CENA 90 din - Leto XXXIX - Št. 96 Kranj, torek, 16. decembra 1986 S2IGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ^jasnosti ie še veliko V oi J ^toveniji imamo že predlog resolucije o ^^°iu republike v prihodnjem letu, h koncu rei razprave pri oblikovanju zvezne dan ^e se Umetni sneg pa je zmrznjen in do-. 0 Prepariran, tako da bo proga odli-a- Kranjskogorci so za petek planira-. Veleslalom že odpovedali, vendar še re re5ven°. da te tekme v Kranjski gori snično ne bo. Včeraj zvečer je bil se-"flek organizatorjev tekem za sveto-1 Pokal in zato, ker je povsod po Ev-Drv1 Se^aJ snega dovolj in zna obveljati ^otni program tekem, lahko Kranjca gora spet dobi tudi veleslalom. To J^žno tudi zaradi tega, ker FIS prav radi dobre organizacije zaupa Kranj-j. * gori. Vstopnice za odrasle bodo po in za otroke po 200 dinarjev. Parkiće za osebni avto bo 200, za kombi nuu in za avtobus 2000 dinarjev. Vstop-, lce so že v predprodaji, mogoče pa jih 0 kupiti v soboto na poti v Kranjske |?r° na Jesenicah in v bližini smuči-a- J. K. Merkur kranj Odlična prireditev v Ratečah — Člani Športnega društva Rateče-Planica so v nedeljo odlično organizirali 23. tekmovanje smučarskih tekačev za Rožičev memorial. Tekmovalo je nad 260 smučarskih tekačev vseh starosti. Ni bilo le najboljših, ki so na tekmovanju za svetovni pokal. Čeprav je bila snežna odeja v nedeljo še skopa, na proge in organizacijo tekmovanja ni bilo pripomb. Ratečani so zadovoljni tudi po tekmovalni plati. Njihov mladi tekač Robi Kerštajn je v kategoriji juniorjev najhitreje med vsemi pretekel 15-kilometrsko progo. Več o tekmovanju za Rožičev memorial pišemo na športni strani. (J. K.) — Foto: F. Perdan Kranj — Letos je v kranjski občini darovalo kri več kot 3500 krvodajalcev. že tradicionalni proslavi, s katero vsako leto počastijo krvodajalce, so 86 v Kranju letos spomnili tudi 120-letnice ustanovitve Rdečega križa. Letos je priznanja za več kot 25-krat darovano kri prejelo 33 krvodajalcev, trije — Nežka Jugovic, Janez Mauser in Franc Oven — pa priznanja za več kot 50-krat darovano kri. Proslavo so sklenili z lepim kulturnim programom. — Foto: F. Perdan Gobec v Bohinju, vime v Ljubljani in Škof ji Loki Bohinjska Bistrica, 12. decembra-Bohinj je izjemno občutljivo območje, na katerem se soočajo omejitve Triglavskega narodnega parka Pri varovanju naravne in kulturne dediščine Bohinja in interesi tistih, zagovarjajo napredek za vsako ceno; tu se »spopadata« dva različna n&čina življenja — na eni strani domačinov, na drugi prišlekov, lastnikov počitniških hiš; tu se pojavljajo nasprotja med zgornjo in spodnjo bohinjsko dolino in različni pogledi in reševanje problemov med domačini in Bohinjci ki se vračajo v domači kraj le občasno; tu se lomijo kopja med tradicionalizmom in novostmi... ■ Bohinjci se radi pošalijo, da je Bohinj kot krava, ki je v Bohinju, ttiolze pa v Ljubljani, Škof j i Loki in drugod. Nekaj je, žal, v tem tudi resnice. Bohinj nemreč nima »svoje« gostinsko-turistične delovne organizacije, ki bi prisluženi denar stoodstotno vlagala v krepitev bohinjskega turizma in v razvoj bohinjskih krajev. S turizmom in gostin-stvc m se ukvarjajo temeljne organizacije škofjeloške in ljubljanskih delovnih organizacij, ki ostanek dohodka usmerjajo v skladu s cilji vseh delov podjetja. Ti cilji pa niso vedno skladni z bohinjskimi. Ko je Bohinj odprl vrata prišlekom, ki so si v imenitnem naravnem okolju ob jezeru ali na bohinjskih planinah postavili ali uredili Počitniška bivališča, so na občini govorili domačinom, češ to so izobraženi ljudje, pomagali vam bodo iz težav, pri nadaljnjem razvoju. Bohinjci pravijo, da se to ni povsem uresničilo. Na petkovem pogovoru o Bohinju smo med drugim, slišali, da večina pobud za omejitve v bohinjskem okolju prihaja iz ljubljanske smeri; pa tudi to, da nekateri domačni »rogato in oglato gledajo na vikendaše kot na nadležne planinske žuželke.« »Pomorimo strupene zeli vsak pred svojim pragom in razorno vzajemno, človeško in dostojanstveno sodelovanje,« je ob tem Predlagala Minka Cvetek iz Srednje vasi. In velja ji le pritrditi. C. Zaplotnik Gorenjska banka do leta 1990_ Cilj: pokrite tečajne razlike Kranj, decembra — Zbor Temeljne banke Gorenjske je sprejel srednjeročni program razvoja banke do leta 1990. V njem je dana prednost tistim področjem, ki so bistvena za premagovanje sedanjih gospodarskih težav, za hitrejšo gospodarsko rast in za usposobitev gospodarstva v ostri tekmi s svetovnimi gospodarskimi in tehnološkimi tokovi ter zahtevami. Teh prvin ne kaže ponovno naštevati, saj o njih že dolgo govorimo kot o osnovnem pogoju za postavitev našega gospodarstva na zdrave temelje, začenši pri izvozu, varčevanju z energijo in izkoriščanju surovin, ki jih imamo, kmetijstvu, turizmu, drobnem gospodarstvu, prometu in končno tudi pri spodbujanju varčevanja povsod, tako pri ljudeh kot v delovnih kolektivih. Banka naj postane res banka, opora dobremu gospodarjenju in donosnim naložbam, so poudarili na zbo-~ ru. To ni le želja bančnikov, ampak vseh 386 ustanoviteljev gorenjske banke, ki so podpisali sporazum o ustanovitvi banke na osnovi novega zakona. Za srednjeročni program gorenjske banke pa so pomembne štiri, za Gorenjsko pomembne postavke: banka naj bi namenjala več posojil za ekološko sanacijo industrije, do leta 1990 naj bi pokrili vse tečajne razlike in za to namenjali ves dohodek banke, prednost naj bi imele naložbe, povezane s karavanškim predorom, vsota izvirnega, lastnega denarja banke pa se mora povečati, bodisi na račun varčevanja ljudi ali organizacij. Pogoj za to pa je sodobnejši bančni informacijski in svetovalni sistem in širša mreža poslovalnic. J. Kosnjek stran 7 Korak do uveljavitve Razprave o stališčih centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije o delovanju komunistov in njihovih organizacij v socialistični zvezi delovnega ljudstva se končujejo. Odločitev centralnega komiteja, da gre gradivo v javno razpravo, je pravilna. Predvsem zaradi tega, ker imamo v Jugoslaviji v praktičnem odnosu do naše najmnožičnejše družbenopolitične organizacije različna stališča in ji dajemo različno veljavo, čeprav je vloga te organizacije opredeljena v ustavi in drugih dokumentih, a je največkrat ne spoštujemo. Pritrditi je treba tudi pripombi, ki je bila izrečena na pogovoru v Kranju, ki ga je organiziral medobčinski svet Zveze komunistov za Gorenjsko, češ da je bila razprava premalo široko zastavljena, ter da se vanjo niso vključile vse osnovne organizacije in njeni člani. To bi bil pravi korak do ponovne uveljavitve SZDL in način, kako bi komuniste spomnili, da njihova dolžnost ni delovati le v svoji organizaciji, ampak javno, odprto in argumentirano predvsem v socialistični zvezi. To pa je veliko težje, veliko odgovornejše, vendar nujno, če želi postati zveza komunistov vodilna idejnopolitična sila v socialistični zvezi, ne pa gospodovalna in oblastniška. Takšna je v preteklosti večkrat bila, pretirano združena z državo in oblastjo in kot taka tudi nesposobna in gluha za zaznavanje družbenih teženj in gibanj. Zadnje čase se še posebej zveza komunistov v Sloveniji odpira, se odziva na najrazličnejša družbena gibanja in pojave ter s tem prispeva k svoji demokratizaciji in prenovi, obenem pa tudi k večji demokratizaciji družbe. Pri prizadevanjih za ponovno uveljavitev socialistične zveze ne bi smeli iti v drugo skrajnost: da bi ji obesili prav vse, da bi ji naložili dolžnosti za stvari, ki jih morajo delati drugi. Oceniti moramo, kaj dati pod okrilje krajevnih konferenc SZDL in kaj pod okrilje višjih organov. Ljudje namreč najraje govorijo o stvareh, ki se dogajajo v njihovi bližini, ki so del njihovega vsakdanjika in od katerih je najbolj odvisno njihovo življenje. Le tako bomo najbolje zaznali njihove interese. J. Košnjek Bohinjska Bistrica, 12. decembra — V počastitev dvestoletnice Šolskega pouka v Bohinju in ob dnevu prosvetnih delavcev radovljiške občine so danes pri osnovni šoli v Bohinjski Bistrici odkrili doprsni kip dr. Janeza Mencingerja, delo domačina Albina Polajnarja. Spomenik je odkril upokojeni ravnatelj šole France Fister, o Mencingerju pa je spregovoril dr. Jože Mahnič. Ob tej priložnosti so zaslužnim pedagoškim delavcem in ustanovam v občini podelili Žagarjeve plakete. Prejeli so jih: Janez Ravnik iz osnovne šole Bled, Vzgojno-varstvena organizacija Radovljica, Dora Cesar iz osnovne šole v Srednji vasi, Minka Puc iz osnovne šole Radovljica, Marija Troha iz Vzgojno-varstvene organizacije Radovljica — enota Bled, Marija Potočnik iz lipniške šole in Jože Jelene, predsednik skupščine radovljiške izobraževalne skupnosti v preteklih štirih letih. — C. Zaplotnik ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske mi %% novoletni sejem z mednarodno udeležbo vsak dan od 16. do 17. DEDEK MRAZ ure POPUSTI • KREDITI — velika izbira novoletnih daril — vse za dom in gospodinjstvo kmetijska mehanizacija MIMMIEnGLAS 2. stran NOVICE IN DOGODKI TOREK, 16. DECEMBRA 1986 _*_♦__ — po sloveniji in jugoslaviji Skupnost Alpe Jadran je številčnejša Zagreb, 12. decembra — Problemi, ki se pojavljajo med posameznimi članicami, ne smejo vplivati na razvoj skupnosti Alpe Jadran, v katero se kot aktivni opazovalki vključujeta tudi dve madžarski županiji: Železna Županija in Gyor Soprom. Pred osmimi leti se je začelo sodelovanje alpsko-jadranskega dela Evrope pod imenom Alpe Jadran. Osemletne izkušnje kažejo, da gre v tem primeru za živahno in privlačno sodelovanje, katerega nosilci niso več samo vlade in vladne organizacije, ampak tudi ljudje. Deželam iz Avstrije, Zvezne republike Nemčije, Italije in Jugoslavije se kot aktivni opazovalki pridružujeta tudi dve madžarski občini. To je po eni strani znak, da se tudi ta naša soseda odpira, po drugi strani pa potrditev, da ni pomembno le sodelovanje držav, ampak tudi sodelovanje posameznih njihovih delov. Slednje pa postaja vedno bolj tudi del zunanjih politik vseh držav tega prostora. V Zagrebu je bilo prejšnji teden srečanje članic delovne skupnosti Alpe Jadran. Zadnji dve leti je skupnos+i predsedovala Hrvaška, sedaj pa predsednikovanje prevzema dežela Koroška. Za zagrebško srečanje je značilno, da dežela Furlanija Julijska Krajina incidenta z ribiči v Koprskem zalivu ni vzela kot vzrok za prekinitev sodelovanja v skupnosti, kar so nekateri nasprotniki takšnega regionalnega sodelovanja napovedovali, ampak je predsednik njihove deželne vlade prišel v Zagreb in dejal, da je krepitev sodelovanja nujno, vendar moramo storiti vse, da do takih dogodkov ne bo več prihajalo. Porok za to pa je trden in z obeh strani spoštovan sporazum o ribištvu na Jadranu. Zagrebški sestanek predsednikov v skupnosti sodelujočih vlad je pokazal, da so sedanji okviru sodelovanja že preozki. Na zadnjem sestanku je bil govor o vzpostavitvi letalskih zvez med članicami skupnosti, o trdnejšem znanstvenem in tehniškem sodelovanju, o oblikovanju skupne baze podatkov in o ustanovitvi finančne organizacije za spodbujanje gospodarskega sodelovanja v okviru skupnosti. Veliko skupnega imajo članice tudi pri varovanju okolja, saj se jih večina na tem področju srečuje z enakimi ali vsaj sorodnimi problemi. Nekatere skupne akcije, predvsem pri turizmu, kulturi in prometu, pa že tečejo, pomembno vlogo pri tem pa bo imel predor pod Karavankami in sploh boljša cestna povezava prek Jugoslavije. V okviru skupnosti že deluje šest komisij, dobra pa je tudi ideja, da bi se srečali zunanji ministri v skupnosti sodelujočih držav. J. Košnjek Ob težkih dneh se spomnimo še težjih Goreljek, 13. decembra — Lep dan je bil v soboto na Pokljuki, sončen, topel. Podoben kot takrat, pred 43 leti, ko je dopoldne 15. decembra 1943 v Lov-čevem hotelu po dolgih marših in bojih počival tretji bataljon Prešernove brigade. Le več snega je bilo takrat. Zdaj ga je tako malo, da pri Šport hotelu niso mogli pognati žičnice, tekači na smučeh pa so med ograjami iskali smučine, da so pretegnili ude. Napovedanih smučarskih tekmovanj, kot jih običajno prirede na Pokljuki za ta dan, se ni dalo organizirati. Cela vrsta avtobusov je prišla na slovesnost na Goreljku, iz vseh koncev Gorenjske pa tudi iz Ljubljane. Prišli so nekdanji borci in aktivisti, vojaki, te-ritorialci, šolarji, taborniki, mladina. Za kulturni program so poskrbeli kulturniki iz Bohinjske Bistrice, ženski in moški pevski zbor DPD Svoboda Tomaž Godec in recitatorji osnovne šole dr. Janeza Mencingerja. Slavnostni govornik je bil predsednik skupščine občine Radovljica Bernard Tonejc. Naj nam spomin na tiste najtežje dni naše zgodovine da moči, da bomo premagali težave, ki nas danes peste, je poudaril. Tako težkih dni, kot so jih imeli borci med narodnoosvobodilnim bojem, nam zagotovo ne bo treba imeti. Le pošteno, trdo delo je potrebno, in zavest, da gre za vse nas, da se bomo morali le sami postaviti na noge. Na nikogar ne moremo in ne smemo čakati ... Tudi tokrat je odbor borcev Prešernove brigade razpisal natečaj za najboljši spis o Zmagi mrtvega bataljona. 53 spisov je prišlo iz 14 gorenjskih šol. Žirija je izbrala deset najboljših, nagrajena pa je bila Silva Janškovec z osnovne šole F. S. Finžgarja Lesce, ki je napisala najbolj občuteno pripoved o tragediji na Goreljku. Nekdanji komandant Prešernove brigade Ivan Javor-Igor pa ji je podelil knjižno nagrado. D. Dolenc Usposabljanje in seja občinskega komiteja ZKS Kranj___„ Obravnavali niz vznemirljivih vprašanj GLAS Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konferenci SZDL Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Goianjski glas urejamo in pišemo: Štefan 2argi (glavni urednik in direktor) Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica) Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljica), Lea Mencinger (kultura), Darinka Sedej (Jesenice), Helena Jelovčan (Škof ja taka, kronika), Jože Košnje k (notranja politika, šport), Dušan Humer išport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc 'erdan (fotografija. Časopis je poltednik, izhaja ob torkih in petkih. Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987, računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za II. polletje 1986 je 2.600 din. _ Bled, 13. decembra — Občinski komite ZKS Kranj je minuli petek namenil usposabljanju svojih članov. Medse so povabili dobre sogovornike, ki so spregovorili o najaktualnejših vprašanjih našega družbenopolitičnega in gospodarskega razvoja. Oblika takšnega usposabljanja je dobra in letos so jo uporabili že drugič. Na sobotni seji komiteja pa so obravnavali niz vznemirljivih vprašanj, kot so delovanje komunistov v socialistični zvezi, problemi vzgoje in izobraževanja ter vse pogostejše prekinitve dela. Udeležba na petkovem usposabljanju članov komiteja in predsednikov komisij občinskega komiteja ZKS Kranj je bila dobra, kakor je bil dobro sestavljen tudi program. Medse so povabili sogovornike, ki bi znali odgovoriti na vprašanja, kakršna porajajo sedanje krizne razmere. Najprej je spregovoril Ciril Ribičič, član CK ZKS, ki je predstavil razprave o spremembah ustave SFRJ in volilne zakonodaje. Sledil je pogovor z Dušanom Semoli-čem, izvršnim sekretarjem CK ZKS, ki je spregovoril o spremembah zakona o združenem delu. Petkovo popoldne pa je bilo v pogovoru z Živkom Pregljem namenjeno osvetlitvi osnovnih vprašanj ekonomske politike Jugoslavije in Slovenije v prihodnjem letu, Vojko Ve-nišnik, sekretar komisije CK ZKS za mednarodno sodelovanje, pa je spregovoril o aktualnim razmerah v mednarodnem delavskem gibanju. Člani komiteja so sogovornikom zastavili niz vprašanj, ob vsakem pogovoru se je razvila razprava, ki jo je, žal, nenehno lovil čas, saj bi se sicer bržkone še bolj razmahnila. Najbolje jo odsevajo besede Cirila Ribičiča, ki je po uvodnih besedah odgovoril na številna vprašanja in pri tem dejal, da že po vprašanjih Razmere so neznosne Kovinarju ukrep družbenega varstva Jesenice, 12. decembra — Na seji izvršnega sveta skupščine občine Jesenice so se strinjali s predlaganim sklepom za ukrep družbenega varstva v treh temeljnih organizacijah združenega dela in delovni organizaciji Kovinar Jesenice Izvršni svet skupščine občine Jesenice bo zboru združenega dela skupščine občine posredoval sklep o začasnem ukrepu družbenega varstva v treh temeljnih organizacijah in delovni organizaciji komunalnega podjetja Kovinar na Jese-i.icah. Izvršni svet meni, da so v Kovinarju nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih in da so huje oškodovani družbeni interesi, zaio se odstavijo vsi trije direktorji temeljnih organizacij in začasno omejijo samoupravne pravice delavcev. V Kovinarju je bilo pet prekinitev dela, zadnja novembra letos. Delavci so bili namreč zelo nezadovoljni z osebnimi dohodki. Delovna skupina, ki je pregledala razmere v Kovinarju, je ugotovila, da so nasploh neznosne in da šepa tudi organiziranost in učinkovitost komunalnih služb, ki so pomembne za vso občino. V Kovinarju so v treh temeljnih organizacijah sicer sprejeli nekaj samoupravnih aktov, vendar ne vseh, slabo so delali samoupravni organi in družbenopolitične organizacije. Člani izvršnega sveta so se dolgo odločali, kako naj bi pri Kovinarju najbolje ukrepali, saj imajo v jeseniški občini dokaj slabe izkušnje, denimo, z ukrepom družbenega varstva v hotelu Špik v Gozdu Martuljku. Tedaj v Martuljku prave učinkovitosti ni bilo, če se niso razmere celo slabšale. Tega pa ne želijo še pri Kovinarju, kjer so razmere zares zelo slabe. Razpravljali so o tem, da bi morda veljalo pri Kovinarju razmišljati le o spremembi samoupravne organiziranosti, saj so zdaj v delovni organizaciji trije, po dejavnosti povsem različne temeljne organizacije: tozdKomunalne službe, tozd Nizke gradnje in tozd Kovinska predelava. Ko so končno sprejeli ukrep družbenega varstva, so izhajali iz tega, da brez korenitih sprememb ne bo šlo, še posebej, ker je v Kovinarju že prizadeta družbena lastnina. Končno so pobudo o ukrepu predlagali sami delavci na zboru delavcev in gre zatorej zares za bistvene motnje pri samoupravljanju in poslovanju. Na zboru delavcev so sprejeli odsfop direktorja delovne organizacije, izvršni svet pa bo zboru združenega dela skupščine občine Jesenice obenem s sklepom o ukrepu družbenega varstva v vseh temeljnih in delovni organizaciji Kovinar predlagal imenovanje začasnega kolegijskega organa. D. Sedej lahko sklepa, da dobro spremljajo stvari. Sobotna redna seja občinskega komiteja ZKS Kranj, ki sta se je udeležila tudi Vinko Hafner, član CK ZKJ, in Ivan Torkar, predsednik kranjske občinske skupščine, je bila namenjena obravnavi niza vznemirljivih vprašanj in rečemo 'ahko, da je bilo petkovo usposabljanje odlična priprava na sejo. Dokajšnjo pozornost so namenili problemom vzgoje in izobraževanja, saj so v javni razpravi teze, ki jih je pripravil CK ZKS. Opozorili so, da je v težkih razmerah predvsem srednje šolstvo, saj upada delež družbenega proizvoda, ki ga namenjajo zanj. Seveda niso obšli problemom, ki jih poraja usmerjeno izobraževanje. Vsi, ki jih najbolj zadeva, so nezadovoljni, je dejal Stane Boštjančič, mi pa še kar naprej živimo v prepričanju, da je vse lepo in prav. Navrgel je tudi podatek, da imamo v Sloveniji 50.549 ljudi s pridobljeno izobrazbo na srednji, višji ali visoki ravni, s čimer smo tako rekoč razvrednotili izobraževalni sistem. To je namreč toliko bolj problematično, ker pri marsikom to niso z delom prido- bljene izkušnje, temveč je bil le sprejo za opravljanje določenih del in nalog Brane Račič iz Telematike pa je dej*; da bi vlaganje v znanje moralo posta proizvodni strošek. Dlje so se ustavili tudi pri delovanj1? komunistov v socialistični zvezi, ki w bo fronta ljudi in ne fronta ioruto^' kakor so poudarili. Komunisti bod morali seveda doreči svojo vlogo v s"" cialistični zvezi, saj ne gre zgolj praktična, temveč tudi teoretična vpj* sanja, kajti če bi komunisti v socialist čni zvezi delovali z argumenti in ne 5 pozicije oblasti, se lahko dogodi, da s°" cialistična zveza postane njihova o~/v zicija. Pri obravnavi kranjske resolucije23 prihodnje leto so največ govorili 0 obremenitvah gospodarstva in o Pre° videnih naložbah v družbenih dejavnj stih, vročih besed je bila deležna tu* gradnja plavalnega bazena. Slišali s&c opozorila, da bo gradnja pobrala velik" denarja, seveda pa tudi njegovo vz&' zevanje, zato je treba res dobro pres^ diti, če si ga Kranjčani v teh časih la*1' ko privoščijo. Vroča je bila tudi razprava o prek1' nitvah dela, ki se vse bolj množe, pos? bej ob koncu leta zaradi poračun0* osebnih dohodkov. Izkazalo se je, °a člani komiteja niso povsem enotni v oceni štrajkov. Namenili jim bodo P0" sebno sejo. M. Volčjak Ocena razmer v Sapovem tozdu Gorenjska Tržič Morda bodo zvozili brez izgube Tržič, xl. novembra — Po izsiljenem sestanku konec septembra v Sapove,,, tozdu Gorenjska v Tržiču so poslovni rezultati zdaj takšni, kakršne so* glavnem že takrat napovedovali. S sprejetimi ukrepi se je stanje deloma boljšalo in upajo, da bodo poslovno leto končali brez izgube. Po sestankih konec septembra, ko so ščine je v sredo obravnaval akcijsk' program in se seznanil s sedanjir? razmerami v tozdu. Ocenil je, da je a*" cijski program dober in da so se lakov tozdu kot v delovni organizaciji uspe5' no lotili sanacije razmer. Stanje pa R treba sproti spremljati in po po tref pravočasno ukrepati. Z načinom, kakr šen je bil konec septembra, da so s. razmere začele urejati, pa se niso str1 nJali- M Glede prednakupa mesečnih vozo* nic oziroma tovrstnega dogovora z •d* lovnimi organizacijami in predlagan^ ga dodatnega združevanja sredstev n8 osnovi 0,2 odstotka na osnovi bru*0 osebnih dohodkov pa je izvršni sve menil, da je treba stvar temeljito P1*" učiti. Zato je komite za gospodarstf0 in družbeno planiranje ter občinS*" sindikalni svet zavzel stališče, da tovf stne možnosti najprej preučijo. Za s** nacijo razmer v tozdu je bilo iz sred stev sklada skupnih rezerv že odobrenih 15 milijonov dinarjev posojila 1 nakup novega avtobusa. Posebej pa s v izvršnem svetu podprli ugotovitve 1 akcijskega programa, da je treba zaC^ ti celovito reševati problematiko potn1 škega prometa v Sloveniji. a. Žalaf ustavili delo, in sredi oktobra, ko so na zboru delavcev sprejeli akcijski program sanacije razmer, so se v Sapovem tozdu Gorenjska v Tržiču dogovorili, da se na podlagi ocene osebni dohodki povečajo za 20 odstotkov in za sedemurni efektivni delovni čas. Ukrepi v tozdu, da se z združenim delom dogovarjajo za stalne prevoze in da povečajo osebne prevoze vsaj za 6 odstotkov, za zdaj še ne dajejo rezultatov. Pričakujejo pa, da bodo poslovno leto morda končali brez izgube. Ob tem pa ugotavljajo, da je potniški promet v Sloveniji in poklic voznika slabo vrednoten in zato zaostaja za drugimi panogami. V akcijski program sanacije razmer, ki so ga sprejeli na zboru delavcev sredi oktobra, so takrat zapisali, da bi morali v občini urediti prednakup mesečnih vozovnic in s pogodbenimi prevozi urediti normalno poslovanje. Predlagali so tudi, da je treba promet obravnavati kot dejavnost posebnega družbenega pomena in da bi zato kot dopolnilna sredstva v občini združevali 0,2 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Izvršni svet tržiške občinske skup- Odmev na članek: Dve plati skupščinskega sklepa V članku Dve plati skupščinskega sklepa novinarka Gorenjskega glasa H. Jelovčan navaja, da »se je občinska vlada s polno odgovornostjo za morebitne posledice odločila za izdajo gradbenega dovoljenja Termiki za rekonstrukcijo linije II.« V zvezi s tem je treba obvestiti javnost, da je gradbeno dovoljenje Termiki Ljubljana za rekonstrukcijo linije II v tozdu Termika Škofja Loka z dne 28. 11. 1986 izdano v nasprotju s pozitivno zakonodajo. Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela sta namreč sprejela sklep, da se program ekološke sanacije Termike sprejme s tem, da ga je potrebno dopolniti v vseh elementih, t. j. S(X, prašni delci, ILS in hrup (sklep z dne 2. 7. 1986), ter da je verificirani sanacijski program osnova za vse nadaljnje investicije v Termiki in drugih ozdih na Trati (sklep 1 dne 25. 4. 1984). Sanacijski program na skupščini še ni bil verificiran, pri čemer je treba dodati, da za prekomeren hrup, ki ga povzroča Termika s svojo proizvodnjo, niso izdelani še niti idejni projekti, glede žveplovega dioksida pa dokumentacija, ki jo je Termika predložila izvršnemu svetu, javno izkazuje, da problem tega ni rešljiv, saj predvideva s postavitvijo "ill m visokega dimnika razpršitev tega škodljivega plina na širše območje mesta Škofja Loka Z okolico. Rekonstrukcija linije II. z ekološko sanacijo nima povezave in jo Termika uveljavlja zaradi njene iztrošenosti, kar je bilo tudi zapisniško ugotovljeno na ustni obravnavi dne 31.1. 1986, ki jo je vodil Komite za družbeno planiranje in urejanje prostora občine Škofja Ix)ka. Omenjeni organ je tudi v nasprotju z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor izdal Termiki potrdilo, da za rekonstrukcijo proizvodnje linije II. ni potrebno lokacijsko dovoljenje, s čimer je onemogočil krajevnima skupnost ima Sv, Duh in Trata, katerih prebivalci so zaradi prekomernih emisij Termike že življenjsko ogroženi, udeležbo in s tem pripombe in ugovore v postopku za pridobitev lokacijskega dovoljenja, hkrati pa je s tem kršil zakon o graditvi objektov in zakon 0 splošnem upravnem postopku. Takšna je torej »Polna odgovornost vlade občine Škofu« Loka?!« K »slikoviti« pripombi predsedni ka obć'"' ske skupščine Jožeta Albrehta, da »ko gre » Termiko, se vsi hočejo vtikati v vse«, Pa tole: J Zamenjava proizvodnje linije je dejanv poslovna odločitev določenega ozda in vt*j, na njih, tudi Alples, je to sposobna štor" brez škodljivih vplivov na okolje. Term1^ pa s svojo proizvodnjo onesnažuje okolJe J od začetka svoje proizvodnje, to je že ce"J 17 let, in razlog, da se stanje ne izboljšuj podan tudi na strani delavcev občine, ki 01 j rajo po svoji službeni dolžnosti skrbeti nj drugim tudi za zdravo naravno in biva' okolje na svojem območju. In, ker ti očitno niso sposobni ali nočw »nabrusiti kopij« in ukrepati v skladb . mnenjem SEPO, da je proizvodnja kam* volne na Trati neprimerna in jo je tre prestrukturirati, smo se prisiljeni »vtika prizadeti krajani. Sploh pa ima krajev\, skupnost, ki je osnovna celica samoup1^ vijanja v naši družbeni ureditvi, pravico dolžnost odločati o vseh stvareh, kot jih j* loča ustava in zakoni, tudi o varstvu oko'V Zato je označba predsednika občine, ^ gre V pripombah KS Sv. Duh in KS Trata- . so bile usmerjene proti izdaji gradben** do\ enja, za »vtikanje vseh v vse«, milo čeno, zelo neodgovorna. Krajevna skupno** Sv. Du* Predsednik skup&či"e Jože Senie|* Predavanje o bohinjs ki* gorah Radovljica — V četrtek, 18. decetf bra, ob 19. uri bo v osnovni šoli A-Linharta v Radovljici predavanje Jo*: ta Miheliča o bohinjskih gorah, ki ^ prireja Planinsko društvo Radovljj^ Predavanje bo spremljano z barvni'' diapozitivi. lOREK, 16. DECEMBRA 1986 GOSPODARSTVO .3. stran @®m®Sgrj]©IEH< Gospodarstveniki o gospodarskih napovedih za prihodnje leto Nejasnosti je še veliko S"ani» 12. decembra - V Sloveniji imamo že predlog resolucije o razvoju republike v prihodnjem letu, ki ga je repu-b"ški izvršni svet sprejel 8. decembra, k oblikovanju dokončnega predloga zvezne resolucije pa se bližajo tudi v organih zvezne skupščine. Od obeh dokumentov bodo odvisni pogoji gospodarjenja v prihodnjem letu, prav tako pa |udi obveznosti, če bomo I.oteli uresničiti osnovne družbene usmeritve. Predvsem pa nam je že sedaj jasno, da prihodnje leto pogoji gospodarjenja ne bodo blažji kot so bili letos. , Vsem je več ali manj že jasno, da , omo v Jugoslaviji, kjer so razmere e »ekoliko drugačne kot samo v Slo-ye.niJi, prihodnje leto uresničevali ^lučne naloge gospodarske politike .n "bomo imeli manj problemov kot et°s samo ob pogoju, če bomo uve-Javili najpomembnejše prvine do-pe in zdrave gospodarske politike. ^° sodbi poznavalcev tega področja ^amo vse zadeve dobro opredelje-ne V programu gospodarske stabili-ZaciJe in v kongresnih dokumentih, ^endar se ne moremo otresti stare °lezni, da pri uresničevanju kolebalo zaradi najrazličnejših, tudi sub-t Ktivnm razlogov. Jugoslavija prav ako ni enakomerno razvita, zato je Jeba prav to in še posebej gospodar-?kl Položaj v Makedoniji, Crni gori „n na Kosovem upoštevati kot mo-omejitveni dejavnik pri uvel jahanju ekonomskih mehanizmov v pspodarstvu. Zvezni izvršni svet se rudi, in to mu je treba priznati, da ase gospodarstvo končno le postavi Pa zdrave temelje in da opravi tisto, ~ar je bilo v naši ekonomiji slabega. eveda pa se pri tem krešejo številni peresi, tako razvitih kot manj raz-dltlb, tako dobrih kot slabih gospo- arJev, in tudi onih, ki na račun neurejenega gospodarskega sistema in 2jem še vedno živijo dobro. Še na-Prej nas bodo bremenile velike ob-^znosti do tujine, ki bodo tudi prihodnje leto pobirale velik del na tujih trgih zasluženih deviz. Brez de- arJa, seveda trdnega, pa teh obveznosti ne bomo uspevali plačevati. Le- °s smo jih, vendar je za marsikatera dobrega izvoznika zmanjkovalo aeyiz. Devizna suša traja še naprej, ?aJ ima, na primer, samo gorenjska oanka skoraj 20 milijonov dolarjev ^eplačanih obveznosti do tujine. V kakšnih razmerah je treba pritrditi lstim, ki pravijo, da prihodnje leto ?lstema, ki bo držal vse leto, še ne *aže pričakovati in da se bo treba še rzati pravila: znajdi se. To potrjujejo tudi odgovori direktorjev nekaterih gorenjskih tovarn, ko smo jih povprašali, kakšno je njihovo mnenje o pogojih gospodarjenja v prihodnjem letu in njihovih cenah dokumentov, ki jih pripravljajo skupščine. Tone Gros, direktor kranjske Planike, pravi takole: »Če bo držalo to, kar sedaj slišimo v' skupščini, da bodo izvozniki bolj spodbujevani in jim bo ostal večji delež deviz, potem se lahko nadejamo boljših časov. Glede vsega ostalega, predvsem pa uveljavitve drugih ekonomskih zakonitosti, pa sem skeptičen. Praktično jih je v sedanjih jugoslovanskih razmerah skoraj nemogoče izpeljati. Kljub temu Planika svoje strategije ne more spreminjati: dve tretjini proizvodnje bomo izvozili, tretjino pa prodajali doma. To je za nas nujnost, prav tako kot izboljševanje kakovosti in racionalizacija dela. Veliko tega že imamo, vendar to ni nikdar izpeta pesem. Vsak izdelek se lahko naredi hitreje, boljše in cenejše. Morali bomo preživeti in zato je treba biti optimističen.« Boris Bregant, direktor jeseniške Železarne: »Vse, kar je sedaj v raz-' pravi, je še vedno nedorečeno, in gospodarstveniki še ne vemo, kako se drugo leto obnašati. Vse je še preveč na ravni razmišljanja, premalo se še govori o izvedbi, tako glede izvoza in uvoznih pravic, sodelovanja z Narodno banko in poslovnimi bankami. Praksa pa veliko bolj kroji življenje kot politika. Izvoznik ni spodbuje-van in zato se bojim, da bo deviz tudi prihodnje leto premalo. Kritičen utegne biti start v novo leto. Bojim se, da se tega premalo zavedamo. Tudi dobra politika bore malo pomaga, če ni denarja, tega pa lahko ali ustvarimo sami ali se zadolžujemo. Prva rešitev je boljša, za to pa je treba delati. Ustvariti moramo gospodarski sistem, ki bo dober za večino gospodarstva, ne pa samo za eno panogo ali en program, čeprav bi šlo za črno metalurgijo. Inflacija bo še naprej naš problem, zato se je moramo lotevati počasi, sistematično in disciplinirano.« Tone Rakovec, direktor Iskre Železniki: »Podpiram stališče slovenske gospodarske zbornice ter zagovarjam spodbujevanje izvoza in realni tečaj dinarja. S tem bi izvoznikom lahko najbolj pomagali. Resolucija, žal, tega ne upošteva. Gospodarstvo je vedno bolj obremenjeno, čeprav vedno več govorimo o razbremenjevanju.« Josip Eržen, direktor Bombažne predilnice in tkalnice Tržič: »V zasnovi resolucije se mi zdi še vedno problematična rešitev ekonomskih odnosov s tujino. Ne najdem motivov, ki bi spodbujali izvoznika na konvertibilno področje. Preveč ponavljamo tisto, kar se je letos izkazalo za slabo. Kakovost predlogov je težko ocenjevati tudi zaradi tega, ker vsako leto napišemo eno, pri uresničevanju pa odstopamo.« Janez Bedina, direktor Temeljne banke Gorenjske: »Z najnovejšimi predlogi za zvezno resolucijo nisem seznanjen, za tisto, kar poznam, pa lahko rečem, da je preveč podrobna in se preveč spušča v detajle, preveč predpisuje, ne daje pa okvirnih pogojev za uresničevanje ključnih ciljev naše gospodarske politike v prihodnjem letu. Očitati ji gre tudi kratkoročnost, saj v bistvu vsa predvidevanja gradi na prvih treh mesecih prihodnjega leta. Politika obrestnih mer je napačno zastavljena, saj osnovnega mehanizma za količino denarja v obtoku ne postavlja ponudba in povpraševanje. Gradi na poceni denarju, ki smo ga primorani deliti v majhnih količinah. Premalo govori o deviznem poslovanju in težkem položaju, v katerem so se znašli izvozniki, premajhen je dohodkovni vidik, ne vemo pa tudi, kako bomo lahko plačali račune v tujino.« J. Košnjek Roparski UKO težko pridobiva delavce Mladih ročno delo ne zanima drur°Pa' 12* decembra _ Odkar je jj! £a svetovna vojna močno razredčijo Vrs*e kroparskih kovačev (osem jih ko '>a.t"° za svobodo), se v umetnem ^aštvu ubadajo s pomanjkanjem v Jstrov svojega poklica. Nov rod kodo*^ V' k*Je nastal v petdesetih letih, je Oanes bolj ali manj ostarel; ob njem (j ,ni zadosti mladih, ki bi dostojno na-ko ^eyab 50 —letno tradicijo umetnega j vaštva v Kropi. Način dela se v treh ^setletjih, kolikor že obstaja organizacija samo-UKO st°jna delovna J^ter Robič s Srednjega vrha: (Umetno kovinska obrt), ni bistveno spremenil. Veliko dela je ročnega. Še vedno je treba poprijeti za kladivo, z njim udarjati po železu in ga oblikovati v domiselne svečnike, pepelnike, lestence, okenske mreže... Mlade, kot kaže, umetno kovaštvo ne zanima. Sta industrijska miselnost in velikoserijska proizvodnja res zatrli vsa hotenja po poklicih, ki zahtevajo ustvarjalnost, spretnost rok, občutek za lepo in uporabno ali pa mlade ne znamo dovolj navdušiti za izučitev tako lepe obrti, kot je umetno kovaštvo? 'Ttes je, da tudi pri nas moderne stavbe vključujejo vse več gladke medenine in aluminija in da je v njih vse manj prostora za umetno kovano železo, pa vendarle: cene izvirnih ročnih izdelkov, narejenih po zasnovi priznanih arhitektov Jožeta Plečnika, Danila Fir-sta, Marjana Gašperšiča in drugih, pri nas in v svetu narašča. Mar ni to zadosten izziv — za UKO in za mlade? C. Zaplotnik Samemu sebi ne morem zaračunati odškodnine H e/*nJ' vrh nad Gozdom Martuljkom - Največ ovac v jeseniški občini redi Peter KM ? Srednjega Vrha, ki je za rejo prejel najvišje priznanje Zadružne zveze Ju-siavije. Ima imeniten ovčji sir, ki ga dela tudi iz kozjega mleka. 0L^ed največjimi ovčerejci v jeseniški Hari * ^e ^eter Robič s Srednjega vrha £ Gozdom Martuljkom. £/tobičevi živijo na kmetiji visoko nad , ednjim vrhom, v prav idiličnem viso-prg°rskem svetu, na samotni kmetiji s Pin Snim P°gledom na Špikovo sku-gi?!0- A ta idila je izredno težko dosego, a> saj k Robičevim vodi tako slaba tnii°V°zna Pot- da marsikateri popo- ^°bupa. p>et sta je res izredno slaba,« pravi veJ^r .Robič, »popravljamo jo, kakor ^° in znamr, a jo voda vedno znova odnaša. Radi bi, da bi nam pri popravilu poti pomagali. Težko je še posebej pozimi, ko moramo cesto plužiti.« Peter Robič ima več kot sto plemenskih in domačih ovac ter nekaj konj, krav in koz. V sodelovanju z biotehniško fakulteto redi plemenske ovce za oplemenitev bovške mlečne pasme. »Molzemo jih in delamo sir, Suknu Zapuže pa oddajamo volno. Za ovce smo se odločili zato, ker ta visokogorski svet za govedo sploh ni primeren, saj sami vidite — same grape in strmine. Kljub temu pa oddajamo v /hiral- *ter Robič, kmet s Srednjega vrha.s haflingerjem. Foto: I) nico v Gozdu Martuljku vsak dan tudi nekaj deset litrov kravjega mleka. Radi bi redili kar največ kvalitetnih plemenskih ovac« Robičevi so dobili na sejmih in na razstavah že več visokih priznanj. Najvišje je letos prišlo od Zadružne zveze Jugoslavije za dobro rejo ovac domače pasme, ne manjka pa tudi prvih in drugih mest za krepke haflingerje. »Bilo bi dobro, ko bi pri nas bolje organizirali odkup domače ovce, zdaj vse poteka preveč neorganizirano. Sam se moraš potruditi in znajti, če jih ne odkupi Klavnica. Prodaja volne poteka brez zastojev, Sukno jo redno in dobro plačuje. Nekaj zaslužimo s sirom, ki ga sami delamo.« Peter Robič dela trde ovčje sire in pri tem pazi prevsem na čistočo mleka. Da je sir okusen in nadvse zdrav, ovčjemu mleku redno pridene še kozjega. V Srednjem vrhu dela precej škode jelenjad. Lani so se kmetje precej pritoževali. »Škoda je res kar velika, tudi pri nas. A kaj, ko sem sam v odboru lovske družine, ki nima toliko denarja, da bi plačala odškodnino. Mar naj samemu sebi zaračunam lovsko odškodnino iz prazne lovske blagajne?« Peter Robič, trden kmet, vztraja na samotni kmetiji in dobro gospodari. Zgled pokončnega in neuklonljivega gorenjskega kmeta, ki b: mu lahko pripisali: Srenjan, ki je kot leskov grm -bolj ga sekaš, bolj rase!« D. Sedej Kako se bodo odločili v Spodnjih Gorjah Cimbali ponuja roko Elmontu Spodnje Gorje, 12. decembra — Znana italijanska firma Cimbali iz Milana, ki je vodilna proizvajalka gostinskih aparatov na svetu, je blejskemu Elmontu (s sedežem v Spodnjih Gorjah) ponudila poslovno — tehnično sodelovanje pri proizvodnji gostinskih aparatov, za to pa je pripravljena pomagati tudi pri naložbi. V Elmontu bi morali — če bi prijeli za ponujeno roko — zgraditi delavnico s 400 do 500 kvadratnimi metri proizvodne površine, skladišče in prostor za odpremo izdelkov, razen tega pa zagotoviti 30 visokokvalificiranih delavcev ter štiri ali pet inženirjev elektro in strojne usmeritve. Cimbali je v tehnološkem pogledu za nekaj let pred drugimi proizvajalci gostinske opreme. Zaposluje 260 ljudi, od katerih jih 30 dela v razvoju. Razpolaga s 6500 kvadratnimi metri proizvodih in poslovnih prostorov. Na leto ustvari za 28,5 milijarde lir prometa in skoraj za 1,3 milijarde dobička. Elmont je v Jugoslaviji in v tujini, še zlasti na Češkoslovaškem, poznan po opremi za točilne pulte gostinskih lokalov, predvsem po aparatih za kuhanje in mletje kave, po strojih za pomivanje kozarcev in po pečicah za pice. V proizvodnji tovrstnih naprav je največji v Sloveniji, 'pokriva' pa tudi več kot polovico jugoslovanskega trga. Osnovna dejavnost, po kateri je delovna organizacija dobila tudi ime, je napeljevanje električnih instalacij po stavbah, v zadnjem času predvsem elektrifikacija proizvodnih linij in naprav; ukvarjajo pa se tudi s procesno avtomatiko. Program elektroinštalacij pa je v primerjavi z drugimi še sorazmerno najmanj perspektiven, ker je povezan z velikimi izdatki in predvsem s terenskim delom. V Elmontu vidijo varnejšo prihodnost v proizvodnji gostinske opreme, ki že zdaj prinaša domala tretjino prihodka. Delovna organizacija iz Spodnjih Gorij in firma iz Milana se še dogovarjata o obsegu in natančn vsebini poslov, na končno odločitev 150— članskega delovnega kolektiva pa bo treba še nekoliko počakati. Za Elmont je priznanje že to, da se tako velika in ugledna firma, kot je Cimbali, zanima za sodelovanje z njimi — ne glede na to, ali bo dogovarjanje privedlo do naložbe ali ne. C. Zaplotnik IZ C0SP0DARSKECA SVETA Uvozili bomo mazut za elektrarne Zaradi jesenske suše spet primanjkuje elektrike. Potrebno je skrajno varčevanje, elektriko pa morajo uvažati, da žarnice ne ugasnejo. Zvezni izvršni svet je sprejel odločitev o uvozu 150 tisoč ton mazuta za obratovanje elektrarn na mazut, zagotovili pa bodo tudi 10 milijonov dolarjev za uvoz električne energije. Zdaj znaša v Jugoslaviji dnevna poraba elektrike okoli 230 milijonov kilovatnih ur, kar je 10 odstotkov več kot lani v tem času. Elektrarne takšne potrošnje ne morejo več pokrivati s praznenjem akumulacij, v katerih je v zalogi okoli 800 milijonov kilovatnih ur energije manj kot so računali.,V elektrarnah na mazut — ki sicer stoje — pa je manj kot 30 odstotkov možnih količin tekočega goriva, kar zadošča za njihovo pet—do šestdnevno obratovanje. Kmalu tovarna vidasila Po vsej Jugsolaviji je izjemno pozornost zbudila vest, da je na svetovni razstavi inovacij (salon Eureka) v Bruslju nagrado za izum leta — grand prix — prejela inženirka Vida Popovič, direktorica tovarne kristala Leušič pri Gornjem Milanovcu. Dobila jo je za novi izolacijski material, imenovan vidasil, ki nima primere v svetu, iz ljubljanske Avtotehne je že prišla vest, da bodo že sredi prihodnjega leta, če ne bo ovir, začeli graditi novo tovarno za izdelavo vidasila. Avtotehna bo narmeč ekskluzivni prodajalec vidasila na domačem in tujem trgu, to pravico ima, ker so zaupali delu Vide Popovič in vztrajali do konca. Pred šestimi leti je namreč šest jugoslovanskih delovnih kolektivov začelo vlagati v poskusno proizvodnjo, vztrajala sta le dva, Avtotehna in beograjska tovarna Ivo Lola Ribar, ki je delala in vgradila opremo. V Avtotehni ocenjujejo, da potrebe našega gospodarstva po tem novem materialu znašajo okoli 30 tisoč prostorninskih metrov na leto, čemur bodo tudi prilagodili zmogljivosti nove tovarne. Gradnja bo po današnji oceni vredna okoli 4 milijarde dinarjev, v Avtotehni pa računajo, da bo denar kmalu povrnjen. Vidasil bo šel bržkone dobro v prodajo, saj zdaj prostorninski meter vidasila stane le 800 dinarjev. IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Jelovica namerava bistveno povečati izvoz V škofjeloški Jelovici predvidevajo, da bodo prihodnje leto proizvodnjo povečali za nekaj odstotkov, vendar pa niso preveč optimistični, saj pri stavbnem pohištvu ni moč pričakovati bistvenih sprememb. Večji delež povečanja proizvodnje naj bi pripadal montažnim hišam in drugim dohodkovno zanimivim izdelkom. Previdno načrtovanje jim narekuje domači trg, kjer se srečujejo z močno konkurenco. Zaradi cen izdelavnega materiala, predvsem žaganega lesa, so v podrejenem položaju, zato bi jih omejevanje cen njihovih izdelkov toliko bolj prizadelo. Izvoz nameravajo pomembno povečati, kar manj velja za standardni izvoz vratnih kril, bolj pa za prodajo montažnih hiš v zahodno Evropo. Od letošnjega 1,5 milijona dolarjev izvoza bi lahko prihodnje leto prišli na 4 milijone, veliko pa bo seveda odvisno od spodbujevalnih ukrepov tekoče ekonomske politike, zlasti od politike tečaja dinarja. Uspela predstavitev Elana Letna prodajna konferenca v ZDA je za begunjski Elan pomemben barometer prodaje smuči na svetovnem trgu. Ameriški trgovci so letos v predsezoni pokupili približno 8 odstotkov več smuči. Več so prodali predvsem trije znani dobavitelji, med katerimi je bila najuspešnejša firma Rosignol, za njo pa je Elan sta firma K2. Vsi drugi proizvajalci beležijo stagnacijo ali celo padec prodaje. Elan je ob tej priložnosti predstavil trgovskim potnikom nov proizvodni program smuči za prihodnje leto, ki so ga z navdušenjem sprejeli. Predstavitev Elanovega proizvodnega programa, pri katerem so sodelovali oblikovalci, prototipna delavnica, inštitut in drugi, je bila dobro opravljena. i * N 0 V 0 S T Domače rešitve pri čistilni napravi Oljarica iz Britofa pri Kranju je prej zelo onesnaževala reko Kokro. Pri proizvodnji jedilnega olja namreč odpadne vode vsebujejo maščobe, soli maš-čobnih kislin, žvepleno kislino in druge, za tekoče vode in okolje nevarne snovi. Inovatorji Franc Florjančič, Stane Jamnik, Jože Klanjšek, Alojz Medic in Nada Radonjič so napravili natančen posnetek nastajanja odpadnih voda v proizvodnji, s katerim so določili količine, ritem nastajanja in stopnjo onesnaženosti ter na osnovi laboratorijskh poskusov določili način čiščenja. Izbrani način so nato preizkusili na pilotni čistilni napravi; ne le izločanje delcev iz vode, določili so tudi količino potrebnih dodatkov, pretok odpadne vode skozi napravo in zbrali druge podatke, na osnovi katerih so nato sprojektirali čistilno napravo. Projekti so bili narejeni leta 1983, čistilno napravo so zgradili leta 1984, poskusno je začela obratovati januarja 1985, ko se je izkazalo, da dosega stopnjo čiščenja, ki je bilo predvideno s projektom, giblje pa se med 85 in 95 odstotki. Januarja letos pa je pričela čistilna naprava redno obratovati. Zaradi domačih rešitev jim ni bilo treba uvoziti tuje tehnologije in opreme, čistilna naprava je opremljena izključno z domačo opremo. O ekonomskem učinku inovacije je seveda težko govoriti, saj je pomembna predvsem za okolje. Oljarica je bila prej največji onesnaževalec Kokre, zdaj pa ni več. (mmmmsmLAs 4. stran GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 16. DECEMBRA 1986 Mojstrana praznuje — Krajevna skupnost Dovje — Mojstrana praznuje 16. decembra svoj krajevni praznik. Krajani že vsa leta zgledno skrbijo za napredek kraja, saj so med redkimi krajevnimi skupnostmi v jeseniški občini, kjer plačujejo tudi krajevni samoprispevek. V minulem obdobju so denar namenili večinoma za asfaltiranje krajevnih cest in poti ter za zgledno turistično ureditev kraja pod Triglavom. Želja vseh pa je, da bi zmogli čim prej dokončati dve mrliški vežici na Dovjem, ki jih gradijo skupaj s krajevno skupnostjo Hruška in ob delni pomoči jeseniške komunalne skupnosti. — Foto: D. Sedej Srečanje članov obeh vodstev Grad pri Cerkljah — Prejšnjo nedeljo so v krajevni skupnosti Grad pri Cerkljah izvolili novo vodstvo krajevne skupnosti in posamezne organe. Nov 19-članski svet krajevne skupnosti je za predsednika ponovno izvolil Cirila Hudobivnika. Minuli petek so se srečali člani obeh vodstev in posameznih organov ter tudi predstavniki sosednje krajevne skupnosti Cerklje in nekaterih organizacij. Ugotovili so, da je bilo delo v minulem mandatnem obdobju v krajevni skupnosti Grad uspešno, novo vodstvo pa bo imelo precej dela tudi v tem. Med drugim jih čaka tudi drugačna organiziranost krajevne samouprave na cerkljanskem območju. a. Ž. Soglasje za zasebno trgovino Tržič — Na podlagi lokacijske dokumentacije je že od 1983. leta v bližini doma družbenih organizacij v krajevni skupnosti Brezje pri Tržiču predvidena gradnja vrtca in trgovine, v širši okolici se je že začela tudi stanovanjska gradnja. Krajevna skupnost je pred dvema letoma, ko je Mercator opustil misel na gradnjo trgovine, začela iskati drugega investitorja. Vendar takrat tudi med zasebniki za stanovanjsko gradnjo ni bilo zanimanja. Letos pa je za gradnjo dvonamenskega objekta zaprosil zasebnik. V spodnjem delu je pripravljen urediti trgovino, v nadstropju pa stanovanje. Svet krajevne skupnosti se je na seji v začetku novembra z njegovim predlogom strinjal. Na zadnji seji munulo sredo pa je soglasje za takšno gradnjo dal tudi izvršni svet tržiške občinske skupščine. A. ž. Priznanja ob krajevnem prazniku Šenčur — Minuli teden so v krajevni skupnosti Šenčur že desetič praznovali krajevni praznik v spomin na ustanovitev Kokrške čete (ustanovljena je bila 10. decembra 1941. leta). Za praznik so pripravili različne športne in druge prireditve, osrednja proslava pa je bila v soboto zvečer v Domu Kokrške čete v Šenčurju, kjer so v kulturnem programu nastopili mešani pevski zbor KUD Primskovo pod vodstvom Nade Kos in učenci osnovne šole Šenčur. Na slovesnosti so podelili plakete in priznanja krajevne skupnosti. Ob tej priliki so raz- glasili Angelo Sepin iz Šenčurja, ki bo kmalu stara 94 let, za častno krajanko (na sliki). Predvojna revolucionarka Angela Sepin je bila aktivna v NOB od 1941. leta, po vojni pa je bila med drugim tajnica bivše občine Šenčur in krajevnega ljudskega odbora in aktivna družbenopolitična delavka.v različnih organizacijah. Nazadnje, ko je bila stara že 80 let, je bila blagajničarka društva upokojencev. Na proslavi so podelili srebrno plaketo Antonu Kavčniku in bronaste plakete Andreju Celjarju, Francetu Kuharju, Ivanu Lanišku in Francu Strahanu. Priznanja za delo v krajevni skupnosti pa so podelili Vilku Klepcu, Tončki Perdan, Janezu Sajevicu, Alojzu Sitarju, Francki Škofic-Jurgenc in Niku Vidi-cu. Posebno priznanje za prizadevno in uspešno delo pa so podelili tudi dosedanjemu predsedniku sveta krajevne skupnosti Francu Kernu. a ž PISALI S T A M Glasov jež 21. novembra ste v Gorenjskem glasu v rubriki Glasov jež objavili članek (Ne)strokovna izvedba? V članku obravnavate gradnjo vodovoda na Lenartu v krajevni skupnosti Šei\turska gora. Navajate, da so delavci na položeno cev takoj nametali skale in zemljišče zravnali. Kot izvajalec del vam pošiljam naslednji odgovor! Na delu trase, kjer se •e pojavila V. kategorija zemljišča 'skala), smo izkop opravili s pomočjo miniranja. Dno izkopa smo nato še izravnali s pomočjo kompresorja in ročnega dela. Potem smo položili al-katen cevi na urejeno podlago. Polo-rene cevi smo po celotni trasi zasuli : drobnejšim materialow ročno, in sicer v debelini 20 do 30 centimetrov nad vrhom cevi. Sele nato smo ostali zasip vršili s strojem. Na vrhu zasipa m je stroj dejansko v zasip vračal ruti kamenje; saj je povsod na odseku tO rezervoarja in od rezervoarja (ce-' Uni hrib) sama V. kategorija in dru-ače ni bilo možno. Poudarjamo pa, tje okoli cevi in nad cevjo zasip iz- oisen ročno in z drobnejšim materialom. V prihodnje vas prosimo, da ti stvar pobliže ogledate in šele potem v prisotnosti našega predstavnika ugotavljate (ne)strokovnost izvedbe del. Začasni I PO Andrej Šter, dipl. oec. 1. r. Vodja proizvodnega sektorja Jože Gašperin Pripis urednika: Pred objavo, 21. novembra, je bil Glasov jež na kraju samem in imamo tudi slikovno gradivo. Kaj pa kontrolna tehtnica? Če se sprehodiš po ljubljanski tržnici, opaziš na več krajih tako imenovane kontrolne tehtnice, kjer kupci lahko preverijo težko kupljenega blaga. Priporočam, da bi tudi na kranjski tržnici namestili takšna kontrolna tehtnica. Tako bi tudi Kranjčani lahko preverili blago, ki so ga kupjU pri prodajalcu na trgu. * ' 1 " " Ivan Petrič Pred veliko akcijo na Jezerskem Volja in zavzetost, saj delajo zase Jezersko, decembra — Lahko bi rekli, da je bila gradnja avtobusnega obračališča in pokritega postajališča pri Štularju s prostovoljnim delom neke vrste preskus pred veliko akcijo, ki jih čaka. »Tri kilometre dolgo traso za novi vodovod smo najprej zakoličili, potem pa tudi že izsekali. Prihodnje leto bomo začeli graditi,« je povedal predsednik sveta krajevne skupnosti Milan Kocijan. bi rekli, da je bila gradnja obračališča in pokritega postajališča s prostovoljnim delom neke vrste generalka za veliko akcijo, ki jih čaka. »Sedanji vodovod na Jezerskem je bil zgrajen 1936. leta za štiri hiše. Do letos se ni nihče kaj prida ukvarjal z njim in s preskrbo vode na Jezerskem nasploh. Po tolikih letih pa je razumljivo, da je začelo primanjkovati vode. Zato smo letos pri Sloveni-jaceste Tehniki najprej naročili izdelavo idejnega načrta. Po načrtu projektanta Tojeršuja iz SCT in inž. Fer-jančiča iz Geološkega zavoda Ljubljana, ki je opravil meritve o kakovosti in količini vode na zajetju, smo jeseni že zakoličili in izsekali tri kilometre dolgo traso za gradnjo prve faze vodovoda,« je pred dnevi povedal Milan Kocijan. Novo zajetje je predvideno v smeri proti Ravenski Kočni pod Ancelno-vim. Analize so pokazale, da je tu voda dobra, da je višje od tega kraja na Jezerskem ni in da bi je v zajetje priteklo tudi v suši 8 do 10 litrov na sekundo. To pa bi zadostovalo za lep čas za okrog 3 do 3.500 prebivalcev. »Na zboru občanov, ko smo razpravljali o vodovodu, je bila udeležba nadpovprečna. 15-članski gradbeni odbor, v katerem so praktično vsi odgovorni predstavniki kraja in organizacij na našem območju, je dobil podporo, da se vodovod gradi in da bomo vsi sodelovali s prispevki in prostovoljnim delom. Začetki in prvi rezultati so že za nami. Za ureditev trase bodočega vodovoda je bilo letos že narejenih okrog 350 prostovoljnih delovnih ur. Na podlagi dogovora, da bo vsak zaposlen Jezerjan na začetku akcije prispeval po en stari milijon, smo že zbrali okrog 300 starih milijonov. Razen tega smo tri (nove) milijone dobili iz intervencijskega sklada za kmetijstvo in 500 tisoč di- Cevi za prvo fazo vodovoda na Jezerskem že čakajo zložene pod Kazino Ko smo se pred meseci pogovarjali z novim predsednikom sveta krajevne skupnosti Jezersko Milanom Ko-cijanom (kmalu po njegovi izvolitvi) je rekel: »Že po naravi sem takšen, da hočem tisto, česar se lotim, narediti oziroma izpeljati do konca. Ker pa je na Jezerskem eden osnovnih problemov vodovod, sem z nalogo predsednika sveta prevzel tudi to akcijo.« Takrat pri Štularju, pri zadnji avtobusni postaji (pred državno mejo) na Jezerskem, še ni bilo obračališča za avtobuse. Obračali so kar na cesti, to pa je bilo precej nevarno. V krajevni skupnosti so povedali, du bodo še letos zgradili novo obračališče. Prihodnje leto pa bodo skušali zgraditi še pokrito postajališče. Pa so pred dobrim mesecem zgradili oboje. Lahko V Korotanu tudi prostori za kulturno dejavnost — Obnova nekdanjega Korotana na Jezerskem, ki so ga pred vojno zgradili domačini-mladinci, se bliža kraju. V objektu bo 15 stanovanj različnih delovnih organizacij in samoupravne stanovanjske skupnosti ter krajevni urad. V svetu krajevne skupnosti pa si prizadevajo, da bi čimprej v objektu tudi uredili kulturne prostore, ki jih zdaj nimajo. Gradbeni odbor, sestavljen pretežno iz ljudi, zavzetih za kulturno dejavnost na Jezerskem, prav zdaj pripravlja program, kako bi zbrali potreben denar. Upajo, da bodo problem rešili in prostore vsaj deloma uredili že prihodnje leto. — A. Z. narjev od GG Kranj, tozd in tok Preddvor. S tem denarjem smo že kupili prek tri tisoč metrov cevi. Pripravljene imamo tudi že betonske cevi, pesek za drenažo in podlaganje. Spomladi pa bomo začeli delati po glavnem projektu,« je zavzeto poudaril Milan Kocijan. Najprej je predvidena gradnja vodovoda do hotela Kazina, v drugi fazi pa od spomenika do rezervoarja nad župniščem. S 150 kubičnih metrov 'velikim' rezervoarjem bodo zagotovili tudi dovolj požarne vode. Na celotnem vodovodu pa bodo montirali tudi pet hidrantov. Gradbeni odbor bo kmalu pripravil drugi sestanek s prebivalci Jezerskega. Takrat se bodo dogovorili o nadaljnjem prispevku in delu. Prav pa bi bilo, da bi se odzvali tudi tisti, ki smo jih že povprašali za sodelovanje. Milana Kocijana ne skrbi, da naloge ne bi izpeljali: »Menim, da bi morali prihodnje leto narediti tudi že del tretje faze, kar pomeni, pripeljati vodo do hiš. Ne skrbi me, ker delamo zase. Že do sedaj smo veliko naredili. Med tistimi, ki so bili zelo prizadevni, je tudi precej članov gasilskega društva, ki je danes na Jezerskem najmočnejše.« A. Zalar Na Koprivniku in Gorjušah Probleme rešujejo Koprivnik, 12. decembra — Krajevna skupnost Koprivnik-Gorjuše praznuje skupaj z Bohinjsko Bistrico, Srednjo vasjo in Staro Fužino krajevni praznik v spomin na bohinjsko vstajo v Nomenju. Osrednja prireditev letošnjega praznovanja je bilo tridnevno posvetovanje o naravnem okolju in zgodovini Bohinja. smo krajani položili petsto metrov vodovodnih cevi do zaselka Kurja vas; do tja pa tudi delamo cesto, po kateri se bo potlej mogoče peljati tudi z osebnim avtomobilom. V krajevni skupnosti je tudi sicer še vedno nekaj hiš, kamor je mogoč dostop le peš ali s traktorjem.« Krajani Gorjuš in Koprivnika so letos tudi uredili ograjo na pokopališču, trgovino v Gorjušah je s 1. oktobrom prevzel domačin Ivan Jekler, Podjetje za urejanje hudournikov Ljubljana pa se je že lotilo urejanja hudournika, ki je doslej ob vsakem večjem nalivu poplavljal na Koprivniku, še zlasti kmetijska zemljišča. C. Zaplotnik Franc Stare, predsednik krajevne konference SZDL Koprivnik-Gorjuše, nam je povedal, da je bilo leto, ki se končuje, za njihovo krajevno skupnost dokaj dela vno. »Problemi, izpostavljeni spomladi na problemski konferenci, se počasi le rešujejo. Za enajstkilometrski cestni odsek Koprivnik-Mrzli studenec se že delajo načrti, medtem ko denar še ni zagotovljen. Krajani se bojimo predvsem tega, da ne bi šla vsa občinska sredstva za gradnjo blejske cestne obvoznice; sami pa smo pripravljeni v delu in denarju prispevati okrog deset milijonov dinarjev. Asfaltna prevleka je velikega pomena za dobro prometno povezanost z dolino, še zlasti pozimi, in za ohranitev življa v tem delu Bohinja,« je dejal Franc Stare. »Drug problem, ki ga rešujemo, je oskrba z vodo. Vodovod je v občinskem planu za prihodnje leto, že letos pa Vzgoja mladih čebelarjev Cerklje — Čebelarska družina Cerklje je ena od osmih v Čebelarskem društvu Kranj. Ustanovljena je bila 1921. leta. Pred desetimi leti je družina razvila svoj prapor, člani pa so že dvakrat sodelovali tudi na razstavi cvetja in lovstva v Cerkljah. Prejšnjo soboto so na občnem zboru pregledali delo. Ugotovili so, da je lani člane družine prizadela gniloba čebelje zaloge. Zato so morali uničiti kar 59 čebeljih družin. Iz sklada za kužne bolezni so dobili po 10 tisoč dinarjev. Letos se bolezen v čebelnjakih ni več pojavila, čebelarji pa so izgubljene družine v glavnem že nadoknadili. Na zboru so tudi sklenili, da bodo prihodnje leto namenili še posebno skrb vzgoji in izobraževanju mladih čebelarjev. Zato bodo še posebej sodelovali tudi s cerkljansko šolo. J. K. Skrb za varnost prometa Podnart — Na zadnji seji upravnega odbora AMD Podnart so ocenili letošnje delo in sprejeli program za prihodnje leto. Avto moto društvo, ki ima 330 članov, svoj dom in delavnice v njerflr je sicer že nekaj let priključeno rado; vljiški avto moto šoli, vendar ima tudi svojega inštruktorja in dva avtomobila za poučevanje kandidatov za voznike motornih vozil. Društvo je letos za člane organiziralo izlet na Dolenjsko in v planine ter že tradicionalni izlet v neznano. Sklenili so, da mora komirija za članstvo v društvu takoj po novem letu narediti program za povečanje članstva. Tudi prihodnje leto bodo pripravili dva izleta in izlet v neznano. Prvič pa bodo organizirali tudi srečanje članov smučarjev. Osnovna naloga v prihodnjem letu bo sodelovanje s svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in varnost v prometu. C. R. Imate konjička? Brezove metle, popravljene košare Pri Zaplotnikovem Tonetu na Tr-steniku smo se oglasili v nedeljo. Posebnež je, v vasi je menda edini, ki naredi odlično brezovo metlo in kmetom popravlja košare. Ata Tone bo praznoval 80 let čez dober mesec, a brez dela ni nikoli. Vse življenje je trdo delal. Deset otrok je bilo doma, Tone je z devetimi šel za pastirja, s štirinajstimi se je šel učit za čevljarja k mojstru Jožetu Hlebčarju v Retnje, potem je 32 let delal v Peku. Ničkolikokrat je peš hodil s Trstenika v Tržič. Ko se je pred 25 leti upokojil, ni držal križem rok. Kmetje so mu prinašali metline, on pa jim je delal metle. Brezo rabi zanje. Zgoraj je treba veje očistiti vseh grč, da je gladka za prijem, in spodaj podtakniti drobne veje, da se bolje pometa; vse skupaj pa dobro poviti z žico. Jeklena je zanič, ravno prav mehka mora biti, da se dobro ovije. Za novo dno v košari pa nareže leske. V palico zareže ravno prav, potem zmehča palico na kolenu, da se vi-tra lepo odloči. Zdaj le še očisti lubje in vitro zaplete v košaro. Sveža mora biti, da so /lahka ovija, s suho ni nič. , • i.W * Saj zaslužka pri tem delu res ni, Zaplotnikov ata pa se prav s takim delom ohranja* pri zdravju in močeh. Samo videti bi ga morali, kako mladeniško zavihti debelo lesko na koleno in ima mimogrede v rokah dolgo lepo belo vitro... D. Dolenc KULTURA 5. stran (g©BME!MJ©SESIGLAS Janez Šmitek iz Krope KRONIST IN ZGODOVINAR Kropa — Ne samo slikovitost tega gorenjskega mesteca. Tudi bogata zgodovina, ki jo je krojil Nastanek in razvoj fužinarstva, je od nekdaj zanimala tudi Janeza Smitka. Zato ves čas, odkar je v Pokoju, odkriva in zapisuje vse, kar je bilo doslej manj znano o razvoju železarstva, in tudi o družbenih odnosih nekdaj pa vse do sedanjih časov. Veliko se je ukvarjal tudi z zgodovino NOB, SaJ je sam kot udeleženec poznal začetke, razvoj partizanstva in njegovo organiziranost. Razen Kronike Krope NOB je napisal tudi več prispevkov za vodnik Gorenjska med NOB. . Nič čudnega ni, če je bilo o Kropi o tleliko povedanega in zapisanega. . m starem fužinarskem naselju, Je pod Jelovico nastalo od konca ne ^e8a veka, najbrž še nekaj časa Vs i? V vsen podrobnostih odkrita bi kji turna dediščina. Pravzaprav ce *udi čudno, če se te zakladni-. razen zgodovinarjev ne bi lotevali do - Sai^ Kroparji, ljubiteljski zgo- uiarji. Eden takšnih zagnancev za odkritje preteklosti je Janez Šmitek, ki Pred dnevi za svojo knjigo Krotka kronika NOB prejel Linhar-ga ?_p!aketo občine Radovljica. Knji- Vek 6 ^a naPisana kot prvi prispe-slf>riiZa ZD°rnik radovljiške občine, dj, . Pa Ji bodo tudi predstavitve ^gih območij Radovljice. ftieri^62 ^m^tek Je kroniko o Kropi mi i napisal že pred dvanajstima objavljali pa so jo v glasilu ?n; Smitek, ki je po poklicu žeft lnženir strojništva, je v pokoju njJ^tnajst let. Od nekdaj ga je za-o 2§°dovina in ko je odkril, da I0 j^roPi med NOB pravzaprav ma- cas ov' se -ie °dločil, da ta ^ . Podrobneje obdela. »Zanimalo lifgj6' na kakšen način je bila Kropa žav"6ri>a' kako je ta 'partizanska dr-je ua' delovala med vojno in kako val u V to ureditev vključeno prebi-kar°" ^dovoljen sem bil s tistim, Oni Siem v dveh letih zbral in nato sj£sal. Kropa obdobja med NOB do-^robrT n^ *me*a obdelanega tako po- Janez Šmitek pravi, da je kronika zadnje vojne komaj petina tistega, s čimer se ukvarja. Vrsta člankov in razprav — nekatere so bile objavljene, druge še ne — kaže, da ga vseskozi vleče v odkrivanje še neodkritega o fužinarstvu. Zdaj se ukvarja s preučevanjem fužinarske uprave. Temeljila je na fužinarskem, to je na rudarskem redu. Kot bi iz rokava stresal, lahko našteva po letnicah, kdaj je bil izdan ortenburški rudarski red, pa Ferdinandov in drugi. »Zelo zanimive stvari odkrivam. Nekaj je zapisanega že v knjigah, drugo najdem v,dokumentih. Tako nastaja podoba neke dejavnosti, ki je bila nekdaj značilna za Kropo. Posebno zanimivo se mi je zdelo tovor-ništvo. Kroparski fužinarji so namreč tovorih žeblje čez Selško dolino proti morju in proti Italiji. Krepko so se morali bosti z oblastmi, da so jim dovolili pot čez Bačo.« Pa ne le fužinarstvo in ureditev ter delovanje manufaktur, ki so se obdržale v Kropi vse do leta 1955. Šmitka so od nekdaj zanimali tudi drugi vidiki razvoja Krope. Raziskal je namreč rodovnike okoli 200 kro-parskih družin in odkril med njimi vrsto imenitnih slovenskih mož, od poslovnežev, prek pesnikov do slikarjev, katerih rod izhaja iz Krope. Če bi objavili vse, kar je doslej zbral o Kropi, bi se gotovo nabralo za okoli 500 strani debelo knjigo. Vendar pa si Janez Šmitek ne prizadeva za izdajo knjige. Zadovoljen je, da je kaj potegnil na svetlo, da je zapisano na listih in ne bo pozabljeno. Zadnje čase mu sicer malo nagaja vid, zato dela le pri dnevni svetlobi. Še vedno kaj strokovnega prevede, če mu prinesejo iz Plamena. Riše, kot je to rad delal v mlajših letih, pa ne več. V posebni mapi ima celo vrsto risb o Kropi, slikovite stavbe, ulice; fužine, kot so bile nekdaj, Kro-parco z vodnimi kolesi, ki jih zdaj skoraj ni več... l. m. KULTURNI KOLEDAR Ob razstavi v Kamniku GORENJSKI LIKOVNI AMATERJI Kamnik — V likovnem razstavišču Veronika je odprta pregledna likovna razstava gorenjskih likovnih amaterjev. r pričujoča razstava se vsaj malo sk kuJ'e oc* razstav, ki so jih občin-h« zyeze kulturnih organizacij pri-u avljale za svoje okolje in se le red-žj .Predstavljajo v drugi občini. Ra-^a je tudi med to razstavo in oni-lik' S0 im Pripravljale posamezne stiWVne skupine ali društva, kajti do-vr iat so na ten razstavah posta-str - na 0gled vso produkcijo brez rožjega izbiranja. Tokrat so se ti samični faktorji odločili za skupen čih °P vsen- na Gorenjskem delujoča skupin. To je začetek skupnega uSLt0panj'a' kjer .srneritve tudi se kažejo poleg posameznih likovnikov p ustvarjalno dogajanje v širšem k °storu Gorenjske, seznanjanje s k strim izborom likovnih del na sli-(j fskern, risarskem, grafičnem in i^a tudi kiparskem področju. čr .Prav je bilo prelitega že veliko j^la o likovnem amaterizmu in ob mp,m> naj vseeno ponovimo nekaj telet'k ugotovitev. V sedemdesetih 2*? srno v Sloveniji lahko opazovali rumiv družbeni pojav, ko se je iz še neugotovljenih vzrokov vedno več ljudi začelo ukvarjati s slikarstvom ali kioarstvom ob svojem rednem delu in poklicu, ki je bil zelo oddaljen od umetnosti. Do danes je to naraslo v pravo ljudsko gibanje, in Gorenjska ni izjema. Morda je biio na Gorenjskem izjemno le stanje nepovezanosti v regijsko skupnost, kar je bilo storjeno šele danes z ustanovitvijo Združenja likovnih skupin za Gorenjsko in s pričujočo razstavo. Izbor za to razstavo je bil strog, kajti razstava ne sme biti rezultat vplivanja popustljivosti do tega ali onega likovnika, do občinske pripadnosti ali do ključa, po katerem mora iz vsake likovne skupine na vsak način biti predstavljeno vsaj eno delo. Takim težnjam ali celo sentimentalnemu odnusu se je žirija morala odpovedati, če je hotela z razstavo prikazati kvaliteto amaterskega ustvarjanja na Gorenjskem. Seveda brezobzirnega odnosa strokovnih kriterijev ni mogoče vedno strogo upošte- vati. Včasih je bil potreben tudi kompromis, toda ne na račun kvalitete, temveč na račun koncepta razstave. Izbor je bil usmerjen v odvračanje že preveč stereotipnih »narodno zabavnih« motivov, kozolcev in tem podobnih, ker je namesto tega, če že drugače ne, vtkal v razstavo svež, nov, po osnovi in obdelavi drugačen likovni pristop. Vedno je morala prevladati kvaliteta. Kar precej je kvalitetnih likovnih amaterjev na Gorenjskem, mnogo pa se jih ne more prebiti skozi začetniške risarske ali barvne težave. Nekateri, tudi dobri slikarji, niso prinesli del; morda jih je k temu navedlo dejstvo, da je razstava žirirana in so se zbali, da ne bi bili izbrani? Kakorkoli že, z abstinenco bodo morali računati tudi organizatorji prihodnjih razstav. Sedanja je takšna, kakršno je mogoče v danih razmerah postaviti. In ker je prva, je razumljivo, da tudi popolna ne more biti. Andrej Pavlovec Prešernovo gledališče Kranj RAZPIS NAGRADE SLAVKA GRUMA Kranj — Prešernovo gledališče Kranj spet razpisuje nagrado Slavka Gruma. Rok za oddajo dramskih tekstov je 31. december letos, nagrade pa bodo podeljene ob otvoritvi Tedna slovenske drame 87. H0Pred slabim desetletjem je Prešerni v° gledališče Kranj ob pomoči ob-H,w.e in republiške kulturne skupaj5" ustanovilo nagrado Slavka i^rna za najboljše novo slovensko f^rnsko besedilo posameznega leta. t^Srada je v celoti opravičila svoj H^en, četudi je bilo ob ustanovitvi Ij^aj pomislekov; Prešernovo gledajo ot stalni organizator Tedna HeVenske drame in žirija sta tako flj^alokrat prav z nagrajenim bese-0rn opozorila slovenska gledališča na smiselnost uprizarjanja posameznih dramskih del. Za nagrado lahko konkurirajo prvič igrana ali iskana besedila, pa tudi besedila, ki jih avtor pošlje neposredno' žiriji. Torej je ta nagrada stalna oblika natečaja, zato je v preteklih letih žirija nekajkrat nagradila še neigrano dramsko delo. Vsa do danes nagrajena dela so svojo ustvarjalno moč dokazala v gledaliških predstavah, številna na- grajena dela na Tednu slovenske drame pa so kasneje prejela tudi Sterijevo nagrado. Dosedanji nagrajenci so bili tile avtorji: Dane Zaje, Dušan Jovanović, Rudi Šeligo, Drago Jančar, Dominik Smole in Tone Partljič. Rok za oddajo tekstov za letošnji razpis poteče 31. decembra letos. Avtorji naj pošljejo v štirih izvodih tekste svojega neigranega in še neobjavljenega dramskega besedila. (ar) KRANJ — V Prešernovi hiši je na ogled literarna razstava ob 150-Ietnici izida Prešernovega Krsta pri Savici. V Mali galeriji Mestne hiše je odprta novoletna prodajna razstava del članov Likovnega društva v Kranju. V galeriji Mestne hiše se predstavljajo likovni umetniki iz Zemuna. V časopisni čitalnici Osrednje knjižnice v Tavčarjevi ulici bo danes ob 19. uri srečanje s pesnikom in dramatikom Danetom Zajcem ob njegovi knjigi Zarotitve. Avtorja bo predstavil Bojan Pisk, pesmi bo bral Polde Bibič. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik je še do 17. decembra odprta skupinska razstava likovnih del članov likovnega kluba Relik Trbovlje. V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Po Koroških partizanskih poteh. VRBA, DOSLOVCE — Rojstni hiši Franceta Prešerna in Frana S. Fin-žgarja bosta zaprti do februarja 1987. RADOVLJICA — V Šivčevi hiši je vsak dan razen ponedeljka odprta novoletna prodajna razstava. V knjigarni DZS bo v četrtek, 18. decembra, ob 19. url pisatelj Zmago Šmitek predstavil knjigo Klic daljnih svetov. ŠKOFJA LOKA - Danes ob 17. uri bo v knjižnici Ivana Tavčarja uro pravljic vodila Marija Lebar. Ob 18. uri bo v knjižnici prireditev Srečanje Kluba loških literatov. Jutri, v sredo, ob 18. uri bo ob diapozitivih Marija Štremfeljgovorila o srečanju z visokimi gorami — Andi. TRATA — V prostorih osnovne šole Cvetka Golarja bo v četrtek, 18. decembra, ob 18. uri B. Mencinger predaval o Portugalski. JESENICE — V Kosovi graščini prireja KUD Tone Čufar Svoboda Jesenice recital pesnika in pisatelja Tomaža Iskre, in sicer v četrtek, 18. decembra, ob 19. uri. RADOMLJE — V galeriji Repanšek na Rudniku je odprta razstava del kamniško-domžalskih likovnikov. _SEVERJEVE NAGRADE_ Škofja Loka — V četrtek, 18. decembra, ob 18. uri bodo v dvorani Loškega odra že šestnajstič zapored podelili Severjeve nagrade za igralske stvaritve v tem letu. Spominski nagovor bo imela igralka Milena Muhič, tudi sama Severjeva nagrajenka iz leta 1975. Po slovesni podelitvi bo v večeru uglasbene poezije z naslovom Sklicujem zborovanje nastopila igralka Jerca Mrzel. _JAZZOVSKI KONCERT_ Kranj — V dvorani glasbene šole na Trubarjevem trgu bo danes, v torek, ob 19.30 uri nastopil Jazz kvintet Lojzeta Krajnčana. Izvajalci so: Lojze Krajnčan, trombon in eufonij, Petar Ugrin, trobenta in krilovka, Milko Lazar, klaviature in saksofon, Viktor Brizani, bas, in Ratko Divjak, bobni. PREMIERA KRALJA V ČASOPISU Jesenice — Danes, v torek, 16. decembra, ob 19.30 bo v gledališču Tone Čufar premiera mladinske igre Matije Logarja s petjem in plesom Kralj v časopisu. Predstavo so pripravili režiser Peter Militarov, koreograf Janez Mejač, scenograf Jože Bedič in igralci: Tatjana Košir, Irena Leskovšek, Elizabeta Žnidaršič, Rado Mužan, Klemen Klemene, Klemen Košir, Franci Žnidaršič in Sandi Jakopič. Premiera je izven abonmaja. ZADNJI LUTKOVNI ČETRTEK Kranj — Ker je prejšnji teden iz tehničnih razlogov žal odpadla lutkovna predstava, ki jo organizira Gledališče čez cesto, bodo otroci prišli nepreklicno na svoj račun ta četrtek. Predstava z naslovom Vrata režiserja Vladi-mirja Rossa bo v četrtek, 18. decembra, ob 17. uri v Delavskem domu, vhod 6. Naslednje lutkovne predstave bodo januarja 1987. _SREČANJE LITERATOV_ Škofja Loka — Danes, v torek, ob 18. uri bo v knjižnici Ivana Tavčarja srečanje literatov iz Škofje Loke. Prireditev je v počastitev Prešernove obletnice rojstva pripravila ZKO Škofje Loke. Mladi literarni ustvarjalci, ki bodo brali svoja dela, so: Lidija Dolenc iz Škofja Loke, Matej Demšar z Loga, Renato Gorjan iz Gorenje vasi, Lado Pire iz Škofje Loke, Agata Troj ar iz Škofje Loke in skupina Ne bom oprala teh krvavih madežev iz Suše v Poljanski dolini. Za glasbo bosta skrbela violinist Matej Jocif in kitarist Bojan Valentinčič. m Č. LIKOVNIKI V ŠIVČEVI HIŠI Radovljica — Radovljiški muzej je na likovno razstavo ob koncu leta povabil vse likovnike, ki so letos razstavljali v Šivčevi hiši, in vse likovnike radovljiške občine. V sredo, 10. decembra, so s koncertom gojencev radovljiške glasbene šole odprli razstavo del Bonija Čeha, Irečana Tahira Ha-nida, Mihe Dalla Valle, Črtomira Freliha, Marjana Amaliettija, Antona Plemlja, Alojza Zormana, Vladimire Bratuž, Poldeta Oblaka, Janeza Ravnika, Milene Braniselj, Metke Vovk-Mauser, Albina Polajnarja, Franca Vozla in Alenke Kham-Pičman. Slike, grafike, kipci, voščilnice, drobna uporabna in okrasna keramika je tudi naprodaj. Posebej opozarjamo na sestavljanko za otroke Alojza Zormana Skriti vrt, v kateri je predstavljena Slovenija s svojimi zaščitenimi živalmi in rastlinami — igra in učenje hkrati. 26. decembra ob 18. uri pa bo v Šivčevi hiši tudi novoletni koncert ansambla kljunastih flavt Capella Carniolae, ki ga vodi prof. Klemen Ramovš.___ Novosti na policah s ploščami NEW PARTISANS Na police s ploščami — v malo boljše založene trgovine s tovrstno robo — je sarajevski Diskoton ljbuteljem domačega ročka ponudil tri novosti. Skupina Gorki šečer se predstavlja s ploščo Zbogom Bosanac, kjer je levji delež opravil Goran Drašković. Podobna vloga je bila dodeljena Dinu Dervičhalidoviču pri pripravi drugega albuma skupine Merlin, ki je izšel pod naslovom Teško meni sa tobom, a još teže bez tebe in vse preveč spominja na glasbena ustvarjanja Gorana Bregovića, ki pa ima na vesti tretjo Diskotonovo novost. V mislih imamo osmo ploščo, ki bo pripisana v diskografijo grupe Bijelo dugme. Pljuni i zapjevaj moja Jugoslavijo je naslov plošče in hkrati pesmi, ki si že utira pot v vrhove glasbenih lestvic pri nas. Glasbena skupina, v Jugoslaviji prava ročk legenda, živi naprej. Tokrat s pevcem Alenom Islano-vičem, ki je k skupini prišel po Bebeku in Tifi. Zanimivo, da je njegov glas vse preveč podoben glasovom njegovih predhodnikov. S tem želimo pokazati predvsem na Bregovičeva namigovanja o popolnoma novi ansamblovi obleki. Na plošči je devet pesmi, ki so vse, tako kot producentstvo, delo Gorana Bregovića. Vanje je, po svojem starem prepričevanju, poskusil vdihniti čim več ljubezni. V tem so mu na svoj način v uvodu k prvi pesmi albuma pomagali narodni heroj Svetozar Vukmanovič-Tempo in otroci doma za zapuščene otroke Ljubica Ivezič iz Sarajeva. Imamo res glasbene »new partisans?« 'vC>' 6. stran. ZANIMIVOSTI TOREK, 16. DECEMBRA Itjl Upokojenci kot socialni reveži Ob kruhu in vodi Jesenice, 15. decembra — »Ničesar ne moreva kupiti. Gorje, če se nama pokvari televizor ali štedilnik«, pravita upokojenca, ki živita z eno samo pokojnino, z niti 100.000 dinarji. Podatek, da na Jesenicah 80 odstotkov upokojencev prejema manj kot 100.000 dinarjeva pokojnine na mesec, je spodbudil Železarno, da . ukrepa. A pot od vložitve zahtevka za izjemno uskladitev pokojnin že-lezarjev do uresničitve je očitno dolga in naporna. Mnogi, ki so delali v Železarni štirideset let, še vedno prejemajo najnižje pokojnine. Pri tem se mora z eno, moževo pokojnino preživljati tudi zakonska družica (statistike o tem številu ni). Pred dnevi je na vrat \ sindikata v Železarni potrkal železar, ki so mu po štiridesetih letih dela odmerili 60.000 dinarjev pokojnine. Ni verjel. Trikrat je zahteval, naj mu ponovno izračunajo — izračun je bil pravi. »Zdaj,« je trpko dejal, razočaran in potrt,« me boste sprejeli nazaj na delo ali pa nekomu tako primažem, da se mu bo zabliska-lo...« . Kaj ga čaka, mu lahko pove večina izmed 5.000 upokojencev; tisti posamezniki, za katere ne veš, kako lahko sploh preživijo. Družbeno sramoto tako nizkih pokojnin prebolevajo tiho in molče, samozavestno in pokončno, češ bomo že preživeli. Nočejo se »odpreti« in na vse kriplje se branijo oznake, da so reveži, če bi se javnosti odkrili. Ponosni kot so, so za odkrit, a anonimen pogovor. Za primer! Živita s pokojninico pod desetimi starimi milijoni. Štirideset let je delal v Železarni, večkrat noč in dan, da je preživljal ženo in dva otroka. Danes živi v stanovanju, ki ga mora plačati, ob radiatorju in luči, ki sta vedno dražja. »V zadnjem času je res nevzdržno, ničesar ne moreva kupiti,« pravi žena. »Od ust sva si pritrgala, da sva kupila bojler za kuhinjo. Najbolj sem srečna poleti, ko je mož honorarno zaposlen, saj si tada j sama sploh ne kuham in lahko kaj prihranim. Zelo sem jezna na naše zdravstvo: zaradi noge so me poslali na razgibavanje in vsak drugi dan sem samo za vožnjo zapravila 400 dinarjev! Nikoli več, saj se nama je zelo poznalo. Kot se pozna, da mož kadi. Ne morem in ne morem ga odvaditi, nespametno pa se mi zdi, da takole meče denar skozi okno.:.« Živita ob polenti, mleku in 20 dekagramih mesa za juho. Gorje, če bi se jima pokvaril hladilnik, televizor ali štedilnik. Nikamor ne gresta, ničesar si ne moreta privoščiti, pokojnina je ravno tako visoka, da nista upravičena do nobenega dodatka, a še zanj bi komajda hotela prositi. Lahko se nam zdi, da upokojenci malo potrebujejo, da niso zahtevni. A živeti na robu preživetja je grozljivo. Še posebej za tiste, ki se bojijo, če se kaj zgodi, in še posebej za upokojence, ki se čutijo varnejše, če imajo vsaj nekaj prihrankov. Da živiš po štiridesetih letih poštenega dela le ob kruhu in vodi, je neoprostljiva družbena sramota, ki je ne more omiliti nobena vsesplošna ekonomska kriza ali »težak« položaj nasploh. Ne pri nas ne kjerkoli drugje za revščino v zasluženem pokoju ni opravičila. D. Sedej Jožica Debelak daje vero v učiteljski stan Znanje je v knjigah, težje je najti pot do otroka Kranj, 12. decembra — Dni pred 29 leti, ko je stopila na učiteljsko pot v drugem razredu predoseljske osnovne šole, se spominja, kot bi bili včeraj. Strah, odgovornost, bojazen, da ne zna dovolj, ki sta jo ure in ure priklepala na stol v študijski knjižnici. Strahu že dolgo nima več, znanje se je spletlo z izkušnjami v bogato kito, odgovornost pa ostaja. Odgovornost do otrok v razredu, ki jih uči znanja in življenja. Letos snema že 29. fotografijo »svojih« razredov. Večkrat jih razloži po mizi, gleda, se spominja, smehlja, sprašuje, kako neki je zdaj z »njenimi« otroki, kaj je postalo iz njih, kako živijo. Devetindvajset let, potem ko je končala gimnazijo v Kranju in so jo v tistem času, siromašnem z učitelji, nagovorili, da je nadaljevala na pedagoški akademiji v Ljubljani. »Današnja učiteljska šola res da široko izobrazbo,« razmišlja, »ne da pa dovolj znanj iz metodike, pristopa k otroku. Splošna izobrazba se lahko dobi v knjigah, vse težje pa je najti pot do otroka, ki je zaradi načina življenja tako ali drugače moten; vse več otrok rabi poseben način pristopa. Mislim, da bi morala vsaka učiteljica v nižjem razredu poznati način dela z učenci s specifičnimi učnimi težavami. V naši šoli, šoli Bratstvo in enotnost na Planini, smo tri že opravile tak tečaj. Jaz sem ga delala predlani in lani. Letos sem imela malo težav, preden so otroci začeli lepo vezano brati. Gotovo mi je pomagal tudi ta tečaj.« Jožica Debelak osemnajsto leto poučuje prvošolčke. »Rada sem v prvem razredu. Dobiš otroke, ki jih po svoje gneteš, oblikuješ, opažaš spre-memebe, napredek. V začetku so še tako nebogljeni, težko se privajajo na 45 minut dela, zdaj pa so že pravi šolarji. Naši prvošolčki imajo nekaj težav z jezikom in delovnimi navadami. Dopolnilnega pouka v strogem pomenu nimam. Otroke, ki imajo sorodne težave, na primer, z branjem, zberem in jih zadržim pol ure po pouku, dokler ne osvojijo znanja. Starši radi sodelujejo, sprašujejo, kako naj pomagajo otroku, da bo čim bolj uspešen. Govorilne ure so zelo dobro obiskane, z roditeljskimi sestanki pa še nisem zadovoljna; starši pridejo, a predvsem poslušajo. Ne morem jih navaditi na pogovorno obliko sestanka.« Od učiteljice v prvem razredu je veliko odvisno, ali bo otrok tudi kasneje rad hodil v šolo in se učil ali ne. »Iščem načine, da napravim pouk čim bolj pester in zanimiv. Zelo rada učim. Nikoli mi ni bilo težko iti v razred. Rada pa bi enkrat imela manjšo skupino otrok, ki bi se jim res lahko posvetila. V razredu z 32 učenci je to težje. Če se bolj posvetiš slabšim, so prikrajšani boljši.« »Mislim, da je v predmetniku, posebno za prvi razred, preveč balasta. Ko smo pred leti prenavljali predmetnik, smo predlog za prvi in drugi razred v šoli skupaj s strokovnjaki temeljito premleli. Precej smo 'zmetali' ven, ko pa \e bil predmetnik sprejet, je bil spet prvotno obširen. Zato mora biti današnji učitelj ustvarjalen, znati mora preceniti, kaj otrokom mora dati in kaj lahko šele potem, ko vidi, da so sposobni sprejemati.« Za Jožico Debelak vedo povedati, da ji ne zmanjka energije, ko mlajšim kolegicam že peša; da gre tudi domov obiskat bolnega učenca, da se njeni nekdanji prvošolčki še po par letih radi vračajo k njej. Vodi aktiva učiteljic prvega razreda v šoli in občini, vodi šolsko pionirsko hranilnico in je mentorica treh šolskih folklornih skupin. Veseli jo predvsem to, da smo se spet začeli zavedati svojih korenin, da obnavljamo tradicije. Ni mati samo svojim trem, že odraslim otrokom. Tudi prvošolčkom, ki ne rabijo samo učiteljice, skuša biti mama, v vsakem odkriti tisto do.-bro, po čemer ji postane bližnji. Čeprav je želela postati otroška zdravnica, je hvaležna, da so jo napotili v učiteljski stan, v katerem je našla veliko radosti. H. Jelovčan Pogovor o Bohinju: kako izboljšati kakovost življenja Ne gre za velika dejanja, temveč za tisoče majhnih Bohinjska Bistrica, 12. decembra — Ekološka problematika v Bohinju se zaostruje: stanje jezera se slabša, gozdovi niso več zdravi. Delež Bohinja v slovenskem turizmu upada, več kot štiristo ljudi se vsak dan vozi na delo drugam. Nezadovoljstvo nad preskrbo narašča, Bohinj vsak dan doživi »telefonski infarkt«. Prebivalstvo se stara, rodnost upada, povprečna izobrazba je skromna. do- Med tisoč bohinjskimi partizani ni niti enega spomeničarja, ker so se Bohinjci slabo znašli v »sistemu vez in poznanstev«. Zastopanost Bohinjcev v občinskih in drugih organih je skromna in nepomembna. Za Bohinj je značilen »beg možganov«; to se je pokazalo tudi na posvetovanju v Bohinju, za katerega so najboljše prispevke pripravili Bohinjci, ki pa so z domačim krajem povezani le še čustveno. Kuturna dediščina se slabo ohranja, kar so udeleženci posveta lahko videli tudi ob ogledu Ajdovskega gradu in fužinarskega plavža. Poplava počitniših hiš je v Bohinj zanesla tudi korupcijo.... S temi spoznanji o Bohinju je Jože Dežman iz Gorenjskega muzeja in glavni organizator tridnevnega posvetovanja o naravnem okolju in zgodovini Bohinja spodbudil raziskovalce, gospodarstvenike, politike, načrtovalce in domačine k razpravi na petkovem pogovoru o kakovosti življenja v Bohinju ter varovanja naravne in kulturne dediščine. Park omejuje? Bernard Tonejc, predsednik ra-dovljške občinske skupščine, je dejal, da brez razvoja kmetijstva ne bomo ohranili kulturne krajine Bohinja — še posebej, če bodo ljudje morali delati v razmerah, v kakršnih so pred dvesto leti, če jim ne bomo omogočili lažjega dostopa na planine, košnje s kosilnicami... Če je ohranitev naravne in kulturne dediščine v Bohinju interes republike, potem je treba za ljudi, ki živijo v območju Triglavskega narodnega parka, najti denarno nadomestilo za dodatno in težavnejše delo. Janez Bizjak iz Triglavskega narodnega parka je menil, da današnje slabo razumevanje vsebine Triglavskega parka izvira še iz preteklosti, ko je zakon poudarjal konzervatorsko vlogo parka. »Zelo me moti, ko nekateri pravijo, da park le omejuje. Za sedanje stanje v Bohinju pa park ni prav nič kriv. Mislim, da je eden od razlogov za slabe razmere nezaupanje do vsega v Bohinju.« Kmetje so proti biološko čisti hrani Janez Stare, direktor bohinjske kmetijske in gozdarske zadruge, je povedal, da bo (je) zadruga od 1984. do 1987. leta vložila v izboljšanje planinskih pašnikov in drugih kmetijskih zemljišč ter v oskrbo planin z vodo 225 milijonov dinarjev, za kar je dobila 145 milijonov nevračljivega denarja, ostalo pa so prispevali kmetje in zadruga. Bohinjska mlekarna je letos med vsemi, ki so najbolj povečale odkup mleka, na tretjem mestu v Sloveniji. O predlogu Triglavskega narodnega parka, da bi v Bohinju pridelovali biološko čisto hrano, pa je dejal: »Glede na to, da nam na Gorenjskem vse hrane, razen mleka, mesa in krompirja, še primanjkuje, takšna usmeritev ne bi bila pravilna. Pridelki bi bili polovico manjši, izdatki pridelovanja še en- krat večji, cene pa so v glavnem ločene.« Premalo je bohinjske samozavesti »Tujci« so Bohinjcem pogosto sv£ tovali, kako naj živijo in delajo, ve* krat so jim očitali tudi neenotno*^ »Zadnje čase smo dosti enotni in tj* di v delegatskih klopeh se pog°Sj° oglašamo,« je dejal Stane Koso** predsednik krajevne skupnosti hinjska Bistrica, »Peko nam je PJT nudi obrat, ki bi zaposloval pr^ vsem nekvalificirano delavno sij0; Mislim, da s tem ne bi nič rešili- B°" hinjci bi se še vedno vozili na o.f; drugam. Velik problem je telefonij8. Dobesedno smo odrezani od svet* Dopoldne je le od sedmih do P° osmih nekaj več možnosti, da »P1^ dremo« iz Bohinja.« Miro Rozman, Bohinjec, direkt*" radovljiške Almire, je dejal, da r Bohinj v zadnjem času precej napre doval, da pa ima še velike razvojne možnosti. Velikih dejanj doslej res da ni bilo, zato pa na tisoče majhni'1; Prihodnost Bohinja pa vidi takol^ »Treba je povečati vpliv Bohinjcev Bohinju. Imamo veliko sposobnih $ pametnih ljudi, pa jih ne znamo z? držati doma. Premalo je tudi bohinJ ske samozavesti. Na »tujce« se $ gre zanašati. Kar bodo vložili v B0-hinj, bodo zahtevali oplemeniten0 nazaj.« Čeprav nekateri trdijo, da je ohra' nitev naravne in kulturne dediščin Bohinja republiškega pomena in <*a naj bi pri nadaljnjem razvoju Bohi' nja z večjim deležem sodelovala W di republika, pa je Bohinjcem, ki s° že siti raznih obljub, bolj kot josb^ drugim jasno, da se bodo morali na' sloniti predvsem na lastne sile. C. Zaplotnik Obiskali smo dom Petra Uzarja v Bistrici pri Tržiču Dom, ki živi s krajem Tik pred kosilom je bilo in večina varovancev je šla iz sob in družabnih prostorov ob čajnih kuhinjah spodaj v avlo, kjer so še malce pogledali slike iz slame, ki jih prav te dni v domu razstavlja domačin Ivan Lauseger. Malo so poklepetali, zraven pa z zanimanjem spremljali servirke, da bi videli, kaj bo danes dobrega iz kuhinje. Iz pianina v jedilnici je prihajala tista lepa domača Na planincah. Seveda, Branko je spet pri svojih tipkah. Pred kosilom jim vedno kakšno zaigra. Saj ne zna veliko, prijetno pa je le slišati. upokojencev, dom starostnikov Tišje v Šmartnem pri Litiji se je predstavil z razstavo mozaikov. Dvakrat na leto jim prideta pet in igrat duet Inge in Fracni Goričan iz Švice, trikrat na leto priredi tu koncert upokojenski pevski zbor iz Tržiča, otroci iz šol jih pridejo obiskat za praznike in jim pripravijo, kulturni progam. Tržiški likovniki se» tu vrste vse leto. Dvakrat na leto gredo oskrbovanci na izlet; letos so bili v Izoli in Kostanjevici. Na predvečer dneva republike podelijo priznanja tistim, ki so v domu že pet let. Letos so jih podelili že drugič, vsakič pa je veselo. Letos jim je bistriški ansambel Tretji človek igral večno lepe melodije. Pa na Silve-strovo bo tu zabava... Še in še bi lahko naštevali. Seveda pa je v domu tudi delovni utrip. Pod streho so si naredili večnamenske pro- Knifičev Zvone rad prevzame mesto domskega receptorja Po prireditvah in družabnem življenju sprašujem direktorico doma Ano Hafner, ki že osmo leto skrbi zanj, od začetka gradnje leta 1979. Droben zve-ščič je odprla, kamor si zapisuje vse živahnosti, ki dajejo domu hitrejši utrip. No, samo za letos poglejmo. 19. aprila je nastopil cel venček tržiških kulturnikov pod naslovom Od vasi do vasi: bratje Zupan so jim zapeli, zaplesala jim je tržiška plesna skupina, s skeči so jih nasmejali mladi iz Mladinskega gledališča, na harmoniko jim je igral Andrej Pivk, Marina Bohinc jim je povedala nekaj veselih, zaigrala sta kitarista Bitežnik in Ogris, za njima pa ci-traški trio Pobratenje, pa Dorca Kralj je povedala nekaj svojih pesmic in drugi. Poleti so imeli piknik, septembra je bil tu del razstave 'konjičkov' tržiških Branko Markelj iz Podbrezij se najraje usede k pianinu Sah - mat store - z njimi je dom tudi dokonČ*H urejen — in tu je dobila zdaj svoj Pr? I štor delovna terapija: zdaj sestavljal"j podstavke za telefone, izdelujejo vjj'l ščilnice in druge praktične stvari. *?J izdelujejo žene tudi razne malenkosti.] Toda ne le žene iz doma, prihajajo tu* ] zunanje. Prav žene iz Bistrice so dale | pobudo, da bi se tu sestajale enkrat n8 mesec pri ročnih delih, mentorica d°" ma pa bi jim pomagala pri tem * onem: Oktobra so začele še s telova* < bo. Dvakrat na teden prihajajo upoW J jenke, ki imajo težave s hrbtenico, & zioterapevtka pa jih vodi. Vsakokr* jih je več. J Vsak ponedeljek se sestane tu*1 domski pevski zbor. Oskrbovanci ze|° I radi zapojejo ob telovadbi, ki jo imaj0 ' vsak dan ob čajnih kuhinjah. Igraj0'j šah, veliko berejo. Vsak ponedeljek I dijo v knjižnico po knjige tudi kraja* | Bistrice. Vrsta zanimivih predavanj s* zvrsti v domu, zdravniških in drugi*1' | Odlično sodelujejo tudi s tržiškim dn1' štvom upokojencev. i Zagotovo nisem zapisala vsega, k** | se čez leto dogaja v domu Petra Uzaf i ja. Veselo pa je, da ob vstopu v dom n1' maš tesnobnega občutka, temveč st^M piš v družaben prostor, kjer so ljudj* sproščeni. Tržičani so poznani kot dr**'] žabni ljudje in to svojo življenjsko v**J drost so prinesli tudi v novi dom. MoH da jih prav to loči od drugih domov v\ drugih oskrbovancev. D. Dolenci ISgK, 16. DECEMBRA 1986 KRONIKA 7. stran (mMmmSSGiLAS Red na mestnih ulicah — miličniško Sizifovo delo? Zebra cesti za okras Jj^j. 12. decembra — Obravnavamo veliko prometnih nezgod, v katerih ^udeleženi pešci. Ugotavljamo, da je tako disciplina voznikov kot jj^^v zlasti v bližini prehodov za pešce neverjetno popustila. Problema-so predvsem Cesta JLA in Ljubljanska cesta pa tudi Jezerska in Ce-J** Staneta Žagarja,« je povedal pomočnik komandirja Postaje milice v *rMtfu Drago Zadnikar. .^anjski miličniki so se trdno počili, da bodo v prometu po Testnih ulicah napravili red. Ali im bo uspelo, je tvegano napove-spVati' saJ Je usPen najmanj odvi-2 n.od njih. »Včasih so ljudje opo- 0r»la miličnikov spoštovali in j*Poštevali,« je dejal Drago Zadni- ar- »Zdaj pa je zaradi splošnega ^alodušja manj discipline tudi na ^stah. Naša opozorila ne zaležejo, vato smo se odločili, da brez prego- arianja kaznujemo.« Nevarna « sreda in petek Ob sredah in petkih popoldne bo-0 miličniki s kranjske postaje adzorovali voznike in pešce, po-ebno njihovo obnašanje blizu Jjstnih zeber. Nekaj akcij imajo že ja seboj. Razen številnih popisanih stov za mandatne kazni, plačilne šal°ge in prijave sodniku za prekr-.Ke še ne morejo reči, da ima nji-0vo delo že tudi drugačne učinke. Danes sta se miličnika Marko CuPan in Milan Potočnik ob štirih popoldne postavila na pločnik ob Ljubljanski cesti med Globusom in Creino. Njun nadzor je trajal do sedmih zvečer. Iz opazovanja prometnega vrveža in obnašanja ljudi lahko mirno trdimo, da so na mestnih ulicah pešci neprimerno manj disciplinirani kot vozniki. V pičli poldrugi uri sta še v mraku pripeljala mimo dva kolesarja z neprižgano lučjo: tudi voznik stoenke je bil prepričan, da je treba varčevati z elektriko do popolne teme, medtem ko rumenemu fičku ni gorela ena kratka luč. Skupaj torej »samo« štirje zaloteni kršitelji vozniki, ki jih je doletela kazen. Šteli nismo, vendar je bilo neprevidnih pešcev, ki so prečkali cesto zunaj zebre, neprimerno več. Tako tistih, ki sta jih miličnika »prijela« kot tistih, ki so jo zaradi njune prezaposlenosti tokrat nekaznovano odnesli. Očitno prepričani, da itak vozniki skrbijo za njihov varen prehod. Prava zafrkancija Miličnika sta iz izkušenj povedala, da nekateri kršitelji mirno priznajo »greh« in plačajo kazen, ki je zaradi svoje nizke cene bolj v posmeh kot svarilo. Drugi pa so nesramni, najdejo vrsto izgovorov, da jim ne bi bilo treba plačati. To se je pokazalo tudi danes. Trije so očitno menili, da lahko prečkajo cesto zunaj prehoda za pešce, da to ni prekršek, za katerega bi morali plačati 500 dinarjev. Prvi je bil moški, ki je ravno pred avtom stekel čez cesto. »Preslišal je miličnikovo piščalko, ko ga je leta dohitel in pocukal, pa se je jel zgovarjati na poznanstvo s komandirjem in podobne nesmisle. Osebne izkaznice ni hotel pokazati. Na postaji milice, kamor ga je miličnik pospremil, je bil najbrž manj junaški. Po drugega »jeznega mladeniča« je prišla »marica«, nova, lepo modra, z belimi rešetkami. Fant se je na vse načine otepal plačila kazni, dejal, da ni zaposlen in nad miličnika priklical vrsto grdih besed ter mu celo hotel uiti. Tretja pa je bila, verjemite ali ne, ženska, ki je, podobno kot najbrž doma, hotela tudi tu imeti prav. »To je prava zafrkancija,« se je hudovala nad miličnikom, ga zmerjala in mu očitala vse mogoče. Zaradi nedostojnega vedenja se bo morala zagovarjati pred sodnikom za prekrške . .. Kritika — če že kazni ne more biti — pa naj ob koncu velja tudi kranjskim komunalcem, ki skrbijo za cestne oznake. Zebre so ponekod že tako zbledele, da jih lahko marsikateri voznik spregleda. Pa še to: vsaj pozimi, ko sta na cesti dostikrat poledica in sneg, pešcem priporočamo, naj se ne obnašajo kot kure brez glave in naj ne prepustijo skrbi za svojo varnost samo voznikom. Čeprav so ti v nezgodah s pešci »dežurni krivci«, bi tudi pešci lahko naredili več, da bi nezgode preprečili, h. Jelovčan V premislek Stara, dobra cestarska lopata Kranj, 14. decembra — Pretekli teden se je na cesti proti Tržiču pripetila težka prometna nesreča. Ni bila zvita samo pločevina, ni ostalo samo pri praskah voznikov in sopotnikov, zgubljenih delovnih urah in gmotni škodi, ampak je ugasnilo človeško življen^. Zahrbtna poledica je bila to jutro tista, ki bi lahko popeljala v smrt le marsikoga, ki je vozil po tej cesti, čeprav počasi, preudarno, varno in previdno. Na kot steklo gladki cesti je vsak, še tako dober voznik, nemočen. Zakaj pišem tole? Zato, ker sem prepričan, da bi na nevaren odsek ceste par lopat vrženega peska preprečil najhuje ali vsaj omilil posledice. Vendar na naših cestah zelo redko še srečamo cestarja, ki bi zgodaj zjutraj odšel na nevaren odsek, ga posul in opravil delo v srečo in zadovoljstvo voznikov. Pričakujem sicer odgovor, da so časi cestarjev mimo, da jih lahko nadomesti mehanizacija, vendar v to nisem povsem prepričan. Potem cestarja ne bi srečal na nobeni cesti v Evropi več, tudi na glavnih cestah in avtomobilskih cestah. Pa jih še vedno srečujemo, saj je stara, dobra cestarska lopata dobrodošla prav v takih trenutkih na cestnih odsekih, kjer nas dolgoletne izkušnje učijo, da se najprej in v najbolj zahrbtni obliki pojavi poledica. Preden lahko pride posipalec iz Kranja do kritičnega mesta, se lahko zgodi že marsikaj. Primer za to je zadnja nesreča na cesti med Tržičem in Kranjem. Nesrečnemu vozniku, ki se po tej cesti ne bo več peljal, tega sedaj ni več mar. Nam, ki pa se bomo še vozili po cestah in čakali, kje nas čakajo pasti tudi zaradi malomarnosti in nespoštovanja izkušenj, pa je to še kako mar! J. Košnjek Lična postajna hišica — Na avtobusnih postajališčih v Poljanski dolini varujejo čakajoče potnike pred vremenskimi sitnostmi enotno oblikovane, lične lesene hišice. Na sliki: avtobus je s postaje v Srednji vasi ravno speljal. Andrej, Boštjan in Tomaž so bili v šoli v Poljanah, Cilka Novak iz Dolenjega brda pa je dejala, da ima do doma še uro hoda. — Foto: F. Perdan 5|w 40-letnici službe za varstvo pri delu Stokrat sem že hodil tod, le tokaj bi se privezal **rarr*Ce' decembra — Jeseniška Železarna izgubi na leto okoli 9.000 dni V6£ ^poškodb pri delu ali 17 dni na eno poškodbo. Zanimivo je, da je naj-n?°škodb v mesecu pred dopusti in v zadnjem mesecu leta, vendar nihče raziskal pravih vzrokov. L* Jesenišk S !965 net Železarni so imeli do ^ 1 V"0 smrtnih nesreč pri delu l^jto> do leta 1985 pa statistika bele^ P° 1,2 smrni nesreči na leto. Na $r6» J.e po šest primerov hujših ne-V ln °koli 500 drugih, tako da ledi 2naša »izpad« delovnih dni zaradi rfSreč 9102 dneva. Malo, veliko ^ Yeč? Ali se sploh sme zgoditi, $te^ človek pri delu smrtno pone- » Ne, nikakor se ne bi smelo zgoditi, da se v neki organizirani proizvodnji delavec smrtno ponesreči,« pravi vodja oddelka za varstvo pri delu Zoran jj^T-* m \w* Krejič. »In tudi 6 (J^k. da poškodbe predstavljajo ?*0st; st°tkov vse bolezenske odsotne opravičuje in ne omili no- £ hude ali celo najhujše nesreče. ^v.^esreče pri delu v Železarni je da je v nekaterih obratih Poškodb, a so lažje — pone- OH »j dS(: Celo do 20 odstotkov delavcev poškoduje, v nekaterih obrabo P°škodb skorajda ni. Opažala tudi nova tehnologija ni brez iW ari}osti in se ji delavci težko pri-\t °' saJ v novo okolje prinašajo taj0e n&vade. Zelo redko se poškodu-C .novinci, čeprav je velika fluk-^Ui^' ^e pravi, da delavci prece-kjJeJO svoje sposobnosti, češ sto-bt>iv Sern že hodil tod, le zakaj bi se ty2a* * ■ • feij. 1 delu se večkrat precej improvi-' Poenostavljaj delavci se sami !w°aJo za tiste možnosti, ki so jim ta Mi všeč, četudi so najbolj nevar-Lj^ °dje proizvodnje počasi kar ne-r%° °^°PiJ°. zdi se jim normalno, če človeka, ki bi se nalašč poškodoval. Cesto pozabljamo, da je vzrokov za hude ali celo smrtne nesreče ogromno. Na prste ene roke bi lahko pre-štel primere, ko vemo za pravi vzrok, vsi drugi so splet raznoraznih vzrokov socialnega in delovnega okolja posameznika. Nihče ne zna pojasniti, zakaj je prav v mesecu pred letnimi dopusti največ nesreč in zakaj tudi v zadnjem mesecu leta. Govorimo o varstvu in poškodbah, sam pa vidim veliko več grehov v zdravju škodljivem okolju, v tem, koliko je bolezenske odsotnosti zaradi škodljivega vpliva okolja. Medtem ko zakonodaja opredeljuje kar 53 poklicnih bolezni, jih v praksi beležimo bore malo. Varstvo pri delu ima globlji smisel in pomen: zajema varne delovne razmere, nadzor, ugotavljanje zdravju škodljivih delovnih mest in tudi delavčevih socialnih in ekonomskih razmer. Varstvo pri delu zatorej ni le čelada, ampak tudi počutje in zadovoljstvo delavca nasploh. Medtem ko zdravniki dobro vedo, da so za morebitno nezgodo včasih odločilna temperatura, vročina ali mraz, in se psihologi zavedajo, kaj vse lahko vpliva na to, da si pri delu brezbrižen in nepazljiv, takšnih raziskav pri nas sploh še ni.« D. Sedej i Ve-r Postopki niso pravilni. No C*rat Je slišati, češ da se je ne-smerno poškodoval. Osebno Prepričan, da ni normalnega Franc Pintar, varnostni inženir: »V javnosti se večkrat sliši, koliko hudih nesreč je v Železarni, a se malo ve, da je precej najhujših ali hudih nesreč v delovnih organizacijah, ki delajo v Železarni. Tu imajmo Vatrostalno, Hidromontažo Maribor, Metalno in nekaj manjših, ki pomagajo pri vzdrževalnih delih. Predvsem pa v novi jeklarni dela veliko delovnih organizacij, od Rudisa do gradbenih podjetij. Za nekatere nesreče pri delu morda sploh ne vemo.« Priključevanje na kranjsko čistilno napravo Tekstilindus v Savo spušča barve Kranj, decembra — V kranjski tovarni tekstilindus namenjajo varstvu okolja veliko večjo pozornost kot so jo nekdaj. Iz njihovega dimnika se na kranjsko mesto že nakaj časa ne usipajo več saje, zdaj pa pripravljajo tudi predčiš-čenje tehnoloških odpadnih voda, kar morajo storiti, da bi se priključili na kranjsko centralno čistilno napravo. Odkar so poleti v Kranju poskusno pognali centralno čistilno napravo, so vse bolj aktualna razmišljanja, kako bi nanjo priključili tudi tovarne, predvsem tiste na obrežju Save. Kranjska čistilna naprava je mehanska in razne odpadne kemikalije iz tovarn bi porušile biološko ravnotežje v njej. Zato bodo morali v tovarnah svoje odpadne tehnološke vode najprej očistiti kemikalij, šele nato jih bodo lahko spustili v centralno čistilno napravo. O predčiščenju tehnoloških odpadnih voda razmišljajo tudi v kranjskem Tekstilindusu. Ne šele zdaj, temveč že takrat, ko so v Kranju začeli graditi centralno čistilno napravo. Januarja 1985 jim je Planum iz Ljubljane napravil več možnih različic predčiščenja tehnoloških odpadnih voda. Izbrali so najboljšo in zanjo 20. marca letos pridobili lokacijsko dovoljenje. Vendar pa so kasneje našli drugačno rešitev, ki jo nameravajo zdaj izpeljati. Upravljalec kranjske čistilne naprave je namreč našel metodo za obarvanje barvil v čistilni napravi NESREČE Miren konec tedna Kranj, 15. decembra — Tako mirnih koncev tedna kot je bil ta, si na naših cestah lahko samo želimo. Od petka pa nedeljskega večera se je namreč zgodila samo ena prometna nezgoda, v kateri je bila ženska huje ranjena. Bilo je v nedeljo, 14. decembra, ko je voznica kolesa z motorjem Frančiška Dovžan, 1962, iz Podlju-belja, zapeljala na magistralno cesto Tržič—Ljubelj, ne da bi se prepričala, če je cesta prosta. S tem je zaprla pot vozniku osebnega avtomobila Borisu Budrovčanu, 1944, ki je na začasnem delu v ZRN. V trčenju je bila Dovžanova hudo ranjena. H. J. sami, ki jo nameravajo preizkusiti. Osnovni problem čiščenja Tekstilin-dusovih tehnoloških odpadnih voda je namreč izločanje barv. Prvotna zamisel je predvidevala 50-odstotno razbarvanje, problem pa je bil v tem, da niso mogli natančno določiti meja (kaj je 0-odstotno in kar 100-odstot-no). Drugačna rešitev, ki so jo dorekli kasneje, pravega odgovora še nima, saj bodo morali še preizkusiti. O njej so se pogovarjali tudi s predstavniki Kemijskega inštituta Boris Kidrič iz Ljubljane, ki prav tako jasnega odgovora niso dali. Ne preostane jim torej drugega, kot da jo praktično preizkusijo. V prihodnjih mesecih bo Planum začel pilotne poskuse predčiščenja tehnoloških odpadnih voda v Tekstilindusu, ki jih bodo nato postopno priključevali na centralno čistilno napravo in spremljali vpliv na njeno delovanje. Če bistvenih problemov ne bo, predvsem z obarvanostjo iztoka iz naprave, bo v Tekstilindusu zadoščala gradnja zbiralnega bazena, v katerem bodo nevtralizirali odpadne tehnološke vode obrata I. in obrata II pa jih bodo priključili neposredno na zbiralni kolektor, ki bo potekal po levem bregu Save. Problem odpadnih voda iz toplarne II pa bo razrešen s prehodom na zemeljski plin. Za uresničitev te zamisli bodo morali preurediti kanalizacijsko omrežje. Za ta namen imajo že izdelano idejno, deloma pa tudi izvedbeno do-. kumentacijo. Računajo, da bodo predčiščenje odpadnih tehnoloških voda v glavnem uredili že prihodnje leto. M. V. MERKUR Kranj Zima je tu Kranj, 15. decembra — Letošnja zima se je začela s prvim snegom, ki je začel naletavati v noči z nedelje na ponedeljek. Zjutraj ga je bilo že za dobro ped. Marsikdo je svoj avto raje pustil v garaži in od-hitel na najbližjo avtobusno postajo. Tu pa je bila gneča, hujša kot ob »normalnih« dneh. Že tako prepolni jutranji avtobusi — delavski in šolski — so zaradi snega zamujali, »lokalcev« ponekod sploh ni bilo. »Največji zastoji so bili zjutraj med Ljubljano in Kranjem,« je okrog devetih dopoldne povedal prometnik s kranjske avtobusne postaje Peter Sluga. »Avtobusi so zamujaH tudi uro, uro in pol. Precej težav je bilo tudi med Tržičem in Kranjem. Zamude se še niso povsem uravnale, povprečno pa so bile daljše od pol ure. Prvi jutranji avtobusi so še nekako do časa prišli, od 5.40 naprej pa so se zamude vse bolj daljšale. Krivi niso avtobusi ali šoferji, temveč sneg na cesti.« Cveto Zorč, dežurni v Cestnem podjetju v Kranju, pa je povedal, da so v nedeljo ob enajstih zvečer ceste posipali, ob treh zjutraj pa so jih začeli plužiti. »Na cestah je okrog dvajset naših plugov. Največ težav imamo na prelazih Ljubelj in Jezersko. Magistralna cesta je dokaj dobro splužena, za njo pa prihajajo na vrsto tudi lokalne.« H. J. 8. stran ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 16. DECEMBRA 19$ Problem tržiške vlečnice v Hrastah Rešitev naj bo trajna Tržič, 11. decembra — Problem vlečnice Novina v Hrastah nad Tržičem je star prav toliko kot sama vlečnica — 14 let. Vprašanja, kaj storiti, da bi bila ta žičniška naprava bolje izkoriščena, so se pojavljala že dalj časa, k morebitni rešitvi pa se bo morda premaknilo na drugem zasedanju zborov skupščine TKS Tržič, v sredo, 17. decembra, ob 12. uri v sejni sobi AMD Tržič. Med drugimi točkami dnevnega reda za konec leta se bodo številni delegati prav gotovo najdlje zadržali pri obravnavanju delovanja vlečnice Novina. Od leta 1982, ko jo je GG Kranj preneslo v upravljanje TKS Tržič, je žičnica delovala le 18 dni leta 1983 in od 10. februarja do 15. marca (s presledki) lansko zimo. Vsa ta leta je vlečnica prinašala izgube, ki so jih krili iz sredstev upravljalca. To stanje pa se je še posebej kritično poslabšalo zadnja leta in letos. Problem je namreč usposobljanje delavcev za delo na tej napravi, potrebna pa je tudi zamenjava vlečne vrvi. Iz materiala, ki ga je predsedstvo TKS pripravilo za obravnavo na skupščini, je jasno, da sami nimajo denarja za ta dela in da letošnjo zimo ta naprava ne bo delovala. Za to, da bi lahko že letošnjo zimo v ugodnih snežnih razmerah prevažali smučarje, bi potrebovali blizu 5 milijonov dinarjev. Težave pa so tudi zato, ker SGP Tržič ne more več zagotoviti delavcev tako kot jih je prejšnja leta. Prav tako se zdi možnost, da bi Hraste nadalje razvijali v smučarski center, povsem nerealna. Da bi zagotovili vsaj najmanjše razmere za delovanje, bi potrebovali teptalni stroj, vsaj dva snežna topova ter za to ustrezno vodovodno omrežje in novo vlečno vrh, kar znese okrog 100 milijonov dinarjev. Ob tem pa je treba poudariti, da v Hrastah še vedno ne bo nikakršne infrastrukture: ne bo gostinskega objekta, ne bo dovoza, ne bo parkirišč v bližini in kar je najpomembneje — tudi če bi vse to uspeli zagotoviti — vedno bi bilo smučišče na vsega 600 metrov nadmorske višine. Zato se kot najbolj stvarna ponuja prestavitev vlečnice na lakacijo v Zgornjem Lomu oziroma na kakšen drug primernejši kraj v občini. Po približni oceni bi za to potrebovali okrog 30 milijonov dinarjev, ki pa bi jih bilo ob intenzivnem prostovoljnem delu lokalnih športnih delavcev in drugih občanov moč zmanjšati na 20 milijonov dinarjev. Inačica z Zgornjim Lomom bi bila sprejemljiva tudi zato, ker je do smučišča speljana dokaj dobra cesta, ker sneg leži dalj časa in ker bi bilo mogoče ob večjem številu usposobljenih delavcev ter z zagnanostjo lokalnih ljubiteljev smučanja zagotoviti daljšo smučarsko sezono in s tem boljšo izkoriščenost te naprave. Skupščina oziroma njeni delegati naj bi se torej odločali za eno od teh možnosti. Predsedstvo TKS naj bi se pogovarjalo o rešitvi tega problema, ki ni samo problem TKS, ampak celotnega Tržiča. Najti bodo morali ustrezen način za financiranje delovanja te žičniške naprave — bodisi na tej lokaciji ali na katerikoli drugi. Dejstvo je eno: naprava stoji in propada, zato je skrajni čas, da se nekaj ukrene, da zagotovijo boljšo izkoriščenost in da se sploh upraviči njena postavitev. J. Kikel Strelci tekmovali v Mojstrani Mojstrana, 12. decembra — Strelska družina Janez Mrak Dovje-Mojstra-na je priredila v počastitev dneva republike, dneva JLA in krajevnega praznika tradicionalno moštveno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je 15 ekip krajevnih organizacij, društev, tozdov, milice in vojakov. Zmagala je ekipa domače strelske družine v postavi Franci Rabič, Andrej Kramar in Andrej Janša. Na drugo mesto so se uvrstili člani strelskega krožka v osnovni šoli v Mojstrani, tretja pa je bila ekipa mladincev mojstranške strelske družine. J. Rabič Nad 260 tekačev na Rožičevem memorialu Zamejski namiznoteniški igralci v Škofji Loki — Namizni tenis je ena od najbolj priljubljenih športnih panog med mladimi Slovenci na Koroškem. Največ ga igrajo v Selah in v Železni Kapli ter okolici. Mladi koroški namiznoteniški igralci večkrat nabirajo znanje in izkušnje tudi v Sloveniji, kjer je neprimerno več strokovnega kadra kot pri njih. V soboto in nedeljo so koroški namiznoteniški igralci vadili v Škofji Loki v okviru sodelovanja med pobratenima občinama Škofja Loka in Sele. Na pripravah je bilo 12 igralcev. (J. K.) — Foto: F. Perdan V nedeljo, 21. decembra Osmič na Javornik Idrija, 9. decembra — Ta mesec mineva 43 let, odkar je 23. decembra leta 1943 pri Škvarču na Javorniku nad Črnim vrhom nad Idrijo padlo 47 borcev III. bataljona 3. SNOUB Ivana Gradnika. 6. januarja leta 1944 je v Trebčah pri Črnem vrhu padlo še 38 borcev III. in IV. bataljona, pri Godoviču pa so istočasno ustrelili še 18 ujetih borcev Gradnikove brigade. Padlim in ustreljenim v spomin organizirata planinsko društvo Idrija in domicilni odbor Gradnikove brigade iz Nove Gorice s pomočjo članov Radio kluba Idrija spominske pohode na Javornik, 1240 metrov visoko nad Črnim vrhom. Letošnji pohod bo že osmi po vrsti. Na sporedu bo v nedeljo, 21. decembra, in bo posvečen tudi dnevu JLA. Organizatorji pohoda so pripravili spominske izkaznice, ki jih bodo vsi, ki bodo na pohodu prvič, dobili v gostilni Pri Metki v Črnem vrhu, na kmetiji Košper na Javorniku in pri kmetu Medvedu. Na dan pohoda bodo za šestkratno udeležbo podelili zlate, za štirikratno udeležbo srebrne in za dvakratno udeležbo bronastp spominske značke. Značka ponazarja spomenik 47 padlim borce.a Gradnikove brigade na Javorniku. Spomenik stoji pred Pirnatovo kočo na Javorniku, odkrili pa so ga leta 1980. Spominska slovesnost bo ob 11. uri pred Pirnatovo kočo. Pohod bo ob vsakem vremenu, za udeležence pa bo na voljo čaj in okrepčilo, vendar bo kljub temu dobrodošla hrana v nahrbtniku. Priporočljiva je tudi primerna planinska oprema. Lanskega pohoda se je udeležilo nad 1500 pohodnikov, najmanj tolikšno udeležbo, med drugim tudi z Gorenjske, pa pričakujejo tudi letos. J. K. Domačin Robi Kerštajn najhitrejši Ivi Bešter je morala med juniork*1* priznati premoč Golobov! z Bleda- Rateče, 14. decembra — Rožičev tekaški memorial v Ratečah, letos je bil na sporedu že triindvajsetič, ohranja sloves našega naj množične j šega tekmovanja v smučarskih tekih. Letošnjega se je udeležilo nad 260 tekačev iz vseh kategorij. Manjkali so le najboljši, ki so sedaj na tekmah za svetovni pokal. Zaradi pomanjkanja snega so morali organizatorji pri Smučarskem društvu Rateče Planica pripraviti tek na dveh krajih, kar pa sodelujočih ni motilo. Najhitrejši med vsemi je bil junior Robi Kerštajn, domačin, ekipno pa so slavili tekači kranjskega Triglava pred Kranjsko goro in Uniorjem Olimpijo. Torej, lep uspeh gorenjskih tekačev. Zmagovalci na 23. Rožičevem memorialu v Ratečah so postali: Petko-všek iz Logatca med mlajšimi pionirji, Cerkovnikova iz Bohinja med mlajšimi pionirkami, Žemva iz Gorij med starejšimi pionirji, Repinčeva iz Bohinja med starejšimi pionirkami, Klolu-tar iz Kranjske gore med mlajšimi mladinci, Kaučičeva s Kokrice med mlajšimi mladinkami, Nunar iz Kranja med starejšimi mladinci, Hočevar-jeva iz Kranja med starejšimi mladinkami, Kerštajn iz Kranjske gore med Za kegljače na ledu ni počitka Jesenice, 12. decembra — Na jeseniški ledeni ploskvi se nadaljujejo turnirji v kegljanju na ledu. Na mednarodnem turnirju za 14. prehodni pokal Vatrostalne Jesenice je nastopilo 15 moštev iz Italije in Avstrije, razen njih pa še moštva Rateč, Kranjske gore, Bleda, Žirovnice in Jesenic. Letošnji prehodni pokal je osvojila ekipa Kett-mansdorf s Koroške pred jeseniškima ekipama Zadruga in Ambrožič. Začelo se je tudi slovensko moštvene prvenstvo v kegljanju na ledu. Prvo kolo je bilo na Bledu in je tekmovalo 14 ekip iz Rateč, Kranjske gore, Bleda, Žirovnice in z Jesenic. Po prvem kolu vodi ekipa Ambrožič z Jesenic pred ekipama Piber in Gorenje z Bleda. J. Rabič Najboljša ekipa Kranja Jesenice, 12. decembra — Člani društva invalidov Jesenice so organizirali v počastitev dneva republike tradicionalno ekipno tekmovanje v kegljanju na asfaltu, na katerem so razen Tržiča-nov nastopile ekipe vseh gorenjskih invalidskih društev. Zmagali so kegljači Društva invalidov Kranj, med posamezniki pa je bil najboljši član kranjske ekipe Cveto Zalokar. Ekipno so zmagali Kranjčani pred Jeseničani, Radovljičani, Skofjeločani in Domžal-čani. Med oosamezniki je bil najuspešnejši CveuS Zalokar iz Kranja. Tudi drugo mesto je osvojil Kranjčan, Lazo Vukanac, tretji je bil Ivan Bucik z Jesenic, četrta Polde Balažič iz Kranja in Jože Crnilec iz Radovljice, peti pa je bil Jože Prestor iz škofjeloškega društva. J. Rabič Planinska članarina Ljubljana, 5. decembra — Glavni odbor Planinske zveze Slovenije je na zadnji seji določil višino članarine za prihodnje leto in delež, ki se oddvaja Planinski zvezi Slovenije, naročnino za Planinski vestnik ter zavarovalne premije. Članarina za člane bo 1000 dinarjev, za mladince 500 in za pionirje 200 dinarjev. Planinskim društvom bo od članske članarine ostalo 400 dinarjev, od mladinske 360 in od pionirske 120 dinarjev, drugo pa bodo namenila planinski zvezi in Planinskemu vestniku. Celoletna naročnina za vestnik bo pet tisoč dinarjev. Zavarovalne premije za prihodnje leto bodo še enkrat višje, kot so bile letos (za člane in mladince 50 dinarjev in za pionirje 40), vendar bodo temu primerno višje tudi zavarovalne vsote. C. Z. Karakorum 86 V kinu Center bo 19.12. ob 20. uri predavanje z naslovom Karakorum 86 o naši letošnji uspešni odpravi v to gorstvo. Predavali bodo udeleženci Tomo Česen, Mišo Jamnik ter Marija in Andrej Štremfelj. Vstopnice dobite v pisarni PD in uro pred predstavo v kinu Center. N. K. Vitaseva iz kranjskega Triglava je bila druga med starejšimi mladinkami. juniorji, Golobova z Bleda med junior-kami, Velepec iz Dola pa je zmagal med člani. Proge so bile dolge od 2 do 15 kilometrov, rateški in planiški smučarski delavci pa so jih kljub pomanjkanju snega odlično pripravili. Da je bila na nedeljskem teku udeležba tako dobra, gre pripisati tudi temu, da drugje ni snega in so bile Rateče priložnost, da Prvaka znana Škofja Loka, 10. decembra — Konec novembra so v Škofji Loki končali turnir v košarki za starejše pionirje iz ŠŠD. Pokazal je, da imajo v Loki kvalitetno mlado košarko in da dobro delajo z vsemi mladimi košarkarskimi selekcijami. V prvem srečanju je ŠŠD Mladi rod premagal ŠŠD Trata s 44:27. Še boljšo kvaliteto so pokazali v tekmi za občinskega prvaka. Do zadnje minute je bilo treba čakati na prvaka. ŠŠD Tabor iz Žirov je postal občinski prvak, saj je premagal moštvo ŠŠD Blegoš z izidom 60:57. Tudi košarkarice so imele sklepno prvenstvo. V tretji tekmi za občinskega prvaka sta igrali moštvi ŠŠD Mladi rod iz Škofje Loke in ŠŠD Tabor iz Žirov. Žirovke so bile boljše (izid 35:28) in so tako postale občinske prvakinje. Občinska liga za starejše pionirke in pionirje je tako končana. Selekcija igralk in igralcev se je začela pripravljati za nadaljevanje pokala Sumi, mlajši pionirji in pionirke pa bodo v teh dneh začeli meriti moči za najboljšega v občini. Tudi v Kranju za občinskega prvaka Tudi v Kranju so že dobili občinskega prvaka ŠŠD za starejše pionirje in pionirke. Pri fantih je prvak ŠŠD Simon Jenko, pri dekletih pa OŠ Bratstvo in enotnost. Izidi — st. pionirji — predtekmova-nje - S. Jenko : L. Seljak 42:9, F. Pre- Jože Kavalar , eden od prizadevnih 1 ganizatorjev tekaških prireditev v ™ tečah — Vse slike F. Perdan tekači preizkusijo svoje znanje. Zastopniki organizatorja so bili tekmovanjem izredno zadovoljni in z . lijo, da bi to tekmovanje še napre. ostalo v Ratečah in Planici, kjer so b1 doma naši znani tekači, v zgornjesa ski dolini pa prav tako raste mlad r0^ obetavnih tekačev na smučeh. J. Košnjek šeren : Bratstvo in enotnost 4:38; fin^ — Bratstvo in enotnost: S. Jenko 36:4* France Prešeren : Lucijan Seljak 2|. • Vrstni red: 1. ŠŠD S.Jenko, 2. SS" Bratstvo in enotnost, 3. ŠŠD F. Prešeren, 4. ŠŠD L. Seljak; st. pionirke ' predtekmovanje — S. Jenko : F. PreSfj ren 58:8, J. Broz Tito : Bratstvo in enOM nost 3:32, Bratstvo in enotnost : S. 2* ] gar 26:10, J. Broz Tito : S. Žagar 7:9; * hale — Bratstvo in enotnost 17:4"; S. Žagar : F. Prešeren 11:8. Vrstni rej 1. ŠŠD Bratstvo in enotnost, 2. ŠŠD sjj mon Jenko, 3. ŠŠD Stane Žagn 4. ŠŠD France Prešeren, 5. ŠŠD Josm Broz Tito. D. Hum«r V četrtek podelitev Ručigajevih priznanj Kranj, 15. decembra — Kranjska telesnokulturna skupnost bo tud1 letos podelila priznanja Borisa Bm čigaja, najvišja telesnokulturna p« znanja v kranjski občini. Priznanjf je prejelo že veliko znanih kraoj' skih športnikov in telesnokulturni«1 delavcev. Podelitev letošnjih prt* znanj bo v četrtek, 18. decembra/^ 18. uri v dvorani številka 15 kraflj' ske občinske skupščine. J. K. Mladinke Dupelj Kranja tretje — Po dobri igri na polfinalnem turnirju za republiško rokometno prvenstvo mladink so se igralke Dupelj Kranja uvrstile v finale, ki je bilo v nedeljo v športni dvorani na Planini v Kranju. Razen domačink, igralk Dupelj Kranja, so sodelovala še moštva Titovega Velenja, Mlinotesta in Iskre. Domačim mladinkam ponovitev uspeha s polti -nalnega turnirja ni uspela. Zasedle so tretje mesto, kar je po oceni predstavnikov kluba še vedno lep uspeh. Zmagale so mlade igralke iz Titovega Velenja. Na sliki mladinke Kranja Dupelj, perspektivne rokometašice, ki bodo kmalu sposobne zaigrati tudi v prvem moštvu, ki d^'iaj presenetljivo vodi po jesenskem delu prvenstva v prvi republiški rokometni ligi. (J. K.) — Foto: F. Perdan OBVESTILA, OGLASf 9. stran (^MlSSciJSISSCaAS KOT VEDNO NA NOVOLETNEM SEJMU V KRANJU OD 19. DO 28. DECEMBRA '86 ŽENSKI ŠKORNJI MOŠKI ČEVLJI SAMO: 3.900 SAM0: 3.900 OBIŠČITE NAS, NE BO VAM ŽAL! V MEDVODAH SLOVENIJALES SORA salon pohištva NOVOLETNA PRODAJA 20% popust do 15 januarja 1987 — predsobno pohištvo — otroško in mladinsko pohištvo — OPUŠČENI PROGRAMI — omarice, regali — dnevne sobe, kabineti — brezplačna dostava BRESPLAČNA DOSTAVA &EL0VNI ČAS: vsak dan od 8. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure TOVARNA OBUTVE PEKO n. sol. o. Tržič 5ejavski svet TOZD izdelava orodij ORODJARNA n. sol. o. razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega r8ana V°t>JA TOZD izdelava orodij ORODJARNA ir slaftdidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še na-e x 3,5, višina 3 m 1967 2.500.000 din 4. 03270 ekscenter stiskalnica ISKRA ES 5 - 51 1962 200.000 din 5. 5195 ročne škarje 30.000 din 6. P 101.275 naprava za zakovanje statorskega paketa — ISKKA 1978 50.000 din 7. 40095 stroj SCHLATTER za varjenje priključnih vežic 1976 85.000 din 8. 38146 stroj za vlaganje izolacije v statorski paket STATOMAT 1974 950.000 din 9. 39174 peč za napuščanje — Križnik, elek. prostornina 0,5 m1 do 600' C1975 200.000 din 10. 32680 peč za sušenje ISKRA, električna 0,3 m3 1973 100.000 din 11. P 103.333 banja za pranje 20.000 din Prometni davek ni vključen v ceno in ga plača kupec. Licitacija bo v torek, 23. decembra 1986, ob 10. uri v poslovni stavbi ISKRA ERO, Savska Loka 2, Kranj. Sredstva so na vpogled v petek, 19. decembra 1986 od 10.30 do 13. ure v skladišču rabljene opreme pri ambulanti ISKRA. Na javni dražbi lahko enakopravno sodelujejo fizične in pravne osebe. Udeleženci licitacije morajo pred pričetkom licitacije položiti varščino v višini 10 % izklicne cene, in sicer na tekoči račun 51500-601-13084. Predstavniki pravnih oseb morajo ob vplačilu varščine predložiti pooblastilo DO, ki jo zastopajo. Nakup bo po načelu »videno — kupljeno«. Kupec mora plačati kupnino in odpeljati osnovno sredstvo v 8 dneh po licitaciji, sicer akontacija zapade. Vse informacije dobite v investicijski službi, tel. 064/22-221, int. 27-10. OGLASI, OBVESTILA TOREK, 16. DECEMBRA 19" Iskra ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno — regulacijske in stikalne tehnike KRANJ, n. sol. o. Na osnovi sklepov komisij za delovna razmerja objavljamo naslednja prosta dela oz. naloge: TOZD MEHANIZMI LIPNICA 1. VODJA POVRŠINSKE OBDELAVE TOZD DELAVSKA RESTAVRACIJA KRANJ 2. SKLADIŠČNI MANIPULANT za izdajanje in prevzemanje materiala 3. VARNOSTNIK DELOVNA SKUPNOST KRANJ 4. PROGRAMER v službi za plan in krmiljenje proizvodnje 5. PRAVNIK I. v pravnem oddelku Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje: pod 1.: visokošolska ali višješolska izobrazba kemijske smeri, 5 —letne delovne izkušnje na področju galvanizerstva ter znanje angleškega ali nemškega jezika. pod 2.:3 —letna srednješolska izobrazba gostinske smeri, 3 —letne delovne izkušnje in vozniški izpit B kategorije. pod 3.: najmanj uspešno končana osnovnošolska izobrazba, 2 —letne delovne izkušnje, izpolnjevanje pogojev za pridobitev in uporabo strelnega orožja ter 3 —mesečno poskusno delo pod 4.:4-letna srednješolska izobrazba programerske ali splošne smeri, zaželene ustrezne delovne izkušnje in dobro znanje programskega jezika BASIC. pod 5.: višješolska izobrazba pravne ali upravne smeri in zaželene 9 — mesečne delovne izkušnje. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 8 dneh po objavi na naslov Iskra Kibernetika Kranj, Savska loka 4, Kranj 64000, Kadrovska služba. SODO. Urouvj industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov, n o sol o 64000 Kranj. Škofjeloška c 6, Jugoslavija objavlja proste delovne naloge SOCIALNEGA DELAVCA za področje socialnega dela Pogoj: socialni delavec, primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti ter trimesečno poskusno delo. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi nam pošljite v 8 dneh po objavi na naslov Sava Kranj, kadrovski sektor. Kranj, Škofjeloška c. 6. RUDNIK URANA ZIROVSKI VRH v ustanavljanju 64224 GORENJA VAS - Todraž 1 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge s polnim delovnim časom: i. CišCenje poslovnih prostorov i delavec Pogoji: osnovna šola, 3 mesece delovnih izkušenj in delo samo v popoldanskem času Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za objavljeno delo zahtevamo uspešno opravljen zdravniški pregled pred sklenitvijo delovnega razmerja. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh na gornji naslov. Po potrebi bomo kandidate vabili na razgovor. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh. Osnovna šola Blaža Ostrovrharja Škofja Loka s prilagojenim programom objavlja prosta dela in naloge: SPECIALNI PEDAGOG ZA DUŠEVNO PRIZADETE Delovno razmerje sklepamo za določen čas s polnim delovnim časom v celodnevni osnovni šoli. Pričetek dela takoj. ClSTILKA Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pričetek dela 1. marca 1987. Pogoji: zaželene delovne izkušnje, enomesečno poskusno delo, deljen delovni čas. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi. O odločitvi bodo obveščeni v 15 dneh po poteku objave, stanovanja ni. ZAVOD ZA SOCIALNO MEDICINO IN HIGIENO GORENJSKE Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: PRIPRAVA HRANLJIVIH PREDLOG ZA MIKROBIOLOŠKI LABORATORIJ (za nedoločen čas) Pogoji: — srednja strokovna izobrazba laboratorijske smeri in trimesečno poskusno delo. Pisne ponudbe z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi oglasa na gornji naslov. Izbira kandidata bo objavljena v 15 dneh po preteku razpisnega roka. GOZDNO GOSPODARSTVO BLED HRANILNO KREDITNA SLUŽBA RAZPISUJE I KREDITE ZA RAZVOJ ZASEBNEGA KMETIJSTVA Jal v letu 1987 52 Iz sredstev hranilnih vlog in iz sredstev skladov za preusmefl tev in pospeševanje kmečkih gospodarstev bomo v letu l^8 dodeljevali kredite: — za preureditev hlevov za krave in mlado živino — za nabavo plemenske živine — za nabavo kmetijskih strojev. Lastna udeležba kreditojemalcev, odplačilna doba in obrestih mera kreditov bodo glede na namembnost posojila različne $ jih bo določal kreditni odbor na podlagi kreditnih pogojev letu 1987. Pogoji za pridobitev kredita so: — da prosilec sredstva za prodani les hrani pri HKS GG Ble0 na ustrezni hranilni knjižici Ljubljanske banke — da je prosilec član TOK gozdarstva Bled in da z njo trajfl gospodarsko sodeluje — da ima s področno kmetijsko zadrugo sklenjeno koopef8 cijsko pogodbo za mleko in meso — da je prosilec kreditno sposoben — da je preusmeritev oziroma pospeševanje kmečkega $ spodarstva v skladu z načrtom razvoja kmetijstva in g°z darstva. Za gornje namene bomo dodeljevali tudi kratkoročne kredit-s tem da kreditojemalec posojilo vrne z oddajo ustrezne ko'1 čine lesa temeljni organizaciji kooperantov gozdarstva Ble"- Prošnje za kredite bomo zbirali do 15. januarja 1987 na n8 slov: Gozdno gospodarstvo Bled, Hranilno — kreditna služb8' Bled, Ljubljanska c. 19. Obrtno gradbeno podjetje GRAD BLED Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. GRADBENI TEHNIK Pogoji: končana tehnična gradbena šola, opravljena priprl niška doba, zaželen strokovni izpit in trimesečno P0" P skusno delo. 2. GRADBENI DELOVODJA Pogoji: delovodska šola, 4 leta delovnih izkušenj in trimese-^ čno poskusno delo. Redno delovno razmerje združujemo za nedoločen čas s p nim delovnim časom. oi- Ce le Kandidati naj oddajo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanj11 razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov: Obrtn" gradbeno podjetje Grad Bled, Grajska 44. O izbiri bodo kan v diddati obveščeni v 15 dneh po preteku prijavnega roka. L -C* sozd zgp giposs ljubljana J SGP GRADBINEC KRANJ n.sol.0. Na podlagi sklepa odbora za delovna razmerja TOZD Stroji v kovinski obrati Kokrica objavljamo razpis za proste naloge & v. opravila K DELOVODJA V KLEPARSKI DELAVNICI Pogoj: delovodska šola ali VK klepar s triletnimi delovni izkušnjami 3 KV KLEPARJE Pogoj: poklicna šola z dveletnimi delovnimi izkušnjami KV AVTOELEKTRICARJA Pogoj: poklicna šola z dveletnimi delovnimi izkušnjami za sektor na Jesenicah: £ KV ELEKTRIKARJA f Pogoj: poklicna šola z dveletnimi delovnimi izkušnjami i Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas z dvomesečni^ s poskusnim delom. Pisne vloge z dokazili o izobrazbi vložite 8 dneh po objavi na naslov: SGP Gradbinec Kranj, Nazor.]t'v' E _L__^}\ ELMONT BLED Komisija za delovna razmerja DO Elmont Bled s sklepom * dne 10.12. 1986 objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. več KV KLJUČAVNIČARJEV — za določen in nedoločen '"as 2. več LIČARJEV — za določen in nedoločen čas 3. več DELAVCEV ZA PRIUClTEV v ključavničarski delavn«' ci — za določen čas 4. več DELAVK OZKEGA profila — za določen čas 5. več POMOŽNIH DELAVCEV za dela v proizvodnji — za določen čas Pogoji: pod 1. in 2.:— poklicna šola ustrezne smeri pod 3., 4. in 5.: — osnovna šola, zaželena praksa Delo združujemo za določen oz. nedoločen čas s polnim delov nim časom. OD po pravilniku, stanovanja ni. Pisne prijave * dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh na naslov: Elmon Bled, Spodnje Gorje 3/a, 64260 Bled - Komisija za delovni , razmerja. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po kon5 čani objavi. - j°REK, 16. DECEMBRA 1986 MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OSMRTNICE 11. STRAN @@IMi5S^©ISSCaLAS %U OGLASI Hi27-960 <*gaJLAI€ SJjžiatMtroii dalSrtm barvni TELEVIZOR gorenje, Kranj "Povijanje. Kovačičeva 5, "p^r----'_20641 *okali d MOTORKO stihi 0.50, Ivan "•feJj^Llgska 22, Tržič, ves dan 20642 W 5rq\parat revue AC 3 prodam. "^gJl^ _20643 6qUai . "EC z dvojnim kasetofonom, ■)rodar!feTrjem in priključkom za CD S^Tel.: (064^ Rl.mq 20644 __j064) 61-019 ^OcMiTri- Prodam nove ocarinjene sonny 80 W. Tel.: 60-666 "p^p~___._20645 in starf— RADIOKASETOFON z uro Svobori * pralni STROJ. Milaf, Cesta "^^o^Radovljica_20646 naciQn!,m RADIO KAS ETO FON interno' * 2l°žljivimi zvočniki, 2x15 ne tajnik. Log 8, Škofja Loka FpČ--- _20647 ter ŠIVALNI in PRALNI STROJ e?PolHn,Valno KORITO. Tel.: 79-920, fSSr2^— 20648 1«?"». 10% ceneje RADIOKASE-nov, še zapakiran, na carinsko deklaracijo, unovič, Podhom 2, Zg. Gor- OVedT*—■_20649 štiri L00CK- industrijski, l,rin'tni, prodam. Tel. IUveT silve ie m Antu dvoigel-42-252 20650 iipravi- 9' Darvni, 37 cm, daljinsko 223-838 Je- nov' Prodam Tel : (°61) jje|je [n' doPoldne razen sobote in ne-R^H°ll266-940, proti večeru 20651 STR09|er' "°v- in rabljen ŠIVALNI Sold prodam- Tel.: (061) 223-838, i$6n?Rn_e razen sobote in nedelje ali "^5H^4f^proti veaeru 20652 prodam l'H u(^m večjo količino suhih BUTAR ■JteL Dominik Hvasti, Jama 38, _20631 fJESKc3? Suhe hrastove in kostanjeve M^JJTjj cm. Tel.: 45-291 20632 prodam dva pralna STRO-. (2 plin, 2 14, Cirče 20633 J9odn0 KllS^čni ŠTEDILNIK i *a)- Beton, Staretova neškropljena JABOLKA rnuš. Srednja Bela p^^Pi__20634 '^Kt» ? k°mbiniran otroški VOZI BE w KAVC 2 poTELJA in PREPRO-Jej^'ovšek, M Uo Moše Pijade 48, Kranj. __20635 tafJvidno Prodam 6 žimnatih vložkov ve Postelji). Ješetova 7, Kranj 05-—_____20636 z*\T prodam 1 k9 srebrnega LO- Y |- spajanje, delno že oplošče- sr-^^LJ1 -566, zvečer_20637 %i?8-J*~UC VELIKANK (bundave) Slrt na Zlatem Po!Ju v Kranju, 1 583 te na Cesti 1 maia 4- Tel-: 5 OKEN in balkonska VRA-l0°in o VC<< in VENTILE za škodo . BLATNIKE. Krč, Jezerska c. 124 ___20640 rušenja hiše prodam staro Hri .° POHIŠTVO in aradbem 46 205 20677 »»T1 VEZI tvo'ia 160. Srednja p-i^enčur oor^h |owJ?^SMUCl RC 03, 170 cm [ALicc .'ook 37, PANCARJE št. 7 1/2, Sl??i*Un DRSALKE št. 38. Perč, Pod ___ 20679 ^OrVipi^ Prodam jedilni in drobni čur Velesovska cesta 29, 20680 igor. P Tia55 10 ^clnov stare JARKICE ^!WŠe in večje PRAŠIČKE. Jurij P^g^Log 9 Sk. Loka 20375 I 10nam mesnate PRAŠIČE, težke ^-okaa° 120 kg. Oman, Zminec 12, Pr^—__ 20457 56nta,arri 14 dni staro TELIČKO si .^^Stjupa 21 Kranj 20616 tarr> PRAŠIČA za zakol in suhe L Janez Kok, Breg ob Kokri 12 fer— _20617 &7 rarn PRAŠIČA za zakol. Stiska fi^^lje _20618 M nf2!rr^a OVČARJA mladiča po- ^T^jm Kordež, Jamnik 15 20619 ^!Wim dva PRAŠIČA za zakol. Jurij ^^Log 9, Šk. Loka 20676 °nliranje lesa OVse nik alojz * *«rska cesta 108 c ud (064) 35-770 'nio kotne in okra- je S let ve, rfN~ vrst ogledal, garde °bne stene Manjše mizice za ra-i, 6 namene Priporočamo! £2 KOM PAS JUGOSLAVIJA S KOMPASOM V MUNCHEN VSAKO SOBOTO Informacije in prijave: KOMPAS KRANJ, tel. 28-472, 28-473 KOMPAS AERODROM LJUBLJANA, tel. 22-347, 25-761 vozila Prodam Z 750, letnik 76, obnovljen. Čarman, Kebetova 18, Kranj 20299 Prodam Z 101, letnik 74, obnovljena, registrirana do 9. 7. 87. Darko Žlebič, Župančičeva 12, Kranj _20312 Karambolirano LADO 1200 prodam po delih. Tel: 45-291 20598 Prodam Z 750 in Z 101 po delih. Vo-klo47, Šenčur_20599 Nujno prodam Z 101 letnik 75, za rezervne dele. Miroslav Šef, Tomšičeva 42 Kranj. Tel.: 26-857 ali dopoldne služba tel.: 25-661 _20600 Prodam priključek (KLJUKO) za škodo. Hrastje 136, Cilenšek 20601 Prodam Z 101, letnik 81. Nastran, Trata 4, Cerklje _20602 Prodam Z 750, letnik 77, malo ka-rambolirano in vozno. Cena 11 SM. Stara c. 11 /a K, anj _ 20603 Prodam CITROEN GS, letnik 78, november, garažiran, dobro ohranjen. Telefon 66-486 _20594 ifanuopiema Prodam skoraj nov kombiniran DILNIK in 8 mesecev staro SPALNI-CO. Tel.. 34-725, po 16. uri 20620 Prodam PEČ stadler, 32.000 ccal, s črpalko, poceni. Tel: 23-279 20621 Prodam KUHINJO marles (pamela), 2.80 m, ŠTEDILNIK, pomivalno KORITO, visoka OMARA, stara 4 leta. Trilar, Hafnerjeva pot 6, Stražišče, Kranj _20622 Poceni prodam dobro ohranjen večji HLADILNIK gorenje. Tel.: 37-117, po-poldne _20623 Prodam OMARE za dnevno sobo, sistem triglav, in garderobno OMARO za predsobo. Tel.: 78-186, dopoldne, 78-049, popoldne 20624 GORENJSKI TISK tiskarna in kartonaža n. sol. o. Kranj objavlja prosta dela in naloge za delovno skupnost Skupnih služb, Kranj, Moše Pijadeja 1 1. več delavk za opravljanje del in nalog • CišCenje prostorov Pogoji: osnovna šola, delo je v dopoldanskem ali popoldanskem času. Delovno razmerje združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za opravljanje del in nalog je določeno enomesečno poskusno delo. 2. dve delavki za opravljanje del in nalog KUHARSKA OPRAVILA Pogoj: šola za kuharice in 4 leta izkušenj. Delo je dvoizmensko in ga združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za opravljanje del in nalog je določeno dvomesečno poskusno delo. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba delovne organizacije Partizanska 10/f v 8 dneh po objavi. C3C ooooooo ooooooooooo oooooop Pričakuje vas MLADINSKI SALON ] Titov trg 7 O II. nadstropje O OBLAČILA ZA VAS - ZA MLADE PO SRCU r> -^ooooooooooooooooooooooooo o o C C C C C i 20678 Vabilo 10 Društva za pomoč duševno prizadetim vabi vse starše, rejnike in skrbnike na NOVOLETNO SREČANJE ki bo 19. decembra 1986 ob 15. uri v prostorih osnovne šole Helene Puhar, Kranj, Kidričeva 51. Srečanje bomo popestrili s kulturnim programom. Pogovorili se bomo tudi o perečih zadevah in o izvajanju programa društva. io dpdp Kranj Prodam tovorni avto MERCEDES 22/24, aluminijasti kason, prva registracija 76, nosilnost 13 t. Tel.: 50-688 __20604 Prodam osebni avto Z 101, temno modre barve, letnik 83. Tel.: 75-662, dopoldne 20605 SILVESTROVANJE NA JEZERSKEM — Hotel Kazina — igra ansambel ADRIATIC — Gostišče ob Planšarskem jezeru VSAKO SOBOTO PLES v Kazini od 20. do 24. ure — igra DUO SEZAM Rezervacije sprejemamo, informacije po telefonu 064/44-007 Priporoča se kolektiv hotela GOLF, 40-347 letnik 77, prodam. Tel.: 20606 Prodam TOVORNI AVTO, gereralno obnovljen, mercedes, tip 22/24, letnik 73, prva registracija 76, aluminijast kason, dolžina 7.20 m. Cena po dogovoru. Krsto Torlakovič Trg svobode 13, Tržič_ 20607 Prodam starejši letnik Z 750. Marija Cor, Trg svobode 23, Tržič 20608 Prodam avto BMW 2002, celega in po delih, skobelni STROJ s cirkular-jem NEO standard osijek. Tel.. 62-077, ob delavi.ikih od 6. do 8. ure 20609 Ugodno prodam ŠTEDILNIK za eta-žno centralno, 20.000 ccal, nerabljen. Tel.: 76-105_20625 Prodam sedežno GARNITURO (tro-sed, 2 fotelja, tabure). Tel.: 39-756 ____ 20626 Poceni prodam električni ŠTEDIL-NIK (4 plošče) in plinski ŠTEDILNIK (2 plošči). Tel.: 74-779, popoldne 20627 gradbeni mat. Prodam 40 vreč APNA. Trnovlje 32, Cerklje, tel: 42-583 20628 Poceni prodam 6 m3 STEKLENE VOLNE, 3. vrsta, in krilo VHODNIH VRAT. Tepina, Golniška 89 20629 Zelo poceni prodam staro strešno OPEKO špičak. Tel.: 50-828 20630 kupim Kupim zasteklen KOMBI IMV ali FORD za prevoz oseb, do 120 SM. Možna zamenjava za R 12. Tel.: 81-566, večerne ure _20653 Kupim PLETILNI stroj regina. Tel.: 81-749, popoldne_20654 Kupim PUHALNIK eolo ali grič z motorjem. Jože Mali, Letence 2, Golnik. Tel.: 46-407 zaposlitve Komunikativne ljudi, po možnosti z lastnim prevozom, honorarno zaposlim za akvizitersko delo. Ponudbe s tel, številko na šifro: Resno delo 20442 Vzamem delo na dom. Naslov v oglasnem oddelku._20662 Delavko v prehrambenem kiosku zaposlim. Naslov v oglasnem oddelku. _20663 Sprejmem delo na dom. Imam 20 m2 prostora, trifazni tok in lasten prevoz. Šifra: Delaven_20664 Mladim in pridnim osebam nudimo možnost hitrega zaslužka. Šifra: 32 M _20665 Dekle išče delo v popoldanskem ča-su. Tel.: 49-047_20666 Sprejmem delo na dom, sestavlja-nje. Tel.: 28-562, popoldne_20667 rtanovanja Oddam SOBO in souporabo kuhinje starejši Gorenjki. Emil Stern, Pot na Jošta 24, Kranj_20655 Dva upokojenca iz tujine iščeta dvosobno stanovanje. Plačilo eno leto vnaprej. Tel.: 77-808_20656 Mlad par išče stanovanje v Kranju ali okolici Radovljice. Šifra: Stanova-nje ali tel. (061) 266-252_20657 poseitfi Kupim parcelo za vikend v Škofjeloškem hribovju. Tel.: 22-318 20658 V Selški dolini kupim 2.000 m2 zemlje. Šifra: Gotovina takoj _20659 Kupim starejšo HIŠO. Šifra: Relaci-ja Jesenice—Kranj__20660 lokali Oddam PROSTOR v najem za mirno obrt. Šifra: Sodelovanje_20661 OBVESTI1A Popravilo, čiščenje in priklop ter-moakumulacijskih peči! Kodrič, tel.: 40-684 _20136 CIAO MATEJA v Vogljah z novogo-riško skupino BIG-BEN v petek, 19. decembra 1986, ob 20. uri. NE ZAMUDITE!_20671 Odbor za prireditve DPD Svoboda Stražišče vabi na SILVESTROVANJE v dvorani doma KS. Postreženi boste s toplo večerjo, sladico in obaro v jutranjih urah. Igral bo narodnozabavni ansambel BLEKATO. Vstopnice v pred-prodaji v tajništvu, rezervacije po tel.: 22-076 20672 Moški brez obveznosti, urejen, 50, 175/74i želi spoznati prijetno žensko. Šifra: Želim — želiš 20669 ČESTITKA! Tončki Tršanovi, Teneti-še 38 pri Golniku: Draga spoštovana svakinja! Ob jubileju in osebnem prazniku, ki ju praznuješ 1 januarja 1987, prejmi iskrene čestitke in najlepše želje, predvsem pa Ti želim še mnogo mnogo zdravih let. Da bi Te tudi v prihodnje na življenjski poti spremljala sreča in zdravje, ti srčno želi svakinja Francka iz Valburge_20670 PREKLICI Micka Poredoš, Golnik »preklicujem vse neresnične besede in žaljivke, ki sem jih izrekla o sosedu Janezu Hribarju in njegovi ženi, ter se mu zahva-Ijujem, da je odstopil od tožbe. 20675 OSTALO Kadilo lahko kupite v zeliščni lekarni / RNIKA, Blaževa 4, Šk. Loka 20673 Skupini nudim prazno HIŠO za sil- vestrovanje. Tel.: 46-347 20674 Prodam MAZDO 82-391, popoldne 1500 55. Tel.: 20611 Prodam LADO 1200 po delih Ogled vsak dan popoldne. Tel.: 24-315 20612 Prodam MOTORNO KOLO APN 4 in Z 750 LE, letnik 82.'Milar, Cesta svobo-de 6, Radovljica__ 20613 Poceni prodam MZ 250, letnik 80, tovorno PRIKOLICO za osebni avto in CIRKULAR za žaganje drv. Tel.: 36 149 __20614 Prodam R 12, letnik 75, zelo ohra-njen. Britof 101_20615 V 72. letu se je nenadoma poslovil od nas naš ljubljeni mož, oče, brat in stric VLADIMIR ŠTIGLIC upokojenec Pokopan je bil 9. decembra 1986 v Kranju v družinskem krogu. Žalujoči: žena Greta, hčerkeMija, Metka in Vera, sestra, bratje, nečakinje in nečaki z družinami ter drugo sorodstvo. Maribor, Bonn, Berlin, Kranj, Ljubljana V 79. letu starosti me je po težki bolezni za vedno zapustil dobri moz SREČKO KOSELJ puškar v pokoju Zahvaljujem se sorodnikom, prijateljem, znancem, upokojencem, gasilcem praporščakom in sodelavcem podjetja Sava Kranj za podarjeno cvetje in izrečena sožalja ter tcv. Grilu za poslovilne besede. Zahvaljujem se tudi zdravnikom in sestram Jeseniške bolnišnice za dolgotrajno zdravljenje in g. župniku za pogrebni obred. Žalujoča žena Ivanka Zg. Dobrava, 6. decembra 1986 ZAHVALA Ob težkem slovesu od naše nepozabne žene, mame in stare mame IVANE MARKIČ roj. Sitar se toplo zahvaljujemo vsem, ki so ji stali ob strani v njeni težki in dolgotrajni bolezni. Posebej se zahvaljujemo dr. Bavdku in sestri Mojci, ki sta se požrtvovalno trudila za njeno zdravje. Iskrena hvala vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti in jo obsuli s cvetjem, sosedom, sorodnikom, znancem, ZB Naklo, KŽK tozd Mesoizdelki, Iskra, tozd Restavracija Kranj, tovarišu Janezu Moharju za občutene poslovilne besede, župnikoma iz Preddvora in Nakla. Hvala tudi pevcem iz Naklega za zapete žalostinke. ŽALUJOČI VSI NJENI Strahinj, 6. decembra 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, brata, strica, tasta in svaka JOŽETA KOKALJA p. d. Pustovega ata iz Goric se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem podjetij Iskra Telematika, tozd MKD in Živila tozd Maloprodaja ter KO ZB Gorice za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Zahvaljujemo se dr. Bavdku, Institutu Golnik za dolgotrajno zdravljenje, gospodu župniku, govorniku in pevcem za pogrebni obred ter vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Gorice, 8. decembra 1986 ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, brat, stric, stari oče in praded JOŽE ROZMAN p. d. Anžkov ata iz Trboj Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom, botrom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, podarjeno cvetje in izraze sožalja. Hvala domačemu gasilskemu društvu, pevcem iz Naklega za lepo zapete žalostinke in kolektivom Sava Kranj, Planika Kranj in Mercator, tozd Vižmarje. Posebno zahvalo izrekamo sosedama Angelci Komurka in Angeli Jenko ter g. župniku za lepo ODravljeni pogrebni obred. Vsem skupaj in vsakemu posebej se še enkrat zahvaljujemo za izrečena sožalja in za lepo spremstvo na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Trboje, Hrastje, Šentvid, Češnjevek, 5. decembra 1986 ZAHVALA V neizmerni bolečini, ko smo se morali posloviti od našega dragega moža, očeta, deda in brata FELIKSA SIFRARJA izrekamo iskreno zahvalo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala doktorjem Stojakoviču, Andolšku in Novoselu ter drugemu osebju bolnice Jesenice za pomoč in lajšanje bolečin v hudi bolezni. Zahvala godbi na pihala, pevskemu zboru, govornikoma in g. župniku za obred. VSI NJEGOVI Sovodenj, Fužine, Žiri, Begunje, Kuhsdorf NOVICE IN DOGODKI Dobro opravili izjemno zahtevno in nevarno delo Križanje in vzankanje daljnovodov Kranj, decembra — Že tri leta nismo imeli nobene smrtne nesreče, pravi Zlatko Banovec iz Dalekovodovega tozda Izgradnja iz Zagreba, ki je v dneh od 5. do 7. decembra vodil ekipo pri križanju in vzankanju daljnovodov na Jesenicah. Za ušesa nepoznavalcev so takšne besede kar grozljive, povedo pa, kako nevarno in zahtevno je delo monterjev na daljnovodih visoke napetosti. Daljnovodni stebri visoke napetosti so visoki od 20 do 30 metrov, kjer jih križajo (potegnejo žice enega daljnovoda čez žice drugega), pa tudi 40 metrov, saj se žice povesijo od 6 do 9 metrov. Izolatorji tehtajo po šest kilogramov, vsaka žica ima naj manj-osem izolatorjev. Na drogove jim morajo pripenjati visoko nad zemljo in če je vreme lepo in ni vetra, je delo lažje. Če pa piha, vrhovi stebrov nihajo sem in tja tudi za nekaj metrov. Lahko si torej mislite, kako zahtevno in nevarno je delo monterjev, kako je vsaka njihova nesreča lahko celo smrtna. Veliko takšnega dela so imeli v dneh od 5. do 7. decembra na Jesenicah. Delati so začeli v petek ob 8. uri zjutraj, končali pa so že uro in pol pred rokom, pred 17. uro v nedeljo, kakor je določal natančno sestavljen časovni načrt. Sestavili so ga tako, da je bil izklop elektrike čim krajši, da je bila proizvodnja v Železarni čim manj prizadeta. Ker so elektriko v času del spustili po novem daljnovodu od Okroglega do Železarne, so ustavili le elektropeči, sicer pa so v železarni delali. Vreme nam je šlo na roko, nam je povedal vodja del pri Elektru Gorenjske Alojz Zupan, če- prav čas ni najbolj primeren, saj so dnevi kratki. Delalo je več monterskih ekip, saj je šlo v bistvu za dve stvari. V postajo pri novi jeklarni sq vzankali daljnovod od elektrarne Moste do Železarne, po katerem so Železarno z elektriko napajali že doslej, novega pa so že postavili od postaje na Okroglem pri Kranju do nove Železarne. Investitor teh naprav so Savske elektrarne, daljnovode pa jim postavlja zagrebški Dalekovod, zato so bile tam njihove monterske ekipe. Elektro Gorenjska pa je postavila novi daljnovod od elektrarne Moste do jeseniške razdelilne transformatorske postaje, potegnili pa ga bodo še naprej do karavanškega predora. Na Jesenicah, predvsem na območju Lipe, je torej kup daljonovodov, prostora je malo in križati so morali kar šest daljnovodov. Naše delo je bilo zahtevno tudi zaradi tega, je dejal Alojz Zupan, ker je teren tam težaven, nekateri daljnovodi, ki smo jih križali pa so stari in bi lahko nastale težave. Povedal je še, da so pri novem daljnovodu uporabili novo tehnološko izvedbo stebrne vrvi, ki so jo uvozili, služila pa jim bo tudi za prenos podatkov, ki so potreb- Na območju Lipe na Jesenicah se je nagnetlo toliko daljnovodov, da je dovolj prostora ostalo le še za novo avtocesto. Foto: F. Perdan ni za upravljanje razdelilne transformatorske postaje na Jesenicah. Kako drage so naprave za prenos električne energije, pove predračunska vrednost za daljnovod, ki ga bodo potegnili še od razdelilne transformatorske postaje Jesenice do karavanškega predora v dolžini štirih kilometrov in pol. Gradili ga bodo prihodnja leto, trasirajo pa ga te dni. Leta 1981 so računali, da jih bo veljal 30 milijonov dinarjev, zdaj pa je njegova predračunska vrednost ocenjena na 7 milijard dinarjev. Številke torej povedo, kako drage so te naprave in kako hitro jim raste cena. TT ,». , M. Volčjak Kulturna tradicija v osnovni šoli Antona Tomaža Linharta Zvestoba Linhartu in slovenski besedi Radovljica, 11. decembra — V osnovni šoli v Radovljici so pripravili zanimiv kulturni program in odkrili kip Antona Tomaža Linharta, po katerem se šola imenuje vrtca in mladi kulturniki iz pobratene občine. Skupaj z domačimi glasbeniki, dramskimi igralci in recitatorji so bili izvrstni in po otroško spontani v predstavitvi posameznih glasbenih ali dramskih del in iger. V šoli imajo šolsko kulturno društvo, ki združuje 150 mladih, predseduje pa mu učenec Jaka Hrastnik. Pet pevskih zborov, štiri likovne skupine in dve gledališki skupini odmevno prikazuje kulturno ustvarjanje. Pod vodstvom prizadevne mentorice Rade Bračičeve nastopajo na domačih in občinskih odrih. Šola upravičeno nosi ime po Antonu Tomažu Linhartu. Njegovemu spominu so se oddolžili s kipom Linharta pred šolo, delom kiparja Zdenka Kalina. Še bolj so lahko ponosni, da v vseh petindvajsetih letih zvesto ohranjajo njegovo kulturno dediščino, s svojim delom v kulturnih skupinah in v društvu. Linhart, oče slovenske dramatike, ki je z Županovo Micko postavil na oder slovensko besedo, ima v mladih radovljiških »Linhartovcih« zveste naslednike: naslednike v tem, da vztrajno negujejo ljubezen do slovenske kulture in slovenskega jezika. Mladi, ki jim mentorji v osnovni šoli tako prizadevno pomagajo, da spoznajo kulturo v vseh njenih pojavih in izrazih in ki v kulturnih šolskih krožkih tako radi sodelujejo, naj bi tudi kasneje ostali zvesti slovenski besedi, likovni ustvarjalnosti in glasbi. V tem je velik pomen in veliko mentorsko delo radovljiških pedagogov, saj nesebično negujejo kulturno tradicijo, ohranjajo lik in izročilo velikega Linharta in s tem kulturno vzgajajo mladi Linhartov rod. D. Sedej Kip Antona Tomaža Linharta je odkril predsednik šolskega kulturnega društva Jaka Hrastnik V počastitev letošnjih Linhartovih dni, ki jih je zgledno pripravila kulturna skupnost Radovljica z Zvezo kulturnih organizacij Radovljica, se je ustvarjalno vključila tudi osnovna šola Antona Tomaža Linharta. Ob številnih kulturnih srečanjih — med drugim tudi občinskim srečanjem Naša beseda 86 — so minuli četrtek mladi iz Linhartove šole pripravili ime- niten kulturni program in obenem odkrili doprsni kip Antona Tomaža Linharta pred osno v.ao šolo. Številni obiskovalci, med njimi tudi predstavniki pobratenih občin iz Buj in Varaždina, so z zanimanjem sledili pestri predstavitvi šolskih kulturnih dejavnosti. Zanimivo je, da so se v kulturni program vključili tudi mladi iz Tekmovanje klubov OZN — V petek popoldne je bilo v osnovni šoli Josip Broz-Tito v Predosljah občinsko kviz tekmovanje klubov OZN Udeležilo se ga je šest osnovnošolskih ekip. Dve najboljši, ekipi iz osr le šole Simona Jenka in Franceta Prešerna, se bosta januarja pomet na gorenjskem tekmovanju (tam bo sodelovala tudi ekipa kranjske srednje šole pedagoške, računalniške in naravoslovno matematične usmeri /e). Tekmovali so še učenci iz šol Bratstvo in enotnost. Stane Žagar, JOPigj Broz-Tito in Matija V aljavec. Ob tej priliki je bila tuui proslava, posvečena dnevu človekovih pravic. — Foto: F. Perdan •Bela tehnika •Moda • Dekorativa •Peči °Sanke Pa še kaj !!! ■ na 7 Novoletnem sejmu v Kranju od 19. - 28.XH Kako pozimi na delo Bojijo se snega Izidor Jesenko iz Bukovega vrha: »Do Visokega, do asfalta, imam štiri kilometre in pol poti v hrib. Pozimi je najhujši sovražnik burja, ki na približno dvesto metrov dolgem delu ceste napiha snega, da je čudno. Če hočem priti pravočasno ljan, kjer čaka tovarniški kombi sodelavci, da jih odpeljem na de j moram večkrat kakšno uro P™ vstati, da se prepričam, kako ]* zameti, ali je treba napreci trakw_ Poldrugi kilometer poti p^r sam. Pot je z avtom vselej Pre*\ zna, le če sneg na hitro zapade,» preostane drugega kot s traktor]« v dolino. Zime sem navajen, vseep pa raje vidim, če ni snega. Če pa J' naj ostane. Obupno je neprestan sneženje.« Zora Bogataj iz Stare Oselice: »Z možem delava v Ter-mopolu in . imava do doma pet kilometrov. Voziva se z avtom. Ko pa zapade sneg, morava peš, saj se vse poti ne da toliko splužiti, da bi avto lahko peljal. Kakšno zimo tudi po štiri mesece pešačiva. Treba se je navaditi, potem ni težko. Zjutraj vstajava ob pol petih. Najbolj zoprno je po deseti zvečer peš domov.« Jernej £e* temelj je *>' ma v Pod]«' lovem brdu' štiri kilom*" - tre navkre-g ber s Sovod-? nja. »Zdaj # še vozirfl..J mopedo&< Wm' p°zimi- „ * snegu, pa» je treba pospraviti in peš v doli1}' Pot je sicer plužena, vendar ni ta* široka, da bi se človek lahko Pe^rl V moji smeri gre na delo v Jelovtf" še sosed z drugega griča, v Term pol prihajam sam. Peš hodim pri" žno eno uro. Držim pesti, da sneg še ne bi bilo.« H. J- Kranj, 11. decembra — V prostorih Gorenjske turistične zveze je Leopold Krese, častni predsednik Turistične zveze Slovenije, izročil enajstim gorenjskim ljubiteljskim turističnim delavcem odlikovanja Turistične zvez* Slovenije, s katerimi nagrajujejo uspešno in prizadevno delo na področji' turizma. Zlata odličja so prejeli Zvone Teržan, Andrej Babic, Marjan Tr* tnik, Niko Čenčič in Mirko Ramuš, srebrna odličja Zdravko Črv, MiraJ* Štefe in Jakob Štabuc, bronasta odličja pa Zinka Juvan, Marija Volčjak i*1 Anton Miklavčič. > Slovesnosti in priznanja ob dnevu JLA Po vseh gorenjskih občinah se že pripravljajo na letošnje praznovanje dneva JLA. V vojašnicah in mejnih ka-ravlah bodo .slovesnosti na sam praznik, že ta teden pa jih bodo po posameznih občinah obiskovali predstavniki organizacij in šolske mladine. Osrednja slovesnost na Jesenicah bo 22. decembra ob 19. uri v osnovni šoli Toneta Čufar j a na Jesenicah. TVD Partizan Jesenice pa bo v prostorih društva na Cesti železarjev 1 pripravil telovadno akademijo že v soboto, 20. decembra, ob 18. uri. V Kranju bo proslava ob dnevu JLA že jutri (17. decembra) ob 17. uri v dvorani občinske skupščine. Na proslavi bodo med drugim podelili priznanja, zlate znake in plakete ZRVS Slovenije in Jugoslavije. Slovesnosti za praznik bodo v vojašnici 22. decembra. V P^j dopoldne bodo vojake v vojašnici skali pionirji osnovnih in podružnic šol iz občine. .j 22. decembra ob 17. uri bo osTeW radovljiška proslava v osnovni š° j Radovljici. Podelili bodo priznanj^ plakete ZRVS Slovenije in JugoslJ"] ter druga priznanja. V ponedeljki bodo slovesnosti tudi v vojašnicah , risa Žvana na Bohinjski Beli in ^ jašnici narodnega heroja Antona mana-Tončka v Rodovljici. j V Škofji Loki bo osrednja PT°stt za praznik JLA v petek, 19. decenij ob 18. uri v šoli usmerjenega izobr* vanja, v vojašnici pa 22. decembra- , Osrednja slovesnost v Tržiču bo v i trtek, 18. decembra, ob 18. uri v st£ občinske skupščine. A- ** Dogovarjanje in odločanje o blejski cestni obvoznici 1 Demokracije se moramo še učiti Radovljica, 15. decembra — Blejska cestna obvoznica, ki naj bi pron»e*' no razbremenila osrednji, turistično najbolj razvit del kraja, in zavaroval1 Blejsko jezero pred dodatnim onesnaževanjem, še naprej buri »duhove« radovljiški občini in zunaj nje. Razprava se je iz delegatskih klopi, zborO. krajanov in javnih razprav zanesla, kot je znano, tudi na časopisne stra^1 nasprotniki južne obvoznice so na Bledu in okolici že zbirali glasove »prot** tako predlagatelje obvoznice, ki bi se izognila Bledu na južni strani, kot t\]e ne nasprotnike pa je povabil na kratek pomenek tudi predsednik slovensk. vlade. Čeprav smo za delegatsko dramo, v mislih imamo odločanje na zadnJ seji zbora združenega dela, že rekli, da je končana, pa se je izkazalo, da sfl*' se prenaglili. Delegatka Marija Piber se je pritožila na zapisnik s te seje, Z? to je nesporno, da bo v radovljiških delegatskih klopeh še »vroče« — pr^ bržčas že v torek, 23. decembra, Ho bodo delegati zbora združenega dela » zbora krajevnih skupnosti glasovali o predlogu lokacijskega načrta južne & stne obvoznice na Bledu. Razprava ali polemika, kakorkoli že imenujemo vse javno govorjenjejJ pisanje okrog južne obvoznice, je na najlepši način pokazala, da se moral*1' v naši družbi (in tudi v radovljiški občini) demokracije še učiti. Javna razpr8 va o osnutku lokacijskega načrta v prostorih blejskega gozdnega gospoda* stva je povsem zvodenela, saj so nasprotniki južne obvoznice »napadal* predlagatelje z nizkimi, za človeško, dostojanstveno sporazumevanje in &c govarjanje neprimernimi udarci. Najbrž tudi krajevni skupnosti Bled ni čast odgovor na sejo nepovabljenemu krajanu, ki je na vprašanje, kaj je d* legatski sistem in krajevna skupnost, zvedel, da je to »pika poka«; najbrž & di ni mogoče vsakogar, ki nasprotuje južni obvoznici na Bledu, razglasiti z nasprotnika družbenega in gospodarskega razvoja kraja ali kar kratkoma* za tepca. Nekako nerazumljivo je tudi to, da so kmetje na Mlinem — kot je n včerajšnjem pogovoru z novinarji dejal predsednik radovljiške občinsK skupščine Bernard Tonejc — pokazali veliko razumevanje za reševanje pr* blematike; nasprotno njim pa se za »varstveniki okolja«, ki so bili zelo g»* sni, skrivajo tudi ljudje, ki bi radi ohranili na poseben način pridobljene K kacije na Bledu (na katerih so postavili počitniške hiše) in ki bi se ra« ubranili tudi morebitnega hrupa. Na poseben način pridobljene pozicije * radi tudi na poseben način zadržali; pri tem pa pogosto pošiljajo v prve »boi ne vrste« ljudi, ki vsega dogajanja okrog blejske cestne obvoznice niti dob' ne razumejo. C. Zaplotnik j