Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA |®g§ JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48'—, polletno din 96‘—, celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po dbsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
57. kos.	LJUBLJANI	dne 19. julija 1939.	Letnik	X.
335. Dopolnitev uredbe o opravljanju višjega državnega strokovnega izpita računsko-blagajniških uradnikov v resoru ministrstva za gozdove in rudnike.
33f>. Dopolnitev pravilnika o kontroliranju in urejanju prodajnih cen mešanice bencina z alkoholom.
337. Odločba o overjanju tovornih listov-konosementov in prenosnih listin pri carinarnicah.
VSEBINA:
338. Uredba o službenem razmerju med vinogradnikom in viničarjem (viničarski red).
339. Spremembe v slaležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
310. Bazne objave iz Službenih hovin«.
Uredbe osrednje vlade.
335.
Dopolnitev
uredbo o opravljanju višjega državnega strokovnega izpita rafunsko-blagajniškiii uradnikov v resoru ministrstva za gozdove in rudnike.*
Na podstavi pooblastitve iz § 51. zakona o civilnih uradnikih v zvezi s členoma 3. in 8. uredbe o ustroju ministrstva za gozdove in rudnike je predpisal minister za gozdove iu rudnike tole dopolnitev uredbe o opravljanju višjega državnega strokovnega izpita računsko-blagajniških uradnikov v resoru ministrstva za gozdove in rudnike S. r. št. 25.660/36 z dne 24. decembra 1936.**
Člen 1.
V členu 1. uredbe o opravljanju višjega državnega strokovnega izpita računsko-blagajniških uradnikov v resoru ministrstva za gozdove in rudnike se dodnje nov, drugi odstavek, ki se glasi:
»Računsko-blagajniški uradniki, ki so do uveljavitve uredbe za opravljanje višjega državnega strokovnega izpita računsko-blagajniških uradnikov v resoru ministrstva za gozdove in rudnike prebili več ko tri leta v 7. položajni skupini, so oproščeni opravljanja višjega državnega strokovnega izpita.«
Člen 2.
Prednja določba se nanaša na vso uradnike, ki so na dan, ko je stopila uredba S. r. št. 25.660/1036. v veljavo, bili izpolnili pogoje za napredovanje.
V' Beogradu dne 7. junija 1039.; št. 149.
Minister za gozdove in rudnika Lj. Pantič s. r.
  —
336.
Dopolnitev
pravilnika o kontroliranju in urejanju prodajnih cen mešanice bencina z alkoholom.*
Na podstavi § 1. zakona o organizaciji finančno uprave in po pooblastitvi iz odločbe ministrskega sveta M. s. št. 670 z dne 30. junija 1938. (ministrstva za finance št. 18.070 IV z dne, 12. julija 1938.) je minister za finance pod št. 18.297/1 V z dne 15., junija 1939. odločil, da se drugi odstavek člena 6. pravilnika št. 18.6731 V z. dne 12. julija 1938.** spremeni in dopolni, tako da se glasi:
»Odbor sestavljajo načelnik, oddelka za carine, na-. Čolnik oddelka za davke, predstavnik uprave državnih monopolov, predstavnik ministrstva za notranjo posle, predstavnik ministrstva za trgovino in industrijo, predstavnik Avtomobilskega kluba kraljevine Jugoslavijo, predstavnik Zveze avtobusnih podjetij kraljevine Jugo*
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne	*	»Službene	novine	kraljevine Jugoslavije« z dna
12.	junija 1939., št. 129.	17.	junija	1939.,	št.	134.
** »Službeni list« št. 24/5 iz 1937.	**	»Službeni	list« št. 389/63 iz 1.1938.
slavije in dva predstavnika industrijskih rafinerij oziroma njihove zajednice.«
Ta sprememba in dopolnitev pravilnika št. 18.673/IV z dne 12. julija 1938. stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
Iz oddelka za carine pri ministrstvu za finance, dne 15. junija 1939.; K. št. 18.297/IV.
— ■' ■
337.
Overjanje
tovornih listov-konosementov in prenosnih listin pri carinarnicah.*
Minister za finance je pod št. 35.153/VIII z dne 15. junija 1939. takole odločil :
»Ko overjajo carinarnice tovorne liste-konosemente in prenosne listine (za vagonsko-ladijsko zbiralno blago) za blago, ki se uvaža v našo državo in iz čigar faktur se vidi, da je bilo prodano franko naša meja ali franko namembni kraj, postavljajo nad svoje pečatilo »Ocarinjeno po dekl « pristavek: »Prevoz vračunan v
fakturi«.
Po tovornih listih-konosementih in prenosnih listinah, na katerih stoji ta zaznamek, ne smejo pooblaščeni zavodi nakazovati prevoznino v inozemstvo po šestem odstavku člena 3. pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami, ker je plačani prevoz že vračunan v prodajno ceno.«
Iz bančnega in valutnega oddelka ministrstva za finance dne 15. junija 1939.; št. 35.153/VIII.
Banove uredbe.
Na osnovi § 91. finančnega zakona za 1. 1939./40. predpisujem po zaslišanju banskega sveta tole
uredbo
o službenem razmerju med vinogradnikom in viničarjem (viničarski red).
Uvodna določila.
S 1.
Viničarji so osebe, ki jih najme vinogradnik, da mu obdelujejo vinograd v izmeri najmanj y3 ha (5.000 m1) proti plačilu v denarju in naturalijah, Žive pa v lastnem gospodinjstvu v vinogradnikovi zgradbi ter imajo za pravilno izvrševanje svoje službe potrebno strokovno usposobljenost. Ce k vinogradu spadajo tudi druge kulture, more vinogradnik viničarje najeti tudi za obdelovanje teh.
Viničarji morejo biti tudi osebe ženskega spola.
Službeno razmerje viničarjev se ureja po določilih te uredbe.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. junija 1939., st. 136.
Viničarjeva usposobljenost.
§ 2.
Za viničarja je strokovno usposobljen, kdor je izpolnil 21. leto starosti in je z uspehom dovršil vinarsko šolo ali 9meseČni viničarski tečaj, ali pa je opravil viničarski izpit po določbah te uredbe, kar mora dokazati s predpisanimi spričevali. Pridobljena usposobljenost se mora vpisati v viničarjevo poslovno knjižico (§ 43.).
§ 3.
Pravico delati viničarski izpit imajo osebe obojega spola, ki so stare najmanj 21 let in so bile najmanj 3 leta zaposlene pri vinogradniških delih. Izpit se dela pred komisijo, ki je sestavljena iz predsednika in dveh članov. Komisijo imenuje ban. Predsednik mora biti vinarski strokovnjak, člana pa kvalificiran vinogradnik, ki ga predlaga Vinarsko društvo v Mariboru, in kvalificiran viničar, ki ga predlaga Strokovna zveza .viničarjev v Ljutomeru.
Izpit je praktičen in teoretičen.
Natančnejše določbe o opravljanju izpita predpiše ban s posebnim pravilnikom do 31. decembra 1939.
Nastanek službenega razmerja.
§ 4.
Službeno razmerje nastane s pismeno pogodbo, ki jo morata vinogradnik in viničar skleniti pred nastopom službe. Pogodba se mora napraviti v dveh enakih izvodih na obrazcu, ki ga predpiše ban. En izvod pogodbe dobi vinogradnik, drugega pa viničar. Pogodba dobi obvezno moč, ko jo pogodbenika podpišeta.
§ 5.
Pogodba ne sme nasprotovati določbam te uredbe.
Pogodba mora vsebovati izčrpen seznam del, ki jih mora viničar opravljati, število oseb, starih nad 16 let, ki jih mora imeti viničar na razpolago za viničarska dela, število živine, ki jo mora imeti viničar, in število živine, ki jo mora rediti za gospodarja, ter prejemke, ki jih dobi viničar zase in za svoje delovne moči za navedena dela.
Ako pogodba ne vsebuje določil, ki so po uredbi obvezen del pogodbe (§ 41.), veljajo določila uredbe. Ako pogodbenika nista svojih dolžnosti in pravic določila v vseh nadrobnostih, velja, da so nadrobnosti urejene tako, kakor so bile pod neposrednim viničarjevim prednikom, vendar se v nobenem primeru ne smejo zmanjšati pravice in ugodnosti, ki jih ima viničar po tej uredbi. Za ostala dvomljiva vprašanja veljajo v prvem redu določbe občega državljanskega zakonika, v drugem redu pa krajevni običaji.
Kot viničarjeve delovne moči so upoštevne samo osebe, ki žive v skupnem gospodinjstvu z viničarjem, so delazmožne in so dovršile 16. leto starosti. Ako se število dogovorjenih delovnih moči zniža brez krivde viničarja (smrt, huda bolezen, vojaška služba in podobno), sme viničar izpadlo delovno moč nadomestiti z najetim delavcem ali delavko, ako je to za opravljanje viničarjeve službe nujno potrebno.
Za lažja dela (paša, pobiranje sadja, sušenje krme, grabljenje listja, spravljanje rožja itd.) se smejo po posebnem dogovoru uporabljati tudi v skupnem viničarjevem gospodinjstvu živeče mlajše delazmožne moči; v tem primeru veljajo tudi zanje določila te uredbe, razen določil o .viničarjevih prejemkih in delovnem času. Vendar
se mora zanje delovni Čas določiti tako, da delo ne 15o škodovalo njihovemu zdravju in šolskemu pouku.
Viničarjevi prejemki.
§ 6.
Viničar ima sledeče prejemke:
a) prosto stanovanje v vinogradnikovi zgradbi; če k zgradbi spada vrt za zelenjavo, dobi tudi tega;
b) na vsakega V, ha vinograda, ki ga obdeluje za vinogradnika, najmanj '/s ha deputatne zemlje (sposobne za pridelavo žitaric ali okopavin) in ravno toliko travišča; če pri vinogradu ni zadostne deputatne zemlje, mora vinogradnik namesto manjkajoče deputatne zemlje dajati viničarju letno najkasneje do 1. novembra toliko krušnega zrnja oziroma krompirja, kolikor bi se ga povprečno pridelalo na manjkajoči površini; v tem primeru se računa, da se pridela 100 kg krušnega zrnja na 20 arih in 200 kg krompirja na 5 arih; če ni zadostnega travišča, mora vinogradnik dajati viničarju odgovarjajočo količino krme po odbitku troskov pridelave ali protivrednost v denarju;
c) steljo, ki jo oskrbi vinogradnik sam; k stroškom spravljanja stelje za vinogradnikovo živino prispeva vinogradnik polovico;
č) če ima viničar svojo živino ali popolni hasek vinogradnikove živine (mleko in tele), nosi troske spravljanja krme viničar, drugače pa vsak polovico;
d) ne glede na to, čigava je živina, ki jo viničar redi, razpolaga z gnojem, ki se pridela od 1. decembra do 30. aprila, viničar, vendar le v korist deputatne zemlje in travišča, z ostalim pa razpolaga vinogradnik;
e) viničar mora dobiti kot nagrado poleg količine vinskih tropin, določene v pogodbi, še din 100'— letno od vsakega V, ha vinograda, ki ga viničar obdeluje; nagrado je plačati do 1. novembra; če vinograd obdeluje več viničarjev skupno, se nagrada deli med viničarje sorazmerno številu njihovih delovnih moči;
f) poleg gorenjih prejemkov dobiva viničar zase in za svoje delovne moči pogojeno dnevno mezdo za vsako delovno moč in za vsak dejanski delovni dan, ko delajo bodisi sam bodisi njegove delovne moči v vinogradu ali na ostalem vinogradnikovem posestvu; ta mezda mora znašati najmanj: za navadna dela v poletnih mesecih po din 10'—, v zimskih po din 8'—, za kvalificirana in težja dela, našteta v predzadnjem odstavku tega paragrafa, pa v {roletnih mesecih po din 12'50, v zimskih po din 10'—.
Cd zgoraj določene mezde ali od letne nagrade sme vinogradnik odračunati srednjo vrednost tistih prejemkov v naravi, ki jih viničar po pogodbi dobi mimo onih, določenih v tč. a) do d) tega paragrafa. Če so ti prejemki v zemljiščih, se računa kot srednja vrednost legi in kakovosti zemlje ustrezajoča najemninska vrednost zemljišča v dotičnem kraju, če pa so ti prejemki v drugačnih naturalijah, se srednja vrednost računa po vrednosti do-tičnih prejemkov na mestu samem.
Če je dogovorjeno, da se vinograd obdeluje ali posamezna dela v vinogradu ali na ostalem vinogradnikovem posestvu opravljajo v akordnem delu, dnevna mezda v akordu ne sme biti manjša od zgoraj določene dnevne mezde, pri čemer se računa, da je za obdelovanje enega °1'ala viuograda potrebnih 100 delovnih dni, ne vštevši 'retjo kop.
Z a kvalificirana in težja dela se štejejo: rigolanje, CePljenje, škropljenje, žveplanje, jesenska ali zimska globoka kop in rez.
Višino minimalnih mezd, določenih'pod tč. f), more ban spremeniti po zaslišanju Vinarskega društva v Mariboru in Strokovne zveze viničarjev v Ljutomeru.
§ 7.
Pogodbeno dogovorjeni prejemki se smejo ob pogojih te uredbe v teku službene dobe spremeniti le oo koncu službenega leta za naprej. Vsaka taka sprememba se mora zabeležiti v pogodbi.
Letni obračun.
§ 8.
Najkasneje do 31. januarja vsakega leta morata viničar in vinogradnik napraviti pismen obračun glede prejemkov in vrednosti dela, ki so ga opravili viničar in njegove delovne moči v preteklem službenem letu (1. november do 31. oktobra).
Vinogradnik mora najkasneje do 31. decembra pozvati viničarja k sestavi obračuna. Če se viničar do 31. januarja brez opravičenega razloga ne odzove pozivu vinogradnika in s tem sestavo obračuna onemogoči, izgubi pravico do prejemkov, ki ne bi bili že izplačani. Ko je obračun obojestransko sestavljen in sklenjen, viničar ne more ničesar več zahtevati od vinogradnika razen neizplačanih zneskov, izvirajočih iz obračuna. Če se vinogradnik in viničar ne moreta sporazumeti pri sestavi obračuna, razsoja o sporu viničarska komisija (§ 27.).
Obračun se napravi v dveh izvodih. En izvod obračuna dobi vinogradnik, drugega pa viničar.
Delovni čas.
§ 9.
Delovni čas znaša pri lastni hrani (deri) v letnih mesecih od 7. do 12. in od 13. do 18. ure, v zimskih mesecih pa od 8. do 12. in od 13. do 16. ure. Ta delovni čas se more s pogodbo skrajšati. V letnih mesecih ima viničar dopoldne in popoldne po pol ure odmora. Viničarjevi gospodinji traja opoldanski odmor pol ure več.
Pri hudi vročini ali ob nestanovitnem vremenu se sme delovni čas preložiti tudi na druge ure.
Letni delovni čas se računa od 1. marca do 31. oktobra.
Če viničar pri delu dobiva od vinogradnika vse-dnevno hrano, ne velja zanj delovni čas, določen v tem paragrafu, marveč delovni čas, ki je v kraju običajen ob vinogradnikovi hrani.
Nadure.
§ 19.
Kar dela viničar preko časa, določenega v § 1»., kakor tudi kar dela ponoči in ob nedeljah in praznikih, se šteje za nadurno delo. Za nadurno delo pripada viničarju 50% višja mezda kakor za redno dnevno delo. Pri spravljanju sadja in ob trgatvi pripada delavcem samo normalna mezda, če so preko noči popolnoma oskrbljeni s hrano. Viničar se ob nedeljah in praznikih ne more siliti k delu brez nujnega razloga.
Dolžnosti viničarja.
§ 11.
Viničar je dolžen nastopiti službo ob določenem času z dogovorjenim številom delovnih moči in dogovorjenim številom živine.
Dokler ima vinogradnik na posestvu delo, mora imeti viničar pogojeno število ljudi in živine na razpolago izključno za dela na posestvu.
Vinogradniška dela mora opravljati strokovno pravilno in ob pravem času ter je dolžen vestno izpolnjevati vse odredbe vinogradnikove in nadrejenih uslužbencev, ki se tičejo njegove službe.
Viničar je glede vinogradniškega posestva vinogradnikov zaupnik; takoj mora naznaniti vinogradniku vsako poškodbo na zemlji ali poslopjih in mora zastaviti vse svoje moči, da obvaruje vinogradnika vsake škode, posebno škode po požaru, po tatvini na grozdju, sadju, krmi, drveh, stelji, orodju itd.
Brez vinogradnikovega dovoljenja ne sme viničar nikomur oddati svojega stanovanja.
§ 12.
Viničar in njegovi ljudje se morajo proti svojemu vinogradniku vesti dostojno in njemu in njegovim ljudem izkazovati primerno spoštovanje.
Dolžnosti vinogradnika.
§ 13.
Vinogradnik je dolžen viničarja sprejeti v službo ob določenem času, mu izročiti dogovorjeno stanovanje in deputatno zemljo ter mu dajati dogovorjene prejemke za opravljeno delo. Izplačilo se mora .vršiti konec vsakega tedna.
§ 14.
Viničarjevo stanovanje naj po možnosti obsega kuhinjo, shrambo in za vsak zakonski par viničarjevih družin po eno sobo, pri rodbinah, ki imajo več ko štiri delovne moči, pa dve sobi. Stanovanje mora ustrezati splošnim higienskim zahtevam in ne sme biti slabše, kakor so druga kmetijska stanovanja v dotičnem kraju.
Tudi za pogojeno število živine morajo biti na raz-, polago primerni hlevi.
Posestnik mora primerno popravljati in vzdrževali poslopja na svoj račun. Posebno je dolžen skrbeti za higiensko stanje in požarno varnost poslopja. Vendar pa viničar ne more zahtevati preureditve stanovanja v teku pogodbene dobe.
§ 15-
Pijača, ki jo dobi viničar, mora biti zdrava in nepokvarjena in ne sme biti ponarejena. Šmarnica je prepovedana.
Materam, poročenim in neporočenim, se mora dati prilika, da doje svojo deco. Zaradi tega se jim ne smeta skrajšati redni odmor in mezda.
§ 16.
Vinogradnik mora z viničarji in njihovimi ljudmi dobro ravnati; odgovoren je tudi za ravnanje svojih rodbinskih članov in svojih nameščencev, kolikor se tiče posledic po tej uredbi.
Občasna ukinitev službenega razmerja.
§ 17.
Službene pogodbe morajo vinogradniki in viničarji sklepati za dobo treh let. Službeno razmerje se prične' s 1. novembrom in konča po treh letih z 81. oktobrom. Prvo leto je poizkusna doba; v tem letu se sme službeno razmerje odpovedati brez navedbe razloga v času od 1. do 15. avgusta. Če se v tem roku službeno razmerje od-
pove in z istim viničarjem sklene nova službena pogodba, se mora novo službeno razmerje skleniti brez poizkusne dobo. Če pa se v določenem roku v poizkusni dobi službeno razmerje ne odpove, velja sklenjena pogodba še za nadaljnji 2 leti. V tretjem letu se more službeno razmerje odpovedati brez navedbe razloga v času od 1. do 15. avgusta, sicer se pogodba avtomatično podaljša za nadaljnjo dobo treh let, toda brez poizkusne dobe. Prav to velja za vsako nadaljnjo triletno dobo.
§ 18.
Razen v primerih, navedenih v § 17., sme vinogradnik viničarju odpovedati službo tudi še:
a) če sta vinogradnikova zgradba, v kateri stanuje viničar, ali vinograd prešla v last druge osebe, ali če sla določena kot užitek in se to dokaže s pravnoveljavuimi listinami;
b) če viničar nima na razpolago onega števila oseb za viničarska dela, ki jih mora imeti po pogodbi (odst. 2. in 4. § 5. uredbe);
c) če vinogradnika zadene gospodarski polom, ali
č) če vinogradnik spremeni kulturo vinograda v taki meri, da površina vinograda, ki ga je viničar obdelovat, ne doseže V- ha.
§ 10.
Razen v primerih, navedenih v § 17., sme viničar vinogradniku odpovedati službo tudi še:
a) v primerih tč. a) § 18.;
b) če se preseli na drugo posestvo kot lastnik, zakupnik ali užitkar, ali
c) če je hudo ali dalj časa bolan in se s tem zmanjša število pogodbeno določenih delovnih moči (§ 5. uredbe).
§ 20.
Ban sme po potrebi spremeniti dobo službenega razmerja, določeno v § 17., in določiti še nove primere za odpoved službenega razmerja po §§ 18. in 19.
§ 21.
V primerih §§ 18. in 19. se odpove služba samo v času od 1. do 15. avgusta. Utemeljenost odpovedi mora potrditi viničarska komisija. Prijavo odpovedi je predložiti komisiji najkasneje do 20. avgusta, sicer velja, da je odpoved preklicana.
§ 22.
Sprememba v osebi vinogradnika nima za viničarja glede na pogodbeno službeno razmerje za tekoče službeno leto nobenih posledic.
Ako umre viničar, ima vdova pravico stopiti na mesto svojega moža v službeno razmerje za vso še preostalo službeno dobo (tj 17.). Tako pravico imata tudi viničarjev sin ali hči, če sla polnoletna. Med več upravičenci izbere naslednika vinogradnik. Vendar sme vinogradnik v tem primeru odpovedati službo po tj 21., ako nima noben polnoletni član viničarske družine predpisane usposobljenosti za viničarja (§ 2.).
Selitev viničarja.
§ 23.
Selitev se vrši v času od 1. do 11. novembra. Ako se vinogradnik in viničar sporazumeta, se selitev lahko vrši tudi v drugem času, n. pr. spomladi.
Ko viničar zapusti svojo službo, mora v redu izročiti vinogradniku vse, kar mu je dal v uporabo, oskrbo in
varstvo. Če viničar ni imel lastne živine, sine vzeti s seboj le toliko sena in slame, kolikor ju je pripeljal s seboj pri vstopu v službo. Če pa je viničar imel lastno živino, sme vzeti s seboj le toliko sena in slame, kolikor mu je tega preostalo na koncifcslužbene dobe in je njegova last. V vsakem primeru sme odpeljati toliko drv, kolikor jih je pripeljal s seboj. Gnoj ostane gospodarju brez odškodnine. Stroške selitve nosi viničar.
Viničarja, ki je zapustil službo pri drugem vinogradniku proti določbam te uredbe, vinogradnik ne sme sprejeti v službo in odgovarja za vso škodo, ki bi s tem nastala drugemu vinogradniku.
Predčasna ukinitev službenega razmerja.
§ 24.
Viničarska pogodba more prenehati predčasno po krivdi viničarja ali po krivdi vinogradnika.
§ 25.
Po krivdi viničarja more prenehati službeno razmerje:
a) ako je viničar zagrešil tatvino, goljufijo, poneverbo ali zlonamerno poškodbo tuje lastnine v škodo svojega gospodarja ali njegovih svojcev;
b) ako hudo krši svoje službene dolžnosti, zlasti ako se ne pokorava gospodarjevim naredbam ali liaredbam nadrejenih nameščencev glede obdelovanja vinograda, ako se vda pijančevanju, ali ako po svoji krivdi postane nesposoben za opravljanje službe;
c) ako zanemarja živino, ki se mu je dala v oskrbo, in to kljub opominom gospodarja ali nadrejenih nameščencev;
č) ako svoje delovne moči ali vinogradnikovo vprežno živino brez dovoljenja vinogradnikovega ali nadrejenih nameščencev kljub izrečni prepovedi uporablja drugod, ali ako to stori s svojo živino, dokler ni domače delo opravljeno;
d) ako je svojega gospodarja ali njegove svojce oziroma sebi nadrejene nameščence občulno žalil ali z njimi surovo ravnal.
V teh primerih odgovarja viničar tudi za dejanja svojih delovnih moči in drugih družinskih članov, kolikor se to tiče posledic po tej uredbi.
§ 26.
Po krivdi vinogradnika more prenehali službeno razmerje:
a) ako je vinogradnik z viničarjem ali njegovimi svojci surovo ravnal;
b) ako viničar brez škode za svoje ali svojih družinskih članov zdravje ali nravnost ne more nadaljevati službenega razmerja;
c) ako vinogradnik viničarju pogojeno plačo neupravičeno zadržuje ali odteguje;
č) ako vinogradnik zakrivi nravstven pregrešek, bodisi proti viničarju, bodisi proti članom njegove družine.
V vseh teh primerih odgovarja vinogradnik ludi za dejanja svojih rodbinskih članov in nastavljencev, kolikor se to tiče posledic po tej uredbi.
Viničarska komisija.
§ 27.
Vinogradnik ali viničar se morata glede vseh sporov, izvirajočih iz viničarskega razmerja, posebno pa, ako
hočeta uveljaviti predčasno prenehanje službenega razmerja iz razlogov, naštetih v §§ ‘25. in ‘26., s takim predlogom obrniti na viničarsko komisijo bodisi ustno bodisi pismeno.
§ 28.
V vsaki občini, kjer so viničarji, obstoji posebna viničarska komisija iz treh članov.
Predsednik komisije jo župan občine, v kateri je posestvo, na katerem je viničar zaposlen. Drugega člana imenuje vinogradnik, tretjega pa viničar.
Stranka, ki predlaga postopek pred viničarsko komisijo, mora hkrati s predlogom imenovati svojega člana komisije. Če tega ne stori, velja, da predlog ni bil vložen. Predsednik mora takoj po prejemu predloga obvestiti nasprotno stranko o predlogu in jo pozove, naj najkasneje v roku ‘2 dni imenuje svojega člana komisije. Če nasprotna stranka to opusti, imenuje dotičnega člana predsednik komisije iz vrste, kateri pripada stranka.
Postopek pred viničarsko komisijo.
§ 29.
Komisija je sklepčna, ako so navzoči vsi člani. Na predsednikovo mesto mora stopiti njegov namestnik pri občini, ako 'se obravnava predsednikova zadeva ali zadeva njegovih sorodnikov in svakov do tretjega kolena.
Sklepa se z večino glasov. Pri enakosti glasov odločuje predsednik.
§ 60.
Predsednik viničarske komisije mora o vsakem predlogu, ki ga stavi vinogradnik ali viničar, razpisati in izvesti ustno razpravo v roku 14 dni po prejemu predloga, ako pa se zahteva predčasno prenehanje službenega razmerja (§§ ‘25. in ‘26.), pa v roku 8 dni po prejemu predloga. Hkrati mora na ustno razpravo pismeno povabiti oba ostala člana komisije in obe stranki.
Ako član komisije neopravičeno izostane, ga kaznuje pristojna občinska uprava oziroma predsednik mestno občine z globo 10'— do 200'— din, ob neplačilu globe v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 4 dni. Proti tej razsodbi je dopustna pritožba po zakonih o občinah. Kazen se steka v viničarski sklad pri kraljevski banski upravi.
Če predlagatelj ni prišel, velja, da je predlog umaknil. Če pa tožena stranka ni prišla, razpravlja komisija v njeni odsotnosti.
Stranka se sme dati zastopati po pooblaščencu. Ako stranka iz utemeljenih razlogov ne hi mogla priti na razpravo, iti to dva dni pred razpravo sporoči komisiji, se mora razprava preložiti, a največ za dobo 5 dni.
V vsakem primeru mora komisija najprej poizkusiti, da doseže poravnavo.
O razpravah pred viničarsko komisijo je voditi zapisnik, iz katerega morajo biti razvidni predlogi strank in sklepi viničarske komisije. Kot zapisnikar se lahko pritegne občinski tajnik, ako viničarska komisija ne določi kako drugače.
Zapisnik o razpravi podpišejo takoj po njenem zaključku poleg zapisnikarja vsi člani komisije. Če odkloni kateri član komisije podpis, se mora to ugotoviti v zapisniku.
Utemeljeno pismeno razsodbo mora komisija izdati v roku treh dni. Podpiše jo predsednik.
§ 31.
Ako se je komisija uverila, da je razlog za predčasno ukinitev službenega razmerja v krivdi vinogradnika, izreče po ugotovitvi morebitne škode, ki jo je utrpel viničar, da mora vinogradnik viničarju povrniti ugotovljeno škodo; če viničar tudi pred komisijo vztraja na predčasni ukinitvi službenega razmerja, izreče komisija, da je službeno razmerje predčasno ukinjeno in da sme viničar zapustiti službo, brž ko razsodba postane pravnomočna.
Če se izkaže, da je kriv viničar, obsodi komisija viničarja na povračilo morebitne škode; če vinogradnik tudi pred komisijo vztraja na predčasni ukinitvi službenega razmerja, izreče komisija, da je službeno razmerje predčasno ukinjeno in da mora viničar zapustiti službo najpozneje v 14 dneh, v primerih tč. b) in d) § 25. pa najpozneje v 8 dneh po pravnomočnosti razsodbe.
Na predlog stranke razsoja komisija tudi o drugih primerih povračila škode iz službenega razmerja, ki niso v zvezi z ukinitvijo službenega razmerja, kakor tudi o sporih glede prejemkov.
§ 32.
Proti razsodbi viničarske komisije, v kolikor se tiče ukinitve službenega razmerja (§§ 18., 19., 22., 25. in 26.), se more pri predsedniku viničarske komisije v roku 5 dni od dneva priobčitve razsodbe vložiti pritožba na nadrejeno občeupravno oblastvo, ki odloča dokončno. Nadrejeno občeupravno oblastvo mora rešiti pritožbe glede predčasne ukinitve službenega razmerja (§§ 25. in 26.) najkasneje v 8 dneh po prejemu, glede ukinitve službenega razmerja po §§ 18., 19. in 22. pa najkasneje v roku 15 dni po prejemu.
§ 33.
Stranka, ki se ne zadovolji z razsodbo viničarske komisije, v kolikor se ta tiče odškodnine oziroma prejemkov, se more s svojim zahtevkom obrniti na redno sodišče, mora pa to storiti v roku 60 dni od dneva priobčitve razsodbe komisije.
§ 34.
Izvršba razsodb komisije o povračilu Škode oziroma o dolžnosti plačila prejemkov, če se stranka ne obrne na redno sodišče, kakor tudi izvršitev razsodb komisije oziroma občeupravnega oblastva glede ukinitve službenega razmerja se vrši po predpisih o izvršilnem postopanju pred političnimi oblastvi. Predlog je vložiti pri občini na sedežu komisije, ki je izrekla razsodbo.
§ 35.
Kljub izvršnosti razsodbe o ukinitvi službenega razmerja more stranka pred rednim sodiščem uveljaviti svoj polni odškodninski zahtevek zaradi neizpolnitve službene pogodbe, ako misli, da razsodba komisije ali občeupravnega oblastva stvarno ali pravno ni utemeljena. To tožbo je vložiti v roku 60 dni po pravnomočnosti razsodbe.
§ 36.
Poravnave, sklenjene pred viničarsko komisijo, imajo veljavo sodnih poravnav. O poravnavi se napravi zapisnik v smislu § 29.; razen tega se izda še posebna listina, ki jo podpiše predsednik.
Posebne določbe o odškodnini pri predčasni ukinitvi službenega razmerja.
§ 37.
Ako se je službeno razmerje ukinilo po krivdi vinogradnika, mora ta viničarju povrniti vrednost žetve, ki bi jo viničar predvidoma dosegel na deputatni zemlji, kakor tudi stroške selitve.
Ako se je službeno razmerje ukinilo po krivdi viničarja, mu mora vinogradnik povrniti samo vrednost semena in vrednost dela na deputatni zemlji.
Odškodnina ne more znašati več, kakor znaša povprečna krajevna vrednost pridelkov oziroma dela glede na način obdelovanja na deputatni zemlji.
Pravica združevanja.
§ 38.
Viničarji imajo pravico združevati se v posebna strokovna društva za zaščito svojih ekonomskih, kulturnih in socialnih interesov.
Viničarski sklad.
§ 39.
Pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani se ustanavlja poseben viničarski sklad, v katerega se stekajo prispevki in kazni iz te uredbe. Sklad se uporablja za podpore viničarjem in njihovim svojcem v primerih dolgotrajne bolezni, onemoglosti in smrti.
Natančnejša določila o plačevanju v sklad in o upravljanju in o uporabljanju tega sklada predpiše ban s posebnim pravilnikom.
§ 40.
Vsak imetnik (lastnik, uživalec, zakupnik) vinograda, ki po svojem glavnem poklicu ni kmet oziroma vinogradnik, ima pa viničarja, plača letno od y, ha vinograda, ki ga obdeluje viničar, v viničarski sklad pavšalni znesek din 100'—. Ta znesek sme ban za območje veljavnosti te uredbe po gospodarskih razmerah znižati ali zvišati.
Za kmeta oziroma vinogradnika po svojem glavnem poklicu se šteje, kdor obdeluje zemljo sam ali s člani svoje rodbine, ali kdor obdeluje zemljo s pomočjo tuje delovne moči, če je sam ali so njegovi rodbinski Člani fizično pretežno zaposleni v poljedelskih ali vinogradniških delih.
Za kmeta se Štejejo tudi osebe, ki morajo zaradi bolezni, starosti ali drugih neizbežnih razlogov obdelovati zemljo s tujimi močmi, ter nedoletni otroci kmelov in zapuščine za kmeti.
V nobenem primeru se ne šteje za kmeta oseba, ki ima dohodek iz razmerja stalne javne ali zasebne službe ali zbog njega (upokojenec), če prejemki iz tega naslova znašajo več ko din 18.000'— letno. Prav tako se ne štejejo za kmeta pravne osebe.
Vendar ne plačujejo prispevka po odst. 1. tega paragrafa pravne osebe za tiste vinograde, ki jih uživajo fizične osebe, če po zakonskih predpisih donos teh vinogradov tvori del plače uživalcev, oziroma se jim ta donos šteje v plačo. Prav tako ne plačujejo prispevka cerkvene (ne samostanske) imovine, Če je donos vinograda določen za vzdrževanje cerkve ali za kritje stroškov bogoslužja.
Plačevanje pavšalnih zneskov predpisuje občeupravno oblastvo prve stopnje. Proti predpisu je dopustna pritožba po določilih zakona o občnem upravnem postopku.
Splošne določbe.
§ 41.
Pravice, ki pripadajo viničarjem v smislu §§ 6., 9.,
10.,	14., tretji odstavek, 15., 17., IS., 19., 22., 25., 2G., 37. in 38., se z viničarsko pogodbo ne morejo omejiti.
Kazni.
§ 42.
Kaznuje se z denarno kaznijo od 10'— do 1.000'— dinarjev, ob neplačilu v odrejenem roku pa z zaporom od 1 do 20 dni:
a) imetnik (lastnik, uživalec, zakupnik) vinograda, ki sprejme v službeno razmerje po § 1. osebo, ki nima po § 2. predpisane kvalifikacije za viničarja;
b) kdor sprejme viničarja ali stopi v službo kot viničar brez pismene pogodbe po določbi § 4.;
c) vinogradnik, ki uporablja osebe pod IG. letom starosti ali zdravniško spoznane delanezmožne za delovne moči (odst. 4. § 5.), ali ki uporablja mlajše delovne moči v nasprotju s predpisom zadnjega stavka odstavka 5. §5.;
č) vinogradnik, ki sili viničarja ali njegove delovne moči, da morajo delati ob nedeljah in praznikih brez nujnega razloga (§ 10.);
d) vinogradnik, ki zakrivi, da se obračun ne napravi pravočasno (§ 8.);
e) viničar, ki krši predpis odst. 1. § 11., ali ki namerno krši predpis odst. 2. navedenega paragrafa;
I) vinogradnik, ki ne sprejme viničarja v službo ob določenem času ali mu ne izroči dogovorjenega stanovanja ali deputatne zemlje (§ 13.);
g) vinogradnik, ki ravna proti predpisom § 15.;
h) vinogradnik, ki krši predpis tretjega odstavka § 23.
Kazni izrekajo občeupravna oblastva prve stopnje
v korist viničarskega sklada.
Proti izreku kazni je dopustna pritožba v roku 15 dni na kraljevsko bansko upravo.
Prehodne določbe.
§ 43.
Viničarji, ki imajo veljavne viničarske knjižice, predpisane po dosedanjih predpisih o viničarskem službenem razmerju, in so dejansko služili kot viničarji, se štejejo kot za viničarsko službo sposobni po § 3. te uredbe, ne glede na dobo njihove dosedanje zaposlenosti v tej stroki. Kot dokaz njihove usposobljenosti velja še nadalje viničarska knjižica. Vendar si morajo tudi ti viničarji priskrbeti predpisane poslovne knjižice v smislu uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah za delavce in nameščence (>Službeni list« št. 288/47 7. dne
10.	junija 1938.).
Do 31. oktobra 1940. se morejo sprejeti v službo za viničarje tudi osebe, ki nimajo po tej uredbi predpisane usposobljenosti za viničarje, toda taki viničarji morajo do 1. avgusta 1940. opraviti viničarski izpit.
§ 44.
Določbe te uredbe glede mezd, delovnega časa in nadur [tč. f) iz odstavka 1. ter odst. 2., 3. in 4. § 6. in §§ 9. in 10.], glede odpovedi (§§ 18., 19., 21. in 22.) ter glede viničarske komisije in postopka pred njo (§§ 17. do 36.) so obvezne za že obstoječa službena vipičarska razmerja od dne, ko stopi ta uredba v veljavo. Z istim dnem se prične za ta razmerja poizkusa (Joba _(£ 170>
in traja do 31. oktobra 1940. Triletna doba se konča z dnem 31. oktobrom 1942.
Če ima viničar na dan, ko stopi ta uredba v veljavo, višje celokupne prejemke, kot jih določa ta uredba, se ti prejemki pred 1. novembrom 1939. ne morejo spremeniti.
Vse ostale določbe te uredbe so obvezne od 1. novembra 1939. dalje.
Pogodbe za obstoječa viničarska razmerja se morajo spraviti v sklad z določbami te uredbe najkasneje do
1.	novembra 1939.
Zaključne določbe.
§ 45.
Določbe te uredbe tolmači avtentično ban.
§ 46.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« v Ljubljani, obvezno moč pa dobi s 1. novembrom 1939., kolikor ni v prvem in drugem odstavku § 44. določeno drugače. Dosedanje določbe, ki urejajo službena razmerja viničarjev in nasprotujejo določbam prvega in drugega odstavka § 44. te uredbe, se razveljavljajo z dnem razglasitve te uredbe, ostale dosedanje določbe, ki urejajo ta razmerja, pa z dnem 31. oktobrom 1939.
V Ljubljani dne 13. julija 1939.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
~	^	—	i- —-
339.
Spremembe
v staležu drž. in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
A.	Državni uslužbenci.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine od 21. junija 1939., L št. 5691/2, je bil na podstavi § 133. zakona o občem upravnem postopku razveljavljen odlok z dne 19. maja 1939., I. št. 5691/1, o postavitvi Bavčer Gizele, dnevničarke-zvaničnice pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za zvaničnico III. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu ter je bilo obnovljeno prejšnje službeno razmerje.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 17. junija 1939., I. št. 6709/1, je postavljen Colja Karel, policijski stražnik III. razreda-zvaničnik III. skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, za policijskega stražnika II. razreda-zvanič-nika II. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 27. junija 1939., I. št. 5444/5, so bili premeščeni po službeni. potrebi: Čeh Konrad, žigo-sač IX. skupine, od sreskega načelstva v Mariboru-levi breg k sreskemu načelstvu v Celju, Grosek Alojz, žigosač-zvaničnik lil. skupine, od sreskega načelstva v Celju k sreskemu načelstvu v Ljubljani in A c e e 11 o Oskar, žigosač-zvaničnik III. skupine, od sreskega načelstva v Ljubljani k sreskemu načelstvu v Mariboru-levi breg.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne ‘27. junija 1939., 1. št. 7009/1, je bil premeščen po potrebi službe Debevc F rane, cestni nad-zornik-zvaničnik od tehničnega razdelka sreskega načelstva v Ljubljani k tehničnemu razdelku sreskega načelstva Maribor-levi breg z uradnim sedežem v Ptuju.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 17. junija 1939., I. št. 4112/2. je postavljen Galun Franc, policijski stražnik 1. razreda-zvaničnik 1. skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, za policijskega nadstražnika v l.a) skupini zvaničnikov na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 17. junija 1939., I. št. 6719/1, je postavljen Nabergoj Al t' r e d, policijski stražnik lil. raz-reda-zvaničnik 111. skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, za policijskega stražnika II. razreda-zvaničnika II. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 17. junija 1939., I. št. 6725/1, je postavljen Rajh Josip, policijski stražnik II razreda-zvaničnik II. skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, za policijskega stražnika I. razreda-zvanič-nika 1. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 17. junija 1939., I. št. 6731/1, je pos Navij en Tuš Ivan, policijski stražnik III. razreda-zva-ničnik 111. skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, za policijskega stražnika II. razreda-zvaničnika II. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine od ‘23. junija 1939., 1. št. 5714/3, je bil na podstavi § 133. zakona o občem upravnem postopku razveljavljen odlok z dne 19. maja 1939., I. št. 5714/1, o postavitvi Vrabec Ljudmile, dnevničarke-zva-ničnice pri sreskem načelstvu v Mariboru-levi breg, za zvaničnico 111. položajne skupine ter je bilo obnovljeno prejšnje službeno razmerje.
B.	Banovinski uslužbenci.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 21. junija 1939., I. št. 3707/1, je bila postavljena B r e m S a k Ana, zaščitna sestra-dnevni-čarka pri zdravstvenem domu v Cerkljah ob Krki, za banovinskega uradniškega pripravnika za IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 15. junija 1939., L št. 3988/1, je bila postavljena Gerlovič Breda, dnevničarka-zvanič-nica pri banovinskem institutu za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani, za banovinskega uradniškega pripravnika za IX. položajno skupino na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 14. junija 1939., I. št. 3307/2, je bil postavljen inž. Judež Mihael za banovinskega uradniškega pripravnika za Vlil. položajno skupino pri Banovinskem vinarskem in sadjarskem zavodu v Mariboru.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani z dne 27. junija 1939., T. št. 5326/2, je bil postavljen Jurca Maksimilijan za ba-
novinskega uradniškega pripravnika pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 6. julija 1939., L st. 5937/1, je bil postavljen d r. Reja D n š a n iz Št. Jerneja na Dolenjskem za zdravnika združene zdravstvene občine Št. Jernej na Dolenjskem v lastnosti banovinskega uradniškega pripravnika za VIII. položajno skupino.
-------» mm
310.
Razne objave iz „Službenih novin".
Številka 101 z dne 5. maja 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. aprila
1939.,	št. 18.147, je bil postavljen ing. Gulič G v i d o , tehnični svetnik IV. položajne skupine 2. slop-nje tehničnega oddelka kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani, za načelnika III. položajne skupine 2. stopnje eleklrostrojnega oddelka ministrstva za gradbe.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. aprila 1939. je napredoval pri železniškem ravnateljstvu v Ljubljani Jošt Josip, višji svetnik IV. položajne skupine ‘2. stopnje, za višjega svetnika IV. položajne skupine 1. stopnje.
Z odločbo predsednika ministrskega sveta in mini-stra za notranje posle z dne ‘28,-marca 1939., III. št. 9312, je bil postavljen za nadzornika državne policijske straže IX. položajne skupine pri upravi policije v Ljubljani lludal.es Franc, uradniški pripravnik ravno tam.
številka 102 z dne 8. maja 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 19. aprila 1939. je bil postavljen na univerzi kralja Aleksandra L v Ljubljani za rednega profesorja 11. položajne skupine 1. stopnje dr. Korošec V i k I o r , redni profesor 11. položajne skupine 2. stopnje pravne fakultete.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 11. aprila 1939. je bil p r e m e š č e n na prošnjo Rožman Mak-s im i r, učitelj V. položajne skupine III. mešane meščanske šole v Ljubljani, na II. mešano meščansko šolo v Beogradu.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 3. aprila 1939. je bil p r e m e š č e n na prošnjo Karner I«; d m n n d , upravitelj VI. položajne skupine meščanske šole na Pagu, za upravitelja meščanske šole pri Sv. Lenartu.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 25. aprila 1939. ji- bil post a vije n po službeni potrebi za načelnika lil. položajne skupine 2. stopnje prometnega komercialnega oddelka pri železniškem ravnateljstvu v Ljubljani Pobregar Franjo, višji svetnik IV. položajne skupine 1. slopnje komercialnega oddelka generalnega ravnateljstva državnih železnic.
izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalaga tiskarna Merkur d, d. v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mikalek y Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 57. kosu X. letnika z dne 19. julija 1939.
Razglasi kraljevske banske uprave
VIII.	No. 4:124/2.	2174
Razglas.
Na podstavi § 42., točka 18., zakona o banski upravi tei S 15. akcijskega re-gulativa sem odobril sklep izrednega letnega občnega zbora delničarjev gostilničarske pivovarne d. d. v Laškem z dne 17. aprila 1939. ter tozadevno iz-premeinbo 1., C., 12., 13., 15. in 18. družbenih pravil.
Navedena izpreniemba se nanaša na razširitev obratovanja družbe, prenos delnic ter na sklicanje, sklepčnost in glasovanje občnega zbora.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 11. julija 1939.
Namestnik bana pomočnik: l)r. Majcen s. r.
.VILI. št. 3934/1.	2148
Razglas.
Na podstavi tj 42., točka 18., zakotni o banski upravi tVi $ 15. akcijskega regu-lativa sem odobril sklep rednega letnega občnega zbora delničarjev hotelske in stavbinske delniške družbe »UniolK v Ljubljani /. dne I. aprila 1939. leta in tozadevno spremembo §8 4.. 5., 10.,
H.	in 12. družbenih pravil. Navedena sprememba se nanaša na spremembo imenskih delnic v delnice na prinosnika.	»
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 11. julija 1939. *
• Namestnik bana, p o lii o č n i k : dr. Majcen s. r.
*
11. št. 174G/2.	2149-3-1
Razglas.
Lrmenc franc iz Savine št. 18 je zaprosil za podelitev dovoljenja za preureditev svoje vodne naprave na Suški strugi reke Savinje v Savini s tem, da Sniunjsa dotok vode na svojo žago in n>lin. Dotok vode na svojo žago in mlin namerava zmanjšali zato, da iz.vr>i Pu-Htoslenišek Josip iz Sv. Primoža št. 11 na posebnem odcepu iste struge pred njegovo žago in mlinom novo žago nu Pogon' z vretenom. PuStoslemšek Josip j1' zaprosil za podelitev dovoljenja za izkoriščanje vodne sile omenjene struge z napravo nove žage na pogon z vretenom, g, ^ba sta predložila skupne načrte.
rmenčeva vodna naprava bi izkoriščala s kal no pri nizki in srednji vodi pri vodki množini (J - 0‘8 m:,/sek. in pri padcu 1 ^ 2‘20 m bruto sito Eb 23'4 k s ali j',a osj vretena neto silo K n — 70 ks. Lustoslemškova vodna naprava bi izko-‘sf«la pri padcu h 2‘03 m pri nizki ‘ 0t*i Q =. 1*2-1 uP/sek. bruto silo E b =
33'6 ks ali neto silo na osi vretena E n = 10'0 ks, pri 9mesečni vodi Q — 2"00 m3/sek. pa bruto silo E b = 54'2 ks ali neto silo na osi vretena En = 16'3 ks. Jez ostane nespremenjen.
Na to odreja kraljevska banska uprava na podstavi § 17. zakona o izkoriščanju vodnih sil (»Službeni list« št. 338/53/ 1931) v smislu odredb §§ 9., 37. in 38. tega zakona krajevni ogled in razpravo na mestu samem za 18. in 19. avgusta 1939. s sestankom komisije dne 18. avgusta 1939. ob 9. uri pri žagi Erinenca Franca.
Predmetni načrti so na vpogled med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju od dne prvega razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine« do vključno dne 17. avgusta 1939.
K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morejo svoja opozorila, predloge in pritožbe glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi sicer veljalo, da soglašajo i izvršitvijo nameravane zgradbe ter se bo dovolitev izdala, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov, oziroma se bo odredilo po veljajočih zakonitih prepisih kar zahtevajo javne koristi. Prav tako se bodo vzele v pretres pismene pripombe, predložene kraljevski banski upravi, oddelek II., v Ljubljani do 10. avgusta 1939. ali vodji razprave do pričetka razprave. Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 13. julija 1939.
H«
V- No. 4.821/10-1939.	2134-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo državne ceste št. 17 od km 44'095 do km 45'009 (Mihovski klanec) v skrajšanem roku
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. avgusta 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 4 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pri tehničnem oddelku v Ljubljani, soba št. 13.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša din 683.262'21.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasnih deskah tehničnega oddelka ter tehničnih razdelkov.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 10. julija 1939.
V-No. 288/20.	2057-3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo
II., 1IL, V. in VI. grupe del pri gradnji carinarnice in carinskega skladišča na Rakeku
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 26. julija 1939. ob 11. uri dop.
v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu takse po t. p. 260.a taksnega zakona med uradnimi urami v sobi št. 13 tehn. odd. kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša za posamezne skupine del:
II. skupina: tesarska, kleparska in krovska dela din 228.772'20,
III. skupina: mizarska, parketarska in steklarska dela din 172.357'40,
V. skupina: pečarska dela 48.993'36 dinarjev,
VI. skupina: tapetniška dela 30.973'64 dinarjev.
K II. skupini del se pripominja, da se bodo sprejele samo ponudbe, ki se bodo glasile na več kot H'0 % popusta na enotne cene (t. j. največji popust, dosežen na 1. licitaciji).
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 6. julija 1939.
*
V. No. 87/186.	2058-3-3
Razglas o licitaciji.
Dne 31. julija 1939. se bo vršila pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, Gledališka 8/IV., druga pismena ponudbena licitacija za dobavo litoželeznih cevi in armatur za vodovod Kikrica—Bo-bovek—Mlaka. Proračun znaša 416.509 dinarjev. Varščino v znesku 42.000 din za domače oziroma din 84.000"— za tuje ponudnike je položiti pri banovinski blagajni v Ljubljani ali davčni upravi za mesto Ljubljano na dan licitacije najkasneje do 10. ure.
Licitacijski pripomočki so na vpogled pri tehničnem oddelku, oziroma se dobe tamkaj proti plačilu din 85"—.
Ponudbo s predpisanimi dokumenti se morajo predložiti na dan licitacij« najkasneje do 11. ure. Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa na uradni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine,
V Ljubljani dne 4. julija 1939.
-j.
III/5 št. 1747/1.	2165
Izkaz
živalskih kužnih bolezni v območju dravske banovine
po stanju dne 10. julija 1939.
Opomba: Imena sedežev sreskih načelnikov (mestnih poglavarstev) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi Črkami, kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Slinavka in parkljevka:
Brežice: Vel. Dolina (Bregansko selo
2 dv., Spodnja Ribnica 1 dv., Veliki Cir-nik 2 dv.).
Črnomelj: Adlešiči (Adlešiči 10 dv.), Dragatuš (Belčji vrh 15 dv., Knežina 7 dv.), Metlika-okolica (Bojanja vas 3 dv., Radoviča 9 dv., Slanina vas 2 dv., Svr-žaki 2 dv.), Ra-datoviči (Brezovica 4 dv., Lešče 15 dv.), Semič (Praproče 4 dv.), Vinica (Damelj 2 dv., Nova lipa 19 dv.).
Kočevje: Fara (Kuželj 2 dv., Laze
3 dv., Puc 1 dv., Štajer 2 dv.), Kočevje-okolica (Livold 1 dv.), Ribnica (Gorenja vas 3 dv.), Sodražica (Žimarce 1 dv.), Velike Lašče (Velike Lašče 1 dv.), Videm-Dobrepolje (Kompolje 3 dv.).
Konjice: Loče (Žiče 1 dv.j.
Kranj: Predoslje (Britof 1 dv., Predoslje 1 dv.), Smlednik (Trboje 9 dv.), Šenčur (Prebačevo 2 dv., Šenčur 1 dv., .Voklo 23 dv.).
Laško: Laško (Konc 1 dv., Laško 1 dv.).
Litija: Krka (Male Vrhe 1 dv.).
Ljubljana: Brezovica (Vnanje gorice
1 dv.), Slivnica - Žalna (Vel. Mlačevo
2 dv.), Šmarje. (Mali Vrh 1 dv.).
Novo mesto: Dobrniče (Dobrava 1 dv.), Dvor (Sadinja vas 3 dv.), Šmihel-Stopiče (Prapreče 1 dv., Vrh pri Ljubnem 1 dv.), Toplice (Dol. polje 1 dv., Sp. Sušice 1 dv.), Žužemberk (Gor. Križ 1 dv., Reber 1 dv., Vrhovo 2 dv.).
Radovljica: Rateče - Planica (Rateče-Planica 36 dv.).
Šmarje pri Jelšah: Kozje (Kozje 1 dv.), Sv. Peter pod Svetimi gorami (Kunšperk 4 dv., Polje 2 dv., Sv. Peter pod Sv. gorami 4 dv.).
Vranični prisad:
Litija: Št. Vid (Št. Vid 1 dv.).
Smrkavost:
Slovenj Gradec: Slovenj Gradec (Ra-doše 1 dv.).
Konjske garje:
Maribor-desni breg: Sv. Lovrenc na Pohorju (Sv. Lovrenc na Pohorju 1 dv.).
Svinjska kuga:
Konjice: Oplotnica (Oplotnica 1 dv.).
Krško: Leskovec (Gorica 5 dv.).
Ljubljana:	Dobrova	(Podsmreka 1
dv.).
Maribor-desni breg: Pobrežje (Dogoše 1 dv.), Ruše (Rušeldv.), Studenci (Studenci 1 dv.), Sv. Lovrenc na Pohorju (Činžat 1 dv., K umen 2 dv.).
Maribor-levi breg: Sv. Anton v Slov. goricah (Brengova 1 dv.), Sv. Jakob v Slov. goricah (Ročica 2 dv.), Sv. Marjeta ob Pesnici (Vosek 2 dv.), Sv. Trojica v Slov. goricah (Sv. Trojica v Slov. goricah 3 dv.).
Ptuj: Slovenja vas (Skorba 1 dv.).
Slovenj Gradec: Šoštanj (Lokovica 5 dv.).
Škofja Loka: Stara Loka (Reteče 1 dvorec).
Svinjska rdečica:
Dravograd: Marenberg (Sp. Vižinga 1 dv.), Mežica (Onkraj Meže 3 dv.), Vuzenica (Dravče 1 dv., Sx. Danijel 2. dv.)..
Gornji grad: Rečica ob Savinji (Nizka 1 dv.).
Konjice: Oplotnica (Kot 1 dv.), Slov. Konjice (Sojek 1 dv.).
Krško: Št. Jernej (Drama 1 dv., Mihovce 1 dv., Št. Jernej 1 dv.).
Litija: Dole (Mala Goba 1 dv.), Kresnice (Kresniške Poljane 1 dv.).
Ljubljana: Račna (Mala Račna 1 dv.), Šmarje (Zalog 1 dv.).
Logatec: Cerknica (Cerknica 1 dv.), Žiri (Račeva 1 dv.).
Maribor-desni breg: Fram (Ješenec 1 dv.), Hoče (Bohova 1 dv., Pivola 1 dv., Razvanje 3 dv., Sv. Miklavž 1 dv.), Makole (Žg. Pečke 1 dv.), Rače (Braun-švajg 1 dv.), Rače (Sp. Gorica 1 dv.), Ruše (Ruše 1 dv.), Studenci (Studenci 1 dv.), Sv. Lovrenc na Pohorju (Ruta 1 dv., Cigonca 1 dv.), Šmartno na Pohorju (Kalše 1 dv.), Zg. Polskava (Kočno 1 dv., Ogljenšak 1 dv.), Rače (Podova 1 dv.).
Maribor-levi breg: Selnica ob Dravi (Gradišče 1 dv.), Svečina (Slatinski dol 1 dv.), Sv. Ana v Slov. goricah (Rožen-grunt 1 dv.), Sv. Benedikt (Žerjak 1 dv.), Sv. Jakob v Slov. goricah (Flekušek 1 dv.), Sv. Marjeta ob Pesnici (Vukovje 1 dv.), Sv. Lenart v Slov. gor. (Sv. Lenart v Slov. gor. 1 dv., Sp. Žerjavci 1 dv.), Sv. Trojica (Osek 1 dv.).
Murska Sobota: Murska Sobota (Murska Sobota 1 dv.).
Slovenj Gradec: Topolšica (Zavodnja 1 dv.).
Ljubljana-mesto: Ljubljana (Poljane 1 dv.).
Kuga čebelne zalege:
Ljubljana:	Borovnica	(Borovnica 1
dv., Breg 3 dv.), Dol (Dol 1 dv.), Horjul (Vrzdenec 1 dv.).
Ljutomer: Ljutomer (Pristava 1 dv.).
Maribor-desni breg: Rače (Podova
I dv.).
Kralj, banska uprava dravske banovine.
.V Ljubljani dne 10. julija 1939.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
II Og 37/39-2.	2172
Amortizacija.
Na prošnjo Zmrzlaka Jožefa, pos. v Grajski vasi št. 40, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih, počenši od dneva objave v >Službenem listu«, svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: vložna knjižica Kmečke hran. in posojilnice v Sv. Pavlu pri Preboldu, reg. z. z n. z. št. 115 na ime Zmrzlak Marija z din 1.41870.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 4. julija 1939.
S 22/39—1.	2162
Preklic.
Uršič Ignac,	roj. 9.	septembra	1879.
v Krški vasi 23	in lam	stanujoč,	posest-
nik in banovinski cestar, srez litijski, pristojen v občino Krka, se zaradi zlorabe alkohola in zapravljivosti delno preklicuje.
Za skrbnika mu je postavljen Zupanc Anton, posestnik in žagar v Znojilah. Okrajno sodišče v Višnji gori, odd. I., dne 14. julija 1939.
❖
I 183/39, 190/39, 192/39.	2160
Oklic.
Modicu Milanu, bivšemu posestniku in trgovcu v Novi vasi pri Rakeku, sedaj neznanega bivališča, na roke skrbnika je vročiti v izvršilni stvari zahtevajoče stranke:
1. Lenarčiča Stanka, posestnika in trgovca v Novi vasi pri Rakeku,
2. Vodovodne zadruge v Novi vasi pri Rakeku r. z. z o. z.,
3. Kmetske hranilnice in posojilnice v Novi vasi r. z. z o. z., ki jih zastopa dr. Drago Marušič, odvetnik v Ljubljani, sklepe z dne 10. VIL, 12. VII. in 15. VIL
1939.,	opr. št. I 183/39, I 190/39 in 1 192/39, s katerimi se je dovolila izvršba z rubežem in preodkazom v izterjanje radi din 7.000'—, din 5.278'— in din 216.197'63 s prip.
Ker bivališče Modica Milana, bivšega posestnika in trgovca v Novi vasi pri Rakeku, sedaj ni znano, se postavlja za skrbnika g. Keržan Ivan, pis. oficial pri okrajnem sodišču v Vel. Laščah, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne zglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Vel. Laščah dne 15. julija 1939.
I 404/39.	2158
Dražbeni oklic.
Dne 22. avgusta 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Moste vi. št. 457.
Cenilna vrednost: din 38.380'—.
Vrednost priteklin: din 21.700'—.
Najmanjši ponudek: din 23.086'66.
Varščina: din 3.838'-.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Knnuiiku, odd. II.,
dne 27. junija 1939.
I 446/38.	2142
Dražbeni oklic.
Dne 22. avgusta 1939. ob d e v e -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knji* ga vi. št. 28 k. o. Županje njive s solastninskim deležem vi. št. 127 k. o. Črna.
Cenilna vrednost: din 221.375'30.
Vrednost pritekline: din 25.100'—.
Najmanjši ponudek: din 128.116'86.
Varščina: din 22.137'53.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kamniku, odd. IV.,
dne 28. junija 1939.
I 443/38—11.*	2002
Družbeni oklic.
Dne 26. avgusta 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zagorje vi. št. 1.
Cenilna vrednost: din 25.641'60.
Vrednost priteklin: din 360'—.
Najmanjši ponudek: din 25.500'—.
Vadij: din 3.780'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem, odd. III.,
dne 27. junija 1939.
I 42/39-10.	2014
Dražbeni oklic.
Dne 26. avgusta 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zagorje vi. št. 12.
Cenilna vrednost: din 52.393'70.
Vrednost priteklin: din 950'—.
Najmanjši ponudek: din 40.000'—.
Vadij: din 5.240'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem, odd. III.,
dne 1. julija 1939.
I 320/39—7.	2143
Dražbeni oklic.
Dne 26. avgusta 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin z gospodarskimi poslopji in zemljiščem zemljiška knjiga Dol vi. št. 220 in 185.
Cenilna vrednost: din 11.089'25.
Najmanjši ponudek: din 7.392'84.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem dne 1. julija 1939.
Proglasitve za mrtve.
2120
Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopek, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 1. cesarske naredbe z dne 31. marca 1918., drž. za k. št. 128, o pogrešancih, označenih z *, pa po § 24., št. 1, obč. drž. zak. domnevati, da so umrli. Vsakdo, ki bi kaj vedel o katerem koli teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali pa skrbniku. Pogrešance same pa pozivlje sodišče, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado to kako drugače na znanje.
Ime in rojstni dan, stan in zadnje bivališče pogrešancev	Bistvene okoinosti, na katere se opira predlog	Proglasitev za mrtvega predlaga	Ime in bivališče skrbnika, ki je bil postavljen pogrešancu	Dan in opr. št.	Oklicni rok preteče
•Remus Janez, roj. 10. XII. 1864. v čemeči vasi, pristojen v občino Kostanjevica, srez krški, samski, posestnika sin iz črneče vasi 11.	Je odšel pred 45 leti za delom v Ameriko, pisal nazadnje pred 30 leti; od tega časa dalje pa je neizvesten.	Polsestra Vintar Neža, Kalce-Naklo 32.	Ivan Jarc, upok. pis. pristav v Novem mestu.	Og 16/39—5 2. 5. 1939.	1. 8. 1940.
*Svetič Janez ml., rojen 3. V. 1903. v Calumetu Michigan, pristojen v občino Črnomelj-okolica, samski, nazadnje v Calumet Michigan USA.	Je vstopil v letu 1919. v ameriško mornarico, poslal v letu 1921. zadnjo vest in je od tega časa dalje neizvesten.	Oče Svetič Janez st., užitkar, Vel. Lahinja 11.	Ivan Jarc, upok. pis. pristav v Novem mestu.	Og 8/39-8 6. 5. 1939.	1. 8. 1940.
Hiiferle Martin, rojen 2. XI. 1881. v Gor. Sušici, pristojen v občino Toplice pri Straži, srez novomeški, samski, posestnika sin iz Gornje Sušice 2.	Je odšel v letu 1914. kot vojak z bivšim 17. p. p. na gališko bojišče in istega leta v boju pri Lwo\vu padel.	Svak Gimpelj Leopold, Gor. Sušice 2.	Ivan Jarc, upok. pis. pristav v Novem mestu.	Og 22/39—4 20. 5. 1939.	1. 8. 1940.
Brdavs Ignac, rojen 10. VII. 1886. v Ponikvah, pristojen v občino Videm-Dobrepolje, srez kočevski, samski, pos. sin iz Ponikev 46.	Je odšel leta 19t4. kot vojak z bivšim 17. p. p. na rusko bojišče, prišel leta 1915. v rusko ujetništvo in je od tedaj neizvesten.	Mati Brdavs Frančiška, Ponikve 46.	Ivan Jarc, upok. pis. pristav v Novem mestu.	Og 18/39—5 22. 5. 1939.	1. 8. 1940.
Makck Mirko, roj. 2. XI. 1882. v Gorjakovem, pristojen v občino Pregrad, istega sreza, sav. ban., oženjen, delavec v Kotu pri Semiču 33.	Je odšel v marcu 1915. kot vojak z bivšim 52. p. p. na gališko bojišče, nazadnje pisal v maju 1915., od tega časa pa je neizvesten.	Žena Makek Marija, Kot pri Semiču 33.	Ivan Jarc, upok. pis. pristav v Novem mestu.	Og 24/39—7 29. 6. 1939.	1. 8. 1940.
‘Schiller Janez, rojen 17. IX. 1879. v Semiču, pristojen v občino Semič, srez črnomelj-ski, samski, nadučitelja sin, Semič 2,	Je odšel v letu 1904. za delom v Ameriko, bil nazadnje v Newardu in je od leta 1905. neizvesten.	Sestra Kukar Ema, Črnomelj 234.	Ivan Jarc, upok. pis. pristav v Noveni mestu	Og 27/39—5 30. 6. 1939.	1. 8. 1940.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. V., dne 11. julija 1939.
I 320/39-7.	2044
Dražbeni oklic.
Dne 26. avgusta 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi 51.9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Dol vi. št. 220 in 185.
Cenilna vrednost: din 11.089'25.
Najmanjši ponudek: din 7.392’84.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča..
Okrajno sodišče v Laškem dne 1. julija 1939.
1 701/36-100.	1715
Dražbeni oklic.
Dne 24. avgusta 1939. ob desetih bo na kraju samem v Zg. Muti dražba nepremičnin vi. št. 2, 87 in 1 k. o. Zg. Muta v sedmih skupinah.
Cenilna vrednost: din 292.937’—.
Najmanjši ponudek: din 195.392’—.
Vadij: din 29.292’70.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Marenbergu, odd. II., dne 15. junija 1939.
IX.	I 1087/39-8.	2124
Dražbeni oklic.
Dne 23. avgusta 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Lovrenc vi. št. 123.
Cenilna vrednost: din 855’—.
Najmanjši ponudek: din 570’—.
Varščina: din 85’50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 26. junija 1939.
H*
1 163/39, 164/39.	2133
Dražbeni oklic.
Dne 23. avgusta 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Sp. Leskovec vi. št. 51 v dveli nerazdeljenih polovicah ali pa tudi celotno.
Cenilna vrednost: din 22.686’60.
Vrednost priteklin: din 2.430’—.
Najmanjši ponudek: din 7.563’—.
Varščina: din 2.270’—.	I
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 2. julija 1939. sji
I 228/39.	2046
Dražbeni oklic.
Dne 24. avgusta 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Senovo vi. št. 205, 202.
Cenilna vrednost: din 11.993’—,
Vrednost priteklin: din 230’—.
Najmanjši ponudek: din 8.148’66.
Varščina: din 1.222*30.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici
dne 27. junija 1939.
.j.
I 98/39.	2096
Dražbeni oklic.
Dne 25. avgusta 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Žitnice vi. št. 74 in 112.
Cenilna vrednost: din 16.045’50.
Vrednost pritekline: din 20’—.
Najmanjši ponudek: din 10.797’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. IT.,
dne 5. junija 1939.
I ‘211/39.	2145
Dražbeni oklic.
Dne 25. avgusta 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Smolinci vi. št. 149 in 251.
Cenilna vrednost: din 14.752’80.
Najmanjši ponudek: din 9.836’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II.,
dne 3. julija 1939.
I 117/39—8.	.	1710
Dražbeni oklic.
Dne 25. avgusta 1939. ob devetih bo po podpisanem sodisču na mestu samem v Mali vasi št. 34 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zagorica vi. št. 262.
Cenilna vrednost: din 21,721*55.
Vrednost priteklin: din 385’—.
Najmanjši ponudek: din 14.481'—.
Varščina: din 2.173’—.
Pravice, ki bi ne pri puščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Velikih Laščah dne 20. maja 1939.
I 119/89—8.	2009
Dražbeni oklic.
Dne 25. a v g usta 1939. o b d e v e -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Višnja gora vi. št. 86 in 105 k. o. Dob.
Cenilna vrednost: din 5.530’—.
Najmanjši ponudek: din 3.686’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale, dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja -na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Višnji gori dne 23. junija 1939.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se nastopne zadruge:
696.
Sedež: Moravče.
Dan vpisa: 16. junija 1939.
Besedilo: Vodovodna zadruga z omejenim jamstvom v Moravčah.
Zadruga je bila ustanovljena dne
2.	aprila 1939. za nedoločen čas.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato zgradi in vzdržuje vodovod ter dobavlja svojim zadružnikom vodo za gospodarstvo in gospodinjstvo proti primerni odškodnini.
Poslovni delež znaša din 100-— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih-
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim trikratnim zneskom.
Zadruga razglaša svoje priobčil Ve n.i razglasni deski v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila ua skupščine, dostavlja elanom s pismenim obvestilom-
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh lcl. Vsako leto izstopi ena tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali listi, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje lako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta dva člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora in en v lo pooblaščeni nameščenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Tomc Ignac, trg., Moravče 20, predsednik,
Nepokoj Jože, šol. upr., Moravče 69,
Lavrač Ivan, pos., Moravče 30,
Ilafner Jernej, nadžupnik, Moravče 3,
Detela Franc, pos., Moravče 5,
Bizilj Lovrenc, pos., Soteska 7.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dnt? 13. junija 1939.
Fi 28/89 — Zadr. I 158/1 *
61)7.
Sedež: Ht. Jurij ob j. ž.
Dan vpisa: 2. maja 1939.
Besedilo: Vodovodna zadruga v Sv. Juriju ob j. ž., zadruga z omejenim jamstvom.
Namen zadruge:
Zadruga ima namen oskrbovati svoje člane z vodo za gospodinjstvo, gospodarstvo in higieno in vzdrževati v ta namen vodovodne naprave.
Zadružna pogodita z dne 11. marca 1939.
Opravilni delež znaša 500 din in se luora plačati takoj ob pristopu ali v obrokih najkasneje v 1 letu.
Vsak zadružnik jamči s svojim opravilnim deležem in pa z njegovim trikratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo po razglasni deski v zadružni poslovalnici, vabila na skupščine se razglasijo v Narodnem gospodarju« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov.
Člani upravnega odbora so: Zdolšek Franjo, pos. in trgovec, Gologranc Stanko, veleposestnik v Blagovni, dr. Svetina Franc, zdravnik in posestnik, Hrastnik Franc, obrtnik in posestnik, Ferlež Rudolf, mlekar in posestnik, Čater Juro, Bos., vsi v Sv. Juriju ob j. ž.
Pravico zastopati zadrugo ima upravni odbor. ■
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati tudi en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. 1., dne 2. maja 1939.
Firm 6/39 — Zadr V 199/3
*
698.
Sedež: Zagorje ob Savi.
Dan vpisa: 16. junija 1939.
Besedilo: Sokolska stavbna zadruga, Zadruga z omejenim jamstvom v Zagorju ob Savi.
Zadruga je bila ustanovljena dne -L aprila 1939. za nedoločen čas.
Zadruga ima namen, pospeševali te-";sne in gospodarske koristi svojih zadružnikov s tem, da nabavi nepremič-jjuie, zgradi telovadbi primeren dom. kopališče, letno telovadišče, oziroma da V/-aine za to primerne zgradbe in po-seslva v podzakup in uporabo.
Poslovni delež znaša din 20'— in se plača ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim petkratnim zneskom.
Zadruga razglaša svoje priobčit ve na' razglasni deški, nameščeni na vidnem mestu v Sok. domu. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine, lahko dostavlja tudi pismeno, V posebno važnih primerih lahko dostavlja članom pismena obvestila.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi ena tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali listi, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje lako. da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta dva člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
Dr. Tomo Zarnik, zdravnik in pos. v Zagorju št. 34, predsednik,
Kolenc Lojze, učitelj v Zagorju ob Savi št. 5. podpredsednik,
Kopriva Ivan, učitelj v Zagorju ob Savi št. 41,
Ivanc Stanko, rudniški nameščenec v Toplicah št. 14,
Prosenc Ivan, rudniški nameščenec v Kisovcu st. 66,
Fink Ivan, strelni mojster, Loke 37. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. til., dne 15. junija 1939.
Fi 27/39-1 — Zadr. 1 157/1
Vpisale so se spremembe
in dodatki pri nastopnih zadrugah:
699.
Sedež: Bohinjska Bela.
Dan vpisa: 17. junija 1939.	•
Besedilo: Hranilnica in posojilnica ha Bohinjski Beli, rcgistrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dpe 30. aprila 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	sept. 1937.
Besedilo odslej: Hranilnica in posojilnica na Bohinjski Beli, zadruga z neomejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 4 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje lako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en (lan upravnega odbora in en v lo pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljuih pogojih. Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposoji 1 i;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 5 din. ki se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Zadružniki jamčijo za obveznosti neomejeno.
Zadruga objavlja svoje pribbčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu Narodni gospodar« v Ljubljani.
Izbriše se zaradi smrti član načelstva Pogačar Janez, vpiše pa se član upravnega odbora Pogačar Janez, posestnik na Bohinjski Beli št. 3.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. junija 1939.
Zadr. II 5/10
*
700.
Sedež: Celje.
Dan vpisa: 9. maja 1939.
Besedilo: Stavbna zadruga državnih uslužbencev v Celju, zadruga z omejeno zavezo.
Na skupščini dne 30. marca 1939. so bila sprejeta nova pravila, sestavljena v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo: Stavbna zadruga državnih uslužbencev v Celju, zadruga z omejenim jamstvom.
Predmet poslovanja:
Namen zadruge je:
1. da nabavlja zemljišča in na njih zgradi zadružne hiše, oziroma da take kupuje za družinska stanovanja svojih članov in da jim daje stanovanja v najem ob najpovoljnejših pogojih;
2. da v vezi s pozidanjem zgradb izvrši zemljiščna dela, zgradi pota, kanalizacijo, vodovod, ograje imetja i. sl.;
3. da vrši nabavo vseh vrst potrebnega materiala za gradbo in notranjo opremo hiš;
4. da sklepa pogodbe s podjetji (tvrdkami, grupami) glede nakupa zemljišč, gradbenega. materiala in gradbe stanovanja
5. da pomaga državnim in samoupravnim oblastvom pri njihovem poslu za gradbo zadružnih stanovanj in da po po-trebi sprejema nase tudi dolžnost, da v imenu in na račun imenovanih oblastev izvrši gradbo stanovanj;
6. da radi gradbene akcije sklepa po-voljna posojila, v kolikor ji ne zadostujejo lastna sredstva;
7. da sprejema hranilne vloge od svojih članov in nečlanov;
8. da po potrebi in v zvezi z gradbeno akcijo sodeluje z drugimi zadrugami. ki so včlanjene pri Savezu nabav-Ijačkih zadruga drž. službeuika, z. s
o.	j.;
9. da posameznim svojim članom odstopa zemljišča ali zgradbe, ali jim po-
zida hiše, vrši zanje opravke za notranjo ureditev hiš in druge posle v zvezi s stavbeno akcijo, kakor kanalizacijo, vodovod, izpeljavo potov, ograj in slično;
10. da kreditira posameznim članom za en del vrednosti odstopljenih nepremičnin ali izvršenih poslov;
11. da v zvezi z gradnjo stanovanj regulira odnose med svojim članstvom in stanovanjem ter da proti vsakemu enako zastopa njihove interese;
12. da posreduje pri vseh poslih zavarovanja med svojimi člani in »Zadružnim zavarovanjem« Saveza nabavljač-kih zadruga drž. službenika, z. s o. j., a v poslih zavarovanja, katerih ta ne opravlja, tudi z drugimi zavarovalnimi društvi, ter da vrši za svoje člane plačila in izplačila;
13. da zbira rezervni fond in druge posebne sklade, s pomočjo katerih bo sama ali s sodelovanjem zveze ali z drugimi zadrugami ustanavljala, vzdrževala ali podpirala razne socialne, dobrodelne, zdravstvene, gospodarske in prosvetne ustanove na korist svojih članov in njihovih rodbin ter svojih uslužbencev;
14. da svoje člane zadružno in gospodarsko vzgaja, jih izobražuje in da vob-če širi zadružno misel.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 500 dinarjev in se plača takoj ob pristopu ali najkasneje v 10 mesečnih obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim petkratnim zneskom.
Oznanila se izvršujejo na razglasni deski v poslovalnici zadruge ali na drug način. Vabila na skupščine se dostavljajo delegatom s priporočenim pismom ali osebno proti potrdilu. Upravni odbor sestoji iz 7 zadružnikov.
Pravico zastopati zadrugo ima upravni odbor.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta skupno po dva člana upravnega odbora, od katerih more enega nadomeščati v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I.,
dne 9. maja 1939.
Zadr II i44/37
*
701.
Sedež: Cerklje pri Kranju.
Dan vpisa: 27. junija 1939.
Besedilo: Živinorejska zadruga v Cerkljah pri Kranju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Ahčin Anton, vpiše pa se član načelstva Kalinšek Janez, posestnik v Spod. Brniku št. 48.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 26. junija 1939.
Zadr IX 163/10
*
702.
Sedež: Cerknica.
Dan vpisa: 17. junija 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Cerknici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 30. aprila 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Hranilnica in posojilnica v Cerknici, zadruga z neomejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz osem zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Pozlovni delež znaša 20 din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Zadružniki jamčijo za obveznosti zadruge neomejeno.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Izbriše se član načelstva dr. Pintar Drago, vpiše pa se člap upravnega odbora Škrlj Alojzij, zidarski delovodja v Cerknici št. 275.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. junija 1939.
Zadr. II 9/79
*
703.
Sedež: Dobrovnik.
Dan vpisa: 16. junija 1939.
Besedilo: Prekmurska gospodarska posojilnica v Dobrovniku, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Zadruga temelji odslej na novih pravilih, prilagodenih zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 11. sept. 1937., sprejetih na X. redni skupščini dne
30.	aprila 1939.
Naziv: Prekmurska gospodarska posojilnica v Dobrovniku, zadruga z neomejeno zavezo.
Namen: Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredjt po kar najbolj povoljnih pogojih«
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Ustanovljena na nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 5'— in ga je plačati takoj ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči z vso svojo imo-vino.
Objave in skupščinske sklepe objavlja zadruga na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Nrodni gospodar« v Ljubljani.
Zadrugo zastopa upravni odbor, ki sestoji iz 5 članov. Člani upravnega odbora so:
1. Eliaš Jožef, posestnik, Bogojina,
2. Gregorec Matjaž, posestnik, Bogojina,
3. Franc Jožef, posestnik, Kamovci,
4. Glavač Martin, posestnik, Radnio-žanci,
5. Gerenčer Janoš, posestnik, Strehovci.
Izbrišeta se dosedanja člana upravnega odbora: Gjorek Frane, posestnik, Kobilje in Toplak Peter, posestnik, Bu-kovnica.
Za zadrugo se podpisuje na ta način, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora s pooblaščenim nameščencem.
Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 16. junija 1939.
Zadr.' I 59/14
*
704.
Sedež: Dolsko.
Dan vpisa: 17. junija 1939.
Besedilo: Mlekarska zadruga v Dolskem, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 10. aprila 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Mlekarska zadruga z omejenim jamstvom v Dolskem.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da s® pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali P° en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen pospeševati g°' spodarske koristi svojih zadružnikov * teni. da:
1. prevzema od njih mleko in ga predeluje;
2. vnovčuje od zadružnikov prevzeto mleko oziroma mlečne izdelke;
3. nabavlja po potrebi za svoje zadružnike gospodarske potrebščine, zlasti krmila.
Zadruga si nabavi in vzdržuje v dosego tega namena potrebne stavbe, stroje in druge potrebščine.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 10 din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim dvakratnim zne^Jtom.
Zadruga objavlja svoje pri bčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega^ob-javljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. junija 1939.
Zadr. 11 8/52
Sedež: Gornja Lendava.
Dan vpisa: 24. junija 1939.
Besedilo: Gornjelendavska posojilnica v Gornji Lendavi, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na redni skupščini z dne 21. maja 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937., na katerih odslej zadruga temelji.
Tvrdka: Gornjelendavska posojilniea v Gornji Lendavi, zadruga z neomejenim jamstvom.
Sedež zadruge: Gornja Lendava.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita;
3. daje svojim zadružnikom kredite;
4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja.
Zadruga je osnovana na nedoločen Čas.
Poslovni delež znaša din 50'— in se Plača takoj ob vstopu v zadrugo.
Jamstvo: Vsak zadružnik jamči za obveznosti zadruge neomejeno in nerazdelno z vsem svojim premoženjem.
Pravico zastopanja zadruge ima upravni odbor, ki je sestavljen iz šestih zadružnikov. Člani upravnega odbora so:
1. Maršik Alojz, gostilničar v Gornji Lendavi, predsednik,
2. Bokan Josip, posestnik v Gornji Lendavi, podpredsednik,
>3. Beloglavec Vilibald, šolski upravitelj, Gornja Lendava, tajnik,
4. Fartek Janez, gostilničar v Kuzmi,
5. Cvornjek Franc; posestnik v Kru-PLvniku,
6. liuber Franc, gostilničar v Kuzmi.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Javne razglase, vabila na skupščine mora poleg tega razglašati tudi z enkratnim oklicem pred cerkvami Gornje Lendave, Gornje Slaveče, Kuzme in Bodoncev.
Podpis: Zadruga se podpisuje tako, da se pod njeno firmo podpišeta dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomestovati en nameščenec, ki ga po predhodni načelni odločbi skupščine pooblasti upravni odbor.
Okrožno kot trg. sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 22. junija 1939.
Zadr JI 14/13
*
706.
Sedež: Homec.
Dan vpisa: 17. junija 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica na Homcu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Peterlin Anton, vpiše pa se član načelstva Šuštar Anton, posestnik v Preserju št. 16.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 15. junija 1939.
Zadr. V 170/37.
*
707.
Sedež: Hotavlje.
Dan vpisa: 17. junija 1939.
Besedilo: Mlekarska zadruga v Hotavljah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 14. februarja 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. 9. 1937.
Besedilo odslej: Mlekarska in prodajna zadruga v Hotavljah, zadruga z omejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz šestih zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen pospeševati koristi svojih zadružnikov s tem, da:
1. prevzema od njih mleko in ga predeluje; mleko sprejema po pravilniku za dobavljanje mleka in ga plačuje po kakovosti;
2. vnovčuje od zadružnikov prevzeto mleko oziroma iz tega mleka napravljene mlečne izdelke;
3. nabavlja po potrebi za svoje zadružnike gospodarske potrebščine, zlasti krmila;
4. prevzema od svojih članov živino, poljske in gozdne pridelke in surove kože in to blago vnovčuje.
Od članov prevzeto mleko vnovčuje in predeluje na njih račun ter ga plačuje po izvršeni prodaji po odbitku stroškov.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 50 din in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim dvakratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. II L, dne 15. junija 1939.
Zadr.' I 165/8.
Konkurzni razglasi
708.	2169
Odprava konkurza.
Prezadolženec Gornik Viktor, lesni trgovec v Zbelovem pri Poljčanah.
Konkurz, ki je bil razglašen o imo-vini prezadolženca s sklepom opr. št. St 3/39—1, se odpravlja, ker ni kritja za stroške konkurznega postopka, po §
178.,	odst. 2., st. zak.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 13. julija 1939.
St 3/39-7.
709.	2170
Odprava poravnalnega postopka.
Sklep tukajšnjega sodišča z dne 5. maja 1939. Por 4/39—5, s katerim se je odobrila prisilna poravnava izven konkurza Štora Adolfa, neprotokoliranega trgovca v Doberniču pri Trebnjem, je pravnomočen.
Poravnalni postopek je končan. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 14. julija 1939.
Por 4/39—7.
Razglasi raznih uradov in oblastev
II.	št. 25396/39.	2170
Kazglas o licitaciji.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje v skrajšanem roku pismeno ofert-no licitacijo za izvršitev valjanega asfalta debeline sloja 5 cm v Ilirski ulici v izmeri približno 2.190 m2.
Licitacija bo dne 31. julija 1939. v prostorih mestnega tehničnega oddelka, Nabrežje 20. septembra, soba št. 21, ob
11.	uri.
Razpisni pogoji, licitacijski pripomočki in pojasnila se dobijo med uradnimi urami v tehničnem oddelku, soba št. 26.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 18. julija 1939. Predsednik:
Dr. Adlešič s. r.
Komisar za agrarne operacije II
v Ljubljani.
Štev. R U 242/34—59. A gr. op.
Bukovje—Verpete.
Štev. R U 263/37—17. Agr. op.
Sojek—Črešnjice.	2166
Razpis.
o razgrnitvi načrta o nadrobni delitvi skupnega zemljišča, ki je last posestnikov:
a) iz Loke, Bukovja, Verpet in dr. vasi,
b) iz Sojeka in Crešnjic.
Načrt o nadrobni delitvi skupnega zemljišča, ki je vpisano k a) pod vi. št. 1, 2 in 5 k. o. Podgorje in pod vi. št. 111 k. o. Slemene, bo na podstavi § 95. zakona z dne 26. maja 1909., staj. dež. zak. št. 44, od dne 19. julija do 1. avgusta 1939. pri občini Frankolovo v Frankolovem razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval dne 21. julija 1939. od 18. do 14. ure v občinski pisarni Frankolovo v Frankolovem.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper la načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 19. julija do 17. avgusta 1939. pri podpisanem komisarju za agrarne operacije 11. v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
Ljubljana 10. julija 1939.
Komisar za agrarne operacije: dr. Muršič s. r.
*
T. No. 91/12S.	2103-3-2
Razglas o drugi licitaciji
za oddaj« vzdrževalnih del in grad h :: progi km 38—110 državne, ceste št. 50.
Ker prva, z razglasom z dne 20. junija 1939., T. No. 91/108, na dan 10. julija 1939. razpisana licitacija za oddajo vzdrževalnih del na progi km 38—110 državne ceste št. 50 ni uspela, razpisuje sresko načelstvo v Celju drugo javno, pismeno ponudbeno licitacijo za oddajo:
1. gradnje opornih zidov v km 44'520 in 45‘700 ter popravil tlaka pod mostom v km 57‘990 državne ceste št. 50 za znesek din 55.560'—;
2. prepleskanja železnih ograj na progi km 38*600— 98*850 drž. ceste >1. 50 za znesek din 23.380'—
na dan 26. julija 1939. ob 11. uri.
Kavcijo v znesku din 6.000'— za pi vo in din 3.000'— za' drugo delo je vložili pri damini upravi v Celju najpozneje ih)
10.	ure dim ‘26. julija 1939.
Nadrobnosti so razvidne iz razglasu, objavljenega v Službenem listu št. 50. 51 in 52 ter so na razpolago v pisarni tehničnega razdelka pri src-kem načelstvu v Celju.
Sresko načelstvo v Celju dne 11. julija 1939.
2144-3-1
Razglas o licitaciji.
Okrajni cestni odbor Maribor razpisuje 1. javno pismeno ponudbeno licitacijo za gradnjo žele/.obetonskega mostu čez Ložnico v Pečkah v km 25'793 ban. ceste 11/270 Konjice—Poljčane—Pečke— Majšperk v skrajšanem roku na dan
10. avgusta 1939. ob 11. uri v pisarni okrajnega cestnega odbora Maribor, Koroška cesta št. 26/11.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v procentih (tudi z besedami) na znesek odobrenega proračuna, ki znaša din 538.317’97. Kavcijo v znesku 54.000 dinarjev je položiti pri davčni upravi Maribor-mesto na dan licitacije najkasneje do 10. ure. Nadrobni podatki so razvidni iz razglasa o licitaciji na raz-glasni deski okrajnega cestnega odbora Maribor.
Okrajni cestni odbor Maribor.
V Mariboru dne 15. julija 1939.
Štev. 431/39.	*’	-	2062—3-3
Razglas o licitaciji.
Okrajni cestni odbor Laško razpisuje na osnovi čl. 89. zakona o državnem računovodstvu v zvezi s čl. 86. pravilnika za poslovanje okrajnih cestnih odborov za prevzem zemeljskih del, zgornjega ustroja in objektov pri preureditvi banovinske ceste 11190 Sv. Marjeta—Marno do zveze z banovinsko cesto 11/189 na Brnici v skrajšanem roku
11. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 22. julija 1939. ob 11. uri dop. v pisarni okrajnega cestnega odbora v Laškem.
Ponudbe se morajo glasili v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na znesek odobrenega uradnega proračuna, ki znaša din 231.000'—.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v pisarni okrajnega cestnega odbora v Laškem, kjer dobe interesenti potrebna pojasnila in ponudbene pripomočke proti plačilu napravit ih stroškov.
Okrajni cestni odbor Laško dne 5. julija 1939.
P. S. št. 16/32.	’	2159—3—1
Razpis.
^ Predstnjništvo mestne policije v Mariboru razpisuje nabavo 1 plašča, 1 bluze, 1 hlač in 1 kape s kokardo za uradnika polic, straže X. skupine ter 8 bluz. 8 hlač, 8 kap s kokardo, 4 letnih bluz. I letnih kap s kokardo in 53 plaščev za moštvo policijske straže.
Javna ustna licitacija bo dne 22. avgusta 1939. ob 11. uri v pisarni poveljnika policijske straže.
Pogoji za to dobavo se dobe pri podpisanem predstojništvu — poveljniku policijske straže.
Predstojništvo mestne policije —
policijska straža v Mariboru dne 15. julija 1939,
Razne objave
2152
Vabilo na redni letni občni zbor
tovarne sukna »Tekstilana«, d, d. v Kočevju,
ki bo dne 2. avgusta 1939. ob enajstih dopoldne v posvetovalnici Zadružne gospodarski' banke, d. d. v Ljubljani
S sledečim d n e v n i m r e d o m :
J. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letli 1938. ter predložitev bilance in računa izgube in dobička pet'
31.	12. 1938.
2. Poročilo revizorjev o pregledu poslovanja in bilance za poslovno leto 1938.
3. Sklepanje o odobritvi bilance in o podelitvi razrešnice upravnemu in nadzorstvenemu svetu.
4. Volitev dveh revizorjev in enega namestnika.
5. Slučajnosti.
Glasovalno pravico na občnem zboru ima vsak delničar, ki vsaj 6 dni pred zborovanjem založi pri blagajni Zadružne gospodarske banke, d. d. v Ljubljani, najmanj 10 delnic, ki upravičujejo na občnem zboru do enega glasu.
Kočevje dne 15. julija 1939.
N Upravni svet.
*
2141
Objava.
Bohinc Ivan, tovarniški delavec v Lipnici, občina Ovsiše, srez radovljiški, sem izgubil orožni list, glaseč se na moje ime in katerega je izdalo sresko načelstvo v Radovljici. Proglašam ga za neveljavnega.
Bohinc Ivan s. r.
*
2164
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice 103958) na ime: Novak Franc iz Tacna. Proglašam jo za neveljavno.
Novak Franc s. r.
*
2140
Objava.
Tzgubil sem vozniško izkaznico za avlo št. 84/P, izdano od predstojništva mestne policije Maribor dne 21. IX. 1935. na ime Jožef Platovšek, in jo s tem proglašam za neveljavno.
Platovšek Jožef s. r..
Maribor, Pobrežka c. 23.
*
21.77
Objava.
Izgubil sem evid. tablico št. 588,2/1939 tovornega avtomobila ter jo proglašam za neveljavno.
Škorjanc Jos. s. r.,
Sv. Jurij pri Celju.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. (Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, nien predstavnik; O. Mikalek v Ljubljani.