POMURSKI
VESTNIK
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 3. APRILA 1958 Leto X — Štev. 13 Cena din 10.—
Ob volitvah delavskih svetov
INICIATIVA, DOSLEDNOST IN POMOČ
V soboški, kakor tudi v vseh ostalih občinah dobro potekajo priprave za volitve novih delavskih svetov. Februarja je bila v Soboti razširjena seja občinskega sindikalnega sveta, na kateri so bili prisotni med drugimi tudi predsedniki in (tajniki sindikalnih podružnic, sekretarji osnovnih organizacij ZK, predsedniki delavskih svetov in upravnih odborov. Na seji so razpravljali o volitvah delavskih svetov in pri tem poudarili, da je treba za predvolilne sestanke kolektivov pripraviti izčrpne gospodarske analize.
Kot kažejo priprave na volitve, bodo predvolilni sestanki zelo pestri, saj bodo predmet razprav predvsem nekatera najbolj aktualna vprašanja, kot so premijski in tarifni pravilni-
PRED PRVO SEJO ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE ČETRTEGA SKLICA
Zvezna ljudska skupščina tretjega sklica je ob koncu svojega štiriletnega dela uzakonila vrsto uredb in drugih predpisov iz premoženjskega in gospodarskega prava, da bi tako pripomogla k nadaljnji stabilizaciji premoženjskih in gospodarskih odnosov o našem družbenem sistemu. Zvezno ljudsko skupščino četrtega sklica pa čaka naloga, da pripravi zakonske predpise, ki bodo izpopolnili naš pravni sistem povsod tam, kjer so o njem še praznine. Zvezna skupščina bo tudi morala izpopolniti posamezne zakone, ki niso dovolj usklajeni z našimi novimi družbenimi odnosi.
Med prvimi osnutki zakonov. o katerih bodo razpravljali pristojni skupščinski odbori, je zakonski osnutek o lastnini posameznih delov zgradb, o poslovnih prostorih in stanovanjskih zadrugah. Ta zakonski osnutek naj bi skupno z že proučenimi osnutki o upravljanju stanovanjskih hiš in stanovanjskih skupnosti, kakor tudi z načrtom zakona o finansiranju stanovanjske izgradnje, ki bodo verjetno med prvimi predloženi skupščini, uredil osa vprašanja lastninskih odnosov in hkrati naj bi vzpodbujal osebne in družbene koristnike k ustvarianiu materialne osnove za hitrejšo stanovanjsko izgradnjo.
V pripravi so dalje zakonski osnutki o projektiranju in gradnii, o obligacijah, o povračilu škode, dalje osnutek zakona. ki naj bi poenotil zakone o krajevnem samoupravljanju. Poleg teh je o pripravi osnutek zakona o družbenem u nravi jan ju in statusu javnih služb, kakor tudi osnutki zakonov o investicijskem programu, organizaciii kmetijske službe, o urbanističnih in regionalnih planiranjih, o kon-kurzu gospodarskih organizacij in o likvidacijah kmetijskih zadrug.
Razen tega bo treba izdelati posebne zakonske osnutke o premoženjskih odnosih o gospodarskih organizacijah, in sicer poseben zakon o zemlji, zlasti obdelovalni zemlji, ki bi urejal pravno stanje in družbenogospodarske odnose. Ta zakon in zakon o družbeno gospodarski ureditvi države in pravicah državljanov bo nadomestil dele ustave iz leta 1946. V tej zvezi je treba omeniti tudi potrebo po izdelavi zakona o ustavnih sodiščih. Revidirati pa bo vsekakor treba tudi sedanji zakon o prekrških.
Kakor vidimo, čaka Zvezno ljudsko skupščino četrtega sklica poleg drugih nalog že v samem začetku tudi obsežno delo na področju zakonodaje.
Ivan Kreft
ki, nadure, odnosi v kolektivih itd. Glede na ta vprašanja kažejo člani sindikata veliko zanimanje za referat predsednika Republiškega odbora zveze sindikatov tov. Staneta Kavčiča in pismo Centralnega komiteja ZKJ, prav tako pa se zanimajo
tudi za nekatera vprašanja širšega značaja kot so: razvoj komune, preskrba prebivalstva, urejanje nekaterih komunalnih objektov, cene itd.
Kljub temu, da je sindikat prevzel iniciativo pri pripravah za volitve delavskih svetov, to so potrdile dosedanje razprave o kandidatih za delavske svete, je mogoče na splošno ugotoviti, da sindikalne podružnice v dosedanji mandatni dobi delavskih svetov niso dovolj dosledno sodelovale z organi delavskega
samoupravljanja. Vzrokov za to je več. Največkrat se tako delavski svet kot sindikat nista mogla otresti avtoritativnosti uprave podjetij. Če je že sindikat dal povod za dobronamerno akcijo, pri dokazovanju pravilnosti svojega stališča ni uspel, ker so bili protidokazi uprave podjetij enostranski ali celo demagoški, vendar prikazano zakoniti.
Da bi bili novoizvoljeni delavski sveti kos svojim nalogam, pripravlja komisija za družbe-no upravljanje pri OO SZDL skupno s komisijo za družbeno upravljanje pri OOSZDL Ma-
ribor štirinajstdnevni seminar za člane delavskih svetov. Podjetja so obljubila za tečaj materialno pomoč. Tega seminarja naj bi se udeležilo iz Pomurja okrog 100 ljudi.
Sindikalni svet v Soboti bo poleg tega štirinajstdnevnega seminarja priredil še krajši tečaj za predsednike in tajnike sindikalnih podružnic in predsednike delavskih svetov. Podobne seminarje je priredil občinski sindikalni svet tudi za se-
zonske delavce v Petrovcih, Mačkovcih in na Tišini. Kljub temu, da udeležba v vseh krajih ni bila najbolj zadovoljiva, so delavci izrazili željo, naj bi priredili še več takih razgovorov.
Ob realni oceni dosedanje aktivnosti delavskih svetov in s tem v zvezi sindikata je treba upoštevati tudi pomoč vodstev podjetij tem organom pri njihovem delovanju; ta pomoč naj se ne omeji samo na poudarjanje: — imate vse zakonske osnove, da se samoupravljanje v gospodarskih organizacijah dobro razvija — konkretna pomoč pri delu pa izzveni v popolnoma drugačnem tonu.
Člani delavskega svetu VC Kapela v razgovora pred sejo
ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Bonska odločitev
Zahodnonemški kancler dr. Adenauer je po 58-urni žolčni razpravi o zahodnonemškem parlamentu dosegel, da so poslanci kljub ostrim protestom opozicije izglasovali oborožitev zahodnonemške armade z atomskim orožjem. Socialni demokrati in svobodni demokrati so napovedali nadaljevanje borbe, ki bi naj onemogočila izvedbo tega nevarnega načrta. V svetu so ta sklep zahodnonemške ga parlamenta sprejeli z veliko zaskrbljenostjo, saj je Nemčija že tolikokrat terorizirala svoje sosede. Kdo zagotavlja evropskim narodom, da se prav o tej Nemčiji, oboroženi z atomskim 'orožjem, ne bo našel novi "fiihrer", ki bi želel razširiti nemške meje in priboriti svojemu ljudstvu večji oživljen jski prostore? Američani in drugi zahodni zavezniki so pozabili, da so Nemci v drugi svetovni vojni prizadeli svobodoljubnemu človeštvu ogromno gorja. Oborožitev nemške armade z atomskim orožjem je povzročila val protestov po Nemčiji. Zahodnodemokratska stranka je že zahtevala sestavo nove vlade, ki bi odklonila načrte o oborožitvi armade z atomskim orožjem in osredotočila svoje napore k pogajanjem o miru za oso Nemčijo in popuščanju napetosti o Evropi. V deklaraciji stranke je rečeno, da Adenauer jeva vlada na volitvah 15. septembra 1957 ni dobila pooblastila za atomsko oboržitev V Hamburgu so študentje organizirali "tihe demonstracije" proti oborožitvi z atomskim orožjem. V povorki so nosili velike letake proti Aden-auerjevi politiki. Proti istim načrtom je protestiralo o skupni resoluciji tudi tisoč hamburških zdravnikov. V Frankfurtu so predstavniki 12 visokih šol in univerz, ki štejejo 48.000 članov, podprli tako imenovano študentsko "frankfurtsko deklaracijo", ki zahteva ustavitev vseh poskusov z nuklearnim orožjem, prepoved atomskega orožja in splošno nadzorstvo nad oborožitvijo. Oborožitev armade z atomskim orožjem je obsodil tudi kongres svobodnodemokratske stranke, ki je dva dni zasedal o Diisseldorfu. Delegati kongresa so prav posebej obtožili kanclerja' Adenauerja in obrambnega ministra Straussa, da poskušata Zahodno Nemčijo spremeniti o klerikalno-fašistično državo.
Odločitev nemškega parlamenta je bila sprejeta o trenutku, ko so napori oseh državnikov sveta osredotočeni na sklicanje konference na najvišji ravni in na reševanje spornih problemov z miroljubnimi sredstvi. Zahodnonemška vlada je pa tokrat pokazala, da ji ni mar za glas lasinca lindstoa ki zahteva preklic usodne odločitve. Kljub temu pa bodo nemški strategi oborožili svojo armado z atomskim orožjem in ustvarili novo žarišče latentne vojne nevarnosti.
Ormož ima spet okrajno sodišče
Na otvoritveni svečanosti je govoril dr. Teodor Tominšek, sekretar Državnega sekretariata za pravosodno upravo LRS — Sodišče je pričelo delovati s 1. aprilom.
Minulo nedeljo je bila v prostorih okrajnega sodišča v Ormožu otvoritvena svečanost, na kateri je govoril dr. Teodor Tominšek, sekretar Državnega sekretariata za pravosodno upravo LRS. Tov. Tominšek je uvodoma naglasil, da je novo sodišče v Ormožu nadaljnji korak k utrjevanju naše sociali-
stične demokracije na tem območju, nadalje uresničevanje, temeljnega načela socialističnega pravosodja, da je treba sodstvo čimbolj približati ljudstvu.
Z ustanovitvijo okrajnega sodišča v Ormožu se je število okrajnih sodišč v naši republiki povečalo od 34 na 35, v mariborskem okraju od 4 na 5, v bivšem mariborskem okrožju pa od 8 na 9. S tem, da Ormoža-nom in Središčanom ne bo treba več hoditi na sodišča v Ptuj in Ljutomer, se bo dalo marsikaj urediti hitreje in ceneje. Neposredna bližina in tesna vsakodnevna povezava z ljudstvom in lokalnimi oblastmi, družbenimi in političnimi organizacijami pomeni tudi nadaljnjo krepitev tukajšnjega sodstva l^ot ljudskega organa socialistične zakonitosti, zakonitih pravic in koristi našega delovnega človeka.
Z ustanovitvijo sodišča v Ormožu je odstranjena tudi zadnja izjema od splošno povsod v naši republiki že uveljavljenega načela, da se morajo sodni okoliši ujemati z območji krajev in občin. Če se ozremo nazaj, kako je bilo z občinami Ormož in .Središče, vidimo, da se je prebivalstvo razcepljalo — eni so bili vezani na ptujsko, drugi na ljutomersko okrajno sodišče. Ta anomalija je kajpada otežkočala pravilno uresničevanje pravosodne politike kot bistvenega sestavnega dela enotne politike v okrajnem merilu.
Območje novega okrajnega sodišča v Ormožu združuje občini Ormož in Dravsko Središče s skupno 28.700 prebivalci
Vest z avtoceste
Pripravljalna dela na avtocesti, kjer dela tudi I. pomurska mladinska brigada, so v zaključni fazi. Mladinci postavljajo stanovanjske barake, gradijo igrišča in pripravljajo teren za nadaljnja dela. Trenutno dela 13 brigad, kmalu pa se bo brigadirjem priključilo še deset novih brigad. Med prvimi bodo prišle I. podrinska brigada, I. medžimurska brigada in ena brigada s Štajerskega.
NA PBVEM MESTU:
SKRB ZA VADITELJE
Zadnjo soboto je bil občni zbor Okrajne zveze društev »Partizan« Pomurja. Razen zastopnikov dvajsetih društev so se zbora udeležili tudi tov. Savnik in Ilojkar kot zastopnika republiške zveze, tov. Ros kot zastopnik OK ZKS, predstavniki Ljudske prosvete, LMS, gasilcev in ostali.
V obširnih poročilih, ki so jih na občnem zboru prebrali tov. Velnar, Flegar, Lajnščak in drugi, so bili opisani uspehi in težave pri delovanju društev »Partizan«. Domala vsa društva so lepo napredovala, kar še posebej velja za društva v Soboti, Ljutomeru, Radgoni, Cankovi, Lendavi in Apačah. V Veliki Polani so lani ustanovili novo društvo, pri Gradu pa se nameravajo priključiti ljudsko-prosvetnemu društvu.
Okrajna zveza je opravila veliko delo kljub razmeroma skromnim finančnim sredstvim: udeležba domala vseh društev na festivalu telesne kulture v Ljubljani in udeležba na giinnacstradi; tekmovanja v lahkoatletskih, športnih in drugih panogah po društvih, okoliših in v okrajnem merilu so bila lani množična, takorckoč rekordna, tako po številu prireditev kot številu nastopajočih. Tudi za vzgojo kadra so skrbeli. Uspešno so priredili več tečajev, zlasti po sektorjih.
Tudi v prihodnosti bodo vzgoji vaditeljskega kadra posvečali posebno skrb. ObLO zelo neenakomerno skrbijo za društva. Ponekod je razumevanje, drugod pa so društva zabeležila lepe uspehe samo z velikim idealizmom in požrtvovalnostjo društvenih vodstev in članstva, čeprav sicer ob veliki gmotni revščini.
Letos bo večja telesno-vzgojna manifestacija ob proslavi 90-letnice
Prvega slovenskega tabora v Lju tomeru. Večji telovadni nastopi bodo tudi sektorjih.
Okrajna zveza ima precej dolgov. prav tako so zadolžena tudi
nekatera društva. Na zboru niso mogli izglasovati letnega proračunu, ker je v nasprotju z letnim delovnim programom in so letos zelo omejene možnosti za delovanje okrajne zveze. Vsekakor bodo društva s svojimi akademijami, nastopi in drugimi prireditvami tudi letos dokazala, da zaslužijo primerno družbeno podporo.
Partizanski Cezanjevci ob 14. obletnici
Cezanjevci so eden najmar-kanfnejših krajev ljutomerske občine iz NOB. Partizansko gibanje se je tod pričelo že v letih 1942-43, svoj vrhunec pa je doseglo v letu 1944, ko so bojevali domači partizani junaške boje z osovraženim okupatorjem in niegotimi hlapci — za ceno težkih preizkušenj in žrtev. Svoboda je bila plačana z dragocenimi življenji mladih junakov Janka Ribiča mlajšega, Janka Slavinca mlaj.. Franca Belšaka-Maksa. petindvajsetih talcev-mučenikov, ki so jih pobesneli gestapovci po zverinskem mučenju ustrelili pri Ribičevem mlinu...
Legendarne borbe cezanjev-skih partizanov so se začele 5. aprila 1944, ko so Nemci obkolili partizanski bunker na Stari cesti; pri tem zgodovinskem mejniku se začnejo tudi muče-niška romanja številnih domačinov, ki so imeli odprte roke in
srca za partizane, v nemška koncentracijska taborišča, v celice smrti.
Partizanski Cezanjevci so se že dostojno oddolžili svojim padlim junakom. V kraju in
okolici je bilo odkritih več spominskih plošč — med drugimi tudi na rojstni hiši narodnega heroja Janeza Kavčiča-Nande-ta na Desnjaku, in Janku Ribiču v Cezanjevcih, lani so odkrili spomenik 25 talcem pri Ribičevem mlinu, v načrtu pa imajo še odkritje skupne spo-nrnske plošče, na kateri bodo vklesana imena vseh padlih borcev za svobodo.
5. in 6. april je po vsej pravici, ki je zapisana s krvjo v zgodovini NOB teh krajev, lokalni praznik Cezanjevec. Letos ga bodo prebivalci proslavljali že četrtič; ne samo z obujanjem spominov na prehojeno partizansko pot in žrtve, marveč tudi v znamenju usnehov in pridobitev, ki so jih skovali s svojim delom v povojnih letih, v znamenju novih načrtov za prihodnost.
S. F.
Ribičev mlin o Cezanjevcih — prizorišče streljanja 25 talcev
in 56 k. o; novo sodišče bo izdatno razbremenilo sodišči v Ptuju in Ljutomeru, kar velja zlasti za ptujsko sodišče, ki je eno najvčjih okrajnih sodišč v Sloveniji.
Ustanovitev okrajnega sodišča v Ormožu je posledica intenzivnega delovanja in vztrajnega prizadevanja vseh zainteresiranih forumov, v prvi vrsti samih državljanov in njihovih občinskih in okrajnih predstavnikov. Sodišče, kateremu so uredili prostore v bivšem hotelu, je izredno lepo urejeno in opremljeno. Sodišče je v imenu novega kolektiva prevzel Konrad Bac, predsednik sodišča.
-st-
IZBRUH
NAFTE v Veržeju
Veržej, 1. aprila (po telefonu). Pred dnevi so naleteli v vrtini Ve-3 na nafto. Po večletnem domala brezuspešnem iskanju nafte so beli rudarji naleteli na izredno bogato na-hajališče nafte. Močan pritisk te dragocene tekočine brizga visoko v zrak. Izvedenci so sporočili, da je to doslej najboljša nafta, ki smo jo kdaj lahko črpali pri nas. Pritisk, s katerim sili nafta na dan, je trikrat močnejši kot smo ga spoznali pri vrtini v Filovcih. Po tem sodeč je tukaj najmočnejša žila v Pomurju, kar daje slutiti na to, da bo okolica Veržeja postala naftin bazen, kot je to petišovski.
Naš zunanjepolitični pregled
Razprava o
Artukovičevih zločinih
Bivši notranji minister usta-ške vlade Andrija Artukovič se še vedno sprehaja po ZDA in uživa svobodo. Ameriške oblasti so mu celo omogočile, da je nastopil v ameriškem televizijskem programu. Prav tako je čuden in za nas Jugoslovane nerazumljiv sklep ameriškega sodnika, ki je razpravo
ponovno preložil na junij in Ar-tukoviča ob kavciji tisoč dolarjev izpustil. V zelo razširjenem tisku Američanov židovskega porekla se v zadnjem času vedno pogosteje pojavljajo članki, v katerih opisujejo zločinsko dejavnost Artukovica in zahtevajo, naj se ta zločinec izroči jugoslovanski vladi. Lisi
»Congress Weekly« je objavil članek, v katerem pisec dokazuje zločinsko dejavnost Paveliča in Artukoviča in jih opisuje kot dva kvislinga, ki se 20 let po prihodu Hitlerja na oblast še vedno nahajata na ameriškem ozemlju. V odgovoru na nedavno Artukovičevo izjavo v Hearstovem tisku v Los Angelosu, da baje ni za ničesar odgovoren in da ni izdajal povelja za aretacije in ubijanje, objavlja urednik kalifornijskega lista "Valley Jewish News" članek, v katerem pobija Artukovičeve odgovore in dokazuje s fotografijami in drugim dokaznim materialom nasprotno.
HRUŠČEV novi predsednik sovjetske vlade
Na skupni seji obeh domov Vrhovnega sovjeta ZSSR so za predsednika prezidija Vrhovnega sovjeta ponovno izvolili Klimenta Vorošilova. Potem je predsednik sovjetske vlade Bul-ganin v skladu z ustavo podal ostavko svoje vlade. V imenu Centralnega komiteja CK KP SZ je Vorošilov predlagal, da bi za novega predsednika ministrskega sveta imenovali Niki-to Hruščeva, kateremu so zaupali sestavo nove vlade. Hru-ščev bo poleg tega še nadalje ostal prvi sekretar Centralnega komiteja KP Sovjetske zveze. Predsednik FLRJ Josip Broz Tito je Hruščevu in Vorošilovu ob izvolitvi čestital.
PROF. JANKO 50-LETNIK
Prav (n dni — 4. aprila — slapi ravnatelj soboške gimnazije prof. Janko Liska 50. življenjski jubilej. Težko je v nekaj vrsticah, vsaj na kratko orisati življenjsko pot jubilanta, saj je bila izredno pestra; v mladosti n znamenju političnega dozorevanja, kasneje v znamenju posredovanja svojih bogatih izkušenj predvsem mladim generacijam.
Janko Liska se je rodil 4. aprila 1908. leta na Vranskem, okraj Celje. Osnovno šolo je obiskoval v Št. Jurju, gimnazijo o Celju, leta 1931 pa je diplomiral na filozofski fakulteti ljubljanske univerze. V letu 1931-32 je bil kot štipendist ČSR na Karlovi univerzi v Pragi.
Kot suplent je služboval najprej n Celju, po izpitu pa je nastopil službo na takratni soboški gimnaziji. V štiriletnem službovanju na soboški gimnaziji je bil vzgojitelj mnogih znanih intelektualcev. Mnogi izmed teh so se kasneje o NOV pokazali kot dobri sinovi naše domovine.
Kasneje je tov. Liška nekaj časa služboval na ptujski gimnaziji, o Valjevu in Smederevu. Decembra leta 1944 so ga pritegnili k sodelovanju na Okrajni odb. 1NOF Beograd, zatem je bil nekaj časa sodelavec, kasneje pa urednik "Borbe", šef slovenskega oddelka beograjske radijske postaje, 9. aprila 1943 pa je prispel z delegaci jo SNOS v Soboto, kjer je bil med drugim tudi sekretar okrajnega komi-
Za enakopravnost na črnem kontinentu
V Dakarju so objavili, da so ustanovili fronto afriške akcije, v katero so stopile vse politične stranke in organizacije francoskih posesti v Afriki, da bi čim-prej dosegle polno avtonomijo francoskih koionij. Fronto afriške akcije so ustanovili po dvodnevnem zasedanju voditeljev črnskih strank 15 francoskih nosesti Ekvatorialne in Zahodne Afrike, kjer živi več kot 50 milijonov prebivalcev. Pred ustanovitvijo fronte je pet levičarskih strank, med temi tudi stranka afriških socialistov,
ustanovilo enotno afriško stranko, ki je potem z vodilno stranko demokratičnega zbiranja sklenila sporazum o afriški fronti
Položaj v Indoneziji
Po vesteh radijske postaje Džakarta so indonezijske vladne čete zajele večje število upornikov iz skupine uporniškega majorja Nangolama, ki so ga pregnale iz Medana. Po
izjavah ujetnikov se nekateri njihovi tovariši še skrivajo v džungli. Vladne enote so zasedle mesto Sidikalang, pomembno cestno križišče na severni Sumatri. Tako so povsem odsekale ta del otoka od uporniških oporišč na srednji Sumatri. Uporniki so pobili večje število domačinov, med njimi tri študente. ki se jim niso ho-teli pridružiti. Poveljnik indonezijske mornarice je sporočil, da je mornarica uspešno blokirala vsa pomorska pota do srednje
Sumatre. Ladje, ki so se priključile upornikom, sedaj samevajo v tamkajšnjih pristaniščih. Kot vse kaže, bo indonezijska vlada energično očistila srednjo Sumatro in tako preprečila, da bi ta del Indonezije postal oporišče za tuje posredovanje v indonezijske notranje zadeve. V borbi proti upornikom se predsednik republike Sukamo oslanja v glavnem na komuniste, ki nagovarjajo enotnost Indonezije. Meščanski razred je zaradi tega silno ogorčen. Uporniki na Javi namreč trdijo, da se borijo zoper osrednjo oblast v Džakarti, ker baje drvi Indonezija v komunistični blok. Uporniki so zahtevali odstranitev komunistov z vseh vodilnih položajev in celo to, da bi prevzel mesto predsednika dr. Hata. Bivši podpredsednik dr. Hata je zaradi svojega protikomunističnega stališča odstopil s svojega položaja- Večina indonezijskega prebivalstva pa se vedno bolj zaveda, da je njegova bodočnost le v enotnosti vseh naprednih sil na okrog tri tisoč otokih, ki sestavljajo indonezijsko republiko.
Spremembe v Saudovi Arabiji
Saudov prestolonaslednik Fejsal je sprejel prve ukrepe za reorganizacijo vlade Saudove Arabije. Prestolonaslednik, ki je z dekretom kralja Sauda dobil širša pooblastila na področju notranje, zunanje in finančne politike, je sestavni tri strokovne svete za ta področja v vladi Saudove Arabije. Princ Fejsal je bil že pred tem uradni predsednik vlade in zunanji minister: z novimi pooblastili pa je po mnenju političnih opazovalcev prevzel vso oblast v Saudovi Arabiji. Spremembe v Saudovi Arabiji so sprejeli v egiptovski prestolnici z vidnim zadovoljstvom. Dobro obveščeni krogi celo napovedujejo izboljšanje odnosov med Združeno arabsko republiko in Saudovo Arabijo. Egiptovski tisk je ocenil spremembe v Saudovi Arabiji kot dogodek velikega
pomena., ki bo vplival na razvoj notranje politike Saudove Arabije, kakor tudi na prihodnost medarabskih odnosov.
... in v združeni arabski republiki
Predsednik Naser je sprejel odstop generala Bizrija kot poveljnika prve armade Združene arabske republike na sirskem področju. Dobro obvešče-mi krogi sodijo, da sodi Bizrijev odstop v »okvir ukrepov za depolitizacijo sirske armade.« Bivši poveljnik sirske armade je bil po združitvi imenovan za generalnega podpolkovnika in poveljnika prvega oz. sirskega področja in je njegov odstop
prav zaradi tega še bolj presenetili. Sirski in egiptovski voditelji so med razgovori o združitvi zastopali stališče, da je po-Litčna razdvojenost v armadi eden izmed vzrokov politične nestabilnosti v državi in so zato sklenili izključiti politično dejavnost iz armade. Tako so bili štirje najpomembnejši oficirji sirske armade demobilizirani in imenovani za ministre.
Varčevanje na Madžarskem
Madžarska vlada je pozvala prebivalstvo, naj zavestno izvaja akcijo splošnega varčevanja. Madžarska vlada je pred nekaj dnevi sprejela sklep o varčevalni akciji ter naložila to nalogo ministrstvom in centralnemu planskemu uradu, da v svojih okvirih konkretizirajo cilje in metode. Madžarska vlada poudarja, da varčevanje ne bi smelo iti na škodo kvalitete proizvodov niti standarda. Treba pa bo poiskati domače surovine v proizvodnji in odkriti še ne-, znane rezerve. Madžarska uvaža 85 odst. surovega železa, 100 odst. svojih potreb koksa za topilnice, 100 odst. bomhaža. 60 odst. surove nafte in 50 odst. volne. Varčevanje pri tem uvozu bo — kakor poudarja vladni poziv — osnovni cilj gibanja, ki naj omogoči izvedbo dveletnega gospodarskega načrta in nadaljnjo utrditev madžarskega gospodarstva.
7. APRIL -
SVETOVNI DO ZDRAVJU
.Zdravje je ena izmed osnovnih pravic slehernega človeka« je zapisano v ustavi Svetovne zdravstvene organizacije, katero je pred desetimi leti slovesno podpisalo 88 držav iz vseh kontinentov sveta in s tem izrazilo mnogo več kot same želje in zahteve človeštva po boljšem in srečnejšem življenju.
V desetletni dobi delovanja je Svetovna zdravstvena organizacija zabeležila kopico velikih in za vse človeštvo dragocenih uspehov, ki se očituje-jo predvsem v močno izboljšani zdravstveni ravni prebivalstva na svetu. Zadnje desetletje je nrineslo veliko napredka na področju medicine, kirurgije in sploh zdravstvene službe — ne samo v gospodarsko naprednih in razvitih državah, marveč tudi v zaostalejših deželah. kamor je tudi ustvarjalno prodrla ideja tega svetovnega zdravstvenega foruma' in obrodila mnoge rezultate (misije priznanih (zdravstvenih strokovnjakov, izmenjava in-
formacij o nalezljivih in nevarnih boleznih, sredstva za potrebne zdravstvene ustanove itd.). Živo delovanje Svetovne zdravstvene organizacije se očituje v teh deželah zlasti v odpravljanju revščine in življenja pod jarmom bolezni. Nekoč neozdravljive duševne motnje in kronične bolezni niso več poseben problem v Evropi. V Vzhodni Evropi je nekoč umrlo od 20 do 50 odstotkov prebivalcev zaradi nalezljivih bolezni, zdaj se je ta odstotek zmanjšal za desetkrat.
Po zaslug Svetovne zdravstvene organizacije je v zavest vsega človeštva in mnogih državnikov proniklo spoznanje, da je zdravje ljudi svetovni problem in da je nedeljivo, kot je nedeljiva borba za mir in sožitje med narodi.
Tudi v Sloveniji lahko s ponosom zremo na prehojeno pot v zadnjem desetletju. S povečevanjem števila zdravstvenih strokovnjakov in sploh zdravstvenih delavcev, odpiranjem
novih zdravstvenih ustanov in bolnišnic, boljšo preskrbo prebivalstva, urejanjem številnih komunalnih naprav itd. se nam je posrečilo, da smo znatno izboljšali zdravje ljudi na sploh, zdravljenje bolnikov in preprečevanje bolezni, zmanjšali splošno smrtnost in še posebej smrtnost dojenčkov in mater (sedaj umre pol manj dojenčkov kot pred vojno), uspešno zdravili tuberkulozne bolnike, zatirali trahom in druge akutne nalezljive bolezni, ki so še pred leti bile nerešljiv problem za zdravnike itd. Izdatki za zdravstveno zaščito delovnih ljudi so naraščali iz leta v leto in še vedno naraščajo. Vse to priča o skrbi ljudske oblasti za zdravje delovnega človeka in prispeva k temu, da narašča tudi njegova povprečna starost (leta 1951 pri moških 50, sedaj 59 let, pri ženskah leta 1951 — 59, sedaj 65 let).
V skromnih vrsticah resda ni mogoče našteti vseh pridobitev na zdravstvenem področ-
teju KPS. Kasneje je bil na pariški mirovni konferenci sekretar sekcije za Madžarsko, upravnik SNG Ljubljana, tajnik Ljudske prosvete Slovenije itd.
Že kot dijak je tov. Liska javno deloval, predvsem v celjskem dijaškem društvu »Slogas. Bil je dober organizator, predsednik različnih iniciativnih odborov, krožkov, režiser,
Že kol študentu se mu je priče! močno izoblikovati socialistični pogled na svet. Studijsko leto o Pragi je bilo znaten prispevek k njegovi ideološki izpopolnitvi, saj je tam navezal stike z nekaterimi marksistično usmerjenimi študenti — Hrvati. Na razpolago pa je imel tudi dovolj marksistične literature, katere se je s pridom posluževal.
Tov. Liska se je že pred vojno ukvarjal tudi s publicistiko. V časopisju in v različnih revijah je objavljal ocene, kri-iike in poročila o različnih knjižnih edicijah. Precej je tudi prevajal; največ iz češčine. za iem francoščine in nemščine.
Danes, ko obhaja jubilant 30-letnico življenja, se je spel vrnil v naše kraje, ki jih prav dobro pozna še iz časov izpred vojne. Zato mu ob jubileju želimo, da bi s svojimi življenjskimi izkušnjami še dolgo oplajal mlade ljudi, s katerimi ima po spojem po klicu največ opravka in najbrž tudi — veselja.
PPED OKRAJNO SKUPŠČINO ZVEZE BORCEV
PARTIZANSKI
OTROCI
V	soboto bo v Radgoni okrajna skupščina ZB NOV r Pomurju. Okrajno vodstvo bo podalo svojim članom obračan dela za razdobje med obema skupščinama.
V	našem okraju deluje 8 občinskih in 34 osnovnih organizacij Zveze borcev, s skupnim številom 1959 članov — bivših partizanov, aktivistov in internirancev, med temi 689 žena.
Kot ugotavljajo v pripravah za skupščino, je kljub nekaterim pomanjkljivostim moč trditi, da se v glavnem uveljavljajo in nastopajo dokaj samostojno domala vse osnovne orga-uizajie ZB. Posebno aktivni so v Ljutomeru in v Radgoni, kjer že preraščajo okvir občinskih organizacij. Vendar je opaziti, da posamezni odbori le nimajo pravega stika s članstvom. Ker je razumljivo, da organizacija brez povezanosti in enotnega nastopa vseh članov ne bo kos številnim nalogam, bodo v bodoče morali |Svoje delo še poglobiti.
Pri občinskih odborih delujejo razne komisije, med temi tudi komisija za otroke padlih borcev, ki zasluži za svoje humano prizadevanje vse priznanje. V tej komisiji se posebno odlikuje tovarišica HELENA S RESE V A, ki izkazuje kot bivša borka vso skrb za osirotelo mladino.
Komisija je posredovala v številnih primerih, da se otroci padlih borcev lahko nemoteno šolajo Iti vključujejo v uk.
ju pri nas, zato naj zadostuje že napisano za prepričljivo trditev, da je iudi socialistična Jugoslavija zvesto izpolnjevala vzvišeno in humano poslanstvo Svetovne zdravstvene organizacije in kot njena članica mnogo prispevala k ustvarjalnemu uresničevanju njene ustave v svetu. Zato je praznik te svetovne Organizacije tudi naš praznik.
Kljub temu, da je komisija naletela pri nekaterih šolah, posebno v Mariboru, na nerazumevanje, obiskuje čez sedemdeset v vojni osirotelih mladincev in mladink srednje šole, visoko šolo ali pa so učenci v gospodarstvu.
Šolski uspeh te mladine je povprečen — povprečen pa je pri mladini, ki živi na deželi. Del krivde leži na osnovnih organizacijah, ki ponekod premalo skrbijo za take otroke na svojem področju, deloma pa moramo iskati vzroke za slab učni uspeh v tem, ker otroci zaradi trdega dela na posestvih ne najdejo dovolj časa za učenje.
Otroci padlih borcev prejemajo podpore za šolanje v znesku od 2—5 tisoč dinarjev, kar je očitno premalo. Da bi zagotovili v občinskih proračunih zadostna finančna sredstva za štipendiranje, je Okr. odbor Zveze borcev predloži! predlog denarnih izdatkov v višini 5,200.000 din.
To pa ni edina oblika skrbi za otroke padlih borcev. Poleti jih pošiljajo na letovanja in taborjenja doma in v tujino, kar je, razumljivo, vezano z visokimi izdatki. Lansko leto so obdarili najbolj potrebne otroke in mladino. Številna zahvalna pisma obdarovanih pričajo, da so otroci padlih borcev organizaciji ZB hvaležni za pomočen da so nanjo navezani.
Študent 11. letnika ekonomske, fakultete v Ljubljani P.J. izraža svojo hvaležnost in se ob koncu pisma zahvaljuje za pozornost z besedami: »...Šc enkrat se vam zahvaljujem za lepo novoletno darilo, ki mi je prav prišlo, za vaš-- skrb in dobro besedo. Občutek. da ned-do skrbi zame, čeprav nimam staršev, mi je zelo dragocen.«
To je le del obširnega področja dela Zveze borcev, vendar je že to dokaz. Jako važno poslanstvo nalaga dužba tej organizaciji, ki stoji s svojim nesebičnim delovanjem v prvi, vrstah borcev za izgradnja socializma.
I. POMURSKI ŠTUDENTSKI FESTIVAL
Domala sleherni dan v tednu se o skromni klubski sobi Univerzitetnega odbora ZŠJ v Ljubljani na Miklošičevi cesti shaja pripravljalni odbor I. Pomurskega študentskega festivala; razpravlja o gostovanjih raznih skupin, o predvidenih in nepredvidenih težavah, ki spremljajo vsako podobno prireditev. Na obrazih se jim pozna, da so prebili dan pri študiju ob knjigah, o knjižnicah, na predavanjih in seminarjih. Izpitne skrbi se morajo za nekaj časa umakniti, kajti pred njimi je druga važna naloga, ki jo je treba uresničiti; Pomurski študentski festival.
Med razpravljanjem pripravljalnega odbora v kletnih prostorih klubske sobe prihajajo od zgoraj prijetni zvoki klavirja, ob katerem vadijo »Mnroltovci« nove plese jugoslovanskih narodov, ki jih bodo med drugim izvajali tndi v Pomurju. DrugiC spet odmevajo lepe melodije napevov Vinka Vodopivca, moškega pevskega zbora primorskih študentov in človeku se nehote vsi ljudje misel, kje je v tej majhni hiši prostora za toliko srečanj, vaj in pogovorov . . . Toda ljudje so uporni in delo napreduje.
Na drugem koncu Ljubljane. na Stari tehniki, se istočasno zbirajo igralri dramske skupne TIPA, ki pod skrbnim vodstvom požrtvovalnega
režiserja pripravljajo igro »Mojster za dež«.
Pripravljalni odbor je moral do sedaj premagati mnogo težav, veliko klubskih tovarišev j zmajevalo z glavo in izražalo "misleke" ob težavah, ker so bili prepričani da jih ne bodo mogli odstrani in uresničiti programa v takem, obsegu, kot so si ga zamišljeni. Sprijazniti se je bilo za to delovanje akademije za igralko umetnost, ker rektorat Univerze meni, da naštudirano delo ni na primerni umetniški višini in zato ne dovolj da bi nastopil: v okviru festivala.
Vse r skupine Uniooverzitetne-ga odbora bodo nastopne v vsem težavam in tudi sredstva zn hovz
gostovonja so že zagotovljena. Po dosedanjih pripravah, za katere so nekateri člani žrtvovali že več kot mesec dni časa, so se stvari zjasnile: I. Pomurski študentski festival bo od 19. aprila do 3. muja.
Akademski plesni orkester je trenutno v krizi. Slavni ansambel, ki je tako sijajno triumfiral v Moskvi in Parizu, je po vrnitvi v Ljubljano izgubil nekaj svojih članov, Nekateri so diplomirali, drugi so šli pred profesionalce, kajti ne smemo poza biti, da je to edini amaterski študentski orkester te vrste v državi in eden izmed redkih v Evropi. Ostalim skupinam je leže na lome-sti izgubo na pr.: plesalca ali pevca; teže je nadomestiti godbenika, ki obvlada več instrumentov in je poleg tega še šetudent akademije za glasbo. Potem moramo upoštevati da so potrebna leta in leta preden se tak orkester vigra in zaživi. Prireditelji si z vso vnemo pripravljajo, da  bodo trobente in bobni APO zazveneli tiudi v Murski Soboti in drugod po Prekmurju.
Z Akademsko plesro-ilaklorno sknpino "France Marolt" Je prtztai-
telj že sklenil dogovor za gostovanje; do dogovora je prišlo po daljših pogajanjih s predstavniki skupine. Dogovor so sklenili kar med vajami. V dvorani so plesale ljubke plesalke in postavni plesalci, za priprtimi vrati sosednje sobe pa ni in ni moglo priti do sporazuma med predstavnikoma pripravljalnega odbora in vodji sknpine. Niso se strinjali s šestimi nasloni v štirih dnen. Dva nastopa naj odpadla. Toda. ko so ,e pogovarjali o tem, kate nastop naj odpade, jim postalo mučno in se niso mogli odločiti. Nastop v Beltincih  jim je bil pri sren; "tega ne moremo opustiti že zaradi folklorne  tradicije v Beltincih,« je dejal vodja skupine. »V Lendavi, tam so beli rudarji,« je prisvatil dru-
gi stvar se je zataknita, zato je predsednnik predlagal, naj odločijo plesalci sami. V dvoran’ je utihnil klavir, minili so se plesalci in sli-šalo se je globoko sopenje. Predsednil Jim Je posredoval prejšnji razijo or. pričakovalo smo, da bodo vsi odločno proti dvema nastopoma meja na dan. Sledilo je presenčenje; kljub opozorilu vodje skkupine na
posledice in napore štirinrnega plesanja na dan, so se plesalci strinjali z izjavo koreografa, ki je predlagal, naj ne odpade nobena predstava. Saj so tudi v Avstriji nastopali po dvakrat na dan. Tako je tudi ostalo: plesali bodo v Radgoni, Lendavi, Beltincih, Ljutomeru in Soboti. Pridni Mnroltovci so pripravljeni stopiti pred pomurske ljudi s programom, ki ga še ni nihče ali pa malokdo videl v Pomurju. Pomurski ljudje jih bodo zn to doživetje najlepše nagradili, če bodo v vseli Krojih njihovega gostovanja napolnili dvorane.
Vinko Vodopivec bo prišel, zagotovo čeprav jih istočasno vabijo v Tanjo, toda fantje so se odločili za Pomurje. Pomurje in Primorska Kako daleč sta vsaksebi in v „r skupaj. Človeku se zdi da vežejo obmejne pokrajine naše skrite vezi. To bo srečanj- ljudi, ki živijo ob vzhodni in zahodni meji naše domo-vne, to bo dve uri umetniškega užitka ob pesmih, ki ne poznajo meja.
POMURSKI VESTNIK. 5. aprila 1958

3 PREDSEDNIKI 24 ODGOVOROV
Nedavno smo objavili članek: »Da se Goričanci ne bodo selili kot lastovke«. V tem članku je predlagana rešitev problema sezonskega dela, ki je skupni imenovalec za socialni, gospodarski in politični problem te pokrajine.
Tokrat omenjamo mnenja treh predsednikov občinskih ljudskih odborov (Kolomuna Korpiča — Petrovci-Šalovci, Alojza Flegarja — Grad in Jožeta Kuharja — Martjanci) v izjavah, ki so jih dali o predlogu našega novinarja.
Kaj menite o predlogu v članku: »Da se Goričanci ne bodo selili kot lastovke«?
Kaj sodite o prepričanju predsedniku ObLO Cankova, dn je zadnji čas za odlok o rajonizaciji in komasaciji zemljišč tam, kjer je to potrebno glede na rajonizacijo?
Se pridružujete pozivu predsednika ObLO Cankova strokovnjakom: »Pričakujemo pozitiven odziv vseh kmetijskih strokovnjakov . . .
Kako sprejemate ugotovitev sezonskih delavcev, da je nujna rešitev njihove zaposlitve, ker jim odvzemajo delo stroji?
Se strinjate z inž. Jeršetom, da bi naj bila v Mačkov-cih tovarna sudnih sokov ali predlagate kaj drugega?
Soglašate s predsednikom sveta za kmetijstvo in gozdarstvo OLO, da je potrebna za Goričko podobna organizacija kot Hmezad v Savinjski dolini, če hočemo doseči specializacijo Goričkega v sadjarstvo?
Ali ste že govorili s predstavniki ostalih občin, ki zajemajo Goričko (Grad, Cankova, Petrovci-Salovci, Martjanci in Murska Sobota) o načinu sodelovanja pri specializaciji Goričkega v sadjarstvu, s čimer je lahko rešen problem sezonskega dela?
Ali boste sodelovali v razpravi Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo pri OLO, ko bo ta obravnaval predlog, o katerem govorimo?
Popolnoma se strinjam s tem, da se naj Goričanci ne selijo kot lastovke. Zelo žalostno je, da se družine razbijajo zaradi odsotnosti d času sezonskega dela.
Se strinjam. Ljudje sami soglašajo s tem.
Vsi si moramo prizadevati, da se Goričanci ne bodo oeč selili kot lastovke, že zaradi tega. ker ustvarjajo dohodke drugod, ne pa doma, pa tudi zato, da bi doma živeli o zadovoljstvu s svojimi družinami.
Ni samo potrebno in nujno za cankoosko občino, temveč za oso Goričko, posebno pri nas, kjer je največ ja razdrobljenost zemljišč in najslabša zemlja. Ljudje to vidijo, razumejo in se strinjajo s tem, zato je potrebno izdati takšen odlok.
Nujno potrebno je, da že začnemo, da ne bomo iz leta v leto samo ugotavljali, da je to potrebno.
Po mojem mnenju je preuranjeno izdati odlok kar takoj. Postopoma je potrebno ljudi pripraviti do tega, sicer pa se vidi njihovo razumevanje za uvedbo takšnih ukrepov.
Koliko pa jih imamo? In še ti, kolikor jih imamo, so postali trgovci na poslovni zvezi, kjer se ukvarjajo z odkupom. Da bi poslovna zveza lahko oeč pomenila, je treba enkrat za vselej rešiti problem "Agromer-kurja": ali bo obrat poslovne zveze ali ne.
Na vsak način. Menim, da je to tudi njihova dolžnost.
Že dolgo čakamo na to, da bi strokovnjaki to in takšne probleme proučili. Kmetijski strokovnjaki bi se morali bolj zavzemati za reševanje problemov njihove stroke, kajti mi nestrokovnjaki jih ne moremo strokovno rešiti.
Da odvzamejo stroji kruh sezoncem, je točno. Prej so sezonci opravili žetev in pri tem največ zaslužili, zdaj storijo to kombajni. Nujno potrebno je iskati izhod, kako zaposliti sezonce domal Trenutno se je število zaposlenih v Bački, Baranji itd. zmanjšalo, zato pa se zdaj zaposlujejo v kočevskih gozdovih, kjer sicer več zaslužijo, izpostavljeni pa so osem vremenskim nevšečnostim
Gotovo je to njihova želja, da se zaposlijo doma, ker razdori v družinah, pomanjkanje vzgoje otrok in ostalo zelo slabo vpliva na nje in na družbo, o kateri živijo.
Pri nas to vprašanje v glavnem ne pride v poštev, ker se večina prebivalcev občine preživlja doma. Na malem številu sezonskih delavcev pa vidimo, da se s težkim srcem ločijo od družine.
Bistveno vprašanje je predelovalna industrija in ne samo tovarna sadnih sokov. Kje naj bo ta industrija, naj odločijo strokovnjaki na osnovi surovin.
Se strinjam z zamislijo. Če bi dopuščale prometne zveze, bi bilo bolje, da bi bila tovarna višje, ker so tam tudi surovine.
Predelovalna industrija naj ne bi zajemala samo predelovanje sadja, temveč tudi povrtnine. Mi smo že šli na to pot za našo občino. Samo tovarna sadnih sokov, menim, bo nerentabilna. Te koncentrate naj bi proizvajala tovarna mlečnega prahu. Takšen predlog že obstaja, vendar prepustimo to strokovnjakom v odločitev, da investicije ne bodo nesmotrno izkoriščene.
Popolnoma se strinjam s predlogom tovariša Ko-rošča. Dokler ne bo tako zasnovana organizacija, ne bo rezultatov. Seveda so potrebne investicije, ker prva leta ni pričakovati pridelka, razen jagodičevja, zato pa bo pozneje toliko večji. Vprašanje je, kje bi bila ta ustanova ali zavod. V Soboti ni pravega mesta. Menim, da nekje v centru Goričkega, kjer bi bila tesnejša povezava s kmetijskimi zadrugami, ki morajo biti nosilec tega in imajo na razpolago tudi potrebne kredite.
S tem popolnoma soglašam, ker takšna organizacija nujno mora biti. To narekuje enotnost o strokovnem vodstvu, v katerem je nujno potreben kader ekonomistov.
Se strinjam z njegovim predlogom. Njegov predlog je pozdraviti, z željo da bi prišlo do uresničitve načrta.
Še nismo imeli povezave s sosednjimi občinami. Menim, da je potrebno, da se sestanejo sveti za kmetijstvo teh občin in sestavijo delovni plan, ki naj ga vključijo o perspektivne plane občin, po katerih bodo delali ljudski odbori, seveda skupno, pod vodstvom osrednje organizacije, ki jo predlaga tov. Korošec.
O tem sva enotnega mišljenja s predsednikom občine Cankova, s katerim meniva, da bo potrebno o kratkem enotno obdelati ta problem. V prvi vrsti pričakujem še sodelovanje petrovske občine, ker je tam zajet teren enake strukture.
Razmišljal sem o tem, toda zaradi enomesečnega zdravljenja o bolnišnici nisem imel možnosti za razgovor s predstavniki ostalih občin. Bilo bi prav, da bi sodelovali že o začetku te akcije, kajti s tem bi izvedbo načrta le pospešili.
Se zanimamo za sodelovanje, da spoznamo, kako namerava OLO naprej razvijati Goričko, ker se bo razpravljalo o nas.
Pričakujem, da bodo povabili predstavnike prizadetih občin k sodelovanju o razpravi sveta.
Želim sodelovati in bom sodeloval, o kolikor me bo svet za kmetijstvo in gozdarstvo poklical k sodelovanju. Pričakujem, da bo prišlo do tega.
VIKTOR ŠIREC
PROBLEMI SOCIALNE IM ZDRAVSTVENE ZAŠČITE V BELTINCIH
VELIKE POTREBE
Tudi beltinsko občino označuje, kot večji del levega brega Mure, pregosta naseljenost in razdrobljenost gospodarstev. To in podedovana zaostalost so glavni vzroki, ki nalagajo socialni in zdravstveni službi v Beltincih obsežne in važne naloge. Na žalost pa so sredstva, s , katerimi razpolaga socialno skrbstvo, prenizka in lahko le delno oblažujejo socialno stisko nekaterih občanov, ki so zaradi onemoglosti, revščine ali bolezni padli v breme skrbniškega organa. Iz proračuna so črpali tudi podpore za otroke padlih borcev, ki študirajo. Zato je prav, da se je ta postavka povečala v letošnjem proračunu skoraj za poldrugi milijon, kar bo nedvomno omogočilo učinkovitejše podpore, ki se sučejo sedaj od tisoč dinarjev navzgor!
Druga boleča točka, ki najbolj bremeni proračun socialnega skrbstva, so bolniški stroški nezavarovancev, ki se zaradi nalezljivih bolezni podvržejo breznlačnemu zdravljenju. Samo v lanskem letu so izdali v ta namen skoraj osemnajst milijonov dinarjev, dočim je v tem letu planirano za zdravstveno zaščito čez 21 milijonov dinarjev.
Po mnenju referenta za socialno skrbstvo, tovariša Toneta Ledineka, je iskati vzroke številnih obolenj, predvsem tuberkuloze, v socialnih razmerah prebivalstva. Stanje se, zahvaljujoč naši napredni socialni politiki in dobro organizirani zdravstveni službi, popravlja, vendar bo treba storiti še mnogo, da bodo uspehi vidnejši. Fluorografske akcije, sistematični pregledi in intenzivno zdravljenje tuberanov. so pač edina pot, da bomo dokončno izkoreninili to bolezen, ki je bila svoj čas še pravo družbeno zlo. Nedvomno pa bi bili uspehi pri pobijanju tuberkuloze mnogo večji, če bi bili tuberani bolj disciplinirani. Mnogi se
namreč ne podvržejo rednemu zdravljenju in seveda okužuje-jo svojo okolico.
Tudi v tej občini je poseben problem alkoholizem. Posledice takšnega nalivanja z alkoholom seveda ne izostajajo. Mar-sikod v Sloveniji že preganjajo alkoholizem s sredstvi zdravstvene službe, zato bi bilo koristno, da bi tudi pri nas začeli s sistematičnim zbiranjem podatkov o alkoholikih, posebno tistih, ki gospodarsko ogrožajo svoje družine, saj prav te v ve-
čini primerov padejo v breme naše socialne službe. Nikakor pa ne bi smeli odlašati z administrativnim ukrepanjem proti tistim brezvestnim gostinskim obratom, ki ne izvajajo prepovedi točenja alkoholnih pijač že opitim ljudem ali celo mladincem. Ali se bomo tudi tokrat zadovoljili samo s predlogom?
V Beltincih mnogo razmišljajo tudi o bodočem zdravstvenem domu. Rešitev iščejo v preureditvi bivše občinske hi-
še. Kaže, da bodo uresničili načrte s postopnimi deli. Sorazmerno veliko območje, na katerem živi nad 16 tisoč ljudi, nedvomno pogreša ambulantne prostore, svetovalnice in zobno ambulanto, saj je razumljivo, da en sam zdravnik ne zmore vsega dela. Instrumentarij za zobno ambulanto je pripravljen in tudi dentist se je menda že prijavil, zato se ljudje upravičeno sprašujejo, po čigavi krivdi odlašajo /, otvoritvijo te prepotrebne zdravstvene ustanove. Verjetno je pri tem prizadevanju stanovanjska stiska ena izmed osnovnih ovit. Mogoče jim bo pomagal iz zagate stanovanjski blok. ki je tik pred dograditvijo.
Delo patronažne službe je tudi v občini Beltinci zadovoljivo. Poseben uspeh beleži protitrahomska služba, ki ima domala v vsaki vasi protitra-homske postaje, brez katerih bi le težko odpravili to nadležno bolezen, ki bo kmalu zatrta. Le malokdo pomisli, kako važno nalogo opravljajo na terenu naše zdravstvene delavke, katerih prispevek je pri zdrav-sveni in socialni zaščiti našega podeželja neprecenljiv. Bb
DELOVNE BRIGADE SO ZBOROVALE
Začelo se je
Novo mesto, torek 1. aprila. Danes je bilo v Novem mestu veliko zborovanje mladinskih b rigad, na katerem so govorili predsednik CK LM Jugoslavije MIKA TRIPALO. član Izvršnega sveta Zvezne ljudske skupščine SVETOZAR VUKMA-NOVIC — TEMPO, komandan t delovnih brigad in sekretar OK ZKS Novo mesto JOŽE BORŠTNAR.
Brigadirje in goste je pozdravil tov. J. Borštnar, za tem pa je Mika Tripalo v krajšem nagovora poudaril, da si je naša mladina že vsa leta želela mladinske akcije, da pokaže delovni heroizem in svojo politično zavest. Kako je še naša mladina pripravljena sodelovati pri vseh velikih akcijah, kaže 200.000 mladincev in mladink, ki so se prijavili za delovno akcijo na cesti Bratstva in enotnosti Ljubljana—Zagreb, je zaključil svoj govor tov. Mika Tripalo.
Brigadirji so z navdušenjem odobravali izvajanja govornikov. S klici Tito, Tito, Tito — Tempo itd. so tov. Vukmanoviču skorajda onemogočili njegova izvajanja. Tov. Vukmanovič je pozdravil brigadirje v Maršalovem imenu in v imenu Zveznega izvršnega sveta ter dejal, da je mladina vedno pripravljena sodelovati pri naših največjih delovnih akcijah. S tem potrjuje svetlo tradicijo svojih prednikov. Bitka za industrializacijo naše dežele je končdna, je dejal tov. Vukmanovič, sedaj so na vrsti glavne komunikacije kot je cesto Ljubljana—Djev-djelija, ki bo naše narode še bolj zbližala. Ves svet je s simpatijami
gledal na našo mladino v preteklem obdobju pri gradnji železniških prog Brčko— Banoviči in Samec—Sarajevo. Ta delovna akcija bo ponovno dokazala, da je naša generaciju pripravljena še nn tako velike žrtve.
OBČNI ZBORI
KMETIJSKIH ZADREG
Večina občnih zborov v kmetijskih zadrugah Pomurja je že končanih. Letos so ti občni zbori zelo dobro obiskani. V številnih kmetijskih zadrugah se je zbralo veliko več prebivalcev kot pa je tamkaj članov kmetijske zadruge. To poudarja dejstvo, da so postale zadruge del življenja na vasi. Razprave so letos zelo živahne im so usmerjene največ v proizvodnjo. Izločitev trgovin iz kmetijskih zadrug so prebivalci Pomurja torej zelo ugoduo sprejeli. Nejasnosti pa so še vedno okrog kooperacije, zlasti v kmetijskih zadrugah, ki nimajo osnovnih sredstev in imajo slab kader.
Promet je v vseh zadrugah večji, kot je bil lani. Dohodki so manjši, ker so se povečali stroški in je bila manjša razlika v ceni. To je vsekakor pozitivno. Zgube, ki so nastale ponekod, so opravičljive, ker so nastale kot posledica stroškov okrog odkupa krompirja.
I. POMURSKA MDB - UDARNA
Avtostrada Ljubljana—Zagreb (telegram) — Glavni štab MDB na gradbišču avtostrade Ljubljana—Zagreb je proglasil I. pomursko mladinsko delovno brigado za udarno. Ta časten naslov si je brigada priborila z delovnimi uspehi, ko je skupaj z vrstnicami gradila naselja in druge objekte ter tako omogočila začetek glavnih del na tem velikem mladinskem gradbišču. ČESTITAMO!
KAKO DOLGO ŠE?
IZ LETA V LETO TEPEJO RAZMERE V AGROMERKURJE, ZADRUŽNEM TRGOVSKEM PODJETJU V MURSKI SOBOTI, TISTE, KI TO PODJETJE SANIRAJO IN SKUSAJO IZ NJEGA NAREDITI KORISTNO GOSPODARSKO ENOTO-ZADNJI PREGLEDI POSLOVANJA TEGA PODJETJA SO UGOTOVILI PODOBNE SLABOSTI KOT VSI PREJŠNJI - AGROMERKUR JE SE VEDNO NA MEJI MED NEODGOVORNOSTJO IN NEPOŠTENOSTJO. VSA DOBRA HOTENJA SO BILA TUDI TOKRAT OBSOJENA NA PROPAST, ZATO JE TO PODJETJE PRAVI BUMERANG, KI JE NEVAREN TISTEMU, KI GA JE ZAGNAL. KAJ TOREJ LAHKO SLEDI ZADNJEMU UKREPU: PRISILNI UPRAVI?
Prvič smo se soočili z razmerami v zadružnem trgovskem podjetju »Agromerkur« v Murski Soboti v aprilu leta 1954 na seji zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora. Takrat je bilo to zadružno trgovsko podjetje že združeno s trgovskim podjetjem s poljskimi pridelki na veliko, ki se je rešilo pred propadom prav z združitvijo. Upanje, da bo združitev dala močno trgovsko podjetje, je bilo že od vsega začetka jalovo, kajti obremeniti sicer aktivno podjetje s pasivnim. je že samo po sebi dejanje, ki grozi s propadom tudi aktivnemu podjetju, v kolikor to podjetje nima velikih rezerv; Agromerkur pa jih takrat nikakor ni mogel imeti.
Na omenjeni seji zbora proizvajalcev je v imenu komisije za pregled zaključnih računov poročal finančni revizor Janez Lazar. Ugotovil je, da je dobiček trgovskega podjetja »Agromerkur« bil ustvarjen na račun žage, kjer so imeli tedaj delavci le 60 odst. plače, medtem ko je bilo 300.000 dinarjev porabljenih za »mitinge«, ki jih je označil kot pojedine kolektiva, a jih je organizirala sindikalna podružnica. Tedaj je podjetje zagrešilo tudi carinski prekršek, ker proti tedanjim predpisom preuredilo uvoženi polto-vorni avto v osebnega.
Zaključek poročila je vseboval te-le Lazarjeve trditve: davek, ki ni bil nujen, znaša 1,800.000 din in 250.000 din kazni za carinski prekršek. To pomeni, da je bil kolektiv oškodovan za preko dva milijona dinarjev.
Vprašanje milijonov pri »Agro-incrkurju« je torej zastavil Janez
Luzar pred štirimi leti javno na seji zbora proizvnjulcev. Zdaj, v času prisilne uprave, je ta isti Lazar računovodja pri »Agromerkurju«. Nedavno si je izstavil ček za 113.000 din in si za ta znesek kupil fotoaparat. Talona od tega čeka ni bilo mogoče najti nikjer. Lazar se je sicer izgovarjal, da je hotel denar vrniti, kar je potem, ko so dejanje ugotovili, tudi storil. Človek, kateremu smo verjeli, da bo preprečil tisto, kar je počel njegov predhodnik, nas je razočaral. Tudi Henrik Hakl si je namreč na tem službenem mestu sposodil 185.000 din od Agromerkurja, ko si je vzel na račun potnih stroškov 200.000 din predujma, o je obračunal le 15.000 din. Toda ta se je vsaj vpisal med dolžnike.
2e pred štirimi leti so sklenili v zboru proizvajalcev, naj o usodi tega podjetja razpravlja Okrajna zadružna zveza. Od takrat dalje so o usodi tega podjetja razpravljali tudi drugi okrajni forumi, toda le razpravljali. Storjeni so bili le manjši ukrepi po intervenciji sodišča, ki je zaradi različnih kaznivih dejanj obsodilo lepo število tedanjih vodilnih uslužbencev tega podjetja.
Z leti smo slišali vedno več kritik na račun poslovanja »Agromerkurja« na zborih volivcev. Na sejah raznih forumov SZDL in drugod so označili poslovanje »Agromerkurja« kot »trgovanje brez vsake trgovske morale« in kot »trgovanje za vsako ceno«.
Sledila je finančna revizija in tedaj se je izkazalo, da so razmere sluh še. kot pa se je zdelo. Finanč-
na inšpekcija okrajnega ljudskega odbora je lansko pomlad odkrila milijonske izgube. Agromerkur se je znova znašel pred zborom proizvajalcev OLO. Tokrat je šlo za garancijo okrajnega ljudskega odbora podjetju v znesku 20^ milijonov din, kolikor je podjetje potrebovalo za obratna sredstva in za sanacijo 5,3000.000 din izgube, ki jo je ugotovila finančna inšpekcija.
(Nadaljevanje na i. strani)
Za visoko vzgojo vinske trte na žični opori so se odločili na Vinogradniškem posestvu v Ljutomeru. Lani so uredili terasni nasad na sedmih hektarih (kot na sliki), letos ga bodo še na osmih. Terasni vinograd bo v enem kompleksu (17 ha); v njem bodo preizkušali strojno obdelavo in uveljavljali sodobne agrotehnične ukrepe, kot je to že v navadi v naprednih vinogradniških deželah.
POMURSKI VESTNIK. 3.: 'la 1958
3
C
C
C
□
Zaradi slabih izkušenj v lanskem tekmovanju v pridelku krompirja se je marsikateri zadružnik odločil, da ne bo sadil krompirja. Tako je pričakovati letos manjše površine, zasajene s krompirjem. Obstaja pa tudi drugo mišljenje, da je namieč boljše s krompirjem pitati živino, kot ga prodati. Ob tem se pojavlja ponekod želja, naj bi krompir silirali. V ta namen naj bi zadruge organizirale potrebne komore.
Razen tega je zanimanje za koruzo v kooperaciji, ker je v tem mogoče doseči dobre rezultate. Tudi za pogodbeno pitanje živine je precej zanimanja. Nejasnosti pa so v vprašanju sadjarskih skupnosti in od tod tudi ugiban ia o tej .obliki pridelavanja sadja. Temu je prav gotovo vzrok tudi to, da sadjarskih skupnosti sploh še ne poznamo in zahteva gojitev sadja veliko časa, kar pri poljskih pridelkih ni potrebno.
Na občnih zborih so razpravljali zadružniki tudi o umetnem osemenjevanju. To službo bi lahko organizirali tudi ob nedeljah. Stroški bi bili nekoliko večji, toda koristi so vsekakor večje, kot pa od bikov slabe kakovosti.
Zadružniki so letos resneje in bolj kritično govorili tudi o upravnih organih in sploh vodstvih v svojih zadrugah. Vprašanje kadrov, upravnikov, je zlasti pereče. Ob tem je pričakovati večjo prizadevnost ljudskih odborov, ki bodo te upravnike nameščali kot nameščajo direktorje v podjetjih. Občinski ljudski odbori naj bi pregledali kadre v občini in namestili v zadruge najboljše ljudi. V zadrugah gre vendar za vebko družbeno odgovornost in vpliv na kmetijsko proizvodnjo. To je potrebno poudariti toliko bolj zato, ker se je pojavila težnja po pridobivanju knjigovodskega kadra iz zadrug v podjetja, čemur se zadružni forumi upirajo zlasti zategadelj, ker so knjigovodje skozi leta izšolale zadruge.
BOMO KROMPIR „MERKUR“ RES OPUSTILI?
V zadnjem česa cesto slišimo očitke na račun kmetijske strokovne službe v zvezi s krompirjem »Merkur«; baje so kmetijski strokovnjaki krivi, ker so priporočali to sorto, ki je sedaj ne marajo ne kupci in ne potrošniki. S tem geslom operirajo predvsem trgovci in so ga prevzeli od njih tudi drugi. Večkrat je bil celo predmet obravnave na predvolilnih zborovanjih. Poglejmo, kako je s to stvarjo v resnici!
Krompir »Merkur« je prvič prideloval v Prekmurju pisec tega članka in sicer lete 1942 na šolskem posestvu v Rakičanu. Takrat je dobif seme za prvo razmnoževanje iz Madžarske. Hotel je pridobiti bogato rodno sorto, ki bi naj služila v prvi vrsti za živinsko krmo in nadomestila močno izrojene domače sorte. Pred uvedbo »Merkurja« so, na šolskem posestvu pridelali na ha (v q) naslednje količine krompirja domačih sort (Izvestja šole v Rakičanu iz leta 1938, stran 19):
Leta 1928 — 137,44; 1929 — 158,24; 1930 — 164,66; 1931 — 126,90; 1932 — 140; 1933 — 109,27; 1934 — 111,71; 1935 — 123,20; 1936 — 143,37; 1937 — 200; desetletno povprečje — 141,48;
To so pridelki krompirja na takratnem najboljšem pomurskem kmetijskem posestvu, kjer so dali krompirju vse, kar je potreboval, toda sorte so bile slabo rodne. Pridelovali so rožnik, oneido, kresnik, Jubcl — večinoma dobre jedilne sorte. Z uvedbo »Merkurja« so povečali pridelek na tem posestvu več let zapovrstjo na 400 q/hn ali za 282,7 odst.
Nekaj podobnega nam kaže tudi statisuka OLO M. Sobota. Povprečni pridelek krompirja po letih v q/ha:
Leta 1939 — 69,7; 1947 — 62; 1948 — 107,1; 1949 — 94,2; 1950 — 87,7; 1951 _ 92,2; 1952 — 73,5; 1953 — 134,6; 1956 - 101; 195? — 204; desetletno povprečje 102.6.
Okrajno povprečje se torej močno menja, vendar pa lahko opazimo, da so pridelki krompirja vedno večji. To povečanje moramo pripisati tudi večji uporabi umetnih gnojil, toda največjo zaslugo ima sorta »Merkur«, ki je zmožna izkoristiti večje gnojenje. To nam posebno dobro kaže lansko nagradno tekmovanje, ko so posamezne skupine zabeležile tudi 476 q pridelka po ha in to izključno z »Merkurjem«. Skupine, ki so imele druge sorte, so pridelale le od 250 do 300 q krompirji na ha. Povprečje 41tekmovalnih skupin na 411 ha znaša 346,10 q krompirja na ha.
Okrajno povprečje krompirjevega pridelka je razmeroma zelo niz-
ko; vzrok je večinoma v slabem, izrojenem semenu (n. pr. sorta \Voltman, ki je še močno uveljavljena na Goričkem).
»Merkur«, je srednje poznu gospodarska sorta, ki da pri nas največje pridelke, zato so se naši pridelovalci tudi navdušili za njega. Prav dobro nam je služil v letih pomanjkanja — v vojnem času in v prvih letih po osvoboditvi, v času obveznih oddaj. Po odpravi obvezne oddaje pa sd pridelovalci dobro služili, saj trgovina ni gledala na kakovost, okus itd., ker so bile potrebe po krompirju še vedno velike v potrošnik središčih. Lani je bil pridelek izredno obilen — rekorden; ne samo -pri nas, marveč povsod, tako da je naenkrat nastala prevelika ponudba. Upoštevati moramo tudi to, da smo samo v našem okraju razširili pridelovanje krompirja za 2000 ha zaradi ugodne cene — konjunkture, potrošnja krompirja pa se je zmanjšala, saj ima potrošnik že velike možnosti pri izbiri živil. Tudi trgovina ni bila pripravljena na tako obilen pridelek krompirja v lanskem letu, zato je zamudila marsikatero priložnost za prodajo ali izvoz. Toda v prihodnosti ne bo več mogoče, da bi pridelovalci prodajali slabo pripravljeno, prebrano, nagriženo, poškodovano in blatno blago, pa naj bo kakršnekoli sorte, kakor se je to dogajalo lani v začetku prodajne kampanje.
Vidimo torej, da je bilo več vzrokov, zakaj je ostalo mnogo krompirja neprodanega. Podobno se lahko zgodi z vsakim pridelkom, namreč, da je trg naenkrat nasičen in posledica tega je zastoj pri odprodaji in pocenitev pridelka. Toda prav pri krompirju je menda to najmanjša katastrofa, saj ga lahko uporabimo za krmo in ugodno vnovčimo z mesom, mlekom itd. Tako si je tudi pomagalo mnogo pridelovalcev.
Napi južni odjemalci zahtevajo krompir z belim mesom, čeprav imajo najnovejše sorte v državah z veliko potrošnjo krompirja rumeno meso. Spričo okusa in zahtev južnih odjemalcev je nastala pri nas težnja, da bi preusmerili pridelovanje k beli jedilni sorti. Zavedati pa se moramo, da so te sorte mnogo bolj občutljive, zahtevnejše in dajejo manjše pridelke kot »Merkur«. Čeprav bi začeli pridelovati krompir teh sort, še vedno nimamo zagotovljene zanesljive odprodaje. Vsa slovenska potrošnn središča (Maribor, Ljubljana, Celje, Kranj itd.) imajo v svojem ožjem pridelovalnem okolišu zadosti krompirja in
zategadelj ne moremo računati na nje. To velja tudi za Zagreb. Preostaneta nam torej še Beograd in Bosna, ki pn bosta ostala stalen odjemalec samo tedaj, če se ne bo posrečilo pridelovanje krompirja v njihovem ožjem okolišu. To je čisto naravno spričo velikih prevoznih stroškov. Spomnimo se samo predvojnih let, ko smo pridelovali izključno krompir z belim mesom, a koliko vagonov smo ga prodali? Kakor mi je znano, smo iz Pomurja odposlali zelo malo — kvečjemu par vagonov krompirja.
Ce je torej kmetijska strokovna služba uvajala bogato rodni gospo-
darski krompir z rumenim mesom (»Merkur«), ni napravila s tem nobene škode našemu kmetijstvu, zato si ne zasluži graje, marveč kvečjemu pohvalo, če bi to bil sploh obi-čoj. Velike pridelke gospodarskega krompirja bomo vedno lahko primerno vnovčili s krmljenjem živine, veliko bolj zanesljivo in z večjim dobičkom kot najfinejše jedilne sorte. Nismo pa proti temu, da bi pridelovali za domačo potrošnjo tudi nekaj okusnejšega, finejšega krompirja. Če bomo namreč »Merkur« naglo opustili, ga bomo čez nekaj časa morali ponovno iskati.
Emerik Šiftar
»Kako preživite prosti čas?"
GERENČER,
pismonoša, Lendava
Poiskal sem ga na pošti. Lcndnv-čani so mi rekli, da je priljubljen. Obiskal sem ga z istim namenom, kot ostale. Vprašunjn: Koliko poti opravite dnevno? Koliko pisem, časopisov in drugega dostavite povprečno na dan? Kako je s prostim časom?
Gerenčer, nekoliko v zadregi: »Komu in kaj dostavljam, je poštna tajnost.«
»Vem. Toda koliko poti in dostave opravite povprečno dnevno, ni tajnost.«
»Razumem. Vendar moram vprašati upravnika. Oprostite ... in pridite pozneje.«
Pozneje sem se vrnil. Upravnik izjuv Gerenčerju ni dovolil, češ; potrebno je za to dovoljenje podjetja.
Sklep iz tega: Zaposleni pri pošti govorijo o svojem delovnem življenju le po predhodnem dovoljenju podjetja — v dobi družbenega uprav-Ijunja! Brez tega nič o svojem delovnem mestu, o poklicu, o zadovoljstvu in nezadovoljstvu v njem. Ali pa pomanjkunje poučenosti o tem. kaj je in kaj ni poštna tajnost?
*
SLAVKO KRAMBERGER, delavec Nafte, Lendava Med delavci Nafte sem ga srečal. Star je 34 let in je hranitelj sedemčlanske družine. Bil je priučen čevljar, zdaj pa je polkvalificiruni delavec. Pri Nafti je že od 1949 leta.
Majhen, skromen, v življenju preizkušen, če sem prav brul z njego-govega obličja.
»Prosti čas? Doma ga izkoristim. Pomagam sosedom pri delu, da si še kaj prislužim.«
»Hodite v kino?«
»Redko. Na zabave še bolj redko, ker ni denarja.«
»Ali čilute?« in sem si nikalno odgovoril.
Skoraj nestrpno je povedal: »Včasih bi človek kaj čital, pa zaradi delu ne more. Ce okrog osmih ali devetih človek z delom konča, mora na spanje, da zjutraj zopet lahko dela.«
Še kakšne podatke? Nima premoženja, zato pn potrošniško posojilo.
Veršejska zadruga
najmanjša v ljutomerski občini
Kljub temu, da ima veržejska kmetijska zadruga majhen okoliš, je dosegla lani lepe uspehe. Odkupili so za 34 milijonov dinarjev živine, prodali čez 500m3 lesa itd., v trgovini sami pa je bilo za 16 milijonov dinarjev prometa. Vsi zadružni odseki — pet jih je — so bili delavni.
Zadružnikom so dali 366.000 din posoiil za nakup umetnih gnojil. Skupno so prodali 41.200 kg umetnih gnojil, kar znaša 63 kg na hektar. V preteklem letu je bil zelo delaven živinorejski odsek. Veržejski zadružniki — živinorejci so razstavljali lani svojo živino na razstavi v Ljutomeru ob občinskem prazniku. Nekateri zadružniki so prejeli
za razstavljeno živino lepe nagrade.
Živinoreja je na območju veržejske zadruge močno razvita, saj je Veržej znan kot dobro rejsko središče za štajersko kokoš. Lani so prodali šentviški valilnici 14 tisoč jajc, za zadružnike pa kupili 1750 enodnevnih piščancev. Zadnje čase imajo pri zadrugi tudi hranilno-
kreditni odsek. Večina zadružnikov ima obračunske knjižice, s pomočjo katerih je bilo lani čez 10 milijonov dinarjev prometa.
Na letnem občnem zboru so zadružniki razpravljali o povečanju. območja veržejske zadruge. ki je trenutno najmanjša v ljutomerski občini. Obsega le kraje Veržej in Bunčani. Število članov pa bo mogoče povečati le z uspešnim delom upravnega odbora zadruge in posameznih odsekov.
Letos nameravajo ustanoviti pri zadrugi aktiv mladih zadružnikov, poživiti pa bodo morali tudi sekcijo žena. ki je životarila doslej nekoliko preveč v zatišju.
Novi upravni odbor čakaio precejšnje naloge, ki pa jih je zadovoljivo opravljal tudi dosedanji upravni odbor.
-jm
Več prakse!
Kmetijsko-gospodarsko šola na Cankovi bo kmalu zaključila teoretični pouk v I. letniku. Slušatelji so pokazali veliko zanimanje zn vse učne predmete, niso pa zadovoljni s praktičnim poukom. Radi bi več vadili in preiskušnli pridobljeno znanje pod vodstvom strokovnjaka.
Želijo si predvsem toplo gredo, na kateri bi se učili vzgajati sadike. Vrtno garnituro orodje »Krt« že imajo, vendar ga ne morejo uporabljati, zato bodo zaprosili občino za ustrezno zemljišče.
Nadalje se cankovski mladi zadružniki zavzemajo za opremo kuhinje, v kateri bi bili tudi razni tečaji, za izpolnitev kmetijske strokovne knjižnice, a ob koncu pouka želijo organizirati poučno ekskurzijo v Soboto in okolico, kjer bi si radi ogledali tovarne in kmetijska
posestva, strojno molžo in kmetijske stroje. Izlet nameravajo prirediti v kratkem s pomočjo občine in kmetijske zadruge.
E. D.
Požarnovarnostni teden v G. Radgoni
Gasilci občine Gornja Radgona so za letošnji) teden požarne varnosti ustanovili pripraviial-ni občinski štab, ki je vzpodbudil k sodelovanju tudi druge množične organizacije. Medtem ko nekatera podjetja in organizacije niso pokazale dogolj razumevanja. je treba pohvaliti Vinogradniško gospodarstvo v Gornji Radgoni, ki skuša po svojih močeh pomagati gasilski organizaciji. Enako velja za organizacijo civilne zaščite, ZB in zastopstvo DOZ.
V požarnovarnostnem tednu so se odločili med drugim tudi za razne praktične nastope gasilskih društev, predavan ia po vaseh, društvih in podjetjih, požarnovarnostne preglede, ra-jonizacijo društev, čiščenje in urejevanje orodja ter gradnjo vodnih rezervarjev. Posamezno društvo naj bi imelo na najbolj
ogroženem objektu tudi eno praktično vajo z vsem razpoložljivim orodjem in članstvom. Pripravili so tudi razna predavanja po šolah s predvajanjem filmov, učenci pa so dobili nalogo napisati spis o požani varnosti. Za 27 najboljših spisov so razpisali lepe knjižne nagrade.
Že pod streho
V drugi polovici lainskega leta so pričeli z gradnik velike transformatorske razdelilne postaje v Oseku v Slovenskih goricah. Danes je stavba že pod streho, potrebnih je le še nekaj manjših del. Kakor kaže, bo ta posta ja kaj kmalu služ la svojemu namenil. To bo velik doprnos k elektrifikaciji Slovenskih goric in Pomurja.
OBRAČUN LJUTOMERSKIH PLANINCEV
Na svojem občnem zboru so planinci iz Ljutomera ugotovili, da je obiskalo dom planincev v Jeruzalemu od lanskega julija do novembra mnogo izletnikov iz raznih krajev Slovenije in Hrvatske ter celo iz Avstrije ter Nemčije. Radi so prihajali tudi letoviščarji iz Slatine Radenci. Dalie so ljutomerski planinci obiskali lani Kamniške planine in Mangart, pionirski planinski krožek, ki šteje nad sto pionirjev in mladincev, pa se je s svojimi vodji povzpel na Boč in Uršljo goro. Zn nove investiciie v domu planincev v Jeruzalemn potrebuje društvo precej finančnih sredstev, ki jih pa brez pomoči samo ne bo zmoglo.	3/, p.
Volitve in gasilske organizacije
V radgonski občini so gasilska društva zelo agilna. Že za volitve v občinski ljudski odbor so si medsebojno napovedala tekmovanje in dosegli lepe uspehe ne samo s tem, da so vsi člani 100 % volili, ampak so tudi zbudili zanimanje med ostalimi vaščani-volivci. Za volitve v Zvezno ljudsko skupščino pa so gasilci še povečali aktivnost. S tekmovanjem so razgibali svoje člane in tudi ostale volivce s tem, da so šli volit v zgodnjih
jutranjih urah v uniformi in s svojci vred. Gasilci v Zbigovcih so bili s člani družin v uniformi z zastavo in muzikantom že ob petih zjutraj vsi na volišču. Prva sla volila Veberičeva, katerih sina so Nemci kot talca zverinsko ub:li.
- Tudi gasilci iz Ivanjševec so ob sedmih zjutraj v povorki prikorakali na volišče in izpolnili svojo državljansko dolžnost. Enako so se izkazala ostala društva in s tem pomagala
SZDL doseči na nedeljskih volitvah tekmovalno udeležbo, kakršne še v naši občini nismo imeli. Gasilskim društvom želimo pri njihovem delu in utrjevanju socialistične državljanske zavesti ob naši meji še v naprej obilo uspeha.
Zanemarjeno športno življenje pri Gradu
Delavnost TVD »Partizan«; pri Gradu je iz leta v leto man j živahna. Nekoč so bili delavni nogometaši, a tudi odbojko so mnogo igrali Lani jeseni pa so nogometno igrišče pre-
RAZRITE CESTE
V Korovcih je zelo delaven tudi krajevni odbor, ki je lani lepo uredil pokopališče in del ceste z dobrim gramozom. Slednjega so morali pripeljati iz Ura'a, oddal jenega nad 10 km. Ceste so zelo razrite, zlasti takrat, kadar prevažaio les. Morda bi kazalo, če bi kmetijsko gospodarstvo Grad iz dohodkov svojega 230 ha velikega gozda prispevalo primemo vsoto za popravilo cest.
orali in tudi lepo urejeno košarkaško igrišče v parku je povsem zanemarjeno. Dobro bi bilo, če bi se društvo boli udejstvovalo v športnem življenju, ne pa samo obravnavalo svoje »uspešno« delo na letnem občnem zboru. Upajmo, da bo spomladi kaj bolje.	M. H.
Velik problem je za občino Lendava vprašanje lastništva zemljišča, ki ga Mura odnaša in odlaga nn nasprotnem bregu. Spreminja katastersko mejo in je oškodovala prebivalce lendavske občine zn okrog 100 ha. Samo kmetijsko gozdarsko gospodarstvo je utrpelo doslej na ta način okrog 20 ha zemlje.
SODOBNA TRGOVINA ZA TUROPOLJE
V Soboti sestavljajo načrt za novo poslopje na vogalu Kroške in Tišin-ske ceste. V poslopju bosta sodobno urejena trgovski lokal in mesnica. V bližini poslopja nameravajo odpreti tudi pekarno.
Z zgraditvijo tega trgovskega poslopja bo ustreženo prebivalcem tu-ropoljskega okoliša Sobote, ki so doslej zelo pogrešali tako preskrbovalno središče, a so ga tudi vztrajno zahtevali. Na zboru volivcev pa so obljubili, da bodo tudi sami pomagali s prostovoljnim delom in drugimi prispevki, ter teko načrt čimprej uresničili.
Nadaljevanje s 11 strani
KAKO DOLGO SE?
Predsednik gospodarskega sveta Viljem Hakl je poročal, da je nastala izguba predvsem zaradi visokih potnih in prevoznih stroškov, ki so nesorazmerno narastli naprom prometu. Tudi plače so bile višje kot prejšnje leto, zaposlenih pa je bilo kar 40 ljudi preveč. Ustrezni ukrepi so bili storjeni takoj, brž ko so to ugotovili, je poročal predsednik gospodarskega sveta OLO in ugotovil, da delavski svet tega podjetja ni imel pregleda nad poslovanjem in da se je seznanil s stanjem šele po intervenciji OLO. Nadalje je zagovarjal mnenje, naj OLO jamči temu podjetju za omenjenih 200 milijonov din z motivacijo, da je v obratnem primeru ogrožen obstoj nekaterih kmetijskih zadrug v okraju, ki bi bile likvidirane kot posledica likvidacije »Agromer-kurja«.
člani zbora proizvajalcev so zelo resno razpravljali o tem in izrazili upravičeno nezaupanje v dobro gospodarjenje v tem podjetju pod istim vodstvom, kajti ugotovili so, da je podjetje že tedaj izgubilo svoje dobro ime s poslovanjem, ki temelji na trgovanju za vsako ceno. To njihovo mnenje je podkrepilo dejstvo, da je bila ugotovljena izguba v vseh sektorjih, kar se je ujemalo z ugotovitvijo, da med ljudmi, ki so
vodili podjetje, ni bilo enotnosti in potrebne harmonije. Zaradi tega so predlagali reorganizacijo podjetja in agencijsko poslovanje. Izbrali so komisijo, ki naj bi analizirala gospodarsko stanje v podjetju in ugotovila tudi izgube, ki morda obstajajo, a jih finančna inšpekcija sama ne more ugotoviti.
Do takšne razprave v zboru proizvajalcev OLO je prišlo zategadelj, ker so proračunske možnosti občinskega ljudskega odbora premajhne, da bi lahko jamčil za Agromerkur-jeve potrebe po obratnih sredstvih. Tako se je občinski ljudski odbor v Murski Soboti iznebil težkega bremena, zbor proizvajalcev 01.0 pa je naložil to breme (s pristankom okr. zbora) okrajnemu ljudskemu odboru. Glasovanje samo zelo jasno ponazarja mišljenje članov zbora proizvajalcev, ki poznajo gospodarjenje. Sedem članov zbora je glasovalo za garancijo, šest proti, a deset se jih je vzdržalo glasovanja, med njimi tudi predsednik sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, ki je pred tem zelo odločno zahteval reorganizacijo Agromerkurja.
V sleherni razpravi o »Agromcr-kurju« zasledimo težnjo po saniranju. V začetni fazi je terjalo stanje v Agroincrkurju odločen kirurški poseg, toda sedaj sc je to spremenilo žc v kronično obolenje. Odlašanje se je maščevalo z večanjem izgube, ki se je podvojila, potrojila . . .
Ali so sanacije bile vseskozi sploh upravičene? Motivi, ki so govorili za sanacijo: česte spremembe v organizaciji teh podjetij, združevanje in s tem v zvezi spremembe v vodstvu podjetja, neažurno knjigovodstvo, od tod pomanjkanje kontrole itd. Toda prvi vzroki, razen ostalih, ki sodijo v personalno politiko, so nastali kot posledica sanacije v obliki združitve dveh sorodnih podjetij, kot je omenjeno že v uvodu. Subjektivnih slabosti, od neažurnega knjigovodstva do neenotnega gospodarjenja. pa sanacije ne morejo reševati. Tu je bistvena neodgovorna personalna politika v tem podjetju. Kako je bilo mogoče nakopičiti kaznovane ljudi v enem podjetju? Iz gospodarske nujnosti? V splošnem je menda težnja po saniranju rezultat
pomanjkljive kontrole v nizu let in v prepričanju, da gre tu za izrazito politični in ne gospodarski problem. Iz takšnega stališča izhaja popustljivost do zadrug in zadružnih podjetij, ki potem zaposlujejo neprimerno več kaznovanih ljudi, kot ostala podjetja, ki so gospodarsko trdna in ustaljena, namesto da bi bilo obratno. Od tod potem izvira nezaupanje do zadrug, kar postaja resničen politični problem.
Prizanesljivost nnpram zadružnemu trgovskemu podjetju »Agromer-kur« je rodila ležernost in neodgovornost zaposlenih v tem podjetju. To ugotovitev ilustrira tudi dejstvo, da so si uslužbenci v »Agromerkur-ju» najemali brezobrestna posojila tudi do dveh milijonov dinarjev, kar je nedopustno. Stanje, kakršno je ugotovila lani prva finančna inšpekcija, je bilo novost celo za Zadružno hranilnico, ki ima družbeno evidenco nad temi podjetji.
Ob takem položaju je bilo često vse odvisno od tega ali verjeti na besedo tistim, ki so poročali o tem podjetju ali ne. Zadnje ugotovitve
dokazujejo, da je bilo zaupanje neupravičeno. To je dokazano med drugjin s tem, da je bilo zabeleženo v postavki aktiva, da ima podjetje delavnico za popravilo kmetijskih strojev, ki pa je nikoli ni imelo. Morda bo odkrila gospodarska inšpekcija v zalogi in drugod še marsikatero izgubo, ki je finančna inšpekcija ne more ugotoviti. Inventurni pregled dveh komisij je ugotovil še niz prikritih stvari, ki so bile izkazane kot zaloga. Problematična je tudi zaloga suhih gob, ki so bile doslej vskladiščenc in so predstavljale zamrznjena sredstva v znesku 43 milijonov. Od teh je neka količina odprodana, vendar ostane vprašanje še za okrog 25 milijonov din gob slabše kakovosti.
Usoda zadružnega trgovskega podjetja Agromerkur v Murski Soboti trenutno še vedno ni rešena. Prisilna uprava teče že skoraj eno leto. Revizije finančnega stanja v podjetju še niso enotne glede višine izgube. Trenutno je na delu okrajna finančna inšpekcija. Kako bo s tem podjetjem v bodoče je še odprto vprašanje. Ce bodo izgube po-
krite in bo možno ukiniti prisilno upravo, bo lahko izvršena priključitev Agromerkurja k Poslovni zvezi v Murski Soboti, ki tega podjetja v sedanjem stanju ne more prevzeti. Toda pri Agromerkurju so že ob prvih glasovih, da bodo priključeni poslovni zvezi, spremenili tarifni pravilnik in si plače povečali. Po takem tarifnem pravilniku dobivajo torej 100 odstotne plače, čeprav so upravičeni v času prisilne uprave le do varstvenih plač od 70 do 80 odst. Tako so torej tudi v tem primeru obšli ustrezne predpise.
Ali ni to brezobzirno izigravanje družbe in njenih interesov, predpisov in določil — v podjetju, ki ima dovolj močno zaledje, da ob dobri organizaciji dela, s solidnimi poslovnimi odnosi in primernim smislom za trgovanje lahko odlično uspeva?
Zaradi nadaljnjega razvoja zadružništva v Pomurju je torej upravičena zahteva javnosti, da je treba čimprej in čim dosledneje ukreniti vse, kar je potrebno, da-bo Agromerkur naposled koristna gospodarska zadružna enota v Pomurju in to z vodstvom, ki ni kompromitirano med zadružniki in piebivalstvom, pa tudi ne v poslovnež svetu.
VIKTOR SIREC
POM SKI VESTNIK, 3. aprila 1939
4
SOBOŠKA KRONIKA
Poroke, rojstva in smrti od 15. do 29. marca 1958.
Poročila sta se: Janez Lačen, delavec iz M. Sobote in Tereizja Tud-jan, delavka iz Murskih Crnc.
Rodile so: Marjeta Jaklin iz M. Sobote, deklico; Helena Comboc iz M. Sobote, deklico; Irma Šiftar iz Zcnkovec, dečka; Rozalija Kerčmar iz Domaujšavec, deklico; Matilda Sraka iz Lipovec, dečka; Ema Bo-har iz Ženavlj, dečka; Emilija Zrinski iz M. Sobote, deklico; Cecilija Klemenčič iz Murščaka, deklico; Marija šebjanič iz Odranec, dečka; Marica Dugar iz Lendavskih goric, dečka; Marija Lipič iz Mlaj-tinec, dečka; Milica Husar iz K.jU-čarovec, dečka; Terezija Grah iz Gradišča, dečka; Marjeta Kuzma iz Skakovcc, dečka, in Anica Šipoš iz Beltince, dečka.
Umrli so: Amalija Kavčič, upokojena učiteljica iz Rakičana, staru 91 let; Gizela Železen iz Strukovec, stara 44 let, in Stefan Makari iz Šalamenec, star 46 let.
NESREČE IN NEZGODE
Pri smučanja si je zlomi) desno nogo pod kolenom 13-letni Ivan Makovec iz Globoke pri Ljutomeru.
Krava je z nogo udarila 56-letno Marijo Lukač iz Hrnstje-Mota in ji zlomila desno nogo nad gležnjem.
Doma v sobi je padla 82-Ietna Antonija Škrjanec iz Stročje vasi pri Ljutomeru in si zlomila levo roko v ramenu.
S kolesa je padla 10-letna Marija Varga iz Pinc in si zlomila levo nogo pod kolenom.
Na motorno kolo se je obesila, malo peljala, se spustila iu padla ter močno poškodovala na levi nogi 12-letna Ana Gjerek iz Dolnje Bistrice.
Levo roko si je /.lomila l?-letnn Ana Škafar iz Odranec, ko je padla s kolesa.
Telica je brcnila 13-lctuo Gizelo Nemec iz Kupšinec in ji močno poškodovala desno koleno.
Štiri metre globoko je padel 56-letni Lndvik Jakiša iz Ivanovec in dobil težke notranje poškodbe.
S kolesa je padel 18-letni Rudolf Kerec iz Kruplivnikn in dobil več hudih poškodb na glavi s prelomi lobanjske in lične kosti.
OBVESTILO
Zaradi zboljšanja stanja posameznih okrajnih cest, Uprava za ceste. OLO M. Sobota sporazumno s tajništvom za. gospodarstvo in tajništvom za notranje zadeve od danes naprej dovoljuje opravljanje prometa za vozila vseh vrst na okrajnih cestah III/2025, relacija ceste Dolnji Slaveči — Kuzma — Dolič in na cesti III/1965, relacija ceste Radoslavci — Bodislavci, na katerih je bil prepovedali) promet za avtomobilski in motorni promet oziroma je bila prepovedani a uporaba ceste za ves promet.
Datum: 2. aprila 1958
OLO — Uprava za ceste Murska Sobota
VREMENSKA NAPOVED
od i. do 13. aprila
Okoli 8. aprila ponovna močna ohladitev s snegom do nižin, nato izboljšanje, a še nekaj dni zelo hladno z mrazom ponoči in nekajkrat verjetne nebistvene snežne padavine. Šele proti 12. aprilu, hitra otoplitev, obenem nadaljnje izboljšanje vremena do popolne razjasnitve.
REŠITEV NAGRADNE
KRIŽANKE V II ST. PV:
Vodoravno: 1. Koper; 5. odeja; 9. akt; 10. tek; 12. tat; 13. Paul; 15. Andi; 16. Jamajka; 17. ar; 19. aa; 20. Učka; 21. Kant; 22. om; 24. as; 26. strupen; 28. mati; 30. laso; 52. oko: 34. Ana; 35. maj; 36. ropar; 37. sra ' ka.
Nuvpično: 1. kapra; 2. Oka; 3. Ptuj; 4. rt; 5. OK; 6. Etna; 7. jad; 8. Atila; 11. elan; 14. laskati; 15. akvarel; 18. rum; 19. ata; 22. odmor; 23. Murn; 25. stoja; 26. stop; 27. NAMA; 29. ako; 31. sak; 33. ar; 34. as.
Izžrebani so bili naslednji reševalci: 1. Škrilec Janko, Krog 143, pošta M. Sobota; 2. Ulili Mirko, Grcjska 2, M. Sobola; 3. Godina Dragica, dijakinja, Čopova 3, Murska Sobota; 4. Sreš Marjetica, Kidričeva I/IX, Ljubljana; 5. Kegl Karl, Murščak 23, p. Slatina Radenci: 6. Fujs Sonja, Matije Gubca 8, M. Sobota; 7. Ebenšpanger Ernest, dijak ESŠ M. Sobota; 8. Kink Franc, v. p. 5550/55, Osijek; 9. Smiljanič Majdu. učiteljica, Crensovci 73; 10. Kreslin Cilka, Srednja Bistrica 54, p. Crensovci.
Izžrebani reševalci iz Murske Sobote naj dvignejo knjižne nagrade na uredništvu PV, Štefana Kovača 16, ostalim pošljemo po pošti.
Društvo upokojencev v Murski Soboti
obvešča, da bo
SESTANEK
v nedeljo 13. aprila ob 9. uri v hotelu »Zvezda« v M. Soboti
IZUČENI
PLETILJI ALI PLETILCA
sprejmemo
Nastop in plača po dogovoru
Strojna pletilnica Beltinci
Izvršujemo vse vrste popravila ur, hitro in solidno Priporoča se urarstvo Komer Pustaj, M. Sobota
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nedelja, 6. aprila 1958 Dr. Talanjy — Pfeifer Leu, stanuje v Krekovi ulici.
Ordiuira v splošni ambulanti od 8. do 12. ure, v nujnih primerih popoldne iu ponoči na stanovanju.
TEDENSKA NOČNA DEŽURNA SLUŽBA od 7. do 13. aprila 1958.
Dr. Miloš Borovšak, stanuje v Kolodvorski ulici -r novi blok.
PROSTOVOLJNI KRVODAJALCI od 16. do 23.marca 1958.
Gizelu Kučen iz Šalamenec, tretjič; Jože Marič iz Gradišča, Karolina Fujs, Štefan Kovač, oba iz Šalamenec, Helena Grah iz Pečaro-vec in Verona G jur iz Trnja, vsi drugič; Marija Žunič iz Cvena; Marija Marton, Ignac Hozjan, Andrej	Colik,	Matija	Peterc,	Jožef
Horvat, Vera Stanko, Mariju Jerebic,	Marija	Sarjaš,	Marija	Rous,
Kata	Horvat.	Marija	Cvetko	in Mariju	Horvat,	vsi iz	Trnja;	Štefan
Kustec, Regina Terner, Antonija Graj, Ana Horvat, Terezija Hozjan, Štefan Horvat, Marija Jerebic in Albina Doma, vsi iz Crensovec.
od 23. do 30. marca 1958 Antonija Bohnec iz Gornje Bistrice, tretjič; Marija Tomac iz Srednje Bistrice, Marija Ozvatič iz Bcr-kovec, Gizela Frunko iz Puconec in Ivan Vučkič iz Gradišča, vsi drugič; Zoltan Sečko iz Polane, Karel Sukič iz .Martinja, Apolonija Ferenčič iz M. Crnc, Ivan Pucko iz Velike Polu-ne, Anton Ružič iz Gerlinec, Johana Kojek iz Bukovec, Marija Podlesek in Otilija Kolar, obe iz šalamenec; Kristina Mesarič in Francka Pukšič, obe iz Srednje Bistrice; Magda Vučko, Tončka Jakšič, Marija Ifko, Julijana Horvat, Verona Balažič, -.»arija škof, Terezija Glavač, Stefan Vučko, Stefan Korošec, Jožef Kreslin, Stefan Kelenc in Stefan Ritlop. vsi iz Gornje Bistrice.
OBVESTILO
Na podlagi 5. člena Uredbe o prometu, uu javnih cestah in 22. člena Pravilnika o registraciji motornih vozil in avtomobilskih prikolic obveščamo. da prične
REDNA LETNA REGISTRACIJA MOTORNIH VOZIL od 15. do 19. aprila 1958
Registracija motornih vozil iu avtomobilskih prikolic na območju okraja se bo vršila po naslednjem razporedu:
1.	Dno 15. aprila 1958 v Lendavi v prostorih aUo-purkn podjetju Nafte od 8. do 17. ure.
2.	Dno 16. aprila 1958 v Gor. Radgoni v prostorih Avto-servisne delavnice od 8. do 16. ure.
3.	Dno 17. aprila 1958 v Ljutomeru v prostorih Agroservisne delavnice od 8. do 17. ure.
4.	Dno 18. in 19. uprila 1958 v Murski Soboti na dvorišču avtobusnega podjetja SAP od 8. do 16. ure.
Lastniki ali upravitelji motornih vozil naj pripeljejo na tehničn-i pregled čistu in podmazana vozila.
Vozila morajo biti v brezhibnem sianju. sicer se veljavnost prometnega dovoljenja ne bo poduljšala. Evidenčne tublice morajo biti čiste in prepleskane. Kmetijska gospodarstva, ki uporubljajo traktorje in traktorske prikolice v javnem prometu, morajo prav tako pripeljati svoja vozila na ta tehnični pregled, d& se potrdi veljavnost dovoljenja.
Po končani redni letni registraciji ne bodo smela voziti v javnem prometu motorna voziln, zn katere ne bn podaljšana veljavnost prometnega dovoljenja.
Vsi lastniki in upravitelji motornih vozil naj pravočasno plačajo predpisano takso na občinskem LO, da bo registracija hitreje in brez motenj potekala. Predpisane obrazce za to registracijo naj lastniki pravočasno dvignejo na tukajšnjem tajništvu. Gospodarske organizacije morajo za vsako vozilo izpolniti obrazec v duplikatu.
Vsi lastniki motornih vozil, razen onih, ki so po zakonu oproščeni takse, naj na prijavo nalepijo takso v višini 980 dinarjev.
Iz pisarne tajništvo zu notranje zadeve
TEDENSKI KOLEDAR
Nedelja, 6. aprila — Ivo
Ponedeljek, 7. aprila — Radivoj
Torek, 8. aprila — Viljenka
Sreda, 9. aprila — Ljubomir
Četrtek, 10. aprila —' Sreča
Petek, 11. aprila — Rada
K I N O
MURSKA SOBOTA - Od l. do 3. aprila angleški film: »Jaz in gospod minister<. Od 4. do 6. aprila ameriški barvni film; »Pot v Ho-lywood«. Od 7. do 8. aprila ma-djarski film: »Umirajoča pomlad«. Od 9. do 10. aprila poljski film: »Kanale.
LJUTOMER - Od 5. do 6. aprilu ruski film: »Vojak Brovkin«. 9. aprila nemški film: »Stotnik in njegov junak«.
KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - Od 5. do 6. aprila francoski film: »Ponočni ljubimci«. Od 9. do 10. aprila ameriški film: »Tarzan in njegova žena«.
VERŽEJ — Od 5. do b. aprila ameriški barvni film: »V dolini bobrov in pol orala zemlje«. 10. uprila indijski film: »Dva jutra zemlje«.
VELIKA POLANA — 6. aprila nemški film: »Greh«.
MALI OGLASI
ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK ugodno prodam. Stiberc, Lendavska c. 10/IV., Murska Sobota. RADIOAPARAT' znamke »Toplica«. 6-cevni, ugodno prodam. Vprašati: M. Sobota, Lendavska 53. PRODAM: malo rabljeno kuhinjsko pohištvo, klavirsko harmoniko, 80-basno, ženski spomladanski plašč, strojček za pomranje zank. Ogled vsako nedeljo dopoldne: Ljutomer, Cankarjeva ul. 9.
HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOP JEM (kmetija) s 3 ha njive in sn-dovnjnka v okolici' Križevec pri Ljutomern, prodom. Poizvedbe pri Ciril Cagran, Banovci, p, Veržej. HIŠO, enodružinsko, vseljivo, prodam. Mohorko, Mejna 8, Maribor. POSESTVO s 5,20 ha zemlje na prometni cesti prodam. Vprašati: Štefan Bukvič, Tropovci.	M-290
TEŽKO KOBILO, umerikanko, garantirano za težke vožnje, razno konjsko opremo, vozove, različen les, strešno in zidno opeko, prodam. Križevci pri Ljutomeru štev. 22.	M-291
NOV SEJALNI STROJ, 12-redni, za vsako setev, tudi detelje, prodam. Jože Heric, Gaberje 123, p. Lendava.	M-292
MALO POSESTVO z lepo, še ne popolnoma dograjeno, enonadstropno dvostanovanjsko hišo z elektriko ob glavni cesti, prodam. Cen« 850.000 din. Alojz Živko, Zg. Ročica 7, p. Zg. Ščavnica.	M-29"
POSTREŽNICO za dopoldne iščem. Oglnsiti se popoldne v Štefan Kovača ul. 8.	M-294
KUHINJSKO POHIŠTVO ngodno in poceni prodam, lahko tudi na obroke. Informacije v oglasnem oddelka.	M-295
HLODE, borove za tesanje, ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelka.	M-300
GOSPODINJSKO POMOČNICO, mlajšo inoč, iščem. Plača po dogovoru. Javite se pri Franc Bo-har, Lendava. Kolodvorska 15. 25-LETNA USLUŽBENKA s 4-letno hčerkico želi spoznati iskrenega tovariša zn skupno življenje. Pismene ponudbe poslati oglasnemu oddelka PV pod šifro »Prijeten dom«.	M-302
30-LETNO pošteno kmečko dekle z malim posestvom nn deželi želi spoznati dobrega kmečkega fanta, ki ima veselje do kmetije, v svrho ženitve. Pismene ponudbe poslati oglasnemu oddelku PV pod šifro »Kmetija«.	M-303
ZAMENJAM STANOVANJE, sobo in kuhinjo, za isto. Naslov v upravi lista.	M-504
SAMOHODNO LOKOMOBII.O 6 IIP v dobrem stanja prodam. Ogled: G-ad št. 190.	M-305
MOTOR NA LESNI PLIN (hnlzgas) od 15—20 HP. kupim. Informacije: Renlitetnn agencija M. Sobota. Titova 11.	M-306
ENOSTANOVANJSKO HIŠO prodam. Informacije pri Janezu Škrabnnu. Mojstrska 2, M. Sobota. Vf-307 DEKLE, ki ima veselje do gospodinjstva, r. znanjem kuhe ali gospodinjskim tečajem, sprejme takoj družina v Ljubljani. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Meta ZelPnka, Ljnbljana, Celovška c. 34.
POMURSKI VESTNIK
Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Dragan Flisar — Uredništvo: Murska Sobota, Štefana Kovača 16 —
—	Telefon 138 — Uprava: M. Sobota, Kocljeva ulico 7 — Telefon: 55 — Oglasni in naročniški oddelek: Štefana Kovača 16 — Telefon 138 — Naročnina četrtletna 100. polletna 200, celoletna 400 dinarjev
—	Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komunalni banki, M. Sobota, štev. 64-K3-1-Ž-365
—	Tisk Pomurske tiskarne v
Murski Soboti
LAJOS ZILAHY.	25
SMRTONOSNA POMLAD
Pridušeno je kriknila in padla po tleh. Dvignila je roko v obrambo in se tuje, z grozo v očeh zazrla vame. Usta je imela na pol odprta, obraz se ji je spremenil. Vsa otrpla je sedela pred menoj na tleh.
Ves divji od besa sem vzravnan stal nad njo; stiskal sem pesti in prva misel mi je bila, da jo ubijem.
Toda krvni pritisk v možganih je potem popustil in skozi zobe sem spravil le eno besedico:
-Mrha!
Ko je tako ležala na tleh, sem jo sunil z nogo. Potem sem odšel in vrata predsobe tako treščil za seboj, da se je eno okenskih stekel s treskom razletelo.
Na stopnišču sem se utrujeno naslonil na zid in si pritisnil roko na srce.
Ti veš, Matjaž, kako strašno ie udariti žensko, ki se ne more braniti. Toda moja pest takrat ni zadela samo Jože, tudi Editin lažnivi obraz sem udaril, s svojo pestjo se.m udaril lažnivo in zahrbtno žensko. Tako bi moral udariti tudi Edit Ralben, da bi se pred menoj zrušila na tla. Tako bi moral suniti tudi ono drugo, kakor sem sunil to mrho. Ta udarec s pestjo je bil maščevanje za izgubljeno življenje, ostudna, živalska stvar, a kljub temu, kakor skromno plačilo za vse trpljenje, ki ga ženski vrag lahko povzroči moškemu srcu.
Mar so res vse tako podle? Mar je s takšnimi razočaranji in bolečinami treba plačati okus njihovih poljubov, duh njihovih prsi in perila in krasoto njihovih opojnih ljubezni? To je strašna cena. Treba je bežati pred njimi, obvladovati jih z živalskim poželenjem, potem pa jih odvreči vse, kajti dih njihovih duš razširja smrtonosen strup. Ah. kako močno, kako divje sem ta trenutek mrzil ženske.
Opotekel sem se na ulico.
Prosim te, zberi zdaj vso svojo pozornost, odpri za trenutek srce svojemu ubogemu mrtvemu prijatelju in naj te prevzame groza nad skrivnostjo življenja, kajti če zveš, kaj se je zgodilo naslednji trenutek, ko sem stopil na ulico, bos razumel usodno obsodbo te moje zadnje noči.
Ko sem stopil na ulico, sta mi v razdalji desetih korakov prišla naproti Boško in ... Joža. Da, da, Joža!
Črn, nepremočljiv dežni klobuk, temnomoder kostum in kombinirani, lakasti čeveljčki. Oblika, postava in hoja, vse je Jožino. le obraz je tuj. Obraz neke druge ženske.
Boško je privzdignil klobuk in me predstavil neznani dami. Ta mi je veselo potresla roko in rekla:
—	Oh. že veliko sem slišala o vas. Tudi vi ste prav gotovo že slišali zame. Maca sem.
—	Greva k Joži, — je dejal Boško. kajti že več kot teden dni je nisva videla.
—	Je ni doma, — sem naglo spregovoril, — ravnokar prihajam od tam, toda stanovanje je zaprto.
—	Ah, za vraga, — je rekla Maca, — potlej sva torej prišla zaman.
Obrnila sta se in šla z menoj. Pri prvem vhodu sem obstal.
—	Tu v tej hiši imam opravek.
Poslovil sem se od Boška in Mače. Ko mi je ponudila roko, me je Maca vprašala:
—	Povejte, ste vi vedno tako kisli?
Odgovoril sem ji le z nasmehom in stopil skozi vrata.
Nekaj minut sem stisnjen k zidu z razbijajočim srcem stal v temnem vhodu. Ko sem zopet stopil na ulico, sta Boško in Maca že odšla.
Bežal sem proti Jožinemu stanovanju. Štiri, pet stopnic sem hkrati preskakoval in vrata skoraj strgal s tečajev. Zadihan sem obstal v spalnici.
Joža je sedela aa divanu, roke je z-izrazom neizmerne žalosti in otopelosti držala v naročju, obraz pa je nekoliko dvignila, kot bi ga izpostavila žarkom nevidnega sonca. Tako je sedela negibna in otrpla. Ko sem s treskom vdrl v sobo. ni trenila z očmi, niti se ni premaknila. Odprtih oči je gledala nekam pred se, v obraz je bila smrtnobleda. Na belem licu pod sencem ji je žarela brezoblična rdeča lisa v velikosti dlani, iz katere ji je tekla kri. Sled mojega udarca. Dolgo sem jo gledal, kot bi bil začaran. Bila je negiben, živ spomenik bolečine. Pred n>o na tleh prevrnjena majhna mizica, na preprogi madeži razlite kave, koščki Fazbitih kozarcev in košček namočenega kolača.
V tisku je knjiga
PREKMURJE IN PREKMURCI
V SLOVENSKEM PERIODIČNEM TISKU Bibliografski pregled od leta 1846—1945
Sestavil: Miroslav Kokol j
Cena broširani b50 dinarjev vezani v polplatuo 750 dinarjev
i
Naročila sprejema:
OBfflUHSKA ZALOŽBA
Murska Sobota, Štefana Kovača ul. 16, telefon 138

KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. LENDAVA
razpisuje delovno mesto
KNJIGOVOOJE-KIflJE
Pogoji: Strokovni izpit iz knjigovodstva in najmanj 5 let prakse v knjigovodstvu. Zaželene so osebne prijave. Pismene prijave poslati do vključno 15. aprila 1958
Nastop službe takoj
Ob koncu leta bodo ČLANI PREŠERNOVE DRUŽBE prejeli za redno članarino 520 din pet, za 550 pa celo 7 knjig.
Ena izmed njih je IVAN RIBIC S 1 N
V redno zbirko je uvrščeno najnovejše delo plodovitnega pisatelja Ivana Ribiča, ki ga bralci že poznajo zlasti po knjigah »Stopinje v snegu« in »Kala«. To poit se razteza dejanje njego- ve povesti od prve sveitavne vojne skozi čas med dvema vojna- ma v drugo svetovno vojno. V povesti »Sin« je pisatelj v liku kovača Matevža, ki je v prvi vojni postal invalid, prikazal boj za obstoj malega človeka, ki ga je pohabila vojna. Matevž je postal hud sovražnik vojne in nasilja ter vnet glasnik miru na svetu. Zato dobiva ta knjiga na pragu atomskega obdobja, ko se milijoni in milijoni ljudi vseh narodov sveta bore za mir. še posebno vrednost.
Pohitite s vpisom! Člane vpisujejo poverjeniki Prešernove [ dražbe, ki so domala v vseh šolah in večjih podjetjih vse knjigarne, podružnice Slovenskega poročevalca in Ljudske pravice in uprava v Ljubljani, 
Erjavčeva c lila.
DRAGO POKROVITELJSTVO
Morda komu preveč čudno zneni ta naslon, vendar je resnica laka, da servisno službo, ki popravlja kmetijske stroje na terenu, o zadnjem času precej kritizirajo v kmetijskih zadrugah soboškega okoliša. Ost kritike je naperjena predvsem o očitno predrage storitve na terenu, kar pomeni, da je ta kritika upravičena in pogojena z družbenimi prizadevanji.
S noj čas je servisne posle v zvezi s popravljanjem kmetijskih strojev na terenu samostojno opravljalo soboško zadružno gospodarsko podjetje "Agroserois" in to tako, da ni bilo večjih reklamacij glede kakovosti opravljenega strokovnega dela na strojih. Takrat sta se s terenskim vozilom tega podjetja vozita po terenu samo dva strokovnja-ka-mehanika z osem potrebni orodjem.
Od tam ko je nad terensko servisno službo mrazela nekakšno pokroviteijstvo območnn Kmetijska proizvajalna zveza, so se poprzol ialne storitve na kmetijskih snojil-pod-ažile, k a: je vzvod’- vre-cej negodovanja v zadružnih vodstvih in pri anih. V kmetijskih zadrugah namreč ne morejo razumeti, zakaj je potrebno. da se poleg šoferja in
strokovnjaka — mehanika "vozari" po terenu še pristojni referent za mehanizacijo pri kmetijski poslovni zvezi, ko pa je samo po sebi umevno, da tako potovanje — hočeš nočeš — samo podražile storitve in prinaša novo breme strankam, t. j. kmetijskim zadrugam, Saj je potovanje tretjega človeka po terenu prav gotovo povezano z večjimi in drugimi stroški, ki v tej ali oni obliki morajo priti v kalkulacijo!
Tako torej: prej dva, za opravljanje servisne službe na terenu neobhodno potrebna človeka soboškega "Agroseroi-snt", zdaj še k njima za dodatek: referent za mehanizacijo. V podjetju "Agroserois" zatrjujejo, da imajo sedaj ose pogoje za samostojno opravljanje servisne službe na terenu (preizkušeni strokovnjaki in tudi novo terensko vozilo so si nabavili) in da potemtakem odpade vsaka potreba po opisanem "personalnem povečanju"., terenske službe.
Pediztie "Agroserois" opravila brezplačno v kmetijskih zadrugsh garar.;- usluge na	
"ITM Ferguson", "Zmaj" v za kar je pooblaščeno od livar n, o katerih proizvajajo te trakt.mje. Tako se zgodi, da
opravljajo "Agroservisooci" garancijske usluge po svoji liniji in KP7, pogodbene usluge spet po svoji. Ali je taka "dvotirnost" potrebna in mar "dve liniji" ne prispevata k podražeoanju storitev na kmetijskih strojih? Razčlenjevanje kalkulacij bi brzda ta vozel kmalu razvozljalo in potrdilo domnevo, da bi bilo v korist zadružnih organizacij, če bi ose usluge prevzelo podjetje, kot jih že sedaj brez večjih težav opravlja na družbenih kmetijskih in vinogradniških posestvih o pokrajini,
V času, ko se borimo za stabilizacijo našega tržišča (ne pozabljajmo, da je k temu prišteto prizadevanje za pocenitev raznih storitev, med drugim tudi na kmetijskih strojih), je tako pokroviteljstvo ali "aorstvo", ki v materialnem pogledu deluje prav nasprotno, nevzdržno, očitno neskladno z družbenimi prizadevanji in zategadelj vredno sponi anih zahtev na terenu, da je troha temu čimprei narediti konec, kajti poslovne zveze sn n svojem bistvu združenja kmetijskih zadrug in morajo prvenstveno delovati o njihovo korist. S takim umetnim vodražeoanjem storitev pa jim delajo pravzaprav samo medvedjo usiugc.
POMURSKI VESTNIK. 5. aprila 1958

t
USMILI SE NAS, STRIČEK SAM!
Nevzdržno življenje, neza poslenost, revščina, glad ... To so motivi, ki se jih poslužujejo berači po osem svetu. Naša družba je temeljito izkoreninila to tradicijo, ki je v številnih zapadnih državah in o kolonialnem svetu še vedno "privilegij" socialno zatirane raje. Pri nas je spomin na beraštoo že zbledel ali pa odšel popolnoma o pozabo. Da pa beraštoo pri nas ni popolnoma izkorinjeno, priča naslednji sestavek. Resda — tudi nova oblika prosjačenja, ki se od ,klasičnega beraštva razlikuje samo po tem, da ni odraz potrebe o stiski, temveč očiten znak moralne propa-losti ljudi, ki so v stanju za nekaj cunj oblatiti svojo čast in ugled domovine.
Kdor bi se oglasil pri našem rojaku Ivanu Horvatu, ki živi že od mladih nog v ZDA, bi lahko med njegovo čezmorsko korespondenco zasledil tudi številna pisma iz Jugoslavije. Gospod Horvat je predstavnik ameriškega RK in dobiva mnogo pošte iz oseh delov sveta. Kljub propagandi, ki čestokrat meče slabo luč na našo družbeno ureditev in
razmere pn nas, smo prepričani, da je gospod Horvat resno podvomil o resničnost vsebine pisem svojih "znancev" iz stare domovine, ki ga prosijo za pomoč in pri tem ne izbirajo sredstev, niti načina, da bi vzbudili v njem usmiljenje.
Vsi vedo na primer, da ni prisilila C. T. iz Budinec stiska, da je svojim obupnim klicom na pomoč priložila sliko stare, nenaseljene koče brez dimnika, češ da je to njen dom, kjer živi o obupnih razmerah. Znano je, da je C. poročena in da živita z možem v takih razmerah, da ji je vsaka pomoč lahko samo priboljšek. Podobno pismo je napisala tudi večja posestnica G.
M. iz Budine. Posebno tiznajd-Ijio* pa je bil A. iz Salovec, ki je pisal, da mu je ogenj upepelil domačijo in gospodarsko poslopje, o resnici pa je njegova "tragedija" neznana celo njegovim sosedom. Kdo bi našteval vse take in
podobne "reveže" iz Markove, Budine in drugod. Med njimi so celo taki, ki so se za dosego svojih ciljev poslužili pokojnikov — sorodnikov gospoda Horvata. Ne nem, kako bo pogledal gospod Horvat, ko bo zvedel, da mu je znanec iz stare domovine poslal fotografijo groba nekega vaškega veljaka s pripombo, da je lepo urejen grob delo njegovih
rok. Seveda ni pozabil pripisati, da je pri nas ose zelo drago in da ga vzdrževanje groba precej stane.
No, takšni so torej motioi, ki se jih poslužujejo ilegalni "berači" XX. stoletja. Kakšne so njihove moralne vrline lahko bralci presodijo sami. Mi pa se bomo potrudili, da bo prišel izvod našega lista tudi v roke g. Horvata.
— Specialno poročilo z Goričkega
Del rakete ali leteči krožnik?
Slaveči, 1. aprila (po telefona). V zgodnjih jutranjih arah je na travnika blizu Slaveč padel z močnim šumom neki neznan predmet trde tvarine in valjaste oblike. Ekipe, ki raziskujejo slučaj, domnevajo na osnovi izjav domačinov, da je zagonetni predmet odvrglo neznano leteče telo. Redki očividci trdijo, da je neznano letalo spreminjalo barvo in svetlobo, tako, da niso mogli ugotoviti višine, niti oblike letečega predmeta. Posebna komisija dvomi v verodstojnost teh izjav in predpostavlja, da je morda to del rakete, ki je pred dnevi ponesla v vesolje ameriški satelit. Ni izključeno, da je predmet kakšnega drugega izvora.
Poznajo živali OSEMURNI DELAVNIK?
»Po vseh pravilih dosedanjih izkušenj bi moral bili naš go-lob-pismonoša že tukaj!« je ugotovil meteorolog z uro v roki in zaskrbljeno gledal v nebo. Krmilna hišica je samevala v kotu. Tja je namreč klical goloba njegov instikt.
»Goloba danes ne bo. Zastonj čakate na našega prijatelja!« je odgovoril varuh mali živali.
»Iz česa pa to sklepate s tak-šno gotovostjo?« vpraša meteorolog.
»Presneto enostavno: golobje imel nasprotni veter. Bil je dlje kot osem ur na poti. Po tern času se je spustil na zemljo počivat.«
»Neverjetno!« se začudi meteorolog. »Kako neki naj bi golob dojel časovno ureditev ljudi.«
»Da, zares čudno. Toda zanesljivo vem, da se l>o golob spustil po osemurnem letanju k počitku«, je z vso gotovostjo trdil rejec golobov-pismonoš.
Pred nedavnim pa so strokovnjaki v Avstriji potrdili isto. V nekem institutu so opremili nekaj golobov z izredno malimi filmskimi urami, ki so delovale samo takrat, ko je golob premikal krila. Cim se je golob spustil k počitku se je ura ustavila. Rezultat: 8 ur.
Zanimivo, da ne velja to pravilo samo za golobe. Kdor bi opazoval za delo dresirane slone, bi brez težav ugotovil, da poznajo tudi te živali točno njihov delovni ritem. Če se po osemurnem delavniku oglasi sirena ali ne, bo slon prenehal s prenašanjem hlodov — seveda, če ga človek k delu ne prisili.
Tudi opice, ki so jih s težavo dresirali za obiranje kokosovih orehov, se omejujejo na zelo točen delavnik. Podobno je tudi s kamelami, ki so že dolga stoletja v službi človeka.
Razumljivo, da so si mnogi poskušali ta edinstveni pojav in voljo za delo pri živalih razložiti. Nekateri omenjajo tako-zvani sončni ritem, ki deli dan na 24 ur — tri faze po osem ur, od katerih je ena namenjena delu, dve pa počitku.
Lšubssumie in umetni zobie
Vedno ko se je "3-letni Larsen iz Koldinga na Danskem lepo oblekel in hotel zapustiti hišo, mu je ljubo« s ti m na žena, stara 34 let, skrila protezo. Pred nedavnim je v dobri veri, da bo preprečila moževe skoke »čez plot«, skrila njegove umetne zobe na kamion, ki je stal pred hišo. Kamion je z umetnimi zobmi odpeljal in nesrečni mož si je moral nabaviti drugo protezo, hkrati pa išče drugo ženo, kajti medtem ga je sodišče razvezalo — seveda ne po njegovi krivdi.
Žrtve snežnega viharja
ki je delal v gozdu, a nista vedela, da je prav tega dne oče šel na drugo delovišče. 2e sta bila globoko v gozda, ko se je začel snežni metež.
Otroka sta se izgubila. Prvi je podlegel Mario. Pozneje so ga našli ležečega na trebuha, z rokami zvitimi pod glavo. Starejši brat je šel dalje v gozd iskat očeta. A ni prišel daleč. 500 metrov vstran so našli tudi njegovo zmrznjeno telo.
Dečkov mnogo Časa niso našli, čeprav jih je iskalo več tisoč ljudi. Celo policijski psi niso mogli odkriti njanih trupel. Našli so jih takrat, ko je sneg skopnel.
Te dni, ko je mraz spet zajel Evropo, so našli v bližini Clermont-Ferranta v Franciji v gozdu zmrznjeno 30- letno ženo s petletnim sinkom. Vračala sta se domov z obiska pri sorodnikih in se izgubila v snežnem metežu. V tem gozdu so našli tudi avto, v katerem so zmrznjeni sedeli 33-letni trgovski potnik iz Pariza z materjo, ženo in bratom. Zaradi visokih zametov in podrtega drevja avto ni mogel voziti naprej. Motor je ves čas delal, ko pa je sneg zametel avto, so se potniki zadušili od plinov.
Kozliček z dvema nogama
Kozlička z dvema nogama ima neki ameriški farmar. Nihče ni veroval, da se bo zi-
KAJ VSE LJUDJE KRADEJO
KITA SO UKRADLI
Kolesa, denarnice, perilo z vrvi, pa tudi avtomobili — to so reči, ki so včasih plen tatov. Toda zgodilo se je že, da so tatovi ukradli hišo, rušo z igrišča golfa, lokomotivo, cestne valjarje in celo živega kita!
Na nekem igrišču golfa v Kaliforniji so neznanci čez noč pokradli rušo in jo prodali nekemu pokopališču, ki je oddaljeno 6 km. V Franciji so tatovi čez noč ukradli cel železni
most, čez nekaj časa pa še več kilometrov tračnic s pragovi vred.
V	Italiji je neki »ljubitelj« glasbe ukradel iz trgovine 12 klavirjev. Vsak je bil težak več kot 100 kg. Preden so ga obsodili, so mu morali operirati kilo.
V	Angliji so ukradli celo montažno hišo. Cestne valjarje kradejo tatovi kar na veliko, nagrobne spomenike na ducate, v Nemčiji so lani ukradli lokomotivo in je še sedaj niso našli, cirkus »Gleich« pa še vedno ni našel ukradenega slona. Pred nekaj leti so pešci in kolesarji po Šanghaju morali hoditi zelo previdno, ker so tatovi pobrali rešetke z vseh kanalov.
Najbolj čudna pa je bila vsekakor tatvina živega kita. Bil je težak 50 ton in so ga razstavljali v posebnem steklenem tanku. Neke noči je kit izginil s tankom vred. Naslednji dan so lastniki dobili pismo, naj plačajo za kita 600 tisoč frankov odkupnine. Odbili so. Cez nekaj dni so vagon s kitom našli na stranskem tiru. Kit je bil popolnoma izstradan, na tanku pa je'visel listik: »S čim, za vr^ga, hranite to mrcino?«
Kemik Hans Mertzel iz Dunaja, zaposlen v neki tovarni v Milanu je dočakal novo leto s svojo ženo in prijatelji. Sredi
PISMO UREDNIŠTVU
Pred kratkim so na Cankovi napovedali film »Svojega telesa gospodar«. Ob napovedanem času se je zbralo okrog 150 ljudi ki so nestrpno pričakovali začetka predstave, toda kinoprojektorja ni bilo od nikoder. Ob pol osmih so prisotni zvedeli, da predstave sploh ne bo. Med njimi so bili tudi taki, ki so prišli peš iz precej oddaljenih vasi in so se morali vrniti domov praznih rok.
Prav tako je bilo pred časom napovedano zdravstveno predavanje s filmom. Tudi tokrat se je zbralo okrog 100 ljudi, kar je za Cankovo zelo veliko. Ljudje so čakali in zmrzovali v nezakurjeni dvorani zadružnega doma dolgo uro, naposled pa so
KINO IVA OBROKE
zvedeli, da predavanja ne bo.
Ali ne hi kazalo, da bi občina kupila oziroma vzela v najem mali potujoči kinoprojektor? Tako bi odpadlo to čakanje tjavdan. Mladina m starejši si zelo želijo filmskih predstav, zato bi jim lahko vsaj od časa do časa zavrteli kakšen dober film.	_____________
65.114 denarnih dobitkov loterije RK Slovenije bo izplačanih brez kakršnihkoli odbitkov. Prva premila je pol milijona din. Se danes si kupite srečke po 100 din. Javno žrebanje bo 20. aprila letos v Ljubljani.
Vso francosko javnost je te dni pretresla težka tragedija v družini italijanskega doseljenca, gozdnega delavca Lorenza Marginalija. Njegova dva otroka, dveletni Mario in triletni Giuseppe sta se igrala s svojo petletno sestrico v domači hiši, medtem ko je mati imela opravek z gospodinjstvom.
Dečkoma je bilo dolgčas, pa sta odšla iz hiše. šla sta nasproti očeta,
Dvoje nenavadnih samomorov
veselega razpoloženja je iznenada vzkliknil: »Zastrupil sem se!« Čez nekaj minut se je onesvestil in na poti v bolnišnico
umrl.
Hkrati je na drugem koncu sveta, v Kaliforniji, zapustil svojo knjižnico profesor Douglas Calay in rekel svoji ženi: »Pogoltnil sem ciankalij!« Nekaj minut za tem je umrl.
Preiskava je ugotovila, da imala oba samomora določeno zvezo z nacisti. Mertzel je dolga leta bil v koncentracijskem taborišču, od koder je pobegnil. Vendar ga je stalno spremljala slika plinske celice. Dr. Calay je bil strokovnjak na niirnber-škem procesu proti nacističnim vojnim zločincem in ciankalij, s katerim se je zastrupil, izvira od tiste količine, od katere so* delček dali Goringu.
T
U
D
I
T
O
S
E
Z
G
0 D
1
val ohranila pri življenju, vendar je zdaj na svojima dvema nogama prav tako hitra kot ostale na štirih in lepo uspeva.
LOČITEV ZAKONA
ZARADI LAS
V angleškem mestu Brid-gefordu je neki Knutson prodal ženine lase, da bi si lahko kupil pijačo. 2eni je odrezal lase med spanjem in jih prodal lasnljarju. Posledica: ločitev zakona.
MARSOVA MODA
Sodnik za prekrške v IIol-lywoodu je kaznoval neko modistko, češ da jc motila cestni promet. Pri vožnji z avtomobilom skozi mestne ulice je nosila svoj najnovejši model klobuka v obliki krogle z dvema antenama. To nnj bi ponazorilo satelit.
Prometnik jo je zapisal, ker je bila podobno kakšnemu marsovcu in so ljudje toliko zijali vanjo, da je zastal promet.
TELEVIZIJSKI SNOBIZEM Neki angleški sociolog trdi, da je televizija predvsem družbeni pojav. Kdor ima te-
levizijski sprejemnik, pridobi na ugledu. Po tej logiki bi televizijske	sprejemnike
ljudje kupovali, čeprav na njih ne bi ničesar videli. Torej nova vrsta snobizma!
2ARNICE
IN ZALJUBLJENCI
V pariških parkih so lani razbili 8? žarnic, v glavnem na krajih, kjer se najraje zbirajo zaljubljenci.
VOZAC TRAMVAJA POSTAL SODELAVEC ATOMSKEGA ZNANSTVENIKA štiriinštiridesetletni danski vozač tramvaja Erik Torn jc zmagal no nagradnem natečaju danske televizije, ko je pravilno odgovoril na vsa vprašanja s področja atomske fizike. Njegovo znanje je tako navdušilo slavnega znanstvenika in Nobelovega nagrajenca Nielsa Bohra, da ga je povabil, naj bo njegov asistent.

62. Nameraval se je vrniti in ostati doma. Čutil je, kako je zdaj, po očetovi smrti, še bolj potreben svoji materi. Prijavil se bo oblastem in povedal, kaj ga je zadrževalo na tujem. Mimo bo sprejel zasluženo kazen. Potem bo imčl vsaj notranji mir in si bo ljudem upal odkrito pogledati v oči. Obiskal bo tudi Reziko in ji povedal, kako se mu je godilo po svetu in da je kljub vsemu vedno mislil nanjo. — Bil je preslab, da bi uresničil svoj sklep. Od ceste je bilo slišati brnenje motorja. Potopil se je v vodo in zaplaval dalje. Ko je nemirno gladino reke razsvetila slepeča luč, je le še bolj pohitel.
61. Med potjo ie rekel Mrki spremljevalcema: »Moram se oglasiti doma. Počakajta me, ali pojdita sama dalje. Dobimo se pri Muri. Pohitel bom, da ne bosta čakala predolgo.« »Nikamor ne boš hodil! Odloži srečanje na drugič,« je odgovoril Silni, Sloki pa je menil: »Če smo že skupaj prišli, se bomo skupaj tudi vrnili. Več nas je, bolj smo varni.« Mrkega je njuno nezaupanje žalilo. Skrivaj je sklenil, da ju bo spremljal do reke in se nato vrnil domov. Tako so prispeli do vode. Silni in Sloki sta bila zadovoljna, da bodo kmalu izven nevarnosti. Drug za drugim so se splazili skozi grmovje. V vodi je Mrki postal in pustil spremljevalca naprej.
63. Silni je kriknil in njegov krik je za trenutek obvisel v zraku. Mrki in Sloki sta srečno preplavala reko. Nekaj minut sta ležala vsak v svojem zavetju in se šele nato našla. Pričakovala sta Silnega. Bila sta prepričana, da ga je tok odnesel navzdol po reki in je dokaj niže dosegel nasprotni breg. Utirala sta si pot med grmovjem in pregledovala obrežje. V vsaki naplavini sta videla pdgrešanega. Nato ju je vedno bolj obletavala misel, da se je ponesrečil. Nenadoma se je obema zazdelo, da ga vidita v ločju. »Zaspal je od strahu,« je rekel Mrki in se približal. Za njim Sloki. Tam je ležalo le odžagano deblo.
POMURSKI VESTNIK, 5. aprila 1958
6