9 J'
na
ZA IZBOLJŠANJE LISTA
Vato Mn	Vwk, ki
"GlnNartd^aUia arotelk*. Via k« bvale-Am, luratCM odprli poi k ura lepem te MtelvMM ttiva. :: t: •»
GLA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
OTATEUE OPOZARJAMO,
da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskušnjo.
TELEPHONE: CHelsea 3—1242	Entered m Second CUw Matter September 21st, 1903 ftt the Poet	Office ."U New York. N. 1., omkr Act of Congress of March 3rd. 1871».	ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK
No. 9. — Stev 9.	NEW YORK, THURSDAY, JANUARY 12,	195 9—ČETRTEK, 12. JANUARJA, 1939	Volume XLVII. — Letnik XLV11.
V	V	v	
MADŽARI PRETE CEHOSLOVASKI Z VPADOM
MADŽARSKA JAVNOST ŽELI MIR, TODA MADŽARSKO VOJAŠTVO JE PRIPRAVLJENO ZA NAPAD
Ob vsaki kršitvi meje bo madžarska armada vkorakala na Cehoslovaško. — Madžarska tudi od Cehotlovaike zahteva povrnitev škode. — Ceho-siovaška je odklonila vsako odškodnino.
BUDIMPEŠTA, Madžarska, II. januarja. -Madžarska je posvarila Cehoslovaško, da bo madžarska armada takoj vkorakala na Cehoslovaško, ako bi cehoslovaško vojaštvo zopet prekoračilo mejo, da napade madžarlske straže.
To svarilo je madžarska vlada vročila čehoslova škernu poslaniku Milošu Kobru, ko se je zglasil v vnanjem uradu, da pojasni stališče svoje vlade z ozirom na obmejne spopade zadnjih dni.
Madžarska je poslaniku Kobru tudi vročila zahtevo za odškodnino ranjenim Madžarom in za povračilo škode, povzročene pri zadnjih spopadih.
Vnanji urad je naznanil, da bo mešana komisija preiskovala boje pri Munkaču v četrtek, petek, soboto in nedeljo in bo določila nevtralno ozemlje na obeh straneh meje.
BUDIMPEŠTA. Madžarska, I I. januarja. —
Neod visna madžarska časnikarska agentura "In-formacio" poroča, da je madžarska vlada naznanila, da ne bo obnovila pogajanj s Cehoslovaško gledf* uravnave meje, katero je samo v splošnem določil dunajski sporazum med 'grofom Cianom in von Ribbentropom 2. novembra, dokler ne dose že materjalnega in moralnega zadoščenja za izgubljena življenja in poškodovano lastnino vsled če-hoslo/aškega bombardiranja Munkača v petek.
"Materjalno in moralno zadoščenje" pomeni, da mora Cehoslovaška plačati odškodnino za povzro čeno škodo, mora priznati odgovornost za napad in kaznovati krivce.
Ko je Madžarska stavila te pogoje čehoslovaške-mu poslaniku, je obenem poslala na čehoslovaško mejo več tisoč vojakov, da takoj stopijo v akcijo, ako Cehoslovaška ne bi hotela izpolniti teh pogojev Med drugim pravi madž&rsko svarilo:
"Z ozirom na ponovne napade in na dejstvo, da so bile pri tem udeležene čehoslov&ške redne čete, se more smatrati, da so bili ti dogodki posledica pre mišljene češke politike. Ako bo izveden še kak napad na madžarsko ozemlje, napada madžarska armada ne bo samo odbila temveč vpadnike zasledovala čez mejo v čehoslovaško ozemlje."
Iehplomatski krogi imajo vtis, da je razpoloženje med madžarsko armado, ki zahteva maščevtanje za napad na Munkač, tako, da je javnost zelo vznemirjena, kajti vojaki so pripravljeni na boj.
Po uradnem poročilu iz Hušta, glavnega mesta karpatske Ukrajine, je bilo pri pogajanjih doseženo začasno premirje in ste se obe stranki zedinili, da umaknete svoje čete eno miljo od 'meje.
PRAGA, Cehoslovaška, I I. januarja. — Ceho-slovaški vnanji urad je včeraj madžarskemu posla-niškemu namestniku vročil odgovor na madžarski protest glede spopadla pri Munkaču.
V svojem odgovoru cehoslovaška vlada povdar-ja, da so v nedeljo -madžarski vojaki blizu Uzhorcr da obstrelili nekega čehoslovaškega častnika.
Na zahtevo, da Cehoslovaška povrne škodo, ki jo je povzročilo bombardiranje Munkača, cehoslovaška vlada odgovarja, da za bombardiranje ne more prevzeti odgovornost i, ker so madžarski vojaki prej napadli čehoslovzške orožnike. Cehoslovaška pa je pripravljena prepustiti celo zadevo mešani komisiji v odločitev.
poslaniku v Budimpešti je bilo
Poslanika napovedujeta vojno
TUJEZEMCIV DRŽ. SLUŽBI
Službo tolmačev pri poslaništvih vrše skoro sami tujezenici. — Dosti jih je tudi pri železnici o b Panamskem prekopu.
WASHINGTON, I). C., 1J. januarja. — Državni department je oil vseh departmentov in državnih uradov prejel poročila, <la je v ameriški državni službi nad 14,U(?0 tujcev.
Mnogo tujcev jo zlasti zaposlenih v kanalski zoni m največ delavcev, toda v diplomatskih in konzularnih uradih je pol«1^ tega zaposlenih okoli iMXKJ tujcev.
Vojni department naznanja v svojem poročilu, da je pri železnici ob Panamskem kanalu uslužbenih 4200 tujcev, pri delu, ki je v zvezi s kanalom, pa 7<SOO.
Državni department pravi, da je pri raznih poslaništvih v«'<* tujih uradnikov, ki prestavljajo listine in tolmačijo. Pri poslaništvu v Berlinu je uslužttenih 12 tuj<«ev, pri kon-zultatih pa 107; pil poslaništvu v Toki ju je L'!> tujcev, pri konzulatih na .Japonskem pa <i<\
Trgovski iti poljedeljski dc-partment sta sporočila, da imata zaposlenih okoli 185 tujcev, največ v inozemstvu.
POLOŽAJ NA ŠPANSKEM
General Franco sk u š a odrezati del Katalonije, — Republikanci so se umaknili fašistični pasti.
AMERIKA PLAČUJE KOMUNISTE
CHICAGO, 111., 12. jan. — Demokratski poslanec Martin Dies pravi, tla je v vladni službi od 3000 do 4000 komunističnih uslužbencev.
Dies pravi, da bo kongres vsled javnega mnenja prisiljen dovoliti odboru za preiskavo neameriškega delovauja še najmanj $150,000.
Dies pravi, da je njegov odbor prejel prošnje s 40,(XX),000 podpisi, da preiskovalni odbor nadaljuje svoje delo.
11 EN DAY H, Francija, 11. januarja. — General Franco zabija zagozdo vojakov in topov jiroti Sredozemskemu morju, da bi odrezal kos od Katalonije. Fašistično desno krilo je dospelo v bližino Falseta, ki se nahaja milj od morja, vsled česar je republikanska armada med Tarragono in Tortoso »v nevarnosti, tla bo zašla v past. Vsled tega so se pričeli republikanci umikati proti Tarragoni.
General Franco skuša prodreti naravnost do morja pri Tortosi in se nato obrniti proti severu ter zavzeti Tarragono.
Tarragona, ki je najvažnejše južno pristanišče Katalonije, se nahaja okoli 40 milj severovzhodno od Tortose in 50 milj jugozapadno od Barcelone, ki je glavno mesto in naj-pogjavitnejše pristanišče Ka -talonije.
Prvi cilj fašistične armade' ji* Falset, ki leži ob glavni <•»■-sti, ki pelje v Reus in Tarra-I go no.
Fašistični glavni stan naznanja, da so fašisti od prič« t-ka sedanje ofenzive. :!*>. decern bra zavzeli 1350 kvadratnih milj zemlje s 120 mesti in vas mi in so vjeli 27.325 republikancev.
Vladna poročila, ki so spočetka napovedovala, da bo republikanska ofenziva v Estra maduri zmanjšala fašistični pritisk na Katalonijo, ne naznanjajo z južnega bojišča ni-kakega novega uspeha.
NAPAD NA POSLANIŠTVO
Nemčija ne bo poslala nizozemski vladi protesta, ker so odnosa ji med obema državama skrajno prijateljski.
BERLIN, Nemčija, 11. jan. — Nemška vlada j«? danes na-j znanila, da je bilo na poslopje nemškega poslaništva v Amsterdamu na Holand-kem od danili več strelov.
Ta atentat se je završil v protest proti odredbam, ki jih je izdal nemška vlada proti Židom. V Nemčiji je sedaj še šeststotisoč Židov, za katere se zavzema vse svetovno židov-stvo.
To je že drui^i napad na poslan išt\o- Prvi se je završd dne (». januarja.
Iz zanesljivega vira se je izve« lelo, da ne bo nemška vlada vložila nobenega protesta, ka.i-ti odnosa ji med nemško in lio-landsko vlado z zelo prijateljski. Propagandni minister .1. Gocbliels je pa namignil, da bodo nemški Židjt ta atentat drago plačali.
— Enkrat za vselej l>omo dokazali, — je rekel, — da nemški diplomati niso divjad, na katero l>i smel vsak Žid streljati. Imena atentatorjev nam niso znana. Vemo le to, da s»» Žid je. In to zadostuje*.
MUSSOLINI POSTAJA ČEDALJE BOLJ LJUBOSUMEN NA HITLERJA
WASHINGTON, D. C., II. januarja. — Dva najpoglavitnejša ameriška poslanika sta pred skupnim kongresnim odborom za vojaške z?ade\ e izrazila svoje mnenje, da bo letošnjo pomlad prišlo v Evropi do večje vojne.
RUSKO-ESTONSKA P0-GODBA
TALLINN, Estonska, 11. januarja. — Eston&ka je z Rusijo sklenila novo trgovsko pogodbo, ki bo meti cbema državama zelo dvignila trgovino, ki je zadnje ča-e zelo zastala.
Estonska bo izvažala papir, usnje, mleko in prašiče, od Rusije pa bo kupovala bencin in razne surovine.
BRANDE1S BOLJŠI
WASHINGTON, D. C., 12. januarja. — Zdravstveno stanje višjega zveznega sodnika Brandeisa, ki je bolan za liri-po, je popolnoma zadovoljivo. Brandeis je prejšnji teden zfbo-lel.
MASARYKOVE SLIKE PREPOVEDANE
PRAGA, Cehoslovaška, 10. januarja. — Vlada je odstavila enega učitelja in je uvedla disciplinarno preiskavo proti mnogim učiteljem, ker niso hoteli na vladno odredbo odstraniti iz šolskih sob Masarvkovib in Beneševih slik.
KONEC ŠOFERSKE STAVKE
BOSTON, Mass., 12. jan. —-Sedem dni trajajoča stavka 5000 šoferjev in pomagačev na tovornih avtomobilih, je biia končana, ko so stavkarji sprejeli kompromis glede plače in delovnega časa.
Governer Saltonstall je na seji 1500 stavka rje v stavil preti log, da sprejmejo kompromis že zaradi prebivalstva, tla ne bo v zadregi zaradi ži- ! vil.	I
•Stavkarji so zahtevali $40 plače za 40 ur dela na teden., Po sedanjem kompromisu pa ! bodo dobivali samo za 48 ur dela.
ZAROTA PROTI KRALJU KAROLU
NOV SPOR V ANGLEŠKEM KABINETU
Simon in Hoare stremita po mestu ministskega predsednika. —Anderson je zapretil z odstopom.
LONDON, Anglija, 11. jan. — V kabinetni družini ministrskega predsednika Chamber-laina je prišlo do novega nesoglasja. Minister za obrambo civilnega prebivalstva sir dolin Andreson otnlolžuje druga mi nistrstva, da mu iVtsprotujejo, zlasti dolži finančnega ministra sira Johna Simona, da mil ne daje na razpolago dovolj sredstev za -varstvo prebivalstva, in notranjega ministra sira Samuela I lost reja, ker noče ničesar ukreniti, tla bi /. njim sodelovale krajevne oblasti.
Simon in Hoare sta ljubosumna na novega ministra, ke?-oba pričakujeta, da bosta dosegla mesto ministrskega pred sednika in vidita v Andersonu resnega tekmeca.
Predno je Chamberlain odpotoval v Rim, je prišel Anderson razjarjen v njegov u-rad in mu je potožil svojo nadlogo. Ko je Anderson pred ti verna mesecema prevzel ministrsko mesto, je v poslanski zbornici izjavil, da bo odstopil, ako bi m n kako ministrstvo pri njegovem delu delalt\ kake zapreke. Anderson pa mora sedaj na rešitev svoje zadeve čakati, <It. se vrne Chamberlain iz Rima.
PAVLE IN KAROL NA LOVU
naročeno, da naj pri madžarski vladi vloži oster protest zaradi kršenja meje pri Uzhorodu, ker so madžarski vojaki streljali na dva cehoslovaška častnika, ki sta nesla belo zJaistavo in je bil en častnik nevarno ranjen.
Cehosovaška vlada obenem našteva 1 9 napadov madžarskih teroristov ra čehoslovaško ozemlje, odkar je bila 2. nov. določena nova meja med Cehoslovaško in Madžarsko.
LONDON, Anglija, 10. jan. ,— Kot poroča -'Daily Tete-Igrapli'*, je romunska tajna policija v Bukarešti razkrila zaroto nekaterih fašistov, ki so hoteli kralja Karola ubiti z bombo. Ko so zarotniki nesli i bombo, katero so nameravali položiti v kraljevo palačo, se 'je bomba predčano raz#>očila in zarotniki so biii aretirani.
Kot pravi isti list, so imeli zarotniki svoje pri.-taše celo v kraljevi palači in policija, je napela vse svoje i-i le, da izsledi zarotnike.,Natančnejših po-iročil o tem ni. Zarota je bi'a odkrita v petek ali soboto.
Skupni kongresni odbor j<i na željo predsednika Roose-velta povabil poslanika v Londonu Josepha P. Kennedvja in poslanika Parizu William:* C. Bullitta, da povesta svojo mišljenje o političnem položaju V Evropi.
Oba poslanika imata skoro isto mišljenje in sta kongres, nemu odboru povedala, da je položaj v Evropi tako nevaren, da more vsak čas izbruhniti velika evropska vojna
Oba poglavitna poslanika si a poročala o velikanskem oboroževanju evropskih držav in sla izjavila, da je bilo oboroževanje po nionakov.sk- m sporazumu še pospešeno in povečano, mesto zmanjšano. Poslanika sta tudi kongresni kom }K»veda-la, tla trditev, da ima Nemčiji 1M1 -vojaških aeroplanov, ni pretirana.
Kennedy in Bullitt sta izjavila, da bodo naslednji vzroki dovedli do vojne v Evropi:
1.	Nemčija bo udarila proti vzhodu, da se polasti bogatih žitnih poljan Ukrajine.
2.	Italija se bo polastila francoskih kolonij in bo inn-la ] topol no oblast nad Sredozemskim morjem.
Oba poslanika pa sta mnenja, da je največja nevarnost za vojno Muussolini, ker bo še odločnejše zahteval, da Francija odstopi nekaj svojega o-zemlja Italiji, kajti Mussolini zavida Hitlerju, on je v kratkem času za Nemčijo pridobil toliko ozemlja in hoče v tem posnemati Hitlerja.
Mussolinijeve zahteve pa so tem večja nevarnost, ker hoče imeti zemljo od velike države, medtem ko je Hitler dobil zc mljo od majhne države.
Kennedy je tudi rekel, da Anglija in Francija v Moita-kovem nista mogli zavzeti trdnega in odločnega stališča zaradi premočne nemške zračne sile, toda se ne bi vstrašili Ja-BUKARBŠTA, Romunska, ponske in še manj Italije, ako 10. januarja. — Kralj Karolin.bi sama pričela pustolovščino, jugoslovanski kraljevi namest-j
nik knez Pavle sta bila na lo- SLEPARSKI ZDRAVNIK
vu brez vnanjih ministrov in j	-•--
sta tudi sama jedla. Njuni go-j Magistratni sodnik Giaco-sti so bili nekateri diploma- ne v Brooklvnu je postavil pod ti, med njimi tudi poslanik janiŠčino $2500 Harry Fisher-Združenih držav Frank 1 i n ja, ker je zdravil ljudi brez u-Gunther ter cehoslovaški in radnega dovoljenja, poljski poslanik.	1
Kralj Karol in knez Pavle sta v prvi vrsti razpravljala o POZOR! otlnošajih z osjo Berlin - Rim.) " .	,
Knez Pavle se je danes vrnil . RoJake opozarjamo, da lah-v Beograd. * «	naro^j° posamezne komade Slovensko-Amenkanske---m ^ -- jga Koledarja za 1939, namesto, da pošljejo svoto — 50c v gotovini ali Money Odru — priložijo k naročila znamke po
ADVERTISE IN
"GLAS NARODA"
3 oziroma po 2 centa.
i
i
ff0Lia W£ BOD A"—New YorS
Thursday, January 1 2, 1939
SLOVENE (YUGOSLAV)' DAILY
"GLAS NARODA"
(VOIC* or TUB FBOPLK)
OVIMN1 and Published by
IUIVBN1C PUBLUIilNO COMPANY
4 A Corpora ion)
frank H.kwr, Fr^Ment	j. Lupah a, See.
Mac* of buaia«« mt t be eurporati'jo aud »Mniwi of above offloera: tU HICHT l«lh MTKICtT	NEW )uKk, N. V.
*-"-*-»""■ — - Tir- — t	46th	Year
IMS ( KI» CVLM)	ItA* t'XC'FPT KCNItAlM AND UOIJltAZH	
	Advcrtjamnt	on Armsibent
Za «■*!<• UU» vHja Um la I*H«k ...... JU »Mt NrtJI ........ Im Artrt leta........	ta Ameriko ........ta.oc ........$x.'at ........ti-.v;	Za Nt-* Yiwk u «de leto . . $7 Ou Za 1*4 !eca ................f3T-0 Vm luozemctru u <-Ho leto .. I7.«\l Z« |M)t ieta ................$3.50
	Mob«Hptio«	Yearly <6—
"^ILJIM KARt I|iA"	IZHAJA VMAKI itAN IZVZ^Mfll NKI>KLJ r^ PRAKKIKOV	
TKI.KIllONEr (H«Im« 3—1241'
TOM MOONEY
Tomi Moone> jo svoboden. <).» Jota l!Hi; pa do leta H' hil t ii kalifornijski delavski voditelj Zaprt zaradi zločina ki r« |"> mnenju splošne javnosti ni *toril.
to "splošno javnost" >11 vključeni tirdi cdlični prav-•Iniki, ki ho natančno proučili njegov sluraj in .napeli slednji* do zaključka, -la j*« Tom Moouey p«. nedolžuem zaprt.
At' leta 11117 jo hi I predsednik WiUon imenoval poseh in. kotitisj ki je dognala, <lu Moonev in njegov :maris Billing* m-ta l»ila deležna poštenega pro<-e>a. To WiUonovo po rooovatijo ju je rinilo vešal, toda obsojena sla bila na dosmrtno jm».
_ <ta«dje to tragedijo liri v vojni histeriji, ki j«, izza leta I'M."* v Združenih državah nonohoma narasla, Gorje njemu, ki jo liiI proti vojni ali jo bil označen za radikalea.
\ tistem ca>ii jo bilo v ncwvorski državi povsem pravilno izvoljenih nekaj «ooijalistiriilli poslaneev. Kaj mislite, da m* jili pustili v državno ZbornicoPa kaj še! liili so proti vojni, in niso >meli za-t opati v legislaturi sv<tji!i volileev.
Mootiev Iti hil že zdavnai oproščen. če hi hotol vsaj delov* priznati -vojo udeležim pri atentatu na preparednes-; ta rado v San Kraneiscu dno '21. julija 1!H<I. Ker o pa ni zavod* I nobene krivdo in ker ni hil kriv, ni hotel in ni mogel ni '*o*ar priznati.
Prei-ej let je trajalo, prodno m* jo splošna javnost za la za Moonova. Agitacija -o jo začela najprej v Rusiji ter ** nato razširila po v>on svetu.
Toda nič ni pomagalo. Skoro vsi porotniki, l.i >«» spo znali krivim, so poznejo izjavili, da niso imeli v 1 svrlio po trolmih dokazov. Zanj -o jo hil zavzel rolo sodnik, ki ga jo hi! oh-odil. Pa vso zaman.
Država California ni imela žo štiriinštiridosot lot govor-nerja iz vrst demokratično stranke. Lani je |ta kandidiral za gftvor iter ski urad bivši -eiialor OUon ter je hil iudi izvoljen na na doiiifokralionom tikotu. /ača-a volilno kampanjo je ]to-udarjal, da Imi v >!nčaju svoj«' izvolit\e osvobodil Moonova. Hil j«* mož Ito^oda. Izvoljen jo hil. in M<tonov jo prost.
Mitonevev slučaj kažo, da jo domokraoi ja vol jna in zme-zna fKiprarviti napako, četudi dokaj pozno. In tekom vseli let, ko jo hil Moonov zaprt, so je -mola neovirano vrš-ti kampanja za njegovo osvoltoditev.
Tragično pri vseni tem je pa to le: — Kct so Moonova ohstMlili, j<* l»il *ta» XI let, in v starosti .Vt let j<' zapustil k i-znilnioo.
V tem oa-u so (tadla eosarstva in kraljostv«:, in jtojavili ^osjHnlar-ki pretresi, ei jih |Mtsle«lio<» sieer oiitimo, ne moremo jih pa |treso»liti.
Pod vaško lipo.
Piše kakor miAi FRANK KERŽE

Mi in naše zadeve.
Nov« h to traja pravzaprav dva morioca. Najprej pride december. Tedaj oiovek zbira gradivo, da o;a i}to4oži na oltar novemu letu. Kc^kol Iti, tla je ("lovi k orna ovca, ki se od dno do dne bolj žajfa, dokler ni za novo loto o i-s t o bela. Po novem lotu so pa jtolagoina izmiva oni mesec. Samo iše tn in to, potom ^ . . Ko pokuka skozi okno mesec febraar, je ovca iznova tako črna, kakor je bila v za-oetk/u decemihra.
Mi ameriški Slovenci smo v rudnem stanju. Koderkoli dni-bi bili posvetu, bi n«' imeli takr. pf>razTie":fi konca, kakor ga imamo ti^kiij. Amerika ima v resnici .skrivno mor, da vni-ri, izbriše in prekuha vse.
Pravim: povsod drugod 1 >i l.ili ohranili vsaj <lo| to<^a, kar jo našo. Mislim seveda na novi rod, na mladino, ki je tako amorikanska. da jo lahko kar brišemo.
Mi -mo .seveda pos€»bno na slabem zato. ker smo majhni. To prekletstvo hodi za nami, kjer smo in kamor grenm. Ovi-la nam razmah. Zdi so mi, da smo kakor mravljo. N<ajver, kar zmoremo, so .slamnate bilko. Priilnnnt, nadarjenost, podjetnost, — vse nir no pomaga, ker ni za nami tiste sile, ki bi nas podprla.
Tudi drugo narodi gube. O tem ni dvoma. Ampak no tako popolno, kakor mi. Veliki narodi .so pred vsem mor ni na iro ipodaj~kem polju in. že samo to dejstvo drži gotov odstotek mladine narodno zavedne. Kjer je kruli, tam je človek.
Mi nismo nir. Ameriška vzgoja mladino v šolali in doma jo nekaj posebnega: vse je .sjtort. zabava in veselje. Ameriški "good time'* in "fun" n*eri .-Mkoro »na norost in prime v gotovih ratzmorah. Kaka konvencija, zborovanje pa imamo samo norce.
Jn temu :iamišljoneniu živ-Ijcnjn pada mladina — vsa od prvega do zadnjega. Uri se toliko, kolikor so mora, rita — kaj bi rekel — tiste strani, koder je «port in --tran za smeli, resnim stranem življenja pa o^brao;) hrbet. Vsak r»»nt gre za dobrote, vsega težkega in resnega se ogne. Tako imamo iz mladine tinti tipičen ameriški pnoletarijait. ki ni za drugega na -vetu, ka.kor da gnoji zemljo.
Koliko rzrmvl naše ml-adine .se jo kaj učilo in dvignilo? Tako malo, da ne velja niti šteti. Račuivim, <la imamo naše uda-dine tulkaj okoli dvestotisoč. (><1 te številke bi rekel, da je dd vsakih sto samo po eden nekaj dosegel. Ne mirdim pa toliko na uro — v kaki tovarni ali jami. Fizično -delo ni uspeh vsaj ga otpravl ja pridno vsak voL
Torej bi bilo vseh sknjpaj po tem računa dva tisoč, ki bi kaj štel L A3 i jih je? Jako dvomim. Ce bi rekel, da je eden od tisoča, bi me skrbelo, kje bun dobil — dvesto naših.
Ni tre^ba, da mi kdo zabru-i: ni tako slabo. Jo slabo, pa še 'kako. Meni ni namreč do tistih, ;ki nekaj dosežejo, pa ne )>oanajo več svojega naroda. Ali bom za svojega smatral človeka, ki se dela, da ne razume jezika svojih .sta riše v? Pravim: se dela, ker v dostfh slučajih poznam sta riše in vem, da niso mogli govoriti r» svojim otrokom drugače, kakor po naše res ne vem, kaj bi rekel tsinovom in hčeram s tako zavestjo in takim ponosom.
Teh torej ne štejem. Vsaj med naše ne. Koliko mi torej ostane ta.kih, ki vedo, kdo ki čutijo to, kar čutimo mif
Z lrtladino je stokrat nič. KVJor midli drugače, naj kar
vstane in začne z d< ka^i. liani vsaj videl, koliko jiii je.
Seveda r.as to spravlja v te-J žak položaj. Imamo mnogo šol takega, ki mu pravimo: našo,' pa nimamo nikogar, da bi mu to izročili.. Jezik, tradicija, pesem, lir-ti — vse ftojde z nami.
Nikogar ne poznam, ki bi hil tukaj rojen in hi — recimo pisal v našem jeziku. Koliko jih je, iki .sploh rita jo to, kar pišemo. < o hi bil eden od tisoča, bi jih imeli v-aj dvesto. Torej Itom dodal še eno ničlo in bom rekel: po eden od vsakih deset tir*oč. To iti bilo dvajset.
Sami smo — in ta zavist je naravnost poravna. Z mano in s tabo gre, k<xler in kamor jo mahneva. <' 1 o vok a 11 a p ra v 1 ja nekako divjega, če živi v velikem mostu, koder je toliko ljudi. da «fK)-tane človeku človeštvo neumnost — pa ni naših.
Mi živimo, kakor izpo lbelje-no drevo. Življenskega r-oka iz zemljo ni že davno več. Iz notranje, umirajočo sile privre m'kaj. kar ol>e.si porumenela peresa na konec vej. Izgleda, kakor da je živo, pa ni. Zakaj to življenje je kakor od-lom'ljon<a vejica v steklenici na oknu. Kakor roža, ki jo deneš v čašo vodo.
Mi, ki smo prišli -emkaj, smo veliko delali v ti deželo. Tn še delamo. Najltoljši dokaz za to jo ta, da imamo dane* nič manj ko osemnajst listov. Med temi tri popolne dnevnike — »dva petdnevnika, ostali tedniki in mesečniki. In nas je na vsem svetu milijon in v A-meriki nrtgoče še blizu ntotisoč.
Pokažite mi narodi, ki šteje desetkrat več ljudi, ki hi imel ,pokazati toliko kulturno delavnosti in zavednosti, kakor jo imamo mi ? Pomislite, Hrvatov je kakih sedem d<» osem milijonov in v Ameriki bi rekel petkrat toliko kot na«. A nimajo niti onega dnevnika. Vzemite Hrvate in Srbe — katerih ni dosti —t-kupaj in oboli ne premorejo toliko listov, kakor jih imamo mi.
Vso to je lepo in častno za na---toda bodočnosti ni. Nikogar nimamo, ki 'bi za nami listo pisal hn še ve"*: eemu bi ii'h pi^al, ko ne Ito nikogar, ki bi jih eital in razumel.
<>-om.najst listov — eni strani jako leqto in častno, po drugi pa ali lahkomisljeno ali bahato. List v Ameriki velja denar. Računam okroglo, da veljajo naši narodni li-sti na mesec \>\ak |to en tisoč — to bi bilo osemnajst tisoč dolarjev na mesec. Na loto znese koro četrt milijona. In to jo daleč iprevee, ker talksira vsakega izmed nas po dva in pol dolarja na leto. Prosim: računam, da nas je sto tisoč vseh skupaj im ta vnota pride ytoraz-<Ieljena med vse. Seveda računam. da je 11 red temi najmanj Dolovica mrtvih. Ostane nam še petdeset tisoč. Da je toliko živih, je zasluga podpornih organizacij s .svojimi gladili, katere mora podpirati vsak, pa če hoče ali noče. Zakaj resnično živih ljudi, ki (podpirajo naše .kulturno življenje iz lastnega nagiba, bo okoli petnajst č.
Jaz sem že opetovano pir^al, da bi bilo dobro, ko bi se ne delalo z na<šimi gospodarskimi silami kakor svi.nja z mehom. Vsak ve in razume, da bi bilo dosti boljše za Vise, ko bi imeli manj listov pa tiste boljše. Boljše v gradivu i»n močnejše v financah. Pa kakor se vidi, je vso «bob v steno. Naši ljubi "Kranjci" so že ta.ki, da si rajši \vak za.se razbije glavo, samo da njegova velja, Čisto dobro ve vsak, da ne ipotrebu-jemo toliko listov. V Oeve-lan<hi greš lab ko od hiše do hiše in vsak človek ti bo rekel,
da bi bilo boljše, <ko bi imeJi en sam »dnevnik, pa da bi bil tisti malo Itoiljši. Tako ti bodo rekli'tudi uredniki < beli listov in i ploh vsi. A če jih vprašaš, zakaj .se ne združijo, ti bo) vsak zase začel praviti o težavami in ovirah. Ali ni to špas-no ? Ce .jaz vidim, da je združenje koristno in po'robno, bi rekel: vi volite tri in mi izvo-limo tri. Toh šest naj najde pota. po katerih se bomo združili. Pio-iin: ne >.kati ovir ali za-I rž kov, še manj izgovorov. Samo potov, (po katerih se pride do združenja in n:č <lrugoga ne.
Kaj mislite, da hi teh šest imelo kaj dela ipo pretoku pol ure? Združiti ni težko, še manj urediti vse drugo. Vsak človek ima to. kar pravimo: ipa-met. In kos ruta, ki um je im«* pravica.
Kažem »na Olevdand, ker se mi zdi največja potrata duševnih moči iu še bolj: gospodarskih sil. Zraven tega š< držati unijsko ipodjetje s plačami delavcem, kot jih nismo mi uredniki ni'k'dar imeli. Baje pomen ja to reševati delavski problem, če dajem jaz delo in zmotnosti kako rekoč zastonj — nekdo drugi pa ramo pre-tiskuje in — vleče plačo zase in zame.
Naš človek »nerad odneha. Ampak ni prav tak««. ("'<• vidiš, da ti gre neka j vedno bolj nazaj, je 1m>1 hŠo, da onk-rat vda-i iš in krtnčaš, kakor »pa, da vlačiš in trjpiš leto zji letom. Mi dobro vemo, da so vsi naši listi posvečeni poginu, ki pride tem iprej, čim prej bodo izčr-itane naše gospodarske r^ile. Te bi <e vsaj doloma združili in zavarovali, bi trajali lahko še dolgo. (V bomo pa kar naprej izdajali po osemnajst listov na leto, bo pa kmalu pokalo. Kmalu ne pomen ja več čez deset let, amipak kar letos. Ne mi-•dite. da je prenehanje hrvaškega dnevnika Svij« t h* slučajna prikazen.
Jaz trdim, da gre wciii slo-vfuskim listom slalwt, kar jih imamo. Knim celo prav slabo. Pri tem oglaševanju, kar ga dobi recimo slovenski dnevnik, bi moral imeti najmanj deset tisoč naročnikov po ti coni, kot jo naročnina dane-. Kateri dnevnik jih ima? Ne deset tisoč — kateri jih ima ]M*t f In s petimi ti.soči s«* komaj leze, v uni.pkih tiskarnah niti ne gre ne. In če gre, gre zato, ker se zaklada z drugim zaslužkom.
Zato povem v veliko tolažbo vsem tistim, ki no morejo tega ali onega lista: nič nnj vam preveč ne jtoka jeza. Mogoče boste Še dočakali, ko Im> naša iavne-st brez slovenskega lista, če izvzamem glariJa.
Bili so časi, ko se je ta ali oni list obrnil na javnost za |tod-poro, če mu je šlo slabo. Danes tudi to več ne gre. Na»ši ljudje so po večini vvled desetletne krize tako izčrpani, da nimajo niti zase za najpotrebnejše kaj šele. da bi mogli kaj dati javnosti. Kdor hodi k sejam naš'*h »potljponnih društev, tisti ve. s kako težavo so dobi še tisti denar, ki mora biti plačan. Pri društvu kamor spadam sam, smo lansko leto pris>trigli vsem društvenim uradnikom plače za dve tretjini, ker si nismo upali naložiti "dajma" za pokritje stroškov. (V namreč ni, potem ni, ne na enem no na drugem koncu.
G overim seveda za proste li-Fie in ne za glasila, katerih imamo zidaj vsega skupaj sedem. Torej prav po kranjsko. Vseih skupaj nas je v Ameriki za eno dobro podporno organizacijo — imamo .jih kakih deset. Tn za organizacije bi lahko izdajah1 eno glasilo — tako jih ialajamo jpa sedem. Zakaj letos v letu gospodovem 1939 -uio dobili še rno glasilo, to je Glas Slovenske Dobrodelne Zveze, katerega je sklenila zadnja k on veme i ju. Ta list hudo spomin ia lva t:"sta glasovanja pri zidavi slovenskega na-rodnegp doma v Olevelandn na S4. Claim, ko je rekel pred-
PROFKSORJf
Neslavno sem čital v ljubljanskem 44Jutru" zgodbo o najboljšem našem pisatelju Iva nu Cankarju, ki jo je napisal neki K. M. Ne vem, kakšni mi slovenski profesorji nanos, vem pa, kakšni so hili prod tridesetimi loti.
K. M. piše: —
Zadnja leta pred vojno som hodil vsako jutro zarana na Rožnik. Pri zajtrki, v gostilni smo posedali pri eni mizi rodni zgodnji sprehaja'oi, prijatelji in znanci.
Moj ožji rojak Ivan Cankar je bival tedaj na Rožnika. Večkrat sva kaj pokrarnljala, večkrat menila o Vrhniki in vzbujala spomine na minila dijaška leta. Eden mojih <i-nov je obiskoval takrat drugi razred gimnazij.' Za vsako domačo nalogo iz slovenščine je prejel lepo oceno — "neza i tost ono"!
To -em pri priliki omenil Cankarju. Domenila sva se, da mu prinesem prihodnjo nalogo na ogled. Dogovorjeno, storjeno! Naloga se jo glasila: j44Naš domači peteini." Moj sin sodnik: tukaj imamo dva načr-|j** nalogo sestavi.!,, nakar jo j.-ta, večji in manjši. Za katere-j Cankar popravil in olepšal. In
ga glasujete?
In vstajali so delegat za delegatom, ne da bi bili vedel: ali vprašali, kaj pomenja veliki in kaj mali načrt in se odrezali: za "ta velega." In ko je pri neki seji neki delegat premišljeval, za kateri načrt hi se odločil, i^ii je -sorted sunil pod rebra in jto-epetal: daj no, hudič, oglasi se, boš je glasova! za 4 ta velkoga.' Kaj nimaš rajši deset dolarjev, kakor pa en dolar?
Rojak ni glasoval, ker j,-vprašal so>-<*da, ali mirOi deset, dolarjev premoženja ali dolga in mu ni vedel odgovoriti.
Jaz no vem. kako je to, da je vse, kar imamo slabega, prišlo med nas jtotom konvencij. Vsaka korupcija, hinavstvo in nemoralnost ima svoje korenine v eni ali drugi konvenciji. Zakaj kot jwisnm; zniki naši ljudje niso so tako nizko padli, kakor so v skupinah. Kot |to-sanieznik hi bil čJovh'; rekel tako: nad četrt stoletja mi je -lužiI Hst, dal mi življenje in mi stal ob strani največkrat zastonj. Zdaj, ko «sem pri moči, hi res laluko sam izdajal svoj list. To se pravi: hi, če hi ne bilo v meni tistega notranjega glasa, ki mi vsele j p >ve, kaj fo t rav in kai napak, kar lepo in kaj grdo, kaj moralno in kaj nemoralno.
Grd, nemoralen in natlačen jo skhtr> zadnje konvencijo SDN. K«!«) lw> nosil greli? Na misel mi pride 11 -1 i kapitalistični izkoriščevalec, ki je ta-ko-le modrova»l: č<» sem sam, potem je greh moj. Ce pa napravim komipanijo in ta potom sklene nekaj grdega, pa še Bog ne ve, komu hi zapisa'1 greh.
In la lwt -slika še popolnejša, pripomnim, <la so nastavili za urednika M. Turka, katerega sicer ne »poznam ne tako no tako, in mu sklenili heraiško plačo: sedemdeset dolarjev na mesec. Zdaj naj pa živi ali umre.
Ne moreni si kaj, da ne bi pribil nekaj pritajenega ho-nav.dva naših ljudi. Kadar -o gre z?to. da oni sami kaj dobo. tedaj: obe roki 'kvišku. Kadar pa režejo kruh komu drugemu, pa lahko s\*(Jto Ano vidiš skozi. Tako pravijo v naši dolini.
Ta ljubi, ali kako bi rekel: salaminski kruhek je tisti, ki nas preprečuje, da nikamor ne moremo. Kadar govorimo in sklepamo o tem, »kaj bi bilo dobro za narod, pridejo laterne in loščerbe. ki obrnejo vjprašanje tako: kaj je dobro in koristno zame. Potem pa naštevajo vzroke, ovire in težave, katerih je toliko, da niti solnce ne more preko.
Zato, bratje moji, imamo še vedno deset podpornih organizacij, ker so razpravljali o združenju tisti, ki so pri koritu, in imamo osemnajst listov.
Malo tihega hinavstva, pravim in pa eno veliko porcijo fovšije — vse to privleči na konvencijo, pa so taki Kiklop", brate moj, kakor trsta wis ta vi ca: v nebo vriska, v tla pritiska . . .
Taka io ona rdikn v okvirju novega leta 1939,
kaj je hil rezultat ' Zopet nozaoostuo! Ko sem Cankarju pokazal /. rdocilom temeljilo okrašeno nalogo, se jo odrezal: "To jr moja prva naloga iz slovonše". ne, ki je dobila nezadostno «>
eeno
11«
Dodatno opazko, ki jo jo i/, rekel Ivan Cankar, seveda raj ši zamoičim, kei je dišala po onih dveh ljubkih živalcah, ki sta stali oh jnsolcah v Betlehe mu.	K. M.
Ko sem to prečita!, sem so spomnil dogodka prod davnimi leti.
V Kranju nas j< — ne vem žo v katerem razredu — pou čeva! slovenščino profesor, ki je nedavno umrl.
I>il je lop, postaven možak, rezervni častnik v avstrijski armadi, in še doktorat jo imel, pa sam no vem, kje ga j«' do bil.
Nekoga popoldne ji* navajal primere iz slovenske slovnico in je prečital tudi slovenski pregovor: "Cič ne ua nič."
—	Kaj pomeni ta prislovi ca? — nas je vprašal. Nihče ni vedel. To so pravi, domnevali -ino že, kaj pomeni, toda profesor je hil strah in groza, in ni nihče tvega! odgovora.
—	Torej ne veste, kaj po meni 44Cič ne da nič?"
—	Ti skušaj povedati, — jo pokazal name in zasmeldjivo pripomnil — saj >i blizu tistih krajev doma.
Vstal sem in nisem vedel, kaj in kako. '4Cič, čičati,'' — tako so pri nas doma starejši ljudje z ot roe i govorili. In spomnil sem se opomina materi', ki me jo kol saniosrajčnika opominjala: — Tak nikar s-» mo ne čira j, ampak kaj naredi.
Vse to se je strnilo v odgo vor: — Cič ne da nič" — pomeni, da je treba delati, no pa sedeti.
" Učeni'' gosjtod profesor se jo naglas zakrohotal: — "Ti si pa res jtameteri! Joj, kako si pameten! Jaz "čičam" in mi vsi "čičamo'', s tem pa še ni rečeno, da ne vršimo svojega dela. Pregovor, da ''Cič ne da nič'' se tiče siromašnega čičev skega naroda v Istri. Cič ne more ničesar dati, zato ker nima. To je pomen pregovora.
Ves razred se je zasmejal.
T»tda še tistega dne sem izvedel pravi pomen pregovora.
Sedeli smo na dvorišču, sta ri Gašper je pa drva žagal. Osemdeset let jo hil star, pa še vodno trden dedec. Ošvrkni! nas je z osornim pogledom in rekel: — Ja, ja, fantje, čeč ne da neč.
Mene je zbodlo. Stopim k njemu in ga vprašam: — Kaj mislite s tem, Gašper?
—	Kaj mislim? Tako mi je moj stari oče rekel: — Coč ne da neč, stav pa m a v.
Naslednjega dne sem pa ko-rajžno povedal profesorju, ka ko je stari Gašper raztolmačil slovensko pristovico. Cčeni profesor ni ne zanikal, ne prikimal, »pregovoril pa ni z me noj nikdar reč nobene besede.
/
j /
"GLAS KAHODA"-New York
Thursday, January 12, 1 939
SLO VEN £ ( l'U UOSLA V ) UjiJLL Y
^Vesele in žalostne vesti iz slovenskih' naselbin
316 ROJAKOV UMRLO V CLEVELAND!!
LETA 1938
*4 Ameriška Domovina" pine: — Ozrimo se nekoliko nazaj v leto 11W8 in ] »oglejmo, ko-iiko nabili rojakov ju rojihkinj nam j«' tekom pravkar preteklega l«*ta ifiobrukt smrt iz nase UJH*<4biii«*. V prvi vrsti moramo reci, da je 1> i I o število smrtnih slučajev lansko leto nekoliko manjše kot i«i v letu
T«'kom Jf-ta 1938 je namreč preminulo v aiaselbini v Oleve-lan-du 316 naših ljudi. Med te is<> všteti inožje, ž^ne, otn»oi. M»k1 otroke štejemo one, ki niso f»rooeni in ki nUo dosegli Še 1H leta.
V letu 193.1 Nino imeli v Cle-vel-amdu med nami 392 smrtnih slučajev, v letu 1936 je njih levilo znašalo 361, v lotu. 1937 eel o "164, v lanskem ledu pa 316 Kku-paj smrtnih slučajev v naselbini tekom asdnjih štirih lot je bilo 1334.
Txmed umrlih jih je bilo 1 57 moških, wtarih nad 21 let, pori *'t ti i h ali vdoveev. Zen.sk, Ufa ri li nad 21 let, vdov ali po-r<>e«niih, ki so nfmstile t:i svet, jo bilo v»ega skupaj 122. Nadalje je umrlo 20 otrok moškega in 17 otrok ženskega j=pola.
Na j v ee je število smrtnih jkIu-eajev -mo imeli v maju mesecu, ko jn umrlo 49 naših ljudi, najmanj pa jih je umrlo v mesecu septondu-u, ko rsmo imeli v naselbini samo 17 smrtnih slučajev.
Nenavadno visoko (primeroma je bilo število nasilno umrlih ljudi, to je naših rojakov, ki so umrli ubiti od avtomob«-kft', na lovni, zgoreli, utonili t»!i Mcer po kaki drugi nesreči. Njih število j«' znašalo lansko leto 23.
Med onimi, ki ko umrli, jih jo bilo ,r»H rojenih v Cleveland«!,
T« (he Stockholders of SI.OVKN1C P( KIJSHIN<; (OMPANV
PLRAMR TAK K NOTH'K that the umu ml uietiiijf of M<M'kh<W<l«TM of the HLOVKMC PtUUHHIN<J COMPANY, H New Yurk «'i>r|*»intl«»a, will be heid ••n Jiinuury 14, nice* at 2 I*. M. at tin* |»riin'i|Mtl iiffiiv of tbe eor|toratioD, •.'1« Wnt ImIi SirH in tl>e U»r<»ugii of Manhattan, t'ity, Couoty ami State of Now York for puriioMea of (1) acting u i m »n retmrtM of officers; <2) ele< t-iii* Uif>-4tor»; (.1) h j>| Mauling two Jn-H|HH*tom of election; (41 ratifying the aH« of offl<t-r* and dirriora of the eorfmrathNi; and (5) transacting any other iHiidueMM that may properly c-oote liefore the UHMiug.
KO KRALJ MRAZ
a ostali 258 so bili naseljenci iz raznih »krajev na<še domovine. Seveda je število v Cleve-landu rojejiih »smrtnih s hh vi jo v vsako loto večje.
Nokoli ko l»olljše pa smo Ko imeti kar se tieo društev. V letu 193(1 je -umrlo 1<j7 naših ljudi, ki so bili brez vsakega društva, v letu 1936 je bilo takih slučajev 171, v let 11 1937 pa celo 179.
Izmed 310 umrlih v lanskem letu jih je l>Ho le 119, ki niso spadaAi k nolumemu' društvu. Pripadnost k društvu štejemo tudi za one, ki so spadali v mladinski oddelek te ali one orgaiTioacijc.
Veselo znamenje je, da izmed 37 umrlih otrok jih je bilo samo C, ki niso bili včlanjeni pri nobeni jed not i ali zvezi. Pet let mi za j .je bil brez visake podporno organizacije sleherni drugi umrli otrok.
J\)grebi ho bili primerno razdeljeni med pot naših domačih pogrebnikov. Ramo 11 Slučajev je bilo v naselbini, ko so bili za pogrebnike tujci, do-eim je bilo lansjto leto, oziroma v letu 1937 kar 38 ljudi lo SNPJ, vodi Že nekaj let sta pokopanih po tujezemskih po-grebnikih. .
napade
VAS BO MLEKO, KI GA DANES PIJETE
obranilo
Današnja oaša a-vežuga mleka vam bo pomagala premagati jutrišnje prehlade z dvema orožjema. Prvič, mleko po»peši zalotjo al kalija. In kar je še važne je, mleko vam da Vitamin Af protiinfckclj-ski vitamin. In ko bo vaš sistem nakupi -čil Vitamin A, bo mleko, ki ga pijete danes koristilo proti prehladom v prihodnjih mesecih.
THE STATI OF NEW YORK
Med umrlimi, pravi statistika, jih je bilo tudi precej takih, ki so hv o ječa s no »padali k društvom, pa so sleci nje opustili iz enega ali drugega vzroku, na jveč radi krize. Natančno število teh pa ni znano.
I>ated. New Y«»rk, N. T. J h unary S, llJCfli
Frank Nakser,
<1-
PreHideut 5 * 121
V I*OTAST MB. ZORMANU.
V nedeljo 15. januarja bodo imelo clevehuwlski Slovenci ]*>-mi nibno sla vije, prirejen bo namreč banket našemu skromnemu, pa toliko bolj zaslužrne-mu nutžu, ]»esniku, skladatelju in narodnemu budit«Jlju, Mr. Ivanu Zoriiismu. Banket bo prirejen ob priliki, ko bo Ju-gotdovaiuski univerzitni klu'b sprejel Mr. Zormana v svojo sredo kot častnoga člana, kar Iki iprvi enak .slučaj, kar ta kluli olietoji.
Banket bo firirejen v hotelu ITollemlen, začetek oli S. žveči* r. Program za ta večer je jako mično in zanimivo izbran. Stoloravnatelj Im> dr. Jame« W. Mallv. glavni govornik bo šolnik Frank J. Lausche. Predsednik kluba Mr. Vidmar bo pred stavni slavi jeuoa in častnega člana Mr. Zormana. Za glašberii prodam bo skrbel dr. W. ,T. Tjfu»*ilie z asistenco Afirs. .Tosie Tjausehe-Wotf in Mis« Marv Udovich ler Mr. Louis G rdi na.
KRONIKA O RAZNIH SLOVENSKIH DOGODKIH
('ikaška "Pra-veta", glasi- Letošnje, kakor lansko, število
je seveda veliko prenizko. V ten l času je bilo obhajani h t>4 srebrnih in tri biserne ter tri zlate .poroke (lani 13 srebrnih, ena biserna in dve zlati).
tintiko o smrtnili slučajih med ameriškimi Slovenci, kakor tudi o drugih žalostnih in veselih dogodkih.
Na podlagi te statistike — ki pa, žal, aiikakor še ni popolna — je v letu 1938 v Združenih državah in Kanadi umrlo rojakov (lani 7JWi); od teh -o avtomobili ubili 43 (lani 57) pri delu je bilo ubitih 29 (lani 23) in drugače ubitih — na lovu. pri padcu po stopnicah ali po ledu itd. je bilo 2^ (lani 32); um rjenih je bilo 8 (lani 9), vlak je ubil nadaljnjih S (lani 3). in Kiimoinor j<* izvršilo 19 rojakov (lani 1K).
A* Južni Ameriki je letos umrlo 25 rojakov (lani 12.)
Ranjenih pri delu in drugih nesrečah je bilo 15S Slovencev.
MR. KLANCU AR PREDAVAL V NEW YORKU.
Dne 4. januarja se je vrnil iz New Yorka v Cleveland Mr. A.
SKUPNA PRIREDITEV NEWYORSKIH DRUŠTEV
Tem potom v imenu združenih slovenskih društev Greater New Yorka prav prijazno vabim vse rojake in rojakinje iz New Yorka in okolice na prvo domačo zabavo, vršečo se v soboto dne 4. februarja 1939 v Slovenskem Nar. Domu na 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y. Vstopnina prosta.
Ker bo to prva naša skupna zabava ali družinski večer ste mtiprošeni, da se je udeležite v kolikor mogoče velikem številu. Imeli bomo izvrstno domačo godbo; poleg proste zabave bo tudi pomarančni ples. Nadalje Ikmmo imeli nekaj prav lopih dobitkov, ki so jih združena slovenska društva dobila v dar ali pa ku/pila.
Tajniki raznih naših slovenskih društev v naši naselbini s<> prejeli pisma glede te zabavi* od podpisanega. Apeliram ponovno na vse, da ta pisma za gotovo preči tate pri vaših društvenih sejah, ter apelirate na svoje članstvo, da >e te naše prve domače zabave udeleže v velikem številu ter s svojo navzočnostjo pokažejo naklonjenost združenim slovenskim društvom in celi naši naselbini.
Pomnite, da s to domačo zabavo stojKijo iprvič v javnost združena slovenska društva v New Yorku, nadalje tudi p< m— n i te, da je to zabava za vse in od vseh.
Nadalje naj še omenim, da jo odbor omenjenih društev sklenil, da priredimo voliki spo-mladan-ki koncert z obširnim programom in sicer v nedeljo
AkO VUIKK-WATK JUISK ATI S V K T O \ N <» RAZSTAVO. VAM J K TA /.E VII JE V1H > K O I, IIO-D .NO I'O'I K K ItfrjNl _
OGKOMNOST SYET0VW RAZSTAVE V NEW YORKU BO SLEHER NECA PRESENETILA
Izšel
je
Slovensko-Amerikanski
KOLEDAR
1939
POVESTI ZGODOVINA HUMOR ZEMUEPI5JE GOSPODINJSTVO
NARAVOSLOVJE RAZNOTEROSTI NAVODILA
* poštnino
Ne zamudite te prilike!
V,

Jte

Slovenic Publishing Co.
216 West 18th Street New York, N. Y.
K'lanehar, ki je pred elani Sla-	<\m> nprrla 19'./.).
vonic Group of the Modem	^ tl,<)'	v
language Assm-iation of Ame- Slovenskc-m Nar. Domu v
riea predaval o jugoslovanski litoraturi. Pmlmet njegovega predavanja j> bil: Ivlvard Hel-lainv in jugoslovanska knji-ži'\most.
liellamvjev vpliv je viden ,zlasti v dveh delih naše knji-
(žovno-ti, -namree. v dr. Tavear-<»d tob je bilo (if) (kini :«)) ra-)i(ivi ,mvosti	]n v Janez
iLienih .pri avtomobikskiii no- Mencingerjevem "Abadonu." srk ali, 4o (lam 2o) pn delu m s p^iavani™, .kateronm so 4S (lan. 4:?) jo bilo drugaee	r/5ltranl ameriški
telesno iMu-kodovanih.	i
j - —...........*.....
Pogorelo je S (lani !)) roja- zanimanjem, si je n«-ijš mlad kovT.
Aretiranih in delonui kaznovanih z zapomni all glol>o za riizne <prestrspke je bilo 35 rojakov.
V letu 1938 se je poročilo 3G8 slovenskih in polovično slovenskih parov (lani 102).
(profe-
jsorji in književniki z velikim zanimanjem, si je n«-ijš 1 1 Anthony Tvranehar st(-kel zasluženo priznanje in zalivalo.
KNJIGE
Vodnikove Družbe
ZA LETO 1939
V zalogi imamo knjige Vodnikove Družbe za leto 1939. Kdor jih Koče naročite, naj pošlje:
35
$1
LETO&NJA ZBIRKA VSEBUJE BLEDEČE KNJIGE:
TRETJI ROD: Povest
Spisal LOJZE ZUPAN C
VEČNE VEZI: Povest
Spisal DR. IVO SORLl
KARAD20R2EVCI: Zgodovina
Spisal; J. OROŽEN
VODNIKOVA PRATIKA
(4 KNJIGE)
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
i i x NEW YORK, N. T.
IZ JUGOSLAVIJE
smo zopet dobili zalogo blaga ter po. sebn opriporoeamo: SI HE GOBE, FINO AJDOVO IN KORUZNO MOKO. PROSENO IN AJDOVO KAŠO, JE-SPRENJ, FIŽOL. BUČNO OLJE, KNAJPOVO IN RŽENO KAVO, itd.
ŠPANSKI ŽEFRAN v šk. po 30c in 50e. — MUŠKOPLET, LORBER JAGODE, MAJERON PLEVCE. OGER-SKA PAPRIKA v šk. po 25e in 40c.
KNAJPOVA ZDRAVILA, kakor KAM E LICE, TAVZENTROŽE, EN-CJAN, LAPUH, LIPOVO CVETJE, PLJUČ NIK, BEZGOVO CVETJE itd., ■v šk. po 25c io 40c.
MARIA CELJSKE KAPLJICE za želodec, velika stekl. $1.25.
Glavno zastopstvo in edina zaloga v Ameriki svetovno.slavnega -BAHOVEC PLANINKA** ZDRAVILNEGA ČAJA. — Cena 1 šk. $1.00, 3 šk. $2.90.
BLASNIKOVE ALI DRUŽINSKE PRATIKE po 25* komad.
Dokler bo zaloga trajala, bomo poslali z vsakim naročilom, ki zna^a več kakor $1.00 naš lep VELIK STENSKI KOLEDAR; z naroČili $^ii0 ali več I»a KOLEDAR In zraven še lep STA-ROKRAJSKI PIPEC.
Pošljite naročilo takoj ali pišite po cenik. Dopisnica zadostuje.
STEVE M0H0RK0 CO.
, 704 SOUTH 2nd STREET MILWAUKEE, WIS.
Ako Vas zanima le-po čtivo, naročite si Slovensko - Ameri-kanski Koledar za leto 1939.
Brooklynn. N. I1
Z rojaškim in linitskiin ]io-wlravoni, zi odhnr z:«lnižwiih slf»vcn>kih <lništcv v New Yorku,
Anthony	tajnik.
AITLWAUSKK TRRTT.
Dm* 2«». ilecenihra je v Ih»1-nišniei za pl.jurnieo umrla 42-h'taa Ji'iinio Ivani/' iz Javorja mi Primorski ni. Za)tuši'a moža in dva otroka.
Dalje je v liolni-iiHM umrl Mart in i R< bernišok, star 44 I«'t in iloma iz Maj.špcrira pri Ptuju na Stajeinkeni. Umrl jr na-i^lo. Dve uri j>rc<d smrtjo stooil na poliei.isko ]wvstajo v bližini svojega doma in prosil policijo, naj ga odptdje v 1m>1-n i šn i co, ker se po nil ti Ugodili rim in rez dve uri it' umrl. Zadela ga
Xa novega leta dan j<* avto povozil Hrvata Pavla Kasuna in i^a pu|»il ijh» glavi in prsih.
K«ijak Ludvik Aln'*in s«* y o: 1 :al /.itgo va rja t i |>rt«cl c- c»11 i -mViii zaradi a vi ne nesrt»ei», katero je imel lne.si^-a maja m. I. in pri kateri je bila njegova lieerka ubita. Obtožen je bil. da je bil pijan, ko je zavozil v v« z iilie.ne JM'b'/.niee, todn Ali-eim j<* dokazal, da je bil trezen in -odnik ga j<* oprostil.
Dve slovenski družini sta imeli "štorkljo** na obisku na novoletni praznik. Družina J. Znp.in je dobila heerko in družina Albert Maren dee»ka.
SMRTNA KOSA
Poroeam vam da je po ve«'- mi preminul na
žalostno vest, •stVui bolezni veti vi*eer rojak il
VILK HOJKXIUH.
Pri rojaku Franku Janša v Brooklynu, X. V., »so se te dni zglasile vile rojenice ter pustile za spomin krepko heerko slabo, prvorojenko. Mladi oee je elan društiva sv. Franeiška Serif. 46., KSKJ v New Yorku.
je srena J št
e-
kn«n. Z-. ipušra ženo in brata. ! mlada mati je pa najmlajša
Zakonea John Te\rž ,sta teatra znanega rojaka Antbonv iliiii v krogu svojih otrok in pri- Sveta, zastopnika O lasa Naro-
jatel iev poroko
praznovala srebrno
da. Mati in otrok so poeutita dobro. fVst itamo!
in mnogoletni naroenik v a.: Usta Mr. John Vrtaenik.
J'okojni je bil rojen pred TH leti blizu Litije na Dolenjskem ill je bival tukaj v Saginaw, Mich., i »kri lc *JS b*t.
ZapuŠTu žalujoč*o vdovlo i:i tri sinovi*. Kdwin ima službo v |K»slovodstvti v tovarni za pohištvo, Joseph je neitelj na višji Šoli in John Jr. je zaposlen v mestni hiši (City Hall). Zapnšea tudi heer Marv, ki je žena ui>v<oi,zvoljen< ga >odnij-skegjipravilnika, in sestro Mrs. Jack Brajdel v Detroit, Mich.
Y starem kroju ima tudi nekaj polbratov in sestričen. Pokojni je bil po katoliških obredih poknpan na Rt. Andrew pokopa l i seai.
Družini izrekam globoko so-žalje. Dragi John, lahko naj Ti bo tuja zemlja!
-Poročevalec. Sagimiw, Mich.
Za ljubitelje leposlovja
CTKLANEM. Spisal Janko Kersnik.
(136 tsrani.) Kersnik je pisal r Jurčičevem duhu. Svoj slog je znai tako prilagoditi Jurčičevemu, da jo po Jurčičevi smrti uspešno završil njegove nekončane romane. "Cykla-men*' je ena njegovih najboljših povesti.
Cena......................$1.00
MOLOH. Spisal Janko Kač. (198 strani.) Pisatelj je segel v dobo, ko so začele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vrelo v njo in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena......................$1.00
MED PADARJI IN ZDRAVNIKI. KLEOPATRA. Spisal Rider Hagard.
Spisal Janko Kač. (117 strani.) Štajerski rojak Kač ni do svojega štiridesetega leta stopil v javnost. Nato je začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom "Grunt." Cena...................... 85c.
283 strani.) Zgodba o čudoviti egipčanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski vladarje iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena......................$1.45
IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tav- KRIŠTOF DIMAČ. Spisal Jack Lon-
čar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Kdor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50
don. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-ga pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena......................$1.00
Slovenic Publishing Company
L A S NAROD A**—New York
Thursday, January 12, 1 939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAH<I
APOLEONOVAIJUBEZEN
ZGODOVINSKI ROMAN
Nadaljevanje
(8
4 * Morula ga pošilja cesar... Če visokost dovolite, da ga sprejmem — f"
"Si, m," je -vzkliknila Pavlina, ki je pritrjevala samo po italijansko. "Treba ga je sprejeti, Marija. Pro vpliven je, da bi ha smeli zavrn»f». Toliko reči ve in njegova beseda toliko zaleže pri eosarjn, da se mu ni dobro zameriti. Tih I i jaz sem z njim prijazna, čeprav mi ne ugaja Bog si ga evdi kako. Sprejmite ga tu zraven v malem salonu. Vrat pa ne zaprite. Tako bom mogla — upam vsaj — odtod vse slišati. A pa zite se; bodite previdni v vsem kar rečete.'"
Nato je zazelu.'a. Ttrujena od tolikšnega napora, se je k pet zleimila po svoji Ii medvedjih kožah.
Policijski minister je nasto pil (»ovseni nepri-iljeno, kakor prijatelj, ki ga še nimaš za zaupnika, ki si pa vendar pri/. • deva, da bi to fKistal.
44 Madame," je rekel, 44pri-
•vas hotel prej obvestiti in sprejeti vaše ukaze.''
"Kar je cesarju po volji, je vsekako tudi meni prav,'* je dejala Marija Walewska. 4'sicer sem pa prepričana, da ste dobro izbrali."
"Cesar hiše ni videl na svoje oči, grofica, in jaz sem si jo mogel ogledati samo kot mož. Gotovo sem prezrl mnogo podrobnosti. Vi naj se vselite v to hišo, zato je tudi prav, on sami ohlločite, ali ustreza vašim željam. Ce dovolite, vas popeljem tja..."
4'Seveda," je rekla Marija Walewska, "mikalo hi me..."
44Saj še ni pozno. Moji konji so pred vrati. Ce hi hoteli kar zdajle...
Prigoda, ki nanjo ni bila pripravljena, jo je vabila, in ra da bi bila rekla da. Nič drugega ni bilo treba, da si vrže o-grinjač čez sivo svileno obleko. Misel, da 1k» imela svoje lastno stanovanje, kjer bo lahko živela zase, ji je zelo Ug:«
sel s<>m vam poročat o nalog!, jala, kajti razkošje in okolica ki sem jo dobil od cesarja in v domu kneginje Borgheške, od vas. Midim, da sem naše! jo je tesnila. Pavlina je bila v hišo, ki Imi likratu ustrezala va bistvu res da ljubezniva in oo-šemu oku-ii in cesarjevim na j bra, ali njen način govorjenja, meiiom."	j njena muhavost in njena nava-
<4Oh, ros, ' je t okla Marija da, da je nastopala kakor Ik»-Walew ska, 44čisto som bila |>*»-jginja, vse to jo časih motiio
nasmehnil. --nasmeh samo
zabila... "
Fouche se je Pri njem jo bil bežen zmrdljaj.
"Preradi }M>zahljatc vse, kaljo važno za vašo udobnost, ina-dame. Na srečo vas cesar ne pozablja in takisto ne prijatelji — mislim, da sem izmed prvih in uajl»oljših — ki so tako »rečni, da vam sinejo služiti.*'
Marija Walewska se mu j« zahvalila s prigiboie glave.
"Skoraj •osramočena sem," jo rekla,44 ko vidim, da tisti mi nistor, ki ima v dribrvi največ jKfsla za^pnšv.i toliko resne j !e opravke in mi j>osveča svoj čas"
"Ni* skrbite, madame, nobe 4ie dolžnosti ni* zanemarjam. To ni moja navada. Priznan: pa, da me vse, kar zadeva vas in kar jo zaradi toga tako važno za cesarja, navdaja z naj odkritojšim zanjruanjcm. Hiša, ki sem jo osohiio obledal, stoji ob Antinski cesti v mirni, zdravi četrti s senčnimi vrtovi. Zelo udobna je in čedna; spredaj ima vrt, zadaj pa dvorišče. — Razgled jo na Housgayevo ce-t^to in na majhna zagato, kjer lahko vozovi čakajo, ne da bi zbujali 7»osornost. Cesar, ki nem davi govoril z njim, je re kol, naj jo kupim. Vendar som
Marijo Waiewsko. Hrepenela je po miru. v -kakršnem jo bila živela toliko ča-a in po kakršnem je bila živela toliko časa in tpo kakršnem je čutila zdaj, ko je bila presajena v ta razgibani in izpremenljivi svet, čedalje linjnojšo pot robo.
Vendar je takoj pomislila, da se mora ozirati na gostile-Ijičino muhavost. Zato jo odgovorila :
44 Dopoldne pač ne Imiiii lite gnila, ogspod minister. Kne-gitija gleda na točnost pri o-liodili, in lMijim se, da 110 hi bila za časa doma."
"Torej po||H>ldne?"
44 Popoldne nisem oddana. Rada si oglodam hišo."
4'Torej dovolite, gospa grofica, da pridem oh štirih po vas!"
"Seveda. Sicer pa — ali ne bi mogla iti sama? Preveč časa sem vam že utrgala."
44No veni, kako naj bi ga bolje porabil kakor v vaši službi. Vsaka prilika, da vam j>oka-žom svojo vdanost in občudovanje, mi je dragocena." Marija Walewska je zardela.
44 H vala vam, gospod minister. Ce hvaležno sprejmem vdanost moža, ki se }>onaša z vašimi zaslugami 1—* eiiu hi mu mogla zbuditi občudovanje, pa res ne Tem."

Knjige Družbe sv. Mohorja
sest knjig
1.	Koledar za leto 1 939
2.	Zgodovina slovenskega naroda
Spisal DR. .JOS. MAL
3.	Življenje svetnikov
4.	Slovenske večernice POVEST—"IZUM"
Spisala Metod Jenko in Viktor Hassl
5.	C uda narave
Spisala MARIJA AHAČIC
6.	Ura češcenja
VSEH SEST KNJIG za »1.35
Naročite pri:	\
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 WEST 18tli STREET! NEW YORK, N, Y.
Tolikšna neprisiljenost ga je spravila v zadrego. Hotel se je rešiti z nabuhlim poklonom, kakršni so ustrezali oknsu tistega časa: "Ali ne veste, madame, da je rosa lepota oslepila ves dvor?"
Toda Marija je odkimala, in Fouche je spoznal, da je na naipačni poti. Tako si ni mogel pridobiti njenega zaupanja. Zatekel se je torej k odkritosti in poštenjaštvu, ki sta bili njegovi najljubši ukani. Pod živa I se je ter dodal:
4'Gospa grofica, to, da sem vas videl, je vsekako zadostovalo, da me je navdalo s spoštljivo simpatijo do vas. Co i »i jo izvolili milostna sprejeti, bi bila to izame največja sreča. Moja edina želja je, da bi vam i>gel zmerom koristiti. In č.-imate kako zavidniko ali nasprotnike, Bog mi je priča, da bodo tudi moji nasprotniki."
"Hvaležna som vam za to dobrohotne namene. Tudi vi boste imeli v meni prijateljico. Vendar upam, da bom mogla živeti v Parizu tako skromno življenje, da ne bom zbujala nikomur no zavisti no so-v raštva."
"Mahli ste, madame; in dovolite — zdaj smem že reči — •staremu človeku, da vam p:> ve: sIa»bo poznate svet, jMiseh no pa našega. Že dva dni govore v palači in v mestu samo o vas. Cesarica je vznemirjena. Ta mah si prizadeva, da bi zvedela kar moči mnogo o vas, o vaših zvezali in vaših načrtih. No morete si misliti, česa jo zmožna v svojem ljubosumju. Ta ženska je polna zvijač. A jaz bom stvar že uredil. S^j lie ho {prvič, da ji izpodnesem načrte. Ne mara me, a jaz nje tudi ne maram. Mnogokrat obvestim cesarja o gorju, ki ga povzroča s svojimi spletkami."
Grofica Walewska je radovedno poslušala tega mini-Mra, ki je bil dovolj drzen, da se je upal tako govoriti o že ni svojega vladarja. Sprejem, ki ji ga je bila pripravila Jože fina, jo je bil užalil. Hala so je pa ni. Vedela je, da se sme zanesti na Napoleona. Ali ni zmerom pozabila vsega gren koga, kadar jo začula liosed.) iz njegovih ust '
Mod lom ji* Fouche nadaljeval: "No mislite, da me navdaja do cesarice osebna mr-žnja. Dolgo časa sem jo pri Na-' poleonu opravičeval in jwxlpi ' ral. Da, pomagal sem celo njenim prijateljem in sorodnikom Jožefina mi ni odvzela svojo milosti, ampak jaz sem sklonili končati z njo, no zaradi seboj ampak zaradi cesarja. To ni1 primerna žena zanj Nravstve-1 110 nima ne resnobo ne nastopa, ki ga terja njen stan. Nje-na ramena so prešibka, njena glava prelahka, da bi nosila to dostojanstvo : cesarica ! Ona, ki niti Bonapartovega imena ni znala ohraniti ncomadežova-nega
Tu je Fouche pritajil svoj neprijetni glas in jel šepetati: "Pa tega ji ne očitam. Borim se proti nji povsem odkrito, iz političnih razlogov, ki so vsakomur znani. Jožefina ob prestolu je cesarju vir zadrege in živa nevarnost zanj. Sama sicer skriva, a vendar je šest let starejša od njega; nikoli mu ne bo mogla dati naslednika. In tako se utegne pravični red, ki ga je cesar s tolikšnim trudom zgradil, vsak trenutek spet zamajati. Bourboni v Mitavi in v Londonu ne bodo nikoli nehali upati, da jih znova poki i čejo na prestol. Da bi pospešili ta razvoj, snujejo venomer nove zarote. Jakobinci in Angleži jih iz sebičnosti posnemajo. V tem je nevarnost. Čeprav jo odbijam, se vrača spet in spet."
Ob tem zabavljanju na Jo žefino Marija Walewska ni bi la opustila svoje udržanodi. Ko je pa slišala zadnje besede, se je zdrznila.
"Ob, gospod minister," je rekla, "od onega večera v Tuilerinah moram venomer mi-
sliti na to zaroto. Govorila sem o nji s cesarjem. Odgovoril mi je, da je stvar neznatna. Ali je
res.'"
"Ne, grofica," tJe resno odvrnil Fouche, "zaupno vam lahko .povem, da nikakor ni bila neznatna. Tod-i ukrenil sem, kar mi jo velevala previdnost, in kakor hitro so -e hoteli za rotili ki lotiti dejanj, so mi pa dli v mrežo. Včeraj sem dal s sa rjovi m dovoljenjem vso tri vodjo podjetja — nekega rojn-lista i/. Bretanje i ki dva emigranta, ki sta izgubila državljanstvo — 'prijeti in spraviti v vojaško jotnišnieo v Vineeu-nesu. D rov i jih postavijo pro« i vojaško sodišče in jutri ob zori bodo mrtvi."
S tankih ustnic bivšega člana konventa j«- -padla ta beseda kakor rezilo giljotine. Marija Walewska je žalostno sklenila roko:
"To jo grozno, to je grozno! In ii ljudje so ros krivi? Ali je
njihova krivda zanesljivo dokazana?"
"Povsem zanesljivo. Prisegli so bili, da pri prvi paradi pehotne garde za't>o»|ejo eesar
ja-"
44AH se ne bojite, oa bi utegnilo takšno strogo postopanje zagreniti duhove in še po I netiti sovraštvo do cesarja? — Tega se je vendar tudi bati."
porok za njegovo življenje. Nt bojte si« torej ničesar, madame.'"
Oh rab ril se je in dodal: — 44iMi<lva skupaj bova dovolj močna, kadar koli ga bo treba ljubiti in hraniti."
Marija Walewska ni trenila z očmi pri tem stavku, s katerim ji je Fouche razločno
"Narobe, madame, takšni \""mtUl	hawh**n ^ >
strašilni zgini i so potrebni. - |1,1,0 "T1 ™W»voro«.. torej le Treba jo udariti pravilno, hi I	Y	m'°l>a/no spo
tro in močno, da ni treba pro- ! 1,nl	zaroto, čeprav
pogosto udarjati. To je rnoj ' »'» J" »"I Napoleo.i prepovedal
način. Se vselej ji- obrodil za cesarja samo najboljšo ,posle-dice."
"Ce hi vedeli, gospod mitu-j ster, kako me skrbi! Zelo vam' bom hvaležna, ako boste tudi1 v bodoče tako dobro varovali ,, .....
Na žalost je zelo no- - h ra,M'IJI* ,,a mora,a bltl '!o'
da se je kazal tako vnetega za Napoleona in se je tako od loč no zavzemal za njegovo varnost, ji je moral iti do živega. Marsikaj hudega je bila -lis i la o policijskem ministru, -a.; so celo zunaj francoskih meja govorili o njem. Toda olrošku srce Marije Walow-ke j«* m-Itavalo -|e|H» zaupali |»ri«l\«.i iiikom.
Ali jo Foliche v resnici v«l:> i cesarju.' Ali lahko Marija \Vn lawska zaupa temu histroiim ; govoriti z Mari jo Waiewsko o j nwiiu in žilavcmi. možu* I lakih rečeh. S tem je hotel glO- * ilajte ta kra-ni z god o m i fico na jprej prestrašiti, jo na- roman v prihodnji prilogi, 'to pomiriti, ji zhnoiti zaupa !
• vase in so ji pokazati nen-1 H|t| .Himni,, „11111111,. „1111111,, .jTiiiliiTT .noga. Go-pa Walewska je "" "'immi»» l|'ni-.iiU'l"»nmli;ii1iiii;,),niir malo vedela o razmerah v
t rita ko
eesarja.
previden in se kai prora«l postavlja nevarnosti."
iz 1
s vzetim za tako besedo, posebno tJ^ še, ker ji jo bil cesar pohvalil Tgp veliko zmožnosti tega moža. "Da — ali jaz bedim. — Do | Da so ji je hotel prikupili, hi klor sem na svojem me-t 11, sem : ji bilo gotovo \ eno. A to.
1
Ko obnovite nare" nino, pridajte še 50 centov za S. A. Koledar za leto 1939.

Knjige, katere toplo priporočamo
MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. POSLEDNJI DNEVI P0MPEJA. Spi
Marryat. (TJ:> strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — V i test vo in maščevanje. — Časi, v katerih sta spretnost 111 gibčnost odločevali.
Cena ...................... 85c.
MORSKI VOLK. Spisal Jack London.
(328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Koman je zanimiv od prve do zadnje strani Citatolj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo prečital do konca. Cena ......................$1.2."
sal Bulver. (2 knjigi in 2SU strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Pom-pe jih in Horkulanumu. Borbe s amfi-toatru. Spletke egipčanskega 44čarovnika." Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena......................$1.25
PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA ŠVEJKA. Spisal Jaroslav Hašek. (2 zvezka 263 iu 230 strani.) Če se hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na <taro Avstrijo. Svjkovc pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač na krohot.
Cena.....................$2.40
OD ŽIVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz POVESTI IZ DNEVA IN NOČI. Spi- ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc
UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vašte. (220 strani.) Komnu iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opi sani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana iz začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mu žal.
Cena......................$2.50
CVETJE V JESENI. — VISOSKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (418 strani.) "Cvetje v jeseni" in 4 4 Vi soška kronika" sta najboljši de Ii pisatelja Tavčarja. Kritika j«' soglasnega mnenja, da je v teh dveh delili prekosil samega sebe. Obe s -janji so vršita v Skofji Loki oz ro ma v Poljanski dolini. Cena ......................$2..">0
radovednosti za<šla v nepoznano življenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika.
Cena ......................$l..r»0
OGENJ. Spisal Henry Barbusse. (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Kdinole mojster kakor je Barbusse jo mogel napisati kaj takega kot je "Ogenj." Cena .....................$1.00
ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (209 strani.) Opis lanberške ga gospoda bo ostal v spominu slehernemu, ki ga bo prečital. Pregelj je mojster sloga in jezika. Prištevajo ga med najboljše sodobne sloven-
sal Guy de Maupessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse oil prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljivo po svoji vsebini. Maupessant jo eden najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$1.00
ROMAN TREH SRC. Spisal Jack Lon don. (432 strani.) Kna najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen in zanimiv. Cena......................$1.50
ske ronumopisce. Poleg romana vse- SAM0SILNIK. Spisal Anton Navacan
huje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena ......................$1.50
ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA.
Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nič ne zaostaja za njego-
(153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov jo povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske.
Cena......................$150
Jaklič. (208 strani.) Iudi dolenj-ka Kihnica je imela svoj čarovuiški proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje "čarovnic," ki so bile sicer povsem nedolžne žensk«'.
Cena...................... $1.00
ZADNJA PRAVDA. SpisaJ J. S. Baar.
(184 strani.) Povest jo prevedena iz češčine. Ob čitanju se citat« Ij vživi v življenje nam sorodnega češ kega človeka. Baar je priznan »"•■ -ki pisatelj, iu boljšega pr»*v«ula si ro ne moremo želeti.
Cena...................... 85c.
ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga borian. (240 strani.) Gaboriau je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši v romanu zagonetke, dokler ne prečita do konca.
Cena......................$1.00
f vo V pi u V U1U 11 V. UUVIJI.U |U	«1 CT
vimi drugimi deli. Pregelj je globok, STEFAN GOLJA IN NJEGOVI. Spi- Zrn VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411
1 • j _________________1 ••____« »___■»»____ii /n-n 1___«\ m____st runi \ Y:» Wnnuuui■ f.^i^a tloln m -
navzlic temu pa lahko razumljiv tudi preprostemu človeku. Cena...................... 70c.
POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (160 strani.) Rokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Groga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih "Rokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti. Cena........................55c.
sal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična usoda župnika Golje, potomca tolminskega puntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg drugih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Ruta rja.
strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo čital z zanimanjem. Cena ......................$2.00
Cena......................$1.50
TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar AGITATOR. Spisal Janko Kersnik.
Burroughs. (294 strani) Nadaljevanje "Tarzana," ki je že vsaj po imenu znan vsakemu omikancu. Dasi je snov povesti neverjetna, se lahko čita in se človek polagoma tudi -v neverjetnost vživi. Cena...................... 85c.
POD SVOBODNIM S0LNCEM. Spisal Franc S. Finžgar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. 0-
pisuje življenje starih Slovencov. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil- HČI CESARJA MONTEZUME Spi
in« J	T J 1	•	1	A	_t 9	J	• \	\y V	•!_ 1 • v<	_ _
(99 strani.) Janko Kersnik je p«>-leg Jurčiča najbolj znan iu priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega 44Agitatoria" bo sleherni čital z užitkom. Cena ......................$1.00
Mladega Iztoka je zanesla pot v Bizanc, današnji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter se zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala ujeti ga v svoje mreže. Cena......................$4.00
čimlri, (151 strani.) Naš najboljši humorist je zbral v tej knjižici nekaj črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da čitatelj ob čitanju zares uživa. Posebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasična. Cena .... $1.00
i
Slovenic Publishing Company
sal M. Rider Haggard. (383 strani.) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrajnosti. Čitatelj bo roman » užitkom prečital od začetka do konca. Cena...................... $1.50
. mi
i
G L A 8 NAROD A"—New York
Thursday, January 12, 1 939
SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY
A. <i
PONAREJENI DRAGULJ
Neke [tolrtiK* sobote se je se- Ko se Drago vin , ne najde In Margareta s avojiiu ieni-(uiiaVnki\ kajti »ločinec jo je m m, ki je bil f»isami»ki ura«l- zavlekel za grmovje. Kliče jo, in k Hitela sta mimo odprtih ;i niliee se mu ne odzove. Za-ntlo/b. To<l»j j<* zagleibdo de- tnišljcit odhaja m: kolodvor, kli kiasen |Mrnnrejen jw>t«n f»n-|>ri«"aii, <la bo -dobil izvoljen-jn m ^a '/.jr/i'|i-|o. Njen Drago ko med drugimi izletniki, ki jo je zavrnil, da ji ne more ku- M pri-spdi iz mesta. Ko dos»pe I iti pi>taiiM, ker je pred k««i- na domačo postajo, f>oeaka, da eem meseca in ni iniH denarja. ljudje odulejo, h Margaret te ni
l>»kle p« ni odnohulo In nikjer, ljubil ji je f>rstam, če pojde z njim nnshMlnji dan na ,s|>reh»<d. Mladenka nrwi je obljubila.
** IW-akH.j nekoliko," je de- Naslednji "dan so ..si čisopusi »hI mladenič, ko sta .prišla do poročali, da so našli zadavljeno Vii-e tnj^irove^a gospodarja. Že ljubko titpkarieo Margareto N., je o<lbitel |m> stopnicah. Ker ki jo je morilec zadavM zavoljo mu i • iwlvetnik, ki je bil prija- nič vre In,-ga .p narejemcga t« tj n jegovegM očeta, vse za-. bi iljantncga prst n i, ki je bil ■ upal. je imel pi d -vojim kiju-j vreden ko-inaj des t dinarjev. <Vtn tuili dnevno blagajno. —j Mori lea .so prijeli, bil je neki /da i io i*' odprl In vzol nekaj jetnik, ki pobegnil iz knz-bobi/ji, ki g« je sklenil prve-i | .rihodnjegn mes^a vrn'ti.
nilmce.
Dragov grspodar je v ponedeljek slučajno zahteval iliicv-«iic) blagajiio. Mladenič mu jo je- izročil in priznal, da si ji* nekaj malega izjxisodil iz nje. Sef ga ni odslovil, a Drago je kmalu s|M;znal, da mu ne zaupa več. Poiskal si je drugo služIm, kjer si je kmalu pridobil zaupanje, postal je samostojen vodja pisarne in se oženil. .
Večkrat se j»» spomnil tistega nesrečnega dogodka in Mar-g*re4*\ ki je bila njegova prva 1 jnb< zen.
Ko je bil starejši, je vendar često vprašal, če ni bilo rce tiste dekl!?e preveč lahkomiselno, saj je vedela, da fant nima denarja, u;n je vendar silila, naj ji kupi prstan. Bila pač navezana na dragotine in s prstanom ki ni isa je komaj priprosila. si j-' .»»ril m rila — Instiio smrt.
Wdelja je bi In z**lo le[m Diago in Margaret^ sta šla nal iz|a« hod. Kako S4* je di klica veselila, kadar se je ozrla na roko, kjer -o je blesketal prstan fKmarejefiim iskreči m se haguljein smaragdne barve.
Ko Ma prišla na mjjhno koše nico blizu krčme, sta sklenila o»tati v naravi*in malicati zunaj ina prostem. Drago je odšel v krčmo ipo pivo, kruh in prigrizek.
Margareta je ostala sama. V-a -e zamislila v blesteči smaragd na svojem prstu, ki se je zapeljivo spreminjal na soncu. Deklica tli opazila, da so zrle izz i grma vanjo divje, s krvjo pedplute oči in se vsesale v njen iprslaiL
In že je skočil nekdo nanjo in |o pričel daviti.
Zapeli -o pod večer zvonovi. K<»s« niča je molčala. Na tleh jo h-žal a mladenka zadavljena. Kremtplji zločinca so ji nona-domn vzeli z'vlienje in jo za-dns'di kakor nežno golobico. Po-lovila se k- od življenja v svoji beli obleki z zlatimi lasmi. Ponareieni drnmtlj pa je
edne^cl morilec s seboj.
* * •
Pevka in vohunka
Pariški porotniki so nekdaj slovelo .rusko pi vko Nad jo Plevieko-Skoblinovo obsodili zavoljo sodelovanja pri ugrabitvi generala Milk?rja, na 20 Jet ječe.
Izgine-li general Milit r je Imel pomembno vlogo v boju proti boljševizmu. < >b razpadu carske Rusije in izpraznitvi Krim«, je odšel na polarni krog, kjer je na skrajnem koncu ru*ko države, v tedaj še ne-pomemdm or n r i b i šl« n gnezdm Munnansku ob sodelovanju <an-tante organiziral odpor proti boljšcvikom. Dve leti se je držal »prostovoljen so se javljali v njegovo vojsko od vseh strani in Angleži in Francozi -o jih «a .pi-\'i čas opremljali z vsem potrebnim. Več ]>a am-tintn 7A\ Miflerja in njegove Tudi ni storila. Izogibala se je vsakega luči I nega koraka in na kakšno of<*nzivo ni bilo misliti. Ko so se Anghv.i in Francozi v poletju 1919 na-
VA2NO ZA NAROČNIKE
I*ut*>s uumIovu *«* razvidno do kdaj Imate plačano naročnino. Prva Ao-vllku |M>iu*iii m**!MH*. druga dan in tretja {ta leto. I>a nam prihranite nepotrebnega dela ln atroškov. Vas prosimo, da aku&ate naročul-no pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali Jo pa plačajte uuhviiu zastopniku v Vafiem kraju all pa kateremu ltmed sastopulkov, kojih Imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati ti»i; druge naselt'lrx-, kjer Je kaj na Kili rojakov naseljenih. ZuMtopnik 1m) Vam iaručii potrdilo za plačano naročnino.
CaLIFOUNIA :
San Fra»«;lseo, J »rob Lauafalfi
CoUHtAlMi:
Pueblo. Peter Culi«. A. 8aftW Walseubari; M. J.
INDIANA:
Indiana (tolls. Kr.
UJJHOI1: t;uicaso, J. itev«c Cleeru. J. KaUas IChlc&co. Cx»m
ls Illlaola) Juliet, Jennie Bamblch I m. Halle. J. Hpeik;to Ma woo tab. Frank August! a Nor 11* CLI«-a go In Wank«pa,
UAUYUNLI:
K Its miller. ITr. Vodoplva* MICH Hi AN:
Detroit, L PUwkar
ft! IN NEHDT A:
Ctilsboim, Fraak Uoslt, J. lJUMmf**x K!j, Joa. J. NM Kveletk, Louis <tools . .<Jllbert, Louis Vessel Hlliblng. Jobs Poeie Virginia, Kraak Hrvatb-t
MONTANA
If
H. Pantaa
M KB KAKEA
omaJM P. NFW TORK: Hrookbn. Afttfc • l.«<iu1> KaH
Svet
OHIO:
Barberton, Frank Truha ( leveiaud. Anton Bobek. Chits. Kar linear, Jacob Iteaalk, Jab» Siapnik Cilraid, Anton Nagode Lorain, Louis Balant. Jobn KumAs Youngstown, Anton KlkaU OiUDGOM:
Oregon Cltj, J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, Jobn Jevnlkar Brougbton, Anton Ipaveo Conemaugb, J. Bratove« Covertlale tn okoUca. Mrs. Ivana
Export,
Farrell. Jerry Okorn Forest City,
Fr. Blodni kar Ureenaburg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferencfaak Johnstown, film Ptlisb Krayn, Ant. Tauielj Lucerne, Frank Balloeb Midway, JoLu Ž ust pittaburgb In okolica, Philip Steelton, JL Hren Turtle Creek, Fr. SekUrer West Newton, Joeeph J o van , WISCONSIN. Milwaukee, West Allla, Fr. Skafc Sheboygan, WYOMING:
Kock Springs. Dla mood v file, Joe HoUu*
Vaak zastopnik Izda potrdila xa sva U. kaiere > prejel. Zastopnike teals pH»arač%m«»
UPftAVA 1JIAH LABODA
zadnje uniakniLi, ni Millerju preostajalo »drugo, nego da je >el razočaran za njimi. i*a-rizu je ^>otem organiziral zvezo bivših ruskih bojevnikov, ki jo je vodil do svojega -skrivnostnega konca.
Žena generala 8 k oblina, najožjega Mi l ler jevega sodelavca, ki je )>o Miller je v i ugrabitvi -prva izginila, a so jo sedaj obsodili, ima za se!>oj dokaj romantično preteklost. Po vsej Rusiji so jo v zadnjih letih pred vojno poznali kot "ženskega Šaljapina". Tej ženski oz 'ljudstva je bila namenjeno, da je malo upoštevano rusko irarodno pesem spravila spet do časti. Kot ,12-letno kmečko dekle j«* Xadja Ph vicka. pobegnila iz rodne vasi v okrožno mesto. l)a ne bi umrla od gladu, je pela po cestah. Potem je v zboru ruskih pevcev romala iz mesta v mesto in je pr<»-pevala s svojim krasnim glasom pred bogatimi trgovci on dobičkarji. Po 10 letih nestalnega življenja jo je obšla misel. da J)i nastopila kot solistka. Saljaipin, ki jo je slučajno slišal, je bil navdušen nad načinom, kako je pesmi predvaj-a--la, čeprav ni poznala niti not.
Ko je ]>ostala slavna in si nabrala celo Imetje, se je \r-nila v svojo va.s, kjer ,si je kupila zemljišče. Med vojno je odšla kot ^bolniška strežnica na fronto. Kot navidezna smrtna sovražnica rdečih se je potem udeležila državljanske vojne na strani belogardistov. Poročila se je s častnikom, poznejšim generalom Skoblinoni in ustvarila pesem Zasnežena si, mati Rusija," ki se ob njenih zvokih zasolzi jo oči vsem ruskim iK'guncem ker jih spominja na izgubljeno domovino.
Kako -strela z jasnega je zadela ikroge ruskih emigrantov vest, da je ta žeikska, ki je bila videti vedno najhujša nasprotnica bn]jševiškega režima in ki
!-GLAS NARODA" \ pošiljamo v staro do- j| movino. Kdor ga ho- £ 1 te naročiti za svoje p sorodnike ali pri jate- p Ije, to lahko stori. — j Naročnina za stari p kraj stane $7. — V | ^ Italijo lista ne poši- ^ ^Ij^mo.	y
BLAZNIKOVA
Prati ka
za leto 1939
Cena
s poštnino vred.
"Glas Naroda"
216 West 18tli Street
New York. N Y.
ji- po svojem unižu imela velik vpliv v ruski emigrant - ki organizaciji, v risnici .skrivna agentka Moskve, da je že leta 191H bila v službi krvnik. Džerdžinskega in da ji gre po priliki "javna vloga pri ugrabitvi generala Millerja. Mnogi ^e danes t<*ga ne morejo verjeti. Toda preiskava je spravila na dan .stvari, po katerih je v to težko dvomiti, in razprava, ki je 'bila (polna razburljivih -enzaeij, je ta -um samo potrdila. Kakor je bilo spočetka neverjetno, tako je danes iroto-vo. da j<i P!wicka igrala dvojno igro i:i da je mnogo b*t na najbolj grd način izdajala svoje rojake brez domovine, ki so ji zaupali. V ruski du'si so pač ibnogi prepadi — in sovjetski denar ima tudi svoje vabe.
Skoda zaradi mraza.
Kakor od drngod, poročajo tudi i/ bivše Avstrije o mm gib požaiih mehi nastopom sin lan je-'.
sibirskega mraza, ki jih ni-i -o mogli obvladati. Zelo mno-i g«> p<ižan»v (|m> v a.s«'h in man j-j šib »m-tili ni.^o mogli pogasiti, 'cer je bila voda v mlakah za-i mr/iijena ali ker j«* zmrznila v j ceveh, k*t so odstranili ledeno| k«.rjo z mlak. Y Kindbergu je nastal ipožar v neposredni 1 li/in* hiš«*, v kateri stanuje povelinik ga-ileev. Pomoč je prišla /. veliko zamudo, ker
Pozor rojaki!
motorii ga.-ilaih avtomobilov zav« Ijo mraza n<i^o hoteli steči.
KADAR nameravate potovati v stari kraj;
KADAR hočete poslati denar v stari kraj;
se zaupno okrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči.
l"išite po brezplačna navodila in pojasnila na
SLOVENIC PUBLISHING CO.
::POTNIŠKI ODDELEK "GLASA NARODA"::
New York, N. Y.
216 West 18th Street
Na Duuaiu sarnem, kjer je tudi nastalo več uožarov, stvai ni bila tako huda. Tam -o ga-sil.-ki avtomobili pripravljeni tudi za zimsko delo in je tudi preskrba z vodo v velikem me-. tu bol nego v provoneial-t-.lili krajih. V^hIii«* eevi so ]>o-h-žene tako globi-ko v zemlji, j tla jiio mraz ne more do žive- j l^-j,., d«*kh i	Niili voila tudi ni t ko
malo m«rajo. Povpraševanje je |{M>kazalo, da imajo mlada U kleta pač toliko snubačev, da jim je težko odi eiti >e za 'piaviga" po hugi strani pi so v mnogih primerih zad»» voljna r- tem, da jih stalilo vabijo in .snubijo na v <eh -train-li.
b t" j;- odgovo-
rilo, da je odbilo že kakšnih ■ 'preolrlajena kakor v odprtih |>0roenHi ponudb, ker -e Mo-j mlakah in ribnikih, tako da v|4v vezati in ima -vobodn.. ;iv gasilskih ceveh ne zledeni. Za Ijenje prerado.
io diwiaj-ki ir;»-il«*i loosebne pri-bidiante. ki bi zamrznili, inm-tr.tvi', ki del u j*-jo hitro.
STAR TIKAZAX V BOTiNTCT.
iS sonuth Bend. Tnd., ie imel John Mubi, bivši star (Ukazan sial) "krizmii'S." Moral je v bolnišnico, v kateri so nru izrezali 10 palcev dolg slepič, ki ga je napad«fl z vnetjem tik pred jorazniki. Zdaj se mož počuti dobro in želja vseh, ki ga poznajo je, da hitro ozdravi.
VULKANI IN TOPLOTA.
RAJ ZA DEKLETA.
Ž" Benjamin Fraifcklin je o-/ pazil, da |>n»streže vnlkan-ki
prah >olnčno -vetlobu in jm» vzr«W-a tako jtadee t< inper.itlire. \\*. .1. 1 liiinhreis razlaga t• > I^mIi« bneje. \'iilkaOf-ki prah lahko plava po .stratosferi «lve. tri ali ^tiri bta, kjer b.mi in I zpl^llje -olnčlie žarke. | ><*-bel« j^i prah pa lahko nasprotno i«- žarke absorbira in » t<*m zvi-^a toplot*.. Il-tre zime v leti II	in Ishi; >«> zakrivili izbruhi jap nskegjt vulkana A-i-aiie. Leto 1 SI tj j«- bilo lire/, pob tja. Hud mraz b ta je zakrivil jm-|m*I nekega ognjenika na Aljjisk:.
.Vajnovejša statistika izkazuje v Iwdgarski j>restolni<-i 2.'{'» odraslih neporočenih moških in samo 19.04S žens>k. ki se lahko poroče. Iz tega bi bilo »skleniti, da dobe sofijska dekleta z lahkoto svojegji hišnega tirana. Resnica pa je, kakor kaže statistika o poro kali, bas nasprotna.
Odločilni činitelji ho skušali j ugotoviti, zakaj se dekleta, ki| so v-ndar v takšni manjši ni. i j tako nerada poroče oz i nuna' zakaj jih -ainski moški tako!
._______________
si:ii,.i,iiimiii|,*|iMii"iiin,|..iiHiMiii,1 .iiii»ih„ .tiiiiiiii,, r1iii«nit,l,i!imiii|1 ..Miiitii,, „1
!•■■■• ■,iiii.tttii*n|'i««;iiin,,»iiiiuiiii",,ii. n i:iAiii!iii*iSRii:i;li|(iitl,*i::i|Uiiii,iiil|||h|ii*|iiiii
Naročniki!
Pazite na ftTEVII-KE poleg naslova, ki pomenijo- prva meaee. drufa dan in tretia pa leto. kdaj vam narotniaa aote^f. NaprWr: —
I. 5. 39
TO POMENI, da vam je naroentna potekla 5. jan. 1 939
Pošljite pravočasno, da nam prihranite nepotrebno delo poftljanja opominov.
o
LAS NARODA, 216 W. \ 8 St., New York
Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padiiahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spomenik?
IZ BAGDADA V ŠTAMBUL
4 knjige, s slikami, 627 strani
VSEBINA:
Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Na begu z Goropa. — Družba En Nast.
Cena $1.50
KRIŽEM PO JUTROVEJVS
4 knjige, 598 strani, s slikami
VSEBINA:
Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kakq sem v Mekko romal. — Pfi Samarih. — Med Jezidl
Cena $1.50
PO DIVJEM KURDISTANU
4 knjige, 594 strani, s slikami
VSEBINA:
Amadija. — Beg iz ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema.
Cena $1.50
PO DE2ELI SKIPETARJEV
4 knjige, s slikami, 577 strani
VSEBINA:
Brata Aladžija--Koča v soteski. — Miridit. —
Ob Vardarju.
Cena $1.50
V GORAH BALKANA
4 knjige, s slikami, 576 strani
Kovač Šimen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-njaku. — Mohamedanski svetnik
Cena $1.50
SATAN IN IŠKARIOT
1 2 knjig, s slikami, 1 704 strani VSEBINA:
Izseljenci. — Yuma Setar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta- — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nal divjem zapadu. — Rešeni milijoni. — Dediči.
Cena $3.50
WINNETOV
12 knjig, s slikami, 1753 strani VSEBINA:
Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nso-či, lepa Indijanka. — Preklestvo zlata.
—	Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt.
—	Winnetova oporoka.
Cena $3.50
2 U T I
4 knjige, s slikami, 597 strani
Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Končno. — Rih in njegova poslednja pot.
Cena $1.50 Naročite jih lahko pri

216 WEST 18th STREET
Publishing
NEW YORK, N. Y.
t
"O L A 8 HA BOD A"—New Tot« * r
Thursday, January 12, 1939
SLEHERNI
PREDSEDNIK REPUBLIKE ClLE
..............................
ll* 'uilliiiit'* 'U|||i||||irMii||||||||i
ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "OLAS NARODA'* PRIREDIL l. R
= 28 ==
"Zelo srte <>ol>ri, milosti j rva gospica. Hvala vam. Si-**or je -amo ria scb: brezpomembno m temu ne morete pripisovati nikake važnosti. Zelo nreonega isc čutim, <la morem služiti vaišemn očetu. Mislim, da to razumete.** Jon na z ljuliejtn« viin nasmehom »kloni' glavo. 44Razumem. Kje j>a je moj ooe?*' "Šel je v tnalo sobo za eajanko.*'
"O, vem, da nimajo navade piti čaja v veliki ohetlniei, temveč v mali sohi. |n tega ae 'bomo4udi držali. Pojdiva.** (innter ponsagja Jomii obleči jopič vi. koaarhovine, nato pa grceta vštric m sj oba prizadevata, da se mirno pogovarjala. Kmalu sta na me«stu.
Pred sobo za "m; je slonelo mnogo desk, katere so odložili obiskovalci. Kadar so prišli s prostega, so takoj šli v sobo in največ v športnih oblekah. Kot po vseh športnih
if
SLOVENE "(YUGOSLAV! DAILY
kra jih, tako >o tudi tukaj ostali gostje ves dan večinoma v Ko je nastopil dr. IVdro Agui rre (Vrda službo predsednik i
vee „1, ,M,nj elegantnih »portn.h oblekah, sole zvečer ho s, eilonsko republiko, so mu ovili okrog vratu t • i. arvon t "k nadeli voeeme obleke ta ve- rvn 7Ji baro, alo za kako drugo ------ -	"" 11
nadeli večerne obleke za večrjo priložnost.
Veselo življenje vlada v prijazni sobi, ki se je nahajala v švicarski gorski koč-. Prostor je bil zelo obiskovan; Rudolf Werdor sede k mizi. ki še ni bila zasedena. Ko .sedi sam, opazuje goiste; in to more storiti neopaženo, ker ima naočnike.
Ko .Toana in Gi.nter vstopita, se obrne. Na obrazih obeh je h ilo prav Lahko mogoče opnžiti gotovo razburjenje. Navzlic elegantnosti, ki je vladala na tem kraju, »<o vsi gostje z veliko radovednost jo gledali mladi ipar. Tudi Rudolf Wer-<ler h iponosom gleda svojo hčer in njenega sta sitega soremlje-valea, ki ga je že tako zaprl v svoje srce, da ga v rthiiiei ne smatra ve e za svoj ep* tajnika.
Tekom kratkega časa, ko je bil isam, je primerjal okoli e<leče mlade ljudi in —^koro si je sam rekel — svoja otroka.
Redkokdaj je bilo v tako tesnem prostoru videti toliko \ eselih, leipih ljudi, tako zelo netgovanih žensk in izrazitih moških obra-zov, plamrtečili oči, krasnih postav! Tukaj je človeka obdajala izbrana j>opolntost, kar je mož in žena.
Pa veni dar: ali ni bil Joatlin obraz v izrazu bolj duhovit, ali nj« ne oči niso j;vnejše, čistejše in prostejše gledajoče, kot pa katerekoli drug" navzoče lepotico? Ali jo bila tukaj le « na, ki je kazala toliko udanosti, iz katere je žarelo toliko lojrilote kot iz nje?
Tn Oimter? Mogoče je —isamo ma zunaj — zaostajal za kakim mladim fant« m, toda vsi ti so imeli brezskrbno nda-dost in to so le prejvvmo kazali njihovi obrazi in vse njihovo ohnašianje. Bro^kibni, vc«eli. športni, elegantni in razpoka j* ni so bili vsi. Tod t nič na m jih ni kazalo, da so bili bojevniki, katero so utrdili trdi boji za življenje. \V.letl tega ni-o imeli one posebnosti, ki je Gunterja Bertranra no-ebrio dvigala nud druge -n se je vsakemu zdel tako pri k upi j i v.
V	resnici čudno! Pred nekaj -dnevi še razna* dee pri neki športni tvrdki, .sedaj prenesen v k ve t najvišje razkosati in je nartikrai vse gledalo nanj! Worder čuti, kako mu srre utripi jo v p«mosu in veselju.
V	resnici jo 11 ]« gov varovanec zaslužil, di se je zavzel zanj! Kaj pa »-am?
Naenkrat mu jet kot da bi videl vsvoje celo preteklo življenje iti mimo sebe. Svoj uspeh jo prisilil, izsilil. Nobeno delo mu ni bilo pretežko, nič mu ni bilo preveč. Dosegel je, po iVmor je hrepenel.
Toila tudi njegova temna preteklost, njegovo drugo živ-;jenje se dvigne pred njim.
In kaj mu je \ drugem življenju pripomoglo k zmagi? Surovost od njegove stnrni — zdruge pa bojazljivost.
Zaničeval no se mu zategnejo ustnice.
Kadar je z orožjem stopil pred svojo žrtve in jim je njegov hladni, preteki glas v laril na ušesa ter jih kaznoval jekleni pogled njegovih rjavih oči, tedaj ni bilo nikogar, ki ne bi njemu, možu iz zločinskega sveta, plačal svojega deleža.
Toda Werdor je v obraz se naenkrat zatem ni. Ali je imel kak vzrok kn povod zaradi svojih zločinov bahati se s kako T>os< bno hrabrostjo in .junaštvom?
Ali v tem ozi.ru Oivnter Bertram ni bil povse m drugačen kot on* Ali ^e ni tudi Gunter bojeval z življenjem in . . . je zmagal? Ni zašel na kriva pota in ni podlegel :;:beni i«kušniavi.
Niti Skušnjavi, da bi si obdržal bankovec, "ki ni bil nje «ov! Ne--na**zMc nujni potrebi!
Naenkrat je Werdor ju, kot -da mu gore lica.
Ravno pa pride+a k n jegovi mizi Joana in Gunter.
Gunter se lahno prikloni in sede. Čuti se srečnega in < bonom počaščenega, da sme svojemu gospodarju in njegovi hčeri delati druščine.
Da je zanj nevarno biti v Joanini bližini, to je vedel. Toda smatra se za dovolj močnega, da bo svoje občutke premagal. Na bodočnost noče misliti, temveč je hctfol «amo \Šivati jasno, osr-^ijočo sedanjost z globokimi, žejnimi poŽirki.
Iz kaže se kot z'do dober družabnik. Tmel je tudi šaljivo žilo,- ki fpo-ebno pri Joani zbwdi mno^o veselja. Bil je razumen in duhovi, in svoje luči ni hotel postaviti pod mernik, ker si pravi, da more očetu in hčeri tatko najboljše služiti. Med njSrnli nastane Jze.To živahen razgovor.
Po kratkem čn-11 prav« Worder, obrnili .se k .Toan*-
"Prei, ko sem so tpreolblaefcL se»n odložil svoje naočnike in pomosli, moje o«\ so to občutilo kot kako dobroto. Zato jih tudi ne bom v«' tako »talno nosil."
Joana prime njegovo roko.
"O, dragi oče, to me veseli, toda — ali pn ti ne in) ravno tukaj škodilo ho«1iti ibreiz naočnikov?**
*4 Tu do ya. mislim, gospod Werder; sneg vedno zelo sle-T.i, posebno ot> sončnem svitu, to že za zdrave oči ni dobro,** pripomni Gunter -skrbno. .
U)au« orLhoduiU.)
znamenje njegovega dostojanstva.
iz slovenskih naselbin
"DENAR" VCLEVELANDU
rabi kot
I
Odkar je donar v rain kot ;„ t. I. v Slov. Nard. Domu na prometno sredstvo za naku.p St. Clair Ave. Pričetek ob :). človeških dobrin, j,- ved,,,, „b- uri popoldne. Zvečer po igri stajal velik lov za njim. Tako .se vrši ples. Igrajo Orni braje se dandanes. Vsakdo si želi t je. Vstopnina je zato tako denarja, > katerim bi si rad nizka, da se omogoči poset igre nakupil svojo potrebščine, n«*-v>eni, ki niso pri posebno ve-kateri pa luksuznosti. Me I bo- Jjknn denarju, da se ob gle«la-gatimi in med delu vskimi slo ji j „ju	Zl>|H.t t-,,krat (Moteno
e-bstoja hrefM'iienje po več de-1 nasmejete in razveselit*. narju. Vsh d t<»ga se Ijmlje fM»-| Kid .sem že omenil, "Denar'* služn jejo raznih metod, da pri- izb<»rna komedija, nanaša-dejo kolikor toliko do žHjcno-ga denarja. Spretni igralci na borzah igrajo za velike vsoto
.! i-a -e na naše ameriško življenje. Poleg tega, (l-i je ta igra sijajna k« medija, je tudi denarja. Včasih imajo srečo, j poučlji va. ki točno razloži, ka-da nekaj prolitirajo, včasih pa, ko s,.	,lfJ	ma,ketu.
01 i I * pidcm in do ni'. 1 lega vse!\ izgubijo. Moj riameiii pa ni o-P'so vat i potov, kako priti <1 denarja, teh io v« č ,pa meni
niso znano. ( človek ni jen f»o<l pravo zvoz<lo, m nikdar dolu/ u denaria čez svoje marline potrebe.	1 te
gre dostikrat zelo trdo.
New Vorku žive osebe, kateši jo avtor igre Andrej Koza vzorec v tej ogri. 1 žira prod.s«Hlnien
Dram-k o dru:tvo 4 Ivan Can-k-;:r* v (Movouindn -i j«- za otvo ritvono nr. d-iavo sr/.ono lfKN izbralo izvrstno komo I'jo "Donar" v treh doianjih, ki jo io s-pi.sal Androi Kobal iz New Yorka. Tgra jo povzeta iz ro--nočnega današnjega življenja naiših ljudi v N» w Vorku in je v vseh ozirili "ut» to date.'* Je to popolnoma nova »■«rr:i. prvič 'grnna bo v noihd io 22. januar-
re
I »M I \'Z<
Tgro r žira predsednica dru-ro- štva Antoinette S iočič. S t < bo jjrro otvar»a društvo Ivan (* n-jkar dva'-< »o sezono ,svoj«*ga i,rraii'a. Toii'i na -vi len »e pri "Donarin*11 v Slov. Nar. Domu v ncdel 'o 22. januarja ob uri
pop« ddno.
Krazom Gorshe.
tlO'lHlii.Miiaillli,, „||tlill|,, „11111111,, „f:| lllllllll* '''IlIl.HlI« 'lillfiuMt'MiliMMMllfUll.
ZA ZIMSKO SEZONO
IGRE
Edda, «lrama v 4. <lej..........CO
Marta, Semenj > K>cIiiiiod<Iii. 4.
dejanj« ........................................s«
Prepeluh numlna pravljiea » ft.
dejanjih ....................45
Tontkove aajne u Miklavž v«-*er. Mladinska i^ra i* |te(jt»ni v
H dejanjiIj ...................................Jt»
R. U. K. Urama v 3 dejaitjlb v
predigro. (Ča|>eki. v*>%.................4f,
Revizor. 5 dejanj, trr.a v^aoa__.7-".
Vrtinec, drama v X tlejanjUi .........45
Zrn kris in avobodo. t uroka t t a. delanjih----------------------S6
Ljudmi oder;
5. nv. Po It letih. 4 dejanja ..........ft*
11- Zapravljive«............. .69
12.	*?. Skopuh ................. 6«
zbirka ljudskih l;er:
S. »nopli. Mlin |*«d trmlK gT. Nrfa. Sanje ..................... ............f«,
13.	Bnopič. Veatalka. Snirt Marije De»lw. Marijin otrok................M
U. BDnptf Sv. BoAtjan. JnnaAka
deklica. Materin blagoslov ........ .30
15. anupl«. Tcrki ped hmiakiu.
Fabjola la Neia __________________________Bi.
20. Miopie. 8v. Just; ijiibeseo
Marijinega alralfs -____ ______S*
KNJIGARNA "GLAS NARODA"
216 W. 18 ST., NEW YORK
pošiljatve
Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu.
V Jugoslavijo:
/m $ -J.4.". ....................I »in. H*»
? 4.7.1 ....................I »in.
$ ".«*) ....................I »in. :uj>
*U.«»U ....................lun. Mm i
»21Ji"» ....................i »iu. im«
....................I »in. 3*11
V Italijo:
'/m f G.:tn * ii'.— $ LH — ? 57.— $112.511 $1U7.—
Ur ltto JLir lini Uh umi lir 14MKI Lir LIHIU Lir 34»u«>
KER SE CENE SEDAJ HITRI • MHNJAJO S« > XAVE1»ENE t'K NE l*OI»VItŽENE SOKKMEMB1 liOKI ALI DOLI
Za izplačilo vetjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali Urah, dovoljujemo še lx>ljše pogoje.
NUJNA NAKAZILA IZVRŠI?. ŠJKMO PU CABLE LETTER
ZA pristujiii.no $1__
S L O V E N I C PUBLISHING COMPANY
(TRAVEL Bl'REAl') «16 W. 18th ST., NEW YORK
9t2dija/tfM-
l*«» t.L\I>KI SOLN(NI
JUŽNI PEOGI
"SoltHiii stnuii Atlantika"
NAJHITREJŠA DIREKTNA SLI ŽUA
T«» ni Kijajiii- "Si.lm n>- I'lovbf", \ <«-IiuJ«h"i' \ >.- p* in- ixltoirit- |*i»itnosli Južne Proge / ti*-|>r>-ki»sljt\uni I«-iv<t.«i i m aluxMi »veliivmrOiviiih i(uljuiis<kili hi-•lii. •iiUiiij^ i«rtiMifiii ali |MH-it> k iui atuln« &ih kn>-vin. v.i> ptisivi in \;am «la ud»l>n««>l. du uftivale \ •*»■ »f-- J" i*r»>k"»H-.aii. (ii- vožiijp. Cnml^n Turislli	in
Trriji|tj rair.»la na vswli purnikili vam nudijo \ .-lik.- m«i-J rut- kul.iii... \<-lHx«tnr uli^dnin-, raxk>wnr juvttr |>ruito> r**- n*»nadkrlljiv«» lir.in .. Iu n*-|»ifku«<ljiv<> sinil-.
VULCANIA	*	SATURNIA
N;iravnosi v Ju|f»slavi>» — 21. Jan.; ». feb.
R E X C. D SAVOIA	ROMA
l»r. ko i :..»„» _ 28. jan.: 4. feb.. 11. feb.: 4. mar.. 11. mar
Za I»ija-nila v | ra.«.. jr.. |N4i>kifiiViM>);a a K*'»di ali ITALIAN* I.INK, i.h .\v.-uu^, .NVw Vork City.
ri;-. -7.
I TAIWAN LINE
nahit > |M»tniki, t:ik«> <la -ta bila oha <loln >t*,lno ra/.«lrt>l>l.j« na v kos«\ H«l«*n i'/diu*«] ujili. ki »jm i.isii i/. lM*saial»iji», «»/.; ! r«una iz Kišim va, v smeri pro ' ti >t;iri Romuniji, ji« l»il poln ; »•ustnikov .vojakov in <-ivilnili ura«lnikov. ki >Iu/ijo na -kraj-ni vzl»«i«lni nit ji in -•» jx'ljali v r«:<lm* kraji« z;i l> -/i«'nt* praznik«*.	ras j«- Kila im la -m-žiia linija, ki /«• «|alj «*«a.-a razdajala p<> v>« j Rusiji in Ko niuni ii z n< nava«lno mo«"«:o in j«« prav za pni v tu.li vzr«»k t««j v I liki in-sr«'«":.
V j
V A ZNA
I) KIA" 11" A RSK A SWA.
Na.jprri >«' zalivaliin <l«'lni-«"arj«ni SI<>v«Mi.sk«*ira Doma v (iowarhli, N. V., za >l«»žno «U»I«»-vanjo z dirrlctorijoiii v prošlnn U'tu. V resnici ni l»il«» leto «mio najboljših v korist initše korpo-racijp, to,|a «"c> looniisliino v| kakšnih razmerah se nahajamo smo lahko |sonosni na tlelo, ka-terei»a j«« izvršil ilinktorij z v:»<o ]»on»oi"io.
< e hoeento se naprej «lelo-v i t i v našo skupno korist, jo <lolžii«>st ik s vseh delanieariev, la pridete na letno sejo, kate-vn -o vrši v pntek zvečer due KI jannarja ob pol 8. uri. Sli-
šali b< str 1'inanriio poro«"*ilo za relo leto, in polrir t«-ira j«« /• 1«; važno, tla izvolit«- za t« k« «V leto n«»v«» direktorje, ker -turi >ui«> se na vdirali za , „kr. t. To rej jr treba nove voditelje naši korponiciji, na katrro smo lah ko |Min«:sni, da služi m«* 1«- -anio za raziu« zabave, ne«ro tudi «»r .iraniziran« nui «l«d.iv<tvu. ako na sJrokoviM-m kak«»r na poli tirnem polju.
Se enkrat apelirani na v-e. da zairoto\«» u»I«'l«'z"t»*. t" si izvolite odbor no volji v«*«"i n«'. ter da mu da t«« navodila kako vo«liti ir |0;« ;. Pomnit«', da smrti j«' nrepozno zvo nitin mvn«» t.-iko kritiz'rat: «lir«-ktori«', no letni seji, k«-r na vas lr/.i «"e, ,|a »i iili -am' iz v«ilit«' in j'm «la-te navodila na l«t*i s««ji.
l'j»am, «1 i -«« u lrhvit«* sto r»r<ke«'iitn , in na svnlenje na -«• »i lo. ianuar a ob pol s. mi v Slovensk« m Domu.
.Tosej>h Zumer. prepis.
k i. o i katerih «•«! n j«» «n v iiti iz (liiliicn na sevr proti Kišir.evu. tlrujri pa iz Kiši-iieva se h
na juir proti (ialaeu, bi a morala srečati na pi»-staji Va i ca rej, kakor je bilo |o-lo«"««no. Toda >n« žna burja j«-pretrd la v-«« teh irrafske in t«* h t"« n-k«' žir«-. tako «la \ lak- -v«»dji ni>ta bila obveše« na «» o«lre«Ibi t. r sta vlaka zadela druir «►'» «lni*fe^a na pro-ti pi*o-,ri z na*lni'šo brzino. lMar»*c •«• bil |tM < i i»I »i n pravj eksol zi ;i. \ -i vozovi m eni in na «lruiri -trar?i >«» bili v loku v rž« ni -tr:;«"nie, prva |»«»lo\ iea «»!ieh vlakov i«* b !ri z«Iroh|jena. dru ira razbita in iz niševin .»o -vi
VSE PARN1KE
SLOVENIC PUBL. CO.
YI'tSOSLAV TRAVEL i »KIT. 216 \V. 1811» St.. New Vork. N. \
vozovih z ozirom n?\ praznik«* via lalo >aino v««-e!je. Skoraj v-i -o bili nam«-njeni d<»m«»v, >ia pn bi jejo praznik«* v krotru -vojerv. Mn«»iri /.«■ doli;, niso • ili »loma. X««k::trri s«» (»pazili, «la na v« «"-.po-tajali ni elektri«*-ne razsvetljave, pa -i iz te«ja ni-o ni«"- -torili. k'-r na inoižnost kalc-ne n»"»r« «"«• ni lire ni mislil. V r«i-niri pa j»- vlak drv«*l v smrt. 1'dara vlakov -am«*ira "«'Ve 1 ni nioir<►«•«• prav popihati. Ojrenj. ki -«• j«* hipoma »Ivii^nil iz ruševin, ;« • ln nioiro-••al r« sevanje. Ranjenci, kolikor |ili je bilo mt»ir«»«*e izvl« ri iz zamolam ira žrlezja in l«*sa, -«» >trršno trpeli zaradi mraza.
VEI.IKA ŽELEZNIŠKA
NESREČA V RONTUNIJI.
-■'di pram« rii nožara. Sn« ž :a \'i I« Ii -um irro-ne |»ri/.«»r«*. \Y-•avan ob ?u«»L'i j«* bila o - stj,,, ž«*nska j«* molrla živa iz raz-rdre.« ra /-\• 11 ieiia. o-.-nj i. biteir i v«»z«»vja. n«»iri pa sta ji nniril 7 vozov, ko'!'k«»r i«- bilo |.;i; razbiti in priprti v zvitem o-talo na niih r« b-ja. l*o/ ir ž« I»-zjn, tak« da bi ju bilo tr«'l»a V tudi kriv tako velikega . «!r«f/ati. Zraven nje pa j«- I««-vila žrtev. «1 kat«*r'h i«*. k«»li /alo mrtv«» tniplo nj« n<\ga >in«"-kor i«* »lo /jlaj nir«»t vl.|. no. Va. Ker j«- l»Ha «»n«*-v«-š«"en:», ni l«m mrtv il, ranjenih in «»/-a !'Mrla. da -«^*na .».Irie-li, n«* ,|a nih pa približno 1."»H. f lentifi | l»i ima v. d« la. kaj mu je hi-eira*ni v ceh»ti pa tnipla w-jl,. z-« lil«»! Ko -«• j«- vrnila k la še da «s ni-«» tmli mr z ii' zav.-ti, j«* j«««*ala in >t«»kala t«*r o z«*l«» otežil-1 -/a«"e!a tako	'
-ne" reševalno «b«i«» zelo otezu-i /a«"e!a -prašrv ti ]h> otr ku: i. Ver:na trnn«*l j«* tako izka-hz-'bi!:« i«* kri v potokih iz /« nn. da tih .*»»'ol» i»e bo v«^«" mo-»;tev ilnih. široko z -va j«»e'h ran «^ee sn znati. Mn«yi so. r-' j jn naza.lnie izdiimila: mi p i X«-k vitlec r»oro«"a o -traš-. i« ni ali n«-. ziroreli živi. ne dajMjxSI„, ,,H»irli oomarati »»rini železniški nesreči, ki <«> hi -i mosrli lwunairati. ker .i«-. |>ove«luje «H«tv:ilec. X« k l«*t
tako '/»vi 1 rn o~ -j,,] »evjuHl pa i«* znorel. Hil m« ***t v i blelku ni"<lti"»» ko
zif«xlila v n«»i"i «^«1 24 na '2~> udarec železie decembra, prav na lH»ži«". v ro- maknil t««r stisnil, «la -e n;i««-ei munski B«sarabiji, sleilere: ni ni«>ir« I rešiti na prosto.	v «lrn«r«m iror« lo in nrestaial i«1
Nesreča se je z«o<1i4a iihnI »»ekaj jih j«' «>stalr živil. r-.i Mlirtrn stmli. «l«»kl«*r ira nismo postajama lV>ca»ra in Etulea :	r. Šili -kozi zov io«" « š«»r «ni«» v
35 km dale«" o«l Galaca, na nr"- E«1«mi izumi teli. ki -e je ne Ipssu. ki -m«» i«> z ž»*b znim lr«>
ffi. ki veže to mesto z srlavnim j lirtl v vlaku. kT i«* z veliko br mestom Kiširevom. Treila j^ino v«>zil iz Kišineva nroti Bu skupaj ilva vlaka, ki sta bila karešti, pri povili nje. kako je v
ironi razširili. M«»ž pa i«* 1»"1 ■/lib'zind in smo ga momli zv«'-zati. .
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo še vi.
"Naši Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo. da boste zadovoljni.
Zbirka 67 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vaa stane —
n.
KNJIGARNA
* ** ~ "■+■*■
GLAS NARODA1 -?-
Bohinjsko jezero
216 WEST I8th ŠTRLET, NEW YORK
\