185. številka. Ljubljana, smio 17. avgusta. XIV. leto, 1881 SLOVENSKI NAROD. Izlnija vsak dan, izvzemfti ponedeljku i« dneve po praznikih, ter velja po pošti prejcman /;i avatro-Ogorake dežele /a ceh« leto 16 gU, M pol leta S gL, za četrt leta 4 m, — Za Ljubljano brez požiljanja na dom za celo leto 19 tfld.. '/a četrt lota .'! glđ. 80 ki.. Ifl on met60 1 tfld. 1»> kr. Z.i po$Uj*q)e na dom se računa 10 k), za uiesei-, 30 kr. za četrt. leta. — Za tuje d e'< e 1 e toliko več, kolikor poštnina r/,naša. Za goapodti učitelje na ljudskih iofofa in ta dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta glđ. .r)0 kr., po polti prejemati ta četrt ietl) :i gold. — Za o I u a D i 1 ■ M ;'!:ičnje od četiristopne petit-vrate 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, fi kr.. < c M dvakrat, in 1 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Koluianovej hiši „glcdališka stolba". Oprav ništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaciji, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj Bakarni" v Kolmanovej hifti. rodnjakov, še poslanci sami ne morejo toliko težavnega posla uspešno opraviti in do ovenčane zmage slavno dognati, argo treba je zdatne pomoči in krepke podpore od narodove množine. Na tisoče pod vedrim nebom zbrani Slovenci naj soglasno pritrjujo taborskim skon-Čatkom vsled gesla cesarjevega: „združenim! močmi", in taki skupni zahtevi, stavljeni na vlado in dotične zborove, priličijo skupnej molitvi mnogobrojnih vernikov, kateri v imenitnih zgodah ali bridkih nezgodah združeni roke vzdigajo proti blagonosnim nebesom, časteči vsedobrotnika ali proseči vsemogočnika za pomoč, da odvrne težke nevolje. Nas nasledujoči Nemci (znesli so n&rodno-politično delovanje iz soparnih soban in dvoran pod milo nebo, kder poučujo narod, každ mu preteče prepogibeli, navdušuje za blažilne pomisli, delajo raznotere skončatke: bodemo-li mi toliko delavni in marljivi Slovenci za Jiskri-nega ministerstva 1868. in 18G9. leta budivši, učivši in sokolivši zatirani in tlačeni narod slovenski na taborih - mrsili ali lenjurili za Taafleja, Dunajevskega in PraSska? Dan za dnevom sije jasno in prijazno solnce z modrega neba, napočila je lepša doba, — a Slovenci je ne bi porabili ? Majd 1 na noge junaške, hujdi na delo sveto, k čemur mozi Bog in sreča junaška! Živeli vrli in bistri Siovenci! na male me še d OD vidimo se v Ptuji z vseh krajin in končin mile nam domovine slovenske. V Ptuji, 12. avgusta 1881. Politični razgled. V Ljubljani 16. avgusta. Sklicanje «!«■>.«>l ni It zborov nij brez od- meva ostalo. Voditelji moravskih Čehov sklicali so poslance k posvetovanju, kako da se bodo držali v isboru. Iz Hrvaške došle so neprijetne vesti; vseučiliščna profesorja dr. VrbaniČ in dr. V o j novic, ki sta v saboru pripadala k Mrazov ire vej stranki, sta odstavljena od službe. Poleg tega v nebo vpijočega dejanje od strani vladine se je izvršilo še nekaj prestavljanj iz jednega kraja v druzega, in to vse, ker ti možje ne trobijo z vlado v jedrn rog. Koliko bode pač vlada s tem dosegla'? (Jotovo nič, da, še menj kot nič, ker s tem bode razburila le še bolj duhove, razjarjenost proti vladi bode postala še večja. Ne ve li policijska vlada, da se prepričanje, ki je v ljudstvu ukoreninjeno, ne da izruvati s policijskimi naredbami. — Novoizvoljeni župan zagrebfiki dr. H o lima nn je izjavil mestnemu zastopstvu, da ne Bprejme te izvolitve; razpisana bode nova volitev. — Vedno se le mnogo govori 0 av*«ita1ijanBkej alijanci. Tudi „Pest. Lloyd" piše o tej zade\i tako-le; „V italijanskih listih tako živahno razpravljam* vprašanje o pridružitvi Italije k avstro m'in'koj /vezi nij outalo brez odmeva na Dunaj i in pogoji, pod katerimi naj bi se sklenilo, so se često razpravljali. Nemško* avstrijsko ogerska mirna zveza iziočuje vse ile^itimne žeHe in aspiracije, ona obstoj« ravno tako zelo na spoštovanji ligitim-nih interesov druzib kakor na pospeševanji občnih interesov. Pridruženju Italije, ki je na podlagi teh principov, ne stoji nič na poti; v Avstro Ogerskej se bode pozdravljalo kot novo poroštvo miru". (»riti še ne bodo dobili takoj novo pridobljenega ozemlja. Mejnarodna komisija je zopet dovolila Turčiji štirinajst d nij odloka. Turčija pač menda vse za nos vodi! V Itliiiu BO se višiii v noči 12. m. m., ko so prem sli ostanke Piju IX. v baziliko sv. Lorenea zunaj rimskega zidovja veliki neredi. Tabor. Vigilantibus jura. Tukajšnji rodoljubi slovenski sklenili so glede na naše sedanje narodne in društveno-politične razmere osnovati leto3 na 8. dan septembra v Ptuji tabor, in na pospeh tega blagega kana uredil se je dotični odbor, kateri je določil predmete na razpravo in navabii govornike. Vsi narodi v mnogojezičnej Avstriji pote-zaje se neopešano, vsaj strastno po različnih potih vsemi možnimi pomočki za svoja narodna prava: Smemo-li mi Slovenci, tudi v kolotači avstrijske eesarjevine živeči, od mnogih sovražnikov obkoljeni — posebno mi štajerski Slo venci, katerim se je v graškem deželnem zboru od nekega nemškega poslanca ošabno in zaničevalno reklo: vam Slovencem ničesar ne dovolimo, če so tudi vaši zahtevi pravični — dremuti in roke križem držati? Nikakor, to bi pomenjalo pogubo, grob, večno narodno smrt. Slovenci! vse žile nam je napeti, vse moči zbrati, daritve, dasi tudi občutljive,- polagati na sveti oltar prelepe naše — od nasprotnikov vedno nam zavidane — domovine, samo da si rešimo slovenski narod in narod nost, da si priborimo pravite, katere nam ido po Bogu in po zakonu, po mnogokrat^ponav-Ijanem obetanji Njegovega Veličanstva, po jasnih besedah §. 1(J. državnih osnovnih zakonov, da si pridobimo blagosti, katere nekateri drugi avstrijski narodi uže dolgo in obilno uživajo, držeči se poslovice: Jednaka bremena, jednake pravice!" Kdor bedi, pravico dobi. V takih za ves narod odločilnih borbah nij do-volje moč in trud posamnih rodoljubov in na S pota. VII. Trn niso. 30. julija. Abasverus mora po svetu naprej, vv.lic vsem zaprekam. Zadnjič sem se po nezgodi, katera mi je pot zapirala v Kristijaniji muditi moral — ter Vam pisal; obupal sem ufce bil na dalnejšim severnim potovanjem; zapreke ven-der, katere so mi poprej branile dalje potovati na parobrodu „Severna Zvezda" le k sreči — ker ta krasni parobrod se je mej temna uordkapu razbil —, so minile*, hitel sem torej naprej, da bi se vzlic zadnjej nesreči na nordkap do-šel poprej, ko tam zaide celo polunočno solnce, katero od 11. maja do avgusta neprestano sveti, — ako ga oblaki in megle ne zakrivajo. Dosel sem ravno danes v burji in deževji v Tromso, kjer se drugič hote ali nehote ustaviti moram, kar Vam je zopet uzrok mojega dopisa. Tromso je bojda Pariz polarne zone — ta prispodoba je sicer prav „polarna" —zadnje mesto na severu je Hammeriest, kamor čez ne dolgo doiti upam. Tukaj tudi od srede noseča maja sem noči še nij bilo; človek komaj ve, kedaj je nočni čas. ako si ga po uri ne računi. Danes je Bicer oblafino, Se d< žuje, in vender Vam te vrstice brez vse druge luči pišem, nego katera mi skozi okna tromstfskega „Grandhotela" dohaja. Ker v tem kraji okolo dva meseca in pol noči nij, človek tudi najbolje štor, da se k počitku poda, kadar je utrujen in kadar mu spanje najbolj diši, bodi si opoludne ali o polunuči. Na potu iz Trond hjema sem gori sem videl angleškega dečka protestovati proti prigovarjanju svojega očeta, da naj gre spat, ker je uže „pozna noč". „Kaj mi pravite, oče, da je uže pozna noč, ali ne vidite, kako je še svitel dan, saj še tudi brez luči berete, jaz po dnevi ne grem spat". Vožnja ob neštevihiih norveških fjordih in otocih sem gori na nordkap je prekrasnu, ako je vreme le količkaj ugodno; tu se opazuje narava v vsej svojoj divjaj in veličastne) stra-hovitosti, kakor v uajlepšej kulturnoj prijaznosti. Časih Be popotniku dozdeva, da vidi golo kraško pečevje jadranskem morji, časih se misli na jezerih mej švicarskimi in našimi Alpami, tudi podobo Karpatov se mu kažejo. Moj pustimi skalnatimi, s snegom in ledom pokritimi gorami se tu pa tam vidijo zelene in cvetoče doline in dolinice s prekrasnimi na-selbami; te prijazne kulturne vaze se ve da so dalje in dalje proti severu bolj in bolj redke, pa kjer koli je mej počovjem kakšna tratica, tam uže tudi stoji na njej zala hišica, ljubko bivališče neumornega ribiča, kjer koli pa je nekoliko več „zemlje" tam so tudi liže pro-stranejši in bogatejši dvorovi ali tudi uže kakšno mestice. Od Tro'ndhjema naprej se komaj kje kaj zidanega vid', vse stavbe so lesene, tudi cerkve, vender vse je, kakor sem, ako se ne motim, uže v zadnjem dopisu omenil, tako zalo, čudno in ljubko, da ti oko in Posledice tega nemira nijso izostale. Dan za dnem so vedno še dogajajo demonstracije proti Leonu XIII., tako da pišejo nekateri listi, da misli papež zapustiti Rim, ker tu nij več varnosti zanj, francoski radikalni listi vedo povedati, da misli Leo XIII. ubežati v Monaco-„Germania" pa piše: „Če bi bil sv. oče prisiljen zapustiti Rim, pade krivda najprej na italijansko vlado, ki je oropanega papeža brez varstva pustila revolucionarnim lopovom, potem pa na evropske sile, ki so trpele rop in usurpacijo pripoznale. Papež ostane papež, naj stoluje v Italiji ali na Malti; vedno bodo katoliška ljudstva glas svojega najvišjega pastirja poslušala; a atentati proti papežtvu stresajo ob jednem tudi prestole in izpolnitev zločinskih želja italijanskega radikalizma bi splošni napad proti monarhiji in proti socijalnomu redu po spešila." V Pomorskoj in zapadnej P rus kej se preganjanje zidov vedno bolj širi, osobito mej nemškimi študenti je razjarjenost proti njim dospela do vrhunca. Razmere v %f uani ozasluženi gosp. dr. Ivan Geršak si izvolilag. Šmidla prvomest-nikom in to s popolnim prepričanj en; g. dopisnik iz Ptuja žali torej v osebi g. Šmidlu. celo narodno stranko ormožkega okraja. Delajmo si rajši nove prijatelje, nego iz dozdaj-nih prijateljev nove sovražnike. Pristaviti moram še končno, da nam naši „bratovjc in sorodniki Husu in Žižki" o osobi g. Šmidla nijso poslali niti slabega, niti dobrega blaga, !:er so g. Šmidlovi stariši — štirski Nemci. Franjo Skerlec, 0. kr. poštar in trgovec. Domače stvari. —; (Narodni praznik v Logatci.) Našega lista poročilo o logaškej svečanosti je bilo sicer precej obširno, pa vender še ne — popolno. To pač nij nič novega niti Čudnega, ker ima vsak poročevalec le dve oči in dve ušesi, in če prav več oeij gleda, pač več vidijo, a še vsega ne. Dopolniti pa nam je poročilo o jednej točki, ker bi sicer utegnil kdo dolžiti našega poročevalca z nami vred, da nij-smo objektivni, nego preziramo, kar nam morda osobno nij po všeči. Prijatelj nas je opozoril, da v poslednjej števi'ki našega lista nij povedano, da je za dr. VoŠnjakom oglasil se najprej slavnostnega odbora prvomestnik g. G r u n-tar in se zahvaljeval za priznanje, izrečeno osnovalnemu odboru, zagotavljaje, da je bilo odborovo breme sladko, ker si je bil v svesti, da izpolnjuje le svojo narodno dolžnost. Mi živo obžalujemo, da so po naključji izostale te vrstice, ker bi si lehko kdo mislil, da ne znamo ceniti zaslug, ki si jih je z izredno požrtvovalnim trudoljubjem pridobil za svršetek logaške svečanosti g. notar Gruntar, čegar tehtni, premišljeni ogovor, prihajajoč iz čistega rodoljubnega srca, je bil uže z ozirom na vtis, ki ga je naredil na mnogobrojno občinstvo, jedna najimenitnejših točk slavnostnega programa. Tacih mož je malo, kakor je gospod Gruntar, zato slava mu, njemu in njegovemu sodelavcu gospodu županu Mul levu. — (Sneg) pobelil je v nedeljo in v ponedeljek gorenjske gore, Stol, Belščico, Zelenico in Begunščico. — (Jurčičeva slika), ki jo je naredil znani naš slikar g. J. Franke, vidi se od danes naprej v izložbi g. Kolmanove pro-dajalnice na mestnem trgu. — (Neznosne razmere) ali „unleid-liche Zustiinde" v Kranjskej, kakor je pisal pred nekaj časa tukajšnji umazani tednik nem škutarske klike, vender nijso prestrašile tujcev, da ne bi prišli na Gorenjsko. Pobalinskim rovarjem tega lističa v tolažbo moramo povedati, da še nobedno leto nij bilo toliko tujcev od vseh krajev prišlo na Gorenjsko kakor ravno letos. Vsa stanovanja v Bledu, Policah, Be gunjah, Lescah in Radovljici so polna, nikjer nij več prostora, tako da celo potovalci ne dobe prostora. — (Vspored besedi,) katero narede mariborski gimnazijci v nedeljo, 21. dan t. m. v 1 j u t o m e r s k ej čitalnici na slavo slovenskemu pesniku Lavoslavu Volkmarju: 1. A. Leban: Dijaška (zbor). 2. Pozdrav. 3. A. Leban: a) Mornar (zbor z bariton-solom), G. Ipavic: b) Namen mojih pesni (četve-rospev). 4. De kl amo vanj e. 5. D. Jenko: Molitev (zbor). G. Slavnostni govor. 7. A. Hajdrih: a) Hercegovska (zbor s čet-verospevom). K. Mašek: b) Sanje (četvero-spev). 8. Deklamo vanj e. 9. A. Hajdrih: Sirota (zbor s tenor-solom). 10. B. Ipavic: Kdo je mar? (1. 2. 3. 4. 5. 6. 7.) Po besedi hode ples. — (Iz Rakeka) se nam poroča, da je v nedeljo o polunoči pri Planini v Borovnico vračajoča se prazna mašina do smrti raztrgala neko čisto nepoznano, okoli 40 let staro žensko. Sodnija v Logatci preiskuje stvar. — (Krvavo solnce.) Z Gorenjskega nam piše prijatelj našemu listu : Dne 5. t. m. zvečer in 6. t. m. v jutro videlo se je tu pri nas solnce popolnem rudeče ; luč je bila zelo medla, tako da se je lahko gledalo v solnce. Ta nebna prikazen je dala se ve da našemu ljudstvu zopet povod, da je sklepalo na kaj izvanrednega, na nesrečo, kugo, bolezen, vojsko, ali kaj jednacega. In glej, kakor nalašč. Dne fi. t. m. podrla se je cerkev v Bohinjskej Bistrici in zdaj sklepajo vsi in odločno trdijo, da je „krvavo" solnce pomenilo da se bode primerila ta nesreča. Zastonj jih prepričuješ, da nebne prikazni nijmajo nikdar pomeniti vojsk in nesreč! — (Močvirski odbor) je imel danes teden sejo, katere se je pod predsedstvom g. dr. Koslerja udeležilo 14 odbornikov. Gosp. prvosednik je poročal o delovanji odborovem in mej drugim tudi naznanil, da je c. kr. okrajno glavarstvo 14. dan m. m. terjalo od odbora, naj predloži zapisnike, tikajoče se odstranjenja jezu pri Udmatu. G. podpredsednik Peruci je vprašal g. prvosednika, zakaj se ne izvrši sklep zadnje seje, da se iztrebi Iška, ker se je v zadnjej seji 27. maja t. 1. dovolilo za to silno potrebo 1000 gld., in zakaj gospod prvosednik v svojem poročilu ničesa o tem nij povedal. G. prvosednik odgovarja, da nij za to potrebnega denarja, čemer pa podpredsednik Peruci odločno oporeka. Zastran uravnave in trebljenja grabna Drobentinke in Galovca se sklene, da se ne ukrene nič, dokler se ne vrne denar, posojen za trebljenje drugih grabnov. O napravi mašine za trebljenje (bagger) se sklene z večino glasov, da je nij treba, dokler se ne odpravi udmatski jez. Odbornik gospod Borštnik vpraša gospoda prvosednika, zakaj je še le 14. julija in na zahtevanje okrajnega glavarstva odposlal dotične zapisnike in spise, ki se tičejo odstranjenja udmatskega jezu, zakaj se tako važna stvar nij takoj po seji izvršila? G. prvosednik odgovarja, da nij bilo prej mogoče. Gosp. Borštnik obžaluje, da se o tako nujnej stvari tako počasi postopa, ker je vsak prebivalec z močvirja prepričan, da bode največji uzrok poplavljanju močvirja odpravljen, kadar se udmadski jez podere. G. Lasnik pa trdi, da nij treba odstraniti jeza, ki nič ne škoduje; če se podere jez, naj se podero še hiše v Ljubljani, ki so tudi vodi na poti. G. Borštnik odgovarja, da st* komisijon zveden-cev in poljedelsko ministerstvo odločila, ka se ima odpraviti jez, tedaj nema odbor o tem nifesa več obravnavati. Zavoljo požiganja močvirja se je sklenilo, da se sme požigati le s privoljenjem prvosednika močv;rskega odbora do 16. maja vsacega leta in od 15. avgusta naprej. Poziv vinogradnikom dolenjskim! Najhujši sovražnik vinoreje, trtna uš, razširja se v vinorodnih deželah evropskih, nesrečo grozeč, povsod s pokončevanjem najlepših vinogradov. Kranjska je jedna izmej tistih vinskih dežel, katerih doslej ta nesreča nij zadela; ali ker se je trtna uš uže prikazala na Hrvatskem in južnem Štajarskem, kjer se neuzdržno raz-širjuje, jedva jedno miljo v zračnej črti daleč od naših vinogradov, moramo se pač v strahu vprašati: Kdo nam je porok, da nas ta škodljivec s svojimi letečimi naseljenci uže nij na-pal, ali v kratkem ne napade. Ta na izreko strokovnjakov oprta razmiš-Ijenja so dala kmetijskej podružnici v Novem mestu povod, da je odsek za ubranitev trtne uši in za opazovanje trtnih boleznij sploh ustanovila. Ta odsek si ne pripisuje nobene službene oblasti, temveč je prevzel le častno dolžnost, da čuje nad zdravstvenim stanjem naših vinogradov in tako odvrne neznano nesrećo od naših goric. Dokler se v krškem in metliškem okraji, ki sta nevarnosti najbolj izpustavljena, jednaki odseki ne ustanovijo, za kojih ustanovitev je temu odseku zelo mar opazoval bode on tudi t-i dva okraja, da varujoč izpostavljeni sosedni okraj o varuje svojega lastnega - gledal ho z največjo energijo na to, da se bodo postave v obrambo zoper zanašanje filoksere povsod in od vsacega prav natanko spolnovale. Odsek l)ode ljudstvo na kmetih s popotnim podučevanjem in prikazovanjem mikro-skopnih preparatov in poškovanih korenik s škodljivcem seznanjal, ter si prizadeval, da se bodo v vinskih goricah povsod odseki za opazovanje vinogradov ustanovili. Taka podučevanja so se uže vršila pri Belej cerkvi, Št. Marjeti in Št. Petru in potrditi se mora, da je ljudstvo povsod kolikost nevarnosti spoznalo in zaupne može za odbornike izvolilo. Odsek bode gledal na to, da se tL gorečnost ohrani in ne ohladi. Odsek bode tudi takšne trte, ki so v stanu trtnej uši upirati se, polagoma razširil in razglasil nauk, kako ž njimi ravnati; storil je uže potrebne korake za pridobitev takšnih trt, tako da, če tudi nas Bog v našej domovini obišče z ono uimo, vender nam ne bode treba vinoreje popustiti. Odsek stavi svoje upanje na ljudsko šolo in smatra za jedno svojih poglavitnih nalog, da pridobi šolsko mladino s primernim podu-čevanjem, razdelitvijo pristojnih knjig in preparatov škodljivca kakor tudi poškodovanih korenik s podukom o namnožbi uporljivih trt, da bo natanko opazovala zdravstveno stanje naših vinogradov. Marljivega sodelovanja gospodov učiteljev, misli odsek, da si sme v svesti biti. Težka naloga odsekova se utegne le tedaj z dobrim vspehom izvršiti, ako dela vsak neumorno po svojej moči ako on v udeleženih krogih najde potrebne podpore, ako vinogradniki tega poziva v nemar ne puste, ampak tudi sami na svoje brajd*? pazljivo gledajo in vsako jim neznano prika- ten takoj ali neposredno, ali po svojih županih temu odseku naznanijo, kateri jim bo reč razjasnil, in kjer sam ne bode vedel glasu, povprašal za svet najimenitnejše strokovnjake, s katerimi je deloma v posrednej deloma v ne-posrednej zvezi. Če se trtna uš precej, ko se prikaže, zapazi, mogoče jo je zatreti, če se pa to zamudi, nesreča nepremagljiva postane, kakor nas ža-libog uči Hrvatsko in Štajarsko, v katerih deželah so se tam, kjer so se poprej najboljša vina izvažala in je blagostanje cvelo, zdaj udomačile skrb in žalost, sila in revščina. Mi ne smemo čakati, da država naše vinograde ovaruje; kajti, kadar ta na vrsto pride, je sovražnik uže v deželi in nevarnost uže prevelika — mi moramo sami svoja posestva varovati! Zato vam kličemo besede prezgodaj umrlega dvornega svetovalca dr. Viljema viteza Hamma, kakor jih je spregovoril pri drugem avstrijskem vinskem shodu o trtnej uši: „Previdni kmetovalec ne drži pri pretečih nevarnostih križem rok in ne čaka. kar Bog da ali vlada stori; on se tsam brani, pomnijoč prisloviee: Pomagaj si sam, in Bog ti pomore!" V Novem mestu 5. avgusta 1881. Odsek za ohranitev trtno uši. Anton Ogolin, načelnik. Anton Derganc, c. kr. gimn. prof. in okr. dol. nadzornik Franc Kastelic, trgovec; odbornika. Ra/Jie vesti. * (Narodno češko gledališče je zgorelo) dne 13. t. m. v Pragi. Škoda se ceni na jeden milijon, zavarovano je bilo le za malo svoto glede velike škode. Goreti je jelo uže prej ta dan zvečer o polu petej uri; ljudje so namreč videli, da se iz dimnika kadi, vprašali so, kaj to pomeni in odgovorilo se jim je, da tam delajo kleparji. Delali so res kleparji pri strelnem odvodu, tu se jim je baje zlil raztopljen svinec in tako da se je unel ogenj. Ker kleparji nijso imeli pri rokah gasil, zbežali so prestrašeni. Ob šestej uri 13. t. m. videl se je uže ogenj od zunaj, poklicala se je požarna straža, a ta je došla še le 3U 7. Če bila požarna straža prišla hitreje, če bi bili dohodi odprti in če bi bila v velikem reservoiru voda, lehko bi se bil še zadušil ogenj. Pravijo, da so bili ljudje, ki so imeli čuvati gledališče pred ognjem, nenavzočni in da je cev, ki je peljala do velikega vodnega reservoirja, zamašena bila. Na-jedenkrat se je razširil ogenj. Zastonj je bilo vlivati vodo, v ognji je kar spubtela. Rešiti mogli so le nekaj malega, ne posebne vredno sti. Pri tem požaru je bilo pet osob težko poškodovanih, lehke rane pa je dobila obila množica. Tako je uničil v malo urah ogenj velikansko gledališče, ponos češkega naroda. Takoj po požaru jeli so se nabirati darovi za zidanje novega gledališča; rodoljubni Čehi dajejo kar po 2000 gld. v ta namen in še več. V ponedeljek so uže nabrali 19.880.5!) gld. Domoljubni in požrtvovalni Čehi si bodo kmalu sezidali novo gledališče. * (Žitni soinenj in razstava.) Ces. kralj, kmetijska družba za Galicijo priredi 19. in 20. dan prihodnji ga meseca v Lvovu tretji mej narod ni semenski in žitni soinenj v zvezi z razstavo plemenske živine in guliškega hmelja. * (Razstava v Južnej Ameriki.) Mesto Buenos-Ayres v južnej Ameriki bo praznovalo svojo tristoletnico s tem, da naredi obrtno razstavo, v katerej tudi tujci smejo razstaviti stroje in orodje. Odprla se pa bo ta razstava v 15. dan februvarja prihodnjega leta. — * (Nesreča na morji.) Avstrijsko-ogerska ladija „Astrea", ki je odplula 28. julija iz Marselja v Pord Said, zgorela je na planem morji, 90 morskih milj od Marselja. * (P o g o z d o v a n j e na Primorske m.) Iz poročila ministerstva za poljedelstvo posne- mamo, da se je na Primorskem od leta 1870 pogosdilo 1U0O hektarov sveta, vender drevescu suša zelo uuićuje. Državna drevesnica v Trstu se je opustila v letu 1878 zarad pomanjkanja vode in zarad burje. V dobi od leta 1877 do 1«80 se je (J,845.700 drevesc razdelilo, nad polovico listnatih drevesc, vender pravi poročilo, d., se na Krasu šilovje bolje sponaša, razen črnega j agneda; tudi omenja, da so na Goriškem vse poskušnje z eksotičnimi drevesi izpodletele, le za „pinus maritima" in „abies nordmanniana" je podnebje ugodno. Nasadilo se je 405.750 sadonosnih divjakov (drobnic) in napravilo 7 drevesnic. * (Davki v Trstu meseca junija 1881.) Mestnega užitninskega davka se je vplačalo 15t).4bG gld., od mitnic 2.281 gld. od klavnic 3.733 gld. Pri mestnej blagajnici se je plačalo 21.883 gld. občinskih doklad in 43.020 gld. državnega davka. * (David Kalakaua), kralj havajskih otokov, je prišel iz svoje oddaljene domovine letos v Evropo. Njegovi otoki imajo prostora blizu za polovico našega cesarstva. Govorili bo, da hoče nabirati veliko število Evropejcev za svoje kraljestvo, ker prvotni prebivalci na-gloma izumiralo na njegovih otokih. Drugi so trdili, da hoče svojo otoke prodati za dober denar evropskim vladarjem. Naj si pa hodi po Evropi iz katerega uzroka koli, on se dobro kratkočasi, kamor pride. Obiskal je dozdaj Neapelj, London, Pariš, Bruselj in Berolin. Te dni pa je bival na Dunaji; povsod so tega kralja divjaKov z radovednostjo spremljali in opazovali. Z Dunaja je odpotoval zdaj zopet v Pariz. * (Žalostna poroka). Iz Joinville-le-Pont se poroča: Čislan mož našega mesta obhaja! je v četrtek na svojem letovišči na bregovih reke Marne poroko. Za ženitnino je bila pripravljena veliha pojedina, le nova zaročenca so še pričakovali. Komaj pa je nevesta prestopila prag dvorane, pala je v nezavest, — na oknu ravsvitlj ene dvorane visel je prvi dever. Nesrečni mož je bil komaj 19 let star in je bil iz dobre družine. Na kuvertu v ženitovanj-skej sobi našli so listek, na katerem je bil naznanjen uzrok njegovega samomora : „Jaz ljubim nevesto in se umorim, ker ne morem prenašati, da bi bila ona drugemu žena". Umrli no v Uiilrljtiiii: 12. julija: Henrik Pavlin, brivca sin, 7 let, Stari trg Št. IG, /.a difteritis. 13. julija: Marija Tanko, uradnega sluge hči, i> med., Kožne ulice št. 35, za vodeno glavo. 14. julija: Marija Priickl, krznarjeva hči, 18 m., Židovska steza št. 4, za božjastjo. — M. Bernardina llamuta, nuna, 76 let, Kongresni trg št. 17, za slabostjo. 15. julija: Janez Debevec, hišnega posestnika sin, 7 inos., Stari trg st. 16, za drisko. V deželno] bolnici: 13. juliju: Katra Linkn, vratarja udova, 7b' let. 14. julija: Fran Knaus, gostuč, 36 let, za vneti oo pluč. 16. julija: Martin Podvis, gostač, 48 let, za vodenico. ;QQQ sld. Tulci. 15. avgusta: l.\ro|»!i : Kajzol iz Carolineuthala. — Ambrož iz SlvoBZOVice. — Jininor, Fiaoher z Dunaja. — Hru-nclli iz Trsta. Pri Mlonm Salmič iz Postojne. — Hainisch iz Trsta. — Christen Iz Berna. — Valentiais Iz Monlal-cone. — lleitncr, llellV i/. liegensburga. — VVehrhun iz Litije. — Faber is Kočevja. - Pollak iz Celima. Pri «t*.I««l i Kračinar iz Zagreba. — Vok iz Vipave. — Sclnveiger z Dunaja. — VVeinberger iz Kriza. Liuterljitc* srećke. Na Dunaji 13. avgusta: 53, 67, 61, 10, 62. V Gradci 13. avgusta: 46, 51, 32, 30, 21. Dunajska borza 16. avgusta (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . . 77 gld. 65 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 78 n 46 „ Zlata renta........ . 94 „ 10 „ 1860 drž. posojilo.....132 „ — „ Akcije narodne banko. .... 832 „ „ Kreditne akcijo....... 362 „ 70 „ London..........117 »55 „ Srebro..........— » — n Napol...........9 „ 34'/, „ C. kr. cekini........5 „ 55 „ Državu" inatko.......57 „ 35 „ lehko na leto zaslužijo gostilničarji in kupcevaloi. BroŠurica fabrikacij velja 3 gld.; dobi se po poštnem podvzetji: F. Sohlosser, Trst. (419—21) Kopači, oipravljači m snazici, kateri imajo dobra spričevala, dobodo takoj delo v ICilutrtlii viteza Draieja ru«loko|»u, imenovanem »Seegraben" pri l.juhui (Leohein na fttirttkem. (459—2) "V najem se da s 1. novembrom v Idriji užu dolgo obstoječa KOHtilnicM z najboljšim pivo- in vinotržjem, b 3 gost i Ini mi sobami, 2 dvoranama, 4 sobami za tujce z opravo ali brez oprave, prostorno s vitlo kuhinjo, ledenico in vinsko kletjo s sodi vred; dalje z dobro urejenim kegljiščem, katero se po .:imi lahko greje, z vrtom za goste in za zelenjavo, hlevom in postreŠ-jem za seno. — Natančneje pri lastniku Franu DI-»licu, sedlarju v Irtrji. (458—2) Dr. Sprangerjeve kapljice za želodec, priporočane od zdravniških avtoritet, pomagajo takoj, če ima človek krč v želodci, migreno, leber, ščipanje po trebuhu, zaslhijenje, slabosti, če ga glava boli, če ima krč v pr ih, mastno zgago. Telo se hitro sčiati. V bramorjih razpusti bolezensko tva-rino, odvajajoč črve in kislino. Davici in tifusu vzamejo vso zlobno&i, in vročino, če se zavživajo po l/i žličke vsako uro, ter varujejo nalezljivosti. (Jloveku diši zopet jed, če je imel bel jezik. Naj se poskusi z majhenim ter se prepriča, kako hitro pomaga to zdravilo, katero prodaja lekarnar g. .1. Nvoboda v Ljubljani, a flacon 30 in 50 kr. av. velj. (247—26) <-o«.i ilnicsi v lisiiuliji pri Novem uieatu poleg amsta, pri katerej so po cestah na Toplice, Metliko in Zagreb obrača, ponudi se prostovoljno na prodaj. — Kupci se znajo s posestnico udovo Ano Forškovo pogoditi. (460—2) Kdor hoče (389—13) slabe zobe ohrauiti9 izpale iiuclomeHtU i z u metel) u i mi, dobi sovet in pomoč pri Ehrwerthu, zdravniku za zobe, grospođ-slca. -o.ll.ca. žt. 1. % o Šili i |M»/ar v liOetttlomi, ki je vse tabriške prostore, stroje itd. prve angleške fabričke družbe za izdelovanje stvarij od britanija-arebra popolnem uničil, uzrok je, da se družba razide, ker bi obnovljenje velikanske naprave preveč stalo. Zarad hitrejše likvidacije se bodo od donos naprej blago iz je line izvanjske zaloge na Dunaji za polovico ccuo razpošiljalo. Samo za 14 nuark, to je komaj za polovico vrednosti, dobi se naslednji izvrstni obedui service od biitanija-srobra, ki je prejo veljal 30 mark, ter »e jaiući, «la onIuuc 6 obodnih nožev z izvrstnimi jeklenimi klinami, 6 vilic od pravega brit.-srebra, 6 mas. žlic od brit.-srebra, 12 finih žlieic od brit.-srebra, 1 težak zajemalec za juho od brit.-srebra, 1 mas. ziijemalec za mleko od brit.-srebra, 6 finih cizeliranih tabletov, 6 izvrstnih kristilnili podstavkov za nože, 6 lepili mas. kozarčkov za jajca, 1 izvrsten pnpmjak ali sladkornik, 1 lin prcccjcvalnik'za čaj, 2 krasna salonska namizna svečnika. 54 kom. Vsi tu navedeni 54 kom. krasni predmetje stoje samo _ JJjpSf 14 inairk. Naročbe po poštnih nakaznicah ali z vposlanjem vsote izvršuje, dokler je kaj blaga Britania-Silber-Depot II., Obere DcuaumtrasMe 77. Da je blago Izredno po ceni ter izvrstno, o tem se vsakdo more prepričati brez stroškov, ker se brez ovir v 10 dneh service nazaj vzame, će se ne dopade, In povzeta svota se takoj nazaj pošlje. I! Svur ilo !! Za to ceno so vec kot 54 komadov reeluega blaga ne more dati, zato svetujemo, naj se take sleparske anouce prezirajo, ki se v novejšem Času prikazujejo. (334—10) Izdateij in urednik Makso Armič Lastnina in tisk -Narodne tiskarne11. 2H -