Poštnina plačana v gotovini.
v Lilijam, v soboto m 8. oktobra 1921.
Leto M.
»SLOVENEC« velja
po pošti aa tis strani Jngo-
alarije ia t Ljubljani: ■a celo leto naprej. K MOv. aa pol leta „ .. „ 120'— aa cA trt leta „ .. „ 60-— aa en mesec „ .. „ 20 •—
Za Inozemstvo oelolelno K 480-.
B Sobotna izdaja: s Za oelo leto ..... K <0 — ta Inozemstvo ... „ JS —
	
M	
m	
	1
	1
	■/C-
	1
	
	
	
Eaostolpna petltvrata (M mal ilroka m 3 mm visoka aU a]«
prostor) sa enkrat . . , po K 6'-* poslana Itd. . . po K Pri večjam naročila popisi Rajnunjil oglas 5 9/9 mm I1V Izhaja vsak dan izvzemlt l onedeljkn In dneva po pxas»
nlkn ob 5. ml ijntra). Mesečna priloga; Vastalk ŠIBI
__ Uredništvo je t Kopitarjevi olloi Stev. 6/I1L Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telef. štv. BO, npravn. Siv. 328.
Političen lis!
Upma je v Kopitarjevi al. 6. — Račun poštne hran. ljubljanske St. 650 sa naročnino la ŠL 349 sa oglas«, avstr. ln češke 24.797, ogr. 23.511, boss.-liera, 7583.
i
Spominu dr. Kreka,
Danes poteče četrto leto, odkar se jc poslovil od svojega naroda njegov največji organizator dr. Krek. Njega ni zadela usoda mnogih velikih mož, ki se jih svet spominja samo pri obletnicah; umrl je, pa živi . med nami vsak dan in v vsem narodu, ker ni zapustil narodu, kakor večina duševnih velikanov, samo učenih knjig, ki bi se pra-šile na policah, ampak sadove svojega duha in dela, ki so organičen del kulturnega, gospodarskega in nacionalnega življenja našega naroda. Ni je v življenje našega naroda globoko segajoče panoge, ki ne bi imela sledov velikega Krekovega duha in Krekovega dela. Ljudska prosveta in gospodarska osamosvojitev slovenskega kmeta, globoko vsejana zadružna misel, silna organizatorna zavest v ljudstvu, zlasti med krščanskomislečim delavstvom in kmetskim prebivalstvom, idealni polet naše mladine, vse to je v najtesnejši zvezi z imenom dr. Janez Krek.
Dr. Krek je bil sekularen človek, mož, kakršen se poraja v narodu samo vsakih sto let eden in ki daje narodu smernice za celo stoletje. Videl je dalje od ljudi, ki se oprijemljejo le tega, kar imajo pred seboj in jim obstoječe težkoče in uveljavljeni nazori zastirajo pogled v daljno bodočnost. Zato ni čuda, da je bil njegov pogled v socialni razvoj človeštva tako jasen, da ga mnogi niso takoj umevali; nekateri, ki se niso pečali s socialnimi študijami, so ga smatrali celo za socialnega demokrata, ne ker je mislil in čutil socialno, ampak ker se jim je zdelo, da njegove dalekosežne socialnorazvojne misli ne odgovarjajo sodobnemu socialnemu naziranju. In ravno to dejstvo, da je uredil svoje delovanje z ozirom na bodoči nujni socialni razvoj človeštva, jc bilo podlaga njegovim uspehom. Ni ga pa silil k socialnemu delovanju samo njegov izredno razviti razum, katerega rezultat je predvsem špekulativa, ampak predvsem njegovo gorko čuteče srce do vsega, kar se je imenovalo brezpravno, tlačeno, zapostavljeno. Ta vroča ljubezen mu je podarila veselje do neumornega delovanja, mu vžigala ideale za osvoboditev podjarmljenega naroda in mu narekovala njegov nacionalni evangelij, da obrnimo svoje oči »od mrzlega severa« proti jugovzhodu.
Dr. Krek jc bil dalekoviden, in če bi živel še danes in bi slišal zabavljanje čez Jugoslavijo, bi dejal: »Prijatelj, zavihaj rokave in pojdi z mano v borbo, da težko priborjeno svojo državo očistimo, ozdravimo in ji položimo trden temelj v blagor in srečo vsega ljudstva. Če vidiš, da to državo mrcvarijo, ne zabavljaj čez državo,
ampak, če nisi šema, pojdi, da združimo vse, kar je poštenega in dobrega za Lo borbo; in če nam bo Triglav napoti, ga prevalimo, in če nas bo ovirala Sava, jo izsušimo!«
Ta sila Krekovega duha, ki jc zaničevala omahljivost in lenobo, se je najbolj razmahnila, kadar so bile ovire njegovim ciljem najtežje ali nevarne. »-Kaj pa mene ne zapro? Skoro me jc sram, kakor da nc bi bil Jugoslovan«, je na javnem trgu v Mariboru naravnost vpil, ko se je za časa najhujšega preganjanja Slovencev na Koroškem in Štajerskem v vojnem času pripcl al iz Celovca v Maribor, tedaj ko je bilo veleizdajalstvo, če si v obmejnih mestih na ulici izpregovoril glasno v sio-venskem jeziku. Toda njega, apostola jugoslovanske ideje, se zloglasna vojna jus-tica ni upala dotekniti. Njegov ugled v narodu, v državi in daleč preko njenih mej
je bil zid, pred katerim se je ustavilo
divjaštvo.
Danes dr. Krek ni več izključna last Slovencev. Že zdavnaj prej nego so se podrle državne meje med nami in Hrvati, ie bil domači prijatelj in učitelj med najide-alnejšim delom hrvatske omladine, ki si je izbrala za geslo: žrtve za ljudstvo, prepustimo uživanje in lepe besede za narod drugim! Krekov nauk — da tako imenujemo njegovo ideologijo — prodira vedno bolj, čimbolj se seznanja ž njim mlajša hrvatska in tudi že srbska inteligenca, »Slovenci ste silni in najbolj socialni«, je dejal inteligenten srbski časnikar v privatnem razgovoru, — Zakaj? > Bral sem knjižico o Vašem Kreku in njegovem delovanju.«
Krekov duh živi, prodira in jc jamstvo za boljšo hodočnost!
Belgrad, 7. oktobra. (Izvirno) Odsek zakonodajnega odbora za notranje zadeve je imel danes svojo sejo, na kateri je sprejel uredbo o občinskih volitvah v Sloveniji. Dosedanji volivni zakon je izpreme-njen v toliko, da bodo stranke z največjim številom glasov dobile v mestih z nad 10.000 prebivalci polovico mandatov, preostali mandati pa se razdelijo po proporcu med druge stranke.
Belgrad, 7. okt. Na današnji seji drugega pododseka zakonodajnega odseka .e bil sprejet občinski volilni zakon za Slovenijo z nekaterimi izpremembami. Odsek je ukinil dosedanji način razdelitve mandatov (proporc) za ona mesta, ki imajo lastni štatut (Ljubljana, Maribor, Cel e in Ptuj) in za vse občine, ki imajo več kot 10.000 prebivalcev. Od sedaj bo v omenjenih mestih in občinah stranka, katere lista bo pri volitvah dobila relativno večino, dobila polovico mandatov, medtem ko se bo druga polovica mandatov razdelila med vse ostale stranke, ki so predložile liste, vštevši tudi ono stranko, ki je dobila relativno večino. Odsek je sprejel tudi srbi-janski princip naknadnih volitev, to je, da se bo vršila volitev, ako bo kaka lista izčrpana, za toliko mandatov, kolikor jih bo izpraznjenih. Za vaške občine, ki imajo manj kot 10.000 prebivalcev, ostane v ve-
ljavi dosedanji način volitev na podlagi čistega proporca. Izvršene so tudi nekatere manjše izpremembe in je istotako tudi sklen eno, da se vstavi v prehodne določbe tega zakona, naj se izvrše nove volitve v onih občinah, kjer so bili razveljavljeni mandati komunistov, ki so v teh občinah imeli večino.
* * *
To poročilo nas ne preseneča, ker je popolnoma v skladu z nemoralnimi metodami demokratov. Demokratje ne poznajo načelnega programa, njim je program samo to, kar mislijo, da jih v danem slučaju še more vzdržati nad vodo. V Srbiji, kjer so najmočnejši, se boje razpada in poloma pri volitvah; da rešijo ostanke, se izjavljajo za pravični proporcionalni sistem za volitve v skupščino v nasprotju z radikalci, ki zagovarjajo stari srbski ma-joritetni sistem, po katerem pripadejo ostanki najmočnejši, stranki. V Sloveniji pa tonejo in se niso mogli niti v Ljubljani več držati. Da bi se tu umetno vzdržali, so kar čez noč pozabili na svoj proporc in določili za občinske volitve v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju in občinah z nad 10.000 prebivalci majoritetni sistem. Pa ne bo pomagalo. Naj si demokratje ne domišljajo, da je zanje še kak lek in bodo še kdaj v mestih večinska stranka I
Praga, 7. okt. (Izv.) n>Čech<; poroča iz prav dobro poučenega vira, da se je Francija odločila, da z voj. silo nastopi v Bur-ški, ker je očitno, da insurgenti nočejo iz-
prazniti ozemlja, ki po trianonski pogodbi pripada Avstriji. Francoski maršal Foch je že dobil tozadevno povelje ter je poveril generala Veyganda, da izvrši to povelje.
im izjava dr. Korošca,
V četrtek, dne 6. t. m. se je vršil v Št. Vidu pri Ljubljani shod zaupnikov SLS, katerega se je udeležilo blizu 500 odličnih pristašev. Shodu je predsedoval dekan Z a b r e t z župani iz domače in sosednih občin. Govorili so poslanci Brodar o davčnem vijaku, S u š n i k o reviziji ustave, o cerkvi in šoli in dr. K o r o š e c o politični situaciji. Dr. Korošec je med drugim izvajal:
Nesposobua diplomacija.
Zaradi čiogodk^v ob albanski meji jo treba, da se nujno skliče narodna skupščina. Četudi bi na jugu, kar vsi želimo, ne prišlo do resnih spopadov, je treba, da nam odgovorna vlada, in nc nezanesljivi presbiro, vendar enkrat pove, kaj se tam doli godi. Že tri leta stojimo oboroženi ob albanski meji. Izvrgli smo že nad milijardo dinarjev, podkupovali in izigravali albanska plemena, a do miru in ugodnega rezul-tala ne pridemo. Ako bi ta denar uporabili, da kupujemo za Albance kruha in druga živila, storili bi vsaj nekaj dobrega in si gotovo pridobili prijateljstvo albanskega naroda. A sedaj mučimo svoje vojaštvo, zapravljamo denar in ne pridemo na zeleno vejo. Celo napram majhni Albaniji se je iz« azala n:"a dinlomnrija za totalno nesposobno. Potrebno je, da jo narodna skupščin na postavi pred svoj sodni stol.
Vojaška uprava proti Orlavstvu.
Vojaška uprava bi morala v da:.;.oiijih časih, ko se nikdo ne navdušuje za militarizem, s podvojeno čuječnostjo paziti, da se ne dela nepopularno in se ne vmešala v stvari, ki jo nič ne brigajo. A naša vojaška uprava smatra, da je sedaj najbolj ugoden čas, da počne borbo proti Orlovstvu. Orlovska organizacija ni politična, ampak emi-nentno kulturna organizacija. Vsakemu, ki je pozitivnega krščanskega prepričanja, so odprla vrata do nje. A ravno pozilivno krščansko stališče Orlovstva se očividno ne dopada vojaški upravi. Za to se je po celi vojski že dalj časa agitiralo proti Orlovstvu. Mislili smo dosedaj, da sc to samo ekstrature posameznih prenap otnežev. Toda v najnovejšem času smo dobili dokumente v roke, iz katerih je razvidno, da vojaška uprava ex offo nastopa proti Orlovstvu. Imam tukaj v roki rezervatno povelje ize meseca septembra, v katerem se voj. in žai.J-rmerijskim komandam zapoveduje, da med slovenskim in hrvatskim vojaštvom agitira jo proti Orlu in za Sokola. (Govornik prečita rezervatni akt.) Zakaj to? Celo v zaupnem povelju se vojaška uprava sama ne upa niti osumljati Orlov tudi naj ".njše-ga proti državnega dejanja, ampak so pozi-
Troje drobtinic iz udejstvovanja v leposlovju.
Priobčil I. Dolcnec.
Krek se ni nikdar prišteval k pesnikom, a pesnil je tako rekoč vse življenje. Prva meni znana literarna stvar, ki je izšla z njegovim podpisom, jc dramatski prizor v verzih: »Sv. Ciril in Metod stopita na slovansko zemljo«. (»Glasi katoliške družbe « 1, 1885.) Krek je bil takrat bogoslovec v I, letniku. Zlagal je pa pesmi že kot gimnazijec. V Babnem polju, kamor je zahajal kot gimnazijec dostikrat k svoji teti, se je dolgo hranila — če sc še sedaj, mi ni znano — Krekova šaljiva pesem, v kateri poje slavo Babnopoljcem. Krekove pesmi dobimo tudi pozneje v »Drobtinah« (1. 1887. so tam izšle štiri), > Dom in svetu«, »Naši moči«, ^Slovencu«, Domoljubu-, -.^Koledarčku S. K. S. Z.« in drugod. Njegovi dramatični spisi so izhajali ali v Zbirki ljudskih iger« ali v posebnih knjižicah. Ob smrti jc zapustil dramatične prizore ,Ob vojski« v rokopisu. Negovih pesmic, ki še niso bile natisnjene in ki skoro brez i?jemt' za natis tudi niso bile nrtmenjene, sc ho po brezdvomno noiln šc lepo število.
1. Pesem izšeljenčeva.
Na Prtovču mi jc pravil Krek že precej pred svetovno vojno, da bo napisal dramo o izseljencih. Za naše izseljence se je Krek vedno zelo zanimal. Obiskal jih je 1. 1899 na Vestfalskem, pečal se je z mislijo, da bi jih poselil tudi v Ameriki, udeleževal se je v državnem zboru in cloma vsega dela, ki jc bilo posvečeno skrbi za izseljence. O njegovem zanimanju za izseljence pričajo tudi spisi v njegovi knjižnici.
Pri Kreku jc tvorilo vse njegovo delo eno celoto: kar je študiral za delo v parlamentu in o čemer je govorli na shodih in pisal v časopisju, isto je — seveda na drug način — tvorilo ludi ozadje njegovemu leposlovnemu delovanju. Vse misli so izvirale iz ljubezni ene. Tako mu je študirane vprašanj, ki sc tičejo izseljencev, dalo tudi snov za dramo,
Žalib og nc vem ničesar podrobnega, kako si je bil Krek zamislil to dramo. Spominjam se samo, cla jc namenil večjo vlogo nekemu »izgubljenemu človeku«. To je prav verjetno, ker je Krek v svojih dramatičnih spirih sploh rad uvajal osebe, ki so našle iz zablod zopet pravo pot. (V »Sv. Luciji« imate n. pr. dve taki' osebi; »Ob vojski« nastopa KJančarica.) Imel jc vesele nad iskanjem tega, knr je bilo izif ■hljc-nerta značilna poteza v Krekovem zna-čoju.
Že takrat je imel Krek napisano pesem, ki jo poje fant izseljenec ob odhodu od doma. Pozneje nisem o tem rokopisu ničesar več slišal. Letošnjo jesen pa mi io izroči za Krekov muzej g. župnik Kepec v Selcih nad Škofjo Loko. Krek mu jo je bil izročil, češ, daj to pesem Ferjančiču, da jo komponira; to je pesem v narodnem duhu.
Krek svojih leposlovnih proizvodov ni pilil. V pesmi, ki naj bi bila popolnoma v slogu naših narodnih pesmi, se ne ogiblje niti dialektičnih izrazov niti konstrukcij iz ljudske govorice. Pesem je sploh zložena v dialektu.
Na nebu visokem en oblak ie pripet, cla solnce ne more pogledat do svet',
da ne vidi v očeh mi meglic in solzic, ko iemliem slovo od domačih stezic,
Na noliu širokem ena liDca stoji, ena penca v nii gnezdi in mlade vali,
Škrianček do zraku lahno frfota in vriska in ooie, kak leno ic doma.
Po mladem strnišču ena m ška drsi. en klas imr. v gobčku, za družinco skrbi,
Za miško, za penco ie kruha doma. le meni. le meni ga nobeden ne da.
Kdorkol šc ni storil od doma slovo, tud vedet nc more, kako men ie hudo,
Kdorkol šc ni vmeril na tuic stopnje, nc vc, kak grenke so ob slovesu solze.
En kamen na srcu, v očeh Da solzo, pogledam prav milo na Šmarno goro.
Ozr< sc nn mene, Mar ia /. tfore. in ti ml DotroStai lo <vvno srccl
2, »Domov bi rad.«
Nekdanji župnik v Bukovščici nad Škof'o Loko g. More je imel zbirko Ha-berkornovih pesmi. Krek je iz te zbirke prevedel pesem »Domov hi rad« in prevod napisal kar v župnikovo knjigo. G. Kepec ga je prepisal in dal na razpolago za objavo.
Domov bi rad, v očetni dom mc vleče, k očetu tja, k očetu na srce, proč od sveta, ki zame nima sreče, da tihi mir ugasi želie.
Zeli sto imel nekdaj sem ori ločitvi, le malo iih ie v srcu pri vrnitvi, en sam ostanek ie še moiih nad: Domov bi rad, domov bi rad!
3. K uprizoritvi »Turškega križa«.
Na novega leta dan 1910 sem jo mahnil čez Sv. Jošt v Selca -k premieri Krekove ga »Turškega križa«.
Krek jc bil v Selcih prav dobre volje. Saj jc bil napisal delo, s katerim sc je hotel malo oddolžili Selčanom in ljubljeni selški dolini ter selškim gričem; o selški dolini jc bil rekel — mislim, da je bilo to v predavanju ob priliki občnega zbora izobraževalnega društva v Selcih dne 26, dec. 1910 ali 1911 — da sc ji ima toliko zahvaliti, da ne more nikdar s svojim delom poplačali tega, kar je njemu dala selška dolina Sedaj pa je bil napisal igro, ki se vrši v Sclcih, v Davči in rogorju med
va le na prazne čenče o protisokolskili pismih. Ni torej drugega razloga nego naše krščansko svetovno naziranje. V imenu stranke tukaj javno svarim vojno upravo pred sovraštvom proti slovenskim in hrvatskim Orlom ter jo resno pozivam, da takoj ustavi vsako preganjanje Orla in vsako enostran-rl- '»rotežiranje Sokolstva. Enakopravnost za vse! Ako se uprava istoveti s Sokolstvom in nastopa celo pod njegovim poveljstvom, kakor smo te doživeli v zadnjem času pri nekaterih sokolskih prireditvah, potem naj bo pripravljena, da mi Slovenci in Hrvati revidiramo svoje stali-sčenapram vojaštvu. Ako vojaška uprava ne mara 'slovenskih in hrvatskih mladeničev, ki so Orli, v svoji sredini, naj izvaja tudi posledice in naj n e sili nobenega Orla več v vojaško službo. Videla bo potem, koliko Orlov bo med Slovenci in Hrvati, a tudi med Srbi.
Pribijem danes tukaj pred vso jugoslovansko javnostjo, da je vojaška uprava prva začela boj proti Orlovstvu, in sicer ne odkrit boj, kakor bi se baš od nje moglo pričakovati, ampak potuhnjen in zahrbten, z zaupnimi povelji. Pribijem nadalje, da ta boj vojaške uprave izvira deloma iz verske, deloma iz plemenske nestr p -n o s t i, ker se v povelju izrecno omenjajo Slovenci in Hrvati. Pribijem pa tudi, da bodo v tej borbi stali Slovenci in Hrvati ob strani svojega Orlovstva in ga ščitili r vsemi silami! A upam, da tudi pošteno Srbstvo ne bo dopuščalo take nestrpnosti v vojaški upravi.
Medicinska in tehnična fakulteta v Ljubljani.
Še en akt plemenske mržnje sedanje državne uprave je treba danes tukaj omeniti in obsoditi. Vlada hoče ali je že ukinila medicinsko fakulteto v Ljubljani. Pravijo sicer, da se bo ukinila tudi medicinska fakulteta v Belgradu. Toda ni treba sedeti med avguri, da bi ne znal, da je to le pesek v oči naše javnosti. Belgrajska fakulteta bo jutri zopet ustala, ako jo tudi danes poko-pajo. Če kaj, potem potrebujemo mi, a še posebno Srbi, številnega zdravniškega naraščaja. Medicinska fakulteta v Ljubljani, ki je pokazala izredno veliko življenjske sile in ni živela samo dnevov korupcije kakor belgrajska, nam je dana t zakonom. Ako vlada sama ne spoštuje zakonov, kako jih naj spoštuje narod? Zahtevamo, da m e-d i c i n s k a fakultetavLjubljani o s t a n e in se razširi, a tudi tehniška vLjubljani in Zagrebu, ako je res, da jih vlada tudi misli ukiniti.
Ironija političnega življenja pa nas je dovedla do tega, da mi, ki so nas dosedaj tako radi slikali kot separatiste, moramo nastopati proti škodljivim izrastkom separatistične mržnje v šolski in vojni uprava.
Protic in Radie.
Stavi se nam vprašanje, kako dolgo se bo le držal sedanji vladni sistem, ki umetno goji sovraštvo med plemeni, vzdržuje korupcijo v celi upravi ter povzroča s svojo nesposobnostjo nesigurnost pravnega reda in propadanje gospodarskega življenja. Takoj se lahko zruši, ako pride Radič s svojimi poslanci y narodno skupščino in podpre Protičevo akcijo. Brez Radiča ni večine, brez Radiča se sedanji sistem nasilja in krivic ne da vreči ob tla. Ako Radie ne pride, kar je najverjetnejše, bi se dal v doglednem času ta sistem strmoglaviti, ako radikali insistirajo, da se brzo do-nese volivni zakon in da potem takoj idemo v volitve. Toda kako bo izgledal ta zakon, ako večine Hrvatov ne bo v skupščini, je
drugo vprašanje. Med Srbi se bo jako močna vrnila v skupščino zeniljoradnička stranka, koje program so naši samostojneži tako lahkomiselno izdali. Kako bo med Slovenci, to je v vaših rokah. Mi si želimo novih volitev, kajti te bodo najaigurneje obračunale s sedanjim sistemom in s sedanjimi vladnimi strankami.
Še ena možnost je, da prestane sedanji sistem, namreč da se sam zruši, sam imiči, sam pokoplje s svojim razkrajajočim delovanjem. A tega ne želimo ne v interesu ljudstva ne države. Ako je kaj takozvanih protidržavnih elementov v naši državi, potem sem uverjen, da ti vsak dan vroče molijo k Bogu, naj še dolgo obdrži Pašiča in Pribičeviča na vladi. Ne da se oporekati,
da najopasnejši grobokopi našega narodnega in državnega edinstva sedijo na ministrskih stolcih!
Občni ztor SKSZ.
se vrši
dne 21. nov. 19211 v Ljudskem domu v Ljubljani.
Vsa včlanjena društva se opozarjajo, da morajo imeti do tega časa občne zbore, na katerih izvolijo delegate za občni zbor SKSZ v Ljubljani.
Na ta občni zbor morajo priti delegati vseh slov. izobraževalnih društev. Za polovično vožnjo smo zaprosili.
Albansko oboroževanje.
Belgrad, 7. oktobra. V zunanjem ministrstvu se je vršila sinoči konferenca, katere so se udeležili načelnik političnega oddelka Jankovič ter razni strokovnjaki. Razpravljali so o diplomatskih ukrepih ,ki naj bi se podvzeli v slučaju, ako izvrše Albanci nameravan napad. Tudi v generalnem štabu se je vršila konferenca o načrtu vojnih odredb za slučaj albanskega napada.
Rim, 6. okt. Iz Valone poročajo, da se nadaljujejo nabori prostovoljcev. V Tirani je že do 5000 oboroženih mož, ki jih pošljejo večinoma na severno fronto, po-
sebno v dolino Drina, kjer se vrše krvavi boji z jugoslovanskimi četami. Na jugu so Albanci med Kakarijo in Ponte Peratijem zavarovali mejo z utrdbami in strelskimi jarki.
Rim, 7. okt. (Izv.) Parlamentarna komisija je danes razpravljala o zbiranju jugoslovanskih čet ob albanski meji.
Zagreb, 7. okt. »Jutarnji list« poroča u Belgrada, da je bilo v Skadru izročeno vsemu moškemu prebivalstvu orožje in da se tamkaj govori, da se bodo naše čete umaknile s Taraboša na demarkacijsko črto od 1. 1913.
Berlin, 6. okt. »Vossische Zeitungc javlja iz Varšave z dne 6. t. m.: Tukaj se razširja govorica, da namerava sovjetski poslanik Kalachan že 7. oktobra odpotovati nazaj v Moskvo. V zvezi s temi govoricami se trdi, da je osrednji odbor poljske komunistične delavske stranke sklenil prirediti jutri komuni stično demonstracijo v
na Poljskem.
zvezi z nameravanim odpotovanjem Kala-chana. Druge vesti trdijo, da je bila včeraj tajna seja vsega izvrševalnega odbora, na kateri so se posvetovali o pripravah za državni prevrat v Varšavi. Ponoči od snoči do davi so baje izvršili mnogo hišnih preiskav in aretacij.
Začetek avtonomije v Julijski
Trst, 7. oktobra. (Izv.) V zadnjem italijanskem ministrskem svetu sta bila imenovana prva dva podkomisarja za anektirane kraje: Za Gorico prefekt v Rovignu Maggioni in za Poreč prefekt na razpoloženju Giannoni. V kratkem se Imenuje še podkomisar za Alto Adige.
Razen tega se že pripravljajo odloki, s katerimi se imenujejo izredni deželni odbori v Gorici, Poreču in Tridentu. Ti odbori bodo sestavljeni iz zastopnikov raznih strank in narodnosti in bodo imeli nalogo, voditi posle rednih deželnih odborov, dokler se ne izvrše nove deželno-zborske volitve.
Občinske volitve se bodo vršile meseca januarja prih, leta na temelju dosedanjega italijanskega občinskega in pokrajinskega zakona.
Deželnozborske volitve se zaenkrat še ne razpišejo, ker še ni določen obseg in kompetenca novih pokrajinskih oblasti.
Stojan Protič v Zagrebu.
Zagreb, 7. oktobra. (Izvirno) Včeraj se je Stojan Protič sestal z načelnikom seljačke stranke Stjepanom Radičem, ki ga je obvestil o sklepih hrvatskega bloka. Dopoldne se je vršila konferenca v prostorih Narodnega kluba, na kateri so se izmenjala mišljenja o taktiki. Protič je danes zvečer odpotoval v Belgrad, kjer bo pričel s 15. oktobrom izdajati svoj list
selško dolino in Podbrdom, kjer je poznal Krek vsako stezico in skoro tudi vsakega človeka. Glavno vlogo igra Selčanka, Selca so-središče dejanja.
In še nekaj! Igra se uprizori v Selškem domu, ki so ga bili pravkar dozidali na mestu, kjer jc stal poprej stari »Štok«, Krekov dom v letih 1874—1903, torej tako rekoč na Krekovem domu. Saj je imel v novem domu še vedno svojo sobico s kme-tiško opravo. Posvečena je umrlemu Krekovemu sosedu in prijatelju Ignaciju Semenu po domače Kalanu, prvemu delavcu za ljudsko izobrazbo v Selcih. Glavno vlogo igra Kalanova hči Urša, znana kot prvovrstna igralka pri mnogih igrah v domači vasi. Kot igralci to pot nc nastopajo samo kmetski fantje, ampak pri uprizoritvi Krekovega dela sodeluje tudi prijatelj Markec s Studcnega (oče prefekta Šolarja v št. Vidu nad Ljub,), živinorejski inštruktor Krištof, državni poslanec Demšar i. dr.
Redkokedaj sc dogodi, da tvorijo pisatelj, igralci in snov igre tako enoto kakor v »Turškem križu ; to misel je izrazil Krek v govoru precl ^rcdslavo,
Krek ni imel v svojem stanovanju raz-obešenih nikakih fotografij. Samo dve sliki delata izjemo. Še danes visi v njegovi spalnici v Ljubljani slika igralccv pri »Turškem križu« pri premieri v Selcih in sliko igralcev iste igre v Selu v Mostah.
Krek jc bil hvaleže-1 igralcem za njihov trud. Dasi ni imel navade, pismeno komu čestitati za god — kakor tudi mimogrede rečeno, ni žel zlepa za pogrebom
— jc vendar poslal nositeljici glavne vloge, ki je mnogo pripomogla igri do uspeha, za god 1. 1910. kip malega Jezuščka s tem le voščilom — edinim pismom, ki ga je dobila od Kreka:
21. X. 1910.
Kako ie letds naglo cvet se zgubil; akaciie na grobliu ie rmeniio, ljubko proseč v nebo vrhd molijo, a slane dih ie že v smrt poliubil.
Ne bo več dolgo: led bo vse zarubil, oblaki že po snegu nam dišijo,, v oduniem hrešču vrane se oodiio in solnčni žar se ie z meglo zasnubil.
Usahlo kličem cvetje, nai se vrne, rudečo rožo, nai se še razoali, šumeči gozd, naj se v pomlad ogrne
in mehki mah. nai zeleni ob skali! — Končano! — Vlačiio se sence črne in v srcu z rož so trni le ostali.
Siiai Ti. siiai solnčice toplo na mehko srčice O, da bi nikdar ne skrilo se!
Sapica mila nai vedno te boža. rdeče Ti lice hladf in vedri. Ena vsai cveti — spomina Ti roža, če Ti vse druge slanca vmori.
Dr. Krek,
Na kuverti jc naslov: Uršula Ignali-evna Semen, Kalanova v Selcih nad Škofjo Loko. Krek jc namicč v naslovu na pismih napisal >■.£.« navadno samo, čc se jc bal, da bo sicer prejemnik užaljen, ker nc pozna njegovo navade.
>Radikak. Protič bo sodeloval v narodni skupščini in vodil opozicionalni blok. Po pisanju časopisja Hrvatske zajednice je Stojan Protič na konferenci poročal o zunanjem in notranjem političnem položaju in je izjavil, da povsem razume stališče hrvatskega bloka.
Konferenca muslimanov.
Sarajevo, 7. okt. Včeraj se je pričela konferenca Jugoslovanske muslimanske organizacije. Posvetovanj se udeležuje okoli 110 deljegatov. Dopoldne je bila s 103 glasovi izrečena zaupnica muslimanskemu poslanskemu klubu ter je bilo odobreno poslovanje osrednjega odbora. V razpravah se je naglašala potreba enotne muslimanske politične organizacije. Na današnjem posvetovanju se je volil osrednji odbor ter bo za predsednika bržkone izvoljen g. Ma-glajic.
Ministrski svet.
Belgrad, 7. oktobra. (Izvirno) Na današnji seji ministrskega sveta je bil sprejet proračun ministrstva pošte in notranjih zadev. Sklenilo se je, da se izvajajo represalije glede madžarskih šol, ako bi Madžarska ne ukinila svoje naredbe, ki odpravlja jugoslovanske šole na madžarskem teritoriju. Končno se je razpravljalo o upravi Rdečega križa.
Kje varčuje Francija in kje ml?
Piriz, 6. okt. Predsednik zbornične finančne komisije je povabil finanč. ministra Doumerja k udeležbi pri jutrišnji seji finančnega odseka, ki se bo bavila z ukrepi zs kritje deficita 2610 milijonov. Namerava se črtati več proračunskih postavk in uvesti veliko varčevanje. Kakor poroča »Petit Pa-rieien«, so v programu ti predlogi: 1. zmanjšanje števila uradnikov do konec tega leta za 50.000; 2. velike izpremembe v državni organizaciji; 3. ukinjenje več okrajnih sodišč; 4. zmanjšanje števila podprefektur ali njih popolno ukinjenje in preobrazba pre-frktumih svetov; 5. natančno izvajanje osemurnika, tako da se zahteva od vseh delavcev, zlasti pa od železničarjev, ne samo osemurna prezenčna služba, marveč osem ur efektivnega dela. — Vse le reforme naj se sprejmejo v prihodnji finančni zakon, ki naj zajamči takojšnjo izvedbo. — V demokratsko prosvitljeni Jugoslaviji pa črtajo v svrho varčevanja do skrajnosti proračun za prosveto in ukinjajo fakultete in druge velepotrobne prosvetne institucije.
Sestanek Della Torretts i
nijsvičem.
Rim, 5. oktobra. Od merodajne strani se z ozirom na nasprotne vesti ugotavlja, da sc jc vršil sestanek italijanskega zunanjega ministra in našega poslanika v Rimu z veliko prisrčnostjo. Della Torrctta sc jc omejil na to, da jc pojasnil italijansko stališče v albanskem vprašanju, ki jc mednarodno. Ob tem da sc jc skliccval tudi na opetovane izjave jugoslovanske delegacije same na mirovni kom.n-enci v prilog neodvisni in nedotakljivi Albaniji.
kl raške
Reka, 5. oktobra,
Začasui predsednik reške države in načelnik avtonomistične stranke Riccar-do Zanella je v svojem govoru na otvoritveni se,i reške konstituante podal nasled-njo izjavo:
V imenu večine je pozdravil skupščino in posebej tovariše manjšine, o katerih zeh, da bi bili lojalni nasprotniki v bodočem delu za konsolidacijo in razvoj reške države.
Naglašal je neporušljivo italijanstvo avtonomistične stranke na Reki in dejal, da avtonomist. stranka ni na pariški konferenci v volji in dejanju za izpremembo londonskega pakta in za priklopitev Reke Italiji za nikomur zaostajala. Ko aneksija ni spadala več niti med možnosti medna-narodnih dogodkov, je avtonomna stranka; začela boj za rešitev dežele potom priznanja pravice Reke do svobode in neod-visnosti.
Danes jc ta neodvisnost gotovo dejstvo, za kar gre hvala velikodušni in materinski opori ter velikim žrtvam italijanskega naroda, hvala pa tudi privolitvi države SHS. Tema dvema velikima činite-Ijema in jamcema naše svobode gre prisrčen izraz naše hvaležnosti.
Med Italijo in Jugoslavijo mora biti Reka zvezni člen, a mi bomo kakor V preteklosti tako tudi v bodočnosti z vsemi našimi močmi in z vso ljubeznijo branili — italijansko življenje te zemlje, ne da bi se oddaljili od zdrave politike na-, sproti someščanom druge narodnosti nego je naša.
Sklepajoč svoj govor je Zanella rekel, da bodo temeljne smernice notranje politike njegove večinske skupine pomirjenf«? med vsemi grajani in upostava reda in absolutne avtoritete zakonov in pravičnosti. Končal je z željo, da bi njegovo delo prineslo vsem grajanom dobrobit in mir.
Večina je govor sprejela s ploskanjem,
Preossiova avstrijske vlade,
Dunaj, 7. okt. (Izv.) Zvezna vlada se jo preosnovala. Finančne zadeve je prevzel prof. Gurtler, Grimmberger trgovino, obrt, industrijo, javna dela in ljudsko prehrano. Polkovnik Wachter je postal zvezni minister za vojsko.
Razprava proti morilcu
Zagreb, 7. okt. Danes se je nadaljevala glavna razprava proti Rodoljubu Čolakovi-ču in tovarišem, obtoženim umora ministra Draškoviča. Pri zaslišanju je obtoženi Čola-kovič izjavil, da se ne čuti krivega, ker ni nikomur naročil, naj izvrši atentat. Priznava se za pristaša komunistične ideje, vendar pa ni bil član komunistične organizacije. Na vprašanje predsednika, ali obžaluje svoje delo, je odgovoril, da se je s svojimi tovariši boril proti obznani, ki je protiustavna. Dalje pravi, da ni nihče nagovoril Alije Alijagica, naj izvrši atentat, ki ga je storil iz lastnega nagiba. Obtoženec je na vsa vprašanja odgovarjal popolncma hladnokrvno. Razprava se je opoldne prekinila.
London, 6. oktobra. »Daily Ohromele« piše med drugim o vprašanju Burške. Madžarska je na papirju pravzaprav izpolnila zahtevo zaveznikov, v resnici pa kljubuje tem zahtevam. Madžarska vlada se ne bo mogla nikoli iznebiti odgovornosti za dejstvo, da imajo danes Burško v rokah tolpe in soldateska. Madžarska vlada mora torej očistiti ozemlje Burške od tolp. če bodo zavezniki primorani uporabiti prisilile naredbe, tedaj bodo raztegnili prisilne naredbe nad .vso Madžarsko.
Budimpešta, 7. oktobra. Italijanska vlada je danes poslala ministrskemu predsedniku grofu Bethlenu in zunanjemu ministru grofu Banffvu uradno povabilo k beneški konferenci.
Ing. Al. Hrovat.
Pred nekaj dnevi se je ponovno oglasil g. ing. Musil v časopisju ter poudarjal in skušal utemeljevati svojo 25 °/no progo. Da bo zadeva razčiščena, javnosti in me-rodajnim faktorjem povsem jasna, hočem navesti še nekaj konkretnih podatkov, katerih g. ing. Musil ne navaja in se jih nc dotakne.
Dejstvo je, dn je druga trasa iz Kočevja po kočevski iu poljanski dolini na Reško progo z manjšimi vsponi mogoča; to jo proga Kočevje—Stari trg—Vrbovsko, katera j« bila že omenjena v članku g. ing. Kl o ili Ča. Vsakdo ve, tla je lažje in uspešneje voziti jk> položnejšl progi kot
po strmi. Naši vozniki rajši vozijo po novih položnejših costah, če so iiuli daljše, da ne izmučijo preveč vprežne živine in, ker pri istem naporu, ki bi ga imeli na strmi cesti, po položnejši več izpeljejo. Isti naravni pojav imamo pri železnici. Povsem jasno je, da speljejo stroji mnogo lažje isti tovor po manj slrmi progi, da vozijo lahko hitreje ali pa, da pri uporabi iste sile, ki bi jo morali uporabiti na strmi progi, speljejo po manj strmi progi mnogo več tovora. Najboljša je seveda vodoravna proga; a kjer ta ni mogoča, se je treba držati one, ki je vodoravni najbližja in nje izpeljava še racionelna.
Primerjajmo torej v tem pogledu 25 •/o« Musilovo progo in ono skozi Stari trg—Severin na Vrbovsko, ki ima 15 700 vspona. Vzemimo n. pr. srednje vrste stroj, ki vleče z normalno brzino 25 km na uro po vodoravni progi 800 ton; tak stroj vleče po 15°/„0 progi 250 ton, po 25 °/„o progi pa le 130 ton, torej za 120 ton manj kot na 15°/00 progi. Ako bi imeli n. pr. dnevno dva tovorna vlaka (kar je za glavno progo k morju zelo malo), izpeljeta po 15 7oo progi 240 ton dnevno, t. j. 7200 ton mesečno ,ali 87.000 ton letno več kakor po 25 700 progi. Po 25 °/„0 Musi-lovi progi bi se torej povprečno polovico manj izvozilo kot po 15 °/00 progi skozi Stari trg, ali drugače rečeno: da se izpelje po Musilovi progi isti tovor, je treba še enkrat toliko strojev, ljudi, premoga itd., torej tudi stroškov. Poglejmo še, kako raste tonaža pri zmanjšanju brzine na obeh progah. Stroj za brzovlake vleče s hitrostjo 80 km po 15 70<> progi 220 ton, po 25°/o„ progi pa 125 ton; s hitrostjo 60 km po 15 70„ progi 270 ton, po 25°/0o progi pa 130 ton; s hitrostjo 45 km po 15 °/„o progi 285 ton, po 25 700 progi pa 130 ton; s hitrostjo 30 km po 15 700 progi 300 ton, po 25°/oo progi pa 135 ton; tu se vidi, da se teža pri zmanjšanju hitrosti na progi z manjšim vsponom brzo povečava, a na 25 °/oo progi ostane skoro ista.
Iz vsega tega sledi, da bi se morali vlaki, ki bi vozili iz Ljubljane skozi Kočevje, na Musilovi progi deliti, ker bi jih •isti stroji ne mogli spraviti več naprej. Kaj to pomeni in kake posledice lahko povzroči v slučaju vojne komplikacije, ve predobro vojaška uprava iz izkušenj za časa vojne. To so dejstva, ki jih g. ing. Musil ne more ovreči.
Trditev, da je njegova proga za 76 km krajša, ne drži! Po njegovi progi je iz Kočevja v Brod Moravice okroglo 47 km, po trasi Kočevje, Stari trg, Vrbovsko, Brod, Moravice pa je 74 km, torej je razlika 27 progovnih km, v tarifnih km pa je njegova za circa 10 km daljša ravno vsled 25 °/oo vspona. Če pomislimo, da se normalna brzina na takih vsponih znatno zniža, se izenači teh 27 km v voznem času tako, da bi vozili vlaki po 15 °/oo progi čez Stari trg, Vrbovsko v Brod-Moravice vkljub daljši progi ravno tako dolgo kot po Musilovi progi.
Gosp. ing. Musil trdi, da se ne boji 25°/oo vspona češ, električni pogon več prenese. Dobro I Ali pa g. ing. Musil misli, da se električni pogon na 15 °/oo progi ne bi obnesel? Da bi električni stroj mogoče manj vlekel kot na 25 %o progi? In ravno v krajih, koder gre nasvetovana 15 °/oo trasa, je lepa prilika in dovolj vodne sile za električen pogon. Pripomnim pa, da za enkrat ne smemo računati samo na električen pogon, temveč trasirati tako, da morejo preiti na tej progi tudi parni stroji, kar velja zlasti za vojni čas. Opozorim g. ing. Musila še enkrat na progo Basel-Olten, kjer so se izvedenci izrekli proti elektrifikaciji kot izboljšanje strmca stare proge in za znižanje z velikim predorom (Hauenstein).
Gosp. ing. Musil navaja druge proge, ki imajo 25 70<> ali več vspona. Zakaj on ravno slabe stvari omenja? Zakaj ne pove, v kolikih drugih slučajih, bi si omenjene države lahko izbrale 25 °/„„ ali še več, pa so vzele rajši manjši vspon?
Kar omenja radi predorov, smatram za odveč. Gotovo ve vsak, da kar velja za Washingtonske, Londonske ali Dunajske mestne železnice, gotovo ne velja za gozdnate, gorate Kolpske kraje in g. ing. Musil se moti, če misli, da bi bila zgradba 5 km dolgega predora v kraškem terenu podobna zgradbi Simplonskega tunela.
Ponovim še enkrat: Razločevati moramo dvoje in sicer: Zvezo Slovenije z morjem, kakor mogoče ugodno, iz trgov-sko-gospodarskih ozirov ekonomsko, in železnico radi velikanskih gozdov.
Da bi se ozirali pri gradbi prve na gozdove in jo raditega slabo in neekonom-sko zgradili, storili bi napram splošni domovini zločin, ki bi maščeval cel čas obstoja železnice. Musilova proga je, kakor je tudi g. dvorni svetnik Šuklje omenil v svojem članku, gozdna železnica. Kdor hoče imeti gozdno železnico za eksplo-atacijo velikanskih gozdov, naj si jo zgradi sam, kakor mu prija, javne koristi pa se pri tem ne sme izigravati.
Neodpustljivo bi bilo, ako bi sedaj mi svoji lastni domovini gradili še slabše proge, kakor nam jih jc dal nekdanji mačehovski »Sparsvstems. ,
jugoslovanski javnosti.
Šiiri leta že spi v grobu dr. Janez Ev. Krek, veliki učitelj svojega naroda in njegov vodnik na poti k združitvi z brati. Njegovo delo je dvignilo slovenski narod lakorekoč na vseh poljih duševne in tvorne kulture in če pozni rodovi bodo vži-vali sadove njegovega velikega duha, plemenitega srca in neupogljive volje.
V njegovi rojstni vasi se je sestavil odbor, ki hoče kot izraz hvaležnosti do zvestega prijatelja vseh trpečih vzidati spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši, šoli pri Sv. Gregorju.
Odbor prosi vse, ki jim je Krekov spomin drag, naj pošljejo svoje prispevke za spominsko ploščo na naslov: Odbor za Krekovo spominsko ploščo pri Sv. Gregorju, pošta Ortnek.
Odbor za vzidavo spominske ploSfe na Krekovi rojstni hiši.
Predsednik: Franc Krumpcstar m. p.
Blagajnik: Franc Oblak m. p.
politi?
4- Na shodu SLS v Št. Vidu pri Ljub. dne 6. t. m. so bile sprejete resolucije: popolno zaupanje Jugoslovanskemu klubu; odklonitev državnega monopola nad šolo; obsodba nemoralne nagrade davčnim uradnikom za iztirjevanje davkov; da država plača 20 odstotne bone in vojno posojilo; da država podpira kmečko, delavsko in obrtniško zadružništvo; da naše osrednje zadružne organizacije zlasti potom prosvetnih organizacij vzbujajo zadružnega duha in gojijo misel za zadružništvo; da pristaši vneto agitirajo za razširjanje našega časopisja.
+' Zopet »protidržavni« duhovniki. Pred dobrim letom so v Macedoniji politične oblasti zaprle štiri katoliške duhovnike, ker so se jim zdeli »sumljivi«. Dokazilnega materiala ni bilo nobenega. Dr. Korošec in, kakor poroča včerajšnje »Jutro«, tudi papeški nuncij sta intervenirala, da se postavijo takoj pred sodišče ali pa, ako niso nič krivi, izpustijo na svobodo. Minister Draškovič se je o celi stvari informiral ter zahteval, da se na pocj-lagi. dobljenih informacij takoj izpustijo na svobodo in da se kaznuje policijski uradnik, ki jih je tako dolgo držal zaprte. Toda policija jih je sicer izpustila, a obenem takoj zaprla v ječe druge policijske oblasti. Vse nadaljne intervencije so bile vsled zadržanja macedonskih policijskih oblasti tudi brezuspešne. A včerajšnje »Jutro« triumfalno poroča, da so se sedaj vendar »našli« dokumentarični dokazi za aretacijo omenjenih štirih katoliških duhovnikov, zamolči pa seveda modro, da so se »našli« še le po preteku enega dobrega leta. Enakih in sličnih historij o Pribičevičevi policijski upravi v Macedoniji vedo mohamedanci, katoliki in Arnavti mnogo pripovedovati.
4 Radikalni list v Sloveniji. »Srbija« poroča, da bo v Kočevju, v južni Kranjski, pričel izhajati list »Kolpa«, kot glasilo narodne radikalne stranke kočevskega okraja. Razun v Kočevju obstojajo radikalni odbori v Sloveniji še v šestih vaseh. Konkurenca »Slov. Narodu«, dosedanjemu glasilu radikalne stranice!
-f Konferenca radikalne stranke. Jutarnji list« poroča iz Belgrada, da se. tudi letos ne bo vršila glavna skupščina radikalne stranke radi stanovanjskih neprilik, pač pa se bo vršila konferenca, ki se je bo udeležilo okoli 200 delegatov. Na tej konferenci bodo sodelovali vsi člani glav. odbora, \ i predsedniki okrožnih odborov ter zastopniki radikalne stranke v Sloveniji, kjer se sedaj stranka organizira. Na konfo-lenci se bo razpravljalo o notranjem in zunanjem položaju ter se bo ob tej priliki tudi izvedla strankina organizacija. Konferenca bo trajala od 20. do 23. t. m.
4- Nova Bonomijeva okrožnica za upostavo notranjega miru. Italijanski ministrski predsednik L. Bonomi je te dni razposlal prefektom novo okrožnico o uporabi notranjega miru in reda. Vsem pristojnim oblastem se najstrožje nalaga, da vestno in brezobzirno izvršujejo naredbe o nošenju orožja in temeljito izvedejo razorožitev civilnega prebivalstva.
Petdesetletnica drž. ženskega učSteSjlšca v Ljubljani.
7. oktobra 1871 je tedanji dež. šolski nadz. J a r c v prisotnosti učit. zbora in prvih gojenk otvoril prvi letnik ženskega učiteljišča v Ljubljani. Pomembno petdesetletnico je včeraj 7. t. m. obhajalo celokupno ljubljansko drž. učiteljišče. Po sv. maši v cerkvi Jez. Srca je bila lepa domača slavnost v telovadnici drž. učiteljišča. G. ravnatelj Dokler je v slavnostnem govoru ovisal važnost šerufce izobrazbe ter podal kratko Ko-Jj-invi Šolstva za deklice in zgodovino v' t tu-
kajšnjega ženskega učiteljišča. Prvi in edini glavni učitelj na novoustanovljenem ljubljanskem žen. učiteljišču je bil kranjski šolski ravnatelj, duhovnik Mihael Lazar, ki je poučeval verouk, nemščino in slovenščino, matematiko, zemljepis, zgodovino in prirodoslovje. Pomožni učitelji so bili: prof. Linhart, realčni prof. Glo-bočnik, vacl. učitelj Tomšič; gdčni Elza šlcofic in Ana Bold sta poučevali italijanščino, lepopis, petje, ročna dela, oziroma francoščino. Gojenk je bilo prvo leto 42. Vodstvo zavoda je bilo poverjeno BI. Horvatu, ravn. m. učiteljišča. Elza Škofic je bila pozneje prva vadniška učiteljica. Učiteljišče je bilo sprva nastanjeno v hiši štev. 248 (na Ribjem trgu), pozneje v hiši grofa Gallenberga na Novem trgu; 4. okt. 1834 s« je obenem z moškim učiteljiščem preselilo v sedanje poslopje. Od 1. 1884 do 1. 1893/94 je imelo žensko učiteljišče le po dva letnika. Število gojenk se jo gibalo med 104 in 178; najvišje število (189) je učiteljišče doseglo v svojem 50. letu. Od 1. 1875 do 1. 1921 je bilo 1741 usposobljenih za pouk na ljudskih šolah, med temi 338 z odliko. — Gosp. ravnatelj je svoje poročilo sklenil z željo, naj bi zavod, ki se je tako srečno začel, tudi v bodoče uspeval v blagor in čast velike uje-dinjene Jugoslavije. Slovesnost so povzdignile deklamacije gojenk in gojencev, petje kvarteta moškega učiteljišča in celokupnega pevskega zbora pod vodstvom prof. in skladatelja Adamiča.
»G0SP0SVETSKI ZVON« PRIREDI OB PRILIKI OBLETNICE ' KOROŠKEGA PLEBISCITA V PONEDELJEK, DNE 10. OKTOBRA 1921 OB 7. URI ZVEČER V DVORANI HOTELA »UNION«
JAVEN SHOD. -m: r>
«2m
Pijavke. V sedanji suši mlinarji, ki imajo še kaj vode na razpolago, kmetiča, ki prinese žito v mlin, grozovito odirajo. Nekdo je dal v mlin 137 kg žita. Dobil je nazaj 106 kg moke in otrobov, torej čez 30 kg žita je mlinar vzel za mlenje. Da je pa žito prevzel v mletev, mu je pa moral kmetič plačati še za 1 liter vina. Po Dolenjskem so nekateri mlinarji sedaj vedno pijani, zato pa tudi slabo meljejo in vreče zamešajo. Vsakdo, ki mu je zato, da bi dobil kmalu moko, prinese mlinarju steklenico vina, s tem ga podkupi. Drugi, ki pa vina nimajo, ali ga nočejo dati, morajo pa prihajati po moko dvakrat ali trikrat in to dostikrat po 4 ure daleč. Bog se nas usmili in pošlji nam kmalu zadostnega dežja, kicer nam bodo te pijavke kma-lo žitnice, ki so že tako skoraj prazne, izpraznile.
Vinska letina bo po Dolenjskem dobra. Grozdje je sladko, le jagode so bolj drobne ,ker je tudi za vinograde prevelika suša. V nekaterih vinogradih se je ler tos tudi pojavila grozdna plesnoba.
Živine je na vseh semnjih veliko naprodaj, ker kmet mora radi slabe paše in radi pičle krme odprodati polovico živine. Ker se po semnjih mesarji iz živinorejca norčujejo in včasih komaj 8 kron za kilogram žive teže obetajo, pogosto kar doma zakoljejo .Mesa je sedaj povsod dovolj dobiti. Pomladi bode pa dmgače.
Zelja in repe ne bo nič, tudi ajde prav malo. Izdatnega dežja že ni bilo od srede junija. Vode primanjkuje za ljudi in živino. Studenci, ki dajo še nekaj vode, so vedno oblegani od ljudij. Koliko krega in razprtij povzroči pomanjkanje vode!
Krompirja so tisti, ki so ga sadili že meseca marca, precej pridelali. Kdor ga je pa pozno sadil, je kopal samo za oreh debele krompirčke. Nekdo je vsadil v drugi polovici maja 12 mernikov krompirja, pridelal ga je štiri mernike. To je lep dobiček in plačilo za delo in gnojenje!
Za Bosno se po Dolenjskem zlasti v št. ruperski dolini nabirajo delavci, da bodo čez zimo v gozdovih delali. Obetajo jim prosto vožnjo in mezdo po 100 kron na dan ter še hrano. Ni čuda, da gredo iz nekaterih občin skoraj vsi mladi fantje na delo v Bosno. Gredo tudi zato .da bo čez zimo en jedec pri hiši manj, ker bo povsod primanjkovalo živeža.
BORZA.
Curih, 7. oktobra. (Izv.) Devizo: h. u 0.80, Berlin 462, Italija 2200, London 2183, Ncwyoik 565, Pariz 40S0, Praga' 595, Dunaj 0.31, Holandska 13.300, Bukarešta 405, Zagreb 2.30, Varšava 0.15. — Valute: nem. avstr. krona 0.23.
Zagreb, 7. oktobra, (izv.) Devize: Pežta 3075 do 37;,, Berlin 201—202, Italija 960—905, London 920, Nevvyorlc 237—237A, Pariz 1715, Praga 263 do 265, Dunaj 800—820, Napoleoni 740. — Valute: nem. marka 10S, lira 950—952, dolar 228—284, frane. frank 17}j. čsl. krona 265, nem. avstr. krona 11—12, lej 202.
Dunaj, 7. oktobra. (Izv.) Devize: Pešta 455, Berlin 2525, Italija 11.600, London 11.100, Nc\v->-ork 2G00, Pariz 21.000, Praga 31.50, Curih 52.500, Bukarešta 3000, Zagreb 12.00, Varšava 59.—, ilo-landska 98.000. — Valute: ogr. krona 400, nem. marka 2525, lira 11.G00, funt stcrl. 11.000. dolar 2025, frane. frank 20.900, čsl. krona 31.50, švie. iiank 52.400, dinarji 4S00, poljske marke 56.
g 3. mednarodna konferenca dela. 25. okt.
se vrši v ženevi tretja mednarodna konferenca dela, i;i ji bodo prisostvovali delegati vseh držav zastopanih v zvezi narodov. Razpravljalo se bo u vazuih gospodarskih, industrijskih in poljedelskih vprašanjih.
g Brezposelnost v Ameriki. Na predlog drž. tajnika lloovrra je sklicala vlada Združenih držav posebno konferenco, kako od pomoči brezposelnosti v bodoči zimi. Sedaj je v Ameriki brez dela — kakor poročajo >Neue l<reie Presset iz VVashing-tona — pet iu pol milijona ljudi.
g Cena kovinam v Londonu in Newvorkn. V Ne\vyorku je dne 3. oktobra notiral baker 125/», cm 26r/s, svinec 4.72, cink 4.50, surovo železo 20%, jeklo 20. — V Londonu dne 3. oktobra 1921 pa: baker 08^, cin 157"/s, svinec 23'/j, cink 26«/«.
g Žitni trg. Sombor, 7. oktobra. 1921. (Izv.) Pšenica notira 11 K, koruza stara 8.30—8.50 K, nova koruza za december 7 K, ječmen pivovarni-ški 11.50 K, ječmen za krmo 9.50 K, oves 7.50 K, beli ali mešani fižol 10 K, slavonski krompir 3.50 K. — V N e \v y o r k u so bile dne 3. oktobra sledeče ceno žitu: pšenica 130.50, koruza 62M- Moka: Spring—VVhcat Clecrs 5% do 6 eno četrt. — Žitna tovorniiia v posamezne dežele 5, žitna prevoznimi v kontingent 22.
g Stanje papirnatega denarja na Ogrskem. Ogrska izkazuje po stanju z dne 30. septembra, da ima za o. k. 20.S44,909.892 bankovcev v prometu. Od zadnjega izkaza se je število bankovcev pomnožilo za o. k. 1.283,430.878.
g Premogovna produkcija Ogrske. Ogrska je producirala pred vojno krog devet milijonov ton premoga. Lansko leto pa znaša 5 mijijonov ton. S pridobitvijo Pečuha bo Ogrska brezdvomno pomnožila svojo premogovno industrijo.
g Našo čitatclje opozarjamo na inserat »Au* tomobilne prometne d. d.t v Ljubljani glede subskripcijo delnic, ki ga prinašamo v današnji številki. jAutomobilna prometna d. d.t ima že otvor-jenih nekaj prog v Sloveniji in Prekmurju, nekatere pa otvori še tekom letošnje jeseni in to zlasti: Ljubljana—Celje, Dol. Lendava—Murska Sobota— Petanci—Radenci—Radgona—Maribor. Škofja Loka —Železniki. Novo mesto—Brežice. Brežice—Bizelj-sko—Podplat. — Ker je to podjetje za vse naše narodno gospodarstvo eminentne važnosti, in to zlasti v krajih, kjer primanjkuje železniških zvez, je pričakovati, da bodo zlasti naši trgovski in industrijski krogi pridno segali po teh delnicah in lako omogočili družbi, da svoj začrtani delokrog še mnogo izdatneje razširi.	... 3562
—	Prva velika prireditev »Pevska zveze« bo jutri, dne 9. t. m. v Ljubljani. Ob pol 10. uri bodo vsi združeni pevski zbori peli pri s v. m a š i p r i f r a n č i š k a n i h Ob 10. uri bopredavalv Unionovi dvorani dr. M a n t u a n i o zgodovini s 1 o -venskepesm i. Takoj nato se izvrši občni zbor »Pevske zveze«. —Ob 2. uri pop. bodo pri frančiškanih pete litanije, pri katerih zopet pojo vsi združeni pevski zbori. Ob 3. uri pa b o k o n c e r t v Unionu. Nastopili bodo razni zbori posamezno, vsak z dvema pesmima, nato pa vsi skupno s štirimi pesmimi. Vseh pevcev bo nekaj stotin, tako da kaj takega Unionova dvorana še ni videla. Zato opozarjamo prijatelje lepe glasbe, da ne zamude'te redke prilike in se prireditve udeleže v najobil-nejšem številu.
—	Akademiki pri pokrajinskem namestniku. Radi ukinjenja medicinske fakultete v Ljubljani se je včeraj oglasila pri pokr. namestniku g. Hribarju deputacija medicincev. G. Hribar je izjavil depu-taciji, da mu oficielno ni nič znanega o ukinjenju medicinske fakultete, da pa je res, da so med Slovenci gotovi ljudje, neka izvestni klika, ki je proti slovenski univerzi in jo hoče uničili. Pokrajinski namestnik je s to izjavo brezdvomno mislit dr. Žerjava in njegove drugove. V spominu nam je še izjava Sv. Pribičeviča, ki je meseca junija izjavil slovenskim medicin-cem, da je on (Pribičevič) sploh proti univerzi v Ljubljani, poseluio pa še proti medicinski fakulteti. Da se je v demokratskih krogih razširilo razpoloženje proti naši univerzi, so gotovo vzrok pisanje in intrige naših centralistov.
—	Pogreb f Ivana Brenceta, čegar ostanki so bili prepeljani iz Suhega bajar-ja pri Ljubljani na pokopališče na Dovje, se je vršil dne 4. oktobra popoldne ob
4. uri zelo slovesno. Občinstvo je prihitelo od blizu in daleč v tolikih množicah, da lal tega pogreba Dovje še ni videlo. Dospel ;e ta dan na Dovje celo poseben vlak zaradi pogreba. Udeležilo se je pogreba zastopstvo vojaštva, Orli, Sokoli, šolska mladina pod vodstvom učiteljstva, več gasilnih društev in drugega občinstva. Domači in tuji pevci so zapeli žaloslinke na kolodvoru in na pokopališču. Ob odprtem grobu je izpregovoril umrlemu v slovo g. svelnik Aljaž. Povdarjal je v prvi vrsti, da ;e bil rajni Brence dober katoličan, ki je vestno izpolnjeval svoje verske dolžnosti. Bil je zelo odkrilosrčen, usmiljen do reve-žcv, rad je pomagal potrebnim. Bil je zvest pristaš SLS., redno jc bral »Slovenca« in »Domoljuba«, Svoiccasno je bil tudi občinski odbornik. Pred smrtjo je bil izrazil željo, da se naj prepeljejo njegovi ostanki na Dovje. Zato govornik navaja k sklepu pesnikove besede: »Ena se Tebi je želja spolnila, v zemlji domači da truplo leži.« Slovesnost, ki se je vršila ob pogrebu, naj bo v zadoščenje žalujoči rodbini, pa tudi v počeščenje tukajšnji občini.
—	Županstvo na Rovih nam sporoča: Pri nas ne pridemo iz vlomov in tatvin. Tekom dveh let je bilo pokradeno v sedmih ali osmih hišah. Tako drzno se je ta-tinslvo razpadlo, da tatovi vlamljajo pri belem dnevu, ko so ljudje na delu ali pri
službi božji. Delavno in varčno ljudstvo jc naravnost obupano, če pojde tako dalje. Orožništvo pač stori, kar more; ali to ta-tinstvo je z v e z a n o od Kamnika do Ljubljane. Treba bi bilo najstrožjega nadzorstva nad gotovimi bajtami tu v bližini, kjer se živi ponajveč od same tatvine in prikrivanja tatinske drhali. Kaznovani že neštetokrat, se spet vračajo in tam nadaljujejo, kjer so nehali. Prosimo pokrajinsko vlado in sodne oblasti, naj nam naklonijo potrebno varstvo na kakršenkoli način, da se to rokervnjaštvo zatre. Postaviti bi bilo teh par bajt — orožništvu sta dve dobro znani — pod najstrožje policijsko nadzorstvo. Dobrota bi bila to za vso kamniško in ljubljansko okolico.
—	»Kazensko prestavljen«. Ker je g. profesor Pirnat iz Celja na nekem shodu dejal, da jugoslov. demokratska stranka moralno kvari mladino in ker se je vsled tega čutila večina profesorskega zbora v Celju prizadeto, je bil na priporočilo gotove osebe kazensko prestavljen v Kočevje.
— Odpuščen iz službe. G. prof. Favaj i r. Maribora je odpuščen iz službe z motivacijo, da je komunist. Razne vesti v listih, da je le na dopustu, so neresnične.
—	Učitelij pri Peskovi aleri. Iz Ptuja se nam poroča, da se je šolska oblast vendar zganila in uvedla disciplinarno preiskavo proti prizadetim učiteljem v ptujskem okraju. Pričakujemo, da se nista poverila s preiskavo g. »Avstrijske slave« Flere ali g. dr. Pirkmajer, ki sta na stvari interesirana. V tej aferi ne bi imel biti preiskovalni komisar ne pristaš NSS, a še manj JDS. Čudimo se, da šolska oblast nima toliko poguma, da bi odstavila od službe ali vsaj suspendirala učitelje, ki so po lastnih izjavah dokazali, da niso vredni, da se jim zaupa naša mladina.
—	Pozor Primorci! V vseh občinah zasedenega ozemlja se vrši popisovanje državljanov. Vsled tega pozivamo vse v Jugoslaviji bivajoče Primorce, ki niso in tudi ne bodo optirali za jugoslovansko državljanstvo, naj sc v lastnem interesu takoj pismeno prijavijo svojim domovnim občinam, da jih vpišejo v imenik novih državljanov Italije. Prijavi je priložiti od tukajšnjih občinskih uradov potrjene družinske liste.
—	Na naslov vojaške oblasti. Iz krogov visokošolskega dijaštva smo prejeli: »Na inozemskih visokih šolah se je vpisovanje že pričelo in v nekaj dneh se za tujce (n. pr. na Dunaju) tudi zaključi. Zbog tega vprašamo merodajne vojaške oblasti, kaj bo s prošnjami za potno dovoljenje, ker nekateri že čakamo od začetka septembra na rešitev. Vprašujemo na okr. glavarstvih — a vedno zaman, rešitve ni in skrbi nas, da zamudimo vpisovanje in kaj bo potem z nami? Kaj res ni časa in ljudi, da se hitro rešijo že po mesece stare prošnje? Kaj bo nadalje tudi s prošnjami za preložitev aktivnega službovanja? Lansko leto je bila stvar hitro rešena — zakaj čakamo sedaj? Prosimo merodajne faktorje, da nam prihranijo stroške in skrbi in nam takoj rešijo prošnje, da zamoremo odpotovati.':
—	Novi vlaki. V ponedeljek, dne 10. t. m. se upelje na progi Dunaj j. k.— Trst—-Zagreb via Gradec—Maribor— Ljubljana nov par nočnih D-vlakov. Prvič se odpelje nov vlak z Dunaja j. k. ob 19. uri 20 minut dne 10. oktobra in dospe v Trst ob 9. uri 35 minut in Zagreb ob 5. uri 39 minut dne 11. oktobra. Prvič se odpelje vlak Iz Trsta ob 19. uri 45 minut dne 11. okt.., iz Zagreba pa ob 22. uri 12. oktobra in dospe na Dunaj j. k. prvič ob 10. uri 55 minut dne 12. oktobra. Podrobni vozni redi veljajo, kakor jih je objavila Južna železnica dne 1. junija 1921. Ta D-vlak bo imel vse tri razrede in mednarodne spalne vozove na vseh progah. Vizum za potovanje skozi Jugoslavijo bodo dajale jugoslovanske oblasti v vlaku proti plačilu 10 dinarjev.
—	Griža se po Dolenjskem močno širi. Zlasti okrog Krškega je veliko bolnih. V Škocijanu je bilo pred kratkim 60 bolnikov. Slaba voda je veliko vzrok, da se griža močno širi. Kadar se enkrat studenci ožive, bo brž bolje.
—	Požar. Včeraj popoldne je pogorelo skladišče steklarne na Hrastniku. Požar ie nastal vsled iskre iz lokomotive, ki vleče vlake po stranski progi od postaje do tovarne.
—	Izreden patriotizem. Kakor nam poročajo iz vrst ljubljanskih visokošolcev, nameravajo vsi slušatelji tukajšnje juri-dične fakultete odpotovati v svrho nadaljevanja študij v Subotico, slušatelji filozofsko pa v Skoplje, da s tem še bolj olajšajo delo demokratsko-radikalnim ministrom pri sestavljanju proračuna.
—	Odstranjevanje aifuili ovir. V pojasnilo k razglasu pokrajinske uprave, oddelek za notranje zadeve z dne 14. septembra t. 1. št. 9487/IV, glede odstranitve žičnih ovir na prejšnji jugoslovansko-itali jonski meji, pri« ;enem v Uradnem listu št. 114, stran 582, :-e uradno daje na znanje, da sme posestnik bodičasto žico, ki jo odstrani, tudi obdr/ati in da nadzira občina odstranitev žice le v on!1 -lučajih, kjer bi bila nevarnost za o&ebe • i' -
ali promet. V to pa jc občina po občinskem zakonu itak obvezana.
—	Kraljevi namestnik za Hrvatsko tožen radi motenja posesti. Demokratsko učiteljstvo si je hotelo prisvojiti premoženje »Saveza hrv. učiteljskih društava* v Zagrebu. Da bi svoj namen dosegli, so angažirali policijo in kraljevega namestnika Juraja Demetroviča, ki se je seveda zavzel za nje in izdal cdlok, da morajo hrvatski učitelji predati vse premoženje zastopnikom »Udruženja jug. učiteljev« v Belgradu, 1, t. m, sta zastopnika tega udruženja prišla z mnogimi policijskimi agenti v »Učiteljski dom« v Zagrebu, da odvzamejo Sa-vezu hrvatskih učiteljskih društev premoženje. Tu pa jim je zastopnik Saveza pokazal sodnijsko odredbo, da morajo kr. namestnik Demetrovič in drugi opustiti vsako umešavanje,, dokler ne izreče sodišče, pod katerega kompentenco spada stvar, svojo odločitev. Savez hrv. učit. društev je namreč vložil tožbo radi očitega motenja posesti, ker sta prva dva prekoračila po zakonu jima odrejeni delokrog in protipravno rešila privatnopravno vprašanje, katerega rešitev spada edino v konpentenco sodišča; poslednjega pa, ker je izforsiralo tako samovoljno in protipravno postopanje, Razprava se vrši 12. tega meseca,
—	Zakon o podkupovanju. Epoha piše: »Pred nedavnim časom je Ljenin objavil zakon, glasom katerega se kaznuje z zaporom in onfiskacijo premoženja vsak uradnik, ki se pusti za svoje delo podkupiti. Ista kazen zadene posredovalce. Oni, ki je podkupil, sc ne kaznuje, če pravočasno prijavi uradnika, Kot obtežilno se smatra večja stopnja v službi i. t, d. Dobro je, da vlada v vseh drugih državah tako sovraštvo do boljševizma, sicer bi se kje znali ravnati po zgledu boljševizma.«
—	Kako piše Pribičevičev list. Da zamere javnosti tem lažje servirati izlive svoje srčne kulture, si je minister prosvete in policije Pribičevič ustanovil lasten list :>Slobodno Štampo«. Ta list je ob priliki smrti velikega bolgarskega pesnika Vazova napisal temu sledeč nekrolog; »Na žalost podivjani starec ni hotel niti preje leči v grob, niti oznanjati ljubezen. Videl je perfidnost, divjaštvo in polom svojega naroda ... Zlomljen in razočaran je odšel šele sedaj v grob, kjer ga čaka že davno pokopana Velika Bolgarska ... To mu je samo kratek nekrolog in, zaslužen glogov kolec!« (Glogov kolec je kol, na katerega so na Balkanu natikali ljudi.)
—	Izredni občni zbor »Slovenskega zdravniškega društva r Ljubljani« se vrši v petek dne 28. t. m. ob 4. uri popoldne v ruagistratni dvorani s sledečim sporedom: 1. Poročilo predsednika. 2. Stališče društva napram tovariškemu zdravniškemu društvu v Mariboru. 3. Poročilo častnega soda. 4. Slučajuosti.	(k)
—	.Turidična fakulteta v Subotici. Fred nedavnim časom so listi poročali, da se bo pravna fakulteta iz Subotice premestila v Sarajevo. Demokratski subotiški list »Narod< javlja, da ostane fakulteta v Subotici, ker prosvetni minister »ne če o tom ni da čujec.
—	Belgrajski inšpektor. Pri neki generalni direkciji je vsled svoje >sposobnostih neki uradnik prignal vse do inšpektorja z mesečno plačo 6000 dinarjev ali 24 tisoč kron. Ker se je nekaterim za-vistnežem njegova učenost iu želja, da čim bolj napreduje, zdela sumljiva, se je posebua komisija pričela baviti z ujegovo osebo. Dognali so sledeče: Prva konduita iz 1. 1911. se glasi: ^Dokončat štiri razrede ljudske šole v Truu. štiri gimnazijske razrede v 1'irotu. Izpričevala uničena v srbsko-bol-garski vojni 1885, ko mu je pogorela hiša. Čita z razumevanjem rusko in govori turško.« Druga konduita od t. 1919. so glasi: »Dokončal štiri razrede gimnazije in strokovno nižjo rusko medicinsko šolo (feldšersko medicinsko učilišče) v 1. 1881. do 1683. za poklic zdravniškega pomočnika, šolska izpričevala uničena 1885, ko so mu Bolgari tudi hišo zažgali. Od tujih jezikov se lahko poslužuje ruščine iu turškega jezika.«
—	Posledica zaplembe žganja. Dne 21. junija 1921 je zaplenil orožnik Ivan Šnabl Ivanu Megliču v Zg. Kokri liter žganja, ker ga jc brez dovoljenja prodajal. Nastop orožnika pa ni ugajal Mihaelu Mandeljcu, ki je nahrulil orožnika rekoč: »Bežite ven. Vi nimate tu nič iskati, ker ne poznate nobenih predpisov, jaz jih pa poznam, ker sem bil prej orožnik, kakor Vi!« Lovro Poljane je pa pritrjeval tovarišu in je klical: »Ja, tako je! Ven naj grel« Deželno sodišče je prisodilo Mandeljcu in Fo-Ijancu vsakemu po 48 ur zapora poostrenega z enim postom.
-- Umestna naredba. Vojuo ministrstvo je izdalo naredbo za vse častnike, da se v času siužbe in posla ne smejo posluževati nemškega, mažar-skega in italijanskega jezika.
—	Tatvina v Tržiču. Ivan Meglič iz Sv, Ane jc ukradel svojemu gospodarju, tvorni-čarju I. B. Mallviu v Tržiču več kož v skupni vrednosti 2580 kron. Deželno sodišče mu ie žeto prisodilo 6 tednov težke ieče-
—	Kaznovani cariniki. Radi mnogih nepravilnosti na carinarnici v Novem Sadu so se trgovci pritožili na ministrstvo financ, ki je sedaj z od-jnkom premestilo vse osobje tc carinarnice, trije uradniki pa so poleg tega kaznovani s tem, da tri mesecc ne dobe plsče.
—	Izgnan ruski general. BolgrajsUa vlada je pognala čez mejo v Bolgarijo ruskega generala Komisarova, bivšega komandanta ruskega orožni-štva. General in njegova žena sla bila baje v zvezi s komunističnimi prekucuhi v Vojvodini.
—	Jmna sigurnost bo v Osijeku gotovo prav velika in se meščanom ni več bati. vllrv. Obrana« namreč poroča, da jc sprejetih 24 nov tli stražnikov, ki so vsi Srbi. Med njimi je tudi 9 znanih možakov iz Dalja, kjer so se opetovano proslavili pri plenitvah.
—	Nesreča. Dne 30. septembra je poslavljal kopač Miha Marliušek v odkopu š'. 30 v I'od k raju siojko. Stojka je bila precej dolga. Ko je Marlinf-ck /. močjo udaril na njo, da jo utrdi, ,ie udaril s komolcem ua .-dojko, ki je stala za njim in -i ;e zadal k-ike poškodbo.
—	Šofer prod sodiščem, »VI znate fejst vozit, kakor se mi zdit« je rekel okrajni sodnik g, dr. Stojkovič šoferju Konradu Maliju in pristavil: »Vi ste bili že pri meni, kajne?« »Da,« je odgovoril šofer. Mali je lani meseca aprila skozi Višnjo Goro tako hitro vozil, da so rekli ljudje: »Ne bo srečno skozi mesto privozll.« Iu res ie Mali podrl v Višnji geri dva kolesarja. »Ljudje gledajo, da avtomobili-sta notri potlačijo!« je tožil Mali, ko mu je sodnik pripovedoval, kako so tri priče opisale nesrečo in pristavil: »Splošno znano je, da jaz -//"lo previdno vozim.« Proti Maliju je pričalo pet prič, da ni previdno vozil. Sodnik je prisodil Maliju zaradi nagle in neprevidne vožnje 48 ur zapora.
—	Radi 4000 kron r smrt. V Našicah se je nedavno obesil bančni uradnik, ki je poneveril 1000 dinarjev, ki jih na uobeu način ni mogel vrniti.
—	Hudodelstva umora osumljen je Mihael Kunstelj iz Savelj žt 37. p. d. Jaklenov. Išče g« ljubljansko deželno sodišče.
—	Rodbinska žaloigra. V Podutiku prebivata zakonska S. On je bil 7 let v Ameriki, i/, katere se je vrnil meseca marca 1920 domov, kjer so mu dobri ljudje pripovedovali, da se žena ni tako obnašala, kakor bi se morala. Doma je bil za to cel pekel: prepirala sta se in med nekim takim prepirom je mož zagrabil za puško, katero je imel vedno nabasauo pri postelji in je skočil za ženo, ki jo že pobegnilo, ter streljaj za njo. Na srečo ,io ni zadel.
—	Vlom v Kranju. Neznani vlomilec je vlomil v knjigoveznico g. Viljema Požgaja v Kranju iu odnesel razno blago, vredno 20.000 kron.
—	Ukradeni borovi hlodi. Posestniku in mesarju Alojziju Pretnarju v Podbrezjnh je bilo na levem bregu Save med Okroglim in Podnarlora ukradeno veliko smrekovih hlodov. Te tatvine je osumljenih pet fantov iz Besnice.
—	Letni čas tudi pozimi. Na Francoskem se široki krogi potezajo za to. da naj se »letni čas« (ki je običajnemu času za eno uro naprej) ohrani tudi pozimi.
lj Akademiki! Radi vesti o ukinitvi ljubljanske tehniške in medicinske fakultete sklicujemo protestno skupščino celokupne akademske o m 1 a d i -nedanes, v soboto,obl 0. u r i d o-poldne v zbornici univerze. Odbor akademskega društva jngoslovanskih tehnikov. Ij Poroka. Poroči se jutri v nedeljo 9. t. m. v Trbovljah g. Leopold Eiletz, kon-eeptni praktikant pokrajinske uprave v Ljubljani, z gdč. Tildo Bulinger iz Trbovelj. Iskreno čestitamo!
lj Vstopnice za neddjski koncert »Pevske zveze« (v Unionu ob 3. uri pop.) se dobivajo v Unionovi trafiki.
lj Natančen spored nastopa povskili zborov pri prireditvi ^Pevsko zvezen v nedeljo pop. se dobiva tudi v Unionovi trafiki po pol dinarja.
lj Otvoritvena predstava Ljudskega odra. Vstopnice za Wildgansovo ^Ubo-štvoc se bodo dobile jutri od 10.—12. ure in od 15. ure dalje v II. nadstropju Ljudskega doma. Ne čakajte do večera, da ne bo gneče in zamude. Začetek ob pol 20. uri, konec okrog 22. ure. Vhod na galerijo in balkon je le z Lončarske steze. Dvorana je preurejena, razsvetljava izboljšana in prepih odpravljen.
lj V šentjakobski prosveti bo v nedeljo zvečer ob pol 8. uri važen sestanek vseh naših somišljenikov in somišljenic. Govorili bodo naši zastopniki v občinskem svetu in državnem zboru. Pridite polnoštevilno! Obenem bo tudi občni zbor krajevnega odbora SLS.
lj Primarij dr. Pogačnik ordinira za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni.
lj Podporno društvo uslužbencev elektr. test. železnice priredi veliko vinsko trgatev v korist podpornega sklada. Prireditev se vrši v velikem vrtnem salonu gostilue »Drašček«, Bohoričeva ulica 9, dne 0. oktobra 1021. Program: 1. Koncert godbe Jugosl. železničarjev; 2. šaljiva pošta; 3. ples; 4. Jurška kava. Začetek ob 10. uri. Vstop 3 dinarje. Zadnji voz odhaja od gostilno Drašček točno ob 1. uri ponoči. — Odbor. (k) lj Organizacija iavnili nameščencev SLS (ve-selični odsek) ima končuo sejo danes ob 8. uri zvečer v kleti Konsunmega društva na Kongresnem trgu. Eventuelni računi naj se prineso seboj.
lj Zasledovan komunist. Policijska direkcija v Ljubljani išče 1902 v Ljubljani rojenega slud. teh. Ladislava Klinca, ki je odpotoval koncem meseca maja s pravilnim popotuim listom v Avstrijo in od tam v Berlin. V inozemstvu si je baje preškrbel polni list na ime Petrovič in se podal na komunistični kougres v Moskvo, od koder se še ui vrnil.
lj Prepir med zakonskima. Ivan B., 01 let star mož, ima to slabost, da je ljubosumen na svojo 50 let staro ženo Heleno in .se zato večkrat spre z njo. Nedavno ga je strast tako prevzela, rta ji jc med prepirom vrgel neko trdo stvar v glavo iu ji zadal 3 cm dolgo močno krvavečo rano.
lj NeTiirna gnojna jama. Na Predovičevem fhorišču imajo gnojno iimo. v katero je padla dvakrat štiriletna feepičeva punčka. .Jama je bila slabo pokrita s starimi deskami. V njo je padlo že več ljudi. K razpravi g. Predovič ni prišel. >lma grižo, n lo je vseeno: končajmo zadevo!« je rekel Predo-vičev zagovornik g. dr. ho Tavčar. Predovič je bil obsojen ua 50 K globe.
lj Aretirani vojaški begunce. Dne 4. oktobra 1921 so aretirali v Ljubljani Autoua Majcna, ki je služil kot. vojak pri 44. pešpolku v Otočacu, a je od vojakov pobegnil iu odšel peš v Trst, kjer je bival 3 mesece in se jti potem zopet vrnil v Jugoslavijo, i-: katere je odšel zopet v Trst, od lam je pa odšel v Sp. Vrtojbo, kjer je ukradel Andreju Torelliju denarnico, v kateri je imel 1200 lir. Po izvršeni tatvini se je vrnil v Jugoslavijo, nalo pa šel v Avstrijo; ko se je vrnil /.opet v Ljubljano, .-o ga prijeli in izročili vojaški oblasti.
lj Predrzen <nt. V Cešnovarjevi gostilni jo sedel neko popoldne neznani 20 letni mladenič, ki se je živahno razgovarjal z gosti. V gostilno je prijel medlem krošnja t' Matevž K rolo iz Šiške, ki je ponujal gostom blago. Neznani mladenič je vzel iz košr.r^ 100 kron vredno uro /. verižico in"hitro pobegnil iz gostilne. Predrznega talil še niso dobiti.
Narodno gledišče.
Drama:
Sobota, 8. oktobra: »Ljubezen«. Abon. A.
Nedelja, 9. oktobra: Obletnica koroškega plebiscita: 1. A. Aškerc: »Knežji kamen«; 2. »Požar strasti«. Izven.
Ponedeljek, 10. oktobra: »Ljubezen-:. Ab. C.
Torek, 11. oktobra: Zapito.
Sreda, 12. oktobra: »Požar strasti«. Abon. B.
Četrtek, 13. oktobra: Proslava 70letnice češkega pisatelja Jiraska: »Oče«. Izven.
Petek, 14. okt.: »Komedija zmešnjav«. Ab. E.
Opera:
Sobola, 8. oktobro: »Tosca«. Abon. B.
Nedelja, 9. oktobra: »Vaška šolat. »Sehere* zada-. Izven.
Ponedeljek,. 10. oktobra: Zaprlo.
Torek, 11. oklobra: »Dalibor«. Abon. E.
Sreda, 12. oklobra: »Boris Godunov*.. Ab. D.
Četrtek, 13. oktobra: »Vaška šola«. >Šeherezad a c. Abon. A.
Peiek, 14. oktobra: Zaprto.
Društvena nabavna zadruga.
Navedeno zadrugo je rodila nujna potreba. Iz* obraževalna društva so se neprenehoma obračala na SKSZ, ki jo centrala vseh društev za Slovenijo, po razne podatke o vseh mogočih društvenih potrebščinah, ali so jih pa kar naročala. SKSZ je sicer priporočila kakšne stvari, toda večkrat so bila društva z naročenim nezadovoljna, ker jc bila cena previsoka in pa tudi kakovost blaga ni bila ravno najboljša. Da naša društva obvarujemo pred raznim izrabljanjem in da jim nudimo kolikor le tno-moče razne potrebščine poceni in najboljše kakovosti, zato sr.o ustanovili »Društveno nabavno za-diugo*', ki je že registrirana iu načelstvo sestavljeno.
Zadruga ima namen, kakor je razvidno iz § 2. zadružnih pravil, pospeševati gospo larske koristi zadružnikov s tem, da:
1.	Nabavlja svojim zadružnikom po ugodnih pogojih take predmete, ki jih uejiolitična društva ali člani teh društev potrebujejo za društvene svr-he, kakor telovadno obleko in orodje, godala, mu-zikalije, potrebščine za gledališke iu skioptičue predstave, tiskovine in druge izdelke •grafiškoarti* stiške obrli.
2.	Zalaga in izdaja za svoje člaue knjige, brošure in časopise, zadevajoče delovanja nepolitičnih društev.
3.	Posreduje za svoje zadružnike nakup v točki 1 opisanih predmetov.
4.	Posreduje zadružnikom morebitna popravila označenih potrebščin.
To je torej namen zadruge. In kaj sedaj? Za vsako reč je treba denarja. Zadrugo hočemo postavili na močau gospodarski temelj. Zalo je sveta dolžnost ■vseh naših izobraževalnih društev, da pristopijo k »Društveni nabavni zadrugi« kot zadružniki z vsaj 10 deleži. Vsak opravilni delež znaša samo 20 K, ki je vplačati ob pristopu v zadrugo. Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem iu pa z dvakratnim zneskom taistega. Sedaj pa kat. slov. izobraževalna društva na delo! Izvršite svojo dolžnost ne lo društva kot taka, ampak tudi posamezniki, zato pristopajte k »Društveni nabavni zadrugi« 1
Sedež »Društvene nabavne zadruge< je v Ljubljani, »Ljudski dom«, v prostorih »Slov. kršč. soc. zveze«, kamor je pošiljati vse dopise.
Prvi občni zbor zadruge se vrši v ponedeljek, dne 21. novembra ob 4. uri popoldue v prostorih SKSZ, »Ljudski dom«, II. nadstr. Zadružniki se bedo tega občnega zbora kaj lahko udeležili, ker bo vrši isti dan tudi občni zbor "Slov. kršč, soc. zveze«, matico vseh izobraževalnih društev na Slovenskem.
Dobrodelno društvo tiskarjev
v Ljubljani
ki podpira izključuo le vdove in sirote umrlih, padlih in onemoglih člauov, praznuje
v nedeljo, due 16. oktobra t. I. svojo
25 lelnico. 'm.
Ob tej priliki priredi žabami večer r veliki dvorani hotela »UNION« i bogatim sporedom in ple-som, na kar si. občinstvo žc danes opozarjamo.
Katoliški vestnik.
c Samo za mludeniro in moške. Nn Pvakov-niku bodo drug ledeu v notranji kapeli zavoda vsak večer ot. pol 8. duhovne vaje. Začetek v nedeljo dne 9. t. m. Priporočamo obilno udeležbo.
c Bivši prior KriSanskega konvenln, preč g. p. Bernard P o 1 a k, je včeraj odšel na svoje novo mesto v Ormož, kjer ima red svojo bolnico in materno hišo za slovenske redovno seslre. Tam bo gospod konzist. svetnik deloval kot superior pri sestrah med prvimi za to, da se razvije tudi »a za karitativuo delo potrebna panoga ltriževniškega reda. — Njegov uaslednik v priorntu preč. gosp. p. Valerijan Učak jc sinoči došet i/. Metlike.
c Vprašanje apostolskega delegata v Mezopotamiji. Sv. stolica je pred kratkim imenovala za nadškofa v Bagdadu dolgolotusga vetezasluž-nega francoskega misijonarja v Mezopotamiji msgr. Berreja. Francoski listi izražajo ob tej priliki veliko zadovoljstvo uad lojalnostjo Vatikana nasproti Franciji. Vendar — piše »Journal des Debatsr je sv. stolica s tem imenovanjem zadostila francoskemu pričakovanju le napol. Oba predhoduika Berrejeva ua bagdadski nadškofijski stolici sta bila namreč obenem imenovana za apostolska delegata za Mezopotmijo, Kurdistau iu malo Armenijo,t dočim je sv. stolica topot pustila zasedenjo delegatskega mesta še odprto; posle vodi Holandec msgr. Adrien Sme.lz. Msgr. Berro in Francija —• meni list — pač zaslužita, da sv. slolica važno mesto apostolskega delegata za Mezopotamijo tudi topot poveri bagdndskemu nadškofu. List pa pri-zuava težko stališče sv. stolice v leni vprašanju radi ozirov, ki jih mora imeti ua Veliko Britanijo.
Prosveta.
pr Zemljevid i-IoTcn-kce* oremij«, ki ga jc izdala Sievrnska Matica v Ljubljani, je vnanjim naročnikom — izvzemši onim, ki so naročili nalepljene izvode — že razposlan. Ko prejme Matica naročeno platno, ga bo razposlala tudi slednjim. Zemljevid, ki slane «0 K (z ovojem 8G K, po ,>ošti 92 K), dobe ljubljanski naročniki proti kkazilu o plačani naročnini v društveni pisarni na Kongresnem trgu št. 7, 11. nadstr. ob delavnikih od 3. do 5 ure popoldne. Ker obsega naklada zadostno število izvodov, priporočamo zemljevid tudi onim ki naročnine doslej še niso plačali.
pr Mladi mojster Zlatko llnlokovič se v krat-' keiu poda na večjo turnejo v Ameriko. Vlada sa-
tna se Je zainteresirala za jugoslovanskega umetnika, minister Alaupovič je sklical konferenco pri poverjeništvu za prosveto, <ia se umetniška turneja čimprej omogoči. V Zagrebu je izvršil pred kratkim Balokovič krasen razprodan koncert. — Spremlja ga izvrstni slovenski pianist Ciril L i -£ a r. Oba mlada mojstra bosta v Ljubljani koncer-tirala dne 15. oktobra t. 1.	(k)
pr Glasbena Matico. Z 1 a t k o B a 1 o k o v i C, eden največjih jugoslovanskih umetnikov bo v soboto dne 15. oktobra 1021 v Ljubljani v unionski dvorani koncertiral. Dolžnost vseh Jugoslovauov je, da respektirajo svoje velike umetnike in pose-tijo koncert. Vstopnice se bodo prodajale v pisarui Glasbene Matice v hiši Filharmonične družbe na Kongresnem trgu 9, pritličje, in sicer od 10. do 12. & od 3. do 4.	(k)
pr Stoletnica Runjanina. Te dni je preteklo sto let, ko se je rodil Josip Runjanin, ki je uglas-bil himno >Lepa naša domovina«.
Tehnična mehanika v elementarni obliki kot osnovna podlaga strojegradbi. Drugi del: Mehanika elastičnih teles ali nauk o trdnosti. Ing. Leo Novak. Cena z dodatkom (tabelami) 240 K. (Oba dela veljata z dodatkom 500 K.) Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
2e prvi del Novakove tehnične mehanike, ki je izšel pred nekaj meseci,je vzbujal pozornost v3led svoje nazornosti. Isto vrlino ima tudi sedaj izišli drugi del. Prvi del je podajal osnovne pojme tehnične mehanike in nas je seznanil z učinki delujočih sil oziraje se na toga telesa, drugi del pa nas uvaja že globoko v praktično delo. Tu se bavimo z učinki sil na siloprenosno telo, kakor se istinito v
praksi kaže. Telo, ki prenese ali prestreže silo, spreminja pod določenimi okoliščinami svojo obli* ko in se končno tudi lahko zruši, ako je prekoračila sila gotovo mero. Te odnošaje med silo in spremembe, ki jih utrpi sili podvrženo telo, raziskovali, razjasuiti in izraziti jih v kolikor možno priročni matematični obliki, v kaki formuli, spada v nauk o trdnosti in ta nauk nam podaja avtor v tem drugem delu. Tehnik, ki določujo svoji konstrukciji obliko in mere, mora predvsem poznati iu strogo vpoštevati zaključke le vede, ako noče, da bi ne bila ogrožena obratovalna varnost njegove konstrukcije. Avtor obravnava vse te odnošaje od enostavnejših problemov do najkompliciranejših vedno z isto jasnostjo razloženih pojmov, s Številnimi slikami in z muogostranskimi nazornimi primeri.
Vsebinsko bogata knjiga predstavlja dovršen del znanja, ki ga mora obvladati ustvarjajoči konstruktor. Cisto pravilno pa povdarja uvodoma avtor, da za dimenzioniranje niso edino merodajni rezultati, dobljeni na podlagi nauka o trdnosti, ampak je treba vpoštevat.i Še druge važne okoliščiue, kar imoj začetnik vedno pred očmi, da bo obvarovan pogrešnih konštrulccij. Sicer pa dajo primere lep zgled, kje in kako vporabljamo dobljeno zui-nje. Izračunani so najrazličnejši elementi strojnih konstrukcij, tako naj navedem vijake, zagozde. zakovice, drogovja, vratila in prigone, ročice, gredi, osi, Ječaje transmisij in strojev, številno zbirko različnih nosilcev itd. Knjiga je sicer namenjena predvsem tehničnemu naraščaju, a bo prišla v prid tudi on°mu, ki je šoli odrasel, radi bogate vsebine tehniških izrazov. Moderno knjigo prav toplo priporočamo. — R. F.
Orlovski vestnik.
Okrožni svet trboveljskega orlovskega okrožja se vrsi v nedeljo 9. t. m. ob pol 10. uri dop v Trbovljah. Vsak odsek naj pošlje predsednika m načelnika.
Trimesečni keramični tečaj na srednji tehnični soli t Ljubljani. Lončarska obrt v Sloveniji je bila svoj čas lepo razvita ter je douašala lončarjem lepe zaslužke. Danes se nahaja ta nekdaj cvetoča obrt v stanju propadanja, zlasti -adi tega', ker se mladina posveča raje drugim strokam, ki momentano nudijo lepšo eksistenco. Da bi ne lončarska obrt, ki jo v več krajih v Sloveniji še danes razširjena kot domača industrija, povzdignila na višjo stopnjo, je »Urad za pospeševanje obrti kraljevine SHS v Ljubljani« nastavil posebnega keramičnega učitelja, ki naj bi seznanil naše lončarje z vsemi napredki v keramični industriji. V ta namen se namerava ustanoviti na srednji tehnični šoli v Ljubljani stalen keramični oddelek, ki bo zasidral naši lončarski obrti praktično iu teoretično izvežban naraščaj. S 1. novembrom se otvori^ prvi 3 mesečni strokovni keramični tečaj. Natančneje informacije daje Urad za pospeševanje obrti
Trgovska akademija. Pouk v II. letniku se prične v ponedeljek, 10. oktobra ob 8. uri zjutraj. ZaČGtek predavanj na abiturientskem tečaju st» razglasi pozneje. — Ravnateljstvo.
Turistlka In šport.
„. .. H> s- K. (Hrvatski akad. športni klub) — Ilirija. V nedeljo gostuje v Ljubljani hrvatski prvak, 1IASK iz Zagreba. Ker letos po gostovanju Gradjanskega S. K. v Ljubljani nismo videli niti enega res prvorazrednega hrvatskega kluba, bo sprejelo ljubljansko občinstvo tekmo s Haškom z največjim zanimanjem. Zanimauje za tekmo bo emvečje, ker je znano, da je bila Ilirija spomladi, ko je podlegla Gradjanskemu, v zelo slabi formi, sedaj pa je njeno moštvo zopet tako močno in solidno, da bo Hašku popolnoma resen nasprotnik. - Hafik je ustanovitelj hrvatskega športa in nleea voditelj ze desetletja. V nogometu mu je Gradjan-Rki sicer za nekaj let odvzel prvenstvo, a danes je zopet na višku in reprezentira kot prvak zagrebškega nogometnega podsaveza najboljšo kvaliteto jugoslovanskega nogometa. — Pričetek tek-me ob 16. Predprodaja vstopnic v soboto od 4. do 6. in v nedeljo od pol 11. do 12. pri blagajnah na prostoru Ihrije.	(k)
/o, PrT°nstrone nogometne tekme 9. oktobra. (Službena objava L. N. P.) Razpored tekem so spreminja sledeče: Ilirija—Primorje se prelo-zi ua kasnejši termin. — Prostor »Špar-tet: ob 10. uri »Svoboda«, Moste rez. : vSlaviiac sodnik g. Kepec; ob 14. uri »Hermes« : »Svo* boda«, Ljubljana, sodnik g. Jerala; ob % 16. uru >Jadram< : »Svoboda«, Moste, sodnik g. Hus —i Moštva se opozarjajo, da je nastopiti k tekmam' toč-
no ob določenem času.
FRANC FUGINA JULKICA RO). MllRN
poročena Černomelj	Meilika
nri/l ipa ia vse, ki zna tudi ku-IJ C. IV L 8 L" H ]jatii dobi službo s 15. oktobrom k 4 osebam. Začetna plača 400 K. Bošnjakovič, Vinogradska cesta 8 a, I. nadstropje, Zagreb.	3G8S
Zdrava učite!jičalna dom,
se sprejme takoj k boljši družini za po-'
ordinira redno vsak dan od pol 10. do pol 12. ure V LJUBLJANI, SODNA ULICA 1.
IKUSSS
Harmoniji, violine in vse glasbene potrebščine i> rune na debelo ln drobno
žlifonz SSrKiniS?*,
bivši učitelj Glasbene Matico, Kongresni trg St. 15. l.iubljana.

(k*

Pri upravi večjih veleposostev se sprejmejo takoj v službo:
(ekonom in vinogradnik), z višjo drž. skušnjo iu
parni kotel,	GRINTOVEC
rabl^n, ^imeren za	1 fffiiRolnč" " a" na' KffS
lin ofl ^ f n ■ Krasui zraCni prostori, izborna cena . Ud u5r"b Slavnemu, g hrana. Ljudje se tukaj kar vidno po*1
„ pravljajo. Prvovrstna zdravniška spri«
B čevala. Celo leto odprto. — Graščina
l PREDDVOR, POŠTA TU PALCE
vo, in 34iS> STROJ prodam. Naslov Ljubljana, Gruberjevo nabrežje 8.
36«)
do 9J oktobra,
2.
3,
RIMSKA CESTA ŠT. 21.
gozdar z niz. d^ skušnjo, NajboIjše m n,jnovejžs sredstvo pro(i ^
izvežban	I p?d.anj.u !as ,iu M umivanje glave. Odstra-

V Kamniku pri Ljubljani
se išče za takoj
STANOVANJE
Pn	".7"•»"? izvezoau. .ujuje luSke že . ^ kr Priznajn, 1—3 sob s kuhinjo. Ceua postrani
Ponudbe, opremljene s prepisi spričeval,	m?ma n>,	ska stvar. Cenjene ponudbe je po
i
■učevanje treh pod desetletnih deklic, kakor tudi za poučevanje glasovirja. Hram' Bm''	. . in stanovanje istotam, plača po dogovoru. z(lravmk za	otroskf' holezI" ,n P«**'«« Naslov pove uprava lista pod št. 3889.
B8SDOESBBBSBO) curriculum vitae in po možnosti s sliko, ..
. caj se pošljejo do dno 15. oktobra t. 1. na upravo lista pod >Upravu 3673«.
pisma na razpolago. 3604, ZAHTEVAJTE POVSOD >LASOL<,
Zavarovalnica v Ljubljani sprejme spretne in dobro uvedeno
zdravnik	3638
zopet :-
od 3. do 4. pop. v Nunski ulici št. 8.
POZOR! OGNJEGASNA DRUŠTVA!
slati na upravništvo >Slovenča$ pod: »Stanovanje v Kamniku« štev. 3620.
za življenjsko in požarno stroko ter zastopnike v vseh večjih krajih Slovenije. Ponudbe pod B. š. na upravo tega lista.
'j mji
pFiaorača stoJ® zafogo
v trgovini z me stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov
_______šanim blagom na in vseh v to stroko sp dajočih predmetov.
debelo v Ljubljani iščem za svojega 14 Steklo za okna vseh vrst vedno v zalocj*.
let starega brata, ki je dovršil 2 gimnaziji HHataHBBnBalBBHBHHBMMHIBBiiM s povoljnim uspehom m hodil v tretjo., Kdor ga želi sprejeti, naj sporoči župniku! Slijo pl. Stcpanič v Vel. Gorici na Hrvat i
proti dobri plači v RESTAVRACIJI NA Sprejmem takoj 10—15 dobro izvežianih že ezninske st oke, spretne starejše
.čevljarskih pomočnikov. * '
Mlad Čeh, stari?j^5"^"SSLg^SS:
midU UCI , služb0 v kaki trgovini Nagtop takoj, _ )IAKS P^CNP1K tv0[!nl0°a
čevljev, Gameljne nad Ljubljano. 3663
za brisgalno (Hanfschlauche), vseh širokosti zopet v zalogi pri tvrdki
Ivan N Adamič
LJUBLJANA, Sr Petra cesta st. 31.
pripraven za	3649
krojaško obrt,
iščem proti visoki najemnini. — Cenjene ponudbe na J, Kvas, kroj. mojster, Ljubljana, Jliklošičeva cesta št. 5.
KUHARICO,
vsestransko izvežbano, SPREJMO TAKOJ
»Takoj 7520« na Oglasni kancelar »Piras« Praga II. Jindrišska 18.	3633,
Strugarski
pomočnik
eamostojen, se sprejme takoj v stalno
I	službo. — Vprašanja na:
Mehanična vrvarna - lerilnica-predilnica Ani. Šinkovec, Kranj-Grosuplje, centrala Grosuplje.
moči, ter enega izobraze ,ega, Krepiiega	, v°ova' Je, v
B	p a j prodaj. Gasilnemu društvu, ozir. občini,
ki bi jo kupila, bi se ne bilo treba nič brigati za pošiljatvene zadeve, oziroma sfroške. Da je brez napake, se jamči. — Cena okoli 50.000 dinarjev. Dopisi (v slovenskem jeziku) na: Gomoindeamt Haf-ning ob Leoben, Oberstelermark.
na debelo v vsaki množini D ¥13^0 " ?aJCe' Srne> JEČMEN, celi iu stopam,	ieile» fazane, je-
kakor tudi ajdo po najvišji ceni. Naslov I f reoice, divje race, kupi v vsaki pove upravništvo pod štev. 3690.	i *" množini po najvišjih cenah
-------1 p VaSda eksport peruinino in
izvrstna, skoraj »«JU£«, divjačine, CAKOVEC, nova, je na, Medjimurje. — Interurb. tel. 59. 3637
»n*.o GOSPODINJO !!
v- starosti 35—40 let k dvema samskima gospodoma, ki bi morala laihati in pravi. — Ponudbe na: Inž. dr. Oton Fessler, Ratkovica,t Slavonija.	3654
sprejme trgovina z že'ez ifno
Breznik 8l rritsch
Ljubljana, Cankarjevo nabr. 1. t33Mat3B»nKaaaaaBBBaBaanBsisg
Arhitekt in mestm stavbenik
trii ?s n
Harmonij
dobro ohranjen, pro dam. — J. Ž. Bled 2.
Vse sorodnike in prijatelje vsa žalostna obveSCava, d j ie najina gorko ljubljena hčerka prvorojenka
Marija Immaculafa
danes zletela med angele.
Pogreb bo dne 8. oktobra ob 17. uri s Studenca na pokopališče k Devici Mariji v Polju.
Studenec, 7. oktobra 1921.
Dr Ivuš ŠubaSič, oče. Milica Šubašid, rod. Divjak, mati.
• star 24 let, zmožen slovenskega, srbohrvaškega, nemškega in ogrskega jezika, želi primerne službe. Ponudbe pod »Zanesljiv« 3646 na upravništvo >Slovenca<.
Miss Farlor
resumes her lessons. Courses vvill bei given. Inlerviews. — Mondays Wednes-: days & Fridays 5 to 6 o'clok. Dunajska j
3617'
Ljubljana, Gosposvetska c. 10
Telefon interurb št. 103. Ustanovlieno l. 1850 se priporoča za zgradbe vsen vrst ter izvršuje načrte in proračune.
JETIKA
r
Specialistzapljučnebol?zni dr. Pečnik ordinira v torek in petek: 11,-12. in 2.-4.urevMariboru,Razlagovaul 21. Vse druge dni pa Št. Jurij ob juž. ž.
LE PRI:
L JO L JAHA - Sv. Petra nasip l
če rabite siv. stroje za rodbinsko in obrtno rabo, igle olje, ter posamezne dele. Istotam vse potrebščine za šivilje kro nča in čevljarje ter vse galanterijsko blago na drobno in debelo
Cone solidne! Postrežba točna
dIl£Sf9 podane, stenice, Ščurki
»m golazen mora poginiti ako purnbliat mojti naibolje preizkušena in .plosno hvaliona nrufluva, kot proti poljatntu in hiSnun miHim K 12 zu podgane K IG za u6urko rosobno močua vrsta K. 25; tiuk'u'a xa stenico K li; uničevalce moljev K !U in 20; praiek prota mrčesom K 10 in 20 mazilo proti u&em on ljudeh K 5 —12 . mazilu za uši pri živini 8.-18.; pra« sek za ubi v obleki in oerUn K 10 in 20 tinktura proti mrčesa na nanjo in relenjadl (unirov rastlm Piaaek proti mravljam K io Pošilja po po vzet ju Zavon -,a ebeporl
M. JUnker, Petrinjska ul. 3. Zagreb 39.
Trftovoem pri večjem odjemu popust.
Naznanjava cenj. naročnikom, da sva ustanovila gfrgfco^	3620
čevljarsko delavnico
in so priporočava za izdelovanje čevljev boljše vrste, vzorcev iu zgornjih delov, zagotavljajoč točno izvršitev. — Z vele-spoštovanjem Blatnik & Zupančič, Ljubljana, Sv. Martina cesta št. 6.
vec vagonov za november - december kupimo.,
Ponudbe pod: »DRVA* na Auončui zavou z dobr° idočo gostiluo in trgovino, velika DRAGO BESBUAK & DRUG, Ljubljana, dvorišče, hlev itd. ua najbolj prometnem Sodna ulica št. 5.	3677 ^^ Ljubljane, ceno na prodaj. Stanova-
za predložitev škic in ponudb za
stanovanjske hiše
■ ; njo iu gostilna se lahko takoj prevzame. Mehanična vrvarna - tcrilnica - predilnica Ponudbe pod »Vdovec« na An. zav Dracm ANTON ŠINKOVEC, Kranj - Grosuplje, lieseljak & drug, Ljubljana, Sodna uL 5. centrala Grosuplje, poživlja interesente ----------
CIGARETNI PAPIR
Olleschau Ptič in z vojaki, Abadic Patent, Ottoman, Altesse, nadalje pisemski, kan< clijski, trgovski, koaccptni, gladilni (šmir-gel) in stekleni papir priporoča 3624
veletrgovina Osvald Dobeic Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.
K^tDPD ribarice iz riževe slame in l\8 lOirC prave korenine, konjsko,
Prazne, novo in rabljene	Ljubljana, Sv. Jakoba trg štev. ,9.
vreče t T6ak' mn°ž>n'1
24 H. P., generator popravljen, nove pneumatike, kai-oserija od sanitetnega automobila predelana, je upo- zn likanje (Glanz), inazalke ter razno rabljiva kot autobus ali za lahke vozove, špago in čevljarsko prejo priporoča po so proda. — Natančneje pri Automobilui najnižjih cenah	3622
prometni d. d. (Jadranska banka) 11/44,|	J) SIORFIO
po najnižji ceni pri:
FR. SIRC, KRANJ. Kupujem suhe gobe, fižol, brinjevo olje.
Sladkor
kavo
riž
milo itd. 0, ČERTAUČ
Karlovska cesta.
dobite najceneje pri tvrdki
lak za konzerviranju z lepenko kritih streh, asfalt, katran, lesni ccment, ksilolej j (najcenejši kurboliuej), watproof za izsu-! Sevanje vlažnega zidovja in izoliranje pro-' (li vlagi, zidno in strešno opeko, apno,1 cement in drugo stavb, potrebščino do-j i bavlja	2805
| JUBLJANSRA KOMERCIALNA DRUŽBA Ljubljana, Bleiweisova cesta 18.

d. d. o
_ uamMMB
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti in v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja
in razpečava
prima čehoslovaški isi angleški koks za livarne in domačo uporabo ter kovaški m črni premog
Bukova in hrastova drva
kupimo vsiko nmoiino. Pismene ponudbe i na upravo lUln ped šifro: »DRVA*. j
Naslov:
ftaiiii mi n premog i i v Ljaliljaiii, H nI. IS

Jadranska
sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji.
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zadar, Zagreb,
Trst, Wien.
Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-
in inozemstvu.
v dobrem stanju kupi vedno po najvišji ceni
RAFINERIJA MINERALNEGA ULJA, Marmor, Cankarjeva aLi.
Dražbeni oklic.
Vsleil sklepa okr. sodišča v Kranju z dne 26. septembra 1921, P 59-9-90 se za prostovoljno dražbo posestev Mihaele, Viljema in jiedl. Alberta Kili e r-ja in sicer
a)	hiše št. 148-144 v Kranju,
b)	hiše št. 75 v Kranju
določa dan na 25. oktobra 1921 ob 9. uri dopoldne v pisarnici podpisanega notarja.
izklicna cena, |xni katero se dražba ne vrši, se določi za hišo 6t. 143-144 na 1,200.000 K, za hišo št. 75 pa na 180.000 K.
Dražbeni pogoji, po katerih je plačati takoj 10 odstotkov varščine, ostanek kupnine pa v 8 dneh, se lahko upogledajo v notarski pisarnici v Kranju med uradnimi urami.
Hiša št. 143-144 leži na najbolj prometnem prostoru v Kranju, je bila pred 40 leti na novo moderno zidana kot enonadstropna in se \ skoraj pod vso hišo nahajajo velike obokane kleti, ter se sedaj v nji nahaja veletrgovina >Merkurc
Stroške dražbe nosi prodajalec. — Ubožni 1 odstotni donesek plačajo kupci in tudi eventuelni davek na prirastek.
Kranj, dne 6. oktobra 1921.
Anton Šlauiberger, notar kot sodni komisar.
Rezanje drv
z mol orno žago ter dobavo drv všako množino, dostavljeno na dom, priporoča LUO. ILERŠIC, Akacijeva cesta štev. 30 (tramvajska postaja: Sv. Petra cerkev).
POLNO GUMIJASTI OBROČI
za tovorne avtomobile
PNEVEATIKO
za kolesa in avtomobile
KOLESA AVTOMOBILI
najceneje.
J. GOREČ,
LJUBLJANA
Gosposvetska cesta 14.
IzSla ie
Družinska Pratika
za ieto 1922
z bogato, jako zanimivo vsebino in mnogimi lepimi slikami.
Cena izvodu 5 kron,
po poŠti SO vin. vei.
Zahtevajte jo po vseh trgovinah in zadrugah. Na debelo se naroča pri založništvu Družinske Pratike v Ljubljani.
Razprodajnald znate popust.
Naznanjava si. občinstvu, da sva s 1. oktobrom otvorila
NAZNANILO.
konfekcijsko modno manufakturno trgovino
in modu i salon za gospode. V zalogi imava najfinejše obleke za gospode in dečke po najnovejšem kroju lastnega izdelka ter najfinejše angleško sukno za obleke, zimske suknje, raglane, smokinge, žakete itd. Obleke po meri izvršujeva v najkrajšem času po najnovejši modi. Se priporočava si. občinstvu za mnogobrojen obisk
L0ŽAR in BIZJAK, Ljubljana, Sv. Petra c. 20.
Mestni stavbenik JAROSLAV BREUER
sprejme takoj več delavcev (težakov) v tlelo. — Zglasiti se je v pisarni Vojaška ulica 16-a, Ljubljana.
Razpis ponudbe!
Trboveljska premogokopna družba namerava ponudbenim potom pokriti del svoje letne potrebe v
v jamskem lesu
za leto 1922.
Cenj. pismene, kakor tudi ustmene ponudbe na delne dobave se prosi na naslov: Trboveljska premogokopna družba, oddelek za les, Ljubljana, Knaflova ul. 13.
Avtomobilna prometna d. d, v Ljubljani,
'.•i,- ■
Poziv k subskripciji delnic.
mestni tesarski mojster
LJubljana, Linhartova ulica št. 25
kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele.
♦

Tovarnarji!

Trgovci!
Trgovski potnik in zastopnik v Vel. Bečkereku išče glavnih zvez za celi Banat, ter sprejme tudi glavno zastopstvo. Jamstvo za blago na razpolago. Ponudbe na naslov Franjo Maiszler. Cara Dušana ulica broj 20, Veliki Befkerek.	3668
n
Eksportna hiša „LUNR"
MRRIBOR, SLOMŠKOV TRG STEV. 11.
Samozastopatvo tovarna glasbil LHZRR STERN, BLEISTHDT, ČESKK.
Stalni iklidiite akardeanov, ustnik harntanik, vijalla, ritar. plunk, kitar, kakor vseh »rit Jtrun In ae rtb enjh dele*
fc-Sil.vl
Ministrstvo trgovine in industrije dovolilo jc podpisanim bančnim zavodom z odlokom z dne 30. decembra 1920, št. 10.148 20, ustanovitev delniške družbe pod imenom »Automobilua prometna d. d.* s sedežem v Ljubljani, ki ima predvsem namen vzdrževati automobilni promet križem Slovenije.
Družba je ustanovljena z osnovno delniško glavnico 2,000.000 K, ki se sme s sklepom občnega zbora zvišati na 10,000.000 K, Pri tem je stavilo omenjeno ministrstvo pogoj, da je z ozirom na občno koristnost podjetja dati delniško glavnico v javno subškripcijo.
V	smislu tega odloka oddajemo v javno subskripcijo
do 25.000 delnic po K 400 - nominale.
Nominalni znesek se mora lakoj pri subskripciji v gotovini popolnoma plačati. Vrhutega jo plačati za stroške — zlasti za izdajo delnic — po 40 kron za vsako delnico.
Subskripcija sc vrši od 1. do 15. oktobra 1912.
Prijave sprejemajo: Jadranska banka, Ljubljanska kreditna banka, Slorenska eskomptna banka in vse njihove podružniee ter Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Delnice bodo' deležne čistega dobička od 1. januarja 1922 dalje ter so opremljene s kuponi za leto 1922.
Vsakemu subskribentu bodo izdajali zavodi potrdila o številu subskribjranih delnic iu o celokupnem vplačanem znesku.
O dodelitvi delnic se bo subskribentom poročalo. Po dodelitvi delnic bodo prejeli subskribenti proti vrnitvi potrdila o subskribiranih delnicah začasno potrdilo o številu jim dodeljenih delnic, ozi^ roma povračilo vplačanih zneskov za subskribirane delnice, ki se jim ne bi dodelile. Delnice same bodo subskribenti prejeli pozneje proti izročitvi začasnega potrdila o dodeljenih delnicah.
V	smislu § 12. pravil daje na občnem zboru vsakih 25 delnic po 1 glas. Hkrati sklicujemo
USTANOVNI OBČNI ZBOR
ki se bo vršil
v četrtek, dne 27. oktobra 1921 ob 11. uri dopoldne v prostorih centrale Jadranske banke v Ljubljani, šelenburgova ulica 7, II. nadstr.
s sledečim dnevnim redom:
1.	Sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in o končuoveljavni ugotovitvi vsebine družbine pogodbe, kakor je le-ta od državne uprave odobrena;
2.	volitev članov upravnega sveta; ,
3.	volitev članov nadzorstva. 'V;	v Ljubljani, dne 30. septembra 1921.

JADRANSKA BANKA.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA. SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA. KREDITNI ZAVOD ZA TRGOVINO IN INDUSTRIJO.	35C1
D
Zadružna Gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 38|I
(začasno v prostorih Zadružne zveze).	Telefon st. 21.
Podružnice: DJAK0V0. MARIBOR, SARAJEVO, S0MB0R, SPLIT, ŠIBENIK.
Ekspozitura: BLED. - Interesna skupnost s: Sveopčo Zanatlijsko banko d.d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu ter Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapital in rezerve skupno z afilijacijami čez K 50,000.000* .
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, Iombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk Drž. razr. loterije.
17CZ7CL
JUZOSC
-/L.
Z/CZJc.
3CLZ7C:Z7£^JC.
n

B