Uredništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3,
na dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo. * *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
UpravniStvo:
Schilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele:
. K 25--
DHEVHIK
K 12-50 & 6-30 K 2-10
K 28"—
celoletno . polletno . . . četrtletno . . . mesečno . . . Za Nemčijo:
celoletno . . . za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 211.
Telefonska Številka 65.
Celje, v četrtek, dne 16. septembra 1909. 1 ^kovm rač«„ 48.8». | Leto I.
K zasedanju štajerskega deželnega zbora.
Danes se zberejo prvič v staro-slavnem graškem deželnem dvorcu poslanci, izvoljeni po novem deželnozbor-skem volilnem redu. Zbornica bode nudila v marsikaterem oziru nekoliko spremenjeno lice; nekdaj tako močna in prešerna nemškonacijonalna, ali kakor se rada zove „napredna" večina, je žalostno skopnela in danes jo je težko še smatrati za „vladajočo" večino, kajti v danem slučaju bi ji lahko skupna opozicija prekrižala vsak načrt. Narastli so pa klerikalci v nemškem delu dežele na 18, v slovenskem na 12 zastopnikov. Razširjenje volilne pravice — dasi še nepopolno in nezadostno, je ojačilo tudi socijalistično zastopstvo. Ako govorimo o slovenskem zastopstvu v splošnem, se je procen-tualno razmerje med slovenskimi in nemškimi deželnimi poslanci za malenkost nam v prilog zboljšalo; dobili smo tudi jednega zastopnika našega tržanstva. Oboje konstatiramo tem raje, ker smo se ravno napredni Slovenci z veliko kampanjo spomladi leta 1908 z vsemi močmi borili za pravilno razdelitev deželnozborskih mandatov, osobito pa za zastopstvo slovenskih trgov.
V sedanjih negotovih razmerah, ko se ne ve, kako dolgo bo zasedal deželni zbor, je težko kaj govoriti o njegovem delu. Jedna prvih akcij bode nedvomno — v tem se strinjamo z nemškimi krščanskimi socijalci — težila za tem, da deželni zbor napne vse sile za pomoč ubogim našim bratom po Slov. goricah, katere je tako hudo udarila toča meseca julija. V klicu za odpomoč se bodo gotovo združili zastopniki obeh narodov in vseh strank. Našel bode ta klic simpatični odmev po celi deželi, zlasti pa še v nesrečnih prizadetih krajih.
Takoj prve dni se tudi izvrši volitev deželnih odbornikov. Slovenci do
bimo jednega. Kdo bode izvoljen se še danes ne da sigurno reči; v klerikalnem taboru si glede tega vprašanja niso edini. Nekateri žele g. Robiča, kateri uživa tudi v ' neklerikalnih krogih dokaj simpatij; slišimo pa, da obdelava zadnji čas dr. Korošec svoje verne za
—	sebe. Ali je to nezaupnica ali pa
—	egoizem? Dr. Korošec kot deželni odbornik — o tern^ dejstvu smo si pač svi jedini v sodbi. "llorajrioj/pa tukaj pripomniti, da naj gjS^^s^stvo energično zahteva,	slov. dež, odborniku ne izroči kakega brezpomembnega referata.
O poznejših nalogah našega deželnega zbora bodemo še imeli priliko govoriti. Rečemo pa že danes, da se bodo morale pač napeti tudi v Gradcu marsikdaj ostrejše strune. V tem oziru bodemo izvrševali nad našim zastopstvom v Gradcu strogo kontrolo in bodemo ostro grajali vsako zanemarjanje dolžnosti. Slovenski klerikalci so s pridobitvijo 12 mandatov prevzeli tudi odgovornost za vse, kar pride iz Gradca — njihova skrb mora biti, da se ublažijo marsikatere krivice in ne-rednosti, katerih nam ne prizadeva samo „napredna" nemška večina.v de-šelnem zboru temveč tudi namestnija. Napredni naš poslanec g. dr. Kukovec bode gotovo sam in pa s potrebno re-zonanco doma prav rad podpiral vsako važno narodno in gospodarsko zadevo, v kolikor mu bodo to dopuščale želje njegovih volilcev in program narodne stranke. V ostalem pa bode ob vsaki priliki podučil gospodo v Gradcu o željah in zahtevah naprednjakov na Sp. Štajerskem glede deželnega zbora in njegovih nalog. Kmetijstvo, obrtništvo, učiteljstvo in šolstvo — vse čaka blagodejnega in koristnega dela. — In tega si v prvi vrsti želimo od novega deželnega zbora.
Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda.
Javno zborovanje
v zadevi železnice Polzela-Kamnik
se je vršilo v nedeljo dne 12. t. m. na Gomilskem. Sklical ga je načelnik Vranskega okrajnega zastopa g. župnik Zdolšek. Udeležba je bila mnogobrojna od pristašev obeh strank; to je tudi povzročilo, da prireditev ni imela klerikalnega značaja, kar je menda prekrižalo načrte g. sklicatelju, ki je povabil na zborovanje izmed poslancev le Berikoviča in Terglava, da bi na-peljavala s priborjenimi „uspehi" vodo na klerikalni mlin za eventuelne nove državnozborske volitve ter to čisto gospodarsko železniško zadevo, v kateri je eden bolj nedolžen ko drugi, izrabljala v klerikalne namene. G. Benko-vič je dosti objektivno poročal o važnosti zveze Polzela-Kamnik, za katero se vranski okraj bori že leta in leta, ter kritiziral tozadevno vladno predlogo, v ketero je sprejeta le progi ca Polzela-Motnik. Da se imamo za to drobtinico z bogato obložene vladne mize zahvaliti obstrukciji (!), tega g. Benkovič sam gotovo ne verjame. G. L. Apat je nato povdarjal veliko gospodarsko važnost železnice ter z obžalovanjem konstatiral, da se tako važno vprašanje skuša izrabljati v strankarske namene: povabilo se je na shod le klerikalne poslance, g. Benko-viča, ki zastopa v drž. zboru brežiški okraj, povabilo pa se ni domačega državnozborskega poslanca g. Robleka, ki se je za to progo veliko trudil ter gotovo zasluži, da se ga povabi na tako važno zborovanje. Navdušeni klici: „Živio Roblek! Bog živi našega poslanca!" so zaorili med zborovalci ter pokazali, kako priljubljen je g. Roblek kljub vsej hujskanji proti njemu. Tu seveda ni mogla mirovati žilica znanemu zloglasnemu Rančigaju j vulgo Hamotu iz Kaple, da bi si tudi i on ne špogal obligatne govorance ob < takih prilikah ter ne delal zgage. Pa
to pot jih je enkrat pošteno skupil, niti do besede ga niso pustili zborovalci; med ogorčenimi klici „ven ž njim, dol s pretepačem", je moral ta vitez žalostne postave izginiti s pozo-rišča. Tudi Terglavu se ni boljše godilo. Začel je klatiti o nekih zeljnikih v Šaleški dolini, ker pa se je njegovi bistroumnosti vse krohotalo, je mož rajši nehal. Vsi nadaljni govorniki so govorili stvarno, se zavzemali za celo progo Polzela-Kamnik (edini g. vitez Haupt je bil za zvezo Polzela-Domžale), ker bi bila samo do Motnika brezpomembna, ter grajali vladno predlogo, ki dela gradnjo železnice odvisno od prispevka štajerskega dež. odbora, ker je jasno, da se bo nemški dež. odbor branil z vsemi štirmi, da bi prispeval za železnico, ki bo tekla po slovenski zemlji ter koristila Slovencem. Navzočih je bilo tudi veliko Kranjcev iz Motnika ter celo iz Tuhinjske doline, ki so govorili vsi za zvezo s Kamnikom. G. notar Jezovšek je končno pohvalno omenjal zasluge poslanca Robleka za železnico ter zagovarjal zvezo na Kamnik, ki je že trasirana in za katero sta Motnik in Kamnik že veliko žrtvovala. Ostro je grajal postopanje štajerskega deželnega odbora, ki se je le iz nacijonalnih ozirov izrekel proti tej železnici (menda se boje, da bi prišlo potem preveč Kranjcev na Štajersko), medtem ko se je štajerska trgovska zbornica pred leti toplo zavzela za to progo, ker so jo vodili le gospodarski oziri. (Letos je zavzela trg. obrtna zbornica enako stališče kot deželni odbor. Op. uredn.) Nato je bila na predlog g. Apata soglasno sprejeta resolucija, v kateri se z zadovoljstvom jemlje na znanje, da hoče vlada končno enkrat ustreči dolgoletni želji in potrebi, zahteva pa se, da se zgradi celotna zveza s Kamnikom ter da se zidanje prepotrebne železnice ne dela odvisno od prispevka štajerske dežele; z ogorčenjem se obsoja nemškošovini-stično ter za Slovence skrajno žaljivo
LISTEK.
Madame Heurtebise.
Iz knjige: „Žene umetnikov" od Alfonza Daudet, poslovenil Josip N.
Po svojih lastnostih ni bila nikakor usposobljena omožiti se s kakim umetnikom, zlasti ne s tem drznim, strastnim, živahnim in neugnanim človekom, ki je držal glavo vedno pokonci, si vihal podjetno brke in nosil čudno in bodro ime Heurtebise, kakor v za-smeh vsej bedasti konvencijalnosti in meščanskim predsodkom.
Kako se je vendar zgodilo, da je ta drobna žena, vzgojena v prodajalni zlatnin, pri uvrščanju verižic, pri nizanju prstanov našla sredstev prikupiti se pesniku?
Predstavljajte si damo iz prodajalne, brezizraznih potez, steklenih oči, a vedno se smehljajočega pogleda, postrežljivega in mirnega obraza, brez prave elegance, pač pa polna neke go-
tove ljubezni do leska in blišča, ki jo je podedovala brezdvomno od svojega očeta; to je bilo tudi vzrok, da se je pečala vedno le s svojo svilenino, s pasi, pentljami in zaponami. Nad malim, ozkim čelom je nosila gladko počesano in olepotičeno frizuro. Njeno čelo ni kazalo najmanjše gubice; to pa ne toliko radi njene mladosti, ko radi popolne pomanjkljivosti lastnih idej. Dasi je bila torej taka, jo je Heurtebise vendar ljubil, jo snubil in tudi dobil brez kakih težav, ker je imel sam nekaj premoženja.
Kar je njo najbolj mikalo v ta zakon, je bila želja poročiti se s pisateljem, znanim v javnosti, ki ji bode lahko priskrbel toliko vstopnic za gledališče, kolikor bo le- hotela. Njega pa, mislim, je premamila njena nevarna eleganca prodajalke, njene prisiljene kretnje, njene stisnjene ustnice in prst, s katerim je elegantno nihala v zraku, ker je mislil, da je vse to izraz najfinejšega pariškega okusa. Bil je nam-
reč kmečki sin in vkljub njegovi duhovitosti se mu je to poznalo vedno.
Ves vesel te mirne sreče, tega družinskega življenja, ki ga je tako dolgo pogrešal, je preživel Heurtebise dve leti daleč od svojih prijateljev. Nastanil se je na deželi, nekoliko od mesta, v milejšem ozračju, da bi pa vendar še ostal v dotiki s pariškim življenjem, ki ga je sicer begalo in vznemirjalo. Bil je kakor bolniki, ki se jim nasvetnje morski zrak, ki so pa preslabi, da bi prenesli ostro sapo in bivajo nekoliko oddaljeno od morja. Tupatam se je čitalo njegovo ime po časnikih in revijah in pod kakim člankom; toda to ni bil več njegov živahen slog, njegova zanosna zgovornost ko nekdaj. Mislili smo si: „Presrečen je, sreča ga razvaja."
Nekega dne se je spet prikazal med nami in opazili smo dobro, da ni bil srečen. Obraz mu je bil bled, poteze ostre in nagubančene radi vedne razdraženosti, njegove kretnje so kazale
nervozno razpoloženje, njegov smeh ni bil več tako mikaven, prijeten in neprisiljen, kratkomalo, postal je popolnoma drugi človek. Ker pa je bil pre-ponosen, da bi priznal, da se je korenito varal, se ni pritoževal; stari prijatelji, ki jih je spet sprejemal kot goste v svojem domu, so se lahko kmalu prepričali, da je bil njegov zakon nesrečen in njegovo življenje za vedno pokvarjeno. Nasprotno pa se nam je zdela gospa Heurtebise po dveh letih zakonskega življenja ravno taka, kakor smo jo videli na dan svatbe v zakristiji. Isti prisiljeno ljubeznivi na-smehljaj, isto vedenje našopirjene prodajalke; novo na njej je bilo le to, da je hotela zdaj nastopati kot fino izobražena dama in je posegala v debato V umetniških pogovorih, ki jih je ljubil zlasti Heurtebise in kjer je zastopal neizpodbitno svoje mnenje bodisi z brutalno kritiko ali slepim navdušenjem, nas je prekinila kar naenkrat njegova žena s svojim mehkosladkavim in afek-
postopanje Štajerskega dež. odbora ter se poživlja poslance obeh strank, naj napnejo v drž. zborn vse sile, da se železnica prične takoj graditi.
Politična kronika.
d Štajerski deželni zbor. Strah „naprednih" Nemcev. Graški ,Tagblatt', glasilo napredne nemške večine v štaj. deželnem zborn, piše: „Znabiti doživimo takoj v začetkn zasedanja nekaj eksplozij vroče slovenske duše; med slovenskimi poslanci, ki pridejo na temelju novega volilnega zakona v deželno zbornico, je nekaj najdelavnejših nemirnežev in gotovi dogodki zadnjih dni (Woschnaggova afera?) dado sklepati na prav posebne namene. Upamo, da bode skrbela nemška „večina" za to, da ne bodo rastla slovenska drevesa do nebes. Dobro bode gospodo o tem takoj pri prvih naskokih poučiti." Ker je napredna večina zelo mala (48 proti ev. združeni opoziciji 38 poslancev) poziva „Tagblatt" gospode, naj pridno obiskujejo seje. da ne bo kakih presenečenj. Nemci so se tedaj iz drž. zbora vendar že nekaj naučili. — Ako si predočimo k tej izjavi „Tagbl." še hujskajoče volilne govore nemških naprednih poslancev iz Gradca, si lahko prilično že danes napravimo sliko položaja slovenskih deželnozborskih poslancev v Gradcu. In v tako težek boj so duhovniki poslali Meške, Novake, Terglave in Piške!
d Premestitev slovenskega učiteljišča iz Kopra v Gorico. Kakor smo že včeraj poročali, je vlada nekaj dni potem, ko je premestitev odredila, isto vsled protesta goriških Italjanov zopet razveljavila. Ta vest je vzbudila velikansko ogorčenje med goriškimi Slovenci. „Soča" poziva v posebni izdaji Slovence k velikemu protestnemu shodu v „Trgovskem domu", ki se vrši danes zvečer; objednem javlja o brzoj. protestu drž. posi. dr. Mandiča, dr. RybaFa in Štreklja ter tržaškega polit, društva „Edinost", ki je bil poslan ministersk. predsedniku. Isti poslanci so prosili za intervencijo drž. posi. dr. Ploja imenom „Saveza južn. Slavena". Imenom goriške narodno-napredne stranke je protestiral v jako energičnem tonu dež. posi. Gaberšček. —Naše brate in somišljenike ob Soči in Adriji spremljajo naše simpatije v boju proti dunajski vladi, ki ne izpusti nobene prilike za žalitev Slovencev!
d Novi vladni finančni načrt. Po poročilu „N. F. Presse" namerava vlada predložiti sledeči finančni načrt državnemu zboru: a) v p ri 1 o g deželnim financam: 1. Davek na
tiranim glasom in moral je poslušati bedasto in prazno govorjenje, ki ni bilo nikoli v zvezi s prejšnjimi po-menki. Ves v zadregi nas je pogledoval in prosil z očmi odpuščenja in poskušal nadaljevati pretrgani razgovor. Toda ugovarjala mu je vztrajno z bedastimi ugovori svoje napihnjene in prazne glavice, da Je umolknil in jo rezignirano pustil govoriti, kolikor je hotela. Toda to molčanje jo je še bolj ujezilo in razkačilo; zdelo se ji je bolj žaljivo in poniževalno ko najhujši odpor. Njen sladkav glas je postal kričav, naraščal, zbadal kot sitna muha in besnel, doKler se ni razjaril tudi soprog in postal sam surov in silovit.
Ti neprestani prepiri so se končali navadno v potokih solz; ona je bila po viharju še bolj sveža in energična, kakor livada po dežju. On pa vedno upehan, razdražen in nesposoben za delo. Sčasoma se je polegla tudi njegova gorečnost, ji oporekati. Tako sem prisostvoval nekega večera takemu
žganje. 2. Vlada dovoli dež. zborom, da lahko do neke gotove meje, ki se mora še-le določiti, po potrebi zvišajo deželne doklade na pivo. 3. Vlada dovoli dež. zborom, da lahko sklenejo davek na povišanje vrednosti, (ki pa bi v najbližjem času ne vrgel skoraj ničesar.) 4. Deželni zbori lahko sklenejo davek na plin in elektr. žarnice, b) v p r i 1 o g državnim financam: 1. Zvišanje osebno-dohodninskega davka v višjih razredih do maksima 6%; 2. zvišanje davka na dedščine; 3. uvedba davka na mineralne vode. — Kar se tiče vprašanja monopolov, se hoče vlada glede monopola za vžigalice pogajati z ogrsko vlado. Ministerski svet se je za sedaj sploh le posvetoval o finančnem načrtu, vkolikor se tiče deželnih financ. Ostalo pride na vrsto še le tedaj, ko se bode vedelo, koliko zahteva vojna uprava.	_
Drobne politične novice.
Prva bosansko - hercego-vinska trgovska zbornica je imela včeraj v Sarajevu svečano otvoritveno sejo.
Agrarna banka naDunaju. K sedaj tekočim pogajanjem agrarcev z vlado zaradi trgov, pogodb z balkanskimi državami se poroča z Dunaja, da so agrarci izrazili željo, naj bi se ustanovila na Dunaju agrarna banka, sicer z zasebnimi sredstvi, a z državno pomočjo; banka bi naj imela namen zastopati kmetijske interese.
Sklicanje deželnih zborov. Današnja „Dunajčanka" objavlja cesarski patent, s katerim se sklicujejo češki, zgornjeavstrijski, moravski in koroški deželni zbor 21., kranjski pa 23. septembra.
Lex Kolisko-Axmaun, ki določuje nemški poučni jezik na Nižjem Avstrijskem, bode danes znova predložena potom nujnega predloga v nižje-avstr. deželnem zboru. Enake postave mislijo skleniti tudi na Zgornje Avstrijskem, Solnograškem in Predarel-skem (!). Strah pred Čehi je tedaj že okužil skoraj vse planinske Nemce. Drugo vprašanje je seveda, kako bode ta nesmiselna gonja vplivala na češki deželni in pa avstr. državni zbor.
Poduk veronaukavrumun-skih šolah na Ogrskem. Jutri bode sprejel cesar v avdijenci ogrsk. naučnega ministra Apponyja v zadevi poučnega jezika veronauka v romunskih šolah na Ogrskem. Rumunski škofje so se namreč glede tozadevne prepovedi ministra Apponyja obrnili na papeža v Rimu, ki je dal sedaj diplo-matičnim potom na Dunaju posredovati.
Španska vojna v Melilli. Iz Orana poročajo v Pariz, da so do-
mnčnemu prizoru. Gospa Heurtebise se je dvignila zmagoslavno od mize. Na obrazu njenega moža, ki je bil celi čas prepira miren, sem opazil zdaj ne-popisljivi izraz popolnega preziranja in onemogle jeze, ki ji ni mogel dati več duška. Kri mu je šinila v glavo, oči so se mu zasolzile in krčevito stis-, snjene ustnice so se mu nabrale v ironičen nasmeh. Ko je žena odšla in zaloputnila za seboj duri, je spačil za njo obraz v nemi in bolestni togoti, kakor vajenec za hrbtom svojega mojstra. Čez nekaj časa sem ga slišal za-mrmrati med zobmi z glasom od razburjenja udušenim: „O, da bi ne bilo otroka, bi se je že vedel otresti."
Imela sta namreč otroka, čednega pa zanemarjenega dečka, ki se je plazil po vseh kotih, igral se s psi, ki so bili večji od njega, in s pajki na vrtu. Mati se je brigala zanj le toliko, da ga je imenovala brezokusnega in obžalovala, da ga ni oddala kam v odgojo. Držala se je še vedno trdno tradicij
živele španske čete 9. t. m. pri Suk el Arbi takšen poraz, da so se morale precej umakniti.
Kranjski deželni zbor. Klerikalna večina misli predlagati nov cestni zakon, nov občinski red, ustanovitev deželne hipotečne banke, nov lovski zakon, postavo o reformi ljudskega šolstva itd.
Dnevna kronika.
d Čudna pokveka se je rodila na Rumunskem. Neka žena je porodila dete, ki nima nič nosa, ampak usta in nosnice zraščene v pravilen rilec. Na sanitetnem departementu v Gjurgjevem vzbuja ta stvar občo pozornost.
v Srbske zarotnike proti dinastiji Karagjorgjevič so odkrili, kakor poroča „A nap" v Budimpešti v stanovanju prejšnjega tiskovnega šefa dr. Petroviča, ki so ga bili izgnali iz Srbije radi njegove brošure „Srbija in Karagjor-gjeviči". Stalni gosti teh sej so bili prejšnji pravni minister in voditelj narodne stranke Ribarac, poslaniški ataše Jakšič, izdavatelj novin Simončič in še nekateri drngi. Tudi velikošolska profesorja Stojanovič in Prodanovič sta bila zarotnika in sta se shajala v stanovanju odvetnik?, dr. Gavrile. Srbski konzulat budimpeštanski je obvestil o zaroti svojo vlado.
v Klofač iz Amerike. Ko se je vrnil Klofač v Prago, ga je pričakovala množica ljudi, ga dvignila na rame in prepevala narodne pesmi.
Dopisi.
Telovadno društvo „Sokol" v Hrastniku je priredilo v nedeljo, dne 12. septembra prvo svojo javno telovadbo, spojeno z veliko ljudsko veselico. Da se pokažemo Slovenci gospodarje na naših domačih tleh — Nemcem, ki so se toliko predrznili, da so s svojo šuljerajn-turnarsko veselico isti dan izzivali v Hrastniku, zbralo se je tem večje število sokolov, ki so pripomogli na eni strani do velikanske bla-maže Nemcem v očeh domačinov, na drugi pa do povečanja narodne zavednosti pri Hrastničanih.
Korporativno so se zleta udeležili: Zagorski Sokol (z zastavo), Trbovlje in Hrastnik; po odposlanstvih: Ljubljana, Krško, Šiška (z zastavo), Vič pri Ljubljani in Celje po dveh zastopnikih.
Na kolodvoru so se uvrstile sokolske čete, broječe nad 100 mož, dalje tudi trboveljska požarna bramba z zastavo, in nato velika množica drugih ljudij. — Takoj po uvrstitvi so odkorakala sokolska društva v izprevodu z godbo na čelu proti slavnostnemu prostoru, ki je oddaljen kake 3/4 ure od kolodvora. Pot je peljala mimo prostora, kjer so priredili ta dan nemčurji svojo „veselico"; pogled na te ljudi,pa je bil res vrlo zanimiv, kajti te klavrne obraze opazovati ni bilo nekaj vsakdanjega. Vsakemu Slovencu je moral zaigrati iročni nasmeh na obrazu pri pogledu na vso klavrnost tam izza — ograje...
malomeščanske prodajalne, hodila po svojih sobah, ki so bile vedno v neredu, od ranega jutra v elegantni toaleti in fini frizuri in se spominjala svojega prodajalniškega življenja, ki se ji je tako omililo, svojih zaduhlih sob z zamazanim in oguljenim pohištvom, kjer je med odmorom, če ni bilo ravno kupca v prodajalni, hlastno povžila kako slabo prirejeno jed na nepogrnjeni mizi vedno prisluškovajoč, če ne naznanja cingljanje zvončka nad vrati kakega kupovalca. Po ulici hodijo mimo kupovalci in pohajači, ki se vstavljajo pred izložbami, po nedeljah se valè tam ljudske trume, ki napolnjujejo trotoarje in cesto. To je bilo nekaj zanjo. O, kako se je dolgočasila ubožica tukaj na deželi, kako je koprnela po Parizu! Heurtebise pa je čutil potrebo ostati tam zunaj, da bi si ohranil duševno svežost.
Kosec jutri.
Občinstvo je Sokole navdušeno pozdravljalo in hrastniške narodne dame so jih neumorno obsipavale s cvetljicami. Strel topičev je odmeval po hribovju v pozdrav sokolom in drugim gostom.
Ko je sprevod dospel na slavnostni prostor pri Logarjevi gostilni, ki je razpolagala s krasnim veseličnim in telovadnim prostorom, pozdravil je vse Sokole in druge goste brat R o š v krasnem, res navdušenja polnem govoru.
Koj na to se je vršila javna telovadba. Nastopilo je najprej članstvo s celjskimi prostimi vajami. Izvajalo je iste 50 telovadcev iz Hrastnika, Trbovelj, Zagorja in Krškega. Vsak oddelek prostih vaj je občinstvo, kojega je bilo gotovo nad 2500 pohvalilo z mogočnim ploskanjem. — Za temi je nastopilo 22 sokolic iz Zagorja z obroči, in sicer jako srečno, kar je v pričalo pohvalno ploskanje. — Za Sokolicami je prikorakal na telovadišče hrastniški in zagorski sok. naraščaj (36) pod vodstvom brata Roša in brata Jerma. Izvajali so proste vaje zelo lepo, le nekaka nesigurnost se je videla na njih, ker jih je motila — godba. Gotovo bi se izvajale iste vaje dosti lepše in skladnejše, če bi se jih bilo vadilo na štetje. — Ko so odkorakali ti mladi sokoliči iz televadišča, jih je spremljalo v plačilo za njih vstrajnost navdušeno ploskanje. — Sedaj še nastopijo sokolice na orodju, in koj nato sledi članska orodna telovadba. Telovadilo se je z enkratno menjavo na drogu, visoki i navadni bradlji, konju in skok. Občinstvo ni štedilo z burno pohvalo dobro izvedenim vajam zlasti na drogu in bradlji.
Po članski telovadbi je nastopila vrsta ljubljanskega Sokola sama zase na bradlji in na koncu izvedla tudi lepo skupino. Končno je še nastopila vrsta krškega vaditeljskega zbora (6) z boksom. Vadili so istega res krasno, sigurno in skladno. Viharno odobravanje je sledilo njihovemu izvajanju, dokaz, da zna občinstvo že dobro samo soditi, kaj je res hvalevrednega!
Po telovadbi se je razvila živahna ljudska veselica. Gotovo si bo vsak ohranil v prijetnem spominu urice, ki jih je preživel med navdušenimi Hrast-ničani; tem pa želimo še več tako im-pozantnih slavnosti, kakor je bila ta in hrastniško nemškutarijo bo potreba kmalu dati v špirit za muzej!
K boju s sovragom kličemo Vam: le vstrajno naprej in končna zmaga je na Vaši strani! Ti pa, hrastniški „Sokol," bodi vedno na narodnem braniku, bodi delaven in razvijaj se vedno sebi v čast, sovragu v strah! Na zdar!
Ljudska slavnost narodnih društev v Ptuju. Dasiravno je imela ta veselica najplemenitcjši, dobrodelni in najnedolžnejši namen, se je vendar moral pripravljalni "odsek pod spretnim vodstvom gosp. dr. Lašiča boriti z največjimi ovirami. Agitiralo se je očito in tudi zahrbtno proti veselici in to na slovenski strani, češ, pride zopet do izgredov in bog ve kaj še. Le izvenredni energiji g. dr. Lašiča se je zahvaliti, da ni cela prireditev padla v vodo, temveč da je dotična s pomočjo nekaterih požrtvovalnih, rodbin uspela proti pričakovanju — lepo.
Da so klerikalci in nemčurji roko v roki v onemogočenje veselice vse storili, je vsakemu jasno, kdor je v zadnjem česu bral „Slov. Gosp." „Stražo" in „Štajerca". Ti listi so se skazali prave „prijatelje" kmečkega ljudstva in onih nesrečnežev, katerim je toča v letošnjem letu vzela vse. Vse je z nestrpnostjo pričakovalo, kaj bodo storili ptujski renegati. Že tedne in tedne so se nabirala gnila jajca, ista polnila s črnilom in drugimi umazili; ptujski nemški gimnazijci (imena so nam znana) so se preskrbeli s pračami, da bi lu-čali kamenje. Nakupilo se je nešteto bikovic in Ornig je baje oborožil tudi svojo „muzikbando" s samokresi. Vse je bilo v najlepšem tiru, da se lanski izgredi zopet ponove. Toda zgodilo se je čudo. Zvedelo se je, da mislimo igrati šaljivko „Ne kliči vraga" in upadel je nemčurjem pogum. Poklicalo se je orož-ništvo, toda ne v našo varnost, ampak v varnost nemčurjev in pa tukajšnjega policijskega „vahtmajstra", da je ta pod varstvom orožništva nemoteno izzival Slovence.
»
Veselica je bila dobro obiskana, iposebno od strani kmečkega ljudstva in Mariboržanov. Sramotno slaba je pa bila vdeležba od strani Ptujčanov; tem večja čast onim domačinom, ki so se veselice vdeležili ter s posebno požrtvovalnostjo delovali za nje uspeh. V prvi vrsti se moramo zahvaliti tukaj cenjenim ptujskim damam, ki so po svoji vnetosti za narodno stvar itak znane. Vsaj na te smo se vedno smelo zanašali in res tudi tokrat so rešile čast ptujskega slov. ženstva. Trudile so se s pripravami ves teden pred veselico, posebno pa na dan veselice. V kavarni je gospodinjila vzorna ga. Sen-čarjeva, ki se je neumorno trudiia, da je ustregla vsem častilcem njene iz-borne kavice; njena hčerkica Micika jej je prav pridno in spretno pomagala razpečavati opojno kavo. V vinskem in jedilnem šotoru so le z najvišjim trudom mogle postreči različnim zahtevam mnogoštevilnih gostov ga. dr. Fermev-čeva, ga. Führerjeva, gdč. Senekovičeva, v sladčičarni pa gdč. Toplakovi in gdč. Mahoričeve. V cvetličnem šotoru je pa kraljevala med nežnimi deklicami ga. Turinova. Dočim je „narodni Pipec" prav pridno razpečaval srečke za sre-čolov, so igralci diletanti na vseh poslušalcev zadovoljnost vprizarjali ša-Ijivko „Ne kliči vraga". Sredotočje vse veselice pa je bil nastop „Ptujskega Sokola", kateri je tokrat prvič javno nastopil. Da Sokol pod spretnim vodstvom g. načelnika Lenarta dobro napreduje, nam je znano, toda z vajami na orodjih nas je presenetil. Burnega ploskanja in odobravanja ni bilo ne konca ne kraja. Sokol, kateri ima že itak dosti simpatij, si je iste še podvojil. Vsi, kar nas je bilo navzočih smo le obžalovali, da je bil prostor tako majhen, da niso mogli vsi sokoli nastopiti. Izborno je telovadil tudi „Mariborski Sokol", kateri naj bo ptujskemu kot najbližnji v zgled in bodrilo. Škoda, da so minule tako hitro te nam nepozabne urice in prišel mnogo prehitro ločitve čas. Z vspehom veselice pa smo prav zadovoljni. Vrgla nam je toliko, da bode preostalo precej za po toči poškodovane.
Štajerske novice.
a Hans Woschnagg — vendar v deželnem zboru t Iz Gradca je došla danes vest, da je dež. poslanec Hans Woschnag — umaknil svojo izjavo, da odloži mandat. Baje se je zgodilo to na „nujno željo" njegovih volilcev.
a Nov odsek v štaj. dež. zboru. Kakor poroča „Tagespost", se namerava ustanoviti nov odsek za obrtniške zadeve. Volitve v odseku se vrše jutri, volitve dež. odbornikom pa v torek.
a Kaj je s slov. tajnikom štaj. kmetijske družbe 1 Piše se nam z dežele: Na letošnjem občnem zboru štaj. kmet. družbe se je sklenilo nastaviti slovenskega tajnika štaj. kmetijske družbe za Sp. Štajer. O stvari sedaj vse molči, zato opravičeno vprašamo, kaj je z imenovanjem tega tajnika?
a Štajerski inteligenci. Te dni, in sicer od 16. do 19. t. m. se vrši v Ljubljani III. shod nar. radik. dijaštva. Kratek pogled čez našo socijalno zgodovino tekočega desetletja nas pouči o tem, kako veliko ulogo je igrala in še igra naša dijaška struja v našem narodno-političnem in družabnem življenju. Koliko novih idej je prinesla med nas, koliko novih, svežih sil nam vzgojila! Zato mislim, da je naša dolžnost posetiti narodne radikalce na njihovem tretjem shodu, na Katerem bodo rezu-mirali misli in uspehe svojega dela tekom zadnjih dveh let. Kajti: mladina je naša bodočnost, mladina je pa tudi povračilo, kakor pravi slavni Norvežan Ibsen. Čas je, da se začnemo za svojo visokošolsko mladino bolj zanimati in jo obiščemo tudi v njeni delavnici; ona gre naprej in bati se je, da nas prehiti. Zato poživljam narodno razumništvo na Sp. Štajerskem, da se v čim najlepšem številu udeleži III. nar. rad. shoda v Ljubljani. Rojak in sovrstnik.
Kdor ima v zadevi zadnjih prireditev „Zveze narodnih društev" do „Zveze" še kake tirjatve, naj blagovoli račune nemudoma predložiti gospej Eli dr.
Kalanovi.
a Narodna zbirka. Kot se je že ponovno pisalo v „Narodnem Dnevniku" se priredi letos ob obletnici ljubljanskih žrtev, dne 20. septembra „Narodna zbirka" Slovencevspod, nještajerskih. Opozarjamo s tem različne gg. nabirateljice in nabiratelje, da bode, posebno na deželi, najbolj umestno, pobirati že v nedeljo, 20. septembra. Tudi v Celju in njega okolici hočejo pobirati akademiki že v nedeljo. Obračamo se nadalje do vseh onih, katerim smo razposlali pole s prošnjo, da nam ne bi sedaj, v zadnjem času, pošiljali pol nazaj in nam na kakem priloženem listu priporočali koga drugega v istem kraju, kateremu da naj pošljemo polo; prosimo jih, da predajo nabiralno polo lastnoročno dotičniku v roke!
a Y spomin žrtev 20. septembra se hoče v ponedeljek ob 11. uri dop. naročiti črna maša, katere se naj udeležijo vsi celjski Slovenci po možnosti v žalnih oblekah. Po maši sestanek v „Narodnem domu".
a Slovenski Gaberjani in Celjani, v nedeljo popoldne se vrši vinska trgatev „Bralnega društva v Gaberju" pri g. Jos. Koštomaju v Sp. Hudinji. Čaka vas dobra zabava pri izvrstni postrežbi. Na svidenje!
a Na sporedu vinske trgatve na Bregu je med drugimi točkami petje, srečolov, šaljiva pošta itd. Sodeluje tamb. zbor „Delav. podp. društva". Začetek je ob 2. uri popoldne. Vstopnina 50 vin. za osebo. Preplačila se hvaležno sprejemajo.
d Iz učiteljskih krogov. V številki 203. „Nar. Dnevnika" z dne 6. sept. t. 1. je bila notica, v kateri se govori o spodnještajerskih učiteljih, ki obhajajo 4. oktobra 1909. tridesetlet-letnico svojega službovanja v Mariboru. Ker je prišel ta dopis brez vednosti pripravljalnega odbora za omenjeni sestanek v javnost in ker bi si morebiti tovariši učitelji in narodno misleči sloji ne vedeli tolmačiti, zakaj se je izbral za sestanek hotel „Meran" in ne „Narodni dom", naj bode tukaj povedano, da se sestanka udeleže tudi nemški tovariši A. Dietrich, E. Egles-furtner, K. v. Formacher, J. Grossauer, J. Klein, F. Kammerer, J. Oechs, J. Soukal, F. Schneid, F. Ulrich, Al. Swe-tina, H. Wiesthaler in F. Meschko — sedaj c. in kr. nadporočnik — in da se tedaj pri določitvi prostora ni moglo ozirati na „Narodni dom". Toliko v pojasnilo vsem listom, ki so prinesli omenjeni članek. — Za pripravljalni odbor J. L.
a Iz Ptuja. Mirno se je vršila letošnja veselica ob obletnici lanskih tolovajstev. Zakaj ? Zato, ker je imelo nalogo za mir skrbeti orožništvo, ki pa letos ni bilo pod komando našega za mir vnetega očka Orniga in ptujske policije, ampak nastopalo bi v slučaju potrebe samostojno. — Ko so videli ptujski „Nemci", da jih ne more ščititi policija, so morali ostati, hočeš ali nočeš, lepo mirni, akoravno so imeli večkratno posvetovanje za napad ter pripravljena različna jajca za obiskovalce ter že prej strašili naše ljudstvo po deželi, da jih bodo napadli, kakor lani, ako se udeleže slavnosti. — Da naši policiji ni bilo po volji, da ne more pokazati svojega junaštva nad Slovenci, to kaže odkrito povsod njihov vodja stražmojster Zentrich. — Ta človek, ki še niti pravilno nemški rfe zna, ne more slišati slovenske besede na ulici. Zadnjič se je pogovarjala slovenska družba na trgu in ko sliši Žentrich slovensko govorico, koje ne morejo
prenašati njegova» kosmata ušesa, pristopi k družbi, ji prepove na trgu slovenskogovoritiinzahteva, da se morajo vsi takoj odstraniti. To je že višek predrznosti! Tako se še s Culukafri v Afriki ne postopa kakor tukaj s Slovenci od strani policije !
a Napad policijskega stražmoj-stra na mirno idočega Slovenca v Ptuju. Vrli tukajšnji policiji, posebno pa njenemu stražmojstru ni po volji, da ni mogel razliti v nedeljo vsaj nekoliko svoje tevtonske jeze, katero je nabral po ljutomerskih gozdih nad Slovenci. Iskal je na vse mogoče načine priložnosti, da bi mogel kakega Slovenca zapreti in ako tudi po nedolžnem. Tako se je zaletel na nekega gospoda, ki je spremil svojo družbo domu. Ker je ta pri slovesu pozdravil z „Nazdar", ga je nazaj grede nahrulil stražmojster rekoč: da se ne sme tukaj kričati „Nazdar". Ko mu je dotični gospod mirno odvrnil, da ni kričal in lahko pokliče celo družbo za pričo, da je popolnoma mirno pozdravil, je rekel ta zaščitnik pravice: „Ich pfeife auf alle diese Zeugen", kar je še celo na opetno vprašanje še enkrat potrdil. Na to je začel dotičnega gospoda brez vsakega najmanjšega vzroka suvati, in ko ga je ta spomnil, da se ga nima dotakniti, je začel škripati z zobmi. Odpasal je svojo verigo, eukal za sabljo, preklinjal in se obče obnašal kakor kaki zblazneli divjak, ki je dobil v pest svojega najhujšega sovražnika in se pripravlja, da ga skalpira in živega spraži. S svojo surovostjo je privabil celo tamkaj patrnljočega orožnika in ker je opazil, da tudi zadaj stopa neki gospod, ki je vse to opazoval, je moral spustiti svojo žrtev, seveda težkega srca in z grožnjo, da ga še mora dobiti v svojo pest. — Mi pa vprašamo slavni ptujski magistrat in namestnijo sledeče: od kedaj in po kateri postavi je prepovedan slovenski pozdrav ? Po kateri postavi ima policijski stražmojster, ki bi naj varoval mir in red, pravico mirno- in tiho-idoče potnike nahruliti, jih suvati, okrog njih škripati z zobmi, preklinjati in jim govoriti, vse to brez vsakega povoda? Zahtevamo, da se stvar preišče naše poslance pa poživljamo, da vendar enkrat sposlujejo varnost Slovencem pred ptujsko policijo.
o Iz Gornjegagrada. Ljubljanski škof je s svojim vzornim gospodarstvom prijadral tako daleč, da so njegova velikanska posestva srečno prišla pod državno nadzorstvo. Ljubljanski stolni kapitelj, sedanji vrhovni gospodar škofovih nosestev, je najel novo posojilo, vsled česar je država nastavila v Gornjem gradu svojega uradnika v osebi g. Lansa, ki ima nalogo škofovo gospodarstvo nadzorovati. O tem klerikalnem gospodarstvu bomo v kratkem več pisali.
o Iz Žetal. V občini Nadole že-talske fare so se vršile dne 11. t. m. občinske volitve, pri katerih pa ni več prišel v občinski odbor najstrastnejši zvezar in najzagrizenejši klerikalni pristaš Janez Vogrinc. Ta je celo večkrat trdil, da izmed liberalcev ne sme nobeden v občinski odbor priti. A kaj hočemo; ljudem, ki še s svojo glavo mislijo, se mora studiti postopanje teh nadutih in ošabnih klerikalcev. Pa saj hodijo tudi naši štirje glavni zvezarji k duhovnikom v farovž po nauke, a ljudstvo pri vsaki priliki kaže, da teh nasilnih ljudi ne mara. Zapomnite si vi, klerikalni poštenjaki!
o Ni bil napaden hlapec Trebeš v Mariboru, kakor je sam trdil, ampak je storil nepremišljen korak sam, ker se je bal vojaščine. Trebeš je namreč pravil, da so ga v noči na 14. sept. napadli lopovi pri treh ribnikih nad
mestom in da so ga obstrelili in hoteli oropati. Sedaj pa, ko bi bil moral priseči, da je res, kar govori, se je ustrašil in priznal, da se je obstrelil sam, ker se je zbal vojaščine.
o T pijanosti se je ubil Blaž Mo-horko, hlapec pri župniku Antonu Mer-kuš v Žetalah. Dne 11. t. m. so ga namreč našli na skednju, kamor je padel s parne, kjer je otavo tlačil.
a Ruška koča se zatvori v nedeljo 26. septembra. Ob 10. uri bo maša, potem pa se vrši planinska veselica po običajnem dnevnem redu.
„Le enkrat še na planine----
a Iz Huma. V nedeljo 12. t. m. smo imeli popoldne med kratkim dežjem malo toče. Znamenje, da je še ni zmanjkalo. Bog nas varuj. Vse zdihuje po blagonosnem dežju.
a Za novo okrajno glavarstvo v Brežicah je dovolilo ministerstvo notranjih zadev nakup stavišča v obsegu 2134 štirijaških metrov. V tem novem poslopju bode tudi v bodoče davčni referat, davkarija, evidenca zemljiškega davka in stanovanje okrajnega glavarja in stanovanja slug.
a Iz Šalovec blizu Središča. Naznanilo o novoizvoljenem starešinstvu naše občine je popraviti v toliko, da je kot II. svetovalec izvoljen g. Jakob Lah, veleposestnik v Šalovcih. — Daj Bog obilo uspeha za občino in njene, po večini zavedne prebivalce, ki bi še tudi radi dosegli toliko zaželjeno zvezo z okrajno cesto.
a Poduk v ljutomerskem okraju bode trajal od 1. oktobra do 31. avgusta. Izvzet je samo trg .Ljutomer.
a Prisiljenec na potu. Nedavno je bil ušel iz Ljubljane od gradnje nove Švicarije neki Virant iz novomeškega okraja. Poslovil se je čisto tiho od svojih tovarišev — prisiljencev. Prepotoval je celo Koroško in prišel tudi na Štajersko pod imenom gospoda zasebnika Hodnika iz Dolenjskega. V Laškem trgu pa je sprejela g. Hodnika žandarmerija prav ljubeznjivo.
Kranjske novice.
o V Ljubljano se je odpeljalo včeraj iz Prage 150 čeških dijakov, da se udeležijo radikalnega shoda, ki ga — ne bo.
o Umesten predlog je stavil dr. Tavčar, ki ga je deželni šolski svet sprejel. Po tem se bode namreč zana-prej o nastavljenju srednješolskih su-plentov glasovalo v plenarnih sejah. Upati je, da ne pride nobeden Nemec več na Kranjsko, a bati se je tudi, da ne pride nobeden neklerikalec.
o V proslavo 20. septembra je „Slovenec" priobčil inserat prezidenta „Kranjske hranilnice". Naravno je, da glasilo one stranke, ki je od Kranjske hranilnice podkupljena in za katero je poslala celo škofa„ v boj, seveda ne more odklanjati inseratov prezidenta „Kranjske hranilnice".
Koroške novice.
z Balon „Giulio Terne". Predvčerajšnjim je balon „Giulio Verne" po dvajseturni vožnji prišel pred Celovec, kjer se je spustil k tlom. Zra-koplovci so preleteli Adrijo, Kras in Karavanke.
z Popoln nedeljski počitek so uvedli tapetniki in trgovci s pohištvom v Celovcu. Ta bode pa trajal samo od konca maja do 15. septembra.
Primorske novice.
v Tržaški občinski svet je imel predvčeraj svečano sejo, pri kateri je bil novoizvoljeni župan dr. Valerio slovesno upeljan. Seje so se udeležili liberalni italjanski in slovenski svetniki, socijalisti pa ne.
v Pretep med Čehi 'in Angleži t Tržičn. V Tržiču na Primorskem je v raznih tovarnah, posebno v novi ladjedelnici, zaposlenih mnogo delavcev raznih narodnosti, mej temi tudi preko 3000 Angležev. V nedeljo okoli 10. zvečer je prišlo med petimi češkimi delavci in celo kompanijo Angležev, pomešanih z Nemci, do krvavega precepa. Čehi so menda skozi okna svojih delavskih stanovanj nekoliko dražili Angleže, na kar so le-ti vdrli v stanovanja, polomili tam vse pohištvo in tolkli po Čehih z vsem, kar jim je pod roke prišlo. Čehi so vsi več ali manj ranjeni, a eden — Josip Knez po imenu — je bil z nožem tako budo zaboden, da je nekaj ur pozneje, prenešen v bolnišnico, umrl.
Tržne cene.
15. septembra.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 15. septembra:
Na današnji Wzi se ni kaj tržilo in prometovalo. Ječmen se je dobro držal. Pšenica in rž sta se cenila 10 vin. višje. Koruza in oves sta bila mirna.
Sladkor. Praga: 15. sept. sur.sladkor prompt K 26'70, nova kampanja K 24'50. Tendenca uporna. — Vreme: kalno
Sladkor. Trst, 15. septembra: Centrifugai Pilés prompt K 31V2 do K 32'—, za november-marec K 301/4 do K 307/g- Tendenca uporna.
B u d i m p e š t a, 15. sept. Pšenica za oktober K 13'69, pšenica za april K 13'80, rž za oktober K 9'61, rž za april K 9'94, oves za oktober K 7'30, oves za april K 7 60, koruza za september K 7'60l koruza za maj K 7 05.
Pšeničnih ponud žmerno, veselje kupiti zmerno, tendenca trdna, prometa 45.000 meterskih stotov. Efektivna pšenica in rž 5 vin. višje,. Drugo mirno. Vreme: lepo.
Budimpešta,15.sept. Svinj ad: ogrske stare, težke 142—144 vin, mlade težke 144 do 146 vin., mlade, srednje 145—147 v, mlade, lahke 147—140 v, zaloga 26.275 komadov. Prignano 399 komadov, odgnano 200. Ostalo torej 26 675 komadov. Tendenca trdna.

Cena jajc na dunajskem
dne 7. septembra Jajca v zabojih à 31 k po
I-ma	jajca v sodčkih à 3l1/2 » n
II-da	„ „ „ à 32 „ „ Niž. in gor.-avstrij. à 34V2 n »
I-ma	štajerska jajca à 3l1/2 n »
II-da	„ „ „ à 32 „ „
I-ma	moravska „ à 32 „ „
II-da	„ „ „ à 32 V2 « «
Šleska jajca	à 34 n	n
Hrvaška jajca à 32 „	„
Slavonska jajca à 32V2 «	»
Za zaboj à 1440 kom.:
I-ma bačka jajca	à
I-m banatska jajca	à
Zgornjeogrska jajca	à
I-ma sedmograška sortirana	ä
I-ma „ nesortirana	à
Bosanska jajca	à
I-ma	bolgarska jajca	à
II-da	„ „	à Ima- srbska „ à I-ma gališka jajca^sortirana à I-ma „ „ nesortirana *à I-ma ruska „ à I-da „ ,, à I-ma srednja jajca à I-ma mala „ à Vreme: lepo. Tendenca: trdna.
trgu
1909. K 2 — « 2,-„ 2-» 2-, 2-« 2^ » 2'-» 2-» 2-« 2~ „ 2-
K	82
»	83
„	83
„	84
»	82 «81 /2
„	86
82 81 86
72 66
Najnovejša brzojavna in telefoniinajnrožila.
Otvoritev štajerskega deželnega zbora.
z Gradec, 16. sept. Pri otvoritvi sta govorila štajerski namestnik in glavar le nemški, proti čemur so slovenski deželnozborski poslanci energično protestirali.
z Gradec, 16. septembra. Poslanec dr. Kukovec je vložil danes tri interpelacije.
z Gradec, 16. septembra. Poslanci „Kmečke zveze" v štajerskem deželnem zboru so si ustanovili lasten klub. Poslanec Narodne stranke dr. Kukovec ostane samostojen.
K zasedanju češkega deželnega zbora.
d Praga, 16. sept. Češko-agrarni deželnozborski klub je imel včeraj zvečer sejo, pri kateri sta poročala posi. Zdarsky in Udržal o konferencah z ministerskim predsednikom Biener-thom glede češkega deželnega zbora. Klub je sklenil, da se bode potegoval za enotno postopanje vseh čeških de-želnozborskih poslancev v principijelnih vprašanjih.
d Praga, 16. sept. Češki radikalci bodo takoj v prvi seji češkega deželnega zbora ponovili svoj predlog glede upeljave splošne in enake volilne pravice.
d Praga, 16. sept. Češki socijalisti prirede na predvečer prve seje češk. deželnega zbora (20. sept.) celo vrsto demonstrativnih shodov za uvedbo splošne in enake volilne pravice.
Hmeljski trg v Norimberku.
z Norimberk, 16. septembra. Zaradi židovskega praznika je kupčija čisto mirna.	*
t Lord Tweedmuth.
o London, 16. sept. Umrl je tukaj admiral lord Tweedmuth, čegar dopisovanje z nemškim cesarjem je svoj čas zbudilo veliko pozornost.
Iz Turčije.
o Carigrad, 16. sept. Turški listi poročajo o zmagovitem boju turških čet z Beduini blizu Medine v Arabiji.
o Carigrad, 16. sept. Včerajšnji min. svet se je posvetoval o ureditvi meje proti Črni gori in o poštni pogodbi z Grškim.
Ruski špiclji na Dunaju^
o Bruselj, 16. sept. „Soir", ki ima dobre zveze z rusko naselbino v Bruselju, poroča, da namerava urediti biv. ruski policijski agent v Parizu, Harting, o katerem je razkril Burcev razne nečedne stvari, na Dunaju osrednji urad za rusko policijo na tujem, katerega bi vodil sam. (Ako ta novica ni raca, bode treba tudi pri nas po francoskem zgledu energično protestirati proti naseljevanju ruskih špicljev.)
Politična kriza na Ogrskem.
v Budimpešta, 16. sept. Načrt za rešenje politične krize na Ogrskem, ki sta ga izdelala Weckerle in Andrassy, zahteva toliko koncesij na gospodarskem in vojaškem polju, da na Dunaju gotovo ne bode sprejet. Zategadelj se mora računati z dejstvom, da bodeta Weckerle in Andrassy kmalu zginila s pozorišča in da prideta na površino Kossuth in Apponyi z neodvisno stranko.
ltaljansko vseučiliško vprašanje.
v Rovereto, 16. sep. Italjanski vi-sokošolci iz južnega Tirolskega so poslali ministersk. predsedniku Bienerthu memorandum, v katerem zahtevajo, da se mora italjanska pravna fakulteta še to jesenreaktivirativ Trstu. Ako se to ne zgodi, naznanjajo italj. dijaki to leto še ostrejše demonstracije na vseh avstr. vseučiliščih, kjer študirajo Italjani.
da vzbude v njih še večje zanimanje za sokolstvo in slovensko stvar. Da pa bo naš nastop in uspeh tem sijajnejši, kličemo s tem vsem prijateljem sokol-stva, naj pohite ta dan v Trbovlje. Zaradi sprejema na postaji in pohoda skozi Trbovlje prosimo, da dospejo vsi gostje in in društva, ki se vozijo v smeri Ljubljana-Zidan most ob pol 1 uri popoldne, drugi pa ob pol 12 predpoldne. Bratska društva! Pridite v obilnem številu, prinesite nam novih sil, da dvignemo ponosno svoj prapor v bodrilo slovenskim Trbovljam!
Društvene vesti.
v Trboveljski „Sokol" priredi v nedeljo 19. tm. pri g. Forteju na Vodah prvo javno telovadbo v zvezi z domačo veselico. Mlado je še naše društvo, a vendar nam že hoče pokazati uspeh svojega še ne polletnega dela. Sicer smo že videli naše vrle sokole v Krškem, Št. Jurju, Zagorju in Hrastniku; tokrat pa stopijo pred napredne Trtreveljčane,
Veleizdajski proces v Zagrebu.
Glavna razprava.
Prvi branitelj dr. Hinkovič nadaljuje svoj zagovor. Pravi, da je pravdnik razdelil obtožence vv dve skupini in da trdi, da se druga ni osebno udeležila veleizdaje. Ako se pa osebno ni udeležila, potem se pa itak ni. Obtožba mora navajati konkretne slučaje in ti morajo biti javni, da morejo branitelji odgovarjati. Hinkovič dokazuje, da zakona o veleizdaji sploh ni, namreč kakor si jo pravdnik misli. Zakon govori samo o izdaji avstrijskega cesarstva, ne pa o oni avstro-ogrske monarhije. Trdi prav resno, da ga ni. Hinkovič pobija nadalje prav izdatno Accurtijeva izvajanja in dokazuje, da ni bilo teroristiške akcije. Govori na to o bombah in Nastiču ter označuje njegovo nepoštenost in lažnjivost. Milan Pribičevič je priznal, da je (jn pisal štatut in pravdnik je to vzel na znanje in zakaj torej sedaj obsoja Adama itd. — Gorko se zavzema branitelj za obtožence.
Med govorom državni pravdnik pogosto prekida govornika in predsednik mu opetovano grozi, da mu bo odtegnil besedo.
izjava*.
V ponedeljkovi številki „Narodnega Dnevnika" se pravi v poročilu o slavnosti „Zveze narodnih društev": „da so se veselice udeležili domačini Celjani malodane polnoštevilno — vkljub protiagitaciji od neke ,napredne' strani ". Dopisnik poročila je s to opazko namenoma pripustil vsakemu bralcu neopravičeno sumničenje. Da je imela ta nakana res uspeh, nam potrjuje dejstvo, da smo člani podpisanega kluba od mnogih strani tudi že slišali razlago
te opazke, namreč: Klub naprednih slovenskih akademikov v Celju je tista „napredna" stran, ki je proti veselici agitirala.
Resnici na ljubo izjavimo sledeče: Klub se je izven odsotnega predsednika in obolelega podpredsednika polnoštevilno (12 članov) udeležil nedeljske veselice. Klubovi člani so pa tudi aktivno sodelovali. Dejstvo je, da so klubovi člani in somišljeniki postavljali šotore, da je stal klubov član celo na odru in da je s sviranjem glasovirja animiral plesalce pozno v jutro. Dejstvo je nadalje tudi, da so v šotorih in na odru sodelovale članice rodbin klubovih članov. Iz teh dejstev, za katere nam menda ni treba še ponuditi -dokazov, sledi, kako neutemeljeno je vsako sumničenje našega kluba. Težka de človeku, da se našo napredno celjsko akademično organizacijo, ki je v enem letu svojega delovanja nabrala in darovala čez 3.000 K za narodne namene, javno sumniči, da je proti slovenski prireditvi agitirala.
V Celju, dne 14. 9. 1909.
Klub slovenskih naprednih akademikov v Celju.
G. učitelj K. v P. Kakor vidite, je v listu že eden dopis, ki je bil pred Vašim v naših rokah. Zdravi!
- -
Gimnazij ec-stenografist
išče službe kot začetnik v kaki pisarni ali kje drngje. Ponudbe pod P. S. 10 poste restante Radinci, Štajersko. 78 3-2
* Uredništvo je za gornji članek odgovorno samo v kolikor določa zakon.
Cesarja Franca Jožefa I. Hmeljarska in zelenjavska šola v Žatcu na Češkem.
(Javni učni zavod.)
Poučni jezik nemški. Kot predizobrazba je potrebno abs lviranje ljudske in meščanske šole. Učna doba doba traja dve leti in sicer od 3. novembra do 15. junija. Teoretični poduk v vseh kmetijskih strokah v enakem obsegu kakor na poljedelskih šolah. V špecijelnih strokah, kakor obdelovanju hmélja, zelenjave in sadnega drevja tudi praktični pouk; pouk v kolarstvu, sedlarstvu ter postavljanju in napeljevanju hmeljiščnih žic. V posebnih kurzih pouk o pravilnem obravnavanju parnih kotlov ter o umni čebeloreji. Lastna vzorna hmeljišča, zelenjavski in sadni vrti, drevesnice, poskusne hmeljske sušilnice, zimske grede, kakor tudi poskusno gnojenje gred. Novo, vzorno urejeno šolsko in gospodarsko poslopje. V zvezi z zavodom je poskuševalnica in preizkaševalnica za bmelj in zelenjavo. Začetek šolskega leta je 3. novembra 1909. Prospekti in pojasnila se dobijo pri ravnateljstvu.	445 4~4
Na debelo in drobno!
A
Šolske potrebščine vseh vrst se dobe v najstarejši slov. trgovini s papirjem in risalnim orodjem itd.
Zvezna trgovina
Celje, Rotovška ulica