I ^ vJ
H
Tečaj VIil*gp/
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
■T liinM h »Mi.
•EDINOST« izhaja 2 krat na teden vsako iridi in ««bott o poludne. Cena za vse leto je « gld., za polu leta 3 gld., za četrt leta X gld. CfcO kr. — Posamezne številke se dobivajo pri opravniStvu in v trafikah v Tr»t« po & kr., v Goriol in v AJdcvsčinl po O kr. — Naročnine, reklamacije in ir»serate prejema Opravniitv* .vit Zonta 5«.
Vsi dopisi Be pošiljajo Uredništvu »vla Torrente« Nuova tipografija;vsak inora biti frankiran. Rokopisi brez posebne vrednosti se ne vračajo. — lMtrn.li (razne vrste naznanila in poslanice) te zaruSunijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi Srkaini se plačuje za vsako besedo 2 kr.
Nove davkovske postave.
IIL
Uže pod poprejšnjo ustavoverno vlado je bila sprejeta postava gled6 obdačenja akcijskih In takih društev, katere so postavno zavezana, da polagajo letne račune, kakor so to tudi hranilnice in založne. No, ustavoverci, ki so zdaj nakrat postali tako veliki prijatelji rokodelcev, delalcev in kmetov, da so v tej sesiji nasvetovali celo vrsto narodno-gospodarsklh na-redeb, menili so se ob svojem času prav malo za to, da so bila gmotna društva rokodelcev in kmetov, kakor so to založne In obrtnijska društva, tako pre-obdačena, da uže samo zarad tega niso mogla dobro napredovati. To nepriliko je uže sedanja vlada nekoliko popravila s postavo od 27. decembra 1880, ker je ž njo dovolila nelcatere olajšave pri obdačenju takih tnalih zavodov. Z novim predlogom o finančnih društvih pa hoče sedanja vlada to stvar Še boljše vrav-natl. Načelo nove postave je, da velika akcijska društva, ki merijo le na boljšo rento velicega kapitala, plačevajo primerln davek, mej tem ko se to breme nekaterim majhnim društvom, katera imajo namen, rokodelcu in kmetu pomagati, zlajša. ali celo odvali. Mi od svoje strani Želimo, da bi se gmotna društva rokodelcev in kmetov popolnoma oprostila vsake dav-SČine, ker dobro je iz socijalno-političnega stališča, da se osnovanje takih društev povsem pospešuje, država bi morala celo vzeti pod svojo posebno protekcijo taka društva, ki imajo po Scbulze-Delitscb-evih načelih smoter, da b! nižji stanovi iz lastnega nagiba In lastnih moči pomagajo do boljšega gmotnega in duševnega stanja in do neke vsaj omejene neodvisnosti od velicega kapitala. Zatorej bi želeli, da nali poslanci to stvar presojajo iz pravega napredojaškega gospodarskega stališča. — Đenes je svet uže tak, da se morejo le po racijonalnem zdrnženju zravnati nekatere nezmožnosti in socijalne nepriličnosti.
Dobro postavo moramo imenovati tudi oni četrti davkovski predlog sedanje vlade; ta se nanaša na dohodke od kapitala in se zove davek od rent ali dohodkov od kapitalov. Vsled te postave Ijodo morali
Elačevati davek tudi oni, ki imajo svoje kapitale v ranilnicah ali intabulirane na zemljiščih, ali vložene
Sri kakih podjetjih in ki niso dosedaj skoro nobenega avka plačevali. Tako je imel kedo pri kakšnemu obrtniku 2000 gld., za te je moral obrtnik plačevati kapitalistu najmanj 120 gld. obresti. Postava o dohodninskem davku bo zahtevala, da vsak obrtnik plačane obresti od izposojenega si kapitala odbije od
Podlistek.
Rudolfovo.
(Zgodovinska črtica).
Če prav je Rudolfovo dan danes poglavitno dolenjsko mesto, vendar nema tako stare zgodovine, kakor nekatera druga dolenjska mesteca in cel6 trgi. N. pr. blizo Krškega je bilo keltsko in rimsko mesto. Nevioduntim; kder stoji trebanjski trg, bila je v rlmljanskej dobi večja keltska naselbina. Tudi Kostanjevica in Metlika imate starejšo zgodovino. Ipak je zgodovina Rudolfovega mesta važna in zanimiva.
To mesto je bil ustanovil avstrijski vojvoda Rudolf IV., imenovan utemeljitelj, 7. aprila 1365. Tukaj je stal uže I. 1081 stolp, turn (gradiček). lastnina za-tifikega samostana in zapisniki tega starega samostana imenujejo 1. 1331 na tem mestu kraj «Mark-statt«, slovenski mejno mesto ali pa »Marktstattu — tržišče. (Verjetniše je »Markstait« — to je mesto ▼ •marki- — »slovenskej markih). Po Rudolfu ustanovljeno mesto je dobilo mnogo pravic, n. pr. lastno občinsko gospodarstvo, sodstvo v okrožju treh ur, pravico svobodnega trževanja in obrtnije, lastni dac, mitnino, ribštvo, pašo — in sedež ter glas v deželnem zboru. Cerkev sv. Miklavža je bila bržkone v dobi ustanovitve mesta sezidana.
Kraj, kder se zdaj razprostira prijazno mestice, zval se je pri »sv. Antonu v gozdu«; tu je stala namreč cerkev sv. Antona puščavnika. V 17. stoletji jej je bila pa kapelica sv. Florijana prizidana, in zato se je zvala potem cerkev sv. Florijana. Za časa Fran-cobov so jo pa zaprli in sol v njej shranjevali; pozneje je bila pa dekliška šola v tem poslopji, a zdaj sojo podrli, da se nova Šola sezida. — Rudolfovo je imelo to ime do 1. 1785, potem so ga pa|uradno imenovali »Novomeato« do 1. 1865, ko je ob priliki svoje
dohodkov, s tein hoče zvedeti kapitalista, od katerega bo terjala potem davek, ako mu take obresti nesejo najmanj 300 gld. na leto. Sploh namerava ta postava, da potegne v krog davkoplačevalcev vse tiste ljudi, ki so živeli Gd samih obresti in niso k ljubu velikih dohodkov dosedaj plačevali nobenega neposrednega davka. Taki ljudje pač laže plačujejo, nego pa kmet in obrtnik; le ta nevarnost bo, da bodo ti ljudje potem terjali za toliko više obresti posebno tam, kder ni intabulacije, to je od rokodelcev; a temu se tudi lehko v okom pride po zadrugah, po malih založnah, katere mora vlada, posebno vsled novih davkovskih postav na vse kriplje pospeševati, kajti v vsakej stvari more biti skoz iz skoz zdravo načelo in tako so tudi te nove postave veriga, ki terja Še mnogo posreJnjih sklepov, da bode veriga popolna in se nikder ne pretrže. Nove davkovske postave imajo v obče Še precej dober namen, nižim stanovom olajšati bremena in zvaliti jih na boljša in trdnejša pleča.
Razen postave o pridobninskem davku, morejo se tudi odobravati vse ti postave, posebno ako jih poslanci še malo predrugačijo; neopravičeno je torej kričanje ustavovernih listov, kateri se posebno za kapitaliste in bogatine boje. pa imajo uboge niže stanove le zato v ustih, da bi jih naščuvali na sedanjo vlado. — A to sredstvo uže dolgo nema več uspeha.
Davki so res visoki, to vsi vemo, a kmet jih je najtežje nosil in vsaka vlada, ki kmeta in rokodelca varuje, je poštena in varna.
Nove postave namerjavajo pa tudi, kakor smo uže pri osohnem dohodninskem davku rekli, zmanj-Sati »deficit«, kar je na vsak način hvalevredno, posebno ako se ta nedostatak, kako** uže rečeno, večinoma zvali na močne rame velikih kapitalistov in ljudi, ki živele ob svojih velikih kipitalih, pa niso v produktivnem zmislu državi prav nič koristni. Zrav-nanje deficita pa pomenja v Avstriji obrat na dobro, kajti državni kredit s tem močno zraste in država bode potem lebko najemala velike svote po nizkih obrestih in teh svot ne rabila več za neproduktivne troške, ampak v povzdigo občnega blagostanja za zidanje novih železnic, reguliranje voda itd., kar vse se je dozdaj v Avstriji še precej pogrešalo, ali se vsaj ni sistematično in pravilno vršilo. Sedanjej vladi in sedanjej večini drž. zbora najreča čast, ako vse to polagoma vresniči, v kar Bog pomozi.
i- !
petstoletnice dobilo zopet staro ime. Ljudstvo pa mu pravi sploh le »me«»to«.
Mesto je bilo uže zgodaj od Turkov nadlegovano. Uže 1. 1431 (ali 1499) je 8000 teh divjakov k Ru-dolfovemu prihrulo. pa bili so tu od kranjskega in koroškega deželnega elavaria pobiti.
Leta 1491 in 1492 so bili zonet Turki pridrli k Novemu mestu, ali ker niso mogli Krke prepluti, pustošili so samo drugod po Dolenjskem, okoli Žužemberku, Ribnice in Kočevja.
Požigali so trge in vasi, rušili bivališča; morili brezoroŽne može in žene, nežne otroke In sivolase starčke so nabadali na kole ob plotih ali pa butali ž njimi ob zldovje.
Dasi tudi je mnogo trpelo mesto pred Turki in v boi i h cesarja Friderika r. grofi celjskimi, ki so I. 1435 mesto napadali in oblegali, vendar se je lepo razvijalo, kajti pospeševal' so njegovo napredovanje vsi nastopniki Rudolfa IV. Ker so meščani napade celjskih grofov hrabro odbijali, dobilo je mesto za to svojo zvestobo in hrabrost pravico, pečatiti uradne listi ne z rudečim pečatom, kar je bilo v onih časih posebno odlikovanje. Cesar Friderik jim je branil privilegij, po katerem se je smel vsikdo kmetov prosto v mestu naseliti, le da se je skrbelo za obdelovanje zapuSčenega zemljišča. Les so smeli meščani h bližnjih cesarskih pozdov (pri Žužemberku in Mehovem) dobivati. Začela se je živahna kupčija na Hrvat ko, In dolenje Oerersko.
Mesto je Imelo uže v 15. stoletji svojo bolnišnico s ko pelo.
Leta 1490 se imenuje v Rudolfovem kaplan »Juri Skrille«.
Z ustanovitvijo kolegijatkapiteljna, t. j. korarstva je meRto precej večjo važnost doseglo. Cesar Friderik IV. (V), je bil 1. 1493 (27. aprila) dovolil Jakobu Auerspereu, župniku v Slcocijanu in davnemu duhovniku Slovenske marke, t. j. (največ) Dolenjskega, župniku v Doberniku, da smeta v Rudolfovem kole-
Politiftni pregled.
Notranje dežele.
V	državnozborskej seji dne 30. januvarja je predložil finančni minister zakonski načrt zastran državne računske obiastnije, minister za deželno bran pa zahteval 100.200 gld. kredita za podporo rodbin v Bosni bivajočih reservistov. — Hallevich je nasvetoval, naj se predrugači red državnega monopola od leta 1881. — Matul je vtemeljeval predlog o ustanovitvi samostojnih obrtnih zbornic in o predrugačbi zakona, po katerem so osnovane trgovinske in obrtne zbornice. Ta predlog se po večurnej debati izroči obrtnemu odseku. — Herbst je interpeliral ministerstvo, ker se je dvema dunajskima časnikoma odtegnola prodajna pravica. Ko je bil Herbst minister, takrat je bila ta pravica mnogo časnikom vzeta in Herbst je to odobraval, a zdaj, to se ve da, zdaj je to velik greh. — Nazadnje je vlada predložila zakonski načrt za-tran deželne brambe.
V	zadnjej seji budgetnega odseka je vprašal dr. Tonkli naučnega ministra zastran izvršitve leta 1880 sklenene resolucije, in ko mu ^e ta odgovoril, da se je po njegovem menenju omenjena resolucijo sklenola le za Kranjsko, predložil je dr. Tonkli to le resolucijo: Vladi se naroča, da se Ima naredba, izdana leta 1880 za vojvodino Kranjsko, zadevajoča uvedenje slovenskega učnega jezika na srednjih šolah za učence slovenske narodnosti, raztegnoti na vse pokrajine, po katerih bivajo Slovenci, in da se ima to začeti izvrševati uže v šolskem letu 1883-4. — Koroški poslanec vitez Moro se je tej resoluciji upiral i trdil, da slovensko ljudstvo na Koroškem ne zahteva'slovenskega nauka In da dotične prošnje izvirajo le iz celovške čitalnice in tamošnjih učiteljev in duhovnikov!! — Tonklijeva resolucija se je potem sprejela.
V	odseku za podporo po povodnji unesrečenim se je sprejel predlog poročevalca dr. Grafa, naj se dovoli za Tirolsko 6 milijonov gold. podpore, v proračun pa naj se postavijo le 4 milijoni, ker ostala 2 milijona naj se porabita le v največjej sili.
Dunajski občinski svet se vtika v vse stvari, ki ne spadajo v njegovo področje, zato pa se je v zadnjih časih večkrat nesmrtno blamiral in s tem, da vedno kaže neko zaničevanje do nenemških avstrijskih narodov, dunajskemu mestu tudi materijalno zelo škodoval. Zdaj je bila v njem zopet predložena resolucija, naj vlaka zopet dovoli posamezno prodajo časnikov »Neues Wiener Taghlatt« in »Constitutionelle
gij (družbo) kanonikov (korarjev) s proStom ustanoviti in k temu cerkve sv. Rupreta, sv. Skocijanu, na Mirnej peči, sv. Martina na Ponikvi in sv. Miklavža v Rudolfovem pridružiti. Prvi proŠt se je pa Še le 1. 1496 izvolil.
Turki so Rudolfovo — kakor smo uže omenjali — mnogokrat nadlegovali, n. pr. 1. 1528; lo leto se štejejo 4 turški napadi, štirikrat jih je bil spodil in nabil oskrbnik mehovskega grada, Ivan Piichler, ki je bil 16 Turkov in 26 konj ukončal. L. 1547 so pri-lomastili Turki dvakrat pred mesto, morili, požigali in pustošili po okolici. Zadnjič je bil Turčin pred mestom 1. 1563. Herhart Turjaški se je tu turŠkej vojski nasproti postavil ter jo zapodil proti Kostanjevici, kder je bila popolnem pokončana.
Protestantovska vera, aa katero razši rje vanje sta se na Kranjskem poleg deželnih stanov največ Truber in Dalmatin trudila, dopadala se je tudi prav kmalo Novomeščanom. Došlo je v tem verskem prepiru cel6 do velike razprtije, pri katerej je bilo ljudstvo katoliškega duhovna, očeta Janeza, ubilo (1548) (Glej Di-mitz — Geschicbte Krains, 2. Th.) Rudolfovljani so imeli uže 1.1567 svoje lutrovske pridigarje. Iz Metlike je k njim došel jako goreč mož z imenom Vlahovič, iz Krškega pa Weyxler. Ali uže v prihodnjem letu (156^) je došlo povelje, naj se odpravita iz mesta. Ali Vlahovič je vendar tu ostal in tudi tukaj 1. 1581 umrl. Vlahovič je pridigoval v hiši pl. Scheuer-ja, ker mu kapitelj ni hotel cerkve prepustiti,
Da se je mogla luteranska vera tako ukoreniniti, temu se ni čuditi, kajti katoliški duhovniki niso dajali najlepšega izgleda ljudstvu. Ko je 1. 1593 papežev poslanec stanje katoliških cerkva In samostanov na Kranjskem pregledoval, naletel je na nerede tudi v Rudolfovem, o katerem priporeduje, da je našel tu lepo cerkev s kapiteljnoin, ki pa je bil brei pravil ali reda. Torej mu je on taka pravila dal. Minoritov, ki so bili takrat v R., malo je našel, ali še ti so ljudstvo le pohujševali.	(Dalje prib.)
EDINOST.
Vor&ladtzeitiing«, katerima je bila zarad neznosnega ščuvanja ta pravica odrzeta. — Čnje se, da to stvar levičarji tudi v državnem zboru sprožijo. Takrat ko so se zatirali časniki njim nasprotne stranke, pa ti ljudje niso imeli jezika. — Ju, Bautr, das ist was Anderee.
Vnanje dežele.
Srbska in turika vlada »te prišli navskriž zastran zemljiškega posestva na Srbskem bivajočih Turkov. Ko so na Srbskem še Turki gospodarili, morali so Srbi turškim agam tlako delati; to krivico je srbska vlada po zakonu odpravila ter age odškodovala; vendar ti niso zadovoljni ter se pritožujejo pri turSkej vladi, katera jih rada posluša in vsled tega na Srbijo pritiska.
Ruski minister zunanjih zadev Giers je dospel zopet v Peterburg, kder je ruski car sprejel.
Ruski minister zunanjih zadev Giers je poslal okrožnico poslancem na zunanjih dvorih, v katerej izreka, da se je vspešno dogovarjal z Bismarkom, Kalnoky-jem in Mancinijern in da razgovor zadeva ohranitev miru.
Nemški časniki trde. da se nemi ki cesar in papež porazumeta o zadevah katoliške cerkve na Nemškem.
Na Francoskem je zmešnjava velika in sv6t je drag; republikanska stranka v državnem zboru, če prav v večini, ne more delati, kakor bi hotela, zavezane so jej roke, ker vojska in tudi ljudstvo ne o iobrava njenega počenjanja; ministerski načelnik je zarad truda-polnega dela in nočnega čuvan ja M. januvarja omedlel. K prejeta je bila postava glede izobčenja princov ne-kedaj vladajočih družin.
Francosko ministerstvo je dopolnjeno s tem. da je bil imenovan general Thibaudin za vojnega ministra.
Preiskava zoper Napoleona je končana. Sodnija naznani sodbo te dni. V lastnik tiskarne, v katerej se je tiskal Napoleonov manifest, bil je obsojen, da mora plačati 400 frankov globe.
Irska deželna liga, ki provzročuje angleškej vladi toliko posla in preglavice, prevredila se je tako, da se je razširila na vse angleško kraljestvo. Na mesto irske lige, stopi velikobritanska deželna liga, ki potegne v svoje gibanje Angleško, Škotsko in Irsko; nje glavni sedež ne bo več v Dublinu, ampak v Londonu.
Dopisi.
las gorenje Istre, dne 27. januvarja.
(O iolskih zamudah). Sedaj ko narava počiva pod belo sneženo odejo, ko zunaj burja tuli, ali pa mrzli sever brije, sedaj ko otroci ne morejo, vsaj oddaljeni ne, šole obiskovati — sedaj ima učitelj — v šoli skoro sam — čas premišljevati, koliko je v tem šolskem letu 7. otroci napredoval, koliko jih je naučil.
Tudi jaz, ko tičim pri skoro mrzlej peči, v katerej surova drva godejo in čvrče, ker so pred par dnevi še rastla, — premišljujem o svojem poklicu, vzamem v roke šolski zapisnik, ter pregledujem pridno obiskovanje — bolje, marljivo izostajanje iz šole. Ubogi zapisnik, ves je pomazan, ves je popisan samih številk — šolskih zamud 1
VB.....ški šoli v M.....ški občini je 93 vsakdanjo šolo obiskujočih otrok: v tem šolskem letu pa se je 93 dni podučevalo. Spodej stoječi izkaz naj jasnejše povć, kako pridno se je šola obiskovala.
30 otrok je zamudilo do 5 šolskih dnij;
9 » » » od 5 do 10 » »>
4 » » » »40 » 20 i »
14	» » » « 20 . 30 » »
9 » » » » 30 » 40 • »
15	» » • a » 40 » 50 » »
1 » » » »55	» »
1 » » » m 71	» »
Da je lepo število tudi taci h otrok, ki pri 7 do 10 letih še nikedar šole od znotraj videlo ni, katerih imena samo paradiajo v Šolskih zapisnikih, če tudi so uže večkrat itneli čast biti zapisanim v kazalih šolskih zamud, vsakdo mi bode verjel pri takošnjih okoliščinah.
Tedaj le 30 otrok od 93, še tretjina ne, obiskuje Solo redno, le oni bi mogli uspešno napredovati, ostali 2/3 pa ne samo, da se sami mnogo ne nauč6, marveč zavirajo poduk, da tudi ostali ne morejo povoljno napredovati.
Marsikedo bode oporekal, da to se godi le radi zime, da bodo v ostalih letnih časih roditelji otroke pridno v Šolo pošiljali. Temu pa inoram odgovoriti, da po zimi mraz, v drugih letnih časih pa opravila in nemarnost zavirajo šolski napredek, kajti zamude v septembru, ko smo imeli najlepše vreme, bile so prav tolike, kakor so zdaj, izvzemši par oddaljenih in majhnih otrok, kateri tedaj res v šolo hoditi na morejo, mej tem ko jo v lepem vremenu pridno obiskujejo. — Ker so posebno ob ugodnem vremenu vse zamude — razen bolezni — neopravičene, zato bi kedo mislil, da so nemarni roditelji bili kaj kaznovani, ali vsaj opominjani od krajnega šolskega sveta, kajti učitelji pošiljajo vsacega polu meseca kazalo šolskih zamud. — Kaj šel
Ali kaj pomagajo vsa .kazala«, ako leže po občinskih pisarnah pri krajnem šolskem svetu toliko časa. da mogoče uže hrošči muzejniki vanje jajčeca z a k-žejo. da se jih potem izlegle ličinke lotijo, prodno kraji, šolsk. svetu na um pride, sklicati sejo ter poklicati nemarne roditelje na odgovor.
Poklicani roditelji se ne spominjajo več mesecev nazaj, kedaj in zakaj je otrok vsakokrat šolo zamudil, zato se izgovarjajo z boleznijo in drugimi lažnji-▼imi uzroki, dobri so oni, koji jim najprej na jezik pridejo. Ali jim pa krajni šolski svet veruje, ali sprejme uzroke kot opravičene ali neopravičene? - Ako stori prvo, potem podira ono, kar učitelj v Šoli zidal Krajni šolski svet ne vć soditi pravo o veljavnosti in resničnosti uzrokov, ker v istrskih Šolskih svetih — namreč krajnih — sedi samo jeden učitelj kot zastopnik vseh, vse občine. — O tem drugikrat.
Ako se nernarnežem predlaga kazen. katera mora velika biti v primeri neopravičenih zamud, katerih se v več mesecih tudi mnogo nabere, — pošlje se stvar c. kr. okr. Šol. svetu, kateri mogoče reši svojo nalogo koj, da potrdi kazen, ter pošlje vae zopet kraj. Šol. iVetu, da kazen iztirja. Zdaj je pa zopet vse t občlnskej pisarni v stan In živež muzejnikom in dragim žiralicam in to koliko časa! Zupan, kot predsednik kraj. šolskega sveta noče kazni iztirjati, rekoč, da se bode ljudstvo hudovalo ter mu škodovalo na razne načine.
Temu pretrjujem, kajti mnogo kazni se nabere najedenkrat, ker so nemarneži polu ali vsega leta in cele velike obči ne bili na jedenkrat kaznovani. Kedo je uzrok kaznim? Prvič roditelji in drugič kraj. Šol. svet. ker je toliko časa čakal, da je postal meh polen.
Takov kraj. šol. avet je t največjo škodo, največja ovira šolskemu napredku, na škodo nemarnim roditeljem, ker s kaznijo toliko odlaga, da seje mno^o nabere, da postane preobčutljiva; s takim dejanjem napravlja tudi srednje nemarne roditelje v velike ne-marneže i. t. d.
Kedo hoče vsega naštevati, kar izvira iz zanemarjanja dolžnosti svojega poklical Ako bi krajni šolski svet od šolskih vodstev naznanjene nemarne roditelje koj k seji poklical, kar po postavi mora vsaj vsak mesec storiti, ter bi prvič roditelje podučil, da si sami sebi, še več pa svojim otrokom škodujejo, ako zanemarjajo svete dolžnosti do svojih otrok, ako bi roditelje posvaril, bil bi gotovo mnogo večji vspeb, nego ako vsako leto jedenkrat obteži roditelje z globo, katero teško plačajo. Le ako bi s varjenje ničema ne pomagalo, naj bi se drugič kaznovali z majhno kaznijo. Tako bi gotovo pomoglo, da bi roditelji pričeli vestno izpolnjevati dolžnosti kot taki.
Le tako ravnanje bi koristilo nedolžnim otrokom nemarnih roditeljev, drugače pa se pri sedanjem ravnanji veliko Škoduje, a koristi malo, kajti ono leto, katero so posredno po kraj. šol. svetu izgubili, ono se gotovo nikedar ne povrne, kazen pomore k večjemu še le drugo leto. Krajni Šolski svet: »Čas je zlato!«
Koncem prašam samo to: Ali je krajni Šolski svet absolutistična najvišja šolska oblast? ali si. c. k. okr. šol. svet na Volovskem ne nadzoruje delovanja kraj. Šol. svetov, ali jih ne sili k točnemu izpolnjevanju dolžnosti? In si. deželni Šolski svet? 1
Skalni kov.
Iz goriške okolice, dne 30. januvarja.
Na novega leta dan je Č. g. vikar v Biljah, ki je dušni pastir tudi za Bukovico, pri velikej maši ob 10. uri oznanil število rojenih, umrlih itd. v Biljah, Bukovici in Orehovljah v 1. 1882. Povedal je tudi, koliko ima vsaka teh vasi duš: Bilje 925, Bukovica 631, Orehovlje 335. Na podlagi tega oznanila sem iaz pisal, da broji Bukovica blizo 700 duš, kateri »blizo« dopušča tudi manjo Število; 50 več ali manj se pri enacih številkah ni Štelo in se ne šteje v smrtni greh. Ali g. dop. »izpod Krasa — Renče« se oh tej Številki spotika na podlagi zadnje ljudske štetke, po katerej broji Bukovica le 497 duš. Jaz rad priznavam to številko od Bukovice po katastru, toda Bukovica kot podružnica biljskemu vikarijatu, t. j. glede dušnega pastirstva broji po štetvi konec proš. 1.: 631. Gosp. vikar v Biljah bi si teško dal katero od teh duš odvzeti, razen da mu jo smrt ugrabi. Da pa Bukovica kot podružnica toliko broji, treba vedeti, da pripada k njej tudi 16 hiš izpod katastralne občine Šempetrske in 1 izpod one gorenje Vrtojbe, katerih hiš otroci so všolani z drugimi Bukovškirni na isti kraj in bodo potem, ako Bukovica dobi šolo, naravno tudi le semicaj všolani. Bukovica glede pastirstva in šole je ena in ima 631 duš. G. dop. je te hiše kar prezrl; zakaj pa, tega ni teško uganoti.
Ako sem rekel, da je v vsakem kotiču na Goriškem nastavljen učitelj ali učiteljica, tega ni jaz i noben drug ne vzame v strogem pomenu besede, ampak si bode potem mislil, da se gotovo uže po majhnih vaseh nastavljajo učitelji, kar je tudi istina. Ako niso še povsod, potrpimo! načrt je. Tako so n. pr. dobile v novejšem času Skrilje, majhna vas, svojo redno šolo. Čemu pa ne Bukovica, saj ni manja od Skrilj in glede všolanja ni tu ni tam velike razlike? Ne dvomim, enacih primerov bi se dalo mnogo navesti.
Ako sem dalje rekel, da ima Bukovica pripraven kraj za šolo v svojem središču, to pač tudi nisem hotel in tudi ni treba matematično natanko vzeti; vendar mislim, da vsak Bukovec ima ta kraj za »quasi — središče« te vasi. G. dop. pa bi rad z metrom tako premeril, da bi k malu Renče postale središče Bukovici.
Dalje nikakor nisem trdil v svojem dopisu, da g. nadz. V. odločuje ima-li biti kde šola ali ne, pač pa sem rekel, da se zanjo ni »potegnol« (glej »Ed.« št. 4.), kajti mora vedeti tudi g. dop., da g. nadz. V., komur so razmere ene in druge vasi mej udi okr. šol. sveta, tudi pomnoženega, edino najbolj znane, ima zelo upliven glas pri enacih odločbah. Druzega nisem rekel.
G. dop. je tudi pozvedel in sicer iz zanesljivega vira — žurnal Renške šole — da povodenj malokrat zabranuje Bukovškiin otrokom pot do šole. Je-li ta vir popolno zanesljiv, dvomim; v tem obziru so meni bolj zanesljivi Bukovci, ki vidijo pred nosom, kdaj in koliko časa je pot v R. ali na V. poplavljena. Navajam, da prav iz tega uzroka pripada Bukovica glede pastirstva k Biljem, drugače bi bila uže davno oddana Renčem. Torej nekaj resnice mora biti vendar na tem in morda več, nego g. dop. trdi.
Ko spominja g. <iop. tudi Bukovskega blata, hoče se malo ponorčevati, pa s takim »witzom« ne opravi mnogo. Tudi Bilje ima veliko opekarnic in peče blato nad 100 let, pa ne cestnega. Tako menim, da tudi grof D. v Bukovci noče imeti s cestnim blatom posla. To blato ostane, če ga g. dop. ne spravi v porabo. Za to podjetje pa mu bodo Bukovci in vsak potnik iz srca hvaležni.
Osobito zanimiv je g. dopisnika zaključek: »Bu-
kovci naj bodo zadozoljni, dokler uživajo brezplačno v cerkvi, občini it I. z drugimi (Renčaui) enake pravice«. Jaz menim, ako pridejo v cerkev v Renče, da Boga ne odnesejo iz nje, tudi ne katerega svetnika z altarja ali kaj druzega. Ako so pri maši, ako slišijo tudi nekaj božje beseie, zato tudi nekoliko od-školujejo Renčane z miloščino, nekoliko tudi z be-runjo. ki se daje organistu in tudi cerkveniku. Tedaj ne »brezplačno, saj Bukovica spada pol županijo Vrtojbo. Morda ker hodijo čez renški most (?) morda ker hodijo po renških ulicah, morda ker hodijo tja kupavat jedilnih reči, morda ker obiskujejo tudi tamkajšnje krčme? Ali valjda jim niti v proda-junicah, niti v krčmah ničesa ne daj6 brezplačno ampak le za gotovi denar.
Naj bo konec te pravde; omenjam le še, da jajce, če tudi se v njem vdobi dlaka, ostane še vedno jaice pravo jajce.
Is kobarldske okolice 30. januvarja.
Bilo je v nedeljo 21. jao., ko se napotim proti Kobaridu, vedoč, da bode tam oni večer uže nekaj dni poprej z vabili na oglih naznanjena beseda. Radoveden sem bil, kaj in kako nam vrii kobaridskl slavčki in diletantje pokažejo svoje dobro znane moči. Vem sicer, da znajo sroje naloge, — a ta večer je bil izvenreden. Uže sama, lepo odičena dvorana, kder se je vršila beseda, veselila je moje oko. Saj pravim, ako je le volja, narediti se da mnogo. Navado imamo, da vse preveč hvalimo, a tukaj je hvala opravičena! No, jaz, vesten opazovalec, moram reči, da so pri tej besedi kobaridsjti pevci znova pokazali, da so res »pravi pevci«. Štiri nove pesnice, dva moška zbora, en čveterospev in mešani zbor, — to je bilo kaj lepega. Ne vem, koga bi bolj pohvalil, — donelo je po dvorani, da mi še sedaj odmeva ona sladka harmonija. Posebno čveterospev: »Večerna«, ganol me je z svojim piano in forte. Za namet so nam dodali pevci mej igrama Še — šaljivo »kineško«. Ne pravim zastonj »šaljivo«! Ko se oder odpre, glej jih Kinežev, belo oblečenih z rudečimi kapami; smeh in rokoplosk ni mogel pojenjati. Saj so »kapelmajstrove« brke Se zmiraj lep smeh I — Igri: »Stempihar« in »Kolači«, to je bilo zelo izvrstno. Igralci kobaridski, posebno kar je starih, ti so uže od nekdaj znani kot dobri; a tudi o novih močeh moram le pohvalno govoriti. »Matiče« je vzbudil mnogo smeha, a tudi drugi so, kakor je vseh sodba, dobro izvršili svoje naloge. — Veselj e me je navdajalo, ko sem obračal svoj pogled popolnej dvorani zbranega ljudstva. Da, bilo je mnogo kmečkega občinstva — pa žalibog! — ne Kobaridcev, ampak okoličanov. Čudil sem se, zakaj se ne vdele-žujejo domačini čitalničnih veselic. Spoznal sem, da je resnica, kar nam je povedal v svojem govoru g. predsednik, — da imajo namreč nekateri besedo in besede — pri litru. Molčal sem, saj ne vedo, kaj delajo! Po besedi je bil še ples, in mladina se je vrtela še do ranega jutra. Jaz pa kličem: Le tako dalje Ko-baridci l
Dne 28. jan. so priredili tukajšnji veterani plesni venček, kojega se je vdeležilo tudi mnogo druzega občinstva. Obečalo se nam je uže preje nekaj posebnega, — in res, ne lažem ako rečem, da ni bilo v Kobaridu še nikedar enacega plesa! Pripravljalo se je vse, uže dolgo poprej in to tembolj, ker nam je oni dan sviral izvrstni orkester iz »Čedada« (Gividale). Take godbe nismo še imeli, In tudi ne vem, kedaj jo bomo zopet čuli. Na5i veterani so storili vse, da je bil le ples sijajen. Ne vera, bi li hvalil odičenje ali godbo, veliko navdušenost in veselje ali — naš ženski svet, koji se je oni večer pokazal v vsej svojej sijaj-nosti. Kakih 60 parov, — uj! to je za Kobarid lepo število. Spominjali se bodemo še dolgo tega večera, — Bog daj nam Se kedaj enacega! To se ve, da naB je tu pa tam razveselil tudi mešani zbor, kar nas je Še bolj budilo in vezalo v veseljii
Drugi dan, 29. jan. je bila volitev kobaridskega župana. Bil je jednoglasno izvoljen prejšnji župan, g. Medved. Znan je kot dober, naroden mož, zato pa ga vse ljubi in čisla ter smo vsi prepričani, da bo Še v prihodnje tako skrbel za blagostanje občanov, kakor doslej, vsi mu hvaležnim srcem kličemo: Bog naj ga živi še mnogo leti
Iz Prem« 17. januvarja.
Nismo mislili stvari, katera se v našej občini u2e kaki dve leti plete, podati javnosti, ali ker to javno poštenje tirja, da laž čez mejo ne prekorači, prisiljeni smo stvar izročiti javnosti. Nahajajo se v našej občini trije možiclji. katere ljudstvo uže splošno »doktorje« imenuje. Ti trije »doktorji«, katerih imena za danes še zamolčimo, in hočemo le njihove značaje nekoliko osvetliti po poklicu so: prvi bivajoči v Potoku pod Premom, je bivši strojar in usnjar brez postavnega dovoljenja (patenta); drugi je čevljar in zem-IjišČni posestnik; tretji je bivši flnancar, sedaj posestnik kuče in zidarski pačuh — poslednja dva prebivata na Premu.
Ti trije »doktorji«, izmej katerih poslednji niti čitati, niti pisati ne zna, spravili so se pred dvema letoma na tukajšnje županstvo s tožbo na deželni odbor, češ, da |im ono nepostavne davke naklada. Ker se sami oni trije, čeprav so »doktorji«, niso upali dosti opraviti, napeljali so nekaj manjših posestnikov, da so jim pri tožbi na pomoč prihiteli.
Ker pa še vsa ta na silo skupaj zbobnana armada ni dosta zdala, privzeli so Še nekoliko vojakov iz Bl-tinje, ter s pomočjo teh »frajbilharjev« s pritožbo udarili na nasprotnika — premsko županstvo. — Kaj pa je bilo uzrok, da so lastni podložniki in še drugi najeti napovedali lastnemu občinskemu poglavarstvu vojno? Poslušajte: Zuano je vsem ljudem, da nikdo neče kake službe zastonj opravljati, ampak terja plačilo za storjeno delo. Šola in druge občinske ter farne naprave potrebujejo tudi novcev za vzdrževanje, vsled česar je županstvo po vsakoletnem računu in proračunu dotčne vzdrievanjske doneske nakladalo.
EDINOST.
Ti doneski so pa ti le: prvi donesek za popla-čanje davkov od čeljske gmajne, kateri se zaradi enakih užitninskih pravic od dotičnih upravičenih posestnikov tudi po enakej meri terja, namreč po 28 kr. od vsake hišne štev. Drugi donesek je za poplačanje davkov od premske gmajne, kateri se terjajo po ve-likosti zemljišč, po katerej meri se tudi uživa. Tretji donesek je za poljskega čuvaja, ob enem občinskega slugo, kateri se tudi po razmeri zemljišč plačuje. Sed;ij si nataknite naočnike na nos, vi »doktorji« ter poglejte § 71 občinskega reda, ali se ne strinja vse to z njim? Dalje: Četrti donesek so bili neki špitalski trošiti v znesku 28 gld., kateri so se, ne trdimo, da po razmeri davka, izterjevali, ampak po zemljiščih, vsled česar je bil poslednji »doktor« Še na dobičku, ker ga vsled posestva same kuče najmanjše plačilo v tej zadevi zadelo ni. Peti donesek je plačilo za or-ganista na vsako hišno štev. 45 kr. in šesti donesek za šolske potrebščine v znesku 63 kr, na vsako hišno Številko.
Naši »doktorji« se vzlasti nad poslednjima dvema doneskoma izpotikajo, ter v svojej »doktorskej« abot-nosti trde, da se imajo enaki doneski izterjevati po razmeri davkov. Tudi razlagajo dotične §§ še celo po javnih krajih, na priliko: v štacuni pri Klobučarju, ter v posmeh pametnim ljudem nosijo svojo neumnost očitno na prodaj.
Ker ste gospodje »doktorji« tako silno »študirani« na občinske §§, kam ste pa § 75 in § 85 deli, da ju nečete razlagati? Kaže se, da nemajo v tej zadevi niti zadostne učenosti, niti prakse, sicer bi vedeli, da v § 75. se bere tako le: »Prikladov k pravim davkom in vseh drugih občinskih nakladov ne plačujejo :
2.	Dušni pastirji in javni učitelji od kongrue.
3.	Ljudje, ki v občini ne prebivajo, od tistih prihodkov, katerih ne ulečejo ne od nepremičnega posestva ne od obrta v občini«.
Umejete sedaj to, gg. »doktorji«? Najbrže ne, sicer ne bi vedno gonili abotnosti na dan, da vi drugi e bodete toliko plačevali, kot plačuje g. Valenčič, pilar ali Dekleva na Turni, ampak ako bi stvar razumeli, stisnoli bi svoje »doktorske« glave mej pleča, ter ne prodajali tako očitno svoje »doktorske« nevednosti. Svetujemo vam tedaj, da v § 75, 3. točko še enkrat prav pazno preberite, in več nego zabiti ste, ako vam potem ne bode jasno, da imenovani trije posestniki ne bi priklada k pravim davkom niti krajcarja plačali.
Ker ste, kakor zgoraj rečeno, tudi na § 85 pozabili, hočemo vam ga tedaj citirati od besede do besede:
§ 85. »Posebni zakoni ukazujejo, kedo in kako ima skladati in pomagati, kadar se zidajo cerkve, duhovske hiše in učilnice in kader se delajo ceste.
Zalogi, ki so za nekatere posebne potrebe zagotovljeni po kakej starej pravici, ostanejo še za naprej veljavni«.
(Konec prihodnjič.)
Prem, dne 31. januvarja.
V »Slov. Nar.« smo čitali, da je Zagorska občina tržaškemu magistratu poslala neki protest proti prodaji vode Reke. Mi bi temu prav nič ne ugovarjali, ako bi stvar bila na pravem mestu. Gotovo je, da se tržaški magistrat za ta protest Še zmenil ni, kajti jedna sama občina protestirati in kar na svojo roko — tebi nič meni nič — nikakor ne gr6, temuč imajo tukaj govoriti skupno besedo vse dotične občine, ne samo Zagorska, o Čemur bodemo Še o priliki govorili.
Z Notranjskega 27. januvarja.
Velike v vednosti je za vsak časopis, ako ima dobre, zanesljive ter izvedene dopisatelje. Taki časopisi se kaj pridno Čitajo, pazljivo ter z veseljem da se čitateljem ne zeha ali pa od nevolje čelo grbanči. Gaslo vsacega dopisovalca mora biti: pisati resnico, pisati jasno ter razumljivo. Pisatelj ne sme gledati ni na prijatelja ni na sovražnika; osobnosti naj se ne perejo po javnih listih. Tako pa ne ravnajo vsi, česar so dobro prepričani č. čitatelji »Elinosti«, kajti v to so se pričeli od neke strani pošiljati dopisi, kateri, naj si uže bode pod katero koli firmo, kakor »Iz vremske doline«, »Izpod Vremšice«, še prej »Iz Senožeč«, so popolnoma »zeleni«, nezreli, piškavi ali celo gnjili. Kovač teh dopisov, kateremu se je pa uže pero močno skrhalo, prične dopise s kakšno lokalno novico, kar mu pa le služi, tako si vsaj misli, pa se jako vara, za zastor, za kojega se skriva, da potean na mimo gredoče ali na osobe, koje mu ni so po volji, na osobe, koje inu ne dopuščajo, da bi manipuliral v nekaterih rečeh, kakor bi se njemu ljubilo, meče kamenje ali bolj e rečeno: psovke in sumničenje in to jako surovo. Ti dopisi so pa menda samo g. dopisatelju razumljivi, polni so »modroslovskih« izrazov, koje more uineti le oni, koji ima srečo biti podučen od filozofa »Izpod preske«. Mi priprosti Čitatelji, katerih je ogromna veČina, pač ne vemo, kaka zver je to, koja ima »polovico mešanega života», ter se na dvoje kroji, kajti pri volitvi cestnega odbora je bila le »polovica mo-lanega života« navzoča, polovica pa ne. Kaj ne, da je to velika modrost! Teinu vedežu je »prišla« v pričo volitve vest na uho: »da v nekojih narodnih krogih dobro poznana osoba z nemčurji senožeške »Plac-komande« živo koketira«. S tem hoče g. dopisovatelj nekako sumnjo izreči nad omenjeno osebo, češ da obrača plašč po vetru, ter da tega poznata jeklena narodna zavest peša ali rijovi. A v tem se g. dopisovatelj jako vara, kajti ona v »narodnih krogih dobro poznata osoba« je značajna, ni sebična ter se ne da ni srebrom ni zlatom odvrnoti od svojega narodnega prepričanja. Pa tudi vedenje te »osebe«, kar se tiče narodne stvari, morda je našemu narodu več v korist, nego pa ono g. dopisovatelja, »kar nas z nova podučuje«: naj se slepec ne ponuja za kažipota temu, koji ima bistre oči; kajti ako pojde poslednji za prvim, mogoče je, da ne le prvi, nego i poslednji v kakqj koluii podleže.
Na posled prosim g. dopisnika, naj bode v prihodnje bolj jasen ter odkritosrčen v svojih zbadljivih dopisih, ako se pa tega ne upa. naj ne hodi z maslom na glavi na solnce, da se mu ne scedi po obrazu i naj nje opusti dopise, po katerih menda ne bode nibČe Žaloval,
Domače in razne vesti.
Tržaške novosti. Te dni smo imeli deževno vreme, včeraj pa je nastopilo pravo spomladansko vreme, svečnice si pač nismo mogli želeti lepše. — »Gittadino« od 30. t. m. bil je zaplenjen, ker je prinesel vest, daje namestništvo zaukazalo, da morajo odslej Primorski uradi mej soboj občevati le v nemškem jeziku. — Kako se more jeziti list na to, ki je sam ustvaril precedens takim ukazom s tem, da je uže večkrat izrekel, da na Primorskem je uradni jezik edino le italijanski, a slovenščina da tukaj nema nobene pravice. — Kedor drugim krati pravice, koplje sebi jamo, to naj bi si zapomnil »Cittadino«. — Pa še nekaj druzega. — Ali Italija priznava 40000 Slovencem kako narodno pravico? Menimo, da tudi Avstriji ne konvenira 200,000 Italijanom dajati veče pravice, nego Slovanom, kateri so v ogromnej večini v Avstriji. — »Un po* di logica sior Sattadin!« — V Via Media je neka gospodinja žgala kavo. malega 2 letnega dečka pa postavila zraven sebe na ognjišče; otroče se prekucne iz ognjišča na tla in ostalo precej mrtvo. Matere! pri otrokih ni nikoli zadosti paznosti.
Zidar Jožef Benčič iz Trsta padel je 31. jan. s hiše v Via del Lavatojo ter si je razbil čelo, vsled česar so ga precej odnesli v bolnico. — Zidar Miha Kovačič iz Trsta, 19 letni mladeneč, padel je 31. jan. na kanalu v morje, izvlekla ga je policija ter ga odvedla v bolnico, ker ga je močno tresla mrzlica. Pijanost je bila uzrok neprostovoljnej kopelji, ta grda pijanost, katerej je naše ljudstvo žalibože preveč udano. — Vstal je 30. jan. ogenj v nekein večem magazinu v Via Trecantoni; a pompirji so ga precej pogasili.
TržaSka trgovinska ftn obrtniška zbornica in prijateljica malih trgovcev in obrtnikov. V seji 30. januvarja se je prebralo poročilo obrtnega odseka o novem obrtnem zakonu i sklenolo, naj se pošlje prošnja gosposkej zbornici, da ne bi se uvedle obrtne zadruge i ne zahtevala spričala zmožnosti. Odsek se boji slabih nastopkov, posebno za Trst, kder je bila vedno obrtna svoboda. — Po daljšem razgovoru se sklene, naj se gosposka zbornica naprosi, naj nova obrtna postava ne bi veljala za Trst ter se je ta sklep teiegrafično naznanil udoma gosposke zbornice g.g. Reineltu in Ser indiju.
Dr ušivo Progresso je imelo 30. januvarja zbor, v katerem se je mnogo govorilo o propadanju Trsta in valilo to propadanje vladi na ramo. Načelnik tega društva, dr. Vidacovich je posebno poudarjal, da društvo vspešno napreduje, ker je od zadnjega zbora pristopilo okoli 400 novih udov. Govorilo Beje o napeijanju Reke v Trst, in o tem, kako se zacelijo rane, kutet e vseka Trstu odprava svobodne luke. Dr. Consolo je posebno naglašal stare pravice mesta Trsta in izvolil se je odbor 15 udov, ki se ima z druzimi strokovnjaki in odbori posvetovati, kako se odvruo hudi nastopni, ki bodo izvirali iz odprave svobodne luke. Da načelnik v svojem govoru ni pozabil »pa-trem patriae, Rascovicha« i da je pri izreku njegovega imena nastalo silno ploskanje, to se u meje samo ob sebi, če tudi je silno smešno.
TržaSkl korso. V četrtek je imel biti, kakor vsako leto otročji korso; pa je skoro popolnoma izostal, nekoliko zarad slabega vremena, nekoliko pa zarad slabih časov. V nedeljo začne veliki korzo, a najbrže bo letos v nedeljo le srednja stvar v pon-delek utegne pa leto* korso skoro izostati, ker se gospoda ne čuti pri dobrej volji. — Kar bode, to bo vse na pustni vtorek, tako saj moramo soditi iz vseh dosedanjih priprav v ta namen. — Resni so časi, zarad tega ni velicega veselja za javne norčije.
Veliki ples v tržaški čitalnici dne
31. t. m. bil je v resnici briljantan. Mnogo prelepih in najokusneje nališpanih dam, gospodje en pleine parade, toliko civilnega, kolikor vojaškega stanu, to elegantno društvo v prosiormej in krasno odičenej dvorani, potem pa jako fini vojaški orkester: vse to napravilo je na gledalca iz galerije jako prijeten utis. — Četvorko plesalo je navadno blizo 100 parov; — kotiljon pa še več. — Gosp. Kostner razveselil nas je posebno po izvrstnem aranžiranju kotiljona; mnogo smo se smijali originelnim novim figuram; — gotova du so mladi gospodje po kotiljonu izgledali kakor sami visoki diplomatje; a krasen spol bik je skoro zasut 8 prelepimi, svetoznanimi tržaškimi Šopki. Eleganca, dostojnost, pravi srednji ton znači letošnje čitaluiške veselice, h katerim moremo odboru le čestitati.
Veliki ples delahkefa podpornega društva v gledišču »Fenice« bilje nenadno močno obiskan. Gledišče bilo je tako napolnjeno, da je bilo pred poiunočjo cel6 teško plesati. — Prodalo se je nad 900 biljetov in par sto bilo je navzočnih s povabilami. Ples so obiskale tudi odlične osobe, kakor kontread-miral Pauer de Budahegy, fin. svetovalec Lyro, ruski generalni konzul in še več drugih gospodov najboljših stanov. — Vsa vojaška godba godila je kaj izvrstne komade, — po katerih so se našo mladi ljudje kaj veselo sukali skoro do 5 ure zjutraj. — Čistega dohodka je dala veselica čez 200 gld., potem pa so podarovali tudi visoki gospodje, kakor gospod namestnik D*>pretiš gld. 50. — mestni župan g. Baz-zoni gld. 20.—, dr. Schrott gld. 5. — in še drugi gld. 17, vsega skupaj gld. 87.—; penzijski fond društva saČne torej s precej lepo svoto. Društvo se širi in
množi in ima kredit v Trstu, vkljub, temu da je zavidano, posebno ol Sadorogopersopipežev, kateri si pomagajo uže se skrajnimi sredstvi, kakor so to neka anonimna pisma, katerih plitvoglavi sestav-Ijavci so le pomilovanja vredni.
Tržaškega fitokola ples bode denes zvečer v salonu Monte verde. — Nadejati se je velikanske deležitve.
PredKotalStT« tržaške Čitalnice javi, da čitalničarji morejo gledati korso v nedeljo, pon-delek in torek iz oken in velikega škoda čitalnice.
Policijsko. V Via Amalia so nekej šivilji pokrali iz zapite omare za 120 gld. zlatenine. Nek noŽebrusec je prišel po lestvah v stanovanje nekega oddajalca postelj v Via Volto, je pokral v nekej sobi, kder so spale s ženske, kolikor je mogel obleke, potem pa šel v bližnjo sobo, a ko je začel žepe polniti, iznenadil ga je gospodar ter mu preskrbel prosto stanovanje za nekoliko časa. —
Avstrijakl patrljotlzem v Trstu vedno bolj cvete. Društvi »Societa Operaia« in »Fratellanza Artigiana« ste napravili vsak svoj bal, katerih se je imel vsak vdeležiti, kdor je platil vstopnino, le tistim je bil vstop prepovedan, ki nosijo — cesarsko suknjo l! Opazke pač ni treba.
(Jmrl je v Bazovici dr. Perhate, zdravnik 5. okoliškega okraja. Pogreb je bil na svečnico. Rajnki je bil dober narodnjak.
častno priznanje. Tudi občina Lokve imenovala je sežanskega župana, g. R. Mohorčiča častnim občanom ter mu deputacija občinskih mož te dni izročilo dotično diplomo. — Vidi se iz tega, da ima gospod R:ijmund Mohorčič v Sežanskem okraju veliko zaupanje.
^ Deželne doklade za Goriško in Cira-diško za leto 1883 so potrjene, in sicer se bo pobiralo: za zemljiško odvezni zalog 9% od vseh ne-posrednjih davkov; za deželni zalog 12°/, od vseh neposrednjih davkov in 20'/i od vžitninske^a davka od vln;i, mošta in mes&, potem 50 kr. od vsacega hektolitra pive pri točenju na drobno.
»Dolenjeloiraško bralno društvo z oSPDjegasno stražo« napravi 4. t. m. v Fr. Arkovih prostorih veselico s petjem, tombolo in plesom. (Godba: J. Bleyer-jev kvintet). — Začetek točno ob 7. uri. Vstopnina za uda 30 kr., z rodbino 60 kr.;
—	za neuda 50 kr., z rodbino 1 gld. k obilnej vde-ležitvi vabi vlj'tdno.	Odbor.
Poziv I Kar so Nemcem Veit, Alban Stolz i dr. to je nam Slovencem vladika slavnega spomina, rajnki Slomšek — G. župnik LendovŠek je hotel celo skupno izdati vsa dela Slomškova. Toda uže pri 3. knjigi se je moralo to podjetje radi pomanjkanja materijalne podpore ustaviti. — Da bi o mogočili nadaljevanje
—	stavili so si vrli bogoslovci ljubljanski lepo nalogo, da razpečajo do sedaj izdane 3 knjige, namreč: 1) pesni, 2) prilike, povesti 3} životopisi. — Slovenci I Le jednega Slomška imamo 1 — Vabim za prav obilno naročbe ne le č. gg. duhovnike, temuč i vse prijatelje knjige slovenske. — Podpisani je pripravljen vsakemu preskrbeti vse 3 knjige za 1 gld. 90 kr. Tudi vsaka knjiga posebe se da.
Kari Miklaviič, bogoslovec v Gorici.
Nesreče. Tudi na Moldavtkem in Črnem morji je tulil zadnje dni grozen vihar, ki je mnogo nesreč provzročil. Ruski parnik »Niini Novgoroi« se je na poti iz Odese v Carigrad potopil; angleški parnik Cedrix pa pri Varni razbil.
Vrementko prorokovanje. Glasoviti Mathieu De la Drome prerokuje za februvar tako-le vreme: Po vsej Evropi deževje do 7. t. m., sneg v južni Italiji v Švici in na Nemškem; od 9 do 12. t. m. deževje v Belgiji, na Holandskem in v Danimarki, sneg v Ti-rolah in na Češkem, veliki viharji na Oceanu. Od 14. do 22. lepo vreme: — razni vetrovi 15. 18. in 19. t. m. — Ta mesec bode skoro po vsej Evropi slabo vreme od 1. do 7.; še precej lepo od 7. do 22. — Močni vetrovi pa bodo od 22 do 28 t. m. Tako francoski prorok, ki tudi nij nezmotljiv, kajti uže smo prebili 2 prekrasna dneva v februvarju, in nij mogoče si mfsliti lepšega spomladanskega dneva v Trstu kakor denes in tudi včeraj.
čudna oporoka. Nedavno je umrl v Budimpeštu odvetnik Avgust Kan, ter je ogerskej akademiji zapustil 200 celiinov s pristavkom, naj se za ta znesek razpiše nagrada za najboljše rešenje praŠanja, kako bi mogli stanovalci na zemlji občevati z onimi v luni. — Radovedni smo, komu se prizna ta nagrada.
Gospodarske in trgovinske stvari.
KmetiSka pisma.
(Dalje.)
Poglaviti pridelek je pšenica, katera se leto za letom, nrez kake spremembe, na eno in isto mesto seje. Oves in ječmen se pridelujeta le za domačo potrebo na prostoru 1000—1500 akrov. Setev se prične meseca aprila, in poseje se 1*5 »bushel« —90 funtov na akre. Seje se na široko ne v vrste, in vsak akre daje po 20 bvishelov, torej zrno malo manj, od dvajset zrn. Za obdelovanje — oranje in setev — se potrebuje tri tedne, in zahteva 6<00 konj ali mul. Po obdelovanji se rabijo konji in mule 2a košenje pašnikov, katero se do piičetka julija nadaljuje. Žetev se prične pričetkom avgusta, in rabi se za to le 200 Wood-ovih in M* Cormick-ovib žetnih strojev, kateri žito pokosć in v snope povežejo. 2etev traje le 10—12 dni, Vsak stroj ulečejo trije konji, in k vsakemu stroju treba enega koćijaža, in na 12 do 18 strojev pa še enega mašinista na konju, da kaj poprati, ako se na kakem stroji kaj pokvari. Omlati se vsa pšenica z 3q soparnimi mlatilnimi stroji, kateri jo ob enem popolnoma očistijo — oplavejo — ter v vreč« spravijo, ka
K D i N;O S T.
tere tudi vso slamo znesejo na velike kope, v katerih se poznejši sežge. Vsak stroj potrenuje postrežbo 15 mož in 20 konj, kateri snopje dovažujejo. Pšenica se vozi precej od mlatilnic na železnico, kder seje vsak dan 60 vagonov naloži. Žetav in mlate v zahteva vsak dan 1000 ljudi in 1000 konj. Vsak delalec dobi 2 dolarja in vso hrano na dan. Po dovršenej žetvi in ml itvi se odpuste vsi delalci, razen onih, kateri so za oskrbovanje konj potrebni. Na 40 konj pride en oskrbnik z 30 dolarjev mesečne plače. Po zimi se krmijo konji le senom. Dalrympl ima namen, v bodoče tudi praho uvesti, ter to s travo »pahovko« obsejati, da bo z njo konje krmil. Leta 18S2 je pridelal ta mož 600.00J bushel-nov pšenice. Vsak bushel ga je stal 40 centsov pridelalnih troškov, prodal ga je pa za 80 do 90 centsov. Čisti letni dohodek te^a »ubožca« znaša torej 240—300.000 dolarjev =600.000 dolarjev — 750.000 gld. a. v.
Vse, kar smo do z laj o amerikanskem kmetijstvu ozbiljnega ali pa šaljivega navedli, nas mora do dobrega prepričati, da je polna istina, kar .smo uže enkrat rekli, namreč — da so Amerikanci v kmetijstvu — pravi majorji. Vendar se tudi ne da tajiti, da je glavni značaj njih kmetovanja večja množina pridelkov, velika »masa«, ne pa »finost«. Da morejo velike množine pridelvati, imajo pi tudi Amerikanci najugodnejše pogoje, kakor so: 4. neizmerno velika, brez vsega grajenja kaj rodovita, večinoma
Popolnoma ravna, kamenja prosta, prhka zemljišča, . kmetijstvu kaj ugodno podnebje, 3. nizka cena zemljišč, 4. na visokej stopinji razvita kmetijska mehanika, 5. obilna prometna zveza po suhem in po vodi, Edino kar je za amerikanske kmetovalce napačno, to je, da morajo delalce drago plačevati; sicer pa jako razvita mehanika potrebo človeškega dela jako znižuje. Da bi smeli amerikanski kolonisti še dan danes sužnje imeti, no potem bi bila njih kmetijska konkurenca Evropcem še le občutna, kar neiznosna. No pa Bog uze vselej za to skrbi, da drevje do nebes ne doraste.
(Dalje prihodnjič.)
Odprava tržaške svobodne luke je menda blizu. Dotična komisija v ministerstvu pride v kratkem v Trst, da se dogovori z dotičniki in zaukaže potrebne naredbe. Vlada je uŽe sklenola, da se napravijo tako imenovani entrepots in določila daljšo prehodujo dobo; tudi se uže dogovarja z ogersko vlado, da se ob enem na Reki odpravi svobodna luka.
Listnica uredništva. Gosp. A. Š. pri sv A. — Vašega dopisa ne moremo sprejeti, je preosooen i bi Vam na glavo nakopal disciplinarno, morebiti celo sodniško preiskavo. Take reči niso za javnost, ampak spadajo v področje upravnih in sodniških gosposk. —
Tržno poročilo.
Kava — prodaja se po nespremenjenih cenah, i prav tako sladkor, olje, sadje in riž. — Te dni pa je v tem blagu v obče prav malo kupčije. DomaZi pri- I delki, razun masla, še vedno cel6 zanemarjeni, ker i nij izvoza.	|
Petrolje. — Iz Amerike so došla poročila, da se i je tam cena sopet ustavila, kar pa nema na naš trg I nobenega upliva, ker tukaj se to blago prodaja po jako trdnih cenah od ID1/« za velike, gld. 10'/t za male partije.
Žito — gre Še precej od rok in sicer po viših cenah. Pšenica banaška velja uže gld. 11.—, in koruza slabše vrste, hrvatska gld. T/v fina pa gld. 8 do gld. 874. — Les še vedno v slabem obrajtu.
Borano poročilo.
Kurzi so sopet nekoliko poskočili, tendeca je za
še više kurze, bodisi državnih, bodisi mnogih	privatnih papirjev.
DunajMk« borsa
dne 2. /ebruvarja.
Enotni drž. dolg v bankovcih . . 77 gld. 80	kr.
Enotni drž. dolg v srebru .... 78 »	05	»
Zlata renta..........96 »	15	»
5•/, avst. renta........92 »	50	»
Delnice narodne banke..... 832 »	—	»
Kreditne delnice........ 289 »	80	»
London 10 lir sterlin......119 »	65	»
Napoleon........... 9 »	50	»
C. kr. cekini.........5 »	63	»
100 državnih mark.......58 »	50	»
Poslano.
Z ozirom na § 19 tiskovne postave Vam pošiljam ta-le popravek, da ga v prihodnjej številki »Edinosti« objavite:
Nekaj časa sem, in slednjič v štev. 6 »Edinosti« dne jo. januvarja t. 1. neki H. Hutter iz Trsta v nekem ozna-nilu voznikom s Koroškega, Istre in Kranske, ki so vozili v Hrcegovini za podjetje rajncega c. k. htmojstra Abendrotha mej vojno leta 1870 (I), pa dosedaj niso bili popolnoma plačani, priporoča, naj se kakor hitro mogoče pismeno ali ustmeno na Hutterja obrnejo, ki jim more preskrbeti popolno plačilo.
V oddelku »domaČe in razne vesti«, »Edinost« še v posebnoj opazki opozoruje voznike na Hutterjev poziv, ter pristavlja: »Mnogo voznikov je prejelo le kak majhen znesek, dotični mešetarji 90 jih prigovorili k podpisu, da so popolnoma plačani. Ker pa so posredniki mnogo denarja za-se obdriali in ker je znano, kde je ostal denar, zato je mogoče, da naši ubogi ljudje, ki 90 toliko zgubili, zdaj vendar Še večidel zgubljenega denarja zoper dobć.«*)
*) Mi nismo nikoli mislili pod agenti poslancev; na Primorskem pa so bili razni obskurni ljudje, ki so se pogajali z ljudstvom in v Trstu so nekateri ljudje prejeli po Jo gld. za 400 gld. zaslužka. — Gospoda Obrezo imamo mi preveč v čistih, da bi mogli kaj slabega misliti. — Verujemo, da je g. Obreza dosegel, kar je mogel, ker »ultra posse nemo tenetur«. Gosp Obreze prizadevanje smo ob svojem času razglašali ter priznavali njegove zasluge za uboge voznike. — Na Primorskem pa so tudi taki, ki
Leta 1879 '880 sem jaz zastopal okoli 400 voznikov s Kranjskega,^ in se za nje pogajal ne le z rainkim Aben-rothom, temuč tudi z njegovim tajnim pajdašem M. A. Russo in z visokim vojnim ministerstvom, da bi jim njihovega zaslužka rešil, kolikor je bilo največ mogoče. Po dolgem prizadevanji in velikem trudu sem dosegel, da se je za nje izplačalo 20.000 gld , ki so se vestno mej voznike razdelili, kakor pričajo v »Slov. Narodu« o svojem času objavljeni računi.
i Ker sem bil toraj tudi jaz posrednik v Abendrothovej zadevi, in ker »Edinost« v omenjenej opazki vse posrednike brez izjeme natolcuje goljufije, moram to trditev, gledć svoje osebe, zaznamovati za grdo hi, in nesramno obrekovanje .
Po silno sitnih in zamudnih obravnavah, ki sem jih v tej zadevi imel, mi ne gre v glavo, kako si more g. Hutter domišljevati voznikom preskrbeti popolno pIačiIo"Zato si štejem v sveto dolžnost, ubogim voznikom, ki so mi bili dali 1. 1*79 svoje pooblastilo, ter so po mojem prizadevanji dobili žalibog le majhen del povračila, po svojej vesti prav priporočati, naj se od H'itterjevega poziva ne dado premotiti in naj zlasti nikomur nič ne plačajo, pri-čakovaje, da jim bo njih zaslužek iztirjal, ker ni prav nobenega upanja, da bi še kedaj kaj dobili, ker ja Abend-roth v velikej revščini umrl, njegov pajdaš Russo pa faliral.
Ako hoče pa g Hutter po vsej sili iskati zgubljenih denarjev, naj to stori na svojo lastno odgovornost in nevarnost, ker se poškodovani vozniki poleg ozbilne zgube pač ne morejo zabresti v nevarnost še več zgubiti; ako se mu pa posreči kaj najti (?) prepričan sem, da mu naši vozniki prav radi povm6 njegove troške in dobro poplačajo njegov trud.
Na Dunaji, 28. januvarja iS83.
Adolf Obreza.
TRST IN OKOLICA.
Zgodovinska slika.
Spisal Matija Sila (M. Skalovjč.J Ta iz podlistka »Edinosti« ponatisnena knjiga je prav zdaj dovrSena in se dobiva pri upravniStvu za 45, S poštnino vred za 50 sol-dov. Obsega blizu 10 pol. — Vredna je, da si jo omisli vsak rodoljub v Trstu in okolici, pa tudi drugod po Slovenskem. — Koristna in zanimljiva bo posebno uSačaj se mladini, katerej dela čast, Če pozna zgodovino mile očetnjave.
Sff- B ez te varstvene znamke, postavno zavarovane. ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje,
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmattzem, trganje po udih, boletine v Krili ter iiteih, oteklino, otrpnele ude in kite Itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo «cvetu zoper trganje po dr. Mali&u* z zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
^Varstvena znamka).
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hrlpavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 56 kr Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki In siropi.
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjanje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne krogljice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uŽe tisučkrat sijajno osvedočile pri zabadanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenlh udih, skaŽenem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v Škatljah A 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpoiiljava te le jeden zavoj.	20-1
Naročila iz dežele izvrSd se takoj -v lekarni pri „samorogu" Jul. pl. Trnk6czy-ja na mestnem trgu v Ljubljani.
IVAN AMHAUSER
fabrikant vsakovrstnih šopkov in krtač
po najnižjih cenah, odlikovan na tržaSkej razstavi z srebrno medaljo.
V Trstu, Via delle Beccherie Nr. 1392—1.
KAROL LUDVVIG
fabrikant vsakovrstnih šopkov (pinzeljev) in krtaS
v Mariboru — na Štajerskem Tovarna: Alierheiligengasse N 14 — Prodajalnica: Herrengasse N. 1.	12-2
Kedor hoče, dobi cenike. Naročbe na omenjene izdelke prejema g. Amhiuser. Via delle Beccherie N. 1391-1.
niso še prav nič dobili. — V ostalem se nanašamo na g. Obrezi dobro znanega g. H. Kavčič-a, kateri je bil pri Hutter-ju, ter nam javil, da se mu zdi Hutterjev predlog popolnom reelen. On tudi lehko spriča, da tukaj ni nikdo mislil na poslance, ki so v tej zadevi storili, kar so mogli.
Uredn.
LA FILIALE
della
BANCA UNION
TRIESTE oecapa di tutte le operazioni dl Banca e di Cambio valute.
a) Accetta rersamenti in ronto corrente:
Abbuonando 1' interesse annuo
per Banconote
3V Jtcon preavviso di 5 pior
4 » » 1 1 12 > 4 V » » » 1 20 1 4'/»> a sei mesi Raso
per Napoleoni
Tcon preavviao di 30 Bi % » t » » 40 ■>V « » > i 3 3 » » ■ . R
gior.
mesi mesi
n	deilMntaress« aura en Uto le lettere in clreoUuione
52? ,og'°T°l.dl P'e»vvlfl0 d0a> 1 novembre a. c.queileoon 12 giomi <lal 13 giorni * auelle con 24 giorni dal 25 novembra a. o
IN BAKCO GIRO
abbunando II 3*/0 interesse annuo sino qup.lunaae ®omma; prelevazioni sino a fiorini 20.000 a vista verso cheoue; importi maggiori preavviso avanti la Borsa. — Conferma dei versamentl in apposito libretto.
Conteg^la pertutti i versamenti fatti a qual-siasi ora d' ufflcio la valuta del medesimo ginrno,
Asaume pot proprl oorentlsti l tncasso dt Cambtale per Trie ste, Vienna e Budapest, rtlascta loro assegnt per gueste ultime piaize, ed accorda toro la facolta di domiotlUre effetti presso la sua cassa franoo d ogni »pesa por ossi.
b)	S'incarica dell'acquisto e della vendita di effetti pub-blici, valute e divise, nonch6 deli' incasso d'assegni, cambiali e covpons, verso */.% di provigglone.
c)	accorda ai suoi committenti la facolta di depositare effetti di analsiasi specie e ne cura gratis l' incasso dei coupons alla scadenza.	30
La Filiale della Banca Union
(Sezlone Morolj s' incarica deli' acquisto e della vendita di merci in commissione, accorda sovvenzioni ed apre crediti sopra mercanzie ad essa consegnate, oppure polizze di carico o Warrants.
Vozni red železnice za Trst.
0d I. unija 1882 naprej. Od vojfc i 2 Trata.
6.40 zjutraj (brtovlak) (i II III. do Ljubljana od tam naprej I.. II. rured) na Dunaj, zveza z Reko, Puljem, Bruckom, Zagrebom, Beljakom. Celovcem, Bolz&nom.	1 '
V^zjri,rHj.(fc/"W^k) (h IV' "Rv Nabrelino, Videm, Benetke, Milan, Rim 9.06 zjutraj (omnibui-v/ak) v Nnbre«ino, Videm, Benetke. 10.0C zjutraj (patini vlak) (I. II., III.) na Dunaj, zvezaa Pelto. Bruokom
Zaprebom, Karlovem, Siskom. 5.05 požudne^omnibut-viak) (I., n.t m.) v Nabrelino, Videm Benetke,
popoludna (po«n< vlak) na Dunaj, zveza ■ Reko. Peito. Bruokom BeUaknm, Zagrebom, Karlovcem, Siskom, Celovcem, Bolzanotn 8.— zvefler (kurir.*.' vlak) (I., II., III.) na Dunaj, zveza « Peito. Kanilo, Bruokom.
8.15 zveCer (meion «/«V) (I., II, Ul.) v Ljubljano, Polo. Brunk, Beljak, Alo« »•— zvefier (omn<ft««-vIak) v Nabrefino, Videm, Benetke, Milan.
Dolaz v Trst.
MnbUane, Beljaka, Celovca, Pole 7.36 zjutraj |ommbu«.i>tak) ii Milana. Benetk. S.lO jknWr«k< vlak) (I.. II. III.) iz Pefte, Dunaja. 10.S8 (poitni W«k) (I., II., III. iz Dunaja, Reke. Siska, Zagreba, PeRte. 11.26 {<mnihu:vi*k\ iz Rima, Milana Ce*: Nabrelino. 0.31 zveSer (pogini vlak) {I., II., lil.) iz Dunaja, Hrvatskega, Ogrskega. 7.45 zvefier (om«ibu« vlak) i* Kormlna Cez Nabrelino. B.15 zvefier (»rroolak) iz IMlije fiei Nabrelino.
9.51 Bvefier (brtovlaV) (L. II., III.) iz Dunaja, Ljubjjane iveza z Reko. 13.15 v noBi (•mn.W-t>;ak) iz Italije 8ez Nabrelino.
Tlnctura Chinae & Rhei comp. vulgo
Marija pipi želodečoe kapljice
katere napravlja
Oabriel I^ioooli lekar »pri angel ji» v Ljubljani, Dunajska cesta.
To zdravilo napravljeno iz najboljših zelišč, katerih mnoga rastejo v okolici znane romarske cerkve Matere Božje na Brezji na Gorenjskem, ima čudovito moč v sebi
Omenjano zdravilo služi v pomoč, ako kdo nima dobrega želodca, ako ima slabo sapo, ako ga napenja, ako se mu peha in ga vije, proti želodeČnemu prehlajenju, zlatenici, ako se komu hoče vzdigati. ako boli koga glava (če to ne izvira iz želodca), proti zgagi, ako se dela komu kamen in nabira sluz, proti ŽelodeČnemu krču in zanrtju, ako je želodec pokvarjen z jedjo in piiačo, proti glistam, proti boleznim na vranici, jetrih in proti zlati žili, in v različnih mrzlicah. Cena I Steklenloe 20 kr.
Francov« steno*, ki jo izdeluje O. Plco »11, lekar »pri angelju« v Ljubljani, na Dunajski ct, je narejena iz rol, je pomagala Že tisočerim ljudeV|i kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, kijih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno in premenjavno mrzlico, zabasa-nje, hemorojide, zlatenico itd., ki so vse nevarne, če se v pravem času ne ozdravijo. 1 steklenica 10 kr.
AntirrtietimoR, pripravil G. Picooll, lekar «pri atigelju* v Ljubljani, na Dunajski cesti. Najboljše zdravilo proti prehlajenji, kostobolji, hromotl delavnih čut-nlc, bolečinam v križi in v prsih, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Cena 1 steklenice 40 kr.
Najbsljie In nsjvpllvnejie pravo norveiko pohuMaljtvs Jetrno oljo proti mramoricl, rhahitisi, plučnicl. kašlju itd., v steklenicah d 60 kr., 10 steklenic 5 gld., z Železnim jodlrjem združeno (posebno vplivno pri malokrvnih in kjer treba člstenje krvi) v steklenicah A t eld.. 10 steklenic 8 gl. Via naročila gredo v lekarno Pleooli «prl Angelu*, Ljubljana, dunajska cesta, velika zaloga najboljših alopatičnih in homeopatičnih zdravil, zdra-vilatvenih posebnosti, rudniuških vod, dišav. (24—17)
Lastnik, druStvo -EDINoST«. — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIC.,
Nova tiskarna pod vodstvom F. HllALA v Trstu.