geografijo in varstvom okolja. O  problem atiki varstva okolja, ki ga je zadnja leta tako 
zaposlila, je  objavil v »Našem okolju« veliko člankov in razglabljanj.
Nič manj bogata ni njegova bera na poljudnoznanstvenem in šolskogeografskem 
področju. Naj spomnimo na berilo » P o g o vo r i o  d o m o v in i«  (1963), prvo tovrstno delo 
pri nas, na oris » N a ših  so se d n jih  d rža v«  (1968), » S v e t:  v š te v ilk a h  in p o d o b a h «  (1977), 
na celo vrsto krajših člankov ali opisov tujih dežel in zlasti na učbenike za poklicne in 
strokovne šole (» G o sp o d a rsk a  g eo g ra fija  za  p o k lic n e  šo le: 1967, 1970, 1972; » G e o ­
g ra fija  za  te h n iš k e  s r e d n je  šo le « , 1970, 1974, » O b ča  g eo g ra fija  za  sr e d n je  s tro k o v n e  
šo le « , 1974) ter, ne nazadnje, na turistični v o d n ik  p o  I ta liji (1970). Kot navdušen foto­
graf z veliko smisla za dobro, angažirano in geografsko izpovedno fotografijo je prire­
dil cel kup diafilmov o Jugoslaviji in drugih deželah za šolski pouk. Mimogrede, naš ju­
bilant ima tudi veliko smisla za slikarstvo. V redkem prostem času je naslikal veliko ob­
čutenih  slovenskih krajin, ki krasijo domače sobe in sobe mnogih prijateljev.
N a organizacijskem področju, končno, spomnimo, da je bil naš jubilant štiri leta 
predsednik  geografskega društva Slovenije in da je aktivno sodeloval na mnogih geo­
grafskih zborovanjih.
Zadnja leta je, kljub upokojitvi, prevzel nekatere pomembne in zahtevne naloge. 
Tako še vedno zastopa Jugoslavijo v mednarodnih organizacijah za varstvo okolja. 
Sprejel je  uredništvo Enciklopedije Jugoslavije za Slovenijo in se v zadregah, ki sprem ­
ljajo takšen posel, lotil pisanja številnih gesel o slovenski geografiji in slovenski zemlji.
Vse našteto izpričuje, da je naš jubilant vseskozi zagnan slovenski geograf ki se se­
daj, ko mu čas dopušča, znova bolj udejstvuje v geografski vedi. Veseli nas, da vidi v 
geografiji tudi v bodoče svoje življenjsko torišče. Povezuje jo z varstvom okolja in tako 
odpira geografiji tudi v tej smeri nove možnosti.
Tovarišu Avguštinu Lahu ob njegovem življenjskem jubileju iskreno čestitamo in 
mu želim o veliko zdravih in delovnih let, v upanju, da bo v novih okoliščinah, ko je 
osvobojen različnih zahtevnih delovnih obveznosti, še dalje uspešno prispeval k vse­
stranskem u razvoju slovenske geografije.
Igor Vrišer
V spomin prof. dr. Valterja Bohinca
18. m aja 1984 je v Ljubljani v 86. letu plodnega življenja po krajši bolezni umrl 
prof. dr. V alter Bohinec. Geografski vestnik se je pokojnika spomnil ob njegovi se­
dem desetletnici (1968) in osemdesetletnici (1978). Zato tu o njegovem življenju in 
delu ne kaže ponavljati vsega zapisanega. Naj le na kratko preletimo glavne mejnike 
njegovega življenja. Rojen 12. avgusta 1898 v Voloskem pri Opatiji, je po gimnaziji v 
Ljubljani in po predhodnem  strokovnem  izpopolnjevanju na tujih univerzah, 1. 1921 
kot prvi prom oviral z disertacijo na mladem Geografskem inštitutu ljubljanske univer­
ze. Pod prof. A. Gavazzijem je postal skraja pomožni in nato, v letih 1922— 26, redni 
asistent. V letih 1936— 42 je bil privatni docent za regionalno geografijo. Čeprav je 
najbolj plodna leta preživel kot srednješolski profesor geografije na ljubljanskih sred­
njih šolah, se ni odrekel strokovnem u delu, tako da je ob svoji smrti zapustil vrzel v šti­
rih panogah; v geografiji, kartografiji, jamoslovju in bibliotekarstvu. S slednjim se je 
ukvarjal, ko je bil v letih 1939— 1965, to je do svoje upokojitve, zaposlen v NUK.
Bohinčeve geografske objave se začenjajo s prvo razpravo z naslovom G eo g ra fija  
v S lo v e n c ih ,  ki je  izšla v prvem zvezku naše revije 1. 1925. Sledile so razprave iz podro­
čja geom orfologije, geografije naselij in prebivalstva in 1. 1927 prva mnogostranska 
predstavitev kake naše jam e — Z u p a n o v a  ja m a . Njegove regionalnogeografske objave
so večinom a poljudno-znanstvene (o Jadranu, o sodobni Evropi, številni prispevki v 
dokaj odmevni knjigi S lo v e n s k o  P rim o rje  v lu č i tu r izm a , Ljubljana 1952). 
U sm erjenost v regionalno geografijo odražajo predvsem njegovi številni srednješolski 
učbeniki. Bohinec je spadal med trojico najbolj plodnih piscev srednješolskih geograf­
skih učbenikov (F. J e s e n k o ,  V.  B o h i n e c ,  S. I l e š i č ) .  Dve desetletji pred 
drugo svetovno vojno so dijaki gimnazij govorili, da študirajo Bohinca, dve desetletji 
po njej, da študirajo Ilešiča (in ne učbenik za geografijo). Še bolj kot pisec razprav in 
člankov je  dr. V. Bohinec postal znan slovenski javnosti kot kartograf. Štiri desetletja 
so njegovi atlanti in namizni zemljevidi naši mladini razmikali obzorje po domovini in 
po svetu in štiri desetletja so v uradih iskali slovenske kraje po stenskem zemljevidu 
D ravske banovine ozirom a Slovenije po njegovih, Bohinčevih kartah. Njegovi turisti­
čni zemljevidi so po svoji preglednosti in estetiki postali merilo kvalitete, ki je sodobna 
kartografija, kljub posebni izobrazbi strokovnjakov in novi tehniki, v nekaterih pogle­
dih še niso presegla.
23. m aja 1984 so se od pokojnika na ljubljanskih Žalah poslovili tudi jamoslovci, 
saj je  bil pokojnik v letih 1954— 62 predsednik D ruštva za raziskovanje jam Slovenije, 
1955— 58 predsednik Speleološke zveze Jugoslavije in generalni tajnik IV. m ednarod­
nega speleološkega kongresa, ki je bil 1. 1965 v Ljubljani oz. Jugoslaviji.
K dor se bo po Bohinčevem prikazu geografov na Slovenskem (izšlem 1. 1925 v 
G V ) lotil zaslužnih geografov za razvoj naše stroke, ne bo mogel mimo pokojnikovega 
deleža. U poštevati bo moral tudi njegov doprinos za poljudno geografijo in analizirati 
številne pokojnikove članke, ki so med drugim izhajali v Proteusu, Planinskem vestni­
ku, E tnologu, Turističnem  vestniku, M entorju, Mladiki, v Naših razgledih, Glasniku 
geografskega društva (v Zagrebu in Beogradu), jamoslovnih zbornikih, koledarjih 
M D , pa seveda v reviji Naše jam e, ki jim je bil dolga leta sourednik, ter Geografskem 
obzorniku in zlasti Geografskem  vestniku. Njegovo bibliografijo smo objavili ob nje­
govi sedem desetletnici v GV, še popolnejša pa je izšla v knjigi Biografije in bibliografi­
je  znanstvenih in strokovnih sodelavcev Slovenske akademije znanosti in umetnost' 
(L jubljana 1976), kajti tudi v tej ustanovi je bil, po upokojitvi, zunanji sodelavec v 
G eografskem  inštitutu. Značilnost pokojnikove bibliografije je, da nastopa Bohinec 
zelo pogosto kot soavtor. To odraža značajsko potezo pokojnika, ki se ni silil v ospredje 
s svojimi idejami, bil pa je  vedno pripravljen pomagati, kjer je bila njegova pomoč zaže- 
ljena. D rugo značajsko potezo lahko prav tako izluščimo iz njegove bibliografije: mno- 
gostranska je in obilna, ako pomislimo, da je nastala po srednješolskem pouku, ki mno­
gim izčrpa vse moči. Čeprav so mu bila zaprta vrata do univerzitetnega učitelja geogra­
fije, je  ostal zvest svoji stroki z dušo in peresom. Zaradi iste zvestobe do svoje panoge se 
bom o v slovenski geografiji trajno spominjali imena dr. V. Bohinca. Še toliko bolj, ker 
je  bil eden glavnih pobornikov za ustanovitev Geografskega društva Slovenije in nje­
govega glasila Geografskega vestnika, ki ga je urejal v prvih letih, to je od 1. 1925 do 
1927. G eografsko društvo je pokojnika tudi zato izvolilo za svojega častnega člana.
Ivan Gams
Dr. Pavletu Blazniku v spomin
Nekaj manj kot leto dni po svoji 80-letnici, ki se je je spomnil Geografski vest­
nik I. 1983 v posebnem  članku, je umrl letos 13. junija v Ljubljani. Pokopali so ga v C e­
lju. O d začetka njegovega študija zgodovine in zemljepisa sva si bila nerazdružna prija­
telja. Bil je vse od začetka član Geografskega društva, naročnik Geografskega vestnika 
in njegov občasen sotrudnik. Najina življenjska pot je potekala zelo sorodno. Prvo služ­
bo sva opravljala na gimnaziji v Celju. Med zadnjo vojno sva bila oba pregnana, on z 
družino iz Celja, jaz v dachausko taborišče. N eposredno po osvoboditvi sva bila oba ne­
kaj let vršilca dolžnosti ravnatelja na gimnaziji, on v Celju, jaz v Postojni. Nazadnje sva