Lastnik: Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik” Uprava : Ljubljana, Cesta 29./X. št. 19 (Marn Josip). Naročnina znaša: za celo leto .... 30'—Din
za pol leta............15-— „
posamezna številka . .	2'50 „
V slogi in edinstvu vsega Jugoslovanskega obrtništva ie uspeh!
Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg i. — Odgovorni urednik Mihelčič Ivan. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva.
Leto VII.	Ljubljana, dne IO. junija 1938.	Štev. 7.
Nase obešnisho razmerje
Obrtniški stan je stan, ki ima za sebe prav posebno odrejen položaj z ozirom na način obrtniškega dela. To delo se razlikuje predvsem jh) zaposlitvi ujna in rok, vsled česar tudi staro ime obrtnika nazivlje rokodelca, katero ime kljub modernizaciji in razvoju tehnike še ni zgubilo in ne more zgubiti svojega pomena, čeprav se bodo še tako obrtniški obrali mehanizirali. Ročno spretnost in pomoč ter umsko delo bode še vedno tvorilo bistvo pojma obrtniške delavnosti.
Kakor nam je odrejen položaj, tako po raznovrstnosti obrtniških strok in panog, tako je že od nekdaj tudi urejen položaj obrtništva v javnosti. Zgodovina dokazuje, da je obrtništvo bilo vedno konstruktiven element in pa močan nacijonalen faktor, saj se je obrtnika in njegovo pomožno osobje vedno povsod videlo pri pozitivnem izvajanju kulturnega, prosvetnega in gospodarskega dela naroda. Priznanja in priče o tem dovolj zgovorno dokazujejo, da je temu res tako. Prišel pa je čas naglega razvoja tehnike, ki je postavil ob stran obrtniške rokodelske tvornosti tudi stroje in stvoril industrijo. Ta položaj, ki še vedno v večji meri razmejuje med seboj pojem obrti in industrije po'posameznih strokah, nas obrtnike postavlja pred nova dejstva in nove naloge za bodočnost. Kljub razvoju industrije, ki je tudi narekovala racijonalizacijo in mehanizacijo obrtniških obratov pa je še vedno obrtniški stan v svoji celoti z ozirom na raznolikost strok močan faktor v narodnem gospodarstvu, ker se izpopolnuje z duhom časa in celo napreduje, kar zopet ustvarja nov položaj in zahteva izgrajenejših osnov za uspešen razvoj in zaščito obrtniškega stanu.
Skrb države se razume, je že analogna stvar za obrtništvo ter zato urejajo posebni zakoni položaj gospodarskih stanov, posebno pa še obrtništva v obstoječem družabnem redu. V kolikor obstoja obrtniška zakonodaja, pa je še pomanjkljiva, da bi bil obrtnik pri svojem delu tako zaščiten, kakor bi bilo potrebno z ozirom na uspešno zajamčenje obrtnikovih pravic, kakor tudi potreben uspešen razvoj za bodoče. Mnogo problemov obstoja baš vsled neurejenih razmer v zakonodajnem pogledu, ki jih obrtništvo vztrajno zahteva. Čudimo se le, da se temu nikakor ne odpo-more, čeprav so mnogi načrti, ki jasno dokazujejo življensko nujnost uzakonjenja gotovih stvari v zaščito legalnega obrtnika, s čemer ne bi bil zaščiten le obrtnik, temveč ludi konzument, obrtniško delo, pa tudi preskrbljen obrtnik v socijalnom pogledu, kakor je to že izvedeno v naprednejših državni).
V razmerju napram drugim stanovom se obrtniki dalje oddaljujemo od položaja, ki bi bil zavidanja vreden. Naše pomožno oso-bje je zaščiteno z mnogimi za nas težkimi zakoni, deloma tudi preskrbljeno za starost.
v glavnem pa socijalno zaščiteno. Obrtnik socijalne zaščite nima, ni preskrbljen prisilno za bolezen, nezgodo, starost in smrt, kar vse bi pravzaprav moralo biti že izvedeno z novim zakonom o obrtih. Naša lastna škoda je, da to ni bilo izvršeno, ter bi od tega mogli že nekateri danes uživati koristi, celota pa bi bila preskrbljena, kajti socijalne ustanove so vedno koristne in je razumljivo, da je treba za iste tudi doprinašati žrtve. Drugi stanovi n. pr. trgovski in industrijski ter gostilničarski imajo že po svojem bistvu go-spodarsko boljši položaj, kol ga ima obrtnik, pa tudi čut za socijalno osiguranje je bolj razvit, da se zaščitijo drugi stanovi v tem pogledu sami, ko tega zakon ne predvideva.
Ni se čuditi, ko imamo v naših vrstah vedno več tovarišev, kateri so že pravzaprav za vse otopeli in jim je čisto vseeno, kaj se zgodi, ker dejansko ni storjenega še doslej ničesar, kar bi vsi varilo pogoje za nemoteno zaščiteno obrtniško delo. Razmejitev med gospodarskimi stanovi ni izvedena, obrtniška dela niso zaščitena pred nelegalnimi izvrševalci teh del, pravtako pa tudi ne obrtnikov izdelek, da gredo težke vsote v izgubo, samo za to, ker obrtnikovih del — izdelek ni zakonito zaščiten, da bi dobil obrtnik plačano, kar jasno dokazuje potrebo zaščite obrtniškega izdelka in plačilo istega. Danes se žal dogaja, kar lahko izrazimo v številkah, da najmanj 20—30% obrtniških del nikoli ni plačanih iz enostavnega razloga, ker je procedura za plačilo potom upravnih in sodnih oblasti predolga, riskantna in često pogubna stvar za veliko število obrtniških obratov, kar pa bi vse odpadlo, če bi bili obrtniško delo in izdelek ter dolžnost plačila zakonito zaščiteni.
Obrtniki zahtevamo zaščite svojega dela, zakonito dolžnost plačila naročenega dela in izdelka, onemogočitev nelegalnega izvrševanja dela ter točno razmejitev izvajanja obrt-
niških del. To so osnovni pogoji, ki se jih da z malo dobre volje izvesti in ki v ničemer ne vstvarjdjo priviligiranega položaja obrtniku, temveč mu samo ustvarjajo pogoje za njegovo življenje. Ob takih pogojih bo mogoče obrtniku izpolnjevati tudi vse dolžnosti, ki se mu jih nalaga, ker bo z zaščitenjem obrtniškega dela dvignjena samozavest obrtnika, povrnjena dobra volja za delo in tako omogočeno tudi nadaljne uspešno napredovanje in razvoj obrti, posebno še, ker bo tako mogoče obrtniku zavarovati njegove interese in ustaliti njegov gospodarski ter socijalni položaj.
Čas je že, da se merodajni činitelji zganejo ter store potrebne ukrepe za obrtništvo, kajti to zahteva položaj obrtnega stanu, ki je bil in je še vedno ter bo temelj narodnega blagostanja. Samo od praznih govorov in fraz obrtništvo ne bo doseglo zboljšanja, potrebujemo dejanj v iznešenem smislu. Nikdo se ne more nazivati našim tovarišem in nikdo ne more trditi, da dela za obrtništvo, kdor resnično ne čuti z njim in mu ne ustvari pogojev, kakor bi bilo potrebno in kakor so pogoje ustvarili v mnogo bolj industrijaliziranih državah obrtništvu samo zato, da bo kot stan še nadalje ostal važen nacijonalen faktor in da bo obrtniško ročno delo še vedno imelo sloves in pa poseben pomen.
Razmerje med nami obrtniki in drugimi stanovi in ostalimi poklici se mora čimpreje uredili, da ne bodo obrtniška masa in vsi sloji obrtniških poklicev še bolj otopeli napram vsem problemom, za katere bi vprav v sedanjih časih moralo imeli obrtništvo več smisla in zanimanja. Zahtevamo nujne rešitve obrtniških problemov v sodelovanju s pravimi predstavniki obrtništva in močnih ukrepov za izvedbo zaščite obrtniškega dela in izdelka, da bo naše razmerje uravnovešeno ter da bo zavzel obrtnik v vseh položajih družabnega življenja tisto mesto, ki mu pripada.
Trgovski kongres v Uubliani
Jugoslovansko trgovstvo se sestaja te dni v Ljubljani k III. vsedržavnemu trgovskemu kongresu, ki bo mogočna manifestacija trgovskega stanu naše države za svoje interese in mesto, ki temu važnemu gospodarskemu stanu med vsemi panogami gospodarstva pripada.
Ogromno delo predpriprav, ki so zvezane z uspešno izvedbo takega kongresa, kateremu bo Ljubljana priča prvič, mora zadiviti vse občinstvo, posebno pa to dobro občutimo gospodarski stanovi, posebej pa še obrtniki, saj predstavljajo kongresi posameznih stanov velike zajednice skupaj, važen forum na katerem stan ugotovi izvršena dejstva sklepov prejšnjih kongresov in si za bodoče začrta smernice. Trgovci so po svojem odrejenem položaju posredniki med proizvajal-
cem in kupcem-konzumentom ter jih je že samo temeljno pravilo postavilo, da je trgovec oni, ki kupi blago in ga nato pro^ da z namenom, da pri tem nekaj zasluži. Prav odrejen položaj pa zahteva za cel stan kot tak enotnih smernic pri izvajanju poklicev vseh trgovskih vrst. V ožjem pomenu besede in ožjem smislu se uravnavajo prilike po posameznih krajih in območjih trgovskih organizacij. V splošnem pa se morajo odrejati norme za enotno nastopanje in izvajanje trgovske politike, kakor vsake druge po določilih najvišjih forumov, kar je v tem slučaju trgovski kongres.
Že po samem bistvu so trgovci posredovalci, da tako pridejo v stik z najširšim občinstvom in imajo priliko opazovati vse druge stanove in poklice od pro-
izvajalcev, industrijcev, obrtnikov itd. kakor konzumentov na drugi strani delavcev, uradnikov, srednjih slojev itd. Ta naravno odrejen položaj trgovcu daje možnost vsestranskega spoznanja najširših plasti naroda, kar ne ostane brez pomena, saj so baš dognanja in pa vtisi, ki jih tako trgovec dobi, hvaležno dejstvo po katerem se več ali manj uravnavajo odnosi do konzumentov 'kot celote. Kakor je nam obrtnikom potrebno stalno izpopolnjevanje v strokah z mnogimi novimi pridobitvami tehnike ter racijonali-zacije, tako je trgovcu potrebno, da se sestane v manjših skupinah pa do najvišje, kjer se more za cel stan važno odločati po izkušnjah in dognanjih, kar ni brez pomena za uspešen obstoj in nadaljni razvoj trgovskega stanu.
Mnoge so brige, ki jih imamo gospodarski stanovi med katerimi nas teže številne enako. Mnogo pa ima trgovski stan prav posebnih teženj, ki jih mora sam reševati in tu prihajajo v poštev carinska politika, trošarine, tarife prevozov itd. itd., kar vse so važni problemi pri pozitivnem in smotrenem izvajanju celotne trgovske politike in s tem uspešnega trgovstva.
Sliko posameznemu kongresu pa dajo brezdvomno število udeležencev in njih zastopanje iz najširših krajev, kar tudi tvori podlago uspešnemu delu kongresa pa tudi možnost po jačji zahtevi ustreči zahtevam in željam stanu. Da bo število udeležencev trgovskega kongresa v Ljubljani veličastno o tem ne dvomimo, ker prožijo trgovske organizacije po svoji elastičnosti možnost zainteresiranja slehernega pripadnika trgovskega stanu za to, da se more in v lastnem interesu mora udeležiti take manifestacije. Čeprav niso trgovske organizacije še povsem idealno zgrajene, morejo prav le te nam po svoji delavnosti služiti za primer, kako se z dobro voljo in smotrenim delom dajo doseči uspehi, katerih zunanja slika bo za trgovski stan gotovo najveličastnejši III. kongres v Ljubljani.
Pri vsem tem pa nas obrtnike veseli enodušnost, ki vlada med trgovci v osnovnih — temeljnih vprašanjih, nazi-ranjih in pogledih, pri izvajanju trgovsko-organizatorne politike naših trgovcev. Kakih posebnih razlik med trgovci ni, naj-
manj pa v pogledu teritorijalne porazdelitve, kakor tudi ne v plemenskem oziru, kar visoko kaže stanovsko zavest trgovskega stanu, ki je dokaz, da se trgovci zanimajo v prvi vrsti za svoja gospodarska vprašanja, za svojo gospodarsko politiko in organizacije, kar je popolnoma prav, vsled česar tudi dosegajo uspehe. Na trgovske organizacije nima vpliva umazana dnevna strankarska politika, kar pričajo močno zgrajene in posebno v temeljih dobro fundirane prostovoljne in prisilne trgovske organizacije. Voditelji našega trgovstva pa so tudi ustaljeni v svojih pogledih in načrtih pri izvajanju dela v korist trgovskemu stanu in ne podlegajo vplivom političnih strank ali režimov, kar je tudi ponovno dokaz, da so baš ta dejstva omogočila trgovstvu doseči mesto, ki ga jim obrtniki ne zavidamo, pač pa si želimo enako mesta in vodilnih ljudi obrtništva v verigi narodnega go-
Malo je agilnih združenj oziroma uprav, da bi se mogla pohvaliti o uspešnem ter plodonos-nem delu, kakor velja to za združenje krojačev in krojačic za srez Radovljica z sedežem na Jesenicah, ki praznuje letos 15 let svojega delovanja. Združenje ustanovljeno 1. 1923. je štelo 75 članov, dočim je danes eno najmočnejših strokovnih združenj na podeželju v območju Zbornice ,za TOI, saj šteje danes nad 200 agilnih članov in članic. Združenje vodi z malo izjemo od vsega početka ena in ista uprava, ki ji načeluje znani obtrniški delavec g. I. Gogala.
Vodstvo združenja se je odločilo, da za izraz svojega dosedanjega delovanja priredi ob priliki 15-letnice razstavo mojsterskih in vajeniških del, ki se bo vršila v dneh 7., 8., 9. in 10. avgusta na Jesenicah. O tem se obveščajo vsa združenja oblačilne stroke v Dravski banovini, kakor tudi vsa ostala obrtniška združenja na Gorenjskem, da v tem času ne prirejajo nikakih drugih prireditev, kar se jih naproša s prijaznim vabilom, da se številni zastopniki in obrtniki ter obrtnice v nedeljo dne 7. avgusta 1938. udeleže otvoritve razstave, saj bo to ena prvih specijelno strokovnih razstav v naši banovini, kjer bodo krojaški mojstri in kro-jačice s svojim naraščajem prikazali javnosti zmožnost ročnega obrtniškega dela ter okus z ozirom na modo, ki jo zahteva ta stroka. Po zanimanju sodeč in dosedanjih prijavah, se bo razstave udeležilo okrog 100 mojstrov in krojačic ter približno enako število vajencev in vajenk. Na razstavi bosta sodelovali tudi obrtni nadaljevalni šoli iz Bleda in Jesenic. Gotovo bo razstava pestra z ozirom na razstavljene predmete, saj bodo razstavljale! pokazali obiskovalcem vse od najpreprostejših do najfinejših del. Med drugim bodo razstavljeni n. pr. prave gorenjske „irhavce", pri-
spodarstva, ker se dobro zavedamo, da ni gospodarstvo eksperiment za dnevno politiko, in ker vemo, da bi bil položaj obrtništva tako ustaljenejši, obrtniški stan pa enoten.
Ob tej priliki ko se sestajajo trgovci k reševanju svojih trgovskih problemov, k obračunu in pregledu doslej dovršenega dela ter k izdelavi načrtov za bodoče, želimo kongresu in trgovcem Jugoslavije najlepših uspehov ter jih jugoslovanski obrtniki pozdravljamo v naši sredi z željo, da odnesejo iz naše lepe ožje domovine najboljše vtise in da rode tu storjeni sklepi obilo uspehov, kajti obrtniki se radujemo uspehom drugih stanov, kakor si jih želimo sebi, pri čemer računamo, da nas bodo ostali gospodarski stanovi podpirali, ko gre za naše izrazito obrtniške interese, v obrambi skupnih interesov gospodarstva pa se bomo vedno lahko našli z dovolj dobre volje skupaj.
stna gorenjska avba, narodna noša itd. Vajenke bodo presenetile z raznimi krasnimi vezivi ter lepimi obrtno - šolskimi izdelki. Razstavljale bodo tudi nekatere tekstilne tvrdke, ki izrecno dobavljajo svoje izdelke samo krojačem in šiviljam, med drugim bo razstavljala tudi ena večjih tvrdk z šivalnimi stroji, ki bo na razstavi prikazala razvoj šivalnega stroja z nazornimi modeli. Na razstavi pa bo imel priliko obiskovalec videti tudi najstarejša oblačila Gorenjske, ki so bila ročno izdelana, ker ni bilo šivalnega stroja. Prav poseben namen razstave pa je seznaniti obiskovalce o veliki razliki med konfekcijsko izdelavo in izdelavo solidnega ročnega dela.
V nedeljo dne 7. avgusta t. 1. se bo vršil ob 10. uri dopoldne slavnostni občni zbor združenja, na to pa oficijelna otvoritev razstave. Uprava združenja namerava ta dan prirediti tudi obrtniški zbor, na katerem naj bi vodilni obrtniki poročali o splošnem položaju obrtništva. Cela zadeva obeta biti pestra, vsled česar pričakujejo na Jesenicah številnega odziva, ker so ugodne zveze z vlaki, posebno ob nedeljah in se more izkoristiti tudi ugodnost polovične vožnje. Obrtništvo opozarjamo na to prireditev, da v velikem številu poseti razstavo oblačilne stroke na Jesenicah, ker ima možnost s tem tudi do kratkih izletov po lepi Gorenjski.
Naročajte in redno
plačujte „Obrtnika44! Čitajte naš list!
15 let Združenja krojačev in krojačic za srez Radovljica na Jesenicah
Zanimivosti iz zgodovine elektrike
(Nadaljevanje.)
V tretji četrtini prošlega stoletja je začel delati na raziskovanju električnih pojavov, slavni naš rojak, Nikola Tesla in je presenečal strme gledajoči svet z mnogoštevilnimi velevažnimi iznajdbami. Bavil se je predvsem z izmeničnim tokom. Že pri indukcijskih poskusih se je pokazalo, da pod gotovimi okolnostmi električni tok ne teče vedno v eno smer, kot je to slučaj pri istosmer-nem toku, ampak, da se smer toka izpreminja. Dognano je bilo tudi, da so pojavi, ki jdh vzbuja izmenični tok bolj mnogovrstni od onih istosmer-nega toka, da je izmenični tok iz znanstvenega stališča zanimivejši in iz praktičnega stališča najmanj tako važen, kot istosmerni tok.
Nikola Tesla se je posvetil z vso odločnostjo problemu praktičnega izkoriščanja izmeničnega toka ter tako kronal svoj trud z takozvanim asinhronskim motorjem, to je motorjem na izmenični tok, ki ga je izumil leta 1887. Takih motorjev, ki slonijo na tem Teslinem principu je danes na milijone v obratu, po raznih tovarnah, delavnicah, kmečkih gospodarstvih i. t. d. po celem svetu. Nikola Tesla je izumil tudi vse druge stroje za proizvodnjo in transformacijo izmeničnega in večfaznega toka, in baš njegova zasluga je, da se je mogla elektrifikacija v našem stoletju tako ogromno razmahniti.
Vedeti je treba, da slonijo vse današnje elektrarne s svojimi dolgimi daljnovodi in transformatorji na principu Nikole Tesla. Se sedaj se bavi Nikola Tesla s problemom največjih napetosti elektrike, po nekaj milijonov voltov. Čestokrat se vidi slika Nikole Tesla, ko sedi v svojem labo-
ratoriju, vse okrog njega pa švigajo mogočne po par metrov dolge električne iskre. Že proti koncu prošlega stoletja, je imel Tesla izumljene vse naprave za brezžično telegrafijo in telefonijo, kar nam jasno dokazuje dejstvo, da je že takrat v New Yorku predvajal motorni čoln, ki ga je upravljal brezžično z obale. Svet takrat na take čudne neotipljive stvari ni bil pripravljen in ljudje so smatrali vse to kot nekakšno coprnijo, kar ne bo težko razumeti, ker se še danes najdejo ljudje, ki smatrajo radio za coprnijo, ki je najbrže v zvezi s hudičem, šele nekaj desetletij pozneje je svet doumel izume Nikole Tesle ter jih začel, sebi v prid izkoriščati. Trenotno se Nikola Tesla ukvarja s problemom brezžičnega prenosa večjih energij, ki bi zadoščale n. pr. za razsvetljavo pa tudi za pogon. Gotovo je, da utegne Nikola Tesla tudi na tem področju presenetiti svet, samo, da mu usoda nakloni še toliko moči in časa, da uresniči svoje ideje človeštvu v korist.
Nekako v istem času, ko se je Nikola Tesla bavil s problemi radija, se je učenjaku Roentgenu posrečilo odkriti takozvane x žarke ali kakor se danes imenujejo Roentgenove žarke. To je bilo 1. 1895. Zopet je bil na delu Jugoslovan Mihajlo Pupin, ki je že 14 dni po objavi izuma roentge-novih žarkov napravil prvo roentgensko fotografijo, ko se s to zadevo takrat sploh ni nihče drugi ukvarjal. Kakšen pomen imajo roentgenovi žarki, roentgenske fototgrafije v praktični medicini je gotovo vsak že slišal ali čital.
Elekrična razsvetljava datira iz 1. 1808. Hem-prij Devi se je pisal človek, ki je takrat privezal
na močno galvansko baterijo dve ošiljeni ogljeni palici, jih pritisnil skupaj, ter jih nato nekoliko razmaknil. Med konicami oglja se je v veliko strmenje eksperimentatorja pokazala mogočna slepeča luč. Zopet je bil svet za eno odkritje bogatejši. To odkritje je bilo začetek električne razsvetljave, ki je bila praktično uporabljiva. Na svet je prišla pozneje toliko znana obločna luč ali obločnica. Še danes se sliši, da gori obločnica, ako sveti kje močna električna luč, vendar to že običajno ni več obločnica, ker obločnica je luč na dva oglja med katerima sveti plameni lok prosto v zraku.
Dolgo časa so na področju električne razsvetljave kraljevale samo obločnice v neštetih oblikah in so imele nekatere svetilke v sebi cele mašinerije za regulacijo ogljenih palic. Te svetilke so imele vse polno slabih lastnosti, med drugimi jih je bilo treba pogosto čistiti in menjati ogljene palice i. t. d. Eden največjih nedostatkov pri ob-ločnicah je bil tudi ta, da so pri gorenju razvijale velike temperature, to se pravi, da se je velik del električne energije izpremenil pri svetilki v nekoristno toploto. Zato so skušali učenjaki, ki so se pečali z električnimi raziskavanji ustvariti takozvano mrzlo luč, to je tako svetilko, ki bi vso električno energijo izpremenila samo v svetlobo in ne tudi v toploto, ki je pri razsvetljavi brez pomena. Do danes se je to samo deloma^ posrečilo. Med tem ko so iskali mrzlo meje živel v Ameriki urar in mehaničar Heinrich Gobel, ki je prvi pokazal električno žarnico v današnjem smislu javnost.
Izum električne žarnice je ravno tako, kot večina ostalih velikih izumov, težko pripisovati eni sami osebi, ker so dolga desetletja delali skupno na njem mnogi ljudje, da je končno zažarela elek-
V „Obrtniku11 z dne 14. aprila t. 1. je neimenovani pisec na strani 2. razpravljal o polaganju mojsterskih izpitov. Mimogrede se je obregnil tudi ob nekega P. F. s skorajšnjo ugotovitvijo, da je ta P. F. (oziroma jaz, ki se zavedam, kdo je neki P. F.) trajno bivajoč na teritoriju Zbornice za TOI v Ljubljani protizakonito prišel do mojsterskega izpita za izvrševanje ključavničarske obrti. Izgleda, da ta člankar vsekakor ni o tem pravilno informiran, ker drugače bi skoraj ne mogel priti na dan s tako ugotovitvijo. Da pa bo javnost o vsem tem imela pravilno sodbo in ker tudi sam ne morem trpeti na tem, da bi se škodilo moji eksistenci, sem primoran o tem izpregovoriti svoje pojasnilo.
Najprvo navajam, da se nisem za pridobitev dovoljenja o izvrševanju moje obrti posluževal nobenih osebnih domen. Povdarjam tudi, da nisem pri tem bil deležen nikakršnih protekcij ali privilegijev, še manj pa, da bi na to poskušal vplivati z nepristojnimi in nedovoljenimi intervencijami. Vse te koncesije za 'izvrševanje moje obrti sem si pridobil na čisto legalen način, kar lahko dokažem s potrebnimi dokumenti. Mislim, da je Kraljevska banska uprava Savske banovine, že toliko merodajna inštanca, da ne bi dajala v tem primeru protizakonitih odločb. Če bi bilo vse to res, potem bi ravnala protizakonito tudi izpitna komisija na Državni obrtni šoli v Zagrebu, pred katero sem 22. januarja t. 1. položil izpit za ključavničarskega mojstra.
Upam, da bodo zato interesirani činitelji z mojim pojasnilom zadovoljni, v nasprotnem slučaju pa jim še lahko nudim potrebne informacije in dokazila, ki so potrebna za razčistitev tega vprašanja, katerega se je nekdo lotil v tem listu, seveda samo v tem primeru, kar se tiče moje eksistence.	P. F.
Op. ur. Uredništvo radevolje objavlja prednji odgovor ne glede na to v koliko se nanaša imenovani članek o polaganju mojsterskih izpitov na prizadeto osebo, ker je članek splošen, ker govori o tem, kako bi se moralo postopati in kako se. Dejansko se vrše mnoge kršitve predpisov, kar tudi obrtnim in drugim upravnim oblastvom ni neznano. Na razpolago ima uredništvo mnogo dokazov (prepisov dokumentov) v vprašanju pridobitve mojsterskih uspo-
trična luč v današnji popolnosti. 2e omenjeni Heinrih Oobel si je napravil takrat velik daljnogled, ki ga je ob jasnih večerih postavljal na ulico ter proti mali odškodnini dovoljeval ljudem, da so skozi njega ogledovali zvezde na nebu. Razen tega se je ukvarjal tudi s problemom električne razsvetljave in posrečilo se mu je, da je v stekleno hruško, iz katere je izčrpal zrak namestil tanko trsko iz lesnega oglja. Tako narejene žarnice je uporabljal kot reklamo, da je privabljal ljudi k daljnogledu. Ni pa znal ceniti praktične vrednosti svojega početja. To se je zgodilo v letu 1855. Pri tem se ni oziral niti na svetilnost žarnice niti na porabo toka, ker je šlo pač samo za reklamo. Leta 1876. se je začel ukvarjati z električnimi žarnicami in 1. 1880. je bila prva instalacija električne razsvetljave do vseh podrobnosti napeljana na parniku „Columbija“ in na pariški svetovni razstavi 1. 1881. je bilo v obratu preko 1000 žarnic.
Seveda so se do današnjih dni žarnice še nekoliko izpopolnile, med drugim se je ogljena nit zamenjala s kovinsko in se je tako pridobilo na ekonomičnosti električnih žarnic. Leta 1892 je Dr. Aron v Berlinu napravil posebno žarnico na živosrebrno paro, katera je dajala zelo intenzivno luč.
Navedene zanimivosti iz razvoja elektrotehnike in iznajdbe tvorijo bitno osnovo za vsa nadaljnja raziskovanja in izpopolnjevanje elektrotehniške stroke, katere polje dela je ogromnno, kar bo še bodočnost pokazala, saj so virf nepoznane elektrike v bistvu neizčrpni, vsled česar znanstveniki le s poskusi polagoma utirajo pot nasproti elektriki, ki jo vsi rabimo, se z njenimi blagodati čutimo, ne poznamo pa je še v njenem bistvu.
sobljenosti, oz. pripustitve k mojsterskim izpitom, ki prav dokazujejo, da je mnogo današnjih mladih mojstrov prejelo dovolilo za izvrševanje obrti nezakonitim in nelegalnim potom, kar je bil namen člankarja, opozoriti merodajne, če se je to že zgodilo, naj se v bodoče pazi, da se kaj takega ne dogaja. Prizadete po tem članku in pa one, ki se jih tudi za bodoče tiče to, opozarjamo naj spravijo v sklad z zakonom svoja dokazila, ki naj se tudi točno ujemajo z dejanskim položajem, pri čemer pripominjamo, da smo že imeli priliko ugotoviti, da se tudi pri oblasteh včasih tozadevno greši, kar ni v korist obrti ne tozadevni zakonodaji. V interesu obrti je, vsa nepravilno izdana obrtna dovolila in druga potrdila razveljaviti, ker za nikogar ne sme obstojati predpravica, kajti zakon je edinstven, za vse enak in zato tudi izjem ne more biti, če pa so, je pa temu vzrok nezadostno postopanje prizadetih oblasti, ki izdajajo potrdila itd. pa jih zadostno ne preizkusijo. Le javno podvrženo kritiko bomo tudi take slučaje, ki niso v čast obrtniškemu stanu na eni, na drugi pa ne v čast oblastem zdeci-mirali, da ne bo zlorab. Vsi obrtniki, obrtniške organizacije, ustanove in oblasti pa so poklicani, da pri tem pomagajo, ker se ne more vpeljati za nikogar predpravic, temveč le strogih kazni za one, ki kršijo zakon.
Kongres slaščičarjev v Ljubljani. V sredo dne 8. junija se je vršil v dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani LIL vsedržavni kongres slaščičarjev in medičarjev. Kongres je vodil predsednik g. Lubardič iz Beograda. Za ljubljansko sekcijo pa je govoril g. Vilar iz Logatca. Po uvodnih formalnostih in poslanih brzojavkah so podali poročila funkcijonarji, s katerih se razvidi delo strokovne zveze te obrtniške stroke, ki se bori za svoj obstoj. Po obširnih poročilih in navedbah ter težnjah po spremembi nekaterih določil obrtnega zakona je bila sprejeta resolucija, s katero Kongres zahteva: 1. minister za trgovino in industrijo naj svoj odlok o razdelitvi dela med slaščičarsko in orientalsko-slaščičarsko obrtjo z dne 7. aprila 1936 razširi na vso kraljevino; 2. čim prej naj se s posebnim odlokom določi delovno področje pekovske obrti, 3. vsem banskim upravam naj se naroči, da gostilničarji in lastniki bifejev nimajo pravice, prodajati slaščičarske izdelke izven lokalov, prav tako ne smejo izdelovati in prodajati sladoleda; 4. v vprašanju sladoleda naj se čimpreje spremeni točka 63 člena 23 obrtnega zakona; 5. navodilo ministerstva za trgovino in
industrijo, po katerem se slaščičarne uvrščajo med gostinske obrate, naj se čimpreje umakne; 6. točka četrtega člena 76 predloga za spremembo obrtnega zakona naj se spremeni v tem smislu, da slaščičarni ostane značaj samostojne obrti, kakršna je od nekdaj; 7. do definitve izdaje zakona o pobijanju šušmarstva naj se banskim upravam priporoči strožji postopek v vseh primerih, kadar gre za nezakonito izvrševanje obrti; 8. ulična prodaja sladoleda in drugih slaščičarskih izdelkov naj se povsod in brez izjeme prepove; 9. finančni minister se naproša, da se slaščičarski izdelki, ki jih izdelujejo slaščičarji kot obrtniki, oproste luksuznega davka.
Točno je treba izvrševati dolžnosti, katere, obrtniška zadruga zahteva od zadrugarja.
(Po „Obrtničkom Vjesniku", Zagreb.)
Zadrugarstvo je ideja! Zadrugarstvo je pokret! Zadrugarstvo se bori, da v narodnem gospodarstvu odstrani izkoriščanje materij elno slabih. Zadrugarstvo zahteva, da se v narodnem gospodarstvu pravilno plača vsako delo, toda odkloni vse kar nazivamo dobiček — profit. Zadrugarstvo to borbo izvaja preko svojih organizacij, ki so zadruge. Zadruge so organizacije onih ljudi, ki so prizadeti s prilikami ravnotežja v gospodarstvu t. j. s samim sistemom, ki v izmeni dobrin pozna profit. Vsi taki ljudje vseh stanov, ki se nahajajo v današnjem družabnen/življenju, morajo biti pristaši takega pokreta, toda predvsem morajo izpolnjevati pogoje, katere zadrugarstvo od njih zahteva. Kolikor bo več takih in kolikor manj je onih izven zadružnih organizacij bo zadrugarstvo koristnejše menjalo odnose v gospodarstvu za koristi malega delovnega človeka.
Zadruga, kakor vsako človeško delo, more doseči ugodne rezultate šele tedaj, ko je organizirana od ljudi, kateri po vseh kvalitetah predstavljajo moralne osebnosti. Brez takih postane zadruga samo stroj, ki v svojem delu ne da ničesar koristnega, niti pozitivnega. Osnovno pravilo je, da se v zadrugarstvu združijo samo ljudje, ki so v vseh pogledih popolnoma neoporečni. Prav zato so zadruge pred drugimi neza-družnimi ustanovami, ki so postavljene na principih dobička, ustanove oseb, katere kot take tvorijo zadrugo. Pri nezadružnih ustanovah, katerim je cilj čim večji profit, se najdejo ljudje raznih pogledov in razumevanj, toda pri zadrugah posebno obrtniško-kreditnih in končno pri vseh ostalih ni vseeno, ali naj bo taka sestavljena od oseb, ki imajo razna moralna svojstva. Zadrugar ji morajo biti ljudje z izgrajeno moralno osebnostjo, pri tem je treba raz-
Obrtnice - obrtniki!
Obiščite razstavo obrt-
ZANATSKA BANKA
Kraljevine Jugoslavije a. d.
Podružnica Ljubljana
Gajeva ulica 6.
Centrala Beograd
Delniška glavnica Din 75,000.000 Udeležba države Din 30,000.000
Glavna podružnica ZAGREB
Podružnica Sarajevo
Podeljuje obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Priviligirane Agrarne banke.
Sprejema na obrestovanje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve. Upravlja imovino in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle
Brzojavni naslov; „Zanatska" Ljubljana Telefon štev. 20-30 Račun Poštne hran. štev. 14003
nih izdelkov, katero bo priredilo Združenje krojačev in krojacic za srez Radovljico na Jesenicah, v dneh 7., 8., ,9. in 10. avgusta 1938.
Pozivamo naročnike za plačilo naročnine. Prosimo vse naročnike naj blagovolijo poravnati naročnino za naš list po položnici štev. 12.986.
V Ljubljani bo pričel poseben inkasant uprave s pooblastilom pobirati naročnino v prihodnjih dneh in prosimo za poravnavo istemu.
Posečajte Dom jugoslovanskih obrtnikov na Govejku!
XIII. Ljubljanski velesejem
43. razstavna prireditev 4—13. junija 1938.
Polovična voznina na železnici. Pri blagajnah železniških postaj kupite rumeno železniško izkaznico za din 2'—.
Sejmišče obsega 40.000 m2 preko 600 razstav-Ijalcev 14 držav
Posebne razstave: „Cesta“ — Francija — Pohištvo — Avtomobili — Tekstil — Ženska domača obrt.
Lepo zabavišče.
10.—12. junija: III. državni trgovski kongres.
Vstopnica daje lastniku pravico do nagradnega žrebanja.
Vrednost dobitkov preko din 75.000'—.
umeti pravilno čuten je dolžnosti in pravice človeka z razvitim občutkom socijalne pravice.
Zadruga, organizirana od takih ljudi, ki se povsem pravilno zavedajo zadrugarstva kot moralno telo, izvršuje svoj odrejeni posel, razvija pri zadrugarjih zadružno zavest, da spoznajo: Da so združeni za skupno samopomoč, da zaščitijo svoje interese, interese slabših, da se vesele in so ponosni ter srečni ob napredku so-tovariša. Taki zadrugarji, ki imajo enake pravice in dolžnosti v zaščiti skupnih interesov postanejo s-ocijalnejši, kakor oni ljudje izven zadružnih organizacij, ker sodelovanje na skupnih delih za zaščito skupnih interesov razvija pri zadrugarjih socijalna spoznanja:
a) Socijalno vzgojen človek kolikorkoli služi sebi, služi tudi drugim in s takim odnošajem človeka proti človeku se more razumeti pravilo zadrugarstva — eden za vse, vsi za enega. Ce v zadrugi ni ljudi, ki ne odgovarjajo osnovnim zahtevam zadružnih pravil oz. takih za katere se more reči, da niso moralne osebnosti, taka zadruga ne bo dosegla nikakih koristi, niti us-
pehov v svojem delu. V zgodovini zadružnega pokreta, pa tudi v naši zadružni preteklosti je mnogo primerov, da so zadruge, ki so bile sestavljene iz ljudi, ki niso imeli razumevanja za zadrugarstvo morale propasti s škodljivimi posledicami za vse one, ki so sicer poučeni o zadrugah, niso pa se dovolj zavedali gospodarske osnove zadruge. S sebičnimi ljudmi, kateri vedno in povsod iščejo samo sebe, pa bi bilo to v škodo drugega in zadruga ne more obstojati. Pač more toda do gotove stopnje in lepega dne zastane in začne propadati. Dogodi se mnogokrat, da poedinci sebičneži poizkušajo zadrugo izkoriščati v svoje osebne interese. Kadar to opazijo ostali zavedni zadrugarji, je treba da zadrugo pravočasno iztrgajo iz rok takih sebič-nežev ter jo rešijo. V zadrugo se ne sme vstopiti z mislijo, da mora ona samo dajati. Zadrugar. ki z zavestjo vstopi v katerokoli zadrugo, da bi samo sebi koristil ne pomeni ničesar in zadruga, ki ima večino takih članov, kot zadruga prav tako ne pomeni ničesar. Po pravilu — daj, da prejmeš — morajo zadrugarji svoji zadrugi dajati vse, kar je njej treba. Pri tem pa je treba vedno misliti, da zadruga zahteva od zadrugarja le samo ono, kar more ta in mora dati in to radi sebe samega. V vsaki zadrugi predstavljajo osnovni deleži temelj in njihovo aktivnost povečati ter pojačati je vedno dolžnost slehernega zadrugarja. Zato se od zadrugarja zahteva, da jo sposoben in dolžan disciplinirano izvrševati vse dolžnosti napram zadrugi, ki jih ta nalaga, tako moralne, kakor mate-rijelne. Sposoben zadrugar more biti samo nesebičen človek, pri tem pa tudi samozavesten in svest si, da se v skupnosti z malimi napori dosežejo veliki rezultati.
Če so pri zadrugarjih pravilno vpoštevane in zastopane vse vrline moralne osebnosti in te so značajnost, poštenost, točnost, ljubezen do bližnjega in razvita občutljivost dolžnosti, pravičnosti ter marljivosti, more zadruga s takimi zadrugarji dobro uspevati in je postavljena na pravilne temelje. Taka zadruga je tudi vsestransko koristna gospodarska ustanova, kateri ne more biti temelj in cilj denar, človek pa samo sredstvo, temveč more biti denar in koristi sredstvo, vse drugo pa skrb in delo za blagostanje ljudi, za katere je zadruga namenjena.
Razno
Obrtniška razstava v Zagrebu. V času od 4. do 12. junija t. 1. se vrši na Zagrebškem velesejmu obrtniška razstava, ki je bila otvorjena v soboto dno 4. junija t. 1. Otvoritvi so prisostvovali številni zastopniki ustanov, oblasti, posebno pa obrtništva in razstavljalcev, ki so se v velikem številu udeležili razstave. Vsi poset-niki razstave uživajo polovično vožnjo po železnici tako, da kupijo na odhodni postaji celo karto, ki jim velja za brezplačen povratek po žigosanju na razstavišču.
Bunka čehoslovuških legij je zaključila leto 1937. s čistim dobičkom 6.05 milijona Kč. Dividendo bodo dobili delničarji po 6 Kč. Kakor je znano, so to banko ustanovili čehoslovaški legionarji in je ena vodilnih češkoslovaških bank.
Za demokracijo socialnih ustanov. Med Bin-koštnimi prazniki se je vršil kongres nameščencev socijalnih ustanov v Dubrovniku, ki je med drugim sklenil, naj se v interesu socijalnih zavodov izvedejo čimpreje svobodne volitve na demokratski podlagi v te ustanove, da bodo mogli tako delodajalci, kot delojemalci odločilno vplivati na vodstvo in gospodarstvo socijalnih zavodov. Že 17 let ni bilo nikakih volitev v večino socijalnih ustanov, vsled česar se je tudi poslovanje docela zbirokratiziralo in je nujno potrebno baš vsled tega izvršiti volitve, da bodo odločali v teh zavodih oni, ki se jih to tiče — svobodno izvoljeni, pa tudi odgovorni delodajalcem in delojemalcem za svoje delo.
lil. kongres trgovcev kraljevine Jugoslavije. f V času od 10. do 13. junija t. 1. se vrši v Ljubljani lil. kongres trgovcev kraljevine Jugoslavije, ki bo po pripravah in prijavah sodeč mogočna manifestacija jugoslovanskih trgovcev. Preko 3000 gostov iz raznih krajev Jugoslavije in številno zastopstvo trgovcev iz bratske Bolgarije bo mogla pozdraviti v svoji sredi bela Ljubljana, omenjene dni. Na predkonferencah in kongresu samem pa se bo izpričala enoduš-nost trgovstva v svojih stanovskih stvareh. Kongresni odbor v Ljubljani je pripravil izčrpen program. Za zaključek kongresa so predvideni številni izleti s posebnimi vlaki in avtobusi deloma samo z izleti v svrho ogledu prirodnih lepot Slovenije, deloma pa tudi izleti združeni z ekskurzijami, ogledom naših industrijskih obratov, podjetij itd.
I. jugoslovanski kongres za ceste se je vršil v Ljubljani v dnevih 4. in 5. junija t. I. V zvezi s tem je tudi posebna razstava — cesta na velesejmu, ki je posebnost ter so prikazane cestne razmere in cestne mreže v slikah, zemlje-
vidih in grafikonih, tako v naši državi, ter v sosednjih državah Italiji, Nemčiji itd. Po internem delu delegatov društev za ceste v soboto dne 4. junija se je vršil nato v nedeljo 5. junija ob 10.30 v veliki dvorani Trgovskega doma v Ljubljani manifestacijski kongres, ki so se ga udeležili številni delegati društev za ceste, zastopniki gospodarskih organizacij itd. itd. ob prisotnosti članov kraljevske vlade, predsednika ministrskega sveta dr. Stojadinoviča in ministrov dr. Spahe in g. Stoševiča. Kongres je vodil predsednik bivši minister g. Milosavljevič, ki je uvodoma pozdravil odlične goste in se zahvalil za pokroviteljstvo in skrb Nj. Vis. knezu Pavlu tej prireditvi in skratka zanimanju, ki ga kaže za obnovitvena dela in novogradnje cestnega dela. Po poslanih brzojavkah Nj. Vel. kralju itd. je imel strokoven referat na cestnem omrežju tudi izvršiti. Izjava in re-nih cest v Sloveniji predsednik društva za ceste g. dr. Vrhunc iz Ljubljane. Sledil je izčrpen referat ministra g. Stoševiča kot resornega ministra za gradnje, ki je v svojem imenu in v imenu vlade podal važne izjave ter zagotovila glede • sistematične izgraditve novih cest in obnovitev po začrtanem programu v smislu posebne uredbe o izvajanju in vzdrževanju državnih in banovinskih cest. G. minister Stoševič je izjavil, da je cilj kraljevske vlade obnovitev in izgraditev novih cest, ker hoče to storiti za narod, da se tudi dejansko potom cestnega omrežja povežejo vsi naši kraji in tako pravilno dokumentira narodno edinstvo in da jo namen in cilj kraljevske vlade započeto delo na cestne momrežju tudi izvršiti. Izjava in referat g. ministra Stoševiča jo vzel kongres z odobravanjem na znanje.
Strokoven referat o finansiranju in izvedbi izgradnje novega cestnega omrežja jo imel poseben referent, ki je tudi razčlenil vse predpogoje za finančno in stvarno omogočitev sistematičnega izvajanja cestnih del. Pri tem je posebno naglasil tudi sodelovanje domačih tehniških strokovnjakov, pri obnovitvenih delih, uporabo domače delovne sile in materijala domačega izvora. V smislu tega referata je bila sprejeta tudi resolucija, s čemer je bil manifestacijski del kongresa zaključen.
Umesten poizkus mestne elektrarne v Zagrebu. V času obrtniške razstave v Zagrebu od 4. do t2. junija t. 1. ne bo v smisla dogovora z zagrebškimi elektrotehničnimi obrtniki, mestna elektrarna v Zagrebu zahtevala nikakih taks za priključitev novih instalacij na svoje omrežje. Pogoj za to je, da so nove instalacije prijavljene v času otl 4. do 12. junija, izvršene pa najkasneje po preteku enega meseca po
vloženi prijavi. Edina taksa, ki ostane za te instalacije, je Din 50'— za priključek števca. Gotovo bo ta poizkus uspel s čemer bo mestna elektrarna v Zagrebu pridobila na novih odjemalcih številne nove konzumente, elektrotehnični obrtniki pa mnogo dela. Ta poizktis pa bo tudi sigurno pokazal kolika ovira so visoke takse za nove instalacije, ki jih pobira sicer običajno Mestna elektrarna v Zagrebu.
Spomladanski velesejem v Ljubljani od 4. do 13. junija je že 43. razstavna prireditev v Ljubljani. To pomeni (8 let razstavnotehničnega dela v službi gospodarskega in kulturnega napredka našega naroda. Splošni del velesejma obsega vse panoge industrijske in obrtniške proizvodnje. Pohištvo tvori posebno razstavo. Te razstave so že tako ukoreninjene, da jih pozna cela Jugoslavija. Iz vseh predelov prihajajo kupci, da tukaj na podlagi razstavljenih garnitur izbirajo in naročajo po svojem okusu in premoženjskih razmerah. Razstava avtomobilov, avtobusov, in motornih koles je zelo bogata. Zastopane so skoro vse svetovne marke in razstava obsega nad t500m2 razstavnega prostora. Še pred leti smo bili navezani na uvoz tekstilij. Sedaj že naše tvornice krijejo domačo potrebo in je luksus kdor se oblači v inozemsko blago. Na letošnjem velesejmu v Ljubljani je naša tekstilna industrija pokazala kako visoko se je že razvila. Vsakdo se more prepričati, da njeni izdelki kakovostno povsem dosegajo inozemsko, so pa bolj poceni in dajo zaslužka našemu delavcu. Skoro prav vsakdo pri nas se zanima za rešitev našega cestnega vprašanja. Na letošnjem velesejmu je Društvo za ceste s svojo razstavo „Cesta" pokazalo, kako daleč smo že v tem perečem vprašanju in kako bo z gradnjami naših cest. Zveza gospodinj v Ljubljani je razstavila letos žensko domačo obrt. Ljubljanska tobačna tovarna pa ureja razstavo tobačnih izdelkov. Od tujih držav je v zaokroženi celoti zastopana Francija z razstavo knjig, kozmetike in bižuterije. Vsak naj uredi svoje poslovno potovanje v Ljubljano tako, da bo to potovanje zvezal z ogledom velesejma, saj bo mogel že na velesejmu samemu rešiti velik del svojih poslovnih zadev, kot je nakup blaga, oddaja naročil itd. Na železnici ima vsakdo brezplačen povratek, če si pri odhodu na odhodni postaji poleg cele vozne karte nabavi še rumeno železniško izkaznico za din 2'— in si preskrbi potrdilo o obisku velesejma, ki ga bo dobil na velesejmski blagajni. Potovanje v Ljubljano od 30. maja do 13. junija, povratek od 4. do 18. junija.
Skozi rešeto
Obrtniška dela in juristi. Od obrtnikov, ki so izvrševali adaptacijska dela v preurejeni stavbi Kmetske posojilnice, kamor se vseli „Putnik" na Tyrševi cesti, smo prejeli sporočilo, da je g. ravnatelj ravnal z mojstri obrtniki pri izvrševanju njihovih del, kakor bi bili nekaki hlapci ali sužnji, ne pa legalni mojstri, z dolgoletnimi življenskimi in strokovnim skušnjami. Čudimo se takemu postopanju, ki gotovo ni v skladu z visoko izobrazbo g. ravnatelja, ker, kakor cenimo položaj in izobrazbo akademsko naobraženih ljudi obrtniki, toliko bolj smo pričakovali finega takta in postopanja s strani tega gospoda, ki je na čelu ustanovi, ki se je poslužuje najširša javnost. Prizadeti obrtniki iznašajo to tem potom v javnost, ker so bili nad postopanjem presenečeni in niti najmanj niso pričakovali, da se (bo z mojstri tako ravnalo, kakor ti ne ravnajo s svojimi najbolj ipodrejenimi. G. ravnatelj naj v bodoče, če bo še kdaj delal z obrtniki, z njimi dostojno razgovarja v strokovnih zadevah in se pusti informirati, ne pa, da pobegne po nahrulitvi mojstrov, kakor se je v tem slučaju zgodilo in ni dal možnosti, da bi nahru-Ijeni mogel dati in iznesti svoja strokovna mnenja im pojasnila.
Obrtniki moramo že itak dovolj potrpeti z raznimi strankami, zato dolgo potrpimo, ko pa je enkrat dovolj pa ne moremo biti več tiho...
Dobave in licitacije
Dne 22. junija se vrši v inženjeriji Štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za popravilo krova skladišča na ljubljanskem polju; dne 23. junija za popravilo vodovodne instalacije vojne bolnice v Mariboru m dne 24. junija za napravo električne instalacije v vojašnici „Vojvoue Mišiča" v Mariboru.^
Dne 30. junija se vrši pri dravskem žandar-merijskem polku v Ljubljani licitacija za nabavo 250 m3 bukovih drv.
Tiskali J. Blasnika nasl.. Univerzitetna tiskarna to litografija, d. d. v Ljubljani. Odgovoren L. Mikuš.