39. številka. Ljubljana, v četrtek 18. februvarja 1897. XXX. leto. lahaja vsak dan »veter* isinosi nedelje in praznike ter velja po poŠt i prejemati ta »vitro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden ■oseci 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez. pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dum računa se po 10 kr. na mesce, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje da žele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oinani la plaCnje se od iti ris topne petit-vrste po (i kr., Ce se oznanilo jeden krat tiska, po 5 kr., fe se dvakrat, in po 4 kr., te se trikrat ali veCktat tiska. Dopisi naj te izvole frsnkirati. — Rokopisi se ne vraCajo. — Uredništvo in npravnifitvo je na Kongresnem trgn št. 12. Uprain is t v u naj ee blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Deželni zbor. (VIII. seja dne 17. februvarja.) Po pre čitanju in odobrenju zapisnika zadnje seje predloži d*ž predsednik baron Hein načrt sekona glede nudzorovalnih organov za promet z iivili in nekaterimi porabnimi predmeti, potem pa se došle peticije in predloge dež. odbora odkažejo pristojnim odsekom. Poal. M a r n i k nasvetaje, naj te predloženi načrt volilne reforme izreči posebnemu odseku 9 članov. — Sprejeto. Posl. dr. Maj ar on utemeljuje svoj samo •talni predlog o ustanovitvi občinskih posredovalnih uradov ali mirovnih sodišč. Po občinskem redu imajo naše občine pravio in nalogo, po svojih zaupnih možeh poravnati prepirajoče se stranke. Žali-bog, da se je to načelo jako pomanjkljivo moglo izvršiti vsled državnega zakona iz leta 1869, kateri je eksekucijsko moč pripoznal samo istim, pred ob činskimi posredovalnimi uradi sklenjenim poravnavam, katere se tičejo denarnih tirjatev ali premičnin do vrednosti 300 gld. Bizne kronovine so na tej tesni podlagi sklenile zakone, ki največ določajo, da je dano na voljo občinskim zastoporr, ali naj se ustanovi v občini posredovalni urad. Takšen zakon je t adi za Kranjsko z dne 11 maja 1873, št. 24 dež zakonika. Za Predarlsko in Gorenje Avstrijsko pa as je predpisalo, da mora vsaka občina imeti svoj posredovalni urad. Govornik razloži na kratko, kako »s na Kranjskem sestavi posredovalni urad, ako to sklene občinski zaBtop, kako se prepir oglasi zaupnim možem, ki potem zasl šijo obe stranki in znabiti tudi priče in kako skušajo poravnati v dobrem prepir; ako se poravnava doseže, zapiše se v uradno knjigo in ima potem moč sodao porav nave. Ko je deželni zbor kranjski I. 1872 sklepal ta zakon, obetal si je mnogo sadu od posredovalnih uradov. Tcda, kakor razvidno iz poročil deželnega odbora, so menda I. 1874. tri občine (Boštanj, Velika Dolina in Stari trg pri Ložu) ustanovile take urade. Preteklo je 22 let, da se je pred hrat-kun oživotvorilo zopet jedno mirovno sodišče v notranjskih Kovtah. Ravuo tako nborna je stati stika tudi po drugih deželab, kjer so posredovalni uradi samo fakultativno uvedeni. Najpoglavitneji razlog, da se niso akoreninili, je to, ker se je z državnim zakonom z 1. 1869 njih kompetenca tako močno omejili. To ie uvidela tudi vlada in je vsled mnogih pritožeb predložila I. 1894 gospodski zbor niči načrt zakona, kateri odkazuje posredovalnim uradom vse prepire radi denarnih tirjatev in pre mičnin, radi moja, radi zadnje posesti in zemljiških 8lužncstij, kakor tudi radi žaljenja časti, zaradi katerih naj bi se smtla tožba uložiti pri sodišči šefe tedaj ko bi poskai poravnavo pri občinskem posredovalnem uradu brezuspešen ostal. Nadalje dovoljuje ta predloga tudi pristrjbinske ulajšave in kar je posebno važno, določuje tudi to, da se stranko lahko takoj ustno zj edin i jo, naj zaupni mcz.se pre pirno stvar prosto razsodijo, če se poravnati ne da. Govornik naglasa, da mora vsakega ljudskega prijatelja veseliti ta vladna namera, da se hočs z več jimi pravicami občinskb mirovnih sodišč doječi hitrejše in zlasti bolj ceno pravosodje. Govornik je pa mnenja, da bi se tudi s sedanjimi zakoni na tem polji dalo ste r ti mnogo za ljadske interese. Naši ljudje bi se getovo zatekali k občinskim posredovalnim uradom, če bi jib imeli, a občine jih rs ustanavljajo, ker jim ,e dotični zakon znabiti po polnoma neznan. Govornik opozarja na Gorenjeav-strijsko. kjer so leta 1889. uvedli obligatorne posredovalne urade in razlaga, kako je deželni odbor gorenjeavstrijski po naročilih dež. zbora pospeševal ustanovitev posredovalnih uredov. Uipth ni izostal, kajti iz statističnih ptdatkov je razvidno, da se je na Gorenjemavatr jskem v 6 letih okolu 4000 prepirov z lepa doma v občini poravnalo in s tem pre prečilo cgromne svote pravdnih stroškov. Tadi na Kranjskem bi bilo najboljše, ako bi bo v vsaki ob čini brez izjeme dala prilika, pa bi ljudje najprej pred posredovalnim uradom skušali poravnati 8-, oje pre ire, predno gredo k s d šču, sebi in soseda na-kopavat nepctrtbn h pravdnih streškov. II trnovi tov in poslovanje posredovalnih uradov ne stane skoraj nič in tudi pri naših občinah ne primanjkuje t sto malo naobraženosti, katere treba za tako poslovanje. Vecdar govornik zn sedaj le predlaga, naj dež od- ber o tem poizveloje in v prihodnjem zaat danji poroča, ali caj so po vsehorčinab, odn isao po Late rib, uveda obvezno posredovalni uradi. /' sedaj ta naj dež. odbor upliva na občine in jim pomaga, da si osnujejo po*r*dovf.l'.o urade Dosednj se ni za to važno vprašanja nihče poklicanih b i..- .1 in je preziralo ja tudi n 6 • časopisje, ki je toliko šuma zbgnalo za manj vužne zpdeve, na pr za delno odpravo prisilne legal, zaci je. Govornik preJlaga, naj dež. odbor opo-zori občine na kerist in dobroto posredovalnih uradov in z domačo besedo podači o delovanji na to stran. Nadalje potrebuje sleherno aradevanje, da je zanesljivo, h tro in jednotno, obrazcev in tiskovin. Go« - ornih: tcrrj predlaga, nij take tiskovine priredi za posredovalne urade dež cdbor in jih da občinam na razpolaganje. Govtrnik apeluje na vse dobro misleče kroge, ki naj to akcijo podpirajo in sklepa s željo, da bi se v vsaki občini že cd daleč videl napis: „Posr^dovalni u»ad" ali „mirovno sodišče", kateri napil bi že sam po sebi oznanjal mir mej občani in jih žito nporninjal na staro pa vedno bolj resnično prislovico : „ Boljša saha poravnava, kakor pa dehe'a pravdni* (Žvahno odobravanje) Vsi predlogi poslanca dr. Majarona so se so* glasno ođk za i upravnemu o -neku v poročanje. PcbI. Hribar poroča o računskem sklepu dež. posojilnega zaklada z I. 1897. Prihodki tega zaklada so 1. 1895. znašali 127 257 gld. 70 kr., donesek iz dež. zaklada pa je znašal 78 418 gld. 4 kr. Trcftki so znfšali 205.G75 gld. 75 kr., v primeri o prcrc'unom več 2S9 gld. 74 kr. Imovina jo znašfla IG OOGgld. 88Va k*., dolgovi 3,684506gld. 881/;, kr , čisti dež. dolg se je od prejšnjega leta zmanjšal za 53 200 gld. Potrebščina za 1. 1897. je piera!unjena na 203 190 gld., pokritje pa eanio na 2 gld., ker je odpadel držuvai donesek 127 227 gld. Za prihodnje leto se torej kaže primankljaja 203.188 gid., ki sa bol > moral pokriti ii dež. zaklada. — Zbornica r dobri računski sklep in proračun. Pesi. Hribar poroča o odpUu iz nekdanjega zemljiško edvezmga aaklada predplačiloma izplačanih ueiztirljiv.h potnih troškov ter nasvetuje, naj se ti troški v znesku 7313 gld. 13 kr. odpišejo. — Sprejeto. LISTEK. Polkovnik Laporte o ženskah. Spisal Quy de MaupaBsant. „Vraga", je rekel polkovnik Laporte, »postaral sem se, noge so trde kakor les ; toda če bi mi za-povedala ženska, čedna ženska: žlezi skozi šivan -kino uho I1 — skočil bi kakor cirkuški klovn, in tak bom tudi umrl. To se pretaka v moji krvi I Star galan sem, starec iz stare šole. Obraz Ženske, čedne ženske me vznemirja do dna duše. Sicer smo pa F/ancozi vsi taki, gospoda moja 1 Vedno ostanemo kavalirjr, kavalirji ljubezni, kakor tadi slučaja; sosebno od kar so nam vzeli našega Boga, čegar tslesna straža smo bili nekdaj. Toda ženske, glejte, nam ne morejo iztrgati iz erc; ona ostane v njih, in bo vedno OBtala v njih. Mi jo ljubimo in jo bomo vedno ljubili, in za njo bomo uganjali vsakovrstne neumnosti, dokler bo narisana v karti Evrope Francija Da, in če tudi podjarmijo Francijo, Francozi ostanejo vendar vedno isti. Mislim si, da stojim pred očmi ženske, čedne ženske, ki je zmožna za vse. Moj Beg, če čutim, da počiva njen pogled na meni, njen že radi irrena sveti pegled, ki v lije človeku ogenj v žile, potem bi naredil ne vem kaj; tepel bi se, boril, razbil hišno opravo in pokazal, d» sem najmočnejši, naj-brahrejši, najdrznejši, najadanejši vseh ljudij. Toda nisem sama jaz tak, izvefetco nc. Vsa francoska vojska misli tako kakor jaz, n\ to Vas zaklinjam. Od zastavonoše do generala drznemo se vse do skrajne mere, kedar se gre za žensko, kedar se gre za čedno žensko. Spomnite se, k čemn nas je nekdaj navduševala Ivaca a' Ain verujte mi, stavim z vami, d* bi bili, če bi nam zapovedovala ženska, čedna ženska pri Sedana, ko je bil ranjen maršal Mac Mabcn, da bi bili predrli skozi praske polke! Tristo vragov, da bi b li debili drisko njihovi topovi t Ej, saj tudi ni noben mehkužneŽ, ampak sveta Genovefa je varovalka Pariza ! Natančno se še spominjam malega dogodka v vojni, ki je jako dober dokaz, da smo zmožni vseg:\ če se gro za žensko. Takrat sem bil stotnik, navaden stotnik in sem zcpovedr.val oddelku lahke pehote, ki se je umikala skozi pokrajino, katero r o nam vzeli Ptusi. Obkolili o nas, pregmjali utrujene, oplašene, in že smo mislili, da poginemo od lakote in od utrujenosti. Pr. d jutrom smo morali biti že v Bar-sur-T: ir u, Če i Urno hoteli, da taB ne pogazij'o, od na- ši n cev ločijo ter pokoljejo. K*ko smo prišli iz ta stiske, še danes ne vem. Še dvauajat milj smo imeli pota 1 Mislite si dvanajst mil', po noči, v snogu in s prainim želodcem! Mislil sem 8i: končano je; n kdar ne bo-demo reveži prišli do cilja. Od prejšnjega večera že nismo nič jedli; ves dan erro se skrivali v nekem skednja, tišSoči se drog dragega, da bi nas man j zeblo; nismo mogli niti govoriti, niti se premikati. Vendar smo spali, dasi smo r.e peha'i in suvali, k kor se pač spi, če je človek izmučen. Ob petih sa io zmračilo, bila je jedna onih svetlih nočij. Zdregal s^m na noge svoja ljudi. Mnogo jih ni hotelo \stati; niso se premikali ali mogli držati pokonci, tako neuprgljivi so postali njihovi udje od mraza. Pred nami se je širila ravan, veliko popolnoma golo polje, na katero je sipal Fneg. Padab je in padalo kakor zastor, to metenje belih snežink, ki ho cgrinjale vse s težkim, zmrzlira p'aSčem, ki pa je bil kakor volnena pernica iz leda. Misliti bi bili mer: .'i, da se bliža svtt koncu. „A!6\ na^fj, fantje!" re^i rekel. kDaljo prih ) Posl. dr. Žitnik poroča o rajonskem sklepa za 1. 1895. in o proračuna za 1. 1897. garancijskega zaklada dolenjskih železnic. L 1895. so redni dohodki znasili 29.179 gld. 62 kr , troškov pa ni bilo. Vsa imovina je konec 1895.1 ziašala 111.036 gld. 31 kr. Za 1 1897. hi proračanjeni dohodki na 31.590 gld. Posl. Hribar pojasnjuje temeljito potrebo postajališča poleg mastne klavnic? v Ljubljani in naBvetuje resolucijo: I) ž odboru se naroča, da se obrne do upravnega sveta dolenjskih železnic s prošnjo, naj pri mestni klavnici v Ljubljani da napraviti op.ebno postajališče in odkladišče za živino tako, da bode mogoče napraviti za odkladišie poseben tir naravnoat v klavnico. Posl. Pakiž priporoča, naj bi se napravila postaja v Ž'ebiču in opustila postaja v Čušpergu, katera je povsem nepotrebna. Posl. baron Schvvegel izjavlja, da bade upravni svet dolenjskih železnic rad ustregel izraženim željam, če se izkaže, da »«•; bodeta izplačali postajališči pri klavnici in postaja v Žiebiču. Po nekih pripomnjah posl. Pakiža olobri zbornica računski sklep in proračun ter vzprejme Hribarjevo resolucijo. Posl. dr. P*pež poroča o prcšnji županstva v Smariji za 30°/0 podporo za nap.avo vodovoda v Smariji in Razdrtem in predlaga, naj se dovoli 25 °/o pedpora. Posl. K oš a k priporoča, naj sa dovoli 30% podpora. — Sprejeto. Posl. dr. Papež poroča o prošnji županstva v Podkraji pri Vipavi za podporo za napravo vodu ved i in pr» diaga, naj se odstopi dež. odbora. Posl. LavrenČič prlporcča prošnjo, na kar vzprejme zbocnica odsekov predlog. O peticiji vdove Kreč ža zvišanje pokojnine predlaga posl. M urni k, da naj se razpravlja v tajni seji. Ker zborn'ca t* pred:og odkloni, poroča posl. dr. Žitnik o prošnji in predlaga, naj ss zviša vz^ojnina prositelj činim trem otrokom vsakemu od 50 na GO gld. — Sprejeto. Poeh Povše poroča o prošnji zdravstvenega zast'.pa na Brda in občin brdskoga okraja M razps mesta okrožnega zdravnika s sedežem v Pravojah in s plačo 800 gld. ter predaga. naj se prošnja — katero podpira posl. Kajdiž — odstopi deželnemu odboru. — Sprejeto. Posl. Lenarčič poroča o ea.aostaln^m predlogu poslanca grofa B.rbcta glede ustanovitve deželnega skiadišča v Ljubljani. PoročevalrC j a vprašanje na vse sirani temeljito pojasnil in dokazoval, da bi moralo tako skladišče koristiti ne samo producentom, vsled r bi bilo najbolje, da je ustanovi s podporo deželo privatni kapital. Posl. gief Barbo zavrača stvarno razna izvajanja predgovornikova in popolnjuja utemeljevanja svojega predloga. PchI. dr. Maj ar on pritrja poročevalcu, da skladišče ne srre biti na korist jtdinu producantom, nego tudi konkurentom in kor želi, da ta nasvet ne izgine v letnem poračilu dež. odbora, predlaga, naj dež. odbor o tom predlogu predloži dež. zboru v prihodnjem zasedanju j.osebno porodilo. Posl. Povše razpravlja obširno o prediogu in podpira nasvet dr. M *jorona. Posl. Hribar ooita Povšetu, da spravlja gospodarska vprašanja v zvezo 8 političnimi ter dokazuje, da je naloga privatnega kapi ala ustanoviti tako skladišče. Po nekih pripomnjah poal. grof; Bar bo ta in pesi. Po v še ta pojasnjuje posl. dr. Tavčar svoje stališče glede nusvetovanega skladišča. Govornik j) prepričan, da bi h .i idišje, k^keršno na-svetuje grof Barbo niti prodneeutom niti konsu-mentoui toliko ne koristilo, kakor mislijo razni govorniki, pač pa bi bilo vedno veliko težav. Po slovarje v takih skladiščih je jako komplicirano, tako, da bi že radi taga bila dežela večkrat v stiski. Daž. odbor ima rešiti nebroj naročil, katera mu je dat dež. zbor, mej njimi takih, katare zahtevajo dolgih študij in poizvedb, vsled toga je pa naravnost krivično, če se mu kaj očita, ker je ne mogoče, da bi v kratkem času rešil mnogo važnih rečij. Ko je še poročevalac posl. Lenarčič na kratko odgovarjal raznim predgovornikom, vzprejela je zbornica nasvet, naj se predlog grofa Bar« bota odkaže dež. odaoru z naročilom, da o njem poroča v pr h ;dnjem zasedanju, in dodatni predlog dr. M j »rcna, naj dež. odbor o tem predlogu predloži posebno poročilo. Posl. Povše poroča o prošnji županstva v Adlefiičab, naj bi dež. inžaner pregledal, kje in kako naj se napravi vozna pot do Kolpe in predlaga naj se odstopi dež. odboru da o njej poroča v prihodnjem zasedanju. Posl. Schvveiger priporoča prošnjo, zbornica pa sprejme odsekov nasvet. Posl. dr. Papež poroča o prošnji občin Jezica in Št. Vid aa uvrstitev občinske poti Jezica-Savije Kleče St. Vid mej okrajne ceste in predlaga, naj se odstopi dež. odboru. — Sprejeto. Konec seje voli zbornica posebni odsak za posvetovanje o volilni reformi. Ind volitev smo že včeraj naznanili. Prihodnja seja bo v petek. Državnozborske volitve. Iz učiteljskih krogov se nam piša: Zadnjič je poročal vaš cenjeni list, kako se je pri zadnjih deželnozborskih volitvah kratila stalnim učiteljem volilna pravica in povedal tadi, kako je neki okrajni glavar kratil učiteljem izvrševanje volilne pravice in sicer tistim učiteljem, ki so volili z narodno stranko. Nasprotno se je pa z učitelji, ki so volili 8 klerikalno stranko, vse drugače, vse bolj prezirljivo postopalo- Na ta način je postala volilna pravica stalnih učiteljev, ker je bila odvisna le od posameznih okrajnih glavarjev, ilu zorična. Ravnokar pa čitam, da je g. ministerski predsednik grof Badeni naroČil vsem osrednjim uradom, naj poskrbe, da bodo vsi uradniki in vslažbenci imeli čas iti volit Mislil sem takoj, ker se je znani Kielmannsegov ukaz raztegnil tudi na Ijudskosolske učitelje, da se bode ta ukrep g. ministerskega predsednika grefa Badenija raztegnil tali na ljudskosolske učitelje. In res, nisem se varal. Danes čitam brzojavko z Dunaja, ki naznanja, da je ministarstvo naročilo vsem deželnim šolskim svetom, naj odrede, da na dan volitve ne bo šolskega pouka, da ae bodo mogli učitelji udeležiti volitev. Ta ministerska odredba je zelo važna, in sicer ne samo zato, ker minister-stvo priznava vsem stalnim učiteljem volilno pravico, ampak tudi zato, da si ne bodo upali sedaj nekateri, klerikalcem preprijazni okrajni glavarji kratiti učitelje t vn volilne pravice. Ministerstvo pozna dobro sedanje gibanje avstrijskega nčiteljstva ter v«* da ne mara več znane nazadajaške „dobe suženstva", ampak, da je sedanje učiteljevo vneto za napredek avstrijskih narodov tar stoji vsled tega nepremično na stalu sedanjega državnega šolskega zakona. Sklepamo lahko iz tega odloka, da je želja minieterstva, da ostane šola taka, kak rs na je ter nemara nikake nazadnjaške premembe. Torej, tovariši, stopimo na volišče vsi ter oddajmo svoje glise svobodnomiselnim ia naprednim kandidatom, kakoršne nam priporoča naša nam naklonjena narodna s t r a k a. Do st»d*j so znaui ti la kandidatje, ki mm jih priporoča narodna stranka. I Peta kurija: Goep. Matija Kune, II. notranjska in girenjska meota: gosp dr. A. F e r j a n č i č, III. trebanjski okraj: gOBp. deželnoBodni svetnik Fran V i š n i k a r. Drugi kandidatje še niso razglašeni. Torej, le na delo, na vstrajno delo z a naše može — v blagor nam samim, našemu stfinu in našemu ljubljenemu naroda! Pokažimo, da se zavedamo tadi zunaj Šole v svojem poklicu ! Volitve volilnih mož. Včeraj popoludne so volile vasi, spadajoče k oban pjstojiuaki in so bili izvoljeni soglasno 4 možje narodne stranke. * Obrtna stranka v Gradca je postavila dra. Gutjahra kot kandidata za peto kun,o, dra. Hof maun-Wollenh( ffa za notranja mesto in L. Horwa-titseha za predmestja za kadidata. Za te kandidate se pa posebno ogrevajo klerikalci, kajti njih glasilo jih priporoča na prvem mesta. Vidi se torej, da je to obrtno gibanje Ia nokak prikrit klerikalizam. * * * Nemški nacijonalci v Stevru ne mislijo kandi-dovati Erba. Ta mož je hotel veljati za narodnega Nemca, a tisti, ki ga bolje poznajo, so že davno trdili, da je klerikalec. Ko lani pri deželnozborskih volitvah ni hotel priznati kompromisa mej narodnimi in liberalnimi Nemci, so ga nemški nacijonalci do dobrega spoznali in ga letos ne mislijo več kandidovari. Erb pa ne minli se umakniti, temveč bode kandidoval na svojo roko. Klerikalci bodo zanj seveda porabili vse svoje sile. * * Uatavoverni veleposestniki, ki so imeli shod na Dunaja, niso nič gotovega sklenili. Premlevali so nekatere stare fraze, da hočejo v novi zbornici hoditi roko ob roko z drugimi somišljeniki, da ne 30 Jo delali načelne opozicije, sla Sili pa tudi nobeni vladi ne bodo. Vidi se, da gospodje sami niso vedeli, kaj storiti in so si za vse slučaje hoteli obraniti svobodne roke. V 1 Jialaljtaiil, 18. februvarja. Narodna kurija v češkem deželnem zboru. Nemci so, kakor je znano, predlagali, naj ae apeljejo narodne kurije v deželnem zboru, katere naj bi volil« deželni odbor in odseke. Tega Nemci ne zahtevajo, da bi te kurije imele pravico ogovarjati sklepom deželnega zbora. Predlog se je izročil odseku. Za Nemce je predlog jako ugoden. Če se vsprejme, zagotovljeni so jim mandati v deželnem odboru in vodiekih. Ker je veleposestvo jako omahljivo, bi Nemci v več ozirih v deželnem odboru imeli odločilno besedo, čehi pa vzlic tema ne oporekajo upe-ljavi narodnih kurij, samo zahtevajo, da se ob jednem upelje pravičnejši volilni red, za kar pa Nomci ne marajo, ker vedo, da potem zgube mnogo mandatov. Steinvvender Duhovnik Weiss je hotel tožiti Steibvvanderja, ki ga je nekda razžalil na nekem volilnem shoda. Daželnozborski odsek je bil sklenil priporočati, da se astreže zahtevi sodišča in proti Steinvv-nderju dovoli sodno postopanje. Ghon, Plautz in Tijchernigg so odločno ugovarjali ieročitvi, češ, da je Sieinvvmder bil izvan, kajti duhovščina se po volilnih shodih jako izzivajoče obnaša. Vsi ti govori bi pa SteinwenJerja ne rešili pravde, da se še zanj ni potegnil knezoškof Kahn, ker misli, da v razburjenosti vsak govornik lahko katero iznsti, ki utegne dati povod tožbi radi razžaljenja časti. Deželni zbor je potem skoro jednoglasno sklenil, da sen* dovoli proti Steiovv »nderju sodnijsko postopati. Nameravana bolgarska ustaja v Makedoniji. Nedavno je bolgarska vojna uprava prodala 50 000 pušk, katere so izvrgli, ker so napravili nove. Te puške so pa še dobre za uporabo. Kupila sta te puške dva brata Ivanova, ki sta že znana, da imata zvezo z makedonskimi ustaši. Zavezala sta se pač, da nobene teh pušk ne prodasta v Bolgariji, a kdo bode na vse to gledal. Sadaj neki že nabirata prostovoljce za Makedonijo in jih oborožita s temi puškami. Čas za ust i jo v Makedoniji j a sedaj ugoden, ko se gibljejo tudi Grki in imajo velevlasti dosti dela na Kreti. Pričakovati je, da bode z nastopom pomladi ustsja v veej M ksdoniji. Dogodki na Kreti. Grške čete so vzele trdnjavo Agijo. Ujele so štiristo Turkov, mej njimi sto vojakov. Bili so boji mej Turki in ustaši v Snti .ia Kasimi, pri Seliuu in Akrotirijn. V Airotiriju oblegajo kristijaui podpret -kiu o. Vslevlasti so izkrcala na več krajih nekaj rocrnujev, a le bolje za vzdr žavanje redu, kakor za preganjanje Grkov. Govori se, da so poveljniki evropskih vojnih ladij dobili obširna pooblastila, katerih se bodo pa šale poslužili, ako g:ške čete napadejo mobamedance. Velevlasti se boje, če Grki zmedejo Kreto, da bodo potem tudi Srbi, Bolgari in Črnogorci zahtevali svoj del od Turčije. To je glavna težava vsega položaja. Turška vlada je sklenila sklicati pattisofi pomorskih rezervistov in vso mornarico pripraviti za boj. Kaj da namerava Turčija b tem oboroževanjem, ne vemo. Na Kreto tako na sme s svojim brodovjem. Tuli ni gotovo, da bi velevlasti dopu • stile napad na Grško, če tudi sedaj pravijo, da Grško prepuste svoji osodi. Po Makedoniji nabirajo Turki arnavtske izvanredn« čete. To je jako nevarno. Take čete so 1876. leta bile priredile velikansko klanje v Bolgariji. Bati se je, da se kaj tacega ne ponovi, ako nastanejo večje zmešnjave na Balkanu. Državni proračun za pravosodno ministarstvo. (Govor poslanca Višnikarja v državnem zboru dne 19. januvarja 1897. (Dalje.) Nj. ekscelenca je navajal včeraj, koliko slovenščine zmožnih uradnikov je na Koroškem. Meni dotične razmere in tudi osabe niso natančno znane ter ne morem na drobno preiskovati, ali so dotične informacije gospoda justičnega ministra resnične. Želim pa, da je tako. A pri tem se mi nehote vsiljuje vprašanje: zakaj pa gospodje ne uradujejo slovenski, ako so slovenskega jezika zmožni? Zakaj ne uporabljajo svojega jezikovnega znanja ia Se vedno gospodarijo s tolmači? To so vprašanja, katera se človeku ob sebi nrivajo. Jaz mnogo ložje odpuščam uradniku, kateri ne umeje kakega jezika, kajti njemu se ne more šteti v zlo, da je bil navalio tema nameščen. Drago je, ako je jezika zmožen in ga vender neče uporabljati. Kaj pa je nzrok tema, da se prezirajo zakoni in naredbe, ki veljajo v jezikovnem oziru ? Jaz si tega pri najboljfii vclji ne morem drugače razlagati, kakor da posamezni funkeijonarji teh na-redeb in tadi besed gospoda pravosodnega ministra ne smatrajo resnim in se zavedajo, da jim nič ha dega ne preti, dasl se trdovratno branijo slovenskemu uradovanju. Posebno svojstvo naših razmer je, da velja sodnik, kateri uradaje s slovensko stranko le slovenski, ki se tedaj gotovo ravna po obstoječih zakonih in naredbah, za radikalca, tisti pa, ki se slovenskemu uradovanju dosledno in vztrajno upira, za nepristranskega in objektivnega sodnika. Mi ne zahtevamo slovenskih, ampak samo slovenščine zmožnih in takih sodnikov, kateri bodo tudi v jezikovnem ozira hoteli pravično in zakonito postopati. Nj. ekecelenca je včeraj odgovoril gosp kolegi dra. Gregorcu. da je njegova trditev, da je poklical sedem nemških Štajercev v juatično ministerstvo, neresnična in da sta ae faktično samo dva poklicala v to minister8tvo. Priznavam, da ta trditev g. poslanca dra Gregorca ni bila pravilna. Ako bi bil rekel, da je tačas v ju&tičnem ministarstvu sedem funkcijonarjev iz graškega gremija, bi bil morebiti pravo zadel. Ne bom se dalje spuščal v to kontroverzo in tudi nikakor ne dvomim o sposob nosti dotičnih funkcijonarjev. Umejem prav lahko, da si Nj. ekscelenca posebno sedaj prizadeva pridobiti za ministerstvo poveem sptBobnih močij. Omenjam osobito fe to, da imam pred zna-njem in zmožnostmi pred kratkim imenovanega dvornega svetnika, o katerem se je včeraj govorilo, ves respekt Zložen je tudi popolnoma slovenskega jezika ter je ob svojem času kot višjega doželcega sodišča svetnik v Ljubljani slovensko razprave vodil ravno tako izvrstno, kakor nemške. Obžalju-jem le, da je s svojim govorom v slavnem Celju prav nepotrebno izzival Slovence in s tem dal poved uezaupnosti v njegovo objektivnost (Prav res !) Konec prih ) Dnevne vesti. V Ljubljani, 18. februvarja. — (Deželni zbor kranjski) imel bode IX sejo jutri dae 19. februvarja ob 10 uri dopoiudue. Dnevni red: 1. Branje zapisnika VIII. deželnozborske seje dne 17. februvarja 1897. 1. 2. Naznanila de-želnozborskega predsedstva. 3 PoroMlo deželnega odbora o zavarovanji življenja v svrho r d it ranit. ■ e gospodarske stiske v kmetskem stanu- 4 Poročilo dsželnega odbora o prodaji deželi kranjski pripada* jočih zemljišč za Bežigradooi c. kr. vladi v svrbo ustanovitve zavoda za gluhoneme. 5. U,tno poročilo finančnega odseka o proračnnu deželne vinarske, sadjar ko in poljedelske šole na Grmu za 1. 1895, 6. o dogovoru, ki je glede nastavljanja zemljemerskega osebja r.a »grarsko operacije skleniti s c. kr. deželno komisijo, 7 o ustanovitvi kmetijsko-fcemič-nega poskuševp.lišča za Kranjsko; dalje 8. s) o prošnji France Smcliča, pomočnega bluge pri deželni blagaj niči za spregled prekoračene normalne starosti; b) o prošnji župaobtva v Selcih za podporo r.a uravnave potoka Ljuša iu dotične občinska poti ; c) o prošnji občine Polhovgradec za pedporo za nasipanje ceste Polhovgradec črnivrh ; d) o prošnji županstva v Po-stoj ini za podporo za napravo vodovoda; e) o prošnji Janeza Adamiča za podporo za čiščenje požiralnikov v Poniški in Dobrepolski dolini; f) o prošnji učiteljske vdove 1 rane Tomšič, da se kupi od nje nekoliko letnikov .Vrtca*. 9. ILt :o porečilo upravnega odseka o načrtu zakona, s katerim .se usta-novljajo načelna določila o uravnavi zdravstva za obstoječa zdravišča v vojvodini Kranjski; 10. o gradnji ceate od Spodnjega Brnika do Vodic; 11. o uvrstitvi v cestnem okraja Ljubljanska okolica sa nahajajoče občinske ceste, ki se pri Cikavi od Ljub-Ijanskc-Novomeške državne ceste mej km Iti 0 in 16 2 odcepi in drži mimo Male Staie Vusi in Velika Stare Vasi do meje selske občine Polica, z njenim razpotjem pri Mali Stari Vasi drfečim čez Dolenje Duplice do stika z imenovano državno ctsto na Stehanu, mej okrajne ceste; 12. o uvrstitvi v cestnem okraju Ljubljanska okolica in v ozemlji mesta Ljubljane se nahajajoče občinske ceste, ki sa nasproti prdružoe cerkve sv. Jerneja v Spodnji Šiški od Ljubeljske državne ceste odcepi in se stika pri Bežigradu z Dunajsko državno cesto, mej okrajne ceste; 13. o prcšnji posestnikov na Suhi za uvr stitev mostu čez Soro in čezenj vodeče občinske poti mej okrajne ce-te. — (Občinski svet) imel bode v petek dne 19. februvarja t. I. ob jednajstih dopoludne v mestni dvorani nujno izredno sejo. Dnevni red: Finančnega odseka poročilo o najetji posojila za artilerijsko vojašnico. Gospodje občinski svetovalci se uljudno napro a d, udeležiti hi re seja v polnem številu, Za veljavnost t klepanja sa zahteva kvali ti kovana večina (§ 57. obč. reda), treba je torej navzočnosti vsaj 23 gospodov obč. svetovalcev. — (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri se bode, prvič v tekoči sezoni pela opera „Ča r os tre le c". Nova sta gg. Binder in Fe-dvzczkovski v ulogah Maksa in G aš par j a. — (Občni zbor „ Pisateljskega podpornega društva") bode v soboto dne 20 t. m. ob 8. uri zvečer v društveni sobi „Narodaega doma". Ker bo na dnevnem redu važno vprašanje o nepremakljivem premoženju tega druStva, pričakuje odbor obilne udeležbe č g. članov. — (Pogreb) Ob mnogoštevilni udeležbi ob Činatva iz vseh slojev je bil včeraj popoludna pokopan g. višji poštni konirolor Anton P r e m k. Pogreba ss je udeležil , Sok lJ, čigar dolgoletni član je bil pekojmk, pevsko društvo „Slavec* pa je pelo pri hiši žalosti ia na grobu primarni žalostinki. — (Klub slov. bici Idiotov „Ljubljana") je kavarno v „ Narodnem domu" določil kot društveno kavarno in sklen 1. prirejati v .s »ko soboto v „NaroJnem domu" jour fixv — (Kaplan Rudolf — obsojen) Iz II. Bistrice se nam brzojavlja, da je bil danes znani trnovski kaplan Rudolf ob lojaa na tri dni zapora. — („ Dolenjski Sokol* v Novem mestu) prredi dne 20 t. m dražbiuski večer v prostorih „Narodaega doma*. Vsportd: 1. Broi: „Molitev mornara", fantazija; u iarjata damski tamburaški zbor „dolenjskega pevskega društva" in društveni zbor; brač solo gospdv Ragica Preatoni. 2. Frao-conki a-icamoteur, parodija; izvršuje g. R Inemann. 3. I. Schnabel: „Pod koštani", igrajo na c:tre gospodični Matilda M hora in Linica U nek ter dva br. Sokola. 3 1! zn! karakaterji, predstavlja gosp. Inemann. Pl<<< Mej odmorom šaljiva tombola Začetek ob polu osna i uri zvečer. Pristop dovoljen je vsem članom narednih društev ter prijateljem .Sokola". — (Narodna čitalnica v Kostanjevici) priredi 21. februvarja v svojih prostorih v Bučar jevi gcstilni raaakarado. Zjtčetek ob S. uri zvečer Povabilo velja z\ mtopnico , brez katera v .-»t o p ni dovoljen U-trop društveni kom je prost. Lhtop-nina za nedruStveniko jedna krona, za obitelj dve kroni. Pri ple^u svira oddelek meščanske g dbe novomeške ptd oeebnm vodstvom g. kapelnika. — (Pevsko društvo v Štur i j ah) priredi v nedeljo, dne 21 februvarja 1897. v prostorih društva pEdinost* v Ajdovščini pr^dpus'no veselico. Vspored : 1. Potočnik: „Zvonikarjeva", še^tglasni mešani 'zbr r. 2 Jenko: „Unn'e vetri" moški zbor. 3. N- d v"i : „ Nazaj v planinski raj", mešani zbor. 4. DeklatnSciia. 5. Nedved: „Pozdrav", moški zbor. 6. Vilhar : ,B'iedi inefiec", m^šmi zbor. 7. Sattcer: VZ\ dom me; bojni grom", moški zbr 8. KrŽič : „Posebni vlak", veseloigra v petih dejanjih. 9. Schtif fer: „Grajščak iu kmota", šaljiv trespev s sprem Ijevanjem glasovira. Prosta zabava. Začetek to'no ob pola osmih. Datopnina 30 kr., sedež 20 kr — (Akad tehn društvo „Triglav" v Gradou) oddalo je doe 16. t. m. po odposlancih (oreda. tur. Matevž Sančar, pr ds. nam. cand. iur. Mart. Sp . d i r , tajnik med. L spalne, caud. phd. VrstovŠek; kot zastopnika h kad, društva „Slovenija" na Dunaju udeležila sta ap. iur. Mihalič ia gosp, phil. Valeušak) pesnika, gosp. A Aškercu „čnstno diplomo-. Deputacija je izročila slavljencu diplomo mei navdušenim, jedrnatim govorom gosp preda. iur. Senčarja, ki jo zvršii svojo častno na logo z nasl^dnimi bts d;»mi : „BUigovrlite sprejeti velačislaoi gospod, to diplomo v dokaz globokega »poštovanja, iskrene ljubezen slovenskih velikušoleov do Vas kot peHnika voditelja na naroduem prosvetnem polju ter neum'-rr°ga boriteVa za naroda duševno ouvcbo;enje. V Vas ima akaderniška mladež vzor globok« g* mislece, plemenitega človeka, vrlega Slovana. Srčno želeč, da nam ostanete še mnoga leta kljubu vsem napadom „mogečnih" sovražaikov napredka in Bvobode nt a strašen iu neupogljiv bo-ritelj za te vzvišene ideje, kličem Vam v imenu nlo7i':"'Sih velikošolcev na zmngonosen uspeh „Ž vel". Gosp Aškerc zahvalu se je odposlancem s prisrčnimi bessdami na izredni časti, poudarjajoč, da mu je v prijetna zadoščenje imeti v „inogočn'" vrati akhdemiške mladine odkritosrčne, preprič-ine bo miš Ijenike! Po skupnem obadu, pri k-oterem so se govorile razne napitn-ca, poslovila so je deputacija težkim srcem cd dičneg^ pesnika. — (Iz dež. odbora štajerskega ) Dež. odbornik Ho bič je prevzel referat, kateri je doslej vodil konservativec Karlu n. — (Čudne razmere.) „Siilst. Post" javlja, da pobirajo sodni sluge ptujakega sodišča razen pristoječo jim dostavnine še neko doklado, b-je radi tega, da zamore sodišče plačevati pisarje, in pa da je sedanji sodnik uvedel novost, da morajo stranke plačevati cenilcem neko odškodnino, če je bila napovedana cenitev, a se je ustavila ter so bili vsled tega cenilci zastonj prišli na lice mesta. — (Katoliško - politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem) priredi v nedeljo dae 21. t. m. javne shode v Libeličab, v Tinjah in v Ličji vasi. Sploh je slovensko gibanje zlasti v zadnjem letn na Koroškem jako živahno ter nas navdaja z najboljšimi upi za pribodnjost. Seveda so zdaj začeli rogoviliti tudi nasprotnik*, posebno „Banernbund* dela na vsa pretege, da spravi zopet Kir8chnerja v državni zbor. — i Občinsko volitve v Trstu ) Odbor pol. društva .Elinost" je sklenil, da ne postavi svojih kandidatov za III, II. in 1. razred, ter da prepušča volilcem, naj postopajo po svoji razsodnosti. Pri včerajšnji vol.tvi v IV. razredu so zmagali progresovci. * (Roparja — zaprli.) Na Dunaju je polička prijela ropaega morilca Janeza Stiaanyja, ki je v svojem rojstnem kraja Mslovici na Morav-nkem dne 10. t m udi in oropal vrtuarjevo hčer Marijo Farnik. Pri morilcu so naSli 900 gld. denarja, na 800 gld gla^eoe se hranilnična kajižics, tri ure, tri prstane, nabasan revolver in 25 patron. Stissnv je rop priznal in povedal, da etvar i, ki so našli pri njem. izvirajo od t^ga ropa. Izpovedal je, da je ved»l. da je oče, ki je nedavno umrl, dekletu zipustil v č denarja. Oa bil je pri vrtnarjevih v službi. Sklenil je dekie umoriti, da si prisvoji denar. N ko noč, ko sta z dekUtom sama spala v hišici, je je ubil s sekiro, vs* pobral ia bežal. Sprva je hotel iti v Ameriko, a se je potem peljal v Brno in na Duaaj. Ves čsli ga je pekla vest ia n% Dunaju je prš d v p^s*" policiji. * i Župijani in župnik) V neki fari blizu Stanislava so grško katoliki kmetje v nedeljo pa raa-'ii 8'ojega župnika zaprli v cerkev, ker iim ni hotel narediti račnoa o nabranih darovih. Zapnik je prebl ves d :n v oerkvi, ne da bi bil jedel ali pil, šelfl pozno zvečer je prišel < kr. glavar z orožniki. Ti so oprostili župnika, zato pa 18 kmetov odgnali v zapor * (Znatno poneverjenje) Žipan v Krakova je dal aretovati ondotnuga m^stne^a blagajnika, Klcsovskega ker je zasledil, da manjka v blagajnici 6000 gld. Z »čela se io takoj preiskava, katera je Že prvi dan drgiala, da je blagajnik poneveril nad 60 000 /I , a kaža se, da je zmaknil še večio s?oto. Đax*ila s Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: (J no od Fran Rosni k v Kjčovji 16 kron, zbral v skregani družbi. — G^sp. Jos Globočuik, stud iur. na Don t ju, t. d. blagajnik „Slovenije" 10 kron, ka'ere daruje i&ta v spomin svojega prerano umrlega člana tov. J. Beraika. — G up. Ferio J n-vhoc v G>rknxi 3 krone, nabraae v vezali družbi v čitalnici Cerkoiški. — Skupaj 2 9 kron. — Živeli rodoljubni darovalci ia darovalke in njih nasledniki ! Za učiteljski konvikt v Ljubljani: Gosp. Ferdo Jnvanc v Cerknici 2 krom, nabrani v veseli družbi v Čitalnici Cerkniški. S io smo iz-ro"ili g J. Dimniku, blagajniku ul dr., ki s tem hvaležno potrdi sprejem. Zahvala. P«dpismo vodstvo, kakor krajni Bolski sv^t šole v R \rh< r;i pri Z danem mosta slavni aSlovenski Matici* v Ljubljani tam potom izrekata najiskrftnejo sahvalo n« tukijšuemu zavodu blago-dušno podarovanih društvenih knjigah. Šolsko vodstvo in krnjili Šolski svet v Rw.t>orji doe 14. fabra-varja 1897. B Pompa. B Jarko. Brzojavko. Celje 18. februvarja. Nemška stranka kandiduje v mostni skupini celjski prof. dr. P om me rja na Dunaji. Atene 18. februvarja. Poslaniki velesil so zahtevali, naj vlada ukaže grškemu brodovju, da se vrne v P.rej in naj pokliče s Krete polkovnika Vassosa z grško vojsko. Minister una-njih del je izjavil, da ne more ničesar obljubiti. Dana povelja se niso preklicala. Atene 18. februvarja. V lletimnu so ustaši preglasili združenje Krete z Grško. Atene 18. februvarja. Grški vojski na Kreti se je doslej pridružilo 16.000 ustašev. V grškem taboru pri Plataniji je 6000 ustašev, a še vedno prihajajo novi. Atene 18. februvarja. Moštvo koaliranih velesil je razen Kaneje zasedlo tudi mesta Retimno, Sitija, Heraklejon in Kassimo. Carigrad 18. februvarja. Poveljstvo mobilizovane, 80.000 mož broječe vojske prevzame maršal Edhem paša, šefom generalnega štaba je immovan polkovnik Sejsullab. Pariz 18. februvarja. Dijaki so miuolo noč uprizorilili velike demostracije, za danes pa je napovedan meeting, kateri izreče Grški simpatije Francozov in se oglasi za združenje Krete z Grško. Za slabotne bolehave vsled pomanjkanja krvi in na živcih, blede in slabotne otroke *, izvrstnega okoaa In preizkušenega ncinka je železnato vino lekarj a Picco lij a v Ljubljani 'Dunajska cesta), 3 (44—7) priporočeno od mnogih zdravnikov. — Pol literska steklenica velja 1 gld., pet pol literskih steklenic 4 gld. 50 kr. ficev. m. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.775. U>adr < > 1» «- 1- n. "5&y V petek, . feliruviirjii 1S07. Carostrclcc, Romantiska opera v treh dejanjih. Spisal Fr Kind. Uglasbil K. M. \Veher. Preložil A Funtek. Kapelnik g. H. Benišek. Režiser g. Jos. Nolli. Blagajnica se odpre ob 7. nri. Začetek točno ob '/,8. uri. Konec ob 10. uri. Cene prostorov bo razvidne z gledaliških listov. Prihodnja predstava bo v nedeljo, dne 21. fehrnvarja 1897. Umrli sn* v Ljubljani: Dne 18, februvarja: Viktor Keržič, knjigovez, 23 let, Poljanski nasip št. f>3, jetika — Pavlina Vratiec, krojačeva hči, 20 dnij, Sv Jakoba trg fit. 1, božjast. — Viljem Meisetz, juvelirjev sin, 1 leto, Kolodvorske ulice fit 11, dušljivi kašelj. — Jože! Kramar, sobnega slikarja sin, 19 mes., Trnovske ulice fit. 21, božjast. Dne 14. febtuvarja: Marija Smole, delavčeva hči, 2 leti 11 mes., Krakovske ulice fit. 11, pljučnica. Dne 15. februvarja: Kmerih Sokolovič, c. in kr. polkovnik v p., 70 let, Fran JoUfova cesta St. 7. spridenje jeter. Dne D), februvarja: Frančiška Žagar, nntakarjeva hči, 13 dnij, Hrenove ulice št 14, božjast. — Antonija Kern, delavčeva hči, 2 leti, Marije Terezije cesta fit. 2K, oslabijeni«. — Anton Premk, c. kr. postni vifiji kontrolor, 6G let, KriževniAke ulice fit. 10, mrtvoud. V deželni bolnici: Dnć 12. februvarja: Helena Lukanec, kajžarjeva vdova, €4 let, vodenica. Dne 18. februvarja: Jakob LJezlaj, kamnosek, 58 let, emtizem. — Martin Petrič, delavec, 25 let, jetika. ^J-ULzeiaoslsa, borza dne 18 februvarja 1897. fcjkupi-i državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru Avstrijska zlata renta ..... avstrijska kronska ro-jta 4°/, ... Ogeiska e\a*n reto gld. _ kr. 188 50 ■ 127 1» 75 99 • 90 * 198 • 50 22 • — 0 2b* B 50 g 152 n 75 454 ■ — e 1 • 27»/4 • 7B.OOO kron j« plavni dobitek vtlike Ino-mostske 50krajcarske loterije, ki se z le 20e/9 izplača v gotovem denarji. Opozarjamo čestite čitatelje na to, da bode žrebanje ne-reklicno dn* 20. februvarja. Meteorologično poročilo. Febravar Čas opa-7ovanj;i Stanje barometra v mm. ra!ur» v C Vetrovi Nebo Mokrina v mm. v 24 urah 17. 9, zvečer 74* 7 — 0 6 brezvetr. jasno 18 7. zjutraj 71(5 8 — 45 si. sever jasno 00 n 2. po pol. 74«; 0 5 S fll. jz;ih. jasno Srednja včerajšnja temperatura —2'4'\ za 2'4° pod nomalom. Ces. kr. avstrijske državne železnice. wv -■ • ■ ■ ■ Zahvala. PriBrčno sočutje, kutero se nam je od vseh stranij skazovalo ob tako nenadni smrti nafiega predrazega očeta, gospoda Antona Premk-a c. kr. postnega viSjrga kontrolorja v pok. nadalje mnogi pokojniku poklonjeni venci in tako mnogobrojna udeležt'a pri pogrebu nas obvezujejo, izreči tem potom najsrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalimo se So gospodom uradnikom c. kr. postnega in brzojavnega urada, pevskemu društvu „Slavec" za ganljivo nadgrobno petje in telovadnemu društvu „Sokol''. V Ljubljani, dnć 18. februvarja 1894. Žalujoči rodbini (287) Premk in Nabornik. I robnevence v največji izberi iu po najnižjih, cenah trakove k vencem z ali brez napisov v vseh barvah (98—10; priporoča Karel Recknagel. Izvod iz voznega reda Trolja-vri-og-a. od 1. o]cto"bra 1893. NaatopnO nmouj.nl prttmjalnl in odhmjalnl om) or.n»c«n| M , ■ r^«inie.-vir«>|>«.i*«>iM eaiu. f 15-39» Odhod Ia Ljubljane (juž. kol.). Proga čez Trblz. Ob ia. ari ft min. po noći oiobal vlak v Tri.i/, ll..lj*W, Oelovaa, Fnnienafeit.1, Ljulmo; če« Selatbal t Auiim, lachl. Ornim !<■ S..!:.. jrad 6ea KK.- ilmrf t Sterr, Lino, na Dunaj Ti* Ajnatetten. — Ob T. nj 10 min. ijutraj oeolml Tlak t Trbla, PonUbal, Beljak, Oelova«, Fran iona. feate, Ljubno, Dunaj ; 6es 8alathal v Soluograd, oa* Amatett«n na Dunaj. — Ob II. url nO min. dopolnilne oaobni «rlak v TrliU, Pontabel, Beljak, i >. lov«««:, I-j111. i.. j , SeUlhal, Dunaj. — Ob 4. uri popotuilne oaobni Tlak t TrbU ll.jljik, Celuvea, l.jni.no ; 6e* Selathal ▼ Solnograd, I.ond-Oaat«in, Zeli n« Jaaeru, Inomoat, Breirona, Ourih, (ionov.i, Parla; čea Klein-Relfliuo; v 8teyr l.ii ••, 1 ■ ■ »;>•«, PlaonJ, Marijina vara, llab, tfranoove vare, Karlova Tara, Prago, Llpako, DnnaJ Tia Amatetten. Proga V Novo raeato in V Kooovjo. Ob 6. ari 16 min. ajutraj metaut Tlak. — Ob IS. url 86 min. p*, polu.h..« meaanl vlak. — Ob S. uri SO min. areoer meaanl vlak. Prihod v IiJabl|tsno (jul. kol.). Proga lz Trbiža. Ob IV. nri 63 min. ijutr*j oaobni vlak ■ Dunaja via Amatettan^ Llpakeo;a, Praije, Franoovlh varov, Karlovih varoT, II«.t.n, Marijinih Tarov. PIbuJa, Kiidejevio, .ioluu^rada, I.luoa, Htovrn, Omundena, Iauhla, Aum.«). I .j u '..n«, OeloToa, Boljaka, Franionafeataj. — Ob 11. uri 35 min. dopoluda« oaobni vlak a Uuuaja via Amttotten, Karlovih var.i v, Ueba, Marijinih varov, Planja, Budejevio, Bolnograda, Lino«, St.«yra, Pariaa, Oanava, Ouriha, Bra-geuca, i ....m. ,,,tn, Zalla na J«s«ru, Lend-Oaatatna, LJubna, Oelovoa, I.luna. Poutabla — Ob 4. uri 66 min. popoludna oaobni vlak a Dunaja, LJubna, SeUthala, Beljaka, Oelovaa, Fransentfaata, Pontabla. — Ob 9. ari 4 min. «vi). oi oaobni vlak a Dunaja ria Amitekten, la LJubna, Beljaka, Oalovoa, PoDUbla. rroga ls Novega mesta ln ls Kočevja. Ob 8. nri ig min. ajutraj malanl Tlak. — Ob i. uri 19 min.Jvo. polnilno meaanl vlak. — Ob B. uri H6 min. aveoar meiaul vlak. 3dhod Is LJubljane (drž. kol.) v Kamnih. Ob 7. uri 91 min. sjutrnj, ob 9. url 6 min. popoludna, ob t. m 60 min. avečer, ob 10. uri 16 min. avaoar. (Poslednji vlak U ▼ oktoba« ob nedeljah lu pranulkih.) Prihod v L.|uhl|nuw (drž. kol.) la Kuiuiilk*. Ob 6. uri 66 min. ajutraj, ob 11. uri 16 min. dopoludna, ob 6. url 10 min. tvacor, ob 9. url 66 min. avečar. (Poalednjl vlak la v oktobrn ob nedelja! Iu praanikih.) Učenca krepkega in z dobrimi Šolskimi spričevali, vzprejmem v popolno pre»krbljevanje in takoj v svojo trgovino z mešanim blagom. — Ponudbe pod naslovom: ^Učenec'** poate reataule št. Kupert, l>ol«n|aho. (281—1) Prodajalka za trgovino z modnim blagom se takoj vzprejme. Povpraša naj se pri Karolu Ke«kiiagel-ii mi M< stil« m trgu. (286—1) Voziček ukraden. Minuli teden je bil i« Dobraoevl« po&ta Žlr. iz kozolca iikrtadt'ii nmll vonKck ■ Io) trtam i (Steier-wagen\ zeleno barvan in z zavoro. Im<-1 je spredaj in zadaj peresa, podobno kočij i kovana, oje ali fitango jeseuovo, na sredi zelo obrabljeno, na koncu ojesa samo jedno verigo, vago pa za dva konja vpreči; jedno zadnjih koles ima samo 4 plati&cn, 2 pl.it i.V i na 4 prečke, 2 pa na 2 prečki (dofiim imajo vozna kola navadno po 5 platišč). A.ko se kdo zglasi, da ve za v* ziček, blagovoli naj naznaniti Franu l!lailc>u nta Dobritretl, i>ošta Žir. (283) Čin ton aBufovcc zlttatijanica aBufovcc zoj. cHoSfez pozoecna. <^^f?-\ £juSfjat%a ?ni /S. ovičatia- 1S9T. Mr.ttn t-s.i/.. 7.1 ,i,u '■/•i luiznniillti. Svileno blago Hohenstelnska svllotkalnlca „Lo(zbm Hohenstein na S. McbaniČna tovarna svilnega blaga. I11 j: i se poStnine in carine prosto na doni. naravnost iz tovarne od 30 novč. meter naprej. Najocljši vir za zasebnike po tovarniških conah. Črno, belo in barvano svilno blago, gladko, pisano, progano, karirano itd. a (2228—12) Specijaliteta: Obleke za neveste. Zahteva naj se vzorce iz I lohensteinske svilotkal-nice „Lotzeu, predno ae kupi drugod. Velika SO~kra/carska I Pojutrišnjem loterija a cfnomostu. 1 žrebanje! (76-20) kron v gotovem z 20°/0 odbitka. ^ Srečko po kr. priporoča J. C. Mayer, banka v Ljubljani mmmK (274—2) Dve poštni odpraviteljici vzprejmeta se s 1. marcem u službo. Ponad be v z prejema c. kr. poslu I uriul v Mokronogu. Zajamčeno s a ni o č ista odlikovana z n «.1 v I š j i m i <<\ it li )i Tomaževa fosfatna moka iz čeških in nemških tovaren za Tomaževo moko jo najupiivnejše in najcenejše fosfornokislo gnojilo. Jamči se, da Ima v sebi 15 17 odstotno citratno raztopljive fosforne kisline in 23 10O odstotkov fine moke. rS^i\> vso vi'tsto jpr*sti. Za zboljšanje zemlje revne na fosforni kislini, za vsa žita, okopalne in oljne rastline, za vinograde, hrnelne in zelcnjavsko nasade in posebno za gnojenje travnikov. Prekaša glcdti na poznejši vpliv vko snpcrfosfato. Jedva nedostajoća množina citratno raztopljive fot-forno kisline se povrne, ceniki, strokovni spisi in druga pojasnila so DA razpolago. Vpr..sanja in naročbo naj so pošiljajo (42—5) prodajališču fosfatne moke čeških tovarn za Tomaževo moko v Pragi Mariengasse 11. ^1 Izdajatelj iu odgovorni urtdnik : Josip Noili. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".