plačana v gotovini
CBNA 80 DIN
£l URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Leto XVIII
V LJUBLJANI, dne 25. maja 1961
Številka 13
VSEBINA:
131.	Odlok o razdelitvi splošnih stopenj prispevka za socialno zavarovanje na stopnje za posamezne panoge zavarovanja v letu 1961.
132.	Sklep o povračilu kilometrine uslužbencem republiških
organov.	,
133.	Odločba o dopolnitvi odločbe o ustanovitvi Servisa za prevozne storitve državnih organov in zavodov v Ljubljani,
134.	Odločba o imenovanju pomočnika sekretarja sekretariata Sveta za šolstvo LRS.
135.. Odločba o razrešitvi in imenovanju glavnega kmetijskega inšpektorja.
136. Odločba o razrešitvi in imenovanju predsednika, sodnika in njegovega namestnika v senatu za prekrške pri državnem sekretariatu za notranje zadeve LRS.
Odloki ljudskih odborov:
41.	Odlok o družbenem planu okraja Kranj za leto 1961.
42.	Odlolk o določitvi višine prispevka, ki ga plačujejo občine okraja Maribor okrajnemu skladu zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev za financiranje njegovih obveznosti iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja.
131.
Na'podlagi drugega odstavka 1. točke odloka o razdelitvi splošnih stopenj prispevka za socialno zavarovanje na stopnje za posamezne panoge zavarovanja (Uradni list FLRJ, št. 22-399,/59, št. 24-320/60 in št. 10-157/61) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije na predlog skupščine Zavoda za socialno zavarovanj« LR Slovenije
ODLOK
o razdelitvi splošnih stopenj prispevka za socialno zavarovanje na stopnje za posamezne panoge zavarovanja v letu 1961
I
Splošne stopnje prispevka za socialno zavarova-
nje se v letu 1961 razdelijo takole:
1.	splošna stopnja 22 % se razdeli:
a)	za zdravstveno zavarovanje	8,70%
b)	za dolgoročna zavarovanja	12,88%
c)	za službo za zaposlovanje delavcev 0,40 %
č) za potrebe Zveznega zavoda za socialno zavarovanje	0,02 %
2.	splošna stopnja 20% se razdeli:
a)	za zdravstveno zavarovanje	8,70	%
b)	za dolgoročna zavarovanja	10,88	%
c)	za službo za zaposlovanje delavcev 0,40 %
č) za potrebe Zveznega zavoda za socialno zavarovanje	0,02	%
II
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem li-slu LRS«, uporablja pa se od 1. januarja 1961.
St. 01-474/2-61
Ljubljana, dne 12. maja 1961.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Sekretar:	Podpredsednik:
Peter Zorko 1. r.	Dr. Joža Vilfan 1. r.
152.
Na podlagi 6. odstavka 28. člena uredbe o organizaciji in delu Izvršnega sveta Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije in v zvezi z določbo zadnjega odstavka 9. člena uredbe o povračilih potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev (Uradni list FLRJ, št. 9/60) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije tale
sklep:
1.	Uslužbencem republiških organov, ki po nalogu predstojnika organa potujejo na uradnem potovanju z lastnim osebnim avtomobilom (tretji odstavek 9. člena uredbe o povračilih potnih in drugih stroškov javnih uslužbencev), pripada za vsak prevožen kilometer povračilo v znesku 45 din.
2.	Ta sklep začne veljati 1. junija 1961.
St. 01-332/3-61
Ljubljana, dne 12. maja 1961.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Sekretar:	Podpredsednik:
Peter Zorko 1. r.	Dr. Joža Vilfan 1. r.
7
133.
Na podlagi 2. člena temeljne uredbe o finančno samostojnib zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-426./53) in 7. člena uredbe o uporabi družbenih sredstev za osebne avtomobile (Uradni list FLRJ, št. 14-22/58) izdaja Izvršni svet Ljudske skupščine Ll\ Slovenije
odločbo
o dopolnitvi odločbe o ustanovitvi Servisa za prevozne storitve državnih organov in zavodov v Ljubljani
Odločba o ustanovitvi Servisa z;i prevozne storitve državnih organov in zavodov v Ljubljani (Urad-
ni list LRS, št. 21-120/58) se dopolni tako, da se njeno prečiščeno besedilo glasi:
ODLOČBA
o Servisu za prevozne storitve državnih organov in zavodov v Ljubljani
1
Servis za prevozne storitve državnih organov in zavodov v Ljubljani je samostojni zavod (v nadaljnjem besedilu »servis«).
Sedež servisa je v Ljubljani.
2
Servis opravlja prevozne in druge storitve za republiške organe, zavode in organizacije ter za osebe iz 2. in 3. točke 2. člena uredbe o uporabi družbenih sredstev za osebne avtomobile.
Servis ima zlasti tele naloge:
a)	opravlja vožnje z osebnimi avtomobili po voznih nalogih;
b)	opravlja vožnje z osebnimi avtomobili za osebe iz 2. in 3. točke 2. člena uredbe o uporabi družbenih sredstev za osebne avtomobile;
c)	opravlja servisne storitve na avtomobilih, ki so last oseb iz prejšnje točke tega člena (garažira-nje, čiščenje, mazanje, servisni pregledi, manjša popravila, preskrba rezervnih delov in podobno);
č) preskrbi šoferja osebam iz tč. b) na njihovo zahtevo;
d)	vzdržuje in obnavlja vozni park ter druga sredstva, ki so mu dana v uporabo;
e)	opravlja druge zadeve v zvezi s servisno službo.
Servis lahko opravlja naloge iz prvega odstavka tudi za posamezne druge organe, zavode in organizacije, s katerimi sklene pogodbo za opravljanje servisnih storitev po prejšnji pritrditvi sekretarja Izvršnega sveta.
3
Naloge iz prejšnje točke lahko opravlja servis sam ali po svojih poslovnih enotah.#
Za izpolnjevanje svojih nalog ima servis garaže in delavnice za vzdrževanje ter' popravljanje avtomobilov.
Delo poslovnih enot in njihova medsebojna razmerja so urejena s pravili servisa.
4
V premoženje, ki ga servis uporablja, spadajo nepremičnine, osebni avtobomili, stroji, orodje in druge naprave, potrebne za vzdrževanje in popravljanje avtomobilov.
5
Servis določa plačilo za prevozne in servisne storitve v skladu z obstoječimi predpisi.
6
Servis vodi upravni odbor, ki ima 6 članov. Dva člana izvoli delovni kolektiv, 4 člane imenuje sekretar za občo upravo.
Direktor servisa je po svojem položaju član upravnega odbora.
7
Direktorja servisa imenuje sekretar za občo upravo na predlog upravnega odbora.
8
Servis ima tele sklade:
1.	investicijski sklad,
2.	sklad skupne uporabe,
3.	rezervni sklad.
Način formiranja skladov se določi s pravili zavoda.
9
Delavci in uslužbenci servisa se nagrajujejo po delovnem učinku.
Nagrajevanje delavcev in uslužbencev ureja poseben pravilnik, ki ga predpiše upravni odbor, potrdita pa sporazumno sekretariat Izvršnega sveta za občo upravo in Državni sekretariat za finance LRS.
10
Za zadeve in naloge servisa je pristojen sekretariat Izvršnega sveta za občo upravo.
11
Ta odločba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
St. 01-332/5-61
Ljubljana, dne 12. maja 1961.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Sekretar:	Podpredsednik:
Peter Zorko 1. r.	Dr. Joža Vilfan 1. r.
134.	< •
Na podlagi 27. člena uredbe o organizaciji in delu Sveta za šolstvo LR Slovenije (Uradni list LRS, št. 8-37/59) je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije
odločil:
V sekretariatu Sveta za šolstvo LRS se imenuje za pomočnika sekretarja:
ing. Zdenko Rogel, do zdaj direktor Tehniške šole za elektrotehniško stroko v Ljubljani.
St. 01-274/4-61
Ljubljana, dne 12. maja 1961.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Sekretar:	Podpredsednik:
Peter Zorko 1. r.	Dr. Joža Vilfan 1. r.
135.
Na podlagi 28. člena uredbe o organizaciji in delu sekretariata Izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo (Uradni list LRS, št. 2-26/61) je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije
odločili
1.	Lavoslav Gosak, se razreši dolžnosti glavnega kmetijskega inšpektorja, ker je izpolnil pogoje za starostno pokojnino.
2.	Lojze Komel, do zdaj svetnik za analize v Državnem sekretariatu za notranje zadeve LR Slovenije, se imenuje za glavnega kmetijskega inšpektorja.
St. 01-480/1
Ljubljana, dne 12. maja 1961.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Sekretar:	Podpredsednik:
Peter Zorko 1. r.	Dr. Joža Vilfan 1. r.
136.
Na podlagi drugega odstavka 66. člena temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLR], št. 2-22/59) je Izvršni svet Ljudske skupščine LR Slovenije
odločil:
I.	V senatu za prekrške pri Državnem ‘sekretariatu za notranje zadeve LR Slovenije se razrešijo:
Ferfolja Ermin dolžnosti predsednika,
Šenk Marijan dolžnosti sodnika in
Brezar Stana dolžnosti namestnika sodnika.
II.	V senat za prekrške pri Državnem sekretariatu za notranje zadeve LR Slovenije se imenujejo:
Šenk Marijan, do zdaj sodnik tega senata, za predsednika,
Vilfan Ernest, do zdaj okrajni sodnik za prekrške pri OLO Ljubljana, za sodnika in
Bajt Franc, načelnik oddelka v Državnem sekretariatu za notranje zadeve LR Slovenije, za namestnika sodnika.
Št. 01-327,/61
Ljubljana, dne 12. maja 1961.
Izvršni svet Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije
Sekretar:	Podpredsednik:
Peter Zorko 1. r.	Dr. Joža Vilfan ]. r.
Odloki ljudskih odborov
41.
Na podlagi 1. odstavka 16. člena zakona o okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 19-89/52) je okrajni ljudski odbor Kranj na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 14. marca 1961 sprejel
ODLOK
o družbenem planu okraja Kranj za leto 19t>i
1.	člen Prvi del
SMERNICE ZA RAZVOJ V LETU 1961
1.	poglavje
Osnovne naloge družbenega plana za leto '1961
Na podlagi dosežene ravni razvoja v letu 1960 ter ob upoštevanju republiškega družbenega plana za leto 1961 se postavljajo za leto 1961 v okraju Kranj tele osnovne naloge:
1.	Povečati je treba obseg in sortiment proizvodnje in storitev v vseh gospodarskih panogah, vendar se je treba pri tem prizadevati, da se spremeni struktura gospodarstva, tako da se bodo intenzivneje razvijale tiste gospodarske panoge oziroma tiste industrijske stroke, ki razvijajo svojo proizvodnjo na višji stopnji mehanizacije in z manjšo uporabo žive delovne moči, ta pa bo strokovno v večji meri usposobljena za reševanje najzahtevnejših proizvodnih procesov. Tako bo hitrejše naraščala proizvodnja, produktivnost dela in narodni dohodek, s tem pa materialna baza gospodarstva ter osebni družbeni standard.
Za ustvaritev tega je treba:
a)	storiti čimvečje napore za čimboljšo izrabo proizvodnih zmogljivosti, kapacitete, ki se gradijo, pa čimprej aktivirati. Poskrbeti je treba za čimvečjo mehanizacijo in avtomatizacijo proizvodnih procesov, hkrati pa uvajati sodobne tehnološke postopke ter usmerjati investicije v take izpopolnitve in razširitve kapacitet ter rekonstrukcije, ki bodo dajale največje mogoče učinke. Zaradi hitrejše investicijske graditve je treba pospešiti izdelavo in pripravo programov in projektov. Glede financiranja investicij se bodo gospodarske organizacije v večji meri kot doslej naslanjala na lastna sredstva kot tudi na združena sredstva, s tem se bo povečala njihova samostojnost pri odločanju ter njihova neposredna ekonomska zainteresiranost;
b)	izpopolnjevati sistem delitve dohodkov znotraj podjetja, kot tudi načine delitve osebnih dohodkov po učinku ter uvajati nove oblike nagrajevanja po delu. Izboljšati je organizacijo in metode dela ter skrbeti za racionalno zaposlovanje delovne moči. Vso pažnjo je treba posvečati pospešenemu in nenehnemu strokovnemu izpopolnjevanju oziroma izobraževanju kadrov;
c)	bolj kot doslej posvetiti vso pozornost čimbolj racionalni izrabi reprodukcijskega materiala. Iskati je treba možnosti za uvajanje novih materialov ter po možnosti nadomeščati uvoženi material z domačim.
2.	Razširjati je treba trgovinske odnose s tujimi, tudi bolj oddaljenimi tržišči ter se vključiti v mednarodno delitev dela. V skladu z večanjem proizvodnje je skrbeti tudi za povečan izvoz ter priliv tujdb plačilnih sredstev, zlasti z razvojem turizma in drugih neblagovnih storitčv.
5. Zagotoviti je treba naraščanje osebne porabe in družbenega standarda predvsem delavcev in uslužbencev v skladu z večanjem produktivnosti dela in proizvodnje. Večanje osebnih dohodkov posameznikov in delovnih kolektivov mora biti vezano na večjo produktivnost dela.
Da se zagotovi povečanje osebne porabe in družbenega standarda, je treba:
a)	izbojšati oskrbo mest in industrijskih središč z industrijskimi in kmetijskimi proizvodi kot tudi pospeševati razvoj storitvene obrti in servisov za potrebe gospodinjstev ter razvijati obrate za družbeno prehrano;
b)	nadalje povečevati vlaganje v stanovanjsko in komunalno graditev;
c)	razvijati vse panoge družbenega standarda, ki vplivajo na dvig življenjske ravni prebivalstva in na
gospodarski razvoj. Tako je treba posvetiti zlasti vso pozornost razvoju šolstva in drugih ustanov za izobraževanje, zdravstva, telesne vzgoje idr.
4.	V okviru splošne gospodarske politike in gospodarskega sistema ter družbenega razvoja je treba skrbeti za nadaljnje razvijanje socialističnih družbenih odnosov in za odpravljanje administrativnih vplivov na gospodarjenje, zlasti na investiranje. Razvijati je treba delavsko samoupravljanje in družbeno upravljanje ter krepiti pobudo gospodarskih organizacij in kolektivov za čimboljše gospodarjenje in za doseganje čimboljših rezultatov. Razvijati in utrjevati je treba komunalni sistem.
2.	poglavje
Celotni dohodek, družbeni proizvod in narodni dohodek
1.	Na podlagi dosežene ravni proizvodnje v letu 1960 se predvideva v letu 1961 tole povečanje (v 000 din):
	1959	1960	1961	1961	1961
				1959	1960
Celotni dohodek	121,8^8.441	136,216.204	149,932.514	111,7	110,1
Družbeni proizvod	95,302.714	62,158.763	68,954.069	112,4	110,9
Narodni dohodek	31,881.675	58,590.142	65,057.569	112,9	1111,0
Po posameznih gospodarskih panogah se		predvideva tole povečanje i		družbenega proizvoda jv	
				Indeksi	
	1959	1960	1961	1960	1961
				1959	1960
Gospodarstvo — skupaj	55,302.714	62,158.763	68,954.069	112,4	110,9
Industrija	41,115.682	46,043.912	51,448.268	112,0	111,7
Kmetijstvo	4,691.468	4,865.740	5,081.891	103,7	104,4
Gozdarstvo	1,258.067	1,281.190	1,317.160	101,8	102,8
Gradbeništvo	1,644.832	1,901.019	2,175.921	111,6	114,5
Promet	1,657.557	2,098.426	2,194.339	- 126,6	104,6
Trgovina	1,461.790	1,710.647	1,899.650	117,0	111,0
Gostinstvo	614.324	672.607	837.362	109,5	124,5
Obrt	2,225.580	2,818.620	3,162.610	126.6	112,2
Komunala	635.514	766.602	836.868	121,0	109,2
3. Narodni dohodek pa se	bo takole povečal (v 000		din):		
				Indeksi	
	1959	1960	1961	1960	1961
				1959	1960
Gospodarstvo — skupaj	51,881.675	58,590.142	65,057.569	112,9	111,0
Industrija	58,715.233	43,658.858	48,879.680	112,8	112,0
Kmetijstvo	4,526,640	4,683.871	4,881.220	103,5	104,2
Gozdarstvo	1,173.673	1,200.520	1,231.746	102,3	102,6
Gradbeništvo	1,586.342	1,830.129	2,091.536	115,4	114,3
Promet	1,297.393	1,694.543	1,750.467	130,6	103,3
Trgovina	1,401.909	1,609.138	1,796.577	114,8	111,6
Gostinstvo	557.634	607.662	761.374	109,0	125,3
Obrt	2,132.347	2,704.043	3,006.760	126,8	111,2
Komunala	490.504	601.378	658.209	122,6	109,4
S predvidenim razvojem gospodarstva in s povečanjem celotne proizvodnje je zagotovljena struktura proizvodnje, ki je potrebna, da se dosežejo naloge in cilji družbenega plana za leto 1961.
3.	poglavje Investicije
1.	Investicije bodo potekale v letu 1961 tako:
a)	da bo zagotovljen skladen in hiter razvoj vseh
panog gospodarstva in družbenega standarda ter nemoten razvoj osebne porabe;
b)	da bodo izpopolnitve in razširitve zmogljivosti ter rekonstrukcije sedanjih kapacitet ob nizkih vlaganjih dale čim boljše efekte, to bo omogočeno predvsem z vlaganji v opremo, z mehanizacijo in avtomatizacijo proizvodnih procesov ob upoštevanju zadnjih dognanj znanosti in tehnike;
c)	da se bo postopama spreminjala gospodarska struktura in organski sestav vloženih sredstev;
č) da bo omogočena masovnost proizvodnje, k temu bosta pripomogli zlasti specializacija proizvodnje
1960
Gospodarske	panoge	6,363.199
Negospodarske panoge	4,056.959
V sega	10,425.658
Skupne investicije se bodo v letu 1961 povečale za 11,9 %, od tega gospodarske investicije za 10 %, negospodarske pa nekoliko močneje, in sicer za 14,6%.
Povečanje obsega investicij temelji predvsem na povečanju lastnih sredstev gospodarskih organizacij, še prav posebno zaradi uporabe celotne tekoče vplačane amortizacije.
3.	Obseg investicij v	osnovna sredstva v letu
1961 bo znašal na podlagi razpoložljivih in predvidenih sredstev skupno 7,012 milijonov din ali za 10% več kot vlaganja v letu 1960. Gospodarske organizacije naj bi v tem letu okrepile svoja vlaganja v obratna sredstva v skladu s splošno gospodarsko politiko.
Delež gospodarskih organizacij v strukturi skupnih investicij se bo v letu 1961 nekoliko znižal proti letu 1960 in bo znašal 60,1 % proti 61,1 % v letu 1960. To znižanje gre na račun povečanja investicije v družbeni standard.
4.	Investicije v osnovna sredstva v letu 1961 so po Posameznih gospodarskih panogah predvidene takole <v 000 din):
in sodelovanje z drugimi gospodarskimi organizacijami;
d)	da bodo investicije dobro pripravljene' in hitro izvedene;
e)	da bodo programi in projekti za modernizacijo in razširitve, ki so predvideni s perspektivnim razvojem okraja Kranj, temeljito proučeni in pravočasno izdelani ob večji vključitvi znanstveno-razisko-valnih ustanov in okrepljenih projektantskih organizacij.
2. Skupne investicije za osnovna sredstva se pred-
videvajo takole	(v 000 din):				
	indeks	struk.			
1961	1961/60	1960	%		
7,012.383	110,0	61,1	60.1		
4,649.472	1.14,6	38,9	39,9		
11,661.855	111,9	100,0	100,0		
	1960		1961		T ti ri 1.*^
	znesek	struk.	znesek	struk.	1961760
Industrija	4,126.984	64,8	4,539.682	64,8	110
Kmetijstvo	418.505	6,6	518.696	7,4	124
Gozdarstvo	216.753	3,4	253.601	3,6	117
Gradbeništvo	189.824	3,0	197.417	2,8	104
Promet	607.276	9,5	631.567	9,0	104
Trgovina	258.699	4.1	271.634	3,9	105
Gostinstvo	242.860	5,8	267.146	3,8	110
Obrt	308.000	4,8	352.640	4,7	108
Gospod, vsega	6,368.699	100,0	7,012.585	100,0	110
Skoraj 2h vseh investicij bo tudi v letu 1961 odpadlo na industrijo. Razmeroma močnejše povečanje investicij je predvideno le v kmetijstvu, da bi se le-to usposobilo za dane naloge.
5.	Negospodarske investicije po posameznih strokah in skupno bodo takele (v 000 din):
	znesek	struk.	znesek	struk.	Indeks 1961/60
stanovanj s ko-komunalno področje	3,428.011	84,5	3,781.635	81,3	110,5
kulturno-soeialno področje	586.776	9,5	674.000	14.5	174.3
družbeni stadard skupaj	3,814.787	94,0	4,455.655	95,8	116.8
državna uprava in drugo	242.172	6,0	193.837	4.2	80.0
Negospodarske investicije vsega	4,056.959	100.0	4.649.472	100,0	114.6
Investicije v družbeni standard se bodo v letu 1961 povečale za 16,8 %, v državno upravo in dru-pa se bodo zmanjšale proti letu 1960 na indeks 80. Najmočnejše povečanje investicij znotraj družbe-a<-Jga standarda je predvideno na kulturno-socialnem Področju in na račun bistveno večjih investicij za šolstvu, zdravstvo in socialno varstvo.
6.	Sredstva okrajnega investicijskega sklada. vkijučno z združenimi sredstvi gospodarskih organi-2acij, 5e bodo v letu 1961 uporabila za kritje trans za dovoljena posojila iz leta 1960 in za nova posojila 'ndustriji, kmetijstvu, prometu in turizmu ter gostinstvu.
7.	Občinskim ljudskim odborom se priporoča, da glede na večjo udeležbo občinskih investicijskih skladov na prispevku iz dohodka v letu 1961 zagotove trgovini, obrti in gostinstvu potrebne kredite v lastnih investicijskih skladih, ker se bodo v bodoče dajali iz okrajnega investicijskega sklada le krediti za industrijo, kmetijstvo, promet in turizem.
8.	Poleg neposrednih investitorjev naj ljudski odbori m družbeni organi ponovno spremljajo potek investicijskih del glede na smotrnost uporabe razpoložljivih sredstev kot tudi glede na dovršilev investicijskih objektov.
9.	Se nadalje bo treba združevati sredstva, predvsem po bančnem in kreditnem sistemu, da se omogoči financiranje gospodarskih in negospodarskih investicij, za katere posamezne gospodarske organizacije oziroma politično-teritorialne enote same ne bi imele na razpolago dovolj sredstev. Pri združevanju sredstev je zagotoviti samostojnost odločanja gospo-
darskih organizacij in zadovoljitev njihovih gospodarskih interesov.
4.	poglavje
Zaposlenost in produktivnost dela
1. Po predvidenem razvoju gospodarskih in negospodarskih panog bo povprečna zaposlenost v druž-t benem sektorju takšnale:	....
1960
Število
povečanja
zaposlenih
Indeks
1961
	Itev.	strukt.	Štev.	strukt.	v letu 1961	1960
industrija	28.892	58,7	29.730	58,2	838	102,9
neindustrijske gospodarske panoge	13.808	28,0	14.546	28,5	738	105,3
gospodarstvo skupaj*	42.700	86,7	44.276	86,7	1.576	103,7
družbeni standard*	4.482	4,1	4.648	9,1	166	103,7
državna uprava	2.070	4,2	2.147	4,2	77	103,7
negospodarske panoge skupaj	6.552	13,3	6.795	15,3	243	103,7
vsega zaposlenih v drž. sektorju	49.252	100	51.071	100	1.819	103,7
Medtem ko je število zaposlenih v družbenem sektorju narastlo v letu 1960 za 6,4 %, se predvideva v letu 1961 povečanje za 3,7%. V industriji je pred-' videno povečanje zaposlenih za 2,9 %, kar bo omogočila večja mehanizacija proizvodnje in racionalnejša izraba zmogljivosti.
2.	Produktivnost dela bo v družbenem sektorju gospodarstva, vključujoč komunalne gospodarske organizacije, narasla za 7,9 %, od tega v industriji za okoli 8,8 %. Povečanje produktivnosti dela terja nadaljnji gospodarski razvoj, naraščanje življenjskega standarda in večje vključevanje v mednarodno menjavo.
Na povečanje produktivnosti bodo vplivale tele okoliščine:
a)	boljša tehnična opremljenost in sodobnejši proizvodni postopki;
b)	boljša organizacija dela s smotrnejšo razporeditvijo delovne moči, ki bo omogočila tudi boljšo izrabo proizvodnih kapacitet med drugim tudi s prehodom na več delovnih izmen in s strokovno primernejšo zasedbo delovnih mest;
c)	boljša izraba delovnega časa z zmanjšanjem izostankov ipd._ V ta namen bo treba izboljšati delovno disciplino in zmanjšati fluktuacijo;
č) izpopolnitev delitve dohodka gospodarskih organizacij ter spodbudnejša delitev osebnih dohodkov po učinku posameznikov in po uspehu posameznih organizacijskih enot kot tudi celotne gospodarske organizacije. Obračunavanje osebnih dohodkov po učinku ter širšo uporabo premijskega sistema s takimi osnovami, ki zagotavljajo objektivno ocenjevanje doseženih uspehov, je treba v čim večji meri razširiti tudi na tista delovna mesta, na katerih takega obračunavanja doslej še ni bilo;
d)	dvig strokovne usposobljenosti s hitrim izobraževanjem kadrov za potrebe gospodarstva in družbenih služb, zlasti še s strokovnim usposabljanjem delavcev na delovnem mestu oziroma v ustreznih centrih. Temu problemu bodo morali posvetiti vso skrb tako gospodarske organizacije kot tudi vsi dru-
♦ Opomba: zaposleni v komunalnih gospodarskih organizacijah so zajeti v družbenem standardu.
gi organi, ki jim je naložena skrb za izobrazbo kadrov. V ta namen pa je tudi treba zboljšati materialno osnovo, zlasti še omrežje šol in ustanov.
5.	poglavje
Osebna poraba in družbeni standard
a)	Osebna poraba
Ob upoštevanju povečanja osebnih dohodkov zaradi povečanja zaposlitve za 5,7 % se bodo povečali povprečni osebni dohodki v gospodarstvu za 7,9 % na račun povečanja produktivnosti. Zaradi predvidenega močnejšega povečanja osebnih dohodkov zaposlenih v negospodarskih strokah (za 20 %) bi se skupni povprečni osebni dohodki zaposlenih v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih povečali za 10,5 %.
Prejemki prebivalcev na podlagi socialnega zavarovanja bi se povečali v letu 1961 za okoli 16 %. Pri tem bi se povečal celotni znesek pokojnin in invalidnin za 16,3'%, prejemki iz naslova zdravstvenega zavarovanja pa za 21,4 %, kar naj bi omogočilo še nadaljnje izboljšanje pogojev za zdravstveno varstvo zavarovancev.
Povečanje prejemkov kmečkega prebivalstva bo v letu 196! nekoliko močnejše kot v letu 1960.
Povečanje realnih osebnih dohodkov bo vplivalo na nadaljnje spreminjanje strukture osebne porabe. Zmanjšal se bo delež prehrane v osebni porabi in povečal delež industrijskih izdelkov.
Analiza prometa na drobno v okraju Kranj je pokazala, da se bodo izdatki za prehrano v razmerju do celotnega prometa na drobno znižali v letu 1961 na 36,9%, medtem ko so še v letu 1939 znašali 39.1 %■ Po dfugi strani pa se bo povečala udeležba prometa z drugimi proizvodi od 60,9% v letu 1959 na 63.1 % v letu 1961.
Pri tem bi se zboljšala tudi struktura same prehrane z večjo porabo kvalitetnejših živil, kot mesa, mleka, povrtnin in sadja. S tem v zvezi se postavljajo zahteve po hitrejši prilagoditvi kmetijske proizvodnje in v skladu s spremenjeno strukturo porabe tudi po ustreznem razvoju trgovske mreže.
Da bi dosegli višjo realno osebno porabo in izboljšali življenjske razmere je treba,doseči še večje nadaljnje povečanje produktivnosti dela in povečevanje dohodkov le v skladu s povečanjem storilnosti. Po drugi strani pa je treba razvijati storitve, ki so v tesni zvezi z življenjskm standardom, kot so družbena prehrana, storitvene obrti, servisi in drugo.
b)	Družbeni standard
1.	StanO'vanjs'ka. graditev
Predvideva se, da bo v letu 1961 na razpolago za zidavo stanovanj 1,035 milijarde din iz sredstev skladov za zidanje stanovanjskih hiš in 43 milijonov iz republiškega stanovanjskega sklada. Razen tega se predvideva, da bodo gospodarske organizacije na podlagi večjih sredstev, ki so bila ustvarjena v letu 1960, povečala svoja vlaganja na 1,061 milijardo din. Iz sredstev državljanov se bo predvidoma vložilo okoli 423 milijonov, iz drugih virov pa okoli 275 milijonov din. Tako bodo skupna sredstva za zidavo stanovanj znašala preko 2.856 milijard din ali za okoli 12 % več kot v letu 1960.
Od predvidene višine družbenih sredstev za zidavo stanovanj naj bi se okoli 10 % teh sredstev namenilo za komunalno ureditev: ceste, parke in nasade, okoli novih stanovanjskih zgradb oziroma v naselju.
Predvideva se, da bo v letu 1961 dograjeno okoli 1.200 stanovanjskih enot z okoli 70.000 m2 koristne površine v skupni vrednosti 5.546 milijonov din, vštev-ši sredstva, ki so bila vložena v zidavo stanovanj v preteklih letih.
Zaradi zgraditve navedenega'števila stanovanj je potrebno, da stanovanjski skladi z natečaji omogočijo, da se sredstva skladov usmerijo v prvi vrsti za dograditev stanovanj, za katera so potrebna le manjša sredstva.
Podpreti je treba predvsem zidavo blokov in vrstnih hiš ter v čim večji meri mobilizirati privatna sredstva.
Občinski ljudski odbori naj nadaljujejo zidavo stanovanj zlasti za borce, ki so stopili v NOV do leta 1943, pa. iz upravičenih razlogov niso v delovnem razmerju.
Sredstva za zidavo stanovanj se morajo razporediti tako, da bo učinek ustvarjenega dela čimvečji, t. j., da se bo z razpoložljivimi sredstvi zgradilo čim-več stanovanj, ki bodo zadovoljevala standard prebivalstva.
Najbistvenejši činitelj za zidavo čimvečjega števila stanovanjskih enot, ki bodo v higenskem in funkcionalnem oziru ustrezale potrebam, so tile:
a)	površino stanovanj je treba uravnati za potrebe zdravega in higienskega standarda stanovanja,
b)	velikosti stanovanj (število ležišč) je treba prilagoditi dejanskim potrebam prebivalcev na določenem območju,
c)	opremljenost stanovanj je zaradi višine stanarine treba prilagoditi finančni zmogljivosti stanovalcev, ki jih bodo uporabljali,
č) konstrukcije in izvedbo zgradb je treba v bistvenih elementih poenostaviti in poenotiti nekatere gradbene elemente,
d)	graditi je treba pretežno take stavbe, ki s svojimi elementi najbolje izkoriščajo prostor in za-
htevajo najmanj stroškov za ureditev komunalnih priključkov.
Občinski ljudski odbori morajo takoj začeti z izdelavo zazidalnih načrtov in urbanistični! programov, kar jim nalagajo tudi ustrezni predpisi. Preprečevati je treba, da bi se zazidalne površine širile, dokler niso stare v celoti in organizirano zazidane.
2.	Komunalno p o d r oč j e
Vsa povojna leta so se vlagala v komunalne naprave sorazmerno majhna sredstva. Tako je graditev novih in obnova starih komunalnih naprav znatno zaostala za naglim razvojem industrije in stanovanjske graditve.
Za komunalno področje bo predvidoma v letu 1961 na razpolago iz okrajnega in občinskih proračunskih sredstev, iz cestnega sklada, iz gasilskega sklada, iz sredstev komunalnih podjetij in vodne skupnosti cca 945 milijonov din, to je za 7,3 % več kot v letu 1960. Ta sredstva naj bi se uporabila predvsem za graditev in urejevanje vodovodnih, kanalizacijskih in čistilnih naprav, za ureditev cestnega in uličnega omrežja, za ureditev in dograditev nekaterih kopališč itd.
Razpolotžtjiva sredstva naj se razporedijo tako, da se v prvi vrsti financirajo že začete gradbe. Del sredstev je treba nameniti za izboljšanje nizkonapetostnih omrežij in transformatorskih postaj, ki so postale prešibke zaradi pospešene zidave stanovanj.
Občinski ljudski odbori naj pripravijo za dotrajana vodovodna in druga omrežja potrebno dokumentacijo, tako da bo mogoče v naslednjih letih začeti obnovo.
Ker sedaj spričo velikih potreb razpoložljiva sredstva za komunalno graditev ne zadostujejo, naj občinski ljudski odbori izdajo odloke o obveznem prispevku vseh graditeljev in lastnikov objektov za graditev in vzdrževanje komunalnih naprav (vodovodov in kanalizacije).
3.	Šolstvo
Za nadaljnji razvoj šolstva v okraju Kranj je osnovna potreba graditev novega in adaptacija dosedanjega šolskega prostora; to naj odpravi tretjo oziroma prepreči četrto izmeno, zamenja dotrajani prostor in izpopolni pomanjkljivosti starih šol (delavnice. kabineti itd.). Obvezno šolstvo bo z reorganizacijo zmanjševalo število učencev v nižje organiziranih šolah. Zavodi za strokovno izobraževanje kadrov bodo po potrebi organizirali in razvijali večstopenjski študij in prilagajali svoje delo potrebam gospodarstva in javnih služb. Na področju posebnega šolstva bo po zakonu o posebnem šolstvu potrebno sistematično zajeti v obvezno šolanje vse defektne otroke in v ta namen v večjih krajih ustanoviti posebne šole. Vzporedno z razvojem vsega šolstva bo treba sistematično povečevati domske zmogljivosti. V letu 1961 bo treba zgraditi najmanj 37 učilnic, izvesti začetna dela za okrajni zavod za posebno šolstvo ,in začetna dela za nov dom učencev. Za šolstvo, kulturo in prosveto bo v letu 1961 na razpolago 296 milijonov din investicijskih sredstev.
Temeljni zakon o financiranju šolstva bo vplival na objektivizacijo meril za določanje sredstev šolam za njihovo osnovno delo in krepitev družbenega samoupravljanja v šolstvu. Z ustanovitvijo družbenih skladov za šolstvo in prispevkov gospodarskih or-
ganizacij in samostojnih zavodov ter iz dohodkov posebnih virov (dopolnilni pr oraču n siki prispevek in občinske doklade) je treba zagotoviti skladnejši razvoj šolstva ter programsko in neprekinjeno izvajanje graditve in adaptacij šol.
4.	Kultura
Gospodarske možnosti in splošni družbeni napredek omogočajo in narekujejo povečanje sredstev za kulturo, tako za investicijska vlaganja kot za redno vzdrževanje in delo. Sedanji domovi naj se po potrebi preuredijo, da se funkcionalno usposobijo za nove oblike im naloge ljudskoprosvetnega dela. Nova investicijska vlaganja pa naj služijo predloženi graditvi objektov in naprav, ki bodo lahko množično vključevale državljane v kulturno-umetniško delo.
Konservatorske in restavratorske posege spomeniškega varstva je treba uskladiti s turističnim področjem in prizadevanjem.
5.	Zdravstvo
Za nadaljnji razvoj zdravstvene službe se predvideva v letu 1961 okoli 332 milijonov din investicij.
Pretežni del sredstev se bo še vedno investiral v razširitev in, ureditev izvenbolnične službe, to je v graditev ambulant in dispanzerjev.
V	tem letu pa se bodo znatna sredstva uporabila tudi za izgraditev bolnišnične službe, ki spričo nujnih potreb zahteva povečanje posteljnega fonda.
Predvideva se tudi povečano preventivno delo, ki doslej zaradi pomanjkanja zdravstvenega kadra in deloma materialnih sredstev ni šla vzporedno s kurativno službo.
V	letu 1961 naj se tudi skrbi za nadaljnjo organizacijsko utrditev zdravstvene službe, zlasti naj se storijo ukrepi za izvajanje novega zakona o zdravstvu in s tem tudi za nadaljnji razvoj in utrditev družbenega upravljanja v zdravstvenih zavodih.
6.	Socialno varstvo
Na področju socialnih služb se ^ letu 1961 predvidevajo bistvene spremembe, ki bodo vplivale na družbeni standard prebivalstva.
Posebne razmere družbeno-ekonomskega razvoja so na področju socialnih služb omogočile, da se bodo te preusmerile od klasičnih oblik na širše področje izvajanja socialne politike.
.Tako bo treba v letu 1961 dati večji poudarek na investicije za zgraditev vzgojno-varstvenih ustanov in posebnih strokovnih socialnih centrov. V letu 1961 bo treba zlasti sistematično poglabljati strokovno usposobljenost socialne službe in bolj uvajati preventivne metode dela.
Skrb za vojaške vojne invalide ter udeležence NOV se bo-razširila na vse, ki so s svojim udejstvovanjem v NOV zaslužili vsestransko in dosledno pozornost in skrb družbe.
Za investicije se predvideva okoli 46 milijonov dinarjev, ki se bodo v glavnem uporabili za graditev otroških institucij in socialnih ter disciplinskih centrov.
7.	Telesna kultura
Da bi se dosegla na področju telesne vzgoje čim večja množičnost, bo treba še nadalje pospeševati graditev športnih in drugih telesnovzgojnih objektov. V letu 1961 je treba izgraditi vse nedokončane telesnovzgojne objekte pri šolah.
Vsi športni objekti naj preidejo v družbeno upravo in v sestav komunalnega dela občinskih ljudskih odborov. Za uspešno izvajanje nalog telesne vzgoje je poleg krepitve občinskih svetov za telesno vzgojo potrebno, da se v vseh občinah ustanovijo občinski telesnovzgojnj forumi, ki bodo povezovali vsa prizadevanja in usmerjali telesno vzgojo v občini, predvsem pa posvečali osnovno skrb razvoju telesne vzgoje v šolah, stanovanjskih skupnostih in v gospodarskih organizacijah.
Vsa investicijska vlaganja naj upoštevajo tudi turistične interese območja in da se dosega množičnost.
poglavje
Gospodarski odnosi z inozemstvom
1. Računa se, da se bo v letu 1901 izvoz povečal v primerjavi z letom 1960 takole:
		Indeksi		Struktura	
	1960 1959	1961 1960	1959	1960	1961
črna metalurgija	90,7	77,6	25,0	22,4	13,4
kovinska industrija	105,5	197,7	9,0	9,2	14,0
elektroindustrija	74,1	123,9	7,0	5,2	4,9
lesna industrija	123,9	115,6	17,1	21,0	18,5
tekstilna industrija	106,2	148.3	24,5	25,6	19,5
industrija usnja in	obutve 91,0	133,3	15,2	13,8	'4,2
industrija gume	—	605,8	—	0,8	3,5
živilska industrija	124,9	83,0	0,6	0,6	0.4
industrija skupaj	101,3	129,1	98,2	98.6	98,2
kmetijstvo	74,4	178,3	1,6	1,2	1,7
gozdarstvo	110,8	79,9	0,2	0,2	0,1
vsega izvoz	100,9	129,6	100	100	100
Izvoz se bo torej v letu 1961 povečal za 29,6%, od tega v industriji za 29,1 %. Zmanjšanje izvoza se predvideva v gozdarstvu.
Pretežni del izvoza bo v letu 1961 še vedno odpadel na industrijo, čeprav se bo udeležba irdustri-ie na celotnem izvozu nekoliko znižala, enako se bo
znižala tudi udeležba gozdarstva. Na celotnem izvozu pa se bo zvišala udeležba kmetijstva v glavnem na račun predvidenega izvoza krompirja.
Med industrijskimi strokami se predvideva pre-grupacija izvoza tako, da bodo razvile močnejši izvoz industrija gume, kovinska in tekstilna industrija industrija usnja in obutve ter elektroindustrija. Zmanjšanje dzvoea pa se predvideva v črni metalurgiji in v živilski industriji. Razen z izvozom blaga je v letu 196l računati tudi s povečanjem priliva deviz na račun raznih storitev, predvsem na
to naj velja tudi za proizvodnjo opreme in potresnega blaga.
5.	Spričo predvidenih sprememb v deviznem in zunanjetrgovinskem režimu se bodo gospodarske organizacije morale čim hitreje prilagajati novim razmeram. Med drugim bodo morale glede izvoznih predmetov izboljšati izbor in kakovost ter znižati proizvodne stroške.
Povečati je treba napore za izvoz, se pri tem usmeriti na proizvode z visoko stopnjo predelave in poiskati nova, tudi bolj oddaljena tržišča.
račun povečanja inozemskega turizma. V letu 1961 se pričakuje za 10'% večje število nočitev inozemskih gostov. 2. Uvoz reprodukcijskega materiala naj se v le-		Drugi del RAZVOJ PO GOSPODARSKIH PANOGAH			
tu 1961 načeloma ne poviša, zato se bo treba v večji meri nasloniti na domačo proizvodnjo, v večji meri prevzemati proizvodnjo sestavnih delov oz. materialov za proizvode, ki se proizvajajo po tujih licencah, ter racionalneje uporabljati uvožene materiale. Go-		7. poglavje Industrija 1. V letu 1961 se predvideva			tole gibanje druž-
spodarske organizacije 'naj se kar se da potrudijo v		benega proizvoda po posameznih industrijskih stro-			
proizvodnji produkcijskih materialov, ki industrija	se uvažajo; 1959 41,115.682	kab (v 000 din): 1960	1961 46,045.912	51,448.268		Indeksi 1960	1960 1959	"1961 112,0	111,7	
elektrogospodarstvo	559.005	540.563	546.126	101,6	100,5
črna metalurgija	15,540.482	14,801.352	15,738.561	109,3	106,3
kovinska industrija	.2,645.127	5,565.692	4,560.254’	154,8	i2?;9
elektroindustrija	5,892.750	4,703.200	5,927.056	120,8	126,0
kemična industrija	285.790	• 571.186	497.194	129,9	155,9
ind. gradbenega materiala	180.972	169.923	220.880	93,9	130,0
lesna industrija	1,888.535	2,250.991	2,647.711	119,2	117,6
industrija lepenke	140.855	148.943	150.000	105,7	100,7
tekstilna industrija	12,776,696	13,455.458	14,255.183	105,2	106,1
ind. usnja in obutve	2,946.900	3,122.578	3,443.535	106,0	109.5
industrija gume	2,248.595	2,835.145	3,382.695	126,1	119,3
živilska, industrija	136.902	165.585	172.553	121,0	104.2
grafična industrija	95.073	153.296	156.520	143,2	102.4
Družbeni proizvod se bo v- letu 1961 povečal v		2. Narodni dohodek		po posameznih industrijskih	
industriji za 11,7 %. industrija	1959 38,715.233	strokah se bo v letu 1961 gibal takole (v OOO din): Indeksi 1960	1961	1^1 1959	1960 43,658.858	48,879.680	112,8	112,0			
elektrogospodarstvo	232.469	232.562	238.408	100,0	102,5
črna metalurgija	12,340,783	13,744.352	14,628.561	111,4	106,4
kovinska industrija	2,498.185	3,402.003	4,353.542	156,2	.127,9
elektroindustrija	3,708.955	4,497.200	5,679.456	121,3	126,3
kemična industrija	279.457	361.819	485.172	129,4	133,5
ind.. gradbenega materiala	165.844	134.573	203.180	93,2	131,4
lesna industrija	1,803.678	2,164.924	2,559.555	120,0	110,2
industrija lepenke	134.222	142.319	143.350	106,0	108,7
tekstilna industrija	12,304.530	12,911.278	13,730.535	104,9	106,3
ind. usnja in obutve	2,858.089	3,027.643	3,302.707	105,9	109,1
industrija gume	2.178.150	2,742.208	3,271.441	125,9	119,3
živilska industrija	127.515	155.636	161.453	422,3	105,1
grafična industrija	85.576	122.321	124.520	146,4	101,8
Narodni dohodek se bo leta 1961 povečal v industriji nekoliko močneje kot družbeni proizvod, ta-jco da bo znašalo povečanje 12,0 %.
3.	Fizični obseg industrijske proizvodnje bo v letu 1961 predvidoma za 8,6% večji kot v letu 1960.
Gibanje fizičnega obsega proizvodnje po posameznih industrijskih strokah bo predvidoma takšno:
indeksi
	1%0	1961
	1959	1960
proizvodnja električne energije	132,8	75,1
črna metalurgija	106,2	104,0
kovinska industrija	13il,0	132,2
elektroindustrija	128,9	119,8
kemična industrija	155,6	131,6
ind. gradbenega materiala	92,4	152,8
lesna industrija	113,5	108,0
industrija lepenke	110,1	97,4
tekstilna industrija	107,3	107,6
ind. usnja in obutve	109,9	111,0
gumarska industrija	135,2	122,7
živilska industrija	120,9	101,3
grafična industrija	117,7	llil,6
industrija — skupaj	110,6	r 108,6
Po ekonomsko-tehnoloških skupinah se predvideva tole povečanje nekaterih najvažnejših proizvodov:
Skupina proizvodov	Enota mere	1960	1961	Indeks
Energetski proizvodi: električna energija Reprodukcijski material:	MWh	240.476	205.500	85,5
surovo železo	t	127.680	128.000	100,3
jeklo SM	t	305.652	509.400	101,2
težki profili	t	137.221	130.300	95,0
dinamo pločevina	t	2.916	3.500	120,0
dekapirana pločevina	t	16.892	10.000	59,2
ladijska pločevina	t	28.403	55.510	125,0
pocinkana pločevina	t	8.439	8.800	104,3
bela pločevina	t	969	4.000	412,8
šivane cevi	t	12.366	12.000	97,0
pocinkana žica	t	3.446	5.000	145,1
valjana žica	t	52.349	50.000	95,5
hladno valjani traki	t	14.065	14.000	99,5
elektrode	t	•6.229	6.000	96,5
odlitki barvnih kovin •	t	369	850	230,4
vijačno blago	t	6.058	7.058	116,5
žeblji sredstva za livarne	t	11.122	10.857	97,6
in železarne	t	960	1.173	122,2
zidaki	OOtVE	11.010	15.380	139,7
	1959	1960
industrija	27.400	28.892
elektrogospodarstvo	122	123
črna metalurgija	6.685	6.740
kovinska industrija	2.573	2.772
elektroindustrija	3.177	3.800
kemična industrija	100	144
ind. gradb. materiala	294	305
lesna industrija	2.352	2.495
tekstilna industrija	7.484	7.600
industrija usnja in obutve	3.315	3.363
industrija gume	991	. 1.250
živilska industrija	91	99
grafična industrija	113	125
industrija lepenke	103	106
Skupina proizvodov	Enota mere	1960	1961	Indeks
žagan les	m3	95.451	85.190	89,2
panelske plošče	m3	1.581	1.700	107,5
zaboji	m3	11.448	9.300	81,2
stavbno pohištvo	m3	3.577	4.960	138,7
ladijski pod	m3	4.060	7.400	182,3
furnir	m3	2.466	2.593	105,2
sodi	hi	60.922	63.500	104,2
bela lepenka		2.002	1.900	94,9
bombažna preja	t	10.029	10.958	109,1
podplatno usnje	t	1.146	1.068	93,2
zgornje usnje	m2	234.584	336.500	143,4
pnevmatika	t	3.545	4.460	125,8
gum. tehnično blago Proizvodi, namenjeni	t	1.105	1.750	158,4
široki porabi: pohištvena industrija	_			
spalnice	kom	95.908	147.060	153,3
tkanine	000/m2	47.017	47.074	100,1
konfekcija perila —	000/m2	1.498	1.695	113,2
nogavice iz sintet. preje	t		8,9.	15	168,5
pletenine	t	97	135	137,1
klobuki	000/kom	83	130	156,6
tulci	OOO/kom	248	220	88,7
prešite odeje	OOO/m2	384	410	106,8
obutev	000/par	2.729	2.997	109,8
jedilno olje	t	1.835	2.053	111,9
kakavni proizvodi Oprema:	t	317	320	100,9
drugi stroji za industrijo	t		96	147	153.1
verige druge tehtnice	t	2.535	2.795	110,3
in instrumenti	t	1	11 1.100,0	
hladilne naprave	t	596	874	146.6
rotacijski stroji	t	344	524	152,3
električni števci	t	601	673	112.0
merilni instrumenti	t	47	58	123.4
kinoprojektorji	t	108	160	148.1
telefonske centrale	t	255	508	120,8
telefonski aparati	t	78	102	130,8
hiše — barake — deli	m3	7.071	10.700	151,3
4.	Predvideno povečanje proizvodnje v letu 1961 bo ustvarjeno ob minimalnem povečanju števila 'zaposlenih za 2,9 % proti letu 1960. medtem ko bi produktivnost dela v letu 1961 narastla proti letu 1960 za 8,8 %. Povečanje proizvodnje je trgba doseči predvsem z boljšo mehanizacijo in z boljšo izrabo kapacitet ter z uvajanjem sodobnejših proizvodnih procesov in z boljšo organizacijo dela.
Povečanje	Indeksi	Produktivnost (indeksi)
1961	zaposl. v letu 1961	1960 1959	1961 1960	1960 1959	1961 1960
29.730	838	103,4	102,9	106,9	108,8
123	—	100,8	100,0	99,3	102,5
6.884	144	100,8	102,1	110,5	104.2
2.946	174	107,7	. 106,3	126,4	120,5
4.057	257	119,6	106,8	101,4	110,5
132	18	114,0	115.8	113,6	115,3
291	14	105,7	95,4	89,9	137,7
2.530	35	106.1	101,4	113,2	116,6
7.699	99	101,5	101,3	105,3	104,9
■ 3.426	63	101,4	101,9	104,4	107,1
1.310	66	126,1	105,3	99,8	115,5
102	3	108.8	103.0	105,1	107,6
118	7	110,6	94.4	132,3	107.8
106	—	102,9	100,0	103,1	100,7
5.	Skupna vlaganja v osnovna sredstva bodo znašala v letu 1961 4.539,7 milijonov din ali za 10% več kot v letu 1960. Težišče financiranja investicij bo na lastnih sredstvih gospodarskih organizacij, ki bodo v letu 1961 že razpolagale s celotno tekočo vplačano amortizacijo.
Pri vlaganjih gospodarske organizacije ne bodo smele prezreti tudi povečanja svojih skladov obratnih sredstev, da bi tako mogle zagotoviti predvideno povečanje proizvodnje.
6.	Za ustvaritev predvidene proizvodnje in ekonomskega efekta bodo morale gospodarske organizacije pa tudi 'organi politično-teritorialnih enot ter raznih strokovnih in gospodarskih organizacij osredotočiti vse napore zlasti na to:
a)	da se bodo izrabljena in zastarela osnovna sredstva nadomestila s sodobno opremo in odpravila ozka grla v proizvodnji ter rekonstruirale oziroma povečale ^proizvodne zmogljivosti v skladu s proizvodnim programom oziroma s predvidenim povečanjem proizvodnje (predvsem čimvcčja mehanizacija in avtomatizacije tehnoloških postopkov ob uporabi elektronike) ;
b)	da bodo proizvodne zmogljivosti čimbolj e izrabljene s povečanjem dela v izmenah, s tem bo mogoče doseči znatne prihranke sredstev in njihovo hitrejše obračanje, kar je spričo sedanjega hitrega tempa ekonomskega zastaranja osnovnih sredstev in uvajanja vse bolj izpopolnjenih proizvodnih postopkov in izdelkov še posebno potrebno;
c)	da bodo gospodarske organizacije čim racionalneje uporabljale reprodukcijski material, zlasti inozemskega izvora, ter se v čimvečji meri usmerjale na domače vire, pri tem pa iskale tudi možnosti za uvajanje novih materialov ter boljšo izrabo odpadkov;
č) da se bodo ob boljši organizaciji dela racionalno postavljena delovna mesta zasedla z dejansko ustrezajočo strokovno usposobljeno delovno močjo, to bo spričo vse večje zahtevnosti proizvodnje terjalo zlasti visoko kvalificiranost vodilnih kadrov, ter da se bo čimbolje izrabljal delovni čas in povečala delovna disciplina;
d)	da se bo proizvodnja ob čimboljši uporabi vseh proizvodnih činiteljev in ob najsodobnejših pro-izvorlnih postopkih usmerila na izdelke, ki najbolj ustrezajo domačemu pa tudi tujemu tržišču. Pri tem naj proizvodni pogoji, predvsem pa visoka strokovna usposobljenost kadrov omogočijo proizvodnjo najzahtevnejših izdelkov in najvišjo stopnjo finalizacije;
e)	da bodo podjetja povečevala izbor ter izboljša-vala kakovost, uporabnost in zunanje lice izdelkov, plasti tistih, ki so namenjeni za izvoz, ter pri tem iskala tudi možnosti za uvajanje novih perspektivnih Proizvodov;
f)	da bodo organizacije zožile preširoko fronto v raznovrstnosti proizvodnje; s tem bo omogočena množičnost proizvodnje in boljša organizacija dela, pa iudi boljši gospodarski učinek, k temu bo v veliki meri pripomoglo tudi sodelovanje med podjetji na Podlagi ekonomskih interesov;
g)	da se bodo problemi v zvezi z osnovnimi sred-^tvi, materiali, delovno močjo, proizvodnim procesom lfl izdelki reševali čimbolj kvalitetno, zato bo treba Pospeševati raziskovalno delo v razvojnih oddelkih m laboratorijih gospodarskih organizacij in znanstve-
nih ustanov. Podjetja, ki še niso določila 'svojega perspektivnega razvoja oziroma se preusmerjajo, naj na tak način dobijo solidno izdelane programe in projekte;
h)	da sc bo še nadalje izpopolnjeval način delitve dohodka kot tudi osebnih dohodkov, da bi se tako zagotovilo čim spodbudnejše nagrajevanje po učinku; to naj bi se v večji meri kot doslej vezalo tudi na ekonomski učinek posameznih organizacijskih enot (obračunavanje učinka po ekonomskih enotah) in vsega podjetja;
i)	da bodo za strokovno vzgojo izrabljene vse možnosti, zlasti še za priučevanje na delovnem mestu v centrih za izobraževanje kadrov, ki lahko dajejo hitre rezultate in tako krijejo velike potrebe po strokovnem kadru.
7.	Posameznim strokam industrije se postavljajo zlasti tele naloge:
— Elektrogospodarstvo bo moralo skrbeti za boljšo kvaliteto električne energije glede napetosti in frekvence kot tudi za zanesljivost oskrbe. Treba se bo potruditi za zniževanje energetskih izgub- v omrežju ter proučiti vprašanje najbolj ekonomičnega kritja dnevnih konic. Spričo vedno večjega uvajanja gospodinjskih in drugih aparatov bo treba posvetiti čimvečjo pozornost pravilnemu dimenzioniranju električnih instalacij in organizaciji servisne službe.
Elektrogospodarstvo bo izgradilo prenosne naprave za transformacijo v Mostah, obe distributivni podjetji pa bosta zgradili 25 transformatorskih postaj, 19,5 km visokonapetostnih vodov in 22 km nizkonapetostne mreže.
— Železarna bo zaradi močno izrabljenih osnovnih sredstev in zastarelih proizvodnih postopkov morala rekonstruirati oziroma deloma razširiti kapacitete predvsem valjarne in topilnic ob uvajanju avtomatizacije in sodobnih metod kontrolo proizvodnih procesov. Na ta način se bo proizvodnja racionalizirala in pocenila, pri tem pa dvignila kakovost izdelkov. Težišče investicij v lelu 1961 bo predvsem na povečanju kapacitet segrevnih in žarilnih peči v valjarnah in predelovalnih obratih, na dograditvi čistilcev plina pri visokih pečeh, na rekonstrukciji ene SM peči ter na pripravljalnih terenskih delih na Javorniku.
Proizvodni program bo šel v smeri premika v kvaliteto in višjo stopnjo predelave, in to pri vlečenem, brušenem in luščenem jeklu, pri kvalitetni vlečeni žici, pri ele-ktro pločevini, nerjaveči in nepregorni pločevini, pri trakovih z orientiranimi kristali in pri trakovih iz specialnih jekel. V proizvodnji bodo v lotu t96t usmerjeni napori predvsem na dvig kakovosti in količine hladno valjanih trakov, bele pločevine. trafo pločevine, dinamo pločevine, polentirane žice in kotlovne pločevine. Intenzivno bo treba tudi delati na izdelavi projektov za rekonstrukcijo, da se čimpreie realizirajo.
— Kovinska industrija Ko morala svoj proizvodni program stabilizirati in ga specializirati za izdelke z visoko stoonio predelave in masovne izdelke, kot na primer spnini materini, orodie. verige ipd., ki omogoča in maksimalni gospodarski efekt. Zlasti pa naj «e vkljnč' v proizvodu in delov in nnnrav za svtoma-tizariio ob tesnem sodelovanju z elektroindustrijo in drugimi domačimi jn tujimi podjetji. Sodelovanje pa naj zajame ne samo razvijanje proizvodnje, ampak
tudi samo proizvodnjo in prodajo izdelkov. V skladu s tako postavljenim proizvodnim programom bo treba tudi rekonstruirati oziroma razširiti proizvodne kapacitete, ki so zlasti v nekaterih podjetjh že močno izrabljene in zastarele, ter skrbeti za znižanje škarta in odpadkov, kot tudi za dvig kadrov, da se izboljša kvaliteta izdelkov.
— Elektroindustrija bo morala reorganizirati in zožiti svojo doslej vse preširoko fronto proizvodnje ter v večji meri sodelovati z drugimi podjetji, zlasti na področju elementov in naprav za avtomatizacijo; te naj postopno zavzemajo vse važnejše mesto na listi izdelkov, že danes pomembnih za naše gospodarstvo. V tej smeri bodo morale iti tudi vse potrebne rekonstrukcije in razširitve. V letu 1961 bo treba tudi čim-prej dati v pogon obrat v Otočah. Vso skrb bo treba posvetiti tudi racionalni uporabi uvoženih materialov. Te naj v čimvečji meri nadomesti domača proizvodnja. Zahtevnost proizvodnje in potrebna visoka kvaliteta izdelkov zahtevajo nenehno skrb za usposabljanje kadrov in strogo tehnično kontrolo.
— Kemična industrija v okraju je deloma že rekonstruirana, njen proizvodni program pa ustaljen (kemična tovarna Podnart). Del kemične industrije (Oven, Kranj) pa je šel po poti popolne preorienta-cije proizvodnje, to je na opustitev dosedanje proizvodnje mila in pralnih sredstev ter na uvajanje proizvodnje pomožnih livarskih sredstev in drugih kemičnih sredstev. Ta preorientacija proizvodnje, ki ima ob velikih potrebah v državi in zaradi znatnega uvoza dobro perspektivo, pa terja drugo lokacijo in primerno tehnično opremo podjetja; razen tega pa so osnovna sredstva že izrabljena in zastarela. Viri surovin so v glavnem v državi, treba pa bo zagotoviti visoko strokoven kader, ki naj omogoči ustrezno kakovost izdelkov in s tem tudi Boljše kovinske od-livke.
— Industrija gradbenega materiala naj čimprej dokonča rekonstrukcijo osnovnih sredstev, da bo lahko zadovoljila potrebo gradbeništva v okraju. Modernizacija opekarn bo omogočila kvalitetnejše izdelke in proizvodnjo tudi v zimskih mesecih. Glede izbora proizvodnje naj industrija gradbenega materiala v čimvečji meri sodeluje z gradbenimi podjetji in projektantskimi organizacijami, kar velja tudi za proizvodnjo žlindrine volne, ki se vse bolj uveljavlja kot gradbeni material. Treba je tudi organizirati realno proizvodnjo oziroma uporabo žlindre v gradbeništvu.
— Lesna industrija bo morala svojo proizvodnjo uskladiti s proizvodnjo lesa na Gorenjskem. Zato bo treba v skladu s smernicami okrajnega 10-letnega programa razvoja lesne industrije najprej reducirati žagarske zmogljivosti na obrate, ki so lahko osnova za bodoči razvoj sekundarne predelave ter imajo ustrezne pogoje tako po lokaciji kot tudi po tehnični opremljenosti. Zagotoviti pa bo treba določene žagarske zmogljivosti eventualno prenosne polnojarme-nike za storitveni rez. Sekundarna predelava lesa se bo morala usmeriti na večje finaliziranje izdelkov oziroma na čimintenzivnejšo predelavo surovin, pri tem pa zagotoviti določene količine rezanega lesa za veliki in mali odjem. Morala se bo specializirati in ustaliti proizvodnja, kar naj omogoči množično in ve-likoserijsko proizvodnjo, ki je.lesna obrt ne more zagotoviti. Uvesti bo morala nove proizvode (tako n. pr. iveraste plošče v Jelovici) zlasti za gradbeništvo. Ka-
kovost proizvodov, zlasti proizvodov za široko porabo (pohištvo ipd.) bo tieba dvigniti predvsem glede na uporabnost in na zunanjost. V skladu s tem bo treba modernizirati in avtomatizirati proizvodni proces, in to najprej v sekundarni predelavi. Lesna industrija bo morala težiti za primernejšo izrabo surovin kot doslej ter posvetiti večjo pozornost boljši uporabi odpadkov in slabših vrst lesa kot tudi uvajanju novih vrst materialov (iveraste ploše idr.). Zasedbo delovnih mest bo treba uskladiti z dejansko potrebo po strokovni usposobljenosti, predvsem pa bo treba poskrbeti za visoko kvalificirane strokovnjake na vodilnih mestih; ti naj odločilno vplivajo na preobrazbo in kvalitetni dvig lesne “industri je. Delovno moč je treba po možnosti razporediti na več izmen, da se omogoči boljša izraba osnovnih sredstev in zmanjšajo potrebe po sredstvih za investicije. Zaradi izpolnitve teh nalog bodo morala lesnoindustrijska podjetja med seboj tesneje sodelovati, sodelovati pa bodo morala tudi z gradbenimi in drugimi podjetji.
— Industrija lepenke bo morala z rekonstrukcijo izgraditi predvsem kotlovnico ter dodelavno — sortirao dvorano s parnim sušilnim kanalom, da bi se tako zvišala zmogljivost sušenja in s tem tudi celotna proizvodnja, zanjo je v okolici tovarne dovolj surovine, t. j. celuloznega lesa iglavcev.
— Tekstilna industrija bo morala v skladu s smernicami okrajnega letnega programa za razvoj tekstilne industrije specializirati proizvodnjo ter preiti na izdelavo finejših in kvalitetnejših izdelkov, predvsem na visoko oplemenitene in širše tkanine. Uvajati bo morala tudi sodobnejše proizvode in proizvode, ki jih doslej še manjka, tako da so jih doslej uvažali. Razviti bo treba industrijski način proizvodnje gornjih oblačih in perila vseh vrst. Proizvodnja mora biti pri vsem tem prožna ter se hitro prilagajati zahtevam tržišča. V skladu s temi nalogami bo treba nadaljevati rekonstrukcije zlasti tkalnic in ple-tilnic pa tudi oplemenitilnic, ki naj bi delale za večje število podjetij. Pri rekonstrukciji tekstilne industrije bo treba paziti, da se proizvodnja predilnic čimbolj uskladi s potrebami tkalnic. Pri vsem tem bo potrebno tesno sodelovanje tekstilnih podjetij, vključujoč tudi združevanje sredstev za financiranje rekonstrukcij, te rekonstrukcije je treba spričo rastoče konkurence izvesti čimhitreje. Bazen izgraditve su-kalnice kodravke v Gorenjski predilnici se ne predvideva širjenje kapacitet. Z uvajanjem kodravke v proizvodnjo naj se izpolni izbor z novo vrsto reprodukcijskega materiala. Z modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnega procesa v tekstilni industriji bodo odpadle potrebe po večanju delovne moči. zaenkrat pa bo treba še obdržati tudi tretjo izmeno zaradi čimintenzivnejše izrabe zmogljivosti in čim-večjih lastnih sredstev za financiranje investicijskih vlaganj.
— Industrija usnja naj v skladu s smernicami okrajnega 10-letnega programa za razvoj usnjarske industrije količinsko in kakovostno čimbolj prilagodi svojo proizvodnjo potrebam čevljarske industrije v okraju. Usnjarne naj bi se v proizvodnji podplatnega usnja preorientirale na specialne izdelke (aggo, flex. goodyearl, s tem bo omogočena večja predelava sn-rovin lažjih težinskih kategorij. Usnjarne naj bi se usposobile za proizvodnjo zgornjega usnja, predvsem govejega boksa s rdastik obdelavo, s tem bo omogočena predelava slabših vrst uvoženih surovin ter po-
večana proizvodnja zgornjega usnja. Usnjarne naj bi razvile tudi nove proizvode, med drugim tudi umet»o usnje, ter posvetile več pozornosti uporabi raznih odpadkov, ki so doslej šli v izgubo ali pa je bila njihova uporaba neracionalna. Kot industrija usnja naj tudi čevljarska industrija specializira svojo proizvodnjo in razširi sortiment. Pri tem bo morala gledati bolj na kakovost predvsem glede trpežnosti in zunanjosti — v skladu z zahtevami potrošnikov. Med usnjarnami in čevljarskimi podjetji v okraju bo treba vzpostaviti čimtesnejše sodelovanje, med drugim velja to tudi za sodelovanje pri prodaji čevljev. V skladu s temi nalogami bo treba izvajati modernizacijo podjetij. Medtem ko bo usnjarska industrija tudi v bodoče v veliki meri navezana na bolj oddaljeno tržišče surovin, bo čevljarska industrija Y okraju ob primernem premiku proizvodnje v usnjar-nah s podplatnega na gornje usnje v večji meri kot doslej krila svoje potrebe v okraju. Tako čevljarska kot usnjarska industrija, zlasti pa slednja, pa se bosta morali v večji meri usmeriti na domači pomožni material (zlasti kemikalije).
— Spričo velikih potreb na tržišču se bo industrija gume širila tudi v bodoče. Močneje se bo razvila proizvodnja plaščev in zračnic za avtomobile, motorje in dvokolesa raznih dimenzij, v nekaj manjšem obsegu pa tudi proizvodnja raznega tehničnega, sanitarnega,
galanterijskega in drugega blaga, s tem da bo proizvodnja postala bolj množična. Izbor bo moral ostati spričo potreb v državi dovolj širok, čeprav bo treba težiti za specializacijo v okviru obstoječih gumarskih podjetij. Za predvideni program proizvodnje bodo potrebna znatnejša sredstva. Težišče proizvodnje se bo preneslo na Gaštej. Zaradi širjenja proizvodnje se bo povečalo tudi število zaposlenih in se zato postavlja tudi naloga hitrega usposabljanja kadrov.
— Za živilsko industrijo v okraju (oljarna in tovarna čokolade), ki je v veliki meri ozir. izključno navezana na nabavo surovin iz inozemstva, se postavlja predvsem naloga, izboljšati kvaliteto izdelkov. To pa bo mogoče le z izboljšanjem proizvodnega procesa in po primerni rekonstrukciji.
— Grafična industrija namerava v letu 1961 pričeti z obratovanjem že naročenih strojev, s tem bodo njene prostorske zmogljivosti povsem izkoriščene. Ob povečanju strojev bo podjetje lahko znižalo število zaposlenih.
8.	poglavje Kmetijstvo
1. Gibanje kmetijstva bo v letu 1961 tole (v 000din):
družbeni proizvod	Indeksi
	1959	1960	L961	1960 1959	1961 1960
kmetijska posestva	73.562	110.966	153.916	150,8	138,7
kmetijsko zadružništvo	714.647	843.774	945.475	118,1	112,1
družbeni sektor	708.209	954.740	1,099.391	121,1	115,1
zasebni sektor'	3,963.259	3,911.000	3,982.500	100,2	101,8
vsega	4,691.468	4,865.740	5,081.891	103,7	104,4
		narodni dohodek		Indeksi	
	1959	1960	1961 .	1960 1959	1961 1960
kmetijska posestva	62.361	94.112	125.627	150,8	133,5
kmetijsko zadružništvo	678.118	798.759	895.393	117,8	112,1
družbeni sektor	740.479	892.871	1,021.020	120,6	114,3
zasebni sektor	3,786.161	3,791.000	3,860.200	100,1	101,8
vsega	4,526.640	4,683.871	4,881.220	103,5	104,2
Družbeni proizvod in narodni dohodek se bosta v letu 1961 povečala za 4,4 oziroma 4,2 %, in sicer na račun močnejšega povečanja v družbenem sektorju kmetijstva, ki je predviden z 15,1 ozir. 14,3 %. Najmočnejše povečanje družbenega proizvoda in narod nega dohodka je predvideno pri kmetijskih posestvih in sicer z 38,7 ozir. 33,5 %. V zasebnem sektorju kmetijstva je v letu 1961 predvideno povečanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka le z 1,8 %.
2.	Vrednost kmetijske proizvodnje, brez gozdne proizvodnje, v preteklih letih 1959 in 1960 ter v letu 1961 je po enotnih cenah takale:
leto	milijoni dinarjev
1959	4.376
1960	4.670
1961	5.191
V letu 1960 je bil doseženi fizični obseg kmetijske proizvodnje za 7% večji kot v letu 1959 in za 4 %	
večji od povprečja v	letih 1957—1960.
Za leto 1%1 se predvideva nadaljnje povečanje kmetijske proizvodnje za 11% nasproti letu 1960. ali 16% proti doseženemu povprečju v letih 1957—1960.
Povečanje dosežene in predvidene skupne proizvodnje kmetijstva v primerjavi po letih, je razvidno jz pregleda indeksov:
	1960	1961	1961
	1959	1959	1960
Poljedelstvo	107	119	111
— žita	102	112	110
— industrijske rastline	61	60	98
— vrtnine	112	117	105
— krmne rastline	103	124	118
Sadjarstvo	185	299	163
Živinoreja	105	112	108
Domača predelava	202	523	160
Kmetijska proizvodnja skupaj	107	119	111
Za površino pod žiti, ki se je v zadnjih štirih letih zmanjšala za 1% njivske površine, se predvideva v tem letu še malenkostno zmanjšanje, tako da bi zavzemala 57 % njiv. Upoštevajoč dosedanje vsakoletno povečanje hektarskih pridelkov, ki pa so Še vedno sorazmerno majhni, se v letu 1961 pričakuje povečanje skupne proizvodnje žit za 10 % proti preteklemu letu.
Pri krompirju se računa na rahlo zmanjšanje površin, vendar bi bila skupna proizvodnja glede na predvideno povečanje hektarskih pridelkov približno taka, kot je bija dosežena v preteklem letu. Pri drugih vrtninah se pričakuje povečanje za 5%, deloma na račun povečanja površin, v glavnem pa s povečanjem hektarskih pridelkov.
Glavno povečanje poljedelske proizvodnje je predvideno pri krmnih rastlinah. Pri tern je računati s povečano površino njivske krme, še bolj pa s povečanjem hektarskih pridelkov, za kar so še velike možnosti.
Pomembno se bo povečala živinorejska proizvodnja, ki se' zadnja leta stalno in znatno povečuje, tako na družbenih posestvih kot pri zasebnih gospodarstvih. Za nadaljnji še hitrejši razvoj živinoreje se ustvarjajo pogoji s povečanjem in zboljševanjem krmne osnove.
V sadjarstvu in pri domači predelavi je sicer predvideno znatno povečanje proizvodnje, kar pa je posledica majhnega pridelka v letih 1959 in 1960.
S predvidenim povečanjem proizvodnje se bodo znatno povečali tržni presežki, predvsem pri mleku, mesu, sadju in zelenjavi.
Glede na predvideno proizvodnjo se za leto 1961 računa s temile tržnimi presežki glavnih kmetijskih pridelkov:
krompir	24.000 ton
druge vrtnine	1.700 ton
sadje	1.100 ton
prašiči	1.500 ton
goved	5.800 ton
mleko -	14.000.ton
Z delno ureditvijo družbenih posestev v preteklem letu, s povečanjem zemljišč in števila živine ter z zgraditvijo hlevov so bile ustvarjene razmere, na podlagi katerih se v družbenem sektorju predvideva v letu 1961 tole povečanje kmetijske proizvodnje nasproti letu 1960 (v indeksih):
	1961
	1966
žita	140
vrtnine	97
krmne rastline	180
sadjarstvo	270
goved, prirastek	195
prašiči, prirastek	100
mleko	175
Pri vrtninah bo proizvodnja zmanjšana zaradi zmanjšanja površine krompirja v korist krmnih rastlin, pridelek drugih vrtnin pa se bo še nekoliko povečal.
V	prašičereji bo planirana proizvodnja na posestvih enaka, kot je bila dosežena v preteklem letu, ker je povečanje staleža prašičev odvisno od graditve novih hlevov.
5. Predvideno povečanje poljedelske proizvodnje je zasnovano na povečani proizvodnji družbenega sektorja in organizirani proizvodnji v zadružnem sodelovanju ter na zboljšanju agrotehnike pri pridelovanju poljščin na zasebnih gospodarstvih, predvsem zaradi večje uporabe gnojil, za kar so v tem letu boljši pogoji, kot so bili v preteklih letih.
V	poljedelstvu se predvidevajo tele površine in hektarski pridelki poljščin v organizirani proizvodnji:
Poljščina	1-2
plenica	140
krompir	135
črna detelja in lucerna	86
deteljno-travna mešanica	35
pesa	38
silazna koruza	116
travniki — seno	620
posestva pridelek mtc/ha	kooperacna ha pridelek mtc/ha		#/o od vseh površin
30	890	28	38
240	1.350	230	44
75	1.000	65	36
62	120	60	21
520	120	500	26
645	—	—	38
50	2.850	45	28
Navedeni plan kooperacij za organizirano rastlinsko proizvodnjo so pred jesensko setvijo izdelali za kmetijstvo pristojni sveti občinskih ljudskih odborov in predstavniki kmetijskih zadrug. Kljub temu je bilo po dosedanjih ugotovitvah sklenjeno še malo pogodb za pridelovanje pšenice, čeprav se ceni, da je bila z intenzivnimi in polintenzivnimi sortami pšenice posejana precej večja površina, kot je predvidena za kooperacijo. Kmetijske zadruge morajo nadoknaditi zamujeno in pravočasno organizirati izvedbo vseh potrebnih agrotehničnih ukrepov. Tudi sklepanju pogodb za organizirano proizvodnjo drugih poljščin morajo zadruge posvetiti več skrbi kot doslej, da bodo pravočasno izvršene vse organizacijske priprave in izvedeni potrebni agrotehnični ukrepi.
Da ‘se zagotovi hitrejše povečanje poljedelske proizvodnje tudi na zasebnih gospodarstvih zunaj pogodbenega sodelovanja s kmetijskimi zadrugami, so občinski ljudski odbori izdali odloke o obveznem agrominimu. Ti se v manjšem obsegu nanašajo na predpisane ukrepe za pridelovanje pšenice, v glavnem pa na krmne rastline (predvsem na travnike). Na isti način bo za določena območja predpisan tudi agrotninimum za pridelovanje krompirja.
Občinski ljudski odbori naj tekoče spremljajo potek sklepanja pogodb za kooperacijo ter izvrševanje del pri organizirani rastlinski proizvodnji, predvsem pa izvajanje odlokov o obveznem agrominimu ter po potrebi sproti ter pravočasno odpravljajo pomanjkljivosti in nepravilnosti oz. ukrenejo ustrezne sankcije.
Kmetijske zadruge naj poleg obveznega zatiranja nevarnih rastlinskih bolezni in škodljivcev, kot sta koloradski hrošč in krompirjeva plesen, organizirajo sistematično uničevanje drugih škodljivcev, n. pr. poljskih miši, voluharjev, bramorjev ter majskega in junijskega hrošča, ki povzročajo ponekod veliko škodo, ker se zmanjšuje količina in kakovost pridelkov. Protifitotorna služba se bo v letu 19(il nadaljevala. treba pa bo še izpopolniti sistem opazo-
valne in poročevalske službe za napovedovanje pravega časa za škropljenje proti krompirjevi plesni. Nadaljevati je treba tudi uničevanje češminovih grmov zaradi zatiranja žitne rje.
Pridelovanje semenskega krompirja se bo povečalo na 250 ha v organizirani proizvodnji, in to za potrebe okraja in drugih okrajev oz. republik ter deloma za izvoz, izvoz se je začel v preteklem letu. Uvoženega pa bo iz Holandije 100 ton elitnega semenskega krompirja za, nadaljnje razmnoževanje. Semenska žita bodo kmetijske organizacije nabavljale na določenih selekcijskih posestvih iz žitnih okrajev, kjer so boljše razmere za vzgojo kvalitetnih semen.
Upoštevajoč znižanje cen za prosto prodajo gnojil in površine v organizirani proizvodnji ter izvajanje agrominima, se računa, da se bo uporaba gnojil povečala od 3.500 ton v letu 1960 na 4.500 ton v letu 1961, to je za 28 %. Pri tej količini bo prišlo na hektar obdelovalne zemlje povprečno 150 kg gnojil. Na samih družbenih posestvih bo porabljenih povprečno 700 kg gnojil na hektar obdelovalne površine.
Kmetijskim zadrugam, ki bodo po izvršenem združevanju postale močne gospodarske organizacije, bo z novim strokovnim kadrom, ki ga bodo v kratkem dobile, omogočeno dosledno izvajanje navedenih nalog. S povečano finančno močjo, s pravilnim gospodarjenjem ter investiranjem v lastna proizvajalna sredstva in v lastne kmetijske obrate in z neposredno organizacijo kmetijske proizvodnje v pogodbenem sodelovanju bodo kmetijske zadruge dosegle svoj smoter in postale nosilec napredka na vasi,
4. V' živinoreji je predvideno povečanje skupne proizvodnje za 8 %. To povečanje je utemeljno z zboljšanjem razmerja cen med živalskimi proizvodi in rastlinskimi pridelki, kar dokazuje povečana proizvodnja mleka in reja živine v zadnjih mesecih. Povečanje pridelka krmnih rastlin bo omogočilo predvideno živinorejsko proizvodnjo v letu 1961 in njeno nadaljnje povečanje v letu 1962. Treba bo pa bolj kot doslej skrbeti za kvaliteto proizvodov, predvsem pri mesn'atih prašičih in pri mladi pitani govedi.
Predvideva se tale organizirana živinorejska proizvodnja!
Vrrsta živine	kmetijska posestva		kooperacija	
goved;	glav	ton	glav	ton
— teleta (70 kg)	400	28	9.000	630
— goved do 2 let	350	122	800	270
— goved od 2 do 3 let	—	—	200	110
— druga pitana goved	„	—	400	220
— druga goved za mesec	120	53	4.700	1.880
Skupaj	870	203	15.100	3.110
prašiči:				
— mesnati prašiči	500	50	7,000	700
—* mastni prašiči	20	3	800	100
Skupaj	520	53	7.800	800
perutnina:				
— piščanci za cvrtje	—	—	25.000	28
V kooperacijo je zajeta vsa klavna živina, za katero bo zagotovljen odkup po kmetijskih zadrugah in se računa le kot servisna kooperacija.
Živinorejska proizvodnja na družbenih posestvih se bo v letu 1961 povečala za 63 % proti letu 1960. Proizvodnja mleka se bo predvidoma povečala z doseženim številom 1.000 molznic od 1,500.000 1 mleka v letu 1960 na 2,600.0001 v letu 1961, to je za 73%. Tržni presežek mleka s posestev je znašal v preteklem letu 12 % vsega po mlekarnah odkupljenega mleka.
V	letu 1961 bodo družbena posestva prodala 2,200.0001
mleka, kar pomeni 25% dosedanjega organiziranega odkupa vseh mlekarn oziroma 21% predvidenega skupnega odkupa v letu 1961, za ta odkup pa se predvideva, da bo znašal 10,500.000 litrov. Pri tem se računa na družbenih posestvih s povprečno molznostjp krav 2.4001 mleka, na zasebnih gospodarstvih pa 1.8501.	'	, y
Število govedi na družbenih posestvih se je v letu 1960 povečalo na skupno 1.600 glav, to je za 60%.
V	letu 1961 je predvideno nadaljnje povečanje na ‘ 2.000 goved, od tega 1.200 krav, 400 mladih plemenskih živali in 400 mlade govedi za pitanje.
Skupni prirastek govedi v okraju bo znašal 3.900 ton, od tega 400 ton na družbenih posestvih. Za nadaljnje povečanje pitanja govedi na družbenih posestvih, predvsem na zadružnih obratih, bo treba sezidati nove hleve.
V	letu 4961 se bo začelo načrtno pretapljanje rdeče cikaste pasme v simentalsko. Namen tega je pridelati več mesa in mleka ter povečati tolščo v mleku. Za umetno osemenjevanje je bilo uvoženih iz Avstrije šest simentalskih bikov. Družbena posestva bodo poleg te pasme govedi redila živali intenzivnih mlečnih pasem, deloma v čisti reji, v glavnem pa po križanju s frizijsko in jersejsko pasmo.
Število osemenjenih krav in telic se je v letu 1960 povečalo za 12%. Prav toliko se predvideva za nadaljnje povečanje v letu 1961, tako da bo osemenjenih 11.500 plemenic.
V	prašičereji se predvideva le manjše povečanje proizvodnje okoli 3 %, ker ima govedoreja boljše pogoje za nadaljnji hitrejši razvoj kot pa reja prašičev. Skupni prirastek bo znašal 3,450 ton, od tega na družbenih posestvih le 50 ton. Za nadaljnje povečanje reje mesnatih prašičev v družbeni proizvodnji se predvideva zidava pitališča bekonov in hleva za plemenske svinje. Prašičerejo je potrebno še bolj usmerjati v rejo prašičev za meso namesto mastnih prašičev zaradi potreb po mesu in cenejše proizvodnje. Zato naj družbena posestva in kmetijske zadruge začno uvajati švedsko in holandsko pasmo prašičev, ki sta specializirani za hitrejšo in večjo prirejo mesa. To je potrebno tudi, da se pridobijo skušnje glede potrebne nege in krmljenja prašičev teh p^sem in njihovega uspevanja, preden bi se v večjem obsegu vpeljali v široko rejo in 'se začelo pretapljanje bele oplemenjene pasme, ki jo imamo sedaj.
V	perutninarstvu se predvideva v letu 1961 le za 4% večja proizvodnja mesa in jajc. Ta se bo občut-nejše povečala po tem, ko bosta v družbenem sektorju zgrajeni farmi za kokoši nesnice in piščance za cvrtje, ta graditev je predvidena za leto 1961.
5. V sadjarstvu se predvideva nekoliko večji pridelek od povprečja zadnjih štirih sadnih letin, od katerih so bile tri slabe. Skupni pridelek glavnih vrst sadja bi bila 7.800 ton ali 35% več kot v letu 1960, ko je bil pridelek podpovprečen. Pri jagodi-čju se računa na skupni pridelek 100 ton, kar je sedemkrat več, kot je bil pridelek v letu 1960, ko ga je večinoma uničila pozeba.
Organizirana obnova sadovnjakov in jagodičja se bo v prihodnje izvajala le v sadjarskih območjih z ugodnimi klimatskimi razmerami, na . vznožju gora. V družbenem sektorju in v kooperaciji je na območju od Begunj do Tržiča predvidenih 80 ha plantažnih sadovnjakov, zanje bodo v letu 1961 izvršena pripravljalna dela.
V družbeni proizvodnji je 40 ha novih plantažnih sadovnjakov in 25 ha jagodičja, ki pa večinoma še niso v rodnem stanju in zato v letu 1961 pridelek še ne bo pomemben.
Poleg saditve novih sadovnjakov je zelo potrebna asanacija starejših še rodnih sadovnjakov. Občinske komisije za določanje poseka starih, izrojenih dreves naj v letu 1961 nadaljujejo to delo. Treba je začeti tudi izvajati druge asanacijske ukrepe za rekonstrukcijo teh nasadov, kot gnojenje, pomlajevanje. precepljanje ter varstvo pred boleznimi in škod-Tjivci. Občinski ljudski odbori naj v ta namen z odloki predpišejo potrebne minimalne agrotehnične in asanacijske ukrepe, predvsem za sadjarske okoliše.
Zaradi uspešnejšega zatiranja ameriškega in češpljevega kaparja ter rdečega pajka bodo morale kmetijske zadruge poskrbeti za kvalitetnejše zimsko škropljenje in za večji obseg poletnega škropljenja sadnega drevja, kot je bilo izvedeno v letu 1960, da se prepreči nadaljnje večanje okužb in zboljša kvaliteta sadja.
Ob koncu leta 196l bo prenehalo poslovati 26 manjših sadnih drevesnic in bo ostalo le 6 večjih, ki so tudi doslej vzgajale dober material.
Proizvodnja teh drevesnic bo zadostovala za pod-sajunje v sadovnjakih in za nove manjše nasade. Za nove plantažne nasade se bodo nabavljale sadike iz kakega večjega drevesničarskega obrata, ki vzgaja selekcioniran material ter jamči za poreklo in kvaliteto sadik.
6.	Družbena kmetijska posestva so že v letu 1960 dosegla pomembne uspehe pri povečanju kmetijske proizvodnje. Ta se bo v letu 1961 povečala še v znatno večjem obsegu in bo dosegla vrednost 330 milijonov din nasproti 208 milijonom din v letu 1960. kar pomeni povečanje za 58%, ob uporabi 'enotnih cen iz leta 1959. Vsa posestva imajo dobre 3 % vse obdelovalne zemlje v okraju, njihova vrednost kmetijske proizvodnje pa bo letos predvidoma znašala 6 % celotne vrednosti kmetijske proizvodnje v okraju.
Dosedanji in predvideni rezultati družbenih posestev že dokazuje prednosti kmetijske proizvodnje velikih gospodarstev, čeprav le-ta še niso zadovoljivo urejena in se še borijo z velikimi težavami. Treba bo izkoristiti vse možnosti za njihovo nadaljnjo izgraditev.
Družbena posestva je treba nadalje širiti in jih ustanavljati na območjih, kjer jih še ni in so zanje ugodne razmere. To velja prevsem za kraje, kjer zemljišča SLP še niso vključena v organizirano proizvodnjo in kjer je na razpolago zemlja zasebnih gospodarstev, ki jo ta nudijo v zakupe ob ugodnih pogojih.
Predvidena je ustanovitev sedmih novih zadružnih obratov, na katerih bi predvsem pitali mlado goved. V ta namen se predvideva zidava 11 hlevov s skupno kapaciteto 1.100 stojišč.
Nove kmetijske zadruge morajo nehati z dosedanjo prakso, ko je bil odkup njihova glavna naloga,
m se bolj kot doslej preusmeriti v organizacijo kmetijske ' proizvodnje po pogodbenem sodelovanju. Z večjo strokovno usposobljenostjo kadra po kmetijskih zadrugah in pravilnimi organizacijskimi prijemi, ob dejanskem sodelovanju med pridelovalci in zadrugo bo mogoče zagotoviti pravo sodelovanje, ki bo temeljilo na obojestranski ekonomski koristi. Za tehnično izvedbo te naloge zadruge v glavnem razpolagajo z 'najosnovnejšd mehanizacijo, treba bo pa nabaviti manjkajoče traktorske priključke.
7.	Investicije bodo v letu 1961 predvidoma tele (v, 000 din):
indeks
1960	1961
1961
1960
418.303	518.696	124
Pretežni del sredstev je namenjen za družbena kmetijska posestva in proizvodne obrate, del pa za povečanje zadružne mehanizacije.
V letu 1961 bodo predvsem končane leta .1960 začete investicije’ do bodo le-te uspešno služile svojemu namenu, bo pa tudi precej novih investicij, ki so nujno potrebne za nadaljnji razvoj družbenih posestev.
Po posameznih namenih se predvideva tole investiranje:
—	graditev štirih novih hlevov s 500 stojišči ter z dvema mlekarnama,
—	graditev 11 pitališč za mlado goved z zmogljivostjo 1100 živali,
—	nakup 200 krav,
—	graditev hleva za 60 plemenskih svinj in hleva za 500 mesnatih prašičev,
—	farma piščancev za cvrtje z letno kapaciteto
200.000	piščancev in farma za 5.000 kokoši,
—	graditev gnojišča in gnojnične jame,
—	graditev petih silosov s skupno kapaciteto
5.000	m3,
—	graditev treh senikov, dveh remiz, skladišča in steljnika,
—	graditev rastlinjaka in toplih gred ter nabava opreme za vrtnarijo,
—	vodovodne in električne napeljave na štirih , posestvih v skupnem znesku 9 milijonov din,
—	ureditev dvorišč in potov v predvidenem znesku 19 milijonov din,
—	agro in hidromelioracije v skupni vrednosti 80 milijonov din,
—	nakup cca 100 ha zemljišč,
—	nabava mehanizacije za družbena posestva v skupni vrednosti 85 milijonov din in za kmetijske zadruge v skupnem znesku 70 milijonov din,
—	zasaditev 30 ha plantažnih sadovnjakov v družbenem sektorju ter v kooperaciji.
Večini družbenih posestev so bila lani dovoljena sredstva za zidavo stanovanj, vendar jih je le eno posestvo izkoristilo, druga posestva pa iz raznih vzrokov niso začela zidati. To bo treba nadoknaditi v letu 1961. Stano-vanjski problem na posestvih je zelo pereč in je od njegove rešitve v veliki meri odvisen njihov nadaljnji napredek, zato morajo vodstva posestev temu vprašanju posvečati več skrbi kot doslej.
8.	Gibanje zaposlenosti in produktivnosti v družbenem sektorju kmetijstva bo v letu 1961 takole:
1959	1960	Zaposlenost povečanje 1061	števila zaposlenih 1961 : 1960	
207	279	3-20	41
1.366	1.162	1.237	75
1.573	1.441	1.557	116
produktivnost
indeksi	indeksi
1960	1961	1960	1961
1959	1960	1959	1960
154,8	144,7	112,0	116,6
85,1	106,5	158,5	105,4
91,6	108,0	131,6	105,8
kmetijska posestva kmetijska zadružništva skupaj družbeni sektor
Zaposlenost se bo v letu 1961 povečala za 8,0 %, produktivnost pa za 5,8 %, od tega na kmetijskih posestvih za 54,8'% donos za 16,6%.
Z graditvijo večjih hlevov prehajajo družbena posestva na specializirano proizvodnjo, za katero bodo potrebni strokovno usposobljeni delavci kot specialisti na svojih delovnih mestih. Isto velja tudi za poljedelstvo in sadjarstvo, kjer sta hitrejši napredek in povečevanje proizvodnje odvisna od vse večje uporabe sodobne agrotehnike ter bodo tudi v teh panogah potrebni kvalificirani delavci. Zato morajo uprave posestev posvečati največjo skrb strokovnemu usposabljanju delavcev, da bodo le-ti prišli do
1959
družbeni proizvod (000	din)	1,258.067
narodni dohodek (000	din)	1,173.673
zaposlenost (št.)	1.247
produktivnost	—
investicije	184.007
2. V gozdarstvu se pričakuje za leto 1961 po fi-
žičnem obsegu	del tale razvoj (v		indeksih):	
	1958	1959	1960	1961	1961
	1956	1956	1956	1956	1960
sečnja lesa	105	107	117	113	97
gojenje gozdov	175	143	174	151	97
pospeševanje	76	172	262	340	90
5. Gozdni skladi in sečnja lesa. Stanje gozdnih skladov po sektorjih lastništva je z upoštevanjem vseh izdelanih ureditvenih elaboratov takole:				
lektor	Gozdna površina ha	Lesna zaloga v 000 ms	Letni pr. v 000 m3 v	Letni etat 000 m3
SLP - GG	41.508	9.862	179	159
drugi SLP	8.4S0	1.012	18	11
zasebni	68.829	11.678	226	159
skupaj OLO	118.817	22.552	423	329
Plan sečnje v letu 1961 je v primerjavi z letnim etatom in perspektivnim planom takšen:
S e k i o	Letni etat v 000 m*	5 letni persp. plan povpr. v 000 m3	Plan sečnje v 1. 1961 v m*
SLP — Gi	159	158	156.680
drugi SLP	11	10	8.170
Zasebni	159	160	168.500
Skupaj	329	328	333.550
potrebnih kvalifikacij in da se bodo specializirali za svoje delo.
Delovni kolektivi na posestvih bodo morali še nadalje in pospešeno prevzemati metode naprednega gospodarjenja ob uporabi sodobnih agro- in zootehničnih ukrepov, utrjevati delavsko upravljanje in izpopolnjevati sistem nagrajevanja po doseženem učinku.
9.	poglavje Gozdarstvo
1. V družbenem sektorju gozdarstva se v 1. 1961 predvideva tale razvoj:
Indeksi
1960	1961	1960 1959	1961 1960
1,281.190	1,317.160	101,8	102,8
1,200.520	1,251.746	102,3	102,6
1.259	1.267	101,0	100,6
—	—	101,4	101,9
216.755	253.601	117,8	117,0
Povečanje lesnih zalog bo s planirano sečnjo za leto 1961 znašalo v povprečju 21 ■% od prirastka, od tega v SLP — GG 13 %, v drugem SLP 54 % in v zasebnem 26 %. Posek lesa je v zasebnih gozdovih še previsok za 8.500 m3 ali za 5,3%; posek bo treba v naslednjih letih zmanjševati na predpisani letni etat. Celotni plan poseka in posek po sektorjih lastništva je določen v skladu z republiškim družbenim planom.
Posek lesa na negozdnih površinah je predviden na 28.450 m3 lesne mase.
Pri sečnji lesa je treba posvetiti posebno pozornost proizvodnji hlodovine iglavcev, celuloznega in jamskega lesa iglavcev, ki so nujno potrebni za nemoteno obratovanje lesne industrije, tovarn celuloze in rudnikov. Gozdarske poslovne zveze naj ob svoji reorganizaciji prenesejo obveze o proizvodnji in oddaji navedenih sortimentov na posamezne kmetijske zadruge.
Z zmanjševanjem odpadka, pravilnim krojenjem gozdnih sortimentov, povečanjem proizvodnje tehničnega lesa posebno pri bukovini, izločanjem vrednejših sortimentov (za furnir in luščenje), zamenjavo drv za tehnični les in uvajanjem kvalificirane delovne moči je treba lesno maso čim bolj ovrednotiti.
4. Gojitev gozdov. Gojitev gozdov obeh sektorjev se za leto 1961 v primerjavi z letom 1960 predvideva v temle obsegu:
	Enota mere	Plan	Izvršitev 1960	•/.	Plan 1961
nove pogozditve	ha	47,25	48,20	102	41,01
spopolnitve	ha	75,05	73,30	98	64,26
konverzije in meliOTacije	ha	52,00	51,50	99	36,50
čiščenje kultur	ha	1.366,27	1.372,10	101	1.436,71
obžetve nasadov	ha	831,45	798,80	96	547,30
druga gojitvena dela	000 din	9.614	9.818	102	6.277
Skupni stroški	000 din	89.854	90.643	101	95.865
V	letu 1961 bo fizični obseg del v gojitvi gozdov nekoliko manjši, kljub temu da so predvidena nekaj večja sredstva. Vzrok temu je v podražitvi del. Nekoliko bodo povečana le dela pri čiščenju in trebljenju'mladih sestojev, ker se prav s temi deli doseže hiter uspeh v kvalitativnem- in kvantitativnem izboljšanju bodočega razvoja gozda.
Pri osnovanju nasadov hitro rastočih vrst gozdnega drevja iglavcev bomo vezani le na lastna sredstva, ker za prihodnjih 30 let za te nasade ni možnosti, da bi se angažirala zvezna oz. republiška sredstva. Ker te površine SLP pod upravo občin niso bile oddane nobeni gozdno gospodarski organizaciji v gospodarjenje, ki bi lahko financirala te melioracije, ni še upanja, da bi se ta dela začela.
5. Varstvo gozdov. V preteklem letu so bila za varstvo gozdov vložena sredstva v znesku 14,466.000 din. od tega za gozdove SLP 12,626.000 in za zasebne gozdove 1,840.000 din. Večji del teh sredstev je bil namenjen varstvu gozdov pred divjadjo, za utrjevanje nasipov in za izdelavo steza, preprečevanje gozdnih požarov, preprečevanje razvoja gozdnih škodljivcev z izdelavo lubadark, postavljanjem kontrolnih iti lovnih dreves, za varstvo koristnih ptic s krmilnicami in valilnicami in podobno.
Za leto 1961 sp predvidena mnogo večja sredstva za varstvo, in sicer predvsem v sektorju gozdov SLP. Na področju gozdnega gospodarstva Bled je sneg polomil veliko drevja in bo treba izvesti vse varstvene ukrepe pri izdelavi snegolomov. GG Kranj pa mora pu potrjenem gozdnem ureditvenem načrtu za Kokro začeti odstranjevati in izdelavah po jelenjadi poškodovane sestoje, ker so stroški znatno večji od vrednosti napadlih sortimentov.
Okrajna lovska zveza naj predvidi večji odstrel divjadi na vseh tistih območjih, kjer ta dela znatnejšo Škodo.
V	skladu z načrtom gospodarskega razvoja okraja Kranj za obdobje 1957—1961 je bilo v letu 1960 dokončno izdelano poročilo o razmejitvi pašnega in gozdnega gospodarstva za Pokljuko in severne bohinjske planine ter Selško dolino z ustreznimi sklepi in priporočili, ki jih je sprejel svet zu kmetijstvo in gozdarstvo OLO ter občini Bled in Železniki. V pripravi so predlogi za razmejitev na območju zgornje Savske doline, preostalem delu območja občine Radovljica, območju občine Tržič in občine Kranj; v letu 1961 bodo dokončani in predložeili v razpravo okrajnemu svetu za gospodarstvo in občinskim ljudskim odborom.
Za dokončno razmejitev pašnega in gozdnega gospodarstva je potrebno, da prizadeti občinski ljudski odbori sprejmejo primerne odloke v skladu s priporočili in sklepi sveta za kmetijstvo in gozdarstvo OLO. zadružne orgnizacije pa dosledno izvajajo sprejete sklepe.
6.	Urejanje gozdov. V letu 1960 je bilo premerjenih še 16.045 ha gozdov, od tega 6.570 ha SLP gozdov in 9.475 ha zasebnih gozdov. Tako so terensko obdelani vsi gozdovi v okraju in ostane le še dokončna izdelava elaboratov. Vzporedno s terenskimi deli so bile urejene tudi meje v zasebnem sektorju.
Urejevalna dela v posameznih letih so' se izvajala kot prikazuje tabela (v ha);
Lastništvo	Celotna površina	1956	do 1. 1957	1958	1959	1960
SLP	50.715	32.695	1.600	4.400	5.450	6.570
zasebni	67.955	22.600	15.400	11.700	8.780	9.475
Skupaj	118.670	35.295	17.000	16.100	14.230	16.045
V letu 1961 bo treba samo še obdelati material s terenskih merjenj in izdelati ureditvene elaborate za zasebne gozdove občin Bohinj, Bled in del Kranja, za SLP gozdove pa v Podljubelju in na Jezerskem ter labilne enote teh gozdov. Začela se bo sestava območnih elaboratov za kranjsko in triglavsko gozdno gospodarsko območje.
7.	Gozdne investicije. V letu 1960 se je nadaljevala graditev kamionskih cest proti Storeč Ravni, na Košuti pri Sklani peči, v Sopotniško grapo, v Davško grapo, iz Kolnice na Jelovico. Pričele so se na novo graditi gozdne ceste ob Ribčevi planini, Zales—Medvedova konta, odd. 18—Martinček, v Belico, na Dov-žanko, Grad—Ravne, Lom—Javornik, na Martinj vrh in na Plavški rovt. Sredstva namenjena za mehanizacijo, so bila v celoti uporabljena.
Skupno je bil plan investicijskih del izpolnjen količinsko z 90,5 %, finančno pa s 118,7 %. Zaradi razširitve količinskega programa gozdnega sklada, ki je dodatno zajel dograditev nekaterih objektov že v letu 1961 in zaradi skrajno neugodnih vremenskih razmer za graditev gozdnih komunikacijskih naprav je prekoračitev plana upravičena.
Iz sredstev gozdnega sklada se bodo v letu 1961 zagotovila sredstva za nabavo mehanizacije za posek in spravilo lesa ter nadaljevala graditev gozdnih komunikacijskih naprav po določilih perspektivnega plana gozdarstva z večjim poudarkom na izgrajevanju traktorskih poti.
Da se zagotovi povečanje sredstev za gozdarske investicije, bo potrebno:
—	pri sredstvih za nabavo mehanizacije 25 %-na soudeležba sredstev gozdnih gospodarskih organizacij,
—	pri graditvi gozdnih komunikacijskih naprav v SLP gozdovih 15 %-na, v zasebnih gozdovih pa 10 %-na soudeležba sredstev gozdnih gospodarskih organizacij.
V	letu 1961 bo razpoložljivih 152,601.000 din okrajnega gozdnega sklada in ustrezna udeležba neposrednih investitorjev.
8.	Za uspešno izvrševanje gospodarskih nalog, ki jih nalaga gozdarstvu perspektivni plan in splošne družbene potirebe, je treba v letu 1961 izvršiti vse priprave in storiti ukrepe, ki naj zagotovijo uspešen razvoj gozdarstva. V ta namen bo treba izvršiti v letu 1961 zlasti tole:
Gozdni ureditveni načrti s svojimi okviri in smernicami za trajno gozdno gospodarjenje zahtevajo od gozdnih gospodarskih organizacij nenehno skrb za njihovo pravilno izvajanje.
Kakor se je gozdno gospodarjenje v okviru gozdnih gospodarstev razvijalo v skladu z gozdnimi ureditvenimi načrti, tako je treba vsem pristojnim organom poskrbeti, da se še vsi drugi gozdovi SLP vključijo v normalno gozdno gospodarjenje.
Sestaviti je treba okvirni regionalni načrt krčenja gozdov za razdobje do leta 1980. V tem načrtu je treba nakazati površine, ki naj se izkrčijo, ter količine in vrste lesa, ki bodo na njih posekane. V okviru tega načrta je treba sestaviti plan krčenja za razdobje od 1961 do 1965 s programom zamenjave in odkupa gozdnih površin, izračunom vrednosti lesnih zalog; ki naj pokrivajo stroške krčitev, in obsegom investicij, ki jih bo kmetijska proizvodnja zahtevala na teh izkrčenih površinah.
V	tem letu je treba dokončati urejanje gozdov s kabinetsko obdelavo zadnjih taksacijskih meritev in sestavo ustreznih gozdniii ureditvenih načrtov. Tako bodo že v letu 1961 podani pogoji za sestavo triglavskega in kranjskega gozdnega gospodarskega območnega elaborata, ki bosta oba predstavljala zbir vseh osnovnih gozdnih ureditvenih enot in vsebovala potrebne smernice za razvoj gozdarstva ter lesne' industrije.
Pri vseh gozdnih gojitvenih delih je treba prevzemati nove načine in metode dela. Z uvajanjem mehanizacije in z izboljšanjem strokovne usposobljenosti ter kvalitete dela je treba zmanjšati stroške proizvodnje in povečati, produktivnost dela. Sodobni načini dela bodo obenem vplivali na dvig življenjske ravni gozdnih delavcev, jih v večji meri povezovali s skupnimi interesi gozdnih gospodarskih organizacij ter vplivali na večjo stalnost delovne moči.
Posebno pozornost je treba posvetiti nastalim obširnim snegolomom na Pokljuki, ki se grobo cenijo na 80.000 m3 najkvalitetnejše lesne mase iglavcev. Takoj je treba storiti vse potrebne organizacijske ter operativne ukrepe z zagotovitvijo potrebnih finančnih sredstev, da bo poškodovano gozdno drevje pravočasno izdelano zaradi nevarnosti gozdnih škodljivcev in lesna masa pravilno ovrednotena.
Zaposlenost
porast
1959	1960	1961	zaposlenih v letu
			1961
2.586	2.927	2.999	72
Zaradi izvedbe predvidenih nalog in v skladu s Perspektivnim razvojem bo gradbeništvo moralo:
a)	povečati svoje zmogljivosti s povečanjem mehanizacije in z ustrezno opremo pomožnih obratov, ^ato se predvidevajo za leto 1961 investicije v višini 19?.4 milijonov din ali za 4 % več kot v letu 1960;
S smotrnejšo gozdno proizvodnjo in racionalnejšo predelavo lesa je treba doseči boljšo povezavo oz. sodelovanje med proizvajalci in glavnimi potrošniki lesa ter jo utrjevati z dolgoročnim pogodbenim sodelovanjem.
Posebno skrb v letu 1961 je, treba posvetiti utrjevanju organizacije gozdarske službe pri zadrugah, ki naj povežejo zasebne proizvajalce lesa v temeljno obliko povezovanja individualnih in družbenih interesov tudi na tem gospodarskem področju. Za'vsestransko udejstvovanje je potrebno, da zadruge ustanovijo gozdne obrate z delavskim samoupravljanjem in si priskrbijo potrebni strokovni kader ter osnovna in druga sredstva.
Naloga zadrug v sodelovanju z drugimi socialističnimi organizacijami je, da spreminjajo proizvodne odnose v gozdarstvu in organizirajo z upoštevanjem ekonomske zainteresiranosti proizvajalcev prehod od stihijske individualne proizvodnje h gozdni proizvodnji na večjih kompleksih po načelih sodobnega gospodarjenja.
Gozdnh gospodarstva naj težijo h krepitvi svojih obratov z lastnim delavskim upravljanjem in samostojnim obračunom ekonomske enote in skupno vodijo le take panoge, ki so smotrne za celotno gozdno gospodarjenje.
Da bi gozdna gospodarstva, kmetijska posestva in kmetijske zadruge lahko gospodarile z vsemi gozdovi SLP čim racionalneje, naj se izvede arondacija raztresenih gozdov SLP 1 in SLP 2, da se gozdni kompleksi čim bolj zaokrožijo. V ta namen naj občinski ljudski odbori ustanovijo posebne začasne komisije, sestavljene iz predstavnikov občine, gozdnih gospodarskih organizacij, kmetijskih posestev in zadrug.
Okrajna gozdarska služba naj v tem letu po uveljavitvi novih predpisov in reguliranju pristojnosti občin dobi pomen inšpekcijske' službe. Vzporedno s prenašanjem pristojnosti iz gozdaristva na občine je treba krepiti njihovo gozdarsko službo.
Za uspešno izvrševanje postavljenih nalog je treba še hitreje usposabljati gozdarski strokovni kader, posebno gozdne delavce kot osnovne proizvajalce.
10.	poglavje
Gradbeništvo
V primerjavi z letom 1960 se bo družbeni proizvod gradbeništva v okraju Kranj povečal v letu 1961 na 2,176 milijonov din ali za 14,5 %, narodni dohodek pa se bo povečal na 2,092 milijonov din ali za 14,3 %.
Zaposlenost in produktivnost se bosta v letu 1961 gibali takole:
Produktivnost
indeksi	(indeks)
1960	1961	1960	1%1
1959	1960	1959	1960
113,2	102,5	102,0	111,5
b)	uvajati uporabo sodobnih materialov, prefa-briciranih gradbenih elementov, industrijsko izdelanih vrat, oken, elementov za končna dela in drugo ter skrbeti za pravočasno oskrbo z deficitnimi proizvodi;
c)	spremeniti strukturo in strokovno usposoblje-
nost zaposlenih, kajti sodobna tehnika zahteva po eni strani vjsoko kvalificirane strokovnjake v projektantskih organizacijah, zlasti pa v gradbeni operativi, po drugi strani pa omogoča ‘montaža tipiziranih elementov zaposlitev priučenih delavcev', ki jih je mogoče po sodobnih metodah hitro usposobiti v centrih za izobraževanje kadrov;
č) uvajati na podlagi sodobne mehanizacije in novih reprodukcijskih materialov nove proizvodne metode, ki omogočajo hitrejše, kvalitetnejše in cenejše izvajanje gradbenih del s skrajnim ciljem industrializacije oziroma montažnega načina graditve;
d)	.organizirati proizvodnjo tako, da bo tekla enakomerno skozi vse leto;
e)	razvijati sodelovanje s proizvajalci gradbenega materiala, lesno industrijo, obrtjo in drugimi podjetji.
Na področju stanovanjske zidave naj bi gradbena podjetja postala proizvajalci stanovanj za prodajo. K stanovanjski zidavi naj bi prispevali tipski projekti po veljavnih predpisih o modularni koordinaciji in standardizaciji. Projektantske organizacije bo treba organizacijsko okrepiti in usposobiti za kompleksno projektiranje posameznih objektov ter jili v ta namen specializiratk
Pri razvoju gradbeništva bodo imeli važne naloge tudi ljudski odbori, pospešijo naj izdelavo urbanističnih. in zazidalnih načrtov, pripravijo gradbena zemljišča ter omogočijo zidanje na širših in bolj strnjenih območjih.	.
Naloga gradbenih inšpekcijskih organov ljudskih odborov bo, da preprečijo začetek zidave na objektih, za katere ni predpisane dokumentacije,
Pri investicijskih vlaganjih se bodo morala gradbena podjetja v glavnem opreti na lastna sredstva ter. računati tudi z vlaganji v obratna sredstva.
Zaradi zmanjšanja fluktuacije zaposlenih in zaradi dotoka novih kadrov bodo morala gradbena podjetja v večji meri skrbeti tudi za stanovanja in prehrano svojih delavcev ter poiskati za zaposlene delavce ugodnejše načine stimuliranja, da se dvigne storilnost.
11.	poglavje
Promet
1. Vzporedno z razvojem gospodarstva in življenjske ravni se predvideva tole povečanje v prometu (v 000 din):
Družbeni proizvod 1959	1960	1961
Indeksi 1960	1961
1959	1960
javni cestni
železniški
ptt
vsega promet
29154?	350.110	583.549	109,5	109,5
1,195.341	1,557.182	l,578.sbo	128.6	102,7
170.669	211.154	232.170	123,7	110,0
1,657.557	2,098.426	2,194.339	126,6	104,6
%
Narodni dohodek 1959	1960	1961
Indeks 1960	19M
1959	1960
javni cestni
železniški
ptt
vsega promet
184.08? -205.680 967.400 1,503.397 145.906	185.266
1,297.393 1,694.543
209.851 111,7 102.0 1,556.891 154,7 102,6 203.723 127,0 110,0 1,750.467 130,6 103,5
2.	Zaposlenost in produktivnost dela se predvideva takole;
		Z a p o s I	eni	Porast		indeksi	Produktivnost 1	(indeksi)	
	1959	1960	1961	števila zaposl.	1960	1961	1960	1961
				60 : 60	1959	1959	1959	1960
Javni cestni promet	232	261	266	5	112,5	101.9	99.4	100,1
železniški promet	1.597	1.612	1.615	3	100,9	100,2	135,5	102,3
ptt	301	311	520	9	103,5	102,9	106.9	106,9
vsega promet	2.130	2.184	2.201	17	102,3	100,8	127,4	102,4
Osnovna naloga v prometu je modernizacija izrabljenih in zastarelih prometnih sredstev in naprav, da bi se s tem dosegla večja zmogljivost prometa, boljša kvaliteta storitev pa tudi večja ekspeditivnost in varnost. K temu bodo v veliki meri pripomogli predvideni zakon o javnih cestah ter nova zakona o organizaciji železnic in ptt, ki z letom 1961 uvajata decentralizacijo v upravljanju ter omogočata polno uveljavljanje delavskega samoupravljanja in večjo ekonomsko zainteresiranost kolektivov, .s tem so podani osnovni pogoji za hitrejše reševanje problemov, racionalnejše investiranje sredstev, boljšo izrabo zmogljivosti, uspešnejši način dela, znižanje stroškov idr.
S postopnim uvajanjem ekonomskih cen za storitve gospodarskih prometnih organizacij se bo izboljšala njihova materialna osnova ter omogočilo večje vlaganje lastnih sredstev, zlasti pri podjetjih javnega cestnega prometa.
3.	Nenehno večanje tovornega in potniškega avtomobilskega prometa, med drugim tudi z inozemstvom, narekuje povečanje in izboljšanje cestne mre-
že. Od važnejših del so predvideni v letu 1961 dograditev ljubeljskega predora, dovršitev del na nekaterih odsekih ceste Bled—Bohinj in druge nove gradbe, rekonstrukcije ter modernizacija okoli 67 km oktajnih cest, s tem se bodo znatno znižali vzdrževalni stroški in zmanjšala škoda na motornih vozilih. Pri tem gre predvsem za najbolj obremenjene in turistično pomembne ceste ter ceste, kj povezujejo bolj oddaljene kraje s središči.
Zaradi povečanja varnosti prometa bo treba obnoviti tudi nekatere mostove, uvesti kolesarske steze in ločene pasove za vprežna vozila, urediti cestnoprometne znake ipd.
K urejanju cestnega omrežja, zlasti k rekonstrukciji in modernizaciji gramoznih cest, ureditvi avtobusnih postajališč, kolesarskih stez in cest za vprežna vozila bodo morali v večji meri prispevati svoja Sredstva ljudski odbori, avtoprevozniške gospodarske organizacije in drugi uporabniki cest.
Za dograditev ljubeljskega predora je predvidenih iz republiških sredstev 220 milijonov din, iz okrajnega cestnega sklada pa so v letu 1961 predvi-
deni izdatki za ureditev cestnega omrežja v 'znesku 435 milijonov din.
4.	Javni cestni promet se bo v letu 1%1 razvijal takole:
Indeksi
1959	1960	1961	12“	1221
1959	1960
potniški promet (pkm) 64.020 89.142 93.700 139,2 105,1 tovorni promet (tkm) 2.874 3.079 4.460 107,1 144,9
V	letu 1961 se predvideva močnejše povečanje tovornega prometa, medtem ko so potrebe v potniškem prometu 'že v večji meri zadovoljene.
V' avtobusnem prometu se bo povečalo število prog, pri tem bo treba posvetiti vso pozornost dobri povezavi bolj oddaljenih krajev s središči, za kar naj bi se uporabili predvsem bolj ekonomični in ustreznejši manjši avtobusi.
Začeti je treba tudi z odločnejšim reševanjem problema avtobusnih postaj.
V	tovornem prometu bo treba pokazati več iniciative pri organizaciji lokalnega razvoza ob sodelovanju z železnico, režijskim voznim parkom gospodarskih organizacij in špedicijami.
Povečanje motorizacije terja povečanje zmogljivosti avtomehaničnih in servisnih delavnic, kot tudi delavnic za popravilo karoserij. Prav na tem področju bo potrebno sodelovanje avtoprevozniških podjetij. podjetij z režijskim parkom, ustreznih obrtnih podjetij, industrije motornih vozil in ne nazadnje komun.	j
Razvoj turizma in zimskega športa zahteva tudi večja vlaganja v zgraditev žičnic. V letu 1961 je predvidena zgraditev žičnice na Vogel.
5.	Doslej je v razvoju prometa najbolj zaostajala železnica, čeprav je opravljala pretežni del blagovnega transporta, to bo ostala tudi v bodočem- obdobju njena glavna naloga.
Na območju okraja Kranj je v letu 1961 predviden pričetek del na elektrifikaciji, odseka Jesenice— Podnart ter širjenje tirnih naprav na Jesenicah, da ki se omogočilo hitrejše kroženje tovornih voz.
Predvideva se nadaljnja obnova gornjega ustroja zaradi povečanja hitrosti vlakov in večje obremenitve ter modernizacije signalnih in varnostnih naprav.
Pri vlaganju v ptt službo se računa tudi s prispevki ljudskih odborov in gospodarskih organizacij.
12.	poglavje Trgovina
1.	Realizacija vsega blagovnega prometa je znašala v letu 1960 po oceni 26.682 milijonov din, kar je za 20 % več kot v letu 1939. Pri tem je dosegla trgovina na drobno v primerjavi z letom 1939 za 2.617 milijonov din večji promet, kar predstavlja povečanje za 20 %, trgovina ria debelo pa za 2.046 milijonov din ali za 23 %.
Tako ugodno povečanje blagovnega prometa je bil v prvi vrsti posledica povečane kupne moči prebivalstva, večjih investicijskih vlaganj v trgovino in večjih naporov trgovskega osebja, da je skrbelo, da je bilo tržišče dobro založeno.
2.	Za leto 1961 se predvideva v sami trgovini na drobno nadaljnje povečanje prometa za 12 %. V trgovini na debelo pa se predvideva samo za 7 % povečanja, in sicer zaradi nadalje spreminjajoče se njene vloge, ko bo svoj promet polagoma preusmerjala v nadrobno predajo in zaradi nadaljnjega usmerjanja trgovine na drobno na neposredno nabavo v proizvodnji.
Povečanje blagovnega prometa je utemeljeno s predvidenim povečanjem kupne moči, povečanjem obsega proizvodnje in uvozom potrošnega materiala ter novimi zmogljivostmi v prodaji na drobno, ki bodo začele obratovati v tem letu.
Trgovinske gospodarske organizacije bodo ustvarile v letu 1961 tale družbeni proizvod in narodni dohodek (v 000 din):
Indeksi
1 59	1960	1961	1222	1961
1959	1960
družb, proizvod 1,41.1.790 1,710.647 1,899.650 117,0 111,0 narodni dohodek 1.ti: 1.909 1.609.138 1.796.377 114.8 111.6
Zaposlenost i.u produktivnost-se bosta v letu 1961 takole gibala:
Zaposlenost
porast
indeksi
Produktivnost , indeksi
1959	1960	1961	1961 1960	1960 1959	1961 1960	1960 1959	1961 1960
1.772	1.913	2.036	123	108,0	106.4	106,3	104,9
6.	Za razvoj letalskega prometa ho pomembna zgraditev modernega letališča pri Brnikih; ta se bo Pričela leta 1961, končala pa predvidoma leta 1963. V republiškem investicijskem skladu je predvideno *a to 200 milijonov din.
7.	Največje povečanje ptt storitev se predvideva Pri telefonskih pogovorih. Izvedla se bo modernizacija in avtomatizacija telefonije in telegrafije ter širilo teleprintersko omrežje. Število telefonskih aparatov se bo povečalo. Na območju okraja se bo v letu (96! dovršilo polaganje visokofrekvenčnega kab-ia na relaciji Ljubljana—Jesdnice, izvršilo se bo kabli ran je mestne telegrafske in telefonske mreže v Kranju, kjer se predvideva tudi zgraditev nove zgradbe za avtomatsko telefonsko centralo, zgraditev nove ATC Jn kabliranje v Radovljici, rekonstrukcija ATT 7 Škofji Loki in dr. v znesku od okoli 241 milijonov din.
Pri tem sta upoštevana povečanje prometa in modernizacija prodaje. Investicije se bodo povečale od 258,7 milijonov din v letu 1960 na 271,6 milijonov din v letu 1961 ali za 5%.
Trgovinske gospodarske organizacije se bodo morale v čim večji meri nasloniti na lastna in združena sredstva. Uporabil se bo tudi del sredstev stanovanjskih skladov, t. j. del iz najemnin za poslovne prostore. Pri zidavi novih lokalov naj nastopajo kot investitorji tudi ljudski odbori, investicijska sredstva pa naj prispevajo tudi industrijska podjetja, zlasti v zvezi z organizacijo servisne .službe.
Da bo predvideni promet za leto 1961 lahko realiziran, bodo morali občinski ljudski odbori, zbornica in trgovinske organizacije skupno reševati probleme, ki zavirajo razvoj trgovine, in sicer:
— Trgovinska zbornica bo v sodelovanju z ljudskimi odbori nadaljevala delo v zvezi z organizacijo
trgovskega omrežja na debelo in drobno v skladu s krajevnimi potrebami oziroma v skladu z urbanističnimi načrti. Organizacijo trgovskega omrežja na debelo in drobno bo treba prilagajati pogojem, ki se v blagovnem prometu pojavljajo (rabatni sistem, popusti, direktna nabava pri proizvajalcih, velike investicije in podobno). V letu 1961 bo treba izdelati načrte za reorganizacijo, in sicer tako, da se trgovine oziroma trgovinske organizacije okrepijo in specializirajo zlasti v večjih potrošnih središčih. Pri tem ne bi smela biti za nobeno trgovinsko organizacijo meja politič-no-teritorialna enota. Proučiti je treba tudi vse možnosti za smotrnejše združevanje blaga, ki naj bi bilo predmet poslovanja novih pa tudi moderniziranih oz. reorganiziranih trgovin.
Trgovinska zbornica je dolžna zagotoviti s svojo intervencijo, da se bo pri različnih obnovah in zidavi novih trgovskih lokalov uveljavilo načelo odprave prekomerne razdrobljenosti.
— Ker kapacitete trgovskih obratov ne rastejo v sorazmerju s prometom, je treba zagotoviti večjo zmogljivost trgovine z novimi kapacitetami in modernizacijo ter z nadaljnjim uvajanjem nepretrganega delovnega časa v trgovinah (nonstop prodaje) in z ureditvijo začasnih sezonskih prodajnih mest v turističnih krajih- in na drugih prometnih točkah.
— Promet prodajaln se bo pomembno povečal tudi z nadaljnjim uvajanjem somopostrežne in samo-izbirne prodaje. To omogoča vedno večja proizvodnja ustrezne domače opreme. Da bi dosegli večjo in boljšo izrabo zmogljivosti v trgovini na drobno in obenem tudi dvigali raven postrežbe, je nujno, da v vseh novozgrajenih in preurejenih trgovskih lokalih uvedemo sodobni način prodaje (samopostrežbo, sa-moizbiro). Pri tem pa je treba skrbeti, da bo celotna organizacija teh obratov taka, da bo omogočena boljša izraba kapacitet, t. j. da bodo prišle do izraza vse prednosti teh obratov. Kljub širšemu uva janju vnaprejšnjega pakiranja pri proizvajalcih bo priprava blaga za samopostrežbo tudi v bodoče naloga trgovskih podjetij. Le-ta naj bi imela večje lastno omrežje trgovin, ki bi uporabljala skupna tehnična sredstva za pripravo blaga. ,
— Razen tega, da povečajo zmogljivost trgovskih obratov, naj gospodarske organizacije zagotovijo tudi čimbolj popoln izbor blaga in kulturnejšo postrežbo potrošnikov. Nadalje je treba posvetiti večjo pozornost tudi kvaliteti blaga, to velja še posebno za sadje in zelenjavo. Cene, je treba prilagoditi posameznim kvalitetam blaga.
— Poskrbeti je treba za časovno uskladitev ponudbe in povpraševanja.	i
— V skladu s spremembami v strukturi porabe kot posledici večanja realnih osebnih dohodkov je treba tudi razvijati posamezne trgovinske stroke.
Glede na težnje, ki jih je pokazala prodaja posameznih vrst blaga v dosedanjem razvoju pod vplivom povečanja realnih dohodkov prebivalstva, je pričakovati zlasti močno povečanje predvsem v prodaji kulturnih in športnih potrebščin, nato pohištva in gospodinjskih potrebščin, higienskih potrebščin ter tudi obutve in tekstila.
Z združitvijo in okrepitvijo kmetijskih zadrug in kmetijskih posestev v okraju Kranj so podani pogoji za direktno prodajo tržnih presežkov na tržnicah. zato jim je treba zagotoviti primerne prostore v vseli večjih potrošniških središčih.
— Občinski ljudski odbori morajo za boljšo preskrbo nekaterih potrošniških središč z mlekom posvetiti vso pozornost mlekarskim obratom. Mlekarske obnjte je treba z rekonstrukcijami in modernizacijo usposobiti, tako da bodo lahko predelali vse razpoložljive količine mleka v našem okraju. Rekonstruirane mlekarne naj se opremijo z napravami za uste-kleničenje mleka. S tem se bo lahko uvedla prodaja mleka tudi v vseh drugih primernih živilskih obratih potrošnega in samopostrežnega tipa oz. bo mogoče organizirati tudi dostavo na dom.
— Glede na izredno hitro večanje prometa z industrijskimi izdelki na Gorenjskem je potrebno, da se v večjih potrošniških središčih, zlasti pa v Kranju in na Jesenicah, kapacitete za prodajo teh izdelkov hitreje večajo in modernizirajo. Občinski ljudski odbori in zbornice morajo vsem trgovskim organizacijam, ki se prizadevajo, da bi uredile v teh središčih svoje prodajalne, dajati vso pomoč. Natančno je treba proučiti smotrnost zgraditve veleblagovnic v Kranju in na Jesenicah.
— Občinski ljudski odbori in trgovinska zbornica naj posvetijo večjo pozornost preskrbi turističnih središč.
— Trgovinska zbornica bo v sodelovanju z okrajno in občinskimi inšpekcijami pregledala letos vse trgovske obrate, da ugotoyi, kateri poslovni prostori ne izpolnjujejo pogojev, ki se zahtevajo s pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih, napravah in opremi poslovnih prostorov. Na podlagi ugotovitev bo nato izdelala analizo o stanju trgovskih obratov in pa program za odpravo pomanjkljivosti, ta program se bo moral začeti takoj izvajati.
— Zaradi stalnega zaostajanja zmogljivosti v trgovini na drobno za potrebami proizvodnje in porabe je^treba tudi v letu 1961 vsa okrajna in občinska sredstva, ki bodo na razpolago za financiranje investicij v trgovini, vložiti v zgraditev trgovskega omrežja na drobno.
Skladi za kadre pri občinskih ljudskih odborih naj podprejo trgovinsko zbornico pri graditvi centra za izobraževanje trgovskih delavcev, ki bo osnova za načrtne! usposabljanje kadrov v trgovini.
— Se naprej je treba skrbeti, da se sistem nagrajevanja po učinku stalno izpopolnjuje, ker je to važen pogoj za večji delovni učinek in boljšo postrežbo ootrošnikov v trgovini.
13.	poglavje
Turizem
1. Povečan učinek turističnega gospodarstva bo mogoče v letu 1961 doseči predvsem zaradi nadaljnjega večanja realne osebne porabe v državi in svetu, boljše izrabe turističnih zmogljivosti, pridobivanja novih prenočninskih in drugih turističnih zmogljivosti in predvidenega boljšega meteorološkega stanja. Posebne možnosti za razvoj turizma bo nudil tudi maloobmejni promet. Računa se, da se bo povečalo skupno število prenočitev za okoli 9%, in sicer pri domačih gostih za okoli 9 %, a za 10 % pri tujcih.
Skrb za razvoj turizma pripada predvsem občinskim ljudskim odborom, ki naj v družbenih planih na podlagi že izdelanih perspektivnih programov za razvoj turizma določijo za leto 1961 konkretne naloge. Občinski ljudski odbori naj poskrbe za smotrno
usklajeno sodelovanje gospodarskih in družbenih organizacij, kar bo omogočilo zadovoljitev potreb turistov in dalo kar najboljši eknomski uspeh. Osnova za to delo so sredstva gospodarskih organizacij in ljudskih odborov.
Da se doseže predvideni povečani gospodarski učinek turizma je treba predvsem:
a)	v gostinstvu
—	dograditi začete gostinske turistične investicije ter začeti pripravljati dokumentacijo za graditev turistično-smučarskega centra na Velem polju.
—	doseči realno maksimalno stopnjo izrabe pre-nočninskih in drugih turističnih zmogljivosti ter dvigniti kvaliteto storitev;
b)	v prometu
—	še nadalje boljšati potniški promet vseh vrst, zlasti v pogledu zvez, hitrosti in udobnosti, ker naj omogoči dobre zveze med gorskimi in obmorskimi kraji ter z izletnimi točkami,
—	izboljšati stanje glavnih cestnih prometnih žil in izboljšati vzdrževanje cest v zimskem času. Uvesti je treba stalni letalski promet z letališčem v Lescah in posvetiti posebno pozornost graditvi novega mednarodnega letališča v Brnikih ter izboljšavam PTT omrežja.
Nadaljnjo nalogo občinskih ljudskih odborov in turističnih ter sorodnih organizacij predstavlja izboljšanje ureditve turističnih krajev, zlasti njihove komunalne, sanitarne in športne ureditve. Organizacija in izpopolnjevanje zabav in razvedril, vštevši lov in ribolov, ter turistično privlačnih prireditev je prav tako važna nadaljnja naloga.
Ponudba trgovskega blaga, med drugim tudi raznih spominkov ipd., dobra postrežba in kulturnejši odnos do gosta ob povečanem povpraševanju po blagu vseh vrst v sezonskih presežkih so važna naloga trgovskih, gostinskih, obrtnih ter drugih organizacij. Posebno pozornost je posvetiti organizaciji omrežja bencinskih črpalk in servisnih delavnic za motorizirane goste in avtobusni promet.
2.	Investicijska sredstva, ki so potrebna za ustvarjanje takega razvoja, je treba zagotoviti iz sredstev gospodarskih organizacij tistih panog, ki imajo od turističnega gospodarstva ekonomske korist). Poleg tega bo treba zagotoviti sredstva za žičnico Vogel in za zgraditev manjših prenosnih vlečnic. Ta sredstva je poiskati predvsem v skladu devizne participacije na inozemske prenočitve. Izvesti bo treba tudi priprave za zgraditev turistično-smučarskega centra na Velem polju ter pričeti graditi objekt Miniaturna Jugoslavija.
3.	Nuditi je treba možnost izobraževanja na turističnem področju tako- za šolsko mladino, prebivalce kot tudi aktivnim turističnim delavcem.
4.	Nadalje je še treba;
—	dosledno izvajati smernice za nadaljnji razvoj turizma, ki jih je sprejel Izvršni svet LRS v 1. 1960;
—	izvajati že izdelajie perspektivne programe razvoja turizma za posamezne komune;
—	zagotoviti nadaljuje intenzivno delovanje gorenjske turistične zveze glede splošnih nalog turizma, za krepitev ekonomske moči turističnega gospodarstva kot tudi za krepitev propagande in izvajanje podrobnih programov te zveze in drugih turističnih ter sorodnih gospodarskih ter družbenih organizacij. Splošno in komercialno turistično propagando na domačem in tujem tržišču je treba močneje usmeriti tudi na medsezonsko obdobje;
—	zagotoviti organiziranje počitniških skupnosti pri komunah ter graditev in racionalno izrabo počitniških domov raznih gospodarskih organizacij.
14.	poglavje Gostinstvo
V letu 1961 lahko pričakujemo tole gibanje v
gostinstvu (v OOO din);
Družbeni proizvod	Indeksi
				1960 .	1961
	1959	1960	1961	1959	1960
družbeni sektor	521.743	562.705	703.864	107,8	125,4
zasebni sektor	92.481	109.902	131.498	118,8	120,6
Vsega	614.224	672.607	837.362	109,5	124,5
		Narodni dohodek		Indeksi	
				1960	1961
	1959	1960	1961	1959	1960
družbeni sektor	476.585	511.481	645.890	107,3	126,3
zasebni sektor	81.049	96.181	115.484	118,7	120,0
Vsega	557.634	607.662	761.'374	109,0	125,3
Družbeni proizvod in narodni dohodek se bosta v letu 1961 povečala za 124,5% oziroma 125,3%. Povečanje v zasebnem sektorju gostinstva bo nekoliko nižje in bo znašalo 120,6 % oziroma 120,0 %. To povečanje bo rezultat novih in moderniziranih ka-
pacitet za prehrano in nastanitev ter povečanja kupne moči potrošnika ter povečanega ino-zemskega turizma.
Gibanje zaposlenosti in produktivnosti v družbenem sektorju gostinstva v letu 1961:
1959	196(1
Zaposlenost	Produktivnost
1961	povečanje števila zaposl.	1960	indeksi 1961	1960	(indeksi) 1961
	1961:1960	1959	1960	1959	1960
966	41	111,6	104,4	106,3	104,9
S29
925
investicije v družbenem sektorju gostinstva se bodo povečale od 242,9 milijonov din v letu 1960 na 267,1 milijonov din v letu 1961, to je za 10%.
Za dosego predvidenega prometa bo moralo gostinstvo izboljšati kakovost storitev in povečati izrabo svojih zmogljivosti, slednje bo mogoče v turističnih krajih doseči predvsem s podaljšanjem turistične sezone. Nadaljevati bo treba modernizacijo in rekonstrukcijo gostinskih obratov ter graditvijo novih. V letu 1961 bo dokončana graditev motela v Kranjski gori, moderna restavracija na Blejskem gradu in prenočišče v Trebiji. Pričela pa se bo graditev novih hotelov v Kranjski gori in Gorenji vasi ter obnovitev hotela na Ljubelju. V letu 1961 se bo nadaljevala graditev hotela na Krvavcu, tako da bo lahko pričel obratovati v letni sezoni 1962. Na Bledu naj se za gostinsko vajensko šolo uredi dependansa hotela Union, čigar prenočninske kapacitete bodo namenjene v letni sezoni turistom.
Nadalje naj gostinske gospodarske organizacije prenočninske kapacitete v letu 1961 urede tako, da bo v tujskih sobah tekoča voda in sodobnejša oprema.
Da bi se povečale prenočninske kapacitete, naj občinski ljudski odbori ob sodelovanju turističnih organizacij začno energičneje reševati problem zasebnih tujskih sob. Madernizacija obratov za prehrano naj se usmerja predvsem na uvedbo sodobne opreme, zlasti hladilnikov. Tudi manjša gostišča si morajo nabhviti primerne hladilne omare, ker le na ta način je dana možnost za kvalitetnejšo izbiro jedil in pijač. V mestu Kranju naj se v letu 1961 uredi restavracija s sodobno organizacijo postrežbe.
Da bi se zagotovil tak razvoj, bo v letu 1961 treba nadalje,povečavati vlaganja. Večji del sredstev bi se moral zagotoviti iz investicijskih skladov občinskih ljudskih odborov in iz sredstev gostinskih gospodarskih organizacij.
Potrebno je mnogo hitrejše investicijsko vlaganje tudi v gospodarskih središčih okraja (Kranj, Jesenice in Tržič), ker je ravno ta panoga gospodarstva v teh mestih zaostala.
V nadaljnjem razvoju gostinske mreže je treba povečati število družbenih obratov, zasebna gostišča pa ustanavljati le tam, kjer obstoji nujna krajevna potreba, za razvoj socialističnega obrata pa ni ekonomskih pogojev. Organizacija mreže se mora prilagoditi zahtevam po boljšem poslovanju in boljši kakovosti storitev. Gostišča družbenih organizacij, ki nudijo svoje storitve tudi nečlanom, naj postanejo obrati odprtega tipa. Kjer so ugodne razmere, je treba ustanavljati tudi menze pri stanovanjskih skupnostih.
Manjša gostišča na pravila, ki v dosedanjem razvoju niso opravičila svojega obstoja, naj se združijo ne glede na meje politično-teritorialnrh enot z večjimi obrati, če je s tem omogočena boljša izraba zmogljivosti in boljša razporeditev kadrov. Združevanje pa ne sme ustvarjati monopolnega položaja. Dosedanja trgovsko-gostinska podjetja naj se decentralizirajo, kjer so razmere prikladne za samostojno rentabilno in boljše poslovanje.
Občinski ljudski odbori naj še nadalje razvijajo mrežo šolskih kuhinj.
Gostinske gospodarske organizacije morajo skupno z občinskimi ljudskimi odbori že v letu 1961 pričeti hitreje reševati vprašanje življenjskih razmer go-
stinskih delavcev, predvsem glede ureditve potrebnega števila stanovanj.
V	Kranju, na Bledu in Jesenicah naj gostinske gospodarske organizacije z združenimi sredstvi pričnejo zidati najmanj 20 stanovanj. Z zidavo stanovanj se bodo sprostile prenočninske kapacitete, ki so jih zasedali gostinski delavci, laže pa se bo reševalo tudi vprašanje kvalitetnega vodilnega gostinskega kadra. Občinski ljudski odbori naj z določitvijo nižje soudeležbe (ca 25 %) omogočijo tudi gostinskim organizacijam hitrejše vlaganje v družbeni standard.
Družbene obveznosti naj se gostinskim gospodarskim organizacijam določajo pavšalno s pogodbo po možnosti za daljše obdbje. Pri tem naj občinski ljudski odbori upoštevajo objektivna ekonomska merila, tako da družbene obveznosti ne bi ovirale poslovanje podjetij in jim onemogočile ustvarjanja lastnih skladov.
V	gostinskih podjetjih in gostiščih je treba dosledno izvesti nagrajevanje po delovnem učinku posameznega delavca. Priporoča se uvedba sistema po-strežnin v vseh hotelih in restavracijah. Oblike, načine in višino postrežnine naj določijo kolektivi sami, pri tem pa naj jim s strokovnimi in tehničnimi nasveti pomagajo gostinska zbornica in sindikalne organizacije.
Pristojni občinski sveti naj čimpreje sprejmejo nove odredbe o obratovalnem času gostinskih podjetij in gostišč, prilagoditi ga je treba potrebam posameznega kraja in časa. Določijo naj le minimalni obratovalni čas, maksimalni obratovalni čas pa naj po pooblastilu odredbe določajo delovni kolektivi sami.
Občinski ljudski odbori naj s posebnimi predpisi tudi v letu 1961 omogočijo, da bodo gostinske gospodarske organizacije obračunavale amortizacijo od gradbenih objektov le 20%'od stopnje, ki jo določajo zvezni predpisi.
Gostinske gospodarske organizacije naj v cenah storitev upoštevajo kvaliteto storitev, urejenost obratov in kvaliteto postrežbe in s tem uvedejo primerno raznolikost v cenah istovrstnih storitev v kakovostno različnih gostinskih obratih. S tein v zvezi pa je treba povečati izbiro v hrani in pijačah v vseh gostinskih obratih, v obratih višjih kategorij pa naj se uvede prodaja samo ustekleničenih vin.
Za strokovno vzgojo delavcev naj poskrbijo gostinske gospodarske organizacije same s priučeva-njem na delovnem mestu. Za vzgajanje mlajše delovne moči na delovnih mestih naj se določijo izkušeni strokovni delavci. Gostinska zbornica mora tudi v letu 1961 izvesti propagando za sprejem v uk čim večjega števila vajencev.
Gostinska zbornica in vsi občinski ljudski odbori naj s pogodbo zagotove finančna sredstva gostinskemu šolskemu centru na Bledu in s tem omogočijo njegovo normalno poslovanje. Ta pa naj organizira čim več tečajev za dopolnitev praktičnega in za pridobitev teoretičnega znanja že zaposlenih delavcev in uslužbencev. Njegova skrb naj bo tudi usposobitev sezonske delovne moči, to je treba v prvj vrsti pridobivati iz samih turističnih krajev in njihove okolice.
Gostinske gospodarske organizacije bodo morale pri reševanju svojih problemov čim tesneje sodelovati tudi z drugimi zainteresiranimi gospodarskimi organizacijami in turističnimi družbenimi organizacijami.
15.	poglavje Obrt
Obrt se bo v 1. 196l gibala takole (v 000 din):
		Družbeni preterod		Indefei	
	1959	1960	1961	1960	1961
družbeni sektor	1,4.73.990	1,974.100	2,332.775	1959 133,9	1960 118,2
zasebni sektor	751.590	844.520	829.835	112,4	98,3
Vsega	2*225.580	2,818.620	3,162.160	126,6	1122
		Narodni dohodek		Indeksi	
				1960	1961
	1959	1960	1961	■111	—
				1959	1960
družbeni sektor	1,414.667	1,893.453	2.240.145	135,8	116,7
zasebni sektor	717.680	810.590	796.615	112,9	98,3
Vsega	2,132.347	2,704.043	3,006.760	126,8	114,2
Družbeni proizvod in narodni dohodek se bosta ti predvideva nazadovanje zaradi krčenja števila v 1. 1961 povečala za 11,2 % na račun krepitve dTUŽ- delavnic in števila zaposlenih.
bega sektorja obrti, ker se v zasebnem sektorju obr- , Zaposlenost in produktivnost se bosta v družbenem sektorju obrti v letu 1961 gibala takole:
Zaposlenost
1959	1960	1961	povečanje števila zaposl.
2.731	3.159	3.520	1961:1960 361
Produktivnost
indeksi	(ffi'dcksi)
1960	1961	1960	1961
1959	1960	1959	1960
115,7	111,4	115,6	104,8
Investicije v družbenem sektorju obrti se bodo povečale od 308 milijonov din v 1. 1960 na 332,6 milijonov din v 1. 1961 ali za 8 %. Razvoj obrti je treba uskladiti z naraščajočimi potrebami, predvsem po storitveni obrti. Občinski ljudski odbori bodo morali z družbenim planom za leto 1961, posebno pa še s perspektivnim planom za obdobje 1961—1965, predvideti tak razvoj obrti, da se v čim večji meri odpravi neskladnost med potrebami po obrtnih izdelkih in storitvah ter zmogljivostjo obrti.
Da bo mogoče to doseči bo potrebno, da občinski ljudski odbori in obrtna zbornica skupno z gospodarskimi organizacijami poskrbe predvsem za hitro večanje zmogljivosti storitvene panoge.
Tako bo potrebno
—	da gospodarsike organizacije poskrbe za boljšo tehnično opremljenost delavnic, da bi se tudi storitvena panoga čim bolj mehanizirala; s tem bi se povečala delovna storilnost, zmanjšali proizvodni stroški ter omogočili večji zaslužki delavcev v tej panogi;
—	da gospodarske organizacije skupno z obrtno
zbornico prouče možnost uvajanja druge izmene ter prouče možnosti za organizacijo novih sorodnih obrtnih strok v podjetjih;	'
—	da občinski ljudski odbori sredstva, ki jih obrtne gospodarske organizacije vplačujejo v njiho-ve družbene sklade, dovolijo za investicije v obrti, to je predvsem za storitveno obrt, obrt živilske stroke, gradbena obrt in druge deficitarne obrti;
—	da obrtna zbornica s pomočjo občinskih ljudskih odborov v letu 1961 pripravi program za razsoj storitvenih obrti, po katerem se bodo že v letu 196i in v naslednjih letih usmerjala razpoložljiva in-
vesticijska sredstva za obrt predvsem v obrtno storitvene stroke, ki so po svojem obsegu premalo razvite ali še docela nerazvite, so pa v tesni zvezi z življenjskim standardom;
—	da občinski ljudski odbori in obrtna zbornica poskrbe za združevanje sredstev gospodarskih organizacij v okviru družbenih investicijskih skladov, s tem bi se zagotovila smotrna uporaba sredstev ter pospešilo večanje obrtnih kapacitet;
—	da se obrt vključi tudi v sodelovanje s podjetji drugih panog;
—	da obrtna zbornica skupno z gospodarskimi organizacijami poskrbi za izvajanje resolucije o izobraževanju kadrov ter z občinskimi ljudskimi odbori organizira izobraževalne centre za vse stopnje strokovne izobrazbe;
—	da obrtna zbornica organizira izobraževalni center za splošno izobraževanje vodilnih kadrov v obrti ter poskrbi tudi za izobraževanje drugih, zlasti fi-nančno-administrativnih kadrov v obrti;
—	da občinski ljudski odbori poskrbe za nadaljnji načrten razvoj obrti v okviru sodobnih obrtnih centrov kot novih oblik nadaljnjega razvijanja storitvene obrti, da prouče smotrnost združevanja posameznih strok v obrtnih centrih, ekonomični izrabi zmogljivosti združenih strok in potreb po sodobni strojni opremi, kot tudi pri premagovanju organizacijskih težav nasploh. Pri tem naj z občinskimi ljudskimi odbori sodeluje tudi obrtna zbornica; <
—	da se z dobro pripravljenimi načrti zagotovi, da bo obrtni center zaokrožena organska celota, ki naj z minimalno udeležbo ročnega dela hitro in kvalitetno opravlja storitve ter se tako preoblikuje-rv sodobno storitveno industrijo;
—	da stanovanjske skupnosti in obrtna zbornica sodelujejo pri izdelavi programa razvoja servisov stanovanjskih skupnosti; zagotoviti je treba, da bodo v strokah, ki omogočajo uporabo sodobne mehanizacije, kot so pralnice, čistilnice in podobno, usposobljeni moderni servisi za območje več stanovanjskih skupnosti, s tem bo zagotovljena rentabilnost takih servisov in za prebivalstvo sprejemljive cene;.
—	da industrijska podjetja in trgovinske gospodarske organizacije poskrbe za primerno servisno službo izdelkov lastne oziroma tuje proizvodnje, zlasti' v zvezi z vse večjo mehanizacijo gospodinjstev, v zvezi z naraščajočo motorizacijo idr.;
—	da obrtna zbornica sodeluje z- industrijskimi podjetji in z občinskimi ljudskimi odbori pri organizaciji omrežja servisnih delavnic industrije, smotrnost organizacije servisov pri trgovskih podjetjih pa naj proučita trgovinska in obrtna zbornica. Poskrbeti je tudi treba, da bodo servisi dobro opremljeni in založeni z rezervnimi deli;
—	da občinski ljudski odbori v sodelovanju z obrtno zbornico zagotove s predpisovanjem družbenih obveznosti v pavšalnem znesku nadaljnji razvoj obrti;
—	da občinski ljudski odbori pri odmeri prometa in dohodka zasebnim obrtnikom razlikujejo obrtnike, ki se ukvarjajo s serijsko proizvodnjo za trg, od obrtnikov, kj delajo po individualnih naročilih;
—	da občinski ljudski odbori s potrebnimi ukrepi preprečujejo nezakonito poslovanje zasebnih obrtnikov, kolikor ti zaposlujejo neprijavljene delavce ali dajejo delo na dom; zaostriti je tudi treba ukrepe proti osebam, ki se brez potrebnega dovoljenja ukvarjajo z obrtjo;
—	da občinski ljudski odbori, obrtna zbornica ter gospodarske organizacije še nadalje izvajajo poleg teh tudi smernice in sklepe, ki jih je sprejel okrajni ljudski odbor za razvoj obrti v okraju.
V zvezi s pripravo načrta za obrtne centre in raa-radi analize potreb po specializiranih obrtnih delavnicah in servisih, ki naj bi zagotovili novo smer v ' razvoju storitvene obrti in njeno strožjo razmejitev s proizvodno obrtjo (ta naj bi obstajala le kot dopolnitev industrijski proizvodnji), naj obrtna zbornica po svojih strokovnih sekcijah sistematično spremlja in proučuje tehnične in druge izsledke ter daje nasvete pri investicijah, pri proizvodnji, izvozu idr.
-'Mg ' *
Tretji del
EKONOMSKI UKREPI ZA IZVRŠITEV DRUŽBENEGA PLANA OKRAJA KRANJ ZA LETO 1961
16.	poglavje
Amortizacija
Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge so oproščene plačevanja amortizacije za gradbene objekte, ki jih ne morejo uporabljati, če izda pristojni občinski svet po poprejšnji pritrditvi okraj-
nega sveta za gospodarstvo posebno odločbo o ne-uporabljivositi takih objektov.
17.	poglavje
Prispevek iz dohodka gospodarskih organizacij
Pri prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij je okraj udeležen s 40 % od dela tega prispevka, ki preostane po izločitvi zveznega in republiškega deleža. Pri prispevku iz dohodka pavšaliranih gospodarski^ organizacij okraj ni udeležen.
18.	poglavje
Proračunski prispevek iz osebnega dohodka
Za leto 1961 se časopisna in založniška podjetja oproste plačevanja tistega dela proračunskega prispevka iz osebnega dohodka, ki pripada okrajnemu proračunu.
Navedena podjetja vložijo odstopljeni jim okrajni delež na tem prispevku v svoj sklad osnovnih sredstev.
19.	poglavje
Okrajni družbeni investicijski sklad
V okrajni družbeni investicijski sklad se v letu 1961 stekajo sredstva, ki so določena z zveznimi predpisi ter s 17. poglavjem tega plana.
Odbor za posojila iz okrajnega družbenega investicijskega sklada se pooblašča, da v soglasju s svetom za družbeni plan in finance zagotovi skladu z združevanjem sredstev gospodarskih organizacij dodatna sredstva v višini 440,000.000 din.
Za kreditiranje investicij razpoložljiva sredstva sklada, vštevši združena sredstva, ki preostanejo po kritju prenesenih obvez iz preteklega leta, se bodo po smernicah 6. točke 5. poglavja tega plana uporabila:
—	za industrijo 51 %,
—	za kmetijstvo 14 %,
—	za promet 4 %,
—	za trgovimo 4 %,
—	za gostinstvo (jn turizem 17 %,
—	za obrt 8%,
—	za drugo 2 %.
Odbor za posojila iz okrajnega družbenega investicijskega sklada bo dovoljeval posojila za osnovna in obratna sredstva v okviru določenih proporcev.'
20.	poglavje
Sredstva proračuna in skladov okraja Kranj
1.	V letu 1961 bo okraj Kranj razpolagal s skupnimi dohodki za proračun v višini 958,087.000 din za financiranje proračunskih izdatkov v enaki višini.
2.	V letu 1961 bodo sredstva okrajnih skladov skupno z dotacijami iz proračuna znašala:
	Prenos 1%0	Priliv 1961	Skupai	Omejitve	Razpoložljiva sredstva	v 000 din
cestni sklad	40.000	199.500	239.500	9.500	230.000	
gozdni sklad	179.976	179.298	359.274	179.298	179.976	
kmetijski sklad	467	9.300	9.767	—	9.767	
gasilski sklad	6.548	9.000	15.548		15.548	
sklad za štipendije	480	A530	7.010	—	7.010	
a)	Okrajni gozdni sklad
Za leto 1961 se določa delež okrajnega gozdnega sklada od dosežene cene lesa na panju za ‘blagovno proizvodnjo ter od prispevkov za gozdni sklad od sečnje lesa v zasebnih gozdovih takole:
a)	za gozdove splošnega ljudskega premoženja — GG 48,56 %
b)	za gozdove drugega splošnega ljudskega premoženja 45 %
c)	za gozdove zasebnega sektorja 25 %
č) v republiški gozdni sklad se odvaja 30% sredstev okrajnega gozdnega sklada.
b)	Drugi okrajni skladi
Okrajni skladi formirajo svoja sredstva v letu 1961 v skladu z ustreznimi zveznimi in republiškimi predpisi ter iz dotacij okrajnega proračuna. Uporaba sredstev teh skladov se določi s programi in finančnimi načrti.
21.	poglavje
Sklad za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev
Sklad za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev bo znašal 100,918.000 din.
Sredstva iz prejšnjega odstavka bodo formirana iz tehle virov:
4 % prispevek od katastrskega dohodka 54,240.000 glavarina	24,240.000
udeležba občin (26 %)	20,404.000
0,15% prispevek od katastrskega dohodka za razširjeno zavarovanje	2,034.000
22.	poglavje
Plan sečnje gozdov za leto 1961
Za leto 1961 se določajo tele največje količine lesa za posek:
4. Količine lesa za sečnjo v zasebnih gozdovih in
Bled	iglavci 9.200	Gozdna zemljišča listavci 3.500
Bohinj	10.000	3.000
Jesenice	21.000	6.500
Kranj	23.000	9.000
Radovljica	13.000	5.200
Škofja Loka	14.900	9.000
Tržič	10.000	2.500
Železniki	17.500	7.500
Žiri	3.000	900
Skupaj	121.600	46.900
5.	V okviru planiranih količin lesa za posek na gozdnih in negozdnih zemljiščih zasebnega sektorja je zajet minimalni obseg proizvodnje hlodovine iglavcev, celuloznega in jamskega lesa iglavcev v višini 86.000 m'’ neto, in sicer:
kred reorganizacijo gozdarske službe v zasebnih gozdovih je potrebno, da gozdarski poslovni zvezi
1.	Iz gozdov splošnega ljudskega premoženja, s katerim gospodarita GG Bled in Kranj, skupno 136.680m3 lesa bruto: od tega odpade na:
	Iglavci	Listavci	Skupaj
gozdno gospodarstvo Bled	87.440	15.440	102.880
gozdno gospodarstvo Kranj	39.650	14.150	53.800
Skupaj	127.090	29.590	156.680
V okviru teh planiranih količin lesa za posek je zajet minimalni obseg proizvodnje hlodovine iglavcev, celuloznega in jamskega lesa iglavcev v višini 90.000 m3 neto, in sicer:
	Hlod. igl.	Cel. in jam. les igl.	Skupaj
GG Bled	52.000	30.000	62.000
GG Kranj	22.000	6.000	28.000
Skupaj	54.000	36.000	90.000
2. Iz drugih gozdov skupno 176.670 m3 lesa bruto, od tega odpade na;
	Iglavci	Listavci	Skupaj
gozdove SLP izven GG	5.540	2.630	8.170
zasebne gozdove	121.600	46.900	168.500
Skupaj	127.140	49.530	176.670
3. Na negozdnih površinah, od		tega odpade na:	
	Iglavci	Listavci	Skupaj
»egozdna zemljišča SLP izven GG	5.230	720	5.950
zasebna negozdna zemljišča 16.800		5.700	22.500
Skupaj	22.030	6.420	28.450
negozdnih zemljiščih po občinah znašajo:
Bruto m3
negozdna zemljišča
skupaj	iglavci	listavci	skupaj
12.500	5.000	500	3.500	
13.000	3.000	200	3.200	
27.500	4.200	550	4.750	
32.000	1.200	1.000	2.200	
18.200	500	500	1.000	
23.900	1.500	1.000	2.500	
12.500 '	1.100	900	2.000	
25.000	2.000	900	2.900	
3.900	300	150	450	
168.500	16.800	5.700	22.500	
		Hlod. igl.	Ceie^r-	Skupaj	
PZGLG	Kranj	24.000	21.500	45.500
PZGLG	Radovljica	26.000	14.500	40.500
Skupaj		50.000	36.000	86.000
razdelita minimalno proizvodnjo navedenih sortimen-tov na novo formirane kmetijske zadruge.
23.	poglavje
Okrepi za zagotovitev skladnega razvoja gospodarstva
1.	Pristojni okrajni upravni organi morajo skrbeti za to, da bodo občinski družbeni plani glede temeljnih proporcev na posameznih gospodarskih področjih v skladu z določbami tega plana. Spremljati morajo njegovo izvajanje ter okrajnemu ljudskemu odboru predlagati ukrepe, ki naj zagotove uskladitev občinskih družbenih planov z okrajnim družbenim planom ali izpolnitev okrajnega družbenega plana.
2.	Občinski ljudski odbori morajo skrbeti, da bodo plani gospodarskih |in drugih organizacij v skladu z razmerji občinskih družbenih planov ter morajo v ta namen v svojih družbenih planih postavljene naloge čim bolj konkretizirati.
3.	Občinski zbori proizvajalcev naj, ko bodo obravnavali analizo poslovanja gospodarskih organizacij v letu 1961, posvetijo posebno pozornost razdelitvi sredstev gospodarskih organizacij na osebne dohodke in sklade ter, če bi bila sredstva nesmotrno razporejena, sprejmejo priporočila v skladu s smernicami zveznega in republiškega ter okrajnega in svojih družbenih planov.
4.	Da se izvršijo tiste naloge, ki izhajajo iz tega družbenega plana, kjer je potrebno sodelovanje dveh ali več občinskih ljudskih odborov ali gospodarskih organizacij z območja raznih občinskih ljudskih odborov, se nalaga oddelku za gospodarstvo QtLO Kranj, da izvede potrebna pripravljalna dela.
24.	poglavje Končne določbe
2.	člen
Svet za družbeni plan in finance okrajnega ljudskega odbora je pooblaščen, da izdaja podrobnejše predpise za izpolnjevanje in daje tolmačenja tega družbenega plana.
3.	člen
Odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Kranj«, uporablja pa se od 1. januarja '961. Objavi se tudi v »Uradnem listu LRS«.
• Št. 01-30-12/11-61
Kranj, dne 14. marca 1961.
Podpredsednik
Svetko Kobal 1. r.
42.
Po 6. členu in 2. odstavku 19. člena zakona a zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev (Uradni list LRS, št. 38-191,/519) in po XXI. poglavju družbenega plana LR Slovenije za leto 1961 (Uradni list LRS, št. 3-32/61) je okrajni ljudski odbor Maribor na seji okrajnega zbora dne 28. februarja 1961 in na seji zbora proizvajalcev dne 2. marca 1961 sprejel
ODLOK
o določitvi višine prispevka, ki ga plačujejo občine okraja Maribor okrajnemu skladu zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev za financiranje njegovih obveznosti iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja
I
Osnova za višino obveznosti posamezne občine, ki jih ima do okrajnega sklada, je višina Splošnega prispevka, ki je določen v 1. točki odloka o spremembi odloka o določitvi osnove ter višine splošnega prispevka od kmetijsikih dohodkov in splošnega osebnega prispevka zavarovancev za zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev (Uradni list LRS, It. 4-43/61).
II
Od skupnega zneska splošnega prispevka, ki ga morajo vplačati kmetijski proizvajalci v mariborskem okraju, plačajo posamezne občine okrajnemu skladu prispevek v tejle višini:
Maribor-Ceuter, Maribor-Tezno, Dravograd in Maribor-Tabor, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec	43 %
Lenart, Ormož, Ptuj, Slovenska Bistrica in Radlje ob Dravi	28 %
III
S 1. januarjem 1961 prenehata veljati odlok o določitvi višine prispevka, ki ga plačujejo občine okraja Maribor okrajnemu skladu zdravstvenega zavarovanja kmetijskih proizvajalcev za financiranje obveznosti iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja (Uradni vestnik okraja Maribor, št. 7-76/60 in 7-80/61).
Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem vestniku okraja Maribor«, uporablja pa se od 1. januarja 1961.
Št. 04/-l-l-d7/5
Maribor, dne 27. marca 1961.
Predsednik OLO:
Jože Tramšek 1. r.
Izda}« Časopisni zavod »Uradni list LRS« — Direktor in odgovorni urednik: Jože Jurač — Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča«, vsi v Ljubljani — Naročnina: letno 900 din — Reklamacije se •poštevajo le mesec dni po izidu posamezne številke — Uredništvo in uprava: Ljubljana, Erjavčeva 15a, poštni predal 379-VII — Tel. direktor in knjigovodstvo: 20-?ni. uredništvo in
uprava: 23-579— Čekovni račun: 600-18-2-399
URADNI LI ST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Letnik XVIII
Razglasi in objave
Postavitev stalnega sodnega tolmača
Št. 01/15-14/1-61	5447
Z odločbo državnega sekretarja za pravosodno upravo LRS z dne
9.	V. 1961, št. 01/15-14/2-61, je bil postavljen Zajc Milan, upokojeni pravni referent iz Ilirske Bistrice, Kosovelova 8, doslej že stalni sodni tolmač za angleški in nemški jezik, naknadno še za stalnega Sodnega tolmača za italijanski jezik za območje okrožnega sodišča v Kopru.
Ta odločba se objavi po 5. členu uredbe o stalnih sodnih tolmačih z dne 16 II. 1949, Uradni list LRS, št/ 7/49.
Državni sekretariat za pravosodno upravo LRS
Sprememba priimka
Št. 03/5-S-3077/1-61	' 4942
Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LRS, št. 03/5-S-3077/1-61 z dne 4. IV. 1961 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih ' imenih dovoljena sprememba priimka čevizoviiču Dragiču, roj. 21. V. 1931 v Meljanah, bivajočemu v Dolnji Košani 38, v priimek :>B o-1 i č«.
Državni sekretariat za notranje zadeve LRS
Sprememb« imen«
Št. 03/5-S-3505/1-61	4943
Z odločbo Državnega sekretariata za notranje zadeve LR.S, št. 03/5-S-3505/1-61 z dne 6. IV. 1961 je bila na podlagi 21. člena zakona o osebnih imenih dovoljena sprememba imena Gasar Fericli, roj. 17. III. 1932 na Jesenicah, bivajoči na Jesenicah, Cirila Tavčarja ulica 5, v ime »S o-n j a«.
Državni sekretariat za notranje zadeve LRS
Register gospodarskih organizacij
Vpisi
smolita gospodarska sodišč« razglašajo
459.
Besedilo: »Sedlarstvo, torbarstvo in tapetništvo«, Slov. Konjice, Celjska cesta.
Poslovni predmet:	Izdelovanje
usnjene galanterije, sedlarskih in tapetniških izdelkov.
Ustanovitelj: Obč. LO Slov. Konjice, odločba št. 03/1-120/1-60 z dne 30. XII. 1960.
Razglasni del dne 25. maja 1961
V. d. upravnika: Fink Alojz, računovodkinja pa je Mesarič Slavica.
Celje, 8. aprila 1961.
Rg VI 94'1	870
460.
Besedilo: jugoslovanske železnice — železniško transportno podjetje, Postojna.
Poslovni predmet:	Podjetje bo
prevažalo potnike in blago na progah jugoslovanskih železnic, pa tudi z drugimi prevoznimi sredstvi, opravljalo bo progovzdrževalna dela in glavna popravila železniških prog ter drugih gradbenih del nizke in visoke gradnje, ustanavljalo in upravljalo bo za gradnjo potrebne splošne in . specialne obrate in delavnice, pridobivalo in izdelovalo bo kamniti in drugi gradbeni material, popravljalo bo železniške vozove in stroje, popravljalo in izdelovalo bo strojne naprave ter po potrebi opravljalo razna pomožna dela (livarna in podobno), vzdrževalo in popravljalo bo naprave in napeljave jakega toka, električno razsvetljavo iij naprave za ogrevanje vozil, popravljalo in montiralo bo signalne varnostne naprave, sredstva za zveze in naprave avtomatizacije ter izdelovalo projekte za vse železniške naprave in objekte, kakor tudi za vse druge objekte po splošnih predpisih o projektiranju. Vse delavnosti bo podjetje opravljalo predvsem za potrebe jugoslovanskih železnic.
Ustanovitelj: Izvršni svet Ljudske skupščine LRS, odločba št. 01-246/ /4-61 z dne 4. III. 1961.
Direktor do konstituiranja: Bezjak Anton, podpisujejo še Kaisers-berger Ivan, šef plana in statistike, v odsotnosti direktorja, Ukmar Bogomil, šef računovodstva, Lovrenčič Ivan, šef financiranja, pa podpisuje v odsotnosti šefa računovodstva.
Koper, 22. marca 1961.
Rg II b 186/1	k 677
461.
Besedilo: Gostišče »Zasavje«, Trbovlje, Kolodvorska 17.
Poslovni predmet: Prodaja alkoholnih in brezalkoholnih pijač, hladnih in toplih jedil, tobačnih izdelkov in vžigalic.
Ustanovitelj: Obč. LO Trbovlje, odločba št. 03/3-167/1-60 z dne 50. VIII. 1960 in dodatnim sklepom št. 03/3-167/4 z dne 20. XI. 1960. Gostišče je bilo konstituirano 30. VIII. 1960.
Poslovodja: Blažič Danijel.
Ljubljana, 12. decembra 1960.
Rg IV 146/1	2880
462.
Besedilo:	Obrtni center »Opre-
ma«, Kočevje, Tomšičeva cesta.
Poslovni predmet: Strojno in ročno mizarstvo, tapetništvo in sedlar-'
Št. 13
stvo, pleskarstvo in sobosldkarstvo, steklarstvo in ogledala, nakup in predelovanje potrebnih surovin, izdelovanje in prodaja stavbnih in pohištvenih mizarskih izdelkov in polaganje parketov, tapeciranega pohištva, opravljanje pleskarskih in soboslikarskih del ter izdelovanje steklarskih del, ogledal, brušenega stekla in okvirjev.
Ustanovitelj: Obč. LO Kočevje, odločba št. 06/1-0-13/1-60 z dne 19. XII. 1960 in dodatna odločba štev. 06/1-0-13/3-60 z dne 23. XII. 1960.
Direktor do konstituiranja: Tomšič Jože, podpisujejo še Delač Miha, računovodja, Pahulje Franc, ki podpisuje v odsotnosti direktorja in Kavčič Branko, pa podpisuje v odsotnosti računovodje.
Ljubljana. 11. februarja 1961.
Rg I 134/1	531
465.
Besedilo: Jugoslovanske železnice, podjetje za popravljanje vez, Dobova 53.
Poslovni predmet:	Popravljanje
železniških vozil, popravljanje in izdelovanje strojnih naprav, po potrebi tudi razne pomožne delavnosti.
Podjetje je nastalo tako, da se je obratna enota železniškega transportnega podjetja, Ljubljana — obrat za popravljanje voz, Dobova osamosvojila, sklep DS železniškega transportnega podjetja Ljubljana. št.' 775/60 in odločba direkcije JZ, Ljubljana, št. 43/60 v soglasju z Izvršnim svetom LS LRS, št. 01-244/2-61.
Direktor do konstituiranja: Kolnik Herman, podpisujejo še Dro-bež Ivan, tehnični vodja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja, Majcen Jože, računovodja in Les Marija, poslovna knjigovodkinja, pa podpisuje v odsotnosti računovodje.
Rg V 167/1	842
Besedilo: Jugoslovanske železnice, podjetje za obnovo tirnega materiala, Ljubljana, Ob kamniški progi.
Poslovni predmet: Obnova gornjega gradbenega materiala ter izdelovanje in popravljanje progovnih naprav gornjega in spodnjega ustroja, blagajn in inventarja, železniških konstrukcij, tehtnic, motorjih vozil in strojev.
Podjetje je nastalo s tem, da se je obratna enota železniško-trans-portnega podjetja, Ljubljana, obrat za obnovo tirnega materiala, Ljubljana osamosvojila, sklep DS želez-niško-transportnega podjetja. Ljubljana, št. 775/60 in odločba -direkcije jugoslovanskih železnic, Ljubljana, št. 43/60 v soglasju z Izvršnim svetom LS LRS. št. 01-246'2-6t.
Direktor do konstituiranja: Rupnik Jakob.
Rg VI 952/1	825
Besedilo: Jugoslovanske železnice, podjetje za popravljanje voz in strojev, Ljubljana, Parmova 35.
Poslovni predmet:	Popravljanje
železniških voz in strojev, popravljanje in izdelovanje strojnih naprav ter po potrebi tudi opravljanje raznih pomožnih delavnosti (livarna in podobno).
Podjetje je nastalo tako, da se je obratna enota ŽTP, Ljubljana — obrat za popravljanje voz in strojev, Ljubljana-šiška osamosvojila, sklep DŠ ŽTP, Ljubljana, št. 775/60 in odločba direkcije ]Ž, Ljubljana, št. 43./60 v soglasju z Izvršnim svetom LS LRS, št. 01-244/2-60.
Direktor do konstituiranja: Ing. Flajs Stanislav.
Rg VI 951/1	824
Besedilo: Jugoslovanske železnice/ železniško gradbeno podjetje, Ljdbljana, Ob zeleni jami 2.
Poslovni predmet:	Opravljanje
gradbenih del visoke gradnje in objektov na železniških progah, za gradnjo potrebnih obrtniških in pomožnih del ter ustanavljanje in upravljanje za to potrebnih delavnic.
Podjetje je nastalo tako, da se je obratna enota železniškega transportnega podjetja, Ljubljana — obrat za visoke stavbe, Ljubljana osamosvojila, sklep DS železniškega transportnega podjetja, Ljubljana, št. 775/60 in odločba direkcije jugoslovanskih železnic, Ljubljana, št 43160 v soglasju z Izvršnim svetom LS LRS, št. 01-244/2-60.
Direktor do konstituiranja: Jerman Milan, podpisuje še Lipovšek Marjan, računovodja.
Rg VI 950/1	823
Besedilo: Jugoslovanske železnice, železniško projektivno podjetje, Ljubljana, Moše Pijada 39/IV.
Poslovni predmet:	Izdelovanje
projektov za železniške naprave in objekte, kakor tudi za druge objekte po splošnih predpisih o projektiranju.
Podjetje je nastalo s tem. da se je obratna enota železniškega transportnega podjetja, Ljubljana — biro za projektiranje osamosvojila, sklep DS 'ŽTP, št. 774/60 z dne 24. XII. 1960 in odločba direkcije JŽ, Ljubljana, št. 43./&0 z dne 17. I. 1961 v soglasju z Izvršnim svetom LS LRS. št. 01/244/2-61.
Direktor do konstituiranja:	Ing.
Kastelic Gabrijel.
Rg VI 934./1	827
Besedilo : Jugoslovanske _ železnice. železniška tiskarna, Ljubljana, Moša Pijada 19.
Poslovni predmet:	Opravljanje
tiskarskih in knjigoveških . del, vključno izdelovanje kartonskih in listnih voznih kart. kartonskih embalaž in po potrebi tudi raznih 'pomožnih postranskih in neindustrijskih delavnosti.
Podjetje je nastalo s tem, da se je obratna enota železniškega transportnega podjetja, Ljubljana tiskarna, Ljubljana osamosvojila, sklep DS ŽTP, Ljubljana, št. 775/60 in odločba direkcije JŽ, Ljubljana, št. 45/60 v soglasju z Izvršnim svetom LS LRS, št. 01-244/2-61.
Direktor do konstituiranja: Košir Milan.
Rg VI 955,/1	828
Besedilo: Jugoslovanske železnice, železniško transportno podjetje, Novo mesto, Ljubljanska 5.
Poslovni predmet:	Podjetje bo
prevažalo potnike in blago na progah jugoslovanskih železnic, pa tudi z drugimi prevoznimi sredstvi, opravljalo bo progovzdrževalna dela in glavna popravila železniških prog ter drugih gradbenih del nizke in visoke gradnje, ustanavljalo in upravljalo bo za gradnjo potrebne splošne in specialne obrate in delavnice, pridobivalo in izdelovalo bo kamniti in drugi gradbeni material, popravljalo bo železniške vozove in stroje, popravljalo in izdelovalo bo strojne naprave ter po potrebi opravljalo razna pomožna dela (livarna in podobno), vzdrževalo in popravljalo bo naprave in napeljave jakega toka, električno razsvetljavo in naprave za ogrevanje vozil, popravljalo in montiralo bo signalno-varnostne naprave, sredstva za zveze, in naprave avtomatizacije ter izdelalo projekte za vse železniške naprave in objekte, kakor tudi za vse druge objekte po splošnih predpisih o projektiranju. Vse delavnosti bo podjetje opravljalo predvsem za potrebe jugoslovanskih železnic.
Podjetje je nastalo z razdružitvijo podjetja Jugoslovanske železnice — železniškega transportnega podjetja, Ljubljana v pet železniških transportnih podjetij:	Novo
mesto, Maribor, Ljubljana, Nova Gorica in Postojna. G tej razdružitvi je sklepal DS 'podjetja na 23. zasedanju z dne 24. XII. 1960. dovoljenje u. o. direkcije JŽ v Ljubljani na svoji 20. seji z dne 17. I. 1961, Izvršni svet LS LRS pa je izdal odločbo o ustanovitvi prej navedenih petih železniških transportnih podjetij, št. 01-246/4-61 z dne 4. III. 1961.
Direktor do konstituiranja: Ro-lih Anton, podpisujejo še Čenč Jože, računovodja, Bambič Vinko, šef transportne operative, v odsotnosti direktorja in Cimerman Ivanka, strokovnjakinja za knjigovodsko-fi-nančne zadeve, v odsotnosti računovodje.
Rg II 200/i	837
Ljubljana, 3. apnila 1961.
464.
Besedilo: Jugoslovanske železnice, železniško transportno podjetje, Ljubljana, Moše Pijada 39.
Poslovni predmet:	Podjetje bo
prevažalo potnike in blago na pro-
gah jugoslovanskih železnic, pa tudi z drugimi prevoznimi sredstvi, opravljalo bo progovzdrževalna dela in glavna popravila železniških prog ter drugih gradbenih del nizke in visoke gradnje, ustanavljalo in upravljalo bo za gradnjo potrebne splošne in specialne' obrate in delavnice, pridobivalo in izdelovalo bo kamniti in drugi gradbeni material, popravljalo bo železniške vozove in stroje, popravljalo in izdelovalo bo strojne naprave ter po potrebi opravljalo razna pomožna dela (livarna in podobno), vzdrževalo in popravljalo bo naprave in napeljave jakega toka, električno razsvetljavo in naprave za ogrevanje vozil, popravljalo in montiralo bo signalne varnostne naprave, sredstva za zveze in naprave avtomatizacije ter izdelovalo projekte za vse železniške naprave in objekte, kakor tudi za vse druge objekte po splošnih predpisih o projektiranju. "Vse delavnosti bo podjetje opravljalo predvsem za potrebe jugoslovanskih železnic.
Ustanovitelj: Izvršni svet Ljudske skupščine LRS, odločba št. 01-246/ /4-61 z dne 4. III. 1961, po razdružitvi železniškega transportnega podjetja, Ljubljana, sklep- DS ŽTP, št. 755/60 z dne 24. XII. 1960 in predlog u. o. direkcije jugoslovanskih železnic, št. 44/60 z dne 17. L 1961.
V. d. direktorja do konstituiranja: Jerina Ciril, podpisujejo še Lavrenčič Anton, šef operative, v njegovi odsotnosti, Pogačar Jože, računovodja in Košir Marija, namestnica računovodje, pa podpisuje v odsotnosti računovodje: Ljubljana 13. aprila 1961.
Rg VI 958/1	977
465.
Besedilo: »Vrtnarija«, Kočevje.
Poslovni predmet: Vrtnarski izdelki, njihova prodaja ter vzdrževanje mestnih parkov in zelenic.
Ustanovitelj: Obč. LO Kočevje, št. 06/1-4/1-61 z dne 7. IV. 1961.
Upravnik do konstituiranja: Mu-rovič Rudolf, podpisuje še Hočevar Francka, za bančno poslovanje. Ljubljana, 15. aprila 1961.
Rg I 135/1	1010
466.
Besedilo: Obrtna delavnica »Kleparstvo in vodoinštalaterstvo«, Lovrenc na Pohorju 25.
Poslovni predmet:	Opravljanje
kleparskih in vodoinstalaterskih del.
Ustanovitelj: Obč. LO Maribor-Tabor, odločba št. 03/21-7/1 z dne
11.	XI. 1960.
Upravnik: Forstner Ferdo, ki bo podpisoval samostojno, vendar le v zadevah, katere opravlja po 20. členu uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov. Sopodnisuje Bje-govič Panto. računovodja, skupaj z njim vse finančne listine.
Maribor, 16. ianuarja 1961.
Reg 240/TI	190
46?.
Besedilo: Jugoslovanske železnice, železniško transportno podjetje, Maribor, Partizanska 50.
Podjetje bo poslovalo po potrjenih pravilih; prevažalo bo blago in potnike po progah kot jih nadrobno naštevajo pravila, opravljalo bo tuzenrski in -mednarodni transport v cestnem prometu, progovzdrže-valna dela in glavna popravila prog, naštetih v pravilih, ter druga gradbena dela nizke in visoke gradnje, ustanavljalo in upravljalo bo za gradnjo potrebne splošne in specialne obrate ter delavnice in obrate za vzdrževanje inventarja, pridobivalo in izdelovalo bo kamniti in drugi gradbeni material, popravljalo bo železniške vozove in stroje, popravljalo in izdelovalo bo strojne naprave ter po potrebi opravljalo razna pomožna dela (livarna in podobno), vzdrževalo in popravljalo bo naprave in napeljave jakega toka, električno razsvetljavo in naprave za ogrevanje vozil, popravljalo' in montiralo bo signalne varnostne naprave, sredstva za zveze in naprave avtomatizacije ter izdelovalo projekte za vse železniške naprave in objekte, kakor tudi za vse druge objekte po splošnih predpisih o projektiranju. Vse delavnosti bo podjetje opravljalo predvsem za potrebe jugoslovanskih železnic.'
Ustanovitelj:	Železniško trans-
portno podjetje Ljubljana, sklep DS z dne 24. XII. 1960, št. 775/60.
Direktor do konstituiranja: Kolarič Janko, ki bo podpisoval samostojno, po zakonitih določbah, podpisujeta še Kovačič Emil, šef splošne službe, ki bo v odsotnosti direktorja podpisoval finančne listine in administrativne spise, tako kot direktor, Klasinc Maks, šef računovodstva, pa bo skupaj s prvim ali drugim sopodpisoval vse finančne listine.
Maribor, 23. marca 1961.
Reg 346/1-2	k	732
468.
Besedilo: Jugoslovanske železnice, podjetje za popravljanje voz, Ptuj, Masarjkova 6,
Poslovni predmet: Popravila železniških vozil, popravila in izdelovanje strojnih naprav ter po potrebi tudi opravljanje raznih pomožnih delavnosti in storitev.
Ustanovitelj:	Železniško trans-
portno podjetje, Ljubljana, sklep DS z dne 24. XII. 1960.
Direktor do konstituiranja: Valentin Anton, ki bo podpisoval samostojno, po zakonitih določbah, Merc Konrad, namestnik direktorja, bo v njegovi odsotnosti podpisoval z istimi pooblastili, Rajh Franc, računovodja, bo skupaj z direktorjem ali njegovim namestnikom sopodpisoval denarne, materialne, obračunske in kreditne listine, Stropnik Ana, knjigovodki-
nja, pa bo v odsotnosti računovodje podpisovala z istimi pooblastili. Maribor, 5. aprila 1961.
Reg 199/IV-4	861
Spremembe
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
469.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Trgovski dom«, Slovenske Konjice.
Besedilo odslej:	Trgovsko pod-
jetje »Dravinjski dom«, Slovenske Konjice.
Vpiše ■ se pripojitev trgovskega podjetja' »Dravinja«, Slov. Konjice s poslovalnicami Škalce, Prevrat, Center, Sadje-zelenjava, Usnje, Žiče, Loče, Zbelovo, Tepanje, Stranice, Zreče, Loška gora, Boba-rina in Gorenje.
Celje, 28. marca 1961.
Rg II 69/14	691
470.
Besedilo:	Podjetje »Cinkarna«,
metalurška kemična industrija, Celje-
Poslovni predmet podjetja se razširi še na investicijska, montažna in večja rekonstrukcijska dela, kemično in barvno-metalurško industrijo.
Rg I 130,/12	814
Besedilo: Trgovsko podjetje na debelo »Merx«, Celje.
Spremenijo se pravila v 17, 23.. 50., 34., 179., 187. a, 194. a, 194. b, 220. a in 230. b členu.
Rg IV 2/8	813
Celje, 3. aprila 1961.
471.
Besedilo: Lesno-industrijski kombinat, Šoštanj.
Izbriše se Poličnik Amalija in vpiše Žibert Jože, novi računovodja.
Celje, 7. aprila 1961.
Rg IH 4/7	872
472.
Besedilo: Projektantsko podjetje »Projektant«, Celje.
Podjetje je bilo konstituirano 21.
II.	1961.
Celje. 21. aprila 1961.
Rg IV 26/2	1053
473.
Besedilo:	Trgovsko podjetje,
Kozje.
Pri trgovini II, Kozje, še izbriše Lojen Danica in vpiše Kolar Mihael, novi poslovodja.
Pri trgovini Drensko rebro se izbriše Jug Marija in vpiše Koprivc Jože, novi- poslovodja.
Rg II 1./13	1085
Besedilo: Trgovsko podjetje »Re-sevna«, Šentjur.
Pri računovodkinji Zupanc Jožici se spremeni priimek v Rečnik.
Rg II 82/17	1084
Besedilo: Gostinsko podjetje »Pod gradom«, Velenje.
Podjetje je bilo konstituirano 8.
III.	1960.
Rg III 191/4	1083
! Cel je, 27. aprila 1961.
474.
Besedilo:	Gozdno gospodarstvo,
Celje.
Pri obratu za melioracije, Celje, se vpišeta ing. Strohmaiier Rudi; direktor podjetja in Pečolar Marija, računovodkinja, kot podpisoval-ca denarnih listin.
Celje, 28. aprila 1961.
Rg II 185/9	1086
475.
Besedilo: Pristanišče, Koper.
Vpiše se obrat za pretovorne in skladiščne usluge, Koper, Nabrežje jugoslovanske mornarice 4, ki bo posloval po potrjenih pravilih podjetja. Dovoljenje za ustanovitev obrata je izdal Obč. LO Piran, št. 04/2-203/1,2 z dne 12. XII. 1960. Direktor obrata je Petrinja Danilo, ki podpisuje za enoto. Obrat posluje , samostojno po pogodbi, sklenjeni med podjetjem in enoto z dne i. I. 1961'.
Rg I b 216/7	$85
Besedilo: Veletrgovina na debelo in drobno »Prerad«, Portorož.
Vpiše se poslovalnica št. 2 »Samopostrežba«, Portorož, ki bo poslovala po potrjenih pravilih podjetja. Poslovodja je Celin Emil. Ustanovitelj je DS podjetja, sklep z dne 22. XII. 1960, dovoljenje Obč. LO Piran, št. 02/6-4/2 z dne 10. III. 1961. Poslovalnica nima samostojnih pravic.
Izbrišeta sc poslovalnici št. 2, Piran, Kardeljev trg 1 in poslovalnica št. 5, Portorož 160.
Rg T b 32/9,10	784
Koper, 28. marca 1961.
476.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Živila«, Šempeter pri Gorici.
Poslovni predmet podjetja se razširi še na .prodajo semenskega blaga.
Vpišejo se tele poslovalnice:
št. 7, Opatje selo 21, poslovodki-nja je Marušič Klara, ki podpisuje za enoto;
št. 8, Kostanjevica 68, poslovodja je Okretič Mirko, ki podpisuje za enoto;
št. 9, Sela na Krasu 55, poslovod-kinja je Pahor Angela, ki podpisuje za enoto;
št. 10, Vojšoica 41, poslovodja je Pahor Miroslav, kis podpisuje za enoto, in
št. 11, Temnica 16, poslovodja je Trampuž Stanislav, ki podpisuje za enoto. Poslovalnice bodo poslovale po potrjenih pravilih podjetja. Ustanovitelj je DS podjetja, sklep z dne 20. XII. 1960, dovoljenje Obč. LO Nova Gorica, št. 04/3-3/1-61 z dne 3. II. 1961. Poslovalnice samostojno sklepajo kupne in prodajne pogodbe po dogovoru, sklenjenim med podjetjem in poslovalnicami z dne 1. III. 1961.
Pri tehle poslovalnicah se izbrišejo :
»Živila«, Šempeter pri Gorici 200, Furlani Julijan in Stanta Davorin
ter vpišeta Brumat Izidor, novi poslovodja in Vižintin Marija, nova namestnica poslovodje, ki podpisujeta za enoto;
št. 3, Šempeter pri Gorici, Bru-mat Izidor in Vižintin Marija ter vpišeta Gorkič Vanda, nova poslo-vodkinja in Besednjak Marija, nova namestnica poslovodkimje, ki podpisujeta za enoto;
št. 4, Vrtojba 22, Gorkič Vanda in vpiše Kovic Irena, nova namestnica poslovodje, ki podpisuje za enoto, in pri
trgovini »Jestvine«, Šempeter pri Gorici, Hrovatin Albert in vpiše Simčič Stanislava, nova namestnica poslovodje, ki podpisuje za enoto. Koper, 30. marca 1961.
Rg I a 9615	785
477.
Besedilo: »Živinopromet Gorica«, Nova Gorica.
Podjetje je bilo konstituirano 20.
III.	1961.
Poslovni predmet podjetja se razširi se na prodajo rib.
Vpiše se mesnica št. 28, Miren pri Gorici, ki bo poslovala po potrjenih pravilih podjetja. Poslovodja je Kogoj Milan. Ustanovitelj je Obč. LO Nova Gorica, odločba št. 04/43-11/1-61 z dne 10. IV. 1961. Koper, 18. aprila 1961.
Rg I a 23712	1095
/ 478.
Besedilo: Tovarna motornih vozil »Tomos«, Koper.
Vpiše se prodajalna v Kopru, Nazorjev trg 5, skrajšano: prodajalna Tomos, Koper, ki bo poslovala po potrjenih pravilih podjetja. Poslo-vodkinja je Mates Gabriela, ki podpisuje za enoto. Ustanovitelj je DS podjetja, sklep z dne 12 XII. 1960, dovoljenje Obč. LO Koper, št. 04/2-2111-60' z dne 7. II. 1961. Poslovalnica nima samostojnih pravic. Koper, 19. aprila t961.
Rg I b 1119	1094
479.
Besedilo:	»Globus«, podjetje za
izposojanje filmov in upravo kinematografov, Koper.
Izbriše se Prijon Slavko in vpiše Krbavčič Ivan, novi direktor.
Rg I b 36/5	1093
Besedilo: Trgovsko podjetje »Kurivo«, Nova Gorica.
Poslovni predmet podjetja se raz-. širi še na prodajo na debelo v okraju drv in premoga ter gradbenega materiala.
Rg I a 219/7	1096
Koper, 25. aprila 1961.
480.
Besedilo: »Hladilnica — Koper«, Dekani.
Vpiše se pripojitev trgovskega podjetja »Mreža«, Koper k temu podjetju.
Rg T b 252/10	1088
Besedilo: »Ruda«, Izola.
Izbriše se Kastelic Henrik in vpi-
še Černe Stanislav, novi računovodja.
Rg 1 b 19/4	1090
Koper, 27. aprila 1961.
481.
Besedilo: »Kemija - impex«, podjetje za izvoz in uvoz, Ljubljana.
Vpiše se Rihtar Srečko, novi glavni direktor.
Vpiše se, da Dobrota Rajko podpisuje odslej kot pomočnik glavnega direktorja.
Rg I 19/11	516
Besedilo: »Kemija - impex«, podjetje za izvoz in uvoz, Ljubljana.
Vpiše se Steiner Ivo, ki bo podpisoval kot pomočnik glavnega direktorja za komercialo.
Rg I 19,/12	547
Ljubljana, 3. marca 1961.
482.
Besedilo: Trgovsko podjetje z živili »Grmada«, Ljubljana,
Vpiše se pripojitev trgovskega podjetja »Bežigrad«, Ljubljana in trgovskega podjetja »Pri Kekcu«, Ljubljana. S pripojitvijo drugega podjetja se pripojijo tudi vse poslovalnice pripojenega podjetja, ki se vpišejo kot nove poslovne enote tega podjetja:
»Kosovo«, Ljubljana, Celovška 144, poslovodja je Mohar Peter;
»Pri Rožletu«, Ljubljana, Celovška 62, poslovodja je Marolt Viktor;
»Pri Kekcu«, Ljubljana, Celovška 50 a, novi poslovodja je Žorž Viktor;
»Klasje«, Ljubljana, (Medvedova 26, poslovodkinja je Jerina Ivanka;
»Pri Gorenjcu«, Ljubljana, Černetova 26, poslovodkinja je Lukman Anica;
»Dravlje«, Ljubljana, Vodnikova 277, poslovodja je Novak Rudi;
»Sava«, Ljubljana, Celovška 248, poslovodkinja je Vinki er Anica;
»Pri šoli«, Ljubljana, Vodnikova 181, poslovodkinja je Hert Gabrijela;
»Šiška«, Ljubljana, Černetova 23, poslovodja je Kastelic Jože;
»Železničar«, Ljubljana, Parmova 3, poslovodkinja je Počivavšek Jo-sdpina;
»Pod Rožnikom«, Ljubljana, Predjamska 24, poslovodja je Šuštar Janez;
»Ob progi«, Ljubljana, Glinška 3, poslovodkinja je Trost Zofija;
»Dobrina«, Ljubljana, Masa.ryko-va 15. novi poslovodja je Dolinar Lojze; *
»Na klancu«, Zalog 64, poslovod-kimja je Tesnar Anica;
»Na mostu«, Beričevo 60, p. Dol pri Ljubljani, poslovodkinja je Maček Marija;
»Pri mostu«, Litija, Ponoviška 1. poslovodja je Ramšak Jože, in
»Zadružni dom«, Zg. Zadobrova 56 a pri Ljubljani, nova poslovodkinja je Ivanuša Anica. Poslovalnice bodo poslovale po potrjenih
pravilih podjetja. Samostojnih pravic nimajo.
Vpiše se podpisovalec podjetja Renar Jože, direktor finančnega računskega sektorja.
Ljubljana, 16. marca 1961.
Rg IV 565/15	703
483.
Besedilo: Trgovsko podjetje na debelo in drobno »Zadružnik, Novo mesto.
Podjetje je bilo konstituirano 26. XI. 1960.
Vpišejo se Zalokar Jože, direktor, Zajc Jelka, v. d. računovodje in Ravbar Jože, komercialist, ki podpisuje v odsotnosti prvega ali drugega.
Vpiše se, da podpisuje Čučnik Alfonz odslej kot komercialist v odsotnosti direktorja ali računovodje.
Vpiše se pripojitev trgovskega podjetja »Vino«, Novo mesto k temu podjetju.
Ljubljana, 17. marca 1961.
Rg II 195J2	764
484.
Besedilo: »Jugoreklam«, Ljubljana.
Vpiše se pripojitev podjetja Nova knjigoveznica, Ljubljana k teran podjetju.
Ljubljana, 21. marca 1961.
Rg IV 619/20	802
485.
Besedilo; Gostinsko podjetje »Hotel Erika«, Kranjska gora.
Vpiše se pripojitev gostišča športno podjetje »Dom v Planici« k temu podjetju.
Pripojeno gostišče bo poslovalo kot nova poslovalnica:
obrat »Dom v Planici«, Planica, poslovodja je Mencej Avgust. Obrat bo posloval po potrjenih pravilih podjetja. Samostojnih pravic nima.
Vpiše se obrat »Erika«, Kranjska gora 167, ki bo posloval po potrjenih pravilih podjetja. Poslovodja je Budinek Vojteh. Dovoljenje za ustanovitev poslovalnice je izdal Obč. LO Jesenice, št. 03,/3-9/4 z dne 5. X. 1960. Poslovalnica nima samostojnih pravic.
Pri obratu »Vitranc« v Podkorenu se izbriše Oitzl Boris in vpiše Žerjav Jerca, nova poslovodkinja.
Ljubljana, 22. marca 1961.
Rg I 77/9	796
486.
Besedilo: Obrtno komunalno podjetje, Vrhnika.
Vpiše se pripojitev obrtne delavnice Vodovodno instalaterstvo, Vrhnika k temu podjetju.
Ljubljana, 23. marca 1961.
Rg III 462/2	766
487.
Besedilo: »Centrošped«, mednarodna špedicija in transporti, Zagreb.
Pri predstavništvu v Ljubljani se ' Izbriše Zorč Miro, šef predstavništva
in vpiše Steklasa Zvone, direktor predstavništva.
Ljubljana, 27. marca 1961.
Kg V 838/2	800
488.
Besedilo: Komunalni servis, Kranj.
Poslovni predmet podjetja se razširi še na polaganje, struženje in čiščenje parketov.
Rg II 287/5	797
Besedilo:	Tovarna optičnih in
steklopihaških izdelkov, Ljubljana.
Izbriše se Koltaj Mihael, računovodja in vpiše podpisovailec Šubelj Lovro, direktor finančnega sektorja.
Rg II 343/9	806
Besedilo: »Tuba«, tovarna kovinskih in plastičnih izdelkov, Ljubljana.
Izbriše se podipisovalec Kržan Anton in vpiše Ogrizek Srečko, vodja komercialnega sektorja, ki bo podpisoval poleg direktorja.
Rg IV 613,4	803
Ljubljana, 28. marca 1961.
489.
Besedilo:	»Novoteks«, tekstilna
tovarna, Novo mesto.
Pri prodajalni »Novoteks — manufaktura«, Novo mesto se izbriše podpisovalka Pristavec Marija in vpiše Galič Vida, ki podpisuje v odsotnosti drugih podpisovalcev. Ljubljana, 29. marca 1961.
Rg 1 76/10	795
490.
Besedilo: Trgovsko podjetje na veliko in malo »Krka«, Brežice.
Vpiše se poslovalnica št. 15 »Prehrana«, Brežice, Vodnikova 1, ki bo poslovala po potrjenih pravilih podjetja. Poslovodkinja je Colarič Mimica. Ustanovitelj je DS podjetja, sklep z dne 19. XI. 1960, dovoljenje Obč. LO Brežice, št. 03/2-305/1 z dne 23. XII. 1960. Poslovalnica nima samostojnih pravic.
Rg V 7/11	839
Besedilo:	Gostinsko podjetje
»Špik«, Kropa.
Vpiše se Goli Hermina, računovodkinja, kot podpisovalka.
Rg I 34^9	835
Besedilo: Trgovsko podjetje »Ko-loniale«, Ljubljana.
Vpiše se poslovalnica »Pecivo«, Ljubljana, Šentvid 44, ki bo poslovala po potrjenih pravilih podjetja. Poslovodkinja je Preskar Ivana. Ustanovitelj je DS podjetja, sklep z dne 19. VIII. 1960, dovoljenje Obč. LO Ljubljana-Šentvid, št. 04/6-115/ 60-1 z dne 3. IX. 1960. Poslovalnica nima samostojnih pravic.
Rg III 591/12	819
Besedilo: Trgovsko podjetje »Sadje — zelenjava«, Ljubljana.
Sedež podjetja je odslej v Ljubljani, Krekov trg 2.
Rg II 213/27	817
Besedilo: Trgovsko podjetje za izvoz stekla »Steklo export«, Ljubljana.
Vpiše se Ravnik Draga, šefinja nabavne prodajne službe, ki podpisuje v odsotnosti direktorja notranjega trgovinskega sektorja.
Rg III 441/12	821
Besedilo: Podjetje cementnih izdelkov, Nova vas pri Lescah.
Izbrišeta se Nemec Franc in Šmid Jglka ter vpišejo Nemec Valentin, novi upravnik, Iskra Francka, nova računovodkinja in Heberle Milka, uslužbenka, ki bo podpisovala v odsotnosti r a ču no v odki n j e.
Rg I 112/5	856
Ljubljana, 1. aprila 1961.
491.
Besedilo: »Gosad«, proizvodno in trgovsko podjetje, Ljubljana.
Izbriše se dr. Novak Bogdan in 1 vpiše dr. mr. ph. Priveršek Anton, novi direktor.
Rg II 249/14	933
Besedilo:	»Gruda«, export —
import, Ljubljana.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta podjetja in se glasi odslej tako kot nadrobno naštevajo potrjena pravila.
Rg VI 926/2	929
Besedilo: Trgovsko podjetje »Runo«, -Tržič.
Izbriše se Salberger Nadislav in vpiše Mešič Olga, nova računovodkinja.
Pri prodajalni — skladišču na debelo, Tržič se izbriše Meglič Tone in vpiše Černelič Drago, novi poslovodja.
Pri poslovalnici št. 2, Tržič se izbriše Černelič Drago in vpiše Meglič Tone, novi poslovodja.
Rg I 77/11	905
Besedilo: Mizarsko podjetje, Žiri.
Izbriše se Bizjak Franc in vpiše Cigale Cecilija, nova računovodkinja.
Izbrišeta se tile obratni enoti: pleskarska delavnica, Žiri in žaganje drv, Žiri.
Rg II 224/4	924
Ljubljana, 8. aprila 1961.
492.
Besedilo: Trgovsko podjetje »Vir«, Ivančna gorica.
Izbriše se Pušljar Antonija in vpiše Petek Janko, novi direktor.
Rg III 385/4	976
Besedilo: Obrtno podjetje »Ura«, Ljubljana.
Vpišeta se tile poslovalnici v Ljubljani, Trg revolucije 4:
zlatarska delavnica, poslovodja je Šega Josip, in
urarska delavnica, poslovodja je Šercer 'Slavko. Poslovalnici bosta poslovali po potrjenih pravilih podjetja. Ustanovitelj je DS podjetja, sklep z dne 5. V. 1960, dovoljenje Obč. LO Ljubljana-Center, štev. 06/7-50/1-60 z dne 19. I. 1961. Poslovalnici nimata samostojnih pravic.
Rg III 370/14	980
Besedilu: Industrijsko preduzece »Borac«, Travnik,
Vpiše se »Borac«, industrija oblek, perila in obutve. Travnih, predstavništvo, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 39, ki bo poslovalo po potrjenih pravilih podjetja. Vodja predstavništva je Adižes Albert, ki podpisuje za predstavništvo. Ustanovitelj je DS podjetja, odločba štev. 65/60 z dne 19. II. 1960, dovoljenje Obč. LO Ljubljana-Center. številka 06/2-43/1-60'z dne 8. II. 1961.
Rg VI 957/1	928
Ljubljana, 11. aprila 1961.
493.
Besedilo: Grafični nabavni zavod, Ljubljana.
Podjetje bo odslej poslovalo po novem poslovnem predmetu, kot nadrobna naštevajo potrjena pravila.
Ljubljana, 12. april§ 1961.
Rg III 504/6	979
494.
Besedilo: Gostinsko podjetje, Tržič.
Pri tehle poslovalnicah v Tržiču se izbrišejo:
restavracija in prenočišče »Pri pošti«, Antolin Andrej in vpiše Ručnik Ivan, novi poslovodja;
gostišče »Pri Lojzku«, Ježek Lojzka in vpiše Zmijanjac Franja, nova poslovodkinja;
gostilna »Bistrica«, Račnik 'Ivan in vpiše Sveč Avgust, novi poslovodja, in pri
gostilna »Zelenica«, Pokorn Jože, poslovodja.
Ljubljana, 13. aprila 1961.
Rg II 519/2	965
495.
Besedilo: Gostilna »Pri Tollazzi-ju«, Čevica.
N Izbriše se Kajfež Jakob in vpiše Adamič Adolf, novi poslovodja.
Ljubljana, 14. aprila 1961.
Rg II 348/4	1002
496.
Besedilo: Jugoslovanske železnice, podjetje za obnovo tirnega materiala, Ljubljana.
Podietje je bilo konstituirano 18. III. 1961.
Poslovni predmet podjetja se dopolni z opravljanjem obrtniških . del.
Vpišejo se Gosar Stanislav, šef tehničnega sektorja, ki podpisuje v odsotnosti direktorja, Čebohin Milovan, računovodja, podpisuje kot šef gospodarskega računskega sektorja, in Kovačič Slavka, referentka za finančno knjigovodstvo, pa podpisuje v odsotnosti šefa gospodarskega računskega sektorja.
Vpiše se, da podpisuje Rupnik Jakob odslej kot v. d. direktorja.
, 'Rg VI 952/2	997
Besedilo:	Trgovsko podjetje z
mešanim blagom »Jelka«, Ribnica.
Vpiše se pripojitev trgovskega podjetja »Merkur«, Ribnica in tr-
govskega podjetja »Urban«, Ribnica k temu podjetju.
Vpiše se razširitev poslovnega predmeta podjetja, kot nadrobno naštevajo potrjena pravila. Dopolnilna delavnost: Popravila radijskih aparatov in to le tistih, ki jih poslovalnica sama prodaja.
Vpišejo se tele poslovalnice:
»Živila«, Ribnica 43, nova poslo-vodkinja je Vidervol Angelca;
»Prehrana«, Ribnica 28, poslovod-kinja je Gelze Fani;
»Oprema«, Ribnica, poslovodkinja je Poženel Tilka;
»Lončar«, Dolenja vas, novi poslovodja je Mate Nande;
»Potrošnik«, Rakitnica, nova poslovodkinja je Merhar Francka';
»Gozdar«, Grčarice, poslovodja je Cimprič Anton;
poslovalnica z mešanim blagom, Ribnica, poslovodja je Klun Jože;
»Obrtni material«. Ribnica, poslovodja je Andoljšek Anton;
»Obutev«. Ribnica 64. poslovodja je Henigman Friderik, in
»Manufaktura«, Ribnica, poslovodkinja je Šmalc Ivanka. Poslovalnice bodo poslovale po potrjenih pravilih podjetja. Ustanovljene so bile na podlagi pripojitve trgovskega podjetja »Urban«, Ribnica k temu podjetju. Poslovalnice samostojna nabavljajo blago in sklepajo pogodbe. Za izpolnitev obveznosti odgovarjajo s premoženjem, ki jim je dano v upravljanje. Poslovodje podpisujejo za svoje poslovalnice.
Rg I 97./?	1009
Ljubljana, 15. aprila 1961.
497.
Besedilo: Ptujski vodovod in kanalizacija, Ptuj.
Vpiše se Turin Ludvik, honorarni računovodja, ki bo skupaj z direktorjem sopodpisoval vse finančne listine.
Maribor, 15. aprila 1961.
Reg 197,/IV — 4	1025
49S.
Besedilo:	Trgovsko podjetje
»Prekmurski magazin«, Murska Sobota.
Izbriše se Pajžler Jožef in vpiše Ficko Polde, novi računovodja, ki bo skupaj z direktorjem sopodpisoval vse finančne listine.
Reg 43/1 — 59	1021
Besedilo: Obrtno gradbeno podjetje »Sloga«, Šentilj v Slov. goricah.
Vpiše ,se prisilna likvidacija v podjetju. Likvidacijska firma kakor doslej, s pristavkom »v prisilni likvidaciji«. Izbrišeta se podpi-sovalca Šešerko Alojz, direktor in Šabeder Stanko, računovodja ter vpiše Doležal lojze iz Maribora, Slovenska 34. ki bo kot likvidacijski upravitelj podpisoval za podjetje po zakonitih določbah.
Reg 197,/II — 38	1024
Maribor, 14. aprila 1961,
Register
samostojnih zavodov
kasr-T' —t:!T -ii. —"""'rn-niiT-i—■	. ■—
Vpisi
Tajništva ljudskih odborov razglašajo:
499.
Besedilo: »Zavod za gojitev divjadi »Fazan«, Beltinci.
Zavod vzdržuje dosedanje gojitveno lovišče Prekmurje.
Ustanovitelj: Izvršni svet Ljudske skupščine LRS, odločba št. 01--1021/9-60 z dne 50. XII. 1960. Za zadeve in naloge zavoda je pristojen sekretariat Izvršnega sveta za kmetijstvo im gozdarstvo LRS v Ljubljani. Organa zavoda sta upravni odbo'r ' in Rader Jože, upravnik.
Zavod zastopa Rader Jože, upravnik, ki podpisuje za vse zadeve, ki se nanašajo na zavod, za računovodske zadeve podpisuje poleg njega še Lešnik Alojzija, računovodkinja.
Beltinci, 18. marca 1961.
Št. 02-Z-18/1	808
500.
Besedilo:	»Veterinarska postaja
Ljutomer«, Ljutomer, Ulica Jožka Berdena.
Delovno področje in naloge zavoda: Veterinarski uslužbenci postaje opravljajo službo v preventivi in kurativi na območju občine Ljutomer; po veterinarski postaji se vplačuje letna pavšalna skočnina; zavod je vezan s pogodbo skrbeti za naravpe pripuste, kakor tudi za umetno osemenjevanje ter redno plačevanje za to osemenjevanje veterinarskemu zavodu v Murski Soboti; pri zavodu je uslužbenec, ki skrbi za točno evidenco dohodkov in izdatkov ter vodi knjigovodstvo s predlogom trimesečnih bruto bi-linc.
Ustanovitelj: Obč. LO Ljutomer, odjočba št. 02-3262/2 z dne ’23. VIL 1959. Organ zavoda je 5-članski n. o., predstavnik je dr. Škrobar Anton.
Zavod zastopa in zanj podpisuje upravnik dr. Škrobar Anton, samostojno. Vse finančne listine sopod-pisnjeta upravnik dr. Škrobar Anton in knjigovodkinja Markrab An-gella.
Ljutomer, 25. februarja 1961.
Št. 02-19/1	511
Spremembe
Tajništva ljudskih odborov razglašalo:
501.
Besedilo: Lekarna, Idrija.
Besedilo odslej: »Lekarna Idrija«, Idrija.
Vpiše se lekarniška postaja Cerkno v Cerknem.
Izbriše se mr. Mokos Nada. zastopnica zavoda in vpiše mr. Pirih
Magda, farmacevtka, ki bo kot upravnica samostojno zastopala zavod in podpisovala zanj vse zadeve.
Idrija, 11. aprila 1961.
št. 02/1-18/1-61	903
502.
Besedilo:	»Zavod za zadružno
gradnjo OLO Ljubljana«, Ljubljana, Trg VII. kongresa ZKJ 1.
Organa zavoda sta svet zavoda, ki ima najmanj 15 in največ 21 članov, in direktor zavoda. Direktor zavoda je Vakselj Bojan.
Naloge zavoda odslej:	Izdeluje
načrt stanovanjske graditve zavoda v skladu s planom stanovanjske izgradnje in s perspektivnim planom okraja Ljubljana; organizira in izvaja namensko varčevanje za stanovanjske zadruge, pa tudi za sklade za zidanje stanovanjskih hiš po posebnih pogodbah; sklepa pogodbe o prevzemu investitorskih tposlov, prvenstveno s stanovanjskimi zadrugami, pa tudi s skladi za zidanje stanovanjskih hiš in z drugimi investitorji, če imajo polno zagotovljena sredstva za financiranje stanovanjske izgradnje; posreduje dodelitev potrebnih zazidljivih zemljišč iz sklada splošnega ljudskega premoženja za lastne potrebe stanovanjske izgradnje in za pogodbene stranke, s katerima je sklenil pogodbe o prevzemu investitorskih poslov; izdeluje in oskrbuje projekte za one pogodbene stranke, s katerimi je sklenil pogodbe o prevzemu investitorskih poslov, in urbanistične ter zazidalne načrte za potrebe stanovanjske izgradnje; daje zadrugam vso pravno in organizacijsko pomoč pri njihovem ustanavljanju ter instruktažo o celotnem poslovanju stanovanjskih zadrug; proučuje pogoje zadružne stanovanjske izgradnje in sestavlja ekonomske analize s posebnim ozirom na državljane z majhnimi dohodki; proučuje znanstvene izsledke s področja stanovanjske izgradnje v nitvj stanovanj zadružnih in drugih stanovanjskih hiš; zaradi pospeševanja stanovanjske izgradnje gradi stanovanja tudi iz svojih sredstev na zalogo; daje pristojnim organom mnenja in predloge o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na stanovanjsko zadružništvo.
Izbrišejo se dosedanji pooblaščenci za zastopanje in podpisovanje zavoda ing. arh. Jensterle Jurij, direktor in Žibert Viktor, šef upravnega organizacijskega oddelka.
Vpišejo se kot pooblaščenci za zastopanje in podpisovanje zavoda: Vakselj Bojan, direktor, Česnik Vladimir, šef finančnega komercialnega oddelka, ing. Muha Gašper, šef tehničnega operativnega oddelka in Aberšek Olga, voditeljica računovodstva. Ljubljana-Božigrad, 22. marca 1961.
št. 01-29/1-61	687
Register
vodnih skupnosti
Spremembe
503.
Besedilo:	Vodovodna skupnost,
Radovljica z okolico.
Besedilo odslej: Vodna skupnost za vodno preskrbo Radovljice z okolico, skrajšano: Vodovod, Radovljica.
Ljubljana, 4. aprila 1961.
Št. 3-86/6-61	844
Zadružni register
Vpisi
Okrožna gospodarska sodišča razglašajo:
98.
Besedilo: Stanovanjska zadruga »Ključ«, Ljubljana, Tomažičeva 2.
Poslovni predmet: Od članov zbira sredstva za zidanje stanovanjskih hiš oziroma za nakup stanovanj in stanovanjskih hiš od podjetij in drugih organizacij, ki so upravičene zidati stanovanjske hiše ter organizira zidanje stanovanjskih hiš.
Zadrugo je ustanovilo 20 zadružnikov na ustanovnem občnem zboru dne 14. XI. 1960. Zadružna pravila je potrdil Obč. LO Ljubljana-Vič, odločba št. 04/7,/105-60 z dne 7. II. 1960.
Člani n. o.: Martinc Miha, Habič Mirko, Kogovšek Franc, Kovačič Matija in Bernik Miroslav.
Upravnik: Martinc Miha, podpisuje še Habič Mirko, kot predsednik u. o.
Ljubljana, 21. marca 1961.
Zadr VI 552/1	772
99.
Besedilo: Stanovanjska zadruga »Naša sreča«, Grosuplje, dolenjsko gradbeno podjetje.
Zadruga bo delovala po potrjenih pravilih, in določbah; med drugim bo zbirala od članov sredstva za zidanje stanovanjskih zgradb ali pa za nakup stanovanj in stanovanjskih hiš od podjetij in drugih organizacij.
Zadrugo je ustanovilo 12 delavcev in uslužbencev dolenjskega gradbenega podjetja, Grosuplje z dne 17. L 196t. Zadružna pravila je potrdil Obč. LO Grosuplje, odločba št. 01/1-3/1-61 z dne 14. TIL 1961.
Upravnica: Zupančič Ivanka, podpisujeta še Potočar Franc in Makor Boža, oba člana zadruge.
Član:	u. o.: Zaupaneič Janez,
predsednik u. o.. Makor Boža, članica in Habjan Anton. član.
Ljubljana, 27. marca 1961.
Zadr VI 554/1	774
Spremembe
okrožna gospodarska sodlžCa razglašalo:
100.
Besedilo: Kmetijska zadruga, Ce-
Ije.
Vpiše se pripojitev kmetijskih zadrug Dobrna, Vojnik, Strmec in Štore k tej zadrugi, ki prevzame vse pravice in obveznosti pripojenih zadrug.
Izbriše se Žibret Karel, upravnik in vpiše Žvar Ernest, direktor.
Celje, 14. marca 1961.
Zadr I 97/17	672
101.
Besedilo: Zadruga za izgradnjo stanovanjskih hiš »Železničar«, Ljubljana.
Izbrišejo se: Jerman Milan, Trček Ludvik, Glavač Janez, Šporčač Vinko in Smrke Branka ter vpišejo novi člani u. o.: ing. Dolenc Janez, Boh Alojzij, Dolinšek Franc, Pogačar Jože, Šlibar Jernej, Makovec Majda, Boškin Jože in Brus Ivan.
Izbrišejo se: Jerman Milan, Trček Ludvik in Smrke Branka ter vpišejo novi podpisovale!: ing. Dolenc Janez, upravnik, Boh Alojzij, predsednik u. o., Pogačar Jože, namestnik predsednika in Šlibar Jernej, tajnik.
Zadrugo zastopa in zanjo podpisuje upravnik, ki pa lahko pooblasti za podpisovanje tudi druge osebe.
Ljubljana, 30. januarja 1961.
Zadr I 92/3'	407
102.
Besedilo: Stanovanjska zadruga »Ljubljana-transport«, Ljubljana.
Izbrišejo se Rakovec Franc, Lavre Telesfor, Luznar Niko, Vidigoj Bogomir in Šinkovec Ivan ter vpišejo novi člani u. o.: Sleme Lovro, Bon-šek Slavko, Štumberger Anton, Lovenjak Ludvik, Jaku p Egidij, Ča-mernik Slavka in Gorše Anton.
Vpišeta se podpisovalca Kopše Eberhard, predsednik u. o. in Lampič Janez. Za poslovanje z banko in hranilnico sta potrebna vedno pa dva podpisa.
Ljubljana, 2. februarja 1961.
Zadr V 539/3	729
10 3,
Besedilo: Kmetijska zadruga z
0.	j., Šentjernej.
Vpišejo se nova pravila, po katerih bo odslej zadruga delovala. Izbrišejo se trgovske poslovalnice št.
1,	Šentjernej, št. 2, Dol. Maharovec, št. 3. Orehovica, št. 4, Vrhpolje in št. 5, Šmarje. Trgovinska delavnost zadruge odslej: Nakup in prodaja umetnih gnojil, sredstev za varstvo rastlin, semenskega blaga, kmeitij-skih strojev in orodja ter rezervnih delov in gradbenega materiala brez lesa, železnine, premoga za kurjavo, živinske krme ter vrvarskih izdelkov iz konoplje in jute. Zadruga bo opravljala tudi gozdna ope-
rativna dela, odkupovala gozdne sortimente ter jih oddajala na trg po pristojni poslovni zvezi. Nadaljnja delavnost zadruge je dela na žagi veneči Janki v Gor. Vrhpolju za storitve. Izbrišejo se vsi še vpisani člani u. o. in podpisovalka Škrinjar Mimica ter vpiše Kirm Jože, upravnik. Zadružni delež je 500 din, družinski pa 125 din. Jamstvo je 20-kratni znesek vpisanega deleža.
Ljubljana, 10. februarja 1961.
Zadr II 217/23'	724
104.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Stična.
Vpiše se pripojitev kmetijskih zadrug z o. j. Muljava, Krka pri Stični, Zagradec, Ambrus in Višnja gora k tej zadrugi.
Spremenijo se pravila zadruge v 1. in 31. členu, dovoljenje oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve Obč. LO Ivančna gorica, štev.. 03/1-431/2-60 z dne 22. XII. 1960. Na podlagi te spremembe se vpiše, da je sedež KZ, Stična odslej v Ivančni gorici.
Izbrišeta se Bregar Franc, član u. o. in Ferkulj Justi, knjigovod-kirnja ter vpišeta podpisovalca Goreč Avguštin, kot računovodja in Korošec Jože, kot uslužbenec.
Ljubljana, 13. februarja 1961.
Zadr I 77/11	721,
105.
Besedilo:	Kmetijska zadruga z
o.	j., Škofja Loka.
Vpiše se pripojitev kmetijskih zadrug z o. j., Trata-kolodvor, Zmi-nec in Log k tej zadrugi.
Ljubljana, 24. februarja 1961
Zadr II 195/14	725
106.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Črnuče.
Vpiše se pripojitev kmetijskih zadrug z o. j. Ljubljama-Ježica in Dol-Beričevo k tej zadrugi.
Ljubljana, 3. marca 1961.
Zadr II 184/12	727
107.
Besedilo: Kmetijska zadruga z o. j., Dovje-Mojstrana.
Vpiše se pripojitev kmetijskih zadrug »Dolinka«, Kranjska gora, Jesenice in Žirovnica k tej zadrugi.-, Izbrišeta se Robič Mari ja in Dolžan Ivan ter vpišejo podpisovalei: ing. Černe Anton, začasni upravnik, Ipavec Franjo, kot računovodja, Kerštajn Olga, kot blagajničarka in Pečar Vida, kot fakturistka.
Vpiše se, da bo Zima Srečko podpisoval v odsotnosti upravnika.
Ljubljana, 20. maroa ,1961.
Zadr I 86T1 '	778
108.
Besedilo: Kmetijska zadruga, Be gunje pri Cerknici.
Vpiše se pripojitev Kmetijske zadruge, Žilce k tej zadrugi.
Za dr III 295/10	776
Besedilo: Kmetijska zadruga Hrib — Loški potok.
Vpiše se pripojitev kmetijskih zadrug Travnik in Draga k tej zadrugi.
Besedilo odslej: Kmetijska zadruga, Loški potok, Hrib.
Vpiše, se Lavrič Alojz, uslužbenec, ki bo podpisoval poleg dosedanjih podpisovalcev.
Zadr II 216/17	777
Ljubljana, 28. marca 1961.
109.
Besedilo:	Kmetijska proizvajal-
na poslovna zveza, Lenart v Slov. goricah.
Izbrišeta se obrat s samostojnim obračunom »Mesnica in klavnica«, Lenart, ker se je pripojil h kmetijski zadrugi z o. j., Lenart.
Zadr 13,TI	333
Besedilo: Kmetijska proizvajalna poslovna zveza, Lenart.
Vpiše se redna likvidacija v zadrugi. Likvidatorica je Car Anica, knjigovodkinja. ki bo podpisovala samostojno, po zakonitih določbah. Izbrišejo se tile podpisovale! in njihova pooblastila: Simonič Martin, Ferk Mimica in Pen Rudi.
Zadr 13/11	334
Maribor, 30. januarja 1961.
(10.
Besedilo: Kmetijska proizvajalna poslovna zveza, Pluj.
Izbrišejo se iile obrati s samostojnim obračunom:
»Kmetovalec«. Ptuj.
»Mesnine«, Ptuj, ker se je osamosvojil in preimenoval v obrtno proizvajalno podjetje »Mesnine«, Ptuj,
»Mlekarna«, Ptuj, z vsemi podo-braii, ker se je osamosvojil in prčim e nova! v »Mlekarno«, Ptuj,
»Zadružnik«. Ptuj,
»Drevesnica«. Majšperk, ker se je pripojila h kmetijski zadrugi z o. j. »Zgornje Haloze«, Majšperk. Maribor. 10. marca 1961.
Zadr 209/1	865
tu.
Besedilo: Kmetijska proizvajalna poslovna zveza. Slovensko Bistrica.
Izbrišeta se obrata s samostojnim obračunom »Mlekarna« in »Mesnine«. Slovenska Bistrica, ker sta se pripojila h Kmetijski zadrugi z o. j.. Slovenska Bistrica. Maribor, 28. marca 1961.
Zadr 225/11-37	867
112.
Besedilo:	Kmetijska zadruga z
o. j.. Slovenska Bistrica.
Vpiše se pripojitev obratov s samostojnim obračunom KPPZ »Mlekarna« in »Mesnine«, Slovenlska Bistrica, k tej zadrugi.
Maribor. 5. aprila 1961.
Zadr 197/1	868
113.
Besedilo:	Kmetijska zadruga z
o. j., Gornja Radgona.
Vpiše se	pripojitev	kmetijskih
zadrug z o.	j., Apače,	Slatina	Ra-
denci—Šratovci.- Videm ob Ščavni-in Ivanjci, k tej zadrugi.
Maribor, 10. aprila 1961.
Zadr 148/1	1039
izbrisi
Okrožna gospodarska sodišča razglašalo:
114.
Besedilo: Kmetijska zadruga, Mozirje.
k Zadr 29/1	686
Besedilo:	Kmetijska zadruga,
Kokarje.
k Zadr II 29/1	686
Besedilo:	Kmetijska zadruga,
Šmartno ob Dreti.
k Zadr II 29/1	686
Besedilo: Kmetijska zadruga, Lu-
Č6.
k Zadr II 29/1	•	686
Besedilo: Kmetijska zadruga, Solčava.
k Zadr II 29/1	. 686
Besedilo: Kmetijska zadruga, Rečica ob Savinji.
k Zadr II 29/1	686
Besedilo: Kmetijska zadruga, Bočna.
k Zadr II 29/1	686
Besedilo:	Kmetijska zadruga,
Ljubno.
k Zadr II 29/1	686
Besedilo:	Kmetijska zadruga,
Gornji grad.
k Zadr II 29/1	686
Besedilo:	Kmetijska zadruga,
Radmirje.
k Zadr II 29/1	686
Besedilo:	Kmetijska zadruga,
Nova Štifta.
k Zadr II 29/1	686
Zaradi pripojitve in ustanovitve zgornjesavinjske kmetijske zadruge, Moz’rie. Novoustanovljena zadruga prevzema vse pravice in obveznosti spojenih kmetijskih zadrug.
Celje 24. marca 1961.
H5.
Besedilo: Kmetijska proizvajalna poslovna zveza, Ptuj.
Zaradi preimenovanja v »Sadjar«, trgovsko podjetje za odkup in prodajo kmetijskih pridelkov, Ptuj.
Maribor. 10. marca 1961.
Zadr 209/1	.	866
1(6.
Besedilo:	Kmetijska zadruga z
o. j., Apače.
Zadr 1Š3/I	1036
Besedilo:	Kmetijska zadruga z
o. j., Slatina Radenci — Šratovci.
Zadr 172/1	1037
Besedilo:	Kmetijska zadruga z
o. j., Videm ob Ščavnici.
Zadr 78/1	1038
Ker so se vse pripojile h Kmetijski zadrugi z o. j.. Gornja Radgona.
Maribor, 10. aprila 1961.
Razglasi sodišč
Dražheni oklici
J 227/60-22	5443
Dne 27. junija 1961 ob 11. uri bo pri tem sodišču prisilna dražba nepremičnin, vi. št. 181 k. o. Ruperče. Cenilna vrednost je 2,370.514 din, najmanjši ponudek pa 1,580.345 din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe je treba priglasiti najpozneje pri dražbemem naroku pred začetkom dražbe, sicer se ne bodo mogle več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru, dne 15. maja 1961.
1 43/59	5368
Dne 19. VI. 1961 ob 9. uri bo na Krasiocu 11 javna dražba nepremičnin, vi. št. 2 k, o. Krasinec in 298 k. o. Dobravice.
Cenilna vrednost 1. skupine nepremičnin je 776.000 din, najmanjši ponudek je 388.000 din, varščina pa
78.000	din;
cenilna vrednost H. skupine nepremičnin je 156.890 din. najmanjši ponudek 104.593, varščina pa 16.000 din;
cenilna vrednost III. skupine nepremičnin je 102.545 din, najmanjši ponudek 68.364 din, varščina pa
11.000	din;
cenilna vrednost IV. skupine nepremičnin je 59.586 din, najmanjši ponudek 39.724 din, varščina pa
6.000	din;
cenilna vrednost V. skupine nepremičnin je 271.180 din, najmanjši ponudek 180.787 din, varščina .pa
28.000	din;
cenilna vrednost VI. skupine nepremičnin je 74.970 din, najmanjši ponudek 49.940 din, varščina pa
8.000	din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je treba priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ne mogle uveljaviti pravice glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Sicer pa opozarjamo na dražbeni oklic na uradni deski tega sodišča.
Okraino sodišče v Metliki, dne 12. maja 1961.
I R 244/60	5505
Na predlog zahtevajoče stranke Severja Antona ml., posestnika v Placarju 48 bo dne 10. VI. 1961 ob
8.	uri pri tem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin, vi. št. 51 k. o. Janežovci, ki obsega stavbno parcelo št. 66, hiša z gospodarskim poslopjem, p. št. 67, klet, p. št. 499/4, pašnik, pare. št. 498, vrt v obsegu 55 a 75 m2. Cenilna vrednost je 577.580 din, najmanjši ponudek pa 584.920 dim. Pod najmanjšim ponud-kom se ne prodaja.
Okrajno sodišče v Ptuju, y dne 9. maja 1961.
Razne objave
Razpisi
02/1H-1-2/5-61	5448
Komisija za uslužbensike zadeve pri OLO Celje ponovno razpisuje tale delovna mesta:
1.	šefa odseka za delo v oddelku za gospodarstvo. Pogoji: diplomiran ekonomist s 5-letno prakso v gospodarstvu in 3-letno prakso v upravi;
2.	načelnika oddelka za gospodarstvo. Pogoji: diplomiran ekonomist s 5-letno prakso v gospodarstvu in 5-letno prakso v upravi;
3.	direktor okrajne uprave za ceste. Pogoji: gradbeni inženir z 10-letno prakso;
4.	gasilski inšpektor. Pbgoji: višja strokovna izobrazba z dolgoletno prakso. Interesenti naj vložijo predpisano kolkovane prošnje z dokazili o šolski izobrazbi, življenjepisom in podatki o dosedanjem službovanju na OLO Celje v 15 dneh od objave tega razpisa.
komisija za uslužfoenske zadeve OLO Celje
St. 04/5-6-63/12-61	5400
V razpisu prostih uslužbenskih mest za učno in vzgojno osebje na šolah in drugih vzgojnih ustanovah v LR Sloveniji, objavljen v »Objavah« št. 1, leto XII. v aprilu 1961, je v OLO Kranj napačen razpis za Obč. LO Bled pod B Uslužbenska mesta za učno in vzgojno osebje z višjo ali visoko strokovno izobrazbo na Osnovni šoli Bled za 1 predmetnega učitelja ali profesorja za slovenski jezik in 1 predmetni učitelj ali profesor za angleški jezik. Pravilno je razpisano samo 1 mesto za matematiko in fiziko.
Na osnovni šoli Gorje je napačno razpisano 1 mesto za matematiko in fiziko. Pravilno sta razpisani mesti za slovenski in ^ngleški jezik.
OLO Kranj
Št. 02/5-1-40/2-61	5308
Komisija za uslužbenske zadeve Obč. LO Laško razpisuje tale delovna mesta:
1.	pravnega referenta,
2.	referenta za premoženjskopravne zadeve,
3.	šefa odseka za notranje zadeve im ref. za civilno zaščito in požarno varnost. Pogoji pod 1 in 2 visoka šolska izobrazba in 5 let upravne prakse pod 5 pa višja šolska izobrazba.
Komisija
Za uslužbenske zadeve
Št. 165/9-61	5398
Razpisna komisija pri Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva v Ljubljani, Gradišče 2/III, razpisuje
mesto inštruktorja — za organizacijo službe in gospodinjsko izobraževanje. Potrebna je višja strokovna izobrazba. Plača se določi po pravilniku zavoda. S stanovanjem ne razpolagamo. Prošnje kolkovane s 50 din, življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev sprejemamo 15 dni po objavi.
Razpisna komisija
Št. 35/61-6	5507
Svet inštituta za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani razpisuje
mesto znanstvenega sodelavca v oddelku za kriminalno politiko. Prosilci naj se priglasijo v 30 dneh po - tej objavi pri inštitutu za kriminologijo.
Svet
Št. 03-31/61	5399
Razpisna komisija pri okrajni kmetijski gozdarski zbornici Maribor razpisuje prosto delovno mesto ekonomista. Pogoji: dovršena ekonomska fakulteta z najmanj 5-letno prakso v kmetijstvu. Prošnje s priloženimi življenjepisi in dokazili o šolski izobrazbi ter o dosedanjih zaposlitvah je treba vložiti pri okrajni kmetijski gozdarski zbornici Maribor, Partizanska 6/1, v 15 dneh po tej objavi.
Razpisna komisija
Št. 01/1-1-85/2	5370
Komisija za uslužbenske zadeve pri Obč. LO Postojna razpisuje na podlagi 21. in 164. člena zakona o javnih uslužbencih tile delovni mesti:
1.	upravnika mestne knjižnice, Postojna — visoka ali. srednja strokovna izobrazba;
2.	upravnika zavoda za zaposlovanje delavcev, Postojna — visoka ali višja strokovna izobrazba. Pravilno kolkovane prošnje z dokumenti o strokovnosti pošljite komisiji za uslužbenske zadeve Obč. LO Postojna v 15 dneh po tej objava.
Komisija
Izgubljene listine
preklicujejo j
i
Aljič Mesud, Ljubljana, Tomačevska 41, zdravstveno izkaznico, št. 002967.	5502
Arrigler Zalka, Ljubljana, Veselova 8/1, osebno izkaznico, reg. št. 37435/50 (Ljubljana).	5421
Auflič Julčka, Marno 38, p. Dol pri Hrastniku, osebno izkaznico, reg. št. 59239, ser. št. 0752549 (Trbovlje).	4592
Avbelj Franc, Ljubljana, Podmil-ščakova 54, osebno izkaznico, reg. št. 28468 (Koper).	5382
Avgustinčič Ana, Kunšperk 11, p. Bistrica ob Sotli, osebno izkaznico, reg. št. 8225, ser. št. 0573535.	4593
»Avto«, splošno avtoprevozništvo, Kočevje, prometno dovoljenje, štev. S-14208.	4945
Bagari Marija, Murščak 56, pošta Slatina Radenci, osebno izkaznico, reg. štev. 18967, ser. štev. G-0075335 (Ljubljana).	5265
Bajuk Helena, Ljubljana, Pod turnem 4, zdravstveno izkaznico, št. 013424 (Ljubljana).	5422
Balek Aleksander, Neradnovci 66, p. Petrovci, osebno izkaznico, ser. št. 0099626.	5523
Bernik Peter, Kambreško 23, p. Ročinj, osebno izkaznico, reg. štev. 801320, ser. št. 0358208 (Kanal). 1740 Bene Ivana, Šembije 33, p. Knežak, osebno izkaznico, reg. št. 5144 (II. Bistrica).	5309
Bezek Slavka, Rakitna 76, p. Preserje, zdravstveno izkaznico, štev. 012066 (Cerknica).	5343
Bjekič Zvonko, Ljubljana, Tomačevska M, delovno knjižico, štev. 521617/20596 (Zenica).	5423
Bobnar Franc, Voklo 43, p. Šenčur, osebno izkaznico, reg. št. 16391, ser. št. 0828701 (Kranj).	5100
Bogdan Anica, Ljubljana, Novi trg 5, osebno izkaznico, reg. štev. 93130/51 (Ljubljana).	5284
Bole Ivan, Hrenovice 33, p. Hru-šovje, osebno izkaznico, reg. štev. 22940 (Postojna).	4774
Bornšek Jože, Maribor, Zupančičeva 50, prometno knjižico, številka 509.	5461
Bradač Albin-, Dvor je 58, p. Cerklje, delovno knjižico, štev. 551278/ /4760 (Kranj).	5424
Bregant ing. Boris, Ljubljana, Goee Delceva 9, osebno izkaznico, reg. št. 1468 in zdravstveno izkaznico, obe izdani v Ljubljani. 5425 Breznik Janez. Ljubijana-Črnuče 126, osebno izkaznico, reg. št. 107 (Ljubljana-Črnuče).	5344
Brglez Cirila roj. Jan, Kavče 54, p. Velenje, osebno izkaznico, reg. št. 5424 (Šoštanj).	5353
Brmež Marija, Slemen 30, p. Selnica ob Dravi, zdravstveno izkaznico. št. 197048.	5462
Bukovec Matija, Veliki kal 6, p. Mirna peč, delovno knjižico, štev. 58101/1184 (Novo mesto).	5319
Celarc Anton, Lesno brdo 29, p. Vrhnika, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 101919 za pokojno Stanovnik Marijo. 5285 Cesar Anica, Ljubljana, Pražako-va 8, zdravstveno izkaznico, številka 071070 (Ljubljana).	5286
Cimperman Asta, Ljubljana, Partizanska 37, zdravstveno izkaznico, št. 14782	(Koper).	5287
Ćaušović Jusuf, Ljubljana, Bohoričeva 18, zdravstveno izkaznico, izdano v	Bos. Krupi.	5546
Čelešnik Anton, Ljubljana. Stražarjeva 34, osebno izkaznico, reg. št. 680 (Ljubijana-Moste). 5345 Čepon Milka, Ljubljana, Janežičeva tl,	osebno izkaznico	(duplikat), reg.	št. II? (Novo	mesto).	5303
Čergol Ada, Semedela 143, p. Koper. osebno izkaznico, reg. številka 23609.	5068
Cesnik Franc, Pivka, Snežniška 2o, vojaško knjižico.	5401
Gobec Frančiška, Razvanje 86, p. Hoče. osebno izkaznico, reg. štev. 68964; ser št. 0169900.	5463
Debeljak Vinko, Tržišče 5, osebno izkaznico, reg. štev. 8655 (Pazin).	5383
Dizdar Munib Miro, Postojna, Ljubljanska 12, zdravstveno izkaznico. št. 766657.	4911
Dokl Rozalija, Pernica 14, p. Pesnica. osebno izkaznico, reg. št. 54049, ser. št. 0861186. •	5464
Dolhar Antonija, Pržanj 17, pošta Ljubljana-Šentvid, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani. 5304 Dolinar Lojze, Ljubljana, Pod-hrnška 2. osebno izkaznico, reg. št. 2832 (Ljubljana).	5505
Erjavšek Darinka, Zg. Stranje 32, p. Stahovica, delovno knjižico, št. 39622'36476l (Kamnik).	5584
Ferenček Josip. Maribor-Podbrež-je. Lovska 19, osebno izkaznico, reg. št. 15256. ser. št. 0007165.	5466
Ferk Ivan. Maribor. Betnavska 63, osebno izkaznico, reg. številka 61705.	5463
Fikonja Jože, Dobrova 83 pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	5347
Fikonja Marija, Dobrova 85 pri Ljubljani, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	5348
Fortuna Japez, Smrečje 15, pošta Vrhnika, osebno izkaznico, reg. št. 262 (Vrhnika).	5506
Fras Hilda, Maribor, Ruška 89, osebno izkaznico, reg. številka 425474.	546?
Fras Rudolf, Maribor, Vetrinjska 22. zdravstveno izkaznico, številka 374829.	5468
Fric Ignac. Medvode, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja Ljubljana.	5282
Gačnik Ernest. Velike Lašče 87, osebno izkaznico, reg. št.'63601/52 (Ljubljana).	5426
Gartnar Anton, Potoče 6, p. Preddvor, osebno izkaznico, reg. štev.
'23402, ser. št. 0836402 (Kranj). 4751 Gasilsko društvo, Trebnje, prometno dovoljenje za gasilski avtomobil, št. S-i035.	,	4486
Geiger Aleksander, Ljubljana, Vodovodna 62, zdravstveno izkaznico in delovno knjižico, št. 175509/ 68065, obe izdani v Ljubljani. 5349 Godina Mihael, Okoška gora 47, p. Oplotnica, osebno izkaznico, reg. št. 26788, ser. štev. F-0781648 (Poljčane).	4864
Golob Nikolaj, Ljubljana, Igriška 2, osebno izkaznico, reg. štev. 126166 (Ljubljana).	5507
Goreč Frančiška, Ljubljana, Obir-ska 17, osebno izkaznico, reg. štev. 71255. ser. štev. 0095563 (Ljubljana).	'	5289
Gorišek Marija, Maribor, Mladinska 35, osebno izkaznico, reg. štev. 14904, ser. št. 0576959.	5469
Gracej Alojz,' Maribor, Češka 3, osebno izkaznico, reg. številka 74200.	5470
Gregorc Milan, Planinska vas 9, p. Trbovlje 3, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja Ljubljana.	5495
Hartman Ivan, Maribor, Limbuška 52. osebno izkaznico, reg. številka 1432.	5471
Hauschild Rudolf, Ljubljana, Zvezna 13, osebno izkaznico, reg. št. 80360/51 (Ljubljana).	5330
Hočevar Andreja. Ljubljana, Celovška 26, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani.	5351
Hočevar Franc, Ljubljana, Ambrožev trg 2, zdravstveno izkaznico, izdano v Ljubljani,	5385
Hočevar Ljudmila, Bakovnik, nova hiša. p. Kamnik, zdravstveno izkaznico, št. 221484 (Domžale). 5508 Lforvat Marija, Maribor-Podbrcž-je, Lovska 42, osebno izkaiznico, reg. št. 15205.	,	5472
Horvat Pavel, Prosenjakovci 76. osebno izkaznico, reg. št. 43207, ser. št. 0124917.	5312
LIrovat-Aberšek Joža, Maribor, Tjršcva 24, osebno izkaznico, reg. št. 55726.	5473
Hunski Milan, Sutlanska Poljana 62. zdravstveno izkaznico, izdano v Celju.	4597
Imenšek Mirko, Maribor, Nasipna 100, osebno izkaznico, reg. številka 659.	5474
Indof Marija, Ljubljana, Hradet-skega 14, osebno izkaznico, reg. št. 53318/51 (Ljubljana).	5309
Jakun Lojzka. Kokrica 85. pošta Kranj, osebno izkaznico, reg. štev. 13150' (Kranj).	5386
Jama Tone, Ljubljana, Malgajeva 6. osenbo izkaznico, reg. štev. 91969/51 (Ljubljana).	5290
Jamnik Angela. Nova vas 10. p Višnja gora. osebo izkaznico, res: št. 2744 (Grosuplje).	5291
Jasnič Frančiška, Vipolže 9. p. Dobrovo v Rrdib. osebno izkaznico, reg. št. 15711, .ser. št. 0332392 (Gorica).	4756
Jaušovec Marija, Slivnica 67, p. Orehova vas, osebno izkaznico, reg. št. 32473, ser. št. 014285.	5475
Jeler Stanko, Trbovlje, Šuštarjeva 41, osebno izkaznico, reg. štev. 54628, ser. št; 0412938 (Krško). 5496 Jerčič Marija, Ljubljana, Kamno-goriška 40, zdravstveno izkaznico, št. 067341.	5520
Jerovšek Marija, Ljubljana, Soteska 4, osebno izkaznico, reg. št. 8408 (Trebnje).	5321
Jovanovič Živojin, Ljubljana, Poljanska 50, zdravstveno izkaznico, štev. 078064 na ime Jovanovič Jelica.	5587
Kapelj Karel, Ljubljana, Smrekarjeva 24, osebno izkaznico, reg. št. 25266/30 (Ljubljana).	5552
Karajkovič Djulaga, Ljubljana, Poljanska 66, osebno izkaznico, reg. št. 5998 (Cazin).	5353
Kasop Andželjko, Maribor-Stu-denci, Črtomirova 8, osebno izkaznico, reg. št. 200085.	5476
Kastelic Ivana, Žvirče 9, p. Hinje, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 277647 (Novo mesto).	5454
Keber Marta, Maribor, Nasipna 69, diplomsko spričevalo, številka 26/53.	5070
Kemperle Bogomira. Ljubljana, Kodrova 9, osebno izkaznico, reg. št. 112)177 (Ljubljana).	5427
Karalj Viktor, Kot 57, p. Lendava, zdravstveno izkaznico, številka K-403924.	4365
Klemenčič Milan, Brezovica 157, zdravstveno izkhznico, izdano v Ljubljani.	5428
Klopčič Ana, Vrhpolje 26, p. Moravče, osebno izkaznico, reg. štev. 20401 (Kamnik).	5310
Kmetec Janez. Razvanje 11. p. Hoče, osebno izkaznico, reg. štev. 55151.	5477
Knez Anica, Ljubljana, Trubarjeva 5, zdravstveno izkaznico, št. 46101 (Ljubljana).	5511
Knez Martin, Pavlova vas 25, p. Pišece, osebno izkaznico, reg. štev. 10524, ser. št. 0375834 (Krško). 4637 Koban Ivanka, Maribor, Pokopališka 7, zdravstveno izkaznico, št. 915350.	5478
Kočar Ernest, Lendava, Rudarska 35, vojaško knjižico.	4400
Kogovšek Jože, Novo mesto, Zagrebška 3. osebno izkaznico, reg. št. 121090/56 (Ljubljana).	5554
Kolenc Drago. Breg 84, p. Polzela, osebno izkaznico, reg. št. 29943 (Celje).	4794
Kondič Slavko, Ljubljana, Vidovdanska 7, osjpbno izkaznico, reg. št. 1272 in 'zdravstveno izkaznico, izdani v Sanskem mostu. ,	5322
Kondič Vašo. Ljubljana. Vidovdanska 7. zdravstveno izkaznico, izdano v Sanskem mostu.	5325
Kontrec Florjan. Ljubliana. Šmar-tinska 10. zdravstveno izkaznico, št. 556532 /Trbovlje).	5555
Kopriva Alfonz. Maribor, Trnlmr-ieva 4, osebne izkaznico, reg. št. 2752. ser. št. 0015064.	5479
Korošec Ivan, Jeršanovo 2, p. Nova vas, zdravstveno izkaznico, izdano v Cerknici.	5429
Kos Alojz, Ljubljana, Proleterska 5, zdravstveno izkaznico, štev. 116135 (Ljubljana).	5292
Kosmač Franc, roj. 29. IX. 1917, Konjski vrli 3S, p. Luče ob Savinji, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja Mozirje.	5336
Košnik Pavel, Kranj, zdravstveno izkaznico, št. 503134 (Kranj). 5263 Kotar Alojzija, . Moravče 65, p. Gabrovka, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 088710'	4600
Kožuh Rozka, Špica 21, p. Dobrova pri Ljubljani, indeks fakultete RMK, tekstilni oddelek, univerze v Ljubljani.	5450
Kralič Drago, Ljubljana, Majke Jugovičev 4. osebno izkaznico, reg. št. 1003 (Ljubljana) in vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Skopju. i	5431
Kralj Anton, Bonšt 10, p. Gradec v Belokra jiui. invalidsko zdravstveno izkaznico, št. 91706 (Metlika).	5455
Kralj Antonija, Breg 5, p. Litija, •osebno izkaznico, reg. štev. 12744 (Litija).	5512
Kramar Šarlota, Šentvid 69 nad Ljubljano, osebno izkaznico, reg. št. 3050 (Ljubljana-Šentvid). 5388 Kraševec Anica, Ljubljana, Kosovelova 15. osebno izkaznico, reg. št. 5205 (Postojna).	5432
Klemen Marija, Šmartno v Tin hinju 6, zdravstveno izkaznico, št. 082528 (Kamnik) na ime Klemen Janez.	5403
Kreslin Vera, Ljubljana, Mirje 1. osebno izkaznico, reg. štev. 54678 (M. Sobota) in zdravstveno izkaznico, št. 841800 (Ptuj).	5356
Krevelj Jože, Dolen ja vas, p. Vi-dem-Krško, osebno izkaznico, reg. štev. 35259, ser. štev. 0413369 (Krško).	/	4795
Krevl Anka, Ljubljana, Predjamska 18, zdravstveno izkaznico, št. 076216 (Ljubljana).	5389
Kristan Marija, Lipa 3, p. Blejska Dobrava, osebno izkaznico, reg. št. 7972, ser. št. 0552682.	5617
Krmelj Marija, Ljubljana, Linhartova 45, osebno izkaznico, reg. št. 89314/51 in zdravstveno izkaznico, obe izdani v Ljubljani. 5337 Krstinič Julka, Hrastje 21, pošta Kranj, osebno izkaznico, reg. štev. 3245, ser. št. 2280952 (Sisak). 5375 Krulc Alojz, Ljubljana, Postojnska 22, evid. tablico za avtomobil, št. S-1880, znamke »Fiat 1100«. 5515 Leskošek Terezija, Dečno selo 67, p. Artiče, osebno izkaznico, reg. št. 13083, ser. št. 0378593 (Krško). 5272 Lopuh Marija, šola za bolničarje, Golnik, osebno izkaznico, reg. št. 1799.	5376
Lapajne Angela, Medno 15, pošta Ljubljana-Šentvid. osebno izkaznico, reg. št. 5758 (Idrija).	5453
Lavrič Alojzija, Ljubljana, Rudnik 128, osebno izkaznico, reg. št. 31023 (Ljubljana).	5558
Lavrič Anton, Zagorje, Fberlova 9, zdravstveno izkaznico, št.' 294277 (Zagorje).	5497
Lenarčič Ana, Log pri Brezovici 2, osebno izkaznico, reg. št. 19653/ /50 (Ljubljana ok.) in zdravstveno izkaznico, številka 127070 (Ljubljana).	5293
Lenarčič Franc, Log 69, p. Brezovica, osebno izkaznico, reg. štev. 99 (Dol. Logatec).	5514
Lovšen Franc, Ljubljana, Dolinska steza 6, delovno knjižico, št. 304682/34209 (Ljubljana).	5359
Lukežič Jožica roj. Kosec, Ljubljana, Župančičeva 7, osebno izkaznico, reg. številka 6856/5t (Ljubljana).	5390
Luzar Ana, Zalog 29. Ljubljana-Polje, preklic o izgubljeni osebni izkaznici, reg. št. 105642/30 (Ljubljana), objavljen v »Uradnem listu LRS«, št. 10/61 z dne 27. TV., ker se je našla.	3321
Maček Izidora, Podbrezje 122, p. Duplje, osebno izkaznico, reg. št. 1150 (Kranj).	5360
Majal Franc, Bojtina 58. pošta Šmartno na Pob., osebno izkaznico, reg. št. 30242 (Poljčane).	5513
Mandl Martin, Kamnica 176, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožju v Skopju.	5481
Margetič Anton, Vihre 21. n. Leskovec pri Krškem, osebno izkaznico, reg. št. 28637, ser. štev. 0406967 (Krško).	5036
Margetič Terezija, Vihre 21, pošta Leskovec pri Krškem, osebno izkaznico. reg. štev. 22912, ser. št. 0401222 (Krško). ,	5057
Marin Anton, Kisovec 95, p. Zagorje ob Savi, osebno izkaznico, reg. številka 64363, ser. št. 0855861 (Maribor).	5498
Marinčič Ludvik, Ljubljana, Ga-Ijevica 254, prometno knjižico za osebni avtomobil, znamke »Lancia«, št. S-12497.	5294
Marinšek Franc, Visole 18, pošta Slov. Bistrica, zdravstveno izkaznico, št. 312066.	5273
Marinšek Jože, Bukovje 23, p. Postojna, osebno izkaznico, reg. štev. 23385.	4760
Marinšek Jožef, Skedenj . 3, pošta Slov. Konjice, osebno izkaznico, reg. št. 65227 (Celje).	1976
Marolt Marija. Podgora 32, pošta Videm Dobrepolje, osebno izkaznico, reg. št. 107719 (Ljubljana). 5513 Marolt Martin, Velika Štanga 13, p. Prežganje, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, številka 087517 (Litija).	5525
Martinčevič Amalija, Maribor, Kettejeva 3. osebno izkaznico, reg. št. 38672, ser. št. 0043085.	5482
Mavsar Marija, Pristava 3, pošta Leskovec pri Krškem, osebno iz-
kaznico, reg. št. 23973, ser. številka 0401283 (Vidcm-Krško).	5274
Medved Branka, Videm-Krško I, indeks filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.	5361
Meh Ivan, Završe 22, p. Mislinja, osebno izkaznico, št. 0559202/23892--133 (Slov. Gradec).	540?
Mehle Marija, Paradišče 2, pošta Šmarje, zdravstveno izkaznico kmetijskega zavarovanja, št. 064054 (Grosuplje).	5295
Melkič Ahmed. Ljubljana, Stross-mayerjeva 9, zdravstveno izkaznico, št. 502656 (Ljubljana). 5296 Murovec Andrej, Bovec 216, osebno izkaznico, reg. št. 10839, ser. št. 0263549 (Tolmin).	5436
Muršec Pepca, Krčevina 138, pošta Ptuj, osebno izkaznico, reg. št. 56490, ser. št. 0297917.	5483
Niki Jože, Maribor, Volkmajer-jev prehod 9, osebno izkaznico, reg. št. 65590 in zdravstveno izkaznico, št. 959919.	5484
Obrč Franc, Samski dom, Dobru-nje 41, zdravstveno izkaznico, št. 043325 (Ljubljana).	5391
Oven Jožica, Brezovica 165 pri Ljubljani, študentsko izkaznico, izdano na ekonomski fakulteti v Ljubljani.	5288
Padovnik Janez. Gradišče, Slov. gorice 35, osebno izkaznico, reg. št. 19740, ser. štev. F-0575318 (Maribor ok.).	5113
Pal Franc, Brod 45, p. Ljubljana-Šentvid. zdravstveno izkaznico, št. 148156 (Ljubljana).	5326
Pangas Miloš. Škrbina 64, p. Komen, osebno izkaznico, reg. št. 6S0, ser. št. G-0147949 (Sežana). 4798 Panter Ivan, Piran. Tomšičeva 2, o .Trno izkaznico, reg. št. 25903 (Koper).	5077
Paškulin ing. Ivan, Ljubljana, Stari trg 21, prometno knjižico za osebni avtomobil, znamke »Fiat 1100«, št. S-21229.	5592
Peršak Jože, Dol. Počehova 21. p. Pesnica, delovno knjižico, številka 422387.	5485
Peršuh Štefan, Cirkovce 41, osebno izkaznico, reg. št. 38250, ser. št. 0282488 (Ptuj).	4917
Petek Milan, Bučkovci 63, osebno izkaznico, reg. št. 13657, ser. štev. F-0236228 (Ljutomer).	4568
Pieberl Miroslava. Maribor, Mladinska 39, indeks filozofske fakultete univerze v Ljubljani. 5434 Pilej Božidar, Ljubljana, Titova 107. osebno izkaznico, reg. številka 24985, ser. štev. F-0047295 (Ljubljana).	5297
Podgornik Ivan. Gornji Logatec 49, osebno izkaznico, reg. št. 8407 (Tolmin).	5362
Pogačnik Marija, Ljubljana, Ruska 1, zdravstveno izkaznico, izdano v Kopru.	5298
Ponikvar Antonija. Sp. Jezersko 5, p. Kokra, osebno izkaznico, reg. št. 4738, ser. št. 0142138.	, 5341
Prešeren Slavko, Ljubljana, Peruzzijeva 85, osebno -izkaznico, reg. št. 40284 (Ljubljana).-	5365
Prešič Vojislav, Maribor, Panonska 20, zdravstveno izkaznico, štev. 59557.	5486
Pristovnik Jože, trgovsko podjetje j-Kristalija«, preklic o izgubljeni delovni knjižici, reg. št. 23653/54, ser. št. • 245623 (Celje), objavljen v »Uradnem listu LRS«, št. 38 z dne 22. XII. 1960, ker se je našla. 5042 Rajh Marija, Ptuj, Vrazov trg 2, osebno izkaznico, reg. št. 1652, ser. št. 0243964.	5524
Rems Ljudmila, Neža 24, p, Trbovlje, zdravstveno izkaznico, štev. A-086633 (Trbovlje).	5499
Repenšek Zdravko, Slovenija ceste, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. A-300373.	5364
Rode Zorka, Ljubljana, Rezijanska 14, osebno izkaznico, reg. štev. 130762 (Ljubljana).	5299
Rodič Pavla, Ljubljana, Matjano-va pot 17, osebno izkaznico, reg. št. 8151 (Vinkovci).	5393
Rokovič Agan, Mekinje 17, pošta Kamnik, zdravstveno izkaznico, številka A-03603S in vojaško knjižico.	-	5618
Roner Janez, Morje 100, p. Fram, osebno izkaznico, reg. št. 7216. 5487 Roš Leopoldina. Trbovlje, Voden-ska 47, delovno knjižico, reg. štev. 6719, ser. št. 263858 (Trbovlje). 5500 Roškar Dane. Ljubljana, Stari trg 2, prometno knjižico za motor, znamke »GS Vespa«, številka S-10250.	t	5300
Rustja Janez, Novo mesto, Komandanta Staneta 34, zdravstveno, izkaznico, izdano v Novem mestu.	5365
Rutar Stanko. Dijaški dom »P. Skalarja«, Tolmin, zdravstveno izkaznico, št. 746836 (Koper). 4801 Sadar Atoiz. L jubi Jana, Zbašniko-va 5. osebno izkaznico, reg. številka 10321 (Krka).	5516
Savadin Leopold, Maribor, Koroška 21, zdravstveno izkaznico, štev. 917997.	5488
Sedušak Ferdinand. Tunjiška mlaka 22. p. Kamnik, zdravstveno izkaznico, št. 204430 (Kamnik). 5378 Senica Mihael. Ljubljana, Celovška 8. osebno izkaznico, reg. številka 66859 (Celje).	'	5517
Smodič Frančiška, Brestanica, osebno izkaznico, reg. št. 20885 (Krško) .	5435
Smodič Srečko. Brestanica, osebno izkaznico, reg. štev. 17730 (Krško).	5436
Smole Dominik, Ljubljana, Postojnska 52, osebno izkaznico, reg. št. 22572(50 (Ljubi iana).	5366
Sotler Alojzija. Trčova 73, p. Malečnik, osebno izkaznico, reg. štev. 2841, ser. št. 0582752.	"	5489
Spudič Peter,, Maribor, Koroška 26, osebno izkaznico, reg. številka 61118, ser. št. 0179303.	5490
Šajn Emilija, Zg. Jezersko 1-18, osebno izkaznico, reg. št. 6, ser. št. 0389516 (Kranj).	5458
Šavli Neža roj. Kumar, Roče 5, p. Slap ob Idrijci, osebno izkaznico, reg. št. 7504, ser. št. G-0260214 (Tolmin).	4729
Šefar Matija, Ljubljana, Šišenska 28, vojaško knjižico, izdano od vo-vajškega okrožja v Jastrebar-skem.	5437
Selih Marija, Ljubljana, Bazoviška 2, osebno izkaznico, reg. štev. 1641 (Ljubljana).	5301
Šepic Andrej, Ljubljana, Gornji trg 32, zaključno spričevalo vajenske šole kovinske stroke, izdano v Ljubljani leta 1958.	5394
Simonič Gi-zela, Lendava, Partizanska 67, osebno izkaznico, reg. št. 5784, ser. št. 228494.	4802
Šink Venceslav, Godešič 13, pošta Škofja Loka, evid. tablico za motor, številka S-20742, znamke »Ar-dije«.	v	5395
Štefančič Neža, Pleterje 17, pošta Zdole, osebno izkaznico, reg. št. 18-152, ser. št. 0396462 (Krško). 5046 štricelj Polde, Ljubljana, Slomškova 11 osebno izkaznico, reg. št. 157/18 (Črnomelj).	5438
Šubel Franc, Domžale, Kamniška 4, osebno izkaznico, ser. št. 0470795 (Kamnik).	5327
Šumnik Apolonija, Glavni trg 4, p. Šoštanj, zdravstveno izkaznico, št. 169911, zdravstveno izkaznico, št. 169912 na ime Marjan, zdravstveno izkaznico, št. 169913 na ime Silva, zdravstveno izkaznico, št. 169914 na ime Miroslav, zdravstveno izkaznico, št. 169915 na ime Danica, zdravstveno izkaznico, št. 269952 na ime Agica in zdravstveno izkaznico, št. 269951 na ime Drago. 1	5318
Trnjanin Esad, Ljubljana, Rojče-va ulica, zdravstveno izkaznico, št. 2254 (Ljubljana).	5439
Trojer Ana, Ajdovščina, Lokarjev drevored 5, osebno izkaznico,, reg. št. 10472 (Gorica).	5120
Trstenjak Stanko, Miklavž 108, p. Hoče, osebno izkaznico, reg. št. 41496.	5491
Udovičič Karel, Šentilj, Slov. gorice 12, evid. tablico za motor, št. 27635.	5492
Uzunovič Dobrivoj, Ljubljana, Podjetje »Mineral«, zdravstveno izkaznico, izdano v Ro-ševcu. 5302 Vajrača Marija, Bistrica 45, pošta Ruše, osebno izkaznico, reg. številka 15500.	5493
Valenčič Branko, Jevnica 6, pošta Kresnice, spričevalo o pomočniškem izpitu iz strojno-ključavničarske stroke, izdano v Litostroju. 5396 Valentar Bernard, Podgrad 3, p. Ravne na Koroškem, osebno izkaznico, reg. št. 7671, ser. številka G-0272381.	5380
, Valentič Pavle, Ljubljana, Kamniška 13, delovno knjižico, izdano v Banja Luki.	5459
Velagič Kemal, Ljubljana, Pod hribomv zdravstveno izkaznico, izdano v Livnu.	5303
Venišniker Albin, Šmartno pb Paki 59, osebno izkaznico, reg. št. 8221, ser. št. 393982.	4536
Vetrih Magdalena, Ljubljana, Titova 25, delovno knjižico, št. 9-1263/ /5364 (Maribor).	5518
Vidic Tjaša, Trnovska vas pri Ptuju, osebno izkaznico, reg. štev. 56675 (Ptuj).	5519
Vinter Angela, Kamnik, Kidričeva 52, osebno izkaznico, reg. številka 12129 (Kamnik).	5520
Vo-h-ar Marija, Ljubljana, Rimska 8, osebno izkaznico, reg. štev. 5459 (Rakek).	5328
Voljč Rihard, Ljubljana, Šmar-tin-ska 64 b, zdravstveno izkaznico, št. 994525 (Ljubljana).	5440
Vouk Erika, Ljubljana, Gosposvetska ulica, osebno izkaznico, reg. št. 2275 (Ptuj).	5367
Vresk Jože, Hrib pri Trojanah 5, osebno izkaznico, reg. štev. 23547 (Trbovlje).	5397
Vrbnjak Karel, vinogradniško gospodarstvo, Gornja Radgona, delovno knjižico, reg. št. 34SOS, ser. štev. 276905. .	4779
Walter Jožef, Nova vas 15, pošta Preddvor, osebno izkaznico, reg. št. 4752, ser. št. 0194142 (Kranj). 5381 Zafred Anton, Stara Sušica 14, p. Košana, osebno izkaznico, reg. št. 23207 (Koper).	>	5525
Zidar Martin, Ljubljana, Delnice 29, vojaško knjižico, izdano od vojaškega okrožja v Ljubljani. 5521 Zlosel Anton, Zareč je 42, p. Ilirska Bistrica, osebno izkaznico, reg. št. 25465 (Koper).	5526
Zore Marija, Šmartno v Tuhinju 6, zdravstveno izkaznico, št. 082529 (Kamnik).	5418
Zorko Andrej, Zagorje, Podvine 4, zdravstveno izkaznico, št. 539635 (Zagorje).'	5501
Zupan Breda, Za peklom 7, Brezje, Maribor, zdravstveno izkaznico, št. 168035,	5494
Zupanc Vinko, Ljubljana, Levič-nikova 6. zdravstveno izkaznico, št. A-097021,	5522
Žele Adolf, Pivka, Kolodvorska 21, vojaško knjižico.	5420
Železnik Franc, Dobrova 82, osebno izkaznico, reg. št. 101346/53 (Ljubljana).	5304
Železnikar Anton, Stiska vas 4, p. Cerklje, osebno izkaznico, reg. številka 11394, ser. številka 6200604 (Kranj). _	4572
Žilic Fadil, podjetje za obnovo prog, Ljubljana, zdravstveno izkaznico, št. 20956 (Ljubljana). 5329 Žmavc Anton, Ljubljana-Ježica 14, osebno izkaznico, reg. štev. 932 (Brežice).	5441
Župec Angela. Ljubljana. Zaloška 2, osebno izkaznico, reg. št. 118690 (Ljubljana).	5442
rzđals •tlrarlnl II.« r,R<=. - blrelftnr in na?n»nmt or»«1n11ri	Jura? — Tiska tiskarna »Toneta TomSlča« * LJubllanJ