PRIMORSKI DNEVNIK ^a plačana v gotovini _n la ^pcstaieigmppo - Cena 70 lir Leto XXVII. St. 31 (7819) NOTRANJI MINISTER JE POROČAL O FAŠISTIČNEM ZLOČINU V CATANZARU Parlament soglasno zahteva izvajanje zakona o ostrem preganjanju fašističnih organizacij Zahteva načelnika PSI v poslanski zbornici Rertoldija - Predsednik vlade Colombo obsodil fašistične prevratne sile in govoril o obrambi demokratične zakonitosti 5. — Najprej v senatu, nato pa v poslanski zbornici, so ju,;' Pa*pravljali o zadnjem najostrejieip kriminalnem primeru fa-f0r n*8a nasilja. Prišlo je do izredno ostre obsodbe ter tudi do Hcjj n' zahteve da se razpusti MSI in vse druge fašistične organi-»o h*i vsem *®m i® značilno, da je bila vlada odločna ter da d- ® * strani socialistov postavljene jasne zahteve, ki temelje na Razpr na*’e*'*1 rePubliške ustave. U načelih re^ ""»prava se je pričela dopoldne n*'u> kjer je govoril minister niste,-'6 zadeve Restivo. Mi-it u 18 ,naipp®i orisal dogodek, ko mec' 3- in 4. februarjei i Pokra”'ra*a bomlja pred vhodom kje, .'ln,'t® uprave v Catanzaru, ve ji® začasno sedež deželne upra-to0 ,0'.Ogovor na to je prišlo do stv, 8n,a antifašističnega prebivalci,111 do ® 8---- “ ^ C-Strank’ ln do sestanka raznih poli-ki so napovedale Tfm' v®nie- ki bi moralo biti na je 1rna'di ob 18. uri. Kvestor je tL8povedal to zborovanje, kot U a* Prepovedal zborovanje MSI. pa se je zbrala večti-faškrVa mn°žica, ki so jo proti-se . stranke pozvale, da naj ortiPiii 6 ter da se bo zborovanje PojJ .? na ožji krog v prostorih Množica se je pričela Ne? razhajati, takrat pa so s Ca,?* z zvočniki polemično Bijt-j Proti fašistične stranke. Milu , nadaljuje v svojem poroči-HoSf|a. so funkcionarji javne var-dg tak°j odšli na sedež MSI in oddaj0 zahtevali, da se prekine z jlleriam> Do zvočnikih. PredsBk časom Pa prišlo do "ega zmerjanja, metanja bili n Jak'n so aktivisti MSI, ki so je a balkonu palače, v katerem Č6 . njihove stranke, prav kajtlenPr‘beli metati proti množici u-,'e in druge predmete. I»n, .ls,er je nadaljeval, da je v 1rnu !®notku prišlo nenadoma na ",ahot° ®'t!P'0zii, ki so povzročila lovili Paniko. Kasneje so ugo-itt (j' . i« bilo ranjenih 13 oseb pr*,,,, j® nekaj kasneje zaradi ran Ma|a.ni. 36-letni zidar Giuseppe ki j, arif, ki je oče štirih otrok in Hod Vpisar> v socialistično stranko. Ho °sta'lmi ranjenci je tudi 78-let-• °Va, katere zdravstveno sta-o resno. U|, 'J" je pridržala 26 oseb, ki to l 6 na sedežu MSI in katere Da asneje vse izpustili, preiskava Pono-: nadaljuje. Sodne oblasti so So (jj, zaslišale številne osebe, ki kasn .e na kraju dogodkov in so Ctoti6 u8°tovile, da so po vsej vrgli bombe iz uličice V uličici Vinci so našli va- """"liminmnmiiuummMi,........ ^ i' >»lo re.no. i zahteva Bertold "krepi Nti fašistom •kitaj'*' — Načelnik socialistične ® v poslanski zbornici Ber val, J,e v svoji interpelaciji zahtevi Qa vlada izvede ukrepe v ki Se sv. fašističnim škvadrizmom, v«ej ?Cltno ponovno organizira po •ilji j/^avi, k, nadaljuje z na-Hojt ki predstavlja resno nevar-demokratični ustroj ter .Obalen razvoj. agiSnem dogodku v Ca-dobnihU j Se moramo spomniti po-I Ren .8°dkov, ki so se zgodili ftentb810 ^alabrii, v Milanu, v ^ Th,Uv Trstu, v Vareseju, Lec-flu knnu’ Firencah, Rimu, Neap-ffer , v številnih drugih mestih, J ta/?. fašisti napadli, opustošiili fteit , šole, sedeže univerz, sindikalnih organizacij n,.,'11 omutimuuu ui ^Vlj.aneh° naPadli posamezne dr- -hh Uk*Vlti .te treba, da v istih kra-delujejo fašistične ®° P tu?,'0 Polvo.iaškega tipa, kot H*. 7. Giovane Italia, Avan-^ So v ^azionale in podobne ter Jh (jJ'8e te kriminalne pobude ved-^ n-Tj- v MSI podporo, vodstvo W*h. Zaradi tega vse te Nilt ac‘-te pade.jo pod kazenski za-„■ j Ur,;111 f^d zakon štev. 645 od teje la 1952. Bertoldi zahteva od n kciuT8 takoj uveljavi ustrezne 'Cf.j w> še zlasti z izjemnimi ^ jih predvideva čl. 3 i^Cega zakona, te štev. 645 do 20. junija J?j Sedvideva v svojem 1. členu, Sumatra za fašistično orga-ijjj ’ ali za fašistično stranko C 10 takrat, ko se hoče l ha«ii- atiCni način, z upora-™ Cnt a’ Preprečiti svoboda, ki tali;, j'j® republiška ustava, ko v hiišir^ demokratične ustanove, od-Kihanje, ali ko se vodi ra-► lorit. Pr°PaKanda in uporabljajo str. , 80 značilne za fašistič- . £l. j ko- omenjenega zakona pa pre->koBa zapor od 30 do 10 let za telj.j'"’ ki skuša organizirati ob-fašistično stranko. Za teiC ^lane zapor do dveh let. Jhotoj Pa to gibanje dobi značaj 4® .organizacije, ali polvoja-% nfaPizacije, kolikor se poslu-as‘lja, pa so voditelji kazno-%Vei 2aP°r°m od 5 do 12 let, so-Pa od 1 do 5 let. rovalko bombe, katero so nedvomno vrgli proti množici in vedno na istem kraju so našli tudi četrto bombo, ki ni eksplodirala. Notranji minister je nadeljeval, da gre pri spopadu in pri tragičnih dogodkih glede izbire glavnega mesta dežele Kalabrije za nov škva-drizem, ki ogroža družbeni red in glede katerega ni dopustno nobeno popuščanje. V tem je tudi velika razlika med demokracijo in med fašizmom ter določenimi anahronističnimi primeri. Minister je nadaljeval, da v Italiji brez dvoma obstajajo bolje ali slabše organizirane skupine, ki hočejo prevreči obstoječi družbeni red, ki hočejo razbiti osnovne državne ustanove in ki se bore proti svobodi in proti miru. Restivo je dejal, da je proti vsakemu nasilju, proti nasilju, ki dobiva kakršno koli obliko, da pa se vedno spominja fašističnega nasilja. Restivo je nadaljeval: «Mi obsojamo fašizem kot zanikanje idealov svobode, kot napad na našo svobodo, kot izraz čistega nasilja. Fašizem je tudi zgodovinsko izraz slabosti države, praznine oblasti, strahu in nezaupanja v o-blasti, da bodo lahko zagotovile pravice vsem državljanom«. Obsodba nasilja ni samo izraz našega prepričanja — je nadaljeval minister za notranje zadeve — temveč prihaja do izraza tudi z navodili, ki jih vsakodnevno dajemo policijskim silam, z delovanjem sodišč ter odraža aretacije ter obsežno dokumentacijo, ki smo jo predali javnim tožilcem. Pri tem, pravi minister Restivo, se nismo izognili nobeni krivdi in je dolžnost države in javnih oblasti, da zatremo vse pojave prevrata in zločina. Demokracija je prav gotovo močnejša in bo zmagala proti onim, ki negirajo svobodo in ki so mnenja, da je nasilje edina oblika političnega boja. Restivo je zaključil, da bo ponovno poročal parlamentu ter da bodo z vso odločnostjo nadaljevali akcijo, da se kaznuje kriminalce ter da se preneha z organiziranim nasiljem. Takoj za notranjim ministrom je spregovoril predsednik vlade Co- lombo, ki je uvodoma dejal, da so že oktobra obsodili prevratne sile, ki so nedvomno fašističnega izvora, ki hočejo vreči demokratično državo zraslo iz odporniškega gibanja, ki hočejo vreči njene ustanove in ki so proti političnim silam, ki jo prevejajo. Že takrat je parlament z veliko večino potrdil nujnost odločne akcije države. Colombo je nato govoril o vlogi vlade in vladnih strank glede rešitve spornega vprašanja glavnega mesta Kalabrije. Predsednik vlade je nato nadaljeval, da predstavlja včerajšnji zločin samo zadnji dogodek v verigi v naprej pripravljenih nasiljih ter da se s tem na dramatični način zastavlja vprašanje obrambe demokratične zakonitosti. Javni red je predvsem vprašanje ozračja, je predvsem vprašanje jasne politične volje. Sedaj je zelo težko govoriti, da gre pri ciničnih nasilnih dejanjih za osebne pobude. Dejansko gre za prevratne težnje, ki so organizirane in ki jih je treba v novem ozračju in novem zgodovinskem razdobju zatreti z novimi ostrimi ukrepi. Predsednik vlade Colombo je pozval vse sile, ki se sklicujejo na republiško ustavo, ki je zrasla iz I valskem ln reakcionarnem nasilju, PISMO CEH, UIL IN CISL PREDSEDNIKU REPUBLIKE Sindikati zahtevajo ostre ukrepe proti fašističnim organizacijam Razgovor tajnikov sindikalnih organizacij s predsednikom vlado Coiombom * Spontane manifestacijo po vsej Italiji RIM, 5. — Generalni tajniki CGIL, CISL in UIL Lama, Storti in Vanni, so poslali predsedniku republike Saragatu pismo, v katerem omenjajo uboj delavca v Catanzaru. Vsedržavna tajništva sindikalnih federacij ugotavljajo, da se ustvarja ozračje nasilja in napadov ter da fašista napadajo delavce v tovarnah in sedeže demokratičnih organizacij. Do sedaj so bili vsi napadalci nekaznovani, kar čudi, saj je povsem jasno, za katere skupine gre, kdo so organizatorji in kateri politični ljudje te napade vodijo. Vsedržavna tajništva sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL so že pozvala vlado in parlament, da, se postavijo fašistične organizacije izven zakona, da se resno kaznujejo krivci ter podpihovalci nasilja. V tem zaskrbljujočem položaju pozivajo predsednika republike, ki je sam doživel odporniški boj, in glede katerega govori ustava, da je čuvar svobode ter demokratičnih vrednot, na katerih temelji naša republika, da bo v skladu s svojo visoko odgovornostjo sprejel ustrezne ukrepe. Tajniki sindikalnih organizacij so se danes sestali s predsednikom vlade Coiombom, katerega so o-pozorili na fašistično nasilje ter so izrazili željo sindikalnih organizacij, da se razpusti fašistična organizacija. Colombo je odgovoril, da se zaveda zahtev vseh italijanskih delavcev, ki hočejo braniti svobodo. Vlada se .je obvezala, da bo odločno branila državni red. demokratično zakonitost in .je v tej zvezi Colombo ponovil del svojih izjav, ki jih je že prej izrekel v parlamentu. Iz Catanzara poročajo, da je položaj še vedno zelo napet. Kvestor je povedal, da so do 10. ure zaslišali okrog 40 oseb ter da so vse izpustili. Na izrednem zasedanju se je sestal pokrajinski odbor, ki .je obsodil fašistični napad. Po sklepu sindikalnih organizacij .je bila danes splošna stavka v vsej pokra- jini. . . , Danes so uradno sporočili, da ]e eksplozija treh ^ vojašlcega jz-l odprava «Apolla 14» je bila Daiw»° zjutraj8 » ***» moral zateči v bolnišnico 41-letn: trgovec, katerega je drobec bombe ranil v desno nogo. Po vsej Italiji .je danes prišlo do spontanih manifestacij, zaradi fašističnega napada v Catanzaru. Zlasti množična pa je bila manifestacija naprednih mladincev ki so se zbrali na pobudo KPI. PSI, PSIUP ter nekaterih izvenparlamentar-nih organizacij v Rimu. Na Trgu Repubblica se je zbralo okrog 20.000 oseb, ki so šle po osrednjih rimskih ulicah. Prišlo je do spopadov s policijo in so demonstranti napadli sedež MSI v Ulici Ottavilla, katerega so povsem uničili. V Reggio Calabrii je bilo danes mimo, čeprav je akcijski odbor pri redil manifestacijo, katere se je udeležilo preko 10.000 oseb. Na pobudo parlamentarcev in političnih predstavnikov različnih strank se ie danes ustanovil «enot-ni vsedržavni protifašistični od bor», ki bo skrbel za odločno akcijo proti fašističnim organizacijam. oceno o razvoju položaja na Bližnjem vzhodu. O poslanicah predsednika Tita voditeljem štirih velesil je bil obveščen glavni tajnik OZN U Tant. Kongres PSU RIM, 5. — Jutri opoldne se prične v kongresni palači EUR vsedržavni kongres PSU. Uvodni govor bo imel predsednik stranke Ta-nassi, sledilo bo poročilo tajnika stranke Ferrija in pozdrav predsednika socialistične internacionale Pittermana. odprniškega gibanja, da utrde družbene ustanove. V senatu se je nato nadaljevala razprava, ki so jo nekaj kasneje ponovili v poslanski zbornici, v kateri sta tako notranji minister kot predsednik vlade ponovila že zgoraj navedeni Izjavi. Poslanska zbornica je bila skoraj polna in so poslanci poslušali poročilo notranjega ministra brez kakršnihkoli medklicev, razen mi-sovskega poslanca Romualdija, ki je zakričal «mrhovina». Do zelo ostrih zmerjanj s strani fašističnih poslancev pa je prišlo, ko je govoril načelnik socialistične skupine PSI Bertoldi, ki je dejal, da je socialistična stranka z zadovoljstvom sprejela Izjave notranjega ministra Restiva. Bertoldi je med drugim dejal, da gre za nadaljevanje tragičnih dogodkov v Milanu, M vsi nosijo isti podpis. RomualčLi (MSI): Bomo videli, čigav bo podpis? Bertoldi: O podpisu ni dvoma. Caradonna (MSI): Bombe so nosili v povorki. Bertoldi: Tako v Catanzaru kot pri vseh drugih dogodkih gre za v naprej pripravljen načrt. Predsednik poslanske zbornice Pertini je pozval načelnika skupine MSI, da naredi red med svojo skupino, ali da pozove svoje poslance: ali naj poslušajo, ali naj odidejo iz zbornice. Bertoldi je nadaljeval, da je bil ubiti delavec v Catanzaru član PSI in da celotna poslanska skupina izraža solidarnost z njim (vsa zbornica je vstala). Nato je Bertoldi dejal, da obstaja tudi ekstremizem levice, toda da prihaja do načrtnih in v naprej pripravljenih ubojev samo z desnice (komunisti ploskajo). Ndcolai (MSI): V Reggiu so protestirali proti vašim tatvinam. Bertoldi: Pašteti ne bodo prevladali, ker je moč demokratičnih sil tako velika in mi zahtevamo od vlade, da se pretvori v konkretna dejanja. Zaradi tega tudi pozivamo vse demokratične sile od PLI do KPI, da trenutno pozabijo na svoje ideologije v obrambo demokracije. Bertoldi je nato obdolžil določene kroge policije in magistrature zaradi sodelovanja s fašisti ter zahteval izvajanje zakona iz 1952. leta. Psiupovec Gaitto je govoril o ži- ki odraža širši načrt, obstajajo pa sile, ki bodo razbile ta fašistična žarišča Komunist Napolitano je dejal, da vlada ni upoštevala resnice, na katero jo je opozarjala demokratična levica. Sedaj pa pravi, da bo napravila svojo dolžnost. Toda bombe, ki so jih našli v Reggiu In v Catanzaru niso obrtniškega izvora, temveč so vojaške bombe, ki jih uporablja italijanska armada. Treba je odgovoriti na vprašanje, od kot so prišle? Napollta-no je nato zahteval, da je treba razpustiti vse fašistične, polfaši-stične In fašistične polvoješke organizacije. Liberalec Bozzl je opozoril na zakonski predlog njih stranke o razpustitvi vseh polvojaških organizacij, dejal je, da obstaja tudi ekstremizem levice ln podprl zahtevo glede izvajanja zakona Iz 1952. Načelnik demokristjanske skupine Andreotti je dejal, da mora imeti vso oblast parlament in da mora parlament odločiti ter da so demokristjani odločno proti vsakemu nasilju. TRST, sobota, 6. februarja 1971 PO PODALJŠANJU PREMIRJA NA BLIŽNJEM VZHODU EGIPTOVSKI PREDLOGI SPRAVILI V ZADREGO IZRAELSKO VLADO NEW YORK, 5. Glavni tajnik OZN U Tant je danes izrazil svoje zadovoljstvo, da sta Egipt in Izrael pozitivno odgovorila na njegov poziv za podaljšanje prakinitve ognja na Bližnjem vzhodu. V krogih Združenih narodov so prav tako z zadovoljstvom sprejeli vest po podaljšanju premirja. Od vseh predstavnikov je samo glasnik britanske delegacije pri OZN uradno komentiral ta važen dogodek in poudaril, da bi obnovitev sovražnosti skoraj gotovo onemogočile možnost uspeha Jarringove misije, ki pa jo je treba z vsemi močmi podpreti. Iz Kaira poročajo, da v egiptovski prestolnici čakajo na uradni odmev izraelske vlade na izredno važen predlog, ki ga je dal predsednik Sadat glede možnosti odprtja Sueškega prekopa za vse države sveta, pod pogojem, da se Izraelci umaknejo iz vzhodnega obrežja prekopa. Toda prvi komentarji izraelskega tiska, kakor tudi sinoč- krogi menijo, «da si hoče s tem Egipt zagotoviti podporo in simpatije držav, ki so najbolj prizadete zaradi zapore prekopa in si hkrati zagotoviti občutno strateško in vojaško prednost«. Kot poročajo iz Tel Aviva bo izraelska vlada uradno odgovorila na egiptovsko stališče v prihodnjih »Ud. M.I- .g*"- *•»'** rove, niso preveč ugodni. Kljub temu pa politični opazovalci v Kairu menijo, da izraelska vlada ne bo mogla iti mimo egiptovskega predloga. Prvi izraelski odmevi na včerajšnji govor egiptovskega predsednika Sadata o enomesečnem podaljšanju premirja ob Sueškem prekopu Izražajo veliko zadrego izraelskih uradnih krogov. V Telaviv-škšh političnih in časnikarskih krogih poudarjajo, da Sadat «ni povedal nič novega, nič koristnega za ugoden razvoj pogajanj pri veleposlaniku Jarringu«. Glede Sa-datovega predloga o odprtju Sueškega prekopa, izraelski politični ............. POLOŽAJ V IND0KINI SE ZAOSTRUJE Še 3000 sajgonskih voj akov vdrlo v Laos «New York Times* obtožuje Nixonovo upravo stopnjevanja vojne VIENTIANE, 5. - Tu so sporočili, da je okrog 3000 južnovietnamskih vojakov vdrlo kakih i J km v notranjost laoškega ozemlja na področje, kjer so sajgonske in ameriške oborožene sile začele veliko ofenzivo proti južnovietnamskim partizanom ob laoški meji. Ta ofenziva doslej ni imela najmanjšega uspeha, ker so udarili popolnoma na prazno. Toda v laoškem glavnem mestu vlada prepričanje, da so bile dosedanje operacije na laoški meji le priprave za množičen vdor v Laos, ki ga že dlje časa pripravljajo ameriški strateški bombniki z bombardiranjem obsežnih laoških področij. Napad na Laos se je dejansko začel pred nekaj dnevi z operacijo Titove poslanice Nixonu, Brežnjevu Pompidouju in Heathu BEOGRAD, 5, — Agencija Tanjug sporoča, da je predsednik Tito poslal osebne poslanice Nixonu, Brežnjevu, Pompidouju in Heathu, v katerih jim razlaga svoje stališče in niiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuummiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia SREČEN ZAKLJUČEK PRVE FAZE ODPRAVE slno. Technicolor r Capital 16.00 «La carica Walt Disneyev film. Sl**' no e II lupo«. . m Moderno 16j00 «L’unico g|oC“ „ V th», Ellsabeth Taylor, 'Vat ty. Technicolor, 41 ff Vittorio Veneta 16.00 «TemP°c|^ lenza«,. Robert Hosseln, $ Aznavour, Virna Lisi. P*™ mladini pod 14. letom. .4« Ideale 15.45 «11 segreto dl toria«, Anthony Qulnn, vl Renato Rachel Impero 16.00 «La ballata d«1 senza nome«. Astra 16.30 »Angeli senza P*^«’ Al Bano, Romlna* Power. color- ___________________ Abbazia 16.00 »Zorro 11 do«' Charles Qu!ney. Technlc®' J KINO _______^1 dRIS» pr03 predvaja danes ob 19.30 IO NON SCAPPO... Prvič na klnematogi*^^ platnu velikih kamliwv- M Igrajo: Alighiero Nosch®9* Enrico Montesano. BANCA Dl CREDITO Dl TRIE8TE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST Ulic« f. Pilil «t. 10 Ul. 38101/38043 opravlja vsa bančna posla kupola tulo valute Včarajin|l odkupni davltni lučaji: Ameriški dolar Kanadski dolar Brit. štarling »vic. frank franc, frank Balg. frank Hol. florlnt Namika marka Avat. šiling Dinar 620,— 590,— 1.475,— 142,— 110,— 12,— 172,-170,— 23.80 38,50 KINO NA ------------------— ^ predvaja danes ob 18. ^ barvni film: NUDA SOTTO LA - Igrajo: Alain Delon ln ne Falthfuil. Mladini pod 14. letoo* vstop prepovedan. >/ Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob ščaka daruje Odo Kalan ?■ športno združenje Bor. V 4. februarja Je p^gmlnil n Alojz Ukmar y Pogreb bo danes, v sobof^. ob 15.45 lz mrtvašnice nišnloe. Žalostno vest sporočajo novi in hčere, snahe, ln drugi sorodniki. ^ Občinska pogrebna služb*. n*4 Sporočamo žalostno vest, da nas Je za vedno zapi^ drag* mož, oče ln nono LUDVIK ZOBEC Po«rdb nepooabnega pokojnika bo danes, 6. februarJA^. ob 15. uri ia kapele glavne bolnišnice na boljunško Ušč». jj žalujoči družini Zobec ln Boijunec, 0. februarja 1971. »teto k ^ J®« ^ Jih j ■pllj v J^iiški Mdr Heit 86 lzre od* Sinavr tulo 2dna' ^bno ^ P« Press ^ac * 80 m« \?j*> »1? 'LftlUcc Al 9 1 2? »Si k ^hit * !«teii Nlia-vjurla J* ^ 1 GORIŠKI DNEVNIK PO LANSKEM NEUSPELEM POSKUSU Tržačan odpotoval v Belgijo kjer mu bodo presadili ledvice Giuseppa Gallicchia, ki so ga po odstranitvi ledvic zdravili z umetnim čiščenjem krvi, bo operacija stala okrog 8 milijonov lir J®tolul Tržačan Giuseppe GalMc- udeležila tudi podpredsednika dež. sveta Pittani in Pellegrini. ««nik, m P®dalec in nogometni iKU ’ s® mu meseca avgusta ''dviceiL8*1111 s klrurško operacijo TbelsliioWv V*ara'j zjutraj odpotoval ^Wsko mesto Louvain, kjer mu Hnj Ptesadili nove ledvioe, ki so - m Preskrbeli iz Nemčije. se je lani precej pisa- *'Wli -^a*e,n ko so mu v Trstu od- J® bil P0^ stalnim j/T™11 nadzorstvom, Italijanki «Eurotransplant», Uerj o??®10. Ukvarja s takimi pri. ® Dri^°ranitve ledvic- pa se je tu-to M^la zanimati zanj. Gallicchia zdravili z umetnim 1% 'ppvi, vendar pa je bilo Potfj^T^^jenje le začasno. Nujno ^jo ^ 13110 torej, da se pre-5- ^ bolnika nove ledvice. U it.,«;’ Povembra lani je takrat- . obrambni minister Ual na razpolago posebno He^ “talo, ki je preneslo Gal-ijl*. A, katoliško univerzo v Lou-ISU Jf1 Bruslju, kjer bi mu mo-,**M1ti nove ledvice. lltojT*6 operacije v kliniki prof. Vew~ra ^ 111 Pr1510, kajti daro-zdravstveno stanje se je ne-dg j. Poslabšalo do take mere, it riM,!f0ra11 presaditev preložiti W0čen čas- *Wo u zjutraj pa je pri- točiio ** tovarna telefonsko spola t’ v katerem je bilo rečeno, te* ,_VSe Pripravljeno za presadi- >ll Gai^f*Tlaccl, ki je doslej zdra-Oehjj 2 Ccllla- je ob 6.30 takoj pre-U 'Jn3e*n*m čiščenjem krvi, že ^ P® je prejel iz belgijske-! telefonsko sporočilo izjavo: »Pridite čim ktlenU6<3vlce’ bodo vsak čas pri- y 0 k Milana bi moralo odpo-17-30 ln se Je torej po-(lti)p^.° resno vprašanje, kako . Prispeti v lombardi.jsko ki avTlco- Za to je poskrbela tvrd-I* ^biiov »Alfa Romeo«, ki Gallicchiu in njegovim ^ in h?5106111 na razpolago mo terjgjjj hlter avto «giulia 1750» s šo-Avtomobilski izvedenec b« Baniele), poveljstvo cest- ■it** Iz Trsta pa policijsko •) ze ki Je prispel v Bru-®noS1 ali najkasneje danes ke spremljala žena Ada, Dtt o.^^ella pa je v prlčakova-ostala doma. Ill^L^araolje cenijo za okrog 8 Ur. Zveza nogometnih %ij J« nabrala med svojifnl dft b, ^bilijon lir, ostalo pa upajo, h PHšio od drugod. ^elji deielT k-Romagna na obisku aniji-J. krajini _ u, —deželnega sveta Ri-V6eraJ v Trstu sprejel pred-dežele Emllle Romagne, HiL^^inika tamkajšnjega de-Jk, . sveta. Vecchija in Pellco-®liiik alka predsedniškega urada Jk ^^vnega tajnika dr. Gordi-j*. (v hekatere druge funkclonar-le so izrazili željo, da bi mnenja o organizaciji in deželnega sveta Furla-krajine in nekaterih 3,1 Uradov. Razgovora sta s« Srečanje društev emigrantov s sindikati V Trstu je bil včeraj sestanek organizacij izseljencev iz naše dežele — ALEF, ERAPLE-ACLI, Pal Friul in Društva slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije s sindikalnimi vodstvi CGIL, CISL in UIL. Razpravljali so o vprašanju izseljevanja, ki je splošno vsemu delavskemu gibanju v deželi. Strinjali so se, da mora priti med emigrantskimi organizacijami in sindikati tesnejše sodelovanje, kot se je to zgodilo zadnjič na konferenci o izseljevanju in ob priliki razprave o zakonu št. 24, Strinjajo se tudi, da bi se morali s sindikati večkrat sestajati, ko gre za skupne probleme Sindikatom so emigranti orisali skupno peticijo iz Lausanna. Končno so odobrili skupno pismo deželnemu odborniku Stopper-ju, v katerem zahtevajo takojšen sklic deželne konzul te za emigracijo, ki je bila ustanovljena pred meseci in se ni sestala niti enkrat. DELO DEŽELNIH KOMISIJ Lekarniška oskrba raztegnjena na 48.000 novih zavarovancev Pomemben sklep za trgovce, kmetovalce, obrtnike in njihove svojce — Obsojen fašistični zločin v Catanzaru — Deželna podpora za raziskovalna in študijska središča Tretja stalna posvetovalna komi-1 v ponedeljek, s predstavniki sindi- sija pri deželni upravi se je včeraj sestala pod vodstvom svetovalca Zanina in v prisotnosti odbornika za delo Stopperja. Na dnevnem redu je bila razprava o deželnem zakonu, ki predvideva raztegnitev lekarniške oskrbe na upokojene kmetovalce, trgovce in obrtnike ter njihove svojce. Preden se je komisija lotila svojega strokovnega dela, so odbornik Stopper v imenu deželnega odbora ter svetovalca Pellegrini (KPI) in Zanin (KD) obsodili teroristični zločin v Catanzaru ter izrazili pričakovanje, da bodo krivci brez vsakega odlašanja prijeti in kaznovani. Hkrati s tem so izrazili svojcem žrtve svoje globoko sožalje ter zaželeli ranjencem hitro okrevanje. Nato se je začela razprava o novem zakonskem načrtu, ki ga je o-nsal predsednik Zanin. Hkrati s tem načrtom so odborniki vzeli v razpravo tudi zakonski predlog s podobno tematiko, ki ga je predložil komunistični svetovalec Mo-schiomi ln drug zakonski načrt, ki ga je predložila skupina dernokr- kalnih organizacij in državne ustanove INAM, da bi se dogovorili o nekaterih osnovnih problemih glede poslovanja z novimi olajšavami za omenjene kategorije zavarovancev * * * Pod vodstvom svetovalca Metusa pa se je včeraj sestala četrta stalna posvetovalna komisija pri deželni upravi. Na seji so sprejeli zakonski načrt, ki predvideva okrepitev nekaterih študijskih središč in dokumentacijskih ustanov v naši deželi. Pri tem gre prvenstveno za tržaški center o dokumentaciji in mednarodni trgovini z lesom, za tržaško središče o dokumentaciji v zvezi z vzhodno Evropo ISDEE ln za goriško središče za mednarodno sociologijo. Odbornik Stopper je povedal, da je deželni odbor sprejel predlog liberalca Bettolija ter vnesel v spisek ustanov, ki jih bo dežela podpirala, tudi Središče za raziskova-nje in dokumentacijo iz Vidma. V razpravo so posegli svetovalci Ba-cicchi (KPI), Cecotto (MF), D’An- GORIŠKA INDUSTRIJA V DECEMBRU Še vedno huda proizvodna kriza na področju tekstilne industrije Normalen potek v drugih panogah • Zmanjšanje števila brezposelnih - Za vzpostavitev letalske poštne službe ščanskih svetovalcev (Zanin, Cogo, toni (PSU), Pasoolat (KPI), Stoka De Biasio in’ Virgallh). Po zakon- skem načrtu, ki ga je orisal Zanin in ki ga je svoj čas predložil deželni odbor, se bo lekarniška oskrba raztegnila na nadaljnjih 48.000 ljudi, od tega 885 trgovcev, 43.364 kmetovalcev — neposrednih obdelovalcev zemlje ln 3.725 obrtnikov ter njihovih svojcev. Predvideni stroški znašajo 1 milijardo 800 milijonov lir, in sicer v roku treh let. Zakonski načrt predvideva, da bo lekarniška oskrba (zdravila) veljala vse dotlej, dokler ne bo država z lastnimi zakoni uredila prizadetega področja. V razpravo o novem zakonu so posegli svetovalci Bergomas (KPI), Di Caporiacco (MF), Martinis (KD), Moschiani (KPI), Pittino (KD), Rizzi (PSIUP), Trauner (PLI) ln Urli (KD). Zanin ln Stopper sta nato odgovorila svetovalcem ter dodala še nekaj pojasnil. V tej zvezi je odbornik Stopper napovedal skorajšen sestanek, ki bo po vsej verjetnosti hiaika. k*iiigiiiiiu ^ drU?n?’.ki se P««ema na I je'dosegel škOTajTT' ršaifr* Laško, naše Iskreno sožalje. I hodov. Deloma je pripisati zmanj Po podatkih urada obmejne policije v Gorici smo imeli v preteklem januarju na goriškem področju 965 tisoč 145 prehodov oseb v obeh smereh s potnimi listi in prepustnicami vseh vrst. Od tega je bilo samo na prehodu I. kategorije pri Rdeči hiši nad 431 tisoč prehodov s potnimi listi; prevladovali so italijanski državljani (nad 278 tisoč) nad tujimi, ki jih je bilo nekaj nad 152 tisoč (vključno z Jugoslovani, ki so v večini). S prepustnicami in dvolastniški-mi dovoljenji je šlo na drugo stran 356.5 tisoč italijanskih in 177.2 tisoč jugoslovanskih državljanov. Tokrat smo torej kar se osebnega obmejnega prometa tiče zopet zdrknili pod milijon. Sicer spada januar med najbolj mrtve mesece v letu kar se tiče prehodov meje, vendar pa je letošnji promet za nad 100 tisoč prehodov manjši kot pa v istem mesecu lani; še večja pa je razlika v primerjavi s preteklim decembrom, ko je bil promet živahen tudi v zvezi z Andrejevim sejmom in novoletnimi prazniki ter •iiiiiiiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinm riiimtiifiitiiitiiinmiminiiitiiiinmiiiniiirminifitiiiii jo celodnevni umik, stavkali so tudi delavci popoldanskega urnika. Cez noč naj bi stavkali tisti, ki delajo ponoči, danes zjutraj pa usluž-beni v prvi dnevni izmeni. Ostro tiskovno poročilo, ki obsoja fašistično nasilje v Catanzaru in ga povezuje z onim v Trstu, v Reg glo Calabrii in tudi v drugih krajih je izdalo tajništvo pokrajinske federacije PSI. V poročilu )e med drugim omenjeno tudi dejstvo, da je bil ubiti delavec v Catanzaru član socialistične stranke. Napovedujejo skupen protest vseh demokratičnih strank v Gorici. SLOVENSKO GLEDALIŠČE GLASBENA MATICA SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA prirejajo OSREDNJO PREŠERNOVO PROSLAVO v nedeljo, 7. t. m. ob 16. url v Gorici v Prosvetni dvorani, Verdijev korzo 13 Program: 1. GOVOR — Aoe Mermolja 2. NASTOP PEVSKIH ZBOROV: «Jez»ro» iz Doberdoba, »Srečko Kosovel« jz Ronk, »Kras« Iz Dola-Poljan, — iz Sovodenj, «0. Župančič« iz Standreža, »Briški grič« lz Steverjana. 3. ČLANA S G IZ TRSTA: Bogdana Bratuž in Anton Petje z recitacijami. 4. GOJENCI SOLE GLASBENE MATICE Iz Trsta ln Nabre- žine. Prodaja vstopnic eno uro pred predstavo pri blagajni dvorane. VLJUDNO VABLJENI! ■iiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiitiitiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM SEJA POKRAJINSKEGA ODBORA Treba bo stalno nadzorovati obseg onesnaženja naših voda Nakup novih naprav v pokrajinskem kemičnem laboratoriju - Tržiški industrijski konzorcij se lepo razvija - Možnost ustanovitve zaščitene delavnice za psihično bolne V zadnjem času je tako v Ita-. ščitene delavnice, v kateri bi bi-liji kot v drugih državah precej lo moč najti delovno mesto za prigovora o onesnaženju voda in zra-1 hično bolne ljudi. Stvar bodo še 40 50°/*> POPUSTA tudi na PLOŠČAH •n FOLKLORI! SPRIČO VELIKEGA POVPRAŠEVANJA DO 10. FEBRUARJA PREDLOG KRAJEVNE KPI V ponedeljek antifašistično zborovanje v Ronkah Povabilo drugim strankam in organizacijam Mestne sekcije KPI iz Ronk so imele posvetovanje, na katerem so obravnavali politične in organizacijske probleme. Pri tem so ugotovili vedno večji obseg fašističnih akcij, ki se najavljajo z napisi na zidovih napadi na demokratično časopisje, na sedeže demokratičnih strank ter končno teroristični napadi v Catanzaru. Gre za protiustavne akcije, proti katerim nastopajo oblasti preveč prizanesljivo, kar bi utegnilo privesti do akcij, ki jih že dolgo pripravlja MSI proti sedanjemu režimu v Italiji na osnovi republiške ustave. Zato je potrebna energična in takojšnja akcija, ki naj že v kali prepreči take fašistične namere. Krajevne sekcije KPI iz Ronk vabijo zato stranke PSI, PSIUP, KD, PSU ter napredne organizacije ANPI, ANED, in ANPPIA na posvetovanje, ki naj bi se vršilo v ponedeljek 8. t.m. ob 20. uri na županstvu v Ronkah, kjer se bodo pogovorili o skupni konkretni akciji proti takim fašističnim naklepom. Z avtom je zavozil v drevo Preišnii vpfvr ob 22.30 je 24-letni T.iuiann Di Blas iz Gorice, Ul. Casentino 18 vozil fiat 500, ki je last 27 letnega Roberta Jacovinija iz Ul. Br. Casale 37 ,ki je bil tudi v vozilu, po Ul. Montesanto proti središču mesta. Na križišču pri Uršulinkah pa je šofer izgubil kontrolo nad vozilom; zavozil na desno ter treščil v obcestno drevo na trgu Medaglia d’oro. Pri tem sta bila oba potnika ranjena in so ju z rešilcem odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so pridržali na zdravljenju Jacovinija za 10 in Di Blasa za 5 dni. Cestna policija je ugotovila precejšnjo škodo na avtomobilu, ki ima razbit ves prednji del. Kriza tovarne Mucchiut Včeraj smo pisali o krizi v tekstilni tovarni Mucchiut v Gradiški, kjer je vodstvo tovarne poslalo v dopolnilno blagajno vseh 50 delavcev in uslužbencev. Ker predstavlja tamkajšnja tovarna nogavic važno postavko v gradiščanskem gospodarstvu, sta deželna svetovalca Bergomas in Zorze-non poslala deželnemu odboru interpelacijo z zahtevo, naj ta odbor izda potrebne ukrepe za zajam-čenje stalne zaposlitve delavcev tega podjetja. šano število prehodov tudi valutni reformi v Jugoslaviji, ki je bila izvedena 23. januarja in je zmanjšala dotok Jugoslovanov, vsaj v prvih dneh. Fašisti proti rasni diskriminaciji? Dosegli smo absurd! Faiisti trosijo v Gorici dvojezične letake. Pred nekaj dnevi so tak letak delili pred poslopji slovenskih srednjih šol. Tekst letaka v našem jeziku se takole glasi: «Zaradi zlobnega podtikanja in ker se v mestu ustvarjajo umetne polemike, izjavlja Fronta narodne mladine, da noče delati nobene diskriminacije med državljani italijanskega ali slovenskega jezika; še več, v ta namen vabi vse mlade jugoslovanske begunce, naj se ji pridružijo, da se onemogoči, da bi tudi v Italiji vzpostavili tak režim, kakršen jih je prisilil, da so morali zapustiti svoje domove in svojo zemljo.» Isti tekst beremo na istem letaku v italijanskem jeziku. Letak je izdala Fronte della gioventu na-zionale s sedežem v Gorici, Ul. Garibaldi 18, t. j. na sedežu misinske-ga sindikata CISNAL. Fašisti na bi torej bili za spoštovanje slovenskega jezika, pravic Slovencev, dvojezičnosti. Borili naj bi se le proti političnim, levo usmerjenim nasprotnikom. Prepričani smo, da ni ta fašistični letak našel ugodnih tal med slovenskimi mladinci v Gorici, še več, zelo malo je italijanskih mladincev, ki nasedajo taki propagandi. V o-kviru neofašističnih skupin v Gorici se je v zadnjem času zbrala skupina mladih ljudi, ki uporablja, kot vidimo, sedež sindikata Cisnal, zbira se v neki goriški kavami, pravijo, da je povezana z zadnjimi propagandističnimi akcijami fašistov na Goriškem. Trdijo, da nočejo delati nobene diskriminacije. Poglejmo njihov letak, ki so ga delili nekaj dni prej v mestu in ki je povezan na odločitev parlamenta o paketu južnoti rolski manjšini, tče se bo nadaljevala politika leve sredine se bomo morali vsi Goričani priučiti slovenščine», trdi letak v zelo polemičnem tonu. Letak so delili skupno z drugim, v katerem napadajo tržaškega sodnega prokuratorja Ma-t/erja zaradi njegovega znanega govora. Ugotovili smo že nekajkrat, da se fašisti v Gorici prebujajo. Vemo tudi, da jih policijska oblast nadzoruje. Fašistično divjanje v Reg-gio Calabrii, v Catanzaru, v Trentu, na rimski univerzi in v drugih italijanskih mestih pa nas navdaja z zaskrbljenostjo. Se bolj vznemirja dejstvo, da so »e pojavili pred slovenskimi šolami, kot volkovi pre oblečeni v nedolžno jagnje. ku. Pri nas ni ta problem tako pereč kot v drugih krajih, ker imamo malo tovarn, te ki jih imamo, pa predstavljajo določen problem. Mnogokrat sta tako Soča kot Vipava umazani in da je voda onesnažena, nam pravijo tudi ribiči, ki ugotavljajo morijo rib v določenih trenutkih in v določenih krajih. V zadnjem času so se o tem problemu oglasili furlanski kmetje trikotnika Gorica - Gradiška - Kr-min, ki trdijo, da je voda, ki prihaja iz Soče v njihove namakalne kanale, onesnažena. Da ni vse v redu v našem zraku, odkar je bil v Podgori zgrajen v predilnici kemijski oddelek Fiocco, ve vsak o-trok. Pred kratkim so vsi prebivalci Podgore podpisali peticijo in jo poslali goriški občini z zahtevo, da poskrbi za odpravo te nevšečnosti. Italijanski zakoni določajo meje med kompetencami na tem področju med občinami, pokrajino, deželo in državo. Nekaj zakonov smo dobili v zadnjih letih, vendarle zakonodaja na tem področja še ni popolna. O tem problemu je bil prejšnji teden govor na sestanku raznih funkcionarjev s sanitarnega področja. O njem so govorili tudi v četrtek na seji pokrajinskega odbora. Upoštevali so dosedanje izsledke pokrajinskega kemijskega laboratorija, sklenili nakupiti še nekatere naprave ter izvajati stalno kontrolo v naših vodan. Tako bodo strokovnjaki lahko ugotovili, če so naše vode onesnažer.3 čez mero, ki jo dopušča zakon. Na tej seji, ki ji je predsedoval dr. Chientaroli, je bil govor tudi o delovanju tržiškega industrijskega konzorcija, ki se lepo razvija. Občni zbor tega konzorcija bo prihodnji : db tej di.... o lei teden; tej priliki bodo tudi raz-pttvljali o letošnjem proračunu konzorcija, v katerem so včlanjene pokrajina, trgovinska zbornica, IRI. tržiška ter vse okoliške občine. Odbornik Tacchinardi je predlagal nakup nekaterih varnostnih naprav, ki jih bodo namestili na pokrajinskih cestah, odbornik Wal-tritsch pa nekatere ukrepe, ki zanimajo pokrajinsko osebje. Nekaterim lastnikom zemlje v Standre-žu bodo v kratkem izplačali denar za zemljo, ki je ila vzeta za razširitev ceste proti Sovodnjam. Odbornik Bottegaro je podrobno poročal o možnostih ustanovitve za podrobneje preučili. JkdtnA utedhiiUvu Sindikati ne delajo diskriminacij v LACEGO V zvezi s »pismom uredništvu«, ki je bilo objavljeno v Primorskem dnevniku 27. januarja, in v katerem se neki delavec pritožuje nad pristranostjo nekaterih članov notranje komisije v tovarni LACEGO v Rubijah, smo prejeli pojasnilo pokrajinskih sindikalnih tajništev CGIL, CISL in prizadete notranje komisije. V njem je rečeno, da je bila obramba koristi delavcev vedno strogo nepristranska; pri tem so upoštevali splošni položaj in dejansko stanje, ki prihaja do izraza v posameznih primerih nad obrambnimi akcijami. Zato trditev »prizadetega delavca« ne odgovarja resnici, je neutemeljena in nima realne osnove v sindikalnem položaju v tej tovarni. Zato jo sindikati odklanjajo razen v primeru, da bi vsi delavci, ali vsaj večina njih imeli za upravičene opazke in predloge, Id jih je dal v tisku omenjeni in nepodpisani delavec. Pismo dodaja, da navedene pritožbe niso nikoli bile predložene na številnih zborovanjih vseh delavcev LACEGO, ki so bile v zadnjem času. Sindikata CGIL in CISL 1. Otvoritev in poedrav predsednika društva Danila Nanuta; 2. nastop pevcev iz Sovodenj, o Prešernu bo govorila ga. Angela Na-nutova, vmes bodo prikazovali diapozitive o Prešernovem življenju in delu ter recitirali člani dramske družine društva: 4. zaključil bo moški pevski zbor društva s pestrim pevskim sporedom. Vabljeni so člani in vsi ostali domačini, da s svojo prisotnostjo počastijo spomin in delo tega največ iega slovenskega pesnika. Senator Albareilo sprejema stranke Vodstvo stranke PSIUP sporoča, da je senator Adelio Albareilo na razpolago za stranke danes 6. februarja od 10. do 12. ure na sedežu PSIUP na trgu Cavour v Tržiču. Vsako soboto dopoldne sprejema stranke za posvet in pomoč tudi deželni svetovalec te stranke Rinal-do Rizzi SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Večer poezij dr. Franceta Prešerna pripovedujeta Mira Sardočev« in Stane Starešinič ob spremljavi kitarista prof. Stanka Prelca v torek, 9. t. m. ob 20.30 t DOBERDOBU Danes r Štandreiu Prešernova proslava Prosvetno društvo »O. Župančič« priredi danes, v soboto 6. »PREŠERNOVO PROSLAVO« v svoj dvorani na trgu v štandrežu. Program je naslednji : PONOČI V ŠKOCJANU OB SOČI Zgorelo je gospodarsko poslopje: škoda maša nad 40 milijottov Ur Ogenj je uničil 600 stotov sena, 150 slame in več avtomobilov in strojev Včeraj sredi noči so poklicali go-riške gasilce v Škocjan ob Soči, kjer je izbruhnil požar na kmetijskem posestvu veleposestva Benat-ti. Ogenj je zajel veliko gospodarsko poslopje, v katerem je tudi živinski hlev. Gasilci so bili na delu skupaj z delavci kmetijskega podjetja do 10. ure zjutraj, preden so za silo pogasili požar. Potem so o-stali na terenu še ves dan do mraka, da so odstranili še kadeče se ostanke tramovja in raznega drugega blaga. Po prvih ugotovitvah znaša škoda nad 40 milijonov lir, pa je na srečo pokrita z zavarovalnino. Uničenih je okrog 600 stotov sena, 150 stotov slame, zrušilo se je okrog 1.000 kv m strehe, v spodnji lopi pa je bilo uničeno: dva avtomobila, dva ele-vatorja in dve prikolici. Prijava trde pšenice Pridelovalci trde pšenice na Ga-riškem so dolžni prijaviti svoje tovrstne posevke na pokrajinski inšpektorat za prehrano preko občinske uprave v katere prstojnost spa- da prizadeto posestvo. V primeru več skupnih lastnikov vloži prijavo le eden v imenu vseh. V prijavi je navesti podatke pridelovalca (ali pridelovalcev), celotna površina posestva in površine posevkov s trdo pšenico. Rok za vložitev prijave zapade 28. t.m. Kdor ne bo napravil prijave v predpisanem roku ne bo dobil prispevka, ki je po zakonu določen za pridelek trde pšenice. Snežne razmere na goriških smučiščih Po podatkih Goriške turistične zveze iz IV e Gorice je bilo včeraj zjutraj stanje snega na raznih goriških smučiščih naslednje: LOKVE: —4 stopinje, snežne krpe vlečnice ne obratujejo. LAŽNA: —4 stopinje 10 cm zmrznjenega snega, vlečnica obratuje. LIVEK: —5 stopinj; 50/25 cm zamrznjenega snega, srednja vlečnica obratuje. ČRNI VRH nad IDRUO: -6 stopinj; 30 cm snega zamrznjenega, vlečnice obratujejo. Darovi in prispe.vki Za krvno banko v Gorici darujejo člani družine Cleo Roeenstock vd. Papette v znak hvaležnosti za darovano kri ob priliki delikatnega kirurškega posega 50 tisoč Ur. VERDI: 17.15 «Le coppie«, M. Vit-ti in A. Sondi. Ital. barvni film; mladini pod 14. letom prepove dan. CORSO: 17.00—22.00 »I guerrieri«, C Eastwood ln T. Savallas, kine maskope v barvah. MODERN1SS1MO: 17.15—22.00 «A nonimo Venesaano«, F Bolkan li T. Mus&nte; italijanski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan V1TTORIA: 17.15—21.30 «Le altre«, E Schrurker In M. Strebel; lta 11 Janški barvni film, mladini poo 18. letom prepovedan CENTRALE: 17.15—21.30 »Terzo ee nale avventura a Montecarloi. Mal ln G. Giorgetti; italijanski ki-nemaskopski film v barvah. / ržič EXCELSIOR: 16.00: «11 presidenl* del Borgo Rosso, tootbal Club i Alberto Sordi. V barvah. EXCELSIOR: 16.00: »Piango U Da stardo«, A. Steffen; v barvah PRINCIPE: 17.30 «La confesslone«. Yves Montand, Simone Signorel V barvah. AZZURKO: 16.30 »Basta guardai la« Maria Grazia Buccella, Car la Giuffre. Kinemaskop v barvali SAN MICHELE: 18.30—22.00 »Le stelle sl vedono dl giomo«, J Garner. A Or a Uorica SOČA (Nova Gorica): «Pokol v Fantom Hillu«, ameriški barvn; film — oto 18. in 20. DESKLE: »Doktor v rdečem pte šču->, ameriški barvni film — ob 18. in 20 RENČE: «Serafino», italijansko francoski barvni film — ob 19.30 SEMPA8: »Prepovedane stopnice« angleški barvni film - ob 19.30 KANAL: »Ljubim vse ženske«, za padnonemški barvni film — ob 19.30 PRVACINA: Prosto. SVOBODA: »Sedem žensk za se dem kavbojev«, ameriški barvni film - ob 18. in 20. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici jr danes ves dan in po noči dežurna lekarna Cristofolebtl, Piazza Vtttoria 14, tel. 2972. V TRŽIČU Danes ves dan ln ponoči Je odprta lekarna «A1 Redentore«, dr. de Nordls, Ul. Rosselli 23, tel. 72340. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta cvetličarna REICHMANN, Korzo Italija 34, tel. 5371. PO DECEMBRSKIH DOGODKIH NA POLJSKEM Da bi se dojeli ukrepi ustvariti novo ozračje Delavci izražajo vero, vendar nočejo več etati ob strani Množic se je lotila apatičnost, nezaupanje, skepsa... VARŠAVA, februarja — Na nekem zborovanju mladih v Gdansku je ladjedelniški delavec kakih 20 let vstal in v nekaj besedah povedal, kar je mislil: «Ni treba nam stalno ponavljati, da je socializem boljši od kapitalizma. Potrebno je pojasniti, le kako bomo boljše živeli!*. Starejši ladjedelniški delavec je kot odmev na gornji grenak protest mladega delovnega tovariša dodal : (Nihče od nas ni stavkal, nihče od nas ni šel na ulice, da bi rušil socializem. Nasprotno, gradimo ga že 25 let. Edino, kar me moti, edino česar ne razumem je to, da so ljudje za socializem, da pa bi moral tudi socializem biti za ljudi*. V teh zelo preprostih, v trenutku celo preveč preprostih, hkrati pa tudi iskrenih izpovedih delavcev je strnjeno splošno razpoloženje delavcev, razpoloženje, ki ja hkrati tudi skupno stališče. V teh kratkih izpovedih je preprosta resnica, preprosta delavska beseda, ki vsebuje ostro kritiko, ki obeležuje tudi dejansko stanje in tudi zahtevo po resničnem socializmu. Res, kako živeti bolje? Kot odmev na te besede mladega delavca iz Gdanska se po vsej Poljski slišijo na mnogih zborovanjih in v burnih razpravah besede o poljski stvarnosti, besede, v katerih se odražajo težnje vseh družbenih slojev. Eden od odmevov na gornje vprašanje, je na primer naslednji: «Ne živimo v deželi čudežev*. Komentatorji se trudijo, da bi gornji odgovor, da bi gornjo misel poenostavili. Sklicujoč se na uvajanje socialistične resnice se trudijo pojasniti, zakaj je v sedanjem trenutku nemogoče dobiti (Zlato goro*. Kar je doslej bilo storjenega, pravijo ti ljudje, je največ, kar je bilo možno storiti. Vse, kar bi se bilo storilo več, vse, kar bi se dalo več kot se da, bi moglo privesti gospodarstvo dežele v veliko nevarnost. (Težka stvarnost trka na vrata in nihče se pred njo ne more skriti* — ugotavlja neki varšavski list. Takšno razlago, takšna pojasnila potrjuje tudi analiza stanja, v katerem se je znašlo novo vodstvo. S tem stanjem, s to analizo novo vodstvo utemeljuje tudi svoje ukrepe. V tem prednjači glasilo CK Poljske delavske stranke (Tribuna Ludu*. Stanje, kakršnega je našel Gierek, list formulira takole: proporci ja ali razmerje nacionalnega dohodka niso bila pravilno postavljena, podvzete so bile mnoge investicije, ki so šle preko možnosti, ki jih je imela dežela; omejevala se je poraba; gradnja stanovanj se je krčila; izvoz se je dvigal v deveta nebesa, plače in mezde so se zamrzovale; ob vsem tem pa ni bilo nikakršnih niti materialnih, niti finančnih rezerv. In kakšen izhod naj najde novo vodstvo, ko se znajde v takšnem položaju? Izhodov je več, trdijo varšavski listi. Toda najprej je treba odgovoriti na dva pogoja. Predvsem je nujen tudi občutek odgovornosti vseh tistih, ki danes izražajo svoje želje in postavljajo svoje zahteve; nato pa je treba angažirati vse sile za povečanje proizvodnje. «V L/' uarju je nemogoče delati kot t decembru*, je nekdo zapisal v listu (Žiče Varšavi*, da bi prikazal resigniranost družbe kot eno največjih ovir novemu vodstvu, da se odločneje napoti v obnovo. Toda ta ovira ni nikakršna ovira. (Družba je imobi-lizirana — pravi neki drugi komentar. Družbo je zajela psiha mrtvila. Med ljudmi velja prepričanje, da je zaman čakati na novo stanovanje, da bo človek težko prišel do avtomobila, da ne bo nikoli živel brez skrbi, ker bodo zahteve vedno večje kot bodo možnosti*. To je, priznavajo vsi, poljska stvarnost, s katero mora računati novo vodstvo, preden se loti novih poti. Zato je zelo pomembno vprašanje, kako ustvariti v družbi novo vzdušje. Sedaj se je tako rekoč čez noč dojelo, da vse tisto, kar vodstvo zahteva od naroda in to kar narod zahteva od vodstva, da je vse to odvisno od novega vzdušja, od novega ozračja, ki bo prej ali slej predramilo ljudi in jih potegnilo iz sedanjega (evforičnega stanja*, v katerega so ga vrgli decembrski dogodki. Hkrati se je postavilo tudi dokaj enostavno vprašanje : kako vrniti družbi vero vase, kako družbi pojasniti, razčleniti dejansko stanje in mu nakazati vizijo bodočnosti? Postavilo se je vprašanje, ali so dovolj le pozivi za povečanje proizvodnje ali pa je treba ustvariti duha požrtvovalnosti, da bi delo dajalo večje rezultate? Delavci Ščečina in drugih mest na Poljskem so že rekli, da se zavedajo dejstva, da čudežev ni pričakovati. Hkrati pa so tudi rekli, da niso tako zaostali, da bi se vsaj včasih ne mogla slišati tudi njihova beseda. Delavci so rekli, da tudi sami iščejo novo vzdušje. O starem vzdušju so povedali nekaj grenkih resnic, da se je na primer kritika pogosto tragično končala za delavca; da se je na kako opozorilo odgovorilo z grožnjo; da se delavski predlogi niso upoštevali, pač pa da so jih (od zgoraj* jemali nekako tako, kot jemlje učitelj nalogo svojega učenčka, to je brez resničnega u-poštevanja. Na vsak predlog za kako novost, na vsak predlog, ki bi bil prišel od spodaj, je sledil od zgoraj vedno eden in isti od- govor: (Pri nas je to nemogoče*. Vtem ko se je zaradi takšnega vzdušja med delavci nabiral srd, se je v širši poljski javnosti u-stvarjala resignacija. In danes so njene posledice tu. In v teh dejstvih, v teh izpovedih je, kot nekateri trdijo, tudi odgovor na vprašanje, kako ustvariti novo vzdušje. List (Žiče Varšavi* odkrito zaključuje, da je nemir družbe upravičen in da do preporoda vodi e-dinole pot velikih preosnov. Ne da bi se list lotil iskanja teh globokih preosnov, dokaj precizno sve-L. M. (Nadaljevanje na 6. strani) OB IZIDU cBIBLIO. GRAFIJE SLOVENSKEGA TISKA V ITALIJI* Nekaj misli k novi publikaciji Stana (Zlata Rodoškova) in Toma Melantijevic (Jožko Lukeš), med njima pa nadvse ljubezniva gospa Zivanovicka (Bogdana^ Bratuževa): «Čisto prav ste storili. Ljudje so navsezadnje ljudje, če živimo z njimi, moramo tudi računati s tem kuj mislijo. Lejte, na primer, jaz bi vam tudi rada nekaj rekla, pa...» — Prizor iz Nušičeve komedije KAJ BOJO REKLI LJUDJE v uspešni postavitvi Slovenskega gledališča v Trstu. Igra je na sporedu v Kulturnem domu nocoj ob 20.30 ■•■iiiiiii»iiiiiiii«*innniiiiii»miiiiiillHiiliii,lllil»ll|lllllil|l|lllliilllllll|llllllll|lllt|IIIIllllIllllll|llllllllll|l|llllll|IIII|gl||||I|III|||J||I1I||||||||||tB#|I|iI||||||||1|||(|||||||f||I||n|U||i|II|||J|||||l|||(||||||i|i|(ii|Bi||>>B^B>BiBw DROBNE SLIČICE IZ MALEGA ISTRSKEGA MESTECA Ida se je lotila velike ure na zvoniku Bivši Zelenjadni trg je - trg narodov> Stari petvogaini stolp je ostal kot priča davne borbene preteklosti mesta BUJE, februarja. — Ida Medo-jevič je ostala zvesta poklicu svojega očeta. Ker je njen oče urar, je tudi ona ubrala to pot. Tudi potem, ko se je omožila s Črnogorcem, po katerem nosi ime. Pred tremi leti se je iz Kopra preselila v Buje, kajti v tem starem istrskem mestecu že dolgo ni bilo urarja. Pred časom, ni dolgo tega, se je na zvoniku bujske mspodnje cerkven stara ura ustavila. Ker je že dolgo stala in ker še vedno stoji tudi ura na zvoniku zgornje cerkve», je bilo treba uro takoj popraviti, kajti kako bi sicer stari prebivalci Buj, ki so jim noči brez spanja dolge, mogli ob raznih nočnih urah vedeti za čas, če bi jim ga vsaj ena ura ne odmerjala. Zato je uri na zvoniku sinac 1970. Iz vsebine: t kola Ivanovič: Kod m° i0: Hrvata. Franco Romagn® Molise vivono ancora: A* pt Bulgari e Croati. Vladin** kotič: Hrvati u Italiji * pučanstvo. Prof. Nikola » j iv Naši geografski nazivi lizanskih Hrvata. Mir° ^ Tkalačka kučna radinost pjij skim molizanskim kučat® Dr. Gerhard Rohlfs : ". Kolonisation in Sud It®11 nF SOBOTA, 6. FEBRUARJA 1971 17.10 Veliki varietč; 19.30 Filmska glasba; 20.20 Jazz; 21.05 Radijska priredba; 21.50 Pianist Peter Nero; 22.10 Schubert. II. PROGRAM 8.30, 10.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Spored za odrasle; 9.35 Strnjena komedija; 10.07 Popevke; 10.35 Spored z Ginom Bra-mierijem; 12.35 Alto gradimento; 14.00 Zakaj in kako; 15.40 Današnje plošče; 16.05 Popoldanska oddaja; 17.35 Izžrebanje loterije; 19.00 Popevke; 20.10: (Traviata*; 22.40 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Nabožna glasba; 12 20 Italijanska instrumentalna glasba; 13.00 Medigra; 14.40 Koncert; 16.10 Italijanska glasba; 17.40 Glasba izven sporeda; 19.15 Schubert; 21.30 Simfonični koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja ; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pionirski tednik; 9.35 Vedri zvoki; 10.15 Pri vas doma; 12,10 Ramovš: Sinfonietta; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Poje Ladko Korošec; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Glasbena pravljica; 14.30 Od vasi do vasi; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 16.40 Dobimo se ob isti uri; 17.10 P Gremo v kino; 18.15 Arth**r^ 5 binstein igra Griega ; ^ knjižnega trga; 19.00 LahK» ^ otroci! ; 19.15 Ansambel Franka; 21.15 Parada l\e i< glasbe; 22.20 Oddaja za ®f plf seljence; 23.06 S pesmijo som v novi teden. ITAL. TELEVIZIJ* il(* 12.30 Kulturna oddajaj gpe Komike; 13.30 Dnevnik; red za najmlajše; 17.30 Dn jfr 17.35 Izžrebanje loterije l Spored r i otroke; 18.40 K oddaja; 19.10 Sedem dni v.^, lamentu; 19.35 Nabožna M 19.50 Športni dnevnik in ? pč 20.30 Dnevnik; 21.00 J noi»; 22.15 A-Z: Dogodek in kako; 23.00 Dnevnik. II. KANAL v 18.30 Odprta šola; 21-0® nik; 21.15 Tisoč in en ’ jio*' 22.10 d racconti del mar^^nt*1' 23.10 Sedem dni v parl® JUG. TELEVlZU*^v 20.00, 23.20 Poročila; 9,35 |/ šoli; 15.00 Polet vesolj*®*’* Apollo U — posnetek in PfT barvah; 17.50 Obzornik; I bena oddaja; 19.10 A. ^kc^' Erazem in potepuh; 19.45 ^ ge 20.35 Glasbena križanka: ropsko prvenstvo v umft drsanju — vmes posnetki * £j f vesoljske ladje Apollo Mi kažipot. ŠPORT ŠPORT ŠPORT DOMAČI ŠPORT DANES s°bola, 6. februarja 1971 ODBOJKA Moška b liga 21.15 v Mantovi Scsiola — Bor * * «r &NSKA B LIGA 21.15 v Brescii Ultravox — Breg * * * 21.15 v Reggio Emilii CAAM Galileo — Sokol * * * 20.00 v Trstu, stadion «1. maj» «0'a — Coma Mobili * * * Moška c liga 21.15 v Trstu, stadion «1. maj* — Liberta« Bassanello Padova Moška d liga 20.30 v Vidmu CSI — Breg JUTRI Nedelja, 7. februarja NOGOMET 1' AMATERSKA liga 15.00 v Križu ¥»«na A — Torriana * * * *■ AMATERSKA LIGA 15.00 1971 na Proseku rr'morje A — Fogliano * * * 3> amaterska liga 08.30 v Trstu, Ul. Flavia Mler SS — Devin * * * 11- 30 v Trstu, Sv. Alojzij Virt«» — Zarja * * * 15°0 V Bazovici — Bar Venelo * * * 15.00 v Sovodnjah Podnje — Audax B * * * 15.00 v Štandrežu Uv»ntina — Libertas Koprive * * * prijateljski nogomet °9;00 na Proseku r'morj» B — Liberta Barkovlje U * * Ladinsko prvenstvo: / , 12- 30 v Trstu, stadion «1. maj* F#rtltudo — Gaja * * * uifc> I " ?9-30 v Sovodnjah Podnje — Azzurra * * * NARAŠČAJNIŠKO prvenstvo 1.1-30 v Padričah °'i* - CGS * * * 12.15 v Trstu, Sv. Sergij Vianl — Breg * * * pl-00 na Proseku dttorje — Libertas Rocol * * * 13- 00 v Križu •»na — Ponziana * * * KOŠARKA n,lajši mladinci ®9-30 v Skedniu ^Nrolana — Bor * * * Naraščajniki 11 30 v Trstu, stadion «1 .maj* 0r — Don Bosco * * * 12.30 v Skednju ‘•šolana — Polet * * »k NA EP V UMETNOSTNEM DRSANJU V Ceh Ondrej Nepela evropski prvak V konkurenci moških posameznikov je zmagal Čeh Ondrej Nepela, ki je tako osvojil naslov evropskega prvaka v umetnostnem drsanju. Drugi je bil Sovjet Sergej Četveru-hin. Na četrtem mestu zasledimo komaj 16-letnega Jana Hoffmanna iz Karl Marx Stadta, o katerem pravijo, da je največji talent, ki se je kdaj pojavil na drsališčih. Prerokujejo mu sijajno bodočnost. LESTVICA 1. Ondrej Nepela (ČSSR) 2. Sergej Četveruhin (SZ) 3. Mike Oudjian (VB) 4. Jan Hoffmann (Vzh. Nem.) 5. Jurij Ovčinjikov (SZ) 6. Sergej Volkov (SZ) 7. John Curry (VB) 8. GUnther Andren (Av.) 9. Jacgues Mrozek (Fr.) OBVESTILO Športno društvo Polet z Opčin priredi v nedeljo, 7. februarja smučarski izlet v Trbiž. Odhod ob 7. uri izpred Prosvetnega doma. 10. Didier Gailhoguette (Fr.) 16. Stefano Bargalan (Italija) 21. Zoran Matas (Jugoslavija) Na EP v umetnostnem drsanju Beatrix Schuba v vodstvu ZORICH, 5. — Avstrijka Beatrix Schuba je praktično osvojila evropski naslov za posameznice v umetnostnem drsanju. Po današnjih obveznih vajah je na začasni lestvici prva s 119 točkami prednosti pred Italijanko Rito Trapanese. Takšen naskok bo v jutrišnji poljubni vaji zelo težko nadoknaditi. Lestvica po šestih obveznih vajah je naslednja: 1. Beatrix Schuba (Av.) 1.237,7 2. Rita Trapanese (It.) 1.118,7 3. Zsuzsa Almassy (Madž.) 1.115,0 4. Patrieia Dodd (VB) 1.100,2 5. Chšrlotte Walter (Švi.) 1.077,6 6. Eileen Zillmer (ZN) 1.063,4 7. Ljudmila Bezakova (Češ.) 1.011,8 8. Sonia Morgenstein (VN) 1.011,7 9. Klena Aleksandrova (SZ) 997,1 10. Christine Errath (VN) 966,3 NAMIZNI TENIS TURNIR ZA TRŽAŠKI POKAL Sokol igral neodločeno z ekipo ACLI Cologna Nabrežinci so nastopili s pomlajenim moštvom Sokol — ACLI Cologna 5 Fabjan — Baldas G. 2:0 (16, 18) Cattonar — Lucchina 2:1 (—17, 16, 19) Fabjan-Pertot — Baldas-Baldas 0:2 (12, 17) Radovič — Guštini 1:2 (—20, 12 in 17) Pertot — Baldas 0:2 (15, 5) Cattonar-Radovič — Lucchina-Gu-stini 2:0 (15, 20) V četrtek se je nadaljeval moški namiznoteniški turnir za tržaški pokal. V Nabrežini sta se srečali ekipi Sokol in ACLI Cologna, ki sta si bili na igrišču precej enakovredni, to pa kljub temu, da je Sokol vsaj za razred boljša ekipa. Delno je tega kriva odsotnost Ukmarja v nabrežinskih vrstah, delno pa čuden sistem tekmovanj, o katerem smo že poročali. Kljub temu pa nikakor ne moremo reči, da ■iniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiriiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiii KOŠARKA MLADINSKA PRVENSTVA Odločilna tekma Bor-Servolana v prvenstvu mlajših mladincev Prvo Borovo moštvo bo jutri počivalo ODBOJKA **MSKA b liga 10.30 v Trstu, stadion «1. maj* 0r — Primavera Marzotto * * * Ladinsko prvenstvo ?8.30 v Trstu, stadion «1. maj* °r — Primorec • • • KOŠARKA ^VENSTVO dečkov » 30 v Trstu, Ul. Caravaggio 8®f B — CMM * * # 15.30 v Trstu, Ul. Caravaggio r A — Internazionale * * * SMUČANJE TrOFEJA rinderpeck ]?00 v Saurisu “'opaio člani SPDT '''"""iMnnmtnnM..............................i.................. Kar tri naše košarkarske ekipe bodo jutri počivale, za ostale pa se obetajo važna in zanimiva srečanja. V prvenstvu mlajših mladincev pa bo tekma Bor-Servolana celo odločala o vstopu v finalni del tega tekmovanja. D LIGA Z nedeljskim porazom proti moštvu Italeantieri iz Tržiča so naši košarkarji zaključili prvi del prvenstva D lige. Do sedaj smo lahko z našimi fanti zadovoljni, saj so trenutno na četrtem mestu lestvice z 12 točkami, kar je bil v bistvu tudi cilj, ki so si ga borovci zastavili pred začetkom prvenstva, to je: osvojiti vse tekme na domačih tleh in tako zasesti sredino lestvice. «Plavi» so sicer eno tekmo zgubili na lastnem igrišču, zmagali pa so v 'Thtene.jir.proti Ma- k>bbii....... , Kljub temu, da borovci jutri ne bodo igrali, pa so ■» tem tednu odigrali dve trening tekmit'‘proti'1 tržaškemu moštvu Cianocoloriju, ki nastopa v promocijskem prvenstvu in trenutno na prvem mestu lestvice. MLAJŠI MLADINCI Jutri bo v Skednju ob 9.30 zelo važno srečan.je za Borove mlajše mladince. Naši predstavniki mora-zmagati. kajti trenutno so na drugem mestu lestvice skupno s Servolano — jutrišnjim nasprotnikom — ki ima poleg tega tekmo manj. Bor in Servolana sta druga na lestvici. V primeru zmage Ske-denjcev bi bili naši izločeni iz borbe za vstop v finalni del tega prvenstva in bi napredovala »premočni* tržiški POM ter Servolima. primeru zmage borovcev bd morali nato čakati na izid zaostale tekme Servolana - Italsider, ki so .jo pred časom zaradi slabega vremena odložili. Za borovce je torej nujna zmaga. Žal pa ekipa ni ravno v najboljši formi, kajti več standardnih igralcev je zbolelo in torej niso trenirali. BOROVA POSTAVA: Podobnik, Valter Hrvatič, Kralj, Stojan Hrvatič, Zavadlal. Šare, Kapic, što-kelj. JUTRIŠNJE KOLO: Servolana - Bor (9.30) POM ■ Don Bosco Italsider Grado NARAŠČAJNIKI Končno »oddih* za naši naraščajniki ekipi. Po nedeljskem nastopu proti »velikanoma* tega prvenstva, Lloydu A in Rioreatoriju se bodo naši košarkarji spoprijeli skromnejšima ekipama. Borovci bodo na lastnih tleh, na igrišču »L maj*, igrali proti Don Boscu. Tekma bo ob 11.30. ^ " Prvi > drugi 3 drugi Prvi 4 drugi prvi i drugi ~~ Prvi t drugi ~~ Prvi drugi 1 2 1 1 1 2 X 1 1 2 1 X BOROVA POSTAVA: Barazzutti, Nadlišek, Deško, Kalc, Kosmina, Žetko, Francia, Koren, Colja, Košuta, Umek. Polet se bo skušal oddolžiti za poraz, ki so ga jim zadali Ške-denjci na lastnih tleh v prvem delu prvenstva. »Oranžni* so namreč ponovno v dobri formi in vse kaže, da bodo jutri iz škednja odnesli obe točki. Tekma Servolana - Polet bo ob 12.30. POSTAVA POLETA: Sosič, Daneu, Jugovič, Gantar, Kraus, Dolenc, Košuta, Guštin. JUTRIŠNJE KOLO: Bor - Don Bosco (11.30) Ricreatari - Italsider Servolana - Polet (12.30) Danes: Lloyd B - Lloyd A NARAŠČAJNICE Naraščajnice Poleta so z nedeljskim nastopom proti Calza Bloch A praktično zaključile svoje prvenstvo. Žal so se naše predstavnice uvrstile na zadnje mesto, kljub temu pa smo lahko z njihovim nastopom zadovoljni. Openke so namreč pokazale velik napredek. JUTRIŠNJE ZADNJE KOLO: Italeantieri - Calza Bloch B Calza Bloch A - Ricreatori Počitek: Polet DEČKI Bliža se prvenstvo dečkov. Tako Polet kot Bor se vestno pripravljata za to prvenstvo. Bor bo nastopil kar z dvema ekipama. Včeraj so poletovci v trening tekmi premagali Bor B. Danes pa bosta ponovno zaposleni obe Borovi ekipi. Ekipa B bo namreč ob 15.30 igrala v telovadnici v Ulici Caravaggio proti Cir-colo Marina Mercantile. V isti telovadnici, z začetkom ob 16.30, pa bosta stopila na igrišče Bor A in Internazionale. Ta tekma bo gotovo zanimiva, saj sodita obe ekioi med najboljše v tem prvenstvu. _________ b. 1. OBVESTILA SPDT sporoča, da bo telovadba za odrasle odslej samo ob četrtkih zvečer ob 20.30. Telovadba bo še nadalje v telovadnici liceja F. Prešeren na Vrdelski cesti. * • # Športni krožek Kras organizira 13. t.m. ob priliki tekme Merano-Kras avtobusni izlet v Meran, z odhodom ob 13. uri iz Zgonika. Cena izleta je 1.500 lir. Vpisovanje pri vaških poverjenikih ali po telefonu na št. 229-120. * * * ŠD Breg priredi v nedeljo, 14. februarja smučarski izlet v Neve-gal. Vpisovanje do ponedeljka, 8. februarja pri vaških zastopnikih. * * • ■■■ kaitKr* ■ KOKS BURGOS, 5. — Nekdanji evropski prvak boksarske težke kategorije Manuel Ibar Urtain je ostal nepoškodovan pri prometni nesreči, ki se mu je pripetila na neki ulici v Burgosu. Nesrečo je povzročil belgijski avtomobil, ki je prehiteval tovornjak, se dotaknil vozila, v katerem se je peljal Urtain ter končal v obcestnem jarku. so Nabrežinci zaigrali slabo. Nasprotno, v igro so se vrgli z veliko vnemo in tako nadaljevali prav do zadnje točke. Srečanje je bilo zato zanimivo in borbeno, nekoliko manj pa tehnično izpopolnjeno. Z nekoliko več sreče pri žrebu, bi Sokolu uspelo zmagati brez posebnih težav, vendar tudi neodločen rezultat ni slabo spričevalo za tako improvizirano ekipo. Poleg Cattonarja in Fabjana sta namreč nastopila komaj dvanajstletna Radovič in Pertot, ki sta, z nekoliko treme in precej neizkušenosti odigrala svoji tekmi in skušala biti enakovreden partner starejšim soigralcem v dvojicah. Prihodnji četrtek bo v Nabrežini na sporedu tekma med Julio A in Sokolom. S. J. Nogomet v Južni Ameriki LIMA, 5. — Perujski nogometni moštvi Universitario de Deportes in Deportivo Municipal sta se pomeri h z reprezentanco Vzhodne Nemčije oz. z jugoslovansko enajsterico Ve-lež iz Mostarja. Obe tekmi sta se končali pri neodločenem izidu 1:1 prva, 2:2 druga. NATEČAJ ŠT. 24 Bologna - Juventus Cagliari - Lazio Catania - Vicenza Milan - Foggia Napoti - Sampdoria Roma - Inter Torino - Varese Verona - Fiorentina Atalanta - Ternana Piša - Mantova Reggina - Bari Triestina - Parma Savona - Rimini prvenstva še ni konec. Videli smo, da so igralci Sovodenj ves čas vestno trenirali, prisotni so bili na vseh treningih in odigrali so več prija- iiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiimiHiiiimiimumiiiiiiiiiiuimiiiniiiiiimiiiiiiiiiimiiimimiMniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiimiimmiiiiimiiiimiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TAKO DANES IN JUTRI NA ODBOJKARSKIH IGRIŠČIH X 2 V POKRAJINSKEM DELU PRVENSTVA Tudi naraščajniške ekipe na nogometnih igriščih Sodelujejo tudi štiri slovenska moštva - Med mladinci prvi nastop Gaje v finalu MLADINCI Še se ni poleglo veliko navdušenje, ki je upravičeno zavladalo v nogometnem taboru Gaje zaradi vstopa v finalni del mladinskega prvenstva, pa čaka že jutri naše nogometaše prvo finalno srečanje tega malega prvenstva. Kot je znano, so se v finale uvrstile naslednje ekipe: Fortitudo, S. Anna, Aurisi-na in Gaja. SPORED Jutri, 7. februarja 1971 S. Anna - Aurisina Gaja - Fortitudo 14. februarja 1971 Aurisina - Gaja Fortitudo - S. Anna 21. februarja 1971 Aurisina Fortitudo Gaja - S. Anna V deželni finale vstopi prvouvr-ščena ekipa. v 3. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI Dobre priprave Sovodenj za drugi del prvenstva Trener Marson zadovoljen s seminarjem ZSSD v Trstu Jutri torej bodo gajevci odigrali že prvo tekmo. Ob 13.30 se bodo na igrišču »Prvi maj* spoprijeli z močno enajsterico Fortituda iz Milj. Za to srečanje so se naši nogometaši pod vodstvom požrtvovalnih vaditeljev Fajidge in Rizmonda vestno pripravili. Fantje se seveda zavedajo svoje odgovornosti. V ekipi vlada dobro vzdušje in prepričani smo, da bodo naši nogometaši — kot vedno — dali vse od sebe, da bi, če že ne zmagali, pa vsaj zapustili najboljši vtis. Finalni tekmi pa bodo odigrali kljub temu, da se še ni končalo uradno mestno prvenstvo. Obe prvouvrščeni ekipi obeh skupin so se namreč že z matematično gotovostjo uvrstili v finale, tako da je zveza odločila »mali finale* še pred končnim uradnim zaključkom prvenstva. Aurisina 15 12 2 1 43 7 26 Gaja 16 11 2 3 32 10 24 S. Giovanni 16 9 3 4 43 23 21 Triestina 15 7 6 2 30 10 20 G. Viani 15 8 4 3 31 13 20 Rosandra 16 3 2 11 21 37 8 Audax 16 3 2 11 18 38 8 Eri era* 15 3 1 11 31 36 6 Union* 16 3 0 13 7 59 5 *) Točko manj zaradi odpovedi tekme. NARAŠČAJNIKI Trem nedeljam zaostalih tekem se je pridružila še ena, ko so morale zaradi sneženja počivati vse ekipe. Ob prvi polovici prvenstva se je lestvica nekoliko spremenila. Sovodnje so se znašle sredi lestvice. Opomogel si je Moraro, ki je v treh zaostalih tekmah zbral kar šest točk. Zato je trenutno na tretjem mestu razDredelnice. Seveda Dokaj lahko gostovanje Borove vrste v Mantovi Kras se bo skušal oddolžiti Pudovuncem za poraz v prvem kolu - Breg ima zelo težko nalogo proti prvemu z lestvice MOŠKA B LIGA Danes se bodo borovci v okviru 5. povratnega prvenstvenega kola podali na gostovanje k šesterki SCAIOLA v Mantovo. V prvi tekmi so naši igralci odpravili dreviš-njega nasprotnika z gladkim izidom 3:0. Vendar pa so bila tedaj še vsa vprašanja glede prvega mesta odprta in borovci so zaigrali posebno koncentrirano in pazljivo, poleg vsega pa so bili v izredni formi. Danes pa bi utegnilo biti marsikaj drugače. Scaiola se nahaja na dnu lestvice in. ker bodo letos izpadle iz lige kar štiri _ še-sterke, je njen položaj zelo kritičen, če že ne brezupen: Domačini bodo torej predvidoma zaigrali na vse ah nič, saj bi jih morebiten poraz v tekmi z Borom dokončno odrezal iz borbe za obstanek; za obstoj v ligi pa je treba doseči najmanj šesto mesto, katerega trenutno trdno drži Čelana s šestimi točkami prednosti. Iz vsega tega je torej jasno, da bo naloga «plavih» nocoj vse prej kot lahka. Dodamo naj še. da Bor ni ravno v najboljši formi in da sloni njegova igra v glavnem na podvigih posameznih igralcev, izmed katerih sta se v zadnjih nastopih posebno izkazala Vodopivec in pa trener ter kapetan Sergij Veljak. Ta padec v formi pa naj nikogar ne preseneča, saj nimajo naši igralci v letošnjem prvenstvu več ndkakšnih ambicij, razen morda kakega prestižnega uspeha, kot bi bila lahko zmaga v Padovi proti prvim na lestvici. Igralci tudi ne morejo vedno trenirati, vsaj nekateri, zaradi raznih delovnih in štu- uiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimimimimiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiii Tako jutri moštva na igriščih TORINO Castellini; Poletti, Fossati; Puia, Cereser, Agrippi; Rampanti, Mad dč, Pulici, Sala, Bui. VARESE Carmignani; Perego (Andena), Rimbano (Andena); Sogliano, Del-la Giovanna, Morini; Carelli, Borghi, Traspedini, Brignani, Nu-ti. BOLOGNA Vavassori; Roversi, Fedele; Cre-sci, Janich, Gregori; Perani, Riz-zo, Savoldi, Bulgarelli, Pace. JUVENTUS Tancredi; Spinosi, Furimo; Cuc-ctireddu, Morini, Salvadore; Hal-ler, Causio, Capello, Bettega. I NAPOLI Zoff; Ripard, Pogliana; Zurlini, Panzanato, Bianchi; Hamrin (Al-tafini), Juliano, Sormani, Impro-ta, Ghio. SAMPDORIA Battara; Sabadini, Sabatini; Cor- ni, Sparuo, Lippi; Salvi, Lodetti, Cristin, Suarez, Fotia. ■ ROMA Ginulfi; Liguori, Petrella; Salvo-ri, Bet, Santarini; Cappellini, Franzot, Amarildo, Del Sol, Cor-dova. INTER Viari; Bedin (Oriali), Facchetti; Fabbian, Giubertoni, Burgnich; Jair (Achilli), Bertini, Boninse-gna, Frustalupi, Corso. ■ MILAN Cudieimi; Anquilletti, Rosato; Bia siolo, Schnellinger, Maldera; Mal-dera; Combin, Villa, Benetti, Ri-vera, Prati. FOGGIA Trentini; Montepagani, Colla; Pi-razzini, Lenzi, Montefusco; Sal-tutti, Garzelli, Bigon, Pavone, Re Cecconi. ■ CATANIA Rado; Strucchi, Cherubini; Buz zacchera (Montanari), Reggiani, Tentorio; Volpato, Pereni, Baisi, , FogU, Bonfanti. VICENZA Bardin; Volpato, Santin; Scala, Carantini, Calosi; Damiani, Ma-raschi, Fontana, Ciccolo, Cine-sinho. ■ LAZIO Di Vincenzo; Wilson, Facco; Ma-gherini (Chinellato), Papadopu-lo, Marchesi; Manservisi, Gover-nato, Chinaglia, Mazzola, Dolso (Magherini). CAGLIARI Albertosi: Martiradonna. Man- cin; Poli, De Petri, Tomasini; Domenghini, Nenč, Gori, Great-ti, Brugnera. ■ VERONA Colombo; Nanni, Sirena; Ferrari, Batistom, Mascalaito; Berga-maschi, Mazzanti, Orazi, Mascet-ti, Clerici. FIORENTINA Bandoni (Superchi); Galdiolo, Longoni; Esposito, Ferrante, Bri-zi; Mariani, Merlo, Vitah, De Sisti, Chiarugi. dijskih obveznosti. Tako bodo »plavi* v tem prvenstvu skušah obdržati drugo mesto na lestvici, na napredovanje pa bo treba še počakati, čeprav so po kvaliteti boljši od marsikatere šesterke iz prve lige. Drevi bodo borovci v Mantovi nastopih z že običajno postavo; Veljak S. in K., Plešničar, Vodopivec, Uršič. Orel. Fučka. Starc in Moše. MIG MOŠKA D LIGA V petem kolu odbojkarske D lige se bo v nedeljo Breg srečal z vodečim CSI. Slednji je do sedaj premagal vse svoje tekmece s čistim 3:0, vendar se ni še srečal s svojima direktnima tekmecema, t.j. ACEGAT in CRDA, ki sta tudi še nepremagana. Breg bo torej predvidoma opravil le formalno tekmo, saj .je nedeljski tekmec zanj daleč premočan, da bi si glede rezutata lahko delal katerih koli utvar. Četudi bi pozabili na zadnjo tekmo s Turjakom. bd bila igra, ki so jo pokazali dolinski predstavniki še premalo zrela, zlasti pa preveč raztrgana, da bi sploh mislil na kaj več kot na časten nastop. Fantje so se po zadnjem spodrs ljaju končno le streznili in obljubili, da se bodo na treningih močno potrudili, da hi lahko prišli do tiste povezanosti v igri in zlasti do tiste osebne odbojkarske zrelosti, ki bi jim v trenutkih krize pomagala premostiti v kratkem času nenadne ovire, zlasti še, da bi se lahko otresli tiste trpkosti, ki jih v kočljivih trenutkih vedno zajame. To so seved* lepi nameni, dejstvo. pa .je, da bo v prihodnji tekmi po našem mnenju CSI zopet zmagal z neoporečnim rezultatom, upanje pa je, da se bo ta nova vnema, ki .je zajela igralce Brega, obrestovala v prihodnjih tekmah proti nasprotnikom, ki so bolj do-.segljivi za njihove sedanje zmož nosti. Nedeljska tekma bo na sporedu v Vidmu v telovadnici Ul. Prada-mano ob 10.30. S. R. MOŠKA C LIGA v tem primeru prehiteli Padovance na lestvici in bi se Kras usidral na odlično tretje mesto. Naloga vsekakor ne bo lahka, če pa bo Kras predvajal kakovostno igro iz prejšnjih kol in če bodo tudi tokrat prihiteli navijači v tako velikem številu, bi morah predstavniki zgoniške občine odnesti celotni izkupiček. Prejšnjo soboto smo se lahko prepričali, kakšno moč ima publika. Gasilci iz Gorice so v četrtem setu vodih 9:1 in redki so bili tisti, ki so upali na preobrat. Po zaslugi toplega navijanja pa so se krasovei prebudili, ekipa je popolnoma menjala svoje lice in postala nezadržna. V Krasovi šesterki so vsi igralci dosegli višek forme in so se v zadnjih kohh še posebno izkazali. Izjemo predstavlja Guštin, ki je morda najpopolnejši Krasov tolkač. Zaradi že znane poškodbe na mezincu desne roke, Guštin ni nekaj časa nastopal. Sedaj je popolnoma okreval, ostale pa so psihične posledice, se pravi, da je igralec zgubil zaupanje v lastne sposobnosti (kar ni nič čudnega pri mladem človeku). Kras torej zasleduje drevi dva cilja: zmago in pa Guštinov preporod, kar se bo lahko uresničilo le pod pogojem toplega bodre-nja s strani navijačev. Tekma Kras — Libertas Bassanello Padova bo drevi na stadionu 1. maj ob 21.15. — b s — LESTVICA teljskih tekem. To jim je gotovo pomagalo, da so ohranili dobro kondicijo. Govorih smo s trenerjem Marso-nam. Povedal je, da .je moštvo med tem dolgim počitkom vneto treniralo in se pripravljalo za zadnji del prvenstva. Zato lahko od njega pričakujejo njegovi pristaši dobrih rezultatov in jih mlada ekipa prav gotovo ne bo razočarala. Ob tej priložnosti moramo pohvaliti tudi trenerja Marsona. Za svojo ekipo je res mnogo žrtvoval. Med tednom je treniral ekipo, ob petkih, sobotah in nedeljah pa je posedal trenerski seminar v Trstu, katerega je organiziralo Združenje slovenskih športnih društev, vodila pa sta ga dva trenutno najboljša nogometna pedagoga v Sloveniji. Janez Pišek in Božo Pilej. Na vprašanje, če .je bdi zanj seminar koristen nam .je odgovoril, da se je odlično znašel in je na seminarju pridobil res mnogo novega znanja, čeprav v zelo kratkem času. • V poletnih počitnicah se bo udeležil tudi tečaja za nogometne trenerje v Sloveniji, kar bi služilo tudi mnogim drugim našim trenerjem. Za jutrišnjo tekmo sklicuje trener ob 14.45 na igrišču naslednje igral ce: Tomšič, Mozetič, Černe, Mahe, Florenin I. in II., Gruden, Kuzmin, Batistič, Bevilacqua, Dužman, Marson, Tomšič I. in II.. Odino. • • • Jutri se bo začelo tudi mladinsko prvenstvo. Vsi mladinici naj se zato zbero ob 9.30 na igrišču v Sovodnjah. Pridejo naj vsi mladinci, ki so nastopali v prejšnjem prvenstvu, prav tako pa tudi novinoi. Tekma z mladinsko enajsterico Az zurre se bo začela ob 10. uri. Upajmo, da se bodo mladi So-vodenjd v tem prvenstvu dobro odrezali in se ob koncu uvrstili na čim višje mesto lestvice. D. NAMUNt TENIS BUKAREŠTA, 5. — V Bukarešti se je danes začelo mednarodno uni verzitetno prvenstvo v namiznem tenisu, ki ga prireja romunska študentska zveza ob podpori medna rodne univerzitetne zveze športov m katerega se udeležuje 14 držav, med katerimi je tudi Italija. Borovke brez S. Pernarčieeve V prvem povratnem kolu prvenstva moške odbojkarske C hge se bosta drevi pomerili na stadionu 1. maj šesterki Libertasa iz Padove in Krasa iz zgoniške občine. V Krasovem taboru pričakujejo ta dvoboj z izrednim zanimanjem saj se bodo »belo-rdeči* borih na igrišču ne le za točke, ampak da ohranijo prestiž svoje ekipe. Odbojkarji iz Padove so namreč zadali našim predstavnikom dva pekoča poraza: prvega na lanskih kvalifikacijah v Castelfrancu, drugega pa v otvoritvenem kolu letošnjega prvenstva C lige. «Belo-rdeči» bodo tako skušali prekiniti negativno tradicijo tudi iz enostavnega razloga, ker bi V ženski B ligi se bo jutri za-ključil prvi del prvenstva. Bor bo na domačih tleh nastopil proti ekipi Primavera Marzotto iz Novente Vicentine. Borova šesterka je zdaj, ko Sonja Pemarčičeva ne more več nastopati, nekoliko spremenjena in je v nedeljo doživela poraz proti ekipi OMA. V te.i tekmi pa naša dekleta nikakor niso razočarala in moramo vrsto napak, ld so jih zagrešila, pripisati le neizkušenosti mladjh igralk. Primavera Marzotto je močna e-kipa in Tržačanke jutri ne bodo imele proti njej lahkega dela. Prepričani pa smo, da bodo naredile za osvojitev dveh dragocenih točk vse, kar je v njihovi moči. Tekma bo na sporedu na sta dionu «1. maj* v Trstu ob 10.30, v prečke krni pa se bosta pomerili med seboj mladinski ekipi Bora in Primorca. INKA SMUČANJE AURONZO Dl CADORE (Belluno), 5. — Od 22. do 27. februarja bo v Auronzu italijansko zimsko univerzitetno prvenstvo, na katerem bo nastopilo 400 akademikov. Končno bodo na nogometna igrišča stopili tudi naraščajniki. Po malem prvenstvu za Pokal Pacco, na katerem sta nastopili le dve naši ekipi (Primorje in Breg), pa se bo v nedeljo začelo pravo mestno na-raščajniško prvenstvo, katerega se bo tudi letos udeležilo dokajšnje število moštev. Zveza je morala namreč razdeliti prvenstvo v dve skupini, in sicer takole: SKUPINA A Gaja CGS Primorje Libertas Rocol B Olimpia Greta San Sergio Libertas Trst Fortitudo Gipo Viani Breg SKUPINA B Vesna Ponziana Aurisina Triestina Libertas Rocol A Muggesana Esperia Pio XII Giarizzole Edera Esperia JUTRIŠNJE PRVO KOLO Skupina A: Gaja - CGS (v Padričah ob 11.30), Primorje - Libertas Rocol B (na Proseku ob 13. uri), Olimpia Greta - S. Sergio, Libertas Trst - Fortitudo, G. Viani - Breg (pri Sv. Sergiju ob 12.15). Skupina B: Vesna - Ponziana (v Križu ob 13. uri), Aurisina - Triestina, Libertas Rocol A - Muggesana, Esperia Pio XII - Giarizzole, Edera - Esperia. GAJA bo na Padričah ob 11.30 igrala proti moštvu Centro Giovani-le Študenti. Kot vsak krstni nastop bo tudi ta za naše nogometaše izredno težak. Poleg tehničnih težav se bodo morali naši mladi nogometaši boriti tudi s tremo, ki jih navadno zajame v prvem srečanju. Gotovo pa je, da so se ajevci za to tekmo dobro pripravili. PRIMORJE, kateremu je le za las ušel vstop v finalni del predprven-stva za Pokal Pacco, bo jutri pred lastnim občinstvom igralo proti Li-bertasu B iz Rocola. Da se je nogomet močno razvil v Rocolu pričajo izidi mladinskih moštev Libertasa, ki so v nižjih kategorijah res presenetili. Zato bo tudi druga ekipa Libertasa gotovo nevarna. Prepričani pa smo, do nas ne bodo naši nogometaši razočarali in bodo že jutri želi prve sadove vestnega dela. BREG ima enega najboljših mestnih naraščajev in zato bo nedvomno imel pomembno vlogo v tem prvenstvu. V finalnem delu prvenstva za Pokal Pacco so se sicer naši nogometaši uvrstili šele na četrto mesto, zanje pa je bil velik uspeh že vstop v finale, kar je že jamstvo, da bodo Brežani med najboljšimi tudi v tem naraščajniškem prvenstvu. VEISNA je edina naša predstavnica v B skupini. Križani so lani razveseljivo presenetili v tem prvenstvu, saj se je iz njihovih vrst razvila prava »zvezda* domačega nogometa — Caharija. Nastopil je namreč celo v prvi kategoriji in več moštev se je že zanimalo za tega obetajočega nogometaša. Jutri bodo Križani igrali na domačih tleh ob 13. uri proti Ponziani. b. L Dragi bralci! Kot smo vam v našem dnevniku že dvakrat sporočili, bo naša prihodnja nadaljevanka od prihodnje nedelje, 7. t. m. dalje znameniti slovenski «bestseller» — roman: TONE SVETINA: UKANA Zaradi izredne dolžine romana (tri debele knjige — skupno 2.385 strani) bomo objavljali vsak dan dvakrat daljše nadaljevanje, t. j. na 4 in 5. strani dnevnika, namesto samo na 5. kot doslej «Ukano» so in jo še vedno prevajajo v druge jezike. Mnogi kritiki — med njimi tudi Josip Vidmar ^ so roman zelo pohvalno ocenili; Slavko Jan pa je o njem med drugim zapisal: tUkana» je roman, ki govori o spoznanju, aa v malem narodu lahko prav tako, in morda še bolj kut v velikih, vzplapolajo plameni največjega junaštva in na čudovite jše predanosti ter ljubezni do rodne zemlje, do zapuščine, ki smo jo podedovali od 30 in več rodov. »Ufcana* nos utrjuje v prepričanju, da tudi majhen narod lahko živi brez manjvrednostnega občutka ob velikih, če zadosti smotrno in celovito razvije vse ustvarjalne moči in sposobnosti, se zna organizirati in se ne zapira vase »Ukana* pa nas osvešča tudi o tem. da v zgodovini, kot v osebnem življenju, mimo ciljev, ki si jih zavestno zastavljamo, nastaja vedno nekaj tretjega, kar smo hoteli. Tako je zgodovina ukanila velikonemški pohod. Churchilla in Stalina, pa tudi nas, ki nismo razvili zastave na Matajurju in goriškem ter tržaškem gradu pa tudi ne pri Knežjem kamnu in pri Gospe sveti.* UREDNIŠTVO Uradnlitvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Ul. Monteechl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina Ul' sv' Frančigka 20 Telefon 37 338 Str 950 lirLJnaVnn.PrS' Če,r"etn-a 2700 'ir' PO"efna 5 200 lir' ow ur. Letna naročnina za inozemstvo 15 500 lir cepi PoHn? takočikr.iunednU * nedeli°8,0 Par' meseina 14 din, letna 140 din! roatm tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 6. februarja 1971 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 2220/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno ‘ upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali ofll8SI! 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo Pfl upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societš Pubblicitš Italie0**’ Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT-1,»* DRUGI O NAS FERRUCCIO PARKI O SLOVENCIH V ITALIJI ŠOLA V MATERINŠČINI _ ..... Blvli pr*d*ednik vlade in sedanji dosmrtni senator Ferruccio Parri ie ^0Slo™-t,"dn?v"ih» .L'A»troIaWo. objavil kraj« informativni flanek o da nat mbovVro«:;^^^^ ■»»*» ...... n, n. Ttkafkom .0,..., ,2Ledli1°y_a;?ske^a P^bivalstva v strske obale, so številnejši od tistih, ki v zadnji številki svojega o Slovencih v Italiji. Seveda nas pariški .P.____ prof. C. Schiffrerja, znanega socialdemokratskeaa izvedenca Itaiiian.L. 1 petih obmejnih pokrajinah je »Po-polo d’Italia», sprejemajoč predlog »federalov* s Cobolli Giglijem na čelu, pisal v juniju 1927: »Zamisel, da mora biti raznarodovanje hitro in totalno, prihaja od samega »duceja*, čigar ukaz bo fašizem Julijske krajine izvršil s takojšnjo poslušnostjo*. Kako je bil ukaz izveden v vsej popolnosti in s totalitarno krutostjo, pojasnjuje sedaj popravljalni zakonski osnutek, ki ga je predložila senatu komunistična skupina: prvi podpisnik je senator Šema. Gre za enega od tolikih mučnih poglavij okvar, ki jih je povzročil fašizem, ki ni drugačno, čeprav pa manj znano od tistega, ki zadeva raznarodovanje v Gornjem Poadižju. Z zamudo desetletij, ki jo je bilo treba plačati s težkim političnim pasivom, bo sedaj spor z južnimi Tirolci zadovoljiv, in upajmo dokončno rešen. Treba je izvesti z istim zaključnim rezultatom tudi to zadnje neuresničeno izvajanje slovesnega ustavnega določila. Kot se je zgodilo v primeru Gornjega Poadižja, je topi nacionalistični centralizem rimske birokracije ozkosrčno zaviral izvajanje izboljšav, ki so se po fašizmu same od sebe občasno postavljale. Toda v Julijski krajini je krajevni fašizem zastrupljal na poseben način odnose z jugoslovanskimi manjšinami, a zlasti s Slovenci. Posebno s temi so bili odnosi vedno bolj kislobni zaradi vsedline starega tržaškega rasizma, ki je bil vedno pripravljen na boj proti rastočemu in osvajalnemu pritisku tega kmečkega naseljevanja, na katerega je Avstrija gledala dobrohotno. Poulične demonstracije, do katerih je prišlo po napovedi Titovega obiska, so bile zadnji dokaz v tej zvezi. Žal so bile tudi dokaz stalne strahopetnosti naših vlad pred patriotskim in nacionalističnim izsiljevanjem, katerega hrabri stara podlaga istrskih beguncev. Ta strahopetnost je odsev krajevne zaskrbljenosti Krščanske demokracije, ki pa je na drugi strani skupno z drugimi krajevnimi strankami — predvsem s komunisti — v določeni meri prispevala s svojo akcijo k izboljšanju razmer sožitja s Slovenci posebno v Trstu. Navzočnost te manjšine in potreba po uvajanju posebnega režima štejeta v vrsto redkih tehtnih razlogov, ki so pričali v prid ustanovitve dežele s posebnim statutom Furlanije - Julijske krajine, ki bi sicer ne mogla računati z nobenim drugim razlogom zaradi priključitve Furlanije. Res ne bi mogli trditi, da je nova dežela pustila popolnoma vnemar to vprašanje in ni u-stvarila političnega vzdušja, ki je širše od sovražnega vzdušja v krogu tržaškega občinskega sveta, in zaradi tega bolj naklonjeno slovenskim zahtevam. Ni pa mogoče trditi, da je dežela aktivno delovala, niti na šolskem področju. To dokazuje zakonski osnutek, o katerem govorimo. Kakšen je številčni obseg te manjšine, je za čuda težko ugotoviti. štetje z leta 1961 je opustilo ugotavljanje tega podatka za goriško pokrajino in tako tudi za Nadiške doline in za Rezijo v videmski pokrajini, kjer pa je že starejša aneksija k Italiji, ki sega v leto 1866, ustvarila posebne pogoje za skrčenje narodnostnega razlikovanja. Izseljenstvo in gospodarska propast Trsta sta zelo skrčila, po priključitvi in v zadnjih letih slovanske skupnosti. Sedaj lahko domnevamo, da gre skupaj za kakih 50 tisoč ljudi, ki »navadno govorijo doma slovenski jezik*. Ko na italijanski strani govorijo o italijanskih manjšinah, ki so ostale v Istri in še prav posebej v coni B, nam Jugoslavija odgovarja, da štejejo Italijani, ki jih je smatrala v svojem štetju na podlagi isto metode, se pravi pogovornega jezika, kakih 30.000 duš, medtem ko ceni, pretiravajoč, da je bilo anektiranih Italiji 80.000 Slovanov. Italijani, Id so zapustili Reko, Pulo in mesteca zahodne i- iNIIItHIIIUMtIllltllliatlllllllMIItlllltMIIIMIIimilllllll Rakoši je umrl Do leta 195« je bil sekretar madžarske KP BUDIMPEŠTA, 5. - Včeraj je po dolgi bolezni pri starosti 79 let umrl Matias Rakoši. Bil je na čelu madžarske komunistične partije do leta 1956, ko ga je nekaj mesecev pred dogodki v Budimpešti zamenjal Kadar. Umrl je v sovjetskem mestu Gorki, kjer je zadnja leta živel. Sporočilo o njegovi smrti je danes objavila madžarska tiskovna agencija MTI. so tam ostali. Res je, da lahko objokujemo z narodnostnega stališča izgubo mestec severno od Pule, ki so bila nekoč beneške kolonije. Res je, da sta sramotni propad Mussolinijeve I-talije in jugoslovanski pritisk preprečila glede Trsta in Julijske krajine avtonomistične rešitve, ki bi omogočile boljše razmere in boljšo bodočnost, kot so današnje. Res pa je tudi, žal, da se istrski begunci zelo radi pridružujejo trobljenju dedičev fašizma, ki je povzročil njihovo propast. Če se torej odločimo, da takoj in hitro zadovoljimo tej pravični zahtevi, ki zadeva v glavnem šolske ustanove in uporabo jezika, bo imel ta sklep idejno pomembnost, ki gre preko meja te majhne narodne manjšine. Zahteva se izpopolnitev omrežja osnovnih in srednjih šol, ki naj bi jih vodili slovenski šolniki in ki bi dosegle svojo izpopolnitev v vseučiliškem inštitutu, ki bi ga bilo treba ustanoviti v Trstu. Zahtevajo se domovi za študente, knjižnica, pomoč ustanovam in kulturnim organizacijam. Uporaba materinskega jezika mora biti dopuščena na sodiščih in v javnih uradih. Treba je tudi obnoviti v prvotni obliki priimke in osebna imena ter krajev, ki so bila popačena za časa fašizma. In moglo naj bi se končno govoriti v slovenščini v občinskih in pokrajinskih svetih. za Gornje Poadižje bo kmalu odobrena z zakonom. Zelo primerno bi bilo, da se ta okvir notranje pravičnosti izpopolni s tem, da se odstranijo diskriminacije na škodo te skupine državljanov in da se zbrišejo na ravni naše skupnosti te preostale zahteve narodnostnega značaja. Naj ne moti nikogar skrb za te podrobnosti. Nova izkušnja uči, da je treba poiskati osnovo za ustaljen napredek v smeri odprtih in širokih poti v mednarodnem življenju v gotovi in konsolidirani odločitvi, da se hodi po »nacionalnih poteh*. BELFAST — Tudi včeraj je prišlo do spopadov med demonstranti in policijo, pri katerih pa ni bil nihče ranjen. 27 oseb so aretirali. Na sliki: avtobus, ki so ga demonstranti zažgali v središču Belfasta 1 VPRAŠANJA fN ODGOVOrT} Katere pokojnine bodo zvišali in koliko bodo znašali poviški »Cene se višajo, plače se višajo, pokojnine pa so vedno enake* tako so se dolga leta zaključevali pogovori upokojencev, ko so v vrstah čakali na pokojnino pred poštnim uradom. Krivica, katere žrtev so bili upokojenci, so delno popravili z zadnjim pokojninskim zakonom, ki določa, da se mora pokojnina povišati vsake dve leti sorazmerno s poviškom življenjskih stroškov. Tako je izšel pred enim mesecem ministrski dekret, ki odreja da se od 1. januarja letos povišajo vse pokojnine. Na podlagi statističnih podatkov je bilo ugotovljeno, da so se v razdobju 1. junij 1968 — 30. junij 1970 življenjski stroški povišali za 4,8 odst. in da se zato za isti odstotek povišajo tudi pokojnine. Poglejmo sedaj, kako se bodo podeljevali poviški. Predvsem ne bodo povišane pokojnine, ki so bile odobrene v letu 1970 in ki so višje od minimalnih. Vzemimo primer: Če nekdo prejema pokojnino od 31. decembra 1969. leta ali še prej v višini 60.000 lir mesečno, mu ............. ......................................................... ZA «ODMOR* JE PROSILA FRANCOSKA DELEGACIJA T f v«| • m m Zaključil se je proces «Granefors» Tudi med Francijo in Alžirijo začasno prekinjena pogajanja Srečanje med iranskim poslanikom in francoskim zunanjim ministrom PARIZ, 5. — Po prekinitvi teheranskih pogajanj za izvoz petroleja ni bilo težko predvidevati tudi zastoja v pariških pogajanjih med Francijo in Alžirijo. Popolnoma jas XT , . ... j no je bilo, da bo Francija skušala Nova dogovorjena ureditev za | nekoliko zavlačevati pogajanja, nih- •liuaiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||||||||||||||t|||„mimiim,|l|imillll|ll|||l||||||||||||a|||||||m|||||an (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 5. — V Sloveniji se te dni mudi novi veleposlanik Demokratične republike Vietnama v Jugoslaviji Nguyen Damg Hamh. Včeraj je veleposlanika sprejel na vljudnostni obisk predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher (na sliki), poleg tega pa je vietnamski veleposlanik obiskal tudi druge predstavnike Slovenije. Popoldne pa je bil na obisku pri predsedniku Slovenske zveze združenj borcev narodnoosvobodilne vojske Francu Leskošku Luki ter sl ogledal razstavo o Vietnamu v etnografskem muzeju. Danes dopoldne Je vietnamski veleposlanik obiskal Celje, popoldne pa je imel tovariški pogovor na širšem sestanku koordinacijskega odbora za pomoč žrtvam Imperialistične agresije v Vietnamu pri republiški konferenci socialistične zveze v Ljubljani. Predsednik odbora Franc Leskošek Luka je pozdravil visokega gosta in mu v spomin na to srečanje izročil zbirko knjig, ki opisujejo Ljubljano v ilegali ln zbrano gradivo vsega, kar je bilo v Sloveniji objavljenega o boju vietnamskega ljudstva za svobodo. Veleposlanik Demokratične republike Vietnam se Je zahvalil za vso pomoč, ki so jo do sedaj nudili narodi Jugoslavije ln slovenski narod boju vietnamskega ljudstva za svobodo. Med drugim je poudaril, da ima njihov boj proti ameriški agresiji pred seboj dve poglavitni nalogi. Prvič, da z vsemi silami pripomore k uresničitvi ciljev osvobodilnega boja, t. J. osvoboditev Vietnama ln Izgon tujega okupatorja, drugič pa izgradnjo socializma. Severni Vietnam opravlja tudi vlogo zaledja, čez katerega se steka pomoč vsem narodom, ki so žrtev ameriške agresije, se pravi Južnemu Vietnamu, Kambodži ln Laosu. Veleposlanik Demokratične republike Vietnama je obširno govoril tudi o položaju v njegovi deželi in o zgodovini osvobodilnega boja vietnamskega ljudstva tako v Severnem kot v Južnem Vietnamu. Glede najnovejše ameriške agresije na Laos je vietnamski veleposlanik dejal, da so tak razvoj predvidevali, kot predvidevajo tudi možnost podobne a-greši je ne Severni Vietnam sam. To pa je hkrati dokaz, kako Je propadel N bronov načrt o tako imenovani vientamizacijl vojne. D. K. če si pa ni pričakoval, da bo francoska delegacija uradno prosila za »odmor*, to je dejansko za začasno prekinitev pogajanj. Vest je sporočil olžirski minister Bouteflika po včerajšnjem srečanju s francoskim ministrom Ortolijem. Sam se je vrnil v Alžir, da bi o francoski prošnji poročal svoji vladi Kasneje je vest potrdil tudi minister Ortoli. Oba ministra sta na točnejša vprašanja odgovarjala ze’r skopo, tako da ni niti znano, če se bo pogajanje nadaljevalo v Parizu ali v Alžiru. Davi sta se sestala tajnik francoskega zunanjega ministrstva Herve Alphad in iranski poslanik Hasan Pakravan. Podrobnejših vesti o nju nem razgovoru sicer ni, pač pa se v političnih krogih uveljavlja prepričanje, da je Francija zaprosila iranskega poslanika za podrobnejše vesti o teheranskih pogajanjih in za morebitna pojasnila v zvezi z izjavami iranskega finančnega ministra Amouzegarja. Prav gotovo je Francoze najbolj zanimalo, če imajo petrolejske družbe na osnovi Amouzegarjevih izjav o sklepu OP EP še kako možnost, da prodrejo s svojimi ponudbami. Med mednarodnimi petrolejskimi družbami, ki so se pogajale z državami ob Perzijskem zalivu, je tudi francoska »CEP*. Razumljivo je torej, da želijo Francozi poznati izid teheran skih pogajanj, preden nadaljujejo pogajanja z Alžirijo. Opazovalci opozarjajo, da bo od mor mogoče krajši, kakor si Francija želi in pričakuje. Alžirski minister Bouteflika je sicer vzel na znanje francosko prošnjo, ki jo bo tudi posredoval vladi, ni pa mogoče izključiti možnosti, da bi Alžirija ne zahtevala takojšnjega nadaljevanja pogajanja in bi ne sprejela vsakega odlašanja kot dokončno prekinitev. Francosko vlado skrbi predvsem, da bi lahko nadaljevala z nakupom surovine v normalnih pogojih in da bi imela svobodne roke, kar se tiče investicij. Prav zaradi tega skuša Francija obdržati večino v že obstoječi mešani francosko - alžirski družbi. Po drugi strani pa skuša Alžirija imeti pregled nad proizvodnjo in izvozom petroleja, torej tudi nad francoskimi družbami, ki že dolgo let izkoriščajo to naravno bogastvo. Tudi v naaom uredništvu aprojemalo prispevke za aoio-spomenik v Cerknem Jugoslovanski mornarji oproščeni Joška Glavičiča so oprostili, ker ni zakrivil zločina, Nedeljka Vukiča in Ratka Babaca pa zaradi pomanjkanja dokazov UTEMELJEN PREDLOG ZVEZE BORCEV PRIMORSKIH OBČIN Priznati je treba status borca vsem tistim ki so sodelovali v partizanskem boju v tujini (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 5. — O borbenih poteh prekomorskih brigad je v Sloveniji izšlo že 11 knjig. V letu 1943 in v začetku leta 1944 je prišlo v partizanske prekomorske brigade nad 6000 borcev, v glavnem Slovencev Primorske in Hrvatov Iz Istre, pa tudi iz drugih slovenskih poter&Jin. Udeležili so se bojev za osvoboditev Dalmacije, Hercegovine, Orne gore, Trsta, Celovca itd. Na včerajšnji seji skupščinske komisije za vprašanja borcev narodnoosvobodilne vojske so predstavniki Zveze borcev primorskih občin predlagali, naj se prizna dvojno štetje delovne dobe ln status borca vsem tistim, ki so sodelovali v partizanskem boju drugih narodov, ker so se dejansko borili v sklopu zavezniške vojske proti fašizmu ali pa so se vključili v Rdečo armado, pa tudi tistim, ki so ustanovili prvi partizanski odred narodnoosvobodilne vojske na Bližnjem vzhodu, id Je kasneje sestavilo jedro prve tankovske brigade narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Na seji so sklenili, da bodo takoj Izoblikovali posebno delovno skupino, ki bo pripravila ustrezne predloge. Boj vseh tistih Primorcev ln Istranov, ki so med drugo svetovno vojno odšli z Italijansko vojsko na razna bojišča ln se tamkaj priključili albanskim ln grškim partizanom, Rdeči armadi, Italijanskemu ln francoskemu odporniškemu gi- banju, pa Jugoslovanski zakoni še vedno ne priznavajo enakopravne-nega boju v narodnoosvobodilni vojski Jugoslavije. Borci, ki so se borili v zavezniški armadi ali pa v odporniških gibanjih drugih držav zato še vedno nimajo istih pravic kot borci NOV Jugoslavije. Zato so na sestanku Izrazili težnjo, da bi tudi ti borci bili Izenačeni z drugimi. Skupščinska komisija za vprašanja borcev NOV je prav tako podprla predlog, da se slovenskim dobrovoljoem iz vojn od leta 1912 do leta 1918 uredi sta. tus borca, podobno kot borcem za severno mejo. Takih borcev dobro, volj cev je od 2000 ostalo danes živih le še 120. D. KOSMULJ GENOVA, 5. — Na genovskem porotnem sodišču se je danes zaključil proces proti trem jugoslovanskim mornarjem, ki so jih dolžili umora kapitana ladje «Grane-fors» Renata Giuricha, drugega častnika ta mornarskega vajenca. Tožilstvo je zahtevalo za 26-letnega Jožka Glavičiča ta za 23-letnega Ratka Babaca 30 let zaporne kazni, za 19-letnega Nedeljka Vukiča pa, ki je bil za časa zločina star komaj 17 let, 24 let zaporne kazni. Po sedemurnem posvetovanju je sodišče oprostilo vse tri mornarje, Glavičiča, ker ni zakrivil zločina, ostala dva pa zaradi pomanjkanja dokazov. Sodna dvorana je bila nabito polna. Na sodnikovo običajno vprašanje, preden so se porotniki u-maknili na posvetovanje, če bi radi še kaj izjavili, Je za vse odgovoril Babac: «Vse je bilo rečeno že v preteklih dneh ta temu nimamo kaj dodajati: nedolžni smol« Razsodbo o oprostitvi je občinstvo sprejelo s ploskanjem. Babaca, Glavičiča ta Vukiča so seveda spet odpeljali v zapor, od koder pa bodo lahko že čez nekaj ur odšli. Vsi trije se bodo vrnili v Jugoslavijo, kjer morata Babac ta Vukič še opraviti vojaški rok. Na točno vprašanje so spet vsi trije odgovorili enako: nameravajo se spet vkrcati na kako ladjo, ki pa ne bo Imela lažne zastave. Javni tožilec je seveda vložil priziv. Fašistični napad na študente v Messini MESSINA, 5. — Ob zaključku zborovanja na fakulteti za biološke vede v Messini Je prišlo danes do hudih incidentov ,ko je skupina fa- šističnih razgrajačev, oboroženih z železnimi palicami, napadla študente, ki so ravnokar glasovali o zasedbi fakultete. Mladi fašisti so ob vzklikanju «Živjo Reggio — glavno mesto dežele« ranili več študentov ter se nato razbežali, preden je dospela policija. Ta je seveda uvedla preiskavo. Policijski funkcionarji trdijo, da so današnji napadalci Isti, ki so pred dvema dnevoma udarili v obraz načelnika političnega oddelka kvesture v Messini dr. De Feliceja; Silovit požar v bližini Reke REKA, 5. — Okrog 200 gasilcem, pripadnikom civilne zaščite, JLA in prebivalstva je šele danes uspelo izolirati velik požar, ki se je na prostoru, širokem okrog 5 km, približeval vasi Draga južno od Reke. Gasitev požara, ki je izbruhnil včeraj popoldne, je otežkočala močna burja, ki je divjala na tem področju preteklo noč. Izredno stanje v Senju zaradi močnega neurja SENJ, 5. — Močna burja, ki je divjala s hitrostjo okrog 150 km na uro, je preteklo noč prizadejala veliko škodo prebivalstvu Senja in okolice. Burja je pretrgala električne in telefonske vode. Okrog 8.000 prebivalcev Senja in okolice je brez vode in toka. Predsedstvo občinskega sveta in občinski odbor za obrambo pred elementarnimi nesrečami sta nocoj proglasila izredno stanje in podvzela prve ukrepe za odstranitev posledic sinočnjega neurja. Naročeno je. da se takoj ospo-sobijo za delo vse pekarne in za- gotovi redna oskrba prebivalstva z vodo. Pripadniki mladinskih enot so pričeli s čiščenjem skoraj neprehodnih ulic. PARIZ, 5. — Tudi Francozi ne bodo za nekaj dni prejemali pošte. Francoski poštarji so namreč proglasili stavko, ki bo verjetno trajala do ponedeljka. Predvidene so seveda velike zamude v razdeljevanju, pošte, ker se bo ta v prihodnjih dneh nakopičila in jo bodo morali poštarji ob prekinitvi stavke razdeljevati skupaj z novo pošto. bo ta pokojnina povišana od 1- 1* nuarja letos za 4,8 odst, to Je 2900 lir mesečno, in bo zato P jemal 62.900 lir. Če je nekof bila odobrena pokojnina po 1. ja- nuarju 1970. leta, mu ne pribi® sedaj noben povišek, temveč tega poviška deležen komaj P,, hodnje leto, ko se bodo rači® poviški življenjskih stroškov . obdobje 1. junij 1969 - 31. 197L „ dt Pri tem moramo upoštevata se povišek računa samo na pokojnino in ne na delež skih doklad. Tako na prime1 prejema nekdo mesečno P°^°i j. v višini 79.880 lir, od katerih J! 9880 lir družinskih doklad l* , lir za otroka in 4.160 lir za že . mu bodo zaračunali povišek ; odst. samo na 70.000 lir. Nj*e® pokojnina bo torej s poviškom *" šala 83.240 lir (70.000 Ur pokojn^ 9.880 družinske doklade, 3.360 P°” šek) , Ne glede na to, kdaj so bile brene in izdane, bodo od 1. ja povišane vse minimalne P**™ nine. Pri poviških teh pokol"^ ne bodo računaU omenjenega stotka, temveč je za vse rninima^ pokojnine bila določena nova na in sicer: minimalne pokoj*"; delali trg®v» povišajo od 18.000 sečno; minimalne F za zavarovance, ki so zasebni delavci (kmetje, obrtniki), se 19.000 lir ■ mesečno; iiuiuhj«*—- -u kojnine vseh odvisnih delavcev, niso dosegli 65 let se P0'1 od 23.000 na 24.100 lir; minim^ pokojnine odvisnih delavcev, ki jo več kot 65 let, pa se povw ie9S čenja od 25.000 na 26.200 lir me Ne bi mogU trditi, da se s poviški za upokojence *a( «rožnata» doba. Vendar nsoraj^ priznati, da so zelo pozitiven jav,. ki predstavlja znaten k°* naprej, saj se bodo ti poviški F riodično ponavljaU in bodo uP°L jence vsaj delno ščitili pred vFr aU manjšo inflacijo. Nega« plat teh poviškov pa je, da se r datki o povišku življenjskih s ^ škov znani vedno zelo pozno J®* se še toUko pozneje izda o povišku pokojnin, tako pozno. SJ so med tem časom že spet pofjL življenjski stroški, za katere “Fj upokojenci prejeli povišek kom čez dve leti. D- Novo ozračje (Nadaljevanje s 4. strani) tuje: nova kUma, novo vzdušje so le hrabri, drzni hladnokrvni sklepi. In ukrepi. Samo tako se bo družba mogla prepričati, da je vredno delati, da je vredno zavihati rokave. Te drzne in hrabre sklepe — in ukrepe — Ust za sedaj zreducira na dva; obnova in preusmeritev gospodarstva, oživitev ta povsem nova vsebina družbenih ustanov. Novo vodstvo bo že v kratkem moglo izkoristiti priložnost za u-stvaritev novega vzduša, o katerem se toliko govori in piše. Prva priložnost bo 8. plenum vodstva stranke; druga priložnost bo zasedanje parlamenta, poljskega sejma, ki je že najavljeno; tretja priložnost pa bodo voUlne konference vodstva za vojvodske komiteje. Pri ustvarjanju novega vzdušja bodo imele določeno vlogo tudi kadrovske spremembe. Za sedaj je prišlo do širših sprememb v decembrski obnovi partijskega vrha, nato v spremembah v vodstvu dveh baltiških vojvodstev. Sledile so nedavne ostavke, ko so odpo-vedaU trije sekretarji. Za enega so rekli, dp se je umaknil zato, ker so doživele veliko kritiko njegove organizacije; drugi se je baje umaknil zaradi preobremenjenosti v svojem drugem, časnikarskem poklicu; tretji pa je odšel zaradi slabega zdravja — v pokoj. Te spremembe so značilne po tem, da jih je bilo največ v vojvodstvu, ki je doživelo največjo »nevihto*, namreč v ščečinskem vojvodstvu. Kako se banke (Nadaljevanje s 4. strani) rekord poskusov ropa. Lani je bilo teh poskusov kar 133, leto prej pa 83. Od teh je 99 ropov uspelo in plen je znašal 750 mi-Ujonov Ur. Potem ko so se večje banke okrepile z raznimi alarmnimi sistemi proti roparjem, so se ti začeU ukvarjati z manjšimi nezavarovanimi bankami na dežeU. V VeUki Britaniji je bil pred letom dni 9. februarja 1970 v podružnici Barclays Bank v Ilfordu v Essexu največji rop doslej. Plen je znašal 350 miUjonov Ur. Tehnika je bila tista, katere se britanski roparji najraje poslužujejo: napad na oklopni voz, ki prevaža denar v banko. S podobno tehniko so lani izvršiU kar 20 ropov, katerih plen je znašal skoraj miUjardo Ur. MOSKVA, 5. — Na nekaterih moskovskih uUcah so začele delovati posebne naprave za usmerjanje prometa. Eksperimentalni sistem »Izumrud* lahko na poseben način ugotavlja, kateri je najboljši sistem za urejanje prometa. Elektronska očesa ugotavljajo koUko prevoznih sredstev je na ulici in v najkrajšem času dajejo posebne naprave prosto pot čim večjemu številu vozil, tako da se promet odvija čim hitreje. Pod cestnim tlakom je namreč zgrajeno posebno omrežje, ki ugotavlja koliko avtomobilov je na ulici in nato vključuje semaforje. Še dva tedna ponovno veliko znižanje cen popust MOŠKE obleke MOŠKI in ŽENSKI plašči ŽENSKI kostimi MOŠKI in ŽENSKI dežni plašči 30 •/» 40»/» 50°/' 40»/» trgovine drop Trsi . Ul. Dante. 12 • Gorica . Korzo Halla 92 Pordanon - viala Coiiattl 14 Vldam-viaV. Vanato 6