MAREC 1990, ŠT. 3
VOLITVE 90
svobodne, tajne, demokratične,..
Po 70-ih letih. Prvič, odkar iivimo skupaj v Jugoslaviji. Za nami so mnoga obdobja, so štiri mandatne dobe delegatskega, skupščinskega sistem. Ni bilo zmeraj rezultatov, ki smo jih pričakovali. S sprejetimi ustavnimi amandmaji k Ustavi republike Slovenije, 27. 9. 1989, smo si začrtali novo pot. Odločili smo se, kljub pritiskom, za gospodarsko in politično suverenost vsakega posameznika in naroda kot celote. Na tej opodlagi smo sprejeli zakon o političnem združevanju in zakon o volitvah. Stopili smo z enostrankarskega v večstrankarski sistem, po mirni poti, brez velikih pretresov, ki so bili značilni za države realnega socializma, brez vojne, kije bila v Zgodovini vedno spremljevalka tako korenitih družbenih sprememb, kot smo jim priča danes. Prepričan sem da bomo s pogledom, uprtim v prihodnost, nadaljevali s spremembami po mirni poti in omogočili sprejem novega, vsenarodnega dogovora o našem prihodnjem iivljenju. Volitve, ki so pred nami, so le ena izmed postaj v uresničevanju tega dogovora. Ta zahteva odločne, poštene, delovne in ustvarjalne ljudi. Takšne zahtevajo tudi programi posameznih strank. Čeprav je tudi res, da v tem začetnem obdobju večstrankarske družbe med njimi ni velikih razlik. Na volitvah se bomo odločali za programe in kandidate, ki te programe zastopajo, oz. kandidate, ki so s svojim dosedanjim delom, poštenostjo, poštenim odnosom v naših medsebojnih razmerjih dokazali, da so vredni našega zaupanja, ali tiste, za katere smo prepričani, da so sposobni uresničiti svoje programske cilje. Tudi v prihodnje nam nihče ne ho ničesar podaril, l^e z zaupanjem v svoje lastne moči, si bomo krčili pot iz krize, v kateri smo se znašli. Uspehi, ki smo jih dosegli v preteklem obdobju, to potrjujejo. Pokazali pa so tudi na to, da se uspešno uresničujejo programi tam, kjer so dobri medsebojni odnosi, ki izhajajo iz medsebojnega zaupanja in spoštovanja. Prepiri niso podlaga uspešnosti in nam morajo biti tuji tudi v prihodnje. Kandidati, za katere bomo menili, da bodo znali tako delovati med nami, bodo dobili našo podporo, pri katerih ho verjetno bolj pomembno to, za kakšnimi programi stojijo, kot to, kateri stranki pripadajo. Prav je, da tudi z udeležbo na volitvah pokažemo, da se bo naša politična pomlad nadaljevala. Želim, da bi nas vodili v miru in sreči, v radosti in veselju sleherni dan! V upanju in hotenju, da bodo kašče polne do vrha in kruha dovolj za vse, kot je zapisano v osnutku protokola svečane razglasitve predsednika predsedstva Republike Slovenije ob središčnem kamnu Slovenije.
Miro Kaplja, predsednik SO Litija
J
S skupnimi močmi smo zgradili
Volitve delegatov v skupščine družbenopolitičnih skupnosti niso samo preverjanje popularnosti političnih strank, temveč so tudi mejnik razvojnega obdobja in pomenijo pričetek priprav na sprejemanje novih srednjeročnih razvojnih programov. Volitve so bile v preteklosti le kadrovski del srednjeročnih planov, v katerih smo se z izbiro delegatov in njihovih vodstev odločali, katerim ljudem bomo zaupali vodenje in realizacijo že prej sprejetih programov. Te postopke smo ponavljali od krajevnih skupnosti do zvezne skupščine.
Sedanje se od preteklih med drugih razlikujejo tudi po tem, da se ravno z izbiro delegatov, vodstev in stranke, ki bo imela večino v skupščinah, odločamo tudi o strateških razvojnih usmeritvah novega srednjeročnega obdobja. Vsaj v Sloveniji, pa tudi v občini, bodo novi srednjeročni programi vsebovali večino tistih interesov, ki jih politične stranke predstavljajo v svojih predvolilnih nastopih. Zato imajo v primerjavi s predhodnimi volitvami večjo politično težo in zahtevajo od občana za volilno pravico odgovorno presojo, kateri politični organizaciji bodo zaupali razvoj svojega kraja in širše skupnosti. S spomladanskimi volitvami delegatov v skupščine bomo določali občinske in republiške razvojne usmeritve, jeseni z volitvami v skupščine krajevnih skupnosti pa krajevne razvojne programe.
Predvolilni postopki so tudi primerno obdobje za oceno uspešnosti preteklega srednjeročnega razvojnega obdobja. Ne gre samo za ocenjevanje, koliko in katere naloge iz srednjeročnih programov so realizirane. Gre tudi za oceno, ali je sedanje vodstvo, glede na možnosti, svojo razvojno nalogo opravilo uspešno ali ne. Iz te ocene mu vsekakor sledi graja oziroma pohvala. Svojo oceno o tem bo oblikoval sleherni občan sam na podlagi lastne bilance zadovoljstva s svojim vodstvom v krajevni skupnosti in občini. Bilanca in ocena zadovoljstva pa sta v veliki meri odvisni od kvalitete informacij, s katerimi razpolaga. Zato vam v tej številki Glasila občanov na 2. in 3. strani predstavljamo najpomembnejše dosežke, zlasti na področju srednjeročnega razvoja krajevnih skupnosti, v preteklih štirih letih.
Spoštovani bralci!
V skladu s sprejeto programsko politiko našega glasila namenjamo v tej številki letošnjim volitvam kar deset strani in sicer od 8. do 17. strani. Besedila strank objavljamo v povsem taki obliki kot smo jih prejeli in jih nismo lektorirali. Uredništvo
Dole
- nedvomno bo najpomembnejša pridobitev nova osnovna šola, ki naj bi bila predana svojemu namenu 1. 9. 1990,
- razširitev osrednjega vodovodnega omrežja v vas Prevale in izgradnja dveh dodatnih vodohramov,
- opravljanje rekonstrukcije večjega števila krajevnih poti, zlasti na nevarnih odsekih klancev Čeplje in kraja Sopota,
- dograditev telefonskega naročniškega omrežja s pridobitvijo 50 novih telefonskih številk,
- obnovitev pok«*fwlišč v Prelesju in na Veliki Gobi.
Gabrovka
- zgrajeni so novi krajevni vodovodi,
- opravljena rekonstrukcija in modernizacija klanca Brezovo z odcepom proti Zgornjim Vodicam,
- opravljena rekonstrukcija cest Tihaboj-Pcčice, Podtlaka-Tlaka, Pod-tlaka-Okrog, Brezje-Tlaka,
- zgrajena dva nova mostova in transformatorska postaja v Moravski Gori,
- v gradnji je pet novih krajevnih cest na območju Javorje, Nova Gora, Gobnik. Kamni Vrh, Gahrska Gora.
Hotič
- urejanje hudournika in drenažnega zajetja na vodovodu v Hotiču,
- položen je nov cevovod na vodovodu v Jesenju,
- zgrajena nova pokopališka vežica in urejena okolica pokopališča v Zgornjem Hotiču,
- rekonstruirane in modernizirane so krajevne poti skozi: Zg. Hotič, Sp. Hotič, proti Bitičam, Kurji vasi, odcep za Konj in Krhličje,
- postavljena avtobusna postaja v Zg. Hotiču,
- zgrajena javna razsvetljava na avtobusnih postajališčih in gasilskem domu,
- dograjena in opremljena kulturna dvorana in prostori za delo krajevne skupnosti v gasilskem domu,
- postavljena ograja okoli športnega igrišča pri osnovni šoli.
Jablaniška Dolina
- poglobljen je bil hudournik Potok,
- kupljen je material za gradnjo dodatnega zajetja in povezovalnega cevovoda na vodovodu Brcg-Tenetiše,
- zgrajeni sta dve vodovodni zajetji, vodohram in vodovodno omrežje za naselja Cerovica in Selšek,
- zgrajen vodovod v naselju Bukovica in del vasi Jablaniške Laze,
- zgrajena kanalizacija v naselju Breg in Tcnetiše,
- rekonstruirane in modernizirane ceste Gradiške Laze-Zg. Jablanica, Gradiške Laze-Mamolj in rekonstruirane krajevne poti Cerovica-Jablaniške Laze in Cerovica-Bukovica,
- zgrajena nova TP in NNO v vasi Jablaniške Laze in NNO Bukovica-Pustov mlin,
- zgrajeno naročniško telefonsko omrežje v naselje Jablaniški Potok in Bukovica,
- adaptirana in razširjena trgovina v Gradiških Lazah.
Jevnica
- opravljena večja vzdrževalna dela na hudournikih Jevniščica. Slatnar-jev graben ter urejen desni breg Save,
- zgrajen krajevni vodovod Golišče, vodohram na vodovodu Jcvnica-Kresniške Poljane in obnovljeno naročniško omrežje,
- zgrajen nov podaljšek mostu in obnovljen most na reki Savi,
- opravljena je bila preplaslitev ceste Jevnica-Janče, rekonstruirane in modernizirane ceste Laze-Jevnica in Krcsniškc Poljanc-Kresnice,
- opravljena je bila rekonstrukcija podhoda v Kresniških Poljanah in mostov na cesti Jevnica-Zgornja Jevnica,
- modernizirane so bile krajevne poti v naseljih Jevnica in Krcsniške Poljane,
- opravljena je bila rekonstrukcija NNO v naseljih Jevnica in Golišče,
- opravljena so bila večja obnovitvena dela na zadružnem domu v Jev-nici in za njim zgrajen nov večnamenski objekt za potrebe požarnega varstva in družbene samozaščite,
- zgrajen nov športni park,
- zgrajen je bil manjši TV pretvornik za potrebe vasi Jevnica in Scnožc-ti,
- razširjena in obnovljena sta bila trgovina in gostinski lokal v zadružnem domu in ustanovljeno družbeno podjetje Modna konfekcija.
Kresnice
- obnovljeno je bilo vodovodno zajetje na spodnji Kresniški Vrh in opravljena zamenjava cevovoda Zgornji Kresniški Vrh-Krcsnice,
S SKUPNIMI MOČMI
- zgrajeno je bilo kanalizacijsko omrežje v naselju Kresnice in parkirni prostori pri pokopališču v Kresnicah,
- opravljena je bila rekonstrukcija in del modernizacije krajevne ceste Kresnice-Krcsniški vrh.
- obnovljeno NNO v Kresniškcm Vrhu,
- opremljena je bila večnamenska dvorana in zgrajeni dve balinišči ter igrišči za mali nogomet v Kresnicah,
- kupljena je bila cisterna za potrebe požarne varnosti.
Kostrevnica
- zgrajena so bila dodatna vodovodna zajetja in vodohram na vodovodu Jezni vrh-Razbore.
- zgrajen je bil oporni zid na pokopališču v Libergi in kupljen kontejner za organiziran odvoz odpadkov,
- zgrajena in modernizirana je bila cesta Kostrevnica-Tišje in modernizirani odcepi krajevnih poti v Lupinico, Spodnjo Kostrevnico in stare ceste proti Libergi,
- obnovljeni so bili prostori za delo organov krajevne skupnosti.
Litija - desni breg
- v sodelovanju s krajevno skupnostjo bo zgrajena večnamenska dvorana,
- modernizirana je krajevna pot Litija-Beden in povezovalna cesta med (irbinsko cesto in zdravstvenim domom,
- zgrajeno naročniško telefonsko omrežje v vas Podšcntjur,
- urejenih je nekaj športnih igrišč na Rozmanovem trgu.
Litija - levi breg
- zgrajen je bil obrežni zid na reki Savi,
- zamenjan povezovalni cevovod od mostu do vodohrama Svibno,
- modernizirane so Ponoviška cesta, poti na Stavbah, zgrajen pločnik ob Ljubljanski cesti in zgrajena povezavna cesta Praproščc-Litija nad nogometnim igriščem,
- postavljeni dve telefonski govorilnici in urejeni kino prostori v dvorani na Stavbah,
- zgrajen je bil odcep mestnega vodovoda za naselje Praprošče,
- zgrajena je bila javna razsvetljava na Cjraški cesti,
- skupaj s krajevno skupnostjo Litija - desni breg so bili urejeni prostori za delo krajevnih skupnosti,
- rekonstruirana je bila krajevna pot skozi Prchudnik.
Polšnik
- opravljena so bila večja regulacijska dela na hudourniku Šumnik,
- v gradnji je vodovod za oskrbo naselij Velika Preska, Polšnik, Zgornje in Spodnje Tepe,
- zgrajen je bil dodatni vodohram na krajevnem vodovodu Velika Preska,
- opravljena je bila regulacija meteornih voda v naselju Polšnik,
- rekonstruiran in moderniziranje bil del ceste Pasjck-Polšnik-Sopota,
- rekonstruirane so bile krajevne poti Rcsnarica-Savšck, Renke-Konjščica in Polšnik-Stranski Vrh,
- v gradnji je večnamenski objekt, v katerem bodo prostori za trgovino, pošto in delo organov krajevne skupnosti,
- povečano je bilo naročniško telefonsko omrežje s pridobitvijo 40 novih priključkov,
- obnovljeno je bilo NNO v naseljih Spodnji Mamolj, Velika Preska, Borovak in Šumnik in postavljena nova TP v Tepah.
Primskovo
- v celoti je bila zaključena gradnja krajevnega vodovoda za naselja Gornji-Dolnji Vrh, Kamni Vrh-Scvno, Gradišče in Poljane. V gradnji je vodovo za naselje Rađanja vas,
- popravljen je bil oporni zid na pokopališču v Gradišču,
- rekonstruirana je bila cesta od križišča pri Sv. Antonu do Kopačije z modernizacijo od Černcta do Kopačije,
- rekonstruirane in modernizirane so bile krajevne poti Gradišče-Kopačija, Kopačija-Gornji-Dolnji vrh in Kopačija-Poljane. Rekonstruirana je bila krajevna pot Dolnji Vrh-Razbore pri Čatežu,
- zgrajeno je bilo novo naročniško telefonsko omrežje za vsa naselja na območju krajevne skupnosti,
- zgrajena je bila javna razsvetljava v naseljih Gradišče, Kopačija, Mišji Dol, Ješčc in Sobračc,
- zgrajen je bil gasilski dom v Sobračah,
- položena je bila asfaltna prevleka na večnamenskem igrišču pri osnovni šoli na Gradišču in urejena okolica šole,
SMO ZGRADILI
- uvedena nova avtobusna delavska proga na relaciji Litija-Primskovo.
Ribče
- v celoti je zgrajen vodovodni sistem za Zgornje in Spodnje Ribče (razen nekaj hiš, ki bodo priključene na vodovod v Zapodju),
- rekonstruirana in modernizirana je bila cesta skozi naselje Ribče; v gradnji sta rekonstrukcija in modernizacija krajevnih poti skozi Rib-čc-Zgornji in Spodnji Prckcr,
- zgrajena javna razsvetljava v naselju Ribče; v gradnji je javna razsvetljava za naselje Vernck,
- zgrajen je bil nov gasilski dom v Ribčah in nabavljena potrebna gasilska oprema,
- odprta je bila nova trgovina v Ribčah.
Sava
- v gradnji je večji vodovod za potrebe naselij Sava-Ponovičc in Smreka rica,
- povečan je bil prostor za pokope na pokopališču na Savi,
- zgrajen je nov oporni zid in mrliška vežica, '
- moderniziran je del krajevnih poti v naselju Spodnji Log in rekonstruirana krajevna pot Sava-Leše.
- zgrajena je bila javna razsvetljava v naselju Spodnji Log in delno v naselju Sava,
- povečano je bilo naročniško telefonsko omrežje v naseljih Sp. Log, Sava in Smrckarica,
- zgrajeno je bilo novo večnamensko športno igrišče z novo asfaltno prevleko v naselju Sava,
- opravljena je bila adaptacija trgovine na Savi.
w
Šmartno
- regulirana sta bila nižinska vodotoka Reka in Crni potok,
- položeni so bili deli kanalizacijskega omrežja pri pokopališču in v naselju Cerkovnik,
- rekonstruirana in modernizirana je bila cesta Šmartno-Zavrstnik, Štangarske Poljane,
- rekonstruirane in modernizirane so bile ulice za krajevnim uradom,
- zgrajen je bil pločnik od križišča pri spomeniku skozi naselje Ustje,
- zgrajeni sla bili avtobusni postajališči na Ustju in pri osnovni šoli,
- obnovljeni so bili kulturna dvorana in garderobni prostori v zadružnem domu,
- obnovljena je bila zgradba krajevnega urada, v kateri so novi prostori za delo organov krajevne skupnosti,
- urejena in odprta je bila nova spoecializirana trgovina za prodajo mesa.
Velika Štanga
- zgrajena sta nova vodovoda v naseljih Velika Štanga in Račica,
- opravljena so bila večja vzdrževalna dela na pokopališču v Veliki Štangi,
- opravljena so bila večja rekonstrukcijska dela na krajevni cesti Štan-garske Poljane, Velika Štanga, Račica-Rcka Gozd,
- uvedena je bila delavska avtobusna proga,
- opravljena je bila priključitev telefonskih naročnikov na zgrajeno naročniško omrežje,
- zgrajena je bila javna razsvetljava v naseljih Velika Štanga in Račica.
w
Stangarske Poljane
- modernizirana jc bila cesta Zavrstnik-Štangarske Poljane. Rekonstruirana in delno modernizirana jc bila krajevna pol Šlangarskc Poljanc-Volčja Jama; opravljena so bila večja rekonstrukcijska dela na krajevnih poteh in zgrajen most preko potoka Reka.
- opravljena jc bila priključitev telefonskih naročnikov na zgrajeno telefonsko naročniško omrežje,
- dograjen je bil gasilski dom. v katerem so prostori za delo organov krajevne skupnosti,
- opravljena je bila sanacija krajevnega vodovoda v Štangarskih Poljanah,
- zgrajena je bila javna razsvetljava na avtobusnih postajališčih in zgrajeni dve avtobusni postajališči.
Vače
- zgrajeni so bili vodohrami v naseljih Laze-Mačkovec in Potok,
- opravljena jc bila rekonstrukcija in modernizacija ceste Vače, Spodnja Slivna in krajevne poti Vače-Klcmk; opravljene so bile rekonstrukcije krajevnih poti Boltija-Ržišče, Tolsti Vrh in Laze-Sava,
- zgrajen jc bil del kanalizacijskega omrežja v naseljih Zgornje Vače,
- urejeno jc bilo osrednje odlagališče komunalnih odpadkov za potrebe krajevne skupnosti,
- v gradnji je večnamenski objekt, v katerem bodo nova stanovanja in prostori za trgovino, pošto in delo organov krajevne skupnosti.
Vintarjevec
- zgrajeni so bili vodovodi v naselja Lcskovica, Vrata in Javorje; obnovljeno jc bilo vodovodno zajetje in zamenjan povezovalni cevovod v naselje Vintarjevec; v gradnji je vodovod za naselje Felič Vrh, Gornji in Dolnji Vrh terCerovec,
- rekonstruirane so bile krajevne poti Leskovica-Javorje (in podpisane pogodbe za modernizacijo), Simončič-Vintarjevec in Simončič-Rakar ter rekonstruirana in modernizirana krajevna pot Podroje-Jazbine,
- opravljena jc bila priključitev telefonskih naročnikov na zgrajeno naročniško omrežje.
V teh podatkih niso zajete nekatere večje naloge, ki so se uresničevale v okviru samostojnih programskih postavk, programov družbenih in materialnih interesnih skupnosti. Niso zajete tudi nove pridobitve na področju materialne proizvodnje.
Kljub vsemu pa je vrednost opravljenih del več deset milijonov zahod-nonemških mark (samo vrednost dvorane v Litiji presega 5 milijonov za-hodnonemških mark).
Seveda, nobena od omenjenih nalog in akcij ne bi bila realizirana, če za njo ne bi bilo čvrstih interesov prostovoljnega dela in materialnih prispevkov občanov. Vendar v tem članku želimo opozoriti predvsem na organizacijsko plat opravljenega dela. Ta seje pričela s sprejemom srednjeročnih razvojnih programov v krajevnih skupnostih in občini. Z njimi so bili postavljeni cilji, ki so merilo za ocenjevanje uspešnosti tistih, ki so v tem času vodili našo skupnost. Primerjava sprejetih srednjeročnih načrtov z opravljenim delom in nalogami, ki potekajo in se bodo realizirale še v letošnjem letu, kaže, da bodo v veliki večini krajevnih skupnosti realizirali zastavljene cilje, v nekaterih pa jih krepko presegli. Ti rezultati potrjujejo realnost planiranja in medsebojno usklajenost s programi. Potrjujejo pa tudi, da so bili pri njihovem sprejemanju upoštevani resnični interesi občanov, kajti realizacija teh interesov je pripomogla k kasnejšemu množičnemu vključevanju občanov v izvajanje akcij. Sama organizacija realizacije programov je potekala od gradbenih odborov preko organov krajevne skupnosti do izvršnega sveta, strokovnih služb interesnih skupnosti do predsedstva občinske skupščine. V vsakem od omenjenih organov jc bilo potrebno usklajeno opravljati določene aktivnosti, da so se naloge lahko uspešno realizirale. Največkrat je bilo potrebno zagotavljati pomoč pri pridobivanju strokovnih podlag in gradbene dokumentacije. Še večji problem so bile finančne konstrukcije in zagotavljanje sredstev za izvedbo posameznih nalog. Pri tem v treh letih uresničevanja programov ni bila pravočasno realizirana ena sama dogovorjena naloga - modernizacija dela krajevne ceste Leskovica-Javorje. Računamo, da bo ta naloga opravljena v letošnjem letu. Neprecenljivo vlogo pri uresničevanju programov so nedvomno opravili predsedniki gradbenih odborov in svetov krajevnih skupnosti. Vodstvu občine in strokovnim službam v interesnih skupnostih in upravnih organih pa gre vsekakor priznanje, da so s svojimi sposobnostmi kljub nemogočim družbenoekonomskim razmeram znali uspešno povezati in uskladiti izvajanje akcij. Pri tem jc bilo še kako pomembno iskanje pomoči za izvajanje omenjenih nalog izven občine. Ravno to nalogo pa je občinsko vodstvo dobro opravilo.
Zakaj povezujem vprašanje realiziranja sprejetih in sprejemanja novih razvojnih programov s prihodnjimi volitvami? Tudi v bodoče bo družbeni razvoj občine moral sloneti na pomoči, ki bo prihajala izven njenega območja. Centralistično zasnovan davčni sistem, zlasti na področju družbene infrastrukture nam bo tudi v prihodnje onemogočal uspešnejši razvoj teh dejavnosti. Preko 3.500 delavcev, ki živijo na območju občine, bo tudi v bodoče prispevalo svoj sistemski denar za urejanje komunalnih, cestnih in drugih problemov v občine, kjer imajo svoja delovna mesta. Zato je še kako pomembno, ali bomo tudi v prihodnje imeli vodstvo, ki bo malo v širši družbeni skupnosti pridobili sredstva za naš uspešen razvoj.
A. Urbič
Sestala se je skupščina občinske organizacije sindikatov
>a marca so se sestali delecati skunščine oh-   iiilfJ      t ■■■HBB8
Prvega marca so se sestali delegati skupščine ob činske organizacije sindikatov, pregledali delo občinskega sveta in njegovih organov za preteklo mandatno obdobje, sprejeli nov statutarni sklep občinske organizacije sindikatov, sprejeli programske usmeritve za prihodnja štiri leta in izvolili novo vodstvo.
Pretečeno obdobje je bilo za sindikat značilno široko področje delovanja, od pogojev gospodarjenja in pridobivanja dohodka, prizadevanj za razbremenitev gospodarstva in osebnih dohodkov, samoupravne organiziranosti združenega dela, do skrbi za delovanje delegatskega sistema in sodelovanja pri volilnih postopkih. Takšno širino je diktirala veljavna ustavna in družbena ureditev, pa tudi sindikalni program, čeprav je za zadnje obdobje že značilno oženje področja dela, odlepljanje od državnih in političnih vplivov in sistematičen pritisk na pravice delavcev iz dela in gospodarjenja, skrb za varnost zaposlitve in presežkov ter zaščito članov sindikata.
Program temeljnih nalog občinske organizacije sindikata za prihodnja štiri leta bodo dopolnjevale še sprotne aktualne razmere in problemi članov sindikata. Program izhaja iz prenovljene vloge, ki jo članom ponuja program Svobodnih sindikatov Slovenije.
Program občinske organizacije sindikatov temelji na članu, njegovih potrebah in interesih,
na pravnem in sindikalnem varstvu ekonomskih in socialnih pravic delavcev, na soodločanju delavcev o temeljnih vprašanjih ekonomskega in socialnega razvoja podjetij in uveljavljanju ekonomske cene dela, na varnih in zdravih delovnih razmerah in na partnerstvu v pogajanjih s poslovodnimi kadri, pa tudi na vseh oblikah sindikalnega boja.
Po delitvi sindikalnega dela, ki ga predvidevajo prenovljeni slovenski sindikati, bo občinska organizacija sindikatov:
- usklajevala interese sindikalnih organizacij, ki se urejajo izvorno v občini, in uveljavljala te interese v ustreznih organih,
- povezovala dejavnost sindikatov podjetij in sindikatov dejavnosti,
- sodelovala s sindikati podjetij in sindikalnimi zaupniki pri vsakodnevnem delu,
- prijazna z vsakim članom sindikata, ki bo potreboval pomoč pri reševanju njegovih problemov,
- organizirala brezplačno pravno pomoč za člane sindikata s področja delovnih razmerij in ščitila sindikalne aktiviste,
Nova predsednica občinskega sveta
- uresničevala skupne naloge Zveze sindikatov Slovenije.
Delovala bo kot interesna stanovska organizacija, s tem da se ne odpoveduje političnim sredstvom delovanja.
Naj omenimo nekaj vsebinskih področij delovanja, ki si jih občinska organizacija sindikatov postavlja s svojim programom.
Vztrajala bo na soodločanju delavcev, predvsem, da vodstvo podjetja ne more brez poprejšnjega soglasja z delavci sprejeti odločitev, ki vplivajo na materialni in socialni položaj delavcev kot tudi redno obveščanje delavcev o doseženih rezultatih in uresničevanju pravic delavcev iz dela in gospodarjenja.
Spremljala bo problematiko, brezposelnosti in presežkov delavcev in se vključevala v razreševanje. Vztraja na oblikovanju socialnega programa za delavce, ki si socialne varnosti ne bodo mogli zagotoviti z tlelom.
ZSMSjevci bodo pomagali graditi vodovod
Zanimanje za mladinske delovne akcije je v zadnjih letih v litijski občini povsem zamrlo, še posebej udeležba na republiških ali zveznih akcijah. Prav nasprotno pa je v litijski občini, kjer je občinska konferenca ZSMS Litija v tem srednjeročnem obdobju zagotovila precej denarja iz sredstev komunalne skupnosti. Vsa ta sredstva so se porabila za delovne akcije pri gradnji vodovodov, urejanju cest, urejanju športnih površin in pri drugih akcijah v krajevnih skupnostih litijske občine.
Tudi letos je zavladalo nekaj zanimanja za občinsko delovno akcijo, ki naj bi po-
tekala ob koncih tedna, seveda pa v tem trenutku še ne vedo, ali bo občinska konferenca ZSMS Litija tudi letos lahko zagotovila kaj denarja za delovne akcije v naši občini. Kljub temu pa so se o občinski delovni akciji začeli pogovarjati tudi v Centru interesnih dejavnosti mladih in že v aprilu naj bi pomagali pri gradnji vodovoda na Javorju. Točnega datuma sicer še niso določili, vsi, ki bi se radi udeležili enodnevnih ali dvodnevnih delovnih akcij, pa naj se oglasijo na O K ZSMS Litija, Ponoviška 6, ali pa pokličejo po telefonu 881-269.
Rudi Bregar
sindikatov Helena lliršet
Predlaga ustanovitev razvojno zaposlitvenega sklada za pospeševanje odpiranja novih delovnih mest v občini.
Ščitila bo spoštovanje pravnega reda in predpisov s področja delovnih razmerij, nudila članom sindikata pravno pomoč in zaščito v primerih, ko bodo njihove pravice kršene. Zahteva uvedbo delovne inšpekcije, ki je litijska občina sedaj nima.
Čeprav bo področje plač predvsem aktivnost sindikatov podjetij in panožnih sindikatov, bo tudi občinski svet spodbujal sindikate pojetij v pogajanjih za realno vrednotenje dela in za uveljavljanje humanih delovnih razmer in medsebojnih odnosov v podjetjih.
Občinska organizacija sindikatov vztraja, da se v celotni Sloveniji zagotovijo enaki pogoji za dejavnost vzgoje in izobraževanja, zdravstva in socialnega skrbstva in izenači materialni položaj v njih zaposlenih delavcev.
Zahteva, da se v Litiji uredi varstvo otrok za vse zaposlene starše.
Napoveduje se obdobje gospodarskih in socialnih stresov, s težkimi posledicami in stiskami za delavce, že sedanje razmere pa narekujejo ofenzivnejši način sindikalnega dela na vseh nivojih. Sindikat bo s svojimi člani v slabem in dobrem, boril se bo za njihovo zaupanje.
Na tajnih volitvah so delagati skupščine za novo predsednico občinskega sveta sindikatov izvolili Heleno Hiršel iz Predilnice Litija, za sekretarko sveta pa ponovno Martino Kralj.
M. Kralj, foto: M. Š.
Pogovor z zveznim delegatom Janezom Lukačem
Tovariš Lukač, s katerimi vprašanji ste se kot delegat Zveznega zbora skupščine SFRJ v tem mandatu največ ukvarjali?
Teh vprašanj je bilo veliko. Ko prebiram programe različnih strank, v katerih se zavzemajo za bolj demokratično, bolj učinkovito, lepšo in bogatejšo družbo, ugotavljam, da sem tudi jaz kot delagat to vseskozi počel.
Moje spoznanje, da je vojaški proračun preveliko breme za jugoslovansko in slovensko gospodarstvo, je bilo že vseskozi prisotno. Javno sem se zavzemal   za   skrajšanje vojaškega
roka. za odpravo tekmovanja v oboroževanju. Bil sem proti projektiranju in gradnji nadzvočnih letal tipa supersonic, posebnih tankov, ki naj bi bili višek tehnike. To deželo pelje v prepad, ker takega tekmovanja naše gospodarstvo ne prenese.
Boril sem se tudi proti drugim oblikam potrošnje. Leta 1985 sem ob vojaški paradi trdil, da osvoboditev izpod fašizma proslavimo na bolj svečan, bolj ljudski, pa tudi cenejši način.
Moja prizadevanja so šla tudi v tej smeri, da bi se zmanjšala dopolnilna sredstva gospodarstva manj razvitim pokrajinam in republikam.
Javno sem se zavzemal za odpravo smrtne ka/ni pri nas in bil proti kaznovanju tako imenovanih verbalnih deliktov.
Kako ste odpirali te probleme?
Na več načinov. Kot delegat zveznega /bora sem se oglašal v diskusiji, postavljal delagalska vprašanja, delal pa sem tudi v različnih odborih. Kot predstavnik odbora za proračun sem v odboru za obrambo zahteval /.manjšanje stroškov za modernizacijo JLA.
Kolikor nam je znano, ste bili menda prvi v Jugoslaviji, ki ste postavljali ta vprašanja?
Da. Slo je celo tako daleč, da se nekateri delegati nekaj dni po tem niso upali niti družiti z menoj. Bali so se posledic. A kmalu so spoznali, da je treba tudi o
teh vprašanjih začeti razpravljati. Nerazumljivo je namreč, da se v času, ko se ves svet ra/oro-žujc, uničuje najbolj nevarna orožja, mi dogovarjamo o gradnji supersoničnega letala, razmišljamo o razširitvi obmejnega pasu, javno pa se deklariramo kot najbolj odprti del Evrope. V to nas silijo najbolj militantni krogi v federaciji.
Ste zaradi tega kdaj čutili kakšne posledice?
Seveda posledice so. Ko sem na primer napadel nesposobnost naše diplomacije, sem se hkrati boril tudi proti neustavni pristojnosti predsedstva SFRJ, ki si je vzelo pravico določanja zunanje politike Jugoslavije, pri tem pa zanemarilo vitalne interese države.
Po tem dogodku me kakor po pravilu niso uvrstili v nobeno delegacijo, ki bi prišla v stik s tujimi paralamentarci. čeprav so Ic-ti zahtevali srečanje z menoj saj sem bil nekoč sam član mcdparlamentarnc unije, in to kar precej znan. Izgleda, da so /a nekatere delegate rezervirani stolčki, zlasti tisti v odboru za zunanjo politiko. Tam v glavnem sedi garnitura bivših ambasadorjev, ki so svoj okostenel pogled na svet prenesli v skupščino. Podobno je v vojski. Nesprejemljivo je, da se moram npr., ko se borim za zmanjšanje proračunskih sredstev, boriti s predstavniki vojske, ki v delegatskih klopeh enakopravno odločajo o tem v imenu jugoslovanskih državljanov, ali da moram opozarjati na nekorektnost naše diplomacije pri boju zoper terori zem.
Sprožili ste tudi vprašanje priznanja oziroma vzpostavitve diplomatskih odnosov z nekaterimi deželami (Izrael, Južna Koreja)?
To je bil tak greh, da so onemeli, ko sem začel dokazovati nesposobnost jugoslovanske zunanje politike. Očitek je seveda letel tudi na predsedstvo SFRJ. V zunanji povezavi je dominirala politika povezovanja z neuvrščenimi, ne pa z Evropo. Efto, EGS.
Na seji zveznega zbora sem. to mi omogoča tudi poslovnik o delu /bora. izpostavil delegatsko vprašanje, v kasnejši diskusiji pa ugotovil, da taka politika dela Jugoslaviji veliko ekonomsko škodo. Prvič, ker ni povezana z najbolj vitalnim in naprednim delom Evrope, in drugič, ker daje prednost nerazvitemu svetu in troši zanj velika kreditna sredstva. Po podatkih, ki jih imam. je Jugoslavija odobrila 2,5 milijarde dolarjev takih kreditov deželam v razvoju.
Štiri leta je potrebovalo Predsedstvo SFRJ, da je doumelo, da se zunanja politika sprejema v parlamentu, v vsaki drugi de-
mokraciji bi šlo lo veliko hitreje. Tam vladajoča stranka reagira takoj ali pa mora odstopiti.
Ste se kdaj čutili nemočnega pri svojem delu?
Da, čutil. Sicer bo o tem svoje rekla tudi zgodovina. Ena teh stvari je bila prav sprejem dopolnil k ustavi SFRJ. Lahko rečem, da so slovenski predstavniki v jugoslovanski ustavni komisiji nasedli nekaterim obljubam in pristali na ureditev zadev, ki so čisto centralistične.
Na primer veljavnost /ve/nega zakona nad republiškim je v popolnem nasprotju, če trdimo, da je republika suverena država, ki je del svoje suverenosti dogovorno prenesla na federacijo. S tem amandmajem smo to postavili na glavo. Podobno je s financiranjem JLA. Glasoval sem proti, menda sem bil edini, čeprav je bilo rečeno, da so se republike o tem poprej med seboj uskladile.
Kakšno je vaše mnenje o sprejemu izrednih ukrepov na Kosovu?
Ko je Predsedstvo SFRJ na hitro sklicalo skupščino oziroma zvezni zbor in vsililo svoje poročilo o dramatičnem stanju in razmerah na Kosovu, je od nje zahtevalo potrditev teh izrednih razmer. To pomeni, da je del pravnega reda suspendiran in začnejo veljati izredni ukrepi.
Taki ustavni konstrukciji sem javno nasprotoval in sem imel polemiko s takratnim članom Predsedstva Lazarjem Mojso-vom. Utemeljeval sem, da niso spoštovana ustavna določila, kajti le v vojnem stanju ima Predsedstvo SFRJ pooblastila, da intervenira s posebnimi ukrepi.
Lazar Mojsov je zbor prepričal, da ima on prav. Ko sem jaz dokazoval nasprotno, je zbor žvižgal in cepetal z nogami, tako da se me ni dalo slišati. Ko sem prenehal in so mislili, da bom odšel z govorniškega odra, sem nadaljeval. Bilo je resnično neprijetno, saj svojega nastopa nisem mogel izvesti tako, kot sem ga pripravil.
Kako hi se po vašem mnenju uredile razmere na Kosovu?
Prejšnji mesec je Predsedstvo SFRJ nastopilo v zvezni skupščini in hotelo sanirati stanje, ki ga je samo povzročilo v tej pokrajini. Angažirana je bila tudi vojska za reševanje čisto policijskih zadev oziroma za zaustavitev demokratičnega odra. sem nadaljeval. Bilo je resnično neprijetno, saj svojega nastopa nisem mogel izvesti tako. kot sem ga pripravil.
Kako bi se po vašem mnenju uredile razmere na Kosovu?
Prejšnji mesec je Predsedstvo SFRJ nastopilo v zvezni skupščini in hotelo sanirati stanje, ki
g$ je samo povzročilo v tej pokrajini. Angažirana je bila tudi vojska za reševanje čisto policijskih zadev oziroma za zaustavitev demokratičnih procesov na Kosovu.
a Reagiral sem zelo ostro in se v, svojem nastopu skliceval na kršenje ustave. Ponudil sem rešitve, ki so edine možne in civilizacijske. To je enakopraven, demokratičen pogovor z vsemi sprtimi stranmi, predvsem pa / nastajajočo opozicijo, ne pa z ZK, ki je izgubila zaupanje albanskega prebivalstva.
Kako pa ste reagirali pri obravnavi slovenskih dopolnil?
Strategija slovenskih delegatov je bila, da nasprotujemo uvrstitvi te točke na dnevni red. Bil sem eden prvi govornik, kije dokazoval suverenost slovenske drŽave ter konsenzualno federacijo ter da zvezni zbor sploh nima pravico razpravljati o tem ali ne. Slovenija je suverena država, zato originalne pristojnosti suverenosti pripadajo njej.
Ostalo je znano, saj je o tem poročalo časopisje in TV.
Katerim vprašanjem ste v svoji delegatski karieri posvečali še posebno pozornost?
Brez dvoma je to področje urejanja lastninskih odnosov (nezakonito odvzeta zemlja naj se vrne lastnikom). m Zavzemal sem se tudi za obsodbo vseh vrst terorizma in za uvajanje demokratične kontrole, da bi se izognili kakršnimkoli zlorabam.
Tudi vojski sem dokazoval, da so njene navedbe o kontrarevoluciji v Sloveniji le namišljeni konstrukt, ki povsem povsem legitimnaopozorila v Sloveniji proglaša za napade.
Kako ocenjujete demokratične procese, ki se začenjajo v naši republiki?
Najbrž bo moral to objektivno storiti kdo drug. sam sem vse preveč vpet v ta aktualna dogajanja, saj teh procesov ne bi bilo. če se že vrsto let ne bi prizadevali za trasiranje novih gibanj.
Menim, da slovenski socialisti niso nikoli sprejemali ne stalinizma ne dogmatizma, izgonov, pobojev dachauskih procesov, pa tudi ne procesa proti četverici, čeprav se to breme preteklosti danes marsikje poudarja.
Vsi skupaj iščimo izhod. Ne ♦ strankarskih prepirih, pač pa t tvornem, v prihodnost obrnjenem iskanju rešitev, ki bodo prinesle lepše in srečnejše življenje vsem. Socialisti smo trdno prepričani, da bo tudi bogatejše In socialno pravičnejše. In tako je tudi prav!
Najlepša hvala za odgovore.
Prosim.
Pocovor /apisal: J. S..
loto: M. Š.
NOVICE V SLIKI IN BESEDI
J. S., foto: M. Š.
V četrtek, 1. marca 1990, je imela svojo volilno konvencijo litijska ZKS - SDP. V Veliki sejni sobi SO Litija so po kulturnem programu, ki gaje izvedel MPZ Gabrovka, sprejeli kandidatno listo in poslušali člana predsedstva CK ZKS - SDP Milana Bala-
žica.
Na volilni shod so se zbrali tudi člani Socialistične zveze Litija, ki so medse povabili predsednika RK SZS tovariša Jožeta Smoleta. V zanimivem pogovoru so odprli številna vprašanja, ki zanimajo našega občana, in tako dobili odgovore iz prve roke.
Litijska knjižnica se je modernizirala, saj so za kulturni praznik pričeli z izposojo knjig s pomočjo računalnika.
Litijska večnamenska telovadnica pa kar raste. Če bo vse po-       Da ni vse tako strahovito resno v teh predvolilnih časih, je posreči - in če bodo zbrali še 10 manjkajočih milijard - bo kmalu   skrbel pust. Učenci litijskih šol so ga kar lepo počastili, pod streho.
Litijski župan in predsednik IS sta na »spoznavni klepet« povabila tudi vse predstavnike litijskih zvez, ki nastopajo v predvolilnem boju. V demokratičnem ozračju so govorili predvsem o volitvah.
Da bi bil vrstni red nastopajočih strank na volilnih listah nepristranski, je občinska volilna komisija izvedla javno žrebanje, ki je bilo 14. marca v sejni sobi SO Litija. Žrebanje je v prisotnosti zvez izvedel predsednik občinske volilne komisije Miro Bregar.
Pogovor z direktorjem Gostinskega podjetja Litija
Stare metode in načini se odpravljajo
Pred dnevi je Gostinsko podjetje Litija dobilo novega direktorja. To je Vladimir Jakopič iz Litije, organizator dela.
Pred tem je svoje delo združeval v Ljubljani kot vodja oddelka poslovne informatike.
Je aktiven mlad mož, ki se je dosedaj uspešno preizkusil že na mnogih področjih in ki ve, kaj hoče.
Ob nastopu njegovega mandata nas je zanimalo, kakšna so njegova osnovna izhodišča in smernice pri delu v gostinstvu. Takole nam je povedal:
obogatili ter posodobili. Orientacija nam bo dosedanja ponudba po lokalih oz. tisto, po katerih so le-ti znani. Prizadevali si bomo, da bo vsak lokal posebej imel
Živimo v času, ko se stare metode in načini dela odpravljajo ter nadomeščajo z oblikami, ki imajo enak skupni imenovalec, t.j. zakonitosti trga. Tržna usmerjenost je postopoma začela prevladovati ter postaja vse bolj prisotna na vseh nivojih našega gospodarstva.
Vendar pa za osvajanje tržne poslovne politike ter orientacije marketinškega načina dela ni dovolj le govorjenje ali pisanje najrazličnejših ekspertiz. Ta usmerjenost se mora začeti odražati v našem delu, pri sami organizaciji poslovanja; preiti mora v sleherno poro gospodarskega in družbenega življenja.
Verjetno ni potrebno posebej poudariti, da se vsa ta tržna gibanja izrazito odražajo tudi v naši panogi, gostinstvu. Zato je nujno, da se tako začnemo obnašati, organizirati ter tudi delati v našem podjetju.
Zato nam bo osnovno izhodišče pri oblikovanju poslovne politike marketinški pristop k ponudbi naših storitev ter metode racionalnega notranjega organiziranja dela.
Naše osnovno izhodišče bo v kontinuiranem nastopu na tržišču z našo ponudbo, katero pa bomo, odvisno od posameznega lokala, dvignili na kar najvišji nivo. Zavedamo se, da se samo zadovoljen gost vrača, zato se bomo dejansko potrudili, da bomo zadovoljili vsakega, še tako zahtevnega gosta.
Propaganda bo v bodoče predstavljala redno obliko našega predstavljanja tako našim krajanom kakor tudi vsem prebivalcem naše ožje
hišno specialiteto ter svojo, zanj značilno kuhinjo. Poleg tega pa bo naša poglavitna skrb, da bo ponudba v celoti kvalitetna ter da bo zadovoljila slehernega obiskovalca.
Prepričan sem, da bo takšna usmeritev dela oz. takšna poslovna politika rodila želene rezultate, da bo gostinstvo v Litiji zopet zaživelo. Pa ne le zaživelo, ampak si pridobilo zopet ugled in takšno mesto v gospodarstvu, kot mu pripada.
Direktor Gostinskega podjetja Litija Vladimir Jakopič
in širše domovine. V daljši perspektivi pa bomo skušali naše storitve ter znamenitosti (pri tem imam v mislih grad Bogenšperk) lansirati tudi v tujino, predvsem v Avstrijo ter Italijo. V ta namen se bomo posluževali vseh medijev, odvisno seveda od vseh spremljajočih dejavnikov.
Sodelovali bomo s turističnimi agencijami ter z načrtnim in sistematičnim delom ustvarili plodno sodelovanje v korist razvoja turizma v naši občini. Predvsem pa se bomo povezovali z vsemi občinskimi institucijami ter skupno z njimi vnesli v naš kraj več živahnosti, kulturnih ter družabnih dogodkov.
Notranja organiziranost podjetja bo bazirala predvsem na racionalnem poslovanju. Še posebna skrb pa nam bo delo z ljudmi oz. skrb za naše kadre, za njihovo izpopolnjevanje, tako strokovno kakor tudi praktično. Poudaril bi rad, da kader Gostinskega podjetja Litija ni slab in je sposoben z dodatnimi dopolnitvenimi znanji opravljati najzahtevnejša gostinska dela.
Gostinsko ponudbo bomo
Izobraževanje ob delu
V tej številki bi vas. spoštovani bralci, radi opozorili na dve obliki izobraževanja, ki sta se pričeli v marcu in jc še vedno čas, da se vključite vanju. To sta posl. finančna in trgovinska dejavnost, IV. stopnja, smer prodajalec (šolanje traja 3-krat po sedem mesecev) in program strojništvo. IV. stopnja. Tu se lahko odločite za oblikovalca ali preoblikovalca kovin, imate pa tudi možnost, da se preusmerite v program za voznika - avtomehanika. Šolanje za te smeri traja 3-krat po osem mesecev. Pogoj za vključitev je končana osnovna šola.
Pogoj za vključitev je končana osnovna šola.
Vse, ki se zanimate za izobraževanje ob delu, vabimo na delavsko univerzo, kjer vam bomo tudi svetovali in vas seznaili s podrobnostmi.
Zavod za izobraževanje in kulturo Litija
Delavska univerza
objavlja za šolsko leto 1990/91
RAZPIS
za vpis
I. v programe srednjega usmerjenega izobraževanja
1. strojna usmeritev
- program strojništvo, smer oblikovalec kovin, 1. letnik, SR, IV. stopnja
- program obratni strojni tehnik, I. letnik, NAD, V. stopnja (šolanje traja 2 leti)
2. promet in zveze
- program vožnja motornega vozila, smer voznik-mehanik, I. letnik, SR. IV. stopnja
- vpišejo se lahko kandidati s končano osnovno šolo (šolanje traja 2 leti in pol) ali
- kandidati s končano šolo IV. stopnje (prekvalifikacija traja 6 mesecev)
3. poslovno-finančna in trgovinska dejavnost
- prodajalec, 1. letnik, SR, IV. stopnja
- komercialni tehnik, NAD, V. stopnja (pogoj za vpis je končana šola za prodajalce, šolanje traja 2 leti)
II. v osnovno šolo za odrasle (od 6. do 8. razreda)
III. v programe strokovnofunkcionalnega izobraževanja (tečaje):
- tečaj lahke in težke gradbene mehanizacije
- tečaj za voznike viličarja
- tečaj tujih jezikov (nemški, angleški, italijanski)
- tečaj za skladiščnike
- začetni in nadaljevalni tečaj šivanja in krojenja
- tečaj za gostinske delavce
- tečaj iz varstva pri delu
- strojepisni tečaj
Vse informacije o posameznih oblikah izobraževanja dobite na delavski univerzi, Parmova 4, tel. 881-182, vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 16. ure.
VOLITVE '90
KDAJ BOMO VOLILI?
Vsi zaposleni bomo 12. aprila volili svoje predstavnike (oz. delegate) za zbor združenega dela v občini Litija in Republiki Sloveniji.
Na volišča v krajevnih skupnostih bomo odšli kar dvakrat, in sicer 8. in 22. aprila.
OBVESTILO
Delo občinske volilne komisije je javno, vsi zainteresirani imajo možnost prisostvovati njenim sejam.
Vse informacije o njenem delu je mogoče dobiti na sedežu občinske volilne komisije, ki je na Skupščini občine Litija, Jerebova ulica 14. Telefon 881-211.
KOGA BOMO VOLILI?
V nedeljo, 8. aprila - predsednika predsedstva Republike Slovenije
- člane predsedstva Republike Slovenije
- predstavnika v zboru občinSkupščine Republike Slovenije
- predstavnike v družbenopolitičnem zboru Skupščine Republike Slovenije
- predstavnike kmetov v zbor združenega dela občinske skupščine in zbor združenega dela republiške skupščine (volili bodo samo aktivni kmetje)
V četrtek, 12. aprila bomo volili:
- predstavnike v zbor združenega dela občinske skupščine in zbor združenega dela republiške skupščine.
V nedeljo, 22. aprila bomo volili:
- predstavnike - .v zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine
- predstavnike v družbenopolitični zbor občinske skupščine.
V primeru, če noben kandidat za predsednika predsedstva Republike Slovenije na volitvah 8. aprila ne bo dobil večine glasov volilcev, ki bodo odali veljavne glasovnice, se bo 22. aprila opravil drugi krog volitev med kandidatoma, ki bosta dobila največ glasov.
Enako velja pri izvolitvi predstavnikov v zbor občin, če v prvem krogu ne dobi večine veljavnih glasov. Tudi v tem primeru bomo 22. aprila opravili drugi krog volitev.
Občinska volilna komisija
VOLITVE '90
V skadu s 67. členom Zakona o volitvah v skupščine (Ur. I. SRS št. 42/89 in 5/90) Občinska volilna komisija Litija objavlja sezname pravnoveljavnih kandidatur za:
- zbor krajevnih skupnosti SO Litija,
- zbor združenega dela SO Litija,
- zbor občin Skupščine Republike Slovenije,
- in zbirno listo kandidatov za družbenopolitični zbor SO Litija.
ZA ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI SO LITIJA
Volilna enota št. 1 KRAJEVNA SKUPNOST DOLE
1. Anton Jesenšek
2. Rudolf Medved
Volilna enota št. 2 KRAJEVNA SKUPNOST GABROVKA
1. Silvo Hribar
2. Marjan Hostnik
Volilna enota št. 3 KRAJEVNA SKUPNOST HOTIČ
1. Hubert Cimperman
2. Albert Pintarič
Volilna enota št. 4 KRAJEVNA SKUPNOST JABLAN1ŠKA DOLINA
1. Joža Kirm
2. Anton Zavrl
3. Jože Lovše
Volilna enota št. 5 KRAJEVNA SKUPNOST JEVNICA
1. Jernej Kukovica
2. Jože Eržen
3. Jože Kovic
4. Brane Zupančič
Volilna enota št. 6 KRAJEVNA SKUPNOST V. KOSTREVNICA
1. Andrej Poglajen
2. Anton Dragar
so bili določeni naslednji kandidati:
Volilna enota št.  7 KRAJEVNA SKUPNOST KRESNICE
1. Franc Kos
2. Jože Jančar
3. Anton Rajšek
Volilna enota št.  8 KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA -DB
1. Polde Dobravec
2. Marjeta Bregar
3. Janez Kobal
Volilna enota št.  9 KRAJEVNA SKUPNOST LITIJA - LB
1. Franc Končar
2. Ludvik Kofol
3. Vid Praunseis
Volilna enota št. 10 KRAJEVNA SKUPNOST PRIMSKOVO
1. Slavko Pancar
2. Dragi Miklavčič
Volilna enota št. 11 KRAJEVNA SKUPNOST RIBČE
1. Jože Lajevec
2. Metod Svctičič
3. Metod Kokalj
Volilna enota št. 12 SKUPNOST SAVA
1. Vili Mandelj
2. Vladimir Mrzel
KRAJEVNA
Volilna enota št. 13 KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO
1. Martin Fele
2. Ivan Doblekar
3. Lojze resnik
4. Anton Tomažič
Volilna enota št. 14 KRAJEVNA SKUPNOST ŠT. POLJANE
1. Franc Černe
2. Miro Koprivnikar
Volilna enota št. 15 KRAJEVNA SKUPNOST VINTARJEVEC
1. Alojz Flisek
2. Peter Mandelj
3. Ludvik Vidic
Volilna enota št. 16 KRAJEVNA
SKUPNOST VAČE
1. Franci ml. Lovše
2. Franc Merela
Volilna enota št. 17 KRAJEVNA SKUPNOST V. ŠTANGA
1. Anton Končina
2. Jože Železnik
Volilna enota št. 18 KRAJEVNA SKUPNOST POLŠNIK
1. Vladimir Ribič
2. Anton Korimšek
ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SO LITIJA
Volilna enota št. I TEKSTILNA INDUSTRIJA
1. Andrej Štritof
2. Igor Pirš
3. Helena Hiršel
4. Andrej Kralj
Volilna enota št. 2 USNJARSKA INDUSTRIJA
1. Marta Peršin
2. Jože Šinigoj
3. Franc Slapničar
4. Jože Vidic
Volilna enota št. 3 LESNA INDUSTRIJA
1. Marjan Pokovec
2. Franc Prijatelj
3. Jane/. Kres
4. Milan Kaplja
5. Janez Ribič
so bili določeni naslednji kandidati
Volilna enota št.  4 TRGOVINA IN GOSTINSTVO
1. Jože Podlogar
2. Ivo Seručar
3. Vida Grošelj
4. Alojz Kotar
Volilna  enota  št.  5 KOVINSKA INDUSTRIJA
1. Jože Celestina
2. Jože Dolšek
Volilna enota št. 6 KMETIJSTVO
1. Vinko Košmerl
2. Vjekoslav Kriš
3. Boris Rappl
Volilna enota št. 7 GOZDARSTVO
1. Franci Prime
2. Jože Hrovat
Volilna enota št. 8 PREDELOVAL-
NA INDUSTRIJA
1. Helena Kaučič
2. Marjan Rabuza
Volilna enota št. 9 PREDELOVALNA INDUSTRIJA
1. Vinko Resnik
2. Marija Klun
3. Franci Renko
4. Milena Martinčič
Volilna enota št. 10 GRADBENIŠTVO, KOMUNALNO GOSPODARSTVO IN INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA
1. Marjan VVeilgoni
2. Janez Baš
3. Aleš Jesenšek
4. Majda Zagore
5. Adolf Berložnik
6. Janez Forte
7. Zvone Šavor
VOLITVE '90
Volilna enota št. 11 ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
1. Marija Tomšič
2. Irena Hostnik
Volilna enota št. 12 VZGOJA, IZOBRAŽEVANJE IN KULTURA
1. Irena Ivanušič
2. Rosana Maček
3. Eli Damjan
4. Jože Grošelj
5. Igor Hostnik
6. Dragica Mravlja
7. Ida Dolšek
8. Darja Gorše
9. Slavi Baš
Volilna enota št. 13 BANČNIŠTVO, ZAVAROVALNICA, SDK (IN DRUGE ORGANIZACIJE)
1. Marija Juvan
2. Zlato Pavlica
3. Marko Konjar
4. Marija Plaskan
Volilna enota št. 14 KMETJE
1. Branko Javoršck
2. Marija Zaje
3. Lado Kristan
Volilna enota št. 15 OBRT
1. Milan Povše
2. Oto Muzga
3. Bojan Železni k
ZA ZBOR OBČIN SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE
Volilna enota št. 26 LITIJA
1. Janez Lukač
so bili določeni naslednji kandidati:
2. Simon Pikovnik
3. Marko Povše
4. Jože Dernovšek
5. Olga Malenšek
ZBIRNA LISTA KANDIDATOV
ZA DRUZBNOPOLITICNI ZBOR SO LITIJA
1. Socialistična zveza Slovenije  - zveza socialistov - SZDL
1. Mirko Kaplja
2. Janez Lukač
3. Slavko Rokavec
4. Jože Kovic
5. Jože Se vijak
6. Gojko Vidovič
7. Zlato Mantel
8. Janez Kastelic
9. Franc Kolman
10. Rudi Božič
11. Pavle Hiršel
12. Matjaž M i rtič
13. Darja Zupančič
14. Peter Rutar
15. Viljem Kralj
16. Angelca Kovic
17. Lojze Erjavec
18. Franci Kotar
19. Slavka Matoz
20. Dane Namestnik
21. Bojan Mihelič
2. Zeleni Slovenije
1. Franc Lesjak
2. NaceŠteferl
3. Jože Hostnik
4. Pavel Pajntar
5. Vida Lukač
6. Branko Peterca
7. Erna Šekli
8. Marko Kolšek
9. Peter Jereb
10. Jože Rink
11. Marjan Juvan
12. Jani Zore
I
13. Milka Rogelj
14. Drago Denisa
15. Milojka Juteršek
16. Ivanka Simončič
17. Marjan Valenčič
18. Tončka Ulanec
19. Ivanka Kirm
20. Majda Končar
21. Marija Sikošek
3. ZSMS
1. Marko Povše
2. Rudi Bregar
3. Matjaž Urbane
4. Marija Poglajen
5. Pavel Smolej
6. Alenka Urbane
7. Kajtimir Kune
8. Lidija Skubic
9. Igor Ponebšek
10. Štefan Logar
11. Marjana Cerjak
12. Igor Parkelj
13. Irena Prašnikar
14. Roman Laba
15. Marija Novak
16. Izidor Selan
17. Marija Mali
18. Danijel Cestnik
19. Srečko Obolnar
20. Zdenka Konjar
21. Vojko Majcen
4. SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA-SKZ
1. Franci Rokavec
2. Stane Černe
3. Janez Jesenšek
4. Anton Štrus
5. Ljubo Crnkovič
6. Andrej Pevec
7. Branko Jakoš
8. Frančiška Kres
9. Vojko Ceglar
10. Franc Kokalj
11. Stane Grm
12. Andrej Morela
13. Bojan Rezek
14. Martin Kepa
15. Vinko Doblekar
16. Janez Juvan
17. Alojz Sinjur
18. Alojz Nograšek
19. Janez Firm
20. Janez Sklic
21. Darko Repovž
5. ZKS - STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE
1. Jože Dernovšek
2. Borut Vukovič
3. Vinko Logaj
4. Martina Kralj
5. Olga Sinreih
6. Joža Konjar
7. Stane Miklič
8. Marjan Mali
9. Vera Bric
10. Franci Intihar
11. Dušan Medved
12. Darinka Ribič
13. Ivan Boh
14. Tomaž Malenšek
15. Mirko Močilar
16. Andrej Poglajen
17. Ciril Vertot
18. Eli Komotar
19. Marjan Dermota
20. Bogdan Juteršek
21. Andrej Krhlikar
6. SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
1. Simon Pikovnik
2. Rudi Vidic
3. Anton Tori
4. Vera Dušak
5. Jože Poglajen
6. Jože Čož
7. Jože Jelnikar
8. Anica Krnc
9. Franc Jaklič
10. Anton Žibert
11. Anton Zupančič
12. Franci Grošelj
13. Andrej Mohar
14. Martin Hostnik
15. Marija Kahne
16. Leopold Lavrih
17. Franci Bokal
18. Franc Lesjak st.
19. Tone Planinšek
20. Slavko Zavrl
LISTA POSAMIČNIH KANDIDATOV ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SO LITIJA
1. Branko Avsec
2. Zdravko Smrkolj
3. Marjan Lukančič
4. Slavko Jalovec
5. Janez Bezjak
6. Aleksander Krajšič
Vrstni red političnih organizacij je bil določen z žrebom dne 14. 3. 1990.
_VOLITVE '90_
PROGRAM DRŽAVLJANSKE ZELENE LISTE Za dobro življenje v mestih in na podeželju
Okrog petdeset občanov nas je, skoraj v vseh volilnih okrožjih, za volitve v družbenopolitični zbor Skupščine SR Slovenije predložilo Državljansko zeleno listo. Smo samostojni kandidati, ki nas veže skupna želja prispevati k ekološki prenovi gospodarskega in družbenega tkiva, k ekološkemu ozaveščanju prebivalstva, k odpravljanju vzrokov onesnaženosti in ekoloških nevarnosti. Ne predlagajo nas stranke in ne želimo postati nova stranka. Strank je zadosti in veseli smo vsake, ki postavlja ekološki pogled na visoko mesto. Nihče med nami ne skriva svojih političnih opredelitev. Delujemo v društvih za varstvo okolja, raznih političnih organizacijah in občinskih pobudah, toda v Državljanski zeleni listi nastopamo kot državljani, ki postavljamo varstvo okolja nad politične razlike in ideološke tančice.
Imamo vizije, vendar nismo njihovi sužnji. Vsak konkreten, posamičen korak, ki je resnično izvedljiv, odtehta velike obljube. Zato podpiramo oblikovanje splošnih družbenih pogojev za uspešno izvedbo čimvečjega števila takšnih korakov: demokracijo, razvojno usmerjeno tržno gospodarstvo, samoorganiziranje občanov z decentralizacijo odločanja in večjo avtonomijo lokalnih oblasti, nenasilno reševanje družbenih konfliktov, zaščito vseh manjših in odgovorno ter javno nadzorovano državo.
Imamo času in problemom dozorel program. Slovenija mora hkrati opraviti svojo gospodarsko in ekološko sanacijo, ki jo razumemo kot načrtno in postopno deindustrializacijo. Doseči želimo družbeno soglasje o tem, da za dobro življenje nas vseh in naših znancev ni dovolj le odpravljanje posledic nevestnega in izkoriščevalskega ravnanja z naravo in soljudmi. Oblikovati hočemo takšno novo razvojno strategijo in sistem upravljanja, ki bo navajal vse k naravi in ljudem prijaznemu delovanju. Ekologija, varovanje okolja in modro ravnanje z njim mora postati ekonomski interes. Vendar smo prepričani, da kritično stanje slovenskega okolja zahteva tudi takojšnje posege. Ljudem v kotlinah in dolinah je potrebno zagotoviti čistejši zrak, zaščititi in ozdraviti moramo naše podtalnice, razžveplati dimne pline termoelektrarn in toplarn, omogočiti odpoved jedrski energetiki, ozdraviti vodotoke in morje, urediti odlaganje in predelavo odpadkov, odpraviti posledice onesnaženja tal in ohraniti zdravo obdelovalno zemljo.
SLOVENIJA je dosegla točko, ko mora opraviti temeljit razvojni preobrat. Spremeniti moramo gospodarski in upravljalski sistem ter celotno organiziranost družbe prilagoditi zahtevam varstva okolja, če se želimo izogniti grozeči ekološki katastrofi. Na probleme odgovarjamo z razumom in treznostjo. Zato se zavzemamo za:
- neodvisen in stalen skupščinski nadzor nad izvajanjem politike varstva,
- oblikovanje strokovno in upravljalsko močnega upravnega organa za varstvo okolja in urejanje prostora,
- uveljavitev zakonskega načela »plača, kdor onesnažuje«,
- obdavčenje ekološko spornih proizvodov in proizvodenj,
- davčno razbremenitev okolju prijaznih izdelkov,
- uveljavitev polne cene energentov in energije,
- uveljavitev mednarodnih normativov in standardov ter ekološko presojo vplivov posegov v prostor,
- urejanje prostora v funkciji izvajanja politike varstva okolja,
- uvedbo obveznega zavarovanja okolju nevarnih proizvodenj,
- uveljavitev in pravno ureditev odškodnin prizadetim zaradi posledic onesnaževanja,
- vzpostavitev celovitega javnega ekološkega informacijskega sistema,
- oblikovanje nacionalnih ekoloških raziskovalnih projektov.
LJUBLJANA seje v preteklem obdobju pretirano in enosmerno industrializirala, kar je povzročilo pretirano rast mesta in vplivov na podoben razvoj ostalih, bližnjih mest: Medvod, Domžal, Kamnika in Litije. Rezultati so slabše življenje in vse večja ogroženost okolja, tako v mestih kot na podeželju.
Naš odgovor je postopna in načrtna deindustrializacija. Usposobiti se moramo za razvoj, ki temelji na znanju, okolju, prijaznih tehnologijah, čistih proizvodnjah in proizvodih.
Nasproti dosedanji ekstenzivni prostorski rasti naših mest postavljamo zahtevo po umirjeni rasti in kakovostnem razvoju. Obnova mestnih jeder, opustitev neustreznih proizvodenj, nadomestitev dotrajanih stavb in komunalne opreme, ureditev prometa in zelenih površin - tudi to zagotavlja prostorsko, gospodarsko in socialno prenovo mest.
Nasproti dosedanjemu prostorskemu propadanju podeželja postavljamo nov odnos do teh predelov. Ohranjanje obdelovalnih, gozdnih, travnatih površin in hribovitih območij, njihovo celotno krajinsko, gospodarsko in socialno oživitev in ustrezen razvoj, ki ne bo ogrožen s prostorsko širitvijo mest.
Za izboljšanje bivalnih pogojev v ljubljanski kotlini pa moramo čimprej:
- sanirati, prestrukturirati ali opustiti vse okolju nevarne proizvodnje, posebej in najprej tiste med rezervati podtalnice,
- zgraditi z zahtevami varstva okolja usklajeno cestno in železniško omrežje, slovenski cestni križ, ljubljanske obvoznice, sistem obvoznih in hitrih železnic pa naj prevzame čimvečji del cestnega transporta,
- sanirati TE-TOL Moste. Zahtevamo takojšnjo zagotovitev kakovostnega premoga in proučitev možnosti za čimprejšnji prehod na plin. Za industrijska in zasebna kurišča pa zagotovitev kakovostnih energentov, predvsem plina in na posameznih ožjih območjih alternativnih virov,
- zgraditi komunalne in industrijske čistilne naprave in kanalizacijski sistem za priključitev na centralne čistilne naprave. S tem se bo izboljšala kakovost vodotokov Save, Sore in Kamniške Bistrice in posredno tudi podtalnih voda,
- zgraditi sistem varnega deponiranja in predelave vseh vrst odpadkov, predvsem nevarnih in posebnih,
- sanirati oziroma razseliti farmo Ihan in nekatere večje kmetijske obrate,
- z ohranjanjem in zaščito plodne zemlje ter njeno sanacijo tam, kjer je onesnažena, ob kakovostnih razvojnih programih kmetijstva, zagotoviti čimvečjo samooskrbo in zdravo hrano,
- izdelati dolgoročni koncept zagotavljanja, varovanja in izkoriščanja pitnih voda za celotno ljubljansko kotlino.
i sem, tudi starejšim in otrokom, moramo omogočiti svobodno gibanje in zdravo življenje. Zagotovitev čistega zraka in zdrave pitne vode je prvi, nujen korak.
ZA SVOBODNO ustvarjalnost ZA ODGOVORNOST do narave in soljudi
Sanja Trunšek Marjan Mramor Jože Javornik Igor Lipovšek dr. Miha Tomšič
1 I
VOLITVE '90
ZELENI SLOVENIJE-ZELENI LITIJE
Predstavljamo volilno listo stranke Zelenih Litije za Družbenopolitični zbor občinske skupščine.
Kandidati stranke Zelenih Litije smo pripravljeni svoje znanje in izkušnje nameniti ciljem programa Zelenih, hočemo priti na oblast in v bodočem litijskem parlamentu odločati v prid zdravega in čistega okolja ter bodočnosti.
1. FRANC LESJAK, rojen 1952, dipl. ing. tekstilne tehnologije
2. NACE ŠTEFERL, rojen 1938, zasebni obrtnik
3. JOŽE HOSTNIK, rojen 1941, učitelj
4. dr. PAVEL PAJNTAR, rojen 1947, zdravnik
5. VIDA LUKAČ, rojena 1958, višja medicinska sestra
6. BRANKO PETERCA, rojen 1926, upokojenec
7. ERNA ŠEKLI, rojena 1953, predmetna učiteljica
8. dr. MARKO KOLŠEK, rojen 1952, zdravnik
9. PETER JEREB, rojen 1925, elektrotehnik 10. JOŽE RINK, rojen 1944, pleskar
IT. MARJAN JUVAN, rojen 1927, upokojenec
12. JANI ZORE, rojen 1961, dipl. ing. gradbeništva
13. MILKA ROGELJ, rojena 1947, učiteljica
14. DRAGO DENISA, rojen 1950, grafični ing.
15. dr. MILOJKA JUTERŠEK, rojena 1960, zdravnica
16. IVANKA SIMONČIČ, rojena 1953, višja medicinska sestra
17. MARJAN VALENČIČ, rojen 1946, ing. kem. tehnologije
18. TONČKA ULANEC, rojena 1936, cvetli-čarka
19. IVANKA KIRM, rojena 1959, medicinska sestra
20. MAJDA KONČAR, rojen 1952, profesor -defektolog
21. dr. MARIJA SIKOŠEK, rojena 1947, zdravnica
Naš kandidat za Družbenopolitični zbor skupščine republike Slovenije je Nace Šteferl. Najpomembnejši zakonski akti se sprejemajo v skupščini republike Slovenije, zato pričakujemo, da bomo program Zelenih uresničevali tudi na tem nivoju.
Vpeti smo v civilizacijo rasti, ki si neobrzdano želi ustvariti materialna nebesa na Zemlji. Zaslepljeni s tisočerimi reklamnimi neonskimi lučmi in ognji požganih tropskih gozdov, zaslepljeni z mehanicističnim, mrzlim in gospodujočim pogledom na svet postajamo nezadovoljne žrtve procesa, ki smo ga sami ustvarili.
Zaostritev protislovij med naravo in materialno dejavnostjo človeka dobiva globalne posledice. Planet je že tesno vklenjen v zapirajoč primež ekološke krize. Postajamo bitja, ki se s povečevanjem nereda v okolici poskušamo obdržati na otokih umetnega reda.
Zeleni uvidi potrpežljivo in nenasilno odpirajo že zaraščene ali neizhojene poti varne in zadovoljne prihodnosti, v svetu omejenih naravnih virov in naraščajoče entropije. Zelena raz-mišljannja, vzgoja, izobraževanje, kultura, spodbujajo iskanje dosegljive realnosti, zasnovane na ljubezni do življenja, spoštovanju narave v vseh njenih življenjskih oblikah.
Humanoekološka spoznanja naj postanejo temelj ekonomskega razvoja, ki ne sme ogroziti bioloških pogojev življenja bodočih generacij. V svetu fizičnih omejitev je osnovno geslo »MANJ JE VEČ«. Ljubezen do življenja zacrtajmo z ohranjanjem zdrave dote naših vnukov. Postani-mo zaščitniki vsega živega.
Ne ponujamo potrošniškega raja, a tudi ne trgujemo s pesimizmom in sodobno Potočko Zi-jalko.
(iz predstavitve programa Zelenih Slovenije)
Sedaj so potrebne odločitve. S prošnjami, zavzemanjem stališč in opozarjanjem ne bomo nikamor prišli. Odločali pa bomo lahko le tako, da pridemo na oblast.
ODBOR ZELENIH LITIJE
DEMOS - ZDRUŽENA OPOZICIJA
VOLITVE '90
Kaj je DEMOS? DEMOS je kratica za DEMokratična Opozicija Slovenije. To je neformalna vez'sledečih opozicijskih strank: Slovenska demokratična zveza SDZ, Social demokratska zveza Slovenije SDZS, Slovenska kmečka zveza SKZ, Slovenski krščanski demokrati SKD, Zeleni Slovenije ZS in Slovenska obrtniška stranka SOS. Na ta način lahko uveljavljamo svoje bistvene skupne cilje. Ti so: uvajanje demokracije, sprejemanje različnosti mnenj, ureditev tržnega gospodarstva, varstvo naravne in kulturne dediščine. Za uveljavitev teh skupnih ciljev potrebujemo čim večjo podporo volilcev, da bodo naši kandidati v čim večjem številu zastopali naše programe. V tem kratkem uvodu ne bom podrobneje predstavljal programov posameznih strank temveč bom poimensko predstavil naše skupne kandidate, ki jih bomo volili v naši občini.
1. Dr. Jože Pučnik kandidat za predsednika republike Slovenije, rojen I. 1930 pri Slovenski Bistrici. Diplomiral je iz čiste filozofije in svetovne književnosti I. 1958. Istega leta je bil zaradi svojih člankov aretiran in obsojen na devet letza-pora. Po sedmih letih je bil izpuščen. Ker i/, političnih razlogov v Sloveniji ni dobil zaposlitve je odšel v ZRN, kjer je uspel z marljivim delom ponoviti diplomo. Nakar je predaval sociologijo na univerzi v Liincnburgu. L. 1989 seje za stalno vrnil v Slovenijo. Kljub težkim preizkušnjam je ostal do kraja zvest svojemu narodu, zato tudi nikoli ni imel tujega državljanstva. Zdaj je predsednik SDZS, predsednik DEMOS-a združene opozicije in kandidat DEMOS-a za predsednika republike Slovenije.
Kandidati DEMOS-a za predsedstvo republike Slovenije:
2. Franc Miklavčič rojen 1. 1921 v Ljubljani. Po poklicu diplomirani pravnik. Od I. 1942 je bil v partizanih, krščanski socialist. Po vojni je bil sodnik po raznih sodiščih po Sloveniji, nazadnje na okrožnem sodišču v Ljubljani. L. 1976 je bil po členu 133 obsojen na 2 leti in 6 mesecev
L PIKOVN1K SIMON Šmartno
2. VIDICRUDI Šmartno
3. TORI ANTON Litija
4. DUŠAK VERA Šmartno
5. POGLAJEN JOŽE Litija
6. ČOŽJOŽE Šmartno
7. JELNIKARJOŽE Kresnice
8. KRNC JANICA Gabrovka
9. JAKLIČ FRANC Šmartno
10. ŽIBERT ANTON Litija
11. ZUPANČIČ ANTON Litija
12. GROŠELJ FRANCI Litija
13. KORIMŠEK ANTON Polšnik
14. MOHAR ANDREJ Šmartno
15. HOSTNIK MARTIN Šmartno
16. KAHNE MARIJA Šmartno
17. LAVRIH LEOPOLD Šmartno
18. BOKAL FRANCI Litija
19. LESJAK FRANC Litija
20. PLANINŠEK TONE Šmartno
21. ZAVRL SLAVKO Šmartno
zapora. Po 19 mesecih zapora amnestiran, kasneje se je ponovno zaposlil kot pravnik in se upokojil I. 1989. Nikoli ni bil član KPS ali ZKS. Njegova funkcija v SDK je podpredsednik izvršilnega odbora.
3. Ivan Oman rojen 1. 1929 v Zmincu pri Škofi i Loki, kmet, oče šestih otrok. Bil je med pobudniki ustanovitve kmečkega sindikata I. 1981. Nakar je vse to onemogočila uradna politika z besedami: »Oman ne zamišljajte si Poljske pri nas«. Toda 12. maja I. 1988 pa je dejal: »Narod si bo pisal sodbo sam«. Tako je bil prebit led politične enobarvnosti na Sloven-skerai Ima velike zasluge za dialog opozicije z oblastjo.
4. Dr. Dušan Plut rojen 1. 1950 v Novem mestu. Doktoriral je iz geografije in zgodovine. Zaposlen je kot docent na filozofski fakulteti v Ljubljani. Njegova sedanja funkcija je predsednik stranke Zeleni Slovenije.
5. Dr. Dimitrij Rupel rojen 1. 1946 v Ljubljani. Diplomiral je na filozofski fakulteti v Ljubljani, je izredni profesor na FSPN. Bil je glavni urednik Nove revije in eden od ustanoviteljev SDZ ter njen prvi predsednik.
Cerkovnik 9	dipl. ing. elektr.
Valvazorjeva 24	ekonomist I. st.
Ul. solidarnosti 3	soc. delavec
Levstikova 3	dipl. pedag. prof. nem.
Zagorica 7	kornere, tehnik
Slatina 7	pravnik
Kresnice 26	dipl. ing. elektr.
Pečice 6	strojni tehnik
Cerkovnik 12	elektr. tehnik
Zg. Log la	stroj, tehnik
CKS9	ekonomist
Graška c. 25a	org. dela
Borovak 3	lesni tehnik
Miška 6	mizar
Zavrstnik 65	ing. stroj.
Tomazinova 3	ekonom, tehnik
Podroje 5	mlinar
Graška c. 54	vlakovodja
Cankarjeva 5	upokojenec
Zavrstnik 24	krojač
Cerovica 18	voznik
Kandidat za Zbor občin iz občine Litija: 1. Simon Pikovnik rojen 1. 1959 v Ljubljani, stanuje v Šmartnem pri Litiji. Po poklicu je diplomirani inženir elektrotehnike, zaposlen Tegrad Ljubljana.
Zavzemal se bo za boljši gospodarski položaj občine Litija. Predvsem je potrebno zagotoviti pogoje za odpiranje novih delovnih mest (manjša podjetja in obrt s čisto tehnologijo), da bi zadržali delavce, ki se dnevno vozijo na delo v sosednje občine. Zagotoviti bo potrebno tudi bolj enakomeren razvoj hribovskih predelov občine (ceste, vodovod) in reševati problem onesanženja okolja (čistilne naprave, odlagališča smeti). V Litiji bo potrebno odpreti srednjo šolo (gimnazijo) in razmisliti o ustanovitvi lokalne radijske postaje.
Kandidati za Zbor združenega dela občine Litija:
1. Kmetje:
Zaje Marija, Litija Javoršek Branko, Dole Kristan Lado, Vače
2. KZ Gabrovka-Dole: Resnik Viktor, Gabrovka
3. Lesna industrija: Ribič Janez, Gabrovka
4. Usnjarska industrija: Jože Vidic, Šmartno
5. Trgovina in gostinstvo: Vida Grošelj, Litija
6. Kovinska industrija: Celestina Jože, Šmartno
7. Gradbeništvo: Adolf Berložnik, Litija
8. Zdravstvo in socialno varstvo: Nace Zore, Gabrovka
Kandidati za Zbor krajevnih skupnosti:
1. Jevnica: Jože Eržen
2. Kresnice: Jože Jančar
3. Ribče: Metod Svetičič
4. Vače: Andrej Morela
5. Štangarske Poljane: Franc Černe
6. Štanga: Zvone Končina
7. Kostrevnica: Andrej Poglajen
8. Vintarjevec: Peter Mandelj, Ludvik Vidic
9. Polšnik: Martin Pire
10. Gabrovka: Marjan Hostnik, Silvo Hribar
11. Primskovo: Anton Zadražnik
12. Šmartno: Martin Fele, Ivan Doble-kar
Kandidati za DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR republike Slovenije - 2. volilna enota, ki jih bomo volili v Litiji:
1. Marko Magister, Komenda
2. Tone Zupančič, Litija
3. Marinka Rugelj, Domžale
4. Dr. Janez Sušnik, Kamnik
5. Dr. Ivan Grošelj, Domžale
6. Dr. Bogdan Podobnik, Lj.-Polje
7. Alenka Škrabanja, Šmartno pri Litiji
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI Odbor Litija
Zbor volilcev SLOVENSKIH KRŠČANSKIH DEMOKRATOV - Odbor Litija, je dne 8. 3. 1990 potrdil in določil vrstni red liste kandidatov za DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR OBČINE LITIJA s tajnim glasovanjem naslednje kandidate:
Kandidati za DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SO LITIJA - kandidacijska lista
VOLITVE '90
SLOVENSKA KMEČKA ZVEZA Kandidati Slovenske kmečke zveze Litija za družbenopolitični zbor Skupščine občine Litija
Predstavjajo se vam:
- Franci  Rokavec,  rojen   12.  9.   1963,  kmet, stanujoč Zg. Jevnica 12.
Popolna demokracija, občutno zmanjšanje obveznosti vsakega dobrega gospodarja je predpogoj za razvoj. Brez kmeta ni slovenske zemlje.
- Stane  Črne,  rojen   13.  5.   1959,  varnostni inženir, stanujoč Ježe 4.
Stabilno kmetijstvo - cenejša hrana za potrošnika - civilna družba. To so osnovni pogoji za tisto, kar si želimo.
- Janez Jesenšek, rojen 20. 11. 1962, prodajalec - kmet, stanujoč Sp. Jelenje 14.
Zavzemal se bom za oživitev izumirajočih hribovskih kmetij in plačevanje višjih stroškov proizvodov v hribovskem svetu. -Anton   Štrus,   rojen   11.   3.   1949,   višji upravni delavec, stanujoč Kresnice 79.
Omogočiti ustvarjalnost vsem prebivalcem Slovenije.
- Ljubo Crnkovič, rojen 14. 6. 1953, višji upravni delavec, stanujoč Šmartno, Staretov trg 9.
Osebna svoboda posameznika je temelj resnične demokracije.
- Andrej  Pevec,  rojen 28.  9.   1965,  kmet - obrtnik, stanujoč Sobrače.
Strokovno urejanje kmetijskih zemljišč.
- Branko Jakoš,  rojen   19.  3.   1948,  kmet - sli-kopleskar, stanujoč Sp. Jelenje 3.
Celovit razvoj podeželja.
- Frančiška Kres, rojena 25. 10. 1937, kmetica stanujoča Zg. Log 1.
Za izenačitev kmečke žene z ostalimi.
- Vojko Ceglar,  rojen  16.  4.   1962,  kmet, stanujoč Zavrstnik 10.
Pošteno plačano delo nižinskega kot hribovskega kmeta.
- Franci Kokalj, rojen 21. 1. 1965, elektromehanik, stanujoč Zagorica 6.
Zavzemal se bom za priznanje in odpravo vseh krivic, ki so bile prizadejane kmetom v 45 letih.
- Stane Grm, rojen 26. 9.  1942, delavec - kmet, stanujoč Tlaka 10.
Za rešitev lovskega vprašanja ter spemembo lovskega zakona.
- Andrej Morela, rojen 19. 9. 1956, delavec -kmet, stanujoč Vače, Laze 4.
Za ustvarjanje pravih kmečkih zadrug, ki bodo povezovale celotno kmetijo (kmetijstvo in gozdarstvo).
- Bojan  Rezek,  rojen  15.   10.   1962, orodjar, stanujoč Okrog 1.
Ustanavljanje tudi ostalih zadrug (potrošniške itd.). Martin Kepa, rojen  14.  12.  1941, kmet, stanujoč Ješče 2.
Občina bo mogla posvetiti večjo pozornost manj razvitim in oddaljenim krajem.
Vinko Doblekar, rojen 28. 3. 1960, kmet, stanujoč Račica 6.
Problem hribovskih področij bo potrebno celovito reševati.
Janez Juvan, rojen 24. 2. 1940, kmet, stanujoč Klenik 12.
Vrnitev neopravičeno odvzetih gozdov in zemlje. Alojz Sinjur, rojen 14. 8. 1965, delavec -kmet, stanujoč Vrh nad Sobračem 3.
Pravično razdeliti denar za pospeševanje kmetijstva. Alojz Nograšek, rojen 7. 1. 1950, mesar, stanujoč Le-skovica 1.
Odprava monopolov v kmetijstvu in gospodarstvu.
Spoštovani občani sporočamo vam
- Če želite demokratično Slovensko državo, pojdite na volišča, stem boste omogočili, da se Slovenija razvije v svobodno parlamentarno državo.
Ko se boste odločali za eno ali drugo stranko razmislite, kdo je prebil led politične enobarvnosti, ter kdo je za našo državno suverenost, za pošteno plačano delo, za obstoj kmetij ter celovit razvoj podeželja. Če hočete, da bomo duhovno kot materialno bogat narod potem glasujte za SLOVENSKO KMEČKO ZVEZO. Sami brez vas ne obljubljamo ničesar, toda s skupnimi močmi pa lahko dosežemo te cilje. PODRUŽNICE SLOVENSKE KMEČKE
ZVEZE LITIJA
Kandidati Slovenske kmečke zveze v 2. volilni enoti za Družbenopolitični zbor republike Slovenije
Nosilec liste je
Anton Hočevar - kmet iz Kamnika Anton Remojres-dipl. ing. kmetijstva iz Domžal Franci Rokavec - kmet iz Jevnice (Litija) Franc Vode - kmet iz Vinj (Moste-Polje) Ana Marija Cerar - študentka agronomije iz Domžal Stane Črne - varnostni inženir, dela na kmetiji Šmartno (Litija)
Marjan Jerman - kmet iz Komende (Kamnik)
VOLITVE '90
KANDIDATI SOCIALISTIČNE ZVEZE LITIJA ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE OBČINE LITIJA
1. MIRKO KAPLJA, roj. 30. 12. 1943, Litija, Trg na Stavbah 2, organizator v zavarovalništvu, predsednik Skupščine občine Litija
2. JANEZ LUKAČ, roj. 9. 9. 1931, Pol-šnik 34, dipl. pravnik, delegat v Zveznem zboru Skupščine SFRJ
3. SLAVKO ROKAVEC, roj. 8. 4. 1956, Jcvnica 35, geodet. Odbor za izvajanje kmetijsko zemljiške politike občine Litija
4. JOŽE KOVIC, roj. 14. 4. 1939, Kresnice 108, ing. živilske tehnologije, Slovin Ljubljana
5. JOŽE SEVLJAK, roj. 19. 11. 1942, Graška 4, prof. pedagogike, Zavod za izobraževanje in kulturo Litija
6. GOJKO VIDOVIČ, roj. 26. 11. 1921, Grbinska cesta 1 1, tekstilni tehnik, upokojenec
7. /LATO MANTEL, roj. 24. 7. 1948, Partizanska pot 3 a, strojni tehnik, zasebni obrtnik
8. JANEZ KASTELIC, roj. 26. 2. 1931, Cesta Zasavskega bataljona 18, dipl. veterinar, Veterinarski zavod enota Litija
9. FRANC-VERI KOLMAN, roj. 1. I. 1935, Ulica 25. maja 33, strojni tehnik. Inženirski biro SOP Ljubljana
10. RUDI BOŽIČ, roj. 19. 11. 1951, Dole, poslovodja. Kmetijska zadruga Ga-brovka - Presad
11. PAVLE HIRŠEL, roj. 28. 6. 1942, Vače 76, ing. PTT prometa, PTT enota Litija
12. MATJAŽ MIRTIČ, roj. 14. 6. 1963, Grbinska cesta 50, strojni tehnik. Predilnica Litija
13. DARJA ZUPANČIČ, roj. 4. 1. 1947,' Sava 44, dipl. organizator, ČGP Delo Ljubljana
14. PETER RUTAR, roj. 29. 7. 1944, Loška 9, Litija, tehnik, ŽG Ljubljana -Prometna sekcija Zalog
15. VILJEM KRALJ, roj. 2. 3. 1942, Litija, Graška 41, glasbenik, svobodni umetnik
16. ANGELCA KOVIC, roj. 7. 11. 1936, Ribče 56, konfekcionar, Rašica Ga-meljne
17. LOJZE ERJAVEC, roj. 2. 6. 1940, Litija, Jerebova 6, komercialist, Emona Obala, Ljubljana
18. FRANCI KOTAR, roj. 12. 12. 1954, Gabrovka 60, komercialni tehnik, KZ Gabrovka - Presad
19. SLAVKA MATOZ, roj. 22. 10. 1942, Loška 12, Litija, pravnica, ZD Domžale, TOZD Zdravstveno varstvo Litija
20. DANE NAMESTNIK, roj. 10. 7. 1940, Prvomajska 3, Litija, geodet, Gradmetal Litija
21. BOJAN MIHELIČ, roj. 2. 12. 1946, Kresnice 1 19, ing. agroživilstva, Skupščina občine Litija
KANDIDAT SOCIALISTIČNE ZVEZE LITIJA ZA ZBOR OBČIN SKUPŠČINE SLOVENIJE
JANEZ LUKAČ, roj. 9. 9. 1931, Polšnik, 34, Litija, dipl. pravnik, delegat v Zveznem zboru skupščine SFRJ
KANDIDATI SOCIALISTIČNE ZVEZE ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR SKUPŠČINE SLOVENIJE V VOLILNI ENOTI št. 2 (Domžale, Kamnik, Ljubljana Moste-Polje, Litija)
1. TONE JEROVŠEK, roj. 24. 12. 1941, Trzin, Rakefova 30, Domžale, dipl. pravnik, magister pravnih ved, predsednik zakonodajno-pravne komisije Skupščine SR Slovenije
2. dr. ANDREJ OCVIRK, roj. 30. 11. 1942, Ljubljana, Novo Polje C XV/3I, Ljubljana Moste-Polje, dr. kemijskih znanosti, Petrol Commerce Ljubljana
3. dr. RAJKO 5UGMAN, roj. 29. 3. 1935, Ljubljana, Livarska 14, Ljubljana Bežigrad, doktor kinezioloških znanosti, izredni profesor na Fakulteti za telesno kulturo Univerze v Ljubljani
4. SLAVKO ROKAVEC, roj. 8. 4. 1956, .levnica 35, Litija, geodet. Skupščina občine Litija - tajnik Odbora za izvajanje kmetijske zemljiške politike v občini
5. VANDA REBOLJ, roj. 10. 1947, Kamnik, Kettejeva 4, Kamnik, profesor
6. VIDA BOGATAJ, roj. 7. 6. 1938, Ljubljana, Novo Polje C VII/2, Ljubljana Moste-Polje, profesor, ŽGP Ljubljana
7. JANKO SARADEN, roj. 25. 1. 1943, Ljubljana, Dalmatinova 10, Ljubljana Center, dipl. pravnik, novinar Radio Ljubljana
KANDIDATI SOCIALISTIČNE ZVEZE SLOVENIJE ZA ČLANA PREDSEDSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE
- dr. MIROSLAVA GEČ-KOROŠEC, roj. 28. 2. 1939, diplomirana pravnica, s pravosodnim izpitom, doktorica pravnih ved, prorektorica za področje vzgoje in izobraževanja Univerze v Mariboru
- dr. PETER NOVAK, roj. 27. 4. 1937, diplomirani inženir strojništva, doktor tehniških znanosti, redni profesor strojne fakultete Univerze v Ljubljani
- CIRIL ZLOBEC, roj. 4. 7. 1925, akademik, pesnik in pisatelj, diplomirani slavist, podpredsednik Republiške konference Socialistične zveze Slovenije
SLOVENSKA POT
Pot.
Kadarkoli pogledam nazaj, jo vidim: mnogokrat gladko, še večkrat razdrapano, marsikaj prekleto za-ovinkano, pa spet vriskajoče ravno.
In jo gledam naprej. Kakršnokoli sem sprejel od svojih staršev in dedov, prehoditi jo moram v jutrišnji dan, to mojo slovensko pot. Ko bom hodil po njej bi jo rad prepel, preskočil jarke in zagrizel v klance. Rad bi izživel svoje življenje normalno. Da bom svoboden v bogati deželi. Da se bom lahko veselil svojega dela in ustvarjalnega zanosa, in zanju dobil pošteno plačilo. Da bom lahko delal, kar znam in zmorem in me ne bo pri tem oviralo tisoč zakonov. Da bom ponosen na zlato rumene njive in vriskajoče brajde. Da se bom smejal s smehom otrok. Da bomo ljudje res ljudje med seboj. Da me ne bo nihče karal, ko se bom pod razpelom ob poti po-križal. Da se bom veselil z mladimi, ko bodo načrtovali prihodnost. Da bodomoji otroci radi hodili v šolo. Da me ne bo strah starosti. Da bodo vsi tisti, ki so zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti nemočni, živeli človeka vredno življenje. Da bom enak med enakimi. Da bom lahko brezskrbno zavil v zelene rebri čiste narave, zadihal čist zrak. Da bo zdravje ena od največjih vrednot moje dežele. Da bo moja pot šla skupaj z vsemi ljudmi v vse kotičke sveta. Da bom znal odpustiti. Da bom vsakemu mirno poogledal v oči in mu rekel dober dan. Da bom ponosno odprl strani drobne knjižice in prebral: Žive naj vsi narodi. . . Da bo moj narod enak vsem narodom doma in v svetu. Da bom kot gospodar za-vriskal v jutrišnji dan. To je moja pot. Pot jutrišnjega dne. Slovenska pot.
ta
SOCIALISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE
IS
Z K S
GLASUJMO ZA LJUDI, KI JIM ZAUPAMO
STRANKA DEMOKRATIČNE
PRINOVE KANDIDATA ZA DELEGATA V DRUŽBENOPOLITIČNEM ZBORU SKUPŠČINE REPUBLIKE SLOVENIJE
MILAN BALAŽIC, dipl. politolog in publicist je v že itak mladem predsedstvu CK ZKS - stranke demokratične prenove eden mlajših članov, saj je rojen 1958. leta. Je dosleden zagovornik reforme ZKS. Bil je tudi eden avtorjev dokumenta o prenovi ZKS i kongresnega dokumenta EVROPA ZDAJ. S političnim delom je pričel kot urednik študentske Tribune. Bil je član P RK ZSMS, kjer je imel še posebej vidno vlogo pri pobudah za civilno služenje vojaškega roka, legalizacijo stavk, ukinitev štafete mladosti in ustanavljanja malih proizvodnih enot. Bil je pobudnik in organizator mladinskih festivalov v Novi Gorici in Celju. V tem času je sodeloval z novimi družbenimi gibanji (mirovniki, ekologi) in predstavljal mladinsko organizacijo v odboru za varstvo človekovih pravic.
ANDREJ ŠT RITO F, roj. 1955, dipl. ing. tekstilne tehnologije, direktor proizvodnje v Predilnici Litija
Naš kandidat za predsednika rep. Slovenije je Milan Kučan, za člana predsedstva pa dr. Matjaž Kmecl in Boštjan M. Zupančič.
KANDIDATI ZA OBČINSKI DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR
Jože Dernovšek, roj. 1936, dipl. ekonomist, nosilec liste in kandidat za zbor občin republiške skupščine
Borut Vukovič, roj. 1951, dipl. pravnik
Vinko 1961, učitelj
D>gaj, roj. predmetni
Martina Kralj, roj. 1938, ekonomski tehnik
Olga Sinreih, roj. 1950, vzgojiteljica
Joža Konjar, roj. 1949, višja knjižničarka
Stane Miklič, roj. 1957, dipl. ekonomist
Marjan Mali, roj. 1950, organizator dela
Vera Bric, roj. 1953, socialna delavka
Franci Intihar, roj. 1955, strojni tehnik
Dušan     Medved,     Darinka Ribič, roj roj.    1956,   dipl.     1946, učiteljica ekonomist
Ivan Boh, roj. 1921, ing. organizacije dela v pokoju
TomaŽ Malenšek, roj. 1948, profesor
Mirko Močilar, roj. 1951, papirnica r
Andrej Poglajen, roj. 1962, ing. gradbeništva
Ciril Vertot, roj. 1946, profesor
F.li Komotar, roj. 1955, profesor pedagogike
Marjan Dcrmota, roj. 1923, strojni ključavničar v pokoju
Bogdan Jutcršek, roj. 1964, pravnik
Andrej Krhlikar, roj. 1956, varnostni ing.
VOLITVE '90
ZSMS - LIBERALNA STRANKA SVOBODA JE ZA NAS SVOBODA IZBIRE
ZSMS (do predvčerajšnjim »Zveza socialistične mladine«, v času portoroškega kongresa »Za svobodo mislečega sveta«, danes pa v poplavi novih poimenovanj »Liberalna stranka«) je našla izhod iz polstolctnega samodrštva socializma. Namesto abstraktnega sklicevanja na delavski razred ali slovenski narod v ospredje postavljamo posameznika, človeka, državljana. Za nas je pomembna svoboda tukaj in zdaj, zavzemamo se za svobodo vsakogar, pa naj si gre za upokojence, invalide, zdravstveno ali starostno oslabele, delavce, kmete, obrtnike ali mlade.
In ravno te naštete družbene skupine so skrbi in pozornosti najbolj potrebne, saj so bile v preteklosti čestokrat zapostavljene.
Upokojenci
Za zagotavljanje srečne in varne jeseni življenja je treba upokojenec zaščiti z ustanovitvijo pokojninskih skladov, ki ne bodo le servis za tekoča izplačila pokojninskih miloščin. ZSMS se zavzema za ustanovitev pokojninskih skladov kot samostojnih organizacij, ki bodo skrbele za večanje in bogatenje skladov, s tem pa tudi za možnosti realnega povečairja pokojnin, financiranja društev upokojencev, njihovih letovišč in zdravilišč.
Invalidi
Zanje je v litijski občini poskrbljeno kot za potepuške pse. Brez posebnih dovozov, poti in vhodov v poslopja, zgradbe in hiše so potisnjeni na družbeno obrobje. Njihov spremenjeni način gibanja in komuniciranja je treba upoštevati pri gradnji stanovanjskih objektov, specializiranih delavnic in urejanju bivalnega okolja (pločniki, semaforji, telefonske govorilnice, avtobus, vlak, dvigala, pragovi, stopnišča, stranišča ...). Mar se občan na invalidskem vozičku lahko povzpne v zgradbo občinske uprave?
Delavci
ZSMS ne more in ne sme pozabiti na vse tiste delavce, katerim zaradi tehnološke zastarelosti tovarn grozijo delovna invalidnost in poklicne bolezni, zaradi morebitnih stečajev pa brezposelnost. ZSMS se zavzema za ukinitev nočnega dela žensk in ne pristaja na zniževanje delavskih plač.
Starostno in zdravstveno oslabeli
Občinski upravi so bili doslej telesno ali duševno prizadeti, osameli in oslabeli starejši ljudje deveta skrb. Toda dom v Črnem potoku nemo kriči svojo zgodbo. ZSMS mu je prisluhnila in si želi njegove spremembe v veselo žuborenje.
Kmetje
Kmet s svojim traktorjem je še do nedavnega veljal za razrednega sovražnika, s kmetijskimi zemljišči se je ravnalo kot s sovražnikovim ozemljem - uničevalno.
ZSMS se zavzema za prepoved kakrš-
nihkoli gradenj na zemljiščih 1. kategorije, pri ostalih kategorijah pa za visoka odškodninska nadomestila zaradi preprečevanja pozidav kmetijskih zemljišč. Za zagotavljanje skladnejšega razvoja vaških krajevnih skupnosti, saj je razvoj občine odvisen od razvoja sleherne vasi (vodovod, ceste, telefon), se ZSMS zavzema za odpravo davkov pri hribovskih kmetijah. Ker smo dežela z najmanj obdelovalne zemlje v Evropi (25 arov na prebivalca), se ZSMS zavzema za nadzor kmetov nad občinsko upravo in onemogočanje samovoljnega betoniranja kmetijskih zemljišč.
Obrtniki
Obrtnik je doslej predstavljal izkoriščevalca, ki mu je bilo treba veselje do dela uničiti z davki. Polno uveljavitev drobnega gospodarstva (privatnih ali družbenih malih podjetij), ki bi omogočalo hitrejše zaposlovanje strokovnjakov, lahko dose-
žemo le s pomočjo davčnih spodbud in
razbremenjevanj.
Mladi
Mi, liberalci, podpiramo uveljavitev svobodne zasebne iniciative tudi na področju otroškega varstva, kar bo omogočilo gradnjo novih vrtcev, konkurenco in znižanje cen. Namesto enega tanka zahtevamo dve šoli, namensto nadzvočnega letala možnost brezplačnega izobraževanja in brezplačnega zdravstvenega varstva. Naborniki iz Slovenije naj služijo vojaški rok izključno v Sloveniji in v Sloveniji izključno državljani Slovenije, vojaški rok in leta uspešnega študija naj se štejejo v čas delovne dobe.
Zagotovilo za uspešno uresničevanje programa ZSMS so mladost, neobremenjenost s preteklostjo, ekološka osveščenost, ustvarjalnost in visoka izobrazbena raven kandidatov ZSMS - liberalne stranke. V tem je naša moč in temelj zaupanja!
P
RISTOPNA IZJAVA
SPODAJ PODPISANI
VSTOPAM V ZSMS. SPREJEMAM STATUT ZSMS.
V_ , DNE
PODPIS:
IME IN PRIIMEK:
DATUM ROJSTVA:
ULICA:
KRAJ:
POŠTNA ŠTEVILKA:
OBČINA:
ZAPOSLITEV:
IZOBRAZBA:
TELEFON domo:__„ službi:
I
POŠLJITE NA OK ZSMJ3 LITIJA, PONOVIŠKA CESTA 6, 61270 LITIJA
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Resnična pravljica
Nekoč v davnih časih, no ja, to niti niso bili tako davni, saj je od takrat preteklo le pet, šest desetletij, je skozi našo dolino in skozi Litijo tekla reka Sava. Pa saj teče tudi danes, boste rekli. Res je, tudi danes teče, vendar je le velika razlika med takratno in današnjo Savo. Da boste razumeli to razliko, naj vam nekoliko opišem življenje na Savi in ob njej v takratnih poletnih mesecih.
Oba bregova Litije je v tistem času povezoval star lesen most, dolg nekaj več kot sto metrov, ki je svojo obliko v gornjem delu večkrat nekoliko spremenil.
Preko lega mostu se je odvijal promet, večinoma iz vprežnih voz in le tu in tam se je pojavil kakšen avlo. Največ pa je seveda bilo pešcev, ki so hiteli po opravkih z enega na drug breg Save. Pogled z mostu v vodo je takrat ponujal popolnoma drugačno sliko, kot jo nudi danes. Dno je bilo pokrito z lepim belim prodom, ki ni bil poraščen z mahom in algami. Takšen je bil tudi savski breg. Z mostu smo opazovali ribe, ki so plavale v čisti prozorni vodi. Najzanimivejši pa so bili sulci, ki so siti plavali sem ter tja v mirni vodi za lesenimi stebri mostu, imenovanimi johe. Tudi brkati somi so se večkrat pojavili za temijohami.
Na obalah Save in na belem prodnatem otoku sredi Save, sipini imenovanem, pa se je v poletnih mesecih odvijalo živahno življenje litijske mladine. Večina od nas se je naučila plavali v Škofovem tolmunu ali okoli njega, o katerem smo otroci govorili, da je tako globok, da nihče ne pride do njegovega dna.
Na sipini in na obali pa so telesa otrok, mladih fantov in deklet in tudi starejših Litijanov vsrkavala tople sončne žarke in marsikomu se je koža rdeče obarvala in postala pekoča, ker takrat seveda še ni bilo vseh vrst zaščitnih krem, kot jih poznamo danes.
Po vodi smo se prevažali v čolnih, izdelanih iz lesenih desk, saj še nismo poznali umetnih mas. Da voda ni pronicala v čolne, se je za tesnenje uporabljala smola ali katran. Spretni veslači so veslali proti vodi in se nato spuščali po Savi navzdol. Najbolj spretni pa so prečkali Savo celo stoje v čolnih. Zgodilo se je tudi, da je po močnejšem dežju narastla voda odnesla z obale čoln, za katerega lastnik ni dovolj dobro skrbel.
Najbolj živahno pa je bilo na johah, po katerih smo plezali in z njih skakali v vodo. Najpogumnejši pa so v vodo skakali z vrha mostu. Prav posebna panoga je bilo plavanje z johe na joho, kar pa ni uspelo vsakomur, kajti voda je pod mostom imela zelo močan tok.
Tudi plavalni maraton je obstojal, čeprav se v tistem času še ni tako imenoval, to je bilo plavanje od Bedena do mostu ali do otoka ONR, med Bregom in Ponovičami, kar je seveda bilo odvisno od temperature vode. Posebno veselje je zavladalo med mladimi, kadar so se na vodi pojavili leseni splavi, s katerimi so transportirali les po Savi navzdol in mi smo se otroci lahko del poti popeljali z njimi. Seveda pa je bilo potrebno potem to isto pot prehoditi peš nazaj, z bosimi nogami, po makadamu in ostri travi, kar pa nam ni delalo posebnih preglavic, ker smo imeli podplate dobro utrjene, saj smo celo poletje tekali bosi okoli.
Na bregovih Save so se odvijale različne igre, od ravbarjev in žan-darjev do Tarzana ter drugih tem podobnih, in to predvsem v sotočju Save in Reke, kjer je rastlo ločje, v katerem so bile utrte skrivne stezice. Ta najpriljubljenejši del litijskega polja, na katerem smo se igrali, se je imenoval Džungla. Marsikatera riba, ki so jo spretni fantje z golimi rokami ujeli pod skalami na bregu ob Ponovičah, je končala na ognju in skupaj s pečenim krompirjem ali koruzo potešila lakoto skupini mladih lovcev. Žejo pa smo si vedno pogasili kar s čisto savsko vodo, kije bila takrat bolj čista kot je danes večina voda v Sloveniji.
To je bila takratna Sava in mislim, da vidite, da obstoja resnično velika razlika med Savo takrat in danes. Vendar ni treba obupati. Potrudimo se, da ta pravljica postane sedanjost. Združimo se v stranki Zelenih, katere program omogoča uresničitev nekdanje pravljice. Seveda pa nam ne more vrniti starega mostu, splavov in še česa, lahko pa nam vrne čisto vodo v Savi, v kateri se bomo lahko kopali in marsikomu ne bo potrebno odšteti težko prihranjenega denarja za nekaj dni dragega dopusta na morji. V Savi bomo lahko uživali v plavanju in čolnarjenju, na njenih obalah in v čistem zraku pa se bomo nastavljali sončnim žarkom kot nekoč, le želeli in hoteli je potrebno izvajati program, za katerega se bori Zelena stranka.
Vsi skupaj in vsak zase v svoji najbližji okolici naj se trudi za to, da bo ta pravljica zopet postala resničnost. EBER
Na podlagi 8. člena in 16. člena Zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. I. SRS, št. 23/77), 1., 2., 3. člena Zakona o samoprispevku (Ur. I. SRS, št. 35/85) ter 8., 9., 14. in 15. člćna statuta krajevne skupnosti Sava je skupščina krajevne skupnosti na 1. seji dne 9. marca 1990 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka na območju KRAJEVNE SKUPNOSTI SAVA - (v nadaljevanju KS
SAVA)
1. člen
Za območje Krajevne skupnosti Sava se razpiše referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje naslednjih del:
- nadaljevanje gradnje novega vodovoda za sosesko Sava-Ponoviče
- nadaljevanje asfaltiranja cestišča v soseski Sp. Log
- nadaljevanje izgradnje in asfaltiranje ceste Sava-Leše.
2. člen
Krajevni samoprispevek se uvede za dobo petih let, in to od 1. julija 1990 do 30. junija 1995.
3. člen
Vrednost programa samoprispevka iz I. člena tega sklepa znaša:
- soseska Sava-Ponoviče - izgradnja vodovoda: 6.800.000,00
- soseska Sp. Log - asfaltiranje: 480.000,00
- soseska Leše - nadaljevanje izgradnje in
asfaltiranje: 1.500.000,00
Skupaj: 8.780.000,00 Glede na zadnji priliv iz samoprispevka v mesecu februarju 1990, ki je znašal 18.000,00 din, bo s samoprispevkom zbranih predvidoma skupaj 1.080.000,00 din. Razdelitev sredstev:
- vodovod Sava-Ponoviče 55 %,
- soseska Sp. Log - asfaltiranje 25 %,
- soseska Leše - nadaljevanje izgradnje in asfaltiranje 20 %.
KMETIJSKI NASVETI Siliranje prvega odkosa trave
Siliranje je eden najpomembnejših ukrepov na travnatem svetu. Z intenzivnim gnojenjem, večkratno košnjo in siliranjem posameznih odkosov trave pridelamo na travinju tudi dvakrat do trikrat več beljakovin in drugih hranilnih snovi kot na dvakrat košenem, slabo gnojenjem travniku. Boljša kakovost krme pa je ob sedanjem pomanjkanju beljakovinskih krmil in žita odločilnega pomena za rejo govedi. Siliranje prvega odkosa na travniku je še posebej pomembno za gospodarstva, ki pridelujejo krmo pretežno na travinju in običajno ne morejo pokositi in posušiti trave.
Travo siliramo mlado, v začetku latenja ali v polnem Iatu, ko je njena hranilna vrednost še zelo visoka. Preveč stara trava ne vsebuje samo manj beljakovin in škrobne vrednosti, temveč se tudi slabše tlači in se pri siliranju rada segreje, posebno še, če ni dovolj na kratko zrezana. Za ugodno vrenje in trajnost konzerviranja je potrebno, da je trava uvela, tako da vsebuje vsaj 30 %, še bolje pa 35 do 40 % sušine. Travo po košnji, glede na vreme in starost, enkrat ali dvakrat obrnemo, da se hitreje in bolj enakomerno suši. Dobro je, če siliramo zrezano travo. Tudi samo z noži pri pobiralni prikolici zrezana trava se laže tlači in odvzema kot nerezana. Čc nimamo možnosti rezanja, siliramo nerezano, vendar samo dovolj mlado travo.
Pri siliranju travo dobro tlačimo. Pri stolpnem silosu za vsako prikolico posebej travo poravnamo in potlačimo ob steni. Pri vseh vrstah nizkih silosov tlačimo krmo s traktorjem.
Pokrivanje krme odločilno vpliva na količino pokvarjene silaže, pa tudi na kakovost silaže v zgornjem sloju. Nizke silose in kupe obvezno pokrijemo z 0,15 ali 0,20 mm folijo. Folijo po vsej površini obtežimo z zemljo, drobnim peskom ali vlažno žagovino, da jo zaščitimo in preprečimo zračenje silaže, če se poškoduje ali razpoka.
ODBOR ZA ŽIVINOREJO IN POUEDELSTVO PRI SKZ LITIJA
Prvo gostovanje
Pevsko društvo »ZVON« iz Šmartna je v lanskem novembru in decembru v domači dvorani štirikrat uprizorilo Gobčevo opereto »Planinska roža«, ki so ji je ogledalo nad 1100 obiskovalcev, saj so bile vse predstave razprodane. Čeprav bi radi spevoigro videli še v marsikaterem kraju, saj Šmarčane vabijo na gostovanja, so se le-tem v tekoči sezoni odpovedali, ker se pripravljajo na stoletnico, ki jo bodo praznovali v letošnjem maju. Odzvali so se edino Knjižnici Domžale in sredi februarja zaigrali opereto v Kulturnem domu v Mengšu, kjer so navdušili 400 abonentov in drugih obiskovalcev. Zanimiv je podatek, da bodo preostalih pet predstav mengeškega abonmaja zapolnila slovenska poklicna in polpoklicna gledališča.
Boris Žužek
Rondo potuje na Nizozemsko
Ljubljane, ki je skupino opazila lani na državnem prvenstvu na Bledu in jo je povabila v Celovec.
Vsa tekmovanja in priprave so povezane z velikimi materialnimi sredstvi. Na pot v Celovec so nam pomagali: SO Litija, KS, ŠD, GD Jcvnica z denarnimi sredstvi in Modna konfekcija Jcvnica, ki nam je sešila drese.
Delo skupine je popolnoma amatersko. Nekatera dekleta izpopolnjujejo svoje znanje v plesni šoli Urška. Kljub temu da pridobljeno znanje prenašajo na skupino, morajo šolnino plačevati same.
Verjetno bi morali razmišljati o stimulaciji plesalcev, saj so nedvomno talentirani, pa tudi delavni. Omogočiti bi jim morali strokovno izpopolnjevanje, saj so prerasli okvire amaterske dejavnosti.
4.3. 1990 je bilo v Celovcu odprto prvenstvo Evrope v garde tancu in show dancu.
Tekmovanja so se udeležile tudi plasalke in plesalce plesne skupine RONDO, ki delujejo v okviru KUD Jcvnica. Za nastop so izbrali glasbo iz musicla Cat's, koreografija pa jc bila delo Nataše Lovše.
V kategoriji od 12 do 14 let do 12 članov so osvojili tretje mesto in s tem dobili pravico do sodelovanja v nadaljnjem tekmovanju, ki bo 7. in 8. 4. 1990 v Nijmcgnu na Nizozemskem.
Tak uspeh jc rezultat trdega dela plesalcev, pa tudi izredne talcntira-nosti mlade, komaj šestnajstletne Nataše Lovše, ki se je na tem tekmovanju pomerila s plesnimi strokovnjaki iz Madžarske, Italije, ZR Nemčije, Belgije, Avstrije in Jugoslavije.
Pomagala jc tudi Mojca Horvat iz
Boža Šarbck
S fotoaparatom po Avstraliji
V današnjem času ob takšnem tempu življenja često kar nekako pozabimo na razvedrilo in popestritev in morda tudi sami ne vemo, da nam takšnega preživljanja prostega časa primanjkuje. ZSMS - liberalna stranka Litija, jc v marcu že pripravila nekaj potopisnih predavanj: najprej za upokojenec, nato pa še na Primskovem in v Kresnicah. Če želite, lahko takšno potopisno srečanje pripravijo tudi v vašem kraju, če jih boste poklicali po telefonu na številko 881-269. Ni jih veliko, ki so imeli priložnost videti našo najmanjšo celino Avstralijo, in veliko jih jc, kijih mika spoznati to področje naše krogle. O pokrajini, življenju in delu ljudi v Avstraliji vam bo ob barvnih diapozitivih govoril Miran Juvančič iz Litije, ki pa je imel priložnost spoznati to, za nekatere čudežno deželo. Rudi Bregar
Občinsko plesno prvenstvo
Zveza kulturnih organizacij Litija in KUD Lipa Vače vabita vse ljubitelje plesa na ogled in sodelovanje na odprtem občinskem plesnem prvenstvu in na srečanje plesnih skupin naše občine, ki bo 14. aprila na Vačah.
Na našem plesnem prazniku na Vačah bo sodelovala tudi plesna skupina RONDO KUD Jcvnica, ki se jc pred nedavnim vrnila z uspešnih kvalifikacij za evropsko prvenstvo v show dancu v Celovcu. V svoji kategoriji so mlade plesalke in plesalec s točko CATE'S zasedli odlično tretje mesto in si tako odprli pot na evropsko prvenstvo. Ob tem uspehu jim čestitamo in upamo, da bomo skupno našli tudi pot, ki pelje na Nizozemsko!
R. M.
PEVSKO DRUŠTVO ZVON ŠMARTNO PRI LITIJI
PROGRAM PRIREDITEV
ob stoletnici pevskega društva Zvon Šmartno pri Litiji
SOBOTA, 21. aprila 1990: Radovan Gobec: Planinska roža, opereta, uprizori PD Zvon TOREK, 24. aprila 1990:
Koncert otroškega in mladinskega zbora Osnovne šole Frnac Roz-man-Stane Šmartno pri Litiji ČETRTEK, 26. aprila 1990:
Večer petja, plesa in glasbe; sodelujejo: Folklorna skupina Javorje, Zasavski rogisti in Šmarski oktet SOBOTA, 5. maja 1990:
Ce-lovečerni koncert Tamburaškega orkestra (deluje pri Folklorni skupini Javorje) ob petletnici delovanja ČETRTEK, 10. maja 1990:
Počastitev spomina ustanovitelja Zvona Ivana Bartla in nekdanjega zborovodje Maksa Kovačiča ob njunih nagrobnikih ter vseh pokojnih članov in članic Zvona na pokopališču SOBOTA, 12. maja 1990:
Svečani koncert mešanega pevskega zbora ZVON ob stoletnici delovanja pevskega društva v Šmartnem
Vse prireditve ob Zvonovi stoletnici bodo v Kulturnem domu v Šmartnem pri Litiji, razen slovesnosti 10. maja, ki bo na šmarskem pokopališču. Potekale bodo v večernem času, o njihovem začetku pa vas bomo pravočasno obvestili.
RAZPIS
4. občinskega odprtega plesnega prvenstva, ki bo 7. prila 1990, ob I 5. uri (predtekmovanja, ob 18. uri finale s srečanjem plesnih skupin občine) v dvorani na Vačah.
Nastopiti je mogoče le s predhodno prijavo, najkasneje do 1.4. 1990 na ZKO Litija, Parmova 9 ali v Matično knjižnico Litija.
Vrste tekmovanja:
I. Plesni venček družabnih plesov (foxtrot, samba, tretji ples po izbiri na svojo glasbo na kaseti - 2 min.)
Kategorije:
1) pionirji do vključno 13 let (spol para ni predpisan)
2) mladinci od 14-18 let (obvezno par M + Ž)
3) člani od 19-35 let
4) veterani nad 36 let
Opomba: tekmovanje bomo izvedli, če bo prijavljenih najmanj 5 parov v posamezni kategoriji.
II. Popularni plesi (pionirji do 13. leta, mladinci in člani nad 14 let)
:J) Disco plesi
2) Electric
3) Break
Opomba: tekmovanje bomo izvedli, če bo v posamezni kategoriji vsaj 6 tekmovalcev. Tekmovalci plešejo na glasbo prireditelja.
4) RockVroll - pionirji do 13 let (spol para ni pomemben), mladinci in člani nad 14 let (obvezno par M +Ž)
Opomba: Tekmovanje bomo izvedli, če bo prijavljenih vsaj pet parov.
III. Show Dance (pionirji do 13 let, mladinci in člani nad 14 let)
1) posamezno ali par
2) skupine 3-5 članov
3) skupine nad 6 članov
Opomba: tekmovanje bomo izvedli, če bo prijavljenih najmanj 6 posameznikov in vsaj tri skupine. Višina štartnine znaša:
- za posameznike 10 din
- za par 15 din
- za skupino 20 din
ZKO Litija - KUD Lipa Vače
PISMA BRALCEV
Prosimo vas, da objavite naše mnenje na članek, ki je bil objavljen v februarski številki z naslovom »Divji zahod na Rozmanovem trgu«.
Članek z navedenim naslovom nas je zelo presenetil. Prepričani smo, da tov. Š. S., ki se ni podpisal s polnim imenom, našega stanovalca L. V. ne pozna in da je le zato lahko o njem pisal tako »pikro«.
Tov. L. V. je izredno prizadeven človek. Samoiniciativno ureja cvetlične grede, na svoje stroške kupuje sadike in druge potrebne vrtnarske pripomočke. Ob našem bloku je posadil že dve drevesi in tudi to vrbo, ki jo je posekal, bo nadomestil z novim drevesom. Skrbi, da je okolica našega bloka lepo urejena, zato ne moremo dopustiti, da bi ga takšno pisanje vznemirjalo ali celo odvrnilo od njegovega prizadevanja.
za Hišni svet Luke Svetca I, Litija Zvonka Baiec
Voda za strokovnjake in laike
Skorajda se že nisem nameraval oglasiti v zvezi s pisanjem direktorja litijske Komunale, ki v Pismih bralcev odgovarja oziroma ugovarja nekaterim tekstom v Glasilu občanov. Je že tako, da v litijski občini morda še vedno nismo navajeni na različne ocene in poglede, pa najsi gre za pisanje strokovnjakov ali laikov. In tokrat pohvala časopisu Glasilo občanov, da vsaj včasih poskuša biti polemičen. V zvezi z vodo v Litiji pa naj povem, da mi je prav vseeno, kdo je bolj pameten: strokovnjak ali laik. Ni pa mi vseeno, da vsake toliko časa zmanjka vode, ko jo prebivalci Litije najbolj potrebujemo. Ne trdim, daje vsega kriva Komunala, vendar mislim, da je prav to javno podjetje zadolženo za upravljanje. Pa vseeno, naj bo kriv kdorkoli že, zahtevam dovolj neoporečne vode (verjetno tudi v imenu mnogih Litijanov), pa naj se s tem ukvarjajo »laiki« ali »strokovnjaki«.
Rudi Bregar, Litija
ZAHVALA
Slovenska kmečka zveza Litija se zahvaljuje vsem kmečkim ženam, ki so z domačimi dobrotami popestrile VOLILNO KONVENCIJO SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE, ki je bila 5. 3. 1990 v Šmartnem pri Litiji. Prav tako velja zahvala KZ Gabrovka-Dole PRESAD za prispevek brezalkoholnih sokov. Smo vam hvaležni
Upravni odbor SKZ Litija
ČESTITKA
Vsem kmeticam in ženam, ki praznujete 25. marca materinski dan (alternativni praznik žena), želimo, da bi radostno preživele ta dan. Zavedamo se pomembnosti žena tako za družino kot celotni slovenski narod. SKZ. Litija
Ustanovitev odbora kmečke mladine Litija
V sredo, 7. 3. 1990 je bil v prostorih Doma borcev in mladine ustanovni zbor Zveze slovenske kmečke mladine. Zastavili so naslednji program dela:
- nadaljevanje dela aktiva mladih zadružnikov,
- povezovanje kmečke mladine med seboj, tekmovanja, družabna srečanja itd.,
- ohranitev in razvoj družinskih kmetij, še posebna skrb mladi kmečki mladini,
- slovenski fantje naj služijo vojaški rok v Sloveniji,
- ohranitev podružničnih osnovnih šol ter obnovitev kmetijskih krajev po osnovnih šolah,
- za sodobnejšo kmetijsko šolstvo,
- prizadevali si bomo za neobremenjeno okolje.
Odbor kmečke mladine se bo tesno povezoval s SKZ Litija, s K/, in ostalimi mladinskimi organizacijami.
ODBOR ZA INFORMIRANJE PRI SKZ LITIJA
KRAJEVNI SKUPNOSTI LITIJA
Varstvo okolja
Prosimo, da uredite, da se borovnice v gozdovih nabirajo z. rokami in ne z železnimi grabljicami.
Če se nabirajo z železnimi grabljicami, se uniči 2/3 borovnic, ker se posmukajo tudi zelene in drobne. Poleg tega kovinske gra-bljice ranijo drevesce, ki se potem posuši in drugo leto ne rodi. Po litijskih gozdovih so uničene cele površine borovničevih drevesc.
V naši mladosti je bilo nabiranje borovnic Z grabljicami kaznivo. Če je koga dobil gozdni logar, mu je odvzel grabljicc, borovnice in plačal je visoko kazen - 200 din.
Graščine so za svoje gozdove dajale dovolilnice za nabiranje borovnic. Če je kdo ni imel, ni smel nabirati.
Če boste to uspeli urediti, boste veliko dobrega storili za naše gozdove in okolje.
S. L.
Pobuda naše občanke
Komunala Litija obračunava stroške za odvoz smeti po kvadraturi stanovanja. Pravilno bi bilo, da se odvoz smeti obračunava po osebah in ne po kvadraturi. Enako velja to za prispevek za zaklonišče, ki se tudi obračunava po kvadraturi stanovanja. Smeti je več, če je več oseb in tudi dohodki so večji v večini primerov.
Komunala je dobila že več takih prošenj, vendar tega še ni uredila. Tudi voda se plačuje po osebah in ne po kvadraturi.
Znano je, da v Litiji primanjkuje manjših stanovanj, zato se naj te razmere tudi upoštevajo.
S. L.
Lovski družini Šmartno pri Litiji
Podpisani Privšek Jože ml. vam sporočam, daje bil v začetku novembra 1989 ustreljen pes pasme /mešanica/ bernardinec. -Pes je bil ustreljen od člana lovske družine v gozdu Podroje. Ta isti pes še danes leži na tem mestu in razpada ter seveda s tem prenaša tudi bolezen.
Prosim gornji naslov, da psa odstrani /zakoplje/.
Privšek Jože, ml.
Komisija za sprejem otrok v Vzgojno-varstveno organizacijo Litija objavlja
VPIS
- dojenčkov (starost od 1-2 let)
- predšolskih otrok (starost od 2-7 let)
za vstop v VVO Litija v šolskem letu 1990/91 za vse enote (Litija, Šmartno, Sava, Kresnice, Jcvnica).
Vpis bo meseca aprila 1990 v prostorih uprave VVO Litija, Bevkova I, vsak dan, razen sobot od 7.-14. ure, ob ponedeljkih pa je možen vpis od 7.-16. ure.
KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO
Nova trgovina s tehničnim blagom
Zasebnih lokalov je že nekaj zraslo tudi v litijski občini, vendar je trgovina, ki jo je v začetku marca v Šmartnem odprl Milan Izlakar, nekaj posebenega. Doslej seje ukvarjal s servisiranjem bele tehnike, odločil pa se je, da poleg tega odpre tudi trgovino s tehničnim blagom. Kaj vse ima na prodajnih policah, lahko vidi vsak, ki ga obišče med 8. in 12. ter 14. in 17. uro, ob sobotah pa do
12. ure, ko ima trgovinico odprto.
Na njegovih policah boste našli tudi vse ventile, kijih izdeluje Kovina, sama ponudba pa ne bi bila nič posebnega, če ne bi ugotovili, da morate za povsem enake ventile v Litiji ali Ljubljani plačati kar za 20 do 100 odstotkov več, kot pa boste morali odšteti pri Milanu Izlakarju v Šmartnem.
Rudi Bregar
Življenjsko okolje in ukrepanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi
V naši Ustavi je poudarjena človekova pravica do zdravega življenjskega okolja, vse družbene subjekte pa Ustava obvezuje, da varujejo naravo in njene dobrine ter da zagotavljajo razmere za ohranitev in izboljšanje naravnih in drugih dobrin, vrednost človekovega okolja, ki so pomembne za zdravo, varno in dejavno življenje ter delo zdajšnjih in prihodnjih rodov.
Varstvo pred nesrečami z nevarnimi snovmi
Sodobni znanstvno-tehnični razvoj, vse večje uporabe nevarnih snovi prinašajo mnoge nevarnosti, ki vse bolj ogrožajo človeštvo, rastlinski in živalski svet.
Do nesreč z nevarnimi snovmi običajno pride zaradi napak v tehnoloških procesih in neodgovornega ter malomarnega ravnanja ljudi v proizvodnji, prometu, pri uporabi in odstranjevanju nevarnih snovi, pa tudi v gospodinjstvih.
Raziskave vzrokov nesreč z nevarnimi snovmi so pokazale, da se jih je večina pripetila zaradi malomarnosti pri delu, neupoštevanja varnostnih predpisov in pomanjkanja strokovne usposobljenosti.
Značilnosti nesreč z nevarnimi snovmi
Glede na nastanek in potek nesreč in njihove posledice na onesnaževanje okolja lahko ugotovimo naslednje:
- v večini primerov pride do njih nepričakovano, tako, da ni časa za predhodno opozorilo (npr. nesreče v prometu),
- nesreče z nevarnimi snovmi so lahko zelo katastrofalne in po človeških izgubah ter gmotni škodi dosegajo naravne nesreče,
- poleg nesreč z znanim učinkom se pri nekaterih nesrečah (npr. nesreče v jedrskih elektrarnah) posledice pokažejo šele čez čas,
- organizacije združenega dela, obrtniki, večkrat zavlačujejo s prijavo nesreče, misleč, da bodo posledice sami preprečili in odpravili ali pa nesrečo prikrili,
- delavci pogosto niso v celoti seznanjeni z nevarnimi snovmi, ki jih skriva tehnološki postopek,
- neustrezna opremljenost delovnih ljudi in občanov z osebno zaščito in reševalno opremo, slaba izurjenost itd.,
- morebitne nesreče niso načrtovane, ljudje pogosto ne vedo, kaj bi počeli, posebno, če jih zgrabi panika.
To so le nekatere izmed značilnosti nesreč z nevarnimi snovmi.
Kako naj občani ravnajo ob nesrečah z nevarnimi snovmi
- obvestijo naj najbližjo postajo milice (pokličejo na telefon 92) ali
- center za obveščanje (stalna dežurna služba) na telefon 985 ali
- gasilce in reševalce, telefon št. 93,
- preprečijo vsa dela, ki lahko izzovejo vžig (ustavitev motorja, prenehajo kaditi ipd.)
- zavarujejo prometnice in prostor ob nesrečah,
- poškodovance odstranijo z ogroženega področja ter upoštevajo vrsto poškodbe,
- pazijo tudi na lastno varnost in se ne približujejo mestu nesreče,
- nastajajoče požare gasijo s priročnimi gasilskimi aparati.
Glede na to da tematike zaradi širine in pestrosti ni mogoče predstaviti v širši obliki, se je OŠCZ občine Litija odločil, da seznani bralce le z nekaterimi osnovnimi navodili za varstvo in ukrepanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi.
ODDELEK ZA LJUDSKO OBRAMBO OBČINE LITIJA
	OBVESTILO		
Obveščamo vse lastnike psov na območju Litije, da bo obvezno cepljenje psov proti steklini za leto 1990 po naslednjem razporedu:			
16.4. 1990 Litija - gostilna Kovač Zg. Log - pri Kovaču Sp. Hotič - pri Drnovšku Vače - gost. Situla Vernik - Babnik Ribče - Lovše Jevnica - zadr. dom Jevnica - Šteful	6.30 7.30 8.00 9.30 10.30 11.00 11.30 12.30	19.4. 1990 Javorski Pil - koča Moravče - trgovina Gabrovka - trgovina Ti haboj - Jerič Brezovo - Rismondo Dole - gostilna Dobovica - gostilna Gradiššče - Oblak	7.00 8.00 9.00 10.00 10.30 11.30 11.30 13.30
Goliše - Abtar	13.00		
17.4. 1990 Kres. Poljane - Kos Kresnice - trgovina Podšentjur - Fakin Zavrstnik - gostilna Štang. Poljane - trgovina Vel. Štanga - gostilna Reka Gozd - Štrus Litija - amb. Grbin	7.00 8.00 9.30 10.00 11.00 12.00 13.00 15.00	20.4. 1990 Vel. Preska - Nograšek Poišnik - Majcen Preveg - Košir Konjščica - gostilna Renke - cestna baza Tepe - Poznajelšek	7.30 8.30 9.30 10.30 11.30 12.00
18.4.1990 Litija - amb. Grbin Cerovica - Zavrl Zg. Jablanica - Baje Vel. Kostrevnica - trgov. Ješče Primskovo - Kopačija Sobrače Vrata - Fajdiga	7.00 8.00 9.00 10.00 11.30 12.30 13.30 14.00	21.4. 1990 Mamolj - šola Šmartno - Gaber Vintarjevec - Hauptman Sp. Log-gostilna Sava - Berdajs Ponoviče - grad	7.30 9.00 10.30 12.00 12.30 13.30
	ZAMUDNIKI 23. 4. 1990		
Vače - gostilna Situla Kresnice - trgovina Gabrovka - trgovina	7.30 8.30 10.30	Dole - gostilna Poišnik - gostilna Litija - amb. Grbin	11.00 11.30 12.30
Cepljenje proti steklini je obvezno za vse pse, starejše od 4 mesecev. Po končanem rednem cepljenju pa mora skozi vse leto lastnik poskrbeti za cepljenje psa takoj, ko izpolni 4 mesece starosti. Tako zahteva Odredba o preventivnih cepljenjih. Vsi lastniki psov, ki ne bodo privedli psa na cepljenje, bodo prijavljeni sodniku za prekrške, necepljeni psi pa bodo odstranjeni - pobiti.			
	Vet. zavod ljubljanske regije, p.o. Grosuplje, DE LITIJA		
ŠE POMNITE, TOVARIŠI?
Marko Rainer
Ni dolgo tega. kar je praznoval petinsedemdesetletnico z iskrenimi čestitkami in najboljšimi željami vseh tistih, ki so ga imeli radi.
Danes ga ni več.
Bil je prijatelj, tovariš, borec za svobodo,  klen človek...
Poštenost in pravičnost sta mu bili vodili za boljše, humanejše in srečnejše življenje. V vsakem trenutku je bil pripravljen pomagati bližnjim in vsem, ki so potrebovali ali si želeli njegove pomoči. Bil je in ostal do zadnjega diha zvest idealom OF in socializma v dejanjih.
Podatke o delu in usodi ljudi v NOB je premišljeno zbiral, da bi utrgal pozabi tudi najmanjši tako dragocen dogodek iz časov narodnoosvobodilnega boja. Zapisoval sije dogodke, zbiral dokumente in fotografije iz najtežjega obdobja bojev proti tujemu zavojevalcu, saj je kot kmečki sin
Milanu v spomin
doživljal vse tegobe nekdanje strankarske Jugoslavije. Pripadnost NOB je bila logična posledica spoznanja, da je le boj proti sovražniku pogoj za novo in boljše življenje. Zaradi izdajstva je bil aretiran, vendar je z močnim upanjem v Življenje pobegnil in se takoj vključil v partizane.
Kot domačin in dober poznavalec domačega terena je bil vodič številnim najodgovornejšim funkcionarjem nekdanjega litijskega okrožja. Pozneje je postal sekretar okraja OF' Vače - Šentlamhert. Na številnih in nenehnih poteh je dvigal in krepil narodnoosvobodilno zavest pri ljudeh in razširjal program O F - tak je bil in ostal do svoje nenadne smrti.
Njegov prispevek pri ustvarjanju litijske monografije je neprecenljiv, prav tako v delu okrožnega odbora OF Litija, v katerem je z vso svojo vztraj-
Skrb za sočloveka
V februarski številki Glasila občanov smo bralce seznanili s krvodajalstvom v naši občini, tokrat pa je na vrsti socialna dejavnost, ki je ena izmed najpomembnejših nalog občinske oragnizacije Rdečega križa Litija. V minulem letu je nudila 21-im občanom, ki imajo zelo nizke mesečne dohodke ali pa so celo brez stalnega vira preživljanja, pomoč v hrani v skupnem znesku 2.850,00 dinarjev.
Vsakemu prejemniku je poslala naročilnico in je po svoji želji kupil živila v trgovini. Žal pa vse krajevne organizacije ne pošiljajo na OO Rdečega križa podatkov o socialnem stanju občanov, zato bi bilo koristno, če bi iuhko to nalogo opravili socialni delavci. Zaradi nizkih osebnih dohodkov in visokih cen prehrane bo pomoč pri nakupu živil potrebovalo v prihodnje čedalje več občanov.
Rdeči križ je lani tudi omogočil desetim osnovnošolcem brezplačno desetdnevno letovanje v Mladinskem zdravilišču in okrevališču na Debelem rtiču pri Kopru, saj jim je plačal celotno oskrbo.
Skozi vse leto pa nudi Rdeči križ socialno ogroženim obča-
nom rabljena oblačila. Na voljo so vsako prvo in zadnjo sredo v mesecu od 8. do 10. ure dopoldne v skladišču, ki je v zgradbi Partizana poleg Centromerkur-ja. Lani je prejelo tovrstno pomoč 250 posameznikov. Precej oblačil zbere Rdeči križ v vsakoletni akciji, ki poteka vedno zadnji četrtek v maju, in sicer v krajevnih organizacijah RK Jcvnica, Kresnice, Litija, Šmartno in Sava. Vendar pa zbrane količine ne zadoščajo "za potrebe v občini, za to pošlje vsako leto precej oblačil občina Ljubljana-Bežigrad. Veliko povpraševanje je po obutvi, zlasti čevljih, vendar le-teh zberemo premalo. Pri nas je čedalje več občanov, ki zaradi skromnih mesečnih dohodkov ne morejo več kupovati oblačil in obutve v trgovini, zato bi jim bila brezplačna pomoč še kako dobrodošla. Kdor meni, da je do te pomoči upravičen, naj se pozanima na Centru za socialno delo v Litiji, pri patronažni službi Zdravstvenega doma Litija, v krajevnih organizacijah RK ali pa na sedežu občinske organizacije RK v Litiji. Povsod mu bodo pomagali, da bo to pomoč tudi prejel.
Boris Žužek
rtostjo, odločnostjo in njemu značilni kmečki trmi vzrajal od leta 1974 dalje.
Niti oddaljenost niti vremenske okoliščine in dejstvo, da je teritorialno pripadal zagorski občini, ga niso odvrnili od lega, da je del .sebe povezal tudi z občino Litija, čeravno je bil aktiven občan tudi v občini Zagorje.
Iz malih stvari rastejo velike in.tega seje zavedal. Bilje resnični lik komunista. Bilje in ostal do zadnjega diha zvest svojim načelom. Njegovo življenje je bilo od rojstva v domači hiši do zadnjega dneva polno zavestnega odrekanja za naše skupno delo.
V življenju si je pridobil velik krog prijateljev, ki ga bodo pogrešali. Aktivisti odbora O F nekdanjega litijskega okrožju se mu v svojem in v imenu vseh družbenopolitičnih organizacij občine Litija zahvaljujejo za njegov bogat prispevek v NOB in pri obujanju tradicij NOB.
Naj počiva v miru v naši slovenski zemlji, ki jo je ljubil in živel zanjo.
Slava njegovemu spominu!
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage sestre in tete
JOŽEFE LOVŠE
iz Kresniških Poljan
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za vso pomoč v težkih trenutkih, za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju ZD Litija, tov. Jožetu Godcu za poslovilne besede, pevcem KUD Jevnica za zapete žalostinke ter gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob prerani, boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage žene, mamice, hčerke, sestre in mame
IVE JUGOVIC
se najiskrcneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam ustno ali pisno izrazili soža-ljc, darovali vence, cvetje ali prispevali v druge namene in jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo osebju nevrološkega oddelka KC v Ljubljani. Silvi Vidic in vsem ostalim sostanovalcem za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala kolektivu /zdravstvenega doma Litija in njenim sodelavcem zobne ambulante, kakor tudi nosilcu žare dr. Ahčinu in častnemu spremstvu.
/Zahvaljujemo se tudi govornici glavni sestri Mili Grošelj za ganljive besede slovesa. Hvala tudi pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za zvoke Tišine in č. duhovščini za lepo opravljeni obred ter g. dekanu za čustvene besede slovesa. Zahvaljujemo se tudi kolektivom in sodelavcem Dekorativne, Slovenijalesa in Kompas-Hcrtza.
Vsem še enkrat iskrena hvala. ygj njcnj
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem in večni mir mi zaželite
ZAHVALA
2. marca nas jc za vedno zapustila naša mama, stara mama in babica
MARIJA KOTAR
iz Javorja 4 pri Gabrovki
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom za izrečeno sožalje in darovano cvetje in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Zahvaljujemo se Lesni industriji Litija in Elmi Čatež za darovana venca.
Zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in pevcem na koru. Posebna zahvala Heleni Perko za lep govor in sosedu Jožetu Zupanu za opravljena dela.
Hvala vsem!     Žalujoči: sin Janez z družino, Ivanka, Otilija,
brat, sestra ter drugo sorodstvo
Smrt neizprosna nam je vzela mamo,
nam pa pustila rano.
Srce naše zdaj ječi,
zakaj, zakaj odšla si mama ti?
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in stare mame
FRANČIŠKE PETRIČ
iz Gradišča 15
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinkc in govorniku Antonu Zavrlu za poslovilne besede. Vsem, in vsakomur posebej še enkrat hvala.
Žalujoči: sin Tine, hčerka Majda z družinama in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Petindvajset dni seje boril za življenje in 12. februarja 1990 omagal naš dobri in skrbni mož, oče in stari oče
FRANC JUVANČIČ
upokojeni soboslikar iz Litije
Ob žalostni izgubi našega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem številnim sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, ga obdali s cvetjem, nam pa izrazili sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni medicinski sestri Metki Ulanec, ki mu je na Nevrološki kliniki skrbno lajšala zadnje dneve življenja, njegovim sovaščanom -pevcem z Vač, za občuteno zapete pesmi in duhovniku g. Mastnaku za opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: žena Ela ter sinova Franci in Marjan
z družinama
V SPOMIN
Minilo je že deset let od smrti mojih nadvse ljubljenih staršev
MARIJE in FRANCETA BAJDE
Vsem. ki ste ju imeli radi in seju kakorkoli spominjate, prisrčna hvala.
Hčerka Mija z družino
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta, brata in strica
FRANCA ŽITNIKA
iz Moravč pri Gabrovki
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in pomoč v težkih trenutkih ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav lepo zahvalo izražamo tudi pevskemu zboru Gabrovka in ostalim pevcem, GD Tihelj, tov. Heleni Perko za govor, nosilcem praporov in gospodu župniku za pogrebni obred.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Po dolgotrajni in težki bolezni nam je v cvetu mladosti za vedno zaspal naš zlati sinko, vnuček, nečak in bratranec
VILI CERAR
učenec 5. razreda Osnovne šole Litija
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, znancem ter učencem osnovne šole za tolažilne besede, izrečena sožalja, darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno in iskreno se zahvaljujemo sosedom Štrusovim, Kodermanovim, Avbljevim ter Radu Pavlihi za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred. Še enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: mamica, stara mama, stari ata ter ostalo sorodstvo
Rože cvet in sveče sjaj naj ti pove,
da vedno v naših srcih si.
V SPOMIN
FRANCIJU WEISSU
Marca mineva žalostno leto, odkar te je kruta usoda v cvetu mladosti iztrgala iz naše sredine.
Dragi naš Franci, za teboj je ostala velika bolečina, žalost in solze.
V naših mislih in srcih boš vedno živel ti.
Hvala vsem, ki postoje ob njegovem preranem grobu.
Mami, brat Darko, mama v imenu vsega sorodstva
40 ŠPORT IN REKREA CIJA A
^____.^«^^^H
AKCIJA »ZDRAVO«
TENIS
Za tiste, ki želijo živeti aktivno in zdravo
Zveza telesnokulturnih organizacij Litija oziroma njen Odbor za športno rekreativno dejavnost bo tudi letos vodil akcijo »ZDRAVO«, ki postaja med ljudmi kar priljubljena. Letos bo stekla že v tretje.
Vsi, ki mislijo, daj jim gibanje koristi, naj dvignejo kartone na Zvezi telesno-kulturnih organizacij Litija, Valvasorjev trg 9 a, vsak dan od 7. do 13. ure in ob sredah do 17. ure. Tudi letos bo akcija »ZDRAVO« obsegala tek, kolesarjenje in
Prireditve, ki veljajo za medaljo »ZDRAVO« v letu 1990
TEK:
Tek OF V Gabrovki (27. 4. 1990) 10 km
Tek zmage v Litiji (16. 5. 1990) 18 km
Tek v okviru »Biatlona GEOSS« (24. 6. 1990) 10 km Teki v okviru programa TVD Partizan Litija 5 km
Opraviti je treba en tek 10 ali več km ali dva teka po 5 km.
KOLESARJENJE: Vzpon na GEOSS (24. 6. 1990) Kolesarjenje v okviru programa TVD Partizan Litija (ob sobotah) Opraviti je treba dve kolesarski preizkušnji.
HOJA:
Pohod na GEOSS (maj)
Izleti PD Litija (maj) po obvestilu
Po Levstikovi poti (november)
Pohod na Tišje (december)
Opraviti je treba dve preizkušnji v hoji.
20 km
30-50 km
GLASILO OBČANOV
Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Glavni urednik: Andrej Kralj. Ureja uredniški odbor: Jože Sevljak (odgovorni urednik), Mija Bernik, Dušan Gnezda, Franc Končar, Marina Krnel, Gorazd Mav-retičl Slavko Rokavec^ Marjan Suštaršič, Boris Žužek, Jelka Belec (lektorica Glasila občanov). Predsednik izdajateljskega sveta: Miro Kaplja. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Peče-nik. Tisk: A. Jovanovič, Litija. Naslov uredništva: Litija, Parmova 9, tel. 881-102. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom.
»ZDRAVO«
Odbor za športno-rekreativno dejavnost pri Zvezi telesnokulturnih organizacij Litija bo tudi letos vodil akcijo za medaljo »ZDRAVO«. Kartončke za sodelovanje lahko dvignete na ZTKO Litija, Valvasorjev trg 9 a, vsak dan (ob sredah tudi popoldne do 17. ure).
Akcija bo tudi letos vsebovala tek, kolesarjenje in hojo.
Informacije boste prejeli ob dvigu kartončka.
ZTKO LITIJA
Ljubitelji tenisa
Pomlad je tu in vsak dan toplejše sonce nam narekuje, da je že skrajni čas, da odpremo tudi vrata teniških igrišč. In tako bomo pričeli z. igralno sezono v nedeljo, 25. marca. Vsem tistim ljubiteljem tenisa, ki si niste priskrbeli letnih kart, priporočamo vnaprejšnje razervacijc zaradi izredno majhnega števila še prostih ur. Sprejemamo tudi rezervacije za večerne termine, kajti letos bodo igrišča razsvetljena in bomo torej neodvisni od sončnega zahoda. To pa ni edina novost v letošnji igralni sezoni. Ker smo med zimo pridno delali, bo
nared tudi brunarica, verjetno pa ste tudi že opazili, da poleg obstoječih dveh igrišč že rasteta novi. Za gradnjo nas jc spodbudilo predvsem izredno zanimanje, zato smo pohiteli in z deli bomo zaključili predvidoma v začetku junija, termine pa si seveda lahko rezervirate kar takoj.
In še nekaj za osnovnošolec! Maja bomo pričeli s tečajem tenisa in prvi boste na vrsti prav vi, najmlajši privrženci temu športu. Prijave za tečaje, kakor tudi vse rezervacije, zbiramo od 25. marca dalje v naši brunarici, kjer boste dobili tudi vse dodatne informacije. Vabljeni!
Tenis park »AS«
PLANINSTVO
CHIC vam nudi:
Deseti pionirski tabor
Planinsko društvo Litija in planinska sekcija na OŠ Litija bosta tudi v letu 1990 organizirala planinski tabor za pionirje in mladince.
Tabor bo od 21. 7. 1990 do 29. 7. 1990 na Smokuški planini pod Zelenico.
V tem času se bodo pionirji povzpeli na bližnje vrhove, poslušali razna predavanja, sc urili v planinskih spretnostih ter se privajali na življenje v naravi. Za varnost učencev bodo poskrbeli učitelji, mladinski in planinski vodniki vsi bodo prisotni ves čas bivanja pod šotori.
Ocena prispevka staršev za devetdnevno bivanje v taboru s celodnevno oskrbo, turistično takso in prispevkom za taborni prostor je:
- 750,00 din za pionirje in
- 1.000,00 din za mladince.
Obračun bo opravljen po končanem taboru.
V ceno ni vštet prevoz!
Prijave sprejemata tajništvi OŠ Litija, (Bevkova 3 in Rozmanov trg) mentorica Anica Mohar, lahko pa se prijavite v društveni pisarni PD Litija (vsak četrtek).
Prvi obrok, 150,00 din za pionirje in 200,00 din za mladinec, se vplača takoj ob prijavi, nadaljnji štirje obroki pa sc vplačajo do 15. v mesecu.
- veliko izbiro ženskih bluz, kril, oblek, pletenin, moških hlač ter sakojev,
- italijansko modo (AZZARO), primerno za maturantske plese, valete, poroke in druge svečane prireditve,
- jeans, jcans, jeans,
- k vsem oblačilom lahko izberete tudi modne dodatke, uhane, verižice, broške, igle za kravate, kravate, metuljčke, pasove vseh vrst, elegantne ženske torbice, nahrbtnike z v šolo itd.
Pridite in se prepričajte!
Odprto vsak dan od 10. do 13. ure in od 15. do 19. ure, v soboto od 9. do 12. ure. Matjaž Aškerc Valvasorjev trg
Opravljam vse vrste avtobusnih prevozov, vključno s prevozi v tujino. Razen vikenda možnost plačila dejanskih kilometrov.
Grm Rudi, Velika Štanga 22, Šmartno pri Litiji, telefon: 882-257.
Našli smo ročno žensko uro znamke SLAVA dne 28. 2. 1990 ob 16. uri na parkirnem prostoru pred SO Litiia. Lastnik naj pokliče na tel. 8X1-249.