uto nmi. »coiiRo 5. V UDMloni.«Cetrteh 8. januarja 1925. cena Dis 150. Izhaja vsak dan popoldne, IivzaoUl nedelj* In pravnika. — Ioaaratt : do 30 peUt a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, vcCji Snserati petJt vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inscraml davek posebej. — »Slovanski Marod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za Inozemstvo 360 D. i Upravnlatvoi Eaallava ni I ca stav. 1, prltllftla. — Trlaion Atev. 104. Urodaistvoi Hnaflnvn nUea AL S, L. aaditropte, — Telefon itav. 34. IV RoStnlna platana v gotovini. Zagrebškim prijateljem! K aretaciji Stjepana Radiča in k razpustu HRSS je izpregovoril izmed vseh zagrebških listov najprvi »Obzor«. Radovedni smo bili, kaj porečejo vodilni zagrebški politični listi k novema vladnemu koraku in kako ga bodo interpretirali. Že davno namreč vemo, da ti vodilni listi ne odobravajo Radičeve politike kot take, da se pa zanj zavzemajo zaradi tega. ker je uspel organizirati hrvatske mase in na ta način ze-diniti današnjo hrvatsko nezadovoljnost v jako politično akcijo proti Beogradu in današnjemu državnemu redu. Hrvatski listi so služili Radiču iz oportunizma in takorekoč v z a -d reg i: ker nimamo boljše politične organizacije, podpirajmo Radiča, dasi vemo. da je nepreračunljiv in da si med seboj ne moremo priznati, da bi razumeli njegove cilje in vedeli, kaj koncem koncev hoče in želi. Oportunlstlč-no stališče je zavzemala do nedavnega tudi Hrvatska zajednica, ki je priznala neaktivnost hrvatske inteligence ter njeno absolutno pasivnost do političnih problemov v novi državi. Svoje politično udejstvovanje je omejila na akade-mično kritiko obstoječih razmer ter prepustila teren Stepanu ftadiču. — Ko Je končno uvidela, da je Stepan Radič do-sesrel veliko politično moč, ie sprejela tudi njegov republikanski program in s tem pretrgala n:t samostojnega življenja. Enako kritično stališče glede pro-srrnma. oportunistlčno pa glede pokreta HRSS so torej zavzemali tudi vodilni zagrebški listi. In to skoro do zadnjega. Izjemo dela le »Hrvat«, ki se je v smislu republikanizacije Hrvatske za-jednice v zadnjem času popolnoma okrenil k Stepanu Radiču in braml vse njegove politične korake torej tudi njegovo akcifo v Moskvi. Največ kritične samostalnosti In najmanj oportunosti v gori navedenem praven si je ohrnnil izmed vseh zagrebških listov še »O b z o r«. Ta ie oneto-vano kritiziral RadiČevo sovjetofilsko akcijo, pa tudi ostale Radičeve barleki-nade in zlasti grajal predsedmka HRSS, ko je tako lahkomiselno razgnal Davi-dovičevo vlado in upostavil Pašič-Pri-bičevičevo ministrstvo. Lahko rečemo, da je »Obzor« negiral vsevprek Radi-cevo politiko ter jo tudi načelno pobüai. Recimo, to poletje in jesen, ko je odrekel kombinaciji z Davidovič>m realnost ter priporočal sodelovanje HRSS z Radikalno stranko. V enem pa je ostal »Obzor« nedosleden do skrajnosti! To je. v valutaciji in oceni hrvatske inteligence, njenega razmerja do poetike ter v pasivnosti aapram akciji HRSS in oolitični osebnosti Stepana Radiča. Tn to nam daic povod, da govorimo danes po aretaciji Stepana Radiča in razpustu HRSS tako >ObzoruditeTji opozici« jona.nega b^oka. Opoziciicna^ni b!ok j? 7i "čeraj sklical izredno seio, na kateri na nameraval protestirati proti aretaciji Stjepana RacW» in tovarišev. Ta seja izosta'a, ker v Beograd H prične* vodlte'j klerikale stranke dr. Ante K o r o T e * ^jega prihod priča* kujeio za danes. ""'čerij do^oMne je -oliciia v Za* r!reuu i^vršPa hišno rreiskavo v sta^o* vanui <*Ta"a g'avnc'a odbora ra^nusče* ne HRSS Kraničeviča. — Preiskava je ostnTa b-ez pozitivnega rezultata. Po Zaprehu je vzbudila pns^bno s^n-'aeijo prii&va Hr\'fl**kc?a Sokofa. da se v nfePcvi telovadnici nehp;a š^st pušk. Policiin ie te nfi*ke zr*olen;la. Ku* ko so te puške pr;š!e v tetova**n*co in v kpk$en nrmen, še ni znano. Stvar je zelo zagonetna. Opoziclionalni b!rfc se trs za ftadičere rlasovs. — Beograd. 7. jmuarja. (Izvirno.) Danes zaradi pravoslavnega Božiča počiva vse politično delo. V ministrsko predsedstvo ni rrhČe prišel, vsi nrmstri se po večini nahajajo izven Beograda. Vlada pravo zatišje. Edino ooozicüonal-ni blok ima danes na prazmk dališ* sestanke, katerim prisostvujejo Ljuba D a-v i d o v i č, dr. Ivo K r s t e 1 j v ime Dalmatincev. dr. S p a h o in dr. B e h-men ter kot zastopmka razprščene HRSS Rude Bačinič in Pavle Radič. Na današnii seji so razpravljali, kakšno stališče naj zavzame celokupna onoriciia napram vladi zaradi razpusta H°SS in aretacije nje voditeljev. D^finitivnih sklepov nt bilo, ker še ni dr. Korošca v B^^erad. öjividno je. da se onozlcijo-mTr^ skunine z*>To trudijo za to. da bi r?»^:č*v<"i odst^nil? svoje glasov** opoziciji za slučaj, dn bi bile Pste H^SS razveljavi jen je in da nr bi bile za nje postavljene skrinfee. Padjčevci so neodločni hi ne vedo uravnati primerne taktike. Onozicih r^xT»na na ta način, če dobi glasove HRSS, da pridobi zelo na mandatih. Ti račnni so še povsem negotovi. Ö razpravah izda opozicija daljši kornrmke. Pri hišni prei^-avi v hotelu »Petrograd« je beogradska policija zaplenila važno nismo, k* je Nlo naslovljeno na Pavla Radiča. Pri Bačimču niso našli ničesar kompromitirajočega. Fašizem se brani i i nastopa z vso silo. Trije novi ministri. — Rim, 6. fan. Mussol'ni ne more prenašati več opozicijskega tiska. Zato se sedaj plenijo listi opozicije kar po vrsti v Rimu, Milanu, Genovi, sploh povsodi, kjer si upa kak opozicijski list napisati proti vladi kako nevšečno besedo. Vlada hoče sploh zatreti glavne liste opozicije. V Rimu so bili aretirani trije novinarji: Cianfarra. dopisnik »Chicago Tribunet, Bat-tistoni, urednik pri »Nuovo Paese« In Platone pri »Unitac. Nekateri listi so bili ne le konfiscirani ampak tudi pozvani sodnijsko, tako »Avanti!« in »Unita« že dvakrat, kar kaže, da bosta ustavljena. — Rim. 6. jan. Odstopili so liberalni ministri Casati. Sarrochi in Oviglio. Ko je odstopil Salandra, vodja desnih liberalcev, tu- di kot delegat prf DruStvo narodov, ie izjavil prvi naučni minister Casati, da odstopi. Sledil mu je Sarrochi in potem Se pravosodni minister Ovlglto. Pred dnevi se je se z velikim povdarkom naglašalo v faSistov-skih listih, kako soglasie vlada v Mussolini-jevem kabinetu. Ali hitro je počilo to soglasje in razvila se je kriza. Mussolini pa je bil napovedal, da bo re* šil vsako zadevo nujno in tako ie nagloma imenoval nove ministre. Justtčno ministrstvo je prevzel A. R o c-c o, naučno P. F e d e 1 e in ministrstvo za javna dela g. G i u r i a 11. Novi ministri so že prisegli. — Rim, 7. jan. Poslanska zbornica bo sklicana najbrže na dan 20. trn. V predsed- se na zastoj našega celokupnega javnega življenja zaradi Radičeve akcije, obžrlovali pa smo še več hrvatski se-Ijaški narod, hrvatsko Industrijo, kulturo in trgovino ter zlasti hrvatsko omladlno In inteligenco, ki je prepustila usodo celokupnega hrvatstva navadne« mu intrigante in političnemu banditn Stepanu Radiču. Tako samopriznanje bi bilo danes na mestu v poštenem hrvatskem listu. »Obzor« je že spremljal akcijo sedanjih hrvatskih ministrov dr. Šurmina in dr. Drinkoviča s simpatijami ter pozdrav* Ual nj-ju realistično politiko! V praven te realistične politike pa M tudi bilo, da enkrat temeljito obračuna s hrvatsko politično javnostjo in da izreče proti KadiAi ne samo programatičrl, marveč tudi osebnostni anatema, Zal, da si je Hrvatska zajednica zaprla pot in se republikanizirala. Ni bila toli pametna, da bi predvidevala razpad Radičeve akcije, tako z osebne, kakor organizacijske strani in da bi se bila pripravila na dedš^no HRSS. Danes bi lahko bila Hrvatska zajednica najmočnejša hrvatska organizacija In bi mogla pokreniti z zdravim, praktičnim, gospodarskim In soclj^lnokmetljsklm programom pravo regeneracijo hrvatskega življenja v novi državi. Tako pa bo morala hrvatska Javnost polagoma voditi novo politično življenje ter. si ustvarjati pametnejše pogoje aktivnega sodelovanja In soupravljanja jugoslovenske države! stva bo sledil Reda skoro gotovo Caser- tano. Vršila se je važna seja opozicijskih strank, ki se pripravljajo na vrnitev v zbornico, kakor to želi stari državnik Giolitti, ki Je obsojal abstinenco. — NcapcIJ. 7. jan. O gibanju fašistov se poroča, aa skušajo dan na dan vprizariatl demonstracije, katere prepreča policija. Pri spopadih je bil policijski komisar dr. Mazra ranjen v glavi. — MIlan, 7. jan. Sklenjena je delna mobilizacija narodne milice v svrho vzdrževanja javnega mira In reda v mestu. — Ancona, 7. jan. V raznih krasti so bile izvedene številne preiskave, razpašča-jo se društva in mnogo oseb Je bila te dnf aretiranih. To delo se bo nadaljevalo, tako. da bo vse odpravljeno in razpusčeno, kar ni fasistovsko. — Trst, 7. jan. Fašisti so pokazari z demonstracijami svojo jezo listoma *La Sera* In >Lavoratore«. V kavarni »Edera«, ki velja za zbirališče republikancev, so fašisti razbili, kar jim je prišlo pod roko. Izvršene so bile s strani policije številne hišne preiskave. Zaplenjen je opozicijski list *La Provincia«. Uradniški konores v Ljubljani preložen. — Beograd, 7. januarja. (Izv.) Kongres državnih nameščencev, ki bi se Imel vršiti dne 11. in 12. t. m. v Ljub-Ijan', je v smislu sklepa glavnega odbora Saveza organizacij državnih uradnikov In nameščencev preložen na nedoločen čas. Razlogi za preložitev niso bili objavljeni Spor radi kölnske cone. Odgovor Nemčije na zavezniško noto. — Berlin, 6. jan. (Izv.) Poslaniki Anglije, Trancije, Italije, Japonske In Belgije so včeraj ob 13. 30 izročili državnemu kance-larju noto zavezniških vlad glede izpraznit-* ve koelnske cone. Angleški poslanik Da-vernon kot najstarejši je izročil kancelarju noto, ne da bi jo prečital, ter je samo opozoril nemško vlado, na vse v noto navedene okolnosti in razloge, ki so prisilili zavezniške države, da ne izpraznijo to cone 10. januarja. Skupna nota jf zelo obširna ter konsta-tira, da im^jo zavezniki tehtne dokaze za to, da Nemčija ni Izpolnila obveznosti določene v §§ 42$ in 429 versailiske mirovne pogodbe glede razorožitve. Nota navaja glavne točke kršenje mirovne pogodbe od strani Nemčije. Te točke so: 1) vzpostavitev velikega generalnega štaba v drugi obliki, 2) vpoklicanje in formiranje dobrovoljskih oddelkov na kratko službovanje, 3) tovarne, ki so izdelovale vojni materijal, se niso preustrojile v druge, 4) reorganizacija državne policije še nI Izvedena. — Berlin, 7. jan. (Izv.) Za včeraj je bila sklicana seja državnega kabineta pod predsedstvom kancelarja dr. Mama. Rezultat te seje ie bil sklep, da Nemčija takoj odgovori na zavezniške noto. Odgovor se Izroči še danes zastopnikom zavezniških držav. Nemčija protestira proti zavezniškemu sklepa glede nelzpraznitve koelnske cone ter naglasa, da so navedene note popolnoma neutemeljene lo nedokazane. PROTIBOLJSEVIŠKI BLOK NA BALKANU. — Sofija, 7. jan-arja. (Izv.) Bolgarska brzojevna agentura reproducira in razširja izjavo ministrskega predsednika Cinkovt gledi ustanovitve protibol j še vitkega bloka na Ba'kanu. Ministrski predsednik je med drugim izjavil, da na sestankih v Beogradu in Bukarešti ni bila sklenjena nikaka pogodba o protiboljševiškem bloku na Balkanu, ni bila dogovrjena nikaka skupna akci« ja. marveč se je samo razmotrivala nevara nost. ki preti balkanskim državam od strani boljšcvišKc propagande. Ministrski predsednik jc dalic ocnači! vesti o zvezi med Jugoslavijo in Bolgarsko, ki bi bila naperjena proti Grški, za izmiš= Ijene., Ministrski predsednik Člankov in zu* nanji minister Kalfov nameravati začetkom spomladi posetiti nekatere prestolice, med drugimi tudi Atene. OTVORITEV NEMŠKEGA DRŽAVNEGA ZBORA. — Berlin. 5. januarja. (Izv.) Novoizvoljeni nemški državni zbor je bi! včeraj ob 15.30 otvorien. Komunisti so za ta dan napovedali vclfke demonstracije pred parlamentom za politične obsojence. Napovedane demonstracije so izostale in niso prišli nikaki komunistični oddelki pred parlament. Starostni predsednik socialist Bock je otvoril zborovanje. Komunisti so zahtevali besedo, kar pa Je starostni predsednik od klonil. Popolnoma mirno in brez vsakili opazk so bila nato po alfabetu prečitaaa imena poslancev. Vseh navzočih poslancev je M!o 434. Izvoljeni Ludendorff ni bi! navzoč. Za sredo 7. m. je določena seia. n.-kateri bo izvoljeno predsedstvo. SocijaJistI kot ena najmočnejših strank zahtevajo z* sebe mesto zborničnega predsednika, na katero kandidirajo poslane:*. Lobeja, Na seji je predlagal vodja nemške ljudske stranke dr. Scholz, da se naj za sredo določena sela odgodi. »JokhT ni sestavljena parlamentarna vlada. Razvila se je zelo živahna debata o sestavi vlade, med kateri* so komunisti vzklikali: »AH Je ni kravja I kupčija sklenjena?- Po daljši debati je zbornica odklonila predlog nemške ljudske s:ranke za odgodltev seje e večino glasov. REDUKCIJA URADNISTVA V BOLGARIJI. — Sofija, 6. januarja. (Izv.) Finančni minister ie na zadnji seji narodnega sobranja poročal o težkem go-podarskem položaju in naglasa^ da mora Bolgarska po vzgledu drugih držav začeti štediti s svojimi Izdatki. Kot prvi korak k ureditvi državnik' financ smatra delno redukcijo uradništva. čigar število ni v nikakem razrn^erjti E dejanskimi potrebami državne administracije In uprave. Narodno sobranje le vpoštevalo njegove argumente in z večino glasov odobrilo predlog, da se v novem letu odpusti iz državne službe 10*^ uradnikov. Načrt redukcije ie Izdelal finančni odbor p^d predsedstvom Ljappfeva. MORILKA HANTKA POMILOŠCENA. — Pri'Ka. o. januarja. Oficirska aoproga Hilda Har.ika. ki je bila v Brnu obsojena nt smrt, je pomiloščena na 201etno ječo. Upnika ie bila. kakor znano, pripravila svojega bratranca Veselega do tega, du je nstrelB njenega moža. Pri sledeči porotni razpravi Je bila Hanika obsolena na smrt, Vesely na tri leta in mati Hanike na ZOletno ječo. SESTAVA NEMŠKE VLADE- — Berlin, 7. Jan. (Izv.) Po zatrdilih na-katerih listov bodo posvetovanja državnega kancelarja dr. Marxa z voditelji meščanskih strank obrodila pozitivne rezultate. NI nikakega povoda, da bi ta posvetovanja ostala negativna. Sestava vlade je odvisn» tudi od sestave pruske vlade. PREKINJENA TRGOVINSKA POGAJANJA MED NEMČIJO IN FRANCIJO. _ Pariz. 7 jan. (Izv.) Kakor iavlj» »V.atJn«. so člani nemške delegaciie. ki vodi trgovinska pogajanja s Francijo, izjavili, d« se morajo ta pogajanja odroditi z ozirorr na nelzpraznitev koelnske cone. Borzna poročila. Ljubljanska borza. LE^NI TRG. Deske 20, 25, 30, 40, monte frko. meja, blago 610; hrastovi hlodi, od 40 cm naprej, prem., Ia, frko meja. biago 17(>0; testom 20 mm, monre, 2.20 m, 2.25 m, S m, 3.90 m. frko meja. denar 680, blago 700: remeljm 30/60. 35/70, 40; SO. 7ü/70. U IU irko. meja. denar 640, blago 660; bukova drva. 1 meter dolžine, sept. seč., nakiadna postaja 3 vag.« denar 21, blago 22, xaklj. 21; bukovo oglje suho, vilano, frko. meja denar 119, bi. 121. 2ITN1 TRG. Pšenica, domača, feo. Ljubljana, denar 460; pšenica, backst, fco. Ljubljana, blago 50Ö; konj**, nova. umetno »uicna. def^ ICO. Ljubljana, blago 255; koruza, nova, gar. fco. Postojna, trans.. bla£o 260; koruza, nova. zdrava, tco. Ljubljana, že tu. blago 235: fi» M, ribničan. č:*čvn. b n. fco, Postojna, trans., blago 4oO; fižol, prepeličar. čiacen. b n. fco, Postojna, trans., blago 555; fi2ol. mandalon. či£čen. b'n. fco. Postojna, trans., denar 440: taneao seme, feo. Ljubljana, denar 650; otrobi. r*>enični. srednje debeli, ico. gorenjska postaja, blatno 225; otrobi, pšenic* ni, drobni, fco. Ljubljana, blapo 210; gobe. lepe. štajerske, jesenske. Tco. Ljubjlana, bis« go 8730; ajda. Ja. graj^iinvka. !co. Mctljv murje, post., blago 356.25. Efekti: 7% InvesL pos. iz L 1921 deu. i?5. Celjska posojilnica d. d. den. 210, bi. 212, zaključki 210, Ljubljanska kreditna banka den. 225, Merkantilna banka den. 124. Prva hrvatska stedJonica den. Si*, bi. 90«, Slaven-Nihag den. 4»s..«i»? Ob priliki pretežke izgube gospoda Ivana Pezdiia finančnega tajnika se zahva'juj^r.to v/drav in za zelenje, natrgano na gori Begunjšfci in pokl^nteno blago-P' ko nfku. Iskrena hvila v*em, ki fo nas tolažili ob prebridk! izgubi u^tmen m in rismen*'m rotom ter potožili cvetje n3 kisto večno sniva-JočVgi! Na;srčnH?a zahvala mnogobrojnemu občinstvu za zadnje spremstvo na kranjsko pokopališče, med njimi osob:to de'egatu ministra financ go-§rodu ot. Karlu Šavniku, gospodom zastopnikom delegacije min statva f rrmc. f nančneoa okr. ravnateljstva v L;ublj^ni ter osredn emu odb ru SPD! Zahval »renn» se dalje pos~odom zastopnikom državnih ursdov in dru'tev v Kranju, osob.to pevskemu zboiu turnoSnje .Čitalnice" za gan-1 ive zah-stinke. Še enkrat na;Ieo§a hvala vsemi V Kranju, dne 6. januarja 1925. 47 Žalujoči ostali. Božič, božič bata, nosi kilo zlata. da pogladi vrata in oba podboja in vso hišo co kraja. Zraven tega si bo zopet kaj prislužila in mu Kupovala cukrene kolače, kakor nekdaj. Seiila mm bo tudi lepo. novo obleko, da ne bo hodil strgan kakor zdaj. »Mamica.« — jo pokliče tiho. »A...« — se odzove bolnica stokajoč. »Še ma'o... pa boš ozdravela« — jI reče z nekakim zaupanjem. Ali zamolčal je, kako bo ozdravela. Hotel je najprej, da j* Izrnoli od Boga zdravje in da ji §ele zjutraj, ko se zbudi zdrava in vesela, pove, kako je čakal, da se odpro nebesa in kako je on Boga zaprosil... Sveča, ki je vse dozdaj dogorevala, zapresketa in utrne. V sobi je zavladala tema. Prvi hip se mali zdrzne; aH potem se hipoma Še bolj stisne k okencu in gleda... »Samo da pade še nekaj zvezd, pa se bo nebo odprlo« — zašepeče. In željno čaka, hoce-li še katera zatrepetati in ugasniti. Zvezde so se bliŠČale in se smehljale, prav tako kakor poprej. »Bos daj* da mi ozdravi mamica!« — ponovi zopet polglasno svojo molitev, samo da ne bi pozabil in se prestrašil ako se Iznenada odpro nebesa. »Spavaj,* izgovori tiho bolnica, po šepetanju sluteča, da ni še zaspal. 2>Spavaj. ti mamica... Jaz bom brž!a ji odvrne in se ne okrene. Zunaj se je culo žvižganje. Nočni stražar jc klical svojega tovariša. Iz dalje je odjeknil drug žvižg... In vse se je zopet umirilo. »Kmalu bo« — reče mali in zopet začne ponavljati molitev... Res: zdaj je čutil že neko težino v glavi. Sama je klonila na prša a trepalnice, ko od svinca, so se zdajpazdaj zapirale ... »Bog da mi ozdravi mamica!« je šepetal monotono, kakor tedaj, ko se je učil nalogo. A glava mu je bila težja in težja. Naenkrat kakor da ni več zvezd na nebu... Pa ne, da so strepetale in izginile, ampak kakor da jih je nekdo zakril s temnim prtom ... A v daljavi kakor da je začelo nekaj bobneti, vse močnejše ... vse močnejše ... In v kolikor se je bobnenje približevalo v toliko se je vse bolj In bolj razvijala neka čudna svetloba. Ona je malo po malo razsvetlila malo sobico močnejše, nego jo je lojeva sveča osvetljevala ... Zdajci naenkrat strašno zažari. In zaMišča-la je taka svetloba, da so se dečku čisto zaslepile oči. Glasno je izustil naučene besede: rBog, da mi ozdravi mamica!« Kakor je to izrekel, je svetloba izginila. Tema je zopet objela vse ... A v Istem hipu je zagledal mamico, kako se je dvignila s postelje in stopila k njemu, da ga objame. Bila je zdaj tako lepa, krepka, zdrava, kakor jo je poznal, dokler je bil še prav majhen... Zavrisnil je od radosti in ji zletel v na-roc". Ona ga je pritisnila in začela poljubljati. Ti poljubi so mu bili tako dragi tako sladki!... Prav ni vedel, kaj bi storil od prevelike sreče. Tudi on jo je objel in ji začel vračati še toplejše ln slajše poljube. Zora je napočila, ko Je se prebudil. Počasi edpre oči, otrč jih in naglo po- gleda okoli sebe. Spomni se one svetlobe in kako je prosil Boga za mamico. Počasi vstane in pogleda na njeno mesto. »Si vstala?« — zašepeče tihu. Približa se ji in se skloni nad njo. A ona leži mirno, nepomično, bledoru-mena ko sveča. »Spi« — zašepeče mali. Vendar je bil radoveden, da vidi, bo li moEla vstati in sa objeti. To se mora zgoditi ker je on tako želel, ko so se nebesa odprla. »Mamica« — jo pokliče tiho. Ona se ne odzove. »Spi« — zaŠepeta zopet. Pomakne se malo dalje in sede, čakajoč, da se prebudi. Med tem pride soseda Ana. Vsto-pivši v sobo, zaloputne malo močnejše vrata. Mnli položi prst na usta. »Mamica spi« — zašepeče. Soseda obstane In pogleda v bolnico. Potem naglo pristopi in jo prime za roko. Roka je bila hladna. Solze ji zalijejo oči in hoče zakrikniti, ali spomni se, da je mali tu in se premaga. »Spi« — reče tudi ona, okrenivši se k njemu in ga prime za roke. »Pridi k meni. dokler se ona ne prebudi.« Mali se obotavlja. Zastane, pomisli malo. »Pojdiva«, reče naposled. — »Ali potihoma, da je ne prebudiva.« In odideta po prstih. Ali ko pride do vrat, ne more si kaj, da jo zopet ne pogleda. Zopet se povrne k nji in rahlo, prav rahlo jo poljubi na široki rokav, ki je padel preko postelie. »Spi, mamica... Jaz te nočem zbuditi .., fttev. 5. •SLOVENSKI NA^ODt «Ine S. januarja 1925. Stran 3. Pros ve ta. Prosveta. Repertoar Narodnega gledališča ▼ Ljubljani. DRAMA. Začetek ob 20. zvečer. Sreda, 7. jan.* Pri Hrastovih. Red C Četrtek, 8. jan.: Magda. Red A Petek. 9 jan.: ob 15. pop. Hamlet, dijaška predstava pri znižanih cenah. Izven Sobota, 10. jan.: Veronika Deseniška Red B Nedelja, 11. jan.: Izgubljene duše. Izven OPERA. Začetek ob pol 20. zvečer. Sreda, 7. Jan.: Cavalleria rusticana, V vodnjaku. Red t četrtek, 8. jan.: Plknva dama Red D. Slavnostna predstava na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije. Gostujeta Zdenka Zikova In Marij Šimenc. Petek, 9. jan.: zaprto. Sobota, 10. Jan.: Travlata. Red P Roman Gervanfescvega življenja. Malokdo izmed slavnih mož svetovne književnosti je živel tako čudno, silno in pustolovno življenje kakor Spanec Miguel Cervantes Saavedra, avtor nesmrtnega »Dona Quixota«. To življenje se zdi samo zase velik roman in je vredno, da ga pripovedujemo. — Miguel de Cervantes se je rodil v začetku oktobra leta 1547. v Alcala de Henares, mestecn nedaleč od Madrida, četrto dete obubožanih plemičev. 2e zgodaj se ga jc polastil tolikšen glad po Čitanja, da je pobral vsak košček potiskanega papirja, ki ga je našel v cestnem blatu. Vpisal se je na univerzo v Salamanki, kjer je marljivo zlagal sonete. A potreba, da bi si zaslužil denarja, še bolj pa morda slast po prigodah, je napotila dvajsetdveletnega moža, da je postal komornik učenega papeževega poslanika Giulija Aquavive ter z njim odpotoval v Rim. Pri tem kardinalu je ostal le malo časa: služba nekakšnega boljšega sobarja mu pač nI pri ja I a. In ker se je krščanstvo baš tedaj oborože-valo proti polumescu, je stopil v vojsko za navadnega prostaka. Pod Jua-nom d* Austria je odplulo združeno krščansko brodovje turškemu nasproti in se spustilo z njim dne 7. oktobra 1571. v veliko pomorsko bitko pri Lepantu. Cervantes je ležal za mrzlico v kajuti vojne ladje »La Marquesa«; ko pa se je začel boj, je planil vzlic odgovarjanju na krov ter se izkazal naihrabrejšega med hrabrimi. »Marquesa« je zakvačila sovražno admiralsko ladjo. Pesnik, ki je stal pri tem v najhujšem ognju, jc bil trikrat ranjen: dva strela sta ga zadela v prsi, tretji mu je zdrobil levo roko. Sam Den Juan d* Austria ga je ogovoril zaradi njegovega junaštva. Prišel Je v messinsko bolnišnico; vzlic pohab-Ijenju je ostal vojnik, in ko je stopil leta 1575. iz službe, je dobil od Juana d* Austria in vojvode Seškega častna priporočilna pisma do kralja Filipa. S temi priporočilnimi pismi v žepu se fe hotel jadrno vrniti na Špansko, meneč, da mu je sreča zagotovljena. — Toda spotoma so zavzeli galejo alžer-ski gusarji m Cervantes je pal v rob-stvo. Po priporočilnih pismih je sodil njegov novi gospodar, da mora biti jetnik zelo važna oseba, tako da lahko dobi zanj dvojno odkupnino. In dočim so izpustili ostale za razmeroma nizke vsote, so ukovali njega v verige ter strogo pazili nanj, zahtevale ogromno odkunnino. Tu se začne veličastno poglavje Cervantesovega življenja. Navesti hočemo le gola dejstva. Cervantes, ki ga ostali jetniki kmalu priznajo za svojega voditelja, snuje načrte za beg. Nekdo ga izda. nakar ga prepeljejo spet v Al-žer. Njegov oče žrtvuje vse svoje malo imetje, sestra doto — a gusarji izpuste samo brata, ki jc tudi ujet, dočim ostane Miguel v jetništvu. Brat ga obljubi rešiti, toda upanje se ne izpolni. Cervantes pobegne drugič in se skriva s štirinajstimi drugimi španskimi plemiči več tednov v votlini na morskem bregu. Dva poizkusa neke fregate, da bi rešila ubežnike, sc izjalovita in sužnn padejo v roke Hasanage, lažerskesra beja. Cervantes vzame vso krivdo nase, da bi s svojo smrtjo otel prijatelje. Bej ostrmi nad tem pogumom in prizanese enorokemu Špancu smrt. nadeia-ie se visoke odkupnine. Pač pa ga dd ukovati. V tretjem lern Cervantesovega robovanja prestrežejo pismo, ki ga ie poslal oranskemu namestniku: sla nabijejo na kol. a pesnika obsodijo na dvatisoč udarcev z bičem. Spet ga po-milostč. Kmalu pobegne Cervantes v tretje in se skrije v hiši nekega prijatelja: ko pa bej razglasi po uličnih klicanih, da čaka skrivača smrt, se pesnik pri priči sam izroči zasledovalcem. Hočejo ga obesiti; že so mu položili ko-nopec okrog vratu. »Izdaj sokrivcem mu reko, »da ti podarimo življenje*. — Toda Cervantes zmaje z glavo: »Ne!« Tedaj ga vrže Hasanaga, uklenjenega »a rokah, za pet mesecev v ječo. »Moja presiolica. moji robovi in moje ladje«« prizna sam bej, »so varne le tedaj, ako imam tega pohabljenega Španca v že-lezju.« Strašni »enoročnik« slovi po vsem Alžerju: noben neuspeh mu ne vzame poguma. Jedva je stopil iz ječe na beli dan, že pripravlja vstajo vseh 25.000 krščanskih sužnjev. Tedaj ga veli bej prikovati na galejo, s katero je namenjen odpluti v Stambui. A tistikrat napoči dolgo pričakovana ura rešitve: menihi-trojičniki ga odkupijo. Mati m sestra sta žrtvovali malone zadnje, da sta zbrali 300 zlatnikov. V robski obleki, toda svobodni, stopi Cervantes po petletnem jetništvu na španska tla. j In kaj je čakalo njega, ki se je dal obstreüti in pohabiti za slavo domovine? Njega, ki ga je Don Jtisn d* Austria priporočil španskemu kralju; moža, ki je pripravil aižerskega beja v strah in trepet: pesnika, ki je ustvari! že marsikaj znamenitega . . . • Reci in piši? mč! 7iv krst se doma ne zmeni zanj. To ga fe moralo silno pretiesti. Ce le kdo, je imel on pravico, da bi se vdajal rjonosnim nadam v bodočnost. Toda sirova resničnost ga jc krivično strmoglavila iz višav domišljije v cestni prah. najsvobodnejšega in največjega sina Španije, ki mu je hudobna usoda po vrsti naprtila vlogo sobarja, navadnega voinika in končno celo sužnia. Vsi ti doživljaji in njihovi psihološki učinki so polagali temelje »Donu Oui-xotu«; malokje vidimo tako jasno, kako se poraja velik umofvor iz najglobljih glclvn osebnosti, ki jo preganja, usoda. Preostane nam še povedati, da se je Cervantes po svojem osvobojeni« spet boril kot prostak na Portugalskem ter se poročil leta 153-1. s siromašno potomko starega plemiškega rodu Po tej ženitvi je živel literat°ko življenje. Nekaj časa je opraviial v Se-vilji podrejeno uradniško službo, dokler ga niso vrrrli v ječo na temelju podlih obrekovanj. V bedi, ki mu jc zvesto drugovala vse žive dni, a vendar čileea duha, je izdihnil dne 23. aorila 1 tSTfS — po datumu istega dne, kakor Shakespeare, a v resnici nekako dvanajst dni nred niim. ker so imeli takrat na Španskem že rregorifnn^ki. na Angleškem pa še julijanski koledar. Priredil V. L. živlienie!. 1824. Kitfcurno življenje češkoslovaškega naroda je bila lani pod vtisom dveh velikih jrbilc-jev, 100 letnice smrti največjega čeSkesa skladatelja Smetane in 500 letnice smrti velikega češkega narodnega heroja Jana Žižke. Ta dvojna proslava nI mogla ostati brez vpliva na vse češkoslovaško kultuno življenje, ker so razne javne manifestacije naravnost izzvale mnogo umetniških In znanstvenih del, ki so v zvezi s obema največjima predstavmkoma češkoslovaškega naroda. O Smetani In 2;žki so izšle obširne monografije ne le v češčini, nego tudi v tujih jezikih. Tako je vzbudila v Inozemstvu splošno pozornost študija prof. Urbanka o Žižkovi strategiji, v kateri avtor dokazuje, da je bil trocnovskl junak res pionir po vsem nove vojne taktike. Ta študija nasprotuje mnenju nemškega zgodovinarja Delbrflcka. Dočim se je češkoslovaška kuUura lani večinoma bavila z zgodovinskim! in kulturnimi temami, se je zanimala literatura bolj za politične in, socijalne probleme. Javnost je sprejela to z velikim zadovoljstvom, ker je pisateljem vedno očitala, da se ne zanimajo za domače razmere In ignorirajo življenjske probleme svojega naroda. Preporod v orljentacijl češkoslovaških književnikov se je čutil najbolj v romana. Na tem polju je dobila Češkoslovaška tri nova dela, ki se skušajo približati Ideologiji in čutenju današnjega pokolenja. Karel Čapek skjša v svojem »KraKatitu« v obliki romana pred-očrti kinematografski nemir in nervoznost sedanje dobe, Karel Sezima je v svojem romanu »Divji element« uspešno združil ljudsko usodo z divno veličino prirodnih krasot. Capek-Ohod je pa posegel v svojen »Viljemu Rozkoču« z izrazitim naturalizmom v del češkoslovaške kulturne sedanjosti. Tudi češkoslovaška gledališka produkcija je Imela največ uspeha s temami javnega političnega življenja. Občinstvo in kritika je sprejela v letošnji sezoni zelo slm-patJčno Hilbertovo »Drugo obalo«. Ta drama je neke vrste polit, izpoved. Hubertov uspeh In sedanja atmosfera je vplivala na nekatere mlajše avtorje, ki so se lotili političnih grotesk in satir. Večina teh satir in smela na oder, ker se stranke protivija, da bi kazali njihove slabe strani na odra. Poles gledališke literature te struje lahko kon-stattramo pri mladih čeških avtorjih čedalje večje nagnenje h komediji. S tem je iz* polnjena davna želja čeških kritikov in občinstva, ki bi rado videlo na odru več veselja. Tudi češka lirika je bila pod močnim vplivom sodobnih socijalnih problemov. Pod vplivom svetovne revolucije je dvignila svoje glavne prapore za proletarsko borbo. Največje nade je zbujal med revolucionarnimi liriki Jifi Volker, ki je umrl v zgodnji mladosti. On je najbolj občutil sodobne pro-Neme ter jih nazorno izrazil v stihih. Poleg Volkera so tudi drugi liriki zavrgli pretirani individualizem !n stopili v službo kolektivnega čntenja. Negovanje forme In es-teticlzem se je moral umakniti vitalnemu razpoloženja omladine. Ves ta pokret je seveda v stadija razvoja, kar sledi tudi iz us- peha, ki ga je dosegel poleg Petra Klčke 60 letni Antonln Sova. Starejša generacija vidi v tem uspehu A Sove dokaz, da pravega pesnika ne morejo potisniti v ozadje nobeni socijam! programi ne moderne struje in d~ more negovanje tradicij v domači literaturi socijalnemn napredku ljudstva več koristiti, nego lov za modernimi strajami. Smetanova proslava je bila kardinalna o*, ki se je sukala okrog teh dveh antipod-nih smeri v češkoslovaški kulturi in umetnosti. Z ene strani ;e bila afirmacija nacionalizma in tradicionalizma, z dr&ze pa s svojiTri pozitivnimi sadovi eners:čen odpor proti novim stra.ia*m v književnosti in umetnosti. Res je, da je naletela nova interpretacija S Smetanovih oper v novem doba In insecnacij reilserja Pujmana pod taktirko šefa opere OstrČlla na veliko reakcijo med konservativnimi elementi, vendar pa sta sc na ta način oba sovražna tabora v Češki kulturni javnosti vsa- deloma pomirila ln sprijaznila. Med najva.~neiše do^edko v lanskem kulturnem siljenju Ce^fc^.'ov a$ke spada mednarodna glasbena svečanost, ki je zbra* !a v Pragi vse odiične reprerentante ?cJob-ne rr»T.*7*ke, Pred temi odličnim! zastopniki "lasbenega sveta >e zavzela -odobr. i češka produkcija dostojno mesto, bukova sinfo-nlčna kompozicija »ZranjU je naš'a tako priznanje in pot v zunanji svet Tudi Brno ni hotelo zaestati za Prago Proslav-lo Je svojega mojstra-ro!aka JanaČka z vprlzorit-^ijo njegüve najnovejše opere »Liska bl-strouška«. pred udeleženci praškega festivala je pa nastoDilo moravsko Narodno dl-vadio s »Katjo Kabanovo« in Jiraskov »Lu-cerno«. Za letošnjo glasbeno svečanost pripravlja novo vprizoritev Janačkove »Jem-fe.« — Slavnostna operna predstava. Danes v četrtek zvečer, na predvečer rojstnega dne Ni Ve!, kraljice Marije se vrši v operi slavnostna predstava In se ob tej priliki vprizori Cajkovskega opera »Plkova damac z gostoma Zdenko Zikovo in Mari-iern Šimencem. Ostale vloge so v isti zasedbi, kakor pri zadnji uprizoritvi te opere pred prazniki. Nastopijo: gdč. Korenjakova, Ropasova, Stiügojeva. Assejeva in Jeromo-va ter gg. Popov, Cvejič, Mohorič. Pugelj, Gostič In Perko. Predstava se vrši za red C. — Prt današml predstavi Cavallerije rusticane poje vlogo Turrlduja g. Kovač, ostale vloze pa: gdč. Thaler jeva. Koren Jakova in g. Cvejič.Lidnnko v vodnjaku pa gdč. Frisekova. Predstava se vrši za red E. — Tenorist g. Ado Daria«. Uprava Narodnega gledališča v LJubljani nas je prosila, da objavimo sledeče pojasnilo. Gledališki kritik je v sobotnem »Narodu« v svoji oceni Rusalke napisal, da ne verjame, da bi bil g. Darian prehlajen. Resnici na ljubo mora izjaviti gledališka uprava, da je bil g. pevec res prehlajen In se mu je katar tako razvil, da ne more nastopiti pri današnji uprizoritvi Cavallerije. Uprava prosi, da se vzame to pojasnilo na znanje. — Jelen Janez. »Srcnfo*. Drama v štirih dejanjih. V Ljubljani 1924. Založila Jirgo-slovanska knjigarna. Cena Din 25. — Pisa* tclj »Doma«, ki je dosegel pri vprizoritvi v ljubljanski drami prav \?p us*>ch. je poslal svojo drugo dramo v svet. Boljša je kot prva. Obravnava socijalen problem, da je skupni interes nad dobičkom posameznika, na tako kratek, koncizen način, da ne piše mnego Slovencev ta'co lakonski, a obenem jasen in krepak jezik. Dejanje se v drami razvija povsem naravno In znpletek nI nikjer isT'an. kaj šele prisiljen. Dejanje pa, ki je tudi j ako bogato na dogodkih, tako, da ostane delo vse do konca naneto in zani-mivo. Značaji oseb, ki nastopajo v igri. so krepko risani, so gorenjske grče, niso aen# timentalne puže in skonstruirani ji:nekl. Tu nulzira življenje in se pretaka resn»*-na kri. Rlcn je krasen tip altruista, PogiČtr je markanten človek m pol. Dana ponosna in resolutna mladenka, Franica prevdarni in premehka gospodinja itd. Tujci so v figu» nh Grosa in Francra manj odločni, zato manj slovenski in bolj kosmopolitični. Igra zahteva malo odra, zato bo »Srenja« povsod lahko vprizorljiva, zlasti ker ima ose.i« vlog (5 moških in 3 ženske). Tudi poderela*! odri bodo radi segli po njej. Zlasti se po* srečiio Jalenu kmetske scene, kjer rJc slo« vrns'-e tipe. pa naj si bodo tragične, vesele nli grčaste nature. Koliko tujega šunda se igra pri nas po deželi, tu je slovenski -cč, dobra, priporoči i iva in hvalevredni, zato bo našla pot preko širne domovine. Julijska Krajina. — Pojasnilo. Vest o plačevanja zapadlih davkov v anektlranfh provincah v 5t. 4. z dne 6. tm., prlobčena med dnevnimi vestmi, spada pod »Julijsko Krajino« in se tiče od italije anektiranih provinc — V Ubljo vabijo zopet primorske miličnike. Pred meseci jih je le nekaj odšlo, sedaj jih hoče poveljstvo miHce nabrati in odposlati v Afriko večje števflo. Tam se pridružijo kolonialnim četam. Glede na težke živtjenske razmere v Julijski Krajini rpajo nabirateljl. da bo njihov poziv dobil mnogo odmeva med miličniki od 18. do 32. leta. — Kr. komisija za tržaško provinco je v svoji zadnji seji sprejela neke sklepe glede cest potem Je določila sna Joče se zadrugo vinogradnikov število 50 zadružnih vo-Hlcev. med katerimi Čitamo radi Imena: Fr. Meti Jak hi Anton Tavčar Iz Prepelj na Krasa in Silvester Caharija Iz Nabrežlne. Za pospeševanje poljedeljskega pouka se dovoli znesek 13.600 lir ln za bos proti jetiki se dovoli 20.000 lir. — Smrtna kosa. V Dekanih v Istri Je nmrl g. Josip Pleiga, zaveden narodnjak. — Na Katinari v Trstu je omrla 30 letna nčiteljska kandidatinja Emica Lažni k. V tržaški mestni bolnici je nrarl f. Andrej Pa I j k, žapan v Velikih 2abljah na Vipavskem. — Ponesrečil sc je v ladjedelnici v PaR 48 ktni delavec Ivan Cek. oče štirih otrok. Padel je 6 metrov globoko In aa poškodbah v bolnici umrl. — Preiskava radi tihotapstva Iz svobodne loke v Trsta, o katerem smo svoj čas poročali bo zaključena v kratkem, na kar se tsvrši kazenska razprava proti aretiran-cem. Dobili so tudi onega rimskega trgovca, ki je imel v najemn skladišče v ulici Geppa. Sedaj iščejo še onega delavca, ki ie napravi! tam podzemsko odprtino. Piše se baje Brišek in te izgini! oni dan. ko je bilo romantično podzemsko tihotapstvo razkrito. — Samomor IS letne deklice. V dekliškem licejn v ulici Madonna del Mare je skočila iz četrtega nadstropje 13 letna Lucilla Novctti. Težko poškodovano so prenesli v botnico, kjer je povedala, ca je hotela nmreti. zakaj, tega ni povedala. — V Rencak je 4. tm. imel gosp. dr. SardoČ zanimivo predavanje o jetik:, ki je bilo dobro obiskano. — Mavhlnie trgJirTiO. Občina MavMnje na Krasu se imenuie odslej po sklepu kr. komisije S:stiana-Sesl;an. Petdesetletnica fržašks ;HSSlf. Dr.e S. januarja lS?f*. jc UVa prva Številka »Edirt-osti« v Trstu. Pro^j cm, ki fla je sestavil slovenski pesnik Fran Ce^nar. na^cšccri takrat v Trstu kot poštni uradnik, je naplasai, fla bo list »Edinost« svobodoljuben, niirr! Mibcn, naroden, njegova naloga je. odbijati so« -rr.'^.e napade na s!ovcntiko naiodnost, rotejjovati se za pravic- na^cq* fizika, buditi slovensko rodoljubje, učiti, dra« miti in jačiti prosto našo ljudstvo. Izrc* cena ie bila hkratu želja, da naj sprej« mejo list povsodi t dobro v *!jo. tako v kmetski hiši. kakor v delavski drjžini in pri gospodi. Program jc bil r.aslonjen na nacijonalno idejo, ki vsebuje tu-Ii gospodarska in socija-ra stremljenja. ^Edinost« je letos na kratko orne* nf a nastop svojega petdesetega leta in programu iz l~ta 1S76. dostavila: x»S polno z-vestjo in ponosom smemo rc3i, da je naš list ostal neomajno zvest svo* jemu programu -kozi vso dolgo dobo 49 Jet. Tako jc Lil > in tako bo tudi v bodoče!« Da, tako mora biti tudi v bodoče? Baš v sedanjih skrajno težkih časih, ki so legli na Trst in vse Primorje, treba znova povdariti programove točke, zla* sti ono o boju za narodnost, ki je ogn> žena. kakor doslej še nikdar! Previdno, preudarno in vztrajno delovanje trza« škega lista prinese sigurno dobro sado* vc tržaškemu in vsemu primorskemu Slovenstvu. Nič ne obupavamo nad svojo bodočnostjo, marveč vodi nas misel, da prisijejo boljši časi tudi temu delu Slovenstva, Ta vzvišena misel nas ne zapusti, zato pa bo brez dvoma trza* ško delo sedaj in v prihodnje, sicer trdo in težko, tod^ uspešno. Glavo po konci, razum in neustrašenost v i jej pa je že P"I~vica uspeha gotova! Dolga doba 49 let novinarskega tm« da na vročih tržaških tleh je dala mno« go pouka in nebroj izkušenj. Skozi vsa ta cesto trpka, cesto radost vzbujajoča leta se je udejstvovala v listu krepka s'ovenska zavest, « mora priti Sloven* stvo ob Jadranu do svoje polne veljave. To se tudi zgodi. Podijo se še črni oblaki nad julijskim obzorjem, ali med sosednima r~žavama pride tokom časa do vzdržnega sožitja in v tem tiči tudi boljša bodočnost primorskih Jugoslo* venov. Li- »Edinost« si je na jasnem glede položaja v Julijski Krajini in se tudi pod novimi razmerami dati Slovenstvu ono veljavo, ki mu gre in katero tudi mora dobiti. Pozdravljamo »Edinost« v njenem 50. letu, želeč obilnemu trudu najboljših rezultatov! Zaiedno zremo s ponosom na rodoljubni Trobcev dom pri Sv. Ivanu, kjer se je rodila »Edi« nost«. Tam so se zbiral takratni za slo* venski rod v Trstu goreči možje: Na« bergoj, Dolinar, Nadlišek, 2ivic in še drugi. Stava njihovemu spominu! Neizbrisne zaslugo za plodonosno delo »Edniosti« ima zlasti njen sedanji rav» natelj g. M. Cotič, ki ;e pred kratkim slavil svojo 70 letnico. Krenko naprej! V edinosti je moč in uspehi Vsak otrok že rt ln tudi auaa zna. is sajfciljš: jc pedvni prišek föllfi fe^isficRg laži o položaja na Balkanu. Ruski boljševiki so najeli nekeza Boškovšča, da jih staino informira o razmerah na Balkanu, zlasti v Jugoslaviji, ki je temu plačanemu sotrudnika boljševiških listov najbolj pri srcu. BoŠ-kovic* sedi v Moskvi in potuje večkrat na Dunaj, kjer ima komunizem svojo podružnico za vso srednjo in južno Evropo. Z Dunaja mu pošiljajo informacija o političnem položaju v balkanskih državah, ki jih ta agent po svoje prikroji in priobčuje v sovjetskih listih. Tako jc izjavil te dni v pogovoru z urednikom eizvestij« o položaju na Balkanu nastopno: s>Sedanja jusoslovenska vlada Pa-šič-Prib^eviča nima v državi nobenega vpliva. Ker jc vlada skrajne reakcijo-name manjšine, se drži na krmilu samo s pomočjo terorja. Vse njeno prizadevanje *re za tem. da dobi pri skupščinskih volitvah večino. V normalnih »demokratičnih« razmerah se Pašičevl vladi to nikoli ne posreči, ker ima opraviti s silno opozicijo ne le med delavstvom, temveč tudi med liberalno buržuazljo. Odveč bi bilo govoriti, da so stranke podjarmljenih in zatiranih manjšin odločno proti Paštčevemu kabinetu. Da ponaredi to veČino, si pomaga vlada na različne načine. S tem, da je razpustila Neodvisno delavsko (komunistično) stranko in začela prfcecto v Beogradu, nakar je položil odvetniški izpit. Svoječasno je bil Marjanovič že trikrat podpredsednik občmr in avfcü» sta meseca lanskega leta je bil izvo'jen za predsednika občine. Svoje funkcije je pokojnik opravljal na splošno za do« voljstvo vsega beogradske-?i mehčan« stva. Pogreb je do7očen za danes ob 14. popo'dne. Truplo Mihajla Marjanovica je položeno na mrtvaški ^der v dvorani beogradske občine. Pokooan bo na ob* činske stroške. Slava njegovemu spo* minul — Vojaška odlikovanta. Odlikovani so z medaljo za voiaške vrline: kapitan I. ki. Josip S i r c e 1 j, topn. kap. I. kl. Stefan L a v r i č, peh. kapitan IL ki. Lovro T r e o in Vilko Križanec In topn. podpor. Vladimir Rogoz; z zlato medaljo za vestno službo: poročnika vojne mornarice Boris Pire In Leo Z a h a r I j a, peh. poročniki Julij F r i t z, Anton N a r d e 1 i. Vladimir Drenove c, Edo D e La k m Pranjo P o-1 j a k, mornariško-tehn. poročnik Franjo Cel I k: topn. podpor. Rudolf F ene, Slavko Gram Edvin Rot, Adolf Vesel Da-nilo T r a m p u ž, Ivan K a r e, 1 e c, Anton Š v a J g e r, Marijan D e r e n č I n, Rudolf S t e g e r, Aleksander C 1 s n e r, Dragotln Gruber in Marijan Ž mavec; strok, podporočnik mornarice Ivan Baje: * redom belega orla 5. stopnje peh. poročnik Pavle Sturm: z redom sv. Save 5. stopnje pomočnik komisarja na Jesenicah Anton Bagatelj; z zlato medaljo za hrabrost redov 24. peh. polka Martin Han-žek; z zlato medaljo za vestno službo narednik 2. orožn. brigade Franjo S p I n d l, korporala oroŽnIŠke čete v NJsn Josip O In p m Alojzij Ven de. podnarednlk orr.žn. čete v Stromlci Josip ZakraJŠek: s srebrno medaljo za vestno službo korpo-ral 2. ponton. bataljona Matija Stauda-c h e r, peh. naredniki Ivan Kos, Joško Z o r n i k. Peter V i n 5 e k, topn. naredniki Albin Strgar, Vinko Fortuna, Jožef Goleč; konjen. narednik Dragotin Kolesar; vodnik 1. ki. v mornarici Anton Kovač. —i Konferenca o lesni tndustriji v Beo* gradu. V Zagrebu so zborovali predstavniki lesne industrije, da ae pripravijo n* konferenco, katero sklicuje minister za sume in rudnike gosp, dr. Gregor Äerjav na dan 12-t. m. v Beograd. (Govorilo ae bo o težkem položaju sumske industrije in njegovih raz* logih.) V Zagrebu so mnenja, da tiči glavni vzrok težkočam v krizi kredita, carinskih tarifah in železniški vozarmi. — V krogu svoje drnžlnlca obhajata dne 7. Jan. srebrno poroko s. Albin Rakoš s svojo ženko g. Elizabeto raj. Pajk. Želimo jima obilo sreče. 38 n — Podaljšanje izvoznih kreditov pri »Narodni banki«. Po poročilu Udraženja iz* voznikov je Narodna banka povoljno rešila prošnje vseh izvoznikov, ki so prosili z« po» daljšanje kredita. — Popis živine, perutnine In čebefnib-panjev. Prizadete stranke te ponovno opozarjajo, da priglase najkasneje do 10. januarja 1925 v mestnem gospodarskem urada konje, osle, metge, nrale, govedo, prašiče, ovce, koze, perutnino (kokoši, race, gost, purane) ter čebelne panje, kar bi se moralo sicer po pretek« tega roka proti njim po obstoječih predpisih kazensko postopati. 52/n — Kriza v tesal Industriji In v trgovini. Minister za šume ta rudnike dr. Žerjav je sklical za 12. t. m. v Beograd anketo, ki ima razpravljati vprašanja, kako ublažiti težko krizo v lesni industriji in trgovini. Na dnevnem redu te ankete so trt slavna vprašanja: a) kreditni problem, b) car maka to c) tarifna politika. Na anketo so povebijeni zastopniki vseh in te resi ranih faktorjev: trgovinske in obrtniške zbornice, Zveza indo-strijcev, bančni sindikat, lesni prodne en ti, kakor tudi zastopniki gumarskega udruženja. — Potrdilo o odškodninski zahtevi slede poštnih postila. Na temelju ministrskega odloka se mora pošiljatelju, kadar zahteva •zračno potrdilo t) «Witv* hteve za Izgubi]eno ali poškodovano poštno pošiljko. Izdati tako potrdilo Stez plačanja finančne taksa. V tem potrdilu nora biti označena tudi številka, pod katero Je njegova odškodninska zahteva kot vloga navedena v vložili zapisnik. Potrdilo mora biti žigosano t poštnim pečatom. Za potrdilo pa, ki bi ga stranka rabila v kake druge svrhe, a ne aamo v dokaz, da Je odškodninsko zahtevo pravočasno vložila, mora stranka plačati predpisano takso kakor za ostala uver-lenja. — »Deutsche» Hmxsw v Celju v a/oven« skih rokah. Slovensko društvo kot pravni naslednik bivšega nemsko-nacijonalnega društva »Deutsches Haus« je v soboto dne 3. t. m. končno prevzelo v tvojo izključno last in posest nekdanjo nemško trdnjavo sedaj ho*el »T'nion« v v^elju. — Premestitev moškega učiteljišča Iz Dervente v Banlaloko. Prosvetni minister je odredil, da se s prihodnjim šolskim letom premesti učiteljišče iz Dervente v Banjolu-ko in sicer vsako leto po en letnik. — Konec »dvornega svetnika« v Avstriji. V novi ureditvi naslovov za državne nameščence v Avstriji ni več naslova dvornega svetnika. V bodoče se bo podeljeval naslov dvornega svetnika samo kot odlikovanje, ne bo pa več označal činovne-ga razreda. — Konfiskacija Imovine Habsbtrržanov. Avstrijska krščanskosocialna stranka je sklenila, da sestavi komite, ki naj preišče pravni značaj zakona z dne 3. aprila 1919, s katerim je avstrijska republika prevzela imovino bivše cesarske hiše. Komite je že začel poslovati pod predsedstvom zveznega svetnika fn senatnega predsednika St. Fal-serja. Pretresa se v prvi vrsti vprašanje. aH je zaplenjeno premoženje last nekdaj vladajoče h!Se. ali pa kot čisto privatno last. Sicer pa se bavi z istim vprašanjem tudi poslaniška konferenca v Parizu z ozi-rom na določbe sanžermenske in trianon-ske pogodbe. — Razpust Hrvatskega Sokola. VetftrJ župan osiješke oblasti Je razpustil društvo Hrvatski Sokol v Kutini, ker Je odbor izključil devet članov zato, ker so prisostvovali akademiji Jugos^venskega Sokola. — Potrdila o plačani tekni za prevozna sredstva morajo imeti voznici avtomobilov in kočij vedno pri sebi. Enakoveljavno je tudi potrdilo policijske oblasti v knjižici, da je taksa plačana. V nasprotnem sHcavu se kaznujejo lastniki vozil z globo 100 dinar« jev. — Nova strokovna iola se otvori v kratkem v Krivi Palanki. Priprave bodo skoro dovršene. . — Nove momenfalne zgradba v Beogradu Te dni se izvrši v ministrstvu javnih zgradb licitacija za zgradbo velike palače za ministrstvo poljoprivrede In za ministrstvo za šume in rudnike. Palača bo imela 115 metrov do?go pročelje ter bo stala v ulici Kneza Miloša, nasproti vojni akademiji. — Vse one. ki ljnbijo sloven ko kn»1g-> vabimo, da igrajo pri II. književni tomboli Jugoslovenske Matice, ki prične z žrebanjem dne 24. januarja in koje dobitki obsegajo nad 7090 najlepših in najnovejših slovenskih kniig. Tablice so ra prodaj pri vseh podružnicah Jugoslovenske Matice In pri vseh šolskih vodstvih sirom Slovenije. Razpošilja jih pa tudi pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani, Pred škofijo št. 21. Cena ene tablice je 3 dinarje. Dobitkov je: 150 amb, 120 tern, 80 kvatern. 50 činkov in 6 tombol. Rojaki, sezite po tablicah književne tombole. — »Gospodinjski koledar« Jugoslovenske Matice 1925. Iz pisarne Jugoslovenske Matice, ki Je založila »Gospodinjski koledar«, nam javljajo, da je letošnja izdaja koledarja popolnoma razprodana. Matica pa )e pripravljena prirediti v najkrajšem čas«, to je do konca tega meseca, drugo Izdajo koledarjev, ako se oglasi dovolj naročnikov. Vse one, ki obvezno reflektirajo na koledar, uljudno prosimo, da javijo to po dopisnici na naslov Jugoslovenske Matice, Pred škofijo 21/1. Koledar stane 16 dinarjev, za člane 12 dinarjev. Naročila se sprejemajo do 19. t. m. In tega dne se odloči tudi druga izdaja. — Nova novčanice po 100 dinarjev bodo v kratkem, vsekakor pa s 1. februarjem, dane v promet. Novi bankovci so izvršeni v bavnem tisku, kakor novi tisočaki. Prva stran, na kateri se nahaja cirilsko besedilo, je popolnoma alična oni ne starih srbskih bankovcih, samo okraski so drugačni in v vodnem tisku je videti glava Ksragjorgja. Nt drugi strani, kjer stoji zgoraj na sredi napis »Narodna banka Kraljevine Srba. Hr« vata i Slovenaca. Kraljevine Srbov. Hrva* tov in Slovencev«, se nahaja v sredi slika z Jadranskega morja z vzhajajočim soln» cem. Na desni strani je slika mladeniča v narodni noši a šajkačo na glavi, ki se z eno roko opira na državni grb z dvogiavim belim orlom, z drugo roko ps objema šopek, zvit Iz vej, nt ktterih visi grozdje, jabolka, hruške, sTive in drugo ovočje. Ob nogah mu leži Šop koruze. Na levi strani je v vod« nem tisku glava Keragjorgia. Stodinarski bankovec je mnogo okusnejie izdelan kakor nova novčanict po tisoč dinarjev. Papir je tenak In se zdi mnogo slabši. ka'-or prt sta« rib srbskih stodinsrskih bankovcih. — Narodna Čitalnica v Novem mesta Ima svoj redni tetni občni zbor dne 20. januarja 1925 v veliki dvorani v I. nadstropju. Začetek ob 20. Spored je sledeči: Poročilo predsednika, ozir. podpredsednika, Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora, poročilo tajnika, blagajnika, gospodarja, knjižničarja, preglednikov računov ter ostalih odbornikov; volitev odbora in slučajnosti. 42 /n — Tatvina vozno plahte. V mestnem zavetišča za onemogla v Japljevi ulici 2 je bila v noči od ponedeljka na torek ukradena s tamkaj nahajajočega se dvojnega kozolca velika plahta, ki jo bila na večlh mestih po-mazana s zeleno oljnato barvo. Pred nakupom svari mestni magistrta. — Nesrečen dijak- Poročajo nam: Včeraj zjutraj okrog 9. se Je napotil učlteljlšč-nlk III. letnika Lojze Primožič is Sorice čez soriško planino v Bohinj. Na zledenelt poti, kl im nagnjena ta proti Bohinju sta Je spo- drsnilo in je padel tako nesrečno, da si je zlomil roko prav na tistem mesta, kjer so mu jo pred pol letom Italijani prestreliti. Namesto v šolo, je moral v bolnico. — 2eleznlška nesreča. Blizu Postaje Pazarič v Bosni sta trčila skupaj dva tovorna vlaka. Pri tem je bil cbit vlakovodja Mato Tri in. —- Boj z morskim psom. V plitvem morju na Dolgem otoku (Dalmacija) je opažu Marko BožulIČ veliko ribo, skočil je v vodo ter jo krepko zgrabil za rep. Riba se je zaokrenila ter odgriznila Božullcu kos mesa z noge s čevljem vred. Vkllub temu mož svojega pleni ni popustil. Prihiteli st» sosedje ter pomagati pošast vreči na suho. Bil je morski pes, dolg skoraj dva metra. — Živčno bolnim In duševno potrtim preskrbi izredno mila grenčica »Franz-Josel« dobro prebavo, čisto glavo in mirno spanje. 3*23 — Nevarna vlomilca prijeta na Koroškem. V Sinči vasi so aretirali zloglasna brata Antona In Alojzija Anžur. doma iz Sp. Zadobrove pri Ljubljani. Oba imata na vesti celo vrsto tatvin In vlomov po stanovanjih In trgovinah. Vlome sta izvrševala v družbi Petra Princa iz Dola pri Ljubljani. Zadnji že sedi v zaporih celovškega sodišča. Nakradeno blago so nosili čer mejo na Koroško ter ga tam razpečavali. Kradli pa so tudi pc Koroškem. Anton Anžur je pred 2 letoma pobegnil iz zapora ter se od takrat bavll s tatvinami in vlomi. Vse tri prepeljejo v Ljubljano, da pridejo pred porotnike. — Silni vlharli In ve'Ikc poplave v severni In srednji Evropi. Po celi Nemčiji je prejšnji teden neprestano lilo, da so vsi dotoki Rene prestopili bregove. Vse Pomrle Je podobno jezeru. Na mnogih krajih Je voda izpodkopala Železniške nasipe, vslcd česar je promet ustavljen. Najhujše so trpela mesta Kettwig, Verden, Miihlhcim in Soiii-gen. Skoda znaša na sto milijonov, tudi č'o-veških žrtev ie dokaj. Nad Hamburgom in celim obrežjem je razsajal silovit vihar, ki je dosegel 65 metrov na sekundo. Mnogo parnikov pogrešajo. Še hujše Je divjal vihar na Danskem in Angleškem. Pri Card'fu je ponesrečil veliki angleški parnik »Ema-nucl«. Moštvo so rešili. — Katastrofalno neurje v zapadnl Evropi je povzročilo velikansko škodo. Nastopil je pravi vesoljni potop tudi v ruhrskem ozemlju. Po poročilih iz Berlina se je ruhrsko ozemlje spremenilo v več kilometrov široko le.zero. Promet med posameznimi kraji je popolnoma pretrgan. Iz Ljubljane. t Franc Perdan. D^ncs Je umrl na srčni kapi plnkater g. Fran Per dan v LJubljani. Pokojnik je bil mlad obrtnik, ko Je nastal pred 50 leti močan narodni pokret v LJubljani. Z vsem prepričanjem se je pridružil temu pokretu in mu posvetil vse svoje sile. Povsodl Je takrat manjkalo narodnih delavcev. Treba Je bilo pevcev, igralcev, da bi orali ledino slovenske prosvete. Mladi Pcrdan je čutil v sebi nagnenje za dramsko umetnost in se Je posvetil temu poklicu z vso ljubeznijo in vnemo. Nastopal Je na odru stare »Čitalnice«. Ni bil sicer velik talent, toda debra. vporabna moč, kt Je z drugimi vred izpolnjevala občutno vrzel v vrstah naših igralcev. Ko se le Čltalniški dile-tantski oder razvil v stalno narodno gledališče, je tudi Perdan stopil v vrste poklicnih igralcev in bil dolga leta za takratne razmere prav vporabna moč za razne manjše, zlasti komične vloge. V devetdesetih letih preteklega stoletja Je odšel v Celje, kjer Je z zzradbo Narodnega doma zavalovalo krepko narodno življenje ter se osnoval di-letantski slovenski oder. Tu je bil steber slovenskega gledališča. Ko se Je vrnil v LJubljano, Je dat slovo igralskemu poklicu hi se posvetil obrtništvu. Osnoval Je ptakatersko podjetje, katero obrt Je opravlja! do svofe smrti. Pokojnik Je bil navdušen narodnjak, ki se je z vnemo udeleževal zlasti borb za slovensko LJubljano. Kot preprf'an pristaš napredne stranke Je bil eden najboljših njenih agitatorjev. Zadnja teta so mn že sicer pešale moči, toda ob vsakih volitvah se je kakor pomladil in se z mladeniškim navdušenjem udeleževal agitacije za napredno stvar. Kakor vsi oni, ki so se v osemdesetih letih ndeležavall borbe proti Nemcem za posest LJubljane, tako Je tudi Perdan Iz vse duše sovražil zlasti nemčurle. Nemčirr mu Je bil prototip vsega zla. Kakor nemčurje, tako Je mrzli tudi klerikalce, češ da se vedno bratijo z nemčurJI In tako škodujejo narodni stvari. Pokojnik Je bil Iz tiste stare narodne garde, ki Je pred petdesetimi leti orala slovensko ledino v LJubljani. Vrste te Karde so že silno redke In ne bo več dolgo, ko leže v grob zadnji nlen Mohikanec, zadnja žtva priča velikih dni narodnega preporoda. — Njegov tln Je padel v volni. Kakor oče. Je bil tudi on navdušen Sokol in Je slovel kot eden najboljših sokol-skih telovadcev tn organizatorjev. Perdan Je dosegel starost 72. let. Pogreb bo v petek 9. t. m. ob 14. url Iz Gosposke ulice 3 na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu ohranjen bi a v snomln! — Uprava Narodnega gledališča v Lfnblltnl vljudno vtbi p. n. abonente, da po« ravnajo 5. obrek abonmaja najkasneje do 15. trn. — »Planinski ples« v Nerodnem domu v ponedeljek je lepo uspel, kakor vsi nje« govi predniki. Posetilo ga je v danih raz* merah rt zmerom t veliko število lj 'di. Pro« dslo te je nad 1200 vstopnic. Za telesno okrepl-ilo jo skrbelo več paviljonov, v ka» terih so poaernikom požrtvovalno stregle gospe in gospodične, prijat-ljice SPD. Plc# sai.ljr.o občinstvo je prišlo na svoj račun. Animirana zabava je trajala do ranega ju« trs. Ker je čisti dohodek namenjen za kočo na Krvavcu, želimo, da bi bil denarni uspeh plesa sijajen. — Prvi abonma koncert Fffharmontčne družbe v Ljubljani se vrši v ponedeljek dne IZ Januarja ob osmih zvečer v Filhanno* nični dvorani. Celotni spored tega koncerta Izvaja priznano Izvrstna operna tn koncert« na pevka ga. Maja Strozzi, katero spremlja ns klavirju njen soprog Bela Pečic. Odlična činstvu jako dobro znana, si je izbrala zs svoj ljubljanski nastop v resnici i rbran spo« red. moderne pesmi, sestoječ iz d.ch delov. V L delu so zastopani mladi hrvatski kom« ponisti: Novak, Tajčevič. Gotovac in Grjio-šcvič s ^clo vrsto stmospevov, komponira« nih večinoma v zadnjih dveh letih na umet* no in narodno peacm. II. del koncerta pa obsega samospeve avctovno*znane£.t Rusi Igorja Stravinskegt, Po sporedu (o katerem podrobneje še poročamo) sodeč, bo ta kon* cert prvovrsten in nam bo nudil izreden umetniški u2itek. — Matiena knjißirna na Kongresnem trgu sprejema šc vedno A bone r» te za vseh pet koncertov, proda ja pa iudi od frede d.ilje puuaa.ozne "stormic« za L koncert. — Te s*anejo 30, 25, 20, 16. 14 in 12 Din. Stcjuča po 7ti 3 Din. 53 n — Urad (odsek) za agrarne operacije v Ljubljani se je preselil iz dosedanjih prostorov na Poljanski cesti št. 2$ (Marijani-šče) v svoje nove uradne prostore na Turjaškem treu št. 3, Il.uaJstropje (Poslopje Kmetijske družbe). 41/n — Predavanje v društva »Soča« v Ljubljani. V soboto 10. im. predava v salonu pri Levu nadučitelj meščanske šole a. Anton Faklu o zelo podučno-zanimivi temi; *Vraže s prirodoslovne^a in prirodopisne-ga Stališča«. Vabljeni so vsi člani in prijatelji »^o;e«. Začetek ob pol 2\. zvečer. Vstop prost. 40/n — Retiuta »Jadranske Stražeo se vrši v sobe to 10. januarja ob 20. zvečer v Unionu. Na ta pls.5 im.:jo dostop tudi dostojne maske. Lonsko leto je b!'a enaka prireditev ena najbolj animiranih in obiskanih zabav, ker Je toaleta poiubna in zabava vsem pri-stopna. — Trgovski ples je bil lansko leto eden najlepših plesov v seztii. Letošnji Trgovski ples, ki se vrsj v soboto dne 24. januarja I9^o, pa obeta biti senzacija letošnje plesne sezije. 43 n —- Kolo jugoäloveusklh sester v Ljubljani ima jutri v četrtek S. Januarja ob 16k. redno odborovo sejo. 46-n — Društvo najemnikov za Slovenijo opozaria. da se javna odborova seja danes dne 7. ;anoarja ti. ne vrši. Prihodnja javna odborova seja se bo pa vršila prlhodno sredo dne 14 januarja ti. v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 21). ure inlormaci-je Sv. Petra cesia 12, pritlično, desno. 52 n — Nove zadruge. V zadružni register je vpisana Produktivna zadruga knjigovezov in sorodnih strok v Ljubljani, g. z o. z. in Gospodaska strojna zadruga, z. z o. z. v Zabnlcl. — Osrednje zveze Javnih nameščencev in upokojencev nujna seja širšega odbora bode v petek 9. tm. ob 20. pri »Mraku«. Dnevni red: Skupščina Glavnega Saveza v Ljubljani. Delegati se naprošajo, da se te seje v interesu stvari v najpopolnejšem številu udeleže. Predsedstvo. 5ln — Zctekel se je lo\'skt pes brez ovratnika in znamke. Lastnik naj se zglasi v Ca« silskem uradu v Mestnem domu. — Prihranite »I denar. Vse zimsko oblačilno blago, posebno za suknje in plašče radi pozne sezije po ogromno znižanih cenah pri A. Potokar, Ljubljana, poleg trga pri Zmajskem mostu. Tudi vsa druga manufak-tura po priznano ntjnlžjih cenah. 757-n — Policijske ovadbe. Mesar A. S. je imel čuden šport, da jc po Rožni dolini z dežnikom razbijal Šipe; razbil je eno šipo na Marnovi restavraciji, eno pa pri Zanos-karjevih. Izgovarja se na popolno pijanost. — Tiskarju A. B. je nekdo v Plorjanski aliet vzel Iz zaklenjenega kovčka Din 1200. Nadalje so bili ovadeni: 1 zaradi poneverbe 1500 Din vrednega fotografskega aparata. 4 osebe zaradi tatvine premoga, 3 zaradi pijanosti, 1 zaradi kaljen::* nočnega miru. 6 zaradi cestnega polic, reda, 3 zaradi prekoračenja policijske ure, 2 zaradi plesa brez dovoljenja- Umetne razglednice po znižani ceni (100 kosov od dlnaijev 30*^ naprej) nudi narodna knji-jarna o LJubljani Iz Maribora. n smernica, ki jo našemu koncertnemu ob —m Veliki župan v nemilosti Klerikalno časopisje besno napada velikega župana g. dr. Pirkmayerja zato, ker je razpustil nemčursko požarno hrambo in okrajni za-stop v St. Lenartu v Slovenskih goricah. Stara ljubezen pač ne zarjavl Sicer pa Jc vsa gonja naperjena v volilne namene, da ostanejo dr. Korošcu zvesti tudi nemčurskt volllcu —m Ponesrečeni Žebotovl volilni shodi. Zadnjo nedeljo je klerikalni kandidat 2ebot sklical shod k Zgornji Kungotl in k Sv. Jur-Ju v Pesniški dolini. Komaj Je začel na prvem shodu govoriti, so ga volilci z župnikom vred prepodili, kar jc kandidata tako splašilo, da na shod k Sv. Jurju sploh ni šel. Sedaj izliva svoj žolč v klerikalnih listih na učitelja Robnika, dolžeč ga. da je on zakrivil njegovo polomijo v Zgornji Kungoti. —m Morilec čevljarskega mojstra Mlkla Clč prijet. Mariborsko okrožno sodišče Je včeraj 6. t. m. prejelo od tržaške prefekturc uradno obvestilo, da so v Trstu prijeli morilca čevljarskega mojstra Mikla. mizarskega pomočnika Franca Č i e a. rojenega v Studenicih pri Mariboru, a pristojnega v Hrenovlce pri Postojni, torej italijanskega podanika. Kakor je sedaj dognano. Je Cič pobegnil v Italijo ter se klatil po Julijski Krajini ter končno prišel v Trst. kjer so ca prijeli na podlagi od mariborskega okrožnega sodišča izdane tiralice. Ciča so naj-preie brezuspešno zasledovali v mariborski okolici. Oblasti so ugotovile, da so bili čevlji, najdeni po nmoru v Mlklovi delavnici, oni, ki jih je Cič dobil, ko Je presedel večletno kazen, od mariborske kaznilnice. Italijanske oblasti izroče CiČa po končanih formalnostih mariborskemu sodišču. Zanimivo je, da Je tržaška prefektura najpreje Ciča prijela kot pohaikovalca In klateža ter so ga že nameravali odposlatl v CiČevo pristojno občino Hrenovlce, ko Je končno pri-spela la Maribora v Trst tiralica* 5tev. 8. »SLOVENSKI NAROD« dne 8. Januarja 1925. Stran b. Gospodarstvo. Naša cementna industrija. Industrija portlandskega in romanskega cementa v naši državi je zelo važna, ne samo, kar se tiče investirane glavnice, temveč tudi vsled instalacij, proizvajalnih metod in prodaje v tu- in inozemstvo. V današnjem položaju je ta industrija posebne važnosti ne samo za gospodarstvo naših krajev, temveč tudi za bodočnost gospodarskega razvoja vse naše države. Prvič je industrija portlandskega cementa popolnoma narodna industrija vsled svoje nezavisnosti od tujine z ozi-rom na sirovino. Cementne rude je toliko, da danes ne moremo predvideti njenega izčrpanja. Samo ob dalmatinski obali cenijo cementni kamen na en in pol miliarde ton. Po mnenju strokovnjakov zadostujejo te plasti za več desetletij za vse tovarne države in za veliko število tovarn v inozemstvu. Razen tega pa imajo različne cementne tovarne v naši državi tako lego, da sta domača produkcija in izvoz zagotovljena. Najvažnejše tovarne za notranjost dežele so razdeljene po Srbiji, Vojvodini, Hrvatski in Sloveniji. Kar se tiče izvoza, prednjačijo dalmatinske cementne tovarne. Postavljene so ob vzhodni obali Jadranskega morja in tako lahko natovorjajo svoje izdelke na ladje in jih spravljajo v inozemstvo z mnogo manjšimi stroški in težavami kot druga podjetja v notranjosti dežeTe. Za gotove pokrajine in pred vsem za Dalmacijo je industrija portlandskega in romanskega cementa razen tega važen gospodarski faktor prvega reda in važen socialen faktor, ker daje tisočim rodbinam zaslužka v krajih, kjer se drugače ne bi mogle preživljati. Naša cementna industrija se razlikuje od drugih naših industrij po raznoličnosti svojih odjemalcev. Evropa. Aziia. Amerika tn Avstralija so zahtevale dozdaj in vedno zahtevajo jugoslovenski cement. Med odjemalci se nahajajo Italija, Češkoslovaška, Avstrija, Romunska. Albanija, Grška. Bolgarska, Španska, Egipt, Palestina, Turška, Tndija in Argentinija. V nekaterih teh dežel je jugoslovenski cement vsled tega, ker gre iz roke v roko. popolnoma izgubil vsako sled svojega izvora in se prodaja na dotičnih tržiščih pod tujo firmo. Zato se pa naša privatna inicijativa odločno trudi, da se prodaja naš portlandski cement direktno na velika tržišča. Svetovna vojna nikakor ni prizanesla cementni industriji. Tako je v dalmatinskih tvornicah skozi tri leta počivalo vsako večje delo. Tovarne v notranjščini pa so se uporabljale v vojaške svrhe. Po vojni so se razmere polagoma izholišale. Od leta 1920. naprej je produkcija počasi, a stalno rastla. Danes predstavlja cementno industrijo v naši Savi 14 podjetij v skupni vrednosti 60 Üijonov zlatih dinarjev. Letna produkcija se ceni na en milnon ton in zaposlenih je v njej okoli 15.000 oseb. Vsporedno s porastkom produkcije se je tudi izvoz dvignil. Po statistiki se je izvozilo: 1.1020 t. 6*5.072 v vrednosti 17.5 mil. D 1. 1^21 t. 180.953 » 40.2 » !. IQ22 t. 182.053 » 72.1 » I. 1923 t 1*7.000 » 84.1 » Številk za prošlo leto še nimamo, ioda racima se z velikim porastkom, posebno v Orčijo, kjer rabijo velike množine raznega stavbnega materiiala za zgradbo kolonij za ubežnike iz Male Azije in zopetno pozidanle Soluna. Tudi na*b!ižnjem Vstoku, v Turčiji, mnogo nakupujejo gradbeni materija!, in sicer za pozidavo mest, ki so bila v zadnji vojni porušena, kakor tudi za konstruk-eijo kolonij za muslimanske ubežnike. V naši državi sami se sedaj mnogo več zidajo železno-betonske stavbe in vedno bolj urejeni" železniški promet prihaja v dobro tudi cementni industri- ji, ki lahko pošilja svoje izdelke v vse kote države mnogo hitreje in sigurneje kot v prvih povojnih letih. Naš pridelek opija in Društvo narodov. Znano je, da skuša Društvo uarodov zmanjšati po vsem svetu produkcijo opija, ki je velikanske Škodljivosti za človeštvo. seveda je pa tu Društvo prišlo v konflikt z onimi Krosi, ki živijo od te produkcije Do tega konflikta je prišlo tudi v naši državi, kajti v Južni Srbiji se kultivira mak in izdeluje opi.i. Ta industrija je tu precej razširjena. Trgovska in obrtna zbornica v Skoplju je izdala memorandum, ki hoče ščititi pridelovanje opija v naši državi Ta memorandum pravi med drugim sledeče: Proti sredi 19. stoletja so začeli saditi mak v Južni Srbiji. Ti nasadi so se vsled usodnega podnebja in dobrih tal znatno razširili. Mak se predvsem goji v srezih Ve-lesu, Prilepu, Štipu in Kumanovem. Pred letom 1912. se je letno pridelalo 120 do 150 tisoč ok. Vsled izrednih dogodkov, hudih zim in rastlinskih bolezni so šle žetve maka precej nazaj. Zadnja letina n. pr. je vsled izredno hude zime dala skupno samo 30.000 ok opija. Računi za letošnje leto niso še zaključeni, vendar je pa dala po mnenju strokovni nkov nad 80.000 ok, kar bi dalo Izkupiček 100 milijonov dinarjev. Seljaki Južne Srbije prav radi gojijo mak, kajti vse delo, ki ga imajo z makom, se opravlja v mesecu februarju in v začetku meseca junija, torej ravno v č^su, ko kmet nima drugega poljskega dela. Delo, ki ga imajo z makom, je počasno in ne preveč utrudljivo, zato se bavijo ž njim predvsem ženske in otroci. Razen tega je za kmeta zelo važno, da debi zelo zgodaj, to se pravi, če meseca junija, denar v gotovini. Treba Je pripomniti, da vidi seljak v Južni Srbiji v pridelovanju opija samo lahek način priti do denarja, sicer pa niti kmet, niti ostalo prebivalstvo Južne Srbije ne pozna škodljivega uživanja opija. Izguba pri saditvi maka je izključena, ker so že s sem.n-sklm zrnjem kriti vsf sfro?ki pridelovanja, med tem, ko prodani opij predstavila čisti dobiček. Največji sovražnik maka Je ostra zima, vendar Je pa v slučaju, Če Jesenska setev zmrzne, dana možnost zopetne setve v pomladi. Kako zelo se splačajo makovi nasadi, razvidimo iz tega, da dale 12W m* zemlje v gotovem s'ucaju izkupiček do 7?on dinarjev. Kar se tiče izdatkov, so znašali predlanskem 205 dinarjev za to površino. Pobiranje opija Je pa dražje, tako da se mora računati izdatek seljaka za omenjeno površino zemlje, ki daje 3 oke onila in 100 ok makovega semena na 1200 dinarjev, katera svota Je enaka prodajni ceni makovega zrna, tako da ostane prodajna cena opija se-Ijaku kot čisti dobiček. Seljak prodaja opij po navadi naSIm trgovcem ki ga potem prodajajo naprej v Solun. Makovo zrnje se prodaja po vsej n^ši kraljevini in Je znana začimba, med tem ko se mrkova steblca uporabljajo kot kurivo. Iz makovega semena se izdelujeta tudi Šarlagan in tahan. Šarlagan Je makovo ilie, ki ima poseben dober okus in ki ga v Južni Srbiji rabijo skotaj izkTjnčno kot namizno olje in se, če je letina dobra. Izvaža tudi v Solun. Tahan se upotrebMava za Izdelovanje raznih orientalskih slaščic. V Bosno in Hercegovino ga Izvažajo 25 do 30 vagonov letno. Društvo narodov hoče Iztrebiti produkcijo opija, ker Je to smrtni sovražnik človeškega rodu, in skopljanska zbornica nai bi to strem'jenje podpirala. Toda če se prepove sajenje maka v Južni Srbiji, bi naenkrat ostal velik del prebivalstva brez zaslužka in bi ga morala država preživljati. Nadalje bi bilo, o čemur pa izvajanja skoplianske zbornice ne poročajo, da bi se postopoma nadomestilo sajenje maka s sajenjem kake druge koristne rastline (morda bombaža?) ki bi dajala tudi tamošnjim slojem prebivalstva tolik zaslužek, da bi se mogli preživljati. Zato bi se morala upostaviti posebna komisija strokovnjakov, v katero naj bi tudi Društvo narodov poslalo svoje zastopnike. Prepričani smo, da bi se dala zadeva urediti na način, ki ne M bO v Škodo prebivalstvu Južne Srbije, obenem pa bi koristil vesoljnemu človeštvu. Br. —g Italijanski uvoz Prvih deset mesecev lanskega leta je Italija izvozila v Jugo* slavijo blaga v vrednosti 2703 milijonov lir napram 2219 milijonov lir v enaki dobi prej* šnjega leta. —g Naš dolar v Newyorku lansko leto se je kretal tako: januar za 100 Din 1.14 dol. april 1.25 dol., julij 1.19., oktober 1.42 in december 1.50 dol. Torej ugoden zaključek. —S Srbsko polloorlvredno društvo namerava prirediti letošnje poletje veliko vinsko razstavo. _g Ogromne redukci'e bančnih uradnikov v Nemčiji. Tekom lanskega le:a so nemške banke odpustile okoli 200.000 urad-kov. Mnogi zavodi so reducirali svoj personal na eno tretjino. —g Deficltna avstrijska trgovska bilanca. Avstrijsko trgovsko mir.strstvo je izdalo poročilo o trgovski bilanci prvih 10 mesecev lanskega leta. Deficit znaša S35 milijonov zlatih kron in je mnogo znatnejši od prejšnjega leta v enaki dobi. —g Mednarodni kongres svobodna trge vine se bo vršil letos v Pragi hkratu s kongresom centralne zveze češkoslovaških trgovskih organizacij in mednarodnim kon-gresoi trgovcev. Iz Jugoslavije se udeleže kongresov zastopniki trgovskih zbornic is Ljubljane, Zagreba, Beograda, Sarajeva in Skoplja. —g Obtok novčanic v Avstriji Je obsegal po izkazu avstrijske narodne banke o božiču 7730 milijard Ka. —g Cene v A>strlil so poskočile, kakor kažejo uradna poročila, tekom zadnjih dveh let za 40 do 50 odstotkov. —g Dobave. Vršile se bodo naslednje oicrtalne licitacije. Dne 24. januarja ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu K!ede dobave V.anesmanovih cevi. — Dne 27. januarja ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu dede dobave 4000 kg firneža. — Dne 2S. januarja ti. pri Odelenju za mornarico v Zemunu glede dobave 10 vagonov pšenične moke št. 6 tipa novo^ad-ske borze; pri Upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 8">0 kg tanke špa-ge. — Fredmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. To in ono. Novo nebesno telo. Dne 23. decembra je opazil dr. Baade s hamburškega observatorija novo nebesno telo. o katerem prvi hip ni bilo mogoče dognati, dali je planet ali komet. Kraljevski observatorij v Greenwichu je nekaj dni pozneje konstatlral. da je to nov planet. Lok poti, ki so ga doslej opazovali je menda premajhen, da bi s! ustvaril točno sliko kroženja tega planeta, vendar pa so astronomi mnenja, da je njegova pot zelo podobna elipsi, po kateri kroži asteroid Eros. Če je to res, bo novi planet velikega pomena za astronomijo. Znano je namreč, da nudi astronomično merjenje na esteroidu Eros najboljši pripomoček za izračunanje oddaljenosti solnca. Na ta način bi astronomi lahko tudi izračunali doslej neznani obseg sončnega s'stcma. Zal, se ta planet priMiž^ie naši zemlji v zelo dolgih presledkih. Ce bo mogoče na novem planetu meriti nebesne daljave tako, kakor na astroldu Eros. bf bfla astronomom omogočena tndf točna mertava solnčnega sistema: obenem bi labko kontroliral! rezultate izmerjave obeh planetov. Novo nebesno telo spada v skupino malih planetov, takozvanih asteroidov, ki krožijo okrog snTnca med potjo Marsa in Jupitra. Kakor znano, je ta prostor med obema planetoma zelo velik in njegova eksistenca je bila v nasprotju z zakonom, ki ga je postava Baade Vsebina tecra zakona Je sledeča: Ce nanišemo po vrsti številke 0, 3. 6, 12. 24. 48, 96 in prištejemo vsaki številki 4, dobimo vrsto številk 4, 7, tO. 16. 2*. 52. -n 100 Te številke nam kažejo približno razmerje točne oddaljenosti planetov od solnca. Za števMo 28 na astronomi niso našli nobenega planeta. Ta izjemni slučaj v so'n-čnem sitemu je dal povod, da so nHšl! astronomi do zaključka, da mora med Marsom In Jupitrom kroz'ti okrog solnca neki doslej neznani planet. Tako so začeli mno^f astronomi iskati to neznano nebesno telo. Metoda ie bila v teoriti zelo enostavna. Opazovati je bilo treba neprestano zvezdni neboklon v bllžfni eklipt;ke, risati skice neba v tej okolici In Iskati z da'jnog^edl novo nebesno telo. V praksi pa je bila naloga nenrimerno te";a. k**r so v nekaterih conah ekltptike zvezde zelo goste in so asteroidi na videz popolnoma slični druelm zvezdam. 1. januarja 1801 je bil Italijanski astronom Plazzi, ki je imel majhen observatorij v PalermI na SfClijl, bogato poplačan za vstramost pri opazovanju. Pri 159. opazovanju je našel v sozvezdju bika malo zvezdo osme veličine, o kater] se je dognalo, da se premika baš v praznini med Marsom in Jupitrom. To novo nebesno telo so nazvall pozneje Ceres.t Tekom nadaljnih let so odkrili še tri nova telesa In sicer: Pallas, Juno In Vesto. Mnogi astronomi so bili mnenja, d3 v okolici teh teles ni nobenega planeta več. Alf nekaj let pozneje so odkrili več novih planetov In asteroidov, in ko je dobila astronomija moderne aparate, je bPo opazovanje še uspešnejše. S pomočjo foto-grafičnih aparatov so našli v dozdevno praznem prostoru solnčnega sistema mnogo asteroidov, ki jih poznamo danes že na tisoče. Po velikosti so ti asteroid? različni. Med nMml lahko merimo s pomočjo največjih daljnogledov samo Ceres. Pallas, Juno In Vesto. Barnard Je mnenja, da znašajo pre-! meri teh asteroidov 485. 304.118 in 243 milj. Sodeč po količini svetlobe, je veČina astro-roidov zelo majhna !n astronomi menijo, da b' jih bilo treba združiti Ktfl.OOO v eno oblo, ki bi bila enaka luni. Zanimivo je, da ni mogoče opazovati vseh teh asteroidov naenkrat in da je težko odkriti Še novega. Ce se astronomu to posreči In če nI prepričan, da je res odkril neko novo nebesno telo« obvesti o tem svoje kolege, ki skušajo ugotoviti pot tega novega telesa. Znano je. da je pot planeta okrog solnca elipsa, v čije gorišču leži solnce. Matematično je mogoče dokazati, da je eliptična pot planeta že podana, če poznamo tri njene točke. Ce so torej planet opaTOvali in natančno izmerili v treh pozicijah, lahko astronomi breT na-daljnega opazovanja ugotove, kje se tu na-haia ta planet ob določenem času. Astronom lahko <7ruM iz daljnojjTeda dotični planet, ali matematična furmnla mu natančno pokaže točko na nebosklonu. kamor mora nameriti daljnogled, da planet zopet najde. Nova kemična teorija. Na nedavnem kongresu ameriškega kemičnega društva v Washingtons kl se ga je cdeležMo 1500 članov, je nastopil profesor kalifornijske univerze Louis z refm-t^m o svoji novi mametno-kemlčnl teoriji. Ta teorHa mora po n'esrovem rmtenfn v t lefu likvidirati stari spor med kemiki in fiziki glede postanka atoma. Glasom nove teorij obstoJe vsi atomi iz mamutov In vsi kemični pojavi so pojavi ma«rnetlzma; elektroni so skorai v^dno združeni v hTape, ki se skušajo medsebojno nevtralizirati. V teoriii Bora tn raznoloženje elektronov po parth nima mesta. Po Lon«ovi teor'ff Ittijo elektroni orbite, vendar se pa ne vrte okrog atnmovrra Jedra. Louis smatra, da bodo morali fiziki priznati njegovo teorij") zato, ker se I de'o. potrebno za izločitev elektrona Iz atoma, znatno približuje pri atomih lihemu In sodemu številu elektronov: v atomih druge vrste en elektron očlvldno n* more bTtI razdvojen: 2 dupleti In tri-p'eti v spektrih nekaterih elementov in 3 at^ml s soda - Številom elektronov so visoko magnetni, atomi z lihim številom navadno niso magnetni. Znani učenjak Milllcan, ki je predaval na i«tem konu o svojih novih eksperimentih. Je nadašal. da se začeniajo neso-gias'a med kemiki In fMkl Šele pri problemu, kako se ravnajo atomi, ko ne izločujejo energl'e. T:rik! mislilo, da se vrte elektrodi z ogromno brz!no in pridejo Iz svoj'h erbit sa^o slučajno. Pristali kem'cne teorije ugovarjajo, da morajo elektroni pri takem gibanju kma'u izčroati vse zaloge svo-te energije ter se razleteti na vse strani. Kemija se v snlošnem zadovoljuje z domnevo, da sede elektroni na vrhu kulov ter da so pripravbenl oprijeti se višine s^s^dnlh kulov ali ujeti svobodni elektron. Milican zagovarja Borovo teorijo, ki Jo pa na podlagi svojih novejših poizkusov nekoliko iz-rremmja. Stoječ na stališču Einsteinove raz-lr.ee formule spektralmh dupletov, moramo vsekako priznati, da vse orbite enake formule niso enako razpoložene glede Jedra atoma In da lahko nudijo po vsem različne konstante, t. j. Imajo zelo različne zaloga energije. Bioso zb domske plašče kostume, krila ter bajne lepo svileno podlogo po neverjetno nizkih cenah kupito pri tvrdkl Draro Schw.b, Inbljana. se t UMETNI POTRESI. Pri velikih potresih nastane valovito :Ibanje remeljskih plasti, ki ca beležijo s«i-smografične postaje. Nastanejo nekaki valovi, ki so napram središču potresa poševni ali navpični, širijo se z raznolično brzino. Iz časGvne razlike potresa sklepamo o oddaljenosti valov od njegovega središča. Taka so beležili pri zadnjem velikem potresu ra Japonskem časovno razliko, ki je znašala 10 minut. Iz tega so sklepali, odkod prihajajo potresni sunki. Iz primerjave beležk na raznih postajah se da sklepati o ustrofervn zemeljskih plasti. V Nemčiji so prišli zadnje Čase na originalno misel, da bi «I pomagah* z umetnimi potresi pri Iskanju bogastva pod površino naše zemlje. Tam, kjer slutijo podzemna bogastva, napravijo s pomočjo eksplozij umetni potres. Na gotovi razdalji postavijo majhne seismograte, ki beležijo to valovanje. Iz krivih črt skice, ki jo napravi seismograf, sklepajo, da-li so valovi na pod skozi zemeljske plast: naleteli na ležišča soli, premoga, že!exa itd. Na ta način se lahka približno izračuna tudi obseg teh ležišč. MODERNI ROBINSON. AmeriSki list »Atlantic« priobčuje pismo svoje sotrudnice, ki opisuje življenje na Sala-monovih otokih. Otok. na katerem živiva r možem, piše smela Američank«, |e podvržen neprestanim viharjem In morskim valovom, tako da si parnlkl ne upajo blizu. Sko-ro nikoli ne vidiva Evropejcev, Moj mož je večkrat odsoten ves teden, Jaz pa ostanem na otoku sami s paom In lamokresom za pasom. Domačmi so zelo nezanesljivi, med njimi je celo mnogo kanfbaVov. Dasi so prišli do njih misijonarji, se vendar drže starih običajev in starejši ljudje pripovedujejo, kako «o se borO? za svojo zemljo tn kako so vsakega odpadnika takoj požrli. Kadar so jasne mesečne noči, prihajajo domačini na rlavnl otok. od koder me kličejo. Cesto me vprašujejo, če me je kaj strah, i jaz üm odgovarjam, da me varuje vraf moje domovine. Z energičnim nastopom prisilim marsikoga, da položi pred menoj svojo sulico ra ščit. Tudi krokodili naju cesto posečajo. N« obrežje prilezejo zlasti radi če je jasno noč. Smrde po gnilem mesu In to privabi ptice In divje zveri. Clm se kaka žival približa krokodilu. Jo zgrabi m odnese v svoje skrivališče. Večkrat se zgodi, da Izgine v krokodilovem žrelu tudi kak domačin. Živiva tu že štiri leta v koči. kl so jo zgradili domačini. Ograja je iz palmoveri lesa, zvezana s posušenimi rastlinami, tako. da niti v koči niti v ograji ni nobenega žeblja. Take koče kljubujejo viharju fn vremenskim nezgodam dve leti. Hraniva se večinoma s konzervami. Naiblžlje skladišče hrane je oddaljeno f>0 milj kamor se morava vczfti s parnikom. Pošto dobila samo v slučajno, če se približa otoka kak parnik, In to je za naju dogodek izredne važnostt. NAJNOVEJŠA NEWYORSKA SENZACIJA. Pred kratkim je bila v Newyorku prijeta drzna vlomilska tolpa, obstoieča iz štirih nevarnih in zloglasnih zločincev, ki »o že več mesecev izvrševali vlome v trgovine z juvel' Glavar te tolpe, neki Robert Durbin. je tekom zasliševanja priznrl. da je vlome Izvrševal proti mesečnemu plačilu 830 dolarjev m sicer po naročilu znanega lastnika reklamnih velepodjetij »Union Rec-lame Company«, ravnatelja Henry Lodga. Ta Je bil takoj prijet In na dan so prišla naravnost senzacionalna odkritja. PoHcifa je zaplenila vse drufWne poslovne knjige. Uspeh js Ml presenetljiv. Ugotovilo te je, da je bilo reklamno podjetje v poslovnih stikih z 250 newyorSkiml tvrdkami in Je na njih željo Inscenlralo vlome. Med temi tricovci se nahaja mnoge uglednih m bogatih NewyorCanov. Naročeni vlomi so služili deloma za reklamo, ker so bili objavljeni po vseh listih, na druaä strani pa so zasledovala ta narx.ua Še drut cilj: Vse tvrdke. pri katerih SO r>ili vlomi Izvršeni, so bile zavarovane za visoke maske. Na ta način je »Union Rcclame Company« trgovcem pripomogla do dvojicea u- Ed. Rice Burroughs: 47 @urzanoiJ sin V očeh tujca se Je zasvetil vprašujoč izraz. — Približal se je tesno k dekletu in ji ostro pogledal v obraz. »Korak je torej opica, toda povej mi, kaj si pravzaprav Ti?c »Jaz sem Meriem, tudi jaz sem opica.« »Hm!« je začudeno mrmral tujec in stresal z Klavo. Njegove misli pa je izraževal le blesk njegovih sivih oči. Hotel je dekletu položiti roko na glavo, toda ona je odskočila in zarenčala nad njim, divje in grozeče, kakor prava gozdna stvar. Tujec se je nasmejal. »Pred menoj ni treba imeti nikakega strahu,« Je rekel. »Jaz Ti ne storim ničesar zlega. Hotel sem se samo prepričati, če nimaš vročine in če si popolnoma zdrava. Ako imaš dovolj moči, da greva na pot za Korakom.« Meriem je pogledala v njegove jasne sive oči. Kar je v njih videla, jo je napolnilo z zaupanjem v poštene namene tujca in mu dovolila, da se je prepričal, ako ima vročino. Vročine ni imela. »Kako dolgo si bila opica?« jo je vprašal. »2e od časa, ko sem bila še malo dekletce. Je temu že dolgo, dolgo let, odkar je prišel k nam Korak in me odnesel iz okrutne oblasti mojega očeta, ki me le vedno pretepal. Od tega časa sem živela samo v džungli, na drevesih, s Korakom in Akutom.« »Toda v katerih krajih, misliš, da živi Korak,« jo je vprašal moški. Meriem je zamahnila z roko in označila s tem one kraje. »Ali znaš pot k njemu?« »Ne vem,c je odgovorila. »Toda on gotovo najde pot do mene.« »No, torej, ako je to tako,« je govoril tujec, »poslušaj, kaj Ti pravim. Jaz živim le nekoliko dni pohoda od tod, vzamem Te s seboj na svoj dom, kjer bo za Te skrbela moja žena in Te negovala tako dolgo, da mi izsledimo Koraka, ali da Korak najde pot k nam. Ako najde pot do tega-le taborišča, brez dvoma izsledi tudi moje bivališče. Ali nimam prav?« Tujec je stal toliko časa nepremično, da so' Malbihn in njegovi nosači izginili v džungli. Meriem mu je sedaj že popolnoma zaupala in stala ob njegovi strani ter tesno stiskala k sebi svojo dragoceno Geeko. Razgovarjala sta se me seboj in tujec se je čudil njeni slabi arabščini, kar pa je pripisoval njeni duševni nerazvitosti. Ako bi vedel, da se te govorice ni posluževala že dolga leta, bi se temu ne čudil. Tujec jo je skušal pregovoriti, da bi odšla z njim v njegovo naselbino ali duar, kakor se ie vas imenovala v arabščini, toda ona je vstrajala na tem, da se takoj napotita poiskat Koraka. Tujec ni našel drugega izhoda, kakor da jo je vzel k sebi in s tem preprečil, da bi odšla v negotovo bodočnost. Tujec je bil pameten mož, ki je z vsemi sredstvi skušal doseči, da se dekle vda njegovi volji. Navidezno ji je celo ugodil, zakaj prvotno sta krenila v južno smer, das! je njegov dom ležal v vzhodni smeri. Na poti so polagoma in vedno bolj in bolj spreminjali smer proti vzhodu. Dekle te izpremembe sploh ni zapazila. Do svojega novega varuha je j imela vedno več zaupanja. Od početka ni vedela o tem velikem Tarmanganu ničesar drugega, kakor da ji ne stori nič zlega, in to ji je zadoščalo. Polagoma je opazila, da se za njo vedno skrbnejše trudi, in ga je začela primerjati s Korakom. Bila je rada v njegovi družbi, toda na svojega Koraka ni nikdar pozabila. Peti dan so končno prišli na veliko ravnino brez drevja, od koder je dekle v daljavi opazila obdelana polja, obdana s plotom, in v ozadju celo skupino hiš. Pri tem pogledu se je začudila in vprašala svojega ljubega spremljevalca: »Kje smo?« »Koraka nismo mogli dobiti,« je odgovoril tujec. »Toda ker nas je pot povedla ne daleč od mojega duara, sem te pripeljal sem, da se tu odpo-čiješ in počakaš, da moji ljudje najdejo tvojo opi-j co. ali da ona sama pride sem. In tako je tudi prav. ljuba moja, tu boš na varnem, in upam, da boš tud« srečnejša.« »Jaz se bojim, gospod,« je rekla. »V Tvojem duaru me bodo prav tako tolkli in bili. kakor so me v duaru mojega očeta. Dovoli mi, da se vrnem raje v džunglo. Tam me Korak gotovo najde. V dna-ru belokožcev me gotovo ne bo iskal, ker se on ljudi boji in živi z njimi v sovraštvu.« »Nihče Te ne bo tolkel,« je odgovoril mož. — »Saj te tudi jaz nisem, ali ni to res? In tukaj morajo biti vsi ljudje pokorni meni in bodo s Tebol ravnali dobro, pri nas nimamo tiranov. Moja žena bo napram Tebi ljubezniva in dobra in tudi Korak pride, kajti razpošliem ljudi na vse strani, da ga poiščejo.« Dekle je odkimalo t glavo. »Ti ga gotovo ne pripeljejo,« je rekla, »ker bi jih Korak ubil. Jaz se bojim, dovoli mi oditi, Bwana!« :>Saj vendar ne poznaš pota v one kraje* ra« ideš. Leopardi ali levi te takoj prvo noč izslede, in ako se ti tudi posreči jim uiti. Koraka vendar ne najdeš. Za te je boljše, ako ostaneš tu med nami. Ali te nisem rešil zlobnih ljudi? Saj moraš biti za to hvaležna! Ostani vsaj nekoliko tednov, da meti tem časom moremo presoditi, kaj bi bilo za te najugodnejše. Saj si vendar mlado m nebogljeno dekle, katero bi bilo samotno puščati v pustinjo prav« cati greh.« btran 6. »SLOVENSKI NAROD- dne 8 januarja 19^5. S'ev 5. •peha, za kar je dobfvalo norifet/e mastne odškodnine. Vekom nadabnih 24 'ur je bilo poleg ravnatelja lyxlga aretiranih 40 ;rg>v-cev mod tem odlični newyorSki trgovci ;n rrWHjnnnrft. Policija je nadalje UiMt'»v4ia, da ;e bilo oškodovanih 14 zavarovaiv.h rlrrib za več milijonov dolarjev. Trg /Vwi ?r.de,o pred sodišče. Brzojavka z onega sveta. Pariški metop*ibok>gi razpravljajo zad« lije čase zelo živahno o nenavadnem okulti« .-Jincm. oziroma telepatističnem slučaju, i Neki londonski tnženjer ima v GUsgovu I veliko tovarno. Med nameščenci v tovarni .je bil t^jdi neki Robert Mackenzie, ki je bii svojemu gospodarju veliko hvaležnost dol* 2an, zato mu je bil tudi otro*ko udan. — Xedavno >se je inženjerju v Londonu sanja« !ot du je imel » nekim naročnikom nujno razpravo, ko naenkrat vstopi Robirt. Inže« njer mu je osorno zaklicat, da nima časa zanj. Robert se je umaknil, toda čez par minut je že zopet prišel. Ker se je med tem naročnik poslovil, je tovarnar Roberta jezno pra^al: -Zakaj ste danes ta'*o siten? Saj vend?r videte. da sem zaposlen!« Ros bert pa se ni rraenfl za očitek, temveč je tekel: »Moram brezpogojne govoriti z vami. Presiti vas moram, da ne verjamete tega, česar me dolže. Tega, kar mi očitajo, nisem nikoli storil.« Tovarnar: Kakšnega zločina pa vas pravzaprav dolžijo?« Robert se je nekoliko obotavljal, potem pa rekel: »To t>esTe kmalu zvedeli.« Ta trenutek jc zbu« dfla tovarnarja njegova soproga, ki je drža* f-a pismo v rokah in s tresočim g!asom iz* pregovorila: »Naznaniti ti moram grozno novice. Robert je izvršil samomor.« Pod vtisom £ivih sanj je tovarnar vzkliknil: »To ni res!« Nato jc ženi pripo* vedoval s»*oje sanje. Pozneje se je dognalo, da je Robert v tovarniški pisarni v Glas* £ovu pil \r. steklenice neko žgočo tekočino, o kateri je misli, da je žganje. Prepeljali sq ga v bolnico, kjer pa je nekaj ur pozneje umrl. V začetku so solosno mislili, da je pH strup v samomorilnem namenu. Kakor znano, sc na Angleškem smatra samomor ne samo za nekaj nečastnega, temveč celo po kazenskem zakonu za zločin. Stari astre« nom Flammarion je prepričan, da se je to* varnarju prikazal Robertom duh, češ da je med Robertovo smrtjo in tovamarjevimi sanjami preteklo 18 ur. je to predolgo raz* dobje za tekspetaŽao obvestilo. Francoski metapsihoicßi pa razlagajo slučaj za navaden teleputičer. pojav. Med dolgo agonijo se je nesrečni Robert b«ivil z mislijo, da ga bo njegov dobrotnik smatral za samomori!* ea, torej za zločinca. Zato je umirajoči mi* -»lil z vso silo svoje duše, da mora na vsak način dobrotnika obvestiti o tem, da se ie zgodila zgolj nesrečii. Na ta način je prišlo do tcicpatičnega obvestil*. Tovarnarjev duh, ki je bil popolnoma pod vtisi njegovih dnevnih skrbi, ni hotel takoj sprejeti tele* p-tirnega brzojava. šele pri ponovnem ob* leganju je prodrla v njegovo zavest. Branlslav Nušič: Pesnik in administrator. Anekdota. Znani beogradr'ii pesnik Proka Zovkidsi je zaželel Amerike. Prišedši v Njujork. je našel posla kot unravitelj v administraciji tamošnjega *Srbobra-na«. Že Čez nekaj dni je opazil novi upravitelj, da od osem tisoč naročnikov tri tisoč ne dobiva lista v redu in so reklamacije prihajale dnevno v toliki meri, da se je pismonoša krivil pod njihovim bremenom. Neki dan pride za odpravn;štvo niujorškesra »Srbobrana« od nekega Milana Pašrča sledeče pismo: Uredništvo =>Srbobrana«, Njujork Naročnik sem Vašega lista že tri leta. Za vaše glasilo plačam mesečno pet centov, ali list le redkokrat dobim. Ako želim videti, kaj ste našarili v svojem »Srbobranu«. moram preromafi dve milji do svojega prijatelja, ki vži-va Vaše simpatije v izdatni meri, ker mu rednejše pošiljate svoje gladilo. Ako se medtem udobrovoMite, pošljite mi svoj b"ct na sledeči naslov: M*lan Pašič 2756 K?~rsonova ulica Pitsburg. Pismo je došlo v roke novemu administratorju. Držal ga je dalje Časa v rokah, ali on. pesnik, kakor vsi pesniki, jc mislil na bolj vzvišeno stvari. In ne da bi čila! vsebine, je zapisal naslov Milana Pašiča v seznam novih naročnikov. Čez dva tedna je poslal Milan Pa-Šič administraciji ^Srbobrana*- sledeče pismo: Slavna uprava! Spoštovana gospoda »Srbobrana* v7 Njujorku. Že dva dni dobivam po dva izvoda vašega etičnega ->Srbobrana«. Ra-dujem se nad vzornim redom, ki je tako iznenada zavlada! pri Vašem listu. Zdaj vem vsaj, zakaj plačam pet centov mesečno. S srbskim pozdravom Vaš Milan Pašič 2756 Karsonova ul. Pitsburg. Eden od pisarjev, da razveseli svojega predstojnika, je položil to pismo müademu pesn:ku na mizo. Proka Govk:č vzame zopet pismo v roke, a v mislih je bil vsemu bliže, nego zahvali Paš:čevi za redno pošiljanje lista »Srbobrana«. Mehanično, kakor prvikrat, je izvlekel seznam predplačnikov in vpisal nanovo ime Pa-š^čevo med naročnike. Cez nekoliko tednov dospe tretje pismo predolačnika iz PTrsbnrga niti-jorškemu »Srbobranu«. Glasilo se je: Veleučena moja gospoda novinarji! Ves sem zavzet od postopanja. Ki je zavladalo v Vašem odpravn:štvu. Je £e nckob'ko tednov, da dobivam po tri številke Vašega dičnecra »Srbobrana«. Le t^ko nanrej, gospoda! S srbskim pozdravom od Vašega Milana Paš'ča 2756 Karsonova ul. Pitsburg. Tudi to pot s*» je ponovila našim čitateljem že znana procedura. Novi administrator n? čital vsebine, ampak je zopet vpisal Pns:ča v seznam novih naročnikov. Pašič je dobival zdaj dnev- no štiri Številke »Srbobrana«. Ko mu je to že presedalo, je poslal na administracijo pismo siedcče vsebine: Mo|a veleučena gospoda! Dobivam Vaš dičen Srbohran redno, da ne more rednejše Mri. Ne zamerite moji iskrenosti, ali moram Vam reči, da se kesam. ko sem Vam prvikrat naznanil, da vas prosim, da mi ga rednejše pošiljale. Kar je preveč, je preveč. Kamorkoli se okrenem. povsod mi štrli nasproti no en ^Srbobran«. £e v snu vidim, kako me preganjajo sami - SrbobraniVčeraj sem zasanjal, da -em v nekem gozdu zaman iskal, da r idem na prosto. Na drevju sem videl same ^Srbnbrane?, ki so me preganjali in bilo jih je že na milijone. Ko sem se prebudil, s^m se kopal v znoju in komaj sem ostal živ. Ako vam je mogoče, da mi pošljete samo eden izvod, storite to. Ako ni mogoče, obdržite >Srbobrana« zase. S spoštovanjem Milan Paš;c 2756 Karsonova ul. Pitsburg Tt:di topot ni novi administrator čital i sebitis lista, ampak ic enostavno vpisal PaŠiftv naslov med nove prcJ-pJačniVe. Ko je začel Pašič dobivati dnevno po deset izvodov, je poslal v Njujork sicdrče pismo: D m "a moja gosnoda! Hvala Vam za Vašo pozornost; ali jaz ne morem več izdržati. Včeraj sem prodal ti>to malo stvari, ki sem jih imel in nocoj se z ženo in otrokom oresetim v druvo mesto. Dokler mi bo še gl-i a na tamenu, ne dobite več mojega naslova. S spoštovanjem Milan Pašic. Topot M:fan Paš;č ni napisal kakor ponavadi na koncu lista svojega naslova In ;'n*o ga Proka Govk:c H mogel v enajstič M lsalj v seznam p*ed-plačnir ov. iz Celja. —c Mladinski konceri! Glasbene Mntice, ki so se morali v prelcklem letu r.i*i škrlatne preložiti, ^c bodo prU:li sopel v tem mesecu. Prvi h«-. 1k. t. m. ob pr>' 11. v Narodnem donv.j pod naslovom »N"rodna in umetna pesem- kjer bo sodelovala sdčna. Milena Verbičeva Iz Ljubljane (perje) in Kospa Mirca Sancinova felasovir). uvodno besedo bo spregovoril k. Cirii Pregelj. K mladinskim koncertom bo imelo pristop tudi širše občinstvo. —c Podporno društvo za revne otroke v Gsbrrju ima v t. m. svoj obCri zbor v gostilni Permozer cb s, zvečer. —c Ustanovno zborovanja zadrvžne c'^ktrnrre Z2 Volnlk In okolico se Je vrnilo 2S. decembra v Vojniku. Namen in cilj novoustanovljene zadri1 ;c |e, da oskrbi elektrifikacijo doline med Celi m in Vbinikom. —e Hud vihar je razgrajal od sobote do ponedeljka okroc Cclia. Take burje Huöjs že dolro nc pomnijo. Metalo ;c s streh ope* ko. trgalo in metalo na tla napisne trhle, ruvalo drvesa i:d. Tekom ponedeljka |e vi-h?r poMh^il in v noči na torek jc nričelo deževati Tudi je posta'o precej hladno. —c Podru*"'^a drža\-'lh p^UciU'vi'i pr»-mcfčcnccv v C^lju priredi p^d pokroviteljstvom k. velikrga zVnana dr. Plrkmajrrla v soboto dn-^ 19. p^osinzn t. 1. v veliki dvo-r-T'i hotela Umon II. p'»\sni veCer z bogatim src'o'ovom. Pričetck ob 2\ url Vstopnina 10 dinarjev. KVr je Čisti dobt^ek nament«m podpornemu skl-du za oncrnoj;le J'ane. vdove in sirote se n vsestranski obisk u'fudno priporoča veselični odsek. 4S-n —c V rrn~l~vo r^l«tn'»s:a die krrli: * Marp> priredi častniški zbor mariborske carnizije v netek dne 0. t. m. v QötZOvl dvorani svečan plev. D \R1LA. Uprava našega lista Je prejeb t no denarjev za volne invalide kot dari'o n Ro>ič in Novo leto od neimenovanega iz Kamnika. Srčna hvala! RASTO PUSTOSLEMSEK Odgovorni urcdn:k : VLADIMIR KAPUS Scteclialna mehanična defavnrca za nooravo pisalnih, računskih in drug h strojev LUDOVIK BARAGA, üubüana, Se!?nburgouB ulica Pozor, Muli Plisirani« v^eb vrst niuH-ranjo. • nt lan jo in nrroble* cene gtimbe i7d**'u e najcene"« in najhitre5« 37 BELIHAR i VELEPIč UubUaaa. 1» lllka. RcJoevorska mL 151. «H w>n «»r? mm II _W «,H 3| SUvnrmu občinstva tem po-i tem vl'udno n«7.»ia-jj»m. d-» s»«rn z SI decembrom 1924 In latt^eqa **aglba o-*u«tl|^ »t« ♦rsfikn mm Rtsl «tl iti 7 t«r d« t 11 linu. liriem 1S?8 • tvorim nm Starem trga St* S last««« figaTiis z Riianii Hism. Priporočam «e n^dalinl na-klomenofltl p. t. občinstva in zn^o-tavliam isto naftofnejSe postrežbe ter beležhn z o^Hč. sno5tov«n em &ravkor it izšla brošura Slože ob poti t eJff. Jlobiae drtmska pesnitev o 5 defan/i/L Dobiva se v Narodni knfigarni za cenö Din 13. 6150 Zahvala^ Ob smrti našega nepozabnega soproga, očeta, brata, strica, gospod* Antona Rogeli «UmniltarskatNi mojstra v LJubljani se nam je izkazala o4 vseh strani tolika naklonjenost, da se Čutimo dolžni zahvaliti se naitople'e vsem za vse. — Posebno zahvalo pa smo do'£ni gasi nemu dtnštva v Sp ŠisUl. Ljubilana. C taln'ca, Pe\'skemu zboru za v srce segajoče žalostfeke, vem dimnikarskim mojstrom In pomočnikom ter vsem pri late! em In znancem, ki so se udeležili zadnjega spremstva in n*m tndi ns kakršenkoli način skniali cbiaž ti nato ne smemo ia'ost Hvala za poklonjena venca. — Zadn^nica se bo brala dne 17. jtfnuaria 1925 ob 7. ari v Spodnji Šiški. Ljubljana, dne 4. januarja 1925. 35 ŽALUJOČI OSTALI. 1 46 Poirri žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in snaneem tagno vest, da je dne 7. Jamr ara ob 9. tiri dopoldne preminul nai dragi brat In stric, gospod Fran Perdan lastnik zavoda za plakatiranja. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 9. januarja ob 7. popo dne Iz bite žatoeti, Gosposka ulica 3. aa pokepalhVe k Sr. Križu. Sv. maše zaduSniee se bodo brale v cerkvi sv. Nikolaja. V LJuslJsnl, dsm 7. januarja 1925. Žalujoči ostali Trjjo d pozor! Iš^em filiialko z m ^šarim blagom na deželi za ta^oj. — N*»s!ov pove uprava Na^.«. 33 Dvokolesa se ponolnoma prenovi ra jo emailiraio z cgniem, po* nikljajo in shranijo nreko zime v oskrbo. — Tribu* na F, B. L., Ljubljana, tovarna dvokol^s in otro» šVih vozi'kov, Karlovi1 a cesta št. 4. 162/T Perje, koVoSje. račie tn gosje, puh. odda is vsako m no* žino po zmerni ceni — tvrdka E Vaida, Cako» vec 52/T Vajenec« zdrav in krepak, se spre j* me pod 'godnimi poboji za klohucarsko obrt. Nastop takoj. — Franc Ber* nik, Šiška. Slovenska ce* sta. 2S Zanesljive uotnike, le a prvovrstnimi referen* cami. ki bi želeli vzeti sc* boj tifdi zelo idoče blago, išče Pletarna, Ptuj, po^+ni predal it. 3. 7954 Otroški vozice'c za ležanie (ra dvojčka). dobro ohranjen, se kuni. — Ponudbe z navedbo cene pod »Otroški vozi* ček/44«. Hiša s trgovino z mešanim Maf^m v več* jem kraju na Štajerskem — prinravno t"di 7.n vsa* kega dn'*»^"a obrtnika — ae po ugodni ceni proda. Event, s« A* trdi v najem. — Oopi«* je nosNti na upravo »S'. Naroda« pod »Promet'43«. Tr^ovin^ sli fo'eal z inven*^"lem v !»--Mjan* s\-i okolici se odda. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 42 Pij "oča žeona ura Czlafa"> ceno naprodaj. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 41 Razna ročna ttik^rfja, nova, ceno naprodaj. — Na^l^v pove uprava »Si. Naroda«. 40 Lokomobi'o 18 HP, kupim oziroma zam^n'a*^ za lo^TnoVMo Oslabe'ost živcev! hted čnos", malokrvnost, pomani letnic rnrr l>, propad elesnlh rroči hitfo o stran« mno^onrrir-kušeni „NEO^ ArOSIN". On-^ za 7ävo Din 60*— Raznoftilia se prot vno5;':atvi naprei 's pismom) tff Din 15 — za vpoš lialne stroške. Gcs Usrhalt f. c^em. n. met-ti u g. lidustren, Wien XIM - ?. Wissfcrille*sse 5. 158T . < «*»Mt««llfflt«IMMtlHlimi Sanatorium Dr. K. Szesö za odraile 1 d]sca. — Abbaxla (Italija). Delno liiečenje za debljanfe 1 krepljenje. Prvora^rrdn zavod 7a bolesne na srcu, na ovapnenju žila. — Prüm ene (S off. Wechsel) za ženske i živčane bolesti. Djeca od 7 god'na primaju se i bez pratn;e. 69 T Ustanovljeno 1842. Električni obrat. HilMša pn in Msnb tirata v Sonji prevzema pleskanje stavb, pfhiStva, II [rVcitl k^rtfun na steklo, zid. p'.itr.o «: I. H les. pločevino itd. wa centra'n h peči. Seleznih konstrukcij Itd. 30—35 HP. na: Aloma Ljubljana. • Pon'idbe Companv, 39 Pohištvo! Kdor si želi nabaviti kras* no in trpežno pohištva po zelo ugodnih c*nah — prodaja isto Matija An# dlovic, Vidovdanska cesta št 6 (nasproti hiralnice). So* T Mraile v. Proda se makulaturni papir k« m Din 6-— v upravi .Slovenskega Naroda1 CALAMA aaV pne «ntl nova raba posva zreta dobiva se svuda Prva hrvatska tvornlca sa- r lame, suSena mesa i masti M.Gavrilovlča sinovi d.d. Geneialno zastupstvo za Sloveniju: H R. Bane in drug Uobnifia, Ctflt, Maribor ms 16 Trrtiso Brata Eberl m*l Martini;, Gerne E Comp., ümn z d. z. Ljubljana! IgrISka ulica ši. 6 (poleg dram. gledališča). ■ sVMsMiaMsMsVsVMsna WPil I ' I II >i M W bi i aH ni Živo perutnino kupuje stalno v vsaki množini in sicer t pohance« kure za peči, kure in purane ter plača po najboljših dnevnih cenah E. VAJ DA, CAKOVEC, MEDJIMURJE, teleff. 59f 3,4. 15*» T AH hočete biti 45 GIHTA H EV M AT i Z in temeljito rešeni? I Revm«:;zem je slrašna iu zelo razš rjena bo'ezcn, pred kafero ni varen niti siromak i-iti bogataš, kajti ona išče svoje žrtve v kučan in pa'acali. Pojavi kako se b lezen ka'.e so ze'o različni, ter mno^e boiczri, ki uh označujemo drugače, niso dr »g« ea kot revmatizen. Ta o p^vrroča revma-izem bolečine v kos'eh in členkih, otekline na udih, pohab 'ene ro\e n o9tt trganje in zbadanje v raznih delih lelesa, kakor tudt oslabljenje oči niso druzega kakor nosledica gihta in revmatizma. Kot se bolezen v raz čn h oblikah pojavlja, tako so tudi mnogovrstna vsa mogoča in nemogoča ubl.-i-2ujoČa siedstva, katera se človtšrvu priporočao, kot mcdikamfnti. miksture, mazila i. t. d. Večina teh sreds cv pa ni spodobna prinesti popolno ozdravljene ampak samo olajšane za kratko dobo. Kar priporočamo mi, je pa nekaj naravnega. Priatiimo Vam sigurno pomoč. — Nase zdravljenja je Izvrstno In hitro učinku e. Da si pridobimo 5e nadalinih priviženeev, smo se odločili, da vsakemu ki nam piše, u pošljem o v poizkus našo nad vse zanimivo in poučno razoravo popolnoma brezplačno. Torej kogar mučijo bolečine in se hoče svojih boleč n hitro, temeljito in brez opasnosU osvoboditi, naj piše še danes na naslov: AUGUST M A R Z K E • B E R L I N - W I L MER S D O R F , BRUCHSALERSTRASSE 5. ABT. 307. i Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.