203. številka. Ljubljana, v sredo 4. septembra. XXII. leto, 1889. SLOVENSKI MRE Izhaja vsak dan svečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za poSiljanjo na dom računa so po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah št. 12. DpravniStvu naj se nlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Vojna sila francoska. Kako slabo so naši oficijozni listi poučeni, pokazala sta nedavno „Fremdenblatt" in „Presse", trdeč s prav resnim obrazom, da se bode kot posledica potovanja našega cesarja v Berolin in nemškega cesarja v London, sklical na Dunaj kongres, Da katerem bode Bismarck predlagal splošno raz-oroženje. Trebalo je samo nekoliko ur in vsa ta vest razkadila se je v prazen nič, ne da bi bila sploli kje vzbudila senzacijo, ker se „Fremdeublatt" v obče resnim ne zmatra. A na tem ni bi To dovolj. Ne samo, da je vest o evropskem razoroženji bila jedva brumna želja, začul se je hkratu baŠ nasproten glas, klic, da treba vojno silo še pomnožiti in zatorej stopiti z novimi zahtevami pred parlamente. „Kblnische Zeitung", znana po svojih zvezah z nemškim mini-sterstvom vnanjih zadev, storila je v tem oziru prvi korak in začela rojake svoje opozarjati na novi francoski brambeni zakon, ki ima namen oborožiti in v orožji izvežbati ves narod. Novi brambeni zakon francoski ni nikako posnemanje nemške sisteme, marveč zakon, ki ima nadkriljevati nemški brambeni zakon. Že doslej je Francoska, akoravno ima devet milijonov prebivalcev menj nego Nemčija, nabrala na leto jednoliko novincev, kakor Nemčija od 1887. L, stalna vojska bila je celo za 22.000 mož močneja, nego nemška (489.900 po proračunu za 1889 proti 468 409 ) V bodoče bode Francoska vsako leto 60.000 mož več nabrala k vojakom, torej jih toliko več izvežbala in odpuščala v reservo. Dasi se bode del novincev že v jednem letu odpuščal, bode vender povprečna služba po najnižjem računu znašala 24'/9 meseca, malo menj, kakor nemška, ki traje 28 mesecev. Francoska bode torej v kratkem imela znatno večje število izvežbanih vojakov, nego Nemčija. Francoska dejanski uživotvarja idejal splošnega ob-oroženia, takozvani Jevee en masse", ki se je ob revoluciji, improvizoval, ki gaje pokojni Gambeta v sili posnemal, pripravlja se sedaj po načrtu. Bodoči diktator ne bode več klical neizvežbanih tolp, marveč izšolane vojake v doslej nepoznatem številu. Bistveno pa je to, da je za te milijone vojakov že Bedaj vse na nam uedosežen način priprav- LISTEK Blodne duše. Roman. Češki spisal Vacslav Beneš- Tfebizsky, preložil I. Gornik. Prvi del. XVI. ( Dalje.) K blagoslovu v Okrouhlino tudi skoro nihče ni prišel, le nekoliko ženic in nekoliko otrok šolarjev. Podlesci Šli so mesto v cerkev v krčmo. Nikdar neso še tako storili, danes prvikrat. Radost v cerkvi so jim skazali, dveri do hramov Božjih so jim zaprli, in zato šli so radosti božične iskat — v krčme. A niti tu je neso našli. Ali vam nesem rekel, da je ležala globoko pod snegom? — V krčmah sedeli so pri mednih vrčih kakor bi imeli zmrzla usta in odrevenele jezike. Ali vam nesem rekel, da je bila jasna božična misel narodova pokrita z mrtvaškim pokrovom ? Po cerkvah igrale so koledo orgije same. — Ali ne veBte, da je vesela pesem božična odletela iz vasic Bog sam ve* kam v črne gozde? Ijeno, da so sestavijo v batalijone, polke divizije, voje in armade, da dobe voditelje svoje in svoj štab. Francoska ima že sedaj, ker parlament z največjo pripravljenostjo dovoljuje vedno nove kredite, muogo več kadrov na razpolaganje, tudi ima v mirovnem času več častnikov po poklici, ki bodo prevzeli vod stvo nove formacije. Številke govore: Francoska ima že danes v svoji aktivni vojski 559 batalijonov (pehote in pešcev), Nemčija 513 batalijonov. Raz ven tega ima Francoska 144 kadrov za četrte batalijone že sedaj v miru pripravljenih. Nemci imajo v miru 366 baterij, Francozi 480. Francoski topničarski polk ima 12 baterij, 8 štabnih častnikov in 2G stotnikov, nemški topničarski polk 11 baterij 5 štabnih častnikov in 12 stotnikov. Samo francoska konjica zaostaje za nemško glede števila eskadronov (427 proti 465), a sklenjeno je že, da se napravi osem novih konjiških polkov in potem bodo tudi te Številke jednake. Sicer je pa Francoska že sedaj pripravljena, da bi mogla, ko bi buknila vojna, z jednakoštevilno konjico postaviti se na mejo; 36 polkov je stalno združenih v 6 konjiških divizij in z vsem tako preskrbljenih, da se v 24 urah morejo ukrcati na železnico. Nrinci imajo doslej samo 3 konjiške divizije. Jednej je štab v Kraljevci (Konigsberg), torej se v primeri s Francosko ne more jcmat' v postov. In tako našteva „Kblnische Zeitung J zaporedoma razne prednosti, s katerimi se odlikuje francoska vojska od nemške, zlasti poudarja, kako izvrstno je skrbljeno in vse pripravljeno za reservne armade. Sploh pa je francoska vojska izborna tudi po svoji celotni uredbi. Vsi voji so popolnoma jednaki, v slučaji mobilizacije more ministerstvo izdati jednak ukaz za vse voje, za vse polke. Vsak polk popolni svoje štiri batalijonske kadre, za njim nastopijo reservni in brambovski batalijoni, kakor v jednem okraji, tako v drugem. Vse je po jednotnem načrtu, vsi napredki tehnike se uporabljajo, na vse mogoče zahteve jemlje se ozir. Ni treba posebno poudarjati, da ima članek v „Kolnische Zeitung" pred vsem namen, pripravljati javno mnenje osobito pa poslance na nove zahteve, katere bode vojno ministerstvo predložilo zbornici, na nova bremena, ki se bodo naložila davkoplačevalcem, na drugi strani se pa ne more prezirati, da Podlesci molčali so kakor živi grobi, a zato govorile so preveč vidno njih bliščeče oči, njih oblačni obrazi in njih v pesti stisnjene desnice. Težke, temne megle neso se gibale nad strehami njihovih hiš, koč in kočic; včasih letali so skozi nje črni ptiči, najstarejši iž njih zakrožil in zakrokal je nad vasjo, da je prodiralo Podlescem do kostij. Postavljali so medne vrče od ust na mizo in obrazi temneli so jim strašneje, kakor Črni gozdi okrog njihovih vasij, kadar jim po leti sedejo na čelo temni oblaki. GospGda dotaknili so se v poslednjih dneh, najkočljivejših stranij v življenji Podlescev. Vedeli so dobro za to, a hoteli so tako. Menili so, da bodo tako nezadovoljnežem zlomili tilnik. Hoteli so jih ob jednem razburiti, ujeziti, hoteli so, da bi jim kri vakipela, vzpenila se in potem, da jo zopet pripravijo v pravilen tek z mrzlo vodo. Hoteli so se skratka norčevati iz naroda, hoteli so ga za nekaj časa ponižati pod nemo stvar. Njih odreveneli čuti potrebovali so dražila. Po njih nazoru pa jim je zagibal vse živce, tudi one, ki so že davno zgubili prožnost, Beljak Podlesec, ko je Btal pred njimi s hrbtom skrivljenim v polukrog, s stisnjenima je na vsem tem veliko resnice. Francoska je oborožena tako silno, da je že sama nevaren sovražnik Nemčiji. Zato tudi vidimo, kako krčevito se Bismarck poganja, da bi si pridobil še več zaveznikov in si tako osigural bogati plen, ki ga je pred skoro dvajsetimi leti odnesel domov, kateri pa narodom prouzročuje vedno neznosnejih troškov in jih še bode, dokler se prične vojna, v kateri bodo nastopale ne-brojne čete vojaštva, narod proti narodu. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 4. septembra. Pri volitvi v Leopoldstadtu na Dunaji za MporiiiJcavMtriJNltl deželni zbor utegne zmagati profesor Suess, to pa zaradi tega, ker protisemiti neso jedini in so postavili že dva kandidata, me hanika Schneiderja in hišnega posestnika Jurija Papsta. Poslednjega priporoča tudi „ Vaterland". V g»li£kcm deželnem zboru se bodo nekda stranke tako-le porazdelile: Klub desnice bode imel 63 članov pod vodstvom vit. Javorskega, centrura bode štel 24 članov pod vodstvom kneza Czartorv-skega 24 Članov, tako imenovana skupina kneza Sapieche 7, klub levice 23, rusinski klub 16 članov, 19 bode divjakov, mej njimi oba poljska ministra, bivši minister Ziemalkovski in 8 cerkvenih knezov. Več častnikov se je prestavilo iz skupne vojsko v ogcrraUo hccvedno voj-'.ro, in sicer t major, 3 stotniki, 1 ritmajster, 28 nadporočnikov in 1 poročnik. Vitanje države. Položaj v Srbiji se le počasi boljša. Ne le, da je pod prejšnjimi vladami bilo vse zavoženo in bode treba mnogo let, da se dežela opomore v finančnem in narodnogospodarskem oziru, tudi notranji razpor mnogo škoduje deželi. Liberalna stranka na vse mogoče načine spodkopuje vlado in jej celo očita, da je slabša, nego so bile prejšnje napred-njaške vlade. Ugodne prilike seveda ne zamude na-prednjaki, ter v svojem listu „Domovina" pritrjujejo pridno liberalcem. Ta notranji razpor pa mnogo škoduje veljavi Srbije na zunaj. Liberalce jezi, da nemajo vlade v svojih rokah. Poprej so se nadejali, da bodo dobili vso oblast v roke, ko bodo napred-njaki morali popustiti vlado Danes odpotuje knez holgurski v Jamboli, potem pa pojde v Varno, kjer ostane dvajset dnij. Ogledal bode ostrog poleg Varne. — Trije bolgarski častniki so pa odšli na Dunaj, da se v vojaških znanostih bolj izobrazijo rokama in s čepico pod pazduho, a na ustih z izrazi, ki so kazali pasjo sužnjost. Gospoda potrebovala je zabave. Večeri v grudnu in prosinci so preveč jednolični. In zato so si jo napravili ! XVIII. Na OkroubelBki fari vladale so od onega časa, kar je gospod direktor posetil gospoda župnika, nekako napetejše razmere. Gospoda župnika je bilo videti, kakor bi mu bili naši poslednji vetrovi z zarudelega obraza odveli nasmeh daleč v gozdove. Le včasih, in še to bliskoma, pojavil se mu je krog ust. Zlasti od Adamčevega pogreba se je njegovo sicer vedno kakor zvezdnato nebo jasno čelo nekako potemnilo. In govor gospoda župnika bil je tudi odločnejši, resnejši, zdelo se je, da vsako besedo, katero kani izgovoriti, popreje meri, preteh-tuje, preiskuje. V svoji sobici sedeval je nad veliko knjigo, iz katere je čital različne razprave o moči in pravicah zemeljskih knezov. Na orumenelih listih bili so s skrbno roko zbrani v raznovrstnem izboru izreki proslulih pravnikov, večkrat imenovanih bo-goslovcev ali globokomislečih modrakov. 8Tu imamo!" rekal jesam sebi, a razjarjeno Mej Srbifo in Bolgarijo ne vladajo najboljše ra2mere, kakor se vidi iz pisave srbskih in bolgarskih oficijoznih listov. Srbi dolže Bolgare, da se pripravljajo za vojno, Bolgari pa Srbe. Obe vladi sicer zagotavljata, da le želite miru. Sovraštvo mej obema državama je vender vedno večji. Sedaj se še ni bati vojne, a vender je mogoče, da se Srbi in Bolgari spoprimejo, če bi prišlo do kacih zmešnjav uh Balkanu, posebno, ko bi Srbi in Bolgari hoteli poseči po Makedoniji. Glavno poveljstvo ruske vojske operujoče proti Avstriji, Če pride do vojne, bode nekda imel general Dragomirov. Dragomirov je 59 let star in je bil že v več vojnah Pri Sipki je bil v zadnji rusku-turški vojni hudo ranjen. Do nedavno bil je ravnatelj Peterburškej generalnoštabskej akademiji, sedaj je pa vrhovni poveljnik Kijevskega vojaškega okraja. Proti Avstriji bode Busija poslala 22 peš-divizij, 4 brigade strelcev, 10 kavalerijskih divizij in primemo število topništva. Vojski, ki bode ope-rovala proti Nemčiji, zapovedoval bode Gurko in se mu bode dalo na razpolaganje 17 pešdivizij in 8 ka-valerijskih divizij. Pričakuje se, da se bode razpustila zbornica ruiuuiiMka, kajti v sedanji zbornici ima vlada premajhno večino, da bi se mogla obdržati, posebno ker junisti nikakor nečejo podpirati sedanje vlade. Pri novih volitvah pa utegne ministerstvo dobiti zanesljivejšo večino. Predsednik francoske republike Carnot je vedno bolj priljubljen pri traiicoalceni narodu. Ni poseben govornik, a s svojim ponižnim, prijaznim vedenjem si zna pridobiti srca naroda. Mnogo mu tudi pomaga, da ima slavno zgodovinsko ime ter je znana njegova stroga poštenost. Carnot sam je ne-varneji sovražnik Boulangerjev, nego vse republi-čanske stranke, vedno prepirajoče se mej seboj. Dopisi. ■ / Idrije 3. sept. (Otroški vrt.) Kako potreben da je bil otroški vrt v našem mestu po tolikem prestanku, ni mi treba poudarjati, saj najboljši dokaz temu je splošno zanimanje meščanov in živahno upisovanje otrok. Kdo da ;e prvi skušal popraviti ta nedostatek v našem mestu, tega ne bolem raziskaval, a priznati moram, da smo vsi brez izjeme z veseljem pozdravili v nedeljo dne 1. t. m. došlo ljubeznivo otroško vrtnarico gospodično Minko Doljan. V prvi vrsti gre hvala, da ne nam je izpolnila ta želja brezdvojno velečastiterau gospodu Novaku, c. kr. rudniškemu nadsvetniku, kateri je blagovolil brezplačno prepustiti prostore za otroški vrt v c. kr. rudniški šoli, kajti nemogoče bi sicer bilo vzdržavati z našimi sredstvi za naše mesto toli važni zavod, kateri, Bog daj, da bi bujno cvel v korist naši deci in v olajšanje truda vrlemu našemu učiteljstvu. Da se pa nam že pričeto delo ne izjalovi, treba je, da vsi podpiramo po svojih močeh vrtnarico ter jej tako omogočimo uspešno delovanje, saj sad njenega dela uživali bomo sami. I/. MengNii 1. septembra. [Izv. dopis.] Čakal sem, da se oglasi kak spretnejši dopisovalec ter opiše dijaško veselico, koja se je vršila dne 25. avgusta v prostorih g. B. Degischerja. A ker se to do danes ni zgodilo, mi vest ne da miru, da ne bi spregovoril nekoliko besedic o tej prekrasni veselici. V našem prelepem trgu biva za počitnic več dijakov, kuji nam delajo z raznimi veselicami v tem vročem in pustem času kratek čas. Zares hvalevredno je to dejanje, ako ga le površno ogledamo, in Bcela proti svojemu običaju tolkel je pri tem vedno s prstom desne roke po večji mizi. Pri večerji pa je potem vselej povedal seženj dolgo latinsko perijodo, pri kateri je šlo skladatelju več za krasno zveneče besede za umetno sestavo stavkov, za lepoglasno zaokroženost, kakor za predmet sam, več za lupino, kakor za jedro . . . Gospod kaplau rekel je pri takih razlagah ravnodušno besedo ali pa je popolnoma molčal. Gospod župnik je tudi umolknil. Nit govora vzdržavala je samo Katra. Kar je zapal sneg, ni gospod kaplan skoro nič šel iz svoje sobice. Začenjal se je v istini navajati razslulega tukajšnjega razgleda. Kadar se je pa dosti nagledal črnih lesov, sedel je za mizico, vzel pero in pisal. Potem zagledal se je včasih v svoje vrstice, čital je jedenkrat — dvakrat, za hip pa je vselej u.stal in stopil k oknu. A oko je bilo nekamo kalno, utrujeno, kakor oblak za borovjem, ki se je vlekel k zapadu v nedogled. Po obledelem, skoro prozornem obrazu zibal se je nasmeh, a v istini pristojal je rosi v temnomodrih njegovih očeh, kakor venec od prvih junijskih rož ua novem grobu. (Dalje prih.) a če stvar bolj natančno prerešetamo pokaže se nam v čisto drugačni luči. Čitamo li n. pr. povabila drugih veselic, prirejene od dijakov, najdemo, da je tu namen ves drugi nego ga imajo naši dijaki, kajti na povabilu se ne čita samo vspored ve selice, marveč tudi namen čistega dohodka, o čemer pa naši dijaki molče, češ: ,Mi smo Štirji vsi glu-mači, k* radi vince pijemo". Dalje ima nas prijetni trg tudi bralno društvo, koje še jako dobro napreduje. Je li mar to našim vrlim in nadepolnim dijakora-glumačem prešlo iz spomina? Menim, da ne, kajti dobro mi je znano, da za časa počitnic hodijo čitat v društveni sobi razpoložene iste in to brez kakega posebnega dovoljenja, o kojem pa vender naš hišni red govori. Pa nikar ne mislite, da bi vam bili zavidni, a žali nas, ker naše društvo prezirate, ko bi lahko v zvezi z društvom, koje šteje tudi nekaj vrlih raočij, napravili veselico v prid društvu, ne pa samo sebi. Se li mar bojite, da bi vam plačilo izostalo? Preverjeni smete biti, da bi imeli več gmotnega dobička, pa tudi sicer bi vsa stvar imela lepše lice, narod bi tudi imel kaj koristi in bi se vender razločevalo od navadnih potovalnih glumačev. Graje vredno je nadalje tudi to, da zametu-jete domača dekleta, ter si najemate gospic iz bliž njega mesta, ćeš te so bolj olikane, nego naše domačinke. Kako stopinjo olike so vaše igralke dosegle, o tem ne bodem govoril, kajti račun o tem si bode vsakdo lahko sam napravil. Omeniti mi je le o naših dekletih. Znano vam bode gotovo, da je priredilo naše bralno društvo par veselic, pri kojih so se naše domačinke poknzale kot vrle moči na odru ter žele vselej obilo pohvale, čemu torej dovajate ženskih sil od drugod v naš trg. Da to vaše ravnanje in pa izgredi pred dvema letoma neso vsem po volji, pokazalo se je na dan veselice, kajti prostori bili so razen nekateri« se dežev prazni. Nadejajo, da vas le-ta skromni dopis nekoliko zbistri ter se v prihodnje drugače ravnate nasproti našemu društvu, bo vam priporoča stari Mengšan. Pisma iz Pariza. (Piše A. Bezenfiek.) XIV. 16. avgusta. (Elizejska polja. — Modu. — Sprehodi in zabave. — Palaca predsednika republike in njena zgodovina.} Mej mnogobrojnimi sprehajališči, ki jih ima Pariz, je najslavneje in po svetu najbolj znano Eli-zejsko polje (Champs-Elisćes). Dolgo 2 kilometra ter sega od velekrasnega trga „de la Concorde" pa do Bulonjskega gozda. Na tem polji bila je razstava 1. 1852, od takrat je Še ostala velika s steklom pokrita „industrijalna palača", ki meri 252 metrov dolžine in 108 metrov širine. Precej pri glavnem uhodu v te krasne vrte — kajti zdaj več neso prazna polja — stojita dva kipa od marmorja, predstavljajoča čila konjika od Coustou-a. Ko kreneš po glavnem drevoredu, vidiš na desno in levo kavarne z obširnimi pokritimi lopami, kjer se uganjajo zvečer razne burke, kjer se popevajo poskočne pesni od raznih boljih in sla-bejih pevcev in pevkinj (chansonettes) , katere vabijo šetajoče občinstvo pod te lope ue samo s svojim glasom, nego še bolj s svojo lepoto in lišpom. Vender se ne more reči, da bi kdaj prekoračile „meje pristojnosti", vsaj onih mej ne, ki jih v ve likih mestih davajo temu pojmu. V jednej teh kavarn, produciralo se je ravno ta dan sedem sester. To je redka številka v obitelji še za naše planinske kraje, a kamo li za Pariz in Francosko, kjer je kakor znano, v obiteljih navadno samo po dvoje — troje otrok. Te pa so Angličanke; najmlajša šteje kakih 12 let, in potem gredo vse po redu, kakor piščalke v orglah do naj-Btareje, ki ima okolu 23 let. Podobne so si, kakor jabolka jednega drevesa. Vse so prav lepe, pa tudi vse dobro izurjene v igrah na leseno-siamnatih in drugih instrumentih, potem v plesanji, v raznih gimnastičnih vajah itd. Gledati vseh sedem hčera brhkih in veselih, ko se povrnejo mej rokoploska-njem občiustva z odra, kadar so skončale kako težko produkcijo, mora biti tudi veselje za mater, katera potuje ž njimi. Ona bi bila imela gotovo /mirom polno glavo materinskih skrbij, ko bi jih bila prepustila osodi, da čakajo doma za pečjo ženina, od katere strani se bo kateri prikazal. A tako so za zdaj vsaj te brige proč; ubrana je druga pot, katera utegne biti za obitelj srečna ter jo privesti do blagostanja, a utegne biti tudi polzka steza do siromaštva in moralne propasti. Kakor v Dunajskem praterji, tako je skrbljeno tudi na Elizejskem polji za zabavo velikih in malih otrok. Igra, ki jo imenujemo „ringelspiel", (po francoski „jeu de bague") stoji v prvem redu; potem so gledišča za otroke, „poličinelna gledišča" za staro in mlado, pri katerih ljudje radi postaje jo, ker so igralci polni tako krepkih dovtipov, da se mora včasi Se največji stoik srčno nasmejati. Kdo bi naštel ristih prodajalnic raznih sladkarij, ki bodejo v oči malim dečkom in deklicam ter jim spravljajo sline v usta , še prej ko se jih dotaknejo z jezikom: makaroni, bademi (mandeli), oranže, smokve, str-denje itd. Skozi te drevorede vrvi ob nedeljah in praznikih voz (kočij), jahalcev, in pešcev toliko, da se jim ni mogoče izogibati, moraš se rešiti iz te naval ice v kak kotiČ kavarne, ali pa postaviti za kako drevo v senco na bolj visoko mesto, od koder lehko opazuješ mimo gredoče. Pa je tudi vredno pogledati si v te vrste, kjer je polno moških in žensk po najnovejem kroji oblečenih. Tukaj je namreč parada za „modo", katero dajejo Parižani in Parižanke celemu svetu. Ni to sicer zapovedano z nobenim ukazom ali prikazom, da morajo povsod nositi se tako, kakor se nosijo na Elizejskem polji gospodje in gospe pri prvej pomla'lnej paradi, pa vender se vse klanja tistej modi, ter jej pripogiblje vrat, kakor pred najhujšim tiranom, brez ugovora, brez protivljenja. Kakor opice posnemajo ljudje drug druzega, razum je pri modi potisnjen na stran, zdrav okus tudi večkrat mora pretrpeti nasilstvo: v Parizu je taka nošnja ali moda, in to je dosta; ne pomisli nobeden, da se je večkrat v prebujnej domišljiji kakega kozobradatega krojača ali pa kake ekscentrične šivilje rodila ideja za to ali ono „moderno" obleko. Kako je moda neumna ali grozna, to se pokaže navadno še le takrat, kadar pogledamo na kako nošnjo, ki ni več „po modi". Tedaj se jej vsakdo posmehuje, a poprej jo je le večina častila. Mi smo pač prostovoljni sužnji mode, to je bridka resnica; v tem položaji robstva pa prestaje vsaka filozofija o tiranu, kateremu se klanjamo. Kadar je velika konjska dirka v bližnjem dolgem polji (Longchamps) ob Seini, tedaj zamoreš našteti po 10 000 kočij, jedno-, dvo- in čvetero-prežnih, katere vozijo tja gledalce in udeležnike. Na 8evernej strani Elizejskega polja je pa palača, znana pod istim imenom. Postavljena je v 18. veku za grofa d' Evreux. Sedaj pa stanuje v njej predsednik republike Carnot. Ogledovati to palačo v znotrajnosti ni dovoljeno občinstvu; a slučajno bom jaz imel priložnost jo videti tudi znotraj, ko bo sprejel jutri g. Carnot deputacijo kongresa, obBtoječo iz 12 članov različnih tukaj zastopanih dežel. To poslopje, ki po svojej zunanjosti ne pokazuje nobenega posebnega lišpa, ima pa veliko zgodovino. V njem je živel Marquise de Pompadour, kateri je nakopičil največjo razkošnost ter je daval a njem sijajne gostbe. Potem je postala ta palača lastnina kraljev, kateri so v njej davali izrednim po slancem velikih držav začasna stanovanja. Ob revoluciji je postala narodno posestvo. Leta 1803 do 1808 živel je tukaj Murat, preduo je postal na-poljski kralj; za njim Napoleon I. Leta 1814 bil je v njej glavni kvartir ruskega carja. Pozneje jo je dobil v last vojvoda od Bordeaux. L. 1848 pri februvarskej revoluciji je postala ta palača zopet narodno imetje, a 20. decembra se je dala predsedniku Luisu Napoleonu, kateri je ostal tam do 1. 1852, kadar se [je podal kot cesar v Tuilerije stanovat. Početkom marca 1. 1871 bil je v Elizej-skej palači glavni kvartir nemške armije. To je pač dolga vrsta znamenitih prednikov sedanjega skromnega stanovnika Elizejske palače, prvega meščana francoske republike Sadi-Carnota. Izlet „Sokola" Ljubljanskega, Tržaškega, Goriškega in drugih južnih društev v Divačo. (Dalje.) Po končanem obedu podala so se vsa društva z zastavami in godbo na čelu ter nebrojno občinstva proti krasni Divaški jami, katera po svojej krasoti celo nadkriljuje svetovnoznano Postojinsko Pri šedši pred jamo razvrste se „Sokoli" in g. Šeber iz Poatojine fotografoval je Blikovito to skupino. Na to podali smo se v jamo skozi mali uhod nad katerim blesti se zlati napis, naznanjajoč, da 8e je jama našla 1. 1884, a otvorila 1. 1887. Po tesnem jedva deset korakov dolgem bodniku dospeli smo v prostorno votlino in pred seboj in nad seboj uzrli smo nebrojno krasno nakapanih predmetov razsvetljenih s 1500 svečami. Vse bilo je očarano nad to krasoto Kolikor dalje pa smo se pomikali tem ča-robnejši prizori so se nam predočevali, občinstvo pa je presenečeno izražalo svoje zadovoljstvo. Po dveurnem ogledovanji jame zapustili smo podzemeljske prostore ter se podali na površje in dalje na prostor, kjer se ima vršiti ljudska veselica. Točno ob 4. uri zbralo se je na prijaznem travniku g. župana Divačkega na tisoče občinstva. Pevski zbori: „Hajdrih", »Tržaško delavsko podporno društvo", „Skedenski pevski zbor", „Raz-drški pevski zbor" in kvartet pevcev „Ljubljanske čitalnice" peli so na raznih krajih narodne pesni, ljudstvo pa je v skupinah zabavalo se prav po domače. Vsakemu bral si zadovoljnost raz obraza. Ob 5. uri nastopili so čili „Sokolci". Kakor povsod, tako tudi tukaj zavzemali so oni s svojimi vratolomnimi vajami glavno pozornost. Mej vsemi telovadci je ogromno občinstvo najbolj občudovalo brata Vernika iu Šebra iz Ljubljane in Vesela iz Trsta. Vaje, katere smo videli tu, neso navadne, temveč vaje, kakoršne vidimo le v najboljših cirkusih. Brata Vernik in Seber sta umetnika v pravem pomenu besede, zato pa sta žela tudi obilo pohvale. Pred razhodom zbrali smo se še jedenkrat na prostoru g. Obrsnela. Dvorišče in vrt bliŠčala sta razsvetljena z lampijončki in umeteljnim ognjem v tamno noč, da je bilo krasn videti. Jeli smo se poslavljati drug od druzega zatrjujoč, da ostanemo složni vedno v borbi za narodne svetinje. Bilo je še nekaj nagovorov in napitnic in že je pripihal vlak, da nas popelje vsakega na svoje mesto. Prvi odpeljali smo se Ljubljančani in Notranjci. Ko se je jel vlak premikati, zaorili so živio- in slava-klici s tako naudušenostjo in tako bratsko ljubeznijo v pozdrav, da si nehote moral misliti, dokler bode tako čil narod, ni se nam bati pogina, če tudi bi bil pritisk iu naval od severa in juga še tako silen. Prelepi ta dan ostal bode ne samo Divačanom. marveč vsem udeležencem gotovo v najboljem spominu. „Sokol" Ljubljanski pa sme s ponosom trditi, da je dostojno zaklučil s tem izletom poletensko se-zijo svojo ter vršil nalogo, katero si je stavil ob svojem pričetku. (Konec prih.) Domače stvari. — (Mati naše presvetle cesarice)Lu< do vika, vojvodin ja Bavarska, praznovala je 30. m. m. v Possenhofnu svoj 81. rojstveni dan. — (Na veliko realko v Ljubljani) pride g. dr. Rudolf Junovicz, bivši ravnatelj na spodnji realki v Serethu v Bukovini Njemu je tudi izročeno vodstvo realke. Čudno, da nikjer bližjo ni bilo sposobne učne moči, da se je moralo poseči v daljno Bukovino po moža, ki ne nozua niti naših razmer, niti našega jezika. Kako se bodo pač obnašali naši poslanci tej najnovejši Gaučijadi nasproti? — (Laskavo priznanje.) Dne 8. septembra 1889 popoludne ob 3. uri bode se v Mozirji (gostilna Kolenc) slovesno izročil briljanten prstan v znak hvaležnosti Savinjskih in Šaleških Slovencev gospodu Mak.su Veršecu iz prilike ujegovega prizadevanja za pridobitev „Južno-Štajerske hranil niče". — (Železnica Ljubljana- Kamu i k.) Trgovinsko ministerstvo odobrilo je podrobne načrte, ki sta jih predlužila gg. Oskar baron Lazzarini in Alojzij Prašnikar. Koncesija za zgradbo se bode baje že letos podelila in zgradba najtežavnejih delov, kakor most čez Savo pri Črnučah in predor v Kamniku, takoj potem pričela. — (Umrl) je danes po daljši bolezni dolgoletni vodja tukajšnje velike tabačne tovarne višji nadzornik Iv. pl. Rezzori, ob polu 9. uri zjutraj. Pokojnik, je bil kar se tiče tabačnih tovarn, ko ve-ščak na glasu, zato je bil od avstrijske vlade poslan v Italijo, da je poučil vlado, ko je prevzela tabačni monopol in pričela graditi tabačne tovarne. V zaslugo bil je odlikovan z vitežkira križem redu sv. Lazarja. Dasi je v političnem oziru stal v nasprotnem nam ostrogu in zlasti ob volitvah vedno proti nam glasoval, bil je vender de'avcem in de- lavkam nasproti naklonjen ter hvalil njihovo pridnost in izredno rabljivost. — (V a bi 1 o) k slovesnemu praznovauju 251et nega obstanka čitalnice v Vipavi dne 8. septembra 1889. Vspored : I. Na predvečer slavnostnega dne baklada po trgu z godbo, potem serenada pred društvom. II. Ob 8. uri zjutraj vsprejem gostov. Vipavske narodujakinje izroČe zastavi trak, kojega so naroČile za čitalnico v spomin nje 251etnice. III. Ob 9. uri korporativni izlet v Log k romarski cerkvi, kjer se izletniki udeležijo z društveno zastavo slovesne sv. maše. IV. Ob 1. uri skupni banket na prostem ob čitalniških prostorih. V. Zvečer običajna veselica z besedo in plesom, pri ugodnem vremenu na prostem — Vspored veselice: 1. Ant. Nedved: »Zvezna", moški zbor. 2. Prolog k slavnosti, sestavil J. Kostanjevec, deklamuje gdč. Hribarjeva. 3. Ant. Nedved: „Pozdrav", moški zbor s samospevom za bariton. 4. Slavnostni govor. 5. Ant. For-ster: »Pjevajmo", moški zbor. 6. Iv. pl. Zaje: „Zrinjski Frankopanka", moški zbor. 7. Dr. Josip Vošnjak: „Svoji k svojim". Vesela igra v jednem dejanji. 8. Ples. Ustopnina k besedi za osobo 30 kr., sedež 20 kr.; k plesu za gospode 1 gold. Začetek ob 6. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor. — Opomba: P. n. gosti, kateri se mislijo udeležiti banketa, naj blagovolijo najkasneje do 5. septembra naznaniti čitalničnemu odboru. Kuvert za osobo določen je na 1 gld. — (V kranjsko hranilnico) uložilo je meseca avgusta 1818 strank 535.888 gld., 1950 strankam se je 449.G98 gld. 01 kr. izplačalo. — (Premovanje konj v Lescah) bilo je v ponedeljek in so dobili premije za kobile z žrebeti: Janez Gogola iz Studenčic 40 gld., Janez Marout iz Radolne 25 gld., Anton Zupane iz Brez-nice 20 gold , Tomaž Prešern iz Lesec 20 gold., Janez Pretner iz Hoš in Fran Legat iz Lesec sve tinji; za mlade breje kobile: Andrej Olifčič iz Go-renjega otoka 30 gold., Janez Frdhlich iz Potok 20 gld., Ant. Žnidar iz Zgoše 15 gld., Miha Zupan in Janez Bernard oba iz Zasepa svetinj; za žre beta: Anton Mršol iz Hraš 15 gld., Janez Gogola iz Hraš 10 gold. Fran Valand iz Lesec 10 gold., Janez Valand iz Hlebč 10 gld., Jože Palošnik iz Podgore, Jože Vidic iz Lesec in Alojzij Knati iz Mošenj svetinje; privatni darili prijatelja kmetij-tijstva sta dobila: Matija Marout iz Dvorske vasi 10 gld. in Frid. Homan iz Radovljice 10 gld. Prignala sta se bila dva žrebca, 10 kobil z žrebeti, pet mladih brejih kobil in osemnajst žrebet. — (Program delitve premij za govejo živino,) ki bode v Trebnjem v ponedeljek 30. septembra 1889. Slavno c. kr. kmetijsko mini sterstvo in slavni deželni odbor kranjski sta na predlog c. kr. kmetijske družbe kranjske blagovolila dovoliti, da se v Trebnjem za Novomeški okraj napravi delitev premij za govejo živino, in sta v ta namen dovolila potrebni denar. Cilj in konec tej razstavi in delitvi premij je: a) da se živinorejci tega okraja s primerjanjem goved različnih krajev spodbudijo v napredek živinoreje in o njem poučijo; b) da se razvidi uspeh, ki se je vzlasti s pripo-močjo državne podpore dosihmal dosegel pri reji naše domače goveje živine. 1. Pravice do premij v Trebnjem imajo vsi živinorejci okrajnega glavarstva Novomeškega. 2. Do 9. ure dopoludne mora pa vsa živina na mestu razstave biti, in sicer posebej junci, posebej telice in posebej krave na ograjah privezane. Vsak lastnik mora sam skrbeti, da ima njegova živina hlapca ali deklo, ki živini streže. 3. Živina, katera hoče premije deležna postati, mora najmanj že pol leta lastnina tistega gospodarja biti, ki jo razstavi. To mora razstavnik dokazati s sprt* čalom svojega županstva. 4. Možje, kateri bodo sodili ob premiranji živine, se izbero po dotičnem predpisuiku c. kr. miuisterstva kmetijstva in se morajo ravuati po propisih za to določenih. 5. Kdor je premijo dobil, se mora s posebnim pismom zavezati, da bode spolnil vse, kar imenovani minister-ski predpisnik veleva ter da bode premirano goved najmanje jedno leto za pleme obdržal. 6. V razstavo se pripuščajo: junci (biki), ki so '/a do 3 leta stari; breje telice, ki so uajtnanj 2 leti; molzne krave, ki so imele jedno, dvoje, tri, Štiri ali k večemu 5 telet. Goved sme biti izvirnega Marija-dvorskega, Muriškega, Belansko-Pincgavskega plemena in pa meflana domaČa Živina z zgoraj imenovanimi 3 rodovi aH pa tudi z drugimi Žlahtnimi rodovi ali pa tudi čisto domaČa živina. 7. Za lepo živino so določene premije tako-le: I. premija (dr- žavna) za bike 30 gld., II. premija (deželna) za bike 25 gld., III. premija (državna) za bike 20 gld., IV. premija (deželna) za bike 15 gld. I. premija (državna) za telice 20 gld., II. premija (deželna) za telice 20 gld., III. premija (deželna) za telice 15 gld., IV. premija (državna) za telice 10 gld., V. premija (deželna) za telice 10 gld., VI. premija (deželna) za telice 10 gld. I. premija (deželna) za krave 20 gld., II. premija (državna) /a krave 15 gld., III. piemija (deželna) za krave 15 gld., IV. premija (deželna) za krave 10 gld., V. premija (deželna) za krave 10 gld. — Od centralnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske. V Ljubljaui, 1. septembra 1889. Ivan Murni k, predsednik. Gustav Pire, tajnik. — (Iz Loža) se nam piše: Stekel pes ogri-zel je pred nekimi dnevi hlapca županovega v Pod-cerkvi, okraji Ložkem. Mislimo, da pes baje ni bil stekel, ker je bil le kaki d/e leti star. Ustrelili so ga precej. Seveda se je ta novica hitro širila po naši okolici in je nekaj gospodarjev že pobilo svoje pse. Ker se bliža čas za lov, uničila je vest o steklem psu vse veselje naših lovcev. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Jaroslav 3. septembra. Cesar z namestnikom in spremstvom ob 10 V« dopoludne semkaj dospel. Na okrašenem kolodvoru pozdravili ga naudušeno načelniki oblastev, zastopniki plemstva in jako mnogobrojno občinstvo. S kolodvora peljal se je po slovesno okrašenih ulicah v dva kilometra oddaljeni Pavlosijev, kjer je do 6. septembra glavni stan. Voz cesarjev spremljali so banderiji. V Pav-losijevu zbrali so se cerkveni dostojanstveniki, tajni svetniki, mnogo zastopnikov plemstva, državni in deželni poslanci in deputacije. Deželni maršal grof Tarnovvski pozdravil cesarja. Odgovor cesarja bil vsprejet z naudušenimi klici. Jaroslav 3. septembra. Na potovanji k manevrom bil je cesar v Krakovem, Boclmiji, Tarnovu in Itzeszovvu slovesno pozdravljen. V Krakovem vsprejel ga je namestnik, načelniki oblastev in duhovščina. Cesar se je zahvalil na mnogobrojnem vsprejemu. Atene 3. septembra. S Krete se naznanja, da se je poležal obrnil na mirno stran. London 3. septembra. Strajk obseza sedaj 180.000 delavcev. Burus izjavil, da če bodo posestniki poslali Indije v Southampton, da se ondu izkrcajo in natovore, bode tudi ondu strajk proglasil. Štrajku oči delavci dobili so iz kolonij 3000 funtov šterlingov. Pariz 3. septembra. V Visinetu blizu Pariza so se tri sestre, priletne neomožene in popolnoma obubožano dame ustrelile. Poprej pa so še hišo zažgale in vse živali konja, psa in mačko postrelile. Jaroslav 4. septembra. Včerajšnja razsvetljava mesta bila je impozantna. Danes zjutraj ob 7. uri odšel cesar s spremstvom k manevrom. Vrne se opoludne. Popoludne si ogleda mesto Jaroslav in vojaška poslopja. Razne vesti. * (Umrl) je 1. t. m. v Gmundnu fem grof Ivan Dragotin IIuyn, jeden najstarejših generalov avstrijskih in imejitelj 13 pešpolka, v 78. letu dobe svoje. Raniki, rojen na Dunaji dno 10. fehruvarja 1812. leta, bil je po vrlem, skoro f>01etnein službovanju, vsled lastne prošnjo umirovljen že 1. julija 1876. * (Velikanska tatvina.) V Genovi jo izginilo 30. m. m. iz sobe, kjer je nekaj dnij prej umrla grofinja del D r a go, dragocenosti in denarja za 200.000 lir. Troje tatvine sumnih slug so prijeli in zaprli. * (Kritičen dan) Japonsko mesto Kuma-toto zadela je 28. m. m. grozna nesn-ča. Strašansk potres porušil in poškodoval je namreč mnogo hiš ter usmrtil in teško ranil obilo ljudij. Poslopja po-greznila so se kar v zemljo. Prvemu silnemu potresu sledil je še drugi. Voda odnesla in razrušila je doslej 930 hiš in mej strašno povodnijo utonilo je 41 osob. Volilni shod. V nedeljo dne 8. septembra 1.1. (M. Šmaren) bom v Vipavi v dvorani čitalnice po božji službi v Logu (okolu poludne) poročal o mojem delovanji v državnem zboru ter vabim p. u. volilce na mnogo • brojno udeležbo V Ljubljani, due 4. septembra 1889. l>r. A. JFerja»n£'ić, državni poslanec. — ( Easb • • 4 H« Svinjsko „ „ — 56 Krompir . ... 1 2 05 Kostvunovo , „ — 32 Leča, n ... 12 - Pifianec...... — 3 > Grah, v 13- Golob...... — 18 Fižol, . ... 11 Seno, 100 kilo . . . 2 28 Maslo, kgr. . ;— 80 Slama, „ „ . . . 2 'A2 Mast, — ijh Drva trda, 4 □metr. ii 40 1 Speli tri Sen „ —t 56 „ mehka, 4 „ 4 90 Meteorologično poročilo. Čas opazovanju Stanje barometra v ni in. Tem« Vetrovi Nebo Mo-krina v mm 3 sept 7. zjutraj 2. popol. '.i. zvečer 737 9 nun. 7876 mm. 738*1» mm. 15 0° C 964« G 17-6" (j brezv. si. vzh. si. vzh. megla 0 70m, la». i jas. | dožJa- Mrodnja temperatura 19'8e, za 2-8" nad normalom. XD-uLzaa.jsls:si "borza dne" 4 septembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 83-50 — gld. Srebrna renta...... 84*30 — „ Zlata renta......, 109 90 — „ B°/p marčna renta .... , 9950 — „ Akcije narodne banke... « 907*— — „ Kreditne akcije ..... , 304'— — „ London...... . „ 119-35 — „ Srebro....... „ —1— — , Napol.......... 9-47 — „ C. kr. cekini...... , 5-64 — , Nemfike marke....., 58-20 — „ 4°/„ državne srečke iz 1. 1854 260 gld. 132 gld. Državne srečke iz 1. 1864 10O , 174 „ Ogerska zlata renta 4% . . ... 99 „ Ogerska papirna renta 5°/0 . ... 94 „ 5°/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. — „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 123 „ Zemlj. obe. avstr. 4Vt°/0 zlati zast. listi . 119 „ Kreditne srečke.....100 gld. 181 „ Rudolfove srečke..... 10 ., 20 „ Akcije anglo-avstr. baike . . 120 134 „ Trammway-drnst. velj 170 gld. a v. 225 „ danes 8355 84*86 109-95 9955 907-— 304-10 119-35 9-47 S «4 &B-22'/a — Kt. n 45 60 lO 50 50 30 50 Jeden ali dva dijaka vsprejmeta so pod ugodnimi pogoji na lirano in stanovanje pri poštenej, v sredi mesta blizu šol stanujočoj rodbini, kjer bi bil tudi glasovir na razpolaganje. — Natančneje se izvi v proria|nliiici gospe V ne Hofbmier* Jeve, GUetlallske nlice -t. 4. (7o7—1) Nekaj čisto novega y dijetetiki je naravna, veliko v sebi imajoča, z oblastveno koncesijo z umetno, svobodno o^ljenčevo kislino nasičena, na novo v trgovino došla Kostrevniška Rimska slatina 111* i Kopalci. Srečno zjeilinjeiije prirode in umetnosti, nepre-kosljiva d i je tet iona pijača, kakeršne še dosedaj ni bilo, zdravejča, kakor tako imenovana v sifonih napolnjena, bolj se peneča, nego drnge nahajajoče se mineralne vode. Dobiva se v vseh boljših lekarnah, prodajal nicali rudninskih vod, pri trgovcih in direktuo pri »skrbništvu Rimske slatine, pošta Rogatec-Slatina (na Štajerskem). (305—19) Pri generalnem agentstvu v Gradci jedne avstrijske zavarovalne družbe se vsprejme mlad mož iz dobre rodbine, ki je prav dobro vešč nemščine in slovenščine v besedi in pismu ter more pokazati dobra šolska spričevala. Šest mesecev za poskušnjo. Prošnje in prepisi spričeval pod ,,Asse-curanz-Practikant 1889" poslati je v Gradec poste restante. (689—3) Št. 1221. (710—1) Razpis službe gozdnega paznika. Mestna občina ttkofju Loku vgprejme v službo gozfliicgu pazniku z letno plačo 180 gld. Prosilci, slovenskega je/.ika in pisave zmožni, naj svoje prošnje najdalje do X. ©l^toTora, 1889 podpisanemu uradu dopodljejo. Županstvo ^lcofja Loka, dne 1. septembra 1889. Valentin Sušnik, župan. Naznanilo. Pri občini deželnega stolnega mesta Sarajevo v Bosni odda se mesto konjača. Plača 400 gld. na leto s postranskimi pristojbinami za lovljenje psov, odiranje in pokopavanje mrhovine itd. Prošnje, katerim je pridejati spričevala o lepem vedenji, dokazila o dosedanjem delovanji, potem rojstni list in zdravniško spričevalo o telesnej krepkosti, imajo se do septembra tekočega leta doposiati magistratu deželnega stolnega mesta Sarajevo. V Sarajevem, dne 28. avgusta 1889. Župan: (703-3) Mustafa Fadil Pasić. v1zitnice priporoča „Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. (Izvleček.) Dne 21. septembra 1889 ob 10. uri dopoludne bode v uradnem prostoru c. kr. garnizijske bolnice v Trstu javna ponudbena obravnava za zagotovljen je trakterskega dajanja brane bolnikom in ko-mandovaniin v tej bolnici, potem v rezervni bolnici, ki se naredi v St. Bartholomeo pri Trstu, če bi bilo treba. Natančneje se razvidi v razglasu z dne 19. avgusta 1889 v št. 195 tega lista. Od c. kr. garnizijske bonice št. 9, v Trstu, dne 19. avgusta 18 8 9. (677) m^^P*- Protenorji c. kr. klinike na »uiiujl, protjegor l>r»w«lio, ■^51 |>rof«šorWcliiiU»ler, pok, profesor Oppolr.er. kakor tudi JH^" «lni/.ili ^»vrTiTi ^tlruvuikov »»[»'Hiitejo iu priporočajo le priMtno in Svetovno slavno c. kr. alli ulivie, za katere je ustna ij3$" votlim«, tako u^otlna tlu, katere se lotijo zoli, ua začno «uiti. Dr. Popp-a zobna filomba ju "iSk^M ISi.9a,u Dr. Popp-a zeljišeno milo r^T^Zm^^^if0' Cena: Aiiailieriii ustna voda v dvojno povekšanih steklenicah po 50 kr., gld. 1.— iti gld. 1.40. — Anal h«-zobna pasta v puščicah po gld. 1.22. — Aromatična zobua pasla a 35 kr. — Zobu! prašek v Skatljicah po kr. — Zobna plomba v etuiji gld. 1.—. — Zeljld6u.» milo h 30 kr. Pred ttiipovaniein |>onare|ene Anatlierin ustne voile, ki |a po analigi le iz kislin naoruvljeni preparat, s lt.«terim se aobje jirjBggođaj iiniolio. se izrecno svari. (»; (t, Dr. J. G. POPP, Wien, I., Bognergasse Nr. 2. Dobiva bo v Ljubljani pri lekarjih J. Swoboda, V. Mayr, U. pl. Trnkoczy, Ludovik Grečel, G. Piccoli, dalje pri trgovcih C. Karinger, Vaso Petrićić, Edvard Mahr, Peter LaBsnik, bratje Krisper; v Postojini: Fr. Baccarich, lekar; na Krškem: F. Bomches, lekar; li. Engelsberger, trgovina z galanterijskim blagom; v Idriji: J. Warto. lekar; v Kretnji: K. Savni k, lekar; Martin Pettau, trgovec; v Skofjej Loki: C. Faliiani, lukar; v Kočevji: J. Braune, lekar; v Ajdovščini: M. Cuglielmo, lekar; t» Litiji: J. Beneš, lekar; v Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Radovljici: A. Roblek, lekar; v Novem mestu: F. ilaika, D. Ki/.zoli, lekarja; A. Gnstiu, trgovina z galanterijskim blagom; v Kamniku: J. Močnik, lekar; « Trebnjem: J Kuprecht, lekar; v Cmondji: J. Blazek, lekar; v Vipavi: A. Lebau, lekar. Izdajatelj iu odgovorni urednik: Dragotin Hribar. L.'ustniua in tisi „Narodne Ti i urne*. E4 87289195