leto 1884. 475 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos Lili. — Izdan in razposlan dne 25. oktobra 1884. 164. Ukaz ministerstva za pravosodje od 39. septembra 1884, o začetku uradovanja okrajnega sodišča v Dolnjem Meidlingu na Dolnje-Avstrijskem. Novo okrajno sodišče v Dolnjem Meidlingu, ki ga je po ukazu ministerstva pravosodje od 20. decembra 1882 (Drž. zak. št. 176) ustanoviti, ima svoje uradno poslovanje 1. dan januvarja 1885 začeti. PražAk s. r. 165. Razglas ministerstva za finance od 11. oktobra 1884, da se je velikim colnijam v Bregenci, Buchsu in St. Margarethen podelila oblast, čaker na izvozu odpravljati. Velikim colnijam v Bregenci, Buchsu in St. Margarethen daje se oblast, v zmislu obstoječih propisov odpravljati na izvozu cuker, kateri se s pridržkom povračila pristojbine čez colno mejo izvaža. l>unajewski s. r. (SloYenlêeh.) 93 166. Ukaz ministra za trgovino v poraznimi z ministerstvoin notranjih reëi od 14. oktobra 1884, v ozira na črni krnh, ki ga peko mlinarji. V dopolnjenje in z delovito premeno ministerijalnih ukazov od 17. septembra 1883 (Drž. zak. št. 148) in od 30. junija 1884 (Drž. zak. št. 110) o tem, kateri obrti so rokodelski, ukazuje se: Točka 28 (odnosno točka 2 v izvirnem tekstu Državnega zakonika) „pe-karji“ naj slove: „28. Pekarji — izimši pečenje črnega kruha, katero mlinarji po dozdanjem deželnem običaji kakor postranski obrt po domačincih (domačih ljudéh) ali po svojem pomočnem osobji vršijo“. Ta ukaz pride v moč tist dan, katerega se razglasi. Taaife s. r. Pino s. r. 167. Razglas ministerstva za finance od 19. oktobra 1884, daje kralj, ogerski mali colniji L razreda v Csik-Gyimes dana oblast uže rabljene zaznamenane sode brezcolno odpravljati. Po priobčilu kralj, ogerskega ministerstva za finance dala se je kralj, ogerski mali colniji I. razreda v Csik-Gyimes oblast, rabljene oznamenjene sode, kateri se kot vračajoča se ovijala tozemskih izvoznih poslatev iz vnanjega prazni nazaj privažajo ali za polnilo in vnovični izvoz, ko bodo napolnjeni, prazni vnašajo, brezcolno odpravljati po meri določil opomnje v uradnem abecednem kazalu raznovrstnega blaga k natolčnici „Fässer“ (Sodi) pripadajoče. Duuajewski s. r. 168. Razglas ministerstva za finance od 19. oktobra 1884, da so se colnijam v Zvornikn, Vardišči in Čajnici oblasti raztegnile. Male colnije v Zvorniku, Vardišči in Čajnici v Bosni bodo počenši od 15. oktobra 1884 imele oblast, prejemati col od blaga bombaževega, volnenega in svilenega (židanega) številk 128, 129, 130, 131, 158, 169 in 170 čolne tarife od 25. maja 1882 do cola od 150 gld. za blago, kar ga na enkrat vhaja prek meje. Dimajewski s. r. 109. Ukaz mmisterstva za trgovino od 25. oktobra 1884, o vpisovanji jaht. Z odnosom na §. 10 postave od 7. maja 1879 (Drž. zak. št. 65) o vpisovanji pomorskih trgovskih ladij določuje se naslednje: §• I- Za jahte s pravico in dolžnostjo imevati zastavo, kakeršna je pomorskim trgovskim ladjam zakonito prepisana, štejejo se one ladje, katere so izključno namenjene zabavnim vožnjam, v znanstvene svrhe, za javno službo ali v otimanje ljudi in blaga. Jahte ne smejo voziti ni blaga v trgovino namenjenega, ni popotnih ljudi za plačilo ter so takö kakor druge ladje veljajočim pomorskim, zdravstvenim in finančnim postavam in ukazom podvržene. Iste uživajo prostost od pristojbin v pristaniščih avstro-ogerske monarhije. §• 2. Vsaka jahta mora biti po določilih tega ukaza v knjigo jahtovnico (Obrazec A) vpisana ali imeti začasno izkaznico. A. §• 3. Jahta se sme v jahtovnico samo tedaj vpisati, kadar je po vsem lastnina avstrijskih državljanov. Za enake tem osebam naj se štejejo delničarske družbe, ako so ustanovljene v kraljevinah in deželab na državnem zboru zastopanih ter imajo ondukaj s voj sedež. Po členu VI postave od 27. junija 1878 (Drž. zak. št. 62) so pripadniki dežel ogerske krone pripadnikom kraljevin in dežel zastopanih na državnem zboru v oziru na vršenje pomorskega plovstva izenačeni za ta čas, dokler veljâ čolna in trgovinska zveza, in je torej treba z njimi, kadar gre za vpis kake jahte v knjigo jahtovnico, postopati takisto kakor z Avstrijanci. Gre li kako jahto vpisati v knjigo avstrijskega ali v knjigo ogerskega oblastva, razloča se po državljanstvu njenega lastnika, pri razdeljeni lasti po državljanstvu imeteljev pretežnega števila njenih deležev in pri enakem številu po izboru strank ter se tudi po tem načelu, kadar bi se pozneje v državljanstvu ali v lastninskih razmerih kaj premenilo, ladja iz knjige enega državnega ozemlja v knjigo druge predeva. §• 4. Vsaka avstrijska jahta imej Avstrijanca za poveljnika, kateri mora, kadar se jahta rabi za vožnje zunaj plovstvene meje velikega obrežnega plovstva, imeti čin (častno stopinjo) c. kr. pomorskega oficirja ali brevet kot ladjevoditelj daljne vožnje. Pri tem je v oziru na pripadnike dežel ogerske krone, dokler traja čolna in h'govinska zveza (Drž. zak. od 1. 1878 št. 62), merodavno to, kar določa člen VI, odstavek 4 iste zveze. §• 5. Vsaka avstrijska jahta mora imeti svoje domovinsko pristanišče v ozemlji kraljevin in dežel zastopanih na državnem zboru. Lastniku je na voljo, izbrati ji domovinsko pristanišče, katero hoče. §• 6. Knjigo jahtovnieo piše knjigopisni urad pomorskega oblastva ter je vpogled va-njo med uradnimi urami vsakemu dopuščen. §• 7. B. Knjižno izkaznico (Obrazec B) izdaje pomorsko oblastvo neposrednje po tem, ko je bila jahta v knjigo vpisana. S knjižno izkaznico izkazuje se narodnost jahte. Lastnik nosi troškove, kar jih nastane vsled poslanja knjižne izkaznice. Zastava avstrijskim jahtam določena ne sme se imevati prej nego je ladji došla knjižna izkaznica — z izimkom slučaja, da ima jahta začasnico. §• 8. Kadar Avstrijanci v vnanjem pristanišči pridobé last vnanje ladje v ta namen, da bi jo rabili za jahto, to naj pristojni konzulski urad na pismeno prošnjo C. lastnikov tej jahti izdâ začasno izkaznico ali začasnico (Obrazec C). §• 9. Za vsako jahto, ki je zabavnim vožnjam izključno namenjena (§. 1), treba je pri prvotnem in vsakem novem izdajanji knjižne izkaznice, kakeršno biva vsled obnovljenega vpisa jahte v knjigo jahtovnieo, opraviti — še predno se izdâ izkaznica — vpisnino (vknižnino) po dvajset krajcarjev od bečve (tone) in sicer pristojnemu pristanskemu oblastvu. Vpisnina gre v zalog pristanske uprave. Kadar se nosilnost (držanje) jahte poveča samo v toliko, da vsled tega ni treba knjižne izkaznice obnavljati, marveč da se povečanje zgolj zabeleži na izkaznici uže izdani, tedaj je jemati samo toliko vpisnine, da skupna za jahto dolžna pristojbina zgornjemu merilu ustreza. §• io. Določila §§•' 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 22, 23, 24, 25, 26, 29, 30, 31, 32, 33 2. odstavek, 34, 35, 36 postave od 7. maja 1879 (Drž. zak. št. 65) o vpisovanji pomorskih trgovskih ladij, in ustrezna določila v ukazu trgovinskega ministerstva od 1. oktobra 1879 (Drž. zak. Št. 122) uporabljajo se zmislu primerno na jahte. §• 11. Ta ukaz pride v moč tist dan, katerega se razglasi. §. 12. Dopustilni listi jahtam izdani, predno je obveljal ta ukaz, ostanejo veljavni ; vendar veljajo ona določila tega ukaza, katera se ne tičejo izključno knjižne izkaznice jahtam, tudi za ladje, katere še imajo takšne dopustilne liste ali licencije. Pino s. r. i. stran. Pravni temelj pridobitvi jahte ali nje deleža Lastnikov OA)SUB((ABZ.lp T u: b(uBAOUB)S BAlsjbj Ime in priimek (z naznamho društvenega zastopnika lastnikov) •fp»i !ï»i*a oasmejsnid o3|suiAoiuog BUB|apz; K|;q of I'Kpjj ui afvj )S(>u[isoii K) s j.) ui B)Buivoa| Obmeri JKO ÎJ08IA {S03J0.II8 iaož|op *1!* !l« Joui »usluon ui BAHjdijd BupuoJt M'oqo ui aluafuil^oB/ • Ime, način stavbe (vrsta) in razlikujoči znak jahte C "-9 C e o p. O Knjjžne izkaznice (ali pa tudi začasnice) število datum Dan vpisa jahte Število topov Ladjarja (voditelja) •JJt 15|SUI AOUIO|> IU3A)sf0J 1 .S J ' ’ , BjjsfpUl UdZBJ BA^SOUI 0|IA9)f OU|l \BJtJ Priloga B. Knjižna izkaznica jahte. C. kr. pomorsko oblastvo v Trstu izpričuje s tem, da se je po ukazu e. kr. ministerstva za trgovino od........................................ niže oznamenjena jahta......................dne.......................pod številom . . . vpisala v knjigo jaht, katere so upravičene imevati zastavo avstrijskim pomorsko-trgovskim ladjam propisauo ter uživajo vse po veljajočih zakonih in ukazih ladjam te vrste dodeljene koristi- I. Ime jahte.......................................................... II. Način stavbe (vrsta), kako je zaoklinjena in oblečena.............. [ dolžina.................................................. III. Obmeri < širina............................•....................... (. višina.................................................. ( kosmato........................................ IV. Koliko bečev drži ] . ( čisto ......................................... V. Kje in kdaj je izdelana............•............................... VI. Domovinsko pristanišče.....................................v okraji pristanskega urada................................................. VII. Pravilno Število moštva (zunaj ladjarja).......................... VIII. število topov...................•.................................. 2. stran priloge B. IX. S v oj inski razmeri apored tekoče število Ime, rojstveni kraj in stanovališce, državljanstvo lastnikov 4? * 'i Pravni temelj pridobitve SJ — 3. stran priloge B. IX. Svoj inski razmeri f Zapored tekoče [ število Ime, rojstveni kraj in stanovališce, državljanstvo lastnikov Deleži ladje Pravni temelj pridobitve Ker jahti.........................pravica, imevati zastavo (flag) avstrijskim pomorsko-trgovskim ladjam Popisano in vsa svojstva, vse pravice in privilegije jahte te zastave pristojé, prosijo se grajanska in vojaška oblastva Prijateljskih držav, in tako tudi vsa grajanska in vojaška oblastva avstro-ogerske monarhije, po tem poveljniki c. in 'lr- vojnih ladij, da bi gori omenjeni jahti z moštvom, popotniki in tovorom vred prost prehod dajali, da ne bije zadrža-'aP niti ovirali, in da ne bi dopuščali, da bi se to po kom drugem godilo, marveč da bi ji, kadar hi potrebno bilo, dodeljevali vso mogočo pomoč ln zaščito. dne I. 1. (1,. S.) knjigopisnega oblastva. 4., 5., 6., 7. stran priloge B. Poznejše premene svojinskih razmerov Zapored tekoče število Ime, rojstveni kraj in stanovaiišcc, državljanstvo lastnikov Deleži ladje Pravni temelj pridobitve 8., 9., 10. stran priloge B. « o O p o m n j e (Hubitve, odstopi in izbrisi zastavnih pravic z jahte ali s deželev njenih itd., glede katerih se je opomnja zahtevala) II. in 12. stran priloge B. Drug« o p o ui n j « Priloga C. | Zacasnica. C. in kr. avstro-ogersko..................konzulstvo v................. izpričuje s tem, da se je po ukazu od...................................... jahti...............na temelji predstoječega njenega vpisa v knjigo jahtov- nico dodelila oblast, imevati zastavo propisano avstrijskim pomorsko-trgov-8kim ladjam. Prosijo se grajanska in vojaška oblastva prijatelskib držav, in tako tudi vsa grajanska ia vojaška oblastva avstro-ogerske monarhije, po tem poveljniki c. in kr. vojnih ladij, da bi gori omenjeni jahti z moštvom, popotniki in tovorom vred prost prehod dajali, da ne bi je zadržavali niti ovirali, in da ne bi dopuščali, da bi se to po kom drugem godilo, marveč da bi ji, kadar bi potrebno bilo, dodeljevali vso mogočo pomoč in zaščito. Jahta je dolžna, izimŠi kak slučaj presile, držati se teka od.......... t « .......................na........................v......................... in v poslednjič imenovanem pristanišči čakati formalne knjižne izkaznice. Ladjar (ladje voditelj) je zase in naslednike svoje v poveljstvu ladje s pristavkom svojega podpisa obljubil, da hoče to dolžnost izpolniti. Ta zača8nica veljâ do.................................................. ..............dne....................... C. in kr...................................konzul I. I. (L. S.) »vstro-ogerskega konzulskega urada. Ladjar: I. I. 2. stri