67. SiEPil&o.
- ■
V Ljubljani, v titvm z?, marca (KZ1.
■
likala vsak daa popoldne lavsoaasl a*eol|» in »ratnike
If»»«r|,w » Prostor ] mfm X M «>m m male oglase da 77 mm visini l K, od 30 m/m vfllne dalje kupčljski in uradni oglasi 1 mfm K 2-—, notice, poaiano, preklici, Izjave in reklame 1 mlm K 3*—. Poroke, zaroke 80 K. Zenltne ponudbe, vsaka beseda K 2-—. Pri večjih naročilin popust.
Vprašanjem glede inseratov na! te prilo« anamka za odgovor.
ffpravnistvo „81ov. Naroda4' ia „4aro4a«  Tlamaraa" Snaflora allea St. 5, nriUlcno. — Teleta« *L 3 1C
„Slotenski Narod' vsljs v Jagoelavlll:
celoletno naprej plaćan .   K Tft -polletno.   ....... 150*—
3 mesečno • 75 —
l     - .....- 2Y-
v Llael|aat Ia po poati i V laoieatatfos
celoletno    ...... IC
polletno ....... „210*—
i mesečno 105*— .....„ 33 —
Pri morebitnsm povišanju se Ima daljna naročnina doplačati.
Novi  naročnik! nt   poiifeto v t»rvlč  n*/oč;iinc>   v z Ano
po rtAkjantet.
Na inmri r»is nem naročila bre? oo*i^va uemria se ne moremo ozirat?.
Uredništvo *Slor. Naroda41 HaatloTa alioa st 3, I. nadstropje«
Telefon itev. 34.
Dopise sprejema le podpisane la ia Jo s bi 3 frankov en 9.
Rokopisov no vraSa. "TJPU
Posama^ria številka velja V2Q K
PoStn?na plaSana v gotovini.
aaaasaaaaaaassaaaa
asasaaassssi
Ha Balkan
V Carigradu, sredi marea.
Revizija sevreske mirovne po*   cijo proti Konstantinu, računajoč
godbe je gotova stvar. V tem oziru sc došla zanesljiva poročila iz Lon* dona in Pariza. Zaradi tega vlada v vseh turških krogih velika zado* voljnost, ker se računa s tem, da pripade del Trakiie Turški in da postane Smirna svobodno mesto, v najslabšem slučaju pa dobi Tr.v kija avtonomijo. Tudi Bolgari izra* zajo svojo zadovoljnost, da so se zavezniki odločili revidirati sevre* ski mir. Nadejajo se, da dobi Bol* gariia pri reviziji svoboden izhod na Egejsko ali, kakor oni pravijo. Belo morje, ter da se jim prisodi pristanišče Dedeagač. Ob koncu koncev pa bi se zadovoljili a avto* nornijo trakijske obali, kar jim je 5e vedno ljubše, kakor da imajo na jugu in vzhodu za sosedo Grško, katera bi iim za večne čase zapirala pot k južnemu morju. Grško pre« nivaistvo, ki je v Carigradu in na vsej Trakijski obali dokaj številno, je zaradi napovedane revizije sev* reske pogodbe, kakor je razumlji* vo, skrajno ogorčeno. To ogorčenje se obrača v prvi vrste proti Tut* kom, ki so s svojo snretno politiko znali pridobiti antanto za svoje na*
s tem, da jim bo eclino na ta način uspelo preprečiti revizijo sevrevske mirovne pogodbe, ki ie na široko odpria vrata vsem grškim narod* nim aspiracijam. Toda njihovi na> pori, da bi dokazali, da grški na: >\ ni identičen s kraljem Konstantinom, niso imeli uspeha. Revizija sevreske pogodbe je pred durmi. Zato vlada v vseh grških krofih potrtost, pobitost, ogorčenje. Tudi v Fanarju (na patrijarhatu) so pri* šli docela iz ravnotežja. Zato resno razmišljajo o tem. da bi se ckuiTV-m* ski patrijarh izselil iz Carigrada v kraj, kjer bi bil popolnoma neorl* visen in kjer bi ne bil več v nobe* nih stikih s turško vlado, ksteri pripisuje glavno krivdo za grško nesrečo. V tem oziru prihaia bai#c resno v poštev mestece Rodosto ob / i*rma?skem moriu. Tu bi naj bil v bodoče sedež grškega patrijarha.
Pravijo, da bi »e bil ta načrt že izvršil, ako bi ne obstoj s11 s* zadnja nada. da se ob koncu kon* cev vendarle posreči preprečiti re* vizijo mirovne pogodbe. Nacijo* nalni Grki, njim na čelu patrijarh sam, stavijo vse svoje nače ns Ve«
črte. Razmerje med turškim in dr# j nizelosa. Zatrjuje se, da je poslal škim življem v Carigradu že prej ni   Venizelos lastnoročno pismo kralju
Konstantinu, v katerem ga onozar« ja na nevarnost, ki grozi helenski
bilo baš idealno, sedaj pa se je na< petost še nodvoiila, in neprestano prihaja med Grki in Turki do kr* vavih incidentov.
Kakor je znano, je Carigrad sedež ekumenskega patrijarha. Pa* trijarhat je središče grškega narod<
stvari ter ga poziva in roti, nai se odpove v interesu narodnih as^ira* ci j prestolu na korist presto j on?* sledniku Georgiju. V tem slučaju j? Venizelos priprav! i en položiti na oltar osebno žrtev, da se za vedno
nega gibanja. Tu se stekajo vse niti, ki merijo na to, da bi na vsej j odpoveduje poetičnemu delovanju Egejski in maloazijski morski obali j in da sc nikdar vce ne vrne v do. zavladala Grška.   Grški načrti so j movino.
bili že blizu svojega uresničenja v j Ali bo ta Venizelosova akcija, času, ko je imel v Atenah vladno [ s katero je v sporazumu tudi ekn* krmilo v rokah Venizelos. Ko pa je j menski patrijarh, imela uspel-? Ni v Atenah nastal prevrat in se vrnil | se nadejati! Grki so svojo igro v na prestol antanti omraženi Jcrali j Orijcntn definitivno izgubili. Bi-i Konstantin, so vsi ti visokoleteči so na skoku, da osnujejo novo bi* načrti padli v vodo. V carigradskih zantinsko carstvo, a po svoji n grških krogih so se zavedali, da po* spametni politiki sc morajo sedaj menja povratek kralja Konstantina i zadovoljiti s Konštantinovim kra* na prestol za grško narodno stvar j liestvom, ki se manjša od dne do pravcato katastrofo, zato so pričeli j dne. z neizprosno propagando in agita*
Pismo Iz Fw$m
V Pragi, 17. marca. Zimsko zasedanje poslanske J Gre za likvidacijo izdatkov poleg zbornice se je potegnilo do spo* j tekočega proračuna republike, po* mladi. Bilo je v njem obilo kriz in j vzročenih z madžarskim vpsdom konfliktov. Poslednja kriza je na* na Slovaško. V zvezi s tem ie vzdr* stala tik pred zaključkom pri pred* zevanje Škodovke kot oborože* logah ministrstva narodne obrane. ! valnice republike. Dalje je bilo tre*
ba poskrbeti za opremo armade v slučaju, da bi prišlo do kakih od* redb, o katerih so se že raznašaJe pretipane vesti. Ali n**evidni politik mora računati z vsemi e ven tu al* nostmi, pri čemer g[a vodi nujna potreba, da s£ dol čene vojne sile opremilo in oborože. Socij-alri dc* mokra ti (desnica)'' so prišli na koncu s svojimi :i k vladni
predlogi, kar se tiče 677 milijonov, potrebnih za fcrit;e ?oovzroče* nih z madžarski n vpadom na Slo* vaško, ki niso kriti s proračunom. Strnnka je zdr; ži1« s tt?m svoje lastne pogoje, nvnašajoče se na kontrolo v pfLrlair.c?-tu, v gospodar* st\u prchran;ev«lr.c::a niinistritva in v bodočih potrth«ih te.^a mini* sirsrv?. Klub se je norem upiral prod temu, da bi se ta denar kril z blagajniškimi rru-.r* v?c je zahteval, da se izvedejo ravkt, ki jih je < :.::'>"To finan« j čno ministrstvo.      nister N. O. ra I
danji ceni 2.50 Kč. Z dr/avnimi do* plačili na moko in kruh se je dre žavni p^ornčun znatr.^ obte/eval. Revežem in nezapo*Vnim sc ima podražitev nokriti iz pristojnih fon^ dov. Kronal i p isnevek. ki ga pla* čajo .'; : * .'ci, se prišteje k me; zdi f.li c?aži.
V Liberci se je vršil te dni shod nemških komunistov, na katc? rem sc j? nroc-nsila ustanovitev nemške komunistične stranke v čc* hosiovaški republiki. Navzoči ro bi-i tudi delegatje čeških komuni«: stov. Češki komunisti bodo zborovali o Veliki noči
Te   dni   bosta odprta v Pragi
Oba sta moderno urejena in spadata med največja taka podjetja v Pragi. Drugi jc last društva za postavitev Akad. Doma. Svrha, kn teri imata s!užiri, zavarovanje igral* cev za starost in postavitev tako potrebnega Akad. Doms. in razpravlja sim^nričneišn nad dru«<c. Rszvoj kinemr.to^rafi;^ v čehoslo* veški republiki nanreduie. S^duj štejemo 500 biografov. 7. njo ko* raka v napredku izdelovanj? Ris mov. Produkcija se otresa tujega k.initals, in tujih proizv >dov. MoJ češkimi firm.imi je »Lk>yd*fllnK, kstera ima že stike tudi z ,lugo>K>* veni. Tesnejše z ve* j med .'Ugos:,T* vijo in Cehoslovaško na polili ,ki*
dva nova biografa, eden last kluba \ nematogr«-rilo, ki \t El Ljudsko l*"* solistov »Nar. divadla na   Slova* i obrazbo   tako   važni ie \^ekakor
necn«,   drugi v Kremencovl ulici.
zeicti.
I. K. S.
:: [dee KmioTialec piše: Ttsliji cs prikriva,   da bo h.čhci* >-i e?c**r \ tmpia pn-*-oi*i »ser.rr^-ri^ r.'.r r -v času, pn      t i 300 rrrM*   ttrifa >• ikode Italiji  Te d ,? p.s, s- 3
5?!ilfo
U c 'j
jonov z* opremo armade. Kako na* stepi napram temu desnica soc. de« mokraiov, danes še ni iasno.
Spomladansko zasedanje po« '"lanske zbornic2 obera biti živahno, ker ?e bo bavila ?, važiiimi problc* mi. Predvsem bo treba rešiti sporna vprašanja v davčnih predlogah. Štiritedenski odmor bo služil za no« gajanja med strankami, da se do* r,eže potreben *nor2zum. ker sicer bi nevarnost ras? 'Tstitve visela nad zbornico   kakor Damokfejev meč.
V bas preteklem tednu je spre* fc!a zbornica zakonski načrt o srs* novan jesti reformi, oziram s «^~~ nem j-ibanju, ki ie bil sprejet v svoji prvi sestavi, brez izprememb, nasvetoTanih po senatu.   Burna je
bila
razprava o referatu ©reisko*
v?.inec?a odseka o lcrva^!:i dosjod« ? • • v ETčromnaehu. Vladno poro* ei!o ie bilo sprejeto na znance. Gla* so rale so za poročilo vse delavne češke stranke, proti ni češki ko* muni*:ti in \ se renske ?rekei"e. RaTzvija se kombinaciia sa dopoani« tev kabineta, ki utegne nastati ta* T:oj po končanem zasedanju. Mi«T^ se, os. bosta snreierj demisiii dr. Engliša in dr. IT(^towetza. Druga verzija govori o rect^vi uradniške "Inde, kateri bi stonil na čelo eden i':mc:? čcpoe-ov.n.'kih r'iVi^-rnatov, posluiočih sed^j v inozemstvu.
Važen sk!d> je izvršil 15. r. m državni gosnoaarski s\-ct, ki stremi po tem, da bi se določila enotp* ce^ na rs moko in kruh. Ta cen s. se v kratkem iznremenl in we^las!a p<* 5 ' 1 Kč z* 1 kg m^ke z« kuho in 2.90 Kč 1 Izd moke za kruh rroti dosedanji ceni 2 Kč in 1K^. • r' l:r"!*a bo st"' '.70 Kč nartram dose^
dobili diskretne in ae ne priebčen^ vo
s;i o poskusu za separatni mir r Bolgarijo ia sicer za hrbtom italijanske in srbske vls.Ce.
V rvji 1 °»17 j* prisil r.a. podlagi dogovora .nvi Francijo in Anglijo v '. i'i> kapetan sfanojlo Ivanov, sin nick-nega bolgarskega generala, ki so j* s generalom Dimitrijeven! pridružil f.a-vt»-!ul:om. Kapetan Ivanov Je itn<»l aa-log, da sestane z Gešovoni in Take-\cr..'. pristašiina opozicije proti Ferdi« nando, ki sta biln t^krnt v S>-ici. \ si ?&apaj n-:*-i bi proučili aa^in, kako M se Bolsariia redili   cenu\r)mh držav.
t^r »iO> i n^sarabijo in T<?ru^var, Grrtt 1 ir.Tiibi 'J'racu'o in Bohm, dobi r,.i Brnimo in severni Ćpir. Srbiju prisna no n •» m.i kedonako ftvtoaoBtije, ra kar iobđ Boa-no in Heroegoviira. Bolgarija dol»i Tr.i-cijo, AfacctiorJja postane avtonOTOana d tave n rlavnim mentori   BotoBOSa, V
t*»m programu ni i^i'o niti besede o '.u«J-čerju averro - orrrske raonarhije, Cr »rs in n'ti nrks r> i» ■aeloieiis\i Hr-Sivi. Srbija aaj bi flo>>i'a le Bosno in Hsreegovino v lamano sa Maoodooi|e. Med pego':, ki bi jih ir.orplfi -.projeet
Maccdoniio, V»o]rar.ek"< vojska jo na rr.^-polasro faveznikom. is boigarakib b gnaeov r Sohuin e© vatvari legija, ki se be borila v Fraaciii. V Juliju 1*>1*
rvanova »ta spremljala dva Angleža in ! i« bil Ivanov z^net v Bvid. Peto« GKjh *:ieer Harth, sedaj   pomomoeni   rr.ini- i *>re.. ki js I i! takrat še v Bviei, je Dr-ster v Sofiji ia kapeisn   Iveon   I^wia i sojavil r Dnl^ari/o. kot zastopnik vrhovne komande. Iva> (      Maj inova vlada so fe odzval \ pokrov ja govoril a Bolcari, ki so vkljub j tii.  J"» bi Nemeem  onemogočili v^nk
nesoglasju tieds rrja.k^ ; •v..» sv;on •-mije obljubili da bodo akueali des^ri dogovor k voditelji opTrit-ij4". Ivanov pa je imel sestanke tudi k Rakovskim, «edf.j c\sj) moskovskega sovjeta in a Stejanovom ki sta prejemala o«! Anglije rsđns stipendije potom konzula Ed-vrar^ao y srrho rrrcln' i^n-HV* r-r."»* p-frid« v rsolp^.riji. Spomladi 101^ an-tantne vlade niso bil* složno, ker *M se Italija in Anglija protivili ofenzivi r Makedoniji, ki jo je eahtevala francoska vlada. Službeni orpsni frenooske in auurisske ^Iftriie propagando sačeli direktno akcijo, da pridobijo Bolgarijo. V ta nainsn ss Je iist*nov!l poeebea ronite, katerega člani no bili Johnson, Wilsonov/ človek, ITsrtii in dra Fran-<-cza Louifl Eisenmanii in Henrv Lirh-tenberger, ki je bi! Olemenceauev upnik. Komite za katereica je a/ritirnl huli pre<i^ednik vrhovne komande Pi-non, je fonr»uHral politični program, ki naj bi slnžil es podlago separatne-s:a miru k T^o! -^ri;o, in zaterga b! mora!! t slučajn ngodneea n-p^ha prejeti bolkanski z^^ezniki. Prostrem ;> vseboval: Eomunija sapnsti Dobrndžo
pum, je HI poslan v ftvi<*o ministo" T"Xr ker. ki |e ir.icl r Švkl svojo bo.no žn-rn. Sestanek so }e rr^il r neki vasi na pol pota meri Ženevo in LaffJUMUUaSa fr.v •.•-a '•• «"-^r':ai kr • *vl EJtrrds, Takeva pa arhimaadrit stefin. Takev je izjavil, da jo s pogoj! luidovoljcn, b to r.o k avtonomijo Maeedonije, sa katere ?«n*»k.<i]o jo Bolgarija prolila preve«? ;:rvi. Iztaril je, da ba vsali način obvesti] o lom Sofijo. Toda odgovora ni iti!o. Morda sata, ksr so bili pogoji nesprejemljivi, smrde pa, ker je nem*ks Ipifonaža od ^ri'-v o*no^ *\ Ker je an*:lsi"k^ vlada šaman eakela na bolgarski otltovor, ea je o>,rr»i'a bo> poj k bollievikom. [vanovje«?o:)il nslo-, da *e snova eest ne r. Rakovakim, ki j«* bil takrat še pr*Ti Ljoninov agent kakovskJ je fk^enil nov dogovor 7 ati-•d^kim konzulatom v 2enevi. Zavezal ae je, da bo izdajal bolgarski bol}-J-evi'ki <>«<>''-ia. ki cr* 'o * r • • u~><'y* .«vo:ih agentov ra^.*ir"1 j>n Bolgariji« Angleški konzul a.u je obljubil irpki-rilo 50.000 frankov vsak tretji meeeK Angleška v1,*-'/!* n^j bi dala tipografski materija! in nastavila r ur^drlst^i
(Parmova   opera   >ZUtorog< in Koečera igra >M r k k o v i«.)
V enem tednu dve noviteti na ljubljanskem odru. V 31. številki >Slov. Naroda«, S. februarja 1920, je poročal Viktor Parma sam o agodovini avoje ooere >Zlatorog«. Libretto, zajeto ia »nano tri ^ a veke pravljice, ki jc je prvi zabeležil Karel Dežman in ki jo je opesnil R. Baumbach v krasnem epu, je Parmi napisal ministerijalni evetnik I?ik. Brauer na Dunaju. Glasbena zgodovina pozna žo toč oper >Zlatoroge; Parma je začel svojo opero komponirati oktobra 1917 in jo zaključil maja
barv, da »e trudi doseči rim većio pestrost v taktu, ritmu, oktavah, v različnem izk^ri^r-anju glasbil ter jrlseoT itd., dokazuje, da je svoje dHo ustvaril premišljeno. Da je opera >>Zlatorog« hkratu značilen izraz Parrrov* Jnžna-ake narave, živahna^a temperamenta in jasne duše, jo gotovo. Toda zmotno je misliti, to jasnost, raznmljivost in vedrost znaki plitkosti ter da ao nerazumljivost, mračnost in rafiniranost vedno dokaz globocine. Individualnost je tudi znak ori Drina lnoati.
Edina naša današnja oporna komponista, Risto Savia in Viktor Parma, prvi sastopnik moderne, drugi melodične, v bistra vedro glasbe, prihajata v tekoči   aezoni zapored na nas oder.
i V*>e tvornosti, manj negativne krifično-1 *ti a i želimo.
Za*o pa občudujemo Sovina in Par-1 mo. zakaj napisati vsevečerno opero je kolosalno delo. Oba že starejša gospo-; da e>ta lahko   vsglod   ii-«im mlajSim, j akromua. a uatvarjajoča, Risto Savi nova ?Lepa Vido« je bila letos, predelana, Se drugič na našem odru; v četrtek
virne drnrr.e poslednje dobe so pesimistične in vse se končujejo s smrtjo, nasilno, nesrečno ali naravno, s teleano ali vsaj z mor*.ino smrtjo.
] loolednb, logično, toda mogoče bi bilo debatirati, ali je tak konec absolutno neizogiben, ali je zelo a!i le malo verjeten. Življenje je namreč sPa nedosledno in nelogično, hvala Bogu.
je nos^cel Parma prelep uspeli a svojim    Ssj bi bilo sicer preveč samomorov, zadavljenih >:rn in raznih katastrof. Na-
> Zlatorogom <•
Publika je sprejela >Z!iiei*oa;a<c prav zaradi njegovega narodnega snav čsis. 4 sriarčno navdi\Jlenoa+jp; a tadi izdajanje je bilo prav dobro in epr-rca jako lena. NaHonalne, za slovonake svečanoati primerne opere do«lei nismo im*»li. >Zlatoro«"< nam Ho zadoSral do-
1919. Skladatelj omenja, da ee je trudil    Pozdravljamo ju, sa} mora biti cilj vsa- | tlej ^a zbirno še vočjo, še boljšo epe
kolikor in kjer je bilo le mogoče v operi ohraniti jugoslovenski kolorit ter je na posameznih mestih, zlasti v ljudskih prizorih in v baletu, direktno vporab-Ijal jugoslovenske narodne melodije; nasprotno pa je skušal v prizorih Italijanov ohraniti rudi v glasbi italijanski narodni značaj.
Da uporablja za alatorogo, Janeza in Jerico značilne motive, ki prepletajo vse delo, da skuša alikati veličastne gorske prirode, krasoto Bogntinov^ga bogastva a uporabo narodnih tonct^kUi
kegft narodnega gledališča gojiti domačo literaturo ter vzgajati domače avtorje. Oder v svoji jarki razevetljvn je edina sola, ki pokaže avtorju, kaj ja zmotno in kaj sposobno, nedoptatno ia živo. Le dva operna skladatelja Imamo doelej, sinfoničnega pa še nobenega. Pred 15 leti smo Bližali menda La-jovičev >adagloc, letos Premerlov iallegrot, treba je >^zbpr/a« in >fi-naln« in v celotni dobi .HO let če poide v dosedanjem tempu, ae dokopljemo do
ro. Na naših mladih modemih aklada-tellih je. da jo dobimo čim preje.
Danes se vpriyori zopet novo naie dramatično d^lo.
Kosce vi > Mrakovi« »e zovejo >igra?. Da bi ae ivali komedija, bi morali imeti v seH več očitnejše satire, drama bi pa bila lahko z rednim, ali **lo tragičnim saključkom A zaklju-čofe ^e >o namenoma vedro, vedrio, dasi so dani vsi potroii, da se lTfimi po-
čele ainfoniie iz peresa štirih avtorjev! i lom. Toda Koaec je optimist. Nase iz-
vadno teče življenje po kratkem vzva-lovanju mirno dalje, kakor teče v A. Cehovih dramah. Ako pa naj gledališče tlužl človeštva kot zrcalo prirode, potem ima to gledališče kazati predvsem verjstnoet prirodnost, ne pa le izjemnosti, ne med stotisoči poiskanega slučaja, mogočega sicer, a v iatini prisiljenega.
Razdor med ?tarši in otroci ter pogubni vpliv mestno kulture na kmeti-*ko dušo je reotroče predstaviti tragično aa obe stranki, kakor ga je predstavil ze marsikdo ln tudi n. pr. Fr. Ks. Svoboda v avoiem >Kozkladuc. Kosec hoče predstaviti i"ti slučaj ver-etnrjo bre , t-žkih konfliktov in z ugodnim zakIjiič':on% utemeljujoč rvoj optimizem na dc&čnost! stare, sdrave, energične kmet krvi, ki no zablodah mora itmagati tudi po iilah mladega rodu.
£tari Mrak naj bi bil tip našega knvrt.^ ki globoko korenini v gruntu svoj"K pradedov in črpa ir. njepra vpilo evcite enercri'o ln ne^odajno«t. Kamostb da bi ali rc«sLjrniral aii začrl brezupno I)Orlxv# v obeh primerih katastrofalno za svoj grunt, obračuna Mrak z otroki ter z*-čenja delati zneva po >t.,rerp. prepuščajoč aiiiu in hčeri, da si iščeta svobodna •reče po novem. Tekom petih let živ-Ijenske izkušnje in borbe se r^i overijo, £a je kompromis med novim in stn-rim vendarle najmodrfi"5- Nič novega torej ne prinašajo >rirakovi«, toda da je sloga med mladimi in starimi n??-boljša, je ve;ino aktualna micel. Za podeželske odie bo za to morda ta Igra le is tega vzroka, pa rudi ie iz drugih
dobrodošla. Poleg Srobo-lovega >Koz-klada< se apomni kritiTc JVbSnherroro iZemlie; toda Kosec je zajel svoje fi-gnro iz našega naroda. Potek dejanja ir.v:ra is avtorjeve tendence, iz ljul ni do snergife starega Mraka, v bistvu *lcer sorodnika Grutzorega, toda vendar našega človeka, Gorenjca, in nasprotja rc*ismirarr»u Donsi. Prav ta češki mehkobni Dousa jo izzval Koeca« da mu je sknsal ustvarili kot slovanski kontrast grcavegs Mraka V koliko po mu je to posrečila, pokaže predstava*
Sam-
2 stran
.SLOVENSKI NAROD-, dne 24. marca 1921.
67 !tev.
zanesljivega človeka. Rakovski Je dobil prvih 50.000 frankov, toda priMa je od Francije nasvetovana   ofenziva, v
kateri je padla Bolgarija in kmalu potom tudi Avstrija.
O teorijah in idejah glede so* cijalizacije dela se je že veliko go* vorilo in tudi pisalo. V tem pogledu pa se bo objavilo še dosti načrtov. Vzlic temu pa bo teoretična ideja radi splošne socijalizacije dela,
— posebno v državnih ter zasebnih veleindustrijah — ostala prej ko slej teoretična, socijalna žel i a, ki se žaiibog ne da stvarno urediti in izvršiti v zadovoljnost vseh ude* ležencev. Vendar pa je in bo mogoče posamne vrste dela socijalizi* rati ter zagotoviti zaposlenim de* lavcem po primernem razmeriu udele/bo na čistem dobičku. Tak* šna udeležba je predmet naslednjih vrstic in naj služi kot vzgled za so* cijalizacijo sličnih podjetij:
Pri zgradbi agrarnih gozdnih cest na Notranjskem so bili od leta 1907. do 1913. zanosleni delavci sporazumne udeleženi SOtrudniki podjetnika. Podjetnik za zgradbo teh cest kot stare i širna svoiih iz* branih 36 sodelavcev, je nrev približno 5 kilometrov cestne pro* ge v izvršitev in sicer na rodlani tozadevnih načrtov in pogojev za pogodbeno ceno n^oti založitvi do< ločene varščine. Ta pavšalna cena je imaša.ln v tem slučaju za 1 km cestne naprave 5520 K, t<^; nn> vprečno za vsak meter ceste 5.52 K.
— Iz tega kosmatega zasluži i, ki je bil mesečno izplačan je nocJ: * nik poravnal na skupni račun svo» jih sotrudnikov vse zgradbene stro« Ške, ki iih je vknjižil izvoljeni so* delavec kot računovodja. V *^ ra* čun so spadale vse skunne nabave živeža in za zgradbo ceste potrebna razstreljiva, ter poprave orodja, da* lie vse po vrstah dela sporazumno določene dnine za vsakega. c" lavca ter v prvi vrsti dnina za nod* jetnika, dalje prispevki za del v ske zavarovalnice proti bolezni in nezgodi, ter vse drugi skupni »tro* žkL
Dninska lestvica ie bila dolo* čena takole: Pod'etniku 10 K. leva* lificiranim zidarjem in kamnosekom 5 K, oziroma rninarjem 4.50 K, njil pomočnikom in drugim kamnolom* nikom 4 K, oziroma 3.50 K. drvo* sekačem 3 K, oziroma 2.50 K ter mladeničem 2 K, oziroma 1.50 K.
Vsem sotrudnikom je bila zraven dnine   zagotovljena skupna hrana.
Zgradbeno delo je trajalo v poletju približno 4 in nol mesecev, seveda le ob delavnikih ter od zore do mraka s primernimi odmori, ki jih je določil podjetnik sporazum* no z delavci. V odmornern času in sicer zjutraj ob 7, opoldne ob 12 in zvečer ob 7 in pol po odhodu drugih sotrudnikov so min ar j i za* žigah* napravljene mine. Skupno kelibo, t. j. odprto po (strešje iz desk, ter blizu kolibe shrambo za živež in kuhinjsko streho so de* lavci postavili ter po potrebi pre* stavljali tako, da niso izgubili več kot četrt ure hoda k delu, oziroma nazaj do kolibe.
Delavnega reda so se vsi strogo in točno držali. Podjetnika so ubo* gali kakor svojega očeta dobrot* nik a. Med delom se ni slišalo no* bene brezpotrebne besede, čulo se je le neprestano ropotanie orodia ne glede na to, ali je bil pod i etnik v bližini svojih sotrudnikov aH ne. Vsak dan zjutraj in rudi po kosilu je podjetnik naročil raznovrstna opravila in nadzoroval ves čas red* no zgradbo ceste radi svoje odgo* vornosti za točnost dela no načrtu in pogodbi, burnost sotrudnikov se je očividno izkazovala v dnevnem napredovanju zgradbene proge in končno še bolj v denarnem uspehu skupnega podjetja.
Kar se tiče razvrstitve dela, je bila zgledno tako urejena, da je ena vrsta žurila drugo in tretjo k pri* meraemu napredovanju. Ob kon? čani zgradbi in zaključku skurrni1 računov se je dognalo, da znaša dobiček podjetja 5726.78 K. Iz tega zneska se je sporazumno iznlač*1 podjetniku 1436.3? K kot nagrado za obrabljeno svoie orodje er za druge režijske, iz svojega založene stroške. Ostali znesek -^2^0 K ie bil pa razdeljen med vse sotrudnike v razmerju njihovih tekom dela spre* jetih dnin. Z ozirom na to ie dobil podjetnik sporazumno določenih 430 K, ter vsak sotrudnik približno 27 odstotkov svojega poletnega za* si žka kot de-ež na čistem dobičku tega sporazumno skupnega pod* jetja.
lične iies
= Ministrski svet. Beograd, 22. marca. Danes se je vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom prestolonaslednika Aleksandra. Ministrski predsednik Pašić je referira! o zunanjem položaju, predvsem o dogodkih v Nemčiji. Razpravi alo se je tudi o vprašanju rekonstrukcije vlade napram splošnemu parlamentarnemu položaju. Vlada je popolnoma složna v vseh vprašanjih notranje in zunanje politike. Na koncu seje je minister Draško-vič referira] o položaju v južni Srbiji in o rezultatih njegovega potovanja.
= Demokrati !n ?corazi:m z muslimani. G. Davidovič je poslal ministrskemu predsedniku Pašiću nastopno pismo: »G. predsednik! Demokratski klub je po dolgem razpravljanju o sporazumu z muslimani In na podlagi poročila ministra Krizmana na svoji včerajšnji seji sklenil, da sprejme nastopne pogoje: 1. Sporazum naj velja le za Bosno in Hercegovino in ne srne imeti vpliva na rešitev agrarne reforme v drugih krajih kraljevine. 2. Kmet mora dohiti zemljo brezp'ačno in ne plača nobene odškodnine ali odkupni* ne. 3. Vršilcem gospodarskih pravic v Bosni in Hercegovini se ne more dati nobena odkupnina za zemljo ali se jim prizna za Iikvidncijo gospodarskih pravic v interesu socialne pravice denarna pomoč, ki se bo izplačala degresjvno enkrat za vselej, 4. Dokler se ti oefno-šaji definitivno ne likvidirajo na način, ki ie predviden v sporazumu in v uredbah, se izplača za prvi hin predujem, ki ne sme biti večji od 70 milijonov dinarjev. 5. Klub je pripravljen, da sprejme ta sporazum, in sicer iz političnih razlogov, ker ie brez tega donešen;e ustave nemogoče, in iz gospodarskih razlogov, ker se s tem likv'^ira agrarno Vpra^aive v Posni in Hercegovini.
= Sklicanje članov ustavnega odseka. Beograd. 22. marca. Včerai ie vlada bfzoiavno pozvala v Beograd vse odporne člane ustavnega odseka.
= Francoski admiral Fatnti nrf PaŠ»čn. Beograd, ??. marca. Ministrski predsednik Pa Sle" ie ^nreie! v svdiien-
ci francoskega poslanika Simona in admirala Fatouja, člana komisije za izdelavo podonavskih statutov. Admiral Fatou se udeleži gospodarske konference v Portorose ter je prišel v Beograd da se informira o našem stališču. Bil je tudi v Varšavi. Pragi, na Dunaju in v Bukarešti.
= Dr. Trumblć in dr. Vošnja!f v Zagrebu. Zagreb, 22. marca. Bivši minister dr. Trumbič in narodni poslanec dr. Vošnjak sta prišla v Zagreb, kjer sta obiskala bana dr. TomljenoviČa.
3= Ra dostavo ve vojne krivde. Sofija, 22. marca. Preiskovalna komisija, ki jo je določilo narodno sobranje, da preloče krivdo Radoslavovega kabineta, je končaTa svoje delo in izročila rezultate državnemu pravdništvu. Glavne točke so: 1. Obtožuie se celokupen kabinet radi vojne napovedi I. 1915 in 191 S. ker se ie to zgodilo brez sklica-n a in odobritve narodnega sobranja. 2. Obtožuje se radi diplomatičnih vojnih priprav. 3. Ker se ie za časa voine vstvaril zakon o rekviziciji. 4. Radi do-soiila SO milijonov v Nemciii. 5. Radi zakonske osnove o sekvestrlnuilti ime*ka tipih državljanov. 6. Radi 200 milijonskega posojila, sklenjenega z nemško vlado brez odobrenja narodnega sobranja. Posebno se obtožujeta T'^čev in Radoslavov, ker sta brez potrebne kompenzacijoe dovolila izvoz živeža v Romuni o m Turčijo.
== Dva nuPjona češklfi katolikov Izstopilo Iz katoliške cerkve. »Rude Pravo« ooroča, da je imelo gibanje »preČ od ^ima« na Češkem izredno velik usneh. Število onih. ki so iz-sto-nili Iz katoliške cerkve, se ceni na dva milijona.
= Knmjcniev aretiran. Specialni noroč°val^c »Timesa* poroča iz P'ge, da ie ekstremnili boliševikov Dzer-gfnskil ^nT v Moskvi aretirati Poveljnika bolj5evf§ke vojske Kam icn Jeva in šefa nicovcea generalnega štaba, polkovnika L'eb'edieva. O vzrokih te sen-z^ci^nclne aretacije doslej ni ničesar znanega.
T&pMmkm fn "wz^^m^ momčila •
VOLITEV V ITALIJANSKI PAR* LAMENT. —d Rim, 21. marca. Nove po* krajine bodo volile 27 posla o cev, eneda za Zader in otok Lastovo", druge na v petih volilnih okrajih Licnz, Bolem. Trst, Gorica in Tstra.
— d Berlin, 22. marca. »Deu* tsehe Allgcmeine Zeitung« javlja iz Milana: Volitve v italijansko dr* žavno zbornico se bodo vršile dne
27. aprila. Menijo, da bo sedanja zbornica  do 25. marca razpuščena.
SPOPADI MED FASTSTI IN SOCIJALISTI.
— d Milan, 21 marca. V Groco lfi-lanese je bila v poslopje faststovskega kluba vržena bomba Ranjeni sta dve ' osebi« Povzročitelja nopada so aretirali. Redarji so preiskali nrostore komunistov in zaprli 14 oeeb. Preiskali eo tudi lokal milanskih komunistov in aretirali 20 oseb.    Od patriotskih de-
monstracij iz Milana v Greco Milaneso
vračajoči so fašisti so se spopadli s socialisti. Ob tem je bilo trojo oseb ubitih in več ranjenih.
—d Canossa, 21. marca. Pri spopadih med komunisti in fašisti, katere eo r izročili komunisti, je bilo več oseb i ij iih, nekatero težko. Poslopje so-ida tisti 'ne lipre je razdejano.
—d Livorno 22. marca. Včeraj do-poldne se je v Uoldonijevem gledališču vršila svečana oddaja sastava livorn-skim fašistom in otvoritev pokrajinskega ićongrrsa toskanskih fašistov.
FASISTOVSKI NEMIRI V M Is LANU.
— d Milan, 22. marca. Zaradi včerajšnjih dogodkov so vdrli fa.ši* sti v prostore socialističnega kluba ob Garibaldijesih vratih, razdejali pohištvo in odnesli rdečo zastavo. En socialist je mrtev, več je ran je* nih.
POSET FRANCOSKIH 2TJRNALI-STOV V BEOGRADU.
—d Beograd, 21. marca. Včeraj sfa došla b orientnim ekspresom v Beograd glavni lasUiik pariškega >Joumala<, Letel le, in sotrudnik istega lista Henrik Barbusse. Govori se, da je ta po-set v zvezi z organizacijo poročevalne službe med našo kraljevino in Francijo.
PLEBISCIT V SLEZIJI.
— d Berlin, 22. marca. Listi pri-občujejo končnoveljarvna števila o izidu glasovanja v Gorenji Sleziji, ki jih je objavila medzavezniška komisija. Za Nemčijo ie glasovalo 716 406 oseb, za Poljsko 471.406 oseb.
— dBerlin, 22. marca. »Acht* uhrblatt« javlja iz Bazla: Pariški »Matin« poroča, da je poslala polj* ska državna vlada vrhovnemu sve* tu noto, v kateri prosi, naj bi se na« pravili koraki ?j to, da bi se razde* lila Gornja Šlezija tako, da bi prU šli oni knvi, ki so glasovali za Polj* sko, k Pcljske.iiU ozemlju. Franco* ska vlada je načelno že sklenila, da bo po moči ugodila Poljakom.
KRALJ  KONSTANTIN O^PO* TUJE NA FRONTO V MALO AZIJO.
— d London, 22. marca. Po po* ročilu iz Aten, se poda kralj K on* stantin na fronto v Malo Azijo, k^er prevzame vrhovno poveljstvo. Grški vojni minister je izjavil v in« tervievvu, da morajo Grki prehiteti Turke z ofenzivo.
AVSTRIJSKI ZVEZNI KANCE* L AR IN FRANCOSKI MINISTR* SKI PREDSEDNIK.
— d Pr.riz, 21. marca. Zvezni kancelar dr. M ayr in zvezna mini* stra za finance in prehrano dr. Grimm in dr. Griinberger so danes nadaljevali posete. Sobotnemu po* drobnemu posvetovanju s predsetl* nikom republike Millerandom in senatnim predsednikom Bourdeoi* som o avstrijskih gospodarskih vprašanjih je sledilo, danes posve* tovanje z ministrskim predsedni* kom Briandom in zborničnim pred* sednikom Peretom. Poleg tega so se poslednje dni v ministrstvu za zu* nanje zadeve vršila z resortniini ministri in izvedenci posvetovanja o premogovnem vprašanju; od francoske strani se je izrazila pri* pravljenost za dovolitev izvoza go* tovih količin premoga. Pogajali so se tudi o cenah in nnčinu plačeva* nj a. Zastopniki francoske vlade so govorili o ponudbah cen za pri* hodnje dni.
BAVARSKA IN RAZOROŽI* TEV.
— d Berlin, 22. marca. »Berli* ner Tageblatt« javlja iz Munchna: Bavarski kabinet se je danes sestal, da bi zavzel stališče napram zako« nu zn razorožitev. Kabinet se stri* nja v vseh podrobnostih s stali* šrem ministrskega predsednika pl. Kahra, namreč, da se ta zakon ne tiče bavarskih organizacij za samo* obrambo. Vse nadaljnje glede tega vprašanja se uredi potom pogajanj med Bavarsko in nemško državno vlado.
KOMUNISTIČNO GIBANJE V NEMČIJI.
—d Berlin, 22. marca. »Rote Fahne« poroča: Komunistična stran* ka v Hamburgu je pozvala delavce, naj pošljejo vladi tridneven uiti* mat za razorožitev orgesehev (na* rodne brarnbe). Ako bi vlada temu ne ustregla, bi se proglasila splošna stavka. Nato naj bi brezposelni za* sedli vse obrate, delavci naj bi si preskrbeli orožje in naj bi, kjer bi bilo to mogoče, razorožili orgesehe. Nadalje pozivi ie »Rote Fahne« k protestni skupščini v četrtek, kjer naj bi se protestiralo proti izziva* nju protirevoluci jonarcev. ^a^OT tudi proti terorju v srednji Nemčiji in proti aretaciji voditelja komuni* stične agitacije.
ARETACIJA   NEMŠKEGA KO* MUNISTA. —d Berlin, 21. marca. Včeraj so aretirali    voditelja komunistične
organizacije Frieslanda in njegovo že.io, ker sta baje povzročila zad* nje demonstracije brezposelnih.
RUSIJA IN MIR.
— d Moskva, 22. marca. K:di* nin je dne 20. marca otvoril sejo vseruskega osrednjega izvrševa'ne« ga odbora z govorom, v katerem je obrazložil naloge zasedanja. Izvr* sevalni odbor bo odločeval o iz* vedbi naturalnih dajatev po pred* logih za to ustanovljene komisije, o volitvah v vaške in občinske sov* jete in o ratifikaciji sklenjenih po? godb. Glede sklepa miru s Polj.-^u je dejal predsednik: »Z mirom, sklenjenim v Rigi, je izginila naša poslednja fronta in mi se nade mo, da v bodoče ne bo nobene take fronte več.
— d Moskva, 22. marca. Pred* .sednik vseruskega glavnega izvr* sevalnega odbora K&llnm je kongresu Zedinjenih držav in predsed niku Hardingu poslal noto, k:er se izjavlja, da sovjetska Ru^iia sedaj, ko so mnoge države sklenile z njo mir, kot posebno abnormalno in škodljivo občuti, da nima nobene pogodbe z Ameriko. Vseruski osrednji izvrševalni odbor zatorej predlaga, da se odpošlje posebia delegacija v Ameriko, da se uvede*
jo podajanja z ameriško vlado cle^
de odločitve o medsebojnih odno* šajih in o vpostavitvi trgovine med Rusijo in ZeUinjcnimi drža* vami.
BOLJŠEVIČKA GROZOTE V KRONSTATU.
— d Washington, 22. marca. Po vesteh iz Stoekh 'ma, so bili po za* vzetju Kronštata vsi protirevolu* cionarni častniki ustreljeni po če* tah, ki so vdrle v mc;>to. Mrtva tru* p!a so pometali v morje.
BOLJSEVIKI ZOPET ZASEDLI BATU M.
— d Moskva, 22. marca. Dne
19. marca so vkorakale v Batum rdeče rcvolucijorarne čete. V P»a* tumu ostale čete prejšnje georgij* ske vlade so prestopile še pred vko* rakanjem rdečih čet. Ruska komisi* j a, katero jc prešnja georgtiska viada aretirala, 8C jc vrnila v Tiflis.
TEKMA ZA GOSPODSTVO NA MORJU.
d London, 21. marca. Iz To*
kija poročajo uradno, da bo Japon* ska, ko izvede svoj mornariški pro* Jram, i • i lota i''27 mornarico, ki bo skoro takd velika, kakor ame* riška. Na tretjem mestu bo stala Anglija.
Sefa nifaenega zilmtm.
iti v« bi narod v Jugoslaviji razkopala iu razcepila državo na več državic. N irod brez moćne narodne zavesti, se da predvsem voditi po gospodarskih, socialni!] in drugih Interesih, Da pa M bila v Koroški m a narodna zavest, bi Slovenci ne glasovati v tolikem številu za Avstrijo. RnzVika med centra-Dzmotn in r 'mom obstoji v tem.
da so prvemu cili državni interesi, drugemu pr- p'eniensld rli dmd- — Posl. dr. Slavko Sečerov (demokrat) trdi. da so oblasti b1' [q narodu nc^o pokrajine In Tj.U :v. misli, dn Je za demokratično državo mnogo bolj?i sistem oblasti kakor o:, pokrajin. — Na rr» je povorfl nosi. d^. Drinkovič (zajedničar). Zatem je dr. Drinkovc podal ?e nekatera osebna pojasnila, nakar se ie sela za-kl učila in se bo \Tšila pribodnja hitrt.
— d Beograd. 21. marca. Danes dopoldne je imel ožji odbor ustavnega odseka posvetovanje, na katerem je bila odobrena nastopna končna redakcij čl. 62.: »Uprava v kral'evinl se vrfl po oblasteh, srezih in občinah. Razdelitev na oblasti se izvrši potem zakona po naravnih, soci-lnih *n gospodarskih razmerah. Oblast more imeti največ 700.000 prebivalcev. Dve a'i več manj-?'h oblast! se more spofiti v večfo. Končno sklepa o tem oblastna akuPŠČi« na dotične oblasti. Vendar pa tudi taka obbst ne more imeti več kot 700.000 prebivalcev. Na Čelu vsako oblasti stoli veJUd ?unan, ki g? 'me^ide krnil in k! upravlja preko drfcavnfh organov posle državne uprave v oblasti,« Vladni predlog o prehodnih odr^-ibnh š> ni bil sprejet v o^iem odboru. Ta predlog se glasi: »Pokler se z sakonon ne izvrši razdelitev v ti. vdajo okrož a v Srbiji. R^sri in Hercegovini, Crni ćori, HT^maciji In Q!oveniii ter JnpanHe v Mrvntski in ^lavoniii kot obf?«ti in vr^e funkci«e oblasti po tel ustnvi.c Predlo^-Šenhn prehodnlni d^lor?!om naspro^!ie-io mnogi clanl v vfadi in odboni. P^-otj temu so zlasti POSlanci samoefn!-
ne kmetijske stranke, ki hočelo fz tega napra\ati vprašanje. Dr. Vošnjak sodi, da so okrona preveč ^me'^nn. da bi mogla samo<-tnfnr» vr^Uj svri^e naloge. Oblasti morajo Imet! nnjvečlo samostojnost in moč. ker nestane sicer vsaka sam^!inrava iluzorna.
— d Beograd, 21. marca. 36. redno sejo ustavnega odseka :e otvoril predsednik dr. Ninčič ob 15. ter sporočil, da se bo vršila razprava o členu 62. ustavnega načrta in o prehodnih odredbah skupno. — Posl. dr. Drinkovič je protestira! proti temu, da se seje od« gajajo in ne obveste pravočasno člani odseka. Zahteval je, da se odgodi razprava o VII, poglavju in konča razprava o III. posdavju. — Predsednik dr. Ninčič je odgovarjni, da je pravočasno obvestil vse člane, ki so bili prisotni ter da se more razpravljati le o onih vnra-šanjih, na katera so vsi pripravljeni. — Posl. dr. Simrak je nato utemeljeval razdelitev države v pokrajine, kakor si :o zamišlja Jagoslovenski klub. Obstojale na<i bi našle dr i e pokrajine: Srbija, Hrvatska in Slavonija t. Medji-mttrjem, Bosna in Dalmacija. Črna iro-ra, Vojvodina ter Slovenija s Prekmur-jem. Kar se tiče Dalmacije, nai se j! prepusti, da o tej stvari sama odWi. — /Jatem je govori! posl. Milorad Vujičlč (rp.č'kp.lcc:). ki je naglašal, da ne bo Hrvate in Srbe ničesar oviralo, ako se razdeli drŽava na pokrajine« da ne bi obdržali svoje -običaje v dotičnih pokrajinah. Glasova! bo za vladni načrt, s katerim se hoč? ;zvesri popolno izenačeni© ter odnraviti vsaka hegem nija Srbov nad Hrvati. Olede števila prebivalstva v posameznih pokrajinah predira, naj se določi mWrmim in maksimum. — Posl. dr. Dulibič Je v svoiem govoru poudari? 1. da r>omr:i vladni ustavni načrt razkosavanje r-r-države. Oovom'k se je zlasti protivi] prehodnim odredbam, ker nima n. nr. Dalmacija okrožl: in je razde!?em v 14 okrajev. Govornik je nasprotnik centralizma, ker morp država prospevan* le, ako bo država razdeljena v avtonomne pokraiine. — Minister za kon-stitnanto Trifko\ič ugotavlja, da se prehodne odredbe Čl. 62 nanašajo samo na oblasti, prehodne odredbe po završeni ostavi pa na dosedanje pokrajine. — Posl. PadonJč frađTkalec) se ie nato svojem govoru bavi! z zgodovinskimi deisr. \ ki Jih je navajal nosi. dr. Sim-rak. — Posl. Milan Jnkšič (demokrat) se ie *izreko! za centralizem ter ie pobi a! federacijo in avtonomijo, čes da ne  nomenla  ničesar. Avtonomlstlčna
Ii nale krafleolne.
—   gprtt protestira proti nnoksifl.
T nedeljo je mesto Split v impoznntni manifestaciji protestiralo proti aneksiji naših krajev r»o kraliovini Italiji. Velikanska množica prebivalstva j^ prirevlila nprevod po mesto. Trgovino so bilo zaprte, v mostn so vihrale ema zastave. V kinemntografu po se sestali zastopniki v.«=eh društev in soglasno eprejcli protestno resolucijo. Občinski evot je imel Izredno eejo, v kateri Je sklenil izraziti sožalje neosvoboj'mim
blatom in jih zagotoviti, da Iroa domovina trdno vero v končno zmago pravice.
— Oefkur)   Hr!::>^«ketfa tof»n!*
Čneftn materijala v evmVrdrsni Dal* maclji. Kakor se poroča iz Beograda, ie naša vlada odlomila Italijan* skirn oknnacijskim oblastem ves italijanski brzojavni, Železniki in stavbni materij aL
neodređena domoninz.
— V««^en shod v Vipavi. Dne 13. t. m. se je vršil v hotelu »Adri# j a« drugi shod zaupnikov vipav* skega sodnega okraja. Zastopane so bile vse občine. Navzoč je bil tudi zastopnik vlade. Prva točka vzporeda je bilo poročilo o potova* nju dr. Vilfana in dr. Sla vika v Rim. Intervenirala sta tam v najnujn^j* ših zadevah pri Giolittiju, Salati in v finančnem ministrstvu. Ministra ski predsednik Je sam pdvdnrjal, da so sedanje politične volitve za Jugoslovene v Italiji posebnega po* mena, ker je vlada pripravljena se* staviti načrt narodne avtonomije za nove dežele s sodelovanjem po* slancev iz novih pokreiin. Govorilo se je obširno o volitvah in opozar* jali na posebno važno reklamacij« sko delo. Razpravljalo se je nada* lje o kandidatih. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva, da vstvari vlada za vse v Italiji priključeno ju*
sfoslovensko ozemlje eno edino in skupno volilno okrožje, ker le na ta način se more doseči držfivi ta* ko potrebni in od vlade tako zaže* ljeni notranji mir ter večkrat že obljubljeni svobodni narodni raz* voj pa gospodarski in kulturni na* predek v novih de/elah. Volilni ko* misarji morajo biti osebe, ki so zmožne jezika Jucoslovenov v besedi in pisavi. Shod se je izvršil no* vsem VTgledno. Vlada lahko raz* vidi, kako resni ljudje so Jusjoslo* veni.
— Iz Istre. Samo pet dni časa je bilo določenega za upoi^led v vn. lilne imenike. To je pač premalo ali italijanskim nakanam to izbor« no služi. Po raznih krajih, kjer go* spoduiejo Italijanaši in divjajo fa* šisti. pa sploh ni mogoče blizu do volilnih imenikov. Po raznih volil* nih imenikih so pisani hrvatski pri« imki   z   italijanskim pravopisom.
tako na primer Marsich namesto Maršić. V rojstnem listu je pisan priimek prav, v volilnem imeniku je zapisan pa po italijansko. Tu vmes tiči nevarnost, da bodo Itali* jani številne Jugoslovene opeharili za volilno pravico. — Sv. Peter v šumi je čisto hrtvatska vas. Ljud* ska šola je bila vedno hrvatska. Domači učitelji so znali tudi hali* jansko in podučevali tudi italijan* ski jezik, ki je bil obligatcn pred> met. Sedaj pa je kar nepričakovano prišla italijanska učiteljica, da uči italijanski jezik. Hrvatski ne zna nič. Novodošla učiteljica že vpliva na dosedanjo učiteljico Hrvatico in morda ne bo dolgo, ko bodo skušali osrečiti Sv. Peter z italijansko Šo* lo! — Italo Rosso pri Piranu je fa* šist. Pred dnevi je nastal na njego* vem posestvu požar in škode ima 15.000 K. Fašisti so nato razbili se* deže socijalistov v Sv. Luciji in Sičolah. Učitelju Semi v Piranu so razbili stanovanie in na to nousto* šili »Camera del Lavoro«. Pri ko* munistu Fondi so baje našli bombe. Inž. P.
— Iz Dalmacije. Iz Jelše poro* čajo, da delajo Italijani še vedno težkoče pri izvozu vina in sardel iz okupiranih krajev. Na tisoče in ti* soče hektolitrov vina je v Jelši in okolici pa italijanska oblast dela ovire celo že pri naročenem vinu. V Split se ne sme potovati, samo v Šibenik. Tako Italijani do zadnjega tlačijo Jugoslovene in jim hočejo do svojega odhoda napraviti kar mogoče največjo škodo. — Na dr* žavnem   posestvu v Vrani gospo*
dari signor direttore Sacchi, pa ta* | odloku mestnega magi-trata glede upo-ko, da je posestvo opustošeno. Kar
je bilo dobrega za izvoz, je vse šlo v Italijo. Mleko, maslo, sir in drugo so vozili v Zader na guvernatorat in kupčije delali z upravljenim bla* gom. Sedaj, predno odidejo, hočejo | menda uničiti še vse sadno drevje, tako sekajo kar vse vprek in uni* čujejo jugoslovensko imetie. Ali je to znano beogradski vladi? — Iz Šibenika poročajo, da je pričako* vati, da bo evakuacija končana do
25. marca. Oni italijanski uradniki v Šibeniku, ki čakajo italijanskega nameščenja, so zadnje dni silno ogorčeni in javno pravijo, da jih v Zadru in Rimu vlečejo za nos. Mnogi Italijanaši, ki so bili povab* ljeni, da naj se oglasijo za italijan* sko državljanstvo, se niso hoteli javiti, marveč so odgovorili: Dve leti ste nas varali, sedaj pa se ne damo več varati.
— Spopadi med fašisti in soci* jalisti v Piranu. V Piranu je prišlo te dni do ostrega spopada med fa* šisti in socijalisti. Socijalisti so pro* klamirali stavko proti fašistovske* mu terorju. Pri nastalem pretepu je bil ubit en delavec. Socijalisti so zažgali hišo fašista Rossia. Večje čete fašistov so vdrle v okoliške vasi, kjer so napadle privatne hiše. V samem Piranu so vdrli v hišo so* cijalističnega voditelja San ti j a in razbili v njegovem stanovanju celo opravo. Santija samega so ujeli in izročili karabinjeriem. Oblasti so zag ^zile stavkujočim, da jih bodo z orožjem prisilili, da se vrnejo na delo.
j rahnega dovoljenja za prizidt k k nje-! govi hiši št 31 da Dunajski cesti in predlaga, da se priziv zavrne. (Sprejeto). Nadalje poroča o prizivu Ferdinan-. da Sventa proti odloku mestnega magistrata glede stavbnega dovoljenja za zgradbo provizorne dela v nit 3 na dvorišču njegove hiše žt. 24 na Karlovški cesti ter predlaga da naj ae prizivu ugodi. Po daljši debati sprejeto.
Porodilo policijskega odseka.
Občinski svetnik c L i kozar ]>o-da poročilo policijskega odseka o dopisu »Društva hišnih posestnikov v Ljubljani« glede prepovedi voz nj s težkimi avtomobili in predlaga, da se policijskemu ravnateljstvu naroči, da (»repove vožnjo s težkimi avtomobili z železnimi obroči sph»h, vožnja težkih avtomobilov z gumijevimi kolesi naj se dovoli le po gotovih ulicah in končno naj se ukrene vse potre no da se vozi po cestah počasneje. (Sprejeto).
Nujni predlogi.
Gospod župan dr. Ivan Tavčar poroča, da se je odsek za tlakovanje j ljubljanskih ulic obrnil na razne rvrd-i ke, ki izdeiavajo tozadeven materijal in da ste se rive tvrdki odzvali. Od teli ] jo najreelnejša ponudba »kamnoseške i industrije v Celju«, zaradi česar pred-| Inea. da se potrebni materifal v znesku i 2.000.000 K nakupi prt tej industriji
— Predlogu je bila priznana nujnost in je bil soglasno sprejet. — Nadalje poroča o prošnji odbora   za prireditev »velikega semnja lu2l<. ki pro-i. da se mu prepusti trikotni prostor pred | . varno »Union«.   Župan predlaga, da naj se uporaba tega prostora v prln< pu dovoli, če se predsedstvo to^a odbora sporazumo s »Slovanom« in d gimi uporabniki tega prostora In »i er za dobo 3 let proti primerni odškodnini, ki se naknadno določi.   — (Sprejeto).
Sledile so razno interpelacije med njimi tudi lnt< rpelaciia ol č. svetni! a «_;. Koemurja radi zgradbe hi:o Trboveljske premogokopne družbe. Zupan je pojasnil, da se je z vso vehemenco uprl namenu, da bi se načrti za hrbtom občinskega sveta spremenili in da se je obrnil tudi na ministrskega predsednika g. Pašiča, naj se družbi ne <!a dovoljenja za naselitev drugod. — Občinski svetnik g. Tokan stavil na županu vprašanje radi pomaniki tja in draginjo mesa,, nakar je župan objasnili da mestna občina nima moči, da bi predpisovala cene in da ie postopanje (i maš-nfih eksTK)rt^r<ev mesa že naravnost blazno. Izvolila sc je štiričlan tka deputacija ki so potla no'1 vo -tvom cr. podžupana k predsedniku pokrajin \ i vlade in intervenira,
Ker se ni nihče več ''avil k besedi, je g. župan ob pol 8. zaključil sejo.
r.
Težavni položaj našo 'ndustrije in trgovina zsrsdi prem:';::
mizerije.
V kupčijskem Življenfn i^ra promet I no je, do moralo kupci iskati si denar-ajvažnejšo vlogo. Gladek, zanesljiv in ' ja na
Občinska ssfa,
2upan g. dr. Ivan Tavčar otvori ob 5. popoldne sejo. konstatira sklepčnost in imenuje za overovatelja zapisnika občinska svetnika gg. T o k a n a In Vončino. Nato prečita pismo predsednika pokrajinske vlade g. Bal-tiča, ki naznanja nasop službe in izraža upanje v uspeh skupnega delovanja vlade z mestno občino. Nadalje prečita dopise generalnega vikarja g. A. Kalana in mestnega župnika g. Finžgarja, ki vabita na udeležbo pri velikonočni procesiji. 2upan se nato v toplih besedah spominja umrlega načelnika sanitetne službe za Slovenijo g. dr. Ivana Oražna. ki jo bil v občinskem svetu od leta 190G do 1910. Njegova velikodušna oporoka je lahko za zgled vsem. ki imajo zmisel za naše javne institucije. Tudi sicer bo pokojnemu dr. Oraž-nu v narodu zasijruran kot vzor - možu trajen spomin. Zborovalci so se v zn.-k sožalja dvignili a sedežev. Nadalje sporoča župan, da ee je upravni odbor mestnega pogrebnega zavoda po smrii prejšnjega načelnika g. Mallvja nanovo konstituiral in je bil za novega načelnika izvoljen občinski svetnik goep. Fran Kavčič. Končno Je g. župen odgovarjal še na razne interpelacije iz zadnje seje, med niimi na interpelacijo obč. svetnika g. Boleta radi speliave železnice do vodovodne naprave v Kle-feh ter pojasnil, da bi taka napeljava stala za polovico več, kakor stane danes dovoz premoga z lastno priprego. Zapisnik zadnje sele občinskega sveta se odobri.
Preložitev kolodvorov. Podžupan g. dr. Karel Trt Mer stavi nato nuini predlosr gl^de prezidave in premestitve ljubljanskih kolodvorov ter izvaja, da sta iužni kolodvor in omrežja južne železnice za Ljubliano železen obroč, ki ovirata razvoj mesta proti severu in Bevero-ranadu, kjer so najugodnejša stavbna tla. Ljubljana se Je morala razvijati proti Barju, kjer so stavbene razmere jako neugodne. Ze pred 20 leti sprožila se je misel za preložitev kolodvorov, a stara Avstrija za to ni imela smisla, Sel© avgusta 1919 se je sestala posebna anketa, kl se je bavila s 4 projekti ter prišla do teea da se osebni kolodvor preloži na Kalinsko tovarno, tranzitni pa v Zeleno jamo. Rešitev tega vprašanja je jako nuina. Tudi Zagreb trpi vsled sličnih težkoč. Tamkaj je mestni zastop nodvzel energične korake, da se končno cela zadeva spravi v red. zato je tudi pri nas nujno potreba, da ee mestni svet z vso energijo pobriga. Doslej so se delale od strani vlade težkoče, ker ta ni hotela dati dovoljenja za eprememtev regulačneera načrta. Će se mestni za-ston s povdarkom zavzuno za stvar, pride morda postavka za preložitev kolodvorov še v letošnji preračun. Zato predlaga, na se občinski svet zavzame z vso energijo za to, d* se že 20 let aktualno vorašanle nemudoma reši. rla kraljevo ministrstvo saobračaja da direkciji drž. železnic v Zagrebu tozadevne naloere in kredit da ee izvedejo po anketi 1. 1019 predloženi načrti fn da narodni poslanci brez razlike strank intorvenirajo pri svojih klubih in centralni vladi. — PredloGTU g. podžupana ie bila prisojena nujnost in je bil nato ioglasno sprejet.
Kožna bolnica. Podžupan dr. Karel Triller poroča nadalje, da se je zdravstveni odsek za Slovenijo obrnil do mastne občine s prošnjo, da se propu-ti mastno kužno bolnico, ki itak ne odgovarja zahtpvam državni upravi, ki io bo preuredila ter postavila vanio 20 postelj. To jo nujno potrebno radi tega, ker
Ljubljana, 22. marca 1021.
grozi nevarnost, da izbruhnejo kake epidemije, osobito kozo. Za mestno občino je ta predlog sicer malo neprijeten, ker je nameravala v infekcijski bolnici nastaniti 50 do G0 d-lavcev, vendar predlaga, da se naj* mestna občina izreče v principu pripravljeno prepustiti infekcijsko bolnico državni
naji
točen promet je nujen predpogoj zdra-| vemu teku kupčijskega življenja. V pr-I vi vrsti prihaja dandanes v poštev brodarstvo in pa železnice. Brodarstvo jo nam v Sloveniji precej daleč od oči, zato nimamo tistega živega zmisla za razmere v brodarstvu in za sedanje neprilike v tej prometni panogi. Trgovci pa. ki so n. pr. ob Donavi in Savi, prav Tako toviio o neurejenih razmerah v brodarskem prometu. Poleg carinskih težav, pomanjkanja brodov, zamudnosti v poslovanju prihajalo v brodarskem prometu še razmere v poštev, ki kakor ni7ko stanje vode postavljajo zapreke, i katere je smatrati za višjo silo. Sloven-j ske interesente najbolj I riga železni« a
upravi, vendar pod pobojem, da se poz- j Naše železnice pa dajejo trajno povod ntje ne more več siliti občine, da bi pritožbam in nevolji trgovskih krogov, zgradila kako tako bolnico za silo. — ; Sed&l na spomlad se zorel oglašajo iz
Predlogu je bila priznana nujnost In je bil soglasno sprejet.
Poročila personalno - pravnega odseka.
Občinski svetnik g. Kasto P u -stoslemšek poroča o županovem dopisu glede ustanove Josipa Lcnčeta za obubožane slovenske obrtnike ter predlaga, da se ustanova v iznosu 10.000 K. katerih obresti naj se uporabijo za podporo obubožanih obrtnikov v prvi vrsti gostilničarjev, prevzame v mestno oskrbo. (Sprejeto). — Nadalje fvoroča o prošnji društva Mladike glede izvolitve odbora za upravo in nadzo-rovanie dekliškega internata dn^štva Mladike ter predlaga, da se izvali v ta odbor 4 zastonnike občinskega sveta in 3 zastopnike meščanstva. Pri kasneje izvedenih volitvah so bili v ta odbor izvoljeni obe. svetniki g*.: Be-zenšek, Petrič, Škulj in Vončina, od občanov pa gg.: A. Senekovič. Josin in Evg. Lah. (Sprejeto). — Končno poroča o dopisu Mestne hranilnice glede neke spremembo službene prajrmatike za uradnike Mestne hranilnice in predlaga, da se predlog Mestne hranilnice, tičoč se i7enačenia plač pomožnih uradnic, sprejme. (Snrejeto).
Poročila finančnega odseka.
Občin-ki svetnik g. L i k o z a r poroča o županovem dopisu glede nakupa travnikov kneza Auer<merga v PaJvovi Jelši za mostne vožnje v izmeri 18 ha in sicer za ceno 110 000 K ter predlaga, da se ta ugodni nakup izvrši. Po kratki debati sprejeto. — Nadalje poroča o ponudbi C. M. Kocba za nakup mestnega zemljišča št. IV. ob poti med Cesto v Fožno dolino in Cesto na Rožnik, ki obsejra kakih 400 m5. Ta sicer itak neraben svet naj bi se prodal po 20 K m*. (Snrejeto). — Daljo poroča o prošnji Tanka Oepona za podaljšanje roka za zazidavo njegove stavbne parcele ob Cesti na Rožnik ter predlaga, da se mu vsled draginjo stavbnega materijala dovoli podaljšanje roka za dol»o 2 let. (Snr^jeo). Teti poročevalec poroča o prošnji okrajno učiteljske knjižnice za Izredno podporo in predlaga, da se dovoli 2000 K za vezavo kniig. (Sprejeto). — Končno noroča še o prošnji Čebelarskega društva za Slovenijo za subvencijo in nredlasra, da kupi občina 10 kamnov po 100 K, kar bi znašalo 1000 K, kar ee sprejme.
Poročila stavbnega odseka.
Občinski svetnik g. R u ž i č k a poroča o dopisu mestnega stavbnega urada glede zerradbe mestne stanovanjske hiše na Pmlab ter predlaga da se zgradi vsled velikih težkoč mesto treh vsaf ena hiša in sicer iz stalnega materijala kar bi stalo približno 2,400.000 kron. medtem, ko bi stala blša z lesenim ogrodjem 2.200.000 K. Po daljši debati se ta predlog sprejme, obenem pa župan pooblašča, da odpošlje enega inženirja v Zagreb, da prouči tamošnje stavbeno gibanje, ki je jako živahno. — Nadalje poroča o dopisu mestnega stavbnega urada eledc razširjenja Jenkove ulice v Vodmefn ter pred Jana v svrbo razširjenja kredit v znesku 13.000 K.
Občinski svetnik g. Petrič poroča o prizivu  Josipa Zidarja proti
sponu a a se zo ct ogla.-ajo j vseh strani pritožbe o velikem pomanjkanju vagonov. Kot naša najvažnejša kupciiska strdka prihaja v poštev lesna trgovina. Lesna obrinast je za nn^e slovenske kraje prvoredno gospodarske važnosti.
Ne «rre samo za gozdno posest, za stotere žage in lesne kunce, marveč tu-\ di za velik krog najrazličnejših vrst I delojemalcev,   ki kot drvarji, težaki, j žaprarji, vodniki živ** o J svojega dela j v lesnem obrtu. Pritožbe o pomr-nka-| n*u vagonov v lesni stroki so upraviče-I ne. Razpoložno število vagonov v rc<=-1 iiici močno zaostaja za velikimi, red-i nimi potrebami. V poštev prihaja pred j vsem promet v Italijo no pmg? Južne j železnice in po gorenjski progi. Če so i na Južni železnici že re^ne težave za i vagone, je polo>ai na državnih progah še boli težaven in naravnost nevzdržen. Nastaja resna potreba, da zbererro svoje sile in si pomoremo do izboljšanja nevzdržnega položaja. Le-na obtnost in trgovina je v kočljivemu položaju. Po našib krajih so s° nncromndile tekom mesecev zelo velike množine lesa, ki čaka to na transport. V t^h zalogah leže veliko vrednop.fi. Dolgotrajno le-j žanje  tega dragega materijala neminovno povzroča hudo Škodo in izgubo nacionalne-ca premoženja.   Poleg: kva-ritve materijala pa treba posebno vpo-števati še dejstvo, da ?e n^š lesni trgovec in industrijalec založil v te ogromne 'c<=ne množine težke denarje. Silno množin^ kapitala leže žal že pr^dolrro v nagomiljenih lojnih zalogah. Narav-
na upanje pri denarnih zavodih. Kredit je danes silno drag in treba jo tudi iz tega vzroka gledati, da se pospeši vnovčenje materijala. Ni prezreti tudi okolnosti, da mora najkrepkejši gospodar in podjetnik polagoma omagati pod pezo bremen in misliti na to, da skrči ali celo ostavi o rat, t o svoje robo ne more spraviti na tre;, čeprav j'j trg sprejemljiv in voljan. Najbolj žalostne poslediee bi morale nastati za našo gospodarsko samostojnost, če bi omagali uaši domači podjetniki. Tujec bi dobil prosto cesto v naše gospodarstvo. Gladek eksport lesa jo na tudi v interesu splošnosli in cele državo kajti izvoz lesa jo ena najpoglavitnejših postavk v naši vnanji trgovini in trgovski bilanci. VoČigled dalekosnežne važnosti zadovoljivega železniškega prometa za na "o vnanio kupčijo je res potreba, da se brez odloga izboljša položaj in so zagotovi n: "i lesni stroki saj najpotrebnejše število vagonov.
Pomanjkanje vagonov v o!>eu*ni meri trdo zadeva tudi ostalo našo industrijo v Sloveniji. Za vsak vanon ie moledovanje in pravcato trganje. Opozorili bi danes osobio na železno industrijo. Ugotoviieno in priznano dejstvo je, da se nahaja na^a gelezna industrija v kritičnem položaju. OJ severa in juga ji preti nadmoćna konkurenca. Največje težave ima za sirovine, nr^mog, koks. macmezit. Skrčiti je morala obrate, delala ie v presledkih, dolcre tedne ie celo počivala jeseniška železarna, pri tem pa držala delavstvo ves č s v službi. Sedaj na spomlad je precej naročil za Srbi:o. ki so dobrodošla ro ved-tedenskem zastoju trgovine. Za urgentno potrebščine gre in srbski naročniki težko Čakajo na naročene izdelke. Pa tudi tu ves trud, vsa dobra vo'a. vse prošnje ne zalež^jo, da bi dobilo tistih par vagonov, ki so potrebni, da r>dpclieio tako potrebno bhgo na jug v Srbiio. Tako nreti vagonska mizerija celo provzročiti, da se razbijejo naše zveze z dobrimi rednimi odjemalci v državi.
Slab promet občuteva z vso neprijetnostjo tudi naša treovina. ki rabi blaga iz (Vrkega. Vsa dobra volja vsa potrpežljivost ne pomaga. Češko b'ago, zlasti tudi manufakturno ne bo imelo pri nas odjema, dokler ce ne po«rcči zagotoviti točno dobavljanje in dopoši-Ijanje.
iKfjr.sd iS*
V Ltubiiani  23. marca 1921.
— Velikodušno darilo. G. generalni konzul češkoslovaške repub'ike v Ljubljani dr. Otokar Beneš ie iz svojih sredstev daroval »Slovenski Matici* kot podporo za natisk dr. Lahove -Češke Antologije« znesek 10.000 K. G. generalnemu konzulu, ki ie s svojim delovanjem že mno^o doprinesel k češko-jugoslovenskemu zbli-žarju, bo vsa naša avnost hvaležna za to velikodušno darilo.
— Češko-jugosloven^ka komisija, ki ima nalogo sis:cmntično gojiti čim najtesnejše bratske stike med jugoslavenskim in češkoslovaškim narodom, se osnuie v LjuhMani. Iniciiativo za ustanovitev te v danili razmerah miino potrebne in velenomembne organizacije da. kakor je bilo sklenieno na včerajšnji seji, »Slovenska Matica«.
— Imenovanja v pravosodni službi. Naslov in značaj višieva deželncera sodneira svetnika so dobili dcželno-sodni svetniki Josfn Potrato v LJubljani, Jurii S u mer v £kofii T.oki m dr. Hinko Stepančič v Celin. V peti činovnl razred ie oomnknl°n predsednik okrožnega sodišča v Cc!''i dr. Jn<;in Kotnik. Pivši poverjenik Jo<dp Fon }e postal dvorni svetnik v petem Čm^vnem razredu.
— »^Jov^nef« in iire^^tvo. Ker $n klerikalni rnT^'51ieriiki meri ura ^1*5 tvom z zlobnimi rameni trosilj tempe čcr"*e o J:'-vi;^t>oVi »Samopomoči**, ie 7adn:i n^čni zbor izvolil štiričlansko komisijo.
da precleda bilanco in računske za« ključke. Za komisijo so glasovali tudi vsi člani načelstva in r.adzor» stva, ker žele vsi, da se dokažejo podle laži, ki iih razširjajo izvestni opravljivci. Zadružno poslovanje jc nadziral državni zadružni ravna« teli ter se je vršilo pod stalnim nadzorstvom izvoljenega nadzor* stva treh višjih uradnikov finan. nadsvetnika, davč. nadupravitclia in"sod. nadsvetnika. Knjigovodstvo ie izvrševal odličen strokovnjak. Predsednik sam ni finančnik, niti trgovec, niti knjigovodja; zato ni ničesar naročal, ničesar prodajal, ne£o je vodil seje, posredoval pri oblastvih, podpisoval vloge in dopi* se ter ni vso poslovno dobo nikdar prišel v položaj, glasovati »za« ali »proti». A »Slovenec« se zaletava vendar le ponovno vanj, pač zato, ker je demokrat in svojcaa politič* nega prepričanja tudi nikdar ne skriva. »Gre za novce*« Če bi »Sa* mopomoč« danes bankrotirala, bi člani pač doplačali k deležu 100 K le še 100 K. Tekom 17 mesecev pa je vsak zadružnik pri nakupovanju v »Samopomoči« prištedil vsaj 1000 kron; tako bi bil v naislabšem pri» meni vsak zadrržnik vsaj za 800 K še vedno na dobičku. A bankrota se sploh ni bati, ker ima zadruga
prebitek. Čemu torej to hirskanjo
in šušljanjc? Calumniare a"dactcrf semper aliquid baeret. Tava. vpra« sanje jc, kdo izmed uradništva naj sc še da vpreči za tovariše, ako /a* nje za svoje dc!o le nizkotno nc* hvaležnost? »Naš Glas« je svo» hodna tribuna nazorov vseh jav# nih nameščencev. Zato zastopa tu* di različna mnenj a v dostojni i liki. Gotovo je, da si demokrat* v':o misleči javni namenščenci ne tlajo vezati ust. Če pa žele, da po« ini »Naš Glas« Izključno klerika* len ali socialističen aH komunisti« čen, naj o tem odloča »Osrednia j zveza«. Potem sedanji urednik se* t ve('a nima in roče imeti ničesar l več opraviti s takim listom. — Uradnik.
— 7:\ ravnatelja mestnega dcfctt-škega liceja je občinski svet v svoji včerajšnji seji imenoval $r. prof. Antona Juga, dosedanjega začasnega vod-j) tc£.\ zavoda.
— Na?i profe-orji na koneresu v Pariza. Od 28. marca do 3. aprila t. 1. bo sboroval v Parizu me<lnaroilni kogres, na katerega pošlje ministrstvo
i p ros ve te v Beo«rn»du tri delegate. Slo-I venako sreclnfešolptvo bo zastopal pred-I sednik Profesorskega društva sekcija ; 1 [ubijana, gimn. ravnatelj dr. V. Ko-j r u n.
— Kmetijska   družba«  Vlada je ! razpustila dosedanji odbor Slovenske
Kmeti ske družbe ter imenovala za vladnega komisarja dr. Spiller}a-Muy-sa, kateremu sta rridcljcna kot prised-nika bivši poverjenik za kmetijstvo Jan fn cencralnl ravnatelj Gustav Pire. Občni zlx)r Kmetilske družbe bo dne 28. aprila. Pravico voliti bodo imeli stari d ,(".rati.
— Za one, ki potujejo v inozemstvo, PovorjeniStvo n«»tranih zac^ev d**šelnO vlaf'e za Slovenijo naznania: Ministrstvo za notranje sadove |o izvedelo od na.-ih ino-rom^kih aaatopstev, da so mnorzi na^i državljani, ki potn-ejo v inozemstvo in so ne preskrbiio dovoljno z denarjem, obračajo do njih s prošnjo za repa tri aei jo ker jim jo zmanjkalo denarnih sredstev za potovanje. Tudi dnicre o^e1 o. ki 6e nahajajo po san a tori jih na zdravljenju, se obračajo do nv ših zastopstev za pomoč in izplačani© njihovih računov. Nasa zastopstva nimajo dovolj sredstev na raznolacro in večinoma ne morejo nuditi nobene pomori. Da se te nemile posledice nrepre-či'o naj podrejeno oblasti podučo osebe, ki potujejo v inozemstvo, da se za j otovanje dovolj preskrbe z denarjem* Nasa inozemska zastopstva pač niso v stanju, dajati jim denarno pomoč 6e vsled 1 n 11 k omiselnosti ostanejo v tujini brez sredstev.
— Ne potujte v Ameriko! Glasom obvestila ministrstva za notranie stvari deželni vladi je na§ generalni konzulat v Novem .Torku poslal ministrstvu za zunanje zadeve nastopno poročilo o \račaniu naSih izseljencev v domovino: Lani je 17.255 oseb zaprosilo nas konzulat za dovoljenje za povratek v domovino. Med temi je največ onih. ki so zaradi tukajšnjih (ameriških) gospodarskih razmer prisiljeni vrniti ee v domovino, ker je vsled preobilice industrijskih proizvodov in slabega izvoza napram prejšnjim letom nino^o tvomio (di popolnoma ustavilo delo ali pa zmanjšalo število delavcev.     Po etati-
j stičnih podatkih je samo v državi Novi i Jork dflnea 300 000 brezposelnih dclav-j cev. Znižanje število delavcev v raznih tvornienh in drucih podjetjih se je [ začelo začetkom septembra. V^ak dan > je odstotek nezaposlenih večji, tako da j znaša dan&* 30%.   Polej? zmanjšanega števila delavcev so se tudi mezde znižale za  15/o.     Pomanjkanje dela in vsled teca nevarnost, da naši izseljenci potrošijo prihranke in slabi izgledi za delo 60 ponajveč vplivali na naše ljudi, da co se vrnili v domovino.
— Sohtvo. Liuhlianske me* ščanske šole se v kratkem, t. 1. s prihodnjim letom za dve — 1 de* kliško in 1 deško — pomnože. Ni« stala bo prva, kakor čujemo, iz viŠ* jih treh razredov III. mestne dekli* ške ljudske šole, druca pa na deški šoli na Ledini. Nastavni razredi ostanejo.
— Iz majr'stratne službe. Mas:, računski ravnatelj £. Ivan Vole je pomaknjen v VI. čin. razred. Stavbenemu komisarju z. ing:. Janku Mačkov-Šku se je pripoznal od l. marca 1920 čin in naslov VIII. činovncea razreda. Maj:, koncipisfu dr. Arnoštu B r i I e i u je bil dovoljen šestmesečni študijski dopust. Mag. komisarju dr. Janku Vrančiću je bil dovoljen Izstcp iz majristratne službe
— Iz .Mestne hranilnice Pnbljan-ske. Podtajnik £. Oton Jenic Je bil pomaknjen v III. čin. razred hranilničnih uradnikov z vet avnostio od 1. jnnuaria 1921, Nadoflcial z. Avtr-ist Petrič jo bil z Istim dnem pomaknjen v IV. čin. r '-ed, oficial Milan Stcrlekar pa je bil imenovan za nadoMciala v V. Čin. razredu.
— Ravnateljstvo mestnega dobo-
daiVvcnoira u-ecl'» opozarja, da med 1 decembrom 1990 in 2^. februarjem 1921 v likvidovanfe i7ročene holete treba do 1. aprila 1P?1 realizirati, ker po tem roku Izgube vsako pravico do povračila.
— Začasni iznitni red m uči* teIj«T'e# kandidatinje kmet'isko.-rfo* snod«niskih sol v Sloveniji objav* Ija »Uradni list« št. 29.
— 7a strokovno radz^r^'o kuharskih in gospodinjskih šol meščanskega značaja v Sloveniji je imenov**
4. stran.
.6LUVfcNbu. NAKVJU*, dne 24 marca 11921«
t 7. Stev.
. ■ — ■
»a gdč. Jerica Zemljanova, voditeljica licejske gospodinjske šole.
— V Poeaščenje spomina dr. Ivana Oražna za Sokolski dom v Črnomlju daroval 100 K Božo Račič, nadučitelj v Adlešičih, — Dr. M. Breziger pa 200 kron naprednemu dijaškemu društvu >Preporod«, za kar mu odbor tega društva izreka iskreno zahvalo.
— Pokojninski zaklad za zdravniške vdove in sirote države SHS v Ljubljani je imel koncem leta 1920. 43 članov, ki so plačali 6486 K 20 v članarine. Premoženje, naložen j ekoro v celoti v avstrijski renti, deloma v vojnem posojilu, znaša 94.810 K 76 v. Pokojninska vsota v znosku t>336 K 10 v se je razdelila med devetero vdov, ki so tedaj prejeli vsaka po 704 K. Upravni odbor je sklenil predlagati izrednemu občnemu zboru, da se zviša letni prispevek od 120 K na 600 K in bi bilo potem možno izplačati novim vdovam letnih 2 do 3000 K. Nadalje bi trebalo izpremeniti previla v toliko, da se bi smeli sprejemati v letu 1921 tudi tovariši, ki so prekoračili 50. leto, in pa zdravnice. Upravni odbor ie imel človekoljubni namen pomoči v teh hudih časih zdravniškim vdovam, a nediscipliniranost, brezbrižnost in lahkomiselnost nekaterih članov je to za sedaj onemogočala. Na izredni občni zbor dne 10. marca t, 1. je prišlo samo 19 fianov, ki pa niso tvorili kvalificiranega števila za sklepanje o premem M pravil. Ne morem dovolj ožigosati to brezbrižnost osobito ljubljanskih tova> rišev, ki nočejo imeti nikakega zmisla ca stanovsko organirneifo, ki mislijo, dokler žive sami v izobilju, le na««, a Svojce prepuščajo njihovi usodi. Nikdo ni tako bogat, nikdo tako močan, da ne bi mrT-eboval prejalislej tovariševe pomoči! Premoženje je od danes do jutri, a stanovska pomoč drži do sodnega dne. Obračam se na zdravniške žene z resnim pozivom, naj vplivajo na svoje može. ki naj bi ne mislili samo na svoj želodec, amnak tudi na morebitne solze svojih sirot! Dr. P. Defranceschl. k
— Za invalide. Poverjenlsrvo Splošne organizacije vojnih invalidov, vdov in sirot za Ljubljano in okolico obvešča vse svoje Člane in članice, da je prejelo moko, ki se bo delila od 24. t. m. dalje Vse organizirane člane in članice se opozarja, da se bo razdeljevalo le do vključno 30. t. m., izvzemsi 26. t m. popoldne in obeh praznikov. Conske knjižice ter vrečico za približno 10 kg je prinesti s seboj. V po-žtev pridejo člani in članice sodnega okraja Ljubljana.
— Državna povredo valni ca za delo. Dela iščejo: pisarniške moči, kovinarji, tapetniki, sedlarji, peki. mlinarji, mesarji, mizarji, kolar ji natakarji, nar takarice, zidarji, slikarji, pleskarji, tr-
fovski sotrudniki, 6otrudnlce, strojni-i, kurjači, vajenci, vajenke Itd. — V delo so sprejmejo: opekarjl, mizarji, viničarji, majorji, sodarji, krojači, šivilje, hlapci, dekle za polfe, pe-' carski pomočniki, kovači, pletarji. služkinje, kuharice, vajenci, vajenke iad.
— Knjižnica »Gospodarskega In naprednega društva« za dvorski okraj ostane na veliko soboto, dne 26. t. m. ves dan zaprta.
— Izvoz laških vin ie splaval po vodi, ker je kvaliteta tako slaba in cene vsled zvišane carine tako vi* soka, da ga nihče ne mara naro* čati. Povpraševanje ie le po Istri* jancu in Vipavcu, aH ta dva pijo rajši Italijani sami.
— Suša v marcu se je pojavila letos vse povsod, poleg tega zadr* žuje mraz pomladansko rast. Le počasi poganja drevje in zelene travniki.
— Pomanjkanje mladik. Vsled pomanjkanja mladik in visokih cen, ti se zanje zahtevajo, se bodo sad* ni vrtovi in javni nasadi letos te* Žko popolnili z naraščajem. Mla* dike kostanjev, lip in drugega dre v* ja za drevorede stanejo danes od 20 do 60 in več kron, kar znese pri množini velike vsote, vsled česar bo za drevorede in sadne vrtove težka postavka.
— Nabrežno kostanjevo drevje dela pri nekaterih hišah prav nad* ležno in kvarno temo in zapira lju* dem razgled. Tako košato drevje naj bi se primerno obrezalo, ker bi za potrebno senco ostalo lahko še vedno dovolj vejevja.
— Tlakovanje ljubljanskih ulic, Kakor poročamo na drugem mestu, je občinski svet v svoji včerajšnji seji sklenil, pričeti s sistematičnim tlakovanjem ljubljanskih cest in ulic. Ulice se bodo tlakovale z granitnimi kvadri. Najprvo se izvrši tlakovanje v VVolfo-vi ulici. Stritarjevi ulici, na Mestnem in Starem trgu ter na Šentneterski cesti.
— Podal išanje Miklošičeve ce* ste. S podaljšan tem te ceste do Ce* ste na južno železnico, ki bo v bli* žnji bodočnosti izvedeno, bo tudi olepšava mesta mnodo nridrtbila. Kakor čujemo, bo svet južne želez* niče, t. j. Cesta na južno železnico (od Wilsonove ceste) s pasom do Metelkove ulice, prišel — pod go# tovimi pogoii — v kratkem v last mestne^ občine. Ker je Cesta na južno železnico potrebna zdaj znat* ne regulacije (glede nivela), jo ho morala pred vsem južna železnica v toliko dvigniti, da bo odtekanje vode v stranske kanale ž nje brez« hibno funkcijoniralo. Olepšava me* sta bo ob tej priliki zahtevala oso* bito  pri  kolodvorski  bližini več
ukrepov. Projektirana je tod tudi naprava javnega stranišča.
— Poslopje za kontrolni urad
na svetu južne železnice je v siro* vem zidovju dograjeno ter se nri* čne v kratkem ometavati in snažiti.
— Zgradba poslopja trbovelj« ske premogovne družbe. Pri tej zgradbi je temeljno zidovje že do* grajeno. Prihodnje dni se prične s pritličnimi prostori, to je zidarska dela.
— Prvi konkurz. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubliam je preglasilo nad javno trgovsko družbo »Svetla« lastniki Janko Pogačar, Effenberger & Komp. konkurz. »Svetla« je imela centralo v Ljubljani in podružnico v Kranju. Nad zagrebško tvrdko »Svetla« konkurz še ni proglašen. To je prvi konkurz v Sloveniji po dolgih letih.
— Požar v Knežji vasi. Požar je uničil dne 21. t. m. 20 številk broječo Knežjo vas v občini Dobrnič na Dolenjskem. Ogen; se je ob močnem vetru bliskovito hitro razširil in upepelil tudi cerkev. Gasilni društvi iz Velike Loke In Trebnjejra sta prihiteli na pomoč in rešili nekaj manjših objektov. Zgorelo je Jiudem vse. krma in Žito: beda je velika in pomoč nujno potrebna.
— Belokranjske pisanice. Tudi letos nam ?e nosinl za Veliko noč g. nadučitelj Račič iz AdleSiČ preceišnjo zbirko pisanic, ki so jih pooisale in pobarvale naše vrle Relokranilce. Ornamenti na njih so tipični, krasni in barve harmonične. Razstavi'ene so pijanice v izložbah pri Magdiču pred glavno pošto in na Starem trsru pri £terku. G. Račič si je stekel obilo zaslug s tem. da spodbuia zlasti ndadfno, da se ohranijo stari običall in oživijo na nova kjer so bili že skoraj pozabljeni. — Ker stane delo mnogo truda In je tudi pošiljatev draga, zlasti ker se pisa-nlc med potjo mnogo pobi i e, priporočamo kar na?topleie, da seže občinstvo pridno po njih. Sicer pa priporoča na-kun že dovolj dejstvo, da je čisti dobiček namenjen Tugoslovenski Matici.
— »VPa Tohak.« Aleksander Va-Mavec, doma iz Preddvora nri Kranui, nren 1874., je delovodja tobačne tovarne. Valjavec ie bi! pred volno ubog kot cerkvena miš. Vojna le bila zanj lotertla. ker je veriŽU, krade! tobak In kupčeva! z Živili. Nabral si le ogromno premoženje. Kuni! šl ie na Olincah posestvo z vilo. Ima sedal elegantno pohištvo in baha se z raznimi dragocenostmi. Vse GMuce pa so glrboko uverjene, da si je VaPavec pridobil to premoženje na ne bogvekaj Čeden način. Zato so stanovalci Gline nekoč na Valjavčevo vilo napisali dovtipen napis: »Vila Tobak«. Valjavec je pred nekaj dnevi stopil k stari delavki Mi-ciki Toni in jo priliznjeno nagovoril: »No, mati, ali imaš kaj?« Micika mu je odvrnila: »Danes prav težko! Zakaj pa si tako žalosten?« Aleksander Valjavec: »Dajte mi, Micka, dajte par cigaret. Gseft gre sedaj zelo slabo.« Micika mu je tekom treh dni podarila večjo množino cigaret damske in športke. Valjavec je vso zalogo skril v temni kot v kleti. Asistent Stanko Velkavrh pa je to skrito zalogo zapazil In o tem obvesti! kontrolorja Janka Babnika. Postavili so takoj stražo, toda »kalin« se ni hotel z lepa vjeti. Pozneje so okoli skrivališča potrosili m^-ko in čez nekaj dni se Je tiček vje!, kajti na moki so bili odtisnjeni sledov! gumtevih podpetnikov, kakoršnje nosi Aleksander Valjavec. Aretirali so ga, toda Valjavec odločno zanika tatvino tobaka, čeprav Je njegova priiateliica Micika Ton! vse odkrito priznala. Pravijo, da je Valjavec Ime! številno družbo zaupnikov, s pomoČlo katerih je kradel tobak In ga nosil iz tovarne.
— Razstava trgovine Magdlc". Dne 19. in 20. t. m. imeli smo priliko občudovati razstavo, ki Jo je priredila tukajšnja modna in športna treovina P. Magdič. Ta domača in narodna tvrdka si je pač svesta gospodarskega, učinka umetniško prirejenih razstav. Je pač bila to razstava, ki io je občinstvo občudovalo, ker je našlo novo podbudo bodisi za olepšavo svoje gospodarnosti, bodisi za dovTŠitev svoje oprave. NI ga sredstva, vplivati na okus občinstva boli kakor je dobra razstava. Blago je bilo razstavljeno tako. da je tvorilo za oko občinstva glavno privlačno točko. To pa 6e je doseglo le na ta način, da ie bilo ozadje in dno ob provspešnem barvnem razpoložajn. da se Je vporabilo pravilno robo in da se niso vsiljevale olepševalne priprave po obliki, barvi ali brezmi^elnosti. Iz kontur blaga ie izložbenik ustvaril nove prostorne tvorbe, eno in isto blago, ki se hvali samo po pebi. je razstavil na ta način. da j© vabilo in mikalo publiko. Vsnko blago je imelo tako rekoč dušo, ki se je zrcalila iz bleska lepe robe. Voščeni kipi, ki jih je bilo videti v razstavi, so bili skladni v slogu in barvi s prostornim tvorom. In ravno ta okolnost je ustavljala mimo hiteče občinstvo, ftetalet so gledali in občudovali nudečo se jim leno sliko. Le lutka v damskom izložbenem oknu bi bila lahko azostala. — Razstava je po obliki in potezi, pa tudi po barvi vzbudila zanimanje, ker Je domislica umetnika s čarom obdala vse reči, ki Jih trgovina nudi in ki kupca z nepremagljivo silo zapeljejo k nakupu. — V izložbenih oknih zapazili smo tudi umetnllko-narodne pisanico iz Belokrajino, po katerih Je občinstvo prav gotovo pridno seglo, ker Jih ie vposlala ▼ razprodajo Jugoslovanska Matica. Vse priznanje mlademu izložheniku g. Emilu Christofu, ki si jO pridobil ^rav dober temelj aa to umetnost.
„VoiaSkl Vestnlk".
(Uprava in uredništvo je v Kragujev eu Učiteljska ulica št 85.)
V Kragujevcu jG počel izhajati mesečnik za nase aktivne in rezervne častnike. Pravkar je izšla 2. številka.
Akoravno povojni čas ni povsem ugoden za izdavanje enakega lista, ker smo se naveličali razpravljanj o vojaških dogodkih in vprašanjih, ki so v zadnjih letih pregloboko segali v življenje vsakega poedinca in malodane popolnoma absorbirali duževno doživljanje vseh onih, ki bo nosili »vojaško suknioc, vsekakor moramo to novo revijo kot realni politiki z oštrom na aktualne mednarodne odnosaje in z ozi-rom na prilike nase mlade države nai-tcpleje pozdravljati, in to tem bolj, ker si je postavila kot glavni smoter narodno - kulturno spajanje našega, zbog zgodovinske preteklosti heterogenoga častniškega zbora. S tem svojim ciljem jo ne moremo smatrati kot zagovornico (sicer danes že preživelega) militarizma, nego kot srečen pojav v nos m občem stremljenju po čim trdnejši konsolidaciji našega narodnega življenja in
na-e države, katere najmočnejši in konec ni predstavi tel j je za enkrat le: naftu narodna vojska s svojim narodnim in za državo navdužeuim častniškim zborom.
Iz programa, razloženega v prvi številki, vidimo, da se »Vojažki Yet-t-nik< ne posvečuje v prvi vrsti suhoparnemu razpravljanju vojnega snanst-va, nego da se nam predstavlja kot živo glasilo našega aktivnega in rezervnega častnika, otvarjajoč svoje predale stanovskim in vojno - organi-šatorskim vprašanjem, ter leposlovnim prispevkom iz vojaškega življenja. Zajemajoč torej iz žive sedaniotiti in polpretekle junaške dobe, hoče >\ • j I Vestnikc y svojem okviru skromno ali dosledno sodelovati pri ustvarjanju nage lepše bodočnosti, dokler mu i i era bratstva narodov in občepra t.\7.-oroževanja ne zaUliče: »Zamorec je izpolnil svojo dolžnost; — on naj o . Stopi«!
Kultura.
Repertoir Narodnega gledališča LJubljani.
Drama:
Sreda, 23. marca: Mrakovi. Red E. Četrtek. 21. marca; Zaprto. Petek, 25. marca: Zapito. Sobota, 26. marca: Zaprto. Nedelja, 27. marca: Golrrota. Izven. Ponedeljek, 28. marca: Razvalina življenja. Izven. Torek, 29. marca. Zaprto.
Opera:
Sreda, 23. marca- Thais. Red B. Četrtek, 24. marca: Zaprto. Petek, 25. marca: Zaprto. Sobota, 26. marca: Zaprto. Nedelja, 27. marca: Zlatorog. Izven. Ponedeljek, 28. marca: Tosca. Izven. Torek, 29. marca: Zaprto.
— Nove skladbe. Za Veliko noč izda pevsko društvo >Ljubljanski Zvon« 5 veselih pesmi za moški zbor skladatelja Emila Adamiča: L) Fantovska (Ivo Peruzzi); 2.) Za plotom (Tvo Peruzzi); 3.) V jutru (Ivo Peruzzi); 4.) Ali ne izhaja jasna zarja? < Cvetko Golar); 5. Mlada pesem (Cvetko Golar). Naročila na te lepe močke zbore sprejema Pevsko društvo »Ljubljanski von«, Narodni dom, L nadstropje, desno.
— »Slovenska Matica« Je kupila prevod Lermontovega romana »Junak našega časa< ter ga izda med rednimi publikacijama za tekoče leto. Na to opozarjamo gg. prevajalce in založništva,
— Iz Matice Hrvatske. Ovogodišnja g lavna skupština Matice Hrvatske ob-državat če se dne 18. travnja, u hrv. glazbenom zavodu u 10 sati prije podne. — Natječajni rok za nagrade iz Matičinih zaklada za god. 1920. produžuje se, uz običajene uvjete, do 31. ožjuka ove godine.
— Natečaj »Jn£o^Iovenskc Matice« za diplome in narodne kolke je podaljšan do 1. aprila. Vse gg. umetnike nujno prosimo, da se udeleže natečaja v kolikor mogoče velikem številu.
— »Njive* fif. 4. vsebina je ta: Kco-
nomicus; V borbi za ustavo (Ustavni n.-u-rt SLS.). — Bo-omil VoSnlak: Ustavni načrt zeraljoradnikuv. — llilol &tibler: Bistvo kmetijskega in rokoJel-sega kredita. — Cvetko Gregorio: Nai državni budžet za leto 1920 21. — Li-etek: V. K. Ponesrečenza, akcija. — Pregled: Zunanja politika: St. Jug: Iztočno vprašanje na londonski konferenci. — D.: Kemalisti in Iintenta. — K.: »Reparacija« v Londonu. — Bolgarija na iztočni konferenci. — Kriza sovjo-tov. — Socijalna politika. — Joža Bohinjec: Ceski zakon o stanovanjih. — Kultura: K. Ante Starčević. — Ogledalo. Na platnicah: Dnevnik.
— »Jugoslavenske Njive« 10. številka je izšla z naslednjo vsebino: Dr. Jura] Majcen: O našem kulturnom zbli-ženju sa Cehoslovačkom. — Dr. Tade-usz Lubaczewski: Poljski preporod. — Josip Nagy: Leole nationale des Char-tes. — Dr. Milan Prelog: Čehoslovaški pokret u Ru«iji. — Jugosloveneki pregled: Umjetnost; Nauka; Privreda. — Slavenski pregled: Poljski glasnik. — Inostrani pregled: Njemačka; Udružo-ne države Sjeverne Amerike. — Listek.
— Bogati zbirki omamentov na slovenskih pirhih in kožuhih« ki ju je sestavil prof. A. Sič, izideta v kratkem v Drž. založbi Šolskih knjig, na kar opozarjamo šole In občinstvo že sedaj.
— Revija »Nova Evropa« je 21. t.
m. zopet pričela izhajati. Prva številka druge knjige ima tole vsebino: »Gde smo stali?« »Rad«. Ernest Denis: Broj Jugoslovenov v Americi. — Jugoslo-venske podporne organizacije. — Ju-gosloveni u Južnoj Americi. — Vojvoda Putnik i vojvoda Mišić. — Kralj Nikolaj i bombaška afera. Politički pregled. — Ekonomski pregled. — Knjige i listovi. Beležke (dr. Ivan Oražen). Revijo »Novo Evropo« toplo priporočamo. Naročnina za eno knjigo (14 zvezkov) znaša 160 K aH 40 dinarjev. To leto izideta dve kniigi. Naročnina se pošilja na upravo v Zagreb, Prera-dovićev trg 9.
SofeDlsfus.
— Sokolska župa v Ljubljani je darovala Sokolskemu društvu na Brezovici za sokolsko zgradbo 300 K mesto venca na krsto umrlega br. staroste dr. Ivana Oražna. k
— Sokolski naraščaj na Jesenicah. Med najagilnejša naša narodna društva spada nesporno Sokol na Jesenicah. V svojem okrilju skrbi ne samo za telesno vzgojo, marveč tudi za dučevno naobrazbo. V to si jo zasnoval svoj dramski in svoj glasbeni odsek, največjo pa/njo pa posveča, vzgoji svojega naraščaja. In ta naraščaj vzgojuje v resnici tako, da lahko služi za vzgled in v posnemanje vsem našim društvom, zlasti zunaj na deželi. V soboto zvečer je priredil sokolski naraščaj na Jesenicah svojo akndemiio, ki se je je udeležilo številno nnrodno občinstvo, predvsem ono iz delavskih slojev, kar je nadvse razveseljiv pojav, ki dokszuie. da je naše delavstvo v svojem jedru zdravo in da vkljub vsemu še ni izgubilo kreokega narodnega čustva. Prireditev je uvedla narodna himna »Bože pravde«, ki so jo mladi Sokoliči in Sokoličice zapeli z vidnim navdušenjem.    Nato so se vrstile zapored vse I
program ne točke, skrbno pripravljene, a še skrbneie izvedene. Nastopali so menjajo se Sokoliči in Sokoličice ter izvajali posnmno vaje z naravnost presenetljivo preciznostjo in točnostjo, tiri so želi splošno priznanje in pohvalo. Največjo pozornost so vzbujali mladi telovadci s svojimi eksaktno izvedenimi vajami na orodju, v čemer se lahko uspešno kosajo z najboljšimi svojimi starej?imi tovariši. Prireditev je v moralnem in — nadejamo se — tudi v gmotnem oziru uspela nad vsako prit-.'1 kovanje. Sokolu smemo čestitati, da ima v svoji sredi može, ki razumejo sokolsko delo in ga znajo tudi uveljavljati. Vsa čast in priznanje zaslužni j trojiei starosti O s w a 1 d n, podstaro-sti Ravniku in načelniku Sušni-k u. katerih brezprimerni požrtvovalnosti in idealni navdušenosti in ljubezni do sokolske ideje je pripisovati, da ie Sokol na Jesenicah ognfišče okrog katerega se zbirajo vsi zares narodno misleči sloji in ki naj bo i v bodoče zbirališče vseh onih. ki jim je nad vse naša lepa svobodna domovina, naša Jugoslavija.
ilrašfluene uesff.
— DmStvo slov. npodabllajočih umetnikov. Občni zbor se vrsi dne 2. aprila t L ob 4. popoldne pri Roži. Spored: 1.) Poročilo odborovo. 2.) Volitev novega odbora. S.) Razdovor o razstavi. 4.) Slučajnosti. k
— Naprednega gospodarsJcega in prosvetnega društva za Krakovo in Trnovo redni občni zbor so vrši dno 2. aprila 1921 ob pol 8. zvečer v salonu »Kolezijec % običajnim dnevnim redom, k
— Droitvo vpokojencev Južne železnico v Ljubljani sklicuje važen sestanek svojih Članov na velikonočni ponedeljek dne 28. t m ob pol 2. popoldne v vrtnem salonu pri Novem svetu na Gosposvetski cesti. Poživljalo so vsi — tudi de nečlani, da se tega važnega sestanka udeleže. Od sedaj naprej bo društvo delovalo le za člane.
— Ustanovni občni zbor za nabav-Ijsino zadrugo državnih uslužbencev
se nadaljuio v četi tek 24. t m ob 8. zvečer v Mestnem domu. Dnevni red: a) sklepanje o ustanovitvi nabavne zadruge; b) čitanje in odobrenje pravil; c) volitev upravnega in nadzorstvenega odbora; č) slučajnosti. k
— Redni občni zbor Splošne gospodarske zadruge za Slovenijo se vrši dne 3. aprl'a t l. ob pol 10. v posvetovalnici Mestnega magistrata v Ljubljani, (k)
— Gospodarsko In Izobraževalno droStvo za Dvorski okraj v LJubljani naznanja   svojim članom,   da se vrši redni   občni   zbor v Četrtek,   dne 31. ! marca ob 8. zvečer v salonu restavra- • cije »pri Mraku« na Rimski cesti St. 4. I
— Soci al negospodarsko in kulfurno žensko društvo v Linbfjani. 17. t. m. jo bil izredni občni zboar »Slogec, ki jc soglasno sklenil reorganizacijo »Sloge< v »Socbdnogospodarsko in kulturno žensko društvo c Namen novega društ- *
va je gladom pravil: »Namen društvi ie. da, <'Hpe^uje kulturni, socialni in gosi*. i rnzvoj slovenskega ienst-
v.l. Ta namen hoče dos>. i ■ tem, da bo tjalo periodične publikacije in knjU go; dri bo prirejalo predavanja in po-ue.ne tečaje i/, vseh panog kulturnega in focfalnega življenja; da bo nastopalo »a politične pravice žen. ne da bi se m tem   veselo katerokoli politično
stranko; dft bo snovalo lastno gospo da rake napravo: da bo podpiralo vsa stremljenja, ki so -» skladu f njegovim namenom in bo posveta!* največjo pozornost soeialnemu položaju žen ia delovalo za njegov povsdig« Bavilo so bo pa tudi z vsemi vprašanji, ki zaso-vaio tr!e«-no in duševno zdravje narod* nrg;i p«•'imladkac. Iz teh dolčb Je jasno razvidi), da hoče novo društvo oživeti moderno žensko gibanje med Slovenkami. Z o vabimo vse žene, ki jim je na t^m dfl sodelujejo po svojih močrh in »možnostih sa napredek ženstva in naroda, da i *i-'.> d'o k društvu. Vsaka, ki so zanima za žen-ko gibanfo, naj so javi, dobila bo vsrka potrebna pojasnila. Odbor.ve seio društva so javno, dostop r'i šefe imrcjo vsf» članice in so iih lahko urVir.^ujeio s posvetovalnim klasom. P.»kler nima društvo »vojih prostorov, bodo odborove seje v Šentjakobski .?oli. II. nadstronfe. Prva o<l-borova se ia ho v sredo 30. t. m. ob 5. popoldne. Vsa pojasnila. o?ebnn in pl-Rir na, pa daje vsak dan, razen sobot, ne "rij ii praznikov od 3. do r». Alojzija
9jt eb i j OV B, Ljubljana, Tmnajska ce-sta -t 25. Dne 17. t. m. je bi! soglasno Izvoljen sa dobo enocra leta sledeči od-l>or: Al V'h £tebi?ova. predsednica; Magdi ,c rietova, podpredsednica. Vera Albrechtovs, Marija Debeljakova. Lidija GoTU po va, Vida Jerafeva, Vida Novakova, Malčl Prijateljeva, Mara Pun-tarjeva Ivana Slugo va, Albina Svečko« va. Helena Bkuljeva. MInka Umberger« jeva in dr. An ju t p Zalokarieva. odbor-niče; Vita Zunančičeva in Lea KobaV*-vp za namestnici: L Logarjeva in Klemen r i ni' Vehovčeva za pregledovalkl računov.
Dr. Ah jzfli Roman:
SfJTišfgfimi nagon.
Uradni list deželne vlade za Slov6-nljo St 113 z dne 30. septembra 1920 prt-naia: Železniško prometno uredbo za prevoz potnikov, prtljage, psov in ekspre*-RCga blaga In § 11 se glasi: Osebe, ki so izključene od prevoza ali ki se prevažajo »amo posofoo.
1. Osebe, ki se ne ravnajo po pred* pisanem redu aJI se ne pokoravajo nared-bam uslužbencev ali se vedelo nedostojno, zlasti pijane osebe, se »mejo Uključiti od prevoza.
2 Osebe, ki bi bile uradi bolezni ali Iz drugih razlogov očito nadležne lopotnh kom, se Izključijo od vožnje, ako se Jim ne more dati poseben vozovnJ oddelek. Spotoma obolele osebe pa se morajo prepeljati do najbližje postaje, kjer utegnejo dobiti oskrbo. Vezna cena in prtljažnma se jim povrneta po odbitku zneska za prepotovano proga
3. Osebe, obolele za kužno boleznijo, se ne smejo prevažati. Osebe, ki so bolns za gobami (lepra), kolero (azijsko) pega-vica rumeno mrziico aH bozinjami (kozami) ali o katerih se sumi, da so okužene s eno izmed teh bolezni« se smejo prevažan samo, ako potrdi uradni zdravnik, ki Is pristojen za vstopno postajo, da se prevos lahko dopusti, Osebe, ki so boJne u gobami al! so na sumu, da so bolne za njimi, se moralo prevažati v zaprtem oddelku a posebnim straniščem, druge tukaj naiteto osebe pa v posebnih vozovih.
4. Osebe, ki so bolne za tifusom (trebušnim tifusom), difterijo, grižo (dJscnte* rlio), škrlatica ošpicami, duSlJIvlm kašljem ali vnetjem uSesnih Šlez (mumpsom), se morajo prevažati v zaprtem oddelku s posebnim straniščem. Ako se o kom sumi, da jc bolan, ~mc železnica zahtevati zdravniško izpričevalo, iz katerega Je razvidna vrsta bolezni.
5. Za posebni voz a'l posebni vosov* #ii oddelek se pobira tarifna pristojbina.
Ne bem se spuščal v podrobno kritiko tesa paragrafa (ki ga gotovo nI zagrešil zdravnik), v katerem pobila druga nesmisel drugo. Zlahka pa trdim, da avtor tega paragrafa nima pojma o higijeni (n da razmer prav nič ne pozna. Vpraša! bi ga samo, kako s! mlsl! prevažanje bolnika. k| |e obolel za disenterljo v posebnem oddelku vagona, v katerem se vozijo zdravi sopotniki ko Ima vagon samo eno stranišče. Se nI dolgo tega, ko ml Je tožil potnik, da se je moral vozit! z grižavlm bolnikom v enem kupeju Bolnik Je hodil vsak čas na stranišče, kamor se nI upal noben sopotnik.
AH sf misli g avtor, da se koze aD škrlatinka ne nalezejo, ako zapre bolnika v poseben oddelek. AH le že kda! slišal kje, kdaj In kako se razkuži vagon, v katerem se je voz'1 ravnokar kužni bolnik? Ali naj potrdilo uradnega zdravnika zmanjša Rslestfivpst kake kužne bolezn'? Ali misli, da bo pri sedanjih voznih cenah katera stranka plačala cel vagon? Imam mnogoletno prakso kol železniški zdravnik, zato sein sc namen!! napisati ta članek, da celo zadevo pojasnim.
Večkrat nastane potreba, da moramo bo!nfka, naj sf bo porodnico, na) si bo poškodovanca ali pa kužnega bolnika, poslati v bolni-ni o. V mestih Je ta zadeva že tako narejena, da se lahko prepelje bolnika iz njegovega stanovanja v bolnišnico s posebnim to že pripravljenim vozom.
Kadar pa jo treba bolnika prepeMatf z dežele v mestno bolnišnico, poslužimo se. Če Je Mlzu. navadnega voza, kf se po potrebi pozneje razkuži. Prevažanje po Železnici pa Je vedno spojeno z velNdml težkočaml. AH naj denemo porodnico, ki Ima porodne težave med druge sopotnike. Kam na! denemo   poškodovanca,   ki Ima slomljeno
67. štev.
„SLOVCNSfvNl AROD*, dne 34. raerca 1921.
5. srrart.
-r
»oso aH le nezavesten? K n bolnika, k!
jna grižo, difterijo, škrlatico itd.? Včasih p »magamo na ta način, da poloiimo pomika v nosilnico in ga denemo v spred-ijl voz, kjer se vozi brzovozna prtljaga, icr se tak voz lažje umije In razkuži, ali pravo osainljenje to le nI. Poseben oddelek tli kupe tudi nikakor ne zabrani okuženja in *s sam pogled pri nakladanju aii razkladanju na takega bolnika, ne glede na njegovo zdshovanje, moti sopotnike. Pozimi v mrazu pa ta oddelek ni sposoben, ker nima pe^i. Zato je neobhodno potrebno, da se v interesu higijene in humanitete vpelje za prevažanje bodisi kakor snih koli bolnikov, po železnici, poseben sanitetni vagon. Večkrat sem že ob priliki nasveto-vaJ merodajnim oblastvom vpeljavo take-pa vagona, ali vsikdar se mi je to Idejo slikalo, da je neizvedljiva, posebno pa sedaj, ko manjka vozov in sanitetnega materijala in bi bila taka naprava z železnico in za bolnike predraga. To le deloma resnično, ali vsakdo, ki porna uredbo naših osebnih vasronov. mi mora priznati, da je izolacija bolnika v vagonu, kjer se vozijo še drud sopotniki, nemogoča, ravnotako pa razkuževanje, ki je po uporabi potrebno. Ravno tako uporaba posebnega vagona, ker bi morala po sedanjih predpisih stranka sama plačati cel vagon, kar pri sedainlh voznih cenah nI Igrača. Ako se dovoli prevažanje kužnih bolnikov po železnici, tedaj mora prevzeti prevozne stroške država sama. če plača država za izo-Ilme, oziroma epldeinl.-ske bolnice, mora pirjati tudi sanitetni vagon in prevažanje v njem. Od stranke bi se smelo zahtevati te eno vozno karto, oziroma se eno za spremljevalca. Dokler teh stroškov ne prevzame država. Je seveda vsaka vpeljava sanitetnega vagona nelzvedlj:--a in ne-mogoča. če pa vidimo In opazujemo, da skrbi ministrstvo narodi. ?ga zdravja vsestransko za napredek zdravstva, upam in pričakujem, da tudi za take naprave ne bo ostalo gluho. Vsak eprfdemijolog mi bo pritrdil, da je le v posebnem, zaprtem va-
gonu, Id se da po uporabi korenito razkužiti, mogoče, prevažati kužne bolnika, ne da bi bili nevarni za svojo okolico.
Kiko naj bi bil urejen tak sanitetni vagon, ali na i bi se za prve čase preuredili stari vojni sanitetni vagoni, katerih je gotovo še nekaj, ali naj bi se naredili novi, vse to seveda prepuščam sanitetni upravt Vsekakor pa bi svetoval, da se sanitetni vagon tako uredi, da bo imel dva oddelka, enega za poškodovance in nekužne, drugega za kužne bolnike. Vsak oddelek bi moral imeti vsaj po dve postelji s potrebnim perilom in sedeže za spremljevalca, oziroma za postrežnico, te moderno urejeno stranišče. Sanitetni vagon bi se prl-klaplja! po potrebi kot zadnji voz osebnemu vlaku in ni treba, da Di vozil, c« ni bolnikov. Na večjih postajah naj bi bil vedno pripravljen sanitetni vag.m. ki bi st porabil, kadar bi bilo treba prepebati bolnika. Občinstvo bi se moralo poučiti, da bi vedno nekaj časa pred odhodom vlaka sporočilo načelniku postaje, da bo prišel bolnik, ki ga bo treba pr?t>eljati. Pravico in do'žnost posredovanja pa bi moral ime-ri vsak In ne samo uradni zdravnik, to pa iz razlogov, ki jih menda nI treba utemeljevati.
Polovično delo ni nobeno delo Zato ponavljam: dokler se at vpeMt za prevažanje kužnih bolnikov po železnici poseben sanitetni vagon, naj se vsako prevažanje takih bolnikov prepove, ker pri sedanjem načinu prevažanja obstoji zaradi neizogibljlvega stika prevelika nevarnost za sopotnike, da se okusijo.
Najidealneje bi seveda bilo, da bi se v vsakem kraju, kjer ni bolnišnic in se pojavi kužna bolezen, postavila epidenvjska baraka z vsem potrebnim aparatom, zdravniki in postrežnikl, katero napravo sem že svoj čas priporočal. Ali nt to bomo še čakali, ker je še dražje In rud? še mtnf-ka zdravnikov, dokler pa se to ne vpeli« !n bo le treba prevažati- kužnt bolnike po železnic!, potem pa nam ne preostaja drugega, kakor — sanitetni vagon.
siisr sloo. trg. «!m£fc?ii „ilflsrlsnr".
V dvorani mestnega magistrata IJub-flanskega je na svojem rednem občnem zboru slavilo slov. trgovsko društvo »Merkur« 20-!etnlco svojega obstanka. Ta najstarejša slovenska trgovska organizacija Ima zanimivo kulturo, trgovsko in gospodarsko zgodovino, ki nam osvetljuje borbe ga samostojnost slovenskega trgovca pod staro Avstrijo. V trgovini is do leta 1900. prevladoval Izključno nemški element. »Trgovsko bolniško In podporno društvo« ter »Hrenu? trgovcev« sta bila ie vodno nem-a domena. Dne 25 novembra lOon. od zavednih narodnih trgovcev (med nJim! pok. Iv. Mnr-nik) ustanovljeno društvo »Merkur« si je stavilo za prvo svojo kulturno nalogo, braniti koristi slovenski!! trgovcev, širit! med njimi trgovsko Izobrazbo in krepiti stanovsko zave«t. To nalogo je društvo častno In sistematično hrvedJo v prvih letih svojega obstoja.
Občni zbor. ki le bila tfha In dostojna slovesnost dvajsetletnice, ie vodil predsed-
nik g. Lili e k. Tainik g. Golob je podal zanimivo poročilo o postanku *n delovanju društva. Iz tega poročila posnemamo, kako ie »Merkur« z vztrajnim delovanjem Izvo-Jeval slovenskemu trgovcu vpliv in besedo pri gori omenierih društvih, ki so ju skušali Nemci z vso trdovrarnostjo ohraniti v svoj! izk'jučni posesti.. Zlasti za »Gremij« so bili srditi "joii in Nemci so napeli pri manfh volitvah 1. 1907 vse sile in razpredH velik teror, da bi ohranili svojo važno domeno.
O nadaljner* kulfnrnem delovanju društva smo že v sobotni številki lista obzirno poročali. Omenjamo še, da 1« društvo koncem !. 1920. štelo 6 ustanovnih, 524 rednih In ?6 podpornih člar^.
Pri volitvah so bili izbrani v predsedstvo gg. L I M e k. dr. VVfndischer in Jos. S e k n 1 a. Kot drugi častni član jt bil izvoljen veletrgovec A. § a r a b o a.
Društvo si je stavilo sedaj za glavno nalogo, zgraditi r bližnji bodočnosti v Ljubljani »Trgovski dom«.
Gospodarske uesff.
—g Občni »bor Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode v LJubljani. V ponedeljek dne 21. t. m. ee Jo vršil občni zbor Združenih papirnic ki ga je vodil predsednik dr. Karel T r i 1-1 6 r. Iz poročila, podanega na občnem sbora, posnernamo: Družba je sklenila zvišati delniško glavnico od 20 na 40 milijonov kron. To zvišanje jo vlada že dovolila. Družba namerava izpopolniti bvo;d podjetja % napravo potrebnih to-varen za celolozo. oziroma lesovino. V Goričanah ee takoj prične t zgradbo velike tvornice za celolozo. Stroški za to zgradbo so preračunjeni na 20 milijonov kron. U radništvu in delavstvu so se z ozirom na vladajočo draginjo njihovi prejemki več kot podvojili, polog tega so se jim dovoljevale Se izredne podpore. Da podjetje izkaže oradnist-vu in ostalim uslužbencem svoje priznanje in jim v dejanju dokaže, da hoče svoje uspehe dra-gevolje primemo deliti ž njimi, je občni zbor sklenil, da se osnnjeta posebna podporna fonda za uradništvo in delavstvo, ki sta njihova last in ki naj služita v zboljšanje njihovih zakonitih pokojnin, rent in podpor. V to svrho Je občni zbor votiral za ustanovitev podpornega fonda aa uradništvo po 250.000 K in zA ustanovitev podpornega fonda za delavce znesek po 750.000 K. Poleg tega se je sklenilo, da se izplača urad-ništvu in delavstvu, posebno onim, ki so pri podjetju zaposleni že več let, posebno bilančno nagrado. Za dobrodelne namene je družba določila 50.000 K. Čisti dobiček za leto 1920. je znašal 7,595.401 K 29 v. Od tega dobička se je odkazalo prvemu rednemu rezervnemu fondu 379.770 K 05 v, dru tremu rezervnemu fondu za eventu-elno padanje cen zaloge blaga 1,620.229 kron 95 v in tretjemu rezervnemu fondu za dvomljive terjatve 2 milijona kron. V remuneracijo uradništ-vu in delavstvu se je določila svota 200.000 K. Sklonila se >o izplačati 8% dividenda.
—g Mezdo v stavbni sdrroki. Prejel: smo in priobčujpmo. Od«ek stavbne stroke v Zvezi industrijcev, imenoma Zveza stavbenikov, zidarskih ln tesarskih mojstrov, je v seji dne 17. marca 1921 razpravljal ureditev mezd etavbinskecra delavstva in sklenil tako: 1.) Ker stavbinsko delavstvo navzlic našim pozivom \*\ 5eet tednov ea-kania ne more poslati na razgovor o obnovitvi kolektivnega dogovora med delodajalci in delojemalci stavbne stroke pooblaščenih zastopnikov, morajo delodajalci v zadevi sklepati in skloniti sami. 3.) Določila kolektivne-
gaodgovoorat dne 29.mare% 1920 odnosno dogovor z dne 7. julija 1900 (za Maribor z dne 26. Julija 1920 in ii meseca novembra 1920, za Celje dne 31. julija 1920 ostanejo v veljavi. Vendar se mezde revidirajo ter se za Ljubljano in ostalo slovensko ozemlje sklene kekor v točki 3.) do 6.) — 3) V Ljubljani mesto ter neposredni okolici do maksimalne razdalje 3 km zračne distance od glavne pofte veljajo dosedanjo mezde s povprečno 20% poviškom, in določno te mezde na uro: a) polir 14 do 17 K, b) preddelaveo 11 do 12 K, c) zider. tesar £ do 10 K 40 v, d) težak nad 13 let 5 K 60 v do 7 K 40 v, e) mladi delavci do 18 let 4 do 5 E 60 t, f) delavke 4 do 5 K. g) vajenci 3 K r>0 v do 6 K 80 v. Te nove mezde stopijo v veljavo dne 21. marca 1921. 4.) Za industrijske kraje r okrajnem glavarstvu ljubljanska okolica, za gorenjska mesta in industrijske kraje na Gorenjskem veljajo dosedanje mezde n povprečno 10 % poviškom in določno ie mezde na uro: a) polir 13 do 16 K, b) preddelavec 10 do 11 K. ri) zidar, tesar 7 K 60 v do 9 K 50 v. d) težak nad 18 let 5 K 20 v de 6 K SO v, e) mladi delavci do 18 let S K 60 v do 5 K 20 v, f) delavka 3 K 60 v do 4 K 40 v, g) vajenci 3 K 30 v do 6 K 2^ v. 5.) Za Celje 80%    ljubljanskih   mezd po točki S.)
6. ) Za o*talo Kranjsko in Štajersko 75% ljubljanskih mezd   po   točki S.)
7. ) Me^de za Ljubljano po točki 3.) in na kraje po točki 4.) r,e raz^la&ajo obvezno za vsa podjetja označenib ozemelj. Glede Maribora se prepušča pristojnim združitvam delodajalcev, da pristanejo na mezde liubljan ;ko po točki 3.) ali da samostomo določijo mezde, vendar ne smejo biti te mezde višje nego ljubljanske. Glede ostalega ozemlia Slovenije je sme trati navedbo po točki 5.) in 6.) za predlog to *e pristojne združitve delodaislcev poživljalo, da na ta predlog pristanejo. 8.) To novo določene mezde veljajo za stavbno sezono 1921 in določno do 30. septembra 1921.
—g Veliki trnovski shod r Marfbo-rti. Dotični trgovci, kateri nameravajo dne 17. aprila t I. v Mariboru se VTŠe-čejra trgovskega shoda udele^lH. prosimo, da to tako? Javijo trgovskemu gremiju v Mariboru, da se zanje pravočasno nresVrne prer»o^' *J!a.
—B O terlstvab proti h1v5*mn ersr-m rsvnoknr razpravlja v svoilb člankih iTrčovskl List«:. Ker so v *ej važni in neredi zndevi prizadeti vsi sloji, opozarjamo naše čl ta tel le na priobčev«nie teb člankov v »Treovakem Listu«:, UpravniAtvo Ljubljana, Gradišče 17/L
—g Goepodaraka kriza v Sriei. V
tfv-rho ublazenja gospodarske krite, ki se je pojavila tudi v Švici in ki je imela aa posledico nezaslišano povišanje cen premogu, švicarski avozni svet zahteval od zveznega, parlamenta kredit v znesku 27,000.000 frankov. Od tega kredita bi morala dobiti >šviearaka zadruga premoga« 19.200.000 frankov kot dotacijo za znižanje cen premoga, avicai-ske zvecne železnice 2,600.000 frankov v »vrbo dalnjega znižanja osebnega in blagovnega prometa, švicarske plinarne 4 000.000 frankov in ostale institucije 1,200.000 frankov.
—g Naraščanje marke in padce francoskega Iranka. >iiasler National Ztg.< konstatira, da je veleti Eadnjih dogodkov v Nemčiji bolj nazadoval na borzi francoski frank, ka-kor pa nem-ika marka List meni, da bo izguba Francoske na valuti večja, kakor diference v prvem letu med francoskimi zahtevami in nemškimi pomnibnmi.
—g Razstrelilni smodnik in vžigal-fia vrvica za obrtnike. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima zopet na razpolago večjo množino navndnega in ojačenega razstrelilnega smodnika ter manjšo množino dinnmona, kakor tudi vžigalno vrvico. Interesenti naj takoj prijavijo svojo potrebo.
BORZE.
— d Zagreto. 22. marca. Devize. Berlin 231—231.50. Italija (izplačilo) 55S—564, Italija (ček) 555—^60, London (izplačilo) 554—0. London (ček) 54S—554, Newyork (kabel) 0—141, Pariz 990—984, Praira 190.25—191. Švica 2400—2500, Dunaj 21.70-51.85. Valute. Dolarji 136—137, avstrijske krone 22—23.50, carski rubljj 70—75, češkoslovaške krone 182—0, francoski franki 0—965. napoleondori 565—0, nemške marke 22$--22$t romunski Ieji 0—199.
— d Beograd. 22. marca. Valute. Francoski franki 241—245. dolarji 34.50 do 34.60. drahme 268—275, Ieji 49.25 do 49.50, lire 138—140.30. levi 42.50 do
43, marke 57.25--87.75, češkoslovaške krone 45.50—46, avstrijske krone 5.60 do 5.70, 20 dinarjev v zlatu 22.7n 22.80. Devize. London 137.75—136. Pariz 2**—244, Ženeva 605—615, Rinv Milan 139—141, Pra^a 47.60—47..u, Berlin 57.25—57.50.    Dunaj 5.45—5.60.
—d Praa^a, 22. marca. Devize: Berlin 121.75, Curih 1308.50. Milan 297.50, Pariz 524.50, London 295, New-york 75, Beograd 209.50, Bukarešta 10.50, Zagreb 52, Budimpešta 25. Va-103.45, Sotiju 91.50, Dunaj 11, Varšava hite: Nemške marke 121.75, švicarski franki 1303.50, italijanske lire 294.50, francoski franki 521.50, angleški funti 293. ameriški dolarji 73, jucoslovenski dinarji 200.50, romunski Ieji 103.45, bolgarski levi 87.25, avstrijske krone 11, poljske marke 9.50.
—d Dunaj. 22. marca. Devize: Amsterdam 23.125 — 23225, Zazreb 461.75—465.75, Beograd 0 (ni notiran), Berlin 1081.50—1087.50, Budimpešta 228.50—230.50. Bukarešta 906.75 do 916.75, London 2625—2645. Milan 2605 do 2625, Newvork 677—681, Pariz 4655—4695, Prasra 877—^3. Sofi i a 802—312, Varšava 95.90—97.90. Ounli 11.662.50—11.702.50. Valute: Ameriški dolarji 671—675, bolgarski levi 795 do 805. nemške marke 1081—1087. angleški funti 2610—2630, francoski franki 4630—4670. italijanske lire 2595 do 2615, jugoslavenski dinarji (tisočaki) 1S.10—1850, (srotaki) 1815—1835. poljske marke 107—109, romunski Ieji 887 do 897, carski rublji 300—306, švicarski franki 11.625—11.675. češkoslovaške krone 877—883, madžarske krone 225.50-227. "0.
—A Curih. 22. mar~T. Devize: Berlin 9.37*4, Holandija 199, Newyork 578. London 22.55, Pariz 40.15, Milan 22.60, Praira 7.60, Budimpešta 1.85. Zajrreb 4, Bukarešta 7.90, Varšava 0.72Vi. Dunai 1.77J/i. avstrrskc kr^« 1.10, Bruselj 42.15, Kodanj 99.50. Stock-holm 133, Kristijanija 92, Madrid 80.50, Buenos Aires 205.
Haiif&oejSs psroži!
PRED GOSPODARSKIMI POGAJANJI MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO.
^— Trst, 22. marca. Listi poročajo iz vladmh rimskih krogov, da jc nestrpnost za gospodarske doc govore mnogo živahnejša na juflo-slovenski strani kakor pa na italijanski. Pri tem prihajata v poštev tudi pristanišči v Trstu in Zadra, ki sta jugoslovenskemu prometu zelo potrebni. Tozadevno so bile podane italijanski pomorski oblasti prošnje, da se odstopi po 3000 kvadratnih metrov prostora, ki bo služil jugosloven&kl trgovini, zlasti za le«.
PROTEST PROTI ANEKSIJI ŽALNA MANIFESTACIJA,
— Split, 22. marca. Vsi listi so priobčili protest narodnih društev proti aneksi i i. Protest izvaja med drugim: Naiim nesrečnim, neodre* šenim bratom moramo dati nove nade in nove moči, dvigajoč svoj glas proti ankesiii* tako močan, da ga bo cul ves svet. Jugoslovenski narod se ne odreče nikdar svojega programa o ujedinjenju vsega na* šega naroda v svobodni državi. Ju* goslovenski narod ne sme molče priznati rapallskc pogodbe in tako z molkom prejudicirati pravici re* vindikacije v bodočih novih političnih konsrelacij ah. — V mestu je bila v nedeljo žalna manifestacija pod vodstvom dobrovoljcev in So* kolov. Crne zastave. Nabiranje za Jugoslovensko Matico. Manifesta« cija se je izvršila impozantno.
ITALIJANSKI PARLAMENT. m Debata o zunanji politiki.
— Rim, 22. marca, V nadaljevanju debate o zunanji politiki se je bavil V a s s a 11 o (ljud. str.) z orijentskim vprašanjem, izvajajoč, da je pomirjenje Orijenta še daleč in ga ne bo, dokler bo Balkan in Mala Azija odprta polje za velevlasti, ki mešajo življenje onih na» rodov. A m o n d o i a (lib.) žigosa politiko conte Sforze in vabi vlado, naj prične resno politično delovati in misliti na bodočnost. C a r o t i (kom.) pravi, da je povzel iz Sfor* zove izjave, da je Italija subordini« rana zavezniškim drŽavam. M a • nes (rim.) jc poudarjal znova sta* lišče svoje stranke glede Baroša, ki mora pripasti Reki. Zunanji minister   S f o r z a odgovarja na razne
govore, da je slišal mnotfo kritik, ali nihče ni povedal, kaj bi bil storil on na mestu zunanjega ministra v Londonu ob mednarodni situaciji, ki je Italija ne more izpremeniti in v kateri se mora omejiti na svoia načela in se jih držati ter čuvati lastne interese. V interesu Reke same je, da se ne pride danes do podrobnih izjav. Za slučaj, da bi bilo baroško pristanišče v oblasti Jugoslavije, bi bil prijateljski in iskreni 6porazum med njo iii re$kim pristaniščem neizogibna potreba. Toliko bolj, ker se ne more izvršiti event. načrta, za povečanje pristanišča, ne da bi s«» stopilo pri tem v reške teritorijalne vode, Ko ie branil v senatu rapallsko pogodbo, je poudar* jaL da tako koristno delo. kakor je sprava med dvema narodoma, sc ne more dovršiti tekom par mese* cev. Glede zavoda sv. Jcrolima v Rimu pravi, da se je italijanska vlada borila z avstrijskim poslani* štvom za pripoznanje pravic tudi Srbiji pri tem zavodu. Med drugim je omenil Sforza še, da obstoji opra* vičeno upanje, da se doseže z Nemčijo zadovoljiv sporazum.
ZA GOSPODARSKO RAVNO* VESJE EVROPE.
-*~d Berlin, 22. marca. »Lokal* anzeiger« poroča iz Amsterdama: Mednarodna zveza strokovnih or* ganizacij je na dvodnevni konferenci izrazila svoje mnenje o poli* tičnem svetovnem položaju, ki je nastal po zasedbi Diisseldorfa, Duisburga itd. in naglasa v resoluciji, da je obnova opustošenih po* krajin neobhodno potrebna za go* spodarsko ravnovesje Evrope in za vzpostavitev pravega miru: ta uspeh pa se da doseči samo s &ode> lovanjem vseh dežel. Mednarodna zveza strokovnih organizacij zahteva, da sc vendar že uveljavi mednarodna solidarnost, ki bo edir.a omogočila obnovo*
TRGOVINSKI ODNOSAJI Z RUSIJO IN AMERIKA.
—d Pariz, 22. marca. Kakor se poroča iz \Vashingtona# jc državni tajnik za trgovino izjavil, da bo vzpostavitev trgovinskih odaoša-jev z Rusijo teko dolgo nemogoča, dokler boljševizem ne opusti svo* jega sedanjega gospodarskega si* stema.
Izpred sodišča?.
— Kroja* a dvema ienam*. Za eV
sa svetovne vojne je bil vojak tudi mlad krojač Ivan Flajšer U Sv. Jurija v Slovenskih goricah. Sluiil je v Feldbar cbu, kjer se je saljubil v čedno Reziko Puchar. FlajSer ai ie. kakor takrat ee maraikdo drugi, privoščil v tujini sladki zakonski jarem. Pri fiupnem uradu je na podlagi svoje izpovedbe dosegel poroko i ljubMeno Reziko. Toda ni dolgo trpela ta nova sreča. Flajaarja ie gnala v lepe SlrvenMce gorice stara ljubezen do prve £eoe. Mož se je akesM in pozabil na svojo drus:o ženo. ki mu je pisala v Sv. Jurij. Eno teh pisem je dobila prva žena in tako je prišel greh na dan. V pondoljek se ie moral Flajšer
pred mariborskim okrajnim aodi3£etn aagovarjati zaradi bigamije. Prijmal je vse s Izgovorom, da je pozabil na avojo prvo poroko. Ker je ukradel tudi neko koso, je bil radi obeh prestopkov obsojen na 5 mesecev težke ječe.
— Skrivnost 99.000 madžarskih kron. Lani 25. junija sta pridla Ma/ita-ra Schlegel in Kern kupovat konje na prekmursko mejo. Ker sta bila tejna, sta prosila našo etraio, če smeta piti v Kocanovi hici v Središču, ki je tik ob prekmursko madžarski meji. V hiai pa ju je Neža Kocanova opozorila, naj nikar ne neeeta nazaj če« mejo denarja, ki ga imata pri sebi, ke? jima ga bo odvzela uaža straža. In res eta ji Uro-
čila 9y.fO0 uifuiiaj-Fxih kron lor obljubila nagrado 1000 kron, fte -iroa jra pri^ no.-e nazaj čez Ljivo. Kupceralc* »Ul odila naznj, žena pa je izginila z d** r.arjom. Kov so jo naž>i straži r,do5» Dj^Tio čakanjo sumljivo, sta ju preiskan la. »eveda brca uspeha. Ker ženske 1»
ni bilo, sta Madžara naznanila zadava Dašenra poveljnUtvu. i'reu . > f»* prišla mAii in sin Noža in Jurij Ko . . Mati se izgovafja čei da *o ji na-i orožniki v guzdu vzeli denar. Nj-n ?ir< p* je isti dan Kanionjt-1 r Mur ki ^.v 72.000 kron. trdi pa, da jiU jv ucbii od raznih svojih sosedov & mi&6đob&, i a jih aamenja, Vsled potrebnoga zardis. -nja vseh y>rić se je razprava preložiit.
— Mariborski 13. okt*>ber prod SO-dIščem. V ponedeljek zvečer se je mi -riborski kazenski senat pečal s slučajem Marije Križanec zastopnice nek? zavarovalno družbe , katero je ovadil policijski agent Smodcj, da ie 13. oktobra po slavnem navalu pred Plrhanonttf trgovino oozivljala demonstrante, nai razbijejo trgovino. Agent je stal v njeni bližirv, toda li strnim orod množico« jo ni upal prijeti. Obtožecka ie zanikala hujskanja ter je izjavila, da ie celo odi vračala <>d dcmonstractl. Priča Rer-Ščak le pod prisego potrdil, d.i je obto-ženka ceio svarila demonstrante. Zagovornik dr. BostjanČij je izjavil, da tisti vočer policija ni storila ničesar, da bi se preprečili i'zredi. Senat io sklenil, da r,e razprava prekri v svrho zaslišanja policijskega azenta Smv»dcia in jctniškeira paznika Korošca.
— Otooittd napačni orožniki. Prej mariborsko poroto sta sedela v torci na zatožni klopi Jakob Kačič in Ilija. Kosanovlć, ki «ta obtožena, da sts v noči 29. avgusta 1919 "^oadla in orot pala gostimičarja Fr. Mulca v Radetv cih, h kateremu sta prišla oblečena v orožniski unifnrrni in s puškami. Obtoženca sta tajila vse, di->iravno so ia priče SDoznale. Porotniki so so^ls««** potrdiU vprašanje na rop. na k^r je bij obsojen Kačič na 5, Kosanović pa na 4 leta težke ječe.____^v
narodna obrana.
— Jugostovcfiska Matica v Mar*-boru. V torek, 22. L m. se jc vriil občni zbor mariborske podružnice Ju£ov'.;-venski Matice. Zborovanje, ki sc se VTšik> v veliki dvorani Narodneca doma, je otvorii predsednik dr. Ribarič; ki j c med drugim naznanil, da je prenehala srbska Narodna obrana, ki se* zdruA z hjsostovsrtsko Matico, ii tajnikovesra ooročda je razvidno, da ima podružnica od svojesa postanka 23. marca 1920 pa do sec!ai 19*0 čla^ nov. Polec uči teli stva, so zastopali tucL oficirji, zlasti oni 45. peSpolka. ki so korporativno pristopili k .!uko.>1<v venski Matici kot ustanovni čla.n. 2ar-lostno pa ie dejstva da ie diiartvo wk stopano samo s b člani, duhovniki pa samo s 17. Veliko ogorčenje je vzbudilo poročilo kazn'1 ničnega uradnika Jv, kaca, ki je povedal da ie sodni nad-svetnik Ravnihar vsled prigovarjanja svoje žene, ki ie Nemka, izstopil iz društva. V odbor *o bilt IrvoJjeni;' predsednik orof. RibaHč. odborniki drv MUller, dr. Len."rd, Nmrak. Posrlifi. dr. Pivka dr. Skapia cospa Lipoldova, cdff. B uranova, rvM. rev. imdzomtK Kral. 2el uradnik Milost tu prof. Ko> vačič.
— Pl^iil sa Jugo*lnvensko Matico*
Trgovske vajenke in vajenci gremiJaV ne tr^rov«ke ^'e na L~dinl ^ d8^o^'ulI ,Tueoqk)vr>naki Matici za pirbe K SS2'20 in sicer: L moSki letnik 151 K TI. a mnški letnik 30 K. TT b žmiki letnik 142 K. II e ženski lrrnlk ^15 K. HT. dki-žki letnik 244 K 20 v. Obrtni vajenci obrtne n.*d*lje^alne fto!^ 7ak rtvohinako-tehniške obrti na T^ed^n' pa d n rov ali 245 K. Vsa ''net trgo^Vemu in obrtne^ mu narava ju, ki jo a t**m darilom pOJ kasa] so^ntj« in ljube«^ ran ram na-lim bratom in s-^tram, ki trpe nod lta* lijanakim in nemškim suženjstvom tam preko.
— Tj% Ciril - Metodovo družbo v roke moftke podružnice v Ptuju je polobli g. AvtniFt Kraieher, trr-ovoc v Ptuju, mesto venca na krsto pokotni Albini Kraigher v Postojni, «nesek 400 kron._______ v.
Olavn! urednik: Pasto Pustoslem^ek. Odgovorni urednik*
Božidar Vodeb,
Pojlaua.
V početku leta se ie   tovarna oo*
men t a borila s težkočami vsled pomanjkanja kosovnega premoga, in sedaj, ko kosovni premog vendar v toliko prlha> ja. da se zamore izdelati dnevno 4 va> Kono portiand - cementa, trpi tovarna cementa v Zidanem mostu ojrronino škoda ker leii na tovorišču približno 110 vagonov gotovega cementa, ki senc more odposlan, ker Juina železnica ni v stanu, da bi dostavila tovarni dne*, vno do 5 praznih vagonov za utovoriaP nje Portlad-cementa.
Stavona sezija se je pričela, dom vpra5evanje po cementu je ogromno, in neprestano prihajajo ne samo pismene prošnje, ampak tudi neštevilno bf-zojavov ln telefonskih pogovorov, a cementa pri najboljši volji ni mogoče odpremiti, ker ni praznih vagonov.
Ker ravnateljstvo nima toliko moči, da posreduje za dobavo praznih vagonov, se naprošajo vsa stavbna podietia, da ukrenejo vse potrebno pri pristonih oblastih, da dobi tovarna cementa dnevno po net praznih vn^onov, ker je dobava cementa ravnotako važna kakor dobava premoga ali pa prehrano.
Ravnateljstvo tovarno cern^au v Zidanem moste
d. stran
.SLOVENSKI NAROD*, dne 24. marca 1921,
Štev. 67.
Zahtevajte povsod samo pristno
Zlatorog
a-.™* ,**to^rvo M Krm«j.».o:     Biiitc Iss drug, Lfisbif an s, ^eipsssef isfe a cesla 7,
TfsousRI sofrutIni!i9
ialeanfaske stroka ieM vremeciti
mesta asjrajie v ifu^Jjsno ali okolice. Ponudbe pod „Dobra nao£
2100" na upravo Slov. Naroda. 2100
Rsji|6V0Qa Mlrasa MlmiTofikin!a
ve Ća dovcn^kega, srbohrvaškega in »enakega jezika v govoru in pisavi, se sprejme. Ponudbe: Šamoanjske R>ti Franc Cucek & Cle, Ptuj. 2078
Tehniška pisarna
iaposh uradnika -v renzijonisra ia ves dan ali popoldne. Reflektira se n* tehnika in na ri vjistratorja. Pismene ponudbe p*>d »Tehniška piaarna/2i>«*9* b& oprav. Slov. Noro da. 2039
Mi\m HknAR ta/S ASU
vrlaTicu i kruniicu, a kupuiem motor aa seaa'nf plin (SauartjavrotoO mlinom na dva kamena. Eventualna aa-meriflvt požel jena. Ponudbe na Dr. A K. Džimlć, Banja Luka, Bo*na *080
Večjo množine jeklfnopločev^ptfe, zno-tral smatrane .A.AJ. kakor Totali počinjene pUSOUCf cev ed 3 do 30 1 ter kvserol od 2-20 1 dobavi k? po 25.— K tvrdka Mihael Onunet ? Višaj! rori. Istotam se dobi tudi ve;:a mno-žina Mvijalncga papirja oo jako n»rkJ ceni. -V>J
S. F. lasni
tstjlaaavalae olaioviriav ia trgovce s glasbili
LJubljana, Woffcva ul. IS
O
6ncin
sr^dnjatelak, i K 26 kg pri večji mno-ioi popust «e dobiva pri autoreteratu, Ljubljara, Dunajska cesta   'ter. 5 \
Pozor, trgovci in pekli
Prcd-m vefjo enon?dairopno hllo s atBnovanJ! ia velikimi lokeh', Pripravnim najbo*; 3a trgovino aH rekarijo v industrijski vasi brea konkurence xa omenjen! obrti. Zraven spada roanj'e gospodarsko posle?'* ia okoli £ i/f eralov scmljiica. Ceni celemu proste r 280.COO.— Proda se tudi hiša brex posestva. Več pove lastnik Tomo Ko*', Kamna gorica, Gorenjsko. 2079
Sodarsko tehnični biro „M0NTANA" Mil Baost.
isaa na predal velike količine b<kfoTdo-vih npaljačev (vžlgalne vrvice)ratstreine i*apslja, komolčno ZiČno 2«!eanico kompresor, Zganjamo špirita, različne sictorj* na enakoimenski ln vrtilni tok, ubijene jeklene stek'enice 2a kisi ne tosika in ogljika, različna parna stroje r« kotle, Dvselov motor, generatorsko nlinovo napravo, akumulatorsko baterij« prevračalnic* (Muldenkipper) in ftidestrijaki tir. 2030
lestol stavbenik
IMnn. Mura 13. Telet. 527
Prevzema zgradbe vseh vrst ter svTšuje načrte   in proračune.
Vabilo
na
za 33. upravno lato
Posojilnice u Ribnici,
rejistf. aadrage z »aa.«« znvez« ki se bo vrSIl v nedftllo, dna S. aprila 1911 ob *. ari popoldne v iidratal pisirsl.
DNEVNI RED:
1. Poročilo m odobrenja računa za leto 1920.
2. Čitanje porodila o Itvr&ani reviziji in sklepanje o nJem.
J. Volitev   načelstra   ia računskih
fregledovalcev za 1. 1921. prememba pravil, a. Slučajni predlogi.
Ako bi ta občni zbor ob napovedani url ne bi! sklepčen se vrli aro pozneje na iatem proatoru drag občni zbor % istim sporedom, ki Je sklepčen hrti ozira na število zastopanih deležev.
Slamniki od 60 K naprej
rcpavlla ktr nejceneje pri Ivpb! AiU/. Ljubljana, K od gre aa i trg 8. 1752
Kupilo se Lvariena đvo-
koleaa, otročji vozički. sivatm nlealni in razni   stroji.   F.   Satjel, Lfsjfcffjrar Start trg fit. 28.
Tntji zs sfrope izdelale ii jnfiii
na debelo !n drobno m" po K 4?0 pri večjih naročilih znaten popust Stelner Antas, L sabljava, Jeransva vL 11 Trn-*'*
3-i
Gospodična r^sm^^«'-
n'ški pi. arnl,  va!ena vseh pisarr.*5kivi d«1 ter izvirna v s'rojeris:u, Je*i pr* -meniti slu^oo. CeH. pt-nudbe na urna vo Slov. Naroda   pod ,Zniuina/176oa.
i za kosile
treznega in zanesljive« tičem rrotl dobri plači in hrani. B ti mora vajen t?r>2nfe iz pizda. Traac R»*a»lr*r, »e^U tess i*«* asjtter, tfcsl!dBi, Llehfi : o vlita ». 20->3
Prodam voz za 2 konja,
ropolnoma prenovHen a'i pa zamenlam sa manjšega, ifomi asa vi. 31, Ivtriii
2055
Poior« trgovci!
Redi opus ttv* vinake trgovine dam v nai-m lepo vinsko klet * no* do oko1 30) hl.   Klet ja od^eMena *♦    * rd Ljub'ave. Ponve st pri Aar^sa Wilfaa ia*:C<. 20T
Stijiolko domsko sod!
v*am£ka    Jahalna   oh'eka w*f-%&1 Vpfa«a*f:   f*ro,  Lj«b!b«&. *a » bvrfava «P«a.
Službe Iščem kot sluga,
v tatar ali slično   Q*etn tud< ni deirl<» najraje na SpoH   Štajersko   Ponudt • od   BS4vierslo Vf 4* na upravni' vo Slovenskega Naroda. j i
Kompao'oslca
od   0- 30 let st^rv, ki ima ve sel'e
pekovske obeti, 2 g'atnico ad 3O.4O.fO0 kron, se sarefsft. Pismene pon idbe 1 • liko. Nfs'ov n »ve u pravni s t vo Slovenskega Naroda. 2069
Proda se lohka kotilo
t pol trira, Ic melo r*blltna 2 dverra maihn-ma kobiiif.«ma (npni) i!» opremo. Kon p> no re na H1-' ctr,- Ogledi se nri tfftvcv ca DnBaisM cc«ti fišM tfaa 9š t.—S. are popacan. 20(0
Pozor, tpgovcf s liloiiuhi!
Vsakovs'ns klobuk? cd 1(0 K raprej ,nam v vrbki is'o«^; tud: lena veloua« klobuke. Trap*« Carev, fovirave v S '•bat* patit« r 2Jif*•-?<«- Tovjr<-na ia oddaljena 7 minut od postaj? Domftle. Ce :i rrirarrao Bilke, postrežbi točna
2 čevfsrsh „Sfntjer" sl-
valna cff^i?  en cfllnder§W teren
(F!achS,pP)  ter plesni stroj, vsi irife J H1(7ffF?l?|? ^ft?«1^?rtf!Vš^
v dobrem stani«   se pronVo    Po zvt ] L lllltVlklllU ^UnlUtlirn^
j?a v trgovini Fr   Dečsai, Ljtsbl ava.
I Sv. Petra cesta it. 12. 2031
M se mesefno šoto
za ar^> osebo, 9emebl*\*aBa, a -osebnim vhod ira, v Llubljani. Od<topnfne sa plača do K -*000 — Ponudbe pod ,Od-stepnina 302$• na spravo Sloveoske^i Ncroda. V028
?e tako! sprejm-ta za trajno de'o pob' Itva nroti dobri    IsiCt  nri tvrd1«« F. r ?a??f?a a*v, ar'cgc *-=aJ??ilrs, IfTib-
80 ruđuriev - mm
po^ebuie državni rudnim; morajo bJ1 no poVlicu rudarji.   Ponudbe na nprara Senjsklk radaika, Srbija. 2 >5
Sžfflsstolne kn|igovc8kia"o z\\ hllgovoaio TITI 11-
$ko podietja v bliein? Ljubljane. Ponudbe z aavečbo referesr pod .De*efa 2^22" na upravo Slov. Kar oda. 2022
in  kemikalij d. s e. s., Ru^s pri Hariberu, ja r*)£»t v r-3fi obratu )tt <foa>«w!fa ne »a S« Rlfll cani .,SAtOf«SICS V^?. t6**, avrnfHsirana, leraa Sveala.
^lIšTMorlonT
2 mnuti od ko!rdvo*a, z veb'k;m dvo iSčem in vit^r*   prlpravaa za v s'<n r.^d etje se nro<ia. Informacije daje Jatr JHanbor, Aleksasdrava cesta 71. I7S8
HiipSS
z znamko .ključ" in brez nje pri Tvornici čaraoa, Saraievo Samo na veliko! Cenik zastonj. Par nogavic znamke »ključ" traja kakor 4 pare družin.
3»
sj8iikofHs£niii
IpniM li'iB \š\m
(hrast), 2 so'Mni amari (hrs t). 2 ve-llkJ omsri (mehak las), klubn* jj^nil-tjra ve'iko ogled^fo, i umiva»a*ra n.ad-h -e, U "»a og's^ala r^z!'čno nanrodaj. Trgovina s perl'om Ž»rc v LjnbliarL
^9«^^ n'ied'tenrt tuditrvov-
»Ig^i ak<" 'i z vrtovi, je v Ljubi ani *n Sp« dr ]\ Siki aga*? 9 »a Igtot-ko je n-oda'1 ^e* p?a^-1'akor  tudi brrr^o P9e»*<va v nrijaznem  ir^u ob le'ezncl itR 4*?s-tr^'crsi. P ^^ene ponudbe rod f,v"a-r^set !§^cf< na upravsriStvo Slovenskega Naroda. 1990
Rn^isovodo-bilančnih
asimr.atojne«, sprejme t koj tovarna u^n;a v 5ove«ii. Ponudba a preph 'pričeval 'n ravrdho referet e t*r za htevki plače rod .EilancVk 202v- n* upravo 51ov. Naroda. ;0'2S
Karbldne svetili^
najfinejši s!-tem, aamizne in viseče ter ra V.o't^'iz priporoča
IG SJ.  ¥ O S, t!i!!sl]ai£i5j
Froda se lep otroški vo i-
XVU Na^ov ,) ve uf r« a Slov*1«-*-f^- akera N.- 3075
Ponori
oda ss nov voč
" ^ ugodni teai. j sad ! Uj
St Jersei«
7», 5C ' 1
Pni »sir 2
Lepo ns^rado dobi,
kdor <dda solidnemu gospodi: en«» ali dve sneb'ovani aobi, ki *e h- do r«i>ilr .- imo c^at ine<cc* v v letu Ponudbe r«J<i ,M:ma stianka 2011* aa upra»nlitvo S o ensv< ejjti N^rod .;i<-'
>n dve matbni se csn» piotlj *» tu. Sorfaa ■ ka 11 .  f<.»
?a -edenie ia leSania «e cen.o proda N?i!ov pove npravnittvo Slovenske^-Ni r,,da. sr>»»4
koda
»«   (tfkof   0t>>(a   »ni-di errin eosrodu, >litam ae sprejmeta j g s "oda r> hro hran*   Naj? .   pove  uprava ii a Slov. N?roda. ?
rofe oli zcmsnla $8
velika o gfs>$ena, a še n*» dovršena HSa uu «?es«rsisi»a.f prinravra t 1 /.a vf-čio obrt. Pojasnila daie 7^%^^ rer'e«: fes«*!««, fltria'ika. 3092
CBOlInrsb! pomočnik
\Q !^t sfar želi ■ stopit v kakršno! I slrSbo v mestu ali na e eli, r i n k merskega de5a V.->ra;ir»ja nai ar naal vljo »»a Tr. Starić. *1t»r. "iank«^je it. S a. Trebala    D-.lemsko. >OW
SocJ^ilska dražba
v:s-#<5: J. *;fiw a o vrl! valsd rf-^l^aaa^a o*iIi«a akratnaga aa^'šaa v LiŠkenv opr. Št. C br. 2! rlia 29. tsfci-f?*. t. 1- ab £0. vri dap. v Lok*L štev. 13 obi. Trbovlje.
Pofaris'ia đafa ođset^tška pi«t?fia Dr. 1. Denkovifta v LfsiBailaaft,     V-j± č*va oesti i.
umann
Zgfcis'fcS lm I brsi «3. Veli. brci Z5-I3.
ra/poiažu «a velikim skladištem pribora (potrebščin) za ifltlrilM
isMMaltiv n Zf^rebs.
\W\ lzdQlo\m\nlzQ merila
5     ^ *
Pav
M I-z tla* a! a e>rraaia aa aevsjate fa M r a>r vrlaaiake
■ ■ ■■ f.- ■
tar srajee za gespode po Tiari. — Priporoča se:
I
Sitar,
i i
AvtO - !fWROTlDl
prvovrstna no? dolgoletnih Izkušenosti v inozemstvi in tttzemstvn, zrj^
tudi reo £an'Z;rai' delavn ce ab prometne zvt -e, »lt*e pr'merne sln*be. Ponudbe rod ,Dub 2088' na upravo ^lo-venskegi Naroda. 2083
HnjjgGUOifia - MmMb,
samostojna tro?, perfek'en v sk>ven. nem, 5fboh»v**'->-em, italijanske m ^n deloma cVIkem ter fr*nfo<ke^ feziku, str0:pr{^e? i-, kalieraf. I*ćo prfwer*!C slv»*i« sa trh9"m Gr- tudi izven Lftib-lan«. Poemdbe r*>d .Mvakatr 9095" na na upravo Slov. Nar©?a. 2095
liana, Prešernova ui.
Največja rnio^a izgotovljenih oblek za gospode, dečke  ln otroke.
Bi^eo  za   obleke in plašče.
Mili 58 SPfl R ZMI MH   n1?^!::.
PJJ gJJ
dame.
k; ma <^ Hro kuhar ;n ki bi uidl ravljala drn^a V»' «2 del«, ki je ?..-ia »n roitena. spreiine majhna trgovska effi'žlna takoj. Hrani in p'v^a đr> bra. Poni-f?be pa JesSp Ba>P. Sartc-»se. 3004
Plaiilni
Pc ugodni cen! se proda
t čin «nno*iaa vfnskib hramn'h Tn nek«' trans'-rr;nih sodov kakor tudi reki' m^ih od c» 2S—W I. ?^d? so iz hra-stoveaa leaa v nv'bolffem spanja. Je?. Stvvllcr. liBbl'raa 5o?aa vi, ti. 20y7
llf S ff Oddam mizarsko de'av-
M let star. trezen in z^n^jjir^ <*•<■-službe • kavami a'1 restavraciji as takoj ali no™* l Pamena noaudbe rod ..FiflfcfiBl nairH»r ^^l^** ri-rsvr.
Slov. Narode '9^7
po zato RszfeS e^e%S prlpe«
Ivan Bonač, Uiibljana.
in alamnn.e, damske in moške, sprej<ma v baivarve. žvrolianje in modVrsri t»»anle J.  Ri9H>b«ra?r   Sianeiaik«   g. 9,
H. »?d.   «•      •  : 2017
r**rtfi r arodfeai i11 lete 1 tv bj .e-, sliCO «n po'er     no' anj» veTiWg ao'-a n I ,hrtia  evr at. r. va^m pohlitvom v r- mesta   rod   og«»dnl«il re>coi'.
*:5-!T^v pove rjprtvnlltvo Slovenskrfi Nareda.
in na posodo planini, ba'monlj?t violin« ;n vse orođie aa f>dbo. S'ra-'e na dro-hns in tfekcl«   AMoat 3re?at^r t " j arltei: Olasv. satire F.tBrr--ar trg it 19
i pri nunski cerkvi.) 1175
različne ^ri^rave xa p^Hsko ielez»?ce9 ročaa in odprta voze, lokomotive 600 in 760 mm siročine, atavbeai materi« 's?, vsake vrste, elekfremateri' Jal, motorje ia iatnamerai tofe, mot&rle ia vrtilni te)kv benolsrba »etorf a, polna)ar-menlb, železo vaaka vrata In delavRlive opreme za industrijo in gospodarstvo.
Ponudbe na A* EOrmoezj. Ghraz, 7Srbargaase i. ?eta-fon 284. 2091
mips
Rendex-vous du monde chic Internationale.
kasino des Etrangers.
Nn osnovi članka 82. zakona o državnom računovodstvu, Uprava kralj, arsenala u Tivtu razpisuje ofertalno licitacija na dan 1. maja 1921. god. a nabavko: materijala strojarske vrsti, podi-ielnog na s!;Jedcće skupine: 1) Cijevi z* kotiove, 2) lim i željezni fagon. 3) serafi, klinci i čavlji, 4) rešetke za kotlove. 5) ćelik, 6' metal, 7} alat, instrumenti i sprave, 8) koža, 9) potroani materijal, 10) djelovi motora i 11) radničke odjeće.
Pozivlju se svi on!, kojJ su vo!jni primiti te ovc isporuke, da toga dsns, najdalje do 12 časi u podne, podnesu l'pravi kralj arsenala a Tivtu 8'*oje pismene ponude va narna^enjem jedinične i ukupne djene za aav. materijal i za pojedine skupine i nnpome dom, da a svemu prsfaje na propisane uslove, koji se mogu vi niti svakog dana n kancelariji  Uprave kralj, arsenala u Tivtu il. kod Ministarstva Vojnog i Mornarice Odeienja za Mornaricu u Zemunu, kot evidenlfnoo; ureda u Ljubljani, kod Mornaričke stanica u Zagrebu *Ii kot Delegat* mornarice u Splitu.
Svaki lieiiant mora prije, ili aa sam dan licitacije, do 12. ćasa u podne, položi'i na blagajni arsenala u T'vtu, ako je nai državljamn 10", a ako je stran državljanin 20% ukupne vrijednosti ponuđenog materi»sl«, i to u gotovom novcu ili hartijama državom paraniovanim. Garantna pisma pojedinih banki moraju biti registrovana kod Ministarstva Financije, a uložne knjižic« prenijete na ovu Upravu.
Svaka ponuda mora biti n aapečatenol kuverti sa adresom: wPONUDBA ZA MATERIJAL STROJARSKE VRSTE ZA UPRAVU KRALJ. ARSENALA U TIVTU-, i napisano na propisno monapo-lisanom blanketu od 10 dinara, $ n nedostatku toga ta nalijepljenom markom od 10 dinau na napiianoj ponudi.
Naknadne, kao i one ponude, koje ne odgovarjajo Cl. 87, 88. 90 i S2 zakona o državnom računovodstvu Ili sa kojima se mijenjaju propisani uslovi, neće ae ni uzimati u urad, no će se odbaci
Opwa poasnlico raaata d Mi
%ltm se
trgovsko naobražen, s primernim kapitalom za zelo dobičkanosno veletrgovino i mešanim blagom. Ponudbe je poslati pod .družabnik 200.000,2077" na uprav. Slov. Naroda. 2077
PortJandcement, ndnn ta strajš-nn opeko ccmenTnv streini-ke, eementno-azbea'nl šV'i'j (ar-rnlt), cementne a«*vi, dre-mžne cevi, p pno. Waiproof (cerezft), vsfvlt, izol-me plošče, leani cement, prisln^ atre anr>  lepenko  it 100 in
1?0. stresal lak, katran. Icvv-holtnej,    g'pa l/.d.  d>bi lia
Llrtllinh krmeriflalsa toifu
l|.t>lSr<., Bl«lw*'*«v.
MSf. 18.
3K    7e!efca 4CIS.
ZNAMENITA »nOEAaJZVE SLIKE
USTANOV.TELJA  SLOVENSKE KvJI^EVNO^T
1D
Visoka ee om hi * t rok s 51 em (e na} Iopvt ohrat vvaKe alovensko hUe. Ta reprodek rt ja je tjjeji cni:epsi tp naj-dovraentfsa kar Hh Imamo ZlovcajL
Cena a> pošto kron 30.—
AR. KN
V LJUBUAH JcRHiVfl DL
lunina ia tisk »Narodne tiskarne.
L-A Uiseratm del oUgovorea Valeatla Kopitar,
34
8546