99* Merli!*'au
Maribor, dne il deoentbrs. 1916.
Letalk VH!.
Maročnina listu: —
Celo leto . . K IO-— Fol leta .... 5’— četrt leta . ,	„ 2 50
Mesečno. . .	„ 1’—
Zunaj Avstrije:-— Celo leto . .	„ 15’—
Posamezne Številk® 10 vinarjev. »
I
Staserai! ali oznanila
M nčuoaje po 12 vte. «d 6 redne peütvrttci pri večkratnih oznanilih vn — popust —
^Straža44 izhaja v po» dei jek in petek
Rokopisi se ne vračajo.
Uredništvo in upravaišive: Maribor Koroška allea. 5. — Telefon št. 113.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. |
I. MM unii iHiwiiimiiiMiimiHi inn min.11 niim —r-r-r-i-rt-funumu. 1 ai i umilnu ■■■ him iiimniwn.im m.hib.lanu iiiiit
Z uredništvom se more govoriti vsak dan od 11.—12. nre dopoldne.
Bolgari prekoračili Donavo
avstrijsko waten povoMi*,
?	Dunaj., *6. decembra.
Tlratoo se -razglaša-•
Vahodno bojišče.
tf®ed. 'S Tl i sfkr i j o in >C T-n,-o w o d o so prišli Bolgari na levi breg reke Donave.
Vzhodno od Bin k a r e š t e đn PToeStija napredni e naše prodiranje.
Gete generala pl. Arz so na obmejnem ozemlju zahodno in severozahodno od <0 c n a, odbile hude ruške napade. Le južnozahodno^od S-ul t e -se je posrečilo sovražniku nam iztrgati eno višino.
Na ozenilfu armade generalnega polkovnika pl. Kdvessa je napravil r-sovražnilk: več srditih napadov proti našim postojankam zahodno od F u n d ui M o l d o v i, za katere se vršijo že veš tednov vroči; boji Hrabri brapitelji so sovražne napade vsèle j <M-1 bili.
Dalje proti ^severu nič poraenibnega.
Mali ja,uske bojišče.
Položaj se 'BS spredeni!.	i
iNftsaestmk ««čelnika. generalnega	pl. 'Hčler,:
podmaršal.
Majaw©f§0 ■ n@mšk@ ttrateo£j poM&ftlo.
iBerplin, Ki decembra.
Francosko bojišče.	I
V	ozemlju Somme je: Ml artilerijska ,ogenj >nt&; večer hujši. Močne angleške patrulje, ki so po noči : prodirale vzhodne od CMendecaurta. so bile pognane : nazaj.
V	Šampanji, južno od Riputa, je naša -napadalna skupina vrgla Francoze iz jarka, katerega, mu» nedavno izpraznili.
Vzhodno bojišče,«
Fronta nadvojvode Jožiela:	Slusi m med
'KSrlibabo in Domovatro zopet napadali, a brez vs-l>eha. Južno od doline Trotosul so zavteeli neko -vi- | šino, a se jim kljub uporabi močnih sil ni posrečilo, -da bi zraven tega prostora pridobili ozemlja.
Mackensenova skupina: Armade v Vzhodni Vlahiji prepirajo. 'Med Crnovodo in Silistrijo so bolgarske sile prekoračile Donavo. V Dohruči le Slabo vojno delovanje.
«alkan sko bojišče.
Severno od Bitolja in ob kolenu reke Crne so četverosporalzumovie čete včeraj zopet podvjzelß močan razbremenilni napad, ki pa se je izjalovil. Bolgarske in nemške Čete so vse napade Francozov i n Srbov krvavo odbile.
Zadnje nemško uradno poročilo,
Berolin, 10. dec. zvečer. |
V	Veliki Vlahiji kljub deževnemu vremenu na- ( pio prodiramo.
Ob kolenu Crne nov močan napad četverospo razumovih čet krvavo odbit.
Bolgari prekoračili Donavo,
*	Sofija, 9l decembra.
Ob Donavi so se pričele sovražne čete, ki so j imele med Tutrafcanom in Crnovodo zaseden levi ]
brev Donave, umikati proti severovzhodu. Naše čete, ki. so pri Tutrakanu prekoračile Donavo, so zavzele mesto Oltenita. katero je sovražnik pred svojim beoom opustošil Druge čete so pri Silistriji prekoračile Donavo Rusi so mesto Kalaraš in sosednje vasi zažgali.
List „Dnevna Izvestja“ poroča, {dai so Bolgari, pod varstvom teme prekoračili Donavo in so močno zakopanega sovražnika vrgli nazaj. Vsled tega drz-nega podvzetja so bile ruske in romunske čele, ki so taborile nasproti Crnivodi in so bile v nevarnosti obkolitve, prisiljene se umakniti iz svojih močno z-grajenih postojank. V veliki naglici se je sovražnik umaknil v severovzhodni smeri, Rumunska artilerija so je z močnim ognjem obupno trudila, da bi most pri Crnivodi (ki je največji most v Evropi) razrušila, a zaman.
.
»
Deutschland'4 se vrnila.
- - Bremen, 10. decembra. Trgovski P-öoln „Deutschland“ (kapitan Körnig) se jo danes opoldne p«© nagli vožnji vrnil v Bremen.
Nekaj o enakopravnosti.
Investili nemški politiki imajo čudne pojme o § 19 državnih temei inih zakonov o enakopravnosti narodov. Sklicujejo se na razlike v razmerah v -.posameznih pokrajinah. Po mnenju takih nemških politikov je v zakonu označena enakopravnost narodov praktično neizvedljiva, oko nočemo, da nastane v državi zmeda v uradnem poslovanju. Posebno se pa sklicujejo na časovni red, po katerem so se kronovi-ne p ri kij ubale k Avstriji, pri čemur naglašajo, da ste Štajerska in Koroška stari nemški kronovini, in nekdanji nemški zvezni deželi, Tu da nimamo Slovenci ni kake pravice do uvažavanja v narodnem pogledu. Take so ideje, ki naj pokrivajo stremljenje nemških politikov po — nadvladju v državi To idejo s® si osvojil tudi krščangki soci alci j n -s tem seveda tudi cilj .nemških radikalcev,
SPredno ste Štajerska in Koroška postali takozvani „nemški deželi“, ste bili - slovenski. Koroška je imela svoje slovensko državno pravo in je koroški vojvoda tudi pred. nemškim cesarjem nastopal kot Slovenec. Oe se je. kdo v navzočnosti cesarjevi pritožil proti vojvodi, je bil .ta dolžan braniti se le v slovenskem in v nobenem drugem jeziku. Koroški vojvoda je bil na nemškem dvoru vrhovni lovski moj-sterl ki je razsojal v sporih o lovskih stvareh. In kadar je spričo cesarja vršil ta, posel, je razsojal le v slovenskem jeziku. Taka je bila nekdaj jezikovna enakopravnost «a Koroškem mi Štajerskem! Še koncem 12. stoletja je bila Koroška slovenska dežela, ki jej je bil uradno in pravno pripoznan slovenski značaj. Koroški vojvoda se je umeščal v slovenskem jeziku in s slovensko prisego, ki je bila v rabi do 17. stoletja. Da pa je nemški fevdalizem izpodrinil slovenski jezik iz njegovih pravic, ne velja to kot zakonito dejanje — tem manje, ker je bil ta fevdalizem nasprotnik vseh ljudskih pravic.
Nemški politiki so brez vsake doslednosti; načela in ideje jim veljajo in ne veljajo. Kakor jim to pač gre v prilog. Ce se drugi — v obrambo svojih idej in načrtov - sklicujejo na minolost, na zgodovinske dogodke, čine in dokumente kakor n. pr. Cehi na svoje državno pravo — se Nemci rogajo ta-
kim dokazom, jin smešijo in jim odrekajo vsako veljavnost. Tako so n. pr. vedno kričali, da češko državno pravo ni — tako so govorili dobesedno — niti pipe tobaka vredno, da ne more tvoriti nikake podlage za kake politične načrte v sedanjosti in bodočnosti, za sedanje moderno, za sodobno življenje. Državno pravo da je ob veljavo, ker na njega mesto da je stopilo moderno živo pravo. Vse drugače pa govore, če se oni sami morejo sklicevati na kako u-zurpacijo iz minolosti. 'Potem je hitro zgodovina, so dogodki iz minolosti edino odločilen dokaz, po katerem naj bi se urejala, tudi sodobna državna politika!
Ker so po važnih vojnih dogodkih v državi nastopale izpremembe po inicijativi krone, naj bi tudi sedaj krona iz lastne moči in brez ozira na vse druge činitelje izpremenila ustavo — seveda Nemcem v prilog. V nasprotnem slučaju pa bi seveda kričali za parlamentarizmom m proti temu, da bi se kaj odločalo brez „ljudske volje“, brez sodelovanja ljudskih zastopnikov.
Kakor kaže — to je njih parola. Na srečo države pa je naš novi cesar Karol I. v svojem prvem oklicu do narodov svečano povedal nekoliko drugačne nazore, pravičneje in — moderitele, Svečano je-proglasil kot svoj vladarski princip: enako pr a vico za vse, enakopravnost narodov in pravico teh do sodelovanja n a dolo č a n j u drža iv; ne politi! k e.
Nemški radikale! nezado— Voljni m dr, Korberjem*
„.Deutscliböhmische Korrespondenz!“ piše, da je v krogih nemških radikalcev zavladala taka ozlovolje-nos-t proti ministrskemu predsedniku dr. Korberju, da utegne priti v nemškem Natlonalverbandu do izpremembe stališča napram dr. Korberju ter pripominja, da je prejšnji ministrski predsednik Stürgkü nekoliko poprej, pretino je bil umorjen, obljubil vodilnim nemško-češkim poslancem, da bodo razmere na Češkem neparlamentaričnim potom na novo urejene. Ko je nato prevzel dr. Korber vodstvo vlade, so dobili nemški poslanci obvestila, da hoče dr. Korber uveljaviti nemščino kot državni jezik sicer ne-i parlamentarnim potoni, da pa išče v drugih zadevah sporazumljenja od naroda do naroda ter da bo pri tem računal na sodelovanje poslancev.
Že takrat so se proti temu dvignili od nemško-češke strani razni pomisleki., Vsekako se je še pa mislilo in upalo, da bo uveljavljena nemščina kot državni jezik prav gotovo še predno bo sklican državni zbor. Med tem časom so se pa razmere naglo iz-premenile in sklicanja državne zbornice je pričakovati v kratkem času,. Kljub temu pričakujejo nemški poslanci, da. bo urejeno vprašanje nemščine kot državnega jezika
V zadnji klubovi seji nemških radikalcev je poročal poslanec Heine o obvestilih, katere je dobil od vodilnih oseb nemške delavske stranke. Vodstvo nemške delavske stranke je bilo pri dr. Korberju in na tem posvetovanju je naglašal dr. Korber, da zar vzema popolnoma ustavno stališče ter da ni pri njem nobenega vprašanja, pri kojega rešitvi bi smel biti že vnaprej izločen in izključen parlament.
To velja ravnotako za izpeljavo samostojnosti Galicije, kakor tudi za velika narodnopolitična v-prašanja. Iz tega vzroka se ne namerava odpovedati sodelovanju parlamenta ne pri rešitvi tega in tudi ne
prt rešitvi onega vprašanja, - marveč bo_ odtea^ipap-lamehtu nalogo, da reši v lastnem cLeiokrpgu velilm politična vprašanja in načrte. Ministrski predsednik je namignil, da bi se še le tedaj, alco bi se izkazal pnrlamejnt za nezmožnega, poslužili drugih odredb.
V	klubovih sejali nemško-radikalne stranke m tudi v krogih nemško-naoionalnih poslancev se je nato naglašalo, da je rešitev teli vprašanj parlamenta-ričnim potom nekaj nemogočega ter da vse kaže, da se bodo vnovič za nedoločeni čas odložile upravičene zahteve avstrijskih Nemcev, mogoče še celo, da bodo ostale neizpolnjene.
V	seji nemških radikalcev dne G, decembra so se bavili z vprašanjem, kakšne predloge bi se naj z ozirom na položaj sklenilo staviti na bližnjem glavnem zborovanju nemškega Nationajvterbanda in kaj bi sé naj ukrenilo, da bi se zasiguralo složno in skupno postopajnje vseh nemško-narođnih poslancev. — Clan delavske stranke, poslanec Knirsch, je naznanil v „Parlamentariern korespondenci“, d a, so naznanila o pogovoru z dr, Korberjem., kakor tudi posledice tega pogovora neresnične V kolikor je pooblaščen, da se sme izjaviti — poslanec Knirsch je šel k vojakom — je pa nastala v krogih delavske stranke sprememba v stališču napram vladi. Stališče delavske stranke se sicer popolnoma strinja s stališčem nemškega Nationalverbanda,
_________ _ ________ __ _________ ..._______
Obredi pri kronanju na Ogrskem.
Ogrsko državno pravo določa, da igra primas ogrski, id je ob enem tudi nadškof ostrogonski, pri kronanju v Budimpešti sledečo prav odlično vlogo, ki ie določena že od leta 1786:
Ogrski primas je član komisije, ki določa besedilo kraljeve prisege in je tudi član deputacije, ki izroči kralju to besedilo. Na čelu te deputacije ima primas n agu vor na kralja. V imenu naroda (prosi primas kralja, da se da določenega dne kronati ter da potrdi namestnika ogrskega palatina, katerega je izvolil ogrski državni zbor. Na čelu deputacije zaprosi ogrski primas kraljevo soprogo, da se da kronati za ogrsko kraljico. Pred vhodom v cerkev, v kateri se vrši kronanje, sprejme z veliko asistenco kraljevo dvojico, kateri izroči razpelo, 'da. jo poljubi, nato poškropi kraljevo dvojico z blagoslovljeno vodo in jo spremlja v cerkev. Ko so položili škofje kraljeve insignije na svoj prostor, prečita kaloški nadškof postulando ogrskemu primasu, ki sedi na levi strani altarja, kraljev sedež je pa pred prvo stopnjo glavnega altarja. Kralj napravi pred primasom poklon, in se nato vsede na kraljevi stol. Ko so določeni obredi gotovi, poklekne kralj nai blazinico -in prisega, da hoče varovati mir in pravico. Po prisegi ponudi primas kralju razpelo, da io kralj poljubi. Nato mazili primas kralja, ko je še poprej izmolil litanije V-seh svetnikov. Med sv. mašo pripaše primas kralju meč sv. Stefana, Po običajnih udarcih z mečem na vse štiri strani položi primas klečečemu kralju s pomočjo namestnika palatina krono sv. Stefana na glavo in moli pri tem predpisane molitve. Nato da kralju v roko žezlo in ga spremlja do kraljevega prestola. Pred kronanjem kraljice izgovori kralj postii-lacijo do primasa, nakar zmoli poslednji litanije V-seh svetnikov. Nato mazili primas kraljico in se do-
"" mstUT
O vzgoji in poduku otrok.
(Iz madžarskega prestavil Bicmanov Peter.)
Glasilo katoliške ljudske stranke na Ogrskem, „Nep-ujšag“ imenovani list, Je prinesel pred kratkim Hvalevreden članek o vzgoji in poduku otrok, ki velja tudi za naše slovenske vzgojitelje in učitelje.
Vsak narod, pravi list, toliko velja, v kolikor skrbi za svoj zarod. Človek se v svojih otrocih obnavlja tn sicer tako obnavlja, kakor jih vzgojuje. 0-trok je nadaljevanje družine, roda. Blagoslov ga bo spremljal in v blagoslov bo drugim, ako je lepo, krščansko vzgojen, prokletstvo se ga bo držalo in v prokletstvo bo drugim, ako slabo. Iz tega se vidi, kako velikansko odgovornost imajo oni, katerim je skrb in vzgoja otrok izročena: starši, vzgojitelji, u-hitelji, v prvi vrsti pa matere. Na, kaki odgovornosti sloni vzgoja otrok, najboljše dokazuje 'Jezus, vzgojitelj vzgojiteljev, ki je enega izmed otrok, katere so jih mu matere pripeljale, v naročje vzel in svojim u-čencem rekel:	„Pustite mule k meni priti, in nikar
Jim ne branite, zakaj takih je nebeško kraljestvo!“ »,Ako kdo katerega teh malih, ki v me verujejo, po-hujša, bi mu bilo boljše . . .“
Božji prijatelj otrok je te besede izgovoril s fakim povdarkom, da lahko iz njih posnamemo, da Je otrok v svoji nedolžnosti san^ že nebeško kraljestvo v malem, predstavi tel j, zrcalo nebeškega kjralje-
takne s krono sv. Stefana desnih pleč kr;.!,L'c, d * v roko žezlo ter jo spremlja do kraljevega prestola. Pri (jarqvanju , da primas klečečemu kralju pateno, da jo poljübi. Prlmàs Čita naprej pod prostim nebom besedilo ustavne prisege in kralj izgovarja za njim prisego. Primas je nato povabljen k obedu, katerega se udeležijo samo kraljeva dvojica, primas, kaSoški nadškof, papežev nuncij in namestnik ogrskega palatina. Pri veliki slovesni pojedini, katera se vrši nekaj ur pozneje, ima ogrski primas prvi napitoi govor na novo kronano kraljevo dvojico
Tajna pogodba med Anglijo in Nizozemsko?
V Vašington je došlo poročilo o tajni pogodbi, med Anglijo in Nizozemsko. Po tej pogodbi se je Nizozemska zavezala, da bo vsa odvišna živila namesto v Nemčijo odslej pošiljala v Anglijo. Anglija bo ta živila plačevala za višje cene kakor Nemčija. Nizozemska se je pismeno zavezala, da bo gotovo množino svouh živil stalno pošiljala v Anglijo.
Novo angleško ministrstvo.,
Lord George — vojni minister — prej odvetnik v Walesu, sin nekega učitelja, je zmagal. Z njim so zmagali na Angleškem odločni pristaši vojne. Popolnoma nepričakovano je izpojdrinil Asquitha ter spravil na površje stranke, ki zahtevajo vstrajanje v vojni z Nemčijo do skrajnosti. Lord George zastopa sistem, da je treba Nemčijo popolnoma do skrajnosti izmozgati. V trenutku ta izpromemba v angleškem kabinetu pač ne bo imela na potek vojne nobenega vpliva, ker to ni v moči nobenega ministrskega predsednika, pač pa je že danes jasno, 'da bo imelo to i-menovanje za posledico nove strahovite žrtve Anglije. Vsekakor ima lord George veliko zaslombo v poslanski zbornici, če tudi so nekateri vplivni liberalni politiki proti njemu. Videti je, da hoče Anglija napeti vse svoje sile do skrajnosti, da zmaga, in v item leži pomen novega angleškega ministrstva.
Romansko bojišče.
Rumunsko-ruska armada, se umika na celi čr,-ti. Divizije, ki so prihajale z gorovja, so uničene. Naši so v,jeli zopet več tisoč Rumu nov. Kje se bo u-stavila rumunska armada, še sedaj ni jasno; nekatera poročila pravijo, eia se bodo Romuni in Rusi u-maknili do Serefa in bodo še le tam organizirali o-brambo Rumunije. Kralj in kraljica sta dne 2. dec. tiho zbežala iz Bukarešte v Rusijo.
Bolgari so dne 8, decembra pri Tutrakanu prekoračili Donavo. Tako sta se armadi, ki stojita v ' Dobruči in v Romuniji, strnili v skupno fronto.
Rumimi se umaknejo do Braile.
„Novoj© Vremja“ naznanja, da se bo tepena in razpršena rumunska armada ustavila odločno v bran še le ob črti Galac—Brada, t. j. kakih 180 km severovzhodno od Bukarešte. Prvotno so se baje na« meravali Rumimi ustaviti ob reki Buceu, a ker so
stva. Blagor takemu otroku že tukaj na zemlji, ako svojo nedolžnost ohrani, blagor mu posebno v večnosti: zato mlinski kamen na vrat takim staršem, takim vzgojiteljem, ki v skrb jjm izročenih otrok ne v-zgojujejo tako, da bi bili srečni že tukaj na zemlji, in enkrat zveličani v večnosti.
To se pravi, treba je otroke tako vzgojiti, da bodo iz njih dobri državljani in verni kristjani. Ljubijo naj svojo vero, živijo naj po veri, da bodo potem ljubili tudi svojo domovino, zakaj vero ljubiti in po njej živeti se pravi, na Bogu prijeten način živeti, delali, truditi se za občni blagor, za svojo domovino.
Slovenske matere, na katerih sedaj radi vojske sloni vsa skrb za vzgojo otrok, zavedajte se svojih svetih dolžnosti in poslušajte, kar se vam tukaj pove Kaj ne, kako skrbno ste morale paziti, ko ste o-troka še pod srcem nosile, da se- mu kaj žalega ni zgodilo. Paziti ste morale, ko ste ga po porodu na svojih prsih dojile. Koliko bolj morate paziti potem, ko otrok prihaja k pameti, se začne zanimati za razne reči, opazovati, kaj se okoli njega godi, najbolj pa je treba paziti na otroka,, ko je začel po svojem razumu delati, storiti, kakor vidi in sliši druge.
Ne pozabite, da otrok vse vidi, vse opazi, in kar stori, stori tako, kakor je druge videl, očeta in mater, odrasle. Same se lahko prepričate, da so o-troci ne samo po obrazu, v kretnjah, smehljaju, izgovoru podobni očetu, materi, ampak tudi v mišljenju, storjenju in da jim lastnosti, katerih so se od drugih navzeli, tako preidejo v meso in kri, da iim postanejo druga narava in da se jih le težko ali pa sploh ne morejo več iznebiti.
m mošnjo postojanko preslabe za resen odpor, Je baje romunsko armadno vodstvo • ta: načrt opustila.
Pariški dopisnik lista „Corriere della-Sera“ izjavlja, da se bo rumunska armada ob reki Buzeu le malo branila, in da se bo umaknila, do reke Se ret, ki je nekaka najboljša naravna obrambna črta. Oli Seiet u se bo rumunska armada združila z rusko armado. ...	A
V mestu Jassy se je pred dnevi v navzočnosti rumunskega kralja vršil vojni svet, katerega- so. se udeležili tudi člani ruskega generalnega štaba. Po-: svetovali so se, kako bi se rumunska armade mogla na novo razvrstiti.
Rusija brani romunske trdnjave.
Iz Petrograda se poroča , da je-Rusija prevzela brambo romunskih trdnjav Galac, Facany in Br.a-ila.
Od 1. decembra vjetih 70.000 Rumunov.
Od. 1. do 9. decembra., to je tekom enega ledna so naše armade vjele čez 70.000 Rumunov, vplenile 184 topov, 120 strojnih pušk in nepregledne množine vojnega gradiva.
Bolgari so se maščevali
Zahrbtno vlogo so igrali Rumuni leta 1913, ko so pri sklepanju bukareške pogodbe med balkanskimi državami padli Bolgarom za hrbet.) In dne G. dec, 1916, torej komaj po treh letih po sklepanju bukure-ške pogodbe, so kot prvi prikorakali Bolgari v romunsko prestolnico in se tako maščevali za hinavsko zahrbtnost svojih sosedov.
Stare utrdbe. — Plen.
Vseh 18 utrdb okrog Bukarešte je nepoškodovanih padlo v roke zmagovalcev. Oklopna trdnjavska skladišča so polna, streliva, petroleja, živil in o-gromnih množin žičnih ovir. Trdnjava je bila samo na vzhodnem in severovzhodnem delu na modern način utrjena, drugod pa je taka kot je bila tedaj, ko so jo dogradili. Veliko je število železniških vozov, ki so jih našli zmagovalci večinoma vse napolnjene.
Criiverner v Bukarešti.
Za guvernerja v Bukarešti je imenovan general pl, Heinrich, bivši guverner mesta Lille v Severni Franciji.	.
Beg romunske kraljevske dvojice.
Težki oblaki so viseli dne 2. decembra nad Bukarešto. Žalosten je bil pogled na, romunsko glavno mesto. Ulice so bile polne ljudi, ki so bežali iz mesta, proti vzhodu. Sovražnik se je bližal mestu. Tega žalostnega dne je tudi kralj Ferdinand s svojo soprogo zbežal iz Bukarešte. Ob 8. uri zjutraj je pri stranskem vhodu kraljeve palače čakalo šest velikih avtomobilov. Ob 9. uri so se odprla vrata in kakih 20 oseb, zavitih v velike plašče, je vstopilo v avtomobile. Bili so to: kralj Ferdinand, kraljica Marija in spremstvo. In nato so avtomobili zdrčali proti vzhodu, v Rusijo. Kralj je baje, izredno potrt, kraljica pa je nasprotno še vedno vedrega lica.
Ravno zato pa, ker jim preidejo v naravo, je treba pri vzgoji otrok skrbno na to paziti, da še le dobra narava v niik vkorenini, raste, jàa tako postanejo dobri možje, žene, ne samo samim sebi, ampak tudi drugim, kratko, da, postanejo možje, žene, (dopadljivi Bogu in ljudem, možje, žene, ki spoštujejo svoje starše, k. dobremu vzgojujejo in napeljujejo svoje otroke, ljubijo delo, zvesto izpolnjujejo božje zapovedi in stanovske dolžnosti.
Dajajte otrokom ‘dober vzgled in bote imeli dobre otroke. Pazite skrbno na nedolžnost vaših otrok in varujte jih hudega, ki se jih tako lahko prime in tako težko odpravi.	i 1 i 1
Molite, izpolnjujte zvesto svoje dolžnosti, ki jih imate do svoje neumrjoče duše, do svoje družine, do občine, domovine in bodo isto storili tudi vaši otroci
Učite jih, navajajte jih k dušni in telesni čistosti, k redu, k zmernosti, ker to troje je najboljši varuh telesnega razvitka in zdravja
Varujte se dvoumnih, nespodobnih besed, kletve,- in učite jih le dobrega, koristnega.
I Pošiljajte svoje otroke, ako le mogoče., skrbno v šolo, da si tudi onih znanosti pridobijo, ltii so jim v življenju potrebne. Zakaj, ne smete pozabiti, da dandanes človeka ne ocenjujejo samo po srcu, ampak tudi po znanju, ki si ga je v šoli pridobil. Že prej nekdaj je bila znanost v veliki veljavi, dandanes pa tem bolj, ker živimo v stoletju šol. Pošiljajte pa svoje otroke le v slovenske šole. Tam se jih pod-učuje m vzgojuje v njim razumljivem, maternem, slovenskem jeziku in zato se zamorejo le tam kaj prida naučiti ter ostati obvarovani onega protinara-
iEUnmmsko žito*
Dunajski listi poi-oöajü : Račun ati. je, da so naše m nemške čete yplenile na Vlaškem tudi ogromne množine žita. Vlaška ravnina je najrqdovitnejSi del Romunije. Informirali i krogi smatrajo, da se jo pri izbruhu vojne nahajalo v sedaj zasedeni vlaški ravnini najmanj 12 do 14 milijonov meterskih stotov pšenice* 2 do 3 milijone stotov ječmena in ravno toliko ovsa; Nadalje je tam okrog 12 milijonov meterskih stotov koruze. Smatrati je, da Rumuui niso imeli časa, spnvviti mnogo, stran in četudi so morda nekaj teh ogromnih zalog uničili, preostane še vedno velika množina žita. ki nam bo prišla prav.
Bukarešta.
Bukarešta, ali kakor jo Rumunii imenujejo: Bu-karesci, je staro mesto, ki je bilo že v 14. stoletju prestolnica vlaških knezov. Takrat je zgradil knez Minsa še danes obstoječi stari grad Curtea veche. Od leta 1789 do 1791 so imeli Bukarešto zasedeno Avstrijci. Leta 1812 je bil v Bukarešti podpisan ru-slavturški mir.. Razvijati se je pričelo mesto šele po združenju obeh rumunskih kneževin leta 1862. Leta 1886 je bil v Bukarešti sklenjen mir med Srbijo in Bolgarijo, leta 1918 pa; balkanski mir. 'Mesto je jako obširno, razprostira se v ravnini ter pokriva okrog 30 kvadratnih kilometrov, Zunanji mestni deli imajo še popolnoma vzhodni značaj, male hišice, obsežni vrtovi, mnogo nesnage. Notranje mesto pa je sijajno in ražkošno, kakor malokateri» drugo. Življenje v Bukarešti je od nekdaj jako luksurijozno in priimek „malega Pariza“ si le Bukarešta zaslužila s svojim nočnim življenjem, s svojo potratnostjo. Rumunska prestolnica je štela pred vojno okrog 840.000 prebivalcev.	•
Mesto Ploesti.
Ploesti, ki so ga zavzele Falkenhaynove čete isti dam kakor Bukarešto, je rumunska „petrolejska prestolnica.“ Mesto šteje 48.000 prebivalcev ter leži med rekama- Prahovo in Teleajanu, kjer se nahajajo največji petrolejski vrelci, Tu ima svoje velike petrolejske naprave največja petrolejska družba ,,’Ste-anu Romanu“, katere delnice so po večini v rokah faerolinske Deutsche Bank.
lusko bojišče,
Med Kirlibabo in Dornovatro v Karpatih Rusi napadajo z veliko silo. Malenkostne krajevne vspelhe so zelo drago plačali. Na ostali fronti nič posebnega.
Položaj na italijanski fronti je nespremenjen. Listi poročajo o pripravah na deseto italijansko o-fonzrvo na Krasu: V italijanski državni zbornici so
vnega zaničevanja in gnjeva do lastnega, maternega jezika, s katerim se v naših nemških šolah zastruplja mlada, srca slovenskih otrok, Madžar v madžarsko, Nemec v nemško, Slovenec pa sliši v slovensko šolo.
Varujte se sami in varujte svoje otroke raznih krčem in drugih krajev, kjer se širi hudobija, kjer se sliši grdo, nedolžne duše moreče klafanje in pre-Minjevanje, kjer se točijo telesno zdravje uničujoče pijoč«, zlasti žganje.
In kar ste posebno dolžni do lastnih, kakor do duš svojih otrok: ne berite in ne pustite brati vsega., kar vidite in dobite v roke, knjige, časnike, s katerimi dragi čas izgubite, si skušnjave delate, denar zapravljate, knjigarnam pa in založnikom do bogastva. pripomiagate. Ce vam pa le v roke pride, ne verujte vsega, zakaj papir je potrpežljiv in vzbudite v svojem srcu zavest, da ste kristjani in sicer katoliški kristjani, krščanski Slovenci., (katerim more in mora biti le to lepo, resnično in dobro, kar je v bla-vor duši, družini, domovini.
Berite in naj berejo tudi vaši otroci, kadar je iato čas, toda vedno presodite, kaj berete. Vprašajte dušnega pastirja, krščansko mislečega učitelja, naj vam povejo, katere knjige, časniki vam koristijo ali škodujejo. Berite knjige, časnike krščanskega mišljenja in vsebine in skrbite, da tudi le take reči dobijo v roke vaši otroci
Tudi ne pozabite, da je v sedanjem veku papirja in črk pisanega veliko praznega,, nepotrebnega, ki je brez vse koristi in le zato, da človeka od dela odvrača, z raznim nepotrebnim znanjem zastrupljaj, v njiem nezadovoljnost, zjafvišt, častihlepje 'In druge strasti budi in tako večkrat v nesrečo spravi, iz katere se več vzdigniti ne more.
Le krščanskemu, slovelnskjetou narodu se. pri-hodnjost obeta. In to prihodnjost mu pripraviti, zagotoviti je v prvi vrsti, na vas ležeče, krščanske matere, očetje, učitelji, vzgojitelji. Storite svojo dolžnost s požrtvovalnostjo, kakor to zahteva morje krvi, ki so jo prelili vaši junaški možje, bradi za domovino!
se nekateri poslanci lotili tudi jugoslovanskega v-prašanja in so izjavili, da bodo ščitili narodne p%-; vice, Jugoslovanov (1 ?!). Seveda jim tega nihče ne bo verjel, ker imamo Slovani že glede postopanja z beneškimi Slovenci prežalostno izkušnjo, kako Lahi ljubijo Slovane.
Italijanska zbornica.
V seji dne 9. decembra je radikalni poslanec Gasperotto zahteval, naj se za vse četverosporazu-move armade ustanovi enotno poveljstvo, da se moči ne bodo tako gubile, kakor dose daj. Govornik izjavlja, da bi se haj slovanskemu svetu onstran Ad-rije, M bo v bodoče pod italijanskim gospodstvom — Lah dela račun brez krčmarja! — pustilo njegove narodne posebnosti. Socialist Treves je rekel, da bi vojska do zmage izzvala med ljudstvom novo veliko nevoljo. Italija ne sme izkrvaveti ne za Angleže in ne za Ruse'. Poslanec Pierolini je zahteval, naj se pojasni razmerje Italije do Jugoslovanov ob Adriji. Mir je sedaj še nemogoč, ker še vsenemške sanje niso popolnoma izjalovljene.
Macedonsko bojišče.
Se vedno z namenom, da. bi razbremenila Ru-munijo, je Sarrailova armada pričela te, dni s ponovnimi splošnimi navali na bolgarske postojanke severno od Bitolja ter ob reki Crni. Vsi navali so bili krvavo odbiti.
Grčija.
Vsled poraza Rumunov ojunačeu, se zjcta.j grški kralj odločno upira Četverosporazumovim drznim zahtevam in je začel zbirati armado. Cetverosporaz-um namerava odstraniti sedanjega. grškega kralja in nadaljuje blokado grške obali.
Francosko bojišče.
Na francoskem bojišču so bili vsi napadi ang-leško-francoskih čet odbiti. Položaj nespremenjen. — General Joffre bo baje odstopil od vrhovnega francoskega armadnega poveljstva ter prevzel vojaško vodstvo vseh četv.erosporazumovih armad. Na- njegovo mesto pride baje general Petain.
Joffre ho šel?
„Journal des Debats“ naznanja, da se bode v francoskem višjem armadnem vodstvu vršila izpre-memba. joffre bo priSeljen kot član k francoskemu armadnemu nadzorovalnemu uradu,
Francozi izgubili 4,000.000 mož.
Po uradnih 'francoskih izkazih iznašajo francoske izgube na mrtvih, ranjenih in pogrešanih do 1. novembra 1916 čez 4,0,00,000 mož.
Pariz—Trst—Zagreb—Petrograd.
„Pester Lloyd“ poroča, da je prišlo več francoskih odposlancev vi Svico k. voditelju švicarskih železnic dr. Forrerju, da bi se ž njim posvetovali glecče proge, ki naj po vojni zveže Pariz s Petrogradom. Predlagali so progo čez Svico, Milan, Trst, St. Peter na Krasu, Reko, Zagreb, Brod, Zemun, Pančevo, Kutin, Bukarešto, Odeso, Potrebni kapital da je že zbran. Dr. Forrer je odposlance opozoril, da je treba prej te dežele odtrgati od Avstrije in od Ogrske, predno bo mogoče misliti na železnico, ki ne bi tekla čez ozemlje osrednjih držav. Ko so francoski odposlanci nato začeli dopovedaivati dr. Forrer-! ju, da je končna zmaga četveroz\jeze zaigotovjljCjna,
; jih je dr. Forrer odslovil, rekoč, da se Švica principijelno ne spučča v razprave o načrtih, ki nimajo politične podlaige in prav nič upanja na — uresničenje !
Politične vesti
Razpuščena dalmatinska občinska zastopa. Dalmatinska deželna vlada je razpustila občinska zastopa Vodice in Paž. Za upravitelja občin sta imenovana finančni nadpaznik Galzigno in učitelj Anton Kolnago.
Princ Hohenlohe svojemu uradništvu. Skupni
finančni minister Konrad princ Hohenlohe je sprejel dne 7. decembra svoje uredništvo. Na pozdravni nagovor sekcijskega načelnika Szalavja je
odgovoril princ z zahvalo sa zaupanje uradništva in uspešno podporo, nakar je nadalje valSmeri našega delovanja so jasne in točno od kazane po mojih izvrstnih prednikih. Smatramo kot samo obsebi umljivo, da se držimo natančne objektivno, sti in pravičnosti napram obema državama monarhije, ki se jima imamo v enaki meri zahvaliti, .in da zastavimo vse sile, da zanesemo in razširimo blagoslove moderne kulture v onih krasnih deželah, ki so poverjene naši upravi in ki so neločljivo spojene s habsburško monarhijo. Minister se je spominjal nato težke izgube vsled smrti sekejske-ga šefa Thalloczyja in rekel: Ne moremo bolje počastiti njegovega spomina kakor s tem, da si vzamemo za vzor njegovo sijajno delovanje in njegov neomajni čut dolžnosti.
Izprememba v vodstvu avstrijske nemške socijalne demokracije. V političnih krogih na Dunaju se širi govorica, da hoče voditelj socijaldemokra-tične stranke, dr. Viktor Adler, odstopiti, ker mu je zdravje v zadnjih časih precej trpelo. Za naslednika na vodstvu je določen poslanec Seitz, ki zastopa dunajski delavski okraj Floridsdorf. Seitz je najodločneji nasprotnik krščanskih socijalcev. To svoje mišljenje je očitno kazal in tudi z dejanji uveljaval že kot učitelj.
Boj proti grofu Tiszi. Stranka grofa Karolyja je na predlog Julija Justha in grofa Batthyanyja sklenila boj z najskrajnejšimi sredstvi proti temu, da bi grof Tisza kot namestnik palatina kronal kralja.
„Nemški Nationalverband“. Pod predsedstvom dr. Grossa je imel nemški Natioaalverband dne 9. decembra odborovo sejo, v kateri se je z zadovoljstvom vzelo na znanje, da se pogajanja med nemškimi nacionalci in krščanskimi sccialci ugodno razvijajo. O stališču Nationalverbanda napram Körberjevemu ministrstvu se bo odločilo v prvi glavni skupščini zveze. Dne 12. decembra se vrši zborovanje nemške delovne skupnosti. Razprav ijalo se bo o nastopanju nemških radikalcev. Splošno se je izrazila želja, da se skliče državni zbor, a da se morajo poprej dati jamstva za uspešno zborovanje, to je odcepitev Galicije, nemški državni jezik in prvenstvo nemštva v Avstriji.
Zarota proti japonskemu ministrstvu. Na Japonskem so prišli na sled zaroti sto oseb, ki je prevzela nalogo, da usmrti vse člane sedanjega ministva. Zarotnike so zaprli.
Tedenske novice.
Generalni polkovnik pl. Boroević se je tako le izrazil v V. vojnem posojilu: »Osemnajst mesecev smo že vsak dan priča tople domovinske ljubezni primorskega prebivalstva. Ta ljubezen se gotovo tudi krepko izkaže pri vojnem posojilu. Mi na fronti smatramo samo po sebi umljivo za častno dolžnost, da zapišemo zadnji vinar, ki ga lahko pogrešamo. Kdo izven fronte bi hotel zaostati za nami? Sto podpisanih milijonov je dobljena bitka! — Kdo bi se ne hotel soboriü v njej ? In vsaka dobljena bitka nas približuje času, ko bomo mogli meč zamenjati s plugom, da bomo v miru mirno gradili dalje moč in veličino domovine. — Boroević, g. p., 1. r«
Slov. kat. akadem. tehn. društvo »Danica« na Dunaju je na svojem zadnjem občnem zboru izvolilo sledeči odbor: Predsednik: Henrik Rejic, for.; podpredsednik: Šarvicelj Anton, med.; tajnik: Urbanc Anton, iur.; blagajnik: Fugi na Edvard, cult tech.; I. in II. knjižničar: Turk Josip, phil.; zapisnikar: gdč. Amalija Šimec, med.; gospodar in arhivar: Malej Šarvicelj, iur.
Vojaški škof Bjelik — tajni svetnik. Cesar je ! imenoval našega vojaškega škofa Emerika Bjelik j za pravega tajnega svetnika.
Bavarski kralj o časopisju. Nedavno je obiskal j bavarski kralj odbor za razpošiljanje božičnih dalj rov vojakom na bojišče, V odboru sta bila tudi j dva urednika. Kralj je podal obema urednikoma jj roko ter rekel: »Časopisje je zelo važno, toda ma-5 lokateremu je to znano in časopisje je naš najzve-; stejši pomočnik.«
I Obravnava proti morilcu grofa Stürgkha. Kazenska obravnava proti dr. Fricu Adler, moiilcu bivšega ministrskega predsednika grofa Stürgkha, l se bo vršila v prvi polovici meseca januarja. I Zdravnika, ki sta preiskala duševno stanje dr
Adlerjevo, sta se izrekla, da je morilec pri popolni pameti,
Japonski maršal Ojama umrl. V japonskem glavnem mestu Tokijo je dne 8. decembra umrl japonski feldmaršal knez Ojama, ki je bil v rusko-japonski vojski vrhovni poveljnik vseh japonskih armad.
Zgodovinsko društvo je imelo dne 10. decembra odDirovo sejo, o kateri bomo poročali v prihodnji številki.
Slovensko-ogrske novice. „Novine“ poročajo: Naglo je vmrla Lovenjak Janoša 61 let stara dovica pri Sv. Bedeniki. Drva je nesla domo z loga 1 na poti samo vkiipspadnola. Srčna kap jo je zadela-,
Mele (moke) smemo teliko vživati, sak je v začetki bilo dovoljeno, 240 gr. na den. Prikrajšenje duže ne obstoji. — Ogrski Slovenci prav pridno darujejo za podporo „Novin“ in „Marijinega Lista“, ter za ustanovitev lastne slovenske tiskarne. Nabranih je že več tisoč kron.
Ogrski Slovenci in treznostno gibanje. „Novine“ pišejo: Zaistino veseli glas, hvala naj bo Bogi na njem. Posebno dve občini sta bile v našoj pokrajini, kje je hüdi düh po žganici kraliiveo: Pola- ! % i Dekležovje. Polančarje so predlani zato dobili stro predgo i zamerili so nešteri nateliko za njo, da so g. predgara še mil. vlšjemi pastiri tožili za njo. Se ea, da so se mil. gospod dobro smejali toj tožbi, govorniki pa prav dali. Srce njih samo za to bolelo, ka so se najšle takjše ovoe tildi v nj/ihovoj čredi, štere so z blatom poškropile pastira, kda jih je iz gobca peklenskoga ognja trgao, — N'aj bi se vživanje diišo i telo pogubljajočega alkohola omejilo, smo začeli driižbo Marijine 7-re Radosti širiti, šte-ro smo v ta namen ,tiidi dali potrditi. Vreli g. pleb. törjanske fare nas je tildi oproso, naj jo i med nje-govomi farniki širimo, nego do PolanČarjev je malo tipanja meo. Pa glejte, ravno Polančarje so poka-zali, ka znajo svojemi gospodi veselje pravo spra-:. Vmro je tii Raščan Marko i pri njegovom mrt-l teli ne bilo jela, pila, niti po pokopi je nej bila ana nikša krmina. Zaistino hvalevreden začetek mlevredni Polainčarje. Živio te pravi düh krščanski!
Nov etapni poštni urad. Na zasedenem ozemlju Črnegore je otvorjen za zasebni poštni promet nov poštni etapni urad Danilovgrad.
Velika preosnova telefona. Dva švedska inženirja sta izumila neko posebno napravo pri tele fonu imenovano mikrofon, vsled katere bo omogočeno se pogovarjati z osebami, ki se nahajajo v zelo veliki razdalji. Teiefoničen pogovor n. pr. med Beroiinom in Carigradom ne bo delal nobenih tež koč. Novi izumitvi pripisujejo posebno na morju veliko važnost.
Novi bankovci po 50 kron pridejo v prome
18.	decembra, papirnate kronce pa 21. decembra
Polovični dvekronski bankovci. Finančno ministrstvo je odredilo, da morajo poštni uradi in trafike sprejemati polovične dvekronske bankovce.
Brzojavke v Rusijo zopet ustavljene. Uradno se razgiaša, da so brzojavke za vjetnika v Rusijo zopet ostavljene, ker so se pojavile razae težave pri brzojavljenju.
Enotna uniforma v naši armadi. Vojaški na-redbeni list razglaša, da je določena za vse vrste orožja naše armade enotna uniforma, da se Irko olajša izdelovanje iste Kedaj bo stopila v v . c j nova enotna uniforma, še ni določeno.	j
Kaj vse v Gradcu ukradejo. V enem samem j dnevu je bilo v Gradcu ukradeno: 1 muf, vreden j 400 K. 6 žepnih robcev, nekemu črnovojniku de narnica in 21 K denarja, prstan vreden 50 K, nadalje 3 sveče, 2 svetilki in 1 ponočna omara v vrcdoosti 90 K, 1 gladilnik, 8 parov čevljev, 8 sukenj, 12 dežnikov, 2 odeji, 3 mačke in 2 debela psa, katera sta skorogotovo že tudi ubita in snedena.
Cenjeni naročniki ! Ne pošiljajte nam še zdaj denarja za prihodnje leto, ampak počakajte, da Vam naznanimo, kdaj smete poslati.
Z novim letom se bode najbrž popolnoma spre- | meni! način naročevanja za liste. Zato je treba j počakati, da izvemo, kako bo z novim letom tre- I ba naročiti list Vsak bo moral najbrž iist naro- l čiti pri svoji pošti in tisti, ki bi naročnino že v j tem letu naravnost poslal nam, bi moral vkljub tema list še enkrat plačati na pošti, mi pa bi mu morali zopet denar poslati nazaj. Za vojake na fronti pa to seveda ne vel a. Počakajte torej, do- j kler se Lt-v -e uredi.
Gospodarsko aoyiee,
Ali treba oddati? Iz ljutomerskega, okraja se nas vpraša: Predpisali so mi, da moram, šest stotov koruze oddati, a dobil sem je samo nekaj čez 1 stot1, katero potrebujem za krmilo in seme. Kaj naj storim? — Odgovor: Vsakemu kmetu se mora pustiti od vsakega pridelka, kolikor rabi za, seme, nadalje pri koruzi X pridelka za klajo. Koliko vam je všteto koruze v svoto, ki je določena za osebo na leto, morate sami vedeti. Proti prevelikemu predpisu se morate takoj pritožiti na glavarstvo ali naravnost na nar mestnijo.
Klasifikacija konj za leto 1917. V prvih mesecih prihodnjega teta se bo vršila klasifikacija konj in popisovanje vozi!. Lastniki konj morajo v času od 10. do 17. decembra naznaniti županstvu število konj in konjske oprave. Istotako se mora žu panstvu nr znaniti vsaka sprememba glede števila konj, ki bi se vršila med popisovanjem in klasifikacijo. Od nabora konj so oproščeni tisti konji, ki se rabijo pri prevažanju pošte, konji, kateri se rabijo v dušnem pastirstvu, konji zdravnikov, živi-nozdravnikov, toda ne več kakor dva konja istotako konji požarnih bramb, plemenski žrebci in kobile, licencirani zasebni žrebci, konji-dirkači in konji, ki se jih rabi v rudnikih.
Vino na Tirolskem zaseženo. Vlada je odredila, da so vse zaloge vina na Tirolskem zasežene. Izvoz vina iz Tirolske je ustavljen.
Cene za cigaretni tobak se zopet zvišajo. Že delj časa ni dobiti v nobeni trafiki ne cigaret in ne cigaretnega tobaka. Dunajski listi pišejo, da bodo z no/im letom vnovič zvišali cene za cigarete in cigaretni tobak, vsled česar sedaj zelo šte-dijo z zal gami cigaretnega tobaka.
Prodaja tobaka po gostilnah in kavarnah prepovedana. Finančno ministrstvo je odredilo, da je prodaja tobaka, cigaret in smodk po gostilnah in kavarnah do preklica popolnoma prepovedana. Izvzete od te odredbe so samo tiste gostilne in kavarne, v katerih se nahaja javna tobačna trafika.
Omejitev vporabe premoga. Da se vsled prometnih težkoč omeji vporaba premoga, je vlada določila, da se mora s premogom po možnosti šte-diti, vsled česar je določila, da se morajo trgovine, izvzemši trgovine za živila, zapreti ob 7. uri zvečer. Tudi gostilne in kavarne ne smejo biti odprte čez 11. oziroma 12 uro ponoči. Nadalje je tudi omejeno razsvetljevanje izložbenih oken in trgovin.
Nemčija zvišala cene za jeklo. V Nemčiji so zvišali cene za jeklo za 50 odstotkov, tudi v Avstriji nameravajo z novim letom zvišati cene za jek’o od 40 do 50 odstotkov.
Zmrznjen krompir. V listu „Deutsches Agrar-blatt“ se nasvetuje, ,da se zmrznjen krompir lahko zopet napravi vžiten, ako se ga dene za 1—2 uri v mrzlo vodo. S tem baje izgubi zmrznjen krompir svoj sladek okus.
5,000.000 K čistega dobička. Dunajska tovarna za izdelovanje pohištva Ignac Haas izkazuje v preteklem poslovnem letu 5,000.000 K čistega dob č-ka. Tovarna je pokupila v avstrijskih alpskih deželah 250 oralov gozdov, večinoma hrastov in orehov les.
Risi® soyiee,
Zamenjano dete. Zanimivo dogodbieo je prinesel neki ameriški list. V Weawerville v Kaliforniji je bila prirejena plesna veselica, na katero je prišlo mnogo mladih mater s svojimi dojenčki. Ti mladi Kalifornijančki so pa bili vsled godb , šumi ra, in lesketajočih se svetilk, tako vznemirjeni, da so povzročili s svojim kričanjem strašen vrišč. Sklenilo se je zato, odkazati otrokom posebno sobo, kjer so pazila nanje mlada 'dekleta, zakaj matere bi se bile nerade odrekle plesu. Toliko pa, da so bila mlada dekleta z dojenčki sama, jim je prišlo na misel, bodisi iz dolgega časa, bodisi iz mrfžnje do svojega posla, sleči vse kričače in zamenjati njih obleke. Ko so po končanem plesu matere spet sprejemaj ale svoje — ljubljenčke, pri čemer jim je bilo krilce vsekakor še glavno znamenje, ni pri pičli razsvetljavi nobena izmed njih spoznala prevare in je slednja odšla domov s tulim detetom. Lahko si je misliti strah, presenečenje in gnev mladih mater, ko so se zjutraj po u-irudljivem nlesu zbudile in so skrbno ogledovale — svoje miljene malčke. Kmalu se je pričelo tekanje, beganje, iskanje in prenašanje otrok. Ali najti pravo dete ni bilo vselej tako lahko, zakaj deloma so stanovale plesalke po dve in več milj daleč od Weawerville, deloma so si bili dojenčki, zlasti kar jih je bilo mlajših, tako podobni, da jih niti materni, čut ni mogel z vso gotovostjo ločiti. Tako je minilo več dni v skrbeh in strahu in brez mnogega, hrupnega
spora za materino pravo, dokler niso vse matere t-mele svojih otrok, ali pa so si vsaj tako domnevate^
Volkovi raztrgali 70 glav ž vjne V raznih krajih Dalmacije se je pojavilo letos posebno veliko voikov. Samo v občinah Hratac in Sin] so volkovi dozdaj raztrgali 70 glav živine in 12Ö ovac.
V Adriji letos veliko rib. Stari ribiči ob dalmatinski in istrski morski obali ne pomnijo, da bi bili kedaj poprej nalovili v istrskem in dalmatinskem vodovju toliko rib, kakor ravno letos. Kilogram žlahtnih rib, si je poprej sfai 3 do 4 krone, stane sedaj samo 32 v.
Zeleni človeški lasje. V raznih tovarnah za izdelovanje municije so opazovali delavce in delavke, ki so dobili zelene lasje. Prvotno so bili splošno mnenja, da dobijo vsi tisti delavci in delavke zelene lase, ki imajo opraviti z bakrom. Sedaj so pa dognali, da se v laseh takih delavcev ne nahaja nobenih bakrenih snovi in da dobijo tisti delavci in delavke zelene lase, ki izdelujejo municijo in imajo pri tem redno opraviti s kislino »Pi-krin*.
Spomenik na Lovčenu. Na gori Lj-včen bodo postavili velik vojaški spomenik. Razpisali so nagrado za najboljše načrte. Prvo nagrado za najboljši načrt je dobil slikar Marko Raiča. Spomenik bo visok 32 metrov in se bo dvigal m vrhu 1760 metrov visokega Lovčena.
1500 kron za eno okno. Pri cesarjevem pogrebu na Dunaju je bilo poprašemnje po oknih, iz katerih se je cesarjev pogreb najbolje videl, zelo veliko. Za prostor pri nekem okrni trgovine Rot-berger je plačal nek bogataš 1500 kron. Od sku-pičkov za oddane prostore okenj hiš in na strehah je dobil vojnooskrbni urad čez lfA milijona kron.
Dopisi*
Maribor. Dne 9. decembra je umri v 20. leta svoje starosti nadebudni mladenič enoletni prostovoljec i]) učiteljiŠčnik Milam tSpršaik, sin Fefrdinan-da Soršaka, revidenta južne železnice v Mariboru. Svetila mu večna luč, potrtim staršem pa, naše- sožalje I
Maribor. Od sedaj naprej bo prodajala moko samo mestna občina v novi prodajalni v nemški mestni hranilnici in sicer predpoldne od 8, do 12. ure In popoldne od 2. do 4. ure. Prodaja moke bo urejena za ta teden tako, da se bo na družinske karte od štev. 1 do 1000 prodajala moka v ponedeljek, od št. 1000 rio 2000 v torek, 2000 do 3000 v sredo, 3000 , do 4000 v četrtek 4000 do 5000 v petek in 5000 do 6000 v soboto in sjoer vselej predpoldne,. Na posamezne karte se sme vsak dan popoldne kupiti moka.
Maribor. Tedenski izkaz nalezljivih bolezni v Mariboru izkazuje 8 slučajev Škrlatice. 5 slučajev davice in 1 slučaj tifusa. V našem mesta vlada veliko pomanjkanje moke.
Hoče pri Mariboru. Pred nedavno je izbruhnil v gospodarskem poslopju Antoina Strašnih v Spodnjih Hočah požar, ki mu je upepelil hišo in gospodarsko poslopje. Pri tem je dobil Anton Stražnik teko hudo opekline, da so ga morali spraviti v mariborsko bolnišnico.
Ljutomer. G Fran Čeh, učitelj na tukajšnji Franc Jožri vi foli i e postal pranoršdak
Dobrna pri Celju. Tukajšnjo grajščino Dobrno i,e kupil poštar in lesotržec Herman Goli v Velenju za svoto 450.000 K.
Teharje. Tukajšnjo grajščino Bežigrad je kupil lesotržec Cater iz Celja.
Store. Tukajšnja livarna je postavljena pod nadzorstvo vlade in smer do preklica oziroma za tako dolgo, dokler bo trajala vojska.
Celje. Tukajšnji zobozdravnik, sedaj črnovoj-niški zdravnik dr. Rudolf Sadnik, je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križcem na traku hrabrostne kolajne.
Kozje. Tukaj je bila šola zaprta od 23. oktobra do 4. decembra zaradi difterije Bolezen je bila baje zanešena iz Poljčan, Umrli so štirje otroci ; prva žrtev je bil sedemletni nadučiteljev sin Milutin Krajnik
Posojilnica v Maribor»
(Naredni dom)
sprejema prijave m
peto Avstrijsko vojao posojilo
ter daje potrebna pojasnila vsak delavnik od 8. do
12.	ure dopoldne ter od 3. do 6. ure popoldne.vsa
***“"''	WS IWteKM «s, Cirila m MmPées*
lodatateli in satožnik: Kwuwrci] .Straža.“
Odgovorni uradnik; V »koslav Stapan,