188. številka.
Trst, v soboto 18. avgusta 1900.
Tečaj XXV
Edinost
T .haja enkrat nn dan. razun nedelj in
praznikov, oh 6. uri zvečer.
Xar««*niini ziniti :
Za celo leto........24 kron
za pol leta.........12 „
za četrt leta........ 6 _
za en mesec........ 2 kroni
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnin** ae unravs re ozira.	_
Po tobakarnah v Trstu pe prodajejo posamezne Številke po ti stotink (3 nvč.): izven Trsta pa po S stotink (4 nvČ.)
Telefon Atv. »70.
Oblast
se računajo no vrstah v petitu. 7.a večkratno naročilo s primernim popustim. Poslana, osmrtnice in javne zahvale domači oeiasi itd. se računajo po poeobo
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
Naročnin«}, reklamacije in oglnse apie-jema upravništro. Naročnino in oglasi je plačevati loco Trst.
* Uredništvo iu tiskarna se iiHiiajata v ulici CarintiR Stv. 12. EpraivniStvo, in sprejemanje, iuseratov v ulici Molin piccolo 5tv. 3, II. muisir.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k
Lastnik konaorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna lC^isQcija tista „Edinost" v Trstu
Slomšelm slavnost na Ponikvi.
(Dopis s Štajerskega.)^ , (Zvršetek.) jjr.
Po tem veličastnem prizoru je hotel neki ljubljanski krščanski socijalist konstatirati barabstvo celjskih nemškutarjev, ker so ga, ko se je vozil skozi Celje, vrgli s kolesa.
Ker so pa počeli drugi Ljubljančanje oporekati, češ, da nima besede, in ker se je stikal krog njega neki prononcirani strankarski bojevnik, bilo se je bati, da nam uprizorijo kak prizor iz svojega — strankarskega boja; mi obmejni Slovenci pa takih prizorov ne ljubimo, niti jih ne trpimo na naših tleh ; vse nadaljno razpravljanje smo preprečili torej s klici »Sokolska !«
In godba nas je razumela — zasvirala je zahtevano krasno koračnico.
Zopet je vstal gospod Marzidovšek in pozdravljal v gladki hrvaščini mile brate Hrvate, katerim so se na to prirejale burne ovacije.
Da, zares: SlomŠe kova rojstna vas je bila torišče krasnih pojavov vseslovanske vzajemnosti.
Ko je šum malo polegel, spregovoril je dr. Medved. Kakor je v cerkvi krasno govoril, govoril je tudi tukaj. Napil je slovenskemu narodu in še posebno pa Ljubljančanom.
Burno pozdravljen od vseh strani je spregovoril na to ljubljanski župan Hribar. Omenil je, da je tudi bela Ljubljana že proslavila Slomšeka, ker je po njem imenovala veliko ulico. Slomšek tudi kakor škof ni pozabil, kaj zahteva narod, zato je preselil stolico škofovsko v Maribor. Govornik je zaključil, omenivši slogo, in rekši, da tudi on želi sloge in da jednakopravnosti v slogi ne sme nihče rušiti s stanovskim bojem.
Nepopisno navdušenje je provzroČil govor hrvaškega kanonika Cipelica. Govornik je omenjal, da slavimo danes stoletnico največjega sinu slovenskega naroda. Mi Hrvatje ga slavimo z vami, dragi Slovenci, mi ne poznamo Sotle. Prinašam pa vam tudi pozdrave našega Strossmaverja, ker sam, kljub svoji želji, radi bolehnosti ni mogel med vas.
Komaj je izustil ime Strossmaver, je vse vstalo in se odkrilo, godba je zasvirala »Lepa naša domovina !« in vsi so peli divno himno.
PODLISTEK 22
Zinka Brazilijanka.
Povest. Spisal Ivo T r o S t.
Gregorju je minila želja po pijači. Stisnil je obraz z rokama in strmel pred-se. j Ivanka je glasno zdihovala in jokaje pripovedovala bratcu iu sestricam, da Zinke ni več,' da je ne bo več, da so jo — pozabili.
—	Tega nisem jaz podpisal, primarulia da ne! — Mož je skušal s kletvino olajšati, si slabo vest.
—	Saj poznam vaš podpis, oče!
Ju tudi s kletvijo ni bilo mogoče pre-narediti — resnice. Nehal je skomizgati z rameni, le tožil je obupno: — A-:i-a ! Moja glava, moja glava !
In stiskal je glavo v obe roki in jo tiščal, da bi jo najraje zmečkal, pa mislil je, mislil težke misli in slednjič sam sebi priznal, da nič ne misli. Predramil ga je hčerin pristavek :
—	To so res brezvestni ljudje. Ali ni krivično že to, da določajo za vso dobo in za vsakršno starost jednako letno plačilo !
Gregor je umeval drugače.
—	Že moj lastni otrok mi to očita!
»Živio Strossmaver!« je klicalo občinstvo s svetim navdušenjem, in »Živio Strossmaver!« je odmevalo od hribov in donelo po dolinah.
Posl. Povše je govor-il kakor načelnik državnozborskega kluba »Slovanska krščau-sko-narodna zveza«.
Govoril je jako resno in se dotaknil tudi našega žalostnega političnega položaja, rekši, da smo mi med avstrijskimi narodi pravi pastrki. Obljuboval je, da poslanci hočejo vse storiti v naš prid iu nam pridobiti, kar nam gre; delovati da hočejo v Slomše-kovem duhu.
Burno pozdravljen od svojih somišljenikov je vstal na to dr. Tavčar. Vse je sililo v njegovo bližino. Dr. Tavčar ni govoril kakor glava in duša kranjskih naprednjakov, temveč v imenu slovenskega sokolstva, kateremu se je prej napijalo. No, ni še spregovoril mnogo stavkov, pa so si bili liberalci in klerikalci ljubljanski v laseh. Zadnji so med govorom vsklikali: »Svegel! Doma se pa z Nemci veže!« itd. — Liberalci so. pa oporekali; bilo se je bati spopada. Tavčar i sam je rekel vmes, da se nikogar ne boji, ! i »da ga ni tukaj, pred katerim bi pod mizo zlezel.« — No — mi smo radi verjeli to, i saj ni bil med kakimi roparji ali sovražniki, temveč med Slovenci, Slovani, katere je privela želja, da skupno proslavijo Slomšeka.
Mi štajerski Slovenci smo nemo zrli te neprijetne prizore, spogledovali smo se, duhovniki in posvetnjaki, >n v naših pogledih je bilo čitati: »Bog nas varuj, da bi tudi pri nas nastal ta nesrečni razpor!« Ali milo se nam je storilo, ko smo razmišljali, kako ta nesrečni raz por odteguje skupnemu delu za narod najboljše in najtalentiranejše može.
Tudi dr. Tavčar je slavil Slomšeka kakor prvega, ki je vedel ceniti važnost šolstva in je na tem polji največ storil.
Na to je izustil besede, ki jih menda ne pozabimo tako hitro :
»Človek ne velja veliko, če je tudi škof ali cesar - - — vse umre, mine — le narod ostane !«
Govornik je označil vso slavnost kakor živ protest proti nemškim krempljem, ki prežijo na nas — no, dokler je nad nami in v nas Slomšekov duh, se nam ni treba nič bati.
Krepkemu »Na zdar !« ob zaključku
govora smo se odzvali vsi, vsi . . .
====——;
Prodal sem jo, prodal — nedolžno, krotko, dobro Zinko. Ta Rado — prokleti Rado me i je preslepil. — Gregorju so se začele odpi-
i rati oči, kako spretno je Rado *-se napeljal, j da ga je ujel, nalagal z rumeno mrzlico in j ga slednjič prezvijačil za Zinko.
Začel se je bati doma, kjer mu bodo ne- ; prenehoma očitali, da se je za lastno kri pri- j peljal črez morje : b 1 se je pekoče vesti in pa kazni I ožje, ko ga bo po smrti prav gotovo vrtel vrag na ražnju in mu množil bolečine s sedaujim trpljenjem prodane hčerke: krščansko kri, svojega lastnega otroka si prodal nesrečnež, ker si preveč pil... Pa ga vrag obrne na boljšo stran in ga bo zopet pekel.
O, da se ni mogel ubraniti Radovim skušnjavam !
Sklenil je očitanje, da to ni bilo mogoče drugače.
Ozrl se je potem na nedolžno speče obrazke svojih otročičev in zdelo se mu je, da ga ti obrazki molče oponašajo: prodal, prodal, prodal, — pijan, pijan, pijan!
Slednjič je videl, kamor je pogledal, same strahove in grozeče pošasti z lasmi kakor strupene kače, z jeziki kakor goreči meči in z očmi samih peklenščekov. Bežal je pred njimi na krov, se pomešal med množico, opa-
Hrvatski pesnik Kukuljevid - Sakcinski, ki je govoril na to, je omenjal složnost v delovanji krasne trozvezde na slovanskem jugu : Jelačic, Strossmaver in Slomšek. Napil je vzajemnosti med Hrvati in Slovenci.
Urednik »Mira«, kapelan Rozman, je govoril v imenu tužnega Korotana — in v imenu našega ponosa — naše dične družbe sv. Mohorja. Ako ne bi bil Slomšek nič dru-zega storil za Slovence, že z družbo sv. Mohorja si je pridobil prvenstvo.
Pesnik Gangl je slavil Slomšeka kakor prvega, ki je vzbujal narodno ljudsko šolstvo. »Slomšekov duh vladaj med nami !« s temi besedami je zaključil svoj, res pesniško navdahnjeni govor.
Ko je ustal bližnji govornik, nastalo je spet živahno gibanje — in navdušenje je zopet prekipevalo. Bil je dični istrski sokol — vaš in naš S p i n č i 6. Njegov krasni govor je vse elektriziral.
»Mi nismo več iz lastne dinastije kraljem — čutstva. vzbujena s tem vsklikom ni možno opisati. »100 let ne znači mnogo, a vendar mnogo.« — »Med nami Hrvati in Slovenci ni razlike« (Dr. Tavčar: Tudi ini je ne delamo.). A v nas je treba medsebojne ljubavi — ljubimo se torej med sabo !«
Svoj presenečujoči nas govor je Spinčič za vršil s Slomšekovimi besedami : »Ni treba, da živim, a dokler živim, delam !«
Vse je sililo k Spinči<5u, da bi ga videlo, da bi ga občudovalo in slavilo. Lep, krasen, harmoničen zaključek je bil to vsem govorom; no, zlate besede, ki so jih izustili pojedini govorniki, morale so pasti na rodovi ta tla.
Po banketu je telovadil celjski »Sokol«. Ocena telovadbe bi spadala v strokovni list: omenim naj torej le, da se je vse čudilo gibčnosti in moči telovadcev, izmed katerih naj omenim našega dičnega Benčana, kateremu so nasprotniki dali ime »Slovenski Herkul«.
Izlet na Slom, kjer stoji Slomšekova rojstna hiša, je bil časten zaključek velikanske slavnosti.
Izleta so se udeležila vsa društva z celjsko narodno godbo na čelu — in množice ljudstva. Pojedinih govorov ne bomo navajali, le to naj omenimo, da se je tam na-pivalo še živečim bližnjim Slomšekovim sorodnikom.
Na slavnosnem prostoru je bilo pa še pozno v noč živahno gibanje, saj so pa tudi
zujočo divno južno noč, a Gregor je iskal primernega mesta, kjer bi se samega strahu in obupnosti vrgel v morje. — —
Štrbunk---— !
Morska voda se je zapenila v obližju parnika, na krovu pa se je razlegal obupen krik.
V Sao Paolu, 30. nov. 188*.
Via Pondares št. 3/1.
Moj dobri gospod učitelj!
Rešila sem, hvala Bogu, očeta, bratca in sestrice; saj drugače ne bi nikoli videli mile domovine, kakor jo ne bom nikdar več videla jaz.
Cesar sem se od nekdaj bala, se je resnično zgodilo.
Prve dni se mi je v novi službi zdelo silno dolgočasno. Mislila sem, da me res sprejme v službo oni gospod Firba in ona prijazna gospa, ki sta se pogajala z mojim očetom iu z onim sleparskim Radom. Kaj še! Prišla sem k dvema starima osornežema. Hrana je dobra, tudi dela ni mnogo. Imam pospravljati in urejevati dve sobi in skrbeti za kodravega psička Bizzara. Temu ne sme biti krivica. Če le dvakrat pokašlja ali trikrat preveč kihne, mora priti zdravnik in mu preiskati kosmato telo.	(Pride še.)
do noči prihajaTi gostje. Prišel je naš pesnik Meško, opazili smo urednika »Suđena«,' Pu-kelna z Dunaja, pisateljico Vando tam iz Trsta itd. itd.
Zvečer so udarali tamburaši, svirala je celjska narodna godba, na večih krajih so se oglašali pevci — — — — — — — <l°lgo, dolgo v noč združevala nas je Slomšekova slavnost.
Da zaključim : Južni Štajer še ni videl take slavnosti — in jo menda tudi ne bo kmalu zopet!
Duh Slomšekov, ki smo ga ta dan slavili — pa naj ostane v nas . . . !
I. G r o m o z e n s k i.
V Trstu, 18. avgusta 1900.
.,Naša Straža" je imela pod predsedstvom dr. K r i s p e rja odborovo sejo, v kateri so rešili več važnih točk. Sklenilo se je, dovoliti primerno letno podporo za slovensko šolo, ki se otvori na slovenski meji, rešile so se prošnje za posredovanje za slovensko službo božjo v nekem obmejnem mestu, slovenskemu učitelju ob meji se je dala podpora, sprejelo se je poročilo, da sta katol. akad. društvo »Danica« in »SI. kršč. zveza« nabrala okolo 400 knjig za obmejne Slovence. Sklenilo se je, izročiti jih knjigovezu, da jih z veže ter se pošljejo mej ogerske Slovence. Sklenilo se je stopiti v dogovor s »Trgovskim in obrtnim društvom«, da se pridobe sposobni [trgovci za slovenske meje in se tako ugodno rešijo številne prošnje. Sklenilo seje, stopiti v dogovor z »Vzajemnim podpornim društvom« za najetje posojila za neko obrtno stvar v nekem isterskem mestu in v dogovor s celjsko in mariborsko posojilnico za rešitev slovenske zemlje, ter obrniti se na nekega ljubljanskega obrtnika, da sprejme v poduk nadarjenega dečka iz Istre. Seje se bodo odslej redno nadaljevale.
i ;
Politični pregled.
TRST, 18. avgusta 1900.
K položaju- Včeraj smo se izrazili na tem mestu, da bi težko mogli soditi, da-li imajo razne vesti, ki jih prinašajo listi o načrtih dr. Korberja, več vrednosti, nego je lastna navadnim ugibanjem. Prav smo imeli. Pa vsaj zadošča že, ako ta ugibanja primerjamo jedno z drugim ; vsako zveni drugače, jedno nasprotuje drugemu, vendar so vsa — ako bi hoteli verjeti dotičnim listom, zajeta iz najboljega in zanesljivega vira. Pač v jed-nem so soglašale te vesti — v tem namreč, da gosp. Korber najprej s Cehi stopi v »loti ko. Za tako zatrdilo pa ne treba Bog vedi kako proroškega duha, niti ne bistrovidno-sti pokojnega Bismarcka. To je menda pač v naravi stvari same, da mora g. Korber, če sploh hoče kaj začeti, potrkati v Pragi.
Torej vesti so se glasile, da pojde minister Rezek skoro v Prago, kjer se bo v imenu vlade pogajal s Cehi radi odnehanja od ob-strukcije, oziroma o »plačilu« za to žrtev. Danes došli nam odličneji češki listi pa za-trjajo na avtoritativen način, da vse skupaj to ni nič res. »Politik« izjavlja v očevidno od vodstva Čehov inspiriranom entrefilletu, da vse govorjenje o češki univerzi na Moravs.<em, o pogajanjih radi sklicanja deželnega zbora češkega niso drugega neg*» čenča rije. Rečeno staročeško glasilo svari tudi manjše češke liste po deželi, naj ne škodujejo svojemu ugledu s priobčevanjem takih izmišljenih vesti, kar je škodljivo tudi za stvar naroda češkega, ker take vesti dajejo nasprotnikom povoda za napadanje.
Ista »Politik« pa priobčuje vendar z Dunaja vest od 16. t. m., da bo dne 17. t.
m. rnini.sterski svet pod predsedništvom Kor- vila fiasco in škodoželje naših sosedov on-berjevim, na katerem bo ta poslednji poro- kraj Save in Donave je lahko umevno. Manje
čal o sklepih, odobrenih od vladarja; hkratu pa da bo ministerskemu svetu skle
O sinočnih slavnostni bi bilo poročati: Po 7. uri zvečer se je začel obhod vojaške godbe, ki je svirala vesele koračnice. V isti čas je začelo zvonenje po vseh tržaških cerkvah. Proti večeru je vedno bolj naraščala množica po ulicah, vzlasti na Corsu in na velikem trgu. Čim se je storil mrak, so na mnogih hišah za žarele luči. Vzlasti lepo so bile razsvitljene palače na glavnem trgu : društva Schiller, Llovdova, Hotel Garni, na Corsu pa borzno poslopje. Vol p i če v hotel in društvo »Austria«. Tudi naši del. podporni društvi sti proslavili cesarjev rojstni dan. Pozabiti ne smemo tudi naših branjevk na »rdečem« in »lesnem« trgu, ki so tudi letos, kakor
umevno pa je njim in še marsikomu druzemu — tako zaključuje »Information« zlobno —, pati o tem, katere osebe bo pozvati da lovorvence, katerih si naš minister za na nove konference!	vnanje stvari ni še le sedaj v prvo pridobil
Kar se tiče sklicanja deželnega zbora s svojo politiko nasproti balkanskemu pol-Oeškega, katero da češki poslanci nujno za- otoku — tako mirno puščajo na njegovi glavi, h te vajo, za kar pa da vlada stavlja trdne in Ali čemu naj bi se čudili temu?! Saj se ve določne pogoje, izjavljajo »Narodni listvc, da j že dolgo, da grof Goluchowski sme tirati — ni bilo nikakih takih pogajanj med Čehi in j le ogrsko politiko!
vlado. V tem pogledu sta konferirala le de- K dogodkom V Kitaju Slednjič želni maršal Češki in pa ministerski predsed- smemo vendar enkrat smatrati za gotovo stvar, nik Korber. Vlada ni stavila nobenih pogo- da so mednarodne čete že v Pekingu. Kakor jev in je pripravljena sklicati deželni zbor narpvno posledico temu bi morali misliti, da tedaj, ko se bo videlo primerno deželnemu so tujci, obkoljeni na angleškem poslaništvu, j vsako leto, na priprost ali izrazit način po-odboru z ozirom na predloge, ki se imajo pred- po tolikih dnevih strahu, groze in borb ko- kazale svoje čutstvo vanje. Velika množica se ložiti dež. zboru. K tej vesti mladočeškega nečno vendar oslobojeni in v varstvu. Goto- je gnetla na obrežju, da vidi krasne umetaine glasila pristavlja »Netie Freie Presse« stru- vega pa vendar ni še ničesar v tem pogledu, ognje, ki so se prižigali na krovu ladije peno: Gospod Korber dovoli torej deželnemu Priznati treba, da so mednarodne čete — po »Stadion«; tudi druge ladije v Inki so ble-. zboru češkemu, da bo igral češki parlament, i tolikem prejšnjem obotavljanju — marš v i štele v čarobni razsvetljavi, istotako so bih če tudi Čehi avstrijski parlament podirajo! Peking izvršile uprav briljantno, vzlic vsej j razsvitljene mnoge vile v bližnji okolic.
_ \0 n0j v avstrijskem parlamentu ni grozni vročini in težavam terena in vzlic vsem	V zaključku ponavljamo še enkrat, kar
mnogo več, kar bi se dalo podirati : to delo uporom Kitajcev. Strategično in taktično, z smo rekli uvodoma: razsvetljava je nudila so že pred Čehi temeljito opravili —Nemci! ! vojaškega stališča, smemo biti torej zadovoljni ; veliko več, nego je bilo pričakovati po spo-Podiranje ruševin pa je navadno jako po-! čete so dobro rešile svojo nalogo.	minu na dogodke zadniih dni. Zistem pa naj
trebno delo.	Drugače stoje stvari politiški. Bati se s\ crpi moralo iz tega in naj se zavfc enkrat,
Razmere V Primorju. »Agramer Je> da se(laJ> ko Je voJaštvo premagalo težave, v kateri sračri je možno utrjati državno in Tagblatt« priobčuje neki dopis "iz Benetek, Prične P°^Sne Akcije med vla.tmi samimi, dinastično misel ob obalih Adrije. Tudi za kateri žigosa demonstracije v Primorju po- Vedenje Zjedinjenih držav vzbuja sum pri zistem velja rek: spoznanje je prvi korak do vodom smrti italijanskega kralja in se čudi, i drugih tastih, a v Parizu so ogorčen, na An- , poboljšanja.
kako je kaj tacega mogoče v deželi, ki je po	ki se Ispravlja, da b. za hrbtom dru- j Profanacija. Danes bi hoteli mi spre-
3 petinah slovanska, dočim tudi ostali dve Si!' vlasti tudi v Kitajn tirala svoJ° I>0" govoriti odkritosrčno besedo. Nadejamo se pa, petini nisti italijanski, ampak sestojiti le de- žrešno !)olitiko m 81 P^vojila lepši del da se nas ne bo krivo uraelo in da nam nikdo loma iz pravih Italijanov, deloma iz slovan- Kitaia- Kitajsko vprašanje je črn oblak, ki ne bo gtel v /1() te odkritosti. Mi smo celo skih renegatov?! Xa to vprašanje odgovarja: visi nad evropskim koncertom; a posebno uverjeni, da nam dolžnost veleva, da govorimo. »To je mojstersko delo avstrijske birokra- čast,1° ne bi l,Ho za EvroP°' Ilko bl se P°	Sinoči je avstrijsko misleči del prebival-
cije, sestavljene v Primorju iz nezanesljivih skuPni zmaSl meSa sk,egala dlPloraaciJa'	stva tržaškega slavil predvečer rojstnega dne
življe v, ki streme le za tem ciljem, da v po- tako> da 1,1 moral zoPet za*etl delat' me6> a	našega vladarja. Opis tega slavja dobe naši
krajini vlada italijanski živelj in da se po- l,roti Kitajcem, ampak za poravnavo ra-	-^Vfi na drugem mestu. Tu pa moramo
krajina predstavlja kakor italijanska. Žal, da čuu"v med vlaatmi.	izreči svoje obžalovanje na tem, da moramo
treba pripoznati, da so tudi na Dunaju od ~—"	! leto za letom opažati, kako izvestni elementi,
^^ _	ki so vse nekaj drugega, nego cvet meščanstva,
TfZctSk© V0Stl»	lu in tam le profanujejo ta večer. In menda
Osebi)a vest. Namestnik grof Goess se	se ne motimo, ako rečemo, da je baš način,
nekdaj slepi za resnične interese Avstrije, katere bi trebalo povspeševati tu na jugu monarhije. Ako bi bilo krmilo države v pravih
rokah, ne bi bilo prišlo do sedanjega kaosa.	-)e s silločnjim dunajskim brzovlakom povrnil	kako1' elementi »sodelujejo« „a tej dina-
Nedostajalo je trdne, svojega cilja sveste si	s Koroškega v Trst.	stiškl slavnosti' jeden glavnih vzrokov, da je
roke državnika, ki bi vodila državo. Mesto y proslavo rojstnega dne Njeg. Ve-	tradieijonalni, nekdaj toli slovesni obhod dru-
te smo imeli vedno kratkovidnih, tesnosrcnih	Hčanstva je bila danes ob 9. uri v kate-	štev letos popolnoma izostal,
in včasih tudi nepatrijotičnih krmilarjev. La-	dralki sv. Justa slovesna služba božja, katero	Tem elementom ni ta večer drugega nego
dija se zadevlje od jedne pečine do druge,	je daroval prevzvišeni vladika. Zastopane so I "godna prilika, da razgiajajo in kriče po ulicah
sedaj tre!,a mašiti to, sedaj ono poškodbo, da	bile civilne in vojaške oblasti. Magistrat je	ter uganjajo svoje burke. Tako so sinoči cele
slednjič trpi tudi notranje ogrodje ladije.	bil zast0pan po županu in ravnatelju Arti^o.	preznanih babur in fantalinov kričale
Zato bi bil skrajni čas, da bi rovanje	Mestni zbor pa je bil zastopan po j e d i n e m	P° Corsu» vriščale in delale dovtipe, kakor-
ir reden te merodavnim krogom na Dunaju od-	svetovalcu Dol len zu!! Druzega ob-	šnJih se ne čuje navadno v družbi dostojnih
prlo oči in da bi začeli radikalno zdraviti to	čustva pa je bilo toliko, daje bila cerkev	ljudij, najmanje pa tedaj, ako so poleg ženske,
rak-rano. Če se že ne morejo odločiti za po-	poina ju mnogo njih so še morali ostati zunaj	ki imaj° kaJ ~ ženske sramožljivosti !
poln preobrat na slovansko stran, pa vsaj na	cerkve.	Po ulici Conti je proti 10. uri drvila
mesto civilnega namestnika naj postavijo kakega	Zvečer bo slavnost v društvu »Austria«.	tolpa kakih 200 deČakov in punic v dobi
rezkega generala, kakor seje zgodilo v Dal-	par ]et sem je bila ta slavnost v bošketu.	16—10 in — še manje let, raztrgani, bosi,
maciji, kjer ga pa sedaj niti ni treba več!	da se je je moglo udeležiti na tisoče ljud-	in mnogo njih eeld brez klobukov, ki so kri-
Oprta na lojalno in patrijotiško slovansko	stva) iefc0s pa se je društvo omejilo na svoje	čali prav po huronski in žugali onim, ki niso
prebivalstvo, to je na l/i prebivalstva Pri-	prostore.	razsvetljili. Ako bi bili to resni ljudje, bi
morja, bi mogla stroga in pravična uprava v	Praznovanje sedemdesetletnice ee-	j'm govorili mi, kakor smo govorili te dni
malo letih uničiti irredentistiške elemente in	sarjeve. Nekdaj toli slavni obhod na pred- ■ slavni irredenti: da čutstva se morajo pojav-
rešiti jedno veliko provincijo za državno	večer cesarjevega rojstnega dne je sinoči po-	ljuti spontan no in da je ni manje vredne
misel. Če pa hočejo na Dunaju ostati slepi še	polnoma izostal. Zastav na hišah je bilo videti	stvari, nego je patrijotična manifestacija, ako
na dalje, potem pa bodo italianissimi še na-	ie pičlo število. Priznati pa treba, da je raz-	ne prihaja iz srca. Kakor smo govorili irre-
dalje uganjali svoja alotrija. ne v večo slavo	SVettjava nud.la veliko več nego je bilo pri-	denti, da ni mogoče nikogar siliti ni k lju-
gospoda avstrijskega ministerskega predsed-	čakovati. Seveda pa ni smeti pozabiti: kdo	bežni, ni k sovražtvu ni k sočutju, bi govorili
tud: tem »manifestantomc, ako bi videli v njih resne ljudi; ker pa so le deČaki in naj-
Na vratih neke tobakarne blizu cerkve sv. Antona novega sta bila jazobešena dva
sednika pl. Korberja — pač pa na korist	so \>\\\ onj( ki so razsvetljili: nemški in slo
onih krogov, ki svoje poželjive poglede me-	Vauski posestniki, nemška in slovanska društva,
čejo na naše južne pokrajine. Torej le dalje,	veijkj hoteli, katerih lastniki so Slovani ali	llCpoklicaneji predstavitelji resnega patrijo-
sempre avanti, v tej smeri! Sadovi take po-	Nemci, banke (katerih nekatere, mimogrede	tičnega prebivalstva, smo sinoči, ko smo čuli
litike ne izostanejo U	omenjeno, niso dosedaj razsvetljale), avstrijski	njil, kričanje, le obžalovali, da se ni no-
Grofa Goluchowskega - madjar	Llovd, magistrat, ki je ob enem c. kr. po-	beden redarjev spomnil da bi bil ustavil
ska politika. Iz Opatije pišejo v dunajsko	litična oblast prve stopinje (in torej ni mogel	tako profanacijo, takega pomembnega tre-
»Information«, da po občevanju s tam biva-	dobro drugače) in (v prvič, kar pomnimo mi)	notka
jočimi Srbi se dobiva utis, da sedanje nav-	vsi c. kr. uradi. Vsakako pa je in izdatno
dušenje v Srbiji za vse, kar je rusko, je le	delovala tudi okolnost, da so mnogi hoteli
naravna reakcija proti režimu Milana, kate-	reagovati na dogodke zadnje dni, koje Trst	balončka, na jednem teh balončkov je bil na-
rega so v Srbiji vsikdar smatrali kakor var-	»žaloval« za »svojim« kraljem, kakor so se	slikan — clown, ki je na poznani način kazal
vanca — grofa Golucho\vskega. Naravno je	izrazili neki veliki gospodje na traku venca,	»nos«, to je: palec roke mu je bil pritisnjen
torej, da so v Srbiji za vse nedela Milanova	poslanega v Rim. To moramo zabeležiti ter	na nos, roazinec pa je kazal tja ven v svet;
smatrali odgovornima — sicer ne vse naše	povdarjati, kajti dobro nam je znano, da so	na drugem balončku je bil tudi clo\vn, z
monarhije — pač pa Ogrsko in — grofa	se dajali razni ukazi gledć razsvetljevanja itd. ; širokim obrazom — kakor luna — in tiscirni
Goluchowskega. Lahko je umeti, da sedaj,	Mi umejeiuo dobro, da bi izvestni krogi radi	dolgimi ušesi ob sencih, kakor jih imajo oni
ko so osvobojeni od pritiska — ee tudi na	izbrisali spomin na dogodke zadnjih dni. Lo-	burkeži, ki po cirkih zabavajo staro in mlado
nepričakovan in ne vsem ugajajoe način —,	jalnost onega Trsta, ki je hotel sinoči reago-j se svojimi dobrimi in slabimi dovtipi.
spuščajo v pretiravanja, ki pa ne bodo trajala	vati v resnici iz prepričanja, ostani neoporečna,	Mi ne mislimo tožiti javnih organov in
dolgo in ki niso naperjena proti monarhiji	ali fakt, katerega ne izbrišejo vsa poročila v j vemo, da bi bilo ta večer vsako posezanje
kakor taki, pač pa se vesele na nevspehu onih, j dunajske liste, ostaja vendar, da je Trst	vmes jako kočljiva naloga. Vendar bi pripo-
ki so na ostentativno kratkoviden način po-	gnezdo najhujšega irredentizma! To smo morali	ročili-, da bi redarsvena oblast za bodoče raz-
litiko Milanovo identificirali s politiko naše	konsta to vati, ker naše prepričanje je tako, <la	mišljala <»|načinu, po katerem bi se vsaj v toliko,
monarhije. Vsi prigovori temu naletajo na : vsako metanje peska v oči in prikrivanje	v kolikor je sploh mogoče, preprečile take
gluha ušesa. Obžalovaje se kaže na dejstva,	stvarij, ki so, le škoduje dobri stvari.	j nepristojnosti.
kakcrsnjo je bilo ono, daje bil minole jeseni j Toliko v ime resnice, sicer pa prizna-j	Zakaj ni bilo letos slavnostnega ob-
mladi kralj srbski celo od vzvišenega nosite-j vamo tudi mi, daje v Trsti; še mnogo zares	hoda ? ! Po mestu se mnogo ugiblje o vzrokih
Ija krone odlikovan na način, kakoršnjega ni	lojalnih življev in da bi tudi v Trstu — ako	zakaj so letos tudi druga društva, kakor ve-
mladi kralj osebno zaslužil, niti opravičil:	bi zistem znal in hotel negovati te življe in
istim vplivom pripisujejo tudi vsprejem Mi-	jim dajati potrebne zaslombe —- lahko imeli
lanov pred cesarjem in marsikaj druzega. Ta	impozantnih in zares spontannih dinastičnih
politika grofa Goluchovskega je sedaj napra-	slavnosti.
te ran i, »Austria«, »Unione«, »patrijotična mladina« itd. posnemala vzgled, ki gaje dalo lani naše »Del. podp. društvo«, to je : zakaj da niso priredila tradicionalnega slavnostnega
obhoda? O vzroku, ki je naše društvo že lansko leto prisilil, da se ni udeležilo obhoda, govorimo na drugem mestu v notici »Profanacija«. Vzroki, ki so vodili letos druga, gori imenovana društva, nam niso znani. Včeraj se je širila po mestu govorica, da je slavnostni obhod izostal iz ozirov na žalovanje v kraljevi hiši italijanski. Kakor že rečeno, mi ne vemo, kateri vzroki so vodili letos druga društva in torej tudi ne moremo vedeti, da-li jim je bil ravnokar navedeni vzrok res odločilen, ali to moramo izjaviti decidirano, da, kar se tiče našega »Del. podpornega društva«, je ona govorica popolnoma brez v s a-c e g a temelja.
Mož je zaslužil, da ga Slovenci ob-drže v spominu. Pišejo nam: Proti koncu Belvederja ima svojo delalnico neki brivec. Ko je bil kralj Umberto umorjen, je imel mož nad 8 dni znake žalovanja nad svojo delalnico, a na dan pogreba je zaprl isto. Tudi sinoči je zaprl, ali z drugačnim namenom, zato, ker ni hotel razsvetljiti. X«>, radi tega se bi mi ne prepirali žnjim in bi mu prepuščali, naj uravna stvar se svojo vestjo. Ali ko so sinoči zaceli drugi prižigati luči in je nekdo razobesil slovensko zastavo, je začel mož zabavljati : Oemti ta zastava šča-vov, tukaj nismo ščavi! Z drugo besedo: žalil je nas Slovence! Zaslužil bi torej, da ga Slovenci na Bel ved erj.: obdrže v dobrem spominu.
Zopet soglasje. Med odborom »Bratovščine sv. Cirila in Metoda« in njenim pevskim zborom je bilo koncem prvega poluletja nastalo nesoglasje, ki se skozi (i tednov ni dalo poravnati, četudi sta se dva odbornika trudila, da bi zopet ubrala razglašene strune, Zato smo bili veselo iznenađeni, ko je prošlo nedeljo v cerkvi sv. Antona novega zopet donel mešan pevski zbor, in povpraševali smo se: »Kako in odkod vendar to .Jc In doznali smo, da je sicer užaljeni pevovodja poklical užaljene može-pevce na pevsko vajo in prišli so in peli so in peli bodo: mi pa hočemo za njimi; temu v dokaz je cerkev sv. Antona novega pri slov. maši polna, a cerkev sv. Jakoba — prazna. Možaki - pevci bodite uverjeni, da Vam je tržaško Slovenstvo iz srca hvaležno !
Na vprašanje odgovor. Oil več strani prihajajo vprašanja, kedaj da prične voziti električni trarmvav. Mi smo se zanimali za stvar in smo izvedeli od zanesljive strani, da ta pomembni dan bo XX. septembra t. 1. Toliko v odgovor. Zakaj in kako je prišlo tako, povemo pozneje. —
I )enuneiianti.
Poilliloščeilja. Cesar je o priliki svoje 70-letnice odpustil 56 kaznjencem ostanek kazni. Med pomiloščenimi so 4 kaznjenci kaznilnice v Kopru.
Nove znamke /a plačevanje šolnine na srednjih šolali. Z novim šolskim letom se uvedejo nove znamke za plačevanje šolnine, in sicer po f> K v rujavi, po 10 K v zeleni in po K v modri barvi. Široke s<» 52 mm., visoke 30 mm. Ako bi kdo imel še stare znamke, jih še lahko porabi za prvo poluletje prihodnjega šolskega leta, od 1. ja-nuvarja 1001, najprej pa .-e bo moral vsakdo posluževati novih znamk.
Mal požar je nastal sinoči v neki kuhinji v zagati deli1 Olino št. 7. Domačini so pogasili ogenj, še predno so došli gasilci.
Poskusen samomor ? letna Marija Novak v ulici S. Filipo štev. 5 je sinoči ob 11. uri skočila z okna v prvem nadstropju imenovane hiše; o tem se je nevarno poškodovala na notranjih delih. Prvo pomoč jej je podelil zavod g. Trevesa, ki jo je dal potem prevesti v bolnišnico.
Umrljivost v Trstu. O.I 5. avg. do vštevši 11. avgusta je umrlo 41 možkih in ."»4 žensk, skupaj 75 oseb proti X4 v i*ti dobi lanskega leta. Med njimi je bilo 20 oso b starih do 1 leta, 11 dti 5 let, •*» do 'JO let, .'5 do 80 let, 8 do 40 let, 11 do 60 let, li> do 80 let, <> nad 80 let. Povprečna umrljivost je znašala 23.2 od tisoč. Smrt je provzročila sušica v 14, bolezni v sopilih v 1, škrlatica v 0 slučaju, hripavica v O, krup v 1, ente-ritis v 7 slučajih in legar 0 slučajih.
Dražbe premičnin. V poned., dne 20. avgusta ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : v ulici Ac<|iiedotto št. 21», hišna oprava : Bane št. 30, krava ; v ulici Acipiedotto št. 10. in v ulici Giulia št. l.a, hišna oprava : v ulici deli' Istria št. 205, kamen in bicikl : v ulici Miramar št. 3, kože, tehtnice in vozovi; v ulici S. Lazzaro štev. 1, krčmarska oprema.
Vremenski vestuik. Včeraj: toplomer ; ustanovni shod. Načelnikom je izvoljen šmar-
ob 7. uri zjutraj 23.6., ob 2. uri popoludne 26.2 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 762.1 — Danes plima ob 4*21 predp. in ob —.— pop.; oseka ob —.— predpoludne iu ob—.— popoludne.
Jutri zjutraj vsi k obhodu zastave »Delalskega podpornega društva« !
Ob H. uri in pol naj bo vsakdo v ulici Molin piccolo (zraven poštne palače), od koder pojdemo z zastavo in godbo k sv. maši v cerkev sv. Antona novega. Po sv. maši se povrnemo po isti poti in na isti način v društvo, kjer se pohrani zastava.
Popoludne ob 5. uri se začne veselica v
tinski župan g. Brezni kar.
*	Za mestne reveže ljubljanske je povodom cesarjeve 70-letnice darovala kranjska hranilnica 2000 kron.
*	Talijo za rešitev življenja v znesku 52 K 50 st. je dobil Alojzij Ahac, dijak v Kočevju, ki je dne 18. julija rešil iz vode Josipa Jjoserja.
*	Prošnjo za umirovljenje je uložil dvorni svetnik na dež. vladi kranjski, g. A. Schemerl.
*	Velikanska državna podpora! Tz Dobre polj poročajo »Slovencu«: Dne 25. maja t. 1. je pobila deloma toča v nekaterih vaseh, 19 posestnikov iz Malevasi
proslavo 21 -letnice »Delalskega podpornega je dobilo podpore v obliki odpisa zemljiških društva« in 18. obletnice blagoslovljena davkov za 1. 1900 znesek 1 krono 84 vi-
društvene zastave.
narjev, prosim berite: K no krono štiri-Menimo, da ni treba še-le praviti, kaj je j i r o s e m d e s e t vinarjev. Nekaj teh po-Deli
ker je
če tu rečem besedo »zde« (tukaj), bodem za- zginila iz Pekinga: o cesarju ni znano, kje prt in zato sem to prevel na »hier«.	se nahaja.
—	i SHANGHAI 16. (K. B.) Reuter javlja:
Za hribolazce lil kolesarje. Kakor Li-Hung Čang je dobil brzojavko, ki pravi, dokazujejo došla nam popolnoma verjetna po- <Ja BO zvezne čete dne 15. t. m. prišle v ročila, se Kwizde tekočina »Znamka kača«, pekin^ ne thl bi bile naletele na odpor. Li-
tekočina za hribolazce, uporablja z velikim vspehom od znamenitih hribolazcev, kolesarjev,
Hung-Cang je prosil cesarico-udovo pismeno,
Menimo, da ni trel>a še-le praviti, kaj je i r o b e iu u e »e vinarjev, ^e^uj r |	> r-
)elalsko podp. društvo« tržaškim Slovencem, sestnikov je od takrat še pogorelo. Največji j kajšnj i h lekarnah in ^glavni	»alogMJ. Prag-|
r še posebe poživljati na obilno udeležbo, j posestnik dobi »levji del«, 58 vinarjev. Ker j "^Jj1 ^ V, "	' ej,Rl
r ie to društvo predobro poznano kakor ostali z velikansko podporo 1 krono 26 vi- & * __1-
preiiooro pozor prva narodna trdnjava naša.
Na obeh slavnostih bo svirala popolna Wagnerjeva godba, ki je najboljša izmed civilnih godb v Trstu. Uverjeni smo torej, da i jih je bil uredil Dunajewski. vsakdo pripomore od svoje strani, da čim veličastneje proslavimo 21 - letnico našega •i Del. podp. društva« !
narjev ne vedo kam, prepustili so vso svoto na razpolaganje finančnemu ministru, da se ne razruši ravnotežje avstrijskih financ, ki
Vli ni to že ironija ? !
* Iz Ljubjane nam pišejo: Danes naj bi bili vaši Liahoni prišli v L<jubijano, da
jezdecev pred in po velikih naporih. Kwizde	ndj *» ostala v Pekingu. Jutri pridejo sem-tekočina ima to lastnost, kakor se nam na-	kaj angležke čete. Tukaj je vse mirno: isto-znanja, da mišice človeškega života jači in	tako v Vangtseju. Mandarinom se je po rojih napravlja odporne, tako, da iste prav	6alc^ Ja gta cesarica-udova in princ Tuan z
lahko prestajajo tudi največe napore. Od druge	,	, , , .	i - »
Jj ..	i	- -	dvorom in vecim delom bokserjev dne i. t.
strani pa podelja mišicam polno ozivljenje in
odpravlja u t ruje nje in vsako od naporov pro-	m- zapustila Peking ter se podala v Hai-
vzročeno bolečino. Ta tekočina je vsled tega	an-fu. Čete Yan-či-keja so šle baje v Senu,
gotovo velike važnosti za pešce in druge	da čuvajo u bežno cesarico, športne ljudi. LONDON 18. (K. B.) Kakor javlja
Slabi nasledki bolezni, kateri se na-' ,Morning Poste, je prispela sinoči semkaj
vadno izcimijo iz prav neznatnih želodičnih ,	.	i -i	i i	f^c.. ,,
. , . . J . . 1	,	brzojavka anjrlezkega konzula v l^itu-u od
slabosti, obvarujejo se popolnoma s pravo- J	° °
časno v pora bo <lomačega sredstva »dra. Roze tlne 1' • ln" Sla8"m katere so zvezne eete balzam za želodce«. Pristno dobiva se v tu- po noči na 15. t. m. osvobodile Peking.
W A SIIIX G T O X 17. (K. B.) Admiral Remev brzojavlja iz Takua tlne 17. t. m. ob uri popoludne: Baš sem prejel iz Tient-j sina brzojavko, oddano dne 16. t. m. ob lo. uri zvečer: Zvezne čete so dne 15. t. m. vzele S Peking;. Članovi poslaništev so živi in zdravi. I. Podrobnosti sledijo kmalu.
Književnost in umetnost.
Slovenka. Oton Zupančič: »Soneti«,
in II. Oton Zupančič: »Pesem«. Danica:! DUNAJ 18. (K. B.'> Glasom brzojavke
Poučen shod O vinogradništvu. Jutri bi videli, kako znamo mi Slovenci počastiti
»Ženski diletantizem«, razprava. Obscurus:! s ces. ladije »Cesarica in kraljica Marija »Posvečenje«, črtica. E. Gangl : »Zamišljena Terezija« je cesar korejski izrazil zveznim ljubica«, pesem. Ivanka: »Nekaj o ženskem četam svoje simpatije ter ji.n daroval 300'*
v nedeljo dne 19. avgusta t. 1. priredi gosp. svojega cesarja! Vse mesto se je odelo v vprašanju«, razprava. Danica: »Ženska kot j vreč moke, 1000 vreč riža in 2000 zabojev Anton Štrekeli, uradnik za vinarstvo na c. krasne zastave, da primerno pokaže svojo vzgojiteljica«, razprava. Danica: »Tretji spol«, cigaret; poveljniki eskader so mu potom ko-kr. namestništvu, v državni trtnici pri sv. udanost sivolasemu vladarju. Bil je to lep, razprava. Oton Zupančič: »Verzi«, pesem, rejskega ministerstva izrazili zahvalo. Zvezne Mariji Magdaleni' spodnji poučen kmetijski ! ginljiv, slikovit prizor. Z vseh poslopij veli-i Zofka K veder: »Študentke«, nadaljevanje, čete da so hotele 15. t. m. z vso silo na-shod' v slovenskem jeziku. Govorilo se bo o kanske zastave, po vseh izložbah slike in na- B. Baebler: »Kedar te vid«m...«, pesem, pasti Peking.
najnovejših stvareh, ki so potrebne za naše 'piši! Kdo bi naštel vse podrobnosti tega ti- , ženski pokret na Grškem«, razprava. Oton WASHINGTON 17. (K. B.) Amerikan-vinogradnike: razkazovali se bodo razni po- bega in vendar tako iskreno udanega slavlja. Zupančič: »Epigram«, pesem. Slavoljub Pod- ski konzul v Čifnu je brzojavil dne 17. t. skusi, ki so se napravljali v državni trtnici.; I« ko so začeli prižigati brezštevila lučie, ( slapinsky: »Brez cilja«, črtica. Oton Zupan- m . Jap0nski admiral je javil, da so zvezne Pouk se začne ob deveti uri zjutraj. Gledć1 od priprostega okenca borne osebenke pa do , čič: »Pomladni izlet«, pesem. »Zene«, črtica. gete tjne 15 t. m. napadle Peking od vzhodne na veliko korist podobnih shodov, na katerih razkošnega, ]K>rtalu podobnega okna bogata- Bonifacij: »Zatvori, dekle, kamrico...« pesem, i 8trani, in to o trdovratnem odporu Kitajcev, je smeti stavljati tudi različna vprašanja, vab- ševega, ko se je vse mesto topilo v razno- i »listek« : Književnost m umetnost. Razno. Zvečer so Japonci z ostalimi četami udrli v
C. Czech : Madona.
mesto ter takoj obkolili poslopja poslaništev :
Ijeni so vinogradniki iz tržaške okolice in bojnem morju umetelnih lučic, ko so bile Slika: ( sosednje Istre, da se v obili množini vdeležč vse ulice, vsi trgi divno osvetljeni z električno I Prva slovenska umetniška razstava ljudje ki bivajo v istih, so vsi zdravi. Ja-tega! shoda. Državna trtnica se nahaja ob osvetljavo, tedaj bi bili videli ljubljansko ro-j ▼ Ljubljani. Čuli smo od raznih strani, da ponci so zgnl,ni nad 100 mož, Kitajci 300.
doljubje, ki se precej razlikuje od onega tr-, se mnog' zanimajo za razstavo in da bi jo
radi obiskali, da bi pa bil mogoč skupen izlet,
glavni cesti, ki vodi v Zavije. Ce bo vreme slabo, vršil se bo shod naslednjo nedeljo.
Vabilo na I. redno sobranje dru-	_ .	...
štva »Zbor svečenikov sv. Pavla v Trstu«,	mestni magistrat s svojimi prekrasnimi začet-; vse odbornike društev in pnjaletje lepe
V ponedeljek dne 3. septembra 1900 ob 10.	nicami cesarjevega imena. Črke in na njih »metnosti in narodnega napredka, da pridejo
uri dopolndne v prostorih g. Klemenca na	električne žarnice v prelepih narodnih barvah! v torek dne 22. t. m. ob 9. uri zvečer v či-
Kozini. Dnevni red: I. Pozdrav staroste. 2.. Poročili tajnikov. 3. Poročilo blagajnika. 4. sili kaj zastav, ali pa morda še vedno ža- Upamo, da ne prezre ni kdo tega prijaznega
Španska kraljevska družina.
MADRID 17. (K. B.) Kraljevska dru-
žaških lahončkov.
Najlepše odieen in nakičen pa je bil ' trebalo bi nekake organ,zaeije. Pr..simo torej ^ ^ ^^ yfcBij ^ Sel(asti:>n ter se
podala v Bilbao. Ob dohodu jo je pozdravljala velika množica naroda.
prelepih narodnih barvah! i v torek tlne l'2j. t. m. od v. uri zvečer v CiKaj pa lahonski Tržačani, so li razobe- ! talnici (via S- Francesco) na prijazen pogovor.
Vesti iz ostale Primorske.
Poročilo nadzornika. 5. Volitev društvenih lujejo?!
organov. G. Slučajni nasveti.	-
Poziv naročnikom! Mnogo je še onih	v
cenjenih naših naročnikov, ki še niso poslali	SteljGrSkG VGSti«
naročnine za III. četrtletje t. I., dasi so že _ Osebna vest. Slovenski rojak g. bili obveščeni in naprošeni v to po lističih, <h. FraiIj0 Žižek, ki že jednu leto študira priloženih temu listu. Ker imamo z izdajanjem i socjjaine in politično-ekonomične vede na Pa-lista velike troške, katere treba pokrivati z riški >Eeole libre dea ficienees sociale8 poli_ naročnino, smeli bi pač pričakovati, da na- iitiqlie8< i:i »Collčege libre des sclences sorodniki store svojo dolžnost, ako žele, da jim ciaies<t) je bil v zadnji seji jednoglasno vspre-bomo list redno dopošiljali.	jet pravim členom takozvane »Societč de
Uprava „Edinosti4'. 1 sociologiec v Parizu.
— X o v o sodniško poslopje, v katerem bi se nastanil tudi davkarski urad, hočejo zgraditi v Radgoni ter v to svrho iščejo pripravnega prostora. Nekateri žele, da bi se sodišče in davkarski urad premestila k Sv. Juriju ob Ščavnici.
— Protestantovske agitacije v Celju. Pod tein naslovom piše celjska »Domovina« : Nedavno se je govorilo, da je avstrijska vlada izgnala iz Avstrije vse pruske protestantovske agitatorje. Ako je to res, potem do < elja ne sega — avstrijska vlada. Tukaj je kolovratil pred par dnevi prote-stantovski pastor Bleekmann iz Prusije, obre-koval na nekem shodu katoličane, proslavljal Bismarcka in »Alldeutschland« ter povedal zgodovinsko laž, da so protestantsko cerkev v »Scharfenau« pri Žalcu razdejali — Slovaki ! In Celjani v svoji Pommerjevi zgodovinski natančnosti so mu verjeli.
povabila ter da gotovo pride !
X Pevsko društvo»Nabrezina« nam javlja: Do danes so se prijavila na slavnost razvitja naše zastave due 8. in septembra t. 1. sledeča društva : Pevsko društvo »Hajdrih« s Prošeka korporativno z zastavo ; j poje »Pastirja« E. Juvanca, z duetom bariton in tenor I. »Delalsko podporno društvo« iz; Trsta, korporativno z zastavo. Pevsko društvo »Skala« iz Sv. Križa, korporativno, poje »Šumski čar«, Iv. pl. Zajec. Pevsko, društvo »Danica« s Kontovelja, korporativno, poje »Slovensko deklico« od Lebana (mešan zbor). Pevsko društvo »Slavec« iz Ljubljane, korporativno z zastavo. Pevsko društvo »Adrija« iz Barkovelj, korporativno z zastavo, poje Hajdrihovo »Hercegovska«. Pevsko društvo »L#ipa« iz Bazovice po deputaciji.
Še enkrat opozarjamo naša bratska društva, katera se niso še prijavila, naj javijo tekom jednega tedna, da-li se udeležč naše slavnosti in kako.
X T u <1 i v Pazi 11 tt je trna peščica Italijanov vabila in silila, da bi se povodom
Brzojavna poročila.
Sedemdesetletnica cesarjeva.
GORICA 18. (K. B.l Tukaj so obhajali rojstni dan cesarjev na svečan način. Sinoči je bilo mesto sijajno razsvetljeno ; mestna godba je svirala po mestu ob baklja d i in mnogoštevilni udeležbi ; pred stanovanjem voditelja okrajnega glavarstva , dvornega svčt. pl. Bosizia je svirala cesarsko himno. Danes je mesto odičeno z zastavami. Ob 10. uri je bila peta sv. maša in tedeum ; iste so se udeležili civilni in vojaški dostojanstveniki, društva in mnogo pobožnega občinstva. Ob 1. uri pop. je bil dinč državnih uradni-
Trgovina in promet.
Denarni trs.
Na javnem dunajskem trgu so znašali stavki za bančne akcepte prve vste dne 10. t. m. 4 l/t fl°	— ** arrangementih je
bilo denarja dovolj na razpolago, po 4a/4 do 47/8°/o. Beroliuski trg se ni spremenil. — Vloge na dunajskem glavnem zavodu avstro-ogerske banke so znašale .'i milijone kron proti zapadlostim v znesku 10 milijonov kron.
Izjava
Razne vesti.
Imenovanji. Stotnik 8. lovskega bataljona Valentin Oblak, slovenski rojak, je imenovan profesorjem na vojaški višji realki v Mor.
smrti italijanskega kralja ves Pazin zavil v „	. . , „ , v . . ,
J	s	J	. Behcerkvi, nadporoenik domačega kranjskega
črnino. V ta namen so revnejšim kar zastonj	^ ^ ^ p Wilfan u5iteljem na vo_
silili črne cunje. No, slabo jim je vspela vsa |	^ y ^^
agitacija. Od	hiš, ki jih šteje Pazin, jih
je imelo le
bilo povsem ravnodušno.
... , . , i-	* 1 Nekaj za smeh. Ceski »Mir« poroča:
4:1 znak, žalosti, ljudstvo pa je,	* .	.	1
Neki mladenič je n i vojaškem naboru, Kle-
petaje z zobmi od samega strahu, odgovoril na vprašanje, kako se piše: »Hiernek Hier-borskv«. — »Kaj«, je zavpil nadporočnik, »vi se pišete Zdeaek Zdeborskv, pa ne Hiernek Hierborskv !« — »Prosim«, je odgovoril s tresočim se glasom mladenič, doma so rekli,
Vesti iz Kranjske.
* Društvo županov za litijski okraj je imelo 15. t. m. v Teme vic i svoj
da sem bil po i zvesta i h osebah z grožnjami prisiljen razobesiti znake sožalja ; priča temu je gospod Anton Žitko, kateremu so grozili na isti način:
«la seru nemudoma odpustil iz službe
Z ozirom na notico, objavljeno v sobotni številki pod naslovom »Zob za zob«, iz-kov in častnikov, vsega 50 oseb, v hotelu javljam na svoje poštenje: »Sudbahn«.
POREČ 18. (K. B.) O priliki rojstnega dne Nj. Veličanstva je bral škof Flapp o veliki asistenci slovesno sv. mašo v stolni cerkvi; iste so se udeležili državni uradniki, onega pomočnika, ki se je brez moje ve-
3,1	1 . 11 .1 -	- 1 1 dnosti in i> ro ti 111 o j i i z r e č n i volji
dez. glavar, dez. odborniki, župan, soiska ,	1	..	J
....	,	,.	, . udeležil demonstracije.
mladina in mnogo drugih ljudi. Po služb.	Ja/ sem Avstrjj(.0 in spoštujem Slovence,
božji so se podali škof in vsi viši dosto- ()<j |<:lt(.rii1 živim: niti na misel mi ni prišlo
janstveniki na glavarstvo, da sporoče svojo , torej, da l»i se hotel udeležiti demonstracij
udanost in zvestobo cesarju. V vseh ostalih proti njim. Kar sem storil sam, sem storil
občinah v okraju so bile pete sv. maše. Si-j P^ nečuvenim pritiskom - kakor so stonli
'skoro vsi obrtniki; a kar je storil moj pomočnik, sem dovolj izdatno obsodil z gori ! označenim korakom proti njemn. Slovence
noči so bili večji kraji razsvetljeni ; svirala je godba.
DUNAJ 18. (K. B.) Danes je bila v j tržaške | r.»sim torej, naj blagohotne u važu jejo
votivni cerkvi vojaška služba božja za dunajsko garnizijo. Iste seje udeležil nadvojvoda Oton z najvišjimi vojaškimi dostojanstveniki.
DUNAJ 18. (K. B.) V vseh mestih in krajih monarhije so slovesno obhajali rojstni dan Njegovega veličanstva s službami božjimi ^ za meščanstvo iu vojaštvo i u raznimi drugimi 4 svečanostmi. Veliki sv. maši, katero je bral knezouadškof Gruscha v katedrali sv. Štefana, so prisostvovali ministri, najvišji državni dostojanstveniki, tajni svetovalci, udje vitežkin redov, diplomatje itd.
Ustaju na Kitajskem. BEROLIN 17. (K. B.) \Voltf javlja dne 15. t. m. iz Shanghaia: Iz Tsi-nan-tfuja javljajo verodostojno iz kitajskega vira, da so zvezne čete prispele v Peking ter os v o-' bodile poslanike. Cesarica-vdova je
vse 111 naj mi ohranijo svoje zaupanje.
V Trstu, dne 13. avgusta 1900.
Anton Z igo i.
OBUVALA!
PEPI KRAŠEVEC
pri cerfrri Sy. Petra (Piazza Rosario pod Ijudsfco šolo)
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročhe ne i/.vrše v tistem dnevu. Odpo.-iljatev je poštnine proatu.
Prevzema vsako delo na ilebelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in £% točnostjo po konkurenčnih cenah.	-
Za mnogobrojne naročbe se priporoča
Josip Stantič
čevlj. mojBter
»
E>
9
Proti kašlju,
ErloMu. hripavosti, upadauju glasu, latam iti.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd.
Dobivajo se v škatljicah v Preiidinijevi lekarni v Trstu in v vseh" tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
I ... v ^		• ^
		
xxxxxxxxxxxxxxxx
M. AITE
Trgovina manifakturnega blaga Trst. — Via Nuova — Trst.
vogal Via S. Lazzaro št. 8.
Čast mi je javiti slavn. občinstvu in cenj. odje malcem, da sem prejel bogat izbor raznovrstnega blaga za spomlad in poletje in sicer: Črne in barvane usovij, za moške obleke ; velik izbor snovij za ženske kakor: saten, perkal. pike za obleke in bluze v lepih risanjih. Bogata zaloga raznovrstnega perila na meter, nadalje srajce, maje, ovratniki in ovratnice najnovejše mode, namizni beli in barvani prti; bele in barvana zagrinjala na meter in gotove.
Drobnarije za krojače, kitničarke in šivilje ter raznovrstni okraski za ženske obleke.
Naročbe za moške obleke po meri z največjo očnostjo in natančnostjo.
Velik izbor blaga za zastave in narodnih trakov za dri štrene znake.
Vse po najnižjih cenah.
Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cen odjemalcev in si. občinstva, beležim se najuljudnej
M. Aite.
Proti malokrvnosti
Železnato vino
lekarnarja G. Piccoli v Ljubljani
dvor. založnika Nj. Svetosti papeža,
mp* Ima v sebi @ ® ® 90 krat več železa

kakor druga po reklami ne-zaslužno sloveča china-železnata vina, katera često nimajo več železa v sebi, kakor vsako ceno namizno vino.
Vsied tega največje jamstvo za izdatnost lega vina pri malokrvnih, nezveznih ali vsled bolezni pri oslab lih Osebah, kakor tudi še posebno pri bledih, slabotnih in bolehavih otrocih. Dobiva se v steklenicah po pol litra.
Staro in preBkušeno sredstvo (mašilo) za jacenje in krepljenje kite in mišice Človeškega života je
Kwizde fluid
Znamka kača (tekočina proti trganju)
To tekočino rabijo hribolazci. kolesarji in jezdeci z vspehom za oja-Čenje in okrepljenje po velikih naporih.
Cena 1 steklenice 1 gld.,'/« Menice 60 nt.
ter se dobi pristna v vseh lekarnah.
Glavna zaloga
y oiroM lekarni y Korneulnirp
pri Dunaju.
Agricol
patentovan v Avstriji-Ogerski in Italiji
ki je meliko kalijsko milo rastopljivo v mrzli vodi, je najuspešnejše sredstvo za zatiranje in uničevanje vseh trtllill inržesov in llšij, vseli žuželk na sadnih in drugih drevesih, ze-lenjadi in cvetljicah.
Navodilo za rabo ,.Agricola" pošilja franko
Tovarna mila l Fenflerl & G.o
TRST. - Via Limitanea št. 1. - TRST.
ZASTOr IN ZALOGA na Goriškem pri g. Frideriku Primas v Gorici, Travnik 10 (v dvorišču) in na Opčinah
pri g. Frideriku Cumar. ••••••••••••••••
m
Dr. Rosa Balsam
Praško domače zdravilo
is
iz letarne B. Fraper-ja t Pragi
je že več kakor 30 let obče znano domače zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani.
Velika steklenica 1 gld.. mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več.
je staro, najprej v Pragi rabljeno domaČe zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi.
V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več.
S
varilo! Ysi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po« loženo varstveno znamko.
Glavna zaloga:
Lekarna B. Fraper-ja c. in ii dvornega zala&atelja „pri črnem orlf
Praga, Malastran, ogel Spornerjeve mice. Vsakdanje poštno razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trstu t Lekarnah: G. Luciani, E. Leitenburjr, P. Preudini. S. Serravallo, A. Suttina, C. Zanetti, A. Praxmarer.
I
Čestitam in se radujem z Vami na tako dobrem izdelku
piše odličen trgovec, gospod T. Prelo? iz Trsta, prvi kranjski tovarni testenin: ŽnideršiČ in Valenčie v II. Bistriei. Original tega lista z d je 21. januvarja t. 1. vsakemu na ogled.
Na Corsu štev. 33.
ireinitz
podružnica Trst.
Piazza della Legna 2.
Cs> <<j>
VJ
H
U
n
Železo in razno želeino blago na drobno in na debelo.
Priporočajo svojo dobro sortirano zalogo
ipir* predmetov za stavbarstvo 1SS
traverze, zaklepe, železo za kovače in fapon, stare železnične šine, držaje
in ograje, vodnjake, pumpe, železne cevi in take iz vlitega železa, vee tehnične predmete, popolne naprave kopelji in stranišč
peči in štedilna ognjišča
Minjiio, namizno in hišno onravo, železne metle m pred mm vame blagajne ^
nagrobne križs in obgrobne ograje, orodja za vsako obrt.

< '
IVAN SCHINDLER
Dunaj, m. Erdbergstrasse štev. 12.
razpošilja gratis in franko kataloge v slo-veusko-hrvatskeni jeziku z več kakor 400 slikami o vseh vrstali aparatov za stroje, potrebnih preti met i Ii za kmetijstvo vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene.
Cene nižje Mor irupd.
Za reelno postrežbo se garantira.
Solidne zastopnike se isee.
IVAN SCHINDLER
kralj.
privilegiran lastnik
Dunaj, Iti Erdbergstr. štev. 12.
Vzajemna zavarovalnica
proti požarnim škodam in poškodbi cerkvenih zvonov
v Ljubljani "^f
je pridela svoje delovanje.
<
ABLUVIA ?
Kaj je
Čitajte jutrajšnjo „Edinost".
GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA
registrovano društvo z omejeno zavezo,
v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr
v lastni hiSi.
-*W;-
Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 4V*0/«!* ne da bi se odbijal rentni davek.
Posojila dajejo se samo članom in sieer na menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po 572°/o*
Urad nje vsaki dan od 9. do 12. ure do po L in od 2. do 3. ure popol. raz v en nedelj in praznikov.
Stanje Hran. vlog: leta 1899, okroglo K. 1,400.000. Poštno-hran. račun stv. 837.315.
BALONČKI S SVETILNICA1I
v narodnih in cesarskih barvah in bengalične luči, prodaja po najnižjih cenah trgovina s papirjem
LEONARD HORBER
TRST — ulica delle Torri — TRST,

Tržaška posojilnica in hranilnica
jegistrOTana zadruga i omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I. n.
(Slovanska Čitalnica).
Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4° 0. Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
Posojila dajejo se samo zadružnikom in sicer na ukujižbo po 51 aD,0, na menjieo po *>°() na zastave po 5 1.J°!0-
Uradne ure so : od —12 dopoludne in od 3—4 popoludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. Izplačuje se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne in vsaki četrtek od 3—4 popoludne.
Poštno hranilnični račun 816.004.
Novoporočenci pozor! T;,*:
vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali stolic za jedilne sobe. blazin z različnimi tapecarijam, in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko »padajočih tlel* Anton Bresčak, Gorica, Gosposke ulice stv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke.
Triov.-obrtna resistrovana zadrta
z neomejenim jamstvom.
T GORICI, semeniška ul. št. 1., I. nadstr.
--^-
Obrestuje hranilne vloge, stalne, ki s. nalože za najmanj jedno leto po f)°/0, navadne po 41/-,0/«	I,a Conto - eorrent po 3.60°|0. Sprejema hranilne knjižice družili zavodov brez izgube obresti ter izdaja v zameno lastne. Rentni davek plačuje zadruga sama.
Daje posojila na poroštvo ali zastavo na 51etno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine na lOletno odplačevanje, v tekočem računu po dogovoru.
Sprejema zadružnike, ki vplačujejo delež po 300 kron po 1 krono na teden, ali daljših obrokih po dogovoru. Deleži se obrestujejo po 6.15°/0.
\ plačevanje vrši se osebno ali potom položnic na čekovni račun štev. s42.36ti.
L radne ure: od 9—ll? dopoludne in od 3—4 popoldne; ob nedeljah in praznikih <j<1 0—12. dopoludne.
Pisarna zavarovalnice
se nahaja
na Dunajski cesti
V Medja tov i liisi v pritličji.