NOVA BANČNA KARTICA Gorenjska^ Banka Banka «/ posluhom ACTIVA - MAESTRO Corning MENJALNICE Krinjjeienice, Radovljica, Triic •1 PROBANKA PE KRANJ - tel: 064/380-160 Kranj, koroška 2, (Stara pošta) Leto LIH - ISSN 0352 - 6666 - št. 33 - CENA 150 SIT (10 HRK) Kranj, torek, 25. aprila 2000 Zaključen 30. Teden slovenske drame JUBILEJNI GLEDALIŠKI PRAZNIK V KRANJU Kakšna je slovenska dramatika dandanes in kakšne predstave izbirajo slovenska poklicna gledališča, kdo so najboljši avtorji slovenskih dram, katera med šestimi tekmovalnimi predstavami je najboljša? To je le nekaj vprašanj, na katera je skušal odgovoriti letošnji že 30. Teden slovenske drame. STRAN 11 Na Severnem tečaju prva Slovenka HODILA BI LAHKO PRECEJ DLJE Minka Kahrič se je na odpravo pripravljala, zato je 80 kilometrov prehodila brez težav. Slavje s slovenskim vinom in rusko vodko. STRAN 21 Jeseniški jeklarji po dolgem času pripravljajo nov naložbeni ciklus Jeseniški Acroni posluje z dobičkom Acroni lahko s polnimi jadri zajame konjunkturo, kar se ni zgodilo že deset let. STRAN 7 estitamo ob 27. aprilu, nevu upora preti okupatorju Uredništvo Andrej KOKOT, koroški Slovenec, pesnik in antifašist Kdor misli, da mu bo družba otroke (gj naučila slovenščino, se ji je že odpovedal Te dni mineva 58 let, odkar so Kokotovo družino z Zgornje vasi v občini Kostanje, sedaj Vrba na Koroškem, odpeljali v izgnanstvo, in 55 let, odkar so se vrnili. Če je bil odhod zdoma leta 1942 za 6-letnega Andreja pustolovščina, je kasneje dozoreval v antifašista in zagovornika pravice do različnosti. Boj za slovensko besedo in Slovence je zanj na prvem mestu. STRAN 3 specializirani sejmi v KRANJU od 18. do 21. maja SfitEMA ZA STANOVANJElKAMEN I STAVBNO POHIŠTVO 1 3VENSKI PROIZVOD - SLOVENSKA KAKOVOST 9770352666018 PO SLOVENIJI IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Za Dan upora Priznanja Zveze borcev Ljubljana, 25. aprila - Ob prazniku dnevu upora bo Zveza združenj borcev NOB Slovenije podelila listine, zlate in srebrne plakete ZZB NOV Slovenije. Podelitev bo danes, 25. aprila, ob 11. uri v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Listini ZZB NOB Slovenije bosta podeljeni Cirilu Zlobcu in Ivanu Dolničarju. Ciril Zlobec je akademik, pesnik in prevajalec. V obrazložitvi so napisali, da je bil borec Kosovelove brigade in organizator partizanskega šolstva, po vojni pa je ostal zvest borčevski organizaciji in postal pojem narodne in svobodoljubne pokončnosti ter ponosa. Ivan Dolničar, partizan Janošik, je prehodil strmo pod od zavednega Slovenca do partizanskega poveljnika do nosilca najodgovornejših dolžnosti v vojski nekdanje skupne države. Vodenje organizacije je prevzel leta 1990, v času najtežje preizkušnje. Skupaj s sodelavci mu je uspelo ohraniti enotnost in ugled doma in na tujem. Zlate plakete bodo prejeli prof. dr. Ana Benedetič, Tilka Blaha, Miha Butara, Alojz Kikelj, Stane Kolman, Matija Koren, Jožko Lojen, Srečko Meh, Lado Pohar, Nada Vreček, Zveza slovenskih žena na Koroškem in generalštab Slovenske vojske. Srebrne plakete pa bodo podeljene Anici Cerar, Vinku Jenšterlu, Jelki Kutin, Nasti Sever in Jerneju Borovniku. • J.K. Slovensko zborovanje v Trstu Ljubljana, 25. aprila - Manifestacija v podporo sprejetju slovenskega zaščitnega zakona v Italiji, ki je bila načrtovana za 15. april, bo sedaj v nedeljo, 8. maja, v Trstu. Kot piše Novi Matajur, tednik Slovencev v Videmski Krajini, bo pri organizaciji shoda sodelovala tudi občina Trst. Soorganizatorsko je ponudil župan Riccardo Illy. Dan pred zborovanjem bo v organizaciji občine Trst posvetovanje o zaščitnem zakonu za Slovence, na katerem naj bi sodelovali italijanski in slovenski politiki in gospodarstveniki. S sodelovanjem občine Trst in tržaškega župana bo imela prireditev večjo težo in vpliv, njena odmevnost pa bo večja tako v Rimu kot v medijih. V tem primeru se je Riccardo Illy predstavil kot župan vseh občanov in se postavil ob bok slovenski skupnosti. • J. K. Naročniška akcija 2002 Vsako naročnico oziroma vsakega naročnika Gorenjskega glasa, ki kadarkoli letos ali v letu 2001 PRIDOBI NOVEGA naročnika, TAKOJ nagradimo. Zadoščalo bo, da izrežete ta obrazec iz priloge GG in na njem obkrožite Vašo izbrano nagrado, ki Vam pripada za izpolnjeno naročilnico s podatki o novem naročniku. Izberite si: ali: eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2000 ali leta 2001; ali: celodnevni GLASOV IZLET z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po Vaši izbiri, za eno osebo, kadarkoli do sobote, 31. AVGUSTA 2002. leta,- ali: tri različne reklamne artikle Gorenjskega glasa. Kaj pa za novo naročnico oz. za novega naročnika? V "Naročniško akcijo 2002" sodi: vsakemu novemu naročniku bo poštar prinašal vsak torek in petek Gorenjski glas z vsemi rednimi prilogami BREZPLAČNO do konca letošnjega septembra. In samo v NAROČNIŠKIH IZVODIH Gorenjskega glasa je priloga GG-revi-ja REDNO vsak zadnji torek v mesecu. Vsem novim naročnicam in novim naročnikom, ki se boste SAMU naročili do vključno 30. septembra 2000, pa bomo prav tako namenili en nagradni iziet po izbiri, kadarkoli do 31, avgusta 2002. Novega naročnika sem pridobil(-a):_____ Moj naslov:__ Kot mojo nagrado uveljavljam /prosimo, obkrožite po Vaši izbiri eno od ponujenih treh možnosti/: ali: A/ izlet po izbiri do 31. avgusta 2002, za katerega mi pošljite darilno pismo in za izbrani celodnevni izlet organizatorju ne plačam nobenih prispevkov k stroškom ali: B/ naročnino za__ trimesečje 2000 oz. 2001 in dobim svoj časopis tri mesece brezplačno ali: C/ tri reklamne artikle Gorenjskega glasa Izjava za novo naročnico oz. novega naročnika: NAROČAM ime in priimek: EHW©miGLAS za najmanj eno leto Podpis; Če naročila ob izteku enoletnega obdobja pisno ne odpovem, se naročniško razmerje podaljša za nedoločen čas. S sodelovanjem v akciji dosedanji naročnik podaljšujem naročnino vsaj do 31. marca 2002,- novi naročnik pa s podpisom na naročilnici potrjuje, da na Gorenjski glas doslej ni bil naročen oz. je prekinil naročniško razmerje za dlje kot 36 mesecev.. V primeru, da se ugotovi neresničnost podatkov na tej naročilnici, pogoji iz naše akcije pridobivanja novih naročnikov "2002" ne veljajo. Najvažnejše: izpolnjeno naročilnico in Vaš izbor nagrade nam pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. Takoj, od prvega torka oz. petka po prejemu izpolnjene naročilnice, bo Pošta novemu naročniku dostavljala njegov naslovljeni izvod časopisa. Če Vam zmanjkuje časa za izpolnjevanje te naročilnice: pokličite naročniško službo Gorenjskega glasa, telefon 064/ 201-42-00 in naročite edini gorenjski časopis, ki je vsak zadnji torek v mesecu še obsežnejši s prilogo GG-revija. Ta teden nova seja državnega zbora Drugi poskus dr. Andreja Bajuka Tudi v drugem glasovanju se utegne ponoviti rezultat iz prvega: predlagateljem novega predsednika vlade bosta zmanjkala dva ali trije glasovi. Predsednik države ne bo predlagal svojega kandidata. Ljubljana, 25. aprila - Ker je 29 poslancev Socialdemokratske stranke in združene stranke SLS + SKD Slovenske ljudske stranke vnovič vložilo kandidaturo dr. Andreja Bajuka pa predsednika prehodne vlade, mora Janez Podobnik sklicati novo izredno sejo državnega zbora. Ta mora biti sklicana najprej 48 ali najpozneje teden dni po vložitvi kandidature, to je do petka. O dnevu izredne seje se bodo odločali na današnji seji kolegija predsednika državnega zbora. Sodeč po napovedih predstavnikov parlamentarnih strank bo mandatarski kandidat znova poslušal argumente za in proti njegovi primernosti za mandatarja, izid glasovanja pa naj bi bil enak kot v prvem krogu. Predlagateljici naj ne bi imeli 46 glasov, potrebnih za izvolitev, ampak znova 44. Priložnost vidijo v morebitnem tretjem krogu glasovanja, v katerem zadostuje navadna večina in tega dne bi bila lahko vsaka odsotnost s seje usodna za to ali ono stran. Ali bo prišlo do tretjega glasovanja bo povedalo že odločanje o njegovi izvedbi. Parlament se mora namreč najprej z glasovanjem odločiti, ali bo v tretje glasoval ali ne. Morebitna zavrnitev tretjega glasovanja bo znak, da tudi predlagani mandatar ne bo dobil večine. V državnem zboru se torej obetajo zanimivi dnevi. Glede na praznične dni naj bi bilo težje zagotoviti 100- Dr. Andrej Bajuk (desno) čaka na novo priložnost. Nadaljevanje razprave o volilnem sistemu Namigi o političnih kupčijah Ljubljana, 25. aprila - Danes popoldne naj bi državni zbor znova odločal o predlogu zakona o volitvah v državni zbor po dvokrožnem večinskem sistemu. Predlog na komisiji za volilni sistem in ustavne spremembe ni dobil podpore. Na petkovi seji komisije za volilni sistem in ustavne spremembe predlog zakona o volitvah poslancev po dvokrožnem večinskem sistemu ni dobil podpore. Proti so bili poslanci LDS, Združene liste, DeSUSA, SNS in narodnosti, ki so predvsem pogreša/i zagotovilo socialdemokratov, ki so predlagatelji zakona, da bodo v naslednjih obravnavah odpravljene pomanjkljivosti zakona, ki zadevajo volitve nadomestnega poslanca, volilno pravico državljanov, ki živijo na tujem, in seveda volilne okraje. Na seji je bilo ponovljeno že mnogokrat povedano in bistvenih novih utemeljitev več ni. Na seji so pogrešali udeležbo predsednika nove združene stranke dr. Franca Zagožna. Zadnje dni je bilo mogoče v politični javnosti večkrat slišati namige o živahni "politični trgovini", ko naj bi Liberalna demokracija v zameno za glasovanje za dr. Bajuka dobila podporo nasprotne strani, zlasti SLS, za proporcionalni volilni sistem. Zadnja seja sveta Liberalne demokracije Slovenije kaže, da se je ta stranka dokončno odločila za podporo proporcionalnemu volilnemu sistemu. Dr. Janez Drnovšek, ki na tokratnih državno-zborskih volitvah ne namerava kandidirati, ostaja pa predsednik stranke in bo vodil prihodnjo vlado, je dejal, daje bila priložnost za večinski sistem zamujena z zavrnitvijo njegovega predloga dopolnjene vlade. Predvsem pa se LDS zavzema za predčasne volitve, kar naj bi bila najhitrejša rešitev krize. • J. K. odstotno udeležbo. Nekateri poslanci so že izjavljali, da imajo dovolj sedenja v dvorani in daje že čas za užitke. Dr. Andrej Bajuk bo verjetno tudi tokrat edini kandidat za mandatarja. Predsednik republike Milan Kučan je v četrtek sporočil, da je končal vnovična pogajanja s predstavniki strank in nekaterimi možnimi kandidati za mandatarja in da zato tudi tokrat svojega kandidata ne bo predlagal. Javnosti je sporočil, da so predčasne volitve najboljša rešitev za državo, ki se nahaja v zelo občutljivem trenutku. Slovenija mora na volitvah z odločanjem državljanov dobiti dolgoročneje stabilno vlado. "Dvodnevna razprava v državnem zboru, ki ste jo lahko spremljali, izid glasovanja, po tudi moji posveti poglabljajo moje prepričanje, da razmerje političnih sil ne omogoča oblikovanja učinkovite vlade," je dejal in v nagovoru volivcem sporočil, "da je zato potrebna bodisi prepričljiva večinska podpora novemu predsedniku vlade, ali pa, če take podpore ni, po mojem prepričanju, odločitev treba prepustiti vam, državljankam in državljanom, da z volitvami izpoveste svojo voljo." Predsednik republike je pozval poslance, naj odločijo, po kakšnem volilnem sistemu bomo volili. Državljanke in državljani imajo to pravico zvedeti pravočasno. To je temeljna politična pravica državljanov-Za odlaganje te odločitve n' razumnih razlogov, je poved8' predsednik republike. Liberalna demokracija Slovenije (zlasti po zadnji seji sveta), Združena lista, DeSUS, SNS in poslanca narodnosti so za predčasne volitve, Socialdemokratska stranka in združena stranka SLS + SKD Slovenska ljudska stranka pa so za izvoli' tev začasne vlade in za volitve jeseni, po novem volilnem sistemu, če bi ga do tokrat uspel' sprejeti. • J. Košnjek STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Borut Pahor in Miloš Pavlica v Kranju Predčasne volitve najboljša rešitev Kranj, 25. aprila - Območna organizacija Združene liste socialnih demokratov Kranj je priredila v četrtek dobro obiskano srečanje s predsednikom in podpredsednikom Združene liste socialnih demokratov Borutom Pahorjem in Milošem Pavlico. Največ časa so namenili obravnavi prednostnim nalogam vlade v obdobju 2000 -2004, ki ga je pripravilo vodstvo Združene liste in je program, ki ga bo stranka zagovarjala v primeru prihoda v vlado. V razpravi so menili, da mora stranka učinkoviteje vključiti zlasti v razprave o gospodarski politiki in lokalni samoupravi. Predčasne volitve so za Združeno listo še vedno najboljša rešitev sedanje- ga položaja. Zanjo katerakoli začasna vlada ne prihaja v poštev, ampak vlada s polnim mandatom, pooblastili in večinsko podporo v državnem zboru. Združena lista je v program zapisala, da je dvig življenjske ravni oziroma kakovosti življenja državljanov Slovenije glavna naloga. Slovenija mora postati učeča se družba z ekonomijo znanja, z dinamičnim in konkurenčnim gospodarstvom, z večjo socialno povezanostjo in varnostjo ter temeljito pripravo na vključitev v Evropsko unijo, kjer se bo v pogojih odprtosti krepila nacionalna identiteta. • J.K. Državna sekretarka je za dogovor z občino Tržič, 21. aprila - V četrtek popoldan je bila na obisku v Tržiču državna sekretarka za socialno varstvo Lidija Apohal - Vučkovič. Najprej se je sešla z vodstvom centra za socialno delo. Direktorica Silva Koš-njek je gostjo seznanila s težavami, ki ovirajo redno delo. Tudi letos je okrnjeno financiranje iz občinskega proračuna; v prvem trimesečju imajo za več kot 400 tisočakov primanjkljaja. Kot je povedala načelnica urada za družbene dejavnosti Mateja Hafner - Malovrh, so v letošnjem proračunu zagotovili dobre 4,3 milijona SIT za delovanje centra, občina pa je pripravljena pokriti tudi okrog 1,2 milijona stroškov za čiščenje. Centru naj bi občina namenila po izračunu na osnovi sprejetega nacionalnega programa socialnega varstva 15-odstotni delež vseh potreb, kar znaša 5,9 milijona SIT. Na skupnem sestanku s 30-letno pisno jamstvo, predstavniki občine naj bi P° praznikih ugotovili natančne zneske in se dogovorili o plači' lu razlike. Pogovorili se bodo tudi o predlogu za ponovno preselitev centra v občinske prostore. Že sedaj je znano, da je tam premalo prostorov, stroške pa bi povečala nujna investicija v dvigalo za stra' nke. Državna sekretarka j6 obiskala tudi dom Petra Uzaf' ja v Ročevnici, kjer se je pogO" varjala z vodstvom in skupin0 za pomoč na domu. • S. SaJe Opozorilo za dan Zemlje Tržič, 25. aprila - Mla^ forum Združene liste socialnih demokratov in Mladi liberali11 demokrati Tržič so ob 22. apr1' lu, Dnevu Zemlje, pripravi" posebne letake, s katerim s° opozorili na problem one*' naževanja okolja in na vedn0 hujše posledice tega ones' naževanja. Posledice zadevaj0 predvsem mlade, zato so on najbolj poklicani opozarja* nanje. Tržičani so na letak m6° drugim zapisali, da je Zemlj; samo ena in da naj bo 22. apf| dan, ko je treba najprej počistl ti pred svojim pragom. • «L*K (^O)!5^!?1 J^nIT^Ii^ICML«A.Š f9***neoAf%fT neto jelovčan. Jože Košnjek, Lea Mencinger, Urša Petemel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl-Žlebir, Andrej Zalar. Štelan Žargi / Lektoriranje: Marjeta V* ' Ustanovitelj in izdajatelj: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS KRANJ Fotografija: Tina Doki Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: DELO - TĆR, Tisk časopisov iin revij, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 064/20142-0(1, telefax: / F.-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 064/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15. ure, sreda do 17. ure / Časopis izhaja ob torkih in Naročnin; trimesečni obračun - individualni naročniki (fizične osebe ■ občani) imajo 20 % popusta. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopšisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka na*1 obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 150 DEM; Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 150 SIT (10 HRK za prodajo na Hrvaškem). Andrej KOKOT, koroški Slovenec, pesnik in antifašist Kdor misli, da mu bo družba otroke naučila slovenščine, se ji je že odpovedal Te dni mineva 58 let, ko so Kokotovo družino z Zgornje vasi v občini Kostanje, sedaj Vrba na Koroškem, odpeljali v izgnanstvo, in 55 let, ko so se vrnili. Če je bil odhod zdoma leta 1942 za 6-letnega Andreja pustolovščina, je kasneje dozoreval v antifašista in zagovornika pravice do različnosti. Boj za slovensko besedo in Slovence je zanj na prvem mestu. GORENJSKA OD PETKA DO TORKA GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Andrej Kokot Andreja Kokota poznajo mnogi Gorenjci. Leta 1936 se je rodil kot najmlajši v družini z desetimi otroki. Bilo jih je II, ven-dar sta dva umrla. Njegove rojstne domačije v Zgornji vasi v nekdanji občini Kostanje, ki je sedaj vključena v občino Vrba °b Vrbskem jezeru, ni več. Andrej je najprej delal na kmetiji, nato je bil šofer na Dunaju in med letoma 1963 do 1980 tajnik Slovenske prosvetne zveze. Do leta 1991 in do upokojitve je bil urednik Slovenskega vestni-ka v Celovcu. Sedaj je upokojen m ztvi v prijetnem delu Celovca, skoraj v predmestju, blizu Zvezne gimnazije za Slovence. Andrej Kokot, znan koroški slo- v matični domovini. Naši kulturni ustvarjalci bi vam lahko pomagali. "Pomoč bi morala biti zlasti moralna. Sam strašno trpim, ker so osebni stiki, tudi med pisatelji in pesniki, zamrli. Vse se gradi le na gospodarskih stikih. Zadnjič je bil v Ljubljani sklican sestanek slovenskih in zamejskih ustvarjalcev, vendar smo prišli le redki, s slovenske strani le Osojnik in dr. Kmecl. Včasih, ko seje udejanjala ideja o enotnem slovenskem kulturnem prostoru, je bilo sodelovanje intenzivnejše. Zakaj ne bi znova oživili ideje o enotnem slovenskem kulturnem prostoru? Zame kot slovenskega umetnika na Koroškem je nekaj vreden slovenski kulturni prostor in ne toliko nemški. Ker v slovenski kulturi ni zanimanja in prihodnosti, se nekateri ustvarjalci umikajo, niti ne zavestno, in nemška kultura jih vsrkava ter tudi nagrajuje." Jožeta so čakali zaman Vašo družino so Nemci med drugo svetovno vojno izselili. Se spominjate teh dni pred skoraj 60 leti? "Od doma so nas odgnali 14. in 15. aprila leta 1942. Izselitev je bila takrat zame kot otroka neke vrste pustolovščina. Strašno vesel sem bil, ko smo šli. Mi gremo od doma, vi pa morate ostati doma ... Na železnici smo ga medtem iskali preko Črnega križa in upali, da je nekje še živ in da se bo vrnil. Z Dunaja so nas obvestili, naj vprašamo na domačo občino. Tam niso ničesar vedeli. Čez sedem let, kot sem že povedal, nam je občinski sluga prinesel kuverto z mrliškim listom in obvestilom, da je bil umorjen leta 1944 ob tej in tej uri v taborišču Mauthausen. Sedem let so pred nami skrivali ta papir, mi smo pa upali v njegovo vrnitev. Jože je bil strašno zavzet za slovenstvo in slovanstvo. Nekaj let kasneje smo zvedeli, da je bil brat edini koroški Slovenec med interniranci na koroški strani ljubeljskega taborišča. Tam je bil le 14 dni, potem pa so ga izmučenega odpeljali na usmrtitev. To mi je povedal Janko Tišler iz Tržiča. Poklical me je in vprašal, če poznam morda nekega Jožeta Kokota. Zgodba, ki jo je povedal, je bila zgodba mojege brata. Novica o njegovi smrti nas je hudo prizadela. Zlasti mamo, ki sinove smrti ni prebolela in je kmalu umrla." Antifašizem in upor zoper vse oblike nasilja. Verjetno pa so k temu prispevale tudi razmere, v katerem ste se Slovenci na Koroškem znašli po drugi svetovni vojni. "Seveda. Ob vsem trpljenju so nam iz leta v leto trobili, da moramo na vse, kar se je dogajalo z nami, pozabiti. V domači vasi smo se po vojni lahko pogovar- ■enski pesnik, je še drugače po- je bilo zbirno taborišče. Spali jali o vsem, le o našem izgnana vezan z Gorenjsko. Njegova zgna Milka je Friškovčeva iz Zobnice. Poznamo vas zlasti kot pesnika. Kdaj je Andrej Kokot, ki je delal v življenju marsikaj, postal Pesnik. "Bilo je v Kmetijski šoli Po-dravlje, kjer smo izdajali Posavski vestni k in v njem sem 'eta 1953 objavil prve pesmi, P°d katere se nisem podpisal. lr'je smo skupaj pesnikovali: j'adimir Prušnik, sin znanega koroškega partizana in organizatorja upora Karla Prušnika -vašperja, Miha Kapp in jaz. asopis je bil na mah razpro-an in z izkupičkom od proda-■Je je šel ves razred na obisk km na etijske razstave v Muen-yen. Ena mojih zadnjih knjig Pa Je Ko zori spomin, spomini ^gnanega Slovenca s Koroške, je bila zelo odmevna in je Ha prevedena v nemščino, ^anjo sem dobil eno od osmih Qržavnih nagrad." , Au koroški kulturniki slovenska porekla sodelujete z našimi smo v barakah, na slami, oblečeni. Potem so nas vlekli naprej. S Koroškega so selili samo Slovence tako kot brate z Gorenjskega in Štajerskega, s katerimi smo se srečevali v taboriščih." Zadnjič sem vas videl na fotografiji, kako stojite pred spominsko ploščo, na kateri je bilo izpisano ime vašega brata. Kaj se je zgodilo z njim. "V Beljaku deluje društvo Pomnite, ki raziskuje in zbira podatke o žrtvah, ki so bile umorjene med drugo svetovno vojno. Društvo zelo uspešno vodi človek, ki se piše tako kot naš deželni glavar: Haider. Na zidu pred vhodom v muzej so na plošči vgravirana imena žrtev, med katerimi je tudi moj brat Jože. Na delovnem mestu v taborišču Ratstatt ga je aretiral Gestapo in za šest tednov zaprl v kaznilnico. Potem se je za njim zgubila vsaka sled. Šele sedem let po osvoboditvi smo dobili sporočilo, da je umrl. Mi tvu ni nihče črhnil besede. Ko smo odhajali v taborišče, je bila naša vas slovenska. Ko smo se vrnili, je bilo drugače. Med vojno je bila slovenščina v šoli in javnem življenju zatrta, odpovedali pa so seji zlasti tisti, ki so bili v času kampanje za priključitev Koroške k Jugoslaviji bolj zagrizeni Slovenci kot mi, ko pa je ta možnost odpadla in je b^ja podpisana avstrijska državna pogodba, pa so se spremenili v najhujše nasprotnike Slovencev in slovenščine. Mene so že prej preganjali in pretepali in leta 1949 sem šel zaradi bega pred nasiljem ilegalno na gimnazijo v Radovljico. Do leta 1962 sem bil celo samo jugoslovanski državljan. Avstrijskega so mi vzeli tako kot mnogim, ki smo se izrekli za Slovence in ne za Avstrijce. . Sedaj je nekoliko boljše." Zakaj? Ali morda zato, ker se je v Sloveniji spremenil režim ali zaradi demokratičnejšega vzdušja na Koroškem oziroma v Avstriji? "Razmere so se umirile in tudi mi smo se spremenili: nekateri Slovenci so postali apatični, drugi so se vdali usodo, jaz pa sem med tistimi, ki smo prepričani, da je treba na slovenstvu in na naših pravicah vztrajati. Nekaj se da doseči. Ustavno sodišče je pred nedavnim razsodilo, da se mora slovenščina na dvojezičnem območju poučevati tudi v 4. razredu. Celovec ima uradno pravico do dvojezične šole. Našteli bi lahko še nekatere uspehe. Pritiski oblasti so manj grobi, čeprav so sedaj nevarni Slovenci, ki hočejo posloveniti Koroško, prej pa sta bila nevarna komunizem in komunistična Jugoslavija." Na proslavi brambovcev na Ulrichovi gori Na Koroškem sedaj vlada Haider. Se bo z njim položaj Slovencev še poslabšal? "Haider je strašno ambiciozen, spreten in sposoben politik. Na oblast je prišel s pomočjo drugih dveh velikih strank, socialdemokratske in ljudske, ki sta se izpeli v svojem vladanju. Njuno vladanje je bilo absolutno: če nisio bil član ene ali druge, si težko dobil službo. Na Koroškem so dobile Haiderjeve ideje rodovitna tla, čeprav moram reči, da do Slovencev ni hujši od prejšnjih vladajočih strank. On se celo z nami pogovarja. Če bi hotel k njemu, bi me takoj sprejel. Jaz se ga ne bojim. To sem povedal tudi francoski televizijski ekipi, ki me je spraševala o tem. Bojim pa se ljudi, ki prevzemajo njegovo miselnost in se ne zavedajo posledic svojega početja. Pred kratkim so se tu v bližini pojavili nacistični simboli. O tem sem obvestil policijo. Teden je trajalo, da so napise na zidu odstranili, prometnega znaka z enakimi znaki pa se ni nihče dotaknil. O tem sem pisal v katoliškem časniku Nedelja in poslal v Kleine Zeitung članbek z ustrezno fotografijo. Pisma in fotografije niso objavili, tabla pa je zginila. Očitno imajo mediji nalogo, da takih primerov ne potencirajo, mimoidočim pa tudi ni bilo mar." Pred leti je bila pravo presenečenje vaša udeležba na bram-bovskem in heimatdienstovskem shodu na Ulrich bergu oziroma Ulrihovi gori. Zakaj ste šli tja? "Zaradi udeležbe na tem srečanju so me zelo napadali, zlasti naši. Na prireditev me je povabil tedanji šef koroških socialdemokratov Auserwinkler in me predstaviti kot žrtev fašizma. Opozoril sem ga, da bo to njemu bolj škodovalo kot meni, vendar je vztrajal. Bilo je prav zanimivo. Bil sem bolj zastražen kot ne vem kateri predsednik. Zaradi mene so v slovenščini zmolili en očenaš, duhovnik, protestantski in ne katoliški, pa me je posebej pozdravil. Organizatorji srečanja so le imeli slabo vest. Predsedniku brambovcev sem rekel, da jih ne obsojam zaradi tega. ker so bili v Hitlerjevi vojski. Če je kdo počenjal zločine in ga v Avstriji roka pravice ni našla ima dovoli težav s svojo slabo vestjo. Povedai sem jim, da so prav oni. ki trdijo, da so s krvjo branili mejo na Karavankah, izdali svojo deželo in jo predal; Hitlerju. To svojo zmoto in dejstvo, da je zaradi protifašističnega boja nastala sodobna Avstrija, bi morali priznati." Tudi Slovenija je netila prepire Bili so časi, ko so bili slovenski politiki na Koroškem medsebojno zelo skregani, v škodo manjšine. Sedaj le spoznavajo, da prepir nima smisla. Kako vi gledate na te stvari? "K prepirom je nekaj prispevala tudi matična Slovenija. Narejenih je bilo nekaj hudih napak. Peterle se je najprej, ko je prišel na Koroško, opravičil Haiderju za domnevne zločine partizanov na Koroškem. Haiderju ali komerkoli tu na koroškem še na pamet ne pride, da bi se opravičeval za številne zločine nad Slovenci. Potem je hotela Ljubljana Slovence na Koroškem tudi ideološko spraviti pod isto streho. Če ste vi v Sloveniji lahko različni, zakaj so potem nam odrekali pravio-co do različnosti. Zame je Slovenec tisti, ki je z dejanji za slovenstvo, ne glede kakšnega prepričanja je. Jaz na primer pišem za katoliški časnik Nedelja, čeprav smo bili vsi bralci in naročniki Slovenskega ves-tnika po dekretu papeža Pija XII izobčeni iz Cerkve. Ker nisem več hotel plačevati cerkvenega davka, so mi hoteli za 1500 šilingov kazni zarubiti celo stanovanje. Davek sem potem plačal in tudi uradno izstopil iz Cerkve. Voljan sem iti nazaj, če je Cerkev pripravljena priznati napako. O tem je bilo že nekaj pogovorov, sedaj pa je spet vse tiho. Vesel sem, da vodilni slovenski politiki na Koroškem spoznavajo nesmiselnost prepirov. Na to so jih opozarjali tudi Slovenci v Italiji, ki so že nekaj časa enotnejši. Ponovno trdim, da je za nas pomembna zlasti moralna podpora domovine, brez pod-pihovanja razlik, in ne le gmotna." Kakšno prihodnost napovedujete Slovencem na Koroškem? "Naša prihodnost je v naših rokah. Če se bomo sami zavedali svoje kulture, jezika in naroda, bomo ostali. Obstali bomo, če bomo začeli doma z otroki govoriti slovensko. Za nikomer se nam ni treba klečeplaziti. Biti moramo samozavestni, tudi ko boste v Evropski uniji. Sem proti vsakemu nacionalizmu, za pluralno družbo. Za Koroško bi moralo biti normalno, da jaz govorim z Avstrijcem v slovenščini, on pa v nemščini. To je prava dvojezičnost. Kdor pa misli, da mu bo otroke slovenščine naučila družba, se je slovenskemu jeziku že odpovedal." • Jože Košnjek AMZS V kranjski bazi AMZS so nam povedali, da so od petka do danes imeli 21 intervencij. Od tega so opravili 19 vlek nevoznih vozil, 3-krat pa so gorenjskim voznikom pomagali s popravili njihovih vozil na krajih, kjer je do okvar prišlo. GASILCI Kranjski gasilci so na cesti Kranj - Golnik odstranjevali raztresene kose blaga. V prometni nesreči, ki se je zgodila na hitri cesti pri Naklem - nadvoz za Strahinj so gasilci pomagali reševalcem pri oskrbi ponesrečencev in sanirali cestišče. Pohiteli so tudi v Tenetiše, kjer je zagorelo v smetiščni jami. V prometni nesreči, ki seje zgodila pri Sp. Brniku so gasilci nudili pomoč reševalcem pri transportu ponesrečenca in sanirali posledice prometne nesreče. Iz ulice J. Platiše 5 so jih obvestili, da se iz stanovanja v osmem nadstropju močno kadi. Gasilci so ob prihodu naleteli na zažgano večerjo. Jese niški gasilci so 11-krat spremljali vozila, ki prevažajo nevarne snovi skozi predor Karavanke. Dvakrat so vršili gasilsko stražo v Gledališču T. Čufarja. V železniškem podvozu Pod-mežakla pa so zapirali vodo. GORENJSKI NOVOROJENČKI Gorenjci smo v dneh od petka pa do danes dobili 16 novih prebivalcev. Največ rojstev so ponovno zabeležili v kranjski porodnišnici. Rodilo se je K) otrok, od tega 6 dečkov in 4 deklice. Najtežja je bila deklica, ki je ob rojstvu tehtala 3.950 gramov, najlažjemu dečku pa jc tehtnica pokazala 2.420 gramov. V jeseniški porodnišnici pa so imeli 6 rojstev, in sicer dve deklici in štiri dečke. Najtežji deček je tehtal 3.900 gramov, najlažji pa 2.720 gramov. 11RG EN CA V Splošni bolnišnici Jesenice je na internem oddelku nujno zdravniško pomoč potrebovalo 39 bolnikov, na pediatriji pa 6 otrok. Socialdemokratska stranka Slovenijt' Mestni odbor Socialdemokratske stranke Kranj vsem Kranjčankam in Kranjčanom čestita ob 1. maju - mednarodnem prazniku dela. Mestni odbor SDS Kranj IZ GORENJSKIH OBČIN GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si V radovljiški občini Tržič, 25. aprila - Lani je družba Petrol začela uresničevati projekt plinifikacije v tržiški občini. Plinovod je napeljan tudi do naselja Slap v Tržiču, kjer pa so delavci SCiP Tržič naleteli na dotrajan vodovod. Ko ho Komunalno podjetje Tržič zamenjalo salonitne cevi, bodo dokončali plinovod in izdelali priključek za tovarno lepenke. Zaradi del je na ovinku pred križiščem za vas Lom promet zaenkrat urejen s semaforjem. Od prejšnjega tedna je bolje prevozna cesta proti Tržiču, kjer so utrdili cestišče nad napeljavami in položili grobi asfalt. • S. Saje Občina že ima status turističnega območja Bohinjska Bistrica - Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem je pred kratkim občini Bohinj izdalo odločbo, s katero ji je na podlagi zakona o pospeševanju turizma podelilo status turističnega območja. Pridobitev tega statusa je za občino pomembna predvsem zato, da bo Lokalna turistična organizacija Bohinj iahko sodelovala pri ustanavljanju in oblikovanju programa nacionalne turistične organizacije, predpisala vsem obveznim članom članarino ter kandidirala pri nacionalni turistični organizaciji in državnih organih za različne spodbude razvoja turistične infrastrukture. • CZ. Poslovno manj uspešno leto Lesce - Alpski letalski center Lesce - Bled je lani ustvaril 75,5 milijona tolarjev prihodkov ali približno sedem milijonov tolarjev manj kot leto prej. Ker so bili izdatki Še nekoliko manjši, je bilo celo nekaj dobička (315 tisoč tolarjev), ki pa bo po sklepu upravnega odbora ostal nerazporejen. Viljem Ekar, ki je vodenje ALC-ja prevzel lansko jesen, ocenjuje minulo leto za poslovno manj uspešno. Na to so vplivali predvsem slabo vreme v poletnih mesecih, večkratna podražitev naftnih derivatov, vojna na Balkanu, slaba motiviranost odhajajočega vodstva in uvedba davka na dodano vrednost, ki je vse storitve obremenil z I9-odstotnim davkom. Znesek kratkoročnih in dolgoročnih posojil je že presegel dve tretjini njihovega povprečnega letnega prihodka, kar bo močno oteževalo normalno poslovanje v naslednjih dveh letih. Najetje dolgoročnega posojila za postavitev kovinske konstrukcije za novi hangarje tudi preprečilo obnovo in zamenjavo letalskega "parka" in opreme. • CZ. Cerkev soglaša s širitvijo pokopališča Naklo, 21. aprila - Širitev pokopališča v Spodnjih Dupljah je že več let skoraj nerešljiv problem. Kot izgleda, ga bo sedaj vendarle moč razrešiti. Dupljanski župnik Franc Grahek je pristal na predlog za ureditev novih grobov na zemljišču, ki je cerkvena last. Sedaj bo na potezi občinski svet občine Naklo, ki je enkrat že obravnaval načrt širitve pokopališča. Takrat se večina ni strinjala z namero, da bi občina najela cerkveno zemljišče za te potrebe. Ker zaenkrat ni druge možne rešitve, bodo o tem odločali ponovno. To naj bi se zgodilo že na majski seji. Če se bodo svetniki strinjali s podpisom pogodbe, bodo dela lahko stekla še spomladi. Upravna enota je namreč že izdala dovoljenje za priglasitev del, zbrane pa imajo tudi ponudbe izvajalcev del. Za razširitev in ograditev novega dela pokopališča, kjer bi bilo zaenkrat okrog 50 grobov, bi potrebovali približno 2 milijona tolarjev. Denar bi bilo mogoče zagotoviti z rebalansom letošnjega proračuna. • S. Saje Zgornje Duplje, 21. aprila - Luni je bila med največjimi naložbami v občini Naklo obnova komunalnih napeljav v Zgornjih Dupljah. Večino del so končali jeseni, zato je ureditev ulic čakala do letošnje pomladi. V dveh ulicah so pred nedavnim položili grobi asfalt. Prihodnji mesec je predvidena še napeljava kanalizacije in omrežja kabelske televizije ter obnova vodovoda in električne inštalacije na 50-metrskem odseku do glavne ceste. Po končanih delih bodo junija položili še fini asfalt. Uredili bodo tudi brezino pod cerkvijo in na zelenici ob vaškem koritu postavili klop ter informativno tablo za spominski park Udinhoršt. Za ta dela bodo iz proračuna namenili okrog 8 milijonov tolarjev. • S. Saje Priprave na gradnjo treh kanalizacij Občinski svet je na seji v sredo potrdil investicijsko dokumentacijo za izgradnjo kanalizacijskega zbiralnika od Studenčic do Hraš ter kanalizacij v Gregorčičevi ulici v Radovljici in v Finžgarjevi ulici v Lescah. Radovljica - Kot je razvidno iz investicijske dokumentacije, ki jo je pripravilo javno podjetje Komunala Radovljica, naselja Studenčice, Žirovnica, Selo, Breznica, Doslovce, Smokuč in Vrba nimajo urejenega odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ampak fekalije iz greznic in ponikovalnic še vedno odtekajo v tla ali so speljane v bližnje potoke. To je tudi razlog, da so se na tem območju že lotili etapne gradnje kanalizacijskega zbiralnika Studenčice -Hraše - Lesce in Hlebce - Lesce, v okviru četrte faze pa bodo zgradili poldrugi kilometer kanala od nedavno zgrajene kanalizacije v Hrašah do naselja Studenčice. Na kanalizacijo bodo lahko priključili približno štirideset objektov ter s tem zaščitili podtalnico in potok Blatnica, načrt pa predvideva tudi možnost priključitve cone turistično poslovnih dejavnosti severno od Lesc in "navezavo" Žirovnice in okoliških naselij. Izgradnja zbiralnika od Hraš do Studenčic bo stala 76 milijonov tolarjev. Za naložbo naj bi 65 milijonov tolarjev zagotovili iz republiške takse za obremenjevanje vode, večino preostalega zneska naj bi prispevala občina iz proračuna, možni finančni vir pa so tudi republiška nepovratna sredstva. Letos naj bi pridobili upravno tehnično dokumentacijo, izbrali izvajalca del in začeli z gradnjo, ki pa naj bi jo končali prihodnje leto. Druga naložba, ki jo v občini načrtujejo, je izgradnja 450 metrov kanalizacije v osrednjem delu Predtrga v Radovljici, po Gregorčičevi in delno Ljubljanski ulici v Radovljici, kjer zdaj odpadne vode iz greznic in ponikovalnic večinoma odtekajo v tla. Na novo kanalizacijo, ki jo bodo "navezali" na že obstoječo na Langusovi ulici, naj bi se priključilo približno dvajset objektov na tem območju. Izgradnja bo predvidoma stala 22 milijonov tolarjev, od tega naj bi osemnajst milijonov zagotovili iz republiške takse za obremenjevanje vode, štiri pa iz proračuna. Letos naj bi pridobili upravno tehnično dokumentacijo, izbrali izvajalca in začeli z gradnjo, ki naj bi jo drugo leto tudi dokončali. Občinski svet je potrdil investicijsko dokumentacijo tudi za izgradnjo 250 metrov kanalizacije v Finžgarjevi ulici na severovzhodni strani Lesc. Vzhodni del ulice, med Savsko in Tovarniško ulico, je edini odsek na tem območju, kjer za zdaj še ni kanalizacije in probleme rešujejo s ponikovalnicami in greznicami. Novi kanal, na katere se bo lahko priključilo približno sedemnajst stavb, od tega sedem blokov, bodo "navezali" na kanalizacijo na Tovarniški ulici. Traso so izbrali tako, da bodo hkrati lahko gradili plinovod. Vrednost naložbe je 13 milijonov tolarjev, od tega naj bi 10,6 milijona zagotovili iz takse za obremenjevanje vode, ostalo pa iz občinskega proračuna. Z gradnjo naj bi začeli letos in jo končali prihodnje leto. • C. Zaplotnik Varovanje kulturne dediščine Pomoč pri obnovi zaščitenih stavb V radovljiški občini so se odločili, da bodo občanom pomagali pri obnovi spomeniško zaščitenih stavb, pri tem pa bodo upoštevali pomembnost kulturnega spomenika, potrebnost obnove in lokacijo stavbe. Radovljica - Občinski svet je na seji v sredo že sprejel pravilnik, ki določa namene za porabo denarja, skupine upravičencev, pogoje za pridobitev denarja, merila za oblikovanje prednostnega vrstnega reda ter postopek in način dodeljevanja denarja. Kot je razvidno iz pravilnika, bo občina svojim občanom - lastnikom spomeniško zaščitenih stavb na območju občine pomagala z ugodnimi posojili, z regresiranjem obrestne mere pri posojilih in z nepovratnimi sredstvi. Posojila bo namenjala za vzdrževanje in obnavljanje stavb kulturne dediščine ter za obnovo fasad in streh spomeniško zaščitenih stavb. Občani bodo posojila in druge oblike občinske podpore lahko pridobili le, če so lastniki stavbe, ki predstavlja kulturno dediščino ali kulturni spomenik, imajo dovoljenje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju za obnovo fasade ter odločbo Upravne enote Radovljica o dovolitvi priglašenih del. Občina bo med upravičence razdelila denar na podlagi javnega razpisa, pri tem pa bo lahko kot posebne pogoje določila tudi premoženjsko stanje prosilca in njegove družine, višino lastnih sredstev oz. dosedanjih vlaganj ter kreditno sposobnost prosilca oz. plačnika posojila. Pri ocenjevanju vlog bodo upoštevali pomembnost kulturncgii op o menika, potrebnost obnove in lokacijo stavbe. Župan bo na podlagi pravilnika objavil javni razpis, s katerim bo med drugim določil znesek denarja, ki ga bo za to namenila občina, pa tudi splošne in posebne pogoje za pridobitev občinske podpore, višino nepovratnih sredstev, obrestno mero, roke in še kaj. Popolne vloge bo obravnavala županova komisija, ki bo tudi določila prednostni vrstni red. Če bo prosilec porabil denar za druge namene ali bo v vlogi navedel neresnične podatke, bo denar moral vrniti in plačati še obresti. • C Zaplotnik Koga sploh zanima prihodnost blejskega turizma Kakšen izgovor bodo imeli Blejci letos "Blejci smo imeli srečo, da smo vojno na Balkanu lahko imeli za izgovor za slabo sezono. Kaj pa bomo imeli za izgovor letos?" se je vprašal eden od udeležencev javne predstavitve delovanja nove Lokalne turistične organizacije. Bled - Če bi sodili po udeležbi na javni predstavitvi Lokalne turistične organizacije (LTO) Turizem Bled, ki je potekala minuli četrtek zvečer na Bledu, bi lahko rekli, da blejskih turističnih subjektov prihodnost blejskega turizma sploh ne zanima. Od skoraj šeststo poslanih vabil se je predstavitve udeležilo manj kot petdeset ljudi, torej le peščica od skupaj 540 gospodarskih družb, podjetnikov in ostalih, ki bodo po novem obvezni člani LTO. Javno predstavitev je pripravi- potrebujemo združevanje, da la Občina Bled s ciljem, da širši javnosti predstavi organiziranost in delovanje LTO, v katero se bo preoblikovala dosedanja Direkcija za turizem Bled. Po zakonu o pospeševanju turizma naj bi LTO združila vse ponudnike turističnih in s turizmom povezanih dejavnosti, ki jih je na Bledu okrog 540. Vsi bodo obvezni člani nove organizacije, ki naj bi na usklajen način pospeševala razvoj turizma na Bledu. Po besedah župana Borisa Maleja je ustanovitev LTO pogoj, da je občina Bled pridobila status zaokroženega turističnega območja. LTO je ustanovila občina skupaj z 19 turističnimi subjekti, od hotelov, turističnih agencij do trgovskih hiš in bank. "Blejski turizem je letos na najnižji točki doslej, zaradi denacionalizacije večina hotelov še vedno nima znanih lastnikov. Zato na Bledu turizem premaknemo z mrtve točke in potisnemo ta voz naprej," je poudaril Malej. Po besedah Eve Štravs Podlogar, v.d. direktorice Direkcije za turizem Bled, ki se bo preoblikovala v LTO, bo nova organizacija imela več nalog, zlasti pospeševanje prodaje, informiranje, izdajanje promocijskih materialov, organiziranje prireditev, povezovanje z drugimi ustanovami. Po programu razvoja turizma do leta 2004 naj bi Bled postal klimatsko letovišče in mednarodni kongresni center. Število nočitev naj bi s sedanjih 400 tisoč povečali na 500 tisoč, seveda pa bosta nujni posodobitev in dopolnitev infrastrukture. Vsi blejski turistični subjekti bodo obvezni člani nove LTO, z njihovimi članarinami, katerih višina je različna, pa se bo letno zbralo med osem in deset milijonov tolar- jev. Prav obvezna članarina naj bi bila po mnenju nekaterih glavni problem. Toda kot je dejal eden od udeležencev javne predstavitve Roman Beznik iz podjetja Elvoinženi-ring, je večji problem na Bledu nezainteresiranost turističnih subjektov: "Žalostno je, da nas je danes tu tako malo. Če bo enako pri pobiranju članarine, bodo stroški izterjave večji od zbranih sredstev!" Tudi direktor Kompas hotela Vlado Kovač je izrazil razočaranje nad slabo udeležbo, nasprotoval pa je županovi oceni, da je blejski turizem danes na najnižji točki. "Bodimo optimistični, pa bo nekaj nastalo iz LTO in iz turiZ' 'ma na Bledu," je menil KovaC-V nasprotju s tem pa je om slišati tudi mnenje, da bo pr0" jekt LTO na Bledu propadel i*1 da so Blejci imeli srečo, da ji111 je bila vojna na Balkanu izgovof za slabo sezono. Kaj pa bom0 imeli za izgovor letos? se i6 vprašal eden od udeležencev. Dobro pripravljene predstav'*' ve se je udeležil tudi v.d. direk' torja Slovenske nacional^ turistične organizacije Frai>cl Križan, minister za turizem Janko Razgoršek pa seje opfa' vičil. • Urša Peternel Godba tudi v Bohinju Bohinjska Bistrica - V Bohinju doslej niso imeli svoje godbe, na prireditvah so vedno nastopale skupine iz bližnje okolic6 ali od drugod. Za letošnji praznik dela pa se bo Bohinjcem (in turistom) prvič predstavila domača godba, ki je začela z vajami v okviru predlani ustanovljenega Glasbenega društva Bohinj. V društvu so najprej nabavili trobente, nato flavte in sredi lanskega leta še klarinete, pri tem pa so jim poleg občine pomagala še nekatera podjetja, krajevni skupnosti tef posamezniki. Za igranje z instrumenti se usposablja enajst fantov in pet deklet, med njimi pa prevladujejo osnovnošolci-Pouk za posamična glasbila in skupne vaje imajo v osnovni šoli v Srednji vasi. • CZ. IZ GORENJSKIH OBČIN Seja jeseniškega občinskega sveta GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Zelena luč agenciji Gora Občinski svetniki podprli ustanovitev razvojne agencije Zgornje Gorenjske - Pobudnice radovljiška, žirovniška in jeseniška občina - Agencija naj bi pospeševala malo gospodarstvo, turizem, razvoj podeželja in sodelovala pri regionalnih razvojnih projektih - Podobna delujoča agencija škofjeloška Sora Jesenice, 25. aprila - "Na območju Zgornje Gorenjske sta volja in potreba za skupni razvoj, zato moramo to agencijo čimprej spraviti na noge in najti najugodnejši način za njeno ustanovitev," je v razpravi o ustanovitvi Razvojne agencije Zgornje Gorenjske, med drugim dejal jeseniški župan Boris Bregant. O njeni ustanovitvi so, svetniki govorili že na februarski seji, odlok o ustanovitvi pa sta sprejela tudi radovljiški in žirovniški občinski svet. Pobudnice ustanovitve agenci- niki in Gorenja vas-Poljane in Je> ki naj bi se kratko imenovala kar Gora, so bile jeseniška, radovljiška in žirovniška občila, med ustanoviteljicami pa bosta poleg omenjenih tudi blejska in kranjskogorska občina. Po vzoru podobne škofjeloške razvojne agencije Sora, ki vključuje že več kot sto kmetij z občin Škofja Loka, Žiri, Želez- med drugim ponujajo naravne izdelke iz škofjeloških hribov, naj bi tudi jeseniška skrbela za razvoj malega gospodarstva, turizma, podeželja in za urejanje urbanih središč, pomembno vlogo pa naj bi imela tudi pri pripravi in izvajanju regionalnih razvojnih programov. Denar za delovanje bodo pris- pevale občine ustanoviteljice, jeseniška občina pa naj bi zagotovila poslovne prostore. Jeseniški svetniki so se strinjali z ustanovitvijo Agencije, poleg tega so imenovali tudi vršilca dolžnosti direktorja. To delo naj bi eno leto opravljal Jeseničan Stevo Ščavničar, ob tem pa je občinska svetnica Milena Koselj-Šmit opozorila, da v odloku ni bilo govora o vršilcu dolžnosti, ampak o direktorju, med svetniki pa je bilo slišati tudi pomislek, da brez statuta, ki ga še nimajo, niso določene niti pristojnosti niti obveznosti v.d.-ja. Zupan Bregant je pojasnil, da je slednje najugodnejši način za njeno čimprejšnjo ustanovitev. Z imenovanjem vršilca dolžnosti je dana možnost za registracijo zavoda, ki naj bi bila sredi maja. Svetniki so med drugim sprejeli tudi predlog odloka o določitvi šolskih okolišev za Osnovne šole Toneta Čufarja, Prežihove-ga Voranca, Koroške Bele in Poldeta Stražišarja ter jeseniške Glasbene šole in predlog odloka Gornjesavskega muzeja Jesenice, Natašo Kokošinek pa so imenovali za ravnateljico jeseniškega Muzeja. • R. Škrjanc Nadaljevanje na gorenjskem delu AC Najprej na odseku smrti V petek so podpisali pogodbo: odsek Naklo - Kranj vzhod na gorenjski avtocesti bo dobil še drugi vozni pas. Štiripasovnica v sedmih mesecih. Ljubljana, 25. aprila - V Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Sloveniji je končno prišel na vrsto tudi odsek Naklo -Kranj vzhod, ki se ga zaradi številnih nesreč že nekaj časa drži ime "odsek smrti". Naročnik gradnje DARS, d.d., je v petek sklenil s podjetji SCT, d.d., iz Ljubljane in Primorje, d.d., iz Ajdovščine pogodbo o dograditvi 8,7 kilometra dolgega odseka v štiripasovnico. Sedem mesecev od začetka del bo trajala gradnja dodatnih dveh pasov k sedanji •Jvopasovnici na avtocestnem odseku Naklo - Kranj vzhod. Na tem delu sta že skoraj končana viadukt Rupovščica in most čez Kokro, ki so ju začeli graditi Pred dvema letoma. Zdaj pa bosta SCT in Primorje Ajdovščina v pogodbeno tako imenovanem enotnem nastopu dogradila se preostali del dobrega osem in pol kilometra dolgega odseka. Gradnja bo veljala skoraj 2,2 milijarde tolarjev, s tem pa bo na Gorenjskem treba v prihodnjih letih zgraditi še nekaj nad 20 kilometrov štiripasovnih avtocest. Dela na odseku Naklo - Kranj vzhod pa bodo zaradi kratkega pogodbenega roka potekala pospešeno in bodo ob že zgrajenem delu in precej obremenjenem delu dvopa-sovnice ovirala tudi promet. Zato so izvajalci že vnaprej opozorili na strpno in previdno vožnjo. • A. Žalar Ohranjanje nekdanjih znanj Od pirhov do slikarij J^°privnik, 25. aprila - Februarja letos so se žene iz Koprivnika, k0rJuš in Jereke nad Bohinjem prvič zbrale in se v okviru u'turnega društva Valentin Vodnik Koprivnik dogovorile za prodani različnih del in znanj, ki jih bodo predstavile ob različnih Pr'ložnostih med letom. V.D. podpredsednika Vlade RS Marjan Podobnik je sprejel v Kristalni dvorani Vlade RS ustvarjalce in organizatorje Škofi jelošk ega pasijona. Po besedah Marjana Podobnika predstavlja Škofjeloški pasijon enega največjih kulturno-umetniških dogodkov v Sloveniji, saj je presegel meje amaterskega udejstvovanja na področju kulture in si kot tak zasluži posebno pozornost in priznanje. Se posebno priznanje in čast pa je namenil župana Igorju Drakslerju ter Marjanu Kokalju, režiserju Škofjeloškega pasijona, za izvedbo tako veličastne predstave. predsednica društva Marja Pan je pred velikonočnimi ra*niki ugotavljala, da je pro-am pravzaprav presenetil tudi j^6' ki so se dogovarjali zanj. 0j& 2ačetku seje namreč zbralo ^rog 20 mlajših in starejših tj ?*č'nk iz krajevne skupnos-Koprivnik, Gorjuše. Kmalu ta|Je Pro8ram različnih del pos-jj tako zanimiv in odmeven, fi So prišle gospodinje tudi od ri*god. ^e na začetku so se žene dei8o.VoriJe za različna ročna la >n se odločile, da bodo sep- tembra pripravile tudi razstavo med Vodnikovimi dnevi. Poleg znanj in del pa bodo predstavile tudi stare predmete, ki se skrivajo na podstrehah, pripravile bodo tudi jedi po starih receptih. Med rednimi srečanji vsak petek, ki bodo trajala do konca maja, so se učile vezenja, pletenja, štikanja, klekljanja, kuhanja, barvanja pirhov, slikanja na steklo. Učili pa sta jih med drugim Nataša Korošec in Ksenija Šest. Najstarejša udeleženka je stara čez 70, najmlajša pa 13 let. • A. Žalar v£QRENJSKA ON LINE: www.media-art.si Enoletna izključitev ostane Kranj, 25. aprila - Gimnazija Kranj bo imela po velikonočnih in prvomajskih počitnicah tri dijake manj. Tudi po ponovljenem postopku je namreč učiteljski zbor sklenil, da so dijaki Robi K., Blaž E. in Gašper S., osumljeni mučenja in pobijanja mačkov, izključeni za dobo enega leta. Ravnatelj Franci Rozman odločitve ni želel komentirati, saj je učiteljski zbor mnenja, da je bil primer že preveč odmeven in je tako čas, da se strasti javnosti umirijo. Je pa šola o svojem nespremenjenem sklepu, do katerega so prišli po pravilniku o šolskem redu, obvestila pristojne organe na minis trstvu za šolstvo in šport, je pojasnil Rozman. Glavni republiški inšpektor za šolstvo in šport Alojz Širee je bil v petek odsoten, tako da uradnega stališča inšpektorata, ki je zahteval ponovitev postopka, nismo uspeli dobiti. Kot je bilo moč ugotoviti, je kranjsko tožilstvo že prejelo kazensko ovadbo zoper omenjeno trojico. • S. Š. Kranj - Minuli teden so bili na celotedenskem obisku pri Folklorni Skupini Sava Kranj mladi folkloristi iz Gottingena. Obisk mlade folklorne skupine ASC je bil v okviru stalne izmenjave obiskov s slovenskimi folklornimi skupinami, s Folklorno skupino Sam Kranj pa sodelujejo ie kar 25 let. Člani otroške folklorne skupine ASC so imeli na Gorenjskem več nastopov - v Stražišču pri Kranju, v Bohinju, v Besnici, v Potočah in v Kranju pa so imeli nastope tudi za stanovalce Doma upokojencev. Petnajsti'lansko skupino mladih iz Nemčiji: so popeljali tudi na turistični ogled Kranja in Bohinja. • L.M., foto: Tina Doki Nevzdržni prostori inšpektorja za delo Jesenice, 25. aprila - Občani, ki obiščejo jeseniškega inšpektorja za delo, v objektu na Titovi 73, so nemalo presenečeni, saj stola, kamor bi se lahko usedli ni, če pa po nasvete pride večja skupina, se inšpektor Bogomir Ahac največkrat pogovarja kar na hodniku. V omenjeni stavbi so izpostava ZPIZ-a, Urad za delo in sedem različnih inšpekcijskih služb. Slednje delujejo v povsem neprimernih prostorih, inšpektor za delo, tržni inšpektor in zdravstvena inšpektorja pa se gnetejo \ prostoru velikem 14 kvadratnih metrov. Inšpektor za delo dnevno sprejme tudi 17 strank, na delovni mizi pa nima dovolj prostora niti ea računalnik. Na katastrofalne delovne pogoje je na zadnji seji jeseniškega občinskega sveta opozoriir tudi občinska svetica Milena Koselj-Šmit in ob tem poudarila, da ima delovni inšpektor čedalje več dela in številni! strank v pisarni skoraj ne more sprejemati, zato je predlagala, naj občinske strokovne službe na Jesenicah najdejo ustrezne prostore za omenjene inšpektorate. • R. Š. Kanalizacija in čistilna naprava Vodice, 25. aprila - V občini Vodice bodo poslej od vsakega porabljenega kubičnega metra vode plačali 40 tolarjev za gradno kanalizacij in čistile naprave. Odlok o uvedbi takse so sprejeli na seji občinskega sveta ta mesec. Načrtujejo, da bodo z uvedbo tega prispevka na leto zbrali okrog devet milijonov tolarjev. Taksa pa bo enaka za gospodarstvo in gospodinjstva. Sprejeti odlok določa, da bodo v občini pri porabi vode takso plačevali do uresničitve programa izgradnje kanalizacijskega omrežja in izgradnje čistilne naprave, najmanj pa tri leta. • A. Ž. Četrto srečanje Selanov Selo pri Vodicah. 25. aprila - Četrto srečanje prebivalcev slovenskih vasi Seio, Sela, Sele bo 24. junija v vasi Selo pri Vodicah Predsednik organizacijskega odbora letošnjega srečanja Alojz Kosec ob letošnjem srečanju pravi, da je bilo prvo v vasi Selo na Goričkem. Že takrat so se dogovorili, da bodo m tovrstnih srečanjih predstavljali kulturne, etnografske, gospodarske in turistične značilnosti posameznih krajev. Srečanja so bila potem iz leta v leto množičnejša. Pvega srečanja seje udeležilo blizu 300 prebivalcev iz 16 vasi Sela v različnih delih Slovenije. Na drugem srečanju v Opatjem selu se jih je zbralo že okrog petsto iz 18 vasi. Na lanskem tretjem srečanju po vrstu v Janškovem selu pa so bili prebivalci iz 26 vasi, zbralo pa se jih je okrog 900. "Letos pričakujemo v Selu pri Vodicah, kjer smo pripravili za črto srečanje poseben emblem in kuverto, prek tisoč udeležencev iz več kot tridesetih \asi. Sicer pa je v Sloveniji več kot sedemdeset krajev z imenom Selo, Sele, Sela ali podobno. Tudi geslo letošnjega srečanja bo "Da sc bolje spoznamo". Srečanje bo potekalo ob podpori Turistične zveze Slovenije in akcije Leto kulinarike in vina v turizmu. Tako kot prt vseh dosedanjih, ko so se prebivalci Sela pri Vodicah udeležili srečanj v različnih krajih Slovenije, bo Gorenjski glas pokrovitelj tudi osrednjega dogodka na Gorenjskem v Selu pri Vodicah. • A. Žalar Enota Kranj PISARNA ZA INFORMIRANJE IN SVETOVANJE Stritarjeva 8 4000 Kranj Tel.: 064/362-610 G) l d P d SLOVENIJA NACIONALNO ZDRUŽENJE ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA K sodelovanju še vedno vabimo ljudi z izkušnjo duševne bolezni ter njihove svojce. Sedaj ustanavljamo dve skupini, ki imata termina svojega prvega srečanja že določena. DEŽURNI NOVINAR ureja: Renata Škrjanc Žirovke in Žirovce vabimo v Čatež Pojutrišnjem: med tulipane Gorenjski organizatorji turističnih potovanj Vam ponujajo ekskluzivne avtobusne izlete z zares zanimivimi programi. Za vse programe v tej rubriki velja, da so cene za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa krepko nižje kot za nenaročnike! Cene, ki veljajo za naročnice in naročnike, vključno z njihovimi družinskimi člani, so pri vsakem izletu praviloma navedene v oklepaju. Zakaj krepko nižje cene? Prvič zato, ker je za vse izlete v tej rubriki GORENJSKI GLAS ■ več kot časopis, glavni medijski pokrovitelj, zato so to GLASOVI IZLETI. In zato, ker PIVOVARNA UNION, d.d. Ljubljana poskrbi, da na izletih nihče ni žejen. Dva milijona tulipanov in 'pleh muz'ka* Prvi dan letošnje spontalodnskerazstave v Arhoretumu Volčji Potok Vas Turistična agencija Integral Tržič vabi pojutrišnjem, v četrtek, 27. aprila. Pojutrišnjem bo "Gorenjski dan med tulipani", ko bodo v Arhoretumu igrali in paradirali gorenjski pihalni orkestri ter bodo popestrili uradno prvi dan letošnjega praznika pomladi v najlepšem slovenskem arhoretumu. Tam bo tudi sejem na 70 stojnicah, priložnostne razstave, Slovensko mesto, pokriti šotori z gostinsko ponudbo. Za mlajše in najmlajše je v Arhoretumu igrišče z velikimi gugalnicami, zato nikomur ne ho dolgčas.... Okrog parka ni neomejenega števila parkirnih prostorov in predlagamo, da se v Arhoretum najudohneje pripeljete z udobnim Integrulovim avtobusom. Vožnja se ho v prazničnem četrtkovem jutru pojutrišnjem začela v Tržiču, zatem ho avtobus naredil 'ovinek' do Kranjske Gore, s postanki na jeseniških postajah, skozi Žirovnico, Lesce, Radovljico, Kranj, Zahnico, Škofjo Loko, Smlednik, Vodice, Moste, Duplico pri Kamniku in do končne postaje tik pred vhodom v park. Zgodaj popoldan ho seveda povratek v obratni smeri. Za vse udeležence izleta ho pojutrišnjem pripravljena popotnica, vstopnica za ogled Arhoretumu in še kaj; cena izleta /prevoz, popotnica, vstopnina/je 2.800 tolarjevza naročnice in naročnike Gorenjskega glasa samo 1.700 SIT. V Arhoretumu ho z Vami tudi dežurna ekipa Gorenjskega glasa, ki jo ho vodil Andrej Zalar. Sobotna zabava v Gardalandu Turistična agencija Integral Tržič Vas vabi na en cel dan nore zabave v priljubljenem parku Gardaland naslednjo SOBOTO, 6. maja. Integralov avtobus ho peljal na relaciji Tržič- Radovljica-Kranj-Škijja Loka-Medvode-Gardaland. Vožnje je nekaj več kot 400 kilometrov v eno smer, a cena izleta je kljub temu izjemno ugodna: samo 7.800 tolarjev, v kar je vključeno: prevoz, malica in tudi vstopnina za park. Mimogrede, če boste potovali sami z avtom: zgolj vstopnina za Gardaland stane več kot 30.000 lir. Za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane jeskupna cena zgolj6.990 SIT. NOVO: za večje družine in prijavljene skupine Integral omogoča udeležbo po formuli "4+1"; torej petčlanska družina oz. skupina plača le 4 sedeže v avtobusu * 4 vstopnice. Ste že kdaj tako enostavno prihranili 7.800 SIT za dan nore zabave? Odhodi z gorenjskih avtobusnih postaj6. maja bodo zelo zelo zgodaj, tako rekoč 'sredi noči', povratek pa zelo pozno, proti nedejskemu jutru. Za vse, ki v Gardalandu še niste bili: poleg neskončnih možnosti zabave so v parku tudi restavracije s ponudbo hrane in pijače po zelo zmernih cenah. Integralov izlet v Gardaland v soboto, 6. maja, ho kajpak le, če bo zanj vsaj 40 prijav. V Lenti in Lendavo integral Tržič tudi v naslednjem mesecu pripravlja nakupovalni izlet na Madžarsko v Lenti na tradicionalni sobotni sejem. Datum izleta: sobota, 13. maj. Cena je še zmeraj izjemno ugodna, satno 3.900 tolarjev in vključuje prevoz z najudobnejšim Mercedesovim turističnim avtobusom, en velik slasten sendvič za popotnico in, po zaključku nakupov, še nekaj za zdravje: poldruga urica prijetne sprostitve v Termah Lendava v bazenih s termalno vodo hotela Upa. Ker 'Terme Lendava in Integral Tržič odlično sodelujeta, si bodo v hotelu lahko tisti, ki bodo po celodnevni rajži imeli 'pajčevino v želodcu', naročili večerjo po najugodnejši ceni. A tudi to sploh še ni vse: Integral Tržič naročnicam in naročnikom Gorenjskega glasa izlet v Lenti + Lendavo, z navedenim programom, omogoča 13. maja po ekskluzivni ceni 2.900 SIT. Relacija na začetnem in zaključnem delu izleta: Tržič- Kovor-Radovljica-Kranj-Stražišče-Školja Loka-Trata-Sinlednik-Vodice-Moste- Mengeš-Domžale. Kratko reportažo o izletu ho za Gorenjski glas pripravila Sandra Radoševič. V velenjski rudnik Drugi majski vikend ho v Tržiču tradicionalni MINIOS. En teden pred to mednarodno razstavo mineralov in fosilov, naslednjo soboto 6. maja, Vas Integral Tržič vabi na zanimiv izlet v Šaleško dolino. Najprej ho spust v velenjski rudnik je del rovov v globini 150 metrov urejen v Slovenski muzej premogovništva. Ogled muzejske zbirke ho v pravi rudarski opremi. Predstavitev rudarjenja je narejena multivizijsko, zato je obisk rudnika neponovljivo doživetlje -za Ttkof globoko pod zemljo postrežejo z rudarsko malico. Nadaljevanje inte-gralovega izleta ho v Termah Topolšica, kjer sta dva bazena s termalno vodo [36 ali 32 stopinj Celziju). V termah bodo pripravili dobrodošlico, po kopanju Vas ho čakala prima večerja, v restavraciji ho zalem zabavni večer oh živi glasbi. Cena izleta: 5.300 tolarjev, ki vključuje malico v rudniku, vstopnini za ogled muzeja in za terme, večerjo in prevoz. Za naročnice in naročnike Gorenjskega glasa je cena le 4.200 tolarjev. Integralov avtobus bo peljal na relaciji Tržič-Bled-Lesce- Rodovljica-Kranj-Škojja Loka-Smlednik-Vodice-Moste-Mengeš. Ker je Gorenjski glas glavni medijski pokrovitelj izleta, bo rajžala tudi Mirjam Pavlic. Geropeke - Čatež Avtobusni prevoznik Martin Pretili z Goropek bo celodnevni izlet v Posavje: v Kopitarno Sevnico, v Terme Čatež, Kartiizijo Plete/je, Agrariocveije ter priljubljeni čaleški Penzion LES. Izlet bo v soboto, 13. maja. Relacija: Goropeke-Žiri-Gorenja vas-Škojja Loka-Kranj-Mavčiče-Medvode-Catež. Za izlet sprejmemo le še tri prijave; če ho več interesentov, ho Martin Frelih kmalu pripravil še en podoben izlet - tudi z obiskom trgovine Kopitarne Sevnica. Petkrat najava majskih izletov V naslednjem mesecu Vas najboljši gorenjski organizatorji vabijo v. Zdravilišče Luško v sredo, 17. maja, z ogledom Pivovarne Laško; v Dolenjske toplice v petek, 19. maja; v Logarsko dolino do slapu Rinka in hotela Plesni k ter zalem v Terme Topolšica v soboto, 20. maja; za ljubitelje morja bo izlet v Portorož v torek, 23. maja ter zatem še v Mozirski gaj, Letuš in Topolšica v soboto, 27, maja. Podrobnosti v petekovi številki; za naročnice in naročnike cena nobenega od teh izleletov garantirano ne bo višja od 5.000 tolarjev, v programu je vsakič nekaj zanimivih ogledov ter zatem sprostitev v pokritih bazenih, za likofpa kajpak večerja. Prijave sprejemamo 24 ur na dan Za informacije in prijave sta Vam celo leto 2000 - poleg telefonskih številk organizatorjev teh izletov (npr. Integral Tržič - 04/59-63-280). vselej na razpolago. 24 ur dnevno, NAJNOVEJŠI TELEFONSKI ŠTEVILKI Gorenjskega glasa: 04/201-42-47 in 04/201-42-00. Vsak Jelovnik med 7 in 15. uro, ob sredah do 17. ure, so za prijave na razpolago tudi telefonske številke 04/201-42-48; ali 201-42-49 in tudi 201-42-44. Ob prijavi sporočite tudi, na kateri postaji želite počakati organizatorjev avtobus. Ob prijavi je možno tudi izbrati svoj sedež v avtobusu. Vendar: rezervacija sedeža velja samo z vplačilom celotne cene izleta! Srečanje v jeseniškem domu upokojencev Obisk za dobro voljo Pred nedavnim 200. srečanje ene od šestih domskih skupin za samopomoč Cvetje v jeseni - Sodelovali v projektu K meni prisedi - Srečanje s svojci postaja tradicionalno - Oskrbovanci veseli obiskov, ki vnašajo v dom veselje in življenjsko radost. Jesenice, 25. aprila - V jeseniškem Domu upokojencev dr. Franceta Bergelja so učinki domskih skupin za samopomoč vidni. Najboljši dokaz so zadovoljni, optimistični in ustvarjalni oskrbovanci, ki se ukvarjajo s številnimi ročnimi deli, hodijo na izlete in prirejajo različne družabne prireditve. V domu delujejo skupine Spominčice, Nagelj, Planika, Prijatelji, Aljaževa skupina in Cvetje v jeseni. Slednja je pred časom imela že svoje 200 srečanje, kjer člani sodelujejo v družabnih igrah, pojejo, pišejo pesmi in v sproščenem klepetu izmenjujejo izkušnje. Izkazalo se je, da sta družabnost in ustvarjalnost odlično zdravilo proti demenci. Skupina Cvetje v jeseni, ki jo med drugimi vodi tudi Kristina Koražija, zunanja sodelavka in socialna delavka, ima 14 članov. Ob lanskem letu starejših so sodelovali v vseslovenskem projektu K meni prisedi, s katerim so v knjigi zbrali prispevke domskih skupin slovenskih domov upokojencev. Jeseničani so svoja poimenovali Cvetje v jeseni in Najina jesen, sprejeli pa so tudi zamisel republiškega projekta Skupin starih za samopomoč. Pred šestimi leti so pripravili tudi prvo srečanje s svojci, nedolgo tega pa so se člani skupine Cvetje v jeseni s svojci vnovič srečali. Ob tej priložnosti so Petru Kusterletu ob njegovi osemdesetletnici člani blejske lovske družine izročili plaketo, saj je omenjeni eden njihovih najstarejših članov. Na srečanju je nastopil del moškega pevskega zbora Vintgar, Ivanka Uršič je prebrala skupinsko kroniko, Marija Svetina je prispevala svojo pesem Rada kupila bi smeh, obiskovalce oziroma svojce je pozdravila tudi Metka Gostič, direktorica doma, domsko osebje pa je poskrbelo za pogostitev. Srečanja seje udeležila tudi nekdanja oskrbovanka, ki se je vrni- Ne v svoji sobi, ampak v prijetnem klepetu mineva srečanje s svojci skupine za samopomoč Cvetje v jeseni. la domov, še vedno pa rada obišče svoje nekdanje sostanovalce. Svojci so zamisel sprejeli z navdušenjem, saj lahko večino dneva preživijo z bližnjimi v prijetnem klepetu in spremljanju zanimivega programa, oskrbovancem pa prinesejo dobro voljo in so vez z zunanjirn svetom. Družabno srečanje naj bi ponovili že jeseni. • R. Škrjanc Kranjske prireditve ob Dnevu Zemlje Vrnimo naravi zelenje! Dan Zemlje namenjen ozaveščanju o ohranitvi našega planeta - Opozorilni projekti in prireditve -Kranjsko Turistično društvo in Zeleni brezplačno delili lončnice, sadike sadnega drevja in grmičevja. Kranj, 25. aprila - Pesimisti in večni dvomljivci vihajo nos in pravijo, da en dan pozornosti v letu Zemlje vsekakor ne bo rešil. Delno jim je treba pritrditi, vendar bi bile brez tega dne in številnih akcij, ki jih slednji spodbudi, razmere še veliko slabše. Minula sobota je bila med drugim tudi v znamenju 22. aprila - Svetovnega dneva Zemlje, ki je namenjen ozaveščanju o pomembnosti ohranitve našega planeta in izboljšanju življenja na njem. Pobuda izhaja iz civilne družbe in je stara vsaj 30 let. Čedalje hitrejši razvoj industrije je spodbudil po eni strani degradacijo okolja, po drugi pa čedalje aktivnejši odnos do našega planeta. Ob Dnevu Zemlje so posamezniki in številna društva ter organizacije pripravili prireditve, s katerimi so opozorili na onesnaženost Zemlje in Zemljane povabili k celoletni skrbi zanjo. Kranjsko Turistično društvo je tega dne na Glavnem trgu delili prospekte mesta Kranja in okolice ter brezplačne lončnice. Podobne akcije so se lotili Zeleni Kranja, ki so svojo stojnico postavili na Maistrovem trgu ter mimoidoče ozaveščali o pomenu skrbi za naravo in brezplačno delili sadike grmovnic, vrtnic in sadnega drevja. Razdelili so okoli 50 sadik in akciji namenili približno 100 tisoč tolarjev. "Take akcije so pomembne/za osve-ščanje ljudi, saj nas spomnijo, da smo sestavni del narave. Letos smo se je prvič lotili na tak način, podobne akcije so bile po vsej Sloveniji, na Gorenjskem pa smo se je lotili le v Kranju," je pojasnila Vlasta Sagadin, podpredsednica Zelenih Kranja. • R. Škrjanc, foto: T. Doki Ob Dnevu Zemlje so na Maistrovem in Glavnem trgu poleg nasvetov o skrbi za ohranitev narave, mimoidočim delili tudi sadike cvetja, grmičevja in sadnega drevja. Kljub prepovedi se odlaganje nadaljuje Kupi smeti pred Dinosom Komunalni odpadki ne sodijo na cesto oziroma pločnik, ampak na komunalno deponijo, ki je za Mestno občino Kranj v Tenetišah," pravi direktor Dinosa Stanislav Pesjak. Kranj, 25. aprila - Pred poslopjem Dinosa se kljub veliki tabli, ki prepoveduje odlaganje vsakršnih odpadkov, vsak dan znova nabirajo kupi smeti. "Občani in samostojni podjetniki odlagajo na pločnik ceste Dru-lovka - Kranj ali pred vrata Dinosa raznovrstne odpadke," je razložil Stanislav Pesjak, direktor Dinosa. Tako se pred vrati Dinosa poleg odsluženega pohištva znajdejo tudi vreče s smetmi, talne obloge ter stara okna in vrata. "Komunalni odpadki ne sodijo na cesto oziroma pločnik, ampak na komunalno deponijo, ki je za Mestno občino Kranj v Tenetišah," pravi direktor Dinosa. Nevarne odpadke pa sprejemajo različna podjetja, kot so Petrol, OMV, Ekol in Kemis, je še dodal Pesjak. In kaj se zgodi z odpadki, ki so jih občani - kljub tabli, ki tovrstna dejanja prepoveduje -odložili na pločnik pred Di- nos? "Odpadki, ki so odloženi na pločnik ali pred vrata Dinosa, postanejo večinoma javni problem," pravi direktor Dinosa. Če odlagatelja odpadkov odkrijejo, zanj poskrbijo komunalni redarji kranjske mestne občine, sledijo pa še obravnava pred sodnikom za prekrške, pokritje nastalih stroškov in kaznovanje. Poročila o nedovoljenem odlaganju na pločnik pred Dinosom so posredovana Ministrstvu za okolje in prostor. Policijski postaji Kranj in komunalnemu redarstvu Mestne občine Kranj. Stanislav Pesjak meni, da bi problem lahko rešili "z poostritvijo kaZ' novalne politike in določene kontrole komunalnih redarjev. Kljub tabli, ki prepoveduje odlaganje vsakršnih odpadkov, in kljub kazni, ki grozi neoža; veščenim odlagalcem, občani "nadaljujejo z dovozom smeti i" karoserij," ugotavlja direktor Dinosa in upa, "da bodo kom«' nalni redarji v prihodnje uS' pešnejši." • Špela l- Dinos sprejema koristne odpadke vsak delavnik med 7. in 15. uro, ob sip1 dah do 17. ure. Med delov-ni m časom uslužbenci Dinosa tudi svetujejo občanom, kam z odpadki. Opozarjajo pa, da komunalni odpadki sodijo na komunalno deponijo in da j6 prepovedano odlaganje odpadkov pred poslopje podjetja. PIVOVARNA UNION GOSPODARSTVO ureja: Marija Volčjak Jeseniški jeklarji po dolgem času pripravljajo nov naložbeni ciklus Acroni posluje z dobičkom Acroni lahko s polnimi jadri zajame konjunkturo, kar se ni zgodilo že deset let. Kranj, april - Jeseniški Acroni je v letošnjih prvih treh mesecih ustvaril 69 milijonov tolarjev dobička, izboljšanje ni samo trenutno, saj v prihodnjih mesecih pričakujejo še boljše rezultate. Na zaposlenega dosegajo več kot 50 tisoč mark dodane vrednosti na zaposlenega, kar je za slovenske razmere že zelo dober rezultat. Po desetih sušnih investicijskih letih smelo načrtujejo naložbe, ki naj bi v prihodnjih petih letih znašale več kot 3 milijarde tolarjev, samo letos in prihodnje leto vsaj 2 milijardi mark; ekološke naložbe pa bodo v petih letih znašale 4 milijarde mark. Skratka, toliko dobrih stvari na tiskovni konferenci jeseniške družbe Acroni, ki spada v koncem Slovenske železarne, že dolgo nismo slišali. V Acroniju je 1.464 zaposlenih, povprečna bruto plača znaša 151 tisoč tolarjev, kar neto znaša 101 tisoč tolarjev. Kolektivno Pogodbo v celoti izpolnjujejo, oh zadnji plači so izplačali dodatek, bulji' rečeno nagado za ureditev tovarne, kije znašala 8 odstotkov Povprečne neto plače. V medsebojnem tekmovanju med obrati so v preteklih dveh mesecih polepšali tovarno, zasadili so tisoč novih dreves, v kratkem bodo razpisali javni natečaj za polepšanje pročelij in tovarniška poslopja ne bodo več tako siva in pusta. Predsednik uprave SŽ Matic Tasič pravi, da ima Acroni sedaj odlično vodilno ekipo, medsebojno si zaupajo in z njo zelo dobro sodelujejo. Glavni direktor prof. dr. Vasilij Prešern pravi, da ima Acroni letos vse možnosti, da postane najboljši v Slovenskih železarnah. Aprila je bilo poslovanje še boljše kot v letošnjih prvih treh mesecih, tudi za maj imajo naročil dovolj. Jeseniška jeklarna ima dandanes zelo prilagodljivo proizvodnjo, saj od naročila do dobave preteče le šest tednov. To pomeni, da se denar v Acroniju obrne šest do sedemkrat letno, pred petimi leti se je le dva do trikrat letno. Ker je proizvodnja zelo prilagodljiva, ne potrebujejo več toliko skladišč, kar seveda pomembno prispeva k boljšemu rezultatu. Marca so izdelali rekordnih 20.300 ton končnih izdelkov, v povprečju pa sedaj izdelajo 18 tisoč do 19 tisoč ton mesečno. Pred nekaj leti so jih izdelali 15 tisoč do 16 tisoč ton mesečno, napredek je torej izjemno velik. Veliko so postorili tudi za zmanjšanje proizvodnih stroškov, saj so pred dvema letoma za izdelavo tone jekla porabili 600 kilo-vatnih ur elektrike, danes je porabijo le 450 kilovatnih ur. "Letošnji rezultati so celo boljši od načrtovanih, Acroni je Prebil magično mejo zgube in letos posluje s čistim dobičkom. Vodilno ekipo smo zamenjali v drugi polovici leta l998, preteči je seveda moralo nekaj časa, da je prišlo do spremembe, kar nikakor ni bilo preprosto, saj je zahtevalo vsebinske in miselne spremembe v Acroniju," je uvodoma dejal Predsednik uprave Slovenskih železarn Matic Tasič in tokrat resnično ni skoparil s pohvalami na račun jeseniške Acronija, *i spada med jedrne družbe in Po Tasičevih besedah želi biti naJboljši znotraj koncema. Izboljšanje ni samo trenutno ."v letošnjih prvih treh mese-Clh smo ustvarili 69 milijonov tolarjev čistega dobička, kar je Več kot smo predvidevali, v primerjavi z enakim lanskim razdobjem je končni rezultat boljši jar za 430 milijonov tolarjev, •zboljšanje pa ni samo trenut-n°, saj v prihodnjih mesecih Pricakujemo še boljši rezultat," Je, dejal prof. dr. Vasilij Prešern, U pripisati, da so ustvaritili še za 380 milijonov tolarjev amortizacije in za 29 milijonov tolarjev drugih odhodkov. Plačali so vse finančne stroške, ki skupaj s tečajnimi razlikami predstavljajo dobre štiri odstotke kosmatega donosa. Izplačali so tudi vse plače, pri katerih v celoti spoštujejo kolektivno pogodbo. Boljša kot v preteklosti je tudi likvidnost, saj imajo žiro račun odblo-kiran že leto in pol, poravnali so večji del zapadlih obveznosti do domačih in tujih dobaviteljev. Skratka, dober rezultat nikakor ni papirnat, ker je država jeklarjem že z začetkom letošnjega leta priznala nekoliko cenejšo, evropsko primerljivo ceno elektrike, je bil rezultat celo boljši. "Verjel sem, da je to moč doseči, zato sem poleg sodelovanja v upravi Slovenskih železarn prevzel še vodenje Acronija. Za nami je dvajset mesecev trdega dela, predvsem sprememb organizacije, zniževanja stroškov, prestrukturiranja poslovanja, zlasti prodajnih poti. Acroni lahko po desetih letih, ko lastnih investicijskih sredstev praktično ni imel, računa tudi z večjimi naložbami. Predvsem pa Acroni lahko s polnimi jadri zajame konjunkturo v svetu, kar mu v zadnjih desetih letih zaradi različnih težav ni uspelo," je dejal Prešern. Pred dokončno sanacijo žlindre "Naša proizvodnja je v celoti prilagojena ekološkim standardom, ki jih sedaj usklajujemo z evropskimi. Lani je bila po naročilu vlade narejena študija o prihodnosti Slovenskih železarn v okviru EU, Acroni je dobil dobro oceno in vso podporo za predvidene ekološke naložbe, ki bodo v prihodnjih petih letih znašale približno 4 milijarde tolarjev. Nekaj jih je že v teku in lahko rečem, da smo pred dokončno žlindre," je dejal član Acro-nijeve uprave Branko Banko. Preprečili so že propadanje bele žlindre, ki pri ohlajanju ne razpade več v nadležni prah, ki je jezil prebivalce Slovenskega Javornika. Zgradili so dodatno rabna pri gradnji cest oziroma da jo bodo lahko prodajali. Razvili so nov postopek obdelave žlindre, ki je v poskusnem obratovanju pri izdelavi nerjav-nih jekel. Uporabljali naj bi jo pri gradnji cest, kar naj bi dosegli do konca letošnjega leta. To pomeni, da žlindre sploh ne bi več vozili na deponijo. Za reševanje problematike žlindre bodo letos namenili 900 milijonov tolarjev. Letos je predvidenih še 48 milijonov tolarjev za zmanjšanje škodljivih vplivov soliterne in florovodikove kisline na okolje. Prihodnje leto je predvidenih 150 milijonov tolarjev za odpraševalno napravo v jeklarni, 20 milijonov tolarjev za spiranje hlapov in 15 milijonov tolarjev za dograditev čistilne naprave v hladni valjarni in predelavi debele pločevine. Leta 2002 je predvidenih 100 milijo nov tolarjev za plamenski razred lastnega povratka, kar bo zmanjšalo prašenje. Do leta 2002 jih bo preselitev skladišča jeklenega odpadka na Belo veljala 500 milijonov tolarjev. Do leta 2003 bodo za zmanjšanje hrupa namenili 200 milijonov tolarjev, do leta 2004 za čistilno napravo za ni direktor Acronija. ob i ^mjonov tolarjev izgube, 'etošnji dobiček pa moramo Na tiskovni konferenci so spregovorili (od leve proti desni) predsednik uprave Slovenskih železarn Matic Tasič, glavni direktor Acronija prof. dr. Vasilij Prešern, njegov namestnik Ljubo Osovnikar in Branko Banko, kije v upravi zadolžen za tehnologijo in ekologijo. GZS o problematiki zunanjetrgovinske menjave Zagodli so jo avtomobili in nafta Storitve ne morejo pokriti primanjkljaja v blagovni menjavi s tujino. Kranj, april - Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je minuli četrtek pozornost posvetil primanjkljaju v tekoči plačilni bilanci Slovenije, ki se je lani povečal na kar na 581 milijonov dolarjev. Razloge je pojasnil dr. Jože Mencinger z Ekonomskega inštituta ljubljanske pravne fakultete, ki je dejal, da je k temu v lanskem prvem polletju prispeval velik uvoz avtomobilov, v drugem pa dražja uvožena nafta, svoje je seveda opravila tudi sprememba razmerja med dolarjem in marko. V lanskem prvem polletju, pred uvedbo davka na dodano vrednost, se je izjemno povečalo povpraševanje po avtomobilih, hkrati so naraščala potrošniška posojila. V drugem polletju se je avtomobilska mrzlica umirila, narasle pa so cene surove nafte, ki je bila kar nekaj let dovolj nizka, da je naši vladi pomagala zmanjševa- .Med jedrne družbe koncema Slovenske železarne poleg Acroni-sPadujo ravenski Meal, Noži in STO, po sanactfi je predvide-a *e privatizacija. Predvidena je tudi prodaja Acronija, vendar ° Prešernovih besedah ni potrebno prodati večinskega deleža. V ^""iju prihodnost vidijo v slovenskem koncernu, z večinskim *°»en$kim deležem, svojim kupcem pa ponujajo strateško part-f-*stvo. Največji domači kupci Acronija so Merkur in t OVl"<>tehna, ki skupaj kupita 50 tisoč ton izdelkov letno, Ro-0,natika 30 tisoč ton in Domel 7 tisoč ton. jamo za njeno postopno ohlajanje in omakanje, ukinili promet po nasipu, prašenje so zmanjšali tudi pri prevozu žlindre. Odlagališče, ki je preblizu naselja, bodo preselili v bližno jeklarno, kar je povezano z ureditvijo brežin jeza vodne elektrarne Moste. Tam nameravajo žlindro predelovati, da bo upo- odpadne vode 500 milijonov tolarjev. Leta 2005 jih bo razrešitev problema deponije veljala 600 milijonov tolarjev in do leta 2010 ureditev brežin jeza vodne elektrarne Moste in halde za žlindro I milijardo tolarjev. Skupaj bodo tako za ekološke naložbe namenili kar 4 milijarde tolarjev. • Marija Volčjak Lani je slovenski izvoz znašat 8,55 milijarde dolarjev, v primerjavi z letom poprej je z upoštevanjem cenovnih in medvalutnih razmerij stvarno porasel za 4 odstotke. Uvoz je znašal 9,95 milijarde dolarjev in je stvarno porasel za 7,9 odstotka. Nominalno je bil izvoz glede na leto poprej nitji za 5 odstotkov, uvoz pa za 1,5 odstotka. ti inflacijo. Dolgoročno na to nizke cene ni bilo moč računati, je dejal dr. Mencinger, ne glede na želje^in pritiske ZDA, saj se rusko gospodarstvo ne bo opomoglo, če sodček surove nafte ne bo veljal vsaj 25 dolarjev. Krepitev dolarja v primerjavi z marko pa je prispevala h kopnenju devizne rezerve banke Slovenije. Plačilna bilanca letošnjega januarja kaže nadaljevanje lanskoletnih gibanj, saj je primanjkljaj precejšen, kar je za januar nenavadno, zato dr. Mencinger ne vidi velikih možnosti za izboljšanje razmer. Po njegovem je težko pričakovati, da bi primanjkljaj v blagovni menjavi s tujino krpali s storitvami, saj bi težko povečali njihov izvoz. Konkurenčnejši smo pri industrijskem blagu in pri njem so nepogrešljive velike tovarne. Dr. Mencinger je napovedal poslabšanje položaja v trgovini s Hrvšako, ki je tretji največji kupec slovenskega blaga, saj bo v bližnji prihodnosti devalvirala kuna. Prav tako ni trden velik presežek v blagovni menjavi z drugimi državami nekdanje Jugoslavije, saj je tam kupna moč nizka. Precej ugleda pa smo si tam zapravili zaradi neizplačanih deviznih vlog Ljubljanske banke, tistih seveda, ki jih niso prenesli na domače banke. Kljub temu so po Mencingerjevem mnenju najbolj naravno okolje za slovenske naložbe. Dražja elektrika, višji regres Kranj, april - S 1. majem se bo elektrika za gospodinjstva podražila za 4 odstotke, za industrijo za 3 odstotke. Regres naj bi bil letos višji za 5 tisoč tolarjev. Vlada v odstopu je na četrtkovi seji pod vodstvom Toneta Ropa podražila elektriko, kar so utemeljili s potrebo o večjem prihodku Llesa in manjšim zaostankom za cenami gospodinjskega odjema za povprečjem EU. Zadnjič seje elektrika za gospodinjstva podražila decembra lani za 2 odstotka, za industrijo oktobra lani za 3,8 odstotka. Delodajalci so minuli teden soglašali s sindikati, da naj bi regres za letni dopust znašal po novem najmanj 107.712 tolarjev, izplačali naj bi ga do konca julija. Maja trije novi sejmi Kranj, 25. aprila - Na Gorenjskem sejmu pospešeno pripravljajo tri specializirane razstavno prodajne sejme. Pod naslovom Stavbno pohištvo in oprema stanovanja bosta predstavljeni ponudbi za individualno gradnjo. Na sejmu se bo predstavilo tudi združenje slovenskih stanovanskih zadrug. Hkrati bo potekal mednarodni sejem Kamen, ki bo predstavil izdelke iz naravnega kamna, granita, marmorja, cementninarske in teracarske izdelke in stroje za obdelavo, manjkali pa ne bodo tudi minerali in fosili. V okviru vseh treh sejmov pa bo tudi specializirana razstava Slovenski proizvod - Slovenska kakovost, ki bo tokrat že desetič zapored. Razstava naj bi pokazala stanje na slovenskem tržišču, kjer prevzemajo glavno vlogo uvoženi izdelki, vse manj pa je kvalitetnih domačih izdelkov. • A. Ž. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si 13 OBČINA JESENICE, Cesta maršala Tita 78, 4270 JESENICE, objavlja INFORMATIVNI RAZPIS ZA IZBIRO UPRAVLJAVCA TRŽNICE NA JESENICAH Vse zainteresirane podjetnike posameznike in gospodarske družbe, ki opravljajo trgovsko dejavnost, vabimo k oddaji ponudb za upravljanje tržnice na Jesenicah. Ponudba naj vsebuje: - dokazilo o registraciji za trgovsko dejavnost - program upravljanja tržnice s finančno konstrukcijo, - možnost sofinanciranja infrastrukturnega opremljanja tržnice Ponudbe naj ponudniki pošljejo v zaprti kuverti na naslov: Občina Jesenice, Oddelek za gospodarstvo, Cesta maršala Tita 78, 4270 Jesenice, s pripisom: NE ODPIRAJ - INFORMATIVNI RAZPIS, najkasneje do 12. 5. 2000. Občina Jesenice objavlja ta razpis izključno z namenom zbiranja ponudb in ni obvezujoč za izbor primernega kandidata. Vsi, ki bodo poslali ponudbe, bodo o nadaljnjih postopkih s strani občine obveščeni pisno. Boris Bregant, univ. dipl. inž. ŽUPAN Prilaganja tekstilne in obutvene industrije Na oba razpisa prispelo kar 62 vlog Kranj, april - Ministrstvo za delo in Zavod za zaposlovanje sta sredi marca razpisala sredstva za spodbujanje investicij v razvoj človeških virov in sicer za tekstilno industrijo 240 milijonov tolarjev in za obutveno 120 milijonov tolarjev. Na oba razpisa je prišlo kar 62 vlog, podjetja si želijo predvsem strateške delavnice in usposabljanje notranjih trenerjev za samostojno učenje v podjetjih. Vlada je pred k/>ncem lanske- usposabljanje zaposlenih s po- ga leta sprejela program prila- močjo notranjih trenerjev, uva- ganja tekstilne in oblačilne ter janje podjetniških varčevalnih usnjarske in obutvene industrije shem za stalno usposabljanje in notranjega trgu Evropske unije, izobraževanje zaposlenih, uva- ki naj bi ga uresničili do konca janje središč za samostojno leta 2003. Gre za pospeševanje učenje v podjetjih, podjetniškega razvoja in po- Namen obeh razpisov je torej večanja konkurenčne sposob- predvsem pomoč podjetjem pri nosti te industrije, ki se ukvarja poslovodenju in večjem znanju z velikimi problemi. Podpora je vseh zaposlenih. Pri tem gre za usmerjena na tri ključna po- združevanje sredstev zaposle- dročja: trženje, tehnološka pre- nih, podjetja in države, saj je nova in razvoj človeških virov. nova zahteva, da del sredstev Oba programa zajemata pove- zagotovijo tudi sami zaposleni, zane ukrepe ministrstev za gos- Koliko, je odvisno od politike podarstvo, za delo, za šolstvo podjetja in seveda od zaposle-ter za znanost in tehnologijo in nih samih. S tem se seveda poza tekstilno industrijo je bilo ob- veča odgovornost pri izbiri po-javljenih že enajst javnih razpi- sameznih programov, v katere sov, za obutveno pa deset. Mi- se vključijo zaposleni in doseže nistrstvo za delo in Zavod za za- večji izkoristek same naložbe, poslovanje sta v tem okviru sre- Na oba razpisa je prišlo 62 di marca razpisala za razvoj člo- vlog, največ za izvedbo stra-veških virov 240 milijonov tolar- teških delavnic in delavnic za do-jev za tekstilno in 120 milijonov ločanje strategije razvoja člo-tolarjcv za tekstilno industrijo. veških virov. Pri usposabljanju Ker gre za evropsko naravna- zaposlenih pa sc podjetja odloča- ne gospodarske spodbude, si jo za notranje trenerje in za uva- velja podrobneje ogledati, za janje središč za samostojno uče- kakšne oblike bodo razdelili de- nje v podjetjih. Manj zanimanja nar: strateške delavnice, delav- je za usposabljanje ključnih pos- nice za določanje razvoja člo- lovodnih kadrov in z uvajanje veških virov, izpopolnjevanje varčvalnih shem, ki zahtevajo ključnih poslovodnih kadrov, tudi sredstva zaposlenih. Število prebivalcev večje za 0,48 odstotka Število državljanov se ni bistveno spremenilo Kranj, april - Statistični urad je sporočil, da se je v Sloveniji število prebivalcev lani povečalo predvsem zaradi ureditve statusa državljanov drugih držav bivše Jugoslavije. Ob koncu lanskega leta je imela Slovenija 1.987.755 prebivalcev, med njimi je bilo 46.131 več žensk kot moških. Med njimi je bilo 6.659 tujcev s stalnim prebivališčem v Sloveniji, 31.506 tujcev z začasnim prebivališčem in 4.359 beguncev. Število prebivalcev seje lani povečalo za 9.421 oziroma za 0,48 odstotka v primerjavi z letom poprej. Lani se je najbolj povečalo število tujcev z začasnim oziroma s stalnim prebivališčem v Sloveniji in sicer za 2.699 oziroma za 7,6 odstotka v primerjavi z letom poprej. Povečanje je v znatni meri posledica urejanja statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje Jugoslavije. Število beguncev je se lani zmanjšalo za 481. Število državljanov Slovenije pa se lani ni bistveno spremenilo; naravni prirast je bil negativen in skoraj enak pozitivnemu selitvenemu prirastu. OBVESTILO Javno podjetje JEKO-IN, d.o.o., Sektor Komunala obvešča občane Občin Jesenice in Žirovnica, da bo med prazniki odvoz odpadkov potekal do 28. aprila po običajnem razporedu. V ponedeljek, 1. maja, odpadkov ne bomo odvažali, odvoz bo potekal od torka, 2. maja, do sobote, 6. maja, po običajnem razporedu, ki bo zamaknjen za en dan. Prvi pokojninski načrti jeseni Ustanovljena Prva pokojninska družba Prva pokojninska družba bo že z imenom pripovedovala, da je prva takšna družba pri nas. Kranj, april - Minuli četrtek je bila ustanovna skupščina Prve pokojninske družbe, v katero so družbeniki vplačali 400 milijonov tolarjev ustanovnega kapitrala. Zagotavljala naj bi 10 do 15-odstotni donos, vsekakor pa naj bi jim uspelo pridobiti 15 tisoč zavarovancev, kar je zakonski minimum. Večinski, več kot 60-odstotni deva tričlansko upravo, poleg lastnici Prve pokojninske predsednice Alenke Žnidaršič- družbe sta družbi Dej in Poteza Kranjc iz Deje je sedaj v njej storitve, preostali njeni ustano- Drago Simčič iz Poteze, vitelji, imajo tri do desetodstot- PPD bo morala pridobiti vsaj ni delež, pa so: Poštna banka 15 tisoč zavarovancev, kar je za- Slovenije, Donit Tesniti, FMR konski minimum. Pričakujejo, da Idrija, Imos holding, BTC jim bo to uspelo in upajo, da za- Ljubljana, Belinka holding, Is- radi sprememb v vladi ne bodo kra, Salonit Anhovo, Lesonit kasnili podzakonski predpisi ter Slovenska Bistrica in Termo bodo tako prve pokojninske Škofja Loka. Statut omogoča, načrte pripravili že jeseni. Lju- da se jih pridružijo še novi in si- dem bodo seveda morali predsta- cer za dodatnih 200 milijonov viti prednosti pokojninskega var- tolarjev kapitala. Vendar se bo čevanja, ki je pri nas novost, najprej število solastnikov po- Zato so že pripravili primerjavo večevalo z zmanjševanjem med dokladnim in naložbenim deležev družb Dej in Poteza, ki sistemom, ki kaže, da bi pri naj bi imeli Pa konca vsaka po 44.538 tolarjev bruto premije 20-odstotni delež. Znano je že, mesečno zavarovanec po seda- da bo solastnik postal tudi njem sistemu prejemal 78 tisoč Kompas. tolarjev mesečne pokojnine, po Za predsednico uprava PPD novem pa pri 5-odstotnem dono- je bila izvoljena Alenka Žni- su 139.310 tolarjev, pri 10-odstot- daršič-Kranjc, v začasni nad- nem 353.326 tolarjev in pri 15- zorni svet pa so bili izvoljeni: odstotnem 956.046 tolarjev. Janez Pergar iz Kompasa, Bo- Pri PDD obljubljajo 10 do 15- jan Kranjc iz Deja, Branko odstoten donos, na začetku Drobnak iz Poteze, Jože Mer- celo 20-odstotnega, saj bodo mal iz BTC, Andrej Kerniz nalagali v slovenske delnice. Se- FMR, Silvo Svete z Belinke, daj so podcenjene, zaradi pri- Dušan Šešok iz Iskre, Viktor bližno 60 milijard tolarjev let- Lenče iz PBS, Meta Krže- nega priliva iz pokojninskih Podlipnik iz Imosa in Darja Ci- družba pa naj bi se delnice po- mernan iz Terma. Statut predvi- dražile za 20 do 40 odstotkov. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si MEŠETAR Podjetje Komunala Kranjska Gora, d.o.o., v skladu s sklepom občinskega sveta občine Kranjska Gora z dne 19.4. 2000 objavlja ZBIRANJE PONUDB za nakup dvo ali trisobnega stanovanja na območju občine Kranjska Gora Pod naslednjimi pogoji: 1. Velikost stanovanja v izmeri 55 - 75 m2 s centralnim ogrevanjem, takoj vseljivo; 2. Lokacija stanovanja - območje občine Kranjska Gora, možno v naseljih Mojstrana, Gozd Martuljek in Kranjska Gora; 3. Stanovanje naj ne bi bilo starejše od 20 let; 4. Plačilni pogoji: 1/3 vrednosti stanovanja v 15 dneh po podpisu pogodbe, 1/3 do konca leta 2000, 1/3 v letu 2001; 5. Ponudnik naj v ponudbi predloži dokazilo o lastništvu stanovanja; 6. V ponudbi naj bo navedena možnost ogleda stanovanja. Ponudniki naj svoje ponudbe pošljejo priporočeno v zaprti kuverti in zapečateni ovojnici z oznako "Ne odpiraj - ponudba stanovanja" na naslov Komunala Kranjska Gora, d.o.o., Log 14, 4280 Kranjska Gora v 15 dneh po objavi razpisa. Pri izbiri ponudnikov bo komisija upoštevala naslednja merila: 1. Ponujeno ceno za m2 2. Kvaliteto stanovanja 3. Lokacijo 4. Plačilne pogoje Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni najkasneje v 5 dneh po odpiranju ponudb. Komunala Kranjska Gora, d.o.o. OBČINA ŠKOFJA LOKA JAVNI POZIV ,k vložitvi vlog za odmero komunalne takse Na podlagi Odloka o komunalnih taksah v Občini Škofja Loka (Ur. I. RS, št. 34/00) pozivamo fizične in pravne osebe, ki že opravljajo ali želijo opravljati gostinsko, trgovsko ali drugo sorodno dejavnost na javnih površinah pred obstoječimi gostinskimi in trgovskimi lokali v občini Škofja Loka v letu 2000, da do 1. 6. 2000 oddajo vloge na naslov: Občina Škofja Loka, Mestni trg 15, Škofja Loka. Vloga mora vsebovati: - velikost javne površine - opremljenost javne površine (ograja, podest, tenda. .) - čas uporabe javne površine Št.: 353-5/97 Škofja Loka, 19. 4. 2000 Zupan Igor Draksler Prosto je delovno mesto vzdrževalec elektronike Pogoji za sprejem: • končana srednja šola - smer elektronika; • znanje enega tujega jezika (angleškega ali nemškega); • primerne psihofizične lastnosti; • znanja s področja vzdrževanja strojev z elektronskim krmiljenjem; • samoinciativnost, dinamičnost, komunikativnost. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Savo Tires, d.o.o. - Kadri Škofjeloška c. 6, 4502 Kranj Podpore za pitanje telet na višjo težo Vladna uredba o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za leto 2000 predvideva denarne podpore tudi za pitanje telet na višjo težo po pravilih blagovne znamke, ki določajo tudi način prehrane živali in sledenje porekla od rojstva do zakola. Do podpor so upravičeni rejci, ki redijo živali po posebnem programu. Pogoj je, da so vpisani v register pri območni selekcijski službi, redijo teleta mlečnih pasem in teličke kombiniranih pasem, ki niso primerne za nadaljnjo rejo, in da teleta ob zakolu tehtajo vsaj 200 kilogramov žive teže. Višina podpore je 15.000 tolarjev na žival. Zahtevke za izplačilo podpor je možno vložiti trikrat na leto: od 1. do 30. julija za obdobje od 1. januarja do 30. junija, od 1. do 20. oktobra za obdobje od 1. julija do 30. septembra in 1. do 10. decembra za čas od 1. oktobra do 30. novembra. K zahtevku na predpisanem obrazcu je treba priložiti še potrdilo vpisu v register rejcev telet, pitanih na višjo težo, ter dokazilo o zakolu živali v registrirani klavnici, iz katerega je razvidna klavna teža. Državna pomoč čebelarjem Država bo tudi letos čebelarjem, ki so vpisani v register pri Veterinarskem zavodu Slovenije, subvencionirala nakup sladkorja za krmo čebel v Tovarni sladkorja Ormož. Državni prispevek bo znašal 15 tolarjev za kilogram, pri tem pa bo čebelar lahko kupil največ 12 kilogramov sladkorja na čebeljo družino in le za toliko družin, kot jih je registriral pri veterinarskem zavodu. Zahtevek bo treba vložiti najkasneje do konca septembra, priložiti pa bo treba še fotokopije računov za prodajo sladkorja čebelarjem in seznam upravičencev po čebelarskih društvih. Sofinanciranje zalog jedilnega krompirja Kmetijske zadruge in kmetijska podjetja, ki razpolagajo z ustreznimi skladišči za krompir, bodo tudi letos pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano lahko uveljavljala pokrivanje dela stroškov skladiščenja tržnih presežkov krompirja, pridelanega lansko leto v Sloveniji. Državne podpore bo možno uveljavljati le za zaloge, ki so nastale do sredine lanskega oktobra in za čas skladiščenja od začetka lanskega decembra do konca letošnjega marca. Mesečna podpora znaša 0,20 tolarja za kilogram, zadnji rok za uveljavitev zahtevka pa je 30. maj. Odkupne cene goved V Kmetijsko gozdarski zadrugi Sloga Kranj odkupujejo do dve leti stare bike prvega ocenjevalnega in plačilnega razreda po tolarjev (neto) za kilogram mesa, bike drugega razreda po 540^°' larjev, bike tretjega razreda po 530 tolarjev, četrtega razreda po 405 tolarjev, petega po 354 in bike šestega razreda po 283 tolarjev. Za telice in klavne prvesnice, stare do dveh let in pol, veljajo naslednje odkupne cene: prvi razred - 512 tolarjev (neto) za kilogram mesa, drugi razred - 470, tretji - 446, četrti - 380, peti - 338 in šesti - 262 tolarjev za kilogram mesa. OBČINA RADOVLJICA ŽUPAN Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, tel.: 064/700 230, 700 23 13, fax: 064/714 684 Na podlagi 13. člena Odloka o priznanjih Občine Radovljica (Uradni list RS, št. 4/91) in sklepa Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, objavlja župan Občine Radovljica RAZPIS ZA PODELITEV VELIKE PLAKETE, PLAKET OBČINE RADOVLJICA IN PLAKET ANTONA TOMAŽA LINHARTA Velika plaketa se podeljuje posameznikom, podjetjem, organizacijam in skupnostim ter društvom za izjemne uspehe na posameznih področjih življenja in dela, s katerimi so pomembno prispevali k razvoju in ugledu občine, posameznikom za življenjsko delo oziroma ob visokih jubilejih. Plakete občine Radovljica se podeljujejo posameznikom, podjetjem, organizacijam in skupnostim ter društvom za dolgoletno izredno uspešno delo na področju gospodarstva, družbenih in drugih dejavnosti v občini, ki je prispevalo k napredku in ugledu občine, za enkratne izjemne dosežke na posameznih po-dročjih življenja in dela ter za aktivno udeležbo v humanitarnih akcijah, zlasti pri reševanju življenj ali preprečevanju škode na premoženju. Plakete Antona Tomaža Linharta se podeljujejo posameznikom, kulturnim skupinam in organizacijam za izredne dosežke pri spodbujanju, organiziranju in širjenju kulturne dejavnosti med prebivalstvom, v organizacijah, v občini in v širšem družbenem prostoru, za posamezne uspehe pri kulturni in umetniški vzgoji mladine, za dolgoletno uspešno in ustvarjalno delo na kulturnem in umetniškem po~ dročju ter za dolgoletno delo in izredne uspehe na področju vzgoje in iz0" braževanja dosežene z delom v vzgojnoizobraževalnih in drugih organizacijah, z organiziranjem vzgojnoizobraževalne dejavnosti, s strokovnimi in raziskovalnimi deli in pri oblikovanju učnih sredstev. Predlogi za podelitev priznanj občine Radovljica s podatki o kandidatih in z obrazložitvami morajo biti predloženi najkasneje do 10-junija 2000 na naslov: Občina Radovljica, Grajska cesta 19, 4240 Radovljica, s pripisom: "PRIZNANJA". Nepopolnih in tistih predlogov, ki bodo prispeli po izteku roka, komisij3 ne bo obravnavala. Janko S. Stušek Župan Občine Radovljica POSLI IN FINANCE ureja; Marijja Volčjak Stečaji Novosti Ljubljanske borze Terminski posli in drugačna pravila Javni razpisi na področju turizma Država pomaga turizmu Kranj, april - Bonitetna hiša I, d.o.o., poslovne informacije iz Ljubljane nam je poslala seznam stečajev, likvidacija in prisilnih poravnav slovenskih podjetij, od 12. marca do 14. aprila letos. Tokrat je zelo dolg, saj je na njem kar 83 podjetij, med t!^WUSSEcn-. -d nj,mi je bila tudi ciT Ljubljanska borza bo pomagala pri vzpostavitvi miUjarao za turistične objekte. Za turistične prireditve 80 milijonov tolarjev, za turistične programe 147 milijonov tolarjev ter dobro 91 iz Kamnika, zanjo je bil stečaj začet in končan 22. marca. Za družbo Donit Laminati Medvode se je aprila lani začela prisilna poravnava, ki se je 27. marca letos spremenila v stečaj, stečajni upravitelj je Igor Bončina. Precej smo že pisali prisilni poravnavi oziroma stečaju kranjskega Gradbinca in njegovega Inženiring projekta. Prisilna poravnava za jeseniški Gradiš se je začela 14. marca, njen upravitelj je Veljko Jan. Stečaj seje 23. marca začel za škofjeloški LIO, kjer je stečajna upraviteljica Ksenija Ocvirk. V stečaj je šlo tudi nekaj manjših podjetjih. Za jeseniško podjetje IPI se je začel 9. marca, stečajni upravitelj je Franc Sladic. Za Markant Podrača pri Mavčičah se je stečaj začel in končal 24. februarja, za Mat Kranj prav tako začel in končal 14. februarja. Za kranjsko računalniško podjetje Opus seje stečaj začel 15. marca, isti dan za podjetje Planina na Trebiji pri Gorenji vasi, pri °beh je stečajni upravitelj Ladislav Hafner. Skupščina Toplic Kranj, april - Minuli petek je bila skupščina podjetja Grand hotel Toplice Bled. Njegovi lastniki se še niso odločili o ponudbi kranjske Save, ki še vedno želi kupiti Toplice, seveda Po precej nižji ceni. Večinski, kar 88,38-odstotni lastnik blejskega hotela Toplice je Slovenski odškodninski sklad, preostali delež ima Slovenska razvojna družba. Na skupščini so sprejeli poročilo o poslovanju v lanskem letu, ko so imele Toplice 730 milijonov tolarjev izgube. Zato je uprava v skladu /. zakonom o finančnem poslovanju pripravila ustrezne ukrepe, saj ocenjuje, daje nelikvidnost in preveliko zadolženost moč odpraviti s finančno reorganizacijo, ki vključuje tudi delni odpis terjatev v dogovoru / upniki, opustitev nedonosnih dejavnosti in odprodajo nepotrebnih sredstev. Glede ponudbe Save za nakup hotela se lastniki še niso odločili. Interevropa Express Hitra dostava paketov Kranj, april - Mednarodna špedicija Interevropa je uvedla hitro dostavo paketov in drugih pošiljk na celotnem območju Slovenije. Prevzemajo pošiljke do 32 kilogramov teže. Interevropa se svoje logistične storitve dopolnila z hitro dostavo Paketov, ki jo je poimenovala Interevropa Express. Z novo storitvijo je pokrila vso Slovenijo, saj ima poleg centrale v Ljubljani še vanajst območnih centrov. Kurirji pošiljko osebno prevzamejo in jo dostavijo v centralo, od tam nadaljuje svojo pot, dostava je prav tako osebna. Če naročnika ni na naslovu, ga kurir obvesti in Pošiljko dostavi kasneje, po dogovoru. Vsa vozila Interevrope Ex-Press so opremljena z GSM in GPS sistemom, z bareode sistemom in s čitalci kod, kar zagotavlja učinkovitost in zanesljivost Pri prenosu pošiljk. Cene storitev so odvisne od tega, če je pošiljka dostavljena na istem ali na drugem območju. Ponujajo tri oblike hitre dostave in ^cer takoj, naslednji dan do desete ure in naslednji delovni dan. •akojšnja dostava je na istem območju zagotovljena v treh urah ln na drugih v šestih urah. V večjimi uporabniki se glede cen posebej dogovore, sicer pa je moč plačevati z gotovino, s kreditno kartico, po pogodbi ali z izstavljenim računom. vse pošiljke so zavarovane do vrednosti 100 tisoč tolarjev. Prevzemajo pošiljke do 32 kilogramov teže. Posebno ponudbo imajo Za dostavo umetniških in muzejskih predmetov, numizmatičnih ln filatelističnih zbirk, plemenitih kovin, dragih kamnov ter banč-nih in vrednostih papirjev. borze v Sarajevu. Kranj, april - Ljubljanska borza in Mednarodna borza za opcijske in terminske posle MBOT bosta uvedli terminsko trgovanje, kar je po propadu Terminske borze že drugi njen drugi poskus, trgovali naj bi s pogodbami na borzne indekse in valute. S prihodnjem letom bodo združili borzni kotaciji A in B. Ljubljanska borza bo še letos pomagala postaviti borzo v BiH. Ljubljanska borza in MBOT sta pred kratkim podpisala pismo nameri, ki se na eni strani nanaša na trgovanje in na drugi na poravnavo terminskih poslov, je na petkovi tiskovni konferenci povedal direktor Ljubljanske borze Draško Veselinovič. Obe družbi morata vsaka za svoje področje pridobiti licenco Agencije za trg vrednostnih papirjev, podrobneje se bosta dogovorili v medsebojni pogodbi. Nadzorni svet borze je pred kratkim potrdil nova pravila Ljubljanske borze, ki naj bi začela veljati s prihodnjim letom, potrditi jim mora še Agencija za trg vrednostnih papirjev. Borzni kotaciji A in B nameravajo združiti v enotno borzno kotacijo, čemur bodo prilagodili merila za sprejem. Novost so tudi določbe o trgovanju z izvedbenimi finančnimi instrumenti in o sprejemanju potrdil o lastništvu in vrednostih papirjev tujega izdajatelja. Zaradi prilagajanja evropskim standardom bo borza 9 Republika Slovenija UPRAVNA ENOTA JESENICE Cesta m. Tita 78, 4270 Jesenice spravna enota Jesenice objavlja v skladu s 60. členom Zakona o varstvu oko|ia (Uradni list RS, številka 32/93 in 1 /96) JAVNO NAZNANILO franka Poslovni sistem Mercator, Dunajska 107, 1001 Ljubljana je zaprosil upravno enoto Jesenice za izdajo lokacijskega dovoljenja za gradnjo r9ovsko storitvenega centra in rušenje obstoječih objektov. M II. ozni vplivi na okolje so emisije v zraku, odpadki in hrup. Na podlagi lol<;acijske dokumentacije številka JI/2792-1/00 z dne 29. 02. 2000, ki j° Je izdelal Atelje za prostorsko projektiranje Jesenice, d.o.o., Pod goz-orn 2, Jesenice in poročila o vplivih na okolje številka 211400-jh/nz z dne jV-04.2000, ki gaje izdelal E-NET, d.o.o., LJUBLJANA, Ambrožev trg 5, lubljana je razvidno, da je nameravani poseg izgradnje trgovsko ontvenega centra Mercator na Jesenicah ocenjen kot sprejemljiv z vidi-a obremenitev in sprememb okolja, ker ne bo presežena dopustna stop-,a obremenjevanja okolja. Jav IIL vna predstavitev osnutka lokacijske odločbe za gradnjo trgovsko ontvenega centra in rušenje obstoječih objektov na zemljišču s parcelni-jj11 številkami 20/1, 20/2, 20/3, 18, 16/1, 16/2, 16/3, 16/4, 16/5 vse .o Jesenice ter poročila o vplivih na okolje bo v prostorih upravne enote esenice v času od 05.05.2000 do vključno 19.05.2000 v ponedeljek, °rek, in četrtek od 7.30 do 15.00, v sredo, od 7.30 do 17.00 in v petek, 7.3o do 13.00. Vsi krajani ter ostali interesenti imajo možnost ogleda °kumentacije ter dati pisne pripombe v priloženo knjigo pripomb. j IV. avna obravnava in zaslišanje nosilca posega v okolje bo v ponedeljek, <■ 05.2000, v sejni dvorani v pritličju stavbe občine Jesenice s začetkom D 17.00 uri. Na obravnavo so vabljeni vsi prizadeti krajank ^evilka 351-98/00 "atum 25.04.2000 Upravna enota Jesenice natančneje določila tudi pravila glede sporočanja cenovno občutljivih informacij javnosti, izdajatelji pa bodo poslovno javnost lahko obveščali tudi po elektronski poti. Ljubljanska borza je srdi aprila podpisala pogodbo s komisijo za vrednostne papirje federacije Bosne in Hercegovine, ki predstavlja prvi korak pri vzpostavitvi borze v Sarajevu. V BiH poteka privatizacija, v katerem želi sodelovati tudi Slovenija, saj bo projekt polovično sfinanciralo ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Ljubljanska borza bo prispevala svojo tehnologijo, ki jo je razvila ob vzpostavitvi lastnega borznega trgovalnega sistema BTS oktobra lani. To je že drugi tovrstni projetk za Ljubljansko borzo, saj je licenco lani že predala Republiki Srbski, določena dela bodo potekala letos. Oba spadata v dolgoročno strategijo Ljubljanske borze, ki zajema širjenje njenega vpliva na jugovzhodno Evropo, s po sebnim poudarkom na državah bivše Jugoslavije. V letošnjih prvih treh mesecih je promet na Ljubljanski borzi znašal 70 milijard tolarjev, tržna kapitalizacija vrednostnih papirjev je 31. marca dosegla 1.031 milijard tolarjev. Delež tujcev je z 8 odstotkov konec lanskega leta upadel na 7,1 odstotka, v promet borze pa so imeli manj kot enoodstotni delež. Kranj, april - Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem je tudi letos razpisalo sofinanciranje turističnih prireditev in programov, razpisa sta bila v petek, 21. aprila, objavljena v Uradnem listu. V kratkem bo objavljen še razpis za sofinanciranje obnove in razvoja turistični objektov. Razpis za sofinanciranje turističnih prireditev ministrstvo letos namenja 80 milijonov tolarjev, namenjeni so prireditvam od 16. novembra lani do 15. novembra letos. Država bo pokrila do polovico stroškov posamezne prireditve, vendar bo dala največ 5 milijonov tolarjev, le izjemoma tja do 8 milijonov tolarjev, vendar samo za prireditve nacionalnega pomena. Gre za nepovratna sredstva, v merilih je natančno zapisano, katere prireditve lahko kandidirajo. Drugi razpis je namenjen sofinanciranju turističnih programov, zanje je namenjenih 147 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev. Prav tako so namenjenih programom, ki so se oziroma se bodo odvili od 16. novembra lani do 15. novembra, letos. Prednost bodo imeli projekti lokalnih turističnih organizacij in bodo usmerjeni regionalno, povezovalno, ki bodo vključevali slovensko naravno in kulturno dediščino, ki bodo naravnani dolgoročno ter bodo prispevali k ugledu in prepoz- navnosti turistične regije in Slovenije. Ministrstvo jih bo sofinanciralo od 35- do 70-odstot-no; razvojne programe največ 40-odstotno, turistične programe največ 55- odstotno, vključevanje sakralne kulturne dediščine največ 70-odstotno, stroške izobraževanja do 35-odstotno oziroma 45-odstotno. Pri posameznem programu je najvišji možni znesek 10 milijonov tolarjev. Pri obeh razpisih bodo vloge, ki bodo prispele do konca maja odprli 5. junija, vloge, ki bodo prispele do konca avgusta, pa bodo odprli 4. septembra. Vsakič bodo razdelili približno polovico sredstev. V kratkem bo objavljen tretji razpis za 1.073.487.000 tolarjev nepovratnih sredstev za sofinanciranje obnove in razvoja turističnih objektov. Namenjena bodo pomembnejši turistični infrastrukturi na posameznih območjih, žičnicam in umetnemu zasneževanju in mladinskim domovom. Sofinancirali bodo največ 35 odstotkov naložbe, vloge bodo zbirali trideset dni. Razpis bo objavljen v eni do prihodnjih številk Uradnega lista. G^reidc Občina Bled, Občina Bohinj, Občina Radovljica, Gorenjska banka, d.d. objavljajo Kranj in Območna obrtna zbornica Radovljica A Z P I S za pridobitev posojil za pospeševanje razvoja enot malega gospodarstva s subvencionirano obrestno mero v občinah: Bled, Bohinj in Radovljica v letu 2000 1. Višina razpisanih posojilnih kvot po tem razpisu in namen Višina posojilnih kvot znaša: -v Občini Bled 59.500.000,00 SIT; od tega za dolgoročna investicijska posojila 34.500.000,00 SIT in za kratkoročna posojila 25.000:000,00 SIT, -v Občini Bohinj 56.000.000,00 SIT; od tega za dolgoročna investicijska posojila 36.000.000,00 SIT in za kratkoročna posojila 20.000.000,00 SIT, -v Občini Radovljica 142.000.000,00 SIT; od tega za dolgoročna investicijska posojila 80.000.000,00 SIT in za kratkoročna posojila 62.000.000,00 SIT. 2. Prosilci in prednost obravnave Za posojilo lahko zaprosijo prosilci iz posamezne občine, ki imajo sedež dejavnosti in kraj investicije v posamezni občini. Prednost pri odobravanju posojil bodo imeli prosilci: - ki zaposlujejo več delavcev oz. bodo zaposlili dodatne delavce, - ki opravljajo proizvodnje dejavnosti, - so njihovi programi ekološko naravnani in - ki opravljajo dejavnosti s področja turizma. 3. Posojilni in ostali pogoji: - Možna višina posojila: v odvisnosti od posojilne sposobnosti posameznega prosilca in možnosti zavarovanja posojila, vendar po prosilcu ne več kot 8,0 MIO SIT pri dolgoročnih posojilih in ne več kot 5,0 MIO SIT kratkoročnih posojilih v primerih prosilcev s področja občin Radovljica in Bled. Občina Bohinj nima te omejitve. Pri dolgoročnih posojilih mora prosilec zagotavljati najmanj 20% lastno udeležbo od predračunske vrednosti investicije. - Obrestna mera: - v Občinah Bled in Radovljica : T + 2,0% fiksna letno, v Občini Bohinj : T + 1,5 % fiksna letno. -Odplačilna doba: pri kratkoročnih posojilih do 12 mesecev, pri dolgoročnih posojilih do 5 let (do 60 mesecev). Način obračuna in plačila realnih obresti: obresti se obračunavajo in plačujejo mesečno. ■ Realno vrednotenje posojila: posojilo se revalorizira s temeljno obrestno mero, revalorizacija se mesečno plačuje. - Način vračanja posojila: v enakih mesečnih obrokih glede na dogovorjeno odplačilno dobo. - Bančni stroški odobrenega posojila: 0,5% od vrednosti odobrenega posojila, vendar ne manj kot 22.000,00 SIT pri dolgoročnih posojilih in ne manj kot 11.000,00 SIT pri kratkoročnih posojilih. - Poslovno sodelovanje prosilca z Gorenjsko banko: prosilec praviloma zagotavlja poslovno sodelovanje z banko. Konkretno obliko poslovnega sodelovanja dogovorita prosilec in banka. Poslovno nesodelovanje prosilca z banko ne more biti izločitveni kriterij pri odobravanju posojil s strani banke. - Možne oblike zavarovanje posojila: - Podjetja: praviloma, s predložitvijo akceptnih nalogov s pooblastilom za izpolnitev in menic z menično izjavo, - Samostojni podjetniki: praviloma s podpisom pooblastila banki za prenos sredstev z njegovega žiro računa in menic z menično izjavo, - v obeh predhodnih primerih pa v primeru slabše bonitete prosilca še z eno obliko zavarovanja skladno z bančnim pravilnikom o zavarovanju. 4. Seznam potrebne dokumentacije: Prosilci lahko dvignejo potrebno razpisno dokumentacijo in pridobijo dodatne informacije osebno na sedežu enote Gorenjske banke, Gorenjska c. 16, v Radovljici ali po telefonu št. 715-646, podjetja v oddelku naložb (I. nadstropje, int. tel. št. 46- Barbara Rauh), samostojni podjetniki pa v referatu posojil občanom (pritličje, int. tel. št. 48 - Alenka Kunej). Potrebno dokumentacijo prosilci lahko dvignejo tudi na sedežu Območne obrtne zbornice Radovljica, v Radovljici, Šercerjeva 18; prosilci iz Občine Bohinj pa tudi v ekspozituri banke v Bohinjski Bistrici in v tajništvu Občine Bohinj v Bohinjski Bistrici, Triglavska c.35. 5. Rok za oddajo vlog Rok za oddajo popolnih vlog je do vključno 20.5.2000. Popolne vloge po tem roku, bo banka po vrstnem redu prejema, obravnavala samo v primeru, da bodo posojilne kvote za posamezne namene še neizkoriščene. Vloge zbira banka na sedežu enote banke v Radovljici, Gorenjska cesta 16 in sicer za pravne osebe v oddelku naložb v I. nadstropju, za samostojne podjetnike pa v pritličju v referatu posojil občanov. 6. Sklenitev posojilne pogodbe in način koriščenja Na osnovi predloženih vlog in sprejema sklepa banke o pogojni odobritvi posojila ter po odločitvi Območne obrtne zbornice Radovljica o subvencioniranju obrestne mere, bodo prosilci sklenili z banko posojilno pogodbo. Po podpisu pogodbe in ureditvi zavarovanja, bo banka posojilojemalcu sredstva za kratkoročni namen nakazala na njegov račun, pri dolgoročnem namenu pa na njegovo željo do 30% pravtako na njegov račun, preostanek pa na račun dobavitelja opreme ali izvajalca del. 7. Ostalo Razpisovalke si pridržujejo pogojev iz tega razpisa. pravico spremembe Občina Bled Občina Bohinj Občina Radovljica Gorenjska banka, d.d. Območna obrtna zbornica Radovljica celoten pu>qMm tedna mkbik botih www. teden-mladih. III 9 9 9 organizator: KLUB ŠTUDENTOV KRANJ petek. 12.maj, slovenski Irg. ob 17.30 STRATUS, NUDE ZMELK00W megasrčkov tek po ulicah kranja nedelja, 14.maj, ob 10.30, glavni trg Klub študentov kranj glavni trg 20, 4000 kranj tel: 064 365411 KMETIJSTVO ______ureja: Cveto Zapiotnik Lovska zveza Slovenije Prepoved je nezakonita in strokovno sporna Ljubljana - Republiški inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je obvestil lovske organizacije, da bo inšpekcija do potrditve lovsko gojitvenih načrtov kaznovala kakršnikoli odstrel divjadi. V lovski zvezi ob tem poudarjajo, da je prepoved nezakonita, saj bi ministrstvo odstrel lahko prepovedalo le z odločbo v upravnem postopku, ne pa z grožnjo. Navodilo inšpektorata je po njihovem mnenju tudi strokovno sporno, saj s popolno zaščito divjadi povečuje tudi možnosti za škodo, ki jo divjad povzroča na kmetijskih zemljiščih, poljščinah in v gozdu. Lovska zveza je že napovedala, da škode, ki bo nastala v času prepovedi odstrela, ne bo poravnala. Za to, da lovsko gojitveni načrti še niso potrjeni, se lovci ne čutijo krive, ampak krivdo pripisujejo odgovornim na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V sporočilo za javnost so še zapisali, da so sporno navodilo spoštovali le zato, ker niso želeli, da bi se ponovno začela polemika o strokovnih sporih. • CZ. Lastniki gozdov so se organizirali Zasebna lastnina se ne spoštuje Ljubljana - V Sloveniji že nekaj časa deluje Združenje lastnikov gozdov in lovskih upravičencev. Združenje kot civilna organizacija zastopa interese od 250 do 280 tisoč lastnikov gozdov, pri tem pa se še posebej prizadeva, da bi bili vsi zakoni usklajeni z ustavo, ki v enem od členov govori tudi o zasebni lastnini. Za zdaj ugotavljajo, da se zasebna lastnina v Sloveniji še ne spoštuje, kar naj bi bilo razvidno tudi iz zakonov o gozdovih in o ohranjanju narave, še posebej pa iz štiriindvajset let starega zakona o lovu. V združenju se zavzemajo za vseevropsko certifikacijo gozdov, za sprejetje novega evropsko usmerjenega, sodobnega lovskega zakona, za včlanitev v CEPE - Evropsko združenje lastnikov gozdov in za povračilo škode, ki jo divjad povzroča na zasebnih zemljiščih. • CZ. Društvo podeželskih žena Blegoš Žene bodo zborovale Gorenja vas - Članice Društva podeželskih žena Blegoš se bodo v četrtek, ob sedmih zvečer zbrale v kulturnem domu v Gorenji vasi na rednem letnem občnem zboru. Predsednica društva Marjeta Kokelj bo poročala o dosedanjem delu, članice pa se bodo seznanile tudi z letošnjimi nalogami. Zbor bodo popestrile s kulturnim programom, v katerem bo dramska skupina podružnične šole Sovodenj zaigrala igrico Pomlad ima skrbi, zapela bo dekliška vokalna skupina Okarina, na harmoniko pa bo zaigral Miha Gantar z Malenskega vrha. Po uradnem delu bo še zakuska. • CZ. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Razstava pirhov Nagrade tudi za gorenjske pirhe Ljubljana - V atriju ljubljanske Mestne hiše so v soboto zaprli razstavo pirhov, ki so jo že desetič zapored pripravili pri Kmečkem glasu. Strokovna komisija je izbrala šest skupin pirhov, katerih avtorje so nagradili. Prvo nagrado je prejel Matjaž Plošinjak iz Rač, sicer dijak Škofijske klasične gimnazije Ljubljana Šentvid, drugo Lma Jerman, kmetijska tehničarka iz Radomelj, tretjo diplomirana slikarka Metka Gosar iz Ljubljane, četrto kmet Toni Benedik iz Selc, peto prodajalka Marja Čampa iz Lesc, posebno otroško nagrado pa predstavnice I. vzgojne skupine Zavoda za gluhe in naglušne Dom Frana Grma. • CZ. Državne podpore za planinsko pašo Pogoj je tudi pašni red Kranj - Vladna uredba o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za leto 2000 predvideva denarne podpore tudi za živali na planinski paši. Za krave molznice in kobile z žrebetom je podpora 8.000 tolarjev na žival, za presušene krave, mlado pitano govedo, telice, krave dojilje, nad eno leto stare konje in kobile brez žrebet 5.500 tolarjev, za "mlečne" ovce in koze 1.500 tolarjev in za "mesne" ovce in koze 1.000 tolarjev. Do podpor so upravičena kmetijska gospodarstva (planine), na katerih se pasejo živali. Za pridobitev podpor morajo izpolniti več pogojev. Eden je tudi ta, da se živali vsaj 80 dni pasejo vsaj na petih hektarjih absolutno travnatih površin na nadmorski višini najmanj 750 metrov. Obtežba pašnih površin v času planinske paše ne sme bili manjša od 0,5 GVŽ (glav velike živine) na hektar in ne večja od 2 GVŽ na hektar. Vse živali morajo biti oštevilčene, tako kot zahtevajo predpisi, pogoj pa je tudi pašni red, ki mora biti v primeru skupne uporabe potrjen na letošnjem občnem zboru pa sne skupnosti. Uredba še določa, da mora gospodar planine do 30. maja za planino poslati na kmetijsko ministrstvo Osnovni obrazec o kmetijskem gospodarstvu, do 15. julija pa še zahtevek, h kateremu je treba priložiti več dokazil, med drugim tudi kopijo zapisnika o prigonu živali na planinsko pašo. Prihodnje leto bo pogoj za uveljavljanje denarnih podpor za planinsko pašo tudi vpis planine v register skupnih pašnikov pri upravni enoti. • CZ. Javna razgrnitev gozdnogospodarskega načrta enote Škofja Loka Velika poškodovanost gozdov Na območju gozdnogospodarske enote Škofja Loka je 6.723 hektarjev gozdov, od tega je 3.749 hektarjev poškodovanih zaradi žleda, še 510 hektarjev pa iz drugih razlogov. Škofja Loka - Strokovne službe zavoda za gozdove so na podlagi analize dejanskega stanja in večletnih opazovanj gozdov na območju gozdnogospodarske enote Škofja Loka pripravile za to enoto osnutek načrta, ki določa pogoje za usklajeno rabo gozdov in poseganje v gozdni prostor, predvideva še dopustno izkoriščanje, hkrati pa nakazuje, kaj bi bilo v gozdu še treba storiti, da bi ga ohranili tudi za prihodnje rodove. Gospodarjenje poleg pridobivanja lesa, gojitve in varstva, graditve in vzdrževanja gozdnih cest in vlak obsega tudi usmerjanje razvoja živalskega sveta, ravnanje z gozdnim prostorom, opremljanje gozdov za druge rabe - in še bi lahko naštevali. Gozdnogospodarska enota Škofja Loka obsega 10.278 hektarjev ali 71 odstotkov površine škofjeloške občine, na tem območju pa je 6.723 hektarjev oz. 65 odstotkov gozdov. Njihova površina se je od obdobja 1957 - 1966, ko so izdelali za to enoto prvi načrt, pa do danes povečala za 350 hektarjev. 97 odstotkov gozdov je v zasebni lasti, ostali so v državni. Posest je tudi na tem območju precej razdrobljena. Le pet odstotkov lastnikov ima več kot 25 hektarjev gozda, 16 odstotkov od pet do 25 hektarjev, skoraj polovica od polovice do pet hektarjev in 30 odstotkov manj kot pol hektarja, pri tem pa je v lasti največjih lastnikov skoraj polovica vseh gozdov. V treh petinah gozdov je najpomembnejša njihova proizvodna vloga, to je za pridobivanje lesa in ostalih gozd- nih dobrin, pri eni petini so poudarjene ekološke vloge, predvsem varovalna in hidrološka, pri eni petini pa socialne vloge, med katerimi prevladujejo rekreacijska, turistična in estetska ter njihova vloga pri varovanju naravne dediščine. Med drevesnimi vrstami prevladujeta smreka s 35-odstotnim in bukev s 30-odstotnim deležem, dobro pa sta zastopana tudi graden in kostanj. Večji prirastek, večji tudi posek Lesna zaloga na tem območju se je od izdelave prvega načrta do danes povečala z enega milijona na 1,4 milijona kubičnih metrov, prirastek s 178 na 344 tisoč kubičnih metrov, temu primerno je narasel tudi posek. Medtem ko so v obdobju veljavnosti prvega načrta posekali 122 Razgrnitev od danes do 8, maja Osnutek gozdnogospodarskega načrta za enoto Škof/a Loka bo po sklepu ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano od danes, 25. aprila, do S. maja vsak delovni dan od 7. do 10. ure razgrnjen v prostorih krajevne enote zavoda za gozdove Škofja Loka na Partizanski cesti 22 v Škof i i Loki. Lastniki gozdov in tudi drugi bodo lahko v tem času vpisali pripombe in predloge v knjigo pripomb ali z njimi neposredno seznanili zavod na javni obravnavi, ki bo v ponedeljek, 8. maja, ob II. uri v sejni sobi krajevne enote Škofja Loka. tisoč kubičnih metrov drevja, so ga v minulem obdobju 229 tisoč, za obdobje 1997 - 2006 pa predvidevajo že 281 tisoč kubičnih metrov poseka. Več kot polovica gozdov (kar 3.749 hektarjev) je poškodovana od žledu, še 510 hektarjev pa "občuti" posledice snega, žuželk, divjadi, plazov in usadov ter sušenja. Na območju, ki ga je prizadel žled, je povprečna količina prizadetega drevja na hektar enaka predvidenemu povprečnemu hektarskemu etatu enote za desetletje 1997 - 2006 (43 kubičnih metrov na hektar). Premalo mladega gozda V zavodu za gozdove kot temeljne razvojne probleme izpostavljajo premajhno zavzetost lastnikov za izvedbo nujnih gojitvenih del, velik obseg poškodovanih gozdov, slabšo zasnovo gozdov v 30 odstotkih sestojev, premajhen delež mladih sestojev, erozijsko in tehnološko zahteven teren ter nadpovprečno obremenitev strokovnega kadra z usmerjanjem nege mladja, sanacije poškodovanih sestojev in odpiranja gozdov. Na vse te probleme vplivajo tudi ujme, poleg tega pa tudi prevelika obremenjenost lastnikov za sanacijo poškodovanih gozdov in premajhna zavzetost za nego mladih sestojev. Izvedba gojitvenih del je močno odvisna od državnih denarnih spodbud. Na majhni posesti je tudi težko uravnavati starostno sestavo sestojev. Močno je še zakoreninjena dosedanja tradicija odbiranja. V skoraj polovici gozdov so razdalje za spravilo daljše od štiristo metrov. Na zahtevnem terenu je tudi težavno uvajanje prilagojene gozdarske tehnologije. Po načrtu naj bi v desetletnem obdobju 1997 - 2006 posekali največ 281 tisoč kubičnih metrov drevja, od tega 116 tisoč "kubikov" iglavcev in. 165 tisoč kubičnih metrov lis-( tavcev. V naravno obnovo naj bi zajeli 565 hektarjev in v umetno 45 hektarjev, negovalna dela naj bi opravili na 589 hektarjih, varstvena pa na 62 hektarjih. Načrtujejo tudi izgradnjo 73 kilometrov novih traktorskih vlak ter preureditev 26 kilometrov že obstoječih. • C. Zaplotnik Ocenjevanje naravnih žganih pijač in suhega sadja Na Gorenjskem kuhajo dobro žganje Gorenjski žganja rji bodo na razstavi Dobrote slovenskih kmetij prejeli osem zlatih, sedem srebrnih in dvanajst bronastih priznanj. Najvišjo oceno je za hruškovo žganje dobil Milan Križ nar iz Delnic v Poljanski dolini, kar dve zlati pa Janez Urh iz Zasipa. Kranj - V Minoritskem samostanu na Ptuju bo od 11. do 14. maja tradicionalna, že enajsta razstava Dobrote slovenskih kmetij, ki jo pripravljajo republiška uprava za pospeševanje kmetijstva, mestna občina Ptuj in Obdravski zavod za veterinarstvo in živinorejo Ptuj. Na razstavi bodo tudi predstavili le mlečne in mesne izdelke, kruh in pecivo, vino, naravne žgane pijače, suho sadje, kis in olje. Komisija za ocenjevanje naravnih žganih pijač in sadja je že ocenila vzorce in odločila, kdo bo na razstavi dobil zlato, srebrno in bronasto priznanje. Med dobitniki priznanj je tudi veliko gorenjskih sadjarjev oz. žganjarjev. Zlato priznanje bodo prejeli Milan Križnar iz Delnic za hruškovo žganje, Janez Urh iz Zasipa za hruškovo in za jabolčno žganje, Franc Jerala iz Podbrezij za jabolčno žganje, Viktor Trdina iz Martinj Vrha za sadjevec iz hrušk in jabolk, Cirila Burjek iz Žirovskega vrha Sv. Urbana prav tako za sadjevec iz hrušk in jabolk, Janez Lotrič iz Kališ za hruškovo žganje 1998 in Jože Blaznik iz Zgornje Besnice za žganje iz jabolk. Srebrno priznanje bodo prejeli Ivo Potočnik iz Rovt pri Podnartu za jabolčno žganje, Alojz Razin-ger s Kupljenika za sadjevec iz hrušk in jabolk, Friderik Robič iz Srednjega Vrha prav tako za sadjevec iz hrušk in jabolk, Janko Jeglič iz Podbrezij za Matijovčevo viljamovko in za Matijovčev šnops iz hrušk in jabolk, Miha Burja z Bohinjske Bele za hruškovo žganje in Marjeta Kokelj z Mlake za tepkovec. In kdo so gorenjski dobitniki bronastih priznanj? Prejeli jih bodo Zvone Možina iz Dolenčic za hruškovec, Alojz Krek iz Žirovskega Vrha za češnjevo žganje, Franc Jerala iz Podbrezij za viljamovko, Mihael Kosmač z Dovjega za "ta domače" žganje iz jabolk in hrušk, Jože Čadež iz vasi Na Logu, Viktor Trdina iz Martinj Vrha, Marija Pazlar z Bleda, Marinka Gantar z Malenskega Vrha, Terezija Skumavec z Zgornjih Laz, Alojz Zupan z Bohinjske Bele in Jož« Toporiš iz Srednje vasi pri Goricah - vsi z3 sadjevec iz jabolk in hrušk in Izidor Hl^ banja iz Srednjega Vrha za sadjevec \1> jabolk, hrušk in sliv. Z delom je končala že tudi komisija P ocenjevanje suhega sadja. Janko Jeglič \1 Podbrezij bo dobil bronasto priznanje Z# Matijevčevo suho sadje - jabolka, Anani^' rija in Mihael Kosmač z Dovjega pa enako priznanje za "tadomače krhlje". • C. ZaplotniK Predlog zakona o kmetijstvu Zakon s tremi pomembnimi uredbami Kranj - Republiška uprava za pospeševanje kmetijstva in kranjski oddelek za kmetijsko svetovanje sta v okviru kmetijsko gozdarskega sejma v Kranju pripravila predstavitev vladnega predloga zakona o kmetijstvu. Kot je povedal državni sekretar ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But, se je Slovenija v pogajalskih izhodiščih za kmetijstvo zavezala, da bo do konca junija sprejela zakon o kmetijstvu, v naslednjih treh mesecih pa na podlagi zakona še tri pomembne uredbe: o ureditvi kmetijskih trgov, o okoljskih in krajinskih plačilih ter o programih razvoja podeželja. Uredba o kmetijskih trgih bo določila ureditev za trinajst kmetijskih pridelkov, veljala pa bo le do vstopa v Evropsko unijo, ko se bo Slovenija odpo* vedala svoji tržno cenovni politiki in bo prevzela tržno ureditev unije. Podobn0 bo tudi z uredbama o okoljskih in krfl' jinskih plačilih ter o programih razvoji podeželja. Veljali bosta le do vstopa Sl<* venije v unijo, ko bosta njuno vlog*5 nadomestila večletna programa, ki j** mora naša država še pripraviti in v pog#* janjih z Brusljem doseči čimbohša izh^" dišča. Slovenska vlada je predlog zakona 0 kmetijstvu že potrdila in predlaga^ državnemu zboru sprejetje po hitrefl1 postopku, ta pa bi ga po Butovi ocen1 lahko sprejel že maja. • CZ. , Zaključen 30. Teden slovenske drame v Kranju JUBILEJNI GLEDALIŠKI PRAZNIK Kakšna je slovenska dramatika dandanes in kakšne predstave izbirajo slovenska poklicna gledališča, kdo so najboljši artorji slovenskih dram, katera med šestimi tekmovalnimi predstavami je najboljša? To je le nekaj vprašanj, na katere je skušal odgovoriti letošnji že 30. Teden slovenske drame. Za Vladimirjo in Matjaža Zupančiča je kranjsko gledališče srečen kraj - doslej kar dve nagradi. Na večino teh vprašanj je odgovoril sam izbor selektorice festivala, svoje so povedale festivalske žirije. Najboljšo dramo, poslano na natečaj za Grumovo nagrado, je napisal Rok Vilčnik. Njegov dramski tekst z naslovom To je bil v tej sezoni uprizorjen v SNG Drama Maribor, kot spremljevalna predstava pa je tudi zaključil kranjsko festivalno dogajanje. Tsta žirija je odločala tudi o Grun-Filipičevi nagradi za* dosežke v slovenski dramaturgiji, prejela jo je Marinka Poštrak. Prav do zadnjega pa je bilo treba počakati na odločitev, kdo dobi nagrado za najboljšo predstavo. Po mnenju žirije je bil to Vladimir avtorja Matjaža Zupančiča, kije svoj tekst tudi režiral v Mali drami SNG Ljubljana. Dramsko svež in intenziven ter dramaturško in psihološko temeljito izdelan tekst ter sugestivna uprizoritev, je zapisala žirija in s tem razveselila ustvarjalce Vladimirja, še posebej pa avtorja in režiserja Matjaža Zupančiča, kije kljub slabemu počutju prihitel v Kranj in osebij no prevzel veliko nagrado iz rok ravnatelja Prešernovega gledališča mag. Tomaža Kukovice. Od soustvarjalcev predstave Vladimir je veselje z Zupančičem na odru delila le igralka Maša Derganc; v dvorani pa je zadovoljen sedel tudi Janez Pipan, ravnatelj ljubljanske drame. Je bil festival kaj bolje obiskan kot lani? Dvorana ni bila polna, pred gledališčem ni nihče povpraševal, ali je kakšna karta več. Lani je bil festival marca, pa obisk tudi ni bil ravno velik. Se bo festival spet pomaknil nazaj v februarski čas kot pred tridesetimi leti? To je le ena od možnosti, organizatorji pa bodo seveda do prihodnjega festivala najbrž iskali še nove načine, kako gledališki praznik tudi po tej plati ne le po vsebinski narediti res prazničen. Lea Mencinger, foto: Tina Doki Kaj so rekli gledalci? TOPLA POMLAD ODGANJA OBČINSTVO Festivalsko občinstvo je bilo dokaj pisano, med ljubitelji gledališča je bilo skoraj na vseh predstavah tudi za razred aH dva srednješolcev. Marko Jermančič, Kranj: "Čeprav že vsa leta hodim na vse predstave Prešernovega gledališča (in še kje drugje), pa sem uspel videti le dve letošnji festivalski predstavi - mariborsko To in pa Kdo se boji Tenne-sseeja Williamsa? v izvedbi SMG Ljubljana. Nad nobeno predstavo nisem bil kaj posebno presenečen, bili sta povsem solidni. V programu, morda spremljevalnem, sem pogreša/ še kakšno monodramo, takšno morda, kot je bila otvoritvena Tomšičeva v Izvedbi Saše Pavček - to pa sem videl že pred meseci." Jože Sohočan, Kranj: "Sem velik ljubitelj gledališča, tudi nastopam kot ljubiteljski igralec, zato ne izpustim take priložnosti, kot je TSD v Kranju. Videl sem vse predstave riizen z m ago valne Vladi m i rja. Med zanimivejšimi je bila Kdo se boji I. Wiliamsa?, najbolj pa sem užival v predstavah obeh ljubljanskih gledališč -Linhartovega Matička in pa 1821." Maruša Avguštin, Radovljica: "Vdružini stno vsi po vrsti veliki ljubitelji gledališča iti stalni obiskovalci predstav tja do Ljubljane. Nobenega TSD v Kranju ne izpustim, toda letos sem uspela videti ie dve predstavi - A lisa, A lica in pa Sončne pege; najbolj všeč mi je bila drama Drage Potočn-jak. Dvorana res ni bila vedno polna, morda je druga polovica aprila manj ustrezen čas za festival. Morda pa bi lahko organizator še kako drugače privabi/ gledalce?" Rastko Tepina, Kranj: "Sem gledališki človek, pa sem uspel videti le zaključno mariborsko predstavo To, ki mi je ugajala. Slišal sem, da obisk v festivalskem tednu ni bil najboljši. Prepričan sem, da je festival v aprilu dokaj pozen čas. Niso Kranjčani nehali hoditi v gledališče, pač pa ob ti »p/eni spomladanskem vremenu naj pozabijo. Februarja, marca bi bilo drugače kljub obilici takratnih kulturnih dogodkov. Za festival bi bilo zares škoda, če bi izgubljal občinstvo, saj z organizacijo, predstavami in gostujočimi gledališči ni nič narobe, nasprotno, program in kakovost predstav sta bila. kolikor se spoznam, zelo dobra. Festival, ki ga obišče predsednik države in minister za kulturo, je vsekakor pomemben festival, zato je škoda, da ne bi ime! tudi občinstva." • L.M. Kdo in koliko financira gledališče? NEKATERA GLEDALIŠČA SE UTAPLJAJO, DRUGA PLAVAJO 30. Teden slovenske drame je bil tudi priložnost za srečanje predstavnikov slovenskih poklicnih gledališč in predstavnikov (le kranjske in mariborske občine) ustanoviteljic, drugih ni bilo. Tudi vabljeni iz ministrstva za so zadržanost opravičili. kulturo Okrogla miza je bila priložnost za razgrnitev mnenj na predlagano temo - Nacionalna in občinske strategije razvoja gledališč. Ob zaključku so udeleženci sprejeli sklep, da je treba o vseh problemih, ki trenutno tarejo slovenska poklicna gledališča, seznaniti pristojne državne organe in predlagati enotne kriterije za financiranje gledališč. Okrogla miza se je začela s predstavitvijo primerjalne analize o kulturni politiki, kot jo imajo v drugih evropskih državah, kakršna se kaže kot posledica centralizacij in decentralizacij. Ta vseevropski proces se je za Slovenijo začel nepremišljeno in prehitro je uvodoma zatrdil uvodničar Sergij Pelhan. Udeleženci so mu pritrdili, da se pri nas stvari lotevamo brez jasnih meril; sicer se ne bi znašli v položaju, ko se javni zavodi v kulturi urejajo z lani ustavno razveljavljenim členom zakona o financiranju občin. Letos zadeva ni dosti drugačna, saj je prav tako sporen člen zakona o izvajanju proračuna, s katerim se /daj ureja omenjeno področje, in o čemer se zdaj čaka na novo ustavno sodbo. Zadeve bi bile drugačne, če bi tudi ustvarjalna kultura, kamor sodijo tudi gledališča, kmalu dobila svojo zakonsko ureditev. Ker seje financiranje nekaterih kulturnih institucij, tudi gledališč, zdaj vrnilo v domeno občin, financiranje teh institucij temelji zgolj na dogovoru med občinami in državo. Ustavno sodišče je seveda moralo razveljaviti sporni 27. čl»n zakona o sofinanciranju občin, ker v državi še ni zakona, ki bi določal pristojnosti nad gledališči. Zadrege, ki so nastale, bi lahko razrešil nacionalni kulturni program, ki pa je že dolgo v nastajanju. Nekatere občine ne dajo denarja Okrogla miza je razkrila prav osupljiva dejstva; nekatere občine namreč "svojih" gledališč ne sofinancirajo oziroma se med novo nastalimi občinami ni mogoče dogovoriti o sofinanciranju "skupnega" gledališča. Spet v drugih gledališčih kot na primer v SNG Drama Ljubljana pa problemov, ki peste druga gledališča, nimajo. Kranjsko Prešernovo gledališče, ki se je že v preteklosti moralo ubadati s finančnimi težavami, seje v novih razmerah znašlo bolje od drugih gledališč, saj si je v dogovarjanju z ustanoviteljico Mestno občino Kranj, pridobilo dobre pogajalske izkušnje. So pa seveda "občinska" gledališča v dru- Peter Jovič, SMG Ljubljana in Sergij Pelhan, PDG Nova Gorica -kje je bolje: v nacionalnem ali občinskem gledališču? gačnem položaju od "nacionalnih", saj si občine, kot je dejal Štefan Kadoič, prizadevajo za gledališče v mestnih okvirih, gledališča pa s programi segajo čez te meje. Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice seje znašlo v najhujših škripcih. Direktor tega gledališča Sergij Pelhan je povedal, da iz meseca v mesec ne ve, ali bodo zaposleni dobili osebne dohodke in iz katerega vira. Gledališče oziroma direktor mora prepričevati župane petih občin, naj sofinancirajo gledališče, pri tem pa občine same odločajo ali bodo namenile kaj denarja gledališču ali ne, saj zakonske regulative ni. Sergij Pelhan zato pričakuje razplet tega finančnega vozla tudi na sodišču. Še posebej pa je opozoril na neenak položaj poklicnih gledališč, saj spremembe v financi- ranju ne veljajo na primer /a mariborsko gledališče, prizadeta tudi ni gledališka dejavnost Cankarjevega doma, pa tudi v nekaterih drugih gledališčih ni težav. Okrogle mize so se udeležili: Ignacij Šunjič, Lutkovno gledališče Ljubljana, Marjeta klanj-šek, Mestno gledališče ljubljansko, Janez Pipan in Marko Gorjanc, SNG Drama Ljubljana, Štefan Kadoič, Mestna občina Kranj, Jože Kristan, predsednik sveta PG Kranj, Blaž Rafolt, SNG Drama Maribor, Daniel Sajko, MO Maribor, Peter Jovič, SMG Ljubljana, Sergij Pelhan, PDG Nova Gorica, Tomaž Kukovica, PG Kranj. Direktor Mestnega gledališča ljubljanskega Boris Kohal pa je povedal, da v MGL sicer ni tako ekstremnih problemov, kot jih imajo v Novi Gorici, so pa podobni. Tudi nimajo nobenega zagotovila, da se gledališko delo ne more zaustaviti vsak trenutek in tudi tega, kaj bo prineslo prihodnje leto nihče ne ve; skratka ni zaznati nekih znakov, da bi ustanovitelj gledališče pri njegovem razvoju tudi podpiral. Rešitev v zakonu Gledališka dejavnost pač ne more biti odvisna le od dogovorov med gledališči in njihovimi ustanovitelji, rešitev je začasna in seveda slaba. Na okrogli mizi so predstavili tudi teze za zakon o gledališki dejavnosti, katerega nastajanje je spodbudila Skupnost slovenskih gledališč. Po zbranih pripombah gledaliških ustanov in občin bodo gradivo poslali ministrstvu za kulturo v pravno obdelavo in nadaljnji postopek. Lea Mencinger, foto: Tina Doki Prešernovo gledališče Kranj » MERKUR PnNBMUn SKBBAMKAM, GLAS PORTOROŽ KULTURA ureja: Lea Mencinger GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Kulturno prosvetno društvo Josip Lavtižar Kranjska Gora ZAKONSKI VRTILJAK Leslie Stevens: ZAKONSKI VRTILJAK, režija: Metka Dul-min, igrajo: Marko Koder, Petra Jakelj, Martina Grilc, Fredi Grilc, tehnika: Sebastjan Cizelj, Petra Sadi, šepetalki: Franja Krevzel, Sonja Kralj, kostumografija: Stane Jakelj, scena: Fredi Grilc, glasba: Martina Grilc, koreografija: Urša Gestrin. Ta bol' teater iz Kranjske Gore je pripravil uprozoritev komedije (iz vsakdanjega zakonskega življenja) Leslia Stevensa Zakonski vrtiljak. Ogledali smo si lahko številne zaplete, ki jih je povzročila predrzna mlada švedska lepotica, ki si je glavnega junaka (ugleden znanstvenik in vzoren zakonski mož) izbrala za očeta svojega nerojenega (in še nenarejenega) otroka. Vsesplošno pa je tudi znano kako hitro lahko zagrabi druga puberteta takega možaka srednjih let (vsej stanovitnosti navkljub). A je tudi skoraj vsaki sposobni zakonski soprogi popolnoma jasno, da v tej kočljivi situaciji ne bo miru, če ne prežene (zlepa ali zgrda) nesramne vsiljivke. Obnorelega moža pa po hitrem postopku spravi k pameti. Pravzaprav na kolena, kjer jo skesano prosi, naj ga, v imenu njune ljubezni, sprejme nazaj v zakonsko gnezdeče. Komičnost zapletov se v tej predstavi še povečuje, saj glavna akterja, s svojimi znanstvenimi modrovanji ter predavanji, samo še bolj smešita prepad med "zveličavno teorijo" in vsakodnevno življenjsko prakso. Dulminovi je uspelo ustvariti predstavo, kjer vse nastopajoče prikaže v kar najboljši igralski luči. Res pa je, da bi zaradi dokaj počasnega ritma (ter nerodno tipiziranega prehajanja iz akcije v statiko predavalnice) lahko brez škode potegnila nekaj črt v besedilu. Tudi igra z rekviziti (neprižgana pipa, mazanje s kremo za sončanje preko hlačnih nogavic.) je na trenutke delovala neavtentično in rahlo moteče. Sicer je celotna predstava izvenela primerno lahkotno ter zabavno. Vsi nastopajoči so svoje vloge odigrali zavzeto in poplnoma korektno. Zlasti ženska polovica ansambla (Petra Jakelj in Martina Grilc) je poskrbela za primerno žgečkljivost dogajanja. Medtem, ko sta moška predstavnika (Marko Koder in Fredi Grilc) uspela predstaviti lika tipičnih predstavnikov nekoliko raztresenih znanstvenikov srednjih let. Ob ogledu te komedije se zato lahko sproščeno nasmejimo našim vsakodnevnim zadregam in neumnostim. • Rastko Tepina Novo v kinu HURIKAN V kinu vrtijo film Hurikan, dobitnika letošnjega zlatega globusa, berlinskega zlatega medveda in nominacije za oskarja. Film o Rubinu Hurikanu Carterju je nastal po njegovi knjigi 16. runda, v kateri je opisal ne le svojo mladost in kariero boksarja, pač pa tudi tragično zgodbo kaznjenca, ki so ga leta 1967 obsodili sktipaj s prijateljem za pogoj treh belcev v Carterjevem rojskem mestu. Carter, z vzdevkom Hurikan, mnogi poznajo tudi njemu posvečeno pesem Boba Dvlana z istim imenom, je za umore, ki jih ni zagrešil, v ječi presedel 19 let. Film se ne ukvarja z samo biografijo, pač pa z izrednimi napori štirih čisto navadnih ljudi, ki so si prizadevali za to, kar odvetnikom kljub dvakratnemu sodenju ni uspelo - pravično sojenje in oprostitev. Film je režiral Norman Jevvison, v glavni vlogi pa nastopa Denzel VVashington, ob njem pa še Deborah Unger, Liev Schreiber, na kratko pa se v filmu v vlogi sodnika pojavi tudi znameniti Rod Steiger. GORENJSKA ONLINE: www.media-art.si Velika nagrada 30. TSD KAKO LAHKO S SVOJO MOČJO UMA t OBOGATITE IVLJENJE? U MA)' KNJIGA MOJA SKRITA M0C UMA VAM BO V P0M0C, DA BOSTE: ► raziskali svojo moč uma; ► odkrili ključ do samospoznavanja in razumevanja samega sebe; ► našli številne namige in konkretne vaje, ki vam bodo zagotovile zdravje in prebudile vaše ustvarjalne sile; ► spoznali zdravilne tehnike za samozdravljenje (vaje za obnovitev moči, umiritev, notranje ravnovesje ...); ► ustvarili zdravo okolje ter prijetne in udobne življenjske prostore zase in za svojo družino; ► izboljšali medsebojne odnose in odkrili pozitivne energije smeha, ljubezni, sreče in zadovoljstva. Knjiga MOJA SKRITA MOČ UMA je v celoti barvna, trdo vezana in obsega 224 strani. Cena knjige je 7.884 SIT (tudi na dva obroka po 3.942 SIT) in jo lahko naročite: • na naslov Didakta, Kranjska cesta 13, 4240 Radovljica • po telefonu (064) 715 515 . po faksu (064) 715 988 -=A. BMk • na e-mail zalozba@didakta.si t^DIDGKTO JOKAMO OB KOMEDIJAH, SE SMEJIMO DRAMAM Kranj - Za režiserja, dramatika, profesorja režije na AGRFT Matjaža Zupančiča je Prešernovo gledališče v resnici srečen kraj. Pred dvema letoma je za svojo dramo na natečaju prejel Grumovo nagrado, uprizoritev te drame v njegovi režiji pa je ob zaključku festivala prejela veliko nagrado za najboljšo predstavo na 30. TSD. Pred časom ste v intervjuju dejali, da ste zelo nemiren, dejaven in ustvarjalen človek. Bi vam kar verjeli, saj neprestano tudi kaj režirate, pišete nove drame in zanje prejemate nagrade. Se je v zadnjih dveh letni po Vladimirju nabralo še kaj dramskih tekstov na vaši delovni mizi? "Nekaj več pa jih je res. Doslej sem napisal že šest dram. Izšla pa je tudi knjiga, v kateri sta obe zadnji drami tako Vladimir kot tudi Ubijalci muh. Slednjo prav v tej sezoni igrajo v SLG Celje v režiji Mileta Ko-runa. Napisal pa sem tudi novo igro za Mestno gledališče ljubljansko. Gre za črno komedijo z naslovom Goli pianist, uprizorili pa jo bodo v naslednji gledališki sezoni." Poznamo vas tudi kot režiserja predstav v Prešernovem gledališču. Se obeta še kakšno sodelovanje te vrste? "V Prešernovem gledališču sem režiral kar nekaj predstav, na katere sem še danes ponosen. To velja še posebej za dve Smoletovi drami - Zlata čeveljčka in Antigono. Sploh je Dominik Smole poleg Harolda Pinterja moj najljubši avtor; na določen način se to pozna tudi v moji dramatiki." Večino svojih dramskih tekstov tudi sami režirate. "Res je, tako je bilo z Izganjalci hudiča, tudi Slastnega mrliča sem režiral pred leti v Prešernovem gledališču: In seveda zdaj Vladimirja v Mali drami SNG Ljubljana. Za Golega pianista še ni povsem odločeno, upam pa, da bom ta tekst tudi sam režiral." Vas v kratkem čaka še kakšna režija? "Že naslednji mesec začnemo v SLG Celje za novo sezono pripravljati Shakespearovega Kralja Leara, eno najboljših iger vseh časov." Zakaj sami režirate svoje tekste, ali ne pristajate na drugačne interpretacije? "Interpretacije so vedno drugačne. Če bi na primer Vladimirja znova režiral čez kakšnih deset let, bi verjetno dobili drugačno predstavo od sedanje. Ne Matjaž Zupančič prejema veliko nagrado 30. Tedna slovenske drame za predstavo Vladimir, v izvedbi Male drame SNG Ljubljana, iz rok ravnatelja Prešernovega gledališča mag. Tomaža Kukovice. vem sicer, kakšna bi bila. Sedanja se mi zdi povsem ustrezna, taka kot mislim, kar je treba s tem tekstom na odru povedati. Najbrž bi ob ponovni postavitvi našel drugačne poudarke v drami. Ko pa bo slava tega teksta minila, bi me prav veselilo, če bi se ga lotil še drug režiser." Ali vaše tekste igrajo še kje drugje, razen v slovenskih gledaliških? "Vladimir je kot vem preveden v štiri ali pet evropskih jezikov, verjetno se bo uprizoril v kakšnem tujem gledališču. Zdi se mi, da je to normalna pot dramskih tekstov, tudi slovenskih. Vem, da se zdaj vsa z Grumovo nagrado nagrajena dela prevajajo v angleški jezik in pošiljajo po evropskih gledališčih. Sam sem za to poskrbel že prej, tudi ob pomoči SNG Drame Ljubljana. Koliko pa bo od teh slovenskih tekstov ugledalo uprizoritve v teh gledališčih, pa je odvisno izključno od njihove kvalitete in nekaj tudi od sreče." Je tudi v vaših najnovejših dramskih tekstih nasilje kot v večini prejšnjih? "Ne bi rekel, da pišem le o nasilju. Prepričan sem namreč, da se moderna drama mora ukvarjati s problemi sedanjega človeka. Kaj pa je drugega dramatika kot zapis o svetu, v katerem živimo, zapis o človeku, ki ta svet na določen način razume? Ni zgolj nasilje tema mojih dram. Vladimir je pravzaprav humoren tekst, gledalec se nenehno hahlja, saj tekst govori na humoren način o resnih stvareh. Sam namreč ne verjamem v neke ostre reze, ostre razmejitve med komedijo in dramo; moderna dramatika in umetnost sploh je ostre razmejitve zabrisala. Zdaj se lahko smejimo ob resnih temah in jokamo ob komedijah. Menjavanje in prepletanje teh razmejitvenih robov me kot dramatika najbolj zanima. Nasilje me ko- nec koncev res zanima. Tudi smrt. Koga pa konec koncev ne, saj nas vse to tudi določa. Razlika je le, v kakšnem kontekstu nas to zanima." Najprej je bila nagrajena drama, potem še predstava po tej drami? Kaj je bilo odločilno po vašem za dodelitev priznanja ekipi Mala drama SNG? "Vesel sem te nagrade. Predvsem zato, ker se s tem potrjuje, da je tudi novo, sodobno dramatiko mogoče narediti tako, da je gledljiva. To pa V gledališču ni vedno nekaj samoumevnega. Veseli me, da je festivalska žirija opazila naš način dela. Moram pa reči, da je drama Vladimir poseben fenomen. Uspela je tako pri kritikih kot tudi pri občinstvu." Kakšni so razlogi? "Pravega recepta za takšen uspeh ni. Morda je razlog v tem. da je lik Vladimirja dregnil v neko nevralgično točko, ki jo vsi nosimo v sebi. Vsi želimo uravnavati in spreminjati svet po svojih željah, doma, v službi, kjerkoli. Problem pa nastane, ko izgubimo distanco, zadeve se lahko hitro spremene v nasil' je. Nihče ne more spreminjati in uravnavati sveta po svoji podobi." Ga lahko umetnost? "V principu ga ne more kaj dosti spremeniti. Lahko pa trn1 da smisel." • Lea Mencinger* foto: Tina Doki ČESTITKE TRŽIŠKIM GLASBENIKOM PASIJONSKI KONCERTI Škofja Loka, 24. aprila - V okviru številnih spremljevalnih prireditev ob letošnjih ponovitvah Škofjeloškega pasijona so letos v teh okvirih pripravili še nov cikel pasijonskih koncertov. Z nastopom ansambla MUSICA AN IIQUA SLOVEN1- CA so se v kapeli Škofjeloškega gradu zaključili prvi pasi-jonski koncerti v Škofji Loki - kot dodatna ponudba v okviru letošnjih ponovitev Škofjeloškega pasijona. Potem ko so v kapeli Škofjeloškega gradu ob odpovedi SHOLE VANTORUM - CANTATE DOMINO s študenti ljubljanske Akademije za glasbo in vodjem Tonetom Potočnikom, so že nastopili violinist Tomaž Lorenz z Alenko Šček - Lorenz: na špinetu in violončelist Miloš Mlejnik s čembalistom Jankom Šetincem. Prav tokratni nastop ansambla Musica Antiqua Slovenica pa je že pomenil neke vrste vrhunec letošnjih prvih tovrstnih koncertov v Škofji Loki. Krog omenjenih pasijonskih koncertov je namreč sklenila ena naših redkih speeializiranih zasedb za obujanje zgodnje glasbe, vokalno-inštrumentalni ansambel MUSICA AN-TIOUA SLOVENICA. Odvisno od instrumentalne oziroma vokalno-inštrumentalne zasedbe, ki jo zahtevajo določene skladbe; ansambel nastopa v najožji zasedbi kot kvartet, po potrebi pa se razširi tudi do manjše orkestralne zasedbe. Ustanovil in vodi ga čembalist in organist Milko Bizjak. Tokrat je igral na špinet. Ob njem pa so v ansamblu še sopranistka Olga Gracelj, Mateja Bajt s kljunasto flavto, Špela Knoll z oboo in violončelist Igor Mitrovič. Ansambel, ki deluje po pravilu "consort" zasedbe, je imel tokrat na sporedu tuja in slovenska baročna glasbena dela skladateljev Jeana Baptista Loeilleta, Antonia Tarsie, Johana Se-bastiana Bacha, neznanega avtorja iz koprskega 17. stoletja, mon-sierja Naudota, našega Jakoba Frančiška Zupana in Georgea Phillipa Telemanna. Zaključek letošnjih prvih pasijonskih koncertov v Škofji Loki je bil tako več kot optimističen. • F.K. Tržič, 21. aprila - Glasbena šola Tržič praznuje letos pol stole1' ja delovanja. Le redke od 53 šol so dočakale tak jubilej, je ugoto-vil predsednik Zveze slovenskih glasbenih šol Viktor Zadnik 0§ četrtkovi svečanosti v osnovni šoli Bistrica. Tržiškim glasben'' kom je čestital vodja aktiva ravnateljev glasbenih šol Gorenjs^ Valentin Bogataj, ki je šolo obdaril z zbirko zgoščenk, Jeseničan) pa so prinesli umetniško sliko. Tudi slavljenci niso ostali dolžn1 množici obiskovalcev. Ob prihodu so jim poklonili zbornik o ra# voju šole. O pomenu glasbene ustvarjalnosti v Tržiču je spregovo* ril ravnatelj Andrej Puhar. Kot je ocenil, je bila najbolj pomern^ na prelomnica ob preselitvi v nove prostore pred petimi leti. P dosedanje delo seje zahvalil vsem pedagogom; šopka iz njegov^ rok sta se posebej razveselili prva ravnateljica Milica Debeljak >n profesorica Olga Eržen. Najlepše darilo za vse je bil jubilejni cert, na katerem so nastopili številni učenci v instrumentalnih | vokalnih točkah. Za slovo si je lahko vsak kupil prvo zgoščenk0 šolskega ansambla harmonik. Na sliki: ansambel harmonik. • S. Saj*' PREPOVEDANO ZA ODRASLE Ureja: Helena Jelovčan _ Dan zdravja na Srednji šoli Jesenice Moja kri, mita krizam, zate, za vsakogar Dijaki so s plakati opozorili na različne viruse, pripravili pa so tudi zdravo malico Jesenice - Nedavni dan zdravja, 7. april, je bil na Srednji šoli Jesenice poseben dan. Dijaki zdravstvene usmeritve so se nanj pripravljali že dalj časa, risali plakate, pripravljali različne izdelke. In se veselili, da bo ta dan drugačen od drugih... Pod vodstvom mentoric IMa- ogrožajo na milijone ljudi na je Krajnik in -Monike Ažman svetu. Najnevarnejši je virus so se dijaki krožkov Promocija H1V. Ena od dijakinj je izdela- Prijazne in nasmejane dijakinje so pripravljale sadne prigrizke za sošolce in profesorje. v tvojem telesu zganilo in počutiti." (R. H. Kushner) reklo, da, tako bi se moral U. P. Plakati so opozarjali na različne bolezni, kijih lahko prenašamo s krvjo in ki ogrožajo na milijone ljudi na svetu. zdravja in Prostovoljno socialno delo posvetili letošnji temi Moja kri, varna kri, zame, zate, za vsakogar. Pripravili so vrsto plakatov na temo krvi, te življenjske tekočine, ki omogoča in ohranja življenje. Kot so zapisali, je varna tista kri, ki ne vsebuje virusov, parazitov, drog, alkohola, kemičnih ali drugih snovi, ki bi škodovale ali ogrozile zdravje. Za dobro kri je zelo pomemben zdrav način življenja, ustrezna Prehrana in dobre higienske razmere. Da bi pokazali, kako Pomembna je za zdravo kri zdrava prehrana, so pripravili zdravo malico. Dijaki so lahko izbirali med različnimi vrstami kruha, jabolki, bananami m drugim sadjem. Na velikih pladnjih je bilo različno južno in eksotično sadje prava paša za oči in različne okuse. Prijazne"in nasmejane dijakinje so pripravljale sadne Prigrizke za sošolce in profesorje. Plakati so opozarjali na različne bolezni, ki jih lahko Prenašamo s krvjo in ki la plakat, ki je seznanjal, kako se prepreči vnos virusov ž okuženo krvjo. Dijaki so opozorili tudi na potrebnost krvodajalstva. Darujte kri in rešite življenje! so zapisali. Vsakdo izmed nas lahko resno zboli ali doživi nesrečo, ob tem pa izgubi toliko krvi, daje ogroženo življenje. O tem, kaj je transfuzija in avtotransfuzi-ja, je pisalo na plakatih. Tudi dijaki 3. in 4. letnika Srednje šole Jesenice so krvodajalci. Pomagajo pa tudi na drugačen način, vse leto že obiskujejo ostarele in otroke v domovih, zanje izdelujejo različne izdelke iz svile in slikajo na steklo. Nekaj teh izdelkov so pripravili za prodajno razstavo, zbrani denar pa bodo podarili otrokom z rakom in krvnimi obolenji. Dijaki so bili zelo zadovoljni z delom, ki so ga opravili: "Večkrat bi se moralo na šoli dogajati kaj podobnega," so govorili in se strinjali z mislijo: "Kadar storiš dobro delo, te preplavi čudovit občutek. Kakor da bi se nekaj Raziskovalna naloga radovljiških osnovnošolk Dolino Save Dolinke moramo ohranit/ Radovljica - Pet učenk biološkega krožka Osnovne šole A. T. Linharta iz Radovljice je pod vodstvom mentorice izdelalo zanimivo raziskovalno nalogo na temo Poplave in plazovi. Ana, Nika, Nina, Neža, Sandra in Tina so po spominu in zemljevidih okolice iskale plazove in poplave, ki bi nas lahko ogrožali. In skoraj čisto pred nosom so našle odličen primer ogrožene narave - območje Save Dolinke nad Blejskim mostom, ki naj bi ga po nekaterih načrtih potopili za potrebe hidroelektrarne Moste. Dekleta so se lotila raziskovanja in začele zbirati podatke, oborožene s pridob- Dekleta iz biološkega krožka na terenu. Pisali ste nam: Erik Penič, Dani Planine, Teja Bergant, Luka Mihelič, Luka Finžgar, Erik Luznar, Nejc Zadnikar, Alenka Kelih, Tadej Selan, Marko Kern, Tina Grilc, Katja Hafner.,. Matej Slabe, Janina Koš-^ yjZX nik, Jan Pehare, Mariša \\\ Ogris, Denis Ahačič, David Hribernik. Na nagradni izlet vabimo Erika Luznarja iz Begunj. Še sfiaiii lepo pisati Moja pisava je bila na začetku četrtega razreda obupna. Mami je govorila: "Daj, potru-*jl se, Tadej, pisava ti bo še dobro naredila, v življenju ti bo se prav prišla." Jaz pa nič! Nikoli nisem rad poslušal tega. i0tem pa me je sredi šolskega eta nekaj pičilo. Začel sem epsc Pisati. Mami je bila zelo Vese'a, ko je pregledovala ZVezke. Nekega dne v šoli med Malico pridrvi v razred učiteljica tretjega razreda. S plaka-0rn' na katerem je pisalo z ^ikimi črkami Lepopis, je ,ltela k naši učiteljici. Nekaj Casa sta se tiho pogovarjali, nato pa je kar naenkkrat zavpi-a: "Vi pa ne znate napisati [ako lepo!" Mi pa smo rekli: Se lepše znamo!" Potem je šla ^Heljica nazaj v svoj razred. p° malici smo tudi mi pisali lepopis. Napisali smo tri prelepe stavke. Potem smo jih naslednji dan prilepili na plakat in z njim šli izzivat še tretji b razred. Zatem smo čakali na rezultate. Čakali smo do petka. V petek je v razred stopil gospod Ažman. Govoril nam je nekaj o pomenu lepe pisave. Potem pa je povedal rezultate: "Prvo mesto David Drobne, drugo mesto Vanja Česen, tretje mesto si delijo Petra Kern, Tina Grilc in Anja Žargaj." Pohvalil je tudi vse ostale, saj smo se prav vsi zelo potrudili in si zaslužili priznanja. Tadej Selan, 4.b OŠ Davorin Jenko Sem mesec april Sem pomladni mesec. Pravijo mi april. Sem četrti po vrsti in imam trideset zanimivih dni. Moj prvi dan je tak, da se ljudje lahko lažejo in potegnejo za nos. Temu dnevu pravijo prvi april ali dan norčkov. Drugi april je dan knjig za otroke in se spominjajo Hansa C. Andersena. Ponosen sem, da imam v sebi tako pomemben praznik, kot je velika noč. Takrat se igram z barvami. Slikam po jajčkih. To so pirhi. Na mizi je takrat veliko dobrot. Poleg tega praznika naj omenim še dva pomembna dneva: dan zemlje in dan upora proti okupatorju. Imam tudi prvomajske počitnice. Takrat sem veselo razpoložen. Gledam otroke, ki se igrajo na dvoriščih in igriščih in se smejijo. Zelo rad jih poslušam in se z njimi igram. Včasih se zaradi deževnega vremena zelo dolgočasijo. Upam, da bodo kljub temu v naslednjih dneh bolj veseli. Šolarji v tem času sodelujejo na različnih tekmovanjih in pokažejo veliko svojega znanja. Zelo so veseli, če pokažejo dobre rezultate. Pravijo mi, da sem zelo muhast, saj imam rad dež in oblake. Med mojimi najboljšimi prijatelji je tudi mraz. Za časa mene se pomlad dokončno prebudi. Z dreves kukajo brstiči in travniki so že zeleni. Ljudje imajo veliko dela na vrtu, polju in travniku. O meni je napisanih kar nekaj pregovorov. Eden izmed njih pravi: marca igrajo se mušice, aprila vzemi rokavice. Učenci dodatnega pouka 3.r OŠ Poljane NAGRAJENA PESMICA Zaljubljeni vrabec Civ, čiv, čiv, čiv, o, kako sem se napil. Ljubica me več ne mara, pravi da sem sama zgaga. Drugo jutro je odšla, me pustila samega. V glavi se mi je zvrtelo in v srčku zabolelo. Čakam jo iz dneva v dan, a vsi upi so zaman. Kmalu prišla bo pomlad, zaljubil v drugo bi se rad. Novo ljubco sem spoznal, jo v svoje gnezdo popeljal. Tam zvalila je mladičke, jaz pa pekel bom potičke. Erik Luznar, 4.r OŠ Begunje Čudežno seme Seme sem našel na podstrešju. Na njem je pisalo Čudežno seme. Posadil sem ga na vrt. Iz njega je zrasel denar. Ta denar sem dal črnčkom. Luka Mihelič, 1. a OŠ Naklo mfmmmrmmmtiaiii NA VRTILJAKU Z ROMANO Mm Vsako soboto ob 9.10 ria Radiu Kranj, 97,.'J> I \1 KLEPETALNICA Naša nova klepetulja Matic Sušnik iz Zvirč si je prislužil nagrado. Najlepši teden je pred nami, počitnice, pa še kakšen praznik, saj je kot v raju. Če ne veste, kaj bi s časom, pojdite v knjižnico dr. Toneta Pretnarja v Tržič, tam pripravljajo zanimive delavnice. Nam pa boste potem poročali, kako je bilo. Pa uživajte, torba naj bo v najtemnejšem kotu sobe, mislite le na lepe stvari in na nas ne pozabite. Lepo se imejte, • radijske klepetulje Radio Triotav ln; hm i»U Cufuii t. 4tf0 MIRIN VRTILJAK Miri in Dedek tudi na pred-praznično nedeljo, dan pred praznikom dela, ne bosta počivala. Za vas pripravljata spet zanimivo radijsko oddajo, po jutranjem pozdravu boste slišali novo uganko, izvedeli, kdo je nagrajenec iz prejšnjega tedna, Miri in Dedka pa boste lahko spet poklicali, se pogovorili z njima in si zaželeli glasbeno željo. ljenim znanjem pa so se podale tudi na ogled terena. Ogledale so si divjo naravo in ugotovile, da je še lepše kot v filmu: lepa narava, divja reka, gozdovi ob njej, nad njo pa sinje nebo. Kako naj si na tem mestu predstavljamo mogočen jez, za njim pa potopljeno jezero v dolžini dva kilometra? Ogledale so si tudi povirja v lehnjaku, ki dajejo dom mnogim rastlinam in živalim, ki so zaščitene z vsemi mednarodnimi zakoni. Dekleta je ogled prepričal in v svojo nalogo so zapisale: dolino Save Dolinke moramo ohraniti tako, kot je! • U. P. Najboljši geografi Iz Con)' Gorje - Sredi meseca je na OŠ Gorje potekalo regijsko tekmovanje iz geografije. Sodelovalo je trinajst osnovnih šol: Predos-lje, Jakoba Aljaža Kranj, Orehek, Naklo, Šenčur, Ivana Tavčarja Gorenja vas, A.T. Linharta Radovljica, prof. dr. Josipa Plemlja Bled, Koroška Bela, Žirovnica, Za/i rovt Tržič, Žiri in Gorje. Tekmovalne ekipe so naprej reševale pisni test iz poznavanja astronomije, nato pa so se pomerile še na terenu, kjer so tekmovalci opazovali pokrajino, obliko površja, kamnine, merili temperaturo zraka in ugotavljali smer vetra. Vzdušje je popestril Jože Mihelič s predavanjem o TNP. Vse ekipe so bile uspešne in pri končnem številu točk ni bilo velikih odstopanj. Kljub temu pa so proglasili zmagovalce, to so gostitelji iz Gorij, ki se bodo udeležili tudi državnega tekmovanja. Njihova mentorica jc Neva Ažman. • U. P. VAŠA GlAS/CA Odmevi Izpod Krvavca "Dragi mladi prijatelji, neizmerno se razveselim vsake vaše nove številke Odmevov. V njih najdem vedno nekaj za svojo dušo in zato, da izvem stvari, ki jih še ne vem. Imenitno glasilo! Rada vas imam in ostajam vaša Milena Zupančič." Takole je v zadnjo številko Odmevov izpod Krvavca, glasila učencev Osnovne šole Davorina Jenka iz Cerkelj, zapisala ambasa-dorka Unicefa Milena Zupančič. Njene lepe misli so pospremile na pot že 151. številko glasila, ki so ga posvetili Unice-fu oziroma temi Sonce za vse otroke v letu 2000. Cerkljanskim unicefovcem je prijazno pismo napisal tudi Tone Pavček, pa Berta Golob in drugi, rdeča nit pa je knjiga Mali princ in čudovite rnisli iz nje. V glasilu lahko preberemo dnevnik Unicefovega tabora lani v Strunjanu, poročilo z likovnega natečaja, mladi avtorji pa so opozorili tudi na otrokove pravice. V glasilu je cela vrsta zanimivih intervjujev in zgodbic, ne manjkajo niti križanke, strani pa so popestrile čudovite risbice učencev. Glasilo so uredili glavni uredniki Miha Čebulj, Rok Traven in Patricija Štupar pod vodstvom mentoric Daniele Močnik in Lilijane Skubic. • U. P. ODMEVI IZPOD KRVAVCA CiASILO OSNOVNf SotE DAVORINA JfNKA CFRKUE NA GORENJSKEM ŠOLSKO LETO 19VV/20O0, LETNIK &HJ. 151 ŠTEVILKA I ZA DOM IN DRUŽINO ] GORENJSKI GLAS • 14. STRAN [_ .....................___________ureja: Danica Dolenc J Torek, 25. aprila 2000 Moda Sifon involanci Koralno rdeči toni bodo največji hit letošnje poletne sezone, če bo pa blago še nežni tanki sifon, morda s pridihom rožastega vzorčka, bluzo ali oblekico pa bodo poživljali vo-lanci, boste "špica" in sploh super modno oblečeni. Vsaj ena takšna bluza bo torej zagotovo sodila v poletno garderobo, če se boste pa odločili za šifonasto party oblekico s špageti naramnicami, naj jo zgoraj in spodaj obrobljajo volanci. Naš model je v temni lila barvi. M Moda Štorkljah bo Hočete ali nočete, ielos bodo v modi natikači. Ne cokle, temveč lepi, elegantni natikači. Najbolj modni bodo tisti z malo petke, še ta bo posebno oblikovana, spredaj pa bodo podplati široki in ravno odrezani. In barve? Najbolj modne bodo svetlikajoče se metalne, v najlepših vodnih tonih, pošite s perlami, poslikane z rožicami, lahko pa bodo tudi vse usnjene z us- f njeno rožo okrašen. Vedite: "Pantoleti" so abso- | lutni zmagovalci leta 2000! O pameti so rekli Nihče ne more biti pameten s praznim želodcem. Eliot I Samo zato, ker sem bil poprej neumen, sem danes pameten. 1 Goethe 1 Pametnejši popusti! Kakšna žalostna resnica, ki utemeljuje ! vlado neumnosti. Eschnbach t Poskusimo še mi Pravijo, da so dušene mesne jedi bolj zdrave, posebno še, če se kuhajo z veliko zelenjave in s čim manj ali nič maščobe, temveč le z dodatkom tekočine. Med dušenjem mora biti posoda pokrita. Jed se duši v zmerni vročini, ker živilo mehča tudi para. Posode raje ne odkrivajmo, temveč jo le večkrat potresemo, da se živilo ne prime dna. Meso najprej opečemo okrog in okrog v vroči maščobi, da se beljakovina v njem zakrkne in se povrhu napravi rahla skorjica. Tako se mesni sok ne izceja, temveč ostane v mesu, to pa je mehko in sočno. Odlična priloga je zelenjava, ki se je dušila v posodi skupaj z mesom. Le malo dlje traja kuha, je pa zato oma-kica taka, da bi si vse prste obliznili... No, ne dušimo pa le mesa, tudi sama zelenjava je dušena lahko zelo dobra. Dušena gdvedina 1 kg pljučne pečenke ali stegna ali bržol, 5 dag maščobe, 5 dag na listke narezane čebule in enake količine na rezance narezane peteršiljeve korenine, zelene, korenčka, paprike, paradižnika, stročjega fižola in graha, lovorov list, 2 žlici kisle smetane, sol, poper. Meso potolčemo, odstranimo kožice, posolimo in krog in krog opečemo na vroči maščobi. Prilijemo zajemalko juhe in dušimo eno do dve uri, glede na to, kakšno meso imamo. Sredi dušenja dodamo začimbe, zelenjavo in smetano. Med dušenjem meso večkrat obrnemo in po potrebi prilijemo juho. Mehko meso narežemo, ga položimo na servirni krožnik in damo na vsak kos žlico zelenjave. Goveji zrezki v švedski omaki 6 govejih zrezkov, 5 dag maščobe, 4 dag moke, 3 žlice sesekljane čebule, 2 drobno zrezani kisli kumarici, pol žličke kaper, pol žličke gorčice, limonina lupina, 1/8 I kisle smetane, 2 stroka česna, lovorov list, sol, sesekljan zelen peteršilj. Zrezke potolčemo, pokapamo z oljem in položimo drugega na drugega. Opečemo jih na hitro v vroči maščobi, olju ali masti, na obeh straneh in jih zlagamo v drugo kozico. Na maščobi, ki je nastala od pečenja, spražimo moko, dodamo čebulo, kumarice, kapre, česen in limonino lupino. Prežganje razredčimo z vodo Dušeno v lastnem soku ali juho in naj vre 20 minut. Omako precedimo k zrezkom in hkrati prilijemo smetano, pomešano z gorčico. Zrezke dušimo do mehkega, vro naj počasi, na malem ognju. Omako oso-limo in proti koncu kuhanja dodamo lovorov list in peteršilj. Dušene bržole 6 do 7 bržol, sol, 2 žlici moke, 6 dag masti, 3 žlice čebule, juha. Bržole rahlo potolčemo, posolimo, povaljamo v moki in naglo opečemo v vroči maščobi od obeh strani ter jih damo v drugo posodo. Na tej maščobi zarumenimo drobno zrezano čebulo, pridenemo bržole, zalijemo z juho, da jih pokriva, in pokrite počasi mehčamo poldrugo uro. Dušene bržole postrežemo z omako, ki je nastala ob mesu in s kuhanim krompirjem v koščkih. Krompirjev paprikaš z omako 1 kg krompirja, 1/2 dl olja ali masti, 3 žlice čebule, 6 kuhanih, pretlače-nih paradižnikov, zelena paprika, Dušena govedina z zelenjavo žlica sladke paprike, 4 zrna česna, sol, pol žlice moke. Na krhlje zrezan krompir na pol skuhamo, ga odcedimo, stresemo na maščobo, v kateri smo zarumenili čebulo. Pokuhamo ga skupaj s pretlače-nim paradižnikom, zeleno papriko in strtim česnom. Rahlo premešamo, dolijemo kropa, potresemo z moko in pokrito dušimo. Po želji lahko jed tudi okisamo. Dušena blitva 1 kg blitve, sol, 2 žlici maščobe, I 1/2 žlice sesekljane čebule, žlica se- sekljanega peteršilja, žlica moke, poper, 1 do 2 dag presnega masla. Očiščeno blitvo zrežemo na 3 cm dolge kosce. Prevremo jo v slani vodi, odcedimo in stresemo na maščobo, v kateri smo rahlo zarumenili čebulo. Prilijemo juho ali vodo in pokrito dušimo. Po potrebi prilijemo tekočino in dodamo sol. Ko se zmehča, jo potresemo z moko, premešamo, dodamo presno maslo ali nekaj žlic smetane, popopramo in prevremo. Preden stresemo jed na ogret servirni krožnik, primešamo # žlico drobno zrezanega petešilja. Dišavice za dobro voljo Bazilika Bazilika je kraljica dišavnic italijanske kuhinje. Pomaga proti nervozi, nemiru in negativnemu razpoloženju. Uporaba: S šopkom sveže bazlike, litrom rdečega vina in morda malo medu za poln okus pripravimo posebno dišav-nično vino. Deset dni pustimo vino z baziliko stati na sobni temperaturi, nato odlijemo. Ta likerček jemljemo trikrat dnevno po mali kozarček. Dobra volja bo takoj tu. DRUŽINSKI NASVETI Damjana Smid (socialna pedagoginja) Postavljanje meja (2) Meje niso samo okrog naših hiš - so tudi v nas. Če jih je preveč, ni dobro, če jih je premalo, si delamo škodo. Spet je treba izbrati zlato sredino. Vprašajmo se, kako je bilo v preteklosti in v našem otroštvu z nami. So nas odrasli dovolj spodbujali, da smo postavili meje glede svoje osebnosti, svojih občutkov, mnenj, potreb, lastnine, zasebnosti? Če nismo dobili dovolj spodbud, potem se lahko zgodi, da imamo še danes težave s postavljanjem meja. Mogoče se da izmuzniti skozi življenje tudi tako, da igramo vlogo žrtve ali tirana, ampak srečni pa s temi vlogami nikakor ne moremo biti. Težave slej kot prej nastopijo in vsak izmed nas se vsaj enkrat vpraša, kaj sploh želim delati v življenju, kaj je smisel. Če nimamo svojih ciljev, jih ne moremo postavljati za druge. Če smo razočarani sami nad sabo, ne pričakujmo od naših otrok, da bodo dosegli vse tisto, kar nam ni uspelo. Otroci potrebuje- jo zdrave zglede, take ljudi, ki resnično vedo, zakaj živijo in gredo svojim sanjam naproti. Otroci potrebujejo starše, ki se imajo radi, ki znajo poskrbeti zase. Prav tako so nujno potrebne meje tako v družini, kot pri vsakem posamezniku in v vsej naši- družbi. Vsi potrebujemo meje, saj se le tako počutimo varne. Te meje pa morajo biti dovolj prožne, da se v okviru njih vsak dobro počuti in da ga ne vežejo. Meje si lahko predstavljamo kot nekakšno prožno maso. To ni statična zadeva in ne drži od rojstva do groba. Tako kot mi, se lahko tudi meje spreminjajo. Otroci si v puberteti velikokrat začrtajo nove meje in preiskušajo stare. Od nas staršev je odvisno, kaj bomo naredili. Lahko razumemo, da so otroci stare meje prerasli in skupaj postavimo nove, lahko pa jih še naprej tiščimo v nekih ogradah, ki začnejo potem same od sebe razpadati, saj ne prenesejo več pritiska, ki je v njih. Kaj je bolje? Otroci (in tudi odrasli) ved- no delamo tiste stvari, ki so se za nas izkazale kot učinkovite. Če izsilimo eno stvar s kuhanjem mule, bomo pač velikokrat kuhali mulo. Če nam pri tem pomaga jok, bomo izbrali jok. Če otrok ve, da bo dobil igračo, če se bo v trgovini drl in metal ob tla, potem bo uporabljal to strategijo. Kadar pa imamo meje jasno postavljene, ni treba ne jokati, ne kuhati mule, nič od lega. Takrat je vsakemu jasno, da takšno preiskušanje mej ne prinese rezultatov. Seveda pa je meje lažje postaviti, če vidimo ločeno partnerja, otroke in sebe. Vsak izmed nas je svoja osebnost, s svojimi potrebami in željami. V družini zadovoljujemo le del svojih potreb. Naš duševni mir ne bi smel biti neprestano odvisen od razpoloženja ostalih družinskih članov. Kje se začnem jaz in kje se začne moj otrok? Povezava mora biti ravno pravšnja. Jaz sem mama in danes je moj dan. Vzela si bom čas zase. In vsi bodo preživeli. Kaj pa vi? Je danes vaš dan? Sladica za danes Medena potica Testo: 60 dag moke, 4 dag kvasa, 1 dl mleka, 1 žlička sladkorja, 3 rumenjaki, 8 dag sladkorja, 12 dag masla, 3 žlice olja, limonina lupinica, 1 žlica ruma, približno 1,5 dl mleka. Nadev: 3 beljaki, 30 dag medu, 30 dag zmletih orehov, 1 žlica drobtin. Moko presejemo v skledo. Na sredi naredimo jamico in vanjo vlijemo kvas, ki smo ga razmešali v 1 dl mleka in z žličko sladkorja. Zamešamo z malo moke in pustimo, da kvas vzhaja. Medtem penasto umešamo rumenjake s sladkorjem, rumom in limonino lupinico. Prilijemo tekoče maslo, olje in precej vroče mleko. Zmes vlijemo v moko in zamesirno testo. Dobro pregnete-mo in pustimo, da vzhaja. Vzhajano testo zvrnemo na po-mokan prt, robove zavihnemo, rahlo pomokamo, z valjarjem potolčemo, nato enakomerno razvaljamo za dober nožev rob na debelo. Testo enkomerno namažemo z nadevom, potresemo z orehi in drobtinami. Tesno zvijemo, položimo v namazan pekač in večkrat prebodemo z iglo. Ponovno vzhajamo, nato potico namažemo z jajcem in damo v pečico. Pečemo jo 70 minut, najprej pri 220 stopinjah C, ko porumeni, temperaturo znižamo na 180 stopinj C. Nadev: Beljake stepemo v trd sneg in vanj med mešanjem počasi vlivamo vrel med. Pet minut za lepši videz Naravno lepe z vodo Koža je tista, ki najbolj izdaja našo starost, oziroma nas postara, če ji ne posvečamo pozornosti. Z leti ni več prožna, načno jo gube. Star recept za lepo, trdno in daleč v starost prožno kožo, hkrati pa tudi najbolj preprost je: pijmo vodo! Dva litra dnevno sta minimum. Za očiščenje pijemo vodo z malo natrija (pod 200 mg/l) in malo klorida (pod 300 g/l). Zdravilne slatine preskrbijo kožo na primer s kalijem, magnezijem, kalcijem. Preglejte etikete posameznih vod, tako navadnih kot slatin, in se odločite. CELOVEC - vrtnica Vrbskega jezera Celovec koroška deželna prestolnica Obnovljeno staro mestno jedro z več kot 50 urejenimi arkadnimi dvorišči, parki, bajerji, muzeji, galerij, športnimi objekti, največjim evropskim jezerskim kopališčem, Mini-mundus, gradovi, kolesarskimi stezami, tržnicami, razglednim turn °m ob farni cerkvi. Križna gora in še marsikaj privablja obiskovalce Ce-'ovca od blizu in daleč. V mestu se vse leto vrstijo najrazličnejše prireditve, ob sobotah pa se na trgu Neuer platz, kjer kraljuje simbol mesta, zmaj, vedno kaj dogaja, zanimiv pa je tudi obisk mestne tržnice v bližini. Ponudba mesta in okolice je preds-tavjena v obširnem tiskanem gradivu, ki vam je na voljo v turističnem uradu v mestni hiši. Škoda le, da se v Celovcu ne zgledujejo po Trstu, kjer je vedno dovolj tudi slovenskih prospektov in tudi načrt mesta je na voljo s slovenskim besedilom. er Nakupovalni center za vso družino! Ženska, moška in otroška moda svetovno znanih proizvajalcev: Betty-Barclay Bianca Gerry VVeber Daniel Hechter Steinbock MAC S.Oliver Gil-Bret Eterna Bush Choise Levi's VVrangler Jockey ...itn Plačila možna tudi s kreditnimi karticami! G V nakupovalnem centru boste našli tudi: > Off Priče Shoe (obutev) > Frizer Klier > Zeit + Gold (ure in zlato) > Kavarna Teufel > Gazelle (perilo) CENTER CENTER CENTER Iti PAUUTSCH GASSE VIKTRINGER RING itn Garnitura s kotno klopjo F10RENZ SUPER CENE IN VELIKA ZALOGA t Bela ali imitacija bukve, kotna klop 124 x 124 cm, miza 70 x 70 cm, 2 stola. ATS 1.990.-(29.250 S IT) (10450295, 10450310) Postelja "ANNE" Prožna podlaga, vzmeteno Iežišče,140x200 cm, jH s predalom za posteljnino. 1.990 ATS (29.250 S IT) (10450295,10450310) Jffli Celovec/Klagenfurt Domplatz (poleg cerkve) Odprto: pon.-pet.: 8.30 -18.00 ure vsako sob. 9.00 - 17.00 ure Pisarna za povračilo davka je v 1. nadstropju kika Klagenfurt/Celovec, Volkermarkter Strasse 165, tel. 0043/463-3840-0 kika Villach/Beljak, Karntner Strasse 7, BBi tei. 0043/4242-32111-0 , io razprodale zalog Cene v S IT so Informativne In odvisne od valutnih razrr »jam s iT ■ i napake niso izključene. Sistem s svetilkami namesto 1.490.-* m- 11.730 S IT Sistem s halogenskimi svetilkami ▲ medenina/brez sijaja ali železo z grobo strukturo, 4 x 50 W, dolžina 110 cm, z žarnicami. Namesto ATS 1.490.- Samo ATS 798.- (11.730 S IT) 25.4.2000 -13.5.2000 A f| / Velika ^s.qQU/q razprodaja znižano svetilk Velika izbira in senzacijske cene! Talne svetilke, stropne svetilke, namizne svetilke itn... ^eMj koristnih informacij in idej za obisk: f^lMUNDUS, tel. 0463/21194 je odprt že od 15. aprila in bo odprt do 29. oktobra vsak dan od 9. do 1 2a"re-julija in avgusta pa še uro dlje. Vstopnina je za odrasle 120 ATS, za upokojence in študente 90 ATS, ^ otroke od 6. do 15. let 40 ATS, na voljo pa je tudi družinska vstopnica za 260 ATS. Jžnjii PLANETARJI, tel. 0463/21700, sije mogoče maja, junija in septembra ogledati ob 11., 14.15 in 16. 1 ■ > Julija in avgusta pa vsako uro od 11. do 16. ure. Vstopnina za odrasle je 85 ATS, za otroke od 6. do 15 eid Pa 45 ATS 046?nZd°1-iube bo zanimivi tudi obisk observatorija na Križni gori STERNVVARTE KREUZBERGL, tel. 3q 7 00, ki je odprt vsako sredo in petek, ko se stemni. Vstopnina za odrasle je 50 ATS, za otroke pa V CELOVCU BO MAJA NEKAJ ZANIMIVIH LIKOVNIH RAZSTAV !'" 2\- maj galerija v mestni hiši, Theaterplatz 3, AVSTRIJSKI GRAFIČNI BIENALE 2-~ l4- maj mestna galerija, Theatergasse 4, MARC CHAGAL °- maj - 13. sept mestna galerija, Theatergasse 4, SALVATORE DALI CELOVŠKI ŠPORTNI DENVI, kjer na tekih sodeluje tudi precej slovenskih rekreativcev, bodo od 16 do °- Junija. Tudi letos čaka udeležence lepa nagrada. Sistem s halogenskimi svetilkami medeninasta ali kovinska površina, 4 x 35 W, dolžina 240 cm, z žarnicami. ATS 798.- (11.730 S IT) Sistem s svetilkami 798. 11.730 S IT M Talna svetilka halogenska, 300 W, s svetilko za branje, 50 W, višina 180 cm. Namesto ATS 1.290.-Samo ATS 798.-(11.730 S IT) Stropna svetilka namesto 149.-* 1.015 S IT ► privarčujete ATS 80.- M Stropna svetilka bele barve, premer 20 cm namesto ATS 149. Samo ATS 69- (1.015 S IT) Talna svetilka vodni stebriček z ribicami višina 100 cm namesto ATS 1.490.-Samo ATS 798.-(11.730 S IT) Talna svetilka I kika Klagenfurt/Celovec, Volkermarkter Str. 165, tel. 0043/463-3840-0 i kika Villach/Beljak, Karntner Str. 7, tel. 0043/4242-32111-0 ^^C«n» v S IT to Informativne In odvtone od valutnih razmeri]. namesto 1.490.-* 798.- 11.730 s n ». privarčujete ATS 6 GORENJSKI GLAS • 16. STRAN Torek, 25. aprila 2000 Alfa Romeo 156 Sportvvagon Število spletnih strani, ki jih postavljajo slovenski avtomobilski zastopniki, je iz tedna v teden večje. Tako so jih pred nekaj dnevi vzpostavili tudi pri Fordovem zastopniku Summit Motorsu, na naslovu www.fordsi.com pa bodo obiskovalci našli informacije v slovenskem jeziku. Spletne strani so oblikovno in vsebinsko podobne, kot jih ima Ford na ostalih slovenskih trgih. Predstavitve vozil že vključujejo novi model transita, omogočen pa je tudi neposreden stik z zastopnikom Summit Motorsom. Modul imenovan Svet Forda vključuje lokalne novice, kratko Fordovo zgodovino, oblikovanje in ekološka prizadevanja. Obiskovalci lahko zaprosijo za ponudbo za nakup vozila ali katalog, ali si postrežejo z ohranjevalnikom računalniškega zaslona. Strani bodo v prihodnje vključevale tudi ponudbo rabljenih vozil pri pooblaščenih Fordovih trgovcih. • M.G. Najprej šport, potem uporabnost aa KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ, LJUBLJANSKA 22 Alpetour Remont d.d. Kranj RENOME Center rabljenih vozil Ljubljanska 22, 4000 KRANJ Telefon: 0*64/215-240, 064/215-238 Fax: 064/215-237 http://www.alpetour-remont.si PONUDBA TEDNA Znamka in tip Letnik in barva Cena v SIT Cena v DEM Volvo 340 GL 1987 met. siva 346.500 3.400 Citroen AX 14 TGD/5v 1991 bela 350.000 3.430 Hyundai Pony 1,3 LS 1990 modro siva 380.000 3.720 Škoda Favorit 135 LX 1993 rdeča 410.000 4.020 BMVV316 1987 met. siva 424.800 4.170 Renault 5 Campus/3v 1993 rdeča 450.000 4.410 Lancia Thema V6 2,8 1991 modra 590.000 5.780 VW Passat CL 1,6 1990 bela 590.000 5.780 Škoda Felicia Combi LXi 1995 zelena 740.000 7.250 Renault Clio 1,9 Diesel 1993 met. zelena 765.000 7.500 FiatTipo 1,8 IE 16V 1993 rdeča 790.000 7.740 Renault Tvvingo 1,2 1996 rumena 990.000 9.700 Renault Tvvingo pack 1998 met. črna 1.050.000 10.290 Kia Pride VVagon 1,3 1999 srebrna 1.160.000 11.370 Renault Megane RN 1,6 1996 srebrna 1.496.880 14.670 Renault Kangoo RN 1,4 s sede 1998 rumena 1.550.000 15.200 Renault Clio RT 1,2/5v 2000 rdeča 1.780.000 NOVO V. Opel Vectra 1,8 I 1996 met. zlata 1.840.000 18.040 Renault Laguna RT 1,8 1997 met. t. modra 2.220.000 21.760 Break NUDIMO TUDI MOŽNOST ODKUPA RABLJENIH VOZIL OD LETNIKA 1990 DALJE. Možnost menjave po sistemu staro za staro, ter ugoden kredit brez pologa z obrestno meto T + 4,25 %. Kranj, 21.4.2000 Dve leti in pol zatem, ko so pri italijanskem Alfa Romeu na cesto postavili novo limuzino alfo 156, prihaja še njena dopolnitev. Gre za zanimivo oblikovano kombijevsko različico, ki so ji nadeli ime sportwagon, kar že samo po sebi ponazarja, da so snovalci športnosti dali prednosti pred uporabnostjo. Kakšne posebno častitljive kombijevska tradicije pri Alfa Romeu sicer nimajo, zato pa je njihov novi avtomobil v tem razredu nekaj posebnega. Na hitro namreč deluje kot športni kupe, tako kot pri limuzini so kljuke aadnjih vrat skrite v motni plastiki, velik prtljažnik in potniško razkošje pa je bolj iluzija. Alfa 156 sportwagon sicer sledi limuzini, a samo do srednjega stebrička, od tam pa so jo morali konstruktorji prerezati od strehe do karoserijskega dna. V obliko novega zadka so morali vložiti veliko dela, da se lahko enakovredno kosa z agresivnim nosom. Streha proti zadnjemu delu zložno izgublja viši- Čeprav si nemški Volksvva-gen že nekaj časa prizadeva, da bi postal 100-odstotni lastnik češke Škode (zdaj imajo 70-odstotni delež), jim prevzem še ni uspel. Češka vlada namreč ni bila pripravljena sprejeti ponudbe 421 milijonov mark, s čimer bi nemški koncern dobil še preostali lastninski delež. Kdaj in kakšna bo naslednja ponudba, še ni znano. MITSUBISHI MOTORS .....lif§£0 DOMŽALE DARILO KUPCEM Obrtniška 8 1230 Domžale tel.:061 /716-221 (PRODAJA) tel./fax:061/715-666 (SERVIS) MITSUBISHI CARISMA 1,6 C0MF0RT že za 3.222.000sit (ABS, klima, 2 x AIRBAG, elek. paket)__ 27777772777, POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL KOROŠKA 53d, 4000 KRANJ (pri AMD Kranj) tel.:064/367 460 MOTOR CELOVITA PONUDBA VOZIL DAEW00 LANOS že za 1.449.000 SIT NUBIRA že za 2.039.000 SIT MATIZ že za 1.149 i j flMNr Um VmI leasing za študente *poiog z rabljenim vozilom "odplačevanje s položnicami *50 mmm MICRA z bogatejšo opremo Serijsko sedaj že dve zračni blazini in servo volan. M 1395.000,00 sit* uilcl MIC RAC« • U IOIKI Nk l.|ill>J|ar • AVTOSERVTS PIŽEM. •NISSAN SERVIS KRI •AVTOHIŠA H-K K M •NISSAN HVALEČ, Pu • MG CENTER, šentjan •PANADRlACelje G •AVTO KUK,.Slovi.ii.sk •AVTOHIŠA KOS, Mi • AVTOSERV1S UPNIK. Veledj«, li •AVTO MOČNIK. Kiani. ielefo0:fl •AVTOSERVIS GORICA. Nova G< ■AVTOMEHANIKA (ABJAN lir.u • AVTOMEHANIKA VIDRIH (no •AVTOMEHANIKA ZIERER Sivi ■AVTOHIŠA MURSKA SOBOTA no, prtljažna vrata so zarezana daleč vanjo, v prid boljši aerodinamiki je na njihovem vrhu pritajen zračni stabilizator. Zaradi takšne oblike seveda v prtljažniku ni ostalo prav veliko prostora, s 360 litri je celo za 20 litrov manjši kot pri limuzini, ven-•A dar s podnjem za-" dnje klopi naraste na 1180 litrov, v tolažbo pa je tudi temeljita obdelava. V notranjosti ni nič takega, kar bi sportvvagon bistveno razlikovalo od limuzine. To pomeni dobro oprijemljiva sprednja sedeža, nostalgično oblikovano armaturno ploščo in rahlo pomanjkanje dolžinskih centimetrov na zadnji klopi. Tudi motorna paleta je že znana, začne se z 1,6-litrski bencinskim štiri-valjnikom (120 KM), nadaljuje pa z 1,8-litrskim (144) in 2,0-litrskim (155 KM). Pri slednjem tovarna ponuja tudi polavtomatski menjalnik selespeed s stikali za pretikanje na volanu. Na vrhu je 2,5-litrski šest-valjnik (190 KM), zraven pa še oba turbodizla JTD z neposrednim vbrizgom goriva po skupnem vodu 1,9-litrski štirivaljni (105 KM) in 2,4 litrski petvaljni (136 KM). Vozne lastnosti so pri obeh različicah enake, novost pri sportwagonu je višinsko sa-monastavljiva zadnja prema. Alfa 156 sportvvagon seveda ni avtomobil, ki bi ga pri Alfa Romeu kar stresli z rokava, ampak je del skrbnega načrta* pridobivanja mlajših dinamičnih voznikov. Nenazadnje so k rojstvu tega avtomobila prispevali tudi uspehi limuzine, v dveh letih in pol so jih prodali več kot četrt milijona. Kdaj bo italijanski novinec naprodaj pri nas, zaenkrat še ni znano, še manj pa jim je pri slovenskem zastopniku AC Avto Triglavu znano, kako bo s cenami. • M.G. MEHOM Jeseni obsežno prenovljena Toyota RAV4 Pomembna je ohranitev pravega stila Japonska 'I'ovol a je med drugim za letos predvidela tudi popolnoma prenovljenega malega terenca RAV4. Prikazali so ga že na spomladanskem avtomobilskem salonu v Ženevi, prodaja bo stekla jeseni in približno takrat avtomobil pričakujejo tudi pri slovenskem zastopniku Tovoti Adrii. Tovotini oblikovalci so s spremembami naredili bolj agresivno in na videz bolj čvrsto zunanjost, poleg tega, da je RAV4 odselj bolj po zadnji modi, pa se ponaša tudi z večjim notranjim prostorom. Tako kot doslej bosta na voljo karoserijski s tremi in petimi vrati, zunanje mere so ohranjene. Poleg že znanega 2,0-litrskega bencinskega štirivaljnika s 150 konjskimi močmi, ki poganja vsa štiri kolesa, bo tovarna ponudila še 1,8-litrski motor s 125 konjskimi močmi in, zanimivo, zgolj v izvedbi s pogonom na prednji kolesi. Razen zunanjos- ti so se konstruktorji lotili tudi oblikovnih sprememb armaturne plošče, zraven pa obogatili opremo. Na slovenskem trgu se je za RAV4 vsako leto našlo od 150 do 200 kupcev, tako naj bi bilo tudi s prenovljenim modelom. • M.G., foto: Tovota 1 • , *%\ < ilelils H€ h. '•,!,> * it Te dni mineva leto dni, odkar je nemška finančna hiša Debis AG prevzela večinski delež Au-tocommerčevega hčerinskega podjetja AC Leasing. Podjetje Debis AC Leasing se uvršča na drugo mesto med finančnimi hišami, ki se ukvarjajo samo s financiranjem prodaje vozil. Lani so financirali prodajo skupno 2.212 vozil, v prvem letošnjem trimesečju pa so lansko poslovanje v enakem obdobju presegli za več kot sedemkrat. Odlične rezultate pripisujejo uspešnemu sodelovanju s poslovnimi partnerji kot znotraj poslovnega sistema Autocom-merce ter z družbo C.J.I. AVTO MOČNIK, d.o.o. SERVIS IN PRODAJA VOZIL Britof 162, Kranj, tel.: 064 241 696 „ razstavni salon VELEBLAGOVNICA GLOBUS, Koroška c. 13A 2 x airbag, klima, servo volan, cz..... 4 X airbag, servo volan, cz LITA PLATIŠČA PRODAJNO SERVISNI IN PNEUMATIC CENTER KRANJ Koroška 53d, 4000 Kranj (pri AMD Kranj) tel.: 064/367-467 • AVTOOPTIKA« STORITVE HITREGA AVTOSERVISA • MONTAŽA, CENTRIRANJE IN PRODAJA GUM *?HA*KCf)Ki SEIVIPERIT (S) ■HHHi MESNINE DEŽELE KRANJSKE, d.o.o. Ljubljana, Mesarska c. 1 is\m i/u i umski vabi k sodelovanju 1. MESARJA -1 prosto delovno mesto 2. NKV DELAVCA -1 prosto delovno mesto za delo v PE KLAVNICA ŠKOFJA LOKA Pogoji: - pod točko 1: poklicna šola za mesarje, izpit iz higienskega minimuma - pod točko 2: delovne izkušnje v živilski stroki, izpit iz higienskega minimuma Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z 2-mesečnim poskusnim delom. Nastop dela takoj. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi r\a naslov: Mesnine dežele Kranjske, d.o.o., Mesarska c. 1, Ljubljana. Prijavi priložite pisna dokazila o izpolnjevanju pogojev. O izbiri vas bomo pisno obvestili. Kakovost poznate MOZIRSKI GAJ -PARK CVETJA SPET VABI NA OGLED od 22. aprila do 2. maja bo pred parkom tudi velik sejem, ki bo popestril dogajanje v parku. Vabljeni v Mozirje. POSEBNA PONUDBA - ZELO UGODNO KOMPAS HOLIDAYS IN GLAS MERKUR Več kot 50 izdelkov po vročih cenah VABITA Z LETALOM NA NIZOZEMSKO IN BELGIJO 19- - 21. 5. 2000 Mesta s svojo pestrostjo že leta navdušujejo potnike. Ogledali si boste lahko mline na veter, izdelavo cokel, sirov, se popeljali z ladjico po kanalih Amsterdama... ter seveda ogledali nekaj najzanimivejših mest, kot so: Amsterdam, Delft, Haag, Roterdam, Scheveningen, Volendam. Oglejte si tudi prestolnico Belgije, sedež evropske skupnosti in NATO, mesto številnih avenij, čudovitih parkov in spomenikov. ODHOD: 19. 5. 2000 ČAS POTOVANJA: 3 dni 1. dan: UUBUANA - EINDHOVEN - AMSTERDAM -EINDHOVEN Zbirališče potnikov na letališču Brnik v zgodnjih jutranjih urah. Polet letala proti Eindhovnu. Po pristanku na letališču Eindhoven vožnja do Amsterdama in ogled znamenitosti Amsterdama: Dama, Nove cerkve, Kraljeve palače, Novega trga, Opere,... Za doplačilo možnost vožnje z ladjico po kanalih Amsterdama. V popoldanskih urah vožnja do mesta; namestitve v okolici Eindhovna. Namestitev v hotelih 3 2. dan: EINDHOVEN - JUŽNA HOLANDSKA TURA -EINDHOVEN Po zajtrku prosto. Za doplačilo (min. 30 potnikov) celodnevni ogled nekaterih najbolj značilnih in poznanih nizozemskih krajev: Haag - sedež vlade, kraljeve rezidence, Mirovna palača; Delft - mesto svetovno znanega sinjega porcelana; Scheveningen - poznano letovišče Severnega morja, Roterdam -svetovno znano pristanišče. Vrnitev v hotel in prenočevanje. 3. dan: EINDHOVEN - BRUSEU - EINDHOVEN -UUBUANA Po zajtrku prosto: za doplačilo izlet v Bruselj (najmanj 30 potnikov), kjer si boste med drugim lahko ogledali: Parlament, Kraljevo palačo, stolnico, mestno hišo, sodno palačo, vodnjak Pis in drugo. Kratek predah za samostojne oglede,... Prevoz na letališče Eindhoven in polet letala proti Ljubljani. CENA: SAMO: 55.000 SIT (540 DEM) + letališka pristojbina 5.200 SIT V ceni je všteto: letalski prevoz in letališke pristojbine, izlet v Amstredam prvi dan brez vstopnin, 2 x prenočevanje z zajtrkom v dvoposteljnih sobah (prha ali kad, wc, telefon,...) v ho-i 3 ***, vodenje in organizacija potovanja. PRUAVE sprejemajo poslovalnice KOMPASA in druge pooblaščene turistične agencije do zasedbe prostih mest. POMEZIK SONCU Zaradi pomanjkanja bodo mnogi otroci počitnice preživeli doma, prepuščeni sami sebi in ulici. da bi bilo takih otrok čim manj, j f revija OTROK IN DRUŽINA dala pobudo POMEZIK SON< L , V TEJ HUMANITARNI AKCIJI ŽELIMO ZBRATI ~4 MILIJONOV TOLARJEV IN TAKO OMOGOČITI LETOVANJE 2.000 OTROKOM, KI BI BILI SICER ZA TO PRIKRA I > A N i. Pridružite se nam. Odprimo počitnice vsem otrokom PRIREDITVE Gorenjski glas Več kot časopis tudi za praznik občine Šenčur Praznovali bomo skupaj s Senčurjani Številnim prireditvam ob prazniku občine Šenčur smo dodali Veselo srečanje z domačini tudi v Gorenjskem glasu. Dobili se bomo jutri, v sredo, 26. aprila, ob 19. uri v Domu krajanov. ""la*,11—ar* I Ansambel BLEGOŠ \ 1 Si l O V POMLA1 Ansambel SVEŽINA Alpski večer 2000 Revija ansamblov Kranj, 25. aprila - Štirinajsta prireditev po vrsti bo tudi tokrat v Športni dvorani na Bledu. Njena letošnja posebnost bo med drugim tudi ta, da bo zaradi televizijskega predvajanja razdeljena na tri dele. V dvorani bodo obiskovalci to doživljali ob različnih napovedovalcih. Glavni medijski sponzor je Gorenjski glas. Na letošnjem Alpskem večeru pa bodo nastopili ansambli: Alpski kvintet, Lojze Slak, Štirje kovači, Gašperji, Nagelj, Čuki, Igor in zlati zvoki, Gregorji, Ekart, Svetlin, Kokalj, Šentjurski muzikanti, Vitezi polk in valčkov, Miro Šlibar s prijatelji. Fantje treh dolin, Mesečniki, VI-harnik, Fantje izpod Rogle, Vita, Mačkoni, Kranjski muzikanti, Trio Robert Goter, Tornado in Blegoš. Vstopnice z Alpski večer so v prodaji v Kompasu Bled (tel.: 064/741-515), v Gorenjskem glasu (tel.: 064/21-42-41) in v Glasbeni agenciji Knific v Kranju (tel.: 064/634-085). Objavljamo drugi nagradni kupon. Kdaj je bil lani na Bledu 13. Alpski večer. Odgovore na dopisnicah pošljite na naslov Gorenjski glas, 4001 Kranj, p.p. 124, do četrtka, 4. maja. Izmed pravilnih bomo izžrebali tri vstopnice za Alpski večer, dobitnikom pa jih bomo poslali po pošti. • A. Žalar *1 V»_ Alpski kvintet - prireditelj vseh Alpskih večerov na Bledu NAGRADNI KUPON - Alpski večer 2 13. Alpski večerje bil.................................................. Ime in priimek............................................................ Naslov...................................................................... Pošta........................................................................ Kranj, 25. aprila - Med različnimi prireditvami ob prazniku občine Šenčur bo po ponedeljkovi slavnostni akademiji, sejmu, različnih tekmovanjih in praznovanju v Srednji vasi ter I Iotemažah ena od osrednjih prireditev tudi VESELO SREČANJE z Gorenjskim glasom. Prireditev, ko bo Gorenjski glas še enkrat po letošnjih prireditvah Veselo v pomlad Več kot časopis, prireditelj pa bo tokrat občina Šenčur, bo v Domu krajanov v Šenčurju jutri, 26. aprila, ob 19. uri. Zares lepo povabljeni vsi občani občine Šenčur. Nastopili bodo: domačini: Oktet Voglje, sestre Kavčnik, šolarji, pogovarjali se bomo z županom in z domačini. Z nami bodo ansambli: Blegoš, Sicer, Jevšek, Krila, Maj, Svežina, Trije Kifelčarji, in pevki Barbara Koblar in Roža Marija Mikelj. Žrebali in delili bomo nagrade. Pokrovitelj je občina Šenčur Glavni pokrovitelj: Bararia Wolltex Company Nagrajenci Bavarie Wolltex Companv Pridite v Šenčur po nagrade Jutri zvečer bomo v Šenčur podelili nagrade glavnega pokrovitelja Bavarie Wolltex Companv, ki smo jih izžrebali na prireditvah Veselo v pomlad. Zato lepo povabljeni v Šenčur, kjer bomo izžrebali tudi nekaj novih nagrad. Še enkrat objavljamo številke vstopnic srečnih dobitnikov z različnih prireditev na Gorenjskem. V Šenčur zato vabimo jutri zvečer srečne lastnike vstopnic s številkami: 945978 (prireditev v Podljubelju), 2068 (prireditev na Gorjušah), 305 (prireditev v Gorjah), 2033 (prireditev na Gorjušah), 00043 (prireditev na Breznici) in glavna nagrada 2063 (prireditev na Gorjušah). Pridite, čakajo vas lepe nagrade Bavarie WoIItex Companv Ansambel Trije Kifelčarji med eno od točk Ansambel MAJ Arboretum Volčji Potok Pojutrišnjem bo Naš dan Razstava bo od 27. aprila do 2. maja. Naš dan z godbeniki in Gorenjci bo v četrtek ob 10. uri. Kranj, 25. aprila - Letošnja tradicionalna razstava v Arhoretumu v Volčjem Potoku se bo začela pojutrišnjem, v četrtek, 27. aprila, odprta pa bo do 2. maja. Posebnost razstave bodo tulipani na dva hektara velikem travniku in japonski vrt. Cvetličarji iz vse Slovenije bodo razstavljali svoje aranžmaje na dva tisoč kvadratnih metrih pokritih površin. Predstavili se bodo cvetličarski grosisti, razstavljavci in prodajalci vrtnega pohištva in okrasnih izdelkov iz lončevine, okrasnega kamna in betona, vodnjakov, bazenov. Na sejemskem prostoru pred vhodom bodo- na 70 prodajnih mestih naprodaj rastline in vrtne potrebščine. Prodajni center Arboretuma bo odprt vsak dan od 8. do 20. ure. Na razstavi pa bo tudi gostinska ponudba. Posebnost in zanimivost letošnje razstave bodo tudi konjeniška prireditev, ki bo na programu 29. in 30. aprila ter 1. maja, ko bo na programu konjeniški turnir v preskakovanju ovir. Z likovno razstavo se bodo predstavili tokrat študenti tretjega letnika Akademije za likovno umetnost iz Ljubljane, v soboto, 29. aprila, ob 15. uri pa bo koncert gojencev Glasbene šole Črnomelj. Na razstavi se bodo s posebnimi programi predstavile tudi posamezne občine. Prireditvena srečanja pa bo prvi začel Gorenjski glas pod naslovom Naš dan v Arhoretumu. Zbrali se bomo Gorenjci, ki bodo prišli na izlet in ogled razstave že prvi dan, v četrtek, 27. aprila. Pri slovenskem mestu bo ob 10. uri koncert godb, ki bodo po promenadnem sprevodu nastopile tudi v parku. Za vse obiskovalce pa objavljamo tudi nagradni kupon Arboretuma Volčji Potok in Gorenjskega glasa. Arboretum daje tri nagrade: Izdelava načrta za ureditev domačega vrta, roža in dve celoletni vstopnici za Arboretum. Tri nagrade pa prispeva tudi Gorenjski glas. NAGRADNI KUPON Napišite katere tri vrste tulipanov so vam najbolj všeč. Kateri razstavljavec je imel na razstavi vrtne opreme najzanimivejšo ponudbo? Ime....... priimek. Naslov... Pošta..... izpolnjen kupon pošljite na naslov Arboretum Volčji Potok 3, 1235 Radomlje, najkasneje do ponedeljka, 8. maja. Ansambel SICER iz Mengša Dobimo se v Gorjah Tradicionalna prireditev bo tri dni. Zgornje Gorje, 25. aprila - Tradicionalna prireditev Jurjev semenj v Gorjah pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa bo tudi letos na prireditvenem prostoru pri domu Partizana v Gorjah. Semenj se bo začel v soboto, 29. aprila. Prodaja na stojnicah se bo začela v soboto že ob 10. uri, uradno pa bodo sejem odprli ob 16. uri s prireditvijo, ki jo pripravljamo skupaj s krajevno skupnostjo v Gorenjskem glasu. Sicer pa sta prireditelja letošnjega Jurjevega sejma Turistično društvo in krajevna skupnost Gorje. V otvoritvenem programu sejma bodo po nagovoru predsednika KS nastopili še Gorjanski fantje, otroška folklorna skupina KUD Bled - Gorje, šolarji osnovne šole Gorje in domačinka na harmoniki, z Gorenjskim glasom pa se bodo predstavile nekatere glasbene skupine in sicer ansambel Blegoš, Kranjski mu/.ikantje, glasbena skupina Krila, Maj, Svežina, trio Kokalj, pevki Barbara Koblar in Roža Marija Mikelj in ansambel Obzorje. V nedeljo, 30. aprila, bo po Jurjevi maši sprevod konj z narodnimi nošami skozi Gorje, nato žegnanje konj, koncert godbe Gorje pod šotorom, popoldne pa bo ples z ansamblom Obzorje. 1. maja, ko bo popoldne igral ansambel Štajerskih 7.* A. Žalar Mf\0/ Do 6. maja . ■ vl /O CGtlGIG Vsem, ki razmišljate o ■ ŠP** flP^kk Bk ■ " nadgradnji analogne linije I J^thiffl. /jB" v ISDN priključek,bo lpWWClf ^1 Telekom Slovenije I olajšal odločitev.V tem -~ \f času je cena rdečega paketa 44.910,00 SIT, ISDN Vse dodatne informacije ><^,p*""*v Eb*JB o prodajnih mestih dobite \ I v vseh Telerrgovinah in 1 B^HI na brezplačni telefonski ^ 080 3000 TelekomV5 Slovenije \\ ttltihik* BAZEN-SAVNA Del ćas Na kresu 25, Železniki ^ff^odJf -;21-ure ' tor., cet., od 15.-22. ure in Tel.: 064/646-381 ob sob. ter ned. od 10.-20. ure JVJTjL UREJA: Vilma Stanovnik ALTER SPORT CLUB PODNART - Rafting - Canvoning - Jamarstvo - Izposoja čolnov in opreme S 730-522, 730-508 MBT.: 0609/637-162, 0609/641-169 V kranjskem olimpijskem bazenu se je v nedeljo končal mednarodni turnir Tristar 2000 V MOČNI KONKURENCI ZA NAŠE REPREZENTANTE TRETJE MESTO Od četrtka do nedelje se je v Kranju šest reprezentanc merilo ha Tristar 2000 mednarodnem^ vaterpolskem turnirju - Jugoslovani neporaženi, naši solidni Kranj, 25. aprila - Kar petnajst tekem so ljubitelji vaterpola lahko videli na letošnjem Tristar turnirju, ki je bil v Kranju organiziran prav v času, ko se naša in seveda tudi nekatere ostale reprezentance pripravljajo za nastop na kvalifikacijskem turnirju za uvrstitev na letošnje olimpijske igre. Turnir bo namreč v Hannovru od 6. do 14. maja. V Kranju je po pričakovanjih največ pokazala ekipa ZR Jugoslavije, ki je v slovensko vaterpolsko prestolnico prišla v najmočnejši zasedbi. Tako je bilo v reprezentanci kar sedem igralcev Bečeja, pet pa takih, ki igrajo v tujih ligah. Zmagali so prav na vseh srečanjih, z največjim zanimanjem pa smo jih seveda pospremili na tekmi z našo reprezentanco. Ves čas so bili boljši nasprotniki, naši pa jim - kljub požrtvovalni igri v obrambi - večji del tekme niso mogli slediti. Končni rezultat najbolj zanimivega srečanja na turnirju (kar so z obiskom na tribunah dokazali tudi gledalci) je bil 5:12 (1:4, 2:3, 1:3, 1:2). Poraz z Jugoslavijo pa je bil tudi edini poraz naše reprezentance na turnirju v Kranju. Dve srečanji so naši namreč dobili, saj so ekipo Kube premagali 11:13 (3:4, 2:3, 2:3, 4:3), boljši pa so bili tudi od ekipe Turčije, ko so zmagali z rezultatom 14:9 (2:1, 4:1, 2:4, 4:3). Poleg poraza in dveh zmag so naši dvakrat zapustili bazen tudi z neodločenim izidom. Tako so z reprezentanco Romunije igrali 5:5 (2:1, 0;2, 1:0, 2:2), na zadnji nedeljski tekmi pa so z rezultatom 6:6 (3:1, 2:2, 1:1, 0:2) razšli z ekipo Slovaške. Erik Bukovac VSAKO LETO SMO BOLJŠI Dolgoletni igralec kranjskega Triglava in slovenske reprezentance Erik Bukovac v zadnji sezoni igra vaterpolo za Ca-tanijo na Siciliji. Pred Tristar turnirjem in kvalifikacijskim turnirjem za nastop na olimpijskih igrah pa se je prejšnji te-_en vrn«l v domačo reprezentanco. Od jeseni igraš v tujini, sedaj si se spet vrnil v domačo reprezentanco. Si tu na turnirju v Kranju opazil kakšne spremembe v igri? "Mislim, da je naša ekipa že lani na Evropskem prvenstvu dobila precej potrebnih izkušenj. Nekako smo preskočili iz enega v drug kakovostni razred, iz B v A. Letos smo še boljši, napredek je opazen in mislim, da bo prav tako v prihodnje." Kaj pa ti osebno, si z igranjem v močni italijanski igri kaj pridobil? "Napredoval sem v vseh pogledih, v vseh osnovah. Tako v plavanju, na moči, kot v vseh elementih igre;/ obrambi, napadu... Ko igraš v tujini, se pač popolnoma prepustiš športu. Delaš zgolj za šport: igraš, treniraš in vmes Počivaš." So bile v klubu težave z vrnitvijo domov? Reden del prvenstva v italijanski prvi ligi seje sedaj končal S ^se tu-ice so morali pustiti domov za igranje kvalifikacij. Dejstvo je pač, da v italijanskih moštvih igra veliko Jugoslovanov, Rusov,... tako, da s prihodom domov nisem imel težav. Vendar pa se bom po končanih kvalifikacijah vrnil na Sicilijo, saj me čaka igranje v Končnici, v play outu, kjer se bo naša eki-Pa borila za obstanek v Hgi. Od tega, če ostane ekipe v I ligi ne, bo tudi odvisno, kaj bo z usodo moje pogodbe s Catani-Jo. Vse bo jasno v začetku junija. Takrat spet pridem domov in ce se uvrstimo na olimpijske igre, tudi letos ne bo veliko počitnic." • V CfunnvniL f«tn- T Hnkl Tudi izkušeni Tadej Peranovič Jugoslavije težko delo. "Z igrami naše ekipe sem kar zadovoljen. Tako smo z Romuni igrali lepo tekmo, ko so se fantje izkazali predvsem v obrambi. Proti Kubancem bi razlika v rezultatu morala biti višja, vendar nisem bil razočaran. Proti Turkom sem "testiral" nekatere mlade igralce in razlika v golih je imel na tekmi proti ekipi Slovenija s petimi medna-rodnimi sodniki - Na pravkar kotna nem balkanskem mladinskem prvenstvu v Carigradu je izpit za mednarodnega sodinika opravil še en slovenski vaterpolo sodnik, Blaž Ra-donjie iz Kranja. Tako ima sedaj Slovenija na mednarodni listi že pet sodnikov. Poleg Blaža so sto še Matjaž Rakth vec, Boris Margeta, Gregor Košir in Daniel Rozman. Zal sta zaradi starosti (nad 55 let) iz liste sodnikov izpadla Petar Didič in Marjan Pieiiiin. pač ni bila tako velika kot bi lahko bila, tekma z Jugoslovani pa je pač pokazala, da so favoriti tudi na olimpijskih igrah v Syd-neyju. Mi smo želeli z njim igrati, želeli smo, da si našo igro ogleda veliko navijačev in to smo tudi doživeli. Tribune so bile polne, fantje so z veseljem igrali in to je bila zanje tudi velika izkušnja. Na trenutke so Jugoslovanom dali tudi vetra in tudi to je za nas pomembno," je po sobotni tekmi z ekipo Jugoslavije povedal naš trener Igor Štirn, ki bo imel sedaj le še deset dni časa do odhoda na kvalifikacijski turnir v Hannover, kjer se bodo naši borili za uvrstitev na letošnje olimpijske igre. "Obramba naše ekipe je dobra, nekaj rezerve pa je še v uigra- nosti ekipe. Tudi centra še ne igrata tako, kot zmoreta in tudi tu še vidim rezervo, saj verjamem, da bosta čez slaba dva tedna igrala bolje," načrtuje Igor Štirn, ki že kuje strategijo za nastop v Nemčiji: "Mislim, daje Jugoslavija pač ekipa, v katero je nesmiselno "drezati". Na tej tekmi bomo varčevali moči za pomembnejša srečanja. To pomeni, da moramo najprej premagati Brazilijo in nato v nadaljevanju tekmovanja poskušati premagati Nizozemce. Ko se bo to zgodilo, bomo že lahko igrali za olimpiado. Z veliko motiva in malo sreče lahko premagamo Grke, blizu smo tudi z Romuni... idealen razplet nas torej lahko pelje v Sydney. Če pa se tja ne bomo uvrstili, pa to še zdaleč ne bo tragedija. Pomembno je, da je reprezentanca spet skupaj, da se pripravljamo za nove cilje in priložnosti. Tako bo drugo leto za evropsko prvenstvo pripravljena ekipa, ki bo lahko nekaj tudi naredila," razmišlja Igor Štirn. Sicer pa je na koncu turnirja v Kranju ekipa ZR Jugoslavije z 10 točkami osvojila prvo mesto, drugi so bili s 7 točkami Slovaki, tretja pa naša reprezentanca, ki je zbrala 6 točk. Na četrto mesto seje uvrstila ekipa Romunije s 5 točkami, na peto Kuba z 2 točkama, Turki pa so iz Kranja odšli brez točke. Za najboljšega igralca na turnirju so proglasili Veljka Usko-koviča (ZR Jugoslavija), za najboljšega vratarja Štefana Ger-gelya (Slovaška), za najboljšega strelca pa Ernesta Garcijo (Kuba), ki je za svojo ekipo prispeval kar 21 zadetkov. • V. Stanovnik. J. Mari-nček, foto: T. Doki — .. n —... . .----, ....... - -------- HOKEJ ^°nčano je SP skupine B Naši hokejisti Na dnu brez zmage Kranj, 25. aprila - Minuli petek se je s tekmo za 1. mesto med emčijo in Veliko Britanijo končalo letošnje svetovno prvenstvo J^upine B v Katovvicah. Zmagali so Nemci in tako osvojili 1. ^st°. ter se edini uvrstili v skupino A. Naši hokejisti so v zadnjem petkovem srečanju izgubili z ekipo Estonije 2:3 (0:1, 1:2, 1:0) ter tako ob koncu prvenstva ostali brez zrnage, z dvema neodločenima rezultatoma in samo z dvema ockama. Tako so v končnem vrstnem redu pristali na predzad-nj,ern mestu< saj je imela ekipa Nizozemske na zadnjem mestu s'abšo razliko v golih. K sreči nobena ekipa iz skupine B ni iz-Padla, saj se je skupina B za naslednje leto povečala na 12 rePrezentanc. • V.S. VABILA, PRIREDITVE Nogometaši bodo kresovali - Športno društvo Polet iz Svetaga Duha bo tudi letos organiziralo tradicionalno prvomajsko kreso-vanje. Kresovanje bo poleg nogometnega igrišča v Gorajtah, v nedeljo, 30. aprila, z začetkom ob 20. uri. Ob dobri hrani in pijači pa bo vse športnike in njihove prijatelje zabaval ansambel Storžič. Vabilo na Cooperjev test - Agencija za šport vabi vse, ki si želijo preverjanja svojih telesnih sposobnosti v teku. da se udeležijo preverjanja po Cooperjevm testu. To bo organizirano danes, v torek, 25. aprila, na letnem telovadišču, Tivolska 25. Test za moške bo na 2.400 m, za ženske pa na 1.600 m in bo potekal med 16. in 19. uro. Preverjanje bo brezplačno. Nogometna tekma med mladimi Slovenci in Korošci - Nogometni klub Sava Kranj skupaj z Nogometno zvezo Slovenije, v ponedeljek, 1. maja, v Športnem parku Sava v Kranju organizira mednarodno nogometno tekmo med reprezentancama Slovenije in avstrijske Koroške v kategoriji do 15 let. Tekma se bo začela ob 17. uri. Rokometni spored - že jutri, 26. aprila, se bo nadaljevala končnica od 1. do 6. mesta v l.A ligi za moške. Ekipa škofjeloškega Terma bo v domači dvorani na Podnu ob 20. uri gostila Prule 67. • V.S. VESLANJE Na Bledu je bila prvomajska regata ČOP IN ŠPIK SE TOKRAT NISTA "UDARILA" Iztok je namreč zaradi prehlada ostal na kopnem, Luka pa je suvereno premagal vso konkurenco Bled, 25. aprila - Čeprav je do l.maja še nekaj dni, so na Bledu konec tedna, v soboto in nedeljo, že pripravili prvomajsko veslaško regato. Na njej seje zbralo 132 posadk iz vseh slovenskih klubov, saj je bila to tudi pregledna kriterijska regata. Vendar pa bo letošnja sezona za najboljše veslače še dolga, saj jih čaka še celoten spored tekem svetovnega pokala, ki se bo začel v Muenchnu, vrhunec pa bodo seveda letošnje olimpijske igre. Seveda pa na Bledu niso merili moči le veslači v članski konkurenci (ti so bili celo v manjšimi), ampak je bilo tako v soboto kot nedeljo veliko zanimivih obračunov tudi med pionirji, mlajšimi mladinci, mladinci, pa tudi pionirkami, mladinkami in članicami. Luka Spik in Blaž Kajdiž (oba VK Bled) sta bila ob odsotnosti Iztoka Copa najboljša med skijisti. "Udeležba veslačev tukaj na regati na Bledu je bila pričakovana, saj so se zbrali vsi najboljši slovenski tekmovalci z izjemo obolelega Iztoka Čopa. To je bila namreč prva letošnja kriterijska pregledna regata, začuda pa so z velikim veseljem prišli z nam tudi nekateri italijanski tekmovalci, saj so se želeli primerjati z našimi veslači," je povedal sekretar VZS Stanko Slivnik, ki je seveda skupaj s trenerjem Milošem Janšo oba dneva budno opazoval nastope naših reprezentan-tov, predvsem kandidatov za nastop na olimpijskih igrah. "Za nas je bila prva letošnja pomembna preizkušnja regata v Zagrebu, kije bila po testih v skladu z našimi pričakovanji. To je potrdila tudi tukajšnja regata, ki je dala nekatere zanimive rezultate. Tako sta v dvojcu brez krmarja - tako kot v Zagrebu - ponovno zmagala Matej Prelog in Rok Kolander, vendar pa je bila razlika med njima ter Gregom Sračnjekom in Miho Pirihom že precej manjša. Treba je omeniti tudi veslanje "ve-tranov" Janija Klemenčiča in Milana Janše, ki sta bila v dvojcu brez krmarja tretja, danes pa sta nastopila v dvojnem četvercu skupaj z mariborskim dvojcem. Naš cilj je namreč, da ob dvojnem dvojcu in dvojcu brez krmarja, ki sta si olimpijsko normo zagotovila že lani na svetovnem prvenstvu, skušamo na olimpijske igre priti s četvercem brez krmarja ali z dvojnim četvercem ter morda s skifom. Odločilna bo tekma v Luzernu (8. do 10. julija), ki bo na sporedu nekaj dni pred tekmo za svetovni pokal," prav Stanko Slivnik. Sicer pa je bila na sobotni tekmi in nedeljski tekmi v ospredju zmaga Luke Špika (VK Bled) v skifu, ki v konkurenci (če manjka Izto.k Čop) nima pravega nasprotnika, prav tako pa je v skifu med članicami zanesljivo oba dneva slavila Romi-na Štcfančič (VK Ljubljanica). Četverec, ki bo "lovil" olimpijsko normo: Matej Prelog, Rok Kolander, Milan Janša in Jani Klemenčič. V nedeljo je gledalec na noge dvignila tudi zadnja disciplina, obračun v četvercu brez krmarja in dvojnem četvercu. V dvojnem četvercu je bila najboljša naveza Izole, Branika in Nautilusa v postavi: Erik Tul. Iztok Nipič, Davor Mizerit in Iztok Sulčič, v četvercu brez krmarja pa je zmagal čoln Bleda in Branika, ki je nastopil v postavi Matej Prelog, Rok Kolander, Jani Klemenčič, Milan Janša, drugi pa je bil čoln Bleda, ki je nastopil v postavi: Grega Sračnjek, Miha Pirih, Toma/ Pirih in Anže Poljanec. • V. Stanovnik, foto: T. Doki NOGOMET Slovenske nogometne lige VISOKA ZMAGA ŽIVIL V prvi ligi so Domžale zgubile v Dravogradu, v drugi ligi pa so Kranjčani visoko zmagali v gosteh. Kranj, 25. aprila - Zaradi Velike noči so nogometaši odigrali redni krog v petek in soboto. Domžale so že v petek gostovale v Dravogradu. Pred okrog 700 gledalci so zmagali domačini z 2 : 1. Zadetek za Domžalčane je zabil njihov najboljši strelec Oskar Drobne. Na vrhu lestvice se ni nič spremenilo: Maribor Pivovarna laško, Rudar Velenje, HIT Gorica in Korotan. Domžalčani pa so rešeni vseh skrbi pred izpadom. Domžalčani bodo igrali v nedeljo, 30. aprila, ob 16. uri doma s Ferotermom Pohorje. V drugi ligi so Živila Triglav v soboto gostovala pri enem najslabših moštev v ligi Črenševcih in zmagala s 4 : 1. Zadetke so do-'segli Tasič, Žagar, Davor Bogatinov in Berra. Kranjčani bodo igrali v četrtek, 27. aprila, v Novem mestu z Elanom, 1. maja pa doma z Železničarjem iz Maribora. Vodilni Koper je za tri točke ušel Taboru, Kranjčani pa so s 30 točkami na 8. mestu. • J.K. Britof in Visoko vodita V gorenjskih ligah je bilo doseženih nekaj nepričakovanih izidov. V I. ligi so igrali Sava : Naklo 3 : 2, Jesenice : Britof 1 : 4, Polet : Ločan 1 : 0, Lesce : Šenčur 3 : 1 in Velesovo : Železniki 1 : 3. Vrstni red: Britof 40, Sava 38, Ločan 33 itd. V II. ligi so bili doseženi naslednji izidi: Podbrezje : Visoko 2 : 2, Trboje : Alpina 3 : 2, Kondor : Bitnje 2 : 0, Podgorje : Bohinj 2 : 2 in Hrastje : Kranjska Gora 0 : 3. Vrstni red: Visoko 29, Podgorje 23, Bohinj 22 itd. • Dj. S. MLADI DRUGI IN PETI Kranj, 24. aprila - Prejšnji konec tedna so se mladi nogometaši do 10 leta starosti udeležili letos prvič organiziranega turnirja cicibanov U-10 za državno prvenstvo. Od skupaj 48 prijavljenih ekip iz vse Slovenije so se preko dveh kvalifikacijskih turnirjev uvrstili na finalni turnir skupaj z ekipami SCT Olimpije, Bilj, HIT Gorice, Maribor Branika in NŠ Phonix Murska Sobota. Za vsak klub sta nastopali A in B ekipa (starejši in mlajši). Kranjsko A ekipo je vodil trener Srečko Habuš, v boju za peto mesto pa je premagala ekipo Branik Maribora 1:0. V tej kategoriji je naslov državnih prvakov osvojila ekipa HIT Gorice. Ekipo B je vodil trener Aleš Kenda, mladi Kranjčani pa so se uvrstili v finale za prvo mesto, vendar so izgubili z ekipo HIT Gorice 1:2 in tako osvojili 2. mesto. Mladi Kranjski nogometaši so poleg srebrnih medalj, ki jim jih je predal predsednik NZS Rudi Zavrl, domov prinesli tudi pokal za najboljšega vratarja, ki ga je prejel Aleš Oštir. • V.S. Euro 2000 seje začel z nogometno himno SLOVENIJA GRE NAPREJ Ljubljana, 25. aprila - Dobri glasbeni obeti za še boljše nogometno nadaljevanje, bi lahko upali oh slovenski nogometni himni, ki jo je v petek tudi uradno predstavil legendarni slovenski trio "Za vedno in", Peter Lovšin, tudi avtor besedila himne Slovenija gre naprej, Vlado Kreslin in Zoran Predin. Te dni v režiji Igorja Šterka nastaja videospot, jutri v sredo pa bomo himno tudi javno slišali na Stade de France v Parizu, kjer bo prijateljska nogometna tekma med Francijo in Slovenijo. Vse skupaj seje začelo uro potem, koje Miran Pavlin (še en' za vedno "in") v Kijevu Ukrajincem zabil odločilni gol. Peter Lovšin se je na večer, ko je Slovenija slavila, v telefonskem pogovoru z našimi v Ukrajini zaobljubil, da himna seveda bo. Ideja je zorela naslednji dan na sprejemu za nogometaše pred ljubljanskim Magistratom in končala pred mesecem dni v studiu, kjer so trije glasbeni mački, poleg Lovšina še Kreslin in Predin skupaj z "Za vedno in " bandom posneli slovensko nogometno himno. "Pesem je prava navijaška z enostavnim in logičnim refrenom, saj smo v Ukrajini res šli naprej, mislim pa, da se bo to zgodilo tudi na Euru 2000," je povedal Peter Lovšin, njegov glasbeni soborec Vlado Kreslin pa: "Najprej smo razmišljali o nekakšni "live" izvedbi pesmi s stadionom in navijači, a je bilo za to premalo časa. Tako smo se odločili za studijsko varianto, na ploščo pa smo dali še od vsakega po dve udarni pesmi in si med seboj malo porazdelili glasove." S preteklim petkom seje v Mariboru s prvim od šestnajstih koncertov začela tudi koncertna turneja "Slovenija gre naprej", v ok- Končana je peta sezona Šolske košarkarske lige Peter lA)všin, Vlado Kreslin in Zoran Predin so Katancu ponudili tudi svoje nogometno znanje... viru katere bodo vsi trije znani slovenski glasbeniki nastopali po celi Sloveniji, pa tudi v Amsterdamu tik pred tekmo Slovenija : Španija. Kot je povedal Zoran Predin, je to doslej največji tovrstni projekt v zgodovini slovenske rockovske glasbe, saj se bodo vsi trije, vsak s svojo skupino predstavljali na 3 - 4 urnih koncertih, v petek, 16. junija, tudi v Športni dvorani na Bledu. Na glavnem koncertu 1. junija v Ljubljani bodo pred odhodom na prvenstvo na oder stopili tudi slovenski nogometni reprezentanti. Pred tekmo, med njo in po njej pa naj bi himno vrteli jutri na tekmi v Parizu, kjer bodo zaključili tudi snemanje videospota za pesem "Slovenija gre naprej". Vsi trije glasbeniki so selektorju sicer ponudili tudi svoje nogometno znanje, a bo bržkone bolje, če bodo igralcem dajali veter v hrbet, ki jih bo nosil na tekmah Eura 2000, kar s koncerti in navduševanjem ljudi za nogomet. Celoten projekt je podprla NZS. • Igor K. KOŠARKARJI, NOVINARJI IN SE KDO V finalu so se poleg žirovskih in velenjskih košarkarjev pomerile tudi plesne in navijaške skupine. Ljubljana, 25. aprila - Sredi prejšnjega tedna je bila Hala Tivoli namenjena osnovnošolcem. Že pred začetkom finalnega dvoboja so bile tribune polne razgretih navijačev, ki so se odločili, da se bodo pred finalom Šolske košarkarske lige kratkočasili z dvobojem, v katerem so namesto Srdit boj za žogo košarkarske žoge uporabljali kar časopisni papir. Papirčki so frčali po zraku, navijači so čebljali, iz zvočnikov se je kadila glasna glasba. In potem se je začelo. Finale šolske košarkarske liga namreč. Gledalce so ogrevale navijaške in plesne skupine, potem pa so na tivolski parket stopili košarkarji velenjske in žirovske osnovne šole. Žirovke so si že prvo četrtino priigrale velik zaostanek. Eden od razlogov za nekoliko zmedeno igro žirovskih deklet je bila poškodba njihove najboljše igralke Nataše Mlinar, ki je tako tekmo spremljala s klopi. Za dekleti so točke nabirali fantje. V izenačenem boju so Žirovci zmanjšali razliko in dekletom prepustili šest točk zaostanka. Žal so -nekoliko zmatrane - deklice zaostanek za Ve-lenjčani spet povečale, tako da zadnja četrtina pravzaprav ni prinesla pričakovane napetosti in ogorčenega boja za prvo mesto. Žirovci so tako zgubili finalno tekmo, a kljub temu osvojili prvo mesto med najboljšimi šolami v Šolski košarkarski ODBOJKA NA VRSTI JE REPREZENTANCA Radovljica, 25. aprila - Po končanem letošnjem državnem odbojkarskem prvenstvu se bodo te dni, natanko v petek, 28. aprila, v Zrcčah zbrali naši odbojkarski reprezentantje. Po kraj ših pripravah bo reprezentanca v nedeljo in v ponedeljek odigrala dve tekmi na prijateljskem turnirju "Pokal Zagreba". Priprave bodo naši reprezentantje nato nadaljevali v Zrečah, prva tekma v evropski A ligi pa jih čaka 28. maja, ko se bodo v Turčiji pomerili z domačo turško reprezentanco. Slovenske odbojkarske reprezentante bomo nato videli tudi v Radovljici, kjer se bodo 10. junija pomerili na tekmi z ekipo Portugalske. Sicer pa se je tik pred začetkom priprav sodelovanje v reprezentanci odpovedal podajalec Gregor Rozman, nova reprezentanta na spisku selektorja Gregorja Hribarja pa sta tudi člana ekipe državnih prvakov Elvo Bleda, Dragan Pezelj in Aleš Jerala, ki pa bosta glede sodelovanja v ekipi odločila ta teden. Na reprezentančnem spisku pa je že od prej še en blejski odboj-kar, blokcr Rasto Oderlap. Tudi iz ekipe Kamnika so na reprezentančnem spisku trije igralci: podajalec Tomislav Šmuc, bloker Gašper Ribič in korektor Jani Malovič. Reprezentanca pa se je prejšnji teden razvesiila tudi novih sponzorjev, Championa U.S.A., ki je postal uradni opremljevalec reprezentance in Siemensa, ki bosta skupaj z reprezentanco v naslednjih štirih letih. • V.S. PLAVANJE LEPI USPEHI GORENJCEV Radovljica, 24. aprila - Kadetska plavalna reprezentanca Slovenije je od 14. do 18. aprila nastopala na izredno močnem mednarodnem mitingu v Dunaujvarosu na Madžarskem. Nastopali so tekmovalci iz šestih držav, kadeti stari 16 let in kadetinje stare 14 let. Poleg slovenske reprezentance pa so s svojimi nacionalnimi ekipami nastopali tudi Poljaki, Slovaki in domačini Madžari. Na stopničke se je dvakrat uspelo uvrstiti Radovljičanki Tamari Sambrailo. V disciplini 100 metrov prsno je zasedla drugo mesto, v še enkrat daljši preizkušnji pa si je priplavala bron. Med nosilci odličij najdemo še Kranjčana Rožleta Volavška, ki si je priplaval tretje mesto na 1500 metrov prosto, pri ženskah pa si je bronasto medaljo priplavala njegova klubska kolegica Urška Stare v disciplini 800 metrov prosto. Uspeh sta dopolnila s četrtima mestoma Denis Oblak na 200 metrov mešano in Tomo Triller v disciplini 100 metrov delfin. • M. P. ŠPORT V ŽABNICI PRAZNUJE Žabnica, 25. aprila - V Žabnici letos praznujejo 40 let aktivnega športa v vasi na polovici poti med Kranjem in Škofjo Loko. Začelo seje z nogometom, poizkušalo s košarko, vmes je bilo nekaj namiznega tenisa, ostal pa je rokomet, ki se igra še danes. Kot nekakšna uvertura v letošnje praznovanje 40-letmce pa je bil v Žabnici rokometni turnir v počastitev praznika KS Žabnica. Na njem so sodelovali: 1. B ligaš CHIO Besnica, drugoligaši Radovljica, Duplje in gostitelj DOM Žabnica. Prvo B ligaš je bil za tekmece premočan nasprotnik, čeprav je nastopil v okrnjeni postavi. V dvoboju drugoli-gaških ekip vzhoda in zahoda, gostiteljev in Radovljice, so bili slednji boljši in se uvrstili v finale. Rezultati: polfinale: CHIO Besnica - Duplje 24-10^ DOM Žabnica - Radovljica 10 - 18; za 3. mesto: Duplje - DOM Žabnica 14-19; za 1. mesto: CHIO Besnica - Radovljica 19-13. ln kako bodo "Žabnčani" proslavil jubilej? 27. maja bodo organizirali rokometni turnir generacij. • M. Dolanc in žirovske Bombe, ki so si priplesale drugo mesto. ligi. "Na naši šoli imamo poleg košarkarske ekipe še skupino novinarjev, fotografov in snemalcev, ki spremljajo košarkarske tekme, poleg tega pa košarkarje na tekmovanjih spodbujajo še navijačice, imamo pa tudi plesno skupino," je povedala Barbara Peter-nel, mentorica novinarskega krožka na žirovski osnovni šoli. Tako so, kljub porazu v finalu, Žirovci slavili. Poleg že omenjenih uspehov so dosegli še prvo mesto med najboljšimi novinarskimi krožki, ki so v letošnji sezoni spremljali tekme Šolske košarkarske lige. Uspeh sta dopolnili še Petra Bekš in Nika Pa-dovac, mladi novinarki, ki sta bili najboljši novinarki v minuli sezoni Šolske košarkarske lige. Po razglasitvi sta dekleti (ki sta med tekmo glasno pritegnili žirov-skim navijačem) povedali, da kakšnih posebnih želja po novinarskem poklicu za zdaj še nimata. Uspeh Gorenjcev je potrdilo še drugo mesto navijaške skupine s škofjeloške šole Cvetka Go-larja. In ko so mladi košarkarski navdušenci zapuščali Halo Tivoli, so lahko za trenutek ujeli celo "ta velike" ljubljanske košarkarje, ki so imeli takoj po osnovnošolskem finalu pomembno tekmo. Najbolj srečnim pa se je podpisal Zmago Sagadin, kije bil od trenutka, ko je vstopil v Halo Tivoli, zasut s pozdravi in lističi, na katere se je podpisoval. • Špela Ž., foto: Tina D. KOLESARSTVO KOLESARJI PO ULICAH ŠENČURJA Šenčur, 25. aprila - Po uspeli lanski dirki so se organizatorji, KD U Sistem - Povver fit in KK Sava Kranj skupaj z Občino Šenčur odločili, da tudi ob letošnjem občinskem prazniku pripravijo kolesarsko dirko. Dirka za kolesarski kriterij po ulicah Šenčurja bo tako letos potekala ta četrtek, 27. aprila, začela pa se bo ob 14. uri s tekmo mlajših mladincev. Mlajši mladinci bodo tekmovali petnajst krogov (oz. 33.000 m). Za mlajšimi mladinci se bodo po šenčurskih ulicah podali starejši mladinci, ki bodo vozili 41 krogov (oziroma 46.200 m). Za konec bodo dirkali še kolesarji v kategoriji elite in do 23 let. Zmagovalec bo znan po 30 krogih, oziroma 66.000 metrih. "Kolesarstvo ima v občini Šenčur že dolgoletno tradicijo. V občini imamo dva najuspešnejša olimpijca v zgodovini slovenskega kolesarstva, Bojana Ropreta, ki je leta 1980 osvojil sedmo mesto na olimpiadi v Los Angelesu in Janeza Žerovnika, kije bil osmi v Rimu leta 1962. Poleg teh dveh sta bila olimpijca še Bojan Udovič in Marko Cuderman, k uspehom Kolesarskega kluba Sava Kranj pa so veliko prispevali tudi kolesarji iz občine Šenčur, ki so redno osvajali medalje na državnih prvenstvih. Zato ob letošnjem občinskem prazniku želimo vsem prebivalcem občine in okoliških krajev zopet pripraviti zanimivo kolesarsko dirko, ki smo jo že lani poimenovali Velika nagrada Šenčurja," pred letošnjo prireditvijo poudarja predsednik organizacijskega odbora in župan občine Šenčur Franc Kern. Dirka, ki šteje tudi za kriterij slovenskih mest, bo pojutrišnjem v Šenčur privabila vse najboljše slovenske kolesarje. Ti so na njej zmagovali že lani, koje bil v kategoriji mlajših mladincev najboljši Dejan Likozar (Rog Ljubljana), pri starejših mladincih Jure Zremšek (Krka Telekom), v kategoriji elite pa je prvi zmagovalec dirke za Veliko nagrado Šenčurja postal Boštjan Mervar (Krka Telekom). • V.S. BALINANJE NOVO VODSTVO PO SVETOVNEM PRVENSTVU 2001 Podbrezje, 25. aprila - Območna balinarska zveza Gorenjske bi morala na skupščini, ki je bila minuli četrtek v Podbrezjah, izvoliti novo vodstvo. Vendar pa 37 klubov do skupščine ni poslalo niti enega novega predloga, zato so se delegati enoglasno odločili, da sedanjemu vodstvu (predsednik Milan J. Mlinar) za dve leti podaljša mandat. Novo vodstvo bodo torej izvolili leta 2002 po svetovnem balinarskem prvenstvu 2001, ki bo v Kranju. Priprave nanj so že v polnem teku, zato je bila skupščina enotna, naj sedanje vodstvo dobro zastavljeno delo tudi izpelje do konca. Na pobudo Gorenjskega sejma bo prvenstvo potekalo v hokejski dvorani, kjer bodo pripravili osemstezno igrišče. Prostor si je pred dnevi ogledalo tudi vodstvo FIB-e. Prvenstvo bo po udeležbi največje dosedaj, saj se bo v Kranju zbralo 32 reprezentanc. Balinarska zveza se dogovarja s Televizijo Slovenija, da bi neposredno prenašala tekmovanje v hitrostnem in natančnem izbijanju, vsakodnevno pa naj bi o prvenstvu nacionalna televizija pripravila tudi reportaže. Organizator se tudi trudi, da bi gledalcem omogočil brezplačen ali pa vsaj čim cenejši ogled tekem. Na zadnji skupščini OBZ Gorenjske je bila sprejeta tudi odločitev, da se spremeni sistem tekmovanja za pokal in gorenjska prvenstva za člane, dvojice in mladince. Nov sistem, ki bo za pokalno tekmovanje in posameznike veljal verjetno že letos, ne temelji na teritorialnem ključu (ukinjena bodo občinska prvenstva), ampak predvsem upošteva kakovost igralca. "Sedanji sistem je za gorenjsko balinanje zastarel," je dejal snovatelj novega sistema Ivan Breznik in pritrdili so mu tudi ostali, ko so slišali, da npr. lani zaradi tretjega mesta na občinskem prvenstvu svetovni prvak Uroš Vehar ni mogel sodelovati na gorenjskem prvenstvu. • S. Šubic fOTW ureja: Vilma Stanovnik Traški šolarji so se zadovoljni vrnili s svetovnega prvenstva v orientaciji VESELILI SO SE PETEGA MESTA Ekipa traških osnovnošolcev, ki je Slovenijo prvič zastopala na svetovnem šolskem prvenstvu v orientaciji, je v Izraelu s petim mestom dosegla lep uspeh - Po vrnitvi domov so se veselili skupaj s svojimi sošolci Trata pri Škofji Loki, aprila -Prisrčno ploskanje, smeh in dobra volja, vmes pa prijateljski stiski rok - so minulo sredo napolnili večnamensko dvorano OŠ Cvetka Golarja na Trati. Učenci vseh razredov so namreč - skupaj z učitelji in vodstvom šole - pozdravljali "svojo" ekipo, ki seje v torek pozno zvečer vrnila domov z letošnjega svetovnega šolskega prvenstva v orientaciji.- Kar je prvenstvo potekalo v daljnem Izraelu in ker so bili tekmovalci, ki so traško šolo in Slovenijo predstavljali na njem, od doma teden dni, je bilo snidenje še prisrčnejše. Vzrok za veselje pa je bil tudi dober rezultat, skupno peto mesto, ki si ga traški šolarji pred odhodom na svoje prvo prvenstvo (in sploh prvo udeležbo katerekoli slovenske ekipe na njem) niso upali obetati. "Tekmovanje je potekalo posebej za dekleta in fante sedmih in osmih razredov (letnik 1985 in 1986), ter za šolsko ekipo skupaj. Fantje in dekleta so se pomerili v Desetčlanska ekipa traških šolarjev v Izraelu: - prva vrsta - Tomaž Draksler, Petra Draksler, Gregor Kalan, Anja Vodopivee, Ajda Lav-tar, Petra Kalan - druga vrsta - Jan pajek, Jan Mark, Janez Bernik in Matjaž Draksler. klasični orientaciji in orientacijskem šprintu, obe naši ekipi, tako dekleta kot fantje, pa so se uvrstili na peto mesto, pa tudi skupaj so na koncu zasedlf peto mesto. Tako smo zaostali le za najmočnejšimi ekipami: Belgijo, Estonijo, Latvijo in Avstrijo. Us- AVTO-MOTO ŠPORT Začenja se letošnji Seicento Petrol pokal NA STARTU KAR 28 DIRKALNIKOV Čez dobre tri tedne se bo letošnja tekmovalna sezona začela tudi za hitrostne avtomobiliste. V sicer skromni zasedenosti bo zago-tov tudi letos izstopalo pokalno tekmovanje Seicento Petrol pokal, ki ga skupaj pripravljata Fiatov zastopnik AC Avto Triglav, slovenska naftna družba Petrol in še nekateri drugi sponzorji. Lani seje na osmih dirkah med seboj pomerilo kar 22 dirkalnikov, 20 dirkačev je tudi končalo tekmovanje, kije bilo poleg množičnosti zanimivo tudi zaradi izenačenosti avtomobilov. Tekmovanje je lani zaživelo predvsem zaradi izjemne organizacije pod vodstvom nekdanjega dirkača Sama Valanta, ki je tudi poskrbel za tehnično P'ipravo vseh avtomobilov. Letos bo v Seicento Petrol pokalu na startu kar 28 sirkalnikov, kajti novi sponzor Petrol jih je kupil kar šest, z izjemo dveh že uveljavljenih dirkačev, pa so za ostala vozniška mesta pripravili širši izbor. Tekmovanje skupaj obsega devet dirk, prva bo od 12. do 14. maja na avstrijskem dirkališču Al Ring, po gorskih in cestno-hitrostnih preizkušnjah pa bo konec septrembra še atratktivna kroižna hitrostna preizkušnja v okviru rallvja Petrol Velenje. Avtomobili seicento sporting zmorejo 78 konjskih moči in so za 6 centimetrov nižji ter 50 kilogramov lažji od serijskih. Letos so jim odstranili PVC zaščito motorja, skrajšali prestavna razmerja, naredili novo izolacijo izpušnega kolekorja in izboljšali hlajenje motornega prostora. Tudi letos voznike čakajo bogate nagrade. Poleg pokalov bo na vsaki dirki nagradni sklad v višini 150.000 tolarjev, na koncu pokala Pa bo zmagovalec prejel avtomobil fiat seicento sporting, drugou-vrščeni motocikel aprilia pegaso 650 in tretji skuter aprilia. Na stezo se bo letos podal tudi Boštjan Logar iz Žabnice, ki je svojo kariero začel v kartingu leta 1992, sicer pa ima dirkaške korenine že v družino, saj je njegov oče Silvo nastopal na gorskih in cestno-hitrostnih dirkah v nekdanjfJugoslaviji. • M. G. Na Severni tečaj je stopila tudi prva Slovenka HODILA BI LAHKO PRECEJ DLJE Brnik, 25. aprila - Številni svojci in znanci so v petek zvečer Pričakali 7-člansko odpravo na Severni tečaj, ki jo je vodil Stane Kle-Henc. Največ pozornosti je bila deležna Minka Kahrič, ki je kot Prva Slovenka dosegla vrh planeta. Zadovoljen je bil tudi Kranjčan Metod Bobnar, za katerega je bila pot zlasti fotografski izziv. Slovenski alpinist in popotnik Stane Klemene seje letos že tretjič po-d&l na Severni tečaj. Tokrat so se mu pridružili Minka Kahrič, Lenart Skok, Bojan Lenič in David Brezigar iz Ljubljane, Jože Lorbek iz Izole ln Metod Bobnar iz Kranja. Iz domovine so odšli 6. aprila, tečaj pa so Po Približno 80 kilometrih hoje dosegli 16. aprila 2000. Ta dan si bo Posebej zapomnila edina članica odprave. P odpravi sem razmišljala leto dni, pol leta pa sem se posebej resno Pripravljala nanjo. Zato nisem imela med hojo nobenih bolečin. Go-,pVo bi lahko hodila še dva tedna, če bi bilo potrebno. Arktična pokra-■|lna me je že prvo uro tako prevzela, da ni bilo težko prenašati mraza n vetra. Med hojo niti ni čutiti nizkih temperatur, saj smo bili dobro ^"lečeni; najtežje se je zjutraj pripraviti na pot in zvečer postaviti ta- 0r- Tudi vmesni postanki so kratki, da se preveč ne ohladiš. Ves čas srno pazili, da nas ne bi zeblo v roke in noge. Najhuje je bilo četrti an. ko sem omrznila v desno lice. In z zmrznjeno čokolado sem si Polomila dva zoba. Hujših težav ni bilo, ker smo si med seboj pomagali. Posebno lepi so bili skupni večeri. Tudi slavje na tečaju je bilo nePozabno. Nazdravili smo s slovenskim vinom in rusko vodko," je Povedala Ljubljančanka Minka Kahrič ob vrnitvi v domovino. vodja odprave Stane Klemene je pohvalil vse slovenske člane °dprave, katerim so se na poti pridružili še trije Francozi in en Japonec. Slednji je lahko peljal le sani s spalno vrečo, on pa je Preizkusil nove polarne sani in svoje zmogljivosti z 90-kilogramskim tovorom. Kot je priznal Kranjčan Metod Bobnar, je bila odprava zanj 'epa življenjska izkušnja. Fotografa očara ves dan osvetljena pokrajina, vesel pa je bil tudi srečanj z znanimi polarnimi popotniki. • S. Saje pesno so naši tekmovalci nastopili tudi posamično, najboljša med našimi pa je bila Petra Draksler, ki se je uvrstila na 11. mesto," je o rezultatih po vrnitvi domov povedal vodja ekipe Borut Rebič. Tudi fantje in dekleta, ki so ob vrnitvi domov sprejemali tako čestitke svojih sošolcev kot učiteljev in ravnateljice Mare Potokar-jeve, so domov prinesli veliko lepih spominov, najbolj pa so si zapomnili pravo poletno vročino ter puščavo. Kot je povedal trener ekipe Stane Strnad, so se izkazali kot odlični orientacisti, pa tudi s svojo prestavitvijo (to je morala na posebni slovesnosti pripraviti vsaka šola udeleženka) so poželi veliko simpatij. V Izraelu so si ogledali veliko različnih zanimivosti, spoznali so sotekmovalce iz številnih držav in se seveda naučili tudi marsikaj novega. "Zagotovo je bilo to svetovno prvenstvo za nas pomembna izkušnja in če nam bo spet uspelo postati državni prvaki, bomo naredili vse, da gremo tudi na naslednje svetovno prvenstvo, ki bo na Portugalskem leta 2002," pravi Borut Rebič.Sicer pa so poleg Tračanov v Izraelu Slovenijo (na tekmovanju srednješolcev) zastopali še dijaki gimnazije Jurija Vege iz Idrije. • V. Stanovnik STRELSTVO GORENJCI SO SE IZKAZALI Kranj, 24. aprila - V soboto, 15, aprila, in nedeljo, 16. aprila, je na dveh koncih Slovenije, in sicer v Lendavi in Ljubljani, potekalo državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem. V Lendavi so tekmovali strelci mlajših kategorij, v Ljubljani pa so se za državne naslove pomerili mladinci, mladinke, člani in članice, v disciplinah puška in pištola. Kot je bilo razvidno že iz ligaških tekmovanj, skozi minulo strelsko sezono, so gorenjski strelci igrali najvidnejšo vlogo v disciplini zračna pištola in tako je bilo tudi na državnem prvenstvu. Posebno sta se izkazala Strelsko društvo Železniki in Strelsko društvo Predoslje, ki sta osvojila tri naslove državnega prvaka. Za SD Železnike sta naslova pristreljala mladinec Klemen Čufar in ml. mladinec Igor Šalkovič, za SD Predoslje pa je naslov državne prvakinje osvojila mlajša mladinka Maruša Strniša, ki je ravno na državnem prvenstvu dosegla tudi svoj osebni rekord. Poleg omenjenih dveh strelcev, so se v finale - najboljših 8, ki v finalu strelja dodatnih 10 strelov -iz teh dveh društev uvrstili in zasedli naslednja mesta še: pri članih Simon Bučan, 5. mesto in pri mladincih Gašper Strniša, 6. mesto, oba SD Predoslje, iz SD Železniki pa pri mladinkah Monika Žibert, 3. mesto, Darko Benedičič, pri mladincih 5. mesto. Omeniti je potrebno še 4. mesto ml. mladinca Uroša Poljanca iz SD Gorenja vas. Kranjčan Franci Peternel ml. pa je za eno mesto zgrešil finale pri članih, tako da je pristal na 9. mestu. Ekipi mladincev in ml. mladincev SD Železniki, sta zasedli odlično drugo mesto. Veseli predvsem podatek, da so naslovi osvojeni v mlajših kategorijah in daje tudi Simon Bučan, ki tekmuje med člani, mlad in perspektiven in je pred njim še vsa strelska kariera. Torej so gorenjski strelci potrdili primat v disciplini zračna pištola. Rezultati državno prvenstvo mladinci, mladinke, člani, članice, Ljubljana: Člani puška, posamezno: 1. Debevec, SD Olimpija, 692.6 (591) kr., ekipno: 1. SD Kolman Flisar 1748 kr., članice posamezno: 1. Prednik, SD Ruše, 496,1 (393) kr., ekipno: 1. SD Kamnik, 1163 kr., mladinci: 1. Kastelic, SD Jezica, 682,5 (585) kr., ekipno: 1. SD Tabor Jezica, 1726 kr.. mladinke. 1. Dular, SD Po-murka, 490,8 (388) kr.Člani pištola, posamezno: I. Ljubic, SD Slov. Konjice, 670,2 (571) kr., 2. Tkalec, SD Rečica, 669.0 (574) kr., 3. Veternik, SD Mrflž 666,6 (566) kr., 5. Bučan, SD Predoslje 663,7 8565) kr., 9. Peternel, SD Kranj, 564 kr., ekipno: 1. SD Celje, 1683 kr., 4. SD Kranj, 1660 kr., mladinci: 1. Čufar, SD Železniki, 639,5 (544) kr., 5. Benedičič, SD Železniki, 628,5 (533) k5., 6. Strniša GH., SD Predoslje 622,0 (533) kr., ekipno: 1. SD Ptuj, 1601 kr., 2. SD Železniki, 1573 kr., članice: 1. Maček, SD Rečica, 467,3 (377) kr., mladinke: 1. Nataša Marinček, SD Olimpija, 353 kr., 3. Monika Žibert, SD Železniki. 324 kr. Rezultati državno prvenstvo dečki, deklice, ml. mladinci, ml. mladinke, Lendava: pištola ml. mladinci, posamezno: 1. Igor Šalkovič, SD Železniki, 369 kr., 4. Uroš Poljanec, SD Gorenja vas, 351 kr., 8. Ivan Grgič, SD Železniki, 346 kr., ekipno: 1. SD Ptuj, 1030 kr., 2. SD Železniki, 1025 kr.Pištola, ml. mladinke, posamezno: 1. Maruša Strniša, SD Predoslje, 353 kr., 2. Sonja Raušel, SD Juršinci, 339 kr., 3. Alenka Muhvič, SD Moriš, 339 kr., ekipno: 1. SD Moriš, 998 kr., 2. SD Dušan Poženel Rečica. 976 kr., 3. SD Ptuj, 793 kr.S puško sta dokaj dobro tekmvoali ml. mladinki iz SD Predoslje, Jerneja Kopač, kije s 351 kr. zasedla 7. mesto in Darja Sajovic, kije s 333 kr. zasedla 9. mesto. • F. Strniša NA POKALU PRIJATELJSTVA ZMAGALA MARUŠA STRNIŠA Kranj, 24. aprila - S 6. krogom so najmlajši strelci zaključili svoje li-gaško tekmovanje. Zadnji, šesti turnir, ki ima naziv Pokal Prijateljstva, je na centralnem strelišču v Ljubljani organiziralo Strelsko društvo Tolmin. Ponovno se gaje udeležilo veliko število mladih strelcev. Mladi gorenjski strelci so se ponovno izkazali in osvojili nekaj res lepih uvrstitev. Gotovo je najboljšo uvrstitev dosegla Maruša Strniša iz SD Predoslje, ki je zmagala v kategoriji mlajše mladinke, pištola. Dobra forma je prišla v pravem času, saj se bliža državno prvenstvo, kjer bo potrebno pokazati svojo pripravljenost. Solidno sta s puško nastopili tudi ml. mladinki SD Predoslje, Jerneja Kopač in Darja Sajovic. • F. Strniša ATLETIKA NOV DRŽAVNI REKORD LANGERHOLČEVE Kranj - Razveseljive novice prihajajo iz Združenih držav Amerike. Brigita Langerholc iz Škofje Loke, sicer članica atletskega kluba Triglav Kranj, ki študira in trenira na eni tamkajšnjih univerz, je očitno v odlični formi. V petek je na študentskem mitingu v Austin Texasu v kvalifikacijah teka na 400 metrov postavila s časom 52,93 sekunde nov slovenski rekord, s čimer je za dvanajst stotink sekunde izboljšala rezultat, ki ga je že pred šestnajstimi leti dosegla Nataša Seliškar. V finalnem teku je bila s časom 53,32 sekunde četrta, občutno pa je prispevala tudi k zmagi univerzitetne štafete v teku 4 x 100 metrov. Že v ponedeljek je na otvoritvenem mitingu v VValnutu v dresu univerze USC pretekla 800 metrov v času 2.02,01, kar je za otvoritveni miting tudi zelo lep dosežek. ZA ZAČETEK DVE ZMAGI Kranj - Dvaindvajset mladih atletinj in atletov kranjskega Triglava je v soboto nastopilo v Ljubljani na atletskem mitingu na prostem. Najbolj sta se izkazali Tina Bonča z zmago v teku pionirk na 60 metrov (8,32) in Petra Strnad, ki je bila med vsemi tekmovalkami najhitrejša v teku na 1.500 metrov (5.13,28). Drugo mesto sta osvojila Neža Hafner v teku na 600 metrov (1.39,95) in Jure Kovač v teku pionirjev na 60 metrov (7,84), tretje pa Eva Sedej v skoku v daljino (504), Jovita Rajgelj v teku na 1.500 metrov (5.16,71) in Aleš Slak v teku pionirjev na 60 metrov (7,86). CZ. V SOBOTO NA VISOKO NA JUBILEJNI 10. TEK TRMASTIH Visoko, 25. aprila - Človek, ki si želi zdrave rekreacije, se nemalokrat odloči za lahkoten tek in kmalu spozna, da mu takšna rekreacija zelo ustreza. Da pa vse no bi ostalo le pri aerobni vadbi, KLUB TRMASTIH vabi vse rekreativec in vrhunske tekače na 10. TEK TRMASTIH, ki bo v soboto, 29. aprila, v Športnem centru RAPA na Visokem. Lahko se boste udeležili teka na 11 ali 21 km. Obe progi sta speljani po gozdnih poteh okoli kompleksa Brdo. Start obeh tekov bo ob 14. uri, tekači pa bodo tekli v petih moških in treh ženskih kategorijah. Organiziran pa bo tudi otroški tek na 3 km, ki se ga vsako leto udeleži veliko število najmlajših. Tekli bodo v dveh kategorijah za dečke in deklice in sicer v kategoriji do 10 let in od 11 do 15 let. Start otroškega teka je ob 13. uri. Tekači se lahko prijavijo na dan prireditve na startnem mestu od 11.30 do 12.40 za otroški tek in do 13.409 za tek na II in 21 km. Štartnina za tek na 11 in 21 km je 1500 tolarjev, za otroški tek pa štartnine ni. Razglasitev in podelitev nagrad bo ob 17. uri. Organizator je za vse udeležence pripravil majico potiskano s sponzorji in več praktičnih nagrad, ki jih bodo izžrebali med udeleženci teka. Poleg tega organizatorji obljubljajo tudi bogate nagrade za najboljše. • M. Petek V MAJU 35. POHOD NA STOL Jesenice, aprila - Organizacijski odbor pri Športni zvezi Jesenice je začel s pripravami na letošnji spomladanski pohod na Stol, že 35. po vrsti. Na najvišji vrh Karavank se bodo tokrat pohodniki spet vzpenjali dva dneva, kot nekoč, v soboto, 20., in v nedeljo, 21. maja. Ker je letos bolj okrogla obletnica, bo vzdušje bolj slavnostno. Oba dneva bodo pri Valvasorjevem domu večkratnim pohod-nikom podelili priznanje, 30 in več*kratni pa bodo prejeli še posebno praktično darilo. V nedeljo bo ob povratku pri Valvasorjevem domu tudi kulturni program in družabno srečanje. Za varno pot pohodnikov bodo tudi tokrat skrbeli jeseniški gorski reševalci, ki z vodstvom pohoda sodelujejo vseh 35 let. • J. R BOKS KRANJČANI S PETIMI KOLAJNAMI Kranj, aprila - Prejšnji konec tedna je bilo na Ptuju letošnje državno prvenstvo za boksarje. S kadetsko ekipo so se ga udeležili tudi člani BK Kranj, ki pa so se odlično izkazali, saj je peterica nastopajočih domov prinesla štiri zlate in eno srebrno kolajno. Tako je Igor Tunukovič zmagal v poltežki kategoriji, Erduan Brai-mi je bil najboljši v polvelterski kategoriji, Boris Marakič je zlato osvojil v lahko kategoriji, v muha kategoriji do 51 kg pa je bil najboljši Elvis Radončič. Srebro je domov prinesel Denis Murič, ki je nastopil v peresni kategoriji. "Naši fantje so nastopili res odlično, tudi Murič bi si zaslužil zlato kolajno, vendar je bil v dvoboju oškodovan. Sedaj našo tričlansko ekipo, Igorja Tunukoviča, Erduana Braimia in Borisa Makriča, ki se je uspela uvrstiti na letošnje evropsko prvenstvo kadetov v Grčijo čakajo zaključne priprave, denar za pot pa imamo po zaslugi predsednika kluba Zmaga Jelinčiča vendarle zagotovljen," je povedal trener kranjskih boksarjev Dušan Čavič. • V. Stanovnik KRONIKA ureja: Helena Jelovčart NESREČE GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si Avto na strehi Spodnji Brnik - V soboto, 22. aprila, okoli 17. ure je na magistralni cesti Spodnji Brnik - Šenčur v bližini letališča voznik renault 5 zapeljal s cestišča, na polje, kjer seje vozilo prevrnilo na streho. Pri tem se je voznik hudo poškodoval in so ga odpeljali v Klinični center v Ljubljani. • S. Š., foto: A. Ž. Ni držal razdalje Naklo - V petek, 21. aprila, ob 20. uri se je zunaj Strahinja na hitri cesti Kranj zahod - Podtabor zgodila huda prometna nesreča, v kateri seje hudo poškodoval 22-letni Sebastjan S.. Voznik osebnega avtomobila mercedes benz 200D, 49-letni državljan BiH Ramo K. seje peljal v smeri proti Kranju. V bližini naselja Strahinj je kolona vozil pred njim močno upočasnila vožnjo. Ramo pa se zaradi prekratke varnostne razdalje ni mogel pravočasno ustaviti, zato je zavil levo na nasprotni vozni pas. Tedaj je v osebnem avtomobilu mazda 323 nasproti pripeljal 22-letni Sebastjan S., ki je sicer zavrl, vendar se je Ramo zaletel vanj z nezmanjšano hitrostjo. Vozili sta čelno trčili, pri tem pa se je Sebastjan hudo telesno poškodoval in so ga odpeljali na urgen-co Kliničnega centra v Ljubljani. • S. Š. Kurilno olje v potoku Škofja Loka - V Škofji Loki je prejšnji teden v Prifarški potok izteklo približno deset litrov kurilnega olja, vendar materialne škode oziroma nevarnosti za ljudi, živali in rastline ni bilo. Pri ogledu kraja izlitja je kriminalist Policijske postaje Škofja Loka ugotovil, da je neznani storilec v kovinski kontejner za smeti odvrgel dva 50- litrska soda. Eden je bil prazen, v drugem pa je bilo še okoli 35 litrov kurilnega olja. To je odteklo v bližnji jašek, od tam pa v približno 20 metrov oddaljeni potok. Gasilci so v potok postavili lovilec oljnih madežev in popivna-li iztečeno olje v odtočnem jašku. Soda sta bila odstranjena iz kontejnerja. Primer se še raziskuje. • S. Š. Požar na carinskem platoju Jesenice - Na mednarodnem mejnem prehodu Karavanke je pri tehtanju na carinskem platoju prejšnji teden zagorelo na tovornem vozilu iveco, nemške registracije. Voznik je takoj dvignil kabino vozila in začel gasiti, pomagali pa so mu tudi delavci cestne baze Hrušica, tako daje bil ogenj ukročen še pred prihodom gasilcev. Do požara je prišlo, ker se je s kabine vozila snela zvočna in toplotna izolacija, ki je padla na izpuh motorja, vročina pa je povzročila samovžig. Materialne škode je bilo za 100 tisoč tolarjev, tovornjak pa je bil še vednp v talem stanju, ki je dovoljevalo nadaljnjo vožnjo. • S. Š. Gorela je podrast Cegelnica - Minuli četrtek, 20. aprila, se je v gozdu pri Cegelnici ob avtomobilski cesti vnela podrast. Ogenj je opazila policijska patrulja. Zgorelo je okoli 900 kvadratnih metrov podrasti in listja, ogenj pa so pogasili kranjski in nakelski gasilci. Slednji so postavili tudi požarno stražo. • S. Š. KRIMINAL Vlamljala v priklopnike Jesenice - Jeseniški policisti sumijo 25-letnega P. S. in mlajšega mladoletnika, oba z Jesenic, da sta sredi aprila skozi cerado vlomila v priklopnik, ki je bil parkiran na parkirišču za tovornjake na Jesenicah. Osumljenca naj bi odprla in pregledala več kartonov, zloženih na paletah, in odnesla dva kartona z računalniškimi komponentami. Nato sta ukradeno blago skrila ter poskušala vlomiti v drug priklopnik, iz katerega naj bi odnesla več ška-tel z različnimi majhnimi gospodinjskimi aparati. Lastniki so bili oškodovani za skupaj okoli 400 tisoč tolarjev. • S. Š. Izginil golf Škofja Loka - Neznani storilec je v noči z 20. na 21. april z dvorišča pred stanovanjsko hišo na Suški cesti v Škofji Loki ukradel osebni avtomobil volksvvagen golf, serija IV, registracijskih številk KR H4-590, rdeče barve. Lastnik je bil oškodovan za okoli 2,7 milijona tolarjev. • S. Š. Avtomobilski vlomilci v Škofji Loki Škofja Loka - V Škofji Loki so bili v zadnjih dnevih vlomilci v avtomobile kar precej aktivni. Vlomljeno je bilo namreč tudi v hvundai accent in daewoo. V prvega so vlomili v naselju Pod Plevno. Vlomilec je razbil steklo na vratih in odnesel denarnico. Materialna škoda je bila ocenjena na okoli petdeset tisoč tolarjev. Osebni avtomobil daevvoo je stal na dvorišču stanovanjske hiše na Koširjevi ulici v Škofji Loki. Tudi tu je vlomilec razbil steklo na vratih in odnesel denarnico. Tokrat je materialna škoda znašala petnajst tisoč tolarjev. • S. Š. Iz Policijske akademije v Tacnu prihaja 69 novih policistov Od gimnazijca do policista V Tacnu je minuli petek priseglo 69 policistov, ki so uspešno opravili nov program izobraževanja za poklic policista - Nov izobraževalni program poteka 15 mesecev in je evropsko primerljiv Tacen, 25. aprila - Lani uveden izobraževalni program prekvalifikacij za poklic policista je zaključilo prvih 69 kandidatov (14 kandidatk je bilo med njimi). Ti so v petek prisegli na osrednji ploščadi Policijske akademije v Tacnu, z rednim delom za nedoločen čas pa bodo začeli danes. Trije novi policisti prihajajo na Policijsko upravo Kranj, sicer pa se jih bo največ zaposlilo na PLJ Ljubljana in Koper, kjer so potrebe po novih policijskih silah največje. Nove družbene razmere so zahtevale spremembe tudi v Slovenski policiji, zato so 4. januarja lani uvedli drugačen način usposabljanja mladih policistov. Namesto srednje policijske šole je bil uveden nov program usposabljanja odraslih za poklic policista, ki se ga lahko udeležijo kandidati s končano srednjo šolo. Izobraževanje se tako po vsebini, metodah, metodologiji in časovnem obsegu razlikuje od prejšnjih programov izpopolnjevanj pripravnikov za policiste in je podoben evropskemu načinu pridobivanja policistov. Prvo generacijo novih policistov sestavlja osemnajst strojnih tehnikov, enajst ekonomskih tehnikov, devet gimnazijcev, šest prometnih tehnikov, šest trgovskih poslovodij, pet elektrotehnikov itd., ki so pred prihodom na izobraževanje sklenili delovna razmerja v policiji. Njihova povprečna starost je 23 let. Izobraževanje za policista je potekalo v treh modulih. V prvem (šest mesecev) so morali kandidati opraviti osnovno strokovno, teoretično in praktično izobraževanje v Policijski akademiji v Tacnu, naslednja dva meseca pa je potekalo praktično usposabljanje na policijskih postajah. V drugem modulu (dva meseca in pol) so kandidati v Tacnu poglobili teoretično znanje in se urili v policijskih veščinah, mesec dni pa je spet potekalo praktično usposabljanje na policijskih postajah. V zadnjem modulu je Minister Borut Šuklje in generalni direktor policije Andrej Podvršič (v ozadju) čestitata novim policistom. štirinajst dni potekala policijska vaja v Gotenici, nazadnje pa so morali kandidati opraviti zaključne izpite. Celotno izobraževanje je trajalo petnajst mesecev. Trije kandidati so odpadli po prvem modulu, medtem ko dva nista opravila zaključnega izpita in ga lahko opravljata ponovno. Nove policiste so nagovorili direktor policijske akademije Marko Pogorevc, generalni direktor policije Andrej Podvršič in v. d. notranjega ministra Borut Šuklje, ki so soglašali v tem, da nov program izobrazi policiste, ki bodo učinkovito in ljudem prijazno opravljali svoj poklic. • S. Šubic Ulica XXXI. divizija je namenjena lokalnemu prometu Radarji na ulici XXXI. divizija Ulica XXXI. divizija v Kranju je v času zapore Oldhamske ceste namenjena le lokalnemu prometu, a vozniki tega ne upoštevajo - Policija obljublja večjo prisotnost na tej ulici - Z radarskimi kontrolami nad prehitre voznike Kranj, 25. aprila - Medtem ko obnovitvena dela na Oldhamski cesti potekajo po načrtih, se vozniki še vedno privajajo na nov prometni red. O težavah s križiščem Blei-vveisove ceste in Ceste Staneta Žagarja smo pisali že v eni izmed prejšnjih številk, pojavile pa so se nove. Tokrat z ulico XXXI. divizija. Z zaprtjem Oldhamske ceste seje promet preusmeril na Žagarjevo in nato Blei-weisovo cesto. Omenjeni obvoz je za marsikaterega neučakanega voznika predolg, zato pri Kokrškem mostu raje zavije desno na Partizansko cesto in po Kopališki ulici ter že omenjeni ulici XXXI. divizija spet na Bleivveisovo cesto. Tega obvoza se poslužujejo predvsem tisti, ki so namenjeni proti Kokrici. A težava je v tem, da so zadnje tri omenjene ceste na območju lokalnega dovoza. Z drugimi besedami, na njih je v času zapore Oldhamske ceste prepovedan promet motornih vozil, ki bi skozi to območje iskala nadomestne poti. Na tem območju dose-daj namreč ni bilo veliko prometa, prav njegovo povečanje pa bi močno ogrozilo številne otroke in druge pešce, stanovalcem pa poslabšalo bivalne razmere. Kratke razdalje med križišči onemogočajo hitro vožnjo po ulici XXXI. divizija. A zgodilo se je tisto, kar je bilo moč predvideti že prej: promet seje vseeno povečal. To je predvidevala tudi kranjska policija, saj je pred časom- njen komandir Boris Marčetič omenil razmišljanja, da bi ulica XXXI. divizija iz neprednostne postala prednostna, da bi se promet bolj tekoče odvijal. Iz krajevne skupnosti Vodovodnji stolp že opozarjajo, da se je promet po ulici XXXI. divizija močno povečal, s čimer se je povečal hrup. Vozniki vozijo prehitro, s tem pa so predvsem nasankali pešci, ki morajo biti mnogo bolj pazljivi kot doslej. Ker ob tej ulici stoji še Osnovna šola Simona Jenka je situacija še bolj kritična. Prav zato seje KS Vodovodni stolp obrnila na policijo, naj posreduje. "Res se je krajevna skupnost obrnila na nas, vendar pa ko smo na ulici XXXI. divizija merili hitrost, smo ugotovili, da vozniki niti ne vozijo hitro. Hitro vožnjo jim pravzaprav onemogoča dejstvo, da je ulica neprednostna in se morajo v vsakem križišču ustaviti. Tako imajo prekratko razdaljo, da bi lahko razvili večjo hitrost," je pojasnil Marčetič. Prav omenjena ugotovitev je zavrgla vse pomisleke, da bi ulica XXXI. divizija postala prednostna, saj bi to prineslo ravno nasprotni učinek od želenega. Vseeno pa je komandir kranjske policije napovedal, da se bodo policisti pogosteje pojavljali na tem območju, tudi z meritvami hitrosti, s čimer bodo poskrbeli za čimvečjo varnost pešcev. • S. Subic Nočni rop v stanovanjskem naselju Planina Pet jurjev že zapravila Kranj, 25. aprila - Mlada Kranjčana sta minuli petek zvečer drzno oropala 23-letnega Joška K., a so ju policisti kmalu izsledili. Vseeno pa sta nekaj denarja v tem času že zapravila. Ropa sta se 23-letni Milomir B. in 22-letni Aljoša G. lotila na klasičen način. Pristopila sta k oškodovancu, ki se je po Gubčevi ulici odpravljal v center Kranja. Prosila sta ga za cigareto, nato pa še za nekaj drobiža. Joško je razložil, da ima le ■sto tolarjev in segel po denarnici. V njej je imel 40.100 tolarjev. Osumljeni Aljoša naj bi mu tedaj iztrgal denarnico iz rok in iz nje vzel ves denar, denarnico pa nazadnje vrgel na stopnišče bližnjega stanovanjskega bloka. Kranjski policisti so roparski par kasneje našli v centru mesta in pri njima našli 35.520 tolarjev. Kazenski ovadbi sledita. • S. S. Zidaki namesto gum Škofja Loka - V Frankovem naselju v Škofji Loki je neznani storilec z opel astre 1.6 IGLS 16V odvil vsa štiri platišča s pnev-matikami,-pod avto pa je podstavil štiri zidake. Lastnik je bil oškodovan za okoli 120 tisoč tolarjev. • S. Š. . Obvisel na vrvi 21-letni Luka Z. iz Ljubljane je omahnil 40 metrov, kjer ga je nato zadržal soplezalec v navezi Ljubelj, 25. aprila - V novi, še neimenovani plezalni steni Begunjščice se je minuli četrtek po glavi hudo poškodoval 21-letni planinec Luka Z. iz Ljubljane, potem ko je omahnil v globino 40 metrov. Luka Z. je skupaj s z alpinistoma Janezom L. in Dejanom J. opremljal novo plezalno pot na Begunjskem plazu oziroma v t.L Bornovi peči. Luka in Dejan sta po omenjeni steni plezala prosto, s tem da sta drug drugega varovala z vrvjo in sproti pritrjevala kline, Luka, ki se je prvi pognal v ostenje, je preplezal okoli dvajset metrov, ko mu je nenadoma spodrsnilo in je padel 40 metrov v globino, nato pa ga je Dejan uspel zadržati na vrvi. tako da je obvisel z glavo navzdol. Soplezalca sta Luki, ki se je udaril v glavo, takoj priskočila na pomoč, poklicala pa sta še gorske reševalce iz Tržiča. Osem jih je prišlo pomagat, priletel pa je tudi helikopter brniške letalske policijske enote, ki je poškodovanega planinca odpeljal v urgentni blok Kliničnega centra v Ljubljani. • S. Š. AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA aprila 2000 pripravlja Andrej Žalar s sodelavci Krila vabijo na polet Lahko bi rekli tudi, da so Krila skupina za ples in za zabavo. Franci Peternel, vodja ansambla, ki mu gre rima hitro v glavo in tudi iz nje, pravi, da so Krila skupina za vsakršno glavo. Za ate in mame, za gospode in dame, da čas hitro mine in da vesele družbe ne bi bile same. Krila pa so tudi za tiste, ki pojejo radi pa še za tiste, ki ob pesmi postanejo mladi. Pa si jih še enkrat oglejmo in jih vprašajmo, kako se sami Predstavijo. Haj. Sem Renata Felicijan, pevka skupine Krila. Prihajam iz Šmarčne na Dolenjskem, torej iz krajev, kjer smo doma veseli ljudje. Sicer pa imam poleg svojega rodnega Uživam v lepotah narave in imam poleg svoje družine, dobrih ljudi in prijateljev najraje morje. Če bi bili radi večkrat z menjo, prisluhnite radijski turistični oddaji Dobro jutro Slovenija." "Zdravo. Sem Andrej Plešec, doma v Sori pri Medvodah. Moja ljubica je harmonika in sem rad dobre volje. Najraje imam vesele ljudi, ki vedo, kaj je dobra zabava. V skupini Krila igram tudi klaviature in pojem." "Živjo. Sem Vine Gantar in prihajam iz prekrasne vasice Gorice. Ko zjutraj oči odprem, se mi odpre prekrasen pogled na bližnji Storžič. Poleg kitare kiaja rada tudi rože, morje in in petja imam rad vinske gorice konje." in ženske nožice; seveda, če je Živijo. Sem Franci Peternel, glava zdrava in družba ta prava. v°dja skupine. Rad pojem, Ce verjamete v smeh in veselje, igram bass kitaro in klaviature, vam izpolnim skoraj vse želje." GLASBENIKI MESECA - KUPON Poznate kakšno skladbo skupine Krila? Napišite jo! Ime in priimek: Naslov: Pošta: ...... ......................... Kupon, nalepljen na dopisnico, pošljite na GORENJSKI GLAS, p. p. 124, 4001 Kranj. MECKI URIZEM ŠTEFANJA GORA 28, 4207 CERKLJE VABI NA PETI SHOD P0H0DNIK0V OB I. MAJU IN PODELITEV ZNAČK IN NA KRESOVANJE NA PREDVEČER PRAZNIKA. ARION ODGOVARJA ŠIFRA: BREZVOLJNI RAK Večkrat prebiram Gorenjski glas, med drugim tudi vašo rubriko. Zanima ^e moja nadaljnja življenjska usoda, tako kratkoročno kot tudi dolgoročno. •^nima me področje ljubezni, čustev, zdravja, materialnega stanja ter težav, so nastale, ker sem avgusta in decembra vozil pod vplivom alkohola in bil stavljen. Razočaranje v ljubezni sem že doživel, potem pa sem spoznal ensko, ki mi je bila všeč v vseh pogledih, vendar pa je bila in je še vezana, *ar mi je tudi odkrito povedala. Zanima me ali bo ona ali katera druga tista, s katero si bom ustvaril družinsko srečo. ARION Kar dva počasna planeta utegneta v letošnjem letu odigrati pomembno vlogo v vašem življenju. Prvi je Saturn, ki ga po astrološki simboliki povezujemo s postavljanjem trdnih stabilnih temeljev na vseh življenjskih področjih, "mgt pa je dobrohotni Jupiter, ki nam omogoča nove začetke in spodbuja optimizem. Prav zaradi vpliva obeh boste imeli v tem letu nadpovprečne Možnosti tako v poslovnem kot tudi v zasebnem smislu. Tranziti vam najbolj močno delujejo v prvi polovici leta, točno do julija, zato izkoristite predvsem to obdobje, kasneje bo težje. Partnerstvo se vam izkazuje z novo osebo, ne s Prijateljico, ki ste jo spoznali pred časom. GLASBENA LESTVICA ZALOŽBE ZLATI ZUOHI Š- Kosovelova 29, 1410 Zgorje, telefon/fax: 0601 )71-300 Vsako sredo ob 13. uri na Radiu Ognjišče in vsako nedeljo ob Obkrožite številko skladbe, ki vam je najbolj všeč, izrežite, nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: ZLATI ZVOKI, P.P. 46, 1410 ZAGORJE. NAGRADE SO PREJELI: - Marc Erika, Ložice 18 b, 5210 Anhovo - Slavka Mullner, Groharjevo nas. 12, 4220 Škofja Loka - Mateja Jerala, Breg ob Savi 90, 4211 Mavčiče Nagrade prejmejo izžrebanci po pošti. KUPON ST. 17 1. NATALIJA VERBOTEN - Moje srce 2. ans. IGOR IN ZLATI ZVOKI - Za vse slavljence 3. ŠTIRJE KOVAČI - Žgance mi skuhaj 4. PETOVIO - To je to 5. ans. LIPOVŠEK - V življenju je tako - nov predlog VASA PESEM Verjemite ali ne... Oddaja -ie vsa^ ponedeljek oh 18.15 uri na frekvencah m Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali <$» v oddajo po tel.: 061/152-10-35 ali 130-16-35 in tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče Štula 23, p.p. 4863, 1210 Ljubljana - Šentvid RADIO OGNJIŠČE PREDLOGI TEGA TEDNA 24.04.2000 Popevke: 1 Kaj mi te je spremenilo - Andrea 2. Povej - Stratus 3. Pomlad - Nataša Mihelič Nz - viže Zmagovalni pesmi prejšnega tedna: 1 Vrni se - Karmen 2. Ljubezen je cvet - Šaleški fantje Vinska kraljica - ans. Tornado 2- Za vsakega naj sonce sije - ans. Šibovnik 3. Avto moj ne ve - Kvintet Dori VAŠA PESEM .4 GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: CISTA 10-KA RADIA GORENC ... praznični 27. april je za razliko od ostalih odprt za vse ljubitelje slovenske popularne glasbe... ob 18.30 se dobimo na 88,98 ... do takrat pa velja Radio Goenc, p.p. 80, Tržič v imenu Trgoivne in avtokleparstva Krničar čestita Urški K. iz Preddvora in Mariji M. iz Cerklej. 1, 2, 3 nagrado dobi oz. si jo prisluži tokrat Tilen T. iz Zg. Besnice (za Zorana Predina), kdo sleid o vlogi pevke, napovedovalke in igralke pa več v naši prihodnji oddaji. Pa srečno! Čista 10-ka Radi Gorenc 1. Čuki - Ljubici (3) 2. Simona VVeiss - Vedno ti (5) 3. Vili Resnik - Kdo lahko te ljubi kakor jaz (3) 4. Regina - Moje ime (2) 5. Andrea - Kaj mi te je spremenilo (2) NOVO! NOVO! NOVO! 6. Kingston - Mini bikini 7. Dominik Kozarič - Manuela 8. Flint - Koga sanja 9. Karmen Stavec - Kot nekoč 10. VVerner - VVerner mix Cista lO-lca Radia Gorenc Glasujem za: . Rad-a bi slišal-a: Moj naslov: ., KOLOVRAT DOMAČIH - vsako nedeljo na Radiu Gorenc ob 15.30 - vsak torek v Gorenjskem glasu Poslušate nas lahko na frekvencah 88.9 FM in 95.0 FM -stereo. Da bi bila oddaja čimbolj po vašem okusu, nam sporočite, katere ansamble oz. skladbe bi radi slišali v oddaji "Kolovrat domačih". Večina vas namreč ne dobi telefonske zveze med samo oddajo. Seveda pa lahko tudi glasujete za ansambel meseca. To je zadnji krog v mesecu aprilu. Izbirate pa lahko med: Trio Storžič iz Preddvora Ansambel Stanka Fajsa s Štajerske Ansambel Laufarji iz Cerknega Več vaših predlogov bo, boljša bo oddaja. Hvala za sodelovanje! Voditelj oddaje Marijan Murko KUPON Nagradno vprašanje: Po čem se odlikuje današnji pokrovitelj? Ime ansambla ................................................................ Moj naslov............................................................................ Kupone pošljite na naš naslov: Radio Gorenc, Balos 4, Tržič, s pripisom za Kolovrat domačih. DVE NAGRADNI VPRAŠANJI NOTRANJSKEGA RADIA LOGATEC • Gostinsko podjetje Trojane, d.d. 01 73 30 31 Vprašanje: Ali so trojanski krofi narejeni ročno ali strojno? Nagrada: 10 krofov • Časopis 99, p.p. 99. 1370 Logatec, 061 790 360, casopis99@siol.net Vprašanje: Napišite kakšen izraz uporabljate v vašem kraju za besedo "časopis"? Dekleta in fantje do 15 let, če bi želeli sodelovati v natečaju "Naj naj pravljičar dežele Notranjske'" pokličite 01 790 360 po 14. uri! Nagrada: šest mesečna naročnina Odgovore pošljite do sobote, 22. aprila 2000 _NTR LOGATEC, p.p. 99, 1370 Logatec,_ za oddajo "99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle". Nagrajenca z dne 9. april 2000: • Jan Sport - trgovina in servis, Andrej Potrebuješ, s.p., Vrhnika: Matic Canakr, Žiri • Časopis 99, Logatec: Fanika Valentinčič, Žirovnica Iskrene čestitke! Prevzem nagrad direktno pri pokroviteljih z osebnim dokumentom brez našega pisnega obvestila. Dodatne informacije po tel. 061 790 360. Spremljate nas lahko: Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107,1 & 91.1 MHz. Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preizkusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo - Šerif - Črni gad - Blisk - Jutranja Zarja NOTRANJSKI RADIO LOGATEC D.O.O ®D„D o U(§>W~U rjMir>Lbs: Logatec • TriaJka 148 • tel.:06l/74I 632 • fex:06l/74l 612 KLHDIUAR Podjetje Kladivar Žiri, d.d., tovarna elementov za tluidno tehniko vabi k sodelovanju sodelavca v poslovni enoti tuji trg KOMERCIALISTA ZA PRODAJO IZDELKOV NA TUJEM TRGU Zahtevani pogoji: - višja, visoka ali univerzitetna izobrazba ekonomske ali strojne smeri - znanje nemškega in angleškega jezika (enega aktivno) - samostojnost, komunikativnost, iznajdljivost in urejenost - poznavanje dela z računalnikom - vozniški izpit B - kategorije Delovne izkušnje so zaželene niso pa pogoj, zato se na objavo lahko prijavijo tudi pripravniki. Ponujamo zanimivo delo, stimulativno nagrajevanje, strokovno usposabljanje in možnost nadaljnjega izobraževanja. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas enega leta, s trimesečnim poskusnim delom in možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Kladivar Žiri, d.d., Industrijska ul. 2, Žiri 4226. Kandidate bomo o izbiri obvestili v zakonitem roku. Ogenj v hrbet Branko Grl ms, državni svetnik General George Washington je na slavnostni večerji moral sedeti s obrnjen s hrbtom proti razbeljeni peči. Kasnejši prvi predsednik ZDA se je kmalu presedel, gostitelj pa je pripomnil: "Mislil sem, da bome kot general lažje prenašali ogenj." G. Washington je odvrnil: "Ognja v hrbet nikoli." Teden dni je minilo od združitve SKD in SLS, sporazum o koaliciji Slovenija pa še ni sklenjen. Zapletlo se je že na kongresu SLS, ker so člani najožjega vodstva te stranke nasprotovali določilu, da "bo koalicija Slovenija storila vse, da bo dvo-krožni večinski volilni sistem uzakonjen še pred volitvami in da bo preprečila vsako izigravanje ljudske volje". Še bolj zgovorno pa je, da je na združitvenem kongresu nastalo največ težav prav zaradi pogodbe o koaliciji Slovenija. To seje zgodilo kljub potrjeni in podpisani zavezi, da bo pogodba o koaliciji Slovenija podpisana na dan združitvenega kongresa. G. Oman je celo grozil z izstopom iz stranke, če se ponujena pogodba podpiše, vendar je velika večina prisotnih vseeno glasovala za sklenitev pogodbe s SDS (proti je bilo samo 23 delegatov). Kljub temu so namesto podpisa pogodbe o koaliciji Slovenija volivci strank slovenske pomladi v minulem tednu dočakali vse kaj drugega. V ponedeljek je predsednik vlade g. Drnovšek v intervjuju povedal, da je tik pred glasovanjem o zaupnici vladi prišel k njemu g. Marjan Podobnik in mu ponujal kravjo kupčijo v korist proporcionalnega volilnega sistema. Med javno izrečenimi obljubami in dejanji je včasih večja razlika kot med dnevom in nočjo... Sredi tedna pa je predsednik združene stranke g. Zagožen poslal okrožnico občinskim odborom. Napisana je bila tako, kot da kongresne odločitve o koaliciji Slovenija sploh ne bi bilo. V okrožnici ni niti z eno samo besedo omenjena koalicija Slovenija, namesto tega pa je v njej stavek silno pomenljive vsebine: da mora nova stranka poskrbeti, da bo desno od nje le še politični ekstre-' mizem, na drugi strani pa levičarji. Namesto tkanja zavezništev med sorodnimi političnimi strankami je politika vodstva nove združene stranke torej očitno uperjena proti vsem v njeni bližini. Sveta preproščina! S takšnimi potezami gre vodstvo združene stranke v smeri, ki so ji prepirov siti volivci strank slovenske pomladi (in ne samo oni) na referendumu izrekli odločen ne. Dvokrožni večinski volilni sistem je ljudstvo izbralo namreč prav zato, ker vzpodbuja in nagrajuje sodelovanje sorodnih političnih strank. Toda očitno je, da vsaj del, najožjega vodstva združene stranke ocenjuje, da bi tej stranki ustrezala pot na volitve po proporcionalnem volilnem sistemu, pa referendumska volja ljudstva gor ali dol. Takšna ocena je strateško krepko zgrešena, saj bi pogojno veljala le v primeru, če bi združeno stranko vodil nekdo, ki bi bil v politiki povsem novo ime. Ankete javnega mnenja, ki so združeni stranki v primeru, če bi jo vodil g. Arhar, napovedovale blizu trideset odstotkov na volitvah, seveda v primeru prevzema ne držijo. Prve opravljene ankete, ki napovedujejo združeni stranki približno enak izid kot SLS (kar je logično, saj jo vodi in s tem pooseblja član najožjega vodstva SLS), bi morale ohladiti pregrete glave. Proporcionalni volilni sistem nagrajuje samostojen nastop več strank in nova združena stranka ne bo nikoli dobila toliko poslancev, kot obe prejšnji skupaj. Poleg tega LDS ne bo več potrebovala tovrstnih partnerjev za ohranjanje svoje oblasti. Račun je torej brez krčma rja in ogenj v hrbet sorodnih strank odveč. V vsaki državi, ki vsaj približno zasluži naziv demokratična, je referendumska volja ljudstva nekaj, kar se spoštuje dosledno celo v primerih, kadar pravno ne zavezuje. V nobeni demokratični državi ne boste našli primera, da bi zato, ker se je ljudstvo na referendumu izreklo za neko rešitev, ki poslancem oziroma vodstvom strank ne diši, na horuk spreminjali ustavo v nasprotju z ljudsko voljo, čemur ne nasprotuje tudi g. Zagožen. Najbrž ni niti opazil, da v svoji retoriki postaja podoben predstavnikom kontinuitete, ki govorijo zgolj o odločbi ustavnega sodišča, referendumska volja ljudstva pa zanje ne obstaja. Takšne izjave so voda na mlin stare nomenklature, ki si zato upa nasprotovati uzakonitvi ljudske volje. Na ustavi utemeljena neposredna odločitev ljudstva na referendumu je preizkusni kamen demokracije. Kdor jo v besedah in dejanjih spoštuje brezpogojno in dosledno, je demokrat; kdo ne, sodi na smetišče zgodovine. PREJELI SMO Spoštovani člani komisije za izgradnjo šole Odbora za infrastrukturo in prostor ter krajevnega odbora Preddvor! Oglašam se zaradi vaše potrditve -predvidene trase ceste v novo naselje Voke. Ne vem, kakšni razlogi so vas vodili v potrditev te (po mojem osebnem prepričanju nesprejemljive) trase ceste, vendar najbrž ne tisti, ki bi vas prvenstveno morali, in to so varno, zdravo in srečno odraščanje bodočih malčkov, ki bodo obiskovali vrtec. Preddvorski vrtec ima eno izmed najlepših in najvarnejših lokacij v Sloveniji. Nobene potrebe ni, da bi se starši malčkov obremenjevali z mislimi, da njihovega otroka lahko povozi avto, da vdihava izpušne pline ali posluša hrup s ceste, oziroma je kot majcena žival zaprt za ograjo. Ne odpravljajte me z odgovorom, da bo promet po tej cesti povečan le v časa odhodov/prihodov ljudi v/iz služb, kajti sama občutim, kako se je promet zgostil, odkar so v Preddvoru bloki (kar je povsem razumljivo). Otroci se sedaj svobodno gibajo po zelenicah okrog vrtca in hodijo na sprehode v naravo, niso izpostavljeni hrupu-in plinom s ceste. Lahko smo srečni, da je temu tako in da nam ni potrebno dajali otrok v mestne vrtce, ki nimajo take sreče z okoljem, kot jo imamo v Preddvoru. In zakaj bi jim to vzeli? Vsi vemo, da je možna še tretja trasa ceste, vendar nam je tudi jasno, da je finančno zahtevnejša, kot sta prva in druga. Vendar se sprašujem, ali ni v naši mali lokalni skupnosti, ki dela predvsem zase in za bodoče rodove občanov, bolj pomembno zdravo in srečno otroštvo kot trenutne finančne zmožnosti (in interesi)? Ali lahko gledamo na stvari samo kratkoročno? Ko bo škoda enkrat narejena, bo narejena dolgoročno. Ali boste pripravljeni poslušati očitke bodočih rodov, zakaj ste se odločili tako, kot ste se, in ne drugače? Ta vprašanja vam zastavljam osebno, kot biologinja, pedagoška delavka in nenazadnje kot bodoča mati in uporabnica vrtca ter občanka, ki ima rada Preddvor (predvsem njegov zeleni del) in mi ni vseeno, kako se vanj posega. Maja Šenk Zidar, Belska c. 4, Preddvor Gradnja novega naselja Voke v Preddvoru mimo interesov občanov Voke so območje Preddvora, ki že stoletja opravlja svojo naravno ekološko - zaščitno funkcijo območja za reševanje Preddvora pred poplavami nepredvidljivega hudournika Suhe, ki je s svojo veliko količino vode ob nalivih nenehna nevarnost za Preddvor. V zadnjih 100 letih je bil Preddvor že večkrat poplavljen - dvakrat katastrofalno, med drugim je Suha odnesla tudi pokopališče, svojo strugo pa je skozi stoletja kar nekajkrat prestavljala. V vseh letnih časih je tod mokrišče, bivališe različnih živali in rastišče redkih rastlin, vseskozi pa rezervat za razlitje povečanih količin vode potoka - hudournika Suhe in zaščita Preddvora pred poplavami. Ko se je na osnovi strokovnih podlag (in ne politično kot danes!) v letih 1987 in 1988 pripravljal in sprejel urbanistični načrt Preddvora, je bilo območje Vok (priloga -R 4/4 in K 4/3) glede na lego zemljišča in analizo okolja, opredeljeno kot rekreacijska površina in dopolnitev šolskih dejavnosti, v severnem delu pa kot kmetijsko zemljišče. 22. 5. 1988 pa je takratni občisnki svet nestrokovno in preračunljivo spremenil namembnost v stanovanjsko sosesko, ki jo je poimenoval S 4/9 Voke (priloga v uredništvu!). Eno izmed načel demokratičnega urejanja prostora je tudi pravilno in pravočasno informiranje občanov - sploh pa o tako pomembnih stvareh, kot je izgradnja nove stanovanjske soseske, ki bi obsegala več kot 60 stanovanjskih enot. Niso nam poznane nikakršne nove analize ali strokovne študije 'o spremembi urbanističnega načrta. Podpisani prebivalci Preddvora obsojamo nestrokovno početje odgovornih v preddvorski občini in nameravani gradnji ostro nasprotujemo, saj za gradnjo ni niti najosnovnejših pogojev. Ni izgrajenih primarnih komunalnih naprav, ni dovozne ceste oz. se načrtuje brez vsakega soglasja mimo vrtca in šole, ni možen vodovodni priključek na obstoječe vodovodno morežje, ni izgrajene fekalne ter meteorne kanalizcije. postopki vodstva Občine Preddvor so nejasni, netrans-parentni in sumljivi. Našim zahtevam o nujnosti izgradnje fekalne in meteorne kanalizacije pred vsemi drugimi projekti v Občini Preddvor se župan ter investitor izmikata, ter načrtujeta gradnjo greznic v novem naselju, kar bi samo podražilo življenje v tem naselju, sam Preddvor pa z gradnjo Vok ne bi pridobil ničesar, poleg tega pa gradnja Vok ne bi pospešila izgradnje kanalizacije, ki jo Preddvor nujno potrebuje. Poleg tega ne želimo, da se okolica šole in vrtca preprede z novimi cestami, niti da se v njihovi bližini postavljajo protihrupne ter drugačne ograje. Občani tudi nismo seznanjeni z mnenjem vodstva šole o predlagani trasi ceste. Podpisani občani zahtevamo, da se okolje v Preddvoru ureja z zahtevami obstoječe zakonodaje (Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, Zakon o graditvi objektov, zakon o urejanju prostora). Na podlagi teh argumentov podpisani prebivalci Preddvora zaostrujem onaše zahteve, ki so že izražene s peticijo, kije podpisana s strani 80-ih občanov (podpisi so v uredništvu), ter odločno nasprotujemo vsakršnemu posegu na Vokah oziroma pozidavi Vok. Ogorčeni občani želimo, da se k zadevi pristopi strokovno in nepolitično, upoštevajoč interese, voljo in zaščito prebivalcev Preddvora. Na tem mestu tudi sprašujemo župana, 1. zakaj se ne zavzema za interese ter izraženo voljo občanov (volivcev)? 2. zakaj tako pomemben projekt, kot je zazidava Vok, poskuša speljati mimo vednosti, želja ter interesov občanov Občine Preddvor? 3. Za čigave interese se zav- zema? O tej problematiki ter O naših zahtevah smo obvestili ustrezne inšpekcijske službe v Inšpektoratu RS - enota Kranj in Republiki Sloveniji. Dne 16. 2. 2000, je bil sklican sestanek prizadetih občanov z županom, kjer smo prizadeti povedali naše utemeljene pomisleke in predali našo peticijo z 80 podpisi. S strani Občine Preddvor in podjetja Agent, d.o.o., Kranj (investitor) nismo dobili prepričljivega odgovora ali protiargu-menta, vse se je odvijalo v jalovih govoricah, izsiljevanju in grožnjah. Zato smo sestanek zaključili z dogovorom, da Občina Preddvor pripravi vse zahtevane odgovore in razlage, nato skliče zbor občanov, ter nam na njem predstavi in predloži odgovore in dokumente. Vse zahteve so jasno napisane v peticiji, nekatere pa so bile jasno izražene na sestanku in so navedene v zapisniku, kije bil podpisan s strani zapisnikarja Občine Preddvor ter dveh overovateljev s strani občanov (zapisnik je v uredništvu'). Ker še do danes ni bil sklican zbor občanov, niti nam niso bili posredovani nikakršni odgovori v pisni obliki, ponovno javno zahtevamo od župana oz. občinskega sveta, da nemudoma skliče zbor občanov in nam posreduje vse odgovore, ki jih zahtevamo v peticiji ter v tem pismu, ter da nam predloži vso zahtevano dokumentacijo. Odbor za varstvo in ohranitev Vok 80 podpisanih občanov (podpisi in naslovi so v uredništvu) Radio Piše: Miha Naglic Znameniti rojaki iz Selške doline Zadnjič nismo uspe/i imenovati vseh pomembnih ljudi iz Selške doline v enem kosu. Ostali so nam Železniki, od koder jih je seveda največ. Ce bi jih skušali našteti po vrstnem redu njihovih rojstev, bi si sledili takole: fužinar Jurij Plaveč (1595-1645), pravnik ' Anton Pf/eger vitez VVertenau (1748-1820), jan-zenist Jožef Dagarin (1785-1850), pravnik Blaž Crobath (1797-1848), pesnik Jernej Levičnik (1808-1883), pisatelj in publicist Anton Pintar (1817-1881), politik Anton Globočnik p/. Sorodolski (1825- 1912), publicist in glasbenik Jožef Levičnik (1826-1909), pesnik Matej l.otrič (1840-1864), podoba r Tone Klemenčič Plnadar (1844-1927), šolnik in matematik Luka Lavtar (1846-1915), pisatelj in prevajalec Anton Sušnik (1848-1895), zgodovinar in politik Anton Koblar (1854-1928), politik Franc Thaler (1865-1936), pisatelj Janko Mlakar (1874-1953), dermatolog Jernej Demšar (1875-1961), publicist in politik Anion Dermota (1876-1914), zdravnica Valerija Strnad (1880-1961), strojnik Josip Boncelj (1884-?), literarni zgodovinar in teatrolog France Koblar (1889-1975), politik Srečko Žumer (1895-1983), montanist Matija Žumer (1901-1957), gospodarstvenik Niko Žumer (1905-1989), kolesar Franc Gartner (1906-?), prevajalec Jože Dolenc Po ljudjeh gor, po ljudeh dol Terenski ogledi za Gorenjski biografski leksikon (1912-1994), ortoped Franc Debevec (1915), partizan Radovan Dolenec Perun (1924-1944), partizan Anton Bertoncelj (1924), pedagoginja Milica Bergant (1924), pedagoginja Marija Lipužič (1931), gospodarstvenik Ivo Marenk (1942), jazz glastTenik Andrej (Andy) Arnol (1947), operni pevec Janez Lotrič (1953), filmski režiser Igor Šmid (1961), politik Zoran Thaler (1962), filmski režiser Janez Burger (1965) in astrolog Danici (Dannv) Šmid. Redki so primeri pomembnih prišlekov. Tak je, denimo, zdravnik in poslanec Jože Možgan (1941). Že na prvi pogled je očitno, da je na selški strani pomembnih rojakov nekaj manj kot na poljansko-žirovski ali v tisočletnem mestu. Najbrž je tako zato, ker je tudi vseh prebivalcev v tej dolini manj. Med njimi izstopajo štiri zares velike, nacionalno pomembne osebnosti: Janez Ev. Krek, Ivan Grohar, France Koblar in Gabrijel Stupica. Vrh tega ima Selška dolina nekatere prav imenitne posebnosti. Prva so prvi kolonisti pobočij pod Ratitovcem, ki so bili tirolskega rodu, prišli so iz doline Pustertal. O njihovem poreklu pričajo značilni priimki: Torkar, Thaler, Zarzer, Haberle (Heberle), Kofler (Kobler), Behaimb (Pegam), Gamperl Janez Ev. Krek (na lesorezu Mihe Maleša) (Ke m perle), Grochawr (Grohar), Gansterl (Jensterle), Erhardt (Egard), Gartner, Gasser (Gasar), Trojer. Za vsakogar, ki se na Slovenskem piše Torkar, je skoraj gotovo, da so njegovi predniki iz Torke pod Ratitovcem. Enako velja za Thalerje ti so iz kmečkega dvorca I m Thall (V Dolini) v Sorici. Zarzer ji pa iz Sorice nasploh (Zarz). Ti trije priimki so izvirno soriški, druge najdemo tudi v vaseh pod Črno prstjo, kjer so bili prvi naseljenci takisto tirolskega rodu. Selško dolino je torej po svoje zaznamovalo mešanje nemške in slovenske krvi, pojav, kije v genetiki znan kot dober. Njena posebnost je tudi selško narečje, ki edino v nekdanjem loškem gospostvu pripada gorenjskemu; vsi drugi, Ločan i, Poljanci in Žirovci govorijo rov-tarska narečja. Tretja posebnost je pojav fužinarstva. To je omogočilo nastanek naselja Železniki, ki so sčasoma postali trg. Loka je bila mesto, Železniki trg, vsa druga naselja v gospostvu niso nikoli presegla vaškega značaja, v bistvu še do danes ne, čeprav so v njih uvedli "ulični sistem". Kovinarska kultura je tista, ki daje dolini svoj posebni pečat, ne kmečka, kije značilna tudi za sosednja območja. Delno tirolsko poreklo, selščina in fužinarstvo so po mojem tiste tri poteze, ki tvorijo individualnost Selške doline v slovenskem prostoru. Kar se človeško-zgodovinskega faktorja tiče; po naravi pa je tako ali tako svet zase. HALO • HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 GLASOV KAŽIPOT Naročilo za objavo sprejemamo po teletonu'''04/201-42-00. faksu 04/201-42*13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. p pošti - do ponedeljka do 12.30 in četrtka do 12.30 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki; Izredno ugodna. °3 KATEGORIJE: A, B, C, D, E, H http://www.bb-kranj.si ROZMAN BUS Rozman, tel: 064/715-249 Šenčur: 411-887, 25-11-887 METEOR, d.o.o. Stara c, /, ( erklje HOKO - kombi prevozi Tel: 596-38-76, 595-77-57 POKRITI OLIMPIJSKI BAZEN KRANJ Tel.: 214 - 440 AVTOBUSNI PREVOZI. DRI NOVEC PAVEL PREGL Kombi prevozi AVTOBUSNI PREVOZI Janez Ambrožič BORZA ZNANJA Podrobnejše informacije o učnih ponudbah so vam na voljo: - na telefonski številki 01/42-66-197 - osebno v Delavski knjižnici na Tivolski c. .10 v Ljubljani - ali pa nam pošljejo e-mail na naslov: ljuhljana@horzaznanja.mss.edus. si JEREB, D.O.O., 657 110, 621 773, 682 562 VOZNIŠKI IZPIT PREDAVANJA IZ TEORIJE B&B KRANJ, tel. 202-55-22, 8. maja, ob 9,00 in ob 18.00 B&B RADOVLJICA, tel. 531-49-60, 15. maja, ob 18.00 B&B JESENICE, tel. 568-33-00, 8. maja, ob 18.00 B&B ŠK. LOKA, tel. 515-70-00, 8. maja, ob 9.00 in 17.00 Palmanova + tovarna čokolade 2.6., Toplice od 29.4. - 2.5., 25.5 - 28.5. Irst 16.5.,Lenti 27.4, Gardaland 28.4. Lenti 29.4., 13.5., 20.5. 25-26-210 041/660-658 Lenti čet. in sob., Trst sreda, Celovec pon.. Trbiž, Udine, Palmanova in ostalo po dogovoru. Čas dopustov - prevozi na letališča, pristanišča, toplice, morje. GSM: 041/734-140 Obveščamo vas, da je prišlo do spremembe pri urniku rekreacije v času prvomajskih praznikov, rekreacija je možna: Pon., 24. 4. 2000 - pet, 28. 4. 2000: od 9. - 18 ure; od 20. do 23. ure; sobota, 29. 4. 2000: od 9 do 22. ure; nedelja, 30. 4. 2000: od 8 do 22. ure; ponedeljek, 1. maja 2000: od 8. do 23. ure; torek, 2. maja 2000: od 8. do 23. ure Gardaland 27. 4.; Trst 2. 5. 533-10-50 041/744-160 KOMBI MERCEDEZ - klima: Lenti vsak četrtek in soboto; turistični izleti in sejmi v tujini in doma - 8 oseb. Tel.: 041/623-872 Holandijć Pariz 24. 572-54-27 041/723-823 Borza znanja je informacijsko središče, v katerem člani iščejo in ponujajo najrazličnejša znanja in informacije. Poleg pestre ponudbe, ki nam jo nudijo naši člani, se na Borzi znanja tudi veliko povprašuje po določenih znanjih, na primer zelo aktualno je povpraševanje po mongol-sskem in kitajskem jeziku, po znanju montaže videoposnetkov ter po znanju igranja na tamburice in žagin list. Znanja, nasvete in raznorazne informacije lahko v ljubljanski borzi znanja poiščete ali ponudite. Storitve Borze znanja so brezplačne. Avstrija; Krems - Melk, 2 dni, 30.4. - 1.5.; Rim, 3 dni; 30.5. -2.6.; Španija, Letovanje, 9 dni: 30.6. - 8. 7.; Skandinavija - Nordkap, 9. - 24. 7.; Gardaland, 14. 7; Prvomajska parada Cerklje - AMD Cerklje vabi člane in ljubitelje moto športa na tradicionalno Prvomajsko parado na dan, 1. maja. Start bo ob 9. uri, pred gostilno Bavant v Dvorjah. Zaključek parade bo Pod Jenkovo lipo v Dvorjah. 3. smuk dvojic izpod Jalovca Rateče - Planica - Planinsko društvo Rateče - Planica in Postaja GRS Rateče organizirata 3. smuk dvojih izpod Jalovca, in sicer v soboto, 29. aprila, od 8.30 do 9. ure bo zbor vTa-marju, pred zavetiščem GRS Rateče, nato pa odhod proti Malem kotu, kjer bo ob 11. uri start. Ekipe se lahko prijavite v zavetišču GRS v Tamarju, ob 8. do 9. ure. Očiščevalna akcija od Vasce do letališča Cerklje - Turistično društvo Cerklje in Lovsko društvo Cerklje organizirata jutri, v sredo, 26. aprila, popoldan v sodelovanju z občino Cerklje veliko očiščevalno akcijo, ki bo potekala na območju vasi Vasca proti letališču Brnik. Še posebej ste vabljeni krajani Cerkelj in Vasce, lovci ter učenci OŠ Davorina Jenka. Začetek akcije bo ob 16. uri, pri bazenu v Vasci. Mednarodna razstava nemških ovčarjev Škofja Loka - Klub ljubiteljev nemških ovčarjev Škofja Loka prireja v soboto, 6. maja, od 9. do 18. ure, na igrišču v Puš-talu veliko mednarodno razstavo nemških ovčarjev. Sodelovali bodo tudi razstavljavci iz Slovenije, Avstrije, Italije, Hrvaške, Nemčije in seveda domačini iz Škofje Loke. Kresovanje na Golici Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi na kresovanje, ki bo pri koči na Golici, in sicer v nedeljo, 30. aprila, ob 20. uri. Vilma spet leti Škofja Loka - Danes, v torek, 25. aprila, ob 17. uri, bo v Knjižnici Škofja Loka ura pravljic. Predstavili bodo pravljico V. Tho-masa "Vilma spet leti". Panjske končnice Kranj - Če vas zanimajo panjske končnice in čebelarstvo, pridite v Mestno hišo Kranj, danes, v torek, 25. aprila, ob 17. uri. Ogledali si boste poslikane panjske končnice, ki jih hrani Gorenjski muzej, ter slišali zanimive zgodbe o njih. Obiskala vas bo tudi Alja Kump An-kerst, ki bo predstavila slikanje na panjske končnice. Seboj prinesite tudi vodene barvice ali tempere, barve in čopič. Nikoli več vojne! Begunje - Nikoli več vojne! je letošnje sporočilo Organizacijskega odbora Begunje 2000, ki vabi na spominsko prireditev ob 55-letnici osvoboditve jetnikov iz tamkajšnjih zaporov. Letošnja svečanost bo v soboto, 6. maja, ob 11. uri na prostoru poleg gasilskega društva Begunje. V kulturnem programu bodo sodelovali Leska godba na pihala, vokalni oktet UP Bled, dramski umetniki ter učenci begunjske os- SLIKARSKA ŠOLA • FOTOGRAFSKI TEČAJ Izobraževalni center Freising, Škofja Loka, tel.: 655-880 GOSTILNA jĆMVniA RESTAVRACIJA ',pri Wwwr" Begunje GALERIJA Glasbene prireditve so ob 19. uri. sreda, 26,1.2000- GAŠPERJI petek, 28.4.2000 ■ hišni ansambel JOŽOVC mbnUu 29.1,2000 KRANJSKI KVINTET INFO^MACIJEJN REZERVACIJE NA ŠTJ;064/5307-03( novne šole. Slavnostni govornik bo radovljiški župan Janko Stušek. • Proslava v Čirčah Kranj - Krajevna organizacija Zveze borcev Čirče vabi svoje člane in vse krajane na proslavo ob dnevu upora in prazniku osvobodilne fronte. Takoj po proslavi bo letna skupščina Zveze borcev. Oba dogodka bosta potekala jutri, v sredo, 26. aprila, ob 17. uri, v Domu KS Čirče, Smledniška 136. Na proslavi bo nastopil Ženski pevski zbor DU Kranj, pod vodstvom Draguške Vlašič, recital "Domoljubne in uporniške poezije" pa bodo izvajali člani literarno recitacijske skupine DU Kranj. Po proslavi bo družabno srečanje. Proslava v počastitev 27. aprila in 1. maja Kranj - DU Kranj organizira proslavo v počastitev 27. aprila - dneva upora proti okupatorja in 1. maja - mednarodnega praznika dela. Proslava bo danes, v torek, 25. aprila, ob 17. uri na sedežu društva v Kranju, Tomšičeva 4, I. nadstropje. Sodeloval bo MoPZ društva Kranj, pod vodstvom Nade Krajnčan in recitacijska skupina, ki jo vodi Zdravko Kaltnekar. Po proslavi bo družabno srečanje ob živi glasbi. Pohod na Špik Jesenice - Planinsko društvo Jesenice bo v soboto, 6. maja, organiziral zimski pohod na Špik. Odhod bo ob 6. uri, izpred TVD Partizana na Jesenicah. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društva do srede, 3. maja. V primeru slabega vremena bodo izvedli manj zahtevno turo. Od Trojan do Limbarske gore Preddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi v soboto, 6. maja, na spomladanski izlet od Trojan do Limbarske gore. Tura je nezahtevna, hoje je pribljižno 4 ure. Odhod izpred trgovine Dvor, bo ob 7. uri. Prijave in dodatne informacije: Janez Planine, tel.: 451-565, do srede, 4. maja. Showd pohodnikov na Štefanji gori Štefanja gora - Kmečki turizem pri Mežnarju, na Štefanji gori letos že petič organizira shod pohodnikov ob 1. maju, kjer Nadaljevanje na 28. strani E o 3 "* 00 m PO •00 05 CD v n. oci C :] 21 o oo C3 CD X. a. 00 S to 05 05 o o o > čž o CM /97, T) "t CD (O ■■i ca < > CD c: CD TJ (V) 6 '55* 5 •T ca C/J rr I--' cd" 03 CD C ca ;y C 05 X! ca O o m" O) aj S oviji co CD 8 t/5 Rad CD CD C H) C •y O 6 25 CM l< O LO CM "55 :j) nski sv *t 9) te r.j s obči 5 L' 05 in jffl LO c lu ca < cc LU Z -) N CQ < »o>o _l -i Q J O 5 LU N 5 LU N 'O o u -o >3 C M -m C 11 j g E .Z f 31 ca ■_ cd to >'g to iS s ni co ' -i "** "S s • s -E .t/5 CL ca. ci ca" .2 1JLJ •o ca ■co rr ca E d 2 cd Tj ca ca co M, "° S - _ ca 111 f s Ji lil O to g E? ^ cO CD TJ •o ca ■en CC ca cd - 05 cd S CD > E O Š 0» 73 cd 53 >. O S » gf 3 cc o. cp O NI o. CD E o '3 ^ ca O > £ B a3 Es O 58 "5 9, 05 p ^ OT a.% o- LU JU D iT. 05 CL .S. S-* I a,| 9- — "™ ca u o O. LO > s c ta -z: o. 05 T3 ■* 05 CO S o TO O o, -o => g » " O aZT — a. =5 o ca 3 ;o • -a o i S X3 Q_ O o o o S 6 * 5 55 ta >CO CD 05 o «> ~ O.CC S -o 8^21 o 05^05 ■« JZ > LO $ c ca c w ča — j* ZJ C35 to O O CJ5 .S M ta p j- JS oo" ^ 5 " * * ■ cd S< > o T3 C\J ^ - < 0 LU > ^ ćB 9 (T) Q 033 1 LU CC r lu z Sifs OzSS < ^ o s o z LU ^»N CC LU CL X CC co=j5 OOO CL 05 --^ 05 ■E 5 € >g to 5 X3 05 CO O J3 O =1 CO 05 E-o-i o pj _g « 3 S2 4? ta X5 ca č5 05 "55 o. £ X3 CO E o o <-> D) E 05 « £ lici 05 °? =_ E cd E cd ca ' »J "D >CO 05 CO 3 co ču X3 X5 tO c g 2 o o to Bf o "7-1 T3 CO tO ca cp sz__CO o tj ta S? ta --S- d .9 č ^ -S =• = to "O O O CD O ^ 11 E "S £ to E a* S J3 o ni ca 2 g? ca ca Ta -a .E ca 9 a. ti> ^ co d) o 25 *^ -N j-a ca oj "«o To E ca 05 T3 ! B , i 2 O to -C 05 O E CL O tO ca fa c -t ca — c ca 5 75. S co —I CJ) g I Ji to o'S C 05 E .32 n cd 5, 05 t 753 -g t; ju o CD TJ X! CO I-i i-4 iS CO .P1 co - TJ 05 o TJ O-05 00 iS O 05 g 05 5 ca .55, s s i< ca .2. E N To £ S,-S O" g'^c? >;o Q- ■i i« ^ c= to ta >o o /E 3 c ttI o CD □ o -S o cS i E • a a. ■■5 o « ž 05 92. 7S >,VJ e i 05 E TJ O ca o M ;C S" t 05 ■E ca c ^: 55 'g I i O g X2 ><7j TJ 7= 05 — g E x. v 2 oj 05 c t7-s o. e ■S E a£ CD s; 0. ca co 05 c CD e C 05 .O =J ^5-y o i i i 8 cl t- 't5_ > ca o ca °Žot5ošo=^ II - H S H m "~ 95 .CO X5 75,« 05 ^ 05 3 ^ os 53 pff « ro i -92. O c TJ O o o !° ^ #25 sa t« 95 ^ CO 3 m • •5 c °H o B J o ® g- p a __, ca c OJ 5 ^ c 01 Sili S. O 3 05 TJ S 05 Q5 2 io S m 05.£ XI k [g _Q - OJ * ,92, 3 ~ E g i S -05 O q O tO . > 21! « 2 I cl t- , -s CM CO ca cd 3 o 1.8 >n ca ■CO CM c cn ca •- 1 .g :o * -9 0 ?t 5S O* -J ^ os o 3 C 3 >o (0 o k. a o .2^1 S ca iS ;o O XI 05 O ta ^ ni ca 05 > C "I S N O •c ca ■Ki !g a> m E £ o > Sar P cn o. o CO cz 70 9 'čo" CD TJ NI £ E P D. 05 E 05 — lz: cz 05 co co CO o o o o o °- °- °- o o o o o to LO o CM CD CD O O O C5 o tr; cm cm o - CJ) O) o S d cd .2! 10 -* -E -šC -šT ■- c c to p££>o a.ao5 S o) S m J5 05 .s .£ 8S O) C fc; > O XI E =5 05 TJ co a 05 05 05 E TJ is § JI m £ n c a o . 'C5__Q. ca SS c cd XI O 35 ^ 05 S 'NI *■*-CO CL O) 3) E MS* e e CO B= o ca 05 TJ Dl - o g f- O) TJ I "Č 35 ca cl s o it 3 ■£ 1 §> > e g C 05 O CL .E a'« j™ g tj ^ 7^; to « 1— ?r CU CO CL p •M 05 ~ e g S S » 92 2 S _ TO "O g CD -Q O) 01 35 ^ S ^ -8 g 05 CO 05 o o J? ta ,3 .35, ca č 05 sz cz -cz ca NI CL o. m 35 ,3 ■o N c g g N 05 E ca sz g c CL ni O 'P 3) cz S N XI O P S :5" j. c\j w f- X 05 o ca ■co co XI co O .P 05 CC — ča" o. ta C ■M .32, > ca -si CO C o co CL'ČO' 9 ,S 0 o C cz NI 05 — >M E S 1 g ta o co c 3 » CL^ "° i 05 XI E-čž I E t?5 05 TJ *-05 05 CO CD 5'° P TJ 92 « P r6 s ca o 'P c: o. ca cd, £ se o O. CL O) o ca G ■O ° S JP 05 t: !i; ; S o E 35 ca co tj > ca ca p ■05 S 'o .05 S5 "§ "S 35 Ž Si? 05 2. S -~, OJ NI C 05 - III •M E cz 70 CD jo" "nV TJ 0) I 05 TJ ^ > o S i ■5. o to e '8 * ;s g TJ ■* "55 r- CO 05 a 05" ° cz E E m P o S. ■* ~ QN ca ni « -9 3 cl 2 TJ 3 cz _ tU tO TJ .E 3> ^, O 3) *s 1 ?5 C TJ : S .32. e -S '2 O) tO to X co .S, CL 05 E -E 11 o. -2, co d'8 o o CM CL o g 05 3 — -o co cO £ I "C CL ■p 'J3 ca 4= cz cz s -8 a s .g •O CO 3 05 - C5 cd TJ > 05 .E o. ca 5 'i. o a> to S I = o cl ; ta ^ C N iS ca -§ e o o O c j<: cl "5 TJ N CO O c. v; S ^3 <0, N| O — CJ5 O tO 05 o o £=—<-.=: "S" cd" m žj' 2 g. O §2 3 cn 2 £2. *o 3-1 %l § o oo « ® 8. S » g- o. =r a = < S 9 cd » 2 CD cD o "■a 2 o 2 rp O B c g s-is o F g g K CD S: I 8-1 CZ IO x i II =i š 2 tj_ co O CO' g. 5T c < 3 5F • • cu to • ■ CO o CO "S o r e $ co co torti a-s. h.» M 9 < = S —' CD Z, c 3 o. -* S "O o O ro S o 3 3 ' 3 53 CD o &> D" cl CO q 2. — o -• 3 =r tj cr m 3*1 !#!: g> CD 5 2. 3 « 9 o g I 3 i O 0> Q. & X3 CD' CD O 3 3 -g- S £• s- 5 s s c CD < — 3 -g. 9 F£ =• a> o tu cd' a < 3 CD S CD o i cd cr 5 CD co — ■ pr 3 CD ~ 8-2? §1-° CD 2 Q_ -^ 2' cd 33 3 w Q) CD CO B. CO CD CZ !| cd CD «=> 8. cr cd $> o NI CD CO g CO £D o* 3 cd CD CD CQ 3 2 W CU _' NI O = § cr cl 2. 8 ff o- e. cu 2. < O CD 2 =r < 0< 0 -r- ?" CO — CD CD ,— =• CT O 3 — cl cl _i. CO CD o -* ° cl 3 1 I cd 5T TJ '— co S ČD § o. 3 QJ TJ V rt>' E-TJ 3'cS 5" p 3^ -—: O 5 3 S. II O TJ 3 5' 3 >=: =■ w 3 = =r Bi. Q. "52 pr cd P -■ %% < 9 CL 91 (t) O ,|hTJ 5^ ČU CD O 3 cr cdtj.-2.cJ £333 p o 3 CO' O T" CU CD =f CD CD m S. a. čE r:. 3, CL) __= 3 3 < TJ CD — CD 3 C 3 3 CO_ CD. T 5 vrt S ^ cn: 7£ 2: 8-2.tr' S O 9: g O :TJ D-cS 8-sr 1. o & 3 O CD' CU CD. tu" 55: tu cn 3 S - CD co CU TJ 2g C 3J "O m o o ar od > m m O o <- D r- S m H Q'0 < n 11 £5 . cu ^ ~ 01 co ^ 3 c: — O S (t 5' ^ 3 3 m CL CD a-o CU 3 < CD e o. w cT O. NJ ^3Q TJ cn <■ S" o £ cd 2 3 3 9" o — cu => 2 (U CD Cu' g O — S. "d a 9- S -o 3 <. o J tj cu ^.^ a - C/l cu ci_i _ o co CU K Š! a "c CD o cd cn s-* O. Sf^-cg ^a-pc3,' g^c?^0 X O 3 — - CD O. CU CO. ~* O ni s 5£ S" §- 8-5' al- 3' 10 CD CO 33 o- g š o jo c =r O g NI NI 05 g CU CD m CO C 3 O TJ •=: g_ ČD ČD <. g- 3 cn a- 01 05 g 3 8- ro S. P o' 33 cn g g. D" 3. co CU q5 NI " CD 33 3 W ■g S y cn 5 G' ^ cn- cn-S' ^ CD S CZ 00 ^ ^ 3 co O o. ^ o 2. - čS < co 3 cd ro 9-9, ro 3' < cn cn cd ■ j-io n. CD CU - 3 =■ 3 CU 3 CU 1^ g 3'8. ^ CU 9 # -• » i' ? 2 at. cu 9 cu Č5" 3 co o cd čd" o tj o. § a. cr 3. cz 3 _. < •= cn g 9 ĆD O- - S5- CD •= — CD CL 3 CD 3" •SL CD 3 < 3 CD 3 O 5; 8" * I !■ 8 - O — CD S" c a 9 Qj co =*■ 3 ĆU O TJ S 9 It f 3 3 Q: cd P čd S: ^3- K; CO TJ TJ 2 g 9 O. CD LJ- c; _ni h ■ c= co cu' 9 CO CJ' < ^ 9 S 3 cz o ' CD cn cu ' 2 3 tj g N S o "s. ' CD CO CD S«! CU CO C " ? cu ■ ■ ■ rsi "2. Ni'TJ g- i t f i £!. O TJ c i s g D C =; n O O O cu* cr 3" cj "o co o =; a cn, cn cu 0 Ide? cu O- cn 1=1 I . 9 ro N S; CL 2 CD 3 H 5. ^ cn "2. ČB 3 IH 1 23 3 2- CD cr o. CD 3 S 5" CZ _ a- = 1 R- * M g S 2 ČD CD o. 3 g ■S 2. II) J. r+ < cn cu 3. Co TJ a 3 CU TJ M. n' O cn o co 89 o o co ll co< ? m 3 cu' o CU o cu — CQ &¥2 S Cc co cd' 9 3 CU CU 3 TJ ^ S = CD CD 5 CZ n. TJ 5- O' CU =: 3 "5r ^ "3 CU < O cn =- — cr 7T g BS čJ o 2-co cu o 2 9- m; S o cl S » "ČD § 3 3 _. 3 3. Dl N m Cu m' "55- cn cn J5 o - ■ 3 CO. NI CD O "O < E a, w ! "E ?r co -■ 9- 5' c cn TJ O O S: co__ i 1 i a 1 c » § 1 aS- ? 3T g co cz g 2. čo" 3 ^ o 5? o g CL 3. 3 O •= □ o o. 3 čf ČD < B'9 2 3 3 ^: CO 3 3 2. g_ CD Q' co 5" ' = "Sn •ŠT ? cu' c^_ NI ivT 52' 55 31 3 5r M o co co 5' "D cn o 0 05 o. "== o 2 o: 2: 3 3 CD ro 5' 33 i{! o 0 cg a r cd ro č; =5-3 2 oŠ * < CD cn TJ iS cn < iS -k CD 7T CO CU "J Ig 2 3 if a--d _L ČB 3 ČD 2 co 3 CU CZ TJ. < g "D cn TJ T) OJ 3. o cr ^tj O" o. 8. o. "S- g" 3 C 9 31 cu JT =■ o S 3 <9 R. 9= S" =1 co o o cr O ro o w o 2. " cu' Q CD CD' CO TJ O iT < CU o. J. CD "S' CO 03 33 ll čB 2. O g si & i S5 cn S. a O CD ž 3 ^' C £J: cr CD CD < T3 3) < nj O. as- a čn: S Ču" "CJ .^03 a co t. cn.cn 2 co o g g. 9 2 §-9° ičB e-.^cS cu_ cr n cz ■ CD 7t -J 3 w. 5' 3" c O Bi ^ z c a 0 cu TJ CU O. O. O S. O O 3 ? 9" 3 1^' i^' i^' CD CD CD 01 O CD cn cn 3 2 S CU cu £; T 3 CD 2. cu' O CD 2 O o O •=: CO O- . l=: CD cn cn "~; ^D S O"' o y. 3 2. CD 2" g 2 S g 2 g CD £ 3 c'"2 cp_ O' 3 cn' g ^ S" "4= CL cd zr 0 "P -n < w =- 2 TJ 3' -■ =-. cn o-"3 2T cu m =r" co S" g S < as co' o- zi O CD ^D 2 cn 2 2 o 2 2 c o 2 o 3: tj 2 2 cn cn 3 R- c TJ O. ^ cn C' S' D IO o Z O jr S. g cd O t± < ■=' =;• w 2 o>" 3 <2 co CO X S o co o _ o ^ CU CU. N 2. TJ 2. TJ =: 2 "c 2 3 o- ~ o cu' 2: H 2 cn ■ < Q: g. cd g" g: aSJ-gp cn- cn o cn cu cu S č72: cu cr • w 3 4> Či5i : 2 CO Q. CU 7^ 5: "2 "ČD C. 5. o co _.tj ?r 9- 3 < 2. 3- 2 S 3-g I- o g- cu. o. » 2 -9 9 co CD o cn a g. 9. c5" 5" 3 3 3 cu cz ~" CU CD cu o S=C- 3 TJ 2 -_" cn cn "2. 3 o 1, £ JS R J. x- g 1 o < < 9 o 8- J. S o 5- cn< 2 00 o. o i5. 3 CU o - g a 3 11 ' CU "5 -g 9 o cu cn- 3 2 š! g -r- 3 ^Z. cu c a. t5 g. 2 i CU C£ < _cu" 3 M 3 < CU 3 O' O TJ cu ro 3. cn O 3 2 Q' 2 O CD 2 NI TJ C 3 m "C3 CU g O 2 9 3 CO' 2 CU CU O« 3 2' cu. jr CD O cr o 5 9 "29 2. < tj ču" 3 =r — o ^ cu y =i- iv.- §-.§■-2. 8 "g g' o. cn * 8-2. s «8 g 01 cn 02. mg;g — 3 y- CD f 1 p i- u N TJ c« a 2 5" § I o cp CD 3 S: ^ "čd' m < i a. ? co 3' CD f § cu r. 3 |3| 2. o. o. 2-2 2 O co • 3 co 2 » c: co S' 3 C 8"2'r --- CD ' »f Ču" cn. ■S o cd 2 2. w ču o ' o 8? 3 § o 2= čD ,K en CO en! ju ^ I sili cr 3" o -■ o 3 2. MALI OGLASI g 201-42-47 g 201- 42 - 48 m 201- 42 - 49 APARTMA - PRIKOLICE "'TERME ČATEŽ oddamo APARTMA s karta-mi za kopanje, mesec maj, 6000 SIT/dnevno, g 041/792-657, 061/155-7375 8164 APARATI STROJI Prodam MLEKOVOD ALFA LAVAL na dve enoti in suh bukov les. Kalan. Okroglo 14a, Naklo 7954 Prodam ZGRABLJALNIK VZ 280 za mrvo. W 460-022 8037 Prodam OBRAČALNIK pajek SIP 4 vretena. ^041/518-914 8157 Prodam ŠTEDILNI CANDY ROSFREI, 4 Plin + 2 elektrika. g 246-648 8160 PRALNI STROJ Gorenje, star 7 let, prodam, g 041/878-494 8169 Prodam PEČ na olje VVAMSSLER OU 8, cena 40.000, nova. g 041/442-681, 041/442-691 8188 Ugodno prodam vgradni ŠTEDILNIK Gorenje, rjave barve s pečico, 2 elek. in 2 plin, z jeklenko, g 744-697 8201 Prodam MOTORNO KOSILNICO Alpina, kosišče 90 cm v okvari, ugodno, g 224- 079_8206 Prodam BREZŽIČNI VIDEO nadzorni sistem za hišo, trgovino, obrt 75000. g 041/767-244 8216 GARAŽE ODDAM GARAŽO v Kranju na Planini, kasneje možen odkup. g 352-570 6447 GARAŽO PRODAMO: Zlato polje, Kidričeva ul. prodamo zidano GARAŽO, 12,5 MIO SIT. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 7192 GR. MATERIAL VRATA GARAŽNA dvižna, daljinsko odpiranje, montaža, garancija, ugodno, g 041/522-101,642-552 7911 Prodam ograjne ELEMENTE novi, smrekovi, globinska impregnacija, dim. 115x120 cm. g 9£W823-791_ 8176 Prodam GAŠENO APNO 2 m3 kvalitetno, staro 20 let. Sp. otok 24, g 738-813 8199 _IZOBRAŽEVANJE NEMŠČINA in ANGLEŠČINA - instrukcije -ugodno in kvalitetno! g 041/699-005, Alenka _ INSTRUKCIJE NEMŠČINE za OŠ in SŠ. O £02-51-78, 0043427451367_toot Instruiram matematiko in angleščino. g 041/454-722 8159 PODNART - POSEBNA PONUDBA!!! V novejši hiši prodamo okrepčevalnico - bar v obratovanju s pokrito teraso, poslovni prostor, savna, parkirišča, vsi priključki, zelo ugodno! PIA NEPREMIČNINE V 212-719. 212-876_7073^ POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KRANJ ob cesti oddamo trgovski lokal (ne živila) 30 m 2 + 10 m2 + WC, 125.000 SIT/mes, odkup inventarja. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333,041/333-222 7191 POSLOVNI PROSTOR 150 m2 oddam v najem ob glavni cesti Šk. Loka - Železniki. g 51-21-524_7974_ V najem ODDAM PROSTOR namenjem za frizerski salon cca 50 m2 z WC, na lokaciji 5 km iz Kranja ob glavni cesti, v končni fazi gradnje. Možnost najema ali sofinansiranja po dogovoru. Samo resni interesenti Naslov v oglasnem oddelku. 8iee POSLOVNI PROSTORI PRODAMO: BLED pet lokalov I. nadstr., velikost 78 do 80 m2 možnost združevanja. Primerni za trgovine, salone, pisarne, učilnice ipd. Možnost kreditiranja. RADOVLJICA, prodamo 128 m2 in 61 m2 pisarniški prostori, učilnice ipd. in gostinski lokal 253,60 m2 cena po dogovoru. Oddamo pisraniške prostore 39 m2. Informacije 700-190 in 041/715-649 sisi MIZARSKO DELAVNICO opremljeno s stroji cca 100 m2 dam v najem. g 041 /850-406 8205 MOTORNA KOLESA Prodam YAMAHA FS 50 cm, I. 89, dobro ohranjen, možna menjava za APN ali ATX. g 041 /265-650 8184 OSTALO Prodam LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite. Zbilje 22, g 061/611-07 8 6989 Prodam AKVARIJ 3001, z lesenim stojalom, črpalko, filtrom in grelcem. Cena33.000 SIT. g 041/826-526_7956 LOTO SISTEMI - garancija šestica, sistemi avstrijskega lota + Š.N. g 041/885-704 8170 Prodam metronom mahagoni 5000 SIT. g 744-348 8194 Prodam več GOBELINOV, cena po dogov-oru in ogleldu. g 041/366-719_8i95_ Prodam TELEFONSKO ŠTEVILKO, g 041/335-827 _82ii7_ Prodam JEKLENKI za gospodinjski plin in BOJLER, pretočni 8 I. g 411-978 8222 PRIDELKI Prodam SENO, g 688-175, zvečer ei67 Prodam manjšo količino SENA. g 421-828 Prodajamo bršljanke, pokončne sadike ze-lenjave. g 451-532_ 8223 Prodam 300 kg KROMPIRJA za krmo. It 731-609 .8233 Prodam SENO IN OTAVO, cena po dogovoru, g 691-312 8250 HIŠE PRODAMO MEDVODE UGODNO prodamo novejšo (15 I) in starejšo hišo (60 I) tik ob prvi, na parceli 555m2. V obeh hišah je centralno ogrevanje na olje, kanalizacija. Nakup je možen samo obeh hiš hkrati. Cena 17 mio SIT + 14 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 22 3300, 369-333,041/333-222 4380 KUPIM ODKUPUJEMO hlodovino smreke in jelke. *041/442-151_5632_ ODKUPUJEMO smrekovo hlodovino in celulozni 'es. Les prevzamemo tudi na panju. BRAZDA, SffJ 731-615, 041/680-925 6582 ODKUPUJEMO HLODOVINO smreke, hras-w. jesena ter bukve, nudim tudi odkup lesa na Pgrju^g 682-212, 0609/639-348 7499 ODKUPUJEMO HLODOVINO, smreke, jelke, ■ ln III. klasa, lubadarice, sušice in borovce. !32!!^lakoi. g 041/584-233 7562 Kupim NEZAZIDLJIVO PARCELO Britof -jjgge^plačilo takoj, g 041 /419-405 7843 Kupim LOKAL, cca. 20 m2 v okolici lESP^dnega stolpa, g 041/530-727 s 151 J^^siloreznico. g 646-510 8162 Kupim neizdelano PODSTREHO v izmeri _ m2- g 311-382, popoldan 8224 ___LOKALI POSLOVNE PROSTORE ODDAMO KAM-* "nd. cona oddamo cca 500 m2 ^ obvodnih površin,KRANJ Planina III odd-"° oprernijen trgovski lokal 25 m2, 60.000 hiša c6S' KRANJ Center poslovno stan. išča m2 uP°rarjne površine + parkir-dam U9odno Prodamo, Kranj Center pro-narj Z Q°STINSKI LOKAL s stanovanjem oddam ' KRANJ " okolica: prodamo ali iščem r V6^° delavnico z večjim parkir-etaži V\ m2 koristne površine, 244 m2 v 36Q oo°M NEPPREMIČNINE, 22-33-00, ---^£^042/333-222_566 ^2R(pd CENTER v bližini središča prodamo 160 qosti ' poslovnih POVRŠIN primernih za a Moštvo, odvetništvo... DOM NEPREMIČNINE, -^-00, 369-333, 041 /333-222 2384 KOKRA Jez Jezersko - Ob cesti Preddvor - m2 Prodamo gospodarski objekt, 238 2a Uporabne površine, star 9 let, primeren raz|ične dejavnosti- delavnice, gostinsko Javnost. V mansardi možnost izdelave "Paitmajev. Cena: 12.912.000 SIT, ASGARD J!!_jJ^4863 -312; Q41 673 - 048 Oddamo: v KRANJU 300 m2 skladiščnih P ostorov v pritličju, z možnostjo preureditve rgovino s skladiščem ali manjšo proizvodno, K3 KERN d.o.o.,Kranj, tel. 064 221 :J2JLl22 566>fax 221 785_ Oddamo: v KRANJU poslovni prostor 60 2 na Planini, primeren za različnedejavnos-00 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, ^22 566, fax 221 785 POSESTI KRANJ okolica-Besnica prodamo enonadstrop-no hišo(9,80x 10,20 m) na parceli cca 1000 m2, hiša je potrebna obnove in ima nedokončano zgornjo etažo, 22 mio SIT, Kranj Primskovo v mirni soseski prodamo vzdrževano, vrstno, enonad-stropno hišo (8x10 m) z izdelano mansardo, pod-kletena, CK olje, 28 mio SIT, KRANJ Primskovo ugodno prodamo dvostanovanjsko hišo dvojček na lastni parceli 500 m2, podkletena, garaža, CK olje, (24 let), 25 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 22-33-00,369-333,041/333-222 559 KRANJ CENTER prodamo poslovno stan. hišo, 540 m2 uporabne površine z lastnim parkiriščem in garažo, 65 mio SIT, RADOVLJICA v urbanem mirnem naselju prodamo novejšo visokoprilično hišo na parceli 480 m2 (11x8m), 36 mio SIT, SENIĆNO v mirnem, zelenem okolju prodamo novejšo pritlično stan. hišo na parceli 402 m2, uporabne poršine 212 m2, 100 m2 gos. površin, 33 mio SIT, DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 seo BLED okolica (1 km)ugodno prodamo starejšo hišo z gospod.poslopjem na parceli 1000 m2, 15,5 mio SIT, KRANJ Planina I prodamo enonadstropno hišo dvojček na parceli 200 m2, 280 m2 uporbne površine, primerno za poslovno dejavnost, 28 mio SIT, LEŠE POD DOBRĆO, ugodno prodamo manjšo kmerijo s hišo potrebno temeljite obnove, gospodarskim poslopjem in dvema garažama, 4,8 ha kmetijskih površin na sončnem pobočju Dobrče. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222 562 GORENJSKA kupimo enodružinsko hišo z malo vrta za znanega kupca, KRANJ kupimo vrstno hišo na manjši parceli, lahko tudi nadomestno gradnjo, KRANJ z okolico najamemo hišo za podjetnika z družino. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222_563 PARCELE KUPIMO GORENJSKA zazidljive parcele za gradnjo hiš ali vikendov. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222_ses HIŠE PRODAMO: KRANJ okolica (8 km) visoko pritlična hiša (20 let) na sonči, ravni parceli 799 m2, podkletena, lahko dvostanovanjska, 39,9 mio SIT, BOHINJ ST. FUŽINA prodamo lepo, sončno, zazidljivo parcelo ob potoku, 647 m2, 16000 SIT/m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333, 041/333-222._2382_ HLEBCE pri Lescah - ugodno prodamo dve ZAZIDLJIVI PARCELI, 734 m2 in 1044 m2, KRANJ - okolica: 2 km; na robu vasi prodamo ZAZIDLJIVO PARCELO, el., voda v bližini, KRANJ STRAŽIŠČE ugodno prodamo 3/4 hiše (3ss+1ss), podkletena, na parceli 310 m2, 14,9 mio SIT, CERKLJE ugodno prodamo pritlično, starejšo hišo potrebno delne obnove, 17x11 m, na parceli 500 m2, v hiši je tudi manjša delavnica, cena 13,9 mio SIT, CERKLJE prodamo novejšo (12 let) kvalitetno grajeno, visokopritlično hišo na parceli 500 m2, 9x11 m2, 297 m2 uporabne površine, poslovni prostor v kleti, cena 32,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 22-33-00,369-333,041/333-222 375/ ANTENSKE NAPRAVE prodaja-servis-montaža-svetovanje - satelitski in zemeljski sistemi za enega ali več uporabnikov, ojačevalniki, antene in pribor; SAT komponente Kranjska c. 42, SENCUR Tel.: 064/411-962 PARCELE PRODAMO RADOMLJE - na robu elitnega naselja v bližini arboretuma in golf igrišča prodamo dve zazidljivi parceli 1600 m2. DOM NEPREMIČNINE, 22-33 00,369-333,041/333-222 43si PARCELE PRODAMO PODLJUBELJ zazidljivo parcelo 1121 m2 z veljavno gradbeno dokumentacijo za gradnjo hiše in prizidka, parcela ob asfaltu, voda na parceli, 7200 SIT/m2, PALOVIČE pod Dobrčo prodamo zazidljivo, sončno vikend parcelo v hribu, 2500 m2 ali manj, lep razgled. APNO ugodno prodamo zazidljivo parcelo cca 500 m2 z lepim razgledom, el. voda ob parceli. DOM NEPREMIČNINE, 22-33-00, 369-333,041/333-222 4930 KMETIJSKA ZEMLJIŠČA lahko večje kvadrature ODKUPIMO za gotovino, g 368-000 5005 KRANJ na dobri lokaciji (Primskovo) oddamo enostanovanjsko hišo, priključki, ugodno!!! KRANJ - na dobri lokaciji oddamo opremljeno garsonjero, 25 m2, nizek blok, vsi priključki. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876_5305 KRANJ CENTER prodamo nadstandardno hišo s poslovnimi prostori, CK, tel. SATV, alarm. PIA NEPREMIČNINE, 212-719, 212-876 S840 LESCE HRAŠE prodamo dve zelo lepi zazidljivi parceli 681 m2 in 701 m2. IDA NEPREMIČNINE, 361-880,041/331-886 5983 V bližnji okolici Kranja takoj kupimo zazidljivo parcelo. IDA NEPREMIČNINE 361-880 041/331-886 5964 BOHINJSKA BISTRICA IZREDNA PRI-LOŽNOST prodamo več ravnih, sončnih, komunalno opremljenih parcel z gradbeno dokumentacijo na lepi lokaciji za gradnjo samostojnih hiš, dvojčkov ali turističnih apartmajev. ZG. JEZERSKO prodamo kvalitetno grajen in opremljen vikend na parceli cca 365 m2, 126 m2 uporabne površine, CK olje, 23 mio SIT. ŠKOFJA LOKA prodamo novejšo hišo na manjši parceli z lepim razgel-dom, 200 m2, uporabne površine, 31 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE 22-33-00, 369-333, 041/333-222_6036 KRANJ BESNICA prodamo zazidljivo parcelo, 666 m2, ugodno. PIA NEPREMIČ-NINE, 212-719, 212-876_eo46 V Bašlju prodamo izredno zanimivo, atraktivno, v sodobnem stilu grajeno hišo, z več kot 300 m2 bivalne površine, na parceli vel. 708 m2. IDA NEPREMIČNINE 361-880, 041/331-886_6327 Na dobri lokaciji v Radovljici prodamo PARCELO, velikosti 883 m2, z možnostjo gradnje POSLOVNO STANOVANJSKE HIŠE ali več vrstnih hiš. IDA NEPREMIČNINE, 361-880, 041/331-886_ 6328 Na Drulovki pri Kranju prodamo na manjši parceli vrstno hišo, podkletena, vsi priključki. IDA NEPREMIČNINE, 361-880, 041/331-886 6838 Na Primskovem prodamo vrstno vzdrževano, enonadstropno hišo, podkletena, vsi priključki, tudi mansarda že izdelana. IDA NEPREMIČNINE, 361-880, 041/331-886 6839 TRŽIČ, okolica, 400 m2 na parceli 1100 m2, hiša za zahtevne kupce, zelo kvalitetna gradnja, z vsemi priključki, CK, telefon, opremljena, 9 let, lepa okolica. Cena: dogovor. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 DOSLOVCE - Prodamo stanovanjsko hišo 95 m2 bivalne površine, parcela 450 m2, CK, telefon, sončna lokacija. Cena: 10.154.000 SIT, ASGARD Tel.: 064 863-312; 041 673-048 KOKRA - Jezersko - Prodamo 2/3 stanovanjske hiše, 125 m2, parcela 800 m2, CK, stara 9 let. Cena: 12.500.000 SIT, ASGARD Tel.: 064 863-312; 041 673-048_ PLANINA POD GOLICO (Jesenice) - Prodamo vikend, parcela 686 m2, garaža. Cena: 12.950.000 SIT, ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673-048 KRANJSKA GORA - strogi center - Prodamo stanovanjsko hišo cca 500 m2 parcele, možnost nadomestne gradnje ali adaptacije, plačani vsi prispevki, pridobljena vsa soglasja za gradnjo petih apartmajev. Cena po dogovoru, ASGARD Tel.: 064 863 - 312; 041 673-048 Prodamo: v SENIČNEM pri Golniku na parceli 1.200 m2 začeto gradnjo (temelji)za 14,0 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini CERKELJ na Gorenjskem parcelo veliko 1270 m2 z gradbenimin lokacijskim dovoljenjem, cena - 12.400,00 SIT/m2, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 PODLJUBELJ, prodamo več zazidljivih parcel od 3.8 - 4.4 mio SIT, na ravni in sončni lokaciji, voda in elektrika ob parceli, urejen dostop z asfaltirane ceste. GRADEX nepremičnine, 064/362-681 DOSLOVCE - Prodamo dvostanovanjsko hišo, 250 m2 uporabne površine, parcela 1000 m2, dve garaži, novo. Cena: 25.825.000 SIT, AS-GARDTel .064 863-312; 041 673 - 048 POTOKI - Prodamo dvostanovanjsko hišo 400 m2, na parceli 642 m2, hiša je obnovljena. Sončna lokacija. Cena: 27.891.000 SIT ASGARD Tel .064 863 - 312; 041 673 - 048 Prodamo: KRANJ - poslovno stanovanjsko hišo v centru mesta v treh etažah, naparceli 400 m2, primerna za različne dejavnosti (odvetnik, mirna dejavnost,ipd.), zgoraj stanovanje, cena - 33,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ (Naklo) - dvostanovanjska hiša, starejša in novejša z ločenim vhodom, na parceli 578 m2, prodamo za 43,3 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ (Čirče) - hišo dvojček 13x6 m na parceli 540 m2 za 32,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: KRANJ (Drulovka) - atrijska hiša dvojček 150 m2 v vsaki etaži v 4.gr.fazi na parceli 357 m2, cena = 38,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo:.v RATEČAH novo zgrajeno stan. hišo vel.10,50 x 5,50 m2 na parceli 458 m2 s lepim razgledom, cena = 25,9 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: MEDVODE - manjša hiša na sončni parceli 1.350 m2 z lepim razgledom, cena po dogovoru, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, fax 221 785 Prodamo: v bližini NAKLA - atraktivna, moderno grajena hiša 13 x 9 m s prizidkom garaže, stara 9 leta, cena - 50,5 mio SIT, K3 KERN d.o.o., Kranj, tel. 064 221 353, 222 566, ABRUL Počitnice vključujejo avtobusni prevoz, Ljubljana - Kalabrija -Ljubljana, 7 x nočitev z zajtrkom v Villageu Albatros in seveda stroške predstavnika. MED VSEMI DOSEDANJIMI NAROČNIKI (v naročniški evide-nici do 30. 4. 2000), bomo izžrebali enega dobitnika, ki bo prejel nagrado: DRE2PLACNO namestitev v hotelu na otoku Krfu. Dobitnik nagrad mora stroške prevoza na Krk kriti sam, ti pa znašajo 20.000 SIT. NAGRADE NISO PRENOSLJIVE IN VNOVČUIVE! UGODNOSTI BOSTE deležni LE V PRIMERU, če IZPOLNITE KUPON in ga pošljete na naslov Gorenjskega glasa. PRIJAVNICA ZA PRVOMAJSKI POČITNIŠKI KLUB NA OTOKU KRKU HOTEL PALAČE 28. 4. - 1 . 5. CENE NA OSEBO V 1/2 SOBI ODRASU OTROCI DO 12 LET 3X POLPENZION 18.000 SIT 9.000 SIT DEPANDANSA TAMARIS CENE NA OSEBO V 1 /2 SOBI ODRASU OTROCI DO 12 LET 3X POLPENZION 15.000 SIT 9.000 SIT Če ste že naročniki, pošljite izpolnjeno prijavnico na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj. Podrobnejša navodila bodo prijavljeni prejeli na dom, dodatne informacije o počitniškem klubu na otoku Krku posreduje INTOURS, Turistični Boutique, Prečna 8, Ljubljana, tel. 061/130 35 50. NOVI NAROČNIK Ime:_ Priimek; Naslov:- Poštna številka in kraj: Telefon:_ Št. potnikov: ______ Št. otrok do 12 let: (t.j. odraslih, ki bodo odšli na Krk poleg vas) Ime: Priimek: Poštna številka in kraj: Telefon: Časopis začnite pošiljati dne: Podpis naročnika:_ Obkrožite artikel preteneceM, ki ta želite preleti: j eno trimesečno naročnino v enem od trimesečij leta 2000 ali jen celodnevni izlet z ekskluzivnim programom in medijskim pokroviteljstvom Gorenjskega glasa, po vaši izbiri, kadarkoli do sobote, 6. januarja 2001 ali j tri reklamne artikle Gorenjskega glasa (anorak, hlače in pokrivalo iz nepremočljivega materiala) Poleg tega imate kot naročnik še 20 % popust pri naročanju malih oglasov in naših izletov. PCI M* °O*lB8*J|0 1 pjmw nekmet j RADIO KRANJ -GORENJSKI MEGASRČEK ppi «»* HOMlHft) ZADNJE NOVICE bo dežurna novinarka Renata Škrjanc telefon: 04/201-42-00 mobitel: 041/643-014 pokličite, sporočite, predlagajte... ■V/1 I bomo pisali Halo ,@®Mmm&!QiLAs! Kdo bo očistil Plečnikove arkade? Kranj, 25. aprila - Mohorjev klanec je zagotovo eden od kranjskih oblikovnih in arhitekturnih biserov, saj ga poleg Roženven-ske cerkve krasijo Plečnikove arkade z vodnjakom. Slednje pa so očitno motile vandale, ki so se potrudili in jih v celoti popisali z velikimi napisi, poleg tega niso pozabili niti na vodnjak. Mimoidoči se ustavljajo sredi klanca in zgroženi gledajo zasvinja-no Plečnikovo mojstrovino. Načrti Plečnikovih arkad na Mohorjevem klancu so bili izdelani v letih 1953-54, po naročilu tedanjega kranjskega Mestnega ljudskega odbora pa so jih izdelali dobro leto pozneje. Spodnji del arkad je iz lehnjaka, ki so ga pred desetimi leti že očistili s posebnim postopkom imenovanim peskanje. "Tega postopka zaradi specifičnosti občutljivega materiala ne moremo pogosto izvajati, zato je tak vandalizem res velika škoda za arkade, "je zgrožena nad vandalizmom pojasnila Nika Leben, diplomirana umetnostna zgodovinarka in konzervatorska svetovalka s kranjskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, ter dodala, da omenjeni zavod ob pomoči restavratorjev v takih primerih ie določi postopke očiščenja, za slednje pa mora mora poskrbeti kranjska Mestna občina. • R. Škrjanc, foto: T. Doki Veliki Klek V zadnjih petnajstih letih smo na sončni strani Alp že trikrat temeljito reorganizirali in preimenovali službo, ki skrbi za turistično promocijo Slovenije. Pred dobrim desetletjem, v zadnjih letih svinčenega obdobja, je bila promocija turizma organizirana v sklopu Gospodarske zbornice in TZS, Turistične zveze. Tista leta smo si zapomnili po perfektnem sloganu "Turizem smo ljudje" in lipovem listu kot turističnemu simbolu. Potem je bil ustanovljen CPTS, Center za promocijo turizma, ki nas je osrečil z novo celostno turistično podobo. V tretje tisočletje je naša turistična promocija vstopila na novih, najbolj zdravih temeljih: dobili smo SNTO, Slovensko nacionalno turistično organizacijo, ki zaradi spleta srečnih družinskih okoliščin resda nima direktorja in ji kronično primanjkuje denarja za turistično promocijo, a k sreči so se Američani začeli ženiti na Bledu in se stvari torej nadvse imenitno odvijajo. Na oni strani Karavank, v avstrijski deželi Koroški, kije velika malce manj kot pol Slovenije, v vseh teh letih na področju promocije niso naredili ničesar revolucionarnega. Nič se niso na novo organizirali, reorganizirali, preoblikovali ali preimenovali. Korošci že leta trmasto vztrajajo z isto, enotno organizirano službo, ki ima sedež v Vrbi/Veldnu in redno zasipa javna občila, organizatorje turističnih potovanj ter druge ciljne skupine po vsem svetu z različnimi promocijskimi gradivi. Po velikonočni ponudbi je naslednji šlager koroškega turizma 2000 "Mit o Grossglocknerju", kot je napisano v gradivu, ki smo ga v uredništvo prejeli prejšnji teden. Gradivo je v slovenščino prevedla ljubljanska firma Ars linguae. Vrli prevajalci pri poslovenjenju avstrijskega propagandnega materiala kajpak niti slučajno ne omenjajo Velikega Kleka, ledenika Pastirica, gorske vasice Krvava kri, temveč dosledno uporabljajo nemška imena. Svetle izjeme v prevodu so cesar Franc Jožef z Elizabeto, Visoke Ture in Celovec. Izleti na Veliki Klek so nadvse popularna rajža Gorenjk in Gorenjcev, naši organizatorji pa vselej poskrbijo za vodiče, ki izvrstno poznajo zgodovino najvišje avstrijske gore in tudi prvi vzpon nanjo 28. julija 1800. Zato prevajalcem iz firme Ars linguae Ljubljana priporočamo, da se udeležijo katerega od izletov z Alpetourjem Potovalno agencijo Kranj ali Integralom Tržič na Veliki Klek/Grossglockner, da izbrusijo znanje slovenščine. Posebej tedaj, ko je vodič Franci Šenk iz Potoč pri Preddvoru. 6BD Gorenjska borzno posredniška drutba d,d. ŽEUTB Kurm ^ AU PRODATI DELNICE? NI&TE ZADOVOLJNI Z 03RE3TMI V »ANKAH? 01 KAPI OPLEMENITILI VA&E PRIHRANKE? Obi&tPc not lahko vsak dffovnik od 7, do 19, ur*. NAREDITE KORAK . Z NAMI- -*5S»» korak naprej Koroftk« J J, Kjtjmij te?l.;3aCHO"1S. Aprilsko poletje Bled, 24. aprila - velikonočni prazniki so bili tokrat že skoraj poletni. Temperature so se ponekod dvignile do 27 stopinj, zato se v vseh turističnih krajih lahko pohvalijo s polno zasedenostjo, tako na morju kot v zdraviliščih in ob jezerih. Na Bledu pa so najbolj pogumni že zaplavali v jezeru. Ljubitelji smučanja pa so v poletnih oblačilih vijugali na Krvavcu. Tudi za ta konec tedna vremenoslovci napovedujejo lepo vreme. GORENJSKA ON LINE: www.media-art.si ROKOMET RD TERMO: RKPRULE 67 MOŠKI URL jutri, v sredo, 26.4.2000 ob 20. uri v dvorani Poden ttAf,NA MVAMMiM MMKflm mmuiv Ponudba na višin!... Danes, v torek, bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne bodo kratkotrajne plohe. V sredo in četrtek bo sončno in razmeroma toplo vreme. DAN TOREK SREDA ČETRTEK VREME T min / T max 6/20 5/22 7/24 DANES revija [771 v petek BOHINJSKE NOVICE BREZPLAČNO