DREDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 {tiskarna 1. naduti.). Uradn; ure za stranke so od 10. do 11. jiopoMne in od 5. do 6. nci oldne vsak dan razen nedek in praznikov. Rokopisi se n ; vračajo. Nefvankirana pisma se ne : oprejemajo : : : NAROČNINA ; celoletna no pošti ati s pošiljanjem na dom za Avslio-Oprsko in Rosno K 21'00, polletna K 10'80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1'80; za Nemčijo celoletno K 26'40: za i : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36'— Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .• .• .• ob pol 11. dopoldne. •. •. \ UPRAVNISTVO se nahaia v Selenburpovi ulici štev. 8, II., in nraduje za stranke od 8. do 2. dopoldne in cd 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrsticn 30 vin., porojen piosloi, poslana in reklame 40 vin. — Inserale sprejema upiavništvo. : Netrankitana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo ■ Reklamacije lista so poštnine proste. " Stev. 531. V Ljubljani, v sredo dne 12. marca 1913 Leto UL Še malo spomina. Leta 1908. so bile na Kranjskem deželno-zborske volitve. Sccialnodemokratična stranka. ki seveda na podlagi starega infamnega volilnega reda ni mogla pričakovati nobenega uspeha, je šla v boj z gesioni splošne in enake volilne pravice, ‘lakrat. že dne 8. januarja, se je glasilo stranke baviio z deželnimi volitvami In je pisalo: Le še dva meseca in na Kranjskem se bo volil nov deželni zbor. Volil se bo po starem volilnem redu, to se pravi, glede sestave deželnega parlamenta ne bo odločevalno razmerje političnih smeri med ljudstvom, ampak stari privilegiji, podedovani iz časov fevdalizma, ko je ljudstvo tlačanilo plemenitašem in ni imelo mn jgo več pravic kakor živina. Štirideset let je preteklo meseca decembra, odkar le Avstrija ustavna država. Štirideset let — a še vedno je delavno ljudstvo v kranjski deželi brezpravno; še vedno nima najmanjšega vpliva na deželno zakonodajstvo, na deželno upravo, na deželno kontrolo. Ukaze iz deželnega dvorca mora slušati, deželna bremena mora nositi, a nihče ga ne vpraša, ali more izpolnjevati neprenehoma naraščajoče dolžnosti, nihče se ne briga za njegove želje in zahteve. Za državni zbor je vsaj načeloma vpeljana splošna in enaka volilna pravica; v deželni zbor, ki ima neprimerno ožji delokrog od centralnega parlamenta, volijo še vedno stare kurije, ki ne poznajo delavstva. Peščica fevdalnih veleposestnikov ima tako neprimerno veliko moč. da jc skoraj vsa zadnja leta odločevala v deželnem zboru, tisoč in tisoč delavcev v mestin in na deželi ne dobi volilnega listka v roko. Za delavstvo je sedanji red naravnost absolutističen. Kdor se mora pokoriti zakonom, na katere ne more na noben način vplivati, ne pozna zase in ne čuti konštitucionalizma. Za ogromno število ljudstva v kranjski deželi ni ustavnosti. Tako razmerje štirideset let po vpeljani državni ustavi, po splošni in enaki volilni pravici za drž. zbo~. je kratkomalo sramotno. Rdečica mora obliti zavednega delavca, ko vidi, kako se pehajo privilegiranci ob volilnih posodah. on pa tnora v kotu stiskati pesti. In kakšni so privigeliji za kranjski deželni zbor. Jo naše veleposestvo, ki ima skoraj tu-cat mandatov, pa bi se si njegovi člani skoraj lahko na prste prešteli, je za deželo tako majhnega pomena, da bi lahko popolnoma izginilo, pa se še poznalo ne bi. Razne zgodovinske dobe imajo različno signaturo. Bili so časi, ko je bila razumljiva visoka stena med fevdalnim plemstvom in med ljudstvom. Vsa višja kultura je bila nekdaj osredotočena v plememtaskih krogih, med ostalimi sloji pa je bilo toliko neznanja, toliko apatije in nezmožnosti, da jc bila fevdalna inciativa zgodovinsko potrebna. Toda pod ono dobo jc napravila zgodovina že davno debelo črto. Nekdanji otrok ljudstvo se je razvil in je dorastel, aristokracija pa je ostarela, degenerirana; zdravo življenje ima svoje vire le še v nižavah, kajti iz suše v višavah ne privre studenec. Deželni zbor je korporacija, ki naj skrbi za splošno blaginjo dežele. Kako naj izvršujejo to nalogo privilegiranci, ki so izločeni iz splošnega življenja? Na otokih stoje; morje ljudstva, ki pljuska ob bregove, jim je tuj element, nasproten. neznan, nerazumljiv. Vihajrev, ki se skrivajo v njegovih globočinah, se boje osamljenci na otokih, ki niso nikdar plavali po brez-brežnih vodah. Samo svoje lastne interese imajo najvišji privilegiranci, s svojimi glasovi odločujejo o splošnosti, ki jo včasih zaničujejo, a včasih se je boje. Krvava ironija za našo dobo je privilegij veleposestva in nemogoče je, da bi jo trpelo ljudstvo, ki si je znalo v viharju in nevarnosti priboriti politično pravico v državi. AnakronistiČni so privilegiji v deželi sploh. Smešno je to interesno zastopstvo, v katerem se ne izražajo interesi nikogar v resničnem razmerju. Mestno kurijo imamo, a množice mestnega prebivalstva iz delavskega razreda so brezpravne v njej. In kmetsko kurijo imamo, a na tisoče na deželi živečih ljudi nima pravice v njej. Pa vendar so oni, ki ostanejo pri deželno-zborskih volitvah brez listka, najvažnejši faktor v življenju dežele. Kaj pa bi bil fevdalni aristokrat, ki nosi denar v zabave v tuje kraje, če ne bi brezpravni poljedelski delavci obdelovali njegova polja, če se ne bi trudili v njegovih gozdovih, če ne bi garati v tovarnah, iz katerih dobiva dividende? Kako bi buržvazija pomno-ževala svoje glavnice, kako bi bahftti »oča« na deželi kupoval nove grunte, če ne bi bilo tisoč in tisoč pridnih rok, ustvariajočih obresti in plodove — ne zase. ampak zanje? Odkod bi dežela zajemala svoje dohodke. Če ne bi delavstvo s svojim delom ustvarjalo bogastva? Kar ie bilo pred stoletji razumljivo, jc danes neznosno. Volilna pravica je v naših dneh izpričevalo zrelosti, In to izpričevalo zahteva delavstvo kranjske dežele, ker si ga le zaslužilo s krvavim delom, s težkimi žrtvami in s svojo voljo. Delavstvo ne mara biti več pes, kateremu se vrže oglodano kost in se brcne, potem pa zopet priklene. Vse dolžnosti mora izpolnjevati to delavstvo, zato zahteva tudi vse pravice. Ne košček milosti, ampak enako pravico. Za one, ki mu jo branijo, je to sramotno priznanje slabe vesti in nezmožnosti za življenje. Kdor čuti v sebi moč in veruje vase. se ne sme bati enakega boja na polju enake pravice. Spričo deželnozborskih volitev mora za-vršeti po vsej deželi mogočen glas: Sem s splošno in enako volilno pravico! Tako je bilo leta 1908. In zdaj, skoraj pet let po volilni reformi se mora o naši volilni pravici pisati skoraj dobesedno tako! Vsaka volilna reforma brez enakosti je krivična. Slej-koprej mora veljati geslo: Sem z enako volilno pravico! Za žensko politično enakopravnost. (Poročilo sodr. Ade Kristanove na ženskem shodu 8. t. m. v Ljubljani.) (Konec.) Katera pa so ta velika vprašanja časa? Letošnji ežnski dan stoji v znamenju velikih gododkov in — novih davkov. Eno leto, polno zgodovinskih dogodkov leži za nami. Dogodkov, ki tudi mimo žen niso šli brez sledu. Ne le, da nam je nečloveško klanje na Balkanu pretreslo kosti in mozeg z grozo — vsa Evropa se je tresla in se še trese za svoj mir. Na tisoče delavskih eksistenc je bilo vsled gospodarske krize uničenih, na miljone jih je občutno oškodovanih vsled prikrajšanja dela. In tiste žene. ki so se še vedno držale starokopitnega naziranja, da je kraljestvo žene njen dom in da ne sme stremeti čez hišno ograjo, so bile naenkrat z elementarno silo potegnjene v svetovne dogodke. Matere, ki so morale pustiti vpoklicane očete svojih otrok na meje, ne da bi vedele, če jih bodo še kdaj videle prejokale so dneve in noči in pomanjkanje se je nastanilo v njihovih domovih. Britka šola je bilo trpljenje vsled vojnih priprav v teh mesecih — ali nauki, ki so jih dobile žene, še niso pri kraju. Vojne priprave so stale ogromno denarja — več sto milijonov kron se je že izdalo in še stoji na tisoče razervistov slabo nastanjenih in slabo oskrbljenih na mejah ne vedo. kdaj pridejo domov. To stane ne le nove duševne muke zapuščenih žen in zdravje marsikaterega rezervista, ampak tudi nove miljone. Država pa ima prazne blagajne in ne ve, kje bi vzela denar, kajti tisti, ki bi lahko nosili nova bremena, imajo danes še moč v državi in se z vso silo branijo pokazati svoj patentni in glasni patriotizem z dejanji. In zopet najde država v svoji financijei-ni stiski — nas žene. Kakor so morale dati žene — brezpravne, od države pozabljene žene — svoje brate, može in sinove, ko je bila država v nevarnosti (ne morda zaradi zunanjih sovražnikov, ampak zaradi notranjih hujskačev) tako bodo morale tudi žene — bo moralo ljudstvo obeh spolov plačevati, kar ta brezvestni >'špas« stane državo. 2e so se v finančnem odseku posvetovali o novih davkih. Špirit se podraži za 50 K pri hektolitru, vžigalice za 20 vin. pri zabojčku, tako da bo vsaka škatljica za dva vinarja dražja. Ce pomislimo, kako se gadja zalega hujskačev in izkoriščevalcev, ki se vozi v avtomobilih in pretaka šampanjca kot vodo, z vsemi štirimi brani davka na divjačino, na delikatese na šampanjec in na svoje ogromne dohodke — tedaj mora jeza v nas skipeti do vrha. In me žene smo lahko še posebno ogorčene: — plačevati smemo, ali so-odločevati prt razdelitvi davčnih bremen in pri uporabi davkov rie smemo. Ampak če danes še ne moremo soodločevati — nekaj moremo in hočemo: Povedale bomo vsein brezbrižnim ženam, da jim ni treba molče jemati trpljenja in strahu večne vojne nevarnosti na svoje rame, da hočemo glasno govoriti o vseh splošnih zadevah in posebno govoriti o tem, da smo se naveličale prenašati te blaznosti, naveličale tega pekla na zemlji in da hočemo vendar pokazati dejanja. Vsi tisti milijoni žena, ki danes in jutri v šestih državah z nami demonstrirajo, hočejo mir, protestirajo zoper krivične davke, in zoper vsako izmozgavanje ljudstva. Zenski dan pokaže posedujočim razredom da dosežejo s svojo blazno in zločinsko politiko poleg svojih velikih proiitov tudi to. da vstanejo iz brezbrižnih mas nešteti novi bojevniki za pravico, za svobodo in človeštvo. In kakor je stranka vseh brezpravnih, socialna demokracija, edina stranka, ki zahteva vse pravice tudi za nas žene — brez vsakega pridržka — tako je tudi naš boj za žensko volilno pravico obenem boj za vse ljudske pravice; in v tem boju dokažemo svojo politično zrelost bolj nego bo marsikomu všeč. Pri tem stremljenju nam pride zakon na pomoč, ki se je pri nas v Avstriji sklenil šele letos: zakon po katerem smejo žene snovati tudi politična društva. Drugod so si bile žene priborile to pravico že veliko prej; lahko smo prepričane, da meščanske stranke takih zakonov ne sklepajo iz navdušenja za ženske pravice; ampak splošnemu pritisku se nobena ljudska zbornica ne more trajno upreti. Sedaj, ko ie ta ovira odstranjena, moramo še z večjo odločnostjo iti na delo in še glasneje ob vsaki priliki zahtevati aktivno in pasivno volilno pravico, ki pa za nas ni končni cilj naših stremljenj, pač pa najvažnejše orodje, ki ga ne moremo pogrešati, če hočemo doseči v politiki take uspehe, ki nas bodo korakoma vodili vedno bližje končnemu cilju. Te zahteve po aktivni in pasivni volilni pravici za vsa javna zastopstva v državi, deželi in občini ne moremo opustiti niti za las. Ampak čudno! So ljudje, ki nimajo nič proti temu, da b: smele ženske voliti, pač pa so proti temu, da h’ smele biti izvoljene. Ne glede na to, da žensk ih koristi ne more nihče bolje zastopati, kakor žene same. Je pa vprašanje, če je politika, ki jo delajo moški, res tako vzorna. Po učinkih, o katerih sem prej govorila, moramo celo soditi, da je včasi skrajno slaba. Če se pa še natančneje oziramo med možmi, ki stoje na odgovornih javnih mestih (gori od državnih mest pa doli do občinskih in makar zopet nazaj) — kaj najdemo tedaj? Na eni strani: može, ki brezobzirno, samolastno postopajo in brezvestno razmetavajo davke; na drugi strani: (ne može) mameluke, ki se hlapčevsko ponižno podvržejo brezvestnim komandantom; in če je med vsemi temi nekaj resnično zmožnih, vestnih in pogumnih mož, to še nikakor ne izključuje, da se ne bi sčasoma našlo med ženami ravno toliko (če ne več) vestnih, pogumnih in sposobnih političark. Sicer mi je pa le treba citirati sodbe gubernatorjev tistih dežel, kjer je ženska enakopravnost že davno — ali deloma ali popolnoma — izvedena. V ustavnem zakonu severnoameriške države Utah od leta 1885. se glasi en odstavek: »Pravica državljanov, da volijo in da zavzemajo državljanska mesta, se jim radi spola ne sme ne zanikavati, ne krajšati. Moški in ženski državljani te države uživajo enakomerno vse državljanske in političe pravice in privilegije.« O uspehih tega prevrata poroča — ne morda kakšna pristranska ženska, ampak gubernator H. Wells sam: »Zagotavljam, da ta zakon zelo uspešno funkcionira, in da so žene v naši državi sedaj mogočen faktor. Njih vpliv pa se giblje v pravih tirih. Najboljšim elementom moških državljanov pomagajo pri preprečenju koruptnih dogodkov pri volitvah in pazijo, da se ne ^tihotapijo slabi elementi v državne urade.« Še zanimivejša Je sodba gubernatorja v Wyomingu John \V. Hoyta. Po petletnih izkušnjah pravi: »Pod žezlom te legislature.v kateri so imele žene enako .pravo, smo dobili boljše zakone, boljše magistrate, boljše institucije in nivo našega socialnega življenja je višji, kakor kjerkoli drugod. Ne ena vseh tistih hudih posledic, ki so se nam prokovale. kakor izguba pravega ženskega značaja, motenje rodbinskega miru itd., se v resnici ni pokazala.« Ko je bila ženska enakopravnost že 8 let upeljana, je senatot združenih držav, potem gubernator v Wyomingu, izjavil: »Po mojem mnenju so rezultati jako blagodejni in upliv ženske enakopravnosti veliko vreden za koristi spošnostl.« Boljših in zanimivejših spričeval si skoraj ne moremo želeti, — in vendar je še boljše in še zanimivejše, kar se je zgodilo v državici Colorado. Ko so žene leta 1893. dobile aktivno volilno pravico, so posegale tako energično v koruptne razmere dežele, da so sc korumpirani elementi hoteli maščevati in začeli žensko volilno pravico obrekovati kot škodljivo in pogubno. Da se napravi tem hudobnim izmišljotinam konec, se je 18. decembra 1896 (po triletni preizkušnji torej) izdala sledeča izjava: »Mi. državliani države Colorado, želimo kot prijatelji resnice in pravičnosvi pričati o vrednosti ženske volilne pravice. Mi smo mnenja, da je najdragocenejše blago, mir države in naroda vsled ženske volilne pravice pridobil. Prerokovane zle posledice se niso uresničile, pričakovane dobre posledice pa so se udejstvile.« Nadalje pove ta izjava, da je 90% vseh žena res glasovalo, in konec izjave se glasi: »Po izkušnjah se lahko pričakuje, da bodo žene znamenit faktor za pridobivanje boljših razmer.« To izjavo so podpisali gubernator, dva bivša gubernatorja, novoizvoljeni gubernator, različni senatorji, poslanci, člani najvišjega sodišča, vseučiliški profesor in drugi profesorji in veliko število oficijelnih oseb. Kdor bi pa mislil, da je to posamezen slučaj, bi se motil. Leta 1889. bi imel teritorij Wyoming postati unionska država, anipuk pod pogojem, da se odreče ženski volilni pravici. Dasi je bilo sprejetje malega teritorija v zvezo zedinjenih držav velikega pomena, so se moški državljani pri razpravah vendar tako-le izrekli: »Bojši skromen teritorij z žensko volilno pravico, kakor unionska država brez žen-se volilne pravice.« In vkljub vroči želji, da postane teritorij Wyoming pomembnejša unionska država, so riskirali, da jih ne sprejmejo in so soglasno sklenili, da ne opuste enakopravnosti obeh spolov. Pa je bil Wyoming 1. 1890. vkljub temu sprejet v državno zvezo severo-ameriške republike. Danes je že v 12 ameriških državah ženska volilna pravica vpeljana. Da si jc ravno v Ameriki ženska volilna pravica najprvo in toliko prej pridobila tla, je vzrok pač ta, da so bile to mlade države, v katerih niso mogle stare tradicije in predsodki tako mogočno vplivati, kakor v naših starih kulturnih državah, kjer sta kitajska kita in kitajski zid čislana še danes, ko so se celo ze Kitajci začeli, modernizirati in revolucijonirati. Vendar napredujejo tudi pri nas v Evropi žene v politiki. Korak za korakom si pridobivajo več tal na političnem polju. Na Finskem so imele že leta 1863. občinsko volilno pravico, sledila je leta 1896. Angleška, ki je naprej le neomo- ženim in vdovam dala volilno pravico za občino, toda že leta 1894. so smele voliti tudi omo-žene — ampak za drž. zbor še danes žene na Angleškem nimajo nobene volilne pravice, med tem, ko je na Norveškem leta 1907. dobilo 300.000 žen (katere so že imele občinsko volilno pravico) tudi volilno pravico za državni zbor,; za občino pa je Norveška leta 1910. razširila žensko volilno pravico za vse žene. Podobno se je tudi v drugih državah začelo z malimi pravicami ter se polagoma te pravice razširjajo. Ampak moški sami od sebe niti teh pravic ne bi dali, če se ne bi žene zato borile z besedo in tiskom ustvarjale mogočne organizacije. Na Švedskem je 62 ženskih mestnili svetovalcev. Na Angleškem je 22, na Danskem celo 100 ženskih občinskih svetnikov. Na Finskem je 1 žena celo član državnega zbora. Na Angleškem so 3 žene županje. V V Avstriji pa so zločinci, umobolni in žene od vol. pravice izključeni. Pomembno za nas pa je še to, da se doslej še nikjer ni izkazalo, da bi žene tam, kjer imajo politične pravice, podpirale črno reakcijo. Pov-sodi jih nahajamo na strani napredka; povsod so sicer klerikalci veliko pričakovali, ali bili so potem razočarani. Iz vsega, kar so žene na političnem polju že dosegle in iz načina, kako so svoje pravice uporabljale, sledi, da nimamo prav nobenega vzroka, da bi bile malodušne. narobe pa imamo vse polno vzrokov, da lahko pričakujemo marsikaj že v bližnji bodočnosti. C. s.! ali ste že kedaj slišale, da kdo ni maral zidati hiše le zato, ker ni mogel pri strehi začeti ali pa zato, ker je ni mogel sezidati v enem dnevu? Takemu nespametnemu človeku pa so podobni oni, ki stoje ob stiani in dvomijo: »Ja, če bi šlo, bi bilo že lepo. ampak bog ve, če bo šlo.. ?« namesto, da bi se luno in odločno postavili tja kamor spadajo in pridobivali še druge. Vsak dan lahko opazujete, da ljudje, ki vedno cincajo, ne pridejo nikdar v življenju naprej. Osvojiti si hočemo svet in ker imamo resnico in pravico na svoji strani, smo lahko najmočnejši od vseh. Zato tudi zaupamo sebi in svoji dobri stvari. Mi greino naprej! Mislim, da bi bilo čisto nepotrebno- če bi tiste navzoče žene, ki še niso v organizaciji, še posebej dolgo vabila, naj vstopijo. Katera pomisli na krivice, ki se gode ljudstvu — posebno ženam — pa še ne pristopi organizaciji, ta je (vsaj po mojem skromnem mnenju) ali iz kamna; ali pa nima niti bledega pojma, kolikega pomena za brezpravne je socialno demokratična organizacija. Zato zakličem le še prav iz srca in pač vam vsem iz dna duše: Naprej! V boj za žensko enakopravnost! Vedno naprej, in zmaga bo naša! Tlaka v ameriških rudnikih. Premogovniškim baronom v zapadni Virginiji, kier traja sedaj krvava stavka, je bilo nemogoče dobiti ameriških premogarjev v svoje premogovnike, ker je bila med ameriškimi rudarji javna tajnost, da vladajo v vvestvirginskih premogovnikih prave tlačanske razmere. Rudarji so morali kupovati pri družbi. Cene so bile tako visoke in oderuške, da od mezde niso mogli prihraniti centa, da bi nekega dne ubežali tlaki in se naselili v premogovniških okrajih, kjer so vsaj po nazorih današnje družbe človeške razmere. Pri obedu, večerji ali zajtrku so oboroženi briči v službi premogovniških baronov stražili rudarje. Po noči. ko so izmučeni rudarji spali v bornih kočah, so s puškami oboroženi kapitalistični najemniki lazili krog koč in bi ustrelili vsakega rudarja, ki bi hotel ubežati tlačanskemu življenju. Kjer so take razmere v premogonlškem okraju, se pa samoposebi razume, da tje ne gredo delat ameriški rudarji. Za to dejstvo so vedeli tudi rudniški baroni, zategadelj so po agentih lovili v Novem Jorku in drugih pristaniščih novo došle priseljence v Ameriko. Obljubili so jim dobro plačo, kratek delovni čas, prosto vožnjo, najboljšo hrano, sploh so jim delali take obljube, da so končno ujeli tudi take, ki so bili že po svetu in bili oprezni. Na ta način ogoljufane žrtve so prodajali premogovniškim baronom v zapadno Virginijo. Med agenti, pravzaprav trgovci s človeškim mesom, so bili ljudje vseh narodov, ako sodimo po poročilu avstrijskega in nemškega konzula, ker drugače bi bilo nemogoče izvabiti delavce raznih narodov v sužnost. Tu najdemo poleg nemškega rudarja, slovenskega. Drugod zopet Madjara, Hrvata in Srba. pa Rurnuna m Italijana. w,. Ti agenti, trgovci s človeškim mesom, so se približali svojim žrtvam s sladkimi besedami. Cenjeni rojak. Frazo »Cenjeni rojak« so rabili, dokler niso omrežili svojih žrtev j h omamili, da so stopile na vlak in se odpeljale v sužnost v zapadno virginsko gorovje. Vsi lopovi, ki tržijo s človeškim mesom, so navadno veliki patriotje. Brez patriotičnih fraz ne gre pri teh lumpih. Debele solze jim tečejo po licu, ko govorijo o jugoslovanski raji na Balkanu, med tem ko prodajajo svoje jugoslovanske brate ameriškemu Turku v West Vir- • giniji, da živijo življenje sužnja v republiki.-ki le v svoji ustavi proglasila enake človeške pravice. Da se postavijo ti ljudje, ki prodajajo svoje lastne rojake v sužuost, v tako svetel kot, da jih bo poznata vsa javnost, so uvedli naši ame-rikanski sodrugi obširno akcijo: Kdor je ameriški državljan naj piše kongresniku (poslancu) svojega okraja ali pa predsedniku kongresa, da naj kongres uvede preiskavo o razmerah v stavkovnem okraju v West Virginiji iu kdo je tje izvabil rudarje. Kdor je avstrijski državljan naj piše avstrijskemu poslaniku (Austrian ambassador) v Washington, D. C., da naj se uvede preiskava, kdo je tje prodajal rudarje in kakšne so razmere. — Prošnjo na kongres ali pa avstrijskega poslanca lahko podpiše ena ali več oseb. »Glasilo« Slov. Nar, Podp. Jednote upa, da bo uvedena akcija rodila popoln uspeh. Da bo tem večji uspeh, poziva, da se tej akciji pridružijo vsi drugi jugoslovanski listi, kakor tudi člani in članice druzih jugoslovanskih jednot in zvez v Ameriki. Pri zadnjem spopadu je bilo umorjenih 12 rudarjev in 15 pa ranjenih. V stavkovnem okraju je obsedno stanje, katerega je na željo kapitalistov proglasil guverner. Z ubogimi rudarji ravnajo, kakor sovražnik s prebivalci v tuji deželi, dasi niso zakrivili druzega hudodelstva, da so verjeli sladkim besedam trgovcev 5 človeškim mesom in se dali prodati v suž-njost, v kateri živijo žalostno življenje sužnja. Rešiti je treba rudarje, med katerimi so tudi Slovenci, Hrvati in Srbi, iz westvirginijskih kapitalističnih krempljev, zaeno pa razkrinkati lopove, ki prodajajo svoje rojake v sužnjost. V Cabin Creec je bila aretirana vsem rudarjem dobro poznana in priljubljena sivolasa agitatorica Mother Jones. Poleg nje so bili aretirani in odpeljani pred vojaško sodišče v Point Creek: C. H. Boswe!l, urednik tamošnjega socialističnega lista. Paul J. Paulson in Frank Batley, član tamkajšnje socialistične organizacije. ki je bil aktiven agitator v štrajku. Vsi so obdolženi zarote in hujskanja k umoru Fred. Bobbeta, knjigovodje Point Creek Collery Company v Muklov, W. Va. Kapitalistično časopisje trdi, da je Mother Jones en dan preje v svojem govoru v Beemerju prigovarjala premogarjem. ki stavkajo. naj gredo v Charleston in zavzemo mesto. Ker je Mother Jones med premogarji zelo priljubljena in jo imajo za svojega »angelja«, so državne oblasti v skrbeh, če ne bo njena aretacija zbudila v premogarjih ogorčenja, ki bi imelo lahko slabe posledice za vzdrževanje miru. Vsled tega je dal guverner nalog, da pride v Charleston šest kompanij milice iz bližnjih mest, da varujejo prestolico in guvernerja, o katerem krožijo vesti, da so se premogarji zakleli na neki seij. da ga ubijejo, kar je seveda zlagano. En oddelek milice je pod poveljstvom majorja Davisa na vse zgodaj vdrl v premogarsko šotorišče v Hol!y Grove in meni nič tebi nič aretiral 69 premogarjev, to je do zadnjega moža v kempi. Vseh 69 pride pred sodišče vojne komisje, ker so se udeležili bojev, ki so se vršili zadnji pondeljek v Holly Orove. Lokalno časopisje opisuje razmere, kjer se vrši štrajk in odkrito kritizira oborožene bandite. ki stražijo imetje premogovnih baronov. Nihče ni varen svojega življenja. Kdor bi se drznil iti mimo zemljišč, kjer so rovi. dasi so pota javna last. mu preti smrt. Vsi v okolici so izpostavljeni robatemu obnašanju in psovkam teh divjakov, ki so oboroženi od nog do glave. Štrafkarji imajo težko stališče in nič se ne ve. kaj prinese bodočnost. Premogarski štrajk v zapadni Virginiji je za amerikanske kapitaliste eno najbolj črnih poglavij v zgodovini bo-jev med delom in kapitalom. Ljubljana in Kranjsko. — Izpod domače strehe. Pepela na glavo, roko na srce in predvsem — poboljšajmo sel Koliko je še javnih lokalov: krčem, brivnic, izkuhov itd., ki še vedno niso naročeni na naš list, dočim drže drugo časopisje za svoje goste. In vendar zahajajo v te lokale, če ne izključno, pa vsaj po ogromni večini delavci. Kaj takega je mogoče le vsled brezbrižnosti in malomarnosti delavstva za svoje ustanove, zakaj lastnik javnega lokala ne bi niti za hip odlašal z naročilom, ako se ne bi zanašal na inirnodušno potrpežljivost svojih delavskih gostov. Ta velika malomarnost je takorekoč slovenska specialiteta* Na Dunaju, v Oradcu ali v Pragi si niti misliti ne moremo, da bi zaveden, razredno prebujen delavec samo prestopil prag takega lokala, o katerem ve, da ni prostora v njem za delavsko glasilo, in še veliko manj potem, ako se v lokalu dobe pač drugi časopisi, a delavskega glasila ni. Ako bi se vse slovensko _ delavstvo zavedlo svojih razrednih potreb in koristi, bi samo z razširjanjem svojega lista po javnih lokalih pridobilo na mah Iehko svojemu glasilu toliko novih naročnikov, da bi list bil stranki v denarno pomoč, namesto da jo molze. — Patrlotlčna aviatika. Pred nekaj leti je bilo mnogo suma in ropota s »Flottenvereinom« ki je Avstrijane hotel oblagodariti s prostovoljno vojno flotiljo. Nadpatriotje so hodili s klobukom naokolo in zbirali vbogajme, prirejali veselice in prodajali kape in morda celo zbrali denar — za drednot pač ne — ampak za kako Jadrnico, ki bi se seveda bolj kot v bojnem vihariu podala na mirni regati. Vzlic temu je namen pravzaprav dosežen, zakaj patriotom se je^ ponudila priložnost, da razodenejo svoje črnožolto srce in se dobro napišejo navzgor za vse slučaje. To priložnost so bogato izkoristili tudi patriotje na Slovenskem in med liberalno purgarijo in klerikalci se je razvila tekma in živahno licitiranje za patriotično prvenstvo. Sedaj, ko je patrotičnega marinizma j£ec’ se *e pokrovitelj »centralnega pdbora za zgradbo avstrijskega zračnega bro-dovja«. g. nadvojvoda Karl Franc Jožef z oklicom, v katerem trka na črnožolta srca in na patriotične mošnje državljanov in v katerem izraža željo, da se »v bajti in v delavnici, v purgarskem domu in v. palači udomači misel na zgradbo avstrijskega zračnega brodovja.« Gospod nadvojvoda, kakor kaže, ne ve, da te avstrijsko ljudstvo, vsled mameluštva meščanskih strank že čez mero po sili »patrio-tično« vsled tega je ta oklic trkanje na zakrknjena srca in na izpraznjene mošnjičke. Zanimivo pa bo gledati »patriotične aviatike« liberalne in klerikalne sorte, ki gotovo ne bodo izpustili te dragocene prilike, da zopet podčrtajo svoje črnožolto prepričanje in se še bolje napišejo, kakor so že napisani. — Iz Ljubljane, drž. kolodvora. Pod tem naslovom se nam razodevajo v jetičnem glasilu jetičnega železniškega jugoslovanstva od 6. t. m. krasni uspehi naših žoltih. Posebno se poudarja gmotni uspeh. Hudomušneži pravijo. da je tovariš Mlakar, alias grof S.. .a, resničen finančni umetnik iu da izbije celo iz vsakega poloma dobiček. Tako je baje zavaroval podružnico Z. J. Ž. v Kranju protj požaru; sedaj ko je pogorela, imajo pri zvezi velikanski dobiček, ko so potegnili zavarovalnino. Poleg tega so še napravili lep profit na predpustni veselici, 'lega ne ovrže še tako vnet rdečkar, ker predpust je pač čas za delovanje takih zvez. Preganjani in trpinčeni so ubogi pristaši Z. J. Z. tudi, še Velkavrh jih terorizira in dopi-sunček navedenega glasilca se zgraža, češ: mi ne preganjamo v službi njihovih (socialno demokratičnih) pristašev, ker se nam tako početje ne zdi častno. Morebiti, da si Velkavrh te besede žene k srcu, ampak najbrž jih bo prezrl gospod Zlatnar, kateri pri preizkušnjah poudarja, da imajo oni prednost, kateri so pri jugoslovanski organizaciji. Tudi ako bi hotel človek, ne bi mogel zaslediti v besedičenju in dejanjih prvakov Z. J. Ž. le trohice resnobe, kaj še doslednosti. Sami pripoznajo na svojo žalost, da je njih olika povsem drugačna kakor olika razredno zavednega delavca. Kakšna je, se vidi iz tega, da cele predale svojega tako-zvanega strokovnega lista polnijo z napadi na posamezne pristaše socialno demokratične železničarske organizacije, udrihajo čez nem-čurje, Nemce Italijane in brezdomovince, so pa v bratskem obzemu z nemškimi nacionalci in so v koaliciji pod vrhovnim poveljstvom nemško nacionalnega društva. Zatoraj, železničarji ogibajte se jih, če vam prav gospod Mlakar celo Bleiweissovo cesto na enkrat zastavi ali če si vse pete zbrusi V današnji človeški družbi si stojita samo dva razreda nasproti. Prvi, združen v meščanskih strankah, verskih in narodnih, zagovarja kapitalizem in obstoječi kapitalistični družabni red; drugi, v mogočni internacionalni socialno demokratčni organizaciji, zastopa delo in stremi po tem, da se zruši sedaji sistem in postavi družba na pravično stališče. Smešno je videti, ako se mečejo veliko boljše situirani uradniki za meščanskim strankam. Ampak to se na vsezadnje razume, ko vidimo. da pripleza ta ali oni plezavček po tej poti do polnih jasli. Bolj smešno pa je, da se štulijo tudi nekateri železničarji tja. kjer sploh zanje ni prostora. Meščanske stranke zastopajo kapitalistični sistem in edini ta tlači železničarje kakor vse druge delavske sloje. Kaptalistični sistem je, kateri nam draži stanovanje, hrano, obleko in sploh vse. Kapitalistični sistem je kriv da mora železničar, delavec kakor uradnik, štediti na vse kripjje, Ta sistem je kriv, da pada veliko železničarskih družin v bedo, ako zadene železničarja dolgotrajna bolezen ali smrt. Ravno ta sistem je kriv, da so plače za delo v delavnici ali pa v skladišču, v pisarni ali kjerkoli nezadostne, dočim troti današnje družbe žive v izobilju. Jn železničar naj podpira ta sistem, kateri ga vedno mori, to je nezmisel žoltih organizacij. Ampak istina je še danes, da pretežna večina naših uradnikov navdušeno vihti nacionalne prapore v proslavo mednarodnega kapitalizma ne zavedajoč se, kakšnemu maliku da služijo. Komur je na tem ležeče, da se oproste delavski sloji sedanjih težav, naj postane razredno zaveden, naj s ponosom prizna, daje delavec, da je koristen ud v človeški družbi in naj se oklene razredne delavske organizacije; kdor se pa k trotom šteje, naj pa poskusi svojo srečo pri privilegiranih trotih na njih stroške in videl bo takoj, kak globok pomen imajo narodne in klerikalne fraze! o-------- — Klerikalne hijene so povsod enake. Kakor smo že poročali, je v petek ponesrečil na Jesenicah naš sodrug in nadzornik ogibnih čuvajev Bizjak, ki je bil v nedeljo pokopan. Ta nezgoda Je povzročila splošno sožalje med vsemi železničarji brez razlike, tembolj ker je bil sodrug Bizjak jako prikupnega in ljubeznivega značaja in ker je zapustil vdovo z nepreskrbljenimi otroci. Sovražnikov ni imel. Našel se je pa sirovak, ki je tudi ob žalostni tej nezgodi hotel pokazati svojo srčno neotesanost. Navajeni smo sicer raznih surovosti s strani klerikalnih hijen in tudi iznenadja nas ne več ta klerikalna praksa, odkar poznamo dr. Krekovo pobijaJno teorijo, vendar naj je surovi izbruh klerikalnega agitatorja in kurjača c. kr. drž. žel. Josipa Prosena naravnost v srce zabolel. Ko je namreč ta možakar od črne kompanijc slišal o nezgodi, se je prav škodoželjno nasmejal in dejal: »Prav mu je, nič ga ni škoda.« In to so tisti osrečevalci, ki obtjubujejo železničarjem rešitev potom »Prometne zveze«. Da je taka surovost povzročila splošno ogorčenje, je pač naravno in gosp. Prosen naj si vtakne svoje klavrno junaštvo za klobuk; posvetili mu bomo potrebno pozornost. Organiziran železničar. — Nesreča v pivovarni »Union«. I9Ietni fant »po neprevidnosti« smrtno ponesrečen, tako poročajo listi... »Po neprevidnosti?« Kdo pa je to konštatiral? Pobožni katoliški »Slovenec« to ve. Da. da — delavec je nepreviden, kadar ga stroj zgrabi za obleko in ga zavihti in zavrti, da mu odbije obe nogi in desno roko ter ga sleče iz obleke in — kože. — In tovarna, v kateri se je že v kratkem času druga nesreča zgodila, ta pa je nedolžna kot jagnje! Le delavec je »nepreviden«. Naj to nesrečo pojasni pristojna obrtna oblast! — Društvo tiskarjev na Kranjskem ima svoj letni občni zbor v nedeljo dne 16. marca dopoldne v veliki dvorani ljubljanskega »Mestnega Doma« z običajnim dnevnim redom. — Tamburaški zbor viško-glinške podružnice »Vzajemnosti« priredi v nedeljo dne 16. marca 1913 v restavracijskih prostorih v »Ameriki« na Olincah ljudski koncert z zelo izbranim sporedom, srečolovom in šaljivo pošto. Vstopnina za člane 30 v, za nečlane 40 v. Začetek ob 5. popoldne. K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi podružnični odbor. Cisti dohodek je namenjen za pokritje stroškov glasbil. — Zahvala. Podpisani se društvu ljubljanskih mizarjev tem potom najuljudneje zahvaljujemo za podporo, katero nam je od čistega dobička »Silvestrove veselice ljubljanskih mizarjev« naklonilo. V Ljubljani dne 12. marca 1913. Marija Mrva, vdova; Marija Čebular, vdova; Ivana Kogavšek, vdova; Simon Rode; Anton Kušar in Ix>vrenc Arhar. — »Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana« vabi na svoj redni letošnji občni zbor, ki bo v sredo 26. marca t. 1. popoldne ob 6. v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani s tem le dnevnim redom: 1. Poročilo odbora in računskih preglednikov. 2. Volitev enega odbornika in dveh računskih preglednikov. 3. Slučajnosti. Ako ta društveni zbor ne bi bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje drug občni zbor. ki je sklepčen ob vsakem številu navzočih članov. — V TržičI V nedeljo pop. ob 3. se vrši pri Pelarju zborovanje članov »Konzumnega društva za Ljubljano in okolico«. Predava s. Ant. Kristan o »razvoju zadružništva ter še posebno o razvoju konsumnih društev«. Vsi člani so naprošeni, da se udeleže zborovanja v kar naj-obilnejšem številu. Gostje dobrodošli. — Občni zbor delegatov bratovske sklad-nlce v Idriji. V nedeljo dne 16. marca 1913 se vrši glavni redni letni občni zbor delegatov rudarske bratovske skladnice. Dnevni red zbora je: 1. Citanje zapisnika in rešitve občnega zbora z dne 8. decembra 1912. 2. Volitev treh članov nadzorstva. 3. Letno poročilo in odobrenje letnih računov. 4. Prememba pravil. 5. Predlogi. Zbor se prične točno ob 9. dopoldne pri Barbara čakalnici. Posvetovalni sestanek delegatov za ta zbor se vrši v soboto dne 15. marca ob 9. zvečer v prostorih rudarskega društva v Idriji. Na posvetovanje se vabijo vsi delegati. Nihče, kdor Je funkcijo prevzel, ne sme manjkati! — Novomeški predor dodelan. Predor belokranjske železnice pod kapiteljskim hribom bo v dveh mesecih končan. Hkratu bosta končana tudi oba nasipa, namreč oni na južni strani predora do mostu in oni na severni strani od predora do tiste točke, kjer se začne belo-krajska železnica, oziroma do kamor sega razširjenje novomeškega kolodvora. Večina delavcev bo potem odšla iz Novega mesta, ostali bodo le delavci, zaposleni pri zgradbi In montiranju novega mostu. Namesto odišlih delavccv pa pridejo oni, ki bodo razširjevali novomeški kolodvor. — Resnica o izključitvi dijaka na novomeški gimnaziji. Poročajo nam: »Slov. Narod« je pred kratkim registriral govorico, da je bil na tukajšnji gimnaziji svojčas neki dijak izključen, ker je na klerikalnega profesorja napravil parodijo po znani »pesmi«: »Salomon der Weise«. A ko je oče prosil ministrstvo za zopetni sprejem, je ravnatelj sporočil, da je ministrstvo to prošnjo odklonilo, dasi se je to sporočilo pri zopetni prošnji, oziroma vprašanju na ministrstvo, če je to res, izkazalo kot neresnično. Oče je vsled tega dal sina k vojakom in ko je bil že pri vojakih, je bil oče obveščen, da je bil sin od ministrstva sprejet za nadaljevanje študij na novomeški gimnaziji. »Narod« je to označil kot skoro neverjetno govorico in klical na zadoščenje, če se govorica vendar izkaže kot resnična. Par dni pozneje pa je v par vrsticah to govorico kratkomalo dementlral kot neresnično. Umevno je, da javnost zanima, kaj je pravzaprav na vsej stvari resnice. In to hočemo v naslednjem povedati. Resnica je, da je bil dijak zaradi označene neokusne parodije res izključen največ po zaslugi tistega ravnatelja, ki najde v takih slučajih vedno zagovornike vsaj »post festum« tudi v liberalno-napredni javnosti, za kar so dokazi na razpolago. To torej je dejstvo, ki ga noben preklic ne spravi več s sveta. Kaj pa je z ostalim delom označene in dementirane govorice? Vsled neobhodnih ob-zirov na vire naših informacij bodi za enkrat le sledeče pojasnjeno: Izključeni dijak je naj-preje poskusil svojo srečo pri nas v Ljubljani. Na državni gimnaziji so ga te sreče oropali z izgovorom, da nedostaje prostora. »S težkim srcem« se ga je končno usmilil ravnatelj v Kranju. Nastal pa je težak križ za očeta. Oče je baje revež, in ni mogel študirati sina v tujem mestu. Ta križ pomanjkanja je rodil prošnjo na deželni šolski svet. naj bi se vendar usmilil očeta reveža, sinu tisto neumnost izpregledal in mu dovolil sprejem na domači gimnaziji. Ali ie deželni šolski svet to prošnjo dobil v roke, ali je nanjo pozabil, kar bi ne bilo prvič, o tem ne moremo razpravljati. Faktum je, da je novomeški ravnatelj Brežnik tudi to prošnjo odklonil; ali po višjem naročilu, ali po svojem »objektivnem« prepričanju, o tem zopet ni varno govoriti. Pač pa smem povedati, da je, še preden je romala nadaljna prošnja na natično ministrstvo, Brežnik nekemu gospodu odločno odsvetoval tako prošnjo, »ker v tem slučaju ni izključeno, da bo dijak izključen sploh iz vseh avstrijskih gimnazij.« Gospod Brežnik bo že vedel komu in če je res tako rekel. Brez vsakega dvoma gotovo pa je. da so na ministrstvu tekom 5 mesecev dobili vkljub dozdevni Brežnikovi izjavi, dve prošnji za sprejem na novomeško gimnazijo. Minilo pa je šolsko leto, dijak ie bil v Kranju »slab« in slabo je šlo tudi glede obeh prošenj pri ministrstvu. Nobenega odgovora! In zopet so se v naši beli Ljubljani odpirala vrata in zapirala, dijaka niso nikjer marali v državno sl.2:..Nl čuda: sai ie absolviranih več kot preveč. Dijak se je »zatekel« prostovoljno k vojakom. Komaj je bil »rekrut« v Pulju, že je romala tretja prošnja zopet na ministrstvo. Fani se je nami eč bal, da ga superarbitrirajo zaradi neke ušesne bolezni. Zdaj pa se je zgodil doslej se nepojasnjen čudež: Še preden je zadali prošnja prišla na Dunaj, je g. ravnatelj Brežnik* v Novem mestu že vedel, da naučno ministrstvo! odklanja prošnjo za zopetni sprejem in sicer-kar je se bolj čudno — iz razloga, da je zdai ko je fant pri vojakih v Pulju, prošnja za zopetni sprejem na navomeško gimnazijo itak brel pomena, »gegenstandslos«. Ce se je kdo začu-dil, kako da naučno ministrstvo zdaj naenkrat ve, da je dijak v času enega meseca že pri vo-jakih, ga je ravnatelj Brežnik poučil, češ to j« čisto naravno, naučno ministrstvo se je pač informiralo pri — vojnem ministrstvu. Pa recite, da se ne gode več čudeži na svetu! Kako je ravnatelj Breznik iztaknili to skrivnost kako in kje zdaj naenkrat dobil odlok ministrstva, to so za enkrat še čudne reči. Ta po še lahko povemo: I akoj po tem nenavadnem Breznikovem odloku je na naučno ministrstvo zopet prišla četrta prošnja z lahko umljivim »molčečim« vprašanjem, ce je naučno ministrstvo kratko pr*e» to»fošnio v,)0slano treti° Prošnjo res tako rešilo, kakor črno na belem in še celo sklicujoč se na ministrsko odredbo izjavlja velečastiti gospod ravnatelj Brežnik v tej zadnji prošnji pri-; toženi uradni vlogi. Kaj mislite, kaj se je zdaj1 zgodilo? Še pred pretekom dveh mesecev po zadnje vposlani prošnji so že v Liuhn-mi ve-1 deli (kar je »Sl. Narod« leto pozneje dementi-. ni) da je naučno ministrstvo prošnji za sprejem izključenega dyaka (med tem že vojaka) ugodilo. Ah je možno, da bi naučno ministrstvo tekom nekaj mesecev izdalo dve tako si nasoro-liMočl odredbi o eni in Usti stvari; ali “S ravnatelj, ki je malo preje sklicujoč se na ministrstvo uradno izjavil, da je taka prošnja »ge-genstandslos«, kei je dijak že pri vojakih inirno ■ ali nemirno vest, ali ta človek res zasluži da ga javnost z glace-rokavicami pardonira to so vprašanja, na katera naj si išče vsak sam od-govora kdor je celo to afero natančno zasledoval. Zal le. da topot ne moremo še boli iasno govoriti. stJ — Nov brzovlak. Od 1. maja bo vozil i* i Solnograda na Reko nov brzovlak, ki bo vozi čez Jesenice in Ljubljano. Ustavljal se bo v Lescah in v Kranju. oVl"rl1 so X Ljubljani: Ivan Vrečar, užitkar. 88 let. — Štefan Honigsmann, dninar, 34 let. — Ivan Presetnik, delaivec, 47 let. -Fračiška Olifčič, posestnikova hči’ 1 dan -Marija Bonča, dninarica, 68 let. — S trebuhom za kruhom. V pondeljek s< Je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 37 Hrvatov in 7 Slovencev, iz Amerike je prišlo pa 15 Hrvatov. 200 Lahov se je peljalo v Budimpešto. — Konj je ubil vojaka. Iz Škocijana pri Mokronogu poročajo: Pri tukajšnji žrebčarski postaji ki je pred par dnevi semkaj došla. da ostane, kakor vsako leto. štiri nieseCe tukai s* je zgodila nesreča. Korporal Jožef Novak torna iz štajerske, je preteklo soboto dopoldne! snažil iti pometal okrog enega izmed žrebcev.: Konj vzdigne nogo in ga udari v levo stran trebuha. Revež je takoj legel, a je v nedeljo zjutraj še vstal, se sam opravil in šel zopet nJ svoje delo. Toda obšle so ga vnovič slabosti i» ob 11. dopoldne je umrl. — Žrtev lahkovernosti. Na Stanu pri Mirni so v soboto zvečer prenočili trije cigani pri Franc Bregarju. V nedeljo zjutraj Je bila gospodinja sama doma. Drugi so šli k maši Star« ciganka jo pregovori, da si je dala »srečo« prerokovati. Zahtevala pa je ciganka, naj prinese ves svoj denar na mizo. Gospodinja je tu-1 di to storila. Ko je ciganka nekaj časa osupnjeni ženi pripovedovala dogodke iz njene preteklosti, pride nenadoma njen mož domov od maše. Ciganka pobere hitro kvarte in denar »| zep ter zapove ženi, da ne sme štirinajst dfli ničesar povedati o tem možu, ne nikomur drugemu, sicer ji bodo otroci pomrli, prešiči bodo pocrkali in druge nesreče jo bodo zadele Žena je res molčala do večera. Zvečer je pa le povedala možu. ki je hitro obvestil orožnike & Mirni o tatvini ciganov. Cigani, starejša i® mlajša ciganka in okoli 20 let stari cigan se pišejo Skalar, kakor si je Bregar zapomnil i* njihovega potnega lista. Štajersko. — Trbovlje. V četrtek. 13. marca se vrsi ob pol 7. v »Delavskem domu« važna diskusija. Vabimo delavstvo na čim večjo udeležbo. — Samomor vojaka. V zaporih lovske vojašnice v Beljaku se je obesil včeraj topničar 3. gorskega topničarskega polka. — Detomor. Iz Kozjega poročajo, da so aretirali delavko Jožefo Biakšičevo Sumijo jo, ; da je umorila svojega eno leto starega sinčka. — Umor v Studenicah pri Mariboru. Svoi Čas smo že poročali, da je umoril v Studenicah pri Mariboru 381etni dninar Ivan Reiter svojo ženo. ki je bila nepoboljšljiva pijanka. V pondeljek je stal Reiter pred mariborsko poroto. Razprava je razkrila silno žalostno družinsko življenje,, Reiterjeva žena je zanemarjala gospodinjstvo in prodajala obleko, čevlje, samo da je imela denar za žganje. Vlačila se je okolo z žganjarji in dostikrat je ni bilo domu |x) cele dneve in noči. Mož je malokdaj dobil kuhano jed. če mu je pa kaj skuhala, je bila jed bolj za prešiče nego za človeka. Zadnji dan tega groznega družinskega življenja je kupila žena pri konjskem mesarju ostudno juho od kuhanih klobas, nadrobila vanjo nekaj kruha in je dala možu za obed. Nič čudnega ni torej, da Je postal mož, ki je bil znan kot delayen in dostojen človek, tudi pijanec. 15. januarja sta se selili Reiter je dal ženi tri krone, da najame delavca. ki bi pomagal pri selitvi. Ona je pa znosila nekaj oprave sama. denar je pa zapravil« po različnih žganjarnah. Ob osmih zvečer je bila tako pijana, da je obležala pred zganjamo. Dva moža sta jo privlekla domu, tukaj pa je obležala na tleh. Reiter, ki je ta dan spil devet šestnajstink žganja, je prišel ob pol desetih zvečer domu in prinesel s seboj hleb kruha. Sosedi sta mu čez nekaj časa prinesli v stanovanjc svetilko. Reiter je sedel na tnali in bridko jokal ter tožil sosedama svojo nesrečo in dejal, da mu ne preostaj nič druzega, nego da umori svojo ženo, sam pa se obesi. Cez nekaj časa so zaslišali stanovalci silen ropot iz Reiterjevega stanovanja. Prihodnje jutro, ko je ostalo dolgo časa vse mirno v Reiterjevem stanovanju, so šli sosedje gledat in našli Rei-terjevo mrtvo, pokrito s staro obleko. Reiter Je najprej z jermenom tolkel po svoji ženi, potem jo pa ubil na ta način, da jo je suval s svojimi močno okovanimi čevlji. Reiter je odšel po umoru iz stanovanja, dopoldne je pil, nato pa šel k svoji materi, kjer so ga aretirali. Reiter je bil obsojen na šest let težke ječe. Balkanski in mednarodni položaj. Uradna izjava o demobilizaciji je izšla. Avstrija hoče vedeti, zakaj izkrcavajo Srbi v Draču vojaštvo. Sukri paša namerava izpad. AVSTRIJA IN RUSIJA. Dunaj, 12. Danes je izšla davno pričakovana in že večkrat napovedana uradna izjava o razmerju med Avstrijo in Rusijo ter o delni demobilizaciji ob avstrijsko ruski meji. Izjava samo konstatira, da se razmerje med obema dinastijama, ki je bilo vedno prijateljsko, tudi vslcd dogodkov na Balkanu ni izpremenilo; nadalje naglaša miroljubno nagnenje obeh vladarjev, in pravi, da se bodo v dokaz miroljubnega razpoloženja v Avstriji in v Rusiji neko-, liko zmanjšale vojne priprave, ki z ozirom na položaj niso več nujne. Besedilo uradne izjave. Dunaj, 12. Današnji oficiozni »Fremden-blatt« objavlja sledečo izjavo: »Ročni pismi, ki sta se pred kratkim izmenjali med Njega veličanstvom cesarjem Fran Josipom in Njega veličanstvom cesarjem Nikolajem, sta vnovič doprinesli dokaz, da niso dogodki na Balkanu nikakor oškodovali čuvstev prijateljstva med obema vladarjema In da je bila ohranitev miru vedno smoter njiju oaporov. Tako sta obe vladi prišli do zaključka, da neki čisto obrambni ukrepi obeh sil v obmejnih pokrajinah niso več potrebni. Zatorej se je zdaj sklenilo reduciranje avstro-ogrskih sli v Galiciji na normalno mero, ravnotako se pa ukaže tudi odpust ruskih rezervistov onega letnika, ki hi bil v jeseni imel biti odpuščen.« Oficiozni komentar. Dunaj. 12. »Frenidenblatt« dodaja uradni izjavi o demobilizaciji obširen komentar, v katerem naglaša, da bodo cenili ta dogodek dneva ne le v Avstriji in na Ruskem, temveč po ysej Evropi. Demobilizacija ima poleg dinastičnega tudi političen pomen. »Naša zgodovinska vzhodna politika« pravi oficiozni komentar, »je vedno videla pravo korist monar-h'*e y..p0.SDeŠevanju oopolne neodvisnosti balkanskih držav (no, no!) in si je vedno želela razmerje prijateljskih sosedov (n. pr. trgovin^. ske pogodbe). To spoznanje se je kakor v preteklosti tako fudi s posebno določno označbo potrdilo v sedanli krizi. (Kaj vse ve tak ofi-ciozus! In kakšni slepci smo vsi, ki smo videli kaj dtuzega!) Končno izreka ta stilistično posebno čudno zveriženi komentaj- upanje, da se bo kriza, ki nam jemlje že več mesecev san*, popolnoma rešila. Avstrija noče napadati. Peterburg. 12. Peterburška brzojavna agentura je pooh'aščena na izjavo, da nima Avstro-Ogrska nobenega napadalnega namena zoper svojega južnega soseda. AVSTRIJA IN SRBIJA. London, 12. Konferenca poslanikov je dobila od Avstrije predlog, da store velesile skupen korak v Belgradu, kjer bi prijateljsko vprašale. s kakšnim namenom se izkrcavajo v Draču tako številne čete? Avstrija želi, da bi velesile še enkrat opozorile Srbijo na to, da smatrajo trajno zasedanje jadranske luke od strani srbskih čet za nedopustno. Kakor je slišati, se mora konferenca baviti s tem predlogom, od katerega pa baje ni nič navdušena, ad izpred Odrina POSREDOVANJE VELESIL. Sofija, 11. V poučenih krogih pravijo, da je Crna gora pripravljena sprejeti posredovanje velesil, če se ji zagotovi Skader. Grška pa navaja^ med drugimi pogoji tudi garancije za Grke, živeče v Mali Aziji. Bolgarska vlada baje ne odobrava tako dalekosežnih pogojev, ker je pričakovati, da se jim bodo velesile upirale, vsled česar se otežča posredovanje. Pogajanja med Posameznimi balkanskimi državami se še nadaljujejo. TURČIJA JE NEPOPUSTLJIVA? Berlin, 11. Džavid beg ostane najmanje še osem dni v Berlinu, da dobi stike s političnimi in finančnimi krogi. On pravi, da se je bojevto razpoloženje v Carigradu zopet zelo dvignilo in da Je malo nagnenja za nadaljevanje mirovnih pogajanj. Tudi finančni položaj Turčije se je baje znatno zboljšal; Porta ima okrog petdeset miljonov frankov na razpolago. To so deloma prebitki bagdadske železniške družbe, deloma italijanski obrok odškodnine za Tripolitanijo, deloma pa skupiček od prodaje nekaterih zemljišč, zlasti taksimskega vrta. Pesimizem v Sofiji. Sofija, 12. Tukaj vlada glede na vprašanje miru velik pesimizem, četudi so oficielni krogi prepričani, da bi Porta zelo rada sklenila mir, vendar mislijo, da se ne bo upala upreti agita-'Ciii, v kateri tekmujejo pristaši vojaške lige m mladoturki. Najbrže ne bo mogoče definitivno priti do miru, dokler ne dohiti Turčije odločilen poraz na bojišču, ki dokaže vsem stranKam, *la ie mir neizogiben IZPRED ODRINA. Zdravstveno stanje. Belgrad, 12. Vsled silnega mraza mora vojaštvo pred Odrinom prenašati strašne težave. Zdravstveno stanje sc je Izredno poslabšalo. Zadnje tri dni prihajajo veliki transporti bolnih vojakov izpred Odrina, kjer je baje nad dvatisoč obolelih. Obupen nauicn. Carigrad, 12. Šukri paša poroča po brezžičnem brzojavil, da se je začel sneg tajati, vsled česar je znaten del mesta preplavljen. Poplava je poškodovala tudi zemljiške utrdbe in jarke. Ker pojemajo tudi živila in strelivo, bo posadka napravila izpad ne glede na to, kal riskira z izvedbo tega načrta. PRI BULARI.IU. Pariz, 11. >Matin« poroča iz Carigrada: »Bolgari pri Bulajiru so poizkusili sunek proti Kur Čifiku. Turki so jih sprejeli z močno artilerijsko strelbo, ki jih je prisilila, da so se umaknili. Tudi neka turška bojna ladja je posegla v boj. TURŠKI AFROPl.ANI. Carigrad, 11. »Tasoiri Efkiar« priporoča vladi, naj uredi letalni promet med Čataldžo in Odrinom tor med Buiajirom in Odrinom. En aeroplan je baje že poletel iz Bulajiia v Odrin in nazaj. JANINA. Atene, 12. Bivši poveljnik Janine Esad paša ie izjavil v nekem pogovoru, da je znašalo število njegovih za boj sposobnih vojakov proti koncu le Še 8000. Albanci so ga po bitki pri Grimbovem na Izdajnlškl način pustili na cedilu. Grška artiljerija je bila popolna, turška pa zastarana. Vojni jetniki. Atene, 12. Doslej so odpravili 800 vjetih turških častnikov v Prevezo. V Janini so turške oblasti razun duhovnih odstavljene. Iri-sto žandarjev se odpošlje v Epir zaradi i eda. Vsi četaši so razoroženi. Albanci govore o Izdajstvu. Carigrad. 12. Albanska agitacija, da je Esad paša izdajniško izročil, Janino Grkom, je tukaj napravila zelo slab vtisk. Merodajni krogi so poučeni, da je bilo povsem nemogoče še dlje držati trdnjavo. Politično je ta izguba brez pomena, ker ‘e Turčija že davno resigm-rala na to ozemlje. V EPIRU. Prebivalstvo se velaia Grkom. Atene, 11. V obrežnem mestu Lagijada nasproti otoku Krfu se je predstavila iz turških in krščanskih članov sestavljena depu-tacija grškemu prefektu. Na čelu je bil metropolit. ki je izročil prefektu pismeno izjavo vseli bližnjih okrajev, da spoznavajo nesmiselnost nadaljnjega upora in se vdajajo Grški, pa upajo, da bo pod njih vlado mogoče bratsko življenje. _ SKADER. Belgrad, 12. Vojaške priprave pred Ska-drom so tako dopolnjene, da je vsak čas pri-čakovati splošni naskok. Srbski oblegovalni to-povi so nameščeni in artiljeristična priprava naskoka se je že pričela. Rezervni srbski oddelki so na morju, ter se v kratkem izkrcajo v Svetem Ivanu Meduanskem. Vojno poveljništvo mtni, da se Skader ne bo mogel upirati splošnemu naskoku. Dunaj, 12. Vesti izpred Skadra povzročajo v tukajšnjih oficioznih krogih slabo razpoloženje. Kolikor je mogoče posneti po vesteh iz di-plomatičnih krogov, ki se drže skrajno rezer-viratio, bi bilo soditi, da je turški položaj v Skadru neugoden in da je padec trdnjave verjeten. Merodajni faktorji so zaradi tega zelo nervozni in menijo, da bi tak dogodek zelo kom-pliciral položaj. Zdi se torej, da o usodi Skadra vendar še ni nič definitivno sklenjenega. Ako se Črnogorcem s srbsko pomočjo posreči, da prisilijo mesto na kapitulacijo, je še vedno mogoče. da ga prizna večina velesil Črni gori. Cetinje, 12. Begunci iz Skadra pripovedujejo, da je položaj v obleganem mestu zelo kritičen. Posadka je zelo izmučena. Živil pri-manjkule, zdravstveno stanje je slabo, tudi s strelivom morajo varčevati. Crnogorsko-srbska vojska se pripravlja za glavni napad. Srbska pomoč. Berlin, 12. »Lokalanzeiger« javlja iz Bel grada: »V Drač je dospela srbska divizija s 36 poljskimi topovi in 15 havbicami; te dni je odšla še ena brigada tja. V kratkem pride pred Skader, tedaj se izvrši generalni naskok. Po zavzetju Skadra pojdejo srbske čete, ki bodo tedaj proste, grškim naproti, da si podlože skupno z njimi še ostalo izven obrežja ležečo Albaniio. NOTRANJE KRIZE. Carigrad, 12. Položaj vlade je vkljub vsem demantijem zelo kritičen. Mahmud Ševket je proti svoji volji veliki vezir in bi demisionral, če bi bila lc sestava nove vlade zagotovljena. V informiranih krogih imenujejo Maki pašo ali pa dunajskega poslanika Hilmi pašo za Ševke-tovega naslednika. V novem ministrstvu naj bi bili po želji velikega vezirja zastopani mladoturki in člani vojaške lige. Toda nasprotje med obema strankama se zlasti v armadi tako po-estr uje, da je tako sodelovanje vseskozi neverjetno. Notranji minister štrajka. Carigrad, 12. Ministra za notranje zadeve Hadži Adil bega že dva dni ni v ministrstvo. Med tem ko je veliki vezir pripravljen vkljub opoziciji nekaterih mladoturških elementov skleniti mir, stoji Hadži Adil na skrajnem mla-doturškem stališču in je v ostrem nasprotju z velikim vezirjem. BOLGARSKA IN RUMUNIJA. Sestanek poslanikov v Peterburgu. Bukarešt, 11. Tekom tega tedna se snide v Peterburgu nova konferenca poslanikov, da se posvetuje v rumunsko-bolgarskem vprašanju. V rumunskih vrstah so zelo optimistični, in upajo, da bodo v dveh do treh tednih rešene vse težave. Tedaj bo mogoča tudi tesnejša zveza med Rumunijo in Bolgarsko. Goriški deželni zbor Je dobil slovo. — Volitve se razpišejo. V Kremsu je izvoljen nemški nacionalec. — Komisija ogrske magnatske zbornice je sprejela Lukacsevo spako. GORIŠKI DEŽELNI ZBOR pred razpustom. DttnaJ, 11. Smrt deželnega glavarja Pa-jerja je oživila vse težave goriškega deželnega zbora. Imenovanje naslednika je otežčano vsled osebnega tekmovanja kandidatov na eni, pa vsled nejasnosti strankarskih razmer na drugi strani. Koalicije strank so tako nenormalne, da je dvomljivo, če jim je mogoče pripisati trajnost. Zaradi tega je vlada sklenila, kar bi bila morala že davno storiti: Goriški deželni zbor bo v najkrajšem času razpuščen in razpisane bodo nove voLitve. Šele po rezultatu novih volitev napravi vlada predlog za imenovanje novega deželnega glavarja. Vse kombinacije o Pajerjevem nasledniku so torej brezpomembne. Gorica, 12. Klerikalna stranka se že pripravlja za deželnozborske volitve, ki bodo baje še ta mesec razpisane. Med slovensko in italijansko klerikalno stranko se vodi pogajanje, da bi v bodočem deželnem zboru skupno nastopili. Deželni zbor razpuščen. — Priprave za nove volitve. Dunaj, 12. Današnja uradna »Wiener Ztg.« objavlja z 2. marcem datiran cesarski patent, ki razpušča v jeseni leta 1909. Izvoljeni goriškl deželni zbor in odreja priprave za nove volitve. DOPOLNILNA DRŽAVNOZBORSKA VOLITEV V KREMSU. Izvoljen Je s klerikalno pomočjo nemški nacio-nal.ee. Socialno demokratični glasovi so se pomnožili za petsto. Dunaj, 11. Pri današnji ožji volitvi v Kremsu je zmagal s 4840 glasovi nemški nacio-halec Richter. Socialno demokratični kandidat sodr. Hackcnberg je dobil 3758 glasov. Pri glavni volitvi so zbrali socialni demokratje 3200 glasov, nemški nacionalci 2749 glasov in krščanski socialci 2451 glasov. Pri današnji vo-'itvi so krščanski socialci do zadnjega moža glasovali za nemškega nacionalca; socialno demokratični glasovi so narasli za več kot petsto glasov. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA V DUNAJSKEM NOVEM MESTU. Nemške nacionalce je pamet srečala. — Za prvega podžupana je izvoljen socialist. Dunajsko Novo mesto, 11. Novoizvoljeni občinski svet v Dunajskem Novem mestu, ki je bil tik pred razpustom, se je danes konštituiral. Nemški nacionalci, ki so poleg županskega zahtevali zase tudi obe podžupanski mesti, dasi nimajo v občinskem svetu večine, so odnehali in izvoljeni so bili: za žuiiana nemški nacionalec Broschek, za prvega podžupana socialni demokrat sodr. Ofenbock in za drugega podžupana krščanski socialec dr. Beirer. — Volitve v mestni svet so se izvršile po proporcu, kakor predpisuje mestni statut, in so na nemške nacionalce odpadli štirje mandati, na socialne demokrate in krščanske socialce pa po dva. Od socialnih demokratov sta izvoljena v mestni svet sodruga Balka In \Vutscher. VIDMARJEV POLET. Benetke. 12. Včeraj šest minut po dveh popoldne je Vidmar poletel z Lida proti Rimu. V Raveni se je spustil na tla, potem ie poletel dalje in je srečno dospel do Jakina. Odtod nadaljuje polet do Rima. OGRSKA VOLILNA »REFORMA« V MAGNATSKI ZBORNICI. Budimpešta, 12. Včeraj popoldne je razpravljal državnopravni odsek magnatske zbornice o volilni reformi. Predsednik Vlasič je izjavil, da je predloga zelo važna in da jo Je treba zato temeljito preštudirati. Vlado je vprašal, zakaj da polaga tako veliko važn°st na hitro rešitev predloge. Poročevalec Molnar je dejal: Priznavam, da mora biti vsem razredom vstop v zbornico dovoljen, ne gre_ Pa« i bi izgubil srednji stan vodilne uloge. Tajna v°- I lil na pravica ni garancija za čistost vol tev. 1 (Garancija da so volitve »ciste«, je najbrze vladni denar.) Nato je govoril še lump Lukač# in dejal, da želi vlada rešitev predloge še pred binkošti. Nove volitve naj bi se izvršile že po novi volilni pravici. Lukacs trdi nato, da vsebuje predloga za ogrske razmere najobsežnejšo razširitev volilna pravice. Magnati so seveda burno pritrjevali Lukacsevim perfidnostim. Odsek je sprejel po kratki debati (to je temeljito preštudiranje!) volilno predlogo. OGRSKA OPOZICIJA. Budimpešta, 12. »Pester Lloyd« prinaša izjavo opozicionalnega poslanca grofa Smrcza-nyija. Opozicija se pripravlja, da onemogoči s hrupnimi prizori četrtkovo sejo poslanske zbornice. Budimpešta, 12. Vodstvo združene opozicije je na včerajšnji seji sklenilo, da bo redno parlamentarno delo toliko časa ovirala dokler ne bo odpravljena volilna predloga in predložena nova. ki bo izpolnila vsaj zahteve, izražene v spomenici opozicije. Obenem bo opozicija skupno s socialnimi demokrati nadaljevala agitacijo za demokratično volilno pravico. RAZNARODOVANJE POLJAKOV NA PRUSKEM. Berlin, 12. Junkerski deželni zbor za Prusko je odobril proračun naseljevalne komi: e za zapadno Prusijo in Poznanjsko in odikazal odseku predlogo, ki zahteva novih 230 miljonov za »ojačenje nemštva« v poljskih pokrajinah. V razpravi so se zastopniki konservativcev, nacionalnih liberalcev in naprednjakov izrekli za ra?riarodovalno politiko. Socialno demokratični govorniki so ostro kritizirali razna-dovaino predlogo in protipoljsko politiko sploh. Umetnost in književnost. — Iz gledališke pisarne. Snočnja predstava Sem Benellijevega poema »Ljubezen treh kraljev« se je moraia vsled prepičlega obiska odpovedati. — V četrtek se uprizori zadnjič v sezoni za par Rossinijeva komična opera »Brivec seviljski« z znano koloraturko gospo Otahalovo v vlogi Rozine kot gostom. — Gostovanje gospe Cilke Otahalove. Pri kronski predstavi v četrtek bo pela vlogo Rozine koloraturna pevka ga. Cilka Otahalova. Vloga Rozine je pisana špecielno za koloturke, ga. Otahalova je pela to vlogo ponovno z največjim uspehom na praškem narodnem in stutt-narskem dvornem gledališču. Kot vložko bo pela znamenito koloraturno arijo iz Donizettijeve opere »Lucija Lanunermorska«. v eseli ton te opere, temperamentna igra in dovršeno petje naših najboljših pevskih moči (Fejfar, Harfner. Križaj) neti od konca do kraja dobro voljo med občinstvom. Goriško. — Trnovo pri Gorici. (Nezgoda.) Delavec Andrej Lipičar je nosil iz gozda plotnice. Ker je svet zmrzel, mu je spodrsnilo, da je padel in se pri tem močno poškodoval. Lata, katero jo nesel, je padla nanj in mu zdrobila črepinjo. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico, a je malo upanja, da ozdravi. Vestnik organizacij. Glavni odbor „V7.ajemnostt“ v Ljubljani Itti# v sredo 12, t. m. točno ob 8. zvečer sejo. Trst. — Občni zbor pevskega odseka »Ljudskega odra« se je vršil v nedeljo ob pol 9. zvečer v gotsilni »International«, ulica Boccaccio. 25. Zborovanje j 3 otvoril in jc vodil predsednik sodrug Karol Hočevar, ki je podal lepo predsedniško poročilo. Iz poročila je razvidno, da je zbor napredoval prav lepo in da je vreden splošne podpore od strani sodrugov. Iz blagajniškega poročila, ki ga je podal sodr. Vrabec, je razvidno, da je imel zboi 605 K 89 v dohodkov in 562 K 07 v stroškov. Saldo blagajne znaša torej 43 K 82 v. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal sodrug Vrlanovič, je razvidno, da je imel odbor 17 sej. Zbor je imel 84 vaj in je nastopil lOkrat. Pri volitvi novega odbora so bili izvoljeni končno sodrugi: Karol Hočevar za predsednika, Mirko Hočevar za tajnika. Drago Vrabec za blagajnika, Vrlanovič Anton in Hreščak za odbornika. Po zaključku občnega zbora se je razvila lepa domača zabava, ki je trajala med petjem pozno v noč. Novemu odboru želimo mnogo uspeha pri delu. LISTNICA UREDNIŠTVA. Jesenice: Predavanje v nedeljo popoldne. Novice. ♦ O krompirju Domovina krompirja je Amerika. V Evropo so ga prinesli Spanci, ko so osvojili Peru. Že v sredi 16. stoletja so sa:-dli krompir po Nizozemskem in Italiji. Kmalu nato so ga prinesli tudi v Avstrijo in Nemčijo, Prebivalstvo ni nikjer sprejelo nove rastline rado. temveč jo je sadilo le z največjim nezaupanjem in mislili so, da povzroča različne bolezni. Kjerkoli je pobrala ena in ista bolezen več ljudi, tam so gotovo trdili, da jo je povzročil krompir. Povsod so morale vlade siliti ljudi, da so nasajali krompir in dostikrat so ponoči kmetje izkopavali krompir, ki so b g čez da nasadili vsled ukaza oblas ; Več kot pol stoletja je trajalo, da so izginili vsi prea sodki zoper krompir. Krompir, ki ga J^.° danes v vsaki družini vsak dan, so i^i ljudje do pričetka 19. stoletja prav malo. bi je nadomestilo za sirovo maslo in so ga jedli s kru« hom. Krompir se dandanes predela v velikih množinah za žganje, veliko važnost ima tudi kot krma za živino. Tudi suše ga in konservi-rajo; tak krompir se ohrani leta in leta. Pri sušenju postopajo tako-le: kromipr osnažijo v pralnih strojih, ga skuhajo v pari, seveda B. Gotzl, Ljubljana ■ Mestni trg št 19. — Stari trg št. 8. - itc toliko, da bi postal mehak. Nato ga stresejo v sušilnico, kjer ga zmečkajo. Zmečkan krompir pride med dva sušilna valjarja, ki ga še bolj zmečkata in obenem sušita. Nato oddrgne-jo zmečkani krompir z noži od valjarjev in denejo zmečkano maso v olilajevalnico. Tukaj je Uidi naprava, ki stresa krompir v vreče. Zmečkanega in suhega krompirja prodado prav mnogo za krmo konj. goveje živine in prešičev. * Volkovi v Bosni. Iz Mostarja poročajo: Vsled hudega mraza je prišlo v vasi mostarskega okraja mnogo volkov. Več volkov je napadlo čredo ovac in jih strgalo 14. Ponoči sta dva gozdarja ustrelila pet volkov, druge so prepodili. Odgovorni urednik Fran H a r 11. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v I iuMjani. prijatelj moj. Gre n n vanko pot z menoll Ke, se večkrat z njim i< re|cam, Vedno zdrav želod’c imam! Najboljše krepčilo želodca! Sladki in grenki. •'-v*. 'k Pazite na pristnost! Posebno na kolodvorih! dostavno vari v*no Kupujte obutev, kjer je ceueje! Moški čevlji za štrapaco .... Visoki damski čevlji....... Velika zaloga vsakovrstnih čevljev za moške, ženske in otroke >z ševro in b< ks usma, modernih in trpežnih vse po jako nizkih cenah. Zaloga ievljpv Alf. Franke!, kom. družbe Josip Hočevar Ljubljana, Stritarjeva uL 9. Naj vetje podjetje te vrste v Avstriji. — 132 prodaj len. Popravili se po ceni ratunajo, — PoSlija se tudi po pošti. Splošna friljublfiiiost preizkušenega : Franckovega : kavi-nega pridatka1" pripisati je njegovi nedosežni izdatnosti v jedru, okusu in barvi. * s kavnim mlinčkom. s £ *c: c. a ° ** 2 0*2 l/> M t «C o £ E °-«3r 2£ Z" c " I « = -Ni* AS E a~' O c c- t=3 CSO« ero fi. <■» ■*—• 5 CTT3 e; 3 H S- n “ Ž “ O. S S2.'~" — 3' ° S 5-S o a - z: s? S < & s- g-£?■ £ f? - o g e- a. r s- sl* n Majhna hiš stoječa ob državnem kolodvoru, posebno pripravna za železničarje, se prav po ugodnih pogojih prosto voljno proda. Pojasnila v gostilni Rimska