Poltnino plačano v gotovini Leto LXXII., šL ltfa Ljubljana, sobota 17« junija lojo Cena Din l.~ S LOfEN S Izhaja vsak dan popoldne izvzemši nedelje in praznike. // Inseroti do 80 petit vrst 6 Din % do 100 vrst d Din Z50, od 100 do 300 vrst 6 Din 3. večji inseroti petit vrsta Din i.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebei // „Slovenski Narod" velja mesečno v Jugoslaviji Din IZ—. za inozemstvo Din 25.— // Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knafljovo unca štev. 5 Teletom 31-2% 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26. Podružnico« MARIBOR, Gra|ski tra st. 7 U NOVO MESTO, ljubljanska cesta, telefon it. 26 H CELJE, celjsko uredništvo: Srrossmaverieva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2. telefon št. 190 // JESENICE: Ob kolodvoru 101 // SLOVENJ GRADEC^ Slomškov trg 5 // Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Napetost na Daljnem vzhodu vedno večja: V ponedeljek demarša Anglije, Francije in Amerike pri japonski vladi z grožnjo represalij Zavedajoč se dalekosežnih posledic, ki bi jih imelo nadaljnje popuščanje napram Japonski, so Anglija, Francija in Amerika odločene nastopiti solidarno v obrambo svojih pravic - Blokada v Tiencinu se nadaljuje London, 17. junija br Tretji d an blokade angleške in francoske koncesije v Tiencinu je potekel brez resnejših incidentov. Občutno pa je postalo primanj-kovanje hrane. Zlasti primanjkuje sočiv-ja in mleka. Angleški generalni konzul je telefonu no ostro protestiral pri Japonskem generalnem konzulu zoper postopanje japonskih oblasti, ki na meji angleške in francoske koncesije ne puščajo v koncesijo vozil z živili. Japonski konzul je angleško pritožbo zavrnil z izjavo, da se bo blokada še poostrila in da bo ustavljeno tudi dovajanje vode v koncesije, če Angleži ne bodo ugodili japonskim zahtevam. Tudi ameriški konzul v Tiencinu je protestiral proti temu, da japonski vojaki ustavljajo in preiskujejo ameriške državljane. Ameriški odpravnik poslov v To-kiju je imel v zunanjem ministrstvu razgovor o tiencinski aferi, vendar pa de-mantirajo vesti, da bi bil ponudil posredovanje Amerike v sporu med Japonsko in Anglije odnosno Francijo. Ameriški diplomatski krogi so mnenja, da Amerika ne more ravnodušno gledati na dogodke v Tiencinu in priporočajo najtesnejše sodelovanje Amerike s Anglijo in Francijo v svrho obrambe skupnih interesov na Daljnem vzhodu, ker bi sicer lahko postal položaj mednarodnih koncesij na Kitajskem nevzdržen. Kapitulacija Anglije in Francije bi lahko imela zelo dalekosežne posledice. Po poročilih iz VVashingtona je ameriško zunanje ministrstvo v stikih s francosko in angleško vlado. Zatrjuje se, da bodo v ponedeljek Anglija, Francija in Amerika napravile skupno demarso v To-kiju in zahtevale takojšnjo ukinitev blokade. V nasprotnem primeru bodo zagrozile z najostrejšimi represalijami. Ameriške, angleške in francoske vojne ladje na Daljnem vzhodu so že dobile nalog, naj bodo pripravljene za vsak primer. Ce do ponedeljka Japonska ne bo preklicala svojih ukrepov proti mednarodnim koncesijam, bodo začele Amerika, Anglija in Francija izvajati najstrožji gospodarski bojkot Japonske. Avstralska vlada je že izjavila, da se bo pridružila vsem takim ukrepom. Pariz, 17. junija. A A. Seja angleške vlade bo v ponedeljek. Na tej seji bo vlada razpravljala o vprašanju Tiencina. Ako ne pride do novih incidentov, verjetno ne bodo sprejeti nobeni novi ukrep L V ponedeljek bo imela vlada obširna poročila o položaju v Tiencinu ter e ukrepih, ki bi jih bilo treba izvesti, ako ostane Japonska nepopustljiva. Predvideva se, da bo Anglija v tem primeru odpovedala trgovsko pogodbo iz leta 1911, ki vsebuje klavzulo o največji ugodnosti. Toda še vedno obstoja upanje, da bo Japonska sprejela pravične angleške predloge ter na ta način dala incidentu samo lokalen pomen in ga kot takega likvidirala. Čungking, 17. junija. AA. (Reuter) Vsa pozornost kitajske javnosti in kitajske vlade je obrnjena na položaj v Tiencinu. V Cungkingu prevladuje mnenje, da razvoj položaja v Tiencinu jasno dokazuje, da bodo morale velesile braniti svoje interese na Daljnem vzhodu ali pa se popolnoma umakniti Japoncem. Odločitev velesil bo imela največji vpliv na bodoči razvoj kitajsko-japonske vojne. Pravi vzrok Tokio, 17. junija, br. Japonski listi obširno pišejo o napetosti zaradi blokade v Tiencinu in naglašajo, da bo ostala Japonska nepopustljiva vse dotlej, dokler Anglija ne bo spremenila svoje politike na Kitajskem. Zlasti pa podcrtavalo, da ne more biti govora o ukinitvi blokade angleške koncesije v Tiencinu poprej, pred-no angleške oblasti ne izroče japonskim oblastem 50 milijonov dolarjev v srebru, ki jih je Čaagkajšek deponiral v angleški koncesiji za plačilo dobav orožja in municije iz Anglije Položaj na češkem in Slovaškem Obmejno policijo je zamenjalo nemško vojaštvo Včeraj je bil drugi sestanek v Kremlju — Bratislava, 17. junija, br Kljub pomirjevalnemu govoru, ki ga je imel včeraj minister Durčanski v slovaškem parlamentu, se polašča širokih množic čimdalje večje vznemirjenje. Naval nemškega vojaštva na Slovaško zbuja vtis. da se pripravljajo zelo dalekosežni dogodki in da ne gre zgolj za manevre, kakor uradno zatrjujejo, marveč da so to priprave za mnogo nesnejše dogodke. Vznemirjenje je še povečal odlok vlade, da se morajo v Bratislavi in v vseh drugih večjih krajih nemudoma izprazniti vse šole. razni zavodi in druga javna poslopja, v katera se bo naselilo nemško vojaštvo. Beg iz Češke in Slovaške na Poljsko zavzema vedno večji obseg. Zadnje dni število beguncev neprestano narašča. Vsak dan zbeži več sto ljudi preko poljske meje. Nemške oblasti so sedaj odredile, da se mora vsa češka in slovaška obmejna policija umakniti z meje, ker sumijo, da pomaga ljudem pri begu preko meje. Vsa češka obmejna policija je bila razorožena in razpuščena ter nadomeščena z nemškim vojaštvom. Nemci domnevajo, da obstoja neka tajna organizacija, ki je razširjena po vsem protektoratu. Ta organizacija daje beguncem posebne vodnike, ki dobro poznajo tajne prehode preko gorovja na Poljsko. Druga tajna organizacija, ki se skriva pod imenom Siko in jo baje tvorijo češki in nemški socialisti, skrbi za širjenje raznih letakov in brošur, v katerih poziva narod k uporu. Poslužuje se pri tem docela novih metod, tako da razširie-valcem ni lahko priti na sled. Brošure in letake privežejo na male balončke in jih nato spuste. Mnogo teh balončkov je veter 7a nesel celo v Nemčijo in na Poljsko. Katastrofa francoske podmornice je ponesrečila „Phenix" — Vsa posadka izgubljena Poljaki so vedno bol] odločni ha V odgovor na slične nemške ukrepe je poljska vlada razpustila vsa nemška društva, zaplenila vse nemške domove in prepovedala vse nemške liste in knjige London, 17. junija, i. Poljska vlada je včeraj prepovedala vse nemške organizacije na Poljskem in jim zabranila vsako nadaljno delovanje. Policija je po nalogu notranjega ministrstva zapečatila prostore raznih telovadnih, športnih in kulturnih organizacij, njihovo imetje pa je bilo zaplenjeno. Policija je pri tem zasegla razne dokumente in drugo gradivo, ki dokazuje, da so bile vse te organizacije v službi nemške propagande. Vse naprave, zgradbe in igrišča, so bili dani v najem poljskim organizacijam, društvom in klubom. Na vseh poslopjih in napravah vihrajo sedaj poljske zastave. Prav tako je poljska vlada prepovedala tudi uvoz vseh nemških listov, tednikov in revij in raznih periodičnih publikacij, obenem pa je prepovedano uvažanje nemških knjig. Ker so ti izredno strogi ukrepi seveda vzbudili veliko pozornost in odmev po svetu, saj je zaradi tega računati na poslabšanje že itak skrajno napetih poljsko-nemških odnosajev, je včeraj poljska vlada službeno pojasnila, da je to samo odgovor na slične ukrepe nemških oblasti, ki so popolnoma zatrle vsak pokret in vsako udejstvovanje Poljakov v Nemčiji. Poljska odklanja pobude Vatikana ker ima vtis, da služijo samo Italiji in Nemčiji Pariz; 17. junija, br. Vsa francoska javnost je v silnih skrbeh za moderno francosko podmornico »Phenix«. ki jo pogrešajo že nad 30 ur. Vse kaže, da je podmornico doletela enaka usoda, kakor ameriško podmornico »Squalus« in nedavno potopljeno angleško podmornico »Thetis«. Podmornica je 15. junija krenila iz svoje luke v Saigonu v francoski Indokini in križarila nedaleč od obale pri rtu Ca-mau (Kambodža), kjer se je spustila v globino, a je ni bilo več na površje. Ladjo so kmalu pogrešili in na pomoč ji je prihitelo vse francosko vzhodno-indijsko brodovje, ki je bilo deloma stacionirano v Saigonu, deloma pa je križarilo na odprtem morju blizu podmornice. Prav tako so poslali na pomoč letalstvo, da po možnosti ugotovi lego podmornice. Na kraj nesreče so od-plule tudi še druge enote francoskega kolon ijalnega brodovja. Po zadnjih, uradno Še ne povsem potrjenih vesteh, so že odkrili lego in položaj »Phenixa«. Podmornica se nahaja kakih 350 km od Saigona in le 6 km oddaljena od obale rta Ca-mau. Potapljači so ugotovili, da leži približno 100 m globoko. Vse nade, da bi se dala rešiti vsaj posadka, so izgubljene in zdi se, da je usoda »Phenixa« že zapečatena. Francosko mornariško ministrstvo je že včeraj obvestilo svojce prizadetih mornarjev. Na podmornici je bilo po eni verziji 59, po drugi pa 67 mornarjev in 4 oficirji. Vest o tragični usodi podmornice »Phe-nix« je v Franciji napravila globok vtis. Mornariško ministrstvo je ukrenilo vse potrebno za rešitev podmornice, dasi je vse upanje izgubljeno. Odredilo je, da krenejo na pomoč vse bližnje mornariške enote, hkrati pa je že imenovalo posebno komisijo, ki naj ugotovi vzrok nesreče. Predsednik republike Lebrun je takoj, ko je bil obveščen o katastrofi »Phenixa«, odpovedal svojo udeležbo na vseh prireditvah. Odpovedan je med drugim tudi banket, ki so ga nameravali danes prirediti na čast maroškemu sultanu, ki je prispel v Pariz. Tudi minister za mornarico Campinchi je od godil svoje nameravano potovanje. PODMORNICA »PHENIX« Podmornica »Phenix« je bila ena največjih in tudi najmodernejših francoskih podmornic. Zgrajena je bila šele leta 1930. Pripadala je francoskemu vzhodnoazijskemu brodovju v Indokini in je imela stalno postojanko v Saigonu. Podmornica je imela 1379 ton, dolga je 92, široka pa 8.25 metrov. Na površini je vozila s hitrostjo 18, pod vodo pa 10 vozlov. Oborožena je bila s 100 mm topom, s 37 mm protiletalskim topom, s strojnico in z več cevmi za torpede. Pogajanja v Moskvi Molotov je obljubil odgovor do ponedeljka Varšava, 17. junija, br. V dobro obveščenih krogih se doznava, da je papeški nuncij v Varšavi včeraj obiskal zunanjega ministra polkovnika Becka in maršala Ridz-Smiglyja ter v imenu Vatikana ponovno interveniral v poljsko-nemškem sporu, priporočajoč mirno rešitev potom pogajanj. Ponovno je predlagal, naj bi se Nemčija in Poljska sestali h konferenci in ponudil posredovanje papeža. Tako zunanji minister Beck. kakor maršal Ridz-Smigly sta papeškemu nunciju izjavila, da je Poljska slej ko prej pripravljena za miren sporazum, toda pobuda za to mora priti od Nemčije same. Poljska ne more pristati na pogajanja prej. predno ne dobi popolnega in zanesljivega jamstva, da bo zajamčena neodvisnost in nedotakljivost Poljske in njenega življenskega prostora. Vatikanu je vse to dobro znano in bi bilo ma to potrebno, da naslovi svojo intervencijo na drugi naslov. Papeški nuncij bo danes odpotoval v Rim, da obvesti papeža o neuspehu svoje misije. Splošno se opaža, da na Poljskem narašča nerazpolože-nje napram Vatikanu, ker prevladuje vtis, da skuša Vatikan na račun Poljske doseči diplomatske uspehe v korist Rima in Berlina. Odgoditev poljskega Sejma VARŠAVA, 17. junija. AA. Štefani: Sejm in senat sta končala svoje delo. Novo parlamentarno zasedanje se začne novembra, razen ako ne bi bilo treba sklicati izredne te je parlamenta. Povratek poljskega poslanika v Berlin Varšava, 17. junija, br. Poljski poslanik v Berlinu Lipski, ki se je že dalje časa mudil na Poljskem, se je snoči vrnil v Berlin. Moskva, 17. junija, br. Včeraj popoldne je bil v Kremlju drugi sestanek med za- . stopniki Rusije, Anglije in Francije. Molotov je zahteval od Stranga še nekatera ; podrobnejša pojasnila glede kompromisne formule, ki sta jo predložili Anglija in Francija. Razgovor je trajal zopet dve uri. Ob koncu je Molotov obljubil, da bo do ponedeljka dal pismen odgovor na zadnje angleško-francoske predloge. Nemške informacije London, 17. junija. AA. Dopisnik DNB je dobil na merodajnem mestu v Londonu sledeča zanimiva obvestila, ki se strinjajo z vestmi, ki jih je agencija DNB dobila z druge strani v Londonu in v Moskvi: Vprašanje garancij baltiškim državam ima samo podrejen pomen. Anglija je pripravljena, ako bi bilo to potrebno, dati garancije baltiškim državam ne samo proti njihovi volji« temveč je celo pripravljena, prepustiti te države, ako bi Rusija to želela, njihovi usodi. Toda to ni glavna in odločilna zahteva Rusije. Ruski zastopniki zahtevajo mnogo več, to je obvezne angleške garancije za primer, da bi Rusija | pri izvajanja ovojih obveznosti prišla v , spor s Japonsko. Anglija je pripravljena sprejeti v načelu rusko zahtevo, toda pod nobenim pogojem noče te svoje obveze dati pismeno. Ker Rusija zaradi tega dvomi ▼ angleško iskrenost, je vlada poslala Stranga v Moskvo, da bi naprtil ruske , dvome ter prepričal sovjetsko zastopnike HMJBJMn izjav. Toda MnUisov i brezpogojno zahteva jasno in nedvoumno pismeno obvezo angleške vlade o podpori na Daljnem vzhodu. V Londonu obstoja bojazen, da bi se Anglija z objavo takšne obveznosti podala v nevarnost težkih re-perkusij v Vzhodni Aziji. S takim dokumentom bi prišla v nevzdržno odvisnost napram Rusiji. Agencija DNB naglasa, da je dobila potrdilo te vesti na dveh mestih v Londonu, ki ju je treba smatrati za točno obveščeni. Redni letalski promet med Ameriko in Evropo NEW VORK, 17. junija. AA. >Atlantic Cleeper« bo krenil danes na prvi redni prekooceanski polet. Z letalom bo potovalo 29 oseb in to 12 članov posadke ter 19 pred tavn: kov tiska. Letalo se bo spustilo na Horthv, Lizboni in Marseillu. Ženska volilna pravica v Belgiji Bruselj, 17. junija AA. Havas: Minister za notranje zadeve je predložil zakonski predlog, da se volilna pravica za volitve v oblastne zbore razširi tudi na žene. Do-zdaj so imele žene volimo pravico samo sa parlamentarne volitve. Naročajte, «ta)te ia Hrlte »Slovenski Narod«! Gafencu v Atenah Bukarešta, 17. junija. AA. Lisrti prinašajo obširne vesti o prihodu Gafenca v Atene ter naglašajo prisrčen sprejem, ki so mu ga priredili predstavnika oblasti in gr-Ško ljudstvo. Listi prinašajo govore Mo- taxa in Gafenca o priliki banketa ter naglašajo moč grško-rumunskega prijateljstva in pomen akcije, ki jo vodita obe državi v službi miru. Motate aagteJaJo miroljuben namen držav Balkanske zveze. 2Le Moment« piše: Obisk Gafenca v Grčiji pomeni manifestacijo prijateljstva obeh narodov, kar bo samo služilo mednarodnemu miru. »Semnanul izraža prepričanj.-, da bo soglasnost, ki se je pokazala v Ankari, potrjena tudi v Atenah. Neimul Ro-manesc<£ piše: Obisk Gafenca v Ankari ni samo dokazal prijateljstva med Rumunijo in Turčijo, temveč pomeni tudi važno garancijo za mir v tem delu sveta. Sprejem, ki ga je bil deležen Gafencu v Atmah je dokaz, da obstoja med Rumunijo in Grčijo soglasje. Zdravice izrečene v Aten. i h so enako kakor zdravice v Ankari take. da nihče ne more dvomiti v politiko miru. ki jo izvaja Balkanska zveza. Gafencu je sno-Či sprejel italijanskega poslanika v Atenah, s katerim je ostal pol ure v razgovora. Odgoditev nove češke ustave Praga, 17. jun. br Odbor narodne zajednice, ki mu je bila poverjena sestava, nove češke ustave, v kateri bi bile vpo-števane zadnje spremembe in novo nastali položaj v protektoratu, je po daljših posvetovanjih sklenil odgoditi sestavo načrtu za novo »stavo, ker je prišel do prepričanja, da je treba počakati na praktične izkušnje. To mnenje je zastopal i>oleg drugih uglednih čeških pravnikov in ustavnopravnih strokovnjakov tudi bivši praški župan dr. Bata. Tudi vsi češki listi ho proti temu, da bi se ustava izdelala na hitro roko, ker bi lahko prišlo do nepopravljivih pogrešk. Praga, 17. junija, br. Nemška policija je do konca tega meseca prepovedala vse športne prireditve, ker je prišlo pri nedeljski nogometni tekmi Berlin-Praga do političnih demonstracij. Angleško-p oljski sporazum VARŠAVA, 17. junija, br. Službena poljska agencija objavlja komunike, po katerem so pogajanja, ki jih je vodila v Londonu posebna poljska finančna delegacija, obrodila uspeh in se ho polkovnik Koc že jutri vrnil v Varšavo s podpisanim sporazumom. Anglija je dovolila Poljski velik kredit za okrepitev poljske narodne obrambe. Latiška in Nemčija PARIZ, 17. junija, br. Latiško poslaništvo v Parizu je izdalo komunike, v ka-terem odločno zavrača vse tendenciozne vesti v zvezi s sklenitvijo nenapadalnega pakta z Nemčijo. Komunike zanika vse vefti, da bi ta pakt vseboval tudi tajno klavzulo, po kateri bi I^ati&ka dovolila zgraditi Nemčiji utrdbe na latiškem ozemlju. Ta pakt je samo izpopolnitev pakta, ki ga je Latiška leta 1932 sklenila z Rusijo in dokazuje odkritosrčno politiko in odločno voljo Latiske, da hoče enako kakor Litva in Estonija voditi miroljubno in strogo nevtralno politiko. Ogromen požar na Poljskem VARŠAVA, 17. junija br. V mestu Novi Grodek je nastal včeraj popoldne požar, Id se je zaradi vetra silno naglo širil. V manj ko pol ure je bilo nad 100 hiš v plamenih. Gasilcem in na poslanemu vojaštvu se je le z največjim naporom posrećilo preprečiti nadaljno širjenje požara. Mnogo hiš so morali v to svrho podreti. Pri gašenju se je ponesrečilo 10 gasilcev, tri osebe pa pogrešajo in mislijo, da so zgorele, škoda je zelo velika Kako je nastal ogenj, še nI ugotovljeno. Domnevajo pa, da gre za požig. Uvedena je stroga preiskava. Prepoved strankarskih uniform na Madžarskem BUDIMPEŠTA, 17. junija, br. Zaradi demonstracij, ki so jih izzvali zadnje dni madžarski nacisti, je notranje ministrstvo s takojšnjo veljavo prepovedalo nošnjo strankarskih uniform in strankarskih znakov. Posebna straža nacistov pred lokalom svoje stranke je bila snoči aretirana. Policija je zelo ostro nastopila proti nacističnim demonstrantom, ki so skušali demonstrirati in protestirati proti ukrepom oblasti. Sorzna poročila. Ourifa, 17. junija. Beograd IO. — Parts 1L76. London 20.785, New York 444. Bruselj 75.50, Milan 23.35 Am terdim 235J& Berfan 176.10, Praga 15.03, Varava 53.Prekmurski teden« raste iz dneva v dan. Drevi ob 19.30 bo slavnostna akademija na grajskem dvorišču, pri kateri sodelujejo društva Maribor-matica, Maribor I.. Celje.matica, Ljutomer in Murska Sobota. Jutri bo ob 6. uri budnica, ob 8. uri skušnje za popoldanski nastop, ob 9. uri polaganje venca na grob padlih Sokolov, legionarjev, ob 11. uri zbirališče na Stadionu Viteškega kralja SK Mure za povorko, ob 11.30 bo povorka po mestu. Ob 15 bo telovadni nastop na Stadionu SK Mure. Pri nastpou sodeluje olimpijski prvak brat Grilc iz Celja s svojo vrsto, in z olimpijskimi vr. nunskimi vajami. Po nastopu bo ljudska veselica. Preskrbljeno bo za prvovrstna vina, jedila in slaščice. Sodelujejo tri godbe: vojaška godba iz Varaždina, središka sokolska godba in gasilska godba iz Murske Sobote. Za župni zlet je dovoljena na železnicah četrtinska voznina. Na železniški postaji kupite polovične vozne listke in zahtevaj, te tiskovino K 14, katero pri odhodu iz Murske Sobote dajte na postaji žigosati, še prej pa jo morate dati potrditi na zle-tišču. Posebni vlak vozi iz Maribora ob 4. zjutraj. Vozni red poizvejte na svoji domači postaji. Prihod v Mursko Soboto ob 7.30. odhod posebnega vlaka iz Murske Sobote ob 20. uri. Obiščite ob tej priliki »Prekmurski teden« in sokolsko razstavo, ki je nameščena v Trgovskem domu. Murska Sobota se pripravlja na svečanost, da svoje goste sprejme tako, kakor sprejema brat svojega dragega brata. To nedeljo torej vse v Mursko Soboto! Lepi uspehi sokolskoga dela Zanimive tekme mariborskega sokolskega okrožja Maribor, 16. junija Veliko zanimanje mariborskega in vsega obmejnega sokolstva so zbudile splošne tekme mariborskega sokolskega okrožja na telovadišču matičnega Sokola. Pri tekmah je sr 'olovalo 54 tekmovalcev ter 34 tekmovalk. Pri posameznikih so bili rezultati na-slednr - Prvo mesto si je priboril Sveto, zar Zei s 696 točkami (87%), 2. mesto Mate Utovič s 668 točkami (83.50%), m. mesto pa.Jože Zadnik s 624 točkami (78%) vsi trije so člani Sokola Maribor I. V nižjem oddelku članov: 1. mesto Dušan Zimič (matični Sokol) 701 točk. (87.62%); 2. Viktor Pogler (Maribor II) 682 točk (85.25'n); 3. Rudolf Gerželj (Maribor II) 6T6 točk. (84.50%). V višjem oddelku moškega naraščaja: 1. Drago Kranjec 724 točk. (90.50%), 2. Savo Leban 692 (86.50%), 3. Mile Med. vešček 613 točk. (76.62%). V srednjem oddelku moškega naraščaja: 1. Ivan Katol 706 točk (88.25%), 2. Franc Klep 621 (77.62%). 3. Josip čertalič 590 (73.75%); vsi Sokol Maribor I. V nižjem moškem naraščaju: 1. Stojan Gala 724 (90.50%), 2. Mojmir Jankovič 702 (87.75%), 3. Ar-nold Krapša 664 (83°/0). Vsi Sokol Maribor matica. V nižjem oddelku moškega naraščaja od 14 do 16 let: 1. Stanko Papež 494 (80%), 2. Leo šušteršič 428 (71.3%), 3. Albin Rafolt 372 (62"/0). Vsi trije Maribor I. V nižjem oddelku članic: Prida Maček (matica) 77.7 (97%), 2. Tončka Vidič (matica) 77.4 (97%), 3. Jurina Cerkvenič (Maribor I) 70.7 (88%). V višjem oddelku žen. naraščaja: 1. Mira Šentjurc 80 točk (100%), 2. Staza ćernič 74.6 (93%), 3. Zlatka Ipavec 71.3 (89%). Vse tri mati. čni Sokol V nižjem oddelku ženskega naraščaja: 1. Franja šprah 67.4 (96*'o), 2. Beti Babic 67.4 (96«/»). 3. Marija Veselic in Milena štibilj 66.3 (95»/©). Pri vrstah pa so bili doseženi sledeči rezultati: 1. srednji oddelek Maribor I 3750 točk (75.52«/o), 2. nižji oddelek mati. čnega Sokola 3765 (74.84%), 3. nižji od-delek Maribor II 3687 t. (75.24«/»). Vrsta moškega naraščaja: 1. višji oddelek Ma. ribor I 3795 točk (77.44%), 2. srednji oddelek Maribor I 3394 točk (69.27°/0). Nižji oddelek: 1. mesto Maribor matica 4032 t (82.28%), 2. Maribor I 3192 (65.14%) Vrsta članic: 1. nižji oddelek Maribor matica 352 točk (73.38* V>. Vrsta ženskega naraščaja: 1. višji oddelek Maribor matica 414 točk (86.38«/«). Nižji oddelek 1. Maribor I 373 (88.90%). Pomembna socialna akcija JS SO učencev in učenk 14 dni brezplačno na morje — 21. julija in s* avgusta zbor na glavnem kolodvoru Maribor. 16. junija I Ob 151etnici koristnega in rodoljubnega ■ delovanja oblastnega odbora Jadranske straže v Mariboru se je razodel a bogata bilanca. Vsestransko segajo uspehi vnetega, požrtvovalnega ter idealnega prizadevanja. Najvidnejši dokument idealizma ob severni meji pa je ponosni »Mladinski dom viteškega kralja Aleksandra« v Bakru, ki je last oblastnega odbora JS v Mariboru. Ponosno gleda na sinje morje, na s teža j odpira vrata svojemu članstvu in podmladku, da ga sprejme v toplo naročje, da mu nudi razvedrila ter oddiha, da ga razveseli, okrepi ter pripravi za novo delo, ponosni dom je urejen predvsem za našo mladino, ki naj se tukaj seznanja z morjem in njegovim pomenom za človeško zdravje ter za državo in ki naj vzljubi naš Jadran ter za državo in ki naj vzljubi naš Hoče pa tudi nuditi mladini, ki je na ekskurzijah, priliko, da preživi vsaj par dni cb morju, poceni in pod lastno streho. Oblastni odbor Jadranske straže v Mariboru pa je mislil tudi na one neštete učence ter učenke na naših narodnih šolah, ki jim prilike ne dopuščajo, da bi letovali ob našem morju, da bi se naužili morskega zraka in da bi vzljubili naš Jadran. Zato je razpisal 15. aprila letos 30 brezplačnih letovanj na morju po 14 dni. Pri tem je všteta tudi voznina. Razpis z zade\Tiimi križankami, ki jih je bilo treba rešiti, je prejelo 398 narodnih šol. 135 šol je poslalo 1432 rešenih križank. 63 narodnih šol pošiljke križank ni sprejelo. 202 šoli pa sta šli molče preko tega pomembnega razpisa. Gotovo ni ta razmeroma majhen odziv razveseljiv, upati pa je. da se bo zanimanje za te razpise dvignilo, Čim ,re bodo letos vrnili srečniki, ki jih je določil žreb. domov ter pripovedovali o lepotah, ki so jih videli ob našem morju. V presto rih J S je bilo te dni žrebanje. Srečno naključje je v smislu razpisa obdarovalo s 30 brezplačnimi letovanji ob našem morju sledeče učenke in učence: Jožef Oblak, Kostrivnica, pošta Podprt; Marica Krajnčič. Benica; Ernest Dikavec. Kungota: Alojzija Urlep, Sv. Jurij ob juž. žeL; Božidar Bajt. Pobrežje pri Mariboru; Milena Vokač. Studenci pri Mariboru; Angela Lininger, Dobravec; Stana Podlogar, Slovenska Bistrica; Elica Struci, Crna pri Prevaljah; Miroslav Fric, Ruše; F. Sale-tinger, Sladki vrh; Hrvoj CVsrečki, Rogatec; Franc Hojs, Kamnica; Vinko Prednik. Maribor. Olga Remic, Bočna; Marija Gnuk, Sv. Trije kralji nad Marenber-gom; Terezija Garb, Kapla; Marija Ajlec, Svečana št. 7; Viktor Uršnik. Tolsti vrh, Marija Pesjak. Dravograd. Franc Lopert, Kofodlje v PrekjTiurju; Stanko ^Gert. Sv. Križ nad Mariborom; Štefka Struci, Gradi šče; Vendel Trplan, Markovci; Franc šle-binger, Lokavec; Emestina Suše k, Mu ta; Mirko Goremj&ek. Guštanj; Emil fekofic, Marija Snežna; Marija Jaušnik, Remšnik ter Franc Pečnik, Pernice, srez Dravo-grad. Oblastni odbor JS v Mariboru pa se je odločil, da razširi to svoje pomenljivo socialno akcijo s tem. da pošlje še 20 učencev in učenk 3 severne meje na 14dnevno letovanje Ob našem Jadranu, da se na. ta nftJHti primerno oddolži vsem Onim. ki so požrtvovalno sodelovali pri akciji žebljičkov ter spomenice. S tem je napravil oblastni odbor JS v Mariboru lepo gesto, ki bo izredno ugodno odjeknila v vseh krogih obmejnega prebivalstva, zlasti pa v socialno šibkejših plasteh obmejnega ljudstva. Vseh teh 50 otrok prevzame v svoje varstvo oblastni odbor Jadranske straže na mariborskem glavnem kolodvoru in sicer deklice 21. julija t. 1., dečke pa 5. anreufeta t. L Vsak tažreban otrok dobi potom svoje šole še posebno pismo oblastnega odbora, s katerim naj se potem izkaže na železniški postaji v Mariboru. Otro- ci se vračajo 4. oziroma 19. avgusta in naj jih starši prevzamejo na kolodvoru ob vrnitvi. V Mladinskem domu v Bakru se sprejema tudi ostala moška in ženska mladina od 8- do 16. leta. Ce hoče letovati v domu posameznik v koloniji ali bivati v domu kot ekskurzija, se mora prijaviti oblastnemu odboru JS v Mariboru, Gregorčičeva ulica 26, kjer dobi potrebne informacije V glavni sezoni je dom zaseden po podmladku JS. v me?ecu juniju in od 20. julija do 9. avgusta morejo letovati v domu tudi člani Jadranske straže in njihovi prijatelji. Za letovanje se je prijaviti vsaj 14 dni prej oblastnemu odboru JS v Mariboru. S širokopotezno za?novano socialno akcijo, s katero bo deležna brezplačnega letovanja ob našem morju pretežno revn? obmejna mladina, je storil oblastni odbor Jadranske straže v Mariboru važen korak k izpopolnitvi svojega delovnega programa. S tem je zajel v svoj krog tudi ono mladino, ki je stala morebiti doslej izven podmladka JS. V propagandnem, organizacijskem, socialnem, pa tudi nacionalnem pogledu pomeni ta pobuda važno postavko ter zasluži oblastni odbor JS v Mariboru zaradi tega toplo priznanje vse naše obmejne javnosti. Čuvajmo naše morje! — Pripombe. >Delavska politika« poroča v št. 69; Nedodelane stavbe so postale nekaka posebnost Maribora. »Slovenec« je vedel poročati, da so o tem razpravljali celo pri zadnji občin«ki seji in sklenili pozvati pravoslavno občino, da dovrši svojo cerkev na Trgu Svobode, češ da kazi Jugoslovanski trg s svojim nedodelanim stanjem. Toda pred devršitvijo ni zaostalo delo samo pri tej cerkvi, ampak čaka zidarje že od pomladi brezuspešno tudi novo bogoslovje pod Kalvarijo, odkoder ?o celo odpeljali leseno ogrodje, iz česar bi se dalo sklepati, da stavbenik Nassimbeni. ki je doslej stavbo financiral deloma iz svojega, še ne misli kmalu nadaljevati z delom. Končno čaka zidarjev že drugo leto v surovem stanju nova bolnica, o kateri je poročal ravnotako ; Slovenec«, da je temu čakanju kriv samo manjkajoči podpis nekega gospoda za odprtje kredita. Delo pri teh največjih stavbah torej stoji, drugi, -^Pokojninski zavode. »Vzajemna za varovalnica« itd., ki so se oglašali z novimi stavbami, pa še sploh začeli niso, čeprav smo že sredi poletja. Izpred sodišča Strahovale^ mariborskih podstrešij obsojen. 231etni Jožef Poš iz Maribora, o čigar (podvigih smo poročali v včerajšnji številki, je bil obsojen na 3 leta strogega zapora in na izgubo častnih držav-ljan kih pravic za dobo 3 let. 14 let m mes^e dni se bo pokoril v zaporu 26letni Franc Prejac iz Krčevine, ki je, kakor smo že včeraj poročali, na velikonočni ponedeljek zadavil Ferdinanda Mlinarica in težko poškodoval Gašperja Goričana. Prejac je v preiskavi trdil, da je uda rti MRinari&a z ročico po glavi, pri včerajšnji obravnavi pa je priznal, da je Mlinarica tudi davil, dokler ni izdihnil. V svojem govoru je Prejac potrdil, da je to storil zaradi tega. ker ga je pokojni Mlinaric v gostilni Vofcetl pretepal in vrgel na tla. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Čemer, prisedniki ro bili s. o. S. dr. Tura-to. Juha rt. Habermut in Leon k. dočim je zastopal obtožbo državni tožilec dr. Ko-šenina. POMAGAJMO GRADITI PIVKOV SOKOLSKI DOM Iz Gornje Radgone — Sprememba posesti. Znano gostilno Adalbertha Horvatha v bližini postajnega poslopja v Gornji Radgoni, sta vzela v najem gg. Avgust in Brna Berlan, doslej gostilničarja pri Veselem kmetu v Podgra-du pri Gornji Radgoni. Prevzela jo bosta s 1. julijem. — Neurje p*vzrO£a po nasadih občutno šKodo. Pogosti nalivi in hudi vetrovi zadnjih dni povzročajo po žitnih poljih, vinogradih in nasadih občutno in nepopravljivo škodo, žitna polja, v kolikor jih ni pobila toča. polegajo k tlom od hudih vetrov in nalivov zadnjih dni. Sadno drevje ugonaolja rja. prej dobro letino obetajoče sadje pada na tla. Po vinogradih toča doslej Se ni povzročila občutne škode, zato pa ugonabJja peronospora, ki se širi ob soparnih dneh po dežju, pravočasno škropljenje pa je tem bolj otežkoceno, zlasti še, ker zaradi odhoda številnih delavcev na sezonsko delo primanjkuje delavcev doma. — Iz delovanja obmejnega sOKoP^ega društva, ob priliki ogleda stavbe, ki jo namerava Sokol adaptirati za bodoči društveni dom še letos, je gradbena komisija ugotovila potrebo več sprememb in je moralo društvo oskrbeti nove načrte, ki bodo gotovi do 25 t. m. Med tem nadaljuje društvo dobavo potrebnega materiala, kakor apna, opeke, cementa in lesa. Razen tega pripravlja običajno veliko Petrovo sokolsko tombolo, ki bo tudi letos 29. junija na letnem telovadišču. Tombolski pripravljalni odbor je določil deset glavnih tom bolskih dobitkov in sicer kot glavna dobitka gotovina, nadalje kolesa, obleke ter še mnogo drugih lepih dobitkov. Jutri pohiti vse naše članstvo na župni izlet v Mursko Soboto in sicer vsi telovadci z dvema avtobusoma po znižani ceni. odhod ob 8. izpred gostilne pri Pošti, ostali člani z vlaki ob 10. in 13. Udeležba za vse članstvo, zlasti v krojih, je obvezna, bolje situirano članstvo pa se naproša, da prispeva tudi v zletni fond in omogoči tudi udeležbo revnejšemu Članstvu. Iz Šoštanja — Velika sokolska prireditev bo v Šoštanju prihodnjo nedeljo, ko bo tukajšnji Sokol razvil naraščajskl prapor na zletu šoštanjskega okrožja Dopoldne ob 10. bo do na letnem telovadišču okrožne tekme dece, popoldne ob 15. pa bo slovesno razvitje prapora, ki mu bodo kumovale gge. Ivanka Seničeva, Angela Pibemikova in Draga šumerjeva Po razvitju bo velika povorka skozi mesto, ob pol 17. pa se bo pričel telovadni nastop sokolskih oddelkov in vojske. Ob 20. se bo pričel družabni večer v Sokolskem domu. Na prireditev že sedaj vabimo prijatelje sokolstva! — V domovinsko zvezo so bili na zadnji občinski seji sprejeti Sušeč Jože, tovarni, ški delavec, Destovnik Marija, perica, De-stovnik Anton, čevljar, Destovnik Alojz, čevljar, in Ana Vodušek, dninarica, — Na isti seji sta bila izvoljena v lovsko razso. dišče obč. odbornika Meh Florijan in S kaza Lovro. — Koncert. V soboto 24. t. m. zvečer bo v Sokolskem domu v Šoštanju koncert orkestralnega društva iz Ljubljane pod vodstvom skladatelja M. L. škerjanca. — Proslava 201etnice koroških bojev, ki sta jo zadnjo soboto in nedeljo priredila podružnica družbe sv. Cirila in Metoda ir. Legija koroških borcev, se je spremenila v široko in spontano narodno in državno manifestacijo. Že sobotna narodno .obrambna akademija je privabila v Sokolski dom številno občinstvo, ki je z zanimanjem sledilo bogatemu programu slavnostne akademije: petju koroških narodnih (uči teljski oktet), deklamacijam in recitaci jam. Glavna točka sporeda je bil govor pi satelja dr. šnuderla iz Maribora, ki je od. pri marsikatero novo stran iz življenjske knjige Koroške. Akademijo je pozdravil tudi akademik g. Jeza v imenu Narodnega akademskega bloka, ki je na proslavo poslal svoje zastopstvo. Po akademiji se je občinstvo uvrstilo v povorko, ki je krenila po šoštanjskih ulicah, prepevajoč domoljubne pesmi in vzklikajoč naši Koro ški in neodvisni Jugoslaviji. Te manife stacije bodo ostale vsem šoštanjčanom še dolgo v spominu! V nedeljo dopoldne so se zbrali na Glavnem trgu koroški borci: pridružili so se jim gasilci zastopstvo So kola v krojih, mladina in mnogi meščani Sprevod je z godbo krenil v župno cerkev k maši za padle koroške borce, nato pa na pokopališče k grobu koroških junakov Okretiča in Jazbarja. ki sta bila ranjena v bojih pri Crni 1. 1919, umrla pa v šo. štanjski bolnici Rdečega križa po treh tednih trpljenja. Njuno junaštvo so v govorih proslavljali predsednik LKB g. Koz. levčar, tajnik g. Majer. g. Mohor iz Ljub ljane. starosta velenjskega Sokola g. Kur. nik in akademik g. Majcen iz Ljubljane. Svečanost je bila zelo prisrčna in je na pravila globok vtis na vse prisotne. Isto. časno je bila ob 11. dopold. v Sokolskem domu mladinska akademija, ki jo je šol ska mladina v velikem številu posetila. Ves dan so člani CMD prodajali spomin ske znake s trobojnico in besedilom: Okre tič, Malgaj, Jazbar. 1919-1939 £ i V borbi proti jetiki Prot:tuberkulozni dinar. V mesecu maju je dosegel azilski sklad vsoto 486.162 dinarjev ki je namenjena za gradnjo azila jetičnih bolnikov v Mariboru. Izven stanovanjske akcije so darovali v ta sklad odvetniška pisarn^ dr. Karla Kieserja iz neke pravdne zadeve 100 din. ga. M ci Gladič-Baicer namestu nagrobnega venca pokojnemu, notarskemu uradniku g. Antonu Trett'erju 100 din. Mestna hranilnica v Mariboru 200 din in g. Spatzek Adolf hotelir v Mariboru 200 din namestu venca na grob pokojnemu tovarnarju g-Tschell siju Josipu. Vsem iskrena hvala. Krajevna protitubcrkulOzna tisa v Ručah. Iz letnega poročila agilne krajevne protitubcrkulozne lige v Rušah posnemamo, da je razdelila januarja, februarja, marca in aprila revni šolski deci 1257 litrov mleka in 112o hlebov kruha v skupni vrednosti 4.471.75 din. Iz računskega zaključka je dalje razvidno, da je delo te nad vse agilne protituberkulozne lige res uspešno in hvalevredno, kar dokazujejo tudi številke same. Posebno priznanje za to človekoljubno delovanje zasluži marljivi odbor. Protituberkulozni teden. Ker je letos protituberkulozni teden že za nami. prosi PTL v Mariboru vse so t rudnike, predvsem šolnike in tovarnarje, župne in ostale urade, naj zaključijo £voje zbirke in obračunajo ligi v Mariboru. čHm prejme liga urgirane obračune, bo javnosti podala pregled o uspehu svojega tedna. Maribor v znamen)« olimpizma Velike zasluge ravnatelja A. Kr ei^ifa — M let športnega delovanja E. Berganta Maribor, 16. junija Jutri bo tudi naš obmejni Maribor v znamenju olimpijskih športnih prireditev. Mariborčani, ki se zavedamo, kaj pomeni lahko sport na torišču smiselne in pamet, ne vzgoje naše mladine, se ob tej priliki spominjamo predvsem zaslužnega predsednika olimpijskega odbora v Mariboru g. ravnatelja A. Krejčija, ki se je z njemu .lastno mladostno živahnostjo ter podjet. nostjo lotil dela, ki mu pripada kot predsedniku olimpijskega odbora. Razen tega pa je prav, da se spomnimo tudi drugih mariborskih športnih delav. cev, ki so delovali v olimpijskem odboru in ki še delajo. Med njimi zavzema vidno mesto znani mariborski aU-round športnik g. Evgen Bergant, čian ISSK Maribora, ki vrši funkcijo tajnika olimpijskega od. bora in ki obhaja ravno te dni 2uietnico svojega plodonosnega športnega udejst',x»-vanja. 2e kot mlad realčan je prišel Evgen Bergant 1. 1919 v Ljubljani v vrste SK Ilirije. Tukaj je dobil od zaslužnega pio. nirja slovenskega sporta g. Evgena Be-tetta prve temelje za poznejše športno udejstvovanje. V odlični šoli tedanjih no. gometnih trenerjev Ilirije Loosa in Seger. ja si je pridobil E. Bergant v tej športni panogi solidno tehnično in teoretično zna. nje. Udejstvoval se je z lepimi uspehi tudi v lahkoatletski in plavalni sekciji ter marljivo pomagal pri treningu takrat tako uspešne hazenske družine Ilirije. L. 1921 se je preselil v Marioor. Pri. stopil je k tedanjemu SK Korotanu. Tukaj je kot golman in pozneje kot levi krilec igral vidno vlogo. Po razpustu SK Ko-rotana se je včlanil v ISSK Maribor, ka. terega delaven in zvest član je še danes. Bergantovo delo v klubu je bilo vsestransko. Aktivno ter organizatorično se je udejstvoval v vseh kiubovih odsekih. Kot aktiven nogometaš je do pred par leti reprezentiral klub, za katerega je od. igral v prvem moštvu okoli 200 tekem. Bil je vratar, branilec, krilec in napadalec. Dolga leta je bii stalen član mari bor. ske nogometne reprezentance. V vsem Času svojega nastopanja na zelenem polju ni dal niti najmanjšega povoda za takšen disciplinarni postopek. Njegova dobra fizična kondicija, tehnična izvežbanost in odlična taktika so nemalokrat pripomogle ISSK Mariboru do lepih zmag. V času vojaškega službovanja 1. 1927 je uspešno nastopal v moštvu SK Slavije v Sarajevu. Že od leta 1924 se udejstvuje kot nogo. metni sodnik. Znan je po svoji objektivnosti in strogosti. Dolga leta je bil tudi tajnik medklubskega odbora LNP. Poleg nogometa pa je Evgen Bergant marljivo gojil tudi lahko atletiko. Je med prvimi pionirji te športne panoge v Ma. riboru. Organiziral je številne strokovne tečaje in mitinge. Ustanovil je v Mariboru poverjeništvo jugoslov. lahkoatletske zveze, katere dolgoletni odbornik je bil. Ne samo organ izatorično, ampak tudi aktivno se je bavil z lahko atletiko in dosegal lepe uspehe. Uspešen je bil tudi v vise boju. Tudi v lahki atletiki je izprašan zvezni sodnik. Evgen Bergant pa je tudi vztrajen pro. pagator plavalnega sporta. Je odličen pla valeč, predvsem uspešen skakalec, ki je moral žal zaradi težke blesure ušesa prenehati z aktivnim udejstvovanjem. Novo ustanovljeni Mariborski plavalni klub pa ima v njem delavnega predsednika, ki bo s svojimi izkušnjami ter ambicijo znal dvigniti mariborski plavalni sport do zadovoljive stopnje. Vzpodbujen po tedanjem poborniku te. niškega sporta v Mariboru g. Ivanu Rog-liču se je pričel g. Bergant leta 1924 ba viti z >belim; sportom. Tudi na tem polju je dosegel izvrstne uspehe. Bil je dol. goleten prvak svojega kluba. Na številnih turnirjih si je pridobil lepe nagrade ter Častna mesta. L. 1929. ko je bil v vrhunski formi, je dosegel odlične uspehe na izbir nem turnirju za sestavo državne reprezentance za Davisov pokal proti najboljšim našim igralcem. Tudi sedaj je še močan, zanesljiv borec za barve svojega kluba. Kot tehnični referent teniškega odsok | jt mnogo koristil s svojim odličnim poznavanjem teorije in tehnike igre ter s svojo veliko rutino. Evgen Bergant pa je posvečal živahno pažnjo tudi razvoju hazene. Bil je tehni čni vodja in trener hazenske družine ISSK Maribora ki si je priborila leta 1928 državno prvenstvo. Toda tudi v zimskem SpUfUl je Ev^en Bergant doma. Kot bivši aktiven smučar ski tekmovalec in drsalec pozna do po drobnosti vse odlike tega zdravega sporta. Dolgo vrsto let je bil tajnik maribor ske zimskosportne podzveze. Organiziral je številne zimskosportne prireditve in je zaslužen za napredek zimsko sporta v Mariboru. Je tudi izprašan smučarski sod nik. Evgena Berganta srečujemo danes prt organiziranju najraznovrstnejših sportmh prireditev v Mariboru. Kot tajnik mari borskega olimpijskega odbora si požrtvo valno prizadeva za popularizacijo ideje olimpizma. Vsakoletni olimpiiski dnevi so odlična revija mariborskega sporta. ITpra va Mariborskega tedna mu je poverila se stavo ter organizacijo vsakoletnih sport nih prireditev v okviru Mariborskega ted na. ki predstavljajo po svoji pestrosti in kakovosti vrhunec vsakoletne športne se. zone v Mariboru. Evgen Bergant pa se vneto udejstvuje tudi na športno publicističnem torišču. Je stalen dopisnik raznih strokovnih športnih in dnevnih časopisov. Evgen Bergant se lahko ponaša ob 20 letnici vztrajnega športnega delovanja z lepimi uspehi. Želimo mu, dr. bi vztrajal pri tem idealnem delu in da bi našel pri tem hvaležnost ter priznanje. Mariborske in okoliške novice — Vsem udeležencem marib. *ok. žup. nega zleta v Mursko Soboto! Vlak odhaja iz Maribora ob 4. zjutraj, iz Pragerskega ob 4.40, iz Ptuja ob 5. Ormoža 6.14 ter Ljutomera ob 6.48. Postane tudi na vmesnih postajah. Iz Murske Sobote lahko od. potujejo vsi nečlani s polovično, Sokoli pa s četrtinsko voznino ob 20. — Rdeči križ poziva najširše kroge mestnega in podeželskega prebivalstva, da se v čim večjem številu javijo za človeko. ljubne prostovoljne službe v okviru Rde. čega križa. V poštev prihajajo razne prostovoljne službe za primer elementarne nesreče, epidemije, posebno pa za primer vojne, kakor za administrativno.računske posle pri bolnicah, ambulantah, postajah za prvo pomoč in drugih ustanovah Rdečega križa, za razne druge posle pri teh ustanovah (kuhanje, pranje, za vzdrževa. nje reda in čistoče itd.), za izdelavo perila, prevzemanje in brigo za begunce, za zbiranje daril v gotovini in naravi. Gre predvsem za one člane, ki niso vojni ob. vezniki, posebno rodoljubne žene in dekleta ter sploh vse one, ki jim je pri srcu dobrobit naroda. Vsi ti se bodo nedvomno prav radi zglasili v tajništvu Rdečega križa na sreskem načelstvu, II. nadstropje soba štev. 43. — Za olimpijski fond bodo zbirali pri. spevke danes popoldne in jutri dopoldne mariborski športniki in športnice. — Jubilejno zborovanje mariborskega narodnega ženstva. Snoči je bilo v polni dvorani Ljudske univerze jubilejno zborovanje ženskega društva v Mariboru ob 20-letnici vzornega in plodnega društvenega dela. Uvodno besedo je spregovorila predsednica ga. Ivanka Lipoldova, ki je očrtala zgodovino društva. Spomnila se je tudi pokojnega kralja Aleksandra I. in pokojne ustanoviteljice in predsednice ženskega društva ge. Marije Majstrove. Izčrpno poročilo sta podali tudi ga. Ašičeva za odsek za ročna dela, ki je izvršil ogromno delo na področju popularizacije narodnih vezenin in noš. in ga. Jela Lestikova za feministični odsek. V debati je bilo izraženih več želj in idej. ki jih bo skušalo žensko društvo uresničiti. — Nov grob. Umrl je v Vrazovi 9 draguljar in urar g. Anton Kifmann. žalujočim iskreno sožalje! — Nočno lekarniško službo imata tek. teden Vidmarjeva lekarna pri Sv. Arehu na Glavnem trgu in Savostova magdalen-ska lekarna na Kralja Petra trgu. — Burka »Jezičnega dohtarja«. Drevi ob pol 21. nastopi v dvorani Ljudske univerze ptujska gledališka skupina g. Fr. Žižka z burko o >jezicnem dohtarju«, s katero je žela ob priliki turneje po naši severni meji povsod lepe uspehe. — Mariborski muzej bo jutri v nedeljo 18. t. m. ves dan zaprt. — Himen. Na Dunaju sta se poročila jrdč. dr. Anka Prijateljeva, asistentka II. kirurgičnega oddelka tuk.' splošne bolni, šnice, in dr. Josip Popovič, zdravnik, sedaj na specializaciji na dunajski kliniki, Priči sta bila za nevesto dr. Nikolaj Po. povič. balneoteg, ter docent dr. Huber. Mladima poročencema obilo sreče! — Mariborske sejms*e novice. Na mariborski svinjski sejem dne 16- junija je bilo prignanih 187 svinj in prašičev. Prodanih je bilo 109. Cene so bile Hedeee: 5 do 6 tednov po 30 do 100 din, 7 do 9 tednov 110 do 120 din, 3 do 4 mesece 190 do 240 din, 5 do 7 mesecev 310 do 450 din, 8 do 10 mesecev 470 do 515 din, 1 leto 710 do 920 din. Kg žive teže je bil po o do 8, kg mrtve teže pa po 8 do 11 din. — Vsak dan kopica nezgod. 281etni Albert Pere je priletel s svojim kolesom v tovorni avto in je obležal nezavesten. — V gramoznici je padel 261etni Vinko Zem ljič s Pobrežja in si zlomil levico. — V 771etnega občinskega reveža Andreja Ro-biča iz Ribnice na Pohorju je priletelo pri razkladanju drv poleno s takšno sik) v trebuh, da je obležal revček nezavesten. — S sekiro se je vsekal v levico 531etni kmečki dninar Jurij Kranjc iz Studencev. — Pri padcu na domačem dvorišču si je zlomila desno nogo 791etna zasebnicaKu-nigunda Breg iz Pesniškega dvora. — No. go si je zastrupila 631etna Julijana Fmek iz Skok, ki je stopila na zarjavel že-be.l). — Kos železa je priletel v trebuh ključavničarskemu vajencu Milanu ftargu iz Pobrežja, ki se je zgrudil nezavesten na tla. Vse ponesrečence so prepeljali v mariborsko bolnico. — Tatinske *rake. Trgovskemu potniku Josipu Siniču iz Pobrežja je izginila iz osebnega avta avtomobilska ura. vredna 400 din. — črkostavcu Francu Guzejn te Jerovške ulice so izmaknili iz soiknji*1 t moško žepno uro znamke »Longines«, vredno 800 din. — Hlapcu Ivanu Murku iz Počehove so ukradli rjavo konjsko odejo, vredno 100 din. — Tudi posetmkovi hčerki Antoniji Kleva iz Jarenine so potegnili s konja konjsko odejo, vredno 150 din. — Na trgu je ukradel neznan zliko vec posestniei Kunigunđi Koler iz Vrtio pri Zgornji Kungoti ročno torbico, v kateri je bilo 120 din gotovine. posojilna knjižica in drugi računi. Policija poizve. duje za zlikovci. — Rudnik stanovsko drugič na dražbi. Te dni je bil drugič na dražbi rudnik Stanovsko. Pred meseci ga je. kakor znano, izdražil zagrebški industnjec Koeta Mili-nov. Proti dražbi se je pritožil dosedanji lastnik inž Ključenko. Toda tudi pri drugi dražbi je dobil rudnik za najnižji po-nudek 68.450 din g. Milinov. Rudnik ce. nijo na 205.342 din. Inž. Ključenko bo spet vložil pritožbo. Zaradi dražbe bo izgubila >Bratovska skladnica« svoje terja, tve, ki gredo do 728.000 din. Lastništvo rudnika ni namreč prispevalo nobenih prispevkov v bratovsko skladnico. tudi tistih ne, ki jih je v ta namen odtegovalo rudarjem. — Samomor znanega mariborskega tr. govea. V Vrazovi 9 sri je pognal v samo moril nem namenu kroglo v desno sence 67 letni trgovec z zlatnino in urami na Aleksandrovi cesti g. Anton Kifmann. Ko ga zjutraj našli je bil že mrtev. Vzrok samomora je neozdravljiva bolezen. — Pomen ki pod lipo. K. S., Ptuj: Tudi ta je mir. Nekateri so tedai tudi v Ma. riboru jokali ... — D. A. magdalensko predmestje: Ni slučaj, oči vidno sistem. Potrpi te. — B. R-, Aleksandrova cesta: Vse lepo v redu, pa kaj hočete ... — S. M., Dravsko polje: Tiste so Že Zajeli. Ne bo jim dobro. — J. O.. Mftlje: Ne pojde tako lahko. Pred tem je še pravda, d. l., magdalensko predmestje: Vsakdo od tistih 50 din. — A. T., Pobrežje: Vztrajajte v svojem. Šolstvo _ Sprejemni izpit na mešani reaim aliiMsiilJi v Mariboru bo dne 24. junija, p^ave (z 10 din kolkom) s krstnim li-stom in izpričevalom o dovršeni osnovni ion je treba poslati ravnateljstvu do 23. junija, jsserlraftc v j£ I