Poštnina plačan« f (otovU.
Leto XXn., št. 201
LfuMJanaj, četrtek 28. avgusta I94l-XEC
Cena cent 70
(Jpravnifttvo: Ljubljana, Pucdnijeva
ulica 5 — Telefon St. 31-22, 31-23, 31-24.
Inseratnl oddelek: Ljubljana, Pucdnijeva ul. 5. - Telefon 31-25, 31-26. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. Računi pri pošt. ček. zavodu: Ljubljana št. 17.749.
.ZKLJTJCNO ZASTOPSTVO za oglaae lz Kr. Italije ln inozemstva Ima
Unione Pabblicitš Italiana S.A*, Milano
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno L. 12.— za inozemstvo pa L. 20.—
Uredništvo : Ljubljana, Pucdnijeva ulica St. 6, telefon 31-22, 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
CONCESSIONAR1A ESCLUSIVA per la pubblicita di provenlenza Italiana ed estera:
Unione Pubblicitž Italiana S. A., Milano
Berlin razkrinkal načrte z Iranom
Rusko-angleško Intervencijo v Perziji je narekoval strah pred nadalj' njimi porazi na vzhodni fronti - Okupacija Perzije naj omogoči zvezo in enotno ironto ter odpre pot za ameriško pomoč
Berlin, 27. avg. u. Končno sta London ln Moskva objavili vesti o svojih triumfalnih uspehih. Zavezniške sile, ki so včeraj zjutraj vdrle preko iranske meje, so že zasedle važne postojanke, med drugim petrolejsko področje Korar šahr. Sovjetski prednji oklopni oddelki so baje že pred vrati Tebrisa, VVavellovi pa v Ahuazu. Vojski Rize Pahlevija se baje nikjer ni posrečilo zadržati silni pritisk in le nekaj izbranih oddelkov je nudilo nekoliko odpora, pa so bili naglo pregaženl.
Po napovedih angleških izvedencev je računati še ta teden z odločilnimi zmagami ta je verjetno, da bo dosežen še ta teden eden izmed bistvenih ciljev, stik med ruskimi kolonami, prodirajočimi s Kavkaza, z angleškimi, ki prihajajo iz Iraka. Javljajo se tudi boječneži, ki so v skrbeh, da mala iranska vojska ne bo dala Sovje-tom in Angležem mnogo opravka. Očitno pa razširjevalci teh vesti ne vedo, da sta generalna štaba obeh velikih sil vse preračunala. Tako n. pr. vedo za informacije, ki jih je včeraj razširil bostonski radio glede sil, ki so jih Angleži in Rusi postavili v borbo.
Vemo, je radijski glasnik plutokratsko-»ovjetske propagande dejal, da se je neznatna iranska vojska znašla med dvema silnima vojskama, ki jo bosta nezadržno štrli. Vemo tudi, da je ozemlje ugodno za napadalca. Podani so torej vsi pogoji, da bo pohod trajal prav kratek čas in da se bo dovršil z izvedbo strateškega načrta ogromne važnosti. V nekaj dneh se bo ustvarila enotna rusko-britanska fronta od Črnega do Baltiškega, pa od Sredozemskega in Kaspiškega morja do Indijskega oceana. Iran bo postal centralno oporišče in hkratu dragocena zapora kot obrambna postojanka za zaščito Indije.
Tako popolne slike anglosaškega cinizma, pripominjajo berlinski politični krogi, ni mogel dati niti diplomatski sotrudnik agencije Reuter, ki je že kar opustil nle-herno juridično in moralno fikcijo ter je napisal, da je angleško-sovjetski pohod važna strateška akcija, to pa iz naslednjih razlogov:
1.	Se enkrat za vselej eliminira nevarnost, da bi Iran, ki je tendenčno germano-filski, postal nekega dne, ko bi se silna nemško-ruska borba prenesla na drugo stran Dona in Volge, nevaren Angležem in Rusom.
2.	Angleška vojska z Vzhoda in iz Indije pod poveljstvom Wavella se lahko združi in v primeru sovjetskega umika na Kavkaz ustvari enotno fronto.
3.	Ta enotna fronta bi se v vsakem primeru združila s sovjetsko, in sicer tako, da bi lahko predstavljala popolno protijam-stvo v primeru nadaljnjega defenzivnega razvoja sovjetskih operadj.
4.	Ustvaril bi se širok, direkten koridor, po katerem bi Rusi lahko prejemali vse ameriške vojne potrebščine in dobavljali anglosaškim silam svoje surovine.
5.	Blokadni obroč okrog hitlerjanske Evrope bi se še bolj stisnil. Nemčija bi Izgubila poslednje oporišče na evropskem Vzhodu, iz katerega si je oskrbovala razne surovine, predvsem pa petrolej preko Turčije.
Potemtakem nihče več ne govori o »peti koloni« nacističnih agentov, ne o mahina-djah nemške tajne policije. Nihče si tudi ne prizadeva, da bi z juridičnega vidika opravičil premišljeni napad. Kvečjemu se še reče, da je akcijo narekovala neodložljiva vojaška nujnost.
Londonski strokovnjaki tudi trde, da hoče Anglija spet enkrat prehiteti Nemce. Baš z ozirom na sedanji položaj je treba naglo ravnati, tako da nasprotnik ne bo Anglije spet enkrat presenetil. Zaradi tega mora vse ostalo biti zapostavljeno. Sicer naj bi bilo vsemu svetu očito, da sta Anglija in Sovjetska zveza spoštovali teritorialno nedotakljivost Irana. To pa je, naglašajo berlinski politični krogi, naravnost višek nesramnosti. A prav zaradi tega so simpatije vsega poštenega sveta na strani Irana, prve žrtve plutokratsko-sovjetske koalicije.
Kar pa se tiče odnošajev med Berlinom in Teheranom, opozarjajo tukajšnji politični krogi na kratko izjavo, ki je bila podana včeraj na Viljemovi cesti zastopniku tujega tiska. Glede posledic, ki bodo nastale za Nemčijo, ni mogoče dati nikakih podrobnih podatkov. Dovolj je, da se ta trenutek ugotovi, da se je ohranil neposredni diplomatski stik med obema glavnima mestoma. Angleži so razširili govorice. da je nemška vlada teheranski dala tudi neka zagotovila za primer, da bi se mogel Iran nekaj časa uspešno upirati. Te govorice spadajo seveda med sovražne »propagandne balone«. Zaenkrat ni raču-nati z nemško reakcijo ne v eni ne v drugi smeri. Pozornost pa je vzbudila huda kritika angleško-sovjetskega napada na Iran v Turčiji. Demantirana je bila končno tudi vest, da bi bil von Papen odpoklican v Berlin in da naj bi bil prejel nalog, naj napravi neki korak pri vladi v Ankari.
Ankara, 27. avg. s. Iz Kaira poročajo, da je napad na nevtralni Iran napravil globok vtis v egiptskih političnih krogih pa
tudi v širših ljudskih slojih. Nekaj tisoč muslimanskih dijakov se je zbralo k molitvam. Pri tem je neki dijak govoril na nekem zborovanju in je naglasil, da je sestra egiptskega kralja iranska prestolona-slednica. Dejal je, da je treba napad na Iran smatrati hkratu za napad na egipt-ski narod in na njegovega kralja. Neki Arabec iz Palestine se je na zborovanju
spominjal žrtev svojih rojakov, nakar je , prišlo do protiangleških demonstracij. Ne-| kaj muslimanskih duhovnikov si je zaman i prizadevalo, da bi pomirilo dijake. Glas o demonstracijah se je naglo razširil po mestu in kmalu se je demonstiantom pridružila velika množica, ki je krenila proti židovskemu okraju Miskiju, pa so jo oddelki policije zadržali in razpršili.
Pravo ozadje
Francosko mnenje o pravem cilju napada na Iran — Anglija si hoče za vsako ceno zagotoviti pomoč Rusije
Bern, 27. avg. d. V francoskem listu »Le Journal« se znani francoski kritik Duval bavi z najnovejšo agresivno akcijo Velike Britanije in Sovjetske unije proti Iranu ter ugotavlja, da se v njej vidi v prvi vrsti želja Velike Britanije z materialno pomočjo Sovjetski zvezi zajamčiti sebi potrebni rezervoar človeškega materiala za nadaljevanje sedanje vojne. Preko Irana vodi pot, po kateri Velika Britanija lahko oskrbuje Sovjetsko unijo z orožjem, toda tudi osvojitev kontrole nad Iranom ne bo mogla v bistvu nič izpremeniti vojaškega položaja ob Črnem morju. Nemška ofenziva, ki se v južni Rusiji razvija zmerom globlje proti vzhodu, bo po vsej verjetnosti kmalu prisilila sovjetsko poveljništvo, da bo moralo umakniti svoje obrambne linije na črto Ural—Volga—Kavkaz. Poglavitna ambicija Velike Britanije je tre-notno ta, da reši Sovjetsko zvezo defini-tivnega vojaškega poraza, to pa samo zaradi tega, ker Velika Britanija želi Sov-
jetsko unijo ohraniti v vojni. Zaradi tega se utegne novo vojno prizorišče raztegniti po sovjetskem umiku z dosedanjih obrambnih črt na široka ozemlja od Ledenega morja pa do Indskega oceana. Velika Britanija se zaveda, da razpolaga Sovjetska zveza z neizčrpnim človeškim materialom, to je s tistim, kar Velik, Britaniji ravno manjka. Ta človeški material bi se moral po želji Velike Britanije ohraniti in iz-nova oborožiti z ameriškim in angleškim vojnim materialom, ki bi prihajal preko Tihega oceana ter preko Indskega oceana. Angloameriški vojaški transporti na teh potih bi bili izven dosega nemškega letalstva in podmornic, toda ostane še veliko vprašanje, ali ne bo Japonska teh transportov zabranila Iz vseh poslednjih britanskih akcij se jasno vidi želja Velike Britanije, da uporabi Sovjetsko zvezo prav za prav samo za zaščito svojih lastnih posesti, ki so v nevarnosti.
Anglija ponuja spravo?
Po izvršenem napadu skuša London ponovno izsiliti sprejem svojih egoističnih pogojev
Stockholm, 27. avg. d. Švedski list »Da-gens Nyheter« objavlja iz Londona datirano vest agencije United Press, da si angleška vlada prizadeva priti z vlado Irana do sporazuma za mirno rešitev sedanjega spora. Ta vest kaže, kako si London obeta izsiliti od Irana sprejem nemogočih zahtev, ki jih je Velika Britanija že prvotno stavila iranski vladi. Vest o poizkusu mirne poravnave z Iranom razširja London v zvez; z avdienco angleškega in sovjetsko-ruskega poslanika v pone leljek pri iranskem šahu. Omenjena vest pravi nadalje, da ni izključeno, da se bo sedanji spor poravnal na naslednji osnovi:
1. Iran naj bi izgnal vse nemške poslanike,
2. Petrolejska ozemlja v Iranu naj bi se zaščitila pred slehernim zunanjim napadom.
S. Zajamčiti bi se morala oskrbovalna pot za angleško pomoč Sovjetski zvezi preko iranskega ozemlja.
Ista vest agencije United Press ve poročati tudi o nekakšnem posredovalnem poskusu Turčije.
Na koncu pravi ta vest, da je angleško-iranska petrolejska družba sklenila, da začasno ustavi izplačevanje zakonito določenega zneska iranskemu šahu. Angleško-iranska petrolejska družba je namreč obvezana plačevati šahu 16 odstotkov čistih dohodkov, kar znaša letno približno pol drugi milijon angleških funtov.
Položaj v Iranu
Ruske in angleške kolone prodirajo s petih strani proti najvažnejšim središčem Irana
Teheran, 23. avg. s. O vojnih operacijah v Iranu se je izvedelo v prestolniških krogih naslednje podrobnosti:
Sovražna letala so bombardirala mesta Ardebil, Rešt, Abadan, Bender, Sahpur ob Perzijskem zalivu in druge kraje. Bombardiranje je povzročilo znatno škodo v civilnih okrajih in neznatno škodo na vojaških objektih. V Tebrisa je protiletalsko topništvo sestrelilo en sovražni bombnik.
Motorizirane sovjetske čete prodirajo iz Džulfe in Makuja, angleške pa proti Ka-mankinu, Kašr i Sirinu, Nafti, Kanu in Abadanu. Motorizirane angleške čete so prodrle na iransko ozemlje.
Edinice sovjetske mornarice v Kaspi-škem morju in angleške edinice v Perzijskem zalivu so izvedle operacije proti več točkam iranske obale
Naše čete, ki jih je nenadni napad sovražnika presenetil, so nudile v raznih krajih srdit odpor in se jim je posrečilo v več odsekih zaustaviti napredovanje sovražnika. Uničena sta bila dva nasprotna tanka.
Prebivalstvo vseh področij države je trdno odločeno braniti domovino in se prijavlja v rekrutnih pisarnah.
Po načrtu
Ankara, 27. avg. d. Po poročilih, ki dohajajo iz Moskve, izjavljajo v tamkajšnjih kompetentnih krogih glede sovjetskih vojaških operacij proti Iranu, da se razvi;ajo po načrtu.
Bombardiranje perzijskih mest z letaki
Teheran, 27. avg. d. Kakor poroča dopisnik nemške poročevalske agencije »Transocean« Roman Gamotha, so včeraj sovražna letala metala na Teheran kakor tudi na mnoga druga iranska mesta letake. Na Teheran je priletelo 6 britanskih bombnikov, ki so krožili nad iransko prestolnico ter sipali letake, v katerih se obtožuje iranska vlada, da ni hotela poslušati britansko-sovjetskih svaril glede nevarnosti, ki naj bi nastala zaradi navzoč-
nosti »več tisoč Nemcev« na ozemlju Irana. Na letakih je stalo nadalje zapisano, da so morale priti v deželo zavezniške čete, da bi odstranile nevarnost, ki ni grozila samo Iranu, marveč tud: v Iranu živečim britanskim in sovjetskim podanikom. Kakor rečeno, so letala sipala slične letake tudi še na mnoga druga iranska mesta, kjer so bili ti letaki povsod v velikem številu sežgani.
in z bombami
Teheran, 27. avg. s. Iranska brzojavna agencija je davi objavila, da so angleška in ruska letala bombardirala okrog 15 iranskih mest. Med civilnim prebivalstvom je bilo mnogo žrtev, le neznatno pa so bili poškodovani vojaški objekti. V tebri-škem okrožju je bilo sestreljeno eno sovražno letalo. Razen sil, ki operirajo na kopnem in angleških vojnih ladij, so tudi ruske vojne ladje v Kaspiškem morju napadle iransko obalo. Iranske čete so na več točkah zadržale napadalce. Na zapad-nem odseku fronte sta bila izločena iz borbe dva sovjetska tanka.
i Izredna seja perzijske vlade
Teheran, 27. avg. s. V imperialni palači se je sestal ministrski svet k izredni seji. Nato se je sestal tudi iranski parlament. Ministrski predsednik je na seji poslanske zbornice pozval poslance, naj vladi ne stavijo nikakih interpelacij.
Izjava predsednika perzijske vlade
Teheran, 27. avg. s. Ministrski predsednik Ali Mansu je imel na seji poslans*^ zbornice govor, v katerem je dejal:
Vi veste, da je iranska vlada ob pričetku sedanje vojne na šahovo željo izjavila, da ostane Iran strogo nevtralen. Vodili smo politiko prijateljstva in korektnosti z vsemi državami, ki so v odno&ajih z nami, predvsem pa z našimi sosedi Ministrski predsednik je poudaril, da sta na to politiko lojalnosti in mednarodne korektnosti Anglija in Sovjetska Rusija odgovorili z
L'eroica lotta dei difensori di Uolchefit
Un attacco degli inglesi accanitamente conteso — Tre
velivoK nemici abbattuti
II Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data 27 agosto il seguente bollettino di guerra n. 449:
NelTAfrica Settentrionale, a Tobruk, tiri delle nostre artiglierie contro mezzi corazzati britannici. Velivoli inglesi hanno lanciato nuinerose bombe su Tripoli e Ben-gasi; qualche vittima e alcuni danni. La difesa contraerea di Bengasi ha abbattuto tn fiamme un apparecchio nemico.
NelTAfrica Orientale Tavversario ha sforrato un violento attacco contro <e nostre posizioni di Uolchefit che gli erolci diffensori, appoggiati anche da nostri ae-
rei, contedono con accanimento alle »o vere! dan ti forze britanniche. Nei restanti settori dello scacchiere di Gondar, vivaot sccntri delle nostre truppe contro fortS roparti avversari, ai quali sono state in-flitte perdite notevoli.
Nel Mediterraneo Centrale nostri veli voli tli caccia hano impegnato combattimento con una formazione nemica numericamente supsTiore: due Hurricane sono stati abbattuti.
L'aeroporto di Micabba (Malta) e stalo nu«'vamente attaccato da unita della r.ero-nautica.
ii branite! ev Uo ke! ta
Napad Angležev trdovratno zadrževan — Tri sovražna
letala sestreljena
Glavni Stan Oboroženih Sil je izdal naslednje 449. vojno poročilo:
V	severni Afriki je naše topništvo pri Tooruku obstreljevalo sovražne oklopne oddelke. Angleška letala so odvrgla mnogo bomb na Tripolis in Bengazi. Bilo je nekaj žrtev in škode. Protiletalska obramba v Bengaziju je sestrelila eno sovražno letalo, ki se je še v zraku vnelo.
V	vzhodni Afriki je nasprotnik sprožil silen napad na naše prednje postojanke prš Uolkefitu, ki pa ga junaški branitelji, *e-
napadom. Vsa zagotovila, ki so biia dana angleški m sovjetski vladi, da Nemci, ki žive v deželi, ne morejo biti v nobenem primeru nevarni, ker iranska vlada strogo nadzira vse tujce so ostala zaman. Tudi predlog iranske vlade, da bi se še bolj zmanjša.o število Nemcev v Iranu, kjer jih že itak ni bilo mnogo, s čimer je hotela iranska vlada Anglijo in Rusijo pomiriti, ni zalegei Ne da bi napovedali vojno in ne da bi nas kako drugače opozorili, je zaključil Ali Mansu svoj govor, so angleške pomorske sile napadle iranske luke, angleška leta u bombardirala več iranskih mest in so sovjetske čete vdrle v deželo.
Samo delna zasedba?
Bern, 27. avg. s^ Švicarski listi so davi v svojih poročilih o položaju v Iranu objavili vesti iz Londona, da Angleži in Rusi ne nameravajo zasesti vsePa Irana, da bi jim ne bi lo treba angažirati na tem področju prevelikih sil, marveč da bodo zasedli le seveirnozapadni predel dežele, tako da bi vzpostavili neposredno zvezo med Kaspiškim morjem in Perzijskim zalivom.
Perzijski poslanik še vedno v Moskvi
Rim, 27. avg. d. Kakor je predsednik sovjetskega informacijskega urada Lozov-ski sporočil v torek ponoči predstavnikom tiska — tako vsaj javljajo iz Moskve — sta tako sovjetsko-ruski poslanik v Teheranu, kakor tudi iranski poslanik v Moskvi še zmerom na svojih mestih.
Ameriška obljuba — po vojni
Washington, 27. avg. u. Vesti, ki so jih prejeli tukajšnji krogi, se strinjajo v tem, da nameravajo Zedinjene države ob koncu vojne zastaviti ves svoj vpliv, da bi
pra so sovražne sile v premoči, tudi s podporo naših letal, trdovratno zadržujejo. Na ostalih odsekih gondarske fronte živahni spopadi naših čet z močnimi sovražnimi oddelki, ki so jim bile prizadejane znatne izgube.
Na srednjem Sredozemskem morju so se naša lovska letala spopadla s številčno večjo sovražno skupino. Dve letali tipa Hurricane sta biti sestreljeni. Naša letala so znova napadla letališče Mikabo na Malti.
se docela obnovila neodvisnost in terito-rijalna integralnost Irana.
Nazadnje so krivi Arabci
Ankara, 27. avg. s. »Manchester Guardian« hudo napada Iran in mu očita, da je postal zbirališče vseh arabskih agentov, ki sovražijo Anglijo. Angleški list posebno hudo napada jeruzalemskega velikega muftija in arabske begunce iz Iraka ter jim očita, da so skupaj z Nemci in Italijani v Iranu odgovorni za sedanjo krizo Irana.
Varnostni ukrepi Turčije
Sofije, 27. avg. s. Iz Ankare je prispela vest, da je Turčija izdala pomembne varnostne ukrepe na svoji meji z Rusijo.
Angleški cinizem
Berlin, 27. avg. u. Politična diplomatska korespondenca je objavila polsiužbeni članek, v katerem zavzema stališče glede na angleški in sovjetski napad na Iran. To novo nasilje je podalo le nov dokaz narodom sveta, piše glasilo zunanjega ministra, kako jih angleška politika stalno ograža. Prav v trenutku, ko Churchii; napada svojo novo žrtev, si upa opozaijati švedsko, Turčijo in celo Španijo na nemško nevarnost. Korespondenca hudo očita Angliji, da je podpihovala male narode k nesmiselnemu odporu, kakor kaže to varšavski primer, potem pa, da jih je spravila v nesrečo in zapustila ter celo v njihovo škodo za-počela vojno blokado. Vse to kaže zgolj na angleški cinizem. Drug za drugim, to je motiv Churchillovih in Rooseveltovih vojnih in mirovnih načrtov. Tudi Japonska bi morala sprejeti na znanje besede, ki jih je Churchill naslovil nanjo.
P® Iranu Daljnji vzhod
Japonske informacije o nadaljnih anglosaških načrtih Položaj na vzhodu vedno bolj kritičen
Sanghaj, 27. avg. u. Zastopnik vojaških oblasti v Šapghaju Akijama je izjavil snoči novinarjem, da bo Sanghaj nedvomno prvi prihodnji cilj angleške ekspanzijske politike. Spričo tega je verjetno, da bo šanghajski občinski svet v kratkem prejel kak angleški ultimat z izgovorom, kakršnega so se Angleži poslužil; v iranskem primeru, češ da živi v šanghaju preveč nezaželenih elementov, namreč v tem primeru Japoncev.
S smehom je Akijama odgovoril na vprašanje nekega poročevalca, ali bodo Japonci v primeru takega »ultimata« branili šanghaj.
VVashington, 27. avg. u. Novozelandski ministrski predsednik Freser, ki preko Zedinjenih držav potuje nazaj v Novo Zelandijo, je izjavil novinarjem, da je položaj na Daljnem vzhodu zelo kritičen. Nova Zelandija bo v celoti sodelovala z Zedinjenimi državami pri kakršni koli nuhovi pobudi. Izjavil je tudi, da se bodo Zedinjene države v takem primeru lahko poslužile novozelandskih letalskih in mornariških oporišč. Novoze!andski ministrski predsednik je imel včeraj daljši razgovor s predsednikom Rooseveltom.
Dolgotrajna seja
japonske vlade
Tokio, 27. avg. u. Ministrski svet je imel včeraj daljšo sejo, na kateri je razpravljal o mednarodnem položa-u, posebno pa o vedno bolj grozečem stališču Anglije ta Zedinjenih držav. Agencija Domej, ki poroča o tem. pravi, da je razprava o teh vprašanjih trajala zelo dolgo.
Rooseveltovo izzivanje
Washington, 27. avg. u. V skladu s svojo izzivalno politiko proti Japonski je
Rooseveit sklenil poslati posebno vojaško misijo v Čungking.
Ruska pomirjevalna
zagotovila Japonski
Tokio, 27. avg. d. Zunanji minister To-yoda je pred kratkim opozorili rusko vlado preko sovjetskega poslanika v Tokiu Sme-tanina, da bi moraila sovjetska vflada proučiti metode in pot. po kateri se prevažajo razne vrste blaga, predvsem pa prevoz olja in bencina v Sovjetsko Rusijo. ker je nastal za Japonsko zelo delikaten pobožaj glede na okoliščino, da prihaia to blago v Sovjetsko Rusijo neposredno mimo Japonske. Sovjetska vlada je sedaj na to opozorilo odgovorila si posebno noto. v kateri skuša pomiriti Japonsko, češ da je blago v ceiloti namenjeno na ruski zapad in le deloma za kritje normalnih potreb v Sibiriji
Japonska se pripravlja
Tokio, 27. avg (Domej.) Kakor je včeraj predstavnikom tiska izjavil predsednik japonskega »načrtnega urada« general Teiichi Suzuki je japonska vlada odobrila pet važnih načrtov, sestavil j enih na temelju zakona o ;aponsiki splošni mobilizaciji. Načrti, ki so dobifli polno moč s posebnim cesarskim dekretom so naslednji: 1- zasega vseh kovin potrebnih v vojni industriji; 2. kontrola nad poslovanjem japonskih borz; 3. ocenitev delovanja posameznih gospodarskih ustanov, 4. kontrola nad vsemi poglavitnimi industrijskimi organizacijami in 5. kontrola nad razdeljevanjem električne energije za ootrebe vojnega gospodarstva. Vsi ti odloki se bodo praktično i* vajali že ob koncu tekočega meseca.
II Goveniatore della Banca dltalia in visita a Lubiana
C arrivato a Lubiana 11 Governatore della Banca d'Italia Eccellenza Vincenzo Azzoli-nL A ricerverio alla stazione si trovava l'Alto Comissario Eccellenza Grazioli che era accompagnato dall'Ispettore superiore della Banca d'Italia a Lubiana e da un gruppo di funzionari della stessa. Al pa-lazzo del Govemo dove erano riuniti i funzionari della filiale lubianese della Banca, con a capo il direttore dott. Lam-berto Bilancioni, l'Alto Comrnissario dopo aver rivolto un cordiale saluto ali'Eccellenza Azzolini e averlo ringraziato per l'attivita svolta dal massimo istituto ban-cario italiano nella nuova provincia, ha rivolto alPIspettore Donnini e ai suoi col-laboratori il suo piu vivo elogio per l'ope-ra svolta nel delicato settore a loro affi-
dato, dlcendosl certo, che, anche ln avveni-re, la Banca dltalia e i suoi funzionari continueranno a Lubiana la loro fattiva a preziosa attivitž.
II Governatore della Banca d'Italia ha, a sua volta, ringraziato 1'Eccellenza Grazioli per le calorose e cordiali parole di
riconoscimento rivolte ai funzionari della Banca, assicurandolo che tale suo riconoscimento sarš. profondamente sentito da quanti lavorano e vivono nella grande fa-miglia dell'Istituto, che continuera a ri-volgere a Lubiana ogni sua cura.
L'Alto Comrnissario e il Governatore della Banca d'Italia hanno quindi esami-nato le questioni interessanti i problemi bancari della nuova provincia.
Guverner Italijanske banke na obisku v Ljubljani
Ljubljana, 27. avgusta.
V	Ljubljano je dospel guverner Italijanske banke Eks. Vincenzo Azzolini. Na kolodvoru ga je sprejel Visoki Komisar Eks. Emilio Grazioili ki ga je spremljal višji inšpektor Italijanske banke v Ljubljani s skupino uradnikov banke.
V	vladni palači, kjer so se zbrali funkcionarji ljubljanske podružnice Banke z direktorjem dr. Lambertom Bilancionijem na čeflu, je Visoki Komisar najprvo prisrčno pozdravil Eks. Azzo>linia in se mu zahvalil za delavnost najvišjega italijanskega bančnega zaveda v novi pokrajini, nato je izrekel vso pohvalo inšpektorju Donniniu in njegovim sodelavcem za te-
žavno jim zaupano delo, ki je bilo opravljeno. Izrazil je svoje prepričanje, da bodo Banka Italije in njeni funkcionarji nadaljevali v Ljubljani svojo plodno in važno delo.
Guverner Italijanske banke se je zahvalil Eks. Emiliu Grazioliju za tople in prisrčne besede priznanja, ki jih je izrekel funkcionarjem banke, zagotavljajo« mu, da sprejemajo njegovo priznanje vsi, ki delajo in žive v veliki družini zavoda, ki bo skrbno nadaljeval v Ljubljani svoje delo.
Visoki Komisar in guverner Italijanske banske sta nato proučila vsa vprašanja in bančne probleme nove pokrajine.
Izjemne tariSe v blagovnem prometu
Ljubljana, 27. avgusta.
Generalna direkcija državnih železnic je odredila, da je smatrati blago iz krajev Ljubljanske pokrajine in Reški pokrajini priključenega pasu glede tarif kot blago nacionalne proizvodnje. Za to blago veljajo zaradi tega. v kolikor so izvedljive in v kolikor sc izpolnjeni vsi zahtevani pogoji izjemne tarife, ki so nridržane za ;ta-
lijansko proizvodnjo, vštevši izjemne začasne tarife.
Ta postopek ne velja za blago drugega izvora, ki bi bilo poslano v Italijo iz krajev Ljubljanske pokrajine in področja, ki je bilo priključene Reški pokrajini Potrebno pa je, da pošiljatelji v tovornem listu jasno obeležijo domači izvor blaga.
Bliža se vrhunec napora za dosego končne zmage
Nova operativna faza, ki se pripravlja z zavzetjem ukrajinskega ozemlja, bo pomenila skrajni napor nemških sil za izvojevanje odločilne zmage
Ukrajinska fronta, 27. avg. s. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča:
Razvoj operacij na vzhodni fronti poteka zmagovito. Nemške čete, ki so prekoračile Dnjeper, ustvarjajo s tem nov napadalni odsek, ki bo največje strateške važnosti. Ta nova operativna faza bo povzročila najbrže bitke in borbe znatnega obsega. Naravno je, da ni mogoče objaviti vsega, toda ponavljamo, da je bila ustvarjena s porazom Budjonijeve armade in z osvojitvijo ukrajinskega ozemlja precej ugodna situacija za pokret zavezniških čet, za njih koncentracijo v napadalnih odsekih in za organizacijo oskrbovanja v neposrednem in oddajalnem zaledju. Koncentrirane čete bodo lahko kodelovale, ko bo prišel pravi trenutek. Ta nova operativna faza bo vrhunec napora nemške vojske ob sodelovanju zavezniških sil.
Zasedeno ozemlje v Rusiji meri doslej več stotisoč kvadratnih kilometrov. Nemško letalstvo neprestano uničuje sovražne pozicije, prometne zveze in železnice, oskrbovalna središča, zbirališča sovražnika v zale 1 ju, položaje in parke topništva ter skladišča mumcije.
Dnjepropetrovsk v plamenih
Berlin, 27. avg. s. Izredno poročUo Hitlerjevega glavnega stana poroča, da so 25. t. m. brzi oddelki oklopne armade von Kleista zavzele po hudi bitki mostišče Dnjepropetrovsk. Zasedeno je bilo tudi mesto. Sovražnik je izgubil s tem svoje zadnje oporišče na desnem bregu Dnjepra južno od Kijeva.
Rim, 27. avg. d. Kakor javlja »Corriere della Sera«, je mesto Dnjepropetrovsk v Ukrajini v plamenih. Sovjetsko vojno poveljništvo neprestano pošilja na vzhodni breg Dnjepra nova ojačenja.
Rim, 27. avg. s. Vesti, ki so davi prispele iz Moskve, priznavajo, da so osne sile zavzele mesto Dnjepropetrovsk. Maršal Budjonj skuša ostanke svojih čet spraviti na vzhodno obrežje Dnjepra.
Tudi Reval gori
Helsinki, 27. avg. s. Reval je razdejan. Vse gori. Skupaj z mestom gori tudi mnogo ladij in bark v lukl. Tudi stoletni gozdovi iglastega drevja okrog mesta so v plamenih. Tako propada stoletja staro hanseatsko mesto, slava vitezov teuton-skega reda. Preostali sovjetski oddelki, ki so sejali smrt in razdejanje, se naglo umikajo. Požar je viden celo h Helsinkov, ki so oddaljeni od Revala v zračni črti okrog 80 km.
Helsinki, 27. avg. d. Današnji finski listi se v jutranjih izdajah z enakim zanimanjem bavijo s položajem na vzhodnem bojišču kakor tudi s sovjetsko-angleškim napadom na Iran. »Helsingin Sannomad« poroča s severnega dela vzhodnega bojišča, da nemške čete nezadržno napredujejo proti Leningradu v vseh smereh. List poroča nadalje, da so boljševiki zažgali estonsko mesto Reval.
Nemško vojno poročilo
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 27. avg. B. (DNB). Vrhovno vojno poveljstvo je objavilo danes naslednje poročilo:
Kakor je bilo javljeno že v posebnem poročilu, so oddelki oklopne armade gene-
ralnega polkovnika von Kleista dne 25. avgusta po hudem boju v naskoku zavzeli mostobran v Dnjepropetrovsku in mesto samo.
Tudi sovražnikove sile blizu Izliva Dnjepra in južno od Kijeva, kakor tudi one zadnje, ki so se upirale Se na zapadnem bregu Dnjepra, so bile poražene, deloma v bojih na moža. Vzhodno od Velikega Luka je bila obkoljena in uničena množica 22. sovjetske armade po večdnevnih trdovratnih bojih. Nad 30.000 ujetnikov in 400 topov je padlo v naše roke. Nenavadno visoke izgube sovražnika so ugotovljene z več kakor 40.000 mrtvimi.
Med Ilmenskim jezerom ln Finskim morskim zalivom ter pred Revalom in na finski fronti potekajo operacije še nadalje uspešno.
Letalstvo je izvedlo hude udarce na zbiranje čet vzhodno od Kijeva in razdejalo s trajnim učinkom železniško mrežo zapadno od Moskve in v prostoru okrog Leningrada.
V	Finskem morskem zalivu so oddelki bojnih letal potopili 4 sovjetske parnike za prevoz čet s skupno 9000 tonami, hudo poškodovali 4 druge parnike za prevoz čet in dosegli bombne zadetke na enem rušil-cu in eni ladji za vodstvo flotilje. Dva druga rušilca sta bila hudo zadeta vzhodno od Ribačjega polotoka.
V	boju proti Angliji je letalstvo preteklo noč bombardiralo pristaniške naprave na angleški vzhodni cbali in letališča na otoku. Pri poskusih, da bi v teku včerajšnjega dneva napadlo Nemški zaliv in kanalsko obalo, je angleško letalstvo izgubilo 23 letal, od katerih je bilo zrušenih 11 v letalskih bejih, 4 so sestrelili stražni čolni, po 3 protiletalsko topništvo in čolni za iskanje min, dve pa mornariško top-n:štvo.
Pri napadu nemških bojnih letal ▼ noči na 26. avgust na pomorsko oporišče Aleksandrijo so bombni zadetki povzročili na pristaniških in železniških napravah velika razdejanja.
Angleška letala so zadnjo noč metala razdiralne in zažigalne bombe na nekaterih krajih južne in jugozapadne Nemčije in med drugim na stanovanjske okraje v Kolnu. Protiletalsko topništvo je zrušilo dva izmed napadajočih bombnikov.
La vtata del presidente della Confederazione dei profes-sionistl e artisti a Lubiana
II consigliere nazionale Comelio Di Mar-zio presidente della Confederazione dei professionistd e artisti č' stato ricevuto al palazzo del Governo dalPAlto Comrnissario con il quale ha esaminato varie questioni riflettenti 1'organizzazione dei professioni-sti ed artisti della nuova provincia, anche in relazione al suo futuro sviluppo.
Abolizione dei limiti di eta Hssati per 1'iscrizione alle scuole professionali
LAlto Comrnissario per la provincia di Lubiana. vista l'ordinanza del Ministero per il commercio e 1'industria del 12 aprile
1937,	I n. 13158/N, dell'ex Regno di Jugoslavia, allo scopo di favorire l'afflusso di alunni verso le carriere tecniche ordina:
Art. 1. I limiti massimi di eta fissati per l'iscrizione alle singole classi delle scuole professionali di ogni ordine e grado sono aboliti.
Art. 2. L'ordinanza del Ministero per il commerico e 1'industria del 12 aprile 1937, I n. 13158/N, £ abrogata.
Lubiana, 21 agosto 1941-XIX.
LAlto Comrnissario Emilio Grazioli
Trasporto delle api al paseolo sul grano saraceno
L'Alto Comrnissario per la provincia di Lubiana, viste le ordinanze del 7 luglio
1938,	IH No. 4926/1 e dei 15 luglio 1939, No. 4749, dell'ex Banato della Drava ri-guardanti il trasporto delle api al paseolo sul grano saraceno, considerato che le con-dizioni climatiche dell anno corrente hanno ritardato la fioritura del grano saraceno, ordina:
Art. 1. Le api trasportate quest'anno ai paseolo sul grano saraceno fino al 25 agosto, dovranno esservi asportate entro otto giorni dopc terminato il paseolo, non piu tardi perd del 15 settembre p. v.
Art. 2. La presente ordinanza entra immediatamente ir vigore e sara pubblicata nel Bollettino Ufficiale per la provincia di Lubiana.
Lubiana, 11 23 agosto 1941-XIX.
L'Alto Comrnissario Emilio Grazioli
Obisk predsednika Konfederacije profesionistov in umetnikov
Nacionalni svetnik Kornelij di Marzio, predsednik Konfederacije profesionistov in umetnikov, je bil v vladni palači pri Visokem Komisarju, ki je ob tej priliki proučil razna vprašanja, ki se nanašajo na organizacijo profesionistov in umetnikov v novi pokrajini in tudi glede na njen bodoči razvoj.
Odprava starostnih meja za vpis v strokovne šole
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na naredbo ministrstva za trgovino in industrijo bivše kraljevine Jugoslavije z dne 12. aprila 1937., I št. 13.158/N in z namenom, da pospeši pritok učencev v obrtne poklice, odreja:
Člen 1. Starostne meje, določene za vpis v posamezne razrede strokovnih šol vseh vrst m stopenj, se odpravljajo.
Člen 2. Naredba ministrstva za trgovino in industrijo z dne 12. aprila 1937., I št. 13.158/N se ukinja.
Ljubljana, dne 21. avgusta 1941-XIX.
Visoki komisar Emilio Grazioli
Prevoz čebel na ajdovo pašo
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino glede na naredbi bivše banske uprave dravske banovine z dne 7. julija 1938, HI. št. 4926/1 in 15. julija 1939, št. 4749/1, o prevozu čebel na ajdovo pašo in upoštevajoč, da so vremenske razmere povzročile letos zakasnelo cvetenje ajde, odreja:
Člen 1. Čebele, ki so bile prepeljane na ajdovo pašo letos do 25. avgusta, je treba odpeljati v osmih dneh po končani paši, najkasneje pa do 15. septembra t. 1.
člen 2. Ta naredba stopi takoj v veljavo in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 23. avgusta 1941-XIX.
Visoki komisar Emilio GrazioU
Radio Ljubljana
ČETRTEK, 29. avgusta 1941-XIX.
7.30: poročila v slovenščini, 7.45: operetna glasba; v odmoru napoved časa, 8.15: poročila v italijanščini, 12.30: poročila v slovenščini, 12 45: pestra glasba, 13: napoved časa — poročila v italijanščini, 13.15: komunike Glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini, 13.17: radijski orkester pod vodstvom Draga Marija šijanca: operetna glasba, 14: poročila v italijanščini, 14.15: koncertni prenos iz Nemčije, 14.45: poročila v slovenščini, 17.45: koncert sopra-nistke Karle šlehan, pri klavirju Marjan Lipovšek, 19.30: poročila v slovenščini, 19.45: koncert kmečkega tria, 20: napoved časa — poročila v italijanščini, 20.20: komentar dnevnih dohodkov. 20.40: mavrica pesmi, orkester Cetra pod vodstvom mojstra Barzizza. 21.20: simfonični koncert pod vodstvom mojstra Roberta Caggiana, 22: slovensko predavanje, 22.10: koncert pianista Antona Trosta,
Gospodarstvo
Argentina vskladisčuje žito za boljše čase
Argentinski kmetijski minister je v govoru ob priliki otvoritve kmetijske razstave v Buenos Airesu izjavil, da vlada ne zahteva oi kmetovalcev nikakšne redukcije površine za pridelovanje žita, ker se Sito lahko vskladišči za več let m bo za Argentino velikega pomena, ko bo nenadno začelo naraščati povpraševanje po tem blagu. Gre tu predvsem za pšenico ln laneno seme, ki se oba lahko vskladiščita za več let brez škode. Pridelovanje turščice, ki ne vzdrži dolgega čakanja, pa se bo moralo omejiti.
Argentinske zaloge pšenice znašajo zdaj še okroglo tri milijone ton. Do nove žetve se bo izvozilo in doma porabilo okoli poldrugega milijona ton. Prebitek, ki bo prešel v leto 1942., bo znašal torej nadaljni poldrugi milijon ton, tako da bo prihodni žitni pridelek v celoti na razpolago za izvoz ln da bo torej izvozna zaloga lahko
čisto sveža. Ce tudi drugo leto ne bo izvozne možnosti, se bo lahko nova letina brez škode vskladiščila do leta 1943.
Zaloge lanenega semena znašajo zdaj okroglo enega milijona ton, računajo pa, da se bo v kratkem izvoz tega blaga v Zedinjene države povečal. Sodijo, da se bo moglo do konca leta izvoziti v Zedinjene države še pol milijona ton, tako da bo v prihodnje leto prešlo pol milijona ton. Potrebno pa je seveda, da se trgovinska pogajanja z Zedinjenimi državami čim prej ugodno zaključijo.
Posebno je neugoden položaj glede turščice. Izvozna zaloga znaša še 8.3 milijona ton in če se konzum še tako .poveča, bo ostalo še zmerom več milijonov ton za prihodnje leto.
Ukrepi vlade na mesnem trgu so dovedli do Izboljšanja cen. V. dobi od septembra
I L 1940. do avgusta L 1941. je bOo vkrcano
730.000 ton (30.000 ton več kakor v prvem vojnem letu ali 70.000 ton več kakor v letnem povprečju zadnjega petletja). Zdaj se vrše pogajanja za izvoz mesa v naslednjem dobavnem letu (od septembra leta 1941. do avgusta leta 1942.). Kakor pričakujejo, se bodo pogajanja končala kolikor toliko ugodno.
Povečan pridelek sladkorne pese v Evropi
V večini evropskih držav je bila letos povečana pridelovalna površina za sladkorno peso ali pa je vsaj obdržala stari obseg. Posebno v Južnovzhodni Evropi se je odločno uveljavilo stremljenje za razširitvijo te kmetijske panoge. Tako se je v Rumuniji povečala površina od 36.700 na 50.000 hektarov, v Madžarski od 73.000 na 92.000 hektarov in v Bolgariji od 16.000 na 20.000 hektarov. Zelo znatno je povečanje v Franciji, in sicer od 114.000 na 203.000 ha. V celem se je lanska evropska pridelovalna površina sladkorne pese, ki je znašala 559.000 ha (brez Sovjetske zveze), pove čala za okroglo 110.000 ha.
Vremenski pogoji so bili za razvoj sladkorne pese povprečno prav ugodni. Dejstvo, da se je tu in tam dozoritev sladkorne pese nekoliko zakasnila, na končni rezultat letine nima posebnega vpliva. Balkanske dežele imajo posebno dobro letino. Tudi pri previdni cenitvi je računati, da bo letošnja letina lansko prilično povoljno letino najmanj dosezala, najbrž pa še celo presegala.
Gospodarske vesti
= Srednja letina turščice v obdunav-skih deželah. Kakor poročajo z Dunaja, bo po zadnji cenitvi letošnja letina turščice v Madžarski, Rumuniji, Bolgariji in bivši Jugoslaviji dosegla okroglo 13.2 milijona ton. Ta pridelek bi presegal lanski za okoli 9% in bi nekako ustrezal desetletnemu Dovprečju od i 1929 do 1. 1938. Možno bo •*5ej večje količine izvoziti iz teh dežel.
= švicarsko-danski blagovni dogovor. Kakor uradno poročajo iz Berna, je bil med Švico m Dansko podpisan dogovor o blagovnem prometu za dobo od 1. avgusta do 31. decembra letos. Dogovor sicer nima v celoti dosedanjega obsega, vendar blagovni promet ne bo mnogo zaostajal za dosedanjim prometom spričo prilagoditve na zdajšnje razmere. Danska bo izvozila v Švico za okroglo 5.4 milijona švicarskih frankov, in sicer jajca, svinjsko meso, ribe, razno seme, mesne konzerve in insulin kakor tudi specialne stroje in aparate po-
leg ie nekaterih drugih industrijskih pco«
duktov. Švica pa bo izvozila v Dansko: tekstilije, kemikalije, stroje in aparate. Za ure so se izvozne možnosti zelo poslabšale.
= Poostreno nadzorovanje cen v Angliji. Cene v trgovini na debelo so se v Angliji izza nastanka vojne povišale za okroglo 50%. Posameznim produktom so zrasle celo še više. Kritika proti takemu razvoju cen se je, kakor poroča zadevno poročilo iz Stockholma, še poostrila, ko je javnost zaznala za razne spekulativne spletke na blagovnem tržišču. V spodnji zbornici je bil spričo nevarnosti nadaljnjega naraščanja draginje sprejet zakonski predlog, ki bi pomenil poostreno nadzorovanje cen. Poostreno nadzorovanje cen naj bi obsegalo področja trgovine od producen-ta preko trgovca na debelo do trgovca na drobno.	f
= Argentinsko ovčje meso za Zedinjena države. Dober mesec za tem, ko je bilo javljeno, da so se znova začela pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Argentino in Zedinjenimi državami, je argentinsko kmetijsko ministrstvo službeno objavilo, da je izvoz vseh vrst ovčjega mesa iz Ognjene dežele (iz južnega dela argentinske Patagonije) v Severno Ameriko prost. Doslej je bil uvoz vsega argentinskega mesa in mesnih izdelkov z izjemo konservnega mesa v Ze i in jene države prepovedan z utemeljitvijo, da vlada v Argentini slinavka in parkljevka in da živino-zdravniški pregled v Argentini ni tolik, da bi se pri uvozu argentinskega mesa ne zanesla ta živinska kužna bolezen v Zedinjene države. Leta 1935. je bil med obema državama sklenjen sanitetni dogovor, po katerem naj bi se prepoved ukinila vsaj za ovčje meso iz Patagonije. Toda zaradi odpora severnoameriških živinorejcev doslej še ni bilo mogoče ratificirati ta dogovor, čeprav je predsednik Roosevelt v času svojega bivanja v Buenos Airesu v decembru 1. 1936. obljubil, da se bo osebno potrudil za čimprejšnjo ratifikacijo. Privoljenje, ki so ga zdaj dale Zedinjene države, se nanaša samo na ovčje meso iz Ognjene dežele, torej iz majhnega, na skrajnem jugu ležečega dela Patagonije. Praktično pomeni to, kakor je Argentinska zveza živinorejcev že izračunala, največ izvoz 4000 ton mesa na leto. Ta količina je sicer majhna, vendar si od tega dogovora argentinski živinorejci mnogo obetajo. Upajo namreč, da si bo kakovost argentinskega ovčjega mesa osvojila severnoameriški trg in da kmalu ta količina ne bo več zadoščala, kar bo imelo za posledico nov dogovor za večji izvoz. Zraven si obetajo tudi, da bo omogočen izvoz ostalega mesa.
ŠPORT
Dolenjski atleti marljivo na delu
V soboto in nedeljo so se poizkusili na prvem mitingu, ki je uspel prav zadovoljivo — Tudi dekleta so bila na startu
Novo mesto, 26. avg.
V soboto popoldne in v nedeljo dopoldne je priredil novomeški »Elan« atletsko izbirno tekmovanje za sestavo moštva za udeležbo na prvenstvu Ljubljanske pokrajine. To tekmovanje je bilo pc dolgem času prva prireditev te vrste v Novem mestu, na katerem smo videli na startu tudi nove ženske moči. Med tekmovalkami je bilo opaziti nekaj talentov, vendar je sodba o njih težka, ker so skoraj same začetnice. Glede udeležbe tekmovalcev, pa tudi glede doseženih izidov, tekmovanje ni bilo na posebni višini, predvsem zaradi zelo poznega pričetka treningov. Tudi pomanjkljiva oprema, največ pa veliko pomanjkanje sprinteric, je bila kriva, da atleti niso mogli tudi z rezultati pokazati svojega pravega znanja. Mnogo pa je vplivalo posebno na nedeljske izide izredno vreče vreme.
Vsi tekmovalci in prav posebno tekmovalke so posebno pri metih in skokih pokazali prav lep stil in dobro tehniko ter se jim je že na prvi pogled videla strokovna šola, za kar gre glavna zasluga neumornemu bivšemu italijanskemu rekorderju in olimpijcu g. Cumerju. Treba bo še nekoliko več strokovnih treningov, potem bodo prišli tudi uspehi. Zelo vidno pa je pomanjkanje večjega števila juniorjev. Elan bo moral zastaviti vse sile, da privabi na športni prostor čim večje število mladine in tako zbere stalen kader mladih tekmovalcev, ki bodo nato v prihodnjih letih lahko uspešno zastopali novomeški šport na tekališču.
Organizacija tekmovanja ni bila nič boljša in nič slabša kakor pri vseh dosedanjih podobnih prireditvah, to je slabo obiskana po sodnikih in počasna. Prav lepo pa so mladi atleti uredili športni prostor, toda posamezne priprave so preveč oddaljene druga od druge. Organizacija moškega dela tekmovanja je bila v izkušenih rokah agilnega načelnika lahkoatletske sekcije g. Dušana Povha, ženski del pa je vodil g. Rihard Romih, katerima gre tudi glavna zasluga za poživitev vsega atletskega športa v dolenjski metropoli Obema pa so marljivo pomagali kot sodniki, časomerilci in zapisnikarji gg. Cumer, Kos, Not, Erjavec in Suhy.
Razen članov Elana so se tekmovanja izven konkurence udeležili tudi trije člani Planine iz Ljubljane. Tekmovanju je prisostvovalo lepo število gledalcev.
Tehnični rezultati tekmovanja so bili naslednji:
100 m, seniorji: 1. predtek: 1. Cerne (Planina) 11.8, 2. Hočevar S. 12.2, 3. Košir J. 13.0; 2. predtek: 1. Marinček 12.0, 2. Kiissel 12.1, 3. Barbič 13.
Met kopja, seniorji: 1. Cuček 43.15, 2. Vukšinič 42.35, 3. Hočevar M. 41J08, 4. Košir J. 39.20, 5. Sbil 38.45; juniorji: 1. Oblak 40.81; ženske: 1. Marinček Dana 20.70, 2. Gartner Darina 16.45.
Skok v daljino, seniorji: 1. Marinček 5.95, 2. Košir J. 5.78, 3. Hočevar S. 5.70, 4. Sbil 5.68, 5. Barbič 5.40, 6. Suhi 5.00; juniorji: 1. Povše 5.07, 2. Dolenc 5.05, 3. Kovarik 5.00
Met krogle, seniorji: 1. Gunde (Planina) 11.72, 2. Cuček 11.60, 3. Sbil 10.89, 4. Kiissel 10.88, 5. Perič 9.59; juniorji: 1. Dolenc 11.20, 2. Kovarik 10.45, 3. Povše 9.54; ženske (4 kg): 1. Marinček Dana 8.47, 2. Kro-neger Sonja 8.07, 3. Colja Vera 7.97, 4. Gartner Darina 7.12.
1000 m: seniorji: 1. Cerne (Planina) 3:08.6, 2. Durmi 3:15.2; juniorji: 1. Povše 3:02, 2. Klančar 3:05.4, 3. Ljubeč 3:18. Ta tek je bil na poti ob Krki, ki je izredno valovita in vijugasta, zaradi česar so bili tudi rezultati razmeroma slabši.
Troskok seniorji: 1. Sbil 11.89, 2. Hočevar M. 10.75.
Met diska seniorji: 1. Cuček 33.52, 2. Gunde (Planina) 31.83, 3. Kobe 30.74, 4. Kiissel 30.00, 5. Peric 26.94; juniorji: 1. Ljubeč 28.59; ženske: 1. Marinček Dana 28.12, 2. Colja Vera 28.00, 3. Palčič Magda 19.35, 4. Kroneger Sonja 18.88, 5. Gartner Darina 18.50. — Prvi dve tekmovalki sta imeli pri drugem metu z neznatnim prestopom še mnogo boljši rezultat, Marinčko-va celo 29.05!
100 m finale seniorji: 1. Marinček 12.4, 2. Hočevar S. 12.6, Kiissel je odstopil.
Skok v višino seniorji: 1 Hočevar M. 155, Skebe (Planina) 155, 3. Sbil 150, 4. Durini D. 145; juniorji: 1. Dolenc 150, 2. Kovarik 140; ženske: 1. Kroneger Sonja 135, 2. Kozina Majda 128, 3. Palčič Magda 125, 4. Colja Vera 120, 5. Gartner Darina 115.
60 m 1. predtefc: 1. Kozina Majda 8.6, 2. Colja Vera 8.7, 3. Gartner Darina 8 9; 2. predtek: 1. Palčič Magda 9.1, 2. Marinček Dana 9.2; finale: 1. Kozina Majda 8.6, 2. Palčič Magda 9.0, 3. Gartner Darina 9.2, 4. Colja Vera (odstopila).
Nekaj drobnega
V Mariboru so imeli preteklo nedeljo večjo kolesarsko dirko, ki je vodila po mestnih ulicah in je zato posebno uspela v propagandnem pogledu. Prireditev je lž-vedel kolesarski klub »Edehveiss« ob udeležbi 14 vozačev iz Maribora in Slovenj-gradca, ki so se plasirali v naslednjem vrstnem redu:
1. Gregorič (Slovenjgradec) 22:17.5, 2. Rakef 22:18, 3. Horvat Ivan 22:42.5, 4. Kokot 22:44, 5. Krajnc 22:45, 6. Horvat Albin 22:47, 7. Windisch (vsi iz Maribora) 22:48.5, 8. Pogorele (Slovenjgradec) 22:50.
Na veliki regati v Leccu so minulo nedeljo v eni disciplini nastopili tudi hrvatski veslači, m sicer v osmercu s krmarjem na 2000 m dolgi progi. Zmagali so domačini iz Livorna s časom 6:45, 10 minut za njimi pa so prišli na cilj zagrebški Gusarji. Livorno je eno izmed najmočnejših veslaških središč v Italiji
Dunajski Rapid je te dni gostoval v Berlinu in izgubil prvi dan proti moštvu Lufthansa z 2:3, drugi dan pa proti Herthi z 1:2. Poraz je bil za novega nemškega prvaka precej neprijeten.
GAK iz Gradca je bil v gosteh v Mona-kovu in je po zelo skromni igri izgubil
tekmo proti tamkajšnjemu FC Bayern z 0:6.
Iz Helsinkov poročajo, da je bil namesto umrlega predsednika finske smučarske zveze Aarea imenovan za novega člana v FISo kot zastopnik Finske finski generalni konzul Himberg.
Po obvestilu mednarodnega olimpijskega odbora je bil pred kratkim izdan olimpijski besednjak. Ta zanimiva publikacija, ki jo je sestavil dr. Wasner, vsebuje izide vseh modernih olimpiad, imena zmagovalcev, imena vseh nacionalnih in mednarodnih olimpijskih odborov in sploh vse statistično gradivo oi prve moderne olimpi-jade iz leta 1896. do dandanes. Delo je bilo izgotovljeno v šestih jezikih, in sicer v italijanskem, nemškem, francoskem, špan-skem, angleškem in švedskem. Nekateri izvodi te knjige bodo dostavljeni raznim nacionalnim olimpijskim odborom, prodajal pa se bo ta olimpijski besednjak šele potem, ko bo konec vojne.
ŽSK Hermes (nogom. sekcija). V četrtek, dne 28. t. m., igramo proti italijan-skemu teamu na našem stadionu. Po tekmi sestanek vseh nogometašev v sejni sobL Udeležba strogo obvezna za vse. — V nedeljo igra »B«moštvo predtekmo z Grafiko. — Načelnik.
V starem in novem Trstu
V Trstu, sreut avgusta.
Prelestna slikovitost daje Trstu in njegovi okolici poseben čar. Priroda in razvoj sta ustvarila v tem prelepem evropskem kotičku pogoje za bujno rast obmorskega velemesta, ki šteje danes več ko 265.000 prebivalcev. Utrip velemestnega življenja, ki zajema trgovsko, industrijsko, civilizacijsko ter družabno podjetnost, čutiš na vsakem kvadratnem metru tega amfiteatralno vzdigujočega se sveta, ki prehaja v tržaško, sesljansko, sve-tokriško, grljansko ter barkovljansko luko in ki sega od ribiškega Sv. Križa in Prošeka z izvrstno kapljico do plav-žarskega, industrijskega Skednja pa še dalje, dalje.
Vsa ta prirodna lepota ob stiku kraške planote s sinjim morjem se najlepše razodeva z openskega vrha, od koder se raztezajo vinogradi in latniki do prvih mestnih stavb. V ozadju pa divni, ponosni kraški svet, ki skriva v sebi nešteto kraških pojavov, kjer zori imenitno grozdje po latnikih in kjer raste sočni teran s središčem v Toma-ju, Dutovljah ter Avberju.
V idealno oblikovanem Tržaškem zaiivu je bila dobljena dolgoletna borba za pristaniško prvenstvo med Tr-žičem, Stivanom, ki je nekoč slovel po konjskih sejmih, Trstom, Mil jem, Koprom in Piranom v prid Trstu, ki se je v sijajnem razmahu stoletij raz-rastel po gričih, ki se kakor kraški odrastki širijo ob morski obali, kjer kraljujeta v vencu Montebella. Rojana, Forneta, Sv. Ivana in 5v. Jakoba zgodovinska katedrala sv. Justa in staro-slavni tržaški grad.
Sa mestu rimskega Tergesta čutiš danes utripanje novega življenja, kjer ni več okorelih oblik iz avstrijske dobe. marveč tok sveže mladosti, ki je od prevrata 1918 sem ustvarila številne pogoje zdravega razmaha in vsestranske rasti. Stare mestne četrti, ki so bile br^z posebnega stavbno zgodovinskega pomena, so bile porušene; tod so zrasle preko noči sodobne, krasne palače, ki so okras in ponos novega Trsta.
Je pa ostalo tisto čudovito sozvočje zgodovinsko zanimive mestne starin-skosti ter najsodobnejše urejenosti, ki vtiska Trstu značilne poteze učinkovite. prijetne slikovitosti. Tako se v bližini znamenitih izkopanin starega rimskega gledališča košati najvišja tržaška stavba, enajstnadstropna stavba zavarovalnice Assicurazioni Generali; nedaleč od krasnega Sonninovega drevoreda imamo ulici Via molino a ven-to in Via del Bosco s starinskim obeležjem številnih starinarn; poleg številnih rtovoklasičnih palač Villa Necker iz 1. 1790., Villa Murat iz l. 1801., borzne palače, cerkve sv. Antona Novega z mogočnim starogrškim, širokim stopniščem, do koder skoraj sega Veliki kanal, opažamo bizantinsko cerkveno stavbo, nedaleč od tam pa značilno, a vendar le preprosto zasnovano grško molilnico, razen tega številne poučne odtenke beneškega stavbnega sloga, predvsem pa reprezentativne palače v središču tržaškega življenja na Piazzi deFUnita.
Dopolnjevale pa bodo to bogato sliko še nove stavbe vseučiliškega mesta, sodobni palači ob mestni tržnici
na Piazzi dell'lmpero in nasproti znamenitemu rimskemu gledališču ter številne druge sodobne gradnje, ki pričajo o nenehni pobudnosti sedanje mestne uprave.
Sredi tega prezanimivega soglasja preteklosti in sedanjosti se razvija vsakdanje tržaško življenje, ki je kakor veren odsev pestre zunanje podobe, ki jo je že priroda sama izklesala v tem razvojno in zgodovinsko pomenljivem obmorskem predelu. Tako srečuješ n. pr. tam zgoraj po romantični Via Istra v rani uri kmetice iz istrske smeri tja do socerbske planote z riemanjsko vasjo, kjer je bila 1693 ustanovljena bratovščina sv. Jožefa, h kateri je z lastnoročnim podpisom
pristopil celo sam Jožef II. Po značilnem tržaškem sprehajališču 20. septembra se razvija od jutra do mraka priljubljena promenada, v katere blagodejno hladovino se Tržačani radi zatekajo. Dnevno se sprehodi po hladnem drevoredu 30.000 do 40.000 Trža-čanov. Ob Piazzi Ponterosso pri kanalu se mlado in staro puli za cenene lubenice in din je, ki v pasjih dneh do-svežujejo grlo. V zidani, est etično ter higienično odlično urejeni tržnici, ki spominja po svoji notranji ureditvi na zagrebško, je dan za dnem živahno vrvenje in povpraševanje po cenenih, obilno dovoženih poljskih pridelkih vseh vrst ter po izbranem, polno zrelem sadju. Podobna je slika v okusno zgrajeni ribarnici ob beneškem in ber-saljerskem pomolu. Izvrstno Dreher-jevo pivo, razmeroma zelo cenena istrska in kraška vina so zelo dobrodošla žejnim Tržačanom (in gostom, kajpada).
S takim velikomestnim utripom se usoglaša neprekinjeni šum in ropot vozovnega prometa ter v vse smeri švigajočih tramvajev, filovij in avtobusov. Tam zunaj v kopališčih Cedas in Excelsior v Barkovljah, v kopališču na pomolu F. Bandiera, v kopališčih »Alla Diga« ob luki V. Emanuela HI. ter »Savoia« in »Ausonia« ob Trajanovem nabrežju pa se tisoči in tisoči Tržačanov in Tržačank v zelo občutni avgustovski vročini, ki pa je nasproti letošnji julijski še zmerom nekoliko milejša, zatekajo v prijeten, hladilen objem morskega valovja, večno vabečega k sebi.
Nenavadna smola bogatega siromaka
Zakspa! je svoj zaklad, potem so pa delavci po nesreči na sul i nekaj ton zemlje nanj
Novara 27 avgusta. j
Skoraj ne boste verjeli, ampak je vendarle res — vsaj tako razberemo iz italijanskih listov. Junak zgodbe je 78 letni Battista Mombelii. človek, ki mu je popotovanje poklic, brez stalnega bivališča torej, mož, ki živi od tega, kar mu dajo dobri ljude. Lansko leto so ga v Novari obtožili zaradi požiga. Zatekel se je bil takrat v senik na polju, a ker ga je zeblo, je nekaj malega zakuril. Senik se je vnel in pogorel do tal, škoda je bila precejšnja. •Mombelii je bil oproščen, ker so se sodniki prepričali, da ni imel zlega namena in da je povrhu še malo duševno omejen. Takrat se javnost ni kaj prida zanimala zanj, pač pa je vzbudil pozornost te dni, ko je prišla na dan tragedija njegovega bogastva.
Od mladih nog živi Battista Mombelii od beraštva, a on ni eden tistih vagabundov, ki spreti noženo, kar sprosijo. Prilagal je čentezim k čentezimu in polagoma se mu je nabralo spoštovanja vredno premoženje. Nič manj ne bo njegovih prihrankov ko sto tisoč lir. deloma v gotovini, deloma v hranilnih knjižicah. Starec je v resnici štedljiv in skopušen. da mu ni para. Sedemdeset let že takole roma okrog, pa nikoli ni sedel na vlak. da ni proč metal denaria za vozni listek. Svoje bogastvo je hranil v rokavu starega nepremcčljivega plašča. A ker takle človek nikoli ne ve.
kje in s kom bo prenočeval, mu ni kazalo, da bi sto tisoč lir nosil s sabo. Zato je svoj rokav zmerom zakopal na kakšnem varnem kraju, a kadar je spremenil krog pvojega udejstvovanja, je zaklad izkopal in ga na tihem zakopal drugam.
Te dni se ie spet vrnil z daljšega romanja po svetu. A ko se je približal kraju, ki ga je bil nazadnje svojemu denarju izbral za skrivališče — groza in strah! Na mestu, kjer je bila zakopana njegova blagajna, je ležalo morda tiseč ton zemlje, ki so jo bili v gradbene namene odgrebli od bližnjega hriba in jo nasuli tam. Nekaj časa je bogati siromak kopal kakor brez uma, ko je videl, da je vse zaman, je ves divji prišel nad lastnika zemljišča češ da je on odgovoren za njegov zaklad in da mu ga mora brez odlašanja vrniti. Seveda je gospodar takšno zahtevo zavrnil in je Mombellija napotil h karabinjerjerm. Ta nasvet staremu vagabundu ni bil niti malo po volji — zakaj, kadarkoli v življenju se je srečal z orožniki, je bilo zmerom tako, da so ga zaprli za nekaj dni. Vse življenje je imel navado, da je delal velike ovinke mimo orožniški h postaj.
In tako mu ni preostalo nič drugega, kakor da sam zleze na kup materiala, ki so ga bili delavci nasuli, in straži, dokler njegov zaJcilad ne pride spet na dan. Pravijo pa. da bo tra jalo nekaj mesecev, preden bo mogoče odstraniti goro, ki je zrasla nad njegovim skrivališčem.
Ljubljanski hoteli v italijanski luči
Šte\'ilnim italijanskim dnevnikom in revijam. ki so napisali mnogo lepih besed o naši Ljubljani, se je sedaj pridružil časopis »U Albergo in Italia«, glasilo Italijanske turistične zveze za propagando gostinstva in z njim zvezanih obrti. B. Scottt je namreč priobčil v tem časopisu daljši, z desetimi ilustracijami opremljeni članek »Gli alberghi di Lubiana«. Pisec kaže, da je stroko\'njak v teh zadevah in da si je ogledal naše mesto, njegove hotele in gostilne z očmi gostinskega izvedenca.
Že ob izstopu na glavni nostaji preseneti popotnika pogled na veliki hotel vis-a-vis kolodvorskemu poslopju. To pa je samo prvi pozdrav gostoljubnega mesta, piše Scotti in nadaljuje: Pelo mesto Ljubljana s siojimi 80000 prebivalci ima kakih sedem najboljših hotelov, izmed katerih so trije posebno veliki, ter razpolagajo skupno s 430 sobami in 600 posteljami, polen tega morejo nuditi približno enako število po
stelj številne gostilne in pensioni. ki jih srečuješ v sleherni četrti tega mesta. — Nato pisec karakterizira naše gostilne, »snažne in gostoljubne, ki vabijo k odmoru, k zdravi in obilni domači hrani in k velikim kozarcem svežega, penastega, šumečega piva.*
Italijanski pisec obravnava gostinsko zmogljhost ljubljanskih hotelov, podaja tudi tabelarični pregled, navaja statistične podatke in pravi, da dobi pravi pojem o gostinski važnosti tega Italiji pridruženega mesta šele oni, ki spozna visoko stopnjo dovršenosti in udobnosti hotelske organizacije v Ljubljani. B. Scotti prikazuje z raznih strani naše mesto, ki se mu vidi »tipično moderno mesto«. V novem delu od kolodvora do »očarljvega mestnega parka« triumfira naše stoletje, ali bolje »moderne stavbe, zgrajene racionalno in smelo, z bogatimi trgovinami ter mikavnimi, elegantnimi izložbenimi okni, z nebotični-
mi poslopji, $ kavarnami ln razkošnimi restavracijami; tu se čuti ozračje prave metropole, čeprav se na koncu cest in ulic često pojavlja zelenilo gozdov in polj, med katerimi se izgublja belo mesto«.
V nadaljnjem delu članka prikazuje italijanski strokovnjak poglavitne hotele: Metropol, Union, Slon. Štrukel, Bellevue, karakterizira njih arhitekturo in notranjo opremo ter opisuje z gostinskega vidika njihove restavracije in kavarne. Nekateri značilni fotografski posnetki dajejo italijanskemu čitatelju tudi vidno predstavo o zunanjosti in notranjosti ljubljanskih hotelov. Pisec sklepa, da ta obilnost. modernost, gosposkost in bogastvo ljubljanskih hotelov tujca preseneti in osupne. Vprašuje se, kako je moglo mesto z 80.000 prebivalci ustvariti in vzdrževati tako zahtevne naprave. Treba je pač pomisliti, pravi, da je bila Ljubljana glavno mesto Slovenije, ozemlja, ki je bilo veliko kakor dve tretjini Lombardije in ki je imelo zelo na-
predno industrijo, ter da je bUo njegovo
upravno, bančno in trgovinsko središče. Tudi kot področje zelo razvitega kmetijstva je imela Slovenija v bivši Jugoslaviji znaten kulturni in turistični pomen. Mnogo prispevajo k prospehu mesta tudi njegovi kulturni zavodi z univerzo, gimnazijami in dobro obiskanimi tehničnimi šolami.
Ob koncu svojega članka sklepa B. Scotti, da bo Ljubljani ostala tudi v novih razmerah važna turistična in gospodarska vloga. V novem redu, ki ga pripravlja Os, ne bodo državne meje ovirale izmene pridelkov in ljudi, zato bo Ljubljana tudi nadalje, čeprav v Italiji, ohranila gospodarske in druge stike z vsem ozemljem, ki je prej gravitiralo vanjo. Tem tesnejši pa bodo stiki z ozemljem t ost ran državnih meja Italije. Pisec sklepa, da se Ljubljani kot turističnemu mestu obeta — prav kakor vsej Ljubljanski pokrajini — lepa bodočnost.
Odkritja dr. Valterja Schmida na RiSnikti
Rifnik je eden izmed najzanimivejših zgodovinskih krajev na Spodnjem štajerskem. Prijazna vas leži 4 km daleč od Sv. Jurija, odnosno 15 km daleč od Celja Hiše so raztresene po gozdnatem pobočju Rifnika, ki je visok 570 m. Tod je poleg gozdov mnogo sadnega drevja in nekaj manjših vinogradov. Z vrha Rifnika je lep razgled po široki okolici. V bližini je razvalina rifniškega gradu.
Rifnik je že od nekdaj priljubljeno iz-letišče Celjanov in šentjurčanov, je pa tudi važno torišče arheologov. V predzgodovin-ski dobi je bila tu znatna naselbina. Kar so arheologi doslej izkopali predmetov, so večinoma iz neolitske dobe. številni ilirski grobovi z žarami in bogatimi predmeti so iz halštatske dobe, našli so pa tudi novce iz latčnske dobe. Na predzgodovinsko naselbino spominja še zdaj krajevno ime »Ajdovska zidanica« na vrhu Rifnika in pa istotam preostalo staro zidovje, kjer so izkopali mnoge rimske predmete. V srednjem veku je bil kraj pomemben zaradi znamenitega rifniškega gradu, ki so ga. do leta 1480. posedovali rifniški gospodje, ministe-riali grofov Breže-Seliških. Rifniški grad je bil gospodarsko in upravno središče obsežnih posestev bi. Heme med Bočem, Sotlo in Savo. Ta posestva je bi. Hema izročila leta 1036. ženskemu samostanu v Krki na Koroškem, leta 1072. pa jih je prevzela krška škofija, ki je na gradu postavila svoje ministeriale. Od 1. 1400. dalje je bil grad last Celjskih grofov. Leta 1635. je bila grajska lastnica Marjeta Waagen in tedaj so uporni kmetje graščino popolnoma ople-nili.
Odkar je Spodnja štajerska pod nemško oblastjo, nadaljuje raziskovanja na Rifniku škofjeloški rojak prof. dr. Valter Schmid, vseučiliški profesor in deželni arheolog iz Gradca. V štajerskih listih poroča uvaže-vani učenjak, da se mu je posrečilo zadnje
»Moja žena hodi vse dneve naokrog in toži o glavobolu!« »Pa ne storite ničesar proti temu?« »Pač — seveda — ušesa sem si zamašil z vato!«
Novo mesto šteje nad 4*200 prebivalcev
Ovire pri zidanju kopališča — Bombardirana meščanska šola bo obnovljena do konca novembra — Prehrana Novega mesta je zagotovljena — Povišanje plač vsem mestnim nameščencem in delavcem — Izgubljena pravda
Novo mesto, 27. avgusta, j
Novomeški mestni svet je imel v ponedeljek zvečer redno sejo. župan dr. Polen-šek je obširno poročal o delu v zadnjih dveh mesecih. Občina je posvetila glavno skrb asanaciji in obnovi mestnega vodovoda. Nujno potrebno je zgraditi novo čistilno napravo, ker je voda ob malo večjem deževju kalna in potreben je višinski rezervoar, ki bo dajal tudi višje ležečim krajem, ki imajo sedaj samo v nočnih urah vodo, podnevi zadosti vode. Higienski zavod je izdelal načrt, ni pa še mogel dostaviti točnega proračuna, ker še ni prejel ponudb za specialne dele iz inozemstva. Čistilna naprava je že v gradnji in bo zahtevala zelo mnogo denarja, vendar bo občina na vsak način še letos asanirala vodovod, dočirn se mora zgraditev novega višinskega rezervoarja odložiti do prihodnjega leta.
Mnogo večje težave povzroča gradnja novega kopališča, za katero so denarna sredstva sicer na razpolago, manjka pa nujno potrebno betonsko železo za gradnjo modernega bazena. Občina je že pred vojno naročila in tudi plačala tretjino (27.000 din) za železo jeseniškim železarnam. vendar ji doslej še ni uspelo prejeti vsaj plačano količino, zato je občina pri-
čela graditi drugi del kopališča s kabinami. Merjenja na Loki so končana in načrti so bili odposlani arhitektu g. Inž. Mu-šiču v Ljubljano, ki se je pa izjavil proti dosedanjim načrtom, ker bi skazili arhitektonsko skladnost z okolico. Inž. arh. Mušič bo določil nov prostor za gradnjo kabin.
Dela na gradbi bombardirane osnovne in meščanske šole se bodo pričela te dni.
Izlicitiral jih je stavbenik g. Žiberna, ki se je zavezal, da bo stavba do konca novembra pod streho.
Prehrano prebivalstva vodi mestni prehranjevalni odbor, ki je preskrbel zadostne količine živil. V avgustu je izkazalo ljudsko štetje, da šteje Novo mesto nad 4200 prebivalcev. Organizacijo prehrane prebivalstva z mesom je poveril »PREVOD« svojemu posebnemu komisarju g. inž. Antonu Maroltu lz Ljubljane, ki stalno ura-duje v prostorih mestnega prehranjevalnega urada in nadzoruje vso trgovino s klavno živino, župan ln mestna uprava sta pregledala občinsko blagajno ln jo primerjala z vlogami in spisi ter sta našla vs« v redu in soglasju.
Mestni svet je odobril kredit za tolmate pri mestni občini v znesku 3268 L, ki se bo kril iz višje prejete trošariae na pivo.
Tolmač je bil že nameščen s 1. junijem. Za pripravljalna dela na gradnji kopališča je bil poleg že potrošenega kredita v znesku 70.512 lir soglasno odobren izredni kredit 6235.25 L, Tudi izredni kredit za nepredvidene izdatke v znesku 7500.20 L in za tiskovine okrajnega komisarja v znesku 501.70 L je bil soglasno odobren.
V smislu uredbe Visokega Komisarja je mestni svet sklenil zvišanje plač: vsi občinski uslužbenci prejmejo na plačo od 15. marca 20% povišek, prizna pa se jim poleg tudi povišlca od 1. aprila 1941. Upravitelju meščanske šole je odobril mestni svet namesto stanovanja v naravi mesečno stanarino 150 L.
župan je sporočil, da je mestna občina izgubila tožbo proti posestniku Francu Seidlu zaradi osporavanja lastninske pravice na parceli 325 k. o. Novo mesto. Parcela leži pri gimnaziji in obsega 393 kvadratnih metrov. Bila je vknjižena na ime mestne občine ter je občina zanjo tudi vsa leta plačevala davek, užival pa jo je Seidl. Zato je občina vložila tožbo, toda Seidl je neovržno dokazal, da si je z menjalno pogodbo že pred vojno pridobil lastninsko pravico do parcele. In tako je bila občina obsojena na povračilo sodnih stroškov, Seidl pa mora plačati občini davek za dobo zadnjih treh let. Mestni svet je sprejel sodbo na znanje in odklonil priziv.
Lov na ruske vlake
Berlin, 27. avg. d. Na severnem odseku vzhodnega bojišča je prišlo v okviru naglega nemškega prodiranja proti Leningradu v ponedeljek na nekem mestu do pravcate dirke med nemškimi oklopnimi vozili in sovjetsko-ruskimi vlaki. O tej akciji objavljajo davi z merodajnega mesta v Berlinu naslednje podrobnosti:
Na severnem odseku frontnega bojišča je neki odred nemških oklopnih voz, ko je prodrl skozi gosto bičevje stepnate pokrajine, iznenada naletel na nekem ovinku železniške proge na sovjetsko-ruski vlak. Cim je spremstvo sovjetskega vlaka opazilo nevarnost, je pognalo vlak z vso brzino, da bi ga rešilo pred nemškimi oklopnimi vozovi. 2e po nekaj minutah pa so
se nemški oklopni vozovi sovražnikovemu vlaku v toliko približali, da so lahko pričeli z razdalje 500 m streljati proti njemu z dobro namerjenimi granatami iz protitankovskih topov. Kmalu je lokomotiva sovjetskega vlaka obtičala na progi s prestreljenim kotlom in poškodovanim kolesjem. Ne dolgo po tem je stotnija nemških oklopnih voz presenetila še dva nadaljnja sovjetska tovorna vlaka, ki sta stala na odprti progi. Preden sta ta dva vlaka še mogla razviti polno brzino, da bi se izmotala iz nevarnosti, sta bila oba hudo zadeta od nemških protitankovskih topov. Iz mnogih vagonov teh dveh kompozicij so udarili visoki plameni in kmalu je nekaj tankovskih voz s silnim tru-ščem zletelo v zrak. Kot bi mignil, je oba vlaka zajelo morje plamenov
tedne raziskati ostanke štirih prazgodovinskih hiš iz halštatske dobe v naselbini blizu slikovite grajske razvaline. Največja hiša je bila dolga 14.9 in široka 5.7 m, najmanjša pa je imela razmerje 6.3X4.3 m. Na velikih temeljnih kamnih so počivali tramovi lesenih hiš, katerih razpoke so bile zapolnjene z ilovico. Ob severni strani so bila ležišča, tlakovana s kamenjem, obložena s slamo ali mahom in prekrita s krz<-ni. Ognjišče je bilo obdano s kamenjem. Prof. dr. Valter Schmid je našel osamljene topilnice, kjer so davni prebivalci izdelovali različno okrasje iz brona. Obilnejši 30 ostanki iz gline. Posebno številni so ostanki črno poslikane, večkrat lepo okrašene posode iz" cvetoče dobe halštatske periode in iz 5. stoletja pred našim štetjem. Te najdbe pričajo, da so takratni lončarji Imeli zelo mnogo smisla za lepo obliko, iskali so svoja pota in so ustvarili posodo, ki je po oblikah enakovredna sorodni lončeviai iz Italije (Este). Po podobnosti posode oe d? sklepati, da so davni prebivalci rifni-ške naselbine imeli stike s srednjo štajersko m s Kranjsko. O precej razviti živinoreji na Rifniku pričajo ostanki govedi z dolgimi in kratkimi rogovi. Našle pa so se tudi kosti svinj, koz in ovac. O ženski pridnosti pričajo lepo okrašeni ostanki preslio in kolovratov.
Šport sul campo
e šport ftelTact£ua
Di sopra: II torneo di calcio a Novo mesto per la coppa Isonzo — conguistata dagli artiglieri. A sinistra la coppa, a de-stra il commandante la divisione I'EeceI-lenza Generale Romero. Di sotto: La con-segna del »Memoriale di žirovnik« — premio transitorio della SK Ilirija a Branko žižek vincitore della gara di nuot-o su un pereorso di chm. 2.4 sulla Ljubljanica. — Sul tavolo la coppa che fu conquistata dal migliore allievo Loeser.
Šport na travniku
in šport na vodi
Vrhnji dve sliki sta iz Novega mesta, kjer je bil pred kratkim odigran turnir nogometnih moštev za pokal divizije »Isonzo«, ki so ga osvojili topničarji. Na sliki se vidi pokal, ki je bil razstavljen ves čas tekme, na drugi sliki pa govori poveljnik soške divizije Eksc. general Romero ob izročitvi pokala zmagovitemu moštvu. — Tretja slika prikazuje izročitev »Žirovni-kovega memoriala«, prehodnega darila SK Ilirije, zmagovalcu Branku žižku na nedeljski plavalni tekmi po Ljubljanici na 2.4 km dolgi progi od Mokaria do špica. Na mizi se vidi tudi manjši pokal, ki je bil izročen najboljšemu juniorju Loeseijifc
uexela Iran
Fronte delTUcralna — Na ukrajinski fronti. <
artiglierie itaiiane mascherate avanzano verso le prime linee — maskirano italijansko
topništvo napreduje proti prvim črtam
Gorivo za motorje — iz kruha
»Memalik-i mahruseh-i Iran«, »Iranske province, ki jih Bog čuva«, se uradno imenuje veliko, 1,647.000 štirijaških kilometrov obsegajoče cesarstvo, ki zavzema večji del Iranske visoke planote oziroma vzhodni del sprednjeazijskega visokogorskega pasu. Na tem velikanskem prostoru živi komaj dobrih 10 milijonov duš.
Njegov srednji predel z značajem povprečno 1000 m visoke planote delijo od 0evernozapadne v južnovzhodno smer gor-nke verige v kotline, ki so napolnjene z gruščem, peskom in prhlico. Te gorske verige, ki se dvigajo povprečno 2000 do 3000 m visoko, dosežejo v posameznih vrhovih tudi višino 4500 m. Slane puščave in slana močvirja ter jezera zavzemajo obsežnejše nižave. Visoko planoto pa oblajajo obrobne gorske verige, tako na severu Elbrus z najvišjim iranskim vrhom Dema-vendom, na vzhodu proti Afganistanu Iranska pregrada z vulkanom, Ku-i-Tafta-nom (3973 m), na jugu Mekranska veriga (Kuhran 2160 m), na zapadu Zagroško gorovje s 5180 m visoko Ku-i-Deno. Ob Perzijskem zalivu na jugozapadu in ob Kaspi-ikem morju na severu se razprostirajo ploski obalni pasovi. Prastare kamenine sestavljajo jedro večine pogorij, na njih kipijo v nebo peščene in apnenčeve stene, najvišji vrhovi pa so skoraj izključno iz vulkanskih trahitov in bazaltov.
Dežela je revna z vodo, z rekami se ponaša skoraj le sever (Aras), nekaj jih je tudi na jugu in jugozapadu, a izvirajo v obrobnih gorovjih in se iztekajo večinoma že kmalu v sosedne dežele. V notranjosti usihajo redki vodni toki po kratkem teku v peščene puščave in slana močvirja ter jezera. Urmijsko in Niriško jezero sta največji teh jezer, med močvirji je omeniti Hamun.
Zaradi svojega visokogorskega in puščav-nega značaja ima notranjost Irana naravno zelo ostro celinsko podnebje, ki ga označujejo velika suša (v Isfahanu beležijo n. pr. 130 mm letnih padavin) in velika temperaturne razlike. Podnevi se zrak segreje na 40 do 50 stopinj, noči so pa mrzle. Prevladujejo severni, pasatom podobni vetrovi, ki se v notranjosti razvijajo v silne in dolgotrajne poletne orkane. Značilni pridevek »veter 120 dni« pove vse. Obale ob Kaspiškem morju in južne obale se odlikujejo nasprotno z mnogo neznosne moče.
Dežela je zelo bogata z rudami, zlasti z bakrom, železom in svinčeno rudo, ki vsebuje mnogo srebra, dalje je navesti cin, antimon, nikel, kobalt in mangan. Toda vse te rude so doslej le malo izkoriščali. Zelo bogata so tudi ležišča soli, galuna, na-trona, žvepla, črnega in rjavega premoga, znameniti so maadanski in nišapurski tur-kizi, a najvažnejša so petrolejska polja južno od Kaspiškega morja ter ob zunanjem robu Zagrosa. Od zadnjih je Anglo-perzijska petrolejska družba zgradila cevovod do Sat-el-Araba (sotočja Evfrata in TJgride) z rafinerijo na otoku Abadanu. Perzijska petrolejska ležišča spadajo mel tista, ki jim produkcija stalno narašča in s tem tudi njihov pomen. Da sta Rusija in Anglija izvršili svoj sdeanji udar na Per-
zijo, je v nemajhni meri kriv baš pohlep
po petroleju.
Notranji predeli imajo seveda skopo rastlinstvo, obdelovanje zemlje je mogoče le z umetnim namakanjem. Zelo rodovitni pa so nižinski predeli ob Kaspiškem morju, kjer uspeva pravo subtropsko rastlinstvo s pragozdovi (obsežen gozdni pas gre tudi od Kurdistana proti Sirasu) in kjer pridelujejo mnogo riža, tobaka, zelenjave ter gojijo murve. V stepi notranjega predela je omeniti kobulnice, ki dajejo gumaste smole. Drugiie pa slovi Perzija tuli po svojih sadnih drevesih (orehih, leskah, pi-stacijah, pomarančah, češnjah, kutinah, jablanah, hruškah, smokvah, granatnih jabolkih, mandljih, melonah, trtah in breskvah, ki izvajajo svoje latinsko ime »ma-lum Persicanum« direktno od Perzije. Da-teljnova palma uspeva do 34. stopinje severne širine, povsod gojijo bolj ali manj belo murvo, a poleg pšenice in ječmena pridelujejo riž, sladkorni trs, bombaž, mak, tobak itd. Gojenje slovitih širaških vrtnic pa je zelo nazadovalo.
Kar se tiče živalstva, je omeniti poleg običajnih vrst sredozemske skupine tudi tropske oblike, n. pr. leve, leoparde, šakale, ježevce, tigre. Značilna sta divji osel in krepki, vztrajni perziški konj. Nomadska plemena imajo svoje največje bogastvo v ovcah, kozah (tudi angorskih kozah), velblodih in mezgih. Razen tega dobimo govedo in skoraj vso evropsko perutnino. Ri-barstvo je izdatno zlasti v rekah Kaspiškega morja, v Perzijskem zalivu imajo izdaten lov na školjke bisernice, končno naj omenimo še rejo čebel in sviloprejk. Ljudstvo pa se hrani pretežno z rastlinsko hrano, raznim žitom, zlasti rižem, kruh izdeluje ponekod iz ječmena ali želoda, razen tega uživa večinoma nekakšen jogurt, sir, med in sadje.
To ljudstvo je po svoji sestavi, izvoru, verstvu in jeziku precej pisano. Poleg okroglo 8 milijonov šiitov ga sestavlja milijon suni tov (oboji so pripadniki dveh velikih mohamedanskih verskih ločin), ohranilo se je kakšnih 10.000 Parzov, ki vzdržujejo staro Zoroastrovo vero, omeniti je dalje 2ide, Armence, Nestoriance, Kaldejee in nekoliko tisoč Evropcev. Mel poljedelskim in meščanskim življem prevladuje po ogromni večini arijski, to je bolj ali manj čisti perzijski element, med nomadi in pol-nomadi, ki jih je kakšna 2 milijona, pa turško-tatarski in arabski tipi, če ne štejemo nomadskih Kurdov, Lurov in Bahti-arov, ki so tudi arijskega izvora. Pravi Perzijci, ki se imenujejo sami Irane, govore jezik južne pokrajine Farze. Drugi poglavitni jeziki so turščina, arabščina in kurdščina. Ljudje se odlikujejo v splošnem z visokimi, lepimi postavami, s svetlo kožo, ki prehaja ponekod v rjavo, velikimi, temno rjavimi očmi, orlovskimi nosovi, temno rjavimi lasmi, ki jih na temenu in zadaj strižejo ter dolgimi bradami. Perzijci so v splošnem znani po svoji izredni gostoljubnosti. Položaj njih žena se je pod vlado Resah Khana Pahlevija precej dvignil, zlasti v nižjih slojih, kjer se kažejo z nezastrtimi obrazi, manj pa v višjih slojih, kjer vlada še mnogoženstvo. Perzijci spa-
dajo med najbolj nadarjena azijska ljud-I stva, njih jezik in kultura sta razširjena daleč preko mej današnje Perzije. Se pred nedavnim je bila njih izobrazba pretežno verska in literarna ter je temeljila na arabščini, danes gojijo zelo vneto svojo domačo besedo in se krepko približujejo moderni kulturi. Obiskovanje šol še pred nedavnim ni bilo obvezno, v zadnjih letih pa so rasle šole druga za drugo iz tal. V Teheranu razpolagajo tudi z višjim šolstvom.
Najvažnejša njih pridobitna stroka je poljedelstvo, čeprav je zaradi neugodnih zemljepisnih in podnebnih prilik mogoče obdelovati le kakšnih 10 odstotkov površine. 10 odstotkov zavzemajo pašniki, 5 odstotkov gozdovi, ostalo je puščava, skala, močvirje itd. Industrija je bila do zadnjega še v povojih, velike, moderne svilarne so imeli le v Reštu, nekdanja slovita domača obrt (bakreni predmeti, f Uigrani, preproge, orožje itd.) je zelo nazadovala, a jo je skušal režim v zadnjih letih oživiti. Trgovina je trpela zavoljo pomanjkanja kapitala in delovne sile, kakor tudi zavoljo pomanjkanja prometnih zvez. V zadnjih letih pa so gradili velike ceste in železniške proge, pospeševali so avtomobilski in letalski promet. Izvoz (petrolej, bencin, preproge, sadje, opij, guma, riž, kože, tobak) je daleč presegal uvoz (sladkor, bombažni izdelki, stroji, jeklo itd.).
V celoti je nudil Iran v zadnjih letih sliko dežele, ki je še mnogo trpela zavoljo svoje stoletne neurejenosti in je bila v mno-gočem zaostala, vendar pa se je krepko skušala uvrstiti v krog civiliziranih dežel ter je imela za to v svojih ljudeh in svojem še neizkoriščenem naravnem bogastvu mnogo pogojev.
Drobne zanimivosti
Pri San Sebastianu na Španskem so pred leti ujeli goloba, ki je imel na nogi pritrjen obroček z napisom: »Buenos Aires — L. P. št. 18.726.« Golob je tedaj opravil 10.000
kilometrov dolgo pot preko Oceana. *
Malinec je vodni hrošč, ki se pa drži pogosto na površju vode. Njegovim življenjskim razmeram so se oči izvrstno prilagodile, kajti z zgornjo njihovo polovico lahko gleda preko vode, s spodnjo polovico pa pod vodo.
•
Tobak so kmalu potem, ko je dospel v Evropo, smatrali marsikje za izrazito zdravilo in so ga v lekarnah prodajali samo bolnikom. Sele pozneje so trgovci dobili
dovoljenje prodajati tobak za njuhanje. *
V Grenlandiji, kjer so danes same gole skale in led, so rasli nekoč bohodni gozdovi. V premogu in okameninah so odkrili mikroskopske sledove smrek, borov, javorov, lip, bukev, orehov, cipres in drugih
dreves, ki so rasla tam v terciarni dobi. *
Sffla vztrajnosti se očituje pri največjih ladjah tako močno, da morajo stroje ustaviti celo uro pred pristaniščem, ker se ladja drugače ne bi ustavila na določenem mestu. Moderen vlak pa zavre svojo vožnjo samo 700 do 1100 m pred postajo.
Sončna svetloba v steklenicah
Dr. Earle Spossard, docent Hendrixovega kolegija v Conwayu (Arkansas), je v nekem predavanju izjavil, da mu je uspelo polniti sončno svetlobo v steklenice. Opisal je svojevrsten eksperiment, ki ga je začel pred dvema letoma in pol. V majhne steklenice je zapečatil navadne vodne rastline. Nekoliko teh steklenic je hranil v temi, druge je izpostavil sončnim žarkom. Po dveh letih so steklenice, ki jih je hranil v temi, kazale natančno isto težo kakor prej, teža steklenic, ki so bile deležne sončne svetlobe, pa je narasla povprečno za 1 mi-ligram. Ta porast more po Spossardovih trditvah Izvirati samo od sončne luči, ki se je sčasoma spremenila v trdno materijo. Spossardove poskuse bodo ponovili v večjem obsegu, da se prepričajo, kako je s tem nenavadnim pojavom.
Obvezno delo za Angležinje
Angleški minister za delo Bevin je izdal odredbo, da se morajo Angležinje vseh slojev do 30. leta vpisati za službo v industriji. Ker je zbiranje prostovoljk za delo dalo le skope uspehe, je pomanjkanje delovnih moči angleško vlado sedaj prisililo, da je segla po tem ukrepu.
Velika pekarna v Norrkopingu na Švedskem si je začela na originalen način pridobivati alkohol za svoja motorna vozila, ki jih nekaj časa zavoljo pomanjkanja goriva ni mogla uporabljati.
Med vzhajan jem testa se tvorijo, kakor znano, alkoholne pare, ki uhajajo z vodno paro in ogljikovo kislino v zrak. Lastnik velike pekarne v Dorrkopingu pa si
Na danskih trgih so se letos pojavljale nenavadne množine galebjih jajc. Povod za to je dalo čedalje večje nazadovanje, kar se tiče kokoši, in pa to, da so postali odločujoči krogi pozorni na neizkoriščene rezerve beljakovine, ki so jih predstavljala jajca sto tisočev galebov. Ornitologi so ocenili število galebov na danskem ozemlju na okroglo 2 milijona, a ker znese samica v pomladnih mesecih najmanj dve do tri jajca, bi moralo biti teh 3.5 do 4 milijone. Po teži in redilni vrednosti predstavlja to nekako 2 milijona kurjih jajc.
Značaj in duh
Lahko razpolagamo z mnogo možganske sile, a imamo vendarle malo duha, tako, kakor tudi moč volje ničesar ne pove o vrednosti značaja. —
Kakor smatrajo lokavost in zvijačnost pogostoma za modrost, tako smatrajo tudi trdovratnost pogostoma za značaj. —
Kdor ima značaj, skuša biti pred vsem samemu sebi zvest, kajti tako bo sposoben biti zvest tudi drugim. Kdor ima duha, skuša spoznati pred vsem samega sebe, s čimer more spoznati tudi druge. — Resnična modrost obsega pač vedno značaj. Vendar je marsikdo dozdevno mnenja, da se iz »modrosti« lahko odpove — značaju. —
Med tem ko je človek s šibkim značajem podrejen vsakemu vplivu, se nagiba človek brez značaja vedno k slabim vplivom. —
Kdor se hvali s svojim značajem, ima gotovo malo duha. Kdor hoče blesteti s svojim »duhom«, mu gotovo necUostaje značaja.
Živi nmrtvec"
V nekem mestecu v Anatoliji so pred nekoliko dnevi našli poleg konja na tleh moža, ki je kazal težke rane. Po vsej priliki je bil padel s konja. Zdravniki so ga pregledali in izjavili, da je mrtev. Štiri in dvajset ur pozneje so ga odnesli v njegovo rodbinsko grobnico.
Ponoči so nekateri mimoidoči s pokopališča zaslišali pridušene klice na pomoč. Našli so se pogumni ljudje, ki so šli za temi klici in ki so moža v grobnici našli živega. Samo v globoki nezavesti je delal vtis, da je mrtev. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer mu gre že bolje.
tenke prehajajoča razpoloženjska valovanja, ki so bila vsekdar največja značilnost Sardenkovega pesniškega stila.
Prof. Urbani omenja v uvodu rimske motive Hrvata S. S. Kranjčeviča. Prav pesnik »Noči na Foru« ali »U katakom-bama« je po svojem poetičnem stilu živ kontrast Sardenkovi razpoloženjski, pasco-lijevski liriki, razdrobljeni v množico lahnih barvnih ali zvočnih akordov, ki najbolj spominjajo na slovensko narodno lirično popevko. Ce ni na teh podobah Rima tiste monumentalnosti in neke, skoraj bi dejal klasične plastike, ki odlikuje Kranj-čevičeve ali — v italijanski poeziji — Car-duccijeve rimske motive, pa imaš pri Sar-denku nekatere drobne lirične bisere, ki prav kakor orientalska lirika ustvarjajo z nekolikimi kratkimi verzi, v treh, štirih strofah, razpoloženjsko občutje pristno lokalne barve in nam obujajo v spominih tisto najrahlejšo opojnost in lepoto, s katero je združeno doživetje Rima.
Umljivo je, da je takč izrazito katoliškemu verniku in hkrati duhovniku, kakor je avtor »Romae«, najbližji tisti element rimske mogočnosti, ki je združen s katoliško Cerkvijo. Tako se Sardenko v srečanjih z antičnim Rimom ne vdaja prividom njegove imperialne veličine ali njegovih meščanskih vrlin za časa republike, marveč vidi povsod nad slavo mrtvih vekov sonce krščanstva, ki pod jasnim rimskim nebom in na tleh tolikih mučencev in svetnikov vrelo ogreva pesnikovo srce. Pogosto vnašanje versko refleksivnih, moralnih in drugih tendenc v liriko, ki naj bi odražala čisto občutje neke krajine, razgleda ali razpoloženja, pa marsikje razbija popoln učinek posamezne pesmi. Poanta je v liriki posebno važna in mora organično zrasti. Prav razpoloženjska lirika Ja misel-
je izmislil, da bi te alkoholne pare lovil in spreminjal v čisti alkohol s posebnimi kondenzatorji. Ti kondenzatorji mu dovoljujejo izkoristiti nič manj nego 85.7 odstotka alkohola, ki se dviga iz nastajajočega kruha v peči. Na tisoč kilogramov kruha pridobi tako povprečno 13 litrov alkohola, a to predstavlja zadostno količino goriva za prevoz iste količine kruha.
Ker obsegajo vališča galebov neredko kolonije po 5000 do 10.000 gnezd, je bilo nabiralno delo v sedanjih razmerah, ki so dvignile cene, zelo donosen posel. Prej so galebja jajca prodajali samo kot delika-teso, toda cene so bile nizke.
Tihotapci v športni obleki
Neko »športno« društvo s številnimi člani v Roubaixu na Francoskem je vsak dan prirejalo izlete s kolesi. Vsak ude-ležnik je nosil potrebno zalogo s seboj. Oblasti pa so opazile, da napravlja društvo posebno rado izlete iz Francije v Belgijo. Ko so stvar malo globlje pogledale, so ugotovile, da so dozdevni »kolesarji« prenašali čez mejo žito. Vsak malo, pa se je sčasoma nabrala velika količina iztiho-tapljenega žita. Aretirali so 150 oseb.
ANEKDOTA
Pesnik Grillparzer ni zahajal rad v družbe, nekoč pa je pristal na to, da pride, hotel je le vedeti, kdo bo še izmed znancev navzoč. Ko so mu med drugimi imenovali pisatelja Hebbela, je odkimal in velel, da rajši ne pojde.
»Zakaj ne?« so ga začudeno vprašali.
»Nu, saj ga cenim in cenim tudi vse, kar napiše,« je odgovoril, »toda v njegovi družbi se ne počutim domačega. Je namreč pre-pameten. Govori o stvareh, n. pr. kaj je Bog. Nu, jaz tega ne vem. On pa ve in tako ne morem ničesar spregovoriti... !«
VSAK DAN ENA
PRI AGENTU ZA CIRKUŠKE ARTISTB
»... in potem prosim, naj bi imela moja nova tovarišica to-le obliko!«
ne tendence se v »kemiji« lirične poezije nič kaj dobro ne vežejo. Zato je pesnik najlepši tam, kjer je lirično najčistejši, n. pr. »šel bi v kampanjo«, »Kakor šum zefirov«, »Pod zelenim baldahinom« itd. Lepe so tudi nekatere Sardenkove lirične balade (n. pr. »V predmestni krčmi«).
Sardenkova lirična knjiga o Rimu, najbolj podobna pesniškemu dnevniku romarja, ki je prišel v večno mesto iz slovenske dežele in prinesel sem vso svojo ponižno vdanost poglavarju Cerkve, združuje v svojem čustvenem tonu neizpolnjeno hrepenenje neštetih slovenskih vernikov, ki so pri romarskih cerkvah na naših alpskih hribih sanjarili o lepotah Rima in katerih hrepenenje po sončni Italiji se ni moglo izpolniti. Sardenko je zapel svoje rimske speve z radostjo pesnika, v čigar poeziji se sproščajo sanje in upanja mnogih vernikov. Zato je njegova poezija Rima tako izrazito hrepenenjska in po vsem svojem duhu, celo po samem tonu svojih čustev, tako zelo katoliška.	XYZ
ZAPISKI
IZ ITALIJANSKE KNJIŽEVNOSTI
Pisatelj Giuseppe Mormino, ki je opozoril nase z nekaterimi eseji in potopisi, je izdal pri Corticelliju v Milanu knjigo »Sto-ria dell'Aeronautica«.
Mario Gasperini je s knjigo »Tommaseo e la Francia« prispeval novo delo o osebnosti, spisih in nazorih šibeniškega rojaka Nicole Tommasea, ki je bil izboren poznavalec francoske literature. Pisec študije posebej raziskuje, koliko sta vplivala na tega pisatelja iz dobe risorgimenta Rousseau in Lamennais.
Pri »Marzocco« v Firenzi je izšla nad 600 strani obsegajoča knjiga Luigia de Anna
Artiglieri tedeschi — Nemški topničarji
oltrepassano un fiume sul fronte russo — prečkajo reko na ruski fronti
Kulturni pregled
Slovenske pesmi o Rimu
Leta 1906. je izdal Silvin Sardenko svojo drugo pesniško zbirko z naslovom »Roma«. Knjižica je nastala kot svež, sočen sad osebnega doživetja Rima, v katerem je dovršil pesnik svoje študije. V tej novi zbirki je avtor bogoslovsko mladostne knjige »V mladem jutru« nadaljeval z močnejšimi liričnimi akcenti svojo izpoved verne in zasanjane duše, ki si je iznad življenjske realnosti tkala svetli sen o Bogu, o večnosti, o naravi, o nežnih in sočutnih razpoloženjih nemirnega m ne-utešenega človeškega srca. Zbirka »Roma« je ohranila v slovenski poeziji z motivične strani edinstveno mesto. Noben naš pesnik ni prej in ne pozneje doživel Rima s toliko silo, da bi videl v njem — kakor pravi Sardenko — svojo Lavro.
O, naj bi ljubil kakor ti, Petrarca.
Kar Tebi Lavra, bodi meni Roma.
Prav zaradi te ljubezenske vdanosti Izvoljenemu mestu je Sardenko v naslovu svoje knjige in v večini pesmi ohranil za Rim izvirni feminin Roma. Roma kot Lavra je morda edinstven domislek v poeziji o Večnem mestu, ki je vzbudilo pri tolikih starejših in novejših, italijanskih in tujih pesnikih nežne pesniške odmeve. Z njim bi primerjali samo D'Annunziev anagram »Roma-Amor«. Roma-Lavra tudi ustreza tisti skoraj feminilni Sardenkovi čustvenosti, ki je dosegla višek v »Dekliških pesmih«. Svojo mladostno knjigo o Rimu je Izdal Silvin Sardenko izpopolnjeno, za se-(UOfiiJ red domalega novo ▼ času, ko je
zgodovina po tolikih stoletjih spet tesneje povezala Rim in nekdanjo Emono. Druga izdaja zbirke »Roma«, ki je izšla v založbi drja Aleša Peršina v Ljubljani, daleč prekaša po opremi drobno knjižico z letnico 1906, tako daleč, kakor je današnja slovenska knjižna kultura prekosila našo nezahtevno, skromno knjižno opremo pred tridesetimi leti.
Predgovor poteka iz peresa italijanskega poznavalca naše književnosti prof. Umber-ta Urbanija, ki se v uvodu spominja epično in lirično močnih rimskih motivov Silvija S. Kranjčeviča in pravi nato o Sardenkovi »Romi«: »V začetku se zdi, kakor bi hotel pesnik razpršiti ljubosumnost slovenskih trat in livad, ki jih je nekdaj opeval s Pascolijevo milobo. Vendar pesnik ne more nič za to, če mu je duša pod rimskim soncem napletla drugačne vence.« Nadalje sodi italijanski kritik: »Imamo sicer velike pesnike o Rimu, toda ni ga med njimi Sardenka, ki bi s tako preprostostjo in ljubkostjo opeval to svetinjo sveta.« Iz A. Petroviča navaja sodbo, da je Sardenko v tej knjigi še bolj umetnik kakor v prejšnji. »Oblika teh pesmi brez prigovora ustreza nežnosti izraženih čustev. Sardenko je po izrazu in slogu neoromantik, po vsebini pa realist, ki prikazuje versko življenje t£ko, kakršno je v resnici.« In slednjič navaja še sodbo »Popola dTtalia« (1. 1936), da ga med sodobnimi pesniki ni nobenega, ki bi pel o Rimu s tolikim pristnim in iskrenim za-
nosom, kakor Silvin Sardenko, obenem pa z dušo svojega slovenskega ljudstva. Prof. Urbani zaključuje svoj topli predgovor z naslednjim stavkom:
»Slovenski pesnik, ki ljubi prirodo kot Giovanni Pascoli in delovno ljudstvo kot Ada Negri, je ljubil in opeval Rim kakor Petrarca svojo Lavro in zasluži, da se mu
zahvalnega izkaže tudi italijanski narod.« ★
Zbirka je razdeljena v pet delov: Roma alma, Roma santa, Roma antica, Roma moderna in Roma eterna. V uvodu sta še dve pesmi, ki miselno uvajata in opravičujeta zbirko (»To so rože tuje ...« in sonet na Horacijeve besede o Rimu). Za zaključek so pesnikovi »Rimski literarni spomini«, sestavek, ki v njem pripoveduje o literarnih doživljajih in vplivih v svojih rimskih letih. Prav ob koncu so še pripombe k nekaterim pesmim. V primeri s prvo izdajo »Romae« je ta zbirka obsežnejša, saj prinaša nekatere še neobjavljene pesmi izza tega časa in daje tako Sardenkovi knjigi o Rimu definitiven značaj.
Kdor koli je kdaj hodil po tem edinstvenem mestu, bo našel v knjigi ta ali oni pesniški cvet, ki mu bo bolj kakor drugi obudil vonj starodavnega mesta ob Tiberi, ki je tolikim slavnim ln neslavnim obiskovalcem zapuščalo v srcih sladko nostalgijo. Sardenkovo doživetje Rima je v osnovi izrazito lirično; motivi se Izgubljajo v množici kratkih, bolj muzikalno kakor Imagl-nistično učinkujočlh pesmih, ki le redko kdaj dosežejo plastičen Izraz videnih stvari. Sardenkove rimske pesmi so podobne impresionističnim pastelom in akvarelom, na katerih tonejo linije risbe v obilnem prelivanju barv. Te barve so v Sardenkovi liriki tista nežna, y rahle od-
Danska izkorišča galebja jajca
Kronika
Izbira poklica
še nekaj tednov, in spet se bodo odprla Šolska vrata, že same objave o vpisovanju vzbujajo v starših kakor v doraščajoči mladini mnogo razmišljanja: kam In kako? Stroški so, stroški... toda, nikakor se ne more mladina pritoževati, da se ji ne bi odpiralo kar najširše področje dela. Samo pravi poklic je treba izbrati, v tem je vsa teža odločitve.
Strokovnega naraščaja primanjkuje. V najrazličnejših poklicih potrebujemo ne samo mi, temveč ves svet, mladih sposobnih sil. Zanimiv članek je te dni objavila »Kolnische Zeitung«, ki ima pač mnogo razgleda o razmerah v nemški industriji in obrti. List vprašuje: Kako bo prihodnje leto s poklicnim naraščajem? Ali bo število tistih, ki so dovršili šolanje, vsaj kolikor toliko zadostovalo, da bodo prazna učna mesta zasedena? Ali pa bo pomanjkanje vajencev še večje kakor doslej? O tem je treba resno razmišljati, preden se pol milijona mladih ljudi v dogovoru s starši odloči tako, da bo bodoča življenjska pot ustrezala ne samo lastnemu nagibu, marveč tudi odgovornosti pred državo in narodom. To je temeljno vprašanje, ki se pojavlja zaradi prepada med manjkajočim naraščajem in prevelikim številom učnih mest.
Počasi toda stalno upada že od leta 1934. število nemške mladine, ki zapušča šolo. V zroki so znani. V svetovni vojni je bilo mnogo manj rojstev kakor druga leta, prav tako so nazadovali porodi v letin po vojni, šele leta 1947. se bo upadek ustalil, vendar tudi potem še ne bo zadostnega nadomestka za prejšnja leta, marveč se bo število iz šol odpuščenih držalo na isti višini kakor letos. To število znaša 530.00!) ter se tudi v bodočih dveh letih ne bo spremenilo. Učna mesta pa se ne držijo vedna na enakem številu. Vojno gospodarstvo se bolj in bolj širi In zajema med delovne sile vedno več vajencev ter Je potreba najrazličnejša. Treba je imeti pred očmi, da je Nemčija v pričetku sedanje vojne imela trikrat toliko učnih mest kakor v pričetku gospodarskega razvoja 1933. To se pravi, da je 200.000 mest moralo ostati nezasedenih. Naslednje leto je bilo pomanjkanje še večje in bo v bodočem letu gotovo še naraslo.
Nemška državna uprava ni držala rok križem. Izdelala je poseben načrt in posamezni delovni uradi določajo, koliko vajencev sme stopiti a- uk v posameznih poklicih. Za prihodnje leto bo določena nova razmejitev poklicev. Predvsem si bodo nemški delovni uradi prizadevali, da čim bolj odvrnejo fante in dekleta od raznih modnih poklicev ter med njimi bolj kakor dcslej zbudijo zanimanje za kmetijsko gospodarstvo, za rudarstvo, za stavbeništvo, za negovalne, gospodarske, socialne ln vzgojiteljske poklice. Vsakovrstna kovina je danes magično privlačna vsakemu mladeniču, ki ga veseli tehnika, in marsikatero dekle vse preveč ljubi pisarniško delo, čeprav je poleg vsega tega še mnogo drugih poklicev, ki lahko omogočijo človeku bol jše življenje. To je treba povedati mladini v opomin. To je važna naloga današnjega gospodarstva, ko je treba vsakogar postaviti na tisto mesto, kamor spada
in kjer je najbolj potreben.
*
*	Službeni list za Ljubljansko pokrajino
prinaša v svojem 69. kosu z dne 27. t. m. naredbi Visokega Komisarja o odpravi starostnih meja za vpis v strokovne šole in o prevozu čebel na ajdovo pašo in objavo o plačevanju taks v gotovini namesto v kolkih.
*	Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti prj Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. (Telef. 29-86.)
Vpisovanje vsak dan do pričetka pouka dne 22. septembra. Informacije in prospekte daje ravnateljstvo.
*	Profesor dr. Petragnani je zapustil Berlin. Ravnatelj italijanskega zdravstva g. prof. dr. Petragnani se je pet dni mudil v Berlinu, nakar se je vrnil čez Prago in Dunaj v Rim. V teku svojega bivanja v Berlinu je stopil v stike z vodilnimi možmi nemškega zdravstva in je natančno spoznal vse najvažnejše naprave nemškega zdravstva kakor tudi zdravstvena nadzorstva
nemške vojske, letalstva in mornarice. Na anhaltskem kolodvoru se je od njega poslovil vodja nemškega zdravstva dr. Conti. Ob tej priliki se je dr. Petragnani še enkrat zahvalil za prisrčno gostoljubnost, katere je bil deležen v nemški prestolnici.
*	Italijanski oficirji v Nemčiji- Nemško vrhovno poveljstvo je povabilo v Berlin posebno zastopstvo italijanske vojaške propagande. Namen sestanka je, razpravljati s pristojnimi nemškimi vojaškimi oblastvi o bodočih stikih in načrtih. Nemškemu povabilu so se odzvali: polkovnik Vecchio ln nadporočnik dr. Mohrhoff od italijanskega vrhovnega poveljstva, nadporočnik Cepez-zone od letalskega ministrstva in korvetnl kapitan Mezzetti od ministrstva za vojno mornarico.
*	Promocija. G. Križman Marjan s Planine pri Sevnici je bil 31. julija 1.1. promo-viran v Zagrebu za doktorja vsega zdravilstva. Iskreno čestitamo!
*	Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti na trgovskem učili-šču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, prične 1. septembra. Zahtevajte osebno in pismeno nove ilustrirane prospekte! (Tel. 43-82.)
*	Hrvatsko-slovaško društvo. Stiki med Hrvati in Slovaki so na najboljši poti. Da bi se vzajemnost čim bolj poglabljala in da bi bili stiki čim koristnejši, je bilo v Zagrebu ustanovljeno Hrvatsko - slovaško društvo.
*	Nova cerkvica v višini 1600 m. V nedeljo je bila na Kavalarju, 1600 m visokem hribu nad Tarvižem. redka cerkvena slovesnost, ki je privabila mnogo vernikov in turistov od blizu in daleč. Videm-ski nadškof je posvetil novo kapelo, zgrajeno tik italijansko-nemške meje v spomin delavcem, ki so padli na fronti ali na fronti dela. Svečanosti so prisostvovali najodličnejši predstavniki civilnih in vojaških oblastev.
*	Mornarski pripravljalni tečaji za vi-sokošolce. V Trstu so se začela vpisovanja v pripravljalne pomorske tečaje, katerih namen je, slušatelje visokih šol usposobiti za oficirje Kraljeve Mornarice.
*	Nič več piškotov z moko iz sočivja. Ministrstvo za poljedelstvo in gozdove je odredilo, da se v bodoče prepoveduje izdelovanje piškotov in drugih slaščic z moko iz sočivja. Kar imajo proizvajalci in prodajalci še stare zaloge, jo smejo prodajati do 5. septembra.
*	Klobuki se ne bedo podražili. Ministrstvo korporacij je odredilo, da se morajo tvornice moških klobukov pri prodaji svojih izdelkov strogo držati cen, kakršne so veljale v juliju 1940.
*	Stroga disciplina na trgu z jajci. Da se zagotovi Vojski in civilnemu prebivalstvu potrebna količina jajc za jesenski in zimski čas, je Ravnateljstvo za prehrano v Rimu na vse fašistične stanovske organizacije prizadetih gospodarskih panog razposlalo cirkular, v katerem jih opozarja na določila ministrskega odloka z dne 20. julija t. L Po čl. 1. tega odloka se morajo vsa konservirana jajca, namenjena za trgovino in industrijo, staviti Ministrstvu za poljedelstvo in gozdove na razpolago. Količine jajc, manjše od 5000 komadov. so sicer izvzete od te določbe, vendar se ne smejo niti prodajati niti kupovati brez poprejšnjega dovoljenja ministrstva. Kar se jajc uvozi iz inozemstva, so vsa na razpolago Ministrstvu za poljedelstvo.
*	Ukradena je bila poslovna knjižica in izkaznica o nezaposlenosti na ime Muro-vec Alojzij, mehanik. Svarimo pred zlo- ( rabo in naprošamo vsakogar, ki bi o tem kaj vedel, da sporoči oblastvom.
*	Privatna dvorazredna trgovska šola Zbornice za trgovino in industrijo v Ljubljani. Vpisovanje v I. kakor tudi v II. razred bo od 1. do vključno 10. septembra od 8. do 12. v pisarni direkcije, Trgovski dom, Gregorčičeva 27. Podrobnejše informacije na črni deski in v pisarni.
*	čiščenje po hrvatskih knjižnicah. V smislu znanih naredb za dvig morale med hrvatskim narodom je treba očistiti javne knjižnice in knjigarne po hrvatskih mestih. »Katolički tjednik« pa se pritožuje, da v sarajevskih knjigarnah in trafikah še vedno niso odstranjene vse knjige in brošure, ki jim je mogoče očitati nedostojnost, kriminal in komunizem. Po izložbah je še
»Historie de la Littčrature Fran^aise«. Delo italijanskega avtorja obravnava francosko slovstvo od začetka do današnjih pojavov. Namenjeno je višjim šolam in širšemu krogu izobražencev.
Izšla je nova, izpopolnjena izdaja obsežnega spisa Vincenza Constantinija »Scul-tura e Pittura italiana contemporanea«. Obsega razdobje 1880—1926. — Giovannija Orsinija »Storia dell'Arte« je izšla v treh knjigah in sicer: I. Dal palazzo di Cnosso a Santa Maria del Fiore«; H. »II Quattro-cento« in III. »Dal secolo di Giulio II ad secolo di Mussolini«.
Arnaldo Fraccaroli je izdal pri Monda-doriju 369 strani obsegajočo, širšemu krogu glasbenega občinstva namenjeno biografijo »Rossini«.
G. M. Scotese je obogatil italijansko kinematografsko književnost s spisom »In-troduzione al cinema«.
Gabriele Pepe je obdelal v posebni knjigi eno izmed motnih dob italijanske zgolovi-ne: »II Medioevo Barbarico d'Italia«. Knjiga je izšla pri Enandiju v Turinu.
V prevodu Umberta Pive je izšla pri Garzantiju »Storia del popolo tedesco«, 747 strani in 423 ilustracij obsegajoča knjiga Friedricha Stieveja.
Pri L. Pozziju v Rimu je izšel v drugi, razširjeni izdaji Giulia Moglie »Manuale di Psichiatria«.
Giuseppe de Rossi je izdal knjigo svojih spominov z naslovom »Farfalle sotto l'Ar-co di Tito«. V nji obuja tudi spomine na razne znamenite može, s katerimi se je stikal v Rimu, med njimi na Pija X., Gabri-ella d'Annunzia, rimskega pesnika Pasca-rella, Anatola Franca in druge.
Etiaardo Bizzarri je obdelal v posebni knjigi življenje in delo pesnika nedavno izišle postumne knjige sonetov »Storia Nostra« Cesara Pascarelle.
Državna tiskarna v Rimu je izdala mo-numentalno bibliofilsko knjigo »I Mano-scritti e i Disegni di Leonardo da Vinci«. Knjiga obsega 170 strani v faksimilu ln barvah ter stane 1200 lir.
Pri Garzantiju je izšel italijanski prevod
knjige H. G. Armstronga »Ibn Saud, signore dell'Arabia«.
Pri Le Monnieru v Firenzi je bila zaključena nova izpopolnjena izdaja korespondence pesnika G. Leopardija. Obsega sedem zvezkov.
G. Corradi je izdal pri turinski S. E. I. 400 strani obsegajočo knjigo »Studi elle-nistici«.
Oslepeli pisatelj Nino Salvaneschi, ki je med drugim spisal življenjepis Chopina (II Tormento di Chopin), je izdal pri »Cor-baccio« v Milanu knjigo razmišljanj »Sa-per soffrire«.
Izšla je tretja knjiga Zoppijeve »Antolo-gia della Lettera tura italiana ad uso degli stranieri«. Tretja knjiga na 692 straneh obsega pisatelje 15., 16. in 17. stoletja.
Izmed aktualne politične literature opozarjajo nase nove knjige: L. Barzini, »La guerra aH" Inghilterra«; L. Federzoni, »L* ora della Dalmazia«; A. Bizzarri, »Origine e caratteri dello Stato nuovo porto-ghese«; V. Vacca, »L'India Musulmana« in P. Zappa, »Singapore, porta del Paci-fico«.
V zadnjem času je izšlo več prevodov iz ruske literature. Tako so pri Corticelliju izšli Dostojevskega »Bratje Karamazovi« v celotnem prevodu Alfreda Polledra, dalje je izšla daljša povest Antona P. čehova »Caccia tragica«, potlej Gogoljevi »Ra-conti di Pietroburgo« in prvi del šolohov-ljeva romana »II pladdo Don«.
Spodnještajerskl nemški umetniki so
priredili razstavo v prostorih mariborskega gradu, ki so bili pred letom, kakor piše poročevalec »Marburger Zeitung«, spremenjeni v »vzgleden domač muzej, ki s svojimi stilno skladno obnovljenimi dvoranami in stopnišči predstavlja krasen primer zgodovinske arhitekture starega obdravskega mesta«. Na razstavi so zastopani slikarji Johannes Hepperger, Jan Oeltjen, Emil Petek, Le0 Wallner, Pipo Peteln, Konstanze Frohm in Erika Reiser.
Hrvatsko državno gledališče v Zagrebu bo začelo sezono dne 6. septembra. X dneh
Dogoai goveje živine
Prehranjevalni zavod za Ljubljansko pokrajino bo priredil ▼ prvem tednu septembra sledeče dogooe za govejo klavno živino:
▼	torek, dne 2. septembra t. L v Kočevju,
▼	sredo, dne 3. sept. t 1. v Grosupljem,
v sredo, dne 3. sept. t. L v Vel. Loki.
Vabijo se mesarska strokovna združenja, da na najbližji dogon pošljejo svoje pooblaščene zastopnike v svrho prevzema živine.
vedno precej knjig, ki jih je treba zapleniti. »Katolički tjednik« zahteva, da se sarajevske knjigarne in trafike čim prej očistijo. Prav tako pravi »Katolički tjednik«, da se javnost na Hrvatskem še vedno zadrži pasivno nasproti pijancem in tistim, ki imajo na ustih psovko ali kletev. Doslej so bili stražniki jako liberalni nasproti takim ljudem. Pijanci in psovkarji se niso zdeli upoštevanja vredni ljudje. Poslej pa bo morala policija ostreje nastopati.
*	Se eno dekle, ki je pobegnilo zdoma. Tržaška policija z vso vnemo poizveduje za 161etno Olivo Sillanijevo, stanujočo v ulici sv. Mavricija 12 v Trstu, ki je bila dne 22. t m. zapustila dom in se od takrat ni več vrnila. Dekle je srednje postave in črnih las, a ko je odhajalo zdoma, je bilo oblečeno v temno krilo in zeleno jopo.
*	še o Rudolfu Pečarju, ki je Izginil brez sledu. Poročilo, ki smo ga objavili včeraj, naj izpopolnimo še, da je hlapcu, ki je odšel z mladim Rudolfom Pečarjem iz Ljubljane, ime Tone. Hlapec je bil oblečen v pumparice, doma pa je v okolici Grosuplja. Kdor koli bi lahko naznačil kakšno sle J za nesrečnim fantom, se naproša, naj javi njegovemu očetu Viktorju Pečarju, Zadružna ulica, Ljubljana, tel. 26-90 (ne 25-90, kakor smo po pomoti objavili včeraj).
*	Huda avtobusna nesreča. Avtobus, ki vzdržuje redno zvezo na progi Torbe di Vetriolo-Levico, je na nevarnem ovinku zdrknil čez rob ceste in padel kakšnih 70 m po bregu. V vozu je bilo 17 potnikov, med njimi tudi Evgenija Fontanello-va iz Milana, ki je na mestu obležala mrtva. Izmed ostalih potnikov je bilo pet težko, trije pa laže ranjeni. — Dve drugi prometni nesreči sta se pripetili na cesti pri Milanu. Neki avto je podrl 361etnega nočnega čuvaja Vincenca Fazia in mu prizadejal hude poškodbe. Kmalu potem, ko so ga pripeljali v bolnico, je izkrvavel. Na Massenski cesti pa sta trčila drug v drugega dva mlada kolesarja, ki sta oba dobila precej hude poškodbe, da so ju morali prepeljati v bolnico.
*	Otrok ustrelil otroka. V kraju Nave pri Brescii se je zgodila huda nesreča, ki vnovič opozarja, kako previdni naj bodo odrasli pri ravnanju z orožjem, da ga otroci ne dobe v roke. 81etni Sergio Col-lio je našel staro, nabito puško, ki jo je bil sosed po malomarnosti pustil v nekem kotu, pa je povabil njegovo hčerko Marijo Bonizollijevo, da se gresta igrat. Ko sta skupaj ogledovala puško, je Sergio nevede sprožil in zadel Marijo v glavo, da je na mestu obležala mrtva.
*	Dva nesrečna padca. Albina Korčeto-va, 40 letna žena delavca iz Loškega potoka, je v gozdu nabirala dračje pa je padla in si zlomila levo nogo>- — Ivan Bizjak, 16 letni sin čevljarskega mojstra iz Borovnice, je s tovariši igral nogomet pa je padel in si zlomil desno nogo. Oba so morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico.
*	Dve nezgodi pri delu. V bolnico Kraljice Helene v Trstu so pripeljali 401etno papirniško delavko Albino Kvasovo, stanujočo v Alfierijevi ulici 6. V delavnici je po nesreči vtaknila desno roko v stroj za rezanje papirja, da ji je prizadejal precej hude poškodbe — Prav tako je moral v bolnico 381etni gozdni delavec Mihael Jager iz Bukovja pri Postojni. Ko je delal v gozdu, mu je padel kamen v levo oko in ga nevarno ranil.
*	Tatinski podvigi lažnega fratra. Župnik don Giovanni De Michele v eni izmed župnij napulj ske okolice je na priporočilo starega prijatelja sprejel v službo navidez poštenega, a siromašnega fratra Angelika, ki je bil potreben zavetja. A frater je imel nesrečno roko — že kar kmalu se je sivolasemu župniku zameril, da ga je moral pognati čez prag. Na vroče njegove prošnje pa se ga je nazadnje vendarle usmilil, da mu je dovolil bivati v na pol razdrti stari kapeli nedaleč od cerkve. Nekaj dni po tistem je opazil, da se je
zagrebškega velesejma (7.—14. septembra) bodo dajali samo ljudske igre. Takoj na to se bo pričela zimska sezona. V prvih tednih bo gostoval v Zagrebu italijanski »Teatro dell'Arte.«
Ncva italijanska opera. V teatru Carlo Felice v Genovi je bila krstna predstava opere mladega skladatelja Maria Peragalla »Zastava sv. Jurija«. Opero bodo v kratkem dajali tudi v Kr. rimski Operi in v milanski Scali. Dramatsko razgibani li-bretto je spisal Giovacchino Forzano. V ospmjju dogajanja je mesUo Genova s svojo slavno preteklostjo.
Rossin~'jeve slavnostne igre v Pesari. V Teatro Rossini v Pesari so bile začete slavnostne igre v čast Gioacchinu Rossi-niju. Najprej so vprizorili Rossinijevo pozabljeno opero »Tatinska sraka«, ki so jo ro krstni predstavi v milanski Scali le redko kdaj igrali, od devetdesetih let prejšnjega stoletja dalje pa je bila docela pozabljena. Riccardo Zandonai, znani skladatelj in slavni dirigent, namerava iz Rossini j evega rodnega mesta Pesare ob Jadranskem morju napraviti to, kar je Sol-nograd za Mozarta in Bayreuth za Wa-gnerja.
Nemški literarni zgodovinar Julius Pe-tersen, profesor za književnost na berlinski univerzi, je te dni umrl star 63 let Spisal je med drugim pomenljiva dela »Literaturgeschichte als Wissenschaft« in »Die literarischen Generationen«. Po teh delih je bil znan tudi pri nas. Petersen je bil častni doktor univerz v Sofiji in Amsterdamu.
Goethe jeva nagrada mesta Frankfurta je bila pravkar podeljena 74 letnemu pesniku Wilhelmu Sch^ferju. Nagrajenca je vsekdar odlikovala njegova zvestoba ljudskemu duhu poezije in tesna povezanost z rodnim Porenjem, o čemer pričajo dela, kakor so »Rheinsagen«, »Unterbrochene Rheinfart«, povesti »Missgeschichten«, »Kari Stauffers Lebensgang«, »Anekdo-ten« in druge. Odlična Sch&ferjeva stvaritev je tudi roman o Pestalozziju »Der Le-benstag eines Menschenfreundes,« ali pa »Die dreizehn Biicher der deutschen Seele«,
frater spet vtihotapil v župnišče. In ko se je podvizal, da bi dognal kaj išče, je frater izginil. Pač pa je iz župnikove listnice izginil bankovec za 500 lir. Po tistem se je frater za nekaj dni umaknil, a ko ga je župnik spet dobil v roke, je z vso vnemo tajil, da bi si bil on prilastil tolikšen bankovec, in je župniku nesramno kazal svojo listnico, v kateri je imel polno papirnatega denarja, samo petstotaka ni bilo med njim. Nekaj dni pozneje je župniku izginilo kar 2000 lir. Tedaj je zadevo ovadil karabinerjem, a frater je medtem že izginil. Poizvedbe pa so dognale, da se pod njegovo krinko skriva 431etni Mario Cristiani iz Brusciana, ki že delj časa živi od sleparstev in tatvin, a da bo laže vršil svoje posle, si je nadel meniško kuto.
b UifM^««
Ljubljana in Iški Vintgar
Kdo ni še slišal o divji a nenavadno bistri Ižici pod sinje modrim Krimom? Številni Ljubljančani poroma jo vsako nedeljo tja, vendar je le res, da najlepšega dela Vintgarja nikdo ne uživa, ker pač še ni urejen.
Ljubljanica s svojim bratcem Gruberjevim prekopom, Gradaščico, Glinščico in Malim grabnom tvori vse vodovje Ljubljane. Po čistoti vode in nenavadno lepi okolici pa predstavlja posebnost za Ljubljano Ižica. ik je tudi blizu mesta, vendar se ne more postaviti v polni meri, ker je ne moremo v celoti uživati, čez nekdaj ostre robove skal, ki so zdai uglajene, skakljajo bistri valovi Ižice. se penijo in šumijo. kljub temu pa so še vedno tako prozorno čisti, da se lahko ogleduješ po dnu struge in opazuješ živahno življenje v tem nenavadno lepem kraljestvu, kjei še gospodari potočni rak.
V svojem najlepšem delu je pa Iški Vintgar še vedno nepristopen. Da bi ga uredili na način, kakor je urejen ostali, že dobro znani del. bi ne stalo mnogo truda in tudi stroški bi ne bili veliki. Koristi pa bi bile neprecenljive. Že okolnost, da je Iška poleti, čim le malo izdatneje posije sonce, tako topla, da se more človek okopati, medtem ko ie to v ledeno mrzlih drugih vodah nemogoče, je nekaj vredno, številni so naravni tolmuni. Kakor voda, je čist tudi planinski zrak. v katerem uspeva celo mnogo zahte\mi sleč.
Izven urejenega Iškega Vintgarja, ki bi bil v celoti dolg približno deset km, si ni mogoče predstavljati lepše in prijetnejše kopeli za našo mladino in za odrasle. Ne moremo si misliti zdravilnejšega kraja za okrepitev zdravja. Toda o udobnosti zaen krat ni nikjer duha ne sluha. Ni dvoma, da bi Ljubljančani trumoma hiteli v urejeni Vintgar, ki bi bil še posebno pripraven za šolske izlete.
Toda Iški Vintgar ni romantičen le ob sončnih dneh. Sprehodi po njegovih bregovih, kadar vode najbolj narastejo in divje žuboreče poskakujejo čez skale, nudijo edinstven užitek. Iški Vintgar lahko postane za Ljubljano velika zakladnica zdravja in razvedrila — najsrečnejše nadomestilo za tisto, kar je Liubljana želela
pridobiti s Kamniško Bistrico.
*
u— Hrvatski konzulat se je nastanil v Prešernovi ulici 54, hotel Slon, vhod iz pasaže. Ta nastanitev pa je začasna. Hrvatski konzulat se bo kmalu preselil v večje prostore, o čemer bo javnost seveda pravočasno obveščena. Prvi hrvatski konzul g dr. Ivanič in njegovo osebje imata nalogo, da uvedeta kar najboljše stike med Ljubljansko pokrajino in Hrvatsko državo in to v pogledu medsebojnega osebnega prometa kakor zlasti tudi v gospodarstvu. Izrekamo g. konzulu dr. Ivaniču dobrodošlico ter, želimo mnogo uspehov v prid njegovi ožji domovini, kakor tudi v prid poglabljanju zvez med Kraljevino Italijo, posebno še med Ljubljansko pokrajino, in Nezavis-no Državo Hrvatsko.
u— Nov grob. Umrla je ga. Antonija Schulzova, bivša poslovodkinja šumijeve tovarne bombonov in peciva. Bila je odlična trgovka, ki je uživala največje spoštovanje podjetja in vseh, ki so bili pod njenim vodstvom. Njeno smrt posebno obžalujejo ge. Mara, Vera in Sabina Babškove, ki jim je bila ga. Schulzova srčno dobra materinska namestnica. Plemenita žena bo nastopila zadnjo pot danes, v četrtek, ob 17. iz kapelice sv. Andreja na Žalah k Sv. Križu. Blag ji bodi spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
u— Živahen tržni dan. Zadnje čase jena ljubljanskem trgu zmerom živahno. Še posebno pa ob sredah in sobotah. Tudi včerajšnji tržni dan se je dalo marsikaj dobiti na številnih stojnicah po Vodnikovem trgu. Posebno mnogo je bilo naprodaj vsakovrstnega lepega sadja. Sedanji cenik, pritrjen na obeh tržnih tablah, velja od 18. t. m. do 1. septembra. Poleg domačega sadja je na trgu mnogo nenavadno lepega uvoženega. Vseh vrst hrušk, jabolk, breskev, ranglo, lepega grozdja in fig so se kar šibile stojnice. Mnogo je bilo tudi paprike. Kakor na Vodnikovem trgu, imajo seveda odlično izbiro sadja tJUdi stalne branjevke. Zelenjava, čebula, česen in podobno izpopolnjujejo njihove stojnice kar slikovito. Na prostoru med stolnico in semeniščem, kjer so bile še nedavno naprodaj množine jagod in borovnic, so včeraj prodajali mnogo suhe robe.
u— Dijak!, ki se zanimajo za študij na srednjih strokovnih šolah, ki jih v Ljubljanski pokrajini ni (n. pr. tekstilne, rudarske, navtične in podobne šole), naj se zglase na prosvetnem oddelku Visokega Komisari jata v sobi štev. 20.
u— Rdečemu križu, sekciji za socialno pomoč, je daroval g. dr. Gašper Pekle iz Ljubljane, Detelova 4, znesek 25 lir, ker mu je akcijska družba tovarna za klej v Ljubljani črtala neko najemnino. — Najlepša hvala!
u— Gospodinjske pomočnice, kadar iščete službo, se zglasite v posredovalnici Zveze gospodinjskih pomočnic v Wolfovi ulici 10.	(—)
u— Spet se je oglasil dež. Po zaključku pasjih dni smo imeli od kraja nekaj neodločnega vremena, potem pa se je nebo spet zvedrilo in prva dva dneva v tednu je bilo kar na prebitek sonca, tako da sa kopalci spet prišli na svoj račun. V torek ponoči pa se je pooblačilo in do jutra je padlo nekaj dežja. Včeraj se je Ljubljana predramila v pust, čemeren dan in proti poldnevu je začelo deževati ln močno grmeti. Nevihta je trajala do pol 14. ure, nakar je še deževalo.
1 Ljubljančani!
Pod pokroviteljstvom Visokega Komisarja za Ljubljansko pokrajino Nj. Ekscelen-ce Emilia Graziolia bo od 4. do 18. okt*» bra t. L Ljubljanski velesejem spet z vsefe strani zbiral goste v naše mesto.
Razstavljal ci in obiskovalci so prijavljeni iz vseh pokrajin, pa tudi iz inozemstva je naznanjenih mnogo gostov v našo Ljubljano. Ker se zbere v teh velesejmskih dneh v našem mestu na tisoče in tisoče tujce/ in ker bo na tem velesejmu prikazana celotna industrijska in obrtna delavnost naše pokrajine ter mogočna slika italijanske industrijske moči, se mora naše mesto še posebej zavedati svoje dolžnosti, da po svojih močeh rado pomaga priediteljem. Ljubljana od nekdaj uživa sloves, kako prisrčno in s pravo gostoljubnostjo zna sprejemati goste. Pokažimo tudi sedaj obiskovalcem velesejma, da smo vredni tega slovesa. Sleherni gost naj se počuti v naši sredi kot doma!
Ker si mora urad Ljubljanskega velesejma pravočasno priskrbeti zadostno število prenočišč, vabim na prošnjo predsedstva Ljubljanskega velesejma cenjene someščane, da se priglase vsi oni, ki bi ob velesejmu — morda tudi samo za nekaj večerov — dali na razpolago prenočišča (posteljo ali divan), sevela za plačilo. Stanovanjskemu odseku bo prišlo prav vsako prenočišče, naj bo tudi samo za silo ali več postelj v isti sobi.
Priglase sprejema stanovanjski odsek Ljubljanskega velesejma, ki uraduje do 30. septembra 1941. v pisarni Ljubljanskega velesejma na Celovški cesti št. 3 med običajnimi uradnimi urami in od 1. oktobra 1941. dalje pa v svoji pisarni na glavnem kolodvoru.
župan mesta Ljubljane:
dr. Juro Adlcšič 1. r.
+
VSEM PROFESORJEM, UČITELJEM MEŠČANSKIH SOL IN UČITELJEM LJUDSKIH SOL, KI SO SE PRESELILI V LJUBLJANSKO POKRAJINO. Rdeči križ opozarja vse zgoraj navedene na razpis Visokega Komisarja, po katerem bo omogočeno zaradi nastalih razmer, da dobe honorarne ure na nadaljevalnih in drugih šolah. Reflektanti morajo vložiti prošnje na Visoki Komisariat, s katerimi morajo dokazati strokovno usposobljenost za poučevanje na takih šolah in navesti socialne prilike. — Zadeva je nujna.
★
Zavarovanje družinskih doklad
Na sestanku zastopnikov ustanov socialnega zavarovanja, ki se je sešel po iniciativi Visokega Komisarijata in na katerem se je obravnavalo vprašanje o ustanovitvi novega sklada za družinske doklade, je bila Zavodu za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine v Ljubljani (OUZD-u) poverjena naloga, da organizira novo zavarovanje za družinske doklade in da zbira sredstva sklada za celo področje Ljubljanske pokrajine.
Uvaja se obvezno zavarovanje družinskih doklad, t. j., doklad k normalni plači delojemalca za družinska bremena, ki ga dosedanje jugoslovansko pravo ni poznalo. Iz novega sklada bi prejemali doklade zavarovanci vseh socialnih zavodov, bodisi delavci, bodisi nameščenci ter vsi uslužbenci javnih in samoupravnih ustanov, stalno ali nestalno zaposleni, dnevni-čarji v državni službi ali honorarni uslužbenci v tej službi, vsi, ki družinskih doklad po svojem službenem pravilniku doslej niso prejemali.
Zakonite predpise in potrebne odredb« za uvedbo in izvajanje novega zavarovanja v naši pokrajini bo Visoki Komisarijat šele izdal. Po njegovem nalogu se mora sestaviti pravilnik, ki bo obdelal snov nove zavarovalne panoge.
Da bo Zavod za socialno zavarovanje mogel svojo nalogo rešiti dn izdelati osnutek materialnih določb, ki naj bi veljale za izvajanje družinskega zavarovanja, je potrebno, da statistično prouči stanje naših družin, njih številčnost in gospodarsko zmožnost. V ta namen je urad izdali posebno tiskovino, statistične liste za delavce ali nameščence, in jih že razpošilja delodajalcem, da jih razdele uslužbencem radi izpolnitve.
Tiskovino morajo izpolniti vsi delojemalci, bodisi delavci, bodisi nameščenci, poročeni ali neporočeni, razen oseb, ki so zaposlene v gospodinjstvu; dolžnost delodajalcev pa je, da izpolnjene tiskovine kontrolirajo in vidirajo vsako posebej s svojim podnisom in pečatom na hrbtni strani pod delavčevim otz. nameščenčevim podpisom ter jih nato vrnejo zavodu.
Pri izpolnitvi statističnega lista utegne nastati dvom, kateri izmed dveh zakoncev, če sta zaposlena oba, izpolni podatke za starše. Povsem jasno je, da izpolni rubrike za starše tisti zakonski drug, ki ima višjo plačo oz. ki največ prispeva za njihovo vzdrževanje.
Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine.
u— Beneški »Gazzettino« o novi vseu-čiliški knjižnici. Beneški »Gazzettino« spada poleg tržaškega »Piccola« med tiste italijanske dnevnike, ki Ljubljani in njeni pokrajini posvečajo resnično hvalevredno pozornost V številki z dne 26. avgusta prinaša list toplo pisan članek pod naslovom »Vseučiliška knjižnica v svojih novih prostorih«, članku pa je priložen lep posnetek palače s fasado iz Vegove ulice.
u— Pes ga je ugriznil. Na kirurški oddelek splošne bolnišnice so pripeljali Slavka Galjota, 13 letnega sina poslovodje mlekarne na Zabjeku. Pes ga je ugriznil v desno nogo. — Prav tako je moral v bolnišnico 17 letni delavec Vladimir Princ, zaposlen pri Zupančiču na šmartinski cesti. Bil je tako nepreviden, da se je s koso ure-zal v desno nogo.
KAKOR ŽIV! Bilo je na veliki umetnostni razstavi. Posebno kuštrav slikar je bahavo razkazoval svoje najnovejše slike:
—	To je moje zadnje delo: »Mrlič!*1
—	Sakra, mojster — je nekdo na gl'aš pripomnil — to se vam je pa posrečilo, ie kakor živi
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
Kdor Išče službe, plača za vsako besedo L. —JO, takse U —.60, za dajanje naslova ali za Slfro L. 1.—. Najmanjši znesek Je I* 7.—. Za ženitve ln dopisovanja se računa vsaka beseda po L. 1.—, taksa Kj. —.60, za dajanje naslova ah za Slfro L. 2.—. Najmanjši znesek Je Lk 20.—. Za vse druge oglase pa stane vsaka beseda L. —.60, tiiksa —.60, za dajanje naslova ali za Slfro L. 2.—. Najmanjši
znesek je L. 10.—.
il i Tir ilil
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje nasiova aH za lifro L 2.—.
Uradnico
s perfelatnim znanjem italijanskega in slovenskega jezika, spnejmeroo takoj. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Perfektna«.
14888-1
Posttrežnico
pošteno in vestno, za dvakrat tedensko v Trnovem, iščem. Naslcv v vseh poslovalnicah Jutra. 1490S-1
Steklarskega
strokovnjaka
ali steklopibača iščemo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Steklar*. 14910-1
Bančno
korespondentko
ali korespondentz. s per-fcktnim znanjem italijanščine, sprejme denarni zavod. Ponudbe z navedbo referenc ogl. odd. Jutra pod
»Prva moč«.
14907-1
Služkinjo
pridno, pošteno, ki bi
Službe išče
Beseda L —.30, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 1.—.
Hišnim posestnikom
Se priporoča žena voj. invalida, marljiva in poštena. Pomagala bi pri gospodinjstvu ali kot varuhinja otrok, kot hišnica ali stično Pogoj: samo skromna soba s štedi....»fm Po lud-be na ogl. odd. Jutra pod »Stajerka«.	14885-2
Prodajalka
s perfektnim znanjem italijanščine, išče namestitve. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	14886-2
Službo hotelske
sobarice
išče pošteno 18letno dekle. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	14902-2
Naprodaj:
visoke omare, sobne io lru hinjske kredence, mize. sto li, postelje, modroc, plinski rešo in drugo. — Nova trgovina »OGLED«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo.
14900-6
Prodam
fino platneno posteljno perilo, ročno delo, popolnoma novo, in okroglo mizo za 8 oseb, hladilnik in damske nove obleke. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 14884-6
Balkonsko ograjo
moderno izdelano, 10 m, porabno iuui za grobno ograjo, prodam. Ponudbe na Ciril Novak, Orehovica pri St. Jerneju, Dolenjsko.
14856-6
Prodam
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Izložbene omare
6X2'/tX50cm, pripravne za
Kupim
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za lifro L 2.—.
opravljala vsa hišna dela, i" vzidavo ali vežo, prodam, spreimem takoj. Naslov v | C. J. Hamann, Ljubliana, vseh poslovalnicah Jatra. Mestni trg 8.	14916-6
Kupimo
naprave in aparate za kart. kopirno knjigovodstvo. — Kartoteka, Cigaletova 31V.
14892-7
Avto-odpadna olja
kupuje Ivan Lapajne, Ljub-ljana-Moste. telefon 25-76.
12%
O
EKSPORTM L E Ž A K
UD JE JO VIŠKO PIVO
Toči se v AVTOMATIČNEM BIFEJU
DAJ-DAM
Korenine, sveže od divjega radiča
ki raste ob potih in plavo cvete, kupujem. — Ralek, Ljubljana, Wolfova ul. 12, dvorišče.	14909-7
Beseda L —.60, talcsa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Eno- ali dvosobne
stanovanje I
išče mirna, točno piačujo- Beseda L —.60, taksa —.60, ča stranka s 1. aH 1). sep- I za dajanje naslova ali za
Dragocenosti
tembrom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Odrasle | osebe Ž«.	14872-21 a
lifro L 2.—.
Strojepisni pouk
Večerni tečaji. Oddelki od 6. ure zvečer dalje za za-
rnmwiTT*
Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za lifro L 2.—.
Lepo, sončno sobo
prazno, cventuelno oprem-četnike in izvežbance. Pouk I lieno, oddam za zmerno tudi po diktatu. Novi te- ceno v bližini remize v Zg. čan se prično 1. septem- Šiški. Naslov v vseh poslo-bra. — Vpisovanje dnevno. I valnicah Jutra. 14880-23 CHRISTOFOV UČNI ZA- f VOD. LJUBLJANA, Domobranska cesta 1J (telefon
It. 43-82.	14895-4 | prazni, v centru, oddam.
I Nas'ov v vseh poslovalnicah Jutra.	14890-23
Veliki krasni sobi
Stanovanje
Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanje naslova ali za iifro L 2.—.
Dvosobno
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam stalni osebi s 1. septem-brom. Prijateljeva ul. 5, Prule.	14896-23
Vsakovrstno zlato
Kupuje po najvišjih
cenah CERNE — juvelir. LJubljana, VVollovm ulica
Pohištvo
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Spalnico s kaučem
trdi les, takoj prodam. — Ogled v četrtek od 10. do 12. in od 17. do 18. ure. Matoni, Groharjeva 9, nizko pritličje.	14898-12
| Vaš denar
boste zelo dobro naložili, če kupite lepo stavbno parcelo. 700 m2, za enonad-
stropno vilo in garažo, skoraj v sredini mesta. Cena zelo ugodna.
RUDOLF ZORE,
Ljubljana, Gledališka ul. 12.
14921-16
Opremljeno sobo
Stanovanje I s <;o"P,'"'"-l'0 kopalnice, od-. , . jj_ T _ . w I dam takoj. Naslov v vseh &.irPet^TŽ43Men- P"'°valnic,h Jutra 14903-21
12
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
14912-23
Šivalni stroj
z dolgim čolničkom, dobro ohranjen, in Elegy citre, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14891-29
Beseda L —.60, taksa —.60, | za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Šivalni stroj
I nov (Singer damski), prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 14897-29
Stanovanja
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 2.—.
Dve opremljeni sobi
Dvosobno	Iz uporabo kopalnice, išče
I višji uradnik v centru. — .	...
Stanovanje Ponudbe na ogl. odd. Jn- i odškodnini za en mesec.— za starejši zakonsk, par ti. pod »Plačam dobro«.| Naslov v vseh poslovalmcah brez otrok, iičem za takoj I	14899-23a
ali do konca septembra. —
Ponudbe na ogl. odd. ju-1 Starejši upokojenec
tra pod »Najraje Mirje. iJče	sonč mj
Rožna dolina, ev. mesto«. | in dobro opremljeno sobo-
Šivalni stroj
vzamem na posodo proti odškodnini za en mesec. —
Jutra.
14905-29
mesto«. 14908-2la i pon;7by
™' T„	Beseda L -.60, taksa -.60.
navedbo cene	_i: „.
na ogl. odd. Jutra pod »Za takoj«.	14919-23a
Mirna družina
išče bol lic stanom dveh sob s kabinetom in kopal I Opremljeno Sobo nico v bližini »Mla. ':e« za [ s souporabo kopaini 1. okt. 1941 - Ponudbe c. y moderni hiši> s ceno na ogl. odd. Jutra Kopani, Hotel Union, pod »Štirje člani«.	I	14918-23a
14857-21 a i
Opremljeno dvosobno stanovanje
s kuhinjo ali vsaj s soupo rabo kuhinje, iščem za ta
koi ali pozneje. Ponudbe o«1- odd" Jutra P?*'»Mir-
na ogl. odd. Jutra pod »Center ni predpogoj«.
14894-2U
14904-23a



Pogrebni zavod Ivan Gajfek, Ljubljana.
f
Potrti v globoki žalosti naznanjamo, da nas je po dolgi in mučni bolezni v starosti 53. let za vedno zapustila naša ljubljena mamica, gospa
arija Prepeluh
poscstnica in gostilničarka
Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, 28. t. m. ob 17. uri, lz hiše žalosti, Hradeckega c. 76, na pokopališče v štepanji vasi.
Ljubljana, dne 27. avgusta 1941.
>i" " -/L'- « „	*	- . /'J{TT
Globoko šalujoča rodbina
lmpresa comunale pompe fonebri Lubiana Mestni pogrebni zavod Ljubljana
Globoko užaloščeni sporočamo tužno vest, da nas je danes po dolgem trpljenju za vedno zapustila naša najdražja, preljuba in nenadomestljiva dobrotnica in materinska namestnica, gospa
SCHULZ ANTONIJA
Pogreb najplementtejSe žene se bo vršil v četrtek, dne 28. t. m. ob 5. url popoldne lz kapelice sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša za pokojno bo dne 30. t. m. ob 7. uri v Križankah.
Ljubljana, dne 26. avgusta 1941.
Globoko žalujoče: BABŠEK MARA, VERA ln SABINA por. ABSEC
5222522531
I Beseda L —.60, taksa —.60, | za dajanje naslova ali za iifro L 2.—.
Stanovanje
za dva dijaka in dijakinjo iščem. Po možnosti dve so- j bi in v centru mesta. — j Eventuelno bi dali tudi pomoč v hrani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kompletna oskrba«. 14828-22a |
Avto, moto
Beseda L —.60, taksa —.60, | za dajanje naslova ali za | iifro L 2.—.
Kupimo
I stare osebne in tovorne avtomobile. Plačamo visoko ceno. — Generator delavni-ca, Tyrieva 13 (Figovec, [levo dvorilče). 14913-10 |
Bencin
I se ne dobi več in se z | njim brez izjeme ne sme več voziti. Zato si pustite j predelati Val osebni ali tovorni avto na pogon z I ogljem v Specialni Generator delavnici, Tyrševa 13 [ | (Figovec, levo dvorišče).
14915-10 I
Kolesa
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za I iifro L 2.—.
Prtljažno dvokolo
I specialno, novo, s polno gumo, poceni prodam. — Poizve se v gostilni Cankarjevo nabrežje It. 3.
14901-11
V par minutah
I Vam pobelimo blatnik in montiramo žarilec. Novo damsko (iportno in navadno) kolo poceni naprodaj. Frančiškanska ul. 10, I dvorilče.	14920-11
Moško kolo
(rabljeno), drap barve, n»-I prodaj za 360 lir. Genera-| tor delavnica, Tjrrieva 13 (Figovec, levo dvorišče).
14914-11
J. Esteven
40
$mmosim krčma
xxm.
»GUN MOLL«.
Mati je jela s pestmi razbijati po vratih.
»Ana! Ana! Dete! Kaj se je zgodilo? Oh, Bog nebeški! Gospod Ericson!«
Ericson je že z ramenom vlamljal vrata, ko sem se pobrala. Zaklicala sem, da nisem ranjena, in odklenila.
Soba je bila bogme v lepem stanju. Eden izmed mojih strelov je bil razbil zrcalo; luknja v zidu, ki se je omet še usipal iz nje, je označevala zadetek Gillove svinčenke; okno je bilo klavrno zdelano, niti ena šipa ni bila več cela; čez polico se je vlekla rdeča proga, in tudi tla so bila vsa pokapana s krvjo.
Komaj se nama je posrečilo, da sva pomirili Bučka ter potolažili gospo Ericsonovo in gospodični Robert-sovi, ki so vreščale kakor kanje, je že zazvonil telefon.
Bil je Brand Gervaise.
»O, vi ste, gospodična! Srečen sem, da slišim vaš glas! Ali je vse v redu? Slišali smo pokanje, kakor bi nekdo streljal. Zbudilo nas je.«
»Da, bili so streli iz samokresa.« Med Francozo-vimi osuplimi vzkliki z onega konca žice sem dokaj zmedeno pojasnila, kaj se je zgodilo.
»Sveta nebesa!« je nazadnje rekel Gervaise. »Saj
veste, kako sem precej sodil o tem Gillu. Res velika sreča za vas, da ste se ga tako zlahka odkrižjp.li. Pokazali ste velik pogum. Dovolite mi, da vam pridem jutri čestitat... se pravi, danes.«
»Gospod Gervaise je vrla duša,« je rekla mati, ko sem obesila slušalo nazaj. »Ali ta Bodeyevka... hm, prav nič se ne bi čudila, če bi se izkazalo, da sta z Gillom pajdaša. Zdaj pa telefonirajva policiji.«
Poklicala je ashlandskega šerifa. Iz mikrofona se je začul nenavadno razburjen glas.
»Pravi, da takoj pošlje nekaj ljudi,« je dejala mati, ko je prekinila zvezo.
Kaj sva mogli drugega kakor čakati? Obsedeli sva v salonu, omamljeni od trudnosti in prestanega razburjenja.
Čudna tihota gostilne se je bila spet zgostila okrog naju, kakor bi še stene zadrževale dih. Celo materi je nazadnje postalo tesno.
»Ko bi bil vsaj Rage Clavering tu,« je vzkliknila mahoma. Bog bodi zahvaljen, da ti je dal samokres. Ta ti je rešil življenje.«
Po čakanju, ki se nama je zdelo neskončno, sta se nazadnje z avtomobilom pripeljala dva trlepna možaka zariplega obraza. Ko sva jima opisali dogodek, sta zmajala z glavo. Zabeležila sta si najin opis Jakoba Gilla ter imena in naslove vseh oseb, kar jih je bilo v gostilni, toda zalegla sta nama prav toliko, kakor da sta bila popisovalca pri ljudskem štetju. Tatvina denarja, ki sta jo vedela že od Johnsona, ju je vse bolj zanimala od tega, kar se mi je bilo pripetilo. V vsako reč sta vtaknila, nos, se delala važna da nikoli tega in z nerodnimi,
| za dajanje naslova ali za iifro L 2.—.
Interprete giurato
I della lingua italiana, zapri [ seženi tolmač za italijanski lezik dr. MikuletiČ Form-nat, Kraljp Petra trg 9 — | tel. 34-32.	36-31
Dve gospodični
I zaposleni, iičcta lepo opremljeno sobo. Plačata do 200 lir. Za takoj ali pa j 1. september. Ponudbe na
i Obrt
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Pristno oranžado
originalnih steklenicah in mineralna voda na debelo se dobi v glavni zalogi, Kolodvorska ul. 8. M. Ge-rovac.	14889-30
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za iifro L 2.—.
Zelena papiga
se je zatekla. Dobi se v Gradišču 15/11., vrata 22.
14887-27
Dopisi
Beseda L 1.—, taksa —.60., za šifro L 2.—.
V dvoje.
Vrla deklina, dvignite pismo pod našo šifro, če niste vrgli puške v koruzo.
14883-24
Vsakovrstni prevozi SEMENIČ Privoz 13 Telefon 36-92
INSERIRAJ V „JUTRU"!
PREMOG
DRVA — nudi
L Pogačnik
BOHORIČEVA 6 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna
VINO
CHIANTI
Mario Piccinl Poggibonsi (Siena — Italia) □ migllorel Preferitelo!
VINO
CHIANTI
Mario Piccinl Poggibonsi (Siena — Italia)
Najboljše! Najbolj cenjeno!
Lampade elettriche di tutti -tipi e perqualsiasi applicazione, prodotte nei grandiosi stabili menti di Alpignano (Torino), doiali di macchinario modernissimo e di laboratori sperimentali perfetti.
Richlcdere IMnl »11»
PHILIPS S.A.I.
MILANO - VIA a MARTINO. 20
TORINO • 1835
VERMOUTH CORfl
olfre 100 anni di farna
V
*iovir ze nad 100 let.
Nase gledališče
Začetek ob 19.30. Sobota, 30. avgusta: Nenavaden človek.
Premiera. Izven.
Geno R. Senečič, hrvatski dramatik, je avtor igre, ki jo bo uprizorilo naše gledališče v soboto 30. t. m. »Nenavaden človek« je tragikomičen dogodek v 6 slikah. V njem je ponazoril dramatik značaj poštenjaka, čigar sloves poštenja izrabijo goljufi v svoje namene in ga zapletejo v protizakonito dejanje. Igro je zrežiral Jože Kovič.
NllIPS
Beseda L —.60, taksa —.60, za dajanje naslova ali za šifro L 2.—.
Vlogo
Kmetske posojilnice ljubljanske in Ljubljanske kreditne banke kupimo.
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka ul. 12.
14917-16
Vsakovrstne električne žarnica, za razliCne uporabe, proizvod znanih, velikih tvornic v Alpignano (Torino), opremljenih z najmodernejšimi stroji in z dovršenimi eksperimentalnimi laboratoriji
Z*htmn|te cenik pn:
PHILIPS S. A. I.
MILANO - ViA S. MARTINO. 20
Iz Spodnje štajerske
Ceste je treba držati čiste. Koroško glasilo opozarja čitatelje to in onkraj Karavank: še vedno se opaža, da marsikdo meče papir ali druge odpadke brezobzirno na cesto. S tem izpričuje slabo vzgojo, dokazuje pa tudi, da se ne zaveda, da je zavoljo vojne težko čistiti ceste tako pogosto, kakor v miru.
Prijava obrtnikov. Vsi, ki se v mariborskem okrožju bavijo z obrtjo, morajo svoj poklic do 15. septembra priglasiti pri političnem komisarijatu mesta Maribora. Tudi tiste obrti, ki počivajo, a še ni ugasnila obrtna pravica, se morajo prijaviti.
Obsojen strelec. 49 letni Miha D. iz Dolenje vasi — poroča »Tagespost« — je sodil, da ima vzrok obdolžiti svojo ženo nezvestobe. Nabavil si je vojaško puško m je v navalu jeze streljal proti lastnemu stanovanju. žene ni zadel, pač pa so krogle vsekale skozi nekatera druga okna, s čimer je bilo ogroženo življenje drugih ljudi. Brezumni strelec je prišel pred deželno sodišče v Gradcu in je bil obsojen na pet mesecev ječe.
Strogo obsojeno podjetje, čokoladna tovarna »Sana« v Hočah pri Mariboru je bila po naredbi šefa civilne uprave zaradi previsokih cen obsojena na globo 20.000 mark. Tvrdka mora cene takoj znižati, prej pa ne sme prodati nobenega izdelka.
f
Umrla je naša bivša poslovodkinja gospa
ANTONIJA SCHULZ
S svojim neumornim delom si je zagotovila naš trajni spomin«
Ljubljana, 27* avgusta 1941«
ŠUMI
tovarna bonbonov in peciva Ljubljana
malovernimi »Aa?« in »Daa?« odgovarjala na najine izpovedbe.
»Nekaj vam rečem, gospa,« je nazadnje dejal tisti izmed njiju, ki je bil videti višji po činu.
»Nocoj, ko midva odideva, dobro zaklenite gostilno. Težko, da bi se Gill nameraval vrniti, a previdnost je vendarle božja mast.«
»Lepa hvala za nasvet,« je odvrnila mati s pod-smehom, ki jima ni šel nič bolj do živega kakor slonu komarjev pik.
Do tod je bila napredovala naša »preiskava«, ko so se vrata odprla in je stopil v vežo Rage Clavering. Ne verjamem, da bi bila kdaj z večjim veseljem pozdravila prihod kakega človeka. Pravi čudež je bil, da mu nisem od same trudnosti in malodušja padla okrog vratu. Ob pogledu na redarja so dobile njegove oči trd izraz.
»Kaj pomeni to?«
Z materjo sva mu vse povedali; kolikor dalj naju je poslušal, toliko bolj se mu je mračil obraz.
»Kar svet stoji, ni videl bolj trmastega dekleta od vas,« mi je rekel, ko sva končali. »Kaj zlomka vam je bilo, da ste šli vtikat nos v Gillovo sobo, po vsem, kar sem vam zabičil? Niti za trenutek vas človek ne sme spustiti izpred oči.«
»Kdo je ta?« je vprašal višji redar.
»Clavering mi je ime, gospod komisar,« je z drznim obrazom rekel Virginec.
»O, res?«
»Prisežem lahko.«
»Dovtipno, kaj?« je dejal policist in vzel zobo-
trebec, ki ga je dotlej z neznansko požrešnostjo žvečil, iz ust. »Kod ste hodili nocoj, če smem vedeti?«
Rage si je najprej zvil cigareto in jo prižgal, potem pa zelo neprisiljeno odvrnil:
»Majhen opravek sem imel v Filadelfiji, če res morate vedeti.«
»Kakšen majhen opravek?«
»O, strašno reč!«
»To je?«
»Premišljeval sem o svojih zadevah.«
Oklofutala bi ga bila, ko sem ga vedela tako nesramnega. Policista kakopak nista hotela ostati za njim. Menda ga je moj bledi obraz udržal, da ni gnal položaja do skrajnosti.
»Kje ste bili, preden ste prišli v Ashland?« je vprašal mož z zobotrebcem.
»V New Yorku.«
»Ali, gospod Clavering,« se je oglasila mati, »meni ste pa rekli, da ste živeli v Linchburgu.«
»Nazadnje da, gospa.«
»Sami ne veste, kaj?« je pripomnil policist in nekaj začečkal v zapisnico. »Kaj veste o denarju, ki je bil pred nekaj dnevi ukraden v tej gostilni?«
Clavering je namršil obrvi.
»Nič,« je odvrnil.
»Res ne?«
Obsula sta ga z vprašanji, in priznati moram, da se mi njegovi odgovori niso zdeli kdo ve kako zadovoljivi. Bil je trenutek, ko sem se že ":ala, da ga ne bi vzela s seboj; nazadnje sta se vendarle odločila in šla, čeprav sta močno pisano streljala z očmi okrog sebe.
n.j j,*
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, — Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.