ČETRTEK.12.avgust 2021/ ŠTEVILKA 1418. leto XXVII / poštnina plačana pri pošti 6310 izola - isola / cena: 1,50 EUR DOSTAVA NA DOM ali OSEBNI PREVZEM JI H-1 Tel 05 6416 333 /mobi 041 684 333 malice in kosila / od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00 uro STISKORNO MQNDRQČ r ^ 040/432-9^3 Če se že gremo, se gremo do konca Julijski referendum za vodo je uspel, ker se ljudje zavedamo pomena vode in kerje bil hkrati tudi glasovanje proti trenutni vladi, Izolski referendum o Občinskem prostorskem načrtu lahko uspe samo na podoben način. (MeQ To pomeni, da morajo pobudniki referenduma, v tem primeru je to Civilna iniciativa za Izolo, volivce prepričati, da jim ne gre le za spreminjanje nekaterih členov in poglavij tega prostorskega načrta ampak tudi za ugotavljanje odgovornosti tistih, ki so ga pripravljali. Samo v tem primeru bodo na svojo stran dobili tudi tiste ljudi, ki komaj vedo, kaj je to Občinski prostorski načrt, vedo pa, da niso zadovoljni z načinom vodenja izolske občine. Pri tem seveda ne gre la za župana, ampak za vse, ki so, kljub številnim pripombam, vztrajali pri dokumentu, ki Izoli ne prinaša prav nobenega olajšanja. Z zamudo pripravljena pojasnila, zakaj ta dokument potrebujemo so v Civilni iniciativi zlahka zavrnili. Pokazalo se je, da botri tega dokumenta očitno podcenjujejo miselne sposobnosti Izolanov, s pojasnjevanji, da se, ob nesprejetju OPN-ja bolnica ne bo mogla širiti, da ne bo mogoče dograditi stavbe KS Jagodje - Dobrava ali umestiti nove policijske postaje. Namesto odkrite javne obravnave dokumenta z željo po vključevanju pametnih pobud občanov, so se raje posvečali utemeljevanju zavračanja pobud, zadnje čase pa s piarovskimi sporočili želijo doseči tisto, kar jim v razpravi ni uspelo. In česa bi se lahko oprijeli občani, ki o tem prostorskem dokumentu ne vedo veliko, ko bodo prišli na volišče in pred seboj imeli ZA in PROTI? Še najbolj oprijemljivo je odločanje o tem ali naj se Izola stanovanjsko širi na zelene površine in ob tem zanemarja urejanje starega mesta, ki ga zdaj enostavno razprodaja. Odločali se bodo med željami investitorjev in željami občanov glede Arga, Ladjedelnice, Delamarisa, Rude in Podbelveder-ja. Spraševali se bodo, kako so lahko moteli in vinske kleti postali razvojni objekti, kmetije, na katere redki izolski kmetje čakajo že desetletja, pa ne. Toda, tudi to za zavrnitev dokumenta ne bo dovolj, če ne bo tudi jasnega sporočila, da morajo predlagatelji takšnega dokumenta, to pa so vsi, ki so ga pred sprejemom tako zavzeto branili pred javnostjo in občinskimi svetniki, prevzeti odgovornost za to svoje ravnanje. Če takšnega zagotovila ne bo, se lahko zgodi, da občani na morebitnem referendumu zavrnejo OPN, isti avtorji na hitro spremenijo par členov, isti občinski svetniki spet glasujejo za ..popravljen" OPN in vse bo kot prej. Skratka, če referendum o OPN ne bo tudi referendum o odgovornosti funkcionarjev, je vse skupaj izguba časa.. @ INTES4 SNsUMOlO BANK NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si y Novi nauki iz starih časov Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu, In ga imamo tudi mi. Že res, daje vsak vikend 'doma" v Izoli, a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova, Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Obstaja država, nekdanji simbol zla, ki se obnaša kot družba, ki skrbi za svoje državljane. Ker države brez ljudi pač ni. Tako kot ljudje tvorijo družbo, je država samo inštitucija, organ, organizacija, ki omogoča, da ljudje, ki so družba, v njej zadovoljijo svoje potrebe in interese. Tako kolektivnim, kot individualnim, od izobraževanja, življenjskega standarda, dela, zdravstva, vsega, kar spada v civilizacijo in kulturo. Ta država, nekdanji simbol zla, je v času največje aktualne krize, nove, četrte faze pandemije, odločno naredila tisto, česar posameznik ne bo zmogel - vse šole, vrtce, univerze je, pred začetkom šolskega in post dopustniškega delovnega leta, iz proračuna, ki je nastal od davkov in prispevkov državljanov, opremila z UV-čistilniki zraka, s sistemi za prezračevanje in z detektorji virusa. Ni šole v tej državi, govorimo o Nemčiji, ki začetka šolskega leta ne bi dočakala pripravljena. Vsaj toliko, kolikor trenutna znanost in znanstveniki vedo o preprečevanju možnih okužb. Do zdaj so za to uporabili 200 milijonov evrov. Da ne bi bilo nesporazumov, država je celoten proces v parlamentu uzakonila in z zakoni definirala vse njegove faze, od naročanja, inštalacije do plačila. Imamo pa drugo državo, ki ni porabila niti evra, da bi zaščitila svoje otroke in preprečila zapiranje šol in domov za starejše občane, ampak je 800 milijonov evrov namenila nakupu tankov, obveščevalnih, prisluškovalnih in spremljevalnih sistemov, da bi le v vsakem trenutku vedela, kje in kaj počne njen državljan. Kar pa ni zapisano v nobenem zakonu, celo parlament tega ni sprejel. Vse se dela po ukazih, odredbah in odlokih, ki veljajo tudi za nazaj. Potem sicer vse pade na Ustavnem sodišču, ampak je škoda že narejena, poti nazaj pa ni. V tisti prvi državi, v času, ko je še vladalo zlo, so imeli takšne uredbe: “S tem pooblaščam vsakega poveljnika, da aretira vsakega, ki bi pokazal pete - ne glede na to za koga gre ali kako visok je njegov položaj - in ga postavi pred zid. Poskrbite Brandt, da bo ta uredba izšla in naj jo Ministrstvo za pravosodje uzakoni, če je treba tudi z veljavnostjo za nazaj." (Heinrich Himmler, Reich-marschal SS, šefu kabineta Brandtu, aprila leta 1945, v SS bolnici v Hohenlychnu). Poanta ni v zlu, poanta je v “naj jo Ministrstvo za pravosodje uzakoni.” TV državi, v kateri živimo V tej današnji državi, v kateri živimo, je temeljni oblastniški način širjenje zla in sovraštva, vojna proti zunanjemu sovražniku in notranjim prijateljem, začenši z nekdanjo državo, proti nevladnim organizacijam, kritičnim intelektualcem in medijem. V tej naši današnji državi, v kateri živimo, Ministrstvo za kulturo financira družbe, ki javno objavljajo, da je “Hitler heroj”, predsednik vlade države, v kateri danes živimo, pa z najvišjim priznanjem svoje stranke, plaketo Jožeta Pučnika, javno (s televizijskim prenosom) nagrajuje svojega mladinca Klemna Travna, ki je zaslovel s pozivom Luki Dončiču, da se distancira od očeta tako, da si priimek spremeni v Dončič. Lahko si mislite, s kakšnim zanosom so mu pritrdili in pohiteli v spremembe trener Sekulič in pomočnika Dalibor Damjanovič in Dra-giša Drobnjak, pa igralci Nikolič, Čančar, Dragič, Murič. Edino mike Tobey ni vedel, kaj bi naredil. Tobič ali Tobič? Tako je šovinizem, nacionalizem, rasizem dobil odlikovanje vladajoče stranke v državi iz rok njenega predsednika, tako kot je nacistična družba dobila denar od Ministrstva za kulturo, da slavi Hitlerja. A vsak človek nosi svoj priimek, tako kot nosi barvo svojega telesa ali barvo oči. Denarje, pa ga ni In tako oblasti, ki jo imamo, ki nima denarja, da bi zaščitila otroke in starejše, tiste najbolj ranljive družbene skupine, ima pa ga za hitlerjance, šoviniste in svoje ma-džaroidne toaletoide, ostaja samo še to, da uniči drugače misleče, ki niso po njeni podobi. V bratskem objemu Orbana in Janše, višegraj-cev in Poljaka, Bolgara in Vučiča. Zdaj so na vrsti Večer, Dnevnik, RTV, prva (in ostala bo) je bila STA. Če ne moreš uničiti, lahko vsaj najdeš sledilce, ki bodo ubogali. Če ne moreš uničiti, ali kupiti, ali prodatj medija, lahko kupiš pokvarljivo novinarsko robo, ki bo ubogala. Pa se za novinarje razglaša cela armada kimoglavih prodanih duš, ki so se brez milosti in pogumno postavili v službo države in nacije, z uporabo najširšega asortimana servisnih tehnik, od cenzure do propagande, od laži do prikrivanja mafijaške narave oblastnikov, od slavljenja zločinov do prevlade zločincev. Kar enostavno pomeni, da v tej krasni državi velja eno samo novinarsko pravilo, ki se je izkristaliziralo v tridesetih letih: Novinar, ki se resno posveča pisanju, svojemu delu in delovanju, resno ogroža svoje delo in delovanja, pa tudi življenje. Ali, kot je zapisal Viktor Ivančič, ko je pisal o tem, da so novinarji Glasa Istre, ki niso pisali po diktatu, bili odpuščeni iz redakcije: “Najbolj varen način, da novinar zadrži svojo službo je, da se ne ukvarja s svojo službo. ” Zoran Odič MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040211 434 elektronski naslov: http://wvvw.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211 434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Izola je tri dol valovala in en dan praznovala Olimpijski Val 202 seje za tri dni preselil v Izolo in tukaj pripravil pravo olimpijsko vzdušje, ki seje drugega dne tudi končalo s slavjem ob osvojitvi zlate medalje plezalke Janje Garnbret, Največ ljudi pa seje zbralo ob prenosu košarkarske tekme za bronasto medaljo, ko pa slavja ni bilo. Od 6. do 8. avgusta, torej ob zaključku olimpijskih iger, se je premični studio Vala 202 zaparkiral v Izoli pri parkirišču Lonka in od tam povezoval poslušalce z dogajanjem v oddaljenem Tokiu. Na velikem zaslonu so predvajali njpomembnejše nastope slovenskih športnikov in se, ob pomoči izkušenih radij cev lahko preizkusili v vlogi športnega reporterja, v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije pa tudi v različnih športih. Vse dni olimpijade sta program sooblikovala Izoli zelo naklonjena voditelja Aleš Smrekar in Uroš Volk z ekipo.. Seveda so gostovanje v Izoli popestrili s pogovori z izolskimi športniki (Rajko Hrvat, Vasilij Žbogar) in izolskimi glasbeniki, med katerimi je bil tudi Rudi Bučar. Seveda ni šlo brez poudarjanja turistične privlačnosti našega mesta, tako da je Izola dobila res lepo in zagotovo učinkovito promocijsko prireditev. Valovci so s seboj pripeljali tudi plezalno steno, ki je še posebej zanimala najmlajše in nekateri so bili že pravi mojstri vzpenjanja po malih oprimkih vse do vrha, te pet metrov, visoke stene. Še enkrat se je pokazalo, kako malo je treba storiti za zabavo gostov in tudi domačinov. Veliko platno, dober projektor in kvaliteten izbor filmov ali koncertov. Za malo denarja je lahko veliko muzike. Valovci so nam pokazali, kako se to dela. Eppur sucede [se dogaja) Preostanek poletja v slovenski Istri bo v znamenju mnogih dogodkov. Poskrbljeno bo tudi za ljubitelje umetnosti, najmlajše in ker se v Istri vedno dobro jč in pije, seveda tudi za kulinarično dogajanje. Pregled dogajanja so pripravili v Turističnem združenju Izola v sodelovanju z Zavodom za mladino, kulturo in turizem Koper, Občino Ankaran in Turističnim združenjem Portorož. Poglejmo katere od prireditev so umeščene v Izolo. Dober tek V soboto je bil carinski pomol že osvetljen in poln ljudi, sicer še vedno v omejenem obsegu, kaj se tam dogaja pa niso vedeli niti na Centru za kulturo, šport in prireditve, niti najbližji gostinci. Kasneje smo in so izvedeli, da je šlo za prireditev poimenovano Mednarodni festival "Malvazije v pristanu - Malvasie in porto", katerega prireditelj je bila koprska Rotunda, soorganizatorja pa tudi LAS Istre in IstraTerra. Dvajset vinarjev iz Slovenije in Italije je tam predstavljalo svojo malvazijo. Vstop je bil prost, cena degustacijskega paketa z neomejenim številom vinskih vzorcev 15 EUR, kavcija za kozarec pa dodatnih 5 Eur. Prireditev je bila, vsaj po prisotnih, namenjena predvsem turistom. V soboto, 4. Septembra, bo carinski pomol gostil že drugi letošnji Pomol okusov, med 10 in 26. septembrom pa v Izoli sledijo Dnevi bakalaja. Na poslušanje Na glasbene dogodke vabi Izola v park Pietro Coppo in na srečanja ob špini v Ljubljanski ulici. V parku boste 13. avgusta z nastopom skupine Year of Rookie na svoj račun prišli ljubitelji alternativnega roka, že naslednji dan bodo melodije bolj umirjene. Prepustili se boste lahko slovenskim ljudskim pesmim izpod strun Marjetke Popovski. Vikend bo na nedeljo zaključil lokalni avtor, kitarist in pevec Van Baray. 19. avgusta bo v parku zvenela komorna glasba, ko se bo zgodil koncert komornih skupin. 1 Med večjimi koncerti, ki se bodo zgodili v letnem kinu Arrigoni bo 14. | avgusta koncert skupine Hamo & Tribute 2 Love, 20. avgusta pa bodo tam 1 odmevale melodije legendarnih Beatlov. Nastopili bodo namreč Help! A = Beatles Tribute. kih ; i f r a Izola - Trg Etbina Kristana 2,051/301052,031/356 887 LETOS PRAZNUJEMO 30 LET Z VAMI NEPREMIČNINE IZOLA d.o.o. www.sifra-nepremicnine-sp.si sifra@siol.net OBALA V MALEM Ivan Konstantinovič, univ. dipl. ekon., št. licence: 00002 Na gledanje V Izoli se boste lahko nasmejali Gašperju Bergantu, ki bo s stand-upom nastopil 12. avgusta v parku Pietro Coppo in Tadeju Tošu, ki bo Arrigo-nijevo občinstvo spravljal v smeh dan kasneje. Konec avgusta, natančneje med 25. in 29. avgustom, boste na izolskem Kino otoku - Isola Cine-ma zopet lahko uživali v kinu na prostem. Pri špini pa bo Lucio Dalla. SZJ Trg nepremičnin Lani smo prodali 91 stanovanj in 17 hiš Geodetska uprava je objavila Poročilo o slovenskem trgu nepremičnin za leto 2020, ko je bil zaradi epidemije obseg trgovanja seveda manjši, cene nepremičnin pa so še naprej rasle, Podatki kažejo, da nekatere druge regije prevzemajo primat obali glede cen stanovanj, hiš in stavbnih zemljišč,, Rekorderka Na istrskem podeželju so za 950.000 Eur prodali 520 kvadratnih metrov veliko hišo (vključno s terasami in garažo) s skoraj 1100 kvadratnimi metri pripadajočega zemljišča, zgrajeno leta 2010. ANALITIČNO OBMOČJE Stanovanja - fond Stanovanja -it prodaj Hiše - fond Hiše - št prodaj TAO OBALA 22.000 SOS 17.001 170 LAO KOPER 8.527 255 3.176 39 LAO PIRAN. PORTOROŽ 5 902 133 3255 33 LAO IZOLA 5.394 9, 1.630 17 LAO HRVATINI. ŠKOFIJE PRADE 1167 36 4 479 40 LAO ANKARAN 953 21 525 4 LAO SEČOVLJE MALIJA KORTE. ŠARED. STRUNJAN. GAZON 601 18 2.625 26 LAO VANGANEL. MAREZIGE 256 1' 2.171 17 ZOIS 2016 ZOl/ 2018 2019 2020 V letu 2021 se je promet z nepremičninami zmanjševal do februarja, ko je prenehala prepoved opravljanja terenskih ogledov nepremičnin. Po normalizaciji poslovanja z nepremičninami je število transakcij z nepremičninami poskočilo in bilo aprila že na približno enaki ravni kot v letu pred epidemijo. Glede na preliminarne podatke pa se je rast cen stanovanjskih nepremičnin letos celo nekoliko pospešila. Cene nepremičnin so bile lani višje praktično povsod po državi, verjetno pa so zaradi epidemije vendarle zrasle nekoliko manj, kot bi sicer. Rast cen stanovanjskih nepremičnin se je nadaljevala tudi v prvem četrtletju letošnjega leta. Najvišje so cene nepremičnin v Ljubljani, v gorenjskih in obalnih turističnih krajih (Kranjska Gora, Bled, Portorož, Piran), v okolici Ljubljane in v Kranju. Na obalnem območju rast cen ni bila najvišja, saj so cene stanovanjskih nepremičnin v Kranjski Gori in na Bledu v zadnjem času že presegle cene v obalnih krajih. Mesto in podeželje Pri Geodetski upravi ločeno obravnavajo nepremičnine v mestu in tiste na podeželju. V mestnem delu Izole več kot tri četrtine stanovanjskega fonda predstavljajo stanovanja v večstanovanjskih stavbah, ki so bila zgrajena po letu 1960. Vrednosti stanovanjskih nepremičnin na območju Izole se zaradi kupcev iz notranjosti Slovenije in tujcev v zadnjih letih počasi približujejo tistim v Portorožu in Piranu. Na podeželju enotno obravnavajo Sečovlje, Malijo, Korte, Šared, Strunjan in Gažon. Stanovanjski fond je raztresen po vaseh, sestavljajo ga sto in več let stare hiše in hiše, pretežno zgrajene v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Stanovanja Na območju Obale je evidentiranih prek 40 tisoč stanovanjskih enot. Od tega je 56 odstotkov stanovanj v večstanovanjskih stavbah in 44 odstotkov stanovanjskih hiš. Kar 46 odstotkov stanovanjskih hiš predstavljajo vrstne hiše oziroma dvojčki, kar pomeni daleč največji delež v Sloveniji.. V ožjem območju Izole je evidentiranih 5.394 stanovanj, leta 2020 je bilo 91 prodanih. Evidentiranih je tudi 1.630 individualnih hiš, od tega so jih lani prodali 17. 30 odstotno zmanjšanje števila prodaj in nakupov je največje v Sloveniji in je posledica zmanjšanja ponudbe. Ta je bila namreč leta 2019, zaradi razprodaj še zadnjih zalog stanovanj oziroma dokončanja v zadnji krizi nasedlih projektov, na Obali razmeroma velika. Na območju Sečovelj, Malije, Kort, Šareda, Strunjana in Gažo-na je bilo lani prodanih 25 zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb v skupni površini 2,32 hektarjev. Tržne cene Območje Obale je območje, kjer so cene nepremičnin zaradi morja in turistične privlačnosti tradicionalno visoke. V Izoli smo lani prodali 54 stanovanj. Cena za kvadratni meter je v povprečju znašala 2.500 Eur za stanovanja, ki so bila v povprečju zgrajena leta 1972 in imajo v povprečju 51 m2 uporabne površine. Na območju Obale so bila tudi lani najdražja stanovanja v Piranu in Portorožu. Srednja cena rabljenega stanovanja je tu znašala blizu 2.700 €/m2. Rekorder Najvišja dosežena cena za stanovanje je bila 5.450 €/m2. Za to ceno je bilo prodano stanovanje v Piranu na Punti, velikosti 40 kvadratnih metrov, zgrajeno leta 2005. Večina stanovanj na območju »Piran, Portorož« se je prodala po ceni med 2.300 in 3.000 €/m2, v drugih občinah pa med 2.100 in 3.000 €/m2. V zaledju obale so bile cene stanovanj za okoli četrtino nižje, večina se jih je lani prodala po ceni med 1.800 in 2.200 €/m2. Hiše Na območju Obale je ponudba hiš zelo omejena, cene hiš pa so v največji meri odvisne od mikrolokacije oziroma od bližine morja in pogleda nanj. Najdražje so seveda hiše na obali oziroma v neposredni bližini morja ali z neposrednim pogledom nanj. Te lahko dosežejo astronomske cene, a se na trgu pojavijo le izjemoma. Tako se praviloma večina hiš proda v zaledju obale in v Kopru, kjer so cene seveda nižje kot v obalnih turističnih krajih. Srednja cena stanovanjske hiše na Obali je leta 2020 znašala 215.00Č evrov. Srednja letnica zgraditve prodanih hiš je bila 1967, srednja velikost hiše približno 150 kvadratnih metrov, srednja površina pripadajočega zemljišča pa 250 kvadratnih metrov. Približno polovica hiš se je lani prodala v razponu cen od 145 do 290 tisoč evrov. Zemljišča za gradnjo Lani so na našem podeželju zabeležili 15 prodaj zemljišč za stanovanjsko gradnjo, ki so dosegla povprečno ceno 100 Eur/m2 v povprečju pa so bile parcele velikosti 970 m2. Ponudba zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb na Obali je zelo omejena. Kakovostnih nezazidanih zemljišč v bližini morja praktično ni oziroma pridejo na trg izjemno redko. Najdražja zemljišča so se lani prodajala na območjih »Piran, Portorož« in »Ankaran«, kjer se jih je večina prodala po ceni med 100 in 350 €/m2. Večina zazidljivih zemljišč na zalednih območjih se je prodala po ceni od 70 do 160 €/m2. Rekorder Najdražje zemljišče je bilo lani prodano na območju »Piran, Portorož« za okoli 380 €/m2. Gre za 530 kvadratnih metrov veliko zemljišče za nadomestno gradnjo nad Pacugom. Gibanje cen V obdobju od leta 2015 je bila rast cen stanovanj v večstanovanjskih stavbah na območju Obale, nekoliko presenetljivo, pod slovenskim povprečjem. V Kopru je bila rast cen stanovanj med petimi največjimi mesti najmanjša. Rast cen stanovanjskih hiš pa je bila nadpovprečna in je bila v Kopru med največjimi mesti le za Ljubljano.. Nadpovprečna je bila na Obali tudi rast cen zemljišč za gradnjo stanovanjskih stavb, ki je bila praktično enaka kot v Ljubljani. Kmetijska zemljišča Območje Primorske je najbolj skromno s kmetijskimi zemljišči, saj jih je vsega skupaj za 14.430 ha (Štajerska jih ima skoraj 120.000 ha). Prodanih je bilo 294 kmetijskih zemljišč, srednja cena kmetijskega zemljišča brez trajnih nasadov je znašala 6,50 Eur/m2, povprečna velikost zemljišča je bila 1.200 m2. (DM) j GGS d.o.o., Koper, Vojkovo nabrežje 23 GEODETSKE STORITVE - ureditev meje - parcelacija - Izdelava geodetskega načrta - izdelava etažnega načrta z vknjižbo - izravnava meje -zakoličenje objektov - evidentiranje stavbe - vpis stavbe v kataster stavb - nadzori in legalizacije objektov - pridobivanje gradbenih in uporabnih dovoljenj te'-: 05 6278 300 - pridobitev hišne številke GSM: 041 638 364 -komparacija e-mail: info@ggs.sl - pravno svetovanje www.ggs.sl - cenitve nepremičnin Vzdrževanje občinskih stanovanj ni poceni Večino vzdrževalnih del na stanovanjih, poslovnih prostorih in upravnih prostorih v lasti Občine Izola seveda opravlja kar JP Komunala, kije v celoti v lasti Občine Izola, Tako se zdi tudi najbolj prav, o ceni teh storitev pa ne odločajo občinski svetniki ampak pooblaščeni cenilec. Cenik objavljen na občinski oglasni deski pove, da nobeno delo ni podcenjeno. Na spletni strani Občine Izola smo našli nov Cenik za storitve vzdrževanja stanovanj, poslovnih prostorov in upravnih prostorov v lasti Občine Izola, ki ga je predlagala Komunala Izola d.o.o. in ga je preveril ter potrdil kot skladnega z Zakonom o javnem naročanju cenilec gradbene stroke Edmond Mahnič. Cenik je v veljavi od 1.7.2021 dalje za obdobje enega leta. S tem cenikom se Občini Izola zaračunavajo storitve, ki jih Komunala Izola kot upravljavec stanovanj, poslovnih prostorov in upravnih prostorov v lasti Občine Izola zaračunava Občini Izola. V cenik gradbeno obrtniških del so vključena pripravljalna in zaključna dela, rušitve, zidarska, tesarska, krovska, kleparska, ključavničarska, mizarska, kerami-čarska, slikopleskarska in mavčno kartonska, fasaderska in tla-karska dela ter stavbno pohištvo in kanalizacija. Dodatna okrasitev panojev s statutom, oziroma, kdajlp Merkator na Velikem trgu dobil zunanji koš za smeti? mmm - • . ■ - k ; - SIS Oranžni smo! Slovenija je včeraj izpolnila pogoje za oranžno fazo epidemije po merilih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni (ECDC), glede na napovedi Instituta Jožefa Stefana pa bomo-jeseni razmeroma hitro prešli v rdečo fazo. Takšen epidemiološki razvoj dogodkov pomeni, da bo treba izvajati ukrepe, ki bodo zagotavljali varna okolja, se pravi sistem PCT bo moral postati ukrep, ki bo nujen na vseh dejavnostih - v zdravstvu, socialnem varstvu, šolstvu, gostinstvu, kulturi, športu in javnem življenju, pravijo na Ministrstvu za zdravje. STA Posebej je ocenjena demontaža in montaža strojnih instalacij in sanitarne opreme, ter vrednost delovne sile. Cenik urnih postavk za storitve, ki jih opravljajo delavci JP Komunala ob vzdrževanju občinskih prostorov je na spodnji tabeli. Znimivo je, da ima JP Komunala tudi pribitke glede na lokacijo vzdrževalnih del in vsa dela v starem delu mesta so dražja za 5 odstotkov. Ob tem ne gre spregledati, da je večina omenjenih objektov prav tam. Cenik urnih postavk za storitve delovne sile 01 1 Gradbeni delavec ura 14.90 2 Monter elektro instalacij ura 16.90 3 Monter strojnih instalacij ura 16.90 4 Serviser plinskih instalacij ura 29.80 5 Za intervencijska vzdrževalna dela Izven delovnega časa se cena delovne ure glede na cenik rednih vzdrževalnih del dvigne za: 30% Cene so izražene v EUR brez DDV. Pločnik ob Južni cesti V sklopu investicijskega vzdrževanja občina ureja del dotrajanega pločnika ob Južni cesti. Dela v višini dobrih 20.000 evrov izvaja JP Komunala Izola in bodo zaključena konec prihodnjega tedna. V sklopu preplastitve pločnika v dolžini 170 metrov bo izvajalec zamenjal tudi vrtne robnike med pločnikom in zelenico. Obremenjenost s hrupom in birokracijo V prejšnjem Mandraču smo zapisali, da Občina Izola, zaradi nenehnih pritožb ne izdaja več dovoljenj za začasno ali občasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom (po domače za uporabo ozvočenja) pa smo ugotovili, da to ne drži. v začetku tedna so nas namreč demantirali z izdajo takšnih dovoljenj Centru za kulturo šport in prireditve in sicer za prireditve, ki jih organizirajo v Parku Pietro Coppo in za Praznik oljk, vina in rib, ki se bo očitno dogajal tudi tam. Dovoljenje za omenjeni praznik velja za 28. september od 17. do 23. ure. Tako zgodnji zaključek prireditve, ki jo imajo Izolani tako radi in se je običajno zavlekla čez polnoč je povsem v skladu z novimi pravili našega mesta, ki ob 22. uri zvečer, ko se večer šele naredi, utihne, kot bi mu kdo zaprl usta. Pa to ni vse, kar čaka organizatorja, ki mora prireditev izpeljati v skladu z dostavljeno dokumentacijo o nazivni električni moči in številu zvočnih naprav ter načrtom prireditvenega prostora in njegove neposredne okolice ter zagotoviti, da sta v času prireditve na zvočni napravi nalepljena oziroma pritrjena na vidnem mestu opis in shema nastavitve zvočne naprave. Izvajanje zabavnega programa na prireditvenih prostorih ne sme povzročiti kritične obremenitve okolja s hrupom, ki bi bila nevarna za okolje ali njegovo poškodbo, zato je potrebno obratovanje glasbenih naprav na prireditvenih prostorih prilagoditi do take mere, da bodo ravni hrupa v sosednjem bivalnem okolju v mejah dovoljenega oziroma da v času same prireditve ne bo presežena kritična raven hrupa za III. stopnjo varstva pred hrupom. Dovoljenje se objavi na oglasni deski Občine Izola v smislu javnega naznanila. Omejitev glasbenih prireditev na 22. uro zvečer je bila gotovo razlog, da letošnji Bunker fest v letnem kinu Arrigoni ni bil obiskan tako, kot druga leta, saj se je končal še preden so mladi sploh prišli do tam. Podobno je tudi z drugimi glasbenimi nastopi na prostem, ki se zaključujejo takrat, ko bi se dejansko šele dobro razživeli. Povsem drugače je v sosednjem Trstu, ki postaja vedno bolj živahno mesto pa čeprav so ga nekoč imenovali „mesto starih". Vsi lokali imajo tudi mize na prostem, oživele so vse ulice starega mesta in vse v območju med Velikim trgom Terezijansko četrtjo. Spodnja fotografija je nastala v petek ob 23.30, ko je z vseh strani odmevala glasba in se mešala med glasne pogovore številnih domačinov in obiskovalcev tega mesta. Prav milo se nam je storilo. Mef REAGIRANJA »Odgovor in prikaz drugih oziroma nasprotnih dejstev na prispevek »Reagiranja«, objavljen 1.7. 2021. CUDV Draga je v odgovoru in prikazu drugih oz. nasprotnih dejstev na prispevek »Že eno leto čakam na sestanek z Zadkovičem«, navedel dejstva, ki jih je podkrepil s podatki in obrazložitvami, ki so preverljivi in dokazljivi. Nasprotno pa v članku »Reagiranja« avtorica navaja določene pomanjkljivosti, nepratdlnosti in pavšalne obtožbe, za katere v nadaljevanju ne ponudi nobene obrazložitve in dokazil, ki bi nakazovali na to, da gre za verodostojne navedbe. Ne drži navedba, da kopalnice po 2 letih še vedno niso ustrezno urejene, saj je sama avtorica članka (ki je bila takrat v funkciji direktorice CUDV Draga) že 14. 12. 2018 podpisala Zapisnik o primopredaji objekta, v katerem je potrjeno, da so odpravljene vse napake in pomanjkljivosti ugotovljene na Kvalitetnem pregledu objekta in da se prisotni strinjajo, da so izpolnjeni vsi bistveni pogoji za primopredajo (tudi ustrezna urejenost kopalnic). Hkrati pa je bila izvršena tudi primopradaja objekta od izvajalca na naročnika in iz naročnika na uporabnika (CUDV Draga). Strinjamo se, da so kopalnice manj ustrezne (vseeno pa so bile grajene v skladu s projektno dokumentacijo izbranega arhitekturnega biroja), še vedno pa je v njih omogočena osnovna raba prostora. CUDV Draga pa si ves čas prizadeva za izboljšave in za to poziva tudi pristojno ministrstvo. Ne drži tudi, da stavba in njena okolica ne bi bili sproti vzdrževani, saj je praktično od septembra 2019 dalje ves čas v enoti zaposlen tudi hišnik oz. je bilo v krajšem obdobju zagotovljeno njegovo nadomeščanje. Uporabniki imajo na voljo dovolj pripomočkov za svoje zaposlitve, enota pa razpolaga z ustrezno in potrebno specializirano opremo. V enoti tudi bolniških odsotnosti ni veliko (zaradi covida-19 je bilo realiziranih nekaj krajših preventivnih bolniških odsotnosti zaradi respiratornih bolezni, ena daljša bolniška odsotnost pa ne izvira iz razloga preobremenjenosti ali izgorelosti). O obremenjenosti zaposlenih smo več zapisali že v našem prejšnjem odzivu. O normalnih mesečnih obremenitvah delavcev pa obstajajo tudi dokazi iz evidence dela. Zaposlitve so skladne in celo večje kot jih določajo veljavni standardi in normativi. Ne drži niti navedba, da vodstvo ustrahuje zaposlene in jim grozi z odpovedjo zaposlitve ter da je v zvezi s tem vloženih nekaj tožb in da nobena še ni zaključena. Tako kot smo napisali v odgovoru na članek »Že eno leto čakam na sestanek z Zadkovičem«, je trenutno v obravnavi na višjem sodišču samo ena tožba (gre za odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi več kršitev delavca, za katero je prvostopenjsko sodišče že presodilo, da je bila odpoved upravičena). Ne drži navedba, da se zaposleni iz Drage prihajajo sprehajat po obali in se ne vključujejo v redno delo - v enoti vsi zaposleni, ki prihajajo v enoto iz drugih enot, opravljajo svoje redno delo (psihološka služba razgovore z uporabniki v primernem vremenu izvede tudi zunaj stavbe in se uporabniku posveča individualno, ipd.). Tudi zbrana namenska donacijska sredstva so se v celoti namenila za enoto CSIA, poleg navedenega pa še nekatera druga sredstva - o tem so bili starši v celoti seznanjeni na sestanku z direktorico meseca junija 2021 (tam je direktorica predstavila vse številke in realizirane nakupe do EUR natančno). Vse donacije so evidentirane, vodi pa se njihova poraba, vključno z namenom. Ne drži niti navedba, da je zavod med epidemijo zaprl vrata. V mesecu marcu 2020, ob razglašeni epidemiji so vsi starši oz. skrbniki na podlagi navodil Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti imeli možnost, da svoje otroke bodisi vzamejo k sebi domov ali jih pustijo v centru. Vsi so se takrat zavedali in bili seznanjeni, da zaradi varstva ostalih uporabnikov kratkotrajno prehajanje ne bo možno. Kljub temu so starši, ki niso zmogli te obremenitve, lahko pripeljali otroke nazaj. V prvem valu se je odzvalo kar nekaj staršev. V naslednjih redki. Zavod pa je ne glede na vse skupaj deloval neprekinjeno naprej. CUDV Draga je v času epidemije v celoti sledil navodilom stroke in vseh treh ministrstev (MDD-SZEM, MZ in MIZŠ). Tudi zaradi upoštevanja preventivnih ukrepov in prizadevanja zaposlenih in konec koncev tudi staršev smo najtežje čase epidemije skupaj uspešno premagali. Ne drži navedba "Starši imajo tega dovolj in zahtevajo, da se sredstva, ki jih mesečno prejema zavod, namenijo družinam, ki v resnici skrbijo za svoje člane doma ..." - v času od marca 2020 pa do danes starši, ki svoje otroke vzamejo domov, na podlagi protikoronskih zakonov, dobivajo na svoje račune t. i. prispevek za umik v domačo oskrbo (v trimesečju ta znesek na posameznega uporabnika znaša med 1.000 do 2.000 EUR - odvisno od odsotnosti). Zavod je moral tudi v teh časih delovati naprej, zaposlenim je bilo potrebno izplačati plače, plačati je bilo potrebno račune ... tako da je v tem primeru zavod določena sredstva vseeno moral prejemati. Načeloma pa avtorica članka čez polovico članka govori o sistemskem reševanju financiranja in praksah iz tujine. Morebitne spremembe financiranja se bodo urejale na ravni države, ne pa v okviru zavoda. Zaenkrat pa je sistem tak kakršen je. V CUDV Draga ne komuniciramo prek medijev, smo se pa dolžni odzvati na »žalitve, grožnje, plasiranje netočnosti...« Dejstvo je, da si že ves čas prav s konkretnim pogovorom med ljudmi prizadevamo za skupne dogovore, za koristi varovancev in njihovih družin, z vsem strokovnim znanjem in etičnim odnosom rešujemo še posebej vse tisto, kar je očem najbolj skrito in je tudi najtežje spremeniti. Koliko smo pri tem uspešni, je zares odvisno od vseh nas - ne le od naših izkušenj, volje in dogodkov, ki so nas oblikovali v življenju, temveč tudi od naše poštenosti, spoštovanja drugih, strpnosti in tolerance; skratka od našega znanja in naših vrednot. Tatjana Popovič, direktorica PTT Prepovedano je hraniti živali... ...piše v Občinskem odloku, ki je napisan tako, kot so pač vsi odloki. S prepovedmi ter brez alternativ, ki pa jih je lahko veliko ... samo s prepovedmi namreč obsojamo živali na počasno stradanje in umiranje od lakote - galebi, golobi, mačke, namreč niso kot ljudje, da bi enostavno pobrali culico ter se preselili drugam, če jim določeno okolje ne ustreza več. Obstaja pa, poleg prepovedi, tudi kup alternativnih rešitev za boljše sobivanje ljudi in živali. In sicer: Golobi: v sosednji Italiji, v Benetkah, so golobjo populacijo uspešno zajezili s tem, da so sicer prepovedali, da jih ljudje hranijo s svojo hrano, lahko pa jih s kupljeno, v katero je primešana kontracepcija. S tem se je populacija golobov v mestu opazno zmanjšala. Galebi: so živeli v obmorskih mestih od nekdaj, od nekdaj so sledili ribiškim ladjam ter tako dobivali hrano. Žal, galebi ne poznajo direktiv EU o ukinitvi ribiških plovil, in so še vedno tu - brez hrane ter čedalje bolj agresivni. Alternativa bi bila, da se spomladi, kot so pokazali pozitivni primeri iz tujine, iz gnezd pobere jajca ter se jih nadomesti z umetnimi. Mačke: v dvajsetih letih našega delovanja smo sterilizirali in kastrirali preko 3000 mačk, veliko število smo tudi uspešno udomili. Nekaterih pač ne in te so bile vrnjene na lokacijo, kjer smo jih našli. Prostovoljci jih hranimo enkrat dnevno, ter s tem tudi kontroliramo njihovo število ter zdravstveno stanje. Že pred odlokom so se tu pa tam pojavljali nestrpneži (resda v manjšem številu, večina podpira naše delo), ki pa ne vedo, da so te mačke v primeru, da dobijo redno hrano, popolnoma neopazne, če pa bi bile lačne, bi stikale po smetnjakih, poskušale priti v hiše ter se obnašale bistveno bolj moteče kot sedaj. Nestrpneži so bili in bodo, med njimi pa je celo junak, ki zbira podpise proti, kdo bi vedel, proti vsem in vsemu. Dragi moji, te mačke, se ne bodo odselile niti v Koper, niti v Piran, ker prostoživeče mačke ne moreš namestiti v nobeno zavetišče ter na nobeno lokacijo. Apeliramo na vse občane in občanke - ne ponižajte našega dolgoletnega prostovoljnega dela na raven kriminalnih dejanj, ter živali ne obsodite na počasno umiranje od lakote in žeje; slednje je namreč tudi kaznivo po republiškem Zakonu o zaščiti živali. Ljudje smo sobivali z živalmi od nekdaj, ker si pač ta planet delimo, ni samo naš. Vzeli smo jim življenjski prostor, pobrali vse naravne vire hrane- ne vzemimo jim še preživetja. Ne dovolimo, da »biti človek«, postane kletvica. Društvo za dobrobit živali - Izola Skiroji in kolesa morajo s pločnikov! Včeraj je začela veljati novela zakona o pravilih cestnega prometa, ki med drugim znižuje kazni za prehitro vožnjo in zvišuje kazni za telefoniranje med vožnjo. Uvaja tudi možnost dovoljenja za zavijanje desno pri rdeči luči na semaforju ter opredeljuje pogoje za udeležbo lahkih motornih vozil v prometu, kamor med drugim sodijo električni skiroji. Med lahka motorna vozila v skladu z novelo poleg električnih skirojev sodijo tudi invalidski vozički in rolke na električni pogon. Vozniki teh vozil bodo morali voziti po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni ali niso prevozne, pa bodo lahko vozili ob desnem robu smernega vozišča ceste v naselju, kjer je najvišja dovoljena hitrost vožnje omejena do 50 kilometrov na uro. Voznik in potnik na kolesu in lahkem motornem vozilu, razen voznik invalidskega vozička na motorni pogon, morajo imeti do dopolnjenega 18. leta starosti med vožnjo ustrezno pripeto zaščitno kolesarsko čelado. Največja dovoljena hitrost bo 25 km/h, obvezni bosta tudi sprednja in zadnja luč. Po novem e-skiro lahko vozi voznik, starejši od 14 let oziroma od 12, če ima kolesarsko izkaznico. Obvezni bosta še sprednja in zadnja luč, na skiroju se lahko vozi le ena oseba. Za starejše od 18 let čelada sicer ni obvezna, je pa zelo priporočljiva, saj statistika v naših bolnišnicah kaže, da je teh poškodb vse več Če med vožnjo električnega skiroja uporabljate slušalke in mobilni telefon, pazite - nova kazen znaša 120 evrov. " 1.5 m od kolesarja Strožje je urejena tudi obravnava voznikov, ki ne upoštevajo pomena posebnih svetlobnih in zvočnih znakov, nameščenih na vozilih s prednostjo za spremstvo in v spremstvu, ter tistih, ki se priključijo vozilu s prednostjo. Novela pa določa tudi primerno bočno razdaljo 1,5 metra pri prehitevanju kolesarjev, voznikov lahkih motornih vozil in voznikov mopedov, katerih konstrukcijska določena hitrost ne presega 25 kilometrov na uro. Razširja še nekatera pooblastila občinskih redarjev in cestninskih nadzornikov. Novela uvaja tudi pravilo, da bo voznik na križišču lahko zavil desno tudi ob rdeči luči na semaforju, a le, če bo to dovoljeval poseben prometni znak in seveda, če bo smer prosta in bo to lahko storil varno. Znak bo kvadraten, na njem pa bo narisana zelena puščica z belo obrobo, in sicer na črni podlagi. Na ministrstvu za infrastrukturo ob tem opozarjajo, da znaki ne bodo nameščeni na vseh semaforjih, še posebej ne že z uveljavitvijo zakona. Predvidevajo namreč, da bodo takšne ureditve v začetni fazi prisotne predvsem na občinskih cestah, v enopasovnih križiščih, kjer je gostota prometa razmeroma majhna. Koliko bo takšnih križišč v Sloveniji, na ministrstvu težko ocenjujejo, saj je določitev te prometne ureditve po njihovih navedbah v pristojnosti posameznega upravljavca ceste (na občinskih cestah so to občine, na državnih cestah pa direkcija za infrastrukturo). V Izoli glede tega ne bo težav saj imamo samo še en semafor in to pri prehodu za pešce na Južni cesti in tam ni nobene možnosti zavijanja v desno. Novela temelji na treh glavnih načelih cestnoprometne zakonodaje, in sicer na načelu defenzivnega ravnanja, načelu zaupanja in načelu varstva šibkejših udeležencev cestnega prometa. STA Šalšiada v Tartinijevi Kjer je volja, je prostor še za kaj zanimivega. Sosedi iz Tartinijeve so se te dni zbrali in si s kuhanjem šalše popestrili popoldan in večer. Seveda je bila s pašto najboljša. Privlekli so pred vrata svojih domov mize, stole in dobro voljo. Alan iz Bujola (tudi sosed) je poslal še ba-kala, KlenArt (tudi sosed) je imel degustacijo svojih odličnih vin, sosede so spekle pecivo....in tudi kitara in pesem je bila...do 22.00 ure. Potem pa pospravljanje in z lepimi občutki domov. Lepo je biti tukaj sosed ! Pozdrav Iz Tartinijeve! Za las ob polfinale JADRANJE Začetek SP v razredu ILCA 4 VESLANJE V znamenju dvojnih dvojcev na Mladinskem SP Na letošnjem Mladinskem svetovnem prvenstvu, ki od 10. do 15. avgusta poteka v Plovdivu v Bolgariji, Slovenijo zastopata ženski in moški dvojni dvojec - med dekleti Jana Dremelj in Ruby Čop, med fanti pa Gabrijel Potočnik in Matej Markuža. Obe posadki sta se oblikovali po prikazanih dobrih nastopih na junijski mednarodni regati na Bledu, v juliju in avgustu pa sta opravili obsežne priprave na Bledu in v Bohinju pod vodstvom trenerja Miha Piriha. Jana Dremelj in Ruby Čop (obe VK Bled) bosta nastopili v najštevilčnejši konkurenci 23 posadk. Dekleti prvič skupaj nastopata na velikem tekmovanju, nista pa novinki v tem pogledu - Čop je nastopila na MEP 2019 in 2020 in bila lani v dvojnem dvojcu peta, Dremelj pa je bila na lanskem MEP članica dvojnega četverca. Ob tem velja omeniti, da naša reprezentanca ni nastopila na MSP 2019, lansko MSP pa je bilo zaradi covida odpovedano. Gabrijel Potočnik (VK Bled) in Matej Markuža (VK Argo Izola) veslata v konkurenci 15 čolnov, a sta v predtekmovanju dvojnih dvojcev s 3. mestom za las ostala brez neposredne uvrstitve v polfinale. Naša fanta sta nastopila pogumno in na polovici celo vodila, na koncu pa žal priznala premoč francoski in češki posadki. Matej in Gabriel sta danes nastopila v repasažu in napadla prva tri mesta, ki še prinašajo polfinale in uvrstitev med 12 na svetu. Potočnik je sicer debitant na velikih tekmovanjih, Markuža pe je lani nastopil v dvojnem četvercu na MEP v Beogradu. Ilaria Mačehi 17. Na SP U23 Na Svetovnem prvenstvu do 23 let v Račicah na Češkem so nastopile tri slovenske posadke, od katerih se je s 13. mestom najbolje odrezal Filip-Matej Pfeifer. Dun Laoghaire na Irskem gosti letošnje svetovno prvenstvo v razredu ILCA 4, na katerem bosta med 242 mladimi jadralci iz 31 držav Slovenijo zastopala Alenka Valenčič in Luka Zabukovec, ki sta oba na pravkar končanem evropskem prvenstvu v istem razredu končala med prvo deseterico, Luka pa je ob tem osvojil tudi srebrno medaljo v kategoriji U16. Pod budnim očesom trenerjev Matije Čoka in Jakoba Božiča se bo Luka pomeril med 155 fanti, Alenka pa bo nastopila med 87 dekleti, tudi na svetovnem prvenstvu pa bodo podeljena priznanja v kategoriji do 16 let. Filip-Matej Pfeifer je zmagal v finalu C moških enojcev in tako zasedel skupno 13. mesto med 29 tekmovalci. Svetovni prvak je postal Bolgar Emil Neykov. Izolanka Ilaria Mačehi je bila peta v finalu C in tako v ženskem enojcu zasedla skupno 17. mesto med 20 tekmovalkami. Svetovna prvakinja je postala Nemka Alexandra Foster. V dvojcu sta nastopila Isak Žve-gelj in Aleksej Tratnik, ki sta bila četrta v finalu C in tako skupno 16. med 17 dvojci. Svetovna prvaka sta postala Britanca Calvin Tarczy in Douwe De Graaf. Iz Nogometnega kluba Izola so včeraj zjutraj sporočili žalostno vest, da nas je zapustil Miran Žlogar - nekdanji nogometaš in trener izolskega kluba pa tudi nogometašev Kopra in Jadrana iz Dekanov. Njegovo ime bo za vedno zapisano v zgodovino izolskega in slovenskega nogometa. Na fotografiji je (stoji drugi z leve) s soigralci iz tiste uspešne izolske nogometne generacije. Soažlje vsem njegovim, so še zapisali. Prva sezona v tujini več kot uspešna Lea Paulin je spomladi končala svojo prvo sezono igranja v močni avstrijski namiznoteniški ligi, S svojim osebnim rezultatom je zadovoljna, ekipno pa so za las zgrešile nastop v končnici. Lea Paulin je spomladi, ko se je domače državno prvesnstvo zaradi ukrepov proti covidu šele začenjalo, zaključila prvo sezono igranja v tujini. Z ekipo Ossiachersee Boden-sdorf, ki nastopa v prvi avstrijski ligi, je za las zgrešila nastop v končnici, sama pa je z osebnim izidom kar zadovoljna. Pa čeprav je bilo zaradi epidemija nekoliko bolj nenavadno. - Kako bi ocenila tvojo prvo sezono v tujini? - Tekme so bile seveda težje, kar mi je vsekakor pomagalo pri nabiranju izkušenj, saj je avstrijska liga kar močna in v njej igrajo igralke iz vsega sveta. Na koncu sem imela pozitiven osebni izid, kar mi je bil tudi cilj, prvenstvo pa smo zaključile na petem mestu in se za las nismo uvrstile v končnico. Ena od ekip, s katero smo tekmovale za vstop v končnico se je v drugem delu prvenstva dodatno okrepila z igralkami iz Južne Amerike in to je naredilo razliko. Sicer pa mi vzdušje v klubu zelo ustreza, ne gledajo samo na rezultat ampak predvsem na to, koliko daš od sebe, kar je zame zelo dobro. Seveda pa ni bilo vse popolno, predvsem zaradi covida. Dvorane so bile prazne, po tekmah pa se nismo niti mogle ustaviti, da bi kaj pojedle, ampak smo živele od tega, kar smo jemale s sabo. - Kako močna je avstrijska liga? - V njej nastopajo vse avstrijske reprezentantke, pa še veliko igralk iz vsega sveta. Nemška, Poljska, Švedska in Francoska liga so verjetno močnejše, ampak tudi Avstrijska je visoko. - V domačem prvenstvu si bila navajena na zmage. Si pričakovala, da v Avstriji ne bo šlo tako zlahka? - Ja, pričakovala sem, saj imam tudi izkušnje iz reprezentance, od koder sem tudi poznala nekatere igralke, ki igrajo v Avstriji. Mislila sem, da bo še hujše, je pa res, da je bilo prvenstvo zaradi korone nekoliko nenavadno. Pogrešale smo treninge, a tudi več vikendov s tekmami, kar se je poznalo v igri. Trenirala sem sicer tudi v času zaprtja, v Izoli, ob pomoči trenerja Zdenka Švaba, saj imam urejen status, na pomoč pa mi je lahko priskočil brat Erik, glede na to, da sva člana istega gospodinjstva, tako da sem imela nekaj časa za popravljanje tehnike forehanda. - Letos poleti si se udeležila mladinskega Evropskega prvenstva. Kako si zadovoljna? - Letos so podaljšali staž mladinske kategorije za eno leto, tako da je bilo nekoliko nepričakovano, da sem se ga lahko udeležila. Igrali smo ekipno, v dvojicah in posamezno. Ekipno nisem igrala slabo, ampak smo bile na koncu šele 25. V dvojicah sva prišli med 64, kjer sva naleteli na prvi nosilki, prav tako v mešanih dvojicah. Sem se pa v posamezni konkurenci uvrstila med 16 najboljših, kar je bilo kar nekoliko presenetljivo, sploh glede na to, da sem se letos pripravljala predvsem na maturo in sem v zadnjih dveh mesecih opravila vsega morda en trening na teden. - Takšen rezultat bi bil izvrsten tudi ob normalnih pogojih za trening. - Ja, sploh glede na to, da moje tekmice na teh prvenstvih niti ne obiskujejo šole in razmišljajo samo o treningih. Ker sem bila 29. nosilka sem se v prvih krogih izognila ostalim nosilka turnirja. Poljakinjo sem premagala za vstop med 32. Bila je res dobra tekma, igrala sem zelo dobro in dobila dvoboj s 4:2. V naslednjem krogu sem dobila tekmovalko iz Turčije, ki je res dobra, mislim, da je okoli 130. mesta članske, ne mladinske svetovne rang lestvice. A na koncu sem jo uspela premagati, še sama nisem mogla verjeti. Nato sem za v četrtfinale izgubila s tekmovalko iz Srbije, zadnji, odločilni set 11:8. - Nisi bila daleč od četrtfinala. - Res ne. Bilo je tesno, lahko bi bila res jezna, ampak že to, da sem prišla med 16 je bil rezultat, ki ga nisem pričakovala, na koncu pa so svoje naredili živci. Dva servisa sta mi zbežala in to je na koncu odločalo. - Boš še dolgo razmišljala o teh dveh servisih? - Kje pa. Sem tak tip igralca, da se najprej malo jezim, a deset minut po tekmi sem z mislimi že drugje. To je tudi neka prednost (smeh). - So ti pomagala izkušnje iz avstrijske lige? - Verjetno res. V Avstriji je bilo vsekakor več izmenjav na mizi, kar mi je na Evropskem prvenstvu vsekakor pomagalo. - Kaj pa je bilo s članskim Evropskim prvenstvom? - Letos sem ga morala izpustiti, predvsem zaradi mature. Pred tem smo imeli državno prvenstvo, na katero sem šla predvsem zato, da mi ne bi očitali, da nisem prišla, ampak sem bila tako rekoč brez treningov, zato ni šlo ravno dobro. Ampak v tistem trenutku mi je bila prioriteta matura. - Si spremljala namizni tenis na olimpijskih igrah? Kaj praviš na izjemni uspeh Darka Jorgiča, predstavnika mlajše, tudi tvoje generacije? - Z mojim bratom Erikom sta v mladinskih selekcijah vedno tekmovala, in od vedno je imel to sposobnost, da ko gre na tesno, zna izvleči največ iz sebe. Ima izjemen backhand, s katerim je premagal Harimota, kar je bil neverjeten uspeh. V bistvu je bil neverjeten uspeh že to, da je pred tem premagal Pitchforda. - Kaj pa mu je zmanjkalo na naslednji tekmi proti Tajvancu Jun Džu Linu? - Jaz mislim, da je bila napaka Harimota ta, da je Jorgiču dovolil, da se mu odpre backhand, in več žogic mu je dal v backhand, bolj se mu je ta odpiral. In enkrat ko se mu je odprlo, za nasprotnika ni bilo več možnosti. Tajvanec pa mu je žogice vračal bolj na sredino telesa, ali v forehand, igral je pametneje od Japonca, pa tudi sicer ima nekoliko drugačno igro. - V namiznem tenisu ni samo, kako dober si, ampak tudi koliko ti ustreza slog igranja nasprotnika. - Dobro je vedeti, kaj ustreza nasprotniku in predvsem kaj jim ne. V slovenski ligi smo se sicer vsi poznali, posebej pa smo se pripravljali samo za končnico. Sama pa le kakšnih pet minut pred tekmo začnem razmišljati o nasprotniku, saj se ne želim preveč obremenjevati s tem. Imam svoj koncept igre, prvo žogico vedno zarotiram, kar nasprotnikom praviloma ne ustreza. In tako igram tudi v Avstriji. - Naslednjo sezono boš nadaljevala v Avstriji. Kako boš to kombinirala z vpisom na Fakulteto za šport? - Vsekakor bo težje. Prvi korak je, da zaključim z vozniškim izpitom, in potem bo vse lažje. Zaenkrat je načrt ta, da bi trenirala v Mengšu, ali pa morda v Ljubljani, odvisno, kako se bom dogovorila. Vsekakor pa je res, bo šlo za veliko spremembo. AM n' a Navijali bomo tudi za Američanke No, vsaj v smučanju bo tako, saj bodo, ko se bodo spuščale po belih strminah, imele s sabo košček Izole, Naš sokrajan je namreč serviser ameriške ženske ekipe v smuku in eden bolj cenjenih strokovnjakov za smuči na svetu, Aleš Sopotnik, Aleš Sopotnik prihaja iz Trbovelj, dolgo je živel v Kanadi, kot serviser ameriške smučarske reprezentance pa je prepotoval ves svet. A če bi ga danes vprašali, od kod prihaja, bi brez oklevanja odgovorih iz Izole. Ob pogovoru to postane hitro jasno, saj še raje kot o “svojem svetu” razglablja o tem, kaj Izolo naredi tako posebno. Mi to vemo, a pogosto se zdi, da smo to skoraj že pozabili. - Sta se z Marušo že udomačila v novem okolju? - Vsak dan bolj. Počasi nama gre v žile in vsako jutro se s takšnim veseljem, s tako lepim občutkom zbudim, grem na plažo, s kolesom proti Padni, na Korte, kamorkoli. Uživam tisto, kar prej nisem vedel, da imamo. Enajst let sem živel v Kanadi, nato sem lani preživel pet dni v Izoli in se čudil, pa saj to ni mogoče! To je bolj Toskana od Toskane, s kolesom sem se vozil naokoli in se naužil vsega, predvsem tega vzdušja. Presunilo me je, ko sva z dekletom šla mimo Padne in se iz nič zaklepetala s starejšo domačinko, ki se je ravno vračala z njive. Tega v Kanadi preprosto ni. Takrat sva si rekla, da tukaj želiva živeti. Eno leto sva iskala primeren kraj in čisto naključno sva na spletu naletela na hišo v starem delu Izole. Ogledala sva si jo, vse je bilo v redu in odločila sva se. Šele, ko sva prišla domov, sva se zavedala, da bova v resnici kupila hišo in se bova iz Trbovelj selila na obalo. Pa saj še delavnice za smuči nimam! - Nenavadno se sliši, da se na morje seli serviser smuči. - Morda res. Ampak bistvo vsega je bilo, ko sva se z dekletom lani v jutranjih urah sprehajala po Ljubljanski ulici in sva srečala skupino ljudi, ki so klepetali in se zabavali s kozarcem vina v roki. In istočasno sva rekla, pa saj to je bistvo življenja. Dekle je sicer astrofizik in v ZDA uči fiziko na fakulteti, raziskuje vesolje in delala je tudi za NASO, jaz pa na drugem kritičnem področju, kjer se borimo za stotinke in ves čas moraš biti v koraku s časom. Oba morava stremeti k perfekcio- nizmu, zato komaj čakava, da prideva sem, kjer nam bodo Izolani pokazali, kako se živi. Pa še nekaj je. Vedno sem imel željo, da bi bila moja hiša odprta. Rad bi ljudem iz vsega sveta pokazal, kaj vse nudi Slovenija, kako diši paradižnik, kako sveže so ribe, kakšen je sladoled. Je pa res, da moraš najprej ven, in šele potem začneš ceniti stvari, ki jih imaš doma. - Si želiš, da bi te ekipa obiskala? - Prepričan sem, da me bo. Američanke so lani prvič zares prišle v Slovenijo in bile so navdušene, ker tega sploh pričakovale niso. Navadno so takoj po mariborski tekmi odpotovale, tokrat pa so si ogledale Bled, šle so na Koroško, ker sta tam doma dva serviserja, jaz pa sem si rekel, da če jim bom kaj pokazal, jim bom pokazal ravno te kraje. In to željo lahko zdaj tudi uresničim, zato sem prepričan, da ko bo imela ekipa kakšnih sedem dni premora, bodo tekmovalke, ali pa fizioterapevtke, prišel sem na obisk. Potrebujejo nekaj oddiha, jaz pa bi jim rad ponudil ta izolski mir, za katerega vem, da ga bodo začutile. - Si serviser ženske ameriške ekipe, kajne? - Tako je, ženske smuk ekipe, kar prinaša ogromno stresa, saj je ta disciplina še posebej odvisna od materiala, bolj kot slalom ali veleslalom. Pri slednjih si večino časa na robniku, kjer je pomembno predvsem, da material deluje s čevlji, pri hitrosti pa je nekoliko drugače. In naredil boš napake, a hitro moraš ugotoviti, kje je bistvo. - Kako veliko temelji tvoj posel na izkušnjah? - Zelo veliko, ja. Pred tem sem bil tri leta serviser like Štuhec ampak želel sem biti nekoliko več časa doma. Ogromno časa sem namreč preživel v Švici, v razvojnem oddelku Stoklija, kjer sva s konstruktorjem stalno gledala, kaj bi spremenila na smučeh. In moj posel je bil takšen, da sem bil ves čas na terenu, kjer sem pobral vse možne informacije in jih pripeljal v Švico, kjer smo ugotavljali kako kaj narediti, od plošč, vezi, do samih smuči. - Če prav razumem, si delal z Ilko, ko je ta trenirala, med premorom pa si razvijal opremo. - Tako je. Tudi po mesec in pol sem preživel v Švici, potem pa nazaj na treninge in kakšnih pet let tako rekoč nisem imel oddiha. In še takrat, ko sem prišel domov, da bi se malo spočil, sem bil ves čas vpet med Evropo in Kanado. Potem sem si rekel, zdaj pa moram zares zaživeti. - Pa lahko prineseš službo v Izolo? Boš lahko tukaj delal? - Že delam. Imam manjšo delavnico, tako da se del smučk dela tukaj, v Trbovljah, v svoji rojstni hiši, pa imam veliko delavnico, kjer imam še ostale smuči. Ampak pomembno je, da lahko delam tudi tukaj, kjer sem zares lahko pomirjen. Zjutraj imam čas zase, potem me čaka velik zajtrk in okoli devetih grem delat do treh ali štirih. Nato spet domov, skuhat domače stvari, potem pa na kolo in zvečer obvezno v morje. Ob četrtkih pa na koncert pri Spini (smeh). - Pravijo, naj bi Kanada spominjala na Slovenijo posebej gle- de odnosov med ljudmi. Je to res? - Zelo so topli in lepo te sprejmejo, to je res. Ampak razlike pa so. Slovenci smo izjemno gostoljubni in pri tem izkažemo ogromno ljubezni in spoštovanja, brez meja, medtem ko Kanadčani mirno potegnejo črto in ti dajo vedeti, da te do tukaj spustijo, naprej pa pač ne. - Njihova prijaznost ima torej mejo? - Ja, ima jo. Poleg tega pa se tudi veliko selijo, veliko več kot pri nas. Tam ni nič nenavadnega, če se spoprijateljiš s sosedi, a oni že po nekaj letih gredo drugam, iz takšnega ali drugačnega razloga. In tako se izgubljajo stiki. - Kakšno znanje je potrebno za vrhunskega serviserja smuči? - Najprej je pomembno, da si smučar, pa da si bil tudi tekmovalec, kar pomeni, da si si moral sam pripravljati smuči. Imel pa sem tudi srečo, da sem najprej nekaj let delal pri Elanu, kjer so mi stari mojstri kazali skrivnosti, jaz pa sem bil kot odprta knjiga. Veliko pa je tudi izmenjave mnenj z ostalimi serviserji, posebej slovenskimi. Torej, predanost, spoštovanje, pa to, da mi nikoli ni bilo težko vprašati za nasvet, če nečesa nisem vedel. Dobro se z dobrim vrača in če sem le lahko, sem tudi jaz komu priskočil na pomoč. Morda je tudi to razlog da je toliko slovenskih serviserjev v alpskem smučanju. - Bomo zdaj morali Izolani navijati tudi za ameriške tekmovalke v svetovnem pokalu? - Ne bo težko, posebej, ko bodo prišle na obisk. Ko boste Izolani videli, kako so odprte, sem prepričan, da se bodo želele naužiti kraja in ob vsaki priložnosti se bodo rade vračale. - Si bil serviser tudi Lindsey Vonn, čeprav je imela svojo ekipo? - Ja, seveda, saj smo skupaj trenirali. Poleg tega sem bil tudi edini serviser, ki je lahko bil z njo na Startu, edini, ki ni bil član njene ekipe. Rekla je, Aleš, ti moraš biti z mano, ker me pripraviš, ali opozoriš, kot je treba. Jo pa poznam odkar je imela šestnajst let in sva skupaj odraščala in imava zato nek poseben odnos. AM Pop, klasika in kavarna Pri spini so se zvrstili trije zelo različni nastopajoči in različne zvrsti glasbe, ki pa jih združuje predvsem vrhunska izvedba nastopajočih glasbenikov, In še ni konec, Okustični je slovenski glasbeni dvojec, ki ga tvorita Karin Zemljič (vokal) in Mate Brodar - Bro (vokal, kitara). Njo poznamo tudi kot izvrstno vokalistko na različnih festivalih, njega kot člana nekdaj znanih The Phenome-na. Kot Okustična sta izdala nekaj izvrstnih avtorskih pesmi (Pri nas in Enkratna, neponovljiva - z Jadranko Juras) ter priredb (Ta noč je moja, in Moja mama). Njun nastop je bil vrhunsko izveden in navdušujoče sprejet. Izven rednega četrtkovega programa so v soboto, dva dneva pred nastopom na Festivalu Ljubljana, nastopile tri izvrstne klasične slovenske instrumentalistke: Mojca Zlobko Vajgl - harfa, Eva-Nina Kozmus - flavta in Karmen Pečar Koritnik - violončelo. Odigrale so poletju prilagojen repertoar skladb znanih avtorjev, kot so: M. Glinka, C. Debussy, A. Piazzolla in M. Ravel. Po koncertu pa so imele še dovolj časa in moči za fotografijo z navijači. Prekmursko glasbeno skupino Prašna ti sestavljajo: Andi Sobočan (cimbale), Boštjan Rous (saksofon, klarinet, glas), Boštjan Baša (harmonika), Tomi Došen (tolkala) in Luka Ščavničar (kontrabas). Nekaj mladega in nekaj starega, bi lahko dejali o njihovi muziki; preverjenega, pa vendar nevsakdanjega, s kančkom hudomušnosti in varieteja, prepletenega s standardnimi ritmi in zapakiranega v dokaj neobičajno instrumentalno zasedbo, cimbale, saksofon, harmoniko in »bajs«. V njihovi glasbi je čutiti zvoke Panonije na nekoliko drugačen način, s pridihom urbanega, morda celo kavarniškega, rahlo džezovskega. Žal so vsi razpoložljivi sedeži že zasedeni, za naslednje koncerte pa si rezervirajte prostor s SMS sporočilom na 040 211 434. .........................................................■■■■ lars longa, vita brevis J ..Umetnost je trajna, življenje je kratko" ■ Rubrika v kateri objavljamo pesmi domačih avtoric in upamo tudi av-. torjev je očitno dosegla svoj namen, saj je opaziti zanimanje za sodelo- ■ vanje v tej rubriki, kar je po eni strani lepo, po drugi strani pa naporno I za redaktorico, Dorino Beržan, ki mora oceniti, kdo je že zrel za sode-I lovanje v rubriki. I Po Luciji Beguš, Patriciji Sosič Kobal in Alenki Godnič je čas za pesni-; ka, sicer Pirančana po DNK-ju, a stanujočega v Izoli in še z marsičem ■ drugim, v kar lepem kosu našega, Vanjo Pegana. I GLADINA I ob razbitem čolnu I sem pomislil na čeri I na trenutek, ko so I povsem nehote in I zaplesane v zeleno premikanje I zdrobile leseni bok I odlomile krmo in krmilo ■ ga prepustile valovom l peni in tramontani Z in zdaj ga gledajo Z gledajo izpod gladine Z šla sva mimo čolna ! naplavljen na zimsko plažo Z je negiben v pesku Z komaj še obstajal Z kot čoln Z in nedolžen pogled čeri Z je povsem mirno ■ sledil najinim korakom Z februar 2021 \ Vanja Pegan ■ Pisatelj, pesnik, glasbenik in predvsem ..človek od morja", se je rodil Z leta 1967 v Kopru, v družini, ki je bila in je še vedno okužena" s kul-; turo in ustvarjanjem. Oče Leander je bil dolgoletni pedagog Glasbene \ šole, mati je bila učiteljica, sestra Katja je režiserka in že vrsto let di- ■ rektorica koprskega gledališča. Osnovno šolo je obiskoval v Piranu, . gimnazijo pa v Kopru, kjer je že bil urednik literarnega glasila Ogleda-Z lo. Študiral je primerjalno književnost na FF v Ljubljani in hkrati obi-Z skoval glasbeno šolo, tako da je še kot študent pisal glasbo za razne J gledališke predstave. Poučeval je klasično kitaro in teorijo glasbe na • GŠ Sežana, kasneje pa pri Skupnosti Italijanov v Piranu. ■ Leta 2002 je postal član Združenja književnikov Primorske, naslednje . leto je pridobil status samostojnega kulturnega delavca, od leta 2013 ■ pa je tudi član Društva slovenskih pisateljev. Z Njegov ustvarjalni opus je res zavidanja vreden. Izdal je tri knjige za I otroke (Citronček in Giovanin, Mesto 2000 in Tonin), tri zbirke kratil kih zgodb (Kopanje mornarjev v ■ topli vodi, Nebo davnega poletja in ■ Štiri morske milje), štiri romane Z (Čoln, Pisatelj, Adam in pilot, Po-Z tovanje na začetek poti in Svetil-\ nik), dve zbirki pesmi (Vsaj za pe-; sem odmaknjen od tega sveta in V ■ nevihtni kapljici nad mestom sa- ■ mevam), zvočno knjigo (Nebo • davnega poletja) in besedilo za ■ otroško gledališko predstavo • (Trije oslički in kozica Rožica) ; ter besedilo za plesno pravljico ; (Lučka in najlepše darilo). Napi-; sal je tudi glasbo za deset gleda- ■ liških predstav. 12.8. četrtek 11:00 Mestna knjižnica Izola 3D modeliranje v programu tinkercad in 3D tisk 20.30 Park Pietro Coppo stand up večer Gašper Bergant 13.8. oetek 11:00 Mestna knjižnica Izola Delavnica z očali za virtualno reničnost 21.00 Letni kino Arrigoni 20.30 Park Pietro Coppo Tadej Toš Koncert Year of the Rookie 14.8. sobota 21.00 Letni kino Arrigoni Koncert Hamo & Tribute 2 love 21.00 Park Pietro Coppo Koncert Marjetka Popovski L 15.8. nedeljaJM^I 19.30 Park Pietro Coppo Predstava za otroke Potovanje na otok zakladov Pika nogavička in gusar Val 20.30 Park Pietro Coppo Koncert Yan Baray 119.8. četrtek 19.30 Park Pietro Coppo otvoritev razstave Bodi voda_ KDLU Tuba Izola Program Musiča Creativa 1 20.8. petek 10.00 Letni kino Arrigoni Koncert Musiča Creativa 20.30 Park Pietro Coppo Koncert Bakan Rock Gang 21.00 Letni kino Arrigoni Koncert Help! A Beatles Tribute 1 21.8. sobota 21.00 Park Pietro Coppo Koncert Lisjaki 21.00 Letni kino Arrigoni Koncert Dire Straits Cover L 22.8. nedeljaZZEj —H—M— jhhhhhhhhhhhhhhii Predstava za otroke Pika in Cene v pravljici 20.30 Park Pietro Coppo Koncert Matija Bolčina L 26.8. 20.30 Park Pietro Coppo Koncert Arnika Marancin Koncert Pearl Jam Project Program CKŠP Izola LETNI KINO ARRIGONI Petek, 13. avgust ob 21.00 O Občin* Comune di IZOLA-1SOLA Galerija ALGA Ponedeljek-petek: 9.00 -12.00 Sreda, četrtek, petek: 17.00 -19.00 www.center-izola.si i IH ‘x Galerija Insula razstava Grafični svet Mihe Eriča Razstava bo na ogled do 2. septembra 2021. POP UP UM Libertas 3 / Koper Paride Di Stefan o, Denis Dražetič, Natalija Gajič, Vianney Lefebvre, Lara Je-ranko Marconi, Henrike von Dewitz, Martin Zelenko Galerija Plač Izolanov razstava Digitalni fotogrami Galerija Alga Vezi: ME4 Egg Ksenije Pfeifer, Mojca Lenardič, Vlasta Markočič, Vesni Marion Razstava bo na ogled do 18. avgusta 2021. BS* Mestna knijžnica Fotografska razstava Fotografske skupine Društva MORJE Izola Saša Sergej Merkandel Krisztina Doltar Sledovi ostanejo_________________________________Spomini na otroštvo GAGA/PEOPLE plesna delavnica z Marijo Slavec Za odrasle in mladino (16+). Plesno predznanje ni potrebno. Petek, 13.8.2021 _ 19 .30 - 20.30_ Medgeneracijski center Izola GAGA ni plesna tehnika ampak jezik, ki ga je Ohad Naharin razvil tekom več let in se uporablja v vsakodnevni praksi plesalcev Batsheva Dance Company. Jezik Gaga izvira iz prepričanja v zdravljenje, dinamično, konstantno spreminjajočo se moč gibanja in se še vedno razvija. Gaga je nov način pridobivanja znanja in samozavedanja skozi telo. Zagotavlja okvir za odkrivanje in krepitev telesa, dodaja prožnost, vzdržljivost in okretnost, skozi čute in domišljijo. Gaga ozavešča o fizičnih pomanjkljivostih, prebudi otopela območja in ponuja načine za njihovo odpravo. Delo izboljšuje nagonsko gibanje in povezuje zavestno in podzavestno gibanje ter omogoča doživetje svobode in užitka. Za udeležbo na delavnici ni potrebno plesno predznanje. Vabljeni odrasli in mladina nad 16 let. INFORMACIJE in PRIJAVE: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, 01 Izola, E-mail: oi.izola@jskd.si Knjižnica na plaži V ARHEOLOŠKEM PARKU SIMONOV ZALIV Knjižnica bo odprta po urniku arheološkega parka in sicer vsak dan od 17.00 do 20.00 ob lepem vremenu. NA PLAŽI PRI SVETILNIKU Knjižnica na plaži pri Svetilniku deluje vsak dan od 10:00 -18:00 v lepem vremenu. Vsak dan ob 11:00 in vsak torek ob 17:00 ob lepem vremenu lahko prisluhnete pravljici. ME4 v Galeriji Alga Skupino Me4 predstavljajo štiri ustvarjalke, štiri profesorice likovne umetnosti, ki se ob prostem času posvečajo tudi lastnemu ustvarjalnemu delu. Vsako odlikuje povsem svoj značilen likovni izraz. Vsaka ustvarja v svojem lastnem likovnem jeziku, pušča svoje sledi. S čopičem, z odtisom, s sledjo v kiparskem materialu. Izliva svoja čustva, razmišljanja in doživetja v estetske forme. Spletle so vezi, prijateljstvo, ki jih pri ustvarjanju povezuje in vzpodbuja k ustvarjanju. In od tod tudi naziv razstave VEZI. Likovna kritičarka umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn je o avtoricah zapisala sledeče: Slikovna polja KSENUE PFEIFER prinašajo koloristično asketsko, duhovno atmosfero. S plastenjem nežnih barvnih kopren jih avtorica vodi v prostorsko iluzijo. Osmišlja pa jih s črtno risbo. Linije so prvinski, sproščeni, neposredno izživeti, kaligrafsko tekoči zarisi, ki se spogledujejo s fraktalno risbo. Zdijo se kot prevod slikarskega notranjega občutja v likovno nazorno stanje. Potovanje linij pa razpira materialno snovnost na slikovni ploskvi in predstavlja še en potop v globino. MOJCA LENARDIČ iz drobnih izsekov naravnega okolja, v katerih odkriva predvsem lepoto rastlinskega sveta, ustvarja mogočne manifestacije prostora in časa. Oblikotvorno vlogo zaupa risbi, ki je odločna, tekoča, ekspresivno izživeta. Mediteransko atmosfero ustvarja z barvami: močnimi, intenzivnimi, iluminiranimi z notranjo svetlobo. Nanosi so segmentirani in pastozni. Predstavljajo vzgon likovne substance, ki dodatno objektivizira vitalno moč motivnega izhodišča. VLASTA MARKOČIČ se izraža v prečiščeni, na bistvo zreducirani, stilizirani in s simbolnimi sporočili oplemeniteni govorici. Razmišlja o medsebojnih odnosih, o odnosih človeka do naravnega okolja in o izjemnih silah narave. Ukvarjanje s kamišibajem je v njen svet grafik in risb prineslo spremembe. Grafike namreč prezentira prostorsko, v obliki objektov. Plastenja z odmiki in kombiniranja posameznih fragmentov pripovedi zaživijo v okviru, ki jim daje reprezentativno trdnost ter jih povezuje v celoto. Ta je izvirna in zračna, razpeta v dimenzijo prostora in časa, ozaljšena s strukturami in oblikami z jasno obrisno linijo. Kolagrafija, tehnika globokega tiska VESNI MARION v polnosti omogoča prezentacijo vsebin, ki jih želi izraziti, hkrati pa jo vodi v raziskovalnost in ji omogoča uresničevanje zanimivih eksperimentalnih podvigov. V premišljenih kompozicijah se poklanja Krasu. Gladkost in hrapavost površine matrice spominja na kamnite kraške tvorbe in na bogato mikrostruktural-no dogajanje v specifični kraški krajini. Oblike in barvo niso prevod naravnih stanj, dialog med toplim in hladnim, prisotnim in odsotnim, temveč emocionalno naglašeno videnje in doživljanje tega sveta. Patricijina palma gre v Sežano Projekt Primorci beremo je v polnem razmahu in v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja pripravljajo srečanje z avtorico Patricijo Sosič Kobal, ki bo bralcem predstavila knjigo Palma Berta. Ob pogovoru se ji bo 26. avgusta, ob 18. uri, pridružila tudi založnica in direktorica izolske knjižnice Marina Hrs. Patricijo Sosič Kobal od nekdaj spremljata ljubezen do umetnosti in izražanja. Z ustvarjanjem se spogleduje in igra že vse življenje - pa naj je to izrazni ples, gledališče, lutke ali pisana beseda. Vendar brez njene notranje deklice vse našteto ne bi bilo mogoče. »Z zgodbo, ki se je zapisala in se prebere brez premora, prebujamo zavest ljudi o povezanosti vsega z vsem. Rastlinski svet je, tako kot drugi svetovi, del edinega planeta, ki ga imamo. Za kakovostno življenje na njem je prepotreben vsak ozaveščen posameznik, ki spoštuje VSE, kar sobiva z nami,« je o knjigi Palma Berta zapisala Marina Hrs. Knjigo Palma Berta lahko kupite v izolski mestni knjižnici ali v dopisništvu Mandrača oziroma v Librami na Ljubljanski ulici. V Kosovelovem domu v Sežani so včeraj odprli razstavo v spomin na delo Matjaža Garzarollija, arhitekta in urbanista, ki je bil tudi del Izdana. Več v četrtek. Ob tem ne gre pozabiti, da poteka tudi knjižnica na plaži v arheološkem parku v Simonovem zalivu, ki deluje v času odprtosti parka in je prav tako lepo obiskana. Bralnemu klubu Kira knjiga, ki poteka v okviru naše knjižnice, se lahko pridružite na srečanju 11.8.2021 ob 19. uri, ko se bodo pogovarjali o knjigi Brata, rimskega komediografa Publija Te-rencija Afričana. M. Hrs Odlično obiskana Knjižnica na plaži Alije mogoče, da se vračamo h knjigam, Tistim starim s papirnatimi stranmi in kartonastimi platnicami? Če je soditi po oddajanju in izposojanju knjig v knjižnici, v Centru uporabnih predmetov na Muzčevi iulici, v Librami na Ljubljanski in v knjižnici ob svetilniku, potem knjiga še zdaleč ni mrtva, Knjižnica na plaži - s pogledom na morje na izolski plaži pri Svetilniku, letos poteka v umetniški inštalaciji Europe Readr, ki jo je sofinancirala Občina Izola skupaj s partnerji, Ministrstvom za zunanje zadeve, Francoskim inštitutom v Sloveniji in Fakulteto za arhitekturo in se tako v času predsedovanja Slovenije Svetu EU pridružuje svetovni digitalni platformi, ki spodbuja ustvarjanje javnih prostorov, namenjenih branju in izmenjavi idej o svetu prihodnosti. Organizira jih Mreža nacionalnih inštitutov za kulturo Evropske unije (EUN1C) . S tem se je izolska Knjižnica na plaži Mestne knjižnice Izola priključila velikemu bralnemu projektu, v bralni sobi se nahaja 400 knjig v različnih jezikih. Ob otvoritvi projekta Europe Readr v Izoli, 7.7.2021 je Francoski inštitut v Sloveniji zbirko dopolnil s knjigami v različnih jezikih, knjižnici jih je predal njihov kulturni ataše, Charles Non-ne. Umetniško inštalacijo v senci borovcev je samo v desetih dneh julija obiskalo 1.214 otrok in odraslih, ki so si izposodili 541 knjig. Študentje Taja Langus, Jasmina Mehmedovič, Enej Lovrečič, otrokom vsak dan pripravijo pravljico, ki jo izberejo iz zakladnice ljudskih pravljic, tako pravljicam prisluhnejo tudi starši, dedki in babice. Ljudske pravljice s svojo simbolno govorico nagovarjajo otroke, ohranjajo vrednote, dajejo upanje in pogum za življenje. Vsak torek popoldne, ob 17. uri pravljice pripoveduje Patricija Sosič Kobal, ki v bibliopedagoški uri otrokom pripoveduje pravljico na tematiko dreves in gozda, ter tako v okviru študijskega krožka Drevesa pripovedujejo, ki poteka v izolski knjižnici, ozavešča o pomenu dreves kot živih bitij, pomembnih za življenje ljudi in planeta. Dvojezične pravljice Pravljice potekajo tudi za skupine otrok iz vrtcev, tako v slovenskem kot v italijanskem jeziku. V povprečju jih vsak dan obišče 20 otrok. Za skupine otrok iz italijanskega vrtca, potekajo v organizaciji izolske italijanske narodne skupnosti, pravljice v italijanskem jeziku, ki jih otrokom bere študentka, Kris Dassena. Na dveh srečanjih je pravljicam v italijanskem jeziku prisluhnilo 34 otrok in 8 odraslih iz poletnega varstva, ki ga organizira italijanska skupnost in otrok iz vrtca Dante Alighieri, skupini Aquilone Rosso in Rosa. Pravljicam, ki potekajo na prostem, se priključijo tudi drugi, mimoidoči in naključni obiskovalci in kopalci. Odšel je Miran Žlogar V torek dopoldne je po mestu, še posebej med športniki, zaokrožila vest, da nas je zapustil znani Izolan, funkcionar, politik, športnik in pedagog, predvsem pa prijatelj, Miran Žlogar. Kdor je kadarkoli imel opravka s kulturo, športom, socialo, šolstvom ali vzgojo, ga je še kako poznal, saj je bil vrsto let predstojnik občinskega Urada za družbene dejavnosti. Nanj so se obračali vsi, ki so ostali brez pomoči, brezdomci in umetniki, nezadovoljni šolniki in jezni gasilci. Miran je znal najti odgovore, čeprav ni mogel vedno pomagati. Poslušal je in nato pojasnil tako podrobno vse okoliščine, da so odšli v prepričanju, da bo storil kar je mogoče. In to je tudi naredil, če je le bilo mogoče. Bil je predstavnik generacije hipijev, pa vendar tudi politik, ko je v nekdanji SZDL spet moral skrbeti za vse prikrajšane, od slepih in gluhih, do nezadovoljnih ribičev in predstavnikov narodnostne skupnosti. Tudi tam je bil dežurni gasilec včasih pregretih posameznikov, društev ali .ustanov. Bil je tudi športnik in to takšen z veliko začetnico. Nekdanji trener in nogometaš Izole (na fotografiji stoji drugi z leve). Kot trener je bil aktiven tudi v prvoligaških članskih ekipah Kopra in Jadrana Dekanov. In ponosen oče Tončija, ki je športno nadaljeval tam, kjer je on končal. Od Mirana se bomo poslovili v petek, 13. avgusta od 11.00 do 12.00 na izolskem pokopališču, raztros bo v družinskem krogu. e RIBARNICA - PESCHERIA TRŽNICA IZOLA , ^ KAPITAN MARKO - Rl 'a q 1:00386(0)40262 301 Eiribamica.marko.izolaiagmail.com W: kapitan-marko.com Urnik NEDELJA TOREK, SREDA, ČETRTEK PETEK SOBOTA 8-12 8-13 8-15 8-13 OB PONEDELJKIH IN PRAZNIKIH ZAPRTO Kriminalije www.medgeneracijskicenterizola.si POLETNI URNIK OB PONEDEUKIH, SREDAH IN PETKIH OD 7.00 DO 13.00 OB TORKIH IN ČETRTKIH PA OD 14.00 DO 20.00 PONEDELJEK 7.30 - 8.30: Jutranja telovadba 8.00 - 8.30: Raztezne vaje 9.00 -10.00: Pogovorna skupina starih ljudi za samopomoč (zbiramo prijave) 9.00 -11.00: Družabne igre 10.30 -12.30: Namizni tenis (zbiramo prijave) TOREK 14.00 -16.00: Namizni tenis (zbiramo prijave) 16.00 -18.00: Tarok 18.00- 19.30: Družabni plesi 18.00- 20.00: Šah 19.00 - 20.00: Klepet v angleškem jeziku SREDA 1 7.30 - 8.30: Jutranja telovadba 8.00 - 8.30: Raztezne vaje 8.00 -11.00: Kolesarski izlet v okolico (zbirno mesto: pred centrom) 9.00 -11.30: Skupaj rešujemo križanke 10.30 -12.30: Namizni tenis (zbiramo prijave) ČETRTEK 14.00 -16.00: Namizni tenis (zbiramo prijave) 16.00- 18.00: Tarok 18.00- 20.00: Šah 19.00 - 20.00: Klepet v italijanskem jeziku 19.00 - 20.00: Joga z elementi plesa za odrasle PETEK 7.30 - 8.30: Jutranja telovadba 8.00 - 8.30: Raztezne vaje 9.00 -11.00: Merjenje krvnega tlaka 10.00 -12.00: Igre s kartami: briškola, remi, šnops, enka... 10.30 -12.30: Namizni tenis (zbiramo prijave) VSE DEJAVNOSTI LAHKO OBISKUJETE BREZPLAČNO, OB UPOŠTEVANJU ZAŠČITNIH UKREPOV IN NA LASTNO ODGOVORNOST. MALI OGLASI 50 evrov za ninjo Obravnavali smo drzno tatvino. Neznanec je v nočnem času na območju San Simona splezal preko balkonske ograje in vstopil skozi priprta balkonska vrata v apartma, kjer je v času, ko so oškodovanci spali, izvršil tatvino nahrbtnikov in torbe, iz katerih je ukradel 50 evrov. Odpeljal seje s kolesom Neznanec je iz kleti stanovanjskega bloka ukradel moško gorsko kolo znamke Scott Voltage Hardtail, staro 6 let, zelene barve z rdečim napisom in lastnika oškodoval za 250 evrov. Ukradel je ponyja Nekdo je v avto kampu ukradel kolo Pony Graziella, bele barve, letnik 1970, vredno 120 evrov. Iz avtokampa z e kolesi Neznanci so v avto kampu izvršili tatvino dveh električnih koles, vrednih 4000 evrov. Ukradeni kolesi sta sive barve, eno z oranžnim napisom "KTM" in drugo s črnim napisom "FOCUS". Marsupialni iphone Nekdo je na plaži Simonovega zaliva, medtem ko se je oškodovanec kopal, iz marsupija ukradel mobilni telefon Iphone 12 Max, črne barve, vreden 1300 evrov. Ukradel je tablice Neznanec je ponoči iz parkiranega vozila izvršil tatvino obeh tujih reg. tablic MZGLI348 in s tem lastnika oškodoval za 100 evrov. Rešil ga je Na plaži za slepe in slabovidne je reševalec iz morja rešil 56-letne-ga moškega, ki mu je nenadoma postalo slabo in je zato omahnil pod vodo. Reševalec je nudil prvo pomoč do prihoda zdravnika in reševalnega vozila, ki so osebo zaradi vode v pljučih odpeljali v bolnišnico Izola. Po globi je prenehal s kršitvijo Policisti so bili obveščeni, da partner prijaviteljice razgraja, vpije in razbija po parkiranem vozilu. Policisti so na kraju zaradi kršitve Zakona o javnem redu in miru zaradi nasilnega in drznega vedenja do svoje partnerke zoper 39-letnega moškega izrekli globo 625 evrov. S kršitvijo je prenehal. 200 eur zoper grafitarja Policisti so bili obveščeni, da so na Belvederju opazili moškega, ki s sprejem riše grafite na zid. Na kraju je bil izsleden 37-letnik, zoper katerega je bila zaradi kršitve Zakona o varstvu javnega reda in mira izrečena globa 200 evrov. Zaletel se je z avtom in tudi peš Občinski redarji so obvestili policiste, da so na ulici Prekomorske brigade opazili voznika, ki je trčil v drugo parkirano vozilo. Močno vinjen voznik se je ob hoji opotekel in padel na tla. Policisti so zoper 60-letnega voznika odredili alkotest, ki je pokazal 0.97 mg/l alkohola. Prav tako so v postopku ugotovili, da ne poseduje veljavnega vozniškega dovoljenja ustrezne kategorije. Vozilo so mu zasegli, predali v hrambo izvršitelju in podali obdolžilni predlog na sodišče za prekrške. Napihal je Policisti so ustavili 28-letnega voznika osebnega avtomobila, zoper katerega je bil odrejen alkotest, ki je pokazal 0.39 mg/l. Vozniku je bila prepovedana nadaljnja vožnja, izrečena globa 600 evrov in 8 kazenskih točk. Napihala je Policisti so zaustavili tudi 32-le-tno voznico osebnega avtomobila, kateri je odrejen alkotest pokazal 0.75 mg/l alkohola. Voznici je bila prepovedana nadaljnja vožnja in odvzeto vozniško dovoljenje. Predvidena globa je 1200 evrov in ukrep prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Medgeneracijsko trčenje V večernih urah je 80-letni Izolan z osebnim avtomobilom vozil po lokalni cesti v Strunjanu iz Dobrave proti krožišču v Strunjanu. Zapeljal je na levo smerno vozišče, kjer je v tistem trenutku iz krožišča pravilno pripeljala 16-le-tna voznica mopeda iz Izole, skupaj z 20-letno sopotnico, prav tako iz Izole. Voznik je z avtomobilom trčil v sopotnico, zato sta padli in se lažje poškodovali. Povzročitelju je bil izdan plačilni nalog PRODAM - Prodam dve gorski kolesi, moško in žensko. Izola - Jagodje. Tel: 040 470 011 -Prodam Pasaro Elan z Vamaho 4. Reg. Do 2025 za 950 Eur. Tel: 031 561 503 NAJAMEM - Najamem enosobno stanovanje cca 40 m2 v pritličju ali z dvigalom na Obali. Tel.: 031 710 857 RAZNO - Brezplačno odstopim dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo iz lesa in kakovostnega ultrapasa, izdelano ročno pri mizarskemu mojstru najboljše primorske generacije. Za ogled, ki je možen v popoldanskih urah, pokličite na štev.: 041 838 160. - Iščemo moškega za občasno pomoč na njivi. 041 613 299. - Iščem zanesljivo gospo za čiščenje apartmajev. Info. gsm: 041 670 085 +386 (0) 41 858 473 Poznate nas po naših jedeh z žara, pripravljamo pa tudi: Enolončnice 5,00 eur Malice 5,80 eur Okusna kosila od 7,00 eur dalje Bogata nedeljska kosila 10,0 eur Saj veste kje? Med parkom in Lonko. Matineja izolskega poletja V soboto je v letnem kinu Arrigoni nastopila Noctiferia. Gre za brez dvoma največjo metal skupino v Sloveniji, ki pa jo je žanrsko kljub vsemu težko omejiti. Tokrat so, na primer, nastopili v akustični izvedbi, v sklopu svojega projekta Transnatura, kjer so svoje težkokovinske pesmi odeli v swing, etno in balkan obleko. Tudi sama zasedba je bila obogatena s trobilci, godalci in ženskim vokalom. Na žalost pa si je odličen koncert ogledalo le kakšnih trideset ali štirideset ljudi, razlogov za to pa je več. No, razlogov je morda res več, toda vsi izvirajo iz enega samega, tistega najbolj izolskega: koncert se je moral zaključiti ob 22.00 uri. Kot je povedal Matjaž Gergeta, predsednik Kulturnega društva Bunker 1981, ki je koncert soorganiziralo s Centrom za kulturo, šport in prireditve, preprosto niso dobili dovoljenja, da bi se dogodek zaključil kasneje. In ker je sama organizacija koncerta, ki sicer širom Slovenije vabi na stotine poslušalcev, dolgo visela na nitki, se niso niti mogli osredotočiti na reklamno akcijo, ki bi v mesto privabila nekaj več ljudi. Tako pa se je izolska poletna sobota zaključila ob 22.00 uri. Ja, na prizorišče si lahko vstopil samo s predložitvijo PCT dokazila, a niti to ni bila težava, so zagotovili pri organizatorju. Ljudi preprosto ni bilo. In tako so Noctiferia ob 22.00 položili kitare v kot, v parku Pietro Co-ppo se je prav tako ob 22.00 uri zaključil koncert zasedbe My name is Stevo, ob istem času pa se je glasba ugasnila tudi pri Špini v Ljubljanski ulici, z nenapovedanim koncertom klasične glasbe. Po mestu so ostali le sprehajalci, ki so iskali proste sedeže v kafičih, ki so bili tudi sami pretežno v tišini, brez glasbe. Je to tisto petzvedično turistično doživetje, ki ga v vseslovenski akciji že nekaj let obljubljamo našim sodržavljanom na jumbo plakatih in v kratkih videospotih? Nisem prepričan. Kot me tudi počasi mineva prepričanje, da gre za boj mladih proti starejšim, za medgeneracijsko nerazumevanje potreb enih in drugih. Ker Noctiferia, v akustični obliki, ni namenjena samo mladim. My name is Stevo prav tako ne, harfa, čelo in ostala vrhunska klasika pri Špini pa še toliko manj. Prišli smo do točke, ko se ne pogovarjamo več samo o nočnem življenju, temveč na splošno o kulturnem življenju Izolanov vseh starosti, ki se v poletnih mesecih ne more in ne sme zaključiti ob desetih zvečer. Ker če bo tako ostalo, kar se mene tiče, lahko za jesen uvedejo novo policijsko uro. V naši občini bi to malokdo sploh opazil. AM V dopisništvu Mandrača v Ljubljanski ulici 32 se najde marsikaj zanimivega FOTO KO PI RAM O vse po vrsti, v barvah in črno belo, na formate do A3 in papirje do 300g, naravnost z vašega telefona ali računalnika. BEREMO knjige založbe tednika Mandrač in nekatere knjige, ki so izšle v samozaložbi izolskih avtorjev. Knjige tudi izposojamo in nekatere oddajamo za poletno branje na plaži. IZDELAMO napise za majice ali kape, skodelice, puz- zle ali kaj podobnega, fotoalbume in vse ostalo. OBJAVLJAMO oglas, osmrtnico, zahvalo, mali oglas za naslednjo številko Mandrača. Prinesite članek, fotografijo ali nam povejte svoje mnenje o čemerkoli, kar bi radi, da izvedo tudi drugi. SE POGOVARJAMO, lahko pa tudi samo malo zatežite novinarju ali uredniku. Kdo ve, morda pa ga bo vaše teženje celo zanimalo.