Političen list za slovenski narod. v« y«ltt pnJcouB T«lj»: Za oelo lete predplačan 15 fld., la pol leta 8 ;!d., la četrt leta 4 fld.. za en meeec 1 fld. 40 kr. 7 ftiMlBlitrmelJi prejeman veljU: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 fld., la četrt leta I fU., za en snetec 1 fld. V Ljubljani na dout pošiljan yeija 1 fld. 20 kr. več oa leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Mkiožnlno prejema opravništvo ladministraL-ija) is »ktpedicija, Semeniške uiice št. 2,11., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velji tristopna petit-vrit«: 8 kr., če se tiska enkrat: 13 kr •e se tiska dvakrat; 15 kr., ee se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša Bokopisl le ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja Ttak dan, izviemši nedelje in praznike, ob ",6- uri popoludne. 7 Ljubljani, v četrtek 31. julija 1890. Letnilc O naši naroilni organizaciji. II. Hočemo li, da bi bilo med našim narodom v tej smeri sporazumenje glede na voljo in dejanja; hočemo li, da se narod krepi, duševno ia telesno ojači, moramo se organizovati. Da se pa izvrši ta organizacija, v to so poklicani v prvi vrsti naši poslanci in zaupniki slovenskega ljudstva. Mi mislimo tu pred vsem ustanovljenje družb okrajnih zaupnih mož. V vsakem takem pomejnem in dvojezičnem okraji bi morala biti taka družba zaupnikov, ki bi se posvetovali in v gotovih dobah shajali k zaupnim posvetovanjem o narodnih in gmotnih potrebah slovenskega ljudstva. Tega predloga ne smatramo za kako šimero ali nepotrebnost, kajti v kolikor so nam znani odnošaji na zapadu, iztoku, zlasti pa na severu, pogledi naši niso kaj veseli. Pripravljati se moramo z ozirom na bodoče negotove razmere, da nas sovragi naši zopet jednoč napadejo z vseh stranij, da bode ponemčevalna propaganda, vladajoča danes s takimi gmotnimi zakladi in ponašajoča se s takimi vspehi, pomnožila svoje delovanje, da nakoplje najzapadnejši jugoslovanski veji usodo koroških in polabskih slovanskih bratov. In tu je pred vsem odkazan slovenskim poslancem velik nalog o narodni organizaciji slovenskih pomejnih in dvojezičnih pokrajin. Te zaupne družbe ali zbori bi morali imeti nekako svoje središče, in v obče svojo jednotno organizacijo. Ljubljana, kot duševno središče Slovenije, in stoječa na čelu narodnega gibanja, godi še najbolj za središče taki organizaciji teh zaupnih zborov. Vsak zaupni zbor imeti bi moral odbor, koji ima svoje mesečne seje. Vsak poslanec tega ali onega kraja in zaupnik odbora moral bi po potrebi mesečno ali prej o potrebah svojega kraja poročati ali pa sam priti k seji. Vsled tega bil bi omogočen Cflotni obraz o političnih iu nepolitičnih potrebah vsega našega naroda. Tem načinom se uporabijo vse zmožne moči na pristojnih krajih in vsak po-klicanec bode rad deloval v njemu naznačeuih mejah. Tako se tudi zapreči drvenje in hlepenje nekih oseb po samostojnem in škodljivem postopanji, kakor smo to skusili že večkrat. Ti zaupni zbori pozivali bi k svojim posvetovanjem odbornike naših najodličnejših narodnih društev, kakor bi to trebalo. Da nam treba narodnega delovanja, priznd vsak mirno sodeč rodoljub, koji motri naše narodno in politično delovanje poslednjih dvajset let objektivnim očesom. In naši nevspebi iu narodne izgube minolih let imajo svoj vzrok samo v nedostatni narodni organizaciji. Kako more imeti ueprijatelj pred nami spoštovanje in strah, videč delovanje naše brez vsega zistema, samo od slučaja do slučaja. Po-gledimo Madjare, že bolj pa Cehe in Nemce, kako imajo ti izborno in že osvedočeno organizacijo. Dokler v merodajnih slovenskih krogih povsem ne bodo temeljito znane razmere našega naroda o pomejnih in mešanih krajih, in dokler se ue zjedinimo v nepredorno celoto, s kojo se mora računati, imamo malo nadeje v boljšo bodočnost. Vse, kar smo tu naveli, zahteva mnogo dela. Slednje nas ne sme strašiti; samo po požrtvovalnih naporih posameznikov slovenskega naroda dospel bi narod naš do vspehov. Združimo se torej vsi k vzajemnemu plodnemu delovanju i u uvideli bomo, da bode vsaka vlada prisiljena računati s tako temeljito organizovanim narodom našim. Ta narodna organizacija ima dvojni namen: 1. Da bi bil ljud v popolnoma slovenskih pokrajinah narodno probujen, zaveden, poučevan o svojih dolžnostih, o narodnih odnošajih itd., in tem načinom postal požrtvovalnejši za narodne svrhe; 2. da bi bile vsled te zavednosti in požrtvoval-i nosti pridobljene in ohranjene one prevažne vrste \ slovenskega naroda v ponemčenih krajih Koroške, . Stirske in v poitalijančenih v Primorji. Da bi bila večina Slovencev na Kranjskem narodno zavedna, je, — kakor uči skušnja, — povsem dvojijivo; pogledimo naše dvojezične pokrajine. Kako je pa z narodnim šolstvom, s temi raznimi političnimi in nepolitičnimi zastopstvi? V obeh deželah, to je. Koroške in Stirske, nahaja se več ali manj mest, trgov in vasij in druzih korporacij s prebivalstvom večinoma slovenskim, v kojih vlada kopica Nemcev ali odpadnikov nad ogromno številno slovensko prevago. Koliko tisoč in tisoč slovenskih otrok, učencev in dijakov se vzgojeva po nemških, narodni smeri škodljivih ustavih! Koliko milijonov in milijonov slovenskih novcev se tu v središči upravlja zoper nas od neprijateljev naših! Napredek, kojega je učinil slovenski narod v poslednjem desetletji, in s kojim se tako radi ponašamo, je povsem relativen. Cesto pisarimo o bujno procvitajoči književnosti naši, o razvitku našega ljudskega šolstva, o odličnih umotvorih slovenskih rok v obrtni stroki; radi poukazujemo na to, kako se narod naš trudi v vsakem oziru duševnega napora tekmovati i z drugimi, — z jedno besedo, z nekim zadovoljstvom se oziramo na minola leta narodnega delovanja, —- toda še v večji meri je v teh strokah napredoval nevarni naš protivnik. Iu motreči natanko vse te podrobnosti, uvidimo, da smo za poglavitne pogoje našega narodnega raz-vitka, — za bodočnost svojo, — jako malo skrbeli .... Narodne organizacije, o r g a ni z o va n j a narodnega življenja, organizacije slovenskega ljudstva na pomejni črti v kritični dobi, ko so Nemci osredili in zdru- LISTEK. Uatevž Fane, lovski pomočnik. Zapisal —y. (Dalje.) Matevž je tedaj vzel eno puško v roke, potehtal jo, nastavil na lice in nekoliko časa meril skozi okno. Sodba je bila dobra. Dobrovoljno je prikimal, zopet jo dejal na ramo in z drugo enako začel. »Take puške, da! Te so za petelina ! O pa nam ne bo odišel, kakor zadnjič, pa ne", opomni sam za-se. Jaz sem si nalašč popravljal obleko, nisem hotel motiti Matevža v važnem premišljevanji. Sedaj pride na vrsto, kar je na stole razložil. Težke vrhovne suknje so mu ugajale, pomigal je dobrohotno z glavo. Opazil je tudi pletenico, iz katere je gledalo nekaj dolgih steklenih vratov. Še bolj se mu razvedri obraz, premišljevanja je bilo konec. »O to pa, to! Gospoda sta se dobro preskrbela. Sta že skušena lovca. Vi ne veste", obrne se k meni, »kako dolga je noč, ako se zaspati ne more. človek ima potrebe, o katerih se mu prej še sanjalo oi. Pa te žeja muči, in lačen si, sedaj začneš zdihovati, ko te zaspanec lom*, a še zadremati ne moreš, in ako še nisi kadilec, pa je dolgočasno, o dolgočasno. Tukaj pa bo gotovo za vse potrebe." »Saj bomo tukaj večerjali, po noči vsaj ne bomo ne pili ne jedli", odgovorim mu. »Menda vi lovci po noči ali celo v spanji tudi ne jeste?" »O pa ne, ampak to je pa res. Ce tudi celo noč spim, na jutro sem lačen, naj je bila še tako dobra večerja. Na lovu se pa ne dii spati, posebno tiste ure v koči bo dolgočasno. Ako se bodeta pa gospoda s tem zabavala, kar je v steklenici, kmalu vse mine. — Ali tobak pa tudi imata?" »Zakaj? Ali ga petelin potrebuje?" »O pa ne! Kje se bo petelin na tobak privadil? Saj nima krajcarjev, da bi poletel v trafiko ponj. Zastonj ga pa še meni ne dajo." »N'č se ue boj, Matevž, za naju bo že. Kaj pa ti?" »O ravno prej sem ga kupil za osem krajcarjev. Saj jaz sem navajen, vem, kaj se potrebuje, ali gospodje lovci največkrat ono pozabijo, česar potem najbolj pogrešajo. — Pa saj ne bodete zamerili, da sem Vas na to opomnil?" „Kaj še! Da bile petelisa ne zameril. — Čakaj, Matevž, kdo nam bo pa vse to nosil? Midva sva se za kočo dobro preskrbela, mrzlo je posebno na jutro v gorah in nočeva kakega prehlajenja ujeti. Norčevali bi se ljudje, češ, petelina nista dobila, sta pa kašelj prinesla." »No kdo bode nosil? Jaz, to se razume!" »Ti imaš tudi svojo puško in drugo, ne bo vse to pretežko za te? Lahko še enega možaka najameš, da vsaj vrh gore prinese." »O pa ne ! Pretežko? Kolikrat sem še več nesel v gorovje!" Sedaj vstopi moj tovariš in dvogovora je bilo konec. »Matevž, le pijte in jejte, bova že midva plačala, in glejte, da nam naše robe kdo ne odnese!" »O pa ne! Moralo bi jih že deset priti, da bi kaj odnesli. Pa hvala vama za malico, pol litra ne bode škodovalo." »Le cel liter ga pokličite, bodete lažje nosili!" „0 pa še boljše, saj v gozdu ni gostilne." Odšla sva v bližnjo krčmo »pod skalo". Tii se dobi vedno dobro pivo, tudi kateri naših znancev je popoldne gotovo ondi. Nisva se motila niti o pivu, niti o znancih. Pogovor se je sukal le o lovu. Znali so že, kam sva namenjena. Nisva dolgo tam ostala, še po dnevu bi bila rada nekaj pota storila, v temnem mraku dolgo med drevjem stopati, ni posebno pri jetno. — Voščijo nama dobro srečo z opombo, naj se jutri dopoldne gotovo oglasiva, da poročava, kako se je vse vršilo. V gostilni dobiva Matevža. Zadovoljno je sedel pri naši robi, le malo vina je bilo še v kozarci. žili Tse sToje moči v relilcib osrednjih in nebrojnih krtjnih naeijontinih drn-štvih, — mi nismo dovriiii. In tedaj ima Tes naš narodni boj na pomejnih in mešanih krajih obraz toliko partizanskega boja brez načrta, brez cilja in brez skupne misli. Slovenske manjšine so pa za naš uarod jako važnega političnega in narodnega pomena, te ne smejo pasti po nobeni ceni. V sedanjih razmerah seveda, kakor smo že prej poudarjali, je dolžnost zaupnikov slovenskega naroda, tem pijonerjem slovenske ideje zagotoviti trajnost in bodočnost. Eako se ima to zgoditi, označili smo že v prejšnjih vrstah. Korporacija — okrajni zbori zaupnikov z ljubljansko centralo — koji naj se izroči organizacija slovenskih pomejnih in mešanih krajev, obsezati bi morala predvsem odlične osebe našega javnega življenja, brez razločka politične barve. Tu niso merodajne in ne odločujejo stranke, kjer se gre za celoto. Bojimo se, da bode vsled »političnega umora" Podkloštrom na Koroškem, kjer biva slovenski ljud na jezikovnem mejniku, odslej napadan s podvojenimi močmi; „schulverein", siidmark" in „bauern-bund" bodo pa delovali na vse pret^ge, da se narodnostna črta pomakne zopet malo globlje. Sme mari obvarovani pred daljšimi izgubami? Kdo dela pri nas v njih zaprečenje? S kakimi močmi in sredstvi? Te čisto slovenske pokrajine morajo povsem in temeljito biti pridobljene narodni požrtvovalnosti in zavednosti. V vsakem kraji mora imeti v prvi vrsti prej označeno narodno društvo svoje odbore in se mora z4nje skrbeti. Toda to se ne bode doseglo samo z novinarskimi članki! To dosežemo samo jednim načinom: pošljite v vsako mestece, trg in vas rednega odposlanca, koji naj govori z ljudstvom, ustanovi naj odbor ter izroči osvedočenim možem v obrano. Tacih oseb treba predvsem iskati v kraji samem ali v okraji; ako jih ni ondi, pošljite jih iz Ljubljane. Ti naj prouči gospodarske in šolske potrebe ter o njih poročajo osrednjemu odboru. V to so pa poklicani poslanci v prvi vrsti. S tem pridobimo gmotnih sredstev in vzdra-mimo ljud o potrebah slovenskega naroda v kraji in ozemlji večinoj nemškem, s tem se seznanimo z gospodarskimi in šolskimi potrebami slovenskih naših pokrajin. Sodobno se pa mora tudi delovati v zmešanih krajih. Tjii se morajo poslati osvedočene moči iz Ljubljane in druzih bližje ležečih slovenskih mest in trgov. Na pomejišči moramo temeljito poznati vsako vds, njen narodni obstoj, njene gospodarske, zlasti pa rokodelske in obrtniške ter šolske potrebe. O teh se mora točno poročati v Ljubljano osrednjemu odboru, koji ima brez odloga poskrbeti pomoči pri politiškem ali drugem društvu. Posebno pozornost pa treba obračati dalje jezikovnim »otočcem" v popolnem nemških krajih. Taki se nahajajo v vsakem trgu in nemškem obrtnem kraji. Ondi ustanavljajte izobraževalno slovensko društvo, 6 čegar pomočjo ali informacijo morete bodisi ustanoviti šolo ali kak denarni zavod; s tem bi slovenskemu življu dali duševno-narodno in gospodarsko gmotno podporo. A treba tndi za to skrbeti, da se njihovi obrtni izdelki razpečavajo na Tse kraje. Taka organizacija je plodno narodno delovanje. Nemci je nazivljejo »nationale Kleinarbeit", ter delujejo pri tem sostavno, izborno in premišljeno. V uresničenje vseh tn navedenih načrtov treba sotrudnega delovanja iu podpore slovenskega novinarstva in slovenskih poslancev. Marsikdo bo vprašal, čemu imajo baš slovenski poslanci izvršiti to ogromno in težavno delo? Mislimo, da je odgovor dokaj lehak. Poslanci, kot zastopniki naroda in izvrševatelji njegove volje, so predvsem poklicani na to gledati, da slovenski ljud T narodnih borbah ne trpi nobene izgube, ter čuvati, da se zakoni izvršujejo povsem pravično! Dosti dolgo smo poznavali razloček med teorijo in delom; bilo bi torej odveč, o tem še dalje razpravljati. Po tej počasni poti naših postavodajnih institucij nismo mogli doseči doslej mnogo, v bodočnosti bomo še manj dosegli, ako bomo tako mlačni, kakor doslej. Svoje moči cepimo in je tratimo z manjšimi in podrejenimi vprašanji, često neznatnimi vprašanji — za najvažnejše zadeve narodne naše bodočnosti se pa še zmeni nihče ne. Želimo, da v tej smeri nastane pri nas skoro prevrat. Pred vsem treba informacije, in temeljite informacije o naših razmerah v zmešanih in pomejnih krajih, dalje temeljite in vsestranske organizacije slovenskega ljudstva, vdeleževanja zastopnikov naroda pri tej organizaciji in večkratnega občevanja z ljudmi — in nddejati se je, da pretečo nevarnost nenasitnega ponemčevanja, ako složno pomagajo in sodelujejo vse vrste našega naroda, za-prečimo za vse čase. Da bi se pa to skoro zgodilo, je predvsem iskrena želja naša! S. Politični pregled. v Ljubljani, 31. julija. ]Kolraii)e dežele. ČeSko-nemSka sprava. Neki poljski list poroča, da je grof Hohenwart pisal dr. Biegru pismo, v katerem ga prosi, naj ne stopi s političnega odra, ker bi odstop češkega voditelja ne provzročil le prevrata na desnici državnega zbora, temveč tudi vlade. — Moravski listi pišejo soglasno z nami o češko-nemški spravi. ,.Mor. Orlice" pravi, da Nemcem ni toliko na razstavi deželni, nakor na časti. Z razstavo se hočejo le maščevati nad Cehi, ako se je ne vdeleže. — „Hlas" piše, da hočejo Nemci le ukazovati Cehom: Ali podpišite vse točke sprave, ali pa se mi ne vdeležimo deželne razstave. Nemci sami izpodkopavajo spravo, akoravno se muzajo, da žele pošteno spravo. — Poljska „Nowa Reforma" trdi, da so Nemci z zadnjo svojo izjavo postavili rešitev sprave na ost meča, ker so Cehom napovedali gospodarski boj. „Pro Patria'^. ,Popolo Bomano" je hotel tagovarjati razpuščenj« imenovanega irredentevskega družtva, zato pa mu je pisal Boughi, prildiednik društva „Dante Alighieri« mej drugim tadi to-le: .Vsekako je umevno, da ee je poslal pocdrav društvu .Dante Alighieri" povodom kongresa društva „Pro Patria". Ali nimata istega cilja v italijanskih provincijah v Avstriji? Upamo, da pošljejo Italijani od povsodi enake pozdrave. In prepričani smo, da si bo samo ena vlada napačno razlagala te pozdrave. Sicer je ona vlada že večkrat tako napačno postopala; in dostikrat jej je bilo žal svojega postopanja, a kakor je videti, še premalokrat". Tako iu enako dajejo lahonski vročekrvci duška svojej razburjenosti, a brezvspešno. Kaj bi se jezili in'ro-tili, ko vse nič ne pomaga. S svojimi protiavstrij-skimi načeli izkopalo je imenovano društvo samo sebi grob, na katerega padajo zdaj Lahonom debele krokodilove solze. Tnanje driare. Srbija. Iz Pričine se poroča 28. t. m.: Albanci so napali tukajšnjo srbsko šolo, odvedli tri učitelje, eno učiteljico, zasramovali jih in zaprli. Albanci počenjajo dan za dnevom grozne reči proti kristijanom. Rusija. Buski listi se vedno bolj zanimajo za nameravan obisk nemškega cesarja v Peterburgu. Mej drugim trdijo tudi, da bode spremljalo cesarja razven Caprivija do sedemdeset druzih dostojanstvenikov. Veliko rusko brodovje bo neki sprejelo visokega gosta v pristanišči v Revalu. Nemčija. Neki list poroča, da je poročilo o nemško - angleškem sporazumenji nemške kroge v Sansibarji zadelo, kakor strela iz jasnega neba. Splošno se je pričakovalo, da se bodo pogajanja končala z razglašenjem nemškega pokroviteljstva nad Sansi-barjem, a ni se jim izpolnilo dolgo gojeno upanje. Nemško društvo in vzhodno-afriško društvo ste pokrili svoje zastave s črnim pajčolanom. Kakor so bili Nemci potlačeni vsled te pogodbe, istotako so dajali Angleži duška svojemu veselju pri pojedinah in govorih; kajti Anglija je gospodar v Egiptu in srednjem Sudanu tja do Nigra. Anglija. Državni podtajnik Fergusson je opomnil v spodnji zbornici pri tretjem branji o hel-golandskem postavnem načrtu, da je Nemčija vsekako opravičena, uvesti carino v svojih pokrajinah. To bi sicer Sansibarju škodovalo, ker bi se njegov promet nagnil bolj na nemška pristanišča; vendar pa je pričakovati, da bi se Sansibar v tem odško-doval s svojim splošnim kupČijskim razvojem. Razvoj kupčije pa bode angleško-nemška pogodba najbolj pospeševala. — Vsak na svoj način: Druge evropske države se oborožujejo bolj na suhem, Anglija pa seveda bolj na morji. Njeno brodovje se je ta mesec jako pomnožilo. Za obrambo svojega ozemlja in vod bode imela na razpolaganje 19 velikih oklopnie, 18 križarjev in poleg tega mnogo manjših ladij. — Zbirajo se kongresi, da bi zagotovili splošni evropski mir; na drugi strani pa se države neprestano oborožujejo. Ali ni položaj evropski podoben bojnemu bogu, držečemu v jedni roki oljko, v drugi pa meč? Kdaj bode konec brezmejnemu oboroženju? Turčija. Kakor poročajo listi, bil je v armenski cerkvi v Stambulu hud vihar. Dotična občina je zahtevala od patrijarha, z ozirom na dogodke v Armeniji, da odloži svojo službo. Ker se je pa-trijarh temu zahtevanju protivil, prišlo je neki v cerkvi in pred cerkvijo do tepeža. Žendarmi in vojaki 80 morali poseči vmes s silo. Ranjenih in mrtvih je neki dvajset oseb. Sultana je ta dogodek „Kaj bomo šli, gospoda?" vpraša Matevž. „Ce prej odrinemo, bolje je. Gospoda hodi počasi v hrib, rada se okolu ozira, kakor je razgled, in marsikateri se je že ustavil v grmovji in vabil družbo, naj ne pozabi pogledati okrog, kako se lepo vidi, četudi iz goščave nisi imel razgleda. Revež se je sramoval očitno spoznati, da je truden." .No čez naju se ne boš pritoževal, da slabo hodiva. Boš pil še pol litra?" .Hvala! Imam dovolj, četudi bi še malo ne škodilo". Moj prijatelj se nasmehne, pokliče natakarja, naj natoči Matevžu še eno merico. Vzameva puški in lovski torbi, drugo ni pustil Matevž, ki je kaj brzo spraznil steklenico. .Začetkoma le bolj počasi!" modruje Matevi. .Debele tri ure imamo do koče, in ni dobro prehitro se utruditi." Kako lahkonog gre človek na lov! Puške na rami ne čutiš, in strmina te ne utrudi. Pač je bila slaba pot, tu je deževje spralo, tam zopet se ti mane pod nogo drobni pesek, tu treba je preskočiti jarek, tam se izogniti debelemu kamnu in zopet ti kriva močna korenina zavira pot. Vse take zapreke naju niso motile. Z desno oprimeš za puško, z levo pritrdiš lovsko torbo, pa lahkonog poskočiš, in kmalu smo že precej visoko. Za Matevža se nisva brigala, star je dovolj, da se ne zgubi. Na parobku se ustaviva in zagledava našega lovca, kako enakomerno prestopa z dolgimi koraki. V eni roki nosi varno pletenico, v drugi drži suknji, pa jo molč^ maha navzgor. Midva sva se že oddahnila, razgreta pljnča so se umirila, lahko bi šla zopet naprej, a skleneva počakati Matavža. Saj ne bode potem rekel: .Karjance" pa nimata ta gospoda, pa ne! Tudi se nama je smilil. Mi dva sva lahko napravljena, ne nosiva skoraj nič, a on mora poleg svojih reči še najino težko prtljago nesti. Naj se torej še on oddahne. .Naglo bodita gospoda, še mene bi ugnala". .Ste že kaj trudni, Matevž?" vpraša ga tovariš. .0, pa ne! Od česa?" .Pa težko nesete, vas roki nič ne bolite?" .0, pa ne! Roka me bolela? Je že vajena takih reči." Nič se ni kaj rad ustavil, še poznalo se mu ni, da gr^ v hrib. Kakor bi šel na sprehod, šetal je kviško, še ogrel se menda ni. .Kaj vam ni nič vroče?" ustavim ga. .0, pa ne! Zakaj? V hrib mora se počasi hoditi, dolge korake delati in upogneno naprej se držati, pa gr^". Zdaj boš, dragi bralec, spoznal, od kod je dobil Matevž priimek .Pane". Kadar je namreč v pogovora — in govoril je naš Matevž vedno rad — kaj zanikal, je bilo stalno: pa ne, ali še bolj od- ločno : o, pa ne! Zraven tega je imel še drugo lepo lastnost. On se namreč ni z lepa razjezil. Le kadar mn je kaka stvar preveč nagajala, zarentačil je: streha orehova! Pa kmalu ga je razburjenost popustila. Kregal je pa takoj samega sebe: pa ne, pa ne Matevž. Saj nisi nič boljši, ako se togotiš, in če zakolneš, kaj si pridobil? Pa ne tega, pa ne! Prvi mu je dal priimek .Pane" prejšnji logar, kateremu je Matevž pomagal več let. Neki dan ga je klical in sam Bog v6, kaj je bilo, Matevž ga ni slišal, četudi je imel tanka ušesa. Logar nejevoljno glasneje povzame: O, Pane! Matevž se je obrnil, ne da bi mislil, da ta klic njemu velja. Ali ko je spoznal, da logar njega gleda, bilo mu je takoj, jasno, zakaj ga je počastil s tem naslovom. Gospodarju nasproti ni zameril, četudi takrat ni bil najboljše volje. Pozneje se je temu privadil, celo drugim ni zameril, če so ga zvali .Pane". Tako se je pozabilo njegovo pravo ime Brecelj; bilo je zabeleženo le še v .poselski knjižici", lovci in drugi poznali so ga le kot Matevža Pane ta. Midva sva vedela, od kod njegov priimek izvira, klicala sva ga le Matevža brez naslova. Čema žaliti možaka, ko nama ni dal nobenega povoda. I Va je bila že deveta, ko pridamo na kraj s*«^ jega počitka. Tj vam je zel6 priprosta hišica. Tra* movje je dobro in trdno, a stranica so z lubiem, trskami, dračjem tako opletene, da ne more burja T mali jako neugodno dirnil. Še tistega dne je baje odpustil policijskega ministra ter postavil na njegovo mesto Mutesarifo. — Porofiila, doSla na nekatere generalne konzule v Carjigradu, kouštatujejo kolero T Meki. Izmed 18 zbolelih je umrlo 7 oseb. Turška oblastva so storila potrebnu korake, da zaprečijo razširjevanje neizprosne morilke. Amerika. Zadnje dni so dohajala poročila o nemirih v Argentiniji. Najnovejše poročilo pa trdi, da je vstaja že zatrta. Predsednik in narodna vlada imajo zopet vso oblast v rokah. Dnevne novice. (Povodom današnje poroke) gospe nadvojvodinje Marije Valerije s c. in kr. visokostjo nadvojvodo Frančiškom Salvatorjem je prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski ub 10. uri dopoldne daroval slovesno sv. mašo z obilno azi-stencijo. Navzočni so bili: Deželni predsednik baron "VVinkler, podmaršal pl. Watteck, generalni major Schillchawsky z mnogimi častniki, deželni glavar dr. Poklukar z deželnimi odborniki, župan Grasselli z mestnimi odborniki, predsednik dež. sodišču Kočevar z mnogimi uradniki, pro-tesorji srednjih šol, načelniki ostalih državnih uradov in mnogo odličnega občinstva. Po sv. maši je bila »zahvalna pesma". Na to so se poklonili in izrazili čestitke tem povodom visokorodnemu deželnemu predsedniku prevzvišeni gospod knezoškof s stolnim kapitulom, deželni odbor, mestni zastop in razne druge deputacije. — Z mestne hiše, deželnega dvorca, deželnega predsedništva, gimnazijskega poslopja, okr. glavarstva ljubljanske okolice in drugih poslopij vihrajo zastave. Skoraj vse občine na Kranjskem so tem povodom po dotičnih oblastvih izrazile svoje čestitke. (Prevzvišeni gospod knezoškof ljubljanski) je s stolnim kapitulom izrazil danes v imenu vse kranjske duhovščine po c. kr. deželnem predsedniku v izbornemu govoru najboljša voščila presvetlima poročencema ter najjtonižnejšo udanost in zvestobo do presvetlega cesar;« in vse cesarske rodovine. Gospod deželni predsrdnik je radostnim srcem vsprejel ta novi lojalni izn z kranjske duhovščine, zagotovil, da ga bode enako radostnim srcem predložil pred cesarski prestol in pristavil, da bode tudi Nj. veličanstvo gotovo jako milostno vsprejelo izraženo lojalnost, ker je že opetovano priznalno pohvalilo lojalno delavnost slovenske duhovščine. (Serenado) priredi danes zvečer ob polu 10. uri slovensko delalsko pevsko društvo »Slavec" gospodu deželnemu predsedniku v proslavo današnje poroke nadvojvodinje Marije Valerije z nadvojvodo Frančiškom Salvatorjem. Društveniki „Slav-čevi" bodo z razvito zastavo in gorečimi bakljami odšli iz društvenih prostorov na Starem trgu pred hišo predsednikovo, tam bodo zapeli štiri pesme — kot zadnjo »cesarsko", — ter se v istem redu vrnili. (Ciril-Metodovo druitvo) v Ljubljani je imelo odborovo sejo dne 30. t. m. Navzočni: Močnik, Murnik, Svetec, dr. Vošnjak (blagajnik), Zamejec, Tomo Zupan (predsednik). Predsednik se spominja vese- lega dogodka, ki se je danes zvršil v presvetli cesarski rodovini, poroke nadvojvodinje Marije Valerije z nadvojvodo Frančiškom Salvatorjem. Ta izjava se ima v zapisniku zabeležiti. Potem jemlje odbor na znanje poročilo blagajnikovo in zapisnikarjevo. Goriški ženski podružnici sv. Cirila in Metoda se izreka prisrčna zahvala za rodoljubni trud in marljivo delovanje na korist Ciril-Metodovemu društvu. Podružnici, ki želi katekizmov in molitvenih knjig 7a razdelitev med ukaželjno mladino, bode se ustreglo, zakaj v prošnji se tudi navaja, da se mladina iz molitvenih knjig mej drugim koristnim in potrebnim privadi slovenskemu branju. — Kar se tiče dr. Cučka oporoke, se je dognala pogodba z materjo in drugim dedičem pokojnega. — Prošnje za službo otroške vrtnarice v Trstu naj se oddajo podružnici v Trstu, da si med prosilkami izbira. — Občni zbor se določi na 24. septembra ob 11. uri v ljubljanski čitalnici. Vspored in drugo potrebno se bode pravočasno razglasilo. (Ogenj.) Včeraj dopoldne okolo 10. ure je pogorel g. županu Josipu Verbiču v Bistri pri Borovnici vezan kozoltc z desetimi okni poln žita in sena; zgorelo je tudi nekaj voz. Pogorelec je zavarovan, a ima vendar še veliko škodo. Kako je ogenj nastal, nam dopisnik ne v^ povedati. Čudno pa je, ker je kozolec oddaljen od drugih poslopij in ni bilo nobenega bliska. Na pomoč ste prihiteli gasilni društvi iz Borovnice in Verda. — Pred Veliko nočjo je gospodu Verbiču pogorela hišna streha. (»Slavec") je sinoči svojemu priljubljenemu predsedniku gosp. Ignaciju Valentinčiču kot v predvečer njegovega godii zapel podoknico. Pevcev je bilo nad 40; pesme so se izvajale jako točno. (Neosnovana jadikovanja.) V graški »Tages-post" z dn4 25. t. m. toži nekdo, da se na tukajšnjem C. kr. učiteljišču vedno bolj slovenizuje. Mej drugim so se to leto vpeljale mirno in tiho za učečo se mladino slovenske prepovedi ob nedeljah in praznikih, kakor tudi vse molitve. — Ali res misli nemška gospoda, da je to tako grozna krivica, če so se vpeljale slovenske propovedi, kar bi moralo že zdavnej biti, ker se veronauk na obeh učiteljiščih že več let poučuje v slovenskem jeziku. Torej še te trohice nam ne privoščite? Ali še niste zadovoljni, nemška gospoda, da se na moškem učiteljišču le v peterih predmetih deloma poučuje v slovenščini, na ženskem pa le v treh? Kako naj ti gojenci, vzlasti učiteljice, potem poučujejo mladino na slovenskih ljudskih šolah? Naše prepričanje je in ostane, da se morajo prej ko mogoče razmere na tukajšnjem c. kr. učiteljišču na obeh oddelkih že enkrat vravnati, da bode ustrezalo svojemu vzvišenemu poklicu in razmeram prebivalstva, ne pa le nekaterim tamošnjim osebam, katere slovenščina bode v oči. (Srd nad srd.) Graška tetka in za njo drugi liberalni listi se jsz^, da je na celovškem učiteljišču razpisano mesto učitelja za zemljepisje in zgodovino ali nemški jezik z opombo, da se bode oziralo le prostor. Dve klopi ob straneh je vsa oprava, ob tretji strani nekaj sena za posteljo v sili. »No, pa smo tukaj", reče Matevž, odklenivši duri. Puški postavi v kot in oba sva posegla po suknjah. Ne sicer, da bi Matevžu pomagala, pač pa da bi se ne prehladila. Od brze hoje sva bila nekoliko mokra, in zebsti je začelo. Dobro se zavi-jeva ter sedeva na klop. Na drugo se je naslonil že Matevž, zraven sebe postavil tudi pletenico. Hišica ni imela okna. Temno je bilo zunaj, še bolj v koči. Ali Matevž je vedel, kaj bo potreba. Seboj je vzel malo svetilnico, katero je zdaj precej prižgal. Brati bi sicer ne mogel pri taki luči, a nam je zadoščevala, bilo je kratkočasneje, kakor v temi. Svetilnica bi nam bila služila tudi po gozdu, a danes še ni bila potreba. »No, Matevž, zdaj pa dajte sem, kar ste prinesli!" pravi tovariš, ko se je nekoliko ogrel. ll pletenice vzame dve steklenici. Niste bili eicer veliki, a kolikor je, je dobro. Kdor ni še hodil v hribovje in se še ni pošteno spotil v strmi hrib, ne ve, kako slastno človek povžije božjo kapljico. Kozarca nismo imeli, pa to nas ni spravilo v zadrego. Saj nismo bili ne v hdtelu pri obedni mizi, oe v kakem nnijsko cerkev. Nekaj minut pozneje je bila cerkev napolnjena v vseh prostorih. V sredi cerkve so belo oblečene deklice stale v vrsti, tako. da je belo oblečena deklica bila poleg druge v narodni noši išelske okolice. Pred deveto uro ju-ičeli so dohajati v cerkev povabljeni gostje, med njimi oba ministerska predsednika, dalje člani cesarske hiše. Ob tri četrt na deseto ui-o so prišli po programu od cesarske vile ženin poleg cesarja, nevesta poleg cesarice. Pred cerkvijo je visoka gospoda pričakovala cesarja in cesai-ico, ki sta se ustavila na evangelijski strani. Ženin in nevesta sta se ustavila pred velikim oltarjem sredi tovarišev in družic, mej tem je igrala godba. Skof dr. Do ppelbauer je z azistencijo poročal in imel nagovor. Cesarica je imela svetlo-srebrno-sivo toaleto, nevesta belo s pristnimi čipkami, ženin je bil v uniformi stotnika dra-gon,skega ])olka. Ženin in nevesta sta izrekla .,(la" jako razločno. Po obedu sta cesar in cesarica objela novoporočenca. Po poroki je vsa gospoda, na čelu jej cesar in cesarica, zapustila cerkev. Berolin, 30. julija. Kakor poroča „Nord-deutsche Allg. Zeitung", bodeta princ Henrik in princ Adalbert Altenburška spremljala nemškega cesarja na Rusko. Buenos-Ayres, 30. julija. Boj med vstaši in vladnimi četami so je zopet pričel, a dozdaj brez odločilnega vspeha. Kongres se je sošel popoldne. Baltlmore, 30. julija. Parnik jo zadel ob drugo ladijo, na kateri je bilo loOO popotnikov. Štirje so mrtvi, mnogi ranjeni. Umrli H«: 2!». julija. Silvester Kokalj, mizarjev sin, 20 mesecev, Streliške ulice 11, jetika. — Leopoldina Rekar, železniškega strojevoilje liM, 30 let, sv. Petra eesta 38, jetika. TreiueuMku Mporočilo. J: Cas Stanje 1 .sL opazovanja ! zrtknmtr* 1 T mm tnplomtn pa Ctlzijo Veter Vreme I;;! 1 7. u. zjut. 30 2. u. pop. ; 9. u. zvee. 736-5 736 4 737-6 198 25-2 109 vifiod svzhod vzhod jasno oblačno n 0-00 — -- — — „ Srednja temperatura 216° za 2 0" nad normalom I>iiiia{Nka borza. (TelegratlJno poročilo.) 31. julija. Papirna renta po 100 gl. (s 16% davka) 58 gld. 4-5 kr. 70 „ 25 „ Srebrna , .=i', 100 , 16% , 89 5* avstr. ;.l.>t:» rent.i. ,1avija prosta . . . 108 Papirna renta, davka prosta !.....101 .\keije avstr -ogerske bunke......982 Kreditne akeije .... .....306 London.............HO Srebro .............— Francoski napoleond.........9 Cesarski cekini...........h Nemške marke ..................."ie •iT, 21 52 Predzadnji teden r Predzadnji teden Komad le 1 gold. Srečke dunajske razsia.ve dobitka Srvika je veljavnu za obojno žrebanje. Di tKjo žrebanje S^ ^ T T iiiiiiiiBwaa»MMMiMBWggBaa Zobolek, prašek in pasta za zobe preč. 00. Benediktincev «>i>iiti.i«> ^ouliic! (Oii-oiKl«^). : ■ , Dom MAGUELONNE, prijor. Xajtečjc iidlikoviuiie: dve zlati svetinji: livu-ISSO, Lundon 1SS4. Iznajdeno Uia p" prijorji Pierre Boursaud. Vsakdanja raba zoboleka oo. Bi.'iiedikniicL'v(iiii nekoliko kapljic na vodi) ozdravi in zabrani gnji-lobo zob, jih obeli in utrjuje; okrepčuje in popolno ozdravi čeljusti. Zare.s močno ustreiemo našim p. n. eitateljein. opozoruje na to starodavno ter prekoristno iznajdbo — najboljši in edini Iek proti zobobolu. Tvrdka gEOlIlM Uuc ('rolx de Sesucy 106 A: lOS. Ustanovljena leta 1807. Dohica ee v cseh lekaviiah in prodajalnicah dišav. (4S} OIsJNATB BAIfVIS V k Omilita r^šikih iiuf^irah po pol In JCMleii k ilo pi'il>oiH>oa iiaJoeiieje Mjnm^Mjm' \mm'^'v^mmiM.JMim tovarna oljnatih barv, laka in firneža tSD) semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6. mmmmmmiMmmwmummmmm\Jwmmmmmmumwymmmwmmmmmmmmmmm Iidajstelj- Mtiljs Kolar Odgovorni vrednik: linaaii ŽitalV Tif.^ ,ii.vpi:«ke T.sknrue" v Ljuhiinni