. .u ZE J T. I RAVNATELJ Letnik Lil Uredniitvo in upravništvo: Trst (3). ulica S. France*co d'A*sUi 20. Tc* lefon 11-57. Dopisi n«i — pošiljalo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravniitvu. Rokopiti te ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — La»t, laložba in tisk Tiskarna «Edino»t» Podaredništvo vGorici: ulica Giosufe Carducd št. 7, L n. — TeUi »L 327. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. * * V « _ . - List ponedeljka. Naročnina: za 1 mesec L a—• 2 me, _ g^PŠoL t38.—. celo leto L 75.—. v inozemstvo mesečna L 6 50 T&f &V fSfl) fcjr&h^« sto*' — Oglasnina za 1 mm prostora v ^;rA J>flF#za trgovske 'm obrtna oglase L 1.—, za oamrt-nicc L 1.50, oglase denarnih zavodov L Z— "^^BllfEffi^j^flasi na prvi strani L Z-— zikč* Rimski listi LJUBLJANA JtTT>"?T "'TJ St 114 Poštnin* porafinnjena (C. C. con la posto) w Trstih t soboto, 14. mala 1927, Posamena Storilka 39 cent. EDINOST Kdo bo bodo« predsednik Čehoslovtike ? Praga, 11. maja 1927. Dan voJitve predsednika Če-hoslovaške se naglo približuje. Obenem prihaja tudi bolj in bolj do izraza razpoloženje posameznih strank glede tega vprašanja. Sodeč po vseh dosedanjih makih se da tudi sedaj odgovoriti na vprašanje, kdo bo predsednik, da je gotova zo-petna izvolitev g. Masavyka~ On je tudi še vedno edini kandidat, kajti do danes ni bil posla vi jon že noben protikandidat. Le čehoslovaška komunistična stranka je napovedala, da bo postavila svojega kandidata. Njegovo ime do sedaj Še ni bilo naznanjeno in iz tega se vidi. da bo ta kandidat ara le demonstrativna. Izmed drugih strank, ki so zastopane v narodni skupščini, je izjavila tudi slovaška ljudska stranka, da ne bo glasovala za Masary-ka. Po pisanju listov narodno-demokratske stranke pa se da soditi, da je tudi ta stranka proti kandidaturi T. G. Masa-ryka. Toda ne ena ne druga teh dveh strank ni še napravila, tozadevnega formalnega sklepa nii i je določila kandidata, za katerega bi glasoval*. Radi vsega tega je mogoče, da Masaryk ne bo izvoljen že pri prvem glasovanju, temveč da bo potrebna ožja volitev. Pri gledalcih, ki spremljajo življenje Cehoslovaške republike iz daljave, se bo zdela ta negotovost in neodločnost na pr< * večer predsedniških volitev gotovo preccj čuden pojav. To tem i>olj, ker so M asa ry ko ve zasluge pri ustanavljanju nove čehoslovaške drlave vsem dobro znane. Znane so tudi njegova visoka moralna kakovost, njagovo široko svetovno obzorje, njegova velika resnost, njegove bogate izkušnje v politiki itd. Vse te njegove lastnosti ga delajo resničnega kandidata za mesto načelnika države v vrsti drugih, ki so tudi sposobni. Njegova zopetna kandidatura bi se torej morala pozdravljati z velikim navdušenjem. Toda na drugi strani se ne sme pozabljati, da so narodni voditelji le redkokdaj deležni priznanja s strani ljudi, kakor nain kažejo mnogi primeri od Alcibiada pa do Clemenceau-a v na&ih časih. Dalje je treba imeti pred očmi dejstvo, da je Masaryk strogo opredeljena, politična osebnost z istotako strogo opredeljenim političnim programom, ki ne more biti za vse stranke enako sprejemljiv. Da se je pojavila gotova nezadovoljnost tudi med nekaterimi vladnimi strankami, to dejstvo ima — po gotovih razlagah — svoj razlog v tem, da so proglašale nekatere osebe iz opozicije glasovanje za dosedanjega predsednika za nekako 1 r> in Aeodklonljivo dolžnost na, ,iih strank, češ da današ-i vi ada ne more kandidirati predsedniško mesto nobene : i uge osebe razen one, ki je poklicala ministre na njihovo sedanje stolčke. To da je popol-ivmia krivo načelo, kajti njega dosledno izvajanje bi dovedlo do sistema doživljenjskih predsednikov. Mnogo zmešnjave je napravilo tudi popolnoma krivo na-ziranje, ki se formulira s strani nekaterih oseb vladne večine, čtš da vladne stranke ne morajo voliti za» predsednika republike moža, ki je obenem tudi kandidat opoziciona! nih strank. Za Masaryka bodo namreč glasovale tudi opozicional-iie stranke in gori omenjeno zmešnjavo je povzročilo predvsem dejstvo, da so te stranke (socialni demokrati, narodni socialisti i. dr.) prehitele vladne stranke z izjav«*, da je Masaryk njihov kandidat. To dejstvo bi se moralo predvsem tolmačiti k^t razveseljiv pojav, kajti za mirni razvi tek države je velikega pomena, da se nahaja na njenem čelu mož, v katerega imajo zaupanje tudi opozicio-nalne stranke. Poleg tega današnja vladna večina ne razpolaga z dvema petinama glasov, ki sta potrebni za izvolitev predsednika pri prvem glasovanju, tako da bi ga mogla izvoliti sama le pri ožjih volitvah. Vzroki, radi katerih se postavlja slovaška ljudska stran- ka v svojih listih tako ostro proti Masarykorvi kandidaturi, niso Še popolnoma jasni. V svojih izjavah se slovaški ljudov-ci pozivajo le na svojo pravico, da lahko ne glasujejo za Masa-iyka, kajti — naglašajo — povodom svojih pogajanj za vstop v vlado se niso z ničemer obvezali, da bodo glasovali za sedanjega predsednika republike. Kar se tiče narodnih demokratov, je dobilo njihovo razpoloženje izraz v uvodnem članku «Narodnili Listov», ki ga je napisal senator Viktor Dyk. Član-kar naglaša, da bi mogrli narodni demokrati le težko sprejeti sodelovanje v vladi s socialisti. To stališče pa je popolnoma novo, kajti v preteklosti ae narodni demokrati niso brajalli sodelovanja s socialisti. Nasprotno, izjavljali soT> da bodo narodno koalicijo branili. Radi tega smatrajo mnogi, da je to stali&Če le čisto osebno prepričanje senatorja Dyka. To je postalo pozneje popolnoma jasno, ko so namreč «Narodni Listy» v nekem drugem članku poudarjali, da se mora olyaniti edinstvo sedanje vladne večine tudi v vprašanju volitve predsednika republike, kajti manjšina se bo morala podrodHi sklepu večine. Na splošno se opaža, da je začelo pisati časopisje v zadnjem času o volitvi predsednika v mnogo zmernejšem tonu nego prej. Kljub nesoglasjem, ki se pojavljajo, pa je zopetna izvolitev T. G. Masaryka gotova stvar tudi radi tega, ker ni druge osebnosti, ki bi mogla v sedanjem hipu pobiti njegov visoki ugled ter združiti okoli sebe zadostno število glasov proti dosedanjemu predsedniku te slovanske republike. Akcija za znižanje cen Kako Jo s cenami v solnfiml Gorici? RIM, 13. (Izv.) Glavno pokornost posvečajo današnji rimski listi kampaniji za znižanje cen z ozirom na revolut&cijo lire. Iz vseh krajev Italije prihajajo poročila o znižanju cen in mezd. Znižanje cen zahteva rimska fašistovska zveza tudi od javnih podjetij v Rimu (tramvaj, avtomobili itd.). Po poročilih o splošnem nižanju cen po vsej državi prinaša današnji i« II Lavoro VTIta-lia» tudi nekaj izjem, ki s© upirajo temu splošnemu gibanju. «In kdo je med temi izjemami? — Solnčna Gorica. Med tem ko stane v Vidmu», pravi list kor-poracij, «kruh po 100 in 200 gr L 2.10, stane v Gorici L 2.20 do 2.30. V Gradiški stane kilogram najboljšega mesa 6 lir in celo v Milanu 7 do 8 lir, v Gorici pa 9 lir. Od gradiških mesarjev so zahtevali znižanje cpn vsaj v oni meri, kakor v sosednih mestih. Toda do sedaj so ostale te zahteve brez uspeha. Tudi drugi trgovci z življenskimi potrebščinami se upirajo znižanju cen. Zato si želimo, da izpolnijo tudi v Gorici vsi svojo dolžnost. RIM, 13. (Izv.) Ministrstvo za korporacije sporoča: «Predsed-nik fašistovske trgovske korporacije poslanec on. Lantini je naznanil državnemu podtajniku v ministrstvu za korporacije, da je sklical za prihodnji teden v Rim predsednike pokrajinskih trgovskih zvez. Na sestanku teh predsednikov namerava poslanec on. Lantini zbrati podatke o dosedanjem delovanju pokrajinskih zvez v zvezi z re-valutacijo lire ter podrediti njihovo nadaljnje delovanje tozadevnim smernicam fašistovske politike. Na ta način naj bi tudi trgovski sloji prispevali k prizadevanju vlade za ureditev cen, stroškov in mezd. V prvih dneh junija se sestane v Rimu državni svet trgovske konfederacije, ki mu bo prisostvoval tudi državni podtajnik v ministrstvu za korporacije. OtfpuSčanle vojakov letnika 190«. RIM, 13. (Izv.) Vojaški uradni list prinaša odredbo vojnega ministrstva, ki določa, da se s 5. junija prične in tekom petih dni zaključi odpuščanje onih vojakov letnika 1906., katerim je bila skrajšana službena doba za tri mesece, ker so pose-čali pripravljalni vojaški tečaj. • albanskom spon RIM, 13. (Izv.) O italijansko-ugosloven s k e m ne sporazumi j e-nju je zavladal v poslednjem času v rimskem časopisju globok molk, ki ga ni v stanu narušiti niti konferenca Male an-tante. I^akor običajno se omejujejo rimski listi — toda ne vsi — na priohčevanje izvlečkov te tozadevnih člankov francoskega in drugega inozemskega časopisja. Indirektno se bavite, z italijansko-j ugosloven-škim nesporazumifervjem današnji Številki rimske «Tribu-ne» in glasilo kateliftkega centra «11 Corrtere d'Italia*. - Rimska «La Tribuna* dodaja k stotemu poročilu o interpelaciji laburista Ruc^ooa v angleški poslanski zbornici, ki je predlagal, naj se v slučaju novih sporov radi Albanije uvede preiskava s strani Družbe narodov, sledeči kra»tki komentar: «Radovednost številnih inter-pelantov nikakor ne more spraviti vprašanje iz sedanjega tira. Nočemo nikakih preiskav in ni- I kakega te v naprej določenega postopanj^ ki bi vezalo Družbo ] narodov. Sklepi poelaniške konference iz leta 1021- predstavljajo dokumente, iz katerih iz- ( haja ono, kar mnogim velikim državam še vedno noče v glavo: Albanija zanima predvsem, <}a ne rečemo izključno, Italijo. Zato je ni in ne more hiti absolutne istovetnosti med sklepi pcslaniške konference, ki določa samo splošne principe, in med tiranskim paktom, ki mora seveda upoštevati tudi konkretne eventualnosti. In to naj bo dovolj!« • «11 Corriere A'Italia» pa navaja pred vestjo o konferenci Male antante kratko noto, v kateri pravi, da Italija noče posnemati Nemčije v njenem «Drawg nach Osten» niti nekdanje Avstrije v njeni balkanski politiki, ampak strenu samo po prijateljskem gofP^af" skem sodelovanju in miroljubni trgovinski ekspanziji na Balkanu. Radi svoje geografske lege tvorijo Italija in balkanske države naravno gospodarsko celoto, ki nujno zatoteva skupno sodelovanje. Državni kongres pastirja j RIM 13. (Izv.) Konfederacija fa£ff*tov*kih sindikatov je napovedala za 6. junija prvi državni kongres pastirjev. Na kongresu se bo obravnavalo vprajBanJe glede paftnje s posebnim ozirom na centralno in južno Italijo._ Genova najela veliko posojilo GENOVA, 13. (Izv.) Neki list prinaša vest, da je genovski občinski načelnik najel posojilo v znesku 5 milijonov lir. S tem posojilom, katerega je nujno potrebovala genovska občinska uprava, namerava občinski načelnik poravnati najnujnejše dolgove ter pospešiti dograditev rasnih javnih del. Kapetan Ginlietti izpuščen na svobodo GENOVA, 13. Po naredbi sod- | ne oblasti sta bila včeraj izpuščena na svobodo kapetan Giu-seppe Giulietti in odvetnik Ric-cardo Raimondo. Nove razsodba posebnega tribunala RIM, 13. Včeraj sta se vršila pred posebnim tribunalom za zaščito države dva procesa. Težak Angelo Mani čuti iz Agna,-nija se je moral zagovarjati, ker je 20. februarja lanskega leta javno prepeval pesem o rdeči zastavi, z namenom, da bi delal propagando za razpušče-no socialistično stranko, in ker je tudi druge ljudi pozival, naj pojejo prevratne pesmi. Obsojen je bil na eno leto ječe in na izključitev od vseh javnih služb za dobo enega leta. V drugem procesu sta se morala zagovarjati dva mlada delavca, Mario Mina in Emilio Chiri, obdolžena, da sta meseca februarja pr. 1. ščuvala k oboroženi vstaji proti državnim oblastem ter da sta hotela povzročiti državljansko vojno, razdeljujoč prevratne liste in manifeste. Obsojena sta bila vsak na 6 mesecev ječe, na' 1200 lir globe ter na eno leto policijskega nadzorstva. Polkovnik De Plnedo mm poti v New-Orleans CHARLESTON, 13. (Izv.) Danes ob 7.05 zjutraj je odletel polkovnik De Pinedo na «Santa Maria 11» proti Pausecola, odkoder bo nadaljeval svojo pot v New-Orleansu. NEW-ORLEANS, 13. (Izv.) Danes ob 12.30 (18.30 po našem času) je polkovnik De Pinedo srečno pristal v pristanišču Pausecola. _ Hungesserleg polet Odgovor francosko aoronavttko Italijanski | RIM, 13. (Izv.) Na brzojavko italijanske aeronavtike, v kate-[ rt je slednja izrazila svoje sočustvovanje za usodo / Nunges-serja in Colija, je odgovorila francoska aeronavtika s sledečo brzojavko: «V imenu francoske aeronavtike vam izražam nafto najiskrenejšo zahvalo za sočustvovanja, ki dokazujejo na ' ganljiv način bratska čustva letalcev nadih dveh držav v njunih skupnih naporih za zmago človeškega genija nad časom in nad prostorom. — Bokanowski, i minister za aeronavtiko.» Londonska policija preiskala prestore sovjetsko trgovinsko delegacijo LONDON, 13. Mnogo pozornosti je vzbudila vest, da je an-I gleška vlada včeraj naročila • londonski policiji, naj preišče i prostore sovjetske trgovinske 1 delegacije. To naloga je izvršilo kakih 200 agentov, ki so vdrli v palačo z namenom, da. pre-i iščejo vse do zadnjega kotička in do zadnjega lističa. Uradnike trgovinske delegacije so spravili v prazno sobo in jih natančno preiskali. Odprli so vse skrinje in predale, pregledali vse prostore. Okupacija palače s strani policije bo trajala najbrž Še par dni, ker zahteva pregledovanje listin mnogo časa. Preiskavo je odredilo notranje ministrstvo, ki je bilo baje opozorjeno, da vrši ruska trgovinska delegacija živahno boljše viško propagando in da se v » njenih prostorih nahajajo baje tudi razne listine, ki so bile u-kradene angleški vladi. Trgovinska delegacija, takozvani «Arkos», ne uživa diplomatske imunitete in se smatra kot navadna trgovinska hiša. Trgovinske pogodbe Jugoslavije LONDON, 13. (Izv.) Včeraj sta angleški zunanji minister Churchill in jugoslovenski poslanik Marko GjuriCić podpisala jugoslo-vensko-angleško trgovinsko pogodbo, ki je bila nedavno sklenjena med obema delegacijama. Pogodba bo v najkrajšem času predložena parlamentu v ratifikacijo. BEOGRAD, 13. (Izv.) Po vesteh, ki so došle zuanjemu ministrstvu iz Aten, je grški parlament včeraj ratificiral grško-jugoslovensko trgovinsko pogodbo. Spremembo v «3>opolavom» RIM, 13. «Gazzetta Ufficiale» je včeraj objavila kr. dekret, s katerim se glavni tajnik fašistovske stranke imenuje za komisarja izredne uprave ustanove «Dopolavoro» Aostski voj-ve «Dopolavcro». Aostski vojvoda, ki je bil predsednik te u-stanove, je namreč podal o-stavko. _ Starka Gibson odpotovala na Angleško RIM, 12. Preiskovalna komi-I sija posebnega tribunala za varnost države je ugotovila, da ni mogoče sodno postopati proti Angležinji Violeti Gibson, ki je izvršila atentat proti predsedniku vlade on. Mussoliniju, ker je bolna na umu. Včeraj zjutraj je starka Gibson zapustila Rim in odpotovala v Anglijo. Na potovanju jo spremljajo njena sestra in več bolniških strežnikov. Do meje so jo spremljali tudi organi javne varnosti. Hiročnltt „Eflnor Pričetek konference Male antante Prihod ministrov v Jahimov — Razprava o političnem položaju _ Maiinkovićevo poročilo — Albanski incident bo v kratkem poravnan — Ekspozeja Mftilinena in Beneša JAHIMOV, 13. (Izv.) Danes dopoldne je dospel v «Radio -Palače Hotel» čehoslovaški minister za zunanje zadeve dr. Beneš v spremstvu šefa kabineta Stalickega in šefa tiskovnega urada Ha jeka. Za njim je dospel v hotel jugoslovenski zunanji minister dr. Marinko-vić v spremstvu šefa kabineta Pelivanovića in šefa pressbu-reau-a Erhartiča. Končno pa je došel romunski zunanji minister Mttileneu s šefom kabineta Antoniu in šefom -tiskovnega urada Manescu. Istočasno je dospel tudi jugoslovenski poslanik na Dunaju Lazarevič in čehoslovaški poslanik v Beogradu Šeba. Dalje soproge diplomatov in okrog 60 novinarjev. Zanimivo je, da je zastopan tudi ruski sovjetski tisk. JAHIMOV, 13. (Izv.) Popoldne ob 15. uri se je začel prvi sestanek zunanjdh ministrov Male antante. Na tem sestanku se je proučevalo delo prejšnjega leta, to je vsi važni dogodki v državah Male antante od poslednjega sestanka dalje. Raz-motrivali so se važni dogodki svetovne politike. Ta izredno bogati materijal so ministri po vrsti prednašali s stališča svojih držav. Dr. Marinković, ki v drugič prisostvuje konferenci Male antante, je svoje tovariše zainteresiral s svojimi izvajanji o vprašanju novih težkoč za Evropo, ako ne bo odločne volje, da se temu odpomore od vseh sti-ani. Z njegovim ekspa-zejem so soglašali, vsi trije ministri glede vseh aktuelnih problemov, zlasti onih, ki interesira jo Malo antanto kot celoto. Dr. Marinković je podal tudi obširen ekspoze o italijan-sko-jugoslovenskem sporu, ki ga je imenoval samo incident, ki bo v kratkem na miren način likvidiran. Romunski zunanji minister Mitileneu je pojasnil značaj italijansko-romunskega pakta o prijateljstvu. V podrobnostih je osvetlil največjo korektnost Roh muni je, ko je sklepala ta pakt, enako pa tudi opreznost, s katero se je čuvala prevelikega objema svojega rimskega pri j a-telja. Koliko je to bilo potrebno, je pokazal pozneje italijansko-madžarski dogovor, s katerim je za Malo antanto ustvarjena posebna situacija. Naglasa! je, da Romunija ostane čvrsta ob Mali antanti, ker je ta mali sporazum temelj resnega vsestranskega sporazuma, da se ohrani mir v centralni Evropi. Ekspoze čelioslovaškega ministra dr. Beneša o čehoslova-ško-poljskih odnošajih, o stanju v centralni Evropi z ozirom na Nemčijo, Avstrijo in Madžarsko ter z ozirom na velike sile na zapadu je izpopolnil poročili njegovih tovarišev. JAHIMOV, 13. (Izv.) V soboto ob 9. dopoldne se prične drugi sestanek zunanjih ministrov Male antante. Popoldne se podajo udeleženci v Karlove Vari in Marijanske Lažne. V nedeljo dopoldne ob 9. uri bo tretji in zaključni sestanek konference ministrov Male antante. Ob 11. uri bo konferenca zaključena. Ministri bodo nato sprejeli novinarje. Ob 14. uri odpotujejo vsi ministri v Prago, \kjer bo dr. Beneš priredil svečan sprejem na čast udeležnikom. V pondeljek si delegacije ogledajo znamenitosti Prage. V jugoslo-venskem poslaništvu pa bo svečan obed. Jugoslovensko-češka in romunsko-češka liga bosta priredili čajanko. Zvečer pa bo sprejem v romunskem poslaništvu. Ves ta program kaže, da krogi Male antante računajo s tem, da bo konferenca ponovno dokazala jakost in stabilnost Male antante, ki se ne smatra samo za potrebo njenih članic samih, temveč kot veliko potrebo za svetovni mir in ravnotežje v Evropi. DNEVNE VESTI Sledenje Neštetokrat smo že čitali v našem listu «Edinosti» uvodnike in članke, v katerih se je naše ljudstvo pozivalo k štedenju in varčnosti. Štedi se lahko na mnogo načinov: pri jedi, pijači, obleki, pohištvu itd. Varčevati s tem, kar človek nujno potrebuje za svoj obstanek, pa ni pametno in ni pravo varčevanje, ker nam na drugi strani lahko škoduje in nam napravi nove stroške. V mnogih slučajih pa naše ljudstvo res prav po nepotrebnem razmetuje svoj tako težko prisluženi denar. Mislim predvsem, koliko raznih agentov, krošnjarjev in podobnih ljudi iz-mozgava naše ljudstvo in to po njegovi lastni krivdi. Znano je, da so hodili po hišah agenti podjetij za povečanje fotografij ter sleparili naše ljudi, da bodo dobili povečane slike za svoto šest lir, ki jih je bilo treba takoj plačati. Podpisati so pa morali pri tem neko izjavo, katere niso razumeli in je agenii tudi niso hoteli ljudem pravilno raztolmačiti. Ko so pa prejeli slike, so morali do-plačevati za vsako sliko še 54 lir; kajti tako so se zavezali na dotični izjavi in nič jim ni pomagalo tarnanje. Pripominjam, da so bile nekatere slike tudi popoluoma slabe in se skoro ni vedelo, koga predstavi iajo. Tudi razni kroš-lijarji pridno obirajo naše ljudstvo po hišah in po sejmih. Ljudje, o-mamljeni in preslepljeni od vsiljivosti in kričeče reklame, kupujejo razno ničvredno blago, ne da bi se prepričali o njegovi kakovosti in primerni ceni. Znan je slučaj, ko je nekdo kupil od takega krošnjarja blago in se pozneje prepričal, da bi ga dobil pri svojem trgovcu eno četrtino ceneje, kolikokrat kupijo na ta način ljudje razno šaro, ki je niti ne potrebujejo, kakor je tako lepo opisal naš France Bevk v «Edinosti». Niti to jih ne izpametuje, da se s svojim drenjanjem in razmetavanjem denarja po raznih sejmiščih izpostavljajo javnemu zasmehu. Naj bi se vendar ljudje že enkrat izpa-metovali ter kupovali svoje potrebščine pri trgovcih, ki so vredni njih zaupanja ter s svojim imenom tudi jamčijo za kakovost blaga. Kupujte le tedaj, kadar je nujna potreba, in le to, kar je potrebno, ter se vedno prepričajte, če je bla#ro tudi tako, da odgovarja • va5i želji in ceni. Mnogo dragocenega denarja boste s tem prihranili! Opazovalec. Mere Id uteZI za lavne lokale Kr. prefektura sporoča: o posebno ugajale občinstvu, %o morali ponoviti; razen tega so morali tapeti par drugih izven programa. Koncert se ponovi. Predavanje prof. ▲squftnife o kor- poradjskem pravu Nocoj ob 19. uri bo komendator prof. Albert Asquini v veliki dvorani tržaške gospodarsko-trgovske univerze nadaljeval svoj ciklus predavanj o korporacijskem pravu. Razpravljal bo o reševanju kolektivnih delovnih sporov. Predavanje je javno. Iz tržaškega življenja Identifikacij* ponesrečenega kolesarja. Kakor amo poročali, se je predvčerajšnjim popoldne ponesrečil v ulici Pietži mlad kolesar, ki je na vogalu ulice Gatteri trčil z nekim drugim kolesarjem ter se pri padcu tako nevarno pobil da je par ur pozneje v mestni bolnišnici podlegel zadobljenim poškodbam. Kakor mano, niso našli pri ponesrečencu nikakih osebnih listin, zato ni bilo mogoče ugotoviti njegove istovetnosti. Včeraj zjutraj pa je prišla v mestno bolnišnico neka ženska, ki je vsa v skrbeh povedala, da se njen sin, 18-1 etni Milan Ukmar, stanujoč na trgu Garibaldi št. 8, od predvčerajšnjim opoldne, ko »je prišel h kosilu, ni več vrnil domov. Zjutraj je čitaJa v listih o nesreči v ulici Pieta in ker je vedela, da se njen sin, ki je bil zaposlen v neki trgovini koles, zelo pogosto-ma vozi s kolesom, jo je novica o nesreči napolnila s strahom. 2a-libog zla slutnja uboge matere nI bila neutemeljena. Ko so ji v mrtvašnici pokazali truplo ponesrečenca, je revica na prvi pogled spoznala svojega pogrešanega sina. Lahko si mislimo, kako presunljiv je bil prizor, ki se je ob tej ugotovitvi odigral v mrtvašnici. Uslužbenci so morali s silo odtrgati nesrečno mater od sinovega trupla. Aretacija tatinskega parčka Pred kakihi 14 dnevi se je nastanil v enem izmed najboljših tukajšnjih hotelov mlad eleganten gospod, katerega je spremljala istotako mlada in elegantna ženska, očividno njegova zaročenka ali ljubimka. Zaljubljenca sta po dnevi le redkokdaj zapustila hotel, zvečer pa sta stalno zahajala v najboljše restavracije in kavarne, a vendar nista živela potratno, nasprotno — v razmerju z njuno fino zunanjostjo sta bila zelo skromna v svojih izdatkih; poznalo se jima je, da se nahajata v denarnih stiskah. Elegantni in skromni parček je končno vzbudil pozornost policijskih organov, ki so si stavili nalogo, da doženejo, kdo sta pravzaprav zaljubljenca, kako in od česa živita in s kakšnim namenom sta prišla v naše mesto. Kmalu se je izkazalo, da so imeli policijski organi dober nos. Ugotovili so namreč, da sta ljubimca večkrat zahajala v neko zlatarno na Cor-so V. E. III., kjer sta skušala prodati razne dragulje telo velike vrednosti. Odkod sta dobila dragulje? To so policijski organi hoteli na vsak način zvedeti in s tem namenom so ustavili ljubimca ter ju povabili na kvesturo, kjer se je on izkazal za 3ti-letnega u-rarja Humberta Tamaro, rodom iz Trsta, a bivajočega v Rimu, njegova spremljevalka pa je bila spoznana za 32-1 etno Zeno Morichi, tudi bivajočo v Rimu. Morichijeva je imela pri sebi v ročni torbici dragocenosti, ki jih Je skuftala prodati v zlatarni na Corsu, o katerih pa pri zaslišanju ni znala povedati, kje jih je dobila. — Naposled pa je po dolgem obotavljanju priznala, da jih je ukradla nekemu svojemu ljubimcu v Rimu. Nato je zbežala s Tamarom, ki ga je Že prej poznala, v naše mesto, kjer sta upala, da se jima bo posrečilo prodati ukradene dragocenosti, ki so vredne okoli 60.000 lir. — Kakor vidimo, pa se jim to ni posrečilo. čedni parček je bil seveda pridržan v zaporu. Razno nezgode V kamnolomu inženirja T>e Gia-coni pri Sv. Križu se je včeraj popoldne ponesrečil 42-letni kamnosek Iv. Magajna, stanujoč v Sv. Križu Št. 88. Ko je del.^ia dnu kamnoloma, se je nenadoma utrgala nad njim velika skala, težka vefl stotov, ter se mu zakotallla na levo nogo; zadela ga je tako hudo, da mu je na kompliciran način zlomila ud pod kolenom. Nesrečni kamnosek je dobil prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki so ga telefonično poklicali na Mce mesta, nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Zdraviti se bo moral najmanj kakih 6 tednov. — Včeraj popoldne je bila prepeljana v mestno bolnišnico 38-let-na Ivanka Blaser, žena paznika kr. solin v Sičjolah pri Piranu; imela je hude opekline po vsem sprednjem delu života, zlasti po nogah in trebuhu. Nesrečna ženska je povedala, da Je včeraj zjutraj hotela zanetiti doma ogenj na ognjišču; ker so bila drva surova in niso hotela goreti, jih je polila z bencinom. Pri tem pa je nastal velik plamen, ki ji je zažgal obleko ter jo opekel na omenjeni način. Reva je bila sprejeta v dermatolo-gični oddelek. Njeno stanje je nevarno, a zdravniki upajo, da bo okrevala. Zdraviti se bo morala najmanj mesec dni. Tržaško sodišče Razsodba v obravnavi proti fruli-poja fn tovarišem. - Državni pravd-nik zahteva za vse otboienee približno 45 let ječe. - Govori branl-teljev. Včeraj se je nadaljevala razprava proti družbi, ki je plenila železniške vozove in kradla telefonsko žico. Govoril je državni pravdnik, ki je po dolgotrajni rekonsU*ukciji zločinov zahteval za Šuligoja Ječo 10 let in 66 mesecev, za Kralja 9 9 let ječe, za Vriska 8 let in 6 mesecev, za Pepeunika 6 let ječe, za Cermelja Kristjana 7 let ječo, za Roka Marion 2 leti ječe in 1000 lir globe, Za Josipino Suligoj 9 mesecev ječe in 500 lir globe, za Caicas-sonija 100 lir globe, za Ant. Bau-čer 1 leto in 2 meseca ječe in 600 lir globe in za Verčona 1 leto ječe in 500 lir globe. Za državnim pravdnikom je govoril branitlej dtokelja dr. Edvard Slavik, ki se je v svojem govoru pridružil zahtevi' državn. pravd-nika po oprostilni razsodbi in protestiral proti postopanju preiskovalne oblasti v slučajih, ko je sum tako malenkosten. Potem je govoril odv. Kezich. Preds.: Koga branite vi, gospod odvetnik? Odv.: Šuligoja, Vriska, Cermelja, Šuligojevo, vse BauČerje in — in... Preds.: No? Odv. Kezich: Se ne spominjam! Vse, ki ne ostanejo drugim! Govoril je nad eno uro in v splošnem ilustriral postopanje preiskovalne oblasti, ki je v tej obravnavi delala s preveliko fantazijo. Iz vsega je bil napravljen strašen roman, ki je dovedel drž. pravdnika do takih zaključkov. In vendar ni niti ene priče, ki bi zamogla povedati kaj o dejanjih samih. Zahteva za veČino svojih branjencev oprostilno razsodbo, vsaj radi pomanjkanja dokazov. Odv. Berton se je v brambi Kralja dotaknil vprašanja zločinske družbe in dokazoval, da ni v obravnavi za to potrebnih podatkov. Odv. Robba brani Mariona in pravi, da ga je nesrečni slučaj prinesel na zatožno klop. Pepeunika je branil odv. Zenna-ro. Tudi ta obtoženec je po mnenju odvetnika Zennaro po naključju na zatožni klopi. Žalostni epilog družinske drame Pepeunika mora vplivati na sodni dvor. 2ena mu je med tem časom znorela in kdo ve, ali ni v tem nekoliko dokaza za njegovo nedolžnost. Sodni dvor je naposled razglasil razsodbo: Suligoj Je obsojen na 6 let in en mesec Ječe in 1 leto policijskega nadzorstva (eno šestino kazni prestane v samotni celici); Kralj na 5 let in 6 mesecev ječe (eno šestino prestane v samotni celici) in eno leto posebnega policijskega nadzorstva; Vrisk na 3 leta ječe; Pepeunik je bil oproščen radi pomanjkanja dokazov; Cer-melj Kristjan na 4 leta Ječe In 1 leto policijskega nadzorstva (2 leti se mu oprostita na podlagi kraljevega indulta); Marion Rok je bil oproščen radi pomanjkanja dokazov; Josipina Suligoj je bila obsojena na 2 meseca in 10 dni ječe f pogojno); Carcassoni je bil oproščen, ker njegovo dejanje ne tvori zločina; Anton Baučer je bil obsojen na 4 mesece in 20 dni ječe (pogojno); Verčon na 100 lir glob«; Stokelj je bil oproščen, ker ni za- r&il ničesar: Gasperini je bil tu-oproščen, ker ni zagrešil ničesar. '' Vsi obtoženci so bili naposled oproščeni obtožbe, da so se družili z namenom plenjenja. Odv. Kezich je vložil za razne slučaje priziv. TELESNA VZGOJA SPORT URADNO POROČILO T. V. N. Prvenstvo rezerv. Prvenstvena tekma Rocol - Opčine prične ob 13. uri mesto ob 14; Obzor - Sv. Ivan ob 15. mesto ob 16. uri -- Toliko na znanje društvom in sodnikom. T.V.N. Obzor - Px osveta. Lanski prvak S. U. in letošnji se srečata jutri ob 17. uri na igrišču v Rocolu. Pri zadnji prijateljski tekmi je podlegel Obzor za 3-1. Ali bo tudi tokrat? Sedanja sestava čete jamči, da bi moral Iziti kot zmagovalec, posebno Se, ker bo uvrstil tudi svojega nekdanjega^ kapetana Zadnika, katerega strele na goal že vsi poznamo. Kot razvidno, obeta biti tekma nad vse zanimiva in bo gotovo zadovoljila vsakogar, ki se bo potrudil na igrišče. Pred to tekmo se vršijo prvenstvene tekme rezerv M. d. Rocol - M. d. Opčine in S. d. Obzor proti M. d. Sv. Ivan. Vesti z goriškega Goriške mestne Testi NEDELJSKE PRIREDITVE V Idzlji se uprizori v soboto in v nedeljo Remčev »Zakleti grad». Dovoljenje ke v rokah. V Kakeasbers« se bo v nedeljo popoldne vršil koncert s pevskimi nastopi. V Zatotmlnu se bo jutri istotako vršila lepa prireditev. V četrtek popol dne je umrl v Gorici pekovski pomočnik Anton Leban. Pogreb se bo vršil danes, v soboto, 15. t. m., ob 2. uri popoldne iz mestne bolnišnice v ulici Pavia. — Naj počiva v miru! Planinsko drufitvo v GorlcL V nedeljo, 15. t. m., se bo vršil izlet na Stanji rob nad Lokvami. Zbiranj« ob 5.30 na Katariniievem trgu. Odhod preko Grgarja - Rebra na Lokve; tu odmor in potem h kosilu na Stanji rob. Povratek na Trnovo in Podpeč. Kosilo iz nahrbtnika. Izlet se bo VTiil ob vsa: kem vremenu._ BRJE w Nagla smrt Ko je v nedeljo poiestnik Jožef HmeHsk od Možinov šel k maši v Vel. Zabije, mu ,je na poti nenadoma postalo siabo, padel je na tla in izdihnil. Zadela ga je srčna kap. Za njim so došli, so ga našli že mrtvega. Bil je dober, priden in pošten mož, mirnega značaja, obenem zelo varčen, kakršnih nam je danes treba. Nepričakovani tragični dogodek je napravil na prebivalstvo globok vtis. Pogreba, ki se je vršil v pondeljek popoldne, ae je udeležilo nebrojno ljudstva od blizu in daleč. Domači zbor bralnega in pevskega društva mu je zapel v slovo: «Vigred se povrne«* in »Blagor mu». Pokoj njegovi duši, a preostalim nače sožalje! GORNJA VIPAVSKA DOLINA žalostno podobo etolčenih in poni andranih rastlin z visečim, črnim perjem. Kič nimamo od tega, da je v letoflnji prvi pomladi, ki je bila mrzla in je zadrževala raščo, prizanašala slana — viharno majsko vreme nam je vselo več nego bi bila poparila slana. Največ škode so pa trpele trte, na katerih je pokvarjen nežni zarod. To je naša prva vremenska nezgoda v tem letu, da bi nam vreme prizanašalo vsaj zanaprej! IZ VIPAVSKE DOLINE Odmevi plesov. Velike uspehe imajo plesi zadnjih nedelj za — gostilničarje! V Velikih 2abljah so baje inkasirali 10.000 L. O mnogih tisočih se govori tudi o rihemberškem plesu. No, je tudi dosti hvale vmes. Vendar pravijo, da je davkar, ki je pobiral zneske po hišah, moral od marsikatere praznih rok; drugič naj to službeno dolžnost napravi nekaj dni pred plesi! Včasih si pri takih prilikah plesa zaslišal zapeti vsaj lepo narodno pesem, a zdaj tudi tega ni več. Sliši se samo neubrano rjovenje. Pri tej priliki opomnim, da podpirati protiples-no borbo ni le naloga naše duhovščine, učiteljstva, društev itd, ampak predvsem in v prvi vrsti stari-scv. Kdo more odločno zaukazati 16 ietnemu dekletu, da ne gre na plesišče, ali morda duhovnik, učitelj, ali odbornik društva? Kaj še! Ti morejo samo svetovati in nič drugega. To sveto dolžnost imata le oče in mati, onadva sta, ki moreta zapovedati svojim otrokom, da ne posečajo plesov, ampak jim ukazati, da se vpišejo v naša prosvetna društva, v naša ognjišča kulture in izobrazbe duha, kjer se bodo navzeli plemenitih čustev, navadili od starejših članov mnogo prekoristnega za življenje. Taka društva imamo danes že v vsaki vasi. Le žal, da se premnogi naši stariši ne zavedajo teh svetih pravic do otrok. Prepuščeni so samim sebi in seve, Marička bo dosti raj-ša šla v sosedno vas k plesu, kjer — ah, tako zapeljivo udarja boben in piska klarinet, kot v domačo vas k društveni predstavi. Pozneje; ko bo bolj hladno, pride tudi tata in najbrže tudi mama, ona se tudi rada zavrti, tako bolj v mraku, pa bi se Marička ne? To so nerazveseljiva dejstva, ki so se opazila pretekle nedelje na Vipavskem in so nam dala nauk, da je največ na stariših ležeče, da se plesna norost zatre. Očetje in matere, storite svojo dolžnost, gre za dobrobit ne le domače hiše, ampak celega našega naroda. Kmečki fant. SRFSNICA Danes 14. t. m. se je poročil tuk. domačin g. Adolf Trebše z g.čno Anico Logar iz Voloskega. Bil je večletni predsednik prosvetnega društva «Stol». Zelo nam je žal, da se od nas poslovi ter preseli v Bovec. Društvo zgubi ž njim požrtvovalnega in uglednega predsednika in člana, prijatelji in znanci pa značajnega in nesebičnega družabnika. — Naj sprejme ob tej priliki našo zahvalo za njegovo delovanje in najsrčnejše čestitke in voščila. — «StolaM». krivci! Možje puščajo v stran «M. 1.» in njegove dopisnike, ker pravijo, da so politični in zviti kot ovnov rog za svojo stvar. Od sedaj naprej upajmo vsi, da ne bo imel več kaj pisati o naši vasi. — Prvega majnika smo imeli velik »prasnik, p. d. opasilo. Pri sv. maši je krasno pel društveni pevski zbor. Tudi o tej slavnosti ne bo gotovo imel kaj pisati «M. 1.». Torej pustimo «M. 1.», naj vika in naj vika kolikor mu je drago. Mi stojmo na straži in lotimo se pisanja v naš dnevnik in tednik. Va-ščanl, bliža se praznik naše vasice. Praznik nedolžnosti in trpljenja. Član Primorskega D. BORZNA POROGELA Trst, 13. maja 1027. Amsterdam 734-744, Belgija 254.50-259.50, Francija 72.25-72.75, London" 89.62^ - 89.92New York PankraoiJ, Servaeii, »enlfeet| Kmetski nekoliko hudomušen pregovor pravi o teh treh svetnikih, ki Jih prmtlka spominja prav te dni, da Pankracij, Servacij in Bonifacij so hudi lumpaci. Kmet. izkušnja je pač taka, da sredi maja radi nastopijo za kmeta kritični vremenski dnevi, ki mu napravijo na polju mnogo škode. Letošnja pomladanska setev je bila v gornji vipavski dolini prav lepa, pohlevni dežek in blagodejno solnce sta'se lepo menjavala, tako da so okopavine In zelenjava hitro rastle in lepo uspevale. Predvčerajšnje in včerajšnje viharno vreme z nenavadno hudo burjo je pa uničilo mnogo kmetskega upa. Sadje, ki se že tako in tako v gor nji vipavski dolini radi burje redkokdaj obnese, je otreseno, krompir in stročnice, zlasti fižol, kažejo Anica-Jokica Logar Adolf Trebše poročena Volosko -14. maja 1927 - Srpenlca POSLANO") Z ozirom na «Poslano» mlekarne «Hrušica», tičoče se osebe podpisanega, v včerajšnji številki «Edinosti», izjavljam: Ker je omenjeno « Poslano« podano v tako dvoumni obliki, da more žaliti mojo čast, moram izjaviti pred javnostjo, da so bili edino-le trgovski interesi, ki so dovedli do tega, da nisem več voditelj rečene zadružne mlekarne v Trstu. Fran Sluga, (616) bivši voditelj mlekarne «Hru-šica» v Trstu. •) Za članke pod tem naslovom odkla-nia uredništvo vsako odgovornost. 18.38J4-18.48Y, Španija 321.50-331.50 Švica 353.-357, Atene 24.45-24.95, Berlin 433-443, Bukarešt 11.27K-11.77K, Praga 54.45-54.95, Madžarska 318-328, Dunaj 255-2(5, Zagreb 32.30-32.80. Uradna cena zlata (12. V.) 357.50. Vojnoodškodn. obveznice 63.30. MALI OGLASI BERLITZ-SCHOGL 23, pouk in prevodi v vseh jezikih. 9IATHDNA N- Borsattl & FigIIo, Trst, UMiHRUH Corso 47 (lekarna Rovis) popravlja, prodaja in kupuje zlato, srebro po poštenih cennh. Govori se slovenski. 594 UH || H A De Jong's holandski, zaslugi ItMAflU prednost radi njegove pristnosti in izborne kakovosti. 580 PEKOVSKI vajenec, tudi z nekoliko prakse, se sprejme. Colja, Senožeče. , 636 URADNICA, trgovsko naobražena, praktična v knjigovodstvu, išče mesta. Ponudbe pod «Vestna» na tržaško upravništvo. 623 KOBILO domače pasme, 9 let staro, z irebetom, kobilico, 1 mesec staro, prodam. Bika. 14 mesecev starega, za pleme, licitiram. Dva voza v dobrem stanju, ;n kočijo za konja in štajerski voz prtu1-.. Stergar Ignacij, Sužid 9, Kobarid. i MESARSKI pomočnik, mlajši, izurjen tu di v sekanju se sprejme na deželi. Naslov pri upravnistvu. 58' GLYKOL je edino energično zdravilo proti glavobolu, šibkosti, malokrvm »ti, obnemoglosti. Izdelek lekarne Casfe'a-novich, Trst, Via dei Giuliani št. 42. h 35 Vesti Jz Istre OABROVICA V ISTRI Naznanjamo vsem cenj. društvom pevskim zborom ln cenjenemu občinstvu, da se bo veselica, kl se je imela vršiti sadnjo nedeljo, vriila gotovo v nedeljo, dne 15. t m. K veliki udeležbi vabi Odbor. MA6KOLJB Od vseh strani pošiljajo dopise v našo «Edinost». Samo od nas ni nobenega glasu, kakor da bi vsi pomrli, ali pa kakor da nam nič ne manjka. Pa je vse drugače. Davki, takse. Brezposelnost vlada pri nas kot drugod. Pomlad jg tukaj. Oljke cvetejo, črešnje dozorevajo. Kmetič preliva znoj, obdeluje polje, kosi deteljo itd. Pomlad nam je iztrgala knjige iz rok in jiii pospravila v omare. Lotili smo se z vso vnemo poljskega dela. Pri nas imamo pravi gaj, vse je zeleno in povsod. Malo vasic obdaja tako krasno zelenje kot našo. Ptičic je nešteto zato, ker jih ne sovražimo in zatiramo. «Mali Iist» pridno objavlja dopise iz naše vasi. Rad se dotika tudi naše kulture. V nekih slučajih ima prav. Pa vsaj nedolžne naj pusti pri miru In ven s ZDRAVNIK prcdpiS« v vseh slučajih, ko so otroci podvrženi glistam, ČOKOLADNI BONBON ARRIBA PROTI GLISTAM, ki uniči takoj fn popolnoma vse glista. Proda|a so v selenih zavitkih v vsaki lekarni po L. 1,—