regionalni cesti v Sikolah. Voznik osebnega avtomobila Ivan Volčevič iz Ljubljane je peljal iz smeri Slovenske Bistrice proti Ptuju. Pred naseljem Sikole je iz še nepojasnjenih vzrokov zapeljal s ceste, zadel v kilometrski kamen ter se zvrnil v jarek. Voznik je dobil le lažje poškodbe, na vozilu pa je za okoli 30.000 din materialne škode. SPET „TA POTRČEVA CESTA" V soboto 22. marca je prišlo do nezgode ob 11.20 na Potrčevi cesti v Ptuju. Voznik osebnega avtomobila Mirko Kondrič iz Hajdine 17 je peljal po Potrčevi cesti v smeri proti Rogoznici, Ko je pripeljal v bližino križišča z Gregorčičevim drevoredom mu je nenadoma stekla čez cesto izza parkiranega avtomobila 6-letna M. H. iz Ptuja. Voznik jo je kljub zaviranju zadel in jo zbil po cestišču. Na srečo v nesreči pa je bi- lo dekletce le lažje poškodovano. -OM KNJIGOVEZNICA - ZLATOTISK OTO AŠENBRENER Ruj, Prešernova 18 Cenjene stranke obveščam, da sem se preselil, v nove poslovne prostore v Prešernovi ulici 18 v Ruju in se še vnaprej priporočam. Vezava: uradnih listov, kartic revij, časopisov, diplomskih nalog in vseh knjig, z zlatotiskom Izdelujem: koledarje, čestitke, tulce in mape za diplome, mape za telefonske imenike in opravljam vsa knjigoveška dela. Uradne ure vsako sredo od 12. do 16. ure. Delo opravljam kvalitetno, hitro in po konkurenčnih cenah! Informacije: tel. 062 772-213 Se priporočam! RODILE SO: Irena Irgl, Vintarovci 20 — Mitja; Dragica Jeza, Apače 51 — Dušana; Ivana Kaisersberger, Zg. Pristava 48/a — deklico; Silva Turnšek, Spuhlja 117 — Matejo; Sonja Duh, Dravinjski vrh 28 — deklico; Antonija Belšak, Gorenjski vrh 31 — Primoža; Ana Debeljak, Zidanškova 10 — deklico; Ana Galun, Hajdoše 78 — deklico; Marija Zelenko, Saku- šak 33 — dečka; Daniela GrU, Mestni vrh 22 — dečka;. POROKE: Milan Drevenšek, Sikole 28 in Slavka Maroh, Majski vrh 16; Jožef Rodošek, Muršičeva 2 in Milena Trstenjak, Muršičeva 2; Alojz Kolednik, Paradiž 68 in Ana Gorjanc, Breg 11; Milan Horvat, Trnovski vrh 1 in Marjanca Bohi, Vintarovci 69; Milan Majcenovič, Lackova 8 in Marina Trofenik, Lackova 8. UMRLI SO: Kari Svenšek, Kugota 106, roj. 1929, umrl 17. marca 1980; Otilija Petek, Lešnica 39, roj. 1907, umrla 18. marca 1980; Marija Ilec, Flegaričeva 2, roj. 1897, umrla 19. marca 1980; Angela Korenjak, Prešernova 5, roj. 1911, umrla 20. marca 1980; Ivana Voglar, Veliki Okič 34, roj. 1905, umrla 20. marca 1980; Jakob Žižek, Dom upokojencev Mure- tinci, roj. 1901, umrl 22. marca 1980; Janez Brus, Spuhlja 6, roj. 1953, umrl 23. marca 1980. TDmiK izdaja zavod za časopisno in ra- dijsko dejavnost f?ADIO-TEDNlK 62 250 Ptuj, Vošnjakova 5, pošt- ni predal 99. Ureja uredniški kolegij, ki ga sestavljajo vsi no- vinarji zavoda, direktor in glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgo- vorni urednik FRANC FIDER- ŠEK, tehnični urednik STEFAN PUŠNIK. Uredništvo in uprava Radio-Tednik, telefon (062) 771- 261 m 771-226. Celoletna na- r(Tčnina znaša 250 dinarjev, za tujino 350 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Ti- ska ČGP Večer Maribor. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu je TEDNIK uvrščen med pro- izvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa pro- izvodov.