Poštnina plačana ▼ gotovini mm iznaja ob 4. Leto VIII, št. 272 Ljubljana, četrtek 17. novembra 1927 Cena 2 Din Stane mesečno Dm »5"—, <* »ematvo Din «r— neobnats, Oglasi po Uiti«. Uredništvo i Ljubljana, Knaiiora ulica itev. $A-Telelon St. a*7« In «804, pomoti t«dl 4t- «034. Rokopisi «• m traiajs. Dnevnik za gospodarstvo, pro sveto in politiko Oprevaitt**: tjobljana, nreternora ttHca it. s*. — Telefon it. 2036. (osema odOete*; Ljubljana, rteio-aerra ulica fe. 4. — Telefon St. «40« Podrulnid: Maribor, AleKsaadrova it 13 — Celje, Aleksandrova cest« Račun pri postnem ček. zzvodn: LJtib-lana H. 11.84« - Praha čisto 78.180. W»en,Hr. ios.m«- Ljubljana, 16. novembra. Neposredno pred obnovo razgovorov Z Vatikanom o konkordatu se je pojavil zaradi vprašanja zavoda sv. Jeronima v Rimu značilen konflikt s Sv. Stolico, konflikt, ki s polno svetlobo označuje mišljenje rimske knrije o naši državi in ne more ostati brez posledic glede zopetne obnovitve pogajanj za konkordat. Se nam je v spominu nasilni akt Sv. Stolice. s katerim se je polastila zavoda sv. Jeronima. Žal, da jo je pri tem podpiralo tudi stališče nekaterih iiczoslovenskih škofov, deloma pa tudi nesposobnost gotovih beograjskih krogov. Končno je prišlo do tega, da je naša vlada umaknila skoro celo naše pravno stališče glede zavoda sv. Je-ronhna. Omejila se je na zahtevo, da botu rektor naš državljan in oseba, proti kateri naša država nima tehtnih pomislekov. Ako se spominjamo, kako so se rektorji zavoda sv. Jeronima postavljali pod Avstro-ogrsko. bo pač moral vsakdo priznati, da je šla naša vlada daleko pod minimum. Rektorja je pod tedaniim režimom postavljal v resnici madžarski ministrski predsednik. Protestant grof Tisza ga je določil; njegov predlog je avstro-ogrski poslanik sporočil Vatikanu, ki ga je brez obotavljanja sprejel. Tisza je hrvatskemu banu telegrafsko naročil, da morajo hrvatski škofi tudi s svoje strani priporočiti njegovega kandidata, kar se je seveda tudi prompt-no zgodilo. Z umerjenim predlogom g. Marinkoviča je soglašala celo Congregatio pro negotiis. A Sveti oče je. čeprav je bila naša država že obveščena o sprejemu u^a predloga, razveljavil sklep same fcongregacije. Mussolinijev prijatelj si dovoljuje z našo državo postopati precej slieno kakor Mussolini sam, o katerem papež trdi. da se je nanj osredotočila posebna milost božja . . . Postopanje rimske kurije je vzbudilo v jugoslovenskih krogih mnogo ogorčenja. Za nas pa taka mentalnost vodilne gospode italijanske cerkvene diplomacije ni nikako izncnadenje. Oni rr:r-zi.io in zaničujejo naš; narod in to brez raz'ike njegov pravoslavni in katoliški del. Kar se tega poslednjega tiče, se mora dodati, da tudi jugoslovenski episkopat nima v Rimu pravega vpliva in ugleda in zlasti ne more ničesar doseči, ako gre za naše državne koristi. Vsega tega smo v največji meri krivi sami. Na eni strani si ni znala drživa vzbuditi respekta, katoliški škofje pa, ki so v Rimu bili samo ponižni s'-u-ge, so si s tem sami izpodkopaii svoj ugled. Še nam je v spominu I. 1925.. ko so v Rimu zbrani škofje Jugoslavije s'a-vili tisočletnico Hrvatske in so si pod vodstvom g. Jegliča stoječi romarji privoščili še posebno separatistično demonstracijo. Še nam je v spotninu eks-tratura naših škofov v vprašanju zavoda sv. Jeronima. Zdaj ne pomaga ne stokanje ne zvonenje po toči. Še nam je v spominu nastop istih škofov ob kon-kordatnih pogajanjih 1. 1925. in stališče njihovo, da interesov jugoslovenskih katolikov glede obrednega jezika ne sme braniti njihova lastna država. Kopali so grob ugledu svoje države, a zakopali so tudi svoj lastni ugled in doživljajo sedaj, da jih g. Pellegrinetti nadzira kakor neposlušne fantiče. Jugoslovenski katoliški škofje so bili mnenja, da bodo več veljali, ako se postavljajo nad svojo domovino in izven nje. da bodo v Rimu kaj pridobili, ako bodo predstavljali položaj katoličanov v Jugoslaviji kot slab in tako obreko-vali svojo državo. Pri fanatičnih Italijanih so iskali zaveznikov proti namišljenim sovražnikom v domovini. Ali jih bo najnovejši ledeni tuš iz Rima izučil? Dolžnost naše vlade pa je, da dosledno varuje ugled naše države. Jugoslaviji prav nič ni treba, da klečeplazi pred Vatikanom in italijansko oblastjo njegove okolice. Naša država je nastala proti njihovi volji in se lepo razvija na njihovo veliko žalost in razočaran'©. In tako pojde tudi naprej brez ponižujočih dogovorov in konkordatov. Pred obnovitvijo pogajanj z Vatikanom Beograd, 16. novembra, p. Nocoj je odpotoval v Rim naš poslanik pri Vatikanu g. Jovo Simič. Beograjski listi naglašajo. da je njegov povratek v Rim v zvezi z obnovo pogajanj za sklenitev konkordata. Deficit državnega proračuna Beograd, 16. novembra, p. Za jutri do* poldne je sklicana seja ministrskega sveta, Ki bo posvečena izključno le razpravi o proračunu. Proračun je razdeljen na dva dela. Prvi de! obsega administrativne, dru« gi del pa ekonomske izdatke m dohodke nanašajoče se na državna podjetja in dru« ge gospodarske institucije. Kakor je izjavil finančni minister vašemu dopisniku, bo dr« žavni proračun žc v osnutku izkazoval zna« ten deficit, ker državni dohodki po praktič« nih izkušnjah zadniih mesecev z daleka za« ostajajo ra dohodki. Priprave za balkanski Locarno Dr. Marinkovičeve izjave o Grčijo. - Sofijska vlada vidi jo za balkanski mir. - Pariz, 16. novembra d. Jugoslovenski zunanji minister dr. Marinkovič je pred odhodom iz Pariza izjavil uredniku »Petit Joumala«, da namerava skleniti pogodbe tudi z ostalimi balkanskimi državami, ki naj bodo sestavljene v duhu Društva narodov. Tem pogodbam bi se lahko vsakdo priključil, vendar pa Jugoslavija ne bo sklepala nikakih zvez, razen defenzivnih. Beograd, 16. novembra p. Dr. Marinkovič je na vprašanje novinarjev, kaj je z balkanskim Locarnom, naglasil, da se o tem v Parizu ni govorilo in da je to vprašanje, o katerem se bo šele razpravljalo. Balkanski Locarno ni tako nujna stvar, ker na Balkanu niso enake razmere, pod katerimi je prišlo do Locarna. Na vprašanje, ali je balkanski Locarno v zvezi s pogajanji z Grčijo, kakor se zatrjuje v nekaterih krogih, je dr. Marinkovič Izjavil, da so pogajanja z Grčijo povsem drugega značaja. Gre predvsem za ureditev solunskega vprašanja in je na vrsti še mnogo drugih zadev, M jih bo treba prej razčistiti. Ko so novinarji opozorili zunanjega ministra na pisavo italijanskega tiska v zvezi s sklenitvijo francosko-jugoslo-venskega pakta in naglasili. da se zrcali iz te pisave bojazen Italije, je dr. Marinkovič izjavil: Ne verjamem, da obstoja v Italiji zaradi našega pakta s Francijo kaka bojazen Če pišejo italijanski listi v tem smislu, je to popolnoma neupravičeno. Naša politika nI agresivna in zato naša pogodba ne more vznemirjati nikogar, ki vodi lojalno mirovno politiko. Nimamo razloga, da sumimo o lojalnosti italijanske vlade. Na vprašanje novinarjev glede odnošajev z Bolgarijo, je dr. Marinkovič naglasil, da v odnošajih z Bolgarijo ni zabeležiti n~vi'» d^odk^v. Po- ^žaj je ostal do njegovega odhoda v Pariz popolnoma nespremenjen. pogajanjih z Bolgarijo in v pariškem paktu garanci-Grški komentarji Z istim vlakom se je pripeljal tudi italijanski poslanik general Bodrero, ki je v Vinkovcih posetil zunanjega ministra v salonskem vozu in ostal z njim v daljšem razgovori!. London, 16. novembra d. »Time s« poročajo iz Sofije, da vladajo v bolgarskih političnih krogih glede francosko - jugoslovenske pogodbe deljena mnenja. Dočim pravijo nacijonalisti, da je s tem- Bolgarija še bolj izročena ju-goslovenskemu napadanju, pišejo vladni Usti dovolj zmerno in vidijo v pogodbi garancijo za mir na Balkanu. Sam predsednik vlade Ljapčev je izjavil dopisniku »Timesov«, da bo Bolgarija vo-d% lojalno politiko v okviru obstoječih dogovorov. Bolgarija želi, da bi ti dogovori v celoti obveljali in nima nikakih razlogov, da bi se vsled zaključka francosko-jugoslovenskega pakta razvnemala. Bolgarsko vlado vodijo samo miroljubne težnje ki je lahko zadovoljna. da je velesila Francija, ki odlično podpira mir, ojačila svoje zveze s sosedno državo na Balkanu. Bolgarija je uverjena, da bo ta velesila znala dajati svoji zaveznici samo pomirljive nasvete glede Bolgarije, kar bo vsekakor v interesu bodočnosti Balkana. Atene, 16. novembra d. Razpravljajoč o vprašanju ^rško-jugosloveskega zbližanja naelašalo listi notrebo. da bi bilo treba te razzuvore voditi na enakopravni podlagi. .Francija bi lahko s svoie strani, ako unošteva intimne odnošaje z Grčiio dobro služila tei kombinaciji, ako bi Beogradu svetovala, naj bo zmeren v svojih zahtevah. Službeni »Mesagger de Athenes« napoveduje skorajšnje razgovore. »Hestija« piše, da je Grčiji potreben privilegiran položaj na Egejskem morju. Grčija kot država ob Sredozemskem morju nima interesa v srednji Evropi, vsled česar tudi francosko-juisosiovenski pakt zanjo nima posebnega interesa. Povratek dr. Marinkotlea v Heograd Svečan sprejem na beograjskem kolodvoru. — Čestitke francoskega, češkoslovaškega in poljskega poslanika, — Dr. Marinkovič v avdijenci pri kralju šili v Parizu veliko in dobro delo, dobro za obe državi in delo, ki bo dobro vplivalo tudi na odnošaje do drugih držav. Obširneje bom o tem poročal v Narodni skupščini. Med tem je pristopil francoski poslanik g. Dard in v izbranih besedah pozdravil zunanjega ministra naglašajoč, da se tudi on pridružuje splošni radosti in da v polni meri deli čustva, ki navdajajo vso jugoslovensko javnost ob podpisu prijateljskega pakta. Zunanjemu ministru sta nato čestitala v imenu svojih vlad tudi poljski poslanik g. Okeski in češkoslovaški poslanik g. Šeba. Dr. Marinkovič se je nato pozdravil z osobjem svojega ministrstva, nakar Beograd, 16. novembra, p. Danes ob 12.45 je dospel semkaj z orijent ekspre-som zunanji minister dr. Marinkovič. Na kolodvoru mu je bil prirejen svečan sprejem. Poleg številnega občinstva in novinarjev ga je pričakoval francoski poslanik g. Dard v vsem osobjem poslaništva, poljski poslanik g. Okenski, češkoslovaški poslanik g. Šeba, ministri Mijovič, dr. Spaho in Sumenkovič ter celokupno osobje zunanjega ministrstva. Več novinarjev se mu je peljalo že naproti. Dr. Marinkovič jih je sprejel v salonskem vozu in jim izjavil glede podpisa prijateljskega pakta s Francijo: Mislim, da sem izvršil dober posel, ne le za obe državi, marveč za evropsko celokupnost. To. kar smo izvršili v Parizu, je splošne koristi in ustvarja čvrsto situacijo. Obširno bom o tem poročal v Narodni skupščini ob priliki odgovora na interpelacijo opozicije, ki je bila odgodena zaradi mojega potovanja v Pariz. Sedaj ni nobenega razloga več. da bi to interpelacijo še nadalje odlagali. Na beograjskem kolodvoru je doktor Marinkovič novinarjem ponovno izjavil: Lahko vam izjavim, da smo izvr- je ostal v daljšem razgovoru z demokratskimi ministri, ki so ga obvestili o vseh važnejših dogodkih, ki so se odigrali v času njegove odsotnosti. Popoldne ie posetil dr. Marinkovič Davidoviča. ki mu je obenem čestital k njegovi slavi ter ostal pri njem na daljši konferenci. Od 5. do 7. ie bil zunanji minister v avdijenci na dvoru, kjer je kralju poročal o podpisu. Z dvora je odšel v ministrsko-predsedstvo, kjer ga .ie pričakoval g. Vukičevič. Briand o pariškem paktu Pogodba je sklenjena v duhu Društva narodov ter se ji more pridružiti vsaka država, ki stremi po miru Paril, t6. novembra. Briand je predaval včeraj pred zbornično komisijo za zunanje zadeve, o čemer je bil izdan nato uradni komunike: Komisija za zunanje zadeve je imela pod predsedstvom predsednika Paul Boncourja sejo in je sprejela poročilo zunanjega ministra Brianda. Pri otvoritvi seje je izrazil predsednik željo, naj bi zunanji minister komisijo že na tej seji podučil o bistvenih določbah francosko - jugoslovenske pogodbe. Zunanji minister je tej želji čim najob-širnejše ugodil. Sporočil je najprej pogoje, pod katerimi se je o pogodbi razpravljalo in pod katerimi je bila "podpisana. Izjavil je dalje, da spada ta diplomatska lista meid one konvencije, ki so bile sklenjene v okvirju in duhu Društva narodov in ki naj bi s posebnimi dogovori, ki bi jih bilo čimbolj pomnožiti, točno določile splošne obveznosti, ki jih določa pakt Društva narodov. Kakor vse take konvencije, je tudi francosko-jugoslovenska pogodba odprta za nadaljne podpise. Briand je pri tem posebno naglasi!. da je Francija v resnici želela, da bi se bili že sedaj tudi drugi narodi udeležili. Francija upa le danes, da se bo to pozneje uresničilo. Francija je s to pogodbo začela. Briand je izrazil željo, da bi pogodba v onem delu Evrope, za katerega velja, ustvarila razmere, ki naj bi bile slične onim, ki jih je ustvarila v drugih delih locarnska pogodba. Na razna vprašanja o dalekosežnosti in posledicah pogodbe je zunanji minister za- gotovil. da je kak nesporazum o značaju pogodbe nemogoč, da ni naperjena proti nobeni tretji državi in da nima drugega namena kot utrditi mirovno pogodbo o smernicah, ki jih je tudi zadnje zasedanje Društva narodov predlagalo vladam Pariz, 16. novembra, h. Na današnji seji zunanjega odbora v senatu je govoril zunanji minister Briand obširno o glavnih vprašanjih mednarodne politike, posebno pa o francosko - jugoslovenskem paktu. Odnošaji med Francijo in Italijo ter Francijo in Rusijo temelje na odkritosrčni politiki, ki jo zasleduje Francija ia na temelju posameznih, oziroma resrijonalnih pogodb, ki jih je priporočilo Društvo narodov. Briand je naglasil. da je Francija vsak čas pripravljena fkleniti take pogodbe z vsemi vladami, ki so za to pripravljene, in ki bi mogle dvigniti število in solidarnost onih, ki žele v Evropi mir na pravični podlagi. Pred odločitvijo o usodi ljubljanske univerze Beograd, 16. novembra, p. Vašemu dopisniku je izjavil danes prosvetni minister dr. Kumanudi. da vprašanje ukinitve tehnične in medicinske fakultete v Ljubljani še ni definitivno rešeno, da pa lx> padla odločitev najkasneje do 20. t. ni. Italija se ne more pomiriti Situacija na Balkanu tvori ospredje fašističnih interesov. — Fašisti so iznenadeni vsled oprostilne razsodbe Manoilesca. — Pariški pakt še vedno povod novih napadov na Francijo in Jugoslavijo saya v glavnih mestih balkanskih in podunavskih držav, če ne raztrgan, pa vsaj omajan. Italija želi tesno sodelo- Rim, 16. novembra, h. Razpravo proti Manoilescu v Bukarešti označuje časopisje kratkomalo kot razpravo proti Bratianu. Z oprostilno sodbo v buka-reštanski razpravi je po naziranju fašističnega tiska izigral Bratianu zadnjo karto proti bivšemu prestolonasledniku in svojim političnim nasprotnikom ter postavil situacijo na glavo. Iz tožitelja je postal obtoženec in iz zmagovalca premaganec. Jasno je. da ie Bratianu doživel pri tem težak moralicen poraz, ki ga «Corriere dela Sera« postavlja v gotovi meri za protiutež k nedavno podpisani prijateljski pogodbi med Jugoslavijo in Francijo. Reči ie treba, pravi list, da je en člen v verigi premetene in vratolomne politike Quai d' Or- vanje z Rumunijo, vendar pa je Bratianu raztrgal lepe vezi. ki jih je njegov predhodnik sprejel z Italijo. Francosko - jugoslovensko pogodbo smatra fašistično časopisje za omalovaževanje Italije ne samo v vzhodnem Sredozemskem morju, temveč tudi na Jadranu in Balkanu ter očita Franciji, da nima v tistih krajih nikakega direktnega interesa. «Popolo d'Italia» piše. da je bila Srbija za napadalni imperija-listični militarizem v Beogradu pred vojno v Celovcu, Trstu, Skadru in Solunu «podžgana» od Rusije, sedaj pa je našla svojo zaščitnico v Franciji. Proti Jugoslovanske demonstracije v Rimu Rimsko dijaštvo je organiziralo našega pakta Rim, 16. novembra, 1. Okoli poldneva se je pred univerzo zbrala večja skupina dijaštva, ki je začela vzklikati proti Franciji in Jugoslaviji. Dijaštvo je hotelo organizirati pred jugoslovenskim poslaništvom demonstracije v odgovor na francosko-jugoslovenski pakt in na protiitalijanske demonstracije, ki so se vršile te dni po raznih mestih Jugoslavije. Dijaki so formirali povorko in krenili v smeri proti jugoslovenskemu demonstracijo proti podpisu s Francijo poslaništvu, ki pa ga je policija v zadnjih dneh strogo zastražila. Prepevali so fašistično himno in vzklikali proti Jugoslaviji in Franciji. Orožniki so demonstrantom zastavili pot ter jih niso pustili pred poslaništvo in so tako preprečili hujše incidente. Po kratkem obotavljanju so se demonstrantie slednjič umaknili in porazgubili, vzklikajoč Italiji in fašizmu. Madžarska na krivih potili Pravilna sodba madžarskih socijalistov o pariški pogodbi. — Madžarska zunanja politika je usmerjena proti interesom Madžarske Budimpešta. 16. novembra, d. Socijalistično glasilo »Nepsžava« piše o j ugoslpvenskem paktu s Francijo: »Francosko - jugoslovenska pogodba je čakala že nad leto dni na podpis in bi bila najbrže ostala še nepodpisana, ako bi izzivalna gesta fašistične zunanje politike ne pospošila tega akta. Briand se ni rad odločil za ta podpis, ker ni hotel poostriti že itak napetih odnošajev z Italijo. Manevri italijanskih ladij v Tangerju so pospešili podpis pogodbe. Če se hoče Mussolini protiviti francoski politiki v Maroku, se bo Francija po podpisu tega pakta postavila proti fašistični imperijalistični politiki na Balkanu. Tudi Jugoslavija ni lahko podpisala te pogodbe. Znano je, da je hotel dr. Ninčič obdržati dobre odnošaje s Parizom in z Rimom. Njegovi dobri nameni so se v Rimu izjalovili, ker Mussolini ni hotel z Jugoslavijo sodelovanja. Hotel je in hoče tudi danes povečanje svojega vpliva na Balkanu. Ko je videl, da jugoslovenski zunanji minister ne more pristati na to, je Mussolini postavil Albanijo s famoznim tiranskim paktom pod protektorat Italije ter si tako zasigural operativno bazo za vojno proti Jugoslaviji. Tako je Ninčič uvidel, da z Italijo mirnim potom ni mogoče doseči ničesar, in da je treba voliti med italijanskim vplivom in po- polnim.grientiranjem za Francijo Ker ni mogel izvesti niti prvega niti drugega, je podal ostavko in. prepustil težko delo svojim naslednikom. Tudi Ninčičevi nasledniki 90 morali uvideti, da vsled fašistične agresivnosti ne preostaja drugega kot orientacija za Francijo. Tako je prišlo do pakta, katerega jrodpisa ni priganjala niti Jugoslavija niti Francija, temveč je bil podpisan šele [X) izzivanju tretjega. Madžarska živi v neposrednem sosedstvu z .Jugoslavijo in dejstvo je, da se z njo edino izmed nasiedstvenih držav popolnoma razume. Za Madžarsko pa je zelo važno tudi nasprotje med Jugoslavijo in Italijo. Ofici-jelna madžarska zunanja politika je danes vezana z italijansko. Ta Tez pa je pojrrešena. ker je danes Francija najmočnejša vojna sila v Evropi, ki se ravno tako ne ujema % Italijo kot Jugoslavija. Francija in Jugoslavija sta sklenili sedaj zvezo, kar mora madžarska zunanja politika bolj upoštevati kot dosedaj. Jugoslavija ni morda močna sila, toda ona meji na Madžarsko. Fašizem smatra Francijo in Jugoslavijo za svoja neprijate-lja. Iz tega sledi, da so prijatelji Italije sovražniki "Francije in Jugoslavije. Madžarska diplomacija sedaj molči: morala pa bi nekaj reči in se brigati za interese Madžarske.« Makedonska debata v spodnji zbornici Angleška vlada ugotavlja pripravljenost sodelovanja Soiije z Beogradom, za preprečitev teroristične akcije makedonstvujuščih na jugoslovenskem ozemlju London, 16. novembra, s. V spodnji zbornici je vprašal Buxton, ali bo vlada spričo nemirov v Makedoniji in ogra-žanja nemirnih odnošajev med Bolgarijo in Jugoslavijo, uporabila pravice, ki ji gredo po čl. 11 paragrafa 2. statutov Društva narodov, zaradi ureditve teh vprašanj pred Svetom Društva narodov. Tajnik za zunanje zadeve lx>cker Lampson je to zanikal in dostavil, da mu ni znano, da bi bili mirni odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarijo ograženi. Vseh težav, ki so morebiti nastale v zadnjem času, med tema dvema drža- vama ni pripisovati nemirnim razmeram kakega dela na jugoslovenskem ozemlju, temveč umoru jugoslovenske-ga generala po bolgarskih teroristih. Tajnik ie izrazil upanje, da bodo te težave odstranjene, ker je bolgarska vlada pripravljena Sodelovati z jugoslovensko, da prepreči take pohode teroristov. Te akcije so pred kratkim obnovile bolgarske revolucijonarne organizacije, da bi preprečile zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarijo. Pod temi okol-nostmi zaenkrat ni vzroka, da bi se Anglija poslužila pravic, ki jih ima po statutih Društva narodov. Bojna napoved Bratianovi vladi Narodna kmečka stranka je izdala napovedani manifest, v katerem napoveduje liberalnemu režimu boj do končne zmage varskega zborovanja ter nekaterih vprašanj. ki so ostala v razpravi proti Manoilescu odprta. Bukarešta, 16. novembra s. V manifestu, ki ga danes objavlja narodna kmečka stranka, je napovedana seja izvrševalnega odbora stranke dne 20 t. tn. Manifest vsebuje ostro bojno napoved liberalni vladi, ki io obtožuje javne diktature in naglaša, da je prišla do oblasti le z volilnimi sleparijami in terorjem oblasti in da upropa-šča celokupno politično in gospodarsko življenje Rurfi.unije Življenje romunskega državljana je ped Bratianovim režimom m»-čeništvo. Dejstvo, da je vlada prepovedala strankin zbor v Kološvaru. pomeni veliko slabost. To zborovanje je bilo le odgode-no ia se bo pozneje na vsak način Vršilo. Narodna kmečka M ram k a se bo z vsemi sredstvi borila proti vladi do končne zmage. Manifest poriva prebivalstvo naj podpira stranko in se bojuje za demokracijo. Narodni kmetje bodo jutri v parlamentu in-terpelirali vlado zaradi prepovedi kološ- Ministrski svet je imel včeraj v Bratia-novem stanovanju izredno sejo. ki se je je udeležil tudi policijski prefekt v Bukarešti. Na tej seji se ie razpravljalo o ukrepih, ki jih je storiti zaradi prepre&enja morebitnih manifestacij in nemirov. Zvečer se vrši zopet seja min. sveta, na kateri se bo govorilo o stališču vlade napram novi parlamentarni akciji narodne kmečke stranke. Stranka namerava že jutri na seji zbornice temeljito proučiti vsa vprašanja, ki se nanašajo na vlado. V soglasju s sklepom današnjega min. sveta ie izjavil minister Duca v imenu viade, da narodni kmečki stranki ne bo dovoljeno nikako zbnrrvanje. dokler ne s/premeni svojega stališča v vprašanju prcstolonasledstva. Prvi uspehi kmečko-demokratske koalicije Izenačenje davkov zopet v ospredju. — Pospešeno delo na zakonih. — Pred novo akcijo g. Davidoviča. — Konec zavlačevanja županske volitve v Ljubljani tenc na oblastne samouprave so je v vladni večini pokazala precejšnja raznoterost sta« lisi. Zmagalo je seveda stališče radikalov, kajti na SLS se nihče ne ozira, demokratje g. Marinkoviča pa žalibog niso več v stanu voditi načelne poBtike in so prav za prav le še filijalka radikalov. Glede budžeta g. Bogdan Markovič si pokazal nobene nove sposobnosti Kakor njegovi predniki, tudi on krči budžet le s Škarjami, ne pa z reorganizacijo uprave in gospodarstva. Nima pregleda niti nad fi« aančno Jcaj šele nad občo upravo, ali pa gospodarskim delom državne admini« stracije. V ostalem dozoreva po sklenitvi nove koalicije tudi položaj g. Davidoviča. On sam in vsi drugi čutijo, da tako 2 njim ne gre dalje. On je šef demokratov, je torej vodja vladne stranke, ob enem pa je proti vladi in za popolno združitev demokratov s kmečko«demokratsko koalicija Prihodnji dnevi bodo prinesli prve njegove korak«, da se ta začarani krog preseka. V Beogradu se mudi ljubljanski veliki župan g. Vodopivec. Zavlekel Je volitev žu pana v Ljubljani toliko Basa, da se to že dalj več ne da. Seveda je oo pri tem ie orodje SLS. Njegova vloga v tej stvari pa je končana. G. Vukičevič je poslancem SDS izjavil, da ne namerava ravleCi kon« stitucije občinskega odbora v Ljubljani. Klerikalni rekur2 proti ljubljanskim občin« sfcim volitvam bo zavrnjen in Ljubljana bo po vsej priliki imela v toku desetih dni že svojega župana. Beograd, 16. novembra. Sklenitev kmečko-demokratske koalicije SDS Jn HSS je kljub prelodijem vendarle lz-nenadila ves Beograd. Zdaj šele vidi vsa javnost, kako globoko mora biti razočaranje prečanskih krogov nad upravno nezmožnostjo csntrale ln krivičoostjo v gospodarski!) vprašanjih, da se je mogla premostiti preteklost. Obče se priznava, da ie s tem danes ustvarjena nova situacija, kakor ie ni bilo od leta 1918, ffl da ie treba postopati naglo, da se strahoviti prepad, ki Je zazeval med prečani ta Stbiiaocl in doba svoj izraz v novi koaliciji, še pravočasno zasule. Vlada dobiva od vseh strani opomine, naj hiti, kajti ves narod preko Dunava ln Drine daje novi koaliciji v stvari prav. »Ako ne začnete z Izenačenjem davkov In drugim! upravnimi reformami, nihče ne zadrži, da »e znajdejo vsi volllci prečanskih pokrajin pod zastavo kmečko-demokratske koalicije«. Tak! In sličnf opomin! niso ostali br« uspeha in bodi miSjenie o taktični strani tega preokreta kakršnekoli, danes se že kažejo uspehi: viada, ki je Se pred 14 dnevi odlagala davčno reformo, Je sedaj naenkrat smatra za nujno. O. fin. minister se Je moral okrecitl ravno za 180%, da Se pravočasno ugodi zahtevi opozicije, da se mora zakon o izenačenju davkov tako! predložiti Pa tudi sicer Je opaziti, da Je energični nastop kmečko-demokratske opozicjle dal neka! injekcij vladni gospodi, da se mora buriti. Temu smemo pripisat! tudi dejstvo, da vlada pripravlja poleg občinskega zakona ted! zakon o državlianstvu. Na vprašan Jn odstopa državnih kompe« Zagrebški glas o prečanski fronti »Včerajšnje »Novosti« v daljšem članka komentirajo sestanek med g£. Davidovičem fn Pribičevičem ter pišejo, da gre akcija za tem, da se odstrani sedanji režim m spravi na krmilo nova vlada bodisi pod predsedstvom g. Ljube Davidoviča, bodisi pod vodstvom kakega nevtralnega radikala. »Novosti« nagžašajo: Zdi se, da Je nevarnost prečauske fronte predramila tudi g. Davidoviča, da je obnovil razgovore s Seli opozicije. Te »nevarnosti« pa se najbolj boji beograjska čar-šija, ki pa je važen čtaltelj tudi v Davi-dovičevi skivlnJ Demokratske stranke Očividno J« ta čaršija vplivala oa g. Davidoviča. Vendar pa prečanska fronta niti najmanj ni odvisna od volje g. Pribičeviča ali g. Radiča, od tega, ali bo Davl-dovfčeva skoptoa pristopila k bloku SDS, HSS ta reroljoradnlkov, ali pa bo ostala tam, kjer Je, to Je v Demokratski zajedni-d lo v vladi Stvarno prečanska fronta že obetala. It le organizirana, toda obstoja v dsftah ta v razpoloženju vseh prečanov, brez mtike strank, narodnosti Is vere. Drugače tudi ce more biti, ker bi to pomenite, da so se prečani »(kil v svojo usodo, da bodo ta ostanejo, kar so bili teh devet let, to Je državljani drugega reda. To bi na drugi strani pomenilo, da prečani vse dosiej niso niti občutili, da je ta njibov drugorazredni položaj ponižujoč ln žaijiv in poleg vsega tega tudi škodljiv. Škodljiv zelo občutno in to gospodarsko kulturno, so-oijatoo in politično. Združitev SDS in HSS v kmečko demokratsko koalicijo, nadaljujejo »Novosti«, ki so jo diktirali prečanski interesi. Je samo posledica dejstva, da so prečani še vedno državljani drujega reda. Gg. Pribičevič in Radič ne ustvarjata prečaaske fronte, ker so potrebe prečanov v največji meri dove-dle SDS in HSS do spoznanja, da se morata koalirati. Ce bi te potrebe ne bilo, bi gg. Pribičevič in Radič nikdar ce mogla ustvariti take prečanske fronte. Ne smejo se torej zamenjati posledice z vzroki, če se govori o prečaitski fronti. Prav tako je požrešno, slikati prečansko tror.to kot nekaj, kar ie naperjeno proti Srbiji, ali proti Beogradu. Prečanska fronta je naperjena proti onim, ki hočejo prečane še nadalje držati na položaju v katerem so sedaj in ki ne dopuščajo, da bi bili prečani popolnoma izenačeni s Srbijanci, v pravicah m dolžnostih. A to ni riti Srbija, niti Beograd. To so samo gotove politične klike in gospodarske skupine v Beogradu. Ti so pravi stvarniki prečanske fronte. Osti bodo tudi krivi, če bo prečanska fronta, ki obstoja sedaj samo Je v dušah in razpoloženju pre-čanov, tudi iormalno postala kot posebna strankarska organizacija. Mi hočemo izenačenje s Srbijanci. Mi zahtevamo samo to. ki to moramo dobiti Zato je mosoče preprečiti formiranje prečanske fronte samo na ta način, da se odstranijo vzroki, ki tako fronto izzivajo, a to je popolno izenačenje vseh državljanov v pravicah in dolžnostih. To Je najvažnejša in za enkrat največja državna potreba. Tako končujejo »Novosti«. Kratek zastoj v pogajanjih z Avstrijo Beograd, 16. novembra p. Za danes zvečer je bila napovedana skupna seja Jugoslovenske in avstrijske delegacije za trgovinska pogajanja. Seja pa je bila v zadnjem hipo odpovedana in se ie vršil le sestanek naše delegacije. Kakor se zatrjuje. Je bila skupna seja odgodena predvsem zato. da naša delegacija preštudira predstavke gospodarskih krogov, ki zahtevajo temeljito revizijo trgovinske oogodbe z Avstrijo, zlasti pa večjo zaščito naše industrije, kakor pa jo je nudila do sedaj veljavna trgovinska pogodba. Jutri se bodo nadaljevala tudi pogajanja z madžarsko delegacijo, dočim se za pogajanja s Francijo zbira materija! Poslovilne brzojavke med dr. Marinkovičem in Briandom Pariz, 16. novembra p. Jugoslovenski zunanji minister dr. Marinko-vič je zapuščajoč francosko ozemlje z obmejne postaje poslal Briandu poslovilno brzojavko, v kateri se mu ponovno zahvaljuje za prisrčen sprejem. Brzojavka se glasi: ■»Vračam se v Beograd z zadovoljstvom in z zavestjo, da sem s svoje strani doprinesel k temu, da ie bilo s svečanim aktom zapečateno nerazdvoi-no prijateljstvo, ki veže obe državi. Uverjen sem, da ko služil pakt o prijateljstvu kot člen v verigi paktov svo-bodnik narodov, ki iih ustvarjate v za-divljenje vsega sveta.* Briand je nato brzojavno odgovoril: »Osobito so me dirnile globoke besede, ki ste mi iih poslali, zapuščajoč francosko ozemlje. Isti občutki navdajajo tudi mene in bodo našli odmev v celokupni francoski javnosti. Z Vami se radujem tudi jaz na sklenitvi sporazuma, s katerim sta hoteli Pranciia in Jugoslavija, da potrdita poleg starega prijateljstva tudi skupno vez, da vodita politiko miru v okviru načel, ki so svečano priglašena v paktu Društva narodov.« Švicarski glas o pariškem paktu Ženeva, 16. novembra, d »La Tribune de G e n e v e» piše o francosko«jugoslo« venski pogodbi: «Ta pogodba je delo dT. Nmčiča, ki jo je izdelal še pred dvemi leti Predhodnik g. Marinkoviča je sanjal celo o nekem trojnem dogovoru, v katerem bi sodelovala tudi Italija. Ta rešitev bi bila eajpovoljnejša vsled tega, ker bi napravila konec vsem nesporazumom med Parizom in Beogradom na eni in Rimom na drugi Etrani ter preprečila antagonizem. ki se ka» že na Jadranu, ter trdno zaaigurala mir v podtmavski Evropi in na vsem centralnem Sredozemskem morju. Mussolinijeva vlada pa ni hotela slišati, da se o tem govori in zdi se, da je temu nasprotoval tudi Foreign Office. Briand in Ninčlč sta pripravila dvo> stranski dogovor, čigar podpis pa sta od« ložila, da bi ugodila želji Italije, ki je ho. tela, da bi prva zaključil a tak oficiieTni dogovor z Jugoslavijo Takoj, ko se je Ma« rinkovič vrnil v vlado, je bila njegova pr» va skrb, da zopet vzame to stvar v rotce. O tem je obvesti! tudi svoje kolege iz Ma« le. antante na konferenci v Jachfmovu; obenem je obvestil tudi italijansko vlado, kakor je določal dogovor o prijateljstvu, sklenjen med tema dvema državam*. Nje« gove predloge so spreieli zelo simpatično v Parizd, kjer so smatrali, da ie prišel čas. da dobijo sporazumi iz leta 1936. oficijelno potrdilo. Carinsko-poStna konferenca Suiak, 16. novembra, n. V nedeljo se je pričela v Opatiji konferenca srednjeevrop« skih držav o carin sko«r>oštnem postopanju med državami srednje Evrope in jadranski« mi pristanišči. Na konferenci naj bi se na« šel način, da se to postopanje čimbolj po« eoostavi. Našo državo zastopajo dr. Drago« rfiir Markovič. šef komercialnega odelenia v generalni direkciji državn!h železnic, dr. Vladimir Katičic. inšpektor narodnega zdravja. Sprri Kovači<5. šef sušaške carin ar. niče, Josip Rožman. delegat generalne di* rekcije državnih železnic in dr. Vlado Mi« Kčerlč. delegat našega prometnega ministr« ; stva. Na konferenci so zastopanp Jugosla* | ^ifa. Italija. Avstriia. Češkoslovaška in pa j Madžarska. Nshrečie število deleg. da p:>zd-avi «Ziko^ce», ki se s svetovno sla« vo vračajo za en večer v naše mesto. Pre«? o*voritvi?o nlanhs?€e?ra c?cma i?a Kovcah Tržič. It. novembra V nedeljo napoči oni. £t dolgo oas« laž-fco pričakovani dan. ko se izroči svojemu pjennenitemu na«n-enu velika planinska zigradba, ponosi plantoski dom na Kovcah. Trščanom si usojamo izreči svoje iskrene čestitke za njihovo požrtvovalnost in delavnost. Postaviti v enem samem letu v višini 1500 m dom. ki bo nudil hkrati 100 ln več posetnikom udobno zavetišče, 'o ni lahka s>rvar in se ne zgodi vsak dan Planinski dom na Kovcah le po mrranju vseh, ki so g« za časa njegove gradnje posetiii aih' ga videli dovršenega v zadnjih dneh. najlepša in najudr-bneiša točka za nedeljske izletnike. Sem naj pridejo vsi. ki se hočejo prepričati, da se da po pametnem prevdarku in z razmeroma malimi stroški na/praviti nekaj velikega, kar služi vsem Slovencem lahko v ponos Se predvčerajšnjim ko je sneži1© kot za stavo, ni bil dom brez Ljib jančnaov. k) znajo ceniti smotrenost nedeljskih rur Tu- Strašen vihar v brežiški okolici Odkrival in odnašal je strehe, podiral kozolce in ruval drevje. — Kmetje v okoliških vaseh trpe veliko škodo. * Brežice, 14. novembra V četrtek zvečer je nastal v brežiški okolici vihar, ki je dosetel v noči svoj višek in je sličil že ciklonu. Sličnega neurja ne pomnijo niti najstarejši kmetje. Vihar je podiral drevje s koreninami vred. V drevesnicah in sadovnjakih leže izruvam-e slive in jablane. Zaradi neurja so kmetje v vsej okolici občutno prizadeti Posebno na višje ležečih krajih, tako v Žejnem, v Kamenicl in okrog Stojdrage, kjer je znana pravoslavna božja pot, je divjal vihar z vso besnostjo. Ponekod je pometal vso opeko s streh Z deščicami krite strehe pa je odtrgal in odnesel, da je sedaj več poslopij nepokritih. Na samem stoječe kozolce je kar položil na tla. V njih shranjeno mrvo in koruznioo pa je razne-sel več sto metrov daleč Občutno prizadet je krnet Hrvat iz Žejnega. Njegovo posestvo se nahaja na precej odprtem kraju. Ob času, ko je nastal vihar, ga ni bilo doma. Požurii se ie k po-vratku, ko pa je prišel v območje viharja, ga je prijel vrtinec in ga vrgel po tleh. Moral se ie vso pot plaziti po trebuhu, da je prišel do svoje hiše. ker ga ie takoj vrglo v stran in pritisnilo ob tla, kakor hitro se je dvignil. Posestniku Horvatu je vihar odkril in odnesel vso streho, krito z opeko Odnešena mu je tudi vsa mrva, ki jo ie ime! shranjeno za živino v kozolcu. Oškodovani kmetje iščejo opeke po vsej okolici, a io je že zmanjkalo. V nadomestilo pribijajo na strešno ogrodje deske, da se vsaj tako zavarujejo pred bližajočo se zimo. Smrtna nesreča pri prevažanju bogate bale Medvode, 15 novembra Iz Svetja pri Medvodah se poroči bogata nevesta Pavtla SvoUšakova. po domače Smovčeva na Brnikovo posestvo v Drav-ljah pri Št Vidu V soboto popoldne so prevažali «tili dom, da Lzvrše zu jo levijo m dajo posadine UK-repe. ka naj se še izvrši prod otvoritvijo. Mladi oAfbnik Ivan je s svojim položajem prav zadovoljen in je kot ustvarjen za oskrbovanje planiskega doma na Kovcah. K otvoritvi dDoko«. Ta nov izum, ki je po enoletni preizkušnji popolnoma uspel, leži v tem, da »Doko< čevlji, izdelani na svojevrsten način, ne propuščajo vode, tem manj mokrote, a tudi ne mraza in tudi, že so ves dan izpostavljeni plundri. Kot dokaz zanesljiv sti ima tvrdka v svoji prodajalni«, Prešernova ulica štev 9 (dvorišče) v vodi razstavljene ževlje ter se stranke in sploh vsi interesenti o prednosti teh čevljev lahko na svoje oči prepričajo. Čevlji so po dvanajst-urneiu stanju v vodi v svoji notranjosti še vedno popolnoma suhi in zelo topli, ker »o podloženi s flanelo. Ti ževlji. ki se 'zgotav-ljajo v moderni, najelegantnejši obliki za gospode in dame ter iz raznih vrst usnja, na tom<\rčaj<'- pcp> Iroma snežne ževlje, ki v precejšnji meri blatijo lepoto in prožuost zlasti ženskih nog. Zanimivo pri teh čevljih je pa to, da po tein, tvrdki lastnem načinu izdelani čevlji niti nifr dražji od običajnih zimskih Čevijev Mnenja smo, da bo z ozi-rur" nr> lo Ivrrtka z mrtvili vedno zad )s!io zaposlena, ker cl. f k rad prenaši marsikatero zlu, le ne n (krote in mraza v žf-vljiK 1637 ki zajamčeno ne propuščajo vode in mraza! Novi zimski »DOKO«-čevljl izdelani na nov svojevrsten način ne potrebujejo snežnih čevljev. — togotavljam vse vrste možke in darmske čevlje, moderne in najelegantnejših oblik. Oglejte si v vodi razstavljene čevlje v »DOKO«-prodajaInl, Prešernova ulica št. 9 (dvorišče). PA- BOST^TUDI-Vm-ŠIRIM OOBRO-OBUCCENA-KAUOR-JAI VLADIMIR GAJDAROV LUCY DORAINE LOUIS RALPH in EUGEN NEUFELD v Sllpah sodelujejo pri strašni tragediji na lede-deniku »Jungfrau« v Švici. Film pride v kino Kulturni pregled Ljubljanska drama. Četrtek, 17.: Zaprto. Petek, 18.: «Dva bregova«. B. Sobota, 19.: »Medeja«. C Ljubljanska opera Četrtek, 17.: Zaprto Petek, 18.; «Tr*viata» D. Mariborsko gledališče Četrtek. 17.: »Traviata«. D Kuponi Petek, 18.: Zaprto. Sobota, 19.: .Eva, deklica iz tovarne*. A. Premijera. Nedella, 20.: ob 15.: «Pvgma!ion». Ljudska predstava po jako znižanih cenah. Ob 20.: «Eva». Ljudske pred«tave v mariborskem gledališča. Po zgledu drugih gledali«? bo organiziralo tudi mariborsko gledališče ljudske predstave po najnižjih cenah (ložni sedeži za dramo brez razlike po 15 Din, parterni po 12, balkonski po 10. galerijski po 6. stojišča po 3). Prva ljudska predstava bo veleuspel« S' awova komedij« ,Pyrnalion« v nedeljo 20. novembra ob 15. uri (3.) popoldne. Priporočamo jo zlasti tudi zunanjemn občinstvu. Mariborska premijera »Eve« bo v soboto 10. novembra. »Era< je mojsterska Leharje- va opereta. Ker ima mariborsko gledališče vse predpogoje za kar najboljšo uprizoritev tega zares krasneaa operelnesra dela. je gotovo, da bo imela opereta velik uspeh. — Vstopnice se že dobo pri dnevni blagajni. Ljoblpns^a ot>era Gostovanje g. Mi'rovlčeve v Tosci. Sopranistka ga An"ica Vitrovičeva sedaj članica zagreb.'ke opere in op.-rete. prej irosteljica vseh velikih sopra*wko -dramatičnih partij v mariborski operi le pela včeraj zvečer Tesco v istoimenski Puc-ciaijevi operi. Gos** pevka je pela za angažman Ne morem reči naši upravi drugega, kskor: primite. zgrabite, d;ž te! Mitrovičeva bo rešila naše operno se-prarrko vprašatiie Z DavSdovo vred (•'.lahka sbsolvirat« vse partije in več ne bo treba na našem odru nevarnega eksperimentiranja r vsemi rttotročimi in nemogočimi močmi Ptb'ika hoče za svoj fežlu plačani denar revnih ko'ikor mogoče naj bo! dovršenih predstav ln ga Mitrovičeva je garancija, da bodo niene oartiie vsakega našega poslušalca zadovoljile Zelo sinrpafičma in !epa gospa p?vka ima izrazito operni dramstskn-lir«k' sopran velikega obsega Njen jasen in gibek glas Je dovršeno egalizirtn v vseh legah. V Hirki neobičajno močan Je v visokih notah silno probojea vendar p'emenit Zmožen je zlasti dveh izrazov: lirsko iskrenih, dr; mat-' ?ko zagrabečih. kar ie pričal najbolj drugi akt, v katerem je pevka imela gromek aplavz tudi pri odprti »ceni Ona izgovarja lspti slovcmrko tn oredvsem »b* !u'no razumljivo, kar je neprecen jive vred-nostl Njena igra kaže lnte!igcn proti n?m *ko študira za naš od-sr. naj študira v slovenskem Jeziku Ha to ZHimore 'e opetovano d-kazal Cavaradossi ie bil g Oosprdinov V prem aktu n^up avičrno iokav in n*rpzume-■ajoč svoi pologi v Irncem ta poslednjem aktu irece! boljši Manjše v!oee so peli zz ?trbe!i Mohnrič ^ette-to itd Glasbeno vodstvo je b;'o v rok^h silno mnogo z*P"s!?nega g Neffata. režija v rokah z Šublja. —č. Ljubljanska drama Eurlpldes: Medeia. Smoči je vprizorila ljubljanska drama v režiji gospe Avgutse Danilove Euripidovo tragedijo »M-edeJa« L. 431. pred Kr prvič vprirorjeno delo slovečega trageda vzbuja nam, poznim potomcem antičnega duha, daltae b'i»k?vice zahajajoče grške religi-J«, fa Je bila prožeta s tako globoko človečnostjo da rt pojavila nikdar oozneje v tei rblikl Kakor vse starogr5ke komade tako sprejema moderen človek tudi »Medejo« z deljenimi čustvi Njeno čisto človeško, večni ledro ga gane čeprav ne več s tisto sik), ki le pretresala gledalce pod stajim atenskim nebom, v dobi ko se Je videl svet vse drugačen bllžl-' o+r^ško oreiorostemu občutju, nego se vidi danes Toda to ledro ie r*vito v sicer prozorno, že zastarelo lupino Na nji se lomi sleherna vnrisoritev — na veselje kratkov'dne-žev. ki iim Je tul vsak klasičen stil ln vsa nv>wočna sila »n+ISne du^evnost? Zaloigra »Medeia, ie ena največjih tra-g^lil žene- sr>mo srr^' tra?ed k* ie segal v mračne d-,"ave bocov ta ■'ale^a' s^ov v "bita! z?k'*dnici homfVih oravVic. le lahko zavi! krutost žen-Jceea razočaranja v tako sfraho-no fabuVi ta ustvaril t>no«eb-lifmt* do JvVe^tneea nesrečnega fenskesa «rca Medeia le »ema samo žena. bitle 'r mes* ln krni Vse žrtvie svojemu ?enstvn trd' materinstvo ta otroka, ki hi iskreno ljubi Kakor je brezobzirna v Ilu- bezmi tako le neizprosna v maščevanju. »Medejo« smo dobili v gladkem, lepem prevodu dr. Bradača. Za gospo Germano-vo iz skupme »Hudožestvenikov« se je lotila režije te tipične ženske grSke žalo-igre ga Avgusta Danilova Zdi se nam, da Je vnanji efekt dokaj velik Inscenator g. Vavpotič je dal odru videz antičnega osredja z razgledom na sinje morje » na daljna obrežna mesta. Kostumi so bili historični. reflektor je bil ves čas še nekam preveč v funkciji, umetm oblaki so plavali nad odrom zadaj ie zdaj pa zdaj učinkovito zasvirala godba (g Balatka); celo vonj kadila je dražil čut in opajal tega ali onega z vizijami davno zasliš časov Gospa režiserka je rešila vprašanje zbora tako, da je razdelila posamezne verze na poedi-ne članice zbora. Ie na posebno važnih mestih je recitiral ves zbor Recitacije so bile v glavnem čiste in Jasne Zasedba posameznih vlog pa ie bila premišljeno izbrana. Naslovno vlogo Je igrala ga. A. Danilova. Podala je mogočno, krvoločno in maščevalno ženo Zdi se nam le da ie bilo v njeni igri premalo tonov nesrečne, do dna zagrenele žene V igralskem glasovnem in recitacijskem pogledu pa je bila kreacija ge Damtove delo izkušene ie močne igralke. Ta tehnična dozorelos« bi po našem okusa zahtevala še nekoliko večjo oorlnblie-nost, mirnejšo manj v geste ln etas raz-blinjeno igro. Seveda le treba priznati, da je Medeia sama na sebi pnoMenaMu vio- Avstrijsko rento &SOHSKO, SREBRHO in ZLATO kupim. Takojšnje ponudbe na M. Kavčič, Kongresni trg 9. Domače vesti * Imenovanje novih učlieUev. Ministrski cvet je ministra prosvete pooblastil, da sme imenovati aove učitelje, ki so letos dovršili učiteljišče, če tudi še niso odslužili vojaškega roka, a pod pogojem, da še niso dovršili 21. leta starosti Novi učitelji, ki so že dovTŠjU 21. leto, morajo najprej zadostiti svoji vojaški dolžnosti, potem šele smejo biti imenovani. * Napredovanje v srednješolski službi V srednješolski službi so napredovali v 4. sku piso L kategorije profesor 3 realne gimnazije v LJubljani dr. Dragan Sanda in prof. gbnn. v Maribora Fr. Skok in Gregor Her-cele; v 5. skupino L kategorije pa profesor realke v Ljubljani Ivan Mazovec ln profesor realke v Mariboru dr. Janko Kotnik. * Proslava 50 letnice pesnika Otona Župančiča. Slovenska kulturna javnost pripravlja splošno narodno praznovanje 50 letnice pesnika Otona Župančiča. V ta namen se je ustanovil reprezertacijskl in akcijski odbor v LJubljani. * Osemdesetletnica narodnega borca Ton 6iča. V Split n se je včeraj proslavila osemdesetletnica življenja Josipa Tončiča, odličnega narodnega borca še iz dobe narodnega preporoda v Dalmaciji Tončič je bil glavni sotrndnik Klaičev. Pavlinovlčev in Nodilov ter glavni sodelavec »Njegovega lista« v Zadru. * Osebne vesti s pošte. Napredoval je za pb. ur. II.-3. A. Ivnik, pb. ur. II.-4. v Mariboru. Premeščene so pb. uradnice: M. Koc-jančič iz Vojnika v šent Ilj v Slov. gor., A. Crnjač iz Krškega v Videm pri Krškem, M. Štrukelj iz Laškega v Sv. Lenart v Slov. gor., G. Rupret iz D. M. v Polju v Ljubljano, A. Negovetič iz Velikih Lašč v Brežice, M. Per-ie iz Gornje Radgone v Apače, A. Kokoj iz Sv. Lovrenca na Pohorju v Mursko Soboto in J. Ferjančič iz Marenberga v Maribor — zvan. 1 skup. Fr. Kavčič iz Celja v Grobel-no, zvan. 3 skup. Miroslav Mehora z Ljubljane 2 na Ljubljano % in shiž. 2. skup. AL Štine z Maribora 1 v Marenberg. — Upokojena je pb. ur. M. Berdajs v Litiji. — Odpovedal je službo pb.' ur. J. Pavalec v Sv. Lenartu v Slov. Goricah. — PoToke: Pb ur. 11-4 Matilda Stražek v Celju z Miroslavom Kogojem in Pavla Zaje na Mariboru 1 s Karlom Jarhom; pb. ur. II-5 Al.JurjavIč na Ljubljani 1 z Venčeslavo čebokll * Učiteljski usposobljenostnl izpiti v Mariboru. V jesenskem roku je te dni napravilo na mariborskem moškem učiteljišču trs po sobljenostni izpit pred ržavno izpraševalno komisijo naslednjih 66 kandiatov in kandi-datinj: Iglar Rajko, Pulko Bogdana, Tratnik Jože, Iglar Fran, Voje-Kočevar Ljudmila, Pcvh-Leben Hedvika, Ermenc Anton, Kos Maks, Berce Rafael, Hrlbernik KaTolina, Jazbinšek Ljudmila, Hima Aleksander, Se-kimik Maks, Germek Stana, Žerjav Albert, Kočevar Ana, Petrun Josip Herončič Stanko, Papst Kristina, Terčak Stanko, Ledinek Miloš, Kotnik Emilija, Zupan Danica, Kincl Jože, Kincl Julijana, Potočnik Pavla, Voda-šek Ana, Kikl Janko, Mulej Alma, Berton-celj Vladimir, Polanc Adoli, Vodenik Vera, Kirbisch Avgusta, Arzenšek Adoli. S. Knez Gema, Alt Danica, Matek Ana, Vrečko Ivanka, Koderman Iva, Sama Ivan, Šajna Marija, Sowienwald Jožica, Snuderl Ludvik Kosi Pavla. Voglar Vladimir, Kosi Zofija, Hinterlechner Vida, Kodrič Rudolf, Čermelj Hinko, Vauda Angela, Kosi Oresta, Brumen Ana, Geč Ivan Nagode Katarina, Soršak Marija. KUm Hilda, Dolenc Ljubislava, Lokav Eliza, Kos Joško, Tominc Olga, Jutraž Dots, BoTStner Josipina, Apih Milan, Ser-r.ec-Vogrinec Angela, Parfant Barbara, Be-toglavec Vilibakl * Za višjo izobrazbo našega osnovno in meščansko-šolskega učiteljstva! Prejeli smo: Kakor znano je bjl s členom 137 fin. zakona 1. 1927-28. ukinjen višji tečaj pedagoške visoke šoie v Zagrebu in tudi v Beogradu. Z istim zakonom se ukinjajo vsem nanovo v ta zavod vstopajočim slušateljem-učiteljem vsi njihovi prejemki za čas študija, ki traja dve leti. Posledica te odredbe je, da sta se v zimskem semestru 1927-28 vpisala le 2 slušatelja iz Slovenije. Omenjena zakonska določba je zadala hud udarec našemu osnovnemu in meščanskemu šolstvu. Vsi kulturni narodi se zavedajo, da je visoko razvito osnovno in meščansko šolstvo podlaga narodni prosveti. Nivo šolstva pa more dvigniti ie učiteljstvo, ki Je vsestransko izobraženo za svoj poklic. To izobrazbo pa nudi v veliki meri vis. pedag. šola, koje obstoj je s rit. naredbo resno ogrev žen. Umevajoč potTebe svojega šolstva je zagrebška oblastna skupščina postavila v svoj proračun znatno vsoto, iz katere bo podeljevala štipendije onim učiteljem Iz svo je oblasti, ki bodo študirali na ped. šoli. Višina tega zneska je okoli 750.000 Din. Apeliramo tem potom na obe oblastni skupščini v Sloveniji, da v svoj proračun vstavita primerne zneske v isti namen kakor zagrebška skupščina. Štipendij iz teh postavk naj bi bili v bodoče deležni vsi oni učitelji iz Slovenije, ki bi imeli voljo poglobiti svoje znanje na vls. ped. šoli v Zagrebu ali v Beogra du. Cill teh zavodov ie usposobiti učitelje za meščanske šole. Toliko merodajnim fak-torlem in slovenski javnosti v prevdarek. ♦ K volitvam v učiteljsko dlsc!pHnsko sodišče, o katerih smo poročali v nedeljo nas poverjeništvo UJU v Ljubljani naproša za pojasnilo, da ni bilo oddanih 525 glasov proti UJU, temveč je v tem številu vštetih 292 razcepljenih glasov, ki se nanašajo na kandidate liste UJU. vendar iz sosednih okrajev zaradi česar niso prišli v poštev. Uči-teliice-redovnice (nune itd.) nimaio aktivne in pasivne volilne pravice. Volitve so bile strogo stanovska zadeva. Poverieništvo je postavilo svoje kandidate popolnoma neodvisno od kakih strankarsko političnih ozirov in ne oziraje se na strankarsko politično pripadnost posameznikov. * Smrtna kosa. V Vrhpolju pri Kamniku je včeraj umrla po dolgem in mučnem trpljenju gdč. Julija Trobevškova. abs II. let. obrt. šole. Pogreb pokojnice se bo vršil jutri 18. t m. ob 10. na pokopališče v Nevlje. Pokojnici blag spomin, preostalim naše iskreno sožalie Vsem gospodom ki žele obleko po najnovejšem kroju, se priporoča pravkar otvorieni nrvovrstni mod ni atelje JOSIP IVANCIC. Ljubljana. Selen burgova ulica št. t. V zalogi največja izbira češkega in an^leškesa -=ukna. ♦ Revizija poštne tarife. Ministrstvo pošte in brzojava je sklenilo, da se zaenkrat opusti revizija obstoječe poštne tarife, češ da ona odgovarja potrebam. Ministrstvo je nadalje sklenilo, da se opusti tudi sestava nove tarife za telefonski in brzojavni promet Vse dosedanje poštne in brzojavne takse ostanejo torej še nadalje v veljavi * Božična razstava pri Jakopiču. Uprava Ljubljanskega velesejma organizira s sodelovanjem Udruženja oblikujočih umetnikov v Ljubljani božično razstavo slikarskih del arhitekture, grafike in umetne obrti v Jakopičevem paviljonu. Podrobne pogoje o sodelovanja na tej prireditvi objavimo. * Varstvo ptic ie varstvo rastlin. Sne« je zapadel, zato ne pozabite na lačne in koristne ptice-pevke sedaj pozimi. Vsaka dr ob tinica kruha, različno seme in odpadki semen pridejo prav. Zlasti posestniki vrtov ln sadovnjakov ne pozabite, da ste s tem privabili ptice v bližino domovla, ki Vam bodo spomladi in poleti zatirale škodl'ivce na sadnem drevju in vrtnih rastlinah. Tudi vrab cev ne glejte po strani: opazujte jih le enkrat, ko gnezdiio. koliko stokrat stara dva prinašata na dan mladičem razen mrčes, potem tudi njim ne boste oponašali drobtinic kruha ♦ Davčnim izvrševalcem v vednost Pri diuštvu zvaničnikov in služiteliev v LJubljani se je ustanovil »Pogrebni sklad« z ia-ko ugodnimi pogoji in se sedaj sprelemajo novi člani brez razlike na starost ako prijavijo svol pristop v teku treh mesecev po občnem zborn. Cas za pristop ie še do 31 t m. »Društvo davčnih izvrševalcev« ;e sklenilo, da pozove vse svoje člane, da nai takoj prijavijo svoj pristop k »Pogrebnemu sVadn« pri vodstvu "h l-»vr- ga, z druge strani pa je verjet&o. da med Slovenci ni umetnice, ki bi nam bila to vlogo podala popolneje od ge. Danilove. — Ga. Medvedova je bila v vlogi dojilje igralsko sigurna in recitacijsko dobra. Gospod Levar je bil efekten Jason. čeprav bi nam mogel dati ta naš umetnik še bolj izrazite tone, nego smo jih občutili snoči. Vlogo Kreona in Aigeusa sta absohirala gg. Cesar in Rralj. V zboru, ki je bti skupinsko slikovit m dokaj razgiban, » imele posamezne recitacije dame Juvaoova, Balatkova. Mira Danilova. Debeljakova, Rakarjeva in Vida. sodelovalo pa je tudi 10 licejk m dva otroka. Po vnaojem efektu bo »Medeja« vsakogar mikala, njena globoko človeška vsebina utegne zgrabiti zlasti žene. sa) se na tolikih mestih oglase resnice, ki so danes prav tako veljavne kot so bile 1. 431. pred Kr. __B. Koncert komornega kvarteta^ZIka se vrti deflnitivno danes, v četrtek zvečer ob 8. uri v Unlonski dvorani Ni dvoma, da bodo Zikovci, ki uživajo po vsem svetu velik ugled In sloves, privabili na svoj današnji koncert v Unionsko dvorano toliko občinstva, da bo prostor do zadnjega kotička napolnjen. To slavni umetniki - člani kvarteta tndi zaslužijo. Nocoj Izvajajo povsem nov program in sicer 5 Schulhofovih komadov za godalni kvartet razne karakteristične moderne pleee, dalje izvirno slovensko komorno skladbo L. M. Škerjanea Sonatina da camera v dveh stavkih in godalni kvartet v b-duru, skladbo slavnega feSkega mojstra Josipa Suka Občinstvo opozarjamo ua ta koncert Vstopnice vseh vrst §o v predprn-daji v Matični knjigarni in zvečer od 7 ure dalje pri blagajni pred koncertne rlvonnn španski virtnoi na čelo PaMo Oa«als. ki ga prištevajo med prve umetnike na tem kraljevskem instrumentu, je po koncertu, ki so ga imeli Zikovci v Barceloni, vsakesra člana Zikovesa kvarteta iz navdušeni« po vr sti objel ter se jim gin jen zahvaljeval za užitek, ki g« je imel od njihovega koncerta Ljubljančanom se nudi ta izredni užitek dane«, v četrtek. 17 t. m ob 8. uri zvečer v Unionski dvorani, kjer nastopijo Zikovci z izbranim sporedom. Predprodaja vstopnic v Matični Irnjieami ©enter Fuetterer v filmu po slovi 'em romanu P ni Kriltr-ia Nezakonski sin (Der Sohn dei Hagar) m n:egova temper?mentna partnerica Moty Cliristions PRIDE) PRIDE! PRIDE' PRIDE ELITNI KINO MATICA Sevalcev v Ljubljani« is Jim tudi obenem pošlje položnice to tiskovine, Id naj jih takoj izpolnijo ln potom vrnejo društvenemu vodstvu. Po poštni položnici naj vsak pošlje »Pogrebnemu skladne 30 Din za vpisnino in enoletno članarino. — Društveno vodstvo. • Razpis služb. Pri mestnem magistratu mariborskem se razpisuje: 1.) mesto uradnika III. kategorije pri mestnem pogrebnem zavodu; 2.) mesto strojnika s predpisano kvalifikacijo pri mestni klavnici (IV. kat); 3.) mesto sluge (V. kat.) pri študijski knjižnici. Prošnje s predpisanimi prilogami je vložiti najkasneje do 1. decembra 1927. ♦ Vojni tovariši! V nedeljo, dne 4. decembra t 1. se bo vršil v Ljubljani v salonu g. Rozmana na Sv. Petra cesti št. 85 celodnevni zaupniški kongres Zveze slovenskih vojakov iz svetovne vojne. Med drugimi važnimi zadevami bomo razpravljali o usta novitvi podpornih fondov (»Samopomoči«) svojcem ob smrti tovarišev. Vabimo vse tovariše — bivše vojake Iz svetovne vojne Širom slovenske domovine, da se udeležijo tega kongresa brez ozira na to. ali so že člani zveze ali ne, ker bodo z obšfrnimi referati dana posameznikom navodila za ustanovitev podružnic Zveze in njenih podpornih fondov v krajih kjer še ne obstoič. Sklepalo se bo med drugim tudi o osnutku enotnega spominskega lista vsem našim v svetovni vojni padlim in preminulim tovarišem, ki bo izdan ob 10 letnici konca svetovne vojne — našega osvobojenia. — Vsak kr»j naj pošlje na kongres enega tovariša kot zastopnika. Javite udeležbo Zve/i slovenskih voiakov iz svetovne vojne. Liubljana, Miklošičeva cesta 5, do zaključno 30. novembra t l _ o bTA Č I L A tvrdke 3. Maček LJUBI JANA Aleksandrove 12 cn naiholiša In nalceneiSa. ♦ Loterija Zemaljske kemijske straže, ki bi se morala vršiti 8. t m., ie preložena na 15 mala 1928. * Pri naduhi In boleznih srca. pri bolečinah v pljučih in prsih, škrofulozi In rahitisu. povečanju ščitnih žlez in tvoritvi golše je odvod v črevo z rabo prirodne grenčjce »Franz-Josef« bistveno domače zdravite. Kliniki svetovnega slovesa so videli, da so se pri jetiinih prvi čas se pojavljajoča zaga-ttnja umaknila z rabo vede »Franz-Josef«, ne da bi se pojavila neprijetna driska. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ♦ Pozabljena moška Obleka. Dne 7. novembra t. 1. zvtčer med 18. I« 19. je neki gospod z Gorenjskega pozabil v bufeiu II. razreda na glavnem kolodvoru v Ljubljani zavitek, v katerem je bila kompletna rujava moška obleka. Ako Je kdo našel ali pomotoma vzel ta zavitek, nai ga proti nagradi odda v cvetličarni Fanj Hvala. Dunajska cesta v LJubljani. Stvar le bila seveda tudi prijavljena policiji, ki poizveduje, kje bi bila i7gi-b!jena obleka. ITO — zobna pasta najboljša! • Baržun plašče kemično čisti Damske In moške obleke tudi samo lika Tovarna los Reich • Tkanina »Eternum«. glavna zaloga za Jugoslavijo. priJ Medved, manufaktura. LnihPan? Tavčaripva ulica št 7 ♦ Cyanan-kapsule za zastrup1!anje lisic: Drogeriia Gregorjč-Stanko. Ljubljana, Prešernova nlica 5. 1696 * VnlAo. bombaž zs strojno pletenle in ročna dela dobite po nainižjih cenah pri PRFLOOU Ljublmna. Stari trg 12. in 2l-ir-vska ulica štev 4 ♦ Velika Izbira volnenih I opic pnlnvertev vsakovrstnih hit«, perila kravat, veren'* 'n nogavic, rokavic ter zlmsheea perila •rinorofa nn Irrednn «i'7kib cenah IgnaeN >ar*1. H.tMana, Sv Petra cesta. 207 _ K" bo konec te povesti bomo vsi za el» Jt-S": Moški, ženske, v«ako dete, vse bo jedlo (Dalje »rib.) Iz Linb^ane u— Poverjeništvo Vodnikove družbe v Sp. Sliki bo oddajalo knjige članom od 20. t. m. dalje, vsakokrat od 15.-16. trre. Naprošalo se tudi člani da takoj ob prevzemu letošnjih knjig obnovijo članarino za leto 1928.. ki znaša zopet Din 30.—. u— Novinarjem! V svrho razgovora o važnih stanovskih zadevah in o glavni skup ščini JNU sklicujemo za nedeljo, dne 20. t m ob 10. dopoldne članski sestanek v damski sobi kavarne »Emona« Zaradi važnosti razprav in poročil udeležba obvezna. — Odbor. u— 68 letnico rojstva obhaia danes v četrtek ugleden obrtnik hi trgovec g Davorin Rnvšek. fotograf v LiobPani. Njegov!m številnim čestitkam se pridružujemo tudi mi In kličemo: Na mnoga leta! u— Otvoritev telefona n*' ooštl LHibl'a-na 7. Pri pošti Ljubljana 7 (Šiška) ie bila 12. novembra t 1. otvoriena iavna telefonska govorilnica za krajevni jn medkrajevni promet n_Norveška — domovina smnčarstva je naslov predavan«. ki ga bo imel Norvežan Inž Tunold Thorleif Hanssen v sredo 23. t m. v veliki dvorani hotela Union. Predavanje bodo spremllale zanimive sVlopt'čne slike. Inž. Hanssen je znan norveški športnik. ki pozna tudi dobre srednfeevrnpske smučarske prilike, saj le živel tri leta med Cehi in treniral v tem čas« češko smučarsko vrsto. Hanssen nam bo podal razmere in položaj saračarstva v Norveški ln ostalih severnih državah, karakteristične pojave v ijvljeniu teh narodov, ki so vso zimo navezani na smučI kot njih najvažnejše prometno sredstvo in o razvoju smučarskega športa pri njih. Opisal nam bo slovite Hollmenkolnske dneve, najpomembnejše prireditve pa todi prjmerjavo nordijskega smu čarstva s srednjeevropskim nam bo točno orisal. Zato je tem važnefSe. da se udeleže tega predavanja vsi, ki se zanimajo za turistiko in zimske športe. Predprodaja vstopnic bo prj tvTdki Goreč v palači Ljubljanske kreditne banke. u— Ko! ko stanovanj manika v Ljubljani? Da bo mogoče ugotoviti koliko stanovanj majnka v Ljubljani, vabi mestni magistrat vse ljubljanske prebivalce, ki iščejo stanovanje. ki jim je sedanje stanovanje odpovedano ali pa stanovanja *plnh še n majo in ga iščejo, nai se ne glede na to. ali so že vložili kako prošnjo za stanovanle ali ne. z g lase na mestnem magistratu Vatdo nai prinese sebol dokaz da ma ie stanovanje odpovedano Ker ie pričakovati precejšnje število prtjavnikov. se bodo sprejemale prilave po abecednem r-.'dc oi rv-i-Imkih prtjavnikov in sicer: v četrtek dne 17 novembra od črke A do F. v petek dne 18 novembra od črke O do L v soboto dne 19 novembra od črke M do S in v pondeljek dne 21 novembra od črke S do Ž Te prijave se bodo sprejemale od 8.-12 dop v mestni oisvetovalmci na magistratu. soba št 22 Vsi ki se ne b"dn mogli prtiavki v navedenih dneh oziroma Hndo iskali stanovanje po 21 novembru 1927 naj oddajo svojo prijavo na mestnem magistratu v Sflbi, št 41 Mestn' trg št 2 H nadstropje, med običajnimi uradnimi urami Ker želi mestna občina IjuWian«ka dobiti na ta načtn čim točneiš; oregled pomanjkanja stanovanj hi obenem osnovati med hišnimi posestniki in najemniki brez-p'ačnfl posredovanje v prometu s stanovanji. vab' naiemnlke. nai se točno odzovejo temu pozivu 0— Sokol Ljubljana II. poziva svoie članstvo, da se danes udeleži pogreba brata dr. rko Esta Zbirališče ob pol 16. na Bregu št 14. Kroi civilni % znakom- u— Ruska Matica In ruska ljudska univerza. V soboto se bo vršilo v balkonski dvorani univerze predavanje univ. prof- Mi-hajla Jasinskega o predmetu: »Očrti zgodovine družine in zakona (braka) — Očrt I.« Začetek ob 19 uri. Vstop prost u— Javno predavanje Splošnega ženskega društva v nedeljo, 30 t. m. ob pol 11. dopoldne v balkonski dvorani univerze. Predava ga. dr. Alma Sodnik-Zunanec o snovi »Sodobni estetiki psihologizem In njegovi idejni predhodniki«. Vsakdo dobrodošel. 1700 u— Modna čajanka »Atene« je privabila včeraj popoldne v Union več sto ljudi, večinoma seveda damskega sveta. Razne re-nomirane tvrdke so pokazale zanimive te Itpe modele iz vseh panog ženske in deloma tudi moške obleke. Operna pevca gg. Subeli in R trpeli, pianistka gdč. Novakovi-čeva in naša popularna plesna umetnika gdč Vlsiakova hi Vlček pa so s svojimi nastopi poskrbeli za prijetno spremembo. Udeleženci so se razhajali zadovoljni in polni hvale. Damske Pri boleznih grla, hripavostt g asu m nahuda, so neob. hodno potrebne ANACOTRUT plašče pač ni kupiti preje, dokler se tri videla krasna izbira plaščev (modelov) tvrdke F. Lukič v Stritarjevi ulici, ki nudi višek elegance v teh oblačilih. u— Kolo Jugoslovensklh sester v Ljubljani bo imelo danes v četrtek 17. t. m. ob 3. popoldne odborovo sejo. 1698 Občni zbor Ljubljanskega šahovskega kluba se vrši v nedeljo ob 17. uri v kavam n- Slon. Občnega ibora naj se vsi člani si« gurno udeleže. — Odbor. u— Plesna vaja družabnega odseka rač. uradnikov je dne 16. t m. odpadla, ker Je dvorana zasedena. Prihodnja vaja 23. t. m. — Odbor. 1699 D— Kolo mu ]e zlomilo nogo. V torek ma lo pred 17 se le nudil pasantom na Kette-Murnovi cesti razburljiv prizor. Neki vojak je peljal po cesti z dvovprežnim vozom sme ti iz mesta. Za vozom se le podilo več šo-lariev. med niimi tudi 9 letni Franc Fister. stanujoč na Zaloški cesti št 10. Ta se le obesil za zadnji del voza na mokri cesti pa mu ie spodrsnilo. Loveč se ie vtakni! levo nogo med špice kolesa in vrteče se kolo mu ie nogo zlomilo nad gležnjem. Na dečkov krik je vojak konje hitro ustavil ter izvlekel dečka Izpod voza. Položi! ga le na prag bližnie hiše nakar je odpeljal. Pa-smti. ki so videli nesrečo, so prihiteli bližje nakar je stražnik Fr. Drašček odredil, da so dečka z nekim privatnim vozom prepeljali v bolnico. u— Drobna policijska kronika. Od torka na sredo so bili poi:ciji prijavljeni naslednji dogodki: I tatvina vozička. I pretep v gostilni 1 prestopek obrtnega reda. 1 nezgodi. I telesna poškodba. I izsleditev bivališča ter 8 prestopkov cestega policijskega reda Aretacija ie bila izvršena 1 in sicer zaradi javnega pohujšanja u— Ogeni v sobi. V sobi vpokoienega župnika g. Košmelia le včeraj dopoldne malo pred 10. nenadoma nastal ogenj. Zaradi razgrete peči so se vneli razni predmeti, papir, dežniki in obleka K sreči so ogeni opazili še predno se ie razvil gasilci v Mestnem domu,, ki so pravočasno preprečili nadalino nevarnost. u— Tatvina vozička. Trgovec Julij Zupančič na Sv. Petra cesti št. 36 ie imel spravljen na dvorišču hiše št. 3 na Reslievi cesti zeleno pleska n dvokolesni voziček, vre den 700 Din. Voziček pa je tako mikal neznanega tatu, da ga le v ugodnem trenotku odpeljal hi ga bržkone za ma! denar prodal. u— Oglejte sl prekrasni božični prt. delo Drž. čipk. zavoda v Lirbi'ani. ki je razstavljen v izložbi trgovine Mayer. u— Ribje olje, sveže dobite v droger:;i Kane, židovska ulica. "04 Iz Maribora a— Politična novost »Delavska politika« poroča, da bodo Nemci za občinske volitve kandidirali skupno s klerikalci na eni kandidatni listi, češ da so se tudi sedaj s klerikalci v občinskem svetu glede nacionalizma čisto dobro razumeli ;n ravno tako tudi na kulturnem in seve gospodarskem polju. Koliko vest odgovarja resn;cl nam ni znana vsekakor pa bi to v jedru položaja na občini res dosti ne spremenilo. Sporazum, ki vlada med klerikalci in Nemci v občinski dvorani, ie 'dealen: kai šele v odsekih, kjer jih ne vidi in ne sliš' tavnost! Ločena kandidatura ie torei nepotrebna. a— Na slavnostnem koncertu, ki se bo vršil jutri, v petek, v korist fonda za postavitev spomenika kralju Petra, se bo proiz-vaial naslednji spored- F- Bernard. Fanta-z!ia za vi»!ino solo z orkestrom. M Bruch: Vilolinski koncert G-mol s spremlievanjem orkestra in znamenita VI simfoniia Cajkov-skega za velik: orkester. Fantaziia g. Bernarda. ki je naš rojak, se bo izvajala na tem koncertu prvič. Klavir ie dala na razpolago naša domača tvrdka Jos. Brandl. a— Ljudska univerza. Jutri v petek ob 20 predava univerzitetni profesor g- dr. Šerko o človeškem živčevju in njega funkciji. a— Leposlovne Iu tudi poljudno znanstvene knjige kupuje antrkvarične »Ljadska knjižnica« v Mariboru. Narodni dom. Ponudbe pismeno ali osebno ob uradnih urah v četrtek in soboto zvečer ter v nedeljo dopoldne v Narodnem domu. pritličje a— Delovanje protldržavnlh elementov. O tej panogj obče uprave mariborske oblasti pravi zadnje poročilo velikega župana: »Stanie javne varnosti in reda v oblasti ie Izza časa prvega zasedanja oblastne skupščine smatrati še vedno za dovolj ugodno. Destruktivno delovanje protidržavnih elementov, zlasti komunistov, se še vedno omejuje samo na pritajeno agitacijo, ki izrablja zlasti težke povojne gospodarske in žlvljenske prilike za svoie namene. Vendar pa v širši javnosti ne najde pravega odmeva, ker mu posvečajo državna oblastva vso potrebno pozornost in s primernimi zakonitimi sredstvi ta splošno destruktivni pokret sproti zatirajo. V splošnem se lahko reče, da tudi v zadnjih 8 mesecih o kakem resnejšem, nevarnejšem gibanju boljševiško ali komunistično razpoloženih elementov v mariborski oblasti sploh nj govora. Tud! doslej ni bilo opažati v področju oblasti ne-vameiših pojavov šplionaže, ali priprav za atentate, bodisi na vplivnejše osebe, bodisi na vojaške objekte«. V jedrn Ima SLS-veli-ki župan gotovo prav. Čudno ie samo to, zakaj potem klerikalna vlada zapira preproste delavce, proti katerim ne more ničesar dognati In dela zaradi tega brezuspeš ne hišne preiskave in škodo ubogim delavcem. V tem, da se zlasti zadnji čas industrije po Mariboru in bližnji okolici naravnost poplavljajo s tujim nemškim elementom, zlasti Iz »DeutschbBhmen«. seveda naše oblasti ne vidijo nič nevarnega državj in zatfc puščajo zopet v službi nemške inozemce cek) v poslu knjigovodij in podobno, kot nenadomestljive. Nam pa se zdi gospodarsko zasužnjevanje naroda ob meji ce!o veliko bolj nevarno, kakor pa nerazsodno govoričenje kakega delavca, ki v gladovaniu fa-ntazira o komunizmu. Iz Celja e— Prevoz zemeljskih ostankov Inž. Mihaela Vošnjaka v domovino. Kakor smo že poročali, prepelielo telesne ostanke inž Vošnjaka danes z pol 12. vlakom v Celje. Ob 12-30 se snidejo na kolodvoru vsi prijatelji in čestilci M. Vošnjaka,. zlasti pa zastopniki celjskih gospodarskih, kulturnih in narodnih korporacij. Od zemeliskih ostankov M Vošnjaka danes z pol 12. z vlakom v Celje. Ob mu izkaže čast kot nekdanjemu soustanovi-'e!!u Dijaške kuhinje. Rajni Vošniak ie biva! dolga leta v Celju ter je bi! pri ustanovitvi važnih še danes delujočih celjskih društev in korporacij odlično soudeležen. Celjski pevci zapojo žalostinke in eden izmed oseb nih prijateljev bo izpregovori! o de!u in zaslugah velikega pokoinika Celisko narodno občinstvo, uradi, društva in druge korpora-clie so vabljene, da po možnosti v obilnem številu prisosrvuieio temu počaščenju. Ob pol 12 uri pop. prepeljejo vagon s krsto v Velenje. Cerkveni pogreb se bo vršil v St. lira. — Iz Ljubljane se pride poklonit pokojniku deputacija Primorcev, društva »Soče« in Kluba Primork. e— Sestanek volilcev »Združene slovenske gospodarske stranke« se bo vršil danes zvečer ob 29 v gostilni Matije Puncerja v Sp Hudinji. Za vse zaupnike je sestanek obvezen Volilci — somišljenik!, udeležite se ses*anka polnoštevilno! e_V spomin Mihaela Vošnlaka ie poklonila Celjska posojilnica ob pri'iki prevoza n!egov'h te'esnih ostankov v domovino Državni zaščiti dece v Ce!'u za božičnico Din 2000. in celiski DiiašVi kuhlnii Din 1000.— e— Francosko predavanle. Cel'sVi frar-coski krožek priredi iutri. v petek točno ob 18.15 v mestnem kinu javno predavanje v francoskem 'ez!ku. PTe^m-al bo lektor ljubljanske univerze g. R Marte! o temi »Scene in t:pl iz francoske revolucije« G Predavate!! bn poiasnleval svoia predavanja s števi'nimi !ep:mi slikami PrHatelH francoskega Vrožka so iskreno vablieni. e— Ugotovitev. V nedelio smo med celjskimi novicami poročali, da pride p^ed poroto zaradi ubola neki Josip Tovornik Ugotavljamo. da ta mož nI v sorodstvu in v no-ben'h stiHb z g Ins:ooni Tovornikom, ključavničarskim mojstrom na Bregu pri Ce Utv Id je poznan kot pošten obrtnik lllllllllllllllll Nežno kožo svojega otroka gotovo nočete zanemarjati. Uporabljajte x zaupanjem Ni* vea»eremo, katera učinkuje z ozirom na to. da vsebuje Euce« rit neprimerno lečilno in hla» dilno. Za Vašega otroka ni boljšega od Nivea-creme. lllllllllllllllll Iz Tržiča 8— Smrt uglednega obrtnika. V ponde* ljek smo pokopali g. Ivana Ahačiča, dim« nikarskega mojstra, p. d. Jankusa. Doživel je 62 let. Udejstvoval se je najbolj pri ga« sUcih, kjer je bil za svoje 411etno službo« vanje odlikovan z zlato kolajno za civilne zasluge. Bil je pokojnik svoje vrste origi« nai. Se nedavno je mala sključena postavi« ca hodila po Tržiču z drobno cigareto v ustih in se dobrovoljno celemu svetu sme« jala. Naš Jankus je bil šaljivec, da nikoli takega. Prepeval je pesmi, ki jih ni znal nihče tako zapeti Najboljša med njimi je bila ona «od Francozov v šancah vrh Lju« belja». Kot zvest gasilec je moral biti pri vsaki gasilski slovesnosti. Čeprav je nosil že šest križev na hrbtu, vendar se je na fasilskih prireditvah rad sukal. Tržič mu o ohranil blag spomin. Gasilci so pokoj« nika spremili poleg številnega drugega ob« činstva korporativno k večnemu počitku na tržaškemu pokopališču. 6— Zgodnja zima je hudo pritisnila na našo dolino. V 9oboto je padel prvi sneg. kateremu se je v nedeljo pridružil nov, ki bo menda kar obležal. Košuta se sveti v beli obleki in vabi. neodoljivo vabi... Tu« di otroci so že izvlekli svoje sani in se san« kajo, da je kaj. Vozniki so izmenjali vozo« ve s sankami. Za nedeljo pa se pripravlja ves Tržič, da pohiti na svojo najpriljub« ljenejSo planino Kovce, kjer se bo sloves« no otvoril nov planinski dom, ki ga je zgra« dila stavbna radruga pod vodstvom g Je« lenea hi s pomočjo navdušenih zadružni« kov. K tej otvoritvi vabimo vse. ki so do« tre volje ln se ne boje hoje po snegu Do nedelje in Se dalje bo vreme gotovo vzdr« žalo, smuka bo naravnost idealna. Proti nah.odu in proti mnogim nalezljivim boleznim G R I P 0 S A N f <■"•'•■"" sc_, znamka) po dr Besarovlču desinficirajoča mast za nos Dobi se v vseb lekarnah. no to pripeljali pred mestno hišo, kjer je čestital druttvn na tako lepem napredku g. župan Golia. Za njim je načelnik gospod Weiss pozval občinavo, naj podpre društvo s prostovoljnimi prispevki, da bo moglo poravnati dolg, ki je nastal z nabavo mo« tome btizgalne. Vsa čast Metličanom. Id so za dolžni znesek 34.000 Din takoj na« slednjega dne podpisali menico, tako da je sedaj društvo rešeno najhujših skrbi! V pondeljek se je vriila z motorno brizgaino prva poskusna vaja. Id je prav leno uspe« Ia Brizgalna je črpala vodo iz Oorha ter je brizgala po skoraj navpični strmini na najvišjo stavbo — šolo. Zanimivo je bilo gledati, kako so curki trgali veje s smreke, visoke 20 metrov. Iz Novega mesta n— Vlom v župnišče v Št. Lovrencu. Pretekle dni j« bilo vlomljeno v župnišče v St. Lovrencu Župniku g. Oblaku je bilo ukradenih 5020 Din, kuharici Demovškovi pa 850 Din in srebrna ura. Orožniki so vlomilca še istega dne izsledili v osebi Ni« kole Kuzmanovida iz RadoviSta v južni Sr. biji Pri njem so našli 4 bankovce-po 1000 Din, 17 po 100 Din. 30 po 10 Din, 12 Din drobiža ter srebrno uto. Vlomilca so pre» dali v zapore okrožnega sodišča v Novem mestu. n— Novomeika porota. V pondeljek 21. t. m. se bo vršila obravnava radi hudodel« stva ropa proti Francu Proseniku in Josi» pu Kovačiču, v torek radi hudodelstva umora in požiga proti Josipu Mihiču, v sredo radi ponarejanja denarja proti Jako« bu Planinšku in v četrtek radi različnih vlomov proti Josipu Ribiču, Konradu Štu« kiju in Mariji Čampovi n— Dvafsetletnico mature na tukajšnji državni gimnaziji so preteklo soboto pra« znovali nekdanji novomeški dijaki pri go« spodu Štemburju v Kandiii. Intimni prire« ditvi je prisostvoval med drugimi tudi go« spod Josip Breznik, gimnazijski ravnatelj v pokoju. n— Na naslov poštne direkcije. Poštne razmere v okolici Novega mesta so zelo ; čvdne. Vasi Žabia vas. Smihel. Drska Brod i Bršljin in Bučna vas so vse komaj 10 do : 20 min oddaljene od mesta, a pošto pre« I jemajo dnevno Ie enkrat in to dan kasneje kakor v mestu! Posebno «Jutro». ki ga s takim kopmeniem pričakuiemo, prihaja vedno en dan kisneie Ako greš v poštni urad in prosiš, da ti daio pošto, te zavrne« jo: «Niste iz mesta, dobite tako na dom. Onim izven mesta ne daiemo!» In to, če« prav te poznajo in čeprav ie v ekspediciji pet poštnih uslužbencev! Poštno direkcijo si usojamo vprašati: 1 \li bi ne bilo mo« goče nastaviti poštnega sla vsaj za vasi Žabja vas. Gotna vas. Smihei. Drska. Brod BrSliin in Bučna vas kamor hi dnevno dva« krat dostavljal pošto? 2 Ali ni mogoče ustanoviti poštnega urada za te vasi v Kan« diji, kakor ie že pred leti obstojal, da se glavna pošta razbremeni? Promet se večal Ce pa ni mogoče ne eno ne drugo, naj vsaj dobe pošto one osebe, ki bi same prihajale ponjo! — Več posestnikov iz okolice. Iz Trbovelj t_ Sokolsko gledališče. Sobotna predsta. va Liliom« je bila dobro obiskana. Igralci so storili vso, kar so mogli, vendar se je pokazalo, da taki igri ie niso dorasli Bolj« še kot igralci so bile igralke: nekatere so igrale celo izvrstno. Igra je bila večini pu« blike pretežka. Iz Zagorja z_ Nedeljske prireditve. V nedeljo zve« čer so v Sokolskem domu vprizorili člani Šentjakobskega odra iz Ljubljane igro cškoljka». Igralci so jako dobro podali svo« je vloge, kar je na tukajšno razvajeno pu« bliko napravilo najboljši vtis. — V Kotre« dežu se je ob veliki udeležbi vršilo preda« vanje profesorja g. Dolžana. Predavatelj, ki so ga navzoči poslušali z velikim zam« manjem, je bil burno aklamiran. Po preda« vanju je pevski klub «rKotredež» zapel več pesmi. z— Šahovski klub je razpisal kvalifikacij« ski turnir, ki se ga morajo udeležiti vsi igralci: prične se jutri 18. t. m v klubovem lokalu. Do tega časa se sprejemajo istotam novi člani, ki se hočejo udeležiti turnirja. Podrobnejša navodila ob otvoritvi. Iz Metlike m— Rapallska obletnica v Metliki. Pro« testno zborovanje v prostorih Narodne či« talnice je bilo zelo številno obiskano Na zborovanju so govorili g. dr Mavricij Ma« tjašič, g. Joža Zalar, kaplan g. Vinko Lov« šm in trgovec g. Ivan Malešič ml. Po go« vorih je bila soglasno sprejeta resolucija, v kateri se najostreje obsojajo krivice, ki se gode našim rojakom v zasedenem ozem« lju. Ko je še nastopila gdč. Ganglova z de« klamacijo »Pesem mladini® m je moški zbor zapel Aljaževega «Slovana» in Prelov« čevega «Oj Doberdob«, se je lepo uspelo zborovanje zaključilo. V nedeljo se je zbralo pri nabiralni akciji za prodane bro« širre. cvetlice, razglednice in znake 656 Din. m— Gasilsko slavje v Metliki V nedeljo je gasilsko društvo prejelo novo motorno brizgaino. K prevzemu brizgalne na kolo« dvoru je odkorakalo društvo z godbo na čelu. Na kolodvoru so pripeli brizgaino k avtomobilu, v katerem sta sedela župan go« spod Ivan Golia in predsednik belokranj« ske gasilske župe g. France Weiss. Brizgal« Srečo roditeljev obstoja, ako imajo zdravo in lepo deco- ki se lepo tazvija in raste Zdrav razvoj dojenčka odvisi ob materinem mleku, v megovi kvaliteti Njegova količina medtem odvisi od materine prehrane Mleko dojilje le hranljivejše in bogatejše vitaminov ako se mleku ali kavi dodaja zjutrai in popoldne 2—3 žličice Ovomaltine Ovomaltine vsebujejo v koncentrirani in lahko prebavliivi formi hra-nive stvari, stvari ki so neibhodno potrebne organizmu a poleg tega do-vodijo telesu v obilni meri vitamine brez katerih ni življenja in ni razvoja 0VOMALT hrani jači in redi ter ie najbolja okrepčiina hrama za mater io dete Dobite jih v vseh lekarnah droge-rijah in boljših delikatesah za cenc 100 gr dinarjev 18 50 250 gr dinarjev 36.25 in 500 gr dinarjev 63.25. Zahtevajte brezplačni vzorec sklicujoč se na ta list Dr. A. WANDER, d. d. Zagreb. ^remensk® »uro 6« 8 o Meteorološki zavod v Ljubljani. 16. novembra 1927. Višin;-. Dari-im Kraj Ca s p*»>van LjuMiaoa Maribot . . Zagreb i • Beograd ■ i Sara levo . . Skopi ie Dubrovnik , Split Pr«h« Solnce vzhaja ob 6.58 NaiviJia temperatur« Dunajska vremenska Tržaška vremenuka Nebo večinoma jasno. C 5 i si >n.c/ «r: ir Hrzim Is Padavine E U s 30 o i. y ► » met rib Vrsta • no do i ar* <1-4 - 9 91 mirno megla -5 90 N\V 6 0 7 9-0 -10 «4 W 4 4 6V8 -1 0 «8 W 4 10 sneg 9.0 76S-0 30 92 mirno 10 sneg 6.0 "S3-3 >•0 75 rtrno 10 dež 33 7 07 6-0 73 E 8 9 dei 39.0 /bi-5 50 54 NE 14 9 dež '67 9 - - S 2 5 dež zahaja ob 16.31, tona vzhaja ob 23.30, zahaja ob 13.45. danes » Liuhliani — 2£. najnižja — 9.7 C. napoved za četrtek: V gorskih dolinah mraz. Lepo vreme, napoved sa četrtek: Lahki vetrovi z vzhoda ln severovzhoda. Temperatura od 4 do 8 stopinj. Morje mirno. Gospodarstvo Resolucija občnega zbora industrijskih korporacij Na občnem zboru industrijskih korporacij, ki se j!»vrlil koncem preteklega tedna, je bila sprefeta daljSa resolucija, v kateri so iznešene naslednje glavne zahteve. Gospo^ darska politika srednjeevropskih držav, ki hočejo potom carinske zaščite dvigniti svoje kmetijstvo in svojo agrarno industrijo, je dovedlr naše kmetijstvo v skrajno težak položaj. r.ašr mesno in mlinsko industrijo.pa v uevarnost. da popolnoma propade. Agrarne države izgubljajo svoja tržišča na za padu, zato mora biti prva naša skrb, da rešimo naše kmetijstvo in da okrepimo našo produkt ijo. Glede trgovinske pogodbe z Avstrijo ugotavlja resolucija, da v tej pogodbi, ki je naši industriji prinesla znatno škodo, nismo dobili dovolinib kompenzacij za izvoz naših kmetijskih proizvodov v Avstrijo. Odkar je pogodba stopila v veljavo, se je znatno poslabšal naš izvoz moke, mesa in mesnih proizvodov. Težnje Avstrije gredo sedaj za tera, da se nam cmejijo še one ugodnosti, ki si»o jih dobili s pogodbo. Ker gre tu za življen-ske -nterese našega gospodarstva, je potrebno da se trgovinska pogodba t Avstrijo postavi na novo bazo. Trgovinsko pogodbo z Albanijo in Grčijo je treba takoj ratificirati, istočasne pa je treba pričeti trgovinska pogajanja s Turčijo. Češkoslovaško. Španijo. Poljsko in z drugimi državami! Posebno se v resoluciji naproša kraljevska vlada, da uvede stalnost v naši ekonomski politiki, posebno glede carinske zaščite; da po čl 44 ustave ustanovi gospodarski svet; da skliče državni odbor za štednjo. ki se Se ni sestal, da se podvrže reviziji zakon o državnem računovodstvu, posebno glede državnih nabavk. da se pri nabavkah pazi na odredbo čl 266 finančnega zakona, po kateri imajo domači proizvodi prednost pred inozemskimi, če razlika v ceni ne presega 10 odstotkov; da se predloži enotni obrtni za-kan za vso državo in posebni zakon za pospeševanje industrije; da se ne donašajo nikaki pravilniki, predno ne bo izvršena revizija zakona o zaščiti in o zavarovanju delavcev v smislu resolucij konference vseh delodajalcev; da se ne povišajo vsote donosa za zavarovanje proti nesreči, ker se po današnjem ključu more najti potrebno kritje: da se predloži zakon o centralni upravi v svrho depolitizacije in pocenitve administracije; da se predloži nov carinski zakon ln poenostavi ter poceni carinski postopek; da se revidira lista strojev, ki se izdelujejo v naši državi in za katere ni mogoče dobiti oprostitev od carine: da se izenačijo davčna bremena, donese zakon o neposrednih davkih in da se ublaži splošna fiskalna obremenitev: da se ukine davek na poslovni promet: da se trgovinske korporaciie oprostijo vseh taks; da se izenači davek privatnih nameščencev z davkom samoupravnih nameščencev; da se v bodoče vršijo na račun reparacij samo one nabavke, ki se v državi ne morejo izvesti; da se ukrepi, ki občutno tangi rajo gospodarstvo, kakor n. pr. ukinje-nje carinarnic, ne donašajo v naglici_ in brez predhodnega zaslišanja gospodarskih organizacij. Finančni minister se naproša, da strogo pazi na finance samoupravnih edinic v cilju narijonalne štednje, in da prepreči škodljivo obremenjevanje produkcije; da predloži zakon o industrijskih obveznicah in da pristopi k osnovanju denarnega zavoda za dolgoročni kredit srednji in" mali industriji po vzorcu Obrtne banke SHS. =Predavanje v prisilni poravnavi. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo opozarja interesente, da bo društvo »Pravnik« v Ljubljani priredilo predavanje o načrtu zakona o prisilni poravnavi izven konkurza. Predaval bo g dež. sod. svetnik dr. Eberl. Predavanje se bo vršilo v sredo 23. t. m. ob pol 6. uri popoldne v razpravni dvorani sodne palače, soba št. 79. Zaradi važnosti prisilne poravnave za naše gospodarstvo vabimo interesente, da se udeleže tega zanimivega predavanja. = Prilično ugodni razvoj državnih dohodkov od neposrednih davkov. Beograjski listi so v zadnjem času prinašali vesti o znatnem nazadovanju državnih dohodkov od neposrednih davkov. V prvih 5. mesecih tekočega proračunskega leta znaša dejansko primanjkljaj dohodkov od neposrednih dav kov napram proračunu 1336 milijona Din ali okrog 19% Če pa primerjamo tozadevne podatke za isto razdobje preteklega proračunskega leta tedaj vidimo, da so tudi lani v tem razdobju zaostajali dohodki napram proračunu za 190 milijonov Din ali za 25%. navzlic temu pa so skupni dohodki za proračunsko leto 1926./27 celo prekoračili v proračunu predvideno vsoto, kar je pripi sati dejstvu, da se v naši državi plačujejo davki večinoma v jesenskih mesecih V pr vih 5 mesecih tekočega proračunskega leta je bilo na račun neposrednih davkov vpla čanib 577 3 milijona Din, v istem razdobju lani pa 580.2 milijona Din. Ce upoštevamo olajšave, ki so glede plačila davčnih zaostan kov stopile v veljavo s tekočim finančnim letom, tedaj moramo vsekakor ugotoviti, da se navzlic primanjkljaju, ki so ga povzročile te olajšave, dohodki od neposrednih davkov ugodno razvijajo. = Eksploataeija črnogorskega bavksita s pomočjo ameriškega kapitala. Po dolgotrajnih konferencah je bila v Beogradu ustanovljena družba .Zeta«, na čelu katere je predstavnik neke ameriške finančne skupine. Pravila družbe so bila te dni odobrena, delniška glavnica pa bo znašala 100 milijonov Din. Podjetje se bo pečalo v prvi vrsti z eksploatacijo bavksita v planini Risanju in v Nikšiču. kjer so pripravljalna dela že izvršena. = Lombardna posojila pri Poštni hranilnici. Ker se mnoge stranke, ki imajo lombardna posojila pri Poštni hranilnici, ne drže rokov, določenih za vračanje ali podaljšanje (prolongiranje) posojila, j"e nadzorstveni svet Poštne hranilnice odredil, da se imajo zamudniki trikrat opominjati na povračilo, odnosno prolongacijo. Za vsak opomin se zaračuna zamudniku 10 Din kot globa. Po tretjem brezuspešnem opominu se pa obveznice, ki služijo v zastavo, prodajo na borzi in se izkupiček po odbitku vseh stroškov in posojila vrne zastavljalcu proti izročitvi zastavnega lista. = Dve novi bančni podružnici v Sloveniji. Ljubljanska kreditna banka, d. d., je ustanovila podružnico na Rakeku, Zadružna gospodarska banka, d. d. v Ljubljani, pa v Kranju. = V trgovinski register so se vpisale naslednje tvrdke: I Petrič & Co., trgovina z mešanim blagom v Borovnici; Marija Cer-nak ln drug, trgovina a špecerijskim in ko- IDEAL MILO-KREME-SHAMPOO lonijalnim blagom na drobno v Ljubljani; Knjigarna »Panonija« J. Sušeč & A. Sert. trgovina s knjigami m muzikalijami v Ljuto meru; A. & R. Krašovec, trgovina z govejo živino in svinjami v Št. Vidu pri Stični; F & A. Leben, valjčni mlin in žage v Škofji Loki. Izbrisale so se naslednje tvrdke: Cer nak & Komp. v Ljubljani: Mehanična tvor niča oblek, d. d., podružnica v Ljubljani (obrat se je opustil). Trgovska banka. d. d., podružnica v Mariboru (podružnica se je ukinila). Jurija grofa Thurnskega jeklarna na Ravnah (ker se je izpremenila v delniško družbo). Trgovska banka. d. d., podružnica v Slovenski Bistrici (podružnica se je ukinila); Tovarna usnja »Tovus«. družba z o. z v Tržiču (likvidacija končana) = Dobave Direkcija državnega rudnika v Vrdniku sprejema Og«, baška, fr. Ljubljana, plač. po oraiemu no 480. Proslava obletnice premirja v Parizu in Londonu Včeraj smo obširneje poročali o pariški in londonski proslavi 11 novembra, dneva, ko je bilo pred devetimi leti sklenjeno ariških in londonskih slavnosti: na levi: mar« Slavolokom v Parizu; na desni; angle« Neznanega junaka. Blumensteinova afera vedno bolj skrivnostna V ozadju tudi komunisti. — Seznam krlvcov je vsak dan večji ter izkazuje tudi ugledne osebe. V Blumeusteinovi aferi so nastopili novi momenti. Pariška policija je izgo-tovila seznam ponarejenih kuponov in je ugotovila, da je Blumenstein spravil v obtok 60.000 ponarejenih titrov, ki predstavljajo skupno vrednost 30 milijonov frankov. Industrijalec Jean de Fallois, ki je v aferi močno kompromitiran, je samo dozdeven inženjer ter nima nobenega pravega poklica. Pred oblastmi se je včasi izdaja' za inženjerja, včasi za advokata. Vzdrževal je tesne zveze s Jean de Fallois, eden izmed glavnih komplicev v aferi Blumenstein. Simon Tavbinl (na desni), avanturist in agent tretje in-ternacijonale ter zaupnik Rakovskega, bivšega sovjetskega poslanika v Parizu. je, kot vse kaie, glavni akter v aferi Blumenstein. Na levi njegov brat Boris, ki je bil ž njim vred aretiran. komunisti in «Matin» ve celo poročati, da je bil intimen prijatelj Rakovskega, bivšega sovjetskega poslanika v Parizu. Drugi arettranec, bivši konzul Pierre Lacaze, je bil svojčas vicefconzui francoske republike v San Franciscu. pozneje pa je isto službo opravljal v Cw-tageni. Od 1. 1922. je na razpoloženju. Simon Toubini, eden najzves^eiših pcmagačev Blumensteina, je pustolovec mednarodnega kalibra ter je na glasu prevejanega agenta še izza lanskega leta, ko je skušal kot plačanec tretje internacijonale z Jeanom de Falloi-som dobiti v svoje roke večino delnic rusko azijske banke. Vtihotapil je iz Rusije v Francijo na tisoče papirjev, ki so v Rusiji izgubili sleherno vrednost, ki jih pa Francija ni priznala. V seznamu krivcev se je pojavilo novo ime v osebi senatorja Reynalda, ki pa zatrjuje, da je nedolžen in da ie z Blumensteinovo afero le toliko v sve- ži, da je konzulu Lacazeju, ki se je nanj obrnil, dal neki nasvet. Pariška policijska prefektura je velela aretirati še bankirja Boyenvala, ki se je zaplel v zveze z Blumensteinom potom znanja s Tovbinijem. na katerega je slučajno naletel pri svojem krojaču. Sklepala sta kupčijo glede hotelskega podjetja na Korziki in sta se na ta način začela baviti tudi z madžarskimi rentnimi papirju « Pariz, 16. novembra, h. Danes so bile v falzifikatorski aferi madžarskih vrednostnih papirjev zaslišane nekatere priče. Presenetila so nekatera razkritja iz raznih listin. Sokriva je baje tudi Pierre Lacaze, konzul na razpoloženju, je bii zaradi suma soudeležbe na aferi s falzificira-nimi madžarskimi vrednostnimi papirji aretiran. Na sliki: Pierre Lacaze na sodniji. neka visoka francoska osebnost, za katero je bilo izdano povelje za aretacijo. Dotična oseba je zbežala in policija upa, da jo bo v nekaj dneh prijela. Imena te osebe preiskovalne oblasti zaenkrat nočejo izdati. Na podlagi zaplenjenih listin se zdi. da so v afero zapleteni tudi sovjetski ageti. Veliko senzacijo je vzbudila danes tudi aretacija bankirja Reneja Hausa. Dunaj, 16. novembra, h. Danes so na dunajskem stanovanju v Parizu aretiranega Blumenstma izvedli hišno preiskavo ter našli številne vrednostne papirje in pisma, ki so bita vsa zaplenjena in predložena varnostnim oblastem. X Strojna puška za obrambo proti ro» parjem. Pred občinstvom v Buenos Airesih so se vršili poizkusi z majhno strojno pu« ško, ki izstreli v sekundi 10 strelov. To orožje je posebno pripravno za varstvo de« narnih transportov in obrambo proti ro» parjem. Od strokovnjakov priporočene za varstvo proti vnetju grla, prehladu kakov tudi gripi. Panflavin pastile imajo proti vsem nalezljivim boleznini specifično dejstvo, katerega ne dosega ni jedno drugo sredstvo. Prave Panflavin pasiile v gornjem originalnem omotu se dobe v vseh lekarnah. „Mafa!da" štrli iz vode Te dni je pasirala mesto, kjer se je ponesrečila «Mafalda», ladja a z dne 30. VIII. 1927 po« novno razpravljala o tem protestu. Rešitev po upravi BHP je bila povsem pogrešna in v nasprotju s cit. pravilniki, vsled česar je upravni odbor JHS na svoji X. redni seji z dne 19. septembra t. L sklep BHP razveljavil in odredil v smislu obsto« ječih pravil, da uprava BHP verificira tek« mo 6 : 0 za B. S. Klub, ker je Jugoslavija dejansko nastopila z neverificirano igralko gdč. Bunuševac. Glede kazni pa, da člen 7. § 14 opčega pravilnika predvideva zabrano igranja od 2 do 4 tednov. Trditev v «Sportistu-», da je bivša upTava JHS uničila ves materijal in da je vsled tega uprava BHP sprejela sklep, da imajo vse igralke pravico nastopa, ne more spreme« niti dejstva, da gdč. Bunuševac ni bila ve« rificirana, kajti sedanja uprava JHS pose« duje seznam verificiranih igralk Jugoslavi« je od 14. maja t 1., ki ne vsebuje gdč. Bu« nuševac kot igralke Jugoslavije, Glede ostalib navedb v «Sporti6tu» uprav ni odbor ugotavlja, da so bile iste za sklep Saveza povsem nemerodajne in tedaj ne« vredne nadaljne polemike. V zadevi tekmovanja za državno porven« stvo odnosno o izključitvi prvaka BHP is tega tekmovanja objavlja upravni odbor JHS naslednje: Vsi podsavezi so bili v smislu sklepa II. redne seje JHS z dne 5. V. 1927., tedaj pred 6 meseci obveščeni, da imajo brez« pogojno zaključiti prvenstvene tekme za jesensko sezono do 3. oktobra t. 1., da bo JHS omogočeno še tekom oktobra izvesti tekmovanj? za državno prvenstva Z zapis« nikom X. redne seje z dne 19. IX. t L so bili podsavezi ponovno opozorjeni na sklep II. redne seje; istočasno pa je bilo objav, ljeno žrebanje redosleda za tekmovanje za državno prvenstvo, glasom katerega se je imelo odigrati L kolo državnega prvenstva v Beogradu dne 9. X. 1927, in sicer prvak BHP : prvak ZHP. Iz navedenega je raz« vidno, da BHP ni bilo onemogočeno dovr« siti potrebne predpriprave. Dasiravno je upravni odbor opozarjal podsavez, da po« roča o poteku predpriprav, je ostalo to opozorilo brez odziva ter je savezni sekre« tar 4. X. 1927. brzojavil med drugim BHP, da javi prvaka podsaveza. Na to brzojavno vprašanje je savezni sekretar prejel nasled« nji stereotipni odgovor >rutakmicu odložite — dopis sleduje» Glasom dopisa br. 318 utemeljuje upra« va BHP odložitev tekme radi tega, ker je Loptački podsavez imel zasedene vse ter« mine do 17. oktobra t. 1. Značilno za upra« %o BHP je vsekakor, da je to ugotovitev zamogla sporočiti Savezu 5 dni pred tekmo. Na svoji XIII. redni seji dne 14. okto« bra je upravni odbor po proučitvi uteme« Ijitve BHP sprejel sklep, da se prvak BHP izloči iz tekmovanja za državno prvenstvo. Brzojavnemu protestu SK Jugoslavije upr. odbor ni mogel ugoditi, ker Savez ni prejel od uprave BHP službenega obvestila odn. potrdila, da je SK Jugoslavija prvak BHP. Dne 28. X. 1927 je savezni sekretar pre« jel zapisnik BHP z dne 16 X 1927 iz kate« rega je ugotovljeno, da je bila odigrana pr« venstvena tekma BSK : Jugoslavija z re« zultatom 7 : 4 za Jugoslavijo, dočim ie službeno obvestilo, da je prvak BHP SK Jugoslavija datirano pod 3. XI. 1927., tedaj točno en mesec kasneje, kot je bilo za do« vršenje prvenstvenih tekem določeno. Upravni odbor je vedno varoval popol« no objektiviteto, ne more pa odgovarjati za pogreške, katere je storil iz katerega« koli razloga upravni odbor BHP. Upravni odbor JHS zatnore v vsakem oziru doku« mentirati svojo resno voljo do smotrene« ga in uspešnega dela, upravičenost svojih sklepov ter bo razvoj dogodkov pokazal, da je upravni odbor JHS postopal povsem korektno. Prepuščamo širši športni javnosti, da sa« ma sodi o moralni in športni vrednosti na. prani savezu iznešenih očitkov in insinua« cij. Obe zadevi so s tem za upravni odbor JHS definitivno rešeni Vse zlo v našem športnem življenju iz« vira iz pomanjkljive discipline, premalega čuta za odgovornost in klubske zagrizeno« sti, ki prehaja od posameznih članov na klube in od slednjih celo v nadrejeni fo« rum — podsavez. — Borba, ki bi morala biti posvečena visokim in idealnim ciljem športa in propagandi istega, se vodi v sme« ri nadvlade posameznikov v klubih in klu« bov v podsavezu, šport pa pri tem propa« da. Namesto discipline, reda in sportskega udejstvovanja vidimo osebno kričaštvo in verigo intrig, ki se skuša na spreten način splesti do najvišjega hazenskega foruma. Savez ima resno voljo vse te zle pojave zadušiti v kali, vse kar je gnilega radikal« no iztrebiti ter bo v svesti si pravilnosti svojega dela in programi stopal trdno po svoji ravni poti — Kajti brez reda in dis» cipline ni športa. Sestanek tmuSke sekcije SK Ilirtje v četrtek dne 17. t m. v ilirijanski sobi ka« vame Evropa. — Načelstvo. Športno drsališče SK lltrije se otvori najbrže v soboto Športno draalilče SK Ili« rije ob Celovški cesti pod Koslerjevim gra. dom se otvori ob ugodnih vremenskih raz« merah predvidoma v soboto popoldne. V večernih urah bo drsaliSCe električno raz« svetljeno. publiki bo na razpolago velika topla garderoba m buffet. — Za drsalce, dame in gospode, k) se bodo hoteli irpo. polniti v umetnem drsaniu. priredi SK Ili. rija posebne tečaje. Permanentne vstopni« ce za sezono 1027/28 se irdaiaio od 18. t m. dalje pri tvrdVi J. Goreč, Dunaicka ce« sta, po ceni 100 Din. Za člane SK lltrije in dijake vobče se izdajajo znižane perma, rentne vstopnice po ceni 50 Din, dočim dobijo Člani SK Ilirije, Id so dijaki, karte po ceni 30 Din. Občni zbor Društva kmetijskih strokovnjakov Redno vsako leto na jesen ee sestanejo kmetijski strokovnjaki ia obeh slovenskih oblasti, da se pogovorijo o važnih stanovskih in splošnokmetijskih vprašanjih. Letos so Be »estali 12. t. m. v Celju. Zborovanja se je skupno udeležilo okrog 70 članov društva. Zbor je počastil s svojo prisotnostjo rasen lastopnika sreskega poglavarja v Celju in oblastnega poslanca g. Levstika tudi veliki župan mariborske oblasti dr. Schaubach. Veliki žnpan ljubljanske oblasti in oba slovenska oblastna odbornika za kmetijstvo so »e opravičili. Dr. Schaubach je n« pozdrav predsednika kmetijskega svetnika inž. Zi-danlka odgovoril, da se z veseljem udeleži te skupščine, ker hoče s tem pokazati, da država potom svojih organov visoko ceni delo kmetijskih (strokovnjakov za vsestranski napredek najštevilnejšega stanu v državi; sam je imel ponovno priliko prepričati se, kako si znajo kmetijski strokovnjaki pridobiti zaupanje kmetovo in kako znajo kmeta navajati k naprednejšemu gospodarstvu, kar je končno v korist vsemu gospodarstvu. Ugotovil je. da je to prvi uspeh, in izrazil upanje, da bo temu sledil drugi uspeh, namreč izboljšanje materijaluega stanja naših pionirjev kmetijstva. Xa dnevnem fwiu skupščine je bilo 12 točk. tz poročila' predsednika in tajnika o delovanju društvenega odbora tekom preteklega leta je razvidno, da je društvo po eni strani konsekventno in vztrajno zastopalo stanovske interese svojega članstva (n. pr. ob času neopravičenih redukcij in upo-kojenj, v zadevi imenovanja oblastnih kmetijskih referentov, s posredovanjem služb, s stremljenjem za ustanovitvijo enotne organizacije kmetijskih strokovnjakov za vso državo, z ustanovitvijo odseka za posmrtno pomoč itd.), po drugi strani pa je posvečalo vso pažnjo in skrb vprašanjem iz splošnega kmetijstva, kakor vprašanju kmetijskega pouka na učiteljiščih, izdaji kmetijskih stro kovnih knjig, razširjenju strokovnega pouka moškega in ženskega kmečkega naraščaja, predvsem pa aktualnemu vprašanju, kako naj bi se najbolje organizirala kmetijska pospeševalna služba v okvirju oblastnih samouprav. Zadnja tri vprašanja so bila postavljena tudi na dnevni red skupščine kot posebne tcčke. O sedanjem stanju kmetijsko - nadaljevalnega šolstva je izčrpno poročal inž Zidanšek. V šolskem letu 1926./27. je delovalo v mariborski oblasti 12 takih šol, za šolsko leto 1927./28. jih je prijavljenih 30. V ljubljanski oblasti se je začelo s temi tečaji šele lani; za šolsko leto 1927./28. je pa fe prijavljenih 18 tečajev. Občutno primanjkuje usposobljenih učiteljev za te šole. V to svrho se prirejajo ua kmetijskih šolah posebni tečaji za učitelje. Letošnje poletje sta se vršila dva taka tečaja na kmetijskih Šolah v St. Juriju ob južni železnici in pa na Grmu pri Novem mestu. 0 pokretnih kmetijsko - gospodinjskih tečajih za kmečka dekleta je poročala gospodinjska učiteljica Premrovova. Te vrste tečaji so nujno potrebni za naša kmečka dekleta. o čemer priča tudi dejstvo, da sta n. pr. obe gospodinjski učiteljici v mariborski oblasti že za dobo dveh let v naprej s poslom preobloženi. Najvažnejša točka dnevnega reda pa je bilo vprašanje reorganizacije kmetijske pospeševalne službe v okviru samouprav. O tem vprašanju se je tudi že poprej mnogo pisalo v časopisju. Debata na zborovanju je trajala preko tri ure in so povedali svoje mnenje o stvari vsi naši odličnejši kmetijski strokovnjaki. Eni so se izjavili za dosedanji sistem okrajnih ekonomov s par specialisti v središču oblasti, drugi zopet za sistem strokovnih specialistov, ki bi bili porazdeljeni po zahtevi in napravi njihove panoge po celem ozemlju oblasti. Eni kakor drugi »o podprli svoja izvajanja s tehtnimi razlogi. Pri končnem glasovanju je glasovalo 25 za prvi predlog in 25 za drugi predlog. 1 glas pa je bil neodločen. Zborovanje Je trajalo s poldrugournim odmorom opoldne do pol 7. ure zvečer. Inž. F. Lukman. so najboljše, najtrajnejše in zato najcenejše. Dopisi ŠOŠTANJ. Podružnica JM je priredila preteklo nedeljo spominsko prireditev ob priliki sedme obletnice nesrečnega rapallskega dne. Žal. da se ta ni vršila v obliki večjega protestnega shoda pred cerkvijo, kakor je bilo nameravano, ampak se je omejila na večerno zborovanje v prostorih K. Celovška. Kot glavni govornik je nastopil g Tone Bajt primorski rojak, ki ie v Iskreno občutenem govoru naslikal v živih, resničnih barvah nasilstva med našim prebivalstvom v Julijski Kradini ŽIROVNICA. Na Martinovo nedeljo sta se vršili v Žirovnici dve pevski veselici: pevskega ia tamburaškega društva »Stol« bi Katoliškega izobraževalnega društva. Ztradi podaljšanja oolicilske ure sta se morali obe društvi obrniti na velikega župana. Toda dočim društvo »Stol« sploh nI prejelo odgovora. Ie bilo Katoliškemu Izobraževalnemu društvu dovoljeno podaljšanje policijske ure. Omenjeno postopanje je Izzvalo v vseh tukajšnjih naprednih krogih veliko razburjenje. BRASLOVCE. Uspeh dinarskega dne v naši občini ie bil zadovoljiv Vsa hvala se. Pavlovi, ki je organizirala zbiranje pred cerkvijo, pri čemer se Je nabralo kljub slabemu vremenu 561 Din nadalje gdč Rakovi. Slokanovi Marovtovi DobriSkovi in Sketovi. ki so zbrale v vaseh Preserje -Parižlie 167.50 Din. Male Braslovče-Oor. Osrče 183 Din. PoUče-Kameo6o-QlWe-Sp. (Jorče 39 Din, Orla vas 68.50 Din, LetuŠ 103 Din. Prisrčna hvala tudi vsem darovalcem 1 VOJNIK. Bralno društvo le vprizorilo preteklo nedeljo »Krivo®risežnika«. Potek te ljudske predstave nas le uprav prijetno presenetil; vse vloge so bile srečno razdeljene m podane žlvtjensko resnično. Bralnemu društvu želimo še mnogo tako posrečenih predstav! MARENBERO Kolo jugoslovenskih sester priredi v nedeljo, 20. t. m. ob 15. v Brudermanovi dvorani Meškovo Igro »Matu. tombolo, ples in petje Ker Je čisti dobiček namenjen revni šolski ded, prosimo obilne udeležbe. Odbor. VEL POLJANE PRI ORTNEKU. Pri nas so se Izvršile volitve v občinski zastop dne 30. X t 1 Kakor pred 3 leti. so tudi letos hoteli naprednlaki SDS in SKS napraviti j kompromis z SLS, a do tega ni prišlo S teroriem ie hotela SLS zavzeti našo napredno trdnjavo. Volilni boj je bil lako oster SLS ie napela vse krtplje grozila in obljubovala; a vse nič ti pomagalo Izid je bil za nas krasen. Prisodili so nam kvečjemu 30 kroglic: a kakšno iznenadenje: SLS 35. mi pa smo dobili 54 kroglic Jav-kanje ln škripanje z zobmi' 4. t. m. so bile volitve župana hi dveh svetovalcev. Izvoljeni so: F Andolšek župan, naš pristaš, I. Goderer. prvi svetovalec., in A. Pirnat, drugi Svetovalec: SLS — nič V naši občini bomo sarm reševali svode zadeve: a če se bodo vmešavali visoki duhovni gospodje ln drugi nepoklicani, se jim bo pripetilo, da si zopet opečelo prste Kai bo sedaj z obljubljenim župnikom, smo iako radovedni. Radio Izvleček iz večernih programov BERLIN (484 m 4 kw), FRANKFURT (428 m 4 kw), LANGENBERG (469 metrov 25 kw), STUTTGART (S79 m 4 kw), PRAGA (349 in 5 kw), LONDON (Daventry 1604 m 25 kw), ZAGREB (310 m 0.7 kw), BRNO (441 m 3 kw). RIM (450 m 12 kw). DUNAJ (517 m 7 kw DAVENTRY (492 m 25 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw). STOCKHOLM (Motala (1320 m 30 kw). Četrtek. 17 novembra. BERLIN 21: Simfoničen koncert — 1. Mozart. Koncert za fagot. — 2. Havdn: Simfonija št. 10 v D-duru. FRANKFURT 20.15: Giibeft: »Plesalka Katja«; opereta v treb dejanjih. LANGENBERG 18: Večerni koncert. (Odlomki iz popularnih oper). 20.15: Mešan večer. (Orkester, solisti, recitacije itd.). STUTTGART 22: Simfoničen koncert filhar-monlčnega orkestra. — 1. Mozart: Simfonija v Es-duru. — 2. Mozart: Koncert v D-duru. PRAGA 19.30: Prenos simfoničnega koncerta iz Smetanove dvorane. LONDON 20.45 Komorna glasba — 1. Schubert: Kvartet v A molu, op 29. — 2. R. Franz: Posvetitev, Viharna noč. — 3. Pesmi. — 4 Brahms: Kvartet v A-mo-lu. Prenos iz varieteja. ZAGREB 20 45: Prenos simfoničnega kou- certa iz Prage. BRNO 19.30: Prenos iz Prage. RIM 20.40: Koncert italijanske glasbe. Pucoinijev »Plašč«. DUNAJ 19.30: R Strauss: »Arijadna na Naxu; opera s predigro v 1. dejanju. (Prenoe iz dunajske Drž opere). DAVENTRY 21: Offenbach: »Nadvojvodinja Gerolsteinska«; opera. 22.35. Klavirski koncert Chopinovih skladb. — 1. Notturno v B-duru. — 2. Tri etude. _ 3. Preludij v As-duru. — 4. Impromptu v Fis-duru. — 5. Scherzo v H-molu. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert orkestra in 8olislov. STOCKHOLM 19.45: Orkestralen koncert. (Odlomki iz oper in operet). Petek. 18. novembra. BERLIN 21: Romance za violino. — 1. Beethoven: Romanca v G-duru — 2. Vien-nijavskij: Romanca iz koncerta v G-molu. — 3. Bruch: Romauca v A-molu. 21.80: Koncert narodnih pesmi in due-tov. LehSrjevi »šlagerji«. FRANKFURT 20.15: Prenos iz Stuttgarta. Pevski vgČgr. LANGENBERG 20.10: Weber: »Carostrele«; romantična opera v treh dejanjih. STUTTGART 20- Klavirski koncert. Proslava W Hauffa (Recitacije in orkester. PRAGA 19.30: Prenos koncerta iz Smetanove dvorane v Pragi. LONDON 21: Simfoničen koncert. — 1. Ni-colai: »Vesele žene Windsorske«; uvertura. — 2. Rahmanlnov: Drugi klavirski koncert z orkestrom. — 3. Bizet: Aclesie-na; aulla. — 4. German »Henrik VIII«. — 5. čajkovskij; V. simfonija. ZAGREB 19.30: Prenos programa z Dunaja. BRNO 19.30: Prenos iz Smetanove dvorane i v Pragi. RIM 20.40 Koncert lahke glasbe. DUNAJ 19 90: Haydn: »Stvarjenje«; orato- rij. (Prenos iz koncertne dvorane). DAVENTRV 20.40: Karel Capek: »R. U. R!«. Koncert orkestra in solistov VARŠAVA 20.15: Prenos simfoničnega koncerta iz filharmonije. STOCKHOLM 19.45: Orkestralen koncert švedskih skladb. - 1. Jensen: Suita. — 2. Jonsson: Dve pesmi za sopran. — 3. Jonsgon: Meditacije. — 4. Heintze: Klav. koncert Sobota. 19. novembra. BERLIN 19.30: Verdi: .Trubadur«. (Prenos iz opernega gledališča). FRANKFURT 20.15: Mešan večer. Sledi koncert. LANGENBERG 18: Orkestralen koncert Lisstovlh skladb. — 1. Madžarska koračnica. —• 2. »Tasso«. — S. Angelus. — 4. Madžarska rapsodija št. 2. STUTTGART 20.15; Komorna glasba. — 1. Hasse: Sonata za violino in klavir. — 2. Hasse: Godalni kvartet PRAGA 19: Prenos operete. LONDON 20.45: Leoncavallo: »Glumači«. S'renos iz Manchestra). Zabaven večer. EB 20: Verdi: »Missa da Requlem«. (Prenos iz Osijeka). BRNO 21: Violinski koncert — 1. Brahms: Sonata v D-molu, za violino in klavir. _ 2. Variacije na RBndlovo temo v B-duru. — 3. Chattenet: Meditacija. RIM 21: Prenos iz gledalIMa. DUNAJ 19.45: Gilbert: »Sramežljiva Suzana«: opereta v treh dejanjih. DAVENTRY 19.45: Koncert vojaške godbe. 23.15- Stari spomini; radio-fantazija. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert orkestra in solistov. STOCKHOLM 18.45: Mešan veder. /Zaročila» uv w* dopise, lioo&oji malih, oglasov. jt>pudah, xa,0gLasru,ocL ddcJt Julra' hubifajuv "Pr%Jtrnova. Tal it. 2fp2 JLah, oglasi, hi> sluiyo u posr^dovaln* ta. rocyaL <24- nztmtsu. obiutsloatvaka. btstda, sopar — Naj-man/Jo zn*sak Vi*, 5'-, P rlajbuta. za, šifro Vuij-. Uj*. pristojbin*, upada* L oottosn, z *aronltmr, su-/» Oflast* ** prvobcuo čtkovtu. račun, polhu, tra ultuc* CjdiblfOAa.št ni41 *Ltrf>t*ut^ga zjuzcajar - vsaka bttdas Dut, o-. — Naj' nanjh zn&stk Via, to- Vristojbtna. za. itfrr* Jh*, 5V Prepričajte Se da j« brezalkoholni sladki moit iz jabolk pijač*, u tdrave in bolne najbolj priporočljiva — Dobita ga v vsaki množini v restavraciji »Tabor», Sokolski dom — Istotam sprejmemo abo-nente na dobro. tečno i« ceno meščansko brano. 85103 Parna žaga Anton Skok, Domžale, »prejema pO zmerni ceni v relinje vsakovrstne hlode. &323S Snežne čevlje in galose popravlja Avgust Škof, Borštnikov trg št t. 35379 Vulkanlziram vte vrste svtogume ter galoše in snežne gumijeve čevlje Popravljam kole« In mo torje P Skalar, Ljubljana, Rims-ka cesta t! 12 Lovske puške revolverje, pištole, llobert puške, lovske in ribiške Mtrebščine kupiS pri F K. Kaiser, puškar, Ljnbijana, Selenburgova 6. — Kupo-}em in prevtamem stare lovske pnlke v komisijsko prodajo 238 Trajno kodraiije vodna ondalacija. striženj« bobi glarte, elektritoa. ors-do te ledena marala (TKeea-ma^eage). barvanje z L Oreal Henne izvrSnje naj-solidneje česalni salon 0. Fetticb-Frankheim. 85 Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da »em preselil svoj krojaški atelje iz Hrenove nlice v Krakovsko ulico 11. Priporočam se tudi v novih prostorih vpem onim. ki želijo imeti moderno krojeno in elegantno prilegajoto se obleko In druga oblatila Cene najnižje. — J. St&novnik, krojač. Krakovska ulica 11 S3S58 0„sebni Ford auto dobro ohranjen, prodam. — Ponudbe na oglas, oddelek .Jntra. pod »Ugodno 81». Steyr avto tipe VTI o športnim blokom. 12/60, i najnovejšo zadnjo osjo — popoln Ina nov. »edemsedelni. z Wey-mannovo tourenkaroserijo, !uksuri;ozna oprema s kompletnim priborom, poceni prodam. — Edino serijozne dopise nasloviti na Andrcw Gassner. Tržič, Slovenija. 85367 jj&t Odvetn. kandidata sprejme z Novim letom 1928 dr Ivan Sajovic, odvetnik v KoSevju. 35545 Izurjeno pletiljo ■prejmeH) ta stalno Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 85243 Trgovsko učenko i mečSansko iolo, sprejmem Stanovanje in hrana v hiSi Z ta sprejme Breznik 4 Friteeh. Ljubljana S5S17 Trg. pomočnika strokovnjaka — vojalčlne prostega, sprejmem ta veletrgovino s Ipecerijskim Iti kolenllalnlm blagom ter defelnimi pridelki, ki Ima veselje do potovanja in zna 9 strankami obsevati Nastop '1nf.hr takoj ali s !. decembrom. — Ponudbe ua oglasil oddelek «Jutra» pod •Agilen 83». 85438 Trg. pomočnico dobro in spretno prodajalke. v trgovini t melanlm Magom. takoj ali malo kasneje sprejetem Cenjene M« nudbe na oglašal »ddetek »Jutra« pod Jtfro »Tre eb železnici* 55415 Hlapca ocenjenem, ki se ranme sa živinoreje to poljedelstvo, če možno tudi na hs»1J. žoaa pa pri praflMh !n molži, nprejmem tako) ali potneje. Naslov r oel. oddelku «Jutra». S5400 Mehanika samostojnega ln dobro i»-nrjoeera. čet 8(1 let star*, ga t9Keni. N»«lov v orle«, oddelku »Jntra*. 33408 Brivski pomočnik W m« det>re «trW1 bnM trlavir«. doM lakoj ali naj-kasneje dn SI t m »lnžSe Predeo°t Imelo mtaflH po-mefntVi. Slefan Podunafee. brivec, Zazorie ob :_ Vajenko »Uavo ln krepko sprejme deljkateana trgovina. Ponudbe na oglasni eddeleb proda vsako množine r1, po najnižji eenl tvrdka E Vajda, Cakovec. JIMJI-murte. Telefon It 59. 60. 8 238 Med tdravCnl. zajamčeno pristen it lastnega čebelnja ka proda kg po Din 25.— čebelar Peter Pavlin. Je-ranova nI 4. LJubljana-TV-n*o. 8506? Fino čajno maslo Din «0 kg eddaja po pov. •etju franko od 4 kg dalje Franc Kollerltsch. Apače pri OoraJI Radgoni 84918 Ljutomerskega vina 50 hI Itttornega lastnega pridelka, letnik 1927 Ima naprodaj občina Ljutomer 84918 Pletilne stroje dobro ohranjene, vseli ve-RkeetL t navedbo tovarnl-«ke znamke, kupim Tozadevne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Dober stroj 200.. S5310 Majhen voziček na vzmetili, ta tovorno težo od 180-800 kg. dobro ohranjen, kupim Ponudbe pod Hfro »Votiček u turlkega konjička, na «»1. oddelek »Jutra«. 85231 Vsakovrstno zlato suml> Op oaivHtib -»nsb Cerne — iaveiir (.tuhljans WoIfova al 9 M Stare obleke euft a trgovino ali obrt. 8 prostore, z inventarjem ali bret takoj oddam v najem na KarlovSki cesti Nas! ov v oglasnem oddolku Jntra. 85264 Trgovina t delikatesami, slaščicami in točenjem alkoholnih pi- iač, na zelo prometni točki .jubljane ugodno naprodaj Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra« pod »Priložnost 83» 85338 Delavnico primerno ta kakržnokoli obrt, oddam takol. Naslov t oglasnem oddelku Jntra. 35382 Stanovanje obstoječe iz 8 sob, v centru mesta i S č e za maj 1928 ogledna Štiričlanska družina — Najemnina po dogovora — Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Ogledna. 84847 Stanovanje S—S sob ln kuhinje iščem proti najemnini po dogovoru Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra. pd Šifro »Dve osebi*. 35403 Stanovanje 2 sob, kuhinje to pritiklin, t vrtom oddam tako} aa 1000 Din mesečno. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »NaJlepSa ulica 1000» Stanovanje t—i sob ISčem v mesta ali na periferiji ta takoj aU februar. Ponndbe na ogL oddelek »Jutra« pod lifro »Dober plačnik.. 85391 Moderno sobo • kopalnico oddam 1 ali S gospodoma. Naslov v ogl. oddelka »Jutra«. . 85298 Opremljeno sobico majhno in svetlo, oddam ta 250 Din. Naslov povt oglasni oddelek »Jutra« 85287 Sobo t posebnim vhodom ia elektriko oddam z decembrom v Novem Vodmatu St. 82. 85422 Sobo lepo in tračno ter kabinet v sredini mesta oddan. — Naslov v oglasnem oddelka »Jntra«. 85420 2 sobi za pisarno oddam s L decembrom v Dalmatinovi ulici U, pri. tilčje, desno. 85428 Opremljeno sobo i električno InBjo takol oddam v Gosposki al. 100. 85408 Skromno sobico takoj oddam Vodiutu 82. Ho< 85401 Sostanovalko sprejmem tako). Naslov v oglasnem oddelka »Jntra». Na stanovanje sprejmem solidnega gospoda v sredini mesta. Naslov v oglasnem oddelku Jatra. 85398 Dijak ile. dele pod »Bret oekrbe*. Bčs stanovanje. Ponudbo na oglasni oddeiek »Jutra* " ~ 85890 Sobo s proetim vbodom in električno razsvetljavo oddam ida ali gospodični v ulici IS/t, desno. 85887 gospoda Jenkovi Dve sobi elektrika In voda, s souporabo pralnice oddam skopaj za 850 Din mesečno. — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 85374 Sobo lepo in zračno, oddam e 1. decembrom v bližini poŠte Naslov pove oglas, oddelek «Jutra». 85864 Stanovanje 2 sob In knhlnie llče mirna •tranka S oseb ta takoj ali j pozneje — Ponudbe na! od oddelek »Jutra« pod »Državni«. 8J009 Sobo 6 posebnim vbodom, event. t hrano išče boljSi gospod ta takoj. Ponndbe na ogl. oddelek »Jntra* pod Šifro »J S.» 35387 Stonnuenfo 2 EN030BNI na Kodelje- vem. 850 In 400 Din: 80BO 8 ŠTEDILNIKOM v centru. 800 Din: DVOSOBNO na Gllncab — 600 Din: RNO8OBN0 na Gllncah — 400 Din: 8 BOBI 8 8TEDIT.NIK01I, Gllnre. no 200 Din; OVOpnflNO pod Rožnikom. 800 Din: 2 DVOSOBNI v Rožni dolini. Wfl |n 700 IMn: DVOgOBKO v Linhartovi nlici. balkon, vrt. event. k0Tis'n1pa. 1000 Din: ENOgOBHO na Mlrju. «00 DIp. 85407 »Posredovalec«. LJubljana, Sv. Petra cesta Itev. 18. Stanovanje s 4—5 sobami s kopalnico In elektriko Učeni. Potmflie na oelaenl oddelek »Jutra« pod »V bližini* - Stanovanje ob»toW. iz knMnje. sobe In shrambe, talcoj na raz. polasro Naslov v oglasnem eddefkn »Jntra*. 89115 Učiteljico ali poštno uradnico med 80—40 let L absolutno simpatične zunanjosti, eob-tilne dote, želi poročiti penz. uradnik, res. oficir. Dopiic, ie mogoč« s foto-grafi jo, na oglasni oddelek »Jatra« pod »Karakter — totolekt«. 85405 Kopita* 20.000 Din posodim trgovca, ki sprejme 20 let staro dekle i 8 ratr. melč. ioie v učenje ali kot drn-žabnieo. Ponndbe aa: J. P,. Ljubljana, Llplfeva ulica 2 85306 Trgovsko podjetje prvovrstno, !Me tihega družabnika, event. 9 sodelovanjem. Pogoj: 200—800.000 Din vloge v gotovini Ponndbe na podružnico Jutra v Maribora pod lifro »Siguren dobiček«. 85425 Sotrndnika s kapitalom, najraje Inže-njerja, Bte taatopnlk inozemskih tvrdk. Cenjene ponndbe na oglasni oddelek »Jntra« pod »Sotrndnlk*. 85414 30—40.000 Din vložim v dobro podjetje ali posodim, ie dobim za to prtmerno pisarn, službo. Bem izvetban knjigovodja in potnam več jezikov. — Cenjene ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Priden 94». 85394 Kateri dobro sltairaal gospod ali sodi aMadl dami proti mesečnemu vračila po 700 Din in ta-btevaaim ebrestim. Dopis, na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »PoecjCo 5000». Dvpifi MarJa Najtapča hvala! Peadravt Josip. Pri podružnici Jntra v Mariboru Ja dvigniti sledeča pls at Maaofaktarist, Kavcija, F. "" avtomobil, ropol- O.. Not aa varnost to realnost f milijona, Veleadprema, La reeao ponadbo, Neoiki da-tent. Iskrenost, Mari;Iva 1124, Odanoet, Podaradalk, VtgoJHelJIea Ka«, Dober tarfnžek. Krasni taala-iek, Trgovina 810, D»-blčkanosco, Vknjižba na prvo mesto, Agilen, Stalno " "Tna. Prodajal-žlv-Ja-Marljiv, mesto. Gostilna, ka, Tiha sreča. Lepo Ilenje. VB a. Stalno, dranska sirena, Ms Novo. Odgovor «Na dolgove« Ne lakota mojih otrok la ne žuljave moje roke nismo megli toliko prihraniti, kolikor TI tapi;el. To resnici na ljubo! Matilda Schaffer. 85404 Klavir ali pianino takoj vzamem za privatna uporabo v najem. Pooudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Glasba 893». 85398 Par konj temne barve, čistokrvna angleške pasme, brezhibne, pripravne tudi ta ježo. po ugodni seni proda J. Ziheri, Suha 27. p. Skofja Loka. 54921 Ledice se raadralujejo s kofeinom ki ittlva tečno kislino — pravi prof. Osborne indra-kapaeitete. Kava Hag okusna prava kava — kakinega kofeina. Žrebanje državne razredne loterije Beograd, 16. novembra Danes so bili izžrebani naslednji večH dobitki: 80.000 Din dobi srečka 134.265 Po 4000 Dta dobilo srečke: 531, 22.098, 22.161. 36.703 42.821. 58 430 in 58.604. Po 2000 Din dobijo srečke: 980 1.094, 2.030, 3.434, 6.367. 6.863, 12.607. 15.637 17.761 17.863. 18.255. 20.081. 20.858 23.784 23.852, 36.077. 37225. 37.877. 38.148. 39398. 43.613, 43.968 47.089 47 404. 48.948 50.621 52.209, 53.016. 56.881. 57.133 63.513. 68.736. 69-988. 70.769. 82.969. 83.289 88.508 89.617 91.583, 95.222, 96.610 97.673, 104.103. 106-334, C09.176. 111.305, 114.035. 116.52S. 118.517. 120.774, 123-272 in 134.790. C. Phillips Oppenheim: JV 25 Milijonar brez denarja Dorrington je zložil svoje pismo. Bil je v spalni halji in ostanki obilnega zajtrka so še stali na mizi. »Nu,« je dejal, dobno se zleknivši v naslanjaču, »zdaj se pomeniva. Kako vam je ime?< »Ernest Brown.< »Veste, zakaj sem vas povabil?« »Mislim, da zaradi šoferske službe? Voz se mi vidi kaj pripraven in prav dobro se upam nadomeščati vašega bolnega šoferja.« »To je bila samo pretveza. Ako se sporazumeva, mi lahko koristite več od kogarkoli na svetu. To vas preseneča, jelite da?« Bliss ni mogel reči, da ne. Dorrington se je nasmehnil. »Sedite!« je velel priljudno. Bliss se je s primerno ponižnostjo spustil na rob enega svojih lastnih usnjatih stolov. Dorrington se je trenutek obotavljal, nato je porinil zabojček s smotkami pred gosta. »Poizkusite eno! Boljšega tobaka še nisem pušil, kar pomnim.« »Mislim, da ne.« je vzdihnil Bliss in žalostno vrgel oko na skrčeno zalogo. »Kako menite?« »Reči sem hotel,« je brž popravil Bliss, »da urnem ločiti tobak od tobaka. To so .Partagas' iz leta 1894. — izvrstna letina, ki je ni več dosti na svetu.« »Nu, veseli me, da cenite mojo znamko. A zdaj poslušajte! Moje mnenje o vas je že ustvarjeno in zmotim se malokdaj. Vse predobri se mi vidite za šoierja — stavim, da ste imeli v življenju smolo. Nemara bi vam bilo prav, če bi mogli brez velikega napora zaslužiti lepe denarce.« Tako govoreč se je sklonil naprej. Bil je šibke rasti in zal kakor ženska, samo oči je imel nekam premalo vsaksebi. »Rad bi vam zaupal majhen načrt, ki sem ga zasnoval. Dokaj predrzen je, a če se posreči, boste lahko živeli nekaj let brez dela in brez skrbi. Če izpodleti, se morate kajpak pripraviti na neprilike.« Bliss je zamišljeno ogledoval svojo smotko. »Ali naj to pomeni, da vaš načrt nasprotuje zakonom?« »Morda.« »Kako ga morete potem zaupati neznancu?« »Jako razumno vprašanje! A vzrok je preprost: vi ste edini, ki morete uspešno uresničiti moje namene.« Dorrington je vstal in je zaprl vrata v kopalnico. Nato se je vrnil na svoje mesto. »Ne bom vas dolgočasil z zgodbo svojega življenja. Le toliko vam povem —: iz dobre hiše sem in moja vzgoja je bila skrbna, toda delo se mi upira. Zato služim denar na druge načine. V tem trenutku sem spet enkrat suh... Oglejte si to stanovanje! Bakrorezi po stenah, pohištvo, porcelan, vse to je vredno lepih denarcev. To stanovanje je dom neizmerno bogatega človeka. Ni mi treba pripomniti, da ta človek nisem jaz. Pravi domačin je mlad mož, ki je moral za nekaj časa izginiti in to tako nenadoma, da ni ničesar ukreni! zastran svojih stvari, ampak je pustil tu samo služabnika, da bi pazi' nanje. Sluga je ostal nekaj mesecev pošten, a brezdelje in samota sta ga pokvarila. Z eno besedo, dal mi je stanovanje v najem — za bore pet funtov na teden.« »Bože moj! Med brati je vredno petkrat toliko!« »Poizvedoval sem o tem Blisu — tako je namreč ime gosrnjdu — in zdi se mi, da ga še ne bo kmalu domov. Vsa njegova pisma dobiva odvetnik. A nedavno tega je prišel semkaj vrednostni zavoj, in ker sem zdaj jaz Mr. Bliss, sem ga odprl. V ovoju je bila njegova knjižica za obračune z London & City Bank. Uganite, koliko ima Bliss samo pri tej banki na tekočem račnu?« Bliss je pomislil. »Morda kakih sto šestdeset tisoč funtov?« Dorrington je obnemel. Zdrznil se ie in bledica mu je oblila čelo. Nejeverno je izbuljil oči v gosta. »Sto šestdeset — kako veste —? Kako vraga morete soditi?« »Rekel sem prvo, kar mi je prišlo na um.« »Njegov konto je točno 158732 funta in nekaj šilingov. Ves ta lepi denar leži v banki brez koristi. Prilegel bi se mi vsaj del te vsote, ako ne vsa — in vam gotovo tudi.« »Ne morem reči, da ne.« Dorrington je prinesel iz sosednje sobe fotografijo. Bliss je osuplo zastrmel v svojo lastno podobo. »Ali ne vidite ničesar čudnega?« »Ne, ne vem — samo silno podoben tni je!« Dorrington je zadovoljno pokimal. »To sem opazil že snoči, ko ste me peljali v restoran. Zato sem vas povabil k sebi in zato bi vas rad pridobil za svoj poizkus, s katerim hočem odvzeti temu odsotnemu milijonarju del njegovega krivičnega mamona.« Bliss je zamežal. Tih nasmeh mu je zaigral na ustnicah. Vpraševal se je, ali bedi ali sanja. »Naše! sem nekaj njegovih podpisov,« je nadaljeval Dorrington, »in sem se izvežbaJ v njih posnemanju do najpopolnejšega do-vršenstva. Moj predlog je kaj preprost. Cek na veliko vsoto bi utegnil tudi z dobro ponarejenim podpisom zbuditi sumnjo, ako ga predloži neznanec. Če ga pa prinesete vi in tc v obleki gospoda Blissa, tedaj ne dvomim, da vam ga izplačajo.< »Mislite, da sem mu dovolj podoben?« »Nu, morda je med vama kaka različica. Vaša pojava je veliko krepkejša — toda za najino rabo ste mu dovolj podobni, zlasti še, če greste tja ob taki uri, ko bo mnogo prometa, in si zavihate vratnik, kakor da ste prehlajeni. Iz prva sem hotel napraviti samo ček za dva ali tri tisoč funtov; v tem primeru bi se bil zanesel samo na podpis. Ko pa sem našel vas, sem sklenil, da zvišam vsoto na osemdeset tisoč funtov. Vi jih dobite dvajset, šestdeset jih vzamem jaz. Ako vas vprašajo, čemu potrebujete toliko denarja, recite, da kupniete neko imenje.« Lokomobilo Lanz 40— 60 HP iz leta 1922, ohranjeno !o, de Vam minejo boltčšnei Bolečine v želodcu črevih. trdo telesno odvajanje glavobol priiisk krvi v slavo, nervoznost. pomanjkanje spanja, zlata žila. slab tek — nastanejo zaradi slabe prebave Urejujte si svojo prebavo s preizkušenim eliksirjem FiGOL. da Vam minejo bolečine FIGOL-elik^ir urejuje prebavo in Vam vrača zdravje FIGOL proizvaja in po pošti razpošHja z navodilom n uporabi lekarna dr. Semelit. Dubrovnik 2 Poskusna steklenica z ovojem in poštnino Din 40.— Originalni zabojček s 3 steklenicami Din 105.—. '/ 8 steklenicam' Din 245.—. HilO Mw M 851" Beograd Kralja Milana 85. Telefon- 50-81 Brzojavi- Baikajiblck. Podjetje za trgovino in izvoz deželnih pridelkov — Kupuje večje količine vasmi:,ke-ga blaga- Krompir Ia »rožnKv.. franko vagon Beograd: Crn: luk ->Pogačar« Ia: Fižol Ia beli debel (letošnji pridelek). Violine orf 35*— O n gramofoni od .545 — Din ročne harmonike od S5.— Din mandoline cd 136.— Din. ci-tre od 192— Din. zitare od 207 —Din. lesena in pločevinasta pihala, tamburice itd. v prvovrstni kvaliteti, po izredno n:zkili ccnah. direktn-o s tovarniškega skladišča iS «l-t; > a o lelezn> In ob smrti naše ne,-o rabne matere, sae matere, oz r-tašče gos:>t črtkamo najisktere šo zahvalo Obenem iz ažamo prisrčno z -hvalo za darovane vence in šopke ur »ie-n onim, k so pokojn co spremljali na njeni zicnl potr Žaiujoča rodbina Ž3ndar. podprt.kovnika v po Jakoba Klemene. KOLMANOVO PLAVILO kJE NAJBOLJŠE 'CENA PO KOMADU SAMO EN DINAR ZAKAJ BI KUPOVAL! DRUCO 1 FRANC BAR. LJUBLJANA Cankarjevo nabrežje 5 rfacio aiarat- potrebščine v elit« 'u^ttiran -pnik v krasen- Heinrich Wagner Triesie import in eksoort suiovrn m Kemikalij aznih vrs' za paoirnice, milarne, steklarne, usniarne, barvarne tekst lne tvornice in tvornice bar j. Posebne Teiegr.: Chimivvag. gecr. 1S°2 nroduite: benzole. touol, xulol soNentnanhta t e olje. Tel«"! N " — c6 ucktnasM n»nh,a|'n ''ar^olovn Mci no smole, 'oie rov m td !'d LakTaria na brizaanie ki zrna samostojno brizgati išče tvoraica karoserij Mat Relcb & sta Novi Sad Jugoslavija. Tam se spreimejo tudi delavci za lesene karoserije Neljube dlake po obrazu m životu sploh odstranjuje v 5 minutah zanesljivo brez bolečin in posledic 99DepiSafoB*fum Venus" Cena I zavite Din - Poziv! i Ker se v zadnjem času za mojim nrb-lom trosijo razne lažniv? govorice v prozornem namenu da bi se iz osebnega maščevanja blatilo moje dobro ime. prosim vsakogar, ki oošteno misli in bi kaj takega izvedel, da mi nemudoma iavi ime dotičnika. da ga izročim zasluženi kazni Valter Stuzzi konc zobni tehnik, Domžale GOGOGORraGirargraG^ NAJBOLJŠA SVINJSKO MAST znamke — I. P. — znamke lastni izdelek tvrdke E. POPOVIC, LJUBLJANA se razpošilja v ročkah po 20 in 50 kz tei sod'h oo 50. 100 Ln 200 kg Prekajeno svinjsko meso vedno na zalogi po izredno nizki ceni. Točna postrežba ! Ceae najnižje! JL T Zadruga stavbenikov za Slovenijo v Ljubljani javlja tužno vest. da je njen vele-zaslužni tajnik gospod dr. iko Est šef juridičnega oddelka gradbene direkcije v torek dne 15. t m. po dolgi in mučni bolezni v Gospodu za vedno zaspal. Pogreb se vrši v četrtek, dne 17. nov ob po! 4. pop. iz hiše žalosti Breg štev. 14 na pokopališče k Sv Križu. Pokojniku ohranimo blag spomin. Zadruga stavbenikov v Ljubljani P. n. Casl mi je naznaniti, da sem odprl v svoji že nad 30 let obstoječi brivski dvorani na Dunajski cesti štev. 20 nasproti kavarne »Evropa« in postajališča mestne cestne železnice posebni oddelek za damsko frizirame s petimi kabinami in posebnim vhodom, v katerih se bodo izvrševala na najmodernejši način vsa v damsko stroko spadajoča dela. kakor striženje dečie frizure (Bubikopf). česanje vseh modernih, historičnih, gledaliških in plesnih frizur umivanje glave, mani-kiranje, masiranje, onduliranje in izdelovanje raznih lastnih izdelkov. Ker sem si pridobil dobro pomožno osobje, sem uverien, da bom vsem zahtevam najholie zadostil Vas najvljudneje vabim, da me o priliki počastite , 2 Vašim cenjenim obiskom, za kar se najtopleje priporočam in biliežim z odličnim spoštovanjem EngeLbert Franchetti friseur za gospode in dame LJUBLJANA Dunajska cesta 20. volnene vestje — gamaže — dokolenlce — volnene nogavice — trlkot In n'-njene rokavice volnene nogavice li najfinejše volne — jnmperje — puloverje - trlkot In n»-njene rokavic« iz najfinejše izbere in po na nižjih cenah T, Eger, 5v. Petra cesta št, 2 En sros 5ppc''ialna En d6tail troovina vozičkov in koles V zalogi kolesne oprt** io igrač« za otroke Renoviranje koles, nziikot lo šivalnih strojen Shranjevanj* koles in motorjev (ei zimo - ZEMELROK OTON Triaika easta-GUnce Marijin trg S Javl:amo tužno vest, da je na*a srčnoljubljena hči m sestra, gospodična Duliia Trobevšek abs. II. letnika obrtne soie aanes dne 16. novembra po doigem mučnem trp ijenju preminula. Pogreti drage pokojnice se bo vršil v petek dne 18. novtmDta ub 10. uri izpred žalnega di ma na pokooališče v Nevl e. Vrlipolje pri Ksmi ku d.ie 16 novemb.a 192?. Žalujoči ostali. ..HUMANIH" 24-28 CELJE: Aleksandrova cesta 1 MARIBOR Jos Martinz, Gosposka ul 15. Zvitke (role) za računske stroje, ček in kontrolne zvitke za blagajne vseh sistemov, ima vedno v zalogi Lud. Baraga, Ljubljana, Seienburgova ul. 6/L Telefon štev. 980. 49 6 Odvetnika »Minili sta se preselila s svo o pisarno in poslujeta v hiši nasproti dosedanje p same: v Tavčarjevi ulici štev. A i nadstropje Velika trgovska hiša s petimi trgovskimi lokali v najprometnejši ulid Maribora le naorodai po ugodni ceni. — Vprašati pisarno Dr. Orosel, Maribor Aleksandrova cesta. 3o'am, uradom, pisarnam, gostilnam trgovinam itd. priporočamo v velikosti 50x40 cm. Izdelana je brezhibno v bakrotisku in vrl a k^mad e 8 Din. s poštnino in ovojem vred 11 Din 50 para. Naročila In denar pršljite na Knjigarno Tiskovne zadruge v Ljubljani, PreSernova ul 54 UmjsJ« Davorin iUvljea. kdaj« ** KouoccU cjntra* AdoU KJbolkar. Za Narodno dsksrao dd kot riakarnarja Fran Jesetiek. Za taaerstnl del je odgovoren AJoj ztj Novak. V* • Ljubljani