URADNI LIST
SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE
Številka 2	Ljubljana, petek 18. januarja 1985
Cena 60 dinarjev
Leto XLII
80.
Na podlagi 2?. člena zakona o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75, 8-487/78, 33-1608/80 in 16-1023/84) ter v skladu z družbenim dogovorom o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 29-1468/75) je Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na 43. seji dne 3. januarja 1985 sprejel
SKLEP
o vplačilu tlela sredstev solidarnosti na račun sredstev solidarnosti Sil Slovenije
I
Organizacije združenega dela vplačajo na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije pri Službi družbenega knjigovodstva IS0/« sredstev obračunatiega prispevka solidarnosti iz dohodka v letu 1983, ki se po zakonu o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Uradni list SRS, št. 3-114/75, 8-487/78. 33-1608/30 in 16-1023/84) vodijo na posebnih računih pri organizacijah združenega dela.
II
Občine vplačajo na račun sredstev solidarnosti SR Slovenije pri Službi družbenega knjigovodstva 18 %> vsega vplačanega prispevka solidarnosti v letu 1983, ki se vodi na posebnih računih občin pri Službi družbenega knjigovodstva.
III
Organizacije združenega dela in občine vplačajo sredstva iz točke I in II do 20. januarja 1985.
IV
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 402-04/82-1/38
Ljubljana, dne 3. januarja 1985.
Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije
Predsednik
Dušan Šinigoj 1. r.
81.
Na podlagi prvega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 in 12/82) ter 53. in 59. točke odredbe o računih in načinu za vplačevanje prihodkov družbenopolitičnih skupnosti in njihovih skladov, samoupravnih interesnih skupnosti ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in o na-
činu obveščanja njihovih uporabnikov (Uradni list SFRJ, št. 19/84), izdaja republiški sekretar za finance
ODREDBO
o spremembi odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov
1
V odredbi o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84) se v tabelah' I. a, I. b, II. a, II. b, III., IV. in V. pri zaporedni številki 13. Izola začetna številka računa 51400 nadomesti s številko 51430.
2
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 42-3/84
Ljubljana, dne 4. januarja 1985.
Republiški sekretar za finance
Rudi Šepič 1. r.
82.
Na podlagi 20. člena zakona o uporabi predpisov in o reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks fUradni list SFRJ, št. 47/83, prečiščeno besedilo) drugega odstavka 25. člena zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS. št. 33/80 in 23/83) in odredbe o prehodnih računih za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov (Uradni list SRS, št. 17/84), objavlja Republiška uprava za družbene prihodke
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PREGLEDA
stopenj davkov iz osebnega dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985 (Uradni list SRS, št. 37/84® 39/84, 1/85)
I.	V tabeli I. »Stopnja davkov in prispevkov iz osebnega dohodka-* se:
1.	Pri zaporedni številki 13 občina Izola:
—	v stolpcu 5 vnese stopnja 0,35
—	v stolpcu 6 stopnja 0,50 nadomesti s stopnjo
0,15
—	v stolpcu 20 stopnja 10,53 nadomesti s stopnjo 10,18.
2.	Pri zaporedni številka 56 občina Tržič:
—	v stolpcu 5 vnese stopnja 0,35
— v stolpcu 18 stopnja 10,50 nadomesti s stopnjo
10,85.
... Spremembe pregleda stopenj davkov in prispevkov začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-13/84
Ljubljana, dne 11. januarja 1985.
Direktor
Republiške uprave za družbene prihodke Tone Pengov 1. r.
83.
Na podlagi drugega odstavka 24. člena zakona o ureditvi določenih vprašanj s področja varnosti železniškega prometa (Uradni Ust SRS, št. 28/81) izdaja Republiški komite za promet in zveze
ODREDBO
o dopolnitvi odredbe o prepovedi uporabe cestno železniških prehodov
I
• V 11. točki pod I. odredbe o prepovedi uporabe cestne železniških prehodov (Uradni list SRS, št. 37/83 in 2/84) - se pika na koncu stavka nadomesti s podpičjem in doda nova točka, ki glasi:
»12. na železniški progi Ljubljana—Sežana, v kilometru 576.849.«
II
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-16/83
Ljubljana, dne 24. decembra 1984.
Predsednica Republiškega komiteja
za promet in zveze
Julka Žibert 1. r.
84.
Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti prvega odstavka 71. člena zakona o javnem obveščanju,"na seji dne 27. decembra 1984
odločilo:
Ugotovi se, da je prenehala veljati določba prvega odstavka 71. člena zakona o javnem obveščanju (Uradni li=teSRS. št. 7/73), kolikor pooblašča Izvršni svet Skup/čine SR Slovenije, da določi organizacije, organ.- in lizične osebe, katerim ni treba plačevati naročnine.,
Obrazložitev
Na podlagi prvega odstavka 412. člena ustave SR Slovenije je ustavno sodišče z odločbo UI 57/83-26 z dne 28. 5. 1984 ugotovilo, da v Izreku te odločbe navedena določba zakona o javnem obveščanju ni v skladu z ustavo SR Slovenije. Ker Skupščina SR Slovenije navedene zakonske določbe ni uskladila z ustavo SR Slovenije v šestmesečnem roku, kot to določa
drugi odstavek 412. člena ustave SR Slovenije, je ustavno sodišče na podlagi te ustavne določbe in po 2. alinei tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) ugptovilo, da je v izreku navedena zakonska določba prenehala veljati.
Ustavno sodišče SR Slovenije je to odločbo sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar.
St. U I 57/83-32
Ljubljana, dne 27. decembra 1984.
Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r.
85.
Na podlagi 205. in v zvezi 164. členom statuta Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 40/83) je skupščina Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji na seji dne 21. decembra 1984 sprejela
SKLEP
o spremembi in dopolnitvi sklepa o določitvi novih stopenj povečanja zavarovalne dobe na delih In nalogah v rudnikih v SR Sloveniji, na katerih se je zavarovalna doba že doslej štela s povečanjem, in stopenj povečanja zavarovalne dobe na novih delih in nalogah v rudnikih v SR Sloveniji
I
V sklepu o določitvi novih stopenj povečanja zavarovalne dobe na delih in nalogah v rudnikih v SR Sloveniji, na katerih se je zavarovalna doba že, doslej štela s povečanjem, in stopenj povečanja zavarovalne dobe na novih delih in nalogah v rudnikih, v Sloveniji (Uradni list SRS, št. 41/83), se spremenijo | in dopolnijo 2., 3. in 4. podtočka I. točke tako, da gla-, sijo:
2.	kategorija del, na katerih se vsakih 12 mese-i cev dejanskega dela šteje za 17 mesecev zavarovanja:' v to kategorijo se štejejo dela v rudnikih na delih neposrednega pridobivanja in na pripravah, ki jih delavci opravljajo poln delovni čas pod zemljo,
3.	kategorija del, na katerih se vsakih 12 mesecev dejanskega dela šteje za 16 mesecev zavarovanja: v to kategorijo se štejejo dela v rudnikih, in sicer dela delavcev, ki delajo pod zemljo več kot polovico polnega delovnega časa in opravljajo podzemeljska dela v zvezi s proizvodnjo, ter dela v zvezi z neposredno proizvodnjo v rudniških jamah, v katerih se sicer ne pridobivajo jedrske surovine, pač pa se tam ionizirajoče sevanje približuje sevanju v rudniških jamah, v katerih se pridobivajo jedrske surovine,
4.	kategorija del, na katerih se vsakih 12 mese-1 cev dejanskega dela šteje za 15 mesecev zavarovanja:. v to kategorijo se štejejo dela delavcev, ki več kot polovico polnega delovnega časa opravljajo dela v rudnikih pod zemljo, in je njihovo delo nujno potrebno za nemoteno in varno proizvodnjo, in dela rudarskih inšpektorjev.
II
Ta sklep začne' veljati osmi dan. po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 01000-015
Ljubljana, dne 21. decembra 1984.
Skupščina Skupnosti
pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Predsednik Rudi Bregar 1. r.
86.
Na podlagi določb drugega odstavka 143. člena kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki (Uradni list SRS, št. 16/81 in 8/83) sklepata Republiški odbor sindikata delavcev obrti Slovenije in Zveza obrtnih združenj Slovenije
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE KOLEKTIVNE PdGODBE
o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki
1.	člen
V	26 členu se besedilo prvega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»Ce je z razporeditvijo delovnega časa v obratovalnici določeno, da delavci delajo med "'23. in 6 uro naslednjega dne, se šteje tako delo za nočno delo Ce je z razporeditvijo delovnega časa v obratovalnici •določeno, da delavci delajo v nočni delovni izmeni, se šteje za nočno delo osem nepretrganih ur v času med 22. in 7. uro naslednjega dne. Nočno delo ali nočno delovno izmeno se lahko naloži delavcu izjemoma le v proizvodni obrti, gradbeništvu, gostinstvu in avtoprevozništvu. Za nočno delo ali nočno delovne izmeno mora biti za gotovi leno vodenje dela po obrtniku ali pooblaščenem delavcu, varstvo otrok, topel obrok med delom v ustrezni kalorični vrednosti ter prevoz na delo in iz dela.«
2.	člen
V	40. členu se besedilo šestega odstavka spremeni tako. da se glasi:
»V primeru, ko delavec zaradi višje sile ali izrednih okoliščin Iz 1. in 5 točke 24. člena te kolektivne pogodbe ali zaradi daljše bolezni v koledarskem letu. za katero mu pripada letni dopust tega ni izrabil, ima pravico izrabiti del letnega dopusta nad 12 delovnih dni najkasneje do konca februarja naslednjega koledarskega leta.«
3.	člen
V	44. členu se v prvem odstavku v prvi alinel za besedami -odgovornost za uvajanje učencev v praktično delo« črta vejica in doda besedilo -in mentorstvo pripravnikom,«.
4.	člen
V	49. členu se besedilo drugega odstavka spremeni tako, da se glasi:
-Osnovo 100 predstavlja 101 */o, za delavce, ki delajo v posebnih pogojih po 82 členu te kolektivne pogodbe pa 106 °/o od osnove, ki jo predstavlja višina
zajamčenega osebnega dohodka v SR Sloveniji, ki ga določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in ga objavi praviloma dvakrat letno v Uradnem listu SRS.«	•
5.	člen
V	50. členu se v prvem odstavku črta 10. ahnea. Dodajo se novi drugi, tretji in četrti odstavek, ki se glase:
-Delavcu pripada nadomestilo osebnega dohodka za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni do 45 dni v višini:
—	80 °/o od osnove za prve tri (3) dni odsotnosti z dela,
—	90 % od osnove od prvega (1) do petinštiridesetega (45) dneva odsotnosti z dela,
—	100 °/o od osnove za vojaške invalide, udeležence NOV, ki imajo čas udeležbe v vojni ali čas aktivnega in organiziranega dela v narodnoosvobodilnem boju priznan v dvojnem trajanju najmanj od
I.	januarja 1945 do 15. maja 1945. leta in za borce španske narodnoosvobodilne vojne ter udeležence narodnoosvobodilnega gibanja Grčije ter za delav e m druge delovne ljudi, ki so odsotni zaradi poklicne bolezni, poškodb pri delu, transplantacije živega tkiva ali organov v prid druge osebe ali zavoljo dajanja krvi,
—	75 °/o od osnove za ves čas odsotnosti z dela zaradi nege obolelega ožjega družinskega člana.
Osnova za nadomestilo osebnega dohodka je me-> sečno poprečje, izračunano iz osebnih dohodkov, ki jih je delavec dobil za svoje tekoče in minulo delo po obračunu v minulem koledarskem letu za čas., ko je delal. V osnovo se šteje tudi osebni dohodek ki ga je delavec dobil za delo v času, ko je bil po kolektivni pogodbi dolžan, delati dlje kot poln del vni čas, pri delavcih, ki delajo nepoln delovni čas, pa osebni dohodek za nepoln delovni čas
Ce delavec v minulem letu ni dobil osebnega dohodka, se šteje za osnovo poprečni mesečni znesek osebnega dohodka za tekoče leto pred mesecem, ko je nastopila začasna zadržanost zaradi katere ima pravico do nadomestila, če pa je nastopila začasna zadržanost pred iztekom enega meseca, se upošteva osebni dohodek od dneva, ko je nastopila začasna zadržanost.
Sedanji drugi odstavek postane peti odstavek. Črta se sedanji tretji odstavek.
6.	člen
V	52. členu se besedilo drugega odstavka spremeni tako, da se glasi:
-Delavcu pripada zajamčeni osebni dohodek v višini, ki jo določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije in jo objavi praviloma dvakrat letno v Uradnem listu SRS.«
7.	člen
V	55. členu se v prvem odstavku črta besedilo -v
II.	letniku najmanj 25 %«.
V	istem odstavku se besedilo »v devetih mesecih preteklega leta« nadomesti z besedilom »v preteklem koledarskem letu«.
8.	člen
56. člen se spremeni tako, da se glasi:
"Učencem in študentom pripada za opravljeno proizvodno delo oziroma delovno prakso v obralo-
valnici obrtnika nagrada, ki je odvisna od dosežene ' uspešnosti in letnika šolanja, izračunana v procetitih na osnovi poprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem koledarskem letu, in sicer:
Letnik, v katerem je učenec ali študent	Za zelo uspešno opravljeno delo	Za uspešno opravljeno delo	Za manj uspešno opravljeno delo
i	20%	10%	0—5 %
2	25%	12%	0—5 %
3	30%	15%	0—5%
4	35 %	17%	0—5 %
Pri konkretnem določanju nagrad, upoštevajo obrtniki poenotene kriterije, ki jih je sprejela Izobraževalna skupnost Slovenije.
Podpisnika kolektivne pogodbe bosta kriterije objavila v reviji »Obrtnik« in »Delavska enotnost«.
Konkretne pogoje in višine nagrad določita učenec oziroma študent in obrtnik s posebnim pismenim dogovorom, ki ga skleneta pred nastopom prakse. Te nagrade ne izključujejo štipendij.
Če bodo posebne izobraževalne skupnosti določile povečane nagrade za izobraževanje dificitarnih poklicev, izredno težke pogoje dela ali izjemna prizadevnost učenca oziroma študenta, so tudi obrtniki dolžni to upoštevati«
9.	člen
V	82. členu se *v tretjem odstavku spremeni besedilo 1. točke tako, da se glasi:
»1. Dela in naloge za katera je s posebnimi predpisi družbeno priznana doba s povečanjem (beneficirana delovna doba). Obrtnik, ki zaposluje takega delavca in delavec, sta dolžna na področju varstva pri delu izvajati oziroma upoštevati vse posebej predpisane ukrepe enako kot organizacije združenega dela sorodne dejavnosti.«
10.	člen
V	88. členu se v prvem odstavku nadomesti številka »22« 's številko »23«.
V	prvem odstavku se črta prva alinea.
11.	člen	V
Za 88. členom se doda nov 88. a člen, ki se glasi:
»88. a člen
Mladini ni dovoljeno naložiti, da dela več kot poln delovni čas.
Mladini ni dovoljeno naložiti, da dela ponoči, iti sicer:
—	delavcem, ki še niso dopolnili 16 let starosti, med 22. in 6. uro naslednjega dne;
—	delavcem, ki so že dopolnili 16 let starosti, med 23. in 6. uro naslednjega dne.«
12.	člen
V	105. členu se v prvem odstavku nadomesti številka »45« s številko »50«.
V	istem odstavku se besedilo »v devetih mesecih preteklega leta« nadomesti z besedilom »v preteklem koledarskem letu.«
13.	člen
Za XVIII. poglavjem se doda novo XIX. poglavje:
»PRIPRAVNIŠTVO
140. a člen
Kdor prvič začne opravljati dela oziroma naloge, pa v okviru programa izobraževanja za poklic ni imel programa praktičnega pouka, proizvodnega dela oziroma delovne prakse v takem obsegu, da bi lahko samostojno opravljal delo v svoji stroki, sklene delovno razmerje za dela svoje stroke kot pripravnik.
Pripravništvo se uvede za delavce vseh poklicev in strok v obrtni dejavnosti od III. stopnje strokovne izobrazbe dalje.
140. b člen
Pripravnik sklene delovno razmerje praviloma za nedoločen čas.
Pripravnik sklene delovno razmerje izjemoma za določen čas:
—	če v obratovalnici obrtnika ni pogojev, da se
po končani pripravniški dobi in po opravljenem strokovnem izpitu razporedi na ustrezna dela oziroma naloge;	,
—	če si pripravnik želi v obratovalnici obrtnika pridobiti delovne izkušnje, potrebne za samostojno opravljanje svojega poklica.
Pogoji za sprejem pripravnikov morajo biti objavljeni v oglasu za njihov sprejem.
140. c člen
Pripravnik se razporedi k delom oziroma nalogam, ki ustrezajo njegovi strokovni izobrazbi.
140. d člen
Pripravniška doba traja lahko naimanj šest mesecev in največ eno leto. če zakon ne določa drugače. Trajanje pripravniške dobe se določi s programom pripravništva.
Pripravniška doba se za čas začasnih odsotnosti z dela po 41. in 42. členu te kolektivne pogodbe, ki znašajo skupaj več kot 30 delovnih dni, ustrezno podaljša, razen odsotnosti zaradi letnega dopusta in udeležbe na mladinskih delovnih akcijah.
140. e člen
Ob upoštevanju vseh osnov in meril najnižji osebni dohodek pripravnika ne more biti nižji od 70 procentov osebnega dohodka, ki bi ga dobil kot delavec razvrščen na dela in naloge od III. do VII. skupine 49. člena te kolektivne pogodbe.
140. f člen
Pripravništvo poteka po programih pripravništva, ki so jih pripravila splošna združenja Gospodarske zbornice Slovenije za posamezne usmeritve in jih je sprejela tudi Zveza obrtnih združenj Slovenije. Na osnovi programa pripravništva izdela obrtnik, ki zaposluje pripravnika izvedbeni načrt za vsakega pripravnika.
Izvedbeni načrt določa organizacijo in trajanje usposabljanja pripravnika na posameznih delih oziroma nalogah, določenih s programom pripravništva.
Pred začetkom pripravništva mora biti pripravnik seznanjen s programom pripravništva in izvedbenim načrtom.
140. g člen
Pripravnik se med pripravniško dobo strokovno usposablja pod neposrednim vodstvom in nadzorom strokovnjaka — mentorja.
Mentor mora imeti najmanj enako ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe kot jo ima pripravnik in vsaj 2 leti delovnih izkušenj na delih in nalogah v poklicu oziroma stroki v kateri se pripravnik usposablja.
Mentor zlasti:
skrbi za izvajanje programa in izvedbenega načrta pripravništva, uvaja sam in s pomočjo drugih strokovnih delavcev pripravnika ^ v delo, mu daje strokovne nasvete, navodila in pomoč pri praktičnem delu, ga seznanja s pravilno uporabo delovnih sredstev in naprav, z delovnimi postopki, usmerja v študij strokovne literature in delovne dokumentacije ter nadzira in preizkuša pridobljene delovne izkušnje med trajanjem pripravniške dobe in sodeluje pri strokovnem izpitu.
140. h člen
Po končani pripravniški dobi pripravnik opravi strokovni izpit.
Pripravniku, ki je pri opravljanju pripravniškega programa in delovnih nalog posebno uspešen in s tem dokaže, da si je pridobil izkušnje, potrebne za samostojno delo v svoji stroki, se lahko na predlog mentorja, ki vodi in spremlja pripravnikovo delo, ali pobudo pripravnika, skrajša pripravniška doba in dovoli, da opravi strokovni izpit pred potekom pripravniške dobe. Pripravniška doba v tem primeru ne more biti krajša od 1/2 pripravniške dobe po programu.
Če pripravnik v primeru iz prejšnjega odstavka ne opravi strokovnega izpita, ga lahko ponovi šele po preteku zahtevane redne pripravniške dobe.
Namen strokovnega izpita je, da se oceni usposobljenost pripravnika za samostojno opravljanje dela v poklicu oziroma ^stroki, v kateri se je pripravnik usposabljal.
Pripravnik opravlja strokovni izpit pred izpitno komisijo, ki jo imenuje občinsko obrtno združenje v občini, kjer je sedež obratovalnice, v kateri pripravnik dela.
140. i člen
Pripravnik lahko opravlja strokovni izpit ustno, s praktičnim delom, izdelavo ustreznega izdelka oziroma naloge ali kombinirano.
Strokovni izpit obsega splošni in posebni del.
Splošni del strokovnega izpita zajema poznavanje drobnega gospodarstva kot celote in poznavanje samostojnega osebnega dela ter konkretno obratovalnico obrtnika v zvezi z:
—	vloga, pomen in položaj v slovenskem in jugoslovanskem gospodarstvu ter vključenost v mednarodno delitev dela;
—	dejavnost in kraj poslovanja obratovalnice;
—	dosedanji gospodarski razvoj;
—	proizvodno poslovni program in razvojni načrti;
—■ poslovna, strokovna, družbenopolitična in upravna povezanost;
—	temeljni zakonski predpisi, družbeni dogovori in samoupravni sporazumi;
—	samoupravne in družbenoekonomske pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v samostojnem osebnem delu na področju:
a)	samoupravne organiziranosti;
b)	ustvarjanja, pridobivanja in razporejanja dohodka, čistega dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo;
c)	delovnih razmerij;
d)	varstva pri delu;
e)	organiziranost in delovanje družbenopolitičnih organizacij;
—	organiziranost, vloga in pomen družbene samozaščite in ljudske obrambe.
Posebni del obsega:
—	delovna področja oziroma dela in naloge: redne, dodatne in občasne naloge;
—	cilje del in nalog ler zaporedje delovnih postopkov za doseg teh ciljev;
—	sredstva in predmeti dela (stroji, naprave in orodja, surovine, reprodukcijski material, polizdelki in izdelki itd.);
—	osnove za delo (dokumentacija, navodila, nadzor itd.)
—	organizacijske in delovne povezave;
—	pooblastila, obveznosti in odgovornosti v zvezi z izvajanjem del in nalog v poklicu oziroma stroki;
—	pogoji za opravljanje del in nalog;
—	ukrepi, sredstva in oprema za varno delo;
—	tehnološki, organizacijski in drugi predpisi in ukrepi za izvajanje del in nalog.
140. j člen
Obseg poznavanja programske tvarine ter raven izpraševanja in ocenjevanja morata biti prilagojena , stopnji in vrsti strokovne izobrazbe kandidata.
140. k člen „
Pripravnik opravlja strokovni izpit pred tričlansko izpitno komisijo.
Izpitna leomisija ima predsednika in dva člana, od katerih je eden mentor in ki imajo lahko namestnike. Člani izpitne komisije so hkrati tudi izpraševalci.
Člani izpitne komisije in namestniki morajo imeti najmanj enako ali višjo stopnjo strokovne izobrazbe kot jo ima pripravnik, in vsaj dve leti delovnih izkušenj v poklicu oziroma stroki, iz katere se opravlja strokovni izpit.
O datumu, času in kraju strokovnega izpita morajo biti 15 dni pred dnevom izpita obveščeni člani komisije in pripravnik.
140.1 člen
Izpitna komisija oceni celoten uspeh pripravnika.
Komisija sklepa o oceni z večino glasov.
Predsednik izpitne komisije sporoči pripravniku uspeh strokovnega izpita v navzočnosti članov komisije takoj po končanem izpitu.
Ocena se glasi: opravil — ni opravil.
140. m člen
Pripravnik, ki celotnega strokovnega izpita ni opravil, lahko izpit ponavlja.
Izpitna komisija določi rok ponavljanja strokovnega izpita, ki pa ne sme biti krajši kot en mesec oziroma ne daljši od polovice redne pripravniške dobe pripravnika.
Pripravnik, ki ne opravi strokovnega izpita iz enega dela, lahko ponovi strokovni izpit iz tega dela.
Izpitna komisija določi rok ponovitve izpita, ki ne sme biti krajši pd enega meseca.
140. n člen
Šteje se, da pripravnik ni opravil strokovnega izpita, če brez opravičenega razloga ne pride določenega dne k strokovnemu izpitu, ponovitvi izpita oziroma ponavljanju celotnega izpita, če cdstopi že od začetega opravljanja izpita.
140. o člen
O poteku strokovnega izpita se vodi zapisnik.
Zapisnik zajema zlasti osebne podatke pripravnika, podatke o času in kraju pripravniške dobe, datum strokovnega izpita, uspeh izpita, izpitna vprašanja, poklic oziroma stroko V kateri je opravljal strokovni izpit, morebitni ponavljalni rok ih Sestavo ko-misj|je.
Zapisnik o strokovnem izpitu podpišejo . vsi člani izpitne komisije.
140.	p člen
Pripravniku, ki je opravil strokovni izpit, se izda potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu.
Potrdilo izda in vodi evidenco o opravljenih strokovnih izpitih občinsko obrtno združenje, v katerem je pripravnik opravil strokovni izpit.
Potrdilo o .opravljenem strokovnem izpitu mora vsebovati osebne podatke pripravnika, datum strokovnega izpita, poklic oziroma Stroko v kateri je pripravnik opravil strokovni izpit in navedbo predpisov, na osnovi katerih je bil strokovni izpit opravljen.
Potrdilo podpišeta predsednik izpitne komisije in mentor.
Dokumentacijo trajno hrani pristojno obrtno združenje.«
Sedanje XIX. poglavje postane XX. poglavje.
14.	člen
141.	člen se črta.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE . 15. člen
Te spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe so izdelane v dveh istovetnih izvodih, od katerih prejthe vsak od podpisnikov po eh izvod.
16.	člen
Te spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa še jih od 1. julija 1984 dalje, razen določb, ki se nanašajo na osebne dohodke delavcev, ki se uporabljajo od 1. januarja 1984 dalje.
17.	čleti
Pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in obrtniki morajo biti usklajene z določbami teh sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe najkasneje'
v enem mesecu po uveljavitvi teh sprememb in dopolnitev kolektivne gti^OŠBe.
Ljubljana, dne 26. decembra 1984.
Republiški odbor sindikata • delavcev obrti Slovenije
Predsednik
Martin Muršič 1. r.
Zveza obrtnih združenj Slovenije
Predsednik Matke Kavtičnik 1. r.
OBMOČNA VOD&A SKUPNOŠT GORENJSKE 87.	'
Na podlagi 5. in 11. člena zakona o vodah (Uradni list SRS. št. 38/81), sklenemo delavci temeljne ali druge organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, občani v krajevni skupnosti in občani, organizirani v temeljni organizaciji združenega dela za urejanje voda in v terrteljni organizaciji za urejanje hudournikov kot izvajalci vodnogospodarskih storitev in dejavnosti; ki so posebnega družbenega pomena naslednji
samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Gorenjske.
Samoupravni sporazum o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Gorenjske z dne 15. oktobra 1974 se spremeni in dopolni tako, da se njegovo prečiščeno besedilo glasi:
SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi Območne vodii£ skupnosti Gorenjske
I.	UVODNA DOLOČBA
1.	člen
Za organizirano, trajno in redno zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb po vodi in storitvah v zvezi z vodo se uporabniki in izvajalci združujejo v Območno vodno skupnost Gorenjske (v nadaljnjem besedilu: OVS Gorenjske), in z namenom da bi v njej zagotovili celovito opravljanje vodnogospodarske dejavnosti posebnega družbenega pomena.
2.	člen
S tem samoupravnim sporazumom udeleženci urejamo zlasti tale vprašanja:
—	status
—	namen in cilje ustanovitve OVS Gorenjske
—	samoupravno organiziranost, delegiranje de-legat^U, poštbpek Sporazumevanja o medsebojnih pravicah, obveznostih ih odgovornostih
:— predmet siiobbtihe mehjave dela
—	osnove družbenoekonomskih odnosov
—	samoupravne špltištie akte
—	reševanje sporov
—	druge zadeve ih vprašanja Skupnega pomena
—	prehodne in končne določbe.
II.	STATUS
3.	člen
OVS Gorenjske se ustanovi za del vodnega območja Save v mejah kot sledi:
meja poteka od razvodnice med Kamniško Bistrico in Kokro po razvodnici med Pšato in Kokro do skupne točke z bivšo okrajno mejo Ljubljana— Kranj nad Račami po približni razvodnici ob bivši okrajni meji do Save. Od tam poteka meja od smled-niškega mostu na reki Savi mimo Jeprce do Sore, po razvodnici Ločnice in Hrastnice, nato po razvodnici med Soro Poljanščico in Gradiščico ter barjanskimi pritoki do meje z bivšim okrajem Gorica. Od tu dalje poteka meja po razvodju med pritoki Soče in Save do italijanske in avstrijske meje ter dalje po državni meji z Avstrijo v Karavankah do razvodnice Kokre s Kamniško Bistrico.
4.	člen
Skupnost se imenuje: Območna vodna skupnost Gorenjske Kranj
Skrajšano ime je: OVS Gorenjske
Sedež skupnosti je v Kranju, Ulica Mirka Vad-nova 5
5.	člen
Dejavnost OVS Gorenjske je dogovarjanje med uporabniki in izvajalci o programiranju in spremljanju vodno gospodarske dejavnosti, ki je opredeljena v 4. členu zakona o vodah, združevanju sredstev in urejanju družbeno-ekonomskih odnosov.
6.	člen
OVS Gorenjske je pravna oseba in nosilec pravic, obveznosti in odgovornosti v pravnem prometu in ima vsa pooblastila v okviru svoje pravne sposobnosti.
OVS Gorenjske opravlja in razpolaga z vsemi sredstvi, ki jih ima in z njimi odgovarja za svoje obveznosti do drugih.
Pravice, obveznosti in odgovornosti OVS Gorenjske določajo poleg pozitivne zakonodaje še ta sporazum, statut in drugi samoupravni splošni akti.
7.	člen
OVS Gorenjske predstavlja in zastopa njen predsednik skupščine in je upravičen v njenem imenu in v okviru njene pravne sposobnosti brez omejitve sklepati pogodbe in opravljati druga poslovna in zastopniška dejanja skladno s sklepom organa upravljanja.
Predsednik skupščine OVS Gorenjske sme dati v mejah svojih pooblastil drugi osebi pismeno pooblastilo za sklenitev določenih vrst pogodb in za druge vrste pravnih in zastopniških dejanj. Obseg in meje pooblastil določi predsednik skupščine sam, brez posebnega soglasja skupščine.
V primeru odsotnosti predsednika skupščine, ga nadomešča z vsemi pooblastili predsednik zbora uporabnikov.
III.	NAMEN IN CILJI USTANOVITVE OVS GORENJSKE
8.	člen
Zavedajoč se, da je vodni režim eno izmed temeljnih danosti za zadovoljevanje osebnih in skup-
nih potreb delovnih ljudi po vodi in vodnogospodarskih storitvah, ter izhajajoč iz načela celovitosti vodnega režima v povodju, si zastavljajo podpisniki lega sporazuma za gospodarjenje z vodo in urejanjem vodnega režima sledeča programska izhodišča in naloge:
—	vsak poseg, v vodni režim naj se opravi tako, da se praviloma ne prizadene, temveč obvaruje, po možnosti še izboljša človekovo naravno okolje in da obenem pomeni tudi nadaljnje stopnjevanje ugodnih pogojev za pospešen gospodarski, kulturni, rekreacijski in drugi vsestranski družbeni napredek v območju;
—	skupnost bo posvečala posebno skrb za povečanje varnosti življenja ljudi in živali, ter osebne in družbene imovine pred škodljivim delovanjem poplavnih voda in erozije ter hudournikov.
OVS Gorenjske bo v ta namen ob skupnih in solidarnih materialnih naporih zagotovila trajno urejanje vodnega režima, predvsem pa redno vzdrževanje do sedaj zgrajenih vodnogospodarskih varstvenih objektov in naprav v splošni rabi in takojšnjo odpravo poškodb na naravnih vodotokih.
V skladu z doseženo stopnjo razvoja bo stremela za trajno izgradnjo novih varstvenih objektov in sistemov, kar naj postopoma odpravlja nevarnost pred ujmo, zmanjšuje materialne škode in ustvarja boljši vodni standard in splošne 'razvojne pogoje. V interesu teh smotrov se bo skupnost zavzemala tudi za čim višjo stopnjo aktivne solidarnosti vseh njenih članov, v neposrednih akcijah pred poplavami, ob njih m po njih ter neurjih, kar se mora odraziti v načrtu za obrambo pred poplavami, ki ga bo skupnost sprejela v skladu z zakonskimi določili.
Ukrepi skupnosti bodo težili za izboljšanjem odtočnih razmer tako, da se obogatijo zaloge vode in izdatnost podtalnice, da se doseže boljša razporeditev vode v prostoru in času in omogoči hitrejše izgradnje vodooskrbnih m drugih podobnih naprav za nenehno izboljšanje oskrbe s pitno in tehnološko vodo, ter vodo za rekreacijske in druge potrebe.
Demografski in gospodarski razvoj povzročata s svojimi odpadnimi vodami in drugim onesnaženjem voda zaskrbljujočo stopnjo onesnaženosti površinskih, podzemnih in talnih voda, ki ogroža zlasti zdravstveno stanje ljudi, živali in rastlinstva, ter povzroča druge škode, kar vse otežkoča gospodarski, kulturni in drugačni napredek. Zato bo skupnost sodelovala pri uvajanju proizvodnih procesov, ki bodo zagotavljali zmanjšanje onesnaženja odpadnih voda, pri gradnji čistilnih naprav ter drugih ukrepih, ki bodo prispevali k večji čistoči vode.
9.	člen
Poleg nalog, ki nedvoumno izhajajo iz programskih izhodišč navedenih v prejšnjem členu in 20. členu zakona o vodaTi, opravlja OVS Gorenjske še naslednje naloge:
—	usmerja vodno gospodarsko politiko na osnovi dolgoročnih srednjeročnih in letnih planov razvoja vodnega gospodarstva in zagotavlja njihovo izdelavo,
—	sprejme načrt za obrambo pred škodljivim delovanjem voda,
—	zagotavlja strokovno spremljanje pojavov delovanja voda, erozije, hudournikov in plazov hidro-
morfološkega izvora ter sprejema predloge za njihovo sistemsko urejanje,
—	zagotavlja vzdrževanje doseženih ravnovesnih razmer na vodotokih in hudourniških območjih,
—	zagotavlja in združuje finančna sredstva potrebna za opravljanje nalog Območne vodne skupnosti Gorenjske, za opravljanje nalog Zveze vodnih skupnosti Slovenije, kakor tudi potrebna finančna sredstva za odpravo škod povzročenim vodnemu gospodarstvu po elementarnih nezgodah,
—	izdaja vodnogospodarska mnenja,
—	skrbi za varstvo kakovosti voda in vodnih zalog, podvzema ukrepe, ki prispevajo k izboljšanju čistoče voda, ter daje spodbude in sodeluje pri gradnji objektov in naprav, ki varujejo vodo pred onesnaževanjem oziroma jo čisti,
—	opravlja nadzor nad funkcionalnostjo in stanjem vodnogospodarskih objektov in naprav v posebni rabi in priobalnih zemljišč, ki jih upravljajo njeni člani,
—	skrbi za manj razvita področjh na svojem območju in sodeluje pri prostorskih, kmetijskih in drugih načrtih, ki so v vzročni zvezi z vodnim gospodarstvom,
—' sodeluje pri pripravi občinskih predpisov s področja vodnega gospodarstva ter sodeluje z organi in organizacijami v občini v vseh vodnogospodarskih vprašanjih in obvešča občine na svojem območju o stanju in problemih v vodnem gospodarstvu,
—	opravlja vse druge zadeve s področja urejanja rodnega režima, ki jih določajo zakoniti predpisi, ta samoupravni sporazum in na njegovi osnovi izdani samoupravni akti,
—	najema in daje posojila drugim območnim vodnih skupnostim in ZVSS za izpolnitev planskih ciljev, Vendar le do višine, ki je opredeljena v SaS o temeljih planov OVS oziroma SaS temeljev planov ZVSS,
—	opravlja zadeve na področju SLO in DS.
10.	člen
Uporabniki in izvajalci bomo preko OVS Gorenjske v Zvezi vodnih skupnosti Slovenije opravljali naloge, ki bodo dogovorjene v samoupravnem sporazumu o ustanovitvi te zveze v skladu s 13. členom zakona o vodah.
IV.	SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST, DELEGIRANJE DELEGATOV, POSTOPEK SPORAZUMEVANJA O MEDSEBOJNIH PRAVICAH IN ODGOVORNOSTIH
11.	člen
Območno vodno skupnost Gorenjske upravlja delegatska skupščina, ki jo sestavljata zbor delegatov uporabnikov in zbor delegatov izvajalcev.
12.	člen
Zbor uporabnikov sestavljajo delegati delegacij uporabnikov in šteje 61 delegatskih mest.
Zbor izvajalcev sestavljajo delegati delegacij izvajalcev in šteje 10 delegatskih mest.
13.	člen
Od skupnega števila delegatskih mest v zboru uporabnikov skupščine OVS Gorenjske delegira po-
samezna delegacija oziroma konferenca delegacij po enega delegata, razen Železarne Jesenice, ki ima 2 delegata, ter Iskra Kranj ki ima tudi 2 delegata:
—	delegacijo TOZD, ki opravljajo gospodarsko dejavnost 34 delegatov,
—	delegacije občanov organizirani v ribiških organizacijah 2 delegata,
—	delegacije občanov, ki opravljajo samostojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost 5 delegatov.
Sestavni del zbora uporabnikov 20 delegatov delegirajo delegacije KS glede na zaokroženost teritorija in vodnogospodarske problematike.
V zbor izvajalcev delegirajo delegate tisti izvajalci, ki izvajajo dela posebnega družbenega pomena.
Skupščina ob razpisu volitev shematsko prikaže gornji način delegiranja delegatov.
Delavci temeljne ali druge organizacije združenega dela, ki opravljajo gospodarsko dejavnost, delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so v lastnini občanov, občani v KS in občani organizirani v ribiških organizacijah se lahko združijo v skupno občinsko konferenco delegacij uporabnikov zaradi delegiranja skupnih delegatov v zbor uporabnikov skupščine OVS Gorenjske.
14.	člen
Delegati v skupščini odločajo:
—	na skupni seji obeh zborov
—	oba zbora enakopravno (ločeno glasovanje obeh v isti zadevi)
—	posamezni zbor samostojno (različne zadeve)
—	po predhodnem izjavljanju delavcev, drugih delovnih ljudi in občanov v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih.
15.	člen
Skupščina na skupni seji obeh zborov odloča zlasti o naslednjih zadevah:
—	voli in razrešuje predsednika skupščine
—	voli odbore in komisije skupščine
—	sprejema odločitve v skladu s 25. členom zakona o vodah
—	voli in daje pooblastila delegaciji za Zvezo vodnih skupnosti Slovenije
—	sprejema akt o ustanovitvi posebnega sodišča združenega dela
—	ugotavlja sprejem sporazuma iz 21. člena tega sporazuma
—	sprejema poslovnik skupščine.
16.	člen
Skupščina na sejah obeh zborov enakopravno odloča zlasti o naslednjih zadevah:
—	oblikuje politiko na področju vodnogospodarske dejavnosti
—	usklajuje elemente za pripravo SaS o temeljih plana
—	določi predlog SaS o temeljih planov OVS
—	sprejema srednjeročni in letni plan
—	sprejema program vodnogospodarskih storitev in dejavnosti
—	določi predlog, sprememb in dopolnitev tega
sporazuma	/
—	sprejema zaključni račun
—	sprejema druge samoupravne sporazume in družbene dogovore
—	sprejema statut in druge samoupravne splošne
akte
—	sklepa samoupravne sporazume o usklajevanju planov z drugimi skupnostmi
—	o samoupravnem sporazumu o svobodni menjavi dela med izvajalci in uporabniki
—	o pripravi predloga načrta obrambe pred poplavami.
17.	člen
Zbor uporabnikov samostojno odloča zlasti v naslednjih zadevah:
—	voli predsednika zbora
—	imenuje delovna telesa zbora
—	o delegiranju delegatov uporabnikov v organe upravljanja izvajalcev
—	o delegiranju delegatov v delegacije za zbor uporabnikov ZVSS
—	o predlogih samoupravnih sporazumov in dogovorov, ki urejajo samoupravne in materialne odnose med uporabniki
—	o oblikovanju elementov za sestavo predloga SaS o temeljih plana in sicer:
1.	obseg potreb za vzdrževanje vodotokov in drugih zbiralnikov vode za rekonstrukcijo in gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi za potrebe OVS Gorenjske in ZVS Slovenije,
2.	načine in pogoje za združevanje sredstev za namene iz tč. 1 te alinee in za namene varstva voda,
3.	potreben obseg in namen sredstev.
—	določa kriterije in merila za oblikovanje sredstev zajemnosti in solidarnosti
—	spremlja izvajanje planskih nalog preko izvajanja vodnogospodarskih programov vodnogospodarske dejavnosti in poročil samoupravnega nadzora ter sprejema ukrepe za njihovo'realizacijo.
18.	člen
Zbor izvajalcev samostojno odlbča zlasti v naslednjih zadevah:
—	voli predsednika zbora
—	imenuje delovna telesa zbora
1— o oblikovanju naslednjih elementov za sestavo predloga SaS o temeljih planov OVS Gorenjske
1.	obseg in vrsto zmogljivosti ter ukrepe za zagotovitev gospodarske izrabe zmogljivosti za vzdrževanje vodotokov in drugih zbiralnikov vode, za rekonstrukcijo in gradnjo vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi,
2.	osnove in merila za oblikovanje povračil za izvajanje programov vodnogospodarskih storitev oziroma opravljanja vodnogospodarske dejavnosti, • .
3.	standarde in normative glede obsega in kvalitete vzdrževanja vodotokov in drugih zbiralnikov vode ter vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi:
—	spremlja izvajanje planskih nalog in sprejema ukrepe za njihovo realizacijo
—	o delegiranju delegatov v delegacije za zbor izvajalcev ZVSS.
19.	člen
Skupščina po predhodnem izjavljanju delavcev, delovnih ljudi in občanov v TOZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih (uporabniki) in delavcev TOZD za urejanje voda (izvajalci) v naslednjih zadevah:
—	ugotavlja sprejem samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti
—	in o njegovih spremembah, če te prinašajo dodatni program z dodatnimi finančnimi obvezami.
20.	člen
Skupščina oziroma posamezni zbor lahko odloča, če je prisotnih več kot polovica delegatov.
Odločitve o zadevah, o katerih odločajo delegati v skupščini na skupni seji obeh zborov in o zadevah, o katerih odloča posamezni zbor samostojno so sprejete, če jih je sprejela večina vseh delegatov vsakega zbora.
Odločitve o zadevah o katerih odločata oba zbora enakopravno so sprejete, če so bile sprejete z večino glasov vseh delegatov v vsakem zboru in v enakem besedilu v obeh zborih.
Če ni doseženo soglasje med zboroma, se izvede usklajevalni postopek, ki je določen s statutom Območne vodne skupnosti Gorenjske.
Če tudi v usklajevalnem postopku ni doseženo soglasje in bi bilo zaradi tega ogroženo opravljanje vodnogospodarskih storitev in	dejavnosti, lahko
skupščine pristojnih družbenopolitičnih skupnosti začasno uredijo to vprašanje.
21.	člen
Mandat delegatov v skupščini OVS traja štiri leta. Predsednika skupščine in predsednika obeh zborov se voli za dobo 2 let.
Predsednik skupščine in predsednika zborov ne morejo biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljeni za te funkcije.
Podrobneje se delo skupščine, obeh zborov in organov skupščine ter pravice in obveznosti delegatov in druge .zadeve, pomembne za delo skupščine, uredijo s statutom OVS Gorenjske.
22.	člen
Skupščina ima predsedstvo skupščine, ki ga sestavljajo:
—	predsednik skupščine ,
—	predsednika obeh zborov
—	predsednik odbora za planiranje in finance
—	predsednik odbora za svobodno menjavo dela
—	delegat, ki predstavlja OVS Gorenjske v
predsedstvu ZVS Slovenije	*
Predsedstvo koordinira delo skupščine in drugih organov in pri tem opravlja zlasti tele zadeve:
—	obravnava predloge gradiv zasedanj obeh zborov skupščine
—	spremlja izvrševanje sklepov skupščine
—	usklajuje delo zborov skupščine in njenih teles
—	skrbi za informiranje javnosti
—	obravnava druge zadeve, določene s tem sporazumom in statutom OVS Gorenjske
23.	člen
Predsedstvo vodi predsednik skupščine.
Predsednik sklicuje in vodi sejo predsedstva hi skrbi za izvajanje njegovih sklepov.
24.	člen
Za proučevanje posameznih zadev in pripravo predlogov ima skupščina stalne odbore in komisije.
Stalni odbori so:
—	odbor za planiranje in finance
—	odbor za svobodno menjavo dela.
Stalne komisije so:
—	komisija za melioracije
—	komisija za kakovost voda in zaščito vodnih količin (resursov)
—	komisija za obrambo’ pred poplavami in izrabo vode.
25.	člen
Stalne odbore in komisije imenuje skupščina na skupni seji obeh zborov in sicer predsednika in štiri člane izmed delegatov uporabnikov, štiri člane izmed delegatov zbora izvajalcev. Kot člani komisij so lahko imenovani tudi zunanji sodelavci (strokovnjaki).
26.	člen
Skupnost ima še odbor za SLO in DS in odbor samoupravne delavske kontrole.
Odbor za SLO in DS ima predsednika, podpredsednika in pet članov. Predsednik odbora SLO, ki je istočasno vodja obrambnega načrta, je predsednik skupščine.
Odbor samoupravne delavske kontrole ima pet članov, predsednika izvolijo člani med .seboj.
Natančnejše dolžnosti odborov in komisij se uredijo v statutu OVS Gorenjske.
V.	PREDMET SVOBODNE MENJAVE DELA
27.	člen
Udeleženci smo sporazumni, da je predmet svobodne menjave dela program vodnogospodarskih storitev in izvajanje vodnogospodarske dejavnosti.
Uporabniki bomo .ovrednotili delo izvajalcev s pomočjo elementov cene oziroma povračila. Pri' tem je cena vrednost posamezne storitve, povračilo pa je vrednostni izraz zbira cen posameznih storitev, ki jih obsega določeni program oziroma celotna dejavnost
Za elemente cene iz predhodnega odstavka tega člena bomo upoštevali: osebni dohodek, materialne ‘stroške, zakonsko amortizacijo, sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih, družbenih potreb ter druge obveznosti, ki se na podlagi zakona pokrivajo iz dohodka, sredstva skupne porabe delavcev, sredstva rezerv in dogovorjeni del razširjene reprodukcije.
28.	člen
S\mbodna menjava dela med izvajalci in uporabniki temelji na sprejetih planskih aktih na podlagi katerih sklenemo srednjeročne ali letne samoupravne sporazume o svobodni menjavi dela, v katerem se določijo zlašti obseg programa vodnogospodarskih storitev z lokacijo in potrebno tehnično dokumentacijo, standard storitev, način zagotavljanja sredstev, tehnični roki ali terminski plani, način izvajanja tehničnega in samoupravnega nadzora, način urejanja medsebojnih obveznosti zlasti v primeru poslovanja z izgubo, obseg in vrsto zmogljivosti 'izvajalca za izvedbo programa, način reševanja^ sporov in druga vpr8šanj"a, ki zadevajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
Posamezni uporabnik in izvajalec lahko uresničuje svobodno menjavo dela tudi neposredno, če to ne omejuje dogovorjenih potreb in interesov, za katere smo se dogovorili v Območni vodni skupnosti Gorenjske.
VI.	OSNOVE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV
29.	člen
OVS Gorenjske ima tele planske akte:
—	samoupravni sporazum o temeljih planov
—	dolgoročni plan
—	srednjeročni plan
—	letni plan.
30.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana OVS Gorenjske in samoupravni sporazum o temeljih planov Zveze vodnih skupnosti Slovenije morata biti usklajena, sprejmeta pa se sočasno.
Dolgoročni plan sprejme skupščina na podlagi vodnogospodarskih osnov in je podlaga za sestavo ostalih planskih dokumentov.
Na osnovi Samoupravnega sporazuma o temeljih plana OVS Gorenjske, skupščina sprejme srednjeročni in letni plan.
31.	člen
Sredstva za vodno gospodarstvo se zagotavljajo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana OVS Gorenjske. V tem sporazumu se opredelijo tudi kriteriji, načini in obseg združevanja sredstev za tiste naloge, ki jih OVS Gorerijska poveri Z\'ezi vodnih skupnosti Slovenije in za naloge, ki so na ZVSS prenešena po določbah iz drugega ddštavka 22. člena zakona o vodah, vse pa dogovorjene v samoupravnem sporazumu o temeljih planov ZVSS.
32.	člen
S samoupravnim sporazumom' o temeljih plana Območne vodne skupnosti Gorenjske se udeleženci v OVS Gorenjske sporazumemo zlasti:
—	o fizičnem in vrednostnem obsegu vzdrževanja naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov vode, varstva vode, rekonstrukcije in gradnje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi v srednjeročnem obdobju, upoš evajoč pri tem tudi potrebe ki izhajajo iz planiranih dolgoročnih usmeritev razvoja na področju vodnega gospodarstva, predvsem glede rekonstrukcije in gradnje vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi,
—	o lokaciji, rokih graditve in potrebnih sredstvih za posamezne objekte,
—	o samoupravnem združevanju sredstev za uresničevanje srednjeročnega plana in o osnovah in merilih za samoupravno združevanje sredstev,
—	o pogojih In načinih uporabe in o upravljanju s sredstvi,
—	o potrebnih zmogljivostih za Izvajanje predvidenega obsega vzdrževanja naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov vode, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi ter varstva voda,
—	o merilih in pogojih za oblikovanje povračil za posamezne programe vzdrževanja naravnih vodotokov in drugih zbiralnikov vode, vodnogospodarskih objektov in naprav v splošni rabi in povračil za programe varstva voda,
—	o nalogah in ukrepih, ki jih prevzemajo z dogovorom o temeljih plana družbenopolitične skupnosti,
—	o skupnih nalogah, ki jih uresničujemo v Zvezi vodnih skupnosti Slovenije,
—	o merilih in pogojih za oblikovanje in uporabo sredstev vzajemnosti in solidarnosti,
—	o nalogah in ukrepih s področja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite.
33.	člen
Sredstva za izvajanje programov vodnogospodarskih storitev in dejavnosti plačujejo TOZD s področja gospodarstva in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo samostojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, v obliki povračila.
Povračila za vodo plačujejo tudi komunalne organizacije in krajevne skupnosti, ki vodo oddajajo iz javnih vodovodnih naprav gospodarstvu in tistim OZD in drugim organizacijam, ki se ne ukvarjajo z gospodarsko ali komunalno gospodarsko dejavnostjo.
34.	člen
Merila za odmero povračila za posameznega uporabnika se določijo tako, da je njegova višina odvisna od:
—	koristi, ki jo imajo od izkoriščene in uporabljene vode ter vodnogospodarskih storitev,
—	od koristi, ki jo ima zaradi obrambe pred poplavami in jo pred-tavljajo vsa uporabnikova sredstva za reprodukcijo,
—	stopnjo onesnaženja voda. ki jo povzročajo odpadne vode ali druge izpuščene snovi.
Sredstva se zbirajo na račun OVS Gorenjske.
Ce se uporabniki in izvajalci ne sporazumejo o višini povračil, se postopa v skladu z zakonom.
35 člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana je sklenjen ko ga podoiše več kot polovica udeležencev.
38. člen
Poleg povračil iz 31. člena teea sporazuma se sredstva za vodno-gosnodarstvo zagotavljajo še:
—	s samoupravnim združevanjem sred tev samoupravnih organizacij in skupnosti, ki opravljajo gospodarsko dejavnost,
—	z odškodninami za odvzem poseka mivke in proda iz strug brežin in priobalnih zemljišč,
—	z odškodninami zaradi nenadnega onesnaževanja vode z nevarnimi ali škodljivimi snovmi,
—	z drugimi sredstvi na podlagi zakona.
37.	člen
Delavski svet izvajalca predloži predlog programa vodnogospodarskih storitev in dejavnosti OVS Gorenjske, skupščina pa ga sprejme do konca novembra tekočega leta za prihodnje leto.
S samoupravnim sporazumom v svobodni menjavi dela med izvajalci in uporabniki se med drugim določi, da odbor za svobodno menjavo dela spremlja izpolnitev programa in po potrebi ukrepa.
Letni plan OVS Gorenjske pripravi odbor za plan in finance na podlagi strokovnih podlag izvajalca in potreb uporabnikov.
VIL SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI
38.	člen
Statut OVS Gorenjske podrobneje opredeljuje zlasti:
—	njene naloge,
—	samoupravno organiziranost.
—	usklajevalni postopek,
—	pristojnost izvršilnih organov,
—	pravice in dolžnosti odborov
—	razmerja do delovne skupnosti.
—	pravice in dolžnosti odbora 'a LO in DS.
—	druge zadeve pomembne za ui
Drugi samoupravni splošni aKti OVS Gorenjske so:
—	poslovnik za delo skupščine in njenih organov,
—	samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela med uporabniki in izvajalci,
—	ostali samoupravni splošni akti, ki jih določa statut in zakon.
VIII.	REŠEVANJE SPOROV 39 člen
Posebno sodišče združenega dela. ki ga ustanovi OVS Gorenjske skupaj z ostalimi OVS v ZVSS rešuje spore v družbenoekonomskih samoupravnih odnosih, odnosih po sprejemanju in Izpolnjevanju planskih odločitev in drugih samoupravnih razmerjih.
Podrobnejše določbe o delovanju sodšča iz prvega odstavka tega člena določa samoupiavni sporazum o njegovi ustanovitvi.
IX.	DRUGE ZADEVE IN VPRAŠANJA
SKUPNEGA POMENA
40. člen
Zaradi usklajevanja planov družbenoekonomskega in prostorskega razvoja na območju občin, kjer je ustanovliena OVS in zaradi uresničevanja drugih družbenih ciljev se OVS povezuje z drugimi SIS materialne proizvodnje s katerimi usklajuje skupne interese.
•	41. člen
Za zagotovitev čimbolj smotrnega opravljanja administrativno strokovnih, pomožnih in tem podobnih del, ustanovi delovno skupnost za potrebe OVS Gorenjske na ravni Zveze vodnih skupnosti Slovenije.
Določena opravila si OVS Gorenjske lahko zagotovi tudi z dogovorom z drugo organizacijo ali organom.
X.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42.	člen
Ta samoupravni sporazum prične veljati ko ga sprejme večina vseh uporabnikov in izvajalcev in ko dajo nanj soglasje občine na območju OVS Gorenjske.
K samoupravnemu sporazumu pristopijo naknadno na novo organizirane organizacije in organizacije, ki iz kakršnegakoli razloga k njemu še niso pristopile.
Izvirno besedilo s podpisi, ali pristopnimi izjavami udeležencev hrani delovna skupnost.
43.	člen
Vsak udeleženec sporazuma in skupščina OVS Gorenjske imajo pravico predlagati spremembo sporazuma. Svojo zahteve e predlogom se pošlje skup-
ščini. Skupščina razpravlja o predlogu, določi predlog sprememb in ga pošlje udeležencem v odločitev.
Sprejem sprememb razglasi skupščina potem, ko dajo k njim soglasje pristojne občine.
44.	člen
Z dnem ko začne veljati ta sporazum, prenehajo veljati SaS o ustanovitvi OVS Gorenjske z dne 15. 10. 1974.
Obveze in pravice, ki jih ima OVS Gorenjske po samoupravnih sporazumih in drugih aktih, prevzema pravna naslednica OVS Gorenjske, ki se ustanavlja s tem sporazumom.
45.	člen
Ko je ta samoupravni sporazum sklenjen, skliče iniciativni odbor prvo sejo skupščine skupnosti. Za
ustanovno sejo pripravi porazdelitev delegatskih mest iniciativni odbor.
Na prvi seji skupščina razpravlja in odloča o:
—	konstituiranju
—	o začasnem statutu
—	o ostalem gradivu.
46.	člen
Ta sporazum se objavi v Uradnem listu SRS in v Uradnem vestniku Gorenjske, ter prične veljati osmi dan po objavi.
St. 784
Datum, 27. decembra 1983
Predsednik skupščine OVS
Anton Božič, dipl. inž. 1. r.
ORGAN! IN ORGANIZACIJE V OBČINI
LJUBLJANA
88.
V smislu določbe 250. člena ZZD in na podlagi sklepa 7. seje zbora uporabnikov skupščine SSS Ljubljana dne 26. junija 1984 je zbor uporabnikov na svoji 8. redni seji dne 17. oktobra 1984 sprejel
PRAVILNIK
o prodaji stanovanj, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana, družbeno pravnim osebam
1.	člen
S tem pravilnikom se določa način prodaje stanovanj, ki jih po osnovah in merilih veljavnega pravilnika ni možno dodeliti solidarnostnim upravičencem.
2.	člen
O prodaji stanovanj se družbeno pravne osebe ” obvesti z javnim oglasom, objavljenim v dnevnem časopisju.
3.	člen
Javni oglas mora vsebovati:
—	naziv in sedež prodajalca
—	označbo in opis stanovanjske hiše oziroma posameznega dela stanovanjske hiše
—	ceno, za katero se posamezni del stanovanjske hiše prodaja
—	način plačila
—	navedbo, kje se lahko interesenti seznanijo o podrobnejših pogojih
—	opozorilo, da ima prednost tista družbeno pravna oseba, ki bo ponudila boljše pogoje
—	opozorilo, da se lahko družbene pravne osebe prijavijo na oglas v roku 30 dni
—	opozorilo, da ima ob enako ugodnih ponudbah prednost tista družbenopravna oseba, ki bo ponudbo poslala prva
—	opozorilo, da nosi vse stroške v zvezi s prodajo družbeno pravna oseba.
4.	člen
Za pravilen potek odprodaje skrbi tri članska komisija, ki jo izmed delegatov imenuje zbor uporabnikov skupščine SSS Ljubljana. Vloge oziroma
prijave morajo biti opremljene z datumom in točnim časom prispetja, kar se opravi v tajništvu SSS Ljubljana.
5.	člen
Komisija po preteku roka iz 3. člena povabi pooblaščence družbeno pravnih oseb, ki so se prijavile na oglas, da v njihovi navzočnosti objavi rezultate. S tem bi zagotovili družbeno pravnim osebam možnost nakupa drugega stanovanja v okviru oglasa.
6.	člen
Komisija bo predala ključe stanovanj po sklenitvi ustreznih pogodb, ko bo družbeno pravna oseba dokazala, da je poravnala pogodbeno ceno in morebitne druge stroške v zvezi s prodajo.
7.	člen
Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme zbor uporabnikov skupščine SSS Ljubljana in se objavi v Uradnem listu SRS.
Predsednica zbora uporabnikov skupščine SSS Ljubljana
Kristina Zupančič 1. r.
89.
Na podlagi 3. člena zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lasti (Uradni list SRS, št. 13/74) in 9. člena zakona o prometu z nepremičninami (Uradni list SRS, št. 19/76) je zbor uporabnikov na svoji 8. redni seji dne 17. oktobra 1984 sprejel
PRAVILNIK
o postopku za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj občanom, društvom in drugim civilno pravnim osebam
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se določajo pogoji za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini, nad katerimi ima pravico uporabe Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana, občanom, društvom in drugim civilno pravnim osebam.
2.	člen
Stanovanjske hiše in posamezni deli stanovanjske hiše v družbeni lastnini, na katerih je lahko lastninska pravica, se smejo prodati občanom, društvom in drugim civilno pravnim osebam na način, ki ga določa zakon, in sicer:
—	z zbiranjem pismenih ponudb
—	na javni dražbi.
3.	člen
Postopek .za prodajo stanovanj opravi posebna 3-članska komisija, ki jo imenuje zbor uporabnikov skupščine SSS Ljubljana.
II.	ZBIRANJE PONUDB
4.	člen
Zbiranje pisnih ponudb se opravi na podlagi javnega razpisa, ki se objavi v Uradnem listu SRS ali dnevnem časopisu.
Javni razpis vsebuje zlasti:
—	naziv in sedež prodajalca
—	označbo in opis stanovanja
—	izklicno ceno ter druge pogoje prodaje
—	rok za oddajo ponudbe
—	datum in uro odpiranja ponudb.
5.	člen
Komisija po odpiranju ponudb in ugotovitvi najboljšega ponudnika sestavi zapisnik, ki mora vsebovati tudi naslednje podatke:
—	datum in uro odpiranja ponudb
—	sestavo komisije
—	osnovne podatke ponudnikov ter višino njihovih ponudb
—	podatke o najboljšem ponudniku
—	podpise članov komisije.
6.	člen
Pri presoji glede izbire najugodnejše ponudbe upošteva komisija:
—	ponudeno ceno
—	ponudene plačilne pogoje.
III.	JAVNA DRAŽBA
7.	člen
Razpis javne dražbe in dražbenih pogojev objavi komisija v dnevnem časopisju ali Uradnem listu SRS najmanj 15 dni pred javno dražbo.
8.	člen
Javna dražba se opravi pod n tslet ijimi pogoji:
a)	Splošni pogoji:
—	naziv in sedež prodajalca
—	označba in opis stanovanja z zrmli nimi podatki
—	način plačila kupnine (rok pl a ila Ki. n Pogoji)
—	izklicna cena
—	višina varščine, ki jo je potrebno položiti pred dražbo in način plačila
—	čas in kraj, kjer bo javna dražba.
b)	Podrobnejši pogoji:
—	navedba pritiklin stanovanja, ki se prodaja
—	označba bremen, ki jih mora prevzeti kupec.
Dražbene pogoje za vsako prodajo določi komisija
iz 3. člena.
9.	člen
Javna dražba je ustna.
Komisija začne javno dražbo ob napovedanem času in kraju tako, da prisotne dražitelje seznani s pogoji dražbe, predvsem pa:
—	da lahko draži samo tisti, ki je plačal varščino, ki predstavlja 10*/o od izklicne cene, kar dokaže s pismenim dokazilom o plačilu
—	določi najmanjši znesek, za katerega lahko dražitelj dviga ceno
—	da na dražbi uspe tisti dražitelj, ki ponudi naj višjo ceno, če nima kdo od draži teljev predkupne pravice
—	da bo dražiteljem, ki na dražbi niso uspeli, povrnjena vplačana kavcija, kupcu pa del kavcije, ki ostane po odbitku stroškov prodaje, vračunana v kupnino.
10.	člen
Komisija pred začetkom dražbe ugotovi podatke o dražiteljih in preveri, če so vplačali predpisano varščino.
Nato komisija prebere razpisane podatke ter ostale pogoje prodaje lei začne z dražbo tako, da član komisije — izklicateij — javno izkliče začetno izklicno ceno in označbo stanovanja, ki se prodaja na javni dražbi.
V primeru, da stanovanje draži samo en dražitelj, ki nedvomno izjavi, da se izklicno ceno strinja, mora izklicateij glasno ponoviti izklicno ceno, nato pa razglas dražitelja, ki je na dražbi uspel in doseženo ceno zdraženega stanovanja.
Ce stanovanja draži več dražReljev, začne izkli-catelj dražbo tako, da izkliče začetno izklicno ceno in vpraša dražitelje, kdo sprejema izklicno ceno. Nato izklicno ceno prvič ponovi in dražitelja vpraša »kdo da več«. Ce kdo od dražiteljev ponudi višjo ceno, nadaljuje izklicateij dražbe tako, da prvič ponovi višjo ceno in vpraša dražitelje »kdo da več«. To se ponavlja, dokler noben od dražiteljev ne ponudi višje cene. Ponudnik je vezan na svojo po-nucflbo, dokler ni podane višje ponudbe. Zadnjo najvišjo ponudbo izklicateij trikrat ponovi. Uspeli ponudnik, ki odstopi od svoje ponudbe, izgubi pravico do povrašila varščine. Po končani javni dražbi se razglasi zdražitelja, ki je usppl na dražbi in doseženo ceno zdraženega stanovanja.
11.	člen
O poteku javne dražbe se vodi zapisnik, ki mora vsebovati:
—	kraj in čas dražbe
—	podatke o komisiji za dražbo
—	navedbe o seznanitvi prisotnih dražiteljev o razpisu dražbe in o postopku dražbe
—	poimensko navedbo priglašenih dražiteljev
—	ugotovitve o izpolnitvi razpisnih pogojev
—	izklicno ceno
—	ponudbe dražiteljev
—	naj višjo ponujeno ceno
—	razglasitev zdražitelja, kt je na dražbi uspel in zdraženo odkupno ceno stanovanja
—	podatke o dražiteljih, ki na dražbi niso uspeli in o vračilu varščine.
Zapisnik o poteku javne dražbe podpišejo člani komisije, zdražitelj, ki je na dražbi uspel in ostali dražitelji.
V zapisnik se vpišejo tudi ostali podatki in pripombe, ki bi vplivale na sam potek dražbe.
12.	člen
Ugovor proti opravljenemu postopku je mogoče vložiti, dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe.
Ugovor reši komisija takoj.
13.	člen
Zapisnik o najboljšem ponudniku in zapisnik o uspeli dražbi sta podlaga za sklenitev prodajne pogodbe o stanovanju.
Če kupec kljub pismenemu pozivu ne sklene prodajne pogodbe v 30 dneh po izbiri najboljšega ponudnika oziroma po javni dražbi, se upošteva kot kupca naslednjega najboljšega ponudnika.
14.	člen
Vse davke in druge javne dajatve v zvezi s prodajo stanovanja nosi kupec.
IV.	OSNOVA ZA DOLOČITEV IZKLICNE CENE
15.	člen
Osnova za določitev izklicne cene za pismene ponudbe oziroma za javno dražbo je vrednost stanovanja, valorizirana na dan prodaje.
Valorizirana vrednost iz prejšnjega odstavka se določi tako, da se pri izračunu upoštevajo merila in kriteriji za izračun prometne vrednosti, predvsem gradbeni stroški na dan prodaje, prometna vrednost zemljišča, stroški za komunalno urejanje zemljišča ter izrabljenost stanovanja.
Izklicno ceno določi sodno zapriseženi izvedenec gradbene stroke.
Izklicna cena ne sme biti starejša od 3 mesecev od dneva izdelave sodnega izvedenca.
V.	KREDITIRANJE KUPNINE
16.	člen
Kupnina se lahko kreditira.
Pri prodaji na krddit ne sme biti polog kupca nižji od 25 %> izklicne cene in mora biti plačan najkasneje v 30 dneh po sklenitvi pogodbe.
Začetek odplačevanja kredita ne more biti odložen.
Najdaljša odplačilna doba je 20 let.
Najnižja obrestna mera je 4 »/o oziroma takšna, kot jo določajo splošni bančni pogoji o stanovanjskih kreditih.
Pri določanju odplačilne dobe mora prodajalec paziti na to, da mesečna anuiteta ni nižja od mesečne stanarine, ki bi jo plačeval kupec, če bi bil imetnik stanovanjske pravice.
17.	člen
Denarna sredstva, ki jih SSS Ljubljana pridobi s prodajo nepremičnin, se prenesejo na račun sredstev solidarnosti.
VI.	KONČNE DOLOČBE
18.	člen
Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme zbor uporabnikov' skupščine SSS Ljubljana, objavi pa se v Uradnem listu SRS.
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o pogojih za izvedbo javne dražbe (Uradni list SRS, št. 22/84).
Predsednica zbora uporabnikov skupščine SSS Ljubljana
Kristina Zupančič 1. r.
BREŽICE
90.
Na podlagi določil 41. in 44. člena zakona o komunalni dejavnosti (Uradni list SRS, št. 8/82), 5. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS. št. 18/84), 50. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) 20. člena zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76) 34. člena zakona o varstvu zraka (Uradni list SRS, št. 17/75), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št 25/83) ter 152. in 158. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78) je Skupščina občine Brežice na seji# zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20. decembra 1984 ter Skupščina Samoupravne komunalne interesne skupnosti Brežice dne 30. oktobra 1984 sprejela
ODLOK
o urejanju In varstvu okolja v občini Brežice
1.	člen
Odlok o urejanju in varstvu okolja v občini Brežice ureja:
I.	Splošne določbe
II.	Urejanje, vzdrževanje in varstvo zelenih površin
III.	Varstvo voda
IV.	Varstvo zraka
V.	Varstvo pred hrupom
VI.	Nadzorstvo in kazenske določbe.
I. SPLOŠNE DOLOČBE
2.	člen
Za javne površine po tem odloku se štejejo:
1.	ulice s pločniki, trgi in ceste, sprehajališča, podvozi, nadvozi, mostovi, javna kanalizacija
2.	javni parki, nasadi, drevoredi, zelenice, posamezna skupina dreves ter zelenih površin v stanovanjskih naseljih
3.	kopališča na prostem, otroška igrišča in pokopališča
4.	železniške in avtobusne postaje ter postajališča, avtobusne čakalnice, parkirni prostori, tržnice, okolica javnih zaklonišč ter zemljišča za stalne in občasne športne in druge javne prireditve na prostem.
3.	Hen
Javne površine in zelene površipe, ki so last ali so v uporabi občanov ali družbenih pravnih oseb, vzdržujejo in urejajo njihovi lastniki oziroma uporabniki.
Ostale javne površine, ki ne pripadajo kot funkcionalno zemljišče objektov, so komunalrii objekti in naprave skupne rabe, vzdržuje in ureja enota za upravljanje stavbnega zemljišča v; območju, ki se ureja z zazidalnim načrtom, v ostalih območjih pa krajevna skupnost.
4.	člen
Organizacija, pristojna za izdelavo urbanistične dokumentacije je dolžna pri izdelavi te dokumentacije upoštevati vse elemente komunalne opremljenosti zemljišč.
Javne površine se urejajo na podlagi sprejetih prostorskih izvedbenih aktov.
5.	člen
Za javno površino, investicijski objekt in individualni stanovanjski ali drug objekt je lastnik oziroma investitor dolžan, pri pristojnem občinskem upravnem organu za izdajo lokacijskih ih gradbenih dovoljenj, predložiti lokacijsko dokumentacijo, v kateri je rešitev okolice objekta oziroma ureditev javnih in zelenih površin, ureditev gradbišča in drugi pogoji, povedani z nameravanim posegom v prostor (ravnanje s plodno zemljo, posek dreves in podobno).
Za vsak investicijski objekt, stanovanjsko, industrijsko ali javno zgradbo ter z javno površino je treba na podlagi lokacijske dokumentacije izdelati projekt zunanje ureditve okolice in zelene površine, kar je pogoj za izdajo gradbenega in uporabnega dovoljenja.
Investitor investicijskega objekta mora pred pričetkom gradnje zagotoviti sredstva za izvedbo zunanje ureditve.
Projekt ureditve okolice oziroma javne površine lahko izdela le za to usposobljena delovna' organizacija.
6.	člen
Pri gradnji investicijskih objektov je izvajalec dolžan takoj odstraniti odvečno zemljo od izkopov ter jo pripeljati na mesto, ki ga določi kmetijska zemljiška skupnost, kolikor to ni drugače določeno v lokacijski dokumentaciji.
Pri gradnji individualnih stanovanjskih ali drugih objektov je investitor dolžan, odpeljati odvečno zemljo od izkopov na mesto, ki ga določi kmetijska zemljiška skupnost ali krajevna skupnost.
Pri tem je treba upoštevati, da se zgornji sloj zemlje — humus, deponira na primerno mesto, za kasnejšo uporabo ureditve zelene površine okoli objekta.
7.	člen
Lastniki in upravljale! že obstoječih objektov, ki nimajo urejene okolice objektov, morajo le-to urediti najkasneje v roku enega leta po sprejetju tega odloka.
8.	člen
Občani, delovne in družbene organizacije ter hišni sveti so dolžni paziti na čistočo in vzdrževanje obstoječe javne in zelene površine ob svojih objektih in sicer tako, da ne kvarijo videz kraja, da se ne dela škoda na javnih prostorih in ne ogroža zdravje ljudi.
Zlasti so dolžni delovni ljudje in občani preko
krajevne skupnosti sodelovati s pristojnimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi, organizacijami združenega dela in upravnimi organi za vzdrževanje javne snage in primernega videza naselja.
9.	člen
Lastniki in upravljale! objektov in zemljišč so dolžni:
1.	urejati in redno vzdrževati dvorišča, vrtove, žive meje, travnike, ograje, drevje, zelenice in okrasne nasade ter dovozne poti;
2.	redno vzdrževati in obnavljati ograje, fasade, strehe, žlebove, odtočne cevi in okna ter zunanja vrata na stanovanjskih, industrijskih, gospodarskih in ostalih objektih;
3.	skrbeti, da v letnem času gojijo cvetje na vrtovih, balkonih in ložah;
4.	namestiti skupinsko anteno pri večjih stanovanjskih objektih (nad štiri stanovanja);
5.	gospodarske objekte tako urediti, da imajo sodobno urejena gnojišča, odpadne vode pa speljati v zaprto greznico ali v javno kanalizacijo;
6.	pri gradnji ograj ob javnih poteh in cestah, si mora investitor pridobiti soglasje upravljalca cešte oziroma javne poti, kjer to ni drugače določeno z zazidalnim načrtom. Pri tem je treba upoštevati, da se ograja izvede v skladu s 14. členom odloka o urbanističnem redu za območje občine Brežice;
7.	na vseh objektih, s strehami v naklonu, ki segajo na javno cesto, ulico ali pločnik, je treba obvezno namestiti snegobrane;
8.	vse smeti in odpadke zbirati na za to določena mesta v tipske smetnjake ali kontejnerje;
9.	uporabniki so dolžni skrbeti, da so vsa odprta skladišča in manipulativni prostori urejeni in čisti
10.	člen
Javne površine, navedene v 2. členu tega odloka, mora lastnik oziroma upravljalec javne površine redno vzdrževati in sicer:
1.	redno vzdrževati zelenice, grmičevje, drevje, okrasne rastline in ostale javne površine, klopi in koše za smeti postavljati na za to določena mesta, redno vzdrževati, prazniti in dotrajane zamenjati;
2.	skrbeti, da so parkirni prostori vedno čisti, označeni s predpisano signalizacijo in urejen nemoten odvod meteorne vode;
3.	redno čistiti in vzdrževati prostore in okolico avtobusne in železniške postaje, avtobusnih postajališč, tržnice in ostalih javnih objektov in okolice:
4.	vzdrževati in obnavljati otroška in ' športna igrišča tako, da je uporaba naprav vama in neškodljiva za ljudi ter' skrbeti za estetski videz igrišč;
5.	skrbeti, da se vse fekalije nemoteno odvajajo v javno kanalizacijo, kjer ta obstoji, kjer pa ni kanalizacije, pa v gbeznico na prečrpavanje in higienski odvoz fekalij na za to določena mesta;
6.	redno čistiti jaške za nemoten odvod meteornih voda z javnih površin.
11.	člen
Vsi občani, delovne in druge organizacije so dolžni skrbeti za snago, urejenost in videz okolja in objektov, pri čemer ni dovoljeno:
1.	v strnjenem delu mesta Brežic, ki obsega območje krajevne skupnosti Brežice, v območju zazi-
dalnega načrta Trnje in Črne ni dovoljeno rediti govedo, konje, prašiče, drobnico in osle.
V naseljih iz prejšnjega odstavka je dovoljeno rediti perutnino in zajce le v posebnih ograjenih prostorih tako, da s tem niso moteni neposredni sosedi in bližnja okolica.
Dovoljeno je imeti tudi pse in mačke v skladu z odlokom o hišnem redu in v skladu z odlokom o varstvu reda in miru;
2.	sušiti perilo nad nivojem balkonskih ograj stanovanjskih objektov, ki so obrnjeni na glavno prometnico, kolikor je v objektu na drugem mestu zagotovljen prostor za sušenje perila;
3.	v javno kanalizacijo odvažati ali odmetavati snovi in predmete, ki bi lahko poškodovali objekte in naprave oziroma ovirali delo pri vzdrževanju javne kanalizacije;
4.	na javni površini opravljati kakršnakoli obrtniška dela;
5.	fekalije in odpadne vode spuščati v odprte jarke;
6.	puščati odprtih ali slabo zaprtih greznic, jaškov in odtočnih kanalov;
7.	pisati in risati ter lepiti plakate po objektih in predmetih, ki niso za to namenjeni (zidovi, ograje, vrata, klopi, reklamni napisi, prometni znaki in podobno) ali jih kako drugače onesnažiti oziroma »poškodovati ;
8.	poškodovati, onesnažiti ali na kak drug način negativno vplivati na videz javne površine, navedene v 2. členu tega odloka.
12.	člen
Lastniki oziroma upravljale! vseh lokalov in poslovnih prostorov so dolžni skrbeti, da so izložbe čiste, estetsko urejene, v nočnem času pa razsvetljene. Napisi firme morajo biti estetsko oblikovani in redno vzdrževani, vsi poškodovani pa takoj odstranjeni.
Napisi v starem delu mesta Brežic morajo biti v skladu, ki ga predvideva sanacijski načrt starega mestnega jedra Brežic.
•	13. člen
Izobešanje plakatov, oglasov in podobnih objav je v mestu Brežice dovoljeno na mestih, ki jih za to določi občinski upravni organ, pristojen za urbanizem, v skladu s sanacijskim načrtom starega mestnega jedra Brežic, na podlagi zahteve krajevne skupnosti.
Reklamni napisi ali katerakoli druga obvestila se lahko postavijo v varovalnem pasu ceste edino v soglasju z upravijalcem ceste.
Plakati, oglasi, reklamni napisi morajo biti napisani v pravilnem slovenskem jeziku.
14.	člen
Mesta za plakatiranje (oglasni stolpi, deske, vitrine in podobno), morajo biti urejeni tako, da ne motijo prometa in ne kvarijo videza okolja.
15.	člen
Svetilke javne razsvetljave morajo biti opremljene z dovolj močnimi žarnicami. Prižgane morajo biti vso noč, razen v času redukcije.
16.	člen
Na območju občine ni dovoljeno postavljanje vozil, prikolic, šotorov in podobnih objektov z namenom, da se v njih stalno ali občasno biva.
Določbe prvega odstavka tega člena se ne nanašajo na turistična taborjenja m taborjenje, ki ga z vzgojnim namenom organizirajo družbene organizacije in društva ter za organizirane potujoče prireditve (cirkuse in artistične predstave in podobno).
Bivanje v navedenih objektih in na navedenih površinah dovoli za določen čas, ki pa ne sme biti daljši od dveh mesecev, občinski upravni organ za notranje zadeve.
t Omejitev dveh mesecev se ne nanaša na bivanje v urejenih kampiranju namenjenih območjih.
II.	. UREJANJE, VZDRŽEVANJE IN VARSTVO ZELENIH POVRŽIN
17.	člen
Za zelene površine se štejejo javne površine, ki so navedene v 2. členu tega odloka pod številko 2 in 3 ter:
—	skupine gozdnega drevja na površinah do 5 arov,
—	zelenice ob javnih komunikacijah in vodnih površinah, ob spomeniških in zgodovinskih objektih ter posameznih turističnih in drugih javnih objektih,
—	gozdovi s posebnim namenom in tista zemljišča, ki se po zakonu o gozdovih štejejo za gozdne površine.
18.	člen
Način urejanja in upravljanja z zelenimi površinami že določa ta odlok v 3., 4., 5. in 6. členu.
Gozdove v družbeni lastnini in gozdove, na katerih je lastninska pravica, urejajo ter vzdržujejo organizacije združenega dela, ki z njimi gospodarijo po zakonu o gozdovih.
19.	člen
Urejanje zelenih površin kot večjih samostojnih enot se izvaja samo na podlagi odobrenih projektov oziroma	izdanega	lokacijskega in gradbenega do-
voljenja.
Po ureditvi zelenih površin je investitor dolžan pridobiti	uporabno	dovoljenje.
20.	člen *
Izvajalec gradbenih del ali investitor mora med gradnjo investicijskih ali individualnih objektov zavarovati pred poškodbami, drevje in okrasno grmičevje, kolikor ni v lokacijskem dovoljenju drugače določeno.
21.	člen
Lastniki zasebnih stanovanjskih hiš in drugih objektov	so dolžni	urediti in zasaditi	okolico	svojih
objektov	takoj po	pričetku uporabe	objekta	oziro-
ma pred izdajo uporabnega dovoljenja.
22.	člen
Lastniki in upravljale! objektov so dolžni urejati zelene površine in sicer:
—	redno vzdrževati drevje, okrasno grmičevje, cvetlične grede, trate in vrtove, drevje in okrasno grmičevje ob javnih površinah je potrebno vzdrževati tako, da ni oviran promet ali pešhoja;
—	redno striči žive meje, ki prav tako ob javnih površinah ne smejo ovirati prometa ali pešhoje. Višina žive meje ne sme biti višja od 1,20 m in ne sme ovirati preglednosti cestišča;
—	redno čistiti vse zelene površine in odstranjevati odpadke;
—	redno kositi travo, ki ne sme biti višja kot 15 cm na svoje stroške.
Kolikor lastnik ali upravljalec zelene površine le-to ustrezno ne vzdržuje, lahko organ iz 60. člena tega odloka odredi, da opravi redna vzdrževalna dela tretja oseba, na stroške lastnika oziroma upravljalca.
23.	člen
Na vplivnih območjih mesta in naselij se določijo, skladno s temeljnim zakonom, območja varovalnih gozdov. Za varovalne gozdove se štejejo gozdovi, ki obdajajo zazidalne površine, jih varujejo pred lokalnimi vetrovi ter služijo kot zeleni pas naselij‘in zajetij pitne vode, ter za rekreacijo občanov in turistov. Sem spadajo tudi skupine dreves v naselju.
24.	člen
V območju varovalnih gozdov je prepovedana vsaka sečnja in gradnja objektov brez dovoljenja pristojnega upravnega organa. Ravno tako ni dovoljeno spreminjati pokrajinskih značilnosti.
25.	člen
Urejanje in vzdrževanje varovalnih gozdov in drugih nasadov se opravlja po potrjenih načrtih. Projektiranje in urejanje takih površin lahko izvajajo samo za to usposobljene delovne organizacije.
26.	člen
Za vsak poseg v naravo, regulacijo rek, krčenje nižinskih gozdov, trasiranje prometnih poti, odpiranje kamnolomov in peskokopov ter podobno, mora dati dovoljenj? za to pristojni upravni organ. V dovoljenju so določeni tudi pogoji za izvedbo takih posegov.
27.	člen
Prepovedan je kakršenkoli poseg v naravo, sekanje in odstranjevanje redkega in pokrajinsko značilnega drevja brez dovoljenja pristojnega upravnega organa.
28.	člen
Kdor iz malomarnosti ali namerno poškoduje ali onesnaži na javnih površinah drevje, grmičevje, zelenice, klopi, ograje ali druge naprave, mora povrniti nastalo škodo.
.	III. VARSTVO OKOLJA
29.	člen
Občani, delovne in družbene organizacije, lastniki oziroma uporabniki zasebnih, stanovanjskih In ostalih površin, so dolžni skrbeti, da se zagotovi boljša kakovost vode, varujejo vodne količine, ohranjajo in urejajo vodni režimi tako, da se čimbolj zavaruje človekovo okolje, preprečuje škodljivo delovanje voda ter varujejo izviri termalnih voda.
30.	člen
Lastniki oziroma uporabniki pribrežnih zemljišč vodotokov so dolžni gojiti na pribrežnem zemljišču
primemo rastlinje, ki pa ne sme ovirati normalni pretok vode. Redno je treba odstranjevati naplavljene predmete ter čistiti in vzdrževati strugo in pri-brežna zemljišča vodotokov, najmanj pa dvakrat letno in sicer spomladi in jeseni.
31.	člen
Za vsako gradnjo na pribrežnih zemljiščih ali spremembo vodnega režima glede količine, onesnaženosti ali kako drugače, je dolžan lastnik, upravljalec oziroma investitor pridobiti vodnogospodarsko soglasje pri pristojnem občinskem upravnem organu.
32.	č!
Na pribrežnih zemljiščih m strugah vodotokov, odprtih kanalih in ribnikih ni dovoljeno:
—	zasajati drevje, postavljati ograje, plotove in druge objekte, če ti ovirajo normalen pretok in odtok vode ali prost prehod ob vodotokih;
—	odlagati odpadni ali odkopni material, spuščati odplake ter maščobe iz lovilcev olj in maščob v vodotoke,
—	obdelovati pribrežna zemljišča, če taka obdelava povzroča, erozijo,
—	skladiščenje ali pretakanje škodljivih snovi;
—	pranje motornih vozil, kmetijskih strojev s priključki in drugih predmetov,
—	spuščati v vodotok ali ribnik take temperature, ki so škodljive za rastline in živali,
—	kakorkoli onesnažiti vodo.
33.	člen
Pri izdelavi projektov za investicijske objekte, v sklop katerih bo vir onesnaževanja vode, je treba obvezno izdelati tudi elaborat, v katerem bo razvidna stopnja onesnaženosti vode in način zmanjševanja onesnaženosti na dovoljeno mejo (čistilne naprave).
IV.	VARSTVO ZRAKA
34.	člen
Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti, krajevne skupnosti in druge samoupravne organizacije in skupnosti so dolžne skrbeti za čimbolj čisto okolje in za ohranitev naravnega zraka.
35.	člen
Pri izdelavi, sprejemanju in uresničevanju urbanistične dokumentacije je treba določiti ukrepe za zaščito zraka (kotlovnica za več objektov skupaj, možnost uporabe viška tople vode in pare pri industrijskih objektih).
36.	Sten
Pri Izdelavi projektne dokumentacije za Investicijske objekte, v sklopu katerih bo vir onesnaženja zraka, je obvezno izdelati elaborat, iz katerega bo razvidna stopnja onesnaženosti zraka (emisija), in v primeru prekoračitve dovoljene stopnje (onesnaženje emisije) tudi potrebni ukrepi za zmanjšanje iste.
37.	člen
Na območju občine Brežice je obvezno pred izdajo uporabnega dovoljenja dati pregledati poobl*-
ščeni organizaciji dimnovodne naprave objektov v družbeni in zasebni lastnini in opraviti ustrezne meritve.
38.	člen
Organizacije združenega dela in druge pravne in fizične osebe morajo uporabljati in vzdrževati objekte, prometna sredstva in druge naprave tako, da se ne prekoračijo meje emisijskih koncentracij škodljivih snovi.
39.	člen
Občinski upravni organ za komunalne zadeve in varstvo okolja SO Brežice je dolžan voditi kataster virov onesnaževanja zraka. Onesnaževalci zraka so dolžni, vsako spremembo onesnaževanja zraka javiti pristojnemu občinskemu upravnemu organu, ki vodi kataster.
40.	člen
Vse' dimnovodne naprave centralnih kurjav, kurišč industrijskih objektov je obvezno dati pregledati enkrat letno, ostala kurišča centralnih kurjav pa enkrat na dve leti. Nadzorni organ iz 52. člena tega odloka lahko odredi, da se dimnovodne naprave dajo pregledati tudi izven rednih pregledov. Ti pregledi morajo vsebovati tudi ustrezne meritve glede stopenj onesnaženja. V primeru prekoračitve predpisane stopnje onesnaženja mora lastnik takoj ustrezno ukrepati.
41.	člen
V	mestu Brežice ni dovoljeno škropiti drevje z večjimi motornimi škropilnicami.
42.	člen
V	mestu Brežice ni dovoljeno sežigati kakršnihkoli odpadkov in smeti.
43.	člen
Ni dovoljeno odlagati odpadkov, iz proizvodnih obratov na mesta in na način, kjer lahko onesnažijo zrak in so vir bolezni. To velja predvsem za odpadke iz klavnic in veterinarske postaje. Odlagališča za take odpadke morajo biti primerno urejena in v skladu s sanitarnimi predpisi.
V.	VARSTVO PRED HRUPOM
44.	Člen
Varstvo pred hrupom, ki ga ureja ta odlok, obsega ukrepe in postopke, s katerimi organizacije združenega dela in občani v krajevnih skupnostih ter družbenopolitične skupnosti urejajo svoje okolje tako, da hrup ne presega s predpisi maksimalne dovoljene ravni.
45.	člen
Delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela, družbenopolitične skupnosti in krajevne skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti imajo pravico in dolžnost stalno in načrtno preprečevati in omejevati hrup v naravnem in bivalnem okolja.
46.	člen
Po tem odloku je prepovedan vsak hrup, ki presega maksimalno dovoljene ravni in vpliva kvarno na zdravje in počutje ljudi.
47.	člen
Sredstva za odpravo ali zmanjšanje premočnega hrupa zagotavljajo tisti, ki hrup povzroče.
48.	člen
Pri izdelavi urbanističnih in zazidalnih načrtov morajo projektanti upoštevati določila zakona o varstvu pred hrupom in določila tega odloka. Sestavni del urbanistične dokumentacije je izjava projektanta, da so upoštevani normativi za varstvo pred premočnim hrupom.
49.	člen
Pri projektiranju proizvodnih in drugih objektov, ki povzročajo hrup, morajo projektanti upoštevati pravilnik o maksimalno dovoljenih mejah hrupa.
50.	člen
Do tehničnega pregleda proizvodnega ali drugega objekta, ki povzroča hrup, si mora izvajalec del priskrbeti vse potrebne meritve in atest pooblaščene organizacije. Te meritve in atesti so pogoj za izdajo uporabnega oziroma obratovalnega dovoljenja.
51.	člen
Občani in organizacije združenega dela ne smejo s hrupom motiti drugih občanov in delovnih ljudi v okolici. Zato ni dovoljeno:
—	uporabljati neatestirane stroje, ki povzročajo premočan hrup,
—	uporabljati zvočne naprave (radio, televizorje, glasbila) tako, da motijo druge 'občane,
—	voziti vozila brez dušilcev ali z neprimernimi dušilci,
—	voziti z motornimi kolesi in mopedi po poteh zelenic in mestih, ki niso predvidena za promet z motornimi vozili,
—	v nočnem času uporabljati zvočne signale motornih vozil,
—	v nočnem času od 22. do 6. ure opravljati dela, ki povzročajo premočan hrup, katerega je možno opraviti podnevi.
VI.	NADZORSTVO IN KAZENSKE DOLOČBE
92. člen
Izvajanje določil tega odloka nadzoruje pristojna inšpekcija Medobčinskega inšpektorata občin ‘Brežice, Krško in Sevnica ter Postaje milice Brežice.
.	53. člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 5.000 din se kaznuje za prekršek organizacija ali pravna oseba, če krši določila 4., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 16., 20., 21.,
22.,	24., 26., 27., 30., 31., 32., 37., 40., 42., 43., 46., 48.,
49.,	50. in 51. člena.
Za dejanja iz prejšnjega odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba' organizacije združenega dela ali druge pravne osebe, z denarno tiazntjti
1.000	din.
54 člen
Občani (fizične osebe) se kaznujejo z denarno kaznijo od 500 do 3.000 din, kolikor kršijo določila:
6.,	7., 8., 9., 11., 12., 16., 20., 21., 22., 27., 30., 31., 32.,
37.,	40., 41., 42., 46., m 51. člena.
55.	člen
Z dnevom uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o komunalni ureditvi in zunanjem izgledu mesta Brežic in ostalih naselij v občini Brežice (Uradni list SRS, št. 12/63).
56.	člen
Ta. odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 351-12'84-1
Brežice, dne 20. decembra 1984.
Predsednik
Skupščine občine B •?-*Ire Mirko Kambič, dipl. poluolog 1. r.
91.
Na podlagi 3 in 6. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS št 8'82)	10 člena zakon-
o cestah (Uradni list SRS It. 38'Sl). 150 'lena statuta občine Breži.re (Uradni list SRS, št. 14- ,8) je Skupščina občine B: ožine na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 20 decembra ’9~4 in skupščina samoupravne komunalne interesne skupnosti dne 30. oktobra 1984 sprejela
OBL O K
o komunalnih dejavnostih na olmočjj občine Brežice 1 člen
S tem odlokom se določajo dejavnosti ki se poleg komunalnih dejavnosti, navedenih v 3. členu zakona o komunalnih delavnostih (Uradni list SRS št 8/82) štejejo v občini Brež.ce tudi za komunalno dejavnost.
2.	člen
Za komunalne dejavnosti se šteje:
L oskrba naselij z vodo, ki obs ?ga zajemanje, čiščenje in dovajanje vode gospodinjstvom, industriji in drugim uporabnikom;
2.	odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz naselij, ki obsega:
—	zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov v naselju;
—	odvajanje padavinskih voda v naseljih;
3.	vzdrževanje čistoče v naseljih, ki obsega čiščenje javnih površin, urejeno zbiranje, odvoz in odstranjevanje komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, industrije in drugih uporabnikov teh storitev;
4.	urejanje javnih parkov, nasadov, drevoredov, zelenic, otroških igrišč in drugih lavnih površin s pripadajočimi napravami in opremo;
5.	urejanje javnih parkirišč, dovoznih poti, peš poti, hodnikov in drugih javnih poti v naselju;
6.	javna razsvetljava v naselju, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin v naselju;
7.	opravljanje javnega mestnega prometa, ki obsega javni prevoz potnikov v mestih m naseljih mestnega značaja ter primestnih naseljih z javnimi prevoznimi sredstvi;
8.	urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost, ki obsega:
—	pogrebne storitve,
—	storitve v zvezi z upepeljevanjem,
—	oddajanje prostorov za grobove v najem.
3.	člen
Poleg dejavnosti, navedenih v zakonu o komunalnih dejavnostih se na območju občine Brežice določijo še naslednje dejavnosti:
1.	urejanje in vzdrževanje javnih tržnic,
2.	uporaba in izkoriščanje gramoznic oeskoko-pov in kamnolomov, proizvodnja gramoza in peska ter proizvodnja in obdelava kamna,
3.	urejanje in vzdrževanje ulic, trgov, cest in parkirišč v mestu in naseljih mestnega značaja, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste s pripadajočimi objekti in semaforizacijo ter izobešanje zastav,
4.	oskrbe naselij s toplotno energijo,
5.	urejanje in vzdrževanje mest za izobešanje plakatov.
4.	člen
Komunalne dejavnosti iz 2. in 3. člena tega odloka so dejavnosti posebnega družbenega pomena.
5 člen
Komunalni objekti in naprave se glede na rabo n vrsto storitev, ki se z njimi nudijo, razvrščajo kot komunalni objekti in naprave individualne ali skupne rabe.
Individualne rabe so komunalni objekti in naprave, s katerimi se nudijo za uporabnika individualno določljive in izmerljive komunalne storitve oziroma proizvodi.
Skupne rabe so komunalni objekti in naprave, s katerimi se nudijo za uporabnika individualno nedoločljive in neizmerljive komunalne storitve.
6.	člen
Med komunalne objekte in naprave individualne rabe se štejejo:
—	objekti in naprave za oskrbo naselij z vodo
—	objekti in naprave za odvajanje in čiščenje odpadnih voda
—	objekti in naprave za odstranjevanje komunalnih odpadkov
—	pokopališčni objekti in naprave
—	objekti in naprave za pridobivanje in izkoriščanje gramoza in kamnitih agregatov
—	objekti in naprave za oskrbo naselij s toplotno energijo
—	naprave za izobešanje plakatov.
Med komunalne objekte in naprave skupne rabe se štejejo:
—	javni parki, nasadi, drevoredi, zelenice in javna otroška igrišča
—	omrežje in naprave javne razsvetljave
—	objekti in naprave za oskrbo naselij s požarno vodo v javni rabi
—	objekti in naprave za odvajanje padavinskih voda
—	javne sanitarije v naselju
—	hodniki, peš poti, dovozne poti in druge javne površine v naseljih
—	objekti in naprave javnih tržnic
—	ulice, trgi, ceste in parkirišča v mestih in naseljih mestnega značaja, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste s pripadajočimi napravami, opremo, objekti in semaforji ter naprave za izobešanje zastav.
7.	člen
Dejavnosti iz 2. člena tega odloka opravlja pooblaščena organizacija združenega dela za opravljanje komunalnih dejavnosti ali krajevna skupnost.
8.	člen
V	samoupravnih sporazumih o ustanovitvi komunalne skupnosti in njenih aktih se na podlagi statutov, planskih aktov in programov razvoja krajevnih skupnosti in drugimi samoupravnimi splošnimi akti določi razmejitev med tistimi komunalnimi dejavnostmi oziroma komunalnimi objekti in napravami katere opravljajo oziroma s katerimi gospodari komunalna organizacija združenega dela in tistimi, katere opravlja oziroma s katerimi gospodarijo neposredno delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti.
V	primerih, ko delovni ljudje in občani v krajevni skupnosti neposredno zadovoljujejo svoje potrebe na področju komunalne dejavnosti in sami ne določijo načina in pogojev opravljanja teh dejavnosti, veljajo način in pogoji opravljanja teh dejavnosti, ki so določeni v komunalni skupnosti, če s predpisom ni drugače določeno.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Žt. 352-3/84-7
Brežice, dne 20. decembra 1984.
Predsednik
Skupščine občine Brežice Mirko Kambič, dipl. politolog 1. r.
92.
Na podlagi 184. člena statuta občine Brežice (Uradni list SRS, št. 14/78 in 16/82) in 3. točki 2. člena sklepa o enotnih kriterijih za ugotavljanje izgube pravice do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči brezposelne osebe, zaradi neopravičene odklonitve zaposlitve (Uradni list SRS, št. 36/82) je Izvršni svet Skupščine občine Brežice na 62. seji dne 26. decembra 1984 sprejel
SKLEP
o razglasitvi določenih družbenih akcij kot izjemnih primerih za zaposlitev brezposelnih oseb
I
Izvršni sVet Skupščine občine Brežice razglaša kot družbeno pomembne akcije v občini Brežice nujna sezonska kmetijska dela in spravilo kmetijskih pridelkov ter dela ob elementarnih nesrečah. Šteje se, da so akcije družbeno verificirane, če jih odobri pristojni upravni organ za razvoj in gospodarstvo občine na zahtevo zainteresirane družbeno pravne osebe s ciljem, da se prepreči gospodarska škoda. S sklepom se opredeli tudi nosilec stroškov za izvedbo takih akcij.
II
Skladno s splošnimi akti Občinske skupnosti za
zaposlovanje Brežice izgubi brezposelna oseba pravico do denarnega nadomestila oziroma do denarne pomoči, ki jo prejema od te skupnosti v primeru, če odkloni začasno zaposlitev pri delih, navedenih v
I.	točki tega sklepa.
III
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 10-2/84-7
Brežice, dne 8. januarja 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Brežice Jože Avšič 1. r.
93.
Na podlagi sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka v občini Brežice, objavljenega v Uradnem listu SRS, št. 36/84, ki je bil dne 16. decembra 1984, objavlja volilna komisija
POROČILO občinske volilne komisije
o izidu referenduma za uvedbo občinskega samoprispevka za sofinanciranje cestno komunalnih objektov v občini Brežice
Volilna komisija je na podlagi pregleda glasovnih spisov preizkusila zakonitost referenduma in ugotovila, da je bil postopek za izvedbo referenduma in sam referendum izveden v skladu z zakonom in da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja.
Vseh volilnih upravičencev je bilo 18.207.
Od navedenega števila volilnih upravičencev je glasovalo 17.405 ali 95,6 0/«. Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 9.774 ali 53,7 ®/», proti je glasovalo 7.126 ali 39,1 °/o, neveljavnih glasov je bilo 505 ali 2,8 »/o, ni glasovalo 802 ali 4,4 °/e.
Glede na število volilnih upravičencev 18.207 in glede na število veljavnih glasovnic »za« referendum,
katerih je bilo 9.774 je glasovalo za referendum 53,7 «/o.
Tajnik	Predsednik
volilne komisije	volilne komisije
Milena Peteline 1. r.	Marko Zupančič 1. r.
CELJE
94.
Skupščina občine Celje je po 58. členu zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 20. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Celje
1.	člen
Za uporabo stavbnega zemljišča se v občini Celje plačuje nadomestilo.
2.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje na območju zazidalnih in ureditvenih načrtov. Območja zazidalnih in ureditvenih načrtov so navedena v prilogi, ki je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Za poslovne površine se v skladu s 60 členom zakona o stavbnih zemljiščih štejejo tudi površine zemljišč, ki so namenjene poslovni dejavnosti kot so: nepokrita skladišča, parkirni prostori, delavnice na prostem in podobno. Ta zemljišča se štejejo kot nezazidana zemljišča.
4.	člen
Poleg primerov, ki jih določa zakon o plačevanju nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča, so oproščene tudi osebe, ki prejemajo stalno materialno in družbeno pomoč, upokojenci, ki prejemajo varstveni dodatek, osebe, ki prejemajo polni invalidski dodatek po zakonu o vojaških invalidih ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki prejemajo stalno občinsko priznavalnino ali varstveni dodatek.
Nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je lahko oproščena tudi oseba, ki živi v slabih premo-žepjskih razmerah in katere skupni letni dohodek ne presega 60 °/o povprečnega letnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu, in občan, ki živi v družinski skupnosti, v kateri letni dohodki vseh članov skupnosti ne presegajo višine povprečnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu SR Slovenije v preteklem letu.
Komisija, ki jo imenuje izvršni svet občinske skupščine, lahko oprosti plačevanja nadomestila tudi druge zavezance, ki so v izjemno težkem položaju.
Zavezanca se oprosti plačevanja nadomestila na njegovo: zahtevo. Vlogo mora vložiti pri občinski upravi za družbene prihodke do 31. januarja za tekoče. leto.
5.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je dolžan plačevati neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe (imetnik pravice uporabe oziroma lastnik, najemnik oziroma imetnik stanovanjske pravice).
6.	člen
Stavbno zemljišče se glede na namen uporabe razdeli:
—	na stavbno zemljišče na stanovanjskem območju,
—	na stavbno zemljišče na industrijsko-poslov-nem območju.
7.	člen
Glede na ugodnosti, ki jih imajo uporabniki stavbnih zemljišč na stanovanjskem območju, se to območje deli na dve kategoriji in sicer glede na:
a)	lego zemljišča,
b)	motnje pri uporabi stanovanjskega prostora zaradi nečistega zraka, smradu in ropota.
8.	člen
V	stanovanjsko območje I. kategorije se uvršča vse stavbno zemljišče na območju, kjer se plačuje nadomestilo, razen na območju, navedenem v 9. členu tega odloka.
9.	člen
V	stanovanjsko območje II. kategorije se uvršča območje, katerega meja se prične pri križišču krajevnih cest pri Dornovem kamnolomu, poteka po krajevni cesti do železniškega mostu čez Voglajno ter po železniški progi do železniškega nadvoza nad Teharsko cesto. Od tu dalje poteka meja po zahodnem robu železniške proge Celje—Velenje proti severu, nato proti zahodu do bivšega Travniškega potoka ter po njem proti severu do Dečkove ceste, ki jo preseka na jugovzhodni vogal Opekarniške ceste. Naprej poteka meja po vzhodnem robu Opekarniške ceste proti severu do jugozahodnega vogala parcele št. 899 k. o. Sp. Hudinja, tu se obrne proti vzhodu ter poteka po južni meji te parcele do njenega jugovzhodnega vogala. Še dalje poteka proti vzhodu po južni meji parcele št. 868/1, 869/1, 870/1 (nogometno igrišče Olimp), 367/1, 874/1, 874/3, 851/5 in ^1/1 k. o. Sp. Hudinja do njenega severovzhodnega vogala in dalje po južni meji parcele št. 842 k. o. Sp. Hudinja do Mariborske ceste. Dalje poteka meja proti severu po zahodnem robu Mariborske ceste do mejnika na vzhodni strani parcele št. 881 k. o. Sp. Hudinja, kjer preseka Mariborsko cesto na južni vogal ceste v Trnovlje ter poteka po njenem južnem robu proti vzhodu do izhodiščne točke po UNC.
V	stanovanjsko območje II. kategorije se uvršča tudi območje, ki ga obsegajo zazidalni načrti Ljubečna, Kompole, Strmec, Frankolovo in Dobrna.
10.	člen
Glede na ugodnosti, ki jih imajo uporabniki stavbnega zemljišča na industrijsko-poslovnem območju, se to območje razdeli na industrijsko-poslov-no območje in posebno pridobitno poslovno območje.
Merilo za uvrstitev je lega zemljišča glede na pogoje za opravljanje poslovne dejavnosti.
11.	člen
V	industrijsko poslovno območje se uvrstijo vsa stavbna zemljišča na tem območju, ki se uporabljajo v industrijsko-poslcvne namene in, ki niso uvrščena v posebno pridobitno poslovno območje.
12.	člen
V	posebno pridobitno poslovno območje se uvršča predel, katerega meja poteka od križišča Ul. 14 divizije in Savinjskega nabrežja, po Savinjskem nabrežju do Jurčičeve ulice, po Jurčičevi ulici proti severovzhodu preko Slandrovega trga ter dalje po Gregorčičevi ulici do Ul. 29. novembra. Po Ul. 29. novembra do Oblakove ulice in dalje po Oblakovi ulici do Vrun-čeve ulice in po njej proti severu do predvidene ceste magistrala zahod, po tej cesti proti vzhodu do Mariborske ceste, po Mariborski cesti proti jugozahodu do železniške proge Celje—Velenje ter po železniški progi proti jugu do zadnjega objekta železniške postaje Celje in od tu proti zahodu do izhodišča.
13.	člen
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se določi od ms nezazidanega zemljišča, ki je po zazidalnem ali ureditvenem načrtu namenjeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ izdal lokacijsko dovoljenje. Prav tako se določi nadomestilo tudi za tisti del zazidanega stavbnega zemljišča, ki znatno presega površino, ki je potrebna za normalno rabo stavbe, če gre za zemljišče, katerega obseg je določen z zazidalnim načrtom in ko ga zaradi terenskih razmer ni možno uporabiti za gradbene namene.
Nadomestilo za zazidano stavbno zemljišče se določi od m2 tlorisne površine stanovanj in poslovnih prostorov.
Površine, ki so potrebne za normalno rabo stavbe (funkcionalno zemljišče) ugotovi za urejanje prostora pristojni občinski upravni organ.
14.	člen
Zavezanec mora prijaviti občinski upravi za družbene prihodke zazidalno in nezazidano stavbno zemljišče in vse spremembe v tridesetih dneh po tem, ko postane neposredni uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali dela zemljišča, oziroma po spremembi. Če nastane sprememba med letom, se ta upošteva od 1. v naslednjem mesecu po preteku meseca, v katerem je sprememba nastala.
15.	člen
Višina nadomestila se določi z metodo točkovanja. Za določitev števila točk pri uporabnikih zemljišča za stanovanjske namene se uporablja naslednja merila:
a)	lega zemljišča,
•b) stopnja komunalne opremljenosti,
c)	smotrnost izkoriščanja zemljišča,
č) motnje pri uporabi stanovanjskega prostora zaradi hrupa,
d)	starost zgradbe.
Določbe prvega odstavka tega člena veljajo tudi za uporabnike zemljišča za poslovne namene v družbenih dejavnostih.
16.	člen
Za določitev števila točk pri uporabnikih zemljišča za proizvodne in poslovne namene se kot merili uporabljata lega zemljišča in stopnja komunalne opremljenosti.
17.	člen
Točke za 1 m* zazidanega stavbnega zemljišča
se določijo takole:
a)	Lega zemljišča
točk
Stavbno zemljišče na stanovanjskem območju I. kategorije .	11
Stavbno zemljišče na stanovanjskem območju II. kategorije	4
Na industrijsko-poslovnem	območju	25
Na posebno pridobitnem poslovnem območju	60
b)	Komunalna opremljenost zemljišča:
—	pristop po sodobni urejeni cesti (asfalt,
beton, pločnik)	10
—	pristop po makadamski cesti	2,5
—	možen priključek na javno kanaliz.	4
—	možen priključek na električno omrežje 2
—	možen priključek na vodovodno omrežje 3
—	javna razsvetljava dostopne javne ceste 5
—	zelene površine ob stavbi	•	2
—	možen priključek na industrijsko tirno
mrežo	45
—	možen priključek na daljinsko toplovodno omrežje	15
c)	Za smotrnost uporabe zemljišča se število točk pod a) in b) tega člena zniža:	6/»
—	pri stavbah z enim stanovanjem za	—
—	pri stavbah z dvema do štirimi stanovanji za	5
—	pri stavbah s petimi do desetimi stanovanji za	10
—	pri stavbah z enajstimi do tridesetimi
stanovanji za	15
—	pri stavbah z enaintridesetimi in več
stanovanji za	20
V stavbah, kjer so razen stanovanjskih tudi po-
slovni prostori je šteti vsakih 70 m2 koristne poslovne površine za eno stanovanje.
č) Za motnje pri uporabi stanovanjskega prostora zaradi hrupa se zniža število točk a) in b) tega člena:
—	za hrup ob magistralnih cestah pri obcestni zazidavi 10 %>.
d) Za starost stanovanjske stavbe se število točk pod a) in b) tega člena zniža:
•/.
—	za	stavbe	zgrajene	po	letu 1920	—
—	za	stavbe	zgrajene	od	leta 1900 do	1920	5
—	za	stavbe	zgrajene	od	leta 1860 do	1900	10
—	za stavbe zgrajene pred letom 1860	' 20
18. člen
Točke za 1 m* nezazidanega stavbnega zemljišča se določijo tako, da se ugotovi število točk po 17. členu tega odloka in od tega vzame 15 %>.
19.	tiče
Za določitev vrednosti točke je potrebno ugotoviti stroške, ki jih srednjeročni plan urejanja stavbnega zemljišča predvideva za graditev omrežja komunalnih objektov in naprav primarnega pomena, ki so namenjena za skupno rabo in skupno število točk na območju, kjer se plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča.
Vrednost točke se valorizira vsako leto glede na porast gradbenih stroškov.
20.	člen
Vrednost točke znaša 0,066 dinarjev mesečno.
21.	člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča odmeri zavezancu občinska uprava za družbene prihodke.
Odločba o odmeri nadomestila je stalna in se spremeni le, če se spremeni vrednost točke, oziroma če se spremenijo predpisi.
Podatke za odmero nadomestila sporočita občinski upravi za družbene prihodke Zavod občine Celje za planiranje in izgradnjo oziroma Geodetska uprava občin Celje in Laško do 31. 12. za naslednje leto.
22.	člen
Pri določanju nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča po tem odloku bo pristojni občinski upravni organ upošteval površine stavbnega zemljišča, ki so bile podlaga za določitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča po odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list SRS št. 24/77, 1/79, 13/80 in 1/82), če zavezanec v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka ne bo sporočil drugačnih podatkov.
23.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 50.000 dinarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba, če v določenem roku ne prijavi stavbnega zemljišča, katerega neposredni uporabnik je, ali če ne prijavi pravilnih površin (14. člen).
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo od 1.000 do 10.000 dinarjev se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
24.	člen
Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Celje (Uradni list SRS št. 24-1555/77, 1/79, 13/80, 1/82).
25.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 420-15/77
Celje, dne 20. decembra 1984.
Predsednik
Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
96.
Skupščina občine Celje je po 7., 43., 50. in 52. členu zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 20. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o stavbnih zemljiščih v občini Celje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom se določi višina in način zajemanja povečane vrednosti stavbnega zemljišča, stopnja in način valorizacije stroškov za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča v območjih, ki jih zajemajo prostorski izvedbeni načrti, način valorizacije poprečnih stroškov pridobitve zemljišča v območjih veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov in družbenih vlaganj v ta zemljišča ter način, pogoji in postopek. oddaje stavbnega zemljišča v uporabo za graditev.
II.	ODDAJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ
2.	člen
Stavbno zemljišče v družbeni lastnini odda Sklad stavbnih zemljišč občine Celje (v nadaljevanju: skladj v uporabo družbeno pravnim osebam za gradnjo objektov za njihove potrebe ter civilnim pravnim osebam in občanom za gradnjo stanovanjskih hiš in drugih objektov, na katerih lahko imajo lastninsko pravico.
3.	člen
V območjih veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov Sklad odda v uporabo za gradnjo le stavbno zemljišče, ki je urejeno v skladu z investicijskim programom urejanja stavbnih zemljišč.
Stavbno zemljišče izven območij iz prejšnjega odstavka Sklad lahko odda tudi neurejeno, če investitor sprejme obveznost, da ga bo sam uredil.
4.	člen
Stavbno zemljišče se odda proti plačilu cene tega zemljišča in prispevka k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča, ki ga je dolžan plačati investitor gradnje v območju veljavnega prostorskega izvedbenega načrta.
5.	člen
Cena kvadratnega metra stavbnega zemljišča po prejšnjem členu zajema poprečne stroške pridobitve zemljišča na območju veljavnega prostorskega izvedbenega načrta in povečano vrednost zaradi družbenih vlaganj, valoriziranih v letu oddaje.
Povečana vrednost stavbnega zemljišča je valorizirana vrednost minulih vlaganj v ureditev stavbnih zemljišč, ki se določi v investicijskem programu urejanja stavbnih zemljišč, sprejetim za posamezen prostorski izvedbeni načrt in se zajema v celoti ob oddaji stavbnega zemljišča v uporabo.
Valorizacija minulih vlaganj iz prejšnjega odstavka se opravi po družbeno priznanih stopnjah za
vrednost stavbnega zemljišča, poprečno vrednost m2 stanovanjske površine in po revalorizacijskih stopnjah komunalnih objektov in naprav.
6.	člen
Predvideni stroški za izračun prispevka oziroma sorazmernega dela stroškov za pripravo in za opremljanje stavbnega zemljišča se vsako tekoče leto valorizirajo na podlagi dejansko povišanih stroškov za pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč po podatkih pristojne statistične službe.
Valorizacija stroškov iz prejšnjega odstavka se opravi z dopolnitvijo investicijskega programa urejanja stavbnih zemljišč, ki jo sprejme upravni odbor Sklada.
7.	člen
O oddaji stavbnega zemljišča za gradnjo odloča komisija za oddajo stavbnega zemljišča, ki jo imenuje upravni odbor Sklada.
8.	člen
Stavbno zemljišče se odda s pogodbo na podlagi javnega razpisa pogojev za oddajo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: javni razpis) ali brez javnega razpisa v primerih, ki jih določa zakon.
9.	člen
Javni razpis se izvede z zbiranjem pismenih ponudb.
Javni razpis se objavi v Uradnem listu SRS ali v časopisu vsaj 15 dni pred obravnavo in izbiro pismenih ponudb, ki jo opravi komisija.
10.	člen
Javni razpis mora vsebovati:
—	naziv in sedež Sklada
—	katastrske podatke o stavbnem zemljišču
—	ceno stavbnega zemljišča
—	višino prispevka k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča
—	rok in način plačila cene stavbnega zemljišča ter prispevka k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča
—	rok za predložitev pismenih ponudb
—	rok za sklenitev pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča
—	rok za začetek in dokončanje gradnje na stavbnem zemljišču
—	podatke o namembnosti objektov, ki jih bo dovoljeno graditi na stavbnem zemljišču v skladu s prostorskim izvedbenim aktom
—	podatke o stopnji urejenosti stavbnega zemljišča
—	posebne pogoje za graditev objekta na stavbnem zemljišču, ki jih določa zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi
—	čas in kraj obravnave in izbire pismenih ponudb v skladu z razpisnimi pogoji
—	druge pogoje, določene v skladu s politiko stanovanjske in druge graditve v občini Celje.
11.	člen
Ce se stavbno zemljišče odda občanom za graditev družinske stanovanjske hiše se razen pogojev
iz prejšnjega člena upoštevajo tudi stanovanjske in socialne razmere ter zdravstveno stanje ponudnikov, ki so se udeležili javnega razpisa oziroma njihovih ožjih družinskih članov tako, da imajo ob zadostitvi razpisnim pogojem prednost:
—	ponudniki, ki so imetniki stanovanjske pravice neprimernega stanovanja oziroma so podnajemniki posameznih stanovanjskih prostorov, ki ne štejejo za stanovanje,
—	ponudniki, ki imajo nižji mesečni OD na družinskega člana,
—	ponudniki, ki imajo v skupnem gospodinjstvu večje število družinskih članov,
—	ponudniki oziroma njihovi družinski člani, ki živijo z njimi v skupnem gospodinjstvu, ki so invalidi ali bolniki s kronično boleznijo,
—	mlajše družine pred družinami s preskrbljenimi otroki.
12.	člen
Prednost ponudnikom iz prejšnjega člena, ki so se udeležili javnega razpisa zagotavljajo naslednji točkovno ovrednoteni kriteriji:
A.	Stanovanjske razmere
1.	Imetnik stanovanjske pravice
1.1.	Velikost stanovanja
Za vsakega člana skupnega gospodinjstva v stanovanju, ki po velikosti ne ustreza družbeno priznanemu stanovanjskemu standardu določenega števila članov iz tabele se upošteva 10 točk
St. družinskih članov	Stanovanjska površina
i	32
2	45
3	58
4	70
točk
2.	Ni imetnik stanovanjske pravice	20
3.	Uporabnik oziroma lastnik stanovanja
v objektu, predvidenem za rušenje po prostorskem izvedbenem načrtu	20
B.	Socialne razmere
1.	Število družinskih članov	točk
—	1	oseba	2
—	2	osebi	4
—	3	osebe	6
—	4	osebe	8
—	5	oseb ali več	10
točk
2.	Mlade družine z nepreskrbljenimi otroki 8
Ta kriterij se vrednoti tisti družini udeleženca, ki ima vsaj enega otroka in v. kateri noben od o zakoncev ne presega starosti 30 let.
točk
3.	Skupni dohodek na družinskega člana
—	do 30 °/o poprečnega OD na zaposlenega
v SRS v preteklem letu	10
—	od 31 do 40 °/o poprečnega OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu	8
—	od 41 do 50 % poprečnega OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu	6
C.	Zdravstveno stanje
točk
—	delovni invalidi II. in III. kategorije	8
—	kronična ali teč j a bolezen člana skupnega gospodinjstva	4
D) Delovni pogoji
točk
1.	Delo pod posebnimi pogoji
—	delo z beneficiranim delovnim stažem	6
—	delo skrajšanim delovnim časom zaradi
težavnosti dela	, 4
točk
2.	Oddaljenost prebivališča od organizacije, kjer je ponudnik v delovnem razmerju
—	od 5—10 km	' 2
—	od 10—20 km	4
—	nad 20 km	6
E. Namensko varčevanje udeleženca
točk
1.	" Doba varčevanja
—	že pretekli 2 leti varčevanja	2
—	že pretekla 3 leta varčevanja	4
—	že pretekla 4 leta varčevanja	6
—	nad 5 let varčevanja	8
točk
2.	Višina privarčevanih sredstev
—	od 24.000—36.000 din	2
—	od 36.000—60.000 din	4
—	od 60.000—100.000 din	6
—	nad 100.000 din	8
točk
F. Neuspela udeležba pri že izvedenem javnem razpisu	6
13.	člen
Pri javnem razpisu za oddajo stavbnih zemljišč občanom za gradnjo poslovno stanovanjskih in poslovnih objektov lahko sodelujejo ponudniki, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti in v ta namen predložijo potrdilo pristojnega upravnega organa.
Prednost pred ponudniki iz prejšnjega odstavka imajo ponudniki, ki že opravljajo obrtno dejavnost, opredeljeno kot deficitarno z družbenim dogovorom o pospeševanju drobnega gospodarstva in je za njeno opravljanje podano pozitivno mnenje strokovnega združenja obrtnikov.
14.	člen
O izboru ponudnika, ki v največji meri izpolnjuje razpisane in druge pogoje, določene s tem odlokom komisija obvesti pismeno vse ponudnike, ki so se udeležili javnega razpisa.
15.	člen
Vsak ponudnik, ki ni bil izbran v postopku obravnave pismenih ponudb v skladu z razpisanimi in drugimi pogoji, določenimi s tem odlokom, ima možnost seznaniti se s ponudbo ponudnika, ki mu je bilo oddano stavbno zemljišče, ker najbolj izpolnjuje razpisne in druge pogoje.
18.	člen
Vsak ponudnik, ki se je udeležil javnega razpisa lahko vloži ugovor v osmih dneh od dneva, ko je prejel obvestilo o izboru na upravni odbor Sklada, če meni, da je z odločitvijo o izboru kršena njegova pravica.
Upravni odbor Sklada odloči o ugovoru v petnajstih dneh od dneva, ko je bil vložen ugovor.
17.	člen
Na podlagi odločitve komisije za oddajo stavbnih zemljišč skleneta investitor, ki mu je bilo oddano stavbno zemljišče in Sklad pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča.
18.	člen
Občan lahko prenese pravico uporabe stavbnega zemljišča, ki je bilo oddano po določbah tega odloka, s pravnim poslom le na svojega zakonca, medtem ko društvo in druga civilna pravna oseba ne mpre prenesti s pravnim poslom pravice uporabe oddanega stavbnega zemljišča.
III.	KONČNI DOLOČBI
19.	člen
Ko prične veljati ta odlok prenehata veljati odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja upravljanja in razpolaganja s stavbnim zemljiščem v občini Celje (Uradni list SRS, št. 24/77) in odlok o pomožnih objektih in merilih za določitev zemljišča, namenjenega za normalno uporabo že zgrajenega objekta v občini Celje (Uradni list SRS, št. 48/72).
20.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
it. 465-2/84
Celje, dne 20. decembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Celje
Edvard Stepišnik 1. r.
86.
Skupščina občine Celje je po 31. členu zakona o
stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84), na seji zbora združenega dela in seji zbora krajevnih skupnosti dne 20. decembra 1984 sprejela
STATUT
sklada stavbnih zemljišč občine Celje
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Sklad stavbnih zemljišč občine Celje je ustanovila občinska skupščina z odlokom o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč občine Celje (Uradni list SRS, 'št. 40/84).
2.	člen
Ime sklada je: Sklad stavbnih zemljišč občine Celje, p. o. (v nadaljnjem besedilu: sklad).
Sedež sklada je v Celju, Aškerčeva ulica št. 15.
3.	člen
Sklad je pravna oseba z vsemi pravicami in obveznostmi, ki so določene z zakonom, odlokom o ustanovitvi sklada in s tem statutom.
Sklad se vpiše v sodni register.
4.	člen
Za obveznosti sklada je odgovoren sklad s sredstvi, s katerimi razpolaga (popolna odgovornost).
5.	člen
Sklad zastopa in predstavlja' predsednik upravnega odbora sklada. Predsednik upravnega odbora sklada sme dati direktorju Zavoda za planiranje in izgradnjo občine Celje pismeno pooblastilo za sklepanje določenih vrst pogodb in za določene druge vrste pravnih dejanj.
6.	člen
Sklad ima pečat okrogle oblike s premerom treh centimetrov in z napisom: Sklad stavbnih zemljišč občine Celje, p. o.
7.	člen
Vse listine sklada morajo biti opremljene s pečatom sklada.
Listine sklada podpisuje predsednik upravnega
odbora sklada ali oseba, ki jo za to posebej pooblasti.
Listine denarnega in kreditnega značaja sopodpi-suje računovodja sklada.
8.	člen
Administrativno tehnična in druga dela za sklad opravlja Zavod za planiranje in izgradnjo občine
Celje.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v zvezi z opravljanjem del iz prvega odstavka tega člena se uredijo s sporazumom med skladom in Zavodom za planiranje in izgradnjo občine Celje, primerno načelom svobodne menjave dela.
U. DELOVNO PODROČJE SKLADA
9.	člen
Sklad izvaja politiko občine glede pridobivanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč za graditev. Podlaga za izvajanje politike sta dolgoročni in srednjeročni družbeni plan občine ter letna resolucija o politiki uresničevanja družbenega plana občine.
10.	člen
Naloge iz 9. člena opravlja sklad s tem, da:
—	daje občinski skupščini pobudo za sprejem odloka o prenehanju lastninske pravice na stavbnih zemljiščih,
—	predlaga pristojnemu občinskemu upravnemu organu, da izda odločbo o izročitvi stavbnega zemljišča, ki je postalo družbena lastnina, občini,
—	uresničuje predkupno pravico občine do nezaščitenih stavbnih zemljišč,
—	financira pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev,
—	sprejema investicijske programe urejanja stavbnih zemljišč za območja iz prejšnje alinee,
—	skrbi za izvajanje investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč ter odloča o oddaji investicijskih del izvajalcem,
—	spremlja izvajanje investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč,
—	upravlja s sredstvi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč,
—	oddaja stavbna zemljišča za graditev.
III.	PROGRAMIRANJE IN FINANČNO POSLOVANJE
11.	člen
Za uresničevanje nalog sklada sprejema upravni odbor sklada letni program dela sklada.
Letni program dela sklada se oblikuje na podlagi letne resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine.
V	letnem programu del se določijo naloge, ki naj bi jih opravljal sklad v letu, za katerega velja program ter čas, način in izvrševalci v programu določenih nalog.
12.	člen
Sklad upravlja z denarnimi sredstvi, namenjenimi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč v občini.
V	finančnem načrtu sklada »e izkazujejo dohodki
sklada In njihova razporeditev za financiranje dejavnosti sklada.
Finančni načrt sklada sprejme za vsako leto upravni odbor sklada najpozneje do 30. marca za tekoče leto.
13.	člen
Sklad lahko najame kredit v skladu z veljavnimi predpisi.
14.	člen
Za vodenje knjigovodstva, sestavljanje periodičnih obračunov in zaključnega računa sklada se uporab-
y*jo predpisi, ki veljajo za organizacije združenega
dela.
15.	člen
Letni program dela, letni finančni načrt in zaključni račun sklada potrjuje občinska skupščina.
IV.	UPRAVLJANJE SKLADA
16.	člen
Sklad upravlja upravni odbor.
Upravni odbor sklada ima predsednika in deset članov, ki jih imenuje občinska skupščina.
Člane upravnega odbora sklada imenuje občinska skupščina izmed delegatov za to skupščino, pri čemer mora biti najmanj šest delegatov iz zbora združenega dela.
Mandat članov upravnega (odbora traja dve leti, s tem da je vsakdo lahko imenovan največ za dve mandatni dobi zapored.
17.	člen
Člana upravnega odbora sklada lahko občinska skupščina odpokliče.
18.	člen
Upravni odbor sklada opravlja tele naloge:
—	sprejema statut sklada
—	sprejema' druge splošne akte sltiada
—	določa letni program dela in spremlja njegovo uresničitev
—	določa finančni načrt in spremlja njihovo uresničitev
—	sprejema zaključni račun in periodične obračune sklada
—	odloča o najemanju kreditov
—	sprejema letno poročilo o delu sklada
—	sprejema investicijske programe urejanja stavbnih zemljišč
—	opravlja tudi druge zadeve iz delovnega področja skjada, če te niso v pristojnosti drugih organov sklada ali strokovne službe.
19.	člen
Upravni odbor sklada dela na sejah.
Seje upravnega odbora sklada sklicuje predsednik upravnega odbora sklada.
Predsednik je dolžan sklicati sejo upravnega odbora sklada, če to zahteva najmanj ena tretjina članov upravnega odbora sklada ali izvršni svet skupščine.
20.	člen
Seja upravnega odbora sklada je sklepčna, če je prisotno najmanj sedem članov.
Upravni odbor sklada odloča na sejah z večino klasov vseh članov.
21.	člen
Upravni odbor sklada ima predsednika.
Predsednik upravnega odbora sklada:
—	zastopa in predstavlja sklad
—	sklicuje in vodi seje upravnega odbora
—	spremlja izvrševanje sklepov upravnega odbora
—	opravlja druge naloge, ki so določene s tem statutom ali za katero ga pooblasti upravni odbor.
22.	člen
Predsednik upravnega odbora sklada ima namestnika, ki ga upravni organ sklada imenuje izmed svoj h članov.
Namestnik predsednika upravnega odbora sklada nadomešča predsednika, kadar je ta odsoten ali zadržan.
23.	člen
Sklad ima komisijo za oddajo stavbnih zemljišč, ki jo imenuje upravni odbor sklada.
Komisija ima predsednika in 4 člane.
Komisija odloča o oddaji stavbnega zemljišča za graditev.
24.	člen
Za opravljanje posameznih nalog ali del .iz svoje pristojnosti lahko upravni odbor sklada oziroma njegov predsednik ustanavlja po potrebi občasna delovna telesa (komisije, delovne skupine ipd.).
Naloge, sestav in način dela delovnih teles iz prvega odstavka tega člena se določijo z aktom o njihovi ustanovitvi.
25.	člen
Članom organov sklada pripada za njihovo tlelo na sejah in za druge naloge, ki jih- opravljajo za sklad, povračilo potnih stroškov, dnevnice ter nadomestilo za izgubljen zaslužek.
Predsedniku organa sklada se lahko prizna občasna nagrada, za njegovo delo.
O nagradah ter o povračilu potnih in drugih stroškov iz prvega odstavka tega člena odloča upravni organ sklada, upoštevajoč predpise, ki veljajo za delegate oziroma funkcionarje občinske skupščine.
26 člen
Za podrobnejšo organizacijo in delovanje sprejmejo organi sklada poslovnik.
V.	SAMOUPRAVNI SPLOŠNI AKTI SKLADA
27.	člen
Poleg statuta ima sklad še tele samoupravne splošne akte:
—	pravilnik o knjigovodstvu
—	pravilnik o LO in DS.
28.	člen
Samoupravne splošne akte sprejme upravni odbor sklada.
Upravni odbor sklada sprejme osnutek samoupravnega splošnega akta in ga da v 15-dnevno javno obravnavo, v kateri sodelujejo izvršni svet in druga pristojna telesa občinske skupščine ter pristojni organi družbenopolitičnih organizacij.
Po javni obravnavi upravni organ sklada prouči pripombe iz javne obravnave in pripravi predlog samoupravnega splošnega akta.
29.	člen
K statutu sklada daje soglasje občinska skupščina.
30.	člen
Samoupravni splošni akti se ne smejo uporabljati dokler niso objavljeni.
Samoupravni splošni akti sklada se objavljajo v Uradnem listu SRS in začnejo veljati osmi dan po objavi.
VI.	JAVNOST DELA
31.	člen
Delo sklada je javno. .
Javnost dela zagotavlja sklad z obveščanjem preko sredstev javnega obveščanja s tem, da omogoča njihovim predstavnikom prisotnost na sejah organov sklada, s prirejanjem tiskovnih konferenc, z izdajanjem publikacij in na druge načine, ki omogočajo, da se javnost lahko seznani z njegovim delom. f
32.	člen
Za obveščanje javnosti skrbi predsednik upravnega odbora sklada.
33.	člen
Upravni odbor mora najmanj enkrat na leto o svojem delu in o izvrševanju nalog sklada poročati občinski skupščini.
34.	člen
Sklad pri svojem delu sodeluje z organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi, še zlasti pa z izvršnim svetom občinske skupščine in s pristojnimi občinskimi upravnimi organi.
VII.	KONČNA DOLOČBA
35.	člen
Ta statut začne veljati osmi dan po objavi v - Uradnem listu SRS.
St. 465-4/84
Celje, dne 20. decembra 1984.
Predsednfk
upravnega odbora sklada
Marjan Žumer 1. r.
K temu statutu je po šestem odstavku 31. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84) dala soglasje Skupščina občine Celje na sejah zborov dne 20. decembra 1984.
CERKNICA
97.
Na podlagi drugega odstavka 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82),
4.	člena ter prvega in tretjega odstavka 11. člena zakona o uporabi predpisov in reševanju kolizij med republiškimi oziroma pokrajinskimi zakoni na področju davkov, prispevkov in taks (Uradnin list SFRJ. št. 47/83) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o prispevku za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe v občini Cerknica za leto 1985
1.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in poslovnih enotah s sedežem na območju občine Cerknica in delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov v poslovnih prosto-
rih na območju občine Cerknica, so dolžni plačevati prispevek za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe (v nadaljnjem besedilu: prispevek).
2.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih in poslovnih enotah s sedežem na območju občine Cerknica, plačujejo prispevek iz dohodka po stopnji 1,7 »/o od določene osnove.
Osnova za obračun prispevka iz ' dohodka iz 1. odstavka tega člena je osebni dohodek vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka (bruto osebni dohodek).
Prispevek se obračuna in odvaja ob vsakokratnem izplačilu osebnega dohodka.
3.	člen
Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov plačujejo prispevek iz dohodka po stopnji 1,7 %> od določene osnove. Osnova za obračun prispevka iz dohodka iz 1. odstavka tega člena je osebni dohodek zavezanca ali delavca, ki je pri njem v delovnem razmerju, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka (bruto osebni dohodki).
Prispevek je treba plačati v rokih, ki veljajo za plačevanje davkov iz osebnega dohodka.
4.	člen
Prispevek se odvaja na zbirne račune Samoupravne komunalne cestne skupnosti občine Cerknica.
5.	člen
Komite za urejanje prostora, varstvo okolja in gradbeništvo občine Cerknica spremlja porabo teh sredstev. Samoupravno komunalno cestna skupnost poroča enkrat letno na seji skupščine o teh sredstvih.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. februarja 1985 dalje.
St. 420-53/84-3
Cerknica, dne 27. decembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Cerknica
Edo Lenarčič 1. r.
98.
Na podlagi drugega odstavka 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/81), 3. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) in 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o določitvi varstvenih pasov in ukrepih za zavarovanje vodnih zajetij pitne vode na Vidovski planoti
i.	splošne določbe
1.	člen
S tem odlokom so določeni varstveni pasovi vodnih virov drenažnega zajetja za Žilce in zajetja pitne
vode za Osredek ter ukrepi za zavarovanje kakovosti in higienske neoporečnosti pitne vode teh zajetij.
2.	člen
Meje varstvenih pasov vodnih virov za potrebe zajetij pitne vode za Vidovsko planoto so določene z dokumentacijo: predlog varovanja zajetij pitne vode za Vidovsko planoto, ki ga je izdelal Geološki zavod Ljubljana v oktobru 1984 in grafični prikaz varovalnega območja zajetij s seznamom parcel za posamezne varstvene pasove je sestavni del tega odloka.
Navedena dokumentacija je na vpogled pri pristojnem upravnem organp Skupščine občine Cerknica.
3.	člen
Varstveno območje vodnih zajetij zajema:
1.	najožji varstveni pas, kjer veljajo najstrožji varstveni ukrepi,
2.	ožji varstveni pas, kjer veljajo strogi varstveni ukrepi,
3.	širši varstveni pas, kjer veljajo posebni varstveni ukrepi.
4.	člen
Za vsak poseg v varstveni pas zajetij, ki bi lahko vplival na spremembe količine in kakovost vode, je potrebno soglasje pristojnega organa sanitarne inšpekcije v sodelovanju z območno vodno skupnostjo ter upravljalcem zajetja.
II. VARSTVENI UKREPI
5.	člen
Za varstvene pasove velja načelo, da se varstveni ukrepi zaostrujejo s približevanjem zajetju. Vse prepovedi, ki veljajo za neko zunanje varstveno območje, veljajo za vsa znotraj njega ležeča območja.
Najožji varstveni pas
6.	člen
Območje najožjega varstvenega pasu zajema neposredno okolico zajetja kjer je možna hitra naključna ali namerna okužba pitne vode.
7.	člen
Območje z najstrožjim režimom varovanja se ureja s sledečimi določbami:
—	območje mora biti ograjeno in opremljeno z opozorilno tablo
—	upravljalen vodovoda mora biti lastnik zemljišča, kjer je zajetje izdelano,
—	kakršenkoli poseg v prostor je prepovedan, razen za potrebe vodovoda,
—	uporaba kakršnihkoli gnojil ni dovoljena,
—	dostop ima le pooblaščena oseba vodovoda in izjemoma ekipe za vzdrževanje v spremstvu pooblaščene osebe.
Ožji varstveni pas
8.	člen
Območje ožjega varstvenega pasu zajema bližnjo okolico zajetja, kjer je v kratkem času še možno onesnaževanje vode.
9.	člen
Območje s strogim režimom varovanja, zato je:
—	prepovedana je gradnja objektov in .poti, obstoječe pa je potrebno ustrezno opremiti,
—	prepovedana je uporaba biocidov in večjih količin umetnih in naravnih gnojil,
—	prepovedano je odlaganje vseh odpadkov,
—	dovoljena je adaptacija obstoječih stavb v smislu izboljšanja higienskih razmer,
—	prepovedano je skladiščenje in tranzitni promet naftnih derivatov ter mineralnih olj,
—	gradnja kanalizacije in greznic je prepovedana, obstoječe objekte pa je potrebno sanirati do vodotesnega stanjaj
—	eksploatacija kamna v kamnolomih in peskokopih ni dovoljena,
—	pri žaganju lesa in obdelovanju zemlje je potrebno paziti, da ne pride do izlitja nafte in naftnih derivatov v tla.
Širši varstveni pas
10.	člen
V to območje spada celotno ozemlje s katerega se vrši površinsko ali podzemno odtekanje vode proti zajetjem.
11.	člen
To območje predstavlja cono s sanitarnim režimom in je prepovedano oziroma v omejenem obsegu dovoljeno opravljati posamezne dejavnosti in sicer:
—	gradnja nove, nečiste industrije ni dovoljena,
—	uporaba biocidov na bazi cianovodikove kisline, fenola, živosrebrenih spojin ipd., je prepovedana,
—	predelava, skladiščenje in transport lahkote-kočih naftnih derivatov je dovoljeno samo, če so storjeni vsi ukrepi, ki preprečujejo pronicanje teh tekočin pod površino,
—	pri žaganju lesa in obdelovanju zemlje je potrebno paziti, da ne pride do izlitja goriva in maziva v tla,
—	gradnja novih stanovanjskih objektov je dovoljena pod pogojem, da je urejeno higiensko odvajanje odplak,
—	tranzitni promet z naftnimi derivati je dovoljen le po zavarovanih prometnicah,
—	eksploatacija kamna je dovoljena le izjemoma v kamnolomih posebnega družbenega pomena.
III.	KAZENSKE DOLOČBE
12.	člen
Z denarno kaznijo do 30.000 din se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba, ki krši določila 4., 7., 9. in 11. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo do 5 000 din se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe za prekršek iz 1. odstavka tega člena.
13.	člen
Z denarno kaznijo do 5.000 din se kaznuje za prekršek posameznik, ki krši določila 4., 7., 9. in 11. člena tega odloka.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
14.	člen
Upravljalec zajetij mora v roku enega leta po sprejetju tega odloka urediti zemljiškoknjižno stanje,
postaviti ograje, oznake, opozorila ali prepovedi, v
skladu z določili tega odloka.
15.	člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo sanitarna in vodnogospodarska inšpekcija Medobčinskega inšpektorata občin Cerknica, Ilirska Bistrica in Postojna ter komunalna inšpekcija občine Cerknica.
16.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
it. ,324-1/84-3
Cerknica, dne 27. decembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Cerknica
Edo Lenarčič 1. r.
99.
Na podlagi 41. člena, v zvezi s 3. členom zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82),
3.	člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83),
17.	člena zakona o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/78) in 138. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Skupščina občine Cerknica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu smeti in odpadkov na območju občine Cerknica
I.	SPLOŽNE DOLOČBE
1.	člen
V	naseljih
— Cerknica, Podskrajnik, Dolenja vas, Zelše, Dolenje Jezero, Otok
— Rakek, Unec, Slivice, Ivanje selo — Begunje, Selšček, Topol, Bezuljak — Grahovo, Martinjak, Zerovnica, Lipsenj. Blb-čice, Bloška polica, Gornje Jezero
— Stari trg, Lož, Kozarišče, Šmarata, Nadlesk, Pudob, Iga vas, Podgora, Babno polje, Viševek, Pod-cerkev, Markovec, Vrhnika, Dane, Podlož
— Nova vas, Velike Bloke, Fara, Nemška vas, Ulaka, Metulje, Studenec, Runarsko
— v počitniških naseljih Gornje Jezero, Goričice, Volčje in Rakov Škocjan
je obvezno zbiranje in odvažanje smeti iz stanovanj, industrijskih objektov, javnih zgradb, dvorišč, parkirišč, parkov in drugih virov, na posebna odlagališča (v nadaljnjem besedilu — smetišča) na način, ki ga določa ta odlok.
2.	čieen
V	vseh drugih naseljih občine Cerknica se smeti in odpadki odlagajo na posebna odlagališča (v nadaljnjem besedilu: vaška smetišča).
3.	člen
Odlaganje in odvoz smeti in odpadkov se mora opravljati v skladu s higiensko in sanitarno-tehnič-nimi predpisi ter v skladu z določbami pravilnika o vzdrževanju in urejanju javnega odlagališča.
4.	člen
Smeti in odpadki po tem odloku so:
1.	smeti in odpadki, ki nastanejo pri pripravi živil, pepel, konzerve, porcelan, steklovine, keramika, kovinski odpadki, tekstil, papir, plastika, razen večjih trdnih predmetov, ki bi utegnili poškodovati smetnjake ali vozila za odvoz smeti.
2.	Za smeti in odpadke iz drugih virov se štejejo zlasti odpadni gradbeni material, premog, dvoriščne smeti, odpadne snovi iz zdravstvenih in veterinarskih zavodov, odpadki industrijske in lastne predelave, nevtralizirani (očiščeni, sežgani) odpadki iz industrije, ostanki živali, gostinskih obratov, embalaža obrti in industrijske ter večji kosovni odpadki iz gospodinjstev, industrije in obrti.
5.	člen
Ne štejejo se za smeti in odpadke: strupene in druge okolju nevarne snovi (kemikalije, zdravila, topila, snovi za zaščito rastlin, herbicidi, kisline, strupi, lugi itd.), naftni derivati, usedline iz galvan in čistilnih naprav, maščobe usedline ter živalski kon-fiskati — odpadki.
Snovi iz prvega odstavka tega člena je prepovedano odlagati v tipske posode, PVC vreče in kontejnerje ali direktno na odlagališča. Njihovo odlaganje določa zakon o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št. 8/78).
II. ZBIRANJE IN ODLAGANJE SMETI IN ODPADKOV
6.	člen
Upravljalci in lastniki zgradb in objektov na območju 1 člena tega odloka morajo odlagati smeti in odpadke iz gospodinjstev in drugih virov v tipizirane smetiščne posode in kontejnerje (v nadaljnjem besedilu: posode za smeti).
Uporabo tipske posode ali kontejnerja določi komunalna inšpekcija.
7.	člen
Prostor za postavitev posod za smeti določi pooblaščena komunalna organizacija sporazumno z lastnikom zgradbe oziroma delovno organizacijo oziroma TOZD na mesto, ki je dostopno komunalnemu vozilu tako, da ne povzroča smradu okolju, ter da se ne zbira mrčes.
Lastnik, najemnik ali imetnik pravice uporabe družinske stanovanjske hiše, sme imeti posodo za smeti tudi na drugem mestu, vendar jo mora na dan, ko se smeti odvažajo, postaviti na za to določeno mesto. Prostor, ki je določen za postavljanje posod smeti mora biti dostopen, tla gladka, smetnjaki morajo, biti vedno zaprti. Okolica mora biti počiščena.
Pri izpraznjevanju smetnjakov mora delovna organizacija, ki zbira in odvaža smeti, skrbeti, da se smeti ne raztresejo v okolico, če pa se to zgodi, mora smetarska ekipa okolico očistiti.
Posode za smeti je dolžan uporabnik redno vzdrževati in čistiti, dotrajane posode pa zamenjati takoj, ko le-te ne zadoščajo minimalnim higienskim predpisom.
Pooblaščena komunalna organizacija mora redno dvakrat letno opraviti čiščenje kontejnerjev, oziroma večkrat na zahtevo komunalne inšpekcije. Potrebno število tipiziranih smetiščinih posod nabavijo lastniki oziroma investitorji zgradb in drugih objektov na
svoje stroške ali pooblaščena komunalna organizacija na stroške investitorja ali lastnika.
Smetiščne posode za nove zgradbe morajo biti nabavljene takoj s pričetkom uporabe objekta, pooblaščena komunalna organizacija pa mora pričeti takoj odvažati smeti in odpadke. Isti pogoji veljajo ob spremembi namembnosti objekta.
Število posod oziroma kontejnerjev določi pooblaščena komunalna organizacija v soglasju z lastnikom zgradbe oziroma delovne organizacije ali TOZD in s komunalno inšpekcijo.
>	8. člen
Če so smeti in odpadki iz drugih virov taki, da jih ni možno odlagati v posode za smeti, mora delovna organizacija ali samostojni obrtnik skleniti s pooblaščeno komunalno organizacijo pogodbo, v kateri se določi drug način odlaganja (pakiranje v vreče, zaboje, prevozi, itd.).
Dogovorjeni način odlaganja ne sme biti v nasprotju s sanitarnimi in higiensko-tehničnimi predpisi.
9.	člen
Kosovni odpadki (štedilniki, hladilniki in druga gospodinjska oprema, kolesa in karoserije, gume in drugi avtomobilski deli, sodi itd.) se odlagajo neposredno na smetišče, ali se o potrebi odvoza dogovori s pooblaščeno komunalno organizacijo, katera je dolžna tak odvoz izvršiti dvakrat letno ter najmanj sedem dni pred odvozom obvestiti občane z javno objavo.
10.	člen
V naseljih iz 2. člena tega odloka se smeti in odpadki, razen odpadkov iz 9. člena odlagajo na vaška smetišča. Za vaška smetišča je odgovoren vaški odbor neposredno oziroma oseba, ki jo ta zadolži in neposredno krajevna skupnost.
11.	člen
Zdravstvene in veterinarske postaje morajo odpadne snovi obvezno odlagati v sežganem stanju, lete pa sežigali tako, da ne onesnažujejo zraka in okolja.
12.	člen
Ob kioskih, slaščičarnah, trgovinah, gostinskih obratih in drugih javnih zgradbah, tržnicah, parkiriščih, parkih, športnih igriščih in drugih javnih površinah, morajo uporabniki iz 6. člena tega odloka namestiti standardizirane koše za odpadke. Koše za odpadke, okolico košev in funkcionalno površino zgoraj naštetih objektov mora lastnik redno čistiti in vzdrževati ter smeti vsak dan sproti odlagati v posodo za smeti.
13.	člen
Prepovedano je:
1.	Odlagati v posode za smeti vroč pepel ali žareč pepel, ogorke, tekočino, mrhovino in snovi iz 5. člena tega odloka ter vse ostale smeti in odpadke, ki lahko povzročijo smrad in požar.
2.	Puščati posode za smeti odprte.
3.	Odlagati smeti v posode za smeti tako. da se pri tem onesnaži prostor okoli njih in jih prenapolniti tako, da se ne dajo zapreti.
4.	Odlagati smeti ali odpadke poleg posode ali izven prostorov namenjenih za odlaganje smeti.
III.	ODVOZ SMETI
14.	člen
Odvoz smeti iz 1. člena tega odloka opravlja pooblaščena komunalna organizacija oziroma po pogodbi z le-to v soglasju s pristojne inšpekcijo tudi delovne organizacije oziroma TOZD. Odvoz smeti se opravlja po vnaprej določenem razporedu, ki ga določi komunalna organizacija. Razpored odvoza smeti se javno obiavi na krajevno običajen način.
15.	člen
Organizacije iz prvega odstavka 14. člena tega odloka morajo za odvoz smeti in odpadkov uporabljati specialna vozila, ki so urejena tako, da je omogočeno higiensko nakladanje in odvažanje in brez-prašno praznjenje.
Tipske posode za smeti mora pooblaščena organizacija prazniti tako, da 'jih ne poškoduje in ne onesnaži prostora v njeni okolici. Po praznjenju jih mora vrniti na prejšnje mesto. Pooblaščena komunalna organizacija ne odgovarja za škodo, ki je na-r stala zaradi redne rabe posod za smeti.
16.	člen
Odvoz smeti iz 2. člen tega odloka opravlja lastnik oziroma upravljalen stavbe na način, s katerim se pri prevozu in odlaganju na vaška smetišča zagotovijo minimalni sanitarni in drugi pogoji.
17.	člen
Snovi iz 5. člena tega odloka ni dovoljeno odlagati na javna odlagališča ali izven njih, ampak opravi odvoz in deponiranje le-teh po posebnem naročilu pooblaščena komunalna organizacija oziroma po pogodbi z le-to delovne organizacije ali TOZD v skladu s posebnimi predpisi in soglasji pristojne inšpekcije, na posebna odlagališča.
IV.	ODLAGALIŠČE SMETI
18.	člen
Lokacijo in pogoje ureditve smetišč določi občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve
v soglasju s sanitarno, požarno in vodnogospodarsko inšpekcijo. Predlog za lokacijo smetišča poda pooblaščena komunalna organizacija ali krajevna skupnost oziroma vaška skupnost.
19.	člen
Odlagališča upravlja in vzdržuje pooblaščena komunalna organizacija v skladu s pogoji lokacijskega dovoljenja.
20.	člen
Vzdrževalec oziroma upravljalen javnega odlagališča mora po končani deponiji smeti in odpadkov, celotno površino zasuti z najmanj 20 cm debelo plastjo zemlje, ki prepreči dostop mrčesu in gledalcem. Na odlagališču mora vzdrževalec opraviti dezinfekcijo oziroma deratizacijo čim se pojavi mrčes ali gledalci.
21.	člen
Po končanem odlaganju mora upravljalen odlagališča humuzirati in hortikulturno urediti.
V.	CENE
22.	člen
Za pobiranje in odvažanje smeti iz 1. člena tega odloka ter upravljanje in vzdrževanje odlagališča,
so dolžni lastniki oziroma upravljale! zgradb in objektov plačevati mesečni priepevek.
23.	člen
Za odvoz odpadkov iz 5. in 8. člena tega odloka
se zaračunavajo dejanski stroški ali po posebno sklenjeni pogodbi.
24.	člen
Merila za oblikovanje in obračunavanje cen za storitve iz 22. in 23. člena določijo uporabniki in izvajalci v Samoupravni komunalno cestni skupnosti občine Cerknica na predlog delavskega sveta pooblaščene komunalne organizacije.
25.	člen
" Nadzor nad izvajanjem tega odloka in predpisov izdanih na njegovi podlagi, opravlja pristojna sanitarna, vodnogospodarska in komunalna inšpekcija, komunalni redar, organ za notranje zadeve in pooblaščene osebe komunalne organizacije.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
26.	člena tega odloka, če gre za lažji prekršek ali če prekršek ni povzročil hujših posledic.
Denarno kazen iz prejšnjega odstavka izterja od tistih, ki jih zaloti pri prekrških, komunalni inšpektor in pooblaščena oseba komunalne organizacije.
VIL KONČNE DOLOČBE
28.	člen
Pooblaščena komunalna organizacija je dolžna v roku treh mesecev po sprejetju odloka, sprejeti pravilnik o načinu zbiranja, odvažanja in odlaganja odpadkov in smeti.
29.	člen
Merila za oblikovanje in obračunavanje cen iz 24. člena morajo biti sprejeta v roku treh mesecev po sprejemu odloka.
30.	člen
Z dnem, ko prične veljati ta odlok, preneha veljati odlok o obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu smeti in odpadkov na območju občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 13/77).
31.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 352-4/77-3
Cerknica, dne 27. decembra 1984.
26.	člen
Z denarno kaznijo od 5.000 do 60.000 din se kaznuje za prekršek organizacija (pravna oseba):
1.	če odlaga smeti in odpadke izven prostorov
namenjenih za odlaganje smeti (1., 9. in 10. člen),
2.	če ne odlaga smeti in odpadkov v tipske posode za smeti in če ne postavi posode za smeti na za to določeno mesto (7. člen),
3.	če redno ne vzdržuje in čisti posode za smeti in okolice (7. člen),
4.	če novozgrajena zgradba ne izpolnjuje pogojev iz 7. člena tega odloka,
5.	če v roku, ki ga določa ta odlok ne nabavi potrebno število tipskih posod za smeti (7. člen),
6.	če smeti in odpadkov ne odlaga v skladu s pogodbo (8. člen),	>
7.	če v roku, ki ga določa ta odlok ne namesti potrebno število košev za odpadke (12. člen),
8.	če krši določbe 13. člena tega odloka,
9.	če ne opravlja odvoza smeti po razporedu (14. člen),
10.	če opravlja odvoz smeti v nasprotju s sanitarnimi in ostalimi varstvenimi pogoji (15. in 16. člen),
11.	če odlaga smeti in odpadke iz 5. člena na smetiščih ali izven njih,
12.	če ne skrbi za redno vzdrževanje in ureditev smetišč (19. člen).
Z denarno kaznijo od 2.000 do 15.000 din se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba organizacije (pravna oseba), ki stori kakršnokoli dejanje iz prvega odstavka tega člena.
27.	člen
Z denarno kaznijo od 1.000 do 15.000 din se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki stori prekršek iz
1.	do 12. točke 26. člena.
Z denarno kaznijo 500 din se kaznuje takoj na mestu, kdor stori prekršek iz 1., 2., 8., 10. in 12. točke
Predsednik
Skupščine občine Cerknica
Edo Lenarčič 1. r.
100.
Na podlagi 45. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 168. člena statuta občine Cerknica (Uradni list SRS, št. 36/82) je Izvršni svet Skupščine občine Cerknica na svoji seji dne 6. decembra 1984 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Cerknica
1.	člen
1.	Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalsirh surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, razkladanju, prekladanju, gonjenju živali, ki se odpremljajo iz območja občine in preko državne meje, se določijo pristojbine:
din
a)	za kamionske, vagonske in letalske pošiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine do 10 ton, ki se odpremljajo preko državne meje	978,75
b)	za kamionske, vagonske in letalske pošiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine do 10 ton v notranjem prometu
c)	kosovne pošiljke: — kopitarjev in odraslih goved od glave
—	telet od glave
—	prašičev in drobnic od glave
—	žive perutnine od vsakih začetih 50 kosov
675,00
163,50
48.75
15.75
78,30
t
—	za vsako čebeljo družino	14,70
d)	za meso kopitarjev in parklarjev od	kg	1,02
—	za mesne izdelke razen konzerv od kg 0,74
—	za	divjačino od kg	0,85
—	za	perutninsko meso od	kg	0,85
—	za	drobovino od kg	0,85
—	za	ribe, rake, polže žive	od kg	0,68
—	za	mast od kg	0,68
—	za	mleko od litra	0,055
—	za	mlečne izdelke od kg	0,78
—	za	jajca od kom.	0,064
—	za	jajčne	izdelke od kg	0,070
—	za ostale neimenovane živalske proizvode in pošiljke	od kg	0,62
2.	člen
din
a) za veterinarsko sanitarne preglede jajc in jajčnih izdelkov v proizvodnji jajc in predelavi jajc v jajčne izdelke od kosa pro-
izvedenega oziroma v jajčne izdelke predelanega jajca	0,0114
b)	za veterinarsko sanitarne preglede
rib v ribogojnicah od vsake	začetne ure	675,00
c)	za veterinarsko sanitarne preglede divjačine pri skladiščenju in zamrzovanju
—	za jelenjad, srnjad	82,50
—	za divje prašiče s trihinoskopskim
pregledom po kosu	120,00
—	za medvede s trihinoskopskimi pregledi	169,50
—	za divjo perjad po	kosu	8,40
d)	za veterinarsko sanitarne preglede divjadi, živil živalskega izvora v gostinskih
obratih, tržnicah v 'pakirnicah In hladilnicah, za vsako začetno uro porabljenega časa 675,00
3.	člen
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se plača pristojbina za vsako kravo molznico	230,00
Posestnikom, ki ne oddajajo mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga dajejo na drug način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda
molznic na tuberkulozo.
■er
4.	člen
Za predpisano veterinarsko napotnico bolne živali, ki se zaradi klanja odpremlja v klavnico ter za živali zaklane v sili, se določi pristojbina v znesku	162,00
5.	člen
Ce prijavljena pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled pristojnega organa, ki opravlja veterinarsko sanitarni pregled, pa pride ob določenem
času na mesto nakladanja, prekladanja ali razkladanja ali da je razkladanje, nakladanje oziroma prekladanje trajalo več kot eno uro, mora tisti, ki je pregled naročil, plačati zamudnino v višini 650 din za vsako začeto uro čakanja.
Poleg pristojbine in morebitne zamudnine mora tisti, ki je pregled naročil, plačati tudi prevozne stro^ ške.
6.	člen
Pristojbine po tej odredbi se obračunavajo in odvedejo na zbirni račun št. 50160-840-004-3182 Republiške oziroma pokrajinske takse za promet s parklarji in kopitarji in se razporejajo, kot to določa navodilo o pristojbinah za zdravstveno varstvo živali in o ravnanju s sredstvi iz teh pristojbin na posebnem računu (Uradni list SRS, št. 2/78).
T. čkn
Izvršni svet Skupščine občine Cerknica pooblašča Veterinarski zavod Krim Grosuplje, delovno enoto Cerknica za opravljanje veterinarsko sanitarnih pregledov.
8.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati odredba o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Cerknica, objavljena v Uradnem listu SRS, št. 3/84.
t
9.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
*t. 322-1/85
Cerknica, dne 9. januarja 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Cerknica Tone Kebe 1. r.
GROSUPLJE
101.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) ter 44. in 191. člena statuta občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. iO/78, 6/82 in 8/84) je Skupščina občine Grosuplje na seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Grosuplje v I. trimesečju 1985
1.	člen
Dokler ne bo sprejet proračun občine Grosuplje za leto 1985, se bodo začasno, najdlje pa do 31. marca 1985 financirale proračunske potrebe občine Grosuplje na ipodlagi trimesečnega načrta proračunskih prihodkov in njene razporeditve.
2.	člen
Trimesečni načrt razporeditve sredstev ne sme presegati ene četrtine razporejenih sredstev proračuna za leto 1984.
3.	člen
Doseženi dohodki in razporejena sredstva po tem odloku bodo sestavni del prihodkov in njihovega razporeda v proračunu občine Grosuplje za leto 1985.
4.	člen
Splošne določbe proračuna občine Grosuplje za leto 1984 se bodo smiselno uporabljale tudi pri izvrševanju začasnega financiranja v I. trimesečju 1985.
5.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka prihodkov najame za nemoteno financiranje proračunskih potreb posojilo v ustrezni višini iz sredstev rezervnega sklada proračuna.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan 'po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje.
St. 400-8/83
Grosuplje, dne 27. decembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Grosuplje
Janez Koščak 1. r.
102.
Na podlagi drugega odstavka 24. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS. Št. 8'82) in 191. člena statuta, občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 10/78, 6/82 in 8/84), je Skupščina občine Grosuplje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1984 sprejela
SKLEP
o soglasju k statutu Komunalnega podjetja Grosuplje
I
Skupščina občine Grosuplje daje soglasje k statutu Komunalnega podjetja Grosuplje.
II
Ta sklep začne veljati po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 023-3/84
Grosuplje, dne 27. decembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Grosuplje
Janez Koščak 1. r.
103.
Na podlagi 1. člena zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 2/78) 6. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 32/79) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na svoji seji dne 18. decembra 19C1 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za veterjnarsko-sanitarnc preglede in
dovoljenja v občini Grosuplje
1.	člen
S to odredbo se določa višina pristojbin za vete-rinarsko-sanitarne preglede iz 17., 21. ter prvega in
drugega .odstavka 30. in 31. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Uradni list SFRJ, št. 43 76) ter 25., 29. in 30 člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni lisi SRS, št. 18/77).
2.	člen
Za vetevinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali živalskih p; oizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju, prekladanju in razkladanju se plačujejo naslednje pristojbine:
1.	Za kamionske, vagonske, letalske in ladijske pošiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine:
. din
— do 10 ton	675,00
— za vsako nadaljnjo tono pa še po	67,50
2. za kosovne pošiljke: — kopitarjev in odraslega goveda od	
komada	100.20
— telet, prašičev in drobnice od komada	49,50
—	za čebele za vsakih 10 panjev 3 za obvezen veterinarsko-san itarni pregled pri nakladanju, prekladanju in razkladanju: —	mesa, mesnih izdelkov za vsak kilo-	99,00
gram — mlečne izdelke in mleko za vsak	0,33
kilogram ali liter	.	0,33
— jajca — celo od komada	0.04-1
—	jajčne izdelke za vsak kilogram —	ostale neimenovane živalske proizvode. surovine in odpadke od vsakega kilogra-	. 0,22
ma	0,048
3. člen	
Za veterinarsko-sanitarni pregled pošiljk	živine,
živalskih proizvodov, živalskih odpadkov in	surovin.
ki se uvozijo ali izvozijo se plačujejo naslednje pristojbine:	
1 za kamionske, vagonske. letalske in ladijske pošiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine:	din
— do 10 ton	972.00
— za vsako nadaljnjo tono 2. za kosovno pošiljko:	97,20
— velike živali	225.00
— teleta, prašiči, drobnica	129,60
— divjad velika	162,00
— divjad mala	120,96
— perutnina, zajci	14,30
4.	člen
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma podaljšanje veljavnosti dovoljenja se določi pristojbine po molznici — 210,00 din.
Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na- drug način v javno potrošnjo, se zaračuna še odvzem mleka in stroške pregleda molznic na TBC, kar znaša po molznici —
320,00	din.
5.	člen
Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede mesa, mesnih izdelkov, njih razkladanje in nakladanje ter •za plačilo stroškov, ki nastanejo z bakteriološkimi pregledi izdelkov in brisov rok in obleke ter občasnimi pregledi izdelkov in pesticide in antibiotike se v obratu MIG, TOZD , Mesoizdelki Škofja Loka v Stični plačuje pristojbina v pavšalnem znesku mesečno — 62.640,00 din.
6.	člen
Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede mleka pri obdelavi in predelavi v obratu Ljubljanskih mlekarn v Stični se plačuje pristojbina v pavšalnem .znesku mesečno — 20.860,00 din.
7.	člen
Za veterinarsko-sanitarne preglede v skladišču sira Ljubljanskih mlekarn v Stični pa se plačuje pristojbina v pavšalnem znesku — 39.150,00 din.
Za veterinarsko-sanitarne preglede divjadi in drugih živil v gostinskih obratih, tržnicah, v pakirnicah, hladilnidah ali pri zasebnikih se določi pristojbina za vsako začeto uro porabljenega časa za pregled. Vrednost ure je — 650,00 din.
8.	člen
Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremljajo v klavnico ter za živali zaklane v sili se pristojbina ne zaračunava.
9.	člen
Preglede iz 2. in 3. člena je potrebno prijaviti veterinarski inšpekciji *oziroma pooblaščeni veterinarski organizaciji najmanj 12 ur pred nakladanjem, prekladanjem in razkladanjem.
Če pošiljatelj ne pripravi pravočasno pošiljke ali blaga, ki je namenjeno za promet ali pregled, delavec veterinarske inšpekcije ali pooblaščene veterinarske organizacije pa pride ob dogovorjenem času na kraj določen za pregled, je lastnik, pošiljatelj ali prejemnik za Vsako začeto zamujeno uro dolžan plačati 650,00 din.
Lastnik, pošiljatelj ali prejemnik lahko zahteva povrnitev škode, ki bi nastala, če delavec veterinarske inšpekcije ali pooblaščene veterinarske organizacije potem, ko je . dobil pravočasno obvestilo, brez opravičila ni opravil pregleda v dogovorjenem času.
Za pregled Izven rednega delovnega časa se pristojbine povečajo za 50 odstotkov. Materialni stroški, to so stroški prevoza in dnevnice, niso všteti v pristojbinah in se obračunavajo na posebnem računu.
10.	člen
Pristojbine za opravljeni veterinarsko-sanitarni pregled pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in odpadkov ob nakladanju, prekladanju ali razkladanju in dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo plačujejo organizacije združenega dela ali občani takoj ob opravljenem pregledu oziroma izdaji dovoljenja ali mesečno po računu.
11.	člen
Pristojbina plačana v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa odvede občina ali organizacija združenega dela na zbirni račun številka: 50130-840-009-3182 Republiška taksa za promet s par-klarji in kopitarji.
12.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odredba se • preneha uporabljati dosedanja odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede v občini Grosuplje.
13.	člen
Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 322-5/84
Grosuplje, dne 8. januarja 1985.
Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje
Franc Gruden 1. r.
IDRIJA
104.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Idrija za leto 1984
1.	člen
2 člen odloka o proračunu občine Idrija za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 11/84) se spremeni tako, da se glasi:
Občinski proračun za leto 1984 obsega prihodke v skupnem znesku 115,975.500 din. Prihodki se razporedijo
din
—	po posebnem delu proračuna v znesku	115,975.500
—	za tekočo proračunsko rezervo	200.000
l.	Sen
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda , prihodkov je sestavni del tega odloka.
S.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1664.
Čt. 402-25/83
Idrija, dne 27. decembra 1984.
Bilanca prihodkov in splošifega razporeda prihodkov proračuna občine Idrija za leto 1984
Zap.
št.
Prihodki
*
Znesek
Zap.
št.
Splošni razpored prihodkov
Znesek v din
1	Davki dd dohodka in osebnih do-		1	Sredstva za delo državnih organov	72,933.200
	hodkov delavcev	42,291.000	2	Sredstva za negospodarske investic.	■	4,806.000
2	Prometni davki	42,903.000	3	Sredstva za ljudsko obrambo	7,210.000
3	Davki na dohodek od premoženja		4	Intervencije v gospodarstvu	1,652.000
	in premoženjskih pravic ter prihod-		5	Sredstva za družbene dejavnosti	14,196.900
	ki od drugih davkov	2,323.000	6	Sredstva za druge splošne potrebe	8,618.300
4	Takse	5,804.000	7	Splošna komunalna raba	5,021.000
5	Prihodki po posebnih predpisih in		8	Izločena sredstva	1,303.000
	prihodki upravnih organov	6.726.000	9	Drugi odhodki	235.100
6	Prihodki od drugih DPS	14,883.000				
7	Prenesena sredstva	1,045.500		""	~—-		
	Skupaj 1—7	115,975.500		Skupaj 1—9	115,975.500
	105.			106.	
Na podlagi 28. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1984 sprejela	i
Na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (Uradni list SRS, št. 26/73) in 207. člena statuta občine Idrija je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Idrija za I. trimesečje 1985
1.	člen
Do sprejetja proračuna občine Idrija za leto 1985 nadalje pa do 31. marca 1985, se bodo proračunske potrebe občine Idrija financirale na »podlagi trimesečnega plana dohodkov in izdatkov po splošnih določbah proračuna občine Idrija za leto 1984.
2.	člen
Plan dohodkov za I. trimesečje 1985 lahko obsega največ četrtino vseh prihodkov občinskega proračuna, ki so bili razporejeni po proračunu za prejšnje leto.
3.	člen
Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Idrija za leto 1985.
4.	člen
V primeru neenakomernega priliva prihodkov v
I.	trimesečju 1985 se manjkajoča sredstva za izvajanje tega odloka krijejo z najemom kratkoročnega premostljivega posojila iz sredstev rezerv občine Idrija.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985.
ODLOK
o dopolnitvi odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij
1.	člen
V 2. členu odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij v občini Idrija (Uradni list SRS, št. 22/75) se pri točki VII. Idrijske Krnice kot zaščitena kmetija vpiše Kenda Ferdinand, Idrijske Krnice 44, pri isti točki se kot zaščitena kmetija vpiše kmetija' Alojzije Razpet, rojene Česnik, Straža 36.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 320-7/75
Idrija, dne 27. decembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Idrija
Stanislav Brelih 1. r.
St. 402-1/85
107.
Idrija, dne 27. decembra 1984.
Na podlagi drugega odstavka 7. člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/78) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79), je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o umetnem osemenjevanju krav in telic ter prirodnem pripustu krav, telic, svinj in kobil v občini*idrija
1.	člen
V .odloku o umetnem osemenjevanju krav in telic ter prirodnem pripustu krav, telic, svinj in kobil (Uradni list SRS, št. 34/81) se prvi odstavek 2. člena dopolni in glasi:
»Organizacijo in izvrševanje umetnega osemenjevanja opravlja Kmeti jskoveterinarski zavod Nova Gorica, Veterinarska ambulanta Idrija.*
2.	člen
4.	člen odloka se spremeni in glasi:
»Naravni pripust govejih plemenic se opravlja samo na plemenilnih postajah Kanji dol, Police, Mrzla Rupa, Vojsko, ZaVratec in Idrijske Krnice.«
3.	člen
6.	člen odloka se spremeni in se glasi:
»Z naravnim pripustom se opravlja oplojevanje svinj na plemenilnih postajah Čekovnik, Gorje, Cerkljanski vrh in Idrijske Krnice.
Oplojevanje kobil pasme haflinger pa na plemen-nilnih postajah Vojsko, Idrijske Krnice in Cerkljanski vrh.«
4.	člen
11. člen se spremeni in glasi:
»Osemenjevanje in pripuščanje plačajo lastniki plemenic ob opravljeni osemenitvi oziroma pripustu.
Cene umetnega osemenjevanja in naravnega pripusta se določi vsako leto posebej na osnovi kalkulacije dejanskih stroškov osemenjevanja v občini Idrija skladno s predlogom Živinorejsko poslovno skupnostjo Slovenije.«
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 320-18/81
Idrija, dne 27. decembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Idrija
Stanislav Brelih 1. r.
108.
Na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81), 1. člena odloka o valorizaciji najmanjšega zneska odškodnine zaradi sprememb namembnosti kmetijskega zemljišča Sli gozda ter dela odškodnine, ki se odvaja Zvezi vodnih skupnosti Slovenije (Uradni list SRS, št. 22/79), je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o odškodnini zaradi spremembe
namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda
1.	člen
V odloku o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Uradni list SRS, št. 12/82) se 2. člen odloka spremeni in glasi:
Odškodnina zaradi spremembe namembnosti se določi v znesku od m2 zemljišča ob upoštevanju lege in kakovosti zemljišča. Odškodnina za m2 znaša:
1.	od njiVj sadovnjakov in travnikov I. bonitetnegh razreda 400 din;
2.	od njiv, sadovnjakov in travnikov II. bonitetnega razreda 360 din;
3.	od njiv, sadovnjakov in travnikov III. bonitetnega razreda 320 din;
4.	od njiv, sadovnjakov in travnikov IV. bonitetnega razreda 120 din;
5.	od njiv, sadovnjakov in travnikov V. in VI. bonitetnega razreda ter pašnikov in gozda I., II., III.,
IV.	in V. bonitetnega razreda 60 din;
6.	od njiv, sadovnjakov in travnikov VII. in VIII. bonitetnega razreda ter pašnikov in gozda VI., VII. in
VIII.	bonitetnega razreda 40 din.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 465-2/82
Idrija, dne 27. decembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Idrija
Stanislav Brelih 1. r.
109.
Na podlagi 16. člena zakona o geodetski službi (Uradni list SRS, št. 23/76) in 207. člena statuta občine Idrija (Uradni list SRS, št. 22/79) je Skupščina občine Idrija na skupni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o cenah za geodetske storitve v občini Idrija
1.	člen
S tem odlokom se določajo cene geodetskih storitev za potrebe občanov, državnih organov, organizacij združenega dela, samoupravnih organizacij in skupnosti, društev in civilnopravnih oseb, ki jih opravlja občinski upravni organ, pristojen za geodetske zadeve občine Idrija.
2.	člen
Cene geodetskih storitev znašajo:
1.	Parcelacija	din
1.	Navezava na geodetsko mrežo	1.250
2.	Parcelacija parcel do 0,30 ha na dve dela 5.600
2.1.	za vsak nadaljnji 0,30 ha	1.650
din
2.2.	Za vsako nadaljnjo novo parcelo	1.400
2.3.	parcelacija gozdnih parcel povečanje za 50 °/o
2.	Parcelacija na osnovi zazidalnih oziroma ureditvenih načrtov
1.	Navezava na geodetsko mrežo	1.250
2.1.	Za vsak lom meje v obodu	1.150
2.2.	Za vsako novonastalo parcelo	1.400
Opomba k 1. in 2. točki:
Dodatno delo za parcelacije po vnaprej določenih pogojih se zaračunava po dejansko porabljenem času.
3.	Ekspropriacija dolžinskih objektov
1.	Navezava na geodetsko mrežo	1.250
2.	Heklometer ekspropriacije (100)	8.100
4.	Prenos posestne meje po podatkih zemljiškega katastra
1.	Navezava na geodetsko mrežo	1.250
2.1.	za grafično izmero za 2 mejni točki	4.300
2.2.	za vsako nadaljnjo mejno točko	1.400
2.3.	za numerično izmero za 2 mejni točki 2.400
2.4.	za vsako nadaljnjo točko	950
5.	Ugotovitev meje v mejnem ugotovitvenem postopku
1. Navezava na geodetsko mrežo	1.250
2.1.	Ugotovitev meje za 2 mejni točki	3.300
2.2.	za vsako nadaljno mejno točko	950
6. Za dela, ki v točkah 1 do 5 niso zajeta, se storitve zaračunavajo po dejanskem porab-
ljenem času
1.	Za	geodetska terenska	dela	500
2.	Za	geodetska pisarniška	dela	450
3.	Za	risarska dela	200
4.	Za	figurantska dela	220
Cenam storitev po tem odloku se dodajo materialni stroški (mejniki, količki, potni stroški, obrazci).
3.	člen
Prihodki, ki se ustvarjajo z dejavnostjo iz 2. člena tega odloka, so prihodek proračuna občine Idrija.
4.	člen
Izvršni svet občinske skupščine se pooblasti za valorizacijo cen geodetskih storitev.
5.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o cenah za geodetske storitve v občini Idrija (Uradni list SRS, št. 33/83).
6.	člen
Odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
8t. 38-11/81
Idrija, dne 27. decembra 1984.
KAMNIK
110.
Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84) ter 243. člena statuta občine Kamnik (Uradni list SRS, št. 9/82) je Izvršni svet Skupščine občine Kamnik, na seji dne 4. januarja 1985 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Velike planine
1
Izvršni svet Skupščine občine Kamnik ugotavlja, da je zazidalni načrt za območje Velike planine v skladu s srednjeročnim družbenim planom občine za obdobje 1981—1935 in v skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS. št. 18/84).
2
Zazidalni načrt za območje Velike planine se javno razgrne v avli stavbe Skupščine občine Kamnik, Titov trg 1 in v Osnovni šoli Kamniškega bataljona Stranje za območje Krajevne skupnosti Kamniška BisUica, za dobo 30 dni.
3
Zazidalni načrt za območje Ve«ke planine je izdelal Biro Kamnik — Zavod za urejanje prostora Kamnik pod št. 32/84 avgusta 1984.
4
Organizacije združenega dela, druge organizacije in skupnosti, organi ter društva, delovni ljudje in občani, lahko do poteka roka razgrnitve podajo pismene pripombe na kraju razgrnitve ali pa pripombe pošljejo na Komite za urejanje prostora in varstvo okolja občine Kamnik.
5
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
Žt. 020-62/84
Kamnik, dne 4. januarja 1985.
Predsednik Izvršnega sveta
Skupščine občine Kamnik
.	Franc Jeras, inž. 1. r.
KOČEVJE
111.
Na podlagi 82. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 50. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 16/83), ter 76. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 16/83) je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje na seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 27. decembra 1984 sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine
Kočevje
1.	člen
V	19. členu statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje (v nadaljnjem besedilu: statut) se črta četrto alineo.
2.	člen
V	27. členu statuta se za predzadnjo alineo vstavita novi alinei:
»— razpisuje natečaj za dodelitev stanovanjskega posojila OZD in delavcem oziroma občanom;
— sprejema sklepe o dodelitvi stanovanjskega posojila OZD in delavcem oziroma občanom;«
3.	člen
V	28. členu statuta se v 6. alinei črta besede« — pripravlja predlog prednostne liste« in se nadomestijo z besedami »— sprejema prednostni vrstni red ...«
Za zadnjo alineo istega člena se vstavi novo alineo:
>•— razpisuje natečaj za uvrstitev na prednostni vrstni red dodelitve družbenih stanovanj.«
4.	člen
V	29. členu statuta se besede »pripravlja predlog prednostne leste« nadomesti z besedami »sprejema prednostni vrstni red«.
5.	člen
V	30. členu statuta se besede »pripravlja predlog prednostne liste« nadomesti z besedami »sprejema prednostni vrstni red«.
St. 11/85
Kočevje, dne 4. januarja 1985.
Predsednik
skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje
Drago Aupič 1. r.
112.
Na podlagi 79. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS, št. 3/81), 34. člena zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82 in 14/84), 20. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 15/81), 26. člena samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 16/83) ter 19. člena statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 16/83), je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje na seji dne 27. decembra 1984 sprejel
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PRAVILNIKA
o pogojili in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kočevje (Uradni list SRS, št 38/82 in 34/83)
1.	člen
Prvi odstavek v 9. členu pravilnika se spremeni, tako da se glasi: »Odbor za solidarnost objavi razpis za uvrstitev na prednostni vrstni red dodelitve družbenih stanovanj.«
2.	člen
12.	člen pravilnika se spremeni, tako da se glasi:
»Odbor za solidarnost stanovanjske skupnosti sprejme prednostni vrstni red za dodelitev stanovanj upravičencem na seji, na katero so lahko vabljeni predstavniki OZD in delovnih skupnosti iz 10. člena tega pravilnika.«
3.	člen
Besedilo v 13. členu pravilnika ae nadomesti z novim besedilom, tako da se glasi:
»Prednostni vrstni red javno objavijo:
1.	organizacije združenega dela,
2.	društvo upokojencev Kočevje,
3.	krajevne organizacije ZZB NOV Kočevje,
4.	krajevne skupnosti občine Kočevje,
5.	in na oglasni deski stanovanjske skupnosti.
Na sprejeti prednostni vrstni red za dodelitev stanovanj lahko upravičenci iz prednostnega vrstnega reda ali prosilci, katerim je bila zavrnjena prošnja za uvrstitev na prednostni vrstni red za dodelitev stanovanj, vložijo v roku 30 dni od objave ugovor na zbor uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti.«
4.	člen
Besedilo 14. člena pravilnika se nadomesti z novim besedilom, tako da se glasi:
»Ugovore na sprejeti prednostni vrstni red za dodelitev stanovanj in na sklepe o zavrnitvi prošnje za uvrstitev na prednostni vrstni red za dodelitev stanovanj obravnava odbor za solidarnost, ter predlaga rešitve ugovorov zboru uporabnikov skupščine stanovanjske skupnosti.
5.	člen
V	15. členu pravilnika se črta naslednje besede: »... pred dokončnim sprejemom prednostnega vrstnega reda...«
6.	člen
16.	člen pravilnika se nadomesti z novim besedilom in se glasi: »Na sklep o ugovoru o uvrstitvi na prednostni \'rstni red ali na sklep o ugovoru o zavrnitvi za uvrstitev na prednostni vrstni red se lahko vloži v roku 30 dni od dneva vročitve sklepa pri sodišču združenega dela predlog za odpravo sklepa. Vložitev predloga za odpravo sklepa zadrži izvršitev sklepa.«
7.	člen
V	25. členu pravilnika se za dosedanjim besedilom vstavi novi stavek in se glasi:
»Če upravičenec za dodelitev stanovanja ne more plačati lastno udeležbo pred vselitvijo, jo plača v roku dveh let na podlagi namenskega varčevanja pri banki. Pri tem se zaračunajo obresti v višini kot se obrestujejo vloge na vpogled pri Ljubljanski banki — enoti Kočevje.«
St. 12/85
Kočevje, dne 4. januarja 1985.
Predsednik zbora uporabnikov Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje Filip Sporčič 1. r.
LENART
113.
Na podlagi 293. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53/83) in družbenega dogovora o priznavalninah udeležencem NOV je Skupščina občine Lenart na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 26. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o priznavalninah udeležencev NOV in drugih vojn
ter za njihove družinske člane v občini Lenart
1.	člen
Udeležencem NOV, borcem za severno mejo v letih 1918 do 1919, slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912 do 1918 ter njihovim družinskim članom se lahko podeljujejo priznavalnine na podlagi tega odloka, če jim te niso zagotovljene po drugih predpisih, družbenih dogovorih ali samoupravnih sporazumih.
2.	Sen
Priznavalnine se lahko dodelijo samo udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz
1.	člena tega odloka ter njihovim družinskim članom, ki imajo stalno bivališče na območju občine Lenart.
3.	člen
Pravico do stalne priznavalnine imajo:
1.	udeleženci NOV. ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1944 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v NOV do 15. maja 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo ter udeleženci NOV, ki jim je priznan status kmeta borca pred 9. septembrom 1943, oziroma do 13. oktobra 1943;
2.	žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v NOV do 1. julija 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju čas od odhoda v NOV do 15. maja 1945 dvojno štet v
pokojninsko dobo;
3.	udeleženci NOV, ki so vstopili v NOV do 1. julija 1944 preden so dopolnili 18 leto starosti in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od
odhoda v NOV do 15. maja 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo;
4.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v NOV v času od 9. septembra 1943 oziroma
13.	oktobra 1943 do 31. decembra 1944 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas od odhoda v NOV do 15. maja 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo;
5.	borci za severno mejo v letih 1918 in 1919 in Slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912 do 1918.
4.	člen
Izjemoma se lahko prizna pravica do priznavalnine:
1.	aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano v času narodnoosvobodilne vojne posebno dobo v dvojnem trajanju s prekinitvami;
2.	udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 1. januarju 1945 in jim je po predpisih iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja čas odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. 5. 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo;
3.	aktivnim udeležencem narodnoosvobodilnega gibanja, ki imajo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju priznano posebno dobo v času med narodnoosvobodilno vojno v dejanskem trajanju;
4.	žrtvam fašističnega nasilja z najmanj 26°/e invalidnostjo, ki ne izpolnjujejo pogojev za uveljavitev statusa upravičenca po zakonu o civilnih invalidih vojne.
5.	člen
Občinske priznavalnine po tem odloku so:
1.	stalne
2.	občasne
3.	enkratne.
6.	člen
Udeleženci NOV iz 1., 2. in 3. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine po tem odloku, če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca, deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki jo določi skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji za tekoče leto (v nadaljnjem besedilu: najnižja pokojnina).
Udeleženci NOV iz 4. in 5. točke 3. člena tega odloka imajo pravico do stalne priznavalnine,- če skupni mesečni prejemki upravičenca in njegovega zakonca deljeni po enakih delih na oba zakonca in družinske člane, ki so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ne presegajo na osebo 80 %> najnižje pokojnine.
Komisija iz 13. člena tega odloka lahko ne glede na prejemke zakonca prizna pravico do stalne občinske priznavalnine udeležencu NOV, ki je stopil v NOV pred 9.9.1943 oziroma 13. 10. 1943 in ima po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavaiova-
nju čas od odhoda v NOV do 15. maja 1945 dvojno štet v pokojninsko dobo, če on aam nima lastnih prejemkov, pri čemer se upošteva zlasti čas udeležbe in njegov osebni prispevek v narodnoosvobodilni vojni.
7.	člen
Udeleženci NOV in žrtve fašističnega nasilja iz
4.	člena tega odloka lahko pridobijo pravico do stalne priznavalnine, če izpolnjujejo pogoje iz 2. odstavka 6. člena in če pristojna komisija oceni, da so do priznavalnine upravičeni glede na njihovo socialno in zdravstveno stanje.
8.	člen
Prejemki, ki se upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem odloku, so vsi prejemki, razen osebne in družinske invalidnine po predpisih o vojaških invalidih in tisti prejemki, ki se po posebnih predpisih ne upoštevajo.
Za redni dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje enkratni katastrski dohodek iz preteklega leta. Ce je zemljišče oproščeno davka od dohodka iz kmetijske dejavnosti, se ta dohodek praviloma ne upošteva.
9.	člen
Stalna priznavalnina znaša za upravičence iz prve, druge in tretje točke 3. člena tega odloka največ do 100 °/o zneska najnižje pokojnine, za druge upravičence pa do 80 °/o zneska najnižje pokojnine.
O višini stalne priznavalnine odloča pristojna komisija*ob upoštevanju premoženjskih razmer upravičenca in oseb iz 6. člena tega odloka, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu, zdravstvenega stanja upravičenca in njegove družine, časa udeležbe in osebnega prispevka upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjskih in drugih socialnih okoliščin pri samohranilcih, pa zlasti tudi starosti.
10.	člen
Ce se spremenijo pogoji, na podlagi katerih je bilo odločeno o pravici in višini do stalne priznavalnine, se priznavalnina zviša, zniža ali ukine.
Prejemki, ki vplivajo na odločanje o pravici in višini priznavalnine, se ugotavljajo v začetku vsakega leta.
Spremembe v prejemkih in spremembe v drugih okoliščinah, od katerih je odvisna pravica in višina priznavalnine, se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so bile le-te ugotovljene.
V nekaterih primerih, ko bi bilo potrebno zaradi sprememb ali spremenjenih socialno ekonomskih razmer upravičencu stalno priznavalnino občutno znižati ali ukiniti, se izjemoma zadrži priznavalnina v enakem ali v zmanjšanem znesku tudi vnaprej, če bi po presoji organa, ki o tem odloča, večje znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice, pri uživalcu oziroma v okolju, v katerem živi.
11.	člen
Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem odloku lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti
družinskega člana, hujših elementarnih nesreč' ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina znaša največ 150% najnižje pokojnine. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odvisna od pogojev iz
6.	člena tega odloka.
12.	člen
Pravico do stalne priznavalnine iz 6. člena oziroma pravico do občasne ali enkratne priznavalnine iz 11. člena tega odloka imajo tudi družinski člani padlih in umrlih borcev NOV iz 3. člena tega odloka, če so pridobitno nezmožni po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in če izpolnjujejo druge pogoje iz tega odloka.
13.	člen
O pravici in višini občinske priznavalnine odloča komisija občinske skupščine za vprašanja borcev NOV.
O pravici do priznavalnine oseb iz 4. točke 4. člena odloča komisija iz 1. odstavka tega člena po tem, ko se predhodno na podlagi izvida in mnenja pristojne zdravniške komisije ugotovi, da gre za žrtev fašističnega nasilja z najmanj 20 % invalidnostjo v smislu 1. odstavka 2. člena zakona o civilnih invalidih vojne.
14.	člen
Uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski člani (zakonec, otroci' in starši) imajo po tem odloku zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, ki je določeno po predpisih o zdravstvenem varstvu, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi.
15.	člen
Sredstva za priznavalnine in druge pravice iz naslova priznavalnin se zagotavljajo na podlagi dogovorjene porabe v vsakoletnem proračunu občine in iz dopolnilnih sredstev republiškega proračuna.
16.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o priznavalninah za udeležence NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane v občini Lenart (Uradni list SRS, št. 21-1382/77 ter 18-938/79).
17.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
it. 191-27/62
Lenart, dne 26. decembra 1984.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Kdo Zorko, di»L oec. L r.
114.
Na podlagi 294. člena statuta občine Lenart (Uradni list SRS, št. 4-258/81, 13-801/82 in 1-53,83) in drugega odstavka 25. člena zakona o sistema družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 1-4/80 in 33-1605/80) je Skupščina občine Lenart na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1954 sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o pripravi in spreje ju dolgoročnega plana občine Lenart za razdobje od leta 1S3G do leta 1995 oziroma za določena področj i tudi do leta 2000
1.	člen
V	naslovu odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Lenart za razdobje od leta 1086 do leta 1995 oziroma za določena področju tudi do 2000 (Uradni list SRS, št. 17-882/79, 2-140/84 in 13-700/ 84) se črtajo besede: »do leta 1995 oziroma za določena področja tudi«.
2.	člen
V	1. členu se črtajo besede: »do leta 1995 oziroma za določena področja tudi«.
3.	člen
2.	člen odloka se spremeni tako, da se glasi:
»Izvršni svet Skupščine občine Lenart pripravi in do konca februarja 1985 predloži Skupščini občine Lenart osnutek, do konca maja 1985 pa predlog dolgoročnega plana občine Lenart«.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan pe objavi v Uradnem listu SRS.
St. 30-4/84
Lenart, dne 26. decembra 1904.
Predsednik
Skupščine občine Lenart
Edo Zorko, dipl. oec. 1. r.
LJUBLJANA VlC-RUDNIK 115.
Na podlagi 147. člena ustave SRS, v skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za določanje osebnih dohodkov ter dragih prejemkov in nadomestil funkcionarjev v organih družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij (Uradni list SFRJ, št. 57/84), 169. člena statuta občine Lijubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78 in 35/81) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 19. decembra 1984 sprejela
SKLEP
o družbenem dogovoru o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke
funkcionarjev v SR Sloveniji
I
Sprejme se družbeni dogovor o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v SR Sloveniji.
II
Za delegata v komisijo za spremljanje izvajanja družbenega dogovora se imenuje Šebenik Boris, član 13 in sekre:ar sekretariata za občo upravo in proračun Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
III
Za podpis družbenega dogovora se pooblasti Klanšek M; ks, predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
IV
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem Ustu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985.
St. 113-40/84
Ljubljana, dne 19. decembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik
Maks Klanšek 1. r.
LOGATEC
116.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 30. in 145. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS. št. 3.''78 in 5/82), je Skupščina občine Logatec na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne
26.	decembra 1984 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Logatec v letu 1985
1.	člen
Do sprejetja proračuna občine Logatec za leto 1985 se bodo začasno financirale proračunske potrebe za katere se zagotavlja sredstva v občinskem proračunu, na podlagi trimesečnega načrta proračunskih prihodkov za leto 1984.
2.	člen
Trimesečni načrt odhodkov v letu 1935 ne sme presegati 25 % odhodkov proračuna za leto 1984.
3.	člen
Prihodki in odhodki realizirani na podlagi tega odloka, so sestavni del proračunskih prihodkov in odhodkov proračuna občine Logatec za leto 1985.
4.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Logatec }e pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka proračunskih i rihodkov najame kratkoročno posojilo iz sredstev rezerv občine Logatec.
5.	člen
Ta odlok prične veljati osmi dari po objavi v Uradnem listu SRS.
St. 010-13/83
Logatec, dne 27. decembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Logatec
Rudi Lipovec 1. r.
117.
Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sred-sjev za republiške blagovne rezerve v letu 1985 (Uradni Ust SRS, št. 40 84) in 145. člena statuta občine Logatec (Uradni list SRS. št. 3/78, 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o prispevku za zagotavljanje sredstev za blagovne rezerve v občini Logatec v letu 1985
1.	člen
S tem odlokom se uvaja' poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1985 po stopnji 0,15 0/o za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa blagovnih rezerv občine Logatec v letu 1985.
2.	člen
Sredstva, iz prejšnjega čiena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1985 namenjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, ki se uporabljajo:
—	za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega;
—	za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se zbirajo pri Samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Logatec, kjer se posebej vodijo in prikazujejo in se uporabljajo za nabavo blaga, obnavljanje in tekoče vzdrževanje blaga v rezervah, za kritje manipulativnih stroškov, za zagotavljanje skladiščnih prostorov. Izvršni svet Skupščine občine Logatec tekoče spremlja porabo teh sredstev.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. Prispevek se obračunava in plačuje na enak način, kot je to določeno s predpisi za obračunavanje in plačevanje prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb za področje družbenih dejavnosti za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.	x
8t. 010-3/84
Logatec, dne 27. decembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Logatec
Rudi Lipovec 1. r.
118.
Na podlagi določil 619, 620., 622., 626. in 630. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine (Uradni list SRS, št. 32/80) ter 146. in 219. člena statuta obžine Logatec (Uradni list SRS, št. 3/78 in 5/82) je Skupščina občine Logatec na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 26. decembra 1984 sprfejela.
SKLEP
o spremembi sklepa o uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v DO Goltturist Ljubljana — TOZD Gostinstvo Logatec
I
S tem sklepom se spremeni sklep d uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v DO Golfturist Ljubljana — TOZD Gostinstvo Logatec, objavljen v Uradnem listu SRS, št. 4/84.
II
Spremeni se Iti. točka sklepa in se glasi:
»V času izvajanja začasnih ukrepov družbenega varstva v TOZD in sicer za čas od 26. 12. 1984 bo izvrševal pravice in dolžnosti individualnega poslovodnega organa začasni poslovodni organ PAPEŽ Drago, gostinski tehnik, stanujoč Jezero 14, Preserje pri Ljubljani.«
III
Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati takoj.
St. 023-1/84
Logatec, dne 26. decembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Logatec
'	Rudi Lipovec 1. r.
119.
Na podlagi 83. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Uradni list SRS; št. 3/81) 12. in 13. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec za obdobje 1981—1985, 20. In 22. člena statuta Samoupravne Stanovanjske skupnosti občine Logatec je skupščina SSS na 12. seji dne 20. decembra 1984 sprejela
*

SKLEP
o stopnjah, virih in osnovah prispevkov za združena solidarnostna in vzajemnostna stanovanjska sredstva v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec za leto 1985
I
Udeleženci, ki so sklenili samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec, bodo v času od 1. januarja 1985 do 31. decembra 1985 nepovratno združevali prispevke iz dohodka in čistega dohodka naslednja sredstva:
1.	Prispevek za solidarnost
a)	po stopnji 1,28 “/o na bruto osebne dohodke v občini
b)	po stopnji 0,292 °/o na bruto osebne dohodke iz dohodka za gradnjo stanovanj za učence in študente Izobraževalni skupnosti Slovenije na ravni republike
c)	po stopnji 0,003 °/o na bruto osebne dohodke iz dohodka za bivalne pogoje udeležencev mladinskih delovnih akcij na ravni republiki
2.	Prispevek za vzajemnost
a)	po stopnji 2,405 °/o na bruto osebne dohodke iz čistega dohodka z*a lastne potrebe v OZD v občini
b)	po stopnji 1,00 % na bruto osebne dohodke iz čistega dohodka za namene vzajemnosti v občini
c)	po stopnji 1,00 °/o na bruto osebne dohodke iz čistega dohodka za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč v občini
d)	po stopnji 0,020 °/o na bruto osebne dohodke iz čistega dohodka za sofinanciranje reševanja stanovanjskih potreb kadrov, ki so pomembni za pospeševanje skladnejšega razvoja manj razvitih območij v SR Sloveniji na ravni republike.
Vplačilni računi ostanejo nespremenjeni.
Skupaj (2 in 3) 4,425 %> na BOD iz čistega dohodka za potrebe vzajemnosti na ravni občine in republike.
II
Sredstva iz 1. točke sklepa se izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov.
III
Ta sklep začne veljati takoj po objavi, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje.
Logatec, dne 7. januarja 1985.
Predsednik skupščine SŠS , občine Logatec
Janez Cimerman 1. r.
MOZIRJE
120.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79), je Skupščiria občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 26. decembra 1984 sprejela '
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Mozirje za leto 1984
1.	člen
Skupni prihodki proračuna občine Mozirje za leto 1984 znašajo 101,433.501 din, od tega:
—	razporejeni prihodki	100,832.299
—	tekoča proračunska rezerva	601.202
2.	člen
Bilanca prihodkov in splošnega razporeda prihodkov sta sestavni del tega odloka.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984.
Št. 010-19/84
Mozirje, dne 26. decembra 1984.
Spremeni se 2. člen odloka o proračunu občine Mozirje za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 11/84) tako,
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
da se glasi: Bilanca prihodkov in splošnega		razporeda prihodkov		Alojz Plaznik proračuna občine Mozirje za leto	1. r. 1984
v,rst®	Prihodki prihodka		Skupaj din	Glavni namen	Odhodki	Skupaj din
i	Prihodki od davkov iz osebnih do-		01	Sredstva za delo uprav, organov	06,968.410
	hodkov	33,511.000	02	Negospod. investicije	975 981
2	Prometni davek in davek na pro-		03	Sredstva za SLO	3,620.000
	met nepremičnin	52,450.000	04	Sredstva za investicije v gospodar	- .
3	Davek na prihodek od premoženja			stvu	1,706.547
	in premoženjskih pravic ter pri-		05	Prenesena sredstva drugim	10,137.600
	hodki od drugih davkov	2,069.000	06	Sredstva za družbene dejavnosti	9,311.138
4	Takse	3,320.501	07	Sredstva za splošne družbene po-	
5	Prihodki po posebnih predpisih,			trebe	7,007.000
	prihodki od organov DPS in drugi		08	Izločena sredstva	1,614.532
	prihodki	10,083.000	09	Drugi odhodki	92.293
	Skupaj	101,433.501		Skupaj	101,433.501
v					
121.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) in 152. člena statuta občine Mozirje je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračuna občine Mozirje za I. trimesečje leta 1985
1.	člen
Dokler ne bo sprejet proračun občine Mozirje za leto 1985, se bodo v I. trimesečju potrebe občinskih organov in drugih koristnikov proračuna financirale na podlagi trimesečnega plana o razporeditvi prihodkov.
2.	člen
Za začasno financiranje v I. trimesečju leta 1985 se sme uporabiti največ četrtina vseh prihodkov, ki so bili razporejeni v proračunu za leto 1984.
3.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Mozirje je pooblaščen, da v primeru neenakomernega dotoka prihodkov proračuna lahko skladno z določili 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih v SRS odloči o najetju posojila iz rezervnega sklada.
4.	člen
Prihodki, ki bodo doseženi in odhodki, ki bodo izvršeni v času začasnega financiranja, so sestavni del proračuna občine Mozirje za leto 1985.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985.
St. 010-21/84
Mozirje, dne 26. decembra 1984.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Alojz Plaznik 1. r.
122.
Na podlagi zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1985 in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79), sta zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Mozirje na svoji seji dne 26. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1985
,	1. člen
. Za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1985
se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka v letu 1985 in sicer po stopnji 0,15 °/o.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se usmerijo v Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Mozirje. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za stalne občinske blagovne rpzerve, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv in manipulativne stroške.
3.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb
Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava • in plačuje na način kot je določen z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
4.	člen
S sredstvi iz 1. člena tega odloka upravlja IS SO Mozirje v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv za leto 1985.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985.
Št. 010-21/84
Mozirje, dne 26. decembra 1984.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Alojz Plaznik 1. r.
123.
Na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81) in 152. člena statuta občine Mozirje (Uradni list SRS, št. 20/79) je Skupščina občine Mozirje na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o plačevanju odškodnine zaradi
spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda
1. člen
Besedilo 2. člena odloka o plačevanju odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozda (Uradni list SRS, št. 1/82) se spremeni tako, da se glasi:
Odškodnina po 1. členu odloka se določi v znesku za m2 zemljišča ob upoštevanju lege in kakovosti zemljišča. Odškodnina za m2 zemljišča znaša:
—	400	din	za	kmetijska	obdelovalna	zemljišča
I.	katastrskega razreda
—	360	din	za	kmetijska	obdelovalna	zemljišča
II.	katastrskega razreda
—	320	din	za	kmetijska	obdelovalna	zemljišča
III.	katastrskega razreda
—	120	din	za	kmetijska	obdelovalna	zemljišča
IV.	katastrskega razreda
—	60	din	za	kmetijska	obdelovalna	zemljišča
V.	in VI. katastrskega razreda ter gozda in pašnika L, II. in III. katastrskega razreda
—	40	din	za	kmetijska	obdelovalna	zemljišča
VII.	in VIII. katastrskega razreda, ter gozda in pašnika od IV. do VIII. katastrskega razreda.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 010-3/80-84
Mozirje, dne 26. decembra 1984.
Predsednik
Skupščine občine Mozirje
Alojz Plaznik 1. r.
SEVNICA
124.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78, 25/80 in 8/82) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o proračunu občine Sevnica
za leto 1984
1. člen
1. člen odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 10/84) se sprfemeni tako, da se glasi:
»Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo
120,576.000	dinarjev, od tega:
din
—	za razporeditev po posebnem
delu proračuna	120,053.475,85
—	za tekočo proračunsko rezervo	522.524,15
Bilanca prihodkov in splošni razpored prihodkov
je sestavni del tega odloka.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984.
125.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78, 25/80 in 8/82) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Sevnica v I. trimesečju 1985
1.	člen
Potrebe občinskih organov in drugih uporabnikov sredstev proračuna občine Sevnica se bodo v I. trimesečju 1985 do sprejetja proračuna občine za leto 1985, začasno financirale do višine 25 %> odhodkov proračuna občine Sevnica v letu 1984. ,
2.	člen
Doseženi odhodki in prihodki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Sevnica za leto 1985.
Določila odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1984 se smiselno uporabljajo tudi v času začasnega financiranja.
3.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje.
Št. 402-1/85-3
Sevnica, dne 26. decembra 1984.
' Predsednik
Skupščine občine Sevnica Jože Bavec 1. r.
126.
Na podlagi 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78, 25/80 in 8/82) je Skupščina občine Sevnica na seji zbgra združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o prenehanju veljavnosti odloka o načinu in pristojnosti določanja cen komunalno obrtnih storitev in izdelkov
1.	člen
Odlok o načinu in pristojnosti določanja cen komunalno obrtnih storitev in izdelkov (Skupščinski dolenjski list, št. 21/37 in 25/69) preneha veljati.
2.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 400-1/85-1
Sevnica, dne 26. decembra 1984.
Št. 38-1/85-3
Sevnica, dne 26. decembra 1984,
Predsednik
Skupščine občine Sevnica
Jože Bavec Lr.
127.
Na podlagi 14. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Uradni list SRS, št. 18/77, 2/78) ter 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78, 25/80 in 8/82) je Skupščina občine Sevnica na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o plačevanju dela stroškov veierinarsko-higienske službe v občini Sevnica
1.	člen
S tem odlokom se doltičd način in višina zbiranja sredstev za delno pokrivanje stroškov, ki nastanejo pri neškodljivem odstranjevanju trupel in ostankov živalskega ižvora.
2.	člen
Del stroškov neškodljivega odstranjevanja živalskih trupel ih oštdtikbv živalskega izvora plačujejo organizacije združenega dela in druge organizacije ter posamezniki, ki se ukvarjajo z varstvom in gojitvijo živali (dalje: posestniki živali) po naslednjih
tarif za vsako žival:
din
—	za	govedo in konje	45
—	za žrebeta in teleta	• 22
—	za	prašiče	11
—	za odstreljeno in prodano parkljasto
divjad	22
—	za	pše	66
Skupščina občine Sevnica pooblašča izvršni svet občine, da tarife iz prvega odstavka tega člena vsako leto usklajuje S poprečno rastjo tarif, ki se zaračunavajo za izdajo zdravstvenih spričeval.
3.	Člen
Posestniki živali poravnavajo svoje obveznosti iz 2. člena tega odloka:
—	pri izdaji zdravstvenega spričevala za živali,
—	pri prvem vsakoletnem cepljenju psov proti steklini oziroma ob registraciji,
— Idrska družina pri prodaji divjadi.
4.	člen
Tarife iz 3. člena tega. odloka obračunavajo:
1. občinski ali od njega pooblaščen organ za izdajo zdravstvenih spričeval za živali, govedo, konje, žrebeta in prašiče,
—	zavbd oziroma organizacija, ki je na območju občine pooblaščena za izvajanje obveznega cepljenja psov proti steklini in registraciji psov,
3.	lovske družine na območju občine za vplenje-no in prodano divjad.
5.	čleh
Zbrana srSdstVa po tem odloku so dohodek po-oblaščferiega zavoda ozirohfa organizacije združenega dela, ki opravlja veterinarsko-higiensko službo na območju občine Sevnica.
Organi in tirgatiižabijb iž 4. čUšha tega 6318169 so dolžni zbrana stedštva odvajati na žiro račun zavoda oziroma orgafilzabije iž PFejšnjega odstavka.
Pooblaščeni zavod bžitoTfna organizacija združenega dela iz 1. odstavka tega člena je dolžna vsako
leto ob zaključnem računu podati poročilo o zbranih sredstvih po tem odloku ter o njihovi namenski porabi. Poročilo mora obravnavati odbor za spremljanje, funkcioniranje in financiranje veterinarsko-hi-gienske službe in ga s svojimi ugotovitvami in sklepi predložiti Izvršnemu svetu Skupščine občine Sevnica.
6.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. jaritiarja 1985 dalje.
it. 322-4/84-1
Sevnica, dne 26. decembra 1984.
Predsednik
Skupščine Občine Sevnica
Jože Bavec L r.
128.
Na podlagi 3. in 25. člena zakoha o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) ih 172. člena statuta občine Sevnica (Uradni list SRS, št. 6/78, 25/80 in 8/82) je Skupščina občine Sevriica na Seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi in dopolnitvi odloka o vzdrževanju javne snage in obveznem odlaganju smeti in odpadkov na območju občine Sevnica
1.	člen -
\ V drugem odstavku 1. člena, drugbpa odstavka
10.	člena, drugem odstavku 12. Čletia, tretjem odstavku 14. člena, sedmem odstavku 16. člena, prvem odstavku 17. člena in drugem odstavku 21. člena odloka o vzdrževanju javne . snage in obveznem odlaganju smeti in odpadkov ha območju občine Sevnica (Skupščinski Dolenjski list št. 4/70 in Uradni list SRS, št. 25/72) se besede: Svet za urbanizem, komunalne in stanovanjske zadeve SO Sevnica« nadomestijo z besedami : »Komite za družbeni razvoj in gospodarsko upravne zadeve občine Sevnica«.
2.	člen
18.	člen se črta.
3.	člen
V	19. členu se besede »0ti 5.000 do 3.000 dinarjev« nadomestijo z besedami,: Od 10.000 do 50.000 dinarjev«.
4.	člen
V	20. členu se besede »od 50 do 300 dinarjev« nadomestijo z besedami: od 500 do 10.000 dinarjev«.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Št. 352-2/85-3
Sevnica, dne 26: decembra 1984.
SLOVENSKA BISTRICA 129.
Na podlagi 5. čl6na zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rpzerve v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 40/84) in 213 člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 30. seji zbora združenega dela in 29. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1984 sprejela
ODLOK	»■
o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v občini Slovenska Bistrica
1.	člen
Za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa občinskih blagovnih rezerv se s tem odlokom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev, in sicer po stopnji 0,15 %>.
2.	člen
Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programom občinskih blagovnih rezerv usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih:
—	za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in
—	za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga osnovne preskrbe občanov.
3.	člen
Sredstva iz 1. člena tega odloka se usmerjajo v sklad za intervencije na področju proizvodnje in porabe hrane občine Slovenska Bistrica. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za občinske stalne blagovne rezerve, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov investicijskega in tekočega vzdrževanja občinskih blagovnih rezerv.
4.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb in splošnih družbenih'' potreb.
Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5.	člen
Ta odlok začne veljati 1. januarja 1985.
Št. 1/1-402-3/85
Slovenska Bistrica, dne 26. decembra 1984.
130.
Na podlagi drugega odstavka 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82) in 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica na 30. seji zbora' združenega dela in 29. seji zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985
1.	člen
V	2. členu odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 27/82, 30/82, 28/83 in 28/84) se stopnja 0,85 °/i> nadomesti s stopnjo
0.	5 »/o.
2.	člen
Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati s 1. januarjem 1985.
Št. 1/1-402-9/82
Slovenska Bistrica, dne 26. decembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica
Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r.
131.
Na podlagi 26. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 207. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica dne 26. decembra 1984 na 30. seji zbora združenega dela in 29. seji zbora krajevnih skupnosti sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Slovenska Bistrica v letu 1985
1.	člen
Do sprejetja odloka o proračunu občine Slovenska Bistrica za leto 1985 se splošne družbene potrebe financirajo na osnovi proračuna za leto 1984 za čas
1.	1. do 31. 3. 1985.
2.	člen
V	obdobju začasnega financiranja odhodki občinskega proračuna ne smejo presegati 25 °/o skupnih prihodkov, razporejenih v proračunu za leto 1984.
3.	člen
Dohodki, ki bodo doseženi v letu 1985 in njihova razporeditev po 1. členu tega odloka, bodo sestavni d91 proračuna občine za leto 1985.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v • Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje.
Št. 1/1-402-2/85
Slovenska Bistrica, dne 26. decembra 1984.
•	Predsednik
Skupščine občine Slovenska Bistrica
Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r.
132.
Na podlagi 39. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 35/79) in 213. člena statuta občine Slovenska Bistrica (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/80 in 22/81) je Skupščina občine Slovenska Bistrica 26. decembra 1984 na 30. seji zbora združenega dela in 29. seji zbora krajevnih skupnosti sprejela
SKLEP
o soglasju k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Slovenska Bistrica in k statutu te skupnosti
1.	člen
Skupščina občine Slovenska Bistrica daje soglasje k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Slovenska Bistrica in k statutu te skupnosti.
2.	člen
Sklep se objavi v Uradnem listu SRS.
gt. 1/1-023-71/85
Slovenska Bistrica, dne 26. decembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Slovenska Bistrica
Adolf Klokočovnik, dipl. oec. 1. r.
ŠENTJUR PRI CELJU
*	133.
Na podlagi 5. člena zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 40/84) in 176. člena statuta občine Šentjur pri Celju (Uradni list SRS, št. 19/82) je Skupščina občine Šentjur pri Celju na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 26. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju sredstev za blagovne rezerve občine Šentjur pri Celju za leto 1985
1.	člen
Za izvedbo programa blagovnih rezerv občine Šentjur pri Celju (v nadaljnjem besedilu: občinske blagovne rezerve) v letu 1985, se za zagotovitev dela potrebnih sredstev s tem odlokom uvede poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,15 odstotka.
2.	eten
Sredstva, zbrana s prispevkom določenim v 1. členu tega odloka se usmerjajo v samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Šentjur pri Celju s tem, da se namenijo izključno za izvajanje programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1985:
—	za osnovno preskrbo občanov in organizacij
združenega dela v primeru naravnih nesreč večjega obsega,
—	za intervencije, s katerimi se preprečujejo ia odpravljajo večje motnje pri preskrbi občanov z osnovnim blagom.
3.	člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka je osebni dohodek ter se obračunava in plačuje v skladu z zakonom o obračunavanju ip plačevanju pjispevkov za zagotavljanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80 in 23/83).
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985 dalje.
Št. 402-25/84-1
Šentjur pri Celju, dne 26. decembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Šentjur pri Celju Peter Knez 1. r.
ŽALEC
134.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) in 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1984 sprejela
<	ODLOK
e spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Žalec za leto 1984
1.	člen
V odloku o proračunu občine Žalec za leto 1984 (Uradni list SRS, št. 11/84) se 2. člen spremeni tako, da se glasi:
din
Skupni prihodki občinskega proračuna	znašajo	252,423.000
od tega:
—	za razporeditev po posebnem delu
proračuna ,	' 250,423..000
—	za razporeditev v tekočo proračunsko	rezervo	<	2,000.000
Pregled	spremenjenih	prihodkov	občinskega pro-
računa in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna.
2.	člen
Črta se 4. člen.
3.	člen
Ta odlok	začne	veljati	osmi	dan	po objavi v
Uradnem listu SRS.
Št. 400-5/84-3
Žalec, dne 28. decembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Žalec
Viljem Petek 1. r.
Pregled spremenjenih odhodkov Prihodki		in razpored	prihodkov proračuna občine Žalec za leto Odhodki		1984
	Vrsta prihodka	Znesek din	St. glav.	Namen uporabe nem.		Znesek din
0	Prenesena siedstva	5,246.971	01	Sredstva za delo upravnih organov	181,813 000
1	Davki na dohodek in iz osebnega		02	Negospodarske investicije	4,191.000
	dohodka	102,500.000	03	Sredstva za narodno obrambo in	
2	Prometni davek	C j, 156.000		družbeno samozaščito	9,461.000
3	Davek na dohodek od" 'premoženja		04	Intervencije v gospodarstvu	4,327.000
	in premoženjskih pravic in davek		06	Sredstva za družbene dejavnosti	25,291.000
	na premoženje	13,800.000	07	Druge splošne družbene potrebe	22,882.000
4	'fakse	10,600.000	08	Izločena sredstva rezerve	4,458.000
5	Prihodki po posebnih predpisih, pri-				
	hodki organov in organizacij DPS				
	in drugi prihodki	27,120.029			
	Skupaj prihodki	252,423.000		Skupaj odhodki	252,423.000
135.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 2G. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 174. člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19/78,. 34'79, 9/80. 14 80, 16/80 :n 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26.. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju proračuna občine Žalec za I. trimesečje 1985
1.	člen
Do sprejetja proračuna občine Žalec za leto 1985 se bodo v I. trimesečju potrebe upravnih organov in drugih koristnikov proračuna financirale na podlagi trimesečnega plana o razporeditvi prihodkov.
2.	člen
Za začasno financiranje v I trimesečju 1985 se sme uporabiti največ četrtina vseh prihodkov, ki so bili razporejeni po proračunu za leto 1984.
3.	člen
Sredstva za redno dejavnost organov občinske skupščine, pravosodnih organov, družbenopolitičnih organizacij ter drugih koristnikov proračuna, se v planu za I. trimesečje 1985 določijo v mejah določb 2. člena" odloka.
4.	člen
Sredstva za posebne namene, ki se financirajo iz proračuna se določijo v planu za I. trimesečje v enem samem znesku, v mejah določb 2. člena tega odloka.
5.	člen
Prihodki, ki bodo doseženi in odhodki, ki bodo izvršeni v času začasnega financiranja, so sestavni del proračuna občine Žalec za leto 1985.
6.	člen
Kolikor tekoči prihodki ne bodo zadoščali za kritje najnujnejših potreb v I. trimesečju leta 1985, lahko izvršni svet najame posojilo iz sredstev rezerv, vendar samo do višine ene četrtine doseženih prihodkov proračuna za leto 1985, zmanjšana za dejanska sredstva, ki bodo na razpolago.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985.
St. 400-4/84-3/3
Žalec, dne 26. decembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Žalec
Viljem Petek 1. r.
136.
Skupščina občine Žalec je na podlagi 40. člena zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št 8/82) in 174 člena statuta občine Žalec (Uradni list SRS, št. 19.78, 34/79, 9/80, 14/80, 16/80 in 1/82) na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 26. decembra 1984 sprejela
ODLOK
o prispevku za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe v letu 1985
1.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih s sedežem na območju občine Žalec in delovni ljudje, ki na območju obči’'-’ Žalec samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina občanov, so dolžni plačevati v letu 1985 prispevek za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe (v nadaljnjem besedilu: prispevek).
2.	člen
Delavci v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih plačujejo prispevek iz dohodka po 1 % stopnji od določene osnove. Osnova za obračun prispevka iz dohodka je osebni dohodek, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Prispevek se obračuna in odvaja ob vsakokratnem 'izplačilu osebnega dohodka.
3.	člen
Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom s sredstvi, ki so lastnina ob-

čanov, plačujejo prispevek iz dohodka po 1 °/o stopnji od določene osnove. Osnova za obračun prispevka je osebni dohodek zavezanca in delavcev, ki so pri njem v delovnenn razmerju, vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Prispevek je treba plačevati v rokih, ki veljajo za plačevanje davka iz osebnega dohodka delavcev.
4.	člen
Prispevek se odvaja na zbirni račun Samoupravne interesne skupnosti za komunalo in ceste Žalec.
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1985.
St. 420-8/84-3
Želeč, dne 26. decembra 1984.
Predsednik Skupščine občine Žalec
Viljem Petek 1. r.
Stran
nih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih na področju družbenih dejavnosti za leto 1985	*3
83.	Odredba o dopolnitvi odredbe o prepovedi uporabe cestno železniških prehodov	74
USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE
84.	Odločba o ugotovitvi, da so prenehale veljati nekatere
določbe 71. člena zakona o javnem obveščanju	74
DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE
85.	Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o določitvi novih stopenj povečanja zavarovalne dobe na delih in nalogah v rudnikih v SR Sloveniji, na katerih se je zavarovalna doba že doslej štela s povečanjem in stopenj povečanja zavarovalne dobe na novih delih
in nalogah v rudnikih v SR Sloveniji	74
86.	Spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe o de-
lovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki	75
OBMOČNE VODNE SKUPNOSTI
POPRAVEK
V odloku o uvedbi občinskega samoprispevka v občini Brežice (Uradni list SRS, št. 39-1814/84) z dne 24. 12. 1984 se v drugem odstavku 5. člena doda besedica: »lahko«, tako da se glasi:
»O sofinanciranju programa V. referenduma lahko sklenejo organizacije združenega dela poseben samoupravni sporazum.«
Št. 420-16/84
Brežice, dne 8. januarja 1985.
Predsednik Skupščine občine Brežice
Mirko Kambič, dipl. politolog 1. r.
VSEBINA
Stran
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE SR SLOVENIJE
80.	Sklep o vplačilu dela sredstev solidarnosti na račun
sredstev solidarnosti SR Slovenije	73
REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI
87.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi Območne vodne skupnosti Gorenjske	78
ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI
88.	Pravilnik o prodaji stanovanj, s katerimi razpolaga
Samoupravna stanovanjska skupnost Ljubljana, druž-benopravnim osebam	84
89.	Pravilnik o postopku za prodajo stanovanjskih hiš
in stanovanj občanom, društvom in drugim civilnopravnim osebam (Ljubljana)	84
80. Odlok o urejanju in varstvu okolja v občini Brežice 86
91.	Odlok o komunalnih dejavnostih na območju občine Brežice	91
92.	Sklep o razglasitvi določenih družbenih akcij kot
izjemnih primerih za zaposlitev brezposelnih oseb (Brežice)	92
93.	Poročilo občinske volilne komisije o izidu referen-
duma za uvedbo občinskega samoprispevka za sofinanciranje cestno komunalnih objektov v občini Brežice	92
»4. Odlok o nadomestilu %a uporabo stavbnih senOJlič
v občini Celje	93
95.	Odlok o stavbnih	zemljiščih	v	občini	Celje	95
96.	Statut sklada stavbnih	zemljišč	občine	Celje	M
97.	Odlok o prispevku za gospodarjenje s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe v občini Cerknica
za leto 1985	106
98.	Odlok o določitvi varstvenih pasov In ukrepih za za-
varovanje vodnih zajetij pitne vode na Vidovski planoti (Cerknica)	100
81.	Odredba o spremembi odredbe o prehodnih računih
za vplačevanje zbirnih stopenj davkov in prispevkov 73
82.	Spremembe in dopolnitve pregleda stopenj davkov iz osebnegu dohodka, stopenj prispevkov iz osebnega dohodka In stopenj prispevkov iz dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitič-
99.	Odlok o obveznem zbiranju, odlaganju in odvozu smeti in odpadkov na območju občine Cerknica 102
100.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Cerknica	164
101.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
občine Grosuplje v I. trimesečju 1985	105
Stran
102.	Sklep o soglasju k statutu Komunalnega podjetja
Grosuplje	106
103.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne
preglede in dovoljenja v občini Grosuplje	106
104.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Idrija za leto 1984	107
105.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih
potreb v občini Idrija za I. trimesečje 1985	108
106.	Odlok o dopolnitvi odloka o določitvi kmetij po za-
konu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij (Idrija)	108
107.	Odlok o spremembi odloka o umetnem osemenjeva-
nju krav in telic ter prirodnem pripustu krav, telic, svinj in kobil v občini Idrija	108
108.	Odlok o spremembi odloka o odškodnini zaradi spre-
membe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda (Idrija)	109
109.	Odlok o cenah za geodetske storitve v občini Idrija 109
110.	Sklep o javni razgrnitvi zazidalnega načrta Velike
Planine (Kamnik)	110
111.	Spremembe in dopolnitve statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje	110
112.	Spremembe in dopolnitve pravilnika o pogojih in me-
rilih za dodeljevanje družbenih stanovanj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kočevje	111
113.	Odlok o priznavalninah udeležencev NOV in drugih vojn ter za njihove družinske člane v občini Lenart 112
114. Odlok o spremembah odloka o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Lenart za razdobje od leta
1936 do leta 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000	114
115.	Sklep o družbenem dogovoru o skupnih osnovah in
merilih za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke funkcionarjev v Sil Sloveniji (Ljubljana Vič-Rudnik)	114
116.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih po«/reb
občine Logatec v letu 1985	114
117.	Odlok o prispevku za zagotavljanje sredstev za blagovne rezerve v občini Logatec v letu 1985	115
118.	Sklep o spremembi sklepa o uvedbi začasnega ukre-
pa družbenega varstva v DO Golfturist Ljubljana — Tozd Gostinstvo Logatec	115
119.	Sklep o stopnjah, virih ih osnovah prispevkov za združena solidarnostna in vzajemnostna stanovanj-

ska sredstva v okviru Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Logatec za leto 1985	115
120.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Mozirje za leto 1984	^	116
121.	Odlok o začasnem financiranju proračuna občine
Mozirje za I. trimesečje leta 1985	117
122.	Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1985 (Mozirje)	117
123.	Odlok o spremembi odloka o plačevanju odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč
in gozda (Mozirje)	117
124.	Odlok o spremembi odloka o proračunu občine Sevnica za leto 1984	118
125.	Odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb
občine Sevnica v I. trimesečju 1985	118
126.	Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o načinu in pristojnosti določanja cen komunalno obrtnih storitev
in izdelkov (Sevnica)	118
127.	Odlok o plačevanju dela stroškov veterinarsko-higi-
enske službe v občini Sevnica	119
128.	Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o vzdrževa-
nju javne snage in obveznem odlaganju smeti in odpadkov na območju občine Sevnica	119
129.	Odlok o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne
rezerve v občini Slovenska Bistrica	120
130.	Odlok o spremembi odloka o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane
v obdobju 1982—1985 (Slovenska Bistrica)	120
131.	Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih
potreb v občini Slovenska Bistrica v letu 1985	120
132.	Sklep o soglasju k samoupravnemu sporazumu o usta-
novitvi Občinske skupnosti socialnega skrbstva Slovenska Bistrica in k statu.u te skupnosti	121
133.	Odlok o zagotavljanju sredstev za blagovne rezerve
občine Šentjur pri Celju za leto 1985	121
134.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Žalec za leto 1984	121
135.. Odlok o začasnem financiranju proračuna občine Žalec za I. trimesečje 1985	122
136. Odlok o prispevku za gospodarjenje s komunalnimi
objekti in napravami skupne rabe v letu 1985 (Žalec) 122
— Popravek odloka o uvedbi občinskega samoprispevka v občini Brežice	123
Izdaja Časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren — Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani — Naročnina za leto 1985 1350 din, inozemstvo 3500 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo in uprava Ljubljana, Kardeljeva 12 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo naročnine 211814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za informiranje št. 421-1/72